Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.07 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 13. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Ciril Pucko, Feri Horvat, Janez Janša, Zoran Lešnik, mag. Marijan Schiffrer, Davorin Terčon, Samo Bevk, Franc Potočnik, Zmago Jelinčič, Darja Lavtižar-Bebler od 17.00 ure dalje, Jelko Kacin od 17.00 ure dalje, Bogomir Špiletič, Maria Pozsonec, Roberto Battelli za pričetek seje, Rudolf Petan od 17.30 dalje in Benjamin Henigman od 14.30 dalje. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.) Zbor je sklepčen, lahko odloča. Majhna sprememba pri zadržanosti. Gospa Beblerjeva je zadržana od 16.00 ure dalje. Na to sejo smo povabili predstavnike vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam. Prosim za pozornost!
Zbor bo današnje nadaljevanje 13. seje pričel s prekinjeno 47. točko dnevnega reda, to je z obravnavo predlogov, ki jih je predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Sicer so štiri zadeve. Zatem bomo prešli na obravnavo prekinjene 29. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij. Državni zbor je že končal pri tej točki splošno razpravo, v okviru prve obravnave, tudi je že razpravljal ob sklepu matičnega delovnega telesa, torej bomo nadaljevali z glasovanjem o predlogu sklepa matičnega delovnega telesa. Sedaj pa prosim za razumevanje, prišlo je do ene same spremembe glede na gradivo, ki ste ga prejeli pisno. Ker ima naš poslanski kolega gospod Lenič mednarodne obveznosti, je že na kolegiju gospod Anderlič predlagal, da bi 41. točka, to je predlog zakona o odpisu terjatev Republike Slovenije iz naslova neplačanih povračil za obremenjevanje vode, prva obravnava, predlagatelja gospoda Leniča, bila torej naslednja točka, po 29. Nato bomo prešli na prekinjene obravnave 9., 10. in 13. točke dnevnega reda in nato po vrstnem redu dalje. Zatem na obravnavo 31. točke, torej 9., 10., 13., 31. in po vrstnem redu dalje na obravnavo točk, ki so pripravljene.
Prehajamo torej na nadaljevanje 47. TOČKE DNEVNEGA REDA - VOLITVE IN IMENOVANJA. Obravnavali bomo odlok o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi komisije državnega zbora za peticije, za politiko enakih možnosti in pa o sestavi in imenovanju preiskovalne komisije državnega zbora in o izvolitvi pridružene delegacije državnega zbora v severnoatlantski skupščini.
Prehajamo na obravnavo in sklepanje o posameznih predlogih. Predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi komisije državnega zbora Republike Slovenije za peticije je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Poročevalec komisije ne želi besede. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? Ker razprave ni, prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi komisije državnega zbora za peticije. Ugotavljamo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (53 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi komisije državnega zbora Republike Slovenije za politiko enakih možnosti. Tudi ta odlok je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Predsednik komisije ne želi besede. Predstavnik sekretariata? Poslanske skupine? Poslanke in poslanci? Razprave ni in jo zaključujem. Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi komisije državnega zbora za politiko enakih možnosti. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o spremembah odloka o sestavi in imenovanju preiskovalne komisije državnega zbora Republike Slovenje o vpletenosti nosilcev javnih funkcij v poskuse diskreditiranja slovenskih policistov in vojakov, ki so 1991. leta sodelovali v osamosvojitveni vojni na Koroškem. Predlog tega odloka je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Želijo. V imenu poslanske skupine socialdemokratov, gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolegi!
To je nekaj novega. To je nekaj novega. Če hočete, rečem drugače, precedens, ki bo potegnil, jasno, za sabo lahko še niz drugačnih takih odločitev. Jaz ne vem, komu je prišlo sedaj to na misel, da komisija, ki je bila pravkar sestavljena - najprej menjamo enega člana, potem pa nič manj kar predlagamo še enega dodatnega člana. Na podlagi česa pa? Razmere bomo uredili tudi v drugih strankah. Preiskovalne komisije so ponavadi, ponavadi v parlamentarni demokraciji institut opozicije. V njej sodeluje ponavadi - in do sedaj smo to respektirali - po en poslanec vsake poslanske skupine. Sedaj pa tu nenadoma ta novela, ta noviteta. Že samo dejstvo, da gospod Jakič, ki ima neverjetne mednarodne obveznosti, potuje po vseh kontinentih, ni vedel prej, pred tem, da ne more opraviti svoje dolžnosti.
Mimogrede, ne strinjam se tudi s tem, da se recimo - pa ne zaradi tega, ker je to gospod Lenič - da se odloži točka dnevnega reda zaradi tega, ker njega ne bo, ker njega ni in tako dalje. Jaz sem prišel - ko sem bil nekoč res na potovanju - iz Severne Amerike, zato ker je bil na dnevnem redu predlog zakona o popotresni obnovi v Posočju (oklepaj zaprt). Torej Jakič, ta zunanji minister tega državnega zbora, on nima časa, in zdaj je kar nekdo drug. Pa to ne gre tako! Mogoče hoče LDS na ta način razširiti vedenje o tej Gričarjevi zadevi, o tem poročilu. To je pa že "finta", ki zasluži malo pozornosti. Se pravi, najprej Jakič, zdaj namesto Jakiča Anderlič, če se ne motim, potem pa zraven Anderliča še gospa Beblerjeva. Ja, lepo! Potem lahko začnemo tudi pri nas tako širiti. Ampak, kam bomo prišli? Kako, da tega niste vedeli pred mesecem dni? Ta komisija je popolnoma sveža zadeva. Torej uvajate nova pravila igre. Ali je mogoče bil sprejet poslovnik, gospod Potrč, so bile v tem smislu kakšne spremembe, so bile kakšne razlage? Ne da bi jaz vedel, pa sem na takšne stvari pozoren. Nič ne bo, gospoda! Ne bomo se tako zmenili, ne, ne, ne bomo. Lahko pa, ampak potem nam pa dovolite, da tudi mi predlagamo svojega novega člana, v skladu z razmerjem ali pa določite razmerja, kakršnokoli že, s kakršnimkoli faktorjem, ampak v razmerju glasov, ki jih imamo v državnem zboru.
Torej, če bo prišlo do glasovanja o tem, gospod predsednik, vam vnaprej povem, da bomo zahtevali najprej proceduralno - da ne bi izgubljali časa - da počakate, da tudi mi pridemo z našim predlogom, zato bomo predlagali, da se točka odloži, in mislim, da boste to akceptirali. Potem se bomo pač sestali, ne vem, nekaj ur verjetno, da dobimo tistega našega Sherlocka Holmesa, ki bo dodatno tu notri, in potem bomo prišli s tem predlogom sem. Mislim torej, da je zadeva jasna, gospod predsednik, in ne glede na to, da se sedaj ukvarjate - tako slutim - zadaj za hrbtom z neko logistiko, da ste me poslušali. Zadeva je resna, precedens, ki bi povzročil plaz tudi drugih takšnih in podobnih predlogov - zato počasi.
Da ne bi izgubljali časa, bom pa kar sedaj hkrati dal tudi proceduralni predlog, da se ta zadeva odloži. Mi moramo sedaj na podlagi nove situacije sprejeti odločitev v poslanski skupini in podati predlog tudi našega novega člana, ali pa novih članov, če bo to množina. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Hvalici, ki je razpravljal v imenu poslanske skupine socialdemokratov. Želi še kdo od poslanskih skupin besedo? Gospod Anderlič, v imenu poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije. Preden bomo odločali o odloku, se bomo tudi opredelili. Se opravičujem, samo trenutek, gospod Anderlič. V redu, gospod Anderlič ima besedo. Vedno imajo poslanske skupine pravico, da povedo svoje stališče, potem se pa državni zbor odloča.
ANTON ANDERLIČ: Poslanska skupina liberalne demokracije bo podprla predlog odloka zato, ker gre za osnovno, bi človek rekel, konstituanto državnega zbora, delovnih teles in vsega, kar je vezano s tem. Namreč preiskovalna komisija s precej dolgim naslovom je bila ustanovljena na predlog poslancev in jo je državni zbor uvedel. Torej pomeni, da je vsaka poslanska skupina lahko predlagala sorazmerno število poslancev glede na zastopanost v državnem zboru. Mi smo res da na začetku predlagali enega poslanca, misleč, da je to zadosti. Ker pa je kasneje bilo ugotovljeno oziroma je tudi ena poslanska skupina že v tej preiskovalni komisiji imela dva člana in jih ima še naprej, ni prav nobenega razloga, da tudi poslanska skupina liberalne demokracije v tej preiskovalni komisiji ne bi imela sorazmerne zastopanosti svojih članov. Mi bi sicer po sorazmerni zastopanosti najbrž lahko imeli še kakšnega več, ne samo dva. Očitno je tudi, da je bilo na Kviazu v razpravi možno ugovarjati temu predlogu - ni bilo ugovorov, tudi dodatnih predlogov ne in kolikor meni spomin služi, moram pa reči, da kar dobro, je ta državni zbor že nekaj 10, če ne kar še več zamenjav v delovnih telesih opravil. Prepričan sem, da to vsi dobro vemo, da je suverena pravica vsake posamezne poslanske skupine, da predlaga v skladu s poslovnikom, pa seveda v tem primeru še zakonom in s posebnim poslovnikom o parlamentarni preiskavi, toliko poslancev, kolikor jih jim ta poslovnik omogoča. In če preberete 6. člen poslovnika o parlamentarni preiskavi, je zadeva popolnoma jasna. Tukaj gre za suvereno pravico in ob tem še seveda za interes, da se vendarle, ne da se razširi vedenje, kot je bilo rečeno, ampak da se zagotovijo vsi pogoji, da bo ta preiskovalna komisija lahko nemoteno delala. Če bi prebrali vse dopise, ki jih imate na klopeh, bi ugotovili, da je bil namen ta, da ne bi prišlo do situacije, kot je prišlo prejšen teden, ko je bil gospod Jakič na službeni poti, še tudi danes je, kot vidite in zaradi različne prakse najprej se ni smelo nadomeščati, potem se je smelo nadomeščati, pa se ni smelo brati papirjev in podobno. Da te nejasnosti in te proceduralne probleme odpravimo, smo pač predlagali tak predlog, kot je, in ga zato tudi podpiramo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Anderlič. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? Potem predlagam, da se opredelimo do proceduralnega predloga gospoda Hvalice. Prosim, dopolnite vaš predlog.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Ker je gospod Anderlič omenil suvereno pravico, bom rekel, da to imamo tudi mi, zato predlagamo, v četrtek je seja Kviaza, da se o tej točki izrekamo potem v petek, potem ko bo v četrtek na že sklicani seji Kviaza podan tudi naš predlog. Mislim, da je to popolnoma v redu. Torej predlagam, da se točka odloži na petek. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlog gospoda Hvalice bom dal tudi na glasovanje. Ostaja tudi še druga pot, da pač danes državni zbor odloča o predlaganem odloku in da v petek prav tako ponovno odloča o odloku. Ampak ker gospod Hvalica vztraja na svojem predlogu, ki je proceduralne narave, torej da o odloku o spremembah odloka o sestavi te preiskovalne komisije državni zbor odloča v petek, dajem ta njegov proceduralni predlog na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog gospoda Hvalice? (31 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da proceduralni predlog ni dobil zadostne podpore poslank in poslancev.
Prehajamo na razprave poslank in poslancev. Pisnih prijav ni, zato omejujemo razprave na pet minut. Ali želi kdo besedo? Gospod Kelemina, želite besedo?
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani! Tudi sam sem to zadevo preštudiral. Bil sem tudi na komisiji za poslovnik. Na komisiji za poslovnik je seveda bilo jasno predstavljeno tudi poročilo sekretariata, iz katerega jasno izhaja, seveda kdor hoče to razumeti tako, da brez izglasovanja državnega zbora na podlagi 93. člena ustave ni možna zamenjava kar tako v parlamentarni preiskavi. To popolnoma jasno sledi iz poročila sekretariata in mislim, da je zdaj ta situacija, ki se je pojavila tukaj, in da so seveda že bili nadomestni člani na tej komisiji parlamentarne preiskave, da so bili dejansko v nasprotju s 93. členom ustave. Poglejte, sekretariat je lepo napisal, da ima parlamentarna preiskava tako rekoč nekake elemente, vsebuje neke elemente, da so pooblastila teh članov taka, kot so dejansko pravosodnih organov. Gre za pomembne dokumente, za zaupna gradiva, kjer ni priporočljivo, da se s tem gradivom seznanjajo drugi poslanci, ker gre seveda za obveznost vsakega člana za varovanje tajnih podatkov in tako naprej. Zdajle obtožujete nekako, sem slišal veliko teh pripomb, češ, da informacije iz te komisije odtekajo ven. Poglejte, mene zanima, kdo je dal obrazložitve novinarjem, da so se tako široko razpisali o tem gradivu. Prav gotovo ne opozicija.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Kelemina, dovolite mi kratko opozorilo. Ocenjujem, da vaša razprava ni v povezavi z vsebino te točke dnevnega reda. Govorimo o odloku, o sestavi, predsedniku in imenovanju preiskovalne komisije. Ta vprašanja, ki jih odpirate, so poslovniške narave in naj jih razreši komisija sama v sodelovanju s sekretariatom in komisijo za poslovnik. Predlagam, da teh vprašanj ne odpirate.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Poglejte, gre samo za to, to sem pač naknadno povedal, hočem povedati v glavnem to, da menim, da imamo pravico potem tudi drugi, kolikor zdajle insistira LDS na 6. členu poslovnika o parlamentarni preiskavi, potem smatram, da imamo tudi druge poslanske skupine pravico predlagati svoje dodatne člane. Res bi bilo nepošteno, da si sedaj ena opcija zagotovi neko večjo udeležbo v tej komisiji. Druge poslanske skupine pa te možnosti nimajo.
Predlog, ki ga je gospod Ivo Hvalica predlagal, resnično ni bil izglasovan. Jaz vseeno mislim, da bi bilo pošteno, da se na nek način upošteva. Če je že neka praksa bila, sigurno je bila praksa v nasprotju s 93. členom ustave. To sem trdno prepričan. Tako obrazložitev je tudi sekretariat dal. Kako sedaj ta zaplet rešiti? Jaz mislim, da bi bilo najbolj pametno, predsedujoči, da povedo še ostali poslanci, kaj o tem mislijo. In, da vi kot predsedujoči poskušate razmisliti o tem, da bi to zadevo prestavili do petka in da bi o tem še enkrat državni zbor glasoval in razpravljal. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kelemina. Vsekakor poslanske skupine imajo po drugem odstavku 6. člena zakona poslovnika o parlamentarni preiskavi pravico, da predlagajo sorazmerno svoji zastopanosti svoje člane v to preiskovalno komisijo.
Predlagam, da tudi poslanska skupina socialdemokratov to nemudoma stori. Komisija ima svojo redno delovno sejo v četrtek.
Gospod Lavrinc, ali imate sejo v četrtek? To točko lahko uvrstijo in ne vidim nobenih zapletov glede tega. Državni zbor se je prej odločil na predlog gospoda Hvalice. Bilo je zelo tesno, ampak taka je bila večinska odločitev in sedaj so formalni pogoji, da odločamo o odloku, kot je bil predlagan s strani komisije. Želi še kdo besedo? Želi, dr. Jože Zagožen, prosim.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Predlagam, gospod predsednik, da daste na glasovanje proceduralni predlog, po katerem naj Kviaz razpravlja in odloča o tem, kaj pomeni sprememba principa o proporcionalni zastopanosti. Ali je to sploh skladno s samim načinom dela v državnem zboru?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, dr. Jože Zagožen. Pojasnilo sem že dal. Bi še enkrat prebral.
To je tretji odstavek, se opravičujem, ne drugi, 6. člena: "Če je parlamentarna preiskava uvedena na predlog poslanca ali na zahtevo državnega sveta", v tem primeru je na zahtevo skupine poslancev, "vsaka poslanska skupina lahko zahteva, da ima v preiskovalni komisiji sorazmerno število članov glede na številčno zastopanost poslanske skupine v državnem zboru". Mislim, da lahko skupaj ocenimo, da predlagani odlok v ničemer ne nasprotuje tej določbi poslovnika o parlamentarni preiskavi. Gospod Petan. Gospod Lavrinc je bil prvi. Gospod Lavrinc. Menim, dr. Jože Zagožen, da ni pogojev za vaš proceduralni predlog, da bi se o njem odločali.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo.
