Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Nadaljevanje 19. seje
(29. februar 2000)

Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora.
Seja se je začela ob 14.08 uri.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 19. seje državnega zbora.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jožef Zimšek, mag. Franc Žnidaršič, Vladimir Čeligoj, Branko Tomažič, Zoran Lešnik, Mario Gasparini, Herman Tomažič, Jelko Kacin, Franc Potočnik, Ivo Hvalica, Vincencij Demšar, Geza Džuban, Jože Možgan, Polonca Dobrajc, Roberto Battelli, Maria Pozsonec, za pričetek seje Anton Anderlič in Anton Partljič, Eda Okretič-Salmič, Alojz Peterle in za pričetek seje Aleksander Merlo.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. Prisotnih je 52 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije in tu prisotne tudi lepo pozdravljam.
Zbor bo današnje nadaljevanje 19. seje pričel z obravnavo 14. točke dnevnega reda, to je predloga nacionalnega programa razvoja telekomunikacij, zatem bo prešel na obravnavo 16.b točke, to je predloga zakona o dopolnitvah zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, ter nato po dnevnem redu dalje.

Prehajamo torej na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA NACIONALNEGA PROGRAMA RAZVOJA TELEKOMUNIKACIJ.
Predlog nacionalnega programa je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Ali želi besedo predstavnik vlade? Besedo ima gospod minister, mag. Bergauer.

MAG. ANTON BERGAUER: Spoštovani gospod predsednik, cenjene poslanke in spoštovani poslanci! Predlog nacionalnega programa razvoja telekomunikacij je bil obravnavan na vladi Republike Slovenije na njeni 140. seji in določeno tudi besedilo predloga za tretje branje. Njegova čimprejšnja obravnava in sprejem pa je nujen zaradi rokov v programu, ki so vezani na sprejetje programa zakonodajnega reda, Evropske unije. Državni zbor je na 16. redni seji 24.10.1999 opravil drugo obravnavo predloga nacionalnega programa razvoja telekomunikacij in sprejel sklep, da je predlog primeren za pripravo predloga nacionalnega programa za tretjo obravnavo, ter sprejel amandmaje, ki se nanašajo na sprostitev upravljanja podatkovnih, telekomunikacijskih, globalnih, širokopasovnih in multimedijskih storitev, pravno podlago za nadzor nad oblikovanjem strokovnega obračunskega sistema obratovalcev, ki imajo na trgu prevladajoč položaj in bo zagotavljal oblikovanje cen po dejanskih stroških, naloge neodvisnega regulatornega organa, nadalje na potrebno usklajeno delovanje državnih organov, pristojnih za različne vidike telekomunikacij v medijih in informacijskih tehnik v luči njegovega zbliževanja in na problem sovlaganj lokalnih skupnosti in posameznih investitorjev v javno telekomunikacijsko omrežje. Predlagatelj je pri pripravi besedila za tretje branje vgradil vse amandmaje in redakcijsko popravil oštevilčenje seznama uporabljene literature, kar je bilo nujno zaradi črtanja dela besedila v skladu z vsemi sprejetimi amandmaji. Vlada Republike Slovenije hkrati predlaga tudi amandma k 7.2. točki, privatizacija, črtanje petega odstavka, saj je bilo že v prvi in drugi obravnavi predloga nacionalnega programa razvoja telekomunikacij določeno, da se v programu ne omenja povračilo vlagateljev lokalne skupnosti, ampak le grobi okvir nadaljnje privatizacije Telekoma Slovenija, delniške družbe. Toliko.
Jaz predlagam, da bi v razpravi, kolikor je potrebno, tudi odgovorili na določena vprašanja in predlagam, da se sprejme. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru. Predlog nacionalnega programa je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Želi.) Prosim, kolega Presečnik.

JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Odbor za infrastrukturo in okolje je predlog nacionalnega programa za tretjo obravnavo obravnaval na seji 22. februarja letošnjega leta in po razpravi oziroma po obrazložitvi predloga nacionalnega programa glede na mnenje sekretariata državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve sprejel naslednja dva sklepa. In sicer, prvič: "Odbor državnega zbora za infrastrukturo in okolje predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog nacionalnega programa razvoja telekomunikacij, tretja obravnava, sprejme skupaj z amandmajem vlade Republike Slovenije, ki ga odbor podpira." In pa drugič: "Odbor državnega zbora za infrastrukturo in okolje predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da pooblasti sekretariat državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve, da ob pripravi končnega besedila nacionalnega programa razvoja telekomunikacij opravi popravke, ki se nanašajo na kazalo nacionalnega programa, pregled uporabljene literature ter druge manjše redakcijske nedoslednosti." Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Presečnik. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite o nacionalnem programu v celoti besedo predstavniki poslanskih skupin? (Želite.) Stališče poslanske skupine socialdemokratov bo predstavil gospod Zamernik.

BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Naša poslanska skupina podpira sprejem nacionalnega programa razvoja telekomunikacij, kajti v vso to problematiko smo se prek vseh faz postopka aktivno vključevali, tako da me sedaj čudi, resnično čudi predlog vlade o črtanju petega odstavka 7.2 točke nacionalnega programa razvoja telekomunikacij.
Ta amandma sem vložil v okviru druge obravnave na odboru za infrastrukturo. Lahko rečem, da so se vse poslanske skupine takrat strinjale s tem in ta moj amandma je bil povzet kot amandma odbora, ki je bil tu v državnem zboru sprejet z gladko večino. Sedaj pa presenečenje prek noči: vlada pripravi amandma, da se to črta. Upam, spoštovane kolegice in kolegi, da ne boste dovolili, da bi nam vlada tako drastično spremenila to zadevo in da amandmaja vlade ne boste podprli, kar bo storila tudi naša poslanska skupina. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na razpravo poslank in poslancev o nacionalnem programu v celoti. Pismenih prijav nismo prejeli. Ali želi kdo razpravljati? Petminutna razprava. (Ne želi.) Splošno razpravo zaključujem. Prehajamo na razpravo in odločanje o posameznih amandmajih.
Kot je bilo že povedano, imamo k nacionalnemu programu razvoja telekomunikacij en sam amandma, in sicer vlada predlaga amandma k točki 7.2 - privatizacija, "črta se peti odstavek". Ali želi kdo besedo o tem amandmaju? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem torej amandma vlade k poglavju 7.2 - privatizacija, "črta se peti odstavek". Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma k poglavju 7.2 - privatizacija ni bil sprejet.
Končali smo glasovanje o amandmajih. Prehajamo na glasovanje o nacionalnem programu v celoti.
Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ali je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb nacionalnega programa? (Ni.)
Na glasovanje dajem torej predlog nacionalnega programa razvoja telekomunikacij v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlog nacionalnega programa v celoti? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo sprejeli predlog nacionalnega programa razvoja telekomunikacij.
V razpravo dajem predlog sklepa, ki se glasi: "Državni zbor pooblašča sekretariat državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve, da ob pripravi končnega besedila nacionalnega programa razvoja telekomunikacij opravi popravke, ki se nanašajo na kazalo nacionalnega programa, pregled uporabljene literature ter druge manjše redakcijske nedoslednosti". Ali želi o tem dodatnem sklepu kdo besedo? (Ne želi.)
Ta dodatni sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za sklep? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo dodatni sklep sprejeli.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 16.B TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O POSLOVNIH STAVBAH IN POSLOVNIH PROSTORIH.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Miranom Potrčem. Ali želi predstavnik predlagatelja predloga zakona besedo? Prosim, gospod Miran Potrč, imate besedo.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Državni zbor Republike Slovenije je na 5. seji, 5. junija 1997 opravil prvo obravnavo tega zakona. Sočasno s tem zakonom v letu 1997 je v državnem zboru Republike Slovenije tekla tudi razprava o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji. Oba zakona sta vsaj glede pravice vračanja in poračunavanja vlaganj in glede nekaterih vprašanj varovanja najemnega razmerja vključevala podobno ali enako vsebino in zahteve. V razpravi o tem zakonu in v razpravi o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji se je pogosto zato postavljalo vprašanje, v katerem od obeh zakonov naj se materija vračanja vlaganj in varovanja najemnega razmerja uredi.
Zaradi tega smo se predlagatelji zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poslovnih stavbah in prostorih odločili, da počakamo s predlogom za drugo obravnavo vse do tedaj, dokler ne bodo rešena temeljna vprašanja v zakonu o denacionalizaciji. Ker nismo želeli, da bi ustvarjali priložnost, da se lahko izgovarjamo, kje in kaj naj bo urejeno. Predvsem pa tudi iz razloga, ker smo šteli, da bi bilo koristno, da bi se videla volja državnega zbora, na kakšen način je pripravljen nekatera vprašanja urediti. To se nam je zdelo posebej pomembno zaradi tega, ker je državni zbor ob prvi obravnavi predloga našega zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih kot eno od svojih stališč sprejel tudi opredelitev, da je potrebno vprašanja, ki so povezana z varovanjem položaja najemnika urediti ne glede na to, v kakšnih prostorih se ta poslovni prostor nahaja. Se pravi, ne samo v primeru vrnitve na podlagi denacionalizacije, ampak tudi za vsa druga vprašanja.
Posebej pomembno za pripravo našega zakona je bilo dejstvo, da je zoper odločitve, sprejete v spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji, bil vložen ustavni spor in da je ustavno sodišče v svoji odločbi u 1-326/98 z dne 14. oktobra 1998 sprejelo ugotovitev, da določbe 5. in 6. člena sprememb in dopolnitev zakona o denacionalizaciji, ki zadevajo pravice najemnikov poslovnih prostorov glede varovanja njihovega najemnega razmerja in glede zahteve za povrnitev materialnih vlaganj, niso v nasprotju z ustavo. In ustavno sodišče je torej menilo, da ni v nasprotju z ustavo, da se zaradi uveljavljanja pravice do gospodarske pobude v povsem spremenjenih družbeno-ekonomskih okoliščinah in razmerjih od časa, ko so bile sklenjene stare najemne pogodbe, najemnikom poslovnih prostorov v denacionaliziranih poslovnih stavbah in prostorih zagotovi, prvič, pravica do vrnitve vlaganj v povečano vrednost vrnjene nepremičnine, drugič, varovanje najemnega razmerja za čas, dokler vlaganja niso povrnjena. In tretjič, ekonomsko sprejemljiva najemnina.
Na teh izhodiščih odločitve ustavnega sodišča smo mi potem pripravili tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o najemnih stavbah in poslovnih prostorih za drugo obravnavo. Bistvo predlaganih rešitev je v tem, da naj bi se v vseh poslovnih stavbah in prostorih najemnikom omogočila vrnitev vlaganj v te prostore, ki so jih opravili pred 31. decembrom 1993. Šteli smo, da je to pač tisti datum, do katerega bi glede na sprejeto novo slovensko ustavo morali sprejeti oziroma uskladiti stare predpise. Ker zakon o poslovnih stavbah in prostorih v tem času ni bil še usklajen, smo šteli, da je to tisti datum, v katerem je možno reči, da še lahko veljajo neki stari odnosi, od tukaj naprej pa bi tudi najemniki morali vedeti, da se sklepajo popolnoma nova najemna razmerja, z novo vsebino odnosov.
Drugič. Predlagali smo, da se razen v primerih iz prve alinee prvega odstavka 25. člena zakona, to je pa v tistih primerih, v katerih bi najemnik uporabljal poslovni prostor v nasprotju s pogodbo, brez potrebne skrbnosti ali tako, da bi se v tem poslovnem prostoru delala občutna škoda, se pravi razen v teh primerih, ki sem jih zdaj navedel, je po našem predlogu mogoče odpovedati najemno razmerje šele takrat, ko se najemniku vrnejo vlaganja, ki jih je dal v ta poslovni prostor.
Tretjič. Menili smo, da razen v primerih, ki sem jih navedel, tudi ni mogoče najemniku, ki je fizična oseba in ima poslovne prostore v najemu kot poglavitni vir preživljanja sebe in svoje družine, poslovne prostore odpovedati, če mu lastnik ne ponudi drugih ustreznih poslovnih prostorov. In menili smo, da najemnina za poslovni prostor za čas, dokler niso vrnjena vlaganja, ne sme biti višja kot povprečna najemnina za podobne poslovne prostore.
Povedati moram, da so tako pripravljeni predlogi bili pripravljeni deloma v sodelovanju z vlado, še posebej pa tudi na podlagi pripomb, ki jih je dal sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, in da so v tem smislu dobili tudi podporo v matičnem delovnem telesu. Na podlagi predlogov in pripomb sekretariata smo z amandmaji ustrezno umestili tudi člene, da ne bi bilo dvoma o tem, kaj so nove določbe in na kakšno vsebino se nanašajo.
Edino odprto vprašanje, ki po mnenju vlade in po mnenju matičnega delovnega telesa ni dobilo resne podpore, je vprašanje novega 2. člena zakona, ki določa obveznost lokalnim skupnostim, da določijo maksimalno višino najemnine za poslovne stavbe in poslovne prostore, in sicer po našem predlogu 5% prodajne vrednosti poslovne stavbe ali poslovnega prostora, z dodatkom, da v primeru, če lokalne skupnosti te maksimalne najemnine ne določijo, velja, da najemnina ne more biti višja od 5% tržne oziroma prodajne vrednosti poslovne stavbe in poslovnega prostora.
Nam se je ta predlog zdel smiseln, posebej na podlagi ugotovitev, da je danes po podatkih, ki nam jih je zagotovilo društvo najemnikov poslovnih prostorov v denacionaliziranih stanovanjih ter zgradbah, najemnina v naši državi bistveno višja od najemnine v celo nekaterih razvitih metropolah evropskih držav in zaradi tega po svoji višini že ogroža neko normalno poslovanje in normalno delo v teh poslovnih prostorih. To se vidi tudi iz dejstva, da se najemniki poslovnih prostorov, posebej v starih mestnih središčih, ne samo v Ljubljani, tudi v Kopru, pa še kje, zelo pogosto menjavajo ali pa prostori ostajajo tudi nezasedeni, ker enostavno najemniki takšne najemnine ne morejo plačevati. Zato prosim, da kljub temu, da ta predlog 2. člena ni dobil, ustrezno preformuliran, podpore v matičnem delovnem telesu, da državni zbor o njem tudi resno razmisli.
Naj zaključim. Menim, da predlagane spremembe in dopolnitve zakona, vključno z vloženimi amandmaji, ki jih podpira matično delovno telo in v glavnem tudi vlada, predstavljajo podlago, ki bi nam omogočila, da vsaj za prehoden čas, dokler niso vrnjena vlaganja, in za pogodbe, ki so bile sklenjene pred 31. decembrom 1993, torej res v drugačnih ekonomskih okoliščinah, zavarujemo tudi vlaganja in najemna razmerja sedanjih najemnikov poslovnih prostorov, moram reči tudi v skladu z ugotovitvami ustavnega sodišča Republike Slovenije. Prosil bi pa še enkrat, da z ustrezno skrbnostjo, predvsem zaradi ekonomskega interesa, saj najemniki skrbijo ne samo za sebe in svojo družino, ampak ustvarjajo tudi nova delovna mesta, razmislite o tem, ali ne bi bilo smotrno tudi najvišjo najemnino za takšne poslovne prostore kot obveznost lokalnim skupnostim predvideti.
Mislim, da bi s sprejemom takšnih sprememb in dopolnitev zakona po dolgih letih naredili vsaj nek korak v smeri zahtev, ki jih dolgo časa že postavlja združenje najemnikov poslovnih prostorov v denacionaliziranih stavbah, in pripomogli k temu, da bi se ta vprašanja urejala ustrezneje tudi našim družbenoekonomskih razmeram. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Potrču, ki je predstavil predlog zakona za drugo obravnavo. Predlog zakona je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca odbora, predsednika, gospoda Presečnika, da poda kratko poročilo.

