Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.12 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Pričenjam 12. sejo državnega zbora Republike Slovenije. Sklicana je bila na podlagi 49. člena poslovnika državnega zbora.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, Rafael Kužnik, dr. Helena Hren-Vencelj, Jakob Presečnik je že med nami, Jelko Kacin, Anton Partljič, Peter Hrastelj od 18.00 ure, Rudolf Petan od 17.30 ure dalje in Maria Pozsonec.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! (70 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije in vse lepo pozdravljam.
Prehajamo na sprejem zapisnikov 23. in 31. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije. Oba zapisnika sta bila na vpogled v računalniški mreži. Ali kdo od poslank in poslancev zahteva spremembo ali dopolnitev oziroma ima kakšno drugo pripombo k omenjenima zapisnikoma? (Nima.) Prehajamo na odločanje o posameznih zapisnikih.
Na glasovanje dajem zapisnik 23. izredne seje državnega zbora. Ugotavljamo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za zapisnik? (51 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je zapisnik 23. izredne seje državnega zbora sprejet.
Ker na zapisnik 31. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu tega zapisnika. Ugotavljamo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za zapisnik? (58 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zapisnik 31. izredne seje državnega zbora sprejet.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 12. seje državnega zbora Republike Slovenije. Prejeli ste ga s sklicem dne 16. marca. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena poslovnika državnega zbora. Po tej določbi najprej prehajamo na predloge za umik.
Minister dr. Frlec bo predlagal umik točke z dnevnega reda. Prosim.
DR. BORIS FRLEC: Spoštovani gospod predsednik! Poslanke in poslanci!
V imenu vlade predlagam umik z dnevnega reda točke 17. To je predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju med vlado Republike Slovenije in vlado Zvezne republike Brazilije.
Odbor za mednarodne odnose državnega sveta je ob obravnavi predloga tega zakona, 9. oktobra 1998, ugotovil napako. To je neskladje slovenskega in angleškega teksta. Ministrstvo za zunanje zadeve je brazilski strani že predlagalo po dunajski konvenciji o pogodbenem pravu uskladitev besedila. Vendar nam brazilska stran na slovensko noto še ni odgovorila, zaradi česar ta sporazum oziroma besedilo tega sporazuma še ni usklajeno. Ne gre za nič pomembnega, ampak gre samo za dve besedici in zato predlagam umik te točke z dnevnega reda. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu ministru. V skladu s poslovnikom predlagam, da se državni zbor opredeli do predloga vlade, da se umakne 17. točka z dnevnega reda - predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju med vlado Republike Slovenije in vlado Zvezne republike Brazilije. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem predlog za umik navedene točke z dnevnega reda. Ugotovimo prisotnost! (75 prisotnih.)
Kdo je za predlagani umik? (63 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je bil predlog za umik soglasno sprejet.
Ali je še kakšen predlog za umik točk z dnevnega reda, predlaganega dnevnega reda 12. redne seje? (Ni predlogov.)
To pomeni, da v skladu s poslovnikom prehajamo na predloge za širitev. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da se razširi predlagani dnevni red 12. seje državnega zbora s točko, ki se glasi: "Deklaracija v zvezi s položajem slovenske manjšine v Italiji ter z uveljavljanjem njene zaščite." Prosim predsednika komisije, da utemelji predlog za razširitev dnevnega reda.
MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Obrazložitev deklaracije v zvezi s položajem slovenske manjšine v Italiji ter z uveljavljanjem njene zaščite. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je na svoji 27. seji v petek 19. marca 1999 v okviru točke "Vloga Republike Slovenije pri podpori slovenske manjšine v Italiji pri uveljavljanju globalnega zaščitnega zakona" obravnavala problematiko v zvezi s sprejemanjem tega zakona ter s tem povezanim položajem slovenske manjšine v Italiji. Seje komisije so se udeležili tudi predstavniki slovenske manjšine, ki so opisali trenutni postopek obravnave predloga zakona za zaščito slovenske jezikovne manjšine v avtonomni deželi Furlaniji Julijski krajini v poslanski zbornici italijanskega parlamenta ter zelo jasno poudarili, da v tem trenutku obstajajo določene možnosti, da bo zakon končno sprejet, vendar pa bo v primeru, da se to ne bo zgodilo zelo hitro, sprejem zakona pomaknjen daleč v prihodnost. Zato je potrebno napeti vse sile, da se postopek obravnave zakona nadaljuje in zaključi z njegovim sprejemom.
Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu predlaga državnemu zboru, naj sprejme deklaracijo, s katero bi izrazil pričakovanje, da bo Republika Italija uzakonila zaščito slovenske manjšine. Predlog razširitve dnevnega reda je z zgoraj navedenim utemeljen, saj so razlogi za širitev nastali po sklicu 12. seje državnega zbora.
V prilogi pošiljamo gradivo k predlagani točki dnevnega reda, kot to določa 64. člen poslovnika državnega zbora. Obenem tudi predlagamo, da se v skladu s 326. členom poslovnika državnega zbora na sejo državnega zbora ob obravnavi omenjene točke povabijo predstavniki slovenske manjšine. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa mag. Schiffrerju. Ugotavljam, da predlog, ki ga je predlagala komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, vsebuje poslovniške določbe, da lahko državni zbor odloča o tem, ali bo razširil dnevni red 12. redne seje.
Sprašujem, ker je gospod Schiffrer nastopil tudi v vlogi poročevalca matičnega delovnega telesa v tem primeru, ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? Ne poznate vsebine? Samo trenutek! Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? V imenu poslanske skupine socialdemokratov ima besedo gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Ker sem bil pobudnik, spoštovani kolegi in spoštovane kolegice, te seje komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, in ker menim, da je treba tu še nekaj dodatno reči, bom v imenu poslanske skupine kot tudi v svojem imenu še nadalje pojasnil zadevo.
Prepričani smo namreč, da je slovenska diplomacija, mogoče tudi zaradi tega, ker ni imela dovolj jasnih stališč državnega zbora, bila v tem kontekstu "vis-á-vis" italijanske diplomacije dostikrat premalo odločna. Mogoče nas je zapeljalo tudi dejstvo, da je takrat, ko je prišla na oblast Oljka, koalicija Oljka v Italiji, da smo verjeli v takojšnjo obljubo, da bo globalni zaščitni zakon za Slovence sprejet v nekem razumnem času. Tudi potem, ko se je koalicija v Italiji spremenila, so bile neke takšne obljube, sedaj pa prihajajo iz italijanskega parlamenta novice, ki tega ne potrjujejo, ampak to zadevo oddaljujejo.
Jaz bi prosil, gospod predsednik - saj vem, da žal skoraj dve tretjini tega državnega zbora to ne zanima, čeprav je to zelo kruto - ampak bi prosil, da umirite dvorano, da bi lahko nadaljeval, ker je nemogoče na takšen način, ko nihče ne posluša, nekaj razložiti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Hvalica, z veseljem ugotavljam, da je danes državni zbor zelo dobro zastopan, in sem prepričan, da bo tudi sledil vaši razpravi. Prosim!
IVO HVALICA: Zastopan je dobro, ampak tega ne posluša, kot tudi slovenska javnost ne posluša. Mi smo imeli v petek šesturno sejo komisije, pa so slovenski dnevniki to komaj zaznali! Ko se je pa nekaj podobnega zgodilo v zvezi z italijansko manjšino, pogojno rečeno, v Kopru, je italijanski Il Piccolo v soboto to prinesel čez celo stran! Tako se ne ščiti pravic slovenske manjšine. Jaz apeliram na državni zbor, ne samo da se to da na dnevni red, ampak da se to da na dnevni red tako, da bi obravnavali to točko dnevnega reda še ta teden.
Zadeva je namreč nujna in jaz mislim, da mi bodo predstavniki - tokrat vidim tu pred seboj tako zunanjega ministra kot državnega sekretarja Petriča, ki ju pozdravljam - da mi bodo pritrdili, da bo tudi njihovo delo lažje, če bodo imeli tako resolucijo oziroma deklaracijo, ki jo bo sprejel državni zbor. Zadeva je ultra aktualna. Danes vam povem, slovenska manjšina v zamejstvu, Furlaniji Julijski krajini nestrpno čaka, kaj se bo zgodilo ta trenutek v tem parlamentu, ali bomo to dali na dnevni red in kdaj se bo to obravnavalo.
Prosim za razumevanje in poskušajmo tudi to. Apeliram na vas, gospod predsednik, da bi to dali na dnevni red. Ne vem, ali na začetku seje. Sami pomislite, kdaj lahko časovno, kdaj bi lahko to oziroma kje naj bo to uvrščeno, da bi bilo obravnavano to še ta teden. S tem bomo naredili zelo pomembno uslugo naši manjšini v Furlaniji Julijski krajini. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica za stališče vaše poslanske skupine.
Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Ali želi predlagatelj širitve? Nobena od poslanskih skupin ne želi dodatno, ne želi besede poleg socialdemokratov. Ali želi predlagatelj širitve dodatno obrazložiti svoj predlog? (Ni potrebno.)
Na glasovanje dajem predlog za razširitev dnevnega reda s točko, ki se glasi: Deklaracija v zvezi s položajem slovenske manjšine v Italiji ter z uveljavljanjem njene zaščite. Ugotavljamo prisotnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za predlagano razširitev? (66 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za razširitev dnevnega reda sprejet.
Komisija tudi predlaga, da bi se ta točka dnevnega reda obravnavala na začetku oziroma čimprej. Moj predlog bo naslednji. Ker bo danes državni zbor obravnaval v skladu z dogovorom in našo prakso točko poslanska vprašanja in pobude, ker smo dogovorjeni, da jutri pričnemo nadaljevanje z 2. točko, odločanje državnega zbora o predlogu za notranjega ministra, in ker imamo nekaj točk, ki so vsebinsko povezane z zakonodajo, harmonizacijo z Evropsko unijo in so tudi vezane na nekatere roke, je moj predlog, da bi državni zbor to točko obravnaval v petek, 26.3.1999 ob 10.00 uri.
Skupina poslancev s prvopodpisanim gospodom Leničem predlaga za razširitev dnevnega reda 12. seje državnega zbora točko, ki se glasi: Zakon o odpisu terjatev Republike Slovenije iz naslova neplačanih povračil za obremenjevanje voda, prva obravnava. Jaz se zahvaljujem kolegom, ker so pisno predlagali razširitev dnevnega reda. S tem so predsedujočemu omogočili, da se lahko tudi pripravi na tak predlog. Spoštovani kolegi! Kot vam je mogoče znano, smo se odločili, tudi sam na predlog vodje vaše poslanske skupine, gospoda Anderliča, da je ta točka vsebinska točka na 13. seji državnega zbora in je tudi zapisana v predsklicu za 13. sejo državnega zbora. Upam, da me razumete, da v skladu s poslovnikom ni formalnih razlogov, da bi danes državni zbor razširil dnevni red te seje državnega zbora, kajti razlogi za širitev niso nastali po sklicu seje. O mojem predlogu ni razprave. Lahko samo ugovarjate moji razlagi poslovnika. Prosim, gospod Anderlič. Nisem točno navedel vaših stališč? Na seji kolegija ste predlagali, da je ta točka na predsklicu 13. seje, nihče ni nasprotoval in sam sem podprl. (Anderlič iz dvorane!) Tega se pa ne spominjam. Torej proceduralno ima razpravo gospod Anderlič. Prosim.
ANTON ANDERLIČ: Na žalost niste čisto točno po vašem spominu prenesli tisto, kar je bilo na kolegiju. Jaz sem rekel, da predvidoma bo predlagana razširitev, ampak ker ne verjamem, da bo razširitev sprejeta, pa predlagam, da se na predhodni sklic 13. seje uvrsti ta točka, kajti če tega ne bi predlagal za predhodni sklic 13. seje in danes ne bi bila razširitev tukaj, tudi na 13. sejo ne bi mogla iti, ker ne bi bila na predhodnem sklicu in seveda potem razširitve ne bi sprejeli. Tako da bi po tej vaši razlagi šele na 14. sejo lahko zadeva prišla. Jaz sem pač, ko boste magnetogram prebrali, rekel natanko to, kar sem zdaj rekel. Če ne bo razširjena s to točko seja zdaj, da jo predlagam za 13. sejo in sem tudi med sejo pisno dal ta predlog gospe Veliščkovi čez mizo. Ampak to zdaj pač malce spreminja; ne spreminja pa v tistem delu, ko vi najbrž govorite, da ni poslovniških razlogov.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Anderlič. Možno je, da sem torej napačno razumel vašo razpravo na seji kolegija. Prosil bi pa kolege predlagatelje, da upoštevajo mojo razlago poslovniške določbe in zanesljivo bo ta točka na redni 13. seji. Razširitev dnevnega reda 12. seje ima gospod Aurelio Juri. Predlaga razširitev s točko "predlog zakona o razpisu rednih lokalnih volitev in o podaljšanju mandata organom mestne občine Koper." Prosim, gospod Juri.
AURELIO JURI: Spoštovani! Gospod predsednik, menim, da so podani razlogi, kajti po sklicu 12. seje je prišlo do tega, da v zvezi z zapletom v mestni občini Koper vlada ni do sedaj, kolikor mi je znano, podala državnemu zboru nobenega predloga, da bi se ta zaplet začel nekako razpletati. Čas teče, vi veste, da 17. septembra poteče rok po odločbi ustavnega sodišča, znotraj katerega je treba to zgodbo končati. Na to zamudo je že opozorila na svoji zadnji seji tudi komisija za lokalno samoupravo, zato predlagam, da se uvrsti tudi zaradi tega, da se ujamejo roki. Vložen predlog zakona o razpisu rednih volitev in o podaljšanju mandata organom mestne občine Koper je bil vložen po hitrem postopku. Jaz se zavedam, da je to bilo storjeno po razpisu, ampak pričakovali smo tudi, da bo vlada vendarle predložila državnemu zboru predlog razrešitve tega problema. To se ni še zgodilo in zato, da ujamemo te roke, mislim da je prav, v skladu z vsebino samega zakona, da bi že na tej seji uvrstili to točko. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Juri. Sam se dobro zavedam problema oziroma obveznosti, ki jih ima državni zbor v skladu z odločitvijo oziroma odločbo ustavnega sodišča, prav tako je pomemben tudi rok 17. september 1999. Na seji kolegija ni bilo izraženo nobeno stališče v smeri, kot ga vi predlagate. Razumeti me morate, da bom tukaj formalen. Sam menim, da razlogi za razširitev dnevnega reda 12. seje niso nastali po sklicu seje. Seveda obstaja problem, kako se bo v državnem zboru na predlog vlade do roka razrešilo to vprašanje. Tako, da vašega predloga za razširitev ne morem dati v obravnavo in na glasovanje. Vaša razprava pa tukaj pomeni, da bo seveda ta vsebina tako v razpravah na sejah kolegija in tudi dodaten argument oziroma pritisk na vlado, da čimprej pripravi potrebno zakonodajo.
Ali je še kakšen predlog za širitev? Gospod Demšar, prosim.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni gospe in gospodje in seveda vsi ostali, ki ste danes tu prisotni. Naša poslanska skupina predlaga širitev dnevnega reda 12. seje (to pomeni te seje) z zakonom o lekarniški dejavnosti. Tisti, ki smo člani tega odbora, vemo, koliko časa že ta stvar traja in mislim, da je urgentna. Gospod predsednik, vas pa je gospa profesorica Hren-Vencljeva tudi že točno pred enim mesecem opozorila in vprašala, ker ta točka ni bila uvrščena na prejšnjo sejo. Takrat je bila dana obljuba, da bo ta točka prišla na dnevni red 12. seje. Pri tem bi vas opozoril na to, da gre za čisto kratek tekst. Gre za to, kdo lahko v lekarni izdaja zdravila. Gre za dodatek, da lahko to delajo tudi inženirji farmacije z višjo strokovno izobrazbo, razen za nekatere posebne pripravke. Torej gre za smo en člen. Če bi bila volja, je to lahko v desetih, maksimalno v dvajsetih minutah sprejeto, s čimer bi našim lekarnarjem izredno veliko koristili. Zato predlagam, da sprejmemo to pobudo in da to uvrstimo na dnevni red. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Demšar. Predvsem bi vas prosil, kolegice in kolegi, da bi poskušali pisno že vnaprej opozoriti predsednika oziroma predsedujočega pri sprejemanju dnevnega reda, kajti sicer se je težko takoj odločiti o vsakem predlogu. Moram pa povedati, da sam dobro poznam vsebino tega zakona. Res je, s profesorico Vencljevo sem govoril dvakrat, sem odgovoril na njen predlog. Povedal sem ji, da bom poskušal ta zakon uvrstiti na 12. oziroma 13. sejo, kajti poznam vsebino tega zakona. Toda v skladu z dogovorom, da točke dnevnega reda ne bodo vsebinske točke, da ne bomo šli prek številke 25, čeprav nam je ušlo čez, potem nam nekako ni uspelo uvrstiti tega zakona. Prav tako je pa tudi res, da na seji kolegija ni bilo predlogov, da bi se ta točka uvrstila na dnevni red 12. oziroma na predsklic 13. seje. Mislim, da je zakon predviden po skrajšanem ali po hitrem, mislim, da je po skrajšanem in menim, da bi še obstajala možnost, da je zakon na dnevnem redu 13. redne seje. Če pa korektno pogledamo interpretacijo poslovnika, pa razlogi za širitev niso nastali po sklicu seje, in seveda vašega predloga ne bom mogel dati v razpravo oziroma v odločanje državnemu zboru. Predlagam pa, da naredimo napor, da bo to sestavni del redne 13. seje državnega zbora. Ali je še kakšen predlog za razširitev? Ni predloga, zato predlagam, da se o odločimo o tistih zakonih, ki so predlagani po hitrem oziroma po skrajšanem postopku.
Na podlagi sklepa državnega zbora, da se tretja obravnava opravi v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika, so v sklic te seje pod točko 6, 7 in 46, to so: predlog zakona o deviznem poslovanju, tretja obravnava, predlog zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, tretja obravnava in predlog zakona o slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, tretja obravnava, vključeni tudi ti trije zakoni. Z namenom, da bi omogočili obravnavo navedenih zakonov na tej seji, predlagam, da se skrajša rok za vložitev amandmajev, in sicer se amandmaji lahko vlagajo do začetka obravnave predloga zakona na seji zbora. Ali želi v zvezi s tem kdo besedo? Ker ni razprave, dajem na glasovanje sklep, da se amandmaji k tem trem točkam dnevnega reda lahko vlagajo do začetka obravnave predloga zakona na seji zbora. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet; s tem smo glasovali o zakonu o deviznem poslovanju, tretja obravnava.
Amandmaji k predlogu zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, tretja obravnava, pa se lahko vlagajo do začetka obravnave navedenega predloga zakona na seji zbora. Ugotovimo prisotnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Amandmaji k predlogu zakona o slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, tretja obravnava, se lahko vlagajo do začetka obravnave navedenega predloga zakona na seji zbora. Ugotovimo prisotnost! (74 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na odločanje o predlogih za sprejem zakonov po hitrem postopku.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o splošni varnosti proizvodov. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem tega zakona po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona, torej zakona o splošni varnosti proizvodov, po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Poslanec Branko Kelemina je v obravnavo zboru predložil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o družinskih prejemkih. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira predlog za sprejem zakona po hitrem postopku. Ali želi predlagatelj predloga zakona besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalka oziroma poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Ker ni razprave, dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona, torej zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o družinskih prejemkih, po hitrem postopku na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (48 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Skupina poslancev s prvopodpisanim Brankom Jancem je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o odpisu odloženih davkov in prispevkov. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo pa ne podpira sprejema predloga zakona po hitrem postopku. Ali želi predstavnik predlagateljev besedo? Gospod Janc? (Ne želi besede.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? Gospod Kopač ne želi besede. Ali je to vaša pristojnost? Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Besedo imajo predstavniki poslanskih skupin. Ker ni razprave, dajem na glasovanje predlog, da se zakon o odpisu odloženih davkov in prispevkov sprejema po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (40 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Darsa, delniške družbe, iz kreditov, najetih za realizacijo gradnje avtocestnih odsekov iz nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji v višini 330,3 milijona ameriških dolarjev. Zboru predlaga, da ga sprejeme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem zakona po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? Ker ni razprave, dajem na glasovanje predlog, da se ta zakon, ki sem ga prej omenil, sprejme po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za sprejem po hitrem postopku? (31 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o soglasju Republike Slovenije Darsu, delniška družba, za najetje kreditov za realizacijo gradnje avtocestnih odsekov iz nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji v višini 330 milijonov ameriških dolarjev. Prej je bilo poroštvo, sedaj je zakon o soglasju. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Predstavnik vlade? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Poslanske skupine? Ker ni razprave, dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (30 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčni službi. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira tak predlog. Ali želi besedo predstavnik vlade? Poročevalec matičnega delovnega telesa? Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. To je zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davčni službi. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem zakona po hitrem sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? (Ni razprave.) Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (36 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem navedenega zakona po hitrem postopku sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, delniška družba, iz naslova posojil, najetih za financiranje določenih del za posodobitev in razvoj slovenske železniške infrastrukture. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo se o tej temi še ni opredelilo. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona, torej zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic iz naslova posojil, najetih za financiranje določenih del za posodobitev in razvoj slovenske železniške infrastrukture, po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za sprejem zakona po skrajšanem postopku. Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o dopolnitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja zakona za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku soglaša. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Besedo imajo predstavnik poslanskih skupin. Ker ni razprave, jo zaključujem in dajem na glasovanje predlog za sprejem navedenega predloga zakona po skrajšanem postopku, torej zakona o dopolnitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog, da se zakon sprejema po skrajšanem postopku? (46 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Torej glasovali smo o vseh predlogih za hitre in skrajšane postopke.
V zvezi s 56. točko dnevnega reda, to je točko volitve in imenovanja, bi vas rad obvestil, da bo državni zbor obravnaval predlog odloka o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora republike Slovenije za mednarodne odnose ter ostale predloge, ki jih bo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
Preden bomo prešli na glasovanje o predlogu dnevnega reda v celoti, bi vas želel opozoriti, da je državni zbor 17. marca letos ob zaključku 11. seje sklenil, da se na 12. sejo zbora prenese šest zadev. Zbor jih bo obravnaval pod naslednjimi točkami dnevnega reda, to so: predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v državni zbor - prva obravnava. Sedaj bom predlagal tudi, kje bo formalno uvrščena točka - to pa ne pomeni, da bo tudi vrstni red sprejemanja obravnave na seji zbora takrat, kot piše, ampak bo tudi odvisno, kdaj bo lahko delovno telo pripravilo poročilo - torej delovno predlagam, da bo ta točko obravnavana kot 51.a točka dnevnega reda. Z opozorilom, kot se ga pravkar povedal. 51.a točka, to je za predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prometnem davku.
Poudarjam, da to ne pomeni časovno obravnavo, torej da jo odmikamo v naslednje tedne, ampak da bomo sledili tudi delu delovnega telesa in boste pravočasno obveščeni, kdaj bodo možnosti, da bo državni zbor obravnaval to točko dnevnega reda. Druga točka, ki je bila prenesena, je predlog zakona o ratifikaciji evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine. Predlagam, da bo ta točka obravnavana kot 17.a točka dnevnega reda, torej kot prva točka, ko bomo pričeli s paketom ratifikacij.
Z 11. seje je bil prenesen tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja - druga obravnava. Predlagam, da jo obravnavamo kot 46.a točko dnevnega reda. Kot vemo, je tudi pri tej točki potrebno, da pomembno delo opravi delovno telo in pripravi gradivo za... da se opredeli do vloženih amandmajev.
Naslednja točka, ki je preložena z 11. seje, je tudi predlog zakona o varnosti v železniškem prometu - prva obravnava. Predlagam, da jo bomo obravnavali kot 51.b točko dnevnega reda. In tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o RTV Slovenije - druga obravnava. Moj predlog je, da obravnavamo pod 46.b točko dnevnega reda. Kot 52.a točko dnevnega reda pa bomo obravnavali tudi gradiva agencije za trg vrednostnih papirjev, poročilo agencije za leto 1995, 1996 in 1997.
V skladu z dogovorom na kolegiju vas bomo tudi pravočasno, vsak večer pred nadaljevanjem, obvestili, katere točke bodo v obravnavi prihodnji dan. Naša želja je, da bi v čim večji možni meri sledili predlaganemu dnevnemu redu.
Sam bi imel samo eno dopolnitev - eno sem že predlagal, torej da točko, ki jo predlaga komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu, zaradi časovnih razlogov obravnavamo 26.3.1999 ob 10.00 dopoldne. Prav tako pa vlada predlaga, da državni zbor pri sprejemanju dnevnega reda razmisli, da bi prednostno obravnaval tudi predlog zakona o slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, zaradi določenih rokov, ki sledijo iz odločbe ustavnega sodišča glede uveljavitve tega zakona; ker vemo, da mora po sprejemu zakona poteči tudi 7-dnevni rok do časa, da se opredeli tudi državni svet. Zato je moj predlog, da bi ta točka dnevnega reda o slovenski obveščevalno-varnostni agenciji bila obravnavana v četrtek, 25.3. ob 10.00 uri, ostale točke pa po dnevnem redu dalje; v petek bi tudi predlagal delovni pogovor z vodji poslanskih skupin, da se dogovorimo za nadaljnje delo v prihodnjem tednu.
Če bo kakšen proceduralni predlog, ga bom dal, ko bomo izglasovali dnevni red v celoti.
Na glasovanje dajem predlog dnevnega reda v celoti, s predlogom, kot ste ga prejeli,s sprejetima dvema dopolnitvama oziroma spremembama. Svoj glas želi obrazložiti gospod Demšar. Predlagam, da dobite besedo takoj, ko bomo opravili glasovanje o dnevnem redu v celoti; zdaj glasujemo samo o dnevnem redu. Ugotovimo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red v celoti? (58 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani dnevni red 12. seje državnega zbora sprejet.
Proceduralni predlog ima gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. Glede na to, da je predvideno, da bo državni zbor zasedal ta in prihodnji teden, predlagam, da se že danes z glasovanjem opredelimo, da na veliki četrtek popoldne in na veliki petek državni zbor ne bi zasedal. Mislim, da bi s tem naredili to, kar dela tudi večina evropskih parlamentov. Če primerjamo samo naš... (Nemir v dvorani.)...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim za mir v dvorani! Kolega Demšar, končajte vaš predlog, prosim.
VINCENCIJ DEMŠAR: Če primerjamo naše sosede Avstrijce, avstrijski parlament ne zaseda cel teden. Zato, da se boste lahko tudi v miru pripravili za obisk škofjeloškega pasijona, mislim, da bo lahko naše praznovanje temu primerno in zato predlagam, da glasujemo o tem, da v četrtek, 1. aprila popoldne in v petek, 2. aprila državni zbor ne zaseda. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Demšar. Presenetili ste me z vašim predlogom. Zakaj? Zato, ker smo se o njem korektno pogovarjali na seji kolegija; vaš poslanski kolega, vodja poslanske skupine, gospod Božič, je imel podoben predlog. Dogovorili smo se, da se bomo v petek srečali na delovnem pogovoru in tudi v skladu z uspešnim delom v tem tednu našli rešitev, ki bo zadovoljila vse poslanke in poslance. Zato predlagam, da nam zaupate, da bomo to odločitev sprejeli modro. Tudi v pismu oziroma v gradivu, ki sem vam ga poslal, sem nakazal to možnost. Zatorej predlagam, da se danes z glasovanjem o delu v prihodnjem tednu ne odločamo, ker bomo na delovnem pogovoru, sem prepričan, našli dobro rešitev. Seveda pa naj ne bi bila od dela državnega zbora odvisna udeležba na škofjeloškem pasijonu; vsi ste vabljeni, da greste tja. Torej, proceduralno temo, gospod Demšar, bom dal na glasovanje samo v primeru, če ugovarjate mojemu predlogu, sicer pa predlagam... Ali ugovarjate mojemu predlogu?
VINCENCIJ DEMŠAR: Glede na to, da imamo poslovnik, v katerem piše, kadar je proceduralno predlagano, da se o tem glasuje, želim oziroma zahtevam, da se o tem glasuje, ker bi na ta način imeli tudi opredeljeno, kako bomo lahko tudi tiste predpraznične dneve izkoristili. Zato zahtevam, da o tem predlogu glasujemo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: S tem zmanjšujete pomen kolegija in dogovore na kolegiju. Mislim, da bi bilo edino korektno, da umaknete svoj predlog, tudi iz korektnosti do vašega poslanskega kolega Božiča. Kajti dogovorili smo se, kako se bomo o tem vprašanju dogovorili in to ni tema, o kateri naj bi odločal državni zbor z glasovanjem.
Kot rečeno, na delovnem pogovoru v petek bomo o tem vprašanju odprli razpravo in vam zagotavljam, da boste tudi vsi obveščeni, kako bo delal državni zbor prihodnji teden.
Ker kolega Demšar ugovarja mojemu odgovoru - to pa ni klasično proceduralno vprašanje, jaz nisem tolmačil poslovnika; kot veste, to ni tisto vprašanje, ko gre za tolmačenje poslovnika; predsedniku državnega zbora naj bi se vendarle zaupalo, da bo korektno pripravil dnevni red in tudi obravnavo posameznih točk - dajem na glasovanje predlog gospoda Demšarja, ki se glasi: Državni zbor v četrtek, 1. aprila v popoldanskem času ne zaseda in ne zaseda tudi v petek, 2. aprila. Predlog gospoda Demšarja dajem na glasovanje. Iz moje razprave je tudi razvidno, kakšno je moje mnenje. Prosim, da me državni zbor podpre pri tem. Ugotavljamo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo podpira predlog gospoda Demšarja? (27 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
Kot rečeno, velja in ostaja v dogovoru, v veljavi naš dogovor glede petkovega srečanja. Proceduralni predlog, gospod Mozetič, prosim.
MIROSLAV MOZETIČ: Jaz imam proceduralno vprašanje - če na njega gospod predsednik ne bo znal odgovoriti, bo morda odgovorila gospa podpredsednica, ki se je to učila na Dunaju prejšnji teden.
Zanima me, kaj v tem dopisu, ki ste ga poslali, in govorite, da korektno ta državni zbor poteka in vam garantiram, da niti v enem parlamentu na tak način predsednik ne sporoča poslancem, da bodo delali tako, kot je tukaj sporočeno. Kaj pomeni, da bo danes 1. točka trajala do konca? Kaj pomeni, o času zasedanja zbora v tednu od 30.3. do 2.4. boste, upoštevaje opravljeno delo zbora, obveščeni kasneje? To pomeni, ta trenutek ne vemo, kako bomo delali naslednjih 14 dni. Seveda je točno. Če mi poveste, gospod predsednik ali podpredsednica! Če tako delajo na Dunaju, sedaj ste bili gor. Če katerikoli parlament, ne samo zahodnoevropski, ampak tudi od vzhodnih tranzicijskih držav, ki so tako kot slovenska, dela na tak način, potem se bom jaz kljub temu priklonil.
Sicer pa ne delajo tako, vam garantiram, da nikjer tako ne delajo. Vsak ve in tudi dnevni red je sveta stvar. Kar je šlo na dnevni red, po dnevnem redu teče, ker samo tisto je tudi pripravljeno. Mi sploh ne vemo, ali je pripravljeno. Upamo, da bo teklo na tak način.
In to, kar ste pa prej delali, je bilo pa nekorektno od vas, gospod predsednik. Predlog, ki ga poslanec predlaga - do zdaj je bila taka praksa, taka praksa, stalna, predlog, proceduralni tudi, o načinu dela in do zdaj je v večini primerov, če je bilo treba se o takih zadevah pogovarjati, kot to, ali bo zbor zasedal od desetih zjutraj do osmih zvečer, ali bo zasedal v določenih takih izjemnih terminih, se je zbor odločal. Vi pa niste hoteli dati predloga, ki ga je dal kolega, na glasovanje, čeprav ste nešteto predlogov, ki so prihajali s strani koalicijskih strank - zjutraj recimo ob devetih je bilo dogovorjeno, da se bo delalo do večera ali pa, da se bo naslednji dan namesto ob desetih začelo ob osmih, ampak vse te predloge ste dajali na glasovanje. Vendar bi pa res rad to obvestilo, kaj to obvestilo naj pomeni. Da čakam, da drugi teden pridem sem in da čakam milostno, kdaj mi bo predsednik ali pa predsedujoči povedal, do kdaj bom tukaj, katere dneve bom tukaj, katere točke bodo na vrsti. Lepo vas prosim, tako se res, vsaj v približno malo urejenem parlamentu ne dela.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Mozetič. Na vaš proceduralni poseg bom dal zelo kratko pojasnilo o tem. Na moj odgovor seveda ni razprave in je tudi ne bom nobenemu drugemu več dal, ker to ni tema na tem mestu. Jaz sem želel kolega Demšarja prepričati, da umakne svoj predlog, da se z glasovanjem odločimo o tem vprašanju, ker smo se zelo korektno o tej temi pogovarjali na kolegiju. Dovolite, da je kolegij tisto mesto, ki odloča o teh vprašanjih. Ko je gospod Demšar vztrajal, smo se o tem odločali na glasovanju.
Sedaj pa kratko pojasnilo, kako bo delal državni zbor. Tudi o tej temi smo se pogovarjali na kolegiju, res pa je, da o vseh vprašanjih nismo bili v celoti usklajeni. To moram povedati. In predlagam naslednjo rešitev. Danes državni zbor pri točki poslanska vprašanja in pobude zaseda do zaključka te točke oziroma do 20.00 ure. Če bi se zgodilo, da danes se ta točka konča prej, bi seveda takrat končali današnje zasedanje. Jutri in v četrtek državni zbor zaseda do 20.00 ure. V petek, kot običajno, do 14.00 ure. Prihodnji teden pa zato, ker smo rekli, da se bomo poskušali dogovoriti glede vprašanja, o katerem je govoril gospod Demšar in gospod Božič, je bil moj predlog, da najdemo rešitev, kako bomo delali v četrtek in v petek in da se to dogovorimo v petek. Moj predlog je bil, da prihodnji teden državni zbor zaseda samo do 18.00 ure in nič več dalje, vsak dan. Če se bomo pa dogovorili, da ne bomo delali v petek ali pa, da bomo skrajšali delo v četrtek, pa upam, da boste toliko korektni, da bomo v torek in sredo delo podaljšali do 20.00 ure. Mislim, da je to korektna rešitev in da se do nje opredelimo v petek in imate vse podatke in boste lahko načrtovali vaše druge aktivnosti.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, VPRAŠANJA IN POBUDE POSLANK IN POSLANCEV. Najprej bi prosil, da se opredelimo in obvestimo naše poslanke in poslance v skladu s poslovnikom, da so se opravičili: minister za finance, mag. Mitja Gaspari, minister mag. Tone Rop in pa minister dr. Lojze Marinček. Namesto njih so s pisnim pooblastilom prisotni državni sekretarji teh resorjev.
V poslovniškem roku enega dne pred sejo zbora pa smo prejeli tudi pisne prijave vaših vprašanj in pobud. Določili smo jih v skladu z zadnjim odstavkom 23. člena poslovnika, ki govori, da prva tri vprašanja oziroma pobude postavijo poslanci opozicije, nato pa iz različnih poslanskih skupin po vrstnem redu prijave. Kot vam je vsem znano, bi vam samo še ponovil, da mora biti poslansko vprašanje kratko in postavljeno tako, da je njegova vsebina jasno razvidna. Trajati ne sme več kot tri minute. Tudi odgovor ministra praviloma naj ne bi bil bistveno daljši, vsekakor pa ne bi presegal 10 minut. Dopolnilno vprašanje poslancev naj ne traja več kot 2 minuti. Kot predstavnik opozicije ima prvi besedo gospod Feri Horvat, naslednji je gospod Mozetič. Proceduralni predlog ima gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Najprej se moram retorično vprašati, kdaj bomo doumeli, da se približujemo Evropski uniji. Najprej bi pravzaprav moral začeti, spoštovanih sedemnajst prisotnih ministrov, ker trije so se opravičili - ampak jaz jih ne vidim 17, niti pod razno ne. Mogoče so skriti pod klopmi, ampak ne bi rekel, 17 se jih ne more skriti. Torej, kdaj bomo začeli spoštovati elementarni postulat vsake evropske parlamentarne demokracije? Kje je predsednik vlade? V večni odsotnosti. Kje je ta? Ali se je opravičil? Nisem slišal. Torej glejte, enkrat bo treba narediti s tem konec. Jaz ne razumem odnosa vlade do tega državnega zbora. Ne mi čvekati o evropskih kategorijah, če elementarnih postulatov ne spoštujete! Ali sem prav razumel, da so se opravičili trije ministri? Torej 17 jih manjka in tako ne moremo te točke dnevnega reda opraviti. Sam imam danes vprašanje direktno za predsednika vlade. Kaj bom jaz hodil sem, da bom tam govoril, kaj vem, nekomu kar tako, verjetno. Ne. Jaz imam danes zelo tehtno vprašanje za predsednika vlade glede na dogodek, ki se je zgodil včeraj in bi rad imel od njega odgovor; ali njega ni. Kdaj pa bo? Jaz lepo prosim, gospod predsednik, pokažimo enkrat svojo samostojnost in zato predlagam, da te točke dnevnega reda danes ne opravimo, da bomo enkrat za vselej opozorili vlado, da tako pač ne gre, ker to ni evropska kategorija. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Hvalica, vi predlagate, da se ta točka ne obravnava. Poglejte, glede drugega vašega dela, v obrazložitvi bi povedal naslednje. Elementarni bonton bi najverjetneje veleval, da se tisti ministri, ki zaradi upravičenih razlogov ne morejo biti prisotni pri tej točki dnevnega reda, tudi pisno opravičijo. Po mojih podatkih, ki jih imam, so tukaj prisotni predstavniki oziroma njihovi namestniki iz vseh resorjev po podatkih, ki jih imam. Kot veste, to formalno omogoča, da lahko ta točka poteka. Res pa je, da med nami ni predsednika vlade. Med nami vidim podpredsednika vlade. Če vztrajate pri svojem predlogu, ga bom dal na glasovanje, gospod Hvalica. Ali vztrajate pri svojem predlogu? Prosim, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Gospod predsednik! Ta zgodba se ponavlja prevečkrat. Glejte! Res je, da lahko ministra, če je upravičeno odsoten, nadomešča državni sekretar. 25. člen poslovnika. Kdaj bomo spoštovali? Kdaj bomo začeli spoštovati lastna pravila igre? Ne gre, gospod predsednik, spoštovani kolegi, sploh ne gre za nekaj, bi rekel, sedaj bom pa jaz tu zatežil. Ne! V tej hiši zaenkrat komandiramo mi poslanci. Ne vi v vladi. Jaz se tam, ko pridem k vam, enkrat na 2 leti, če me pokličete, zelo skromno in ponižno obnašam. Tu pa ne. Tu sem doma. Že drugi mandat. Kdaj bomo začeli spoštovati lastna pravila igre? Dajmo enkrat to narediti, kot jaz predlagam, da danes te točke ne opravimo oziroma da damo rok 7 minut, glede na to, da je Gregorčičeva tu zraven, 7 minut imajo dovolj, da pridejo sem in potem nadaljujemo. Ali pa te točke ne opravimo. Enkrat mi moramo začeti uveljavljati vendar naša pravila igre, naš poslovnik. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vaš predlog bom dal na glasovanje. 25. člen poslovnika pravi: "Pri obravnavi vprašanj in pobud poslancev morajo biti na seji državnega zbora navzoči vsi ministri. Če je minister opravičeno odsoten ali zadržan, ga lahko nadomešča državni sekretar." Prav tako je bila naša dosedanja praksa, na zadnjih dveh sejah, če se je zgodilo, da na vprašanje poslanke ali poslanca ni bilo odgovora s strani resornega predstavnika, torej je državni zbor prekinil sejo in je počakal - kar je zelo slaba izkaznica za odnos med vlado in parlamentom - da je predstavnik tega resorja ali državni sekretar ali minister tudi pojasnil in dal odgovor. V tem času smo prav tako tudi prejeli še nekaj dodatnih opravičil po faksu.
Obveščam vas, da se zaradi vladnega obiska, ministra za obrambo kraljevine Nizozemske, gospoda de Grava danes 23. marca, ne bom mogel udeležiti 12. seje državnega zbora - gospod Demšar.
Sporočam vam, da me bosta na 12. seji državnega zbora 23. marca pri 1. točki dnevnega reda - vprašanja in pobude poslank in poslancev - zastopala gospod Alojz Pluško in Matjaž Vrčko - to pravi gospod minister za šolstvo, dr. Gaber.
Mag. Bergauer prav tako pravi, da se zaradi pogajanj z avtoprevozniki, ki ta trenutek potekajo, ne bo mogel udeležiti te točke in ga bodo nadomeščali tukaj prisotni državni sekretarji.
Prav tako imamo tukaj opravičilo gospoda ministra za zdravstvo, dr. Jereba, ki pravi, da se ne bo mogel udeležiti seje in najavlja ter daje pooblastilo za zastopanje gospe Dunji Piškur-Kosmač in gospodu Janezu Zajcu. Ali še vztrajate na vašem predlogu, gospod Hvalica?
Na glasovanje dajem predlog gospoda Hvalice, da se prestavi današnja točka dnevnega reda na eno od prihodnjih dni. Ugotavljamo prisotnost! Oprostite! Prosim, da točno definirate predlog. To je neresno! Ohranite resnost, gospod Hvalica! Vaš prvi predlog ni bil o nobenih 7 minutah. Prosim, da točno definirate.
IVO HVALICA: Gospod predsednik! Jaz ostajam pri mojem prvotnem predlogu. Ampak, ker hočem pomagati vladi in tudi nam samim, da opravimo to točko dnevnega reda, dajemo 7 minut časa, da pride, da se vlada zbere. Ampak sedaj že slišim, da dežujejo faksi.
Ali je minister Demšar ta trenutek odpotoval v inozemstvo? Ja, ne vem. Ali ta trenutek? Ali ni vedel prej? Na začetku se ni opravičil. Glejte, to ni resno. To ni odnos do parlamenta! Spoštovani kolegi, jaz želim samo nekaj: ob prvi priložnosti bi vas prosil, da si pogledate prenos kateregakoli evropskega parlamenta, ko obravnavajo poslanska vprašanja in pobude. Tako ne gre več naprej!
Jaz ostajam pri svojem prvotnem predlogu, gospod predsednik, s tem da dopuščam tudi možnost, da se v tistih mojih pravljičnih sedmih minutah zbere tu moštvo vlade; ampak verjamem, da se to ne bo zgodilo. Torej, ostajam pri prvotnem predlogu. Bomo videli, kako poslanci spoštujejo svoj lastni poslovnik. Jaz trdim, da je enkrat temu treba narediti konec. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Hvalica. Torej, njegov prvotni predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za prvotni proceduralni predlog gospoda Hvalice? (33 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog gospoda Hvalice sprejet. To pomeni, da danes državni zbor ne bo obravnaval te točke dnevnega reda, čeprav so med nami predstavniki celotne vlade - predstavniki vseh resorjev so med nami, razen predsednika vlade. (So se opravičili.)
Odrejam desetminutni odmor, da se dogovorimo o nadaljevanju dela.
(Seja je bila prekinjena ob 15.16 uri in se je nadaljevala ob 15.26 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK:... pogledali pripravo posameznih točk dnevnega reda. Moj predlog bi bil naslednji, da bi državni zbor v nadaljevanju 12. seje pričel s točkami, torej z ratifikacijami, to se pravi od 18. točke dalje, v tem času pa bodo tudi naše službe pripravile pregled amandmajev k zakonu o kemikalijah, to je 3. točka, da bi pač lahko po vrstnem redu nadaljevali delo. Ga samo še razmnožimo. Jaz bi predlagal, da bi sejo pričeli čez 10 minut. V tem času pa vas prosim, da si pridobite gradivo, odločali bomo od 18. točke do 35. točke, nato bomo pa šli na 3. točko. Sejo nadaljujemo čez 10 minut, ob 15.36 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 15.26 uri in se je nadaljevala ob 15.37 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo z 12. sejo državnega zbora. Ugotovimo prisotnost! Prisotnih je 55 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Prehajamo na 18. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE LATVIJE O SODELOVANJU V KULTURI, IZOBRAŽEVANJU IN ZNANOSTI. Predlog tega zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik odbora za mednarodne odnose? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.)
Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Ali želi o tem sklepu kdo razpravljati? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem predlagani sklep. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet, s tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 19. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN PORTUGALSKO REPUBLIKO O SODELOVANJU V KULTURI, IZOBRAŽEVANJU IN ZNANOSTI. Zakon je v obravnavo zboru predložila vlada Predstavnik vlade? (Ne želi.) Odbor za mednarodne odnose? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Ker ni razprave jo zaključujem. Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet; točka je zaključena.
Prehajamo na 20. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI POGODBE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO MAKEDONIJO O UREDITVI MEDSEBOJNIH PREMOŽENJSKOPRAVNIH RAZMERIJ. Predlog tega zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Ali želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? Prosim, gospa Bitenčeva ima besedo.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik! Spoštovani zbor! V zvezi s predlogom zakona o ratifikaciji te mednarodne pogodbe je sekretariat v svojem dodatnem mnenju opozoril, da se zastavljajo vprašanja v zvezi s potrebno večino za sprejem te mednarodne pogodbe. V poročilu matičnega delovnega telesa je pravzaprav že zavzeto stališče, da je potrebno zagotoviti dvotretjinsko večino vseh poslancev.
Vendar pa je v okviru strokovnih pogledov na to zadevo bilo opozorjeno, da bi bilo treba dodatno preštudirati še izvrševanje ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine in njegovega, mislim da, 16. člena kot možno podlago za tovrstne sporazume, kjer pa se postavlja verjetno vprašanje eventualne običajne večine. V ta namen je sekretariat sklical strokovno posvetovanje in sestanek za jutri, nevedoč, da bo prišlo do spremembe dnevnega reda.
Zato, če je mogoče, da bi res do kraja razčistili to vprašanje, ki bi bilo potem tudi primer, ki bi ga sledili pri drugih tovrstnih premoženjsko pravnih sporazumih z državami nastalih na območju bivše SFRJ, bi predlagali, da se nam dopusti, da opravimo še ta strokovno posvetovalni sestanek in o izsledkih obvestimo matično delovno telo. Na podlagi tega bi se pravzaprav videlo ali je potrebno v zvezi s potrebno večino za odločitev na zboru dopolnjevati argumentacijo ali celo spremeniti zavzeta stališča. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Bitenčeva. Gospa Bitenčeva je opozorila, da glede na dejstvo, da bo ob ratifikaciji navedene pogodbe potrebno upoštevati tudi določilo noveliranja 68. člena ustave in predlaga, da bi v okviru sekretariata opravili strokovni posvet oziroma sestanek na to temo in potem tudi obvestili matično delovno telo o stališču, ki je vendarle zelo pomembno za nadaljnje odločitve. V skladu s poslovnikom bi predlagal proceduralni predlog, da državni zbor prekine 20. točko dnevnega reda in jo bo obravnaval, ko bo prejel dodatno strokovno poročilo odbora za mednarodne odnose oziroma sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Tak proceduralni predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta proceduralni predlog? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet. Prekinjena je 20. točka dnevnega reda.
Prehajamo na 21. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE AVSTRIJE O ZNANSTVENO TEHNIČNEM SODELOVANJU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik odbora za mednarodne odnose? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Ni razprave, jo zaključujem in dajem najprej na glasovanje sklep, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 poslancev.)
Kdo je za zakon v celoti? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet; s tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 22. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVO PREDLOGA AKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O ZNANSTVENEM IN TEHNOLOŠKEM SODELOVANJU MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE ARGENTINE. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predstavnik odbora za mednarodne odnose? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Ker ni razprave, jo zaključujem. Najprej dajem na glasovanje predlog, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet; s tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 23. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO MAKEDONIJO O VZAJEMNI ZAŠČITI IN VZPODBUJANJU INVESTICIJ. Predlog tega zakona je v obravnavo zboru predložila vlada. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik odbora? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? Prosim, gospa Bitenčeva.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik, spoštovani zbor! Samo dodatno informacijo bi pač povedala, da se je tudi s tovrstnimi tipskimi sporazumi o vzajemni zaščiti in vspodbujanju investicij pojavljalo nekaj vprašanj v zvezi s tem, na kakšni večini oziroma s kakšno večino se sprejemajo tovrstne mednarodne pogodbe. Vendar moram izrecno povedati, kar izhaja tudi iz poročila matičnega delovnega telesa in nadaljnjih pojasnil ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, da se te pogodbe ne sprejemajo s tako veliko večino oziroma se sprejemajo z običajno večino, ker gre vsekakor razmejiti akt vlaganja v nepremičnino, kjer veljajo pogoji za pridobivanje lastninske pravice tujcev na nepremičnini od nadaljnje zaščite investicij po tem sporazumu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Bitenčeva, za vaše pojasnilo. Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ali želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem in dajem najprej na glasovanje predlog, da bomo glasovali o predlogu zakon v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon sprejet; s tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 24. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI OKVIRNEGA SPORAZUMA O ZNANSTVENEM IN TEHNOLOŠKEM SODELOVANJU MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO FEDERATIVNE REPUBLIKE BRAZILIJE. Predlog tega zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Ker ni razprave, jo zaključujem.
Na glasovanje dajem sklep, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet; s tem je ta točka zaključena.
Prehajamo na 25. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE ITALIJE O ZNANSTVENO-TEHNOLOŠKEM SODELOVANJU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razprave ni, zato jo zaključujem. Na glasovanje dajem predlog, da bomo glasovali o zakonu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet; s tem je zaključena ta točka dnevnega reda.
Prehajamo na 26. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ARABSKE REPUBLIKE EGIPT O MEDSEBOJNEM POSPEŠEVANJU IN ZAŠČITI NALOŽB. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želijo besedo predstavniki vlade? (Ne želijo.) Želi besedo predstavnik odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Ker ni razprave, jo zaključujem. Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bomo glasovali o zakonu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet in točka je zaključena.
Prehajamo na 27. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ČEŠKE REPUBLIKE O PREVZEMU OSEB NA DRŽAVNI MEJI. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Vlada je tudi vložila amandma k 3. členu predloga zakona. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predstavnik odbora? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Poslanske skupine? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Zaključujem splošno razpravo in prehajamo na drugo obravnavo, to je na razpravo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Najprej zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, katerim niso bili vloženi amandmaji. Sklep ne bo sprejet, če mu nasprotuje najmanj tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
V razpravo dajem 3. člen in amandma vlade k 3. členu. V besedilu 3. člena zakona se besede "ministrstvo za promet in zveze" nadomestijo z besedami "ministrstvo za notranje zadeve". Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma k 3. členu. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 3. členu? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 3. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen v celoti? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Opravili smo razpravo o vloženih amandmajih. Prehajamo na razpravo o preostalih členih h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Razpravljati in glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo besedo k naslovu zakona? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za naslov? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Ali želi kdo od kvalificiranih predlagateljev vložiti amandma k 3. členu, ki je bil amandmiran? (Ne želi.) Ali želi kdo besedo o zakonu v celoti? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje zakon v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet; zaključili smo to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 28. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ČEŠKE REPUBLIKE O SODELOVANJU PRI ZATIRANJU NEDOVOLJENEGA PROMETA Z MAMILI IN PSIHOTROPNIMI SNOVMI TER PROTI ORGANIZIRANEMU KRIMINALU IN V BOJU PROTI TERORIZMU. Predlog tega zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razprave ni in jo zaključujem.
Prehajamo na odločanje o sklepu, da bomo glasovali o zakonu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet in točka zaključena.
Prehajamo na 29. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O GOSPODARSKEM SODELOVANJU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN BOSNO IN HERCEGOVINO. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik odbora za mednarodne odnose kot matično delovno telo? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razprave ni. Prehajamo na odločanje o sklepu, da bomo glasovali o zakonu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
V zvezi s tem zakonom je odbor za mednarodne odnose vložil predlog dodatnega sklepa, ki se glasi: "Državni zbor Republike Slovenije poziva državne in druge dejavnike Republike Slovenije, ki sodelujejo z Bosno in Hercegovino, da pri tem v skladu z možnostmi v čim večji meri vključujejo Slovence in slovenske organizacije iz Bosne in Hercegovine." Ali želi o tem dodatnem sklepu kdo razpravljati? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem predlagani dodatni sklep na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dodatni sklep? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep brez glasu proti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 30. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O MINIMALNIH NORMATIVIH V TRGOVSKI MORNARICI, KONVENCIJA ILO ŠT. 147. Predlagatelj je vlada. Predstavnik vlade ne želi besede. Predstavnik odbora? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Poslanske skupine? (Ne želijo.) Kolegice in kolegi? (Ne želijo.) Ker ni razprave, dajem na glasovanje predlog sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost!(47 prisotnih.)
Kdo je za navedeni sklep? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet in zaključujemo s tem tudi to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 31. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO DRŽAVE IZRAEL O VZAJEMNEM SPODBUJANJU IN ZAŠČITI NALOŽB. Predlog tega zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem. Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za navedeni sklep? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet; točka dnevnega reda je zaključena.
Prehajamo na 32. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI PROTOKOLA IZ LETA 1988 K MEDNARODNI KONVENCIJI O VARSTVU ČLOVEKOVEGA ŽIVLJENJA NA MORJU, 1974. Predlog zakona je v obravnavo predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Ker ni razprave, jo zaključujem. Prehajamo na glasovanje o predlogu sklepa, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za navedeni sklep? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za navedeni zakon? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon v celoti sprejet; s tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 33. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI PROTOKOLA IZ LETA 1988 K MEDNARODNI KONVENCIJI O TOVORNIH ČRTAH, 1966. Zakon je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razprave ni. Prehajamo na glasovanje sklepa, da bomo glasovali le o zakonu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (59 poslancev.)
Kdo je za tak sklep? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na glasovanje predloga zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon v celoti sprejet; s tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 34. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED MINISTRSTVOM ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE IN MINISTRSTVOM ZA OBRAMBO SLOVAŠKE REPUBLIKE O SODELOVANJU NA VOJAŠKEM PODROČJU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predstavnik odbora? (Ne.) Sekretariata? (Ne želi.) Poslanske skupine? (Ne.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Ker ni razprave, jo zaključujem. Na glasovanje dajem sklep, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon v celoti sprejet; s tem je točka dnevnega reda zaključena.
Prehajamo na 35. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O PROSTI TRGOVINI MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO HRVAŠKO. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose. Ali želi poročevalec odbora besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ali želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem. Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bomo glasovali le o zakonu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon v celoti sprejet; s tem je ta točka dnevnega reda zaključena.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O KEMIKALIJAH, DRUGA OBRAVNAVA. Predlog tega zakona je zboru v obravnavo predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Prosim, državna sekretarka, gospa Dunja Piškur-Kosmač.
DUNJA PIŠKUR-KOSMAČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Državni zbor Republike Slovenije je na 8. seji dne 5. marca lani opravil prvo obravnavo in sklenil, da je predlog zakona o kemikalijah primerna podlaga za pripravo besedila za drugo obravnavo, ter vladi Republike Slovenije kot predlagateljici naložil, da pripravi predlog zakona za drugo obravnavo v skladu z naslednjimi stališči:
Upošteva naj mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Bolj jasno naj precizira prvi odstavek 43. člena in sicer v kakšnem primeru lahko vlada Republike Slovenije trajno prepove ali omeji promet, proizvodnjo ali uporabo določene kemikalije. Ter v 58. členu natančneje opredeli kriterije in postopke za prepoved proizvodnje. Preuči naj tudi možnost za predhodno začasno prepoved proizvodnje.
Predlagatelj je preučil vse pripombe in stališča državnega zbora Republike Slovenije in predloge, kakor je razvidno iz besedila predloga za drugo obravnavo in njegove obrazložitve tudi upošteval.
Predlagatelj je za drugo obravnavo pripravil predloge amandmajev, na katere so bistveno vplivale tri okoliščine.
V času priprave predloga zakona za drugo obravnavo je predlagatelj na povabilo CEFIC Phare projekta, ki ga je financirala komisija Evropske unije, sodeloval na dveh posvetovanjih, kjer so obravnavali prilagajanje kemijske zakonodaje držav, pridružitvenih članic Evropske unije in njenim predpisom. Po objavi predloga zakona za drugo obravnavo na internetu, stran državnega zbora Republike Slovenije je evropsko združenje CEFIC poskrbelo za angleški prevod predloga zakona in podalo še dodatne predloge za harmonizacijo zakonodaje. Prav tako je določene pripombe podalo tudi slovensko združenje kemijske in gumarske industrije.
Predlagatelj je sodeloval tudi pri primerjavi zakonodaje v dveh delovnih skupinah za prenos pravnega reda Evropske unije, to je v prvi delovni skupini, to je prost pretok blaga in v 22 delovni skupini, to je v okolje. Izdana je bila nova direktiva Evropske unije, ki ureja dajanje biocidov v promet.
Predlagatelj je preučil priporočilo CEFIC Phare projekta in predloge združenja kemijske in gumarske industrije Slovenije in ker je bilo ocenjeno kot umestno, predlagal amandmaje. Ob primerjanju zakonodaje v okviru obeh delovnih skupin za pripravo pogajalskih izhodišč je bil predlagatelj opozorjen na nekatere manjše neskladnosti predloga zakona o kemikalijah s pravnim redom Evropske unije, kar je v pripravi amandmajev tudi v celoti upošteval. Prav tako je predlagatelj po ponovni preučitvi nove direktive o biocidih pripravil predložene predloge amandmajev, s katerimi želi dopolniti oziroma spremeniti sedanje besedilo predloga zakona o kemikalijah. Na ta način bo zakon o kemikalijah dajal zadostno pravno podlago za ureditev zelo širokega področja biocidov.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Besedilo predloga zakona o kemikalijah, ki je pred vami, s predlaganimi amandmaji predstavlja zelo obsežno problematiko, ki je v Evropski uniji urejena z več kot 15 krovnimi predpisi, ki so vsak zase zelo zahtevni. Zakon bo pravna podlaga za vse, v nekaterih primerih tudi na ravni Evropske unije, med seboj še ne dovolj usklajene predpise na širokem področju kemikalij. Pri njegovi pripravi je predlagatelj kolikor je bilo to v okviru predpisov Evropske unije mogoče, upošteval predloge tako našega kot tudi industrije držav Evropske unije. Zato je bilo treba pripraviti kar lepo število amandmajev in v tem zakonu je upoštevanih 17 in povzetih 17 direktiv Evropske unije.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Pred vami je odgovorna naloga, pri izvedbi katere vam želim kar največ uspeha. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Za to odgovorno nalogo smo se kar nekaj časa pripravljali, da smo prišli do nje. Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Ali želi poročevalka, predsednica odbora, besedo? Prosim, besedo ima gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Odbor za delo, družino, socialo in zdravstvo je ta predlog zakona o kemikalijah obravnaval kar štirikrat, in sicer 9.2., 3.3., 10.3. in 12.3.1999. Namreč k temu zakonu je bilo danih veliko amandmajev in potem glede na mnenje sekretariata še dodatni amandmaji na amandmaje. Vlada Republike Slovenije je na podlagi mnenja namreč umaknila prejšnje amandmaje in jih nadomestila z novimi, za katere pa potem sekretariat ni imel bistvenih pripomb.
Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve je v svojem mnenju ugotavljal, da je predlagatelj pri pripravi besedila predloga zakona za drugo obravnavo sledil sklepu in stališčem državnega zbora Republike Slovenije, sprejetih ob prvi obravnavi in v pretežni meri upošteval tudi mnenje sekretariata. S pravno-sistemskega oziroma vsebinskega vidika pa je sekretariat pripomnil, da bi bilo potrebno dodatno preučiti, ali je odgovornost za kemijsko varnost ustrezno oblikovana, da bo zakon res dosegel zastavljene cilje.
V prvi obravnavi je bilo razmeroma obširno opozorjeno na sorodnost predloga zakona o kemikalijah z zakonom o varstvu potrošnikov in je bilo predlagatelju tudi priporočeno, da s tega vidika pozorno preuči poglavje kemijske varnosti, kljub vsemu pa je ta pojem ostal nejasen. Nadalje je sekretariat opozarjal, da je v skladu z načelom legalitete potrebno nekatere določbe ustrezno dopolniti, s pravno-tehničnega in terminološkega vidika pa pripominja, da bi kazalo v besedilu predloga zakona specifične strokovne izraze, kratice, okrajšave tudi zaradi večje razumljivosti in ker zakon ni namenjen samo strokovnosti, ampak vsem, dosledno uporabljati in navesti s celimi besedami v originalu in v prevodu.
Sekretariat je tudi ugotovil, da je vlada kot predlagatelj na predlog zakona, ki vsebuje 70 členov, vložila kar 37 obsežnih in zahtevnih amandmajev, od katerih nekateri uvajajo nove člene ali obstoječe spreminjajo v celoti. In potem so tudi nekatere nove rešitve, kar zelo otežuje izvedbo kvalitetne druge obravnave, pri čemer gre za zahtevno področje urejanja zakonsko in vsebinsko pomembne ureditve, ki jo je sicer treba uskladiti s pravnim redom Evropske unije.
Na podlagi mnenja sekretariata je potem vlada pripravila dodatne amandmaje in umaknila prejšnje amandmaje. Potem smo prejeli tudi amandmaje Slovenskih krščanskih demokratov in skupine poslancev, s prvopodpisanim Beuermannom. Potem se je odbor po kratki razpravi opredelil do vloženih amandmajev, nekatere je podprl, jih imate pred seboj, nekatere ni in tudi sam oblikoval nekaj svojih amandmajev ter nato sprejel sledeči sklep: "Odbor državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da obravnava in sprejme predlog zakona o kemikalijah, druga obravnava, skupaj z amandmajem odbora in amandmaji, ki jih odbor podpira." Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa predsednica. Sicer v gradivu piše, da je odbor za poročevalca določil gospoda podpredsednika, ampak verjetno sta se dogovorila, da bo predsednica podala stališče odbora.
Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Sedaj se bo oglasil gospod Demšar, v imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. Najprej bi rekel, da Slovenski krščanski demokrati podpiramo ta zakon, da bi čimprej prišlo tudi do njegove končne formulacije in potem tudi do reda na tem področju.
Slovenski krščanski demokrati smo vložili kar 15 amandmajev, s katerimi smo želeli ponekod doseči samo boljšo formulacijo, ponekod smo pa tudi posegli v samo vsebino. Najbolj smo bili občutljivi pri amandmaju - s tem se bomo gotovo tu še srečali - v zvezi z označitvijo kemikalij, ali so označene v slovenskem jeziku ali ne. Skratka, predlagamo, da ste pozorni na naše amandmaje in da jih podprete.
Omenil bi še to, da smo na nek način doživeli, da je vlada povzela naše amandmaje, ki smo jih prej pripravili, ampak nič ne de, bistveno je, da se je tista vsebina vnesla v sam zakon. Nekateri naši amandmaji niso bili sprejeti. Kjer pa nam gre za bistvo stvari, pa se bomo oglasili tudi še pri obravnavi samih amandmajih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Demšarju. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih.
Najprej zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.)
Predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) ("Prehitro!") Ne vem, če je bilo prehitro. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Torej, ker je bilo prvič prehitro, kot ste rekli, sedaj drugič ugotovljamo prisotnost. (51 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa, da bomo glasovali o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Pregled amandmajev ste prejeli danes, in so kar na 24 straneh, in sicer, od polovice oziroma od 14. strani naprej na obeh straneh oziroma od 18. strani naprej na obeh straneh, tako da nas čaka kar nekaj dela. Upam, da bomo zbrano opravili to delo.
K 1. členu je amandma predlagala vlada Republike Slovenije; delovno telo ga podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 1. členu? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Slabo kaže! Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen v celoti? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
K 2. členu imamo tri amandmaje. Prvega predlaga vlada, ki ima podporo matičnega delovnega telesa. Drugega in tretjega predlaga poslanska skupina SKD, nimata podpore vlade in delovnega telesa. Če bo prvi sprejet, bosta amandma pod točko 2. in 3. postala brezpredmetna. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma pod točko 1. k 2. členu. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1, sprejet.
Kot že povedano, smo izčrpali glasovanje o amandmajih k temu členu, ker sta pod točko 2. in 3. s tem postala brezpredmetna.
Na glasovanjem dajem 2. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen v celoti? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 3. členu in dopolnilu, ki ga predlaga vlada, odbor podpira. Razprave ni. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 3. členu? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 3. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 4. členu. Predlaga ga vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 4. členu? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem, ko smo glasovali o amandmaju, smo v celoti spremenili 4. člen.
Na glasovanje dajem amandma k naslovu tretjega poglavja. Spremeni se tako, da se glasi "dva kemijska". Drugega poglavja. Ta amandma predlaga vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje o amandmaju k naslovu drugega poglavja. Ugotavljamo prisotnost. (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma k naslovu drugega poglavja? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je ta amandma sprejet.
Smo pri amandmaju k 5. členu, ki ga predlaga vlada. Odbora ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen v celoti? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Imamo amandma k 6. členu. Predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 6. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 6. člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 9. členu. Predlaga ga vlada, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 9. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 9. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 10. členu. Predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 10. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 poslancev.)
Kdo je za 10. člen v celoti? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 11. členu, predlagatelj je vlada, odbor podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 11. člen. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 11. člen sprejet.
Na glasovanje dajem - prosim, če pogledate v pregled - predlog za amandma za novi 11.a člen. Tudi tega predlaga vlada, ki ga je dala kar v paketu k amandmaju za 11. člen. Tudi tega odbor podpira. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za novi 11.a člen? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je novi 11.a člen sprejet.
Smo pri 12. členu in amandmaju pod točko 1, predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Amandma pod točko 2, poslanska skupina SKD, ki pa nima podpore vlade in delovnega telesa. Opomba: če bi bil amandma pod točko 1 sprejet, je glasovanje o amandmaju pod točko 2 brezpredmetno. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1 k 12. členu. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
To pa pomeni, da je amandma pod točko 2 brezpredmeten. Dajem na glasovanje 12. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 12. člen v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k naslovu četrtega poglavja, predlagatelj je vlada. Glasi se: "Dajanje biocidov v promet." Odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma k naslovu četrtega poglavja? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, naslov je spremenjen.
Za novi 12.a člen je predlagatelj amandmaja vlada, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za novi 12.a člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo novi 12.a člen sprejeli.
K 13. členu imamo amandma, ki ga predlaga vlada, odbor ga podpira. Prav tako je v okviru tega amandmaja tudi predlog za novi 13.a člen.
Na glasovanje dajem amandma k 13. členu. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo sprejeli amandma k 13. členu.
Sedaj dajem na glasovanje spremenjeni 13. člen.
Ker smo s tem amandmajem v celoti nadomestili 13. člen, ni potrebno glasovati o členu v celoti.
Na glasovanje pa dajem amandma za novi 13.a člen, ki ga predlaga vlada in ga odbor podpira. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 13.a člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je novi 13.a člen sprejet.
Smo pri 15. členu in amandmaju vlade, ki ga odbor podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 15. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 15. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 15. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 16. členu in amandmaju vlade. Vlada predlaga tudi amandmaje za nove 16.a, b in c člen. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem amandma vlade k 16. členu. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 16. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za novi 16. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Na glasovanje dajem amandma vlade za novi 16.a, b in c člen. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo sprejeli novi 16.a, 16.c in 16.c člen.
K 17. členu je dopolnilo vložila vlada; odbor ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 17. členu? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 17. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 18. členu in amandmaju vlade, ki ga odbor podpira. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 18. členu? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 18. člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 19. členu in amandmaju vlade, odbor ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo prisotnost? (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 19. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen smo v celoti spremenili.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 20. členu. Predlagatelj je vlada Republike Slovenije, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 20. členu? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je v celoti spremenjen.
Smo pri amandmajih k 21. členu: prvega predlaga vlada, odbor ga podpira; drugega poslanska skupina SKD, vlada in odbor ga ne podpirata; tretji amandma predlaga poslanska skupina SKD, vlada ga ne podpira. Če bo sprejet amandma pod točko 3., potem je glasovanje o amandmaju pod točko 4. brezpredmetno. Le-tega pa predlaga skupina poslancev s prvopodpisanim Richardom Beuermannom, vlada ga podpira in delovno telo ga podpira. Ali želi kdo besedo? Gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Da se že takoj na začetku razumemo, za kaj gre. Gre za to, ali bodo vse kemikalije označene v slovenskem jeziku ali ne. To je glavno vprašanje, ki se tu postavlja.
V Poročevalcu, v prvem predlogu vlade so napisali tako - da ne berem celotnega člena, ampak samo zadnji stavek prvega odstavka, kjer so napisali tako: "Nevarne kemikalije morajo biti opremljene z napisi v slovenskem jeziku." Torej, beseda je - jo bom poudaril: da "nevarne kemikalije", to pa ne pomeni "vse kemikalije", kakršne je amandma, ki smo ga pri nas krščanski demokrati smo pripravili in ga tudi podpiramo.
Tu smo potem prejeli tudi še drugačne formulacije, v katerem tujem jeziku je lahko izjemoma označena kemikalija. (Nemir v dvorani.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Vsekakor gre za pomembno materijo. Ampak vendar predlagam, da poslušate gospoda Demšarja, tako da se bomo lahko pravilno odločili. Prosim.
VINCENCIJ DEMŠAR: Torej moja prošnja je - ni me treba poslušati - ampak prosim, ne motiti, da bi tisti, ki bi želeli se v to zadevo poglobiti, da bi se potem lahko tudi odločali.
Ko smo se na odboru ob tej problematiki pogovarjali, je bilo med drugim rečeno, da so te stvari, kar se tiče slovenskega jezika, rešene v zakonu o varstvu potrošnikov. To stvar sem iskal, gledal, ampak tega tako formuliranega člena, kjer bi bilo jasno povedano, da so stvari označene v slovenskem jeziku, tega tako jasno ni povedano. Poleg tega smo tu prejeli amandma skupine poslancev s prvopodpisanim gospodom Beuermannom, ki pa posebej pravi, da je izjemoma lahko v tujem jeziku. Kar pomeni, da pri nas ne bodo vsi proizvodi označeni v slovenskem jeziku, sklicaje se na zakon o varstvu potrošnikov, ampak da so lahko izjeme in da bodo nevarne kemikalije - tako so napisali - za industrijsko in laboratorijsko uporabo lahko izjemoma opremljene le z napisi v tujem jeziku. Mislim, da gre tudi nekje za naš odnos do našega jezika in da v tem primeru nikakor ne smemo dovoliti, da se bodo pri nas lahko dale v obtok snovi, kemikalije, ki ne bodo označene s slovenskim jezikom. To ne gre samo za naš nacionalen slovenski ponos, ampak gre tudi za to, da če bi bili prepričani, da zdaj že zna večina oziroma vsi Slovenci vsaj tri tuje jezike, potem bi verjetno to lahko šlo. Ampak, tudi s tremi jeziki, ker ko postajamo primerljivi in primerni za vstopanje v Evropsko zvezo, je ena od zahtev, da je prost pretok tudi blaga. Torej, če je prost pretok blaga, potem bo prišlo v vseh jezikih na naš trg in tu pa mislim, da na vsak način moramo sprejeti formulacijo, da bodo vse kemikalije označene v slovenskem jeziku.
Če sem v zmoti, kar se tiče zakona o varstvu potrošnikov, bi prosil, če mi lahko povedo s strani vlade, saj zadnjič so me o tem podučevali, naj mi povedo, kje to tako jasno piše, da bodo potem tudi tisti, ki imajo opravka s kemikalijami, se tega morali tudi držati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Jelinčič ima besedo in za njim gospod Beuermann.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. K 21. členu imamo pravzaprav kar nekaj amandmajev, pa se bom razgovoril o vseh štirih.
Namreč, pri prvem amandmaju, ki ga daje vlada, se sprašujem, če je smiselno uvajati notri ta stavek: "Določene nevarne kemikalije morajo biti pakirane v embalaži, ki onemogočajo odpiranje otrokom." Zavedati se je treba, da določene in tukaj mišljene nevarne kemikalije so pravzaprav v dosego zgolj v kemijskih laboratorijih in v drugih znanstvenih ustanovah. Gre za industrijske kemikalije, ki jih lahko dobijo otroci v roke, pa še te je zelo vprašljivo. Zato ne vem, koliko je smiselno, da je to notri, čeprav konec koncev škoduje tudi ne. Zagotovo pa sem proti temu, proti amandmaju poslanske skupine krščanskih demokratov, ki pravijo, da naj se zadnji stavek prvega odstavka 21. člena popravi tako, da se bo novo besedilo glasilo: "Vse kemikalije morajo biti opremljene z deklaracijo v slovenskem jeziku." Deklaracija v slovenskem jeziku se pravzaprav pri kemikalijah ne razlikuje od deklaracije v kateremkoli drugem jeziku oziroma v angleškem jeziku. Kemijski simboli za ione, katione, anione, sestavine, nečistoče so pravzaprav enaki povsod; procenti so enaki povsod; miligrami so enaki povsod. Gre za imena, ki jih pa le v nekaterih primerih lahko navajamo v slovenskem jeziku. Recimo, če imamo natrijev tiosulfat, lahko pišemo natrijev tiosulfat, če ne uporabimo angleške besede sodiom tiosulfat oziroma latinske oziroma kemijskega imena, ki pa je ravno tako povsod enako. Drugače je, recimo, ko imamo dimetil sulfoksid, ki je v vseh jezikih enako deklariran, razen če ne gremo na kemijsko ime oziroma njegovo strukturno formulo. Zato mislim, da ni smiselno, da bi podprli amandma krščanskih demokratov.
Ravno tako pa je iz istega razloga tudi smiselnost vprašljiva pri amandmaju gospoda Beuermana, ki pravi, da so lahko nevarne kemikalije za industrijsko in laboratorijsko uporabo izjemoma opremljene le z napisi v tujem jeziku, če so vsi, ki z njimi ravnajo, seznanjeni z njihovimi nevarnostmi. Mislim, da je tudi njemu kot kemiku poznano, da tisti, ki ravnajo s takimi kemikalijami, se morajo že tekom svojega študija seznaniti z nevarnostmi omenjenih kemikalij, zato še enkrat pravim, da ne vem, če je ta amandma smiseln. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Beuermann, za njim gospod Demšar.
RICHARD BEUREMANN: Hvala za besedo. Repliciram gospodu Demšarju, delno pa tudi gospodu Jelinčiču. Namreč, mene seveda zelo veseli skrb za slovenski jezik, tukaj verjetno ni nobenih dilem. Gre pa za neko racionalnost. Gre za to, ali bomo dejansko zahtevali, recimo, nekega Mercka, nekega Riedla de Haena ali nekega drugega svetovno znanega proizvajalca kemikalij, da bo tiste minimalne količine kemikalij, ki jih, recimo, uporabljamo strogo v laboratorijih ljudje, ki v laboratorijih delamo. Sam imam kar nekaj let prakse laboratorijskega dela, tako da o tem lahko govorim. Dejansko mi je gospod Jelinčič kar nekaj razprave vzel o tem, kar sem hotel povedati. Dejstvo je, da je v mojem amandmaju samo dodano - se opravičujem; poleg industrijske uporabe sem dodal še laboratorijsko uporabo. Poglejte, verjetno je res nesmiselno, da zdaj iz tega delamo neko politiko in se na tej točki lomijo kopja o tem, kdo je večji skrbnik za slovenski jezik. Mislim, da je tukaj treba upoštevati mnenje stroke in ne nazadnje, tako odbor kot vlada moj amandma podpirata.
Še okoli Jelinčičeve diskusije, ki pravi, da se mu ne zdi pomembno oziroma potrebno, da se pri vladnem amandmaju govori o določenih nevarnih kemikalijah. Mislim, da je treba dvoje ločiti: eno so kemikalije, ki jih uporabljamo v industriji in v laboratorijih, drugo pa so kemikalije, ki so naprodaj v neki splošni potrošnji - ne vem, čistilo za WC-je, če sem banalen, seveda potrebuje tak zamašek, da ga otroci ne bodo znali odpreti. Toliko. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Nekaj je replik. Boste tudi gospod Jelinčič, najprej pa bo imel gospod Demšar repliko, potem gospod Jelinčič in gospa Zbačnikova.
VINCENCIJ DEMŠAR: Repliciram gospodu Jelinčiču in gospodu Beuermannu. Prvič bi rekel to, da ni rečeno, da se bodo nevarne kemikalije samo v laboratorijskih ustanovah, kot je bilo tu rečeno, dobile, ampak zaidejo tudi kam drugam. To je prvič. Drugič, gospod Jelinčič, te oznake kemijskih elementov so standardne, ki so take, kot se jih učijo ali pa uporabljajo v Franciji, Grčiji in tudi pri nas. Ampak to so oznake, to so črke, s katerimi označujemo, ampak to ni v slovenskem jeziku. To je bistvena stvar.
Potem gospod Beuermann, ko rečete - pa ne da bi hotel loviti na besedah - rekli ste, gre za racionalnost; ne - gre za življenje. Veste, kemikalije so nevarne, zato sprejemamo poseben zakon o kemikalijah, saj ne sprejemamo nekega zakona, ne vem, o lesu ali pa ne vem o čem, tu je precizirano, da gre za kemikalije. Tudi ne gre samo za slovenski jezik; seveda gre tudi za slovenski jezik, gre pa tudi za to, da je pri nas vsakemu jasno, s čim razpolaga. Če simbolično ugovarjam tudi gospodu Beuermannu, ki je rekel, da zamaška ne more otrok odvrteti. Zdaj ne vem, kdo je potem še otrok, ker imamo menda neka določila, kdo so otroci. Ampak vam povem, da trinajstletni otrok lahko marsikaj odvrti. Zato mislim, da v tem, kar sta povedala tako gospod Jelinčič kot gospod Beuermann, ni bilo nekih utemeljenih razlogov, da ne bi označevali vseh kemikalij v slovenskem jeziku. Ali to pomeni res tako velik strošek - prosil bi, če mi lahko poveste, ali bo iz tega toliko prihranjenega, da lahko govorimo o racionalnosti. Zato mislim, da v nobenem primeru ne smemo tega spustiti mimo, da bomo postali imuni, da bo tako, kot zdaj vidimo na ulicah, kjer imamo polno - pojdite po Cankarjevi v Ljubljani, pa boste videli, ko včasih ne veš, ali si v slovenskem glavnem mestu ali si nekje drugje. Zato prosim, bodimo pri tem vsaj toliko modri, da bomo sprejeli formulacijo "vse je treba označiti v slovenskem jeziku".
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za repliko. Repliko ima gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. No, sam mislim, da je gospod Demšar zgrešil svojo diskusijo, kajti mislim, da bi moral to o slovenskem jeziku ob kakšnem drugem zakonu povedati, čeprav se s povedanim strinjam, vendar to pa nikakor ne more veljati za kemikalije. Kemikalije so specifične snovi, ki se jih pač ne označuje s črkami, tako kot pravite, ampak se jih označuje bistveno drugače. Mislim, da vsi tisti, ki se s kemikalijami ukvarjajo, vedo, kako se označujejo in zagovarjajo moje stališče. Mogoče je gospod Beuermann dal napačno primerjavo, ko je rekel, WC čistilo je kemikalija - to je zmes kemikalij, ni kemikalija kot taka. Vendar pa tudi s tega stališča lahko rečemo, če gledamo malo širše na te kemikalije, mogoče ima celo prav glede tistega zapiranja, čeprav še vedno mislim, da je nesmiselno.
Drugače pa v primeru, če se nevarne kemikalije najdejo, tako kot ste rekli, gospod Demšar, da "se najdejo kje, tam naokrog", potem je treba proti temu sprožiti kazenski postopek, ker nevarne kemikalije se pač ne morejo "najti kar tako naokrog."
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Repliko ima gospa Zbačnikova, repliko na repliko pa gospod Demšar. Gospod Bajc je razburjen.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav. Rada bi samo gospodu Jelinčiču povedala iz svoje lastne izkušnje.
Ne veste, vse kaj otroci najdejo, kaj vse starši prenesejo. Zato vam svetujem - lahko vam rečem iz svoje skoraj več kot 20-letne dežurne službe, kako pomembno je, da je varnost na potenco in da je oznaka tudi ne samo s kraticami ampak s polno besedo. Kajti, tudi nas sekretariat opozarja, pa tudi sama vam povem iz izkušenj, kako pomembne so minute, kako pomembne so sekunde, ko to nekdo najde, ko pride do zdravnika, ko pride v dežurno službo in lahko hitro ukrepaš. Zlasti pa pri otroku, ki najde in odpre in popije in se lahko na razne načine zastrupi.
Zato vam rečem: bolje je več kot manj. Eno življenje je več vredno kot nekaj sredstev, ki jih bomo za to potrebovali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replicirali ste gospodu Beuermanu. Replika gospod Demšar. Ali niste imel replike? Replika gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Samo vprašanje imam za gospoda Jelinčiča. Nekateri se - jaz upam, da se še - spomnimo, kaj smo se po srednjih šolah, nekateri pa tudi kasneje, na fakulteti učili, jaz tega nisem delal in se učil. Ampak vas vprašam, ali je H2 in še nekaj zraven, karkoli ste lahko dodali SO in ne vem, katere povezave ste delali, ali je to v slovenskem jeziku. Lepo vas prosim. Dajte razmisliti o tem! Potem bom povedal konkreten primer, kaj pomenijo nevarne kemikalije.
Pred več kot 10 leti smo imeli v Škofji Loki onesnaženo vodo. Nihče ni povedal, za kaj je šlo. Šlo je pa za čisto - uradno nismo dobili nikoli tistega, takrat smo celo mislili, da je Jugoslovanska vojska kakšne stvari na zajetje peljala, pa ni bilo; ampak je šlo za čisto šlamparijo. Ni pogledal, kaj tam gor piše. S tem se nekoliko sebi ost izbil, ko sem rekel, lahko se zgodi, da nekdo potem niti pogleda ne. Ampak vsaj to naredimo, da bodo pogledali.
Gospod Jelinčič, če je tudi zmes, je vendar kemikalija. Ali se vam ne zdi?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Najverjetneje bi bilo logično, da taka vprašanja pridejo do izraza na delovnem telesu. Gospod Jelinčič, ste se odpovedali repliki? Hvala lepa. Prosim. Ali imate repliko, gospod Jelinčič? Prosim. Potem gospod Košir.
ZMAGO JELINČIČ: Gospa Zbačnikova! Zagotovo otroci prinesejo marsikaj. Vendar ponavadi nosijo okoli nevarne kemikalije tisti otroci, ki ne znajo brati. Zato mislim, da je dosti bolj smiselno, če je na kemikalijah oznaka nevarnosti z tistimi dodatnimi lističi in tisto pa je in tisto mora biti in ena mrtvaška glava več pomeni enemu otroku, ki ne zna brati kot črke ali besede, ki jih ne razume.
Gospodu Demšarju pa - H2 SO4 je H2 SO4; žveplena kislina je žveplena kislina in vsakdo, ki je kdaj delal v laboratoriju, pač ve, kaj je to. Verjamem pa, da tega ne vedo tisti, ki so študirali zgodovino, recimo. (Smeh.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: No, prosim, da spoštujemo naše poklice in si na ta način ne repliciramo. Gospod Košir, prosim. Bom dal vsem besedo.
JOŽEF KOŠIR: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Mislim, da smo v tej razpravi šli mogoče malo v napačno smer. Označevanje kemikalij - in gre za industrijo, na vsako pošiljko pride deklaracija. Oznaka je tudi točno pogojena, na vsaki embalaži tudi, verjetno to poznamo. In s tega izhodišča ni smiselno se o tem pogovarjati, da je na vsakem zaboju, ko pride, recimo, 500 zabojev ali pa v 500 steklenicah določena kemikalija, da je na vsaki deklaracija; ampak za skupno pošiljko pa je in tam je v slovenščini. Oznaka pa, kot je povedal prej, je pa jasna: formula in tudi simboli, ki označujejo kemikalije in so tudi napisani - od pogodbe do deklaracije - in je pošiljka in vse skupaj. Tako da se je nesmiselno pogovarjati o tem - o slovenskem jeziku.
Druga stvar: tisti, ki so delali v laboratoriju, saj: prvič - v laboratorij že vsak nima vstopa; drugič - je dnevnik kemikalij; tretjič - so točno označene kemikalije s simboli, ki morajo biti, od kemičnih znakov pa do znakov nevarnosti. Plus tega vsi tisti, ki delajo v laboratorijih, verjetno imajo tudi izpite iz zdravstvene nege s kemikalijami in verjetno ni tukaj problem in tudi ni problem v znanju. Tako da mislim, da je to popolnoma nesmiselna razprava, katero danes vodimo, ampak se moramo orientirati k temu, da je jasno označena embalaža s simboli, varovana potem z deklaracijo in varovana s pogodbo. To pa tisti, ki so delali, poglejte, verjetno vedo, kako se to dela. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Košir. Replika, gospod Beuermann.
RICHARD BEUERMANN: Hvala za besedo. Ne morem si kaj, da ne bi vso to divjo diskusijo okoli kemikalij in slovenskega jezika dal kot lep primer delovanja tega našega parlamenta. Zgodovinar se razume na kemikalije, kemik o tem ne ve dovolj, en drug kemik, ki sicer velikokrat nastopa za to govornico, se ne oglasi v zvezi s tem - prav zanima me, kaj on misli o tem problemu. Tako resnično predlagam, da počasi zadevo zaključimo in gospod predsednik, predlagam, da počasi gremo na glasovanje, če je to možno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ja, to je bil tudi moj predlog, gospod Beuermann. Gospa Zbačnikova - replika in gospod Demšar.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Gospod Jelinčič, res je, da ti otroci ponavadi ne znajo brati in tudi znak ne pomeni veliko oziroma jih ne prestraši, vendar ljudje, odrasli ali tisti, ki jih pripeljejo, pa znajo brati. In je zelo pomembno, da je čas kratek, ko pride do ustreznega zdravnika. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Demšar, še replika in nato bomo odločali. Tudi amandma pod točko 2 bi glede na vsebino moral biti prekvalificiran v amandma na amandma vlade. Prosim, gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Gospod Beuermann, mogoče res, da se zgodovinarji najbolje ne razumemo na kemijo in kemikalije. Bojim se pa, da se nekateri v stroki premalo razumejo na slovenski jezik in ga premalo spoštujejo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Jerovšek, replika. (Negodovanje poslancev iz klopi.) Izzvan je bil kot kemik. Prosim za mir v dvorani. Mislim, da gre za nesporazum, kajti gospod Beuermann govori samo o tem, da v svojem amandmaju dodaja tudi besede "laboratorijsko uporabo", on se ni opredeljeval do jezika. Ne, gospod Beuermann samo predlaga, da se v drugem odstavku vladnega predloga doda besedi "laboratorijsko uporabo", vse ostalo je predlog vlade, ne pa njegov predlog. Prosim, gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Oglasil se nisem zgolj zato, ker sem bil izzvan od gospoda Beuermanna, ker se tudi on ne odzove vedno ko pozivam koga, da naj odgovori. Vendar se je v tem primeru, čisto odkrito rečeno, zelo težko decidirano odločiti ob teh amandmajih.
Po mojem osebnem mnenju so navedbe oziroma člen - pripravljen tako, kot je 21. člen - z vidika, kaj to pomeni za našo industrijo pa tudi za varnost, nekako dovolj. Osebno menim, da je bistveno bolj pomembno, ne to, kar piše v 21. členu - mislim na deklaracijo o slovenskem jeziku - ampak da bi morali to priložiti k 24. členu, ki govori o varnostnem listu, tako imenovani "safety list". Kajti ta varnostni list se običajno prilaga - tako je bilo pač doslej, če sem še na tekočem s kemijo - pri uvozu oziroma izvozu kemikalij. Sedaj pa že tudi proizvajalci obvezno zahtevajo ta "safety list". Vendar gre to skozi nabavne službe in zelo pomembno je, da nabavne službe, kjer so v glavnem komercialisti, vedo, s kakšno kemikalijo operirajo. Zato bi predlagal, da damo to določilo, da se varnostni list obvezno predloži pri vsakem uvozniku, pri vsakem izvozniku in pri vsakem prodajalcu tudi v slovenskem jeziku. Na ta način, menim, da bomo več naredili za varnost pri prometu s kemikalijami, kot pa zgolj s tem, kako bodo te kemikalije v drobni prodaji ali podobno deklarirane.
Se je pa dejansko težko odločiti za vsako najmanjšo količino kemikalij. Ne vem, ali to nosi posledice, da bo potem problem pri razvoju določenih proizvodov, kjer bodo majhne količine, ki se uvažajo po posebnih poteh, da ne bodo mogli uvozniki do tega pravočasno priti. Potem lahko to pomeni včasih tudi neko zamudo in določen hendikep. Tako, da menim, da bi bilo najboljše, da damo določilo, da se varnostni list vedno predloži tudi v slovenskem jeziku. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jerovšek, za vaš prispevek k temu vprašanju.
Torej, imamo štiri amandmaje. Če ostane tako, kot je predlagano, in bo amandma pod točko 2 zapisan tako, kot je, potem, če je izglasovan amandma pod točko 1, je amandma pod točko 2 brezpredmeten. Obstaja pa možnost, da predlagatelj amandma pod točko 2 prekvalificira v amandma na amandma vlade k 1. členu. Ni? Prehajamo na odločanje. Najprej dajem na glasovanje amandma pod točko 1. k 21. členu. Predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 1.? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1. sprejet.
To pomeni, da je amandma pod točko 2. brezpredmeten.
Amandma pod točko 3. Predlagatelj je poslanska skupina SKD, vlada ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3.? (14 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni podprt.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 4. Predlagatelj je skupina poslancev s prvopodpisanim Richardom Beurmannom. Vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo podpira amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanjem dajem 21. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 21. člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 21. člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 24. členu. Predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 24. členu? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 24. členu, sprejet.
S tem smo v celoti spremenili 24. člen.
Smo pri 25. členu in amandmaju vlade; odbor ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 25. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V celoti smo spremenili 25. člen.
Smo pri 29. členu in amandmaju vlade, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je v celoti spremenjen.
Smo pri amandmaju k 30. členu, predlagatelj je poslanska skupina SKD, vlada in delovno telo ga podpirata. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 30. členu? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 30. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Še enkrat ugotavljamo prisotnost. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 30. člen v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 31. členu, predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Glasovali smo k amandmaju k 31. členu.
Člen je v celoti spremenjen.
Smo pri amandmajih k 32. členu. Prvega predlaga poslanska skupina SKD, vlada, delovno telo ga podpirata. Drugega predlaga vlada pod točko 2, odbor ga podpira, ampak seveda predlaga tudi nov 32.a člen in o tem bomo glasovali ločeno. Ker ni razprave, dajem najprej na glasovanje predlog za amandma pod točko 1 k 32. členu, ima podporo vlade in delovnega telesa. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod 2. točko - vlade, to se pravi druga alinea drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi: "Ime proizvajalca in prijavitelja."
Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 32. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za novi 32. člen? (29 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Na glasovanje dajem amandma za novi 32.a člen, predlagatelj vlada, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sprejeli smo nov člen.
K 33. členu imamo amandma pod točko 1. vlade, odbor ga podpira. Pod točko 2. - poslanske skupine SKD, vlada ga ne podpira. Predlagatelj je napovedal, da bo ta amandma umaknil. Ali drži? Gospod Demšar sporoča, da je SKD umaknila amandma pod točko 2. Na glasovanje dajem amandma pod točko 1. k 33. členu. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1. k 33. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 33. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (31 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 36. členu in amandmaju vlade, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (42 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 38. členu in amandmaju vlade pod točko 1., odbor ga podpira, in pri amandmaju poslanske skupine SKD, ta nima podpore vlade in delovnega telesa. Ali želi kdo besedo? (Da.) Gospod Mozetič, prosim.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. Drage kolegice, spoštovani kolegi!
Vnaprej moram povedati, da nisem kemik, tudi ne bom govoril o kemiji. Ampak parlament ni kemijski laboratorij, tako da lahko govorijo tudi tisti, ki niso kemiki.
Ena stvar me zanima pri tej zadevi. Gre za amandma vlade, ne za amandma slovenskih krščanskih demokratov. In sicer pod b) piše takole: Za tretjim odstavkom se dodata nov četrti in peti odstavek, ki se glasita: "Pravne in fizične osebe, ki opravljajo promet z nevarnimi kemikalijami, ki so razvrščene v katero od skupin F do N iz 10. točke 2. člena tega zakona, namenjenih za splošno uporabo, morajo z oznako na vidnem mestu napotiti uporabnika, da pri prodajalcu zahteva informacijo v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu ter o ukrepih za prvo pomoč ob nesreči." Če nekatere stvari - ker tu pa res ne gre za kemijo - razumem, torej, pravna ali fizična oseba, ki opravlja promet, je med drugim tudi prodajalec - tisti, ki zadnji da proizvod v promet potrošniku, ker gre za proizvod za splošno uporabo (kot piše tukaj) - bo na vidnem mestu, torej prodajalec - jaz sem prodajalec, ta trenutek, prodajam nevarno kemikalijo in bom zadaj za svojim hrbtom napisal v svoji trgovini velik plakat, na katerem bom rekel: "Dragi potrošnik," v zakonu piše uporabnik, "napotujem te oziroma prosim te, da me povprašaš, da ti dam informacijo v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu in o ukrepih za prvo pomoč ob nesreči s to kemikalijo, ki ti jo bom ta trenutek prodal." Poslušajte, saj to je smešno! Saj eno podobno zadevo smo v enem členu že prej sprejeli. Mislim, da je to smešno. Prodajalec - in to mora biti zaveza zakona, ampak jaz ne bom tega popravljal, in mislim, da bo še drug problem. Prodajalec, ko da nek proizvod v promet, ko ga proda, zlasti če gre tu - in tu govorimo o izdelku za splošno uporabo. Torej ga bom nesel domov, ker bo lahko tudi otrok - morda se bo ustrašil tiste smrtne glave ali pa se ne bo ustrašil - mi mora dati informacijo o vsem tem, ne da mi na list napiše za hrbtom, da ga lahko vprašam za informacijo. Samo mimogrede, na tej seji bomo govorili tudi o zakonu o splošni varnosti proizvodov, kjer piše, da se morajo dati samo varni proizvodi, in med drugim zahteva, da prodajalec oziroma tu govori že o dobavitelju, proizvajalcu; in tudi prodajalcu; tisti, ki da izdelek v promet, mora dati vrsto obvestil potrošniku, kupcu, da bo ravnal z izdelkom tako, da bo varen. Tukaj pa, milo rečeno, še enkrat bom ponovil: taka določba je hecna! Enostavno se bo prodajalec s plakatom na steni svoje trgovine rešil in še zelo jezno in naduto se bo verjetno obnašal do kupca, ki bo tisto prebral in bo potem zahteval od njega, naj mu pove, kaj in kako naj ravna s tistim izdelkom, ki ga on prodaja.
Mislim, da take določbe ne sodijo v zakon, tako kot - pa se prej nisem javil - ne sodi v zakon določba (samo da jo najdem, ker je zelo zanimiva, ampak je bila sprejeta) "nevarne kemikalije za industrijsko in laboratorijsko uporabo so lahko izjemoma opremljene le z napisi v tujem jeziku, če so vsi, ki z njimi ravnajo, seznanjeni z njihovimi nevarnostmi". Kdo in kako in kdaj bo pa ugotavljal, ali so vsi seznanjeni z nevarnostmi? To so take določbe, ki jih sprejemamo v naših zakonih, da potem izpade, da lahko delajo dobavitelji, prodajalci in vsi tisti, ki se s tem ukvarjajo, s potrošnikom, kar hočejo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Mozetič. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 1, ki ga predlaga vlada; amandma pod točko 2 pa je v nekaterih segmentih podoben. Seveda, če bo izglasovan amandma pod točko 1, bo amandma pod točko 2 brezpredmeten, čeprav v določenem segmentu ni bistvene razlike. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1 k 38. členu? (36 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; s tem je amandma pod točko 2 postal brezpredmeten.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Prosim? (Posvetovanje) Vsekakor je možno amandma vložiti v tretji obravnavi in se potem lahko državni zbor odloči do te vsebine. Prosim, da si zabeležite, gospod Demšar. Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (41 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 39. členu in amandmaju poslanske skupine SKD, ima podporo vlade in delovnega telesa. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 40. členu. Prvega predlaga vlada, odbor ga podpira. Imamo pa tudi amandma pod točko 2, predlagatelj je poslanska skupina SKD, ki nima podpore vlade in delovnega telesa. Če bo amandma pod točko 1 sprejet, bo drugi brezpredmeten. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (40 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, zato je amandma pod točko 2 brezpredmeten.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri glasovanju o 42. členu in prvem amandmaju, ki ga predlaga vlada, odbor ga podpira in pri amandmaju pod točki 2, ki ga predlaga poslanska skupina SKD. Ta nima podpore vlade in delovnega telesa in velja ista opomba, če je amandma pod točko 1 sprejet, je pod točko 2 brezpredmeten. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 42. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k naslovu enajstega poglavja, predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma k naslovu enajstega poglavja? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k naslovu sprejet.
Smo pri amandmaju k 46. členu, predlagatelj je poslanska skupina SKD, vlada in delovno telo ga podpirata. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 46. členu? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 48. členu, predlagatelj pod točko 1 je poslanska skupina SKD, vlada in delovno telo ga podpirata. Isto velja za amandma pod točko 2. Ugotovimo prisotnost! (55 poslancev.)
Kdo je za prvi amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2 k temu členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 48. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 49. členu: zadnji odstavek se črta, predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 49. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za člen? (29 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 53. členu, predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 54. členu. Predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen v celoti dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 55. členu in amandmaju vlade, ki je vsebinsko povezan z amandmajem vlade k 58. členu pod točko a in b. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmajih k 56. členu. Prvi je vladni. Vložen je bil 3. februarja, spremenjen pa je bil 22. marca. Odbor je predlagal svoj amandma, ki je vsebinsko zajet v spremenjenem amandmaju vlade pod točko 1. V kolikor je ta sprejet, je glasovanje o amandmaju pod točko 2. brezpredmetno. Torej amandmaja odbora. Ali želite besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1. k 56. členu? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem je amandma pod točko 2. brezpredmeten.
Na glasovanje dajem 56. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 58. členu, ki je vsebinsko povezan z amandmajem vlade k 55. členu, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju vlade k 59. členu, odbor ga podpira. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 60. členu; predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 64. členu; predlagateljica je vlada, odbora ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri predzadnjem amandmaju, to je amandma k 66. členu; predlagateljica je vlada, ki je ta amandma tudi spremenila, stališče odbora pa iz gradiva ni razvidno. Gospod Mozetič, prosim.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegi in kolegice! To je spet en zanimiv amandma, ki kaže na način dela. Ampak prosil bi, če bi mi predstavnik ali predstavnica vlade oziroma predstavniki vlade, ki so tukaj, povedali, kaj so s tem amandmajem želeli doseči. Mislim, da je v pristojnosti vlade, da izvaja zakon; in če je za izvajanje zakona potrebno imenovati določeno število inšpektorjev, potem jih pač mora imenovati. Če želi zakonsko zavezo, da bo morala imenovati določene inšpektorje, potem naj to jasno napiše. Ampak zdaj je napisano tako: "Ustrezno število zdravstvenih inšpektorjev, ki opravljajo nadzor nad izvajanjem tega zakona, se imenuje najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona." Ustrezno število inšpektorjev - kaj je to "ustrezno število inšpektorjev" - od 1 do ne vem koliko, in se imenuje - kdo jih bo imenoval? Potem napišite, predlagajte! Če se bojite na ministrstvu, ki ste ta zakon pripravljali, da vam vlada kot vlada ne bo odobrila ustreznega števila inšpektorjev, potem recite, "vlada mora v šestih mesecih po sprejemu tega zakona imenovati deset inšpektorjev", ali pa "minister za" ne vem kaj, "ki je pristojen, bo v tem roku imenoval deset inšpektorjev". Ampak jaz mislim, da je ta določba nepotrebna. Verjetno želite imeti določeno moč zakona, čeprav dobro vemo, da zakonska moč tej vladi nič ne pomeni, ker pač ne spoštuje zakonov, ki jih parlament sprejema. Ampak taka določba je res nesmiselna. Želel bi pa vedeti, če poveste, v čem je razlog, da ste jo predlagali, ali v tem, kar jaz mislim, da je, kar sem ravnokar povedal, ali je razlog v nečem drugem. Vendar še enkrat ponavljam, na osnovi te določbe se lahko ne imenuje nič, ker se nič ne more imenovati samo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospa državna sekretarka, prosim.
DUNJA PIŠKUR-KOSMAČ: Hvala lepa, gospod predsednik. V predlogu zakona je bilo napisano, da se ustrezno število inšpektorjev, torej inšpektorjev - zdaj pa dodaja vlada "zdravstvenih" inšpektorjev - imenuje najkasneje v enem letu po uveljavitvi zakona. Vendar je bilo v razpravi dogovorjeno, da je potrebno v 6 mesecih, ker Evropska unija zahteva za to ustrezno kvalificirane inšpektorje, ki imajo ustrezno izobrazbo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Mozetič je zadovoljen z odgovorom.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 66. členu. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje bomo dali člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Imamo tudi amandma k 67. členu, ki ga predlaga vlada. To kar v paketu, hkrati časno tudi predlaga amandma za nov 67.a člen. Odbor podpira. Saj smo glasovali pravilno. Ker smo razdelili amandmaje tako, kot je po poslovniku.
Na glasovanje dajem amandma k 67. členu, predlagateljica je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 67. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za novi spremenjeni 67. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Na glasovanje dajem amandma za novi 67.a člen. Predlagateljica je vlada, odbor podpira. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem smo izglasovali novi 67.a člen.
Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati in glasovati moramo še o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje o naslovu zakona. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo naslov zakona sprejeli.
V razpravo dajem še naslednji predlog sklepa: Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije. Ali želi v zvezi s tem sklepom kdo razpravljati? (Ne želi.) Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bo predlog zakona za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta sklep? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Sklep ima tudi državna sekretarka, prosim.
DUNJA PIŠKUR-KOSMAČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Vlada Republike Slovenije predlaga, da državni zbor obravnava tretjo obravnavo predloga zakona o kemikalijah v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika državnega zbora. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. To je poslovniška določba, ki omogoča, da se lahko obravnava zakon sedem dni po prejemu, ko pride v parlament in ga prejmejo poslanke in poslanci. Želi kdo razpravljati o predlogu sklepa? (Ne želi.) Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (43 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Izčrpali smo sklepe in tudi zaključili to točko dnevnega reda.
Prehajamo na naslednjo, 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPLOŠNI VARNOSTI PROIZVODOV, hitri postopek. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Besedo ima državna sekretarka, gospa Tatalovičeva.
IRENA DOBRAVC-TATALOVIČ: Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci! Na kratko vam želim predstaviti zakon o splošni varnosti proizvodov. S tem zakonom zagotavljamo pravni okvir za zagotavljanje splošne varnosti prav vseh proizvodov, tudi tistih, ki niso doslej urejeni s posebnimi zakoni. Slovenija do sedaj še nima zakona, ki bi splošno in obvezujoče zavezoval prav vse proizvajalce in dobavitelje, da lahko dajejo v promet samo varne proizvode. Glavna vsebina zakona je povzeta po evropski direktivi, ki je že v letu 1992 določila obveznosti tako dobaviteljev kot proizvajalcev, da se lahko dajejo v promet le varni proizvodi. In s tem spada ta zakon tudi v sklop te zakonodaje, ki jo mora Republika Slovenija povzeti in sprejeti za polnopravno članstvo v Evropski uniji. Ta zakon določa tako imenovano rezidualno varstvo, torej nastopa v tistih primerih, ko ni posebne zakonodaje. Je po svoji naravi splošen zakon, lahko pa se uporabi tudi v primerih, ko o varnosti proizvodov govorijo posebne, specialne zakonodaje, kadar le-te ne urejajo v celoti vseh področij, ki so namenjena varovanju proizvodov. Torej definicija varnega proizvoda je vezana najprej z zahtevami, ki jih določajo tehnični predpisi, tehnična zakonodaja, predpisi, če ti obstajajo, v kolikor pa le-te ni, se spušča na raven neobveznih standardov, domačih in tudi tujih. S tem zakonom so dana pooblastila pristojnim inšpekcijskim službam, da lahko vzamejo iz prometa vse tiste proizvode, ki pomenijo nevarni proizvod. Ta zakon določa tudi pristojnost vlade, da lahko s podzakonskim aktom, s posebnim pooblastilom oblikuje posebno koordinacijsko telo za konkreten primer na nivoju koordinacije inšpekcijskih služb, ter pooblastila, ki jih v zvezi s tem ima. Ta zakon po svoji naravi zasleduje civilno, ne civilnopravni, temveč javnopravni interes, kar pomeni, da je po svoji naravi preventiven, saj preprečuje z definicijo, da se smejo v promet dajati samo varni proizvodi, nepotrebna tveganja. Z vzpostavitvijo pristojnih nadzornih organov je država zadostila tudi pogojem, ki jih evropski standard in direktiva od nje zahteva.
Poleg ostalih, torej poleg dolžnosti izvajanja stalnega nadzora nad varovanjem prometa v zvezi z varnimi proizvodi, pa je določeno tudi pooblastilo vlade, da v primeru, ko so podani ukrepi, ko je potrebno določen proizvod zaradi nevarnosti dajati iz prometa, o tem obvesti tudi druge države oziroma druge pristojne mednarodne institucije. Torej hitri postopek predlagamo zaradi navedenega, ker je torej na tem področju še vedno pravna praznina, kajti splošnega zakona, ki bi določal obveznost prav vseh proizvajalcev in distributerjev, da dajejo v pravni promet samo varne proizvode, ni. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospe državni sekretarki. Predlog zakona je obravnaval odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Ali želi predstavnik odbora podati svoje poročilo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ali želijo besedo poslanke in poslanci? Poročilo odbora ste prejeli na klop. Razpravo zaključujem v okviru prve obravnave. Prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Amandmaji so pa v poročilu vlade. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada je 19.3. poslala državnemu zboru svoje amandmaje, ki ste jih prejeli v gradivu. Poročilo delovnega telesa, ki ne predlaga svojih amandmajev, pa ste prejeli danes na klop. Delovno telo podpira vse amandmaje, ki jih je predlagala vlada k temu zakonu. Večina amandmajev pa je pripravljenih glede na pripombe sekretariata.
Prehajamo k razpravi o 1. členu in amandmaju, ki ga predlaga vlada: v prvem odstavku se besedilo nadomesti tako, da se glasi: "S tem zakonom se določa, da se v promet lahko dajejo samo varni proizvodi." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma vlade? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 1. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
Amandma k 2. členu in člen dajem v razpravo. Predlagateljica amandmaja je vlada. Dikcija novega besedila je usklajena s pripombo sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 2. členu? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (30 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 3. členu; predlagateljica je vlada. Tudi ta je usklajen s pripombo sekretariata. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 3. členu? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 3. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen v celoti? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 4. členu in razpravi o 4. členu. Dikcija novega besedila je usklajena s pripombo sekretariata. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 4. členu? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Pozornost, prosim! Ponovno ugotavljamo prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen v celoti? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 5. členu, predlagateljica je vlada. Tudi ta dikcija je usklajena s pripombo sekretariata. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 5. členu? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 8. členu. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 8. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 8. člen? (30 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 8. člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 10. členu, predlagateljica je vlada. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 10. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Še enkrat bomo ugotovili prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 10. člen v celoti? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 11. členu, predlagateljica je vlada. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 11. členu? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem smo v celoti spremenili 11. člen. Glasovali smo o tistih amandmajih, h katerim so bili vloženi amandmaji.
Prehajamo na razpravo o ostalih členih, h katerim niso bili vloženi. Želi kdo besedo? Prosim, gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. Drage kolegice, spoštovani kolegi!
Ta zadeva teče tako, kakor po sistemu, da skoraj presenečen je, bi človek rekel. Ampak dobro. Jaz predpostavljam, da je v tem zakonu vse v redu, da takrat, ko ga bodo začeli izvajati, zlasti tisti, ki jih bodo sankcije lahko doletele, da se ne bodo takrat preveč jezili na državni zbor, da je sprejel zakon, ki je preveč nejasen, ki dopušča vrsto zadev, ki bodo potem lahko sporne in na koncu tudi drago stale. Ampak verjamem vladi, da je izredno dobro zadevo pripravila. Kljub vsemu pa jo sprašujem za dva člena, ki nista amandmirana. To sta 6. in 7. člen.
Zakaj in kaj želi s tem členom? Zopet bom rekel. Če vlada smatra, da je potrebno ali če je potrebno na osnovi neke druge zadeve sprejeti nek izvedbeni predpis za ta zakon, ima pooblastila v svojem zakonu. Tukaj ne gre za zakon, ki bi zadeval človekove pravice oziroma obveznosti, ko mora imeti posebno pooblastilo vlada, da sprejme izvedbeni predpis. Ampak tukaj sploh ne določamo mi, da mora vlada sprejeti tak predpis, ampak, da ga lahko sprejme. To pomeni, da ga lahko sprejme, lahko ga ne sprejme. To je tako kakor - čemu naj to primerjam? Kar pomeni ta določba, je smešno. Zopet bom rekel, da je smešna, ker mi pooblaščamo vlado, da nekaj sprejme, če pa ona misli, da ni potrebno sprejeti, da ne bo potrebno sprejeti, pa ne bo sprejela. Če vlada misli, da bo potrebno sprejeti, tudi če to ne piše tukaj notri, bo pač sprejela. Če misli, da ne bo potrebno, pa ni treba na zalogo, da mi tukaj v parlamentu neke člene sprejemamo. Tako mi je povsem nejasno.
Ampak ta člen je šel že mimo, ker je to šlo hitro. Tam pri sankcijah. Tako kot so opredeljene, je treba presneto natančno brati, pa še ne veš, ali si razumel zadevo ali ne. Prva sankcija, ki govori v nasprotju s 3. členom, da dajo v prodajo, promet nevaren proizvod. 3. člen govori o varnem proizvodu. Govori samo o tem, da je treba samo varne proizvode dati in nič nevarnih. Mislim, da je formulacija - ampak jaz se v to ne bom spuščal; ni se sekretariat spuščal - mislim, da bi bila formulacija nekoliko drugače zapisana, bolj precizna in bolj jasna, ki bi natanko določala, kaj in kako bo. Ampak v resnici 6. in 7. člen to je zopet določba, ki si jo vlada za vsak slučaj izposluje iz parlamenta. Če bo potem kaj narobe, bodo rekli, saj so v državnem zboru to sprejeli in sploh ni nihče o nobeni stvari razpravljal, ampak so skoraj z aklamacijo ta zakon sprejeli, ker je pač potreben zaradi Evropske unije.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospa državna sekretarka, gospa Tatalovičeva.
IRENA DOBRAVC-TATALOVIČ: Hvala lepa. Torej v 6. členu je potrebno povedati, da je določeno koordinacijsko telo, ki se bo lahko, če bo nastopil v praksi konkreten primer, da bo prišlo do neuskladitve med delovanjem različnih inšpekcij in njihovimi pristojnostmi, ki so zajete v njihovih specialnih zakonih, lahko vzpostavil. Torej dvignil se bo na nivo tiste zakonodaje, ki je določena v njihovih specialnih predpisih. Kajti inšpekcijske službe, ki v tem zakonu delujejo, so po svoji vsebini zelo raznolike. Tukaj gre za sodelovanje najrazličnejših, od tržnih inšpektorjev do inšpektorjev, ki imajo v pristojnosti varovanje zdravja, do gozdarske inšpekcije. Menimo, da je primerno, da se tudi za konkretni primer, ki lahko v praksi nastopi, ne pusti v zakonu neka pravna praznina in se prepusti potem odločanju o kompetenčnih sporih, kajti v takih primerih je potrebno hitro delovati. Za tak primer pa je predvidena možnost s posebnim pooblastilom, ki jo lahko da le zakon. Ta zakon je generalni, splošni zakon, da vlada določi koordinacijsko telo na ravni inšpekcij, ki odreagirajo hitro, in jim določi tudi pooblastila za posamično ukrepanje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za vaš odgovor. Ali želi še kdo besedo o treh členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o teh treh členih oziroma o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za te člene? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so bili preostali členi sprejeti.
Razpravljati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo naslov zakona sprejeli.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da so bili pri predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeti vsi amandmaji, ki jih je na osem členov vložila vlada. Ali želijo k tem členom kvalificirani predlagatelji vložiti amandma? (Ne želijo.) Ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Razpravo bi zaključil. Dajem na glasovanje predlog zakona o splošni varnosti proizvodov v celoti na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon v celoti sprejet.
K tej točki ni vloženih dodatnih sklepov. To točko dnevnega reda zaključujem.
Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RAČUNOVODSTVU. Predlog tega zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Prosim, državna sekretarka, gospa Jančeva.
MARIJA JANC: Hvala lepa za besedo. Predlog zakona o računovodstvu je za tretjo obravnavo pripravljen v skladu z razpravo v državnem zboru ob drugi obravnavi tega zakona in v skladu z razpravo na delovnih telesih državnega zbora.
Vlada je predlagala tudi amandma v zvezi z amortizacijo za tiste pravne osebe, ki pridobivajo prihodke tudi iz naslova prodaje proizvodov in storitev na trgu ter iz naslova drugih neproračunskih virov. Zaradi tega je predlagan amandma k 44. členu, ki omogoča obračunavanje amortizacije v breme prihodkov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospe državni sekretarki. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za finance in monetarno politiko. Prosim poročevalca, če poda poročilo. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Ni kaj veliko povedati. K predlogu zakona so vloženi štirje amandmaji; tri je vložila vlada. Enega od teh je pravkar predstavila gospa Jančeva in govori o amortizaciji v zavodih.
Pomembno pa je opozoriti na prvega od vseh vloženih, to je amandma skupine poslancev s prvopodpisanim gospodom Jožetom Možganom. To je amandma k 44. členu, ki besedo "virov" nadomešča z besedo "prihodkov". Na prvi pogled gre za neko drobno tehnikalijo, v resnici pa gre za tektonske spremembe. Kajti prvi odstavek 44. člena govori o državnem proračunu in o občinskih proračunih, drugi odstavek govori pa o zavodih. Gospod Možgan je pa dal amandma na prvi odstavek, z obrazložitvijo, da bi želel, da se v zavodih obračunava amortizacija. Če bi bil ta amandma sprejet, bi s tem povzročil, da bi se v zavodih obračunavala amortizacija, o čemer govori drugi odstavek, ki ga predlaga vlada, da se pa v prvem odstavku, po predlogu gospoda Možgana, nenadoma začne obračunavati amortizacija v državnem in občinskih proračunih. Seveda si lahko predstavljate, kaj bi to pomenilo pri, prvič sprejemanju proračuna, kjer bi morali nenadoma imeti desetine milijard amortizacije, drugič pa, kaj bi to pomenilo pri samem konceptu tega zakona. Skratka ta zakon potem sploh v resnici več ne rabimo v predlagani obliki. Mislim, da gre za popoln nesporazum, zato ker obrazložitev, ki jo je dal gospod Možgan, govori o zavodih, o čemer govori pa drugi odstavek in je to urejeno z vladnim amandmajem. Zato seveda, ker gospoda Možgana tukaj ni, da bi umaknil ta amandma, ker bi mu sam sugeriral, predlagam seveda v imenu odbora, da amandmaja gospoda Možgana ne podprete, da pa podprete vse tri amandmaje vlade in zakon, ki je v proceduri že več kot 3 leta, dokončno tudi sprejmemo, uveljavil pa bi naj se s 1.1.2000. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kopač. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) O zakonskem predlogu v celoti dajem besedo, če kdo želi od poslank in poslancev? (Ne želi.) Razpravo zaključujem, prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih. Kot je bilo že povedano, imamo amandmaje k trem členom. Pregled amandmajev ste prejeli danes na klop, tri amandmaje predlaga vlada, enega pa skupina poslancev. Stališče vlade do amandmaja skupine poslancev je bilo razvidno iz nastopa gospe Jančeve.
K 44. členu imamo torej amandma skupine poslancev, prvopodpisani Jože Možgan, črta se beseda "virov" in se nadomesti z besedo "prihodkov". Drugi amandma, ta govori pa o drugem odstavku, pa je amandma vlade; odbor podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1 k 44. členu. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (10 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni dobil večinske podpore.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 2 k 44. členu. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 56. členu, predlagateljica je vlada, odbor podpira. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 56. členu? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 59. členu: člen se črta. Predlagateljica je vlada, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Končali smo glasovanje o amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ali je zaradi sprejetih amandmajev morebiti porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ni.)
Na glasovanje dajem predlog zakona o računovodstvu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo sprejeli zakon o računovodstvu.
Zaključujem 5. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O DEVIZNEM POSLOVANJU. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca odbora, mag. Kopača, da predstavi stališča odbora.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Na predlog zakona so bili vloženi samo trije amandmaji; enega je predlagala vlada kot redakcijski popravek 27. člena, ki smo ga, kot se spomnite, pri drugi obravnavi na sami seji še malo popravljali. Poleg malenkostnega redakcijskega popravka je vlada predlagala še manj liberalen režim za borzno-posredniške družbe, kadar poslujejo v svojem imenu in za svoj račun - naj torej ne bi bile tako kot banke in zavarovalnice, jim naj ne bi bilo omogočeno, da nakupujejo vrednostne papirje v tujini v svojem imenu in za svoj račun, kakor pač želijo, ampak samo tiste prvovrstne, tako kot velja za vse druge, pod pogoji, ki jih predpiše Banka Slovenije. To pomeni sicer določeno ožanje, ampak v drugi obravnavi smo se o tem na odboru veliko pogovarjali, in ker je pač vlada na tem zelo vztrajala, smo se na odboru temu uklonili in smo podprli tudi ta vladni amandma.
Poleg tega sta tu še dva pravnotehnična amandmaja k 18. členu in k 72. členu, ki ju je predlagal odbor in sta povsem neproblematična.
Predlagam, da predlog zakona skupaj s temi tremi amandmaji podprete v celoti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Kopaču. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) O zakonskem predlogu v celoti dajem besedo poslankam in poslancem. Ni razprave, zato jo zaključujem. Prehajamo na odločanje o treh vloženih amandmajih. Kot je bilo pravkar povedano, je k 18. in 72. členu predlagatelj odbor, k 17. členu pa je predlagateljica je vlada. Na glasovanje dajem amandma k 18. členu. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k 27. členu. Predlagateljica je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 27. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo še amandma k 72. členu. Predlagatelj je odbor. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 poslancev.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 72. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na podlagi določb poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ali je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost. (Ni.) Na glasovanje dajem zakonski predlog v celoti, torej zakon o deviznem poslovanju. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo sprejeli zakon o deviznem poslovanju.
Matično delovno telo oziroma odbor državnega zbora za finance in monetarno politiko predlaga državnemu zboru, da po končani tretji obravnavi sprejeme naslednji dodatni sklep: Državni zbor Republike Slovenije pooblašča sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, da v končni redakciji besedila zakona o deviznem poslovanju v drugem odstavku 60. člena sklicevanje na 45. člen nadomesti s sklicevanjem na 44. člen ter opravi redakcijo besedila v skladu s pripombami sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve z dne 19.3.1999. Ali želi v zvezi s tem dodatnim sklepom kdo besedo? (Ne želi.) Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za dodatni sklep? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujemo tudi to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJIH, TRETJA OBRAVNAVA, EPA 1508.
Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca odbora za besedo. Gospod mag. Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Ni kaj dosti poročati. Ni nobenega amandmaja. Zakon smo v drugi obravnavi sprejeli po dolgem času čakanja tega zakona. Takrat sem razlagal, kako je ta zakon pomemben, ker je ekvivalent zemljiški knjigi. Tokrat - gre za neke vrste v narekovanju zemljiško knjigo za vrednostne papirje.
Predlagam seveda, da ga podprete. Amandmajev ni. Odbor predlaga samo dodatni sklep, kako naj sekretariat redakcijsko popravi besedilo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Kopaču. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? Ali želijo o zakonskem predlogu v celoti besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem. Ugotavljam, da k zakonski materiji ni bil vložen noben amandma. Zato so pogoji, da odločamo o zakonu v celoti.
Na glasovanje dajem zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih sprejeli.
Odbor za finance in monetarno politiko predlaga dodatni sklep: Državni zbor Republike Slovenije pooblašča sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, da skupaj s predlagateljem v končni redakciji besedila zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih odpravi pravopisne napake, dopolni navedbe uradnih listov oziroma jih vpiše na ustreznih mestih, opusti navedbe v oklepaju sedmega odstavka 32. člena kot nepotrebne. Zaradi ustaljenih pravil nomotehnike ustrezno oštevilči poglavja ter podpoglavja in opravi siceršnjo redakcijo besedila v skladu s pripombami sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve z dne 9. marca letos. Ali želi v zvezi s tem dodatnim sklepom kdo besedo? (Ne želi.) Želi? Svoj glas bo ob tem sklepu obrazložil gospod Ribičič. Prosim.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Prej sem pri podobnem sklepu glasoval proti. Sedaj bi rad še enkrat opozoril na to.
Mi sprejmemo zakon, potem pa naknadno, ko je zakon sprejet, s posebnim sklepom spreminjamo zakon oziroma dajemo pooblastila, da se opravlja takšna in drugačna redakcija, kar so, po domače povedano, seveda posegi v zakonsko besedilo. To je sprememba zakona, ki je bil ravnokar sprejet. Jaz mislim, da takrat, preden se dokončno odloča o zakonu, je pač treba te stvari povedati, ne pa potem, ko je zakon sprejet. Tako da bom ponovno glasoval proti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Ribičič. Svoj glas bo obrazložil gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Jaz bom glasoval za, navsezadnje je to bilo predlagano že poprej. Mislim pa, da je pomembno poudariti to, da sekretariat za zakonodajo to tako ali tako počne, v končni redakciji, ker je to njegova naloga in mora popraviti tiste očitne napake, kjer je pač do njih prihajalo. Recimo, če se sklicuje na nek uradni list, za katerega se slučajno ugotovi, da ni, ne vem, letnica 1997, ampak je 1996. Ne vem, take reči mora sekretariat sam od sebe popraviti. Ampak, ker je predstavnica sekretariata si želela še posebno pooblastilo za to, kar tako ali tako mora početi, smo pač na njeno željo predlagali tak sklep in menim, da ni nič narobe, če ga državni zbor tudi sprejme. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Praviloma so se pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve v amandmajski obliki tudi vgrajevale v zakon v sami fazi sprejemanja zakonov.
Na glasovanje dajem predlagani dodatni sklep, kot sem ga prebral. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dodatni sklep? (36 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog dodatnega sklepa dobil večinsko podporo in je sprejet.
S tem zaključujem tudi to točko dnevnega reda. Hvala.
Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH KAZENSKEGA ZAKONIKA REPUBLIKE SLOVENIJE, EPA 1417. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Prosim, gospod minister za pravosodje, gospod Tomaž Marušič ima besedo.
TOMAŽ MARUŠIČ: Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani gospodje poslanci! Pred vami je kazenski zakon v tretjem branju. V zakonodajnem postopku je ta zakonski projekt od leta 1995 dalje, zaradi tega je povsem razumljivo, da v tem skoraj 4-letnem obdobju je sam zakonski predlog doživel veliko sprememb, ker je treba upoštevati tudi čas, v katerem je ta zakonski predlog nastajal. Namreč gre za obdobje približevanja Evropski skupnosti, gre za obdobje, ko smo sprejemali številne konvencije evropskega sveta v boju zoper korupcijo, zoper organiziran kriminal. No, gre za programe "optopus", programe "greko", vse v smeri boja zoper organizirano kriminaliteto. No, seveda to se je nedvomno odrazilo tudi na tem zakonskem projektu, ki je bil tu pred vami v državnem zboru.
No, po opravljenem prvem branju so bile vse sugestije državnega zbora in državnih poslancev upoštevane in sprejete v drugo branje. V drugem branju je prišlo do določenih sprememb, predvsem v splošnem delu, ko je bila uvedena maksimalna kazen 30 let zapora in posledično temu so sledili amandmaji za vsa tista kazniva dejanja, kjer je bila predvidena maksimalna 20-letna kazen. Skratka, maksimalna kazen se je predpisala za kazniva dejanja zoper državno ureditev, zoper človečnost in mednarodno pravo. Poleg tega pa so vse določbe v splošnem delu, ki se nanašajo na stek kaznivih dejanj, za obteževalne okoliščine in ostalo, prilagodile tej maksimalni kazni.
No, uvedli so se tudi drugi instituti, recimo institut skesanca, se pravi ta, ki je priznal kaznivo dejanje in povedal, za katero hudodelsko družbo gre, da se mu potem kaznivo dejanje za sodelovanje v sami hudodelski družbi odpusti, za storjeno kaznivo dejanje pa ravno tako kaznuje.
Moram poudariti, da je novela kazenskega zakona neposredno vezana z določenimi institucijami iz zakona o kazenskem postopku, ki je že bil sprejet. Se pravi, zakon o kazenskem postopku, ki že velja in ki je bil že sprejet, dopolnjuje kazenski zakon in obratno.
Zaradi tega, gospodje poslanci, je pred vami kazenski zakon v tretjem branju. Predlagam, da ga sprejmete. Moram povedati, da obstajajo še določeni uskladitveni amandmaji, na katere nas bo naknadno opozoril tudi državnozborski sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve in ki so bili tudi že sprejeti na današnji korespondenčni seji vlade. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu ministru. Predlog je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Ali želi predsednica odbora besedo? Prosim, gospa Beblerjeva.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi! Zelo na kratko bi podala temeljne vsebine poročila odbora za notranjo politiko in pravosodje, kar pa ne pomeni, da smo tudi tako na kratko opravili s samo vsebino predloga za spremembo kazenskega zakonika Republike Slovenije v tretjem branju. Nasprotno, ko smo bili že pri tem, da se moramo odločati o predlogih v tretjem branju, je v zvezi s konkretnimi pripombami sekretariata in vrhovnega sodišča k 3. in 7. členu na predlog prisotnih predstavnikov pravnih fakultet v Ljubljani in Mariboru odbor obširno načelno razpravljal o že sprejetih odločitvah državnega zbora v drugi obravnavi, in sicer zvišanju najvišje možne zaporne kazni ali posebnega maksimuma kazni zapora na 30 let.
Prisotni strokovnjaki so namreč opozorili, da se tovrstna reforma kazenske zakonodaje ne more delati na način, kot je bilo to storjeno v državnem zboru, torej z amandmiranjem v drugi obravnavi, in sicer brez celovite analitične ocene posledic na druge institute, na primer zastaranje, pomilostitve in tako dalje. Tovrstni poseg pomeni reformo kazenske zakonodaje, ki pa mora biti celovita in skrbno pretehtana.
Z zvišanjem kazni za posamezna kazniva dejanja ter drugimi popravki, ki predstavljajo tudi uskladitev s pravnim redom Evropske unije, so se člani odbora strinjali. Vprašljivo pa je generalno zaostrovanje oziroma povečanje represivnosti, čeprav je bila ta odločitev že sprejeta v državnem zboru. Izražen je bil dvom, da je bila odločitev dovolj pretehtana in izpeljana v vseh členih. Člani odbora so si bili edini, da je treba predlagane rešitve v zakonu ponovno temeljito preveriti v sodelovanju in s pomočjo strokovnjakov s področja kazenskega prava. Zato je takrat odbor sprejel tudi sklep, da se oblikuje in sestane posebna delovna skupina, v kateri bi bili zastopani predstavniki kazenskih oddelkov vrhovnega sodišča, nato predstavniki sodniškega društva, predstavniki fakultet, kazenskih kateder pravne fakultete v Ljubljani in Mariboru in tako dalje. To smo tudi realizirali in moram reči, da je bil sestanek te posebne delovne skupine izredno ploden in da smo se pravzaprav dokopali do, po našem mnenju, usklajenega predloga amandmajev, ki vam jih dajemo v poročilu in tudi danes v pregledu. Pozivam vas, da potrdite, oziroma sprejmete te predlagane amandmaje, kajti prepričani smo, da smo s tem nekako zagotovili medsebojno usklajenost posameznih delov kazenskega zakonika, ki je nujen pogoj za kolikor toliko solidno kazensko zakonodajo.
Odbor je upoštevaje mnenje sekretariata sklenil pooblastiti sekretariat, da opravi redakcijo v četrtem odstavku 10. člena in združi vsebino 44. in 45. člena v enoten člen. Gospod minister za pravosodje je že povedal, da bo sproti opozoril na predlagane uskladitvene amandmaje. Jaz pa naj rečem samo še to, da odbor predlaga državnemu zboru, da na podlagi 198. člena poslovnika državnega zbora, sprejme predlog zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika Republike Slovenije v celoti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Beblerjeva. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin. V imenu poslanske skupine združene liste gospod doktor Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Vlada je prepričala tako mene kot druge kolege v poslanski skupini, da so nekatere spremembe kazenskega zakonika nujne, da so potrebne, da so utemeljene tudi z vidika prilagajanja naše zakonodaje evropski zakonodaji. Tukaj gre za specialno področje, zaradi katerega se je ta reforma kazenskega zakonika sploh začela. Lahko bi rekel, da so tista vprašanja, ki jih je v svojem predlogu za spremembo kazenskega zakonika sprožila vlada, bila prediskutirana dobro, relativno temeljito, stroka je imela možnost v mnogočem povedati svoje pripombe in pomisleke, nekateri strokovnjaki pri njih vztrajajo, vendar tukaj celotne enotnosti, stroke seveda ne moremo vedno pričakovati in doseči. Moram pa reči, da tisto, kar se je pozneje zgodilo s to spremembo kazenskega zakonika, pa ni v skladu s pomenom, vlogo, občutljivostjo tega pravnega področja. Zelo temeljne spremembe, ki so bile vnesene v to spremembo zakona v drugi obravnavi, zlasti povečanje kazni z 20, najvišje kazni z 20 na 30 let, je vneslo pač v to spreminjanje kazenskega zakonika nove elemente, ki lahko povzročajo neuravnoteženost celotnega kazenskega zakonika. Ne glede na to, da ni nobene pripravljenosti, da bi poslušali te moje pripombe, jih bom vseeno povedal, če ne drugega za magnetogram...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegi, prosim, da se umirimo in omogočimo normalno razpravo. Prosim, dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: No, saj se nihče ne zmeni, niti za te moje pripombe, ampak jaz bi vam kljub temu skušal do konca povedati. Predsednica odbora je vložila precej truda, da bi - in tudi celoten odbor - sprejemali te spremembe tako kot to pristoji tako občutljivemu vprašanju kot je kazenski zakon. To, kar je predsednica rekla, da bomo, če sprejmemo te amandmaje, ki so predlagani, dobili kolikor toliko solidno kazensko zakonodajo, je seveda dejstvo, skratka trudi se, in predsednica in odbor ter vsi skupaj, da bi bilo to čimbolj solidno. Ampak ta kriterij za kazensko pravno področje pač ni zadosten kriterij. Ko gre za kazensko pravno področje gre za najbolj občutljivo področje poseganja v človekove pravice in tukaj mora biti kriterij bistveno strožji. Edini resni način spreminjanja kazenskega zakonika o tako pomembnih vprašanjih kot je generalna zaostritev kaznovalne politike zgornjih, najvišjih kazni itd. je, da to vlada resno pripravi, ima ob tem resne analize, doseže čim večjo stopnjo soglasja s stroko že pred začetkom zakonodajnega postopka, tako da spremembe, sprejete na takšen način, da se v drugi obravnavi sprejemajo bistveni zaokreti, bistvene spremembe samega kazenskega zakona niso sprejemljivi. Jaz iz vseh teh razlogov ne bom mogel podpreti in s tem prevzeti odgovornost za te spremembe kazenskega zakonika. Kot rečeno, podpiram in vlada me je prepričala, da so nekatere spremembe nujne, to so tiste, ki jih je že v začetku predlagala.
Priznati seveda velja, da je odbor za notranjo politiko in pravosodje uspel s temi svojimi zadnjimi sejami doseči izboljšave. Dejstvo je, da če teh ugovorov, ki jih je odbor podal, podaljšanja tega postopka v obravnavi ne bi bilo, da bi bila ta novela kazenskega zakonika še manj kakovostna. S tega vidika bi bile možnosti za zaplete pozneje v praksi še veliko večje. Skratka, nekaj je doseženo, to priznam. Kljub temu pa moram reči, da celota teh sprememb, način sprejemanja, ne daje garancij za to, da bi bil postopek in s tem tudi končni rezultat takšen, da bi lahko rekli, da je na ravni tako občutljive zadeve, kot je kazenska zakonodaja.
To je razlog, da ne bom podprl teh sprememb. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Ribičič. Sicer imajo zdaj možnost za besedo poslanske skupine, jaz sem pa vašo razpravo razumel kot razpravo poslanca. Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) O zakonskem predlogu v celoti dajem besedo tudi poslankam in poslancem. Ker ni razprave, jo zaključujem.
Prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih. Pregled amandmajev k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika Republike Slovenije, tretja obravnava, ste prejeli na klop, tako da se lahko sedaj odločamo o posameznih predlogih.
K 3. členu je odbor predlagal amandma, ki ga vlada podpira. Tudi večino amandmajev je predlagal odbor, v nekaterih primerih pa vlada. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 3. členu? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 7. členu je predlagatelj amandmaja odbor, vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 7. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 9. členu je predlagatelj amandmaja odbor, vlada ga podpira. Prosim za mir v dvorani. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 9. členu? (36 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 13. členu; predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 13. členu? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 17. členu; predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 sprejet.
Amandma pod točko 2 je amandma na amandma vlade Republike Slovenije. Predlagatelj je odbor za notranjo politiko in pravosodje. Amandma pod točko 3 pa predlaga vlada, odbor ga podpira in daje svoj amandma na amandma.
Na glasovanje dajem amandma na amandma vlade Republike Slovenije pod točko 2. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma vlade, sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Predlagatelj je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (60 poslancev.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju k 19. členu. Člen se črta, predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 19. členu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju k 30. členu. Predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 30. členu? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k amandmaju k 31. členu. Predlagatelj odbor, vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju k 32. členu. Predlagatelj odbor. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju k 40. členu. Predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 42. členu. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o dveh amandmajih k 46. členu. Pri obeh je predlagatelj odbor, vlada drugega podpira, pri prvem ni razvidno. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1 k 46. členu? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 2 k temu členu. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju k 49. členu, predlagatelj odbor. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 49. členu? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmajih k 53. členu. Prvi amandma je vlada umaknila, tako imamo v razpravi samo amandma, ki ga predlaga odbor, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2 k 53. členu? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 2 sprejet.
Končali smo z glasovanjem o amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona. Prosim, gospa Bitenčeva.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik, spoštovani zbor! Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika državnega zbora sekretariat ugotavlja, da je s sprejetimi amandmaji k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakona Republike Slovenije porušena medsebojna skladnost določb zakona, in sicer določbe četrtega odstavka 49. člena kazenskega zakonika Republike Slovenije so v neskladju z določbami 7. in 8. člena ter 4. člena predloga tega zakona. V drugi obravnavi sta bili namreč s sprejetim amandmajem vneseni določbi, ki določata, kakšen je način izrekanja denarne kazni v določenem znesku, kadar gre za stek kaznivih dejanj ter opredeljujeta meje za izrekanje tovrstne denarne kazni starejšim mladoletnikom. Možnost izrekanja denarne kazni v določenem znesku uvaja spremenjeno besedilo prvega odstavka 38. člena, kar opredeljuje 4. člen predloga zakona. Navedena rešitev, ki poleg denarne kazni v dnevnih zneskih predvideva tudi izrekanje kazni v določenih zneskih, pa ni upoštevana v okviru četrtega odstavka 49. člena veljavnega zakona, ki ureja vštevanje pripora in prejšnje kazni, saj za to vrsto denarne kazni ne določa ustrezne višine, enakovredne dnevu pripora oziroma dnevu odvzema prostosti, mladoletniškega zapora ter zapora oziroma višine denarne kazni dveh dnevnih zneskov.
Druga neusklajenost se pa nahaja na sektorju višine kazni, in sicer, določba 18. člena predloga zakona, ki se nanaša na drugi odstavek 127. člena zakonika ter drugi odstavek 285. člena, prvi odstavek 286. člena in drugi odstavek 287. člena kazenskega zakonika Republike Slovenije niso v skladu z določbo 3. člena predloga zakona.
Sekretariat namreč ugotavlja, da pri sprejemanju besedila predloga zakona za drugo obravnavo v sklopu amandmajev, ki zvišujejo specialni maksimum zaporne kazni z 20 na 30 let, ni bil sprejet amandma, s katerim bi se ta sprememba uveljavila tudi pri kaznivem dejanju umora po drugem odstavku 127. člena. Ker k navedenemu členu v drugi obravnavi ni bil sprejet amandma, tega ni mogoče opraviti v okviru tretje obravnave. Poleg tega je sklicevanje na 20-letno zaporno kazen ohranjeno tudi pri treh kaznivih dejanjih iz poglavja kaznivih dejanj zoper pravosodje, in sicer, pri opustitvi ovadbe, da se pripravlja kaznivo dejanje po drugem odstavku 285. člena, opustitvi ovadbe kaznivega dejanja ali storilca po prvem odstavku 286. člena in po drugem odstavku 287. člena kazenskega zakonika. Ker kazenski zakonik alternativne kazni 20 let zapora sploh ne bo več določal, bo potrebno z uskladitvenim amandmajem spremembo takšnega specialnega maksimuma uveljaviti tudi pri omenjenih kaznivih dejanjih. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Bitenčeva. Ker je zakon medsebojno neusklajen, bom prekinil to točko dnevnega reda za pripravo uskladitvenih amandmajev. Kot je napovedal minister Marušič, jih bo vlada takoj sedaj tudi vložila in bodo razdeljeni vam, poslankam in poslancem. Moj predlog je, da državni zbor preide na predlog zakona o pravdnem postopku,in če bodo pogoji, bi lahko danes odločal tudi o uskladitvenih amandmajih.
Prekinjam torej 8. točko dnevnega reda in
prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O PRAVDNEM POSTOPKU. Predlog tega zakona je za tretjo obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Prosim, minister za pravosodje, gospod Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Predsednik, hvala za besedo. Spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci! Pred vami je zakon o pravdnem postopku v tretjem branju. Zakon je v zakonodajnem postopku od leta 1995 dalje. Po prvem branju so bile podane številne sugestije, kako naj bi postal ta pravdni postopek učinkovitejši. Vendar v tem obdobju skoraj štirih let (zlasti po reformi sodstva) se je pojavil fenomen sodnih zaostankov na sodiščih, tako da jih je danes skoraj 600 tisoč ali 590 tisoč, kot so poročali časopisi v zvezi z včerajšnjim sestankom predsednikov sodišč vseh rangov. Od tega, seveda, prek 150 tisoč zaostalih zadev iz kontradiktornih civilnih postopkov. Evropa nam očita počasno delovanje sodstva in s tem povezano nabiranje zaostankov.
Zakon, ki je pred vami, pravdni postopek, je eden izmed postopkovnih zakonov, s katerim pričakujemo, da bodo pravdna sodišča, ki sodijo v civilnih in gospodarskih zadevah, hitreje stekla. Imamo določena procesna zagotovila, zlasti prekluzivne roke, zlasti se ves postopek priprave na glavno obravnavo skrajša, pravdne stranke se sili k večji aktivnosti, skratka, vsaka stranka, ki se odloči za tožbo, je tudi odgovorna, da uporablja pravilno, pošteno in korektno procesna pravila. Pričakujemo, da bo ta zakon rodil uspeh zlasti na hitrejšem delovanju sodišč na civilnem področju. Projekt tega predloga zakona je bil predstavljen tudi Evropi, ko smo razpravljali o učinkovitem odpravljanju sodnih zaostankov. Mislim, da je ta zakon tudi potreben, ker mora Slovenija ob svojem vstopu v Evropo pristopiti k Luganski konvenciji, to pomeni, da je sodba slovenskega sodišča enakovredna tuji sodbi, da je slovenska sodba izvršljiva v kateri koli državi Evropske skupnosti in obratno. Torej pogoj za tak pravni dosežek je ravno ta zakon, zaradi tega predlagam državnemu zboru, da ga sprejme. Vloženi so tudi določeni amandmaji, ki pa so bolj ali manj redakcijske narave, razen tistega, ki se nanaša na pravico do revizije, to se pravi do izrednega pravnega sredstva na vrhovnem sodišču. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru. Ali želi besedo poročevalka odbora, gospa Beblerjeva? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ali želijo o zakonskem predlogu v celoti razpravljati poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje o amandmajih, ki so bili vloženi na to zakonsko materijo v tretji obravnavi. Danes ste tudi prejeli na klop pregled amandmajev. Prehajamo torej na odločanje, najprej razpravo in odločanje o amandmaju k 71. členu, predlagatelj tega amandmaja je odbor. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 71. členu? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 83. členu, predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 83. členu? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje oziroma prehajamo k amandmaju k 86.č členu, predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k amandmaju k 90. členu, predlagatelj amandmaja je odbor. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju k 143. členu. Predlagatelj tega amandmaja je odbor. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 369. členu. Imamo dva amandmaja, prvega predlaga odbor, drugega pa vlada. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k temu členu? (49 prisotnih.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 369. členu. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju k 398. členu. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju k 493. členu. Prvega predlaga odbor in tudi drugega predlaga odbor. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 493. členu? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k temu členu. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2 k temu členu? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri zadnjem amandmaju. To je k 493.a členu. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Izglasovali smo vse amandmaje. Delovno telo predlaga predlog sklepa, da državni zbor pooblašča sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, da v končni redakciji opravi preštevilčenje členov ter ob tem ustrezno slicevanje na preštevilčene člene in redakcijo oziroma nomotehnične popravke besedila v 65., 195. in 326. členu zakona. Ali želi kdo razpravljati o tem predlogu sklepa? (Ne želi.) Gospod Mozetič, prosim.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Prej je kolega Ribičič na podoben način razpravljal. Mi imamo povsem drugo možnost, ki je bolj pravilna in bolj skladna z našim poslovnikom, določeno v poslovniku.
Predno glasujemo o končnem tekstu, imamo možnost, da v takih primerih, ko je več amandmajev, ko so bili tudi sprejeti amandmaji v tretjem branju, ko je potrebno določene redakcijske popravke narediti, da naredi sekretariat čistopis teksta. Čistopis, v katerem upošteva tudi vse to, kar je treba pač popraviti, in nam tak tekst, kakršen naj bo, kakršen naj bo tudi sprejet, prinese na klop in ga potem sprejmemo, in ni potrebno več nobenih redakcijskih popravkov. Ampak ne, mi ne gremo po tej poti, ki je, mislim, da edino pravilna, mi gremo po poti, da nekaj sprejmemo in potem pustimo, pooblastimo ali kakorkoli pričakujemo od sekretariata, da bo delal določene popravke, in v končni fazi se lahko kdo zmeraj tudi spomni in reče, da je le-ta delal potem nekaj po svoje. Tudi zato hočejo imeti oni te sklepe; oni so prepričani, da brez tega sklepa ne morejo delati. Zdaj mi damo sklepe, ampak jaz predlagam, če že danes tega ne naredimo, da v bodoče, ko bo v tretjem branju, ko so v tretjem branju amandmaji - saj, če ni amandmajev, je vseeno - ampak ko so v tretjem branju amandmaji, ko je potrebno, in tu je bilo ugotovljeno že dosti prej, ne danes, da je potrebno narediti določene redakcijske popravke, naj se naredijo na tak način, ali se prej naredijo ali pa s čistopisom, ki ga sekretariat pripravi, in potem, ko ga mi dobimo na klop, ga lahko tudi pogledamo in ga potem sprejmemo - in potem imamo sprejet zakon. Ne pa da pooblaščamo sekretariat, kot zdaj to delamo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Mozetič, za vaš predlog, kako bi v bodoče pristopili k tej temi. O tem je že razpravljal tudi gospod Ribičič, ker smo imeli podoben sklep pri enemu od zakonov pol ure nazaj. Gre za pomembno vprašanje, ali s tem pravzaprav državni zbor pooblašča sekretariat, da naredi četrto branje, bi človek temu delovno lahko rekel.
Ali želi še kdo besedo o tem sklepu? (Ne želi.)
Sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Sprašujem pa sekretariat, na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika, ali smo zaradi sprejetih amandmajev porušili medsebojno skladnost določb zakona? Prosim, gospa Bitenčeva.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik, spoštovani zbor! V okviru predloga zakona, kot ga je sekretariat do sedaj proučil in je tudi že opozoril matično delovno telo, se nahaja ena neusklajenost, in sicer, med 91. členom in tretjim odstavkom 85. člena. Tretji odstavek 85. člena je bil amandmiran v okviru druge obravnave in to tako, da je, kar se tiče postopka z izrednimi pravnimi sredstvi, predpisano, da lahko stranka opravi pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. V 91. členu, ki pa ni bil niti amandmiran v drugi obravnavi, pa je ostalo besedilo, da lahko izredna pravna sredstva na podlagi specialnega pooblastila vlaga tudi pooblaščenec, ki ni odvetnik. Ti dve določbi bo treba med seboj uskladiti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Bitenčeva. Ker je zakon, na podlagi vašega stališča, medsebojno neusklajen, bom prekinil tudi to točko dnevnega reda. Pozivam vlado, da pripravi uskladitvene amandmaje.
Prekinjam 9. točko dnevnega reda. Sam ocenjujem, da je danes državni zbor zelo delavno opravil svoje delo. Predlagam pa, ker ste prejeli uskladitvene amandmaje za 8. točko dnevnega reda...
Proceduralni predlog? Preden predlagam svoj predlog, da ne bom karkoli napačnega predloga dal, dajem besedo za proceduralni predlog gospodu Ribičiču.
DR. CIRIL RIBIČIČ: V dveh opozorilih sekretariata zato, da je treba sprejeti uskladitveni amandma, v obeh je bil, v prvem samo deloma, v drugem pa zdaj bolj očitno, razlog za to, da je do neusklajenosti prišlo, v tem, da se v tretji obravnavi ni moglo popravljati nekaterih določb, ker niso bile amandmirane v drugi obravnavi. Moram poudariti, da uskladitveni amandma ni namenjen temu in če bomo to sprejeli, to prakso, zdaj pač ne moremo drugega narediti v teh dveh primerih, kot da to rešimo na ta način, ampak če bomo to prakso sprejeli, nimajo več nobenega smisla omejitve, ki jih imamo v poslovniku, da se v tretji obravnavi amandmaji lahko dajejo samo na tiste določbe, ki so bile amandmirane v drugi obravnavi, ker vsakdo bo vedel, če tega pač ne bo, mogoče bomo z uskladitvenim amandmajem to stvar razrešili.
Moj proceduralni predlog je, da se jasno pove delovnim telesom, da naj ne računajo na možnost uporabe uskladitvenega amandmaja za takšne primere. Seveda, to je za vlado, zlasti je pa to za vodenje matičnih delovnih teles. Zdaj se tukaj ne da drugega narediti, ker se na drugačen način ne da rešiti, ampak za drugič je treba naprej povedati, da to ni mogoče, se pravi ni sprejemljivo sprejemati amandma v tretji obravnavi s tem, da namerno povzročimo neusklajenost, in da potem to rešimo na ta način, da spremenimo nek člen, ki ga v tretji obravnavi ne moremo več spreminjati, pa ga potem z uskladitvenim amandmajem spremenimo. To je čista zloraba oziroma na ta način se zaobide poslovniško omejitev, kaj se v tretji obravnavi ne more spreminjati. In mislim, da se moramo dogovoriti, da se tega več ne dela.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Ribičič za vašo opozorilo, ki je vsekakor na mestu. Obstoja tudi možnost, da se o tem vprašanju izjasni tudi komisija za poslovnik, če bi bilo pač potrebno, da se ne bi na ta način izkoriščalo te poslovniške določbe.
Moj predlog je, da državni zbor danes še obravnava uskladitvene amandmaje pri 8. točki dnevnega reda, nato pa zaključi z današnjo sejo. Prekinjam 9. točko dnevnega reda.
Prehajamo ponovno na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O KAZENSKEM ZAKONIKU. Uskladitvene amandmaje je pripravila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Prosim, državni podsekretar, gospod Penko.
BOŠTJAN PENKO: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Po pozivu sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve in na podlagi četrtega odstavka 198. člena vašega poslovnika je vlada vložila uskladitvene amandmaje, ki naj zagotovijo, da bo ponovno vzpostavljena porušena medsebojna skladnost, ki je nastala na podlagi amandmajev, sprejetih v drugi obravnavi tega zakona, torej predloga zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika.
V prvem primeru, tukaj gre za novi 7.a člen, gre za uskladitev v povezavi z izrekanjem denarne kazni tudi v določenem znesku. Na drugem mestu v zakonu je že določeno, da se za dva dnevna zneska šteje tudi 10 tisoč tolarjev. To je sedaj pomembno enako storiti tudi pri vštevanju denarne kazni v primeru, ko gre za kazniva dejanja storjena v steku.
Naslednji primer je še bolj očiten. Gre za to, da 20-letna zaporna kazen, kot je ostala pri nekaterih kaznivih dejanjih v posebnem delu kazenskega zakonika, sploh ne obstaja več v kazenskem zakoniku, saj je bila spremenjena v drugi obravnavi in zvišana na 30 let. Seveda je potrebno tudi pri teh dejanjih, kjer se ta številka 20 še pojavlja - tukaj moram poudariti, da ne gre za kazen, ki bi bila predpisana za posamezno kaznivo dejanje, ampak za kazen, ki je povezana z drugim kaznivim dejanjem. Na primer opustitev ovadbe, da se pripravlja kaznivo dejanje, za katerega je predpisana kazen zapora 20 let. Seveda ta 20, ki se je prej nanašal na tisto najhujšo kaznivo dejanje je sedaj povsod nadomeščen s 30 let. Tako, da gre za tipične uskladitvene amandmaje, ki naj zagotovijo konsistentnost zakona. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Penko. V skladu s poslovnikom ni splošne razprave o uskladitvenih amandmajih. Se pa lahko obrazloži glas. Moj predlog bi bil tudi tak, da bomo glasovali o vsakem uskladitvenem amandmaju posebej, ker tudi, če pogledate kako so pripravljeni je razumljivo, da glasujemo torej trikrat.
Najprej dajem na glasovanje uskladitveni amandma k 7. členu. Ugotavljamo prisotnost! (63 poslancev.)
Kdo je za amandma? (52 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem uskladitveni amandma k 18. členu. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem uskladitveni amandma k 46. členu. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Izpolnjeni so pogoji, da lahko državni zbor odloča o predlogu zakona v celoti. Ali želi kdo obrazložiti glas? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika Republike Slovenije? Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je državni zbor sprejel predlog zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika Republike Slovenije.
S tem tudi zaključujem 8. točko dnevnega reda. Samo trenutek, kolegice in kolegi, nismo se še dogovorili za nadaljevanje. Proceduralni predlog ima gospod Anderlič. 19.21, še je čas.
ANTON ANDERLIČ: Seveda se sprašujem, zakaj bi ob tej uri končali, če je bilo rečeno, da delamo danes do 20. ure in ne vidim razloga, da se ob 19.21 uri konča, razen seveda če kakšna točka ni pripravljena, ali pa se komu ne zdi, da se obravnava zdaj, potem se naj to tukaj pove. Ampak jaz menim, da naj danes zbor nadaljuje in da se za naslednje dni dogovorimo, ker smo danes tako ali tako že podaljšali po šesti uri in da za naslednje dni tega urnika do osmih zvečer ni. Jaz bom v imenu poslanske skupine, ker to pooblastilo imam, napisal pismo predsedniku državnega zbora, da pač na ta način glede na to, da smo imeli danes nekaj prekinitev in nedogovora o tem, da bi delali do 20. ure, da se v bodoče to ne bo počelo, razen če bo zbor posebej odločil o tem. Ker smo pa danes že podaljšali po 18. uri in ker smo tako rekoč že planirali s tem, da smo do 20. ure, pa ne vidim razloga, da najmanj še en zakon obdelamo zdaj do 20. ure.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej kolega Anderlič predlaga, da državni zbor danes zaseda do 20. ure. Mislim, da je zasedba taka, ki nam lahko omogoči, da mirno nadaljujemo z delom in seveda točke, ki so pripravljene. Do sedaj smo skušali korektno voditi sejo. Zavedam se, da sta oba zakona (tako kazenski zakonik kot pravdni postopek) zelo pomembni materiji in upamo, da nismo s preveliko hitrostjo kar koli vplivali na kvaliteto naših odločitev. Mislim, da so predvsem strokovnjaki pripravili dobre rešitve. Na predlog gospoda Anderliča predlagam, da državni zbor dela do 20. ure.
Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DAVKU OD IGER NA SREČO, EPA 646/2. Gre za prvo obravnavo tega zakona, ki ga je zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Prosim, gospa državna sekretarka.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Spoštovani državni zbor, poslanke in poslanci! Zelo na kratko bi predstavila predlog in razloge za zakon o davku od iger na srečo, in če mi dovolite, ker je enak razlog in osnova tudi še za nadaljevanje z 11. in 12. točko dnevnega reda, ker se vsi ti predlogi zakonov nanašajo na uvedbo davka na dodano vrednost s 1. julijem letošnjega leta.
Kot veste, je z davkom na dodano vrednost in v skladu s šesto smernico Evropske zveze definirano, kaj je obdavčljiv promet blaga in storitev z davkom na dodano vrednost. V skladu s tem zakonom z DDV-jem niso obdavčene finančne storitve, zavarovalniške storitve in igre na srečo. Kot veste, je ta parlament za finančne storitve že sprejel spremembe in dopolnitve zakona o bilančni vsoti bank, pred vami pa so zdaj še trije predlogi zakonov, iz razloga, da ti gospodarski subjekti, ki ne bodo obdavčeni z DDV-jem, ne bi bili v privilegiranem oziroma ostali subjekti v neenakopravnem položaju. Zaradi tega so tu predlogi omenjenih zakonov, v katerih so definirane davčne osnove, stopnje, in glede efektov nadomeščajo samo sedanjo obdavčitev s prometnim davkom. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa državna sekretarka. Preden dam besedo gospodu Kopaču, ima proceduralni predlog gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Vi veste, da se je danes vsebina dela v državnem zboru temeljito spremenila potem, ko ni bilo tu predstavnikov vlade. Naša poslanska skupina ni pripravljena na nekatere točke, ker smo na seji poslanske skupine, ki smo jo imeli danes dopoldne, predvidevali, bom rekel, drugačen timing in drugačno vsebino obravnav. Teh zadev nismo obravnavali, zato v imenu poslanske skupine prosim za 45 minut odmora. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Saj še ne odločamo, gospod Hvalica, zdaj je še splošna razprava. Če se spomnite, gradivo, ki smo ga pripravili - in zaradi spoštovanja poslovnika, je, da bi ne bilo odmorov med splošno razpravo. Preden bi se pa predlagali sklepi, pa bi vam vsekakor dali odmor.
IVO HVALICA: Ne, ne, gospod predsednik, za sodelovanje, ne za statiranje - za sodelovanje v splošni razpravi je treba predmet preštudirati! Nihče ni pričakoval, da bomo danes absolvirali 20 točk dnevnega reda oziroma mislili smo, da bomo samo eno, to je prvo. Zato, torej za sodelovanje - za pritiskanje na gumb sploh ni treba, da si pismen, ker lahko samo pritiskaš, če ti nekdo ukaže - za sodelovanje v razpravi pa človek mora poznati materijo. V imenu poslanske skupine zahtevam 45 minut odmora. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi, vedno, kadar pride tak predlog za odmor, je predsedujoči na trnih, kajti dejstvo je, da je bil namen tistega, ko se je pripravljal poslovnik, da poslanska skupina vzame odmor za to, da pripravi nove sklepe ali se odloči o glasovanju. Pred nami pa je razprava predstavnika odbora, sekretariata in nato poslanskih skupin ter nato poslank in poslancev. Po tej razpravi bi bilo logično, če bi pripravili nove sklepe, da bi zaprosili za odmor. Tu bi videl logično pot, ne pa, da se prekine razprava sploh, preden pridejo poslanci do besede. Gospod Hvalica ima nov proceduralni predlog.
IVO HVALICA: Gospod predsednik, v primeru, da gremo na neko drugo točko dnevnega reda, ki smo jo pripravili, lahko nadaljujemo zaradi mene tudi do 21.00 ure. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Na glasovanje dajem predlog gospoda Hvalice, da se prekine to točko dnevnega reda in da nadaljujemo s 11. točko, to je predlog zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov, prva obravnava. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlog gospoda Hvalice, da prekinemo s to točko dnevnega reda in nadaljujemo z razpravo z naslednjimi točkami, kot so po vrstnem redu v dnevnem redu? Kdo je za? (13 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
Prosim poročevalca odbora, da predstavi mnenje o predlogu zakona.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Odbor je obravnaval predlog zakona v prvi obravnavi in predlaga, da ga državni zbor tudi sprejme oziroma, da sprejme sklep, s katerim oceni, da je predlog zakona v prvi obravnavi primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo. Poleg tega smo sprejeli oziroma predlagamo še dve dodatni stališči, ki pomenita povzetek pripomb sekretariata in pa sugestijo za spremembo metodologije oziroma evidentiranje mesečnih obračunov. Gre za neko tehnično zadevo. No, stvar, zaradi katere pa se je že in se še bo razvila polemika v tem državnem zboru, pa je višina obdavčitve. Odbor je obravnaval prispele pripombe s strani posameznih prirediteljev posebnih iger na srečo, takrat konkretno smo imeli na mizi samo pripombe iz Casinoja Portorož, ki so dokazovale, da se je vlada pri oblikovanju tega predloga zakona nekoliko vštela. Predlog zakona je namreč zasnovan tako, da naj bi po uvedbi DDV-ja in ukinitvi prometnega davka - več ne in DDV seveda se ne obračunava na igralniške storitve - bilo treba obstoječi prometni davek nadomestiti z nekim drugim davkom, to je ta davek. Vendar stopnja obstoječega prometnega davka in stopnja tega novega davka, četudi sta po številki identični, v resnici po vsebini nista identični oziroma po višini obremenitve, kajti davek na dodano vrednost ima vpliv tudi na davčno obremenitev igralnic, čeprav igralniške storitve niso obdavčene z davkom na dodano vrednost.
Ko se to sešteje sumo sumarom je seveda davčna obremenitev 20% posebnega davka, plus davek na dodano vrednost, je to sumo sumarom bistveno več, kot je to danes, ko imamo posebni prometni davek in še nimamo davka na dodano vrednost.
Ker smo bili nekoliko in se nismo v resnici znali odločiti, smo predlagali dodatni sklep, s katerim predlagamo, da državni zbor pozove vlado Republike Slovenije, da ob predložitvi predloga zakona o davku od iger na srečo za drugo obravnavo, pripravi oceno finančnih učinkov obremenitve davka od iger na srečo v kombinaciji s koncesijsko dajatvijo v igralnicah, pri katerih ta davek pomeni povečano davčno obremenitev, teh davčnih zavezancev glede na sedanje davčne obremenitve. Torej želimo imeti natančnejšo analizo, kaj bi ta davek pomenil, iz katere bi seveda šele lahko razmišljali o morebitnem amandmaju. Kot veste, so zainteresirani tisti, na katere se ta davek nanaša, že kar predlagali davek v višini 6,5% - na primer. To se meni osebno zdi nesprejemljivo. Sploh je neprimeno za prvo obravnavo. Menim, da je najprej potrebno imeti natančnejšo analizo predvidenih učinkov, ki je pa predlog zakona, kot ga je predlagala vlada, v resnici nima v poglavju ocena finančnih posledic.
Zato predlagam, da podprete predlog zakona v prvi obravnavi in tudi ta dodatni sklep, ki nam bo omogočil analitično osnovo za razmišljanje o morebitni drugačni višini davčne stopnje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospodu Kopaču. Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ali želijo besedo poslanke in poslanci? Prosim, gospod Hvalica, Špiletič. Ker niste pisno prijavljeni, bo vaša razprava omejena na 5 minut.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Gospod predsednik! Iz izvajanja gospoda Kopača je sedaj jasno razvidno tudi, kakšen je ta zakonski predlog. Ni nobene finančne projekcije. Ravno to iz tistih dveh papirjev, ki sta priložena v Poročevalcu, se ne da nič razbrati. Kdo pa ve natančno v kombinaciji s koncesijo in z davkom na dodano vrednost, kakšna bo finančna obremenitev igralnic? Kdo? Če si upa, naj pride sem, gospa Milojka Kolar in naj mi pove procentualno, suma sumarom, kakšna bo projekcija te številke? Potem zaradi mene lahko tudi nadaljujemo to razpravo.
Iz tega, kar smo mi kot poslanci dobili, to ni moč razbrati. Sicer pa je predlagal tudi gospod Kopač, s katerim se ponavadi ne strinjam, strinjam pa se z njegovim dodatnim sklepom, če se ne motim, in ta pravzaprav že dokazuje pomanjkljivost tega zakonskega predloga. En tako važen zakonski predlog se vendar ne predstavi poslancem kar tako. To ni lepopisje. To je davek, ki bo nekoga dobro obremenil in nekomu tudi v proračunu nekaj prinašal. Tu moramo imeti nekaj transparentnih številk. Kdo si pa upa sedaj glasovati za tako ali drugačno stopnjo? Kdo? Ne vem, ja samo Einstein, kakšen vrhunski matematik. Nobenih simulacij finančnih učinkov ni. Jaz ne vem, gospa Kolarjeva, mislite, da smo mi bogovi, da se lahko priključimo na vaš računalnik. Tam verjetno imate kakšne izračune. Ali pa blefirate? Jaz iz tega zakonskega predloga ne razumem, kakšna bo obremenitev. Moram vam povedati, da sem se pogovarjal z nekaterimi ljudmi iz tega sektorja in tudi oni nimajo natančnih projekcij. Torej, kako naj bi obravnavamo ta predlog zakona? Jaz sem se hotel jutri dodatno s tem temeljito seznaniti in ni nobena skrivnost, da se skupina poslancev namerava s prizadetimi sestati, da bi poskušali ugotoviti, kaj pravzaprav vlada hoče in kakšen je potem, ko bomo uvedli davek na dodano vrednost, ko bomo realizirali končno koncesije, kakšna je obremenitev tega sektorja. Kdo pa trenutno ve? Jaz bom ne vem kolikokrat postavil ta vprašanja. Tu povejte, ker tu kar se tu pove, je tudi zapisano, kakšna je projekcija obremenitve. Ni treba, da mi to izračunate na stotinko procenta. Zakrožimo na 1%, toliko pa že hočem vedeti in sem tudi upravičen, da to zvem. Zato vas lepo prosim, sam osebno mislim, da je material, ki smo ga dobili za to točko dnevnega reda, izredno pomanjkljiv. Jaz, ki sem poleg tega preletel še kakšnih 20 strani tistega, kar prizadeti pravijo, preletel, ne preštudiral, priznam, ker ne razumem vsega, saj nisem finančnik. Ampak zanima me končna številka, meni ni treba, da sem finančnik, moram pa vedeti kakšen je procent te obremenitve, kakšen bo davek. Če pa tega ljudje iz finančnega ministrstva ne znajo, ne vedo, ne zmorejo, niso v stanju povedati, potem je ta materija prepovršno predstavljena poslancem.
Mi bi morali pred odločanjem neko simulacijo, neko projekcijo, da bomo videli, kaj je na tem. Kaj vem, jaz si ne upam, recimo, a priori glasovati - ta zakon ni primerna podlaga za drugo obravnavo ali nekaj podobnega. Ne upam si. Ampak mogoče bi bil pa upravičen narediti celo to, če bi imel neko projekcijo, potem je moja odločitev enostavna.
Gospa Milojka Kolar, tu vas prosim, ampak številko. Ne potrebujem nobenega sejanja rožic, ampak številko, izza katere boste potem stali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Gospod Jelinčič, nato gospod Feri Horvat in gospod Terčon.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Z gospodom Hvalico se strinjam in sodim, da bi bilo treba o tem predlogu zakona o davku od iger na srečo razpravljati malo bolj kompetentno in predvsem z več podatki. Prepričan sem tudi v to, da bo jutrišnji sestanek primorskih poslancev s predstavniki teh, ki organizirajo igre na srečo, razjasnil marsikatero nepoznavanje, netočnost, nejasnost, ki pa je v tem zakonu evidentna. Predlagatelj, kakor tudi razpravljavci, to se pravi matični odbor, v veliki meri niso imeli vseh podatkov in niso vedeli vsega, kar bi bilo smiselno, da se ve, in kar bi bilo treba vedeti o tem davku od iger na srečo. Zato mislim, da v tem trenutku ne bi bilo več smiselno o tem sploh razpravljati, ampak bi bilo najboljše, da to razpravo prekinemo, počakamo, da se konča jutrišnji sestanek primorskih poslancev s predstavniki - recimo mu tako, igralniškega lobija - na tem sestanku bi se seznanili z vsemi pozitivnimi in negativnimi stranmi tega zakona samega, zagotovo bi našli tudi marsikakšno rešitev, ki bi jo potem lahko vključili v drugo obravnavo zakona. Mislim, da bi bilo smiselno, da se vse tiste ideje, ki jutri zagotovo bodo prišle na plan, vključijo v zakon sam. Da se ne bi zgodilo tisto, kar se ponavadi dogaja, da čez čas, ko bi bilo treba zakon obravnavati, da v tistem trenutku potem sprejemamo spremembe zakona k določenemu zakonu. Zato še enkrat pravim, mislim, da bi bilo smiselno, da se razprava danes prekine, da se preide na drugo točko dnevnega reda, počaka se jutrišnji sestanek s primorskimi poslanci s kompetentnimi ljudmi s področja igralništva in potem nadaljujemo to razpravo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Jelinčič. Klub primorskih poslancev je pomemben organ, o tem ni dvoma, ni pa formalen organ državnega zbora. Bom pa vaš predlog dal na glasovanje, preden bomo prekinili to razpravo, zaključili razpravo. Besedo ima gospod Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, državna sekretarka in drugi prisotni! Strinjam se z razpravo, ki jo je imel kolega Ivo Hvalica in tudi z delom razprave kolega Jelinčiča, ampak smo tam, kjer smo; pač teh potrebnih analiz in projekcij nimamo in mislim, da je najbolj primerno sedaj sprejeti predlog, ki ga predlaga kolega Kopač v imenu odbora za finance, ta dodatni sklep, to, kar manjka, je treba narediti, analize je treba narediti, projekcijo je treba narediti in ko bomo imeli pred sabo to analizo in predlog za drugo obravnavo, bo na osnovi te analize možno: ali da vlada amandma oziroma rešitev za drugo obravnavo, tako kot bo izhajala iz te analize, ali pa damo poslanci potem amandma na predlog v drugem branju. Ne bi pa bil za to, da bi pa zaradi sestanka kluba primorskih poslancev, ki ga zelo cenim in bo gotovo dal koristen prispevek k tej analizi, obravnavo zakona danes prekinjali, ker bi s tem res naredili precedens in bi vedno, ko bi se še kakšen klub spomnil - četudi utemeljeno - zaradi tega potem obravnave prekinjali.
Tako da predlagam, da mi to obravnavo po možnosti zaključimo, sprejmemo ta dodatni sklep in da se potem pri tej analizi koristi tudi to, kar bodo ugotovili kolegi primorski poslanci oziroma njihov klub. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Terčon.
DAVORIN TERČON: V bistvu je precej res, kar pravite tukaj. Torej, meni se zdi ta predlog sklepa, ki ga je podalo matično delovno telo, korekten, da končno dobimo analizo. Res pa je tudi, da vlada ni predložila jasne analize, kaj pomeni ta davek, ob ugotavljanju učinkov tudi davka na dodano vrednost in koncesijske dajatve. Zato se mi zdi ta sklep korekten.
Meni so znani v javnosti izrečeni podatki vodilnih iz igralništva in združenja igralnic v Sloveniji. Po njihovih podatkih bi taka obdavčitev pomenila za večino igralnic tonjenje v izgubo. Seveda sem pred dilemo, ali jim verjeti ali ne, in rad bi imel, na koncu koncev, tudi na nasprotni strani analizo vlade, ki bi lahko te njihove trditve tudi demantirala. Zato je nujno potrebno, da pridemo do analiz, ki naj bi jih vlada pripravila.
Sicer pa se moramo tudi ob tem vprašati, kaj hočemo s tem davkom. Ali hočemo igralnicam pobrati vso akumulacijo, da ne bodo imele nobene možnosti razvoja, da bodo praktično delale za to, da plačajo koncesijsko dajatev in ostale davščine, ali jim moramo omogočiti tudi razvoj? Moje prepričanje je, da morajo biti davčne obremenitve take, da jim bodo omogočile razvoj. Zadnjih pet let v Sloveniji na področju igralništva relativno stagniramo. Po velikem razmahu in tudi zapletih, ki so sledili v 80. letih igralniške dejavnosti v Sloveniji, je nekako tudi zaradi zakonskih določil igralništvo v Sloveniji v veliki stagnaciji. Sedaj že ugotavljamo, da konkurenca, ki prihaja iz sosednjih držav - v Furlaniji-Julijski krajini se že na veliko pripravljajo na odprtje nove igralnice v Benetkah, imajo projekte oziroma napoveduje se otvoritev igralnice tudi v Trstu in ostalih večjih krajih - igralniška dejavnost je pa taka, ki ne prenese čakanja, ampak mora imeti stalen razvoj, stalne novitete, zato da se lahko razvija. Po analizah, ki so jih prikazali igralničarji, pomeni v bistvu tako visoka obremenitev s tem davkom tonjenje v izgubo, vsekakor pa tudi za največje in najuspešnejše igralnice onemogočenje možnosti razvoja. S tem pa onemogočamo tudi bistvene proračunske vire, saj je znano, da igralnice v proračun Republike Slovenije prispevajo krepko več kot 3% celotnega proračuna.
Zato mislim in moje stališče je tudi tako, da bi se moral: najprej ta davek zmanjšati. Seveda je vprašanje, za kolikšno mero se bi moral zmanjšati. O tem se pa lahko odločili šele na osnovi tega, ko bi imeli konkretne analize tudi s strani vlade, ki bi jih potem dali na tehtnico vis-a-vis analiz, ki jih igralničarji že imajo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospodu Terčonu. Replika na vašo razpravo, gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Zahvaljujem se, gospodu Terčonu za to, kar je povedal. Vendar me po drugem skrbi, kako je mogoče, da je to povedal poslanec iz vladajoče koalicije. Človek bi pričakoval, da bi to govorili nekateri iz opozicije. Vendar, kaj se kaže pri vsem skupaj? Kaže se to, da tudi vladajoča koalicija v večini ne ve, kaj dela njena vlada. Kaže se to, da samo nekateri v vladajoči koaliciji imajo vse podatke, ostali poslanci pač potem glasujejo po diktatu.
Tukaj bi mogoče apeliral na vlado, da naj enkrat prestopi to mejo in da takrat, kadar gre za nacionalne interese - za interese države, naj posreduje podatke vsem poslancem, ne samo nekaterim iz vladajoče koalicije. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Mislil sem dati besedo gospe Kolarjevi. Replika, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Replika vsem trem predgovorcem. Spoštovani kolegi! Predlog sklepa, ki ga je dal Kopač: da. Ampak pred odločanjem, ne post festum. Ne bom se najprej odločal, potem bom pa sprejemal še dodatni sklep. Ne! Pred odločanjem. Projekcijo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi besedo gospa državna sekretarka? (Da.) Gospa Kolarjeva, prosim.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Predlog omenjenega zakona je bil pripravljen iz izhodišč in iz podatkov, ki so bili v tistem momentu na razpolago. Se pravi, iz podatkov iz prilivov prometnega davka, ki se z DDV ukinja, od iger na srečo iz leta 1997. Zaradi tega v tem trenutku, glede na to, da je skupaj integralni efekt in analize, ki so v zaključni fazi priprave; se pravi, gre za davčno obremenitev igralnic po koncesijski dajatvi, po DDV s 1.7. in po tem posebnem oziro ma v tem davku, ki naj bi nadomestil prometni davek in je izhajal iz enakih stopenj in iz enake davčne osnove, kot je bilo to oziroma je sedaj še do 30.6. po prometnem davku iz dejanskih podatkov iz leta 1997.
Zakaj ta kasnitev podrobnejše analize? Prvič: naj povem, da ta analiza je zelo kompleksna, ni enostavna. Potrebovali smo pridobitev od vseh igralnic: individualno, podatke na osnovi input - output tabel, na osnovi njihovih bruto bilanc, da bodo enako preverjene in enako izračunane, kot je bil izračunan cel sistem in efekta davka na dodano vrednost.
Drugič. Treba je te izračune narediti vsaj za dve, če ne za tri leta, ker je iz tega treba dobiti podatke in izhajati o povprečni letni obdavčitvi. Namreč, ni vseeno glede efektov davka na dodano vrednost, ali vzamemo leto, kjer se intenzivno investira - ker seveda to pomeni ob investicijah tudi večje obremenitve z davkom na dodano vrednost - ali gre to za leto, kjer teh investicij ni. Zaradi tega je treba izračunavati to povprečje.
In še tretjič: torej v tej trojni kombinaciji: individualno po igralnicah in po njihovih poslovnih enotah seveda še dodatno koncesijsko dajatev vnesti, zato da bi se dobilo korektne, relevantne podatke na povprečju zadnjih dveh, treh let. Na osnovi te analize, ki bo končana zdaj v nekaj dneh, boste dobili seveda vsi na razpolago in bo vlada temu ustrezno seveda tudi korigirala in pripravila zakon za drugo branje.
Je pa res, da smo te detajlne podatke in ker je bil zaključni računi za 1998. leto - veste, da se 28. februarja oddajajo statistične bilance stanja in uspeha, davčni obrazci pa 31. marca in da smo te detajlno obdelane in prilagojene obdelave z analizo DDV-ja po input-output tabelami dobili pred - rečem - parimi dnevi oziroma enim tednom. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa državna sekretarka. Replika, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. No, zdaj je zadeva še bolj čudna. Analize so tako rekoč pripravljene itd. in naj bi bile gotovo v nekaj dnevih. Ampak, na podlagi podatkov iz leta 1997. Sam pa sem to že prebral v sredstvih javnega obveščanja, kakšni so bili rezultati za leto 1998. Zdaj pa še nekaj, gospa Kolarjeva.
Ta davek je v funkciji koncesije in je v funkciji nekje davka na dodano vrednost. Ja, vsi trije davki - dajatve, da tako rečem - so pogojeni, če naj ne bi presegli neko, recimo temu nerazumno mejo, so pogojeni med seboj. Zdaj pa nekaj, gospa Kolarjeva. Kdaj smo sprejemali zakon o igrah na srečo? Dobro se spomnim, ker sem tu izgoreval takrat; 17. maja 1995. leta. Preverite Uradni list številka 27. Te številke vam lahko ustrelim ponoči, če me zbudite - kadarkoli. In zakaj sem vam to rekel? Mi smo tam - mislim, da je to 75. člen, ki sledi 74. členu, ali 75. ali 76., ki določa koncesije - določali koncesijske lestvice v fiksnih tolarskih zneskih. Ja, gospa Milojka Kolar, ali se niso te vrednosti - realne vrednosti, ne nominalne - od 1995. leta do danes v štirih letih spremenile? Trdim, da so se zelo spremenile in tudi tu lahko pričakujete reakcijo tistih, ki bodo prizadeti; ampak reakcijo tudi tistih, ki naj bi nekaj dobili. In ker zdaj trenutno za to govornico predstavljam lokalno skupnost, ki bo na podlagi 74. člena zakona o igrah na srečo "kasirala" 48% koncesije, torej se zavedam, se zavedam in bom tudi odkrito povedal, da bo treba valorizirati koncesijo, ne zmanjšati koncesije - zmanjšati vaš davek. Ali imam prav ali ne? Mislim, da imam prav, če predstavljam lokalne interese. In ko smo se tu borili za 74. člen zakona o igrah na srečo, smo imeli to v mislih. Fiksni zneski so bili, ampak ne samo to, da je štiri leta - zdaj, 18. maja, bo štiri leta, odkar je bilo to - gre za inflacijo na inflacijo na inflacijo, kar je vse skupaj ena precejšnja inflacija. V tem trenutku ne vem, koliko bi bilo to. Gospod kolega Špiletič, pozivam te kar izza govornice, če mi lahko poveš, koliko je lahko štiriletna inflacija - suma sumarum.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Hvalica, ni možno, da se iz klopi pomaga poslancu...
IVO HVALICA: Seveda je možno! To ne piše v nobenem poslovniku, da ni možno; če znaš komunicirati, je možno, če ne znaš, pa buljiš v neke papirje. Sam nisem bil pripravljen za to točko, nimam papirjev, zato se poslužujem svojega kolega, ki je finančni ekspert. Ampak zdaj bom udaril tako, na celo: 45 do 50%! No, glejte!
Ampak, gospa Kolarjeva, ne gre samo za valorizacijo nominalnega zneska, gre za to, da lahko pade koncesionar v drugo stopnjo. To vi dobro veste. Ali mislite, da se bodo ljudje pustili okoli prenašati? Saj ste vi krivi, da niso bile podeljene koncesije. Kdo pa je kriv? Državni zbor je zakon sprejel 17. maja 1995. leta - do danes niso podeljene koncesije! Državni zbor je na mojo pobudo pred mesecem, mesecem in pol sprejel tudi dodatni sklep, da bodo vse koncesije podeljene do 30. junija letos. In zdaj, ko se končno bliža, jasno, ta cilj, bi vi radi pa drugje pobirali. V redu, pobirajte! Vem, da vam manjka denar. Ampak hkrati jasno povejte poslancem, na kakšen način mislite pobirati in kako. Hočem vedeti procent. Izzval sem vas, da mi tu poveste procent, vi pa ste govorili o vsem drugem, samo o tem ne. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želite besedo? (Ne želite.) Želi še kdo besedo? Kolegice in kolegi, prej je v razpravi kolega Hvalica predlagal, da se ne prekine oziroma zaključi splošna razprava. Sam bi bil rad korekten do njega. Prepričan sem, da lahko poslanska skupina pripravi tudi kvalitetne dodatne sklepe in jih predlaga državnemu zboru. Gospod Špiletič, prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Poglejte, gospod predsednik, če sprejmemo to logiko sprejemanja zakonov, potem lahko za vsak zakon rečemo karkoli: tri črke, štiri člene nekdo napiše, je primerna podlaga za drugo obravnavo in sprejmemo dodaten sklep: vlada naj pripravi dodatne podlage, analitične podlage in tako naprej, in bomo v drugem branju pač amandmirali, popravljali in tako naprej. To enostavno ni resno delo. To, kar je prej gospa Kolarjeva izza te govornice povedala, to je bil model, kako bodo skušali izračunati, katera stopnja bi bila primerna in katero bi kazalo vnesti v zakon v drugem branju. To je model, to je orodje, kako priti do prave stopnje. Ni pa podala odgovora na vprašanje, ne samo mojega kolega Iva Hvalice temveč tudi drugih poslancev, ki so na to opozarjali; kolika je tista pravilna stopnja, da bo pravzaprav obdavčenje po sprejemu tega zakona in po uvedbi davka na dodano vrednost do igralništva nevtralna. Menim, da mora vlada tu povedati tudi naslednje: ali je njen cilj, da ohrani odnos do igralništva nevtralen, torej takšen, kot je bil pred uvedbo na dodano vrednost, ali ga želi morebiti pospeševati, torej ga razbremeniti davčnih bremen, ali želi povečati koncesije pa s tem pomagati tudi lokalni skupnosti glede na to, da se odstotek teh preliva nazaj v lokalne lokalne skupnosti. Odprtih vprašanj je veliko in odnosa do vseh teh vprašanj vlada ni pojasnila.
Menim, da mora gospa Kolarjeva odgovoriti še na te dileme, kajti samo potem je mogoče glasovati tudi o sklepu: prvič, da je zakon primerna oziroma da je neprimerna podlaga za drugo branje. Šele ko ugotovimo to, bomo ugotavljali višino stopnje obdavčitve. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Špiletič. Ura je 20. Prekinjam razpravo, prekinjam to točko dnevnega reda. Lepo vas prosim, da si zabeležite. Jutri bomo ob 10. uri pričeli 2. točko dnevnega reda, to je predlog predsednika vlade Republike Slovenije za imenovanje ministra za notranje zadeve. Nato bi prišli na 17.a točko, to je predlog zakona o ratifikaciji evropske konvencije o varstvu tehnološke dediščine. Kot nam je poznano, smo to točko prenesli z 11. seje. Jutri bo tudi matični odbor pripravil gradivo in bomo lahko o tej točki odločali. Nato bomo obravnavali 9. točko, če bodo pripravljeni uskladitveni amandmaji, to je zakon o pravdnem postopku, in nato po dnevnem redu dalje - torej s prekinjeno to točko dnevnega reda in po dnevnem redu dalje. Hvala vsem za udeležbo in lahko noč.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 23. MARCA 1999 OB 20.01 URI.)