Najprej. Mene žalosti, da si nekateri tudi toliko časa ne vzamete, da bi stvari prebrali. To je prvo. Če bi prebrali poročilo, pa če komu ni kaj jasno, če bi vzeli v roke poslovnik pa zakon o parlamentarni preiskavi, bi videli, da so stvari popolnoma v redu. To je prvo.
Drugo. Jaz ne vem, ali potem nekateri hodite na Kviaz samo odsedet in tisto uro preživet tam, kolikor jo preživimo skupaj, in niti ne poslušate, o čem se pogovarjamo.
Kot tretje bom rekel, da na tak način poskušati nekaj izsiliti, brez zveze - zakaj? Zato, ker vsaka - predsednik vam je sedajle že dvakrat prebral - vsaka poslanska skupina ima možnost, tako kot smo to naredili mi, torej v liberalni demokraciji, da s svojim predlogom vzpostavi drugačno stanje v tej parlamentarni komisiji oziroma preiskovalni komisiji. Mi smo imeli to nesrečo, da smo izbrali človeka oziroma našega kolega, ki je velikokrat odsoten; zaradi tega, ker je pač tako bilo sklicano, da ta naš kolega ni mogel biti prisoten, smo se odločili, da bomo imeli v komisiji druga dva celo - kadar eden ne bo mogel, bo šel drugi. Saj tu ne gre za to, da bi kdo koga skušal karkoli prevarati, in se mi zdi na nek način nepošteno pa tudi nekorektno do Kviaza oziroma do dela tistih, ki tja ne pridemo samo odsedet pa tiste ure preživet.
Še enkrat bom rekel, vzemite v roke poslovnik in zakon o parlamentarni preiskavi - molčečnost velja ne samo sedaj, dokler ste poslanci, temveč bo zahteva za molčečnost veljala tudi po izteku mandata. Tretja stvar: če želite proporcionalno, je vedno moč stvar uskladiti. Tu je bil večji problem, da je bilo premalo kandidatov celo. Recimo, v poslanski skupini SLS so se že takrat odločili, da bodo dali dva, pa nihče ni imel nobenega pomisleka. Ne vem, zakaj je nenadoma nastal sedaj strašen pomislek, če bi imela še liberalna demokracija, ki je navsezadnje najštevilčnejše zastopana v tem državnem zboru, dva. Toliko v vednost.
Pa še nekaj mislim, predsednik, da so nekateri proceduralno zlorabili. Zakaj? Če gre človek proceduralno nečemu ugovarjati, na koncu sledi nek predlog. Tu smo pa poslušali stvari, ki nimajo s proceduro nobene zveze.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Lavrinc, ne strinjam se z vami. Kot sem pojasnil, dr. Jože Zagožen je odstopil od svojega proceduralnega predloga, tako da mislim, da ni hotel zlorabiti govornice za proceduralni predlog.
Dve repliki - prosim, da se osredotočite na odlok in ne na samo razpravo. Pred vami je bil še gospod Petan. Gospod Petan, želite repliko? (Razpravo.) Gospod Hvalica, replika.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Zanimivo, kar je rekel gospod Lavrinc, ampak tisti, ki so v Kviazu, so mi rekli, da tega ni povedal, ko se je komisija sestavljala. Saj bi bilo čisto v redu, če bi takrat rekli tako. Ampak sedaj pa, glejte, me zanima tudi to, zakaj ste šele sedaj prišli do tega. Nenazadnje, ali ne mislite, da bo takšna komisija, ki bo od seje do seje, če gremo po tej poti, v drugačnem razmerju odločala, da to pač politično ni čisto. Sedaj bo imela toliko članov, mi bomo dodali potem na Kviazu v četrtek še enega - seveda bomo mi gotovo več časa čakali, da pride to na dnevni red seje državnega zbora, da se potrdi in tako dalje. Če je pa to neka normalna transparentna igra, ne vem; po moje ne. Če bi od začetka rekli, na podlagi poslovnika in tako dalje, pa čeprav je bila praksa pri teh preiskovalnih komisijah drugačna, bi bilo popolnoma v redu. Ampak zdaj nenadoma boste imeli v razmerju do nas nek precejšen procent več politične moči v tej preiskovalni komisiji - in za to vendar gre.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala gospodu predsedniku. Repliciral bi gospodu Hvalici.
Poslovnik o parlamentarni preiskavi velja od 1993. leta in je ves čas enak, v tem delu pa še posebej, da tako rečem. V 6. členu piše - imate dve situaciji. Eno je situacija, ko je parlamentarna preiskava uvedena na zahtevo tretjine poslancev - to je ena zgodba - in tam jih mora biti enako število. Druga zgodba je pa, če je parlamentarna preiskava uvedena tako, kot je bilo tokrat, to se pravi, sedaj je šlo za zahtevo določene skupine poslancev, sprejel jo je pa državni zbor. In o tem vse piše v poročilu in to smo vedeli ves čas, ko smo se tudi o tem odločali, smo vedeli. Prvič smo vedeli, ko smo popravljali to. Na Kviazu smo to vedeli. Nihče nam ne more reči, da tega ni vedel. Da se je to vedelo, k temu navaja tudi dejstvo, da je poslanska skupina SLS že takrat rekla, mi bomo imeli pa dva notri. Zato jaz ne razumem, kdo, kakšnega "hudiča" v kakšnem grmu vidi. Pri tej stvari pa sploh ne. To je prvo.
Drugo pa. Ne vidim nobenega razloga, da danes ne bi odločali o teh spremembah odloka. So popolnoma vsi pogoji za to dani. Če želi še katera poslanska skupina, če meni, da je podreprezetirana tam notri, če želi - kje pa piše, koliko jih je lahko notri - se lahko s svojim predlogom obrne na Kviaz; enako promptno, kot smo do sedaj delali - vse te stvari, vse tisti zadeve, ki so danes na dnevnem redu, so samo uskladitev z željami posameznih poslanskih skupin - bomo to obravnavali in na naslednji seji, ker imamo tako dogovorjeno, državnega zbora oziroma ko bo zopet odprta ta točka, volitve in imenovanja, lahko o tem opravimo glasovanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali je potrebna replika, gospod Hvalica?
IVO HVALICA: Hvala lepa. Če je ta pravica in je, da lahko vsaka poslanska skupina določi, potem mi predlagamo 4 člane. Ampak vi bi se takoj zasmejali. Določite nek ključ. Določite nek ključ! Zakaj sem rekel štiri? 4-krat tolikšni smo kot na primer Slovenska nacionalna stranka, oni imajo enega, mi pa 4 in dobro. Jaz vem, da tega ne boste sprejeli. Zato določite ključ! Ne delati tako, ne delati tako. To se dela pri tenisu.
Vedeti moramo za razmerja in cilj je to, da je preiskovalna komisija stalno v enako številčni sestavi. Če gre Jakič na Aljasko, je to nek drug problem in tako dalje. Ampak, sestava komisije ne more variirati od seje do seje. Za to gre. Povejte nam, koliko mest nam pripada v tej preiskovalni komisiji! Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. To ni tema pri tem odloku. Vprašanje sorazmerne zastopanosti se lahko odpre na komisiji za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
Razprava? Proceduralno? Gospod Petan, proceduralno.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Naj mi bo dovoljeno, da najprej razložim, potem pa predlagam proceduralni predlog.
Verjetno je jasno, da nihče ne oporeka nobeni poslanski skupini, da sama postavi imena, za katera misli, da so prava. Pa tudi, če jih zamenja, jaz bom glasoval "za", o tem ni nobene dileme. Ampak gre za nekaj drugega. Komisija je bila formirana in tudi, če ena poslanska skupina želi zamenjati, je to navsezadnje njena legitimna pravica, če se pač tisti član strinja. Je pa nekaj drugega, če pa istočasno se predlaga širitev, medtem ko je bila komisija že formirana. Jaz bi razumel, da se pred formiranjem pač vsaka poslanska skupina odloči in ugotavlja, da pač ima lahko glede na proporcionalno zastopanost več. Ampak to se ni zgodilo, zato smo bil v vseh poslanskih skupinah zadovoljni vsak z enim. To so dejstva.
In tretje. Moj predhodnik je že omenil, kaj če pa mi zahtevamo štiri, ali pa bom drugače rekel, kaj pa, če ta poslanska skupina, ki sedaj zahteva dva, zahteva čez en teden še enega, pač čez en teden še enega. To se pravi, tako verjetno ne bomo prišli nikamor. Treba se je določiti za pravila igre, treba se je odločiti za kriterije.
Zato predlagam naslednji proceduralni predlog. Glasujemo za zamenjavo, o tem verjetno ni nobene dileme, da ne bi vsi podprli, ker je to legitimna pravica vsake poslanske skupine in v tem primeru tudi LDS. Bomo vsi podprli. In drugo, da pa za širitev počakamo toliko časa, da se v poslanskih skupinah, lahko tudi na kolegiju, poslanske skupine dogovorijo za kriterije, koliko eventualno ima lahko kakšna poslanska skupina in kaj je kriterij, da nekdo lahko zahteva. Jaz bom samo v podkrepitev tega proceduralnega predloga ponovil tisto, kar je moj predgovornik, gospod Hvalica rekel: Mi lahko rečemo, da imamo štiri kandidate zato, ker ima ena manjša skupina pač enega. Tako verjetno ne bomo prišli nikamor in verjetno tudi to, da največja poslanska skupina trdi, da jih ima lahko več in da vsak lahko zahteva, potem se bomo med delom komisije odločali o spremembi pravil igre. Tako pa verjetno ne gre in verjetno nihče tega ne podpira. Zato sem predlagal ta proceduralni predlog, da glasujemo o zamenjavi, za širitev - lahko, lahko, vse se da - za širitev se pa dogovorimo za kriterije, ker če se ne bomo dogovorili za kriterije, bomo o takih stvareh razpravljali, kadar se bo komu zahotelo in vedno bomo imeli neke utemeljene razloge v poslovniku, da lahko spreminjamo pravile igre med igro. Gospodje, to ne gre. Gospod predsednik, mislim, da sem s svojim proceduralnim predlogom bil jasen.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Torej, gospod Petan je predlagal v svoji razpravi, da bi danes državni zbor odločal o taki sestavi odloka, v katerem bi šlo samo za zamenjavo poslanca, ne pa za razširitev. Kot vam je znano, je naša praksa taka, da takih odlokov ne amandmiramo na sami seji državnega zbora. Je celovit dokument in ga predlaga pač matično delovno telo. Torej vaš proceduralni predlog je potem naslednji, da o njem ponovno odloča matično delovno telo in seveda predlaga tako rešitev, da bi šlo samo za zamenjavo enega od članov poslanske skupine LDS, da bi se pa razširitev zgodila, ko bi bili pripravljeni kriteriji za sestavo te komisije. To je proceduralni predlog, ki ga je predlagal gospod Petan. Seveda, saj to, saj bodo poslanci odločili, kajti kot vam je znano, ena od poslanskih skupin ima že dva člana in ko smo odločali o tem odloku, ni bilo nič spornega. To je proceduralni predlog, da torej o tem odloku ponovno odloča komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
Predlog gospoda Petana dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za predlog gospoda Petana? (26 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da vaš predlog ni dobil večinske podpore.
Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje odlok. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (47 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o spremembi odloka o izvolitvi pridružene delegacije državnega zbora Republike Slovenije v severnoatlantski skupščini. Predlog tega odloka je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Poročevalec komisije, ali želite besedo? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo besede.) Poslanke in poslanci? Ni razprave, jo zaključujem. Na glasovanje dajem predlog odloka o spremembi odloka o izvolitvi pridružene delegacije državnega zbora Republike Slovenije v severnoatlantski skupščini. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (56 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 29. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O USTANOVITVI OBČIN TER O DOLOČITVI NJIHOVIH OBMOČIJ. Poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije je zahtevala odmor za posvetovanje v poslanski skupini pred glasovanjem o sklepu matičnega delovnega telesa. Ali želi predstavnik poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem naslednji sklep: "Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, hitri postopek, ni primerna podlaga za drugo obravnavo in se ne sprejme." Svoj glas bo obrazložil gospod Aurelio Juri.
AURELIO JURI: Hvala, predsednik. Mislim, da je prav, da še enkrat spomnimo, za kaj gre. Jaz bom glasoval proti sklepu matičnega delovnega telesa in torej za predloženi zakon, zato ker le-ta odpravlja, zakon seveda, pretežni del formalnih razlogov odločbe ustavnega sodišča, ki je privedla do zapleta z mestno občino Koper, in je pravno dopusten vsaj toliko, kolikor odločba sama ali zakon, ki je lani ustanovil veliko novih občin mimo opozoril vlade in sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve; preprečuje razkosanje obstoječe koprske občine na bogatejši mestni in primestni del ter na revnejši, ruralni del in poglabljanje razlik med njima, kajti ohranja organiziranost, znotraj katere princip solidarnosti in zatečena politika omogočata podeželju bistveno večjo porabo, kot bi je bilo deležno v primeru izločitve iz mestne občine Koper; je v skladu z željami in pričakovanji ogromne večine prizadetih prebivalcev; omogoča normalizacijo stanja lokalne demokracije z volitvami vred v mestni občini Koper in preprečuje nadaljnjo eskalacijo spora med to skupnostjo in državo, tudi izven državnih meja.
To so razlogi, zaradi katerih kaže zakon podpreti, torej glasovati proti sklepu matičnega delovnega telesa. Če tega ne bomo zmogli, bomo jutri poklicani k opredeljevanju do drugačne rešitve, take, recimo, kot jo predlaga vlada, ki oškoduje tako državo za 131 milijonov finančne izravnave, kot prizadete kraje za 142 milijonov, kolikor znaša razlika med primerno porabo predlagane nove občine in lansko dejansko porabo v tem prostoru, in ki je prav zaradi slednjega razloga v skorajda absolutnem nasprotju z voljo ljudi, ki se jih vladni predlog tiče. Seveda, volje ljudi - pri tem bi rad še enkrat spomnil na izjavo pomembnega politika - niti parlament ne more spremeniti. Če bomo tako rešitev, v nasprotju z voljo prizadetih, slučajno sprejeli, bomo lokalno demokracijo oziroma samoupravo na Koprskem ohranili le kot spomin in naziv; in to ni dobro - osrečevanje na silo se pri Koprčankah in Koprčanih, in sicer pristranih, nikoli ni obneslo. Ugled in priljubljenost Slovenije kot ene izmed vidnejših kandidatk za vstop v Evropsko zvezo ne bosta imela od tega nobene koristi, prej obratno. Ne pozabimo, da je lokalna demokracija ena od svetinj razvite Evrope.
Na koncu še to: če je pri tistih, ki predlogu zakona nasprotujete, razlog vašega nasprotovanja mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, češ da je podelitev posebnega statusa preuranjena, ker da ni zakona, ki bi za kaj takega določal kriterije, naj najavim pripravljenost predlagateljev, če bi zakon ostal v proceduri in šel v drugo branje, za kar bi morali sklep matičnega delovnega telesa zavrniti, da odložimo amandma, s katerim bi enostavno uvrstili občino Koper med navadne; s tem bi pomisleki sekretariata odpadli. Sam položaj te občine pa ne bi bil v ničemer ogrožen oziroma prizadet, ker sama z lastnimi prihodki presega izračunano primerno porabo za tako občino, ne glede na status.
Zato vas, spoštovane kolegice in kolegi, pozivam, da sklep komisije za lokalno samoupravo zavrnete in omogočite drugo branje zakona. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Juriju. Želi še kdo obrazložiti svoj glas? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem sklep matičnega delovnega telesa, da zakon ni primerna podlaga in se ne sprejme. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za sklep matičnega delovnega telesa? (35 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog matičnega delovnega telesa sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na naslednjo točko, kot smo prej napovedali. Prosim, da si pripravite gradivo. 41. TOČKA DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O ODPISU TERJATEV REPUBLIKE SLOVENIJE IZ NASLOVA NEPLAČANIH POVRAČIL ZA OBREMENJEVANJE VODA.
Predlog tega zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Leničem. Ali želite besedo? Prosim, gospod Lenič.
JOŽE LENIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolegi!