JAKOB PRESEČNIK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Odbor za infrastrukturo in okolje je predlog navedenega zakona za drugo obravnavo obravnaval v dveh oziroma na dveh nadaljevanjih in na koncu sprejel, torej podprl nekatere amandmaje predlagateljev, nekatere amandmaje vlade in nekatere amandmaje tudi zavrnil oziroma se do njih ni opredelil, glede na to, da je prej podprl oziroma sprejel svoje amandmaje. Konkretno poročilo je podano. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Presečnik. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? Državni sekretar mag. Blaganje ima besedo.

MAG. DUŠAN BLAGANJE: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani državni zbor! Vlada je v svojem mnenju, ki ste ga prejeli, poudarila, da v izhodišču ne nasprotuje predlaganemu zakonu in deli mnenje s predlagatelji, da je treba posebej urejati najemna razmerja v poslovnih prostorih, ki so bila sklenjena pred letom 1993, saj je mnenja, da so pozneje dejansko že bila upoštevana pri sklepanju novih najemnih razmerij, da so bile upoštevane tržne zakonitosti. Vendar pa vlada v svojem mnenju ocenjuje, da je vprašljiva določba 39.č člena predloga zakona, po katerem najemnega razmerja, sklenjenega s fizično osebo, ki ima poslovne prostore v najemu kot poglavitni vir preživljanja, ni mogoče odpovedati, če se najemniku ne ponudijo v najem drugi ustrezni poslovni prostori. Po mnenju vlade je omenjeno določbo, ki pomeni omejitev svobode razpolaganja z lastnino, treba bolj uravnotežiti z načelom varstva gospodarske pobude, in zaradi tega vlada v svojem mnenju poudarja, da bi se v teh primerih odpoved najemnega razmerja raje vezala na dolg odpovedni rok kakor pa na zagotavljanje nadomestnih poslovnih prostorov. V tem smislu je vlada tudi predlagala amandma k 39.č členu.
Kar zadeva najemnino za poslovne prostore, pa je vlada mnenja, da ni nobene potrebe po predpisovanju najvišje najemnine oziroma obveznosti lokalnim skupnostim, da omejijo najvišjo najemnino na 5% od prodajne vrednosti poslovne stavbe ali poslovnega prostora, in to mnenje vlada opira na iste razloge, torej uravnoteženost med načeli varstva lastninske pravice in gospodarske pobude. K temu na rob je treba poudariti, da je državni zbor nedavno pri urejanju neprofitnih najemnin za stanovanja določil zgornjo mejo neprofitne najemnine, ki je višja od 5% in znaša 5,08%, in bi torej tovrstno ali podobno omejevanje pri poslovnih prostorih pomenilo vnašanje načela neprofitnosti v najemna razmerja, ki se nanašajo na poslovne prostore, torej na pridobitno infrastrukturo, na enak način oziroma celo ostreje, kot je to namenjeno za bivalne prostore. Tudi v tem smislu je vlada predložila amandma, in sicer k 39.d členu. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Ker ima zakon samo tri člene, bomo šli kar po vrsti, razpravo pa bomo vodili na podlagi pregleda amandmajev z dne 14. januarja 2000.
Prehajamo k 1. členu in šestim amandmajem, ki so bili vloženi k 1. členu. Prvega predlaga skupina poslancev s prvo podpisanim Miranom Potrčem, delovno telo ga podpira. Drugi amandma, isti podpisniki, delovno telo podpira. Tretji amandma predlaga vlada, delovno telo ga ne podpira. Če je ta amandma sprejet, je potem amandma pod točko 4 brezpredmeten. Tega predlaga skupina poslancev, prvopodpisani Miran Potrč, delovno telo ga podpira. Amandma pod točko 5, skupina poslancev, prvopodpisani Miran Potrč, delovno telo ga podpira. Pod točko 6 predlaga amandma vlada. Odbor se ni opredelil, ker je podprl amandma pod številko 5. Odpiram razpravo k 1. členu in šestih dopolnilih. Gospod Potrč želi besedo.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Glede na razpravo predstavnikov vlade, gospoda državnega sekretarja rad bi povedal, da smo v vsem predlagatelji tudi z vlado usklajeni, razen glede vprašanja 39.č člena. Glede tega člena bi rad povedal naslednje.
Mi smo povzeli dobesedno rešitev iz obstoječega 25. člena zakona o denacionalizaciji. Menimo, če je zakon o denacionalizaciji rešil vprašanje v primeru, kjer je fizična oseba in ima te poslovne prostore v najemu kot poglavitni vir preživljanja sebe in svoje družine in da teh ni mogoče odpovedati, razen, če se ponudijo ustrezni najemni poslovni prostori - govorim o tistih pogodbah, ki so bile sklenjene do 31. decembra 1993, starih, ne teh novih - da bi bilo prav, če se je ta državni zbor odločil, da naj veljajo enaki kriteriji za vse najemnike, ne da ločujemo enkrat tiste v denacionaliziranih stavbah, enkrat drugje, da se sprejme predlog, ki smo ga dali predlagatelji, torej pod točko 4 in ga je podprlo tudi matično delovno telo, ne pa da se podpre amandma vlade. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Potrč. O amandmaju pod točko 4 glasujemo, če ni sprejet amandma pod točko 3. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo o amandmajih k 1. členu in prehajamo na odločanje.
Najprej dajem na glasovanje prvi amandma k 1. členu, predlagateljica skupina poslancev, prvopodpisani Miran Potrč. Delovno telo podpira. Iz razprave predstavnika vlade sem razumel, da razen tistih dveh amandmajev, kjer predlagajo svoj amandma, vlada ostale amandmaje podpira. Tako sem razumel nastop državnega sekretarja. Ugotavljamo prisotnost! Prosim za pozornost. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 1. členu? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 1. členu, skupina predlagateljev, prvopodpisani Miran Potrč, delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 3. Predlagateljica je vlada, delovno telo ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (25 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 3 sprejet.
To pa pomeni, da sedaj odločamo o amandmaju pod točko 5, kajti amandma pod točko 4 je postal brezpredmeten. Amandma pod točko 5 predlaga skupina poslancev, prvopodpisani Miran Potrč. Delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.) Če je ta amandma sprejet, je amandma - to piše v gradivu - pod točko 6 brezpredmeten.
Kdo je za ta amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 5 sprejet.
O amandmaju pod točko 6 ne glasujemo. Na glasovanje dajem 1. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
V razpravo dajem 2. člen. Torej pred tem dajem v razpravo amandma za novi 2. člen. V bistvu bi bil to potem, se bo prekvalificiral, če bo sprejet, bo to novi 1.a člen. Torej v razpravo dajem amandma za novi 2. člen, kot piše v pregledu amandmajev. Predlagateljica tega amandmaja je skupina poslancev s prvopodpisanim Miranom Potrčem. Delovno telo tega amandmaja ne podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta amandmaja za novi 2. člen dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Prosim za pozornost v dvorani! Nekoliko hitro je bilo. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (11 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
V razpravo dajem 2. člen. Na glasovanje dajem 2. člen. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
V razpravo dajem 3. člen, le-tega dajem tudi na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen? (36 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k razpravi o naslovu zakona. Ker ni razprave, zaključujem in dajem na glasovanje naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Prosim za pozornost. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (46 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Naslov zakona je sprejet.
V razpravo dajem še naslednji predlog sklepa: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi skupina poslancev, ki so predlagatelji zakona." Besedo želi gospod Potrč.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz bi glede na dolgo proceduro obravnave tega zakona, pa ne po krivdi državnega zbora, ampak ker je bilo mnogo odprtih vprašanj, predlagal, da glasujemo potem tudi o predlogu, da se tretja obravnava opravi v skladu z drugim odstavkom 194. člena. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Potrč. Najprej dajem na glasovanje predlog sklepa, kot sem ga prebral, da predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi skupina poslancev, ki so predlagatelji zakona. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (42 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Predlog sklepa je sprejet.
In na glasovanje dajem predlog dodatnega sklepa oziroma proceduralnega sklepa, ki ga je predlagal gospod Potrč, da bo državni zbor tretjo obravnavo tega zakona obravnaval v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta predlog sklepa dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (40 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Sklep je brez glasu proti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 16.C TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA OBVEZNE RAZLAGE 46. ČLENA ZAKONA O IGRAH NA SREČO. Predlog obvezne razlage je v skladu z 211. členom poslovnika državnega zbora pripravil sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predlog končnega besedila obvezne razlage je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Ali želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Razprave ni. Jo zaključujem. Ker je razprava zaključena in ker h končnemu besedilu obvezne razlage v skladu z drugim odstavkom 212. člena poslovnika ni mogoče vlagati amandmajev, prehajamo na glasovanje o končnem besedilu obvezne razlage. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep, da podpiramo končno besedilo obvezne razlage? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog obvezne razlage sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 16.D TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG OBVEZNE RAZLAGE 124. ČLENA ZAKONA O IGRAH NA SREČO.
Tudi predlog te obvezne razlage je v skladu s poslovniško določbo pripravil sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve. Ali želite besedo? (Ne želite.) Ali želi besedo poročevalec odbora za finance, ki je obravnaval to obvezno razlago? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Želite besedo poslanke in poslanci? Ker ni razprave, jo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog obvezne razlage. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagano končno besedilo obvezne razlage? (31 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog obvezne razlage sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 16.E TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG OBVEZNE RAZLAGE 127. ČLENA ZAKONA O IGRAH NA SREČO.
Predlog obvezne razlage je v skladu s poslovniško določbo pripravil sekretariat. Predstavnik ne želi besede. Odbor za finance in monetarno politiko ne želi besede. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Želite besedo poslanke in poslanci? Ker ni razprave, je le-ta zaključena.
Ker h končnemu besedilu obvezne razlage v skladu z drugim odstavkom 212. člena poslovnika ni mogoče vlagati amandmajev, prehajamo na glasovanje o končnem besedilu obvezne razlage. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlog obvezne razlage? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog obvezne razlage sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 16.F TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG OBVEZNE RAZLAGE 5. TOČKE 19. ČLENA ZAKONA O POLITIČNIH STRANKAH.
Predlog te obvezne razlage je v skladu z 211. členom poslovnika pripravil sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predlog končnega besedila obvezne razlage je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo.
Ali želi poročevalka odbora besedo? (Ne želi.) Predstavnik vlade? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Ali želite besedo poslanke in poslanci? Dr. Ribičič želi besedo.

DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovane kolegice in kolegi! Podpiral sem obvezno razlago, tako v odboru kot v komisiji za enake možnosti. Bistvo te razlage je v tem, da se v statutu politične stranke morajo določiti postopki in ukrepi, ki zagotavljajo enakopravnost spolov pri določanju kandidatk in kandidatov. Ta določba ni tako strogo zavezujoča, kot je tista zakonska določba, ki zavezuje stranke, da morajo s tajnim glasovanjem določiti kandidate in kandidatke.
Ta določba je torej precej svobodna in dopušča politični stranki, da se povsem svobodno in sama odloča, na kakšen način bo zagotavljala enakopravnost spolov. Edino, kar spreminja ta razlaga, pa je, da spreminja tisto možno tolmačenje zakona, po katerem ne bi bilo nobene konkretizacije, torej ne bi bilo nobenih določb, na kakšen način se enakopravnost spolov določa pri določanju kandidatk in kandidatov te politične stranke. Zaradi tega, kakorkoli je svobodna ta določba, je vendar zavezujoča v tem smislu, da če politična stranka ne bi spoštovala svojih lastnih določb, bi s tega vidika lahko bila kandidatna lista problematična, ker ne bi bila skladna z zakonom oziroma s takim tolmačenjem zakona, kot je predlagano v tej obvezni razlagi.
Mislim, da je ta rešitev neka minimalna rešitev. Neka minimalna določba, ki prispeva k večji enakopravnosti žensk pri vključevanju v politiko in pri kandidiranju za javne funkcije. Ampak je vendarle bolje nekaj kakor nič. Čeprav to ni nič posebnega, je vendarle nek manjši korak naprej v smeri zagotavljanja večje enakopravnosti spolov.
Zato bom to razlago podprl. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Ribičič. Besedo želi gospod Jelinčič.

ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Pozdravljeni vsi skupaj!
14. člen slovenske ustave govori o enakosti pred zakonom na ta način: "V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino". Vsi so pred zakonom enaki.
S to obvezno razlago nameravajo nekateri v državnem zboru spremeniti 14. člen ustave in preferirati določen spol pred drugim spolom. V bistvu gre za pozitivno diskriminacijo, ki naj bi ženskam prinesla prednost pred moškim spolom. Gre za pravzaprav klofuto ženskemu spolu, kajti mislim, da v tem primeru, ko hočemo nekoga preferirati, hočejo predlagatelji pravzaprav v samem izhodišču pokazati inferiornost tega spola. Jaz nikakor nisem za to. Ženske pri nas so enakopravne in zakaj bi jim pravzaprav na tak perfiden način enakopravnost jemali. Zato sem prepričan, da te razlage ne smemo sprejeti in naj ostane v zakonu, tako kot je zdaj. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jelinčič. Replika, dr. Ribičič.

