Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.07 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Prosil bi vas, da zasedete svoja poslanska mesta. Naj vam povem izkušnjo iz berlinskega parlamenta, ko pride predsednik parlamenta na svoje mesto, dvorana utihne in prične se delo. Taka je izkušnja nemškega parlamenta.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Franc Potočnik, Josip Bajc, dr. Franc Zagožen, Jožef Jagodnik je med nami, lepo ga pozdravljam, Feri Horvat, Branko Tomažič od 17.00 ure dalje, Jože Možgan, za popoldanski del seje Miroslav Luci, za dopoldanski del seje Polonca Dobrajc, do 12.00 ure Roman Jakič, Davorin Terčon, od 10.30 do 11.30 Eda Okretič-Salmič, Peter Hrastelj za dopoldanski del seje, Franc Kangler, Vladimir Čeligoj za popoldanski del seje in Janko Veber za dopoldanski del seje.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Navzočih je 61 poslank in poslancev; državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Pozdravljam tudi predstavnike vlade, ki sem jih povabil k tej točki dnevnega reda.
Današnje nadaljevanje 16. seje državnega zbora bomo pričeli z obravnavo prekinjene 14. TOČKE DNEVNEGA REDA, to je predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ko bo ta točka zaključena, bo državni zbor prešel na obravnavo 24. točke dnevnega reda, to je predlog zakona o javnem mediju Radiotelevizija Slovenija, prva obravnava, in nato po dnevnem redu dalje.
Spoštovane kolegice in kolegi! Službe v državnem zboru so pozorno pregledale včerajšnje glasovanje in so ugotovile, da nam je pri včerajšnjem glasovanju pomotoma izpadlo glasovanje o amandmaju za novi 188.a člen. Zato bi predlagal, da bi to glasovanje opravili kot prvo, seveda je pa tudi razprava. Prosil bi vas, da si torej vzamemo gradiva, v našem pregledu je to stran 52. Mislim, da smo si gradivo pridobili. Ali želi kdo razpravljati o amandmaju za novi 188.a člen? Predlagateljica tega amandmaja je vlada, delovno telo ga podpira, opomba pa je brezpredmetna. (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem ta amandma na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma za novi 188.a člen? (41 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in tudi sprejet novi 188.a člen.
Včeraj je državni zbor prekinil glasovanje pri, razprava je bila, torej smo pri razpravi o 283. členu in vloženih dveh dopolnilih. Prvega predlaga poslanska skupina združene liste. Nima podpore vlade in delovnega telesa. Drugega vlada in delovno telo podpirata. Gospod Potrč pa je bil še prijavljen.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi, dobro jutro! Združena lista socialnih demokratov predlaga, da se v tretjem odstavku kot tisti, ki jamči za naložbe v sklad prostovoljnega dodatnega zavarovanje, ne zapiše "upravljavec pokojninskega sklada" ampak "država". Gre po našem prepričanju za zelo pomembno vprašanje, glede katerega bi želeli, da ste nanj pozorni. Jaz bi vas spomnil na neko včerajšnjo razpravo, ki je bila povezana z obveznim dodatnim zavarovanjem. In naj mi gospa državna sekretarka ne zameri, ob tem nam je dala napačno informacijo. Povedala je, da kar zadeva obvezno dodatno zavarovanje, da je normalno, da za njega jamči država, kot jamči za vsa obvezna zavarovanja. Jaz sem šel potem res pogledat obrazložitev k 275. členu oziroma k amandmaju... Gospodje, saj vem, da...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovani kolegi in kolegice!
MIRAN POTRČ: ... vse veste. Posebej iz LDS-a, vse veste, samo nikar, lepo vas prosim, dajte malo miru, da človek lahko govori.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, kolega Jelinčič. Prosim gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Saj to velja tudi za Jelinčiča, da vse ve. Se opravičujem prej, ko sem samo za LDS rekel.
Včeraj je državna sekretarka pri 275. členu rekla, da bo za sklad obveznega zavarovanja prevzela jamstvo država, ker pač jamči za vsa obvezna zavarovanja. Jaz sem si potem po razpravi gospoda Kopača šel res prebrat obrazložitev k 275. členu, kjer piše naslednje: "Amandma vlade: 275. člen se črta. Obrazložitev: Ker je sklad obveznega dodatnega zavarovanja oblikovan kot vzajemni sklad, se na njega ne uporablja določba o solventni meji in garancijskem skladu." Torej vzajemni sklad po zakonu o vzajemnih skladih in družbah, za katere država ne jamči, ampak so ustrezna jamstva, so urejena pač pri lastnikih oziroma upravljavcih tega sklada. Zaradi tega je ta določba ali pa ta razlaga bila sporna, ni pa nepomembna. Opozarjam zaradi tega, ker so stvari po mojem mnenju - tudi kolega Špiletič je na njih ob nekih stvareh opozarjal, mi v matičnem delovnem telesu smo na njih opozarjali, vsi in rekli, da nove določbe, praktično v celoti nove določbe o upravljanju vsem dajejo velik vprašaj, ali so dovolj domišljene ali ne. in zdaj smo po našem predlogu pa pri, ne več obveznem, ampak prostovoljnem dodatnem zavarovanju. Mi mu dajemo izjemno veliko pozornost. Pozornost tudi zaradi tega, ker po našem mnenju so to prvi začetni koraki, najboljši ali ne najboljši, ampak kljub temu, prvi začetni koraki uvajanja drugega stebra, vsaj za določen krog zavarovancev, kjer bo do ustrezne odločitve v določenih podjetjih ali pa pri določenih zavarovancih prišlo in se bodo tudi prostovoljno dodatno zavarovali. In v tem delu se nam zdi seveda odgovornost za ta del sklada spet toliko bolj pomembna.