Ker je to prvo branje, bi kljub temu, da je zakon že zelo star, želel v uvodni besedi povedati nekaj osnovnih dejstev o tem zakonu. Sam zakon je bil vložen s strani 6 poslancev že v prejšnjem mandatu. Po moji oceni in tudi, kar sem pregledoval, je praktično eden najstarejših vloženih zakonskih predlogov v tej hiši. Od bivših 6 predlagateljev jih kar 5 ni bilo izvoljenih v parlament in sem praktično ostal sam. Potem sem prosil še nekatere poslanske kolege, da smo ponovno skupaj vložili ta isti zakon, tako, da je sedaj zakon formalno vložen s strani gospoda Presečnika, gospoda Jakiča in mene.
Kakšna je sama vsebina tega zakona? Podjetja, ki obremenjujejo s svojo aktivnostjo vodotoke ali vode na splošno, danes po zakonu o varstvu okolja oziroma po taksi, ki je podzakonski akt tega zakona, plačujejo neko določeno takso. V primeru, da se podjetja odločijo, da investirajo v neke programe in tehnologije, ki izboljšujejo okoljsko situacijo, se pravi, da zmanjšujejo breme v okolju, so lahko v skladu z določbami plačila te takse oproščena. To je situacija, ki je danes oziroma situacija, ki jo je uzakonila uredba o obremenjevanju voda, ki je bila sprejeta na podlagi zakona o varstvu okolja.
Pred zakonom o varstvu okolja pa so podjetja plačevala to obveznost po zakonu o vodah. Takrat pa enostavno te oprostitve, se pravi ta stimulacija za podjetja, ki so vlagala v okoljevarstvene programe, taka stimulacija ni bila možna in je bila situacija, ko so podjetja enostavno tako investirala kot plačevala to takso. Kot sem omenil, to situacijo je spremenil zakon o varstvu okolja, ki je bil sprejet 2.7.1993. Sam zakon je narekoval, da je potrebno sprejeti podzakonski akt, in sicer v 9 mesecih. Dejstvo pa je, da je bil podzakonski akt sprejet šele 29.7.1995, se pravi več kot dve leti zatem.
Osnovna intencija tega zakona je, da bi podjetja, ki so v tem vmesnem obdobju investirala v okoljske programe, in sicer v take, ki so dosegla nek učinek, kot je bil v samih sanacijskih programih predviden, oprostili plačila te takse. Se pravi, da tukaj ne gre za situacijo pred sprejetjem zakona o varstvu okolja, ampak za situacijo od sprejetja zakona o varstvu okolja pa do sprejetja uredbe iz 80. člena tega istega zakona. Enostavno in skrajšano povedano, to stimulacijo, ki jo je zakon o varstvu okolja na neki deklarativni ravni opredelil, vendar je še ni bilo moč implementirati v praksi, ker ni bilo uredbe, bi prolongirali nazaj do sprejetja zakona o varstvu okolja.
Finančni rezultat terjatev, ki jih ima država do teh podjetij, je 245 milijonov slovenskih tolarjev, brez zamudnih obresti. To pomeni, ker je ta zadeva že precej stara, ta izračun bi bilo treba sicer narediti malo bolj natančno, do tretjega branja ga bomo nedvomno naredili, vendar je ta številka približno, verjetno podvojena.
Pravilno je, da navedem tako argumente, ki nasprotujejo takemu zakonu, kot tiste, ki mu govorijo v prid. Verjetno tisti, ki je lahko negativen, je dejstvo, da je to nek retrograden poseg, se pravi je zoper čisto pravno čistost in kakršnokoli poseganje za nazaj je lahko opravičljivo. Seveda pa so mnogo bolj obsežni argumenti, ki govorijo v prid. Dejstvo je, da tukaj ne gre za odpise kar tako, ampak da gre za odpise strogo samo tistim, ki so neka sredstva, ki so popolnoma izmerljiva in decidirana, lahko tudi pojasnjena, vložili v neke okoljske programe. V zakonu je opredeljena procedura, kako se ti vložki ugotavljajo. Mislim, da je dovolj natančno opredeljena, kajti ministrstvo za okolje in prostor mora dati soglasje na vsak tak program. Skratka, zakonska norma onemogoča, da bi se kdorkoli pretihotapil skozi zakonsko normo in dobil nekaj zastonj. Ta nevarnost odpade. Ravno zaradi tega, ker je v ozadju prišlo do realnih investicij, ki so bile v praksi lahko zelo velike, je težko govoriti o kakšni klasični potuhi za tiste, ki se jim ta taksa odpisuje.
Dejstvo je, da je ministrstvo za okolje in prostor v tistem času tudi deloma s podpisi nekaterih sporazumov dobesedno navajalo določena podjetja, ki so investirala v te programe, in jim oprostilo to plačilo do takrat, ko bo sprejet zakon o varstvu okolja, in seveda implicitno potrdilo, da se bo v neki bližnji prihodnosti to verjetno zgodilo. Skratka, podjetja so dobila malo napačen signal.
Naslednji argument, ki govori v prid temu zakonu, je, da bi podjetja v nasprotnem primeru, če tak zakon ne bi bil sprejet, dejansko lahko zašla v zelo resne finančne težave. Ker v tistem trenutku bi podjetja tudi lahko špekulirala in čakala z investiranjem v te okoljske programe, čakala še dve leti do sprejetja uredbe. Praktično bi imela pozitiven rezultat, pozitiven denarni tok iz tovrstne situacije. Ampak podjetja so tudi v sodelovanju z MOP-om kljub vsemu investirala. Pač pričakovala so, da bodo v neki bližnji prihodnosti tovrstnega plačila oproščena, saj bo zakon o varstvu okolja že sprejet. Se pravi, če tega ne bi sprejeli, bi imeli danes situacijo, da bi morala podjetja kljub temu, da so vložili zelo velike denarje v okoljevarstvene programe, za nazaj, skupaj z zamudnimi obresti plačati še to takso. Naslednji argument, ki govori v prid temu zakonu, je ta, ta je sicer bolj proceduralne narave, da ga vlada podpira v tem prvem branju. Vlada je tudi predlagala nek konkreten predlog, ki ga bo predlagatelj vgradil notri, to je dodatna zahteva po reviziji pooblaščenih revizorjev, neodvisnih, tistega dela programa, ki se nanaša na konkretno investicijo. Tukaj predlagatelj ne vidi nikakršne ovire, da bi to določbo v zakonu vgradili. Pripombe na zakon je imel tudi sekretariat. Predlagatelj je te pripombe pregledal in ne vidi nikakršnih večjih ovir, razen morda neke tehnične narave, vir tehnične narave, da bi pripombe, ki jih je dal sekretariat za zakonodajo, tudi vgradili v določbe zakona. Prav tako bo predlagatelj upošteval tudi predloge, ki jih je podal odbor za infrastrukturo in prostor. Tako da praktično za vse, ki so dajali pripombe v tem prvem branju, predlagatelj ocenjuje, da so pripombe kompatibilne in jih bo lahko konsistentno vgradil v zakonski tekst za drugo branje. Zato predlagam, da ta zakon v prvem branju sprejmemo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Leniču, ki je predstavil zakon. Matično delovno telo pri tem zakonu je odbor za infrastrukturo in okolje. Ali želi poročevalec besedo? Prosim, gospod Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Odbor za infrastrukturo in okolje je predlog obravnavanega zakona obravnaval na 42. seji. Jaz ne želim tega brati, ker je točno tudi razprava opisana. Pri tem se je razvila široka razprava, ki je napisana na strani 2 in 3. Odbor je sprejel sklep, da je predlog zakona primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo ter ob tem sprejel in predlagal tudi dve stališči, ki ju imamo napisani na strani 3. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Presečnik. Sekretariat je pripravil svoje mnenje, ste ga prejeli. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Nismo prejeli nobene pisne razprave, tako da bodo 5-minutne, če bodo. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje. Prosim poslanke in poslance, da se nam pridružijo pri glasovanju.
Zaključujem splošno razpravo. Prehajamo na razpravo o predlaganih sklepih in stališčih, ki so v poročilu matičnega delovnega telesa. Prvi sklep se glasi: Predlog zakona o odpisu terjatev Republike Slovenije iz naslova neplačanih povračil za obremenjevanje voda, ki so ga v prvo obravnavo predložili poslanci Jože Lenič, Roman Jakič in Jakob Presečnik, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo. Ugotavljamo prisotnost. Prosim za prisotnost. (41 prisotnih.) Velika sprememba, prejšnja točka je bila bistveno bolje obiskana. Ponovno. Prosil bi vodje poslanskih skupin in službe vaših poslanskih skupin, da zagotovijo prisotnost poslancev. Drugič ugotavljamo prisotnost. Torej ugotavljamo prisotnost. (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep, da je zakon primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo? Kdo je za? (38 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Sklep je sprejet.
Ali želi kdo razpravljati o dveh stališčih, ki ju je predlagalo delovno telo? Na glasovanje dajem torej predlagani stališči. Ugotavljamo prisotnost. To je sklep pod točko 2, v katerem sta obe stališči. (46 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Stališča so sprejeta.
V razpravo dajem še dodatni sklep, ki se glasi: Vlada Republike Sloveniji naj v okviru uredbe o taksi za obremenjevanje vode, prouči možnost upoštevanja zmanjšanja ali oprostitve obveznosti iz naslova plačevanja anuitet za najete kredite za izvedbo sanacijskih ali drugih del za zmanjšanje obremenjevanja vode. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost. (45 prisotnih.) Gospod Kužnik se ni prijavil. Ponovno ugotavljamo prisotnost. Prosim za resnost. (42 prisotnih.) Državni zbor bo nadaljeval z delom čez deset minut. To je ob 15.17.
(Seja je bila prekinjena ob 15.05 uri in se je nadaljevala ob 15.07 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotavljamo prisotnost! Prosil bi, da se poslanke in poslanci prijavite za tretje glasovanje oziroma za tretje ugotavljanje prisotnosti! (58 prisotnih.)
Kdo je za dodatni sklep? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je bil dodatni sklep sprejet brez glasu proti.
S tem smo tudi izčrpali gradivo pri tej točki dnevnega reda, ki jo zaključujem.
V skladu z napovedjo o dnevnem redu, ki ste ga prejeli tudi pisno, prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RUDARSTVU.
Državni zbor jo je prekinil pri razpravi o amandmaju k 8. členu in o 8. členu. Tudi kot posledica proceduralnega sklepa, da se je takrat točka prekinila, smo naknadno prejeli tudi dodatne amandmaje k 8. členu. Želi kdo besedo? Prosim, gospod Vili Trofenik ima besedo.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni. Komisija za lokalno samoupravo se je sestala na predlog državnega zbora na 14. izredni seji, 22. aprila, in na 22. seji, dne 6. maja, v zvezi z vprašanjem, ki se je odpiral ob predlogu zakona o rudarstvu, druga obravnava. To je, v katerih in v kakšnem obsegu naj ima lokalna skupnost možnost dajanja soglasja oziroma mnenja.
V času med obema sejama komisije se je sestala tudi delovna skupina za pripravo amandmajev k predlogu zakona, in sicer 4. maja, v katero se je poleg predstavnikov predlagateljev oziroma ministrstva za gospodarske dejavnosti vključilo tudi ministrstvo za okolje in prostor. Predlog amandmaja k predlogu zakona pa je pripravila tudi strokovna služba odbora odbora za infrastrukturo in okolje. Komisija je pri opredeljevanju do amandmajev izhajala iz sistemske ureditve v zakonu, ki določa, da so vse mineralne surovine enako pomembne za državo in lokalno skupnost, in veljavne prostorske zakonodaje in zakonsko določenega postopka prostorskega načrtovanja, iz katerega izhaja jasno razvidna razmejitev pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi.
Komisija je posebej preučila tudi usklajenost predlaganih rešitev s predpisi, ki urejajo prostorsko planiranje in izdajanja izvedbenih aktov, zlasti z vidika povezanosti prostorskih planov države s splošnim načrtom gospodarjenja z mineralnimi surovinami, in državnega programa kot temelja strokovne podlage za izdelavo prostorskih planov države in lokalnih skupnosti. Komisija je preučila vlogo lokalnih skupnosti tudi z vidika koncesijskega razmerja oziroma postopka odločitve v komisiji. Komisija je podprla amandmaje ministrstva za okolje in prostor, ki jih je le-to uskladilo s predlagateljem, in sicer k 9., 19. in 110.a členu predloga zakona. Komisija je podprla tudi amandma strokovne službe odbora za infrastrukturo in okolje k 11. členu. Glede na to, da je komisija zgolj zainteresirano delovno telo, je navedene amandmaje v skladu s poslovnikom državnega zbora vložila skupina poslancev, v imenu komisije predlagam, da jih podprete oziroma sprejmete.
Želel bi še opozoriti, da je bilo predlagano, da bi v tretji obravnavi predloga zakona bi sprejeli tudi uskladitveni amandma k členom, o katerih je državni zbor že odločal, vendar smo ugotovili naknadno, da bi jih bilo treba dopolniti oziroma spremeniti.
Dovolite, da na koncu napovem oziroma v imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke obvestim, da umikamo svoj amandma k 8. členu, ki je bil sporen oziroma zaradi katerega je prišlo do prekinitve te točke, ker smo prepričani, da bi v primeru sprejema predlaganih amandmajih, ki smo jih vložili kot skupina poslancev, napovedani oziroma izpostavljeni problem odnosov med državo in lokalnimi skupnostmi bil s tem odpravljen. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Trofenik. Torej imamo samo en amandma k 8. členu, to je amandma skupine poslancev, prvopodpisani gospod Vili Trofenik. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Želite besedo? (Da.) Državni sekretar, gospod Kovše ima besedo.
ALOJZ KOVŠE: Lepo pozdravljeni! Predlog amandmaja, kot ga je gospod poslanec Trofenik obrazložil, ki ga je podpisala skupina poslancev, prejšnjega pa so umaknili; ta predlog amandmaja vlada ne podpira, ker predlog zakona o rudarstvu ne loči med mineralnimi surovinami državnega pomena in mineralnimi surovinami lokalnega pomena. Brez te delitve pa ni mogoče prepustiti lokalni skupnosti, da sprejema svoj načrt gospodarjenja z mineralnimi surovinami lokalnega pomena. V primeru izglasovanja predloga tega amandmaja bi bila bistveno spremenjena vsebina in sam namen poglavja programiranje in načrtovanje, ki omogoča ugotavljanje potreb po količinah in vrstah posameznih mineralnih surovin za celotno Slovenijo glede na njene gospodarske potrebe.
Predlog tega amandmaja bi v praksi povzročil precej negativnih posledic, dovolite, da omenim samo nekatere. Onemogočil bi celovito in sistemsko planiranje, saj bi vsaka lokalna skupnost lahko za svoje območje določala, katere mineralne surovine so zanjo lokalnega pomena in torej lahko sama načrtuje gospodarjenje z njimi. Verjetno pa bi se takšno določbo zakona tolmačilo tudi kot pravico do gospodarjenja z mineralno surovino lokalnega pomena in s tem tudi kot pravico direktnega vpliva lokalne skupnosti na podelitev koncesij.
Potem, drugič, onemogočil bi načrtovano koncentracijo izkoriščanja, ki jo lahko skozi planiranje in načrtovanje ureja le država, tako da spodbuja učinkovito in ekološko pridobivanje večjim kopom z urejeno infrastrukturo, ki lahko pokrijejo hkrati potrebe več lokalnih skupnosti in tudi države.
In nazadnje, dodaten argument, lokalno planiranje bi povzročilo odpiranje neslutenega števila manjših površinskih kopov, ki jih bodo izvajali koncesionarji z nizko stopnjo kapitala, kar povečuje nevarnost - potem na koncu - končne sanacije, na primer, takšnega kopa. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ne, je še razprava, gospod Trofenik. Prosim, imate besedo.
VILI TROFENIK: Hvala lepa za besedo. Res, pri tem amandmaju nismo našli s predlagatelji soglasja, mislim pa, da gre za nesporazum, vse to, kar je gospod državni sekretar povedal kot bojazen oziroma kot argumente za odklonilno stališče, ni mišljeno v tem tekstu, vendar je treba upoštevati, kot sem napovedal, da je nujno v tretjem branju sprejeti nek uskladitveni amandma, ker smo nekatere konceptualne zadeve prešli. In na žalost je res, je treba poudariti, da je ta zakon o rudarstvu izhajal iz neke predpostavke čisto drugačnega planiranja posegov v prostor, kot je uveljavljen v veljavni zakonodaji.
