Sejo sta vodila Miroslav Luci, podpredsednik državnega zbora in Eda Okretič-Salmič, podpredsednica državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.08 uri.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 14. seje državnega zbora Republike Slovenije. Spoštovani kolegi poslanci, prosim, mir v dvorani! Prosim za mir v dvorani in da prekinete medsebojne diskusije. Pričenjam nadaljevanje 14. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, ki pa vidim, da je tukaj, torej ne velja, Zoran Lešnik, Andrej Gerenčer, dr. Helena Hren-Vencelj, Bojan Kontič, Miroslav Luci od 17.00 ure dalje, Ciril Pucko, dr. Jože Zagožen, Vincencij Demšar od 16.30 ure dalje, Janez Podobnik za dopoldanski del seje, Rafael Kužnik do 11.00 ure, Geza Džuban za pričetek seje, Mirko Kaplja za pričetek seje, Tone Anderlič za popoldanski del seje, Maksimiljan Lavrinc za popoldanski del seje, Miran Jerič za popoldanski del seje, Branko Janc za popoldanski del seje, Roman Jakič za popoldanski del seje, Majda Kregelj-Zbačnik in to je zaenkrat vse. Prosim, da najprej ugotovimo navzočnost v dvorani! Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.) Tako je zbor sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem povabil tudi predstavnike vlade Republike Slovenije, tudi njih prav prisrčno pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 14. seje bomo pričeli z obravnavo 40. in 41. točke dnevnega reda, to je z obravnavo poslanskih imunitet. Zatem bomo prešli na obravnavo včeraj prekinjene 10. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o ohranjanju narave in nato na obravnavo ratifikacij mednarodnih pogodb, od 12. do 17. točke dnevnega reda. Zbor bo nato prešel na obravnavo 18. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, ter nato po vrstnem redu pripravljenih točk dalje.
Prehajamo na 40. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA OBVESTILA DRŽAVNEGA TOŽILSTVA V CELJU, ZUNANJI ODDELEK V VELENJU, V ZVEZI S KAZENSKO OVADBO ZOPER POSLANCA DRŽAVNEGA ZBORA. Obvestilo v zvezi s kazensko ovadbo zoper poslanca državnega zbora Jakoba Presečnika je v obravnavo zboru predložilo okrožno državno tožilstvo v Celju, zunanji oddelek v Velenju.
Obvestilo je obravnavala mandatno-imunitetna komisija, ki je zboru pisno poročala. Želi poročevalec komisije besedo? Želi poročevalec mandatno-imunitetne komisije besedo? (Ne želi.)
Na podlagi drugega odstavka 38. člena poslovnika državni zbor o vzpostavitvi ali odvzemu poslanske imunitete odloča brez razprave in brez obrazložitve poslanskih glasov.
Na glasovanje dajem naslednji sklep (spoštovani kolegi poslanci, prosim za posluh, da delamo čim bolj hitro): Državni zbor Republike Slovenije na podlagi drugega odstavka 83. člena ustave Republike Slovenije ter prvega in drugega odstavka 22. člena zakona o poslancih, v zvezi z obvestilom okrožnega državnega tožilstva v Celju, zunanji oddelek v Velenju, številka KT 121/95 RS, z dne 13.4.1999, v zvezi s kazensko ovadbo zopet poslanca gospoda Jakoba Presečnika zaradi kaznivega dejanja zlorabe pooblastil po členu 132/1-3 KZ Republike Slovenije prizna imuniteto poslancu državnega zbora Republike Slovenije gospodu Jakobu Presečniku in ne dovoli vodenja kazenskega postopka.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (52 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
S tem zaključujem 40. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 41. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA OBVESTILA OKRAJNEGA SODIŠČA V KRANJU, PREISKOVALNI ODDELEK V KRANJU, V ZVEZI Z OPRAVO PREISKAVE ZOPER POSLANCA DRŽAVNEGA ZBORA. Obvestilo v zvezi z opravo preiskave zoper poslanca državnega zbora Pavla Ruparja je v obravnavo zboru predložilo okrajno sodišče v kranju, preiskovalni oddelek v kranju. Obvestilo je obravnavala mandatno-imunitetna komisija, ki je zboru pisno poročala. Želi predsednik mandatno-imunitetne komisije ali kdo od poročevalcev besedo? (Ne želi.) Zaključujem ta del in dajem na glasovanje naslednji sklep.
Državni zbor Republike Slovenije na podlagi tretjega odstavka 83. člena ustave Republike Slovenije ter tretjega odstavka 22. člena zakona o poslancih v zvezi z obvestilom okrajnega sodišča v Kranju, preiskovalni oddelek, številka KPR 195/98 z dne 16.4.1999, v zvezi z opravo preiskave zoper poslanca državnega zbora gospoda Pavla Ruparja zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po členu 161/3 KZ ne prizna imunitete poslancu državnega zbora Republike Slovenije gospodu Pavlu Ruparju in dovoli vodenje kazenskega postopka. Prehajamo na odločanje o tem sklepu. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za sklep? (38 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je ta sklep sprejet.
S tem zaključujem 41. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O OHRANJANJU NARAVE, DRUGA OBRAVNAVA. Ta točka je bila včeraj ob 18.00 uri prekinjena. Ostali smo pri 112. členu. Obravnavali smo amandmaje in smo pri 112. členu. Odpiram razpravo o 112. členu in amandmaju poslanske skupine združene liste. Napovedan je umik in je tudi izveden. O tem členu in o amandmaju ne bomo razpravljali niti glasovali in odločali.
Prehajamo na 113. člen in dva amandmaja. Prvi amandma, odbor za infrastrukturo in okolje, drugi amandma, poslanska skupina združene liste. Drugi amandma je umaknjen. Tako razpravljamo samo o 113. členu in amandmaju pod številko 1. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Najprej glasujemo o amandmaju pod številko 1 k 113. členu. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 113. členu sprejet.
Sedaj odločamo še o 113. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 113. člen v celoti? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 113. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem amandma za novi 113.a člen. Tu sta dva amandmaja - prvi je umaknjen, torej bomo razpravljali samo o amandmaju pod številko 2, ki ga predlaga vlada, in o 113.a členu v celoti. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2 za novi 113.a člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 114. členu, kjer je predlagan amandma s strani poslanske skupine združene liste, ki pa ga umikajo; se pravi, tudi o tem ne bomo razpravljali niti odločali.
Prehajamo k 115. členu in amandmaju poslanske skupine združene liste. Odpiram razpravo o amandmaju in 115. členu. Gospod Veber želi razpravljati.
JANKO VEBER: Vsem lep pozdrav! Pri 115. členu zakon govori o sedežu zavoda za varstvo narave, in ob dejstvu, da gre vendarle za dejavnost, ki mora biti zelo tesno povezana predvsem z naravo, predlagamo spremembo sedeža tega zavoda, da ta sedež ni v Ljubljani, kjer je ta kontakt z naravo bistveno slabši, kot je, denimo, lahko v Kočevju, ki velja za območje, ki je 90% zaraščeno z gozdom oziroma predstavlja neposeljen predel. Gre za največjo površino, ki jo imajo lokalne skupnosti in ki bo in je predvidena za zavarovanje oziroma za razglasitev za zavarovano območje. Mnenja smo, da je potrebno, da vse ukrepe in vse, kar se dogaja v zvezi z naravo, je zavod zaznava neposredno v okolju, kjer deluje in mislim, da se s tem seveda tudi lahko kvaliteta teh storitev in kvaliteta samega razmišljanja in ukrepov prav gotovo izboljša. Nenazadnje je tudi v nacionalnem programu to območje predvideno kot območje, za katerega ima država posebni interes. Mislim, da se lahko ta posebni interes odrazi predvsem v tem ali pa neposredno v tem, da se tudi zavod kot tak nahaja na tem območju. Poleg tega pa ni za zanemariti tudi dejstva, da pomeni organiziranje tega zavoda na tem območju tudi velik obliž na rane, ki ga je to območje doživelo z izgubo trgov oziroma s stečajem vseh večjih podjetij. S tem bi aktivno posegli tudi v odpravo brezposelnosti oziroma bi pripeljali v to okolje nov program. Ta program zagotovo sodi v to okolje. Zato pač predlagam, da upoštevate te argumente in podprete amandma k 115. členu. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Veber. Ni želje po dodatni razpravi. Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanske skupine združene liste k 115. členu. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (26 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo še o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 115. člen v celoti? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 115. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem torej 116. člen. Tu imamo pet amandmajev, prvi amandma, poslanske skupine združene liste, predlagan umik. Drugi amandma, odbora za infrastrukturo, tretji amandma je amandma vlade, četrti amandma, poslanske skupine združene liste, umik. Peti, poslanske skupine združene liste - pa ni umika. Tudi umik. Odpiram razpravo o 116. členu in amandmajih, ki ju imate zaveden pod številko 2, 3, torej o dveh amandmajih. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma, ki ga imate zavedenega pod številko 2? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo še o amandmaju, ki ga imate zavedenega pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je tudi ta amandma sprejet.
Še o 116. členu v celoti moramo glasovati. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 116. člen sprejet.
V razpravo dajem 121. člen; imamo dva amandmaja, oba sta umaknjena, torej tega člena ne odpiramo in razprave o njem ne bo.
Prehajamo pa k 129. členu; tu je amandma vlade Republike Slovenije. Odpiram razpravo k členu in amandmaju. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 129. členu? (35 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o 129. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 129. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 130. člen in dva amandmaja. Prvi je amandma odbora, drugi je amandma poslanske skupine združene liste. Odpiram razpravo k obema amandmajema. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Najprej odločamo o amandmaju pod številko 1, amandma odbora. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Odločamo o amandmaju poslanske skupine združene liste. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (13 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o 130. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (39 prisotnih.) Ponavljamo glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za 130. člen v celoti? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 130. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 132. člen in štiri amandmaje. Prvi je amandma vlade, drugi je amandma poslanske skupine združene liste, tretji je amandma odbora za infrastrukturo, četrti je amandma poslanske skupine združene liste. Umik obeh. Takoj, samo trenutek. Drugi amandma je umaknjen, o njem ni razprave. Umaknjen je tudi četrti amandma in tudi o tem ni razprave. Razprava je o prvem amandmaju in tretjem amandmaju in 132. členu v celoti. Izvolite. K besedi se je prijavil kolega Božič. Izvoli.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi! Mislim, da je zakon o varstvu narave zelo pomemben in skoraj, da gre prehitro. Pri 132. členu in amandmaju, ki ga je vložila vlada na prvi odstavek, kljub temu, da smo 53. člen sprejeli, moram reči, da se s takim besedilom ne strinjam. Namreč novi se glasi tako: "Upravljalec zavarovanega območja opravlja varstvene, strokovne, nadzorne in upravljalske naloge na zavarovanem območju." Kako smo si strokovne naloge zamislili, ali si jih je zamislila vlada, da jih bo opravljala? Naj reče, zavarovano območje pri nas je Triglavski narodni park. Tam je veliko zahtev za vrnitev zemljišča agrarnim skupnostim pa tudi denacionalizacijski postopki. To ne more biti stroka.
Bom pa zdaj s svojega stališča, s stališča, gozdarstva rekel. Urejanje gozdov in vse, kar zraven spada, ali misli nov zavod tudi to opravljati? Kako bo to delal? Namreč tolmačenje k temu amandmaju mora biti jasno, da ne bodo kasnejši spori. Ko smo sprejeli zakon o Triglavskem narodnem parku, ki je specialni zakon, smo imeli za Triglavski narodni park gozdarji veliko sporov z vlado, ker je minister za kulturo, kamor je takrat Triglavski narodni park spadal, zahteval prenehanje sečnje v Triglavskem narodnem parku. Torej želim jasno razlago, ne pa, da se tako na lahko premakne nekaj, kar je pomembno za nek kraj. V prvi obravnavi sem s tega mesta že rekel, da je ta zakon premalo napisan za človeka. Vse je napisano samo, kako bomo nekaj ščitili. In drugo bom rekel tudi tako, od marca do obravnave sedaj je vlada dala na svoj zakon 42 amandmajev. To je slabo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Božič. Gospod doktor Pavle Gantar, minister za okolje in prostor, izvolite.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Nastop gospoda poslanca Božiča seveda zahteva nek odgovor, ki bo zelo jasen. Jaz bi začel na koncu, okoli amandmajev vlade. Amandmajev vlade je res veliko in sem tudi sam vprašal, zakaj tako. Vendar mi je bilo pojasnjeno, da je to nomotehnično pravilo, kajti s temi amandmaji vlade smo mi med drugim upoštevali tudi stališče državnega zbora, ki ga je naložil pri prvem branju. To se pravi, da smo na osnovi tega spremenili oziroma dopolnili zakon. So pa še tudi nekateri drugi nomotehnični, ki jih je svetoval tako državni zbor kot tudi sekretariat v državnem zboru.
Kar pa zadeva ta člen vsebinsko, je pa povsem jasno, na vaše prvo vprašanje, da načrt upravljanja in upravljanje zavarovanega območja v ničemer ne posega v upravne postopke in v denacionalizacijske postopke na kakršenkoli način. To je še naprej naloga upravnih enot in bo ostala naloga upravnih enot. Tudi razglasitev nekega zavarovanega območja danes nima nobenih retroaktivnih in ne more imeti po pravnih normah učinkov za nazaj, s tem da bi povečali, kaj vem, možnost tega, da se ne vrača v naravi, ampak v nekih drugih oblikah. To je prva zadeva.
Druga zadeva, ki se nanaša na strokovne naloge, so strokovne naloge v zvezi z upravljanjem zavarovanega območja in samo v zvezi s tem; nikakor se ne jemlje pristojnosti drugim strokovnim organom. Nasprotno, te pristojnosti in njihove funkcije bodo še povečane. Tu sem že večkrat omenil, zavod za gozdove in gozdarske službe so ene izmed najbolj pomembnih. Pri zavarovanih območjih, kjer prevladujejo gozdna območja, to je recimo Kočevsko, pa tudi del TNP-ja, vsekakor država ne lokalne skupnosti ne bodo mogle, in nesmiselno bi bilo, da bi zagotovile nadzorstveno in strokovno službo mimo teh zavodov (v zavodu je 700 ljudi), in tisto je tu zato, da poleg tega opravlja tudi to funkcijo. Osnovni mehanizem uravnavanja zadev v gozdovih so gozdnogojitveni načrti in eventualno lahko nastane tu in tam kakšno usklajevanje.
Tretje, TNP. Po tem zakonu je vsakemu popolnoma jasno, da zakon o Triglavskem narodnem parku, tak kot je, danes - recimo temu - ne bi preživel s to frazo. Dejstvo je, da bo ministrstvo, verjetno bo pa to naloga naslednje legislature po letu 2000 - bodimo realni - in naloga tega ministrstva je predlagati nov, sodoben, moderen zakon o TNP-ju, ki bo upošteval ravno ta menedžment, upravljalske funkcije, ki bo diferenciral stvari in naredil ta zakon bolj sodoben in tudi varovanje bolj učinkovito, pa tudi razvoj bolj učinkovit. Toliko o teh pripombah. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Replika, gospod Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Gospodu ministru moram le odgovoriti.
Bistvo amandmaja, ki ste ga predlagali, je v pojmu "strokovne naloge". Strokovne naloge naj se črtajo in je potem normalno. Saj se s stroko vi ne boste ukvarjali! Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Božič. Kolega Božič, lahko vložite amandma ali počakate na tretjo obravnavo, na odbor. Lahko nadaljujemo. Ni želje po vložitvi dodatnega amandmaja in tudi ni želje po razpravi, zato prehajamo na odločanje.
Odločamo o prvem amandmaju k 132. členu. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (41 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovno bomo ugotovili prisotnost. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (32 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 3 sprejet.
Odločamo še o 132. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 132. člen v celoti? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 132. člen sprejet.
V razpravo dajem 133. člen in amandma poslanske skupine združene liste. Umik? Umaknjen, ne bomo razpravljali niti odločali.
V razpravo dajem 134. člen in amandma, dva amandmaja sta, prvi odbora, drugi poslanske skupine združene liste. Drugi je umaknjen, torej je razprava in odločanje o amandmaju pod številko 1. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 134. členu? (35 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Še o 134. členu v celoti odločamo. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 134. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 135. člen in amandma k 135. členu, pravzaprav dva amandmaja sta, prvi je amandma združene liste, drugi je amandma vlade Republike Slovenije. Prvi se umika, razpravo in odločanje bomo opravili le o drugem amandmaju. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2 k 135. členu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Potrebno je glasovati še o 135. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 135. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 136. člen in amandma vlade. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o 136. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 136. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 139. člen in amandma vlade. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovati moramo o 139. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 139. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 140. člen in amandma vlade. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovati moramo o 140. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 140. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 149. člen in amandma poslanske skupine združene liste. Odpiram razpravo. Gospod Veber, izvoli.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. 149. člen poskuša reševati tisto, za kar sicer vlada meni, da prenaša in daje kot ugodnost lokalnim skupnostim. Gre za to, da regijske parke po tem zakonu lahko ustanavljajo tudi občine oziroma lokalne skupnosti. Pred tem je lahko samo krajinske. Seveda pa s tem, ko ji daje možnost ustanavljanja regijskih parkov, ne predvideva sredstev za delovanje teh regijskih parkov.
Mislim, da je vsebina regijskega parka bistveno, bistveno drugačna in zahtevnejša od krajinskega. Preložiti to pristojnost na lokalno skupnost, ne da se ji zagotovijo dodatni viri za delovanje regijskega parka, ta rešitev je povsem privlečena za lase oziroma v praksi ne bo zaživela. Kajti omejitve in tudi ukrepi, ki so predvideni v regijskem ali v krajinskem parku, se bistveno razlikujejo in lokalne skupnosti brez dodatnih virov se za ta ukrep zagotovo ne bodo odločale.
Ta zakon pa hkrati tudi govori, da kolikor se vlada oziroma država odloči, da ustanovi regijski park, pa se ji za to zagotovijo sredstva iz državnega proračuna. Torej gre za eno in isto zadevo. S tem, da enkrat država meni, da je pripravljena dati denar za delovanje regijskega parka, v drugem primeru pa ne. Taka rešitev se mi zdi dejansko nesmiselna. Če že ponujamo lokalnim skupnostim, da ustanavljajo regijske parke, potem jim dajmo seveda zagotoviti tudi sredstva za to. Sprejem tega amandmaja bi to omogočil. Prepričan sem, da bi tudi mnoge dileme, ki danes menda obstajajo o tem - vsaj iz tega glasovanja, ki je bilo opravljeno, je tudi razvidno, češ da lokalne skupnosti ne bodo pripravljene dajati soglasij in sodelovati v teh postopkih, ki so potrebni za to, da se ohranjanje narave dejansko v praksi tudi izvaja. Ravno s sprejemom tega amandmaja je to izločeno. Kajti s tem bi se dejansko omogočilo krajevnim skupnostim oziroma lokalnim skupnostim, da samostojno začnejo razmišljati o tem, in če se za tak ukrep odločijo, ga bodo zagotovo tudi izpeljale.
Mislim, da bi s tem predvsem olajšali delo tudi državi. Sredstva, ki jih sicer naj bi zagotavljala, niso nič večja ali pa še celo manjša, kot bi jih sicer zagotavljala, kolikor država sama razglasi tako območje za zaščiteno. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Veber. Ker ni želje po nadaljnji razpravi, prehajamo na glasovanje. Izvolite. Kolega Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Podpiram amandma združene liste, čeprav mogoče ni najboljši, ker nekoliko široko definira, da če se občine odločijo, da ustanovijo park, ne glede na kriterije morda, da mora država to brezpogojno financirati. Samo v tem delu je stvar problematična. Ker smo pa v drugi obravnavi, vas pa pozivam, da ta amandma podprete, ker samo tako lahko zagotovimo, da bomo sprejeli zakon, kjer ne bo veljalo pravilo "Mica Kovačeva pila, nič plačala"; ker če želi država - govorim: če želi država! - in v njenem imenu vlada ali pa posamezno ministrstvo ali pa posamezen lobi pri ohranjanju narave ustanavljati naravne, regijske in druge parke, naj za to tudi nekaj plača. Ne moremo pričakovati, da bodo ljudje, ki živijo na teh območjih ali pa ki bodo živeli na teh območjih, morali prenašati omejitve, na drugi strani pa se postavlja veliko vprašanje, kaj od teh omejitev bodo dobili. Vse javne razprave po občinah na Dolenjskem, v našem območju, se vedno v bistvu ustavijo na točki, kaj bo lokalno prebivalstvo, kaj bo občina, kaj bodo podjetja oziroma kaj bodo ljudje, ki tam živijo, od teh naravnih ali drugih parkov imeli, zato ker se bodo morali določenim stvarem odpovedati. Se pravi, če ohranjamo naravo, se moramo odpovedati nekim drugim možnostim razvoja.
S tem, ko podpremo ta amandma, vladi naložimo, da za tretjo obravnavo pripravi boljši predlog, ki bo zakon o varovanju narave naredil operativen in bližje prebivalcem posameznih območij Slovenije. Zato bom podprl ta amandma, in vas prosim, da pri tem tudi vi sodelujete. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Henigman. Ker ni želje po nadaljnji razpravi, jo zaključujem.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 149. členu. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 149. členu? Mir v dvorani, prosim! (38 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Proceduralno? Prosim!
JOŽE AVŠIČ: Jaz bi prosil ponovitev glasovanja, ker sem napačno glasoval. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Razlog za ponovno glasovanje je napačen pritisk na gumb.
Kot običajno, bomo najprej odločali o tem, ali ponovimo glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet in bomo glasovanje ponovili.
Ponavljamo glasovanje o amandmaju k 149. členu. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 149. členu? (30 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o 149. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je 149. člen sprejet.
V razpravo dajem 152. člen in amandma poslanske skupine združene liste, ki pa amandma umika, zato o tem ne bomo razpravljali niti glasovali.
V razpravo dajem 165. člen ter amandma odbora za infrastrukturo k 165. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 165. členu? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Še o 165. členu v celoti glasujemo. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 165. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 166. člen in dva amandmaja sta, to je amandma na amandma vlade in pa amandma vlade. Pod številko 1 je amandma na amandma vlade. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma vlade pod številko 1? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sprejet amandma na amandma vlade.
Odločamo še o amandmaju vlade pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (49 poslancev.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Še o 166. členu v celoti glasujemo. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 166. člen sprejet.
V razpravo dajem 168. člen in amandma vlade. Želi kdor razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je amandma sprejet.
Še o členu v celoti glasujemo. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 168. člen v celoti sprejet.
Prehajamo na amandma za novi 169. a člen. To je amandma vlade Republike Slovenije. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma za novi 169.a člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma za novi 169.a člen sprejet.
V razpravo dajem amandma za novi 173.a člen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi. ) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za novi 173. a člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je novi 173. a člen sprejet.
V razpravo dajem 174. člen in amandma vlade k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (35 prisotnih.) Spoštovani kolegi, še malo, pa so amandmaji skozi. Ponovno, drugič ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 174. členu sprejet.
