Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE

nadaljevanje 13. seje

(22. april 1999)

Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik državnega zbora.
Seja se je pričela ob 10.08 uri.


PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Pričenjam nadaljevanje 13. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščam sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, Rafael Kužnik, Bogomir Špiletič, Zmago Jelinčič, Branko Tomažič od 16.00 ure dalje, Ivo Hvalica, Davorin Terčon za popoldanski del seje, Peter Petrovič od 16.30 ure dalje, Jožef Špindler, Aleksander Merlo za pričetek seje, Alojz Vesenjak, Ivan Kebrič, Josip Bajc, Janko Veber, Miran Potrč od 16.45 ure dalje, Bojan Kontič od 16.00 ure dalje, Polonca Dobrajc za dopoldanski del seje, Štefan Klinc do 15.00 ure, Franc Kangler. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! (60 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije ter vse prav lepo pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 13. seje državnega zbora bomo pričeli z obravnavo 9. točke dnevnega reda - predlog zakona o rudarstvu. Zatem bo zbor prešel na obravnavo preostalih točk po dnevnem redu dalje. Pred tem vas želim ponovno obvestiti, da so nepripravljene naslednje točke dnevnega reda: 12., 14., 22.a, 22.b, 26., 27. in 29.

Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RUDARSTVU.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim. Državna sekretarka, gospa Tatalovič.

IRENA DOBRAVC-TATALOVIČ: Hvala lepa. Spoštovani predsednik! Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci! Lep pozdrav vsem skupaj.
Predstaviti vam želim zakon o rudarstvu, ki smo ga pripravili za drugo branje. Pri pripravi zakona smo upoštevali vaše pripombe iz razprave, upoštevali smo mnenja, priporočila ter predloge matičnega odbora za gospodarstvo ter številne predloge in pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Pri predstavitvi bi vas želela opozoriti na tiste najbolj pomembne zadeve, ki se spreminjajo glede na predhodno, prvo obravnavo.
Zakon o rudarstvu je specialen zakon, ki se tiče gospodarjenja in upravljanja z mineralnimi surovinami. Torej v drugem branju smo upoštevali in drugače opredelili pojme, nekatere pojme, kjer smo upoštevali evropske normative in prakso raziskovalnega vrtanja. Zato smo spremenili globino, predvideno za plitva vrtanja, na 30 metrov, ustrezneje smo opredelili mineralne surovine, tako da sedaj okrasni arhitektonski kamni sodijo tudi mednje, dodali smo fliš in lapor, kot naravno bogastvo smo določili le poldrago in drago kamenje in ne, kot je bil prejšnji predlog, v prvi obravnavi. Besedilo smo spremenili tako, da smo povezali prostorske plane države s splošnim načrtom gospodarjenja z mineralnimi surovinami in z načrti gospodarjenja s posameznimi mineralnimi surovinami. Tako smo omogočili, da bo državni program strokovna podlaga za izdelavo prostorskih planov države, pa tudi lokalne skupnosti.
Zlasti veliko vlogo in pomen smo dali glede na vaša priporočila lokalni skupnosti in sodelovanju lokalne skupnosti v celotnem postopku pridobivanja koncesij in rudarske pravice. To smo naredili na več mestih. Že v 9. členu drugega branja smo to naredili tako, kajti o mineralnem načrtu, gospodarjenju z mineralnimi surovinami se odloča na podlagi razgrnitve v lokalni skupnosti in šele po pridobitvi vseh soglasij in dokončne odločbe lokacijskega dovoljenja lahko gremo v nadaljnji postopek, ki je vezan na postopke pridobivanja tako rudarske pravice kot tudi koncesije.
Vlogo lokalne skupnosti smo okrepili tudi pri vseh vidikih koncesijskega razmerja, tako da bo potrebno pred izdajo koncesijskega akta za raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih surovin pridobiti mnenje lokalne skupnosti, v območju katere bo potekalo raziskovanje ali izkoriščanje. Jasneje smo določili garancijo nosilcev rudarske pravice za sprotno sanacijo zemljišč in to določbo smo operacionalizirali v 63. členu, kjer smo točno in natančno določili tudi način, kako in na kakšen način naj se to vse izpeljuje. Nosilec je dolžan kriti stroške zemljišča, degradiranega z rudarskimi deli, in v ta namen mesečno odvajati sredstva.
Povsem na novo in bolj precizno smo v 14. členu uredili tudi način same pridobitve rudarske pravice, bodisi s koncesijo bodisi prek gospodarske javne službe, ki jo z namenom izkoriščanja mineralne surovine ustanovi država. Bistveno spremenjene in dopolnjene so tudi določbe, kjer se ureja samo plačilo rudarske pravice. Upoštevali smo stališče državnega zbora, da je potrebno določiti osnovo za izračun plačila že v samem zakonu in ne v podzakonskem aktu, kot smo prej predvidevali. Poleg tega ta člen uvaja še eno novost, in sicer delitev plačila med državo in lokalno skupnostjo. In sicer predlagano je razmerje 50:50. To razmerje smo vnesli zaradi zgleda po rudarskih zakonih Republike Češke, kjer je rudarstvo izredno močna gospodarska panoga, in tudi v Republiki Hrvaški. Gledali smo tudi nekatere druge zakonodaje Evropske unije, vendar te delitve v samem zakonu med lokalno skupnostjo in državo nimajo. Upoštevali smo stališče državnega zbora v 16. členu, okrepili vlogo lokalne skupnosti tako, da mora vlada pred sprejemom koncesijskega akta pisno zaprositi za mnenje lokalno skupnost, v območju katere bo koncesija podeljena.
Na novo in v skladu predvsem s pripombami sekretariata za zakonodajo smo uredili razlastitev kot izjemno kategorijo, ki jo le izjemoma in v korist države določa tudi ustava. Možna bo torej le v izjemnih primerih, le v korist države, kadar bo izkazana javna korist po tem zakonu, da je razlastitev potrebna, bodisi zaradi izkoriščanja mineralne surovine, ki je edini vir ali je le-ta strateškega pomena za potrebe države oziroma pretežnega dela prebivalcev v določenem območju in je bila njena razširjenost za gospodarsko izkoriščanje, zadostna količina, tudi ugotovljena z raziskovanjem in če je to območje seveda določeno kot tako s prostorskim izvedbenim načrtom.
V prehodnih določbah smo vnesli tudi številne novosti, predvsem smo jih bolj precizno in natančno razdelali. To smo naredili predvsem zaradi tega, ker s tem zakonom prehajamo na nek nov sistem, sistem koncesij, ki ga do sedaj veljavna zakonodaja ni poznala. Zelo natančno in pazljivo je potrebno urediti zlasti pridobljene pravice teh, ki že razpolagajo z nekim dovoljenjem za rudarjenje, v odnosu na nov način, ko se bo ta pravica lahko dodeljevala neposredno ali pa s koncesijo na podlagi javnega razpisa. Tu smo upoštevali stališča ustavnega sodišča, da je potrebno varovati že pridobljene pravice koncesijskega značaja, in tako smo tudi razdelali to področje.
Osnova za izračun plačila - samo še to bi povedala - je povprečna cena enote mineralne surovine. Ta enota mineralne surovine pa je lahko različna, seveda glede na obseg, kvaliteto in vrsto mineralne surovine, o kateri se govori.
Mislim, da sem za uvod povedala dovolj. V nadaljevanju, če bodo vprašanja, se bom ponovno vključila v razpravo. Hvala lepa za vašo potrpežljivost.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospa državna sekretarka.
Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Ali želi poročevalec odbora za gospodarstvo besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Preden preidemo na razpravo, zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.)
Predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Nadaljevali bomo po pregledu, ki ste ga dobili z datumom 22.4.1999. Imamo pa še dva amandmaja, ki nista vključena v ta pregled, to je amandma poslanske skupine Slovenske ljudske stranke k 8. členu (ta je na klopi) in pa amandma poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov, ki ga pa še niste dobili in bo kmalu razdeljen, gre pa za amandma k 61. členu.
Prehajamo k 2. členu in amandmaju, ki ga je vložil odbor. Želi kdo o njem razpravljati? (Ne želi.) Dajem amandma na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 2. členu? (31 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
V razpravo dajem amandma k 7. členu, ki ga je vložil prav tako odbor. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 7. člen. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za 7. člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 7. člen sprejet.
K 8. členu imamo amandma poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, ki ga ni v pregledu. Gospod Brenčič, predstavnik poslanske skupine.

STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani kolegi!
S tem amandmajem k prvemu odstavku 8. člena smo v poslanski skupini želeli dati lokalnim skupnostim nek minimalni instrument možnosti za odločanje. Eden od temeljnih aktov pri podeljevanju koncesije in tako naprej je prav gotovo načrt gospodarjenja s posamezno mineralno surovino. V 9. členu sicer zakon predvideva, da se pri pripravi tega načrta vključuje z mnenji in tako naprej, tudi pri razgrnitvi lokalna skupnost. Vendar praksa do sedaj dokazuje naslednje.
Prenekatera koncesija se je oddala koncesionarju, pravica izkoriščanja, predvsem za peskokope, do katerih pa ni bilo nikakršne prave infrastrukture, ne komunalne ne cestne infrastrukture. Bila je seveda, da je bilo zadovoljeno, infrastruktura s statusom lokalne infrastrukture, vendar ta infrastruktura ni grajena za obremenitve, ki nastajajo kot posledica eksploatacije oziroma rudarjenja oziroma izkoriščanja. Zato jaz mislim, da bi morala vlada sprejeti ta načrt gospodarjenja prav gotovo s soglasjem pristojne lokalne skupnosti, na področju katere se neka koncesija za izkoriščanje podeljuje. Vem, da je za vlado to nekoliko nesprejemljivo, ker bo pač resorno ministrstvo, zadolženo za rudarstvo, moralo nekoliko več napora vložiti, da se z lokalno skupnostjo dogovorijo o vsem potrebnem, kar mora načrt o gospodarjenju z mineralno surovino tudi vsebovati. Prav gotovo pa ta načrt vsebuje v sebi tudi vso potrebno infrastrukturo, ki mora sovpadati s samim izkoriščanjem. Zato predlagam, da glede na to, da k temu členu ni vložen noben drugi amandma, da ta amandma sprejmemo. Imamo v bistvu tudi možnost, da v tretjem branju zadevo popravljamo. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Brenčič. Gospod Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Jaz osebno bi rad rekel, da se mi zdijo ti amandmaji, torej ta, o katerem je ravnokar govora, pa amandma k 19. členu pa k 26. členu, ki zadevajo odnos med državo in lokalno skupnostjo, nekoliko vprašljivi. Vsi po vrsti namreč, začenši s tem, ki je ravno pred glasovanjem, predvidevajo, da bo lokalna skupnost imela pravico veta. Lepo in prav. Ampak treba se je zavedati, da je lokalnih skupnosti v Sloveniji 190 in več, morda jih bo še mnogo več. Treba se je zavedati, da teritorij posameznih nahajališč posameznih surovin ni nujno vedno samo na teritoriju ene občine. Utegne se zgoditi, da soglasje ene lokalne skupnost bo, soglasja druge lokalne skupnosti, ki morda pokriva teritorij samo enega ali petih odstotkov nahajališč mineralne surovine, pa ne bo, zato ker bo, ne vem, morda nevoščljivost sosednji občini ali kaj podobnega. Skratka, lahko se zgodi, da bo kakršnokoli izkoriščanje mineralnih surovin postalo nemogoče v mnogih primerih. Zato bi se meni zdelo smiselno imeti v zakonu neko posebno proceduro razreševanja morebitnih konfliktov. Ampak enostavno napisati pravico veta v vseh teh členih, ki sem jih omenil, je pa po moje več kot nespametno.
Treba se je zavedati, da je to vseeno država z imenom Republika Slovenija in da nahajališča mineralnih surovin so, kjer pač so, kamor jih je postavila narava v svoji zgodovini, da pa to pravzaprav ni zakon o rudarjenju v lokalnih skupnostih, ampak je zakon o rudarjenju v Republiki Sloveniji. Zato sem jaz zelo skeptičen do vseh teh amandmajev. Pa ne zato, ker ne bi bila njihova intencija dobra. To je neka posebna zavora pri potencialnih konfliktih. Ampak ta zavora je taka, da ni samo ovira, ki jo je treba preskočiti z dogovarjanjem, ampak je ovira, ki je tako rekoč dokončna.
Zato jaz osebno ne bom podprl ne tega amandmaja ne onih kasneje, ki sem jih prej omenil, ki jih je vložila skupina poslancev. Menim, da utegne postati zakon za nova nahajališča, ne rečem za obstoječa, ki so, kakršna so, ampak za nova nahajališča zelo neoperativen in lahko celo nepotreben. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Pukšič.

FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Kaj drugega ni bilo pričakovati od gospoda Kopača, kot da bo nasprotoval vsem tistim amandmajem, ki so povezani z lokalno skupnostjo. Ampak čisto tako le ni. Lahko tudi vlada Republike Slovenije da komu koncesijo, pa vendar bi morala oziroma se bo moral tisti, ki bo dobil koncesijo, z lokalno skupnostjo uskladiti, če nič drugega, vsaj zaradi prekomernega obremenjevanja lokalne infrastrukture. Da bi se izognili kasnejšim konfliktom, je smiselno prav te amandmaje, ki govorijo o usklajevanju z lokalno skupnostjo, podpreti. V nasprotnem primeru bi se zgodilo to, da bi nekdo rudaril 15 ali 20 let, država oziroma inšpektorat za rudarstvo bi dajal iz leta v leto soglasje, ker bo nekoč morda sanacija tistega prostora. Konkretni primeri obstajajo in jih ni malo. S spremembo tega zakona bi se dalo torej vnaprej odpraviti ponovno nastajanje nenačrtovanih, tako kot imamo danes, lukenj, jam, grap, karkoli hočete, za odlaganje raznih komunalnih odpadkov, ki so danes, na žalost, vse preveč v našem prostoru. Še toliko truda lokalne skupnosti in nekaterih organizacij, ki bi to počistile, ne more prinesti rezultata, če v zakonu puščamo odprto vse samo vladi, kot da lokalne skupnosti ni. Oprostite, lokalna skupnost je, je dejstvo in je treba z njo računati. Še vedno je bolje, da da pred sklenitvijo ali dajanjem koncesij, pred programom, ki ga vlada pripravi, oziroma načrt gospodarjenja lokalna skupnost soglasje.
Vse amandmaje, ki so v povezavi s soglasji lokalne skupnosti, bom tudi podprl. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Košir.

JOŽEF KOŠIR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, predstavniki vlade! Mislim, da bi morali zakon, o katerem se sedaj pogovarjamo, predvsem v 8. členu, pogledati v dveh smereh.
Dejansko ima lokalna skupnost po zakonu o lokalni skupnosti odgovornost, da planira in kreira razvoj v svojem prostoru, ki mora biti usklajen z interesi države. Obratno razmerje naj bi bilo enako. Vendar mislim, da če gremo v to spremembo v 8. členu, bi preveč radikalno posegli, kajti občin je več kot 190 in zaradi tega bi nastalo dosti problemov pri poslovanju. Mislim, da je bolj pravilno, da 8. člen oziroma te stvari pustimo tako, mnenje moramo dati, lokalne skupnosti. Da pa to spremljamo, ker nimamo druge možnosti, je pa potrebno, mislim za to je tudi amandma k 19. členu in 26. členu. Zakaj pri 19. členu govorimo o omejitvah? Tu govorimo o urbanih naseljih, ker dejansko lokalne skupnosti danes nimajo nobenega vpliva in možnosti, da bi lahko vplivale na normalno delovanje, čeravno vemo točno, da se ne izkorišča po načrtih, da se ne sanira po načrtih, da inšpekcije ne delujejo. Vse to občutimo. Vendar, da to lahko preprečimo, je pravilno, da takrat, ko se planira nekje znotraj razvoja, prostorskega razvoja občine, ki je začrtan, znotraj urbanih naselij, da ima vpliv lokalna skupnost. Zato mislim, da je pravilno, da se amandma k 19. členu, o katerem bi kasneje nekaj razpravljal, sprejme. Enako je varovalka v 26. členu. Tudi s tem onemogočimo, imamo vpliv, da prekinemo tista podjetja, tiste izvajalce, ki so dobili dovoljenja in ne izvajajo del po načrtih izkoriščanja in niti ne po načrtih sanacije, to, kar se danes v Sloveniji dogaja. Mislim pa, da bi bilo pravilno, da 8. člen pustimo tak, kot je v prvi fazi. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Petan.

RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Spoštovani! Torej, jaz menim, da je prav, da ima lokalna skupnost tudi pri tem svojo besedo. Seveda, treba se je pač vklopiti v celoten koncept državne koristi. Zakaj zagovarjam to stališče? Namreč, področje, s katerega prihajam, je ravno tipičen primer neurejenosti na tem področju in pa seveda, bom rekel, neopravljanja nalog inšpekcijskih služb. Dejstvo je, da na področju - bom povedal konkreten primer, s katerim podkrepljujem to svoje stališče - Pohorja, za katerega vemo, da je zelo pomembno turistično področje, eno pomembnejših v Sloveniji, je ob glavnih cestah na vsakem koraku kup kamnolomov, predvsem za skril, kar je sicer dobro, vendar ni pa v redu, da občina, lokalna skupnost nima pri tem niti pregleda niti nobenega vpliva, kaj se tu dogaja. Gre za neke divje kamnolome, za katere potem, ko se rudnina izkoristi, nihče ne poskrbi, nihče ni odgovoren in celo še več, če občina želi urgirati, potem inšpekcijske službe enostavno rečejo, gospodje, tega nahajališča uradno ni in zato jih mi ne moremo niti obiskati ali podvzeti kakršnekoli sankcije. Zato vpliv lokalne skupnosti mora biti.
Jaz podpiram ta amandma. Seveda bi bilo dobro, če bi se prej v koaliciji uskladili, pri katerem členu je kaj potrebno, ampak kakorkoli, če bo ostalo pri tem, bom podprl ta amandma, prav tako tudi amandma k 19. členu, o katerem je prej govoril gospod Košir. Kajti brez mnenja in pregleda, če nič drugega, vsaj statističnega, lokalne skupnosti, mislim, da ta zadeva ob takem stanju inšpekcijskih služb - seveda, to je pa podlaga za to - ne more biti in ne more biti nekega reda. Imeli bomo samo cel kup divjih kamnolomov, peskokopov in podobnih stvari, za katere potem, ko bo izkoriščanje oziroma eksploatacija končana, nihče ne bo poskrbel. Zato podpiram takšno mnenje in takšno stališče. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo dajem državni sekretarki, ki se je prva javila, in mogoče bo s svojo razpravo odgovorila tudi tistim, ki želite naslednji razpravljati. Prosim.

IRENA DOBRAVC-TATALOVIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani poslanci! Amandma k 8. členu, prav tako pa tudi amandmaja k 19. in 26. členu niso sprejemljivi. Zakaj ne? Zato, ker enostavno niso v pravnem sistemu, takšnem, kakršen je uveljavljen. Treba je izhajati in ločiti med soglasjem in mnenjem. Mnenje lokalnih skupnosti da, kajti s tem se zagotavlja interes in sodelovanje lokalne skupnosti pri vseh postopkih. Soglasje pa pomeni zaviranje, kar je že poslanec, gospod Kopač, pred mano povedal. Lahko pomeni zaviranje. Poleg tega pa je lastninska pravica, ki jo ima le država na mineralnih surovinah, tista, ki omogoča razpolaganje z mineralnimi surovinami. Lastninska pravica je močnejša in ima širino na celotnem področju izkoriščanja mineralnih surovin in se ne omejuje samo na neko lokalno skupnost, ki lahko bistveno zavira in onemogoče postopke. Torej, interes lokalne skupnosti je varovan z mnenji in s sodelovanjem že v 9., v 50. členu, in je večkrat skozi cel zakon interes lokalne skupnosti zelo precizno varovan. Soglasje bi pomenilo tudi presedan v smislu zakona o lokalni skupnosti, kjer je točno določeno, kakšne pristojnosti lokalna skupnost ima in česa lokalna skupnost ne more. Tu gre za širitev pristojnosti tudi lokalne skupnosti po že uvedenih zakonih. Prav tako gre tudi za nasprotje določb, ki jih zakon o varovanju okolja določa.
Torej, absolutno nasprotujemo tovrstnim amandmajem, ki posegajo v pristojnosti, ki jih lokalna skupnost nima. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Najprej ima besedo gospod Trofenik.

VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Verjetno so delno pripombe, da je soglasje pretrda zahteva, upravičene. Vendar mislim, da ne v celoti.
Jaz sem v uvodni razpravi pazljivo poslušal gospo sekretarko in je v enem stavku omenila lokacijsko dovoljenje. Prosim za direkten odgovor predlagatelja zakona, ker iz teksta zakona tega ni razbrati nikjer: Ali je za eksploatacijo ali pridobitev dovoljenja potrebno lokacijsko dovoljenje? Če je potrebno lokacijo dovoljenje, potem so pravice lokalnih skupnosti delno varovane z postopki, ki so predpisani za posege v prostor. Ampak bojim se, da tega ni, ker konkretno v 51. členu nikjer ne piše, da bi bilo treba k vlogi za dovoljenje predložiti lokacijsko dovoljenje.
Če je tako, potem jaz mislim, da je nadaljnja razprava brezpredmetna in da je zelo slabo, da je to šlo enkrat mimo odbora za infrastrukturo, ki mislim, da se ga tiče vsaj toliko kot odbora za gospodarstvo. Verjetno tudi kot zainteresirano delovno telo, kakorkoli si to kdo razlaga, bi morala tudi komisija za lokalno samoupravo kaj reči.
Jaz si bom dovolil malo širše, čeprav smo pri 8. členu, ker sam 9. člen govori o odnosu med lokalnimi skupnostmi oziroma o postopkih.
Mnenje je mnenje, nikjer v postopku ga nihče ni dolžan spoštovati. Tega se moramo praktično zavedati. Mnenje lokalne skupnosti interesov lokalnih skupnosti v ničemer ne varuje, kvečjemu jih opozarja. Stališča lastnine, da je to lastnina države Republike Slovenije, minerali, je nesporno. Vendar so posegi v prostor z glinokopi, z gramoznicami bistveno občutljivejši kot gradnja objekta, recimo stanovanjske hiše, pri kateri pa mora lokalna skupnost izdati soglasje oziroma izjavo, da je poseg v prostor skladen z njenim prostorskim planom. Ker je v enem izmed členov oziroma konkretno v 11. členu, da je za načrt gospodarjenja z rudninami obvezno državno izhodišče. To pomeni, da lokalna skupnost niti na planiranje prostora ne more vplivati direktno.
Ni res, gospod Anderlič! V trenutni situaciji lokalna skupnost v planskem smislu se opredeljuje oziroma planira lahko peskokope, glinokope, do površine 25 hektarjev. Kar je nad to površino, je pristojnost države. S tem zakonom, tako ga berem, se zadeva spreminja in praktično država umešča v prostor sleherno gramoznico v Sloveniji. Tudi v urbanem središču. Lokalna skupnost pa se lahko brani samo z mnenjem.
Konkretno, ko bo gramoznica ali glinokop postavljen v lokalno skupnost, ne bo soglasja, takega, kot ga nekdo rabi za stanovanjsko hišo, ki je manj problematična v umestitvi v prostor ali kakorkoli. Sam postopek razgrnitve, napisan je v 9. členu, ničesar ne pomeni. Zopet daje samo razgrnitev, ni nobenega soglasja. So mnenja, ki jih lahko v nadaljnji proceduri kdo upošteva ali ne upošteva. Mislim, da z vidika posega v prostor ta zakon ni na isti valovni dolžni, kot so drugi posegi v prostor, opredeljeni z zakonom o varstvu okolja.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa.

VILI TROFENIK: Predlagam, da do razjasnitve, razen, če je vlada oziroma predlagatelj pripravljen tu sedaj jasne odgovore dati, da je potrebno lokacijsko dovoljenje. To je temeljni odgovor oziroma temeljno vprašanje. Če je, potem kje je to napisano v zakonu? Nikjer! Niti v eni alinei ne piše, da je potrebno lokacijsko dovoljenje konkretno za glinokop. Bilo bi dobro, če bi si predlagatelj prebral razsodbo ustavnega sodišča, odločbo iz meseca marca, kjer utemeljuje ustavno sodišče na podlagi odgovora na moje poslansko vprašanje, ki ga je dala vlada lansko leto, kako kritična je situacija že sedem let v teh posegih v prostor, ker nimamo usklajene zakonodaje. Ta zakon pa tega ne rešuje v zadostni meri. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci, predlagam, da dam besedo gospe državni sekretarki, ker imam šest prijavljenih in morda bo z odgovorom zadostila vsem, ki prihajate, da govorite. Prosim, gospa sekretarka.

IRENA DOBRAVC-TATALOVIČ: Hvala lepa. Glede lokacijskega dovoljenja, ki je ključno pri tej zadevi, bi želela povedati, da je eksplicitno napisano v 50. členu, in sicer 3. točka, vendar je napisano s terminologijo "dovoljenje za poseg v prostor pri raziskovanju". Zakaj smo uvedli drugi termin, ki pomeni absolutno enako kot lokacijsko dovoljene? Zaradi sodelovanja oziroma uskladitve tudi s pristojnim ministrstvom za okolje, kajti zakoni se terminološko spreminjajo in ta terminus v celoti zajema vse pravice, obveznosti in vsa soglasja, ki so potrebna za lokacijsko dovoljenje. Torej to je enačaj, še enkrat povem, z lokacijskim dovoljenjem, kajti pred izdajo le-tega so potrebna vsa soglasja: okoljevarstveno, elektrogospodarstva, potem vodno soglasje in tudi soglasje lokalne skupnosti.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, replika, gospod Trofenik.

