Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik Državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.08 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Pričenjam nadaljevanje 4. seje Državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Janez Janša, Aleksander Merlo, Branko Kelemina - Branko Kelemina je prisoten - Leon Gostiša, dr. Ciril Ribičič, Peter Lešnik, Jože Lenič, Rudolf Moge, Andrej Gerenčar, Jože Avšič, Ivo Hvalica, Miroslav Luci, Roberto Battelli, Darja Lavtižar-Bebler, Franc Čebulj je prisoten, Franc Jazbec je prisoten, Peter Hrastelj in Tomislav Herman. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil tudi predstavnike Vlade Republike Slovenije ter vse lepo pozdravljam. Nadaljevanje bomo pričeli z obravnavo 19. točke dnevnega reda - predloga zakona o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic naravne ujme pozimi 1996/97. Zatem bomo prešli na obravnavo 20. točke in po dnevnem redu dalje.
Prehajamo na 19. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O ZAGOTOVITVI SREDSTEV ZA ODPRAVO POSLEDIC NARAVNE UJME V ZIMI 1996/97. Predlog zakona so v obravnavo zboru predložili poslanci Bogomir Špiletič, Janez Janša, Franc Pukšič, Mirko Zamernik, Pavel Rupar, dr. Jože Zagožen, Miroslav Luci in Ivo Hvalica in sicer po hitrem postopku. Zbor pa je pri določanju dnevnega reda določil, da bo predlagani zakon obravnaval po rednem zakonodajnem postopku, to je v prvi obravnavi.
Želi besedo predstavnik predlagateljev? Gospod Špiletič, prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Ko smo izhajali oziroma pripravljali ta zakon, smo upoštevali predvsem dejstvo, da je žledolom in pa snegolom v letošnji zimi v posameznih področjih povzročil pravo upostošenje, in da pravzaprav tam, kjer so gozdovi najhuje prizadeti, sploh o gozdovih ne moremo govoriti več, ker v zrak štrlijo le še polomljena debla in na tistih prostorih bo poteklo še veliko, veliko časa, da bo z vsemi kurativnimi deli zopet mogoče govoriti o gozdovi kot takšnih.
Takšno upostošenje oziroma katastrofa, kot jo je povzročil letošnji žledolom in snegolom, pa menimo, da tudi s širšega vidika razvoja podeželja pomeni izrazito, izrazito negativne posledice, kajti predvsem kmetije, ki so v tem področju še vedno delujoče, so mešane kmetije. Poleti prevladuje poljedelstvo, pozimi pa se nekako nadoknadi izpad dohodka, ki ga ni mogoče ustvarjati z eksploatacijo lesne mase in le na ta način se uspe zagotavljati kmetijstvu vsaj tak nivo, kot ga imamo danes oziroma sploh preživljanje teh kmetij, s tem pa se seveda zagotavlja tudi kultiviranost slovenske krajne.
Moram pa reči, da, predvsem iz kraja iz katerega prihajam, to je iz Kočevja, tam predstavlja zaraščenost z gozdom že preko 80% občine. Da me na to opozarjajo tudi volivci v ribniški občini, v občini Velike Lašče, in mislim, da je to pojav tudi drugod po Sloveniji.
Zato menimo, da bi država, glede na katastrofalne posledice letošnje ujme, vendarle morala pomagati in nekako kompenzirati izpad dohodka, zmanjšanje vrednosti lesne mase, večje stroške eksploatacije oziroma očiščenja gozda polomljenega drevja in na ta način pomagati sanirati škodo prizadetim.
Zakaj smo se odločili za predlaganje interventnega zakona po hitrem postopku? Iz preprostega razloga, ker v Sloveniji sistemskega zakona, ki bi te stvari urejal, ni, in tudi v preteklosti so se podobne zadeve reševale z interventnimi zakoni. To lahko ugotovimo tako iz uradnih listov, kjer so te interventni zakoni objavljeni, pa tudi predstavnik Sekretariata za zakonodajo je ob obravnavi tega zakona na matičnem odboru to pojasnil, da pač sistemskega zakona ni. Predstavnik vlade je tudi na matičnem odboru poudaril, da je vlada že dvakrat sklepala na to temo, kako pomagati odpraviti posledice škode, ki je letos nastala zaradi snegoloma in žledoloma. Vendar iz tega celovitega poročila, ki ga je vlada poslala skupaj s svojim mnenjem na obravnavo v odbor, lahko ugotovimo, da skupna škoda znaša več kot 4,5 milijarde slovenskih tolarjev, da pa samo razvrednotenje lesa iz poškodovanih dreves znaša približno milijardo slovenskih tolarjev in pa več kot polovico milijarde znaša zmanjšan donos zaradi poškodovanosti drevja.
Iz tega poročila je tudi v nadaljevanju razvidno, da je vlada namenila za preventivna in kurativna dela v oškodovanih gozdovih približno 172 milijonov SIT, da pa bi bilo potrebno dodatno zagotoviti še 420 milijonov SIT, se pravi, da ta sredstva še niso zagotovljena. Sicer pa moram reči, da sem kar nekajkrat poskušal seštevati v tem celovitem vladnem poročilu te številke, ki so tukaj prikazane pa se mi nekako ne ujemajo tisti seštevki za katere menim, da bi se vsekakor morali ujemati.
Menim, da je predlog zakona, ki smo ga predlagali v obravnavo, upravičen iz razlogov, ki sem jih ravnokar navedel. Še enkrat poudarjam, imejmo pred očmi, da se Slovenija zarašča z gozdovi in če tokrat ne bomo priskočili oziroma če država tokrat ne bo priskočila na pomoč, da bo drugo leto še veliko hektarov slovenske zemlje ponovno pod gozdovi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Špiletiču, ki je predstavil zakon v imenu predlagateljev. Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosil bi poročevalca, da predstavi mnenje odbora. Predsednik odbora, mag. Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Odbor je predlog zakona obravnaval in ga ni podprl. V razpravi na seji odbora je bilo posebej izpostavljeno, prvič, mnenje Sekretariata za zakonodajo, ki je imelo precej pravno-tehničnih pripomb na sam predlog zakona; kajti sekretariat je ugotavljal določene neskladnosti med obrazložitvijo in samimi členi zakonskega predloga.
Potem, na sami seji odbora je vlada oziroma so predstavniki vlade predstavili sklepe, s katerimi so že poskušali sanirati to naravno ujmo in tudi predstavili višino sredstev, ki so jih v ta namen zagotovili iz rezerve, proračunske rezerve. Sočasno so nam povedali, tudi že dolgo pričakovani sistemski zakon za sanancijo odprave oziroma za odpravo posledic naravnih nesreč, ki bo zdaj, zdaj v parlamentarnem postopku. Sami zagovorniki predloga zakona pa so seveda tako kot predlagatelj že poudarjali velik pomen ali pa veliko škodo, velike posledice za posameznike, ki jih je to prizadelo in seveda potrebo po tem, da se zagotovijo večja sredstva od tistih, ki jih je vlada iz proračunske rezerve že namenila. No, kakorkoli že, na koncu je z glasovanjem odbor z večino glasov ugotovil, da podpora zakonu ni bila zagotovljena, skratka, glasovanje je pokazalo, da odbor predloga zakona ne podpira in ne podpira niti hitrega postopka, čeprav imamo zdaj tu seveda predlog zakona kot tak na dnevnem redu.
Naknadno, takrat tega še ni bilo, naknadno smo dobili še sklep oziroma poročilo seje Odbora za kmetijstvo, ki ga v trenutku obravnave na odboru za finance še nismo imeli. No, in zdi se mi korektno povedati, ker to poročilo ne gre neposredno na zbor, ampak samo matičnemu delovnemu telesu, tudi Odbor za kmetijstvo predloga zakona ni podprl. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Kopaču. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? Besedo ima minister za kmetijstvo, gospod Ciril Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Lep pozdrav gospe poslanke, poslanci, predsedujoči! Vlada seveda predlagani predlog zakona o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic naravne ujme v zimi 1996/97 ne podpira. Predvsem iz enega osnovnega razloga.
Treba se je zavedati, da so te naravne ujme v Sloveniji izredno pogoste v zadnjem obdobju in mi smo v okviru vlade že pripravili delovni osnutek zakona o sanaciji škod po naravnih nesrečah in tudi ta zakon, ki bo sistemsko obravnaval vsa področja, tako državne infrastrukture, tako področje kmetijstva, področje gozdarstva, bo v naslednjem tednu v vladni proceduri. Usklajeno je že med resorji in prepričan sem, da bo v kratkem času tudi ta zakon prišel v parlamentarno proceduro in nekako za daljše obdobje in brez posebnih potreb po interventnih zakonih rešil to izredno perečo situacijo, ki v Sloveniji v zadnjem obdobju je. Mi moramo povedati, da seveda je gospod Špiletič pravilno ugotovil, da v okviru Vlade Republike Slovenije so že bila namenjena sredstva za nekako interventno sanacijo nekaterih posledic. Bilo je v januarju zagotovljenih 45 milijonov za sanacijo škod po žledu, v mesecu marcu 200 milijonov in sicer 150 milijonov za sanacijo škod po žledu in 50 milijonov za sanacijo škod po pozebi, ki je nastala z decembra 1996 na januar 1997. Ravno tako je že pripravljen načrt sanacije škod po žledu, ki ga je pravil Zavod za gozdove Slovenije in z vsemi temi dokumenti, ki tudi strokovno to področje sanacije opredeljujejo, bi s sistemskim zakonom resno in mirno te stvari reševali.
Drugo vprašanje seveda, ki se pojavlja, je tudi pozeba, ki je nastala v tem obdobju, pozeba, ki finančno pomeni večjo katastrofo za kmetijstvo kot je bil žled in pozeba koncem leta oziroma v začetku leta, tako da bo treba ob razpravi tudi o proračunu Republike Slovenije zelo resno z ustreznim zakonom, ki ga predlagamo, spremljati to področje in zagotoviti vsaj tista minimalna sredstva za pomoč, predvsem prizadetim kmetovalcem, tako da bi samo še enkrat poudaril, resno mi tega predloga zakona ne podpiramo, bi pa, v mesecu maju bo prišel v vašo parlamentarno proceduro sistemski zakon, ki bo po naši oceni kvalitetno to področje rešil. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, minister Smrkolj. Sedaj dajem besedo predstavnikom poslanskih skupin. Prvi se je prijavil gospod doktor Jože Zagožen v imenu poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Ali v svojem imenu? V svojem imenu, se opravičujem. Želi besedo kdo od predstavnikov poslanskih skupin? Če ne želi, potem prehajamo na razprave poslank in poslancev. Sedaj pa dajem besedo doktorju Jožetu Zagožnu.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovane kolegice in kolegi! Naša poslanska skupina je vložila predlog tega zakona potem, ko sta že drugo leto zapored žled in zmrzal prizadela velik del Slovenije, predvsem mnogo tistih ljudi, ki jim to pomeni tudi dodatni ali osnovni vir preživljanja. Očitno je, da je pri nas ena nesreča v tem smislu, da če opozicija nekaj predlaga, se po mnenju nekaterih to mora že vnaprej zavrniti.
Poglejte, skoraj natančno takšen zakon, kot smo ga mi predlagali, je bil predlagan in sprejet in sicer zakon o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic zime v letu 1995/96. Našemu zakonu pa so poiskai tisoč napak in tisoč nedoslednosti, čeprav je po sami dikciji enak temu zakonu. Mi smo ocenili in ugotavljamo, da ta ukrep, ki ga je vlada pripravila, 200 milijonov tolarjev in še prej 45, je iz stalne proračunske rezerve, je premajhen in problema ne rešuje, poleg tega to vlade v ničemer ne zavezuje, da bo tudi do konca uresničila. Sprašujem, koliko teh sredstev je bilo že realiziranih? Verjetno nič. Sistemski zakon, ki je v pripravi in o katerem je govoril gospod Kopač, pa ni še niti v proceduri in bo morda prišel na vrsto šele jeseni ali drugo leto, za ta čas pa bo za marsikoga, ki je bil oškodovan, že prepozno. Zato prosim in priporočam, da k zadevi pristopimo razumno, predvsem bi prosil tu kolege iz Ljudske stranke; vem, morda vas zavezuje kakšna določba, da morate v principu glasovati proti opoziciji, vendar tokrat le glasujte tudi za kmete, ki jih predstavljate. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa dr. Jožetu Zagožnu. Bilo je postavljeno tudi vprašanje predstavnikom vlade. Želijo na vprašanja odgovoriti?
Gospod Ivan Božič ima besedo.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa predsednik. Spoštovane kolegice, kolegi! Danes bom pa govoril o svojem poklicu in o gozdu, ker sem gozdar po poklicu. Mene malo moti ta srednji stavek v mnenju vlade. Vlada Republike Slovenije meni, da navedeni zakon ni potreben, ker že obstoječi ukrepi Vlade RS omogočajo zagotovitev finančnih sredstev za odpravo posledic naravne ujme v letu, v zimi 1996/97. Torej kot gozdar moram reči, gozd ni samo finančna kategorija, je nekaj več. Mene zanima, da bi vlada danes povedala, koliko te škode je že odpravljene. Koliko lesa je bilo pospravljenega? Les je hitro pokvarljivo blago. V 6 mesecih bo ta les, zlasti les listavcev, brez vrednosti. Kaj je bilo narejeno, da bi bil ta les pospravljen in tudi prodan ali oddan v predelavo?
Namreč, takole je bilo zmeraj. Ko smo dobili v roke poročevalca Državnega zbora, št. 49, v katerem je obravnavano poročilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za zadnjih pet let, torej do konca leta 1995, na področju gozdarstva ste lahko prebrali, da noben plan ni bil realiziran, najmanj pa so bile odpravljene posledice naravnih ujm. Ceste niso bile in vlake nikjer popravljene.