Zdaj pa v členu, ki ureja to vprašanje, je v prvem odstavku direktno zapisano, da zavarovanec prevzame naložbeno tveganje. Za ta sklad prevzema naložbeno tveganje zavarovanec. Sicer pa odgovarja za to naložbeno tveganje ali pa za minimum tega upravljalec pokojninskega sklada. To je pa lahko tudi recimo družba za upravljanje ali nekdo drug, ki bo te posle opravljal. Kakšne izkušnje na tej točki tudi in predvsem zaradi obnašanja države do teh družb imamo, najbrž ni treba govoriti, ker je to lahko dolga in široka diskusija, ki smo jo zaključili v neki fazi, pa spet kaže druge rezultate, kot so bili obljubljeni, ko smo jo zaključili, ampak to je druga zgodba. Mi enostavno mislimo, da če gremo po poti tega sklada, da bi bilo prav, da mu daje jamstvo država za tisti minimalni donos, ta je pa 40% bančnega, ne pa da za to garantira upravljalec pokojninskega sklada, ki za to ne bo mogel nobene garancije prevzeti oziroma bi jo eventualno lahko prevzel samo res ob nekih strogih pravilih naložb sredstev, ki jih bo dobil.
Poglejte, mi smo prvi pokojninski sklad, smo za tisti 1% rekli, da prevzame jamstvo država. Pustimo tiste nekaj vmes, ne gre za denar, gre za papirje. Tu bo denar, ker se bodo direktno do največ 30.000 tolarjev mesečno lahko posamezniki zavarovali. Ampak kljub temu bodo potrebne naložbe, kljub temu bodo veljala vsa tista opozorila, ki so povezana s tem, koliko je možno računati na stabilnost teh naložb, kakšne rezultate bodo te naložbe dale in podobno. In če bi se nam - upam, da ne - zgodilo, da te naložbe ne bodo donosne tako, kot se pričakuje, in da bodo začeli posamezni skladi dajati slabše učinke, da ne govorim o tem, da bodo začeli propadati, potem bo dodatno vsa razprava o tem, da bi morali že sedaj uvesti obvezen drugi steber, tudi čez leto, dve ali pa pet let pod bistveno večjim vprašajem, ker bo zaupanje še toliko manjše.
Zato se nam zdi prav, da v cilju uveljavljanja drugega stebra, v cilju tega, da uravnamo sistem tako, da bo dajal želene učinke, spremenimo garancijo za tisti minimalni donos od upravljalcev pokojninskega sklada na državo. In s tem se nam dozdeva, da bi vsaj za stimuliranje in resnost ter odgovornost te nove institucije dosegli bistveno več, kot če bomo stvar pustili takšno, kot je danes. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Potrč. Dr. Hren-Vencljeva želi besedo in nato državna sekretarka.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lepo pozdravljeni! Slovenski krščanski demokrati bomo ta amandma podprli, iz razlogov, ki jih je govorec pred mano navajal. Bi pa opozorila, da je bilo ob vroči debati o drugem stebru ravno to prostovoljno dodatno zavarovanje nekako predstavljeno kot zametek drugega stebra, ki naj bi to, kar smo mi predlagali, nadomestil. Če bi uvedli drugi steber v pokojninski reformi, potem bi zanj država morala garantirati, sicer stvari ne bi peljali tako, kot bi jo želeli. Torej, če pa sedaj pri tem, kar naj bi bilo zametek drugega stebra, nimamo garancije države, potem se bojim, da bo ta denar, ki naj bi ga posamezni zavarovanci - poudarjam pa, da gre zopet za sloj, ki ima večje dohodke, ne pa za vse ljudi, tudi tiste z manjšimi dohodki - torej, če ni državne garancije potem se s tem denarjem lahko karkoli zgodi, tudi tako, kot recimo s kapitalskim skladom, ki je šele leta 1998 začel prinašati neke, da rečem, dobičke oziroma neke efektivne učinke. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Državna sekretarka, gospa Belopavlovič.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Mogoče bi gospodu Potrču povedala naslednje, v zvezi z včerajšnjo debato. Dejstvo, da je to vzajemni sklad in da se zaradi tega ne morejo uporabljati zanj določbe o solventnostni meji in garancijskem skladu, je pravzaprav tehnična zadeva. To, kar vas skrbi, da ni garancije in da ni garancije države, pa ni res, ker če si pogledate 269. člen, boste videli, četrti odstavek, ki točno določa: "Za pravice, določene v pokojninskem načrtu obveznega pokojninskega zavarovanja, jamči država". In je to pokrito in ta varovalka v zakonu obstaja, glede včerajšnje debate in glede dodatnega obveznega zavarovanja.
