Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik Državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.10 uri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 5. seje Državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Peter Hrastelj, Miroslav Luci, Janez Kramberger, Zmago Jelinčič, Feri Horvat, Roberto Battelli, Alojz Peterle, Jelko Kacin, Ivan Božič, Branko Kelemina po 14.00 uri, Ciril Pucko, Jožef Zimšek, Zoran Lešnik, Franc Čebulj, Janez Janša, Borut Pahor za dopoldanski del seje, Franc Pukšič do 11.00 ure, Štefan Klinc - je tukaj. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! (52 prisotnih.) Tako je zbor sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem vabil predstavnike Vlade Republike Slovenije ter vse lepo pozdravljam. Današnje zasedanje zbora bomo pričeli z nadaljevanjem včeraj prekinjene 19. točke dnevnega reda, to je Predloga zakona o telekomunikacijah. Za tem bomo prešli na obravnavo 20. in 21. točke dnevnega reda, to sta Predlog zakona o poštnih storitvah in Predlog zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih. Nato bo zbor pred obravnavo 22. točke dnevnega reda, to je Predloga zakona o varnosti v cestnem prometu, obravnaval 15. točko, to je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških. Gre za povezavo teh dveh zakonov. Sejo bo zbor nato nadaljeval z obravnavo 23. točke dnevnega reda ter po dnevnem redu naprej.
Prehajamo na 19. TOČKO. Upam, da smo končali razpravo o 67. členu in o amandmajih k temu členu. Želi kdo besedo? Gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala. Gospod predsedujoči, nismo končali razprave. Jaz sem vzel pol ure odmora zaradi tega, ker je nastala tu neka zmeda in sem si moral te stvari razjasniti. Ne vem, če so si razjasnili te zadeve tudi kolegi. Na vsak način prihaja pri teh dveh dokumentih, ki sem jih tu imel, to je pravzaprav, prvi je fotokopija Uradnega lista in drugi je naknadno napisan sklep vlade. Prihaja do nejasnosti. Da bom bolj precizen, do nejasnosti bo prišlo ali pa za koga do jasnosti, če bomo to vkomponirali s tem amandmajem k 67. členu v zakon. Sicer pa se zavedam, da večina lahko izglasuje karkoli. Moram pa opozoriti na neke stvari.
V Sloveniji se je zgodilo to, da je mobilno telefonijo pravzaprav prevzela nenacionalna korporacija. Kam to vodi, si lahko predstavljate. Mi nismo Združene države Amerike. Lahko da ima kdo kaj od tega, ampak to ni način za upravljanje enega tako važnega segmenta telekomunikacij, ki bo jasno v naslednjih letih doživel še nesluten razvoj.
Kot opozicijski poslanec, tudi kot državljan, težim za tem, da bi to bilo v nacionalni domeni. Zaradi tega, da bi se k temu zavaroval bom predlagal dopolnilni sklep po sprejetju teh amandmajev in od vaše dobre volje bo odvisno, ali bo ta dopolnilni sklep sprejet. Dopolnilni sklep bo pa glasil na to, da mora vlada po sprejetju tega zakona v nekem določenem času razpisati ponovno koncesijo, kar se mi zdi, da je edino pravilno. Začnimo torej zadevo na novo. Mislim, da ste vsi dobronamerni in dobromisleči s tem soglasni. Tako upam. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Hvalica. Želi še kdo besedo? Gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Lep pozdrav. Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Zanimivo je, da ta tretji amandma, o katerem je toliko govora, ni predlagala vlada, ampak ga je predlagala poslanska skupina LDS z neke vrste potrdilom Odbora za infrastrukturo in okolje. Ta amandma sta podprli koalicijski stranki LDS, skupaj z Ljudsko stranko. Vemo pa, da sta ta amandma vseskozi forsirala gospod Anderlič in tudi gospod Bavčar kot predstavnika LDS oziroma vodilne stranke v prejšnji vladi. Poglejte, 67. člen oziroma amandma k njemu v dodatku k temu zakonu, ki ga je predlagala vlada, je jasen. Pravi, da naj se doda dikcija v skladu s predpisi. Nekomu očitno to ni bilo dovolj in je dodatno, tako kot sem povedal, predlagal še na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije. Vlada je zakon postavila tako, kot je po moji oceni mislila, da je edino prav. Se pravi, da tisti predpisi, ki so takrat veljali, veljajo tudi sedaj. Vendar nekomu to ni bilo dovolj in se je želel pokriti še z določenimi sklepi Vlade Republike Slovenije. Državni sekretar in pa tudi poslanci smo opozorili na te različne sklepe vlade in v izogib temu, da ne bi prišlo do spodbijanja zakona na Ustavnem sodišču, pa tudi v izogib temu, da so pritožbe, tako ustavna pritožba kot vsaj dve pritožbi na Vrhovnem sodišču. Tiste, ki nam morajo dati misliti, da mogoče pri teh stvareh ni šlo vse vredu, poslanska skupina SKD ne bo podprla tega tretjega amandmaja, ampak pač besedilo tako, kot je predlagala Vlada Republike Slovenije. Tukaj ne bom govoril o ozadju, kako je do tega prišlo, mislim pa, da če nam je do tega, da razbijemo monopol, da razbijemo pravico enih pred drugimi, je smiselno, da se tega amandmaja ne sprejme. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi nihče.)
Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanja amandmajev k 67. členu. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Glasujemo o drugem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko dva sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju številka tri. Ugotovimo sklepčnost! Prosim. Gre za obrazložitev glasu verjetno.
Gospod Hvalica. Prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Glasoval bom proti iz razlogov, ki sem jih prej navedel, ker s tem bi prav zadevo, bi rekel, naredili transparentno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Še kdo? (Nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju 4. Ugotovimo sklepčnost! (41 poslancev.) Ponavljamo glasovanje prisotnosti, prosim. Ugotovimo sklepčnost! (56 poslancev.)
Kdo je za? (7 poslancev.) Je kdo proti? (45 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka 5. Ugotovimo sklepčnost! (51 poslancev.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka 6. Ugotovimo sklepčnost! (58 poslancev.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka 7. Ugotovimo sklepčnost! (59 poslancev.)
Kdo je za? (11 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Sprašujem predstavnika Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve ali je potrebno zaradi izglasovanih amandmajev, da se sestane matično delovno telo, če je porušeno razmerje, oziroma, da vlada... Želite besedo, gospod Baškovič? (Ne.) Če je potrebno naj vlada pripravi uskladitvene amandmaje.
MILAN BAŠKOVIČ: Glede na iztek sprejemanja amandmajev v primerjavi z ostalim tekstom, ki ni v zvezi z amandmaji ugotavljamo, da je zakon nekonsistenten v dveh členih.
Namreč po prvotni koncepciji zakona naj bi bilo državno lastništvo in lokacijske infrastrukture temelj celotnega urejanja teh zadev, vendar se je tekom druge obravnave koncept spremenil tako, da je glede graditve in upravljanja javnega telekomunikacijskega omrežja prišlo do sprememb, tako da je prvotno bila predvidena koncesija. Ker je pa ta pristop opuščen, je potem prišlo do tega, da je koncesija odpadla kot možnost v 24. členu, izrecno z amandmajem k petemu odstavku, medtem ko je pa v enaki povezavi ostala koncesija v 25. členu, ki ni bil v drugi obravnavi amandmiram, zato ga v tretji obravnavi ni bilo mogoče popravljati. Tako da ostaja sedaj tukaj navzkrižje in odstopanje od osnovnega koncepta.
Sicer pa 25. člen tak kot je ostal iz druge obravnave tudi konceptulano ne paše več v to konstrukcijo in ga je treba potem tudi primerjati s 56. členom, pa s prehodnimi določbami, kjer bi se eventualno ta problem na drug način reševal.
To so te najbolj grobe ugotovitve in bi res bilo potrebno, da se sedaj to pregleda in da amandmaje za uskladitev. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Baškovič. Predlagam, da vlada pripravi usklajene amandmaje in potem nadaljujemo s to točko dnevnega reda, ki jo začasno prekinjam.
Prehajamo na 20. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O POŠTNIH STORITVAH. Predlog je za tretjo obravnavo pripravila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim, državni sekretar gospod Rozman.
DR. MIRO ROZMAN: Gospod podpredsednik, hvala za besedo. Glede na to, da imamo zahtevane predlagane uskladitvene amandmaje že pripravljene, predlagam, da se prvo te prebere, pa zaključimo. (Govorjenje v dvorani.) Potem gremo na zakon o poštnih storitvah.
Spoštovani predsednik, cenjene poslanke, cenjeni poslanci! Predlog zakona o poštnih storitvah, ki je pred vami pokriva pomembno področje storitvenih dejavnosti. Cilji, ki jih je Vlada Republike Slovenije, kot predlagatelj želela doseči so naslednji: omogočiti državi dejanski vpliv nad tistim delom dejavnosti, ki se mora zaradi svojega vitalnega pomena izvajati v okviru gospodarske javne službe, vendar tudi z dovolj avtonomije, da pride do veljavnosti stroka. Omogočiti mora zagotavljanje čim več poštnih storitev po tržnih zakonitostih in tako pospešiti razvoj dejavnosti.
Nadalje mora vzpostaviti pravno podlago za javno službo na področju poštnih storitev.
Javna služba na področju poštnih storitev zagotavlja poštne storitve prenosa pisem doma vsaj 1000 gramov, po načelu univerzalnosti, kar pomeni, da je storitev zagotovljena vsem uporabnikom pod enakimi pogoji. To je eno temeljnih načel Svetovne poštne zveze. To načelo pa je močno poudarjeno tudi v dokumentih Evropske unije, ki se nanašajo na bodoče bolj usklajeno urejanje sektorja poštnih storitev v državah članicah Evropske unije.
Predlog zakona nadalje ureja način izvajanja gospodarske javne službe, ki se bo izvajala v Pošti Slovenije, ki se reorganizira v javno podjetje v 6 mesecih po uveljavitvi zakona.
Naslednje zelo pomembno vprašanje so cene poštnih storitev. V zakonu je predlagano načelo ekonomičnosti upravljanja storitev, ki pomeni, da se cene oblikujejo na način, ki zagotavlja vsaj pokrivanje lastnih stroškov storitve. Izrecno pa je določen tudi način pokrivanja razlike do polne cene, kadar država Pošti Slovenije kot javnemu podjetju naloži upravljanje določene storitve po ceni, ki je nižja od ekonomske. Da pa bi preprečil prelivanje sredstev iz dejavnosti, ki je obvezna gospodarska služba v druge dejavnosti, ki jih javno podjetje tudi lahko opravlja, ima zakon izrecno določbo, ki zahteva od javnega podjetja vodenje ločene računovodske evidence za javne storitve od drugih dejavnosti.
Rad bi še opozoril na tretje poglavje zakona, ki govori o poštnih storitvah in ureja že bolj tehnična oziroma tehnološka vprašanja. Glede na to, da se bo zakon uporabljal pri upravljanju storitev poštnega prometa tako v notranjem kot mednarodnem prometu je predlagatelj pri oblikovanju tega poglavja v največji meri upošteval določila aktov svetovne poštne zveze in usmeritve Post Europe. To se nanaša tako na tajnost poštnih pošiljk, prepovedi oziroma omejitve razpolaganja s pošiljko, pogoje, ki jim mora ustrezati pošiljka, odgovornost, reklamacije in druga vprašanja.
Z upoštevanjem teh načel je predlagani zakon v skladu s predpisi Svetovne poštne zveze in s tem s predpisi drugih držav, tako da ni nepotrebne dvotirne urejenosti notranjega in mednarodnega poštnega prometa.
Dovolite mi še nekaj besed o usklajenosti predloga zakona z evropskimi direktivami, na primer Belo knjigo. Poštne storitve niso izrecno vsebovane v predpristopni strategiji. Ne glede na to pa je predlagatelj pri pripravi zakona upošteval tako regulativno ureditev sektorja poštnih storitev v evropskih državah, predvsem članicah Evropske unije, kakor tudi izhodišča bodočega urejanja poštnih storitev v Evropski uniji, ki je zajeta v Zeleni knjigi, kakor tudi pravila urejanja poštnega prometa, kakor so dogovorjena v aktih svetovne poštne zveze.
Področje poštnih storitev je ne glede na vedno nove tehnologije, ki nadomeščajo poštne storitve, še vedno izredno pomembno. Zakon, ki je pred vami, spoštovane poslanke in poslanci, pomeni temelj za solidno, na evropski način urejeno področje poštnih storitev, zato predlagam, da ga podprete. Hvala lepa za pozornost.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval tudi Odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca. Predsednik gospod Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Gospod podpredsednik, kolegice in kolegi! Odbor Državnega zbora za infrastrukturo in okolje je predlog zakona za tretjo obravnavo obravnaval na svoji 6. seji, dne 13.5.1997.
V razpravi so člani odbora namenili posebno pozornost določbi 7. člena predloga zakona o poštnih storitvah, ki ureja pristojnosti Vlade Republike Slovenije in v sklopu tega daje soglasje k pogodbam v upravnem prometu s poštno infrastrukturo k 15. členu predloga zakona, ki pogoje za upravljanje poštnih storitev veže tudi na konvencijo Svetovne poštne zveze in mednarodne predpise. Opredelitvi knjiženega in neknjiženega paketa oziroma pošiljke in obveznosti, ki iz tega izhajajo ter opredelitvam 43. in 44. člena predloga zakona, ki se nanašajo na določitev programa izdaje poštnih znamk in priložnostnih blokov ter pravice do izdajanja le-teh v skladu s sklepi Ministrstva za promet in zveze. Ker ta dva člena nista bila amandmirana v drugem branju, se je razprava o tem na to tudi zaključila. Odbor za infrastrukturo in okolje predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog zakona o poštnih storitvah skupaj s podprtimi amandmaji vlade, podprtimi amandmaji odbora preteklega sklica, podprtimi amandmaji drugih predlagateljev in predlaganimi amandmaji odbora sprejme. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam. Želi kdo besedo? (Nihče.)
Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih amandmajih. Pred seboj imate pregled vloženih amandmajev z datumom 13.5.1997. K 2. členu imamo dva amandmaja. Prvi je predlagatelj poslanska skupina Socialdemokratske stranke. Matično delovno telo ga ne podpira. Drugi pa je amandma Odbora za infrastrukturo in okolje in o njih odločamo. Želi kdo besedo? (Nihče.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (11 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko ena ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka dva. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma številka dva sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmajih k 4. členu. Imamo tri amandmaje. Prvi je poslanske skupine Socialdemokratske stranke, matični odbor ga ne podpira. Drugi je predlagatelj Odbor za infrastrukturo in okolje in tretji prav tako amandma odbora. Želi kdo besedo na te amandmaje? (Ne želi nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (11 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka dva. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka tri. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko tri sprejet.
Prehajamo k amandmajem k 5. členu. Imamo samo en amandma Odbora za infrastrukturo in okolje. Želi kdo besedo? (Ne.) Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 7. členu. Imamo dva amandmaja, prvi od Poslanske skupine Socialdemokratske stranke, matično delovno telo ga ne podpira in drugi je od Odbora za infrastrukturo in okolje. Želi kdo besedo o teh dveh amandmajih? (Ne.) Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (11 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka dva. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k trem amandmajem k 8. členu. Prvega je dala Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira, prav tako drugega podpira matično delovno telo in tretjega je dal Odbor za infrastrukturo in okolje. Želi kdo besedo o teh treh amandmajih? (Ne.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Glasujemo o drugem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Odločamo o amandmaju številka 3. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 10. členu, imamo dva amandmaja; prvega poslanske skupine SDS, matično delovno telo ga ne podpira, drugi pa je amandma Odbora za infrastrukturo in okolje. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Odločamo o teh dveh amandmajih, najprej Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o drugem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (57 poslancev.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 12. členu amandmaja, Odbora za infrastrukturo in okolje. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajam na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 poslancev.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 12. členu sprejet.
Prehajamo k 13. členu. Amandma je vložila Vlada Republike Slovenije, podpira ga matično telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 14. členu, ki ima en amandma. Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 14. členu sprejet.
Prehajamo k 15. členu. Imamo en amandma, vložila ga je Vlada Republike Slovenije, podpira ga matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (13 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo k 20. členu. Imamo en amandma, Vlada Republike Slovenije, podpira ga matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 24. členu imamo en amandma Vlade Republike Slovenije, matično delovno telo ga ne podpira. Želi kdo besedo? Prehajamo na glasovanje, Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (10 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
K 23. členu imamo en amandma. Vložil ga je Odbor za infrastrukturo in okolje. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na strani sedem imamo dva amandmaja k 38. in 39. členu. O njih ne bomo sedaj odločali. Gre zato, da se bomo o njih odločali, ko bo uskladitveni postopek s strani Sekretariata za zakonodajo oziroma vlade. Prehajamo k 36. členu. Amandma je vložila Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Nihče.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 39. členu imamo en amandma. Vložil ga je odbor. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 43. členu. Amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Je brezpredmeten, ker v drugi obravnavi ni bil amandmiran.
Prehajamo k 49. členu. Amandma Poslanske skupine Socialdemokratske stranke Slovenije. Matično delovno telo ga ne podpira. Drugi je amandma odbora. Dajem v razpravo oba amandmaja. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (17 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka dva. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmajih k 51. členu. Imamo jih kar precej, šest. Prvega je vložil Odbor za infrastrukturo in okolje, drugega prav tako, pa tudi tretjega, četrtega vlada, ki ga matično delovno telo podpira. Petega, ki ga je vložila vlada, matično delovno telo ga ne podpira in šestega, ki ga je vložila Poslanska skupina Socialdemokratske stranke, ki ga matično delovno telo ne podpira. Želi kdo razpravljati o teh amandmajih? Gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala, predsedujoči. Gospe in gospodje poslanci! O tej zadevi smo že na Odboru za infrastrukturo precej razpravljali in tudi tisti, ki so nekoč imeli svoje službe v Pošti Slovenije oziroma bivšem PTT, so med razpravo soglašali in podpirali amandma Socialdemokratov pod točko 6, ki ga imamo k 51. členu, ker nekako, če tega ne podpremo, izstopamo iz konteksta primerljivosti zakona z ostalimi evropskimi zakoni. In sicer pravi takole, "da Pošta Slovenije kot javno podjetje opravlja vse naloge in zadeve, ki po konvenciji Svetovne poštne zveze zadevajo poštne uprave". Da bom objektiven, da ne bi rekli, da enostransko predstavljam - precej razprave je predvsem okrog tega, ali je Pošta Slovenije tudi poštna uprava ali ne. Tu se je postavljala dilema in nekako, ko smo se s poštarji pogovarjali, pravijo, da je res, da te zadeve tako ali tako pripravi Pošta Slovenije in zadevo potem ministrstvo kot takšno normalno podpiše, tako da v bistvu, dokler ni te poštne uprave, dejansko to delo opravlja novo podjetje Pošta Slovenije. Mislim pa, da se je z reorganizacijo bivšega PTT na Telekom in na Pošto Slovenije verjetno v veliki meri preneslo ali pa nekako mislim, da celo Pošta Slovenije opravlja tudi to funkcijo poštne uprave. Zato bi predlagal, da bi ta šesti amandma, to je zadnji od Socialdemokratov, tudi podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod državni sekretar.
DR. MIRO ROZMAN: Kot smo že na Odboru za infrastrukturo pojasnili, mi vztrajamo pri prvotnem stališču, in sicer Poštna konvencija iz leta 1964 je dokaj zastarela in da je moderni evropski trend, da se regulatorne in operaterske funkcije ločujejo. Zato predlagamo, da gremo v tej smeri in da Ministrstvo za promet in zveze z uredbo določi opravila, ki jih bo sama opravljala oziroma opravila, ki jih bo v imenu ministrstva opravljala uprava pošte. Mislimo, da ne smemo pustiti izvajalcu poštnih storitev, da regulira sam svojo dejavnost. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Se opravičujem, da je potrebno ta pult dvigovati gor, pa dol, ampak državni sekretar je seveda toliko višji in večji.
Poglejte. Samo da še enkrat to pojasnim. Pri tej pristojnosti poštnih oprav po konvenciji Svetovne poštne zveze. Mislim da gre tukaj pravzaprav za eno dilemo in gre za dilemo okrog poštne uprave izdajanja znamk. Namreč piše: samo poštne uprave izdajajo znamke. In to je sedaj tista dilema katero sem prej odprl in katera je bila odprta na odboru. Lahko me predsednik odbora tudi potrdi. Skratka, okrog tega je teklo precej debate. Dilema, ali je Pošta Slovenije poštna uprava, ali ni. Strinjam se, da to v celoti ni. Vendar, po tej konvenciji bi naj imelo to možnost, torej izdajanja teh poštnih znamk. Namreč, da ne bi ministrstva obremenjevali s tem, ali bomo imeli znamko za recimo, kaj pa jaz vem, trgatev v Slovenskih Goricah, ali pa priložnostno znamko za - ko bomo razglasili, da v Sloveniji več nimamo demografsko ogroženih območij, ali pa priložnostna znamka, ko v Republiki Sloveniji na tretjem tisočletju ni več gospodinjstva brez elektrike itn. Dajmo to pristojnost nekako pustiti tej pošti, da se ne bo minister s tem ukvarjal.