DR. CIRIL RIBIČIČ: Seveda o tem, kaj pomeni pozitivna diskriminacija za tiste, na katere se nanaša, je seveda lahko neka posebna razprava. Gotovo pa logika, da pozitivna diskriminacija pomeni klofuto, ne pa nek ukrep v korist tistega, kateremu je namenjena, pač ne more biti sprejemljiv, saj potem bi morali govoriti, da je to katastrofa za manjšine, za druge podzastopane družbene skupine itd. Jaz se seveda strinjam s kolegom Jelinčičem, da je zelo pomemben 14. člen ustave in zagotavljanje enakopravnosti spolov. Gre seveda za konkretizacijo tega v praksi. Če se ozremo nekoliko okrog sebe, nam bo očitno, da nevarnost prevlade in pretiranih privilegijev ženskega spola pri vključevanju v politiko in pri zavzemanju najpomembnejših funkcij ni nobena nevarnost. Mi smo daleč od tega, da bi lahko govorili o neenakopravnosti spolov, lahko govorimo samo o neenakopravnosti žensk pri vključevanju v politiko in pri volitvah za odločilne funkcije. Zaradi tega so seveda različni možni ukrepi, ki so bili tudi predlagani. Poznate ideje o ženskih kvotah, ki so v marsikateri evropski državi privedle do tega, da to ni več veliko odprto vprašanje v teh državah, ker imajo, kot recimo na Norveškem in nekaterih drugih državah severne Evrope, takšno stanje, da imajo, ne samo v parlamentih, ampak tudi v vladah enakomerno razmerje moških in žensk.
Pri nas v tem parlamentu niso bili sprejeti takšni strožji ukrepi, zaradi tega je ta obvezna razlaga pač nek minimum, ki naj prispeva k izboljšanju sestave, ki bo bolj skladna s sestavo prebivalstva, v katerem pa resnično prevladujejo ženske, ker jih je več kot moških. Tako da mislim, da so vsi argumenti, strokovni in drugi, ki so bili povedani v zvezi s to strokovno razlago, podlaga za to, da takšno razlago podpremo. In vabim kolegice in kolege poslanke in poslance, da podpremo to razlago in s tem prispevamo k temu, da bodo stranke čutile večjo obveznost pri zagotavljanju enakopravnosti moških in žensk. To je možno namreč dosegati ali z zakonsko prisilo s kvotami ali pa z drugačnim odnosom političnih strank do tega vprašanja. In ta razlaga ravno poskuša spodbuditi politične stranke, naj same več storijo za to enakopravnost, da tega ne bo treba zavezovati na drugačen način, s tako imenovano pozitivno diskriminacijo. Se pravi, s to obvezno razlago ne uvajamo neke diskriminacije moških kandidatov, pač pa spodbujamo stranke, da zagotovijo večjo enakopravnost spolov. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Jelinčič.

ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa za besedo. Gospod Ribičič je sicer poskušal razlagati, kako naj bi ta zadeva izgledala in, konec koncev, je govoril tudi o dejanskem stanju. Vendar se mi zdi, da ravno dejansko stanje v njegovi politični stranki dokazuje, da ta izhodišča niso pravilna, kajti ravno Združena lista socialnih demokratov nima med poslanskimi kolegi nobene ženske, vse ostale stranke, tudi najmanjše, imajo poslanke v svojih vrstah.
Besedilo, kot je predloženo, da mora statut stranke izrecno določiti postopke in ukrepe pri določanju kandidatk oziroma kandidatov, zaradi česar ne zadostuje zgolj povzemanje ali zgolj izjava in tako naprej - ali to pomeni, da slovenska ustava ni dovolj, da mora v statutu stranke biti napisano, kako bo lahko kdo volil in da bodo, recimo, morale ženske v stranki priti na volišče z levo nogo naprej, moški volivci pa z desno nogo naprej? Mislim, da določanje in prisiljevanje ne prinese nobenih koristi. Mislim, da moramo pustiti ženskam, da se same odločijo, ali bodo šle v politiko ali ne bodo šle v politiko. Ravno tako moramo dovoliti ženskim volilkam, da same odločajo, katero kandidatko ali katerega kandidata izberejo, ne pa da bo politična stranka že v svojem statutu določala, ja, točno na tak način in ti lahko, ostali pa ne. Mislim, da je to zelo, zelo nedemokratično, in sodim, da je treba ta predlog obvezne razlage zavreči.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika na repliko, dr. Ribičič.

DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovane kolegice in kolegi! Argument, ki ga je gospod Jelinčič povedal, je že izrabljen - večkrat so ga povedali že kolegi iz ljudske stranke. Sedaj ne bom govoril o tem, katere funkcije opravljajo ženske znotraj naše stranke, pa na podlagi kandidiranja iz naše stranke, pomembne županske in druge funkcije, ampak bom rekel to, da tudi to, da nimamo ženske v naših vrstah, nas spodbuja k temu, da razmišljamo, kako bi to situacijo popravili, in je morda logično, da smo mi pri tem bolj dosledni kot pa nekateri drugi, ki imate samo po eno ali dve predstavnici v svojih poslanskih vrstah.
Seveda, stranke bodo lahko zelo različne pri tem. Slovenska nacionalna stranka se bo odločila za en način, združena lista za drug način, kdo drug za tretji način. Mi smo pred prejšnjimi volitvami predlagali za vse stranke, da bi imele obvezne kvote, eno tretjino ženskih kandidatk na svojih listah, vendar s tem predlogom nismo uspeli, tako da rezultat, kakršen je, je rezultat pač posledice odločitve državnega zbora, da takšnih določb ne določa. In ker ni naklonjenosti, da bi šli po takih poti, kot so šle nekatere druge države, po poti kvot, je najbrž smiselno spodbujati politične stranke, da naredijo, kar morajo narediti v okviru svojih statutov. To se mi zdi, da je v skladu z veljavno ustavno ureditvijo, da je koristno in da lahko privede do tega, da bo naš državni zbor v večji meri odražal sestavo prebivalstva, kot to velja za sedanji državni zbor. To so argumenti, zaradi katerih vas prosim, da podprete to razlago. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika na repliko, gospod Jelinčič. Gospod Bajc.

JOSIP BAJC: Kolegu Ribičiču, gospod predsednik, bi na kratko repliciral, ker je uporabil tudi, kako smo pri Slovenski ljudski stranki. Kolikor bo ta razlaga napisana tako, da bo v statutu združene liste pisalo, da obvezno kandidira v Zasavju ženska, da obvezno kandidira na listi združene liste ženska v Kopru, pa verjetno še v katerem volilnem okraju, potem bi pa jaz sprejel tako obvezno razlago, v nasprotnem primeru pa je ne morem sprejemati. Da mi nekaj nad ustavo opredeljujemo s statutom.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Ker h končnemu besedilu obvezne razlage v skladu z drugim odstavkom 212. člena poslovnika ni mogoče vlagati amandmajev, prehajamo na glasovanje o končnem besedilu obvezne razlage. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za besedilo, kdo je za predlog končnega besedila obvezne razlage? (19 poslancev.) Kdo je proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog obvezne razlage ni bil sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 16.G TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVA PREDLOGA UGOTOVITVENEGA SKLEPA DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE, KATERA NASELJA V REPUBLIKI SLOVENIJI IMAJO STATUS MESTA V SKLADU S PREDPISI, VELJAVNIMI V ČASU PODELITVE. Predlog tega ugotovitvenega sklepa je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi njen predstavnik besedo? (Ne želi.) Predlog ugotovitvenega sklepa je obravnavala komisija za lokalno samoupravo kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje komisije. Ali želite besedo, kolega Trofenik? Me sploh ne sliši. (Ne želite.) Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. (Ne želite.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Razprave ni, jo zaključujem. Dajem na glasovanje predlog ugotovitvenega sklepa državnega zbora Republike Slovenije, katera naselja v Republiki Sloveniji imajo status mesta v skladu s predpisi, veljavnimi v času podelitve. Ta predlog ugotovitvenega sklepa dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlagani ugotovitveni sklep? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je ugotovitveni sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Gradivo za 16.h točko dnevnega reda še ni v celoti pripravljeno, zato predlagam, da državni zbor opravi ratifikacije mednarodnih pogodb. V tem času tudi pričakujem, da bo gradivo pripravljeno. Prehajamo na 17. točko dnevnega reda. Pred nami je 15 ratifikacij mednarodnih pogodb. Prosim poslanske skupine, da zagotovijo prisotnost, da bomo odločali o teh točkah.

Prehajamo na 17. TOČKO DNEVNEGA REDA - to je na obravnavo PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O TRGOVINSKEM IN GOSPODARSKEM SODELOVANJU MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBILKE KOREJE. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog je obravnaval odbor za mednarodne odnose. Želi poročevalec besedo? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Poslanske skupine? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Ker ne želi nihče več razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti.
Ta predlagani sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep, da bomo glasovali le o predlaganem zakonu v celoti? (30 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlagani zakon v celoti. Ugotovimo prisotnost! (38 prisotnih.) Prehitro! Prosim, da ste pozorni! Glasujemo o zakonu o ratifikaciji sporazuma o trgovinskem in gospodarskem sodelovanjem med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Koreje. Ugotovimo sklepčnost drugič! (43 prisotnih.) Prosim za pozornost! Ugotavljamo prisotnost drugič! Prvič je bilo prehitro, kolega Jelinčič. Prosim, da prijavite prisotnost, sicer bomo imeli 10-minutni odmor. Ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.) Državni zbor ni sklepčen, sejo nadaljujemo ob 15.21 uri.

(Seja je bila prekinjena ob 15.11 uri in se je nadaljevala ob 15.21 uri.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ura je 15.21. Tretjič ugotavljamo prisotnost. Glasujemo o predlogu zakona v celoti. (53 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (29 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem je ta točka dnevnega reda zaključena.

Prehajamo na 18. TOČKO DNEVNEGA REDA - to je na obravnavo PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O TRGOVINSKEM IN GOSPODARSKEM SODELOVANJU MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN ARABSKE REPUBLIKE EGIPT O GOSPODARSKEM, INDUSTRIJSKEM, TEHNOLOŠKEM IN ZNANSTVENEM SODELOVANJU.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik odbora za mednarodne odnose? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ker ni razprave, jo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost - drugič! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost - drugič! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 19. TOČKO DNEVNEGA REDA - to je na obravnavo PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE BOLGARIJE O MEDSEBOJNEM POSPEŠEVANJU IN ZAŠČITI NALOŽB. Predlog tega zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose; predstavnik odbora ne želi besede. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Želite besedo poslanke in poslanci? (Ne želite.) Razprava je zaključena.
Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Prosim za pozornost. Drugič ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (38 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
Točka dnevnega reda je zaključena.

Prehajamo na 20. TOČKO DNEVNEGA REDA - to je na obravnavo PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN UKRAJINO O MEDSEBOJNEM POSPEŠEVANJU IN ZAŠČITI NALOŽB.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose; poročevalec odbora ne želi besede. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Želite besedo poslanke in poslanci? (Ne želite.) Razprava je zaključena.
Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Državni zbor ni sklepčen. Drugič ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (33 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem je ta točka dnevnega reda zaključena.

Prehajamo na 21. TOČKO DNEVNEGA REDA - to je na obravnavo PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN REPUBLIKO PORTUGALSKO O VZAJEMNEM SPODBUJANJU IN ZAŠČITI NALOŽB S PROTOKOLOM.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Želite besedo poslanke in poslanci? (Ne želite.) Razprava je zaključena.
Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (40 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (39 prisotnih.) Državni zbor ni sklepčen. Drugič ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (46 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
Točka dnevnega reda je zaključena.

Prehajamo na 22. TOČKO DNEVNEGA REDA - to je na OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO POLJSKO O VZAJEMNEM SPODBUJANJU IN ZAŠČITI INVESTICIJ. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo poslanske skupine? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Ker ni razprave, dajem na glasovanje predlog sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (42 prisotnih.) Državni zbor ni sklepčen. Ugotavljamo prisotnost drugič! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (47 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Državni zbor ni sklepčen. Drugič ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (43 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon sprejet.
S tem je točka dnevnega reda zaključena.

Prehajamo na 23. TOČKO DNEVNEGA REDA - to je na OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI DOGOVORA MED MINISTRSTVOM ZA PROMET IN ZVEZE REPUBLIKE SLOVENIJE IN MINISTRSTVOM ZA PRESKRBO, NASTANITEV, PROMET IN TURIZEM REPUBLIKE FRANCIJE O POGOJIH OPRAVLJANJA MEDNARODNEGA CESTNEGA LINIJSKEGA PREVOZA OSEB MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO FRANCIJO IN TRANZITU ČEZ NJUNI OZEMLJI. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik odbora? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem.
Dajem na glasovanje predlog sklepa, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Državni zbor ni sklepčen. Ugotavljamo prisotnost drugič? (45 prisotnih.) Sejo nadaljujemo čez deset minut ob 15.43 uri. Prosim vodje poslanskih skupin in sekretarje, da zagotovijo prisotnost poslank in poslancev.

(Seja je prekinjena ob 15.33 uri in se je nadaljevala ob 15.43 uri.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: ...To pomeni, da tretjič ugotavljamo prisotnost za glasovanje o predlogu sklepa, da bomo glasovali na podlagi drugega odstavka 213. člena poslovnika le o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (37 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (37 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Ta točka dnevnega reda je zaključena.

Prehajamo na 24. TOČKO DNEVNEGA REDA - to je na OBRAVNAVANJE PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE INDONEZIJE O GOSPODARSKEM, ZNANSTVENEM IN TEHNOLOŠKEM SODELOVANJU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Predstavnik vlade? (Ne želi besede.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose. Predstavnik odbora ne želi besede. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem. Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (36 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (40 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 25. TOČKO DNEVNEGA REDA - to je na OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O POSPEŠEVANJU IN MEDSEBOJNI ZAŠČITI NALOŽB MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN KRALJEVINO ŠPANIJO. Predlog zakona je predlagala vlada. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik odbora? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Ker ni razprave, prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (37 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (38 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
Ta točka dnevnega reda je zaključena.

Prehajamo na 26. TOČKO DNEVNEGA REDA - to je na OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO SLOVAŠKE REPUBLIKE O SODELOVANJU V KOMBINIRANEM PREVOZU. Predlog zakona je v obravnavo predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik odbora? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ni razprave.)
Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (37 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
Točka dnevnega reda je zaključena.

Prehajamo na 27. TOČKO DNEVNEGA REDA - to je na OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN REPUBLIKO PORTUGALSKO O ZRAČNEM PROMETU.
Predlog zakona je v obravnavo predložila vlada Republike Slovenije. Predstavnik vlade? (Ne želi.) Predstavnik odbora? (Ne želi.) Predstavniki poslanski skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Ker ni razprave, jo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (39 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (33 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
Točka dnevnega reda je zaključena.