Če pa nadaljujem z 283. členom, torej z vašim amandmajem, bi pa rada povedala, da jamči upravljavec pokojninskega sklada in mislimo, da je prav, da je tisti, ki upravlja s tem skladom, za njega tudi odgovoren. Dejstvo pa je, da velja za tega tudi zakon o zavarovalništvu in da zakon o zavarovalništvu predvideva garancije, predvideva mehanizme - vemo, kakšne so naložbe - in tako kot za vsako zavarovalnico tudi za te, ki se bodo ukvarjali z dodatnim pokojninskim zavarovanjem, veljajo ta pravila. Ne bo mogel kdorkoli se s tem ukvarjati, ampak zelo strogo je določeno, kakšna so pravila, kam se nalaga, skratka ta del je urejen prek zakonodaje o zavarovalništvu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Demšar ima besedo.
VINCENCIJ DEMŠAR: Lep pozdrav! Torej kot je že gospa dr. Vencljeva omenila, krščanski demokrati podpiramo ta amandma. Podpiramo ga pa tudi še z nekim dodatnim namenom.
Poglejte, kot država naj bi bili zainteresirani, da bi bilo čimveč prostovoljnega zavarovanja, da bi ljudje v tej smeri šli. Če imamo garancije države, je tudi verjetnost, da bodo ljudje se raje prostovoljno zavarovali. Ker če garancije države ni, potem je dvom, ali to bo ali ne. In če želimo, če smo že pri prvem, pri drugem stebru smo ga črtali, tu je, tako kot je bilo tu domenjeno, nek začetek in da bi ljudje dobili občutek, kaj pomeni prostovoljno zavarovanje, v večji meri, ne tako kot je bilo to do sedaj, se mi zdi, da je v tej fazi zelo smiselno, da bi država bila garant.
Ker pa je bila gospa Belopavlovičeva, državna sekretarka, sedaj tudi tu, pa tudi njej repliciram. Gospa, to, kar je predlagala združena lista pri 283. členu, ni isto, kot, kar vi citirate, 269. člen. Tam gre samo za pravice v pokojninskem načrtu, za tiste, to pa je nekaj drugega, to ni isto. Tako da ne reči, da je to že zajeto tam. In se mi zdi, da je zelo smiselno, tako kot je predlagano z amandmajem, da naj bo to garant za te stvari država.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Demšar. Replika, gospod Potrč. Gospod Kebrič tudi.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz bi se gospe državni sekretarki zahvalil za opozorilo. Njeno opozorilo je, vsaj kar zadeva besedilo zakona v zvezi z obveznim pokojninskim dodatnim zavarovanjem, točno. Mislim, da je to opozorilo lahko, ne nujno, ampak lahko dodatni argument za sprejem našega amandmaja. Če namreč menimo, da je prav stimulirati tudi prostovoljno dodatno zavarovanje, potem menim, da bi za minimalni donos bilo smotrno zagotoviti garancijo države. Pri prvem pokojninskem skladu, še enkrat povem, kjer je imela država svoj interes, je ta donos 1% zagotovila. Tukaj, kjer ne gre za - ker tam je imela interes v tem, da ne bi bila dolžna nekaj dati, kar je pred leti obljubila in je zato rekla, dajmo odložiti in stimulirati s tem, da se vloži v prvi pokojninski sklad in garantiramo 1% donos. Tukaj, kjer naj bi pobrala v narekovajih ali kjer naj bi državljani dali za svojo pokojnino iz svojih sredstev, pa tega ni pripravljena garantirati. Mislim, da ni dobro, ni korektno. Zato je po mojem opozorilo gospe državne sekretarke na zadnji odstavek 269. člena še toliko dodatni argument, da bi bilo smiselno naš amandma sprejeti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Kebrič želi besedo. Gospod Kopač.
IVAN KEBRIČ: Hvala, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Ta amandma je zelo simpatičen in bi zagotavljal vsem vsaj tisto določeno varnost. Vprašljivo je naslednje. Ali lahko nekega drugega zadolžimo za nekaj, za kar smo se prostovoljno odločili? V tem primeru prostovoljne odločitve se tiče to zavarovanje v okviru zakona o zavarovalništvu. Ko smo bili na študijskem potovanju o tem drugem stebru in sklopu pokojninske zakonodaje, smo se srečali s tem problemom, ki so ga zunaj reševali tako.