VILI TROFENIK: Gospa sekretarka, če mislite vi pod točko 2 v drugem odstavku: "Vlogi za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka mora nosilec rudarske pravice ali izvajalec priložiti, prvič, revidiran rudarski načrt, projekt, to je temeljni dokument; drugič, dovoljenje za poseg v prostor, če se dela ne nanašajo neposredno na raziskovanje in izkoriščanje." To jaz razumem, da gre za "lokacijsko dovoljenje" (pod narekovajem), če bomo gradili separacijo ob gramoznici, ne pa samo izkoriščanje gramoza, ker piše, da za izkoriščanje to ni potrebno. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospod Anderlič.

ANTON ANDERLIČ: Vendarle je očitno v tej diskusiji to, da se mešajo stvari, ki so v zakonu po vrsti lepo naštete. V tem poglavju je govora samo o načrtovanju izkoriščanja teh naravnih mineralov in tako naprej, tako kot naslov govori. Poglejte naslov poglavja in boste videli. To, da država ne more brez soglasja, poudarjam soglasja, niti načrtovati, videti, kaj bi sploh počela s temi mineralnimi zalogami, ki tam so, je prehuda zahteva. Jaz se absolutno strinjam in podpiram tisti del, ko pravi, da takrat, ko država ugotovi, da je na nekem področju taka in taka zaloga, gre v postopek za izkoriščanje in takrat pač z lokalno skupnostjo izvede vse postopke, vključno s tem, kar govori gospod Trofenik. To je logično in normalno, ne pa takrat, ko lastnik - lastnik je država - ima neke zaloge nekje in ne sme ona niti načrtovati niti delati ustreznih načrtov itn. brez obveznega soglasja. Lepo vas prosim, poglejte zakon še v naslednjih poglavjih naprej, pa boste videli, kaj tam naprej zahteva.
Še enkrat pravim. Jaz absolutno respektiram vlogo lokalne skupnosti v postopkih pridobivanja dovoljenj za izkoriščanje, za potem podeljevanje koncesij itn., ne pa v tisti fazi, da se zablokira, kajti institut obveznega soglasja pomeni, da nekaj smeš početi oziroma ne smeš početi. In v tem delu ne gre za to, kar je gospod Trofenik govoril, da so stvari na črno, da so, ne vem, da se ne kontrolira in to izkorišča, da se ne vpraša lokalno skupnost itn. V tem členu, v tem poglavju govori ta zakon o tej prvi začetni fazi, o načrtovanju, o razmisleku itn. Šele, ko imate podlage, pride do teh konkretnih pogovorov, pogajanj itn. z lokalno skupnostjo. Kaj pa ona, če dovoli, da nekdo to izkorišča, ker država pač nekomu podeli koncesijo, kaj ona v tem trenutku hoče, kaj je tisto, kar lahko na osnovi zakona dobi in seveda, če ti interesi ne pridejo skupaj, potem lokalna skupnost lahko ne da soglasja, ampak v naslednjih fazah, ne pa v fazah načrtovanja, raziskovanja, priprav itn. To se mi zdi pretirana zadeva.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, dr. Ciril Ribičič, potem gospod Trofenik in gospod Jazbec.

DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Mislim, da se tukaj odpira zelo resno sistemsko vprašanje, ki ne zadeva samo tega zakona, imamo podobne dileme tudi na drugih področjih. Gre za vprašanje, kakšno vlogo ima lokalna skupnost, kakšna je vloga mnenja, kakšna je vloga soglasja. Vprašanje je izredno resno, ker vemo, da seveda samo mnenje veliko ne pove, ne pomeni, medtem ko soglasje lahko onemogoči odločanje, pomeni soodločanje dveh subjektov, ki bosta odločitev sprejela samo, če se bosta na koncu oba strinjala. Skratka soglasje je zelo resna oblika soodločanja ali enakopravnega odločanja države in lokalne skupnosti. Zaradi tega je seveda logično, da se zelo široko ne uporablja. Vendar pa po drugi strani mnenje nima takšne teže, da bi lahko lokalna skupnost bistveno vplivala na neko odločitev, zato je moj predlog, in sicer zaradi tega, ker ugotavljam, da o takem sistemskem vprašanju ne bi bilo dobro, da tukaj odloča razmerje sil. Jaz vem, da so nekateri, recimo gospod Kopač, liberalno usmerjeni, ki vodijo račune predvsem o interesih države, že vnaprej na stališču, da v nobenem primeru lokalna skupnost ne more imeti soglasja, in vem, da so na drugi strani župani, županski lobiji, ki hočejo izsiliti soglasje pri čimveč zadevah. Zaradi tega se mi zdi, da bi bilo smiselno prekiniti to razpravo, da se sestane komisija za lokalno samoupravo in v sodelovanju s sekretariatom za zakonodajo in pravne zadeve poskuša določiti kriterije, na podlagi katerih bomo lahko lažje odločali o tej zadevi. Ali soglasje in v katerih primerih?
Jaz osebno menim, da je soglasje možno, da je to zelo velika, resna, vplivna pristojnost lokalne skupnosti in da je zato treba zelo natančno določiti, v katerih primerih in v kakšnem obsegu se soglasje daje, na kaj se daje soglasje. Ne gre samo za vprašanje faz - na katere je kolega Anderlič dobro opozoril, da je vprašanje, v kateri fazi - gre tudi za obseg soglasja, tudi za kriterije, na podlagi česar lokalna skupnost presoja, ali da soglasje - na podlagi svojih materialnih interesov ali na podlagi kakšnih drugih stvari. Če teh kriterijev ne bomo imeli postavljenih, bomo odvisno od razmerja moči med županskim lobijem in nasprotnim, vnaprej določenim stališčem, mi, ostali, smo pa nekje vmes in gledamo. Čim več kriterijev, čim bolj jasno opredeljeni razlogi za takšno ali drugačno rešitev bi nam omogočili neko resno odločanje, drugače bomo nihali od ene do druge rešitve. Ena in druga skrajnost bi tu lahko bila usodna; če soglasja v nobenem primeru lokalna skupnost nima, pomeni, da bo država lahko sprejemala odločitve, ki usodno posegajo v položaj občine in njenih prebivalcev. Če gremo široko s soglasjem, lahko na ta način onemogočimo dogajanje in sprejemanje pomembnih odločitev, ki so pomembne za razvoj cele države.
Skratka, moj proceduralni predlog je, da prekinemo to razpravo, da se sestane komisija za lokalno samoupravo in da posebej poprosimo sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, da nam poskuša strokovno pomagati pri opredelitvi odnosa državnega zbora do vprašanja, v katerih primerih in v kakšnem obsegu naj ima lokalna skupnost možnost dajanja soglasij. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa za predlog. Kolegice in kolegi, proceduralni predlog dr. Ribičiča dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta predlog? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je proceduralni predlog sprejet.
Prekinjam to točko dnevnega reda. Prosim komisijo, da se čimprej sestane, da bi lahko pravočasno obravnavali ta zakon v drugi obravnavi.

Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O JAVNIH SKLADIH.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim mag. Janezom Kopačem. Želi predstavnik predlagateljev predloga zakona besedo? Prosim, mag. Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Konec leta 1996, in podatki danes niso nič kaj dosti drugačni, je imelo v Republiki Sloveniji 185 pravnih oseb v nazivu firme besedo "sklad". Od tega jih je bilo 107 takih, ki jih je ustanovila država ali občina; pretežni del je pravzaprav takih, ki so jih ustanovile občine. Res pa je, da po bilančni vsoti krepko prednjačijo skladi, ki jih je ustanovila Republika Slovenija. Res je to, da so ti skladi organizirani v obliki različnih, zelo različnih pravnoorganizacijskih oblik. Nekateri so delniške družbe, nekateri so družbe z omejeno odgovornostjo, nekateri niso nič. Skratka, sploh nimajo definirane pravnoorganizacijske oblike, in če gledamo nazaj, sploh veliko vprašanje je, kako je lahko kakšno registrsko sodišče tako pravno osebo sploh vpisalo v sodni register. Nekateri so organizirani kot javni zavod.
Vsekakor pa je pri njih, vsaj pri tistih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, v uporabi 5 različnih bilančnih shem. Večina jih uporablja slovenske računovodske standarde. Eden od skladov uporablja shemo, predvideno za banke. Poleg teh pa so v uporabi še sheme, podobne kot za gospodarske družbe ali temu prilagojene oziroma izvedene. Nobena shema prikazovanja pa ne zasleduje učinkov delovanja sklada oziroma stopnje doseganja namena ustanovitve.
Zato lahko zelo pavšalno rečem, da skladi živijo neko svoje življenje, ki ni nujno usklajeno. Niti z delovanjem nekega resorja - vsak minister oziroma vsak resor pa je dolžan voditi resorno politiko, pri čemer na sklad ima ali nima vpliva - niti življenje teh skladov ni primerljivo z življenjem države in proračuna kot njenega instrumenta. Zato, ker so pri izkazovanju poslovnih dogodkov bistveno različni, glede na proračun.
Zato je bilo v zvezi z delovanjem teh skladov v preteklih letih v javnosti mnogo, mnogo kritik. Najbolj sistematična kritika je bila poslana v parlament 25. februarja lanskega leta, poslalo jo je računsko sodišče. Računsko sodišče je napisalo poročilo o revizijah skladov, kjer so šli sistematično pogledat delovanje vseh skladov, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, in skupne pomanjkljivosti ali sistematično ugotovljene nepravilnosti strnili v to svoje poročilo. Če dovolite, preberem samo nekaj misli iz sklepnih ugotovitev in predlogov.
"Državni skladi ne bi smeli biti organizirani kot kapitalske družbe", torej kot delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo, "ker ti subjekti upravljajo z javnimi sredstvi in javno infrastrukturo, ki so javna lastnina, kar pomeni, da imajo njeni ustanovitelji omejeno pravico razpolaganja. Ne smejo je prodati, zastaviti ali kako drugače odtujiti. Zaradi tega država ne bi smela vlagati javnega premoženja v kapitalske družbe. Kajti smisel kapitalskih družb je ravno v tem, da s svojim premoženjem prosto razpolagajo. Nekateri skladi se lahko organizirajo kot kapitalske družbe, po mnenju računskega sodišča, za druge pa bi bila taka pravnoorganizacijska oblika po mnenju računskega sodišča povsem nesprejemljiva." No, tako naprej in tako naprej, to gradivo je seveda dostopno vsem poslancem in mislim, da ga nima smisla posebej veliko ponavljati. Računsko sodišče je na koncu predlagalo, da se v čim krajšem roku v državnem zboru začne postopek za sprejem zakona o skladih.
Zakon o skladih je v resnici dolgo nastajal, nekaj časa tudi v sodelovanju z računskim sodiščem, in predlagatelji smo pri nastanku tega - predvsem v okviru razprav na odboru za nadzor proračuna, kajti vsi od podpisanih predlagateljev smo člani odbora za nadzor proračuna - sodelovali in potem predlog zakona tudi vložili. Žal se je zgodilo, da vlada Republike Slovenije ni bila v stanju sama predlagati tega predloga zakona in da se je zelo dolgo obotavljala tudi z izdajo mnenja v zvezi s tem predlogom zakona, kajti zelo težko je bilo znotraj vlade uskladiti različne poglede različnih članov vlade.
Zdaj je predlog zakona pred nami in vlada ga, zaradi česar sem zadovoljen ali pa vesel, podpira. Predlog zakona ureja sklade, ki jih ustanavlja Republika Slovenija, in sklade, ki jih ustanavljajo lokalne skupnosti, torej občine. Predvideva, da bodo javni skladi, torej da bo beseda javni sklad nekaj, kar bo smela uporabljati samo pravna oseba, ki ga bo ustanovila, ali Republika Slovenija ali občina. In javni sklad po tem zakonu je vsako premoženje, ki ga ali država ali občina namenja za trajnejše doseganje javnih ciljev in je organizirano kot samostojno premoženje v obliki pravne osebe oziroma samostojne pravne osebe. Osnovni cilj javnega sklada je doseganje namena, zaradi katerega je bil ustanovljen. S takšno ureditvijo omogočimo spremljanje, doseganje namena ustanovitve in presojo potrebnosti nadaljnjega obstoja sklada v primerih, ko osnovnih ciljev sklad ne dosega več. Posebej je izpostavljena neprofitnost financiranja dejavnosti in programov.
Predlog zakona ima vrsto poglavij in opredeljuje javne sklade kot samostojno obliko pravne osebe. Naj rečem, da je torej to, če mi dovolite to besedo, predvsem registrski zakon, tako kot je zakon o zavodih registrski zakon za zavode, tako kot je zakon o gospodarskih družbah registrski zakon za delniške družbe, družbe z omejeno odgovornostjo in druge oblike kapitalskih družb, tako kot je zakon o društvih registrski zakon za društva, tako kot je zakon o fundacijah registrski zakon za fundacije itn., tako je zakon o javnih skladih registrski zakon za javne sklade. Zato opredeljuje vse potrebne sestavine, kot jih registrski zakon mora imeti, od vsebine ustanovnega akta, vpisa v sodni register, lastništva in razpolaganja s premoženjem, firmo, posledico nepravočasne priglasitve za vpis v sodni register, organe upravljanja, njihove naloge, pravice, obveznosti, financiranje in zadolževanje, uporabo presežkov denarnih sredstev, obliko računovodstva, razporejanje presežka in pokrivanje primanjkljaja, povečanje in zmanjšanje ustanovitvene vloge, odgovornost za obveznosti in pa prenehanje, morebitno prenehanje samostojnega sklada.
Predlog zakona je doživel precej javne obravnave in lahko rečem, da z izjemo sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve v državnem zboru in z izjemo nekaj debat na odboru za nadzor proračuna, bistvenih pripomb ali pa pomembnejših pripomb na ta registrski del zakona sploh ni bilo; in da je bil ta del zakona, vsaj kar je bilo javne obravnave, bolj ali manj podprt. Pri čemer ne zanikam, da je v tem delu zakona nekaj pravnih pomanjkljivosti, pravno slabo zapisanega teksta, na kar je opozoril sekretariat za zakonodajo, kar pa je moč odpraviti do druge obravnave predloga zakona.
Mnogo več javne diskusije ali pa, lahko rečem, tudi nasprotovanj in konfliktov je povzročilo zadnje poglavje predloga zakona, to so prehodne določbe. Prehodne določbe predvidevajo, da se v določenem času, ki je za različne pravne osebe različen, obstoječi skladi, tako občinski kot ti, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, preoblikujejo v javne sklade, v skladu s tem zakonom, ali pa v druge pravne osebe z drugačnimi oblikami, v gospodarske družbe, v zavode ali v kaj tretjega, kar je vse navedeno v prehodnih določbah. To velja tako za približno 20 skladov, ki jih je do zdaj že ustanovila Republika Slovenija, kot za okrog 90 skladov, ki so jih do sedaj ustanovile občine. Za občinske sklade pravzaprav v resnici ni bilo kaj dosti diskusij, diskusija je bila za teh približno 20 državnih skladov. Pri čemer se je vseeno treba zavedati, da ta zakon posega v najmanj 20 različnih interesov, v 20 različnih ekip, ki vsaka od njih ima svoje življenje, pri čemer je razumeti, da dela tega načina življenja ne bi želeli spreminjati.
No, ker je bilo predlagateljem mnogo več do tega, da naredimo zakon, ki bo predstavljal, kot je omenil gospod Trpin že pri razpravi o dnevnem redu za to sejo državnega zbora, enega od stebrov funkcioniranja države in tudi lokalnih skupnosti, smo se, lahko rečem, delno uklonili vsem tem kritikam, in to v obliki stališč, ki smo jih predlagatelji predlagali matičnemu delovnemu telesu, odboru za finance, in so bila tudi tako rekoč soglasno sprejeta.
Eno od teh stališč, ki odgovarja na najbolj žolčne kritike, ki se nanašajo na prehodne določbe, pravi, da naj predlagatelj v prehodnih določbah - in to ne samo, da naj prouči, ampak je naloga - da naj v prehodnih določbah predvidi črtanje le tistih določb področnih zakonov, ki opredeljujejo pravnoorganizacijsko obliko obstoječih skladov, ne pa določb, ki opredeljujejo področja delovanja in osnovni namen delovanja obstoječih skladov. Na ta način so prehodne določbe tega zakona bistveno okrnjene glede na predlog, kakršen je v predlogu zakona. Kar pa mislim, da je vseeno manjše zlo kot to, da zaradi nasprotovanj posameznikov, ki morda dobro živijo v okviru teh približno 20 skladov, do zakona sploh ne pridemo.
Vsa ta stališča, lahko rečem, po mojem mnenju - morda bo kdo drug drugačnega mnenja - že odgovarjajo v celoti tudi na vse, kar je zapisano v mnenju vlade Republike Slovenije. Stališča, ki jih sugerira vlada Republike Slovenije, so vsaj po mojem mnenju, že zajeta v stališčih matičnega delovnega telesa.
Zato lahko v imenu predlagateljev rečem, da bomo če bo to sprejeto, upoštevali vse pomembne pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, pri čemer, če mi dovolite - v oklepaju rečem - da tudi vse njihove pripombe med seboj niso povsem usklajene. Upoštevali bomo stališča matičnega delovnega telesa, ki, kot sem rekel, v nekaterih primerih bistveno posegajo v predlog zakona, predvsem v prehodne določbe.
Drugih spreminjevalnih stališč zaenkrat ni bilo. Upam, da je potem takem stvar zrela za obravnavo in tudi za sprejem. Predlagam, da predlog zakona v prvi obravnavi skupaj s stališči matičnega delovnega telesa sprejmete. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, mag. Kopač. Menim, da ste dali tudi odgovor oziroma ste dali poročilo odbora. Ali boste posebej? Mislim, da ste v svoji razpravi tudi to povedali. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Proceduralno? Gospod Ivan Kebrič, proceduralno.

IVAN KEBRIČ: Hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Normalno je in tako smo vedno prakticirali, da se do mnenja vlade opredeli tudi matično delovno telo. Zato predlagam, da prekinemo to točko dokler ne dobimo mnenja oziroma stališča matičnega delovnega telesa.
Gre za naslednje. Vlada nam je šele včeraj dostavila na klop svoje mnenje k temu zakonu. V naši poslanski skupini menimo, da je ta zakon ne samo koristen, ampak tudi potreben. Vendar v skladu s 179. členom drugi odstavek našega poslovnika, je do sedaj vedno bil običaj, da smo dobili mnenje in stališče matičnega delovnega telesa do mnenja vlade.
Zato sem podal ta proceduralni predlog. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Kebrič. Kolegice in kolegi! Predlagam, da poslušamo še predstavnika vlade in bi se potem o tem proceduralnem odločali. Prosim. Državni sekretar, dr Trpin. Prosim.

PROF. DR. GORAZD TRPIN: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Vlada v načelu podpira zakon, tako kot smo tudi zapisali v svojem mnenju, predvsem iz naslednjih razlogov. Prvič je to eden od zakonov, ki nam pomaga pri izgradnji javnega sektorja. Namreč mi javnega sektorja institucionalno v tem trenutku nimamo izgrajenega in zato nam seveda povzroča težave pri implementaciji vse druge zakonodaje. Naj samo obrobno omenim tu zakon o javnih uslužbencih, ki ga ni moč implementirati brez izgrajenega javnega sektorja, ki ga predstavljajo naslednja področja: klasična državna uprava, ki jo pokriva zakon o vladi in ministrstvih; potem celoten institucionalni del izvajalcev javnih služb, ki ga pokrivajo javni zavodi in javna podjetja; vmes imamo pa popolnoma normativen prazni prostor, to je prostor paravladnih organizacij, kjer je treba izdelati njihovo tipologijo in jih tudi statusno urediti, torej gre za primer statusnega urejanja določenega področja.
Znotraj tega sektorja že danes vidimo, da potrebujemo najmanj dva statusa. Eden je status javnih zavodov, drugi je status javnih agencij, pri čemer seveda je javni zavod predvsem mehanizem za financiranje dolgoročnih programov ali dejavnosti ter seveda tudi mehanizem za gospodarjenje z javnim premoženjem. S tega razloga seveda to dvoje tudi potrebujemo.
Poleg tega pa seveda izdaja vlada tudi nekatere bolj konkretne pripombe, ne samo načelno podporo. Kot prvo, da naj se proračunski skladi urejajo v zakonodaji, ki urejajo proračun, kajti to je način proračunskega financiranja. Kot drugo, da bo treba preveriti oziroma dograditi uveljavljanje javnega interesa na teh področjih. Kajti dejstvo je, da javni sklad sam na sebi uveljavlja javni interes in ne more imeti niti nobenega parcialnega interesa na tem področju.
Potem je posebno pozornost posvetilo tudi V. poglavju, ki je verjetno že vladi bilo najbolj sporno, kajti gre za vprašanje, kateri skladi oziroma katere sedaj osebe javnega prava, ki eksistirajo in jih je skupaj prek 150, sodijo pod predlagani statusni režim. Tu odločitev ne more biti dokončna zaradi tega, ker večkrat ime zavaja. Marsikatera institucija ima danes v svojem nazivu ime sklad, pa pod ta režim ne bo sodila zaradi tega, ker po svoji naravi in namenu sklad ni, ampak bo najbrž prevzela neko drugo statusno obliko, ki jo bomo še razvili.
Ob koncu vlada predlaga še nekaj v skladu z zakonom in poslovnikom državnega zbora, predlaga oziroma ponuja pomoč pri nadaljnji dograditvi tega zakona predlagateljem. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Proceduralni predlog gospoda Kebriča bom dal na glasovanje. Gre za to, da se sestane matično delovno telo in prouči mnenje vlade. Proceduralni predlog je, ni obrazložitve glasu. Na glasovanje dajem proceduralni predlog gospoda Kebriča. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Drugič prijavljamo prisotnost. Ugotovimo prisotnost!
Naslednje glasovanje je ob 11.27 uri.

(Seja je prekinjena ob 11.17 uri in se je nadaljevala ob 11.28 uri.)

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci, tretjič ugotavljamo sklepčnost. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog gospoda Kebriča? (22 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da proceduralni predlog ni sprejet.
Proceduralno, gospod Feri Horvat.

FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Jaz dajem proceduralni predlog, da opravimo splošno razpravo in da po splošni razpravi prekinemo obravnavo te točke in da se potem sestane matično delovno telo in obravnava tako mnenje vlade kot tudi koristi razpravo, ki bo gotovo dala še dodatne pametne predloge za izboljšanje besedila zakona oziroma za izboljšanje stališč, ki bodo osnova potem za pripravo zakona za drugo obravnavo. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Predlog, ki ste ga pravkar slišali, to je proceduralni predlog, dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za ta proceduralni predlog? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je proceduralni predlog gospoda Ferija Horvata sprejet.
Smo pri besedah predstavnikov poslanskih skupin. Katera poslanska skupina želi besedo? Gospod Kebrič, potem pa gospod Potrč, gospod Rejc.

IVAN KEBRIČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice, kolegi! Kot sem že dejal, pa se bom vseeno ponovil, da v naši poslanski skupini podpiramo ustanovitev tega sklada oziroma predlog zakona, vendar imamo svojo pripombo, da bi kapitalski sklad pokojninskega, ZPIZ-a, zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in pa stanovanjski sklad prav tako zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bila iz tega izvzeta. Utemeljitev je enostavno naslednja. Stanovanjski sklad ZPIZ-a je bil ustanovljen in financiran samo s strani upokojencev in tako želi zavod, da obdrži določen vpliv na politiko tega stanovanjskega sklada, v kakšen namen se bodo uporabljala sredstva, ki se stečejo iz najemnin, in če vas smem spomniti na stari, to se pravi obstoječi zakon o pokojninskem zavarovanju in novi predlog, kjer je prav tako predvideno, da bi se naj iz naslova najemnin oziroma prihodkov tega stanovanjskega sklada, en del namenjal tudi za plačevanje pokojnin in bi se s tem transfer iz državnega proračuna lahko zmanjšal. Zato je naše stališče naslednje, da predlagamo, da predlagatelj za drugo branje upošteva to stališče, da se ta dva sklada izvzameta. Mislim, da je to, kratko povedano, utemeljeno in zato prosim, da boste to naše stališče ob glasovanju o stališčih, podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Kebrič. V imenu poslanske skupine združene liste, gospod Potrč.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Največ iz lastnih potreb, vsaj tako smo prepričani v naši poslanski skupini, pa tudi zaradi usklajevanja zakonodaje z Evropsko unijo, mora naša država na marsikaterih sistemskih področjih pripraviti nove zakonodajne rešitve. To je pomemben, odgovoren posel. Najbrž ni treba biti posebej presenečen, da bomo v okviru državnega zbora pa tudi med strokovnjaki v pripravi zakonodaje kdaj pa kdaj o tem, kakšni naj bodo cilji ali pa naj bodo rešitve, tudi različnih mnenj. V vsakem primeru pa bi si najbrž želeli, da bi pripravljene rešitve imele trajnejšo vrednost, da bi bile relativno dobro premišljene, in da bi si na njihovi podlagi zagotovili takšen sistem in njegovo funkcioniranje, ki bo dajalo rezultate tudi v razvojnem gospodarskem smislu, v smislu preglednosti sistema, demokratičnosti, njegove vsebine in podobno.
V ta sklop celega sistema gotovo sodi tudi vprašanje organizacije države in njegovih služb, državne uprave, vlade, sistema financ in tudi sistema javnih skladov. Prav to je razlog, zaradi katerega v poslanski skupini združene liste menimo, da je ne samo zaradi tega, ker smo v opoziciji, treba poudariti, da je način pripravljanja tega zakona z vidika vlade, ne z vidika predlagateljev, neodgovoren. Predlagatelji so morali, ker se vlada ni uspela dogovoriti, ta zakon vložiti, da bi vršili pritisk na vlado, da bi vlada končno nekaj svojih stališč oblikovala in pomagala k temu, da gre zakon v proceduro. To je možna pot, ampak mislim, da slaba pot, in da bi vlada v tem smislu morala na seji državnega zbora doživeti upravičeno kritiko in ne razumeti, da to govorimo zato, ker smo opozicija pa bi radi vedno kritizirali vlado. Tudi jaz sem član odbora za nadzor proračuna in javnih financ, in ko smo obravnavali vprašanja sistema javnega financiranja, so bili s strani predstavnikov vlade predstavljeni projekti, ki jih je treba v doglednem času spraviti skozi državni zbor, tudi na podlagi večih zahtev, ki jih je odbor za nadzor proračuna sprejel. Tam nam je bilo sporočeno, da lahko v najkrajšem času pričakujemo zakonodajo, ki zadeva financiranje proračuna, da pa na žalost ne moremo, čeprav je zakon pripravljen, pričakovati v krajšem času tudi zakon o javnih skladih, ker se koalicijske stranke o njegovi vsebini niso mogle dogovoriti. Ne govorim nič izmišljenega, ker to je v magnetogramih dela državnega zbora zapisano. Takšna ugotovitev je bila potem razlog, da se je zbralo nekaj poslancev in je - ne trdim, da povzelo kar je bilo v strokovnih službah pripravljeno, lahko je imelo tudi veliko lastnih dopolnitev, ker jaz tistega zakona nisem prebral, ampak zaradi tega, ker vlada ni bila sposobna znotraj sebe pripraviti tega zakona - tak zakon je pač vložilo.
Mislim, da to ne daje dobre luči za aktivnost vlade na tako pomembnem področju in da to ne daje dobre slike za to, kako naj pripravljamo in v naši državi sprejemamo tako imenovano evropsko zakonodajo. Ker na predlog vlade je gospod predsednik državnega zbora tudi ta zakon uvrstil v sklop tako imenovane evropske zakonodaje, ki se pospešeno sprejema, ki je izjemno potrebna, ki je pogoj za naše pravočasno vključitev v Evropsko zvezo in podobno.
Na podlagi zakona, ki so ga vložili poslanci, je kar nekaj delovnih teles o njem razpravljalo. Ta zakon konec koncev imamo v proceduri od 16. julija 1998. K njemu je dal mnenje tudi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve državnega zbora, po tem, ko je bil uvrščen na to sejo. Skratka, v državnem zboru smo se potrudili, da bi ga obravnavali čim prej. Sekretariat je svoje mnenje dal takoj, ko je bil zakon vložen na sejo. Vlado smo morali ponovno čakati. Čakati tako, da smo po tem, ko je bilo izsiljeno, da ob tako pomembnem zakonu, ko uvrščamo v obravnavo tega zakona na dnevni red brez mnenja vlade, je končno vlada, tukaj imam jaz datum 21.4.1999, oblikovala ali posredovala svoje mnenje, ne vem kdaj ga je oblikovala.
Drage kolegice in kolegi! Jaz mislim, da je tako ravnanje pri sistemski zakonodaji slabo, neodgovorno in da ne daje nobenih garancij, da bomo res sprejemali kvalitetne odločitve. Mislim, da ni neupravičeno to trditi, če pogledamo kot drugič tudi vprašanje vsebine tega zakona. K temu zakonu je sekretariat in na koncu koncev tudi vlada, sta podala kar nekaj tehtnih vprašanj. Ta vprašanja zadevajo tipologijo skladov, umestitev sistema javnih skladov v sistem javnih financ. Vprašanja, na kakšen način jasneje in bolj konkretno urediti odnose med javnim interesom, javnimi skladi, skladi tudi predvsem ustanovami kot privatnimi družbami. Kako in na kakšen način zagotoviti njihovo financiranje, upravljanje in glede na to, da do sedaj ureditve skladov nismo imeli, kako urejati vprašanje skladov tudi v prehodnih in končnih določbah?
Sekretariat je v rimski štiri na strani 5 zapisal. "Glede na namen prve obravnave se sekretariat ni opredeljeval še do posameznih določb predloga. Poleg tega menimo, da je prioritetno potrebno rešiti vsa zgoraj navedena vprašanja, predvsem pa tista, ki pomenijo odstop od ustavnih načel, ter tista, ki določajo koncept zakona. Menimo torej, da je potrebno zakonski predlog pred obravnavo še dodatno pretehtati, proučiti in dopolniti, kjer naj pripombe sekretariata skladno z njegovo vlogo služijo le kot pomoč pri oblikovanju zakona". Sugestija je, da glede na vprašljivost iz ustavnega vidika, glede na vprašljivost koncepta na vrsto odprtih vprašanj bi kazalo, koncept tega zakona pretehtati. To je matično delovno telo deloma storilo, ne bom rekel da ne. Konkretna opozorila glede nekaterih določb zakona, ki jih je sekretariat dal, je vključilo v svoj predlog stališč. Seveda pa stališč, ki jih je dala vlada za enkrat še vključevati ni moglo, ker se vladi ni zdelo vredno, da bi za matično delovno telo pravočasno pripravila.
Če pogledamo stališča vlade je le prav povedati, da tako kot jih je tudi vlada zapisala, pravi, da naj se prouči poglavje dva, oziroma podpoglavje dva - ustanovitev skladov. Pravi, naj se celotno poglavje 3.9 prenehanje samostojnega sklada bistveno predela. Pravi, da ne sodi v zakon poglavje 4 - javni sklad; pravi, da je posebej treba pretehtati vse določbe 5. poglavja. Jaz sem malo sešteval člene, bistveno več kot pol je teh členov, ki so potrebni resne ponovne ocene, in jih pravzaprav zelo malo ostaja, ki bi bili s tega vidika nesporni.
Mislim, da smo se v državi odločali za sistem javnih skladov mnogokrat v želji, da se na nek način najde poseben sistem financiranja za vprašanja, glede katerih v državnem proračunu morda, če bi odločali istočasno, ne bi dobila svojega mesta, in to je lahko eden od razlogov. Mislim pa, da smo se mnogokrat za javne sklade odločali tudi zato, ker smo želeli najti nek trajnejši sistem financiranja določene dejavnosti, ki enostavno s tehtanjem vsako leto in s tem, ali imamo sredstva ali jih nimamo, z dejstvom, da se je menjavala tudi vladajoča koalicija in določeni interesi, da je bilo pametno neko stvar bolj dolgoročno opredeliti. Končno mislim, da smo se za javne sklade odločali tudi kdaj pa kdaj zato, da bi našli poleg v sistemu javnega financiranja opredeljenih virov, davkov, carine, taks in podobnih stvari, še kakšen dodaten specifičen vir, namenjen samo določenemu skladu, in da v principu tudi temu ni mogoče oporekati, da je tudi to možno. Zato se mi zdi, da bi resen pristop ob dejstvu, da imamo - v materialu piše - okoli 180, gospod državni sekretar je danes rekel, prek 150, ampak v vsakem primeru veliko skladov na državni ravni in na občinskih ravneh, da bi bilo korektno k temu zakonu pristopati na način, da imamo pravzaprav najprej opravljeno analizo pomena, nalog, ciljev, funkcioniranja, možne umestitve v sistem javnih financ, ali ne, obstoječih skladov. Ker tako, da v želji dobiti čisti sistem financiranja, gremo in na hitro pospravimo z, po mojem seštevanju, lahko se pa tudi motim, 21 skladi na državni ravni, in rečemo, za mene zelo neustavno, da pa morajo občinski sveti v šestih mesecih preoblikovati sklade, če jih pa ne preoblikujejo, se pa ukinejo po samem zakonu, in premoženje gre v last občine, upravljanje pa v občinski svet - ne vem; ne vem, ali je to kar tako mogoče, ker, konec koncev, je veliko vprašanje, kako je tam premoženje nastajalo, kdo z njim upravlja, s kakimi nameni. To so pa malo takšne poteze, ki slišijo predvsem na cilj, dajmo na vsak način pod eno kontrolo dati vse finance, ne pa na to, da imamo v družbi poleg čistosti financ še neke družbene cilje, ki jih lahko na različne načine uresničujemo, in ki najbrž bi se morali premisliti, kaj se bo s takimi ali pa drugimi odločitvami nekega zakona dogodilo.
In v tem delu je naša kritika na vlado, da tega ni storila, v tem delu je naša, kako bi rekel, naše opozorilo, da je iluzorno, da to delajo poslanci kot posamezniki, razen, če imajo res pripravljeno pred tem tudi potrebno analizo, ne vem pa, če je pametno, da se jo lotijo in če imajo dovolj, bi rekel, strokovnih pomoči, da bi jo lahko pripravili in naše temeljno prepričanje je, da dokler takšne analize nimamo, je vse drugo delano na pamet, tako kot je bilo na pamet rečeno, da je to nek registrski zakon. Pa med drugim tudi, da recimo je tudi zakon o gospodarskih družbah registrski zakon in še kakšna neumnost, ki enostavno ne gre. S temi vprašanji in s temi zakoni se temeljna vsebinska vprašanja določenih pravnih oseb, njihovih notranjih odnosov, njihove vloge do javnosti in podobno urejanje in temu tako reči, bi rekel, vzvišano, da je to registrski zakon, ki nič ne pomeni, je res čudno.
Zato mi menimo, da je nujno potrebno, da bi se opravila temeljita analiza ciljev, ki jih želimo doseči s tem zakonom, predvsem pa, da bi se opravila tudi korektna ocena, kaj s temi obstoječimi javnimi skladi, pa jaz bom rekel zdaj iskreno, ne ta moment v cilju, da ostanejo, niti, da se vsi ukinejo, ker tega ne vem. Jaz se pa bojim, da tega tudi gospod Kopač ne ve. V zadostni meri za vseh 150 skladov, da bi enostavno tako odločitev na pamet bilo smotrno sprejeti, ampak da moramo zahtevati, da se takšna ustrezna analiza res korektno pripravi. Čimprej bo narejena, tem prej bo možno potem tudi valificirano o takšnem zakonu odločati. Jaz bom samo to rekel, poglejte, koliko smo pametno ali pa ne, potrebno ali pa ne, v treh obravnavah razpravljali o premoženju društev. Pa smo neke rešitve našli, ki niso idealne, ampak vsaj nekako razumemo, da posebnih pritožb ali pa masovnih pritožb glede na način ureditve tega vprašanja ni, pa je bila velika razprava, pa je šlo samo za teh nekaj vprašanj, pa različne interese. Tu brez vsega kar tako, bi rekel, pristopiti k zakonski ureditvi, se nam v poslanski skupini pač ne zdi smotrno.
Zato podpiramo predlog, da se vprašanje vrne v matično delovno telo, priporočili bi v matičnem delovnem telesu, da se zahteva ocena vgraditve v sistem javnih skladov, tudi v zvezi z že pripravljenim zakonom o financiranju, o državnih proračunih. Predlagamo, da se posebej zahteva, da vlada pripravi tudi oceno ciljev, namena in načina vključevanja v nov sistem obstoječih skladov ali pa vsaj bistvenega dela teh, ker drugače je meni razumljivo, ko se bo ta zakon pojavil v drugi obravnavi, ne bo predlog dan samo s strani DeSUS-a, da naj se izključi ta dva pokojninska sklada, ampak bomo tudi mi vsi drugi dobili od nosilcev skladov, in jaz se tu z gospodom Kopačem strinjam, ko pravi, da je mnogo tistih, ki so vezani tudi s svojimi interesi neke dejavnosti ali pa z osebnimi interesi na razne sklade. Vsi ti bodo prihajali in bodo rekli, tega izključi, tega izključi, tega drugače opredeliti... Če neka skupna ocena, korektna, strokovna, ne bo narejena, bomo delali na pamet. Tu pa gre za izjemno pomembne dejavnosti, izjemno pomembne družbene cilje, veliko število skladov in velika materialna sredstva. Ne lotevajmo se tega tako amatersko, v pričakovanju, da nekdo vse ve in da lahko to z levo roko uredi. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine slovenskih krščanskih demokratov, gospod Rejc.

IZIDOR REJC: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Gospe in gospodje! Naša poslanska skupina podpira predlog zakona o javnih skladih. Namreč, že samo ime "javni skladi" izzove razmišljanje o tem, da je gotovo prav, da se ve in da vemo, kaj se z njim počne in kakšen je njihov namen, vloga, cilji in podobno. Skratka, naj se iz nekih, morda anonimnih prostorov le izbrska in vidi, kaj se dogaja. Ker, glejte, če je bilo povedano in tudi se ve, da jih je prek 185, in da so še stalno v ustanavljanju, stalno so v razmišljanju, kako je treba še ta pa oni sklad napraviti in podobno, je gotovo res, da mora temu biti dan določen red.
Slučajno sem tudi sam med podpisniki, pa ne slučajno, celo sam sem se javil nekega trenutka, ko je prišlo celo z vlade sporočilo, da bi bilo dobro, da bi se to zgodilo, pa da so tam neki problemi - in od tod je tudi nekaj podpisnikov, ne samo Janez Kopač, tu so še nekateri drugi - in tudi nismo mi tisti, ki smo podpisali, da bi zdaj kar nekako amatersko in ne vem kako, z neko voljo ali pa z nekim hotenjem poskušali neko stvar spraviti pod tepih, kjer bo v domeni nekoga ali pa nečesa. Vendar smo mi tu zato, da kot državni zbor delamo pravni red. Ali ga pripravlja vlada ali ga posameznik, skupine ali poslanske skupine in tako naprej, ali nam ga kdo prinese in predlaga in podobno - mi smo zato, da tu delamo pravni red. Sam in tudi v naši poslanski skupini menimo, da je to del nekega pravnega reda, ki ga bo treba dograditi. Sami ste videli že iz poročila sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, kjer nastopa sedem svetovalcev in svetovalk, uglednih pravnikov z Bitenčevo kot namestnico, podpis, in na enajstih straneh gradivo, ki je morda malo raznobarvno, vendar vse z namenom, da bi se ta zadeva uredila. Jasno je, da z enim pogledom vsega tega ne vidiš. Torej je pred nami delo, prva obravnava, ki jo je treba opraviti, in tudi sodelovanje vlade je ponujeno. Če je ponujeno, je gotovo tudi res, da bodo - in tudi gospod državni sekretar, dr. Gorazd Trpin, je tu sam ponudil sodelovanje in strokovno pomoč, da se stvari res lepo rangirajo, razporedijo in jim da mesto, ki jim gre, in da je vse to razvidno. Kajti iz tolikih skladov nam bodi jasno, da diši malo po nekih grofijah, po nekih fevdih in podobno, kjer v zraku stoji ali pa obstoja neko razmišljanje, prav bi bilo, da bi se to zgodilo, vendar je bolje, da se ne zgodi. To se mora zgoditi. Verjamem, da tudi meni ali pa marsikomu katera stvar ni všeč, ko je ujeta, ko se pokaže še druge oči, ko se pokaže še drugo opazovanje in ugotavljanje, ali je prav ali ni prav, in tudi menim, da je v vsakem kontroliranju in pregledovanju računovodskih in ostalih operacij, ki so gotovo, vse izhajajo iz finančnih možnosti, ker na osnovi tega so tudi skladi ustanovljeni in se seveda na osnovi tega določajo cilji, čas, vloga, profitnost, neprofitnost, skratka vsi ti elementi, ki nosijo za sabo neke posledice, in ki so lahko tudi predmet marsikaterih ugovorov, ker se ugotovi, da morda katera stvar od teh, ali pa precej stvari gre preveč po domače. In če gledamo naše računsko sodišče, ki gotovo mora, bi rekel, javno porabo in vse te oblike javne porabe pregledovati, ker je pač to njihovo osnovno delo, potem je gotovo, da mora imeti neka osnovna izhodišča, predvsem pa, da mora tudi biti, bi rekel da morajo biti ti računovodski standardi ali pa neke abecede računovodskih standardov upoštevani, ker to smo vendar videli še v letih 1990, 1992, 1995, 1996, 1997, ko smo se dajali, ali naj bodo v ministrstvih isti kontni plani, kateri bodo, kateri ne bodo, skratka, konec koncev smo ta hip sprejeli zakon o računovodstvu in v bistvu nekako pogojili, da bo ta pregled ali pa ta nastavek posameznih potez, ki so in posameznih knjiženj in seveda tudi pregled na tem, kako se razpolagajo in, ali se racionalno razpolaga, razviden.
Skratka, brez reda ne bo šlo in kakorkoli je, tu je izziv, ki ga v naši poslanski skupini podpiramo in menimo, da je prav, da je to na mizi. Ponudba je pa od vseh strani, da bodo sodelovali, kar pomeni, da bomo tudi vsi tisti, ki morda nekateri drugače mislijo ali pa nekako tudi sem slišal, da nekateri mislijo, da bi nekatere izvzeli, nekatere ven potegnili, ne vem. Torej moramo se odločiti. Jaz pravim, mora biti neki red, lahko je pa v tem redu določen večji razpon kontrole ali pa vsaj teh osnovnih in specialnih vpogledov v poslovanje bolj precizen, drugod pa, ker tudi manj postavk nastopi, pa je lahko malo bolj, bi rekel sintetičen. Vendar brez osnovnega koncepta, brez tega, da zakon obstoja, da zakon to urejuje, da zakon tudi za naprej, bom temu rekel, da je izhodišče, kdaj se lahko, na kakšen način, kje se bo registriralo in kateri so pogoji, da se registracija izvrši, to mora biti. In menim, da je to tisto, kar je nekaj vredno in tu nimamo, ne izražamo mi v poslanski skupini nobene posebne bojazni, ker kot pravim, volja je bila, res pa je, da je treba bilo izzvati to voljo, in res, da smo čakali tudi na samem odboru za finance in monetarno politiko, da se vlada pridruži in seveda da svoje mnenje. Zdaj, je tu mnenje sekretariata, ki seveda pojasnjuje oziroma razmišlja na glas in seveda v posameznih oddelkih, vlada pa tudi že nakazuje, da je in je pripravljena sodelovati. Skratka menim, da je prav, da se ta obravnava opravi, uspešno opravi v prvem branju, kot se temu reče, in da gre naprej v drugo branje in seveda svojemu cilju naproti. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Rejc. Želi še katera poslanska skupina predstaviti svoje mnenje? V imenu poslanske skupine Branko Kelemina SDS.

BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani podpredsednik! Cenjeni državni zbor!
Tudi naša poslanska skupina Socialdemokratska stranka ima neko svoje mnenje glede predloga zakona o javnih skladih. V osnovi se absolutno strinjamo, da je potrebno to področje končno enkrat na nek korekten način urediti. Tudi, če popravici priznam, tudi sam sem včasih razmišljal o tem, da bi bilo potrebno napisati nek predlog zakona, vendar je zadeva resnično zelo zahtevna in kot posameznik se zelo težko neke take zadeve človek loti.
V glavnem v poslanski skupini smo, ko smo pogledali ta zakona, že od začetka na prvi strani ugotovili, da je celo opredeljeno kazalo in v njem napisane določene postavke, kaj v bistvu zakon opredeljuje in to je zelo lepo, da je tako. Nas kot poslansko skupino v opoziciji predvsem pri teh zadevah zanima to v tem trenutku, ne kako se bo ta sklad ustanovil, kdo ga bo upravljal in tako naprej, financiranje in izkazov, nas predvsem zanima, kako bo urejena odgovornost za obveznosti samostojnega sklada, potem nadzor finančnega poslovanja skladov in tako naprej, vseh oblik skladov tako rekoč. Kajti tukaj mi lahko potem poskušamo vršiti neko kontrolo nad izvajanjem in poslovanjem teh skladov in odgovornosti posameznikov ter tudi širših organizacij oziroma organov, ki so odgovorni za izvajanje posameznega sklada.
Ko smo malo bolj podrobno pogledali te odgovornosti in nadzor, pa ugotavljamo tako kot tudi vlada, da te odgovornosti niso dosti natančno opredeljene oziroma zelo pomanjkljivo in nedorečene. Postavili bi tudi vprašanje predlagatelju, če bi lahko razložil. V predhodnih določbah oziroma tudi cene sodijo v ta zakon, ker po mojem mnenju bi lahko tudi v tem zakonu bile kazenske določbe za kršenje določenih, kakršna bi pač sledile iz kršenja posameznih določb - jaz mislim, da sodi to v vsak zakon, tudi to. Sprašujem. Zakaj teh ni? Če je možno nekaj takega narediti, da se potem to v tretji obravnavi upošteva.
Absolutno se strinjamo tudi z mnenjem vlade, da je to razmeroma kompleksna zadeva, in tudi z vsemi ostalim, ki so danes tukaj že izrazili določen dvom, da je zadeva razmeroma obsežna, kompleksna. In se bo lahko resnično zgodilo, da bo prihajalo do različnih zahtev in tudi do izločevanja posameznih skladov iz tega skupnega zakona. Zato se strinjamo tudi s predlogom vlade na nek način, da bi pri pripravi zakona za drugo obravnavo absolutno morala tesno sodelovati tukaj tudi vlada, kajti le ona ima največji pregled nad celotno dokumentacijo, ima tudi strokovnjake za to področje in da se ta zadeva resnično 100% dodela. Da na bomo imeli nekega skrpucala iz tega zakona in v katerega potem dejansko ne bo zajeto vse tisto, kar si tudi predlagatelj želi, vlada in v končni fazi tudi mi.
Resnično bi prosil, da naši poslanski skupini poskušate razložiti, kako ste si zamislili, ali so sploh možne te kazenske določbe, in pa seveda tudi resnično prosimo, da bi se v drugi obravnavi te odgovornosti in tudi potem nadzor nad poslovanjem teh skladov uredili v takem obsegu in s takimi določbami, da bi bil resnično zagotovljen korekten in pravi odnos in odgovornost za izvrševanje tega zakona.
Mogoče toliko za začetek. Prosim seveda za odgovore, potem pa se bomo še vključili v nadaljnjo razpravo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Kelemina. Želi besedo še katera poslanska skupina? (Ne želi.) Potem prehajamo na besede poslank in poslancev. Preden dam besedo prvemu razpravljavcu, opozarjam poslance, ki želijo predlagati dopolnila in predloge k stališčem matičnega delovnega telesa, da po 184. členu poslovnika to lahko vlagajo do konca splošne razprave. In ker smo se danes dogovorili, da bo danes splošna razprava zaključena, prosim vse, ki želite neka mnenja dopolniti, to opravite do konca splošne razprave. Gospod Kebrič je že dal, pričakujem tudi od ostalih. Prehajamo na besede poslank in poslancev. Imam dve pisni prijavi, ostale omejujem na pet minut. Prvi je gospod Feri Horvat.

FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik, spoštovane kolegice in kolegi, državni sekretarji in predstavniki vlade in medijev. Razpravljam kot poslanec, s tem da se ne bom mogel v razpravi izogniti temu, da še v dveh vlogah zraven nastopam, enkrat kot sopodpisnik tega zakona ali kot sopredlagatelj, pa tudi v funkciji predsednika odbora za nadzor proračuna. Kajti prve iniciative so, kot je že kolega Kopač uvodoma povedal, izhajale prav iz obravnav poročil računskega sodišča in potem tudi iz stališč odbora za nadzor proračuna.
Jaz sem se zavedal že takrat, ko smo se lotili tega, da bo to izjemno trd oreh, ker je zadeva strokovno izjemno zahtevna in seveda tudi interesi so tako različni, ne samo po tem, da se ohrani status quo marsikje, ampak objektivno tako različni, da bo težko spraviti vse to na skupni imenovalec in priti do dobrega zakona. Vendar globoko sem prepričan, da drugega izhoda ni in da smo se danes prav odločili, da to razpravo opravimo in da poskušamo izoblikovati čim boljša stališča in potem pripraviti zakon za drugo obravnavo.
Naj spomnim na to, da je računsko sodišče (nekaj tega je povedal že kolega Kopač) pripravilo 25 poročil o pregledih skladov in to enajstih skladov in potem na osnovi tega pripravilo eno skupno zbirno poročilo, ki smo ga obravnavali na odboru za nadzor proračuna v lanskem letu v mesecu aprilu in na osnovi teh poročil sprejeli vrsto kritičnih ugotovitev. Od pomanjkljivih sistemskih rešitev - dva sklada si pravzaprav po svoji urediti, ne glede na to, da je po naravi različna vsebina dela skladov in imajo različne zakonske podlage, si nista bila podobna po tistem delu, kar pa morali v eni urejeni državi z urejenimi nacionalnimi ali javnimi financami pa morali imeti urejeno. Zaradi tega je bil zelo otežen učinkovit nadzor samemu računskemu sodišču, na to je samo opozarjalo. Nekateri skladi so nastali dejansko kot neke vrste by-passi, zato da se tisti, ki v teh skladih delajo ali pa, da ministrstva, pod katera so določeni skladi spadali, izognejo, ali restriktivnim ureditvam v pogledu plač ali restriktivne ureditve v pogledu poslovanja, tudi nadzoru. Priznati je pa treba, da je del skladov nastal tudi zaradi regidnosti v načinu planiranja oziroma priprave državnega proračuna in njegovega izvajanja. In s tem, ko bomo dobili nov zakon o proračunih, se bodo zadeve tudi spremenile, predvsem v pogledu boljšega, večletnega načrtovanja in podobno. Gotovo je vmesno vprašanje, ali so smiselni skladi, ki pomenijo nič drugega kot samorazdeljevanje proračunskega denarja, ne pa da bi zbirali še druge denarje, plemenitili ta denar, ki prihaja iz proračuna, iskali druge vire in podobno. Strinjam se popolnoma z ugotovitvijo in tudi kritiko v razpravi, in kolega Potrča in pa drugih, da je bila velika napaka že takrat, da v vladi ni bilo pripravljenosti, da bi se lotila takega zakona. Računsko sodišče je samo predlagalo, naj vlada to stori, tudi naš odbor je predlagal, vendar žal se to ni zgodilo in dejansko potem ni bilo drugega izhoda kot ta, ki smo ga ubrali, ki ni najboljši, je pa še vedno boljše, kot pa da ne bi nič naredili in bi ostal status quo.
Ko je odbor za nadzor proračuna v mesecu novembru preteklega leta obravnaval ta predlog zakona, ki ga imamo pred sabo, ga je v osnovi podprl. Ocenil je, da zagotavlja večjo preglednost javnega financiranja, da bo zagotovil večjo racionalizacijo na tem področju, tudi racionalizacijo pri poslovanju, osebju in drugih stroških poslovanja skladov, seveda je pa odbor tudi takrat, ker še ni bilo mnenja vlade, vztrajal na tem, da do dokončne obravnave oziroma sprejema zakona v prvi obravnavi, da je mnenje vlade potrebno. In tukaj je na mestu vsa kritika in tudi jaz se pridružujem vladi, da do včerajšnjega dne ni dala mnenja in je to tudi razlog, da imate upravičene kritike na same rešitve in pa tudi na pomanjkljivost stališč matičnega delovnega telesa.
Odbor za nadzor proračuna je takrat v svojih stališčih oziroma mnenju tudi rekel oziroma pozval, naj pravne osebe, na katere se nanaša ta predlog zakona, same dajo, v lastnem interesu svoje pripombe, ker bo prizadelo njihovo poslovanje oziroma bo zahtevalo spremembe. Jaz moram reči, da sem zelo presenečen, da je odziva bilo zelo malo. Vidimo iz gradiva, ki je bilo predvsem pri matičnem delovnem telesu na razpolago, da je teh odgovorov iz posameznih skladov bilo zelo malo. Ali so nezainteresirani ali mislijo, da zadeva ni resna ali pa so neki drugi razlogi. Če bi dobili te pripombe, bi lahko že tudi danes imeli kvalitetnejšo podlago za pripravo zakona za drugo obravnavo.
Istočasno je odbor za nadzor proračuna tudi dal vrsto pripomb, ki jih je upoštevalo matično delovno telo v svojih stališčih, od tega, da je potrebno preveriti samo organiziranost, pristojnosti, organe skladov, organizacijske oblike glede na različno vsebino dela, ki ga pokrivajo posamezni skladi, skladi na lokalni ravni, ugotavljanje in uresničevanje javnega interesa in predvsem v prehodnih določbah videti, kaj so dejansko realni roki in način prehoda iz sistemskega zakona oziroma iz sedanje prakse v novo situacijo, na osnovi tega sistemskega zakona, kar gotovo ne bo enostavno in bo zahtevalo tudi precej časa. Zahtevali smo tudi, da bi bilo koristno oziroma potrebno imeti primerjave zlasti z državami Evropske unije, kako imajo te zadeve urejene. Tu si dovolim še reči, da je velika škoda, da ni več delovnih teles državnega zbora obravnavalo predloga zakona, predvsem v tistem delu, ki se nanaša na njihov delokrog.
Na koncu bi k mnenju vlade dejal še naslednje. Škoda je, da smo ga dobili šele včeraj, vendar še vedno bolje, kot pa da ga sploh ne bi dobili, in sem ga tudi temeljito prebral. Vendar je treba še nekaj povedati. Malo me skrbi to, da po eni strani vlada v tem svojem mnenju zakon podpira, da daje vrsto pripomb skoraj na vsako poglavje, in da celo v enem stavku potem zapiše, kar je pravzaprav protislovno tistemu uvodnemu, da zakon podpira, da je potrebno preveriti sploh koncept zakona. To dodatno zahteva ne samo to, da tako kot je sklep matičnega delovnega telesa oblikovan, da vlada sodeluje s predlagatelji pri pripravi zakona, ampak to dejansko zahteva ponovno - in jaz upam, da se s tem svojim mnenjem vlada zaveda tudi, da prevzema obvezo in največjo odgovornost za to, da bo, ne samo pomagala, ampak da bo dejansko pripravila zakon, čeprav ga bomo formalno poslanci skupaj z vlado, da bo pripravila korekten, kvaliteten zakon za drugo obravnavo, zakon, ki ga bo možno potem tudi izvajati. Mislim pa, da je zelo prav, da se postopek intenzivno nadaljuje na pripravi zakona za drugo obravnavo in da se zakon obravnava vzporedno z zakonom o proračunih, ker gre pravzaprav za neke vrste dvojček sistemskemu proračunskemu zakonu. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo dajem gospodu Benjaminu Henigmanu.

BENJAMIN HENIGMAN: Hvala, gospod predsedujoči. Opravičujem se za krajšo zamudo, ker sem poskušal formulirati predlog sklepa.
Podpiram zakon o javnih skladih, ki so ga vložili predlagatelji. Menim, da je ta zakon dobra popotnica slovenskemu gospodarstvu, ki racionalizacijo državne uprave in zmanjševanje stroškov, predvsem pa nadzor, preglednost, racionalnost in učinkovitost javne porabe, potrebuje tako kot Sahara vode. Menim, da so predlagatelji korektno sledili sklepom računskega sodišča iz februarja lanskega leta in tudi 148. členu ustave Republike Slovenije, ki govori, da mora biti vsa javna poraba zaobsežena ali vključena v proračune ali države ali lokalnih skupnosti oziroma v končni fazi v proračunu Republike Slovenije.
Vlada Republike Slovenije oziroma državni zbor - od ustanovitve leta 1991 oziroma 1990 in naprej - je velikokrat zavezal stališče oziroma je šel v prakso ustanavljanja skladov za posamezne interese bolj iz interesa posameznih ministrstev oziroma trenutne vladne sestave, ni pa toliko gledal ustavnih določb. Zato menim, da bi morala biti vlada Republike Slovenije tista, ki bi bila predlagatelj zakona, predno so se poslanci dogovorili in vložili ta zakon.
Tematika je zelo zahtevna in še enkrat pravim. Vse zasluge in vsa zahvala, da se je nekdo lotil tega dejstva, za katerega vlada priznava, da je trd oreh in v svojem mnenju, ki smo ga končno dobili, podpira sam predlog zakona. To se mi zdi, da je najpomembnejše, ta prvi stavek samega zakona, da je primerna podlaga za drugo obravnavo. Vse ostalo, če se omejim na stališče vlade, pa ne bi tukaj rad bil kritičen ali krivičen do posameznikov, ki so to mnenje pripravljali ali ki so z dr. Trpinom v ministrstvu za notranje zadeve zadolženi za reorganizacijo slovenske javne uprave, vendar menim, da je to mnenje vlade vseeno preveč nasprotujoče in verjetno pod vplivom posameznih lobijev, ki držijo v pesti tudi ministrstva in celo vlado Republike Slovenije. Hočem reči, da so posamezni skladi prerasli nadzor nad ustanoviteljem oziroma nad pobudnikom za ustanovitev, se pravi nad vlado, in sedaj je ta problem, kako uskladiti trenutno stanje s potrebami Slovenije ali če rečemo bolje interesom zmanjšanja javne porabe.
Dejstvo je, da je netransparentnost v posameznih skladih očitna, na kar opozarja tudi računsko sodišče. Da so skladi ustanovljeni po različnih kriterijih in da imamo statusno zmedo v celoti na tem področju. Menim, da bi bilo prav, da se vse tisto, kar nima statusa javnega sklada oziroma javnega interesa, izključi iz tega zakona oziroma da se zakon omeji na ponovno reorganizacijo oziroma na reustanovitev skladov, ki so v javnem interesu, vse ostalo pa zakon v bistvu po nekem hitrem prehodnem postopku izbriše iz pristojnosti oziroma v končni fazi iz sodnega registra.
Res je, da je skladov skoraj 200, 185 ali nekaj takega, vndar ne moremo vse metati v isti koš. Velika večina teh skladov na lokalnem nivoju ali pa čisto iz podjetniške iniciative je nastala zaradi prakse države, ki je ustanavljala svoje državne sklade in s tem so posamezniki na osnovi intenc ministrstev ali pa celo vlade dobili apetit, da so ustanavljali posebne sklade zato, da so se prisesali na proračunske vire. Še enkrat poudarjam, mislim, da je treba tu naresti oster rez in se odločiti, kaj je javni interes Republike Slovenije, kateri so tisti skladi, kaj pa je tisto, kar v ta javni interes ne sodi.
Predlagatelji so imeli zelo težavno nalogo v prehodnih določbah, da bi natančno definirali, kaj je tisto pravo, kar ostane, kaj pa ni. Zato menim, da so naredili veliko delo in da je osnova za debato v drugi in tretji obravnavi dovolj jasno postavljena.
Imam sicer pripombe glede nekaterih konkretnih skladov, sklada za regionalni razvoj, pa mogoče tudi nekaterih finančno nepomembnih skladov, recimo, filmski sklad ali pa sklad za Prešernovo nagrado, ki se nikakor ne morejo enačiti, recimo, s skladom, ki ga je ustanovil državni zbor na podlagi zakona za šolski tolar. To so stvari, ki so neprimerljive. Vendar pa menim, da sta sklad za regionalni razvoj in razvojni sklad Republike Slovenije inštituciji, ki morata imeti svoje mesto in svoj pravi status, ki je tudi dolgoročno, sem prepričan, v interesu gospodarstva ali pa, če hočete, regionalne decentralizacije Slovenije oziroma enakomernega pokrivanja z dobrinami iz državnega proračuna za vso Slovenijo.
Drugo pa je vprašanje sklada kmetijskih zemljišč in gozdov in na drugi strani odškodninskega sklada. Tu menim, da bi bilo potrebno razmisliti, da bi mogoče kazalo združevati ta dva sklada, ker ugotavljamo pri samem zakonu o denacionalizaciji, da si ta dva sklada hodita v nasprotje oziroma da eden drugemu mečeta polena pod noge pri odločbah, ki jih izdajajo upravni organi v postopkih. Dejstvo je, da odškodninski sklad v bistvu na vse pretege poskuša zavlačevati postopke s tem, da se pritožuje na prvostopenjske odločbe, velikokrat samo na osnovi tega, da se postopek zavleče. Po svoje tudi škodi ali pa omejuje sklad za kmetijska zemljišča in gozdove, ki ima osnovni namen, tako kot je tudi napisano v mnenju računskega sodišča, da se zemljišča združujejo in da se slovensko kmetijstvo prilagaja potrebam v Evropski uniji.
Če še z nekaj besedami omenim mnenje vlade, bi vprašal, kako si vlada predstavlja v prvem odstavku stališče, da naj ne bi spreminjali funkcije obstoječih skladov, ampak bi samo sistemsko uredili njihov enotni status. Menim, da je to preozko gledano in da se je treba vsebinsko lotiti skladov, ne pa samo statusno. Zato je to stališče oziroma to še ni stališče je pa mnenje, zelo pomembno, da se razjasni v svojstvu prvega stališča, da je zakon primerna osnova za drugo branje.
Drugo. Jaz bi se strinjal, da naj bo javni sklad samostojna pravna oseba, če ne, pa ni javni sklad. S tem mnenjem bi se strinjal. Potem naj bo samo kot partija oziroma proračunska postavka posameznega ministrstva. Iz tega pa pričakujem, da izhaja tudi kadrovska racionalizacija in zmanjšanje stroškov za posamezne sklade, ki so sedaj obstajali.
Zanimivo je tudi, da vlada, vsaj tako piše, ne ve oziroma ne zna določiti pojma izvajanje interesa v javnem skladu. Če pa ne znamo tega pojma določiti, v skladu z ustavo Republike Slovenije in z vso stroko in z vsemi priporočili (konkretno tudi računskega sodišča) in tudi samega zakona, ki je napisan, potem me skrbi, da bo vlada kot predlagateljica v drugi obravnavi v zelo težkem položaju, če ne bo znala streti tega oreha. Zato mislim, da to stališče ni ustrezno oziroma da ni ravno tako, kot je v mnenju vlade napisano, da izvajanje javnega interesa v javnem skladu po moje je jasno, je določno, vendar nekdo mora na koncu določenega statusa pritisniti tudi piko, da je to tako. Ne pa, da bo tako, kot trenutno ustreza nekemu ministru ali neki trenutni koaliciji v neki trenutni vladi.
Strinjam se, da je prenehanje skladov oziroma vprašanje prehodnih določb težji oreh, kot se je do tega opredelilo računsko sodišče. Vendar je pa tudi res, da je treba definirati, tako kot sem že na začetku rekel, kateri skladi so rok uporabe ali rok trajanja že presegli in jih je treba zapirati, tako kot se zapirajo posamezna podjetja, če niso uspešna oziroma če so dosegla svoj namen, za katerega so bila ustanovljena za določen čas. Mislim, da moramo začeti tako šljati in ta zakon je tudi prava osnova o zapiranju posameznih skladov. S tem bomo dali tudi dober vzor vsem ostalim gospodarskim in drugim institucijam v državi. Mislim, da je zgled, ki ga postavi država, ne samo zgled, ampak tudi učinki tega bodo najboljša osnova za zaupanje realnega sektorja ali gospodarskih družb v državo.
Ne bi se strinjal, da bi kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter stanovanjski sklad sodila pod drugačen status ali pod drugačen zakonski okvir. Menim, da mora ta zakon določiti tudi status teh javnih skladov in jim dati tudi vlogo, ki jim pripada, ne pa izvzemati iz samega zakona. Menim, da so stališča, ki jih je postavil odbor za finance, ustrezna in da v celoti zagotavljajo, če bo predlagateljica za drugo obravnavo vlada, kar tudi sam podpiram in menim, da bo tudi sprejeto, da ni potrebna dodatna razprava, tako kot so nekateri predlagali v zvezi s pripombami, ki jih je podala vlada. Vendar naj vlada zaviha rokave in ta stališča vgradi v zakon v fazi druge obravnave. Pričakujem, da bo zakon sprejet ali pa, da bo druga obravnava prišla na vrsto čimprej ali pa vsaj za prvo naslednjo sejo, se pravi to je za 15. redno sejo državnega zbora. Ocenjujem, da bo to verjetno tik pred počitnicami ali pa v jeseni, septembra.
Ker nas je predsedujoči omejil, da je vlaganje predlogov dodatnih stališč omejeno na razpravo, mi dovolite, da ustno predstavim osnutek predloga dodatnega stališča, in sicer se nanaša na peto poglavje prehodnih določb. Menim, da bi bilo smiselno, da bi vlada pripravila za drugo obravnavo, na podlagi gradiva računskega sodišča in vsega ostalega, analizo organizacije delovanja in usklajenosti ciljev, namenov in pa posameznega delovanja državnih skladov in trajnost skladov glede na zakonske določbe, po katerih so bili ustanovljeni, posebej pa naj bi prikazala usklajenost ciljev in delovanja, finančnega obsega posameznega državnega sklada, lahko je to bilanca sklada in pa seveda kadrovske sestave z racionalizacijo, kot bi bila predvidena v drugi obravnavi, in seveda stroške za plače funkcionarjev. Tukaj mislim predvsem na to stališče oziroma na zelo razvpito pobudo vlade Republike Slovenije, predvsem na pobudo ljudske stranke ali pa njenega predsednika, da se bo uredilo nagrajevanje posameznih državnih funkcionarjev izven parlamenta in vlade oziroma usklajenost plač državnih sekretarjev, posameznih direktorjev skladov, uprav z nekim normalnim izplačevanjem plač v celi državi. Ne vem, do kod je to prišlo. Po informacijah, ki jih imam, se nam posamezni direktorji skladov lahko lepo hahljajo na osnovi plač, ki jih dobivajo, in na osnovi vsega tistega viharja, ki je bil povzročen v javnih medijih, rezultati pa, kolikor vem, so bolj kilavi. Zato predlagam, da bi predsedujoči dal na glasovanje ta predlog sklepa, predlog dodatnega sklepa, ki zahteva analitiko za pripravo petega poglavja. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Pisnih prijav več nimam. Razprava bo omejena na 5 minut. Prvi bo dr. Jože Zagožen.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Dovolite mi na kratko samo nekaj misli.
V osnovi samo idejo po tem zakonu pozitivno ocenjujem. Tudi glede na podpisnike, ki jih cenim kot poznavalce te problematike. Menim, da je skrajni čas, da se to uredi in se sprašujem, zakaj država sama ni prej pristopila k temu vprašanju.
Čudi me naslednje. V obrazložitvi piše, da je teh skladov v Sloveniji 185. Od tega je okoli 15 državnih oziroma na ravni države in predstavljajo tudi večino bilančne vsote. Kot takšni so seveda skladi kot paradržavne institucije tudi pomemben vir izven proračunskega financiranja in hkrati mesto bohotenja administracije. Vem, da se je pri nekaterih skladih v zadnjem letu, v zadnjem letu in pol tudi za 100% povečalo število zaposlenih. Ni nobenih omejitev, nobenih zavor. Ni nobenega pravega nadzora. Se pravi, gre za bohotenje birokracije, ki niti ne vemo, kako velika je, kaj šele, da bi jo uspešno zavirali.
Drugič. Tudi plače so zelo različne. Tam kjer se ukvarjajo s podjetniško dejavnostjo, bi se nekje lahko približale plačam za podobno dejavnost v podjetjih, kjer pa gre za čisto administrativno opravilo, bi pa te plače morale biti izenačene s kriteriji, ki veljajo v državni upravi. Tega pa ni. Imamo opravka z eno široko godljo. Zato bi poleg tega zakona morala biti tudi neka zahteva državnega zbora ali nek dogovor, da se število skladov temeljito radikalno skrči, da se omogoči nad njimi transparenten javni nadzor in da se izenači z državno in javno upravo v večini primerov.
Nekoč, pred vojno, so bili razredi državnih uradnikov javno objavljeni. Plače so bile javno znane in transparentne. Danes tega ni več. Kakšne so plače direktorjev skladov? Naj to nekdo pove, če si upa za to govornico to povedati. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, dr. Zagožen. Želi še kdo razpravljati? Branko Kelemina, prosim. Razpravljamo o ciljih in namenih zakona.

BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Mislim, da je pri tem zakonu potrebno najprej osnovne dileme razčistiti. Vsi govorniki so tu govorili, da gre za sistemski zakon, uvodničar je govoril o nekem registrskem zakonu, če se ne motim - to dilemo je treba najprej račistiti.
Če pogledamo pripombe oziroma mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, vidimo, da so te stvari tudi nakazane in da sekretariat ugotavlja, da je te stvari potrebno v osnovi razčistiti. Tudi osebno menim, pa tudi vsi govorniki, ki so nastopili, v glavnem govorijo, da gre za sistemsko zadevo. Tudi sam menim, da bi bilo prav, da dobimo neke vrste sistemski zakon, v katerem bo opredeljeno tudi vse tisto, na kar sem tudi opozoril, se pravi, bolj natančno opredeliti odgovornost, nadzor pa tudi kazenske določbe; če bo to sistemski zakon, je treba vanj vnesti tudi kazenske določbe. Zato prosim, da pride predlagatelj za govornico in to obrazloži. Najprej se dogovorimo, kaj ta zakon sploh predstavlja.
Če smo povsem odkriti in pošteni, moramo ugotoviti, da sekretariat v bistvu ugotavlja, da ta zakon ni primerna podlaga za drugo obravnavo. Če pogledamo vse pripombe, ki jih je sekretariat dejansko dal, je to res tako. Ampak poslanci, ker poznamo problematiko skladov in javnih skladov kot takih, menimo, da je potrebno zadevo peljati naprej, te stvari čimprej urediti, tudi na podlagi pripomb, ki so jih danes posamezni poslanci in skupine predstavili. Zato bom kljub temu podprl zakon, da gre v drugo obravnavo, ampak prosim, da se ta dilema najprej razčisti; da potem sploh vemo, kaj lahko zahtevamo in kaj naj ta zakon kot celota obravnava.
Res pa prosim za odgovor, ker sicer bom moral postavljati dodatna vprašanja, dokler teh stvari ne bomo razčistili. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Replika, gospod Henigman.

BENJAMIN HENIGMAN: Gospodu Kelemini repliciram samo v zvezi z mnenjem sekretariata.
Sicer ne polemiziram, ker ima gospod Kelemina enako stališče do zakona kot jaz, da ga je treba čimprej sprejeti. Samo lepo prosim, ne se izgovarjati na sekretariat, ker tudi sama vlada ne ve, kako bi formulirala javni interes in kako bi postavila javne sklade. Ne verjamem, da tega ne ve zaradi znanja oziroma sistemsko ne ve; verjetno je v drugačni zagati: ker so lobiji tako trdi, da se je težko o čem dogovoriti. Zato bi predlagal, da se ne sklicujemo na mnenje sekretariata, ampak da zakon spravimo v drugo branje in tako prisilimo vlado Republike Slovenije, da aktivno sodeluje pri zmanjševanju skladov, pri racionalizaciji, pri razbremenitvi in pri transparentnosti oziroma pri preglednosti javnih financ.
Na seji odbora za gospodarstvo smo imeli dva dni nazaj tudi polemiko o blagovnih rezervah. Vendar je tam vlada prišla istočasno tudi z zakonom o energetiki. Pa je državni zbor preglasoval mnenje sekretariata oziroma celo nekaj hujšega: dva podobna zakona, s podobno vsebino, da ne rečem z enako vsebino, sta šla istočasno na državni zbor, kar je bolj vprašljivo, kot pa je neobvezno mnenje sekretariata. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Rad bi odgovoril na nekatera vprašanja in na nekatere dileme, ki so bile izpostavljene v razpravi. Menim, da je bila razprava koristna in da je pokazala na nekatere dileme, ki so v resnici v tem predlogu zakona. To, da so posamezne določbe zakona nekoliko površno napisane, je tudi res. To mi sicer ni v čast reči, ampak na to največkrat opozarja sekretariat, kar menim, da je samo koristno, ker je to enostavno treba napisati oziroma urediti oziroma konsistentno napisati, da kasneje pri izvedbi tega v praksi ne bi prihajalo do zapletov. Zato menim, da je to samo koristno, da pa seveda ni, ne podpira morebitnega stališča, da pa to sploh ni primerno za prvo obravnavo. To je eno.
Drugo. Gospod Potrč je rekel poleg vsega, s čimer sem se strinjal, dve stvari, s katerima bi pa rad polemiziral. Eno je, da koalicija ni bila usklajena, da zato zakona ni bilo. To ni res in tega nikoli nihče ni rekel javno, kakor je rekel, da je to v magnetogramu državnega zbora zapisano. Res pa je, da posamezna ministrstva med seboj niso bila usklajena, ki jih seveda vodijo v glavnem ministri iste stranke, pri čemer ne mislim na nobeno drugo kot na stranko, ki ji jaz pripadam.
Ampak rad bi pa polemiziral še z njegovim stališčem, kjer je posebej citiral sekretariat in dvakrat poudaril, da se sekretariat sprašuje o skladnosti z ustavnimi načeli. Če natančno beremo mnenje sekretariata, zasledimo, da sekretariat meni, da je vprašljivo, ali predlog zakona, kakršen je, sledi ustavnemu načelu iz 148. člena, da morajo biti vsi prihodki in odhodki države prikazani v proračunu oziroma za lokalno skupnost velja isto. Moje mnenje, kot predlagatelja, je, da je to treba preučiti, ampak da je pa v tem predlogu zakona mnogo več skladnosti s 148. členom ustave, kot jo je bilo v vseh dosedanjih zakonih, ki so ustanavljali posamezne sklade. Moram reči, da takrat, ko smo ustanavljali zakon o skladu za dekomisijo jedrske elektrarne Krško, zakon o stanovanjskem skladu, zakon o tem skladu, zakon o onem skladu, se tovrstnega pomisleka sekretariata ne spomnim. Morda je bil, ampak se ga jaz ne spomnim.
No, gospod Kelemina je spraševal, ali je to zdaj registrski zakon ali je sistemski zakon. Morda je bila malo napačna uporaba mojega pojma registrski zakon. Recimo, da je to bolj žargonski izraz. Vsekakor je to sistemski zakon. Primerjave, ki sem jih dajal, zakon o zavodih, zakon o gospodarskih družbah itn., to ilustrativno povedo same od sebe. Gre za neke vrste sistemski zakon, jasno, kaj pa drugega. No, omenil je, kazenske določbe pa niso notri. Se povsem strinjam, menim, da je bilo to pozabljeno in ga prosim, da dokler ni končana splošna obravnava, predlaga stališče, spreminjevalno oziroma dopolnjevalni predlog, ki bi rekel, da naj predlagatelj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo v predlog zakona oziroma zakonsko besedilo vključi tudi kazenske določbe. Zato, da ne bo čas v zvezi s tem zamujen in da ne bi v drugi obravnavi tega z amandmajem delali.
Gospodu Henigmanu se zahvaljujem za vse dobronamerne pripombe. Predvsem bi samo vprašal oziroma nisem povsem razumel, na koncu je rekel, da predlaga dodatno stališče v zvezi z analizo. Bolj sem razumel, da gre za sklep. Spreminjevalno stališče je treba vklopiti v besedilo zakona. Sklep je pa nekaj, kar je ob zakonu. Zato mislim, da bi bilo prav, da se o tistem glasuje kot o sklepu.
Kar se tiče spreminjevalnega predloga gospoda Kebriča, moram reči, da to sicer v resnici ne povzema mnenja vlade v tem odstavku. On pravi, da naj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo za kapitalski sklad in stanovanjski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja velja oziroma naj bo v predlog zakona vključena rešitev, kakršna velja pri predlogu novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Mislim, da gre tukaj predvsem za en nesporazum. Ta predlog zakona predvideva, da se obstoječi skladi v nekaj preoblikujejo, ne da prenehajo opravljati svojo nalogo. Stanovanjski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja mora skrbeti za reševanje stanovanjskih problemov upokojencev. Ta predlog zakona o javnih skladih tega v ničemer ne demantira. To funkcijo temu skladu pušča naprej. Da bi to bilo posebej poudarjeno, je še matično delovno telo na predlog predlagateljev sprejelo spreminjevalno stališče, ko je reklo, naj se ta zakon izključno vtika samo v statusne določbe teh obstoječih skladov, ne pa v njihov delokrog.
Prvotna diskusija gospoda Kebriča je malo drugačna, kot je to, kar je sedaj napisano v obliki spreminjevalnega predloga. On je rekel, da naj se izključita iz tega zakona. To pa ne gre. Če bi se javni skladi, neke pravne osebe bi se imenovale javni sklad in bi sledile določenim pravilom, zapisanim v tem zakonu, dve od vseh možnih pravnih oseb v tej državi bi pa ohranili ime sklad v svojem imenu, ne bi se pa držali teh pravil, niti ne bi spremenili imena, bi to povzročalo pravno zmedo. Zato se lahko s spreminjevalnimi stališči, z amandmaji v drugi in tretji obravnavi, kar se mene tiče, predlaga vse mogoče, ampak to, da bi nekdo se še naprej imenoval sklad, ne bi pa se mu bilo treba držati pravil iz tega zakona, to dvoje skupaj pa ne gre. Naj preoblikuje ime, zaradi mene, če že ne želi biti pod določbami tega zakona, pod pravili igre iz tega zakona.
Rad bi se na kratko, če dovolite, res na kratko za konec opredelil do mnenja vlade Republike Slovenije oziroma povedal to, da je čisto vse, kar predlaga vlada Republike Slovenije, že zajeto v spreminjevalnih stališčih matičnega delovnega telesa.
Če gremo po odstavkih tega, kar predlaga vlada. Prvi odstavek pravi itak, da je v redu, da podpirajo v prvi obravnavi. Drugi odstavek ob zgoraj navedenem pravi, da javni sklad, ki ni samostojna pravna oseba, naj ne bi sodil v predlagano besedilo predloga zakona. Če pogledate stališče matičnega delovnega telesa, pravi, da naj določbe o tako imenovanem znotraj proračunskem skladu črta predlagatelj iz tega zakona, ker naj bo to urejeno v zakonu o proračunih. In to je stališče delovnega telesa.
Tretji odstavek pravi, da naj se posebej opredeli način izvajanja javnega interesa. Isto imate v stališčih matičnega delovnega telesa. Četrti odstavek opozarja na problematičnost prenehanja samostojnega sklada v besedilu, ki določa prenehanje obstoja zaradi mnenja računskega sodišča. Poglejte stališče matičnega delovnega telesa, kjer že piše, da naj predlagatelj črta možnost prenehanja samo zaradi mnenja računskega sodišča. In tako naprej in tako naprej. Skratka, vse to je že zajeto v stališčih matičnega delovnega telesa, to pa zato, ker smo predlagatelji to mnenje vlade, ki je zdaj sicer šele prestalo vladno sklepanje, včeraj na korespondenčni seji, imeli že pred nekaj meseci. Se je pač zataknilo v vladni proceduri.
Nekoliko nekonsistentno z vsem, kar sicer vlada pove, pa je to poglavje, kjer pravi, da bi bilo treba koncept predlaganega poglavja prehodne določbe dodatno pregledati. To je že v redu. Tudi matično delovno telo pravi, da ga je treba dodatno preučiti. Ampak v enem od teh stavkov pa je zapisano, da bi bilo potrebno oceniti, ali naj te prehodne določbe vsebinsko zajamejo tudi statusne spremembe vseh obstoječih skladov, ali ne. Pri tem, to je sicer napisano v taki neškodljivi obliki, da bi bilo potrebno oceniti, ampak že v naprej lahko rečem tisto, kar sem prej že poskušal povedati v odgovoru na sugestijo gospoda Kebriča. Če bi neka pravna oseba, ki zdaj nosi ime sklad, želela še naprej ohraniti ime sklad v svoji firmi, potem bi morala biti reorganizirana po tem zakonu. Ali pa, če ne to, spremeniti ime, pa naj bo družba z omejeno odgovornostjo, zavod ali karkoli že meni večina v tem parlamentu, da bi bilo najbolj primerno.
Sicer pa menim, da je razprava pokazala na potrebnost tega zakona in da v resnici, ne glede na to, da je po obsegu veliko pripomb, vsaj od sekretariata, to tako zelo hudih posegov v zakon sploh ne bo zahtevalo. Kar nekaj dela pa bo, in samo upam lahko, da bo predlog zakona za drugo obravnavo, če bo v prvi obravnavi tokrat sprejet, res pripravljen za 15. sejo, kot je rekel gospod Henigman. Bojim se, da bo to bolj 16. ali 17. seja, ker bo s temi pravnimi piljenji, po mojem mnenju, veliko težav oziroma bo to vzelo kar precej časa. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Kebrič ima repliko.