Prehajamo na 28. TOČKO DNEVNEGA REDA - to je na OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN KRALJEVINO ŠPANIJO O ZRAČNEM PROMETU.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik odbora? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Poslanske skupine? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog sklepa, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (35 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
Točka dnevnega reda je s tem zaključena.

Prehajamo na 29. TOČKO DNEVNEGA REDA - to je PREDLOG AKTA O NASLEDSTVU SPORAZUMOV NEKDANJE JUGOSLAVIJE Z REPUBLIKO CIPER, KI NAJ OSTANEJO V VELJAVI MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO CIPER.
Predlog akta je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predstavnik odbora za mednarodne odnose? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Ne želite.) Razprava je zaključena.
Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bomo glasovali o predlogu akta v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog akta v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani akt v celoti? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sprejet.
Točka dnevnega reda je zaključena.

Prehajamo na 30. TOČKO DNEVNEGA REDA - to je OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO KRALJEVINE DANSKE O UREDITVI OBVEZNOSTI IZ DVOSTRANSKIH SPORAZUMOV O KONSALIDACIJI DOLGOV, SKLENJENIH V OBDOBJU OD LETA 1984 DO 1988 MED NEKDANJO SFRJ IN KRALJEVINO DANSKO. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predstavnik odbora za mednarodne odnose? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog sklepa, da bo državni zbor glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 31. TOČKO DNEVNEGA REDA - to je na OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI KAZENSKOPRAVNE KONVENCIJE O KORUPCIJI. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakon je obravnaval odbor. Želi predstavnik odbora za mednarodne odnose besedo? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Da.) Stališče poslanske skupine socialdemokratov bo predstavil Jožef Jerovšek.

JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Ob tako pomembni konvenciji oziroma ratifikaciji tako pomembne konvencije, kot so kazenskopravne posledice korupcije, bi pričakoval, da bo v sicer dokaj rutinskih zadevah parlamenta, se pravi ratifikacija mednarodnih konvencij, pa vendarle pri tej točki nastopil predstavnik vlade. Kajti, v naši poslanski skupini menimo, da je izredno pomembno, ne samo sama konvencija in njene posledice na naš pravni red in našo kazenskopravno zakonodajo, ampak da je tudi izredno pomembno osveščanje naše javnosti. Vendar izgleda, da je interes, da ta konvencija, ki nalaga državam članicam Sveta Evrope striktno zakonodajo na segmentu preprečevanja korupcije, gre mimo naše javnosti anonimno: dobesedno zamolčano.
Spoštovane kolegice in kolegi! Če pogledamo uvodne alinee pričujoče konvencije, potem nam je jasno, zakaj tudi v tem državnem zboru ni interesa, da se podrobno preuči celotna konvencija in da se skuša z njo čim bolj osveščati slovensko javnost. Sam bom prebral samo peto alineo uvoda k konvenciji, ki pravi: "Ob poudarjanju dejstva, da korupcija ogroža načelo pravne države, demokracijo in človekove pravice, spodkopava dobro opravljanje, poštenost in socialne pravice, izkrivlja konkurenco, ovira gospodarski razvoj in ogroža stabilnost demokratičnih ustanov in moralnih temeljev družbe."
Spoštovane kolegice in kolegi! To je esenca stanja v državni Sloveniji. Vse te pasti, ta zločesti rak, ki razjeda našo družbo, je v vseh posamičnih točkah te alinee naveden. Vsaka posamična točka, se pravi: ogrožanje načela pravne države, ogrožanje demokracije in človekovih pravic, spodkopavanje dobrega opravljanja, ogrožanje poštenosti in socialnih pravic, izkrivljanja konkurence, oviranje gospodarskega razvoja in ogrožanje stabilnosti demokratičnih ustanov in moralnih temeljev družbe je še kako prisotno v naši družbi.
Človeku se zdi, kot da je bila Slovenija povod za Svet Evrope, da se sprejema taka konvencija. Vemo, da je korupcija vpeta in se je priplazila v vrhove naše oblasti, vrhove vladajoče politike in iz tega razloga je seveda razumljivo, da ta ista vladajoča politika ne želi z vsebino te konvencije podrobno seznaniti naše javnosti.
Zato v socialdemokratski stranki predlagamo, da naj parlament poskrbi za čim boljšo obveščenost slovenske javnosti in bi bilo treba objaviti glavne poudarke, da bi se naši ljudje zavedali, kako globoko se je korupcija v naši državi zajedla v vrhove vladajoče politike. Kajti, pri nas včasih pospremijo določene korupcijske pojave z opazko, da se to dogaja povsod po svetu, da je to nekaj normalnega, da se ljudje pač znajdejo, ko so na oblasti, in tako naprej. Zaradi tega je tudi pomembno, da ta državni zbor ob ratifikaciji poskrbi za osveščanje oziroma za seznanitev slovenske javnosti z vsebino te korupcije. Kajti nekatere zadeve, ki jih navajajo poglavja te konvencije - recimo drugo poglavje: ukrepi, ki jih je treba sprejeti na državni ravni, in se nanašajo na aktivno podkupovanje domačih javnih uslužbencev, in 3. člen, pasivno podkupovanje domačih javnih uslužbencev - so še kako aktualne v Sloveniji. Zavedati se namreč moramo, da so tudi poročila o pripravljenosti Slovenije za vstop v Evropsko unijo problem korupcije v Sloveniji posebej poudarila in da so nas po tem kriteriju nekatere mednarodne organizacije uvrstile na Balkan; da je to tisti vezni člen, ki slovensko državo uvršča na Balkan. Zaradi tega bi bilo tudi treba, da bi pred tem državnim zborom predstavnik pravosodnega ministrstva pojasnil, katera kazniva dejanja, ki jih omenja konvencija in se nanašajo na korupcijo in jih ta konvencija opredeljuje kot kazniva dejanja korupcije, so v našem kazenskem zakoniku in v našem pravosodju enako opredeljena.
Ko se seznanjamo s to konvencijo, se zavedamo, da naše pravosodje in tudi našo zakonodajno vejo oblasti - se pravi, državni zbor - čaka ogromno dela, da bosta sledili intenci te konvencije, kjer so zapisane tudi mednarodne obveznosti posameznih držav, in da bomo končno v tej državi začeli aktivno preganjati korupcijo.
Ob tem bi še omenil, da bi rad tudi pojasnilo zunanjega ministrstva, da se tudi ob tej konvenciji ne bo zgodilo enako, kot se je zgodilo ob konvenciji o preprečevanju pranja denarja. Ali je v to konvencijo vgrajen kakšen "in" in "ali", ki bo za leto dni zavrl ratifikacijo te konvencije oziroma uveljavitev te konvencije, kot se je zgodilo pri konvenciji o preprečevanju pranja denarja. Kajti, s strani poslanca vladajoče stranke je bilo v tem tednu ugotovljeno, da so pri glasovanju njegove stranke prevladali privatni interesi. Ko pridemo tako daleč, da prihaja do tega razslojevanja, da znotraj vodilne stranke ugotavljajo, da so privatni interesi, ki niso v korist države, niti v korist občanov, prevladujoči, potem se, seveda, zavedamo, kako globoko se je korupcija zajedla v tkivo te države. Če bi bila konvencija o korupciji že prej sprejeta in bi naša zakonodaja sledila takšni konvenciji, ki jo je sedaj pripravljal Svet Evrope, potem se najbrž ne bi zgodili primeri, kot so Ljudska pravica, kjer je šlo za izredno korupcijsko zadevo in ki jo je ta državni zbor z glasovanjem večine nekajkrat namerno spregledal.
Mi vemo, da je bilo opozorjeno na korupcijske poskuse oddaje del hidrocentral na reki Savi. Zaenkrat je ta projekt, ker je bilo samih vladnih vrst opozorjeno na korupcijske poskuse, odpadel. Takih primerov bi lahko še naštevali, vendar mislim, da je dovolj in upam, da se, kolegice in kolegi poslanci, zavedamo, kako pomembno konvencijo bomo izglasovali in kako pomembne posledice prinaša ta konvencija v naš kazenskopravni sistem. Upam, da se bomo s tem tudi zavezali, da bomo skušali slediti določilom konvencije, ki bo v znatno pomoč pravnemu redu naše države. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Ali želite besedo poslanke in poslanci? Ne želite. Razpravo zaključujem. Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bo državni zbor glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ta predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (45 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (41 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Državni zbor je zaključil odločanje o točkah dnevnega reda, ki so zakoni o ratifikaciji mednarodnih pogodb.

Kot je bilo že prej napovedano, ste v tem času prejeli na klop POROČILO O ODGOVORU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE NA VPRAŠANJE POSLANCA ZMAGA JELIČIČA V ZVEZI Z JAVNIM RAZPISOM ZA IZBIRO IZVAJALCA S PREDHODNIM UGOTAVLJANJEM SPOSOBNOSTI ZA IZVEDBO PREDORA TROJANE. Kolega Jelinčič mi je sporočil, da je sedaj nujno zadržan, in predlaga, da bi državni zbor to točko opravil v nadaljevanju te seje dnevnega reda. Ali kdo nasprotuje temu? Prosim za kolegialnost, da vendarle o poročilu o odgovoru vlade Republike Slovenije na poslansko vprašanje odgovarjamo takrat, kadar imamo prisotnega tudi kolega, ki predlaga poslansko vprašanje.
Na glasovanje dajem predlog, da bo državni zbor 16.h točko dnevnega reda - razprava o odgovoru vlade Republike Slovenije na poslansko vprašanje poslanca Zmaga Jelinčiča, v zvezi z izbiro izvajalca del za predor Trojane opravil v nadaljevanju te redne seje. Ta proceduralni predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlagani proceduralni predlog kot sem ga pravkar predlagal? (26 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
V skladu z našim dogovorom in napovedjo tudi - s tem ste bili seznanjeni v petek, bo državni zbor pričel z obravnavo 32. točke dnevnega reda - obravnava interpelacije o delu in odgovornosti ministra za finance mag. Mitja Gasparija jutri ob 10.00 uri dopoldne. Prav tako je danes tudi odsoten varuh človekovih pravic, tako da državni zbor danes ne bo obravnaval 33. točke dnevnega reda.

Prehajamo na 34. TOČKO DNEVNEGA REDA - to je PREDLOG VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA UMIK PREDLOGA ZAKONA O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU NA PODROČJU ZNANOSTI IN TEHNOLOGIJE, DRUGA OBRAVNAVA IZ ZAKONODAJNEGA POSTOPKA.
Vlada Republike Slovenije je kot predlagateljica navedenega predloga zakona z dopisom dne 1.2.2000 državni zbor obvestila, da iz zakonodajnega postopka umika predlog zakona o organizaciji in financiranju na področju znanosti in tehnologije, druga obravnava, EPA 992. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog.
Predlog vlade, da se iz zakonodajnega postopka umakne predlog zakona o organizaciji in financiranju na področju znanosti in tehnologije, druga obravnava. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani predlog? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog vlade za umik navedenega predloga zakona iz zakonodajnega postopka sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 35. TOČKO DNEVNEGA REDA - to je OBRAVNAVA PREDLOGA SPLOŠNEGA DOLGOROČNEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE.
Gradivo je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Besedo dajem ministru za obrambo, dr. Franciju Demšarju.