Že v enem nastopu sem opozarjal, da vsako tako prostovoljno določeno zavarovanje v okviru privatnih ali drugih delniških družb ima določeno nevarnost in sem omenil Dadas, Zdenex iz Maribora in tudi v Ljubljani imate take in drugačne probleme in procese, ko so se določeni, ki so bili na čelu takih zavodov ali skladov, okoristili in vse skupaj je šlo po domače povedano "k hudiču" in se vsi tisti, ki so se tako in drugače odločili in vlagali v taka podjetja, obrisali in utrpeli škodo za vse svoje vložke. Menim, da je to potrebno reševati v okviru zakona o zavarovalništvu, kjer je potrebno vgraditi tako in drugačno varovalko, da se ne bo zgodilo to, da bi vsi tisti, ki so se prostovoljno odločili za to, izgubili vse tisto, kar so vlagali. Na drugi strani pa čisto kratko povedano, bi moralo biti urejeno določeno pozavarovanje, da dobiš vsaj tisto, tako kot imajo to v tujini rešeno, 90 procentov tistega, kar si vložil, zagotovo nazaj. Drugače pa je osnova vsega tega, kar mi je bilo zadnjič očitano, je osnova, da si nekaj vložil, ustvaril kapital, ga kapitaliziraš, da ga oplemenitiš in da nekaj več iz tega naslova dobiš. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Kebrič. Gospod Kopač želi besedo.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. No, saj mislim, da nimam več kaj dosti dodati, glede na predgovornike. Rad bi pa poudaril, da gre v tem primeru za prostovoljno zavarovanje. Prostovoljno zavarovanje je nekaj, na primer, kar že poznamo v tej državi, rentno zavarovanje na primer pri zavarovalnicah Triglav in drugih, ki pač to obliko imajo, ali pa tisto, ki je bila še prej tu doma, "Wienerstaetische", ker veliko Slovencev ima še vedno svoje rentno zavarovanje, je točno to, prostovoljno zavarovanje.
Zdaj pa si predstavljajte, da država naenkrat za to jamči. Posledično to pomeni seveda, da mora tudi država voditi poslovno politiko. To pa pomeni na nek način kvazi podržavljanje poslovnih funkcij čisto običajnih zavarovalnic, ki nimajo nobene zveze z državnim lastništvom. No, tako da, mislim, da je gospa Belopavlovičeva lepo povedala, kako država jamči za obvezni del zavarovanja, za prostovoljni del zavarovanja se pa vsakdo odloča sam in seveda sam prevzame tudi rizike. Urad za zavarovanje in nadzor zaenkrat, ali pa agencija za trg vrednostnih papirjev na področju investicijskih skladov oziroma vzajemnih družb nadzoruje izpolnjevanje razpršenosti portfelja, ki je zakonsko obvezno, in tudi v tem primeru pri tem prostovoljnem dodatnem zavarovanju v skladu s tem zakonom bo tako.
To pa je tudi maksimalni poseg države v to obliko poslovanja in menim, da bi določba, da pa zdaj država pa še jamči za to, in to kar 40 odstotkov povprečnega donosa na državne vrednostne papirje, kar je seveda daleč več, kot jamstvo pri prvem pokojninskem skladu, ki ga je omenjal gospod Potrč, kjer je šlo za jamstvo na nekaj, kar izhaja iz certifikatov, kar je že terjatev do države - v tem primeru ni nobene terjatve do države - skratka, to se mi zdi pa ne sprejemljivo. Če pa bi to slučajno bilo sprejeto, potem pa je treba seveda napisati tudi to, da država postavlja vodstva zavarovalnic in jih odstavlja v primeru, da se ne držijo, ne vem česa pač. To pa jaz, to pa bi seveda, sem želel posebej to poudariti, ker to pa ja razumete, da bi bilo popolnoma nesmiselno.
Tako da, mislim, da je treba še enkrat poudariti, da nekaj je prostovoljno in se vsakdo odloči sam, če se odloči, nekaj je pa obvezno. Tam pa seveda jamči država.
In še to bi rad dodal. Recimo letos smo sprejeli nov zakon o bančništvu, ki ne predvideva več državnega jamstva za hranilne vloge. Tu bi pa za nekaj, kar je samo po sebi umevno, da je prostovoljna oblika in vezana na neke tržne rizike, sicer ob državnem nadzoru, pa uvajali državno jamstvo. Menim, da je seveda to povsem nesprejemljivo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Še nekaj razpravljavcev imamo. Najprej gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. No, jaz se zavedam, da gre tukaj za prostovoljno zavarovanje in da država bodoče vlagatelje nekako skuša zaščititi s četrtim odstavkom 283. člena, kjer pravi, da letna stopnja donosnosti iz prejšnjega odstavka ne sme biti nižja od 40%-nega povprečnega donosa na državne vrednostne papirje. Če je ta nižja, se pač nekaj zgodi. To, kar se naj bi zgodilo, določa 305. člen, če jaz to prav berem, in sicer je v tem 305. členu zapisano, da se najprej uporabijo rezervacije za pokritje manjšega donosa, kot je predviden v 283. členu, če pa tega ni, pa mora upravljavec iz lastnih sredstev na ločeni denarni račun vzajemnega pokojninskega sklada nakazati potrebni znesek sredstev. Zdaj, meni se tukaj zastavlja vprašanje predvsem glede na to, da v Sloveniji je denar, je ta denarni trg, finančni trg še vedno relativno plitek. Kakšni upravljavci so v Sloveniji oziroma kako so nastajali in kakšno je dejansko stanje teh potencialnih upravljavcev, tudi vemo. Ali so, bom rekel, ti res sposobni prevzeti nase garancijo, da v primeru nižjega donosa vplačajo ta posebna denarna sredstva ali ne, to je pa mislim da relevantno vprašanje. Jaz osebno ocenjujem, da ta zapis, da naj bi upravljavec s tem, z obveznostjo dodatnega vplačila pač zajamčil teh 40% povprečnega donosa na denarne vrednostne papirje, bolj črka na papirju kot pa neko varstvo potencialnih vlagateljev. Če se motim, mi prosim dajte razložiti, da nimam prav in zakaj nimam prav, vendar moja ocena glede poznavanja tega trga je pač takšna.
