Sejo sta vodila: predsedujoči mag. Marjan Schiffrer in Janez Podobnik, predsednik Državnega zbora Seja se je pričela ob 10.08 uri.)
PREDSEDUJOČI MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, najprisrčnejše pozdravljeni! Pričenjam nadaljevanje 1. seje Državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da ni nihče zadržan in se ni nihče opravičil. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. Navzočih je 78 poslank in poslancev.
Za današnje nadaljevanje 1. seje sta nam preostali še dve točki dnevnega reda, to sta 3. točka izvolitev predsednika, podpredsednika in članov Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ter 4. točka volitve predsednika in podpredsednikov Državnega zbora. Pri tem želim opozoriti poslanke in poslance, da je 1. seja Državnega zbora konstitutivna in je potrebno, da je danes Državni zbor konstituiran. Že četrtkova prekinitev konstitutivne seje ni bila najbolj primerna, očitna pa je bila potrebna zaradi dodatnih dogovor za katere upam, da so bili uspešni. Interes Državnega zbora kot celote mora biti, da se le-ta konstituira danes, zato pozivam vse, da z vso potrebno odgovornostjo sodelujejo pri današnjem nadaljevanju seje.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - IZVOLITEV PREDSEDNIKA, PODPREDSEDNIKA IN ČLANOV KOMISIJE ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN ADMINISTRATIVNE ZADEVE. Obveščen sem, da poslanske skupine niso uspele pripraviti predloga za sestavo Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Glede na to ugotavljam, da Državni zbor ne more razpravljati in glasovati o predlogu za sestavo Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, katere naloga je bila, da zboru predloži kandidate za predsednika in podpredsednike Državnega zbora. Po prvem odstavku 244. člena Poslovnika Državnega zbora lahko poleg Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve kandidate za predsednika in podpredsednika predlaga tudi skupina najmanj 10-ih poslancev. Zato zboru predlagam, da sprejme naslednji ugotovitveni sklep: Državni zbor na 1. seji ni izvolil Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Državni zbor bo pod 4. točko dnevnega reda 1. seje razpravljal in odločal o kandidatih za predsednika in podpredsednike Državnega zbora na podlagi predlogov skupin najmanj 10-ih poslancev.
Odpiram razpravo. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Besedo dajem poslankam in poslancem. (Ja.) Prosim.
JOŽEF ŠKOLČ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovane poslanke, poslanci! Na nek način mi je razumljiva skrb predsedujočega in tudi gospe Veliščkove, ki mu pomaga, da presežemo nastalo zadrego, ki je v tem trenutku pred zborom. Se pravi, da nimamo tistega najbolj običajnega predloga, kako konstituirati Državni zbor.
Mi imamo pravila relativno natančno zapisana. Poslovnik, ki ga je sprejelo najmanj 2/3 vseh poslancev, to je 60 in več poslancev; to je temeljni akt tega Državnega zbora. Za sabo imamo tudi izkušnjo dveh konstituiranj Državnega zbora, imamo seveda hipotetično možnost, da KVIAZ-a ne izvolimo. Oglasil sem se predvsem zaradi tega, ker se mi zdi, da je to precedenčno zelo nevarno. Državni zbor izgleda v tem trenutku razdeljen na - ne bom uporabljal teh najrazličnejših formul, ker se mi zdijo, ko govorimo o konstituiranju Državnega zbora, precej nerelevantne. Vsekakor imamo toliko in toliko poslanskih skupin, za katere menim, da so se dolžne dogovoriti za tiste osnovne stvari, da lahko začne Državni zbor delovati. Moja ugotovitev je, da se poslanske skupine in mogoče vodstvo političnih strank nočejo temu oziroma nočejo o tem dogovoriti in to je zelo nevarno. Poglejte, kaj pomeni to, da ni dogovora o neki tako enostavni stvari, kot je KVIAZ. Pomeni, in da enostavno to prelagamo na Državni zbor. Pomeni, da vsakič, ko se neka skupina poslancev ali pa političnih strank ne bo hotela dogovoriti, da bo vlogo delovnih teles prevzel Državni zbor. To je zelo nevarno. Zato bi bil moj predlog ali pa poziv, da preden glasujemo o tem sklepu, ki je zadnji, ampak izjemno slab izhod iz te situacije, da se vodstva teh poslanskih skupin dogovorijo o KVIAZ-u. Nenazadnje, pristanek na to, da se kandidira za volitve v Državni zbor, pomeni obljubo državljanom in državljankam, da se bodo o vseh stvareh dogovarjali. Če se nismo v stanju dogovoriti, kako se konstituira Državni zbor in improvizirati stvari na taki začetni točki, to pomeni, da nič od zapisanega za te ljudi ne bo veljalo v teh štirih letih. Nič predvidljivega ne bo, da bomo lahko razreševali to medsebojno nezaupanje in konflikte. Jaz temu nasprotujem. Jaz tudi nisem siguren, če je zelo korektno, da sploh lahko glasujem o nekem takem predlogu in moj predlog bi bil, da se le zmore toliko politične modrosti in če ne drugače, da se tako, kot v primeru Mandatno-imunitetne komisije poišče neko začasno rešitev, ampak pričakoval bi, da se KVIAZ opredeli do teh kandidatov, ki bodo predlagani, najprej za predsednika in kasneje za podpredsednike ali podpredsednice Državnega zbora in za tem se ne skriva noben peklenski načrt, ker se mi zdi, da je tega nezaupanja tukaj noter absolutno preveč, ker to opredelitev KVIAZ-a v ničemer ne prejudicira tega, kdo je potencialni predsednika ali podpredsednik Državnega zbora. V prejšnjem poslovniku je obveljalo to, da je bil kandidat KVIAZ-a na prvem mestu, zdaj niti to več ne velja. Se pravi, KVIAZ ima lahko svojega kandidata, lahko ga nima, ampak da to določilo velja, moramo KVIAZ imeti, in menim, da se je za delo Državnega zbora nujno dogovoriti, da čeprav samo za to sejo KVIAZ imamo, drugače se bo to lahko ponovilo tudi pri naslednjih delovnih telesih in v takem zboru, verjemite mi, ne bo mogoče zlahka delati. Hvala.
IVO HVALICA: Hvala. Spoštovani! Najprej vsem lep pozdrav! Opravičujem se, da moram svoj prvi nastop v novem mandatu začeti z repliko, ampak izgleda, da ne gre drugače. Gospod Školč, ne vem, ali je to, kar ste rekli tu, stališče vaše poslanske skupine. Rekel bi, da ne. Vaša poslanska skupina je bila tista, ki je preprečila formulacijo predloga za sestavo KVIAZ-a. Na sestanku predstavnikov, ker še nismo vodje poslanskih skupin, ki smo ga imeli prejšnji teden, na katerem je sodeloval z vaše strani gospod Anderlič, smo imeli jasne predloge. Mi smo prišli z natančnim predlogom. S tega sestanka sem na veliko napisal 21, 11, 9, 1, zelo preprosto, zelo decidirano. Upoštevati je treba volilni rezultat in ker sem bil takrat opozorjen na sestanku predstavnikov poslanskih skupin, da še ni koalicij in sem imenoval našo skupino, asociacijo strank, ki imajo nek skupni interes in sem jasno postavil tudi v imenu te asociacije naš predlog. 45 poslancev zahteva 11 članov, preostalim 43 poslancem gre 9 članov in narodnostim 1 član. Naš predlog je slej ko prej isti. Torej, ne tu sedaj podtikati, da se nismo mogli sporazumeti. Vi ste bili tisti, ki pač niste tega neizpodbitnega dejstva, tega razmerja, ki izhaja iz volilnega rezultata, torej vi niste tega sprejeli. Kakorkoli že, mi se lahko ponovno sestanemo, če sprejmete naš predlog ali ne, sicer ga bomo pa tu predlagali in ga bomo izglasovali. Hvala lepa.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovani! To delo bo očitno naporno, ker bo potrebno vsako izjavo popravljati in jo pojasnjevati v kontekstu kot je bila pač izrečena in tudi predvsem v cilju, da bi se tukaj za to govornico govorila resnica.
Preprosto gre za to. Dne 19. novembra 1996 je gospod Janez Podobnik predlagal to sestavo in tudi predlagal način vodenja in 19.11. se je ta komisija oziroma skupina ali predstavniki izvoljenih poslancev na istoimenskih listah sestala, naprej 19.11 in se dogovorila za neke okvire in dogovorila. Vsi soglasno smo se dogovorili, da bomo v ponedeljek 25.11. nadaljevali. Na žalost je prišlo do nekih nesporazumov. Bili sta dve vabili za ponedeljek. Skupina strank oziroma predstavnikov poslancev, ki so jo predstavljali predstavnik DeSUS-a, predstavnik Združene liste, predstavnik Slovenske nacionalne stranke in predstavnik LDS-a v veri, da neki dogovori iz 19.11. veljajo, in pripravila predlog, ki izhaja iz 126. člena poslovnika, ki zelo jasno govori o tem, da je delovna telesa potrebno imenovati glede na število poslanskih skupin in sorazmeroma zastopanost poslancev v Državnem zboru. Vsaj nekaj predlogov je bilo pisno dostavljenim vsem poslanskim skupinam v naprej, nakar tega očitno stranke ali pa predstavniki strank Slovenske ljudske stranke, Slovenske socialdemokratske stranke oziroma Socialdemokratske stranke Slovenije in pa Slovenskih krščanskih demokratov v tisti fazi niso sprejemali, zato smo kljub temu se dogovorili, da bi vendarle z gospodom Zagožnom se za to usklajevala, 27.11. prišli na skupni sestanek in poskušali to rešiti. Veliko poizkusov je bilo narejenih in so bili upoštevani kriteriji, ki jih narekuje poslovnik, ki jih zahtevajo rezultati na volitvah, predvsem pa naj bi to odražalo sorazmerno zastopanost s strani posameznih strank, poslancev v parlamentu. Ta matematika, ki je bila tukaj predstavljena, očitno ni mogoča in tudi ni bila sprejeta v skupini, kajti za nas je v Državnem zboru 90 poslancev, s popolnoma enakimi pravicami, ki so pač, vsaj za enkrat tako zgleda, gravitirajo k sedmim poslanskih skupinam in predstavnika italijanske ter madžarske narodne skupnosti, ki imata po poslovniku prav enake pravice, kot jih imajo vsi drugi. Zato seveda ta matematika in ta logika ni bila sprejemljiva. Tudi sam sem se pripravljen še kar dolgo časa usklajevati, če tak predlog bo, vendar s poudarkom, da ni res to, da smo mi zavrnili nek predlog, ki je prišel od nekje, ampak je bil tisti predlog pač potem kot korektiv tistemu, kar smo že vsi na enem sestanku imeli in eksplicitno vztrajanje na tem, ali nič drugega.
Tudi za to govornico je bilo izrečeno, tukaj je, sprejmite, ali pa, pač ni. Upam, da ne bo način dela tudi v naprej takšno. Mi smo se pripravljeni usklajevati naprej, glede na poslovnik, glede na vse principe dogovarjajo, ki pač morajo veljati v eni taki združbi, kot je Državni zbor.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa za besedo in lep dober dan! Nekaj pripomb bi imel na tisto, kar je povedal gospod Hvalica. Ne pristajam na to, da gospod Hvalica kar tako na pamet deli ta naš parlament na dva bloka. Ne morem se strinjati s tem, da je rekel, en blok ima 45 poslancev, drugi blok ima 43 poslancev in posebej sta še predstavnika manjšin. Mislim, da so bile na teh volitvah izvoljene politične stranke in 45 poslancev imajo tri politične stranke skupaj, to je: Slovenski krščanski demokrati, Slovenska ljudska stranka in social demokrati. In na drugi strani imajo 43 poslancev štiri stranke: Liberalna demokracija, Združena lista, DeSUS in pa Slovenska nacionalna stranka. Zakaj to govorim? Govorim zaradi tega, ker se enostavno ne da seštevati rezultatov, volilnih rezultatov poslanskih skupin, sedanjih oziroma takratnih političnih strank, in potem decimalke preštevati in na račun decimalk, ki se, ko se zberejo skupaj, zagotovo dodajo kakšnega predstavnika v kakšnem delovnem telesu več, vendar se tega enostavno ne da. Vsaka stranka dobi število predstavnikov v določenem telesu glede na rezultat, ki ga je dosegla na volitvah. Tiste decimalke se pač prištevajo oziroma zaokrožujejo ali navzgor ali navzdol.
Če primer vzamemo: nekdo dobi 10,4% se po matematičnem pravilu oziroma aksiomu to zaokrožuje navzdol, ne navzgor. In če dobijo, zopet poenostavljam, tri stranke po 10,4% poslanca oziroma odstotka, to ne moremo sedaj imeti 31,2 odstotka, ampak je to 3 x po 10,4 in to se vedno zaokrožuje navzdol. Pa tudi če bi pristali na tako poenostavljene oziroma prilagajanje volilnih rezultatov trenutnim zahtevam in potrebam, navkljub temu ne moremo sprejeti predloga, ki ga je imel gospod Hvalica, da bi imelo 45 poslancev 11 predstavnikov, 43 poslancev pa 9 predstavnikov. To enostavno ne gre. Za predstavnike narodnosti pa tako ali tako lahko mirno trdimo, da so nevtralni, kar je dokazalo glasovanje gospoda Battellija na prvem delu te naše seje. In še nekaj. Če Državni zbor ne izvoli KVIAZ-a, oziroma če ne bomo imeli KVIAZ-a, to je eklatantna kršitev poslovnika Državnega zbora. In mislim, da si česa podobnega pač ne moremo dovoliti. Hvala lepa.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Gospod Jelinčič, jaz tukaj nisem uporabil besede "blok". To ste si vi izmislili. Nisem uporabil besede koalicija, to se si vi izmislili. Vaši procenti in navajanje številk in ustvarjanje zmede, to je pa stara praksa, ki je tukaj uporabljate. (Lepo prosim mir, da dokončam. Toliko.) Jaz sem celo uporabil besedo "asociacija" strank, ki je dobila 45 glasov in bolj korekten, kot tako, nisem mogel biti. Toliko v opozorilo, sicer pa predlagam, predlog imamo, da preidemo k glasovanju in da pač izglasujem to, kar bomo izglasovali. Hvala.
PREDSEDUJOČI MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Še kdo prosim? Prosim. Prosim, če se predstavite.
AURELIO JURI: Spoštovani predsedujoči, spoštovane kolegice in kolegi! Vsem prisrčen pozdrav. Sem Aurelio Juri iz Združene liste socialnih demokratov, prihajam iz Kopra. Bil je dan nek predlog. Predlagam drugi predlog, ki je v skladu z nekaterimi dosedanjimi razpravami. Da si vzamemo uro in pol časa in pozovemo še enkrat vodje poslanskih skupin ali predstavnike strank, da znova poskusijo najti dogovor okoli oblikovanja KVIAZ-a. Če bomo na tak način nadaljevali, bomo ostali še vedno tukaj. Mislim, da že na 1. seji prvega dela, v prvem delu konstitutivne seje, smo dokazali, da smo potrebovali čas, da smo se danes znova dobili. Jaz upam, da bomo danes uspeli zaključiti konstitutivno sejo. Veliko dela je še pred nami, zato vzemimo si še čas uro in pol. Predlagam do 12.00 ure. In znova poziv vodjem poslanskih skupin, da sedejo skupaj in najdejo dogovor okrog KVIAZ-a. Hvala.
PREDSEDUJOČI MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Še kdo prosim? Če ne, bi predlagal, da gospod Juri konkretno formulira svoj predlog in da glasujemo potem zanj ali proti, potem pa bomo imeli kakšne pol ure odmora, če je vaš predlog sprejet... Prosim, če še enkrat formulirate vaš predlog, da gre na glasovanje.
AURELIO JURI: Torej, predlagam naslednje: da prekinemo v tem trenutku sejo in se vodje poslanskih skupin dobijo še enkrat, poskušajo preoblikovali dogovor okrog imenovanja KVIAZ-a in bi se seja Državnega zbora nadaljevala ob 11.30 uri. Hvala.
PREDSEDUJOČI MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Prosim. Torej, mi smo že velikokrat poskusili, da bi do tega usklajevanja prišlo. Sedaj imamo tukaj predlog. Ugotovimo prisotnost! ( prisotnih.)
Kdo je za? (61 poslancev.) Je kdo proti? ( poslancev.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Sejo bomo nadaljevali ob 11.30 uri. Vodje poslanskih skupin naj se sestanejo v salonu.
(Seja je bila prekinjena ob 10.34 uri in se je nadaljevala ob 11.49 uri.)
PREDSEDUJOČI MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Nadaljujemo s prekinjeno sejo. Najprej bomo ugotovili prisotnost. Ugotovimo sklepčnost! (85 prisotnih.) Obveščen sem, da so predstavniki poslanskih skupin v odmoru prišli do dogovora za začasno imenovanje Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve za potrebe konstitutivne seje Državnega zbora. Glede na to umikam predlog, ki sem ga podal in ki je po moji oceni odrazil situacijo, v kateri smo se znašli. Če nič drugega, je spodbudil razpravo in pripeljal do kompromisne rešitve, to je, da se izvoli Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve samo za potrebe konstitutivne seje. Prosim gospoda Anderliča, da poda svoje poročilo.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovani! Sporočam zboru, da smo se predstavniki skupin poslancev, izvoljenih na istoimenskih listah, dogovorili za sestavo Komisije za volitve in imenovanja, ki naj bi opravljala naloge na tej prvi, torej konstitutivni seji, in sicer po ključu: predstavniki, izvoljeni na listi LDS 5, na listi SLS 4, na listi SDS 4, na listi SKD 2, na listi Združene liste socialnih demokratov 2, na listi DeSUS 1, na listi SNS 1 in predstavnika narodnih manjšin - 1 predstavnik v KVIAZ-u. Prav tako smo se tudi dogovorili, da je kandidat za predsednika KVIAZ-a gospod Igor Bavčar, kandidat za podpredsednika pa gospod Franc Potočnik. Tako naj bi LDS poleg kandidata za predsednika imela še naslednje štiri člane: Davorin Kračun, Herman Tomažič, Zoran Thaler in Tone Anderlič. Predstavniki SLS bi bili poleg Franca Potočnika, ki je kandidat za podpredsednika, gospod Franc Zagožen, Ciril Smrkolj in Franci Rokavec, v KVIAZ-u bi sodelovali s strani Socialdemokratske stranke Slovenije Rupar Pavle, Špiletič Bogomir, Janša Janez, Hvalica Ivo; s strani SKD Henigman Benjamin, Demšar Vinko; s strani Združene liste socialnih demokratov Aurelio Juri in Miran Potrč; s strani DeSUS gospod Anton Delak, s strani Slovenske nacionalne stranke Polonca Dobrajc; in v imenu predstavnikov narodnosti gospa Maria Pozsonec. Hvala.
PREDSEDUJOČI MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Hvala. Odpiram razpravo. Ali želijo predstavniki poslanskih skupin besedo? Besedo dajem poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Glasujemo o navedenih predlogih v celoti, torej kot o listi kandidatov. Žal najbrž še nimate na klopeh posameznih kopij in bom to še enkrat prebral, in sicer tale predlog: "Na podlagi 15. in 172. člena Poslovnika Državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 2. decembra 1996 sprejel odlok o izvolitvi Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve za potrebe 1. seje Državnega zbora.
1. Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ima predsednika, podpredsednika in 18 članov.
2. V Komisijo Državnega zbora Republike Slovenije za volitve imenovanja in administrativne zadeve se izvolijo: za predsednika Igor Bavčar - LDS, za podpredsednika Franc Potočnik - SLS, za člane; Anton Anderlič - LDS, Davorin Kračun - LDS, Herman Tomažič - LDS, Zoran Thaler - LDS, Franci Rokavec - SLS, Ciril Smrkolj - SLS, dr. Franc Zagožen - SLS, Ivo Hvalica - SDS, Janez Janša - SDS, Pavel Rupar - SDS, Bogomir Špiletič - SDS, Vincencij Demšar - SKD, Benjamin Henigman - SKD, Aurelio Juri - Združena lista, Miran Potrč - Združena lista, Anton Delak - DeSUS, Polonca Dobrajc - SNS, Maria Pozsonec - narodna skupnost. Ugotovimo prisotnost! (89 prisotnih.)
Kdo je za? (89 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve v predlagani sestavi izvoljena.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Komisija se sestane čez 20 minut v salonu nasproti, da bo pripravila predlog za predsednika in podpredsednika zbora. Sejo zbora bomo nadaljevali ob 13.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 11.56 uri in se je nadaljevala 14.25 uri.)
PREDSEDUJOČI MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Spoštovane poslanke in poslanci! Ker komisija KVIAZ-a še zaseda in bo predvidoma še nekaj časa delala, zato prestavljamo začetek seje za eno uro, na 14.30.
(Seja je bila prekinjena ob 14.26 uri in se je nadaljevala ob ... uri.)
PREDSEDUJOČI MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Gospe poslanke in gospodje poslanci! Ker seja KVIAZ-a še vedno traja in ne vemo kdaj se bo končala, zato prelagamo nadaljevanje seje Državnega zbora za nedoločen čas. Torej, sestali se bomo še pa danes, da ne bi kdo mislil, da prelagamo sejo na drug dan. Danes se bomo še sestali.
(Seja je bila prekinjena ob ... uri in se je nadaljevala ob 16.47 uri.)
PREDSEDUJOČI MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Poslanke in poslance prosim, da pridete v dvorano, kjer bomo nadaljevali sejo Državnega zbora.
Gospe in gospodje! Najprej bomo ugotovili prisotnost za nadaljevanje seje. Prosim. Ugotavljam, da je prisotnih 86 poslank in poslancev. Državni zbor je sklepčen.
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - VOLITVE PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKOV DRŽAVNEGA ZBORA. Najprej bomo opravili izvolitev predsednika Državnega zbora, ki bo nato nadaljeval z vodenjem seje, torej tudi z vodenjem volitev podpredsednikov. Prosim predsednika Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, da predstavi predlog kandidatov za predsednika Državnega zbora. Prosim gospoda Bavčarja, da nam poda poročilo.
IGOR BAVČAR: Gospod predsedujoči, gospe in gospodje! Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve za potrebe 1. seje Državnega zbora je na podlagi prvega odstavka 244. člena poslovnika Državnega zbora na svoji 1. seji danes oblikovala predlog kandidata za predsednika Državnega zbora Republike Slovenije na podlagi predloga, ki so ga pisno posredovali poslanci Državnega zbora, in sicer dr. Franc Zagožen, Ivo Hvalica in Izidor Rejc. Za predsednika Državnega zbora so predlagali gospoda Janeza Podobnika, dr. medicine, ki s predlagano kandidaturo soglaša.
Z večino opredeljenih glasov je Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve sklenila predlagati Državnemu zboru Republike Slovenije za kandidata za predsednika Državnega zbora gospoda Janeza Podobnika, dr. medicine.
Glede na navedeno ter na podlagi prvega odstavka 244. člena poslovnika Državnega zbora Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije za kandidata za predsednika Državnega zbora Republike Slovenije poslanca Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Janeza Podobnika, dr. medicine.
KVIAZ predlaga, da Državni zbor opravi volitve predsednika. Hvala lepa.
PREDSEDUJOČI MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Hvala lepa. Glede na to, da lahko v skladu z 244. členom poslovnika Državnega zbora kandidata za predsednika predlaga tudi skupina najmanj 10 poslancev, ugotavljam, da ti predlogi pri predsedniški mizi niso bili vloženi.
Odpiram razpravo. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? (Nihče.) Zaključujem razpravo.
V skladu s 244. členom poslovnika je glasovanje za predsednika Državnega zbora tajno. Tako moramo izvoliti volilno komisijo. V skladu s 97. členom poslovnika vodi tajno glasovanje predsedujoči s pomočjo sekretarke Državnega zbora in štirih poslancev, ki jih izvoli Državni zbor na predlog predsedujočega.
Predlagam naslednje člane volilne komisije: Gerenčer Andrej, Bajc Josip, Rupar Pavel, Kužnik Rafael in predsedujoči.
Če imate mogoče kak drug predlog? Če ne, dajem na glasovanje predlog za tako sestavo volilne komisije. Ugotovimo prisotnost! (90 poslancev.)
Kdo je za? (87 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, glede na izid glasovanja, da je komisija v predlagani sestavi izvoljena.
V skladu z drugim odstavkom 97. člena poslovnika Državnega zbora bodo poslancem vročene glasovnice tako, da pride vsak k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek.
Poslancu poslanec, ki pomaga predsedniku pri izvedbi glasovanja, izroči glasovnico, sekretarka Državnega zbora pa označi pri imenu in priimku poslanca v seznamu, da mu je bila glasovnica vročena. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži beseda "za" ali "proti". Izvoljen bo kandidat, ki bo dobil večino glasov vseh poslancev, to je 46 ali več. Glasovali bomo v avli pred dvorano. Prosim poslanke in poslance, da izpolnjeno glasovnico oddajo v glasovalno skrinjico, ki bo v dvorani na mizi predsedujočega.
Glede na to, da glasovnice še niso pripravljene, predlagam 15 minutni odmor za pripravo glasovnic, tako da se bo glasovanje pričelo čez 30 minut, to je ob 17.30 uri in bo trajalo 20 minut, do 17.50 ure. Po končanem glasovanju prosim poslance, ki mi bodo pomagali pri glasovanju, da se zberejo v sobi 117. Sejo bomo nadaljevali čez 1 uro in 15 minut, to se pravi ob 18.15 uri. Hvala.
(Seja je bila prekinjena ob 16.54 uri in se je nadaljevala ob 18.11 uri.)
PREDSEDUJOČI MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Prosim najprej za vašo navzočnost. Ugotavljam, da je 76 navzočih. Če dovolite, bom prebral zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja Državnega zbora.
Glasovanje je potekalo 2. decembra 1996. v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije. Razdeljenih je bilo 90 glasovnic. Oddanih je bilo 90 glasovnic. Neveljavnih glasovnic ni bilo. Veljavnih glasovnic je 90. "Za" je glasovalo 45 poslancev, "proti" 45 poslancev.
Na podlagi tega izida glasovanja predlagani kandidat Janez Podobnik ni bil izvoljen za predsednika Državnega zbora. Ker kandidat ni dobil potrebne večine, se na podlagi 243. člena poslovnika ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
Vabim komisijo KVIAZ, da se sestane ponovno in predlaga novega kandidata. Gospod predsednik, kdaj lahko vi skličete ponovno komisijo?
IGOR BAVČAR: Gospod predsedujoči, spoštovane kolegice in kolegi! Predlagam, da se dobimo na naslednji seji oziroma na nadaljevanju 1. seje, ki je za jutri ob 10.00 uri. Hvala lepa.
PREDSEDUJOČI MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Torej, v začetku smo opozorili, da bi morali konstituirati danes Državni zbor. Vendar dajem ta predlog predsednika KVIAZ-a na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (80 poslancev.)
Kdo je za to, da se danes prekine seja in nadaljuje jutri?
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (48 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci! Predlagam, da sprejmemo sklep, da se seja KVIAZ-a nadaljuje čez eno uro. Hvala lepa.
PREDSEDUJOČI MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Ugotovimo prisotnost! (79 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Komisija se sestane ob 19.15 uri, čez eno uro. O nadaljevanju seje boste obveščeni naknadno.
(Seja je bila prekinjena ob 18.17 uri in se je nadaljevala ob 21.46 uri.)
PREDSEDUJOČI MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Spoštovane poslanke in poslanci! Ob 21.45 uri bomo nadaljevali s sejo. Hvala lepa.
Spoštovane gospe poslanke, spoštovani gospodje poslanci! Nadaljujemo s sejo Državnega zbora. Prosim, prisotnost. Navzočih je 85 poslancev.
Prosim gospoda Bavčarja, da poda poročilo o seji KVIAZ-a.
IGOR BAVČAR: Spoštovani gospod predsedujoči, gospe in gospodje! Obveščam vas, da Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ni sprejela predloga poslanca Franca Zagožna, da nadaljuje z delom. Ta predlog ni dobil potrebne večine, zato ugotavljam, da Državni zbor ne izpolnjuje pogojev za nadaljevanje dela v skladu z 72. členom, tretjim odstavkom tega 72. člena, ki govori o tem, da se seveda seja prekine, če so za to potrebna posvetovanja, če je treba dobiti mnenja delovnih teles, ki jih v tem primeru ni. Hvala lepa.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci! Prvi del poročila gospoda Bavčarja je točen. Komisija je sicer veliko razpravljala, ni pa razpravljala o dnevnem redu, ki ga je sprejela na začetku seje: 1. točka je bil predlog kandidata za predsednika Državnega zbora. Vendar je on zaključil v nasprotju s poslovnikom, da ni pogojev za nadaljnje delo Državnega zbora. Predsednika Državnega zbora je mogoče voliti na predlog Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ali na predlog skupine poslancev. Mi imamo točko volitve predsednika Državnega zbora in tak predlog je vložen. Torej so pogoji izpolnjeni. Razprava v komisiji je tekla tako. Za vsako ceno naj bi današnjo sejo Državnega zbora prekinili, ker se kandidatura oziroma izvolitev predsednika Državnega zbora povezuje z usklajenim predlogom za podpredsednike Državnega zbora. Sam kandidat za predsednika očitno ni sporen, čeprav je bilo razmerje pri prvem poskusu volitev 45 : 45. Pogojevanje izvolitve predsednika s hkratnim usklajenim predlogom za podpredsednika zbora pa delo našega zbora dejansko blokira. Pokazalo se je pač v teh dneh, da ti pogovori niso pripeljali do dogovora in da bo zato potrebno še časa, če bo ta Državni zbor glede na volilni rezultat v stanju sestaviti vladno koalicijo in seveda v skladu s tem potem tudi upoštevati poslovniška določila glede podpredsedniških mest, glede sestave in vodenja odborov in komisij Državnega zbora. Mislim, da to pogojevanje onemogoča nadaljnje delo Državnega zbora in konstituiranje, ker bo za iskanje vseh ostalih rešitev potrebno očitno več časa kot eno noč in zaradi tega preložitev na jutri po naši oceni ni več smiselna. Gre za tole. Državni zbor je brez predsednika in dogovarjanje o izhodu iz pat pozicije lahko traja tudi tedne. V tem času bi Državni zbor ostal brez predsednika, če slučajno do dogovora ne pride, in če pride do predčasnih volitev, potem bomo šli v predčasne volitve brez konstituiranega Državnega zbora, brez predsednika. Mislim, da bi bil to ustavno zelo sporen status, in ker je razmerje v Državnem zboru, kot se je pokazalo pri glasovanju o kandidatih za predsednika pač tako, da nobeden, nihče ne more izsiliti nobene rešitve, izvolitev predsednika ni nobeden prejudic o prihodnjih rešitvah, o prihodnjih dogovorih in sporazumih o predsedniških mestih in o drugih organih Državnega zbora. Nihče ne bo mogel tega vsiliti, bo pa na razpolago veliko časa, veliko več časa, kot če izvolitev predsednika pogojujemo s sporazumom o vseh odprtih vprašanjih. Zaradi tega mislim, da bi Državni zbor ravnal modro, če se konstituira, tako da bo konstituiran v skladu z ustavo, in rešitev iskal naprej. Jaz sem prepričan, da jo bo našel. Če jo ne bo našel, bo vsaj do predčasnih volitev stanje v državi v skladu z ustavo. Predlagam torej, da Državni zbor ponovno odloča, na podlagi vloženega predloga skupine poslancev, o predsedniku Državnega zbora. Hvala.
PREDSEDUJOČI MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Prvič, dajem na glasovanje predlog, da Državni zbor nadaljuje z delom, pred tem pa mora dobiti poročilo KVIAZ-a.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Oprostite, jaz, ko sem zaključil, da predlagam, da Državni zbor izvoli predsednika, na podlagi predloga skupine poslancev, nisem imel v mislih proceduralnega predloga, da bi se Državni zbor najprej o tem odločal, ali bo ali ne bo glasoval. Po poslovniku Državni zbor glasuje o predlogih, ki so vloženi v skladu s poslovnikom. Ker je predlog podan, je torej v skladu s tem predlogom, s poslovnikom in s točko dnevnega reda, edina možnost, da Državni zbor ponovno glasuje o predsedniku, brez kakršnegakoli odločanja o tem, ali bo ali ne bo glasoval, ker bi s tem v bistvu spreminjal poslovnik, oziroma ga kršil. Kandidatura je vložena in o njej se glasuje. KVIAZ pač ni dal predloga, ampak KVIAZ je eden od predlagateljev. Drugi predlagatelji so skupina poslancev. Hvala.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovani! Pri teh razlagah je očitno treba biti precizen. Mi nismo dobili poročila KVIAZ-a. Državni zbor je dopoldan KVIAZ določil po tisti razpravi, ki se jo spomnimo in kolikor je bilo tukaj jasno, je KVIAZ do določene točke razpravljal, glasoval o proceduralnem predlogu, ni pa opravil razprave o predlogih za predsednika in tudi ni poročila v tej točki, tako da dela ni dokončal in tudi razlaga v nadaljevanju tolmačenja poslovnika, da stopi v veljavo točka, na kateri se posluži možnosti desetih podpisov za vlaganje kandidatur, še ni prišla. Torej, te točke na Državnem zboru še nimamo. Mi moramo najprej dobiti poročilo KVIAZ-a o poteku kandidacijskega postopka za predsednika Državnega zbora.
PREDSEDUJOČI MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Prosim.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani! Nikjer v poslovniku ne piše, da KVIAZ mora izoblikovati predlog. KVIAZ je imel sejo, potekala je tako, kot je, njen potek ste gotovo tudi spremljali. Mogoče je seveda potek preverjati tudi po stenogramu, ampak seja je bila in ustno je poročal predsednik KVIAZ-a. Če Državni zbor želi pisno poročilo, je verjetno tudi mogoče. Rezultat je tak, da KVIAZ ni bil pripravljen glasovati ponovno o predlogu za kandidata in mislim, da je korektno, da to sporoči Državnemu zboru. To pa ne more biti ovira, da Državni zbor ne bi glasoval na podlagi drugih predlogov, ki so v skladu s poslovnikom.
IGOR BAVČAR: Spoštovani gospod predsedujoči! Če kakšno poročilo, sporočilo ni bilo razumljeno v tem Državnem zboru in tudi ne v KVIAZ-u, potem je bilo to sporočilo prvega glasovanja, ki se je končalo 45, 45. To je tisto dejstvo, ki ga je tukaj sicer citiral gospod Zagožen, ko je rekel, da ni mogoče izsiljevati nobenih odločitev, vendar iz tega ne želi potegniti nobenih političnih konsekvenc. Nobenih političnih konsekvenc, ki bi govorile o tem, da se je potrebno v tem najvišjem zakonodajnem telesu v slovenski državi dogovoriti o tem, kako bomo peljali slovensko politiko naprej. Zaradi tega, ker je mandat, ki smo ga dobili, nismo dobili za izsiljevanje tega ali onega glasovanja, še posebej ne potem, ko je enkrat to glasovanje že bilo končano neuspešno. Mi smo poskušali narediti zelo velik napor na KVIAZ-u, da bi to predstavnikom treh strank dopovedali. Na žalost tega sporočila, kljub dve uri trajajoči diskusiji, niso razumele. Poskusili smo še enkrat z več proceduralnimi predlogi, z zelo izčrpno vsebinsko diskusijo prepričati, da je potreben dogovor, vendarle kljub velikim in zelo vehementnim nastopanjem nekaterih strank, posebej tiste, ki je predlagala kandidata, o graditvi mostov v slovenski politiki, o tem, da je potrebno v tem, za Slovenijo nadvse pomembnem trenutku najti toliko moči, da sedemo še enkrat za mizo, kljub temu te volje tam ni bilo. Še več, na enkrat je postalo sporno to, da želimo dan odloga po tem, ko je ta zbor tudi z našo pomočjo, sprejel štiri dni odloga zato, da bi prišli do usklajenega predloga. In to je vse sporočilo, ki ga je potrebno v tem trenutku posredovati Državnemu zboru, tudi pisno, če hočete.
Mislim, da bi bilo korektno, da ugotovimo, da Komisija za volitve in imenovanja, ki sem ji predsedoval, ni nadaljevala z delom, delo je prekinila, ni odločala o predlogih, ki sploh, o teh predlogih smo bili obveščeni s strani poslancev, ki so bili tam prisotni, formalno ta kandidatura tudi ni bila vložena na sami seji KVIAZ-a, ne s soglasjem, ne s podpisi, tako da sodim in še vedno vztrajam pri svoji razlagi in razumevanju odločitve komisije, da je na podlagi tretjega odstavka 72. člena v tem trenutku pač zmanjkalo osnove za to, da bi lahko z delom nadaljevali. Mislim, da je potrebno ob tej pozni uri, ko mnogi pričakujejo in ko so mnoge oči Slovenk in Slovencev uprte v to dvorano, to dejstvo preprosto priznati in ne nadaljevati z izsiljevanjem; sesti za skupno mizo, si vzeti čas jutri dopoldan in čez dan in še enkrat premotriti vsa ta vprašanja. V nasprotnem primeru se bojim, da bomo še dolgo v noč merili že izmerjene glasove in se zopet znašli pred natanko enako situacijo in pokazali slovenski javnosti, kdo ni pripravljen teh pogovorov sprejeti. Hvala lepa.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Slišali smo kup lepih besed, grožnja z nočjo in tako dalje. Tu smo marsikdaj bili tudi za manj pomembne stvari ponoči. Seveda, gospod Bavčar je bil bolj poredko, ker je bil le občasno prisoten na sejah Državnega zbora - to moramo povedati. To govori tudi uradno poročilo, ki smo ga dobili ob koncu mandata glede prisotnosti. Ampak kakorkoli že, mi moramo tu spoštovati poslovnik, in ne izsiljevati, ampak spoštovati poslovnik. Kaj pravi poslovnik? 244. člen: "Kandidata za predsednika in podpredsednika Državnega zbora predlaga KVIAZ. Kandidata lahko predlaga tudi najmanj deset poslancev. Izvoljen je kandidat, za katerega je glasovala večina vseh poslancev. Glasuje se tajno."
Zdaj povejte, lepo, na podlagi tega 244. člena, kje, kdo in kako poskuša izsiljevati in narobe - ne vem kakšno izsiljevanje? Lepo vas prosim, v skladu s poslovnikom. Nič ne piše, kolikokrat, ali je bilo to izčrpano ali ni bilo, ali je bilo poročilo ali ne. Možni sta dve varianti: eno je KVIAZ, drugo je deset poslancev. Tu je predlog desetih poslancev in, lepo prosim, tudi glede na to, da se v proceduri vedno upošteva predlog, ki prvi prispe, da se o tem predlogu izjasnimo. In lepo vas prosim še enkrat, ne groziti z nočjo in ne omenjati izsiljevanja, ker če je kdo kaj izsiljeval, potem je bilo pač to s tiste strani, ki zdaj govori drugim, da izsiljujejo. Torej, 244. člen je jasen. Žal se ne morem tu sedaj pozivati na Komisijo za poslovnik, ker je še nimamo, včasih sem se pozival, več ali manj neuspešno, ampak tu gre za tako jasna določila, tako jasna, hkrati priznam, da so pa tudi ohlapna. Ampak v skladu s tem smo mi vložili predlog desetih poslancev in prosim, da o tem razpravljamo in glasujemo. Hvala lepa.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Torej, gospod Bavčar, jaz zavračam enostavno nekatere vaše trditve. Če gremo pogledati stenogram, bo tam mogoče razbrati, da tisti predlog, ki smo ga na današnjo sejo KVIAZ-a vložili, ostaja. Seja, to je še vedno prva, še vedno je bila to prva seja KVIAZ-a, in nismo začeli z drugo, ker na prvi seji nismo končali vsega dnevnega reda. Po neuspelem prvem poizkusu volitev smo pač ugotavljali nekateri člani KVIAZ-a, da je treba ponovno začeti s 1. točko, s predlogom za predsednika, in da velja isti predlog kot je bil pred tem. Glede izsiljevanja pa, samo en predlog je dobil KVIAZ, samo en predlog imamo tudi zdaj, ko ga predlaga skupina poslancev. Nimamo drugega predloga za predsednika Državnega zbora. Očitno je bil kandidat nesporen. Sporno je zame to, da se izvolitev nespornega kandidata veže na dogovor o podpredsednikih in morda še na mnogo drugih dogovorov, do katerih bo Državni zbor zagotovo moral priti in parlamentarne stranke tudi, ampak izsiljevanje je zame ravno to, da vse rešitve vežete na izglasovanje tega nespornega kandidata. Razmerje 45 : 45 je rezultat tega, in če mi danes ugotavljamo, da danes nimamo in ne verjamemo, da bi lahko jutri imeli neki sporazum, ki bi reševal ostale probleme, ki jih ima ta Državni zbor, da bo lahko začel z rednim delom, s svojo zakonodajno funkcijo in izvolil tudi seveda izvršilno oblast, potem seveda postavljamo to državo v položaj, ko so volitve za nami, Državni zbor se pa ni v stanju konstituirati, in če takega dogovora ne boste izsilili, to poudarjam zato, ker pravite, da mi izsiljujemo, potem smo si kar na istem. Potem lahko rečemo, da izsiljuje ena in druga stran. 45 : 45 je bil žal rezultat, torej, če takega dogovora ne bosta izsilili do jutri, do pojutrišnjem, do naslednjega meseca, bomo ves ta čas imeli dejansko Državni zbor brez predsednika in ne vem, kateri člen ustave je zdajle, ki seveda govori o tem, da Državni zbor mora imeti predsednika. Predsednik ima tudi določene, lahko določena pooblastila poleg tega, da vodi delo Državnega zbora. Gre torej za to, da uredimo status Državnega zbora. Imamo še vedno izvršno oblast, ki izpolnjuje pač svoje tekoče naloge in obveznosti in počakamo na konstituiranje nove izvršne oblasti in tudi vseh drugih organov Državnega zbora, ampak ostajati morda tedne dolgo, morda kot sem že prej rekel, do predčasnih volitev brez predsednika Državnega zbora se mi zdi neodgovorno, zlasti ker ne gre za spornost glede kandidata, ampak ker se izvolitev predsednika veže na druge probleme. Hvala.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Gospe poslanke, gospodje poslanci! Koalicije slovenske pomladi, kot jo imenujete, ne oporekam vam formalne pravice, da zahtevate in ne izsiljujete, glasovanje o predsedniškem kandidatu, ki ste ga vložili. Prvič, drugič, petnajstič tudi stotič. To pravico imate. Kadarkoli jo boste uveljavili, pa ne rečem, prisilili ostale, bomo o tem morali glasovati. Ves čas smo se trudili samo to. Poskušati vam dopovedati, da je eno formalna pravica, drugo pa politična modrost, in sicer politična modrost, ki terja v tem razmerju, kakršnega so določile volivke in volivci na volitvah, da so vse stranke pripravljene sesti skupaj in se med seboj poskušati, ali se bodo ali ne, je vprašanje, ampak poskušati dogovoriti. Kdor to ni pripravljen ima vso formalno pravico naprej zahtevati glasovanja, vsak drugi, čim večkrat se to zahteva, ima pravico dvomiti v dober namen, da bi izglasovanje prvega predloga res pomenilo kakršnokoli pripravljenost dogovarjanja o naslednjem. Lahko pričakuje, da bi v naslednjem primeru bila zahteva popolnoma enaka, da boste rešili državo, glasujte sedaj pa še o prvem, drugem, tretjem, pogojno govorim o podpredsednikih, ker je to potrebno slej ko prej narediti.
Gospod Zagožen, sam osebno in moji kolegi ne želimo, da bi volili predsednika Državnega zbora zato, da bi mesec dni vodil Državni zbor do njegovega razpusta. Najbrž si tudi noben predsednik take častne naloge ne želi. Mi bi želeli, da predsednika in podpredsednike Državnega zbora izvolimo zato, da bi imeli čimvečje zaupanje v tem Državnem zboru in da bi lahko tudi ob bolj ali manj stabilni vladi pomagali opravljati to državo za čas, dokler bo ta Državni zbor v funkciji. Zato je v dveh urah razprav v KVIAZ-u bil samo poskus dopovedati vam, ali pa, dopovedati, svetovati, povedati svoje mnenje, da ne gre v primeru vaših predlogov za oporekanje formalni pravici, ki jo imate. Imate jo. Da pa hkrati ne morete drugim poslanskim skupina oporekati pravice, da vam, glede na način, kako ste se lotili tega podjetja, ne zaupajo, da boste potem, ko bo predsednik Državnega zbora izvoljen, pripravljeni kooperativno sodelovati. Mi smo vam verjeli, da imate do četrtka pripravljenega kandidata za predsednika in vse podpredsedniške funkcije in zato tudi bili proti, da se seja za štiri dni, oziroma za tri dni odlaga. Niste imeli. Mi smo bili prepričani, da so resnične vaše trditve, da imate najmanj 46 in več glasov. Niso bile resnične. Zakaj bi morali sedaj verjeti, da potem, ko bo izvoljen predsednik Državnega zbora, boste pripravljeni upoštevati tudi interese drugih poslanskih skupin in vodstvo tega Državnega zbora razporediti tako, da bi v njem bile lahko približno enakopravno zastopane vse poslanske skupine. Jaz pač, oprostite mi, tega ta moment, glede na vaše ravnanje, ko niste pripravljeni sesti skupaj in se o tem pogovarjati, ne verjamem. Doslej ste se pogovarjali veliko časa sami med seboj. Imate podpisane koalicijske pogodbe, ki vas zavezujejo, verjamem, zavezujejo vas tudi k temu, da imate predsednika in dva podpredsednika. Tudi to je možno. Ampak razumite, da imamo tudi mi pravico in interes, da se o teh funkcijah pogovarjamo. Jaz se ne bom protivil, niti slučajno več temu, da se čimprej preide na odločanje. Lahko boste zahtevali ponovno in ponovno. Moram reči, da mene osebno tudi popolnoma nič ne moti, če vam bo uspelo nekje dobiti 46. glas. Pri meni ga ne boste dobili, to je čisto sigurno da ne. Zaradi tega, ker mislim, da je takšno ravnanje nekorektno. Ne formalno nemogoče, ampak politično nekorektno. Zato sporočam, da bi bilo mnogo pametneje vzeti si čas za možne razgovore in eventuelni dogovor, kot pa na vsak način zahtevati, da moramo iti po etapah, zato, da bi se v vsaki etapi lahko zahtevalo točno to, kar mislite, da lahko s 45 poslanci in podpisano koalicijsko pogodbo zahtevate. Zahtevate lahko, rezultat bomo videli. Hvala.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Gospod Potrč, jaz sem vedel, da ne bomo dobili vašega glasu že leta 1990, pa tudi še prej. Od takrat naprej vem, in je nesmiselno, da to tukaj ponavljate. Govoriti o politični modrosti, to je smešno. Za vas je politična modrost eno, zame nekaj drugega. Vi imate en predznak, jaz imam drugega. Ponudili smo razgovore, ne nazadnje, ali ste si vi izmislili formulo 3+1? Ne. To je prišlo s tega konca. Pa ne vem, kaj še hočete. Zgleda, da se nočete sprijazniti in to vi, ki v naprej govorite, da boste v opoziciji, da se ne morete sprijazniti s tem, da bi lahko kdo brez vašega glasu, na vašega nismo nikdar računali, gospod Potrč, na nobenega izmed vas, to mi lahko verjamete. Vi ste naredili nekaj drugega. Vi ste začeli javno ustrahovati tiste potencialne volivce, ki bi lahko dali tej opciji, tej državi 46. glas. To je vaše početje. Počeli ste tudi kaj drugega. Prišle so tudi ponudbe, precej težke, več kot znaša enoletna in tudi dvoletna poslanska plača. Vi to imate, te možnosti, mi tega nimamo. Mi smo komaj zmogli volilne stroške, pa ne glede na to si upamo iti ponovno na volitve, vi boste izšli potem še enkrat na polovico, kot sedaj. Tako! Toliko sem smatral za dolžnost, da vam povem in prosim, da ne zganjate tu demagogije, kako ste samo vi tisti, ki lahko nekaj ponudite, kako ste samo vi sposobni se dogovarjati itd. Lepo vas prosim! Vi boste nam ponujali dogovarjanje? Vi, ki ste nas prisilili desetletja v tišino. Pustite nas, da sedaj spregovorimo in da poizkušamo tej državi dati eno drugo opcijo, ker si ta država to želi in jaz vam še enkrat povem, da razmerje ni 45 : 45, to ste vi ustvarili. Razmerje je 45 : 43 plus 2. Ne priori, prosim, predstavnike narodnosti tlačiti v vaš lonec. Lepo vas prosim! Hvala lepa.
IGOR BAVČAR: Rad bi predsedujočega opozoril na 55. člen poslovnika, ki pravi: "Državni zbor ne more odločati o zadevah, glede katerih poslancem ni bilo prej poslano oziroma izročeno ustrezno gradivo in do katerih ni zavzelo stališča pristojno delovno telo Državnega zbora." Kar pa zadeva opazko gospoda Hvalice na moj račun, bi mu pa rad rekel tudi na podlagi te razprave, ki jo je imel zdaj, da četudi dežura 10 dni tukaj v tem zboru, vtisa ne more popraviti.
ZORAN THALER: Spoštovani gospod predsedujoči, spoštovane kolegice, kolegi, poslanke in poslanci! Večin poslank in poslancev Liberalne demokracije Slovenije se je v četrtek 28. novembra strinjala s predlogom doktorja Zagožna, da prekinemo sejo, na kateri sedimo še sedaj, jo nadaljujemo danes, iz preprostega dejstva, ker smo verjeli in seveda je bil tudi naš interes, da je predlog iskreno mišljen, da se čas, ki je bil na voljo tri, štiri dni, porabi za to, da se v resnih pogovorih in dogovorih med poslanskimi skupinami, vodstvi strank, najde dogovor o tem, kar slovenska javnost, volivci in volivke od nas pričakujejo, dogovor o tem, kako bomo vodili slovensko državo v naslednjem mandatu, kako bomo vodili ta Državni zbor, kamor smo bili izvoljeni.
Ne bom vam našteval, koliko je bilo z naše strani poskusov, da bi do teh resnih dogovorov prišlo. Na žalost, in to mi v LDS vedno znova obžalujemo, resnih dogovorov zaenkrat še ni bilo. Očitno iz preprostega razloga, ker je določen del Državnega zbora verjel, da se da stvari urejati drugače. In razlika med položajem v četrtek in danes, ponedeljek zvečer, mislim da je bistvena. Sedaj je znano in jasno vsakemu od nas in tudi tistim, ki nas spremljajo, da metoda, ki je računala na to, da se da brez dogovorov razmerje 45 : 45 obrniti na glavo, ne stoji. Ta preizkus ni uspel, in mislim, da je odgovornost vseh nas, da se tega zavemo, da si damo čas, da apeliramo na vodstva strank, ki so zastopane v parlamentu, vodstva poslanskih skupin, da se usedejo in da opravijo to, kar slovenska javnost od nas pričakuje. Kajti Slovenija danes pričakuje dogovor med nami, ki smo tu zastopani, o tem, kako bomo vodili državo in Državni zbor v naslednjih štirih letih, ne pa to, da se ves čas skušamo, ali se lahko ponesreči nekaj in pride do tistega odrešilnega 46. glasu. Kajti tudi če se enkrat to zgodi, se že spet naslednjič ne bo. In mislim, da bi bilo podcenjevanje vseh nas, če bi pristajali na tako igro. Nacionalni interes Slovenije je vse kaj drugega v tem trenutku. Mi se moramo dogovoriti o tem, kako bomo sestavili Vlado, o mandatarstvu in o tem, kako bomo zagotovili močno sredinsko koalicijo, ki jo slovenski volivci in volivke pričakujejo. Mi se moramo dogovoriti o tem, kako bomo ob spoštovanju razlik, vendar pa tudi spoštovanju pravice do enakopravnosti vseh poslancev, delali v Državnem zboru v naslednjih štirih letih. In če nič drugega, nam to glasovanje pred nekaj urami daje to možnost. Ni prvič, da iz Liberalne demokracije Slovenije ponujamo to roko za dogovore. In prepričani smo, da tako politiko, tak način nastopanja podpira velika večina zaskrbljenih slovenskih volivk in volivcev. Nadaljevati z igro 45 : 45 je po mojem trdnem prepričanju neodgovorno početje. Odgovorno početje v tem trenutku je, zavedati se tega dejstva, se usesti ter se dogovoriti o vodenju Državnega zbora in Vlade. Hvala lepa.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Jaz se opravičujem, ampak da ne bi bilo napačnega razumevanja 55. člena, ki takole govori: "Državni zbor ne more odločati o zadevah, glede katerih poslancem ni bilo prej poslano oziroma izročeno ustrezno gradivo in do katerih ni zavzelo stališča pristojno delovno telo Državnega zbora." To nima prav nič skupnega z 244. členom, ki pravi: "Kandidata za predsednika in podpredsednika Državnega zbora predlaga Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Kandidata lahko predlaga tudi najmanj 10 poslancev." Pri tem jim ni treba prositi za mnenje KVIAZ-a, da se razumemo. To je popolnoma samostojen, neodvisen predlog. "Izvoljen je kandidat za katerega je glasovala večina vseh poslancev tajno." To so določbe. Ne uporabljati napačne interpretacije poslovnika za to, da bi dosegli nek cilj. Hvala.
PREDSEDUJOČI MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Hvala. Gospod Marjan Podobnik.
MARJAN PODOBNIK: Spoštovane poslanke in poslanci! Sodeloval sem skoraj pri vseh pogovorih, ki so bili opravljeni v zadnjih dneh v krogu strank slovenske pomladi in skupaj z Liberalno demokracijo Slovenije in tudi nekaj telefonskih in drugih kontaktov sem imel s predstavniki drugih strank. Zato bom nekaj zadev povedal, zato ker zavajate slovensko javnost. Grdo in nesramno in se čutim tudi prizadetega.
Zato kot prvo želim povedati, da smo danes dali predlog, osebno sem ga dal po telefonu dr. Janezu Drnovšku, predsedniku Liberalne demokracije, da se izvolijo trije podpredsedniki iz treh strank, ki so dobili največji delež glasov poleg predsednika, ker tista stranka, ki bo dala predsednika Državnega zbora ne bo dala podpredsednika in da se na to, ko se ugotovi kakšna bo vlada in kakšna bo opozicija, se enemu podpredsedniškemu mestu odpovemo v našem krogu in ga damo stranki, ki bo v opoziciji oziroma ga damo tistemu kandidatu, za katerega se bo opozicija dogovorila, da ga želi imeti na tem mestu kot podpredsednika iz opozicije. V prejšnjem mandatu opozicija ni imela podpredsednika. Zakaj? Žal je treba povedati, ker je Liberalna demokracija obdržala kandidata, ki je bil izvoljen kot podpredsedniški kandidat opozicije, in ko je vstopil v Liberalno demokracijo ni bilo toliko korektnosti, da bi rekli, zdaj pa predlagamo, da se opozicija dogovori in da drugega kandidata. Do konca mandata smo bili kot opozicija brez podpredsedniškega mesta, razen v zadnjem obdobju, ko je izstopila Združena lista iz vlade in je bil dr. Kreft kot podpredsednik.
Kot drugo. Kandidata za predsednika Državnega zbora ni predlagal nihče, kljub temu, da smo razen našega kroga, kljub temu, da smo v pogovorih, in ti pogovori so bili posebno za Liberalno demokracijo kot stranko, ki je dobila kot posamična stranka največ glasov zelo intenzivni. Nihče ni predlagal drugega kandidata za predsednika Državnega zbora. Najvišji predstavniki Liberalne demokracije so samo danes, samo meni, dr. Janez Drnovšek in še nekateri, večkrat neposredno rekli, nimamo kandidata za predsednika Državnega zbora, nismo ga predlagali in ga ne bomo predlagali. Vprašali smo, kaj torej predlagate. Če ga nimate, ga ne mislite predlagati, potem povejte, kdo je tisti kandidat, ki je za vas najbolj sprejemljiv. Dajte vi predlagati, če ga sami ne mislite iz tega kroga ali iz drugega kroga. Nobenega kandidata niste predlagali. In potem, ko smo pač dali svoj predlog, so se pa začele pač obtožbe, da se na tak ali drugačen način želi izsiljevati. In kar se tiče izsiljevanje, meni je prav žal, ampak prav zaradi te slovenske javnosti, ki tudi spremlja naše delo, je tudi treba povedati nekaj. Vsi dosedanji pogovori, ki so poleg mesta predsednika Državnega zbora vključevali tudi podpredsedniška mesta, Vlado in tako naprej, so se zaključili na eni povsem izključujoči točki. Liberalna demokracija je pač vztrajala zaenkrat na tem, da samo mesto predsednika Vlade je edina možnost. V nasprotnem primeru nobene dogovor ni možen. Sedeli smo na političnih srečanjih, dogovorili smo se za srečanja strokovnih skupin. Strokovne skupine so korektno del svojega dela opravile dogovorili smo se, da se bomo tudi z drugimi poslanskimi skupinami na podoben način, na konkretnih programskih in drugih področjih skušali dogovoriti. Ampak ne nam postavljati očitka, da smo izključujoči, ker smo edini predlagali kandidata za to mesto, ker smo predlagali rešitev, kar se tiče podpredsednikov tako, da bo zagotavljala enakovredno pokritost glede na volilni rezultat in zagotavljala, da bo prihodnja opozicija v tem Državnem zboru zanesljivo imela podpredsednika, kar doslej ni bilo in ker smo šli na vse tiste pogovore, kjer smo videli možnost, kjer smo dobili odprta vrata za to, da čimprej pridemo tako do konstituiranje Državnega zbora, kot tudi na to, do pogovorov o Vladi, čimprej do vlade, do proračuna in do reševanja problemov, ki so. Jaz sicer mislim, da to obtoževanje sedaj na tak ali drugačen način nas ne pelje daleč. Ampak po drugi strani prestavljanje kar tako, nas tudi ne pelje daleč. Kajti prav nič ni kazalo, da bi v zvezi z vprašanjem, ki ga sedaj tukaj obravnavamo, lahko prišli do bistvenega koraka naprej v 10., 20., 24. urah ali karkoli. Zato smo ta predlog tudi ponovili. In kar se tiče podpredsednikov je bila ta ponudba bila tukaj dana. Vi ste sami povedali tudi v telefonskih pogovorih nekaj kar je bilo, da želite, da je zagotovljeno, da bo tudi opozicija, kdorkoli že bo, imela svojega predstavnika. In mi smo tukaj naredili kar je v naši moči. In jaz preprosto ne vem, kaj je cilj sedaj te razprave po tem, ko smo formalno korektno vložili ta svoj predlog, razen tega, da se stvari zavlečejo. Mislim, da je prav, da poveste, če imate neposredne pripombe, o tem kar je na dnevnem redu, in da nato izpeljemo pogovore za drugi del, za podpredsednike in nato naprej. Hvala. PREDSEDUJOČI MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Še kdo prosi za besedo? Prosim.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovani! Ni slučajno, da je 4. točka dnevnega reda naslovljena takole: volitve predsednika in podpredsednikov Državnega zbora. In ni slučajno, da je 244. člen poslovnika natanko tako zapisan, kot je zapisan. In nerazumno je v tem kontekstu, da gospod Zagožen pa tudi seveda zdaj gospod Podobnik govori, da je zadosti izvoliti predsednika in ne te točke dnevnega reda dokončati tako, kot je predlagana in tako, kot poslovnik veleva - 244. člen. Namerno citiram tisti člen, ki ga je citiral gospod Podobnik.
Ni res, da je mogoče reči, mi smo predlagali, vi vzemite v paketu ali pa nič. Naš interes in tudi dolžnost nas vseh je, da spoštujemo zastopanost vseh poslanskih skupin oziroma skupin poslancev, izvoljenih na istoimenskih listah in da temu primerno določimo tudi zastopanost na vodstvenih funkcijah v Državnem zboru. To narekuje proporcionalni sistem, to narekuje volja volivcev in to je bil tudi naš temeljni cilj.
Vztrajanje na dogovoru o predsedniku in podpredsednikih ne govori o tem, ali je kandidat za predsednika bil primeren ali ne. Reči, nimamo kandidata za predsednika, verjemite, da v Liberalni demokraciji je več kandidatov, ki bi bili primerni za predsednika Državnega zbora, vendar v želji, da se sporazumemo o vitalnih interesih v tej državi, pač tega predloga nismo oblikovali. In to smo vam dali jasno vedeti, zato, da bi tudi vsi drugi predlogi bili korektno postavljeni. To, da ste tudi vi tako razumeli, da je potrebno na današnji seji in pod točko 4 dnevnega reda izvoliti predsednika in podpredsednike Državnega zbora, govori vaš enotni predlog, v katerem je v prvi točki posredovan predlog za predsednika in zraven dve kandidatki za podpredsednika. Mi smo to razumeli, mi smo se po tej logiki tudi priglašali k besedi in vlagali svoje kandidature in predlagali svojega kandidata za podpredsednika. Naš interes je in potreba, da ščitimo vse, tudi manjše skupine v parlamentu in pravico vseh, da pri tem sodelujejo, kajti ta parlament bo toliko demokratičen, kolikor bo skrbel za najmanjšo skupino, ki je v tem parlamentu, vključno s predstavnikoma, ki jim oporekate, da sta enakovredna v mandatu. In to pomeni seveda, da ne moremo iti po logiki štiri najmočnejše stranke, ki so dobile mandat v Državnem zboru, naj si razdelijo vse, kar je za razdeliti, ostale pa marginaliziramo. Mi te logike preprosto nismo mogli sprejeti.
In glede na vse, jaz bi vendarle prihranil nam vsem čas in ne bi ponavljal, koliko je bilo naših iniciativ za to, da se stvari usklajujejo, vključno z glasovanjem za vaš predlog v četrtek, vključno z našo podporo, ki jo je treba pravilno razumeti, da se KVIAZ pač na prvi seji dopoldanski dokoplje do podpore oziroma do predloga za predsednika Državnega zbora itn. Tako, da stvari je vendarle potrebno jemati tudi formalno, in to pomeni, da če je 4. točka dnevnega reda izvolitev predsednika in podpredsednikov Državnega zbora, in skladno tudi z vašim predlogom, želimo, da se seveda to na tak način tudi opravi. Predvsem za pojasnilo, da ne bi ostalo nepojasnjeno, kaj vse se je počelo.
PREDSEDUJOČI MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Gospod Marjan Podobnik, replika.
MARJAN PODOBNIK: Samo eno pojasnilo, če je bilo slučajno napačno razumljeno, ko sem govoril o štirih strankah, ki so dobile največ. Ker je Ljudska stranka predlagala predsednika Državnega zbora, naslednje tri stranke, pred tem je že liberalna demokracija prva, tretja je socialdemokracija, četrta Slovenski krščanski demokrati. Če bi ti trije, tak kot je bil predlog, predlagali podpredsednike in če bi naslednja stranka, Združena lista Socialdemokratov, bila opozicijska stranka, smo rekli, da bi potem, ko bi se ugotovilo, kdo je v Vladi in kdo je v opoziciji, odstopili eno od svojih podpredsedniških mest in jih dali opoziciji, če se bi - hipotetično govorim, ne ve se, kakšna bo Vlada, ampak mi ne želimo marginalizirati nobene skupine. Če je DeSUS ali če je Slovenska nacionalna stranka, če bodo opozicijske stranke, če bo to Združena lista ali pa kdorkoli, katerakoli stranka, da se te opozicijske stranke dogovorijo za skupnega kandidata za predsednika in tega skupnega kandidata za podpredsednika Državnega zbora s strani opozicije, bi naš krog potem tudi podprl, ker želimo, da imamo normalno pokrita vodilna mesta v Državnem zboru, in ne podcenjujemo nobene skupine, in tak je bil dan tudi naš predlog. Hvala.
PREDSEDUJOČI MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Prosim.
ZORAN LEŠNIK: Spoštovani predsedujoči, poslanke in poslanci! V resnici se nisem imel danes namen oglasiti, ker ne bi želel v samem začetku izpasti tako, kot so izpadli nekateri poslanci prejšnjega sklica. Vendar me je gospod Hvalica, mislim, da sem prav izgovoril priimek, spodbudil, da sem se oglasil. Oglasil sem se zato, ker ne morem sprejeti, in me ne zanima kot poslanca tega zbora, kaj se je dogajalo prej, kako ste delali, do katere ure in ne vem kaj. V vsaki razpravi ste, gospod Hvalica, to poudarjali. Mi smo novoizvoljeni poslanci, torej na tretjih demokratičnih volitvah, kot pravimo, in me torej preteklost, kako ste delali, ne zanimiva. Naš pogled naj bo usmerjen v današnji dan in v jutrišnji dan. Veste, potem sem pa vendarle, samo za čisto kratko, ne bom se vračal v tisto prejšnje obdobje, ampak samo pred volitve in malo po volitvah. Tolikokrat je res bila beseda izgovorjena "mostovi", in jaz sem mislil, če bodo ti mostovi zgrajeni za vse nas, da bo v tem parlamentu luštno delati. Toda v teh dneh, tretjič sem po volitvah v tem parlamentu, sem bil trikrat razočaran. Prvič, v ponedeljek 25. novembra, ko ste nas poslanci, novoizvoljeni, ljudske stranke, socialdemokratske stranke in krščanski demokrati ignorirali in niste prišli na ta spoznavni, če tako rečem, dan. Mi, ki smo prišli, pa vam odkrito povem, tudi meni ne bi bilo potrebno prehajati, ker znam stiskati na te gumbe. Ampak sem prišel zato, da bi pokazal solidarnost do tistih, ki smo bili na ta sestanek povabljeni. Tisti, ki so bili tukaj, upam, da bodo potrdili, da smo bili razočarani, in da smo tudi ocenili to dejanje za nekulturno dejanje.
Danes, ko poslušamo, in tudi že zadnjič, 28., bi samo nekaj rad rekel o teh mostovih. Če smo jih zgradili, potem jih uporabljajmo vsi skupaj, ne pa, da lahko gredo po teh mostovih na drugo stran samo eni, drugi pa samo pod pogojem, če bomo pristali na zahteve tistih, ki so že na drugi strani.
Poglejte, ko sem spremljal delo Komisije za volitve in imenovanja, sem mislil, in sem osebno ocenil, da je najbolj sprejemljiv tisti predlog, ki izhajajo tudi iz dnevnega reda, da bomo izvolili predsednika in podpredsednike. Bila sta podana, to smo slišali, kako ste se pogovarjali, dva predloga in predlog, da bi bil predsednik iz vrst tako imenovane asociacije, kot je rekel gospod Hvalica, to je pa združba, ne vem, koalicija, kakorkoli bi lahko, jo lahko, ne potrebujemo združba imenovati, da bi bil ta iz te vrst pomladi. Da bi bil podpredsednik iz vrst liberalne demokracije, da bi bil eden podpredsednik ponovno iz vrst pomladi, in da bi bil še eden podpredsednik, takšno je namreč tudi razmerje v parlamentu, ki je pa popolnoma drugačno, kot je bilo pred štirimi leti, še spet iz, ne vem, vrst Združene liste. Tudi mi smo pripravili, DeSUS je pripravil predlog, če recimo bi bil predlog sprejemljiv. Poglejte, pa pravimo, da nismo za dogovarjanje. Ja, zakaj pa ta predlog ni bil sprejet? To je bil kompromisni predlog, ampak ni bil sprejet, zato ker smo polni besed, sodelovanja, gradnje mostov in ne vem česa še vse, ko pa je potrebno samo malo popustiti, smo pa vsak na popolnoma svojem bregu. Dokler bomo reševali tako, ne bomo prišli nikamor.
Pa še nekaj bom rekel. Gospod Hvalica je rekel: dobro, bomo delali v noč. Veste, nismo enakopravni vsi, ki sedimo tukaj. Jaz grem sedaj na pot 140 kilometrov in se naj jutri ponovno vračam. Eni boste prespali tukaj, ker že imate poslano in boste tukaj spali. To je mučenje, maltretiranje tistih, ki bi vendarle radi šli domov in smo pripravljeni jutri, če bo potrebno, ponovno priti.
Mislim še nekaj. Me je prizadelo in se bom enkrat ob priliki, mislim, da je boljše med štirimi očmi z gospodom Hvalico pogovoril, ko je očital, pa ne da bi se postavljal v bran, gospodu Potrču. Veste, midva sva enako stara gospod Hvalica, človeka, ki je 40 let prizadevno delal, prizadanejo takšni očitki kaj ste pa vi napravili. Delal sem v dobro te države, da imamo to kar imamo. Ne samo po moji zaslugi. Po zaslugi vseh tistih, s katerimi sem sodeloval. Hvala lepa.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani gospod Zoran Lešnik, ker imamo še enega Lešnika pri nas, ne vem, kar štirikrat ali petkrat ste me omenil. Ne vem, kaj vas je tako prizadelo. Omenjal sem prejšnji sklic mandata zaradi tega, da se ne bi ponavljalo to, kar se je takrat delalo, ko se je grobo kršilo poslovnik. In ko sam kot predstavnik male, takrat še male stranke, nisem bil tako zaščiten, nisem imel tako tutorstvo kot ga sedaj najavlja gospod Anderlič. Ne. Nobene zaščite. Z menoj so delali na takšen način, da je boljše, da o tem ne govorim. Rad bi vse to pozabil.
Gospod Lešnik, sedaj pojdimo na poslovnik. Tudi jaz imam 110 km do doma in tega ni treba govoriti, kako je nekaterim postlano. Nekateri res stanujejo tukaj za Spomenikom revolucije, ampak to so Ljubljančani, jaz to nisem. Kakorkoli že, delali smo velikokrat ponoči in ne ustrašite se tega. Treba bo še kdaj verjetno in kot sem rekel, velikokrat smo bili tu za manj pomembne stvari. Ampak pozabimo vse skupaj. Lepo vas prosim, začnimo ta nov mandat drugače. Začnimo spoštovati poslovnik. Imamo konkreten predlog. 244. člen poslovnika je zelo jasen. Dr. Franc Zagožen je natančno povedal, da predlog 10 poslancev ni pogojen s poročilom KVIAZ-a. Lepo preberite, saj sta vendar samo dva odstavka. Zadeva je silno jasna in dajmo priti na glasovanje o tem. Zadeva je več kot jasna. Ne bi rad polemiziral še z drugimi stvarmi, ker dejansko nima smisla. Začnimo, kot vi pravite, gospod Zoran Lešnik, samo če se boste pogovarjali zdaj, potem si ne boste zapomnili, kaj sem rekel, in boste zopet mogoče replicirali. Torej, začnimo na drugačen način. Predvsem začnimo spoštovati poslovnik in še enkrat skrbništva gospoda Anderliča nad manjšimi strankami. Jaz nisem nikdar doživel in tudi ga ne pričakujem, da ga bo vis vis takšnih strank opravljal. Dosedanja praksa je to pokazala, da temu ni tako. Narobe, valjali in mleli so vse pod seboj.
Torej, prekinimo zdaj s to razpravo, ker je pozna ura in spoprimimo se s predlogom, ki je bil pravilno, v skladu s poslovnikom podan, opravimo čimprej in pojdimo domov. Hvala lepa.
PREDSEDUJOČI MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Prosim.
JOŽEF ŠKOLČ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Jaz se ob tej pozni uri oglašam samo zaradi upanja, ki mi ga je v usta položil gospod Hvalica, in sicer, da je potrebno v celoti in povsem spoštovati poslovnik.
Tukaj je bilo citirano nekaj členov, na katere bi veljalo paziti, ko sprejemamo odločitve, niso pa bili citirani vsi členi, na katere je treba paziti, in kot veste, je poslovnik celota in ni mogoče za vsako situacijo najti odgovorov samo v tem, da se potegne en odstavek enega od členov.
Sam sem že zjutraj nastopil ravno v korist poslovnika, in kot se je kasneje pokazalo, je bilo to za zbor zelo dobro, da smo šli v imenovanje KVIAZ-a, ker predstavljajte si, kaj bi bilo, če bi vse te stvari reševali v plenumu 90 poslancev, da ne govorim, da to poslovniško pravzaprav sploh ni mogoče. 15. člen smo torej absolvirali, 244. člen je popolnoma jasen, in govori o tem, da KVIAZ predlaga predsednika, lahko pa tudi deset poslancev. O tem ni dvoma. Sam se spomnim, ker sem bil tudi član poslovniške komisije, da je ta določba prišla v poslovnik tudi zaradi tega, ker smo se bali podobne situacije, kot jo imamo v tem trenutku, da potem pač s podpisi desetih poslancev razrešimo to situacijo. Ta druga določba, da lahko deset poslancev za razliko od drugih stvari, ki jih KVIAZ ureja, vloži kandidaturo, je pomembna tudi zaradi tega, ker bi drugače KVIAZ zmeraj manjšino preglasoval in manjšina sploh ne bi imela možnosti kandidirati za predsednika Državnega zbora. Ne bi govoril, kaj to pomeni za parlamentarno demokracijo, če bi KVIAZ pripravil poročilo na enak način, kot ga bo, kot upam, v vseh naslednjih situacijah, ko bo moral dati svoj predlog in ko ne bo njegovemu predlogu mogoče kandidirati s številnimi podpisi. Tako, da ima ta 244. člen, o katerem govorite, ima svojo vsebino in razloge, in na kratko sem jih skušal pojasniti. Lahko pa govorim tudi o drugih razlogih, ker jih relativno dobro poznam.
55. člen je člen, ki generalno govori o tem, kaj se zgodi, ko se Državni zbor odloča in govori o tem, da je potrebno, da imamo za vsako točko dnevnega reda pravzaprav poročilo matičnega delovnega telesa. O tem verjetno ni spora in vam bom povedal neko kadrovsko zadevo, v kateri se boste strinjali, da je bila v korist tako imenovanih pomladnih ali pa takrat tudi pomladnih strank, da sam kot predsednik Državnega zbora kljub večkratnim urgencam nisem hotel dati na dnevni red predloga za razrešitev državnega tožilca gospoda Drobniča, ker nisem imel poročila KVIAZ-a. Če bi to prekršil, kasneje je zbor o tem glasoval in je to pač uvrstil na dnevni red in kaj se je zgodilo, sami natančno veste, da je zaradi tega prišel zbor v popolno blokado. Govorim vam o tem, da je potrebna popolna doslednost, če hočemo, da ta Državni zbor, ki upam, da bo vedno lahko delal na očeh javnosti, tudi korektno deluje, tako da nespoštovanje pravil seveda enkrat tepe enega, drugič drugega, v celoti pa vedno tepe Državni zbor, parlamentarno ureditev, da ne govorim z bolj zvenečimi in bobnečimi besedami. Da ne bi bilo spora, prehajam k tistemu zadnjemu členu, ki ni bil citiran in to je 132. člen, ki govori o prostojnostih Komisije za volitve, imenovanje in administrativne zadeve in bi vas poprosil, da 55. člen preberete v kombinaciji s 132. členom. V 132. členu, ki ga ne bom celoti bral, je ena alinea, ki pravi: "Pripravlja in daje Državnem zboru predloge za izvolitev, imenovanje in razrešitev funkcionarja Državnega zbora". Se pravi, da je popolnoma nedvoumno, da se mora do tega opredeliti in kot sem rekel že zjutraj, je KVIAZ pomemben tudi zato, da reče, nismo prišli do rešitve, da se odpre možnost za to drugo stvar, o kateri govori gospod Zagožen. In če je res nekomu do tega, da spoštuje pravila, jaz ne govorim zdaj o vsem tistem, kar bi bilo potrebno postoriti preden smo prišli do tega zapleta, o tem so govorili drugi, potem nikakor ni mogoče priti na to glasovanje in če bo predsedujoči to dal na glasovanje, bom, normalno, protestiral ravno iz naslova, o katerem govorite vi, da je potrebno poslovnik v celoti spoštovati. Hvala lepa.
PREDSEDUJOČI MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Hvala lepa. Še kakšen predlog? Še kakšno vprašanje? Prosim, če se predstavite.
JOŽE MOŽGAN: Jože Možgan, novi poslanec, zelenec, kot se temu reče. Doslej so razpravljali v glavnem eminentni poslanci prejšnjega sklica, razen gospoda Zorana Lešnika. Moji volivci, ki sem jih obiskoval po vaseh, so mi rekli, samo zdaj nas poznate, ko boste pa izvoljeni, se boste pa spet med sabo pogovarjali, tako kot se pogovarjamo zdaj. Jaz sem prepričan zase, da sem zastopal z glasovanjem za gospoda Janez Podobnika ne glede, če ne bi bil tudi poslanec Slovenske ljudske stranke, tudi v imenu mojih volivcev. Gospod Thaler, vaš okraj poznam in bom preveril tudi vaše volivce, če ste res zastopali v primeru gospoda Janeza Podobnika voljo svojih volivcev. Poznam trebanjski okoliš, poznam tudi posavje in vem, da veliko volivcev, ki so volili druge stranke, ne ravno spomladanski blok, zelo podpira gospoda Janeza Podobnika. To se pravi, ločimo strankarsko pripadnost, pa dajmo tudi gledati človeka. Jaz tudi, če ne bi bil član SLS, bi se verjetno za takega človeka odločil. Zato, ker ga poznam, ker mu zaupam, in mislim, da sem s tem tudi izpolnil voljo volivcev, na katero se nekateri tako sklicujete, pa zelo malo na njih mislite. Mogoče sem jaz še naiven, pa zelen, ker to zdajle poudarjam, ampak veste, ljudje nas zdajle gledajo, nas poslušajo in točno to se dogaja, ko so nas izvolili, smo postali samemu sebi namen in se gremo zdaj neko igro, ki pa ni ravno po volji tistih, ki so nas izvolili. Hvala lepa.
ZORAN THALER: Hvala lepa, gospod predsedujoči, za to možnost. Z dr. Možganom sva iz iste fare po rodu, Železnikarja, in meni je všeč tudi tak nivo razprave, ker menim, da je dr. Podobnik dober kandidat za predsednika Državnega zbora in verjamem, da mnogi Slovenci tako mislijo, obenem je pa prevarljivo dejstvo, da velikanska večina mojih volivcev pa vseh vas, ki sedite skupaj z mano, oziroma moja je čast, da sedim z vami v tem Državnem zboru, meni, da je daleč najprimernejši kandidat za predsednika slovenske Vlade, dr. Janez Drnovšek. Raziskave kažejo, da ima nekaj čez - okoli dvotretjinsko podporo za to eksplicitno, in da spoštovani kolega, gospod Podobnik, pristaja nekje pod 20%. Se pravi, mi nimamo težav s tako logiko. In od 10. novembra, ko je bilo jasno, da je razmerje, ki ste ga na žalost na vsak način hoteli vzpostaviti, 45 : 45, smo za to, da se o teh stvareh pogovorimo. In to je ves čas naša ponudba, naše prepričanje, da je za Slovenijo nujno in zelo koristno, če se o tem dogovorimo. Nemogoča pa je situacija, ko smo, kot nekdo, ki ni enakopraven, ves čas potiskani v to, da je treba priznati, da predsednik parlamenta mora biti točno ta in nihče drug, brez tega, da se dogovorimo o čemerkoli drugem pomembnem za to državo.
Tako, da verjetno se bomo še dostikrat sklicevali na voljo volivcev, v LDS-u s tem ne bomo imeli težav. Hvala lepa.
PREDSEDUJOČI MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Še kakšno vprašanje? Predlagal bi, da bi predsednik KVIAZ-a podal pismeno poročilo in zato dajem pol ure odmora Državnemu zboru.
(Seja je bila prekinjena ob 23.02 uri in se je nadaljevala ob 23.12 uri.)
PREDSEDUJOČI MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Ugotovimo prisotnost! (82 prisotnih.) Prosim gospoda Bavčarja, če prebere svoje poročilo.
IGOR BAVČAR: Gospod predsedujoči, želite, da ga preberem v celoti?
PREDSEDUJOČI MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Prosim, ja.
IGOR BAVČAR: Poročilo o obravnavi predloga kandidata za predsednika Državnega zbora Republike Slovenije. Predsednik Komisije Državnega zbora za volitve, imenovanje in administrativne zadeve za potrebe 1. seje Državnega zbora je v nadaljevanju 1. seje 2. decembra 1996 ob 19.30 uri ugotovil, da predlagani kandidat za predsednika Državnega zbora na volitvah ni prejel potrebne večine glasov, zato je potrebno kandidacijski postopek ponoviti. Menil je, da je to posledica dejstva, da je bil predlog posredovan brez predhodnega dogovora vseh parlamentarnih strank o kandidatih za predsednika in podpredsednika Državnega zbora. V razpravi je bilo predlagano, da komisija ponovno oblikuje predlog kandidata za predsednika Državnega zbora in da se ponovno opredeli do predloga, da se razprava nadaljuje v torek, medtem pa naj predstavniki parlamentarnih strank uskladijo predloge kandidatov za predsednika in podpredsednika Državnega zbora. Član Franc Zagožen je pojasnil, da skupina treh poslancev ponavlja predlog kandidata za predsednika Državnega zbora. Izvolite predsednika Državnega zbora je pomemben element konstituiranja Državnega zbora in ne more predstavljati predsedana za dogovarjanje parlamentarnih strank o podpredsednikih in drugih nosilcih vodilih funkcij. Na tej podlagi je predsednik komisije predlagal, da se komisija opredeli do naslednjega predloga sklepa: "Komisija Državnega zbora za volitve, imenovanja in administrativne zadeve za potrebe 1. seje Državnega zbora nadaljuje z obravnavo predloga kandidata za predsednika Državnega zbora brez predhodnega usklajevanja predstavnikov parlamentarnih strank. Predlagani predlog sklepa ni dobil večinske podpore, zato je predsednik komisije 1. sejo komisije prekinil z dogovorom, da o tem obvesti Državni zbor".
PREDSEDUJOČI MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Pomeni torej, da mi predloga nimamo, zato predlagam, da se prekine seja Državnega zbora do jutri do desetih. Ugotovimo prisotnost! Oprostite, še enkrat bomo ugotavljali prisotnost. Ugotovimo prisotnost! (86 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (41 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Zaključujem današnjo sejo Državnega zbora.
CIRIL PUCKO: Prosim, če ponovimo glasovanje, ker sem se zmotil.
PREDSEDUJOČI MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Dajem na glasovanje predlog, da se to glasovanje ponovi. Ugotovimo prisotnost! (87 prisotnih.)
Kdo je za? (63 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da bomo glasovanje ponavljali.
Ponavljam predlog: "Seja Državnega zbora se prekine jutri do 10. ure." Ugotovimo prisotnost! (86 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 2.DECEMBRA 1996 OB 23.47 URI.)