IVAN KEBRIČ: Hvala za besedo. Spoštovani! Ne bom ponavljal tistega, s čimer se s kolegom Janezom Kopačem strinjava. To, kar sem že prej povedal, pa bom še enkrat povedal - da se strinjamo, da se ta zadeva oziroma problematika reši v nekem enotnem sistemu. Vendar se vsebinsko razhajamo samo v enem. Če je v predlogu zakona pokojninsko- invalidskega zavarovanja že predviden kapitalski sklad in stanovanjski sklad in je opredeljena njegova funkcija, politika, kaj in kako se bo s sredstvi razpolagalo, potem ne more to kar tako enostavno preiti v nekaj drugega, čeprav gospod Kopač pravi, da bodo obdržali svoj pravni status. Vsak od nas se lahko absolutno strinja s tem, da se poenoti računovodstvo; lahko se strinjamo s tem, da se ustrezno uredijo vse evidence enako; se strinjamo z nadzorom nad poslovanjem teh skladov. Vendar vsebina in pravni status izhaja iz zakona o pokojninsko invalidskem zavarovanju in kdor je to prebral, pozna njegovo funkcijo. Tu se midva razlikujeva in razhajava.
Prepričan pa sem, da bodo predlagatelji v pripravi za drugo branje določene stvari še enkrat proučili. Ko sem poslušal predstavnika vlade, izgleda, da smo mi popolnoma na isti liniji. Zato prosim gospoda Kopača kot prvega podpisnika, da pri nadaljnji pripravi zakona za drugo branje upošteva ali pa se vsaj še nekoliko konsulitira tudi s kom drugim, ne pa samo vztraja pri svojem prepričanju. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Ivan Kebrič. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo. Moram reči, da smo dobili stališča in pripombe poslanskih skupin, tako da je bil moj poziv uspešen.
Prekinjam to točko dnevnega reda. Nadaljevali bomo popoldne, ob 14.30 uri, z 11. točko dnevnega reda.

(Seja je bila prekinjena ob 12.55 uri in se je nadaljevala ob 14.39 uri.)

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci!
Nadaljujemo z delom državnega zbora, torej s 13. sejo. Dodatno so opravičeni: Miroslav Luci za ves dan, Zoran Lešnik za ves dan, Vincencij Demšar, Jože Košir za popoldanski del, dr. Helena Hren-Vencelj od 17.00 ure dalje, Jelko Kacin od 16.30 ure dalje.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! (53 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.

Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O PRORAČUNIH.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Želi.) Gospod Milan Cvikl, državni sekretar ministrstva za finance.

MILAN M. CVIKL: Gospod predsednik! Gospe poslanke in gospodje poslanci!
Dovolite mi, da na kratko predstavim vsebino zakona o proračunih in vse temeljne razloge za pripravo tega zakona o proračunih.
Najbolj na kratko lahko rečemo, da je zakon o proračunih skupaj z v mesecu marcu sprejetim zakonom o računovodstvu in v prejšnji točki začetim obravnavanim zakonom o javnih skladih, ključni del reforme upravljanja javnih financ v Republiki Sloveniji, ki se je že začela v preteklem letu z nekoliko drugačno pripravo državnega proračuna, v obliki tako imenovane mednarodno primerljive ekonomske klasifikacije in temu prilagojenega zakona o izvrševanju proračuna.
V samem gradivu je na straneh 28 in 27 na najbolj sintetičen način prikazano, kaj želimo doseči s tem zakonom. Želimo v bistvu, upoštevaje stalno doklasifikacijo institucionalnih sektorjev, določiti, kaj je tisto, kar naj država financira iz državnega proračuna in potem, upoštevaje obstoječe institucije, v samem zakonu o proračunih opredeliti odnos v pripravljanju proračuna do teh posameznih institucij.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod državni sekretar, se opravičujem, da vas prekinjam. Kolegi poslanci, prosim za mir v dvorani in prosim, da poslušamo državnega sekretarja. Hvala lepa.

MILAN M. CVIKL: Gre za naslednje aktivnosti, ki jih v bistvu kot javnofinančna opravila do posameznih institucij ureja zakon o proračunih, in sicer za usklajeno sestavljanje in pa predložitev proračuna oziroma finančnega načrta ministrstva za finance oziroma državnemu zboru. Gre za postopke izvrševanja proračuna, evidentiranja proračunskih poslovnih dogodkov in potem seveda ustreznega predlaganja letnih poročil, kakor tudi vseh aktivnosti, povezanih z upravljanjem premoženja, upravljanja denarnih sredstev, zadolževanja in poroštev in pa seveda samega proračunskega nadzora. Zakon o proračunih je nastajal vrsto let v ministrstvu za finance v povezavi z reformami, ki so seveda pomembne zaradi vstopanja v Evropsko unijo, je seveda nujno v teh letih v letošnjem letu zakon o proračunih skupaj z nekaterimi drugimi zakoni sprejeti.
Menimo, da je zakon, kot je zdaj pripravljen, zadostna podlaga, da lahko v naslednjih letih zagotovimo ustreznejše pripravljanje državnega proračuna, samemu državnemu zboru pa v času sprejemanja državnega proračuna omogočimo ustrezno razpravo o prioritetah države, ki jih država financira iz državnega proračuna.
Zakon o proračunih potem govori tudi o urejanju proračunov občin in kot takšen omogoča in daje podlago lokalni skupnosti za pripravljanje njihovih proračunov, kakor tudi za pripravljanje finančnih načrtov tistih blagajn javnega financiranja, predvsem mislim na obvezno zdravstveno zavarovanje in obvezno pokojninsko blagajno, ki je pomembna z vidika upravljanja javnih financ. Toliko v uvodu. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, državni sekretar. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. Magister Janez Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Odbor je predlog zakona obravnaval celo dvakrat. Podal je trinajst spreminjevalnih stališč, ki vsa po vrsti želijo zagotoviti v besedilu zakona manj bianco menic za podzakonske akte, ki bi jih spremljala vlada oziroma minister za finance. Želijo zagotoviti instrumente stimuliranja varčevanja pri proračunskih uporabnikih in želijo uvesti več predvidljivosti v proračunsko načrtovanje. Mimo teh stališč, ki so podrobneje obrazložena in predstavljena v poročilu odbora, lahko rečem, da je odbor predlog zakona zelo toplo sprejel, saj ga je res čakal zelo dolgo. To je tisto, kar smo svoj čas rekli oziroma govorili o tem kot o nekem zakonu o proračunskih načelih. Vlada ga res dolga leta ni pripravila, obljubljala ga je, če me spomin ne vara, vse od leta 1995 naprej. Zdaj smo leta 1999. Predlog zakona je pred nami. Vsa ta dolga leta nastajanja zakona so morda bila dobra samo zato, da so se neke mini reforme dogajale že skozi letne zakone o izvrševanju proračuna in se tudi pretestirale v praksi. Zato je to bila lahko kvalitetna podlaga za pisanje splošnega zakona, ki naj bi nadomestil sedanji zakon o financiranju javne porabe, ki ga je res že zdavnaj povozil čas.
Zato, da v imenu odbora predlagam, da predlog zakona podpremo, skupaj s trinajstimi spreminjevalnimi stališči odbora.
Mimo tega lahko rečem še to, da se je odbor seznanil z dodatnimi predlogi oziroma stališči, ki jih je vložil poslanec Feri Horvat, in jih načelno podprl. Eksplicitnega glasovanja, moram reči, ni bilo, ker je to prišlo takorekoč tik pred zdajci, s spreminjevalnimi stališči poslanske skupine združene liste pa se odbor niti načelno ni seznanil, ker so bila vložena kasneje. Drugih spreminjevalnih stališč zaenkrat ni bilo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Prijavil se je gospod Feri Horvat, v imenu poslanske skupine združene liste socialnih demokratov.

FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki vlade in ostali prisotni! Tudi v poslanski skupini združene liste smo zadovoljni, da imamo končno ta predlog zakona v obravnavi, saj smo dostikrat terjali, da vlada čimprej z njim pride, še posebno ob obravnavi letnih proračunov in zakonov o izvrševanju proračunov, ko smo imeli eno glavnih pripomb, da ta zakon o izvrševanju proračuna, ker ni bilo tega sistemskega zakona, čedalje bolj postaja sistemski zakon za proračun, ne pa zakon za izvrševanje proračuna. Zato v osnovi podpiramo ta predlog zakona. Imamo pa tudi nekaj pripomb, ki se izražajo tudi v stališčih oziroma dopolnilnih predlogih za stališča, ki jih je že omenil kolega Kopač. Samo nekaj pripomb bom potem tudi v nadaljevanju predstavil. Tudi z vidika nadzora javnih financ in proračuna je bilo veliko sklepov, tako državnega zbora kot tudi odbora za nadzor proračuna, da naj vlada čimprej pripravi ta sistemski zakon.
Uvodoma bi še rad rekel, da se nam zdi pomembno, da zakon zajema vse proračune, tako na državni kot tudi na lokalni ravni in da zajema tudi državno premoženje. To je bila ena od pomanjkljivosti, da premoženje ni bilo enakovredno, bi rekel, tretirano ob obravnavi letnih proračunov. Menimo, da so cilji zakona in načela dobro opredeljeni, predvsem integralnost, večletnost, preglednost, določila, ki se nanašajo na nadzor, in to predvsem poudarek uvajanju tekočega preventivnega nadzora, da je dan večji poudarek nadzoru, ne samo zakonitosti, ampak učinkovitosti in gospodarnosti. Tukaj predlagamo tudi dopolnilni predlog za dodatno stališče, da je v tem predlogu zakona tudi ustrezno poudarjena odgovornost predstojnikov, porabnikov javnih sredstev, in pa seveda še eno poglavje, ki pa mislimo, da ga bo posebej treba že izboljšati, to je makroekonomska politika kot eden od ciljev proračuna oziroma proračun kot glavni instrument razvojne in gospodarske politike.
In da preidem k nekaterim pripombam. S tem tudi dajem obrazložitev predlogov do stališč, ki jih dodatno predlagamo, da se ne bi potem ponovno oglašal, k tistim, ki jih predlaga poslanska skupina, in k tistim, ki jih predlagam sam, predvsem na osnovi tudi obravnave predloga zakona na odboru za nadzor proračuna.
Prvič se nam zdi, da bo potrebno še bolj natančno razdelati in dati večji poudarek v predlogu zakona za drugo obravnavo načrtovanju proračunskih porabnikov, to je bila doslej ena od velikih pomanjkljivosti. Tako da dejansko potem državni zbor odloča o proračunu in da bo potem med letom tudi čim manj prerazporeditev in tudi čim manj nepravilnosti, ki jih prav na področju prerazporeditev ugotavljalo računsko sodišče. S tem bo tudi podana boljša možnost nadzora, predvsem namembnosti porabe sredstev. Zagotovljena bo boljša preglednost in projekt tudi zagotavlja to, kar je do sedaj bila pomanjkljivost, to je poročanje državnemu zboru.
Druga pripomba se nanaša na notranji nadzor, ki je v ciljih pravilno opredeljen, dan je tudi dosti velik poudarek v samem besedilu. Vendar mislimo, da bo to poglavje potrebno še bolj okrepiti oziroma ga dopolniti tudi s sankcijami. Zakon namreč uvaja obvezo vseh porabnikov, da imajo organiziran notranji nadzor, ni pa predvidene sankcije za odgovorne osebe, zato predlagamo dopolnjen predlog stališča pod številko 3, da se v členu 101., ki je namenjeno sankcijam, tudi opredeli sankcija za primer, ko tak notranji nadzor ne bo organiziran.
Tretja pripomba je po vsebini zahtevnejša in bo zahtevala, ne samo od ministrstva za finance, ampak od celotne vlade in od posameznih resorjev dodatno angažiranje že pri sami pripravi zakona, predvsem pa potem pri izvajanju zakona. To je namreč cilj, da je proračun glavni instrument gospodarske politike in socialne politike. To načelo je dobro. Vendar se nam zdi, da ni dovolj natančno izpeljano v zakonu, tako da bi zagotavljalo, da bi se to tudi v praksi potem tudi izvajalo.
Za kaj gre? Izkušnja iz zadnjih let nas uči, da je pogosto bilo tako, da je eno bilo zapisano v raznih gospodarskih strategijah, v memorandumu, ki je bil priloga predlogu proračuna kot dokument vlade, da pa se je na koncu ta dokument premalo upošteval in tudi strategija. Bolj je prevladoval nekako monetaristični koncept. Predvsem zagotavljanje ali poskušanje zagotavljanja proračunskega ravnovesja. Zanemarila se je pa sestava, struktura predvsem na odhodkovni strani in prav tam se potem zagotavlja izvajanje razvojne in gospodarske politike. Da ne govorimo o tem, da je na koncu proračun bil običajno rezultat koalicijske kupčije. Ne rečem, da je to slabo ali da ni to realno, vendar bolj bi bilo treba upoštevati usmeritve razvojne in gospodarske politike. Mislim, da bo to še posebej važno sedaj, ko bo v proračunu potrebno zagotavljati tudi več sredstev za priprave na Evropsko unijo, že v proračunu za prihodnje leto in v naslednjih letih sploh.
Zaradi tega tudi predlagamo dopolnilne predloge stališč pod točko 1, 6 in 7, predvsem z namenom, da se natančneje opredeli oziroma zagotovi upoštevanje razvojnih strategij v načrtovanju in izvajanju proračuna, da se natančneje opredelijo način in postopki usklajevanja nacionalnih programov in raznih zakonov o namenskih tolarjih (čez to se je upravičeno tudi vedno pritoževal finančni minister ob obravnavi proračuna in tudi ob drugih priložnostih). Kot sem že omenil, bo to tudi zelo pomembno za priprave na Evropsko unijo. Hvala lepa za pozornost.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Horvat. Gospod Rejc, v imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov.

IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje! V naši poslanski skupini smo predlog zakona o proračunih obravnavali - namreč, poudarjam, zakona o proračunih, se pravi, o proračunih države in, seveda, občin. Iz vsega, kar je bilo moč razbrati, smo videli, da je to zakon, ki nekako zaobjema problematiko priprave proračuna, z vsemi pričakovanji in posledicami, s tem da ni poudarek samo na državi sami, ampak tudi na občinah. Jasno je, da je proračun ena od temeljnih podob ali pa predstavitev del in intenzivnosti za določeno leto, ko ga država ali občina pripravlja. Se pravi, je podoba namenov in ciljev za prihodnje ali pa za določeno leto.
Ko prihajamo v Evropo, menim, da je bistveno, da je ta zakon čimprej sprejet, ker bo gotovo moral vsebovati tiste elemente, ki so evropski, se pravi, da morajo biti prihodki usklajeni z odhodki, kar velja, ne samo za proračun države Slovenije, ampak tudi za občine. Jasno je, da zakon vsebuje tudi vsa navodila ali pa vse tiste omejitve, ki pomenijo upoštevanje vseh sestavljalcev proračuna, ne glede na to, kako bodo koalicije sestavljene. Predvsem mora upoštevati tudi določene trende, ki bodo nujno potrebni, da bomo dosegli zadovoljivo stanje našega razvoja in zadovoljivo stanje v očeh Bruslja in evropskih držav, ki bodo dajale besedo za to, da bomo tja vstopili. Ko pa bo enkrat Slovenija v Evropski skupnosti, potem bodo mnoge stvari veljale, ki nam bodo ali pa ne bodo všeč, in nam bodo, kot se temu reče po domače, jasne, brez da bi rekli, bi ali ne bi. To se pravi, bistveni bodo tudi trendi, ne glede na to, kdaj bodo volitve, kako bodo volitve potekale. Po mojem in po našem mnenju, mnenju krščanskih demokratov, morajo biti tudi v proračunskih napovedih trendi taki, da bodo zagotavljali, ne glede na to, kakšen bo sestav vlade, da je Slovenija resen partner in da se zaveda svoje odgovornosti, da prestopi prag Evropske skupnosti.
Poleg tega menim, da so razrešeni problemi, kot so bili v zadnjem času ali pa v zadnjih letih, ko smo recimo 12 mesecev oziroma leto potegnili na 13 mesecev ali pa vsaj na 12,5, skratka, da bodo točne razmejitve. Kot pravim, ne bo več prostora, temu se reče po domače, za raztegovanje - kot harmoniko - tega državnega proračuna. Bistvo proračunskega načrtovanja so gotovo prihodki in odhodki in seveda predvsem v tem, da bodo dani možni, da bodo dani pogoji razvoja, bodisi gospodarstva in seveda tudi tistih panog, ki pomenijo možnost razvoja neke države. To predvsem velja seveda za usluge in za vzporedne dejavnosti, ki se jih bo treba navaditi.
Dalje menimo tudi, da je prav, da se ta proračunski paket do časa, kar tudi v samem zakonu sledi, sprejema. Se pravi, ne more biti sprejemanje proračuna nadaljevanje nekega leta, potem pa seveda usklajevanje in dvanajstine ali nekaj podobnega. Skratka, s tem se naša država in tudi občine, predvsem pa država, predstavlja kot resen partner in resen načrtovalec nekih dogodkov v prihodnjih letih, s tem da bodo elementi in so elementi notri taki, kot jih Evropska skupnost zahteva. Med temi predlogi oziroma pripombami, sklepi in priporočili sem razbral tudi pripombo, ki nekako gre v tej smeri, da je potrebno upoštevati v proračunu oziroma opredeliti nacionalne programe. Vidite in vedimo, da bodo sedanji proračuni morali biti odsev nekega, bom temu rekel, jasnega načrta, kjer ne bo mogla izbijati, bi rekel, mnoga večja poraba, kot je pa input, se pravi, kot so pa prihodki. Odhodki ne bodo mogli biti večji kot so prihodki. Treba bo tudi v sprejemanju zakonov in nacionalnih programov ali pa na osnovi nacionalnih programov sprejetih določenih zakonov "bilancirati" prihodke in izdatke.
Skratka, tu se je treba zavedati, da je gotovo proračun tisti mejni račun, za katerega se bo državni zbor opredelil, ne glede, ali bodo nekatere stvari izpadle ali ne bodo. V tej smeri podpirajo krščanski demokrati tak in v taki smeri dopolnjevan zakon. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Rejc. Želi še katera poslanska skupina besedo? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam, razprave omejujem na 5 minut. Kdo želi besedo? Dr. Ciril Ribičič.

DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Rad bi povsem kratko podprl predlog, ki ga je dal kolega Feri Horvat in ki se nanaša na razmerje med spremembami zakona in poslovniškimi določbami. S poslovnikom je namreč urejena ta materija oziroma del te materije in v tem okviru je seveda tudi urejeno, pod kakšnimi pogoji, na kakšen način lahko poslanci vlagamo amandmaje na proračun. Ker gre tukaj za določene razlike, za določeno omejevanje pravic poslancev pri vlaganju amandmajev, je treba natančno preučiti, kaj sodi v zakon in kaj sodi v poslovnik. Zato se mi zdijo zelo koristna opozorila, ki jih je dala združena lista v okviru obravnave tega predloga sprememb in konkreten predlog stališča kolege Ferija Horvata, ki pravi, da je treba preučiti to razmerje med zakonom in poslovniškimi določbami. Zato mislim, da bi na tej podlagi morali poiskati do naslednje faze take rešitve, da bi ta stvar bila medsebojno usklajena, pri čemer opozarjam na občutljivost tega vprašanja, kadar bi z zakonom spreminjali določbe, ki so poslovniška pravila igre in se jih sprejema seveda tudi s strožjo kvalificirano dvetretjinsko večino prisotnih poslancev. Zato bom podprl ta del predlogov za stališča. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Ciril Ribičič. Želi še kdo besedo? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem splošno razpravo. Prehajamo k razpravi o predlaganih sklepih in stališčih. Najprej dajem v razpravo 1. sklep matičnega delovnega telesa, ki se glasi: "Predlog zakona o proračunih, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Kdo želi besedo k temu predlogu? Ker ne želi nihče razpravljati, dajem predlagani sklep na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovili bomo glasovanje o sklepčnosti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Prehajamo na razpravo o stališčih, ki jih je pripravilo matično delovno telo in so zapisani v poročilu delovnega telesa, kot tudi na razpravo o dopoljnevalnih predlogih in stališčih matičnega delovnega telesa. Dobili ste jih v pregledu. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem prvi dopolnjevalni predlog. Predlagatelj je Franc (Feri) Horvat. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za prvi dopolnjevalni predlog? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.) Na glasovanje dajem drugi dopolnjevalni predlog, prav tako Franca Horvata. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za drugi dopolnjevalni predlog? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo tudi drugi dopolnjevalni predlog sprejeli.
Na glasovanje dajem tretji dopolnjevalni predlog, prav tako gospoda Franca Horvata. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tretji dopolnjevalni predlog sprejet.
Na glasovanje dajem četrti dopolnjevalni predlog gospoda Franca Horvata. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je četrti dopolnjevalni predlog sprejet.
Na glasovanje dajem peti dopolnjevalni predlog poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je peti dopolnjevalni predlog sprejet.
Na glasovanje dajem šesti dopolnjevalni predlog poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je šesti dopolnjevalni predlog sprejet.
Smo pri sedmem dopolnjevalnem predlogu, prav tako poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo sedmi dopolnjevalni predlog sprejeli.
Smo pri osmem dopolnjevalnem predlogu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za osmi dopolnjevalni predlog? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je osmi dopolnjevalni predlog sprejet.
Smo pri devetem dopolnjevalnem predlogu, prav tako poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi deveti dopolnjevalni predlog sprejet.
Na glasovanje dajem predlog stališč v celoti, ki so v poročilu z datumom 7.4.1999 in v dodatnem poročilu z dne 20.4.1999. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlog stališč v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da so predlagana stališča v celoti sprejeta.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O BLAGOVNIH REZERVAH, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Državni sekretar Grabeljšek.