Drugo bi pa prosil, kako je s temi varstvenimi mehanizmi potencialnih vlagateljev v te prostovoljne vzajemne sklade rešeno v ostalih evropskih državah. Resnično nimam teh podatkov in bi prosil, na kakšen način to ostale države, ki imajo pa to obliko pokojninskega zavarovanja že razvito, pravzaprav urejajo. Ali je to identičen način, kot vi predlagate v teh rešitvah, ki izhajajo iz amandmajev vlade, ali obstajajo še kakšne druge in nenazadnje, zakaj se je vlada odločila za to obliko?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Iz te razprave, kar sta povedala gospa državna sekretarka in pa gospod Kopač, sledi, da kakšnega resnega razmišljanja o drugem stebru ni bilo in tako pri posameznih členih "štrlijo" počasi stvari ven, kako je pravzaprav ta celota kot celoten zakon naravnan. Glede na to, kar ste do sedaj povedali.
Gospodu Kopaču bi rekel tudi to, kar se tiče zavarovanja. Zakaj pa za nekatera zavarovanja, recimo pri avtomobilih je zraven država, če hočeš avto registrirati, moraš tisto obvezno plačati, tam je to urejeno. Pri tej stvari pa gre tudi za socialni problem. Nekdo, ki bo tam varčeval, lahko tudi v tistih letih, ko bi potem moral iz tega nekaj dobiti, ne bo dobil in bo potem problem države. To ni tako kot zavarovanje stekel pri avtomobilu. To ima tudi veliko socialno posledico, v kolikor to prostovoljno zavarovanje ne bo teklo in da pride na "kant".
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospa državna sekretarka.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Mogoče čisto na prvo vašo razpravo, gospod Demšar, ko ste rekli, da jamči država samo za pravice iz pokojninskega načrta. Drugih pravic ni. Tiste so in za vse pravice v pokojninskem načrtu jamči država.
Kar se tiče 283. člena, bi jaz še enkrat rekla. Ta ugotovitev, ki jo je podal tudi gospod Špiletič, drži. Dejansko mi imamo v 283. členu četrti odstavek in v povezavi s tem potem tudi 305. člen in peti odstavek, ki govori, kdo pokrije razliko oziroma na kakšen način se pokrije iz rezervacije razlika, če pride do tega, da donos ni tak, kot je bil pričakovan oziroma kot naj bi bil.
Še nekaj bi povedala. Opozorila bi poleg tega 305. člena še na 304. člen, ki govori tudi o tem, da se uporabljajo tudi za naložbe vzajemnega pokojninskega sklada določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo, o naložbah kritnega sklada. Skratka, da so te garancije skozi to zakonodajo in tudi skozi drugo zakonodajo dane. Če dvomimo v ta peti odstavek oziroma ta dvom, ki ste ga vi podali v zvezi, kaj če pride do situacije, da tudi iz teh sredstev tega ne bo mogoče pokriti, tega upravljavca, potem dvomimo pravzaprav v naše banke oziroma v naše zavarovalnice. Rada bi še enkrat poudarila. S tem se ne bo kdorkoli mogel ukvarjati. Zato pa je zelo pomembno, komu bo zakon oziroma komu se bo potem tudi naprej dalo sploh možnost s tem upravljati. Upravljati se mora dati tistemu, ki bo znal upravljati, ki bo znal nalagati in seveda, ki bo imel za seboj taka sredstva, da bo zadeva varna.
Strinjam se in tu mislim, da ni nobenih razhajanj med nikomer med nami, da ne želimo pravzaprav skrbno poskrbeti za ta sredstva, da se nam ne bo zgodilo to, kar se je v nekaterih vzhodnih državah dogajalo, ko so šli zelo hitro na neke sklade, pa so seveda ti skladi strašno hitro poniknili zaradi tega, ker niso imeli nobenega zaledja za seboj.
Kako je to v tujini? V tujini, je treba povedati, da je urejeno na identičen način, da ni za tovrstno zavarovanje, ki je v bistvu tretji steber, nikoli garant država, ampak da so zelo resni mehanizmi, kdo se lahko s tem področje ukvarja. Res ni, da se ne more s tem ukvarjati kdorkoli. Tam, kjer pa so šli na to, da se je kdorkoli s tem ukvarjal, da te varovalke niso bile vgrajene, tam pa so lahko vsa ta vaša vprašanja zelo umestna.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Kelemina želi besedo.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovani! V tej razpravi je tudi predlog amandmaja na amandma, da naj bi jamčila država. Tudi razmišljam nekako tako, da to ni mogoče najbolj pametno, čeprav po eni strani gre za to, da bi država dala, mislim, da bi imeli ti skladi neko garancijo kot tako. Vendar po moji oceni se lahko zgodi, da bi potem lastnikom teh skladov dali kar naenkrat neko potuho in bi oni imeli tu neko garancijo, da ne bi več rentabilno poslovali ali kakorkoli že, da bi ta denar zapravili. Razumete, tako bodo. Če pa država ne bo dala garancije, bodo pa prisiljeni, če ne bodo hoteli svojih zavarovancev, ali kakorkoli se bodo že imenovali, oškodovati ali okrog prinesti, bodo pač morali delati korektno in na osnovi že podpisane pogodbe postaviti pogoje, pod katerimi jim zagotavljajo neko zavarovanje, pozavarovanje in ne vem kaj še vse. Tako, da jaz tega, žal, ne morem podpirati, da bi država jamčila za ta del prostovoljnega zavarovanja.