Še enkrat hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod sekretar želi besedo.
DR. MIRO ROZMAN: Podobno kot pri prejšnjem amandmaju smatramo da je ravno tako v tem primeru primernejše, da je odgovorna oseba za izdajo znamk Ministrstvo za promet in zveze, ob tem, da povemo, da je izključna pravica do izdajanja poštnih znamk že prenesena na javno podjetje. Ker, recimo, čisto enostavno. Če bi vsaka banka lahko izdajala svoj denar, pa da bi se na teh denarjih podpisovali direktorji bank, ne pa guvernerji, pravzaprav mogoče je neprimerno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala za besedo. Kolegice in kolegi! Potrjujem gospodu Pukšiču, da smo o tej temi precej razpravljali na odboru. Mi smo pri glasovanju o amandmaju na 15. člen, kjer je bil predlog, da se črta dikcija - torej konvencije Svetovne poštne zveze in drugi mednarodnih predpisi nismo potrdili črtanje, to se pravi, da je v 15. členu ostala ta dikcija. Država, ministrstvo in pošta se mora po konvenciji Svetovne poštne zveze, ki ga je država Slovenija oziroma ta parlament mislim, da v letu 1993 tudi podpisal, torej se mora tudi te konvencije držati. Kar se tiče razprave okrog izdaje in pooblastil, kdo izdaja in kdo podpisuje uredbe o izdajanju poštnih znamk sem že uvodoma pojasnil, da ta člen, gre za ta dva člena, gre za 43. in 44. člen tega predloga zakona, da nista bila, oziroma 43. ni bil amandmiran v drugem branju, zato imamo tudi napisano tam, da je obravnava tega in glasovanje o tem brezpredmetno.
Zaradi tega mislim, da je tudi v končnih določbah v tem amandmaju, ki je sedaj na sporedu, da je glede na to, da smo ta amandma uvrstili, oziroma da nismo črtali konvencije v 15. členu, da ni potrebno, da ga dodajamo v enemu zadnjih členov, ne vem točno kateri je. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Bi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Se opravičujem, gospod Pukšič, replika.
FRANC PUKŠIČ: Se opravičujem, da jemljem čas, ampak mogoče bi bilo sprejemljivo za vlado, da bi Državni zbor to se pravi mi smo ... odbor, ampak sedaj je nekako šinilo, da bi Državni zbor mogoče sprejel dodatni sklep, da bi se operativne pristojnosti z poštne uprave prenesle na Pošto Slovenije, regulativne zadeve z poštne uprave pa pač ostajajo na ministrstvu.
Ne vem v koliko je to možno oziroma koliko bi bilo potrebno, da odbor o tem zaseda v toku današnjega dneva, ker to bi bilo za par stavkov, dorečemo, pa da bi potem odbor to predlagal ali je potrebno s tem dodatnim sklepom ali pa bi se dalo glasovati o tem dodatnem sklepu pa seveda vprašamo za mnenje tudi vlado, kaj o tem misli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Predsednik odbora, gospod Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Zdaj se pa že jaz opravičujem, ker je treba dvigovati. Ampak jaz sem že prej rekel, da smo v 43. členu to kar je gospod Pukšič že povedal, smo ogromno razpravljali in na odboru in pri pripravi gradiva o premlevanju problematike za razpravo na odboru in v državnem odboru, da smo seveda ugotovili, da ta člen ni bil amandmiran in da 43. člen določa, da minister predpiše pogoje za izdajo znamk in tako dalje, ne znam na pamet celega člena.
To je bila pa glavna tema razprave kakšne so naloge poštnih uprav in kaj je v bistvu poštna uprava.
Ker ne smemo, oziroma moramo ločiti poštne uprave v nekaterih drugih državah in upravo za pošto v skladu z zakonom o organizaciji ministrstev, kjer imamo upravo za telekomunikacije in seveda lahko bi analogno imeli tudi upravo za pošte, zaradi tega ker je, ker imamo napisano v enem prejšnjem členu, kjer nismo izglasovali črtanje konvencije, mislim da je po konvenciji vse jasno, razen to izdajanje poštnih znamk, ki jih imamo pa točno navedeno, način izdajanja v 43. in 44. členu tega zakona. In mislim, da ni potreben noben dodaten sklep.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Hvala.
Ker ni razprave, prehajamo na glasovanje o amandmajih. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številka ena sprejet.
Glasujemo o drugem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma številka tri. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka štiri. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številka pet. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (6 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka šest. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sprašujem predstavnika sekretariata za zakonodajo, ali je prišlo do neskladja glede na sprejete amandmaje?
Prosim, gospod Baškovič.
MILAN BAŠKOVIČ: Po sprejemanju zakona in amandmajev v tej tretji fazi ugotavljamo, da je prišlo do neskladja oziroma do nekonsistentnosti znotraj zakona, ker je bil sprejet amandma k 23. členu, ki zožuje oziroma definira način vročanja in posebej uveljavlja pojem knjiženimi pošiljkami. Se pravi, to je posebna kategorija, ki mora biti dokazno vročena, ki naj bi bil s tem amandmajem šele ta pojem precizno opredeljen. Se pravi, izključuje pa običajne pošiljke v drugih odnosih. V amandmaju k 39. členu, ki govori o odškodnini za izgubo pošiljk, je ostala rešitev, ki ne rešpektira te rešitve v drugem odstavku 23. člena in se ne nanaša samo na knjižene pošiljke, ki se dokazno sprejemajo in tudi vročajo. Bil je namen, da se potem tudi odškodnina ravna po tej posebni kategoriji knjižnih pošiljk. V prvem delu 38. in 39. člena je potem ostal tekst, ki se nanaša na vse pošiljke in ne razlikuje teh dveh kategorij. Prišlo je do neskladja in je treba potem to z amandmajem rešiti, tako da se postavi odgovornost glede na te kategorije drugače kot sedaj nekonsistentno postavlja glede na amandmaje v drugi in tretji obravnavi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Baškovič. Glede na sprejete amandmaje in ker je s tem porušena medsebojna skladnost odločb zakona predlagam, da to točko prekinemo, da se pripravijo uskladitveni amandmaji.
Prehajamo na 21. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O STROKOVNIH IN ZNANSTVENIH NASLOVIH - PRVA OBRAVNAVA. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Besedo dajem gospodu dr. Zgagi, državnemu sekretarju.
DR. PAVLE ZGAGA: Gospod podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Pred vami je kratek, vendar pomemben zakon oziroma njegov osnutek, ki ureja podeljevanje naslovov po pridobljeni visokošolski izobrazbi. Gre za tisti akt podeljevanja naslovov, ki se tradicionalno veže na univerze in njim ekvivaletne visokošolske institucije.
Če se ozremo na dolgo zgodovino visokošolskega izobraževanja in pa na različne izobraževalne sisteme v Evropi in v svetu bomo na tem področju opazili pravzaprav zelo velike razlike v poimenovanju tistega, kar univerze s svojimi diplomami diplomantom izročajo. Te razlike so včasih tako velike, da povzročajo v neinformirani javnosti tudi določeno začudenje, saj se, recimo, isti naslov, ki v eni državi pomeni pridobitev podiplomske stopnje, ista beseda se v drugi lahko pojavi kot označitev dodiplomske stopnje. Vendar v tem ne vidimo v sodobni Evropi nobenega večjega problema. Nasprotno. Nacionalni sistemi se pri tem zgledujejo po svojih tradicijah, po svojem jeziku in značilnostih svojega jezika, predvsem pa se poskušajo poenotiti v nečem drugem.
Kot splošno načelo velja, da se strokovni naslovi, to so dodiplomski naslovi, podeljujejo po minimalno treh letih izobraževanja na visokošolskih ustanovah oziroma univerzah. Znanstveni naslovi pa pod ustreznimi pogoji po podiplomskem izobraževanju.
To področje je pri nas ta trenutek zakonsko urejeno dokaj problematično, kar je posledica pravne neurejenosti vse nekako od 70-ih let. Lahko bi morda celo rekli, da je nekdanja federacija v neki točki začela razpadati prav na področju strokovnih naslovov, saj ji med njenimi takratnimi republikami ni in ni uspelo oblikovati skupnega stališča do nekaterih povsem strokovnih vprašanj s tega področja. Zaradi tega smo v Sloveniji toliko bolj potrebovali zaokrožen sistem urejevanja teh naslovov, ki pa ga ni bilo mogoče dokončno izdelati, preden niso bili opravljeni določeni posli, določene naloge iz prehodnih določb zakona o visokem šolstvu. Predvsem gre za preoblikovanje in sprejem novih programov po definiciji zakona iz leta 1993. Zakon o naslovih, ki ga imate pred seboj, se je v strokovnih krogih, to je z obema univerzama, pričel oblikovati in usklajevati leta 1992 vzporedno s pripravo zakona o visokem šolstvu. Na pobudo univerz smo potem to delo prekinili toliko časa, da so bili pripravljeni novi izobraževalni programi, zdaj pa je - 1995 je bil s sodelovanjem univerz in Sveta za visoko šolstvo oblikovan strokovni predlog in od januarja lani je tu v parlamentu. Bistvene točke v rešitvi, na katere bi želel opozoriti, so predvsem naslednje: z novo zakonodajo v visokem šolstvu je tudi Slovenija dobila tako imenovan dualni sistem visokošolskega izobraževanja, ki je značilen za največji del Evrope. Ta dualni sistem pomeni, da imamo v visokem šolstvu temeljne raziskovalne študijske programe. Te imenujemo univerzitetne; in pa aplikativne, bolj vezane na prakso, te imenujemo strokovne. Med programi je razlika tudi v trajanju. Strokovni večinoma in po pravilu trajajo 3 leta na dodiplomski stopnji, univerzitetni pa večinoma in po pravilu 4 leta. Iz teh značilnosti v povezavi s sorodnimi sistemi v Evropi je izpeljan način oblikovanja strokovnih in znanstvenih naslovov. Izraz strokovni naslov v slovenščini pomeni naslov, ki ga diplomant določenega študijskega programa pridobi potem, ko je opravil vse obveznosti, in sicer za dodiplomski študij, pa tudi za specializacijo. Specializacija je namreč podiplomski študij, vendar ni znanstveno usmerjen. Znanstveni naslov pa je v naši terminologiji izraz, ki označuje podiplomsko znanstveno izobraževanje, torej tisto, kar poteka praviloma v naši tradiciji skozi magistrski in doktorski študij. Tu je potrebno morda opozoriti še na dejstvo, da z zakonom neposredno reguliramo naslove, ki pa jim univerze glede na posebnosti študijskih programov dodajajo še ustrezna področja. Tako bo zakon npr. določil, da bo nekdo, ki študira matematiko, po končanem študiju pridobil naslov diplomirani in ta naslov sam po sebi po zakonu nekaj pomeni, seveda fakulteta pa dodaja zraven besedo "matematike", diplomirani matematik ali pa, če študira ekonomijo, diplomirani ekonomist ipd. To pomeni, da z zakonom obvezujemo visokošolske institucije, univerze, da v določenem roku po sprejemu tega zakona skladno s študijskimi programi, ki so javno veljavni pripravijo natančen seznam naslovov, ki jih bomo pač pri nas po novem podeljevali.
Posebej bi moral opozoriti še na to, da se nam je s tem zakonom v resnici že mudilo, kajti prvi diplomanti tako imenovanih novih visokošolskih strokovnih programov so že diplomirali, tisti najbolj pridni. Ta trenutek jim univerze oziroma fakultete podeljujejo potrdila o tem, da so si pridobili stopnjo izobrazbe, žal pa jim ne morejo podeliti tiste lepše diplome, v kateri bo tudi naslov. Vsekakor je na tem področju dosedanji strokovni konsenz bil dovolj visok, tako da upamo, da bodo v tem letu univerze, če bo ta zakon normalno proceduro opravil in bo z vaše strani sprejet, lahko podelile prvim generacijam tudi že nove diplome. Toliko za uvod in hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod sekretar. Predlog zakona je obravnaval tudi Odbor za kulturo, šolstvo in šport kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu. Predsednik gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa za besedo. Odbor za kulturo, šolstvo in šport se je na svoji 3. seji 3.4.1997 seznanil s predlogom navedenega zakona, s poročilom Odbora za kulturo, šolstvo in šport z dne 9.4.1996, z mnenjem Komisije Državnega sveta za negospodarske dejavnosti z dne 3.4.1996, z mnenjem Sekretariata Državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve z dne 22.3.1996, dopisom Ministrstva za šolstvo in šport z dne 30.4.1996 naslovljenega bivšemu predsedniku odbora, ter dopisom Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije z dne 4.7.1996.
Člani odbora so menili, da ponovna razprava o predlogu zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih - prva obravnava ni potrebna in so soglasno potrdili odločitve odbora, razvidne iz poročila z dne 9.4.1996. Strinjali so se tudi s predlogom resornega ministrstva, da se v poročilo na koncu petega odstavka, ki govori o mnenju Univerze v Ljubljani črta odvisni stavek: "ki sodijo na raven srednjega izobraževanja". Popravek je potreben zaradi netočnosti zapisa. Višje strokovno izobraževanje namreč ne sodi na raven srednjega izobraževanja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod predsednik. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Moge, poslanska skupina LDS.
RUDOLF MOGE: Predsedujoči, lepa hvala za besedo. V Liberalni demokraciji menimo, da je ta zakon zelo potreben, saj smo zakon o visokem šolstvu sprejeli leta 1993 in diplomanti, ki trenutno končujejo po novosprejetih študijskih programih, nimajo sedaj ustreznega naslova. Ni pa za to kriva, ko tolikokrat pravimo, vlada, ampak je za to kriv parlament, da tega zakona še nimamo, saj je vlada že januarja 1996 ta zakon predložila, ta novi parlament ga pa sedaj po dobrem letu in še nekaj mesecih komaj obravnava. V Liberalni demokraciji Slovenije bomo podpirali sprejetje tega zakona in zdi se nam tudi umestno, da podpremo stališče Odbora za kulturo, šolstvo in šport. Je pa nastalo nekaj dilem. Povedal bom, katere ne bomo podprli, če bi se slučajno v stališčih pojavili, in katere bomo podprli. Prva stvar je ta, da bi strokovne oziroma znanstvene naslove vpisovali v osebne izkaznice in podobne dokumente. Mi zastopamo stališče, da tega ne bomo podprli zaradi tega, ker take rešitve v Evropi praktično ni. Res je v Avstriji, ampak je posledica stare zakonodaje. Moderni pogled opozarja, da gre v takem primeru tudi za elemente diskriminacije. Kot primer - policaj bo legitimiral enkrat doktorja, drugič pa "desetega brata". Kako bo reagiral v vsakem primeru, ne moremo vnaprej povedati. Za identifikacijske dokumente je pomembno le po mojem mnenju oziroma po mnenju Liberalne demokracije, da se identificiraš, vsi drugi znaki in posebnosti za uradni postopek legitimiranja niso potrebni. Lahko so pa celo diskriminativni. Ko moram dokazovati izobrazbo, pa uporabljam spričevalo, diplomo, ne pa potnega lista. Na domačem zvoncu, na vizitki, v časopisnem intervjuju ipd. pa lahko naslov mirno uporabljam le, če je zaslužen.
Druga stvar, ki ji bomo nasprotovali, je tudi, če bi kdo vložil stališče, da je v zakonu potrebno črtati vzporednice za ženski spol. V tem zakonu imamo namreč naziv doktor, doktorica, magister, magistrica, diplomirani inženir, diplomirana inženirka. Pripomniti moramo, da ima tako rešitev vsa civilizirana Evropa, katere jezik pozna razliko med samostalniki ženskega in moškega spola. Končno pa je več kot polovica študentk žensk. Mislimo tudi, da te težave, ki so se pojavile glede zdravniške specializacije in ki naj bi bile v koliziji z zakonom, se da urediti. Treba je tudi pogledati, kako je s predlogom zakona o zdravnikih, ki je v proceduri. Zdi se mi tudi, da ne bomo podprli, če bi kdo podal predlog, da bi morali črtati strokovni naslov profesor za diplomante pedagoških programov. Zakaj ne? Poglejte! Nekdaj so diplomanti pedagoških programov dokončali izobraževanje v srednji šoli - poznate učiteljišče - kjer je dobil naziv profesor, potem na višješolskih programih, kjer je dobil naziv predmetni učitelj in pa na visokih programih, kjer je dobil naziv profesorja in potem poučeval po srednjih šolah. Zdajšnja zakonodaja je taka, da učiteljišč nimamo več, višjih šol za izobraževanje tudi nimamo, vsi, ki delajo v izobraževalnem procesu, imajo torej visokošolsko izobrazbo in je naziv profesor ravno tako umeven, kot je npr. umeven, da zdravnika naslavljamo z doktor. Zdravnikom ukiniti doktor bi pomenilo isto kot delavcem vzgoje in izobraževanja ukiniti naslov profesor.
Tukaj bi povedal še to, da je včasih v razgovorih prišlo do tega, da bi s tem zakonom morali tudi urediti naslove za srednje šole. Povedati je treba, da tisti, ki bodo končali srednje šole ne dobijo naslov, ampak dobijo naziv in da ta poklicni naziv mora biti skladen z nomenklaturo poklica, to pa ne sodi v Ministrstvo za šolstvo, ampak sodi v Ministrstvo za delo.
V Liberalni demokraciji bomo pa za dve stvari. Prvič, da se uvede naslov magister umetnosti. Zdi se mi, da je amandma dober oziroma stališče dobro. Vložil ga je gospod Mežan. Obrazložitev pa ni ravno taka, kot bi si jo želel, ampak ne morem pomagati. To stališče gospoda Mežana bomo podprli. In drugič, podprli bomo tudi, da se vgradijo kazenske sankcije, če za nič drugega, vsaj v imenu pravičnosti. Pravijo, da zgledi vlečejo, ali pa po latinsko eksempla trahund in naš predsednik Državnega zbora, gospod Janez Podobnik vedno uporablja svoj naslov v skladu s tem kako mu je bil podeljen. Vedno piše Janez Podobnik, dr. med., nikoli pa dr. Janez Podobnik. Če predsednik Državnega zbora dosledno to uporablja, bo to tudi vzgled, po katerem naj se zgledujejo tudi drugi, ne samo poslanci. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še katera poslanska skupina besedo? Gospod Rejc, poslanska skupina Slovenski krščanski demokrati.
IZIDOR REJC: Gospod podpredsednik, gospe in gospodje! Mi podpiramo sprejem tega zakona. Zdi se mi, da se že predolgo časa zadržuje v Državnem zboru in razlogi bi lahko bili, da se ga pospeši. Namreč zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih naj uredi tudi našo celovito podobo, slovensko, notranjo in zunanjo in menim, da to tudi pomeni eno ureditev, eno samozavest in s te strani menim, da je potrebno v naslednjih fazah pospešiti. Ni prijetno, ko prihajajo mladi diplomanti in z nekimi potrdili odhajajo domov in čakajo kdaj jih bo doletela tista odločilna čast, da bodo le sprejeli diplomo, ki jo bodo lahko prefotokopirali in tako naprej. Tudi osebno vem kako je bilo v preteklih časih, vendar tedaj so bili izgovori kot češ, ta naša bivša država tega še ni uredila, bomo počakali. V našem primeru, ko imamo mlado državo pa menim, da se take stvari čisto abecedne in res čimprej in takoj za sprejeti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Rejc. Še kdo iz poslanskih skupin? (Ne želi.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? Gospod Demšar, potem gospod Mežan.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Lep pozdrav! Poslanke in poslanci! S tem zakonom v celoti soglašam, da bi ga bilo treba čimprej dodelati. Imam pa še en konkreten predlog, ki pa, ne vem ali boste navdušeni nad njim ali ne. Mislim pa, da bi se spodobilo.
Vsakdo, ne govorim o strokovnih nazivih, govorim o znanstvenih nazivih, da bi vsakdo, ki doseže znanstveni naziv ima pravico in tisti, ki izgovarja to ime, tudi dolžnost, da ga tako titulira. Kar pomeni, sam pogrešam tako v javnih medijih kot tudi tu, da tisti, ki ima naziv doktorja, je prav, da se mu reče doktor in ime in priimek naprej in da bi potem tudi v tekstih, kjerkoli se to pojavlja, da bi bilo to zapisano. Zdi se mi, da vsakemu, ki znanstveni naziv doseže tudi pritiče ta čast in mislim, da bi se s tem pokazali tudi eno urejenost.
Zato predlagam, tu imam sedaj samo skiciran tekst, predlagam, da naj predlagatelj za naslednjo drugo branje vključi tudi obveznost govorca ali pisca imena in priimka za tistega, ki je dosegel znanstveni naslov, da se redno piše ali pove tudi tak naslov, v pisanju pa se uporabljajo okrajšave kot so v običaju. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Mežan ima besedo.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Mislil sem biti malo daljši, pa bom zelo kratek. Gospod Moge je že omenil tudi moj dopolnjevalni predlog in ga tudi podpirajo. Povedal bi samo to, da je ta dopolnjevalni predlog prišel iz Akademije za likovno umetnost. Ta Akademija za likovno umetnost kar na dolgo razlaga oziroma utemeljuje ta svoj predlog in mislim, da je ta predlog treba upoštevati pri pripravi zakona za drugo branje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo dajem gospe dr. Vencljovi.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Pozdravljeni in lep dan želim. Tudi sama se strinjam z vsemi, ki so rekli, da je ta zakon nujen in potreben. Mislim pa, da že pri dosedanjem operiranju z nazivi grešimo, saj konkretno lahko rečem, kar v mojem primeru, napišem Helena dr. Hren-Vencelj. Torej, tudi v naši hiši se te stvari bolj hecno dogajajo.
Mislim pa, da prav vprašanje oziroma naslov specialist, ki je strokovni naziv, ki ga predlaga sedaj vlada po tem zakonu in pa specialist, ki ga opredeljuje zakonodaja, ki ureja področje medicine, stomatologije in pa veterine, drugače opredeljen in morda bi za drugo branje oziroma za naslednje razprave veljalo nekoliko razmisliti kako bi te stvari razlikovali, kajti specializacija na področju medicine, stomatologije, veterine in pa farmacije predstavlja čisto nekaj drugega kot pa strokovni naziv po tem zakonu. V bistvu pomeni licenco za delo povezano z dolgoletno štiri ali petletno izobrazbo in pa s hudim rigorozom.
Zanima me pa ali je bilo oziroma ko so pripravljali te strokovne in znanstvene nazive oziroma zakon o njih, ali smo razmišljali o tem, da bomo po teh predlogih lahko zadostili kriterijem za medsebojno priznavanje diplom in pa stopenj kvalifikacij Evropske zveze. Osebno tudi menim, da je to razlikovanje med univerzitetnim študijem in pa študijem na visokih strokovnih šolah nekoliko, bi rekla, predimenzionirano, da bi napisali spet univerzitetni tak ali tak ali pa strokovna šola. Mislim, da bi se dalo morda to na bolj, bi rekla bolj mehak način urediti. Hvala za pozornost.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Moge.
RUDOLF MOGE: Predsedujoči, hvala lepa za besedo. To, kar je govorila dr. Hren-Vencljeva ima dosti soli v sebi, zato sem predlagal tudi dopolnjevalno stališče, da naj bi predlagatelj za drugo obravnavo prav te dileme še podrobneje razčistil in vas prosim, da vas ne bi s tem moril, saj ste ga dobili na klop, da bi potem to stališče, tudi ko bomo odločali podprli.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Ne želi nihče več? Zaključujemo razpravo. Prehajamo na odločanje o stališčih in sklepih odbora. Trenutek, počakamo še gospoda Demšarja, sicer pa lahko razpravljamo o stališčih. Dobili ste jih z datumom 9.4.1996, dopolnjevalna stališča gospoda Mežana in pa dopolnjevalna stališča gospoda Rudija Mogeta. Počakajmo še, da pride gospod Demšar. Sicer pa lahko začnemo razpravo o teh materialih, ki jih imamo pred sabo. Želi kdo besedo? Dr. Zgaga, prosim, državni sekretar.
DR. PAVLE ZGAGA: Hvala za besedo. Morda za ta kratek premor dve, tri informacije, ki vam bodo pomagale pri nadaljnjem delu. Eno od njih je lahko tudi ta. Slovenija je prejšnji mesec podpisala novo evropsko konvencijo o medsebojnem priznavanju visokošolskih kvalifikacij, ki jo boste, gospe poslanke in gospodje poslanci upam, da v kratkem dobili na svoje klopi in morda takrat lahko podrobneje pogledamo, koliko lažje nam v resnci bo tudi na tem področju.
Druga zadeva je ta, ki se tiče specializacije. Morda povsem na kratko. S tem smo se strokovno ukvarjali. Ta zakon, ki ga imate pred seboj, da bi bil pravno kompatibilen s tujimi sistemi in seveda z našo ureditvijo, govori o podeljevanju naslovov na visokošolskih institucijah. V vseh sistemih po svetu je znano, da se določene kvalifikacije pridobijo tudi od državnih organov, če še hočete, recimo v vojski ali pa v medicini in na podobnih poklicih. Zdaj te stvari je mogoče tako urediti, vendar morajo biti sistemsko ločeni. Ministrstvo za zdravstvo recimo ne more podeljevati specializacije, ki bi imela isti status, kot to počne Univerza v Ljubljani; ali pa Ministrstvo za šolstvo; strokovni izpit učiteljem ni isto kot seveda z univerze. Z zakonom o zdravnikih, ki je tu nekje na vaših klopeh smo poskušali znotraj vlade najti strokovno rešitev, ki bi presegla tudi to vprašanje. Kar se tiče predloga z mag. umetnosti, mag. artium mi bi sami po vsej verjetnosti vklopili ta predlog v material, vendar je prišel kasneje potem ko je bil zakon že tu v vaši klopi, vendar tu podpiramo. Opozoril bi pa le v toliko, da ne bi bilo morda pregledov, da se izraz mag. artium v mnogih evropskih državah uporablja kot dodiplomski naslov, recimo v sosednji Avstriji. Mag. artium je dodiplomski naslov in se bo pri nas po vsej verjetnosti, če bo recimo z likovnega področja moral prevesti z akademski slikar, ne pa z magister slikarstva recimo. Tako, da bo pri teh stvareh treba več pozornosti v drugi fazi.
Morda še to. Pri predlogu v zvezi z obveznostmi tituliranja. Mi smo neko tovrstno zamisel že imeli v predhodnih strokovnih razpravah. V Evropi ne poznamo zakonodaje, ki bi to regulirala tako natančno, predvsem seveda ne bi znali odgovoriti na vprašanje, kako bi zagotovili, da bi se to v praksi v resnici dogajalo. Skratka, problem je relativno kompleksen, lahko se to še enkrat preveri, lahko tudi še enkrat z rešitvami, ki so zunaj, ampak po naših informacijah tovrstne stroge opredelitve nismo zasledili. Vendar, to je lahko seveda tudi potem stvar razprave v drugem branju. Morda toliko k dodatni informaciji.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, državni sekretar. Ali še kdo želi besedo o predlaganih stališčih in sklepih? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o teh sklepih. Najprej glasujemo od prvem, pod I. na strani 2. Predlog zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih, prva obravnava je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo. Želi kdo razpravo o tem predlogu? (Ne želi.) Ugotavljamo sklepčnost za glasovanje! (44 prisotnih.) Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdor je za prvi predlog, naj prosim glasuje. (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je to sprejeto.
Gremo pod II., točka 1. Pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo naj predlagatelj prouči možnosti za zagotovitev jasnejšega razlikovanja med strokovnimi oziroma znanstvenimi naslovi, oblikovanimi v skladu s tem predlogom zakona in strokovnimi nazivi, ki je kot licenca za delo, potrjuje v skladu s področnimi predpisi. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju gospoda Mežana. "Predlagatelj naj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo v določbe o tvorjenju znanstvenih naslovov po končanem podiplomskem študijskem programu za pridobitev magisterija na področju umetnosti in vgradi znanstveni naslov magister oziroma magistrica umetnosti." Ugotavljamo sklepčnost? (48 prisotnih.)
Kdo je za predlog? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je ta predlog sprejet.
Prehajamo na glasovanje o drugem predlogu pod II., ki glasi: "Predlagatelj naj prouči potrebo po določitvi obveznosti v zvezi z uporabo strokovnih oziroma znanstvenih naslovov." Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sprejet.
Dobili smo predlog gospoda Demšarja, ki ga bom prebral. "Predlagam, da naj predlagatelj za drugo branje vključi tudi obveznost pisca ali govornika imena in priimka za tistega, ki je dosegel znanstveni naslov, da redno vpiše ali pove tudi tak naslov: magister ali doktor oziroma skrajšano mag. ali dr." Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta predlog? (27 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je tudi ta predlog sprejet.
Glasujemo o tretjem predlogu pod II. "V predlog zakona za drugo obravnavo naj predlagatelj vgradi kazenske sankcije in rešitve iz katerih bo razvidno, da se strokovni nazivi, ki so povezani z opravljanjem določenega dela oblikujejo v skladu s področnimi predpisi." Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog pod tri sprejet.
Dodatno imamo predlog gospoda Mogeta, ki pravi: "Predlagatelj naj za drugo branje ponovno prouči rešitve, ki bodo omogočale jasno razlikovanje med diplomanti strokovnega in univerzitetnega študija ter med njimi in diplomanti nekdanjega višješolskega študija. Prav tako naj zagotovi, da ne bo prihajalo do zamenjav in nejasnosti s kandidati, ki bodo zaključili šolanje na višjih strokovnih šolah, ustanovljenih po novih predpisih." Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta predlog? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi ta predlog sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREKRŠKIH - hitri postopek. Vračamo se zaradi tega, ker je ta zakon v povezavi z točko 22. ki jo bomo obravnavali po tem.
Predlog zakona je obravnave je predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predsednik vlade besedo? Minister Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! Problematiko v zvezi z zakonom o prekrških smo najmanj dvakrat že obravnavali.
Prvič obrazložitev umika, sistemskega predloga za sistemski zakon o prekrških, drugič pa obrazložitev zakaj zakon o prekrških po hitrem postopku.
Danes imate pred seboj novelo k obstoječemu zakonu o prekrških, ki se obravnava po sklepih tukajšnjega državnega zbora po hitrem postopku. Ta novela predvsem rešuje status sodnika za prekrške, se pravi, kandidiranje, predlaganje in volitve sodniku za prekrške, pogoje za opravljanje te funkcije in status sodniku za prekrške, ki se po predlagani ureditvi, izrecno poudarjam, približuje statusu sodniku sodišč splošne pristojnosti.
Skratka se prebližuje temu statusu, s tem pa se tudi v celoti vsklajuje novela zakona za prekrške z zahtevami ustavne določbe našega ustavnega sodišča.
Novost novele je tudi to, da se uvaja sistem kazenskih točk v cestnem prometu. Potem ko bomo v zakonu o prekrških sprejeli uvedbo teh kazenskih točk, bomo lahko vgradili ta sistem ukrepanja v zakon o varnosti cestnega prometa. Novela zakona o prekrških, ki jo imate pred seboj, uvaja tudi zvišanje zneskov denarnih kazni, ki se izrekajo bodisi v izrednem kot tudi skrajšanem odnosno mandatnem postopku o prekrških.
Poleg tega ta novela uvaja tudi to, da se proračunska sredstva za poslovanje sodniku za prekrške zbirajo pri senatu za prekrške in se nato dodeljujejo sodnikom za prekrške.
Namreč s tem se v obstoječi službi sodniku za prekrške sprosti določeno delovno mesto, mislim na administrativno tehnično osebje, tako da se omogoča z obstoječim kadrom učinkovito izterjatvo denarnih kazni. Kot vam je znano v precejšnji meri denarne kazni se ne izterjujejo in zaradi tega tudi zastarajo.
Ocenjujem, da z nobelo zakonu o prekrških bo postalo upravno kazensko kaznovanje učinkovito in da bodo tudi postopki hitreje stekli, poleg tega se uvaja tudi učinkovitost izterjatve denarne kazni kot tudi se rešujejo personalna vprašanja, ki so bila do sedaj sporna.
Prosim Državni zbor, spoštovane poslanke in poslance, da to novelo zakona o prekrških sprejmejo, seveda potem ko sestavijo ustrezne amandmaje in pripombe. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Predlog zakona je obravnaval Odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalko, predsednico Darjo Lavtižar-Bebler.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Razprava na Odboru za notranjo politiko in pravosodje je bila dokaj razgibana. Člani odbora so med drugim izrazili pomislek ali je bilo pametno umakniti iz zakonodajnega postopka zakon, ki je bil že dve leti v postopku in s katerim bi to področje uskladili z ustavo. Prav tako je bilo zastavljeno vprašanje, če je za tako resne konceptualne premike izbran pravi trenutek, saj vsi poznamo situacijo na sodiščih ter težave z zaostanki. Minister za pravosodje gospod Marušič je že navedel razloge vlade, zakaj je umaknila prvi zakon o prekrških, pri čemer pa je potrebno tudi poudariti, da je stanje na naših cestah moč oceniti z besedami "izredne razmere" za sanacijo teh razmer je ob sočasnem sprejetju zakona o varnosti cestnega prometa nujno potrebno spremeniti tudi zakon o prekrških. Res je, da 90% zadev, ki jih obravnavajo sodniki za prekrške, ne zahteva sodnega obravnavanja, zato bi morali kot v vseh sodobnih pravnih sistemih vpeljati sistem upravnega kazenskega prava, pri tem pa bi seveda pazili na omejitve, ki jih postavlja evropska konvencija o človekovih pravicah ter zagotovili, da bo o posegih v temeljne človekove pravice in svoboščine odločalo sodišče. Člani odbora so se zavzeli, da bi si bilo potrebno za opredelitev do konceptualnih sprememb vzeti dovolj časa za temeljito proučitev, ter se poslužiti poslovniške možnosti, da se opravi potrebna predhodna obravnava o predvideni normativni ureditvi še preden se začne redni zakonodajni postopek.
Glede na že sprejeto odločitev o umiku predloga zakona o prekrških iz zakonodajnega postopka, so bili člani odbora mnenja, da je potrebno zaradi povezanosti oziroma usklajenosti s predlogom zakona o varnosti cestnega prometa čimpreje sprejeti novelo oziroma najnujnejše spremembe veljavnega zakona. Ocenili so, da je smiselno upoštevati predlog predlagatelja zakona, da se zakon sprejme po hitrem postopku, k čemur zakonodajalca obvezuje tudi odločba Ustavnega sodišča. Na podlagi navedenega je odbor ocenil predlog zakona kot primeren za obravnavo na seji Državnega zbora ter predlaga, da ga Državni zbor obravnava po hitrem postopku.
V drugem poročilu, ki ga je odbor pripravil in ima datum 27. maj, je priložen tudi pregled amandmajev, ki jih je odbor sprejel in pregled tistih amandmajev, ki jih je zavrnil z obrazložitvami, zato tega ne bi čitala. Bi pa še enkrat seveda poudarila sklepno misel odbora oziroma stališče, da predlaga Državnemu zboru, da po opravljeni obravnavi po hitrem postopku sprejme predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških v celoti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospa predsednica. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? Prosim, dr. Gasparini.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospod minister Marušič je v glavnem vse osredotočil na vprašanje sodnika za prekrška, odbor je nekaj govoril tudi o kazni. Vendar ostane še eno veliko področje, ki ga mi bivši ali pa sedanji župani poznamo, to so kazni, ki ga jih izreka sodnik za prekrške, na bazi, na osnovi občinskih odlokov. Te kazni niso sankcionirane. Jasno je, da ima vsaka občina pravico, da se na neki način odloči o višini kazni. In tudi piše v zakonu, ki je bil sprejet v 25. členu, da globe, plačane za prekrške, določene z odlokom občine, so prihodek občine. To se res tudi dogaja, predvsem zaradi tega, ker sodniki za prekrške so pač državni organi in potem tiste zadeve, ki so za občine, te odloke dajo nekako na stran. Vseeno, v tem novem besedilu členov se tudi govori o višini denarnih kazni, ki se povečajo. In to je prav. Torej, mi mislimo, da je višina, ki jo določita vlada in občinska skupščina - še notri imate to dikcijo, mislim, da jo je treba spremeniti, ker skupščine ni več ampak je občinski svet. Torej, te spremembe in dopolnitve zakonov o prekrških pomeni zvišanje denarnih kazni, bodisi na eni in na drugi strani. Vlada utemeljuje slednje z novim zakonom o varnosti cestnega prometa, ki bo določil višino kazni, eno pa tudi s kaznimi, ki so jih posamezni sestavljalci zakonov, ki vsebujejo kazenske določbe predpisali v pričakovanju novega zakona o prekrških. Po trditvi vlade so nove, višje kazni posledica spoznanja, da je strožje kaznovanje prekrškov potrebno v preventivne namene. Trditve vlade so v tem delu popolnoma utemeljene, vendar menimo, da bi vlada morala pripraviti ne samo spremembe o višini denarnih kazni, ki jih predpiše sama, temveč bi bilo potrebno spremeniti tudi peti odstavek 25. člena zakona, ki govori o višini kazni, ki jih za kršitve svojih predpisov lahko določi občina, kot temeljna lokalna skupnost. V kolikor želi občina zagotoviti učinkovito izvajanje svojih predpisov, mora imeti možnost določiti takšne kazni, ki bodo po besedah vlade delovale tako generalno preventivno, kot tudi v specialno preventivne namene. Ni jih povozil čas. Ker od uvedbe lokalne samouprave sodnik za prekrške skoraj ne obravnava več prekrškov, storjenih po občinskih odlokih, je država dolžna zagotoviti, da lahko občine vsaj z višino zagroženih denarnih kazni delujejo preventivno in ščitijo interese svojih občanov. Denarne kazni predstavljajo pomemben vir, ne samo državnega proračuna, temveč tudi občinskih proračunov. Na tem mestu velja tudi opozoriti, da se v občinski proračun iztekajo predvsem mandatne kazni, izterjane na kraju samem. V kolikor pa se postopek izterjave vodi preko pristojnega organa je znesek izterjanih kazni občutno manjši. V predlogu spremembe zakona je potrebno določiti, da so kazni za kršitev občinskih odlokov prihodek občine. To velja tudi za tiste kazni, ki jih izreče sodnik za prekrške po občinskih predpisih. Prav tako bi bilo potrebno določiti, da se prihodek od kazni, ki jih sodnik za prekrške izreče skladno z zakonom, deli v sorazmerju 30 : 70 občina: država in jih je država dolžna odvajati na račun proračuna občine, kjer je bil prekršek storjen. To utemeljuje dejstvo, da ima občina posredno s storitvijo prekrška in s saniranjem posledic, ki nastanejo zaradi prekrška tudi sama določene stroške, ki jih mora pokrivati iz svojih lastnih prihodkov. Prav tako bi moral predlog zakona vsebovati spremembo tistih članov, ki govorijo o občinski skupščini, torej da bi govorili o občinskem svetu. Zaradi tega predlagam, da bi se v 25. členu, kjer piše alinea 7 ali številka 7, globe plačane za prekrške določene z odlokom občine so prihodek občine; višine globe, kazni določa občinski svet občine.
Potem pod številko osem in devet - kazni za kršitve občinskih odlokov so prihodek občine tudi v primeru, ko jih izreče sodnik za prekrške. Torej, da ne podvaja v državni proračun.
Prihodek kazni, ki jih sodnik za prekrške izreče v skladu z zakonom, se deli v sorazmerju občina : država, 30:70%. Država je dolžna odvajati na račun proračuna občine, kjer je bil storjen prekršek. Mislim, da bi bilo to vredu. Tako bi občine prišle do sredstev, s katerimi bi sanirali predvsem pri prometnih nesrečah ali pa, če preberete cel peti odstavek 25. člena, to je, marsikatera stvar je notri, ki se šteje kot prekršek in bi bilo dobro, da občine dobijo nekaj denarja, da sanirajo, to je škoda, ki je nastala zaradi samega prekrška. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prosim naprej.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa. Kot izhaja iz ocene stanja in razlogov za sprejem zakona pa tudi iz uvodnega govora ministra Marušiča, se je nekako dalo skleniti, kot da je osnovni razlog sprejema tega zakona njegova povezanost z zakonom o prometni varnosti, ki je sedaj tudi na obravnavi v tem sklicu Državnega zbora. To je že res. Menim, da pa te spremembe in dopolnitve zakona vendarle obravnavajo še eno zelo pomembno poglavje, to pa je postopek za izvolitev oziroma imenovanje sodnika za prekrške v njegov trajni mandat. Če preberem samo 258.g člen, piše tako: "prosto mesto sodnika za prekrške razpiše ministrstvo, pristojno za pravosodje v enem mesecu po prejemu predloga predsednika senata za prekrške Republike Slovenije. Razpis se objavi v Uradnem listu in tako naprej." Kako se pa kandidat pravzaprav izbere v ožji odbor, govori naslednji člen, kjer je zapisano tako: "Ko prejme razpisno gradivo od Ministrstva za pravosodje povabi predstojnik oziroma predsednik na razgovor prijavljene kandidate, ki prvič kandidirajo na prosto mesto sodnika za prekrške. Na podlagi ugotovitev, ki temeljijo na razpisnem gradivu in na podlagi neposrednega vtisa, ki je čisto individualen, ki so ga kandidati napravili na razgovoru, pa oblikuje mnenje glede predlogov za izvolitev." Jaz bi prosil, če mi lahko predstavnik vlade pojasni naslednje: Ali vlada že razpolaga s kriteriji, na podlagi katerih bo minister lahko oblikoval potrebno število mest sodnikov za prekrške?
Drugo. Ali obstajajo oziroma gotovo obstajajo, če se je vlada odločila predlagati ta zakon, kriteriji za obseg dela, ki ga je vsak posamezni sodnik za prekrške dolžan narediti? Namreč samo na podlagi tega dvojega je mogoče določiti tudi pravilen in optimalen obseg.
In tretje. Kakšni so trenutni primanjkljaji oziroma ali razpolaga vlada s podatkom ali je trenutno število sodnikov za prekrške dovolj visoko, prenizko? In, če bi to podpkrepila z argumenti. Brez tega pa menim, odločati o zakonu, ki govori o izvolitvi v trajni mandat, da pa število mest določa zgolj minister, potem mislim, da to pušča odprta vrata, da se lahko birokracija razširi v neslutene širine.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Špiletič. Prosim naprej. Želi še kdo besedo? (Nihče.) Zaključujem prvo obravnavo.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih in predlogu zakona, druga obravnava. Zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo člena 189. poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerimi niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta predlog? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na amandmaje. Dobili ste jih z datumom 27.5.1997. K 1. členu imamo en amandma, predlaga ga Vlada Republike Slovenije, podpira ga matično delovno telo. Želi kdo o njem razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (42 prisotnih.) Ponavljamo glasovanje o sklepčnosti! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
Prehajamo k 2. členu. Amandma je vložila Vlada Republike Slovenije. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (44 prisotnih.)
Spoštovane kolegice in kolegi, prosim, da opravimo to dolžnost, ki jo imamo pri tej točki dnevnega reda. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo k amandmaju k 4. členu. Imamo tri amandmaje. Amandma na amandma vlade. Potem pod 2. amandma vlade, matično delovno telo ga podpira in vlaga svoj amandma na amandma in pod točko 3 amandma predlagatelja Borisa Soviča. Matično delovno telo ga ne podpira. Odpiram razpravo.
Preden preidemo k 4. členu moramo 2. člen kot celoto sprejeti. Jaz se opravičujem in prosim, da o njem glasujemo - 2. členu kot celoti. Ugotovimo sklepčnost!
Kdo je za 2. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
Torej, odpiram razpravo k amandmajem k 4. členu. Kdo želi besedo? Minister, prosim, gospod Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Gospod podpredsednik, hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! Vladna ima še dodatni amandma k 4. členu, in sicer, k členu 29.a, to imate pred seboj, se dodata nova osmi in deveti odstavek, ki se glasita, to se pravi 8. odstavek se glasi: "pri senatu za prekrške Republike Slovenije se vodi skupna evidenca o številu izrečenih kazenskih točk za posamezne storilce prekrškov in izrečenih ukrepov iz tretjega odstavka tega člena. Podrobnejša navodila o vodenju evidence izda minister pristojen za pravosodje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona." Skratka gre za evidenco o številu izrečenih kazenskih točk, ki jih je dobil posamezen voznik.
Potem imamo deveti odstavek - ta pa vsebuje inštitut brisanja kazenskih točk in se glasi: "Kazenske točke v cestnem prometu se izbrišejo iz evidence po preteku dveh let od pravnomočnosti odločbe s katero so bile izrečene. Če je bilo storilcu prekrška izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja se ob pravnomočnosti odločbe o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja iz evidence izbrišejo vse do tedaj zbrane kazenske točke." Se pravi, da se po dveh letih tudi kazenske točke brišejo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Slišali smo še dodatno. Želi kdo besedo, tudi o tem predlogu? (Nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma na amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka 2. Ugotavljamo sklepčnost (55 poslancev.)
Kdo je za amandma? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 3. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (15 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Še amandma vlade, ga še enkrat preberemo," 29.a člen se dodata nova osmi in deveti odstavek, ki se glasita: pri senatu za prekrške Republike Slovenije se vodi skupna evidenca o številu izrečenih kazenskih točk za posamezne storilce prekrškov in izrečenih ukrepih iz tretjega odstavka tega člena. Podrobnejša navodila o vodenju evidence izda minister pristojen za pravosodje v 3. mesecih po uveljavitvi tega zakona."
9. točka: "Kazenske točke v cestnem prometu se izbriše iz evidence po preteku dveh let od pravnomočnosti odločbe s katero so bile izrečene. Če je bilo storilcu prekrške izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, se o pravnomočnosti odločbe o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja iz evidence izbrišejo vse do tedaj zbrane kazenske točke." Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 4. členu kot celoti. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen 4. sprejet.
Prehajamo k 7. členu. Imamo en amandma, Vlade Republike Slovenije, ki ga matično delovno telo podpira. Napaka je v tekstu, prvi odstavek točke 1 in besedilo "od ključne besede", ne "do", "od" je pravilno. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 7. člen. Ugotovimo sklepčnost! (44 prisotnih.) Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na 11. člen. Imamo amandma Vlade Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 11. člen. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 11. člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 11. člen sprejet.
Prehajamo k 17. členu. Imamo amandma Vlade Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo še en amandma Vlade. Pod točko 2 imamo še amandma k temu členu. Predlagatelj je Odbor za notranjo politiko in pravosodje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo še amandma vlade. Samo trenutek. (Posvet s predsedujočim.) Gospod minister! Dobro. Hvala. Smo razčistili.
Amandma k 17. členu bomo obravnavali v tretji obravnavi tega zakona.
Potem dajem na glasovanje celotni 17. člen. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 17. člen sprejet.
Prehajamo k amandmaju za novi 19.a člen. Predlagatelj Vlada Republike Slovenije, podpira ga matično delovno telo. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o novem 21.a členu. Predlagatelj Vlada Republike Slovenije, podpira ga matično delovno telo. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo?
Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona v celoti? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo. Izglasovali smo zakon po členih in naslov zakona. Imamo amandma. Želi še kdo vložiti amandma? Enega že imamo. Dal ga je gospod minister. Če ima kdo še kakšen amandma, naj prosim ga vloži. Izvolite.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala lepa. V tretji obravnavi vlagam amandma k 17. členu novele zakona, in sicer: v novem dodanem petem odstavku 258.k člena, se datum "31.12.1997" nadomesti z datumom "1.1.1998". To se pravi, samo zamenjamo datume. Zakaj to? Sodnik, ki se upokojuje - ni vseeno kaj se mu šteje v pokojninsko osnovo. Če imamo datum 31.12.1997, se mu šteje že v osnovo leto 1996, če ima pa datum 1.1.1998, potem je vključeno zadnje leto, se pravi 1997. Hvala lepa.
Prosim za sprejem tega amandmaja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi kdo besedo? Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Spoštovani! Ker v predhodnih obravnavah tega zakona nisem dobil odgovora vlade na zastavljeno vprašanje, bi prosil, da nam pred glasovanjem v tretji obravnavi predstavnik vlade razjasni oziroma pojasni kriterije za določanje obsega dela posameznega sodnika za prekrške, in na podlagi tega kriterija za določanje števila zasedenih mest sodnikov za prekrške, ki jih bo oblikoval na podlagi predloga, ki ga imamo pred sabo, minister za pravosodje, in da nam pojasni. To je ena zadeva.
Drugo. Če nam lahko da primerjavo, koliko je do danes nerešenih zadev in koliko v predvidevanjih omenjenega ministrstva sodnikov za prekrške v Sloveniji sploh potrebujemo, da bomo lahko primerjali to število in učinkovitost sodnikov za prekrške oziroma s podobnimi sodniki, ki urejajo podobne zadeve v razvitih državah?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo prosim? Želi še kdo besedo? Morda odgovor na vprašanje? Gospod minister, prosim.
TOMAŽ MARUŠIČ: Odgovor vlade na postavljeno vprašanje gospoda poslanca Špiletiča je sledeč; v lanskem letu je bilo v obravnavi okoli 500.000, govorim po spominu, ker nimam s seboj točnih podatkov, ampak gre za okoli 500.000 zadev iz naslova prekrškov. Od tega je bilo rešenih približno polovica. Sodnikov za prekrške je trenutno v Sloveniji 130, nezasedena mesta sodnikov za prekrške so 4. Navedel sem, da je polovica zadev iz ostalega leta ostalo nerešenih, prav tako je ostalo neizterjenih 60.000 zadev izrečenih kazni. Glede volitev sodnikov za prekrške - obstoječi sodniki za prekrške grejo v trajni mandat, za ostale pa določa novela, da jih imenuje minister, to se pravi na predlog njihovega personalnega sveta. Namreč, to je določeno. Zdaj pa, poglejte, povsem točni podatki so bili tudi predloženi, če se ne motim tu v državni zbor že, ko smo začeli z obravnavo o prekrških. Tega točnega podatka, govorim o številkah pač po spominu, lahko pa odgovorim na to vprašanje, če lahko tukajšnji državni zbor preloži to obravnavo, odnosno to sklepanje za določen čas, da pridemo s celotnimi statističnimi podatki. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. V prvem postopku smo dobili dokaj obrazloženo stanje. Mislim, da bi bilo slabo, da bi danes ta zakon odlagali. Besedo ima gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani, ne dvomim o tem, kar je rekel gospod minister, ampak če je ta številka točna, 500.000 zadev, potem je jasno nekaj - ali je nekaj narobe s Slovenci - ali pa s sodniki za prekrške. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prehajamo na glasovanje. Imamo samo en amandma, smo v tretjem branju. Gre za spremembo datuma k novemu petemu odstavku člena 58. da se datum 31.12.1997 nadomesti s 1.1.1998. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisodnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ima še kdo kakšen amandma? Nima nihče. Sprašujem predstavnika Sekretariata za zakonodajo, če je zakon usklajen, ali rabimo še kaj? Je usklajeno. Hvala.
Prehajamo na glasovanje o zakonu. Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti, ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 22. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA, to je druga obravnava. Predlog je zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Sprašujem predstavnika vlade ali želi besedo? Ne želi! Predlog zakona je obravnaval Odbor za notranje politike in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora po predlogu. Počakajmo, vlada prihaja, če je to proceduralno.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovani, pred nami je zakon, ki ga slovenska javnost že dolgo čaka.
Dolgo s posledicami zaradi tega čakanja, ki jih ne bomo mogli pravzaprav nikoli popravit. In sedaj ko pride ta zakon v proceduro na vrsto, ni predstavnika vlade, ki bi kaj povedal k zakonu v drugem branju.
To je nekaj nepojmljivega, lepo vas prosim, prekinimo zopet ker je pač že tako, ampak hkrati dajmo tudi sprejet nek sklep, kakor koli že, neko opozorilo vladi, ker to kar se tu počne dejansko ni več normalno.
To ne gre za kar koli, gre vendar za predlog zakona o varnosti v cestnem prometu in lepo vas prosim, ne moremo tega tako improvizorno in z polprazno dvorano to sprejemat. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Obveščen sem, da prihaja predstavnik vlade. Dajem 10 minut odmora, pet čez pol nadaljujemo.
(Seja je bila prekinjena ob 12.22 uri in se je nadaljevala ob 12.39 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Prosim, pričeli bi. Ugotovimo sklepčnost! (38 prisotnih.) Ugotovimo sklepčnost! (42 prisotnih.)
Deset minut bi morali počakati, ampak ker je ura že blizu 13., nadaljujemo ob 14.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.43 uri in se je nadaljevala ob 14.38 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Nadaljujemo z našo sejo. Ugotovimo sklepčnost! (43 prisotnih.) Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko nadaljujemo sejo.
Smo pri 22. TOČKI DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O VARNOSTI V CESTNEM PROMETU. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Gospod minister Bandelj.
MIRKO BANDELJ: Spoštovane poslanke, gospodje poslanci! Danes imate na dnevnem redu drugo branje zakona o varnosti v cestnem prometu. Gre za zakon, ki nastaja že več kot pet let in ki je verjetno eden najtežje pričakovanih. Pri tem ni toliko pomembno zgolj dejstvo, da s tem zakonom nadomeščamo že skoraj 20 let staro jugoslovansko zakonodajo, temveč predvsem to, da z njim urejamo vprašanja odvijanja in zagotavljanja varnosti cestnega prometa na modern evropski način.
Pri pripravi zakona so nas vodile predvsem razmere na slovenskih cestah, zaradi katerih poleg precej večjega števila prometnih nesreč tudi vsako leto umre več kot 100 ljudi preveč glede na število umrlih na evropskih cestah. Ne računamo, da bo zgolj sprejetje tega zakona že tudi bistveno spremenilo cestno-prometno varnost. Ta je odvisna od mnogih činiteljev, od katerih so moderne in varne ceste, nove ceste prav gotovo najpomembnejši. Prinaša pa ta predlog zakona o varnosti v cestnem prometu instrumente, ki naj bistveno spremenijo filozofijo obnašanja udeležencev v cestnem prometu.
Veliko preveč je namreč danes prometnih nesreč, tudi tistih najtežjih, ki so posledica neprilagojenega obnašanja voznikov, tudi objestne vožnje s prevelikimi hitrostmi in pod vplivom alkohola.
Zakon naj bi tudi skupaj z danes že obravnavanim zakonom o prekrških omogočil ustreznejše funkcioniranje državnih organov pri urejanju in zagotavljanju varnega prometa in zlasti policiji dal potrebna pooblastila, da varnost zagotavlja. S spremembami v kaznovalni politiki, ki prinašajo kazenske določbe in nova filozofija kaznovanja, bomo tudi razbremenili delo sodnikov za prekrške in tudi tako vzgojno prispevali k drugačnemu odnosu kršiteljev cestno-prometnih predpisov.
Danes spričo dejstva, da ostaja skoraj polovica denarnih kazni neizterjanih, da na 10 tisoče tudi najtežjih kršitev pri sodnikih za prekrške sploh ne pridejo na vrsto, marsikdo obnaša v stilu kaj mi pa kdo more.
Mogoče čisto na kratko, glede da gre za drugo obravnavo in da je prvo obravnavo tega zakona opravil parlament v prejšnjem sklicu, bi pač pojasnil temeljne ali pa poglavitne razlike glede na gradivo, ki je bilo predloženo za prvo obravnavo in glede na sklepe, kakršne je Državni zbor prejšnjega sklica sprejel.
Najpomembnejše spremembe so na področju kazni. Kazni za prekrške so uravnotežene s težo storjenega prekrška. Tako so kazenske točke predpisane le za najhujše prekrške. Primer pri prekoračitvi hitrosti so predpisane, ko je hitrost prekoračena za 30 km na uro v naselju oziroma do 60 km zunaj naselja, v primeru alkoholiziranosti in podobno.
Med spremembami materialnih določb, bi kot najpomembnejše omenil naslednje: Poglavje Alkohol v cestnem prometu smo preimenovali v Psihofizično stanje udeležencev v cestnem prometu in prometne nesreče. V novih 116. in 118. členih smo ločeno opredelili prepoved vožnje pod vplivom mamil in psihoaktivnih snovi ter prepoved vožnje pod vplivom alkohola. Na ta način smo zagotovili možnost ustreznega sankcioniranja vseh dovoljenih psihoaktivnih fizičnih stanj voznikov.
Pomembne so novosti na področju registracije vozil. Prvi redni tehnični pregled je potrebno opraviti bodisi eno leto ali tri leta po prvi registraciji, odvisno od vrste vozila in namena njegove uporabe. Za nova vozila je tehnični pregled pred registracijo obvezen le v primeru, če je vozilo kupljeno v tujini in uvoženo brez posredovanja pooblaščenega zastopnika. Vozilo je mogoče registrirati tudi na ime uporabnika vozila po pogodbi o lizingu, ki ni lastnik vozila.
Uporabo mobitela med vožnjo naj bi novi zakon dovoljeval ob pogoju, da je v vozilu vgrajena funkcija za prostoročno uporabo telefona.
Usposabljanje kandidatov za voznike je v celoti, tako kot je Državni zbor naložil, preneseno v pristojnost Ministrstva za šolstvo in šport. Natančneje so opredeljene vrste naprav za umirjanje prometa. Fizične ovire morajo biti izdelane in postavljene skladno s predpisanimi standardi. Policist je dolžan priti tudi na kraj prometne nesreče prve kategorije, če je o nesreči obveščen. Tudi to je pomembna novost. Dopolnjena je tudi določba, ki določa objektivno odgovornost staršev za prekršek, ki ga stori otrok ali mladoletnik, tako da je ta odgovornost podana le v primeru opustitve, dokler ne skrbi za otroka. Posebno je potrebno tudi izpostaviti sklep Državnega zbora, ki nam je naložil, da v zakonu uredimo institut varščine, zlasti v primeru, ko je kršitelj tujec in noče plačati mandatne kazni. Skratka, to so bistveno novosti. Kaj več o sami vsebini in posameznih amandmajih k zakonu, ki jih je veliko, kot sem rekel, tudi sam zakon se pripravlja vrsto let, pa v razpravi. Skratka, predlagam, gospe poslanke in gospodje poslanci, da Državni zbor zakon sprejme. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Predlog zakona je obravnaval tudi Odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim predsednico, gospo Lavtižarjevo.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Odbor za notranjo politiko in pravosodje je lahko rečem, opravil zelo obsežno delo, tudi iz priloženega pregleda amandmajev, ki ste jih dobili včeraj za to točko dnevnega reda je razvidno, da se je odbor opredelil do številnih amandmajev, ali pa na novo oblikoval in vložil svoje amandmaje, vseh je približno 100, to pač v ilustracijo, da je bilo opravljeno veliko dela. Odboru so bili poleg zakonskega besedila za drugo obravnavo priloženi še: mnenji Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve in Odbora za infrastrukturo in okolje, kot zainteresiranega delovnega telesa, amandmaji Vlade Republike Slovenije, Odbora za infrastrukturo in okolje, poslanskih skupin SDS, Združene liste socialnih demokratov, DeSUS in SKD, poslancev Cirila Ribičiča, Janeza Kopača in Maksa Lavrinca ter skupine poslancev s prvopodpisanim Rudijem Mogetom in skupine poslancev s prvopodpisanim Janezom Janšo. Odboru so bili predloženi tudi predlogi za amandmaje s strani Slovenskih cestnih podjetij, Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije, Avto moto zveze Slovenije, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu republike Slovenije in Sindikatov delavcev tehničnih pregledov. Razmere na slovenskih cestah terjajo čimprejšnje sprejetje tega zakona, ker je veljavni zakon zelo zastarel in ne omogoča niti ustreznega ukrepanja policije na cesti, niti učinkovitega sankcioniranja že storjenih kršitev. Pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo je predlagatelj upošteval sklepe in stališča Državnega zbora, prav tako pa tudi pripombe iz razprave ter pripombe, posredovane s strani posameznih ministrstev. Najpomembnejše spremembe so v tem, da so kazni za prekrške uravnotežene s težo storjenega prekrška, da je izpuščeno tako imenovano stopnjevanje kazni glede na to, ali je bilo povzročeno oviranje ali ogrožanje in da so kazenske točke predpisane le za najhujše kršitve. Odbor je obravnaval amandmaje vlade k 10., 27., 28., 29., 42., 47., 51., 52., 58., 62., 79., 80., 84. členu za nov naslov, in nov 87., 88., 100., 110., 119., 120., 122., 125., 129., 152., 157., 161., za nov naslov, in nov 213., 225 in za nov naslov, in nov 236. člen. Odbor se je strinjal z obrazložitvami vlade in vse omenjene amandmaje podprl, razen amandmajev k 161. členu, ker so člani odbora menili, da ni primerno pooblastilo izpitne komisije, da zahteva ponovni zdravstveni pregled, in k 225. členu, ker je odbor vložil svoj amandma.
Hkrati je k amandmajem vlade k 27., 28., 42., 47., 58., 84., 88. in 119. členu, s katerih vsebino se je sicer odbor strinjal, upoštevajoč mnenja sekretariata ter razpravo članov odbora, sprejel dopolnitve teh amandmajev.
Namenoma sem naštela vse to število amandmajev, kajti hotela sem vam pravzaprav povedati to, da je sama vlada vložila amandmaje kar k eni šestini členov. In odbor je bil nemalokrat pred dilemo, ali ima smisel nadaljevati s takšnim delom glede na to, da je dejansko pravzaprav preveliko število amandmajev same vlade k besedilu, ki ga je sicer predlagala res - resnici na ljubo, povedati je treba - prejšnja vlada. Ampak hotela sem vam pač posredovati tudi to sporočilo. Odbor se je vendarle odločil, da bo tako delo nadaljeval, kajti razmere na cestah in potrebnost tega zakona narekujejo takojšen sprejem tega zakona.
Odbor je predlagal vladi, da pri pripravi besedila predloga zakona za tretjo obravnavo upošteva redakcijske pripombe sekretariata glede navajanja konkretnih ministrstev in ministrov, ter ustreznosti označbe denarne enote pri denarnih kaznih. Glede ostalih pripomb sekretariata, ki terjajo vložitev ustreznih amandmajev, pa je odbor predlagal vladi, da v skladu z določbami poslovnika Državnega zbora predlaga potrebne dopolnitve in spremembe.
Odbor torej predlaga, da Državni zbor v drugi obravnavi sprejme amandmaje odbora in druge amandmaje, ki jih odbor podpira, skupaj z vsemi členi in naslovom predloga zakona o varnosti cestnega prometa. Pregled amandmajev in stališče matičnega delovnega telesa, kot rečeno, je priložen, in upam, da nam bo pri delu koristil. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi s tem v zvezi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na amandmaje. K 3. členu imamo - ja, dobili ste pregled z datumom 27.5. na mizo, še nekaj je pa vloženo kasneje in bomo sproti prebrali in tudi obrazložili.
K 3. členu sta vložena dva amandmaja. Prvega predlaga poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov. Matično delovno telo ga podpira. Drugega pa predlaga odbor sam. Želi kdo razpravljati o teh dveh amandmajih? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (44 prisotnih.)
Čez deset minut nadaljujemo. To se pravi ob 15.05 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 14.55 uri in se je nadaljevala ob 15.07 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi poslanci! Prosim, da pristopimo k ugotovitvi sklepčnosti. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.) Lahko delamo naprej.
Rad bi obvestil Državni zbor, da se je dodatno danes opravičil za popoldansko sejo Jože Lenič, ki je odpotoval v tujino. Prosim, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovani kolegi! V proceduralni brzini sem spregledal pravzaprav, da smo šli mimo možnosti, da bi zahtevali razpravo, splošno razpravo. Veste da je po spremenjenem poslovniku v 188. členu to možno. In jaz prosim, da opravimo to oziroma zahtevam, da opravimo to splošno razpravo na podlagi 188. člena poslovnika. Gre namreč tudi za to, da gre za izjemno pomemben zakon, z zelo obširno materijo, in zato... (Nemir v dvorani!)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim!
IVO HVALICA: In zato, da je bila splošna razprava opravljena pred dvema letoma ob prvi obravnavi zakona. Jaz mislim, da je treba pri tem zakonu še marsikaj doreči. Ni to v interesu ne procedure, ne česa drugega, ampak v interesu varnosti prometa na naših cestah. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ja, zdaj smo malce v zadregi, ker smo začeli že obravnavati - dobro. Ker je zamujeno, gospod Hvalica, se pač žal tega ne more narediti.
Prehajamo na glasovanje o amandmajih. Glasujemo o amandmajih k 3. členu. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Prehajamo na drugi amandma. Ugotovimo sklepčnost! (43 prisotnih.) Ponavaljamo glasovanje sklepčnosti! Malo pozornosti prosim. (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o členu kot celoti. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 3. člen sprejet.
Gospod Rupar, proceduralno.
PAVEL RUPAR: Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi! Pred odmorom sem opozoril predsednika, da je gospod Lavrinc pritiskal na dve tipki. Pričakoval sem od predsednika, da bo javno opozoril gospoda, da se to ne dela v normalnem parlamentu, vendar tega ni storil. Zato dovolite, da odločno protestiram proti takemu načinu dela. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Lavrinc. Torej, sicer ni razprava, ampak...
MAKSIMILJAN LAVRINC: Ni razprava, ampak bom samo pojasnil.
Prvič. Gospod Rupar laže. Anderlič je stal za menoj. Pritisnil sem na njegovo in na svojo tipko takole. Stal je pa za mano.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Nadaljujemo z glasovanjem. Prehajamo na 5. člen. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za edini amandma k 5. členu? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o 5. členu v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 5. člen sprejet.
K 10. členu imamo en amandma Vlade Republike Slovenije, podpira ga matično delovno telo. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Potem prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 10. člen. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 12. členu imamo amandma Odbora za notranjo politiko in pravosodje. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 12. člen. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 18. členu. Imamo samo en amandma, prav tako Odbora za notranjo politiko in pravosodje. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 18. člen. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 18. člen sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmajih k 19. členu. Imamo štiri amandmaje. Prvega je predložil odbor, prav tako drugega in tretjeta, pa tudi četrtega. Želi kdo razpravljati o amandmajih? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o drugem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju številka 3. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma 3 sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju številka 4. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 19. člen. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 26. členu. Imamo samo en amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 26. člen. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (48 prisotnih.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 26. člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 27. členu in o dveh amandmajih, oprostite, še dva smo dobili zraven, se pravi štirih amandmajih. Prvega je vložil odbor, druga Vlada Republike Slovenije, tretjega in četrtega pa poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov. Želi kdo razpravljati? Gospod Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Opravičujem se v imenu poslanske skupine, da smo vložili ta amandma naknadno. Vložili smo ga pač na podlagi izida razprave in odločanja v matičnem delovnem telesu. Mi ocenjujemo, da bi bilo slabo, če bi izpustili besede "20 kilometrov" iz zakona, to kar predlaga vlada in mislimo, da če ne bi ostalo to besedilo "20 kilometrov", bi veljalo to zamenjati s "15 kilometri" in to je naš predlog. Da še pojasnim za kaj gre, ker verjamem, da težko to spremljate, ker je množica amandmajev in se hitro stvar odvija. Gre za to, da seveda v nasprotju s tem zakonom ravna vsak voznik, ki vozi počasneje od najvišje predpisane hitrosti, pri čemer je doslej veljalo, da je v nasprotju s tem zakonom samo, če se za njim začne nabirati kolona in če je njegova hitrost za 20 kilometrov, najmanj za 20 kilometrov nižja od najvišje predpisane hitrosti. Če izpustimo teh 20 kilometrov, potem bo seveda kršil ta zakon vsak voznik, za katerim vozilom se bo nabirala kolona, tudi, če bo vozil samo 1 kilometer ali 0,5 kilometra manj od najvišje predpisane hitrosti. Če je najvišja predpisana hitrost recimo 80, bo tisti, ki bo vozil 79 pod pogojem, da se za njim nabira kolona, že v prekršku. Zaradi tega menimo, da bi bilo smiselno, ali ohraniti 20 kilometrov ali pa to nadomestiti, kot mi predlagamo s 15 kilometri. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Glasujemo o drugem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Torej, če je amandma sprejet, je tretji brezpredmeten - Združene liste socialnih demokratov. Glasujemo o četrtem. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 4 sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 27. člen. Ugotovimo sklepčnost! Prosim.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Sprejet je bil amandma vlade, kar pomeni, da se bo tisto dogajalo, na kar sem jaz opozarjal. Jaz ne vem, ali je bilo to zavestno izglasovano, ali ne. Iz istih razlogov, iz katerih sem se prej zavzemal za amandma, bom zdaj nasprotoval temu členu v celoti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Glasujemo o celotnem členu. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za celotni člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na 28. člen. Imamo tri amandmaje. Prvi je amandma na amandma vlade, vlaga ga odbor. Kot drugi je amandma poslanske skupine Združene liste na amandma vlade. O tem bomo najprej glasovali. In potem še tretji, ki ga predlaga Vlada Republike Slovenije. In seveda četrti, amandma Združene liste, ki ga pa ni pregledal, pa ga bomo prebrali. In peti je pa spet amandma Odbora za notranjo politiko in pravosodje. Želi kdo razpravljati? Gospod Hvalica, prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Preden bom glasoval za 28. člen, bi želel eno pojasnilo. Predstavnik predlagatelja naj mi pojasni, kako se lahko vozi s sodobnim vozilom do 5 km na uro. Jaz si predstavljam, da je to možno samo tako, da daš vozilo v prosti tek in da ga počasi na roke potiskaš. Drugače si jaz tega ne predstavljam, ali pa mogoče nek "trabant" ali pa nekaj podobnega iz prejšnjega časa. Ker, glejte, takšen absurd vnašati v zakon leta 1997, je malo čudno, kajne, svet bi se nam smejal. Vidite, da bi bila potrebna splošna razprava, ki je niste hoteli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi predstavnik vlade dati odgovor? Prosim, gospod minister.
MIRKO BANDELJ: Hitrost 5 km na uro je predvidena seveda na tistem območju, ko vozilo vozi v območju, ki je namenjeno za pešce. Tehnično se to da. Vsi vemo, da avtomobili vozijo tudi z manjšo hitrostjo kot 5 km, uporablja se lahko sklopka, pa tako naprej. Tako, da tehnično je to izvedljivo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Odgovor je sicer cinično, bi rekel, razumljiv, ni pa kvalificiran. Siguren pa sem, da to ne drži za BMW 750. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo ima gospod dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Mislim, da v tem primeru, kar je do zdaj bila razprava, gre bolj ali manj za nesporazum. Tam, kjer gre res za območje, ki je namenjeno pešcem, ne pa voznikom, se seveda, če se vozila tam pojavijo, se morajo pojaviti na ta način, da se premikajo s polžjo hitrostjo, kakorkoli je to neprijetno. Ampak to je ta izjemna situacija, ki jo zakon ureja, in ki jo jaz osebno podpiram. Želim pa obrazložiti dva amandmaja, ki jih imamo na 28. člen.
Eno se nanaša na to, da za neoznačena policijska vozila ne bi veljale omejitve hitrosti, ki veljajo za vsa ostala vozila, in sicer, kadar nadzorujejo promet. No, jaz osebno menim, da to ne gre, in v poslanski skupini smo se uskladili, da temu nasprotujemo, ker menimo, da bi morala v normalni situaciji, tudi ko nadzirajo promet, ta policijska vozila upoštevati prometne predpise, med njimi tudi omejitve hitrosti. Seveda, nekaj drugega je, če nastane neka izjemna situacija, kot jo že imamo urejeno za nujne vožnje, kjer gre ponavadi seveda za označena vozila in tako naprej. No, ampak ker tudi tukaj je možno, da nastane neka situacija, ki bi jo bilo treba reševati zato, da se zagotavlja varnost prometa, se nam zdi, da bi z dodatkom, ki ga predlaga naša poslanska skupina, in ki se glasi "...kadar je to nujno zaradi zagotavljanja varnosti prometa", omogočila takšno tolmačenje, da bi seveda do prekoračitev teh meja, ki veljajo za normalna civilna vozila, prišlo samo takrat, kadar je to nujno, ampak zaradi varnosti prometa, ne zaradi nekega normalnega nadzora prometa. Da povem drugače: po mojem mnenju ne zaradi neke dirke, v katero bi se policijsko vozilo spustilo s tistim, ki je v prekršku, ampak takrat, ko bi šlo za to, da zagotovi varnost prometa, ne pa da jo dodatno ogroža. In drugi amandma, ki ga predlagamo pod točko 4 naših amandmajev in se nanaša tudi na ta 28. člen, govori o hitrostih. Mi menimo, tako kot sem prej govoril, za počasna vozila, da tudi kadar gre za prekoračitev hitrosti, da je treba neko minimalno toleranco postaviti, se pravi, da se ne kaznujejo tisti, ki so presegli to hitrost po meritvah policije od 0 do 5, ampak da mora biti ta prekoračitev večja od 5 kilometrov na uro, to se pravi, da bi se začele te kazni šele od 5 kilometrov naprej. Predstavniki Ministrstva za notranje zadeve so mi pojasnili, da oni to že delajo in uporabljajo, da neko toleranco imajo, zaradi tega, ker lahko pride do raznih odstopanj zaradi merilnih naprav ali v avtomobilih ali zunanjih merilnih naprav. Tako, da ta amandma s tega vidika ne bi pomenil nekaj drugega, kot da bi to uzakonil. Se pravi, da bi bila to zakonska podlaga za to, da ne bi mogli kaznovati nekoga, ki je tako minimalno prekoračil to zgornjo mejo hitrosti, da je to lahko posledica nenamerne prekoračitve zaradi slabih merilnih naprav v avtomobilu. Lepo bi vas prosil, če se strinjate, da ta dva amandmaja podprete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, doktor Ribičič. Še kdo? Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje k amandmajem k členu 28. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje k drugemu amandmaju Združene liste socialnih demokratov, ki ga nimate v pregledu in ga preberem: Amandma na amandma vlade, ki predlaga nov četrti odstavek k 28. členu: "Na koncu besedila se pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo "kadar je to nujno zaradi zagotavljanja varnosti prometa"." Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka 3, ki je v pregledu pod številka 2, da ne bo kakšne napake. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo amandma Združene liste, ki ga imamo tu pod številko 4, ki se glasi: "K četrtemu odstavku 28. člena se v točki pod a besede "do 10 kilometrov na uro" zamenja z besedami "od 5 do 10 kilometrov na uro"." Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo še o amandmaju odbora, ki je pod številko 3 v pregledu. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 28. člen. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 28. člen sprejet.
Prehajamo na glasovanje k amandmaju k 29. členu. Imamo samo en amandma. Predlaga ga Vlada Republike Slovenije. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 29. člen. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 29. člen sprejet.
Prehajamo na glasovanje o dveh amandmajih k 32. členu. Prvega je vložila poslanska skupina Socialdemokratske stranke. Želi kdo besedo? Gospod minister.
MIRKO BANDELJ: Ta amandma je matični odbor podprl, vendar sem prepričan, da gre bolj za plod nesporazuma. Namreč povečane hitrosti oziroma hitrosti preko normalnih meja so tako rekoč prvi vzrok za najtežje prometne nesreče. V kolikor bi ta amandma sprejeli, bi prišli, ne samo, da je amandma sam s sabo kontradiktoren, ampak prišli bi v situacijo, ko bi legalizirali ravno tisto najmanj zaželeno obnašanje na cestah in ravno odpravili eno od temeljnih poant in instrumentov filozofije obnašanja voznikov na cestah, ki jih prinaša novi zakon. Namreč ta amandma govori o tem, da bi lahko prekoračili dovoljeno hitrost, v kolikor bi bilo prehitevanje varno. Že sama predpostavka je zgrešena. Hitrosti so na cestah omejene zaradi varnosti in v kolikor seveda cesta omogoča večjo hitrost kot je dovoljena, potem je to stvar upravljavca ceste, da tako to hitrost tudi omeji. V kolikor bi ta amandma sprejeli, pravzaprav ni več kriterija, po katerem bi lahko določali, kdaj je nekdo v prekršku, ko prehiteva in kdaj ni, kajti tudi ni razviden moment, v katerem bi se lahko voznik odločal in sam subjektivno ocenjeval, kdaj bo lahko varno s preveliko hitrostjo prehitel in kdaj ne. Poleg tega je seveda takšna rešitev izredno nevarna za prehitevanje v mestih, zato lepo prosim, da se ta amandma ne sprejme. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod doktor Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovane kolegice in kolegi! Na naših cestah je več primerov, ko je na primer omejitev 80 km na uro, pa je cesta ravna. In to velja za celotno cesto, ne samo za neki odsek. V takih primerih se praviloma ne dogaja, da bi ljudje pri prehitevanju vozili samo 80 km. Skoraj vsi pospešijo, da čimprej prehitijo. In menim, da je ta amandma dan zaradi ene življenjske stvarne situacije, ki se ji morajo paragrafi včasih tudi prilagoditi. In zato predlagam, da se ta amandma podpre. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani! Da ne bo nesporazuma, bom ta dva stavka prečital. "Voznik, ki prehiteva lahko poveča hitrost tudi preko največje dovoljene hitrosti, če zaradi tega lahko varneje prehiteva. Po končanem prehitevanju mora hitrost varno prilagoditi dovoljeni." To se pravi, da smo prišli v situacijo, ki res dokazuje, da tisti, ki o tem tudi odločajo, pa nasprotujejo temu, da se nikoli ne vozijo sami. Če bi se vsak dan moramo 100 km pripeljati v službo, tako kot se jaz po 100 km in potem nazaj, ne bom razlagal zaradi česa, ker to ni stvar tega amandmaja, vam lahko mirno povem, da varno prehitevati pomeni, da pridem čimprej mimo. In če se vozite po tej zahod-vzhod magistrali, boste videli, da je tu več kot osebnih avtomobilov, tovornjakov. In tovornjaki pa veste, kako vozijo. Ker so kolone, morajo pospeševati tako ali drugače in takšen kamion, ki ima nekaj 10 ton verjetno ne more v dveh, treh, štirih, petih, desetih sekundah zopet priti v tisto hitrost, ki jo ima kolona, ki jo imajo tudi osebni avtomobili, in je normalno, da osebni avtomobili prehitevajo, ker če ne bi tako ali tako nastal kaos na tej cesti. In je popolnoma normalno, da se tudi najvišja dovoljena hitrost lahko ob koncu prehitevanja tudi pripeti in zgodi in je normalno. Ker potem smo pa v nasprotju s tistim osnovnim načelom, ko učijo mlade voznike, ko delajo izpit, da je treba čimprej končati prehitevanje. In ne vem in mi enostavno ni jasno, kakšna birokratska ovira je to sedaj, da ti v bistvu ne smeš, vsaj tisti trenutek, ko prehitevaš, da boš čimprej prišel mimo, ne bi mogel prekoračiti hitrosti. Kasneje se strinjam, da je zadeva jasna. Ampak v prehitevanju? Potem smo pa v nekem neskladju s tistimi osnovnimi načeli, o katerih tudi učijo mlade voznike na izpitu, ko se pripravljajo za izpit. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo ima gospd Jazbec.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Spoštovani predsedujoči, poslanke in poslanci. Že na samem odboru je ministrstvo želelo to stvar argumentirati podobno kot danes, vendar je po krajši ali daljši debati prišlo do uskladitve, da naj bi se amandma, ki smo ga predlagali Socialdemokrati končno podprl. Od sedmih vloženih amandmajev, ki smo jih vložili Socialdemokrati so štirje dobili podporo in apeliram na vse poslance, da te amandmaje podprete. Dejansko bi pa gospod minister verjetno najraje tu povedal: "Amandma so predložili Socialdemokrati in ga ne podprite!" Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala za besedo. Na odboru nismo kar tako podprli tega amandmaja, ker bi nam bila katera poslanska skupina všeč bolj kot druga ali pa manj kot druge. Podprli smo preprosto zaradi tega, ker je poleg tega, da je recimo nekje najvišja omejena hitrost 80 kilometrov, dovoljeno voziti 60 kilometrov, pa še nisi v prekršku zaradi tega, in za teboj je kolona; in nekdo, ki prehiteva, bi zdaj moral pravzaprav točno naciljati samo 80 na uro če lahko pelje, če hoče, da prehiti. In če imamo recimo neko dolgo vozilo, smo ocenjevali, je bolj modro - to, kar predlagajo Socialdemokrati - skratka, da takrat pospeši, kolikor pač avto skoči, in varno prehiti. Zdaj, da je sam takšen, torej takšna določba kakršna je, se strinjam z ministrom, skriva tudi nevarnost, ker potem lahko - torej so tukaj igre brez meja, nekaj ni omejeno. Ampak če bi želeli, po moje, korektno rešiti situacijo do zaključka, torej do konca zakonodajnega postopka, bi lahko naredili tako, da v tem branju, ker gre navsezadnje za drugo branje, obravnavali oziroma sprejeli ta amandma, in potem ob tretjem branju vlada pripravi amandma, ki bo to stvar saniral - ne vem, do 10% najvišje dovoljene ali nekaj podobnega.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Džuban.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Podobna razprava je bila že zdavnaj prej, ko je ta zakon nastajal, in zmeraj so bile podobne ugotovitve kot danes s strani ministrstva, da ni možno podpirati takšnih rešitev. Če vi pogledate zakonske ureditve v nekaterih deželah v bližini ali v svetu, recimo na Hrvaškem, v Avstriji ali če hočete v Avstraliji, kjer so državne ceste, magistralke takšne kot pri nas avtoceste, si nihče slučajno ne dovoli, da bi dovolil takšno zakonsko ureditev, ki bi to omogočala, niti slučajno obnašanje voznikov na tak način, da bi prekoračili hitrosti, ki so omejene recimo na državnih cestah 80 kilometrov. Torej ravno to, kar kolegi tolmačijo, da omogoča tudi objestnost ali karkoli podobnega, v koloni na primer, da potem nastopi divjanje in nesreče, s katerimi imamo toliko opravka. Jaz te rešitve ne bom podpiral. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Pravzaprav čudi ta debata, ko je poznano elementarno načelo, da je hitro prehitevanje najbolj varno prehitevanje. Gospod minister, to je nastalo na podlagi tega, ker policija tega ne tolerira. Jaz s policijo v Italiji nimam problemov. Ampak, zdaj vam bom povedal naš odsek ceste, ki ga dobro poznate - med Podnanosom in Vipavo čaka policija, meri hitrost, in jasno, ko ti prehitevaš kamione - ampak če bi jih jaz ne prehitel zjutraj enih trideset, ne pridem gor do poldan. Gospod minister, prihodnjič, ko boste sedeli v vašem BMW-ju 750 poglejte na merilnik hitrosti, ko boste prehitevali kakšen kamion, pa odčitajte, pa boste drugič to povedali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod minister.
MIRKO BANDELJ: Jaz mislim, da tale razprava res ne sodi in tak člen res ne sodi v tak zakon. Ko nekdo prehiteva, je jasno, da bo ravnal tako kot mu razmere na cesti velevajo, tako da se bo čimbolj varno vključil nazaj na svoj vozni pas. Nihče ne bo od njega zahteval, da takrat, ko je omejitev 70, če se je že odločil, da bo prekršil zakon in šel hitreje mimo, da bo potem tudi ravnal vse v skladu z zakonom in vozil 70 kilometrov na uro, če mu nekdo vozi nasproti. Zato mislim, da to dejansko sem ne sodi. Tisti, ki prehiteva, se mora potem ravnati, ko je enkrat na prehitevalnem pasu, seveda tako, da se čim hitreje vrne nazaj na svoj pas. Nevaren je ta člen zaradi tega, ker stimulira ali odpravlja tisto mejo pri odločitvi za prehitevanje. Poleg tega moram povedati še to, da zdaj z novim zakonom, naj bi bila zgornja dovoljena hitrost na cestah izven naselja 90 kilometrov na uro in še nekaj, gospod Hvalica, ko ste že omenjali, ravno pravi cestni odsek ste omenili, ravno na tem odseku je največ mrtvih oziroma zelo veliko mrtvih in mislim, da je to treba upoštevati. Kako in s kakšno hitrostjo vozi BMW 750 mogoče veste bolje od mene, jaz namreč v takšnem BMW-ju še nikoli nisem sedel, pa tudi dvomim, da kdaj bom. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Za besedo je zaprosil gospod Zimšek, potem pa bomo šli naprej. Malo pozornosti, prosim.
JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovane gospe, spoštovani gospodje! Jaz se strinjam z gospodom ministrom in mislim, da tak člen skorajda ne paše v ta zakon. Po drugi strani bi pa seveda zagovarjal, da mora biti ena omejitvena hitrost in ne moremo imeti različnih za različna dejanja na cesti. Naše ceste so danes preveč obremenjene. Verjetno vsi veste, da po naših cestah vozi trenutno preko 740.000 osebnih vozil in kombijev in praktično nimamo normalnih pogojev za vožnjo oziroma za hitro vožnjo za prehitevanje. Verjetno se tudi vsi spomnite dvopasovne ceste med Mariborom in pa med Celjem, takrat še dvopasovne, z vsemi elementi avtoceste in kakšne hude nesreče so ravno zaradi takšnega prehitevanja na tej cesti nastajale. To so najhujše prometne nesreče in bi se seveda strinjal s tem, da moramo v teh trenutkih, ko imamo na cestah s takšno obremenitvijo seveda postopati zelo pazljivo in predvsem preudarno. Ceste so takšne kot so, nekatere so nekoliko boljše, predvsem tiste, ki smo v zadnjih letih zgradili in imajo tudi kvalitetnejše elemente. Avtoceste dopuščajo hitrosti in so računske hitrosti tudi določene za 120 kilometrov na uro, vendar naše ostale ceste, kjer so omejitve, praktično nikjer ne dopuščajo, da dosegamo normalno računske hitrosti oziroma da bi izhajali iz računske hitrosti in dosegali normalne hitrosti 100, 120 km na uro. Pa še nekaj je. Mi smo danes praktično na vseh naših slovenskih cestah v nivoju uslug d.e., to je na tistem nivoju uslug, kjer bi že morali imeti nove ceste. Ceste so pri nas preobremenjene in zato mislim, da mora biti zakon dosti rigorozen, dosti zahteven in bomo pač nekaj let do izgradnje avtocest morali potrpeti, ali pa drugače, da bomo v tem času preveč življenj na cestah izgubili. Zato predlagam, da je ena omejitev in da se po teh omejitvah na teh naših cestah držimo enega reda. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo ima gospod Samo Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Moram povedati, da me je minister s svojo razlago popolnoma prepričal. To, kar predlaga poslanska skupina Socialdemokratske stranke je lahko le nenapisano pravilo, kajti če to uzakonimo, lahko pride do prevelikih zlorab.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Če ne zaključujemo to razpravo. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o celotnem 32. členu. Ugotovimo sklepčnost! Se opravičujem. Ni nam treba glasovati, ker nismo sprejeli amandmaja.
Prehajamo na 33. člen. Amandma poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov. Gospod dr. Ribičič želi besedo. Se opravičujem, moramo očitno vseeno glasovati. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za 32. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k členu 33, amandma poslanske skupine Združene liste. Dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Tukaj gre v predlogu amandmaja naše poslanske skupine za naslednjo situacijo. Po naši oceni gre za precej težko subjektivno presojo, zlasti v tisti situaciji, ki je v 3. točki: "Pod vrhom klanca, pred ovinkom, ali v ovinku, kjer ni zadostne vidne razdalje." Policist bo to ocenjeval. Menimo, da je to odvisno precej od subjektivne hitrosti, ko gre za prehitevanje. In zaradi tega, menimo, da je ta kazen s kazenskimi točkami prestroga, in menimo, da zadošča tukaj denarna kazen.
Zdaj pa, ne glede na usodo tega amandmaja, bi pa rad opozoril na nekaj, kar sem opazil na cestah v nekaterih drugih državah; da imajo namreč na cestišču označeno, kdaj naj se voznik vrne, zaradi tega, ker se bliža neprekinjena črta, se pravi, se bliža območje, ko je prehitevanje prepovedano. Se mi zdi, da bi te oznake olajšale vožnjo, varnost in tudi to presojo, kdaj je kdo naredil prekršek, ker se je prepozno vrnil. Ker pa pri nas tega ni, se pravi teh oznak, teh puščic, ki bi kazale, da se mora vrniti na svoj vozni pas, pa mislim, da je še težje oceniti, kdaj je vozil tako, da je ogrožal varnost, in zaradi tega ta amandma pač dobi neko večjo težo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Amandma glasi: v drugem odstavku se črta besedilo "tri ali", vejica, "ali". Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Gospod minister, prosim.
MIRKO BANDELJ: Se opravičujem, vendar mislim, da je treba dati pojasnilo. Namreč, najprej seveda amandma izhaja iz napačne predpostavke, da se klanci, ovinki in tako naprej ne označujejo na cestišču. Ni res! Oznake za to imamo, črte se zožujejo in tako naprej. Poleg tega pa povem, da bi sprejetje tega amandmaja pomenilo črtanje sankcioniranja za voznika, ki bi prehiteval pod vrhom klanca, pred ovinkom in v ovinku, kjer ni zadostne vidne razdalje. Jaz mislim, da tega ni mogoče sprejeti in predlagam, da ne sprejmete. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Najprej o tej prvi stvari. Mislim, da gre za nesporazum glede oznak na cestišču. Jaz sem prepričan seveda, da strokovnjaki s tega področja to dobro poznate. V nekih državah sem se sam že vozil, kjer so oznake, kdaj se bliža neprekinjena črta, se pravi, kdaj prehajamo, se približujemo območju, ko bo prehitevanje prepovedano. Te puščice, ki kažejo na desno, silijo voznika, da pravočasno se vrne na svoj pas in da ne stori takšnega prekrška, kot je tukaj opisan. Teh oznak pri nas ne poznamo, vsaj jaz nisem videl - teh oznak še nikjer, skratka, da se bliža zaradi ovinka ali zaradi kakšnega drugega razloga, da se bliža območje, kjer bo prehitevanje prepovedano. Verjetno gre tukaj za nesporazum ali pa za mogoče našo komplicirano formulacijo.
Kar zadeva pa sankcioniranje tega, kar je tukaj predvideno - jaz sem pač povedal, da je to težko ocenjevati. Zlasti je težko ocenjevati takšno določbo, kdaj je - kjer ni zadostne vidne razdalje, pred ovinkom in v ovinku, tudi zaradi tega, ker sem o oznakah govoril. Mi nismo predlagali, da to ne bi bilo sankcionirano. Ampak smo predlagali, da ne bi bilo kazenskih točk, ampak da bi se zaradi razlogov, ki sem jih navedel, se tukaj sankcije omejilo samo na denarno kazen. To je naš predlog. In čeprav je amandma kompliciran, se samo črtajo besedice "tri", pika, vejica, "ali", je vsebina v tem, da bi tukaj denarna kazen ostala, ne bi bilo pa kazenskih točk za ta specifičen primer. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo na to vprašanje? Zimšek.
JOŽEFZIMŠEK: Se opravičujem, ker prihajam za to govornico. Mislim, da so to strokovne zadeve in se moram zopet strinjati z gospodom ministrom. Te puščice so predvsem v delu Evrope, v Nemčiji, kjer so tripasovne ceste in kjer se označuje, ko se pri vzponu prehaja na en pas, nasproti imamo pa dva pasova in zato opozarja kje se prekineta dva pasova oziroma kje se končata dva pasova.
Jaz sem prej govoril o računski hitrosti. Računska hitrost je osnova za vse elemente ceste in tudi za preglednost ceste, za razne konkavne ali konveksne lome in podobno. In zato ta računska hitrost daje elemente, kot sem rekel in tudi potem določi tisto hitrost, po kateri naj bi vozili in ožja, ko je cesta, večji ko so lomi, manjši kot so radiji, manjša mora biti hitrost. Tako, da bi prosil, da te pripombe, ki jih daje ministrstvo, sprejmemo zaradi tega, ker so to pripombe s področja prometne stroke. To je ena zadeva.
Druga zadeva pa mi že itak preveč signalizacije dajemo na cesti, ali je to horizontalna ali je vertikalna, le-ta z vsemi oglasnimi tablami bega voznike in zato naj bo samo tista prometna signalizacija, ki je najnujnejša. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Verjamem, da je gospod Zimšek dobronamerno to povedal, kar je povedal. Samo stvar ni točna. Takšne puščice, kot jih on omenil iz Nemčije, imamo seveda tudi v Sloveniji, lahko bi mu navedel na nekaj mestih. To se pravi, ko pride do teh zožitev pasov, se usmerja z enega pasu v drugega. Jaz sem mislil, recimo, ureditev v Češki, mislil sem ureditev v Veliki Britaniji, s tem seveda, da se v Veliki Britaniji ne vračajo na desno, ampak se vračajo na levo. Ampak v obeh teh primerih sem videl takšne puščice. Mislim, da so zelo koristne. Ne zato, ali bo nekdo v prekršku ali ne, ampak zaradi tega, ker prispevajo k varnosti voznikov. In na to opozarjam izven tega ali bo ta amandma sprejet ali ne. Mi smo omenili kot argumentacijo pri tem amandmaju, da bo težko presojati to vidno polje in tako naprej. Boste odločali, kot boste odločali. Če bo ostalo tako, kot je, bo pač to strožje za tiste, ki se bodo odločili za prehitevanje in tukaj je lahko tudi subjektivna presoja policista napačna. Te oznake pa mislim, da bi bile dobra rešitev. Dobro, vi lahko rečete, da je to strokoven predlog. Seveda je lahko tudi strokoven, treba bi bilo proučiti, jaz ne vidim argumentov zakaj tega ne bi poznali pri nas in potem bi bilo tudi manj te subjektivne presoje. Ne gre pa tukaj za zožitev ceste, ampak gre za oznake, namenjene tistim, ki prehitevajo, da je zadnji čas, da se vrnejo na normalen pas vožnje, ker se približuje neprekinjena črta.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje o tem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o celotnem 33. členu. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 33. člen sprejet.
Prehajamo k 42. členu. Imamo štiri amandmaje. Prvi je od odbora, drugi prav tako odbora, tretji amandma na amandma vlade prav tako odbora in četrtega Vlade Republike Slovenije. Želi kdo razpravljati o teh štirih amandmajih? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma številka ena sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka dva. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je drugi amandma sprejet.
Amandma tri je zdaj brezpredmeten.
Prehajam na glasovanje o amandmaju številka štiri. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod štiri sprejet.
S tem je tudi člen spremenjen, tako da o njem ne bomo glasovali.
Prehajamo na 47. člen. Imamo dva amandmaja odbora in pa Vlade Republike Slovenije. Poslanska skupina s prvopodpisanim Jožetom Možganom. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko ena sprejet.
Glasujemo o drugem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko dva sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka 3. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod 3 sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 48. člen. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 47. člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o dveh amandmajih k 49. členu. Prvega je vložila poslanska skupina Združene liste socialdemokratov, drugega skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Možganom. Želi kdo besedo? Dr. Ribičič. Torej, prvi se umika v korist amandmaja pod številko 2. Še kdo? Če ne, zaključujem razpravo. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (25 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o celotnem 49. členu. Ugotovimo sklepčnost! Ponovno ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 49. člen sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 51. členu. Imamo amandma Vlade Republike Slovenije, ki ga podpira tudi matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! Ponovno ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 51. člen. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 51. člen sprejet.
Prehajamo k 52. členu. Imamo amandma Vlade Republike Slovenije, podpira ga matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 52. člen. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 52. člen sprejet.
Prehajamo k 58. členu. Imamo dva amandmaja. Amandma na amandma vlade, ki ga predlaga odbor in drugega Vlada Republike Slovenije, podpira ga matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Prehajamo na drugi amandma. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko dva sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 58. člen. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 58. člen sprejet.
Prehajamo na 62. člen. Imamo en amandma Vlade Republike Slovenije, podpira ga matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 62. člen. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 62. člen sprejet.
Prehajamo na 63. člen. Imamo amandma odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje v celoti 63. člen. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 63. člen sprejet.
K 64. členu imamo en amandma, to je odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 64. člen. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za celotni člen 64? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 64. člen sprejet.
K členu 72. imamo dva amandmaja, prvega poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Je napovedan umik tega amandmaja. Ali še stoji? Gospod Jazbec, prosim. Potem še pod 2, imamo amandma odbora, ki je vsebinsko vezan na amandma k členu 73. Gospod Jazbec, izvolite.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Poslanska skupina Socialdemokratov umika amandma k členu 72., ker je smiselno upoštevan v členu 88., prav tako pa poslanska skupina umika 150. člen, ker je amandma upoštevan delno v 151. členu. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Torej, amandma pod 1 je umaknjen. Želi kdo razpravljati k drugemu amandmaju? (Ne želi.) Zapiram razpravo. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 72. člen. Ugotovimo sklepčnost! Kdo je za 72. člen? Pardon. (56 prisotnih.)
Kdo je za celotni 72. člen? (53 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 72. člen sprejet.
Prehajamo k 73. členu. Imamo samo en amandma Odbora za notranjo politiko. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet
Dajem na glasovanje celotni 73. člen. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za celotni 73. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 73. člen sprejet.
Prehajamo k 79. členu. Imamo en amandma vlade, podpira ga matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 79. člen. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za celotni 79. člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na člen 80. Imamo tri amandmaje. Prvega je dal odbor, drugega poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov in tretjega Vlada Republike Slovenije. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! Torej pod 2 je umaknjen. (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod 1 sprejet.
Odločamo o amandmaju številka 3. Ugotovimo sklepčnost!
(48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (30 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o celotnem 80. členu. Ugotovimo sklepčnost! Ponavljamo. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (29 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sprejet celotni člen.
Prehajamo k 84. členu. Imamo dva amandmaja, prvega od odbora in drugega od Vlade Republike Slovenije. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem celotni 84. člen. Ugotovimo sklepčnost! Ponavljamo glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 84. člen sprejet.
Imamo amandma za nov naslov in nov 87. člen. To je samo eden, predlaga ga Vlada Republike Slovenije. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem je uveden nov naslov in tudi nov člen.
Prehajamo na 87. člen, en amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Želi kdo besedo? (Ne želi.) (Podpira ga tudi matično delovno telo.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 87. člen. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 88. členu. Imamo tri amandmaje; prvega vlada odbor, drugega vlada in tretjega poslanska skupina Združene liste socialdemokratov. Napovedan je bil tudi umik tega amandmaja. Sprašujem predlagatelja - Združeno listo, je napovedan umik tega vašega amandmaja? (Umikate.) Se pravi, tretji je umaknjen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Glasujemo o drugem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 88. člen. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 88. člen sprejet.
Prehajamo k 99. členu. Imamo amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je v celoti spremenjen in o njem ne glasujemo.
Prehajamo k 100. členu. Imamo amandma vlade, podpira ga matično delovno telo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Ponovno ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 100. člen. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 100. člen sprejet.
Prehajamo na 108. člen. Imamo en amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke; matično delovno telo ga ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o celotnem 108. členu. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 108. člen sprejet.
Prehajamo k 110. členu. Imamo amandma vlade. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Kolegice in kolegi poslanci, vem, da je malo utrudljivo vse skupaj, ampak to moramo opraviti. Vas lepo prosim za malo pozornosti, da to končamo. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je črtan in o njem ne glasujemo.
Prehajamo k 113. členu. Imamo amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ker je člen v celoti spremenjen, ne bomo glasovali o njem.
Gremo na 115. člen. Imamo en amandma odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 115. člen. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 117. členu imamo tri amandmaje. Prvega predlaga odbor, drugega prav tako odbor in tretjega Socialdemokratska stranka, poslanska skupina Socialdemokratske stranke. Tega v pregledu nimate, ga bomo prebrali. Želi kdo besedo? Prosim, gospod Možgan.
JOŽE MOŽGAN: Spoštovani predsedujoči, spoštovane kolegice in kolegi! Medicina je dokazala, da je vsakršna koncentracija alkohola v krvi škodljiva za sposobnosti voznika za vožnjo. To velja tako v Sloveniji, kot v Švici, kot v Nemčiji. Rad bi vedel od predlagatelja, kakšni so razlogi za dovolitev za 0,5 grama na liter krvi v krvi. Tega v stroki še nisem zasledil in bi prosil vsaj za sociološko razlago.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister želi besedo. Prosim. Gre za pomembno vprašanje.
MIRKO BANDELJ: Mislim, da bi res morala biti razlaga precej sociološka. Pa mogoče tudi tudi pravna mogoče. Medicinsko se pa ne bi jaz ukvarjal, ker se ne spoznam na to. Res je, alkohol škoduje, nekaterim bolj, drugim manj. (Smeh v dvorani.) Eksaktne meje pač na žalost ni. Vendar, ni res, kar smo zdaj slišali, češ, da nikjer v Evropi ni tako urejeno. Večina zahodnoevropskih držav je do nedavnega imela celo višje stopnje, do 0,8, pa jih zdaj zmanjšujejo na 0,5. Mi smo pri tem izhajali, bi rekel v veliki meri iz strokovnih razlogov, pa tudi iz dejstva, da prepovedovati nekaj do te mere, da nihče ne upošteva, ni smiselno. Učinkovitost pregona bi seveda bila popolnoma odveč, odpadla bi in tudi, mislim, skrbi me, da kolikor bi v to šli, prvič policija ni sposobna to sankcionirati. In drugič, zgodilo bi se nekaj podobnega, kot se je zgodilo s tobačnim zakonom. Mislim, da bi dejansko šlo za pretiravanje. Tako da mislim, da je ta 0,5 tista meja, ki se jo da strokovno zagovarjati in ki se jo da tudi obvladovati in hkrati zagotavljati tudi neki vzgojni vpliv na voznike. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Jazbec. Prosim, poslušajmo poslanca.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. V členu 117 so predvidene kazni za tiste, ki so dobljeni in imajo prisoten v krvi alkohol, niso pa predvidene kazni za tiste, ki v takem stanju povzročijo tudi karambol, zato smo predlagali ta tretji amandma in predlagam poslancem, da amandma podprejo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister.
MIRKO BANDELJ: Glede tega amandmaja Socialdemokratske stranke moram nekaj reči, čeprav seveda moram tudi zanikati in nekako odločno protestirati zoper izjavo, ki jo je isti poslanec dal prej. Če se bomo na cesti obnašali, potem, jaz sem res iz LDS-a, ampak če se bomo obnašali na cestah po strankarski pripadnosti in tudi mogoče mrtve preštevali, potem mislim, da smo naredili zelo slabo uslugo tej državi. Skratka, pri tem zakonu, če kje, pri tem zakonu pa gre izključno za stroko. In zato prosim, da se mi tudi ne podtika kakršnihkoli zlih namenov, če moram na žalost zavrniti amandma Socialdemokratske stranke. Zavrniti pa zato, ker je tudi ta amandma skregan s pravnim redom te države. To, kar se predlaga kot sankcioniranje, kot prekršek, sodi v sfero kaznivih dejanj in je urejeno s kazenskim zakonikom. Namreč, so zaporne kazni enega leta, zaporne kazni tri leta, povzročitelji tovrstnih prometnih nesreč s takšnimi posledicami seveda so kaznovani in bodo kaznovani ampak na podlagi kazenskega zakonika, ne pa na podlagi zakona o varnosti v cestnem prometu in na podlagi zakona o prekrških. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Prosim, dr. Žnidaršič.
FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala lepa. Predsedujoči! Spoštovane poslanke in poslanci! Mene zanima, ali je pri določbi 0,5 promila alkohola v krvi imela stroka - mislim na sodno medicino in na medicino - kaj zraven, in zakaj ni upoštevana razlika za moške in ženske, glede na to, da je dokazano, da so ženske približno 30 do 40% bolj občutljive za alkohol kot pa moški. (Smeh v dvorani.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dr. Ribičič. Prosim za mir v dvorani, da lahko mirno delamo naprej!
DR. CIRIL RIBIČIČ: No, jaz seveda kot član novega delovnega telesa za enake možnosti ne morem podpreti te diskusije, ki sem jo prej slišal. Sem se pa oglasil zaradi tega, da bi vam povedal, da smo v poslanski skupini razpravljali o tej omejitvi glede alkohola, in da razmišljamo o tem, da bi določbe do neke mere postrožili. Skupaj z gospodom Demšarjem sva preverila že v odboru razpoloženje, da bi prepovedali sleherno uporabo alkohola voznikom. Reakcija je bila burna in negativna, razprava pa je bila zelo podobna po oceni članov odbora tisti razpravi o tobaku. V naši skupini smo razmišljali o nekih milejših restrikcijah. Ideja, ki smo jo imeli, je ideja, da bi šli na 0,25 namesto na 0,50 - na takšno zaostritev. Vendar se nismo mogli odločiti, da bi v drugi obravnavi to vložili, zaradi tega, ker se želimo še konsultirati s strokovnjaki in znotraj poslanske skupine, in bomo to še enkrat preverili. Ampak glede na to, da je amandmiran ta člen, bomo imeli do tretje obravnave možnost, da to ponovno razmislimo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Zaključujem razpravo.
Prehajamo na glasovanje o amandmajih. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka 2. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
In tretji amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Gospod Jazbec ga je obrazložil. Ga preberemo: k 117. členu se na koncu doda novi peti odstavek, ki se glasi: "Voznik, ki ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena in povzroči prometno nesrečo, se kaznuje za prekršek: a) če je povzročil nesrečo I. kategorije, se kaznuje z denarno kaznijo 400.000 SIT in odvzem vozniškega dovoljenja za eno leto; b) če je povzročil nesrečo II. kategorije, se kaznuje z denarno kaznijo 400.000 SIT, z zaporno kaznijo 6 mesecev in odvzemom vozniškega dovoljenja za dobo enega leta; pod c) če je povzročil nesrečo III. kategorije, se kaznuje z denarno kaznijo 1 milijon SIT, z zaporno kaznijo enega leta in odvzemom vozniškega dovoljenja z možnostjo ponovnega opravljanja izpita po preteku dveh let; in pod d) če je povzročil nesrečo IV. kategorije, se kaznuje z denarno kaznijo 1 milijon SIT, z zaporno kaznijo treh let in trajnim odvzemom vozniškega dovoljenja. Dajem na glasovanje ta amandma. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (16 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 117. člen. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 118.a členu. Predlaga ga Odbor za notranjo politiko in pravosodje. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem je člen uveden.
Prehajamo na 119. člen. Imamo tri amandmaje. Prvega odbora, drugega vlade in tretjega poslanske skupine Združene liste socialdemokratov, ki ga ni v pregledu. Doktor Ribičič, prosim.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Podlaga za ta amandma je v strokovnem mnenju oziroma v mnenju Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki je opozoril na to, da gre za poseg v integriteto posameznika in da bi morali predvideti takrat, kadar je to možno, ugovor posameznika. Takrat, kadar gre za sum, da je kdo pod vplivom alkohola, imamo bolj ali manj izdelane različne tehnične metode, da policist lahko ugotovi, ali je njegov sum upravičen ali ne, posameznik pa ima možnost zahtevati potem odvzem krvi, tako da se v to situacijo nismo spuščali. Druga je pa situacija, kadar gre za sum, da je nekdo pod vplivom zdravil in drugih podobnih sredstev, ki imajo psihoaktivne učinke in tukaj smo menili, da je subjektivna presoja, ali gre za takšen vpliv ali ne, veliko težja pri policistu; manj je izkušen, redkejši so takšni primeri in smo menili, da bi bilo smiselno, da se tukaj vgradi ugovor, seveda na takšen način, da te snovi ne bi mogle izginiti iz organizma in da jih potem ne bi mogli dokazati, se pravi, da bi ta ugovor izpeljali v zelo kratkem času. Zato je nastal amandma, ki je pred vami in ki daje vozniku možnost, da ugovarja, kadar policist sumi, da je pod vplivom takšnih sredstev, mu seveda prepove nadaljnjo vožnjo in mu odvzame vozniško dovoljenje, začasno in da bi imel možnost, da temu ugovarja. V tem amandmaju je zapisano, da bi o tem ugovoru odločal v štirih urah sodnik za prekrške. Mislili smo seveda na tiste sodnike za prekrške, ki so dežurni, vendar smo dobili opozorilo, da je to lahko tudi vprašljiva rešitev glede na to, da tukaj še ne gre za prekršek, gre za nek predhoden postopek ugotavljanja stanja in da bi bilo s tega vidika bolj korektno, da se to v okviru te policijske hierarhije razreši. Zaradi tega vas lepo prosim, če upoštevate naslednjo spremembo tega amandmaja. Namesto sodnika za prekrške bi torej vgradili predstojnika tistega policista, ki sumi, da gre tukaj za uporabo takih psihoaktivnih snovi. Se pravi, da bi zadnji stavek glasil drugače kot je tukaj navedeno in sicer takole: "Če prizadeti ugovarja policistovim odločitvam, odloči o tem policistov predstojnik takoj, najpozneje pa v štirih urah." To je moj predlog amandmaja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? (Nihče.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Prvi amandma je sprejet.
Prehajamo na glasovanje o drugem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo sklepčnost, prosim, glasujte! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je drugi amandma sprejet.
Tretji amandma, ga preberemo: Peti odstavek 119. člena se spremeni, tako da se glasi: "Če policist sumi, da so voznik, voznik inštruktor ali kandidat za voznika motornih vozil pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njihovo sposobnost za vožnjo, odredi prepoved nadaljnje vožnje, mu začasno vzame vozniško dovoljenje in odredi strokoven pregled. Če prizadeti ugovarja policistovim odločitvam, odloči o tem policistov predstojnik takoj, najpozneje pa v štirih urah." Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem celotni 119. člen. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 119. člen sprejet.
Prehajamo na 120. člen. Imamo amandma, ki ga je vložila Vlada Republike Slovenije. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje 120. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 120. člen sprejet.
Prehajamo k 122. členu in amandmaju Vlade Republike Slovenije. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! Še enkrat Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 122. člen. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za celotni 122. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 122. člen sprejet.
K členu 123. imamo amandma odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (56 poslancev.)
Kdo je za člen kot celoto? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 123. člen sprejet.
K 125. členu imamo en amandma, to je Vlade Republike Slovenije. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 125. člen. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za 125. člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 125. člen sprejet.
Prehajamo k 129. členu. Imamo dva amandmaja, enega poslanske skupine Demokratske stranke upokojencev in Vlade Republike Slovenije. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Glasujemo o drugem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 129. člen. Ugotovimo sklepčnost! Ponavljamo glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za celotni 129. člen?
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 129. člen sprejet.
V pregledu nimate amandmaja Liberalne demokracije Slovenije k 130. členu. Želi predlagatelj besedo? Preberem: za šestim odstavkom se doda novi sedmi odstavek, ki se glasi: "Osebi, ki ji je bil izrečen ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, se izda vozniško dovoljenje, ko ponovno opravi vozniški izpit v skladu s splošnimi pogoji." Želi kdo besedo?
Če ne želi, dajem amandma na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 130. člen. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 130. člen sprejet.
Prehajamo k 131. členu Odbora za notranjo politiko in pravosodje. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 131. člen. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 131. člen sprejet.
Prehajamo k 137. členu. Imamo tri amandmaje - vse tri Odbora za notranjo politiko in pravosodje. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka 2. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Ponovno ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka 3. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 137. člen. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 139. členu. Imamo dva amandmaja skupine poslancev s prvopodpisanim Rudijem Mogetom in drugega poslanske skupine Združene liste socialdemokratov. Želi kdo besedo? Gospod Moge.
RUDOLF MOGE: Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Skupina poslancev je s tem amandmajem hotela doseči, da bi vsi kandidati, ki bi hoteli delati šoferski izpit, morali obvezno iti v avtošolo, torej, da se ne bi smeli doma usposabljati. Zaradi česa? Mi vemo, da je zaradi nevzgojenosti bilo povzročeno ogromno nesreč. Na prvem mestu, ali je vzgojno prekoračiti hitrost, na drugem mestu, ali je vzgojno izsiljevati prednost, na tretjem mestu, ali je vzgojno voziti pod vplivom alkohola, mamil itn. in v 139. členu imate v prvem delu, kaj teoretični del obsega, da se v avtošolah o vseh teh stvareh učijo. In zdi se mi pametno, da če pri praktičnem delu izpita ne pustimo kandidata niti minuto samega za volanom, ko dela, ker ogroža drugo življenje, bi zaradi nesreč, ki so se zgodile, morala tudi avtošola opraviti poleg izobraževalnega in tudi delajo, to vzgojo delo, ki je voznikom še kako potrebno. Zato bi vas lepo prosil, če bi ta amandma podprli.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Jaz tukaj podpiram predlog gospoda Mogeta, ker mislim, da vendarle ne gre samo za izobraževanje, ampak tudi za vzgojo in šola je tista, ki ob izobraževanju mora dati tudi vzgojo, predvsem voznikom, ko danes vemo, kakšne nesreče se dogajajo ravno zaradi tega, teh nevzgojnih momentov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Mežan. Še kdo? Če ne, zaključujem razpravo. Se opravičujem, gospod Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Kdo je rekel, da je prepozno, tukaj iz LDS-a? Jaz sem hotel umakniti naš amandma v korist tega, kar gospod Moge predlaga. Mi smo pred enim letom predlagali to isto, da ne bi bilo možno usposabljanje doma v eni drugi obliki, morda se to ni tako jasno videlo, ker smo rekli, se črta ta tretji odstavek, ampak vsebina je pa ista, tako da če podprete to, kar je gospod Moge predlagal, bo to v redu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še kdo? Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Drugi je umaknjen.
Glasujemo o celotnem 139. členu. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za celotni 139. člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k členu 150. Imamo tri amandmaje. Prvi skupine poslancev s prvopodpisanim gospodom Rudijem Mogetom, drugi je umaknjen. Tretji poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov. Želi kdo besedo? Gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Pri 150. členu amandmaju SKD gre za to, da bi omogočili vsem kandidatom, da delajo vozniški izpit in da se teoretično in praktično pripravljajo kjerkoli v Sloveniji, zato predlagamo črtanje drugega odstavka 150. člena, ki govori o stalnem in začasnem bivališču. V tretjem odstavku pa predlagamo novo dikcijo, s tem, da popravljam besedo "k tečaju" z besedo "k izpitu". To je napaka v amandmaju. V obrazložitvi je pravilno napisano, pri tem pa ni. Se pravi, da naj bi se tekst glasil: "sedanji tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: kandidati za voznike motornih vozil se lahko priglasijo k izpitu pri upravni enoti, na območju katere se izvaja organiziran tečaj." In prosim, da bi podprli ta amandma, ki omogoča v bistvu, da se vsak prijavi tam, kjer mu najbolj ustreza, ne glede na stalno bivališče. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Moge.
RUDOLF MOGE: Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Hvala vsem, ki ste prejšnji amandma podprli v imenu predlagateljev. Ta amandma k točki 1 je pa samo logično nadaljevanje prejšnjega, ki onemogoča, da se kdo s samoizobraževanjem prijavi na teoretičen del, zato bi vas tudi prosil, če bi prvi amandma podprli.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Gospod minister.
MIRKO BANDELJ: Glede tretjega amandmaja, ki ga je ravnokar zagovarjal gospod Henigman, bi jaz prosil poslance, da ga ne sprejmejo, to pa zaradi tega, ker je isti namen dosežen na boljši način, z amandmajem Socialdemokratske stranke k 151. členu, ki sledi takoj za tem, za katerega bi pa predlagal, da ga podprete. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Drugi amandma je umaknjen. Glasujemo o tretjem amandmaju. Prosim, dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Zdaj, če sem dobro razumel, gre za neke razlike med 150. pa 151. členom oziroma o amandmajih, ki so bili predlagani. Seveda je to občutljivo govoriti, ker se lahko zamerimo enemu, drugemu ali tretjemu, ampak zdi se mi smiselna točno ta rešitev, ki je pri 150. členu predlagana; namreč, da se državljani popolnoma svobodno prijavljajo v katerem delu Slovenije želijo delati tečaj in izpit. Ampak potem, ko so se za to odločili, pa zato, ker tam niso bili uspešni, ne gredo v drugi del države - jaz sem tako razumel ta amandma. Se pravi popolna svoboda pri prijavi, ampak potem se pa tam dela izpit. Zdaj, če se motim, me bo gospod Henigman popravil, ampak "kandidati za voznike motornih vozil se lahko priglasijo k tečaju pri upravni enoti na območju, v kateri se izvaja organiziran tečaj", medtem ko govori amandma Socialdemokratske stranke k 151. členu, da opravljajo vozniški izpit pred izpitno komisijo v izpitnem centru na območju Republike Slovenije. Dobro, jaz bom podprl tole pod 150. členom, pa bi bil vesel, če bi to pomenilo tisto, kar sem rekel, ker se mi zdi taka ureditev smiselna, ker se sicer lahko pač iz nekih drugih razlogov, ker je nekdo bil neuspešen v enem delu, potem zaradi tega poskuša drugod po Sloveniji, kar se mi pa ne zdijo načelni razlogi.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! S tem amandmajem se samo ne spreminja tretji odstavek, ampak se briše drugi odstavek tega člena. Kar pomeni, da se moraš prijaviti k izpitu v upravni enoti, kjer imaš stalno ali začasno bivališče. To je pa velikokrat lahko tudi že razlog oziroma da se razume, da moraš tam tudi opravljati izpit. Mene so predstavniki vlade poučili, da mora itak upravna enota, na kateri želiš dati podatke. Samo na drugi strani sem pa dobil informacijo, da je to tudi že neke vrste izločitveni pogoj, da se prakticira tako, da potem tudi ljudi napotujejo na izpitne centre v tisti upravni enoti. Zato smo želeli liberalizirati zadevo in črtati ta odstavek, kar pa ne pomeni, da ne zbirajo podatkov še zmeraj matične upravne enote.
Kar se pa tiče 151. člena, čeprav tam nismo, pa bom vesel, če bo sprejet eden ali drugi amandma, samo da bo sprejet. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Če ni razprave, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o amandmaju številka 3. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem celotni 150. člen. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 150. člen sprejet.
Prehajamo k 151. členu. Imamo dva amandmaja, prvega poslanske skupine Socialdemokratske stranke, ki ga matično delovno telo podpira in drugega poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti?
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
S tem ni potrebno glasovanje o amandmaju pod število 2.
Na glasovanje dajem celotni 151. člen. Ta se je spremenil v celoti in o njem ni potrebno glasovati. Hvala.
Prehajamo k 152. členu. Imamo amandma Vlade Republike Slovenije. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem celotni 152. člen. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (28 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 153. členu. Amandma je dal Odbor za notranjo politiko. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem celotni 153. člen. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 153. člen sprejet.
Prehajamo k 154. členu. Imamo dva amandmaja. Prvi od poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov in drugi doktorja Cirila Ribičiča. Želi kdo besedo? Doktor Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Kot ste videli, sem skozi podpiral amandmaje Slovenskih krščanskih demokratov, tokrat tega ne morem storiti, ker je direktno naperjen proti mojemu amandmaju z namenom, da ga izniči. To je seveda amandma na amandma, lahko bi bilo pa tudi drugače oblikovano, da se pač glasuje proti mojemu amandmaju, ker je tudi osnovna rešitev takšna kot jo predlagajo Slovenski krščanski demokrati. Kaj jih moti, bodo seveda sami povedali, kaj jih moti pri Rdečem križu. Naša utemeljitev seveda ni ideološka, ni, ne gre za problem križa, niti ne gre za problem barve njegove. Tudi če bi bil črni križ, mogoče bi bilo manj problemov, ampak ne gre za to. Gre za to, da imamo organizacijo, ki je dobro opravljala te stvari na tem področju doslej, opravljala je tečaje in izpite prve pomoči in to kakovostno in na to ni pripomb oziroma nezadovoljstva. Zato mi menimo, da je v takih primerih smiselno, da se to ohrani. Izkušnje so dobre, strokovno znanje je, pritožb zoper takšno stvar ni. Jaz se seveda zavedam, da je bolj liberalistično, če se to vsakokrat posebej presoja, komu se da, pa se to tudi lahko zaračuna, ampak to bi bila prej politika kakšne druge stranke kot Slovenskih krščanskih demokratov, da se s koncesijami to pridobi. Tako da plediram za to, da podprete ta amandma, ki ga je že podprlo matično delovno telo in ki pomeni nadaljevanje prakse, ki je vsestransko pozitivno ocenjena. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Doktor Možgan.
JOŽE MOŽGAN: Spoštovani! Mogoče je malce nenavadno, da bom podprl gospoda Cirila Ribičiča iz opozicije, ker mislim, da je Rdeči križ s svojo organizacijo teh tečajev in izvajanjem izpitov upravičil zaupanje v dosedanjem delu in bi v resnici priporočal, da sprejmemo ta amandma.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa doktor Hren-Vencelj.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Z amandmajem, ki ga damo na amandma doktor Ribičiča v bistvu podpiramo predlog, ki ga je pripravila vlada, kjer pravi v točki 2, da minister za zdravstvo določi zavod, društvo, organizacijo oziroma zasebnega zdravnika, pred katerim se opravlja preizkus s tem, da smo dopolnili, da če je potrebno seveda Ministrstvo za zdravstvo v ta namen da koncesijo. Zakaj? Zato, ker zdravstveni delavci oziroma princip izobraževanja je tak, da Rdeči križ najprej izobražuje, tako kot je gospod Ribičič lepo napisal, vsako leto več kot 100 zdravstvenih delavcev, to je zdravnikov in medicinskih sester. No, ta isti zdravnik in medicinske sestre pa imajo že v svoji osnovni izobrazbi takrat, ko so pripuščeni k strokovnemu, samostojnemu strokovnemu delu, tečaj oziroma izpit iz prve pomoči, ker je to ena od stvari, ki jih mora opraviti v okviru strokovnega izpita in zato je nelogično, da ti izobražujejo zdravstvene delavce, ki že imajo izpit in da ti ne morejo izobraževati recimo kandidate za voznike. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Doktor Žnidaršič.
FRANC ŽNIDARŠIČ: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Moram reči, da ni res, da bi Rdeči križ učil zdravstvene delavce prve pomoči, pač pa to usposabljanje pri Rdečem križu vodijo strokovnjaki, najvidnejši strokovnjaki s področja te vrste stroke. Hočem reči, da je nujno potrebno, da pustimo to stvar tako, kot je bila. Pa ne zaradi kakršnih koli drugih razlogov, razen strokovnih. Je morda še en razlog, namreč, da je en del dohodka Rdečega križa kot humanitarne organizacije odvisen tudi od organizacije in torej izvajanja teh tečajev, od katerih pač nekaj sredstev dobijo tudi v namen, zaradi katerega je Rdeči križ sploh ustanovljen. Moram reči, da so honorarji predavateljev skrajno simbolični, da je veliko truda, vlaganega 30 let, da so torej učitelji prve pomoči preko Rdečega križa usposobljeni in se morajo izkazati s potrdilom oziroma licenco za to delo, in da žal izpit medicinske stroke na kateremkoli nivoju niti približno ne zagotavlja kontinuitete znanja s tega področja, saj se zadeva spreminja zadosti hitro. In glede na razmeroma majhne možnosti sprotnega izpopolnjevanja zdravnikov in drugih kadrov, je pri rednem delu - moram reči, da je ta kontinuiteta pri Rdečem križu tukaj nujna in je tudi zagotovljena, in tudi ti tečaji lahko tako potekajo, kot bi morali. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa dr. Hren-Vencelj.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Spoštovani! Dovolite, da ugovarjam temu o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev, kajti zdravstveni delavci imajo v svojih letnih programih obvezno vsakoletno strokovno izpopolnjevanje, da ne rečem samo iz prve pomoči - tudi to je lahko vključeno, ni pa nujno. Tako, da ta stvar ne drži točno. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Žnidaršič.
FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala lepa. Moram reči, da je dejstvo, da imamo v svojih programih, in da določa zakon o zdravstvu in podzakonski predpisi program usposabljanja - do tukaj je vse v redu. Žal pa praksa ne omogoča tega usposabljanja praviloma niti približno ne v obsegu, kot je predpisan. Za primer predlagam, na primer pravilnik o urgenci, ki je bil objavljen v Uradnem listu letos januarja, ki tudi določa obvezno usposabljanje na primer za urgentno medicino, pa tega usposabljanja ni še nikjer in ga tudi nekaj časa še ne bo. Še več, tam je predpisano tudi še marsikaj drugega, vendar samo kot obveznost, nikakor pa ne kot možnost zdravstvenih delavcev, da bi to odgovornost tudi v praksi lahko izvajali.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani. Najprej bi se zahvalil za pomoč gospodu Možganu, gospodu Žnidaršiču glede tega amandmaja za podporo, pa tudi za korektne pripombe, ki smo jih slišali s strani SKD. Opozoril bi pa na naslednjo stvar. Resnično se tukaj ohranja sedanje stanje. Namreč, moj amandma je bil prvotno takšen, da bi se tečaji in izpiti opravljali v okviru Rdečega križa, vendar je vlada temu ugovarjala, da bi to bilo v bistvu širjenje njihovih nalog. Tako, da se tukaj zavestno omejujemo samo na izpite in sem potem popravil ta amandma in izpustil prvi odstavek, ki je bil širši. Tako, da ne gre za drugo, kot za nadaljevanje stare prakse, ki je bila po splošni oceni uspešna. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Mislim, da smo dosti rekli o teh dveh amandmajih. Ali gremo lahko na glasovanje? Lahko. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet
Glasujemo o drugem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je v celoti spremenjen. O njem ne bomo ponovno glasovali. Prehajamo na člen 157. Imamo amandma vlade. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o celotnem 157. členu. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen kot celoto? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen 157. sprejet.
Prehajamo k členu 158. Imamo amandma odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 158. člen. Ugotovimo sklepčnost! Ponavljamo glasovanje, lepo prosim! Bodimo ustvarjalni danes! Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na 161. člen, amandma vlade, matično delovno telo ga ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (8 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 161. člen. Ugotovimo sklepčnost! Gospodje in gospe poslanke! Če hočemo danes resnično to končati, lepo vas prosim, še malo pozornosti, pa bo šlo! Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 161. člen sprejet.
Imamo amandma k 162. členu, ki ga nimate v pregledu, amandma LDS-a, ki pravi: v 162. členu se črta besedilo "in določi območje, iz katerega pregleduje kandidate". Želi kdo besedo? Gospod Možgan.
JOŽE MOŽGAN: Prejšnja dikcija v tem členu je imela namen, da bi preprečila morebitne zlorabe na tem področju. Vi verjetno veste, da so bolniki z božjastjo, z duševnimi boleznimi, z narkomanijami in podobni, ki so bili zdravstveno nesposobni za šoferja, enostavno podpisali izjavo, da ne bolehajo za temi boleznimi, objektivno pa jih s samim pregledom ne moremo diagnosticirati, ker so lahko v izboljšanem stanju ali pa izven napada. Zatorej bi predlagal, če se bomo odločili za amandma, da lahko pač opravi ta pregled na kateremkoli dispanzerju za medicino dela, prometa in športa v državi Sloveniji, da mora imeti s sabo medicinsko dosedanjo dokumentacijo, ker sicer je to nevarna zadeva.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? (Nihče.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje o tem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem celotni 162. člen. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 162. člen sprejet.
Prehajamo na amandma k 163. členu, ki ga tudi ni v pregledu. Predlaga ga Liberalna demokracija Slovenije. Pravi pa takole: V prvem odstavku 163. člena se črta besedilo "na območju, kjer imajo te osebe stalno ali začasno bivališče". Obrazložitev: Črtanje besedila pomeni le upoštevanje načela proste izbire zdravnika, uveljavljenega v Republiki Sloveniji. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 163. člen. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 163. člen sprejet.
Prehajamo k 166. členu. Imamo tri amandmaje odbora, skupine poslancev s prvopodpisanim Jožetom Možganom in tretjega poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je prvi amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ostala dva sta postala brezpredmetna.
Na glasovanje dajem celotni 166. člen. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 166. člen sprejet.
Prehajamo k 167. členu. Imamo amandma poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 167. člen. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 167. člen sprejet.
Imamo amandma poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov za novo poglavje in nov 169.a člen. Želi besedo predlagatelj? Prosim, gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Ta zakon uvaja sistem kazenskih točk, ki ima seveda preventiven pomen in naš predlog poizkuša ta preventivni pomen še bolj poudariti s tem, da uvaja dve dodatni aktivnosti. Prvo je pismo vozniku, s katerim se ga opozori na njegovo ravnanje in drugo seminar, ki bi upošteval na neki način vsebine iz varne vožnje, pa tudi sam trening varne vožnje. Gre za amandma, ki ima podlago v gradivu, ki ga je pripravil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in jaz vljudno prosim, da ta amandma podprete. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Gospa doktor Hren-Vencelj.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Oprostite, da se vmešam, zato ker smo prej rekli, sprejeli amandma k 73. členu, v katerem smo v drugem odstavku besedilo "zdravstveno potrdilo" nadomestili z "zdravniškim spričevalom". Zdaj pa imamo v členih zopet, kjer govorimo o izdaji zdravstvenega spričevala in se dikcija skozi nanaša na zdravstveno spričevalo, pa bi bilo verjetno treba to popraviti, če imam prav. In tudi v vseh tistih amandmajih, kjer je ista beseda uporabljena.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa za opozorilo. Prosim, da se predlagatelj pri tretji obravnavi poenoti v teh izrazih. To pa nima zdaj povezave s tem členom in vseeno hvala za opozorilo, gospa doktor.
Prehajamo torej na odločanje o amandmaju Združene liste. Bomo prebrali. Ali imajo na mizi? To ste dobili na mizo z 28. majem, da ne beremo. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ker gre za novi člen, ne glasujemo o njem.
Prehajamo na 170. člen. En amandma odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! Lepo prosim, še nekaj trenutkov, pa bomo končali! Še malo vas prosim za potrpljenje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 170. člen. Ugotovimo sklepčnost! (44 prisotnih.) Gospodje poslanci in gospe poslanke, lepo vas prosim, dajmo danes dokončati normalno naše delo! Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na 174. člen. Imamo tri amandmaje odbora, gospoda Kopača in pa skupine poslancev s podpisanim Ferijem Horvatom. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Drugi je brezpredmeten, ker je bil prvi sprejet.
Glasujemo o tretjem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 174. člen. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na 180. člen. Imamo en amandma odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 180. člen. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na 186. člen. Amandma odbora. Želi kdo besedo? Gospod Hvalica, prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Lahko rečem, že v daljnjem letu 1993, ko sem bil še pozicijski poslanec sem dal pobudo vladi, da ne bi tehnično pregledovali novih avtomobilih in starih do tri leta oziroma v prvotni verziji do štiri leta. Vi veste, da je bil to unikum prejšnje države, ki se je zavlekel do dandanašnjih dni, da zaradi tega izgubljamo sto tisoče delovnih dni. To je nekaj nepojmljivega. Mi še danes to počnemo. In ko sem že mislil, da bo to tako, kot je bilo napisano v prečiščenem besedilu zakona za drugo branje junija lani, sem tu zagledal amandma, kjer poskuša zdaj vlada ta moja dolgoletna prizadevanja izničiti, pa niso samo moja. Glejte, povem še enkrat. To je nekaj nepojmljivega. Nove avtomobile pri sedanji tehnologiji, torej v predlogu sicer, ki ga je dala vlada je tri leta, zdaj pa je nekdo prišel, pravzaprav ne vem, se opravičujem, mogoče celo da ni vlada. Vidim tu, da nekdo predlaga 2 leti. Dobro, odbor. Včasih na zahodu avtomobilov niso pregledovali, nekateri do 5 let, v Italiji celo do 8 let. Potrebno je bilo pri teh avtomobilih opraviti določena vzdrževalna dela in tako dalje in je bila ta avtomobilska romantika čisto drugačna, da tako rečem. Danes tako rekoč enkrat na leto kvečjemu lahko pelješ avto na servis pri povprečnih prevoženih km, ki jih imajo Slovenci, da menjaš olje. Kaj delajo potem tisti ljudje, ki poskušajo biti bolj pametni kot konstruktorji avtomobilov, ko pregledujejo te stvari, ne vem. V glavnem podpisujejo neke papirje pri novih avtomobilih in nič drugega in kradejo čas tistim, ki hodimo tja. Lepo vas prosim, da se nam svet ne bi smejal. Naj ostane to tri leta, ker smo že tu med avantgardnimi, če že hočete uporabiti na tem področju, še vedno v Evropi. Italijani bodo šele sedaj sprejeli zakon za štiri leta, nekateri predlagajo pet let, ker enostavno za avtomobile generacije devetdesetih let to ni potrebno. Seveda je pa druga stvar, če je avto karamboliran, pa če je avto star, to je pa druga stvar, pa tudi če ga uvozite, kaj jaz vem, da ne bom zopet koga užalil, z Burundija recimo. To bi lahko dali neko tako varovalko, ampak za avtomobile današnje proizvodnje je to nepotrebno.
Pa še nekaj praktičnega. Če bi bilo to tako kot je v tem amandmaju, da je treba avto po dveh letih peljati na tehnični pregled, bi eden izmed najbolj važnih elementov pri avtomobilu lahko spregledali. Po dveh letih so pri normalnem številu prevoženih kilometrov pri avtomobilu gume še dobre in bi šlo to skozi. Po treh letih bi pa že verjetno moral priti na tehnični pregled s prvič na novem avtomobilu zamenjanimi in novimi gumami. Torej jaz predlagam, da zavrnemo ta amandma in da gre, čisto tako za anohronizem in gre za velik prihranek časa ljudi, ki ga porabijo za to, da peljejo na tehnični pregled takšen avtomobil. Ne vem, koliko veste, kako zunaj naredijo tehnični pregled, gredo pač in plačajo takso na pošto, tam jim uničijo znamkico in zadeva je rešena. Kako pa mi to počnemo, kako smo počeli v dolgih vrstah, vzeli si en dan dopusta! Spomnite se tisti, ki ste bili že prej avtomobilisti, kakšne neumnosti smo počeli in zdaj hočemo še malo tega zavleči. Za božjo voljo, ne, dajmo zavrniti ta amandma in pustimo to tri leta, ker že tri leta je res, bi rekel tako rekoč spodnja meja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Hvalica. Še kdo? Če ne, prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (15 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o členu kot celoti. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na 187. člen. Predlagatelj je odbor. Želi kdo besedo? Gospod minister.
MIRKO BANDELJ: Predlagam, da tega amandmaja ne podprete in to skorajda iz istih razlogov, zaradi katerih je bil vložen. Danes je v Sloveniji približno nekaj nad 40 serviserjev, ki imajo dve računalniško vodeni preizkuševalni stezi in ocenjujemo, da je nekako dovolj, da je Slovenija enakomerno pokrita s temi storitvami. V kolikor bi sprejeli amandma, ki govori o tem, da pogoje za te tehnične preglede in preizkušanje osebnih avtomobilov izpolnjujejo že serviserji, ki imajo eno samo računalniško vodeno preizkuševalno stezo, bi prišli do sledeče situacije. Bili bi močni pritiski za podeljevanje določenih koncesij, ker ne bi imeli praktično nobenih kriterijev, da ne bi tega raznim mehanikom dajali, vendar rezultat tega bi bil najprej seveda zmanjšanje kvalitete tehničnih pregledov, predvsem pa seveda ukinjanje druge računalniško vodene steze tam, kjer danes so in prišli bi v situacijo, ko bi tovorna vozila, avtobuse pregledovali, na koncu lahko zgolj v enem ali dveh centrih v Sloveniji. Skratka amandma bi prinesel ravno nasprotno situacijo kot se želi doseči, zato predlagam, da se ne sprejme. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Trofenik.
VILI TROFENIK: Jaz sem predlagal ta amandma na odboru in se s stališči gospoda ministra ne morem strinjati, ker zdaj so že v privilegiranem položaju nekateri "koncesijonarji", pod narekovajem povedano, ki imajo eno stezo. Smisel tega pa ni razvrednotiti kvaliteto, ampak omogočiti dostop do tehničnega pregleda na območjih, vam bom na primeru povedal, kjer je 5.000 osebnih vozil, 75 tovornjakov, morajo pa 30 kilometrov daleč na tehnične preglede. Rizik tistega, ki bo šel v to investicijo, pa je njegov; ministrstvo pa naj predpiše in skrbi za kvaliteto tega. Zato prosim, da ta amandma podprete.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Če ne želi, zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o celotnem 187. členu. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na 196. člen. Imamo amandma odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Ponavljamo glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem celotni 196. člen. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 196. člen sprejet.
Prehajamo k 206. členu. Imamo amandma odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 206. člen. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da 206. člen sprejet.
Prehajamo k 209. členu. Imamo amandma odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje 209. člen kot celoto. Ugotovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 209. člen sprejet.
Imamo amandma za nov naslov in nov 213. člen; vlaga ga Vlada Republike Slovenije. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Gre za nov člen - ne bomo o njem glasovali.
Gremo na 213. člen. Odbor predlaga amandma. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje 213. člen. Ugotovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 213. člen sprejet.
Predlog odbora je, da se črta 214. člen. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Dajem na glasovanje predlog. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet in člen se črta.
Prehajamo k 215. členu, predlagatelj poslanska skupina Socialdemokratske stranke. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Ponovno ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 215. člen. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za celotni člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je 215. člen sprejet.
Prehajamo k 225. členu. Imamo amandma vlade. Želi kdo besedo? In še amandma Odbora za notranjo politiko in pravosodje. Ne želi nihče. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o drugem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! Gospodje poslanci! Še nekaj minut, lepo prosim. Bomo upočasnili. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je drugi amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 225. člen. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za člen? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 225. člen sprejet.
Imamo predlog za nov 236. člen. Predlagatelj je vlada. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za novi 236. člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in s tem tudi nov člen.
Prehajamo na člen 239. Imamo tri amandmaje, odbora v dveh primerih, enega pa predlagatelj Lavrinc Maksimiljan. Napoveduje umik. Hvala. Imamo torej samo dva, odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Glasujemo o drugem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je drugi amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 239. člen. Vlada bo seveda potem pripravila pri tretjem branju ta popravek, če je potrebno. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je 239. člen sprejet.
Imamo predlog dodatnega - samo trenutek. Amandma je v redu, pod številko ena k 239. členu, napaka je, mora biti 40 ne 50 let. To bomo v tretji. Ali pa kar zdaj bomo, prosim, popravili. Torej gre za - amandma je bil pravilno vložen, pri prepisu je bila napaka.
Kolegice in kolegi, prehajamo na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih in glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o tem? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslov zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
In predloge še enega sklepa, prosim: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi Vlada Republike Slovenije." Želi kdo o tem razpravljati? (Ne želi.) Pri tem? Gospa dr. Hren-Vencelj.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Če dovolite, samo skromno opozorilo. Gospod Partljič - pričakovala sem, da bo gospod Partljič kaj rekel. "Lizingodajalec" - mislim, da je to skregano s slovenščino, in tudi "lizing". In vljudno prosim, če bi vlada uporabila nek slovenski izraz.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa za opozorilo.
Dajem na glasovanje sklep, ki sem ga predlagal, da vlada pripravi za tretjo obravnavo predlog. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je ta sklep sprejet.
Imamo še predlog dodatnega sklepa, gospodje in gospe - še malo pozornosti! Možgan Jože ga je predlagal; moral bi biti amandma, zato o tem ne moremo glasovati.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Samo še eno prošnjo imamo. Cel dan že čakajo predstavniki Ministrstva za promet in zveze, da bi uskladili tisti dve zadevi amandmajev. To je mogoče pet minut, pa prosim, da ne bi potem spet jutri začeli s temi zakoni. Prosim? Telekomunikacije in pošta. Lahko? (Lahko.) Lepo prosim, ostanimo še toliko pozorni! In prosim poročevalca.
Prehajamo na 19. TOČKO DNEVNEGA REDA - USKLADITEV AMANDMAJEV O PREDLOGU ZAKONA O TELEKOMUNIKACIJAH, TRETJA OBRAVNAVA. Dobili ste ga na mizo. Ali rabimo kakšen uvod? (Ne rabimo.) Glasovali bomo o vsakem posebej.
Najprej k 24. členu. Želi kdo besedo? Pardon, ni razprave! Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je to besedilo sprejeto.
K 25. členu - ta člen se črta. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlog, da se člen črta? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen 46. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen 65. Za njim se doda novi 65.a člen. Ugotovimo sklepčnost! (42 prisotnih.) Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so amandmaji izglasovani.
Dajem zakon v celoti na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
Imamo še tri dodatne sklepe. Dva predlaga odbor. Dobili ste jih v predlogu amandmajev. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.) Glasujemo o obeh dodatnih sklepih skupaj.
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.) Ugotavljam, da sta ta dva sprejeta.
Imamo še dodatni sklep gospoda Hvalice, ki pravi: "Vlada Republike Slovenije naj najpozneje v enem letu po uveljavitvi zakona o telekomunikacijah razpiše koncesijo za mobilno telefonijo." Želi predlagatelj? (Ne želi.) Prosim.
IVO HVALICA: Nimam na mizi. Hvala lepa. To je. Hvala lepa. Namreč, jaz sem vložil pravočasno, ampak oprostite, ni prišel do vas, to ni moja, to je stvar logistike tu. Poleg tega moram reči, ne gre za tisto, ampak gre za modificiran. Tam piše 16, tu pa je eno leto in pravilno ste slišali, gre za eno leto. Nočem spreminjati 63. oziroma 64. člena, ki ima to eno leto. Ampak glejte, prej sem bil tudi malo zaveden, moram povedati odkrito, s strani vodstva Državnega zbora, ker tu piše naslednje, da "vlada predpiše pogoje za podelitev koncesije v enem letu po uveljavitvi tega zakona". To so pogoji, spoštovani kolegi, ne pa koncesija, ne pa koncesija, pogoji, saj zato sem spremenil, gospa Veliščkova. Lepo vas prosim, dali ste mi napačno razlago, šel sem jo iskati drugam in natančno tudi ugotovil, da imam prav. Glejte, eno je razpisati pogoje, to so pogoji, drugo je pa sama koncesija. Zdaj se jaz z mojim predlogom prilagajam enemu letu, ampak ne samo pogoje, pač tudi koncesijo. In mislim, da je stvar zelo jasna in transparentna. Obžalujem, da ni prišlo to do vas, za to krivim vodstvo Državnega zbora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Še kdo? Še enkrat preberem, da ne bo kaj narobe, torej samo sklep: "Vlada Republike Slovenije naj najpozneje v enem letu po uveljavitvi zakona o telekomunikacijah razpiše koncesijo za mobilno telefonijo."
Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (28 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 20. TOČKO DNEVNEGA REDA - AMANDMAJI ZAKONA O POŠTNIH STORITVAH. Pred sabo imate te amandmaje. Za prva dva lahko glasujemo skupaj, ker sta v sklopu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Na glasovanje dajem amandma k 38. in 39. členu.
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da sta amandmaja sprejeta.
Glasujemo še k amandmaju k 51. členu. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi ta amandma sprejet.
Dodatnih sklepov nimamo.
Dajem na glasovanje zakon kot celoto. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Dovolite, jutri začnemo ob 10.00 uri in gremo s 1. točko dnevnega reda in potem naprej 36. točko - volitve in imenovanja in potem 23. točko in naprej. Jutri ob 10.00 uri. Hvala, danes ste bili pridni, moram vas pohvaliti. Zaključujem sejo.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 28. MAJA 1997 OB 18.11 URI.)