Kot predlagatelji se zavedamo, da so rudnine po ustavi last Republike Slovenije in ta definicija oziroma ta amandma v resnici pomeni v praksi - zelo grobo bom povedal - da na podlagi nacionalnega programa, ki ga sprejme vendar, če bo neka gramoznica, ki je očitno lokalnega pomena, da o tem ne bo odločala vlada, ampak lokalna skupnost; vendar ne mimo generalnega predloga, ki ga bo pripravila vlada. Ni možno tako brati, da bi imel kdo ambicijo vplivati na koncesije, ker bi bilo to enostavno navzkriž z veljavno zakonodajo. Koncesija je v domeni vlade oziroma države in je namen tega povsem drug. Ne moremo trditi, da je glinokop, ali glina, ali gramoz, ali pesek v vsakem primeru nacionalnega pomena, da lahko vlada s svojim programom umesti mimo lokalne skupnosti to kjerkoli v prostor. Drugo je nek rudnik premoga, nafte ali karkoli podobnega. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ker ni več razprave, prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma skupine poslancev k 8. členu. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 8. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 8. člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 8. člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 9. členu in dveh amandmajih. V prvem skupina poslancev s prvopodpisanim Vilijem Trofenikom predlaga, da se člen črta. Drugega predlaga odbor za gospodarstvo. Če bo prvi sprejet, bo drugi brezpredmeten. Ali želi kdo besedo? (Da.) Gospod državni sekretar, prosim.
ALOJZ KOVŠE: Pozdravljeni! Govoril bi o prvem amandmaju k 9. členu.
Vlada tega amandmaja ne podpira. Menimo, da črtanje tega člena ni sprejemljivo, kajti podoben postopek priprave in sprejemanja načrtov in sodelovanje zainteresirane javnosti, vključno s pridobitvijo mnenja lokalne skupnosti, vsebuje tudi podobna druga zakonodaja, kot je na primer zakon o gozdovih in drugi. Osnutek načrta se namreč razgrne pred javnostjo, opravi se javna razprava, pripravljalec načrta se mora opredeliti do poslanih pripomb in pridobiti tudi mnenje lokalne skupnosti - vse, kar ureja tudi 9. člen našega predloga zakona o rudarstvu. Načrt gospodarjenja s posamezno mineralno surovino bo samo evidentiral zaloge in potrebe po posameznih mineralnih surovinah ter evidentiral možne raziskovalne in pridobivalne prostore, ki so že znani in do sedaj raziskani. Določbe tega člena ne pomenijo, da se bo na teh lokacijah tudi dejansko izkoriščalo ali nadaljevalo z izkoriščanjem. Lokalna skupnost ima namreč v pripravi prostorskoizvedbenih načrtov za svoje območje možnost vpliva na določitev in izdajo dejanskih lokacij za raziskovanje in izkoriščanje mineralne surovine. Gre torej za posnetek zakonsko že uveljavljene in utečene prakse priprave in sprejemanja načrtov, zato predlagamo, da ta člen ostane. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Trofenik.
VILI TROFENIK: Se moram opravičiti državnemu sekretarji, ampak ravno zadnji stavek, ki ga uporablja, ne drži. Predlagatelji so hote ali ne hote hoteli uzakoniti nek drug način poseganja v prostor od splošnoveljavnega z zakonodajo. Črtanje 9. člena in sprememba 11. člena v skladu z amandmajem v resnici pomeni odpravo tega novega načina poseganja ali planiranja s prostorom in ga usklajuje z obstoječo zakonodajo za to področje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ker ni več razprave, bomo prešli na odločanje. Najprej glasujemo o amandmaju k 9. členu pod točko 1, ki se glasi: "Člen se črta." Ugotavljamo prisotnost! Predlagatelj je skupina poslancev, prvopodpisani je gospod Trofenik. (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (28 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen je črtan.
Amandma pod točko 2 je postal brezpredmeten.
Smo pri 11. členu in dopolnilu skupine poslancev s prvopodpisanim gospodom Trofenikom in amandmaju pod točko 2 odbora za gospodarstvo. O tem členu sta že razpravljala tako državni sekretar kot gospod Trofenik. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Če bo amandma pod točko 1 sprejet, je amandma pod točko 2 brezpredmeten. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (33 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen je v celoti spremenjen.
Smo pri 14. členu in amandmaju poslanske skupine socialdemokratov. Doda se nov odstavek. Stališče vlade in delovnega telesa ni razvidno. Prosim, gospod Kelemina. Kdor bo prišel prvi do mikrofona, ta bo dobil besedo. Gospodu Kelemini sem dal. Boste počakali, prosim.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Poglejte, odbor sicer o tem ni razpravljal, ker smo pozneje vložili kot poslanska skupina. Zdajle mora o tem odločati državni zbor oziroma poslanci, če pa mislite, da bi bilo pametno, da o določenih stvareh le lokalne skupnosti tudi nekaj več odločajo, predvsem o teh določenih peskokopih in tako naprej, potem pač ta amandma podprite. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod državni sekretar, prosim. To je amandma k 14. členu o koncesiji.
ALOJZ KOVŠE: Amandmaja k 14. členu vlada ne podpira. Predlog amandmaja je namreč v nasprotju s sistemsko pravno ureditvijo, kot jo je vzpostavil že zakon o varstvu okolja v 17. členu, ki pravi, da so mineralne surovine v lasti Republike in v skladu z 21. členom, da Republika proti plačilu podeli koncesijo na naravni dobrini, ki je v njeni lasti. In upošteva tudi predlog zakona o rudarstvu, podelitev koncesije za nekatere mineralne surovine prepušča lokalni skupnosti, za kar pa menimo, da je nesprejemljivo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod sekretar. Gospod Trofenik.
VILI TROFENIK: Hvala. Moram povedati, da tokrat podpiramo predlagatelja in tokrat v komisiji, ko smo obravnavali tudi te amandmaje, in ne podpiramo amandmaja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem edini amandma k 14. členu. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 14. členu? (17 poslance.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (33 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 15. členu in dveh amandmajih. Prvega predlaga odbor za gospodarstvo, drugega pa poslanska skupina socialdemokratov. Razprave ni. Smo pri 15. členu. Državni sekretar. Nam bi bilo veliko v veliko pomoč, če bi imeli stališča vlade zapisane v pregledu.
ALOJZ KOVŠE: Stališča vlade so bila takoj posredovana v četrtek po vladi. Tista, ki so bila prej prek odbora vložena, ne vem, kje je nastala...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: So posredovana, se opravičujem.
ALOJZ KOVŠE: Obrazložitev k 15. členu. Predlog amandmaja vlada ne podpira, saj znižuje plačilo za izvajanje rudarske pravice na največ 10% povprečne cene, kar je prenizko in bi v praksi izničilo obračunavanje plačila za koncesijo. Zato mu nasprotujemo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej v ločenem gradivu imamo tudi stališča vlade do vloženih amandmajev. Žal v pregledu niso zabeležena. Gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Mi smo bili nekako mnenja, da so sredstva iz tega nadomestila res nekako celo po našem mnenju bistveno večja, vložena v sanacijo in tako dalje v te posledice rudarjenja, in bilo bi prav, da se ta sredstva ne štejejo v prihodek občin za izračun finančne izravnave. Vemo, da s tem ne bi občine imele popolnoma nobene koristi. Mi smo tukaj gledali koristi občine. Če boste poslanci smatrali, da je to upravičeno, glasujete za predlog, drugače ne, kakor želite.
Osebno sem trdno prepričan, da bi bilo prav, da se to ne šteje v prihodek občine, ker so izdatki za te namene v okviru občine prav gotovo bistveno večje, kot so ta sredstva, ki so namenjena iz tega zakona. Če bi šlo to v izravnavo, potem dejansko občini vzamemo določeno izravnavo, ki jo dobi iz državnega proračuna. Tako da bo negativno vplivalo na prihodek občine, če ta predlog ne bo sprejet. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Državni sekretar, gospod Kovše.
ALOJZ KOVŠE: S tem amandmajem smo bili seznanjeni danes. Smatramo, da zakon o financiranju občin določa integralni proračun. Ne pozna zbiranja sredstev izven tega okvira, kot je predlagal poslanec Kelemina. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje.
Najprej dajem na glasovanje predlog amandmaja pod točko 1, ki ga predlaga odbor za gospodarstvo; vlada ne podpira nobenega od teh amandmajev, kot je povedal državni sekretar. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1 k 15. členu? (15 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (14 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 15. člen. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 16. členu in amandmaju odbora za gospodarstvo, ki ga vlada podpira. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Bilo je prehitro. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 16. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 17. členu, ki ga predlaga odbor za gospodarstvo in ga vlada podpira. Razprave ni, zato prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.) Kako to? Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 17. členu? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 17. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 19. členu in dveh amandmajih. Prvega predlaga skupina poslancev, Jožef Košir. Drugi - skupina poslancev, Vili Trofenik. Vlada ne podpira amandmaja k 19. členu. Tako piše v vašem pregledu. Prosim, gospod Kovše. Ali to velja za oba amandmaja?
ALOJZ KOVŠE: Prvega amandmaja ne podpiramo, drugega pa. Dovolite, da pri prvem, ki ga ne podpiramo, povem, da država kot lastnica mineralnih surovin pred podelitvijo koncesije pridobi mnenje lokalne skupnosti, na območju katere bo raziskovanje oziroma izkoriščanje potekalo. Ni pa sprejemljivo, da bi potrebovala soglasje lokalne skupnosti, ki poleg tega ni lastnica celotnega urbanega naselja. Člen pa določa, da mora vlada soglasje pridobiti od lastnika. V praksi lahko soglasje povzroči zaviranje ali celo zastoj pri podeljevanju koncesij. Torej prvi amandma ne podpiramo, drugega pa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Košir.
JOŽEF KOŠIR: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! V bistvu 19. člen - oba amandmaja, ki sta vložena, sta vsebinsko, če pogledamo, skoraj enaka. To je eno dejstvo. Drugo dejstvo, v 19. členu je pa to, občina oziroma lokalna skupnost je odgovorna za kreiranje prostorskega plana znotraj svojega prostora z dogovorom z državo oziroma z dogovarjanjem, kako urediti skupne interese na tem prostoru. Vsi trije amandmaji, ki smo jih vložili v tej skupini, govorijo; prvič, o tem kako se izdaja soglasje na vitalnem področju, v urbanem naselju v prostoru občine. Drugič - to je 26. člen - govorijo o temu, kako preprečiti oziroma kako onemogočiti izkoriščanje mineralnih snovi na nepravilen način oziroma nepravilno izkoriščanje - 105. člen govori zopet o tem, da tistemu, ki že ima soglasja, da ne damo ponovno soglasja zaradi tega, ker svojih nalog znotraj načrta izkoriščanja, znotraj sanacije ne opravlja po dovoljenju, ki ga je dobil ob podelitvi koncesije.
Zato mislim, da je 19. člen pomemben člen, da lokalna skupnost v popolnosti sodeluje, ker v kolikor bomo analizirali oziroma bo vlada nadzirala področja, v katerih se nahajajo te raziskave, mislim, da bo treba biti v soglasju, ne samo iskati mnenja, pa potem ga upoštevati ali pa ne upoštevati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Košir. Torej odločali bomo o obeh amandmajih. Najprej o amandmaju pod točko 1 k 19. členu. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 je sprejet.
S tem pa je postal amandma pod točko 2 brezpredmeten.
Na glasovanje dajemo 19. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 člani.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 26. členu in enemu samemu amandmaju, ki ga predlaga skupina poslancev s prvopodpisanim Jožefom Koširjem; vlada ga ne podpira - tako piše v vašem pregledu. Želi kdo besedo? Gospod Kovše.
ALOJZ KOVŠE: Vlada predloga tega amandmaja ne podpira, ker bo država kot lastnica mineralnih surovin po izvedenem javnem razpisu, ob pridobitvi mnenja lokalne skupnosti, izbrala najprimernejšega koncesionarja in z njim sklenila koncesijsko pogodbo. Vse nadaljnje spremembe tega pogodbenega razmerja, vključno z odvzemom koncesije, bodo potekale med državo in izbranim koncesionarjem. Odločitev o odvzemu koncesije je v izključni pristojnosti države.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Košir.
JOŽEF KOŠIR: Hvala lepa. Res je, da 26. člen navaja, da država daje na koncu dovoljenje za koncesijo. Ampak, poglejte, v obdobju 30-ih let, za katero bo izdana koncesija določenemu izvajalcu, bo prišlo do tega, da bo v tem prostoru prišlo do razvoja posameznih panog ali pa tudi posameznih dejavnosti v tej bližini v takšni meri, da bo to škodovalo tem panogam. Mi se zavedamo tega, da v tem primeru, ko pride do prekinitve koncesije, ko je pravilno, da ukrepa - in mora ukrepati - lokalna skupnost, vendar mora tudi v tem primeru priti v tem trikotniku do dogovora s koncesionarjem, ko je določena doba, recimo 10 ali pa 20 let, da tista vrednost - recimo, če je za 30 let dve tretjini - je uporabljena - tretjina - v dogovoru z lokalno skupnostjo oziroma z gospodarstvom v tej lokalni skupnosti, ki se dogovori za izplačilo ter na ta način prekine izkoriščanje. Zato smo vložili ta predlog, ker takšni problemi in takšni pojavi so prisotni na območju Slovenije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma k 26. členu. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 29. členu in amandmaju odbora, ki ga vlada podpira. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 29. členu? (25 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 29. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 32. členu in amandmaju odbora, ki ga vlada podpira. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 32. členu? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje ne dajem člena, ker je le ta bil z amandmajem že spremenjen.
Smo pri 36. členu in amandmaju odbora, vlada amandma podpira. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 38. členu, predlagatelj je odbor. Vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen? (31 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Sedaj pa skok na 61. člen in dva amandmaja. Prvega predlaga poslanska skupina združene liste, drugega pa poslanska skupina socialdemokratov. Vlada ju ne podpira. Gospod Kovše.
ALOJZ KOVŠE: Vlada ne podpira obeh amandmajev, in sicer predloga obeh amandmajev k členu nista sprejemljiva. Prvi predlog amandmaja bi omogočil namreč lokalni skupnosti, da postane lastnica pridobovalnega prostora po dokončni opustitvi izkoriščanja mineralnih surovin in to na način, da bi s pogodbo država in lokalna skupnost ta prenos uredile.
Smatramo, da predlog tega amandmaja vsebinsko ne sodi v ta zakon o rudarstvu. Lastnik prebivalnega prostora bo sicer v primeru razlastitve res lahko država, ki bi lahko s pogodbo prenesla zemljišča v last lokalne skupnosti, v večini primerov pa bo lastnik rudarsko podjetje ali samostojni podjetnik, ki bo tudi lahko prodal ali zamenjal zemljišče z lokalno skupnostjo po končanem izkoriščanju. Vendar za urejanje lastninskopravnih razmerij smatramo, da ni predmet tega zakona.
Pri drugem predlogu amandmaja k temu členu smatramo, da ni sprejemljiv, ker načelo obveznega in subsidiarnega odpravljanja posledic obremenjevanja okolja, vključno s kritjem stroškov odprave posledice, kadar ni mogoče posledic pripisati določenim in določljivim povzročiteljem ali so ti sporni, izvede republika ali lokalna skupnost, kot to ureja 12. člen zakona o varstvu okolja. Zaradi tega smatramo, da ni potrebno sprejeti oziroma da je ta predlog amandmaja nepotreben.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo torej na odločanje o teh dveh vloženih amandmajih. Najprej bomo glasovali o amandmaju pod točko 1 k 61. členu. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 sprejet.
Gospod Lavrinc, proceduralno.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Gospod predsednik, hvala za besedo. Zelo težko bom povedal, ker sem danes že enim očital, da so bili slabo pozorni na neki seji. Zdajle sem bil slabo pozoren in sem se zmotil. Prosil bi, če lahko glasovanje ponovimo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Na predlog gospoda Lavrinca dajem na glasovanje proceduralni predlog, da državni zbor ponovi glasovanje o prvem amandmaju k 61. členu. Ugotovimo prisotnost! Gospod Lavrinc ni bil pozoren in se je zmotil. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Prosim, da smo tudi ostali pozorni. Ugotovimo prisotnost! (47 poslancev.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ponovno dajem na glasovanje amandma pod točko 1 k 61. členu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni dobil večinske podpore.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! V državnem zboru nas je krepko čez 50. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (17 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni dobil večinske podpore.
Na glasovanje dajem še 61. člen. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 72. členu odbora za gospodarstvo, vlaga amandma pod točko 1. Vlada ne podpira tega amandmaja. Pravi, da je sicer ta člen potreben, vendar le ob dodani besedi "ne".
Prejeli ste gradivo vlade, kjer se opredeljuje do vseh vloženih amandmajev, z datumom 7.5.1999. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 72. členu? (19 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Zato dajem na glasovanje 72. člen. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 72. člen sprejet.
Smo pri 88. členu in amandmaju odbora za gospodarstvo, ki ga vlada podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (27 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 88. člen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 88. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 88. člen sprejet.
Smo pri 92. členu in amandmaju odbora, ki ga vlada podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 92. členu? (31 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 92. člen v celoti? (31 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 92. člen sprejet.
Smo pri 105. členu in dveh amandmajih. Prvega predlaga skupina poslancev s prvopodpisanim Jožefom Koširjem, ki ga vlada podpira. Amandma pod točko 2 predlaga odbor za gospodarstvo. Ali želi kdo besedo? (Da.) Gospod Košir.
JOŽEF KOŠIR: Hvala lepa. Pri 105. členu je nakazano negativno soglasje vlade. Jaz ponovno opozarjam, da gre v 105. členu za ponovno izstavitev dovoljenja za tiste, ki že danes izkoriščajo in imajo za to dovoljenje. V Republiki Slovenije znotraj izkoriščanja - govorim o peskokopih - se ne izvajajo dela po načrtih izkoriščanja niti po načrtih sanacije. V tem primeru, ko vlada daje ven ponovno soglasje brez možnosti - zahteva se samo mnenje, mi smo dali predlog, da se upošteva mnenje lokalnih skupnosti zaradi tega, da se ne bi dalo dovoljenja tam, kjer se ne izvaja po načrtih oziroma po dovoljenju, ki je izdano.
Mislim, da bi ta garancija morala biti dana in prepuščena, tako da za ta amandma prosim, da ga podpremo, ker bomo s tem lokalni skupnosti omogočili, da bo uredila samo te zadeve, da se bodo delale tako, kot so bile po načrtih pred tem že sprejete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ker ni več razprave, prehajamo na odločanje. Najprej bomo glasovali o amandmaju od točko 1 skupine poslancev, Jožef Košir. Ugotavljamo prisotnost! (53 poslancev.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sedaj smo pri amandmaju pod točko 2, predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 105. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost!(49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 106. členu in amandmaju odbora za gospodarstvo. Vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 106. člen. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 106. člen? (26 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 108. členu in amandmaju poslanske skupine socialdemokratov. Vlada tega amandmaja ne podpira. To je razvidno iz gradiva. Želi kdo besedo? Gospod Kovše.
ALOJZ KOVŠE: Smatramo, da ta predlog amandmaja vsebinsko ne sodi v ta predlog 108. člena, ki ureja sanacijo opuščenih naftnih vrtin. Namreč, ta zakon o rudarstvu obravnava samo legalne nadzemne in podzemne kope. V tem členu smo pa posebej opredelili problematiko opuščenih naftnih vrtin v Lendavi predvsem zaradi tega, ker Nafta Lendava, družba z omejeno odgovornostjo, že pripravlja celovit program sanacije teh opuščenih naftno - plinskih objektov.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razprave ni, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo pristnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 108. členu? 18 poslance.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (31 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Za novi 110.a člen je skupina poslancev s prvopodpisanim gospodom Trofenikom vložila amandma. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Gospod Trofenik, ali želite besedo? (Ne.) Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 110.a člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sprejeli smo novi 110.a člen.
Smo pri amandmaju k zadnjemu amandmaju k 114. členu. Predlagatelj je odbor. Vlada ga ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 114. členu? (16 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni dobil večinske podpore.
Ugotavljamo prisotnost, kajti glasovali bomo o členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 116. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Glasovali smo o vseh členih, h katerim so bili vloženi amandmaji.
Prehajamo na odločanje o členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem vse preostale člene. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so členi sprejeti.
Prehajamo na razpravo o naslovu, amandmajev nimamo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za naslov? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov sprejet.
V razpravo dajem še naslednji predlog sklepa: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet; zakon bo za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Smo že pri prekinjeni 10. TOČKI DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O JAVNIH SKLADIH. Končali smo splošno razpravo. Nadaljevali bomo z razpravo o stališčih in sklepih. Prosim, da si pripravite gradivo. Ali želi besedo mag. Kopač za dodatno poročilo?
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Zadnjič smo prekinili to točko s pozivom odboru, naj se opredeli do vloženih stališč. Odbor se je sestal in se opredelil do vloženih stališč. Dva je podprl, enemu pa nasprotuje, kar bo razvidno iz pregleda ob glasovanju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dopolnilno stališče je predlagal gospod Kebrič in poslanska skupina SDS ter dodatne sklepe: gospod Benjamin Henigman in gospod Miran Potrč. Odpiram razpravo o predlogih stališč.
Najprej bomo odločili o predlaganem sklepu, da je predlog zakona o javnih skladih, prva obravnava, primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo.
Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Odpiram razpravo o predlaganih enajstih stališčih, ki jih je pripravil odbor, in dveh dopolnjevalnih stališčih; prvega predlaga gospod Kebrič in drugega poslanska skupina SDS. Ali želi kdo besedo? (Da.) Gospod Kebrič.
IVAN KEBRIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Že zadnjič v splošni razpravi sem argumentirano povedal, zakaj naj bi kapitalski sklad pokojninsko-invalidskega zavarovanja in tudi stanovanjski sklad pokojninsko-invalidskega zavarovanja bila iz tega izločena. Zato sem podal to stališče in če ste takrat, ko smo imeli splošno razpravo, to se pravi prvo branje o pokojninsko-invalidskem zakonu, ki se predlaga na osnovi reforme, iz katere jasno izhaja, da sta ta dva sklada nujno potrebna, da sta v okviru zavoda oziroma da se rešujeta in obravnavata, tako kot to narekuje predlog zakona o pokojninsko-invalidskem zavarovanju, zato sem podal ta stališča in prosim, da jih podprete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Kebrič. Na glasovanje dajem dopolnjevalno stališče gospoda Kebriča. Prav tako bi vas rad tudi opozoril, da je prišlo pri gradivu v prvem poročilu do majhnega popravka. Torej predlog zakona za drugo obravnavo pripravijo predlagatelji v sodelovanju z vlado, kajti v samem sklepu pod točko 2 piše "vlada". Ampak sedaj glasujemo o dopolnjevalnem stališču, ki ga predlaga gospod Ivan Kebrič. Ugotovimo prisotnost! (40 prisotnih.) Strašno smo se osuli, prosim, da bi... Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Žal nas je več v dvorani, ampak ne glede na to, državni zbor bo sejo nadaljeval ob 16.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 16.20 uri in se je nadaljevala ob 16.34 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotovimo prisotnost za dopolnjevalno stališče gospoda Kebriča! Ugotovimo prisotnost! Prosil bi, da ugotovimo prisotnost! Saj veste, kam gre potem izpisek tretjega glasovanja. Gospod Jerovšek, prijavite se. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za dopolnjevalno stališče gospoda Kebriča? (11 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da to dopolnjevalno stališče ni dobilo podpore.
Smo pri dopolnjevalnem stališču, ki ga predlaga poslanska skupina socialdemokratov, da naj predlagatelj pri pripravi zakona za drugo obravnavo zakon oblikuje kot sistemski zakon. Še bolj natančno naj opredeli odgovornost pravnih in fizičnih oseb, kazenske določbe in bolj natančno definira nadzor nad poslovanjem in vlogo računskega sodišča. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za to dopolnjevalno stališče? (28 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je bilo sprejeto.
Na glasovanje dajem drugi sklep z vsemi stališči, ki jih predlaga delovno telo in enim dodatnim spreminjevalnim stališčem, ki je bilo pravkar sprejeto. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da so bila sprejeta.
Imamo dva dodatna sklepa. Prvega predlaga Benjamin Henigman. Prejeli ste ga tudi v pisni obliki, da ga ne beremo v celoti. Oba predloga dodatnih sklepov je tudi podprlo matično delovno telo. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za dodatni sklep Benjamina Henigmana? (27 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
Drugi dodatni sklep predlaga poslanec Miran Potrč. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo prisotnost! Tudi tega podpira matično delovno telo. Še dodatno povem, čeprav sem že povedal, da oba podpira. (52 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem smo zaključili to točko dnevnega reda. Državni sekretar ni dobil besede, ker ni bilo potrebno.
Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O BLAGOVNIH REZERVAH, HITRI POSTOPEK. Končana je bila prva obravnava predloga zakona, nadaljujemo torej z drugo obravnavo. Prosim, da si pripravimo gradivo.
K temu zakonu ni bil vložen noben amandma. Redko se zgodi, da k zakonu ni vložen noben amandma, tokrat se je to zgodilo, tako da sedaj razpravljamo o vseh členih skupaj.
Na glasovanje dajem najprej proceduralni predlog, da bo državni zbor tokrat glasoval o vseh členih skupaj. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (32 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
V razpravo dajem vse člene zakona. Razprave ni.
Na glasovanje dajem vse člene zakona. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za člene zakona? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so vsi členi zakona sprejeti.
Glasovali smo o členih, glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (37 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. V drugi obravnavi ni bil sprejet noben amandma, tako da sprašujem, ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Na glasovanje dajem zakon v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (39 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
V skladu z našim prejšnjim dogovorom smo sedaj - prosim za pozornost - pri
31. TOČKI DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O LEKARNIŠKI DEJAVNOSTI, SKRAJŠANI POSTOPEK. Zakon je v obravnavo zboru predložila poslanka doktor Helena Hren-Vencelj. Prosim, če na kratko predstavite vsebino zakona.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lep pozdrav vsem! Bom zelo na kratko. Predlog dopolnitve zakona o lekarniški dejavnosti je nastal na osnovi pripomb inženirjev farmacije, ki so se izobraževali v letih 1977 do 1981 zaradi potreb stroke in so takrat dobili v skladu z normativi in standardi farmacevtske dejavnosti pravico, da samostojno izdajajo zdravila v lekarnah, razen zdravil iz takrat tako imenovane tabule 1 in 2 in narkotikov. Vendar pa je zakon o lekarniški dejavnosti iz leta 1992 to pravico tem ljudem, ki so se izobraževali, vzel, kajti v 34. členu pravi natančno, da imajo pravico samostojno opravljati oziroma izdajati zdravila samo diplomirani inženirji farmacije z opravljenim strokovnim izpitom. S predlogom popravka oziroma dodatka 34. a člena bi to anomalijo popravili s tem, da se z določitvijo vsebine in sicer, da lahko v lekarnah izdajajo samostojno zdravila razen zdravil iz skupine narkotikov oziroma tista, ki vsebujejo narkotične substance, tudi inženirji farmacije. Prosim, da bi to spremembo podprli, kajti ne prinaša nobenih finančnih obveznosti za državo, bi pa uredila status inženirjev farmacije, ki se jim od sprejema zakona leta 1992 pravzaprav to možnost oziroma to delo oporeka.
Rada bi tudi omenila, da v načrtovani privatizaciji lekarn je to zelo pomembno, kajti po sprejemu zakona o lekarniški dejavnosti so se stvari začele na terenu močno zapletati in bi taka pravna ureditev ta položaj ljudem uredila. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa doktor Helena Hren-Vencljeva. Ali želi besedo predstavnik matičnega delovnega telesa odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko? Želi. Predsednica gospa Zbačnikova ima besedo.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Pozdravljeni! Odbor za delo, družino in socialno politiko je ta predlog zakona obravnaval dvakrat in sicer že na 34. seji 5.6.1998, ker ni bilo mnenja vlade, potem še enkrat 28.1.1999. Člani odbora so prejeli mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki s stališča ustave in pravnega sistema ni imel pripomb na predlog zakona. Opozoril pa je, da bi bilo s stališča pravno tehnične obdelave dikcijo predlaganega besedila novega 34.a člena potrebno nomotehnično izčistiti. Predlagateljica je zato v zvezi s pripombami sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve vložila amandma k predlogom zakona. Predstavnica vlade in državna sekretarka ministrstva za zdravstvo je v nadaljevanju poudarila, da je vlada svoj amandma vložila v državni zbor, glede na pripombe sekretariata, in pa mnenje ter amandma predlagateljice, ki je bil vložen 21.1.1999, pa smiselno odpravlja ugotovljene pomanjkljivosti in vključuje tudi amandma vlade, ki s tem postaja brezpredmeten. Člani odbora so nato glasovali, najprej že v prvi obravnavi o predlogu zakona o dopolnitvi zakona o lekarniški dejavnosti, po skrajšanem postopku in nato še naslednja sklepa: "Odbor državnega zbora Republike Slovenije predlaga državnemu zboru, da predlog zakona o dopolnitvi zakona o lekarniški dejavnosti uvrsti na 11. redno sejo." Namreč do tega ni prišlo in kasneje potem, "da predlog zakona obravnava in z amandmajem, ki ga odbor podpira, sprejme po skrajšanem postopku." Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Zbačnikova. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Mnenje smo prejeli. Predstavnik vlade želi besedo? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite besedo.) Poslanke in poslanci? Ni razprave. Zaključujem splošno razpravo. Prehajamo torej v drugo obravnavo na odločanje o posameznih členih predloga zakona, v tem primeru imamo samo dva člena zakona. K 1. členu je predlagateljica zakona vložila amandma. V razpravo dajem torej 1. člen in amandma k 1. členu, predlaga ga gospa Venceljeva in tudi vlada predlaga amandma. Predlagateljica je povzela tudi amandma vlade, tako imamo samo amandma predlagateljice, dr. Helene Hren-Venceljeve k 1. členu. Ker ni razprave, zaključujem in dajem na glasovanje amandma k 1. členu. Matično delovno telo podpira. Če bo sprejet amandma predlagateljice zakona, potem je amandma vlade tudi brezpredmeten. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1, dr. Hren-Venceljeve? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; 1. člen smo v celoti spremenili. S tem je postal amandma vlade brezpredmeten.
V razpravo dajem 2. člen: "Zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu." Ni razprave. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Glasovati moramo še o naslovu zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (38 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Smo v tretji obravnavi. Želi kdo vložiti amandma k 1. členu? (Ne želi.) Želi kdo razpravljati o zakonu v celoti? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem zakon v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (51 prisotnih.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 32. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOSTINSTVU, SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. Dr. Jože Zagožen ima besedo.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Odbor državnega zbora za gospodarstvo je obravnaval ta zakon in sprejel naslednji sklep: "Odbor predlaga državnemu zboru, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gostinstvu obravnava po skrajšanem postopku ter ga sprejme skupaj z amandmaji odbora." Amandmajev sedaj ne bom bral, ker so priloženi v gradivu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, dr. Jože Zagožen. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ali želite razpravljati, poslanke in poslanci? (Ne želite.) Zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo v drugo obravnavo, na razpravo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Predlagam, da skladno z drugo alineo 198. člena poslovnika razpravljamo in glasujemo o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlog, da glasujemo o vseh členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih. Pregled ste prejeli z datumom 12.4.1999, zadnji pregled pa smo pravkar prejeli na klop.
K 2. členu imamo dva amandmaja. Prvega predlaga odbor za gospodarstvo, drugega pa predlaga vlada, ki ga matično delovno telo podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1 k 2. členu. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2 k 2. členu. Ugotovimo prisotnost! (Posredovanje poslanca iz klopi.) Ponovitev glasovanja? Želi kdo proceduralno? Gospod Kopač želi proceduralno.
MAG. JANEZ KOPAČ: Se opravičujem. Slabo sem sledil. Mislim, da smo glasovali o amandmaju odbora za gospodarstvo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tako je.
MAG. JANEZ KOPAČ: Nisem se izjasnil, rad bi pa se izjasnil. Hvala lepa. Če lahko ponovite glasovanje?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Kopač predlaga, da ponovimo glasovanje o amandmaju pod točko 1 k 2. členu. Njegov predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Ali želite obrazložiti svoj glas? (Ne želite.) Na glasovanje dajem amandma pod točko 1 k 2. členu. Predlagatelj je odbor za gospodarstvo, torej matično delovno telo. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1, sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2, predlagatelj je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Prehitro. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 4. členu in dveh amandmajih. Prvega predlaga vlada, drugega pa odbor. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma pod točko 1 k 4. členu. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2 k 4. členu. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 6. členu. Predlagatelj tega amandmaja je odbor za gospodarstvo, nima podpore vlade. Gospod Rupar ima besedo. Gospod Košir ima besedo.