ANTON GRABELJŠEK: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Drage poslanke, dragi poslanci! Pred vami je predlog zakona o dopolnitvah zakona o blagovnih rezervah in ta predlog sodi v sklop zakonodaje, ki jo je potrebno v skladu z državnim programom za spremembo "acquisa" sprejeti zaradi uskladitve zakonodaje z zakonodajo Evropske unije. Po ustreznih direktivah Evropske unije je potrebno v Sloveniji zagotoviti 90-dnevne zaloge naftnih derivatov, in to najkasneje do vstopa v Evropsko unijo. Na bilateralnem "screeningu" oziroma pregledu zakonodaje in priprav se je Slovenija že zavezala, da bo 60-dnevne zaloge naftnih derivatov uveljavila do leta oziroma imela do leta 2002 in 90-dnevne zaloge do leta 2005, za kar bo seveda predlagala in poskušala uveljaviti prehodno obdobje. Slovenija mora predložiti pogajalska izhodišča za Evropsko unijo za področje energetike najkasneje do konca maja letošnjega leta. V teh pogajalskih izhodiščih mora izrecno navesti tudi, kako bo uveljavila 90-dnevne zaloge naftnih derivatov.
Predlagane rešitve, kot so vam predložene, uveljavljajo enak model, kot že sedaj velja v osmih državah Evropske unije in je tudi bil osnova za zadnjo direktivo, ki je bila sprejeta novembra lani. To pomeni, da je oblikovanje obveznih rezerv v okviru osebe javnega prava, ki je v Sloveniji primerljiva z javnim gospodarskim zavodom. Zagotavljanje finančnih sredstev za oblikovanje in vzdrževanje zalog naftnih rezerv se dosega v okviru maloprodajne cene naftnih derivatov za obliko posebnega namenskega prispevka za opravljanje javne gospodarske službe, ki se mu reče članarina in ga vplačujejo uporabniki te storitve, to so uvozniki oziroma distributerji nafte in naftnih derivatov. Naveden model z novelo direktive Evropske unije za to področje tudi priporoča komisija Evropske unije vsem ostalim članicam in pristopnicam.
Na ministrski ravni oziroma na medministrski ravni oziroma na vladi je usklajen model, ki temelji na načinu oblikovanja teh rezerv. Če poenostavim, je to model, ki je najbližji nemškemu modelu. Prednosti predlagane rešitve so take, da dajejo sistemsko osnovo za oblikovanje katerihkoli vrst blagovnih rezerv, to se pravi rezerv tistih, ki so v državi, ki že obstajajo glede na zakon o blagovnih rezervah, ki je bil sprejet v letu 1995, prav tako pa tudi institucijo, ki to nalogo že izvaja, sodeluje pri tem. Seveda sistemski zakon omogoča, da potem to nadgrajuje privatni sektor oziroma podjetja, ki na tem področju delujejo.
S predlaganim zakonom o dopolnitvah zakona o blagovnih rezervah bi omogočili oblikovanje teh stalnih rezerv v predvidenih rokih, predvsem pa, kar je najvažnejše, to bi lahko izpeljali še pravočasno, in to zaradi tega, ker bi lahko zagotovili v več letih finančna sredstva in tudi usposobili specializirano institucijo, da to naredi. In ne nazadnje, tudi omogočili fizično izgradnjo rezervoarjev in nabavo naftnih derivatov.
Ker je to zelo obsežen projekt, ker ga je treba izpeljati v rokih, ki jih bo Evropska unija še kako kritizirala, da so predolgi, je fizično problem narediti toliko rezervoarjev in dobiti vsa mogoča soglasja. Ekološko so to problematične zadeve in je zato postopek zelo dolg. Zaradi tega je seveda zelo težko to skrčiti na zelo kratek rok. Zagotoviti je treba tudi soupravljanje zavoda za obvezne rezerve naftnih derivatov s privatnimi podjetji, ki bodo sodelovala pri tem. To pomeni z distributerji naftnih derivatov oziroma tistimi, ki bodo imeli v lasti rezervoarje in ki jih bodo dajali v najem. In v zakonu, kot veste, je predvidena tudi možnost, da oni soupravljajo v enaki meri kot država. Del tega zakona oziroma del vsebine tega zakona je tudi naveden v predlogu zakona o energetiki, ki ste ga že obravnavali in ni v nasprotju s tem, kar je navedeno tukaj, ker je rešitev v tem zakonu rešitev, ki omogoča takojšnji začetek izvajanja teh del, takojšnji začetek izvajanja in zelo malo obremenitev za potrošnike v naši državi.
Posledice nesprejetja tega zakona oziroma prestavljanje na kasnejše obdobje so pa: Pogajalskih izhodišč, ki jih Slovenija dolžna dati, ne bo možno dati, če ne bo sprejetih osnov za ta pogajalska izhodišča. Dolžni pa smo jih dati, kot sem prej navedel, že v naslednjem mesecu. Nadalje, finančna sredstva za oblikovanje teh rezerv ne bodo zagotovljena. Če ne bo krovnega zakona. Če se ta sredstva ne bodo začela zbirati in če ne bodo zagotovljena, seveda ne bo aktivnosti in bo zaradi tega ogrožena potem sploh fizična možnost nastanka teh rezerv.
In če mi dovolite za konec, bilo je tudi kar nekaj pripomb na to, ali je vsebina tega zakona v nasprotju z zakonom o energetiki. Mislim, da je stališče vašega telesa za zakonodajo jasno, da to ni v nasprotju. Več bi pa lahko z ministrom odgovarjala kasneje na vaša vprašanja. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za gospodarstvo, kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Dr. Jože Zagožen.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Kot je bilo že tu rečeno, smo tudi na odboru opozorili na nekatere določbe energetskega zakona, ki je že v zakonodajni proceduri in ker je vsebina podobna vsebini predloga zakona o blagovnih rezervah. V sami razpravi so člani odbora postavili številna vprašanja glede vloge in delovanja nove pravne osebe, sistema financiranja zalog, oblikovanja cene nafte in naftnih derivatov, sodelovanja distributerjev pri energetski politiki ter vloge bančnega sektorja pri financiranju sistema oblikovanja 90-dnevnih zalog.
Tako so se poleg vsebinskih dilem porajala tudi vprašanja samega postopka. Člani odbora so se tudi osebno izrekali s pridržki glede sklepa, ali se zakon podpre ali ne. Tako, da je bilo mnenje na odboru izrazito deljeno in so štirje člani glasovali za, štirje pa proti temu predlogu. Glede na to, da jih ni bilo več za kot proti, odbor tudi ni mogel sprejeti drugačnega sklepa, kot da ne podpira tega zakona. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, dr. Jože Zagožen. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? Prosim, gospa Bitenčeva.

TINA BITENC-PENGOV: Gospod podpredsednik, spoštovani zbor! Zgolj nekaj uvodnih pojasnil.
Sekretariat v svojem mnenju ni postavljal pod vprašaj, bom rekla po domače, zasedenosti postopkov oziroma konkurenčnosti zakonov. Ampak je ugotovil, da energetski zakon postavlja sistemsko ureditev, vsebuje sistemsko določbo za oblikovanje minimalnih obveznih rezerv nafte in naftnih derivatov, ki pa naj bi bila izpeljana s posebnim zakonom, to je zakonom, ki ga trenutno obravnavamo v hitrem postopku. Glavni očitek sekretariata je bil ta, da koncept zlasti v izpeljavi, glede na sistemsko rešitev, ni jasen, vsaj po razumevanju sekretariata, glede nekaterih osnovnih vprašanj. To so zlasti vprašanja, čigava je obveznost zagotavljati minimalne rezerve nafte in naftnih derivatov, kako se bo izvrševala javna služba vključno z oblikovanjem posebnega zavoda oziroma javnega gospodarskega podjetja, kot je določba v energetskem zakonu, in na kakšen način se bo ta velik projekt v končni posledici financiral. Seveda, posledično je lahko v zvezi s tem vprašljivo tudi oblikovanje posebne pravne osebe. Mi temu ne nasprotujemo, ampak pravno in dejansko nam postavljeni koncept ni jasen. Zato smo na to opozorili, in če se ta vprašanja lahko izčistijo, je to treba narediti čimprej. Pri tem opozarjamo samo še na eno zadevo, da koncept obvezne članarine sistemsko praktično ni umeščen. Po slovenskem pravu se članarina plačuje nekim pristojnim institucijam, ponavadi društvom, zbornicam ali podobnim več ali manj profesionalnim združenjem, in kar se tiče oblikovanja zavoda, ni nobene sistemske podlage za navezavo kakršnekoli članarine. Zato pravzaprav ne razumemo, kakšen naj bi bil končni koncept financiranja tako velikega projekta. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospa Bitenčeva. Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Gospod Rejc, v imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov.

IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje, gospod minister! Zakon, ki je pred nami, se pravi, sprejemanje dopolnitev zakona o blagovnih rezervah, naša poslanska skupina ne podpira. Razlogi so zelo preprosti. Ne glede na to, da gospa Bitenčeva, ki pokriva področje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve in je njihova predstojnica, govori o tem, da ne vidi nobenega neskladja med obema zakonoma, se pravi zakona o energetiki, energetskega zakona - gre seveda za 49. člen tega zakona - in tega zakona, bom tako povedal: Če bi bil energetski zakon sprejet, bi to lahko trdili, ker pa je energetski zakon v postopku, potem tega ne moremo trditi, se pravi, tu mora biti pravna izčiščenost pojmov in seveda zaporedje, ki je pravo. Če bi jaz recimo, kot Izidor Rejc, ta zakon vložil, bi vi vsi enostavno ugotovili, vodstvo državnega zbora in sekretariat, da je v neskladju oziroma da naj počaka, dokler prvi zakon ne zaključi svoje poti, se pravi zakon o energetiki. Tako da tudi s te strani imamo ugovor, da v bistvi dva zakona na isto in podobno temo prihajata. Vendar menim, da je tu poslovniška in pravna nedoslednost, ki seveda velja za nekatere primere, za nekatere primere pa ne. Prva ugotovitev.
Druga ugotovitev je, da je to vprašanje gotovo vprašanje, ki je, kot smo tudi na odboru za gospodarstvo ugotavljali, tipično za dva največja predstavnika. Upam, da bosta tudi še v prihodnje, ker ni potrebno, da imamo v slovenskem prostoru 15 ali 20 naftnih družb, ki se med sabo prerivajo in se gredo kdo ve kaj, ker menim, da je za slovenski prostor, za slovensko državo zelo pomembno, da je čim bolj neodvisna, energetsko, se pravi, da ve, kaj hoče in da ima nekako politiko, ki ni odvisna od morebitnih problemov, ki nastanejo v svetu. Mi vendar poznamo situacijo v Združenih državah Amerike, kjer vemo, da so v glavnem privatne firme, ki jim gotovo mora država zagotoviti, da imajo črpališča dostopna, se pravi, kadar se v arabskih zalivih kaj dogodi, se pravi se kakšne zadeve nakuhajo, kot se po domače reče, je treba poslati tja določene flote in zagotoviti, da črpališča delajo in da tej veliki deželi, največji ekonomiji sveta zagotovijo normalno življenje. Primeri, ki so v Evropi so podobni, tudi v Evropi so podobne družbe, kot so v Ameriki in je meni jasno, da država mora zagotoviti na neki način. Vendar pa model Evrope, v tem primeru se mi zdi, da ni to model, ki bi ga bilo treba vedno, bi rekel, presaditi na naša tla ali recimo model Amerike. Kajti tu je že malo drugačna klima in drugačni pogoji, in hvala bogu, da so drugačni pogoji. Kakor vem in vem, ker sem se pogovarjal s predstavniki dveh največjih naftnih družb, ni tu nobenega abecednega problema infrastrukture, to je osnovnih sredstev, in to je bilo povedano. Gospod državni sekretar je zadnjič na seji odbora za gospodarstvo povedal, da so v dogovorih, razgovorih in da je pripravljenost, vendar želijo vedeti, kako in kaj, da bodo temu prilagodili svojo investicijsko politiko. In ker je zadeva stara osem, devet let, je vedno neko prerivanje, ali bo država imela v posesti cisterne ali jih bodo imele družbe. To je zdaj problem. Samo v vsakem primeru je treba zagotoviti določeno rezervo. Za lastništvo pa vemo, da je stvar, ki smo jo izpeljevali in tudi izpeljali v določeni smeri. Ta rezerva mora biti, kot je povedal gospod državni sekretar, ko bomo vstopili v Evropsko skupnost, šestdesetdnevna do leta 2002, devetdesetdnevna rezerva leta 2005. To je relativno. To se pravi, da zakon, ki ga imamo tu pred seboj, nas nekako sili, da se nekaj dogodi.
Ne bom pozabil, ker imam slučajno nekaj izkušenj in prakse iz blagovnih rezerv, da je bilo to področje, ki je bilo v prejšnjem režimu nekaj desetletij, predvsem pa zadnje desetletje tipično zastraševalna pozicija, ki je ustrahovala vsa podjetja in nas držala v šahu, češ, glejte, da boste pridni, če ne, pa vas bo doletelo ne vem kaj, ne vem katera bolezen, v glavnem pa odhod. Tudi v tem primeru vidim neko pretnjo, kot češ, najprej bomo zakon sprejeli, potem bomo pa že ukrotili ti dve naftni družbi, da bosta delali, kot se spodobi. Vemo, kakšen je nemški primer, ampak nemški primer ima tudi to in državni sekretar je na odboru za gospodarstvo povedal, da tam združenje bank financira te rezerve. Skratka, banke so zagrete za to in so banke tiste, ki te rezerve s svojim kreditiranjem zagotavljajo. In to je problem. Problem je v tem primeru zagotoviti investicijo, ki bo pomenila toliko cistern, ki bodo na primerni lokaciji v pristanišču in tudi zaloge, ki se morajo obnavljati.
Menimo, da ta zakon le prehiteva, kakor smo slišali, pa tudi v smeri članarine, ki je nek poseben režim, posebna oblika pridobivanja denarja, ki ga bomo plačevali mi potrošniki. Kam pa naj sicer zavalimo probleme? Dam primer. Petrol je verjetno zadolžen, da bi moral reševati Lendavo, to se pravi, da naj rešuje nek državni problem. Petrol in Istra Benz ne rešujeta problema tudi investicij ali pa naj dasta denar, da bo država imela investicije. Kakor sem se jaz s Petrolom pogovarjal, vem, da je njihovo stališče predvsem v tem, da so pripravljeni v investicije vložiti in potem seveda dati na voljo tem rezervam, ki seveda se bodo obračale in obračale racionalno, da bo ob določenih, bom temu rekel presekih ugotovljeno, da je res ta masa nafte oziroma goriva na voljo, da ne bodo rekli, da se gremo samo navidezno zagotavljanje, v resnici so pa bazeni ali pa rezervoarji prazni.
Skratka, menim, da je tu precej problemov. Prvič, če je model zelo podoben nemškemu, potem bi bilo zelo prav, da bi se tudi model približal, pa bom temu rekel pol v tej smeri, če smo mi sanirali banke, potem bi bilo gotovo treba reči s strani vlade bankam, evo, tu imate eno krasno pozicijo, en krasen pristop, v katerem lahko financirate in boste potem v bistvu sodelovali v zagotavljanju teh rezerv, kot to delajo na Nemškem. Ne vem, zakaj bi naše saniranje prepestvane banke z 2 milijardama in 200 milijoni markami, pa sedaj ne imele nobenega posluha za nobeno reč. Ne vem. Kako se bo recimo Petrol pa Istra Benz pogovarjal z bankami? Bodo rekli, ali veste kaj, mi imamo lahko sporazum med podjetjema, kot normalno je, obresti, denar in navezava sredstev, skratka država pa lahko povsem drugače to uredi. In menimo, da so to v bistvu nedorečene stvari, plus tega, da tudi ta članarina, kot pravim, je samo način, s katerim v bistvu nek denar od nekoga pripelješ spet drugam, ker v bistvu je to denar, ki ga bomo mi plačali ali pa ga plačamo recimo v bencinski tolar, ga plačamo v tej smeri, ampak cena bo šla pa seveda gor, ker bo treba to stvar zagotoviti.
Skratka, mi v naši poslanski skupini ugotavljamo, da je zadeva nedorečena, da se spet toliko ne mudi, sem pa takoj, ko bi zadeve bile nekako dopovedljive, nekako logične, predvsem pa logične, da bi jih lahko sprejeli in jih dali v sam postopek in morda po hitrem postopku. Tako pa sedaj imamo zakon, ki govori o energetiki, in v 49. členu je govora o teh rezervah, ta seveda je še v postopku. Kaj pa, če ga torpediramo, da pa tam recimo nekaj drugače rečemo? V glavnem po pravnem in poslovniškem redu ne moremo biti nedosledni in za eno stvar imeti en režim, eno okno, za drugo stvar pa drugo okno. Bodimo dosledni in menim, da je to tisto in to bistveno, ki pomeni, da bi bilo treba ta zakon še malo bolj doreči in nekako bolj, ne iz vidika, češ, država bo pa zdaj dobila zakon, potem bomo pa ustanovili neki podzavod za rezerve, tam bomo pa držali ta dva fanta ali pa ti dve punci, ker sta podjetji v šahu in jih bomo že obvladovali. Mislim, tisti časi so mimo in menim, da bodimo bolj praktični, predvsem pa tudi apeliram, da se mora tudi vlada in država, ne država, vlada pogovoriti z bankami, da bo nekako tudi imela razumevanje za neke probleme.
Mi vemo, da po zadnjih poročilih in smo tudi sprejeli nekega dne nek zakon, ki zagotavlja oziroma obremenjuje in kaznuje in je treba nek prispevek in seveda dati na neangažirana sredstva, se pravi nek davek na to, ker banke nimajo sredstev angažiranih ali pa nekako angažiranih v gospodarstvu in po tistih podatkih je 25% njihova udeleženost v gospodarstvu, kar pomeni, da je skrajno malo in skrajno neresno. Se pravi, mi ki bomo plačevali, ali pa državljani, ki bodo plačevali do leta 2021 to sanacijo bank, bomo te banke gledali kot ne vem kaj, kot hvala bogu, da jih imamo, ker smo strašno veseli, pa da so še nove banke itn. in nič se ne bomo brigali, kako in kaj. Mislim, to naj bo dovolj, ker na tak način ne gledamo na nobeno podjetje, mi gledamo samo na banko z nekimi posebnimi specifičnimi očmi, kot da je to ne vem kaj, neka danost, za katero bodimo veseli, da je. Ni res, vsak naj svojo funkcijo opravi in vemo, da kakorkoli bomo obračali, da je v bankah pasivna ekonomija in da jih je treba nagnati v bolj intenzivno in aktivno ekonomijo, ker sicer bomo samo gledali levo, desno, kaj se dogaja, dogodilo se pa ne bo nič. Skratka, na osnovi tega, kar sem povedal, in na osnovi še mnogih drugih stvari menim, da je ta zadeva nedorečena, premalo dorečena in naša poslanska skupina ne podpira. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Rejc. V imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo govoril gospod Brenčič.

STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi poslanci! S tem zakonom v bistvu vnašamo v osnovni zakon o blagovnih rezervah nov institut javnega gospodarskega zavoda, kakršnega tudi predvideva krovni sistemski energetski zakon, katerega prvo branje smo prestali ravno včeraj. Vendar pa je čas do tega, ko bo ta zakon tudi stopil v veljavo, zelo dolg, lahko celo leto ali leto in pol. Tako, da je zaradi tega hitrost in potreba vzpostavljanja 90-dnevnih zalog naftnih derivatov, kakršne zahteva strateška odločitev držav Evropske unije, vprašljiva. Mi prav zaradi tega ugotavljamo, da ne glede na to, da je ta zakon glede na določila poslovnika, lahko rečemo, nekako v koliziji s predlogom zakona, ki je že v obravnavi, pa je prav zaradi njegovega postopka, to je hitri postopek, edina možnost, da vzpostavimo sistem, na osnovi katerega bomo tako rekoč postopoma začeli uvajati naftne rezerve, tako opreme kot tudi derivatov samih, mogoče vzpostaviti edino s hitrim sprejemom tega zakona.
Prav gotovo je pri tem pomembno to, da bo sistem vzpostavljanja teh rezerv v naslovu javnega gospodarskega zavoda takšen, da bo vpliv na prodajno ceno naftnih derivatov čim manjši. To se pravi, v ta sistem je treba pametno vključiti banke.
Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke bo zaradi povedanega glasovala proti sklepu matičnega delovnega telesa, se pravi, da bomo podprli zakon. Apeliram tudi na druge, ki so morda v poslanski skupini skeptični glede na nekolikšno kolizijo s krovnim zakonom, da zakon podprejo.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Brenčič. Želi še katera poslanska skupina oziroma predstavnik poslanske skupine besedo? Gospa Maria Pozsonec.

MARIA POZSONEC: Spoštovani! Tudi jaz bi rada razložila svoj odnos do tega zakona.
Glasovala bom proti sklepu matičnega delovnega telesa, kajti ni vprašljivo to, da v Evropski uniji rabimo 90-dnevne rezerve naftnih derivatov - trenutno tega nimamo. Čimprej bomo sprejeli zakon o dopolnitvah zakona o blagovnih rezervah, temprej bomo lahko zagotovili ta pogoj vstopa v Evropsko unijo. Zagotovitev rezerv je uresničitev konkretnih nalog iz pridruženega programa. Zato bom glasovala proti sklepu matičnega odbora in pozivam tudi vas, da tudi vi zavrnete ta sklep in s tem omogočite sprejetje tega zakona. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo v imenu poslanskih skupin? (Ne želi.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav ni, zato so razprave omejene na pet minut. Gospod Jožef Jagodnik.

JOŽEF JAGODNIK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi! Na odboru sem včeraj glasoval proti temu zakonu. Od tega trenutka dalje sem si pridobil še nekatere informacije, in če bodo tudi odgovori na vprašanja, ki jih nameravam postaviti, ustrezni, potem se lahko odločim, da razumem nujnost in glasujem za zakon oziroma za dopolnitve zakona o blagovnih rezervah.
V bistvu je temelj vsega tega, da ustvarjamo oziroma uveljavljamo nek evrotolar za blagovne rezerve. Na vsak način bomo potrošniki oziroma bodo potrošniki na podlagi tega zakona v naslednjih petih letih plačevali, da zberemo znesek 44 milijard tolarjev ali, če prevedemo v tisto valuto, ki jo nekako bolje razumemo, gre za posel, ki je velikanski, gre za posel, ki znaša okoli 500 milijonov nemških mark, s ciljem zagotoviti začasno neodvisnost pri preskrbi z naftnimi derivati. Gradili bomo rezervne kapacitete, rezervoarske kapacitete in kupovali bomo količine s tem denarjem. Mene je že včeraj na odboru in tudi danes me najbolj zanima dinamika plačevanja, kakšna bo dinamika plačevanja tega evrotolarja za blagovne rezerve. Rečeno je bilo, od 1 do 5 tolarjev; kdaj se bo začelo - naslednje leto z 1 tolarjem in se bo končalo s 5 tolarji? Jaz po tej zadevi, ki jo objavljate na koncu kot sestavni del zakona, vidim, da bo to porazdeljeno, da bomo začeli v bistvu s 5 tolarji, pa je možno, da bi ta evrotolar za blagovne rezerve potem padel. Ker dejstvo je, da gradimo kapacitete, za katere pa zdaj ne vemo natančno, kakšne bodo. Do zdaj imamo zgrajenih kapacitet okoli 150.000 ton; za trimesečne zaloge potrebujemo približno 500.000 ton. Iz tabel v gradivih je razvidno, da gradimo 300.000 ton kapacitet in da najamemo 460.000 ton kapacitet. To pomeni, da bomo razpolagali za tovrstne rezerve s kapaciteto 760.000 ton. Omenjamo možnost, da to najamemo doma oziroma da zgradimo doma in da deloma najamemo tudi v tujini. Kakšne so zdaj te točne številke in kaj to pomeni glede na že instalirane kapacitete, ki jih imamo?
V 21.b členu pravite, da višino določi vlada. To pa je tisto, kar lahko skrbi. Višino določi vlada in bo minister v soglasju z ministrstvom, ki pokriva tudi energetiko, potem to določil. Kje je start, za kakšen start sploh gre? Nekateri pripominjajo, da statistika na tem področju ni metodološko ravno dovolj čista in da pravzaprav ne vemo, kaj uvažamo in kaj prodajamo kot distributerji. Tudi tu je velika razlika, ker ko uvozimo, tudi na notranjem trgu prodamo drugemu. Kje so zdaj te bolj natančne opredelitve?
Imam še nekaj pripomb, ki sem si jih uspel nabrati od včerajšnje seje naprej in ki se mi zdijo umestne. Pripombe se nanašajo oziroma izvirajo od tistih, ki se s tem ukvarjajo, torej distributerjev. V 21.a členu govorite o motornem bencinu. Predlagajo, seveda, teh motornih bencinov je več, da se postavi to v množinsko obliko. Prav tako letalski bencin. Tudi letalskih bencinov je več, da se postavi v množinsko obliko. Potem gre za, ne za kerozin, ampak gorilni petrolej, ker je to bolj ustrezen izraz za letalsko gorivo na petrolejski osnovi, tako da vse to kaže, da so neke ohlapnosti bile narejene pri pripravi tega zakona in to seveda lahko bega nas, ki bi morali to potrjevati. Obstaja pa še ena dilema, s tem pa bom tudi končal, obstaja podatek, mednarodno priznan, da se kubični meter rezervoarja lahko gradi za 300 nemških mark, za investicijo, ki bi bila 300. Mi tu ugotavljamo, da bomo potrebovali za investicijo 400 nemških mark itn. Skratka na te podrobnosti bi prosili še dodatne odgovore, sicer bi bilo težko se odločati za podporo temu zakonu. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod minister, dr. Senjur.

DR. MARJAN SENJUR: Hvala lepa. Prosil bi, da bi mi dovolili, da odgovorim na nekatera splošna vprašanja in da potem državni sekretar odgovori na nekatera bolj konkretna vprašanja, ki smo jih ravnokar slišali. Zdaj, prvo kar bi, mislim, bilo treba povedati, zakaj ta zakon sprejemamo. Gre za to, da če se v svetu kaj zgodi, da imamo mi zagotovljen stabilen vir za oskrbo domačega trga. Evropska unija zahteva, da vsaka država članica prispeva tudi sama zase, da ne bomo mi takrat, ko bo kriza, ko bodo težave vsepovsod, da bomo pa mi potem hodili v Avstrijo, Italijo, ne vem kam, iskati pomoči, kar se tiče zagotovitve naftnih derivatov itn. Se pravi Evropska unija pričakuje, da bo vsaka država solidarnostno pri tem prispevala in zaradi tega bo zgradila svoje obvezne rezerve naftnih derivatov, to je ta osnovna ideja. Zdaj seveda vprašanje je, čigava je ta obveznost. Načeloma je obveznost to, da dobavitelji nafte itn., bencinov, oni imajo to obveznost, ampak organizirati pa to, mislim, da mi prevzamemo to obveznost, da bomo mi pa to organizirali. In za to gre, da država organizira, da bomo mi res obvezne rezerve zagotovili pravočasno in v zadostnem obsegu. Pri čemer bodo veliko in odločilno vlogo imeli pa neposredni proizvajalci, distributerji, dobavitelji itn. Zdaj tega ni tu, zdaj bojazni, da Petrol ali če kakšno drugo firmo omenimo, da ne bi imela možnosti, da aktivno in poslovno sodeluje. Oni bodo lahko investirali v rezervoarje, res je pa, da potem bi pa lahko zavod od njih najel kot obvezne rezerve del teh kapacitet. To je precej odprto. To bi nam tudi omogočalo, da bi lahko morebiti kje drugje, v Lendavi ali kje drugje zgradili rezervoarje in tudi tako prispevali k stabilizaciji tega trga v Sloveniji.
Kar se tiče morebitnega konflikta z zakonom o energetiki - namenoma je bilo, da smo v zakon o energetiki dali člen, o katerem zdaj nekateri menite, da je v konfliktu s tem zakonom. Mi smo hoteli, da bi zakon o energetiki bil okvir, v katerega bi pozneje, ko bo zakon sprejet, postavili ta naš zavod za obvezne rezerve naftnih derivatov.
Nekaj je bilo tudi o tem, ali članarina, ali je primerna ali ne. O tem je bilo ogromno razprav, posebno pa med pravniki. Med pravniki ni enotnega mnenja o tem. Mi smo dobili pravno mnenje, da dam neko tako besedo, češ da gre za nadomestilo v obliki obvezne članarine, mi smo dobili pravno mnenje, da je to možno. Eden od primerov je na primer tudi RTV naročnina, ki tudi plačujejo naročnino. Tako, da se mi zdi, da je bilo po mnenju pravnikov, s katerimi smo se mi posvetovali, in tudi na vladi potem na koncu odločili, da je to možna oblika. Kar se pa tiče zdaj kako, koliko bomo plačevali, kako bomo plačevali in dinamiko, to je v veliki meri odvisno od tega, kako hitro bomo v to izgradnjo šli. Res je pa, da imamo tudi neke roke, 2003 bi morali prvi rok doseči in potem naslednji rok in še naprej.
Toliko bi jaz povedal. Pozval bi poslance, da podprejo ta zakon. Gre za to, da bi ga lahko začeli takoj izvajati in da bi potem tudi, ker gre za velika sredstva, velike načrte, ko je treba res dovolj časa, da lahko to učinkovito izpeljemo. Hvala lepa in bi prosil, če bi lahko državni sekretar pojasnil te podrobnosti.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Izvolite, gospod državni sekretar.

ANTON GRABELJŠEK: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Če smem poskušati odgovoriti na ključne stvari. Dinamika plačevanja in višina te članarine. V sistem, kakor vam je predlagan, smo vgradili možnost, da imajo podjetja, ki bodo plačevala to članarino, podjetja, ki bodo verjetno tudi ponujala rezervoarske kapacitete v najem, to so več ali manj ista podjetja, da bodo imela skozi nadzor, ki ga bodo imeli v tem posebnem sistemu, kjer imajo zagotovljenih polovico glasov, bodo imeli sami interes, da ta članarina ne bo previsoka. Ta ne bo previsoka zaradi vpliva teh podjetij, iz dveh razlogov: Prvič, ker jim visoka članarina pomeni višjo ceno naftnih derivatov, in ker je Slovenija tranzitna dežela, pomeni v tem takoj manjši promet in manjši dohodek. Drugič, visoka članarina tudi pomeni, sicer nekoliko večji dohodek, vendar na koncu leta se bo to izkazalo, da je to profitno, in ker je to neprofitni del in potem naslednje leto se takoj zmanjša in od tega v bistvu nimajo skoraj nič. To je tudi bistvo te nove direktive in bistvo načina delovanja tega sistema.
Ko je bilo omenjeno, kaj gradimo, kakšne rezervoarske kapacitete bi imeli doma in kakšne bi imeli v tujini. V tujini je bistvo samo to, da si z mednarodnim dogovorom Republika Slovenija zagotovi možnost, ker imamo samo eno pristanišče, da če tanker pripelje naftne derivate iz tujine po morju v Slovenijo ali pa je lahko podobno tudi za kopenske prevoze, da tisti trenutek, ko pride, recimo, tanker v Trst, če dam samo kot primer, ko se tanker zasidra pred luko, se to že lahko vključi v naše rezervoarje, preden mi uspemo iz teh rezervoarjev, kamor se začasno pretoči, ali pa direktno iz tankerja prepeljati na naše ozemlje. Samo to je tisto, kar je v sistemu uplanirano, da je uporaba začasnih rezervoarjev v tujini. Vendar je glede na izrazoslovje, ki se uporablja v evropski direktivi, navedeno tako, kot je navedeno v vašem gradivu. Mišljeno je pa samo tako. Če dam samo primer, tudi država Nemčija ima z Nizozemsko podpisano podobno pogodbo, ker včasih tankerji ne morejo vpluti zaradi prezasedenosti ali drugih razlogov v nemška pristanišča in vplujejo v Rotterdam, in tisti trenutek se to že šteje za 90-dnevne zaloge, ker drugače jih moraš držati prej, toliko časa več na zalogi, in je strošek večji.
Še zadnje, če mi dovolite. Omenjen je bil 21.a člen - nazivi derivatov, ki pridejo v poštev. Tu bi posebej rad opozoril, da je to direktni prevod direktive, ki nam nalaga to obveznost. V tem direktnem prevodu - glede na vsebino lahko sprejmemo iniciativo, da se uporablja naziv motorni bencin in letalski bencin, in namesto motorni bencin in letalski bencin to sprejemamo. Medtem ko drugega, glede na prevode, ki smo si jih po uradni poti zagotovili, ne bi mogli sprejeti, ker moramo imeti direktno iste navedbe, sicer nismo izpolnili zahtev, zaradi katerih delamo ta zakon. Upam, da sem odgovoril na to.
Glede vseh ostlaih številk, ki jih je gospod poslanec Jagodnik navedel, bi ponovno poudaril, da se bo višina članarine spreminjala iz leta v leto in bo prilagojena potrebam tistega leta. Da bo pa sistem zagotavljal najnižjo možno članarino, je pa v sistemu zagotovljeno, bom še enkrat poudaril, s tem, da imajo 50% glasov v tem "poolu", v nadzornem delu tega zavoda, podjetja sama in ta bodo sama skrbela za to, da to ne bo previsoko, ker drugače bodo imela takoj zmanjšano prodajo. Že sedaj, kot veste, v našem ministrstvu nadziramo tudi cene, ker nam stalno očitajo, da so določene cene, recimo, pri diselskih gorivih previsoke, ker kamion, ki pride iz Madžarske, lahko pelje z madžarskim bencinom v Trst čez celo Slovenijo in vsak tolar, ki je višji, kot je cena na Madžarskem, že prepreči tankanje kamionov pri nas in s tem odliv določenega proračunskega denarja v sosednjo državo. Tako računamo tudi, da se bo dogajalo pri določanju predloga za članarino, ki ga določi "pool", katerega predlog določi "pool", potem pa prek ministrstva to pride na vlado in vlada ga potrdi. Upam, da sem odgovoril. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Replika, gospod Rejc.

IZIDOR REJC: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Zelo enostavno in logično bi bilo - in logika je dana vsem nam na voljo, in hvala bogu, da je na voljo, ne glede na to, kdo je kdo in kako se piše - ampak logično bi bilo, da bi vi dali energetski zakon po skrajšanem postopku, pa bi se vse stvari lepo ujele, ne bi imeli nobenih težkih noči brez spanja in podobno. Tako ste ga pa dali po rednem postopku in tu ste se v bistvu proceduralno ujeli. Pa, seveda, boste rekli, nismo se ujeli, saj to je pa zdaj Evropska skupnost! Mene to zelo malo briga, ker, kot pravim, to je vaš problem, ker si niste v glavi uredili nekih stvari in je pač situacija taka. Leta 2005, ste rekli, da bo 90-dnevna zaloga. Če vi Nemčijo in če vam nemški strokovnjaki, bi rekel, pilijo pamet, vam bom tako rekel, pa naj pri nas, pa še vi to napravite, kar so oni naredili. To se pravi, da v bistvu, dobite konzorcij bank in da to financira kot v Nemčiji. Zakaj pa ne bi vsega vzeli, zakaj bi vzeli samo nekaj, kar, ne vem, paše, in nekaj, kar pa slučajno se vladi ne da ali kakorkoli, pa ne. Bodimo, bodite dosledni. Ker poglejte, logično je, da bi bila najcenejša zadeva, najbolj ceneno zagotoviti rezerve tako, da bi bančni konzorcij zagotovil te rezerve, nekako to kreditiranje in pa seveda, da bi distributerji zagotovili investicije. To bi bilo najbolj poceni. In ne vem, zakaj bi mi v ljubi Sloveniji, kjer nimamo preveč denarja, iskali, ni važno, kaj, samo da je. In to je tisto, to je naš ugovor, samo da je in 44 milijard - ali veste, to je ogromen denar! To je ogromen denar! In zdaj kar na juriš, kot češ, zdaj je pa to Evropa, zdaj pa vse ostalo pustite pri miru, to je Evropa in to bomo dosegli. Menim da, žal mi je, ampak na ministrstvu ste pa to pot res malo prekratki in "prekomot", dobesedno "prekomot", premalo logični in se greste kar nek juriš in ta juriš, saj vemo, kakšen je. In kot pravim, nihče mi ne bo dopovedal, da po nemški plati ne bi lahko to naredili po mnogo cenejši poti in bi dosegli isto, časa pa je gotovo še dovolj. Da ste se pa ujeli v dvojnem, bi rekel, ognju, ste se ujeli pa zaradi tega, ker ste tam v zakonu, v energetskem zakonu v 49. člen napisali te rezerve, kar seveda tja tudi sodi, vendar je treba zakon prej sprejeti, potem so pa podzakoni. Zdaj pa vi kar valite naprej. Veste, to je tako, pravica ali pa red mora biti za vse enak, ne glede na to, ali nekdo zna ali pa ne zna. In menim, da velja in mora veljati princip, v katerem je tisto, kar je najbolj poceni, in s tem, da se zagotovi tisto, kar je nujno. Se pravi, najbolj poceni in pa nujno, to je tisto. Nič več. Hvala lepa.

PODPEDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Bi še kdo besedo? Gospod minister dr. Marjan Senjur.

DR. MARJAN SENJUR: Spoštovani! Kadarkoli govorimo o nekih možnostih, kako bi se neka stvar naj izpeljala, na bančen način, bančni konzorcij, podjetja, kdorkoli, najprej moramo to možnost imeti, pa mi moramo najprej odpreti možnost, da lahko začnemo ustvarjati, graditi obvezne rezerve, da bomo lahko sploh se pogovarjali, kako jih bomo financirali, kako bomo naredili. Namen tega zakona je, da država Slovenija postavlja, začenja zagotavljati obvezne rezerve itn. in potem bo možno prek, tudi podjetniških oblik, zagotoviti obliko, kako bomo to naredili. Lahko je tudi bančni konzorcij, lahko je pa konkretno podjetje in gradi in razvija, vse to je možno. Samo najprej moramo imeti osnovni zakon, da to omogočimo, moramo imeti zakonsko podlago. Poleg tega pa mislim, da je prav, da država to organizira v teh začetnih fazah. Mi lahko pozneje, čez nekaj let, ko bomo imeli sistem, tole stvar prepustimo popolnoma podjetjem, ampak sedaj smo mi dolžni, da to organiziramo, kaj pa pozneje, zakaj bi pa morali mi vedno to organizirati. Ko bo organizirano, bo pa šlo drugam, mogoče bo tudi Evropska unija našla nek sistem, v katerega se bomo vključili.
Drugo. Tukaj obstaja nesporazum, kaj je energetika in kaj je notranji trg. Jaz bi rad na to opozoril zdaj, ko imamo dve ministrstvi. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je odgovorno za energetiko kot panogo, kot dejavnost. Mi, ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, smo pa odgovorni za notranji trg. Dolžnost in odgovornost, da bo notranji trg vedno preskrbljen, da bodo cene v redu, to je dolžnost tega ministrstva. Zaradi tega mi sprejemamo ta zakon na podlagi našega krovnega zakona. Tukaj gre za krovni zakon, zakon o blagovnih rezervah, zaradi tega se ta dva zakona, energetski zakon in zakon o zagotovitvi obveznih rezerv ne bijeta med seboj, si ne nasprotujeta, ampak se dopolnjujeta. Tako moramo gledati, ker pač je gospodarstvo celota, ki je razrezana po sektorjih, notranji trg je pa celota, kjer mora celotno gospodarstvo gledati in to je dolžnost ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, da zagotovi nemoteno delovanje notranjega trga in s tem poskušamo, to poskušamo s tem zakonom zagotoviti. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Rejc.

IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje! Gospod minister, dr. Marjan Senjur, ravno to, kar si zdaj povedal, je pa resnica. Resnica je v tem, da ne ve levica, kaj dela desnica oziroma, da vlada v svojem delovanju teh stvari ne uskladi. To je bistvo. Jasno, da vi morate, že prej bi se morali pogovarjati, saj konec koncev to že vemo par let, odkar se pogovarjamo z Evropsko skupnostjo, da bo treba 90-dnevne zaloge, to je meni že zdavnaj jasno, to že vrabci čivkajo. Samo bil bi pa tudi čas, da bi se dogovorili, kaj je, kaj ni in kako boste to zagotovili. Se pravi, zdaj bo pa minister za gospodarske dejavnosti svoje delal, vi boste svoje delali, pa ni važno, koliko stane. V tem je problem in tu je ta moja odsotnost oziroma odsotnost mojega pogleda na vašo logiko, ker je ni. V tem je ta zadeva. In menim, da morate vi v vladi to urediti, kako na najbolj poceni in cenen način napraviti tisto, kar je nujno, poceni in tako, kot mora biti, ne pa, da boste vi svoj zakon, oni svoj zakon, ministrstvo za finance bo pa proč gledalo, ker bodo ujčkali te banke. Seveda, kar naj ujčkajo, samo to ni delo, mislim to ni delo vlade, ki bi moralo biti. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Predlog zakona je, žal vložen po hitrem postopku. Žal zato, ker je v resnici glede na to, kar pravi sekretariat, izjemno pomanjkljivo napisan. Vsebina zakona namreč govori predvsem o tem, da se ustanovi nek zavod. Gospod Grabeljšek pravi podzavod, ker ga kakor ustanovi zavod za blagovne rezerve, čeprav v zakonu piše, da ga v resnici ustanovi Republika Slovenija. V svetu zavoda naj bi bil omogočen tudi vpliv na poslovanje s strani naftarskih podjetij. Lepo in prav, vendar obrazložitev zakona govori nekaj drugega. In mene zanima, res me zanima, kaj bo v otvoritveni bilanci tega zavoda. Ta zavod, vsak zavod, ko se ustanovi, mora upravljati z nekim, razpolagati z nekim premoženjem, ki je verjetno last Republike Slovenije. Ta zavod bo razpolagal z nečim, ne vem, ali bo ali ne, ampak mislim, da bo z nečim, kar je last Republike Slovenije, in z nečim, kar je last komercialnih podjetij. Vi govorite o najemu. Jaz tega mehanizma, ne vem, mogoče sem se premalo poglobil, ampak v resnici ga ne razumem čisto dobro. Kakorkoli že, dejstvo je to, da energetski zakon, ki smo ga sprejeli v prvi obravnavi včeraj, pa govori, da te rezerve zagotavljajo komercialna podjetja. Vi sočasno pravite, da ni neskladja med tema dvema zakonoma, kar ne drži. Med tema dvema zakonoma je neskladje, hočeš nočeš. Ampak to ni najbolj grozno. Enega bomo sprejemali po hitrem postopku, drugega po rednem postopku. In če je v tem, ki je po hitrem postopku, kaj drugače urejeno, se mora pač v energetskem v drugi obravnavi to drugače napisati. V tem ne vidim tragedije. Tragedijo pa vidim v tem, da je predlog zakona glede na to, kar pravi sekretariat, napisan tako nedorečeno, da utegne v praksi povzročati težave. Te težave pa niso nepomembne.
Ta zakon uvaja obvezno članarino. Ta članarina, dobro, kakorkoli se že malo smešno sliši, ampak, recimo, da pravno zdrži, je neke vrste kvazi davek. Čim pa uvedete neko obveznost, ima pa seveda vsak od zainteresiranih možnost stvar izpodbijati na ustavnem sodišču. In če bo v tem zakonu to tako nedorečeno napisano, kot je napisano, tudi glede na pripombe sekretariata, se vam zlahka utegne zgoditi, da bodo zakonske določbe na ustavnem sodišču padle. Vi pa govorite, kako se vam strašno mudi zagotoviti 60-dnevne rezerve oziroma kasneje 90-dnevne zaradi zahtev Evropske unije. V tem svojem hitenju se vam lahko zgodi, da zaradi nedorečenega teksta izgubite pravzaprav vse, ne samo nekaj mesecev, ampak nekaj let. Zato apeliram ne glede na to, da je to vladni predlog zakona in bi se spodobilo, da ga načeloma podpiramo, po mojem mnenju je ne samo za parlament, ki naj bi samostojno to obravnaval, ne glede na to, kaj vlada reče, ampak tudi za samo vlado bi bilo dobro, da se ta zakon ponovno prouči. Kajti, če bo sprejet tak, kot je tu, po moje ne bo vzdržal v praksi. Nisem sicer pravni ekspert, ampak imam občutek, da ne bo zdržal v praksi.
Vi sami ste opozorili na to, da je Nemčija morala iti v podoben model, kot ga vi tukaj zagovarjate, čeprav bolj v obrazložitvi kot v vsebini zakonskega teksta, prav zaradi razsodbe ustavnega sodišča. Tudi naše ustavno sodišče utegne imeti kakšno razsodbo, ki vam bo naložila, da boste šli v nek drug model ali pa da bo morala vlada predlagati neke spremembe v tem modelu.
Ko stopam sem in govorim o kakšnem zakonu, imam ponavadi pred seboj jasno sliko, kaj bi bilo po moje prav in kaj ne bi bilo prav. Ali pa kakšne določbe bi bile prave in kakšne ne bi bile prave. V tem primeru, se opravičujem, nekoliko tratim čas, ker sam ne vem, kakšen model bi bil najbolj primeren. Lahko rečem samo to, to pa z gotovostjo, da to, kar predlagate, ni dorečeno in bi kazalo znova proučiti. Če ne drugega, bi vlada sama lahko, glede na pripombe sekretariata, predlagala amandmaje, ki bi pa v resnici vse člene spremenili z novim besedilom. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod državni sekretar.

ANTON GRABELJŠEK: Hvala lepa. Dovolite mi, da odgovorim na del teh pripomb, potem pa bi prosil še gospoda ministra, če me bo dopolnil.
Izpostavljena je bila nejasnost oziroma mogoča nejasnost o tem, kaj bo v otvoritveni bilanci, kdo bo lastnik rezervoarjev in tako naprej. Novi zavod bo začel z ničle, s članarino, ki jo ima. Predvideno je, da bi rezervoarje, ki jih že ima v lasti država, in naftne derivate, ki jih že ima v lasti država, ta novi zavod dobil od sedanjega zavoda za blagovne rezerve v najem in bi s tem lahko že imel nekaj za uporabo. V najem bi dobil pa pod istimi pogoji, kot jih bo po zakonu o javnih naročilih; po izvedenem razpisu bodo lahko ponudila tudi podjetja. S tem je ta problem razrešen. Zavod bo torej začel z ničle, s članarino, dobil bo pa v najem od države oziroma od zavoda, katerega lastnik je država, tiste rezervoarje in tiste naftne derivate, ki so sedaj v lasti zavoda za blagovne rezerve. Namreč, poleg teh derivatov, ki so obvezni po direktivah Evropske unije za 90-dnevne zaloge, glede na porabo v preteklem letu, in lahko variirajo kot količine iz leta v leto, glede na porabo v preteklem letu, mora država imeti tudi še kakšne svoje strateške zaloge, recimo, za potrebe obrambe ali še za kakšne druge potrebe. Zato bo ta novi zavod upravljal samo s tistimi potrebami, ki so navedene v direktivah Evropske unije. Z vsem drugim in s samimi rezervoarji bo upravljal oziroma še naprej imel v lasti zavod za blagovne rezerve, ki pa jih bo dal temu novoustanovljenemu zavodu v najem pod enakimi pogoji oziroma pod enakim postopkom, kot je predviden v zakonu o javnih naročilih oziroma kot bodo konkurenčna podjetja to ponujala. Tako je tudi v Nemčiji, kjer so podedovali rezervoarje od bivšega DDR-ja oziroma bivše Nemške demokratične republike, vsi ti rezervoarji so ostali v lasti nemške države in se dajejo temu zavodu v najem pod enakimi pogoji.
Gospod minister, če boste še dodali na drugi del vprašanj. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še gospod minister.

DR. MARJAN SENJUR: Spoštovani! Rad bi oporekal tisti tezi, da je nasprotje med zakonom o blagovnih rezervah in energetskim zakonom. Oba zakona sta samostojna. Vendar smo se z ministrstvom za gospodarske dejavnosti uskladili v 39. in 40. členu. Ker smo že imeli rešitev o spremembah zakona o blagovnih rezervah, smo želeli, da je tudi novi bodoči energetski zakon usklajen s temi izhodišči. V 69. členu piše, da so distributerji, in tako naprej, dolžni zagotavljati obvezne minimalne zaloge, kar pomeni, da so dolžni tudi plačati prispevek za to. Potem piše, da za upravljanje z zalogami nafte, in tako naprej, ustanovi vlada zavod ali javno podjetje in pa potem način formiranja, opravljanja s temi zalogami, določi, predpiše vlada. To je bilo usklajeno v naprej, ker smo v naprej vedeli, kakšen je ta zakon, ki ga sedaj tukaj sprejemamo, in kakšen bo energetski zakon. Imamo dva različna zakona, samostojna, ampak smo hoteli to povezavo narediti, ker življenje v gospodarstvu je povezano. To navezavo smo hoteli narediti in ni konflikta, to dvoje je usklajeno. Zato ne bi rad, da bi zdaj zaradi tega očitali, da se ta dva zakona prekrivata, ko smo usklajevali zakone. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Proceduralno, gospod Rejc.

IZIDOR REJC: Spoštovani, gospod podpredsednik, gospe in gospodje! Predlagam proceduralni sklep, da se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o blagovnih rezervah preloži na naslednjo sejo državnega zbora. Dodatni sklep, seveda izhajajoč iz same razprave, pa tudi iz pojasnjevanja predstavnikov ministrstva za ekonomske odnose in razvoj: Vlada kot predlagatelj preuči možnost sodelovanja bank pri oblikovanju rezerv naftnih derivatov.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Rejc, sprašujem vas, ali dovolite, da zaključim splošno razpravo. Lahko. Torej zaključujem splošno razpravo. Gospod Rejc, predlog sklepa lahko da poslanska skupina. Menim, da je to v imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov. Hvala. Torej dajem proceduralni predlog poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov na glasovanje, in sicer da se ta točka preloži na 14. redno sejo državnega zbora. To je predlog. Razprava o tem proceduralnem predlogu, ker gre za prenos na 14. redno sejo, lahko dajo vodje poslanskih skupin oziroma predstavniki poslanskih skupin, če želijo. (Ne želijo.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni sklep? (12 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da proceduralni predlog ni sprejet.
Ker je zaključena splošna razprava, dajem na glasovanje predlog matičnega delovnega telesa, to je sklep: "Predlog zakona o blagovnih rezervah, hitri postopek, se ne sprejme." Želi kdo razpravljati o tem sklepu? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (9 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da sklep matičnega delovnega telesa ni bil sprejet.
Prehajamo na drugo obravnavo. Proceduralno, gospod Anderlič.

ANTON ANDERLIČ: Glede na to, da se je matično delovno telo očitno skoncentriralo na sklep, ki je bil predlagan, ki pa zdaj ni bil sprejet, zato se o vsebini ni konca pogovorilo, in ker bo potrebno glede na mnenje sekretariata, ki je precej kritično, in ker je potrebno vložiti določene amandmaje, predlagam, da to točko prekinemo in nadaljujemo prihodnji teden. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Proceduralni predlog bom dal na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost. Ugotovimo sklepčnost. Prekinemo točko dnevnega reda in gre na prihodnji teden. (49 prisotnih.)
Kdo je za ta zadnji predlog? (31 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je proceduralni predlog sprejet.
S tem prekinjam to točko dnevnega.

Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH CARINSKEGA ZAKONA. Predlog zakona je za 3. obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno delo. Prosim poročevalca odbora. Magister Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo! Nimam kaj dosti poročati. Vlada je vložila dva redakcijska in en, recimo mu, redakcijsko-vsebinski amandma, ki jih je odbor podprl. Poleg tega pa je odbor sam predlagal še dva redakcijska amandmaja in to je vse. Predlagamo, da se predlog zakona v tretji obravnavi skupaj s temi petimi amandmaji sprejme. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) O zakonskem predlogu dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam, se pravi, da je razprava samo pet minut. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na razpravo in odločanje o posameznih amandmajih. Imate jih v pregledu z datumom 21.04.
Najprej 7. člen. Amandma k 7. členu. Vložila ga je vlada Republike Slovenije. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Dajem amandma k 7. členu na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost. (41 prisotnih.) Gospodje poslanci, na svoja mesta. Ugotovimo sklepčnost. Neka avtomatika deluje. Ugotovimo sklepčnost. (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju k 13. členu. Vlaga ga vlada, matično delovno telo ga podpira. Želite razpravljati? (Ne.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost. (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (29 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 177. členu je amandma odbora za finance in monetarno politiko, ki ga dajem v razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (38 prisotnih.) Kolegice in kolegi, v dvorani nas je okrog 50! Ponovno ugotovimo prisotnost! Roman Jakič, prosim, ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Vodje poslanskih skupin prosim, da zagotovijo normalno delo v parlamentu. V dvorani nas je znatno več. Naslednje ugotavljanje prisotnosti bo ob 16.30 uri.

(Seja je bila prekinjena ob 16.20 uri in se je nadaljevala ob 16. 33 uri.)

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.) Na glasovanje dajem amandma k 177. členu.
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju k 181. členu, ki ga je vložila vlada, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati o amandmaju? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma k členu 186 je vložil odbor. Želi kdo razpravljati o tem amandmaju? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Končali smo glasovanje o amandmajih.
Na podlagi tretjega odstavka 198. člena sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? Ni porušena. Hvala lepa. Ker ni porušena, prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI POGODBE O SODELOVANJU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN FLAMSKO SKUPNOSTJO TER FLAMSKO REGIJO. Predlog zakona je v obravnavo predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam, razprava je na pet minut. Kdo želi razpravljati? Ne želi nihče. Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da v skladu z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. S tem v zvezi vas bi želel opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina prisotnih poslancev. Želi o predlaganem sklepu kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! Ali lahko ugotovimo prisotnost? (54 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 17. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE LITVE O MEDSEBOJNEM POSPEŠEVANJU IN ZAŠČITI NALOŽB.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi predstavnik odbora besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? (Nihče.)
Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, zboru predlagam, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi o predlaganem sklepu kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Predlog sklepa dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 18. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SODELOVANJU V IZOBRAŽEVANJU IN KULTURI MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ZDRUŽENIH MEHIŠKIH DRŽAV.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi predstavnik odbora besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Kdo želi razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, zboru predlagam, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi o predlaganem sklepu kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Kolegi poslanci, prosim, da bodimo še malo pozorni, ker je pač veliko glasovanja, da ne ponavljamo in da veliko stvari lahko danes še opravimo. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Smo pri 19. TOČKI DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI GARANCIJSKE POGODBE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN EVROPSKO INVESTICIJSKO BANKO ZA TRANSJUGOSLOVANSKI ŽELEZNIŠKI PROJEKT, II/A. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi o predlaganem sklepu kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 20. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI GARANCIJSKE POGODBE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN EVROPSKO INVESTICIJSKO BANKO ZA PROJEKT SLOVENSKIH AVTOCEST. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi poročevalec odbora besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim? Želite? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi o predlaganem sklepu kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih)
Kdo je za predlagani sklep? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost? (48 poslancev.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 21. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ČEŠKE REPUBLIKE O MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi o predlaganem sklepu kdo razpravljati. Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (28 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajam na 22. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RAFITIKACIJI MEDNARODNE KONVENCIJE O VARSTVU NOVIH SORT RASTLIN. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi poročevalec odbora besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanski skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ne bi predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi o tem predlogu kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! ( 47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na TOČKO 23. DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O ODPISU ODLOŽENIH DAVKOV IN PRISPEVKOV, IN SICER DRUGO IN TRETJO OBRAVNAVO V OKVIRU HITREGA POSTOPKA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Brankom Jancem. Zbor je prvo obravnavo o predlogu zakona opravil na 12. seji in pri tem sklenil, da drugo in tretjo obravnavo predloga zakona opravi na 13. seji zbora.
Tako prehajamo na drugo obravnavo, to je na razpravo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona.
V razpravo dajem 1. člen in dva amandmaja, od katerih je prvega vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Brankom Jancem, drugega pa poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov. Če bo prvi sprejet, bo drugi brezpredmeten. Odpiram razpravo o 1. členu in dveh amandmajih. Kdo želi besedo? Proceduralno? Proceduralno, gospod Anderlič.

ANTON ANDERLIČ: Meni je žal, ampak očitno je, da je točka prišla prej na dnevni red, kot je prišlo do nekaterih dogovorov, ki naj bi odpravile določene nejasnosti v zvezi s tem zakonom. Predlagatelji so se na prejšnji seji strinjali, da ga preložimo na to sejo, da se med prejšnjo in to sejo uskladijo nekatere podrobnosti. Danes ob 18.00 uri je sestanek, po mojih informacijah, zato predlagam, da ta zakon obravnavamo jutri dopoldan. Se pa opravičujem zaradi tega predloga; ni mi ljubo, ampak mislim, da bo lažje, da ne izgubljamo časa. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Proceduralni predlog gospoda Anderliča dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) V dvorani nas je več kot 45, kljub temu bo tretje ugotavljanje prisotnosti ob 17.06 uri.

(Seja je bila prekinjena ob 16.54 uri in se je nadaljevala ob 17.06 uri.)

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Nadaljujemo z delom državnega zbora. Tretjič ugotavljamo prisotnost. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Na glasovanje dajem proceduralni predlog, da se 23. točka prekine in jo obravnavamo jutri.
Kdo je za takšen proceduralni predlog? (35 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je proceduralni predlog sprejet.
Prekinjam 23. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 24. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA POSLANCEV IZIDORJA REJCA IN JURIJA MALOVRHA ZA UMIK PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POSLANCIH, HITRI POSTOPEK, IZ ZAKONODAJNEGA POSTOPKA. Poslanca Izidor Rejc in Jurij Malovrh sta kot predlagatelja navedenega predloga zakona z dopisom dne 16.7.1998 zbor obvestila, da je iz zakonodajnega postopka umikata predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poslancih, hitri postopek. Želi predstavnik predlagateljev predloga zakona besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam, razprava je na 5 minut. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog poslanca Izidorja Rejca in Jurija Malovrha za umik predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poslancih, hitri postopek, iz zakonodajnega postopka. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (12 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog sklepa ni bil sprejet.
Ker sta poslanca Izidor Rejc in Jurij Malovrh obenem z dopisom o umiku umaknila tudi svoja podpisa k zakonu, to pomeni, da sta se odpovedala tudi predlagateljstvu zakona. Je to res, gospoda poslanca? Gospod Jurij Malovrh? Tako je. Zato predlagam zboru, da zadolži komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, da nadaljuje z zakonodajnim postopkom o tem predlogu zakona. Želi s tem v zvezi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem tak predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Kolegice in kolegi, o tem, kar imamo pripravljeno, bi šli na točko 28, to je predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz kredita, ki ga najame Dars. Ker pa nismo obravnavali točke 27, ker ni pripravljena, sprašujem, ali ima sploh smisel, da obravnavamo 28. točko, ker sta zakona med seboj povezana. Dobro. Gospod Presečnik, predsednik odbora za infrastrukturo, prosim, če pridete pred mikrofon.

JAKOB PRESEČNIK: Hvala za besedo. Za točko 28 je jutri sklicano nadaljevanje seje odbora za infrastrukturo in okolje zjutraj ob 8. uri in bo verjetno pripravljena. Zdajle pa ni.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Hvala. Ali kdo nasprotuje, da gremo potem na točko 30? Mislim, da ne. Hvala.

Prehajamo na 30. točko dnevnega reda - obravnava predloga o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001, hitri postopek. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Kolegice in kolegi, ker pričakujemo predstavnike vlade, ki so na poti k nam, odrejam desetminutni odmor. Nadaljevali bomo ob 17.22 uri. Deset minut, točka je pripravljena, čakamo predstavnike vlade.

(Seja je bila prekinjena ob 17.13 uri in se je nadaljevala ob 17.21 uri.)

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke in kolegi poslanci, nadaljujemo z delom. Ugotovimo prisotnost v dvorani! Prisotnih je 43 poslank in poslancev. (Posredovanje poslancev iz klopi.) Kako, tretjič? Prekinili smo za deset minut, ker predstavnikov vlade ni bilo. Prvič smo ugotavljali prisotnost in sedaj drugič ugotavljamo prisotnost. Prisotnih je 46 poslank in poslancev; zbor je sklepčen.

Prehajamo na 30. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOLOČITVI MINIMALNE PLAČE, O NAČINU USKLAJEVANJA PLAČ IN O REGRESU ZA LETNI DOPUST V OBDOBJU OD LETA 1999 DO 2001, HITRI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Da.) Državna sekretarka, gospa Belopavlovič.

NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Hvala lepa. Zakon, ki je pred vami, je povzetek oziroma natančno sledi dogovoru o politiki plač za leto 1999 in leto 2000. Z zakonom se določa nekaj zadev v tem obdobju, in sicer, minimalna plača, način usklajevanja te plače, način usklajevanja izhodiščnih plač, ki sicer ostajajo institut v pomoč različnim socialnim transferjem, potem način, dodatek zaradi učinkov uvedbe davka na dodano vrednost zaposlenim, ki prejemajo plače pod povprečjem plač v Republiki Sloveniji, in način povečevanja plač zaposlenim, za katere ne veljajo tarifni deli kolektivnih pogodb, pa tudi višina regresa za letni dopust.
Zakon torej ima omejeno obdobje veljavnosti in, kot sem že rekla, izhaja iz dogovora, ki so ga socialni partnerji sprejeli na temo plačne politike za naslednji dve leti.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Gospa Majda Ana Kregelj-Zbačnik, predsednica odbora.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Naš odbor je to točko obravnaval na svoji 48. seji 9.4.1999. Člani odbora so se seznanili z mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki ugotavlja, da je predlog zakona pripravljen v skladu s poslovnikom; ugotavlja pa tudi, da je podana ustrezna obrazložitev predlagatelja za hitri postopek, dal pa je tudi nekaj pripomb. Člani odbora so sprejeli tudi mnenje komisije državnega sveta.
V razpravi so člani odbora poudarili, da je predlog zakona potrebno sprejeti, ker zakon o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač velja do 30.6.1999.
Člani odbora so se tudi strinjali, da se predlog zakona o minimalni plači, načinu usklajevanja plač in regresu za letni dopust v obdobju 1999 do 2001 obravnava po hitrem postopku. Konkretne pripombe članov odbora pa so se nanašale na dejstvo, da bi bilo koristno in tudi potrebno jasno napisati, kako bo z višino minimalne plače v primeru, če do novega dogovora o politiki plač ne pride do navedenega datuma, to je do 30.6.2001.
Glede na pisne pripombe sindikatov, ki so bile posredovane članom odbora, pa je bilo predlagano, naj odbor kot matično delovno telo sprejme amandma, s katerim naj se višina regresa uredi enako za vse zaposlene. Glede na to, da so člani odbora prejeli mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve tik pred sejo zbora in glede na obsežni red, je bilo predlagano, da vlada od začetka pripravi amadmaje v skladu s pripombami.
Potem pa so tudi oblikovali in sprejeli naslednje amandmaje k 20. členu, da se črta, in pa k 25. členu. Vse imate v poročilu. Na koncu so sprejeli sklep: Odbor državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko podpira predlog zakona o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999 do 2001 in predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da ga obravnava in sprejme po hitrem postopku, skupaj z amandmajema odbora. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČEK: Hvala lepa, gospa predsednica. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin. (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam. Razprava je omejena na 5 minut. Kdo želi besedo? Gospod Kelemina.

BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Ja, predlog zakona o minimalnih plačah je pač na dnevnem redu. Sicer so se na osnovi poročila, ki ga je podala predstavnica vlade, tudi sindikati dogovorili in dali soglasje k temu predlogu zakona. Vendar jaz celo svoje življenje, pa tudi vedno bom tako ostal, se zavzemam za to, da bi bile dobrine med človeštvom, posebno pa še med Slovenci, bolj pravično razdeljene, kot so. Zato jaz tako nizke minimalne plače, kot je predlagana v tem zakonu, ne morem podpirati. Vidim, da tudi ni nobenega interesa med poslanci, da bi se o teh stvareh opredelili. Mislim, da je ta osnova za minimalno plačo že nekaj let enaka in v bistvu ni pripravljenosti, da bi se nekoliko dvignila. S tako plačo, če to preračunamo v neto, sem trdno prepričan, da ne more nihče v tej državi dostojno živeti. Čeprav so izhodiščne plače po kolektivnih pogodbah še bistveno nižje od minimalne plače, tako da izhodiščnih plač ne morejo delodajalci obračunavati, ampak kljub temu menim, da je ta minimalna plača za dostojno življenje premajhna. Prav tako pa sistem usklajevanja, tako časovno kot tudi glede na rast življenjskih potrebščin. V vladi vedno zagovarjate in vsepovsod samo zaostanek, niti ne za tisto višino, kot je rast cen življenjskih potrebščin in prav tako uveljavljanje usklajevanja glede davka na dodano vrednost. Vse se samo premika za nazaj pred uvedbo, samo da se zmanjšuje višina usklajevanja in s temu tudi višina minimalne plače. Jaz se s tako politiko države ne strinjam. Jaz zagovarjam stališče, da je potrebno dobrine, ki jih ima neka država na razpolago, in prihodke oziroma dosežene rezultate bolj pravično razdeliti med vse državljane. Ne morem si predstavljati, da bi zaradi svojega egoizma ali česar koli drugega, nekomu, ki pošteno dela, tako rekoč odžiral njegov kruh in da bi jaz živel v izobilju, nekdo pa tako rekoč skoraj v pomanjkanju. Tega ne morem privoščiti ne svojemu bratu, ne svoji sestri ne svojemu prijatelju ne sosedu in tudi ne svojemu sovražniku. Zato seveda tega predloga, žal, ne bom podprl.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem splošno razpravo in prehajamo na drugo obravnavo ter na razpravo ter na odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da v skladu z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
V razpravo dajem člen 5 in amandma, ki ga je vložila vlada Republike Slovenije. Želi kdo o njem razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! Je bilo, nič ni bilo prehitro. Prehitro je bilo. Se opravičujem. Gospodje poslanci, bomo glasovali počasi. Ugotavljamo prisotnost! Drugič. (41 prisotnih.) Nadaljujemo. (17 prisotnih.) (44 prisotnih.) Tretjič. V dvorani nas je 48 poslancev in poslank.

(Seja je bila prekinjena ob 17.34 uri in se je nadaljevala ob 17.46 uri.)

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ugotovimo prisotnost! Tretjič! Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 5. členu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 5. člen sprejet.
K 10. členu je amandma vlade. Želi kdo o njem razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 10. členu? (37 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 10. člen. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 10. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 10. člen sprejeli.
K 12. členu je amandma vlade. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 12. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 12. člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 12. člen sprejeli.
K 18. členu je amandma vlade. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 18. členu? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 18. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 18. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 18. člen sprejet.
Smo pri 20. členu in amandmaju odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Besedo ima gospod Samo Bevk, gospa Zbačnikova in nato predstavnik vlade.

SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Na predlog združene liste socialnih demokratov je matično delovno telo, odbor za zdravstvo, družino in socialno politiko, sprejelo predlagani amandma, s katerim se vlada ne strinja.
S črtanjem drugega odstavka 20. člena dosežemo, da tudi tisti, našteti v drugem odstavku 18. člena istega zakona, prejmejo regres v višini in na način, določen s kolektivnimi pogodbami, vendar najmanj 102.000 tolarjev in največ 70% povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Vse manj je namreč prednosti, ki jih imajo našteti zaposleni v primerjavi z zaposlenimi v gospodarstvu. Plače niso višje, služba pa postaja tudi zanje vse bolj nestabilna in stanje se bo s sprejemom zakona o javnih uslužbencih še bistveno poslabšalo.
Vse to so razlogi, da v naši poslanski skupini prevladuje stališče, da se tudi višina izplačanega regresa izenači s tistimi v gospodarstvu. Zato predlagam, da črtamo drugi odstavek 20. člena. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa Zbačnikova.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Kolega pred mano je že navedel glavne razloge, zaradi katerih smo po temeljiti razpravi na odboru člani odbora potrdili, da se drugi odstavek 20. člena črta, ker smo po vseh teh razpravah in diskusijah menili, da se vnaša neenakopraven odnos do zaposlenih, ker se jim ne zagotavlja niti v zakonu določenega regresa. Zato menimo, da je potrebno ta odstavek črtati. Prosim kolege poslance, da podprete amandma odbora. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Kolegice poslanke in kolegi poslanci, s strani vlade želi spregovoriti državni sekretar, gospod Milan Cvikl. Ker ni pooblaščen, predlagam, da mu damo besedo, in prosim, da to potrdimo z glasovanjem. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za to, da damo besedo državnemu sekretarju Cviklu? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Gospod državni sekretar, izvolite.

MILAN M. CVIKL: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Rad bi samo cenjeni državni zbor obvestil o poteku pogajanj s sindikati negospodarstva o drugem odstavku 20. člena na podlagi podpisanega dogovora in, seveda, upoštevaje nekatere argumente, ki so bili tu prezentirani, je vendarle potrebno povedati dvoje.
Ko smo pripravljali državni proračun, smo za leto 1999, upoštevaje regres, ki je bil izplačan v letu 1998 v višini dveh izhodiščnih plač ali približno 85.000 tolarjev, in upoštevaje inflacijska gibanja, ki so bila predvidena za leto 1999, predvidevali izplačilo regresa za vse zaposlene v višini 91.900 tolarjev. Od začetka marca potekajo pogajanja s sindikati, kjer je bil osnovno izhodišče, s katerim je vlada začela pogajanja, da je potrebno uokviriti izplačila za regres v okviru državnega proračuna, ker je sicer potrebno glede na določila zakona o izvrševanju proračuna narediti rebalans državnega proračuna, če bi sredstva regresa šla prek v državnem proračunu določenih sredstev. Zato smo seveda v pogajanjih že dosegli določene pomembne korake, predvsem v zbliževanju dveh stališč, skrajnih stališč, kjer so na eni strani sindikati začeli v bistvu seveda z regresom v višinah prek 102.000 in v končni varianti sindikati v bistvu predlagajo 98.000 tolarjev, izplačano v dveh delih, pri tem pa da je vlada že v vmesnih pogajanjih predlagala, da za tiste delavce v državni upravi in v javnih zavodih, katera plača je nižja od 110.000, tistim pa se predlaga izplačilo regresa v tem znesku 102.000.
Vlada trenutno predlaga sindikatom, upoštevaje zakon, državni proračun, zakon o izvrševanju proračuna, izplačilo v višini 95.000 v dveh delih, prvo izplačilo v višini 75.000, 5. junija, kar bi bilo za državne organe en mesec pred predvidenim rokom v kolektivnih pogodbah, medtem ko za ostale sindikate negospodrske dejavnosti, ostale panožne pogodbe bi to bilo v skladu s predvidenim rokom. Za drugi del pa predlagamo izplačilo 5. januarja, zato da bi seveda hkrati ob plači za december leta 1999, ki se bo izplačala iz proračuna leta 2000, to delamo sedaj že dve leti, izplača tudi ta razlika do regresa. Pri tem pa, kot sem poudaril, vlada predlaga, da se za ostale zaposlene, ne tiste, ki imajo seveda plačo v višini, ki je nižja od 110.000 v zadnjih treh mesecev pred mesecem junijem, da se pa ta seveda izplača v višini 102.000, ravno tako v dveh delih.
Poudariti je treba, da ta pogajanja tudi potekajo že v določeni meri kot podlaga za pripravo proračuna 2000, ker seveda so sindikati že na teh pogajanjih postavili nekatera vprašanja o povečevanju izhodiščne plače in seveda mi kot vlada pravimo, da bo se o tem možno pogajati ob pripravi proračuna za leto 2000.
Tako, da želim obvestiti cenjeni državni zbor, da seveda potekajo zelo, kot lahko iz medijev poročate, intenzivna pogajanja, kjer so trenutno stališča narazen za 3.000 tolarjev po regresu, ali pa bi rekel po posamezniku. Osnovno vprašanje, ki se tukaj vzpostavlja, je vprašanje izplačila oziroma te delitve te skupne mase. To, da se o tem pogovarjamo tako intenzivno, je pa seveda posledica tega, da bo v letošnjem letu v poletnih mesecih zaradi uvedbe novega davka na dodano vrednost prišlo do določenih likvidnostnih problemov v izvrševanju državnega proračuna in zato, da bi se lahko vse ostale aktivnosti državnega proračuna, zakonske obveznosti, zakonske obveznosti izvrševale, seveda predlagamo, da je na ta način tudi določeno izplačilo regresa v letu 1999.
Sprejem amadmaja, katerega je vlada seveda zavrnila, bi pomenil, da pogajanje s sindikati v bistvu pravzaprav ni rodilo nobenega smisla, pomenilo pa bi, da bi približno za milijardo pa pol do tri milijarde, odvisno od tega, kaj se zgodi po prvem odstavku 20. člena, bilo potrebno povečati sredstva za plače. Seveda to pomeni neminovno regres, pardon rebalans državnega proračuna v letu 1999, kar pa seveda že pri znanih težavah na strani prihodkov pomeni poseganje in, bi rekel, kar precejšnjo diskusijo o proračunu in proračunskih postavkah leta 1999, vključil tudi nekatere zakone, ki so na tej seji državnega zbora. Mislim na poplave. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Še damo besedo... Proceduralno? Prosim.

SAMO BEVK: Glede na povedano predlagam oziroma v imenu poslanske skupine zahtevam 15 minut odmora za posvetovanje pred odločanjem.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Samo toliko. Spoštovani kolega Bevk, da zaključimo splošno razpravo, potem bi tudi za danes zaključili, o členu mislim in o amandmaju. Se strinjate?

SAMO BEVK: Mislim, da ne bomo tako hitro zaključili splošne razprave. Poleg tega je ura 18.00 in predlagam, da nadaljujemo jutri ob 10.00 uri.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Želi kdo razpravljati o tem členu in o amandmaju? Torej proceduralno je tako, da zaključujemo danes zasedanje, prekinjamo to točko dnevnega reda.
Dovolite še obvestilo. Jutri nadaljujemo ob 10.00 uri in sicer s 3. točko dnevnega reda, to je obravnava državnega programa za prevzem pravnega reda Evropske unije do konca leta 2002. Zbor bo nato prešel na obravnavo danes prekinjene 30. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o minimalni plači in načinu usklajevanja plač in regresov za letni dopust. Če bo komisija za lokalno samoupravo danes pripravila 9. točko dnevnega reda, bomo jutri nadaljevali obravnavo predloga zakona o rudarstvu. Zbor bo nato prešel na obravnavo 23. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o odpisu odloženih davkov in prispevkov ter nato na 29. točko dnevnega reda, nato 31. in po vrstnem redu dalje. In še gospa Zbačnikova ima eno obvestilo.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat prosim malo posluha. Namreč člani odbora so me obvestili, da niso dobili obvestila, čeprav je včeraj pod zelo nujno šlo obvestilo, da je jutri zjutraj ob pol devetih izredna seja odbora za delo, družino in socialno politiko zaradi kemičnega orožja in kemikalije. Sedaj ne vem, kje se je zataknilo, bom preverila jutri zjutraj, kajti včeraj popoldan je šlo pod nujno, danes, kakor kaže, kolegi, niste prejeli. Prosim vas, jutri ob pol devetih je seja odbora v običajnih prostorih. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Zaključujem zasedanje.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 22. APRILA 1999 OB 18.01 URI.)

Zadnja sprememba: 06/22/1999
Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej