Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.09 uri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 23. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Ciril Metod Pungartnik, Janko Veber, Eda Okretič-Salmič od 11.30 ure dalje, Ivan Božič za dopoldanski del seje, Jožef Špindler do 11.00 ure, Jože Avšič za pričetek seje, Janez Per, Pavel Rupar za dopoldanski del seje, Bogomir Špiletič, Josip Bajc za popoldanski del seje, Branko Tomažič za pričetek seje in Rafael Kužnik.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! 54 poslank in poslancev, tako je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije, ki jih prav lepo pozdravljam!
Današnje nadaljevanje 23. izredne seje bomo pričeli s TRETJO OBRAVNAVO 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O FINANCIRANJU OBČIN V OKVIRU HITREGA POSTOPKA ter nato nadaljevali z obravnavo 3. točke, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij v okviru skrajšanega postopka.
Dovolite, kolegice in kolegi, da vam dam proceduralni predlog, ki se glasi: da danes državni zbor dokonča izredno sejo.
Proceduralni predlog dajem na glasovanje.
Kdo je za to, da danes končamo izredno sejo? Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta proceduralni predlog? (34 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da je proceduralni predlog sprejet, torej bomo danes dokončali izredno sejo. ...(Posvetovanje v vodstvu.)... 56 je bilo prisotnih, 34 jih je bilo "za", 21 jih je bilo "proti". Prosim, prosim! Proceduralno, gospod dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Formalno so seveda izpolnjeni pogoji, da je takšen sklep veljaven, samo opozarjam na dve stvari. Na stvar, da včasih nekateri sklepi v tem zboru ne veljajo, če jim tretjina nasprotuje, kadar so take proceduralne narave; drugo pa, vsakdo, ki je pogledal na zaslon, je videl, da s 34 poslanci ni mogoče zagotavljati sklepčnosti v tem državnem zboru. Gre za nasilje večine nad manjšino, ki ga bo težko realizirati. Do zdaj se je še vedno pokazalo, da kadar se je to poskušalo s tako večino delati, da to ni bilo koristno in da je vodilo v razne odmore, obstrukcije in tako naprej. Zato se mi to ne zdi ravno produktivno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Sklep je bil sprejet. Če se bo pokazalo, da je kaj drugače, se bomo v teku današnje seje še lahko odločali.
Torej, smo pri razpravi gospoda Pukšiča, ki smo jo včeraj prekinili. Zaprosili smo gospoda Pukšiča, da nam dostavi tudi tabele, o katerih je govoril. Dajem mu besedo, medtem pa bomo na klop dobili tudi njegove tabele. Gospod Pukšič, izvolite.
FRANC PUKŠIČ: Gospod Kangler! Ko boste pripravili tudi vi kakšne izračune, boste lahko tudi o tem poročali pred državnim zborom. Dokler pa tega ne naredite, pa seveda ne morete poročati. Potem bi prosil, ali boste poslušali ali pa se disciplinirano vedite v dvorani državnega zbora.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Pukšič, dovolite! Kolegice in kolegi! Lepo prosim za mir v dvorani. Poslušajmo razpravljalca, dajmo, da dokonča svojo razpravo in prosim, ne motite. Izvolite, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Spoštovani gospod podpredsednik! Veliko teh podatkov je bilo povedanih, pa vendar sem samo še pri točki 76% primerne porabe. Moj amandma je 90% primerne porabe. Kar pomeni, da sem od vladnega predloga, od 75% pa do 90% naredil po procent in tako želel dokazati, kaj in pri katerih občinah in koliko se v posameznih občinah spreminja. Glede na to, da ste včeraj prosili za to, da dam podatke oziroma izračunane tabele, sem jih dal. Ravnal sem... Prosim, če lahko.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi poslanci! Lepo prosim, mir v dvorani. Gospod Pukšič, izvolite.
FRANC PUKŠIČ: Bom počakal gospoda Leniča in Jakiča, da se dogovorita.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Jakič, prosim.
FRANC PUKŠIČ: Ni problema. Moti me! Ne, tiho bodi! Tiho bodi!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Pukšič, prosim za vašo razpravo. Gospodje poslanci, prosim, umirite se. Če ima kdo kakšno razpravo, kakšne razgovore, prosim v preddverju dvorane. Prosim, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Res bom počakal, da bosta ta dva razpravljalca pred mano končala, ker me motita.
Torej tabele, za katere ste me prosili, ste tudi dobili. Kar pomeni, da jih boste lahko razmnožili in dali na mizo poslancem. Bilo pa je nekoliko drugače, ko sem sam želel dobiti podatke na disketah in se jih ni dalo dobiti. Zato smo morali vse to vložiti in narediti sami. Pa vendar!
Preden nadaljujem, bom korekten. Vendar korekten v tej smeri, da bom s 76% preskočil na 90% in govoril o tistih 26 občinah, v katerih bi se financiranje spremenilo - ter za koliko. Da bo mogoče tudi poročanje slovenskih medijev bolj korektno, da ne bo iztrgano iz konteksta, tako kot je sinoči - menda, sicer sam nisem videl, ampak po informacijah, ki jih imam - poročala televizija, da nečedno dejanje jemljem na svoja ramena; da, če je to nečedno dejanje, ko govorimo o financiranju občin, torej po mojem amandmaju, za 26 občin, ki bi dobile več - točno koliko, bom povedal - jemljem to na svoja ramena. Je pa nečedno dejanje, da slovenska televizija tako nekorektno poroča. Zelo nepismeno poročanje se mi je zdelo tudi poročanje Ljubljanskega dnevnika, ker ni v kontekstu; kolikor vem, sam nisem razpravljal o nobenih novih občinah, ampak o financiranju občin. Vsak normalen človek zna ločiti telefonski imenik od financiranja občin, nekateri od novinarjev, pa upam, da se bodo kdaj tudi tega naučili. Tisti, ki so zapisali, da gre za dodatno milijardo 200 ali nekaj takega, so se zmotili - za nekaj čez 600 milijonov tolarjev; gre pa od 400 in nekaj na milijardo 100 in nekaj, od 76% do 90%.
Vse to ni, še enkrat povem, zato, da bi delal obstrukcijo. Vse to je izključno zaradi teh 26 občin, ki nimajo dovolj lastnega vira, da bi dosegle vsaj 90% do primerne porabe in se nekako omejujejo samo na 75% primerne porabe, kar pa ima za posledico toliko in toliko manj denarja v teh občinah. Ampak toliko manj denarja v teh občinah ne pomeni samo toliko procentov manj, pomeni nekajkratnik manj za financiranje, za investicije v občinah. To je tisto, kar je problem. Nekateri ste včeraj znali povedati, koliko stane ta parlament dnevno; verjamem, da veliko. Pa vendar bo to za teh 500.000 prebivalcev in teh 26 občin, kar se bo zgodilo tako ali drugače, s 75 ali 90, stalo toliko več ali manj, in bo imelo za posledico elemente osnovne infrastrukture, zgrajene ali nezgrajene, in približno enake pogoje za te ali one prebivalce v tem ali drugem delu naše Slovenije.
Ali bo narava naredila svoje - ne vem, kaj je bilo s tem mišljeno. Včasih rečemo, bomo počakali, da bo narava naredila svoje, torej, da bo nekaj dozorelo in odpadlo. V tem primeru upam, da se ni bati, da bi kaj odpadlo ali padlo za to govornico.
Osnova vsega tega je, poslanke in poslanci, da opozorim na problematiko, na problematiko teh 26 občin. Možna rešitev tega je s sprejetim zakonom o skladnem regionalnem razvoju - to je možno. Zato ste tudi vi, poslanke in poslanci, o tem govorili in se strinjali s tem; zato je tudi tisti predlog sklepa, daleč pa od tega, da bi bil že zakon o skladnem regionalnem razvoju za drugo branje na klopeh poslancev. Nujno je, da pride v jesensko branje in da ga v tem letu končamo. Tako, da bo hkrati ob financiranju na novi način s 1.1. leta 1999 tudi zakon o skladnem regionalnem razvoju in se bo verjetno dalo nekatere elemente, pomanjkljivosti zakona o financiranju občin popraviti oziroma nadomestiti v tem zakonu o skladnem regionalnem razvoju.
Tako, kot sem obljubil spoštovani gospod podpredsednik, poslanke in poslanci, s 76% preskakujem na 90%. Torej točno na tisto, na kar se nanaša moj amandma. In ne bom govoril o vseh 147 občinah, ampak samo o 26 občinah. Pri 75% dodatni finančni izravnavi bi razliko med dodatno in korigirano finančno izravnavo prejelo 17 občin, pri 90% izravnavi, torej pri 90% na primerno porabo, pa bi dodatno finančno izravnavo prejelo 26 občin. Če lahko tisti, ki želite, bi prosil, da prisluhnete. Govoril bom o 26 občinah in samo o 90% na tako imenovano primerno porabo. Pri teh občinah bom s podatki eksakten - ne bom, ni to telefonski imenik - ampak v imenu teh 500 tisoč prebivalcev in teh 26 občin, bom povedal, kaj imajo, kaj dobijo z dodatno finančno izravnavo, koliko so pod primerno porabo - torej vsi vsaj 10% - in koliko je to na prebivalca.
Občina Odranci z izračunano primerno porabo 82.707.000 bi pri 90% finančni izravnavi na primerno porabo imela razliko med dodatno in korigirano finančno izravnavo 24.682.000, tako da bi bila njena finančna izravnava, torej iz državnega proračuna 49.559.000 ali nova razpoložljiva sredstva, s katerimi bi občina razpolagala, 74.437.000. To je pri 1.700 prebivalcih 42.633 SIT na prebivalca ali 12.406.000 več kot pri 75% finančni izravnavi. Torej razlika med 90% in 75% finančno izravnavo. To je občina, ki bi s tem načinom dosegla 90% primerne porabe.
Občina Turnše, 175.961.000 primerne porabe, bi imela finančno izravnavo iz državnega proračuna 89.224.000 in bi tako razpolagala s 158 milijoni 365.000. To je 43.163 tolarjev na prebivalca ali razlika med 90% in 75% 26 milijonov 394.000. Ta razlika je gotovo investicijski denar. Če seveda te razlike ne bo, pomeni, da bo v teh občinah toliko manj investicijskega denarja.
Občina Črenšovci s primerno porabo 293 milijonov 247.000 dobi finančne izravnave 167 milijonov 449.000 in bo razpolagala z 90% primerne porabe, torej z 263 milijoni 922.000, kar pomeni na prebivalca 43.580 tolarjev ali 43 milijonov 987.000 več kot po vladnem predlogu 75% finančne izravnave.
Občina Dornava s primerno porabo 131 milijonov 895.000 dobi finančne izravnave 71 milijonov 310.000 in bo tako razpolagala s 90% primerne porabe, 118 milijoni 706.000, kar bi bilo na prebivalca 45.204 tolarjev ali razlika med 90% in 75% finančno izravnavo 19 milijonov 784.000.
Občina Sveti Jurij s primerno porabo 148 milijonov 679.000 ima finančne izravnave 95 milijonov 340.000 in bi tako razpolagala z 90% primerne porabe, 133 milijoni 811.000, kar pomeni, da ima na prebivalca 45.591 ali 22 milijonov 302.000 več kot pri 75% finančni izravnavi.
Občina Rogašovci s primerno porabo 179 milijonov 891.000 bi imela finančne izravnave iz državnega proračuna 117 milijonov 29.000 in bi razpolagala z 90% primerno porabo, 161 milijoni 902.000. To je na prebivalca 45.800 ali globalno več v proračunu 26 milijonov 984.000.
Občina Mežica, s primerno porabo 188 milijonov 589.000, ima finančne izravnave 52 milijonov 730. Pade v to skupino, čeprav razpolaga s celotno primerno porabo, to pomeni, z vsemi 88 milijoni 569 tisočaki, zato, ker ima na prebivalca 46.094. Občina Juršinci s primerno porabo 120 milijonov 857 tisočakov bi dobila finančne izravnave 85 milijonov 422 in tako imela 90% primerne porabe, kar je 108 milijonov 771 tisoč, to je približno toliko, kot ima danes sredstev občinskega proračuna; na prebivalca ima 46.168 in na ta način bi imela 18 milijonov 129 tisoč tolarjev več kot pri 75% finančni izravnavi.
Občina Destrnik bi imela 233 milijonov s 5.000 in nekaj prebivalci, na prebivalca 46.460 in v proračunu bi razpolagala z več, z 38 milijoni 848 tisočaki v primerjavi s 75% finančno izravnavo. Kot župan te občine lahko povem, da so to 100% dodatna finančna sredstva, ki bi jih na ta način občina v demografsko ogroženem območju imela in pripeljala sčasoma tudi to občino do tistih osnovnih elementov, do katerih, pravim jaz, imajo v tej državi pravico vsi, ne glede na to, na katerem koncu in kje živijo; nekaterim, ki živijo daleč stran od urbanih naselij, bi bilo treba za to celo kaj dati - tako je v razvitem svetu; ne pa jim zaradi tega še vzeti tisto, kar jim po formuli, ki velja za vse ostale, pripada.
Občina Cankova-Tišina s primerno porabo 310 milijonov 491 tisočaki, ima finančne izravnave 149 milijonov 708 tisočakov in tako razpolaga z 299 milijoni 415, kar je nekoliko več kot 90% primerne porabe, to pa zaradi tega, ker ima več lastnih sredstev; pa vendar ima na prebivalca samo 46.747 tolarjev.
Občina Kuzma z 220.306.000 bi imela finančne izravnave 150.937.000 in bi tako razpolagala z 90% primerne porabe, tako da bi imela 198.276.000, na prebivalca 46.774 tolarjev ali 33.046.000 več kot pa v prejšnjem primeru, pri 75% finančni izravnavi.
Občina Kobilje pri proračunu 32.850.000 bi imela tako iz državnega proračuna izravnave 19.010.000 in bi razpolagala z 29.565.000, kar je 90% primerne porabe. Tako bi imela na prebivalca 46.780 ali 4.927.000 več, kot pri 75% finančni izravnavi.
Občina Radenci je v tem delu tabele samo zaradi tega, ker ima na prebivalca 46.990 pa vendar razpolaga s celotno primerno porabo in od 253.000.000 ima lastnih sredstev sama 196.000.000, kar pomeni, da dobi finančne izravnave samo 54.000.000 in se pri njej tako kot pri vseh ostalih občinah, ki razpolagajo s celotno primerno porabo, nič ne spremeni.
Ena izmed haloških občin, občina Videm - prej so bile v glavnem občine iz Prekmurja, občine iz Podravja, občina iz Slovenskih Goric in občina iz Haloz s primerno porabo 396.874.000, dobi finančne izravnave 198.501.000, tako razpolaga z 90% primerne porabe. To je z 357.187.000. Še vedno je to 46.998 na prebivalca oziroma 59.531.000 tolarjev več kot pa pri 75% finančni izravnavi. Teh 59.531.000 so lahko tudi investicijska sredstva, če bi bil zakon o skladnem regionalnem razvoju. In če bi to bilo v tem zakonu zajeto, bi bila ta borba za dvig s 75% na 90% primerne porabe nepotrebna. Zato še enkrat poudarjam, kako pomembno bi bilo, da bi pred začetkom veljavnosti tega zakona o financiranju občin oziroma hkrati z njim začel veljati tudi zakon o skladnem regionalnem razvoju. To je pa še vedno možno, saj lahko v jeseni v drugem branju tudi sprejmemo sklep, da se pospeši tudi za tretje branje in pridemo pred 31.12. tega leta skozi tudi z zakonom o skladnem regionalnem razvoju in tako zajamemo tista področja, ki bodo pač padla po merilih v ta zakon o skladnem regionalnem razvoju. Seveda se pa izkazuje, da so predvsem občine, o katerih govorim, občine na pretežno kmetijskem področju, kjer je seveda dohodek na prebivalca bistveno nižji in kjer je dohodnina, ki je pa v glavnem glavni vir financiranja občin, najnižja. Zato bi zakon o financiranju občin moral upoštevati tudi druge vire, kar bi pomenilo, da bi te občine na ta način seveda lahko imele več lastnega vira.
Občina Lenart - gospoda Krambergerja bi to res moralo zanimati - sosednja občina od naše, občine Destrnik-Trnovska vas, primerna poraba, torej po izračunani formuli 923 milijonov 664.000. Ker ima sama samo 370 milijonov 305.000, bi z 90% finančno izravnavo dobila dodatnih 90 milijonov 669.000, tako da bi imela skupaj državne finančne izravnave 460 milijonov 994.000, kar bi pomenilo 90. Nova finančna sredstva, s katerimi bi razpolagal občinski svet občine Lenart, bi bila 831 milijonov 298.000, to pa je 90% izračunane primerne porabe po formuli predlagatelja. Na ta način bi teh 17.600 in še nekaj prebivalcev imelo na prebivalca 47.056 tolarjev ali občina bi imela več 138 milijonov 550.000 v primerjavi z razliko od 75% do 90%. To bi pa bila kar dobra finančna injekcija za občino Lenart na demografsko ogroženem in nerazvitem področju Slovenskih Goric.
Občina Majšperk, tudi ena izmed tipičnih haloških občin, z 287 milijoni 990.000, bi imela finančne izravnave 162 milijonov 757 in tako bi razpolagala z 259 milijoni 191.000, kar bi pomenilo na prebivalca 47.057 ali dodatnega investicijskega denarja 43 milijonov 196.000.
Občina Puconci s 333 milijoni 94.000 bi imela finančne izravnave iz državnega proračuna 172 milijonov 868.000 in bi razpolagala z 90% primerne porabe 299.784.000. To bi pomenilo na prebivalca 47.121 ali 49.000.000 več kot v prejšnjem primeru.
Zdaj preskočim celo vrsto občin, to je od občine Medvode do občine Izola, ker so to vse občine, ki dosegajo s finančno izravnavo toliko, kot je izračunana primerna poraba, to pomeni 100% in te podatke poznamo, zato vam tega ne bom prebiral.
Ustavim se pri občini Zavrč, občino Zavrč poznamo, s 77.717.000, ki bi imela na ta način finančne izravnave 37.456.000 in več 11.658.000. Na prebivalca bi to pomenilo 48.675 tolarjev.
Občina Dol pri Ljubljani, občina Kidričevo imata razpoložljivih sredstev toliko, kot je primerna poraba, tako da tega ne bomo brali.
Občina Gornji Grad, na katero je tudi vezan moj amandma, bi imela pri 90% glede na primerno porabo 146.212.000, 131.591.000. Tako bi imela na prebivalca 48.973 oziroma 21.932.000 več kot pa v prejšnjem primeru.
Občine Ravne, Kungota in Radeče niso v tem zajete, imajo razpoložljivih sredtev toliko, kot je po formuli primerna poraba.
Občina Škocjan pri 162 milijonih 790 bi imela finančne izravnave 84 milijonov 617 in 90% lastnih sredstev, torej nova osnova razpoložljivih prihodkov je 146 milijonov 511, na prebivalca bi to pomenilo 49.181 ali 24.418.000 več kot pa v prejšnjem priemru.
Občina Šmarje pri Jelšah. Vmes je seveda velik del občin, ki pridejo po formuli do tako imenovane primerne porabe tudi z razpoložljivimi prihodki. Razlog teh razpoložljivih prihodkov je seveda dovolj lastnih sredstev in 100% korigirana finančna izravnava na ta lastna sredstva. Šmarje pri Jelšah ni ena izmed tistih občin. S 527.807.000 bi imela finančne izravnave iz proračuna 264.071.000 in bi imela 90% primerne porabe, to je 475.620.000, kar pomeni na prebivalca 49.771 ali 79.171.000 več kot v prejšnjem primeru.
Občina Gornji Petrovci bi imela po izračunani formuli primerne porabe 136 milijonov 774 tisoč, finančne izravnave 82 milijonov 81 tisoč in bi razpolagala s sredstvi 90% primerne porabe, to je 123 milijonov 97 tisoč. To je občina z nekaj manj kot 2 tisoč 500 prebivalci in bi na ta način imela na prebivalca 49.857 tolarjev ali 20 milijonov 517 tisoč več, kot pri 75% izravnavi.
Občina Podčetrtek s primerno porabo 266 milijonov 446 tisoč, bi imela finančne izravnave iz proračuna 128 milijonov 541 tisoč ali 239 milijonov 801 tisoč. To pa je 90% izračunane primerne porabe, to je na prebivalca točno 50 tisoč. Ali 39 milijonov 987 tisoč več, kot v prejšnjem primeru, pri izravnavi 75% tako imenovane primerne porabe.
Ko ta list obrnem, ker so tabele narejene po rasti porabe na prebivalca, in ko je na naslednjem listu rast porabe na prebivalca bistveno večja kot na prvem listu, je števila teh občin na drugem listu bistveno manj. Na prvem listu jih je bilo od 26 20. Na drugem samo 6. To so pa tista dodatna sredstva, ki so investicijska sredstva za te občine. In variante, da je potrebno in primerno izpostaviti njihov problem prek ne samo mene, ampak vseh ostalih poslancev, ki izhajate tudi iz teh območij. In da ob glasovanju o tem amandmaju ne pozabite na to, da ste poslanci vseh državljank in državljanov, vsekakor pa tudi državljank in državljanov v teh 26 občinah ali tudi poslanci teh 500 tisoč ljudi.
Ves moj namen je, še enkrat poudarjam, opozoriti in s konkretnimi številkami povedati, da ne gre za velika finančna sredstva, da gre za približno 600 milijonov tolarjev razlike med predlogom pri 75% finančni izravnavi in 90% finančni izravnavi.
Občina Hodoš-Šalovci - gospa Marika - po izračunani primerni porabi 132 milijonov 985.000. Ker ima ta občina 28 milijonov 146.000 lastnih sredstev, bi na ta način dobila razliko med dodatno in korigirano finančno izravnavo še 63 milijonov 395.000, tako bi imela iz državnega proračuna 91 milijonov 541.000 finančne izravnave in bi ta občina Hodoš-Šalovci imela nova razpoložljiva sredstva, s katerimi bi razpolagal občinski svet, 119 milijonov 687.000 ali 19 milijonov 948.000 več kot pa pri finančni izravnavi pri 75%. To verjamem, da za občino Hodoš-Šalovci z 2.300 prebivalci ni malo in pomeni verjetno kar precejšnjo možnost razvoja v naslednjem obdobju, saj je to gotovo investicijski, popolni investicijski denar, ki bi ga ta občina obrnila v investicije, ne pa v administracijo. Na ta način bi ta občina imela 51.723 tolarjev na prebivalca. Ne bi izstopala iz povprečja, bila pa bi nekje na primernem mestu.
Občina Kozje z 205 milijoni 667.000 po formuli izračunane primerne porabe bi imela nove finančne izravnave 120 milijonov 988.000 ali razpolagala bi z 90% izračunane primerne porabe, to je s 185 milijoni 127.000, na prebivalca 51.914, kar bi pomenilo za to občino 30 milijonov 654.000 dodatnega investicijskega denarja. Veste, ko govorimo o investicijskem denarju, ne moremo govoriti o telefonskem imeniku. V nobenem telefonskem imeniku še nisem zasledil, pokličite na to številko in dobite toliko investicijskega denarja. To pač ne gre. Dobro bi bilo, da se tega naučimo in tega zavedamo. Ko pa je nekdo govoril, da večina od teh občin nima sklada stavbnih zemljišč, pa seveda tudi govori na pamet, tisti ne ve, da je večina prebivalk in prebivalcev v teh občinah v kratkem času ali v zadnjem času dala tudi prek 400.000 tolarjev za telefonske priključke. Gospod Zimšek, ko boste imeli besedo...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani! Gospod Pukšič, nadaljujte, prosim.
FRANC PUKŠIČ: Ko boste imeli besedo, boste lahko replicirali. (Glas iz dvorane.) Še je do 31.12. tega leta, se pa spremeni. Ko so me nekateri želeli podučiti o teh podatkih, imam tole informacijo. Za telefonske priključke kljub temu, da je v zakonu pisalo, da je 102.000 in nekaj, so v teh krajih - seveda to lahko argumentiram s pogodbami, tako kot vedno, karkoli govorim za to govornico, govorim z argumenti in ne na pamet ter brez argumentov - plačevali tudi po 400.000 tolarjev. 400.000 individualno podpisane pogodbe, tu zraven je pa seveda še potrebno dodati samoprispevek, potrebno je dodati še druge vire iz krajevnih skupnosti, ki so bili itd. Tudi je potrebno dodati vire občin, v katerih so takrat te krajevne skupnosti bile. Vse to so elementi, ki pomenijo, da ti prebivalci na demografsko ogroženih področjih v teh občinah, ki imajo najmanj dohodka na prebivalca, govorijo o tem, da pravzaprav se država do teh občin najbolj mačehovsko obnaša. To je treba popraviti; to je možno popraviti skupaj z zakonom o skladnem regionalnem razvoju, s tem da moramo vedeti, da ta zakon čaka na drugo branje že več kot dve leti v predalih - kar pomeni, da očitno ni interesa - in skupaj z zakonom o financiranju občin, ki bi zajel še nekatere druge vire, to pa so tisti viri, iz katerih je možno v teh občinah zajemati, tako kot v drugih evropskih državah.
No, med teh 26 občin spada tudi občina Kozje z 205 milijoni 667 tisočaki, ki bi imela 120 milijonov 988 tisoč finančne izravnave, 185 milijonov 127 tisoč - 90% - razpoložljivih prihodkov v občinskem proračunu, 51.914 tolarjev na prebivalca in tako 30 milijonov 654 tisoč več za investicije.
Občina Vitanje s 143 milijoni 152 tisočaki primerne porabe bi imela finančne izravnave 78 milijonov, okroglo, tako bi razpolagala z 90% primerne porabe, to je 128 milijonov 837, in bi tako imela na prebivalca 52.672 tolarjev, več za investicije 21 milijonov 473 tisočakov.
Od tu naprej preskočimo veliko število občin, ki imajo razpoložljivih prihodkov enako, kot je izračunana primerna poraba, torej so razpoložljivi prihodki 100% na primerno porabo.
Občina Loški potok je ena izmed tistih, ki je ni med temi, s 132 milijoni 961 tisočaki primerne porabe bi imela iz državnega proračuna izravnave 71 milijonov 676 tisočakov, in tako razpolaga z 90% primerne porabe, to je s 119 milijoni 665 tisočaki, kar je 56.659 tolarjev na prebivalca ali 19 milijonov 944 tisoč več kot pri 75% izravnavi.
Občina Luče z izračunano primerno porabo 145 milijonov 948, bi imela tako izravnave iz državnega proračuna 86 milijonov 887 in bi tudi razpolagala samo z 90% izračunane primerne porabe, to je s 131 milijoni 353 tisočaki. Občina ima 2.200 in nekaj prebivalcev, na prebivalca bi to bilo 59.141 oziroma 21 milijonov 892 več kot pa pri izravnavi do 75%. 21 milijonov pa seveda za to občino pomeni zopet ves investicijski denar in približevanje k tistim elementom, ki bi naj bili v vseh občinah, pa ne zaradi občin ali županov, ampak zaradi ljudi, ki tu živijo, približno enaki. To pa so voda, cesta in osnovno izobraževanje, o čemer sem že govoril. Spoštovane poslanke in poslanci! Jaz upam, da ne zahtevam za teh 500 tisoč prebivalcev, četrtine v naši državi preveč, če zahtevam približno enake pogoje na tem segmentu. Samo na tem segmentu, voda, ceste in osnovno izobraževanje.
Občina Osilnica z 29 milijoni 47 tisoč je zadnja izmed 26 občin na tem spisku pri 90% izravnavi. Ima res lastnih sredstev samo 5 milijonov 184 in bi na ta način z 90% primerne porabe in 29 milijonov 47 tisoč imela finančne izravnave 20 milijonov 958 in bi razpolagala z 90% izračunane primerne porabe, to je 26 milijoni 142 tisoč. To je za 420 prebivalcev te občine Osilnica 4 milijone 357 tisoč več kot pri 75% finančni izravnavi. Podatek na prebivalca je visok, ampak to še vedno ne pomeni, da bi ta občina razpolagala z visokim denarjem. Povedal sem, koliko, 62 tisoč 244, vendar je to gotovo ena izmed specifičnih občin.
Najvišji podatek je prav pri občini Ljubljana. Na prebivalca 72.279, pri čemer je povprečje na prebivalca pri vseh 147 občinah, če bi bila finančna izravnava na 90% primerne porabe, le 51.969. To pomeni približno 52 tisoč tolarjev. Še vedno je 67 občin, ki padejo pod to povprečje. V Sloveniji, kolikor je ta finančna izravnava manjša, to pomeni izravnava do 75% primerne porabe, je pa ta številka, ki je pod povprečjem, tudi toliko višja.
Ne bom govoril, da je 72.279 tolarjev na prebivalca v Ljubljani preveč. Za nobeno od naštetih občin tega nisem rekel. Ne vem, res pa je, da ima Ljubljana s spremembo zakona o spremembi dohodnine z 30% na 35% 2 milijardi več in je dobila na prebivalca približno 4 tisoč 700 tolarjev več v primerjavi z eno izmed občin iz Slovenskih Goric, ki je dobila na prebivalca 1.700 tolarjev. Ali s tem, poslanke in poslanci, nismo naredili večjega razkoraka, razkoraka med slovenskimi občinami? Ali je s tem Ljubljana dobila tudi toliko dodatnih obveznosti - ne vem, ker bi se moral podrobno poglobiti v njihov proračun in vse njihove obveznosti, ki bodo iz tega naslova izhajale. Vem pa, da nobena od teh 26 občin, o katerih sem govoril, ne bo teh sredstev imela za povečanje administracije, ampak bo imela za delo v smeri približno enakih finančnih pogojev.
V tej tabeli, če se spomnite, sem začel od tolarjev na prebivalca, od 42.000 pa do 72.000. Kaj bo čez štiri leta, če bo 19.a člen sprejet? Razmerje na prebivalca ne bo od 42.000, ampak od 19.821 tolarjev na prebivalca, seveda do tega zadnjega, ki se ne bo spreminjal - tistih 5,5 milijarde nad izračunano primerno porabo mestni občini Ljubljana ostane - do 72.272. Od 19, torej od 20 do 72.000! Ne bom našteval občin, ki so tu notri in ki so daleč pod 50.000, ampak spomnil oziroma povedal sem vam, čez štiri leta, če se bo to zgodilo, vas bom spomnil in vam povedal, da je to za to govornico pri sprejemanju zakona o financiranju občin bilo povedano, bilo opozorjeno, da tudi na ta način ne kratimo časa in zapravljamo davkoplačevalskega denarja, tudi na ta način, da sprejemamo zakone, ki ne bodo vzdržali niti štirih let.
Spoštovani gospod podpredsednik, glede na to, da sem želel opozoriti na problematiko, glede na to, da želim biti več kot korekten, predvsem korekten do 500.000 prebivalcev, korekten do teh 26 občin, se mi je zdelo prav in nujno, da o problematiki spregovorim. Veliko več sem o tej problematiki govoril pri drugem branju, v splošni razpravi. Upam, da boste, poslanke in poslanci, sploh poslanke in poslanci vladajoče koalicije, ki imate možnost, da pride do zakona o skladnem regionalnem razvoju, da pride tudi do spremembe zakona o financiranju občin v tej smeri, da se zajamejo nekateri viri; to pa so tisti viri, ki jih te občine imajo, in da vsega tega naj ne pobere država - vse te dohodke pobere in potem deli in vlada. Da se to ne bo več dogajalo, imate še možnost, zelo kratko, ker se dvoletni mandat počasi izteka. Ne vem, kako boste tej četrtini prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije dopovedali, da ste prav financiranje na kmetijskem področju, na področju Podravja in Prekmurja oklestili. Ne vem, v glavnem, tudi seveda v ostalih občinah. Prebral sem jih, 26 jih je. Verjamem, da jim tega ne boste mogli dopovedati, ker izračunane tabele obstajajo in jih bodo seveda tisti, ki bodo želeli, tudi videli in dobili na vpogled. Računam, da bo amandma k 11. členu sprejet. Sam bom seveda glasoval za. Hvala lepa za pozornost, poslanke in poslanci. Medije pa prosim, da tokrat poizkušajo, kolikor se le da, ne glede na opozicijskega poslanca, poročati korektno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Pukšič. Tudi hvala za korektnost dogovora, da boste v eni uri končali svojo razpravo.
Kolegice in kolegi! Smo pri 11. členu. Vodimo razpravo. Želi o njem še kdo razpravljati, o amandmaju k 11. členu? Ker ne želi nihče, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Pozivam poslance, da pridejo v dvorano, da bomo lahko sklepčni in odločali. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 11. členu? (14 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo k amandmaju k 12. členu. Amandma je vložila poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov. Želi kdo razpravljati o tem amandmaju? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Bomo ponovili glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (5 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri 14. členu. Amandma je vložila poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo še amandma k 16.a členu, tega nimate v pregledu, je na posebnem listu, poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Govori o novem 7.a poglavju, financiranje novih občin. Želi kdo razpravljati o tem? Prosim, gospod Trofenik.
VILI TROFENIK: Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni! Pri drugem branju je po nerodnosti to določilo izpadlo, je pa pomembno, ker razmejuje in razčiščuje pristojnosti financiranja zaposlenih pri novo nastalih občinah vis-a-vis občini, ki ostane na sedežu dosedanje občine. Mislim, da je tak amandma treba nujno sprejeti in vas prosim, da ga podprete. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Če ne, zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pri 19.a členu, ki prav tako ni v pregledu in ste ga dobili na posebnem listu. Imamo celo dva. Prvega je vložila poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, drugega pa poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije. Želi kdo razpravljati? Gospod Trofenik, prosim.
VILI TROFENIK: Hvala. Ravno tako se je v drugem branju zgodilo, da je ta pomembni vsebinski odstavek izpadel oziroma ni bil sprejet. Opozarjam, da ne gre samo za investicije. Gre za ukrepe in da je pomemben tudi drugi stavek, kot je razvidno iz teksta, da se omogoča korekcija morebitnih težav, ki bi nastale pri prehajanju za posamezne občine pri prehajanju v novi sistem. Zato vas prosim, da ta amandma v duhu razprav, ki so bile, sprejmete oziroma potrdite. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Če ne, zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Pod točko 2 je amandma Liberalne demokracije. Ugotavljamo prisotnost! (64 poslancev.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju k 19.c členu. Vložila ga je skupina poslancev s prvopodpisanim gospodom Rudijem Mogetom. Želi kdo razpravljati? Gospod Moge, prosim.
RUDOLF MOGE: Predsednik, hvala lepa. Jaz bi vas tukaj prosil za podporo. Gre samo za to, da je nekaj občin, ki bodo zdajle prevzele ustanoviteljstvo javnih zavodov, lahko takih v prehodnem obdobju kot mestne občine, da ne bodo sposobne financirati teh javnih zavodov in tem bi potem država pomagala. Iz razpredelnice ste videli, da gre tu predvsem za občine Ptuj, Nova Gorica in Murska Sobota. Če smo že za mestne občine določili dvoletni rok, predlagatelji predlagamo, da je ta rok, v katerem bodo občine prevzele nase ustanoviteljske pravice, tudi finančno pokrit s strani države v roku dveh let. Zato vas lepo prosim, če bi ta amandma podprli. Če bodo občine same zmogle, seveda država ne bo sofinancirala projektov teh javnih zavodov.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Samo Bevk, potem pa gospod Kopač.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor, tudi sam apeliram na vas, spoštovane kolegice in kolegi, da podprete amandma, ki ga je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Rudijem Mogetom. Je v bistvu skoraj enak kot vladni amandma k 19.c členu. Le ta sprememba je, da rok iz tretjega odstavka vladnega amandmaja iz leta 1999 nadaljuje še v leto 2000. O 19.c členu smo že zelo veliko razpravljali v tem državnem zboru v zvezi s prenosom financiranje kulturnih zavodov na lokalne skupnosti. Zaradi negotovosti, ki se bodo pojavile prav gotovo ob tem prenosu, mislim, da se bodo tam naštetim občinam pridružile še nekatere druge, predlagamo, da se ta rok podaljša še za 1 leto, se pravi do 31.12.2000. Tako bi olajšali ta prehod v spremembi financiranja kulturnih institucij. Po moje je potrebno ta rok podaljšati do konca leta 2000 tudi zaradi tega, ker se bomo v letu 1999 predvsem ukvarjali tudi z ustanoviteljskimi akti v teh zavodih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa gospod Bevk. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Jaz tega amandmaja ne bom podprl. Ne posega v koncept samega zakona. Torej na nek način ni amandma tipa amandmaja gospoda Pukšiča ali skupine poslancev v zvezi z mestnimi občinami. Daleč od tega.
Ampak vseeno! Predstavlja neke vrste tudi malo potuhe. Tretji odstavek tega vladnega 19.c člena, ki je bil sprejet v drugi obravnavi, pravi "če prihodki iz povečane dohodnine ne zadoščajo, vlada dodatno za pokrivanje vseh stroškov navedenih v prvem odstavku...", gre za te kulturne javne zavode "...vlada zagotovi dodatna sredstva do 500 milijonov tolarjev do 31.12. prihodnje leto". Če jih hoče zagotoviti jih mora itak skozi proračun. To gre za minimalni, tako imenovani, tolar. Gre za obljubo, kaj bo država zagotovila v prihodnjih letih, ampak to je v resnici odvisno od državnega proračuna, ki ga na koncu sprejme državni zbor.
Zato ima to enako težo, kot približno 70, tako imenovanih, tolarjev, ki smo jih že sprejeli. Predstavlja pa seveda neke vrste moralno zavezo vladi. To pa nedvomno. Zato menim, da se sicer ne bo nič groznega zgodilo, če bi bil amandma sprejet. Menim pa, da je eno letno prehodno obdobje za morebitno amortizacijo kakšnih problemov, ki mislim, da jih tako ali tako ne bi smelo biti, zadostno.
Gospod Moge predlaga, da je to dveletno prehodno obdobje. Jaz mislim, da ni potrebno. Zato bom glasoval proti amandmaju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (29 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Tako smo izglasovali amandmaje k posameznim členom. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če smo usklajeni? (Da.) Hvala lepa.
JANEZ KRAMBERGER: Gospod podpredsednik! Prosim, če lahko ponovimo glasovanje, ker nisem uspel pritisniti.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Dam na glasovanje predlog, da ponovimo glasovanje o amandmaju k 19.c členu. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (55 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ponavljamo glasovanje o 19.c členu. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (27 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo usklajeni, zato predlagam, da glasujemo o zakonu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (46 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
Imamo predloge sklepov. Najprej imamo predlog sklepa skupine poslancev s prvopodpisanim Janezom Krambergerjem. Na ta dodatni sklep je vložen amandma poslanca Ferija Horvata, amandma na amandma. Torej, najprej bomo glasovali o amandmaju na amandma Ferija Horvata. Želi kdo besedo o predlaganih sklepih? Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo o sklepih.
Na glasovanje dajem amandma Ferija Horvata. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (20 poslancev.) ... (Ugovor iz dvorane.)... Za sklep - se opravičujem! Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
Na glasovanje dajem predlog sklepa - ponovim še enkrat - prvopodpisani Janez Kramberger in skupina poslancev. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.) Sklep se glasi: "Državni zbor Republike Slovenije poziva vlado Republike Slovenije, da čimprej pripravi predlog zakona o skladnejšem regionalnem razvoju za drugo branje v državnem zboru."
Kdo je za tak predlog sklepa? (59 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Na klopi imamo še dodatni sklep poslanske skupine Socialdemokratske stranke Slovenije, ki je podoben temu, ki smo ga pravkar izglasovali.
Ga bom prebral: "Ker se bo z uveljavitvijo zakona o fizičnih osebah znatno poslabšal položaj in razvojne možnosti demografsko ogroženih manjših občin s pretežno kmetijsko strukturo gospodarstva in z visoko stopnjo brezposelnosti, državni zbor Republike Slovenije predlaga, da vlada za prvo jesensko zasedanje državnega zbora pripravi predlog zakona o skladnejšem regionalnem razvoju za drugo branje. S tem bi bilo omogočeno, da državni zbor še pravočasno sprejme te zakone." Poslanska skupina SDS. Gospod Pukšič želi besedo. Torej gre samo za to, mi smo sprejeli ta sklep, gre za rok, spremembo roka oziroma, da se rok premakne. Gospod Pukšič, prosim.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Torej pri tem gre za to, da se ne pusti, torej posplošeno, tako kot je v prejšnjem sklepu, ampak je v bistvu dodatek tega sklepa. Seveda bi to pomenilo še možnost, torej v letošnjem letu tudi ta predlog, tudi ta zakon tudi v tretjem branju spraviti skozi in bi lahko začel veljati hkrati z zakonom o financiranju občin, to pomeni s 1.1.1999. Pogoj pa je, če bo zakon o skladnejšem regionalnem razvoju res v jesenskem zasedanju na dnevnem redu, drugače dejansko ni možno. Zato predlagam, da ta dodatni sklep tudi podprete. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Slišali ste predlog dodatnega sklepa, o njem bomo glasovali. S tem sklepom bi samo dopolnili, da gre na prvo jesensko zasedanje, ostali sklep velja, ki smo o njem glasovali. Pravkar smo dobili še dodatni sklep, ki tudi rešuje to problematiko, podpisan s strani vodij poslanskih skupin. Prosim, obrazložitev glasu, gospod Bajc.
JOSIP BAJC: Hvala, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi, glasoval bom proti temu dodatnemu predlogu sklepa iz dveh razlogov. Prvič, v predlogu sklepa sicer je bilo prebrano, drugače piše, da fizične osebe, verjetno gre za financiranje občin. In drugič, jaz nisem tako prepričan, da je znatno poslabšan položaj in razvoj možnosti demografsko ogroženih itn., da ne naštevam. Mislim, da zadostno to problematiko rešuje že izglasovani predlog dodatnega sklepa, ki ga je predložil kolega Kramberger skupaj z ostalimi poslanci. Podprl bi pa predlog, če je ta dodatni sklep spremenjen, pa samo reče, da je to na prvi naslednji oziroma jesenski seji. Tak predlog bom pa podprl.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Luci. Spet imamo na to temo naslednji sklep.
MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice, kolegi! Ker so pomisleki o tem amandmaju, ki je bil pravkar prebran, je pa en sklep, ki pa je nekako dogovorjen z vodji poslanskih skupin. Glasi pa se takole: "Ker zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin ne rešuje v celoti problema razvoja na gospodarsko manj razvitih območjih in demografsko ogroženih območjih, je nujno do konca leta sprejeti posebni zakon o skladnejšem regionalnem razvoju. Poleg navedenega ugotavljamo, da je potrebno zagotoviti tudi dodatne finančne vire lokalnim skupnostim, kar zahteva čimprejšnji sprejem zakona o davku na nepremičnine." Ta drugi ni časovno determiniran, prvi pa bi bil do konca leta. Mislim, da pa ta zajema in tudi tiste provokativne stvari, na katere je opozoril Bajc, zaobide. Zato bi želel, da bi podprli ta sklep. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Luci. Gospod Pukšič, ali še vztrajate pri svojem sklepu ali pa glasujemo o tem? Lahko glasujemo o tem? Hvala. Torej na glasovanje bom dal predlog dodatnega sklepa, ki ga je prebral gospod Luci. Ugotovimo prisotnost! Pardon, se opravičujem. Doktor Ribičič, prosim, obrazložitev glasu.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Jaz bom podprl ta sklep. Moram pa reči, da je enostranski oziroma nepopoln, ker je večina zavrnila predlog sklepa kolege Ferija Horvata, ki govori tudi o potrebi po regionalizaciji Slovenije.
Enakomerni regionalni razvoj, ne da bi država prenesla resni del svoje ekonomske politične in druge moči na regije, seveda sam po sebi ne more uspeti. Edini celoviti pristop bi bil tisti, ki bi zajemal ob problemu enakomernega regionalnega razvoja tudi tako organiziranost Slovenije, ki bi regijam dala potrebno politično ekonomsko in drugo samostojnost.
Zato opozarjam, da je ta sklep, ker ni bil sprejet amandma oziroma predlog Ferija Horvata, invaliden. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ni več razprav. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (70 prisotnih.)
Torej glasujemo za predlog sklepa, ki ga je prebral gospod Luci.
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Gospod Pukšič je pristal, da umaknemo predlog in je brezpredmeten. Samo še trenutek. Imamo še dva.
Na klopi imate tudi zakon, 21.7. - predlog dodatnega sklepa poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, Liberalne demokracije in DeSUS-a. Želi kdo o njem razpravljati? Naj preberem celega? (Da.)
"Državni zbor Republike Slovenije predlaga vladi Republike Slovenije, da v okviru ministrstva za finance oblikuje strokovno službo, ki naj koordinira delo med resornimi ministrstvi in vladnimi službami pri zagotavljanju potrebnih sredstev za predvidene ukrepe ali investicije v občinah. Zaradi nemotenega prehoda na nov sistem, zagotavljanja sredstev na področju investicij občinam, državni zbor Republike Slovenije predlaga vladi Republiki Slovenije, da ustanovi posebno koordinacijsko delovno skupino. Ta naj poskrbi, da se bo na podlagi uveljavljenih sprememb in dopolnitev zakona o financiranju občin, v sodelovanju z ministrstvom za finance, izvajal enoten pristop pri zagotavljanju potrebnih sredstev občinam, za predvidene ukrepe ali investicije.
Podatke o odobrenih sredstvih za posamezno občino naj vlada Republike Slovenije vključi že v pripravo predloga državnega proračuna za leto 1999 in 2000, ki ga bo predlagala v sprejem državnemu zboru Republike Slovenije. Pri odobritvi sredstev za posamezen ukrep ali investicijo v občini naj ministrstvo in vladne službe upoštevajo razpoložljiva sredstva, ki jih imajo za ta namen."
Želi o tem kdo razpravljati? (Ne želi.) Se opravičujem! Gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Jaz sem počakal z dvigom roke, ker sem pričakoval oziroma upal, da bo kdo od strank, ki to predlagajo in to so tri vladne stranke, prišel in bo obrazložil, kaj ta predlog tega sklepa pomeni.
Če dobro pogledamo sklep in grem najprej k obrazložitvi, pravi, da "spremenjen sistem financiranja občin zlasti na področju sofinanciranja in potrebnih ukrepov v občinah zahteva usklajeno delovanje med različnimi resorji. Zaradi tega je potrebno zagotoviti ustrezne organizacijske ukrepe za učinkovit prehod v nov sistem financiranja lokalnih skupnosti". Zdaj pa res ne vem, kako naj si to razlagam. Potem predlog sklepa priporoča vladi, kaj naj stori. Ali vladne stranke ne zaupajo svoji vladi, da ji predlagajo, kako naj se skoordinirajo in kakšna koordinacijska telesa naj v vladi postavijo, da se bo ta zakon izvajal? Vlada je sestavljena iz ministrov, ki so odgovorni za svoje resorje, in predsednika vlade, ki je odgovoren za enotnost politike, pa tudi za enotnost izvajanja zakonov. V parlamentu smo oziroma ste - jaz sem glasoval proti - sprejeli zakon o financiranju občin oziroma spremembi tega zakona. Zdaj je na vladi, kako ga bo izvajala. Kaj je potrebno, da izvede zakon točno tako, kot je sprejet, je stvar vlade. Ali bo vlada imela koordinacijsko telo ali bo imela delovno telo, ali bo imela neko koordinacijo, mislim, da je stvar vlade. Čudno je to, da so to predlagale točno tri vladne stranke in da bo zdaj to parlament sprejel. To je povsem v nasprotju s principom delitve oblasti. Mi smo sprejeli zakon, parlament je sprejel zakon, vlada mora ta zakon izpolnjevati. Ob tem, ko pa pogledamo prvi odstavek: "Državni zbor republike Slovenije predlaga vladi, da v okviru ministrstva za finance oblikuje strokovno službo, ki bo koordinirala delo z resornimi ministrstvi in vladnimi službami pri zagotavljanju potrebnih sredstev za predvidene ukrepe ali investicije v občinah..." - torej, neka posebna strokovna služba znotraj ministrstva za finance, ki bo koordinirala delo pri zagotavljanju potrebnih sredstev. Kaj, boste prodajali kakšne stvari ali kaj?! Ta sredstva bodo verjetno določena v proračunu - kaj boste koordinirali? Iz katere stranke je župan, da bo potem dobil ali pa ne dobil ta sredstva? Razen tega je drugi odstavek spet podoben; prvi odstavek - posebno službo, ki bo koordinirala delo pri zagotavljanju potrebnih sredstev, drugi odstavek - posebno koordinacijsko delovno telo, ki bo zagotavljalo izvajanje, da se bo izvajal enoten pristop pri zagotavljanju potrebnih sredstev občinam za predvidene ukrepe ali investicije. Torej, še neko koordinacijsko telo, ki bo zagotavljalo enoten pristop, posebne strokovne službe za ministrstvo za finance, in bo vse skupaj koordiniralo.
Jaz ne vem, kako si to predstavljate, zato sem pričakoval, da bo kdo prišel, pa to obrazložil. To pomeni, da je ta zakon, ki smo ga ravnokar sprejeli, izredno slab, ker poleg ministrov in vlade potrebuje posebno strokovno službo in še posebno koordinacijsko telo, ki bo nadziralo to, verjetno, strokovno službo, ki bo koordinirala ministrstva. Ob tem ste pa povsem pozabili na ministrstvo za lokalno samoupravo. Jaz vem, da to ministrstvo nima nobenih pristojnosti, zato smo tudi zadnjič predlagali poseben sklep, da vlada prouči svojo organizacijo, ali je to v redu ali ni. Vem, ampak povsem ste zaobšli ministrstvo za lokalno samoupravo. Potem ga ukinite, saj je nepotrebno! Tudi pri tem zakonu o financiranju občin, ki smo ga ravnokar sprejeli, je sedel tukaj minister za lokalno samoupravo, ki nima nikakršne pristojnosti znotraj tega področja, nikakršne! Na žalost, na žalost! Ampak on je tisti, ki je odgovoren za sistem lokalne samouprave, vsaj v principu bi moral biti odgovoren, zato je minister, sicer je brez listnice, kar pomeni, da nima ničesar - ta sklep je tudi dokaz, da nima listnice. Ampak to so sklepi, ki jih sprejemamo na predlog treh vladajočih strank, ki predlagajo, da naj vlada nekaj stori, kar je tako ali tako njena dolžnost, in kako bo to storila, je njena stvar, ne stvar državnega zbora; državni zbor je sprejel zakon. Če je pa ta zakon res tako slab, da je zdaj vse to potrebno - in v to me prepričujete vi sami, ki ste ga predlagali, ki ste ga zagovarjali in ki ste ga sprejeli. Jaz bom glasoval proti temu sklepu.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Čebulj, potem gospod Peterle.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani kolegi in kolegice! Glavna obrazložitev kot tema tega amandmaja - se strinjam z vsebino, ki jo je že izvajal gospod Mozetič. Jaz bi rekel, da je to skoraj nepojmljivo. Ker nenazadnje ste kot koalicijski trije partnerji dali nezaupnico posameznim ministrstvom oziroma posameznim ministrom. To se pravi, da ste tukaj izrazili nezaupanje v delovanje vaše vlade. Jaz kot opozicijski poslanec bom ravno tako glasoval proti, kljub temu, da ste vi že dali v tem trenutku nezaupnico svoji vladi ali ljudem, ki razpolagajo z določenimi sredstvi. Vi menite, da so lokalne skupnosti oziroma občine nepravilno do zdaj dobivale. Skratka, tako kot je rekel gospod Mozetič, zakon o financiranju občin je sprejet in naj se v skladu z zakonodajo tudi lokalne skupnosti financirajo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Še naprej se vleče v Sloveniji situacija, da imamo vladajoče stranke, nimamo pa koalicije. Jaz predlagam, da ta predlog sklepov umaknete in ne jemljete časa parlamentu v celoti za zadeve, ki niso potrebne. Predlagam tudi, da se konča s kopičenjem nepotrebnih sklepov in nepotrebnih institucij, ki samo jemljejo denar, ne povečujejo preglednosti in nas vodijo v čedalje večje težave. Mislim, da ta sklep res ni v čast vlade in predlagam, da ga umakne, ker lahko brez njega enako storijo. Danes bi nas lahko že obvestili po sprejetju zakona, da so to že postavili. Samo to bi bilo treba. Jaz sicer menim, da ni treba delati novih institucij, ker je vsega že dovolj, da se vse to naredi, kar zakon zahteva.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Peterle. Gospod Trofenik.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Spoštovani kolegi, jaz vas razumem. Iz stališča opozicije je zdaj seveda prilika kakšno pikro in kritično (tudi upravičeno) na funkcioniranje vladne državne birokracije izreči. To sprejemam in se mi zdi normalno. Mislim pa, da bi morali vsi skupaj poskrbeti za nekaj drugega, da bodo ustvarjeni pogoji, da bo prišlo do realizacije zakona, ki prinaša bistveno drugačen pristop. Mi imamo danes, jaz temu pravim "škatlasti sistem", kar je do neke mere logično. Vsako ministrstvo je, ne zameriti, dostikrat država v državi, dosti ministrstev je imelo svoje službe za tako imenovana merila, te si praviloma niso usklajevale postopkov in dosedanji sistem je bil poštni nabiralnik. Zato je prišlo do takih negativnih posledic.
Osebno menim, da marsikaterega delovnega mesta ali službe v posameznem ministrstvu na tak način ne bo več treba. Bo pa treba tisti del službe ministrstva za finance, ki se ukvarja s financiranjem lokalnih skupnosti, in kolikor jaz vem, je ekipa treh ljudi, nevzdržno majhna in ta ne more opraviti posla, ki ji gre, ker priprava predloga glavarine v državni proračun je velik zalogaj; to ni tako enostavno, da bo licitiran. Drugič pa iz obstoječega sistema sofinanciranja investicij v športu, recimo, 10, 12% do 50% ali več, pomeni nek drug pristop, ki pa mora biti usklajen, ne glede na same investicije, gre tudi za ukrepe. Na enem mestu je treba videti stanje v vsaki lokalni skupnosti, zlasti tistih, ki so potrebne takšne ali drugačne finančne intervencije. Jaz se strinjam, da bi bilo to primerno v ministrstvu za lokalno samoupravo, ki ga na žalost ni - mi imamo samo ministra za lokalno samoupravo - in podpiram tisti predlog sklepa, vendar v vladi oziroma organizaciji vlade, kakršna je trenutno, sem prepričan, da je neke organizacijske stvari potrebno ukreniti, da ne bi samo uvajanje zakona pripeljalo do težav, ne pa zakon sam po vsebini. Zato tudi mogoče kakšno upravičeno v sam tekst, ampak vseeno mislim, da bi v principu ta sklep bilo potrebno sprejeti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Tri replike so na izvajanje gospoda Trofenika. Prva je Feri Horvat, potem gospod Mozetič, Čebulj in gospod Peterle.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Sem proti takemu sklepu, ker mislim, da bo ta sklep bolj zadeve zamegljeval, pa bolj zakompliciral, kot pa, da bi dajal potrebne rešitve, čeprav nekaj argumentov, ki jih je navedel kolega Trofenik, drži. Spet organizirati neko novo službo, ne da bi jasno vedeli, kaj naj bi delala, je popolnoma napačno.
Gre za dva problema predvsem pri financiranju občin. Eno je tisto, kar ugotavlja tudi računsko sodišče v svojih revizijah, da je v občinah dejansko premalo jasnih navodil in predpisov, kako ravnati in dosti nepoznavanja zadev in da je potrebna pomoč in svetovanje. Ampak to je za tisto tekoče delovanje občine. Drugo je pa, kar se tukaj posebej navaja, to so investicije, ko gre za vlogo države, pomoč občinam pri razvoju. Mislim, da je napačno iskanje takega izhoda na ta način. Pravi sklep je tisti o skladnejšem regionalnem razvoju, kajti tam morajo biti osnovna določila o sredstvih in o organiziranosti pomoči države pri skladnjšem razvoju, kar predpostavlja tudi usklajevanje ukrepov posameznih ministrstev in drugih paradržavnih institucij, skladov itd. In drugo, kar je pogoj zraven in me zelo preseneča, da niste sprejeli mojega dopolnila k tistemu predlogu sklepa, organiziranje pokrajin oziroma regionalno organiziranje. Iz teorije in prakse razvojne politike in razvojnih sistemov v Evropi je znano, da je pogoj za to, poleg zagotavljanja sredstev s strani države, tudi ustrezna organiziranost. Pri velikem številu malih občin se ne da optimalno organizirati razvoja in pomoči države direktno v komunikaciji z občinami, ampak je vrsto stvari treba na širši območni ravni reševati. In zadnje naj povem, da se tega tudi zaveda resorni minister, doktor Senjur, ki je na vrsti sestankov po slovenskih regijah, ne nazadnje tudi na enem srečanju, ki smo ga imeli v Pomurju ob predstavitvi regionalne razvojne strategije, izrecno rekel, da je ena od ovir, da predlog zakona o regionalnem razvoju še ni tukaj v parlamentu, tudi to, da ni regionalne organiziranosti.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Proceduralno, gospod Trofenik.
VILI TROFENIK: V imenu predlagateljev umikam predlog sklepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Torej predlog je umaknjen. Umaknjen je, gospod Mozetič. Imamo še dodatni sklep Sama Bevka. Proceduralno, gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Torej, jaz res ne vem, kaj naj rečem na to vodenje tega parlamenta. Ker je bila kritika, potem so bile določene izjave, prijava k repliki, da se določene stvari pojasni, to je vse v skladu s poslovnikom, potem je pa umik, zdaj je pa konec razprave. Konec razprave, "nikome ništa", bi rekli tisti južni prijatelji. Na ta način se ne more delati, oprostite, ker potem pridite z nekim predlogom, poveste svoje stvari, ko se prijavi opozicija ali kdorkoli drugi, ki ima drugačno mnenje, ali pa to tako pričakujete, umaknete zadevo in zadeva je zaključena. Ja, čudovito.
Potem nosite sem predloge, prijavite se, da boste prvi govorili. Potem, ko bomo mi na vrsti, če že ne morete skrčiti časa govora, umaknite predloge in ne bo več nobene debate v tem parlamentu.
Ampak jaz sem hotel in bom povedal to repliko gospodu Trofeniku. Jaz niti z eno besedo nisem pokritiziral vlade. Jaz sem čisto iz pravno sistemskega vidika rekel, da je ta predlog nepotreben. Kritizirali ste jo vi, spoštovani poslanci iz vladajočih strank. Ker to, kar ste tukaj napisali, je najhujša kritika vlade. To, kar ste vi gospod Trofenik povedali, jaz se strinjam, kar ste vi povedali in sicer da je vlada tako slabo organizirana, da ni sposobna izvesti vašega zakona. To ste vi povedali, ne jaz! To ste vi povedali! Jaz se s tem celo strinjam. Ampak to ni problem parlamenta. Razen, če bo nezaupnica, ker ne boste izglasovali. To je problem vlade! Mi smo svoje opravili. Kakorkoli smo opravili. Mi smo svoje opravili! Zakon je sprejet. Sedaj je na vladi, da ga izvaja. Kako ga bo izvajala? Ali z 10 strokovnimi službami ali s 5 koordinacijami ali z nobeno, to je njena stvar. Če ga bo pa slabo izvajala, bo prišlo vprašanje kdaj drugič na vrsto. To ste vi rekli, da je vlada slaba. Ne opozicija. Opozicija ni še nič rekla.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Mozetič! Umaknjen je bil predlog. Torej nimamo več kaj razpravljati. Vaša razprava je imela svoj odmev in tudi svojo težo. In to dosega, da se je potem predlog sklepa tudi umaknil. Mislim, da je opozicija svoje dosegla, da je opozorila in lahko gremo naprej.
Gospod Trofenik je prišel in me je zaprosil, da bo umaknil predlog.
Imamo še en predlog dodatnega sklepa, ki ga je vložil gospod Samo Bevk. Imate ga na mizi, z datumom 16.7., ki predlaga:
"Državni zbor Republike Slovenije, predlaga vladi Republike Slovenije, da čimprej pripravi seznam kulturnih zavodov, katere bo v celoti financiral državni proračun." Želi kdo o tem razpravljati? (Ni razprave.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (32 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Tako smo izčrpali. Gospod Mežan še želi, prosim. Samo trenutek prosim. Gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Odbor za kulturo, šolstvo in šport je kot zainteresirano delovno telo oblikoval predlog sklepa, ki ga posreduje državnemu zboru in predlaga, da ga državni zbor sprejme. Takole gre:
"Vlada Republike Slovenije naj državnemu zboru predlaga zakonske rešitve, ki bi uredile status in financiranje javnih zavodov na področju kulture do sprejema nacionalnega programa na področju kulture."
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi kdo o tem razpravljati? Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Ta sklep verjetno izvira iz časa, preden smo dobili v parlament vladni predlog 19.c člena, ki je bil potem tu tudi sprejet. S tem je bilo pravzaprav že odgovorjeno na ta sklep. Zato se mi zdi, da je ta sklep nepotreben. Če bo pa prišlo do glasovanja, bom proti. Enako je bil nepotreben predlog sklepa, ki smo ga sicer izglasovali, in ga je predlagal gospod Bevk. Tudi na njegovo pobudo, da naj se seznam zavodov dostavi, je že bilo odgovorjeno z obrazložitvijo 19.c člena, kot ga je poslala vlada. Zato menim, da je ta sklep nepotreben. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Moge.
RUDOLF MOGE: Predsednik, hvala lepa. Jaz mislim, da je treba ta sklep podpreti in je bilo tolmačenje mojega predhodnika tukaj popolnoma napačno. S tem zakonom o financiranju občin ne moremo urejati statusov javnih zavodov s področja kulture. To, kar jaz pričakujem v naslednjem koraku, je vsaj to, da bo verjetno vlada, ko bo gledala organiziranost javnih zavodov na področju kulture, vsaj poskušala z Novo Gorico, s Celjem in z nekaterimi skleniti soustanoviteljstvo pri ustanovitvi javnih zavodov s področja kulture. Ker drugače se bodo ti, glede na te kazalce, tukaj potopili. Dobro bi bilo, da vlada pride enkrat s tem, če že nacionalnega programa ni dala, da pride s svojim videnjem javnih zavodov s področja kulture. Zato bi bilo pametno, da pripravi ta program.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? (Nihče.) Zaključujem razpravo.
Pred nami je predlog sklepa odbora za kulturo, šolstvo in šport, ki ga je predlagal predsednik Janez Mežan.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (36 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Upam, da smo izčrpali vse predloge, ki so bili dani, in s tem tudi zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na obravnavo PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O USTANOVITVI OBČIN TER O DOLOČITVI NJIHOVIH OBMOČIJ, SKRAJŠANI POSTOPEK. Smo v tretji obravnavi. Izglasovali smo zakon po členih in naslov zakona. Odpiram razpravo o zakonskem predlogu v celoti. Kdo želi besedo? Gospod Pahor.
BORUT PAHOR: Hvala lepa, gospod podpredsednik, za besedo. V razpravi o reformi zakonov, ki so povezani z lokalno samoupravo, se oglašam prvič in nemara tudi zadnjič. Rad bi povedal nekaj argumentov v prid mojemu predlogu ene od odločitev, ki je povezana s konceptom te reforme, in vas seveda prosil za podporo.
Najprej, da pozneje ne pozabim. Po letu 1990 je najprej skupščina, potem pa državni zbor Republike Slovenije v osmih letih začel in izpeljal nekaj pomembnih reform, ki tako ali drugače vplivajo na kakovost življenja slehernega od nas in naših ljudi. Sprašujem vas, ali mi znate našteti tri reforme, ki bi bile recimo slabše izpeljane, kot je bila reforma, ki je povezana z uveljavitvijo nove organiziranosti lokalne samouprave. Jaz mislim, da lahko ugotovimo, da vsekakor reforma lokalne samouprave sodi v "top five" recimo tistih reform v Sloveniji, ki jih je...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Pahor, jaz se opravičujem, dovolite, da umirim dvorano. Kolegice in kolegi, lepo prosim za mir v dvorani in poslušajmo razpravljavca, ker drugače ne bomo prišli nikamor. Gospod Pahor, prosim.
BORUT PAHOR: No, saj mislim, da smo enako kolegialni eden do drugega. Ne terjam, da poslanci pretirano poslušajo mojo razpravo, čutim pa neko moralno obveznost, da povem svoje stališče ob zakonu, s katerim se pač ne strinjam in ob reformi, s katero se konceptualno ne strinjam. Zdi se mi, da vpeljuje sistem, ki za Slovenijo ni dober: veliko občin, veliko majhnih občin, brez regionalne povezanosti, ki so lahek plen centralističnih apetitov države. To je bistvo reforme lokalne samouprave in z njim se ne morem strinjati. Tisto, kar se mi je zdelo vseskozi dobro, je, da je poskušal, kolikor je v tem uspel, ne vedno, državni zbor slediti volji ljudi pri odločitvah.
Tudi amandma, ki ga dajem v premislek v tretjem branju, je amandma, ki poskuša ugotoviti pravo voljo ljudi in se po njej ravnati. Gre za vprašanje ustanovitve nove občine Vrtojba-Šempeter. Jaz se zavedam delikatnosti svojega predloga in ne rečem, da je stvar črno-bela. Ne pravim, da je stvar črno-bela. Rezultati referenduma na območju Šempeter-Vrtojba, krajane smo pa dvakrat vprašali v zadnjih štirih letih, kakšno je njihovo stališče do ustanovitve novih občin, so iz interpretacijo zelo zahtevni. 51% ljudi na območju Šempetra in Vrtojbe je glasovalo za ustanovitev nove občine. Skoraj natančno isto število ljudi, isti procent ljudi, je bil v Šempetru, v naselju Šempeter, v kraju Šempeter, proti ustanovitvi. V tem smislu so se Šempeterci v dveh referendumih v zadnjih štirih letih dvakrat odločili proti ustanovitvi novih občin. Jaz tukaj nisem poklican za to, da bi to voljo interpretiral. Vsak od nas ima to dolžnost, da poskuša glasovati v skladu z njo. Pravim, ker ni stvar črno-bela, ni mogoče z roko zamahniti in zelo enostavno pojasniti, kakšna bi bila najboljša rešitev. Ko gre za vprašanje, ki je povezano z mestno občino Nova Gorica in z ustanovitvijo nove morebitne občine Šempeter-Vrtojba, je treba ugotoviti, da smo pred slabimi možnostmi, kakorkoli se bomo odločili. Zdaj gre samo za vprašanje, po kakšni manj slabi možnosti naj poseže državni zbor, da bo spoštoval voljo ljudi in da bo upošteval nekatere strateške interese, o katerih bi želel ob koncu spregovoriti. Pred 50 leti - poglejte, kakšno naključje - v juniju so stekla prva gradbena dela za izgradnjo Nove Gorice. Nove Gorice! Prejšnja, sedaj italijanska je ostala na drugi strani meje. Šlo je za odločitev, da se na ta način uveljavi nek strateški nacionalni interes in da se na tem pomembnem braniku slovenske nacije zasnuje neko močno regionalno središče. Kot nadomestilo za izgubljeno Gorico. Razlogi, ki so jih takrat in ki jih danes poudarjamo v prid neke močne in vplivne mestne občine, spričo jutrišnje vključitve Slovenije v Evropsko unijo ne zbledijo, ampak pridobijo nov pomen. Jutrišnje morebitno zlitje dveh mest, Nove Gorice in Gorice, bo z vidika, in to želim tukaj povedati, z vidika krepitve slovenstva uspešnejše, če bo mestna občina Nova Gorica vsaj enakovredno regionalno središče, kot je sosednja Gorica.
Z morebitno ustanovitvijo občine Šempeter-Vrtojba, bi del ustanov, ki imajo regionalni pomen, umetno trgali od 50 let nastajajoče organske celote. Gre ga regionalno bolnišnico, za industrijsko cono, gre na primer za nekatere šole regionalnega pomena. Poleg tega bi ta ločitev posegla v skupno infrastrukturo brez ekonomsko urbanistične in upravne logike. Kot rečeno, postavlja pred državni zbor poseben problem morebitne ustanovitve občine Šempeter-Vrtojba dejstvo obeh rezultatov zadnjih referendumov. V Šempetru, kjer so se dvakrat z večino odločili proti odcepitvi od mesta. Na zadnjem referendumu je tako v Šempetru glasovalo 53% upravičencev. Ampak za voljo resnice moram še enkrat povedati, da je 51% na celotnem referendumskem območju glasovalo v prid ustanovitvi nove občine. Zato pravim, ni mogoče z enostavno kretnjo odločiti tako ali drugače. Odločitev je zelo delikatna. Osebno kot poslanec, kot tisti, ki ima pred očmi, ne samo ozek lokalni interes, ampak širši regionalni, ki govori v prid neke močne mestne občine Nova Gorica, ki govori v prid regionalnega središča, ki je povezano z njo, sodim, da so argumenti za odločitev, ki jo predlagam. Ne nazadnje, opiram svojo odločitev tudi na odločitev ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je v nekaterih drugih primerih, na primer v primeru Globoke, poudarilo pomen spoštovanja delnih referendumskih rezultatov.
Naj sklenem spoštovane kolegice in kolegi. Ker verjamem, da bo tukaj predstavljeno tudi drugačno mnenje in prav je tako, ker so rezultati taki, da zlahka omogočajo različne interpretacije. Spričo slabih konceptualnih zasnov reforme lokalne samouprave, ki je stimulirala manjše občine, je do neke mere normalno, da so tudi v Vrtojbi in Šempetru videli pred očmi nekatere koristne učinke ustanovitve svoje občine. Tega ni moč zanikati! Verjetno drži, da bi ustanovitev svoje občine Šempeter-Vrtojba, tem krajem prinesla nekaj otipljivih kratkoročnih, tudi morda srednjeročnih koristi, o tem ni spora. Tisto, kar mene skrbi, in tisto, kar tehtam ob tem učinku, je učinek, ki ga bo na drugi strani prineslo razbitje neke večje, vplivnejše in pomembnejše mestne občine Nova Gorica - to je zmanjševanje gospodarskega, tudi političnega, družbenega vpliva te mestne občine, ki ni samo ena izmed mestnih občin v Sloveniji, ampak je mestna občina na braniku slovenstva proti italijanskemu delu tiste Evrope, ki bo jutri združena. Tukaj se mi zdi, da je pomembno videti širši regionalni vidik. To je tisti argument, ki me na koncu prepriča, da bi bilo mogoče razmisliti v smeri predloga, ki sem ga dal pred državni zbor, in ga mogoče tudi podpreti. Tudi če državni zbor ne bo podprl tega predloga, je dobro, da se zaveda, kakšne probleme prinaša tak način reformiranja lokalne samouprave, kot smo mu bili priča v zadnjih letih. Tak princip in tak način te reforme ni dober. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Hvalica ima besedo.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Seveda sem pričakoval, da bo prišel kolega Pahor za to govornico pojasnjevat svoj amandma. Spoštovani kolegi in kolegice! Najprej nekaj geografskega predznanja, ki je nujno potrebno; tako kot jaz ne znam točno locirati neke občine v Prekmurju, tudi prenekateri od vas ne ve, za kaj gre.
Glejte, gre za del občine Nova Gorica, ki spada v drugo dolino, v Vipavsko dolino. Sicer, kot veste, je občina Nova Gorica locirana v Soški dolini, na tako imenovanem Solkanskem polju. Torej, ko gospod Pahor zaključuje, da je tisti širši regionalni vidik, ki je njega pripravil do tega, se jaz lahko temu samo smejem. Eno je občina, drugo je regija. Novi Gorici ne bo nihče in nikdar vzel sedeža bodoče pokrajine, ker je to samo po sebi razumljivo, ker je to organsko, ker je to normalno. V nobenih variantah, ki jih je do sedaj dala stroka in tudi vlada, Nova Gorica ni izločena iz tega. Zato ne mešati stvari, gospod Pahor! Jaz vem, da si ti zelo spreten v zavajanju, ampak tokrat si šel predaleč. Na drugi strani mestna občina Nova Gorica, katere mestni svetnik sem tudi sam, je občina Gorica v Italiji. Takoj ob njej pa so male občine, verjetno poznaš občine, Števerjan, slovenska občina, Sovodnje, slovenska občina, Moša, Kapriva. Pa kaj je zaradi tega Gorica v Italiji šibkejša?! Ja, za božjo voljo, ne flancati tako, no! Lepo prosim! Torej, ta argument sem argumentirano zavrnil.
Potem se tu govori patetično o 50-letnici. Res, slučajno sovpada, ampak to nima nobene zveze, nobene zveze!
Potem se govori tu hipotetično o zlitju dveh mest. Vi poznate to vlogo, ki jo prejšnji... (zvočni signal, pisk)... Kaj se dogaja?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Nič, telefon najbrž.
IVO HVALICA: Ja, potem vrzite ven tiste, ki imajo telefone. Jaz sem pa mislil, da mi nekdo zvoni.
Potem se tu govori o zlitju dveh mest. Vi se boste spomnili bivšega kulturnega ministra Pelhana, bivšega župana občine Nova Gorica, ki je tu presegel določena pooblastila in naredil precejšnjo politično škodo svoj čas.
Mogoče bo do zlitja tudi enkrat v bodoče prišlo, če bomo v Evropski uniji, verjetno da bo, ampak to nima nobene zveze. Ker garantiram, da bo občina Števarjan bo še vedno občina Števarjan na drugi strani meje, in da bo občina Sovodnje bo še vedno občina Sovodnje. V Furlaniji-Julijski krajini je 212 občin in Furlanija-Julijska krajina je manjša, kot je Slovenija. Torej enakopravno regionalno središče, za božjo voljo, ne teh stvari. Ampak višek doseže kolega Pahor, ko citira tu, ampak samo citira, odločbo ustavnega sodišča. To je pa brez primere, ker če gre za odločbo z dne 17.4.1998, potem bom pa jaz prebral, kaj je ustavno sodišče tu zapisalo. Točka 7. Zdaj bi prosil, da ste pozorni, ker s tem ne boste več imeli nobenega dvoma. Glede območja Šempeter-Vrtojba je ustavno sodišče ugotovilo, da so izpolnjeni vsi ustavni in zakonski pogoji za ustanovitev občine. Predlog je v predhodni opredelitvi z dne 3.7.1997 podprla tudi vlada, na to pa v mnenju z dne 15.1.1998 podporo umaknila, z utemeljitvijo, da je sledila stališčem občinskega sveta, ki zatrjuje, da bi z izločitvijo spornega območja prišlo do krnitve mesta. Ustavno sodišče ocenjuje, da ustanovitev občine na območju Šempeter - Vrtojba ne bi bila protiustavna oziroma nezakonita. In jaz temu dodajam amen.
Manipuliranje z referendumsko odločitvijo je pa nekaj nezaslišanega. Glejte, referendumsko območje je eno. Jaz verjamem, da so v nekem središču, kot bi rekli tudi, recimo, v Ljubljani "u Fužinama" lahko rezultati čisto drugačni, ampak ne moreš tega potem posplošiti. Referendumsko območje je bilo eno, referendum je bil izvršen in rezultat je bil pozitiven. Jaz in tudi naša stranka spoštujemo referendumske rešitve, pa če tudi so bile minimalne. Zmaguje se v foto finišu, to so prave zmage, ne tiste, tako bi rekel, mimogrede. To so prave zmage, tako na volitvah kot na referendumih.
In zdaj vam povem še nekaj, spoštovana gospoda. Ne boste verjeli do kakšnega zaključka sem jaz prišel! Kaj žene poslanca Pahorja proti tej občini? Nekaj izjemno banalnega, ampak moram to povedati. Z ustanovitvijo te občine on ne bo več občan Nove Gorice in to ga peče. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Pahor, replika.
BORUT PAHOR: Vedno se moram trdno disciplinirati, da ohranim to sproščenost v dialogu s kolegom Hvalico, tudi takrat, ko uporabi argumente, ki niso potrebni v tem dialogu. Jaz ne bi nadaljeval te diskusije. Rekel bi samo nekaj stvari. Spomnil bi na moj uvod, da stvar ni črno-bela. Ni taka, kot si jo ti poskušal, kolega Hvalica, tukaj predstaviti in tudi je nisem hotel temu državnemu zboru. Sploh pa je nisem na tej diskusiji v celi razpravi o lokalni samoupravi vsiljeval. Sem pa opozoril nanjo zdaj, ko se o tej stvari dokončno odloča. Torej ta odločitev ni samoumevna. Ne samo zavoljo referendumskih rezultatov 51% - 53%, ne samo zavoljo dejstva, da na celem referendumskem območju z večino neka odločitev dobi podpore - znotraj pomembnega dela te referendumske odločitve ne dobi podpore; ne samo zavoljo tega, ampak tudi zavoljo tega, ker je treba preprosto na koncu odločitev tehtati, ni samoumevna. Moj predlog je bil, da državni zbor pri tej odločitvi v premislek ne vzame samo ozkega interesa teh dveh krajev; da pogleda širše. Da pogleda, kaj pomeni razbitje lokalne samouprave na tem prostoru v neki jutrišnji luči. In verjamem, da imaš - kolega Hvalica - drugačno mnenje. Saj te ne posiljujem, da sprejmeš mojega. Hotel pa sem opozoriti na argumente, s katerimi so verjetno krajani, občani glasovali na referendumu - dvakrat. In se mi zdi prav, da jih državni zbor tukaj sliši. To je vse.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika gospod Hvalica, potem gospod. Tudi replika? Dobro, bomo tako šli! Gospod Peterle, gospod Bajc, Terčon ima razpravo. Izvolite.
IVO HVALICA: Gospod podpredsednik! Zelo kratko! Ne zopet potvarjati, rezultat ne more biti 51:53 Ker to znese 104, to je po srbsko. Rezultat je bil 51 proti 49. Kolegi poslanci! Kolegi poslanci! Lepo prosim, lepo prosim no! Ker pa izzivaš, kolega Pahor, ti bom povedal pa še nekaj!
Če bi ti, recimo, kandidiral za predsednika države in bi hotel imeti nek omejene volilni okoliš, bi si izbral ulico Gradnikovih brigad in bi dobil 80%. S tem sem ti povedal vse! Ampak to ne bi bila volja ljudi. Mi smo imeli tam določeno referendumsko območje, ki ga je sprejel ta državni zbor. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Peterle, replika.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa za besedo. Torej, meni je žal, da sem slišal gospoda poslanca Pahorja govoriti spet s tistim značilnim uvodom: veliko občin, veliko majhnih občin. To ni naša dilema, ali jih bo veliko, ali bodo majhne, ali bodo velike. To je preprosto izmišljena dilema za ta državni zbor. Gre za to, da sploh vzpostavimo temelje lokalne samouprave v tej državi, ne pa, ali bo veliko ali malo občin. In Vrtojba-Šempeter seveda ni majhna, ampak je kar velika in mislim, da gre tukaj zopet, po nepotrebnem, za podaljševanje pogovora. Kajti tukaj je dvoje, kar moramo upoštevati: je volja ljudi, ki je bila jasna, in nam nič ne pomaga, če jih je bilo nekje malo več zanje, nekje pa nekaj več proti. Skupni seštevek je jasen in povsod smo gledali celoto, ne pa posamezne dele in po zakonu pogoji so izpolnjeni. Zato morebitna odločitev proti volji ljudi in proti upoštevanju zakona silno nenavadna, ne bi bila pa seveda prvič v tem parlamentu sprejeta. Še nekaj moram komentirati, kar je rekel gospod poslanec Pahor.
Na koncu je v drugem nastopu govoril o razbitju lokalne samouprave. To ni res! Govorimo o zelo različnih pojmih. Ni razbitje lokalne samouprave, ampak bo vzpostavitev lokalne samouprave v skladu z voljo ljudi.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospod Peterle. Replika gospod Josip Bajc.
JOSIP BAJC: Hvala lepa gospod predsednik! Repliciram kolegu Pahorju v prvem delu, ko je utemeljeval svoj predlog amandmaja k zakonu o ustanovitvi občin in sicer na tistem delu, ko je rekel, da je v takem obsegu in tako, kot je organizirana sedanja občina Nova Gorica, branik slovenstva - jaz se strinjam, da je Nova Gorica branik slovenstva in da so predvsem Slovenci, ki živijo na tistem območju, branik slovenstva - ne vidim pa razloga, zakaj ne bi bili občani dveh občin, se pravi občine Nova Gorica in občine Šempeter-Vrtojba enak branik slovenstva, če ne še večji.
Drugič, mislim, sam utemeljujem - in zato ne bom podprl predloga ne kolega Pahorja ne kolega Terčona, ki ima nekoliko drugačen predlog - spoštoval bom voljo volivcev in rekli smo vsi, da bomo spoštovali voljo volivcev. In volja je bila 51 - ne poznam rezultata preštevanja v krajevni skupnosti Šempeter in v krajevni skupnosti Vrtojba, da je potem tukaj nek rezultat in od tu potem ta rezultat, ki ga je seštel kolega Hvalica 104%, verjetno iz teh podatkov izhajajoč. Vendar, še enkrat pravim: glasoval bom za občino Šempeter-Vrtojba in ne podpiram predloga kolega Pahorja in ne kolega Terčona, ki dejansko amandmira potem občino Šempeter-Vrtojba, se pravi, da sploh občine ni.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Imamo še dve repliki. Gospod Aurelio Juri. Razprava. Gospa Pozsonec, replika.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Izredno pozdravljam razpravo gospoda Bajca in zelo sem umirjena, da spoštujejo voljo ljudi. Upam, da bodo toliko dosledni, da do konca tretje obravnave bodo spoštovali voljo ljudi. Boste? Dobro.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Mir, prosim, v dvorani! Razprava, gospod Terčon.
DAVORIN TERČON: Gospod predsedujoči, spoštovani! Imam sicer razpravo, vendar bom to izkoristil tudi za kratko repliko gospodu Hvalici. On je pravilno ugotovil, da območje občine Šempeter-Vrtojba spada v Vipavsko dolino, vendar bi opozoril, da po novi razdelitvi bo nova mestna občina Nova Gorica - ki bo mimo grede imela Banjsko planoto, kjer se bo ukvarjala s problemi, ki so tipično demografski problemi, skupaj z medvedi bi rekel nekako slikovito, pa bo imela tudi urbane probleme - komunicirala s svojim zaledjem, ki je tudi v Vipavski dolini po novi razdelitvi, prek nove občine Šempeter-Vrtojba, če bomo seveda tako odločitev sprejeli.
Kar se tiče pa drugega - manipulacije. Poglejte, verjetno bi bila ta debata nekoliko bolj legitimna že pri določitvi referendumskih območij. Ko smo določali referendumska območja, tudi ta državni zbor ni bil popolnoma soglasen, tudi v tem primeru ne, ampak če bi mi določili referendumsko območje: mesto Nova Gorica, Šempeter in Vrtojba, bi verjetno ta referendum uspel. Uspel bi, da bi bila nova mestna občina samo Nova Gorica, Šempeter in Vrtojba, ker tudi računica matematična to govori in potem ne bi nič vprašali zaledja v Vipavski dolini in na Banjski planoti, ali so za to ali ne. Tako da je ta manipulacija, bi rekel, zelo relativna in se jo da na različne načine interpretirati.
No, sedaj pa nekaj v zagovor mojega amandmaja. Torej mi imamo sedaj pred izborom tri možne odločitve: ena je, da se upošteva - o tem ni dvoma - legitimna volja ljudi, če vzamemo v obzir celotno referendumsko območje, kjer je referendum uspel in določimo novo občino Šempeter-Vrtojba. Druga možnost, ki jo daje amandma poslanske skupine Združene liste in gospoda Boruta Pahorja, je, da se ustanovi samo občina Vrtojba in da naselje Šempeter ostane v sklopu mestne občine Nova Gorica. Tretja možna odločitev pa je, da se v tem trenutku, poudaril bi v tem trenutku, ne ustanovi občina Šempeter-Vrtojba. To je predlog, ki ga podajam v svojem amandmaju.
In še nekoliko obrazložitve. Kot sem rekel! V Šempetru so pomembne institucije, ki so atributi mestne občine Nova Gorica: regijska bolnišnica, pomembne kominikacijske poti, ki vodijo v zaledje mestne občine, nove seveda, Nova Gorica. In zato, ker se je v Šempetru na dveh referendumih večina prebivalcev odločila proti oblikovanju samostojne občine Šempeter-Vrtojba, menim, da v tem trenutku ne bi bilo smotrno ustanoviti te občine.
Amandma gospoda Pahorja ustanavlja samo občino Vrtojba. Vendar bi rad poudaril, da bi lahko referendum tudi v Vrtojbi bil drugačen, če bi bile objektivne okoliščine znane in bi bilo samo referendumsko območje Vrtojba. Zatorej bi se mi zdelo kvečjemu korektno, da bi se v nadaljnjih postopkih oblikovalo neko novo referendumsko območje in da bi se izvedel referendum samo na območju Vrtojbe in se potem eventualno tam oblikovala občina. Toliko v obrazložitev in pričakujem, da boste podprli moj amandma.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospod podpredsednik! Torej mene najprej čudi to, kako hodi nekomu v zelje Davorinu Terčonu, ker on ni s tega območja. Ampak očitno ima neko nalogo.
Drugič me čudi, da nastopa proti amandmaju vlade. Mislim, da si ti še vedno član LDS ali nisi? Potem ti bom še nekaj povedal.
Tu si, dragi kolega, natresel en kup neumnosti v zvezi z nerealizirano občino Grgarče-Čepovan na Trnovski planoti. Mi smo vsi hoteli, da se izloči, ker je demografsko ogrožena in povedal sem že za to govornico, da v mestnem svetu velikokrat glasujemo za absurdne stvari. V bogati - relativno bogati občini Nova Gorica - glasujemo, recimo, sem že tu povedal, za kompenzacijo pri cenah odkupa mleka in tako dalje, kar zagotovo ne spada v občino Nova Gorica. Ampak, zakaj tega vlada ni predlagala? Tam ni uspel referendum, samo 12 ali 13%, ne vem točno, je glasovalo za. In, ali veš zakaj, kolega Terčon? Ker je LDS in Združena lista uprizorila strahotno gonjo. Zaradi tega! In so ljudje mislili, da bodo tako rekoč, če bodo imeli novo občino, obubožali in mogoče jim je kdo celo rekel, da bodo imeli žične ovire na cesti do Nove Gorice, ne vem. Drugače si ne predstavljam!
Torej, tam referendum ni uspel! Mi smo pa rekli, da podpiramo vse občine, kjer je referendum uspel. In še enkrat ponavljam. Ne, prosim, drobiti referendumskega rezultata! Ker verjetno tudi ti ne bi bil poslanec, če bi drobil tvoj rezultat v sežanskem volilnem okraju, pa tudi jaz ne - verjetno, in tako dalje. Torej, to je absurd, kar počnete tu s tem umetnim drobljenjem referendumskega območja. Največjo pa si ustrelil glede komunikacij in tako dalje. Spoštovani kolegi, za tiste, ki ne poznate dobro geografsko tega območja - iz Šempetra v Novo Gorico ali iz Nove Gorice v Šempeter se lahko pride samo skozi predor, tako cestni kot železniški. No, vidite, organsko ti dve zadevi nimata nič skupaj. Ustvarila se je potem umetna povezava vsega skupaj. Ampak ta dela nimata nič skupaj; celo to je, med tema dvema deloma je tudi del ceste, ki jo takorekoč tedensko prevozim - torej je del odprte ceste, ki dovoljuje hitrost 90 kilometrov na uro. To se pravi: torej, ne govoriti o tem, kot da je to zlito! Tisti, ki ne poznajo, bodo mislili, da je to predmestje. Ne, Solkan je predmestje Nove Gorice oziroma še prej je bilo predmestje stare Gorice! Ne pa Šempeter, ki spada v drugo dolino. Pa še tista natolcevanja o bolnišnici, o vsem tem in drugem! To nima nobene zveze. Ja, hudiča, ali ste prebrali evropsko listino o lokalni samoupravi? Pa saj tu niso med občinami meje, žične ograje, prepadi, prekopi! Lepo vas prosim, no!
Kolega Davorin, mislim, da bi bilo veliko bolj pametno, če bi ti pustil, da ostane predlog vlade tak, kakršen je, ker ne vem, zakaj si se v to vpletel. Če mi boš pa nagajal, bom dal amandma in ti bom razdelil tvojo sežansko občino. Hvala lepa. (Smeh.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, dr. Ribičič. Samo mirno, poslušajmo razpravljalce! Zato smo tu, da poslušamo mnenja brez hude krvi in bo vse šlo v redu.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Repliciram temu, kar je gospod Bajc prej govoril. Rad bi nekaj rekel o evropski listini lokalne samouprave - o tej polemiki opozicijskega poslanca, ki podpira vlado in očita pozicijskemu poslancu, da nasprotuje vladi.
Evropska listina lokalne samouprave je vsaj v tem jasna, da kot svoje načelo postavlja decentralizacijo in demokratizacijo, ne pa centralizacije, gotovo ne drobljenja občin in centralizacije pristojnosti; v svoje središče postavlja načelo subsidiarnosti. Kar pomeni odločanje na čim nižji ravni, ne na čim višji ravni, kot uveljavljamo v Sloveniji.
Zdaj pa k polemiki, k temu, o čemer je gospod Bajc govoril. Seveda, ta razprava lahko tudi nekoliko diši po demagoški razpravi o obrambi slovenstva. Samo... (Ugovori iz dvorane.)... Ja, saj, saj v zvezi z vajino polemiko govorim, gospod Bajc! Ravno to pravim, da res lahko malo diši po demagoškosti. Ampak, da pa bi bilo vseeno, kako smo organizirani v Sloveniji, za obrambo državnih interesov, interesov v Sloveniji, nacionalnih interesov - temu pa na žalost ni tako. Enostavno ni mogoče trditi, da je drobitev občin nekaj, kar nima nobene zveze z obrambo teh nacionalnih interesov. Ali celo obratno; da je drobljenje občin samo po sebi prispevek k varovanju nacionalnih interesov.
Ko razpravljamo o tej novi občini Vrtojba-Šempeter, govorimo o obmejni občini, kjer je mejni prehod. Pogljemo situacijo, kakšna bo čez šest, sedem ali pa čez deset let, ko bo Slovenija v Evropski zvezi! Kakšen bo tukaj vpliv Trsta, Milana, Rima in tako dalje? Kdo je tisti, ki bo vzpostavljal ravnotežje, zato da bomo lahko enakopravno sodelovali - Slovenija - z drugimi sosednjimi državami in regionalnimi središči. Vse sosednje države imajo vzpostavljene regije, razen Slovenije. Vse sosednje države, od Madžarske, celo Hrvaške, Avstrije, Italije. No, kaj pa mi delamo? Mi pa drobimo občine, ob tem pa danes pade sklep o regijah. Danes je kolega Feri Horvat predlagal, da enakomerni regionalni razvoj ne gre brez ustanavljanja regij. Mi bomo pa še naprej tukaj drobili, sekali itn., prevzemali pristojnosti v državne roke, rekli, da so te občine nesposobne opravljati kakšne resne pristojnosti, regij pa ne bomo ustanovili. To je v direktnem nasprotju s slovenskim nacionalnim interesom in na tej podlagi Slovenija ne bo mogla enakopravno sodelovati s sosednjimi regijami takrat, kadar bodo te meje odpravljene. In seveda, kakšna bo situacija v občini Vrtojba čez 6, 7 let, ko bo ta meja odpravljena, je stvar, ki se jo moramo danes vprašati, ne da se bomo o tem spraševali takrat.
Kar zadeva pa sam amandma. Mislim, da je kolega Pahor tukaj res bil skrajno fer; povedal argumente za, povedal argumente proti. Strokovno je gotovo mogoče reči, da je možno Šempeter odcepiti od Gorice in organizirati posebej, seveda pa ni v nasprotju z nobenim zakonom, ne z ustavo, ne z evropsko listino, če ostane v sestavi mestne občine Gorica. Ker so tukaj še različna mnenja ljudi, je povsem legitimno vlagati takšne amandmaje, kot sta tukaj dva amandmaja, še posebej, če za njimi stoji ločeno ugotovljena volja ljudi v dosedanji krajevni skupnosti Šempeter oziroma v naselju Šempeter. To ni nobeno drobljenje referendumskega območja, ker imamo vrsto odločb ustavnega sodišča, kjer je deloma že v naprej bilo zahtevano, da se mora ugotavljati referendum po delih, ne pa samo za celoto. Seveda smo pa imeli še drugačne koncepte razcepitve Nove Gorice. Mislim, da je o enem, o katerem se je glasovalo, je bilo 14 predlogov. Bilo je predlogov tudi za 18 občin, ki naj nastanejo iz sedanje Nove Gorice. Če to ni namen drobljenja po načelu deli in vladaj in prevzemanja funkcij s strani države, ker je v škodo nacionalnega interesa in razvoja Slovenije in njenih območij, potem ne vem, kaj je bolj v nasprotju s takšnim pristopom. Ampak to so prebivalci prejšnje občine Nova Gorica zavrnili. Izglasovali so na referendumih, da tega ne želijo in zdaj iščemo druge rešitve in pri teh rešitvah je lahko Šempeter z bolnico in industrijsko cono sestavni del mestne občine. Meni se zdi to logično, smiselno z zgodovinskega, razvojnega in nacionalnega vidika. Kakšnemu drugemu se to zdi drugače, pa naj tukaj pač navaja argumente, potem pa dajmo na podlagi teh argumentov sklepati, ne pa očitati eni drugemu, da delujejo v nasprotju z ustavo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Imam pet replik, in sicer po vrstnem redu: Terčon, Hvalica, Demšar, Bajc, Peterle. Gospod Terčon.
DAVORIN TERČON: Kolega Hvalica! Kar se tiče zelja. Nisem ti nič očital, da mi hodiš v zelje, ko so te motila celo imena ulic v Sežani. Pa to ni pristojnost državnega zbora, ampak občinskega sveta v Sežani. Ampak: odločitev o občinah je pa v končni fazi pristojnost državnega zbora. In jaz kot poslanec imam pravico vlagati amandmaje, da povem svoje stališče in da ga tudi zagovarjam.
Kar se tiče referendumskih rezultatov. Mene veseli, da bomo v tej reformi, če bomo upoštevali - v končni fazi, če bomo - voljo ljudi izraženo na referendumih. Ker v prvi členitvi nismo upoštevali nobene volje in nobenega kriterija. In upam, da bomo vsaj to tokrat upoštevali. Zanima me pa, kako ste se vi v SDS-u in ti takrat obnašali, če ste upoštevali voljo in če bi upoštevali voljo, koliko občin bi imeli danes. Ta odgovor, menda, že vemo vsi.
Kar pa se tiče predora, ki deli Vipavsko dolino od Soške doline. To je res! Ampak meja ni predor, je za predorom! Torej pomeni, da bo del Vipavske doline še zmeraj v mestni občini Nova Gorica. Na ta dejstva opozarjam, gospod Hvalica. In v končni fazi, kaj bi se zgodilo, če bi od Ljubljane - od mestne občine Ljubljana - odcepili Šiško; od mestne občine Koper - Semedelo. Na tako členitev, po mojem prepričanju, enostavno ne moremo pristati, saj potem izgubi beseda "mestna občina" ves smisel. In tudi vsebino. In zato se za to zavzemam. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospod podpredsednik! Spoštovani kolega Ribičič! Vi pač ne morete, da ne bi bil demagoški, pri čemer pa sedaj greste v protislovje, ker niste poslušal ali niste prebral, kar je napisal kolega Pahor.
Vi govorite o nacionalnem braniku, Pahor o zlitju dveh mest. Zmenita se! Zmenita se! Potem govorite, jasno, tudi o opoziciji - poziciji. Vi veste, da se sam tituliram za opozicijo pod B. Tako, da bo jasno! Zakaj, vemo! Potem si pa privoščite nič manj kot še industrijsko cono. Nova Gorica nima enotne industrijske cone, ima tri: ena je solkanska, ena je kromberška in ena je šempeterska. Torej ena bo šla stran, dve bosta le ostali v Novi Gorici.
In ne nazadnje poslanec Ribičič! Mi ne drobimo občine. Mi drobimo vašo bivšo komuno, ki ste jo naredili v začetku 60-ih let, ker do začetka 60-ih let je Šempeter že bil občina. Uspešna občina! Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika gospod Vincencij Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala. Repliciram gospodu Ribičiču.
Ker sem s te strani že navajen govorice o drobljenju občin, sem delal ob tej priliki črtice. Gospod Ribičič, sedemkrat ste v repliki rekli "drobljenje". Sedaj se pri tem zavedam tega: če znova in znova neko stvar ponavljaš, se potem počasi to ljudi tudi prime. In če bi govorili o delitvi, o ustanavljanju občin - torej hvala bogu, da mi govorimo o zakonu o ustanavljanju občin. Upam, da se bo počasi to prijelo. Ampak vi znova in znova samo: drobitev in drobitev; in ustvarja se neko razpoloženje proti nastajanju novih občin, kar pa jaz razumem, da ste vi v celoti - kolikor sem spremljal leta 1994 stvari, vaša stranka je bila povsod proti nastajanju novih občin. Tipičen primer je bil v Škofji Loki, kjer ste bili zelo zavzeti. Ampak, čisto normalno, jaz vsaki stranki priznam, da lahko tako stvari zastavi, kot jih zastavi, ampak govoriti pejorativno o nastajanju novih občin, da je to drobljenje, to se mi pa zdi nekorektno in zato sem se oglasil k repliki. O tem, kako se boste zmenili za to konkretno občino, v to se ne bom vtikal v tej razpravi, seveda bom pa glasoval za to, ker je bila volja ljudi, da imajo svojo občino. Zakaj jih ne bi tudi naprej podpiral. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Bajc.
JOSIP BAJC: Hvala, gospod podpredsednik. Kolega Ribičič, dejansko sta dva nivoja: eden je nivo lokalne samouprave, drugi nivo je pa regionalizacija oziroma pokrajin. Sam upam, da bomo tudi slej ali prej prišli tudi na ta drugi nivo. Vendar ne ob tej priliki oziroma ob priliki ustanavljanja novih občin, med njimi tudi občine Šempeter, Nova Gorica. Kolega Ribičiča bi pa le vprašal, kakšen branik slovenstva pa je odločitev - recimo - pred časom italijanskega parlamenta, da dovoli, da se ohranijo tudi slovenske občine na italijanskem ozemlju in da niso šli takrat, ko so ustanavljali pokrajino Gorizia oziroma Gorica, niso šli zaradi tega povečevati mestno občino Gorica s priključitvijo občine Savodnje, Števerjan in podobne občine. Zaradi tega še enkrat ponavljam - sicer je to res možno, kar si sam rekel, da je to, ko sem repliciral Pahorju, si omenil, da je to del demagogije, vendar, ampak temu je tako. Mislim, da z ustanovitvijo občine Šempeter-Vrtojba moč in vpliv bodoče regije severna Primorska ne bo nič zmanjšana.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala. Repliciram gospodu poslancu Ribičiču. Tudi sam nasprotujem njegovemu izrazju, ko govori, da občine drobimo. Mene to vedno spominja na nek stroj, ki veste, kaj dela. Torej, gospodje, če mislite, da to tukaj kdo počne, ste v veliki zmoti. Mi samo omogočamo, da delajo občine - tiste, ki to v skladu z zakonom želijo in tukaj gre za jasen primer volje in upoštevanje kriterijev. Predlagam, da ne govorite o drobljenju občin. O tem bi se pa lahko govorilo, kadar bo debata o krajevnih skupnostih, za katere pa mislim, da jih vaša stranka prav v duhu tistega, kar ste prej rekli - delaj in vladaj - forsira naprej, čeprav mislim, da za vašo stranko velja tudi drugo geslo: ne delaj in vladaj.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod doktor Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Gospod Peterle, krajevne skupnosti so notranja členitev občine in iz krajevnih skupnosti nastajajo nove majhne občine in temu pravim drobitev Slovenije. Ne vem, ali jih bomo dobili 1.100, kot je bilo včasih krajevnih skupnosti, ampak pogumno se bližamo tej številki.
Gospod Demšar je omenil glede tega drobljenja. Imeli smo referendum, 340 je bilo referendumskih območij, 111 je bilo uspešnih, na ostalih je večina ljudi rekla, da so proti ustanovitvi nove občine. Tukaj ne govorim proti ustanavljanju novih občin, govorim o procesu: nastajajo majhne občine, pristojnosti prehajajo v državo. Ugovarjajte mi, če morete, no! Vse, kar je z zakonom prejšnja občina imela, je pobrala država - vse pristojnosti, razen 11, ki jih je ustavno sodišče preprečilo s posebno odločbo. Majhne občine smo ustanovili - je dejstvo; pobrali smo pristojnosti - je dejstvo; pokrajin nimamo - je dejstvo; in odpiramo se v Evropo, kjer imajo vsi regije - to je tudi dejstvo. To ni v nacionalnem interesu in o tem procesu govorim. Ustanavljanje majhnih občin ob centralizirani državi postavlja potrebo po regijah, po pokrajinah. To so na načelni ravni vse stranke že storile, ampak zopet tukaj danes slišimo, se bomo drugič - gospod Bajc pravi, se bomo kdaj drugič pogovarjali o pokrajinah. Leta 1991 je bila sprejeta ustava, z občinami se bomo še dolgo ukvarjali. Kdaj se bomo pogovarjali o pokrajinah? Upam, da ne takrat, ko bomo odpravili meje s sosednjimi državami, ko bo za to že malo prepozno.
To, o čemer sem polemiziral gospodu Hvalici - šlo je za vprašanje, kdo je prebral evropsko listino lokalne samouprave in kdo je ni prebral. Lahko gremo v tej smeri naprej. Sam sem jo prebral večkrat, o tem tudi kaj napisal, poznam tudi nekaj literature s tega področja in poznam nasprotja, ki se dogajajo pri nas, ki so huda v primerjavi s tem, za kar se zavzema evropska listina lokalne samouprave.
Kar zadeva sodelovanje obeh Goric. Osem let so stare ideje takratnega župana Nove Gorice, realizirale se bodo z vstopom Slovenije v Evropsko zvezo, in danes to kot neko novost obravnavati je seveda zelo zastarelo.
Še to, kar je bilo pa res demagoško - slovenske občine v sosednji Italiji. Ja, poslušajte, seveda sem za to razpravo, ampak takrat, ko bomo govorili o občinah, v katerih živi italijanska in madžarska narodna skupnost! To je ta primerjava. Saj veste, da gre za mednarodne obveznosti, ki so sprejete, in da se ne sme z reformo lokalne samouprave poslabšati položaja narodnih skupnosti. Ne sme se premikati meja zaradi tega, da ne bomo prizadeli položaja Italijanov v Sloveniji ali pa Slovencev v Italiji. Ampak to je menda druga razprava in mi smo z zakonom to zagotovili; v posebnem členu smo rekli, da ne sme biti takih sprememb, ki bi poslabšale položaj italijanske in madžarske narodne skupnosti. Ne pa zdaj tega primerjati s tisto razpravo, o kateri sem govoril, ali smo primerno organizirani, da bodo slovenski nacionalni interesi v Evropi takšni, da bomo sodelovali, ne pa se podrejali sosednjim državam.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Branko Tomažič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Po moje gre tu za političen spopad, kar je neumnost in napaka, da o tem diskutiramo, ker vemo, kaj so merila glede ustanavljanja novih občin in vse ostale stvari.
Geografsko Šempeter ne gre k Novi Gorici, nikakor ne more iti, še manj pa Vrtojba. Če vemo, s kakšnimi plantažnimi sadovnjaki in vinogradi sta obdana Šempeter in Gorica, to ne more biti v okviru mestne občine Nova Gorica. Sam kot občan tega dela Primorske ne maram Šempetra zaradi tega, ker vedno pomislim na bolnico, ker se tja hodimo zdravit. Drugače je pa to prečudovit kraj in mislim, da mu pripada, da bi tu lahko bila občina. Volja ljudi se je kljub izrecni propagandi zgodila - referendum je uspel 51%. Letaki so bili po Šempetru in po Gorici - in kdo je bil proti ustanovitvi nove občine? Priseljenci! Vsi domačini pa so podpirali ustanovitev nove občine, ker izhajajo iz tega prostora, ker so od tu doma in ker želijo na tem prostoru, glede njihove preteklosti - ker je Šempeter bil občina - ponovno imeti svojo občino. Dejansko Gorica izgubi, ko se ta občina s 6.200 prebivalci nekako odcepi od Gorice. Gorica izgubi, bom rekel po domače, molzno kravo: ker tu je gospodarstvo, ker to je polnjenje tudi goriškega proračuna. 400 milijonov je prinesel mejni prehod Vrtojba glede taks in tako naprej in tako naprej. Dobro gospodarstvo - če se ne motim, nova občina razpolaga s 400 milijoni proračuna. In kaj se bo zgodilo v naslednjem koraku? Vse okoliške vasi: Vogrsko, Bilje, Renče in ostale vasi se bodo prej ali slej priključile k novi občini Šempeter. To je dejstvo. In tudi nova občina Dorenberg bo prej ali slej dejstvo, ker ne more biti to podeželje v okviru mestne občine Nova Gorica in Gorica izgubi. Vemo, zakaj je nastala Nova Gorica - ker smo izgubili staro Gorico, ker smo jo tistikrat darovali Italijanom. Zgodovina bo o tem še pisala. In vse to podeželje okrog Gorice je bilo izropano prav zaradi tega, ker se je takrat ustanovila Nova Gorica. In ne vem, zakaj bi morala še Gorica to podeželje ropati, ker v zadnjih dveh letih Šempeter in Vrtojba nista imela investicije, ni se vlagalo. S tem se mora počasi nehati. Podprl bom vladni predlog in bom proti temu amandmaju in voljo ljudi o tej stvari je treba spoštovati. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Branko Tomažič. Gospod Feri Horvat, replika.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, replicirati moram zelo posplošeni sodbi, da smo vsi v poslanski skupini ali da je cela stranka proti majhnim občinam. Sam sem ne samo enkrat za to govornico in na raznih mestih rekel, da niso problem majhne občine, ampak je problem, ko majhne občine nastajajo, če ni hkrati zagotovljeno povezovanje med njimi in financiranje in vse drugo. Izvirni greh je nastal že v prejšnjem mandatu, ko se je šlo v ustanavljanje občin in se vzporedno ni urejalo drugih vprašanj. Še danes se srečujemo s posledicami tega in še danes očitno ni dovolj volje in pripravljenosti niti v vladi niti v koaliciji, pa da sem kar odkrit, tudi tukaj med nami v državnem zboru, da bi bolj pospešeno tudi druge zadeve urejali. Mislim predvsem regionalno organiziranost. Iz teorije organizacije vseh sistemov podjetniških, državnih in drugih, je znano dejstvo, da čim bolj se nek sistem, neko enoto deli, tem bolj je hkrati potrebno zagotavljati tudi povezovanje, drugače sistem ne more racionalno in učinkovito funkcionirati. Lahko povem iz prakse, pa ne bi rad posploševal primera, recimo, iz mojega volilnega okraja, kjer so nastale tri občine in kjer pač kadrovska zasedba taka, kot je - še danes nimajo delitvene bilance, ni sodelovanja na pomembnih gospodarskih in drugih področjih in ljudje to kritizirajo in čutijo negativne posledice tega. To dejansko negativno vpliva in se kljub temu da je volja ljudi bila, da bi bile občine, ker so imeli drugačna pričakovanja, danes so ljudje razočarani in se s takimi rešitvami ne strinjajo.
Avstrijci in Madžari kot naši sosednje v naši regiji nas sami opozarjajo in sprašujejo, kaj počnemo. Ni dovolj sodelovanja čez mejo v veliki meri tudi zaradi tega, ker ni območne organiziranosti. Veste tisto, ko pravite: volja ljudi - ja, v principu ja. Vendar, mi se moramo zavedati tudi posledic in tudi zagotoviti potem, da bodo pričakovanja iz te volje ljudi, ko glasujejo na referendumu "za", da bodo uresničene. Ker drugače me tem primerjave prepričujejo oziroma vračajo nazaj - malo pred leti, ko se je tudi razbijalo podjetja, pa se je reklo: volja ljudi je, tozde je treba ustanoviti, kjer to hočejo. Hkrati pa se ni zagotovilo povezovanja. Dosti dobrih gospodarskih sistemov je razpadlo, nastala je tudi gospodarska škoda. Tako da bi plediral ponovno, zahtevati od vlade in vlada bi morala čimprej predložiti tudi zakon o pokrajinah. Minister Grafenauer je po mojem mnenju pripravil zelo dobro osnovo, zelo dober predlog zakona in ne vidim razloga, zakaj ga ne bi čimprej tudi tukaj obravnavali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Juri.
AURELIO JURI: Hvala, gospod podpredsednik. Repliciram kolegu Demšarju in kolegu Tomažiču. Ti repliki izkoriščam zato, da tudi se opredelim do amandmaja kolega Pahorja, sicer ne bi prišel do besede verjetno še jutri, kajti razprav ni, mi še vedno le polemiziramo.
Najprej kolegu Tomažiču. Ne vem, na osnovi česa postavlja ločnico med domačini in priseljenci, ko obrazlaga opredeljevanje "za" oziroma "proti" novi občini Vrtojba-Šempeter. Ni je moč postaviti ločnice, ne na osnovi rezultatov referenduma, kajti rezultati so tajni; ni je moč postaviti niti na osnovi predreferendumske kampanje - glede na letake, ki so takrat krožili - in mislim, da je to neuporabna kategorija in tudi v nasprotju z ustavo.
Kolegu Demšarju. Govoril je o neprimernosti termina drobljenje. Vemo, da ustanavljamo občine lahko na dva načina: na en način to počnemo sedaj, da drobimo območja že obstoječih občin, na drug način, da povezujemo dve obstoječi občini v eno večjo. Ker se to še ni zgodilo, ampak govorim o procesu, ki izvira samo iz razdeljevanja območij sedanjih občin - torej govorimo o drobljenju - in proti takemu procesu je naša stranka, jaz osebno, sva vedno bila, predvsem zaradi tega, ker ni garancij, kot je rekel kolega Horvat, da bi te nove občine bile finančno in materialno samozadostne. Sicer se bom opredelil v prid amandmaju, ki ga je vložil kolega Pahor; pa ne zaradi tega, ker ga je vložil v imenu naše poslanske skupine, ampak iz preprostega razloga, da skuša razbrati delne rezultate referenduma na osnovi dveh volilnih območij - torej krajevne skupnosti Vrtojba in krajevne skupnosti Šempeter - in verjetno že danes preprečiti, da bomo morda čez 3 ali 4 leta dobili predlog krajevne skupnosti Šempeter o izločitvi iz občine Vrtojba-Šempeter in priključitvi k mestni občini Nova Gorica. To so procesi, ki jih poznamo, ki se bodo odvijali in tudi s tega zelo racionalnega razloga seveda gre ta amandma podpreti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Demšar, replika.
VINCENCIJ DEMŠAR: Tako je naneslo, da imamo zdaj pravzaprav dve razpravi: ena je načelna zadeva, eno pa je konkretna občina. Ker druge priložnosti ni, razpravljam načelno o tej stvari in ugovarjam gospodu Ribičiču, ki je govoril o centralizaciji.
Centralizacija je lahko na več nivojih: ena centralizacija na nivoju države, ena pa centralizacije na nivoju regij ali pa nekih večjih območij. In če smo sedaj mi proti centralizaciji na takih večjih zaokroženih enotah, bi bile lahko primerjave različne, ampak jaz najraje izhajam iz tistega okolja, ki ga najbolj poznam. To je, recimo, loško območje. Je pa Škofja Loka nek močan center in zakaj bi morali stvari, ki jih lahko Žirovci opravijo sami, urejati iz Škofja Loke. Poglejte, to je popoln nesmisel in to je tudi centralizacija. Sam sem za to, da Škofja Loka postane center za tiste stvari, ki jih pa v Žireh ne bi sami imeli. In zato se tudi z gospodom Horvatom povsem strinjam, da bi morali pospešeno delati na tistem povezovalnem delu, da bi dobili vzporedno - jaz verjamem, da lahko tudi vzporedno - tiste stvari, ki jih ljudje sami opravljajo, naj bodo občine, kar pa je višjega nivoja, naj pa bodo ali bodo imenovane regije, ali bodo okraji, ali karkoli, v to se ne bi vtikal. Centralizacije so bile tudi prejšnje velike občine. To pa je dejstvo. Morebiti še za konec tole: kdor je kaj spremljal zgodovino, razvoj občin na slovenskem, vidi, da so občine živ organizem. Priključujejo se in se odcepljajo. Tipični tak primer je občina Ljubljana, ki je prvo posrkala občino Šiško, potem je vključila občino Šentvid in na zadnje občino Medvode. Kar trikrat se je širila v tej smeri. Sedaj so se Medvode odcepile. Ampak ne vidim tako velike tragike. Ali bodo Milano, Rim in še večje italijanske mesta imela vpliv tudi na Gorico, tega ne vem.
Končal bi s tem, da je prav, da upoštevamo centralizacije na raznih nivojih in da potem v smislu tudi te evropske listine, na katero se vsi sklicujemo, te stvari tako uredimo, da bo prav. Pojem subsidiarnost poznamo in po moje se lahko uveljavi. Končal bi s tem, da bi bilo prav, da bi to zadevo danes čimprej končali in prešli na tisto, o čemer smo tu različnih mnenj - ravno ob povezovanju v posameznih občinah, v večje enote in nastanku regij, pokrajin. To bi pa želel, da bi res čimprej tak zakon mi obravnavali. Če je možno, ne vem, če je to sedaj tako dobro napisano, naj ga čimprej predložijo državnemu zboru v obravnavo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Peterle replika.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani! Prvič, danes ne moremo rešiti vprašanja pokrajinske razdelitve Slovenije. Drugič, ustanavljanje občin ni prav nobena ovira za regionalizacijo Slovenije, ali bo občin več ali manj. Tretjič, SKD je že dolgo za to, da se čimprej odločimo o pokrajinski razdelitvi, vendar na podlagi dobro pripravljenih strokovnih izhodišč, čeprav vemo, da bo to izrazita politična tema. Četrtič, ustava nedvomno omogoča povezovanje občin kot samoupravnih skupnosti in ta se ponekod tudi uresničujejo, tam kjer so ti interesi tako izraziti. Se pravi ni ovire, da občine ne bi sodelovale.
Kar zadeva TOZD-ov so se delali po volji partije, ne po volji ljudi. Kar pa zadeva proces o združevanju občin, ki ga pogreša poslanec Juri pa bi tako rekel; ta proces je že potekel pred desetletji in je zadel tudi Šempeter.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Kolegice in kolegi, imamo še nekaj replik. Ker je 13.00 ura predlagam, da zaključimo in nadaljujemo ob 14.30 uri. Prvi je gospod Potrč, gospod Mozetič in pa dr. Ribičič.
(Seja je bila prekinjena ob 13.00 uri in se je nadaljevala ob 14.40 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Nadaljujemo s popoldanskih delom državnega zbora. Dodatno so se opravičili: mag. Marijan Schiffrer za popoldanski del seje, Anton Delak, Maksimiljan Lavrinc za začetek popoldanskega dela seje, Andrej Fabjan za popoldanski del seje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Končali smo pri replikah, in sicer besedo ima gospod Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani.
MIRAN POTRČ: V razpravah in replikah v zvezi s predlogom kolega Boruta Pahorja je bilo rečenih nekaj stališč okoli dosedanjega ravnanja Združene liste socialnih demokratov pa tudi nekaj medsebojnih ocen, pri katerih se mi zdi vredno, da pojasnim nekatera, tudi svoja, stališča...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani.
MIRAN POTRČ: ...Kar zadeva razpravo o konstituiranju občin, mislim, da je prav opozoriti na to, da je edina zahteva, ki smo jo mi imeli v letu 1993 in 1994, ko se je pričelo o tem odločati, bila, da bi bilo pametno imeti program, da bi bilo pametno imeti svetovne kriterije, da bi bilo pametno imeti v naprej dogovorjene pristojnosti, da bi bilo pametno imeti vnaprej postavljen sistem financiranja, da bi na podlagi teh znanih kriterijev bilo smotrno povedati, kje so racionalni možni okviri organiziranja občin in s temi kriteriji iti na referendum in na ta način pripraviti program, ki bi bil realen in dober. To pač ni bilo sprejeto. Mi smo kasneje kljub vsemu pri reorganizaciji sodelovali. Samo danes očitati, da smo bili proti občinam, je seveda numnost in ni res. Res pa je, da smo bili prepričani, da zasnova, kakor si jo je zastavil državni zbor, ni bila dobra. Ali je to res ali ne, se da na različne ocene ocenjevati. Sam ocenjujem tudi tako, da kar zadeva pristojnosti, se je potrdilo naše opozorilo, da je slabo, ker jih ni. Zaradi tega, ker je bilo nekaj debelih diskusij v državnem zboru, med vlado in med ustavnim sodiščem in še sedaj je pravzaprav definitivno, razen prek odločitve ustavnega sodišča, pristojnosti niso dogovorjene, niso določene za mestne občine in tako naprej. Tu problem obstoja. Kar zadeva financiranje, bi bilo smešno, da vas jaz prepričujem, če je pa to, za kar vladna koalicija bila mnenja, da je dosedanje financiranje občin slabo in ga je treba spremeniti, saj smo pred dvema urama sprejeli nov ali bistveno spremenjen zakon o financiranju občin.
Kar pa zadeva referendume, pa je že bilo govora. Mi smo mislili, da bi bilo smotrno dati neko vrednost odločitvam ljudi, tako kot so stvari tekle, to pač ni bilo res. Prvotni referendumi in odločitve o prvih 147 občinah niso imele nobene skladnosti. Ustavno sodišče je reklo, da so referendumi poizvedovalni, kasneje smo mi sprejeli zakon o pogojih za ustanovitev občin, ker smo rekli, da mora biti referendum na določenem območju opravljen, sicer ni mogoče o občini razmišljati, in da v principu mora biti pozitiven, sicer tudi ni mogoče o občini odločati v državnem zboru. Takrat smo naredili marsikaj v tem času bistveno spremenjenega. ...(Nemir v dvorani.)...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Potrč, prosim, samo trenutek. Kolegice in kolegi, lepo prosim, umirite se, da lahko normalno nadaljujemo delo državnega zbora! Lepo prosim!
MIRAN POTRČ: ...Jaz mislim, da je tudi to, kar smo delali zdaj v teh dneh, ko smo spreminjali zakonodajo, zelo na pamet. Kar zadeva teritorije za ustanovitev občin je moja ocena, da se tudi vlada ni držala nobenih kriterijev, ko jih je predlagala. Ampak vi veste, da sem takrat jaz osebno šel gor in rekel, da razumem, da jih nima, ker če so kriteriji zdaj bili od 400 do 270.000 prebivalcev, kot eden od kriterijev, potem tudi ne vem, zakaj bi v bodoče rekli, da neki, ki si želijo imeti, jih ne morejo imeti, če jih na enem koncu imamo. Če smo dopovedovali zdaj štiri leta, da ima prednost vsak, ki je občino ustanovil - samo reči mi, da je to smotrno za organizacijo Slovenije, tega jaz enostavno ne sprejmem. Je pa možno in tako se je nadaljevalo. Zato se vlada tudi zdaj, ko govorimo o novih občinah, pravzaprav zelo malo oglaša, ker ni jasnih kriterijev.
Kar zadeva financiranje, pač mislim, da je bil to zakon, ki je pokazal, da potrebujemo način financiranja, v katerem bo rešen položaj za vsako občino. In ker to ni šlo, smo nekaj uredili z načeli, ostalo smo uredili z izjemami in smo sprejeli izjemo za velike občine, pa izjemo za kulturo, pa smo tiste najmanjše rešili dve tretjini z odlogom za tri leta - vse smo delali z nekimi izjemami. To, gospodje, za mene ni sistem in mislim, da delamo slabo.
Naj zaključim. Zato dajati si medsebojne očitke, kdo je na tej točki bolj ali manj principialen, je popolnoma brez smisla. Pojdite gledat vsak zase vsa glasovanja in boste videli! Tam, kjer gre za lasten interes lastne občine, je vsakemu od nas - sebe nič ne izključujem, čeprav tokrat, hvala bogu, nisem bil posebej prizadet - principialnost splahnela. Zato lepo prosim, ne si medsebojno očitati, kdo je bolj, kdo je manj principialen; vsi smo se kot državni zbor obnašali na način, da smo reševali neka konkretna vprašanja... (Pisk za omejitev razprave.)... in konkretne probleme, morda v škodo rešitev v nekem kraju, ampak gotovo ne v škodo principialne rešitve lokalne samouprave.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Potrč. Besedo dajem gospodu Mozetiču.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. No, polemiziral bi predvsem s pojmom drobljenje. Drobljenje občin. Poglejte, ta izraz se stalno ponavlja in zato je treba tudi stalno ponavljati repliko na to izrazoslovje. Odvisno je predvsem od zornega kota, s katerega pač izhajamo.
Tisti, ki izhaja z zornega kota, da je reforma občin, ustanavljanje novih občin po novi ustavi in tudi po evropski listini o lokalni samoupravi - v bistvu tukaj si ne nasprotujeta. Tisti, ki izhaja iz tega, da ni občina to, pač izhaja iz prejšnje občine. Če izhajamo iz prejšnje kardiljanske občine in vlečemo to kot kontinuiteto, potem je jasno, da je to drobljenje prejšnjih občin, to je nesporno. Vendar mi smo sprejeli med tem časom ustavo, sprejeli in ratificirali evropsko listino o lokalni samoupravi, ki postavlja občino povsem drugače: vsebinsko, organizacijsko in kakorkoli hočete. Torej nikakršne kontinuitete ni med prejšnjo in novo in zato je nemogoče govoriti o drobljenju občin, ampak gre za ustanavljanje občin, skladno z ustavo in zakoni, ki smo jih sprejeli in pa - kot je koncepirana občina v ustavi in pa v evropski listini o lokalni samoupravi. To je ključna razlika.
Tisti, ki pač meni, da je kardiljanska občina pač naprej oziroma da samo spreminjamo neko vsebino, potem je to drobljenje. Načelo subsidiranosti, mislim, da ni čisto nič sprto z ustanavljanjem več občin. Mislim, da jih ravno načelo subsidiranosti podpira, ker pri subsidiarnosti je, da pustiš nižji enoti vse tisto, kar lahko sama opravlja. Ampak tukaj je drugi problem, tukaj je problem države, vlade in parlamenta, ali to - da, ali spoštuje ta princip ali ga ne spoštuje. Naša poslanska skupina, ki je ena tistih, ki zagovarja večje število občin, ni nikoli nasprotovala prenosom pristojnosti z države na občino. Nikoli nismo rekli, da so občine nesposobne. Nikoli! To v glavnem govorijo tisti, ki tudi uporabljajo princip drobljenja. Ni res? No, v glavnem sem rekel, ne v celoti. To, in če zdaj iz tega izhajamo, kar pomeni; lahko je več občin, ampak to je drugi problem, prenos pristojnosti in mi smo jo vedno zagovarjali. Zakaj pa ne? Ampak ne prejšnja vlada ne zdajšnja, ne prejšnja koalicija in ne zdajšnja, čeprav je pol prejšnje koalicije tudi zdajšnje, ni v bistvu na tej zadevi naredila praktično ničesar. Recimo, tudi mi ni jasno, po kakšnih kriterijih, po kakšnih razlogih bi, recimo, bilo varovanje nacionalnih interesov, bi regije varovale nacionalne interese ob meji - recimo - ustanavljanje večjih, novih občin, kjer so pa ljudje in kjer bi jim zagotovili normalne pogoje življenja, pa ne. Ne vem. Mi morate to dokazati. Sam težko verjamem, da je regija - recimo goriška regija od Nove Gorice do Ajdovščine in gor do Bovca, kjer se bodo počasi - tako kot v preteklosti - vsi ljudje stekli v Novo Gorico - boljša zaščita nacionalnih interesov ob meji kot pa ustanavljanje in podpora - tudi podpora občinam od Gorice do Bovca. V to me gotovo ne boste oziroma me boste zelo težko prepričali.
In poglejte, če gremo zdaj še malo na občino Nova Gorica. Prepričan sem, da se bo Nova Gorica morala še deliti, ampak ne v tistem pomenu, da se občina deli. Poglejte, zdaj v Novi Gorici poleg Grgarja in Čepovana je tudi Branik, je tudi Dorenberg, je še kaj drugega, ki nima praktično nikakršne veze, nikakršne povezave in ne spada v mestno občino Nova Gorica. Prej je bilo omenjeno, če se ozrem še na Šempeter - Vrtojbo. Dajmo se vprašati, če ni ravno to razlog, da je Šempeter - Vrtojba industrijska cona Nove Gorice, da je Šempeter - Vrtojba prostor, kjer se odlagajo razno razni odpadki občine oziroma mesta Nova Gorica itd. Niso morda tudi to razlogi, da so ljudje ugotovili, da jih mesto rabi samo za tako ali drugačno industrijo, ki je lahko tudi umazana, ki onesnažuje okolje, zato da tam delajo samo kloake in podobne zadeve. Lahko so tudi to razlogi. Ali je mesto vse storilo, da bi obdržalo te ljudi, da sploh ne bi začeli razmišljati o tem. Ampak očitno ni, ker sicer bi verjetno ljudje, če bi se čutili neenakopravno obravnavane v tej mestni občini - vprašanje, če bi se spustili v to, da bi želeli imeti svojo občino. Dajmo se tudi to vprašati! Lahko jih ravno s temi potezami, ki jih izvaja mesto, ki določene stvari sicer rabi, ne je nujno v to smer, tudi to lahko razlog. Tudi to je lahko razlog, da ti ljudje štejejo in menijo, da bo za njih bistveno boljše, če sami odločajo o sebi, ne pa, da se prepuščajo večinskim odločitvam prebivalcev mesta Nova Gorica. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! V tej repliki ne bom ponovno načenjal teme drobljenja, ki je bila že natančno obdelana, ampak moram vseeno polemizirati z nekaterimi stališči kolegov - slovenskih krščanskih demokratov. Gospod Peterle je rekel na moj ugovor, da zastopajo stališče "deli in vladaj", mi pa zastopamo stališče "ne deli in vladaj." Mogoče. Ampak glede na to, da smo oboji iz opozicijske stranke, se mi zdi, da se bo nadaljevala politika delitve, se pravi, da bo "deli in ne vladaj", ker smo oboji v opoziciji.
Govoril je tudi o partijski direktivi za ustanavljanje TOZD-ov. To najbrž sploh ne more biti sporno. Me pa veseli ta nova direktiva SKD, da je za regije. Zelo me veseli, samo... (govor iz klopi) ...stara je 9 let. Samo, nič ni bilo narejeno na njej in tukaj si gospod Peterle izrecno upa izjaviti pred to govornico, da se pokrajine že dogajajo, da občine že sodelujejo. Ja, seveda, niti ena pokrajina še ni bila ustanovljena. Gospod Peterle bi moral vedeti, da se pokrajina pri nas ustanavlja z zakonom. Prej mora biti pa sklep dvotretjinske večine v vseh občinskih svetih. Vi to veste, pa pravite, da se pokrajina dogaja, da se sodelovanje med občinami dogaja. Ja, ponekod sodelujejo malo župani malo sveti, resnih pokrajin pa nimajo. Nimamo niti ene ustanovljene pokrajine.
To, kar je s tega vidika gospod Demšar govoril - nevarnost centralizacije na pokrajinski ravni. To je na načelni ravni možno sprejeti. Imamo tudi v evropskih dokumentih zapisano kot nevarnost pretirane centralizacije na regionalni ravni, samo današnja situacija je - kakšna; imeli smo prejšnje občine, ki jih gospod Demšar označuje kot centralistične institucije. To je seveda možno. 85% zadev, ki so jih opravljale, so opravljale za državo. Vseh teh 85% zadev je prešlo na državo. Tistih 15% zadev je pa ostalo na občini in najbrž se bova z gospodom Demšarjem strinjala, da s teh 15% zadev ne moremo delati pokrajin in njihovih pristojnosti. Da v Škofji Loki ni nobene zadeve, ki jo sedaj opravlja občina, pa bi bilo treba prenesti na pokrajino. Te zadeve so trdno v rokah države. Tega ne držijo v svojih rokah, niti Socialdemokratska stranka, niti krščanski demokrati, niti združena lista. In te centralizacije tudi te stranke niso izvedle.
To smo pobrali s posebnim zakonom, ob nasprotovanju ustavnega sodišča in predvsem ob nasprotovanju državnega sveta in nas posameznih poslancev. Takšna je približno ta situacija in tukaj seveda sedaj lahko regije nastanejo samo kot proces decentralizacije. Nobena centralizacija tukaj ne pride v poštev. Decentralizirati je treba državne zadeve in načelo subsidiarnosti. In ko tukaj gospod Mozetič govori o subsidiarnosti, da je treba prenašati na nižjo raven. Ja seveda! Iz države je treba prenašati na regije. Ampak regij ni! In dokler teh enot ni, seveda tudi načelo subsidiarnosti ne pride v poštev in če SKD 10-krat zagotovi, da je za regije, za regionalizacijo in za decentralizacijo in za načelo subsidiarnosti. Na žalost ni tako. Praksa je taka, da smo do sedaj veliko občin ustanovili, približno, kaj bi rekel, kakšnih 140 novih, sedaj bomo še 40, nismo pa ustanovili nobene pokrajine, niti po veljavni ustavni ureditvi. Ker so sodelovanje občin, kaj šele po neki resni evropski zamisli regijskega razvoja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Replika gospod Malovrh, potem pa gospod Demšar.
JURIJ MALOVRH: Hvala lepa za besedo. Jaz bi gospodu Ribičiču samo toliko repliciral. Bodite bolj tiho in boste slišali.
Na našem področju smo že ustanovili zvezo občin in sicer za razvoj Kozjanskega. Res ne v tem smislu, kot je bilo rečeno, kot pokrajina. Kajti mi smo se povezali predvsem v razvojnem smislu, zato da smo enakovredni sogovornik tako državi kot tudi zunanjim institucijam odnosno integracijam. Prav v tem smislu kot nam ustava dovoljuje. To našo zvezo občin smo tudi registrirali pri sodišču, tako da smo kot pravna oseba v sklopu Mariborske fakultete.
Mislim, da bomo prav zaradi tega, ker nam tu ne nalaga niti država niti nam ne adminisrira. Upam, da bomo prav zaradi tega uspešni na tistih področjih, katere si bomo sami zastavili. To je predvsem malo gospodarstvo, to je predvsem razvoj turizma, tudi sociale za to področje in verjetno tudi na področju infrastrukture.
Pharovci, ki prihajajo v Slovenijo, so prav nas vzeli kot vzorčni primer, kajti smo zveza ali pokrajina ali regija, kakor kdo hoče. Mi smo rekli prav zveza, da se ne bi kosali s komerkoli, v izrazoslovju. Pokrivamo približno 50 tisoč prebivalcev, imamo približno enake razvojen probleme, približno enake probleme glede števila nezaposlenih in pa zaokrožena celota je tudi tukaj notri. Nekaj smo samoiniciativno naredili. Med tem ko pa v upravnem smislu pa naj država naredi kakorkoli hoče, kajti meni je praktično vseeno, kje bom dvignil osebno izkaznico, kje bom dobil potni list, gradbeno dovoljenje. Mislim, da je to stvar države v drugem smislu, ne pa neke pokrajine, neke manjše pokrajine in v razvojnem smislu. To sem samo kot za pojasnilo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospod Malovrh. Replika gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Gospod Ribičič, zelo kratek bom. Po letu 1990 se je v Kranju iz ostalih gorenjskih občin združila geodetska uprava, vojaška uprava, davkarija, tudi inšpekcije so se nekako bolj koncentrirale v Kranju. Zato tisto, kar ste vi rekli, ali nastajajo pokrajine ali ne, jaz ugotavljam, da se s tem na nek način že postavlja pokrajine, nad čemer pa seveda jaz nisem navdušen in bom proti. Ampak, vidite, stvari se že prenašajo v neke take regijske centre. Torej, tu dejansko res že nastajajo pokrajine. Toliko v pojasnilo mogoče tistim, ki se manj ukvarjajo s temi stvarmi in ki niso bili pri prejšnjih občinah, da bi vedeli, kakšne so bile pristojnosti prejšnjih občin, kakšne so sedaj in kakšen je potek. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Replika, gospod dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: No, tudi jaz bom kratek, gospod Demšar. To, kar ste vi govorili, je problematika upravnih okrajev in centralizacije pristojnosti na upravni ravni; tu državni organi koncentrirajo večino stvari, seveda ne na ravni enote, ampak kar na ravni ministrstev in vlade. To je seveda drugačen proces kot ustanavljanje pokrajin na področju lokalne samouprave. Tukaj je to pač ena od ilustracij tistega, kar sem jaz prej govoril o centralizaciji pristojnosti na ravni države.
To, kar pa je gospod Malovrh govoril - vse čestitke za tako iniciativnost! Ampak, seveda, jaz bi vam rad verjel, ampak ne verjamem, da sami verjamete, da je lahko taka zveza občin za razvoj Kozjanskega enakopraven partner slovenski državi, pa enakopraven partner italijanskim regijam, pa še komu v Evropi, v razvojnem smislu, kot ste vi govorili. Saj pravim, vsaka čast! Ta iniciativnost je potrebna, to je veliko boljše kot prepiri med župani in svetniki, ki se dogajajo v Sloveniji v marsikateri občini. To sodelovanje absolutno podpiram, samo to ne rešuje problema regionalizma.
Da pa je zdaj gospod Demšar rekel, da bo on proti regijam zaradi tega, ker se centralizirajo pristojnosti, upravne pristojnosti, to pa seveda nima neposredne zveze. Čeprav so zanimive ideje v vladi, in sicer o tem, kako bi pokrajino naredili kot dvoživko, in kako bi lahko pokrajina prevzela tudi velik del upravnih zadev, ki jih zdaj opravljajo upravne enote oziroma ministrstva in vlada. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Za razpravo je prijavljen še gospod Aurelio Juri - se odpoveduje. Želi še kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo.
Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona v drugi obravnavi vloženi amandmaji, ki ste jih dobili na klop, z datumom 21.7.1998. Prehajamo na odločanje o amandmajih.
K 1. členu imamo amandmaje in sicer poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije. Amandma ne izpolnjuje pogojev iz 25. člena, ker ni bil predhodno opravljen referendum za ustanovitev občine. Pod točko 2 je amandma skupine poslancev s prvopodpisanim Alojzom Vesenjakom, velja isto kot za amandma pod številko 1. Pod številko 3 je amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke Slovenije. Pod točko 4 skupina poslancev s prvopodpisanim Miroslavom Mozetič. Opozorilo, amandma ne izpolnjuje pogojev iz 25. člena, ker ni bil predhodno opravljen referendum za ustanovitev občin. Točka 5 je amandma poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Opozorilo, državni zbor lahko odloča o amandmaju v okviru drugega odstavka 26. člena. Potem imamo še amandma skupine poslancev s prvopodpisanim Branko Janc. Potem je amandma poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Prav tako opozorilo, državni zbor lahko odloča o amandmaju v okviru drugega odstavka 26. člena zakona o ustanovitvi občin. Potem pod 7 poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov. Prav tako opozorilo, državni zbor lahko odloča o amandmaju v okviru drugega odstavka 26. člena zakona o ustanovitvi občin. Potem je amandma Davorina Terčona, ki ste ga dobili posebej na klop, z istim opozorilom kot za združeno listo, pod točko 7. Pod točko 8 je amandma skupine poslancev s prvopodpisanim Miroslavom Mozetič. Amandma ne izpolnjuje pogojev iz 25. člena zakona o ustanovitvi občin, ker ni bil izveden predhodni referendum za ustanovitev občin. Potem je amandma poslanske skupine Slovenske ljudske stranke in poslanske skupine LDS za občino Žužemberk. Opozorilo, državni zbor lahko odloča o amandmaju v okviru drugega odstavka 26. člena. Smo že pri drugem, se opravičujem.
Smo pri točki 1. Proceduralno - Franci Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Predlagam, da bi pri pregledu amandmajev, predvsem pri opredeljevanju amandmajev pri točki 4 najprej glasovali o amandmaju pod točko 8, ker mislim, da je ta amandma najbolj smiseln, kjer govori o predlagani ustanovitvi nove občine Šmartno pri Litiji in drugo tudi sprašujem za tolmačenje, da na predlaganem referendumskem območju ni bilo izvedenega referenduma. Namreč referendum je bil, predlagani amandma pa predlaga samo nekoliko manjše območje, kakor je bilo na referendumu. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ni bilo tako referendumsko območje, kot se zdaj tu pojavlja. V opombah imate napisano, kateri amandmaji so med sabo povezano, zato prosim, počasi bomo šli, da boste lahko sledili. Torej smo pri točki 1, še enkrat ponovim. Gospod Pukšič, prosim. Razprava o amandmaju.
FRANC PUKŠIČ: Jaz umikam amandma pod točko 1 in bom podprl amandma pod točko 2 gospoda Vesenjaka. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Mozetič. Pri točki 1 smo, amandma pod številko 1. O vsakem posebej, najboljše je tako. Še kdo k točki 1 želi besedo? Če ne želi... Umik? Se opravičujem.
Točka 2. Gospod Vesenjak, prosim.
ALOJZ VESENJAK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani! V tretje gre rado - tako sem že res tretjič za to govornico z isto željo in prošnjo, da glasujete za ustanovitev dveh novih občin, in sicer Destrnik in Trnovska vas.
Ne bi rad ponavljal upravičenih razlogov za podporo amandmaju, ki ga je podpisalo deset poslancev. Sam bom glasoval "za". Upam in želim, da boste tudi vsi tisti, ki ste že zadnjič bili "za", storili enako. Vsi, ki glasujete drugače, se glasovanja raje vzdržite, da mi prihranite odgovore na neprijetna vprašanja, ko me volilci sprašujejo, če je z mano kaj narobe, da imam v drugi najmočnejši stranki samo štiri kolege, ki so podprli moja prizadevanja. Prosim za razumevanje. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Nihče? Samo opozorilo: če bo ta amandma sprejet, je amandma pod številko 3 brezpredmeten, ker govorita o številu članov občinskega sveta.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! ...(Nemir v dvorani.)... Prosim za mir v dvorani! (66 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (40 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 3 je brezpredmeten.
Pod točko 4 je amandma skupine poslancev s prvopodpisanim Miroslavom Mozetičem s popravkom, ki ste ga dobili na klop. Ta amandma je povezan z amandmajem za novo točko 143.a - Šmartno pri Litiji. Želi kdo razpravljati? Gospod Mozetič, potem gospod Kaplja.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Ker je bilo tako kategorično v začetku povedano, da je ta amandma nepravilno vložen oziroma ne izpolnjuje pogojev, ker ni bilo izvedenega referenduma, bom jaz povedal samo naslednje.
To ni povsem res. Tako, da če jaz trdim, da je bil točno tak referendum, kot se zdaj predlaga, potem tudi ne bo povsem res. Ampak tudi taka kategorična trditev, da ni bilo izvedenega referenduma, ne drži, predvsem v povezavi z 8. točko, kjer je predlog za občino Šmartno... (Ugovor iz dvorane.)...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Na tem referendumskem območju.
MIROSLAV MOZETIČ: ... pri Litiji, je praktično z izjemo ene krajevne skupnosti bil točno na referendumskem območju Šmartno pri Litiji. Zadeva je zelo podobna tisti zadevi, ki smo jo zadnjič podprli - občine Lenart oziroma več občin iz bivše občine Lenart. Tako, da referendum je bil v nekoliko drugačnem območju, in v bistvu to, kar se predlaga, je referendumsko bilo celo uspešno.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Kaplja.
MIRKO KAPLJA: Gospod podpredsednik! Kolegice in kolegi poslanci. Včeraj sem poslušal našega predsednika državnega zbora na prvem programu nacionalke. Dober je bil ta intervju. Res dober in še posebej se mi je v spomin vtisnil, pa sem prisluhnil temu pogovarjanju okoli poštenosti. In prav je ta pogovor. Zato sem se tudi jaz javil tukaj notri.
Poštenost pred nami poslankam in poslancem, pa tudi poštenosti pred volivci. To referendumsko območje na našem področju ni nikoli bil za tako občino kot je tukaj pod točko 4 predlagana. Tudi sedaj ne in niti v razpravi ni bil. Bile so drugačne kombinacije. Od vsaj takrat naprej, ko so bili razpisi do debat v svetu, občine do predlogov tukaj gor. Tudi ta je popolnoma nov. Ker v prejšnjih zadevah ste jih dobili, je bil - tam piše pod točko 8 - danes je zopet tukaj pod točko 4. Tako da referenduma na tem območju ni bilo. O tistem, kar je kolega Mozetič govoril, je tu postavljena iz občine Šmartno pri Litiji, kjer je bilo referendumsko območje izvršeno, izglasovano, vendar negativno. V Litijo je priseljenih 26 naselij oziroma ena krajevna skupnost Gabrovka, kjer je bil referendum negativen. Ampak na tistem območju občine Šmartno pri Litiji, kjer je bilo območje 8 krajevnih skupnosti, je bil v 4 krajevnih skupnostih referendum negativen. Potem naj bi vse te 4 prenesli v to občino in tam pustili samo tistega, ki je bil pozitiven.
To so bile krajevne skupnosti Gabrovka, krajevna skupnost Štangarske poljane, še krajevna skupnost Primskovo in del krajevne skupnosti Spodnja Jablanica. Mislim, da niti v enem, niti v drugem primeru ne moremo govoriti, da je bil referendum izveden. Na takšnem območju. Drugače pa mi lahko ta območja vedno spreminjamo. Samo spomnim se, da smo govorili, da bomo upoštevali referendumski rezultat. Mi vsi tu. Tudi mi najbrž na svojih področjih in na svojem terenu. In zakaj moramo sedaj take preskoke delati, ne razumem. In tu gre za tisto poštenost, do volivcev, do občanov, državljanov in do nas samih tu, ki smo o teh zadevah ta čas debatirali.
Če se premaknem na točko 8, da ne bo treba še enkrat govoriti. Niti taka občina, ki je sedaj predlagana, Šmartno pri Litiji, ni komunikacijsko povezana. Krajevna skupnost Velika Štanga je v občini Litija po tem predlogu. Vendar se boš vozil prek občine Šmartno, v občino Litija, ali prek občine, mestne občine Ljubljana, prek Janč in Jevnice v občino Litija.
Mislim, da je to dovolj argumentov, da se tako ne igra z voljo ljudi, niti z voljo volivcev, niti z voljo tistih, ki so se referenduma udeležili, ta pa tudi vemo, da ni bil polno številčen. Tudi, če bi gledali in ugotavljali, da je na tem področju, ki smo ga pa sedaj predlagali, je bil takrat referendum izpeljan v okviru tistega predloga, aprilskega, je tukaj komaj 51,2%, ampak ni bistvo to. Spoštujem tudi, če je 50,1% volja naroda. Bistveno je to, da zdaj premetavamo, kakor nam odgovarja, in hočemo na vsak način izsiliti ven eno občino. Ljudje so se pač tam opredelili. Jaz sem aprila tukaj tudi tako občino podprl za referendumsko območje občine Šmartno pri Litiji, za katero je bil referendum izveden, samo žal negativno. Jaz se bom držal tega in podprl voljo ljudi. Takega referendumskega območja, kot je sedaj tu za to občino, ni bilo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Franci Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci. Z gospodom Kapljo res prihajava iz istega volilnega okraja. Mogoče imava tudi malo različno razmišljanje v zvezi s to problematiko. Jaz moram najprej povedati, da je referendum na tem območju bil, da razen krajevne skupnosti Gabrovka, kjer je bil referendum najbolj negativen, je na ostalem območju referendum bil pozitivno izglasovan in gotovo so se volivci odločali o ustanovitvi občine Šmartno, ne glede na to, ali so se opredeljevali tudi v krajevni skupnosti Gabrovka ali ne, tako da so vedeli, da glasujejo o občini Šmartno.
Povedal pa bi nekaj drugega. Namreč občina Litija v sedanjem okviru ima obseg 322 kvadratnih kilometrov površine in je to ena izmed največjih občin v Sloveniji. Dejansko so tukaj konflikti med interesi tako mesta kakor interesi podeželja in pridejo zelo do izraza. Zato je smiselno prisluhniti tukaj predvsem pobudi prebivalcev s področja Šmartnega in južnega dela občine Litija, da se ustanovi občina Šmartno. Namreč ta predlog izpolnjuje vse zakonske kriterije. Predlagano območje za občino šteje 5.100 prebivalcev, ima 92 kvadratnih kilometrov vse površine. Predlagana občina oziroma kraj Šmartno je tudi zaokroženo gospodarsko, prometno in kulturno središče tega območja. Predlagana območja obsegajo sedem krajevnih skupnosti. Mislim, da bi zaradi interesa uveljavljanja lokalne samouprave na tem področju bilo smiselno, da bi ustanovili občino Šmartno. Sam bom seveda ta amandma podprl, ki je vezan tudi pod točko 8 in predlagamo tudi ostalim poslankam in poslancem, da podprete ta amandma. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Rokavec. Gospod Kaplja.
MIRKO KAPLJA: Samo ena kratka replika. Občine se ustanovijo v skladu z zakonom. Tu ni nihče rekel, da tem pogojem ne odgovarja, ampak po poprej izvedenem referendumu. Tega pa na tem območju, ki je tu predlagan, ni bilo. Bil je drugačen, ampak to lahko vsak izmed nas zatrjuje. Osem krajevnih skupnosti je bilo - v štirih je uspel, v štirih ni - znotraj tega referendumskega območja za občino Šmartno pri Litiji. Zakaj tisti razkorak? Saj smo samo eno umaknili, tisto največjo krajevno skupnost, 900 pa še nekaj in smo izračunali, ja, zdaj pa prevaga, če to izračunamo, je pa 52,1. Ja, pa ni tako, kaj pa tiste tri, kaj pa Štangarske poljane, kaj pa krajevna skupnost, bi rekel Primskovo, pa kaj Jablanška dolina. Kaj bodo pa ti ljudje rekli? Potem bi pa še te dali tja, kjer hočejo biti, ne pa sem. In mislim, da takole priročno zadevo se mi spoštovani državni zbor, najbrž ne moremo obnašati. Neko odgovornost pa najbrž moramo čutiti tudi do volivcev in do nas samih, ko smo te zadeve sprejemali. Recimo bobu bob, bo konec, referendum vemo, kakšen je, zdaj ga vsak ne more po svoje prikrojevati. Na takšnem območju je bil, tam ni uspel in zdaj ne moremo kar nekaj ven dati, pa reči, da je bil, seveda pod drugimi pogoji.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Stvar postaja nekoliko neresna, zato vas prosim, da mi kot predstavnika poslanske skupine odobrite pol ure odmora za posvetovanje pred nadaljevanjem odločanja. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Nadaljujemo ob 15.55 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 15.22 uri in se je nadaljevala ob 16.00 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Nadaljujemo z delom državnega zbora. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Poslanska skupina LDS si je vzela odmor. Želi predstavnik skupine? (Ne želi.)
Smo pri amandmaju pod številko 4, skupine poslancev s prvopodpisanim Miroslavom Mozetičem. Zaključili smo razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (25 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Imamo amandma poslanske skupine SLS, Alojza Vesenjaka. Umik? Hvala lepa.
Smo pri 5. točki, amandma poslanske skupine SLS. Želi kdo o njem razpravljati? Prosim, gospod Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Lep pozdrav vsem! Ne bom dolg, argumente sem že zadnjič naštel. Jaz mislim, da nima smisla, da še vsi enkrat povemo to, kar mislimo. Rad bi le, če se da, še enkrat nazorno pokazal, kako zgleda ta naša Prihova, za katero se danes odločamo. To je občina Mozirje, to je občina Nazarje in tale delček notri v oranžni barvi je Prihova. To zaradi te funkcionalne povezanosti želim malo bolj nazorno pokazati. Želel bi pa reči, da je to v bistvu amandma, ki ga je vložila Slovenska ljudska stranka, ki je v nasprotju s predlogom vlade, da je to amandma, ki nasprotuje večinski volji ljudi in se pravi, če bo ta amandma sprejet, ne bo upoštevan izid, ki je bil dosežen na referendumu in se bo, grobo rečeno, poteptala večinska volja ljudi v primeru, da bo ta amandma sprejet. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Zaključujem razpravo. Ne želi nihče besede? Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju številka 6, poslanske skupine... Se opravičujem, Branko Janc, skupina poslancev s prvopodpisanim Brankom Jancem. Dobili ste ga na klop z datumom 21.7.1998. Želi kdo o njem razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Točka 6, amandma poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Se opravičujem! Ne želite? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 6 Slovenske nacionalne stranke - Hodoš-Šalovci. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Gospod Kangler.
FRANC KANGLER: Spoštovani podpredsednik, prosim, če lahko ponovite glasovanje, ker dejansko nisem bil zbran in imam občutek, da sem se zmotil.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Zdaj moramo o tem glasovati. Ugotovimo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (54 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da bomo ponovili glasovanje o amandmaju pod točko 6.
Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri točki 7, Šempeter-Vrtojba, poslanska skupina združene liste. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Če bo ta amandma sprejet, bo amandma gospoda Terčona brezpredmeten. Ugotovimo prisotnost! (74 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Zdaj pa imamo amandma gospoda Terčona. Želi kdo o njem razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (27 poslancev.) Je kdo proti? (43 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet. ... (Aplavz.) ... Mir v dvorani prosim.
Smo pri 8. točki. Poslanske skupine SDS, se opravičujem. Ta je brezpredmeten. Gospod Mozetič izvolite proceduralno.
MIROSLAV MOZETIČ: Moje mnenje je, da ni brez predmeten. Res, da sta povezana, ampak nista zvezana tako, kot zakonska zveza po kataloškem. Kar pomeni, da se lahko razvežeta. ... (Smeh.) ... Če bo ta sprejet in s tem damo možnost Ljudski stranki, da se ponovno okorajži in ne vem zakaj sočustvujem s kolegom Rokavcem. Zakaj so ponovno podlegli peglanju LDS pri Litiji. Če bo ta sprejet, bo potem. Gospod Anderlič bodite tiho! Kadar vi govorite, sem jaz tiho. Dvignem roko, vam repliciram, vam povem, da govorite neumnost, karkoli ali pametno. Jaz govorim lahko kar hočem, tako kot vi. Ali je tako? Pavzo ste zahtevali, prej so svojemu kolegu obljubili, da bodo glasovali za občino Litijo in občino Šmartno in potem nekaj ste se "zdilal". To je normalno v koaliciji.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro.
MIROSLAV MOZETIČ: Jaz samo pravim, da je to nenormalno in zato predlagam in zahtevam, da se o tem amandmaju glasuje. Zato, da bo imela ljudska stranka lahko popravni izpit v svoji poštenosti.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Prehajamo na odločanje. Gospod Rokavec prosim, obrazložitev glasu. Prosim za mir v dvorani. Kolegi in kolegice, lepo prosim, imamo pomembno nalogo, v miru jo hočemo izpeljati skozi. Prosim za mir v dvorani! Izvolite.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Jaz bom podprl ta amandma. Podprl ga bom pa zaradi tega, ker ga podpira tudi občinsko vodstvo liberalne demokracije v Litiji. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Kaplja, obrazložitev glasu. Prosim za mir v dvorani!
MIRKO KAPLJA: To je bilo sedaj malo heca.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Samo malo gospod Kaplja. Kolegice in kolegi! Tu zgoraj poskušamo peljati to zadevo, kolikor toliko normalno. Se sekiramo za vsako zadevo. Lepo prosim vašo strpnost, da to točko dnevnega reda opravimo. Ker bomo itak marsikaj slišali zaradi tega, kar danes počenjamo. Lepo prosim! Dajmo mir, da pove razpravljavec kaj misli. Ostali se pa odločamo z glasovanjem. Prosim.
MIRKO KAPLJA: Gospod podpredsednik! Jaz semposlanec tega državnega zbora. In sem zadeve postavil in povedal tako, kot so v zakonu zapisane. Kaj je mnenje predsednika občinskega odbora, pri mojem odločanju, ne pomeni. Jaz sem se odločil tako kot zakon od nas zahteva, da bi se morali vsi odločati.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim za mir! Še kdo? Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Imamo še amandma, ki ga ni v pregledu, poslanskih skupin Slovenske ljudske stranke in liberalne demokracije. Opozorilo! Državni zbor lahko odloča o amandmaju v okviru drugega odstavka 26. člena zakona o ustanovitvi občin in njihovih območij. Želi kdo razpravljati? Prosim, gospod Anderlič. Žužemberk.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovani, ta amandma, ki je vložen s strani poslanske skupine liberalne demokracije in Slovenske ljudske stranke, je nastal na osnovi pregleda kart, ki bi se izoblikovale potem, ko je bilo določeno in tudi izglasovano na referendumu referendumsko območje Dolenjske Toplice in Mirna Peč, v Žužemberku referendum ni uspel in je bilo korektno, da nismo v drugem branju podprli predloga za ustanovitev občine Žužemberk. Ampak ko smo si dali narediti skico in ko smo ugotovili, da je spoj med sedanjim Novim mestom in Žužemberkom samo prek 549 metrov visokih hribov, vinogradov in nekaterih skalnatih področij, je kljub temu, da tam referendum ni bil uspešen, z moje strani je v skladu z zakonom, ki je bil že seciran, tukaj argument za to, da se ta občina ustanovi. Sicer pa je to edini primer, v katerem bi odstopili od principa zakona in seveda načel. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dovolite, da preberem še opombo. Amandma je povezan z amandmajem poslanske skupine LDS k 2. členu točke 8, Novo mesto. V primeru, da ta amandma ni sprejet, je amandma pod točko 8 brezpredmeten. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri številki 2, in sicer skupine poslancev s prvopodpisanim Jožefom Jerovškom. Poleg tega pa imamo amandma Borisa Soviča kot prvopodpisanega in skupine poslancev, ki ga imate prav tako na mizi z datumom 21.7.1998, ki pravi k točki 5, Maribor, da se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: "Prvi občinski svet šteje 45 članov." Pa bomo najprej glasovali o tem, ki je najbolj oddaljen, to je, da naj bi mariborski mestni svet štel 45 članov. Želi kdo razpravljati? Boris Sovič. Moram se korigirati, je prvi po vrsti, si nista konkurenčna.
BORIS SOVIČ: Hvala lepa. Jaz bi rad samo vljudno prosil za to, da bi ta amandma podprli. Ta amandma je predmet soglasja svetniških skupin v mestnem svetu in ne gre za enostransko politično zavzemanje ampak za odločitev, da bi ohranili število članov občinskega sveta, kot jih je Maribor imel zdaj, to je 45. Zato bi vljudno prosil, če bi ta amandma, ki so ga tudi podprli poslanci vseh poslanskih skupin, podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo želi besedo? Ne želi. Gospod Kopač, prosim.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala lepa. Vljudno prosim, da se tudi tokrat držimo zakonskih kriterijev in mislim, da nima nobenega smisla delati tu izjemo. Če pač Maribor izgubi en del prebivalcev zaradi novo ustanovljene občine, se to neposredno odrazi na mestnem svetu. Razumem pa, da so vse stranke bile zato, ker seveda vsi računajo, da bi jim kakšno dodatno mesto prineslo kaj več možnosti, da je kakšen od njihovih tam notri, ampak to ni noben kriterij. Veste, na ta način bi mi lahko število poslancev državnega zbora z lahkoto raztegnili na tisoč, ker potem je zagotovo veliko možnosti, da bi vsak od nas tukaj še enkrat sedel, ampak nima nobenega smisla. Zato bom proti.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod minister. Poslušajmo vlado.
MAG. BOŽO GRAFENAUER: Hvala lepa. Samo zaradi razjasnitve. V zakonu o lokalnih volitvah je določeno, da ima lahko mestni svet oziroma občinski svet od 36 do 45 članov v občinah s prek 100.000 prebivalci, tako da to gre v zakonski okvir. Ni možno, da bi nekdo predlagal čez 45, 45 je pa možno, to imamo pa dve občini v Sloveniji, ki imate več kot 100.000. Tako da je v okviru, ki ga omogoča zakon. Je pa vaša odločitev, katera je prava številka. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prehajamo na odločanje, ker ni več razprave. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (27 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 1 je brezpredmeten, kar je tudi zapisano v opombi. Po vrsti imamo Novo mesto, ki ga tudi nimate v pregledu, poslanska skupina SLS in LDS. Opomba, amandma je povezan z amandmajem poslanske skupine LDS k 1. členu točke 172, Žužemberk, ki je že bil sprejet. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! Pardon, amandma. Ne, ne, Novo mesto, nismo še. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? Preberem še enkrat. Poslanski skupini SLS in LDS v državnemu zboru, amandma k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter njihovih območij, tretja obravnava, amandma k 2. členu, točka 8, Novo mesto in so potem navedena vsa ta naselja, ki spadajo v Novo mesto. To je potrebno zaradi Žužemberka, ki smo ga sprejeli.
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri točki 2, Slovenska Bistrica - Jožef Jerovšek prvopodpisani. Želi besedo? Umik? Hvala. Točka 2 umik.
Točka 3, Slovenske Konjice, prav tako umik. Hvala lepa. S tem smo amandmaje. Smo vse? V redu. Še Piran, se opravičujemo. Počasi bomo prišli do kraja. Imamo amandma, ki ste ga dobili na mizo za mestno občino Piran, poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Želi kdo razpravljati? Opomba je. Isto velja kot za amandmaje v drugi obravnavi, za ustanovitev mestnih občin. Gospod Jelinčič, prosim.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Jaz predlagam, da glasujemo in sprejmemo ta amandma, kajti že dve leti je v obravnavi zakon o ustanovitvi mestne občine Piran.
Kar nekaj zelo pomembnih atributov govori za to, da bi se piranska občina morala prekvalificirati v mestno občino. Samo dva bi povedal. Eden je ta, da je to obmejna občina, in s tem pridobi napram Hrvaški bistveno večjo težo tudi v dogovarjanju. Poleg tega pa, ker je to obalna občina, in mislim, da na Obali potrebujemo več centrov, ki bodo lahko predstavljali izhodišča tudi za to, da bo Obala ostala slovenska. Konec koncev, slovenska vlada, tako imenovana slovenska vlada dela vse, da bi Slovenijo razprodala po dolgem in počez tistemu, ki bi jo pač hotel vzeti. Ustanovitev občine Piran je tudi ena od takih zadev.
Edini morebitni odgovor, kjer bi lahko kdo "osporaval" prekvalifikaciji občine v mestno, je to, da Piran nima dovolj prebivalcev. Vendar je treba povedati, da Piran v poletnih mesecih bistveno presega mejno število in če bi na ta način gledali v Ljubljano, bi za Ljubljano skorajda lahko rekli, da Ljubljana poleti pa ni mestna občina, ker je na tričetrt prazna. V teh poletnih mesecih je treba v Piranu ravno tako zagotavljati kompletno infrastrukturo in vse ostalo za vse tiste takratne prebivalce, ki bivajo v Piranu, recimo, tri, štiri ali celo več mesecev. Zato mislim, da je smiselno, da potrdimo spremembo občine v mestno občino; s tem se pa tudi izognemo dolgi razpravi zakonskega predloga, ki je bil pravilno vložen že pred dvemi leti, in navkljub temu, da je bil pravilno vložen, ga državni zbor tukaj ni obravnaval tako, kot bi ga moral. Zato apeliram na poslance, da ta amandma sprejmemo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Izčrpali smo vse amandmaje; upam, da ni še kakšen kje v kakem papirju skrit.
Sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če smo na podlagi 198. člena poslovnika usklajeni? Sprašujem sekretariat? Smo usklajeni? Potrebujete 5 minut, da ugotovimo. Ne potrebujete! Torej smo usklajeni. Prosim? Kaškno vprašanje? Ugotovili smo, da smo usklajeni in da ni nobenih problemov. Proceduralno gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Iz dveh razlogov. Zato ker so delovni pogoji tukaj notri nevzdržni in zaradi tega, ker bi v naši poslanski skupini pred dokončnim odločanjem želeli še kratek posvet. Prosim za eno uro pavze. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Nadaljujemo sejo ob 17.25 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 16.26 uri in se je nadaljevala ob 17.31 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci, nadaljujemo sejo državnega zbora. Prosim, da zagotovimo sklepčnost v dvorani! Ugotavljamo sklepčnost! (46 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Ugotovili smo, da ni porušena medsebojna skladnost razmerij. Se opravičujem. Gospod Jelinčič je zahteval pavzo, pa mu dajem besedo.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsedujoči, da ste opazili in da ste se spomnili, da sem jaz zahteval pavzo. Prebral bom 151. člen poslovnika državnega zbora. Pravi takole: "Seje delovnega telesa ni mogoče sklicati v času, ki je predviden za sejo državnega zbora, oziroma ko ta poteka, razen kadar državni zbor med svojo sejo zahteva mnenje delovnega telesa."
Ko sem zahteval pavzo, je predsednik odbora za mednarodne odnose sklical sejo delovnega telesa, ki je trajala do 17. ure in 27 minut. Jaz sem bil prisoten na tej seji delovnega telesa in zaradi tega nisem mogel izkoristiti svoje ustavne in s poslovnikom državnega zbora določene pravice, da se v svoji poslanski skupini posvetujemo o nadaljnjem delu. Zato prosim, predsedujoči, uveljavljam svojo ustavno pravico zdaj in od zdaj naprej zahtevam eno uro pavze, ki mi je bila prej kratena. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: V osnovi je, da ne moreš dvakrat na isto temo prositi pavze. Bom pa še enkrat povedal. Izvolite, gospod Jelinčič. Ko smo začeli sejo odbora za mednarodne odnose, je bilo dogovorjeno, da prekinemo sejo, da se boste lahko posvetovali v skupini in ste sami predlagali, gremo na 1. točko dnevnega reda. Je bilo tako? Odbor je bil za posvetovanje, ne pa za sklic seje delovnih teles, kar se našega zbora tiče.
ZMAGO JELINČIČ: Gospod predsedujoči, ni bilo tako. Ko smo prišli tja, sem jaz proceduralno protestiral in je predsednik odbora za mednarodne odnose rekel, da se lahko s seje odstranim in vodim posvetovanje v poslanski skupini. Jaz sem dogovoril, da sem član odbora za mednarodne odnose in ker razpravljamo o tako pomembnih zadevah, tega pač ne morem storiti. O katerih zadevah smo razpravljali, ne morem govoriti pred javnostjo, zato ker je seja bila zaprta za javnost. Material, ki smo ga obravnavali, pa je bil označen z žigom strogo zaupno. Mislim, da je to dovolj pomembna zadeva, razen če se vam, gospod predsedujoči, ne zdi, da nekateri poslanci tukaj v državnem zboru sedimo samo zato, da zapolnjujemo število do 90. Jaz mislim, da je demokracija nekaj drugega. Demokracija je predvsem spoštovanje procedure. Če pade spoštovanje procedure, pade demokracija. Navkljub temu, da se je to že nekajkrat zgodilo, da je bilo demokratično načelo krateno s čudnimi oblikami razmišljanja in odločanja v državnem zboru, gospod predsedujoči, jaz upam, da se vi ne boste pridružili tistim, ki so že kratili demokratična načela in jih teptali in da boste dovolili, da imam eno uro pavze za posvetovanje poslanske skupine sedaj.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Torej jaz sem svoje pojasnil. Po poslovniku je poslanska skupina dobila pavzo, to smo tudi naredili in jaz druge razlage nimam.
JELKO KACIN: Gospod predsedujoči! Najprej bi se zahvalil za tvojo korektnost, da si pojasnil, kaj se je dogajalo na seji. Bil je proceduralni predlog, da se mi odrečemo seje OMA, zato, da ne bi prišlo do blokade dela državnega zbora. O tem smo želeli odločati, ko je gospod Jelinčič predlagal, da začnemo obravnavati 1. točko dnevnega reda. Vsi, ki ste bili navzoči, ste bili priča temu dogajanju in razumem, da smo se za sejo odločili konsenzualno. Vsekakor pa smo najprej preverjali ali to lahko blokira odločanje v državnem zboru.
Ko smo menili, da temu ni tako, smo se skupaj odločili, da nadaljujemo sejo odbora za mednarodne odnose. Zato gospod predsednik najprej hvala za tvojo korektnost, sem pa zaradi tistih, ki niso bili prisotni na seji odbora za mednarodne odnose dolžan povedati, da to, kar je sedaj povedal gospod Jelinčič, ne drži in da ni korektno, ne do članov odbora za mednarodne odnose, ne do drugih kolegov poslancev v državnem zboru.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Razprave ne more biti. Kolegi poslanci! Dobro, bom dal najprej gospodu Mozetiču, potem pa gospodu Jelinčiču besedo in potem bom predlagal sklep, da bo ta zbor potrdil, kako bomo naprej delali.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Gospod predsedujoči, jaz vem, da je marsikaj narobe ta trenutek tukaj. Poglejte, jaz ne vem, kako je gospod Kacin lahko govoril? Ampak dejansko to, kar je on govoril, tudi, če so se zmenili na odboru za mednarodne odnose. On je danes sklical ob 12.00 uri sejo za ob 18.00 uri. Proti kakršnikoli določbi poslovnika. Potem jo je prestavil, ko je bila zahtevana pavza za posvet, na tisti čas, ko je bil posvet. Tudi drugi poslanci so verjetno rabili posvet. Zato sem jaz gor prišel, v "hecu" v bistvu in rekel, da ima poslanska skupina SKD posvet. In jaz pravim, da ima gospod Jelinčič prav. Samo jaz mu predlagam, da si vzame samo 15 minut odmora in bo verjetno dovolj.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Jelinčič. Mir prosim! Bomo tudi to zadevo rešili.
ZMAGO JELINČIČ: Gospod Kacin je sicer malo zaobračal resnico. Jaz ne bom rekel, da ni bilo res, ampak bilo je predvsem drugače, gospod Kacin.
Nismo glasovali o tem, ali bomo nadaljevali ali ne bomo nadaljevali. Gospod predsednik, niti na odločanje niste dali tega predloga. Ampak, ko sem jaz rekel, da nadaljujmo, ste vi to sprejeli. To se pravi, po eni strani naj bi moj glas imel težo glasov vseh članov odbora za mednarodne odnose, tukaj notri pa niti enega glasu poslanske skupine ne bi priznali. Poleg tega vam moram povedati, gospod predsednik, tudi, da je odbor za mednarodne odnose, če bi jaz odšel na posvet, še enkrat poudarjam, sklepal o tako pomembnih zadevah, pri katerih sem moral biti prisoten. Ne bom ponavljal, ne bom govoril še enkrat, ker je z oznako stroge zaupnosti, ampak na tak način se pač ne da delati.
Jaz še enkrat zahtevam odmor, da se posvetujemo v okviru svoje poslanske skupine.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, besedo damo še gospodu Hvalici, potem bomo pa odločili.
IVO HVALICA: Hvala lepa. ...(Nemir v dvorani.)...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Mir, prosim!
IVO HVALICA: Spoštovani kolegi! Ko bo Jelinčič nehal parlamentirati, bom nadaljeval. Aha, ne neha. Dajte ga opozoriti, no!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani, gospod Jelinčič! Gospod Jelinčič, prosim za mir!
IVO HVALICA: Zadevi sta tu dve. Jaz sam ugotavljam naslednje. Gospod Jelko Kacin je, tako kot že velikokrat, prekoračil svoja pooblastila in tudi ni ravnal v skladu s poslovnikom. Jaz na to sejo tudi nisem šel, ker ga niti nisem slišal, ker on ni v roku sklical te seje. To je "separe" zadeva. Predlagam kazen za gospoda Kacina, ukor pred izključitvijo, recimo tako. To je ena stvar.
Druga stvar pa je, prosim, gospod predsedujoči, da nadaljujemo s sejo, da glasujemo - izmučeni smo - in da gremo domov! Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Torej, moje tolmačenje poslovnika, da sem dal enkrat eno uro odmora poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke, dajem v odločanje. Torej, jaz tako tolmačim, da sem dal odmor, in splet okoliščin je bil, da se je pač to zgodilo.
Moj predlog - da sem že dal in da ne bom dal več odmora - dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za mojo obrazložitev? (41 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da nadaljujemo s sejo.
Smo pri glasovanju o predlogu zakona v celoti. Obrazložitev glasu, gospod Aurelio Juri.
AURELIO JURI: Kolegice in kolegi, ne bom predlagal nič novega, samo obrazložil bom glas.
No, četudi odmislim moje apriorno nasprotovanje cefranju sedanjih občinskih teritorijev in zlasti ustanavljanju občin mimo izpolnjevanja vseh - ponavljam! - vseh zakonskih pogojev, temu zakonu ne morem dati svoje podpore, iz preprostega razloga, ker izmed dosedanjih odstopanj od nekih načel ali kvazi načel, ki smo jim sledili ali jim skušamo slediti pri našem odločanju, je ta zakon po mojem mnenju vrhunec in sama antologija neprincipialnosti, sprenevedanja, politične trgovine, medsebojnih "špetirov" ali medsebojnih uslug. Res, da je politika umetnost možnega, ampak to, kar počnemo z občinami, presega ne le meje zdrave pameti, ampak tudi dobrega okusa. Zato bom glasoval proti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Richard Beuermann, obrazložitev glasu.
RICHARD BEUERMANN: Hvala za besedo. Torej, jaz se danes dopoldne nisem želel vpletati v diskusijo o tem, kako je primeren izraz drobljenje občin. Lahko celo rečem, da se z gospodi, ki pravijo, da je ta izraz neprimeren, strinjam, kajti primernejši izraz bi bil atomizacija občin. In ker sem seveda proti temu, ne bom podprl tega zakona. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Jelinčič, obrazložitev glasu.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala za dovoljenje, da sem smel priti dol, gospod predsedujoči. Ali lahko govorim?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dal sem vam besedo. Izvolite.
ZMAGO JELINČIČ: Lepa hvala, gospod predsedujoči. Glasoval bom proti temu zakonu. Gre za navadno skrpucalo, ki sicer v nekaterih segmentih ima nekaj dobrega. V glavnem je pa zakon nekako nametan skupaj predvsem iz kopice nekih lastnih interesov, ki jih marsikdo niti razumel ni. Zgodilo se je kar nekaj čudnega. Dobili smo recimo občino Hodoš z malo več kot 300 prebivalci madžarske narodnosti, nismo pa dali mestne občine Piranu, kar je vitalnega pomena za rešitev slovenstva v povezavi s hrvaško mejo. Sprašujem se, ali res ta naš slovenski parlament deluje v interesu Republike Slovenije in slovenskega naroda. Vedno bolj sem prepričan, da deluje v interesu nekaterih ozkih lokalnih skupnosti in nekakšnega županskega lobija, ki je tukaj, v tem državnem zboru vedno močnejši. To je način, ki bo slovensko državo počasi pokopal. Mislim pa, da je nekaterim v interesu, da jo bo pokopal. Zagotovo pa ni to v mojem interesu, zato bom glasoval proti.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Jelinčič. Gospod Avšič, obrazložitev glasu.
JOŽE AVŠIČ: Hvala, gospod podpredsednik. Pridružujem se tistim, ki bodo svoj glas pritisnili drugič, ko bo proti. Danes sem se sicer enkrat proti svojemu prepričanju odločil za amandma oziroma nisem se odločil, glasoval sem za njega popolnoma v nasprotju s svojim prepričanjem, ki sem ga od vsega začetka, odkar govorimo o novih občinah, zagovarjal. Seveda moje prepričanje o tem, da imamo dvolična pravila, je pogojilo tudi nasprotovanje amandmajem v celoti o mestnih občinah. To so resnično dvojna merila. Za ene naj bi zakonski kriteriji veljali, za druge primere naj ne bi veljali. Pridružujem se mojemu predhodniku. In ne samo Piran, še nekaj občin ob meji bi lahko bile boljši in trdnejši branik slovenstva na različnih koncih naše domovine in mislim, da se bomo o tem še kdaj prepričali. Glasoval bom proti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Džuban, obrazložitev glasu.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, predsedujoči. Ob tehtanju rešitev, ki smo jih brez kompasa v tem državnem zboru izglasovali v tem zakonu, sem kljub vsemu presodil, da bom podprl ta zakon. Oceno o tem, ali je ta zakon v redu takšen, kot je, ali ne, bomo verjetno prepustili državnemu svetu ali pa ustavnemu sodišču. Namreč rešitve, ki so prišle, da še enkrat ponovim, brez kompasa v tem državnem zboru, so takšne, ki so zašle v težke ekstreme. Žal moji kolegi, ravno tisti, ki so rekli, da kritizirajo zakon zaradi tega, ker je pretirano drobil, ravno oni so glasovali za ekstreme in vsako govorjenje za to govornico in sprenevedanje je demagogija in ne prinaša dobrih rešitev v lokalni samoupravi. Da ne bo napak razumljeno, govoril sem o vseh kolegih v vseh strankah, ki so to počeli. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Obrazložitev glasu, gospod Zimšek.
JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Tudi sam bom glasoval proti tem zakonu, pa bi vas seveda rad spomnil, na kakšen način smo začenjali ta zakon. Mi smo najprej želeli urediti problematiko, ker je od nas to zahtevalo ustavno sodišče, in pozneje sem se strinjal s predlogom, ki ga je podala vlada. No, danes imamo pred nami predlog, ki ni sprejemljiv in je uredil zelo problematično ta zakon. Verjetno se vsi spomnite, da smo začeli razmišljati o zakonu o financiranju občin, o zakonu o spremembi lokalne samouprave, da ne bi danes prišli do tega zakona, ki seveda ruši praktično vse meje, ki smo si jih zastavili. Sam bom glasoval proti, ker je ta zakon ušel iz vajeti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Obrazložitev glasu, gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Jaz dopuščam, da je morda kdo brez kompasa v tem državnem zboru, pa da je tudi svojo vest izgubil, ampak to naj razpravlja in govori v svojem imenu, ne pa v množini. Tudi izraz drobljenje ali pa atomizacija občin v smislu razgradnje kardeljanske komune sprejmem. Razgradnja kardeljanske komune, to je gotovo, vendar pa, čeprav nisem v celoti zadovoljen, določene stvari bi sam želel, da bi bile drugače v tem zakonu sprejete. Vendar pa v tistem cilju in v tistem kompasu, ki ga pa sam zasledujem - ustanavljanje občin skladno z novo slovensko ustavo - sem pa zadovoljen. Zadovoljen sem, da gre ta zadeva v tisto smer, ki je bila nakazana že pred nekaj leti, in bo šla tudi čez 4 leta verjetno spet naprej. V tem smislu in v tem upanju bom ta zakon podprl in glasoval za.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Zoran Lešnik, obrazložitev glasu.
ZORAN LEŠNIK: Gospod podpredsednik! Kolegice in kolegi! Ne zaradi tega, da ne bi upošteval volje ljudi, pa tudi ne zato, da ne bi skušal razumeti posameznikov tukaj ali v krajevnih skupnostih, ampak zato, ker delamo načrtno proti zakonu. V roki imam zakon o lokalni samoupravi, ki v 13. in 13.a členu jasno opredeljuje, kdaj lahko ustanovimo občino.
Mi smo napravili že toliko izjem, da so te izjeme v resnici nesprejemljive. Izjema je lahko v 50 primerih ena, dve ali tri, zato bom glasoval proti.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Gospod Rupar, obrazložitev glasu.
PAVEL RUPAR: Spoštovani! Jaz bom podprl ta zakon, z veseljem. Še bolj vesel bi bil, če bi ga lahko podprl v vseh tistih točkah, ki so bile po volji ljudi na dnevnem redu. Kakorkoli, ampak to govoričenje za to, sedaj v tem trenutku, do tega trenutka je pa res popolnoma neprimerno. Vsi tisti, ki ste govorili, kako ste sedaj proti temu, vsi tisti ste bili tudi za.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Rupar, obrazložitev glasu. Mir, prosim!
PAVEL RUPAR: Vsi tisti ste bili za posamezne občine, tam kjer vam je "pasalo". Tudi, če je bilo protizakonito. To se mi zdi čisto sprenevedanje. Zato bom še bolj z veseljem podprl ta zakon.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dr. Franc Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Jaz bom glasoval za ta zakon, čeprav vem, da bi lahko bil tudi boljši. In bi rad spomnil, da smo imeli pred 4 leti in pol dober strokovni predlog, ki ga pa žal tudi državni zbor v takratnem sklicu ni upošteval in ga je zavrnil in tako poteka reforma lokalne samouprave žal drugače, kot bi bilo potrebno. Ampak vendar. Med drugim je treba tudi upoštevati, da sta 2. in 3. člen zakona o lokalni samoupravi razveljavljena. In da, če ta zakon ne bi bil izglasovan, nimamo več občin. Niti ni mogoče razpisati lokalnih volitev. Pri nas ne bi več bilo lokalne samouprave. In to bi bila najbolj groba kršitev, ne samo ustave, ampak tudi evropske listine o lokalni samoupravi, ki smo jo ratificirali v vseh njenih členih. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Peterle, obrazložitev glasu, potem pa gospod Demšar.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani! Podprl bom ta zakon, ne samo zato, ker je v skladu z ustavo, ampak ker normalizira to državo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Glasoval bom za, čeprav sem bil velikokrat razočaran ob tem, posebej pri mestnih občinah. Hkrati bi pa rad nocoj naredil tistim, ki bi lahko z našo pomočjo dobili nove občine, veselje. Pridružimo se tistim, ki se bodo nocoj veselili, in prosim vas, dajmo glas za to, da bo vsaj nekaj občanov, nekaj državljanov Slovenije nocoj praznovalo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Jurij Malovrh, obrazložitev glasu.
JURIJ MALOVRH: Ta zakon bom podprl. V mojem volilnem okraju je tudi eno referendumsko območje, ki ne izpolnjuje niti po 13. niti po 13.a členu vseh pogojev. Občina jih je na to opozorila, ljudje pa so se pritožili na ustavno sodišče, kajti pred štirimi leti in tudi letos je bil referendum gladko izglasovan. Ustavno sodišče je njihovi volji pritrdilo, zato je tudi neke vrste moja moralna obveza, da glasujem za ta zakon in je prav, da ljudje, ki mislijo, da so bili do sedaj izkoriščani tako ali drugače, gredo na svoje, kajti če ne, bo ta njihova želja trajala še naprej. Verjetno ta proces lokalne samouprave s tem nocojšnjim dejanjem ali pa s tem dejanjem ni zaključen, tako da bomo tudi čez štiri leta imeli še ponovna razdruževanja in združevanja. Prav pa je, da damo ljudem na terenu možnost, da se o tem odločajo in mislim, da je to današnje dejanje neke vrste dejanje izpolnjevanja volje ljudi.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prosim, magister Žnidaršič, obrazložitev glasu.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani! Jaz tega zakona ne bom podprl zaradi tega, ker mislim, da bo ogromno denarja porabljenega za plače bodočih županov, za tajnice, za nove prostore, če fikus zanemarimo. Po drugi strani mislim, da bomo s tem zakonom, če bo sprejet, uzakonili pošteno posilstvo. Pri tem mislim na to, da je volja ljudstva, kakršna je bila omenjena tukaj v raznih razpravah v smislu ustanavljanja občin, v resnici tista volja, pri kateri so ogromno prispevale stranke s svojimi interesi, s svojimi kandidati za župane, in da v resnici večina ljudi ni vedela in še danes ne ve, bo pa kaj kmalu zvedela, da so bili prevarani. Tako iz praktičnih primerov poznam te stvari in mislim, da so mnogi ljudje želeli novo občino zaradi sladkih obljub mnogih, ki so jih v to prepričevali. Plačati pa seveda država vsega tega ne more, zato se marsikaj tistega, kar bi lahko z denarjem za občine postorili, ne bo zgodilo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Nič bistveno novega ne bom povedal, kajti nekaj poslancev nas je vseeno bilo, ki smo zelo striktno glasovali ves čas, lahko rečem, načelno. Jaz sem bil proti vsem referendumskim območjem in proti vsem posameznim amandmajem in bom tudi proti temu zakonu; niti enkrat nisem glasoval drugače. Pa nič zato! Vem, da bo zakon izglasovan. Zakon ni potreben, bi rad rekel, želim to poudariti, zaradi morebitne razsodbe ustavnega sodišča iz preteklosti, kajti če bi striktno upoštevali razsodbo ustavnega sodišča, potem danes ta hip ne bi obstajala nobena od obstoječih občin, pa vemo, da vse obstajajo, vseh 147, da je veliko županov na svoji funkciji in da so tudi tu prisotni. Skratka, formalno obstoječi zakon velja naprej, ne glede na to, ali mi danes ta zakon sprejmemo ali ga ne sprejmemo. To je eno. Pa se ne bi želel spuščati v te pravno formalne polemike.
Rad bi povedal samo to, da novi sistem financiranja občin pomeni tektonski premik, ki volilcem na referendumu, ko so glasovali o tem, da so za svojo občino - ta volja se potem tukaj tako ali tako ni v celoti upoštevala, ampak kolikor se je, je pa bilo pomembno - so imeli eno informacijo; danes bodo pahnjeni v drugo situacijo. Če izračunamo samo na primeru ene občine, recimo občine Hodoš, kolikšen bo njen letni proračun, potem lahko izračunamo, da bo približno milijon do 2 milijona tolarjev; to ne zagotavlja niti plače županu, kaj šele kaj drugega. Mislim, da s tem tudi okolja, ki želijo postati občina, ne bodo pridobila popolnoma ničesar in da je ustanavljanje občin moda, ki dejansko ni v korist občanom ali pa vsaj v veliko primerih ni tako. Zato menim, da je nekorektno ljudi pahniti v nekaj, česar se pravzaprav niti niso zavedali. Ta odgovornost ni toliko na lokalnih promotorjih posameznih občin - za njih je jasno, da bodo prodajali eno zgodbo - ta odgovornost je na državnem zboru kot celoti. Zato menim, da je sprejem tega zakona, lahko rečem, neodgovoren, in jaz bom glasoval proti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Mislim, da smo izčrpali... Se opravičujem! Predsednik državnega zbora, gospod Podobnik.
JANEZ PODOBNIK: Spoštovani gospod podpredsednik, kolegice in kolegi! Veliko časa, veliko političnih, strokovnih pa tudi človeških energij je bilo vloženih v ta zakon. Najverjetneje nismo vsi z njim najbolj zadovoljni, nekatere rešitve bi lahko bile drugačne. Za ta zakon bom glasoval tudi zato, ker sem kot predsednik državnega zbora po zakonu dolžan, da razpišem lokalne volitve. Če ta zakon ne bo sprejet, ne bom imel osnove za razpis lokalnih volitev na podlagi odločbe ustavnega sodišča. Zato bom glasoval za ta zakon.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (48 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda in tudi 23. izredno sejo državnega zbora Republike Slovenije. Predsedniki komisij imajo nekaj obvestil, pa jim, prosim, prisluhnimo.
JELKO KACIN: Članice in člane odbora za mednarodne odnose vabim na nadaljevanje seje v velikem salonu.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Nadaljujemo jutri ob 10.00 uri z redno sejo.
(Seja se je končala dne 22. julija 1998 ob 18.05 uri.)