Še o 174. členu v celoti moramo glasovati. Ugotavljamo prisotnost! (55 poslancev.)
Kdo je za amandma k 174. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Še od 174. členu glasujemo. Pardon, bilo je že izglasovano. Tako smo končali odločanje o amandmajih in prehajamo še na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? Razprava je o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Gospod minister želi spregovoriti. Prosim.
DR. PAVEL GANTAR: Gospod podpredsednik, jaz bi samo izkoristil priložnost, če bo razprava končana takoj, da bi državni zbor sprejel sklep, da državni zbor obravnava predlog zakona o ohranjanju narave (tretjo obravnavo) v skladu z drugim odstavkom 140. člena poslovnika državnega zbora. Hvala lepa. Samo to.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovani gospod minister, dobro, da smo to zavedli, ampak ta sklep bomo dali na glasovanje takrat, ko bomo prišli do tam. Torej preostali členi so v razpravi, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ni želje po razpravi, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati in glasovati pa moramo še o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje o naslovu zakona. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
V razpravo dajem še naslednji predlog sklepa: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije." Želi v zvezi s predlaganim sklepom kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem navedeni predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Glasovati in odločati moramo še o predlogu sklepa vlade. O tem je malo prej govoril gospod minister. "Državni zbor bo tretjo obravnavo predloga zakona o ohranjanju narave opravil skladno z drugim odstavkom 194. člena poslovnika državnega zbora." Želi o tem kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi ta sklep sprejet.
S tem je zaključena tudi ta točka dnevnega reda.
Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA, kot je bilo napovedano na začetku dnevnega reda. Sledile bodo vrste ratifikacij. Najprej 12. točka - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O VARSTVU OTROK IN SODELOVANJU PRI MEDDRŽAVNIH POSVOJITVAH. Predlog zakona je v obravnavo državnemu zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi poročevalec besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanski skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav ni, ostali so omejeni na 5 minut. Želje po razpravi ni. Zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi o predlaganem sklepu kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ:
Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE INDIJE O SODELOVANJU V KULTURI, UMETNOSTI, IZOBRAŽEVANJU, ŠPORTU IN JAVNIH OBČILIH. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi o predlaganem predlogu kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE LITVE O MEDNARODNEM CESTNEM PREVOZU. Predlog zakona je v obravnavo državnemu zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Da.) Besedo ima predstavnik vlade, gospod Andrej Grasselli, državni podsekretar v ministrstvu za zunanje zadeve.
ANDREJ GRASSELLI: Spoštovani! Predlagam, da se obravnava te točke dnevnega reda opravi kasneje v okviru te seje državnega zbora, ker je potrebno nadomestiti zadnjo stran sporazuma, ki je bila medtem popravljena. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Predstavnik vlade, gospod Grasselli, predlaga, da se obravnavo o predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Litve o mednarodnem cestnem prevozu prekine, preloži in obravnava kasneje.
Navedeni predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet; s tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN ŠVICARSKIM ZVEZNIM SVETOM O MEDNARODNEM CESTNEM PREVOZU OSEB IN BLAGA IN PROTOKOLA K SPORAZUMU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi o predlaganem sklepu kdo razpravljati? (Ne.) Ker nihče ne želi razpravljati, zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ob tem vas želim opozoriti, da gre v konkretni zadevi za pridobivanje... Se opravičujem. Na glasovanje moramo dati še predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O PRIZNAVANJU VISOKOŠOLSKIH KVALIFIKACIJ V EVROPSKI REGIJI. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ugotavljam, da nihče ne želi razpravljati in ker h predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi o predlaganem sklepu kdo razpravljati? (Ne.) Ni razpravljavcev, zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 17. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na obravnavo PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO RUSKE FEDERACIJE O MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU IN PROTOKOLA O UPORABI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO RUSKE FEDERACIJE O MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi poročevalec odbora besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Razpravljalcev ni. Ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, zboru predlagam, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi o predlaganem sklepu kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni razpravljalcev, zato razpravo zaključujem.
Predlog sklepa dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem tudi to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 18. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na TRETJO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O KMETIJSKO GOZDARSKI ZBORNICI SLOVENIJE. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Besedo ima minister za kmetijstvo, gospod Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Gospe poslanke, gospodje poslanci. Lep dober dan želim.
Rad bi poudaril, da je pred vami predlog zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici v tretjem branju. Državni zbor je opravil prvo branje zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici v tem mandatu na svoji 8. seji. Z zakonom želimo doseči varovanje, zastopanje interesov kmetijstva, gozdarstva, ribištva; svetovanje posameznikom in pravnim osebam za ta področja in pospeševanje gospodarnega in okolju prijaznega kmetijstva, gozdarstva in ribištva.
V samem zakonu so jasno opredeljeni cilji, naloge zbornice, organizacija in organi delovanja zbornice, članstvo v zbornici, financiranje zbornice, volitve v svet zbornice in urejanje statusa kmetijsko gozdarskih zavodov. Razlogi zakaj zakon o kmetijsko gozdarski zbornici so jasni... Po do sedaj veljavni ureditvi lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov niso vključeni v obstoječi zbornični sistem neposredno in obvezno kot drugi samostojni gospodarstveniki, temveč samo delno in posredno prek kmetijskih zadrug; in še to ob pogoju, da so kmetijske in gozdarske zadruge članice Gospodarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, ki je ustanovljena za območje cele države, in so včlanjeni v gospodarsko zbornico kot Zadružna zveza Slovenije.
Z ustanovitvijo zbornice lastniki kmetijski zemljišč in gozdov dobijo organizacijo, ki jih bo zastopala in predstavljala njihove interese, prek katerih lahko vplivajo na pospeševanje razvoja kmetijstva, gozdarstva, ribištva in prek katere bo teklo tudi izobraževanje in usposabljanje lastnikov za boljše gospodarjenje. Z zakonsko rešitvijo postane zbornica tudi ustanovitelj javnih kmetijskih zavodov in s tem bi se, kot sem že poudaril, tudi uredil status teh zavodov.
Spremembe predloga zakona v prvem branju, glede na predlog zakona, so bile predvsem v tem, da se obvezno članstvo v prvem branju razširja še na osebe, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovane kot kmetje; spremembe pri izvedbi volitev, ki naj bi jih razpisala vlada.
V drugem branju so bile predlagane spremembe. In sicer v 5. členu se po novem krajevno naštete organizacijske enote zbornice. Besedilo "članarina" se nadomesti z besedami "zbornični prispevek". Omeji se pristojnost vlade pri potrjevanju statusa, ki določa javna pooblastila. V 9. členu je na osnovi amandmaja bil sprejet povečan katastrski dohodek kot pogoj za obvezno članstvo - v prvem branju 16.800, v drugem 20.000. Po novem je določena višina, do katere se lahko zbornica zadolžuje. V 43. členu se je povečal zbornični prispevek z 1 na 2% in dopolnjeno je bilo tudi besedilo 45.člena, ki ureja status kmetijsko-gozdarskih zavodov.
Iz predlogov amandmajev, o katerih boste, spoštovane poslanke in poslanci odločali danes, je sprejel kar nekaj predlogov, in sicer v amandmaju odbora za kmetijstvo: v 3. členu opredeljujemo pojem kmetijskega gospodarstva in vlada ta amandma podpira. Ravno tako v amandmaju odbora za kmetijstvo v 4. členu je predlagan usklajen predlog obsega nalog, ki jih zbornica opravlja, in vlada ta amandma podpira. V amandmaju odbora za kmetijstvo k 5. členu je določeno, da se zbornice ustanovijo v območni enoti zbornice, ki jih določi svet zbornice, in izpostave območnih enot zbornice na gospodarsko zaključenem področju. Na ta način dosežemo bolj demokratično oblikovanje območnih enot zbornice. V amandmaju odbora za kmetijstvo v 9. členu urejamo članstvo v zbornici; v 13. členu je v amandmaju določeno število članov sveta območne zbornice; v 15. členu se določa razmerje oziroma procent upravičenega predlagatelja za razpust zbornice in rok, v katerem mora biti odločeno o razpustu. V amandmaju k 22. členu se določa obveznost plačevanja zborničnega prispevka; v amandmaju k 35. členu se določa možnost, da liste kandidatov poleg 20 članov zbornice predložijo tudi organizacije kmetov. V amandmaju k 43. členu se jasno določa, da gre za; prvič, letni zbornični prispevek in da je za zavezance iz 23. člena zakona ta prispevek v višini 3%, vendar ne manj kot 2000. In pa v amandmaju k 45. členu se ureja prenos premoženja kmetijskih zavodov in vinogradniško-sadjarskih centrov na Republiko Slovenijo in po konstituiranju zbornice na zbornico.
Rad bi poudaril, da smo v okviru usklajevanj poskušali maksimalno tudi s sekretariatom za zakonodajo in pravne zadeve državnega zbora predlagani tekst zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici v tretjem branju uskladiti.
Zboru bi predlagal, da obravnava predlagane amandmaje in sprejme zakon v celoti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo je imel minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Predlog zakona je obravnaval odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Da.) Besedo ima gospod podpredsednik, Geza Džuban.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospa predsedujoča. Spoštovani zbor! Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri državnem zboru je na zadnji redni seji obravnaval zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici v tretji obravnavi.
Pri obravnavi vsebine omenjenega zakona je največ dela posvetil poglavju okrog pristojnosti in področja dela bodoče kmetijsko-gozdarske zbornice, članstvu in zborničnemu prispevku, volilni pravici članov zbornice ter transformaciji kmetijskih zavodov, prenosa njihovega premoženja, kapitala in služb na državo oziroma na zbornico.
Na podlagi razprave je podprl nekaj amandmajev predlagateljev, v ostalem delu pa je oblikoval in sprejem nekaj svojih amandmajev, ki jih posreduje državnemu zboru in mu predlaga, da jih sprejme. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) O zakonskem predlogu v celoti dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav nismo prejeli, zato razprave poslancev omejujem na pet minut. Besedo ima gospod Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Pri predlogu zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici je vendarle treba k poročilom, ki ste jih podala minister za kmetijstvo in tudi podpredsednik odbora za kmetijstvo, dodati naslednje: da vlada ni kazala ne vem kako velikega interesa za to, da bi pravočasno pripravila predloge za tretjo obravnavo in je zamudila vse roke. To je treba povedati. Razloge za to pa gotovo lahko najdemo tudi v tem, da ali ni bila sposobna znotraj svoje koalicije urediti interesov ali pa sploh ni bilo interesa, da bi se ta problem pravočasno razrešil.
Dejstvo je, da so predlagani amandmaji odbora amandmaji vlade, v bistvu je bil odbor pred dejstvom in seveda glasovanje je pač bilo tako dogovorjeno, da drugih možnosti pač ni bilo in je odbor povzemal pravzaprav amandmaje, ki jih je vlada z zamudo pripravila. Oziroma lahko celo trdim, da to niso bili vladni amandmaji, ker jih vlada do takrat sploh še ni obravnavala, ampak so bili predlogi, ki naj bi postali tudi vladni. Seveda te rešitve, ki so bile predvidene in so sprejete na odboru, bistveno posegajo v vsebino, ki je bila sprejeta v drugi obravnavi, tako da pravzaprav vse to, kar je državni zbor že sprejel v drugi obravnavi, se v tretji spreminja oziroma vrača skoraj na tisti nivo, ko je bil zakon posredovan v obravnavo v prvo obravnavo. Gre gotovo za članstvo v zbornici, kje je, recimo, pri 9. členu ponovno črtan tekst, da je lahko član zbornice z volilno pravico le ena od oseb vsakega zavezanca zborničnega prispevka. Tukaj se ponovno širi ta prispevek na več članov družine in seveda se s tem tudi neposredno bistveno bistveno bolj obremenjuje gospodinjstvo oziroma kmetija s prispevkom, ki ga mora plačevati za delovanje zbornice. Seveda je neustrezno rešen tudi prenos lastnine. Mnogi, ki so skozi leta ustvarjali premoženje zavodov, ki so po tem predlogu tudi prenašajo dobesedno brezplačno v last zbornice, ostanejo brez tega premoženja. Lastninjenje teh zavodov očitno naj ne bi potekalo v skladu z lastninjenjem, kot je bilo normalno za vse ostale zavode v naši državi, še manj pa seveda v tem skladu oziroma na način, da je možno pravzaprav uveljavljati tudi nek svoj delež v tem premoženju in s tem seveda možnost mogoče vlagati tudi svojih certifikatov v te ustanove. S tem se seveda, mislim, da uvaja povsem nova praksa lastninjenja v naši državi, za katero pa mislim, da resnično ni v ponos in ni v kontekstu vsaj dosedanjih postopkov, ki so bili uveljavljeni v naši praksi.
Res je, da mogoče tudi ti postopki, ki so uveljavljeni v praksi, niso ravno idealni, vendar so vsaj take narave, da lahko vendarle o njih odločajo vsaj v neki meri tudi tisti, ki so to premoženje ustvarjali. Gre tako za delavce, ki so se odpovedovali določenim prihodkom skozi delovno dobo, ki so jo imeli oziroma v času delovnega razmerja, ki so ga imeli sklenjenega v teh zavodih in seveda mnogi ostanejo pravzaprav brez tega svojega premoženja oziroma brez teh vložkov. Velikokrat so bile ustanoviteljice tudi občine ali pa so bile soustanoviteljice občine teh zavodov in tudi te ostanejo pravzaprav brez svojega vloženega premoženja. Vse to je, lahko rečemo, zelo nekorektno do okolij in do ljudi, ki so ustvarjali to premoženje. Hkrati pa seveda tudi s tem predlogom, ki je pred nami, in tudi amandmaji, ki so predlagani, ponovno onemogočajo, da bi vsaj z zakonom opredelili nekje tudi delovanje območnih organizacij in s tem zagotovili čim širšo možnost izvajanja teh nalog v Sloveniji, kajti dejstvo je, da so razmere v Sloveniji izredno različne.
Na Gorenjskem, Primorskem, Notranjskem in tudi v Prekmurju so razmere tako različne, da jih je treba tudi z zakonom definirati oziroma opredeliti sedeže območnih enot, sicer je vse skupaj lahko zopet prepuščeno nekemu lobiju, ki bo skoncentriral to oblast samo na nekaterih območjih in s tem izključil prenekatero območje iz konstruktivnega sodelovanja v tej zbornici. Ne samo da se jemlje premoženje, jemlje se pravzaprav tudi nekako zakonsko reguliranje oziroma uvajanje čim širših predelov Slovenije v konstruktivno delovanje te zbornice. Zato nasprotujem vsem amandmajem, ki jih je sprejel odbor, kajti ponavljam: to niso amandmaji odbora, ki bi jih odbor pripravil na podlagi razprave, ki je tekla na odboru, ampak so bili pripravljeni s strani vlade. Na odboru smo se morali boriti celo za to, da je vlada bila sploh pripravljena odboru razložiti vsebino teh amandmajev.
Vse to kaže na izredno ignorantski odnos do demokratičnih odločitev, tako tudi v tem parlamentu kot tudi na samem odboru. Mislim, da ta zakon zaradi tega tudi ni primeren za to, da ga v končni obravnavi oziroma tretji obravnavi tudi sprejmemo. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Veber. Ugotavljam, da ni več razpravljavcev. Zaključujem razpravo in prehajamo na razpravo in odločanje o posameznih amandmajih.
V razpravo dajem amandma k 3. členu. Želi kdo besedo? (Nihče.)
Na glasovanje dajem amandma k 3. členu. Ugotavljamo prisotnost! Pregled vloženih amandmajev imate z dne 14.5. Ugotavljamo prisotnost! Kolegi se nam še pridružujejo. (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem štiri amandmaje k 4. členu. Želi kdo besedo? Prosim, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. V zvezi s 4. členom in amandmaji, ki so k 4. členu vloženi, bi rad opozoril na - po mojem prepričanju - izjemno problematičnost četrtega odstavka tega člena, ki je do sedaj nihče ni postavil.
Zbornica, ki naj bi bila po nekaterih mnenjih sicer strokovno združenje, jaz se pa bojim, da bo mnogo kaj drugega kot to, bo imela vpogled v nekatere uradne podatke in to velikega obsega. Poglejte, ima vpogled in uporabo podatkov in evidenc o enotni matični številki občana, imenu in priimku ter naslovu fizične osebe iz centralnega registra prebivalstva in podatke o pravnih osebah iz poslovnega registra Slovenije. Kompletno.
Naprej. O lastništvu kmetijskih zemljišč in gozdov, enotna matična številka občana, ime in priimek, naslov lastnika, katastrski dohodek iz zemljiške knjige in zemljiškega katastra - kompletno, vse. O pokojninskih in invalidskih zavarovancih in upokojencih na podlagi kmetijske dejavnosti. O osebah, ki opravljajo kmetijsko dejavnost v pravnih osebah in tako naprej. Bojim, da gre tukaj za institucijo, ki ji bomo mimo zakona o varovanju osebnih podatkov in mimo tega dali vpogled v kompleten register, ki bo imel možnost glede na funkcijo te zbornice bistveno več, kot se v tej zbornici govori.
Ne vem, gospodje v koaliciji, ki ste se dogovorili, ali mora zakon takšen biti ali ne, ali razmišljate tudi kaj o takih stvareh. To je, po mojem, z vidika položaja občana in državljana do konca sporno. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Potrč. Želi še kdo besedo? V kolikor je ne želi, zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje. Če bo sprejet amandma pod zaporedno številko 1, je amandma pod zaporedno številko 2 brezpredmeten. Tretji amandma je le redakcijske narave, četrti amandma je pa povezan z amandmajem k 9. členu pod zaporedno številko 2 in k 24. členu pod zaporedno številko 1. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! Obrazložitev glasu? Ne. Umik prvega amandmaja. Tako smo pri drugem amandmaju in glasujemo o njem pod zaporedno številko 2. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 3. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 4. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V skladu s poslovnikom sem obveščena, da moram odpreti 9. člen in amandma k 9. členu pod zaporedno številko 2 in ravno tako kasneje 24. člen, kjer je amandma pod zaporedno številko 1, ki je vezan na ravnokar sprejet amandma. V razpravi je amandma k 9. členu pod zaporedno številko 2. Kdo želi besedo? Ni razpravljavcev in dajem amandma na glasovanje. Amandma pod zaporedno številko 2 k 9. členu. Torej, ker smo ravnokar sprejeli četrti amandma k 4. členu, ki je vezan na 9. člen oziroma na amandma pod zaporedno številko 2, moram najprej o tem glasovati. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod zaporedno številko 2 k 9. členu sprejet.
Ravno tako odpiram in dajem v razpravo amandma pod zaporedno številko 1 k 24. členu. Kdo želi besedo? Ni razpravljavcev, zato dajem amandma na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem, torej vračamo se k 5. členu in amandma pod zaporedno številko 1. Amandma pod zaporedno številko 2 je umaknjen. Kdo želi besedo? Prosim. Pod zaporedno številko 2 je bil vložen, in sicer s strani vlade, ki ga je pa vlada umaknila. Besedo ima gospod Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Hvala za besedo. Torej 5. člen določa organizacijo zbornic in določa območne enote. V prvem branju so bila sprejeta stališča, da bo zakon določil sedeže območnih enot, vendar se to do drugega branja ni zgodilo, zato je bil v drugem branju sprejet amandma tako, da določa, da so sedeži območnih enot v Slovenj Gradcu, Ptuju, Postojni, Novem mestu, Novi Gorici, Murski Soboti, Mariboru in v Ljubljani, Kranju, Kopru, Kočevju, Celju in Brežicah. Na ta način so nekako pokrita vsa kmetijska območja, vključno tudi s primorskim ribištvom in z značilnostmi posameznih pokrajin. Vladni amandma, ki je bil vložen, spreminja ta amandma, in sicer tako, da naj bi svet zbornice določil sedeže območnih enot v soglasju z vlado. Ta amandma je bil umaknjen. Ostaja samo amandma odbora, ki določa, da svet zbornice določa sedeže območnih enot, celo brez kakršnegakoli vpliva vlade. Najprej je vlada predlagala "s soglasjem vlade" - ta je umaknjen - sedaj določa, da določa svet zbornice. V obrazložitvi odbora sicer piše v tretjem oziroma v drugem odstavku, da določa območne enote vlada Republike Slovenije v soglasju z vlado Republike Slovenije, vendar to ni točno. Sam amandma govori tako: "V zbornici se organizirajo območne enote zbornice, ki jih določa svet zbornice." Obrazložitev je do neke mere morda korektna v tem delu, da je rešitev z določanjem v organih zbornice fleksibilnejša. Vendar pa ta rešitev popolnoma daje vso organizacijo, poleg mnogih drugih stvari, popolnoma v roke organom zbornice, ne glede na to, kakšni so morda drugi interesi države ali vlade in drugih področij.
Zato predlagam, da se tega amandmaja ne podpre in da ostane besedilo 5. člena tako, kot je bilo sprejeto v drugem branju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod Potrč ima naslednji besedo.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Poleg vprašanj, ki so bila že navedena, bi tudi sam lepo prosil za nekaj pojasnil, ki jih po tem pregledu amandmajev in tekstu zakona ne znam sestaviti.
Če bi bil sprejet predlog amandmaja, kot ga je predlagal odbor, potem bi to pomenilo, da v zakonu nimamo več določenih območnih enot; ali je to pametno ali neumno - v redu. Ampak ne vem, kako bomo opravili volitve.
V 13. členu zakona je napisano, da ima svet zbornice po šest članov z območja vsake območne enote. Jaz sem iskal prehodne določbe, lahko da sem jih spregledal - če sem jih, prosim za pojasnilo - da je nekje napisano, kdo bo pa te območne enote za prve volitve določil - tega nisem našel. Ne vem, kdo jih bo določil.
Poleg tega je v drugem odstavku napisano, da izpostave območnih enot zbornice določi svet na predlog območnih enot - tistih, ki jih ni, ali tistih, ki mogoče bodo enkrat kasneje, s soglasjem ali brez soglasja vlade. Jaz res prosim za pojasnilo. Trdim, da gre za določbo, ki je, kot pravimo pravniki, nesklepčna; skratka, povzroča neke probleme v zakonu, ki se jih ne bo dalo razrešiti, razen če se že vnaprej ve, kdo je tisti, ki bo območne enote določil, pa ga ne želimo v zakonu napisati. Če se to ve, pa je to oseba ali stranka - mene nič ne moti - ampak naj se potem v zakonu napiše, da bomo to vedeli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospodu Potrču. Besedo je želel gospod minister. Želi še kdo od poslancev? Besedo bi dali še gospodu Luciju. Prosim gospod Luci, imate besedo. Najprej bi gospod Luci - prvi od poslancev.
MIROSLAV LUCI: Hvala lepa za besedo. V bistvo so že predhodniki povedali, da ta amandma vlade ni za podpreti.
Prvič zato, kot je že kolega pred menoj povedal; to bodo odločale neke območne enote, ki jih še ni. Pravno nevzdržno. Ne vem, kdaj bodo in kakšne bodo?
Drugič. Organiziranost zbornice pustiti zbornici, za katero ne vemo, kako bo sestavljena, kako bodo šle volitve in podobno. Apeliral bi na kolege poslance, da tisto, kar smo v drugem branju sprejeli in potrdili - to, kar je že predlagal kolega Avšič - da tega amandmaja ne podpremo in se odločimo tako, kot smo se odločili v drugem branju.
V drugem branju mislim, da smo se odločili kar pravilno. Hvala lepa.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki vlade.
Tudi sam ne bom podprl tega amandmaja. Mislim, da je manj slaba rešitev tista, ki je zapisana v zakonu, ki je bila sprejeta v drugem branju, četudi tista pomeni preveliko centralizacijo te zbornice in pomeni tudi drugačno urejanje tega zborničnega sistema v primerjavi z drugimi zbornicami. Obrtne zbornice imajo območne zbornice in tudi gospodarska zbornica ima območne zbornice in tudi za prihodnje se v spremembah oziroma v novem zakonu gospodarske zbornice predvideva še večja decentralizacija zbornice oziroma krepitev regionalnih oziroma območnih zbornic. To je splošen trend, ki je normalen, konsistenten tudi za ves zbornični sistem.
Moram reči, da sem tudi s strani potencialnih oziroma prihodnjih članov te kmetijsko gozdarske zbornice slišal veliko teh pripomb glede prevelike centralizacije. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospodu Feriju. Morda še kdo od kolegic in kolegov poslancev? (Da.) Gospod Veber.
JANKO VEBER: Tudi moje mnenje - še enkrat ponavljam pri tem členu oziroma amandmaju k temu členu. Če v zakonu navedemo sedeže območnih enot, zagotovo dosežemo ta cilj v veliko večji meri, kot ga bi sicer, če bi bil sprejet amandma. Zbornica, če že deluje, naj deluje vsaj na nek način, ki bo dovolj transparenten in dovolj jasen.
Zagotovo se danes to lahko potrjujemo z dejstvi iz prakse, srečujemo se s tem, da se vodi neenakomerna politika kmetijstva v Republiki Sloveniji. Gre za območja, kjer se poskuša dejansko to politiko izvajati v celoti ali celo preseči interes nekega kraja, dočim druga območja so skoraj v celoti zapostavljena. Če hočemo resnično dati zbornici vlogo, ki naj bi jo imela, da zastopa interese kmetov - kar pa močno dvomim, da bo omogočeno ob tem številčnem članstvu, predvsem predstavnikov, ki nimajo statusa kmeta in se s kmetijstvom pravzaprav ukvarjajo ljubiteljsko - bo to težko doseči.
Vsaj ta člen, bi nekje zagotovil vpliv posameznih območij na kmetijsko politiko, tako kot je tudi zapisano, kje naj bi bili ti sedeži. In zato seveda mislim, da je nujno potrebno, da se ta amandma k temu členu ne podpre. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim še gospoda ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Besedo ima gospod Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Gospe poslanke, gospodje poslanci! Rad bi opozoril, da seveda 6. člen jasno v okviru statuta opredeljuje, kaj mora urediti statut zbornice poleg imena, sedeža, pravic, obveznosti in odgovornosti članov tudi območne enote, njihove sedeže in njihove izpostave. In zato ocenjujem, da je ustrezno podpreti ta amandma, če želimo, da člani zbornice te stvari s svojem statutu ustrezno opredelijo in se opredelijo za območja, kot bo članstvo najbolj utemeljeno to zagovarjalo.
V tem primeru seveda, ko je v 5. členu že navedeno nekaj območnih enot zbornice, lahko rečem mirno - tudi iz razprav po terenu - da izpuščamo nekatera, tudi druga območja, ki imajo interes, ki se čutijo, da so kot kmetijska področja zaokroženi. Zato bi resno predlagal, da se podpre amandma k 5. členu in da se sprejme ta dikcija, ki govori, da se v zbornici organizirajo območne enote zbornice, ki jih določa svet zbornice, kajti statut to jasno opredeljuje. Na drugi strani bi rad opozoril še na to, da glede veljavnosti statuta, statut zbornice prične veljati, ko ga sprejme svet zbornice in da k določilom statuta, ki se nanašajo na izvajanje javnih pooblastil, določitev območnih enot in zborničnega prispevka, soglasje vlade Republike Slovenije. Zato smo mi tudi na predlog sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve umaknili ta del teksta, da vlada odloča oziroma daje soglasje k organiziranju območnih enot zbornice v kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije.
Glede ostalih vprašanj pa bi rad povedal, da seveda je v 40. členu jasno navedeno, da prve volitve razpiše vlada Republike Slovenije, ki imenuje tudi komisijo za pripravo volilnega imenika.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod minister. Besedo ima gospod Potrč, nato gospod Luci.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospodu ministru se zahvaljujem za pojasnila, ki potrjujejo mojo ugotovitev, da problem ni rešen zaradi tega, ker gospod minister je rekel, da naj si preberem ali pa opozoril me je, da je statut tisti, ki določa območne enote. Se strinjam in to je prav, da je njegova pristojnost. Potem me je opozoril na to, da je v 13. členu določeno, da status sprejema svet. Krasno! Tudi s tem se strinjam. Gospod minister, niste mi povedali, kako se bo prvi svet lahko izvolil, če niso določene območne enote, hkrati pa vsaka območna enota ima v svetu zbornice po šest članov. Jaz tega ne znam. To niti ne piše v 40. členu. V 40. členu so organizacijska pooblastila vladi za pripravo in izvedbo volitev. Niso pa pooblastila vladi, da vlada imenuje območne enote za prve volitve. Niti toliko niste bili natančni, da bi to napisali. Tudi če bi napisali, bi bilo grozno, ampak vsaj napisano bi bilo. Vam pa se to niti vredno napisati ne zdi. Povejte, kdo bo to naredil? Ali na podlagi tega, da prve volitve razpiše vlada, ki imenuje tudi komisijo za pripravo volilnega imenika, vi mislite, da lahko določi tudi območne enote, pa reče, te bodo in iz vsake od teh se jih bo po šest volilo v svet zbornice? Oprostite, tako se zakoni ne pišejo, morda pa se tako dela politika.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Še gospod Luci repliko, potem gospod Bajc in gospod Avšič.
MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani gospod minister! Kmetijsko-gozdarska zbornica bo precej eminentna in tudi pomembna institucija. Od poslancev državnega zbora zahtevate veliko. Veliko stvari bomo morali sprejeti. Precej pooblastil prehaja na zbornico: obvezno članstvo, prenašali bomo lastništvo in zbornica bo tudi lastniško bogata. Ko pa je tisto, kar bi nekaj želeli, da ta državni zbor vpliva vsaj malo tudi na organiziranost, tu nam pa te možnosti ne dajete.
Mislim, da to ni korektno in zato predlagam, res, kolegi poslanci, da tisto, kar je bilo v drugem branju sprejeto in premišljeno sprejeto, da to obdrži, da imamo vsaj neko minimalno možnost vpliva na decentralizacijo. Ker kako bo organizirana zbornica, to bo potem odločal svet zbornice ali kdorkoli že. Kako bo sestavljen in kako se bo odločal, nam sploh ni jasno. Torej veliko smo bili pripravljeni narediti za to, da zbornica nastane, ampak vsaj malo možnosti nam dajte, da odločimo tudi, kako bo organizirana. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Luci. Besedo ima gospod Bajc. Repliko na gospoda Potrča.
JOSIP BAJC: Hvala gospa podpredsednica. Mogoče samo kratko repliko kolegu Potrču. V 40. členu razpis prvih volitev, prvi odstavek sicer govori, kdaj se razpišejo, v drugem odstavku tega člena govori, kdo razpiše, v tretjem odstavku pa govorimo, kaj ta akt, ki ga določi vlada, dejansko vsebuje. In med njimi, če konkretno beremo, v aktu razpis prvih volitev se določi način uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice, število članov sveta iz vsake volilne skupine, dan volitev in volilne enote ter druge pravice in tako naprej. Potem pa, mislim, da je to omenil tudi minister, v 13. členu pa govorimo, kako je sestavljena zbornica in tako naprej. Ampak to je čisto drugo. Ampak, kako se opravijo prve volitve, mislim, da je natančno opredeljeno v 40. členu.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Jaz ne bom v ta del, ker mislim, da bo gospod Potrč v zvezi z volitvami še repliciral, zato se ne bi tega dotikal. Dotaknil bi se dela pojasnil gospoda ministra, ki se nanaša na člen, tak, kot je sedaj zapisan. Na nek način se strinjam, da moda pri pisanju amandmaja - seveda tudi nisem strokovnjak za to področje v taki meri, da bi lahko v celoti in dobro zajel vsa območja, kjer bi območne enote morale biti. Mislim, da sem bil zelo blizu; sam za najmanj eno vem, da bi bilo dobro, da bi stala.
Seveda sem pričakoval, da bi vlada in pripravljavec zakona za tretje branja ta amandma dopolnila, tako da bo dokončno in lepo oblikoval območne enote v skladu s potrebami slovenskega kmetijstva. Nisem pričakoval, da bo obšel amandma, kot da ga ni, oziroma kot da ni bil sprejet, a priori zavzel stališče a priori proti določitvi območnih enot v zakonu in na ta način povzročil seveda, da morda ne bo organizacija tako postavljena, kot bi lahko dokončno bila.
V primeru, če bomo - in upam, da ga bomo - amandma odbora zavrnili, bo seveda potrebno pripraviti novelo, v kolikor bodo potem organi zbornice, ki bodo lahko zakonito izvoljeni na tega zakona, ugotovili potrebo še po kakšni območni enoti. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospodu Bajcu bo bil ali pa komerkoli drugemu zelo hvaležen, če bi mi uspel najti odstavek, člen ali stavek, v katerem bi pisalo, kdo določi pred prvimi volitvami območne enote. Tega, tudi to, kar ste prebrali, gospod Bajc, ne piše, ker piše: "V aktu o razpisu volitev se določijo načini uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice, število članov sveta iz vsake volilne skupine..." - to so fizične in pravne osebe - "dan volitev in volilne enote" - ki jih najbrž ne bo toliko, ker volilne enote niso območne, to je nekaj čisto drugega - "ter druge pravice, obveznosti in postopki za uspešno izvedbo volitev."
Če imate to pod "druge pravice", potem mogoče; ampak jaz o teh "drugih pravicah" vem en vic, veste. V svojih časih se je nekdo pritoževal, ker ni bilo v časopisu napisano, da je bil na neki proslavi; potem mu je pa nekdo drug rekel: "Saj piše, da si bil!" Pravi prav: "Kje pa?" Pravi: "Tam: in drugi." Ampak tale reč "in drugih", veste, ne sodi zraven; to je tako pomembna pravica določitev območnih enot, da mora biti v zakonu napisano, ne pa pod "in druge".
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Morda želi še kdo besedo? Ni več razpravljalcev, zato razpravo zaključujem.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 5. členu. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem amandma k 6. členu. Gospod Špiletič želi besedo.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Ko človek prebere, kaj vse bo določeno v statutu, potem dobi vtis, da je bil ta zakon tako na hitro napisan in tako pomanjkljivo, da je vse tisto, kar v zakonu manjka in kar bi v njem moralo biti, prepuščeno, da bo to rešil statut. Sam namreč nečesa ne razumem: 4. člen določa delovno področje zbornice, nakar pa v 6. členu piše, da bo zbornica imela statut, v katerem se določi poleg ostalega tudi namen in naloge. Zdaj sprašujem, katere naloge bo zbornica opravljala - tiste, ki so določene v 4. členu ali tiste, ki bodo določene v statutu. Namreč, v 3. členu, kjer je določen namen ustanavljanja zbornice, je poleg... (Nemir v klopeh.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, gospod Špiletič, da zaprosimo kolege za nekoliko mira v dvorani.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Ja, v 4. členu, kjer so določene naloge zbornice, je zadnja alinea "in druge naloge". Ali je torej zdaj to zvijača, da se bodo te "druge naloge" poljubno razširile v statutu in bo ta zbornica poleg vsega tega, kar je že zdaj našteto v 4. členu, opravljala še marsikaj? Sam vljudno tu prosim za pojasnilo, kaj je zdaj prvo: ali 4. člen ali statut, ki bo v tem primeru lahko derogiral določbo zakona?
Drugo, kar je tudi zelo čudno. Šele statut bo določil način financiranja zbornice. Poslušajte, mi ustanavljamo institucijo, ne vemo, od kod se bo financirala. Ne vem. Res, da je v zakonu napisano, da bo zbornični prispevek, vendar, ali bo še kaj drugega, tega jaz v zakonu ne preberem.
Naslednje. V zakonu je zapisano, da je zbornica oseba javnega prava, da pa se bo šele v statutu določilo način opravljanja nadzorstva nad finančnim poslovanjem. Poslušajte, zdaj pa ne vem. Imamo računsko sodišče, ki opravlja nadzor nad izvajanjem, nad trošenjem proračunskega denarja, na to zbornico bomo prenesli celo vrsto in zelo obsežno državno premoženje in, ali zdaj ta določba pomeni, da se bo pa vse to premoženje, ki je danes podvrženo nadzoru računskega sodišča, v bistvu v obliki zvijače in v obliki statutarne določbe izmuznilo nadzoru računskega sodišča. Menim, da pa tako, takih določil nikakor statut ne sme določati oziroma najprej bi prosil pojasnilo, potem se bom pa še vključil v razpravo, ker menim, da gre za preresne zadeve. Ustanavljati institucijo, brez da bi vedeli, kako se bo financirala; ustanavljati institucijo, kjer bomo s statutom lahko razširjali obseg dela; in ustanavljati institucijo s tako velikim obsegom premoženja, ne da bi vedeli, kdo jo bo nadziral - oprostite, to ni resno.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Špiletič. Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Prosim, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospa predsedujoča, jaz bi, če lahko, vljudno prosil predstavnike vlade, da mi na postavljene dileme podajo odgovore. Če ne, potem pa prosim v imenu poslanske skupine za odmor, da se posvetujemo, kako naprej.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Ali bo morda predstavnik vlade dal kakšno pojasnilo? Besedo ima gospod minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospod Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa. Kdo bo nadziral zbornico? Članstvo, organi zbornice. Ti so pooblaščeni. Za tisti del, ko država prenaša javna pooblastila na zbornico, pa je vlada Republike Slovenije dolžna za izvajanje teh javnih pooblastil v skladu s pogodbo in drugimi akti.
Tukaj po moji oceni ni dilem. Rad bi tudi povedal, da je problem vprašanja opravljanja drugih nalog. Lahko bo zbornica tudi opravljala druge naloge, ki bodo možne v skladu z obstoječo zakonodajo, drugih seveda ne. Tukaj se ne širi v ničemer ta širina opravljanja drugih nalog.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Poglejte, gospod minister je sicer odgovarjal, ni pa podal nobenega odgovora. Verjamem, da je v zadregi. Če bi odgovori bili, ne bi bilo to prepuščeno statutu. Očitno vse tisto, kar niste dogovorili in kjer rešitev ni bilo, ste vrgli v statut, ker se to tako dela.
Jaz še enkrat poudarjam. Na to zbornico bo prešlo ogromno premoženje, ki ga danes nadzira računsko sodišče. Ko se bo to premoženje preneslo na zbornico, gospod minister ste rekli, nič več računsko sodišče, ampak vlada v tistem delu, ko bo šlo za izvajanje javnih pooblastil. En velik del državnega premoženja se na ta način izogne nadzoru, ki ga imajo vse ostale institucije, ki se financirajo iz proračuna.
Ta določba nikakor ne zdrži. Menim, da to ne bi smelo biti prepuščeno določbam statuta. Če hočete, je to tudi nesistemsko. Ni sistemsko to, da boste v statutu določali, kdo bo sedaj nadziral proračunski denar. Ne vem, kako, ustava je tu jasna. To je računsko sodišče.
Drugič, še enkrat poudarjam: namen in naloge v 4. členu so določene. Imate v 4. členu zadnjo alineo, kjer je napisano "in druge naloge". Te druge naloge si boste poljubno razširjali v statutu. Menim, da tudi ta del mora iti iz statuta. To ne more biti določeno v statutu.
Še tretje. Način financiranja. Kako se bo zbornica financirala? Gospod minister! Nič niste o tem povedali. Od kod finance?
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod minister.
CIRIL SMRKOLJ: Jaz bi rad še enkrat gospodu Špiletiču pojasnil. Nadzor nad porabo sredstev v zbornici izvaja računsko sodišče. To je jasno napisano v 22. členu zakona.
Drugič, kar se tiče tega, kako se bo zbornica financirala. Zbornica se bo financirala iz članarine in zbornica bo opravljala določene naloge, ki so javnega pomena in bo tudi iz proračuna Republike Slovenije lahko dobila po pogodbi za izvajanje teh nalog določena sredstva. Zato tudi jasen nadzor računskega sodišča v zbornici.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, minister Smrkolj. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem amandma k 6. členu. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k 7. členu. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da nihče.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem prvi, tretji, četrti in peti amandma k 9. členu. Želi kdo besedo? Prosim, gospod Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. Najprej sprašujem vlado, ali peti amandma še velja ali ga umika, ker je tu napovedan umik? Od tega je namreč odvisno, kako se opredelimo do prvega amandmaja. Ti dve zadevi sta povezani. Namreč, prvi amandma pomeni, da brišemo besedilo, pri čemer je član zbornice z volilno pravico - gre za prvo volilno skupino - le ena od teh oseb vsakega zavezanca zborničnega prispevka. To je možno narediti, da se ta del besedila briše, če ostane amandma oziroma če bo sprejet amandma pod številko 5, ki pa govori o tem, da se osebe iz prve alinee prejšnjega odstavka tega člena dogovorijo oziroma sporazumejo za člana z volilno pravico, torej za enega. Potem bi bila zadeva konsistentna. Če pa ta amandma umaknete, potem pa mislim, da tudi prvega amandmaja ne bi smeli sprejeti. Potem bi morala ostati dikcija, ki je zapisana v sedanjem besedilu, ki je bila zapisana po drugem branju.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Prosim, gospod Franc Zagožen. Torej, amandmaji se lahko umikajo do začetka glasovanja.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Ta amandma je treba umakniti. Jaz mislim, da bo to minister mimo vlade naredil. Rešitev, ki je bila v drugem branju sprejeta, je namreč v nasprotju z ustavnimi pravicami, ker uvaja dve vrsti članstva: člane zbornice, ki imajo volilno pravico, in člane zbornice, ki nimajo volilne pravice. Obveznosti pa so za vse enake, tudi vse druge pravice naj bi bile enake. Na to je ves čas opozarjal tudi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve. Zaradi tega je seveda treba podpreti amandmaje odbora. Potem je tisti vladni amandma celo brezpredmeten, če so sprejeti amandmaji odbora. Če bi seveda ne bili sprejeti, potem je zakon ustavno sporen v tem členu. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Ja, prosim, imamo kar nekaj razpravljalcev. Gospod Horvat najprej, gospod Potrč, gospod Veber. Morda še to pojasnilo. V skladu s 193. členom našega poslovnika predlagatelj amandmaja ga lahko umakne ali spremeni do začetka glasovanja o amandmajih k členu, h katerim je bil predlagani amandma. Hvala. Gospod Horvat ima besedo.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. Ja, ob tem, kar pravi gospod dr. Franc Zagožen, se potem vračamo k vprašanju članstva. Ali je potem članstvo, tako kot je zapisano, korektno urejeno, skladno s tem, kako je s članstvom v zborničnih sistemih v primerljivih državah. To je pa zadeva, o kateri smo že v dosedanjih obravnavah diskutirali in imeli nesporazume. Član zbornice je praviloma gospodarska enota v vseh zborničnih sistemih, v gospodarski, obrtni je tako in normalno bi bilo, da je tudi v tej tako: ali je to kmet ali je to neka druga oseba, fizična ali pravna oseba. Ne more potem biti več glasov, kot pa je dejansko enot, ki so članice kmetijske zbornice. Razen, če imamo druge neke interese in namene potem.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz bi sicer v zvezi z 9. členom morda kasneje še o kakšnem drugem vprašanju razpravljal in se bom tudi javil, ampak najprej o tem vprašanju.
Poglejte, jaz moram reči, da razumem, da je zakon pač napisan na ta način, da direktno o članstvu ne govori. Govori o članstvu preko 9. člena, preko prve skupine pa preko druge skupine. V 8. členu pravi samo: "Člani zbornice so fizične in pravne osebe". V redu, to je načelna opredelitev. Ampak kdo, katere fizične in katere pravne osebe, govori kasneje, ko govori pravzaprav, da rečem v narekovajih, "volilni pravici", gospod Zagožen. Ti dve stvari med sabo v koliziji ne moreta biti. Določba je samo ena, v bistvu precizira člane zbornice samo prek opredelitve, kdo ima volilno pravico.
Prvo volilno skupino sestavljajo fizične osebe in jih opisuje, kdo so. V tem prvem delu, prvi alinei, so kmetje, da poenostavim, oziroma tisti, ki so ukvarjajo s kmetijstvom, pod določenimi pogoji, pri čemer je sedaj bilo rečeno, je član zbornice eden. Če ta določba ostane, da je eden, ni to v ničemer v nasprotju z 8. členom, ki opredeljuje članstvo. Drugo je, ali želimo to ali ne. To je druga diskusija. Samo formalno to enostavno ni točno.
Ali želimo ali ne, to stvar bi jaz povezal s tem, da bi gospoda ministra vprašali. Da bi nam povedal, kolikor toliko korektno - ker mi imamo svoje podatke in ne trdim, da so točni - koliko bo teh fizičnih oseb, ki bodo člani. Koliko jih bo predvidoma? Najbrž se to da ugotoviti.
Drugič. Da mu poveste, kakšno bo razmerje med fizičnimi osebami, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Ne vem, kakšen izraz naj uporabim, ki jim pomeni glavno pridobitno dejavnost, ne pa vrtiček. Sedaj zopet govorim eno in drugo v narekovajih. Da se to razmerje pove in da se pove tudi razmerje med številom teh, ki bodo predstavljali fizične osebe in tiste pravne osebe, da se ve, kakšen bo potem tudi dejanski vpliv v zbornici na zbornično politiko. Razen, če bomo sistem volitev, kar pa ta zakon dopušča, in bomo o tem še govorili, imeli takšen, da bodo nekateri tako ali tako samo zato, da bodo ali ne, prišli in glasovali. Gotovo pa je, da nikoli ne bodo v svetu in nikoli ne bodo imeli odločilne besede. Ampak bodo samo zato, da bodo plačevali članarino v zbornici. Hvala.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Jaz bi razpravo pri tem členu dopolnil v tem smislu, da je tekla razprava na odboru oziroma je bil podan predlog amandmaja na odboru, da se višina katastrskega dohodka zviša iz 20 na 40 tisoč tolarjev. Pa tudi na odboru nismo dobili odgovora, kaj bi to pomenilo za delovanje zbornice. Zagotovo pa to pomeni, da bi s tem dali več besede kmetom in manj tistim, ki se ukvarjajo s kmetijstvom zgolj ljubiteljsko ali pa imajo neko parcelo, da pokosijo travo, posadijo nekaj dreves in si zapolnjujejo svoj prosti čas.
Ker tam ni bilo odgovora, bi tudi jaz apeliral na ministrstvo, da mogoče vendarle dobimo ta podatek, za koliko članov gre oziroma volilnih upravičencev. S tem dobimo tudi tisto pravo dimenzijo oziroma odgovor na to, ali gre za zbornico, ki naj bi ščitila interese kmetov, ali gre za uvajanje neke politike prisile, ko obvežemo nekoga zakonsko, da je včlanjen v nekaj in tudi skozi ukrepe, ki se potem izvajajo skozi politiko zbornice, ki jih bo imela v veliki meri še celo nedorečene, kot smo tudi ugotavljali, in se bodo naknadno uvajali po potrebi. Skratka, gre za izredno nedemokratično - to lahko zopet ponovim - rešitev v tem zakonu in mislim, da celo vsiljevanje neke politike, ki jo lahko v nekem trenutku vodi nekdo v tej državi. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo je želel gospod Džuban.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, predsedujoča. Bil sem eden od predlagateljev besedila tega člena, ki je bilo sprejeto z amandmajem v drugi obravnavi, kjer se govori, da je vsak zavezanec za zbornični prispevek, kot kmetija, in ima en glas na volitvah. Kljub nekaterim opozorilom, s katerimi bi se morda deloma strinjal, da to ni povsem v redu, se mi zdi še vedno sprejemljiva rešitev, kjer vsak zavezanec zborničnega prispevka, ki je kmetija, ki na osnovi katastrskega dohodka, ki ga ustvarja celotna kmetija, plačuje zbornični prispevek in ima na volitvah en glas. Na ta način si skozi volitve predstavniki kmetij izberejo in izvolijo svoje organe v zbornici. Razlika je verjetno v tem, da ali na volitve spravimo - vsi govorimo na pamet, vsak do zadnjega, ki govori o teh številkah, ampak tam nekje, približno - 150.000 volilcev ali pa 400.000 volilcev. Skozi te rešitve ocenjujem, da bomo pri 400.000 dobili na volitve 20 ali 30%, pri 150.000 pa morda 40 ali 50, morda več procentov. Zdi se mi racionalno, da imamo to rešitev, ki je sprejeta v drugi obravnavi, ker s tem nič ne prizadenemo, saj to ni neko parlamentiranje, kot ga imamo v državnem zboru, pa način volitev, ki so v državnem zboru, kjer pač vsak državljan - vemo, na kakšen način ima volilno pravico, pač pa je nek, za moje pojme, potreben poenostavljen način izbiranja svojih predstavnikov v kmetijsko gozdarski zbornici.
Rešitev, ki je v drugi obravnavi sprejeta, se mi zdi primernejša. Jaz bom še vedno glasoval proti prvemu amandmaju; seveda, če ne bo podprt, potem bo potrebno besedilo amandmaja pod številko 5, ki pa določa način, kako se dogovorijo oziroma naj se dogovorijo za tistega, ki bo zastopal kmetijo na volitvah v organe zbornice. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Repliko na vaše izvajanje želita gospod Potočnik in gospod Franc Zagožen.
FRANC POTOČNIK: Spoštovane dame in gospodje! Strinjam se s tem, kar je rekel gospod Džuban, da marsikaj govorite na pamet. Jaz pa bom čisto konkretno povedal.
Nad 20.000 katastrskega dohodka v Sloveniji ima 137.000 lastnikov oziroma solastnikov. Toliko je volilnih upravičencev iz te skupine. Mislim, da je treba ta amandma sprejeti, ker je po tem amandmaju situacija, kar se tiče volilnih upravičencev oziroma volilnega imenika, jasna in čista: nobenih družinskih dogovorov, takšnih ali drugačnih, ampak po seznamu davčnega urada, ki vsako leto pošilja vsem lastnikom, pač v tistem deležu, kot ga imajo, zneske, ki jih moraš dati za dohodnino - in zadeva je jasna. To je volilni imenik, drugi del volilnega imenika je pa ta, ki je tudi jasen, brez kakršnihkoli dogovorov pa "miškulanc" sem in tja, tisti, ki so invalidsko in pokojninsko zavarovani kot kmetje, če niso lastniki oziroma zavezanci za plačilo dohodnine od katastrskega dohodka. Stvar je jasna, zato je ta prvi amandma potrebno sprejeti.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Prosim še gospoda Franca Zagožna.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Tako enostavne te stvari niso, tudi po pravni plati ne, da bi lahko kar mirno rekli, ena kmetija ima en glas. Solastništvo je na kmetijah v veliki meri pravilo - zakonski par je lastnik običajno do polovice. S tem je seveda tudi zavezanec za dohodnino in za zbornični prispevek. Tudi za dohodnino prihaja, na primer, na kmetijo v kmečko družino ena poštna nakaznica za plačilo, za tiste, ki plačujejo akontacije med letom. Na enega od solastnikov. Če sta dva ali če so trije solastniki, so seveda dva ali trije tudi zavezanci za davčno napoved. Za vsakega posebej davčna uprava izstavi, kakšna je njegova davčna osnova, katastrski dohodek. Zato ni mogoče reči, da niso vsi solastniki plačali prispevka. Čim so pa seveda zavezanci za prispevek, jim iz tega izhajajo tudi pravice. Ni jih mogoče zavezati samo za neke obveznosti, odvzeti jim pa neke določene pravice.
In še bi povedal tole. Take zbornice, kmetijske zbornice povsod v Evropi, kjer so, pravzaprav govorijo, zakoni o teh zbornicah govorijo o pripadnikih. Posebej določajo, kdo ima volilno pravico. V Avstriji recimo je član zbornice član sveta zbornice. Drugi, ki so zavezanci za prispevek in ki poskrbijo tudi zato, da imajo volilno pravico, ti so pravzaprav pripadniki. Volitve, na primer, v Avstriji opravljajo isti organi kot državnozborske volitve ali druge. Gre pač za volitve v predstavništvo, ki je javno. Zbornica je oseba javnega prava.
Če bi mi sprejeli to rešitev, ki je zdaj bila v drugi obravnavi in bi s petim amandmajem bila potem obrazložena, postavimo člane kmečkega gospodinjstva v položaj, ko se morajo med seboj dogovoriti, kdo bo šel volit, kdo bo pa ostal brez te pravice. Čeprav pa so obveznosti vseh enake. Če se ne dogovorijo, potem bo o tem arbitrirala zbornica, svet zbornice. Najprej bodo odpadle ženske, lahko kar mirno to trdim, in izločeni bi bili potencialni gospodarji kmetij, menda je okrog 5.000 mladih kmetov na kmetijah, ki so zavarovani, pokojninsko zavarovani kot kmetije, niso pa solastniki. Ti ne bi imeli pravice voliti, niti biti voljeni, če jim tega starši ne bi dovolili in jim dali te pravice. Tako je tu zanesljivo mogoče pričakovati tudi ustavni spor. Popolnoma jasno je, da ne bi zdržalo.
To, kar je predlagano zdaj, je po francoskem vzoru, medtem ko imajo avstrijski in nemški zakoni še manj omejitev, to so zdaj, če amandma sprejmemo, amandma odbora, solastniki in tisti, ki so zavarovani, pa še niso solastniki, so pa potencialni dediči kmetije. V avstrijski zakonodaji vsi polnoletni člani kmečkega gospodinjstva, ne glede na to, lahko zahtevajo volilno pravico in jo tudi dobijo. Ne glede na to, ali so zavarovani kot kmetje ali niso ali delajo nekaj drugega, živijo ali so upokojeni, niso več lastniki. Francoski zakon pa celo določa, da morajo biti v svetih zbornice določene kvote. Morajo biti predstavniki mladih kmetov, morajo biti predstavniki upokojenih kmetov, morajo biti predstavniki kmečkih gospodinj in določene so kvote, koliko je posameznih, da so vsi interesi zastopani. Celo zaposleni na kmetijah. Pri nas je bilo to že leta 1993 najprej črtano iz prvega predloga zakona. Nekatere rešitve, o katerih so tudi tukaj govorili danes, so na primer bile leta 1993 v prvem predlogu zakona, ampak so bile najprej na zahtevo državnega zbora izločene.
Jaz bi predlagal, mi smo že naredili eno napako, čeprav mislite, da je zadeva dobra, tista s 4. členom, se mi zdi, da ne bo dobra. Jaz bi rad, da ne delamo napak naprej, ker bomo dobili nekonsistenten zakon. Ko smo določili zdaj z zakonom tiste območne enote, pa hkrati zapisali, da jih določa statut, je to neskladje. To je neskladje. Morda ni bilo najbolj ustrezno rešeno, kako se prve volitve opravijo. Morda bi bilo treba tam dopolniti, da nek začasen predlog izdela tisti iniciativni odbor, to bi itak moral narediti, ki ga 40. člen predvideva. Mislim, da je 40. tisti prehodni člen, ki ureja volitve. Ampak zdaj je zakon že nekonsistenten. Če bomo delali tako, bo čedalje bolj. Tako ga bo treba verjetno z nekim predlogom zakona o spremembah popravljati, še preden bo prvič uporabljen, še preden bodo prve volitve razpisane.
Glejte, zakaj je smiselno, da se v statutu določa notranja organizacija, tudi območni sveti in tako naprej, območne enote zbornice. Zbornica se bo morala prilagajati tudi strukturi državne in lokalne uprave, drugi stopnji lokalne uprave, upravnim okrajem in tako naprej. Tega zdaj nimamo, niti ne vemo, kako se bo država na tem področju organizirala. Da se bo zbornica temu prilagajala, bomo morali spreminjati zakon. To bi seveda mirno lahko bilo tako, kot je bilo predvideno, da se določi s statutom, ki ga seveda sprejema svet zbornice, in nanj daje soglasje vlada.
Če bi svet zbornice ali vlada v tem primeru, kot so se nekateri bali, kršil pravice članov, recimo, res postavil neko centralizacijo in s tem oškodoval člane, postane tak statut nezakonit. Spomnite se odločbe ustavnega sodišča o zakonu o gospodarski zbornici. Zakaj ga je treba spreminjati? Zato, ker ne zagotavlja enakih pravic vsem pripadnikom te zbornice. Mi tukaj zdaj že eklatantno neustavne določbe poskušamo sprejemati. To ne bo šlo.
Predlagam, da glasujemo za amandmaje odbora in tiste vladne amandmaje, ki jih je odbor podprl. Hvala lepa.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Najprej gospodu Potočniku hvala lepa za informacijo. Jaz bom verjel. Nimam razloga reči, da nisi govoril po resnici, ko si rekel, da bi upoštevaje sedanjo prvo alineo 9. člena imeli 137.000 lastnikov. To se pravi, jaz sem razumel, vseh, ki bodo tudi glede na solastništvo in podobno, dobili obvestilo, da je njihov katastrski donos najmanj 20 tisoč tolarjev po letu 1998, neodvisno od tega, ali je za celotno kmetijo seveda mnogo več.
Jaz sem iz tega dobil tudi odgovor, kakšno bo približno to razmerje do čistih kmetij. To se pravi, da bo teh drugih vsaj pet do šestkrat več, kot je čistih kmetij v Sloveniji. To glede na vpliv najbrž že nekaj pomeni, ampak izgleda, da je takšen političen interes. Moram reči, da dveh stvari pa kljub temu še ne razumem.
Gospod Zagožen! Če sem vas prav razumel, ste vi opozorili na eno stvar, ki je meni blizu. Rekli ste, če bomo te stvari uredili na drug način, potem morda mladi bodoči kmetovalci, bodoči lastniki, ki pa danes še niso lastniki, ne bodo mogli biti člani in ne bodo mogli voliti. In to je slabo. Jaz se s tem strinjam. Ampak to je po mojem razumevanje v opreki s tistim, kar je govoril gospod Potočnik. Ker tisti bodoči lastniki, ta moment še niso solastniki, nimajo katastrskega donosa in po tej logiki, kot je gospod Potočnik razlagal, ne bodo imeli volilne pravice. Sedaj pa ne vem, kaj je res. Razen seveda, da zelo težko razumem, kaj piše. Če kot lastniki, zakupniki, uživalci, imetniki pravice uporabe ali uporabniki kmetij in gozdov. Kaj vse to pomeni, pa res ne vem. Mogoče se kdo pojavlja v več vlogah in lahko, ne kot lastnik, ampak kot uporabnik, pride zraven. Jaz bi prosil za to pojasnilo.
Rad bi rekel še eno stvar. Ko je bilo govora o tem, koliko je to skladno z rešitvami, da ima obveznosti, nima pa pravic. Bilo je govora članstvo, prispevek, volilna pravica. Jaz sedaj gledam 23. člen, ki govori o zborničnem prispevku A). Gledal sem tudi, ali je ta del amandmiran, pa nisem našel. Tukaj piše: "Zavezanci za plačilo zborničnega prispevka A) Zavezanci so ena izmed oseb iz prve alinee." Ena izmed oseb, ne vsaka, ki dobi položnico za katastrski dohodek najmanj 20 tisoč, ampak ena od teh oseb. To pa zopet ne gre skupaj.
Res ne vem. Rad bi, če bi stvari razlagali na enoten način. Ne pa pri vsakem členu, kakor odgovarja. Zgleda, da bo le en plačal prispevek, tudi če gre za več solastnikov. On bo sicer imel volilno pravico, on bo imel volilno pravico, ampak plačal bo eden. Ne, ne, iz prve alinee prvega odstavka. Eden bo plačal od teh, ne trije na eno kmetijo, če bodo trije solastniki. Tako piše v 23. členu.
FRANC POTOČNIK: Ne vem. Mogoče res nisem bil dovolj jasen ali pa niste dovolj natančno poslušali, gospod Potrč, ko ste govorili o teh mladih kmetih, ki niso lastniki.
Jaz vam bom na čisto plastičnem primeru to pokazal in tudi glede tega, kdo plačuje in kdo ne plačuje in tako naprej. Lastnik kmetije sta mož in žena, solastnika. Za kmetijo je 50 tisoč ali 100 tisoč katastrskega dohodka. Če je 100 tisoč, dobita vsak 50 tisoč in bosta oba člana. To, kar je prej gospod Veber rekel, da s tem, ko je več članov, povečujejo prispevki, to ni res. Vseeno je, ali plača eden 100 tisoč ali pa dvakrat po 50.000 po 3%.
Kar se tiče tega, recimo, da je na tej kmetiji potem še naslednik - recimo, hčerka, da ne boste rekli, da sem šovinist. Če je ta hčerka invalidsko pokojninsko zavarovana kot kmetica, potem je tudi ona član in ima tudi volilno pravico, tako da so potem vsi trije.
Naj vam povem še nekaj o konkretnih številkah, kar sem že prej govoril. To so podatki iz katastra. 137.000 je takšnih lastnikov, ki imajo nad 20.000 katastrskega dohodka, če pa jemljemo kmetije, ki imajo nad 20.000, jih je pa 174.000 - 174.000 kmetij je takšnih. Ampak tu gre tudi za... (Medklic poslanca iz klopi.) Ja, ker je pač solastništvo. Skratka, članov po tem, nad 20.000 katastrskega dohodka, bi bilo 137.000 in, po moji oceni, okrog 5.000 še takšnih, mladih, ki so invalidsko-pokojninsko zavarovani kot kmetje, pa še niso lastniki. Se pravi, bi bilo teh fizičnih oseb vseh skupaj okrog 142.000. Za teh 5.000 lahko sedaj rečem, da ni natančno, ampak je to moja ocena, mogoče jih je celo manj. Te stvari se velikokrat prikrivajo - lastništvo in to zavarovanje. Je pa nekaj takšnih, ki niso lastniki, pa so bodoči kmetje, in tisti bodo tudi prišli notri. Po moji oceni jih je 5.000, ampak mislim, da jih je celo manj. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Potočnik. Želi še kdo besedo? Gospod Žnidaršič ima besedo.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani! Prosto po gospodu Potočniku razumem jaz zadevo takole: tisti, ki ima toliko kmetije, da plačuje oziroma doseže 19.000 katastrskega dohodka, ni član zbornice, še manj, obvezen član, ki bi moral plačevati. Po drugi strani je pa član tisti, ki nima nič katastrskega dohodka, pa je zavarovan kot delavec na kmetiji. To ne gre skupaj. To bi bilo potem neznano število članov, in tako naprej, in so vse tiste številke o tem, koliko jih zakon zajema, prazna stvar. To je podobno, kot če bi bili člani zdravniške zbornice pacienti, ki hodijo v ambulanto, ali delavci, ki so zaposleni v tovarni. To ne gre skupaj.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Repliko ima gospod Potočnik, nato gospod Rokavec.
FRANC POTOČNIK: Gospod Žnidaršič, zdaj bom približno točno rekel: manj kot 20.000 je ljudi v Sloveniji, ki so invalidsko-pokojninsko zavarovani kot kmetje. Po moji oceni jih je, kot sem rekel prej, ena četrtina takšnih, ki še niso lastniki - tudi približno, ampak pri 130, 140.000 se ne bomo za tisoč gor ali pa dol "glihali". Toliko za pojasnilo. Hvala.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Pri tej zadevi 9. člena ne razumem nekaj, vse tiste poslance, ki ste dajali pripombe na amandma odbora. Prvotno ste govorili, da bi bilo potrebno okrepiti vlogo večjih kmetij. Prav z amandmajem odbora se krepi vloga večjih kmetij. Namreč, na tak način damo možnost, da se vključijo v volilno pravico mladi kmetje in tudi kmečke gospodinje. Samo pri večjih kmetijah so to tudi kmečki zavarovanci, pri manjših v manjšem številu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Morda želi še kdo besedo? Gospod Žnidaršič.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala lepa. To razumem zdaj tako, da tisti zavarovanci, ki delajo na kmetijah, pa niso lastniki zemlje, da bodo člani zbornice in bodo imeli volilno pravico, prispevka pa ne bodo plačevali. To ne gre skupaj.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Prispevek plačuje tisti, ki ima katastrski dohodek 20 tisoč ali več. Ti pa ne bodo plačali prispevka, bodo člani in bodo imeli volilno pravico. To ni nič. To je neumno.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Bajc, se odpoveduje. Torej zaključujem razpravo.
Dajem na glasovanje amandmaje k 9. členu. Kot prvo bomo glasovali o prvem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! Če je prvi amandma sprejet, je peti brezpredmeten. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Amandma je sprejet.
S tem je amandma po zaporedno številko 5 brezpredmeten.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 3. Ugotovimo prisotnost! Amandma pod zaporedno številko 2 smo že izglasovali pri 4. členu. Torej glasujemo amandma pod zaporedno številko 3. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 4. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem dva amandmaja k 13. členu. Kdo želi besedo? Ni razpravljavcev. Preidimo na glasovanje. Glasujemo o prvem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! Pri 13. členu smo. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma po zaporedno številko 2. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem tri amandmaje k 15. členu. Kdo želi besedo? Ni razpravljavcev, prehajamo na glasovanje. Glasujemo o prvem amandmaju. Pri 15. členu smo. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 3. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravi so trije amandmaji k 22. členu. Kdo želi besedo? Ni razpravljavcev. Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem prvi amandma. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 2. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Še zadnji amandma pod zaporedno številko 3. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravi sta dva amandmaja k 23. členu. Tretji je umaknjen. Glasujemo o prvem. Razprava? Razpravljavcev ni. Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem prvi amandma. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o drugem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
V razpravi je samo drugi amandma k 24. členu, k prvemu smo že opravili razpravo in glasovanje, ko smo obravnavali amandmaje pri 4. členu. Želi kdo besedo? Ni razpravljavcev. Glasujemo o drugem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma k 25. členu je umaknjen oziroma brezpredmeten. V razpravi sta amandmaja k 35. členu. Želi kdo besedo? Gospod Džuban, gospod Potrč. Imam namige, da je ura 13.00.
Prekinjam to točko in s tem tudi sejo državnega zbora. Nadaljujemo ob 14.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 13.01 uri in se je nadaljevala ob 14.35 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Nadaljujemo 14. sejo državnega zbora.
Dodatno opravičeno odsoten za popoldanski del seje je dr. Ciril Ribičič.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. Ker se nam nekateri kolegi še pridružujejo, bomo še malo počakali. Prisotnih je 55 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko nadaljuje z delom.
Smo pri 18. točki dnevnega reda, torej poteka tretja obravnava predloga zakona o kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.
V razpravi sta dva amandmaja k 35. členu. Kdo želi besedo? Gospod Džuban, prosim.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa. Tokrat drugič nasprotujem amandmaju, ki ga je sprejel odbor za kmetijstvo, pa pozneje ne bom več.
V osnovnem predlogu zakona smo imeli dokaj dobro dikcijo, ki je govorila o tem - nanaša se na drugi odstavek 35. člena, kjer je bilo rečeno: "Volitve se opravijo na podlagi list kandidatov, ki jih lahko vložijo skupine članov zbornice." Nekje v drugi obravnavi smo dodatno vnesli politične stranke. Kolega Kopač v drugem amandmaju k 35. členu črta "politične stranke", in je to rešitev, s katero se jaz popolnoma strinjam, saj je edina prava rešitev, če nočemo vnašati zmede v ta zakon in v zbornični sistem. To isto rešitev, ki jo predlaga kolega Kopač s črtanjem besed "politične stranke", predlaga tudi odbor za kmetijstvo pri državnem svetu Republike Slovenije, ker ocenjuje, da je ta rešitev prava.
Z amandmajem pod številko 1 ponovno vnašamo dodatno organizacije kmetov. Jaz nimam nič proti organizacijam kmetov, ampak bomo prišli v situacijo, da bodo posamezne kmetije kar nekajkrat morale predlagati kandidate za volitve članov zbornice. To pomeni, da prehajamo na nek razširjen interes, ki ni samo v tem, da kmetije oziroma člani zbornice predlagajo liste kandidatov za volitve članov zbornice, pač pa bi radi še nekaj drugega in da bi člane zmedli do kraja in na koncu ne bi vedeli, na kakšen način naj predlagajo svoje kandidate.
Osebno ne bom glasoval za prvi amandma, če bi uspeli, da ga ne bi izglasovali, bi pa podrl drugi amandma in bi dobili čisto besedilo, ki se bo glasilo: "Volitve se opravijo na podlagi list kandidatov, ki jih lahko vložijo skupine članov zbornice." To povsem zadostuje, je pregledno, je jasno. Vsaka kmetija bo vedela, da mora predlagati oziroma pomaga predlagati kandidate zbornice in se ne bo pojavljalo petkrat ali desetkrat, da bi morala predlagati na nek poseben način. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Džuban. Želi še kdo besedo? Prosim gospod doktor Franc Zagožen, nato gospod Potrč.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Jaz se bojim, ne vem, zakaj je ta razprava zelo težavna in nekako me malo spominja na svinčena leta, ko so bile organizacije kmetov nezaželene. Kar jih je bilo, so morale biti pod strogim nadzorom in tako naprej. Organizacije kmetov so lahko samo legitimni predstavniki nekih kmečkih interesov, organizirani tudi na podlagi državne zakonodaje in ne vem, kdo bi jih lahko izključil, hkrati pa dopustil, da se naj naključno zbirajo skupine kmetov, ki bodo sestavljale kandidatne liste za zbornico v volilnih enotah, ki ne bodo tako zelo majhne, da bi ti volivci lahko poznali tudi vsakega kandidata.
Organizacije kmetov so lahko seveda strokovne, lahko so stanovske. Ker gre za zbornico, ki naj zastopa prav interese kmetijstva, so seveda take organizacije tiste prve poklicane, da predlagajo neke programe dela zbornic. Volilni sistem bo proporcionalen. Mislim, da naključno zbrane skupine volivcev ne morejo predstaviti niti nobenega programa, ne morejo se na
ustrezen način predstaviti. Izidi volitev bodo bolj ali manj naključni. Če bomo na ta način dobili res tiste predstavnike kmetov, ki bi lahko zastopali interese, panoge, interesa vsega članstva, v to enostavno ne verjamem.
Mislim, da je na nek način sprenevedanje in bi radi morda na tak način izključili vmešavanje politike. Dogajalo se bo potem na nepregleden način. Sicer je pa normalno, da ima tudi vsaka politična stranka nek program, tudi nek politični program za področje kmetijstva. Vsaj v Evropi je tako. Zato je že nenavadno, da so izključene politične stranke. Ampak dobro, naj bodo. Obstajajo pa druge organizacije kmetov, ki so med kmeti prepoznavne, za katere bodo volivci lahko vsaj približno pričakovali, kakšna stališča bodo zastopali, kaj od teh izvoljenih predstavnikov lahko v zbornici pričakujejo.
Predlagam, da sprejmemo amandma odbora, ker smisel ima seveda sprejeti ta zakon in zbornico vzpostaviti, če bo učinkovita. Če se bomo pa pri tem zakonu zelo sprenevedali, potem pa ravno te učinkovitosti in funkcionalnosti ne bo mogoče zagotoviti in svoj namen bo zgrešil tako zakon kot seveda potem tudi zbornica, ki bo na podlagi takega zakona nastala. Hvala.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Kolegice in kolegi! Jaz se prej za zamudo opravičujem, ampak res, bil sem na seji odbora in pritekel direktno na sejo odbora, nisem mogel nič pomagati.
Glede vsebine problema, načina določanja ali pa predlaganja kandidatov. Jaz se v osnovi z gospodom Zagožnom strinjam. Namreč, strinjam se v tem delu, kjer pravi, da kakorkoli bomo mi v tej zbornici postavili kandidiranje, bodo želele politične stranke imeti pri tem pomemben vpliv. Jaz mislim, da je to res. Gotovo se ve, da bodo imele najpomembnejši vpliv tiste, ki so tudi najmočnejše med tem članstvom, kar lahko zamerimo ali pa štejemo za realnost, ker so pač najmočnejše med tem članstvom. Mislim, da je treba tudi drugo upoštevati, ampak bodo imeli največji vpliv. Se pa, gospod Zagožen, postavlja vprašanje, ali je pametno imeti stanovsko združenje, ker v principu bi naj to bilo stanovsko združenje, v katerem ima politika tako močan vpliv. Tu moram reči, da pa nisem več vašega mnenja. Mislim, ne trdim, da vi trdite, da mora imeti, ampak ne delim več te ugotovitve. Mislim, da je skrajno slabo, da bomo imeli stanovsko združenje. To je podobno lahko, kot je zdravniška zbornica, pa odvetniška zbornica, pa veterinarska zbornica, pa ne vem, koga sem še pozabil, ampak tam je le stanovanska organiziranost in stanovska pripadnost in kaj takega ima pomembnejšo težo od politične pripadnosti in političnega vpliva. Tu se bo zgodilo pa to drugo in jaz mislim, da je to slabo, da to ne bo imelo nobeno dobro popotnico za delovanje zbornice, kmetijske, da se bomo okoli tega drug drugemu očitali, kdo je hotel politiko notri pripeljati, kdo jo je hotel pa onemogočiti, in mislim, da smo s takimi sistemom organiziranja zbornice to enostavno povzročili, hote ali pa nehote, ampak to je povzročeno in mislim, da ni dobro, da je slabo.
Jaz bi pa vprašal samo naslednje. Res ne vem, ne vem, ampak povejte mi, ali je pojem skupina članov zbornice nekaj, kar je v zakonu definirano. Jaz nisem našel. Je? Ne, ne mi zameriti, ker piše naprej "ki jo mora podpreti najmanj 20 članov zbornice". To sta dve različni stvari, predlaga lahko skupina članov zbornice, potem pa pravi naprej, prej je bilo politična stranka še, zdaj je organizacija kmetov, pripravi listo kandidatov, ki jo predlaga skupina članov zbornice, mora v volilni enoti podpreti s podpisi najmanj 20 članov zbornice. To sta dve različni stvari. Mislim, mene samo zanima, ali je kjerkoli napisano, jaz nisem našel, kaj je skupina članov zbornice, ker jaz se bojim, da ni in potem je to dodatna grozno velika, grozno velika, no, velika nepreciznost in površnost tega zakona, ker sicer bodo pač to najmanj trije člani, ker običajno skupina pravimo, da je množina, včasih so nas pri rimskem pravu učili, gospod Mozetič, "tres faciunt collégium", ampak potem kaj drugega ne moreš razlagati, samo tako se zakon ne piše. Tako se zakon ne piše. To je spet ena stvar, ki je popolnoma nejasna.
Naslednje, kar mene zanima in res tudi ne vem, res ne vem, ali je pojem organizacija kmetov jasen pojem? Ali je kje opredeljen? Jaz moram reči, da tudi ne poznam predpisa, ne poznam predpisa, kjer bi bil kot pravni pojem opredeljen, saj govorno ja. Samo zakona se ne piše na podlagi tega, kaj govorno pomeni. Mora imeti opredelitev pojma. Drugače je lahko organizacija kmetov karkoli. Tistega, kar si govorno in pošteno predstavljamo, da naj bi bila organizacija kmetov in nekaj popolnoma drugega. Jaz iz teh razlogov ne za kaj drugega, menim oziroma bom osebno podprl drugi amandma. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma k 35. členu. V kolikor je sprejet ta amandma je amandma pod zaporedno številko 2 brezpredmeten. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Tako je amandma pod zaporedno številko 2, brezpredmeten.
V razpravi je amandma k 38. členu. Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravi sta dva amandmaja k 43. členu. Tretji amandma je umaknjen. Opomba pri drugem amandmaju ne velja. Prosim? Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Glasujemo o prvem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmajih k 45. členu. Imamo pet amandmajev je vloženih k 45. členu. Kdo želi besedo? Gospod Veber, prosim.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. K 45. členu imamo res več amandmajev in s tem tudi več možnosti, za katerega se naj odločimo. Mislim pa, da če poskušamo pogledati vsebino, lahko ugotovimo, da se postavlja veliko vprašanje, ali lahko podpremo amandmaje, ki dejansko prenašajo premoženje brezplačno v last zbornice in s tem tudi odtujimo tako premoženje države kot tudi, lahko rečemo, premoženje občin in tudi premoženje tako bivših zaposlenih kot tudi tistih, ki še danes delajo v zavodih, katerih premoženje se naj bi preneslo na zbornico. Opozarjal sem že na to, da takšnega primera lastninjenja v Sloveniji dosedaj še ni bilo. Hkrati pa se s tem daje dobesedno zbornici paradržavno vlogo. Torej, gre za to, da bo razpolagala s premoženjem, razpolagala bo tudi dobesedno z ljudmi, ki se hkrati s temi zavodi kar prenašajo na to zbornico, brez da bi, na koncu koncev, tudi potekal konstruktiven dialog, ali je to za njih res sprejemljiva rešitev ali ne. Ravno ta paradržavnost zbornice, ki s tem prenosom premoženja nastaja, je sporna oziroma zame niso sprejemljivi amandmaji, ki ponujajo takšne rešitve. Slovenija je sicer majhna država in mislim, da te majhnosti ni dobro drobiti na še manjše dele oziroma na več držav v državi.
Poleg tega pa se postavlja tudi vprašanje, ali potem sploh še dejansko potrebujemo ministrstvo za kmetijstvo, ki bo verjetno samo nemočno spremljalo tako močno in dobro organizirano in tudi verjetno s kadri celo bolje zapolnjeno oziroma celo z bolje usposobljenimi kadri, kot jih ima mogoče ta hip na razpolago samo ministrstvo. To pomeni, da ne bo prihajalo do konstruktivnega dialoga med državo in zbornico, ampak se bo poskušala izvajati neka dvojna politika kmetijstva, vsaka dvojnost pa zagotovo ni nikoli dobra. Skratka, izgubila se bo smiselnost organiziranja države, in to je tisto, kar zagotovo ne prinaša oziroma ne daje neke podpore ali pa prave logike amandmajem ali pa tudi sami rešitvi v zakonu, da se to premoženje in ljudje kar enostavno prenesejo na to zbornico.
Vseh teh vprašanj, mislim, da bi se morali zavedati predvsem v tem trenutku, ko se poskušamo vključiti v Evropsko unijo. Ta zakon naj bi, na koncu koncev, omogočal hitrejše vključevanje v Evropsko unijo, vendar se bojim, da dvojnost, ki bo nastala zaradi dveh politik - ena se bo vodila v zbornici, druga se bo vodila v vladi znotraj ministrstva - bo ta korak bistveno počasnejši oziroma bo to vključevanje ali prilagajanje kmetijstva najbrž trajalo bistveno dlje, kot bi sicer, če bi imeli poenotena stališča.
Dokaz temu, da ti postopki že danes ne tečejo dovolj dobro, ko te zbornice še nimamo, je tudi to, da je pravzaprav zelo malo zakonov pripravljenih, ki bi kmetijstvu omogočali vključevanje v Evropsko unijo. Tudi kljub novim zaposlitvam, ki se ali pa so bile omogočene in so predvidene še v bodoče tudi na ministrstvu za kmetijstvo, ni zaznati napredka. Poleg tega pa je povsem jasno, da bo težko s kadri, ki bodo ostali v zbornici, torej kadrom, ki bodo ostali v zbornici parirati s kadri, ki naj bi šele prihajali in se priučevali in učili nekako dela v ministrstvu in spoznavali področje kmetijstva in poskušali pripraviti tudi na konec koncev ustrezno zakonodajo za vključevanje v Evropo.
Zagotovo bo tukaj prihajalo do izredno velikega razkoraka in po mojem mnenju do zelo velike škode za samo kmetijstvo. Kakorkoli vzamemo in gledam te amandmaje, se mi zdi še najsmiselnejši prvi amandma, s katerim se črta določen del besedila, ki dejansko omogoča izvedbo te dvojnosti na katero opozarjam. Naslednji drugi amandma, ki ga je vložila poslanska skupina LDS, vsaj v neki meri veliko bolj približa postopek lastninjenja in opravljanja neke državne lastnine, v nekem do sedaj znanim razmeram in postopkom. Dočim vsi ostali postopki pa dobesedno ignorirajo tako državo, lokalno skupnost, kot tudi bivše in sedaj zaposlene v teh zavodih. Zato se mi zdijo ti amandmaji, ki ponujajo te rešitve, nesprejemljivi. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospodu Vebru. Želi še kdo besedo? Gospod Zagožen in nato gospod Potrč.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Jaz sem drugačnega mnenja, sem takega mnenja, kot je bil tudi odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je predlagal amandma pod točko 3.
Pri tem premoženju, ki naj bi postalo najprej last Republike Slovenije in se potem preneslo v last in posest zbornici, gre za tipično zbornično infrastrukturo, za katero celo dobivamo priznanja, da jo imamo kar dobro vzpostavljeno, samo zbornice ni. Treba jo je vključiti v zbornico. To seveda ni nikakršna privatizacija ali kaj podobnega. Vsa ta infrastruktura bo ostala v javni lasti, ker je zbornica javna, ker je oseba javnega prava. Prej smo že tudi ugotovili, da je pod nadzorom računskega sodišča in tudi pod nadzorom resornega ministrstva. Tako, da premoženje niti prodajati ne sme brez soglasja ministrstva.
Zbornica brez take infrastrukture je kmetijska zbornica popolnoma nemočna in brez pomena, je nima smisla ustanavljati, ker tistih svojih temeljnih nalog ne more opravljati. Take kmetijske zbornice obstajajo vsepovsod po Evropi, koder se ni iz drugačne zgodovinske tradicije razvila drugačna struktura organizacij raznih zvez kmetov, ki pa imajo vse po vrsti podobno infrastrukturo za svoje delo in tudi podobne naloge opravljajo. Tako da menim, da je najbolj smiselno, tudi zakon ima smisel samo, če sprejmemo amandma pod 3. točko. Ta amandma v celoti nadomešča dosedanji člen, tako kot tudi drugi amandma. Prvi samo posega vanj.
Jaz predlagam, da glasujemo najprej o amandmaju pot točko 3 in če bo izglasovan, so potem vsi drugi brezpredmetni. Na ta način bi ta zaplet tudi najlažje rešili. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Najprej, da ne bom pozabil glede vrstnega reda glasovanja. Spoštovati je pač treba tudi tokrat, gospod Zagožen, poslovnik. Za delo državnega zbora je poslovnik ravno tak kot ustava in mislim, da v tem konkretnem primeru, če je interes, ne moremo spremeniti principa, da se glasuje o najbolj oddaljenem amandmaju. Ta je pač prvi, ki črta celoten člen.
Kar zadeva pa vsebino 45. člena. Mogoče nimam 100% prav, ampak jaz res, in prej mi ni bilo ugovarjano, kmetijsko zbornico jemljem predvsem tudi kot stanovsko organizacijo kmetov. In moram reči, da zato ne vidim potrebe, da ima lahko nekatera javna pooblastila. Soglašam, ker imajo vse zbornice tudi nekatera javna pooblastila. Ali so javna pooblastila, ki so dana, vsa prava, ali ne, ne znam oceniti, ker tu je debela diskusija. Lahko so malo večja, lahko so malo manjša. Da pa zaradi nekaj javnih pooblastil (malo več ali malo manj) mora imeti vse premoženje, to pa moramo reči, da ne vidim razloga, ker bi po tej logiki lahko veterinarska zbornica imela vse veterinarske zavode, ker bi po tej logiki zdravstvena zbornica lahko imela tudi dispanzerje ali pa vsaj transfuzijo krvi pa še kaj. Enostavno te logike ne vidim. Ne vidim je.
Mislim, da če stvari zelo, zelo poenostavimo, da pač tako, kot je to narejeno in zapisano, vemo, da pomeni po nekem času celotno premoženje vsega, kar iz vseh zavodov, ki so se do zdaj ukvarjali s kmetijstvom - imajo različno tradicijo, različne vire premoženja in podobno - da se vsi v celoti 100% prenesejo na zbornico. Edino, kar ste v teh velikih razpravah okrog koalicije, ki so bile spremljane s trdimi stališči, z dogovarjanji, s principi, s kupčkanji in z vsem, kar ste naredili, je to, da ste to odločitev odložili za šest mesecev. Šest mesecev je pa čas, da se zbornica konstituira, po šestih mesecih bo zbornica vse dobila. Prej je bila pa rešitev, dobi takoj, tudi dokler je še ni. Zdaj, kar mene zadeva, teh šest mesecev ni nek velik dosežek in lepo prosim, ne ga tako razlagati. V bistvu pa to pomeni, da ste samostojne pravne subjekte razlastili, nacionalizirali in dali to neki novi instituciji, ki je ustanovljena v korist, v korist, ne rečem, da ne, pa tudi ne samo v korist, ampak zaradi političnih ciljev in interesov. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani kolegi in kolegice! Naša poslanska skupina je nekje mnenja, da nobeden od teh amandmajev, ki je pripravljen, ne ustreza stanju, katerega si je pač z obrazložitvijo gospod Zagožen nekje začrtal. Kot sestavni del zbornice premoženja, ki se prenaša v smislu politike iz leta 1992, ker je bila takratna usmeritev edino pravilna, toda na čas, ki naj bi tudi zadeval leta 1990, 1992 in mogoče še 1993, lastnina, ki je bila v družbeni lasti, se je nekje začela sproščati in vračati na osnovi same ustave. Je pa moje osebno mnenje tudi, da se skratka pripravljajo zakoni v enaki meri, v enaki dikciji vsebinski, se nadaljuje v bistvu, ne leto 1992, ampak leto, ki smo ga velikokrat tukaj notri obravnavali, leto 1945 do 1962. Ko se enostavno občinsko premoženje, premoženje, ki je tudi privatnega izvora, na nek način podržavlja, nacionalizira ali celo vodi zaplemba. Zaradi tega smo mi mnenja, da sam amandma je najbližji kolegu Kopaču LDS-a, ki ga je vložil, da pa se nismo še jasno opredelili, bomo oziroma tudi zahtevam polurni odmor, da se skratka odločimo, katere amandmaje bomo podprli, če sploh koga bomo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Torej imamo dva amandmaja, ki sta si sicer nekako podobna, rešitve so pa v enem in v drugem, vsaj v enem delu različne, ampak amandma, ki ga predlaga LDS moram reči, da zahteva neka pojasnila, in sicer mene osebne zanima naslednje. Kako so predlagatelji nameravali, da se bo ugotavljal delež družbenega kapitala, ki naj bi po tem amandmaju, če bo sprejet, postal last občin. To je eno vprašanje.
Drugo. Sprašujem, zakaj se naj bi delitvena bilanca v skladu s tem amandmajem delala po stanju 1.1.1993. Jaz vem, da so se na ta dan izdali certifikati v skladu z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij, vendar za ta amandma menim, da zadeva ni relevantna. Zato bi res prosil pojasnilo o tem, zakaj se je izbral ravno ta datum.
Pa še eno vprašanje. Zapisano je, da družbeni kapital, ki ostane po izločitvi v skladu s tretjim, petim, šestim, in tako naprej, odstavkom, se ponudi v odkup delavcem, ki morajo ustanoviti novo delniško družbo. Zakaj ravno delniška družba? Sprašujem, zakaj ti pogoji oziroma zakaj ni to prepuščeno, da lahko ustanovijo tudi družbo z omejeno odgovornostjo.
Kar se pa tiče drugega amandmaja, ki ga je predložil odbor za kmetijstvo, pa imam naslednje vprašanje: kako je bila postavljena meja petih milijonov, ker je napisano: "Kmetijsko gozdarski zavodi ne smejo spremeniti namembnosti prostorov in ne odtujiti prostorov, opreme ali premoženja v vrednosti več kot 5 milijonov letno brez soglasja ministra, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo." Kako je določenih teh 5 milijonov? Zakaj ni 6 milijonov? Skratka, kaj se ščiti s temi petimi milijoni, ker gotovo ta številka, če je predlagana v obliki amandmaja, mora imeti tudi svoj zato. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Dr. Zagožen, nato gospod Kopač.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Zakaj 5 milijonov in ne 1 milijon, kot je bilo rečeno - to je res čista arbitrarna ocena, da 1 milijon pa 100 tisoč, recimo, ni tako velika vrednost, da bi bilo potrebno iskati soglasje pri ministru, ker se toliko vendarle lahko zaupa zbornici in tudi njenemu direktorju, ki je navsezadnje za gospodarjenje z javnimi sredstvi odgovoren ne samo računskemu sodišču, ampak tudi izvršni oblasti, od katere taka javna sredstva prevzema in dobiva namensko, seveda.
Bi pa rad gospodu Potrču rekel, da ne gre za razvrstitev v tem primeru samostojnih pravnih subjektov, gre za nekaj drugega. Ti samostojni pravni subjekti so še vedno po večini organizirani po zakonu o združenem delu, in njihovo premoženje je formalno še vedno družbeno premoženje, čeprav smo rekli, da ga ni več v tej državi. Lahko bi vam iz zgodovine nastajanja teh zavodov pokazal, da so nastali iz namenskih sredstev. Naj so že ta bila sredstva, ki so bila zbirana na podlagi zakona kot prispevek za kmetijstvo. Kot prispevek za kmetijstvo, ki se je zbiral pri občinah in so te potem ga namenjale za tako infrastrukturo, tudi deloma za nekatere druge. Je bil namenski. Samo za to je bil lahko uporabljen, torej gre za javno premoženje.
Drugi pomemben vir so bila sredstva, ki jih je zbirala živinorejska poslovna skupnost od mleka, mesa - ko gre za živinorejske zavode - in tudi namensko zbirala za ta namen. Od tistega mleka in mesa, ki je seveda šlo v promet prek mlekarn, klavnic in tako naprej. To je bil dejansko neposredno prispevek rejca. Kot sem rekel je to tipična zbornična infrastruktura, ki mora ohraniti javni značaj in če imamo zbornico, potem je nesmiselno tudi, da na tako zbornico naj ne bi prenašali prav nobenih javnih pooblastil. V tem primeru bi namreč morali nekatere, če bi jih organizirali v okviru ministrstva, nekatere recimo laboratorije, službe ali kaj podobnega izvzeti iz teh zavodov, kar bi pomenilo razbitje zavoda. Privatizacija bi bila prav v nasprotju s tem, da ostaja interes, da je to javno in bilo je investirano iz javnih virov. Zbornična lastnina ostaja javna. Nikoli ne bo privatizirana.
Jaz bi vseeno predlagal, da bi državni zbor odločal najprej o tretjem amandmaju. Prvi, mimogrede, gospod Potrč, ne črta celega člena. Samo en del. Drugi in tretji v celoti zamenjujeta besedilo in sta glede tega v enakem rangu. Glasovanje najprej o tretjem amandmaju bi naredilo brezpredmetne tudi vse ostale. Hvala.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Kratka replika, če mi bo uspela, ali pa malo daljša, gospodu Zagožnu. Poglejte gospod dr. Zagožen! Vaša obrazložitev, ki temelji na nekem pripovedovanju, kako je bilo nekdaj financirano, kako so bile nekdaj financirani ti javni zavodi, veterinarske zbornice in zavodi za gozdove in tako dalje. Res je, to se je financiralo skozi sisovske sisteme, ki so nenazadnje to investicijo peljali občinam. V takem vrstnem redu, kot ga tokrat zagovarjate, se bojim, da se bo čez leto, dve zgodilo, da se bo v državnem zboru obravnavalo zakon o šolstvu, osnovnem šolstvu, v vrtcih, za katere dobro vemo, da danes večji del investicij peljejo občine in lahko neka poslanska skupina pride z enako obrazložitvijo kot predlogom zakona, da se vsa ta lastnina prenese v državno last. Mislim, na osnovi tega vašega razmišljanja in mojega osebnega razmišljanja se vsekakor ne morem strinjati. Jaz popolnoma razumem, da zbornična infrastruktura absolutno s samo zbornico je potrebna. Če jo vlada ali vladajoča struktura politike v državi potrebuje, naj to lastnino, nepremičnino tudi plača, plača tistim, ki so lastniki teh nepremičnin. Ker moje osebno mnenje je še vedno, da ta zbornica je tipičen političen projekt, ni toliko, kot se poudarja, za kmeta. Ko se bi, če bi se, v sam osnovni zakon, bolj jasno napisalo, kakšne pravice in dolžnosti ima zbornica do samega kmeta, potem bi se mogoče tudi pridružil, da je tudi ta zbornica v prid samemu kmetu. Iz navedenega sem prepričan, da ni to tako, in zaradi tega sem mnenja, če je to tako, naj potem vlada ali tista struktura politike, ki si želi tak zakon, naj tudi nepremičnine, kar je vloženo v smislu predloga samega zakona, da se prenese v last zbornice, naj to poplača. In potem bom jaz tudi glasoval za tak predlog zakona ali amandma. Hvala lepa.
JOSIP BAJC: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Repliciram kolegu Čebulju v tistem delu njegove razprave, kaj je čigavo oziroma v čigavo last naj se prenese. Mislim, da gre v tem trenutku to za družbeno lastnino, s katero upravljajo kmetijsko veterinarski zavodi in vsi tisti ostali, ki so navedeni v predlogu amandmaja, ki ga predlaga odbor za kmetijstvo in gozdarstvo. Osebno tudi bi mogoče malo razpravljal, ko je rekel gospod Čebulj oziroma repliciral na tisti del, ko pravi, da šole in ne vem kaj vse. Saj smo, srednje šole smo gradili tudi s samoprispevki, pa je prišel zakon, pa se je podržavilo. Recimo konkretno v Postojni smo s samoprispevkom zgradili bolnico, smo lastniki, ampak nimamo nič od tega. Jaz mislim, da objekti kmetijsko-veterinarske ambulante v Postojni, ki je v sestavi kmetijsko-veterinarskega zavoda Nova Gorica, bodo ostali v Postojni, nikamor jih nobeden ne bo nesel in v kolikor bodo opravljali svojo funkcijo, ki so jo opravljali tudi takrat, ko so se financirali ti objekti in nabavljala oprema, jaz ne vidim razloga, da ne more biti nekdo to upravljavec oziroma, da postane nekdo titular in če v tem konkretnemu primeru to bodoča zbornica, ne vidim nobenih razlogov, da temu ne bi bilo tako.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Dve repliki. Gospod Potrč in nato gospod Čebulj.
MIRAN POTRČ: Gospod Bajc, jaz bi težko razumel samo en del, po mojem, zelo velike poenostavitve. Jaz se strinjam, da je premoženje na različen način nastajalo. Jaz se strinjam, da je tudi tukaj bilo veliko samoprispevkov, javnih sredstev, namenskih, vse to je lahko res. Ampak, zaključek, da kmetijsko-gozdarska zbornica, ki je sicer oseba javnega prava - je enako država - je pa seveda grozno poenostavljeno. Ja, tako ste rekli. Tako ste rekli, ker ste rekli, saj, torej zakaj pa ne bi kot država, če tam država, občina ali pa republika upravlja šole, zakaj pa ne bi kmetijsko-gozdarska zbornica upravljala kmetijske zavode. Ne, tu je pa nekaj zelo velikega vmes - in ta "zelo veliko vmes" je način organiziranja in način upravljanja te zbornice, ki, logično, ima poleg javnega dela tudi zelo velik del privatnega interesa. Logično, ampak ima ga. Seveda reči, da je to enako država, je daleč, daleč od resnice!
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Gospod Bajc, glede na to, da očitno opažam, da v parlamentu še nismo presegli tistega razmišljanja oziroma ljudi, ki so odločali v bivšem sistemu kot realsocialističnega...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Samo malo! Gospod Bajc, vam replicira!
FRANC ČEBULJ: Ko se je razmišljalo realsocialistično, in tak sistem smo takrat pač imeli. Ampak mislim, da bi bila dolžnost oziroma zadnji čas, da bi mi v parlamentu razmišljali, da če že ne razmišljamo, da bi se vsaj na podlagi ustave odločali. Samo na nekaj bi vas rad spomnil. Prej sem se skliceval na možnost, ki je lahko čez dve leti, kaj se lahko zgodi s tistimi objekti, ki jih danes gradijo občine. Z zakonom o zadružništvu. Verjetno nekateri župani po občinah imate probleme; to je že en tak zakon, ki je ravno tako pobral vso lastninsko pravico občinam, ki ni niti jasno z zakonom definirana, ker se niti ne morejo zadruge na osnovi novega zakona o lastninjenju preoblikovati, niti da bi občine lahko karkoli nazaj zahtevale. En kup tožb, en kup negodovanja, en kup krega, po domače povedano - in kaj je na koncu? Kraj ali lokalna skupnost je tudi pri nekaterih takih zakonskih odločitvah, ki so "padle" v parlamentu, ogrožena pri samem razvoju. Mislim, da je čas, da začnemo razmišljati na podlagi ustave, ki jo imamo. Tako je bilo. Toda mi smo tisti, ki moramo na podlagi ustave tudi zakone sprejemati. Ker mislim, če se tak amandma sprejme, je neustaven. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod Kopač je želel besedo.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Želel bi dati samo tri pojasnila na vprašanja gospoda Špiletiča.
Prvič, zakaj 1.1.1993. Zato, ker v teh zavodih, ki so navedeni v 45. členu, so združene tri funkcije: kmetijska, živinorejska in veterinarska. Veterinarska se je že lastninila po zakonu o veterinarski dejavnosti po stanju na dan 1.1.1993. Če želimo zagotoviti primerljivost, potem moramo tudi drugi dve funkciji diskuntirati na ta datum. Premoženje za drugi dve funkciji.
Drugič. Vaše vprašanje je bilo. Kako ugotoviti vlaganje občin? Po identični metodologiji kot velja pri zakonu o veterinarski dejavnosti za vlaganje občin v veterinarske zavode.
Tretjič. Vaše vprašanje je bilo, zakaj delniška družba za tisti preostanek? Če že, zato ker gre za veliko število potencialnih vlagateljev oziroma odkupnikov in bi bila družba z omejeno odgovornostjo neprimerna pravna organizacijska oblika. Verjetno bi šlo v posamičnih primerih za mnogo več kot 50 fizičnih oseb. Zato je tam zapisana delniška družba. Toliko v pojasnilo. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod Žnidaršič je žele besedo.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani!
To lastninjenje javnih zavodov na področju kmetijstva, razumem tako kot, če bi zdravniška zbornica Slovenije zahtevala v last vse bolnice, vse zdravstvene domove, zavod za transfuzijo krvi, inštitut za socialno medicino in higieno, potem inštitut za varovanje zdravja in tako dalje.
Mislim, da je tukaj pravi namen zgrešen zaradi tega, kajti ustanove javnega značaja, so javne zaradi tega, da ima država maksimalni možni vpliv na njihovo delovanje. Na vsebino, način in financiranje. Tukaj pa bi olastninili prek kmetijsko gozdarske zbornice določene javne zavode, za katere bo v statutu napisano lahko marsikaj, povezano z razpravo gospoda Špiletiča in Potrča, kar bo lahko v globokem nasprotju z javnim oziroma državnim interesom. Zato samo nora država lahko soglaša s tem, da bo to lastninjenje potekalo tako, kot je sedaj predlagano. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Špiletič, prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Še eno vprašanje imam. Ko štejem, kateri zavodi oziroma institucije naj bi prešle na kmetijsko gozdarsko zbornico potem, lahko preštejem v drugem branju 9 institucij. S tem predlaganim amandmajem jih je že 10. Ne vem, kako se to zraven dodajajo te institucije. Res bi vprašal. Po kakšnem kriteriju so izbrani ti številni zavodi oziroma institucije, ki bodo pripadle, če bo amandma sprejet, kmetijsko-gozdarski zbornici?
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ni razpravljalcev? Proceduralno, prosim, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Menim, da gre za zelo pomembno stvar, in sicer, gre za prenos premoženja od enega pravnega subjekta na drugega. Odgovora, zakaj, ni; po kakšnem ključu so izbrani ti subjekti, prav tako ni. Zdaj pa sprašujem odbor oziroma predsednika odbora, da mi on pojasni, kajti predlagatelj tega amandmaja je odbor in gotovo je odbor, ko se je odločal, moral imeti pripravljeno gradivo, da so poslanci lahko odločali o amandmaju, kot je tu predložen. Če ne, potem pa proceduralno predlagam, da se ponovno sestane odbor, in bomo tam razčistili, po kakšnem ključu so izbrani ti zavodi oziroma inštitucije, ki se prenašajo na kmetijsko gozdarsko zbornico.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima predsednik odbora, gospod Franc Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Gospod Špiletič, noben poseben ključ ni bil potreben, ker so vsi zavodi, ki opravljajo takšne dejavnosti, na tem seznamu - nobene druge izbire ni - kmetijsko živinorejski zavodi, veterinarski, kot se tudi imenujejo, od Murske Sobote do Nove Gorice, območni zavodi. Nobeden ni izpadel, tako da so vsi tu zajeti.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Repliko ima gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod Potočnik, nisem rekel, da je kaj izpadlo. Jaz sem samo rekel, da je bilo do drugega branja 9 inštitucij, v tretjem branju, z amandmajem, jih je 10. Skratka, po kakšnem ključu ste nabirali do drugega branja in po kakšnem ključu je odbor izbiral za tretje branje in predlagal amandma, kot je pred nami. Res, neki kriteriji pač morajo biti. Kaj pa, če ste katerega še izpustili, pa jih je mogoče 11? Dajte še čas, da se popravi ta napaka!
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod Franc Zagožen ima repliko oziroma bo zadeve pojasnil.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Samo pojasnil bi rad. Namreč, v tekstu za tretje branje je 9 alinei, v amandmaju je pa 10 alinei. Če pazljivo pogledate, sta pod osmo alineo v Poročevalcu poskusni vinogradniški center Ivankovci in poskusni sadjarski center Gačnik, ki imata v amandmaju vsak svojo alineo. Torej, ni prav nobene razlike, razen v številu alinei. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Špiletič, proceduralno.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Kolega Čebulj je že prej napovedal, da bo naša poslanska skupina zahtevala pred glasovanjem odmor za posvet v poslanski skupini, tako da prosim za pol ure odmora.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Jaz bi prosila, da najprej zaključimo razpravo, če je morda še kdo, ki bi želel razpravljati. Ugotavljam, da ne, zaključujem razpravo in odrejam pol ure odmora za posvetovanje v poslanski skupini SDS. Nadaljujemo ob 16.00 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 15.32 uri in se je nadaljevala ob 16.11 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Nadaljujemo s prekinjeno sejo državnega zbora. Smo pri 18. TOČKI DNEVNEGA REDA, PRI TRETJI OBRAVNAVI PREDLOGA ZAKONA O KMETIJSKO-GOZDARSKI ZBORNICI SLOVENIJE. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Poslanska skupina SDS je zaradi posvetovanja v svoji skupini zahtevala odmor. Ali želi predstavnik poslanske skupine besedo? Besedo ima gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Naša poslanska skupina je v teh 30 minutah preučila pač te tri amandmaje in predlaga sledeče. Predlagamo, da prekinemo s to točko dnevnega reda in predlagamo matičnemu delovnemu telesu, da še enkrat zavzame stališča iz teh treh amandmajev in da se izoblikuje amandma, ki bo dejansko po meri vseh strank v tem parlamentu, in da bo dejansko tudi zakon primeren, tudi v korist lokalnim skupnostim in seveda tudi ostalim ter s tem potem dokončno tudi sam zakon sprejmemo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Kolikor sem seznanjena, ni možno več spreminjati, vlagati amandmajev, zato ta vaš predlog ni sprejemljiv, je v nasprotju s poslovnikom državnega zbora. Se opravičujem. Pojasnilo sem dobila in v skladu s 193. členom poslovnika je možno, da se, torej da predlagatelj, torej delovno telo lahko umakne ali spremeni besedilo oziroma pripravi amandmaje pred oziroma do začetka glasovanja. To pomeni, da odbor to lahko naredi in da je ta vaš predlog tudi sprejemljiv, korekten in ga tudi dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za predlog? (27 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmajih, ki jih imate v pregledu. Gospod Franc Zagožen je predlagal, da bi najprej glasovali o tretjem amandmaju, ki naj bi bil najbolj oddaljen, in sicer v skladu s 192. členom poslovnika. Ali morda kdo temu predlogu nasprotuje? Prosim, gospod Delak.
ANTON DELAK: Hvala lepa. Moram povedati, da nasprotujem temu iz povsem načelnih razlogov.
V materialu je točno napisano, kaj je prvi amandma, drugi, tretji, in zaradi tega prosim, da se glasuje tako, po amandmajih. Kakšen bo rezultat, pa že tako vemo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Rada bi pojasnila naslednje. To je pregled vloženih amandmajev, ki ga je sicer pripravila strokovna služba, gospod dr. Zagožen je pa predlagal, ker je ocenil, da je ta amandma najbolj oddaljen od osnovnega predloga. Zato se o tretjem vloženem amandmaju, predlogu gospoda Zagožna, glasuje. Želi gospod Zagožen besedo? Glasovanje poteka o tretjem vloženem amandmaju.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Predlagam torej, da državni zbor o tem odloči, da o tem ne bo dileme. Naj državni zbor o tem odloči, ali bo glasoval najprej o amandmaju odbora. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Predlog gospoda Zagožna dajem na glasovanje. Smo v postopku glasovanja. Ugotovimo prisotnost! Gospod Potrč želi obrazložiti svoj glas, kar pa ne more - ne more!
MIRAN POTRČ: Saj ne bom obrazložil glasu, imam pa pravico ugovarjati postopku. Ugovarjam, da se tako dela v državnem zboru, ker o tem, kaj so pravila, gospe in gospodje, se ne glasuje z večino, kadar se kdo spomni iz koalicije, no! Po tej logiki dajmo tudi sproti z navadno večino glasov reči, da poslovnik ne velja.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: V pregledu ste dobili podano zaporedje, vrstni red amandmajev, kot jih je pripravila strokovna služba. Poslanec je temu ugovarjal in zato je prav, da se tudi o tem razpravlja ter da se o tem predlogu, ki ga je dal poslanec gospod Zagožen, ravnokar tudi glasuje. Torej na glasovanje dajem sledeči predlog, ki ga je podal gospod Zagožen. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za, da bomo glasovali najprej o 3 amandmaju? (44 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog izglasovan.
Glasujemo najprej o tretjem amandmaju. Če je ta sprejet, so vsi ostali brezpredmetni. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je tretji amandma sprejet.
Vsi ostali so brezpredmetni. Nimamo več amandmajev. Končali smo z glasovanjem o amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? Prosim. Besedo ima gospa Tina Bitenc.
TINA BITENC-PENGOV: Gospa podpredsednica, spoštovani zbor! V smislu svoje pristojnosti sekretariat opozarja na potencialno neusklajenost med ravnokar sprejetim amandmajem in mislim, da prvim odstavkom 40. člena, ki določa, da se prve volitve v svet zbornice opravijo najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona. Z amandmajem smo pa sprejeli rešitev, da se kmetijska zbornica konstituira najkasneje v šestih mesecih po sprejetju tega zakona. Ni nujno, da pride v praksi do nasprotja, je pa vendarle ureditev taka, ki ni skladna ena z drugo in mi na to nedoslednost opozarjamo in mislim, da bi bilo za oceniti, ali kaže uskladitveni amandma pač vložiti. Poleg tega pa ne glede na to, da ni prišlo do neusklajenosti zaradi sprejetih amandmajev, nasprotno, do neusklajenosti je prišlo med 5. in 6. členom zaradi nesprejetih amandmajev, opozarjamo, da vendarle niso rešitve popolnoma usklajene, kajti v 5. členu so območne enote določene, v 6. členu pa je ostala rešitev, da jih določi statut zbornice. Torej širše gledano je zaradi nesprejema amandmaja nastopila delna neusklajenost med 5. in 6. členom. Hvala lepa.
Glede na opozorila vodstva zbora, na dikcijo kot sem jo dala v zvezi z 40. in sprejetim amandmajem k 45. členu. S formalnem stališča menimo, da določbe glede konstituiranja zbornice in upravljanja volitev medsebojno pač niso usklajene, čeprav bi se v praksi konec koncev cela zadeva tudi dala izvesti.
Formalno ne gredo skupaj. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Glede na to, ker je zakon medsebojno neusklajen prekinjam to točko dnevnega reda, za pripravo uskladitvenih amandmajev. V kolikor bo zadeva pripravljena bomo nadaljevali jutri ob 10.00 uri. Pozivam vlado, da to uskladi in pripravila za jutrišnji dan, za nadaljevanje te seje. V kolikor bi bilo možno te uskladitvene amandmaje pripraviti danes, bi morda zaključili s to točko tekom današnje seje. Hvala lepa.
Prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 19. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ŽRTVAH VOJNEGA NASILJA. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravil poslanec Miran Potrč. Želi predlagatelj predloga zakona besedo? Besedo ima gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! Želim biti optimist in upam, da bo zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja prešel kalvarijo in da bo danes dokončno tako ali drugače sprejet.
Prvotni cilji in namen predlagatelja zakona je bil, da se skrajšajo revizijski roki in da se od vlade zahteva, da v krajših rokih odloča na podlagi revizije. Državni zbor ni sprejel take rešitve po skrajšanem postopku. Zaradi tega je kasneje prišlo do množice, priznam, množice najrazličnejših predlogov in zahtev za vsebinsko dopolnitev zakona. Najpomembnejše vsebinske dopolnitve so zadevale vprašanje položaja, pravic, statusa določenih skupin žrtev vojnega nasilja.
Velika večina predlogov, ki so v zakon bili v drugi obravnavi vključeni, je bila oblikovana na podlagi stališč tega državnega zbora v prvi obravnavi. Tako je bil poizkus, da naj bi se med posebno skupino žrtev vojnega nasilja vključili tisti, ki so bili pregnani z doma zaradi porušenja ali požiga vasi, zaradi okupatorjevega nasilnega dejanja. Bili so predlogi, ali pa so še, da naj bi postali žrtve vojnega nasilja otroci, katerih starši so utrpeli različna nasilna dejanja in prisilne ukrepe. Bili so predlogi, da naj se med žrtve vojnega nasilja vključijo tisti, ki niso mogli najmanj tri mesece prebivati v svojem domu zaradi bombardiranja. Bili so predlogi, da naj bi se med žrtve vojnega nasilja vključili pripadniki starojugoslovanske vojske, ki so bili ujeti v letu 1941 in kasneje najmanj tri mesece v vojnem ujetništvu. In bili so predlogi, da naj bi bili med prisilne mobilizirance vključeni tudi uživalci kmečkih pokojnin, prisilni mobiliziranci v nemško vojsko.
Rad bi posebej povedal in poudaril, da je od teh petih skupin državni zbor, deloma ali pa skoraj v celoti, v drugem branju sprejel samo dva predloga, in sicer samo predlog za tisto skupino, kjer je šlo za požig ali porušenje doma oziroma vasi od okupatorjev ali sodelavcev, in za določene pravice otrok staršev, ki so utrpeli prisilna dejanja in nasilne ukrepe, bili, skratka, ubiti, internirani, zaprti in podobno. Glede treh zahtev, to je, da bi bili med žrtve vključeni tudi tisti, ki so bili bombardirani, ujetniki bivše jugoslovanske vojske in prisilni mobiliziranci, pa državni zbor v drugi obravnavi predloga ni sprejel; sledil je amandmaju vlade, in s tem ko je sprejel amandma vlade, so bili ti predlogi iz zakona izključeni. Jaz priznam, povem, da jih v tretji obravnavi v predlog ponovno nisem vključeval, ker se mi je zdelo nesmiselno, ob jasnih stališčih vlade in ob nespornem signalu velike večine v tem državnem zboru, da teh rešitev ne sprejema, še enkrat isto stvar poskušati urejati.
V drugi skupini vprašanj pa bi rad povedal, da je bil cilj in želja, da se še pojasnijo, ne določijo nove kategorije, ampak pojasnijo status ali pa pravice nekaterih oseb, recimo taboriščnikov, glede na to, v katerem taborišču in kdaj je bil interniran; vprašanje statusa osebi, ki ji je bil ukrep izvršen na ozemlju bivše SFRJ in izven ozemlja Slovenije; ali se pravica do invalidnine in rente izključujeta, kdaj in v katerih primerih, da se status vojnega veterana po zakonu o invalidih in veteranih in o žrtvah vojnega nasilja, sam status, medsebojno ne izključujejo, in ali morajo ali ne otroci, rojeni v tujini, biti rojeni za priznanje statusa pred 15. februarjem 1945, da bi jim bil ta status priznan. Nekatera od teh vprašanj so v zakonu urejena, nekatera niso, ampak mislim, da so to tista bistvena vprašanja, o katerih smo želeli v zakonu spregovoriti.
Zakon je v tretji obravnavi pripravljen v skladu s sprejetimi stališči v drugi obravnavi. Dodatno k sprejetim stališčem v drugi obravnavi sem v obliki amandmajev posebej poudaril samo tri vprašanja. Menil sem, da je prav, da bi dobili določene pravice tudi družinski člani žrtev vojnega nasilja, kar z mnenji vlade in po stališčih matičnega delovnega telesa ni podprto. Menil sem, da bi bilo prav, da bi skladno z odločbo ustavnega sodišča ne zahtevali, da mora otrok, rojen izgnancem, biti rojen pred 15. februarjem in imeti, da rečem status tri mesece v tujini, da bi to pridobil. Tudi ta predlog ni bil s strani matičnega delovnega telesa in vlade podprt. In menil sem, da bi bilo prav, da bi se status žrtvi vojnega nasilja priznaval ne glede na to, ali je nekdo pridobil tudi status vojnega veterana ali vojnega invalida, ker če ne gre za kumuliranje pravic, ampak samo za status, potem res ni razloga, da se temu upiramo. Vlada je rekla, da temu ne nasprotuje, večina v matičnem delovnem telesu je bila proti temu predlogu.
Menim, da bo s sprejetjem zakona o žrtvah vojnega nasilja prišlo do nekaterih izboljšav in tudi do nekaterih popravkov zakona na področjih, kjer skupine žrtev že dolgo časa, nekatere tudi od momenta naprej, ko je bil zakon sprejet, svoj problem postavljajo v javnosti in menijo, da ni ustrezno urejen. Osebno pa menim, da na žalost zaradi deloma stališč vlade, deloma pa stališč vladne koalicije, ki se mi zdi, da se ne želi v nekatere probleme poglobiti, pa sploh ne gre za materialna vprašanja, vsaj dva, trije problemi brez potrebe ne bodo rešeni. Meni je žal, če bo iz tega razloga prišlo do eventualno tudi kakšnih dodatnih ustavnih sporov ali pa nezadovoljstva. Zdi se mi pa korektno to povedati tudi iz razloga, ker me tudi v zadnjih dneh nekateri kolegi poslanci opozarjajo, zakaj nekaj ni ali pa je urejeno, pri tem pa pozabljajo, kako so pred tem glasovali in sami pomagali, da stvari pač doslej sprejete niso bile. Prosim za naklonjenost, obljubim, da ne bom gnjavil, pri nekaj stvareh bom kratko pojasnil, kaj je razlog amandmaja, vi se boste pa odločili. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu Potrču kot predlagatelju. Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? Prosim, besedo ima podpredsednik odbora, gospod Ivan Kebrič.
IVAN KEBRIČ: Hvala za besedo. Spoštovane kolegice, kolegi! Dovolite mi, da preberem poročilo k predlogu zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o žrtvah vojnega nasilja, predlagan skrajšani postopek. Odbor državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko je na svoji 28. seji dne 5.2.1998 obravnaval predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki ga je državnem zboru Republike Slovenije predložil v zakonodajni postopek poslanec Miran Potrč, s predlogom da se obravnava po skrajšanem postopku. Uvodno obrazložitev k predlogu zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o žrtvah vojnega nasilja je podal predlagatelj gospod Miran Potrč. Povedal je, da je zakon o žrtvah vojnega nasilja predpisal, da se v postopku za uveljavljanje statusa in pravic žrtev vojnega nasilja uporabljajo ne le določbe splošnega upravnega postopka, temveč tudi določbe zakona o vojnih invalidih, če ni s tem zakonom drugače določeno. S tako določbo je tudi zakon o žrtvah vojnega nasilja uvedel obvezno revizijo vseh določb o priznanju statusa in pravic žrtvi vojnega nasilja. Ob tem pa je hkrati v 29. členu predpisal, da se revizija opravi v roku 1 leta od prejema odločbe v revizijo. Poudaril je, da je zakon o žrtvah vojnega nosila s tem te žrtve postavil v še neugodnejši položaj kot zakon o vojnih invalidih vojne invalide. V skladu s 103. členom zakona o vojnih invalidih se mora namreč revizija opraviti v 3 mesecih in ne v 1 letu. Če pa v 3 mesecih ni opravljena, se šteje, da je revizija opravljena in da je k odločbi izdano soglasje. S predlaganim predlogom zakona želi predlagatelj zakona zagotoviti, da se bodo pravice žrtev vojnega nasilja v skladu z zakonom o žrtvah vojnega nasilja lahko uveljavile v razumnih rokih.
Za časovno sprejemljivo uveljavitev pravic žrtev vojnega nasilja je v dosedanjih zakonskih rešitvah in v praksi glavna ovira revizijski postopek in dejstvo, da je za izvedbo revizijskega postopka predpisan 1-letni rok, ki se pa v praksi ministrstva lahko celo podaljša. Glede na navedeno predlagatelj meni, da je treba tudi v primeru revizije po zakonu o žrtvah vojnega nasilja predvideti, da je drugostopenjski organ dolžan o reviziji odločiti v 3 mesecih. Sicer se šteje, da je prvostopenjski odločbi dal svoje soglasje.
Predlagatelj predloga zakona je posebej opozoril na počasnost reševanja vloženih zahtev za določitev statusa in pravic žrtev vojnega nasilja, od katerih je do sedaj od skupno vloženih 54000 zahtev rešenih približno 16000. Če bi se zadeve reševale po sedanji dimaniki, po približno 900 do...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod Kebrič! Ali vas lahko prekinem? To bi sodilo v prvo obravnavo, mi smo pri tretji obravnavi. ... (Smeh v dvorani.) ...
IVAN KEBRIČ: To je poročilo s predlaganim sklepom.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Govorite o ciljih in o namenu tega predloga zakona.
IVAN KEBRIČ: To je poročilo in obrazložitev sklepa. Lahko pa preskočim. Ampak to je pomembno, če bi se zadeve tako reševale naprej, po približno 900 do 1000 mesečno, bi se reševanje zavleklo v leto 2000, kar pomeni, da bo od dneva uveljavitve, ko se je zakon začel uporabljati, poteklo 5 let.
Odbor se je seznanil, ja, to je še pomembno. Za vse nepregledane zadeve, ki jim poteče revizijski rok, pa seveda velja zakonska domneva, da je revizija opravljena, ko je k izdani prvostopenjski odločbi dano soglasje. Zato se utemeljeno postavlja vprašanje pomena, smisla take revizije ter predlagane spremembe zakona, v kateri je že vnaprej predvideno, da več kot polovica izdanih odločb, ki so že evidentirane na ministrstvu, nekaj manj kot polovica vseh do konca septembra še ni prispela in se pravi, ne bodo nikoli revizijsko pregledane.
Odbor se je seznanil s pisnim mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki z vidika svoje vloge po 181. in 204.a členu poslovnika državnega zbora Republike Slovenije ni imel pripomb. Imel pa je konkretno pripombo k naslovu zakona, ker ugotavlja, da predlog zakona vsebuje le spremembo, črtanje člena, in ne tudi dopolnitve zakona, zato bi bilo temu ustrezno prilagoditi naslov zakona. Mislim, da je to za tretje branje bistvenega pomena.
V razpravi - na kratko še o tem - so člani odbora posebej opozorili na počasnost uresničevanja določb zakona o žrtvah vojnega nasilja. Glede na to, da ima vlada v pripravi spremembe in dopolnitve zakona o žrtvah vojnega nasilja in da je v zakonodajni proceduri že vložen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja s strani skupine poslancev s prvopodpisanim Francem Žnidaršičem, dr. med., je predlagatelj tega predloga zakona, poslanec Miran Potrč, predlagal dodatni sklep, s katerim bi odbor predlagal vladi, da skupaj s predlagateljem tega predloga zakona ter predloga zakona, ki ga je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Francem Žnidaršičem, dr. med., v 30 dneh oceni, ali vsi predlagatelji soglašajo, da se hkrati po hitrem postopku sprejmejo vse potrebne spremembe in dopolnitve ter pripravi ustrezno besedilo. Odbor predlaganega sklepa ni podprl. Po končani razpravi pa je odbor sprejel naslednji sklep:
"Odbor državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o žrtvah vojnega nasilja obravnava in sprejme po skrajšanem postopku." Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Želela bi samo dati pojasnilo. Posredovano poročilo je verjetno nekoliko staro. Sklep matičnega delovnega telesa, ki ga imate v poročilu z dne 7.5.1999, se glasi (če samo na kratko povzamem), da poleg amandmajev na amandma in amandmajev odbora ter amandmajev, ki jih odbor podpira, sprejme predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja, tretja obravnava, v celoti.
Želi predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? Besedo ima predstavnik vlade, državni sekretar Damjan Lah.
DAMJAN LAH: Gospa podpredsednica, cenjene poslanke in poslanci! Tako kot je že omenil predlagatelj sprememb zakona o žrtvah vojnega nasilja, je prišlo v drugem branju do sprejetja posameznih rešitev, ki v vsebinskem smislu posegajo v sam osnovni zakon in predstavljajo tudi širitev pravic posameznih kategorij žrtev vojnega nasilja, kakor tudi širitev samih kategorij znotraj zakona. Res je tudi, da je vlada pripravila za drugo branje določene rešitve, s katerimi je v bistvu želela, da se zakon v posameznih delih uskladi oziroma da se odpravijo posamezne pravne praznine ter nedorečenosti, da se s tem olajša delo upravnim organom na prvi stopnji in pa seveda, da se istočasno omogoči strankam hitrejše uveljavljanje pravic.
Bistvene spremembe, ki posegajo v samo vsebino zakona in ki so bile sprejete v drugi obravnavi, s katerimi soglaša tudi vlada Republike Slovenije, so predvsem naslednje: Da se status žrtve vojnega nasilja razširi tudi na osebe, ki so bile v času od 6. aprila do 15. maja 1945 zaradi izvajanja povračilnih ukrepov okupatorja ali njegovih sodelavcev zoper družine partizanov, pobitih talcev itn. nasilno pregnane s svojega doma ali požiga oziroma porušenja njihovih domov. Tukaj seveda želim poudariti, da je bilo v drugi obravnavi sprejeto stališče, da se tej kategoriji podelijo pravice tako kot izgnancem. Vlada oziroma matični odbor predlaga in s tem se strinja tudi vlada, da se tej kategoriji zagotovi varstvo...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Samo malo. Lepo prosim kolega tam zadaj, če utihnete, pa če prisluhnete državnemu sekretarju.
DAMJAN LAH: Da se tej kategoriji prizna varstvo pravic tako kakor beguncem. Gre namreč za kategorijo žrtev, pri katerih se je prisilni ukrep pričel, ni pa trajal ves čas, kot je bilo to recimo pri izgnancih, zato je po mnenju vlade primernejša opredelitev teh oseb kot beguncev. Potem, vlada se tudi strinja, da se status žrtve vojnega nasilja razširi na osebe, ki so imele ob pričetem izvajanju nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa stalno prebivališče na ozemlju, ki obsega državni teritorij Republike Slovenije, ne glede na to, na katerem ozemlju je bil prisilni ukrep izvršen. Potem, vlada se tudi strinja, da se status žrtve vojnega nasilja razširi na otroke, katerih starša sta bila ubita zaradi sodelovanja v NOB ali sta izgubila življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja oziroma sta bila ubita kot talca. In pa še nekatere druge spremembe, ki jih vlada podpira, predvsem iz razloga odprave pravnih praznin in pa nedorečenosti.
V drugem branju predloga zakona o žrtvah vojnega nasilja so bile sprejete in tudi določene rešitve ter s strani predlagatelja sprememb zakona za tretjo obravnavo vloženi posamezni amandmaji, ki jih vlada ne podpira. Tako vlada ne podpira amandmaja številka 6 k 1. členu predloga sprememb zakona, ki razširja status žrtve vojnega nasilja tudi na družinske člane osebe, ki je bila v obdobju od 6.4.1941 do 15. maja 1945 ustreljena kot talec ali kot borec v enotah narodnoosvobodilne vojske Slovenije. S predlaganim amandmajem se po mnenju vlade želi podeliti posebni status žrtve vojnega nasilja tudi družinskim članom oseb, ki so sicer umrle ali izgubile življenje, vendar pa ne v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. S tako oblikovanim amandmajem bi se seveda postavila pod vprašaj sprememba, že sprejeta sprememba 7. člena zakona, ki je opredeljena v 3. členu predloga sprememb zakona o žrtvah vojnega nasilja.
Potem vlada nadalje ne podpira tudi amandmaja številka 1 k 2. členu predloga sprememb zakona, amandmaja številka 1 k 4. členu in pa amandmaja številka 1 k 11. členu predloga zakona. Vlada se tudi ne strinja z rešitvijo, ki je bila sprejeta ob obravnavi zakona v drugem branju, ki govori o možnosti podelitve statusa žrtve vojnega nasilja tudi osebam, ki jim je bil prisilni ukrep ali nasilno dejanje povzročeno na ozemlju bivše Kraljevine Jugoslavije, ne da bi bil določen končni rok naselitve v Sloveniji. Zato vlada podpira amandma odbora, ki kot rok naselitve določa 31. december 1945. Osebam, ki so se stalno naselile v Sloveniji po tem datumu, naj ne bi priznavali statusa žrtve vojnega nasilja.
Vlada se tudi ne strinja z razširitvijo varstva na otroke, rojene v partizanskih enotah ali bolnišnicah ter na mladoletne otroke, ki so bili zaradi sodelovanja staršev v NOB v varstvu pri drugih družinah ali jim je bilo preskrbljeno ilegalno bivanje. Vlada namreč meni, da zgolj dejstvo, da je bil nekdo rojen v partizanski bolnišnici ali predan v varstvo neki drugi družini zaradi sodelovanja staršev v narodnoosvobodilni vojni, to dejstvo seveda ni primerljivo s prizadetostjo otrok, ki so bili osebno izpostavljeni prisilnim ukrepom. Tukaj mislim predvsem na otroke izgnance, otroke taboriščnike oziroma ukradene otroke.
Kakor je pa razvidno iz samega predloga amandmajev, vlada k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja podpira amandmaje odbora. Seveda vlada podpira tudi vložene amandmaje predlagatelja zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja, razen tistih, ki so bili decidirano našteti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa državnemu sekretarju. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) O zakonskem predlogu v celoti dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav nismo prejeli, zato so razprave poslancev omejene na pet minut. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na razpravo in odločanje o posameznih amandmajih.
V razpravo dajem amandmaje k 1. členu. Prvi je amandma na amandma predlagatelja. Potem imate drugi amandma predlagatelja, naslednji trije so amandmaji matičnega delovnega telesa. Ni razpravljalcev. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Sem odprla razpravo. V razpravo sem dala amandmaje k 1. členu. Prosim, gospod Mozetič, imate razpravo.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Želel bi samo na eno stvar opozoriti, ki mislim, da je pravno, ustavnopravno in tudi moralno sporna. Poglejte, amandma pod B. Jasno je, da so otroci, katerih starši so bili med vojno ubiti, tako ali drugače žrtve vojnega nasilja. To sploh ni sporno. In če želimo otroke, katerih starši so bili med vojno ubiti, razglasiti za žrtev vojnega nasilja, potem sem za. Tudi ti, ki so tukaj omenjeni, so gotovo nesporno žrtve vojnega nasilja. Vendar, zakaj delati med otroki razliko? Pri otrocih delamo zdaj razliko. Kakšno krivdo ima otrok, bom kar rekel domobranca, če želi kdo, zaradi mene lahko reče tudi izdajalca, in zdaj ne bo imel statusa žrtve vojnega nasilja. Kakšno krivdo nosi otrok za to, da je bil njegov starš na napačni strani? Mislim, da kaj takega si ne bi smeli privoščiti. Če že delamo razliko med partizani in domobranci, pustimo otroke pri miru.
Podobna zadeva je pri družinskih članih. Čeprav bi jaz lahko - ne jaz osebno, ker sem premlad - ampak kdo od družinskih članov iz naše družine po tej zadevi lahko prišel med žrtve vojnega nasilja. Ker so iz njegove družine bili pobiti kot udeleženci NOB. Te razlike, zopet postavljam vprašanje. Kakšno krivdo ima nekdo, čigar brat je bil po tem zakonu na drugi strani? Kakšno zaslugo ima brat ali sestra ali nek drug družinski član, da je bil eden od njegovih družinskih članov na pravi strani? Skozi to ne moremo na tak način teh zadev delati. Zlasti pri otrocih. Tudi družinski člani v nobenem primeru sploh ne bi smeli. Zlasti pri otrocih. Lepo vas prosim. Ne smemo delati take razlike. Otroci niso nič krivi za to, kar so njihovi starši delali. Nič niso krivi! Nič! Sedaj bomo ene razglasili za žrtve, druge bomo razglašali še naprej - za kaj? To ni dobro in to je razlog in so razlogi, zakaj bom jaz glasoval proti tem amandmajem.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Ugotavljam, da ni več razpravljavcev. Prehajamo na glasovanje. Glasujemo o prvem amandmaju k 1. členu. Ugotavljamo prisotnost! Amandma na amandma predlagatelja. (55 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma na amandma. Na prvi strani. Obrazložitev glasu, gospod Potrč. Razprava je zaključena. Gospod Potrč! Razprava je zaključena.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Proceduralno.
MIRAN POTRČ: Jaz bi samo naslednje prosil. Da se da predlagatelju pravica, da pove svoje mnenje k posameznim predlogom. Ker to pravico predlagatelj zakona ima. Napaka v sistemu dela je, da to ni napisano in meni bi bilo veliko ljubše, če bi bilo in se bom oglašal samo izjemoma. Prosim, da se v bodoče predlagatelju ta pravica zagotovi. Predlagatelj tega amandmaja ne podpira. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Bila je odprta razprava in tudi zaključena. Na prvi strani imate k 1. členu pod točko 1. pod oznako B. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (27 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo na drugi strani. Amandma predlagatelja. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! Obrazložitev glasu. Besedo ima gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Kot predlagatelj zakona tega amandmaja ne podpiram.
V drugi obravnavi je državni zbor glede "izgnancev" ali "pregnancev", ki so bili pregnani iz vasi, ki so bile požgane, opredelil, da jim daje drugi status in pravico do 200 tolarjev za mesec trpljenja. Zdaj je na podlagi mnenja vlade in večine v odboru ta pravica znižana na 120 tolarjev, zgolj iz finančnih razlogov. Tega ne podpiram in bom glasoval proti temu amandmaju. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Potrč.
Na glasovanje dajem tretji amandma, pod zaporedno številko 3. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem četrti amandma. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Prosim, da smo nekoliko bolj pozorni, ker nas je v dvorani veliko več. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 5. Ugotovimo prisotnost! Prosim, gospod Potrč, obrazložitev glasu.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Glasoval bom proti temu amandmaju.
V 16.a členu zakona o žrtvah vojnega nasilja je zapisano: "Upravičenec do odškodnine v obliki denarne rente je prisilni mobiliziranec, ki je zaradi nepriznavanja obdobij zavarovanja..." Ne, se opravičujem! V 16. členu je napisano, da "se prizna renta za vsak mesec, pri čemer se čas trajanja prisilnega ukrepa ali nasilnega dejanja šteje v dejanskem trajanju do povratka v domovino". Potem pa piše: "Če se je žrtev vojnega nasilja vrnila v domovino po 31.12.1945, se ji čas po tem datumu prizna le, če se dokaže, da se pred tem ni mogla vrniti iz razlogov, ki jih sama ni povzročila." Skratka, načelo je: 31.12.1945 brez posebnih dokazil, po 31.12., če imaš za to neke posebne tehtne razloge. Mi imamo pri tem amandmaju primer, ko je nekdo bil izven Slovenije in se je vračal - tam mu je bilo tudi nasilno dejanje ali prisilni ukrep izvršen in bi se moral vrniti v Slovenijo - in samo za ta primer vlada pravi, da mora v vsakem primeru veljati datum 31.12.1945, ne pa kasneje, tudi če se ni mogel. Konkreten primer gospoda na Bledu, ki je že 20. oktobra 1944. leta zaprosil v Beogradu, da se mu zagotovi, da gre takoj z družino nazaj, ker je bil njegov oče ubit skupaj z materjo; niso mu mogli takoj odobriti, ker ni bilo na Bledu niti stanovanja niti službe niti podobnega in je dobil dovoljenje, da se preseli enkrat v februarju ali marcu leta 1946. Zdaj vlada trdi, nimaš te pravice zaradi tega, ker bi moral priti do 31.12.1945 in si v letu 1945 zagotoviti najemniško stanovanje, pa na oglas dobiti službo. Lepo vas prosim, bodimo pametni in priznajmo, da tako pa res ne gre in ne dajmo tako birokratsko ravnati in lepo prosim, nič se ne bo zgodilo, razen da se tudi tem izenači položaj, kot je izenačen vsem drugim, če bomo ta amandma zavrnili. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Nadaljujemo, smo pri glasovanju. Glasujemo o amandmaju pod zaporedno številko 5. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 6. Če je ta amandma sprejet, je brezpredmeten amandma pod zaporedno številko 1 k 4. členu. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (20 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prvi amandma k 4. členu je tako brezpredmeten.
V razpravo dajem dva amandmaja k 2. členu. Želi kdo besedo? Prosim, gospod Potrč ima besedo.
MIRAN POTRČ: Amandma pod točko 1 je primer, ki pomeni, bi rekel, razširitev pravice ali pa drugačno pojasnilo pravice, je pa povezan z odločbo ustavnega sodišča. Jaz ne želim biti neprijazen do vas in vam jo brati, ampak 29. aprila ste dobili moj predlog amandmajev z obrazložitvijo, v kateri je odločba ustavnega sodišča v bistvenih delih prepisana. Ta odločba ustavnega sodišča pravi, da je neustavno, če se žrtvi vojnega nasilja, otroku zahteva, da morajo biti starši najprej 3 mesece potem pa še on 3 mesecev posebej kot žrtev v tujini. To rešuje ta amandma. Če ga boste podprli, boste pač sledili tej odločbi ustavnega sodišča, v obratnem bo ostalo tako, kot je zdaj v praksi urejeno. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Ni razpravljavcev prehajamo na glasovanje. Če je sprejet prvi amandma, je glasovanje o amandmaju pod zaporedno številko 2 brezpredmetno. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (18 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 2. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem samo en amandma k 4. členu. Predlagatelj je odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Pod zaporedno številko 2. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Razprava je zaključena. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandmaje k 5. členu. Imamo dva amandmaja. Želi kdo besedo? Prosim, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Rad bi vas opozoril na drugi amandma, to je zadnji, o katerem bom kaj rekel. V tem drugem amandmaju gre samo za vprašanje, ali se lahko statusi, ne pa pravice, ampak statusi evenetualno združujejo. Mi imamo primere, kjer ima nekdo priznan status vojaškega vojnega invalida. Ne da bi si pridobil kakršnokoli novo pravico, želi imeti tudi status žrtve vojnega nasilja. Pravijo, da to ni mogoče. Zaradi tega, ker naj bi se tudi statusi izključevali. V zvezi s tem je celo vlada že sporočila, da tako medsebojno izključevanje pravic ni utemeljeno. Zato tudi vlada uradno temu ne nasprotuje. Moram pa reči, da je do sedaj, ne vem iz kakšnih razlogov, v koalicijskih dogovarjanjih bilo rečeno, da je to eden od najpomembnejših amandmajev, ki mu je treba nasprotovati. Ne vem, zakaj. Res, izključno samo iz prestižnih razlogov, ker nima nobene vsebine. Če mi bo kdo razložil, zakaj je temu treba nasprotovati, mu bom zelo hvaležen. Ne razumem. Prosim, da ta amandma, ki res ne prinaša nobenih materialnih obveznosti za državo, ampak samo občutek ljudi poskuša potolažiti, podprete. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Prosim, gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Kolikor jaz razumem ta amandma, bi povzročil notranjo neskladnost, zaradi česar bi potem moralo prihajati do uskladitvenega amandmaja, ki pa bi bil tak ali drugačen.
Predlagatelj računa na neskladnost z možnostjo uskladitvenega amandmaja v eno smer. Verjetno kdo drug ali vsaj jaz menim, da bi bil potem potreben uskladitveni amandma v drugo smer. Zgodilo bi se to, da bi se v četrti obravnavi, torej v fazi uskladitvenega amandmaja ponovno začeli pogovarjati o izjemno vsebinskih zadevah. Sprašujem, ali lahko sekretariat ali predstavniki vlade, sedaj je razprava odprta, pojasnijo to morebitno notranjo neskladnost, za katero jaz menim, da bi bila povzročena, če bi ta amandma bil sprejet. Hvala lepa. Sicer pa mu načeloma nasprotujem.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Ni razpravljalcev. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 1 k 5. členu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 2. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (23 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k 6. členu. (Ni razpravljalcev.) Razpravo zaključujem. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k 7. členu. (Ni razpravljalcev.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k 8. členu. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k 10. členu. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravi sta dva amandmaja k 11. členu. Prvi je umaknjen. Razpravljalcev ni in glasujemo o drugem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (42 prisotnih.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k 13. členu. Razpravljalcev ni. Amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k 15. členu. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Končali smo glasovanje o amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? Besedo ima gospod Rudi Veselič.
RUDI VESELIČ: Vsem lep pozdrav! Sekretariat ugotavlja, da je prišlo do porušenja medsebojne skladnosti v zakonskem besedilu. Glede na to, da bi lahko ugotovili nespornost teh neskladij, bi kazalo na podlagi drugega odstavka 198. člena poslovnika naložiti sekretariatu, da pripravi celovito besedilo zakona in da pred glasovanjem o zakonu v celoti na podlagi takega celovitega besedila še enkrat preverimo - no, na eno smo že opozorili, lahko se zgodi, da bo še kakšna neskladnost ugotovljena - in bi potem na podlagi tako pripravljenega celovitega besedila in naših opomb, po potrebi po uskladitvenih amandmajih, glasovali in tudi potem na koncu o zakonu v celoti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Glede na to, da je ugotovljena medsebojna neskladnost določb, dajem na glasovanje predlog sekretariata, in sicer, da se točka prekine in da sekretariat pripravi čistopis, na podlagi katerega se bo glasovalo o zakonu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Dobila sem pojasnilo, da vam lahko dam besedo, gospod Potrč, če želite. Ne? Dobro.
Prehajamo na 21. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RAZPISU REDNIH LOKALNIH VOLITEV IN O PODALJŠANJU MANDATA ORGANOM MESTNE OBČINE KOPER, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev, s prvopodpisanim Aurelijem Jurijem. Želi predstavnik predlagateljev predloga zakona besedo? Prosim, besedo ima gospod Juri.
AURELIO JURI: Hvala. O razlogih in ciljih zakona ne bom podrobneje govoril, ker verjamem, da ste besedilo členov in spremno obrazložitev prebrali. Si bom pa vendarle dovolil še kakšno dodatno pojasnilo, da bi se v zadevo, ki sodi v širši krog iskanja potencialnih rešitev koprskega zapleta, nekoliko bolj vživeli in to zadevo skušali tudi lažje razumeti.
Na dan, ko je bil vložen v proceduro, me je neki novinar poklical in me vprašal, čemu ta poteza, ki bi omogočila volitve v Kopru nekje proti koncu junija, tako je v besedilu zakona, ko bo slabe štiri mesece zatem treba razpisati nove v novih občinah, ki bodo ustanovljene na območju sedanje. Vprašanje je seveda na mestu, toda samo, če odmislimo nujo po legalizaciji podaljšanega mandata županje in občinskega sveta na Verdijevi 10, ki danes delujeta, ne kot s strani volivk in volivcev izvoljeni organi, temveč kot s strani ustavnega sodišča postavljeni organi. A četudi to storimo, seveda od kod prepričanje in zagotovilo, da bodo pred oktobrom nove občine res nastale. Res, da nam znamenita odločba ustavnega sodišča v Kopru nalaga, da to domnevno neustavno mestno občino najkasneje do 17. septembra letos uskladimo oziroma 17. oktobra uskladimo z ustavo, tako da jo razdelimo na več manjših, toda nihče nam ne daje zagotovila, seveda, da bomo poslanci pač za tako ali drugačno rešitev glasovali, ker glasujemo pač po svoji vesti. 7 mesecev je že mimo, a nikomur ni uspelo oblikovati predloga razdelitve občine, ki bi imel neko tudi minimalno pravno konsistenco in predvsem družbeno sprejemljivost. V mestni občini Koper se tega posla niso šli, ker jih vežejo tako izidi dveh referendumov, kot sklepi občinskega sveta ter svetu najbolj prizadetih krajevnih skupnosti o ohranitvi enovitosti občine in nenazadnje neka peticija z 12.000 podpisi. Tudi sicer se tega ne bi šli, ker je naloga praktično neizvedljiva. Tisti, ki vsaj malo poznajo razmere in specifike te občine, pa ne mislim na politiko, ampak na zgodovino, na kulturo, na navade, na značaj njenih prebivalcev, na geografsko lego, na strukturo gospodarstva in zaposlenosti, na mreže infrastrukture, na poselitvena in migracijska gibanja in podobno, mi bodo lahko tudi pritrdili.
Tudi zagovorniki drobitve, razen nekih idej, kako zarisati meje novih občin in nekaj pač tudi romantičnih izbruhov o tem, kako je bilo nekoč in kako bo cvetela prihodnost, niso predložili nič otipljivega in uporabnega. Nobenega elaborata, nobene finančne simulacije.
Zato se je dela lotila vladna služba za lokalno samoupravo, ki, poznavajoč meje zakonsko dopustnega, ni uvidela nič boljšega kot to, da iz predala potegne del predloga, ki ga je že lani imela v igri. Vlada ga je nato potrdila in ga že poslala v parlamentarno proceduro. Gre, kot vemo, za občino Dekani, ki bi odnesla dve tretjini ruralnega zaledja sedanje mestne občine Koper. Ta predlog zakona bomo seveda obravnavali na 29. točki, kot veste.
Res je, da je na takratnem referendumu ta predlog pogorel. Povprašani so mu rekli ne v razmerju, bi vas rad spomnil, 93% proti 6% ob 78% udeležbi, in da je iz tega naslova ta poteza nerazumljiva in celo do prizadetih prebivalcev in samega zakonodajalca ponižujoča. Res pa je tudi, da bolj konsistentnega takega, ki bi vsaj izpolnjeval minimalne zakonske pogoje, če že ne prepričal ljudi, skoraj ni mogoče oblikovati. Poleg tega naj bi po mnenju vlade - njena služba za zakonodajo pravi sicer drugače in tega mnenja je tudi naš sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve - ponovni referendum ne bi bil potreben, s čemer bi se postopek izvrševanja odločbe ustavnega sodišča ob že ugotovljenih zamudah, skrajšal in se zaključil v predpisanem roku. O tem ali ponovni referendum da ali ne, morda kdaj drugič.
Kakorkoli že, kaj si v Kopru in njegovem zaledju o cefranju občine mislijo, je vsem dobro znano. Prav zanimivo bo videti, kako se bomo tu v tej dvorani do predloga vlade o ustanovitvi občine Dekani, ki ga je parlamentarna komisija za lokalno samoupravo zavrnila in to skoraj soglasno, opredelili. Če bomo zvesti načelu, ki smo ga v vseh parlamentarnih strankah, poslanskih skupinah in med nami, tu za govornico ali kje drugje, vselej razglašali za edino zveličavnega, to je spoštovanje volje ljudi, za rešitev, ki ji nasprotuje najmanj 70% vseh prizadetih prebivalcev, ne bomo mogli glasovati. Tudi sicer bi težko ob vedenju, da bi z njo tem ljudem, ki se še vedno trudijo oživeti svoje vasi, prihodke in porabo rezali za petino.
Ko bo, če bo, predloženi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij, kot se imenuje, z referendumom ali brez padel, novih občin na območju sedanje preprosto ne bo. Sledila bodo nova spogledovanja v politiki in pravni stroki, kako dalje. Ker je tak scenarij povsem možen, je treba izmisliti rešitev, ki bo ta začarani krog presekala in prebivalcem mestne občine Koper povrnila odvzeto oziroma zamrznjeno, odloženo volilno pravico, ne oziraje se na druge take ali drugačne razplete zgodbe o reteritorializaciji Kopra, kajti menim, da je nedopustno za ureditev, ki se razglaša za demokratično, in verjamem, da tudi vi ne mislite drugače, da je izvajanje te pravice odvisno od vsega navedenega ter od mnogih drugih če-jev. Rešitev je po mnenju predlagateljev v zakonu, ki ga imate pred seboj in ki omogoča razpis rednih, čeprav zapoznelih lokalnih volitev, in na podaljšanje mandata organom mestne občine Koper za čas, ki je potreben za zakonito izvedbo teh volitev.
Gre za zakon, ki ob polnem spoštovanju bistvene vsebine odločbe ustavnega sodišča, ki pravi, mestna občina Koper je v neskladju z ustavo, in to neskladje mora državni zbor odpraviti, določa drugačen način njene izvršitve, celo, po mnenju predlagateljev, bolj v skladu z ustavo in zakonodajo od tistega, ki ga predvideva 3. točka izreka odločbe. Ta 3. točka se glasi (rad bi spomnil): "Podaljšuje se mandat organom mestne občine Koper do nastopa mandata organom novih občin." A hkrati zagotovi tudi spoštovanje ustavne pravice državljank in državljanov do periodičnih volitev v rednih, z zakonom predpisanih intervalih. Ne pozabimo, da gre za pravico, kar poudarjamo tudi v obrazložitvi zakona, ki ni le ustavna, temveč določena s samo evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic oziroma z njenimi dodatnimi protokoli. Da se omogoči lažje oblikovanje novih občin na območju sedanje koprske, tako kot narekuje ustavno sodišče, ob predpostavki, seveda, da je vsaka nova občina večinsko podprta s strani prizadetih prebivalcev, zakonski predlog odstopa od sistemske določbe zakona o postopku za ustanovitev občin in določitvi njihovih območij, po kateri se ta postopek, kot vemo, lahko izvede le enkrat v štiriletnem mandatnem obdobju. To pomeni, da bo območju, ki bo izpolnjevalo vsaj minimalne zakonske pogoje za izločitev iz mestne občine Koper in ustanovitev v novo občino, in izkazalo večinski interes prebivalstva za tako spremembo, omogočeno, da postane občina, ne da bi čakalo na iztek štiriletnega mandata izvoljenih organov.
Res, da je usoda volilne pravice Koprčank in Koprčanov tudi v tem primeru odvisna od mnogih če-jev, a verjamem, da bo vsem nam lažje glasovati za rešitev, za katero vemo, da so ji prizadeti prebivalci naklonjeni, kot pa za tako rešitev, ki jo najodločneje zavračajo. Če je kdo vendarle mnenja, da je taka rešitev, kot jo ponujamo, v nasprotju ali v bistvenem neskladju z znamenito ustavno odločbo, in jo bo po predpisanem postopku izpodbijal, omogočimo samemu ustavnemu sodišču, da se o njej izjasni.
Na koncu še tole. Pozivam vas, da sklep odbora za notranjo politiko in pravosodje, ki tega zakona ni podprl, v zboru ne podpremo oziroma zavrnemo, omogočimo zakonu nadaljnjo proceduro, do končnega odločanja pa lahko počakamo, pri čemer se sklicujem na opozorilo, ki je bilo dano na sami seji odbora za notranjo politiko in pravosodje, torej do končnega odločanja o tem zakonu počakamo na obravnavo in odločanje o zakonu, ki ga predlaga vlada pod točko 29 - gre za zakon, s katerim bi se naj ustanovila občina Dekani. Seveda, če bi bil tisti zakon sprejet, bi bil ta zakon brezpredmeten. Mislim, da je korektno na to opozoril včeraj na seji odbora za notranjo politiko kolega Mozetič. Če pa ga sedaj že zavrnemo, tudi ta prilika bo šla po vodi in seveda bomo ponovno v zadregi ob naslednjem glasovanju.
Zato še enkrat poziv, opravimo obravnavo, samo odločanje o tem zakonu pa preložimo po obravnavi 29. točke, torej obravnavi zakona o spremembi in dopolnitvi zakona za ustanovitev občin, s katerim se ustanavlja občina Dekani. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalko, da predstavi mnenje odbora. Besedo ima predsednica odbora Darja Lavtižar-Bebler.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa za besedo. Bom zelo na kratko povzela poročilo, ki ste ga sicer dobili in je dokaj obširno. Odbor je torej obravnaval ta predlog zakona na 32. izredni seji 19.5. letos. Razprava je bila zelo polemična in dokaj diametralno nasprotujoča si, zato vas želim pravzaprav seznaniti samo s končno odločitvijo, ki je bila sprejeta na odboru. Na glasovanje je bil dan predlog, da je predlog zakona o razpisu rednih lokalnih volitev in o podaljšanju mandata organom mestne občine Koper primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo, vendar ga odbor ni podprl in sicer 5 glasov je bilo za, 8 pa jih je bilo proti. Zato je logično, da pravzaprav odbor predlaga, da državni zbor po končani splošni razpravi v prvi obravnavi v okviru hitrega postopka predlaga zboru, da predloga zakona ne sprejme. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa predsednici. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nismo prejeli, zato so razprave poslancev omejene na 5 minut. Ni razprave, zaključujem splošno razpravo. Gospod Juri ima proceduralni predlog.
AURELIO JURI: Jaz sem že nakazal predlog v moji uvodni obrazložitvi. Sedaj ga formalno predlagam proceduralno, da odločitev o tem preložimo do opravljene obravnave in glasovanja o zakonu o spremembi zakona o ustanovitvi občin, ko bomo obravnavali ustanovitev občine Dekani. Torej po točki 29 bi nadaljevali razpravo in odločanje o tem zakonu. Prosim, hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Proceduralni predlog gospoda Jurija dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.) Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Odločitev je preložena po obravnavi 29. točke. Tako prekinjam to točko dnevnega reda.
Vračamo se K 18. TOČKI DNEVNEGA REDA. Vlada je vložila uskladitveni amandma k PREDLOGU ZAKONA O KMETIJSKO-GOZDARSKI ZBORNICI SLOVENIJE, to je amandma k 6. členu in amandma k 45. členu. Vabim predstavnika vlade, da predstavi uskladitvena amandmaja k 6. in 45. členu. Besedo ima gospod minister Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa. Gospe poslanke, gospodje poslanci! Na predlog sekretariata za zakonodajo smo pripravili uskladitvena amandmaja, in sicer amandma k 6. členu (glede na nesprejeti amandma oziroma tekst 5. člena) predlagamo, da se v prvem odstavku besedilo "območne enote in njihove sedeže" nadomesti z besedilom "sedeže območnih enot". Na ta način je tisti statutarni problem rešen.
V drugem odstavku 6. člena pa se za besedami "javnih pooblastil" črta vejica in besedilo "da vlada daje soglasje k določitvi območnih enot", ker že sam zakon te območne enote določa. V predlogu amandmaja k 45. členu pa je predlagano, da se v četrtem odstavku besedilo "v šestih mesecih po sprejetju tega zakona" nadomesti z besedilom "v enem letu po uveljavitvi tega zakona". Na ta način bi bila ta usklajenost primerna, in prosim, da ta amandma sprejmete.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi predstavnik sekretariata besedo? (Ne želi.) Torej, se strinjate z vsebino oziroma s predlogom vloženih amandmajev. Želi besedo predstavnik matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) O vsebini uskladitvenih amandmajev razprava ni možna.
Na glasovanje dajem uskladitveni amandma k 6. členu, ki se glasi: V prvem odstavku se besedilo "območne enote in njihove sedeže" nadomesti z besedilom "sedeže območnih enot", ostalo besedilo tega odstavka ostane nespremenjeno. V drugem odstavku se za besedama "javnih pooblastil" črta vejica in besedilo "določitev območnih enot". Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je uskladitveni amandma sprejet.
Na glasovanje dajem uskladitveni amandma k 45. členu, ki glasi: (Glas iz dvorane - "Slovenščina, ki se glasi!") V amandmaju odbora se v četrtem odstavku besedilo "v šestih mesecih po sprejetju tega zakona" nadomesti z besedilom "v enem letu po uveljavitvi tega zakona". Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za uskladitveni amandma k 45. členu? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je uskladitveni amandma sprejet.
Ker ni več razprave, prehajamo na glasovanje o predlogu zakona v celoti. Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (40 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 24. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAMSTVENEM SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE, SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Želi poročevalec odbora besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim v imenu poslanske skupine, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine združene liste dajem podporo temu zakonu. Glede na to, da je tako vzdušje in da se zna zgoditi, da bi eventuelno šel zakon tudi mimogrede skozi, le želel zelo jasno vprašati vlado. Ker sam tega še nisem mogel dešifrirati, da rečem. Ali je ali ni kakršnakoli povezava in kakršnakoli možnost rešitev v zvezi s tem zakonom in suspenzivnim vetom, ki je bil včeraj dan na zakon o prisilni poravnavi stečajev in likvidacij? Bila je dana razlaga, da taka možnost obstoja - jaz sem jo v javnosti slišal, sam ne vem. Prosim predstavnico, gospo državno sekretarko, da te stvari pojasni. Ker bi to res bilo mogoče reševati, potem bi bilo najbrž smotrno, da se sedaj še s kakšnim amandmajem to reši. Če ni mogoče, pa hočem ali prosim jasno izjavo o tem. Na naslednjo sejo bomo potem suspenzivni veto dobili in najbrž je prav, da vemo za kaj gre. So pa informacije v javnosti, da je problem odpravnin, čeprav zastopim je povezan z dejstvom, da jih sicer vlada ne črta, da pa je zaradi premajhne sinhronizacije odločanja prišlo do neusklajenosti med zakonom o prisilni poravnavi na eni strani in zakonom o delovnih razmerjih, ki se še pripravlja, mogoče bi se pa dalo to v zakonu o jamstvenem skladu rešiti.
Lepo prosim. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo imajo predstavniki poslanskih skupin. Ker ne želi nihče od poslanskih skupin besede, besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nismo prejeli. Razprave poslancev omejujem na 5 minut. Prosim. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Vsekakor, da ta zakon podpiram. Vendar na to, kar je kolega Potrč vprašal, bi jaz pravzaprav tudi naslovil, ali na sekretariat ali na vas kot predsedujočo, vprašanje, ker računalniški mreži sem videl, da je vložen amandma, ki ga je vložila LDS, ki poleg člena, ki se spreminja, dodaja še nov A člen. Sprašujem, ali je korektno ali je to mogoče glede na to, da je skrajšan postopek in je bil prvotno odprt en sam člen? Menim, da je to prav, predno nadaljujemo razpravo, preučiti oziroma dobiti uradno stališče do tega. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo imajo poslanke in poslanci. Besedo je želela gospa državna sekretarka, Nataša Belopavlovič.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Jaz sem želela odgovoriti na vprašanje gospoda Potrča. Mislim, da je ta zakon oziroma amandma, ki je bil vložen s strani poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije, dejansko rešuje problem, ki je nastal po sprejemu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Dejstvo je, da gre za problem oziroma za pravni temelj za uveljavitev ene od pravic in sicer pravice do odpravnine tistim delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja, prisilne poravnave oziroma likvidacije podjetja. Ta pravica stečajnim delavcem praktično ni nikjer opredeljena, bo pa opredeljena v zakonu o delovnih razmerjih. Do sprejema novele zakona o prisilni poravnavi oziroma tega člena, zaradi katerega je bil vložen veto, je obstojalo tolmačenje, da je v 160. členu dejansko neke vrste pravna podlaga tudi za pravico do odpravnine za te delavce, ki prihajajo iz stečaja.
Drugi problem je seveda, da imajo ti delavci to pravico tudi iz samega Jamstvenega sklada, ampak na drugi osnovi in tudi v drugi višini. Normalno bi morali imeti delavci pravico do odpravnine v celoti, tako kot preseženi delavci, Jamstven sklad pa dejansko jamči to samo do višine minimalne plače. Poleg tega je še en pogoj v okviru zakona o Jamstvenem skladu, in sicer, da morajo delavci to terjatev prijaviti v stečajno maso in jo tudi uveljavljati, kar dejansko lahko nastane problem ob spremembi zakona o stečaju, da bo ta pravica prenehala oziroma, da jo ne bodo mogli prijavljati. Zaradi tega mislimo, da je 3.a člen, torej ta amandma, ki je bil vložen k zakonu o spremembah zakona o Jamstvenem skladu, dejansko rešitev, ki sicer pomeni prehodno rešitev do uveljavitve novega zakona o delovnih razmerjih, kar pravi, da do uveljavitve novega zakona o delovnih razmerjih tudi tem stečajnim delavcem pripada odpravnina v višini in pod pogoji, kot jo imajo delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo kot presežnim delavcem, to se pravi vzpostavlja se s tem odstavkom pravni temelj, z drugim odstavkom pa se pravi, da delavci uveljavljajo to pravico do odpravnine po postopku, ki ga določajo predpisi o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji.
Skratka, problem je začasno rešen do uveljavitve novega zakona o delovnih razmerjih. Zato mislimo, da s tem odpravimo problem tudi veta lahko oziroma lahko odpravite problem veta, vzpostavi se pravni temelj in to obdobje, predhodno obdobje pol leta, ko pravzaprav pravice ne bi imeli nikjer opredeljene, premostimo tako, da jo imamo s prehodno določbo zakona o Jamstvenem skladu, zato vlada tudi podpira ta amandma.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo je želel gospod Špiletič, torej repliko.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Ni replika, samo želi v izogib kakršnekoli dileme pojasniti, da v naši poslanski skupini vsekakor podpiramo amandma, ki ga je predložila liberalna demokracija. Vendar je bilo moje vprašanje usmerjeno zgolj v to smer, ali je to poslovniško korektno oziroma ali s tem presedanom, če ga danes naredimo, ne bomo tudi za kasnejše primere pravzaprav omogočili to, da bo zakon sprva uvrščen na dnevni red po skrajšanem postopku, potem pa odpiramo celo paleto členov, samo to.
Še enkrat pa poudarjam, z vsebino se pa vsekakor strinjamo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Menim, da vloženi amandma formalno ni v skladu z 204. členom poslovnika, in sicer, z drugim odstavkom. Zato prosim tudi za mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Besedo ima gospa Tina Bitenc.
TINA BITENC-PENGOV: Gospa podpredsednica, spoštovani zbor! Drugi odstavek dejansko po namenu skuša zamejiti možnosti amandmiranja v skrajšanem postopku, in pravi, da se amandmaji lahko vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev predloga zakona. Po svoji vsebini ta amandma predstavlja prehodno naravo tega predloga zakona in je nekje na meji, ker osnovno besedilo pušča nespremenjeno. Vendar pa, seveda, ni amandma k predloženim spremembam in dopolnitvam; to je mogoče ugotoviti. Po bolj ali manj gramatikalni razlagi bi šlo za dopolnjevanje tega zakona z novo vsebino. Res pa je, da materialni del zakona pa ni dodatno odprt. S tega vidika bi se sicer mi nagibali - ker smo legalisti - pravzaprav k temu, da bi ta amandma bil nekorekten, vendar menimo, da je zelo na meji in je zelo posebna situacija. Vendar, kot sem rekla, menim, da po črki drugega odstavka ni v redu.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Pravijo, naj tudi še ostali razpravljamo o tem - o dvomu, da je to, kot je gospa Bitenčeva povedala, ravno na meji in da je, gledano benevolentno, tudi korektno vloženo.
Želi še kdo razpravljati? Gospod Potrč, imate besedo.
MIRAN POTRČ: Kolegice in kolegi, prosil bi, če se meni pa še komu od nas dovoli, da o tem razmislimo. Mislim, da razmislimo po vsebini in da razmislimo tudi po postopku, ker najbrž želimo reševati. Dajmo najti rešitev, ki bo kolikor toliko sprejemljiva in bi predlagal, da danes ne odločamo o tem zakonu, tudi pet minut do šestih je. Zaradi mene gremo lahko tudi na kaj drugega. Da prekinemo odločanje o tem zakonu, da bi si še čas za kakšen premislek, glede postopka in vsebine vzeli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Tudi sama podpiram ta predlog gospoda Potrča.
Prekinjam to točko dnevnega reda. Prekinjam današnjo sejo državnega zbora. Sejo bomo nadaljevali jutri ob 10.00 uri z obravnavo prekinjene 24. točke dnevnega reda, nadaljevali bomo s 25., 28., 29. točko dnevnega reda in po dnevnem redu dalje.
Prijeten večer in na svidenje.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 20. MAJA 1999 OB 17.55 URI.)