JOŽEF KOŠIR: Hvala lepa, gospod predsednik. Ta člen bi lahko bil v naravi, v kolikor bo sprejet, zelo nevaren, ta amandma, v tem smislu, ker potem je popolna nepreglednost nad razpolaganjem s prostori v stanovanjskih naseljih, spuščena je lokalna skupnost oziroma občina ne more vršiti nobene kontrole, niti ne more urediti hišnih redov znotraj stanovanjskih naselij. V kolikor bomo sprejeli, da se lahko spremeni to za te namene, turistične in gostinske in to brez spremembe namembnosti, mislim, da je ta amandma bil tudi zelo napačen in v tistih naseljih, kjer se danes to že dogaja, mislim v turističnih, so ti problemi že prisotni tudi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Košir. Besedo ima gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Morda je to tudi obrazložitev glasu, bom izkoristil. Jaz bom ta amandma podprl, predvsem zato, ker se mi zdi primerno, ker gre za krajši čas. Zdaj tudi čas, ta čas ni definiran, niti v tem členu niti kasneje v zakonu in mislim, da se to lahko na podlagi sprejetih amandmajev občina sama oziroma lokalna skupnost, ki izdaja ta dovoljenja, sama določi ta čas. Če gre to za 14 dni, mesec dni, potem se mi ne zdi smiselno, da bi bile spremembe namembnosti potrebne. Namreč te spremembe namembnosti prostorov so dokaj draga zadeva in zdaj, če si mi želimo to zadevo za neko priložnost, recimo, da imamo nekje nekaj dnevno ali pa recimo tedensko prireditev, da bi te spremembe delali, potem ta prireditev niti nima teže po eni strani, po drugi strani pa je seveda problem dajati toliko denarja za te spremembe. Mislim, da je amandma morda samo toliko pomanjkljiv, ker ne določa, kaj pomeni krajši čas. To bodo morale lokalne skupnosti v posebnih oziroma v uredbah ali kakorkoli drugače same sprejemati. Še enkrat poudarjam, ta amandma bomo podprli. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik vlade? Državni sekretar, gospod Tomaž Zajc ima besedo.
TOMAŽ ZAJC: Spoštovani! K 6. členu, spoštovani gospod Rupar! Če pride en gost, točno, če en teden ali dva, pravilno, nima nobenega smisla. Toda za tem gostom bo prišel drug gost, tretji gost, četrti gost. In tukaj nastaja potem problem. Krajši čas ni definiran in ta krajši čas je zopet lahko teden, mesec, dva in tako naprej. Bistvena razloga za zavrnitev tega amandmaja sta vsebinsko brisanje meje med stanovanjsko najemnim razmerjem in gostinsko dejavnostjo in totalna nedorečenost amandmaja z vidika njegovega izvajanja v okviru gostinske zakonodaje. Uveljavitev te določbe bi pomenila, da lahko stanovanjski prostori po sklenjeni najemni pogodbi, recimo z nekim hotelom, postanejo dislocirane hotelske sobe. V praviloma po vseh stanovanjskih okoljih, kar bi povzročalo ostalih stanovalcev in države pri upravljanju stanovanj še posebej, če gre na hišni red, delitev stroškov in tako naprej. Iz amandmaja sploh ni razvidno, kakšen naj bi bil ta značaj prostorov z vidika razvrstitve gostinskih obratov. Kako bi v več stanovanjskem objektu opravili predpisano kategorizacijo teh stanovanj. Sprejetje take rešitve bi v pravnem redu povzročilo motnje in nepredvidljive težave pri izvajanju zakona.
Trditev, da bi gostje bili v teh prostorih le občasno, je nerealna in zmotna. Kajti obstaja interes, in to je jasno in to vsi vemo, da bi bili ti prostori čim bolj izkoriščeni. Argument, da se to že dogaja na črno, ni utemeljen. Teh primerov je malo in tudi to ne more biti argument za nesistemski poseg v zakonodajo. Poleg tega dikcija "dejavnost nastanitev za krajši čas turističnega namena" ni usklajena z določbami zakona o gostinstvu, temveč je prenesena iz standardne klasifikacije dejavnosti, kjer je uporabljena v drugačnem kontekstu in ni skladna s terminologijo gostinskega
zakona. Toliko moj komentar na člen 6. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Hvala lepa še enkrat, predsednik, za besedo. Repliciram, gospod Zajc. Vi ste prebrali obrazložitev k temu amandmaju k 6. členu. Ampak poglejte v kakšni situaciji se trenutno nahajamo. Jaz bom govoril zdaj o objektu, ki je gostinski objekt, ki ima turistične sobe. Vlada, urad za begunce je zaprosil občine, če sprejmejo v te sobe Albance. Zdaj izgubljamo stvar, torej ti Albanci niso turisti, čeprav so nameščeni v turističnih sobah. Lokalna samoupravna skupnost je dala soglasje, čeprav ta člen, recimo, še ni sprejet in smo zdaj dobili begunce v turistične objekte. Po vseh določilih bi morali zdaj spremetniti spremembo namembnosti in ta turistični objekt spremeniti v objekt begunskega zatočišča, na primer lahko za tri mesece, lahko pa jaz ne vem koliko časa.
Druga zadeva. Letošnja turistična sezona bo še kako uspešna. Lokalne skupnosti imajo vpogled v dogajanje po občinah, imajo tudi po zakonu o lokalni samoupravi lahko svoje inšpekcije na tem področju, in verjemite mi, da tam kjer jih že imamo oziroma imajo, delajo dobro. Ne gre tu za bojazen nekih črnih, tako imenovanih črnih namestitev turistov, pač pa ljudje ozaveščeno že hodijo prijavljati, tam kjer to že imajo. So pa seveda potrebe po oddajanju teh sob še večje. Jaz ne vidim nobenega smisla ob taki obrazložitvi, kot jo je podala vlada. Mislim, da je treba zaupati lokalnim skupnostim na podlagi tega amandmaja k 6. členu. To zaupanje bo lahko tudi preveriti, če bo amandma sprejet. In mislim, da tu delamo ob sprejetju samo veliko korist lokalnim skupnostim, predvsem pa tistim, ki si želijo še v nekem res krajšem času pridobiti kakšnega gosta. Jaz se strinjam z vami, da za gostom po 14 dnevih lahko pride gost, ampak v tem primeru je že druga zadeva na lokalnem nivoju lahko. Naj lokalna oblast sama pove, ali gre sedaj za kontinuirano oddajanje nekih sob oziroma za potrebo po spremembi namembnosti in naj gospod župan v svoji visokosti sam sporoči pristojnim, tistim sobodajalcem obvestilo, da naj spremenijo namembnost oziroma bo sam ali občinski svet, če mu bomo dali to pristojnost, odločil ali gre za objekt, ki je samo objekt značaja turističnega objekta za krajši čas ali pa bo z uredbo določil, da je potrebno spremembo namembnosti narediti, če bo ugotovil, da se ta kontinuiteta oddaje tudi nadaljuje.
Še enkrat poudarjam. V primeru, da se to ne sprejme, bo seveda država morala - sedaj se vračam na begunce - zavzeti drugačno stališče in vse tiste odločbe, ki smo jih izdali, da se lahko begunci nameščajo tudi v hotelih, bo seveda treba sedaj te ljudi spraviti iz teh objektov in država bo morala poskrbeti glede na to, da je državni zbor sprejel zakon oziroma uredbo o beguncih, bo treba zanje tudi primerno poskrbeti.
S sprejetjem, spoštovane poslanke in poslanci, tega amandmaja pa nam to ne bo treba. Samo preskočili bomo eno hudo oviro, ki je sedaj trenutno nastala. V prihodnosti pa tem lastnikom dali večjo možnost tudi morda zaslužka, občinam pa sploh, da ne govorim, tudi pristojnosti in s tem tudi dodatne finance v občinski proračun. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Državni sekretar, gospod Zajc, želi besedo.
TOMAŽ ZAJC: Žal tedaj, ko se je to pisalo, o tej nesreči na Kosovu ni imel noben pojma. Vendar mislim, da moremo vključevati sedaj, da te turistične sobe so na voljo oziroma za koriščenje albanskih beguncev.
Mislim, da argumenti kažejo na nedorečenost tega člena. Kakorkoli gostinski objekt, turistične sobe, tukaj je treba precizirati. Jaz stojim na dejstvu, da sprememba namembnosti za krajši čas ne gre. Kajti tisti krajši čas je tudi nedorečen in na krajši čas vemo, da se nadaljuje zopet krajši čas. Mislim da, kar zadeva zasedenost tovrstnih sob z begunci, vsaj za enkrat ne pride v poštev, kajti za njih so pripravljene druge lokacije, ne pa tako imenovane turistične sobe, kjerkoli so že. Za enkrat je tako.
Želel bi komentirati o tem, da so še vedno tisti begunci - s tem se oddaljujem od vprašanja - ki so prišli leta nazaj iz Bosne ali pa od nekod iz Hrvaške, v naših počitniških kapacitetah na Hrvaškem. To je pa druga zgodba, ki ne sodi k temu. Argumentiram samo to, da begunci v te sobe niso namenjeni, in mislim, da ne bodo prišli. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dve repliki, gospod Košir in gospod Rupar.
JOŽEF KOŠIR: Hvala lepa, gospod predsednik. Mogoče ne bo toliko v obliki replike, temveč v obliki dopolnitve.
Dejstvo je, da se moramo postaviti v vlogo ravno tega primera, kar lahko s tem amandmajem dosežemo. To pomeni, da znotraj stanovanjskega bloka, kjer je približno 20 stanovanj, 90% teh stanovanj so stanovalci odkupili, in sta dve stanovanji prodani. Mi bomo s tem amandmajem dovolili, da bo brez spremembe namembnosti lahko tudi turistična soba za oddajanje za krajši čas. "Za krajši čas" je lahko en dan, dva dni, tri dni, potem pa pride sto gostov, ki se jih zamenja, pa je to 300 dni, skoraj leto. Na tak način bomo naredili nered znotraj občine. Mislim, da bi to morali vedeti predvsem župani. Pa verjetno tudi delamo tako; vsak prostor, v katerem izdelujemo prostorske ureditvene načrte, je dejansko namenjen za določen namen. Tam imamo stanovanjsko bivalno naselje, kjer je kombinirano naselje, in tako naprej. Morda se ne bi toliko sekiral, če bi prišli znotraj turističnega naselja, ker ima drugačne hišne rede, ker ima drugačen program življenja znotraj tega. Pa če pridejo begunci tja, bi bilo verjetno še težje, če bi prišli v stanovanjski blok. Vendar bi se tudi o tem dalo dogovoriti s hišnim redom. Tako, da ta primerjava ni povsem ustrezna. Dogodki, do katerih prihaja, so, da je v stanovanjih - primer, kot sem ga prej povedal, dva, tri, štiri stanovanja, in sem prihajajo turisti v večjem številu, hišnega reda se ne spoštuje, odloka o javnem redu in miru se ne spoštuje. Glede teh kontrol pa mislim, da ni dobro, da si jih lokalna skupnost privošči v tolikšni meri; bolj pametno bi bilo, da s sistemom te zadeve preprečimo. Mislim, da bomo morali v prostoru vedno bolj planirati in se tudi dogovarjati, kje bo lahko kaj v občini. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za repliko. Gospod Rupar je svojo repliko umaknil, repliciral pa bo gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Gospod državni sekretar, poglejte, ta amandma bi jaz podprl, če bi bil bolj jasno definiran. Glede na to, kar je izvajal kolega Rupar, se deloma z njim strinjam. Toda ta amandma vsebuje le preveč anarhije, ki jo kot župani oziroma pristojni v lokalnih skupnostih doživljamo, glede na to, da ljudje, ki se ukvarjajo s turistično ponudbo oziroma prenočitvenimi zmogljivostmi, so le premalo kontrolirani. Tako da o nekih eventuelnih inšpekcijah in učinkovitosti dela pri tem je zaenkrat "passe" govoriti. Ker toliko časa, dokler inšpekcije ne bodo funkcionirale, absolutno nekega takega anarhističnega amandmaja osebno ne morem podpreti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Očitno je, da so različni pogledi tudi v poslanski skupini. Želi še kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Smo pri 6. členu in amandmaju odbora za gospodarstvo, ki ga vlada ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma k 6. členu? (15 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni dobil podpore.
Glasujemo o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost!(41 prisotnih.) Ponovili bomo glasovanje, bilo je prehitro. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen v celoti? (31 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 10. členu. Proceduralni predlog pri 10. členu ima gospod Trofenik.
VILI TROFENIK: Hvala. Prosim za 10 minut odmora v imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, da odpravimo napako pri vloženem amandmaju k 10. členu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se je očitno zgodila napaka, ko je predlagala amandma in to je spoznala šele sedaj, zato za 10 minut prekinjam sejo in jo bomo nadaljevali ob 17.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 17.18 uri in se je nadaljevala ob 17.36 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Poslanke in poslanci! Nadaljujemo s sejo. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. Želi gospod Trofenik besedo? Prosim.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Uspelo nam je popraviti napako, ki se nam je na žalost zgodila pri vlaganju amandmaja. Tako, da nadomeščam prej vloženi amandma s popravljenim, ki se glasi: K 10. členu oziroma v drugem odstavku se za piko doda besedilo tekst pod "pristojni enoti upravne enote se nadomesti s tekstom pristojnim organom lokalne skupnosti". V tretjem odstavku se za piko doda besedilo oziroma tekst: "Pristojna enota upravne enote se nadomesti s tekstom, pristojni organ lokalne skupnosti". Za besedo "čas" se postavi pika. Tekst "Pri čemer upošteva tudi mnenje lokalne skupnosti" se črta. Zakaj gre? Gre za to, da se poenotijo postopki v zvezi z odpiralnim časom v gostinstvu z že predpisanimi postopki za odpiralne čase v trgovini.
Dejavnost gostinskih lokalov je bistveno za okolico bolj moteča kot je to na področju trgovine in je nevzdržno, da za področje trgovine vodi postopke v zvezi z odpiralnimi časi lokalna skupnost, za gostinstvo pa upravna enota oziroma država in česa nastajajo obilice problemov, ki se zgrinjajo na organe lokalne skupnosti, ne pa na državne organe.
Prosim, da podprete ta amandma, saj gre, še enkrat poudarjam, za uskladitev postopkov že uveljavljenih postopkov na področju trgovine. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej poslanska skupina Slovenske ljudske stranke je amandma, ker je tu pisalo, da je nepravilno vložen je nadomestila z novim amandmajem, ki ga je pravkar predstavil gospod Trofenik.
Amandma pod točko 2. predlaga vlada Republike Slovenije. Matično delovno telo podpira. Ali želi kdo razpravljati o dveh amandmajih? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem najprej amandma poslanske skupine Slovenske ljudske stranke k 10. členu. To je popravljen amandma, o katerem je bilo pravkar govora. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ali je brezpredmeten? Amandma pod točko 2, predlagatelj je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (28 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 10. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 10. člen v celoti? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 10. člen sprejet.
Smo pri 11. členu, h kateremu vlada Republike Slovenije predlaga dva amandmaja, ki ju matično delovno telo podpira. Razprave ni.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1 k 11. členu? (33 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. (V bistvu smo sedaj izglasovali amandma na amandma.) Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Bilo je prehitro. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2 k 11. členu? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 11. člen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 11. člen sprejet.
Smo pri 12. členu in amandmaju, ki ga predlaga odbor; vlada se do amandmaja ni opredelila. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 12. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za člen? (25 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 13. členu in amandmaju odbora za gospodarstvo, ki ga vlada ne podpira; to je amandma pod točko 1. Pod točko 2 in pod točko 3 imamo amandmaja vlade. Amandma pod točko 3 odbor podpira. Ali želi kdo besedo? Gospod Rejc želi besedo.
IZIDOR REJC: Hvala za besedo, gospod predsednik. K temu členu so predlagani trije amandmaji. V tretjem amandmaju, ki nadomešča celotno besedilo 13. člena, mislim, da so postavljeni povsem nemogoči pogoji. Govora je o kmetijski dopolnilni dejavnosti, se pravi, o dodatni ponudbi na kmetiji, ki pa je omejena s tem, da lahko ponuja to, kar zraste na kmetiji oziroma kar lahko tudi pridela. V nadaljevanju pojasnjujejo, da lahko, če v bližini ni turistične ponudbe, ponudijo tudi drugo pijačo in jedačo kot del svoje dodatne ponudbe. Zdaj pa poglejte, koliko je takih predelov v Sloveniji, kjer ne morejo imeti svoje pijače, bodisi da so to višinske kmetije, kjer morda tudi ni toliko sadja, predvsem ni grozdja, ni ribeza, ni češenj, ne vem, se pravi ta zadeva je zelo meni sporna in skratka izjemno selektivna.
Potem je tu omejenost na število sedežev. Recimo to je nekako izmerjeno oziroma povedano na račun seveda avtobusa, ki pripelje. Zdaj pa pripelje avtobus gor, na primer starejše, mlajše in otroke in otroci so morda navajeni ali pa, da ne rečem razvajeni, pa bodo rekli, mi pa ne bomo tega pili, bomo pili coca-colo, cockto ali karkoli, skratka to je polno teh, bi rekel, stvari, ki menim, da tako ne morejo iti skupaj. In jaz sem proti takemu amandmaju, ki bi nadomestil cel ta člen, ker kot pravim, tudi, če je nekje v bližini, je spet vprašanje, v kakšni bližini, ali je 300, 500 metrov, kilometer. Tisti, ki ima spodaj recimo neko ponudbo, bi rekel, ni govora in bo šel na lokalno skupnost, bo rekel, temu prepovejte, ker bom jaz vse to ponudil. Skratka ta lokalna tekma, lokalno nasprotovanje ali pa krajevno nasprotovanje nekomu, ki bi se mučil, itak se muči s kmetijo, potem pa se bo za neko dopolnilno dejavnost, recimo, odločil, ne bo imel svojih pridelkov, bo imel, recimo, kaj jaz vem, pašništvo, ne bo imel pujsov, in skratka, kaj bo dal jesti. Skratka zadeva je silno, bom temu rekel, nedorečena, zelo kratkohlačna, da temu tako rečem, in ne nosi nobenega obeta tej ponudbi, dodatni ponudbi na kmetiji. Skratka, tak amandma oziroma tako besedilo člena res ne morem podpreti in je, milo rečeno, skregano s pametjo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod državni sekretar, prosim.
TOMAŽ ZAJC: Vlada želi predvsem, da se to področje, ki žal še ni dosti urejeno, končno uredi. Jasno je, da kmečki turizem, tisti, ki ga želimo vsi pospeševati in tisti, katerih 225 kmetij že deluje v Sloveniji, upajmo, da jih bo 250 do konca leta, ima tisto, kar zadeva, 50 sedežev. In tistih 50 sedežev zmogljivosti vlada podpira in to je tudi že v zakonu o gostinstvu napisano. Vse tisto več, tisto je pa gostinstvo in tu se nekaj ne sklada. Če se gremo kmečke turizme, je še mogoče 50 sedežev veliko, ne pa nekaj 100, 200, 300 na veselicah. Tisto je gostinstvo. Gre se za urejenost, in kmečki turizem je tisti, ki naj bi bil, bog daj, urejen v Sloveniji in tisti, ki bo privabljal tudi tujce, pa domače in tam je 50 sedežev maksimalno. Vse čez je pa čisto gostinstvo, tisto je pa nekaj 100 sedežev, če je treba.
Skratka ta zakon o gostinstvu ima to že notri, številko in vlada podpira to, zlasti, da se ta zadeva ureja in ni neke nelojalne konkurence in da ostane ta številka kot maksimalna. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Hvala, predsednik, za besedo. Tudi hvala gospod državnemu sekretarju, gospod Zajcu, za odgovor. Vendar vedite nekaj. Če je zdajle povedal, da je 250, bom rekel kmetij, jaz se spomnim nazaj, veliko let nazaj, ko so začeli recimo na škofjeloškem področju uvajati ta kmečki turizem in podobno in takrat je bilo seveda, to je bil boom in s tega booma so bile recimo 3, 4 kmetije. Vendar, da je tu govora o 250 kmetijah, jaz bi rekel, če bi bilo tu govora o 2500 kmetijah, pa bi rekel, to je pa že nekaj iz tega. Skratka vidi se in tudi se ve, da na osnovi takega omejevanja se gotovo nobeden ne bo lotil. Kako sem bom jaz lotil? Recimo, da sem na kmetiji, pa se bom lotil ne vem česa, uredil prostore, nekako razširil, potem bodo pa rekli, kaj boš pa ponudil in sem spet tam. In moram iti v dolino oziroma kamorkoli in povedati, da bi rad delal, vendar bodo rekli, ja, ti ne bomo dali dovoljenja. In tudi pravi tu, v drugem delu tega amandmaja pravi, če je neka gostinska ponudba v bližini ali v tej okolici urejena. Ja, kdo bo to odločil? Kdo je tisti, ki lahko reče, to je urejeno, to pa ni urejeno? To je zadeva, ki je skrajno razvojno nekoncipirana, nima nobenega izhoda in tudi, lahko rečem, avtobus pripelje. Verjetno se lahko zgodi, da avtobus pripelje. In kot pravim, če avtobus pripelje, potem je gotovo, da morda ne bodo samo žgancev jedli, tudi bodo jedli enkrat ali dvakrat, vendar potem spet ne bodo. Skratka, če nima dosledne ponudbe, če nima ovac, pujsov, skratka vsega tega, kar spada v lonec in kar se iz tega lahko kaj skuha in tudi govedino, potem seveda ga nima kaj rabiti oziroma se naj tega ne loti. Menim, da je ta zadeva nedorečena in kaže samo na neko ljubosumnost, na neko določeno kratko gledanje, kot češ, naj se mučijo, mi bomo pa predpisali, kaj bodo lahko delali. Ko bodo pa videli, da ne gre, bodo pač nehali. Skratka, iz tega ne bo nobenega razvoja in sem proti temu, da se ta zadeva tako obravnava in bom proti takemu amandmaju številka 3. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Džuban.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz se povsem strinjam s kolegom Rejcem, ki je opozoril na ta problem. Največ problemov na področju kmečkega turizma je ravno v tej smeri, kar bomo mi zdaj na nek način legalizirali. Namreč v tem, da kmečki turizem na črno zahaja na gostinske ponudbe na isti način oziroma na isti nivo in isto ponudbo, kot jo izvajajo gostilne. In v kolikor inšpekcijske službe in vse pristojne, ki se s tem ukvarjajo, tudi svetovalne morda, niso dovolj dosledne, se ravno dogajajo te nepravilnosti, ki jih mi na nek način tukaj legaliziramo. Točno to, kar pravi kolega Rejc, subjektivna presoja, da gostinska ponudba ni dovolj razvita. Kaj je to, pa kako daleč in na kakšnem nivoju? Te napake ne bi smeli narediti, pač pa bi morali postaviti okvire, kaj je kmečki turizem. Znotraj te dejavnosti izhajajo neka pravila igre, tudi pravilniki, tudi zakonsko so določene meje. Tisti, ki izpolnjuje pogoje, pa lahko opravlja gostinsko ponudbo, pa naj bo gostinec. Ta mešana varianta bo vedno v smeri zlorabe in rešitve v tej smeri niso dobre. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prehajamo na odločanje, ker ni več razprav. Imamo amandma pod 3. točko, ki ga predlaga vlada. Na ta amandma imamo dva amandmaja na amandma. Pod točko 1 se glasi: V drugem odstavku se črta celoten prvi stavek. To je stavek: "Kmet ima v prostorih za strežbo lahko največ petdeset sedežev." Ostalo besedilo ostane nespremenjeno. Predlagatelj tega amandmaja na amandma je odbor za gospodarstvo. Vlada ne podpira tega amandmaja na amandma. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma na amandma pod točko 1? (10 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma na amandma pod točko 1, ni sprejet.
Smo pri amandmaju na amandma pod točko 2. Predlagatelj je vlada sama. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma na amandma pod točko 2 ni sprejet.
Sedaj dajem na glasovanje amandma pod točko 3. Predlagatelj je vlada, delovno telo podpira. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (28 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 3 sprejet.
S tem smo celotno besedilo 13. člena spremenili.
Smo pri 17. členu in amandmaju odbora za gospodarstvo. Razprave ni in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (42 prisotnih.) Slabo kaže. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 17. členu? (32 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sedaj glasujemo o členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (30 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen v celoti sprejet.
Smo pri 24.b členu. Predlagatelj amandmaja je odbor za gospodarstvo. Razprave ni in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslance.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Razpravljati moramo še o členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Prehajamo na razpravo in glasovanje o naslovu zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k določenim členom. Ali želijo k tem členom kvalificirani predlagatelji vložiti amandma? Gospod Džuban želi? Potrebujete nekaj časa? Ali prekinemo to točko dnevnega reda, da pripravite amandma?
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa. Prosil bi, da točko prekinemo, da napišemo amandma in potem nadaljujemo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej, na predlog poslanca, gospoda Džubana, prekinjam to točko dnevnega reda. O tej točki bomo odločali jutri ob nadaljevanju, ko bo vložen amandma. Torej, prekinjam 32. točko dnevnega reda in prehajamo na 33. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O SODIŠČIH, SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Minister, gospod Marušič, želi besedo.
TOMAŽ MARUŠIČ: Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Pred vami je zakon o spremembi zakona o sodiščih v skrajšanem postopku.
Gre za spremembo 75. člena zakona o sodiščih, ki se nanaša na proračunski del. Zakon ne uvaja bistvenih sprememb, pač pa samo spremembe pravno-tehnične in tudi finančne narave. Namesto 23 uporabnikov proračunskega denarja za sodišča, se s spremembo tega zakona pooblašča vrhovno sodišče Slovenije, da kot edini uporabnik predloži sodni proračun. Proračun, ki ga predloži vrhovno sodišče, se nanaša na sredstva za plače in na sredstva za materialno poslovanje sodišč. Sredstva za logistiko, se pravi, za opremo, investicijsko vzdrževanje zgradb, za nakup zgradb in tako dalje so še vedno pri ministrstvu za pravosodje. Sredstva iz tega naslova pri ministrstvu za pravosodje so tudi za državno tožilstvo, za državno pravobranilstvo in za prekrškovno sodstvo.
Zakon je bil predložen v parlament v skrajšani postopek in je bil objavljen v Poročevalcu številka 52, z dne 10. avgusta lanskega leta. V tem času je prišlo do določenih sprememb, in sicer do novele zakona o izvrševanju proračuna, ki določa, da se ta sredstva tako ali tako zbirajo pri vrhovnem sodišču. Poleg tega ste imeli v parlamentarni razpravi tudi zakon o državnem proračunu. Skladno s to zakonodajo je sledil amandma liberalne demokracije, ljudske stranke in DeSUS-a, naj se ta zakonski predlog uskladi z zakonom o izvrševanju proračuna in s predlogom zakona v državnem proračunu. Vlada temu amandmaju ne nasprotuje, nasprotno, šteje, da ta amandma v marsičem izboljšuje že predloženi zakon oziroma zakon, ki je bil objavljen v Poročevalcu državnega zbora. Vlada, v kolikor je bil podan ta amandma v razpravo, izjavlja že sedaj, da mu ne nasprotuje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod minister. Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Ali želi predstavnik delovnega telesa besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Ali želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Zaključujem splošno razpravo in prehajamo na obravnavo po členih.
V razpravo dajem 1. člen in amandma k 1. členu treh poslanskih skupin, SLS, LDS in DeSUS. Kot je povedal gospod minister, vlada temu amandmaju ne nasprotuje. Tako je bilo rečeno, ne da ga podpira, ampak mu ne nasprotuje. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma k 1. členu. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 1. členu? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V celoti smo spremenili 1. člen. V razpravo dajem 2. člen. Zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu. Ni razprave. Ugotovimo prisotnost! (35 prisotnih.) Prehitro! Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! Poslanci sedijo v drugih klopeh. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
Glasovali smo o vseh amandmajih oziroma členih. Glasujemo še o naslovu zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo. Sprejet je bil amandma k 1. členu. Želi kdo vložiti amandma? (Ne želi.) Ali želi kdo razpravljati o zakonski materiji v celoti? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo zakon sprejeli.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 34. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O DELAVCIH V DRŽAVNIH ORGANIH, SKRAJŠANI POSTOPEK. Ta zakon je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Miranom Potrčem. Ali želi predstavnik predlagateljev besedo? Prosim, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Državni zbor je 29. oktobra 1997 sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delavcih v državnih organih.
V tem zakonu je določil, da so lahko za višje upravne delavce imenovani delavci, ki imajo univerzitetno izobrazbo ali končano visoko upravno šolo, če ni enakega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe. Med izvajanjem zakona je bilo ugotovljeno, da ni ustreznega univerzitetnega programa tudi za nekatere druge programe visokih šol in opozorjeno je bilo, da zakon na tej podlagi ustvarja neenakost med interesenti in šolami, saj diplomantom visoke upravne šole daje možnost konkurirati za mesta, ki jih zasedajo višji upravni delavci, nekaterim drugim šolam, recimo visoki šoli za socialne delavce, visoki policijski šoli in drugim, take možnosti ne daje.
Zato je bil sprožen ustavni spor, hkrati pa dana pobuda nekaterim ali nam poslancem, da eventualno spremenimo obstoječi zakon. Nekaj nas poslancev je to pobudo povzelo in predlaga, da se ustrezna določba zakona spremeni tako, da se namesto pogoja, da ima pravico konkurirati za mesto višjega upravnega delavca samo tisti, ki ima končano visoko upravno šolo, napiše visoko strokovno šolo, seveda pod pogojem, če ni enakega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe. S tem bi za vse dali enake pogoje in jih tudi izenačili. K temu predlogu je svoje mnenje dala vlada in takšen predlog podpira. Tudi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve je v svojem mnenju sporočil, da s pravnega in sistemskega vidika nima nikakršnih pripomb. Predlagam in prosim, da predlog zakona podprete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Potrču. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Ali želi predstavnik odbora poročati? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Ker ni razprave, jo zaključujem in prehajamo na odločanje v okviru skrajšanega postopka v drugi obravnavi. V razpravo dajem 1. člen. Razprave ni. Člen dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
V razpravo dajem 2. člen. Razprave ni. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o naslovu zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Prehitro. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo. Na zakon ni bil sprejet noben amandma. Sprašujem, ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 35. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRISILNI PORAVNAVI, STEČAJU IN LIKVIDACIJI, tretja obravnava. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Minister za pravosodje, gospod Marušič, prosim.
TOMAŽ MARUŠIČ: Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Gre za tretje branje zakonskega predloga o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji.
Bistvo tega zakona je v postopku, ko se predlaga stečajni postopek po uradni dolžnosti. Ko je bil v juliju leta 1997 vložen ustrezen amandma v tem državnem zboru, češ, naj se vodi tudi stečajni postopek po uradni dolžnosti, je vlada skušala ta amandma spremeniti v tem smislu, da ga je lahko operativno izvajati. Zaradi tega smo ta ex sofo člen, če ga smem tako imenovati, dopolnili tako, da mora inšpektor, potem ko tri mesece zaporedoma niso bile delavcem zadolženega podjetja izplačane plače oziroma ko je agencija za plačilni promet ugotovila, da je podjetje insolventno več kot leto dni, da pozove dolžno podjetje, naj se v roku treh mesecev sanira. Če v tem roku tega ne stori, v tem primeru uvede postopek, stečaj po uradni dolžnosti.
Mi smo ta amandma stečajnega postopka po uradni dolžnosti razdelali in smo prišli do tretjega branja. Vendar že pri obravnavi tega na odboru, je prišlo tudi do predlogov, naj se stečajni postopek po uradni dolžnosti črta. Temu ustrezno so bili vloženi, kot sem videl, amandmaji.
Vlada je postopek stečaja po uradni dolžnosti razdelala, da je postal operativen. Na drugi strani pa imamo amandmaje, ki so bili predloženi na drugi in tretji odstavek 1. člena, na 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 14. in 17. člen zakonskega predloga.