DR. FRANCI DEMŠAR: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani zbor! Vlada je junija 1999 sprejela predlog splošnega dolgoročnega programa razvoja slovenske vojske in ga poslala v državni zbor. Predlog temelji na 82. členu zakona o obrambi, ki določa, da državni zbor sprejme splošne dolgoročnega programe razvoja in opremljanja slovenske vojske. Predlog programa predstavlja temeljni razvojni dokument za nadaljnje preoblikovanje in izgradnjo slovenske vojske vse do leta 2010.
V dosedanjem razvoju slovenske vojske je nesporno treba omeniti vsaj dve fazi. Prva faza, ki zajema obdobje osamosvajanja 1991, naglo popolnjevanje stalne sestave v letu 1991 in uvajanje rednega služenja vojaškega roka, ki se je začel z decembrom 1991. V letu 1993 je bil sprejet nov organizacijski razvoj, ki je bil ustrezno popolnjen in vzpostavljen do leta 1995.
Druga faza, ki zajema obdobje od priprave zakona o zagotavljanju sredstev za temeljne razvojne programe in njihovega uresničevanja, ki se je začelo koncem 1994. leta in ki pomeni uvajanje zahtevnejših borbenih sistemov v slovensko vojsko. Na tej podlagi je bilo možno začeti tudi nekatere aktivnosti za preoblikovanje takratne teritorialne obrambe v klasično vojaško organizacijo. Ta proces je še spodbudil zakon o obrambi leta 1995. Nesporno pa je, da tudi obdobje od leta 1995 do danes predstavlja le določeno vmesno fazo pri vzpostavitvi organizacije slovenske vojske, ki bo po strukturi, velikosti in sposobnostih primerljiva s sodobnimi vojaškimi organizacijami, upoštevaje seveda materialne, kadrovske in druge zmožnosti naše države.
Doseženo stanje pri razvoju slovenske vojske, njene naloge in seveda cilji, ki jih zastavljamo pri njenem razvoju zahtevajo, da sprejmemo tudi zelo jasno dolgoročno usmeritev njenega razvoja in opremljanja. To bo omogočilo tudi načrten razvoj, ustrezno normativno in drugo urejanje in seveda tudi učinkovitejše vključevanje Slovenije v integracije, ki so njen strateški cilj. Tako smo v preteklem letu izjemno pozornost posvetili dokončnemu oblikovanju predloga programa, ki ga danes obravnavate.
Pri pripravi predloga dokumenta smo upoštevali cilje usmeritve iz resolucije o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti iz konca 1993. leta, v katerih smo prvič jasno zapisali, da je naš cilj vključitev v Nato. Upoštevali smo tudi doktrino in strategijo vojaške obrambe, nacionalno strategijo za vstop v Nato in druge dokumente, sprejete v preteklih letih. Upoštevali smo dosežene rezultate pri vključevanju naše države v Evropsko unijo oziroma pri približevanju Natu. Zavedamo se, da samo dolgoročni program razvoja in opremljanja slovenske vojske ne zadošča za načrten, usklajen in organiziran razvoj celotnega obrambnega sistema. Zato je vlada v preteklem letu sprejela tudi najpomembnejše odločitve v zvezi z vrsto in hierarhijo doktrinarnih in razvojnih dokumentov v sistemu nacionalne varnosti in še posebej obrambe. Delo na teh dokumentih je v teku in v aprilu načrtujemo posebno konferenco, na podlagi katere bomo razgrnili strukturo, temeljne značilnosti in usmeritve v posamičnih dokumentih. Načrtujemo, da bi morali manjkajoče dokumente v fazi predloga sprejeti še pred počitnicami.
Prav tako se zavedamo, da je že v osnovi treba zagotoviti objektivne pogoje za uresničevanje dolgoročnega programa razvoja in opremljanja. Na kaj mislim? Predvsem na urejenost, povezanost in usklajenost najrazličnejših postopkov delovanja, ki veljajo v ministrstvu in slovenski vojski pri urejanju organizacijskih, kadrovskih, materialnih, funkcionalnih in drugih vprašanj. S tem namenom smo v preteklem letu izjemno veliko napora vložili v noveliranje in pripravo novih internih pravilnikov in drugih predpisov, gre kar krepko za nekaj deset le-teh. V ta sklop sodi tudi uveljavitev nove organizacije upravnega dela ministrstva in prenos nekaterih funkcij v vojsko. Te aktivnosti seveda nadaljujemo tudi letos in med najpomembnejšimi omenjam oblikovanje dopolnjenega celotnega sistema vojaškega šolstva ter usmerjanja strokovnega razvoja stalne sestave slovenske vojske. Prav tako oblikujemo celovit koncept delovanja logistike in še nekaterih drugih funkcij. Kot enega od predpogojev izpostavljam tudi naša prizadevanja, da zagotovimo transparentnost oziroma preglednost dela ministrstva in vojske.
Izhajajoč iz temeljnega spoznanja, ki smo mu bili priče v preteklih letih, ko se je delež izdatkov za obrambo in še posebej za slovensko vojsko v družbenem bruto proizvodu vse od obdobja 1992-1993, še posebej po letu 1993, vse do lani zniževal. Na drugi strani pa se je povečevalo število stalne sestave, uvajalo novo oborožitev in opremo, smo si seveda za ključni cilj pri proračunu za leto 2000 zastavili zaustavitev omenjenega padajočega trenda. To nam je ob vaši pomoči vsaj delno uspelo. To je, seveda, tudi najpomembnejše izhodišče, če želimo v prihodnjih letih načrtno razvijati slovensko vojsko. V nasprotnem primeru bo prihajalo samo do slabšanja stanja. Obseg financiranja obrambe je sploh eno od ključnih vprašanj, ki je bilo v preteklih letih prevečkrat podvrženo dnevni politiki, pri tem pa je bilo zanemarjeno osnovno dejstvo, da je treba po osamosvojitvi prav obrambo in še posebej vojaško organizacijo postaviti povsem na novo. To ni bilo potrebno ne pri policiji ne pri drugih strukturah, samo pri vojski. In, seveda, ni mogoče delati primerjav z državami, ki že desetletja in desetletja razvijajo svojo vojaško organizacijo. To je tudi razlog, da je temeljni cilj programa postopno doseči izdvajanje za obrambo v višini 2,3% družbenega bruto proizvoda.
Predlog splošnega dolgoročnega programa se vključuje tudi v najpomembnejše dokumente, ki so sprejeti v zvezi s približevanjem Natu. V prvi vrsti mislim na akcijski načrt za članstvo v Nato, ki obsega dvoletno obdobje, ter program partnerskih ciljev do leta 2006, ki ga prav sedaj začenjamo usklajevati. Temeljne opredelitve predloga splošnega dolgoročnega programa so upoštevane tudi pri pripravi sprememb in dopolnitev zakona o obrambi, ki so v zaključni fazi (predvidevam, da ga bo še ta sklic parlamenta obravnaval).
Kateri so bistveni poudarki v predlogu programa?
1. Povečanje deleža poklicne sestave od sedanjih 4.200 na 7.700, pri čemer naj bi se letno število povečevalo okrog 300. Ocenjujemo, da je to kadrovski maksimum, če želimo obenem izboljševati izobrazbeno strukturo in zagotoviti kontinuiteto. Sprva so bili cilji na tem področju še precej višji, vendar smo jih morali zastaviti čim bolj realno. Pri tem seveda velja opozoriti znova na dopolnitev celovitega sistema šolanja in tudi kadrovanja v slovenski vojski. Ob tem je bila proučena tudi ideja, ki se je v preteklem letu pogosto pojavljala v javnosti, češ, da bi morali vojsko profesionalizirati oziroma dopolniti s prostovoljnim delom. Res je, da so taki sistemi v svetu poznani. Dejstvo pa je tudi, da pri zmogljivostih, ki jih ima naša država, bo še nekaj časa treba ohraniti naborniški sistem, pa čeprav bomo vojno sestavo vojske radikalno zmanjšali. Pri tem se seveda odpirajo tudi vprašanja, povezana z ustavnimi opredelitvami inpd.
2. Naslednja bistvena značilnost je nadaljevanja modernizacije, začete s temeljnimi razvojnimi programi leta 1994. Gre predvsem za posodabljanje in dograjevanje sistemov, kot so zračna obramba, zveze, oklepno mehaniziranih enot, sil za zračno podporo, logistike itn. Vse to bo omogočilo višjo operativno pripravljenost, mobilnost in kompatibilnost s sodobnimi vojaškimi organizacijami. Prav na tem področju bo treba nadomestiti zaostanek, ki je velik, v primerjavi z vojaškimi sestavimi v severnoatlantskih integracijah.
3. Kot rečeno, radikalno bomo zmanjšali celotno sestavo slovenske vojske. Od sedanjih 67 tisoč na okrog 47 tisoč. Struktura teh sil bo obsega tri ašolone, in sicer: poklicno sestavo, enote z mirnodobnim jedrom in enote rezervne sestave. Glede na namen pa bodo to sile za hitro posredovanje, glavne obrambne sile in dopolnilne obrambne sile. Najpomembnejši del nalog, ki jih ima slovenska vojska v miru, se bo opravljalo s silami za hitro posredovanje. Glavne obrambne sile pa bodo najštevilnejše in usposobljene za izvajanje vseh oblik bojevanja. Zametki za take spremembe so bili že storjeni z drugačno organizacijo poveljevanja ter s spreminjanjem strukture določenega števila enot. V skladu s sklepi odbora za obrambo, ob obravnavi predlaganega programa smo ponovno proučili realnost načrtovanega obsega slovenske vojske tudi z vidika najnovejših sprememb političnih in varnostnih okoliščin v regiji in v Evropi. Ponovno smo ugotovili, da-le te niso take, da bi lahko spreminjali predlagani obseg slovenske vojske. Tudi materialne možnosti ne omogočajo, da bi z večjo dobavo sodobnih bojnih sistemov zmanjšali glavne obrambne sile. Ni odveč niti primerjava predlaganega obsega slovenske vojske, ki pokaže, da slovenska vojska predstavlja le 2,35 procentov skupnega prebivalstva. Povprečje v zahodnoevropskih državah je 3,5 procenta. Pri manjših državah, 5 do 10 milijonov prebivalcev, pa oborožene sile predstavljajo okrog 5,5 procentov. Predlagani ciljni obseg slovenske vojske je torej realen.
4. Kot pomembno značilnost je treba omeniti tudi povečevanje operativne sposobnosti, pri čemer mislim na celokupne zmogljivosti in zmožnosti za izvrševanje vseh nalog, ki jih ima slovenska vojska.
Prava tako bo vzpostavljena taka struktura enot in sil, ki jo bo možno uporabiti, upoštevaje seveda celokupen obseg slovenske vojske tudi pri izvajanju operacij v podporo miru.
Celoten program je razdeljen na dva dela: na obdobje do leta 2003 in obdobje po letu 2004. To naj bi bila tudi obdobja, v katerem bi še posebej opredeljevali prednosti, aktivnosti in naloge. Že v letu 1999 je vlada sprejela tudi izvedbeni dokument, obseg in strukturo slovenske vojske, prav tako s ciljnim letom 2010.
Spoštovani zbor! Predlagam, da podprete in sprejmete splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja slovenske vojske. To je program, ki je bistven za načrtno in učinkovito usmerjanje razvoja in krepitev vojske. To je program, ki kot temeljni razvojni dokument zagotavlja kontinuieteto in ki ga nujno potrebujemo.
Na to so opozorile tudi ocene tujih strokovnjakov. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala ministru za obrambo dr. Demšarju, ki je predstavil predlog splošnega dolgoročnega programa razvoja in opremljanja slovenske vojske. Poročilo - gradivo je obravnaval tudi odbor za obrambo kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o poročilu. Besedo ima gospod Petan.

RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani! Dr. Demšar nam je marsikaj tega obrazložil, kar je bilo tudi povedano na seji, tako da bi podal samo kratko poročilo.
Odbor za obrambo je na svoji 40. seji obravnaval predlog splošnega dolgoročnega programa razvoja in opremljanja slovenske vojske, ki ga je državnemu zboru v obravnavo predložila vlada Republike Slovenije. Ob obravnavi predloga splošnega dolgoročnega programa razvoja in opremljanja slovenske vojske so kot predstavniki vlade sodelovali minister dr. Franci Demšar, mag. Iztok Podbregar - načelnik generalštaba, mag. Alojz Jehar - namestnik načelnika generalštaba. Pri obravnavi predlog splošnega dolgoročnega programa razvoja in opremljanja slovenske vojske je sodeloval tudi dr. Anton Grizold, predsednik strateškega sveta, ustanovljenega pri ministrstvu za obrambo.
Kot gradivo je poleg predloga bilo priloženo tudi mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Uvodno obrazložitev k predlogu je podal minister za obrambo dr. Franci Demšar, ki je članom odbora predstavil tudi pravno podlago dokumenta in umestitev navedenega dokumenta v druge strateške dokumente, problematiko splošnega dolgoročnega programa razvoja in opremljanja slovenske vojske ter glavne poudarke v dokumentu.
Ob tem je bilo izpostavljeno iz tega dokumenta sledeče. Povečanje poklicne sestave slovenske vojske s sedanjih 4.200 na 7.700 pripadnikov v naslednjih 10 letih; nadaljevanje modernizacije slovenske vojske, začete s temeljnimi razvojnimi programi iz leta 1994; zmanjšanje celotne strukture slovenske vojske s sedanjih 67.000 na okoli 47.000 pripadnikov. Članom odbora pa so dokument tudi podrobneje predstavili mag. Iztok Podbregar - načelnik generalštaba in mag. Alojz Jehar - namestnik načelnika generalštaba, in, kot sem že omenil, dr. Anton Grizold - predsednik strateškega sveta, ustanovljenega pri ministrstvu za obrambo.
Amandmaji upravičenih predlagateljev k predlogu splošnega dolgoročnega programa razvoja in opreme slovenske vojske niso bili vloženi. Odbor za obrambo na seji tudi ni oblikoval svojih predlogov k splošnemu predlogu dolgoročnega razvoja programa in opremljanja slovenske vojske.
Člani odbora za obrambo so ob zaključku obravnave predloga splošnega dolgoročnega programa razvoja in opreme slovenske vojske sprejeli naslednji sklep: "Odbor za obrambo predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog splošnega dolgoročnega programa razvoja in opremljanja Slovenske vojske obravnava in ga sprejme."
Člani odbora so ob obravnavi predloga splošnega dolgoročnega programa razvoja sprejeli tudi naslednje dodatna sklepa: "Vlada Republike Slovenije naj do obravnave v Državnem zboru Republike Slovenije predlog splošnega dolgoročnega programa razvoja in opremljanja Slovenske vojske preuči v luči spremenjenih političnih in varnostnih okoliščin v regiji in v Evropi in dodatno preveri realnost načrtovanega obsega Slovenske vojske do leta 2010." In pa: "Sektor Državnega zbora za raziskave naj opravi raziskavo o vlogi in pristojnosti parlamentarnih odborov za obrambo pri nabavi vojaške opreme in nakupih orožja. Raziskava naj zajame države Evropske unije z daljšo parlamentarno tradicijo, kot so: Nemčija, Italija, Francija, Belgija, Nizozemska in podobno." Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Petan. Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Da.) Stališče poslanske skupine Slovenske ljudske stranke predstavlja kolega Franci Rokavec.

FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke podpiramo predlog dolgoročnega programa razvoja in opremljanja slovenske vojske. Ugotavljamo, da dolgoročni program upošteva predvsem, in izhaja tudi iz resolucije o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti, kakor tudi doktrino in strategijo vojaške obrambe, kakor tudi nacionalne strategije vključevanja v Nato in ostalimi dokumenti, ki izhajajo iz tega področja. Ob tej priliki bi še posebej poudaril najpomembnejša izhodišča, ki prinašajo omenjeni dokument - in mi dovolite, da jih še posebno izpostavim.
Prvo: povečanje poklicen sestave slovenske vojske, kakor tudi izboljšanje izobrazbene strukture. Pri tem bi še posebej poudaril, da dokument odraža postopno povečevanje poklicne sestave slovenske vojske, na drugi strani pa tudi zmanjševanje celotne sestave slovenske vojske.
Drugič. Postopno je potrebno doseči, da se za izvajanje dolgoročnih nalog za namene obrambe zagotovi v letnem proračunu države Slovenije finančna sredstva v višini 2,3% bruto domačega proizvoda.
Tretjič. Nadaljevanje modernizacije je treba izvajati tudi z začetnimi programi temeljnorazvojnih programov iz leta 1994, predvsem na posodabljanju in dograjevanju sistemov, ki pa morajo biti kompatibilni s sodobnimi vojaškimi organizacijami.
V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ocenjujemo, da dolgoročni program razvoja in opremljanja slovenske vojske mora odražati geostrateški položaj države Slovenije, ne bi bilo pa smiselno, da bi ta dokument prilagajali trenutni spremembi političnih in varnostnih okoliščin v regiji ali pa širše. V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se zavedamo nujnosti sprejetja navedenega dokumenta za našo državo, zato tudi v luči hitrejšega procesa vključevanja v zvezo Nato, predvsem pa hitrejšega razvoja in krepitve slovenske vojske, podpiramo, da omenjeni predlog državni zbor obravnava in sprejme po hitrem postopku. To argumentiramo tudi z dejstvom, da je dokument vsestransko usklajen, kar odraža tudi dejstvo v majhnem številu pripomb k omenjenemu dokumentu. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Rokavec. Ne gre za hitri, temveč za enofazni postopek.
Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pismenih prijav nisem prejel. Kdo želi besedo? (Nihče.) Zaključujem splošno razpravo. Ker tudi ni bilo vloženo nobeno dopolnilo s strani kvalificiranih predlagateljev, dajem na glasovanje predlog splošnega dolgoročnega programa razvoja in opremljanja slovenske vojske v celoti. Ugotovimo prisotnost! (36 prisotnih.) Še deset nas manjka. Ugotavljamo prisotnost - drugič! Prosim vodje poslanskih skupin, sekretarje oziroma namestnike vodij, da zagotovijo prisotnost. Ugotavljamo prisotnost - drugič! V tem času se nam je pridružilo deset poslancev. (41 prisotnih.)
Državni zbor bo sejo nadaljeval čez deset minut, ob 16.43 uri.

(Seja je bila prekinjena ob 16.33 uri in se je nadaljevala ob 16.45 uri.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotavljamo prisotnost tretjič za glasovanje o predlogu splošnega dolgoročnega programa razvoja in opremljanja slovenske vojske. (56 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je državni zbor sprejel predlog splošnega dolgoročnega programa razvoja in opremljanja slovenske vojske.
Dodatnih sklepov - v smislu klasičnih dodatnih sklepov - nismo prejeli. O dodatnem sklepu zbora pod točko 1 pa sem bil obveščen, da je pa že realiziran in je postal brezpredmeten. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 36. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO PA JE TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA NACIONALNEGA PROGRAMA ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI. Predlog nacionalnega programa je za tretjo obravnavo pripravila Vlada Republike Slovenije. Dr. Strel kot predstavnik vlade, prosim, da predstavite na kratko predlog nacionalnega programa v Republiki Sloveniji v tretji obravnavi.

DR. JANKO STREL: Spoštovani gospod predsednik, gospe poslanke in poslanci. Pri tekstu, ki je pred vami, ki opredeljuje nacionalni program športa v Sloveniji, lahko poudarim, da smo dosegli visoko stopnjo usklajenosti, tako javnega kot civilnega interesa, da praktično v tretjem branju ni bilo amandmajev. Mislim da za ta nacionalni program, ki je nastajal deset let, velja reči, da je vsaj v zadnjih petih letih v marsičem po vsebinski plati tudi prisoten pri realizaciji športa v Sloveniji, kar se kaže ob tem, da gre za usklajeno delovanje na področju športa, tako vrhunskega športa, športa za vse, športa otrok in mladine ter komercialnega športa.
Prav gotovo je te štiri segmente izjemno težko uskladiti. Mislim, da nam je uspelo. Želel bi izpostaviti, da gre za tudi v enem delu na račun tega programa, ki je na nek način v vsebinskem smislu bil v realizaciji, tudi za uspeh, ki se dogaja v slovenskem športu, kjer smo tako na področju športa za vse, ali športa otrok in mladine, ali vrhunskega športa, več kot podvojili učinek od leta 1995. Pokazatelj z olimpijskimi igrami bo v tem, da bomo imeli približno enkrat več olimpijcev, kot je bilo to v Atlanti in pod strožjimi kriteriji.
V tem času je bil storjen pomemben korak pri izgradnji športnih objektov, celo več bi lahko rekel, da nas je v danem trenutku situacija tudi presenetila z rezultati, ki so nad pričakovanji, tako da smo v zaostanku zlasti z nekaterimi objekti prireditvenega značaja. Seveda je pa treba izpostaviti, da imamo tudi težave, tudi probleme, ki se nanašajo predvsem na dejstvo, da je še vedno problem ustreznega dela z mladimi, tako tistimi, ki šport jemljejo za vsakdanji način življenja kot tistimi, ki so usmerjeni v vrhunski šport. Tukaj bo še marsikaj ostalo odprto in za dodelati. Tudi to se mi zdi pomembno, da smo v Sloveniji vse bližji policentričnemu razvoju športa. Če je do nedavnega veljalo, da so športniki svetovnega nivoja bili predvsem v delu od Tržiča do Ljubljane in se je končalo pri Kopru in vse kar je severozahodno, pa sedaj vendarle občasno imamo športnike svetovnega razreda tudi po drugih okoljih Slovenije in to, kar kažejo podatki s perspektivnimi športniki, je mogoče pričakovati, da bo ta uravnoteženost bistveno večja kot je tudi v današnjem času.
Predlagam, da ta nacionalni program sprejmete, predvsem zaradi tega, ker je doživel svojo delno verifikacijo na terenu, zato, ker je v veliki meri usklajen in predvsem daje iztočnico, da bo ta parlament v bodoče v večji meri kot do sedaj, znal ta projekt tudi finančno podpreti. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa državnemu sekretarju dr. Strelu. Predlog nacionalnega programa je obravnaval odbor za kulturo, šolstvo in šport kot matično delovno telo. Ali želi besedo poročevalec? Janez Mežan, predsednik odbora ima besedo.

JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Odbor za kulturo, šolstvo in šport je na svoji 31. seji obravnaval predlog nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji v tretji obravnavi.
Na odboru so sodelovali tako kot v celotnem sprejemanju nacionalnega programa prve in druge obravnave vsi zainteresirani iz področja športa. Do seje odbora ni bilo predloženih nobenih amandmajev. Na samem odboru je predlagatelj, to je državni sekretar dr. Strel, poudaril, da bomo s sprejetjem nacionalnega programa v bodoče hitreje reševali probleme na področju športa. Že sedaj pa opažamo bistven napredek tako na področju tekmovalnega športa kot tudi pri množičnosti udejstvovanja na tem področju.
Investicije v športne objekte se povečujejo. Eno od pomembnejših nalog, ki jih bomo morali v bodoče posvetiti še posebno pozornost, bo povečevanje obsega dela z nadarjeno mladino. Nacionalni program je usklajen z vsemi dejavniki in organizacijami na področju športa, med drugim tudi z olimpijskim komitejem Slovenije, združenjem športnih zvez kot osrednje športne organizacije.
Na koncu je odbor po krajši razpravi sprejel sklep, da odbor podpira predlog nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji v tretji obravnavi in predlaga državnemu zboru, da ga sprejme. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Mežan. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? Stališče poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije, Rudi Moge.

RUDOLF MOGE: Predsednik, hvala lepa za besedo. V liberalni demokraciji ocenjujemo, da je danes eden izmed pomembnih dni v državnem zboru zaradi tega, ker s sprejemom tega nacionalnega programa zaokrožujemo zakonodajo na področju športa, ki se je vlekla skozi parlament skozi dva mandata. Tu najprej, če se spominjamo, smo obravnavali zakon o športu, takoj za tem pa nacionalni program športa, ki daje temu zakonu finančne okvire. Pred sprejemom tega zakona do tretje obravnave je bilo potrebno opraviti mnogo usklajevan, prvič med zainteresirano javnostjo in javnim sektorjem in drugič med lokalno samoupravo in pa med državo. Mislimo, da smo z obstoječim nacionalnim programom te zadeve v redu rešili in lahko bi rekli, da ne dvomim v to, da bomo ta nacionalni program sprejeli, da smo potem tudi kot poslanci tega državnega zbora proti koncu mandata tudi strnili svoje delo z latinskim izrekom "mens sana in corpore sana" ali zdrav duh v zdravem telesu. Mi bomo vsekakor ta zakon podprli. Zakon bo omogočal rekreativni šport, omogočal bo vrhunska tekmovanja in si samo želimo, da bi majhen narod, ki smo kot dragulj te Evrope, naprej negoval to športno tradicijo in dosegel takšne vrhunske uspehe, kot jih je doslej.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine socialdemokratov, Janez Mežan.

JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Naša poslanska skupina bo podprla predlog nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji. Bi pa rad poudaril naslednje. To, kar poudarjamo pri sprejemanju tudi drugih nacionalnih programov. Nacionalni program je pogosto ena stvar, realizacija tega nacionalnega programa pa je ponavadi čisto nekaj drugega. Tako ugotavljamo pri drugih nacionalnih programih, pri vsakoletnem sprejemanju proračuna, da je nacionalni program v proračunu 50 ali še manj odstotkov uresničljiv, zato se seveda bojim, da je tudi ta nacionalni program le lepa želja, manj pa seveda realnost. V njem imamo zapisanih nekaj podatkov, nekaj stvari, ki jih seveda bomo morali vsako leto v proračunu tudi finančno ovrednotiti.
Na koncu nacionalnega programa imamo zapisano, da bo potrebno do leta 2010 za uresničitev tega nacionalnega programa zagotoviti na ravni države 3 milijarde in pol tolarjev na ravni lokalnih skupnosti dobrih 11 milijard, kar skupaj znese 14 milijard 706 in še nekaj tolarjev. To je denar, ki ni majhen, in bojim se, da ga ne bomo mogli tako enostavno uresničiti.
Seveda tudi drugi podatek, ki ga imamo zapisanega pri športnih objektih za načrtovano letno gradnjo 25.000 kvadratnih metrov športnih objektov. Če bomo hoteli res vsako leto 25.000 kvadratnih metrov športnih objektov nameniti za šport, bo potrebno v vsakoletnem proračunu nameniti kar nekaj denarja. Zato seveda ob vseh lepih željah, ki jih imamo zapisane v tem nacionalnem programu lahko samo upam, da bodo tudi res vse uresničene in da ne bodo ostale le lepa želja, in ta nacionalni program ob toliko drugih nekaj, kar je zapisano na papirju, ni pa seveda uresničljivo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, gospod Izidor Rejc.

IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje. V naši poslanski skupini menimo, da je ta program primeren oziroma tisti, ki nekako usmerja tudi v sedaj pravkar prihajajoče novo tisočletje našo državo v šport na vse smeri in na vse strani, ter privablja in menimo, da je prav, da ga bomo dobili. Lahko se spomnimo, da je bilo velikokrat v preteklosti, pa ne preveč daleč nazaj, ko so bili razni veliki dogodki in kreganja od Portoroža in vse povsod, se je dogajalo, ker so vse usmerjali in eden drugemu dopovedovali, kako in kaj naj bo s športom v Sloveniji.
Naj kakorkoli obračamo sem in tja, lahko ugotovimo, da smo postali izjemno uspešna športna nacija. Starejši se lahko spomnite predvsem let 1960, 1970, ko je bila to, recimo, Madžarska daleč najbolj uspešna nacija na svetu z izjemnimi dosežki na vseh področjih. Izgleda, da smo zdaj to poslali mi in je prav, da dobimo tudi dokument, ki je, prvič, optimističen, drugič, tisti, ki bo nam verjetno naložil tudi določena razmišljanja. Seveda, če bo uspešno poslovanje, uspešna ekonomija, uspešna država, potem ne bo problema tudi za tiste programe, ki so narejeni, in ki pomenijo, da se športna dejavnost in ves program športa v naši državi razmesti po celi državi.
Kar je najbolj pomembno ali vsaj pomembnejše, vsaj z naše strani menimo, je to, da je to predvsem priložnost mladi generaciji, ki je na razpotjih, takih in drugačnih preizkušnjah in da je ravno šport tista disciplina in tisto področje dejavnosti, v katerem lahko vsakdo najde sebi odgovor, in seveda ne zaide, kot se temu reče, na druga stranpoti. Menim, da je to najboljša popotnica v prihajajočem času. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Kolega Rejc. Stališče poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov predstavlja Samo Bevk.

SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor. Tudi v poslanski skupini Združene liste socialnih demokratov podpiramo nacionalni program športa v Republiki Sloveniji. Izražamo pa eno skepso ob poplavi številnih nacionalnih programov v naši državi, namreč bojimo se, da ta program ne bo ostal samo črka na papirju, zato bo še toliko bolj zavezoval ministrstvo za šolstvo in šport in vse športne organizacije v državi, da bodo ta nacionalni program športa tudi dejansko uresničevali.
Ob zadnjih zelo velikih uspehih slovenskih športnikov je prav gotovo kamenček v tem mozaiku uspehov tudi sprejem tega programa v državnem zboru. Seveda ta program še toliko bolj zavezuje vse, da bomo rezultate na tekmovalnem športu in v amaterskem športu še izboljšali. Kot rečeno, poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov bo nacionalni program podprla. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Tudi poslanska skupina Slovenske ljudske stranke bo v osebi Josipa Bajca predstavila svoje stališče oziroma mnenje.

JOSIP BAJC: Hvala gospod predsednik. Kolegice in kolegi. Tudi poslanci Slovenske ljudske stranke bomo podprli nacionalni program.
Osebno se mi pa odpira eno vprašanje, da niti en kolega, ki je predstavljal stališče poslanskih skupin in ki, bom rekel, oh in ah, pojemo hvalo temu nacionalnemu programu, razen, mislim, da kolega iz socialdemokratske stranke, ko je opredelil, da ta nacionalni program bomo uresničili s 3 milijardami 775 milijoni denarja, ki ga bo, če ga bo dala država, in z 11 milijard 131 milijonov denarja, ki ga bodo dale lokalne skupnosti, če ga bodo dale. In sprašujem se, glede na to, da sem poskušal prelistati ne vem kaj vse in glede na poznavanje zakona o financiranju občin, nikjer pa ne piše, kaj pa, če ne bo. Tako da izgleda, da smo zopet prišli do nekega nacionalnega programa, katerega podpiram vsi, ki je tudi ovrednoten z nekimi številkami, še enkrat pravim, približno 30% denarja naj bi zagotavljala država, približno 70% pa lokalne skupnosti. Tako, da upam in si želim in mislim, da s tem delim pričakovanje tudi poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, da bo to eden od programov, recimo, ki bo uresničen, in ne da bo doživel usodo nekaterih drugih programov, ki smo jih podobno hvalili, kot tega današnjega, na koncu se pa realiziralo od tega ni skoraj nič.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Še dve poslanski skupini nista povedali svoje stališče. Zaključujemo predstavitev stališč. Nacionalni program v celoti dajem v razpravo poslankam in poslancem. Gospod Jakič, gospod Jagodnik.

ROMAN JAKIČ: Spoštovani, gospod predsednik. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi. Moram seveda, sem v težki situaciji, ker ne morem replicirati gospodu Bajcu, ki je v imenu poslanske skupine govoril, čeravno je on repliciral drugim. Ampak kljub vsemu bom poizkusil povzeti del te diskusije.
Jaz osebno seveda sem vesel, da je nacionalni program športa v Republiki Sloveniji, po sprejemu zakona o športu oziroma na osnovi sprejema zakona o športu, prišel v tretjem branju in da ga bomo danes, vsaj sodeč po zagotovilih predstavnikov poslanskih skupin skoraj soglasno sprejeli. Predvsem me veseli dejstvo, da je nacionalni program športa v Republiki Sloveniji bil usklajen z vsemi dejavniki in organizacij na področju športa in seveda za to je treba pohvaliti ministrstvo za šolstvo in šport, predvsem pa državnega sekretarja, ki se je v tej luči seveda trudil, da dobi pač podlago ali mnenja vseh zainteresiranih. Tu ne govorim samo o olimpijskem komiteju, kot ene krovne organizacije, govorim seveda tudi o študentskih organizacijah, ki so bili povabljeni, društva in vsi ostali.
Drugo moram povedati, da nacionalni program športa, kot se ga bere, to seveda upošteva. In tudi tu pohvala za vse smernice s tega področja, ki smo ga sprejeli, ali so ga pred mano sprejeli v parlamentarni skupščini Svetu Evropa oziroma Svetu Evrope, od konvencije proti dopingu v športu, Evropski listini o športu, kodeks etike v športu, manifesta "Športu mladih" itn.
Predvsem zame je zelo pomembno, glede na to, da sem tudi predsednik odbora za šport in mladino v parlamentarni skupščini Sveta Evrope, da nacionalni program športa v Republiki Sloveniji upošteva predvsem vodilo Sveta Evrope, ki govori o športu za vse, ki je, kot so že nekateri pred mano tu rekli, šport za vse, ki je pomemben dejavnik, ne kot je zapisano samo za, je pomemben dejavnik, ki vključuje prebivalce vseh obdobjih življenja, ampak kot smo rekli, je predvsem pomemben dejavnik za razvoj mladih oziroma za zdrav razvoj same družbe in seveda vpliva na razvoj tega mladega človeka...
Saj bom končal gospod Bajc. Jaz sem vas poslušal, se opravičujem, če motim.
Jaz sem seveda hotel samo poudariti, da mene pa zelo veseli, da seveda nacionalni program športa in seveda v vsej proceduri od 1998 leta od zakona o športu, ko je bil sprejet, govori ravno o tem, da mora tudi lokalna skupnost nekaj in tukaj na nek način repliciram gospodu Bajcu, da je nacionalni, usmeritev nacionalnega programa ta, da bodo lokalne skupnosti in države sofinancirale šport po merilih za izbor in (Nerazumljivo.) letnih programov, ki jih bodo morali zadostiti posamezni nosilci in izvajalci športne dejavnosti.
In me veseli seveda, da je, toliko pa je demokratičen ta nacionalni program športa, da govori o tem, da bo seveda uresničevanje takega programa na lokalni ravni pač moral sprejeti občinski svet, na državni ravni pa seveda vlada. Ker menim, da seveda vsakič, ko se postavlja vprašanje odnosa države in lokalnih skupnosti do nečesa javnega dobra, potem se tehta, ali lokalna skupnost je dolžna plačevati nekaj, kar države ji z nečim, ali pa z nečem zapove. Jaz mislim, da seveda lokalna skupnost ni neka imaginarna, imaginarni stvor, ki visi, in seveda je lokalna skupnost tista, ki pa mora prvenstveno in zelo konkretno zadovoljevati potrebe, tudi na področju športa, predvsem pa potrebe, kot sem rekel izhajajoč iz zgodbe o mladih in njihovem razvoju oziroma tem, kar je gospod Rejc govoril, o tem, da seveda mladi, če imajo na izbiro mnogo, če imajo na izbiro seveda tudi športne aktivnosti in imajo dobre možnosti za udeležbo na športnih aktivnostih in je za njih poskrbljeno, seveda potem ne posegajo po nečem, kar je deviantno obnašanje.
Zato na zaključku naj povem, da z veseljem bom tudi seveda ta predlog nacionalnega programa oziroma nacionalni program športa v Republiki Sloveniji odnesel v Strasburg, kjer moj odbor že vrsto let vrši tako imenovani nadzor nad športno zakonodajo v državah sveta Evrope. Jaz osebno kot predsednik tega odbora, sem sodeloval na sedmih takih hearingih po Evropi in moram seveda reči, da je situacija na področju športa, ta, ki je napisana, ne samo v zakonu o športu, ampak v nacionalnem programu športa, ampak seveda tudi v samem življenju, moram reči, da seveda sem zelo navdušen, ko pridem domov in ko lahko primerjam, da je ta zavest o razvoju športa za vse, še enkrat poudarjam, za vse, ne samo vrhunskega športa, ampak športa za vse, pri nas na nek način počasi poskuša doseči seveda to skandinavsko stopnjo, ki pa je, jaz mislim, vsaj upam v tej državi cilj. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Jagodnik ima besedo, gospod Jelinčič in gospod Bajc.

JOŽE JAGODNIK: Lepa hvala gospod predsednik za besedo. Tudi jaz se pridružujem tistim, ki jih veseli, da smo uredili normativni del, potem ko smo sprejeli zakon o športu in zdaj še nacionalni program. Da delo ni bilo lahko in z levo roko narejeno, dokazuje tudi čas, ki smo ga vložili in ki smo ga porabili. In prav tako se pridružujem tistim, ki jih veseli, da je to bilo, to delo bilo usklajeno z vsemi dejavniki športnega življenja v Republiki Sloveniji z olimpijskim komitejem, zvezo športnih društev in z drugimi.
Poudaril bi zlasti pripombo odbora, ki poudarja, da bi morali v prihodnje posvetiti več delu z nadarjenimi športniki. Teh nadarjenih športnikov imamo brez števila in če ne bomo do njih pozorni, jih bomo seveda razsuli. Pred dnevi sem se vozil iz Gorice do Maribora, pa me je, ne bom govoril, kaj se je v Gorici zgodilo, veselilo nekaj drugega. Veselilo me je, da sem na tej poti, ob tistem lepem nedeljskem dnevu videl množice športnikov. Videl sem kolesarje, videl sem tekače, pa ne vrhunske kolesarje in ne vrhunske tekače, videl sem zmajarje, videl sem letalce - in to je tisto, kar ti daje vendarle neko zadovoljstvo, da smo dejansko športni narod. Da smo športni narod ne priča samo 50 kolanj, ki jih v letu dni naši športniki požanjejo širom evropskih in svetovnih prizorišč, ampak zlasti to, kar se dogaja vsak dan okrog športnih tekmovališč in sicer.
Poglejte, mi imamo ekipe, ki igrajo v ligi prvakov, pa spet ne bom govoril o svoji. Igramo v ligi prvakov v košarki, igramo v ligi prvakov v odbojki, igramo v ligi evropskih prvakov v rokometu, to seveda vse priča o tem, da so bila vlaganja v šport, v ta vrhunski del športa upravičena in da dajejo svoje sadove. Nacionalni program bo dal nek zagon za, recimo temu, nove ureditvene načrte in zdaj lahko priložim svoj piskerček. Včeraj smo na mariborskem mestnem svetu sprejeli recimo ureditveni načrt za največji slovenski športni park, to je Tabor, potem, ko smo podoben ureditveni načrt pred meseci sprejeli tudi za Ljudski vrt. Mislim, da je to pot, ko lokalna skupnost se začne načrtno ukvarjati tudi s temi svojimi belimi lisami, običajno so stadioni prepuščeni sami sebi ali pa peščici amaterskih, volonterskih delavcev, ki se na vse kriplje pač trudijo v okviru investicijskega denarja, ki ga imajo na voljo, da to vzdržujejo. Mislim, da je to pot.
Vendar pa bi na nekaj stvari, na vsaj dve, tri stvari opozoril, ko sprejemamo nacionalni program. Zelo me moti ekstremizem v športu, tiste skrajnosti, ki celo jemljejo življenja. Ne bomo se vračali daleč nazaj, ko lahko to ilustriramo s številnimi tragičnimi zadevami. Tu bomo morali biti vsi skupaj zelo pozorni, morda tudi poostriti zakonodajo.
Naslednja stvar je manj pomembna, vendar boleča. Morali se bomo dogovoriti, na kakšen način v študentskem športu narediti več reda. Mislim zlasti na financiranje športa na obeh slovenskih univerzah. Tu se pojavljajo zatikanja, pojavljajo se potrebe, ki so za dve tretjini večje kot so zmožnosti, država se pa do tega, v mislih imam ministrstvo, ne obnaša ravno tako, kot bi si športna univerza to zaslužila. Pa mislim, da tu ne gre za velike probleme, gre za boljšo koordinacijo in morda kakšno boljše razumevanje v okviru proračuna.
In še zadnja stvar, za katero mislim, da bi ji bilo treba posvetiti tudi normativno pozornost - poklicni šport. To je vrhunski šport, ki kljub temu, da smo naredili nekaj korakov naprej vendarle ni do konca urejen in dorečen, v več smereh seveda. Mislim, poklicni šport sam zase, poklicni šport kot reprezentant neke države in poklicni šport kot sestavni del, navsezadnje tudi davčne politike neke države. Upam, da bomo zmogli, da bo ministrstvo in strokovnjaki, ki delajo na tem, zmogli tudi ta napor, da naredimo korak več pri urejanju poklicnega športa. Hvala lepa za pozornost.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Jagodnik. Besedo ima Zmago Jelinčič.

ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa gospod predsednik. Meni je sicer zelo všeč, da smo sprejeli okvirni nacionalni program športa. Vendar pa imam vsaj dve pripombi.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ga šele bomo sprejeli.

ZMAGO JELINČIČ: Oziroma, da ga sprejemamo. Pravzaprav smo ga sprejeli, ker slišim samo hvalo, nihče se pa ne spušča v kakršno koli kritiko. In jaz se bom pa spustil v kritiko vsaj na dveh področjih, in to je financiranje športnih organizacij. Popolnoma neurejeno in narejeno, v bistvu pripravljeno na tak način, da uničijo bolj ali manj čim več športnih dejavnosti. Povem primer. Sem predsednik letalske zveze Slovenije in kako lahko letalska zveza posluje. Vse račune mora plačati izvajalcem, potem tistim, ki dajejo bencin, tistim, ki popravljajo letala in podobno. Mi moramo to plačati, ne vem od kod, in šele potem predložimo račune, plačane račune predložimo ministrstvu za šolstvo, ministrstvo za šolstvo v tridesetih dneh nakaže sredstva na letalsko zvezo, da jih mi dobimo nazaj. V tem času moramo najeti kredite, zato da lahko športna dejavnost teče. Obresti, ki jih moramo plačati za to, države nič ne brigajo.
Druga zadeva. Ko se tako zelo ženejo za šport - kot je rekel gospod Jakič: "Šport za vse in vsakogar." Mislim, kakšen šport za vse in za vsakogar, če je naša država edina v svetu uvedla trošarine za letalski bencin za šolanje pilotov, tako da bodo namerno uničili letalstvo v Sloveniji. Jaz razumem vlado, da hoče imeti in da želi imeti ljudi, ki ne znajo ničesar, ki so čim bolj zabiti, ker bolj kot so zabiti, lažje jih vlečejo za nos. Ampak navkljub vsemu, takih zadev res ne moremo dovoljevati, in to dela naša vlada. Kje potem lahko govorimo o športu za vse in za vsakogar, lepo vas prosim.
In ko se je govorilo o raznih rekordih in v katerih ligah vse tekmujejo naši športniki. Res je. Ampak gospod Jagodnik, poglejte. Ko ste govorili, ko ste gledali zmajarje in pa letalce itn. V Sloveniji je bil dosežen svetovni rekord, Slovenec ga je dosegel. In zdaj? Svetovni rekord! Med vsemi letalci, ki veste, kakšni so po svetu in koliko denarja imajo, in zgleda, da bo to zadnji svetovni rekord, ki ga je dosegel nek Slovenec, ne samo pri nas, ampak kjerkoli, zaradi tega, ker bo letalstvo moralo izumreti, ker se vladi ne zdi vredno, da bi dala, da bi ukinila trošerine za bencin, za katerega pravi - vlada mi je namreč pisala - da ne morejo dovoliti, da bi na bencinski črpalki piloti kar oziroma letalci tankali bencin. Zato, ker vlada sploh ne ve, kakšen bencin letala trošijo in ne moreš z istim bencinom leteti po zraku in ga v avtomobil natočiti, da to pač ne gre.
Skratka, nedodelano, navzven izredno lepo, navznoter pa črvivo, tako kot kakšna rdeča jabolka in jaz upam, da ne bo slovenski letalski šport tista Trnuljčica, ki bo morala ugrizniti v to jabolko in zaradi nesposobnosti in neumnosti vlade ter še posebej ministrstva za finance, da bo moralo to letalstvo kot Trnuljčica zaspati za ne vem koliko let, dokler ga ne bo zbudil kakšen dober princ, ki zagotovo ne bo iz te vlade. To je en segment. Zagotovo je pa ta segment zelo pomemben in med najpomembnejšimi zato, da ostanejo nekatere športne panoge. Jaz sem se na letalstvo namenoma skoncentriral, še posebej zaradi tega, ker Slovenci sodimo med same pionirje letalstva na svetu. Navkljub temu zgleda, da bo nekdo naredil vse, da bo to izničil, uničil in uničil en del slovenske nacionalne biti, tako kot so uničili že marsikaj. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Bajc, replika? Razprava? Razprava, prosim.

JOSIP BAJC: Gospod predsednik, hvala. Nikakor nisem hotel biti pri svoji razpravi, mislim da nisem nikomur tudi repliciral, edino rekel sem, da je kolega iz Socialdemokratske stranke uporabil edini številke, ki so v obrazložitvi tega nacionalnega programa. Tudi nikakor nisem v svoji razpravi rekel, da poslanci Slovenske ljudske stranke ne bomo podprli tega programa. Tudi osebno ga bom podprl, izrazil sem pa nekaj dilem, ki izhajajo iz teh številk. Da je temu tako, bom pa nekaj navedel, da se že sedaj, če govorim zdaj s področja lokalne skupnosti, iz katere prihajam. Mi 3% že sedaj bistveno več namenjamo sredstev, kot je po tem v programu, kolikor sem uspel na hitro preračunati, 3% primerne porabe občinskega proračuna namenjamo za program športa. Od 900 pa nekaj milijonov namenjamo okoli 28 milijonov za program s tem, da dodatno 1% namenjamo pa za programe mladih, ki vključujejo tabornike, skavte, planince in ne vem kaj vse, ki so tudi del športa. In dodatno, približno en procent za razne prireditve, kjer se bodisi na športni ali kakršen drugi način mladi razdajajo oziroma udejanjajo.
Jaz tudi nisem rekel, da do sedaj ne lokalna skupnost in tudi ministrstvo za šolstvo in šport niso sodelovali. Smo, tudi prav v zadnjem obdobju, smo zgradili ponovno eno od telovadnic, telovadnico v Postojni, pri eni od osnovnih šol, ki ima približno 760 otrok, in ki do danes ni imela telovadnice. Ampak še enkrat ponavljam, ne vidim realne možnosti realizacije tega programa. Sicer imamo zakon o športu, ampak mi s tem programom predvidevamo približno kritje, še enkrat ponavljam, 30 procentov iz sredstev države, ki bo za posamezno in tam imamo pri vsakih področjih, po vrstah športa do starostnih struktur, država, razlike bodo pa lokalne skupnosti. Jaz upam, saj pravim, da bo sledila zakonodaja, tako s področja, ko bomo sprejemali državne proračune, da se bodo ta sredstva zagotavljala, da tisti del, ki naj ga zagotavlja država, predvsem pa ko se bo določala glavarina oziroma ko se bodo določala sredstva lokalnim skupnostim, da bodo tudi ta zadoščala, da bodo vse lokalne skupnosti lahko zagotovile tisti del sredstev, potreben za uresničevanje tega programa.
In mogoče samo še, zakaj sem tudi prej rekel oziroma skepso. Mi smo pred časom sprejeli tudi neko, neki kulturni tolar. Prej sem spraševal in so mi nekateri, ki se na te zadeve bolj spoznajo, ker nismo opredelili vnaprej virov, pa v celoti ga zagotavlja država, je zgleda, ta program se uresničuje trenutno baje z 48, 49 procenti.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kdo še želi besedo? Gospod Malovrh, gospod Mežan.

JURIJ MALOVRH: Hvala lepa za besedo. No jaz ko sem zdajle ta nacionalni program pregledal malo, pa tudi kolega Bajc me je opomnil na to. Bom podprl ta nacionalni program, pa moram reči, da je precej skromen. Kajti lokalne skupnosti dajejo precej več in zdaj če se bom hotel držati tega nacionalnega programa, po koliko dajejo lokalne skupnosti, bo treba kar za okrog 12 procentov zmanjšati sredstva, da bom zadostil temu nacionalnemu programu, kar pa šentjurskemu športu ne bo v prid.
Kajti moram se na tem mestu pohvaliti, čeprav je občina Šentjur na demografsko ogroženem področju, pa vendar tudi tu so neki zanesenjaki, ki delajo zastonj. Tu pa piše, da jih je treba plačati. Delajo zastonj in sicer imamo fusbalerje zdaj v drugi ligi, vendar so malce bolj proti koncu, ker imajo finančne težave, medtem ko pa košarkarji se borijo za prvo ligo. V borilnih veščinah v taekwondoju imamo fanta, ki je bil drugi na svetovnem prvenstvu, potem imamo Himalajca in imamo tudi atlete, ki posegajo po medaljah. Tako da nam ni žal dati sredstev za to. Vendar pa bi lahko rekel, da pa so nekatere zadeve tukaj takšne, ki pa napotujejo, mislim, da bolj napotujejo lokalne skupnosti na samo delo, pa na usmerjanje, kot pa da predpisujejo. Kajti, če je predpisano, je precej nerodno potem. Tisti, ki se mu zdi, da je upravičen, to enostavno zahteva. Mislim, da je ta nacionalni program tudi tako usmerjen, da bolj napotuje, kot pa da odreja. In, kot sem rekel, ga bom podprl.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Mežan ima besedo, nato pa državni sekretar, doktor Strel.

JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Ker že ravno razpravljamo o tem denarju, približno 70% lokalne skupnosti, 30% država in ker bo najbrž doktor Strel še odgovarjal, imam nekaj vprašanj. Vendarle bi bilo dobro vprašati tudi naslednje: koliko do sedaj dajejo lokalne skupnosti za šport? Koliko tega denarje je, ali je približno ta denar, ki je tukaj zapisan v nacionalnem programu? In še drugo vprašanje. Zakaj pravzaprav dajejo lokalne skupnosti denar, za katere segmente športa? Ali je to predvsem rekreacija, šport za vse, ali je to vrhunski šport, kakovostni šport in vse to, kar imamo navedeno v samem nacionalnem programu? Torej, ali je ta program nastal na podlagi sedanjega financiranja športov lokalnih skupnosti, ali je to nek program, ki je zopet nastal, kaj vem, izven realnosti in ravno zaradi tega, ker je nastal izven realnosti, ne bo pač uresničljiv. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Doktor Strel.

DR. JANKO STREL: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Moram reči, da sem zelo vesel, da je v tem parlamentu kar nekaj poznavalcev športa. Jaz sem pa poskušal pomagati, da boste postali še nekaj več. Če najprej izpostavim ta nacionalni program, ni noben laboratorijski produkt ali nekaj, kar bi bilo revolucionarno. Ta nacionalni program je odraz dejstev v praksi. In to mislim, da je tisto, kar je največ in zato ta nacionalni program zavezuje. Bom poskušal z nekaj podatki zadevo tudi dokumentirati.
Verjetno je presenetljivo, da kljub temu, da smo na nivoju državnega proračuna uspeli bistveno povečati finančna sredstva za šport v zadnjih petih letih. Toda tempo na občinskem nivoju je bil večji. Če smo startali z razmerjem 25 : 75 pred petimi leti, potem smo imeli leto nazaj razmerje 18 na eni strani in seveda na drugi strani toliko več. Skratka, razmerje je tako v skladu z vašim sklepom iz drugega branja, da je potrebno povečati državni delež in to smo tudi storili, tako da prihajamo sedaj do razmerja približno 70-30.
Ta nacionalni program ni daleč od tistega, kar je praksa. Mi moramo izpostaviti, da je eno, kar smo imeli primerno porabo oziroma zagotovljeno, in drugo kar je realizacija. To je eno izmed redkih področjih, ki je imelo leta in leta, torej v zadnjih petih letih, na račun nekaterih posegov, ki smo jih seveda izvedli, bistveno večji delež za šport, kot je sicer bilo izračunano. To je najmočnejši dokaz, da ste dali denar tja, kjer so ga znali tudi racionalno porabiti. Namreč mislim, da je ena izmed poant, da smo v slovenskem prostoru v preteklih letih uspeli racionalizirati ta proces. Ne govorim pa, da smo ga zaključili, da tukaj ni seveda tudi dodatnih rezerv. Skratka, zaradi tega mislim, da je to nacionalni program, ki je realen, je zavezujoč in sem prepričan, predvsem na račun tega, ker šport vsak dan postaja bolj način življenja, da se bo seveda tudi uresničil.
Pripomba o športnih objektih. Potrebno bo zadržati takšen tempo izgradnje športnih objektov, kot smo ga zabeležili v zadnjih treh letih. To je sporočilo tega nacionalnega programa in mogoče bo seveda priti še do boljšega standarda, kot smo si zagotovili. Je pa seveda res, da v slovenskih občinah imamo razmerje, realno razmerje, 1:10, koliko posamezne občine dajejo za šport. Nekatere danes kar nekaj več, kot bi bilo potrebno, da realiziramo to, kar je tukaj zapisano, jih je seveda pa na drugi strani nekaj takšnih, ki še v to fazo pravzaprav niso stopile, da bi šport tudi zares vzele.
Bilo je sporočeno, kaj tudi za varnost v športu? To je ena izmed zadev, ki mene najbolj boli. Namreč, vsako leto imamo 50 mrtvih, po različnih segmentih. Uspeli smo vsaj na enem segmentu, to je plavanja. To številko tudi že statistično zmanjšati za približno pet na leto, ker se že sistemsko pojavlja. Je pa nekaj odprto, ko gre seveda za ekstremne športe, ko bo v perspektivi potrebno zagotoviti na osnovi analiz neke drugačne ukrepe, da se nam ne bo to dogajalo, kot se nam danes.
Tudi s študenti stvari niso tako slabe, kot se vidi. Toliko kot smo v teh petih letih naredili z objekti ob športni dvorani v Mariboru, v Kranju, v končni meri v univerzitetnem bazenu v Ljubljani, toliko se ni naredilo v nekaj desetletjih. Je pa res, da imamo probleme z organiziranostjo znotraj študentskega športa in kot kažejo podatki se tudi v zadnjih letih izboljšuje in bo mogoče narediti kakšen korak naprej.
Poklicni šport, oziroma komercialni je tisti, ki stopa v evropske primerjave, ki bo zahteval še marsikatero rešitev, toda že zdajšnja zakonodaja, s tako imenovano opredelitvijo poklicnega športnika, ki poklicne športnike uvršča v enakovreden status, kot so kulturni delavci, samostojni novinarji, duhovniki in še nekateri profili, to je pač eden izmed korakov, siguren pa sem, da bo mogoče na osnovi davčnega sistema o tem še razpravljati in sprejemati korake k vzpodbujanju tovrstnega razvoja, ker vendarle šport je tudi področje, ki je iz ekonomskega vidika iz dneva v dan pomembnejše. Naj vam samo izdam en podatek. Slovenski državljani iz svojega družinskega proračuna letno namenijo nekaj več kot 40 milijard za športno opremo. Mislim, da sem s tem podatkom vse povedal, kako seveda ta šport živi v tem prostoru in je v zadnjih petih letih praviloma šel s stopnjo nekaj nad 30% realnega povečanja letno. To seveda so podatki, ki nas navdušujejo s tem, da bo to mogoče seveda tudi realizirati.
Problem gospoda Jelinčiča mislim, da je specialen, poseben. V Evropi je model razvoja letalske zveze Slovenije, ki se opira predvsem na ministrstvo za obrambo, in bo en ta zamik potrebno urediti in bo ta šport prav gotovo tudi v naprej lahko živel, tako kot se temu seveda tudi spodobi. Hvala vam, kolegi. Bi mogoče samo to dodal na koncu. Ravno minister je jutri v Bruslju, kjer bo predstavljal slovenski model športa, ker smo bili posebej povabljeni. Kar nekaj takšnih predstavitev smo imeli pa že po različnih evropskih državah, v katerih so se odločili na osnovi naših dokumentov, prevedenih v angleški jezik, da se jim je zdelo vredno, da jim našo izkušnjo predstavimo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Replika na vašo razpravo ima kolega Čebulj.

FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolegi in kolegice! Gospod državni sekretar, jaz se pač s to vašo razlago oziroma trditvami, ki ste jih pač ravnokar rekli, kar deloma strinjam. Toda glede na to, da s tem nacionalnim programom, ki ga bo pač naša država dobila, bi rekel na tem mestu, da vseeno pa ne gre, neka pravilna razumevanja s strani vašega oddelka ali sekretariata ali kakorkoli se poimenuje, za šport v posamezne lokalne skupnosti. Poglejte, naša občina - zdaj nekateri župani so se že tako tukaj predstavili, pa si bom še jaz to dovolil - naša občina v letošnjem letu namenja 221 milijonov sredstev prav za investicijsko in seveda tudi za normalno delovanje vseh zvrst športa, ki ga imamo na našem področju, pri prebivalcih, ki jih imamo 6.200. Lahko si predstavljate, da je to skoraj polovičen del proračunskih sredstev, ki jih imamo namenjenih v letošnjem letu s sprejetjem tudi občinskega proračuna.
Zakaj sem se pač na to temo navezal? Prav je, da tudi poslanci, kolegi župani veste. Mi smo se javili v skladu z javnim razpisom za večnamensko športno dvorano in kljub temu, da imamo 200 milijonov namenjenih sredstev za večnamensko športno dvorano, ne dobimo soglasja vlade, da bi lahko v letošnjem letu začeli. Tukaj se potem lahko zamislimo, da bi morala vlada oziroma vi, gospod sekretar - ker vas, iskreno povedano, cenim pri vašem delu in tudi razumevanju, ko ste se seznanjali z našo problematiko in ste nam seveda tudi pomagali, da ste uskladili določen projekt - določene take lokalne skupnosti na nek način razumeti in seveda skozi ta nacionalni program tudi vklopiti prioriteto, da lahko začnejo s programi, ki so pač namenjeni v določenih lokalnih skupnostih. Jaz lahko rečem, da je to naložba dvajsetletja, ker bo seveda potrebno prispevati še toliko sredstev, da bomo imeli to večnamensko športno dvorano, seveda tudi s pomočjo države, kar bi s tem programom in tem zakonom lahko tudi uresničevali na teh področjih ta nacionalni program, ki niso samo primer naše občine, ampak tudi drugih.
Sicer se pa jaz v celoti z vašim pogledom in predstavitvijo strinjam. Da pa ne gre samo procent 70 : 30, ampak je tukaj bistveno večji procent v takih primerih, ki jih namenjajo sorodne lokalne skupnosti ali enake kot naša, za splošen šport, ali kot ga mi imenujemo nacionalni program športa. Zato bi vas s tega mesta prosil, da se le na nek način take lokalne skupnosti na vladi prioritetno upošteva in izrazite možnost, da v tistem letu, če občinski svet vključno, ki je sprejet, da lahko občine začnejo ta nacionalni program potem tudi izvajati. Naša lokalna skupnost, če tako rečem, se mora posluževati tako mestne občine Kranj širom Slovenije, ki seveda na osnovi tega tudi mnogo stane. Sem povedal, da 21 milijonov sredstev namenjamo za redno dejavnost prav s tega razloga, ker na našem področju nimamo možnosti, da bi lahko izvajali določene športne aktivnosti. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Ne želi. Zaključujem splošno razpravo. Proceduralni predlog, gospod Jazbec.

FRANC JAZBEC: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani, kljub temu, da je poslanski kolega, gospod Mežan, podprl v imenu poslanske skupine predlog zakona, prosim za pol ure odmora za posvetovanje. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Za posvetovanje kje, v poslanski skupini? Poslanska skupina je v celoti napovedala, da podpira predlog nacionalnega programa. Vložen ni noben amandma. Temu se reče zloraba poslovnika.

FRANC JAZBEC: Gospod predsednik, ob dejstvu, ki ga je kolega iz ljudske stranke tukaj napovedal, smo postali razdvojeni in prosim za posvetovanje v poslanski skupini pol ure odmora.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej zaključena je splošna razprava. Kolegice in kolegi, prosim za mir v dvorani! Preden bomo torej odločali o predlogu nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji v celoti, pred odločanjem je poslanska skupina socialdemokratov zaprosila za 30. minutni odmor, to pa pomeni, da prekinjam to točko dnevnega reda in da za danes sejo prekinemo ter jo nadaljujemo jutri ob 10.00 uri dopoldan z 32. točko dnevnega reda.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 29.2.2000 OB 17.41 URI.)

Zadnja sprememba: 03/03/2000
Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej