Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.08 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 19. seje državnega zbora. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jožef Košir, Jožef Špindler, Miran Jerič, (Miran Jerič je v dvorani), Eda Okretič-Salmič, Ivan Božič. Ivan Božič je v dvorani. Prosim, da uredite z vašimi poslanskimi skupinami, ker vas očitno opravičijo, vi ste pa tukaj. Majda Kregelj-Zbačnik, Nikolaj Rožič, Josip Bajc po 13. uri. Za pričetek seje Jakob Presečnik, ki pa je že v dvorani. Branko Tomažič za pričetek seje. V dvorani. Stanislav Brenčič, dr. Ciril Ribičič, Janez Janša, Janez Mežan, dr. Jože Zagožen, Franc Jazbec, Franc Čebulj, Mirko Zamernik, za pričetek seje Franc Potočnik, Mirko Kaplja, Jurij Malovrh, dr. Franc Zagožen in Franc Kangler. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! (55 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije in jih tukaj prisotne tudi lepo pozdravljam. Prosim za pozornost, kolegice in kolegi!
Današnje nadaljevanje 19. seje bo zbor pričel z obravnavo včeraj prekinjene 43. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh. Zatem zbor preide na obravnavo prekinjene 40. točke, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja in sicer tretja obravnava v okviru skrajšanega postopka. Nato pa, v kolikor bo vlada predložila zahtevane podatke, na obravnavo prekinjene 38. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi. V nadaljevanju bo zbor prešel na obravnavo 44. točke, to je predloga zakona o varstvu pred utopitvami ter po dnevnem redu dalje.
Prehajamo na prekinjeno 43. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TRAJNEM PRENEHANJU IZKORIŠČANJA URANOVE RUDE IN PREPREČEVANJU POSLEDIC RUDARJENJA V RUDNIKU URANA ŽIROVSKI VRH, SKRAJŠANI POSTOPEK. Smo v tretji obravnavi, kjer je bila včeraj ta točka prekinjena, ker je poslanski kolega Demšar napovedal, da bo kot kvalificirani predlagatelj vložil amandma. Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov je vložila amandma k 4. členu tega zakona. Ta amandma se tudi sedaj deli v dvorani.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: "Javno podjetje v okviru svojega premoženja letno zagotavlja odškodnino lokalni skupnosti zaradi obremenitve okolja."
Preden bom dal v razpravo vloženi amandma, sprašujem, ali bi kdo od poslanskih kolegov želel razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Zato prehajamo na razpravo o vloženih amandmajih.
Kot sem že pojasnil, imamo vložen en amandma, in sicer je to amandma k 4. členu; ta amandma predlaga poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov. Ali želite besedo, gospod Demšar? Prosim.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljene poslanke in spoštovani poslanci ter ostali prisotni! Pozdrav tudi državnemu sekretarju, gospodu Tavzesu! Kot sem včeraj napovedal, sem danes tudi vložil amandma. Meni je žal, da je ta procedura od vložitve tega papirja, samo enega lista, pa do takrat, ko se prične seja, ni stekla, da bi lahko imeli že vsi poslanci to rokah.
Glede na to, da - mislim, da ni nikogar, ki bi lahko trdil, da ni bilo obremenjeno okolje v Poljanski dolini, v zvezi z začetkom in potem tudi rudnikom, ki je bil v ustanavljanju, ta rudnik nikoli ni bil kot ostala podjetja registriran, temveč je bil ves čas v ustanavljanju in sredi tega ustanavljanja je bil tudi zaprt. Zato menimo, da je nujno, da lokalna skupnost dobi nek delež, vsakoletni delež pomoči zaradi obremenitve okolja. Tu ne moremo precizirati, kolikšen bi bil ta delež glede na premoženje rudnika, zato menimo, da je to stvar dogovarjanja naprej, kolikšen delež od tega premoženja se lahko zagotavlja.
Mene so klicali iz raznih koncev sinoči, pa še danes, s tem v zvezi, kaj se dogaja s tem zakonom, ali bo sedaj enostavno celotno breme ostalo na lokalnih skupnostih, kot je Škofja Loka, zlasti pa Gorenja vas-Poljane, in zato sem tudi toliko bolj prepričan, da je to področje upravičeno do take odškodnine. Zato bi vas prosil, da ne rečete, "tisti konec pa nas nič več ne zanima", ampak da podprete tak amandma. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Demšar. Ali želi še kdo besedo o amandmaju k 4. členu? Gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovani predsednik, gospe in gospodje. Ta amandma je zelo mil, mila oblika obliža na določene zgodbe, ki so se tam dogajale. Vi morate vedeti, ali pa ste že lahko pa tudi pozabili, ker ta Žirovski vrh je bil neka erupcija nekega navdušenja, ko so odkrili uran, uranovo rudo v tem lepem delu Slovenije in seveda je bilo vse nekako, kot češ, nobenega strahu, nič se ne bojte, to je normalno, mi bomo že poskrbeli. Čeprav tudi vemo, da so vse meritve, ki so bile, ali pa včasih, ko so domačini in ko smo zahtevali meritve, so nekako vedno zatajevali nekako, govorili o tem, da pač ni nobene nevarnosti. Kdo to pozna in jaz slučajno poznam, je treba vedeti, da je to bil po svoje zelo moderen rudnik, z zelo velikimi rovi, skratka s transportnimi sredstvi so delali kot morda malo kje na svetu. Bile pa so tudi velike napake, predvsem tudi v odlaganju. In to odlaganje tega, te jalovine in vsega tega, pomeni seveda nadaljnje žarčenje te nam zelo nevarne rudnine, ki seveda ima, vemo grozno dolgo dobo, predno izgubi svojo moč. In ta del, ki ga tu gospod kolega predlaga, je popravljen zelo malo. Poznam nekaj fantov, ki so bili tudi, so delali tam okoli in moram reči, prijateljev, ki so že zdavnaj na onem svetu, pa ne zaradi tega, da bi v nesreči prišli do smrti, ampak nasprotno, pač ta nevarna ruda je svoje naredila. In menim, da bo to okolje še dolgo, dolgo časa imelo posledice. In v tem, ko se zapira, je še daleč od tega, da bi bila ta nevarnost mimo. In podpiram ta amandma.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika gospod Bajc.
JOSIP BAJC: Hvala gospod predsednik. Vsem skupaj en lep pozdrav. Strinjam se z razlago gospod kolega poslanca Izidorja Rejca, ampak ta amandma ne sledi temu. Pravi, javna podjetja v okviru svojih premoženj letno zagotavljajo odškodnino lokalni skupnosti zaradi obremenitve okolja. Lokalna skupnost pa vemo, kaj je, to je pa občina, je pravna oseba. Jaz mislim, da pravne osebe niso upravičene do odškodnin iz naslova obremenjevanja okolja. Ljudje, se pravi prebivalci in posamezniki pa da, s to utemeljitvijo, katero sta oba predhodnika utemeljevala. In jaz mislim, da v kolikor bo neka drugačna oblika tega amandmaja pripravljena, jo je za podpreti in mislim, da so upravičeni ljudje, ki živijo v obremenjenih okoljih, pa bodisi to Žirovski vrh, bodisi to kje drugje. Ampak pravne osebe, potem pa recimo, da so upravičene pravne osebe, lokalna skupnost pa je pravna oseba do neke oblike rente zaradi obremenjevanja okolja. Z utemeljitvijo, da to, pripada ljudem, ki so prizadeti z obremenjenim okoljem, ne zdrži ta amandma. Če je pa tak amandma, je pa treba potem reči, da so upravičene lokalne skupnosti zaradi degradacije okolja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani. Jaz absolutno podpiram ta amandma gospoda oziroma krščanske skupine, Slovenskih krščanskih demokratov, zato ker vem kaj dejansko pomeni to, če je neko okolje degradirano in takega prostora imamo v Sloveniji ogromno, ogromno je takega prostora. Sicer je bilo tu včeraj govora o tem, da Krško dobiva nekaj denarja, neko rento, to ni res. Resnično sem predlagal zakon o neki renti iz nuklearne elektrarne Krško, vendar se o tem noče nihče pogovarjati. Sedaj dobiva krška občina približno 900 milijonov denarja iz nadomestila za stavbno zemljišče. To so veliki denarji, če se tako vzame, normalno nadomestilo bi bilo za polovično vsoto komaj, mogoče, ali pa še toliko ne. Tako da naj bo to jasno, da nekaj je tu denarja zraven, kar tako, na neko povečano nadomestilo stavbnega zemljišča. Kje drugje v Sloveniji so še kakšna taka nadomestila za degradacijo prostora, ne vem. Samo nek drugačen odnos bi ta država, vsi investiroji ter vsi ostali imeli do okolja, če bi morali že nekje v začetni pogodbi, preden sploh začnejo kako tako zadevo ali neko dejavnost odpirati, ki je škodljiva okolju, morali vkalkulirati tudi ceno plačila, ali lokalni skupnosti ali pa posamezniku, je vseeno, četudi samo lokalna skupnost dobi ta denar, ga bodo tako ali tako na nek drug način dobili potem občani, ki tam živijo oziroma krajani - ali s tem, da se bodo gradili neki športni objekti, da bodo imeli neko zadoščenje na tem področju, ali da se zgradi infrastruktura, vodovodni sistemi in tako naprej. Tako da mislim, da bi bilo enkrat treba to urediti sistemsko v vseh zakonih, če pa ne, pa je tudi tako, individualno prav, da se določene zadeve uredijo. Zato to podpiram in bom vedno podpiral. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Janc.
BRANKO JANC: Hvala za besedo. Rad bi repliciral kolegu Branku Kelemini, namreč v tistem delu, kjer je govoril, da občina Krško dobi približno 900 milijonov iz naslova nadomestila stavbnih zemljišč. To je z zakonom o financiranju občin bilo ukinjeno, tako da občina Krško dobi za nadomestilo stavbnih zemljišč od nuklearne toliko denarja, kot od vseh fizičnih in pravnih oseb in nič več.
Če se pa vrnem na ta amandma, ki ga predlagajo krščanski demokrati, se pa s tem amandmajem strinjam in tudi z obrazložitvijo, ki jo je podal kolega Kelemina. Namreč, vprašanje odškodnin, rent, ki naj bi pripadale degradiranim območjem zaradi radioaktivnih snovi in sevanj, je bilo rešeno v 78. členu zakona o varstvu okolja. S tem zakonom smo določili, da bodo podzakonski akti rešili to vprašanje, pa ne samo to, tudi druga vprašanja, vsaj kar se tiče obremenitve in degradacije okolja. Tako da se mi zdi, da je treba to vprašanje rešiti v tem zakonu, še bolj se pa strinjam, da se to vprašanje reši sistemsko, v okviru vseh degradiranih območij v skladu z 78. členom zakona o varstvu okolja, zato bi celo predlagal predstavnikom krščanskih demokratov, da predlagajo dodatni sklep, v kolikor ta amandma ne bi bil sprejet. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Demšar, imate repliko? Prosim, potem pa dam besedo. Prosim.
VINCENCIJ DEMŠAR: Glede na pripombe, ki so bile povedane, bi popravil amandma, ki bi se glasil takole: "Javno podjetje v okviru svojega premoženja letno zagotavlja odškodnino prizadetim prebivalcem v lokalni skupnosti zaradi obremenitve okolja. Natančnejša merila in način izplačila se uredi v podzakonskem aktu."
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo želi kolega Pungartnik. Po tem pojasnilu oziroma popravkih amandmaja umikate razpravo. Hvala lepa, kolega Pungartnik. Torej v imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov je kolega Demšar amandma k 4. členu spremenil tako, da se glasi: Za drugim odstavkom se doda tretji odstavek, ki se glasi: "Javno podjetje v okviru svojega premoženja letno zagotavlja odškodnino prizadetim prebivalcem v lokalni skupnosti zaradi obremenitve okolja. Natančnejša merila in način izplačila se uredi v podzakonskem aktu." Ali želi še kdo besedo? Gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala za besedo. Jaz bi mogoče tudi malo repliciral še gospodu Jancu na mojo razpravo. Zdaj, jaz ne vem, kako se imenuje tisto nadomestilo, ki ga pridobiva občina Krško na račun Nuklearne elektrarne Krško, ali je to nadomestilo ali še del rente, v glavnem vem, da je prejšnja leta tu bilo okrog 600 milijonov tolarjev, od takrat ko pa novi zakon o financiranju občin velja, ker je občina seveda s tem izgubila finančno izravnavo, ki jo je prej dobivala, so pa nekako celo izpogajali, kolikor je meni bilo znano, bom pa seveda še preveril, nazadnje 900 milijonov. Če to ni res, jaz bom še vse to preveril, bom pa povedal nekaj drugega, kar se dogaja zdajle na osnovi tega. Da nekatere občine potem, ne vem na osnovi katerega predpisa, dodatno dobivajo zaradi takih stvari, ker so jim izpadla sredstva iz recimo nadomestila stavbnega zemljišča oziroma finančna izravnava se je izgubila, zdajle dobivajo neka dodatna sredstva po 200 milijonov itn. iz ministrstva za finance kot neko izravnavo za prehodno obdobje. Na osnovi katerega zakona, baje je to nek interni dokument. Jaz bom tudi postavil poslansko vprašanje, naj mi ministrstvo odgovori, na osnovi kakšnega zakona v bistvu nekatere občine zdajle dobivajo neko nadomestilo za degradacijo ali koga je že to, okolja, druge občine pa ne dobijo. Kako je to? Kakšna država je to, razumete, da eden lahko individualno pride do nekih sredstev, drugi pa ne more priti? To je absurd in to bomo tudi razčistili v prihodnje. Toliko samo za pojasnilo. Še vedno pač podpiram ta amandma. Hvala lepa.
PRESDEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa Bitenčeva.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik, spoštovani zbor. Z vidika sekretariata ob dikcijah zakonskih določb, kakršna je predlagala sedaj vključno s popravkom, sekretariat vedno opozori, zato tudi tokrat opozarjamo, da bi morala biti omenjena merila za podzakonski akt vsaj okvirno določena z zakonom. To je verjetno, bom rekla, tudi v končni fazi relativno težko narediti. Vendar pa podzakonski akt, v podzakonski akti se pravzaprav se ne da prenašati kompletne zakonske materije. Tako da tudi v tem primeru opozarjamo, da bi vsaj nekaj okvirov, v okviru katerih se bo minister potem odločil, tudi roka nekako ni določenega, izdati podzakonski akt, bi moral pravzaprav določiti že ta zakon.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Slišali ste tudi pojasnilo gospe Bitenčeve oziroma stališče. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje amandma k 4. členu. Dovolite, da ga še enkrat preberem. Za drugim odstavkom se doda tretji odstavek, ki se glasi: "Javno podjetje v okviru svojega premoženja letno zagotavlja odškodnino prizadetim prebivalcem v lokalni skupnosti zaradi obremenitve okolja. Natančnejša merila in način izplačila se uredi v podzakonskem aktu". Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost drugič! (43 prisotnih.) Sejo nadaljujemo ob 10.40.
(Seja je bila prekinjena ob 10.30 uri in se je nadaljevala ob 10.43 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Glasovali bomo o amandmaju poslanske skupine SKD k 4. členu. Samo da ugotovimo prisotnost, potem bo pa kolega Demšar obrazložil svoj glas. Ker pa smo že v fazi glasovanja, je žal prepozno. Smo že v fazi glasovanja. Ugotovimo prisotnost! Prisotnih je 54 poslank in poslancev. (Oglašanje iz klopi.) Prepozno, kolega!
Kdo je za ta amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Končali smo z glasovanjem o amandmajih. Proceduralni predlog? Spoštovani kolega Demšar, spoštujte poslovnik, saj nismo doma! Končali smo z glasovanjem o amandmajih.
Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ali je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ni porušena.)
Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Svoj glas bo obrazložil kolega Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo. Najprej bi rekel to, da se nikakor ne moremo zmeniti, kako je s prijavo prisotnosti in kako je z glasovanjem. Torej, na tem še ves čas bolehamo, enkrat ugotavljamo prisotnost in gremo potem ponovno glasovati, drugič drugače. Torej, to ugotavljam že dlje časa.
Drugič bi pa rekel naslednje. Vesel sem, da sem dobil informacijo, da zakon o varstvu okolja v 78. členu predvideva že taka merila in kriterije, na osnovi katerih se potem sklene pogodba med tisto ustanovo ali podjetjem, ki, recimo, obremenjuje okolje, in lokalno skupnostjo ali prebivalci, ki v neposredni okolici živijo. Tako da teh kriterijev nam ni treba sedaj na novo pisati v ta zakon, ampak je to že v zakonu o varstvu okolja predvideno. Seveda, glasoval bom za. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa kolega Demšar. Glede vašega vprašanja o samem glasovanju. Prosim, da si preberete zadnji odstavek 85. člena poslovnika. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na prekinjeno 40. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ŽRTVAH VOJNEGA NASILJA. Smo v tretji obravnavi. Ugotavljam, da so v okviru tretje obravnave, da sta bila v okviru tretje obravnave vložena dva amandmaja k, oba sta vložena k 2. členu. Poslanska skupina socialdemokratov je vložila amandma k 2. členu, poslanska skupina LDS pa je vložila amandma k 2.a členu. Predno bomo šli k razpravi o teh dveh amandmajih, sprašujem, ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.)
Prehajamo torej na razpravo o vloženih amandmajih. V razpravo dajem amandma k 2. členu. Predlagatelj amandmaja je poslanska skupina socialdemokratov. Glasi se: Pri 16. členu se doda novi četrti odstavek, ki se glasi: "Upravičencu, ki ima priznano pokojninsko dobo po 13. členu tega zakona in presega polno pokojninsko dobo, se mu poveča pokojnina za 1 procent za vsako leto nad polno pokojninsko dobo." Gospod Kelemina želi besedo.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo gospod predsednik. Čisto na kratko bi obrazložil ta naš amandma. Namreč, mislim da smo bili priča že celi vrsti pripomb s terena, če tako rečem, kjer so nas posamezniki opozarjali, da nekako, preden je bil pač sprejet zakon o žrtvah vojnega nasilja, niso mogli nekako manj delati in čakati na neki zakon, ki ga dejansko ni bilo. Ko se je pa seveda pojavil, zakon o žrtvah vojnega nasilja, in ko so se izoblikovale neke pravice upravičencem, se je pokazalo, da v bistvu že s tem, ko pridobijo neko dodatno pokojninsko dobo, te pokojninske dobe enostavno več ne morejo uveljaviti, kajti imeli so že polno pokojninsko dobo s svojim delom in pa tudi z ostalimi pravicami, ki so si jih na osnovi tega pridobili.
Potem so se seveda ti upravičenci oglašali v zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in tam so jim kratko malo povedali takole: "Zakaj ste pa delali tako dolgo?" Mislim, da je to zelo nekorekten odgovor in pa tudi zelo nekorektno obravnavanje takih upravičencev, ki so s svojim delom dosegli polno pokojninsko dobo z dodatnimi pravicami, pa zato ne dobijo popolnoma nič.
Mislim, da imamo tudi, če se ne motim, v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznana vsa tista leta, ki so nad polno pokojninsko dobo, nad 40 let, recimo za polno pokojninsko dobo oziroma kolikor že pač ima kdo pravico, nam na neki način stimulirana, nagrajena, tokrat pa ti upravičenci za to ne dobijo popolnoma nič. Zato predlog tega amandmaja, da se pač tistim, ki jih je zelo malo, ki imajo polno pokojninsko dobo in z dodatno pravico do nekih letih, se jim to nadoknadi s povečanjem pokojnine za vsako leto za 1%. Mislim, da ni pretirano, jih je zelo malo in tudi ne bo bistveno prispevalo k povečanju stroškov in sredstev iz sklada ali iz proračuna ali iz kakršnegakoli vira že. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Kelemina. Gospod državni sekretar Lah želi besedo.
DAMJAN LAH: Hvala za besedo. Spoštovane gospe poslanke, poslanci! Predlog poslanske skupine socialdemokratske stranke se nanaša na četrti odstavek 13. člena zakona, ki govori o tem, da se je žrtvam, ki so bile v času izvršenega nasilja mlajše od 15 let, priznalo skupno pokojninsko dobo, pač tisti čas, ki so preživele pod določenim nasiljem oziroma pod nasilnim ukrepom okupatorja. Seveda namen priznavanja posebne dobe za čas trajanja prisilnega ukrepa osebam, ki so bile takrat mlajše od 15 let, je seveda bil v tem, da se tem osebam omogoči, da lažje dosežejo polno pokojninsko dobo, seveda glede na prestano trpljenje v času izvršenega nasilja. Nikakor pa seveda ni utemeljeno povečevanje pokojnine glede na uveljavljeno posebno dobo. Namreč tudi nov zakon o pokojninskem in pa invalidskem zavarovanju govori o tem, da se pokojnina povečuje samo ob daljši delovni dobi in nikakor ne ob povečani pokojninski dobi. Iz tega razloga tudi vlada nasprotuje predlaganemu amandmaju.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 2. členu predlagateljev poslanske skupine socialdemokratov? (13 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
V razpravo dajem amandma k 2.a členu. Predlagatelj poslanska skupina LDS. Amandma se glasi tako, da se glasi; 2.a člen se spremeni tako, da se glasi: "Zahtevo za priznanje statusa žrtev vojnega nasilja, otroka, katerega eden od staršev je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB, ali je izgubil življenje v okoliščinah za priznanje statusta žrtev vojnega nasilja po tem zakonu, ali je bil ubit kot talec, je mogoče vložiti najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona." Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Ta amandma dajem na glasovanje.
Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Končali smo z glasovanje o amandmajih. Na podlagi poslovniške določbe sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ni.)
Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Na glasovanje dajem torej predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 44. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O VARSTVU PRED UTOPITVAMI. Predlog tega zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Prosim, državni podsekretar gospod Bogataj ima besedo.
MIRAN BOGATAJ: Spoštovani predsednik, spoštovani zbor! Državni zbor je sredi 1998. leta sprejel sklep, da je predlog zakona o varstvu pred utopitvami primerna podlaga za pripravo zakona za drugo obravnavo. S tem zakonom zaključujemo področno urejanje celotnega sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Da je sprejem tega zakona nujen, potrjujejo tudi znane nesreče v lanskem letu, pa tudi že v začetku letošnjega leta. V predlogu zakona, predloženem v drugo obravnavo, smo upoštevali mnenja in pripombe sekretariata državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve, uredili celotno področje potapljanja, upoštevalo in kolikor se je le dalo, po vsebini vgradili pripombe in predloge združenja za turizem in gostinstvo. Predlagano zakonsko besedilo konkretneje ureja celotno organizacijo in varstvo pred utopitvami. Natančneje ureja razmejitev nalog med državnimi in lokalnimi organi in pristojnosti posameznih organov.
Še posebej so dopolnjene določbe v zvezi z različnimi vrstami kopališč kot so naravna ali namensko zgrajeni kopališki objekti. Predlogom združenja za turizem in gostinstvo nismo mogli slediti le v delu, ki se nanaša na gospodarjenje z vodami in pri preiskušanju usposobljenosti reševalcev. Upravljanje z vodami po uredbi zakona o vodah, ki prihaja v parlamentarno obravnavo, medtem, ko usposabljanje in preverjanje znanja reševalcev pa je za večino reševalnih služb uvedeno enkrat letno in ni mogoče delati izjem za reševanje iz vode.
Natančno smo preučili tudi mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve in v zvezi z njim bomo uskladili skladno z razpravo na matičnem delovnem telesu nekatere redakcijske popravke. Skladno z razpravo na matičnem odboru je vlada umaknila svoje amandmaje k 1. novemu 21. in 22. členu ter 34., 35. členu in podprla amandmaje odbora k 20.a, 20.b členu ter 34. členu. Naknadno je bil vložen še en amandma skupine poslancev k 6. členu, kjer je prvopodpisani poslanec gospod Gasparini, ki mu tudi ne nasprotujem.
Predlagam gospod predsednik in spoštovani zbor, da zbor obravnava in sprejme predloženi zakonski predlog. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu podsekretarju gospodu Bogataju.
Predlog zakona je obravnaval odbor za obrambo kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. Gospod Petan ima besedo.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovani!
Odbor za obrambo je na svoji 40. seji obravnaval omenjeni predlog. Pri obravnavi predloga zakona so na seji kot predstavniki predlagatelja sodelovali dr. Franci Demšar - minister za obrambo, gospod Miran Bogataj - državni podsekretar v ministrstvu za obrambo in gospod Bojan Ušeničnik - direktor uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Podal bi samo mogoče dele iz razprave. Tisto, kar je pomembno, kajti poročilo ste dobili tudi na mizo. Tudi predstavnica sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve je podala pozitivno mnenje. Seveda z določenimi pripombami, in sicer k posameznim določbam zakona k 8., 9., 14., 17., 21., 27., 34. in 35. členu. V razpravi ob obravnavi posameznih členov predloga zakona so se člani odbora posebej opredeljevali do pripomb k posameznim določbam zakona, ki jih podal sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, in do amandmajev, ki jih je k predlogu zakona vložila vlada Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije je napovedala umik amandmaja k 1., 34., 35. in 36. členu zakona. Člani odbora so podprli amandmaje, ki jih je vložila vlada Republike Slovenije k 5., 10. in 29. členu zakona. V obravnavi je odbor na predlog predlagatelja in v skladu z mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve povzel besedilo predlaganih amandmajev vlade za novi 21. in 22. člen in ju sprejel kot amandmaja za novi 20.a in 20.b člen ter oblikoval in sprejel svoj amandma k 34. členu, in sicer, za nova 20.a in 20.b člen je v naslednjem besedilu, za 20.a člen, gre za kopališko dejavnost: "Kopališko dejavnost lahko opravlja pravna ali fizična oseba, ki ima v sodni register vpisano oziroma pri pristojni davčni upravi priglašeno ustrezno dejavnost upravljanja s kopališči, in ima za kopališče, na katerem namerava opravljati dejavnost, dokazilo, da je zanj izdano uporabno dovoljenje v skladu s predpisi o graditvi objektov in v skladu s tem zakonom veljavno obratovalno dovoljenje."
Za novi 20.b člen, kjer gre za poseben pregled kopališča: "Za vsako novo kopališče je potrebno poleg tehničnega pregleda in uporabnega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov imeti tudi opravljen poseben strokovno-tehnični pregled, da se ugotovi, ali je kopališče sposobno za obratovanje. Poseben pregled se opravlja tudi med obratovanjem kopališča, in sicer najmanj enkrat letno, praviloma pred pričetkom kopalne sezone." In naslednje: "S posebnim pregledom se ugotavlja, ali so kopališča in z njim povezane funkcionalno-tehnične napeljave, naprave in funkcionalni objekti opremljeni in vzdrževanje v skladu s tehničnimi predpisi, normativi in standardi, ki se nanašajo na objekte, napeljave, naprave in opremo kopališča."
In amandma odbora k 34. členu: "V prvem odstavku se za 21. točko doda nova 22. točka, ki se glasi: 'Če reševalec iz vode med opravljanjem svojih nalog ne nosi predpisanih oblačil z oznakami.'." Tu gre za sankcije.
Odbor je posebej razpravljal še o pripombah sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve k omenjenim členom in v zvezi z ostalimi členi, ki niso bili amandmirani. Odbor ni sprejel amandmajev in tudi o amandmaju k naslovu zakona ni bilo razprave.
Zato so člani odbora za obrambo po zaključku obravnave predloga zakona o varstvu pred utopitvami sprejeli naslednji sklep: "Odbor državnega zbora za obrambo predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da v okviru druge obravnave podpre besedilo predloga zakona o varstvu pred utopitvami, skupaj z amandmaji odbora in amandmaji vlade, ki jih odbor podpira." Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Petanu. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Bevk, stališče poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov podpira zakon o varstvu pred utopitvami. Žal je na dnevni red državnega zbora zakon prišel z veliko zamudo, čeprav je to področje v državi popolnoma neurejeno. Na to sem opozarjal že v lanskem letu, ko sem se zavzel za to, da bi ta zakon prišel čim prej do tega, da ga v državnem zboru sprejmemo in da bi ga seveda sprejeli še pred glavno turistično sezono.
Namreč v Sloveniji je od leta 1970 več kot 100 utopitev na leto. Kasneje se je sicer situacija, posebej po letu 1980, razmeroma izboljšala, vendar so nesreče z utopitvijo takoj za prometnimi nesrečami, ki so na prvem mestu in za nesrečami pri delu. Tako bo ta zakon uredil zelo problematično področje. Vesel pa sem, da je predlagatelj zakona upošteval stališča in v zakon vnesel tudi posebno poglavje, to je poglavje, ki govori in ureja področje potapljanja. V zadnjih nekaj letih je bilo v naši državi zelo veliko nesreč pri potapljanju in sicer s potapljaško opremo. Spomnimo se samo nesreč v Divjem jezeru, potem v posameznih kraških jamah ali pa recimo zadnja tragična nesreča pri potapljanju pod ledom v Bohinjskem jezeru. To poglavje dosti natančno ureja to področje in upam seveda, da boste ta zakon v drugi in seveda tudi v tretji obravnavi, spoštovani kolegi, podprli.
V zvezi s tem pa bi opozoril še na en problem. In sicer problem zdravljenja s hiper baričnim kisikom. Namreč pri vseh teh nesrečah se je pojavilo tudi to, kako ustrezno pomagati, tako tistim, ki so ponesrečeni, kot tudi tistim, ki rešujejo ponesrečence. In tukaj je zelo pomembna tako imenovana dekompresijska terapija, ki je nujna pri vseh globinskih potopih, in sestavni del vsakega resnega globinskega potopa ter seveda nujna pri reševanju ob potapljaških nesrečah. Jaz sem v zvezi s priznanjem te, tega zdravljenja s strani zdravstvenega sveta in ministrstva za zdravstvo, prvič opozoril ministra za zdravstvo že leta 1997. In sicer s pisnim poslanskim vprašanjem, točneje 25. julija 1997, takrat ko sem dal poslansko pobudo, da se s posebno vladno uredbo uredi reševanje potapljanja. No nisem dobil odgovora. Potem sem ponovno zaprosil ministrstvo za odgovor s pisnim poslanskim vprašanjem 14. julija 1998 in tudi takrat ni bilo nobenega odgovora. Potem je minilo več kot leto dni, dokler se Tomaž Humar, znani slovenski alpinist ni vrnil z zelo uspešne alpinistične odprave v Dhaulagiri. Namreč tudi takrat se je v javnosti sprožil problem zdravljenja s hiperbaričnim kisikom, baje da, jaz nisem strokovnjak, zato mi oprostite, baje da pomaga tudi pri zdravljenju ozeblin itd., ampak tu je dovolj zdravnikov v tem našem parlamentu, da bodo lahko to pokomentirali in je prav pri tem zdravljenju imel zelo velike težave in tudi sicer vozijo na račun zdravstvene zavarovalnice posamezne paciente, kolikor sem informiran, v Graz. No, in takrat sem tretjič napisal pismo ministrstvu, točneje 26. novembra 1999 in vprašal ministra, kako je s priznanjem dekompresijske terapije v barokomori kot zdravljenje, ki ga bo priznala tudi zdravstvena zavarovalnica v Sloveniji, in seveda od takrat še do danes nisem prejel odgovora, zato bom predlagal v tretji obravnavi, da sprejme državni zbor poseben sklep v zvezi s to problematiko.
Na koncu naj ponovim. Poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov podpira predlog zakona o varstvu pred utopitvami. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Bevk. Ali želi še katera od poslanskih skupin? Gospod Per, stališče poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
JANEZ PER: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci! Naša poslanska skupina seveda podpira zakon, ki je morda prišel že prepozno, kajti že do sedaj je bilo zaradi nezakona veliko nesreč, ki morda niso bile potrebne. Opozorjen pa sem bil od lokalnih skupnosti, da kljub temu zakon vsega še ne rešuje, kajti niso jasne pristojnosti lastnika, ki je verjetno država, in pa seveda lokalnih skupnosti. Gre tudi v tem primeru za divja kopališča, kako preprečevati recimo objezerska divja kopališča. Tako da bi predlagal predlagatelju, da v bodoče, v tretjem branju to tudi poskuša rešiti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Per. Stališče poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije, Jelko Kacin.
JELKO KACIN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije podpira sprejem tega zakona, toda zakon je samo prvi korak na dolgi poti. Ta zakon prav nič ne prispeva k odpravljanju plavalne nepismenosti med našimi otroki in zato je zakon lahko samo prvi korak k širši akciji, za katero sem prepričan, da bi jo moralo prevzeti nase ministrstvo za šolstvo in šport, da bi pri nas odpravili plavalno nepismenost. Samo na ta način se bodo lahko nekatere določbe, ki so zapisane v tem zakonu, tudi uresničile v praksi.
Zakon rešuje pravzaprav samo zelo omejeno skupino ljudi. Govori o ljudeh, o plavalcih na urejenih kopališčih. Ampak vse to je seveda samo majhen del tega dogajanja. Nesreče se bolj ali manj dogajajo drugje. Zato pravim, da je odpravljanje plavalne nepismenosti veliko večji zalogaj, ki ni neposredno povezan s tem zakonom. Ta zakon nam omogoča, da se ob njegovem sprejemu, ob njegovi uveljavitvi sproži širša promotivna akcija, ki naj prispeva k preseganju nastalega stanja. Druge utopitve pa so veliko bolj zahtevne, jaz temu rečem tehnične utopitve, utopitve potapljačev.
Sam se potapljam že dolgo vrsto let. Imam tri zvezdice po masu, kar je kar nekaj. Ampak rad bi poudaril, da noben zakon ne bo preprečil utopitev. Gre za nekaj drugega. Ministrstvo za obrambo bo moralo v prihodnje veliko bolj preudarno presojati takrat, ko bo organiziralo potapljaško reševalno službo. Kajti to, kar se je zgodilo prav nedavno, da glavni reševalec postane žrtev utopitve pri svojem tehničnem potopu, je nekaj, kar pravzaprav zastavlja vrsto ključnih dilem. Potrebno je več reda znotraj potapljaške organizacije. Potrebno je dosledno spoštovati procedure in pravila takega potapljanja in neprimerno je, da kdorkoli s svojim ekstremnim potapljanjem vzbuja ambicije, ki potem mlade neizkušene potapljače peljejo v smeri izpostavljanja svojega življenja in seveda povzročanja vseh teh posledic, ki se v zvezi s tem dogajajo.
Zato v imenu poslanske skupine LDS apeliram, da se tista ministrstva, ki so bila tukaj apostrofirana, lotijo tudi nekaterih drugih ukrepov, ki ne izhajajo neposredno iz tega zakona, so pa nujno potrebna, da bi bil zakon celovit in osmišljen v svoji implementaciji v praksi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Kacinu. Stališče poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, Nada Skuk.
NADA SKUK: Hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi!
Tudi naša poslanska skupina podpira zakon, ki bo končno uredil to, kar je nujno potrebno, in sicer da lastniki vodnih in obvodnih zemljišč in tako dalje, uredijo in opozorijo kopalce, da se kopajo - na primer kot je na Cerkniškem jezeru - na lastno odgovornost. Tu bi želela tudi v zvezi s takimi divjimi kopališči, da bi mogoče še bolj detajlno opozorili na določbe zakona in razmejili dejansko pristojnost upravljanja takih objektov. Ker, kot je na primer pri Cerkniškem jezeru, so lastniki različni. Zemljišča so lastniki vaščani, vodno gospodarstvo oziroma urejanje vode je pa v drugih rokah. Tako da bi želela še delno pojasnitev predlagatelja, kako se bo to urejalo, ker ko gre za nesreče, se bo vsak ogibal odgovornosti, zato je bolje, da se to pravočasno prepreči.
Poleg tega pa se tudi strinjam z nekaterimi mnenji, da dejansko ta zakon ne bo rešil vseh problemov glede neznanja, tako da bi mogoče poleg opozoril, da so nevarnosti v zvezi z utopitvami glede na naravne razmere, v jezerih na primer, opozorili tudi na to ali pa celo prepovedali kopanje neplavalcem in mogoče bolj določno v podzakonske akte oziroma v akte lokalne skupnosti že s tem zakonom določili, da morajo lokalne skupnosti zagotoviti nadzor oziroma redarje, ki bi preprečevali kršenje takih predpisov, ker ko se nekdo utopi, je že prepozno. In težko je zagotoviti, da bodo dejansko lokalne skupnosti upoštevale določila tega zakona, ker, kot vidimo, je v drugem členu določeno, da naj se tudi sofinancirajo ukrepi. V zvezi s tem bi tudi želeli pojasnilo, iz katerih sredstev in ali bo država lokalnim skupnostim ta sredstva dodatno namenila. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslanske skupine so podale svoja stališča, sedaj pa prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Postavljeno je bilo vprašanje, zato predlagam, da - sedaj ni razprave, ampak v okviru vloženih amandmajev - če se dotika vprašanj, se lahko oglasi tudi predstavnik vlade.
Najprej dajem na glasovanje predlog sklepa, da bo državni zbor glasoval in razpravljal o vseh preostalih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Predpogoj za to glasovanje pa je, da je državni zbor sklepčen. Ugotovimo prisotnost! (36 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (35 prisotnih.)
Sejo bomo nadaljevali čez deset minut, ob 11.29 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 11.19 uri in se je nadaljevala ob 11.32 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tretjič ugotavljamo prisotnost! Obravnavamo zelo pomemben zakon, to je zakon o varstvu pred utopitvami. Tretjič pa ugotavljamo prisotnost za glasovanje o predlogu sklepa, da bomo razpravljali in glasovali o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. (57 prisotnih.) Sedaj pa tudi prosim, da bi ta številka poslancev in poslank ostala v dvorani, da bomo lahko korektno izpeljali glasovanje o amandmajih, ki so vloženi.
Kdo je za tak sklep, kot sem ga pravkar prebral? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Torej o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji, bomo glasovali na koncu.
Prehajamo na razpravo o posameznih amandmajih in členih. Razprava bo vodena na podlagi pregleda amandmajev z dne 14.3. V razpravo dajem 5. člen in amandma vlade, delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
5. člen je sprejet.
V razpravo dajem 6. člen in amandma, ki ste ga prejeli na klop. Vložila ga je skupina poslancev s prvopodpisanim Mariom Gasparinijem. Vlada temu amandmaju ne nasprotuje. Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 6. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
6. člen je sprejet.
Odpiram razpravo o 10. členu in amandmaju od točko 1, to je amandma vlade, delovno telo podpira. Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (28 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 10. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 10. člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Prehajamo na amandmaje za novi 20.a in b člen, predlagatelj je odbor, vlada podpira. Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sprejeli smo novi 20.a in 20.b člen.
Odpiram razpravo o 29. členu in amandmaju vlade, delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Besedilo 29. člena smo v celoti spremenili.
Prehajamo k 34. členu, amandma odbora. To je zadnji amandma. Vlada ga podpira. Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! Glasujemo o zadnjem amandmaju k temu zakonu. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (31 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Preostale člene dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (31 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da so členi sprejeti.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Gospod Jagodnik želi besedo.
JOŽEF JAGODNIK: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi! Naslov zakona je "Zakon o varstvu pred utopitvami". Ta naslov nekoliko moti. Sprašujem v tem trenutku, ali je sploh možno, da se pogovarjamo o kakšnem drugem naslovu. Zame je recimo bolj sprejemljiv naslov "Zakon o kopališkem redu" ali kaj podobnega. Predlagam skratka, da do tretje obravnave predlagatelj še razmisli o naslovu zakona. Nimamo nobenega zakona o varstvu pred smrtjo. Imamo zakon o varnosti v cestnem prometu itn. Zelo čuden, zelo grob je ta naslov. Prosim, če je kakšna poslovniška možnost, da se še pogovorimo o tem ali pa da slišimo neko razlago, zakaj gre za zakon o varstvu pred utopitvami, ko pa v bistvu zakon ves čas obravnava neke vrste kopališki red. Morda je tudi kakšen tretji naslov, ki bi bil možen. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jagodnik. Poslovniške določbe so take, da nam sedaj omogočajo, da z amandmajem zakon dopolnimo ali spremenimo. Ali želi predstavnik vlade besedo? Prosim, gospod Bogataj.
MIRAN BOGATAJ: Hvala lepa. Morda je naslov zakona res malce nenavaden. Dejstvo pa je, da v okviru celotnega sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami imamo celo vrsto podsistemov in ta zakon enega od njih ureja. Zakon o kopališkem redu bi bil bistveno bistveno preozek naslov za to materijo, ki jo ureja zakon. Ta zakon namreč ureja materijo varstvo pred utopitvami, tako pri graditvi objektov, pri prometni infrastrukturi, pri kopališčih, na odprtih, na namensko zgrajenih objektih itd., ureja potapljanje in vsega tega seveda ni mogoče z enim takim ozkim naslovom označiti, zato predlagamo, da naslov zakona ostane tak.
In, če mi dovolite, gospod predsednik, ker sem že za govornico, predlagam, če bo zakon sprejet v drugi obravnavi, da zbor odloči, da se za tretjo obravnavo zakon obravnava in pripravi po drugem odstavku 194. člena vašega poslovnika.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa.
MAG. MIRAN BOGATAJ: Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ta sklep bom dal potem na glasovanje na koncu. Gospod Jagodnik, morda je treba dati poudarek na besedo varstvo. Govori o varstvu pred utopitvami. Ali imate amandma? Prosim, gospod Jagodnik.
JOŽEF JAGODNIK: Predlagal bi amandma, da se naslov zakona spremeni in se glasi, da gre za zakon o kopališkem redu. Iz enega samega razloga, da lahko pred tretjo obravnavo pripravimo še bolj uporabljiv, nov naziv tega zakona. To bi prosil, da obravnavate in vzamete ta amandma v postopek.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Saj sem si zapomnil. Hvala lepa. Če ga boste formalno vložili. Poslanski kolega Jagodnik bo vložil amandma k naslovu zakona, ki se glasi: "Naslov zakona se spremeni tako, da se glasi: zakon o kopališkem redu".
Kolega Jagodnik je tudi napovedal, da je s tem odprl možnost, da bi se do tretje obravnave morda poiskalo še bolj primerno ime za naslov zakona. Ali želi kdo besedo o tem amandmaju? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem amandma poslanskega kolega Jagodnika: "Naslov zakona se spremeni tako, da se glasi: zakon o kopališkem redu". To je amandma, ki ga vlaga poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov. To zahteva poslovnik. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem smo v celoti spremenili naslov zakona.
V razpravo dajem še naslednji predlog sklepa. Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije kot predlagateljica zakona. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (34 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Na glasovanje dajem tudi predlog sklepa, ki ga je predlagal državni podsekretar: "Državni zbor bo tretjo obravnavo predloga zakona opravil v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika." Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Navedeni sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta sklep? (39 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo k 45. TOČKI DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O DOHODNINI, PRVA OBRAVNAVA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil poslanec mag. Janez Kopač. Ali želite besedo? Prosim.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Ta predlog zakona sem vložil, mislim, da natančno 17. marca 1997. Bil je sicer predviden na predhodnem sklicu za obravnavo na 11. seji zbora, zdaj je 20., no, ampak nič za to, mislim, da je bilo to celo koristno, ker so se v tem času tudi nekatera nova spoznanja bolj izkristalizirala.
Predlog zakona predvideva drugačno tretiranje nerezidentov Republike Slovenije. Veste, da so po obstoječi zakonodaji nerezidenti, torej tisti, ki nimajo stalnega bivališča na območju Republike Slovenije, vendar tu živijo nepretrgoma šest mesecev in prejemajo nek dohodek, so zavezanci za dohodnino. Z odpiranjem meja, z večjo mobilnostjo prebivalstva pa je vse več oseb, ki v Sloveniji ne prebivajo nepretrgoma šest mesecev, pa prejemajo dohodek na teritoriju Republike Slovenije. In zato v tej spremembi predlagam, da se teh 6 mesecev razbije in se jih znotraj leta gleda kumulativno, se pravi, če je enkrat tu en mesec, pa potem enkrat dva meseca, pa potem še enkrat tri mesece, je to skupaj šest mesecev in že postane davčni zavezanec. To je osnovna ideja tega predloga zakona.
Odbor za finance - če mi dovolite, se opredelim še do spreminjevalnih stališč in dopolnjevalnih predlogov - je predlagal, da bi pravzaprav kazalo izkoristiti obravnavo tega predloga zakona ne samo za razjasnitev te situacije z nerezidenti, pač pa tudi za razmislek o tako imenovanem svetovnem dohodku, kajti, ponovno, z odpiranjem meja se pojavljajo - skratka, tudi slovenski davčni zavezanci prejemajo vse več različnih dohodkov tudi iz tujine, ki do sedaj niso bili obdavčeni in so na ta način pravzaprav tisti, ki prejemajo dohodke samo doma, v neenakopravnem položaju do tistih, ki prejemajo dohodke doma ali pa izključno celo samo iz tujine. Zato je odbor za finance predlagal spreminjavalno stališče, po katerem predlaga, da naj predlagatelj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo v zakon vključi tudi koncept tako imenovanega svetovnega dohodka. S tem spreminjevalnem stališčem se seveda strinjam kot predlagatelj.
Rad bi se na kratko opredelil tudi do drugih dopolnjevalnih predlogov, ki so jih vložili posamezni poslanci oziroma poslanske skupine. Moram reči, da zelo dober dopolnjevalni predlog se mi zdi dopolnjevalni predlog poslanskega kolega Izidorja Rejca, ki je bil vložen zadnji od vseh teh iz pregleda. Sicer pa je tu še vrsta drugih, delno sva jih vložila tudi skupaj s poslanskim kolegom Vilijem Trofenikom in kot predlagatelj v tej vlogi sem zdaj tu. Lahko rečem, da podpiram čisto vse dopolnjevalne predloge, ki so zajeti v pregledu dopolnjevalnih predlogov iz včerajšnjega dne. Torej to so: dopolnjevalni predlog poslanske skupine združene liste, pa ti trije od naju dveh z Vilijem Trofenikom, dopolnjevalni predlog Bojana Kontiča, Branka Tomažiča, Hermana Tomažiča in Izidorja Rejca.
Rad pa bi, ko sem že tu, pa se pri tem niti v imenu odbora ne bi več oglašal, matičnega odbora, povedal, da je prišlo do ene napake pri predlogu sklepa, ki ga je predlagal odbor za finance državnemu zboru. Veste, da v prvi obravnavi zmeraj državni zbor na predlog matičnega delovnega telesa sprejme sklep, po katerem zadolži predlagatelja, to je ponavadi vlada, da pripravi predlog zakona za drugo obravnavo. Predlog sklepa, kot ga je predlagal odbor za finance, tudi govori, da naj predlog zakona za drugo obravnavo pripravi vlada. Ker pa smo kasneje proučili, po poslovniku to ni mogoče.
Prosim predsednika, da ko bo dajal ta predlog sklepa na glasovanje, da ga preoblikuje tako, kot je poslovniško mogoče. Torej predlog zakona za drugo obravnavo pripravi predlagatelj v sodelovanju z vlado Republike Slovenije. In to seveda posledično pomeni, da tudi spreminjevalna stališča poslanske skupine združene liste ne govorijo več vlada, ampak predlagatelj. Toliko samo v zvezi s to nerodnostjo.
Predlagam torej, da predlog zakona v prvi obravnavi sprejmete in da podprete tudi vsa spreminjevalna stališča matičnega delovnega telesa in doslej vložene predloge dopolnjevalnih stališč. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Kopaču, ki je naredil tudi proceduralno bližnjico in je nastopil tudi v imenu odbora za finance in monetarno politiko. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavnik vlade? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? Gospod Potrč, gospod Rejc, gospod Tomažič Branko.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Glede na uvodna pojasnila predlagatelja in, bi rekel, izjemno prijaznost, s katero je pospremil vsa predlagana dopolnilna stališča, ne bo treba biti dolg. Prav je, da je opozoril, da so minila pravzaprav tri leta, odkar je zakon vložen. To med drugim pomeni tudi to, da različne ideje in tudi različna odprta vprašanja, ki so se pojavljala ob problemu dohodnine, ki je v načelu dobro rešena pri nas, pač niso mogla biti prisotna, dokler ni prišel zakon na dnevni red, ker je vsak naslednji - vsaj med nami, kolegi vemo, kaj pomeni - nekaj naslednjih je že vloženih. Zdaj, ko je zakon bil vložen, in to prav koristno za prvo obravnavo, smo mi pač v poslanski skupini kot celoti izkoristili dva predloga, ki sta dolgo časa znana. Eno je problem obdavčenja najnižjih osebnih dohodkov oziroma plač. Vemo, da je to stara bolečina socialnih partnerjev; nas veseli, da v tej smeri tudi vlada išče ustrezne rešitve v zadnjem času s socialnimi partnerji. Če bodo rešitve najdene že tudi za letošnje leto, toliko boljše, zdi se nam pa koristno, da predlagatelj - in v tem smislu naša dopolnilna stališča tudi popravljamo, da gre za predlagatelja, ne pa za vlado v drugi obravnavi - sprejema, da ta vprašanja ostajajo aktualna in da o njih še temeljito do dokončne odločitve v zakonu razmislimo.
Drugo takšno vprašanje pa je povezano z različnimi oprostitvami. Del tega je posebej izpostavil v posebnem dodatnem stališču tudi naš poslanski kolega Bojan Kontič. Tudi to so najbrž vprašanja, o katerih velja v miru razpravljati in videti, ali so v dohodninskem sistemu potrebne kakšne dopolnitve. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine SKD, Izidor Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje! Naša poslanska skupina podpira te predložene spremembe in dopolnitve zakona o dohodnini. Treba je vedeti, da je to zakon, eden prvih, ki smo ga imeli, recimo na poti v Evropo in spomnimo se tega časa, ko smo ga sprejemali, ko je bilo treba naše razmišljanje prelomiti in seveda zadeva teče naprej in tudi menim, da opravlja določeno, bom temu rekel evropsko funkcijo. Gre pa, sicer v tem primeru še za določene novosti ali pa določene spremembe, ki so nujno morale priti z ozirom na to, da se je kapitalski trg spremenil, da je lastninjenje končano in da je potrebno hitrejše obravnavanje, hitrejše spreminjanje lastnika in podobno, kar seveda zakon ponuja oziroma tudi amandmaji, ki so nekateri vloženi.
Gre za to, da je povsem nov obraz slovenskega kapitalskega trga in nova praksa, ki bi naj omogočila tudi hitrejše menjavanje lastništva in tudi omogočila, da se določeni privatni kapitali tudi pripnejo na gospodarjenje in imajo neko stimulacijo. Jasno pa je, da vsak zakon o dohodnini pa je tisti, ki bo skrbel, da bo proračun primerno pokrit, se pravi, to je tudi možnost, da se, prvič, pobere malo več dohodnine, drugič pa, da se nažene ta možnost večjega pobiranja. In to je bistvo teh sprememb in dopolnitev. Menim, da pa naj se vlada posveti predvsem tistemu delu, ki govori o tem, ko se ponekod spreminjajo delnice v obveznice in se spremeni tudi možnost delnic, da prinašajo, ker so že obveznice pobrale določen odstotek. Vendar je to zadeva, ki je sedaj na dnevnem redu in na vrsti, in tudi vem, da je vlada že nekaj let razmišljala, da bi bilo treba nekaj dopolniti; tu pa je gotovo možnost, da se ta zadeva uredi, in zaradi tega to podpiramo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, Branko Tomažič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Poslanska skupina podpira zakon in predlaga, da se pri pripravi zakona za drugo branje upošteva naš dopolnjevalni predlog, ki se glasi: "Predlagatelj naj prouči možnost, da se katastrski dohodek, ustvarjen na najetih zemljiščih, ne všteva v osnovo za odmero dohodnine," seveda, če bo ta predlog sprejet.
Obstoječa ureditev kmetovalcev ne spodbuja k najemanju kmetijskih zemljišč in s tem k povečanju skupnih obdelovalnih površin v okviru posamezne kmetije, kar je tudi pogoj za prilagoditev slovenskega kmetijstva razmeram v Evropski uniji. Najemojemalci so že tako obremenjeni z najemnino, dohodnina pa dokončno postavlja kmetijsko pridelavo pod prag rentabilnosti. Nestimulativna ureditev, ki je prišla do izraza v letošnjem letu, bo v prihodnje vplivala tudi na zaraščanje in s tem na izgubo kmetijskih površin v Sloveniji.
Najem zemljišč sklada kmetijskih zemljišč trenutno za mlade kmete predstavlja veliko breme. Po novem se kot katastrski dohodek najetih zemljišč všteva tudi v dohodnino, kar predstavlja povečanje katastrskega dohodka na kmetijah in vpliva na povečanje plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter socialno zavarovanje. Na drugi strani višina katastrskega dohodka vpliva negativno na pridobitev štipendij in pogojev za vpis v študentske domove kmečkih otrok. Naj povem, da kmet, ki je polkmet, ker je zaposlen in žena je pokojninsko-invalidsko zavarovana, ima srednjo kmetijo in ob najemu 3 hektarjev kmetijskih zemljišč naravnega travinja, ki ne predstavlja nobenega dodatnega dohodka kmetiji, je katastrski dohodek tako močno vplival, da so trije otroci izgubili štipendijo; in sam razmišlja, da mora najemnino, se pravi najeto zemljišče opustiti in ga ne bo več obdeloval, da bodo lahko otroci pridobili štipendijo. Vsa stvar se bo še poslabšala, ko bodo evidentirana najeta zemljišča zaradi pridobivanja direktnih podpor za obdelano zemljišče, se pravi tista zemljišča, ki jih kmetje obdelujejo ali imajo v najemu od ostarelih kmetov ali ljudi, ki ne kmetujejo.
Kmet plačuje že tako preveliko najemnino za zemljišča, ki jih obdelujejo, od sklada, se pravi, državna kmetijska zemljišča. Zato nikakor ne vidimo razloga, da se katastrski dohodek najetih zemljišč všteva v osnovo za dohodnino. Vse to pa negativno vpliva na obdelanost zemljišč, sam najem in večanje naših kmetij, ki naj bi tako postale primerljive ob vstopanju v evropsko zvezo kmetijam Evropske unije.
Letošnji ukrep ministrstva za finance ni evropsko naravnan in v ničemer ne bo spodbudil mladih, da se bodo odločali za kmetovanje, večanje kmetij, in želje, da bi slovensko podeželje bilo obdelano, kultivirano in poseljeno.
Zato predlagamo, da se naš dopolnjevalni predlog sprejme. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Izčrpali smo razpravo poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Prvi želi besedo gospod Špiletič. Pisnih prijav nimamo.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Res je zakon o dohodnini zakon, ki velja že kar nekaj časa in zaradi spremenjenih okoliščin zasluži dopolnila. Strinjam se pravzaprav z vsemi in razpravami mojih predgovornikov, ki so tukaj razpravljali v imenu poslanskih skupin.
Sam bi želel opozoriti še na eno nekorektno rešitev, ki je sedaj zajeta v zakonu o dohodnini. Gre za to, da se v dohodninsko osnovo všteva tudi katastrski dohodek, kar je prav. Vendar pa velja opozoriti na dejstvo, da v določenih območjih v Sloveniji, predvsem v kočevskem območju ali če hočete kočevsko-ribniškem območju, ki je v zadnjem času znano predvsem po problemih, ki jih povzroča preveliko število medvedov, je problem prevelike zasičenosti področja z divjimi živalmi takšen, da je v bistvu kakršnokoli pridobivanje katastrskega dohodka na zemljiščih onemogočeno.
Eno je tehnični izračun katastrskega dohodka, drugo je možnost pridobivanja dohodka na zemljišču. Upam si trditi, da je na marsikaterem zemljišču, kjer seveda z davčnega vidika davčna uprava izračunava in prikazuje katastrski dohodek, ki se potem všteva v dohodninsko osnovo, dejanski katastrski dohodek nič oziroma negativen. Kajti divjad v gozdovih ali na zemljiščih povzroča škodo, ki je pa pravzaprav nihče ne vrača.
Tako, da je negativen katastrski dohodek in ob izračunu dohodnine pa je treba od tega negativnega katastrskega dohodka ponovno plačevati davek. Kar je pravzaprav nesmisel. Mislim, da gre za okoliščine, ki bi jih bilo pri spremembah in dopolnitvah zakona potrebno upoštevati in zato bom poleg že predlaganih dopolnjevalnih predlogov predlagal tudi enega sam, ki se bo glasil: "Vlada naj pri vštevanju katastrskega dohodka v dohodninsko osnovo upošteva dejansko možnost ustvarjanja dohodka na zemljiščih." Mislim, da je to korektno. Kajti davek je potrebno plačevati od prihodkov, ne pa od nečesa, kar je zgolj fiktivno izračunano.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Pisno prosim, če
vložite dopolnjevalno stališče. Gospod Lešnik, prosim.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Gospod predsednik, če bom naredil napako, lepo prosim, kar opozorite me, ker se bojim, da jo bom naredil. Jaz sem namreč samo mislil reči nekaj, pa ker je gospod poslanski kolega Tomažič govoril v imenu poslanske skupine, ne morem replicirati. Rad bi pa samo nekaj rekel. Prosim?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kot poslanec sedaj lahko replicirate na vse prejšnje razprave.
ZORAN LEŠNIK: Saj ne bom, mislim nimam neke globoke replike, ampak ker je predlog, da bi se naj upošteval ustvarjeni katastrski dohodek, jaz mislim, da vemo, kaj je katastrski dohodek. Da katastrski dohodek ni neka ustvarjena kategorija, ampak je neka izračunana kategorija na osnovi bonitete kulture itn. in da mi, jaz se lahko na trepalnice postavim, pa ne morem ustvariti večjega katastrskega dohodka, ampak lahko pridelam nekaj več in s tem ustvarim, pridobim nekaj več prihodka. To je ena zadeva.
Druga zadeva je pa ta. Jaz mislim, da mi ne moremo ljudi preveč kategorizirati. Ljudje morajo biti vendarle enaki. Poglejte. Jaz bom zelo plastično in praktično povedal. Nekdo kupi zemljišče in je obremenjen v tistem trenutku, ko to sprovede v zemljiški knjigi, z novim katastrskim dohodkom. Posledice so znane. Torej večji davek, večja dohodnina, večji prispevek za zdravstveno zavarovanje. Če presega tiste cenzuse, nima več bonitet pri otroškem dodatku, otroških vrtcih itn. Tisti, ki pa dobi v najem, plača sicer najemnino, vendar tisti, ki jo je kupil ali pa mora to plačati, recimo milijon, 10 milijonov in ker je najemnina, vemo kakšna je, recimo v najslabšem primeru 200 mark ali pa 20 tisoč tolarjev, ta pa plača sedaj nekaj, ker mu je nekdo nekaj dal in to ni davek, to je zato, ker mu ni bilo treba lastnih sredstev vložiti. To je ena zadeva.
Drugo pa, dragi prijatelji, z ozirom na to, da ste mi res očitali enostranost in ne vem kaj. Vse vam lahko dokažem v dokumentih. Zanimivo je, kot sem jaz govoril o nerealnosti, da je 20 tisoč tolarjev katastrskega dohodka osnova za obvezno članstvo v kmetijski-gozdarski zbornici, ste mi dokazovali prav nasprotno, kot želite dokazati zdaj. Zdaj pa je naenkrat katastrski dohodek od pašnika, ne vem, 100 tisoč. Jaz sem v resnici proti temu in sem za to, da se odpravijo napake, ki so storjene. Storjene so pa zato, ker delavci sklada kmetijskih zemljišč, o čemer bomo še v okviru tega zasedanja ali pa enkrat govorili, niso dosledni pri svojem delu. Če je nekoč bilo hmeljišče in je danes njiva, ne moremo človeka res obremeniti za katastrski dohodek hmeljišča, ki ga že 10 let ni tam. Ampak realno obremeniti za tisto kulturo, kakršna je. Mi pa vemo, da so ljudje spreminjali tudi njive v travnike ali travnike v njive, a nihče ni spreminjal katastrske kulture, ne bonitetnega razreda, kulture. In ker je pač davek odvisen od, tudi od kulture, ker se katastrski dohodek izračunava tudi na osnovi kulture, je treba te stvari "pošlihtati". Ampak zaradi tega ne morejo biti vsi najemniki oproščeni, ker so že itak zdaj oproščeni, ker nič novega ne povem, če vam rečem to, da mi je mlada kmetica rekla, najboljše je vzeti zemljo v najem od države. Sem rekel, zakaj pa to? Zato, ker ne plačaš nobene najemnine, medtem ko če vzameš od kmeta, moraš mu takoj plačati najemnino. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Še 49 sekund.
ZORAN LEŠNIK: A, jaz sem mislil, da sem presegel. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne, ne. Ali želi še kdo besedo? Gospod Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci. Jaz bi se dotaknil na kratko tudi tega vprašanja, ki ga je že izpostavil danes tudi gospod Tomažič. Ampak mogoče še z enega drugega vidika. Namreč, v približevanju Slovenije Evropski uniji na področju kmetijstva bo še kako pomembno, da bomo pospeševali v tem trenutku, preden imamo določene tudi naše dokončne kvote za določene proizvode, kako intenzivna bo proizvodnja in kako bo tisti dosežen limit pri posamezni proizvodnji, najsi bo to mleko, meso, vino, sadje, pri končnih pogajalskih izhodiščih.
Zato bi bilo verjetno smiselno, da bi predlagatelj za drugo branje dejansko temeljiteje razmislil tudi o tem predlogu gospoda Tomažiča. Namreč, da bi v tem obdobju vstopanja Slovenije v Evropsko unijo država omogočila in vzpodbujala najem kmetijskih zemljišč. Na ta način bomo tudi povečevali koncentracijo okoli gospodarskih primernih poslopij in pa tudi kmetij. Proizvodnja bo bolj ekonomična in tudi sigurno bo Slovenija hitreje se lahko tudi na tem področju kmetijstva prilagajala razmeram, ki so bistveno bolj ugodne, strukturno v Evropski uniji.
Zato bi bil verjetno smiseln temeljit razmislek, dejansko temu predlogu dati spodbudo, namreč v tem trenutku, za prehodno obdobje, da se najemna zemljišča ne upoštevajo v plačilo katastra. Jaz bom potem tudi v nadaljevanju, pač tudi v zvezi s tem predlagal še en dodaten predlog sklepa, ampak bom to potem še enkrat ponovno obrazložil. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prosim, da čimprej tudi pisno pripravite dopolnjevalno stališče. Ali želi še kdo besedo? Ali se želi oglasiti predstavnik oziroma predstavnica vlade? Državna sekretarka Kolarjeva.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Bom res zelo kratka, ker je ogromno debate in te tematike vezano na najemnino in katastrski dohodek. Zaradi razjasnitve bi želela povedati samo to. Katastrski dohodek je pavšalni davek na kulturo, ki je zavedena v zemljiškem katastru. Prvi problem, ki se pojavlja v praksi, je res, da ta zemljiški kataster v nekaterih primerih ni ažuriran, se pravi, da se kultura, zapisana v katastru, ne ujema z dejansko kulturo v naravi. To je delen problem, ki je seveda izbil potem, ko je davčna uprava, seveda na podlagi podatkov iz zemljiškega katastra, izdala odločbe, vendar je verjetno nekdo drugi zadolžen, da to uskladi, dejansko stanje katastra z dejansko kulturo.
Drug problem je pa ta. Glede na to, da je katastrski davek, katastrski dohodek pavšalni davek, se seveda v nekem pavšalnem znesku odbije in ne smemo tega povezovati zdaj z najemnino, da so pač ti zakupniki dvojno obdavčeni. Tudi temu ni tako, ker najemnina je en strošek nadomestila, da nekdo dobi nekaj v najem, da obdeluje, da dela, KD je pa davek na tisto, kar naj bi pridelal tam. Mi bi lahko seveda, in to bi tudi bilo stališče financ, da bi bilo seveda korektno, ampak potem ne moremo imeti več tega katastrskega davka kot pavšala, temveč moramo iti na davek na dejansko pridobljene dohodke. In seveda v tistem primeru pa bodo vsi lahko tudi te stroške najemnine in zakupnine odbili kot stroške. Samo toliko v razjasnitev. In če mi dovolite, že ko sem tu, sicer pričakujem tudi pisni predlog dodatnega sklepa gospoda Špiletiča. Tako kot on predlaga, niti predlagatelj niti vlada v drugem branju ne more tako upoštevati njegovega predloga stališča. Ravno iz razloga, ki sem ga sedaj povedala. Treba se bo odločiti, ali bomo šli na obdavčitev dejanskih dohodkov, če pa seveda se ostane na tem katastrskem davku kot pavšalnem davku, pa seveda tak način rešitve ni možen. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa državni sekretarki. V skladu s poslovnikom je možno dopolnjevalna stališča predlagati do zaključka splošne razprave. Gospod Špiletič ga že prinaša. Replika? Prosim, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Ja, gospa Kolarjeva pravi, da je pač katastrski dohodek oblika pavšalnega davka in da moramo to sprejeti. Jaz se tega zavedam, pavšalni davek, samo ni mogoče reči hektar nekega zemljišča kmetijskega v okolici Cerkelj na Gorenjskem ali pa hektar zemljišča v Kočevju, teh dveh pojmov ni mogoče primerjati in ni mogoče reči, zdaj pa pavšalno obdavčujemo hektar. Ne morete tega govoriti, ker tudi, če gre za pavšalno obdavčenje, gre za pavšalno obdavčenje dohodka, ki ga nekdo ustvari na zemljišču, vendar ne morete pa ustvariti, ne morete pa pavšalno obdavčiti nedohodka, ki ga ni. Poglejte, to je nonsens, nimate osnove, vi pa zahtevate, tako da takšno stališče vlade je povsem nesprejemljivo in jaz se zavedam dejstva, ki ga poznate tudi na davčni upravi in na ministrstvu za finance, da je pač težko določiti kriterije, kako upoštevati to nemožnost ustvarjanja katastrskega dohodka zaradi takšnih ali drugačnih razlogov. Ta problem poznate že veliko let in ker je to težko v praksi zapisati tudi v zakon, se temu problemu izogibate. Vendar ne reči, da moramo tako, kot je do sedaj, to sprejeti.
Še enkrat poudarjam. Ni mogoče plačevati davka od nedohodka. Mi potrebujemo osnovo, od katere plačujemo davek. V konkretnem primeru, na katerega jaz opozarjam, pa je ravno to dejstvo. Zaradi obremenjenosti prostora, predvsem z divjimi živalmi, je na kočevskem področju skoraj nemogoče več ustvarjati dohodek na kmetijskih zemljiščih. Razen v nekaterih redkih primerih.
Od nedohodka ni mogoče plačevati davka in mislim, da je korektno, da to vlada prizna in da ustrezno v zakon tudi vključi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika? Gospod Džuban.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Eno dopolnilo kolegu Špiletiču.
Ta zadeva ni taka. Katastrski dohodek od njive prvega bonitetnega razreda v Prekmurju, pri Ljubljani, v Kočevju ni isti, je različen. Proizvodne sposobnosti so različne in so območja Slovenije, ki se različno obravnavajo. Pomemben je tisti del, torej katastrski dohodek mislim, da tudi ni pavšalna osnova, pač pa so relativna razmerja glede nekega predvidenega dohodka pri kulturi in bonitetnem razredu.
Katastrski dohodek še ni obdavčitev, pač pa je osnova za davek in relativna razmerja.
Pač pa je pomemben tisti del predloga od poslanskega kolega, ki govori o tem, da se najemna zemljišča in njihov katastrski dohodek ne bi zajemal kot osnova za plačilo dajatev.
Strinjam se s kolegom Lešnikom, da to ni dobro. Ni rešitev, ni pošteno. Nekdo najame 100 hektarjev in plača minimalno najemnino, drugi pa kupi 100 hektarjev za 100 milijonov, pa bo plačal dajatve. Ta zadeva ni dobra rešitev, ni poštena in problemi, ki izvirajo iz neažurnega katastra, so pa drugotnega značaja in ga ne bi smeli mešati v ta zakon. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Pojasnilo gospodu Džubanu. Zavedam se, da gre za različno višino katastrskega dohodka enakega obsega zemljišča v Prekmurju ali v Kočevju, kar je logično. Razlika izhaja iz možnosti večjega ali manjšega pridobivanja dohodka na nekem zemljišču in to je povsem dobro.
Samo v predlogu, ki ga predlagam, opozarjam na dejstvo, da pa v določenih predelih Slovenije zaradi specifičnih razmer je pravzaprav nemogoče sploh ustvarjati dohodek na nekem zemljišču, torej je katastrski dohodek nič. In tam, kjer je dohodek nič, je nekorektno, da država zahteva davek, pa naj bo to pavšalni ali kakršenkoli - samo v to smer je šlo moje razmišljanje. Je pa res, da danes niso višine katastrskega dohodka za celo Slovenijo enake, tega se zavedam.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, Josip Bajc in Geza Džuban.
JOSIP BAJC: Gospod predsednik, hvala lepa. Mogoče krajša replika ali pa dopolnitev razmišljanja tako kolega Špiletiča kot na izvajanje gospoda Džubana.
Dejansko je res, vendar je treba ugotavljati, kadar se ob neki najemnini, ki je določena na podlagi katastrske kulture in določenega katastra, predpiše nek davek, upoštevati tudi dejstvo, kaj je pa možno - to, kar pravi gospod Špiletič - na katerih predelih Slovenije "bog sveti", da sploh kdo vzame zemljišča v najem, pa da plača za to še najemnino, pa sedaj mu bomo predpisali še nek davek. Upam si trditi, da, recimo, če bi začeli tamle z Notranjske pa čez Belo Krajino, pa verjetno tja na Kočevsko, da 80% teh zemljišč sploh ne bi bilo obdelanih, če bi ne vzeli nekateri ljudje, ki so, bom rekel v navednicah, tudi z izgubo pripravljeni ta zemljišča obdelati, verjetno na zelo ekstenziven način, da ne govorim o vseh tistih problemih, ki se zadnje čase pojavljajo v nekaterih predelih, z nemožnostjo rabe nekaterih zemljišč ali pa, bom rekel, uničevanje kultur na nekaterih zemljiščih s strani različnih bodisi zveri bodisi divjadi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Džuban se odpoveduje repliki. Gospod Lešnik, replika.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Repliciral bi kolegu Bajcu.
Kolega Bajc, ah, no, veš kaj, hkrati se pogovarjati in poslušati - tak fenomen pa tudi nisi, oprosti! Kolega Bajc, rad bi rekel samo to: ne morem se strinjati s tvojo trditvijo, da tisti, ki dobi zemljo v najem, ne bi plačeval vsega tistega, kar iz te zemlje po veljavni zakonodaji izhaja. Sam imam drug predlog, da bomo lahko dali čim več zemlje v najem, naj tisti, ki mu je zaupano gospodarjenje z zemljo, se odpove najemnini, pa brez najemnine daje zemljo v najem, medtem ko naj vse drugo pa plačujejo ljudje, da bodo pred ustavo in zakonom enaki; če ne bodo plačevali davka, če ne bodo plačevali prispevka za zdravstveno zavarovanje, če ne bodo plačevali, mislim, tudi tiste ugodnosti, ki so, potem, seveda, pred zakonom in ustavo ti ljudje niso enaki, ker tisti, ki je pa lastnik zemlje, pa mora brez pardona vse plačati. Ne delajmo sedaj razlik med ljudmi! Res pa je, da se pa lahko sklad zaradi težkih pogojev gospodarjenja na Kočevskem, ne vem, na katerem hribovitem območju še, odpove najemnini, ki pa, vemo, da je v nekaterih primerih v resnici simbolična. Sam ne vem za primere - sam ne vem, če pa kdo ve, bom rad prisluhnil - da bi bila najemnina za najboljšo zemljo več kot 25.000 tolarjev, tako bom rekel, da ne bom uporabljal tuje valute. Ampak drugače je pa najemnina sklada, če jih daje sklad kmetijskih zemljišč v najem, od 15 tisoč, 20 tisoč do 25 tisoč tolarjev.
Skušajmo razumeti to, kar je Džuban plastično prikazal. Jaz kupujem zemljo in vložim toliko svojega kapitala. Nekdo pa dobi od države za "šenk". Ja midva sva v neenakopravnem položaju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Dve repliki. Koleg Bajc in kolega Rokavec.
JOSIP BAJC: Gospodu Lešniku repliciram. Nimam se za velikega strokovnjaka na področju kmetijstva kot on. Ampak rad bi mu repliciral. Ravno nasprotno, gospod Lešnik. Jaz mislim, da bi morali vsi državljani biti izenačeni. Res je. Jaz, če imam stanovanje ali pa poslovni prostor in ga oddam v najem, plačam od tega davek, na najemnino ali pa ne vem kaj vse. In enako razmišljam, ampak obratno kot ti. Da lastnik tega, teh zemljišč, ki se oddajajo v najem, je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, on naj plača davek, on naj plača davek. Kakšno najemnino, to se pa s teboj strinjam, je verjetno neko minimalno najemnino, če nič drugega, da se zaveda tisti, da ni dobil nekaj zastonj, da dobi. Tam pa, kjer so pridelovalne možnosti pa tako velike, da ta najemnina lahko prenese strošek najemnine, ta pridelava na tistih zemljiščih, pa ni nič narobe, če je za tistih 19 ali ne vem koliko procentov tudi višja najemnina. Ampak govorimo, da v tej Sloveniji imamo zelo različna področja in območja in ne vem kaj vse. Strinjam se pa, da je za vse treba enako. Ampak če so vsi ostali državljani, vse ostale pravne osebe zavezanke za plačilo DDV, mislim, da bi tudi v temu primeru morala država, pa naj gre iz levega žepa v desnega.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Rokavec, replika. In nato gospod Lešnik.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Jaz bi repliciral gospodu Lešniku v tistem delu, ko je omenil namreč, da bi mogel najemodajalec teh zemljišč zmanjšati ceno najemnine. To bi bilo vse lepo in prav, če bi imeli v tej državi samo enega najemodajalca. In če bi bile najemnine pač določene, do katere višine se sploh lahko opredeljujejo. Ampak ker to ni mogoče, je pa možno v prehodnem obdobju to, kar sem rekel, da se država načelno odloči, da bo pospeševala koncetracijo površin, s tem pa tudi proizvodnjo v prehodnem obdobju, do vstopa v Evropsko unijo. To bi bilo pa verjetno smiselno, da bi o tem država temeljito premislila in tudi se odločila za tak korak. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, gospod Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz vam obljubljam, ne glede, koliko replik bi bilo na mojo še, se ne bom več oglasil. Gospod kolega Bajc, ne žaliti, jaz se nikoli nisem delal za strokovnjaka. Res je, da imam osnovno izobrazbo s področja kmetijstva, da sem vsaj 50 let delal v kmetijstvu, od otroka pa do upokojitve, zdaj se pa po sili prilik ponovno s temi stvarmi ukvarjam. Nisem se delal in to je žalitev in te prosim, tako kot bi ti jaz rekel, da si doktor pravnih znanosti, pa ti tega nikoli v življenju ne bom rekel.
Kolega Rokavec, samo dva najemodajalca sta. Ja, država in kmet in drugi lastniki zemlje. No, pa jih naštej! In tisti zasebnik, ki daje zemljo v najem, on mora plačati od te zemlje vse dajatve, ker njemu je katastrski dohodek ostal. Država pa ne plačuje, ne država, sklad kmetijskih zemljišč pa ne plačuje nobenih dajatev, in če smo lahko ugotovili, je bilo rečeno, da še v državni proračun tistega ni odvedla, kar bi naj sklad odvedel, torej sklad to pokasira. Zdaj bom pa rekel tako. Jaz bi se tudi s takim predlogom strinjal, kot si ga ti predlagal, da naj država potem plača, sklad naj plača državi davek - ampak, ali bo sklad plačal tudi prispevek za zdravstveno zavarovanje? Ne vem, če bo, verjetno ne bo.
Pa samo še nekaj, ampak lepo prosim, brez očitka, da sem strokovnjak ali se delam strokovnjaka. Osnovna razlika v višini katastrskega dohodka izhaja iz katastrskih okrajev, pa bom konkreten. Štefan Klinc, ki je v katastrskem okraju tako kot Zoran Lešnik, mariborskem, imava za enako njivo recimo bistveno večji katastrski dohodek kot kolega Franc Potočnik, ker je v katastrskem okraju Šmarje, če se ne motim. V tem je osnovna razlika, drugače je pa njiva njiva, pšenica je ali travnik je travnik, vendar izhaja bistvena razlika iz tržnih razmer, ki so na posameznih območjih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Pravzaprav ugotavljam, da se razprava vodi o dodatnem stališču, mi pa zdaj govorimo o zakonu. Potem bomo govorili o spreminjevalnih stališčih, ko bomo prišli do njih. Replika, kolega Bajc.
JOSIP BAJC: Predsednik, hvala lepa. Ni replika, ampak v kolikor je tisto mojo izjavo prej kolega Lešnik vzel kot žalitev, se mu opravičujem. Nisem hotel biti žaljiv, ampak samo odreagiral sem na tisto, ko je on meni rekel, Bajc, nisi toliko strokovnjak, da lahko poslušaš kolega Gezo Džubana in mene. In se opravičujem, Zoran, če ste mislili, da sem vas žalil s tem, da sem rekel, da ste strokovnjak v kmetijstvu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Lešnik je tudi sprejel opravičilo, tako sem razbral iz njegove geste. Zaključujem splošno razpravo. Ugotavljam, da je kolega Špiletič vložil dopolnjevalni predlog. Medtem pa je kolega Rokavec pravzaprav razmišljal o dodatnem sklepu.
Sedaj smo zaključili splošno razpravo in prehajamo na razpravo o predlaganih sklepih in stališčih.
Najprej bi dal v razpravo prvi sklep matičnega delovnega telesa, ki se glasi, da je predlog zakona o spremembi zakona o dohodnini primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo. Nihče ni nasprotoval temu zakonu, tako da pričakujem, da razprave ne bo - tako je.
Navedeni sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa, da je predlog zakona primerna podlaga za drugo obravnavo? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na razpravo o stališčih, ki jih je pripravilo matično delovno telo in so zapisana v poročilu, kot tudi na razpravo o dopolnjevalnih stališčih v pregledu z dne 16.3.2000 in stališču, ki ga je danes pismeno pripravil kolega Špiletič. Večina razprave je bila že opravljena. Kdo želi besedo? (Nihče.) Razpravo zaključujem in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem dopolnjevalni predlog poslanske skupine združene liste: "Predlagatelj naj pri pripravi besedila predloga zakona za drugo obravnavo vključi v spremembe in dopolnitve veljavnega zakona določbe, ki izhajajo iz podpisanega dogovora o politiki plač za obdobje 1999-2001 in se nanašajo na razbremenitev plačevanja dohodnine nižjih dohodkovnih razredov ali vsaj tistih zavezancev, ki ne dosegajo določene minimalne plače v Republiki Sloveniji." Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za tak dopolnjevalni predlog? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dopolnjevalni predlog sprejet.
Drugi dopolnjevalni predlog - za vse velja dikcija, o kateri je prej govoril gospod Kopač: "Predlagatelj naj v sodelovanju z vlado pri pripravi besedila predloga zakona za drugo obravnavo razbremeni zavezance v najnižjem dohodkovnem razredu in hkrati prouči možnosti za razširitev davčne osnove z doslej neobdavčenimi dohodki." Predlagatelja sta mag. Kopač in Vili Trofenik. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za tak dopolnjevalni predlog? (30 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je tudi ta dopolnjevalni predlog sprejet.
Tretji dopolnjevalni predlog: "Predlagatelj naj v sodelovanju z vlado ob pripravi besedila predloga za drugo obravnavo prouči smiselnost porazdelitve posameznih davčnih razredov glede na dohodke in višino stopenj v teh razredih ob upoštevanju primerjalne zakonodaje drugih razvitejših držav." Predlagatelja sta mag. Kopač in Vili Trofenik. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Prosim za pozornost! Bilo je nekoliko hitro. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za tak dopolnjevalni predlog? (44 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Sprejeto.
Četrti dopolnjevalni predlog: "Predlagatelj naj v sodelovanju z vlado pripravi besedilo predloga zakona za drugo obravnavo: standardne olajšave preoblikuje v obliko odbitka davka oziroma dohodnine." Predlagatelja mag. Kopač, Vili Trofenik. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Sprejeto.
Peti dopolnjevalni predlog: "Predlagatelj naj v sodelovanju z vlado pripravi besedilo predloga zakona za drugo obravnavo, prouči možnost, da se poveča procent za znižanje osnove za dohodnino iz naslova različnih vlaganj in predlaga ustrezno višji procent." Predlagatelj poslanska skupina združene liste. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Sprejeto.
Šesti dopolnjevalni predlog: "Predlagatelj naj prouči možnosti, da se osnova za dohodnino zmanjša tudi za plačanje prostovoljno dajanje prispevkov in vrednosti daril v naravi na račun društev in društvenih organizacij. Predlagatelj je Bojan Kontič. Ugotavljamo prisotnost! (42 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost - drugič! To je šesti dopolnjevalni predlog iz pregledov. (51 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Sprejeto.
Sedmi dopolnjevalni predlog: "Predlagatelj naj prouči možnost, da se katastrski dohodek, ustvarjen od na najetih zemljiščih, ne všteva v osnovo za odmero dohodnine." Predlagatelj je Branko Tomažič. Ugotavljamo prisotnost! Prosim za mir v dvorani. (43 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost, drugič! (50 prisotnih.)
Kdo je za tak dopolnjevalni predlog? (34 poslancev.) Kdo je proti? (9 poslancev.)
Sprejeto.
Herman Tomažič predlaga osmi dopolnjevalni predlog, da naj predlagatelj zakona v pripravi zakona za drugo obravnavo prouči možnost, da se iz osnove za odmero dohodnine izvzame delna pokojnina, ki jo prejmejo delovni invalidi iz pravice do dela s skrajšanim delovnim časom od polnega, in nadomestila za invalidnost, ki ga prejmejo delovni invalidi zaradi premestitve na delovno mesto z nižjo plačo. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za tak dopolnjevalen predlog? (28 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Sprejeto.
Deveti dopolnjevalni predlog, Izidor Rejc: "Predlagatelj naj pri pripravi zakona za drugo obravnavo prouči ustreznost triletne dobe med nakupom in prodajo, ki je osnova za oprostitev plačila kapitalskega dobička ter učinke in možnost za določitev spodnjega zneska kapitalskega dobička, ki ne bi bil obdavčen. Na tej osnovi bo po potrebi vključil v predlog zakona za drugo obravnavo ustrezne rešitve." Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za tak dopolnjevalen predlog? (41 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je sprejeto.
In imamo še spreminjevalni oziroma dopolnjevalni predlog gospoda Špiletiča: "Predlagatelj in Vlada Republike Slovenije naj pri pripravi besedila predloga zakona za drugo obravnavo pri vštevanju katastrskega dohodka v dohodninsko osnovo upoštevata dejansko možnost ustvarjanja dohodka na zemljiščih." Na glasovanje dajem spreminjevalni predlog poslanca Špiletiča. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za tak spreminjevalen predlog? (26 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je dopolnjevalni predlog sprejet.
Na glasovanje dajem predloge stališč v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predloge stališč v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so sprejeta.
Kolega Rokavec je predlagal dodatni sklep, ki ga umika. Hvala lepa. Kajti, ta dodatni sklep je bil nekoliko nenavaden. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. (Nemir v dvorani.) Smo sprejeli v okviru, ko smo glasovali o vseh in ko ste ga tudi prebrali, sem ta popravek že.
Prehajamo na 47. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG NACIONALNEGA PROGRAMA VARSTVA POTROŠNIKOV, PRVA OBRAVNAVA - EPA 906/II. Rad bi vas še opozoril oziroma predlagal, da danes državni zbor ne bi obravnaval 46. točke dnevnega reda, poslanski kolega Borut Pahor me je prej zaprosil za razumevanje, ker je sedaj nujno odsoten in ker je bil edini predlagatelj tega zakona predloga, da danes državni zbor te točke ne bi obravnaval. Torej prehajamo na 47. točko dnevnega reda, to pa je prva obravnava predloga nacionalnega programa varstva potrošnikov, EPA 906/II. Predlog tega programa je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Prosim gospoda ministra, prof. Senjurja, da predstavi vsebino nacionalnega programa.
DR. MARJAN SENJUR: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Zakon o varstvu potrošnikov je bil sprejet pred dvema letoma približno, leta 1998, in ta zakon predvideva pripravo in tudi sprejem nacionalnega programa varstva potrošnikov. To je prvi nacionalni program varstva potrošnikov pri nas. Mislim, da bi bilo dobro, da se nekako zavedamo, ker Slovenija ima že nekaj izkušenj z varstvom potrošnikom. Ima zakon o varstvu potrošnikov, vendar bo šele s tem programom varstva potrošnikov vzpostavljen in zaokrožen temeljit sistem varstva potrošnikov.
Slovenski potrošnik - sedaj grem na posamezne točke tega programa - slovenski potrošnik bi naj bil deležen enake zaščite kot potrošniki držav Evropske unije. Slovenska zakonodaja je že v veliki meri usklajena s stalnim redom Evropske unije, treba bo nekoliko še spremeniti zakon o varstvu potrošnikov, pripraviti zakon o potrošniških kreditih, nekatere manjše stvari. Ne bo treba ustanoviti nobene nove institucije za izvajanje pravnega reda Evropske unije in na področju varstva potrošnikov Slovenija ne zahteva prehodnega razdobja, kar pomeni, da bo Slovenija do vstopa v Evropsko unijo pripravljena na področju varstva potrošnikov za vstop v Evropsko unijo.
Nacionalni program varstva potrošnikov opredeljuje tudi prioritete varstva potrošnikov. Naštel bom samo tri, ker nima pomena da, oziroma povzetek celega programa, to so: finančne storitve, javne storitve, prehrana in druge prioritete. Program predvideva na eni strani krepitev urada za varstvo potrošnikov, tako kadrovsko kot materialno, in spodbujanje razvoja in delovanja potrošniških organizacij na drugi strani. Poudarja tudi nalogo usklajevanja, delovanje državnih organov in državnih in nevladnih potrošniških organizacij. Na podlagi sprejetega nacionalnega programa varstva potrošnikov bo mogoče celoviteje organizirati varstvo potrošnikov kot javno službo. Na naslednji dejavnosti, na področju svetovanja potrošnikov, na področju obveščanja in izobraževanja potrošnikov in na področju izvajanja primerjalnih ocenjevanj dodatnih storitev. Prav tako program omogoča stabilnejše in trajnejše financiranje potrošniških organizacij. Javno službo lahko na podlagi koncesije opravljajo potrošniške organizacije, tako je stališče v programu in koncesija se lahko dodeli za čas od 3 do 10 let. S tem bodo razrešena nekatera vprašanja in spori, ki se pojavljajo ob vsakoletnih razpisih za opravljanje dejavnosti varstva potrošnikov. Nacionalni program varstva potrošnikov predvideva za polno izvajanje letna sredstva v višini 210 milijonov tolarjev, kar je bistveno več od sedanjega obsega sredstev; to je treba zagotoviti.
In na koncu bi rekel še - gospod predsednik, spoštovani poslanci in poslanke - nacionalni program varstva potrošnikov je sorazmerno kratek in zgoščen. Mislim, da je prav tako. Ni potrebe po nekih širokih študijah v ta namen. Zato prosim poslance in poslanke za razpravo o programu in pa napotke za pripravo gradiva za drugo branje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru. V teh dneh je tudi svetovni dan varstva potrošnikov in bi bil sprejem tega dokumenta v prvi obravnavi tudi naš prispevek k tej temi.
Predlog nacionalnega programa je obravnaval odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Ali želi poročevalec predstaviti mnenje odbora? (Ne želi.) Ali bi želel besedo predstavnik sekretariata? (Ne bi želel.) Sedaj imate besedo predstavniki poslanskih skupin. Gospod Izidor Rejc, stališče poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje ter gospod minister s svojo ekipo, lepo pozdravljeni! Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov podpira ta nacionalni program iz preprostih razlogov. Namreč, le-ta je v bistvu povzetek oziroma smer evropskega prizadevanja za zaščito potrošnika. Ne glede na to, da se približujemo Evropi, je in bo še zmeraj nevarnost, tudi ko bomo v Evropi, bo še zmeraj nevarnost s te strani in je prav, da so ljudje obveščeni, da imajo možnost reševanja posameznih problemov. Treba je vedeti, da se marsikaj dogaja in da je gotovo ta kontrola nad živili in kontrola tudi nad tehničnimi predmeti, ki prihajajo od vsepovsod, iz celega sveta, da mora biti nekje zavarovano oziroma da so določena sredstva na voljo: bodisi ekipe bodisi tudi sama vladna služba ali pa tudi nevladne organizacije, na osnovi katerih tudi sam nacionalni program določa način financiranja in način prekrivanja, način pokrivanja, predvsem pa to preventivo. Ne glede na to, da - kot pravim - smo pred vstopom v Evropsko skupnost, bo ravno tako, kot imajo tudi vse ostale dežele, treba zagotoviti nedvomno kontrolo vhoda predvsem živil in proizvodov za prehrano. Predvsem to velja za vsa področja, tako za prehrano človeka in živalskih vrst, po eni strani, po drugi strani tudi tehničnih predmetov, ker vemo, da tudi utegnejo biti včasih prehitro in površno narejeni in nekako tudi na trenutke lahko nevarni za določeno potrošnjo, predvsem za mlade ali pa za otroke.
Zraven tega pa so me tudi opozorili, da bi bilo na osnovi tega, ker je le-to osnova za opredeljevanje in zakonsko urejanje posameznih področij, za katera smo že nekaj zakonov sprejeli, da bi bilo prav, da bi tudi na osnovi tega sprejeli tudi zakon o zdravstveni ustreznosti živil. Se pravi zakon, ki naj bi nekje zagotovil, da bodo proizvajalci z reklamami res zagotovili reklamirano kvaliteto ali pa, da ne bi zavajali potrošnika - tudi glede na to, da se pojavlja ta genetika, ki je včasih dokaj nepredvidljiva in morda zavede zaradi svoje novosti in zaradi svojih novih prijemov, pa morda ljudje ali pa potrošniki nekako hitreje nasedejo na to.
Skratka, ne glede na to, kako in kaj bo v prihodnje, menimo, da ta nacionalni program le zagotavlja primerno asistenco, primerno varnost, ugodnejše počutje potrošnika, ker karkoli se zgodi, da so tudi predvidene rešitve, pa tudi sama preventiva, in zaradi tega to podpiramo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Nastop kolega Izidorja je naletel na odobravanje.
Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Očitno je dokument dobro pripravljen, ker ni nobene pismene prijave. Ker pa ni tudi ustmene, zaključujem splošno razpravo in prehajamo na odločanje o sklepu matičnega delovnega telesa. Najprej dajem v razpravo prvi sklep matičnega delovnega telesa, ki se glasi: "Predlog nacionalnega programa varstva potrošnikov, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga nacionalnega programa za drugo obravnavo." Ali želi kdo besedo o tem sklepu? (Ne želi.) Ta sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (30 prisotnih.) Državni zbor ni bil sklepčen, zato bomo ponovili glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (39 prisotnih.) Sejo nadaljujemo ob 13.00 uri. Nato bomo obravnavali še nekaj točk dnevnega reda.
(Seja je bila prekinjena ob 12.49 uri in se je nadaljevala ob 13.03 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotovimo prisotnost za glasovanje o predlogu sklepa delovnega telesa, da je predlog nacionalnega programa varstva potrošnikov, prva obravnava, primerna podlaga za pripravo predloga programa za drugo obravnavo. Pogled v dvorano je impozanten. (56 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
V razpravo dajem predlagana stališča, ki jih je pripravilo matično delovno telo, so pa tri. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Stališča dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za stališča? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo stališča sprejeli.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 48. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STRATEŠKIH CILJEV RAZVOJA TRGA DELA DO LETA 2006, POLITIKE ZAPOSLOVANJA IN PROGRAMOV ZA NJENO URESNIČEVANJE, prva obravnava. Predlog strateških ciljev je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Želi. Prosim. Besedo ima Janez Drobnič, svetovalec vlade. Prosim.
JANEZ DROBNIČ: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Dovolite, da vam na kratko predstavim strateške cilje razvoja trga dela do leta 2006, politike zaposlovanja in programov za njeno uresničevanje.
Podlaga za ta dokument je v zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in v državnem programu Republike Slovenije za prevzem pravnega reda Evropske unije. Tak dokument sprejemajo članice Evropske unije v skladu z amsterdamsko pogodbo. Zavezuje jih, da sprejemajo strategijo trga dela, ravno tako pa tudi nacionalne programe za posamezna leta. Zato je tudi naš dokument metodološko in strokovno pripravljen na enak način.
Dovolite, da vam predstavim cilje tega dokumenta:
Dvig izobrazbene ravni delovne sile, to je ključni, osnovni cilj tega dokumenta. Slovenija se bo namreč srečevala z novimi tehnološkimi izzivi, novim tehnološkim vlaganjem, vlaganjem v človeški kapital.
Drugič, zmanjšanje fikcijske brezposelnosti in strukturne brezposelnosti. Tudi izobraževanje je v tej funkciji zmanjšanja te strukturne brezposelnosti in povečanje zaposlenosti.
Zmanjševanje neskladij na trgu dela, vključitev v programe zaposlovanja za vse brezposelne po šestih mesecih brezposelnosti.
Rast zaposlenosti, ki jo bomo dosegali do leta 2006, vsako leto za 1%, temu ustrezno se bo zmanjšala brezposelnost leta 2006 na okoli 6%.
S programom se sprejemajo tudi instrumenti za zmanjšanje zaposlovanja oziroma dela načrno. Kako bomo to uresničili: pospešena gospodarska rast. Naj ob tem povem, da je dokument pripravljen medsektorsko, tako da je izvedba programa odvisna ne samo od instrumentov in ukrepov s področja politike zaposlovanja, pač pa tudi gospodarskega ministrstva, ministrstva za znanost in tehnologijo in ministrstva za šolstvo.
V okviru prvega stebra, v okviru izvrševanja nacionalnega programa je področje gospodarske rasti in razvoja podjetništva. Drugo, odpravljanje administrativnih ovir, ki preprečujejo rast podjetij. To je posebna nevralgična točka, ki zadeva Slovenijo - povečati odgovornost zaposlenih in brezposelnih za lasten razvoj.
Razvili bomo nove pristope na področju financiranja razvojnih investicij. Struktura institucionalne pomoči za posameznika se bo povečala, zlasti pri uspešnem načrtovanju poklicne kariere; gibljivost na trgu dela, mobilnost, bo povečana - to je tudi kritika na sedanji sistem. Izboljšali bomo sistem posredovanja dela, tudi s posodobitvijo zavoda za zaposlovanje in drugih pooblaščenih institucij, ki opravljajo javno funkcijo. Pospešili bomo legalizacijo nelegalnih oblik dela in zaposlovanja. In zaradi izzivov staranja, s katerim se srečujejo vse evropske države, bomo dali priložnost za starejše in težje zaposljive. V nacionalnih akcijskih programih, ki pomenijo izvedbene dokumente teh strateških ciljev, so ti instrumenti posebej opredeljeni in določeni.
Toliko bi na kratko predstavil. Matični dve telesi sta imeli določene pripombe, torej odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko in pa sekretariat državnega zbora za zakonodajo, predvsem se je nanašalo to na tehnične stvari v smislu oblikovanja tabel, navajanja virov in poenotenje kratic. V dokumentu za naslednjo obravnavo bo to odpravljeno. Hvala lepa za vašo pozornost.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala svetovalcu vlade, gospodu Drobniču. Predlog strateških ciljev je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Ali želi poročevalec besedo? Gospa Zbačnikova, prosim.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! K predlogu strateških ciljev... Samo toliko vprašam, ker sem nekaj izostala, razvoj trga in dela?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tako je.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Hvala lepa. Uvodno predstavitev je že povedal državni sekretar. Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve je v svojem mnenju opozoril, da je treba vsebino tega akta pretehtati tudi z vidika objave; torej preveriti, ali so resnično potrebne vse tabele in slike, saj bodo le-te otežile tehnično izvedbo objave. Poleg tega bi bilo treba upoštevati tudi dejstvo, da kazalo s seznamom tabel in seznamom slik ter uporabljeni viri in literatura ne sodijo v vsebino akta, ki se bo objavil v uradnem listu. Sekretariat je podal tudi nekaj pravnotehničnih pripomb, ki jih bo vlada upoštevala pri pripravi predloga za drugo obravnavo. Na to smo člani odbora v razpravi sicer se strinjali s predlaganimi cilji, pri tem pa smo izrazili pomisleke, predvsem v zvezi z izvajanjem sprejetega programa. Vlado smo posebej opozorili na to, da je najprej predložila v obravnavo in sprejetje zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti in šele nato pripravila nacionalni program razvoja trga dela in politike zaposlovanja.
Glede usklajenosti predlaganega akta s proračunom za leto 2000 pa je predstavnica vlade povedala, da bo program glede na zmanjšanje finančnih sredstev za približno 300 milijonov treba ustrezno uskladiti oziroma prilagoditi glede na razpoložljiva finančna sredstva. Nato pa je odbor sprejel dva sklepa in sicer, ki jih imate v pregledu, in še dodatni stališči. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolegica Zbačnikova. Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Kontič in gospod Rejc.
Gospod Kontič, predstavnik poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi. Dovolite, da v imenu poslanske skupine podam nekaj misli k strateškim ciljem razvoja trga dela do leta 2006, politike zaposlovanja in programov za uresničevanje te politike, ki nam ga je predložila vlada. V poslanski skupini menimo, da je pripravljen dokument eden pomembnejših dokumentov, ki bo vplival na gospodarsko in socialno politiko bodočih vlad. Po našem mnenju predložen dokument obravnava prioritetno nalogo kakršnekoli vlade, to je odpravljanje brezposelnosti s povečanjem zaposlenosti v državi.
Dokument je vsekakor zelo ambiciozno pripravljen. Ocenjujemo, da so stebri zaposlovalne politike, ki so opredeljeni v povečanju zaposlenosti prebivalstva, v povečanju podjetništva, v povečanju prilagodljivosti podjetij in zaposlenih in izenačevanje možnosti zaposlovanja, dobro izbrani. Tudi cilji, kot so opredeljeni v dokumentu, so pravi in samo želeti si je, da bodo v prihodnjem mandatu vlade tudi dejansko uresničevani oziroma vsaj delno uresničeni.
Morda so nekatere ocene, na osnovi katerih so pripravljeni programi in cilji, nekoliko sporne ali vsaj napisane tako, da v njih ni videti odgovornost vlade za stanje, na katero se program sklicuje. Vsi se zavedamo, da je proces prestrukturiranje družbe v tem - moderno rečenem - tranzicijskem obdobju potekal v mnogih podjetjih in organizacijah predvsem na račun zaposlenih, torej z zmanjševanjem števila zaposlenih, namesto z izboljševanjem tehnologij, izboljševanjem delovnih procesov, organizacije dela, izboljšanje marketinga itd. Tudi izjemni porasti produktivnosti v predelovalnih dejavnostih gredo v glavnem na račun bistvenega zmanjševanja zaposlenosti. Ugotovimo lahko, da tudi v primerih, ko se je država aktivno vključevala v reševanje posameznih podjetij, največkrat ni zagotavljala drugačne politike, kot je politika čiščenja zaposlenih. Sporne so tudi ugotovitve, da imajo predvsem podjetja v tuji lasti boljše rezultate in da samo ta in nova privatna podjetja uvajajo novo razvojno možnost, saj držijo samo, če jih gledamo statistično. Vedeti je namreč treba, da so tujci vstopali s kapitalom predvsem v naša dobra podjetja in se, seveda, niso odločali za vstop v tista podjetja in dejavnosti, ki imajo v celi Evropi težave.
Dejstvo pa je, da nam svetovni podatki kažejo ugodne poslovne rezultate tudi v podjetjih, kjer so pomembni, če ne že večinski, lastniki zaposleni, saj je lastnina podjetja gotovo pomemben motivacijski element zaposlenih pri boljšem poslovanju podjetja. Problematični sem nam zdijo tudi načini zajemanja nekaterih podatkov, s katerimi smo seznanjeni v samem dokumentu. Predvsem so problemi v spreminjanju števila dejansko brezposelnih oziroma spreminjanju števila delovno aktivnih v različnih publikacijah. Vprašanje je, koliko kvalitetni so podatki iz anket o delovni sili, saj se njihovi rezultati velikokrat razlikujejo med seboj, čeprav je ugotavljanje anketne brezposelnosti običajna metoda tudi v drugih državah Evropske unije. Še posebno je vprašljivo zajemanje delovno aktivnega prebivalstva med kmeti, ker se število stalno spreminja in je velikokrat težko dejansko ugotavljati, ali je res dodatno delovno aktivnih še okoli 70.000 ljudi, glede na statistične podatke.
Križanje različnih podatkov, ki jih zajamejo evidence o zaposlenosti, brezposelnosti, delovni aktivnosti, o invalidnosti, upokojenih in tako dalje, nam kažejo, da na nek način tudi z brisanjem ljudi iz evidence brezposelnih izgubljamo neko populacijo med 30.000 in 60.000 ljudi, ki jih ni v nobenih evidencah in ne vem, kje dejansko so, kar v naši dvomilijonski državi ni zanemarljiva številka.
Strateški cilj, kot jih predvideva dokument, in so izraženi v dvigu izobrazbene strukture delovne sile; zmanjševanju fikcijske brezposelnosti; v aktivni vključenosti vseh brezposelnih nad 6 mesecev v različne oblike aktivnih programov; v zmanjševanju neskladja na trgu dela in v letni 1% rasti zaposlenosti, so po oceni poslanske skupine pravi. Pogrešamo lahko v tem programu le večje angažiranje države pri ustvarjanju novih delovnih mest na področju neprofitnega sektorja, kjer je mogoče z relativno nizkimi vložki zagotavljati delovno aktivnost in kvalitetne storitve predvsem v socialnem, kulturnem, turističnem in podobnih storitvenih sektorjih, kjer je možno ustvariti tudi številna nova delovna mesta.
Preučiti bi kazalo tudi možnosti za povečanje vpisa na tehničnih šolah vseh stopenj, pa čeprav so trendi letos že pozitivni, saj je v zadnjem desetletju mogoče ugotoviti izreden padec zanimanja za tehnično izobrazbo proti družboslovju. Nove zaposlitve, dejavnosti, ki lahko pomenijo večje število novozaposlenih, pa se lahko ustvarjajo tudi s pomočjo podcenjene tehnične inteligence.
Problematična je tudi ugotovitev v dokumentu, da povečani zaposlenosti sicer prispeva povečana gospodarska rast, vendar sama rast ni zadosten pogoj za zmanjšanje števila brezposelnih. Res je sicer, da v Evropski uniji k povečani zaposlenosti pomembno prispeva tudi večja fleksibilnost trga dela, kar nam kažejo podatki iz rastočih ekonomij nekaterih držav, predvsem Irske in Španije, čeprav v tem tiču tudi velika nevarnost, da v bodočnosti ustvarimo zaposlene reveže. Skratka, taka politika lahko povzroči sicer evidenčno znižanje brezposelnosti, vendar ob tem tudi bistveno poseže v nivo pravic zaposlenih in brezposelnih in ustvari razmere, v katerih pomemben del aktivnega prebivalstva ne more več zagotavljati socialnega minimuma zase in svoje družine, kljub aktivnemu odnosu do svoje zaposlitve in kljub navidezno polni zaposlenosti.
V Združeni listi socialnih demokratov bomo nasprotovali fleksibilizaciji trga, če bi ta šel radikalno na škodo sedanjih pravic zaposlenih in brezposelnih, pa čeprav bi navidezno povečeval zaposlenost.
Ob upravičenih pohvalah pripravi dokumenta bi rad opozoril še na nekatera, po naši oceni, ključna vprašanja v strukturi brezposelnih, s katero se srečujemo. Menimo, da je treba posebno pozornost posvetiti dolgotrajno brezposelnim nad 1 leto, saj se njihov delež med brezposelnimi v zadnjih desetletjih, zadnjih 10 letih, povečal s 35% na prek 60%. Še slabši je položaj pri brezposelnih, starih nad 40 let, saj se je njihov delež v zadnjih 10 letih med brezposelnimi kar potrojil in se skokovito približuje 50%. To nam kaže na nujne ključne cilje aktivnih politik zaposlovanja v bodoče, saj moramo z aktivnimi politikami reševati predvsem probleme teh skupin prebivalstva. Ob tem pa vendarle kaže opozoriti tudi na probleme brezposelnosti med invalidi, kjer je slika zelo zaskrbljujoča. Vedno bolj tekmovalen trg bo brez ustrezne pomoči države invalide dokončno izrinil s trga dela, saj se je število brezposelnih invalidov od leta 1992 tudi potrojilo.
Pomemben problem postaja tudi brezposelnost žensk, pa čeprav v prvih letih skokovitega naraščanja brezposelnosti po letu 1990 delež žensk med brezposelnimi ni bistveno odstopal od deleža moških, vendar se njihov delež polagoma povečuje. Vse to nam kaže, da so v prvi fazi tranzicije ženske nosile težje breme, saj so bile pripravljene vzdrževati ekonomiko poslovanja v mnogih podjetjih na račun nizkih plač in nemogočih delovnih pogojev, za razliko od moških kolegov, kjer so bili stečaji dnevni pojav. Ravno zaradi tega in zaradi slabih demografskih prognoz bomo morali problemu brezposelnosti žensk posvetiti dodatno posebno pozornost.
Dovolite mi, da ob koncu opozorim še na regionalni vidik brezposelnosti. Dejstvo je, da je velikost brezposelnosti regionalno že dlje časa razporejena od vzhoda proti zahodu države, in dejstvo je, da je regionalna mobilnost delovne sile v Sloveniji zelo nizka. S temi dejstvi se bomo morali verjetno sprijazniti, saj so mnogi zgodovinsko-kulturni vzorci, po katerih živimo Slovenci, pogojevali tudi našo navezanost na rojstni kraj - to je postavljanje izjemno dragih domačij, naša dedovalna politika pa do našega načina urejanja pokopališč in grobov naših prednikov, ki nas dodatno vežejo na rojstni kraj. Takim običajem bomo pač morali prilagoditi tudi našo regionalno politiko, ki bo povečala zaposlenost ljudi tam, kjer živijo.
Povsem na koncu bi rad opozoril tudi na planiranje potrebnih sredstev za namene aktivne zaposlovalne politike v obdobju do leta 2006. Veseli nas, da je tudi vlada končno spoznala, da je treba za te namene predvideti bistveno več sredstev, če želimo izvajati aktivno politiko, primerljivo z drugimi evropskimi državami. Žal je že pri letošnjem proračunu vlada predlagala manj sredstev, kot jih predvideva v tem dokumentu za leto 2000. Pomanjkljivost tega planiranja je tudi v tem, da je glavnina povečanih sredstev predvidena za bodoče vlade, a ker smo prepričani, da bo naša stranka imela pomembno vlogo pri delu bodoče vlade, se bomo tudi potrudili, da bodo v bodočih proračunih predvidena sredstva v te namene tudi dejansko zagotovljena. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa kolegu Kontiču. Stališče poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, Izidor Rejc.
IZIDOR REJC: Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe in gospodje! Slovenski krščanski demokrati bomo seveda sodelovali pri teh dodelavah in obdelavah strateških ciljev in smo tudi to temo precej obdelali. Seveda, malo smešno ali pa ne smešno se nam zdi predvsem to, da prihaja ta dokument v zadnji trenutek vladanja sedanje vlade, ker bi to bilo pričakovati v prvem delu; mnogo bolje, mnogo bolj ognjevito bi se pripravili, tako pa so že naše misli v drugih vladah in seveda utegne ta dokument biti kot popotnik, vendar ne dosti več - ali pa kot kozarec vode, ki ga dobiš ob poti.
Gre za to, da je trg dela oziroma zaposlovanja res eden temeljnih problemov, ki se mu ne bomo mogli izogniti, predvsem tudi zato, ker je to problematika naše države, ki je sorazmeroma majhna, pa je sorazmeroma visok procent brezposelnih. Ali pa drugače povedano; zelo se staramo oziroma staranje naroda pomeni seveda tudi določen način ogrožanja, ki ga bo treba prenesti na mlado generacijo. Kar pomeni seveda, da bo mlada generacija bolj obremenjena ali pa, kot smo prej slišali iz ust gospoda poročevalca Drobniča, ki je sicer lepo povedal, da bo treba tudi starejšo generacijo še zadrževati pri delu, ali pa konec koncev, saj tudi tretja univerza najbrž ni zaradi tega, da bi greli klopi in da bi v bistvu se preizkušali. Menimo pa, da je - mislim, mi, krščanski demokrati pa menimo, da je ta trend, ki najavlja do 2006 vseeno, premalo optimističen, premalo je zagnan, premalo ima naboja v sebi in seveda procent zmanjševanja na leto zelo malo znese in zelo počasi in prepočasi se bomo otresali visokega procenta brezposelnih - ne glede, ali ga računamo po stari metodi - sedaj 13,5 - ali po novi metodi, ki je tam okrog 8 ali pa malo pod 8.
Bilo je povedano, da je delo na črno oziroma da je tudi gospodarska rast, da sta tista dva elementa, ki seveda bosta doprinesla. Mi vemo ali pa tisti, ki ste brali v zadnjem času, pa malo prej, ko so bile objavljene določene analize, določeni pregledi uspešnosti posameznih držav, da smo mi prav gotovo na vrhu te ekonomije ali pa teh držav, ki imamo največ dela na črno. In gotovo, da so tu izjemno velike rezerve, ne samo v tem, kot ugotavljajo, pri nas je potrošnja v bistvu enaka kanadski. Se pravi, ko greš v trgovino, tako rekoč so dimenzije potrošnje primerljive s kanadskim prebivalci in z nekaterimi, s katerimi se v bistvu v drugih elementih sploh ne moremo primerjati. Torej ta padec brezposelnih ali pa rast zaposlovanja - zanj menimo do 2006, da sicer nekaj pomeni, vendar je gotovo prenizek oziroma premalo odločen.
Glede izobraževanja, kot je bilo posebej poudarjeno, se strinjamo s tem, da je smer izobraževanja - ali pa, da je smer povečevanja povprečnega nivoja izobraženosti slovenskega državljana - gotovo smer. Vendar se v naši poslanski skupini bojimo, da imamo opravka z izobraževanjem, ki je monolitno, ki je v bistvu pač sistem, ki sam sebi daje odgovor in dosti ne sprašuje, kaj boste pa rabili. Če bi vlado vprašal in bi seveda ta dokument listal in ugotovil - bi rekel - iskal smer izobraževanja; zdaj pa povejte, v kateri smeri bo nova tehnologija, nova informacija, nova smer zaposlovanja v uslugah in podobno rabila ljudi in koliko ljudi, potem seveda smo najbrž skupaj, da bomo rekli, tega pa ne vemo in pustimo času, da nam bo dal odgovor. Vendar primer: Ko smo v zadnjih dneh brali ali videli poziv nemške vlade, v katerem seveda privablja pamet iz vseh koncev sveta - glede 20 tisoč računalniških, predvsem pa strokovnih delavcev - je gotovo tip poziva ali pa tip zavedanja, v katerem so se znašli, ko je ta informatika... Recimo, v Ameriki je že pobegnila in gotovo so ugotovili, da ne glede na to, da v tehnološkem smislu dobro izobražujejo in dobro jih pridobivajo kadre: magistre, inženirje, doktorje tehničnih znanosti - kar pri nas ni pomembno oziroma to zanemarimo - ampak oni so ugotovili, da ne bo dovolj samo to, da bo treba še nekaj drugega, če bodo hoteli to prednost, ki jo imajo ali pa boj za prednost, zadržati.
Torej, kaj učiti, to je zdaj bistveno. In tudi smer zaposlovanja in trg dela je predvsem v tej smeri. Ko gledamo Ameriko, kjer se zgodi, da se mlad človek ali pa človek srednjih let pa tudi starejši odseli s tega konca na oni konec Amerike - 4, 6 tisoč, mislim, toliko kilometrov daleč - skratka, to ni noben problem. Kje je? Na onem koncu. Kako to? Ja kdaj pride? Dvakrat na leto. Ampak to ni nobena žalost, nobeno smrkanje v družini, ko se pač to dogodi. Gre za to da... Pri nas pa, ko je tistih par kilometrov, se pravi 150 kilometrov sem in tja, potem seveda je tu vprašanje, kaj narediti, da bo ta vabljivost, ta prenosljivost, mobilnost, kot tudi v dokumentu piše, bila dosežena. Dosežena je lahko samo s preprostimi rečmi.
Prvič. Da izobražuješ v regiji, kjer rabiš kadre, izobražuješ ljudi in seveda verjameš in upaš, da bodo prišli nazaj. To je prva stvar. Seveda vsaj en določen procent. Druga stvar, da jim ne glede na to, da je manj razvito področje, je treba nastaviti vabo; vabo v tem, da se pač zagotovi, bodisi stanovanje bodisi primerno bivanje in seveda primerna plača. Na osnovi tega bo ta mobilnost dosežena, drugače pa ne bomo dobili nekoga, ki bi šel iz Ljubljane - recimo - bodisi v Prekmurje, kjer je gotovo zelo lepo, ali pa na nek drugi konec Slovenije, kjer je ravno tako zelo lepo. Ampak stvar je v tem, da ta mobilnost mora biti zagotovljena z določenimi stvarmi, z določenimi prijemi, ki jih mi nismo navajeni, ali pa, za katere mislimo, da za nas niso važni. Zdaj, če pa gre tja, je pa prav, da ima 50 procentov nižjo plačo. Ja, ne bo šel, ker prvič: mora biti izobražen v smeri, ki je zanimiva, drugič pa imeti tudi plačo, ki bo tudi zanimiva.
Da ne govorim, kakšen poseben problem, ki ga mora ta dokument malo obdelati ali pa bolj obdelati, je problem alkohola in mamil pri mlajših. Dobro, pri starejših je seveda stvar v tem, da naj se ta proces umirja, pa mladih je pa, da se ta proces naj ne začne oziroma da naj se ne razrašča ali pa, da naj ne bo to, kot smo včasih slišali, že skoraj turistična zanimivost v Sloveniji. Skratka, gre za to, da moramo v tej smeri veliko narediti, ker ta mlada generacija bo morala prevzeti pezo manjšega števila državljanov z velikimi potrebami. In seveda standard bo šel gor - kdo bo to zaslužil? Najbrž mladi, ki prihajajo, ali pa mi zdaj, ko še delamo, in vi, ki ste mlajši, ko boste delali ipd.
Torej, ko pogledate dokument, ki ga je pred kratkim Švica izdelala in ta inštitut in ki seveda z 288 elementi češe 47 najbolj gospodarsko razvitih držav na svetu, smo mi na 40. mestu. Vendar to ni tako hudo. Je hudo, ker so za nami še Švica, ne Švica, Češka, Poljska in še nekateri, Madžarska je pred nami. 288 elementov je ogromno, ampak od teh 280 elementov, verjemite, se najde neverjetno veliko elementov, ki bi jih ta dokument lahko že sedaj povzel. Se pravi; študija, ki je neverjetno razslojila vrednost, ali zanimivost, ali moč, ali razvojno sposobnost, ali vabljivost za gospodarstvo ali kakorkoli - kar se vse nanaša na trg dela in delovne sile in tudi na večje zaposlovanje - pomeni - in tudi prihod kapitala in razni interesi, ki s tem nastopajo - pomeni, da se lahko iz teh elementov vidi... In, seveda, na glas povedo, da je kljub vsemu temu, da morda mi mislimo, da je to najbolje in ne vem kako urejeno. V glavnem: so tu določene ugotovitve, da je tudi socialna raven oziroma nekako zadrževanje nekega statusa, ko ne delaš in tako naprej, na najvišjem nivoju, daleč najvišjem nivoju. Siva ekonomija je na najvišjem nivoju, preko ruske in tako naprej, ko veste, da niti ne morejo pogledat, ker je prevelika dežela, da bi jo obvladali.
Gre tudi za to, da izobraževanje ljudi oziroma izobraževanje mlade generacije pomeni tudi v odprtosti trga delovne sile tudi pot sem in tja. Se pravi, ko bomo - temu se ne moremo izogniti in več kot bodo naši mladi in srednja generacija znali, bolj bodo lahko uveljavili svoje znanje; znanje v tem, da bodo izvrstno opravili posle - take in drugačne - v podjetjih in seveda v nastajajočem podjetništvu, pa tudi bili na voljo tudi tujim firmam in tako naprej. In obratno: tudi tujci bodo morali k nam priti, ker bo meja odprta.
Tu je še važno povedati: pri globalizaciji ali pri preglednem stanju na svetu - ker to nekako to pomeni, da so v bistvu vse stvari krajše, bolj razvidne, bolj pregledne, se ne izognejo očem - bo tudi zadeva okoli znanja najbolj zanimiva. In generacija ali dežela, ki bo imela visoko raven znanja, bo zanimiva za vse; zanimiva bo za vse oblike in možnosti, ki so, in bomo lahko - če bomo to imeli, se pravi znanje - bomo lahko rekli: želimo imeti to, želimo imeti ono in to se bo lahko tudi zgodilo.
Bistvo, pa menim, da je tudi v tem, da se že sedanja generacija, ko prihaja v 9-letno šolo in ko prihajajo v druge valove šolskega izobraževanja po letih, da že razmišlja. Tisti, ki bodo izobraževali te otroke, to generacijo, to mladino - če že tako rečem - ali mladi rod, mora že usmerjati v poklice, ki bodo zanimivi. Kaj nam pomaga, če bomo mi izobraževali svoje otroke ali otroke otrok pa, ko pride iz šole ven, nima kje vnovčiti tega poklica.
Se pravi, bistveno bo v hitenju in v prehitevanju časov in preglednosti in v tem, ko tehnologija in tehnika ne bosta imeli tako rekoč nobenih meja - in vse ostale znanosti zraven - bo problem: ali bomo izobraževali v pravi smeri. To je tisto. Če bomo znali, bomo dobili delo ali pa ga pritegnili, če ne bomo znali, bomo šli mimo. In to je bistveno. K temu pa tudi še neka druga stvar. Veste, da imajo nekatere dežele - zelo razvite, predvsem, recimo, Anglija, pa tudi druge dežele v Evropi - izjemno poudarjen sistem učenja in vedenja in čimprejšnjega spoznavanja podjetništva in problemov, ki s tem nastajajo, že v srednji šoli, višji šoli, visoki šoli. Se pravi, mi moramo spustiti ta nivo razmišljanja, nivo tega ustvarjanja, nivo dodajanja in nivo povečevanja dodane vrednosti in uspešnosti poslovanja že v genezo tega učnega programa, v to zaporedje, da to pride - kot se temu reče - v meso in kri.
Drugače, seveda, to podpiramo, je pa gotovo še neizmerno veliko problemov. Tudi če gledamo posamezne evropske prijeme ali pa posamezne primere evropskih držav, se vidi, da vsaka po svoje išče in išče in se prepleta. Vendar, gotovo je res; več ko bo ljudi delalo - in pojem oziroma cilj vsakega človeka mora biti, da dela, da ustvarja, da se izkaže, da svoj talent uveljavi in, seveda, da čim bolje živi. Seveda, osnova vsemu, dobremu življenju in višjemu standardu, je pa gotovo samo delo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa kolegu Rejcu. Poslanska skupina socialdemokratov, gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani vsi skupaj! No, naša poslanska skupina, socialdemokratska stranka, meni, da je ta predlog strateških ciljev razvoja trga do leta 2006 z našega gledišča razmeroma dobro pripravljen, obsežen.
Ob tem lahko pripomnimo to, da na teoretičnem področju imamo v Sloveniji že celo vrsto podobnih dokumentov, ki urejajo to področje zaposlovanja, in teh vprašanj, ki so danes tako problematična in pereča; vendar: nekako vedno bolj opažamo, da veliko stvari znamo teoretično lepo napisati, na nekem strokovnem, visokem nivoju pripraviti, razdelati vse podrobnosti, v praksi pa potem nekako zadeve ne zaživijo. Čeprav imamo za to tudi postavljeno organizacijo oziroma - logično, širšo organizacijo, tako vladno kot vse ostale, celoten sistem kot tak - nekako sistem v praksi resnično ne zaživi. Menimo tudi, da se mogoče nekako - kar tudi ta predlog sam ugotavlja - da se preveč finančnih sredstev porabi za nove zaposlitve, za nova zaposlovanja, končnih učinkov pa v bistvu nazadnje ni.
In kako sedaj premagati oziroma enkrat preseči to: med teorijo in prakso, je prav gotovo največja odgovornost na vladi. Vlada kot celota mora celoten sistem zaposlovanja in tudi celoten razvoj trga dela znati uskladiti v svoji strukturi, v svoji organizaciji. Če tega vlada ne bo sposobna, potem so vsi ukrepi in vsa teorija in vse lepe besede, ki so zapisane, popolnoma odveč. Mi tudi menimo, da bi bilo treba se nekoliko bolj ostro posluževati sistema palice in korenčka, vsaj tak je naš pogled. Če prelahko nekomu nekaj daš, prav gotovo tega ne zna ceniti. Za vsako stvar, ko mu daš, je treba nekaj zahtevati. Če tega ne bomo pri nas uvedli, če ne bomo takega sistema poskušali postaviti, potem je vse skupaj škoda - lepih besed in vsega, kar se dogaja.
Ker so drugi razpravljavci zdajle analizirali nekako po posameznih področjih - mi se pridružujemo vsem tistim pripombam, ki so jih podali. Sam ne nameravam zdajle podrobno razčlenjevati in pripomb dajati na vsak posamezni segment, želimo pa seveda, da bi resnično vlada se enkrat organizirala tako kvalitetno in toliko učinkovito, da bi ti dokumenti, ki jih sprejmemo, našli tisto pravo realizacijo v praksi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Kelemina. Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Pisno je prijavljen Feri Horvat. Se boste pisno prijavili? Pisno se prijavlja tudi kolega Demšar. To so neomejene razprave, potem pa 5-minutne razprave. Dr. Hren-Vencelj, 5-minutna razprava. Prvi ima besedo Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki vlade! Jaz bi se osredotočil samo na en segment, ki pa je bistven za realizacijo teh ciljev, ki so upravičeno in potrebno ambiciozno zastavljeni in tudi ukrepi za njihovo realizacijo, in sicer: usmerjenost gospodarskih politik - zdi se mi, da je to pod poglavjem 4 - in s tem povezana, seveda, potem tudi sestava proračuna. Tukaj v poglavju oziroma v naslovu tega poglavja piše, da usmerjenost politike sooblikuje pogoje za zaposlovanje. Jaz bi rekel, ne da jo sooblikuje, ampak je predpogoj za realizacijo potem ciljev zaposlovanja. Na kratko bi se osredotočil na pet točk, ki so potem tudi v tem poglavju obdelane, vendar mislim, da ne dovolj ambiciozno. Seveda, to ni stvar tega dokumenta prvenstveno, ampak stvar sploh makroekonomske politike te države.
Najprej gospodarska rast. Znano je iz izkušenj v Evropi, da gospodarska rast tam okrog 3,5 do 4% bruto domačega proizvoda ne zagotavlja rasti zaposlenosti. V naših razmerah, ko je še v toku prestrukturiranje, ko se bodo tudi zmanjševali posamezni sektorji, to še toliko bolj velja.
Evropa po najnovejših informacijah - tudi včeraj smo dobili take informacije na okrogli mizi o evropski monetarni uniji iz sicer zelo kompententnih ust - da tako rečem - od samega direktorja urada za ekonomske in finančne zadeve zvezne vlade Zvezne Republike Nemčije in osebnega svetovalca kanclerja Schroederja, ko pravi, da napovedujejo gospodarsko rast v Evropski uniji prek 3%. Celo se omenja podatek 3,7% v naslednjih letih. Potem je gotovo naša rast 4%, s katero se tako radi hvalimo, prenizka. Sploh za dohitevanje Evrope in tudi za zagotavljanje zaposlovanja.
Naslednji podatek oziroma naslednje področje je tehnološki razvoj, ki je tukaj tudi omenjeno.
Gospe in gospodje! Vemo, da ob vsakoletni proračunski razpravi ugotavljamo, da se v zadnjih letih ta delež za tehnološki razvoj pri nas zmanjšuje. Evropska unija predvideva, da bo prav vlaganje v tehnološki razvoj glavni motor rasti bruto domačega proizvoda. Da naj bi tri petine bruto domačega proizvoda naraščalo na osnovi tehnološkega razvoja.
Tretje. Regionalni razvoj. Res smo sprejeli zakon, počasi poteka njegovo izvajanje in v proračunu ne zagotavljamo zadosti sredstev za spodbujanje regionalnega razvoja. Evropska unija v svoji sestavi svojega proračuna v okviru strukturnih skladov predvideva tri petine sredstev za regionalni razvoj za prihodnja leta. Če mi ne bomo ustreznega deleža zagotovili, niti ne bomo mogli v celoti koristiti teh sredstev, ki bodo na razpolago od Unije, in potem tudi ustrezno zagotavljati delovnih mest.
Četrtič. Naložbe domače in predvsem tuje naložbe. Res, da je vlada sprejela program za pospešitev tujih naložb, ki pomeni en določen napredek. Vendar to ni dovolj. Mi prav v teh dneh, ko je finančni minister na obisku v Združenih državah, dnevno poslušamo poročila o kritičnih pripombah Američanov na pogoje za tuja vlaganja pri nas. Pa ne samo iz Amerike, ampak tudi iz Evropske unije. Torej storiti bo treba več za ustvarjanje pogojev in klime za tuja vlaganja, zato da bo potem tudi hitrejša rast in da bo več delovnih mest.
Končno. Srednja in mala podjetja. Tudi Evropska unija, ki ima ta sektor dosti bolj razvit v svojih prioritetah, ki jih pripravlja za konferenco v Lizboni na temo - gospodarskih prioritet gospodarske politike v državah Evropske unije, predvideva temu sektorju tudi dati še večji poudarek, z razno raznimi vzpodbudami.
To, kar mi delamo, res veliko o tem govorimo, vendar v praksi je nekaj narejeno. Ne moremo reči, da nič ni narejeno, vendar še vedno premalo in bo treba tudi na tem segmentu več storiti, tudi v okviru proračuna in z drugimi ukrepi, da se bo ta sektor razvijal. In šele potem bodo lahko cilji, ki so v tem dokumentu zastavljeni pravilno, tudi uresničeni. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Feri Horvat. Besedo ima kolega Demšar. Ali obstaja možnost, da danes že glasujemo o tem dokumentu? Kolega Demšar pravi, da ne bo dolg.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Najprej bi povedal malo čuden uvod, da sem danes dobil v roke Gorenjski glas iz leta 1978 - nekdo mi je nekaj prinesel, kar je vanj zavil - in sem v njem bral, kakšni so strateški cilji gospodarskega razvoja na Gorenjskem. Imam nekoliko asociacije, da ravno danes pade to tudi zraven. To za uvod.
Sicer sedaj vidim, da stvari različno poimenujemo. Za nekatere stvari pravimo nacionalni program, to so strateški cilji, kakorkoli že, do teh stvari sem skeptičen glede na to, da imamo sedaj že toliko nacionalnih programov, vendar mislim, da razen pri avtocestnem programu stvari zelo slabo potekajo, tam pa ta program nekoliko bolj zavzeto poteka.
Pri tem pogrešam analizo naslova, ki pravi, "razvoj trga dela" in na drugi strani "politike zaposlovanja". Če je trg dela, za katerega pravimo, da bo odprt, potem se sprašujem, kako bo z našim zaposlovanjem. Ker mislim, da je naslov v tem pogledu pravi, kako se bomo odprli v tej Evropi in istočasno, kako bomo zaposlovali. Zlasti me skrbi posebno področje, to pa je brezposelnost na podeželju. Nihče ne računa, da imamo sedaj na kmetijah še toliko in toliko ljudi, za katere bi, če bi jih po kriterijih glede zaposlovanja in dohodka prešteli, bi ugotovili, da so brezposelni. In kam bo ta razvoj peljal - bojim se, da bo ta brezposelnost na podeželju samo naraščala in tega vidika v tem nacionalnem oziroma kot je ta naslov, v strateških ciljih tega zagotovila ne vidim, kam bo šla ta smer.
Tako kot so pa tudi že predhodniki govorili, pa gre predvsem za naš tehnološki razvoj, na katerega področju pa zagotovo zastajamo. Naša ocena, kako je s tistimi podjetji, kjer so večinski lastniki tujci, je lahko zelo različna. Spomnil bi samo na vprašanje Zlatoroga, ki je bil včasih, vemo, kakšen, sedaj je to Henkel - to boste Štajerci bolj natančno vedeli, kaj se tam dogaja, kakšen je razvoj, kam se vlaga in koliko imamo mi še svojih razvojnih, ne vem, a bi rekel oddelkov, institucij, pri večjih podjetjih, ki skrbijo za sam razvoj.
Spomnim se, da smo bili pred leti, kot občinarji na obisku v Nemčiji in tam so celo rekli, da dajejo eno četrtino za razvoj in posodobitev. Eno četrtino celotnega dohodka. Ali se to pri nas dogaja? Zato če govorimo o strategiji, bi v šolanje mladih ljudi morali več vložiti, predvsem pa se mi zdi, da se tako malo naredi v tej smeri, da bi mlade sposobne ljudi povabili tudi na tehnične, študij tehničnih smeri. Zdaj se večina odloča za humanistično smer.
Ko pa govorimo o regionalnem razvoju, pa mislim, da pa je to eno najbolj pomembnih stvari, če govorimo o bodoči Evropi kot Evropi - skupini regij. Zato mislim, da bi na tem področju morali pa dati večji poudarek in ravno na delu, da ugotovimo kakšne enote v Sloveniji pravzaprav bomo imeli, kakšne regije, da se na tem premalo dela in da bi tu morali nadaljevati.
In na koncu samo še eno misel, ki mi jo parkrat ponovil gospod, ki je 16 krat pripeljal pomoč za begunce v Škofjo Loko. Je rekel, ne razumem kako to, da pri vas vlagate samo v vikende in avtomobile. To je nemogoče. Našo miselnost bomo mogli temeljito spremeniti. In dokler tega ne bomo spremenili, da bo vsak gledal, kakšen bo imel vikend, pa kakšen avto, toliko časa Slovenci ne bomo dosegli kakšnega večjega razvoja. Kje bo treba pa to premakniti, tega odgovora pa jaz ne vem. Ker pa je to šele prva obravnava, računam, da bomo v drugi obravnavi že imeli kakšno boljšo usmeritev, kaj s tem narediti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa kolega Demšar. Besedo ima dr. Helena Hren-Vencljeva. 5 minutna razprava.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Lepo pozdravljeni. Imam formalno, samo dve minuti do dveh je, a ne in torej mi dejansko samo dve minuti preostane, če vas nočem preveč dolgočasiti. No, rekla bi tako, da mi, torej jaz bom podprla ta strateški plan, ker mislim, da so v uvodu te, torej cilji dobro opredeljeni. Imam pa pripombo na to, kako je potem tekst naprej razdelan, ker je preveč mlahav in premalo pozitivistično naravnan. Torej bi se ga dalo bistveno izboljšati. Seveda se zavzemamo za izobraževanje posebno še, ker novi tehnološki procesi in pa razvoj dela zahtevajo nove vrste poklicev in tukaj brez dvoma nekoliko kasnimo, tudi pri izobraževanju samem te potrebe ne zaznavamo dovolj. Vzpodbujanje podjetništva, o tem je že gospod Horvat govoril. Torej, če denarja ne bo, tudi ta cilj ne bo dosežen. Glede gibljivosti trga dela in pa, ta je pa seveda povezan tudi s sistemom informiranja o delovnih mestih, menim, da je treba ta sistem spremeniti in to je tudi pozitivno opredeljeno, vendar pa je v naravi Slovencev ta, da smo izredno zakoreninjeni v kraju, kjer smo se rodili ali pa morda v kraj, kjer smo se preselili in pa glede na velikost Slovenije bo zelo težko doseči, da bi nekdo iz Kopra hodil v Maribor v službo, če bo tam imel službo, torej stvari bodo zelo težko izvedljive.
Strinjam se, da je treba legalizirati nelegalne oblike dela, predvsem se pa strinjam z intenco, da je treba napraviti nekaj, da bomo zaposlili tudi tisto, tako imenovano težjo zaposljivo delovno silo ali pa delavce nad 50 let starosti. Namreč nedavno mi je eden teh potožil, ima 52 let in je rekel, od 20 kandidatov za delovno mesto in samo jaz izpolnjujem vse pogoje, vendar, ker sem star 52 let, me ne vzamejo.
Omenila bi tudi rada, da manjka ali pa sem spregledala možnost delne zaposlitve, to se pravi "parttime job", to je tudi stvar, na katero moram v bodoče razmišljati in pa več je poudarek na zaposljivost invalidov, ki so že zdaj v nekem smislu prizadeti v različnih pogledih, tako tudi za možnosti zaposlovanja in pa boljši možnosti dostojnega preživetja. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, dr. Hren-Vencelj. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo. Prehajamo na razpravo o predlaganih sklepih in stališčih. Povabil bi poslanske kolege, da se nam pridružijo. Najprej dajem v razpravo prvi sklep matičnega delovnega telesa, ki se glasi: "Predlog strateških ciljev razvoja trga dela do leta 2006 politike zaposlovanja in programov za njeno uresničevanje, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo besedila za drugo obravnavo." Ali želi kdo besedo o tem sklepu? Ta sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! Predlagam, da izglasujemo še ta dva sklepa in nato sejo za danes prekinemo. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Državni zbor ni sklepčen. Prehitro? Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa, da je ta predlog strateških ciljev primerna podlaga za pripravo besedila za drugo obravnavo. Imamo še en sklep.
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
V razpravo dajem še dodatna stališča, ki jih je pripravilo delovno telo, sta samo dve. Upošteva mnenje sekretariata in preuči mnenje komisije državnega sveta. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta stališča dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za stališča? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so stališča sprejeta.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Želim vas obvestiti, da bo državni zbor nadaljeval 19. sejo v torek 21. marca ob 14.00 uri z obravnavo 33. točke dnevnega reda - poročilo varuha človekovih pravic za leto 1998. Če bosta pripravljeni točki 16. in 38., bo zbor nadaljeval s tema točkama, sicer pa s točkami, ki so še preostale. Hvala lepa in na svidenje.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 17. MARCA 2000 OB 14.01 URI.)