Stvar je sedaj na vas, spoštovane poslanke in poslanci, da odločite, ali sprejemate vložene amandmaje, ki v tem primeru stečajni postopek po uradni dolžnosti črtajo, ali pa sprejmete zakonski predlog, kot ga je predložila vlada. V vsakem primeru si dovoljujem sugerirati državnemu zboru, da če bi bili sprejeti amandmaji k temu zakonu, potem bi - sugeriram še vedno - bi moral državni zbor sprejeti sklep, naj vlada čimprej pripravi zakon, ki bo nadomestil stečajni postopek ex sofo; pri tem mislim na ustrezne zakonske določbe izbrisa podjetij iz gospodarskih organizacij. Namreč, problem je približno 7.000 podjetij na ozemlju države, ki so že več kot leto dni insolventna, ki praktično nimajo premoženja, niti ne zaposlujejo ljudi. Strinjam se, da vsakdo lahko ima podjetje, samo na drugi strani se zahteva tudi od podjetnika in pa od gospodarske družbe določena aktivnost. Takih podjetij, ki sploh nimajo nobene aktivnosti, ki nimajo nobenega finančnega prometa na svojih kontih, je približno 7.500. Moram povedati, da približno 1000 podjetij, ki prav tako že več kot leto dni nimajo nobenega prometa na svojem kontu, na svojem žiro računu, zaposlujejo delavce. V vsakem primeru, poglejte, če se odločate za sprejem amandmaja, potem bi tudi predlagal, da se sprejme ustrezen sklep oziroma vsaj ustrezno stališče državnega zbora. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod minister. To je tretja obravnava. Sprašujem predstavnika odbora za notranjo politiko in pravosodje, ali želi besedo? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? Gospod Rejc v imenu poslanske skupine slovenskih krščanskih demokratov.
IZIDOR REJC: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospe in gospodje, gospod minister! Gotovo je res, da je to spremembo potrebno spraviti pod streho. Številka 7.500 pomeni tisto, kar je pred 14 dnevi gospod finančni minister povedal, ko so ga spraševali, kako je s finančno disciplino. Pa je rekel, ko je državni zbor sprejel zakon o gospodarskih družbah, je sprejel zakon, ki je enak levu brez zob. Tako je rekel. To se pravi, od tedaj pa do sedaj je veliko časa in menim, da smo naredili veliko, bi rekel veliko uslugo neredu in tudi, žal, kot pravim, ta zakon prihaja veliko veliko prepozno, prepozno izčiščuje situacijo. Preveč časa je bilo, ko se je zavajalo in ni se vedelo, kako in kaj. Zaradi tega mislim in menim, da je potrebno te postopke skrajšati in zato tudi to podpiramo. Te številke, ki jih je povedal gospod minister, so res dobesedno strahovite in pomenijo samo to, da je tak nered v naši državi v pregledu dejavnosti posameznih družb in v pregledu izbrisa, ustanavljanja itn. Mi vendar vemo, da v razvitih ekonomijah na leto 15.000, 10.000, 15.000 podjetij izgine iz registra in se spet nova pojavijo. To je normalno, ampak pri nas pa ne izgine, to je tisto in mi to podpiramo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Rejc. Želi še kdo od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Ali želi o zakonskem predlogu v celoti razpravljati kdo od poslancev in poslank? Gospod Potrč. Pisnih prijav ni bilo.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi! Jaz bi pričakoval, da bi ob resnem problemu ki ga imamo, imeli tudi dovolj resen odnos.
Hkrati imamo predlog zakona, ki opozarja, da je treba rešiti problem praktično neobstoječih podjetij. Hkrati imamo, najbrž se spominjamo opozoril, ki nam jih je dalo sodniško društvo, ki pravi, tako jih jaz razumem, če bomo reševali problem na način, kakor je vpisan v tem zakonu, da bomo prišli do, da poenostavim, izjemno velikega dodatnega obsega dela, kar lahko pomeni tudi določeno blokado dela sodišč.
To so najbrž resne dileme, ki bi jih morali odgovorno obravnavati. Matično delovno telo se do teh vprašanj ni opredelilo. Poslanske skupine vladajoče koalicije so predlagale amandma, ki rešuje ta problem na način, da se členi, ki bi naj zagotavljali to obvezno izvedbo, umikajo oziroma črtajo.
Gospod minister nam pravi, da se bomo mi odločali kot poslanci o tem, ali bomo sprejeli eno ali drugo rešitev. Jaz bi pričakoval, da bo gospod minister povedal, kaj nam sugerira, kaj je res. Tukaj gre res za strokovna vprašanja. Najbrž ni to politično vprašanje, ali si mi želimo red v smislu delujočih podjetij, niti ni politično vprašanje, ali želimo povzročiti dodatni nered in nezmožnost dela na sodiščih. Eno in drugo je lahko posledica. Če nam pravosodni minister tukaj reče, to pa vi odločite, potem gospod minister ste neodgovorno ravnali.
Lepo vas prosim, pridite in nam povejte, kaj je v tem primeru potrebna in ustrezna rešitev. Če je tista, da ne sprejmemo obveznega postopka, kot je predviden, sem za to, da sprejmemo sklep, da se rešitev najde po drugi poti. Če pa vi trdite, da ne bo prišlo, tako kot trdi sodniško društvo, do blokade dela sodišč ali do neustreznih, nepotrebnih postopkov, potem je najbrž prav, da sprejmemo zakon, tako kot je predlagan, in zavrnemo te vložene amandmaje.
Mislim, da je to tipičen zakon, o katerem ne moremo po pameti ali s prsta odločati poslanci v tem državnem zboru, ampak bi pričakovali, da nam tu res skrajno odgovorno svoje strokovno stališče pove minister za pravosodje. Z vso odgovornostjo, ki jo mora kot minister za te rešitve nositi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Potrč. Besedo želi gospod minister.
TOMAŽ MARUŠIČ: Predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci!
Vlada, ko je obravnavala amandma k 3. členu, ki se nanaša na stečajni postopek po uradni dolžnosti zoper nelikvidna in solventna podjetja, pogoj je bil, da tri mesece se niso izplačala plač in da več kot leto dni konto na banki nima nobenega prometa, je z vsem spoštovanjem do volje, ki jo je izrazil ta državni zbor, da podpre ta ex sofo postopek, je ta zakon razdelala, da bi postal operativen ob določenih kavtelah. Gospod poslanec, dovolite, da pridem do konca. Vlada je pripeljala to do tretjega branja. V tem času se je pa oglasilo sodniško društvo in je začelo navajati, če mi gremo v te ex sofo postopke, potem utegnemo imeti v postopku teh 7.500 podjetij, ki izpolnjujejo vse pogoje za ex sofo. V tem primeru bi prišlo do določene blokade stečajnih postopkov na sodiščih. Ker je treba vlagati tudi predujme zaradi ugotavljanja premoženja, zaradi cenitev, bi tu nastajali določeni stroški. Kdo naj bi jih kril - po vsej verjetnosti bi morala le-to kriti ob taki finančni situaciji podjetja država. No, tudi zaradi tega so poslanske skupine vložile amandmaje k 1. členu novele, k 5., 6. in k členom, ki sem jih prej naštel, s katerimi se enostavno iz te novele zakona brišejo vse določbe, ki se nanašajo na ex sofo postopek.
Ker je to podala določena poslanska skupina, se pravi, stranke vladine koalicije, in ker je odbor sprejel drugačno stališče, in ker je bilo tudi v tem zboru sprejeto drugačno stališče, ob vsem spoštovanju do politične volje tega parlamenta, sem pač podal oceno, kot sem jo podal, ki je bila predmet kritike poslanca, gospoda Potrča. Vendar če govorimo praktično in če smo praktiki, je gotovo, da stečajni postopek ex sofo traja mnogo dlje. Pomisleki sodniškega društva so zato v celoti utemeljeni: tu lahko nastane blokada. V tem primeru sem tudi sugeriral državnemu zboru, naj sprejme ustrezno priporočilo, sklep ali stališče, naj se takoj da v postopek zakon o izbrisu tistih podjetij, ki so praktično mrtva. Tu gre za 7.500 podjetij, ki bi se izbrisala iz registra gospodarskih organizacij po hitrem postopku, tako da bi lastniku podjetja dal možnost z ugovorom v postopku, da se lahko to podjetje reši, sicer pa se briše.
Zaradi tega moram ponovno povedati, da vlada ne nasprotuje vloženim amandmajem. Ne vem, če je sedaj jasno. (Poslanec govori iz klopi.) Prosim? Kako, povedano? Povedal sem, da moramo spoštovati politično voljo tega parlamenta, glede na dogodke iz junija 1997, glede na vso dosedanjo proceduro, glede na stališča odbora. Jaz tega ne morem zavreči, ker sem dolžan spoštovati to, kar ste vi že sprejeli. Ker pa so sedaj tu na vrsti amandmaji, če želite mojo izjavo, lahko rečem samo to, da vlada temu ne nasprotuje, tako kot sem prej rekel. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Politično voljo državnega zbora je vedno možno spremeniti z novo politično voljo državnega zbora. Replika, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. No, malo bližje možni rešitvi smo. K temu bi rad rekel samo naslednje: skrivanje ob tem vprašanju za politično voljo državnega zbora, je, kar mene zadeva, neodgovorno gospod minister. Lepo bi prosil, da tega ne počnete.
Sem pa zadovoljen z drugim delom vaše izjave, v kateri ste rekli, da vlada tem amandmajem treh poslanskih skupin ne nasprotuje in da bi tudi po vašem mnenju lahko, ne bom rekel, da bi prišlo, ampak lahko prišlo do resnih problemov v delovanju sodišč in da se mnenju sodniškega društva pridružujete ali ga štejete za resno opozorilo, in tretje, da se da problem delovanja nedelujočih podjetij rešiti tudi na drug način. Če je tako, potem bi pričakoval samo še malo resnejšo in jasno izjavo v tej smeri, da smo pač po dolgem letu problema ugotovili, da bi bilo prav, da se problem reši drugače, kot je predlagala vlada, in da je pametno predložene amandmaje sprejeti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlagam, da gremo na odločanje o amandmajih. Razprave ni več in jo zaključujem. Imamo pregled amandmajev z dne 23. aprila letos. Smo pri 1. členu in amandmaju treh poslanskih skupin DeSUS, LDS, SLS. Vlada ne nasprotuje tem amandmajem. Pomembna je tudi opomba, da so ti amandmaji povezani tudi z nekaterimi drugimi določbami tega zakona. To piše v obrazložitvi in kot boste videli, je v predlogu kar nekaj amandmajev, ki se glasijo: "Člen se črta." Želi kdo razpravljati o amandmaju k 1. členu. (Ne želi.) Na glasovanje dajem amandma k 1. členu. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Opozorilo glede skladnosti velja ob zaključku. Smo pri amandmaju k 5. členu. Člen se črta. Predlagatelj so omenjene poslanske skupine pod točko 1. Pod točko 2 je predlagatelj odbor za notranjo politiko in pravosodje in pod točko 3 prav tako odbor za notranjo politiko in pravosodje. Če bo amandma pod točko 1 sprejet, sta 2 in 3 brezpredmetna. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o amandmaju k 5. členu. Na glasovanje dajem amandma pod točko 1: "Člen se črta." Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Bomo poskušali še enkrat. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1 k 5. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen je črtan, ostali so brezpredmetni.
Prehajamo na 6. člen: "Člen se črta". Predlagatelj so iste poslanske skupine. Vlada, kot vemo, je povedala, da ne nasprotuje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 6. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen je črtan.
Smo pri amandmaju k 7. členu: "Člen se črta." Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 7. členu? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen je črtan.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 8. člen, člen se črta. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen je črtan.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 10. členu: "Člen se črta." Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen je črtan.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 11. členu: "Člen se črta." Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 11. členu? (32 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen je črtan.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 12. členu, z enako vsebino, člen se črta. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, 12. člen smo črtali.
Imamo še 14. člen in amandma, ki se glasi: "Člen se črta." Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen je črtan.
Smo pri 17. členu in dveh dopolnilih. Prvega predlagajo tri poslanske skupine, črtata se prvi in drugi odstavek. In drugi amandma, predlagatelj je vlada, delovno telo podpira. Seveda, če bo sprejet prvi, potem je amandma pod točko 2 brezpredmeten. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo sprejeli amandma pod točko 1.
Ostal je še tretji odstavek, amandma pod točko 2 pa je postal brezpredmeten.
Glasovali smo o vseh amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona. Prosim, gospa Bitenčeva.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik! Spoštovani zbor! Kot so opomnili že vlagatelji povezanih amandmajev za odpravo uvedbe stečaja po uradni dolžnosti, je zaradi tako spremenjena koncepta, ki je izveden tekom zakona, potrebno sprejeti oziroma uskladiti tudi 9. člen predloga zakona, h kateremu v tretji obravnavi ni bilo možno vlagati amandmajev in ga je treba v skladu s sprejetim novim pogledom na te zadeve črtati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ugotavljam, da bo zaradi porušene medsebojne skladnosti potrebno predlagati amandma za medsebojno uskladitev. Pozivam vlado, da ga čimprej pripravi.
Prekinjam to točko dnevnega reda. V tem času bo tudi vlada pripravila uskladitveni amandma.
Prehajamo na 36. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O ZDRAVNIŠKI SLUŽBI, DRUGA OBRAVNAVA. Glede na dejstvo, da je danes državni zbor zelo uspešno zasedal, bi predlagal, da ne bi pričeli z glasovanjem o tem. Prosil bi gospoda ministra, če želi na kratko predstaviti vsebino zakona za drugo obravnavo. Prosim, dr. Jereb.
DR. MARJAN JEREB: Gospod predsednik! Spoštovane poslanke in poslanci!
V prvem branju je državni zbor leta 1996 naložil predlagatelju vrsto popravkov in amandmajev in večino teh pripomb, praktično vse pripombe, smo mi upoštevali in so sedaj zajete v tem predlogu, ki je pred vami. Zakon je zdaj usklajen z vsemi, z zdravniško zbornico, z zdravniškim društvom, s poslanskimi skupinami. Dodatno so prispeli amandmaji poslanskih skupin SLS in SDS, pa tudi matičnega odbora za zdravstvo. Nekaj dodatnih pripomb pa je dala tudi sama vlada. Z vsemi dodatnimi pripombami se vlada strinja in jih sprejema, ker so popolnoma usklajene.
Zakon sam po sebi ni problematičen. Glavna sporna točka iz prvega branja je umaknjena, to je bil tarifni del; tarifni del sedaj določa samo način plačevanja zdravnikov, ne pa tarife, ki se bodo določale s kolektivno pogodbo.
Drugega o tem nimam povedati. Priporočam vam, da zakon sprejmete in se vam zahvaljujem. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru. Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Prosim predsednico odbora, da poda kratko poročilo.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Naš odbor je ta predlog obravnaval na svoji 48. seji, 7.4.1999. Pri delu odbora so sodelovali predstavniki predlagateljev, predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, predstavniki zdravniške zbornice, Fidesa, sindikata zdravstva in socialnega varstva, predstavniki kliničnega centra in predstavniki državnega sveta.
Uvodno obrazložitev je povedal že gospod minister. Odboru je bilo predloženo tudi mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki je navedeni predlog zakona proučil z vidika skladnosti z ustavo in pravnim sistemom ter z vidika pravno tehnične obdelave. Proučil je tudi nekaj amandmajev in dal nekaj pripomb. Sekretariat je v svojem mnenju ugotavljal, da je predlagatelj v besedilo ustrezno vključil ali obrazložil pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve iz predhodne obravnave, kar je bilo tudi eno izmed stališč državnega zbora po končni obravnavi. Dal je nekaj pripomb.
Na podlagi razprave je odbor podprl amandmaje vlade, nekaj amandmajev pa je oblikoval tudi sam. V pregledu imate amandmaje navedene, zato jih ne bom brala. Na koncu je sprejel tudi sklep, da odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko predlaga državnemu zboru, da sprejme predlog zakona o zdravniški službi v drugi obravnavi, skupaj z amandmaji odbora in amandmaji, ki jih odbor podpira. Nato je sprejel še dodatni sklep kolega dr. Merla, da državni zbor Republike Slovenije nalaga vladi Republike Slovenije, naj do predložitve predloga zakona o zdravniški službi v tretjo obravnavo pripravi analizo organizacije zdravstvene službe v Sloveniji glede na starostno strukturo zdravnikov, ki opravljajo dežurno službo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Zbačnikova. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Predlagam, da ne nadaljujemo in bi 36. točko dnevnega reda prekinili. Sprašujem, ali lahko vlada že predlaga uskladitveni amandma za prejšnjo točko?
Spoštovane kolegice in kolegi, prekinjam 36. točko dnevnega reda in zaključujem sejo za danes. Vidimo se jutri ob 14. uri. Pričeli bomo s spremembo in dopolnitvijo zakona o gostinstvu, tretja obravnava. Nato sledi 35. točka, to je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, uskladitveni amandma in nato preidemo na 46. točko, to je predlog zakona o zdravniški službi, razprave poslanskih skupin.
Hvala lepa in lahko noč!
(SEJA JE BILA PREKINJENA 11. MAJA 1999 OB 18.48 URI.)