Žled v zimi 1995/96 je ravno tako kot v tem letu napravil veliko škode. Pri nas, vsaj na Tolminskem pa del poti, ko se vozim proti Ljubljani, stare poškodbe, stari grehi še niso odpravljeni. In sedaj za nove zopet trdimo, da ni potrebno dodatnega denarja. Bi želel, da bi nam nekdo povedal in to tudi lastnikom gozdov, kdaj bodo urejeni finančni in trgovski pogoji, da se bo ta les tudi lahko pospravil in prodal. Lansko leto namesto, da bi pomagali, smo imeli izvozno carino, 30%. Ekonomisti, ki sedite tu povejte kje imamo 30% dobička. In tu, ko govorimo o milijardi razvrednotene, o škodi, v višini 1 milijarde razvrednotene lesne mase, bi morali dati izvozno stimulacijo, da bi les šel na trg. Ne pa, da rečemo, da je dovolj to, kar smo dali v januarju in kar še mislimo dati. Sistemski zakon, se pa bojim, da bo zelo, zelo pozen. Zato prosim, da se ta zakon, predlog zakona podpre, vendar še enkrat poudarjam, 54% Slovenije je pod gozdom, in tako mačehovsko se mi obnašamo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Božiču. Besedo ima gospod Rudolf Petan.
RUDOLF PETAN: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani zbor! Ko smo v Socialdemokratski stranki pripravljali ta predlog zakona in ga tudi vložili, smo imeli v mislih tudi resnico, da če pride naravna nesreča in ujma, da ta udari kar poprek, da ne pozna nobenih meja, da ne pozna pozicije, niti opozicije, da ne pozna volivcev, ki so volili to ali drugo stranko, ampak da smo prizadeti kar vsi. In če je ta prvi predlog, ki je bil podan, obravnaval snegolom in žledolom, ki je predvsem prizadel področja zahodne in pa jugozahodne Slovenije, smo kasneje dopolnili, dali smo predlog, da bi upoštevali tudi zmrzal, ki je prizadela kar počez zopet celotno Slovenijo, od Primorja pa do Štajerske in Prekmurja, da bi se upoštevale tudi odprave posledic zmrzali. Namreč, nekaj nam mora biti jasno. Tisti naslov, ki je bil v javnih medijih objavljen, da bo Slovenija letos ostala brez sadja po tej zmrzali, to bo verjetno kar blizu resnici. Zgodnje sorte sadja praktično Slovenija letos skorajda ne bo poznala, razen v kakšnih izjemnih legah, kjer mraz ni opravil te škode. Za pozdraviti je, da je vlada že intervenirala toliko, kot sem si jaz zapisal, z 195 milijoni za odpravo žledoloma in snegoloma in pa za pozebo za nazaj, za prejšnja leta. To se pravi, jaz upam in želim, in ta zakon je bil tudi za to vložen, da bi za odpravo posledic pozebe intervenirali sedaj. Namreč, tisti, ki bo ostal brez pridelka, tisti lahko, ker imamo tako usmerjene kmetije in vlada to sigurno ve, ki se preživljajo izključno od sadjarstva. Verjetno tudi davkov ne bodo mogli plačati, če ne bodo imeli pridelka. In bi bilo zaželjeno, da bi za letošnjo škodo, tudi letos dobili povrnitev.
Ta zakon je že iz tega vidika potreben. Moram povedati, da je ta zakon razširjen tudi za zmrzal, da ne bi govorili samo o snegolomu in žledolomu. Dokler ni sistemskega zakona, ki je verjetno potreben, bi ta zakon bil pravi in čisto dober ter bi zadostoval. Namreč, upoštevati moramo nekaj. Če je prvi predlog bil samo za tisti del Slovenije, kjer je bil žledolom in snegolom, je sedanja pozeba praktično prizadela vse, tako do so praktično vsi v Sloveniji tako ali drugače zajeti. Menim, da je potrebno takoj ukrepati in ne tako kot je sedaj, kot sem slišal, da so bila sredstva za pozebo za prejšnja leta. Jaz mislim, da je potrebno, da enkrat pridemo na tekoče stanje in da sproti odpravljamo škodo ter da našemu kmetijstvu - pa ne mi zameriti, če nisem od stranke, kateri je osnovna prioriteta kmetijstvo in kmečki živelj. Konec koncev to ni pomembno.
Pomembno je to, da panogi kot taki pomagamo in da ljudem, ki se od tega preživljajo, zagotovimo svojo egzistenco. To je tudi bil smisel tega zakona. Zato tudi pričakujem, da nas bodo kolegi, ki mogoče bolj zastopajo ta kmečki živelj, pri tem tudi podprli in razumeli, da to ni politični zakon, ampak da je zakon za zagotavljanje, bom kar rekel, egzistence temu življu. Zaradi tega menim, da je ta zakon potreben podpore. Če se pa pripravlja sistemski, je to za pozdraviti in ko bo v proceduri, ga bomo prav gotovo podprli, da ne bi bilo potrebno vsakokrat imeti in predlagati interventne zakone. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Petan. Samo za razjasnitev. V obstoječem zakonu, ki so ga vložili poslanci, ni govora o zmrzali, je pa predlog dopolnilnih stališč, ki ga je podpisal gospod Špiletič, je pač zapisano. To je treba povedati. Glede na poslovnik, bo Državni zbor najprej odločal o predlogu matičnega delovnega telesa. Če bo ta predlog sprejet, potem je zakonodajni postopek končan. Če predlog matičnega delovnega telesa ne bo sprejet, potem gremo po postopku naprej za zakon za prvo branje, kjer se sprejema stališča. Gospod Špiletič je vložil dopolnilno stališče v katerem predlaga, da naj predlagatelj za drugo obravnavo vključi tudi določbe, ki bodo zagotavljale sredstva tudi za odpravo posledic škode, ki jih je aprila 1997 povzročila zmrzal. Samo toliko za pojasnilo.
Besedo ima gospod Samo Bevk. Replika? (Ne.) Gospod Samo Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Podprl bom in glasoval za zakon o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic naravne ujme v letošnji zimi. Ker prihajam iz tistih krajev, ki so leto za letom, tako ali drugače, prizadeti zaradi različnih naravnih nesreč. Zakon bom podprl tudi zaradi tega, ker Vlada Republike Slovenije že predolgo odlaša s sistemskim zakonom, zato pozivam vlado, da pohiti s tem zakonom in ga vloži v proceduro. Državni zbor Republike Slovenije pa pozivam, da to točko čim prej uvrsti na dnevni red svoje seje.
Požled je prizadel celotno soško gozdno gospodarstvo. Prizadeti so gozdovi tako na tolminskem, cerkljanskem kot idrijskem. Zato je potrebno nemudoma zagotoviti interventna sredstva za odpravo posledic teh nesreč.
Poleg tega bi omenil tudi to, da so vsaj župani - poslanci, iz vseh političnih strank dolžni podpreti ta zakon, da bodo lahko razreševali svoje probleme v lastnih občinah, kajti naravne nesreče ne poznajo občinskih meja, še manj pa poznajo meje med raznimi političnimi strankami.
Na koncu bi povedal tudi to, kar je kolega Božič iz Tolmina opozoril. Namreč, tudi stari grehi še niso odpravljeni. Naj opozorim samo na plaz iz leta 1994 na regionalni cesti, ki je dokončno letos prekinil avtobusni in tovorni promet med dvema občinskima središčema, med Idrijo in Žirmi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Besedo dajem gospodu Pavletu Rupar.
PAVEL RUPAR: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Torej zakon, ki smo ga dali na današnji program, če lahko tako rečem, ni zakon za zadovoljevanje političnih ambicij, ampak zakon, ki bi pomagal predvsem kmetom, ampak dejansko pomagal. Danes je bilo že omenjeno, da izhajamo iz različnih občin, kjer smo seveda utrpeli različno škodo, predvsem je niso utrpele občine, to moram povedati, utrpeli so jo lastniki gozdov. Če smo se te dni na tej seji maksimalno pogovarjali okoli škode gozdov, če bo prišla v to ali ono last, potem apeliram vsaj na tiste stranke, ki jih to najbolj skrbi, kaj bo dejansko s škodo v gozdovih, če se posledice teh naravnih nesreč, ki so nas prizadele v tej zimi, ne odpravijo. Zelo me preseneča zapisnik, ki ga je podpisal gospod Kopač, kjer izredno strastno, celo podčrta, kaj ne podpira, torej dvakrat nekaj ne podpira. To je, mislim, da prvi zapisnik, ki smo ga v tej sestavi dobili, da je odločitev še posebej s podčrtano, s to neprekinjeno črto poudarjena.
In druga zadeva, ki me zelo moti, je, da v vseh teh letih osamosvojitve Slovenije naša država še ni sprejela sistemskega zakona za razporejanje denarja v primerih teh naravnih nesreč. Kaj to pomeni? To pomeni, da vse, kar se denarja daje v te namene, vse gre to po nekih ocenah, vse gre to po nekih mnenjih, mogoče tudi po kakšnih drugih variantah, sigurno pa ne pošteno in pravilno.
To pa sigurno ne in seveda tukaj Ministrstvo za kmetijstvo je prvo, ki bi to moralo pospeševati - sprejem takega zakona, sprejem oziroma predlog takega zakona dati v obravnavo, da se ta zadeva sistemsko čimprej reši.
Apel imam še, predvsem na poslance Ljudske stranke to pot. Gre izključno za volilno bazo vaše, torej vaše stranke. Gre za ljudi, ki vidijo oporo predvsem v vas, torej za kmete in seveda tudi za tiste druge, ki v teh gozdovih gospodarijo. Zato posebej apeliram na to klop desno, da podpre ta zakon. Kar se mene tiče osebno, če ga podprete, bomo vsaj v tej občini, s katere izhajam, posebej poudarjali, da ste to vi pomagali pri reševanju teh problemov. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Repliko ima gospod Bajc.
JOSIP BAJC: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani zbor! Zahvaljujem se vsem tistim, ki skrbijo za našo volilno bazo in upam, da bomo tudi sami znali poskrbeti. Imam pa repliko na izvajanje kolega Ruparja, ko pravi, da občine niso utrpele škode. Jaz pa upam dokazati tudi z dokumenti, da so tudi občine utrpele. Če omenim samo področje občine, s katere sam prihajam, približno 5,5 milijonov smo utrpeli škode na hortikulturi. Imamo tudi nekaj gozdov, ki so last občine, se pravi, da tudi tam, kjer so v lasti občine, bi bilo potrebno odpravljati to škodo. Vsa podpora ideji, vendar repliko tudi na nekatere druge in tudi gospoda Ruparja, tudi ta zakon ne rešuje finančno zadev, predvsem pa ne rešuje zadev celovito. Ta zakon sicer opredeli v prvemu členu, katere posledice, se pravi žledoloma in snegoloma, naj se odpravijo s tem zakonom, z dodatnim sklepom, v kolikor bo šlo v proceduro, ki so ga isti predlagatelji predlagali, naj bi odpravili posledico tudi pozebe in tega, kar se je zgodilo recimo pred dobrim mesecem.
Vendar, potem ta isti zakon v 2. in 3. členu pa vse prepušča vladi. In jaz mislim, ocenjujemo in mislim, da večina poslancev poslanske skupine SLS podpira idejo, vendar glede na to, da ta zakon ne rešuje celovito zadev in bomo recimo v primeru, da je v tej nadaljnji proceduri tudi upoštevana sugestija oziroma stališče istih predlagateljev, da se upošteva tudi pozeba, ki je nastala v mesecu marcu oziroma aprilu, pa verjetno še kaj drugega zraven, bomo to z enim zakonom, jutri pa recimo, bodo poplave, poleti se že nekaj let pojavljajo suše in ponovno parcialno.
Zato podpiramo idejo, podpiramo idejo, da se zadeve celovito uredijo in dejansko zajamejo tudi celovita območja. Jaz tudi mislim, da sem iz klopi slišal, da so podatki, ki so vnešeni v obrazložitvi predloga tega zakona, podatki, ki so se pridobili, mislim da na ministrstvu, eno veliko območje,ki manjka tukaj je območje bivšega gozdnega gospodarstva Postojna, ki zajema sedaj pet občin in nemalo žledu je bilo, in žledoloma in snegoloma v tej zimi, pa še v snegolomu, ki je bil v mesecu aprilu. Zaradi tega še enkrat ponavljam, podpiram predlog, da se zadeve sistemsko uredijo.
V ta zakon, tako predlagan, kot je v proceduri, trenutno rešuje sicer kmete, lastnike gozdov, ne rešuje pa problematike kmetijstva, nikakor ne. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Repliko ima gospod Rokavec. Prijavljenih je še šest razpravlajcev. Potem ima repliko gospod Rupar.
FRANCI ROKAVEC: Spoštovane poslanke in poslanci in pa predsedujoči! Jaz se zahvaljujem kolegom iz Socialdemokratske stranke za to pozornost glede sanacije oziroma razmer v kmetijstvu. Obžalujme pa da take, bi rekel pozornosti ni bilo že v preteklem obdobju, kjer so tudi sami sedeli v vladi in bi lahko marsikakšno zadevo v kmetijstvu bistveno hitrejše rešili kot zdaj, ko je zadeva bistveno bolj zavožena, kot je bila v preteklih obdobjih.
Naslednje bi pa povedal nekaj. Namreč, kdor se konkretno ukvarja s proizvodnjo in predelavo lesa, lahko jasno ve, da se ukvarja predvsem v zimskem, še zgodnjem spomladanskem delu in v jesenskem delu.
V poletnem delu obdobja se spravilo in pa eksplotacija lesne mase iz gozda običajno opravlja samo v manjšem obsegu in tako bo verjetno tudi v tem primeru, ne glede ali zakon sprejmemo ali ne. Mislim, da je bistveno to, da zagotovimo sistemsko reševanje vseh naravnih nesreč. In kot sem tudi zastopil gospoda ministra, se je on že zavzel za sistemsko rešitev, in da bomo v kratkem tudi dobili to rešitev na mize. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Repliko na repliko, gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Repliko na repliko gospodu Bajcu. Gospod Bajc! Res bi vas lepo prosil, pojdite v svojo občino in vprašajte, koliko imate dejansko gozdov v občinski lasti. Zelo dvomim, če jih imate toliko, da ste lahko na 4, 5 milijonov škode, ker verjetno veste, da je lastnik teh gozdov sedaj gozdni sklad in, če se ne motim, pa bi bilo dobro, če bi šli pogledati.
Seveda, še enkrat poudarjam, da se povsem strinjam s sistemsko rešitev tega, ampak ta trenutek nimamo časa čakati na to sistemsko ureditev, nimamo časa. Ta trenutek ne teče nam voda v grlo, ampak ljudem, ki so na terenu, tistim kmetom in pa tistim ljudem, ki se ukvarjajo in čakajo. Vsak dan jih imamo, vsak dan prosijo za povračilo škode. Vi veste, da so občine odrezane od kmetijstva, popolnoma in mi apeliramo sedaj na gospoda ministra in tudi na vas, da se ta moment na "at hock" nekaj reši, na hitro se mora nekaj rešiti, sicer tudi gobe ne bodo več rasle.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Repliko ima gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala. Torej, povedal bi to, da ni bil naš namen, da bi mi replicirali eden drugemu s te strani na to stran, ker s tem ne bomo prav nič dosegli. Gre zato, da pač se te posledice, ki so nastale in prej sem omenil, da gre za eksistenco ljudi, ki se s tem ukvarjajo. Zato gre in mislim, da nima smisla, da sedaj ugotavljamo...
Oprostite mi, potreboval bom en izraz, da bom bolj slikovit. Ni sedaj pomembno, kdo je večji kmet, ali pri Socialdemokratih ali pri Ljudski stranki. Gre zato, da pač tem ljudem pomagam in to sedaj. Strinjam se in gospod Bajc, podpiram vašo idejo, da se to sistemsko reši brez nadaljnjega, tukaj sploh ni dileme. In menim, da je takšen pristop boljši, da trenutno rešimo tisto, kar je bilo namenjeno. Vsi vemo za kaj gre. Če pa med tem časom pride zakon, ki bo sistemsko to urejal, smo se pa tudi pripravljeni dogovarjati, pa ga mogoče celo umakniti zato, da bi lahko tisti zakon, ki to boljše ureja, zadevo uredil. Dokler pa tega zakona ni, kakor sem že tudi prej omenil, je pa tudi ta zakon dober, ker nekaj na hitro rešuje in tu je potrebno hitro intervenirati in mislim, da ni bil naš namen, da bi si replicirali, ker s tem ne bomo dosegli prav nič.
Gre zato, da rešimo tiste, katerim je to za preživljanje, ne tisti, ki imajo še kaj drugega in je to samo popoldanska obrt, če lahko uporabim ta izraz. Gre za tiste, ker jim je to osnovna dejavnost in mislim, da se vsi razumemo, zakaj gre, zato brezpredmetno repliciranje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Besedo dajem gospodu Soviču. K razpravi se je priglasil tudi gospod minister, pa bi dal potem besedo, ko bi se oglasili še trije poslanci, da bi lahko odgovoril na eventualna vprašanja.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Rad bi povedal, da po moji presoji ta zakon pokriva pomembno področje in zato je potrebno izraziti priznanje predlagateljem. Do sedaj država nima zakona, ki na ta način to pokrival. Država nima sistemskega zakona, ki bi definiral uporabo državnih sredstev za pomoč pri odpravi naravnih nesreč, to je ugotavljal tudi že matični odbor. Zakon zato rešuje to, kar sistemsko ni bilo rešeno in s tega vidika mislim, da je pomembno, da so predlagatelji ta tekst predložili.
Rad bi opozoril na nekatere pomanjkljivosti, ki bi jih po moji presoji bilo potrebno v zakonu dopolniti oziroma izboljšati.
Prvič, zakon govori le o zasebni lastnini. S tega vidika mislim, da ni smiselno takšne dikcije ohranjati. Zato je naša poslanska skupina tudi pripravila na to temo amandma, in sicer, da se v drugi vrsti 1. člena črta beseda "zasebnim". Lastniki gozdov v Republiki Sloveniji, hvala bogu, niso samo zasebniki, ampak tudi zadruge, občine, država in agrarne skupnosti. Prav je, da se pod enakimi pogoji škoda povrne vsem lastnikom gozdov, ne le zasebnikom.
Zato predlagamo, da se v drugi vrsti 1. člena beseda "zasebnim" črta, pa tudi v drugem odstavku v drugi vrstici in dovolite, da ta amandma kar predložim.
Druga pripomba je ta, da po moji presoji, naslov zakona obeta več, kot sama vsebina zakona ponuja. Škode namreč niso bile samo v gozdovih, ampak so bile oziroma samo v gozdu kot takšnem na drevesih, ampak so bile tudi v infrastrukturi. V zadnjih dveh letih so bile izjemno velike škode tudi - verjento se boste tega mnogi spomnili - na področju prenosa in distribucije električne energije in na področju telefonije. Te škode so bile izjemne. Veste, da so bila mnoga področja v Republiki Sloveniji pravzaprav kar nekaj časa brez priključkov na ta javna omrežja. V vsej tej kalvariji je imel - jaz bi mirno to oceno dal - značaj katastrofe, ker je bilo potrebno ogromno vlaganj za to, da bi vzpostavili prvotno stanje.
Zato mislim, da bi bilo zelo smiselno, da bi predlagatelj za drugo branje ta zakon dopolnil na ta način, da bi vključeval tudi te posledice, ki so nastale, tudi kot posledica te ujme, in sicer na infrastrukturi, torej na električnem omrežju in telefonskem omrežju. S tema dvema dopolnitvama, mislim, da bi ta zakon pridobil na kvaliteti.
Mislim, da je hvale vredna pobuda, ki jo je podal predstavnik poslanske skupine, ki je ta zakon vložila, in sicer če bo - saj tako sem ga razumel - vlada pripravila sistemski zakon, so se predlagatelji pripravljeni pogovarjati o tem, da bi tekste uskladili, ali če sem prav razumel, celo umaknili. Mislim, da je takšen namen predlagatelja dovolj dober razlog za to, da se tak tekst v prvem branju podpre, da se pripravlja, potem tekst naprej in če bo vlada med tem prišla z novim tekstom, se seveda stvar lahko uskladi. Lepa hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospodu Soviču. Prosil bi vas, da bi vaš vsebinski prispevek oziroma vaš predlog v obliki amandmaja, da ga prekvalificirate v predlog dodatnega sklepa v skladu s poslovnikom. Za repliko se je oglasil gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Jaz bom zelo kratek. V zvezi s tem, kar je ravnokar gospod Sovič omenil, zasebne gozdove ali vse gozdove. Nas ne moti, da se celovito uredi v zakonu za drugo branje in da se enotno uredi to področje, prav tako pa smo pripravljavci pripravljeni slediti tudi vsem ostalim napotkom, ki se bodo izkazali v današnji prvi obravnavi tega zakona in jih bomo upoštevali za drugo obravnavo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Špiletič. Besedo dajem gospodu Anderliču. Gospod Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Zastonj je poudarjati, da zakon nima kakšnih političnih namenov v smislu, kdo je bolj za ljudi oziroma kdo bolj podpira razreševanje določenih problemov, istočasno pa trkati na vest posameznih poslancev, kot češ, če to ne boste storili, ne boste storili ravno za tiste ljudi, ki vas najbolj podpirajo, največ. Jaz seveda ne vem, kdo je koga volil in kdo koga podpira, čeprav bi lahko na osnovi raziskav tudi to trdil in je prav, da se ne sprašuje po tem.
Kar se samega zakona tiče, da ne bi ostalo neodgovorjeno, zagotovo je, da Liberalna demokracija in jaz sam podpiramo reševanje vseh problemov, ki nastajajo tudi na tem področju in jasno odpravo posledic naravnih katastrof. Zagotovo pa je res, da smo mi v preteklih letih že sprejeli nekatere ukrepe na tej osnovi, tudi škode so nastale v vinogradih, po nekaterih drugih, na nekaterih drugih področjih, na Primorskem predvsem. Res pa je tudi, da je nemogoče reševati te probleme na tak način kot je zastavljeno s tem zakonom. Vlada ima na razpolago določena sredstva iz rezerve in pa seveda v teh skladih za te namene in je tudi res, da je namenila določena sredstva in da jih bo še v bodoče namenjala. Prav tako je pa tudi res, da pripravlja zakon o odpravi posledic in uporabe sredstev za pomoč pri teh zadevah. Dejstvo je, da je tak način reševanja v preteklosti in tudi zdaj očitno izpustil iz vida nekih pomembnih elementov. Jaz seveda nikakor ne morem razumeti, da tako kot pri vseh drugih dejavnostih, pa v industriji, pa tudi privat itn., je potrebno kot pomemben element vključiti tudi zavarovalnice, vključiti seveda vse tiste institucije v družbi, ki s plačevanjem premij, z reševanjem stvari neodvisno od dobre volje ali pa od trenutka zasedanj na Državnem zboru te stvari razrešujejo. In jaz mislim, da v vsakem primeru in tukaj danes ni bilo v nobenem trenutku rečeno, kaj pa v tem delu. Jaz ne mislim seveda, da bi zavarovalnice morale izplačevati premije, če seveda zadeve niso bile zavarovane. Vem pa, da zavarovalnice vse stvari zavarujejo tudi v tem smislu in da je očitno, da bo potrebno v prihodnje razmišljati tudi o tem, kako bi te inštitucije vključili v razreševanje teh problemov.
Jaz absolutno odklanjam parcialno reševanje stvari, tudi zaradi tega, kot češ, reče se. Naredimo vsaj nekaj, zato ker je bolje kot nič. Jaz seveda v teh primerih poznam ogromno primerov, ko so se ta sredstva delila tudi na način, ko ni bilo dejansko ocenjeno in vse komisije niso ocenile vseh posledic na enak način in so nekateri dobili več, drugi pa manj oziroma nekateri sploh niso dobili iz teh naslovov sredstev, čeprav so bila po zakonih namenjena.
Ravno tako je z drugimi oblikami, subvencijami ali kaj podobnega, ko se razrešuje parcialno stvari in niso sistemsko rešene. Zato nisem pristaš tega, torej rešimo vsaj nekaj, kajti, če je to tako, potem je treba verjeti vladi in jaz njim verjamem, da imajo strokovne ekipe, da imajo komisije, ki hodijo po terenu, ki ocenjujejo in temu primerno so tudi že namenili tistih 245 milijonov, kot je bilo tukaj rečeno, v letošnjem letu in verjetno bodo določena sredstva še tudi namenili.
Informiral sem se, tako minister za okolje in prostor, kot tudi minister za kmetijstvo zagotavljata da je ta zakon v tej fazi tak, do te faze narejen, da ga lahko hitro dobimo v parlament in lahko stvari razrešujemo. Jaz seveda ne vem, kaj ta zakon pomeni na koncu za to, kar se je zgodilo recimo v zadnjih desetih dneh. Ali pa, ko bo ta zakon začel veljati, če se nam zgodi čez štirinajst dni, čez tri tedne spet nekaj podobnega. Torej, mi moramo na neki drugačni način stvari razreševati, ne na način parcialnosti, kot je bilo tukaj rečeno. In, jaz prevzamem nase odgovornost, da bo kdo s prstom pokazal, da nisem podprl ta zakon, seveda pa naglas povem, da podpiram tisti zakon, ki bo celovito stvari reševal in podpiram tudi to, da vlada s tekočimi ukrepi, z intervencijskimi sredstvi, ki jih ima na razpolago za te namene, da tudi posreduje tam, kjer je to najbolj nujno potrebno. Bil bi pa zelo za to, da se na nek način stimulira državo in zavarovalnice, da mogoče naredijo kaj za, v narekovajih, popularizacijo zavarovanja tudi na tem področju. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Anderlič. Besedo ima gospod Jože Možgan.
JOŽE MOŽGAN: Spoštovani gospod predsednik, drage kolegice in kolegi! V Sevški in Poljanski dolini je verjetno žled napravil največ škode v vsej Sloveniji. Podobno je tudi na Idrijskem, Cerkljanskem, ampak mislim, da je ravno ta predel utrpel največjo škodo. Ta božja intervencija seveda ni prijetna, tudi ne za poslanca, ker sem recimo podobnega mnenja kot je gospod Anderlič. Mislim, da se bodo te intervencije ponavljale naravne in bi morali že imeti tak zakon za varstvo pred naravnimi nesrečami. Na žalost ga nimamo in zato se načeloma strinjam, da mora ta zakon čimprej priti v parlament in mora zajeti vse možne oblike naravnih nesreč za vse tiste, ki jih pač taka naravna nesreča prizadene, pa naj gre to za zasebne kmete, elektrogospodarstvo ali karkoli drugega.
Obenem pa tudi predpisati take mehanizme delitve teh sredstev, da ne bodo kmetje že v naprej govorili, saj bomo več državi preko davkov in prispevkov dali nazaj, kakor bomo od teh 200 milijonov dobili. So hitro izračunali, da se jim ne splača in raje pozabijo na tisto delo, ki so ga do zdaj opravili pri čiščenju gozdov.
Zakaj pa nisem za intervencijski zakon? Zato, ker je na lažnih obrazložitvah. Samo v občini Železniki, poudarjam, je 100.000 kubikov lesa na tleh. K sreči so to listavci, gospod Božič naj mi ne zameri, ker je strokovnjak za to področje, ker mora doktor te stvari razlagati vam. Je pa manj iglavcev. To se pravi, da stvar ne bo delala tolikšne škode po gozdov, če bo obležala, kot bi jo sicer. Je pa res, veste tudi to, da 25% tega drevja leži na takih področjih, kjer objektivno ne moremo tega lesa spraviti ven. Nimamo pogojev. 25% lahko kar odpišemo. Približno 50% z obstoječimi možnostmi lahko rešimo. Približno 25%, pa če bi ustrezno opremili ta zemljišča z vlakom ali z mehanizacijo, bi mogoče dobili ven ta les. Se pravi, gre samo za četrtino dodatnega lesa, ki ga je.
Nekje sem bral, da bo to dveletna lesna masa, ki je namenjena za poseg v Sloveniji, da je bilo uničeno v tej škodi. Sedaj je pa res težko reči ali je ta intervencijski zakon, ki bazira na osnovi, da je, recimo, v kranjskem predelu 111.000 kubikov, če pa vemo, da je samo v naši občini 100.000 kubikov. To se pravi, podatki niso pravilni in so na lažni osnovi. Stroka ni kriva. Poudarjam. Kaj je krivo? Zakon je bil vložen nekje marca, ko je bilo v gozdu, v gmajni, še veliko snega in je vsak s ceste ocenil, koliko leži lesa in noben v gmajno ni šel. Ali razumete? Potem, čez en mesec so pa šli ljudje v gmajno in so pač videli, da je stvar precej drugačna, kakor je bila videti s ceste. To se pravi čisto preprosti razlog je za to nepravilno oceno škode.
Zdaj pa poglejte, sredstva, tudi ta 240 milijonov, jaz sem hvaležen vladi, kdor hitro da, dvakrat da, so pa seveda, se delijo na tak način, kakor se bodo pač delila in ljudje se jih že naprej bojijo, ker bodo morali na podlagi računov to opravičiti. In nobeden seveda na to ne pristane, ker vemo, kolikšni so prispevki in bo nazadnje prišlo več teh prispevkov, kakor pa bodo dobili plačano delo ali pa. Zraven so pa še izvzete v temu odloku ministrstva vlake, to najbrž veste, to so tiste zasilne poti v gozdu in to pa vse skupaj potem tudi nič ne reši. To se pravi tudi sredstva ne bodo učinkovito namensko uporabljena po sedanjih principih. To so meni razložili, mi imamo posneto video kaseto z našega področja, tako da če se kdo zanima, mu pač to lahko predvajamo, da bo boste videli. Škoda je res velika in zakon sistemski mora biti res sprejet hitro, ne pa tako počasi, kot je, če hočemo kaj res pravega narediti.
Zato vas lepo prosim, ocena za razdelitev sredstev bo napačna, že vnaprej, tudi če ta zakon danes sprejmemo in bo spet hudo na terenu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Možgan. Besedo ima gospod Franc Pukšič. Replika potem. Najprej replika, gospod Špiletič. Prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Ne morem se strinjati z mnenjem gospoda Možgana, da so podatki, ki so uporabljeni, zavajajoči in da zaradi tega ni mogoče sklepati nobenih odločitev. Pri pripravi tega zakona smo resnično izhajali iz prvih ocen Vlade Republike Slovenije; medtem, ko ste na obravnavi zakona za prvo obravnavo na matičnih odborih prejeli celovito poročilo Vlade Republike Slovenije, v kateri ste pomemben koalicijski partner in če vi ne verjamete vladi, v kateri sedite, oprostite, jaz ji zaenkrat moram, ker druge ni.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Špiletiču. Besedo ima gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Prav lep pozdrav, gospe in gospodje, predsednik Državnega zbora! Torej, kakšni so podatki v številkah po oceni upravnih organov, ki so jih pripravili, torej pri vladi so naslednji.
Elektrogospodarstvo je utrpelo za približno 2 milijardi in nekaj škode. Regionalne in magistralne ceste za 144 milijonov, krajevne, lokalne in gozdne ceste za približno 98-100 milijonov, PTT za 217 milijonov. Gozdarstva, 12 gozdnih gospodarstev na tem območju, ki je škodo prijavilo, okoli 2 milijardi. Kmetijstvo z desetimi občinami oziroma v desetih občinah, ki je to tudi prijavilo 884 milijonov. Vodno gospodarstvo približno 100 milijonov, ter kulturna dediščina, ocena za občino Kobarid, približno 14 milijonov. Ti, ki so pripravljali to oceno pravijo, da je prijavilo to oceno škode v desetih občinah, da pa je bila prizadetost v večjem obsegu, v približno 34 občinah. Skupna ocena škode je torej okoli 5.5 milijard. No in ob 5.5 milijard ocene škode pa seveda že lahko govorimo o večji naravni nesreči oziroma večji katastrofi večjega obsega.
Mi smo seveda v zakonu napisali, tako kot smo vendar s prepričanjem, da bo vlada pri pripravi zakona za drugo obravnavo, ko je že pač izpadel iz hitrega postopka, da bo vlada sodelovala s predlagatelji in da bomo torej že vnaprej pripravili za drugo obravnavo v amandmajski obliki tudi to, kar je prej predlagal gospod Sovič. Nenazadnje, za to smo se tudi že za pripravo za drugo obravnavo pripravili. Pač nekaj podatkov, ki pa smo jih seveda dobili na strani vlade. Hvala bogu bi rekel, če je v pripravi in če je že pripravljeni torej sistemski zakon, tudi to ste že danes slišali, ko bo vložen in če bo, smo pripravljeni tudi na kaj drugega, tudi celo na to, da se ta zakon umaknje, če bomo seveda videli v sistemskem zakonu, torej vse zadeve, ki bodo pokrite.
Glejte, pri tem interventnem zakonu, ki smo ga mi pripravljali, bi pa rad povedal še tole. Pravzaprav govorimo o republiki Sloveniji o kmečkem življu. In ko govorimo o kmečkem življu govorimo o cirka 6% prebivalcev te republike Slovenije. Če so podatki točni, ki sem jih pač dobil ustno, je bilo pred leti, pa še nekaj let nazaj približno 80.000 prebivalcev, torej kmečkega življa, zavarovanega in je plačevalo to zavarovanje in te zadeve za pokojninski sklad. Danes jih je baje še okoli 55.000. Prav ti podatki nam kažejo, da je verjetno na robu eksistence, na robu preživetja prav kmečki življe. In naša skrb, Socialdemokratske stranke ob predlogu tega zakona je bila pač namenjena v tej smeri, ne v smeri volivne baze, ene ali druge, ampak da bi se poskrbelo torej prav za to.
Glejte, v drugi obravnavi je seveda možno tudi z amandmaji opredeliti vse dajatve, torej obremenitve na področjih in mislim, da bi to, za to kmečko prebivalstvo veliko pomenilo, torej zmanjšati te obremenitve, določene dajatve in tako dalje. Skratka, vse to je z amandmaji in celo normalno je možno omejiti tudi rok trajanja tega zakona. Jasno pa je, da ko je seveda sprejet sistemski zakon, pri sistemskem zakonu je tudi zapisano, da z urejanjem tega sistemskega zakona prenehajo veljati naslednji zakoni, med katerimi bo verjetno tudi ta, ki bo potem prenehal veljati. No, in še nekaj. Ker govorimo o interventnosti in ker je ta zakon imel resnično smisel zakona po hitrem postopku, bi pričakoval v tem Državnem zboru, da bomo, torej seveda z dvotretjinsko večino, sprejeli, da bo druga obravnava že na tej ali pa celo na drugi seji. V poslovniku nam to 185. člen omogoča, skratka 2 dni oziroma 48 ur do priprave amandmajev je minimalni rok, ki je pač nujen, da se temu da in seveda lahko, torej to interventnost v zelo hitrem postopku spravimo skozi, čeprav po redni obravnavi in doseže svoj namen, čemu je bil namenjen.
Vkolikor pa bo tako kot sem že rekel, pripravljen sistemski zakon, pa smo seveda tu kooperativni in z naše strani ne bo nobenih ovir. Zato seveda predlagam, da zakon torej podpremo v prvi obravnavi, da ga damo v drugo obravnavo oziroma predlagam, da z dvotretjinsko večino določimo, da gre v drugo obravnavo na drugi seji. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Pukšič. Besedo ima gospod Demšar. Replika, gospod Jerič, potem bi pa dal besedo tudi gospodu ministru, ki že dalj časa čaka, da se oglasi. Ni rečeno, da je zadnji, nikjer ne piše. Predsedujoči odloči, kdaj da besedo. Prijavil se je pa že bistveno, več kot pred pol ure. Gospod Jerič, prosim.
MIRAN JERIČ: Hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Jaz tega zakona ne bom podprl v prvi obravnavi, ker mislim, da ni primeren, da gre v drugo obravnavo. Prvič iz razlogov, ki jih je navedel Sekretariat za zakonodajo, se pravi s pravno-sistemskih razlogov.
Drugi razlog je ta, da celovito ne ureja, bom rekel področje škode, ki jo je povzročila tako pozeba, žled, veter, sneg na posameznih področjih. Potem je malo preje moj predhodnik govoril, na katerih področjih je bila povzročena škoda v Republiki Sloveniji. Res pa je nekaj, da s sprejemom zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami smo tako imenovana sredstva solidarnosti ukinili. Od tistega časa do danes sistemskega zakona na tem področju nismo sprejeli. Zakon o trajni sanaciji, ki naj bi bil sistemski zakon, kot smo slišali iz obljub predstavnikov vlade, prihaja v vladno proceduro in bo v zelo kratkem času tudi v parlamentarni proceduri. Mislim, da ta zakon bo potem sistemsko reševal odpravljanje škode, seveda takrat, ko je to potrebno, ko škoda, bom rekel doseže takšno višino, da je ocenjena kot naravna nesreča.
Zakona ne bom podprl tudi iz razlogov, katere je navedel Sekretariat za zakonodajo in pa še eden razlog. V 4. členu ste zapisali predlagatelji zakona, da namensko uporabo pomoči za preventivno varstvena dela nadzira komisija iz 2. člena tega zakona. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je pristojnost za ocenjevanje škode dal Ministrstvu za obrambo oziroma Republiški upravi za zaščito in reševanja. Republiška uprava za zaščito in reševanje določi komisije, tako regijske kot občinske, ki ocenjujejo škodo. V tej komisiji so predstavniki iz posameznih področij in ne more biti zdaj ustanovljena kar neka ad hoc komisija, ki bo ocenjevala škodo na posameznih področjih.
Drugo, kar je, vlada imenuje državno komisijo. Državna komisija na podlagi ocenjene škode verificira sanacijske programe in predlaga potem ukrepe vladi. Vladi ima že danes instrumente, da lahko intervinira na posamezna področja. Tako na področju kmetijstva, PTT-ja, na področju elektrogospodarstva, vodnega gospodarstva itn., to se pravi v teh dveh zakonih so te pristojnosti določene. Integralni pristop na tem področju bo imel pa sistemski zakon.
Zato jaz tega zakona ne bom podprl in mislim, da ni primeren, da ga sprejmemo v prvi obravnavi oziroma, da ga spustimo v drugo obravnavo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Jerič. Besedo ima gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Lep pozdrav! Prihajam res iz področja, za katerega sem prepričan, da ga je ta letošnji zimski žled konec lanskega leta in pa letos najhujše prizadel.
Prav zaradi tega, ker me je zanimalo, kako to drugod zgleda, sem šel precej po Sloveniji in res videl en tak širok, bi rekel kot oblika polmeseca od Bohinjskega, pa čez Postojno proti Črnomlju. Zdaj, ko je ta zakon tu predlagan imam spet občutek, pač, ker ga ni pravi predlagal, se temu nasprotuje. Tudi s tem soglašam, ker je danes že tu rečeno, da kdor hitro da, dvakrat da in zato mislim, da je samo škoda, da so se te stvari do sedaj že vlekle in da se niso rešile. Jaz ne bi se vtikal v stvari, koliko milijonov je vlada že pripravila za ta žled. V skrbi pri ljudeh je nekaj drugega. Ljudje na ta način ne bodo motivirani, ker les še spravijo, nekateri so pač imeli toliko že urejenih poti, nekateri so zdaj urejali pota, da spravijo k cestam, k vlakom. Ampak problem je v tem, da ta les stoji.
Moram pa reči, da tisti, ki smo kdaj s kakšnim lesom imeli kaj opravka, vemo, da je listavec še hitreje pokvarljiv kot pa iglavec. Tako, da tu mislim, da je intervencija res nujna in hitro potrebna. Ampak, moj poudarek in želja, da bi pa vlada nekaj naredila, je v smeri, da naj zagotovi možnost prodaje ob naravnih nesrečah; ne more biti stvar samo nekega zakona, ponudbe in povpraševanja, ampak takrat je nujno potrebno, da vlada intervenira, intervenira s tem, da bo vsaj to, kar bi ljudje spravili s hoste, to tudi lahko prodali.
Kdor se je zdaj vozil okoli, jaz bom rekel samo, čisto v bližini gospoda predsednika Podobnika, lahko vidite pri Želimlju ogromne kupe bukovih hlodov, ki stojijo. Namreč, stvar je v tem, da trgovci, ki se na to razumejo, so ustavili ta odkup. Kdor sprašuje kmete, ve, da ta prodaja ne gre, ko bo padla cena, bodo odkupili in potem bo prodaja stekla. Zato mislim, da bi bilo nujno, da bi vlada v tem primeru intervenirala, da bi vsaj prodaja kolikor toliko normalno tekla.
Drug problem, ki ga vidim, je v tem, da ker stvari stojijo, so se marsikakšni kmetje raznih teh poti, vlak sami lotili. In zdaj, v tem primeru ne bodo imeli potrjenih računov, da so toliko in toliko plačali za napravo raznih vlak in poti. Občine in ostale službe bodo pa zahtevale račun. Kje bo zdaj tisti kmet sam sebi izstavljal račun in zato mislim, da bi, če bi bilo v tem primeru, ko je oblast hitreje reagirala, da bi se te stvari lažje rešile; ali pa menim, da je treba zdaj kmetom priznati toliko ob tistem opravljenem delu, toliko in toliko vloženega dela oziroma financ in da bodo na tak način poravnani. Ker do zdaj stvari stojijo, kmetje so dela odpravili, plačani pa ne morejo biti.
Moja želja in predlog je, da se podpre tole, kar je zdaj predlagano, hvala bogu da vsaj nekaj je in da se potem čimpreje pride tudi do sistemske ureditve, ki je žal zdaj par let ni bilo.
Izkušnje, ki sem jih imel v prejšnjem času na občini se pa spomnim, da ob raznih takih naravnih nesrečah potem ta pomoč prihaja šele v jeseni ali pa tja na zimo, so bili tudi primeri šele drugo leto. Kmetje so bili sicer hvaležni, da so vsaj nekaj dobili, ampak v vsakem primeru je bilo to prepozno. Zato je moj predlog eno storiti, drugega pa ne opustiti. Torej, danes sprejmimo to in pospešeno delajmo na tem in pa vlada naj pripravi za naslednjo obravnavo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Demšarju. Besedo dajem gospodu ministru za kmetijstvo.
CIRIL SMRKOLJ: Še enkrat lep pozdrav! Jaz sem prav vesel široke razprave. Seveda je pa treba vedeti, da je tako pozeba kot žled, sta bila dva pojava, ki sta izredno težko ocenljiva. Poglejte, Zavod za gozdove Slovenije je na področju žleda naredil predhodne ocene, dokončne ocene, je pripravil načrt sanacije te škode in seveda ta načrt je še vedno v eni delni reviziji ravno zaradi nekaterih stvari, ko se v okviru tega na našem ministrstvu nismo najbolj strinjali z oceno stroškov in povračila v zasebnem in družbenem sektorju, čeprav je absolutno točno skoraj, koliko škode je v zasebnem in v družbenem sektorju. Ve se, da gre tukaj za poškodovanih nekje 90.000 hektarjev gozdov, da je to približno 200.000 kubikov listavcev in 600.000 kubikov iglavcev. Obratno, to pot je bilo ravno obratno. Listavcev je 600.000 kubikov in iglavcev 200.000, čeprav smo imeli pa v letu 1995-1996 pa v Sloveniji, nekateri tudi malo posamezni, prav podobno situacijo na Koroškem, Štajerskem, ko je bilo pa predvsem ogromno škod v gozdovih z iglavci in je bila tam ta sanacija izredno nujna, urgentna in smo imeli v letu, v bistvu 1996 samo srečo, da je bilo leto neugodno za razvoj lubadarja in da ni prišli do večjih epidemij, če bi temu rekel, iz škode tudi v zdravih in nepoškodovanih gozdovih.
Seveda je nekaj podobnega tudi pri pozebi, poglejte, ta pozeba 1996-1997, ki je bila na Obali in pa seveda zdajšnja dimenzija pozebe, ki je bila v aprilu, sta popolnoma dimenzionalno bi rekel nasprotni. Na Obali smo imeli takrat oceno škode nekje 84.000. Jaz moram povedati, da te prve plenimenarne ocene pozebe v aprilu, to se pravi sadje, vinogradništvo in pa tudi nekatere povrtnine, se vrtijo v številkah tam približno 7 do 8 milijard. Prizadeta je, predvsem so območja, kjer je bila vegetacija malo bolj intenzivna. Strokovne službe, to je Republiška svetovalna služba je s svojimi ljudmi vse te dni stalno na terenu, ocenjuje ta področja, pripravljajo poročila in bo recimo šele koncem maja, ko bo tudi že zaznan plod, pripravila dokončno poročilo recimo o škodi, ki je nastala pa s to pozebo v aprilu. In zato tukaj predvsem prosim za malo strpnosti tudi v tem delu, ker jaz sem prepričan, da Državni zbor želi korektne, točne številke in tukaj se ne da kar tako, so približno ocene po področjih, kaj je na Primorskem, kaj je na Dolenjskem, kaj je v Prekmurju, vendar to je procentualno, ni pa še dokončno. Dokončne ocene bodo navajale tudi posameznega lastnika. Zavedati se je treba, da tako pri žledu kot pri pozebi prihaja do zelo resnega problema, da bodo nekatere kmetije tudi ekonomsko izredno prizadete; posebej pri pozebi in da bomo morali v okviru Vlade Republike Slovenije poleg teh sredstev za sanacijo najti tudi načine, kako ustrezno ekonomsko reševati situacijo kmetije. Ker poglejte, če je popoln 100%-ni izpad dohodka v sadjarsko usmerjenih kmetijah, vinogradniško usmerjeni kmetiji, potem to pomeni, da bo treba najti načine, kako preložiti plačilo ali odpisati plačilo socialnih prispevkov, najti način, kako odložiti plačilo nekaterih kreditnih obveznosti prizadetih kmetov in tudi obratov. In tukaj bi zakon, ki je v pripravi sigurno, verjemite, ta del sistematsko urejal, tako za škodo ki nastaja na kmetijskih kulturah, v gozdovih, pa seveda tudi na infrastrukturi, tako na državni, kot tudi občinski, kajti sistem je naravnan predvsem v smislu sanacije škod, generalno ne samo v pozebo in pa žled. Nov sistemski zakon je naravnan tudi za škodo, ki lahko nastaja ob točah, tudi za škodo, ki lahko nastaja ob suši. Mi smo imeli katastrofalne primere leta 1992 in 1993 in seveda zato smo v okviru vlade se izredno potrudili, tudi resorsko že uskladili ta delovni osnutek in bo pripravljen za obravnavo na vladi naslednji teden.
Zdaj, zavedati se je treba, da tudi način izplačila škod ne more iti kar tako pavšalno in generalno za vse. Mi v okviru sanacijskega načrta, moram jasno poudariti, pripravljamo način izplačila samo za opravljeno in sanirane površine. Ne moremo mi reči, vi ste bili vsi prizadeti, vemo, 90.000 ha, zdaj bomo pa kar vsem plačali. Ampak na osnovi prevzetih del, ki jih bodo opravljali delavci Zavoda za gozdove Republike Slovenije. Načrt, sem že rekel, bo detajlno te stvari opredelil in tudi opredelil vprašanje vlak, ker v nekaterih območjih je dostop, bi rekel do teh območij, izredno težaven in mora biti tudi v okviru načrta sanacije pripravljeno. Seveda se bo tudi tukaj opravila po predlaganih ocenah, ki jih seveda opravljajo občinske komisije za škodo tudi revizija teh postopkov, pregled, da bo res korektno stvar urejena.
Seveda bo treba cel kup drugih ukrepov tudi peljati, tudi to, kar ste nekateri od poslancev omenili, zavarovanje. Zavarovanje je sigurno sistem, ki ga v Evropi največ uporabljeno, vendar se bo potrebno tudi v tem delu izredno detajlno pogovoriti z zavarovalnicami, kako ta sistem inštalirati, ker mi ne moremo ob cenovnih razmerjih, ki jih kmetovalci v tem trenutku dosegajo tako na področju kmetijske pridelave, tako na področju odkupnih cen lesa, inštalirati enakega sistema zavarovanja pred naravnimi ujmami, kot ga Evropa ima.
Rad bi poudaril še eno. Da bo treba k temu področju celovito pristopiti, da bo treba pomagati. Mi se v okviru vlade to absolutno zavedamo. Proučujejo se ukrepi, kaj storiti na izvozu lesa, ker so izvozne takse, da jih ukinemo. Proučujejo se ukrepi, kaj storiti na področju odkupa lesa. Ker poglejte, stroška spravila tega lesa iz teh območij pomenijo velikokrat absolutno minus v samih stroških in odkupna cena in tukaj bomo morali poskušati tudi v okviru vlade najti način, da tistim, ki bodo to sanacijo opravljali tudi pokrivamo to razliko med odkupno ceno lesa, ki je nižja in pa stroški, ki nastajajo. Ker, ocene so, da takšen poškodovan les ne bo šel veliko preko 3.000, 2.000 tolarjev in nič več, da pa stroški nastajajo velikokrat preko 5.000, 10.000, odvisno od področja, s katerega je treba to spravilo opraviti.
Drugo, mi se resno pogovarjamo, da bi zagotovili en del sredstev ugodnih kreditov tudi predelovalni industriji, da bi lahko mirno odkupila te ponujene količine čimprej in seveda, ob ustreznem skladiščenju tudi v naslednjih letih koristila te količine v predelavi. Cel kup ukrepov, ki bodo na tem delu, predvsem žleda sistematsko te stvari uredili. Glede pozebe bi pa resno povedal, vi boste to poročilo dobili v Državni zbor, po mesecu maju, ker takrat bo to poročilo zelo eksaktno že in seveda tudi predlogov, ukrepov, ki jih Vlada Republike Slovenije kar se tiče pozebe v letošnjem letu predlaga.
Moram pa poudariti, iz razprave je bilo začutiti, ker so nekateri poslanci govorili o pozebi minulih let. Ni res. Sredstva, ki so se namenila, 50 milijonov je bilo precizno namenjenih za pozebo, ki je nastala na obali, v enem delu tudi primorske v mesecu decembru 1996, januar 1997, ko so bile predvsem prizadete zgodnje povrtnine v teh območjih in pa izredno prizadeti oljčni nasadi prvi in drugi letnik oljk. Toliko v pojasnilo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu ministru. K repliki se je priglasil gospod Čebulj, gospod Božič, gospod Rupar. Gospod Kacin, vi ste pa, k razpravi sem vas zabeležil, ali replika. Replika, v redu.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Gospod minister Smrkolj! Še bolj bi bil vesel, če bi vi sprejeli in podprli ta zakon, katerega predlaga naša poslanska skupina. Skratka, mi je narezumljivo, da ob tej veliki filozofiji, ki jo lahko kar tako poimenujem, ko skratka ne držite v roki, levi roki ali desni že nov predlog, vladni predlog zakona za sanacijo žledov, pozeb itd.
Poglejte. Mislim, da je vlada oziroma vaše ministrstvo že pripravilo tudi tisto, kar ste prej omenjal, koliko sredstev naj bi šlo za posledice žleda, pozebe itd. In kar je meni znano, je vaše ministrstvo da sredstva, katere ste omenil, namenja sredstva za nakup sadik, sajenje sadik, zaščita sadik, vzdrževanje sadik. Vi ste pa sedajle govoril o spravilu lesa in zdi se mi tukaj nelogično, da sredstva namenjate za sadike, vzdrževanje, zaščito itd., dokler časa ni sprejela lesa. In tukaj se bom pač moral dotakniti tako imenovanih traktorskih vlak, ki jih je tudi prej omenil gospod Možgan. Dokler ne bo vlada tudi zagarantirala sredstva za vzpostavitev tako imenovanih traktorskih vlak, katerega se pač zakonsko sklicuje, da država pač ni dolžna. Mi vemo. Župani in občine, koliko imamo mi tistih gozdnih cest, ki dobivamo sredstva za vzdrževanje teh gozdnih cest. Ker pa to ni možno po teh cestah, kot traktorskih vlak spravila lesa do teh gozdnih cest. In to sem vam tudi gospod minister osebno omenil, da je potrebno najprej ta sredstva nameniti, potem boste vi šele lahko kupovali sadike itd. Mislim, da je prej potrebno les spraviti iz gozdov, potem boste vi šele lahko ta sredstva namenjali, in dokler časa pa to ni ponovno, poudarjam, izpostavljeno, toliko časa je moje mnenje, da se ta sredstva razmetavajo. Samo en primer. V naši občini je Zavod za gozdove Kranj v prejšnjem tednu organiziral nek seminar za kmete, ki so večji, dela 30, 40, tudi več let ali pa mogoče tudi manj, kako se sekajo gozdovi in pripeljali so ljudi iz Postojne. Nič nimam proti ljudjem v Postojni, ampak koliko to stane. Skratka, tako kot sem rekel tudi na Odboru za kmetijstvo, sredstva se namenjajo spet za birokracijo, ki od tega ne bo imel ne kmet, ne privatni lastnik, ne država in skratka nobeden nič. Hvala lepa.
In prosim, gospod minister, dotaknite se zakona in povejte, kaj v zakonu ni tisto, kar bi moralo biti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Čebulj, hvala lepa. Gospod Božič ima besedo za repliko.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa. Torej, na izvajanje gospoda ministra. Imam samo to, da že zelo majhni in otroci smo bili, ko smo slišali, da je potrebno osla iz vodnjaka potegniti tisti dan, ko notri pade, ne čakati, da mine praznik. Polomija oziroma žled je bil za novo leto. Tri mesece najmanj bi morali vse aktivnosti v gozdovih že teči, ker sta še dva meseca do poletnih počitnic in potem v jeseni bo ta les brez vrednosti. Jaz sem to v mojem prejšnjem nastopu že rekel, zato ne sprejemam očitka, da se listavci hitreje pokvarijo. Se hitreje pokvarijo.
Bi pa tiste moje predloge, ki sem jih prej rekel oziroma vprašanja razširil še na tisto, kar me je gospod Anderlič spomnil poprej. Želel bi tudi, da bi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov pokazal koliko plača zavarovanja za gozdne ceste. Za gozdove vem, da ne. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Božič. Repliko ima gospod Rupar, potem pa gospod Kacin.
PAVEL RUPAR: Gospodu ministru! Pravzaprav pa ne bom repliciral, ker še ni 100 dni odkar ste minister. Ampak bi vseeno postavil vprašanje.
Koliko daleč pa je zakon pripravljen. Zdaj če boste rekli en mesec, potem je vseeno, če tega danes sprejmemo. Zanimam me, koliko daleč je, vsi ga tako hudo podpiramo. Kar je bilo tukaj govorcev, vsi ste govorili, kako se zavzemate. Kje je zdaj ta zakon, kako daleč je pripravljen? Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK:Hvala, gospod Rupar. Besedo ima gospod Kacin.
JELKO KACIN: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi! Danes tukaj poteka, nekdo bi rekel, zelo celovita razprava in utemeljevanje, zakaj potrebujemo ta zakon. Eden od razpravljalcev, gospod Pukšič je rekel, da poskušamo reševati probleme kmečkega življa. Pred 50 leti, leta 1947 so poskušali reševati probleme kmečkega življa in so poskušali ustanoviti kolhoze in solhoze in so uporabljali isti pristop in isto retoriko. Na tak način ne bomo prišli kaj daleč. Kadarkoli se odločamo o tem, da bomo rešili neke probleme, bi predlagal, da jih poskušamo rešiti predvsem v interesu vseh državljanov in državljank, ne na škodo nekaterih in s prioriteto pri nekaterih drugih.
Žled in posledice žledolomov niso nov naravni pojav. Te zadeve smo poznali že tudi v prejšnji Jugoslaviji. Recimo 10 let nazaj je bil tak strahoten žledolom na Gorenjskem in takrat smo Beograd prepričevali, da moramo najti način, kako bomo pokrili to škodo.
Jaz bi se strinjam predvsem s tistimi, ki ugotavljate, da po 10 letih zagotovo potrebujemo sistemski pristop in potrebujemo sistemski zakon. Zato bi razumel ta prizadevanja predvsem kot pritisk na vlado, da vendarle prinese celovito rešitev, na podlagi katere bomo imeli rešitve v interesu vseh državljanov in državljank. Nikakor pa ne parcialnih rešitev, zato da rešujemo kmečki živelj ali pa kakršenkoli živelj. To po moji oceni nimam kakšnega posebnega smisla.
Po drugi strani, tukaj nekajkrat poslušamo zgodbe o tem, kdo mora prinesti račun in potrdilo, komu ga pa ne bi bilo treba prinesti. Jaz mislim, da je nastopil čas, ko lahko enkrat začnemo uporabljati enotna merila za vse. 10. let nazaj se nam je zdelo nekaj neverjetnega, če smo v gostilni zahtevali račun. Mislim, da smo toliko napredovali proti Evropi, da tudi ko gre za odškodnine, kot posledico naravnih nesreč, lahko zahtevamo urejeno dokumentacijo, zato da bomo imeli manj težav pri približevanju in da bomo imeli tudi sami pri sebi čisto vest.
Zato bi še enkrat prosil, da se izognemo takim ideološkim usmeritvami, kot se temu reče nabiranju glasov v tem ali onem življu. Potrebujemo pač celovite rešitve in predlagam gospodu ministru, da pospeši prizadevanja v vladi, da ta celovit zakon dobimo v obravnavo čim prej. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Kacin. Replika na repliko in gospod Malovrh in gospod Demšar.
FRANC PUKŠIČ: Hvala, predsednik za besedo. Gospe in gospodje! To je pa že farsa. Farsa pa zato, ker upam, da gospod Kacin ve, kje leži naša občina in upam, da ve, saj je imel vajo 1996, Drava 1996. leta je potekala prav na območju naše občine in nisem govoril samo o enem delu ampak sem celovito prikazal, torej tako kot so mi bili podatki dani, kje in kakšna škoda je nastala. Res pa je, torej v tem interventnem zakonu ni zajeta škoda, ki je nastala na Kacinovem, ali pa na mojem avtomobilu zaradi žledu ali pozebe, ker se pač to ni moglo zgoditi. Res pa je, da tudi verjetno midva ne bova deležna kakšne subvencije, ker sva verjetno... No ja, jaz že nekaj imam, kakih 1500 trsov vinograda. Ampak verjetno na asfaltu bolj malo raste, in gozdov in vsega ostalega.
Torej, zakaj za kmečki živelj? Ja, pa madonca, potem pa povejmo za koga, koga je pa prizadel za žled in pozeba in to, kaj še vse se je sedaj zgodilo v aprilu. Koga je to prizadelo, če ne kmečki živelj? Tistih 6% ljudi, prej sem govoril, okoli 60.000 jih je samo teh, ki dobivajo te kmečke pokojnine, ker je 14.000 tolarjev, kar je mesečno za plačevati preveliki strošek, da bi lahko ljudje to plačevali, da bi si zagotovili, veste, tisto minimalno, za 35-letno delovno dobo na kmetiji, tega kmečkega življa je penzija 19 starih jurjev, pa vas ni sram, potem pa rečete, da se zavzemamo za neke politične ideologije ali ne vem kaj.
Madona, za konkretne ljudi gre, res pa je, da gre za 6% prebivalstva Republike Slovenije, ki za marsikoga ne pomeni nič in je to za njih nepomembna številka, zato se tako arogantno in nedostojno do teh ljudi obnašamo. Mislim, to je pa že višek cinizma, ki se dogaja v tem Državnem zboru. Zadnjič sem rekel, kam gre ta Gausova krivulja, izgleda, da gre pod nulo dol. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Pukšiču. Repliko ima gospod Malovrh. Repliko na repliko pa se je oglasil gospod Kacin. Replike trajajo največ 5 minut.
JURIJ MALOVRH: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi! Jaz bom podprl tale zakon iz razloga, kajti boljše je vrabec v roki, kot pa golob na strehi. Sistemski zakon, ki bi razreševal vse od žledu, suše, poplav in ne vem, kaj še vse prizadene naša področja, še ne bo kmalu zagledal luč sveta. In prav zaradi tega bom podprl.
Podprl bom tudi zaradi predloga dopolnilnih stališč, kajti tu se zajema tudi področja, ki so zaradi zmrzali v pomladanskih dneh doživela katastrofo. Tu mislim predvsem na sadjarstvo in vinogradništvo. Komaj smo ljudi prepričali, da naj povečujejo površine s sadjem in z vinogradi zaradi vstopa v Evropsko skupnost, pa že država ne bi prispevala skorajda nič ali pa zelo malo. Kajti teh 200 milijonov, kot je bilo rečeno, bi rad videl, koliko je pa že bilo razdeljeno. In, še nekaj, to, kar je prej rekel gospod Anderlič, o zavarovalnicah. Mislim, da zavarovalnice zaenkrat še ne zavarujejo gozdov, trajne nasade pa, ki jih zavarujejo, so pa ta zavarovanja izredno, izredno draga in se jih ljudje zelo malo poslužujejo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Malovrh. Replika, gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala. Javljam se na repliko glede računov, ki naj bi jih kmetje izstavili. Poglejte, če pride do take nesreče, ali bodo sedaj lahko kmetje vsi čakali, da bodo pač dobili neko pooblaščeno organizacijo, nekega podjetnika, ki bo imel svoj račun ali bodo pa tako kot so zdaj v večini primerov, s pomočjo sosedov, lastne mehanizacije, pač kakršne imajo, so se stvari lotili zato, da so čim prej lahko do tega lesa prišli in v želji, da bi čimprej lahko to tudi prodali. Zato verjamem, da se v vsakih takih primerih čaka. Če bi čakali na podjetja, ki so registrirana in da lahko izstavijo račune, verjamem, da bi potem res še dolgo čakali in potem je pa smiselno, da še čakamo tudi na sistemski zakon, ker potem bo tisti les pač preje segnil, kot bo primeren za kakšno uporabo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Repliko na repliko, gospod Kacin.
JELKO KACIN: Gospod predsednik, kolegice in kolegi! Gospod Pukšič me je vprašal, če vem, kje je občina Desternik. Vem. To je tista občina, v kateri župan izstavlja lažne račune za škodo, ki jo Slovenska vojska ne povzroči na vojaški vaji Drava. To je tista občina. In ker počnete tako kot počnete v praksi, vaše besede o zavzemanju za kmečki živelj in o cinizmu države ali pa v odnosu do države, ne zdržijo kritične presoje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Od razpravljavcev imam še prijavljenega gospoda Jožeta Jerovška in gospoda Petana.
JOŽE JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, spoštovani zbor! Sam se bi priključil podpori zakona, ki ga imamo danes na klopeh, to pa iz tega razloga, ker se sicer strinjam s tem, da je potreben sistemski zakon, ki nam ga obljublja vlada, vendar naša vlada nam marsikaj obljublja. Ne smatram, da je minister, sedanji minister za kmetijstvo že kriv za kakršnokoli škodo. Vendar on je minister v vladi, ki ima istega predsednika, ki ga je že imela prejšnja vlada, ki bi lahko ta sistemski zakon že pripravila in pa tudi prejšnja vlada oziroma predsednik vlade je marsikaj obljubljal že tudi recimo o zaščitnih zakonih, pa še enega nimamo v parlamentu, pa so nujno potrebni. Tako da če bomo čakali na ta sistemski zakon, se bojim, da bo slovenskemu kmetijstvu, gozdarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu povzročena nepopravljiva škoda. Zato ne smemo odlašati in govoriti o nedodelanem zakonu, poizkusimo ga skupaj dodelati.
Predvsem bi rad podprl oziroma se malo osredotočil na problem škode po pozebi. Vidim, da gre za nepoznavanje obsega škode. Gospod Anderlič je prej govoril, da je predvsem na Primorskem. Dejansko je tako v medijih, pravzaprav so poročila bolj o Primorski in Beli Krajini, moram pa reči, da je ta slika nepopolna, da je obseg pozebe katastrofalen tudi in ne le predvsem na ranem sadju. Najbolj pozne sadne sorte so prizadete. Naj navedem kot tako sorto le recimo ajdared, s katerim je na Štajerskem zasajeno največ površin. In je to najbolj rodna sorta in jo je tudi najlažje prodajati. Ta sorta je na nekaterih rajonih pozebla 100%.
Zato je škoda dejansko ogromna. In treba se je zavedati posledic te škode. Kako v takih slučajih ravnajo države z urejeno kmetijsko politiko. Ob nastanku škode že skušajo razmišljati na jesen, ko je treba zadovoljiti kupca, ker lahko pride do tega, da bomo množično izgubili tradicionalne kupce. Treba bi bilo razmišljati o tem, kje bomo kupili nadomestno količino sadja in kako bomo tradicionalne kupce zadovoljili.
Grozi pa še dodatna nevarnost. Opustite v pridelovanja, ker mnogi pridelovalci se bodo mogoče ob takšnem tretmanu vlade odločili, da opustijo sadjarstvo, ali pa nadaljnjo širjenje teh nasadov. Mi vemo, da je kvote v Evropski skupnosti ob vstopu so izredno pomembne in mi ob tem trenutku ne moremo odstopiti od povečevanja pridelave, kljub temu, da je v lanskem letu bil problem s prodajo, ampak to so pravzaprav naši problemi neorganiziranosti in nezmožnosti znati prodat.
Prepričan sem, da mi lahko prodamo in zaradi tega je treba tu ukrepati interventno in zato podpiram ta zakon in prosim, da uvrstimo tudi to v zvezi s pozebo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Jerovšek. Replika, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Torej, res je, da gospod Kacin ve, kje je naša občina. Res je, da sva se gospod Kacina midva pogovarjala, kakšen spomenik pa bi za vojno, torej za vojaško vajo Dravo 96 lahko naredili v tej občini, ko so se vozili po lokalni cesti in ko ste videli, da je popolnoma uničena in nekako takole je bilo, da pač naj bom malo bolj tiho, da ne bi gospa Polonca Dobrajc, ki je v tej komisiji, da ne bi ona slučajno česa slišala.
In nekako, bom rekel, namignjeno je bilo, da bo slovenska vojska, torej mogoče iz kakšne provizije, Magno kartice, ali kakšne izraelske provizije, ne vem iz česa, mogoče pa le dala nekaj za eno lokalno cesto, ki jo je občina podedovala pri regionalizaciji oziroma pri ustanavljanju teh novih občin. In seveda je račun občina v tem smislu izstavila ampak ni bil odobren. Torej, bilo je, mislim da za 2 milijona 700 tolarjev za škodo pri tej vaji na cestah odobreno. Račun pa je bil seveda v smislu za občino za širšo družbeno skupnost, skratka za ljudi, ki ob tej cesti in ki tu živijo, ne pa za kakšne privatne račune, ne za kakšne privatne interese in ne za kakšne privatne kartice. Res pa je, da so davkoplačevalci plačali tudi komu kakšna popravila avtomobilov, ki so jih z lamarji na državni ali v državne avtomobile. Pa še tudi, ne vem kakšno ime je bilo temu parfumu, ki je bil z Magnum kartico kupljen.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Imamo tri replike. Gospod Janez Kopač, gospod Zoran Lešnik, gospod Lojze Peterle.
Prosim, gospod Kopač. In repliko na repliko gospod Kacin. Lepo prosim, da se držimo vsebine zakona. Torej, zakon pa se imenuje - predlog zakona o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic naravne ujme v zimi 1996/97.
Gospod Kopač, prosim.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo oziroma za repliko. Za repliko sem se javil, ne zato, ker bi posameznemu razpravljavcu želel replicirati, čeprav je bilo snovi obilo, posebej pri tem zadnjem, ampak ker bi želel dati nekaj pojasnil.
Prvič, predlog zakona po oceni Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve ni pripravljen v skladu s poslovnikom. Matični odbor ga je vseeno obravnaval, in pri tem jemljem to odgovornost nase. Dal sem ga na dnevni red odbora navkljub tej oceni Sekretariata samo zato, ker vem, koliko bi bilo vpitja, če ga ne bi dali gor, ker češ, opozicija je nekaj predlagala in samo zato, ker je opozicija predlagala, vi tega nočete niti obravnavati. Zakon skratka ni pripravljen v skladu s poslovnikom, pa kljub temu se je znašel na dnevnem redu in odbora in Državnega zbora, za kar gre zahvala tudi predsedniku Državnega zbora.
Drugič. Odbor predloga zakona ni podprl. V poročilu to posebej piše in je podčrtano, kot je v vseh poročilih odbora podčrtano tisto, kar je bistveno, zato da se poslanci ne bi pretirano mučili z natančnim branjem ogromnih količin papirja, ampak da se hitro seznanijo z bistvenim.
Tretjič. Mnogi razpravljavci so govorili, da to pa res ni političen zakon, in da za božjo voljo naj ga zato podprejo predvsem tisti, ki jim je kaj do kmečkega življa. Iz vseh razprav se dokazuje nasprotno, da to je izključno politični zakon in ni toliko narejen, po mojem mnenju, to je moja osebna ocena v korist tistim, za katere je bilo to rečeno tukaj pred tem govorniškim odrom, ampak predvsem narejen zato, da bi na neko temo, ki se na prvi pogled ne kaže kot politična, saj vsi smo radi solidarni in dobročutni, naj bi skratka naredila neke vrste proračunski udar, lahko rečem celo to, in pa nek klin v obstoječo koalicijo, ker pač vlada tega predloga zakona ne podpira, pa je vendar za božjo voljo njegov namen tako svetal, da bi ga morali poslanci podpreti. Menim, da ga je potrebno jemati strogo tehnično, in da predlog zakona ni zrel za podporo.
Naslednja stvar, ki naj se sliši kot pojasnilo, je, da je predlog zakona o pogojih in načinu uporabe sredstev državne pomoči pri odpravi posledic naravnih nesreč - se opravičujem ministru Smrkolju, ker bom jaz to povedal, ker je on morda pozabil - v vladni proceduri in ker dobivamo v parlament tudi dnevne rede vlad, naj povem, da sem malo prej videl, da je na dnevnem redu seje vlade 8. maja predlog zakona o prvi obravnavi, katerega naslov sem prebral, na dnevnem redu, kar pomeni, da ga bomo 9. maja predvidoma dobili v parlament. To je tisti tako imenovani sistemski zakon.
In naslednja reč, ki bi jo rad rekel kot pojasnilo, je ta. Predlog zakona, ki ga imamo ravnokar pred seboj in ga obravnavamo v prvi obravnavi in ga odbor in vlada ne podpirata, bi utegnil, ne bom trdil, ampak bom rekel bi utegnil biti prav tako vzrok za to, da vladni predlog zakona, tako imenovani sistemski predlog zakona ne pride v obravnavo, ker bi bila obravnava v skladu z določbami našega poslovnika zablokirana. Slišalo bi se kot natolcevanje, pa vendarle naj rečem, morda pa nekateri zagovorniki tega predloga zakona tako zelo vztrajajo na njem, čeprav je sedaj pretvorjen v redno obravnavo in ni več po hitrem postopku, samo zato, da bi zablokirali obravnavo sistemskega zakona. Tudi tako bi se to vztrajanje lahko razumelo.
Naj to priložnost še enkrat izkoristim in povem, da predloga zakona tudi v prvi obravnavi in še posebej v prvi obravnavi zaradi vsega navedenega ne bom podprl. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Repliko ima gospod Zoran Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci! Da se ne bi napačno razumeli. Jaz imam repliko na replike in na ne vem kaj vse, zato ker pač ne pridemo na vrsto.
Rad bi pa rekel nekaj. Izključno sem se prijavil zaradi tega, ker smo zdaj iz tega predloga zakona napravili mučkalico, če vemo, kaj je to. Eno mešanico nekih stvari od gospodarskih, dolgoročnih, katastrofalnih, do popolnoma in popolnoma osebnih stvari. Če razpravljamo o zakonu, ostanimo pri zakonu, vendar že sam predlagatelj je napravil eno napako, ko zdaj združuje žled in pozebo. To sta, ne da bi komu pamet solil, jaz sem mislil, da bo kdo se bolj poklican morda oglasil kot sem jaz, ampak vendarle popolnoma dve različni stvari. Žled je dolgoročna posledica, tam, kjer polomi gozdove, kolega Božič to dobro ve, so posledice dolgoročne. Pozeba je pa v resnici enoletna posledica, katastrofa ali kakorkoli jo imenujemo, razen seveda, če ne zmrzne, kolega s Planine, če ne zmrzne les v vinogradih.
Ampak veste kaj, rekel bom nekaj. Enkrat je en kmet rekel takole. Pozeba nam je 100%-no uničila vse. Potem je pa prišla toča, pa nam je vse stolkla. Ko smo pa pospravljali pridelek, smo imeli pa problem, ker ga nismo mogli prodati.
Ne me napačno razumeti. Mislim, pa nobenega ne podcenjujem, da kakršnikoli strokovnjak v tem današnjem času težko oceni, kakšna je posledica v sadovnjaku, ker sicer na osnovi plodnice in pestiča lahko določimo, ali je zmrznil ali ni, da zelo težko se danes določi, zlasti v podravskem vinorodnem rajonu, kolega Špindler bo me tu potrdil, pozebo v vinogradih, ker je pač takšna faza razvoja in počakajmo vendarle na realno oceno, ki bo pa najbolj realna v jeseni. Zdaj bo pa nekdo rekel, kdor hitro da, dvakrat da. Ali veste, kmet - sadjar ne kasira čisto nič in ne vinogradnik, takrat ko sadje cveti. Kmet kasira takrat ali katerikoli drugi predelovalec, ko je sadje obral in prodal, ampak vinogradnik kasira šele naslednje leto, ker je način plačevanja takšen. Torej zaradi tega on zdaj ne bo propadel, ker ne bi imel iz česa kasirati, če ostanem zgolj pri sadovnjakih in vinogradih, tako da bodimo tudi glede tega realni. Potem pa še nekaj. odločimo se, ali gremo za socialo ali gremo za sistemsko rešitev. Jaz se ne morem strinjati. Ali veste, to je kratkoročno. Tak kmet ne dela dobro, tisti ki bo rekel, zato, ker mi je zdaj pozeba uničila in ker mi država ni nič dala, bom jaz zdaj to ukinil to pridelavo.
Mogoče se bo kolega Štefan Klinc z mano strinjal, tudi njegov dober prijatelj, mi je enkrat rekel. Sem rekel: poslušaj, povej mi odkrito, koliko krav si ti zaradi krize zdaj zmanjšal. Je rekel: ali si ti neumen, tri sem zraven kupil, ker moram s povečano prirejo nadoknaditi ta dohodek. Jaz mislim, da tak kmet pravilno misli.
In da zaključim. Podpiram sistemsko rešitev in bom, jasno se opredelil, da glasujem proti temu zakonu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Lešnik. repliko ima gospod Lojze Peterle. Kar nekaj jih je še na vrsti, gospod Demšar, bomo vas zapisali.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Gospod predsednik, jaz bi vas prosil, da v skladu s poslovnikom vodite to razpravo, tako da bo tudi replika ostala replika, kajti dva poslanca pred mano sta se javila za repliko, govorila pa druge zadeve, in celo povedala, da ne replicirata, kar mislim, da ni prav.
Gospod Kacin je pa sploh uvedel drugo točko dnevnega reda, ki se imenuje občina Desternik in njeni odnosi z Ministrstvom za obrambo. To nas pri tej točki prav nič ne zanima, vsaj ne nas Krščanskih demokratov, to se pomenite drugje oziroma ob drugi priliki, tukaj se pa sedaj odločimo o zadevah, ki so problem zaradi naravnega pojava. In ker je ta problem že tukaj, in ker je tudi zakon že tukaj, ki rešuje tisto kar se je že zgodilo, sem za to, da danes potrdimo ta predlog zakona v prvi obravnavi in gremo z njim čim prej naprej. Žal mi je, da ni bila potrjena hitra procedura, ker bi hitro obravnavanje potrebovali.
Če bi imel drugačna zagotovila s strani vlade, da bo ta zakon res hitro prišel notri v našo proceduro, zakon sistemske narave, bi bil drugačnega mnenja. Tako pa zaenkrat nisem in sem za to, da ga potrdimo. Če pa bi ta sistemski zakon prišel hitro v proceduro, pa sem tudi za to, da se seveda ta zakon nadomesti, ne bi ga nikakor dajal iz procedure.
Še nekaj bi rekel. Jaz sem eden od tistih, ki kljub temu, da sem predsednik ene od komisij, ne morem priti do materiala za vladne seje, sem vesel, da je gospod Kopač eden od nas, ki ta privilegij ima in se mu priporočam za informacij, kajti ne bi želel kot poslanec živeti v nevednosti.
Pa še nekaj. Glede politike. Lepo vas prosim, spoštovani kolegi in kolegice. Ne govorimo tukaj, da ne gre za politiko v Državnem zboru, če kje gre za politiko, pri vsakem zakonu in pri vsakem sklepu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Peterle. Repliko na repliko imajo gospod Jelko Kacin, gospod dr. Jože Zagožen in gospod Demšar Vincencij. Prosim, gospod Kacin.
In ko bomo izčrpali, se še enkrat želi oglasiti gospod minister.
JELKO KACIN: Spoštovani kolega Peterle! Vaja Drava se je zgodila po volitvah. Takrat sem bil jaz poslanec in gospod župan je bil poslanec. Res je, da sem bil jaz takrat tudi še minister za obrambo. Prosim, da to upoštevate, posebej še zaradi tega, ker se Krščanski demokrati zavzemate za celo vrsto poravnav, krivic in popravkov iz preteklosti, da se ne bomo prerekali o tem, ali se je nekaj zgodilo en dan pred volitvami, ali en dan po volitvah.
Kolegu Pukšiču bi pa vendarle rekel nekaj stvari. Tukaj se mnogi zavzemamo za sistemsko rešitev, zato da končno pridobimo zakon, ki bo pridobival to področje, zato da ne bomo imeli improvizacij takih, kot je reševanje po hitrem postopku, to kar je predložila vaša stranka. Vi ste meni predložili račun takrat, v katerem ste želeli sanirati stvari od prej. Ko govorimo o tem konkretnem primeru. Jaz nisem kriv, če ste vi zgradili cesto, pred tem pa niste imeli poravnanih računov. Ampak to, da poskušate izstaviti račun slovenski državi v podobi slovenske vojske, to je milo rečeno nekorektno, jaz nisem uporabljal drugih terminov. Ampak, ker pač to počnete, vam ne morem verjeti. Dajta se vidva s kolegom Ruparjem zmeniti, kdo uporablja kartico Magna, vi ste rekli Magnum, ampak verjetno ste mislili Magna. Jaz nisem videl, da bi kolega Rupar kupoval parfume ali nekaj podobnega, jaz ne vem, kaj mu očitate, ampak on je kupoval druge stvari in spisek je zelo dolg, zato ker so nam iz Sveta občine Tržič poslancem z Gorenjske poslali vse račune in so rekli, da je to pač samo eden od teh računov. Ampak, to se vi zmenite pri vas v stranki. Kar pa zadeva škodo, ki nastaja pri, vi ste rekli, lamlanju avtomobilov. Veste, avtomobili so praviloma zavarovani in to plača zavarovalnica. In zato se ne predlaga poseben interventni zakon po hitrem postopku, da se bo pokrivalo neke malomarnosti, ker pač nekdo nečesa ni zavaroval. Hvala lepa. In, odrekam se nadaljnjim replikam.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala za to odrekanje. Dr. Jože Zagožen, replika. Po vrsti. Glejte, kadar so replike gremo po vrsti, tako da ima besedo še gospod Demšar, potem pa gospod Rupar.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovane kolegice in kolegi! Škdoda, ker gospod Kopač ni razmejil v svoji diskusiji tega, kar je govoril kot predsednik Odbora za finance in kar je govoril kot poslanec. Stvari je enostavno zlil v celoto in menim, da to ni pravilno.
Drugo, dejal je, da gre za politični zakon. Jaz menim, da je s tem ravno dokazal, da je v svojem ravnanju ravnal politično. Namreč, zakon, ki ga je kot političnega opredelil, ga je tudi poskušal politično potem zanikati. In, zakaj je podčrtal samo nekatere stvari, ki mu ne pašejo. Če bi bilo to res, da je podčrtal zaradi lažjega branja, bi moral podčrtati celoten zakon. Končno pa je ta zakon prepisan, kot je bil tale iz leta 1995/96. In že prej sem rekel, da ta zakon ni doživel nobene kritike iz formalno-pravnega vidika. Naš zakon je pa zanič. Zato ker ga je pripravila opozicija. In to je ta krivica, ki se tu danes dogaja.
Drugo, sistemski zakon. Jaz rad verjamem, da bo sistemski zakon, vendar vemo že od Kardelja sem, kako je bilo s sistemskimi zakoni. Kdaj bo ta zakon prišel, kaj bo rešil. Vse je odprto in vprašanje, če bodo sploh imeli kakšno korist tisti, ki so bili sedaj prizadeti.
Na koncu, kmečki živelj. Veste, mi se ne zavzemamo za živelj kot takšen, ampak za tisti, ki so bili prizadeti. V tem primeru so bili kmetje. Zadnjič, ko je bil tukaj govor o Termoelektrarni III. Trbovlje, smo tudi rekli, da bomo pomagali ljudem in delavcem v tem okolju. Te stvari je treba nekoliko bolj objektivno gledati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, doktor Zagožnu. Replika na repliko, gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: V želji, da bi pred glasovanjem opozoril na nekaj, kar ni bilo. Prej je bilo rečeno, gospod Lešnik je govoril o tem, kako je treba stvari ločiti. Moram povedati, da v Primorju oljke niso doživele žleda, kot ga je doživel ostali notranji slovenski svet. Ampak tam je prišlo do pozebe in so se cela drevesa posušila. Zato menim, da, ko se tu govori o tem, da bi samo mislili na pozebo, ki je nastala pomladi, je treba vedeti tudi za to ogromno škodo, ki je nastala na oljkah. Kdor te stvari ne pozna, ga vabim, da v neposredni bližini Kopra te stvari lahko vidi, ali pa že ko se bo peljal preko Dekanom, na desni strani zgoraj.
Drugo, kar gospod Lešnik pravi. Verjamem, da je bilo do sedaj tako, da so bili kmetje nekakšen amortizer, da je pač za leto ali pa tudi več, blažil tisto nesrečo, ki se je zgodila. Ampak mislim da, če govorimo o tem, da bomo tudi solidarni, socialna država, potem ni prav, da oni čakajo toliko časa na našo pomoč.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Demšar. Še ena replika je. Gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Gospodu Kacinu, mislim, da ga ni več tukaj, ker je seveda ušel. Improvizacija, je rekel, da je ta zakon. Ta seja, ki se odvija, ima vse predlagane točke po hitrem postopku. Tako ste izglasovali. Torej, lahko analogno temu domnevam, da je ta seja ena sama ljuba improvizacija, nič drugega. To je edina točka, če se ne motim, ki ni po hitrem postopku. Vse ostalo je improvizirano. Se pa opravičujem, če ni res.
Glede tiste Magne kartice pa toliko. Tistim, ki vam je ostal denar od podkupovanja, od poskusa podkupovanja, tistih pol milijona mark vi lahko zapravljale tudi za raziskavo za podtikanje takih zadev, kot jih je odkril nadzorni odbor občine Tržič, ki je seveda pod vodstvom LDS-a, kaj ne, gospod Anderlič? In ki ima zelo tesne zveze tudi s tistimi kolegi, vašimi, ki so želeli teh pol milijona mark takrat izročiti. Seveda, s tem denarjem tudi ni težko plačevati takih oglasov in takih poročil v dnevna časopisja, ker gre za veliko količino denarja, ki bi sicer lahko pristal tudi v mojem žepu, tako kot mogoče v kakšnemu je, ampak ni in s tem se da tako zadevo lahko kupovati. Tiste kondome, jih imam še, pa jih bom podaril tudi gospodu Kacinu, zaradi razmnoževanja, saj veste. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej, gospod Rupar, na dnevnem redu imamo vsaj šest zakonov v prvi obravnavi in dva zakona v drugi obravnavi, nekaj pa tudi v skrajšanem postopku. Besedo dajem gospodu ministru.
CIRIL SMRKOLJ: Gospe poslanke, gospodje poslanci! Moram opozoriti, da sem jaz na začetku rekel - gospod Kopač - da bo imela vlada naslednji teden v obravnavi, to je zakon o pogojih in načinu porabe sredstev državne pomoči pri odpravi posledic naravnih nesreč. Res moram povedati.
Tudi bom pojasnil eno stvar. Zakon, ki je bil vložen, zelo malo navaja višino sredstev, način delitve teh sredstev, predpisuje v 2. členu govori, da bi mi, naše ministrstvo izdelalo metodologijo in tudi način nadzora sredstev, vendar treba je vedeti, da je področje, bi rekel sanacije škod, področje, ki resno tangira par ministrstev, tako naše ministrstvo, ki je kot prizadeto ministrstvo v tem primeru, resno se v te razprave vključuje Ministrstvo za okolje in prostor in pa izredno intenzivno je bilo tukaj tudi vprašanje in zato smo se mi mogoče malo dalj časa usklajevali, Ministrstvo za finance. Stvari so usklajene med temi tremi ministrstvi in jaz vam resno povem, kot je gospod Kopač pa točno datumsko navedel, ta zakon bo v torek po praznikih na Odboru za gospodarstvo in bo v četrtek 8. na Vladi Republike Slovenije in kot je on decidiral, tudi prepričan sem, 9. v proceduri v Državnem zboru, zato bi jaz vas prosil, da sprejmete to še dodatno pojasnilo in seveda se pridružite mnenju vlade, da res s tem sistemskim zakonom praznino, ki je bila izredno dolga, katera je v bistvu res ob vsaki hujši, bi rekel naravni nesreči, zahtevala interventni zakon, s tem sistemskim zakonom izpolnimo in resno damo možnost, da se te stvari potem v okviru vlade hitro rešujejo.
Bi še eno pojasnil. Poglejte, izredno moramo biti objektivni, kar se tiče ocen tega. Pri žledu je Zavod za gozdove Slovenije s svojimi delavci intenzivno sistemsko te stvari sledil, pripravljal in je tudi pripravljen, kot sem že prej navedel, načrt sanacije, ki jasno stvari opredeljuje. Pri pozebi so sodelovali delavci svetovalne službe, ki so obhodili vsak sadovnjak, vinograd in pri vsakem posamezniku vršili oglede in jih še bodo, tako da ta del intenzivno teče, tudi občinske komisije intenzivno delajo, jaz moram povedati za pozebo v tem zimskem delu, na Obali je že razdelitev sredstev opravljena, točno po občinah, koliko občina Koper, koliko občina Piran, koliko občina Izola in te stvari tečejo.
Bi pa še, gospod Čebulj. Moram opozoriti, da sem sam osebno zahteval, da se v okviru nalog Zavoda za gozdove Slovenije izvajajo izobraževanja, kako opravljati dela v gozdovih, kjer je žled povzročil to škodo. Povedati moram, da smo mi v parih mesecih tega leta doživeli pet smrtnih nesreč pri tem delu in zaradi tega je nujno in ni nikoli dovolj opozarjanje in tudi izobraževanje v tem smislu, kaj pomeni spravilo takšnega lesa. To je nenormalno delo, nenormalni pogoji in na žalost vsa pravidnost, vsa opozorila, ki so že bila, niso preprečila tistega najhujšega in danes imamo nekaj družin brez očetov, brez možov tudi pri tem delu. Zato je potrebno razumeti, da resno na ministrstvu te stvari spremljamo in poskušamo maksimalno tudi strokovne delavce usmerjati v to sodelovanje s prizadetimi kmeti, tudi obrati, da ne bi prišlo do podobnih nesreč kot je že prišlo. In to je tudi ena od izredno pomembnih nalog, tudi Zavoda za gozdove Republike Slovenije.
Resno bi predlagal, da poskušate razumeti, in da se podpre ta sistemski zakon. Ni to nasprotovanje zakonu, ki ga je gospod Špiletič vložil v tem smislu, ampak sem prepričan kot minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bomo s tem sistemskim zakonom resno na začetku tega mandata probleme, ki lahko resno v tem prostoru kadarkoli nastajajo, moram povedati, kadarkoli rešili. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod minister. Želi še kdo razpravljati? Ja, gospod Petan, se opravičujem, je bil že prijavljen. Gospod Špiletič, replika.
RUDOLF PETAN: Spoštovani! Upam, da ne bom odšel stran od teme. Ker so nekatere stvari bile pač tako prestavljene, mi dovolite, da za začetek tudi stvar predstavim na drug način, malo za hec, ampak to bo samo za tako. Rekel bi, bog nam daj tisto točo in pa tisto zmrzal, ki nam bo dala jeseni polne kašče. Pa še neka zadeva mi ne gre ravno v račun. Ozimnico moram plačati takoj. Ne vem, kdaj kmetje to dobijo plačano. Mogoče je potreben še en interventni zakon.
Sedaj pa, če grem po točkah, tiste konkretne, brez ideologije. Menim, da je kmetovalcem čisto vseeno, po kakšnem zakonu dobijo povrnjeno škodo. Ali je to interventni ali pa sistemski. Važno je, da dobi, in da lahko pripravi ukrepe za naslednje leto. Vemo, da pri kmetijstvu je tako, da je potrebno se že v letošnjem letu pripravljati za naslednje leto.
Naslednje, kar je. Največ govora je bilo o gozdovih. Lahko vam povem, da na štajerskem gre za sadjarstvo. Cele... Saj smo predlagali, saj so dopolnitve, tako da ne bo in je bilo danes že tudi omenjeno s strani predsednika tako, kot je dejansko stanje. In tukaj so hektarji in hektarji, stotine hektarjev, ki bodo ostale brez pridelka, ne samo zgodne sorte, tudi tiste normalno pozne sorte bodo ostale brez pridelka in mislim, da je jasno, kaj to pomeni za tistega, ki ima intenzivno pridelavo.
Naslednje, kar je. Res je, da žledolom pa snegolom ni nekaj novega. Vendar sistemskega zakona pa še zdaj nimamo. To je samo dokaz, da bo nekaj res treba narediti, mogoče kar bom potem utemeljil, je pa dobra pot k temu. Veliko govorcev je govorilo, zakaj bodo zavrnili ta zakon, češ da ne ureja tega in tega. Mi to podpiramo. Gospodje, mi smo pripravljeni tudi to amandmirati, samo to je vaša ideja, pa da nas ne bi očitali za plagiat. Mi smo pripravljeni ravno to amandmirati, kar ste vi predlagali, zato da vključimo v ta zakon. Navsezadnje, zato je razprava tu, da vključimo tudi te stvari z drugega pogleda v zakon. Normalno je, da če komisije po zakonu so že in se ve, kakšen je postopek, zakaj bi ustanavljale še ene. To je popolnoma normalno, da to vključimo v ta zakon in to upoštevamo. Dobili smo že stališča gospoda Soviča in jaz mislim, da je to tista prava stvar. Mi to podpiramo. Tu sploh ni potrebne kakšne posebne razprave in to, kar smo dobili sedaj pred nekaj minutami na mizo, imejte, da smo mi že vključili v ta naš zakon.
In naslednje bi omenil to. Tu se govori o pozebi in žledolomu in snegolomu. Res je, to so dve, tri različne stvari. Vendar, moramo pa nekaj upoštevati. Če bo sistemski zakon, vsaj jaz si ga tako predstavljam, bo vključen snegolom in žledolom in pozeba in poplava in toča in potres in kaj vse, vse to bo v tistem zakonu, pa bo popolnoma normalno. Zato ne vidim vzroka, zakaj bi bilo potrebno zakon zavrniti, če upošteva mraz, recimo tri naravne nesreče, snegolom, žledolom in mraz.
In naslednje. Mi, kot predlagatelji, smo pripravljeni ta zakon tisti trenutek odmakniti, ko bo vlada prišla s svojim zakonom. Ne bomo se posebej pričkali o tem, če je to vse zajeto, kar smo mislili. Ampak verjeli vam bomo, to naj bo, če bo res prišlo tako, kot je bilo rečeno, samo kot ena spodbuda, da bi do tega res prišlo, da ne bi čakali tako, kot je bilo prej omenjeno, da žledolomi niso novi pojav, zakona pa še vedno nimamo, da bi to reševali.
Čisto za konec bi pa še to rekel. Dokler nimamo v rokah goloba ne odganjati vrabca, mogoče nam pa pride prav. Upam, da smo se razumeli. Sprejmimo ta zakon, ko bo pa prišel sistemski, kjer bo urejeno vse, bomo pa tudi mi tega umaknili, lahko nam verjamete. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Petanu. Repliko ima gospod Špiletič. Njegova razprava je danes 40. pri tej točki.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Jaz bom zelo kratek, ker je kolega Petan veliko tega, kar sem sam nameraval povedati, povedal že sam, predvsem v tem smislu, da naša poslanska skupina ni proti sistemskemu zakonu, težko pa se je danes odločati o tem, da naj umaknemo zakon, ki smo ga predlagali v proceduro, ne da bi poznali vsebino tistega, ki smo ga videli samo tako na daleč in s katerim je tu za to govornico pomahal minister. Ko bomo spoznali vsebino tega zakona, pa verjemite, če bo pokril resnično tako celovito vsa področja, kot je bilo to obljubljeno, ni nobenega razloga, da tega ne storimo.
Moram pa reči, da so me osebno zelo zbodle besede, češ, da se zavzemamo samo za kmečki živelj in da nas skorajda drugo nič ne briga. Trenutno govorimo o odpravi posledic žleda, ki je najbolj prizadel kmečki živelj in je normalno, da je tudi ta v tej razpravi najbolj izpostavljen. Mimogrede, nič nas ne moti to, da smo lansko leto največjo papirnico v Sloveniji Videm Krško prodali tujcu in da ta tujec zdaj zelo poceni odkupuje tako poškodovan les in s to celulozo ustvarja ekstra dobičke in da si bo kaj hitro poplačal celoten vložek, ki ga je tako in tako že skoraj zastonj v pridobljeno tovarno vložil.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Špiletič. Sprašujem, če želi še kdo razpravljati v okviru splošne razprave? Če ne želi, potem jo zaključujem in prehajamo na sklepe in stališča.
Matično delovno telo predlaga sklep, da se predlog zakona o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic naravne ujme v zimi 1996-1997 ne sprejme. Želi kdo razpravljati o tem sklepu? Če ne želi, potem razpravo zaključujem in ugotavljamo prisotnost. (61 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep matičnega delovnega telesa? (39 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem smo končali to točko dnevnega reda.
V skladu z včerajšnjim dogovorom predlagam, da Državni zbor dela do 13.00 ure in da obravnava še eno točko dnevnega reda.
Prehajamo na naslednjo TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O LOKALNI SAMOUPRAVI, ki ga je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije, po skrajšanem postopku. Želi predstavnik vlade besedo? Besedo ima minister, gospod Grafenauer.
BOŽO GRAFENAUER: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Pri predlagani dopolnitvi zakona o lokalni samoupravi gre za zakon oziroma za predlog, ki ga je Vlada Republike Slovenije vložila že 24. junija 1996. V zakonu se predlaga dopolnitev z novim, to je 50.a členom, ki daje zakonsko podlago za ustanovitev občinske inšpekcije oziroma za upravljanje inšpekcijskega nadzorstva nad izvrševanjem predpisov, ki jih v okviru svoje izvirne pristojnosti sprejemajo občine. To nadzorstvo bi opravljali občinski inšpektorji, kot delavci s posebnimi pooblastili.
Pri predlaganem besedilu 50.a člena, po predlaganem besedilu tega člena morajo inšpektorji izpolnjevati pogoje, kot so sicer predpisani za inšpektorje z zakonom o upravi, pa tudi njihova pooblastila, dolžnosti in odgovornosti so enaka, kot jih imajo inšpektorji po zakonu o upravi.
Predlagana norma tako predstavlja, predvsem formalno pravno podlago za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva, tudi nad uresničevanjem oziroma izvrševanjem občinskih predpisov. Pri tem pa se položaj inšpektorjev, ki bodo opravljali naloge tega nadzorstva, veže na določila, ki opredeljujejo sicer veljavni pravno-normirani sistem inšpekcijskega nadzorstva v državi. Jasno je, da je za učinkovito opravljanje zadev lokalnega pomena, ki jih občina ureja s svojimi predpisi, potrebno zagotoviti nadzorstvo nad izvajanjem teh predpisov, neizvajanje pa seveda tudi ustrezno sankcionirati.
Zato predlagam, da Državni zbor sprejme predlog zakona o dopolnitvi zakona o lokalni samoupravi v predlaganem besedilu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod minister. Predlog zakona je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje komisije? Gospod Trofenik.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Komisija za lokalno samoupravo je obravnavala predlog zakona o dopolnitvi zakona o lokalni samoupravi in ugotovila, da je stanje na področju nadzora nad izvajanjem predpisov, ki so v pristojnosti lokalnih skupnosti, nevzdržno in je sprejetje takega zakona nujno potrebno, da se uredi življenje in delo v lokalni skupnosti. Komisija tudi podpira skrajšani postopek. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Trofenik. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Besedo imajo predstavniki poslanskih skupin. Nihče ne želi besede. Besedo dajem poslankam in poslancem. Nihče ne želi razpravljati, zato zaključujem splošno razpravo.
S tem prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih zakona. Zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh členih skupaj. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Ker k členom ni bil vložen noben amandma in skladno s sprejetim sklepom dajem v razpravo vse člene zakona. Ker ne želi nihče razpravljati, dajem na glasovanje vse člene skupaj. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so vsi členi predloga zakona sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Glasovati moramo še o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslov zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet. Tretja obravnava. Ugotavljam, da k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, zato ni možno vlaganje dodatnih amandmajev in dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona soglasno sprejet.
S tem smo zaključili to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 21. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNEM SVETU, skrajšani postopek. Želite proceduralno?
DR. FRANC ZAGOŽEN: Jaz bi predlagal Državnemu zboru, torej dajem proceduralni predlog, da bi to točko dnevnega reda obravnavali v nadaljevanju seje in jo danes preskočili. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Zagožen je predlagal proceduralni predlog, da bi Državni zbor med to sejo obravnaval predlog zakona o dopolnitvah zakona o Državnem svetu, ne pa danes. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Nihče.)
Predlagam, da se o proceduralnem predlogu, ki ga je dal doktor Zagožen, Državni zbor opredeli z glasovanjem. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlog doktor Zagožna? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Po dnevnem redu bi prešli na obravnavo dopolnitve poslovnika Državnega zbora. Ker sem vas že obvestil, da je predsednik Komisije Državnega zbora za poslovnik, dr. Ciril Ribičič na službeni poti v tujini, prav tako predlagam, da danes Državni zbor te točke ne obravnava. To bi pomenilo, da je pred nami predlog obravnave, predlog zakona o javnih cestah v tretji obravnavi. Na ta zakon ima tudi nekaj amandmajev in bi predlagal, da bi Državni zbor pred to točko sejo prekinil in jo nadaljeval v torek ob 14.00 uri.
Vsem želim prijetno praznovanje.
MAG. JANEZ KOPAČ: Vsem, ki še poslušate, bi povedal, da Odbor za finance, ki naj bi zasedal ob 13. uri, bo zasedal kar takoj naprej v sobi 209.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 30. APRILA 1997 OB 12.39 URI.)