Veliko vprašanje je tudi, kdo se bo tukaj zavaroval. Trdno sem prepričan, ne vem, če vi mislite, da se bodo tisti z zajamčenimi plačami, mislim, da ne. Tukaj notri bo pač smetana, in če bodo oni slučajno izgubili, pa ne bo ne vem kakšne škode. Sicer pa bodo vzeli sami sebi, tako da ne bo tako hudo.
Državna sekretarka je povedala, da se s tem ne bo mogel vsak ukvarjati, ampak res tisti najbolj sposobni, to pa se tudi ve, kdo je, saj to je bilo že velikokrat izrečeno za to govornico. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Lahko ugotovim, da smo razpravo izčrpali. Smo. Prehajamo na odločanje. Prosim kolege, da se nam pridružijo. Na glasovanje dajem amandma na amandma vlade k 283. členu, predlagateljica je poslanska skupina združene liste. Delovno telo tega amandmaja na amandma ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za tak amandma na amandma? (14 poslancev.) Kdo je proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma na amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma vlade, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (32 poslancev.) Kdo je proti? (8 poslancev.)
Sprejeli smo amandma in v celoti spremenili 283. člen.
Smo pri naslednjem členu, to je 284., in amandmaju odbora, vlada ga podpira pod točko 1, pod točko 2 je amandma vlade, odbor ga podpira. Prehajamo na odločanje, ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k temu členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2; predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Čudno, samo 12 jih je opravičenih za dopoldne. Drugič ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 284. člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 285. členu in amandmaju vlade, ki ga delovno telo podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 286. členu in amandmaju pod točko 1, ki ga predlaga vlada in ga delovno telo podpira. V opombi tudi piše, da smo upoštevali popravek amandmaja vlade, da se številka 25 nadomesti s številko 24. Nato je amandma vlade, ki ga delovno telo podpira, prav tako amandma pod točko 3. Kot o četrtemu amandmaju bomo glasovali o amandmaju poslanske skupine socialdemokratov - za četrtim. Tudi četrtega predlaga vlada, delovno telo ga podpira. Zatem glasujemo o amandmaju poslanske skupine socialdemokratov. Se pa seveda tu postavlja vprašanje, ker se ta amandma vsebinsko povezuje, mislim, da celo z amandmajem k 2. členu, kjer smo govorili o drugem stebru - tako da se postavlja vprašanje, ali ni ta amandma postal s tem neizglasovanjem brezpredmeten. Gospod Špiletič želi besedo.
BOGOMIR ŠPILETIČ: V zvezi z 286. členom vlade imam dvoje vprašanj oziroma dvoje razmišljanj. Rad bi jasen odgovor, kakšna je ocena, kakšen bo izpad prilivov v pokojninsko blagajno oziroma v proračunsko blagajno iz naslova teh davčnih oprostitev, ki jih vlada predlaga, seveda z argumentom, da želi na ta način z davčnimi olajšavami pospeševati prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Kakšna je ocena, kako bo to potekalo v prvem letu, v drugem letu, v tretjem letu, kajti zavedati se moramo nečesa: državni proračun zaradi sprejema tega zakona v ničemer ne bo razbremenjen, breme izpada oziroma nezadostnih prihodkov zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo še vedno pritiskalo na državni proračun. S tem, ko sprejmemo 286. člen, pa bo posredno to breme bremenilo državni proračun tudi za del prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Tukaj se postavlja pa zdaj resno vprašanje. Jaz razumem, da proračun sprejme breme prvega stebra. To, da pa breme tretjega stebra odpade na proračun, to je pa že resno in sistemsko vprašanje, toliko bolj, če se vprašamo, kdo se bo pa v Sloveniji prostovoljno dodatno zavaroval. Prav gotovo ne nižji sloji, ampak tisti, ki imajo dovolj sredstev, da jih bodo lahko delno vlagali tudi v neko dolgoročno varčevanje v obliki prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Tako da se pri tem amandmaju pojavi tudi tipična socialna nota. Na ta način pravzaprav dajemo davčne olajšave tistim, ki prejemajo najvišje plače, ki imajo najvišje prejemke. Tisti, ki pa spadajo v najnižji sloj po prejemkih v družbi, pa teh davčnih olajšav kar naenkrat ne bodo deležni. Tako da, če upoštevamo socialni model v razviti Evropi, kjer se progresivno obdavčujejo tisti, ki imajo najvišje prihodke, z 286. členom vlada ta model obrne na glavo. Daje olajšave tistim, ki imajo najvišje prihodke, tisti, ki imajo najnižje, pa teh sploh ne bodo bili deležni. In še enkrat ponavljam, sistemsko vprašanje, ali je pravično in ali je sploh mogoče, da bomo del bremena prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v obliki davčnih olajšav prenesli v breme vseh ostalih davkoplačevalcev, torej bo najnižji sloj moral plačevati višje davke zato, da bodo tisti, ki imajo najvišje prejemke, se lahko prostovoljno dodatno zavarovali s popusti oziroma davčnimi olajšavami, kot so predvideni v tem 286. členu. Jaz bi res prosil, da pridete sem z empiričnimi podatki, koliko bo teh ljudi in tudi kateri sloji so sposobni glede na prejemke plačevati prispevke v sklade prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Tukaj menim, da je pa res na meji ali pa na tehtanju socialna politika države oziroma socialna politika vlade ali pa socialni obraz te vlade.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Državna sekretarka, prosim.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Glede sredstev za zavod pokojninskega in invalidskega zavarovanja izpada ne bo. Dejstvo pa je, da je zelo težko reči ta trenutek in z empiričnimi podatki odgovoriti na vprašanje, kakšen bo izpad za proračun. Namreč, je nekaj neznank v tem delu. Prvič, kakšno število zaposlenih se bo odločilo za ta način zavarovanja oziroma varčevanja za stara leta, in drugič, tudi za kakšne pravzaprav zavarovalne vsote.
Dejstvo, da bodo tu privilegirani samo tisti z višjimi dohodki oziroma da se bo samo en del populacije lahko zavaroval, ne drži. Mi imamo povedano, da mora biti za tako odločitev, ker gre za kolektivno zavarovanje v bistvu, najmanj dve tretjini zaposlenih, to se pravi 66 procentov se mora za to odločiti. Če jih je manj, potem do tega zavarovanja ne more priti. In ravno to je tisti mehanizem in tista varovalka, da se ne bi odločili samo tisti, ki imajo višje plače, vse ostale bi pa pravzaprav pustili izven tega zavarovanja. Če se dve tretjini zaposlenih ne odločita za to, potem v to shemo pač na tak način ni mogoče iti.
Poleg tega je še eno varovalo, da ne bodo tisti višji toliko bistveno pravzaprav več varčevali, imeli višjih davčnih olajšav iz tega naslova. Mi imamo limitiran tisti najvišji znesek mesečnega vložka, ki je 30 tisoč. To se pravi, več kot 30 tisoč lahko nekdo sicer odvaja v to zavarovanje, ampak tisto, kar bo nad 30 tisoč, se mu v davčno olajšavo ne bo štelo. Torej ta limit obstaja.
In mislim da pravzaprav v okviru tega zavarovanja bo šlo tudi pri nas sčasoma, tako kot drugje, za tako razmišljanje, da se bodo delodajalci in delojemalci med seboj začeli tudi s kolektivnimi pogodbami pogovarjati in dogovarjati, da je to tudi ena pravzaprav od bonitet ali pa eden od pogojev iz delovnega razmerja, da se bodo za to dogovorili in da bodo na ta - računali pa iz tega naslova pravzaprav včasih tudi na manjši pritisk na povišanje plač - ampak bo interes tudi v tem smislu, da bodo rekli, v redu, namesto da gremo v povišanje, gremo v dodatno zavarovanje, iz katerega bomo imeli ta hip davčno olajšavo, na stara leta pa boljšo penzijo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: No, po tem, kar ste povedali, gospa državna sekretarka, sem še bolj prepričan v to, da gre za izrazit asocialen ukrep, ki ga po mojem ne najdemo drugod. Gre za to, da bodo lahko davčne olajšave uveljavljali tisti, ki bodo dodatno varčevali v tretjem stebru, zato bo izpad prihodkov v proračunu, najnižji sloji bodo pa morali plačevati višje davke zato, da bodo tisti z najvišjimi prihodki lahko dobili boljše pokojnine. Tega v socialni državi, v Zahodni Evropi ne najdete. Ta varovala, ki jih vi naštejete, za to se morata odločiti dve tretjini vseh zaposlenih v podjetju. Ja oprostite, gotovo se bosta za to odločili dve tretjini zaposlenih v Krki, v Leku, pa ne vem še kje, v, ne vem, v Tamu Maribor se dve tretjini zaposlenih ne moreta odločati, ker s tistim, kar dobijo že tako in tako izplačano v kuverti, ne morejo spraviti konca s koncem skupaj. Tako da na ta način, če hočete, protežirate tista podjetja, ki so najbolje stoječa, ki so monopolna in tako naprej, nikakor pa ne opravlja v tem primeru država tistega, kar bi morala - tudi socialno funkcijo. Vlada je pravzaprav s tem amandmajem pokazala svoj asocialni obraz, skratka, potegnila je masko z obraza.
Drugo, kar pravite, "saj je postavljen limit". Seveda je postavljen limit, ker absolutno, da ne bi pa zaposleni plačevali sploh nobenih prispevkov oziroma davkov, tega si seveda država ne more privoščiti. Pa vendar še enkrat poudarjam, limit oprostitev je postavljen za tiste, ki si bodo lahko privoščili vplačilo v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. To so pa tisti, ki so najbogatejši. Izpad proračunskih prihodkov do tega limita pa bo enakomerno porazdeljen na vse, tudi na tiste z najnižjimi plačami, ki si danes ne morejo privoščiti niti kruha in mleka od meseca do meseca. Žal, gospa Belopavlovičeva, temu je tako, in vlada v tem primeru ravna direktno v nasprotju s tem, kar je zapisano v slovenski ustavi v 2. členu, to je, da mora zagotavljati tudi pogoje socialne države. S tem členom je vlada absolutno ravnala asocialno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Špiletič. Proceduralni predlog bo podal gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Torej, ker smo prišli pravzaprav na segment prostovoljnega dodatnega zavarovanja in ker sem zaznal različno razlago gospe Belopavlovičeve od tiste, ki jo je imel minister Anton Rop - spomnite se tudi njegovih pogajanj s socialnimi partnerji - predlagam, da bi slišali ministra Ropa ob tem segmentu. To je zelo pomembna zadeva. Ne bi ponavljal vsega tistega, kar je že moj kolega Špiletič povedal, ampak ponavljam še enkrat, gospa Belopavlovičeva, vi ste govorili ne za nianso drugače od ministra Ropa, govorili ste precej drugače od ministra Ropa. Predlagam, da pride - sedaj, ko smo začeli ta segment - v državni zbor minister Rop. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vlada je pooblastila predstavnike pri tej točki dnevnega reda, gospa državna sekretarka Belopavlovičeva je ena od predstavnic vlade. Sam ne ocenjujem, da je potrebno, če pa vztrajate, bom pa dal vaš predlog na glasovanje.
Na glasovanje dajem proceduralni predlog, da se nam pridruži minister za delo, družino in socialne zadeve, mag. Rop, da bo prisoten pri vprašanjih, ki se dotikajo prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo podpira proceduralni predlog kolega Hvalice? (22 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni bil sprejet.
Državna sekretarka, prosim. Državni sekretarki dajem besedo najprej, potem pa vam dam besedo, ker se je že prej javila.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Gospodu Špiletiču bi rada odgovorila. Tisto vlogo, ki jo ima država v okviru zagotavljanja socialne varnosti, in svojo socialno funkcijo zagotavlja v okviru, predvsem v okviru obveznega zavarovanja v tem delu, z vsemi tistimi mehanizmi, ki so v obvezno zavarovanje pokojninsko vgrajeni, to se pravi zagotovljena najnižja pokojnina, varstveni dodatek, vrsta pravzaprav mehanizmov, ki so zagotovljeni tistim z najnižjimi dohodki in tistim, katerih bi se zaradi nekdanjih, pravzaprav nižjih dohodkov lahko pokojnine odmerjale na relativno nižjem nivoju kot ostalim. To je eno. Glede te bojazni, da bodo potem obremenjeni davčno obremenjeni zaradi izpada v proračunu tisti z nižjimi dohodki oziroma tisti, ki že zdaj težko živijo, gre za razpravo o davčni zakonodaji in veste, da je davčno pri nas, da so zavezanci progresivno obremenjeni in da obstajajo davčne olajšave že sedaj za tiste z najnižjimi dohodki.
Gospoda Hvalico bi pa vprašala, v čem je taka velika razlika med mojo razpravo ali pa tistim, kar je govoril minister Rop.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Špiletič. Prekasno? Prosim, da ste do časa, če dam besedo, potem ne morem.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospa Belopavlovičeva, iz vašega odgovora je zaznati to, da posredno se strinjate z mojimi ugotovitvami, vendar seveda morate zagovarjati stališče vlade, ki je tu pred nami. Poglejte, govoriti, da je pač stvar obdavčitve problem davčne politike, davčne zakonodaje in da, kolikor veste, na tem področju vlada progresija. Ja, doslej sem mislil, da to nekako res drži, vendar s tem amandmajem vi v davčno področje uvajate degresivno davčno politiko, kar je v nasprotju z vsemi davčnimi politikami v razviti Zahodni Evropi. Dajete možnost davčnih olajšav tistim z najvišjimi prejemki, medtem ko pa izpad proračuna iz tega naslova bodo pa pokrivali vsi davkoplačevalci, torej tudi tisti, ki prejemajo najnižje prihodke.
Ko sem vas vprašal, povejte, kakšen bo izpad v proračun, ko sem vas vprašal, koliko bo predvidoma teh zavarovancev, ste rekli, da ne morete postreči z empiričnimi podatki. Ja, jaz ne vem, kako potem lahko predlagate tak amandma? Kaj, če bo izpad iz proračuna, bom rekel enormen, ne vem, 100 milijard, na pamet bom rekel. Kaj boste ravnali v tem primeru? Uvedli boste nove davke, ker drugače ni mogoče te luknje pokriti, in v tem zakonu, ki ga boste potem predlagali, gotovo ne boste rekli, teh davkov pa ne rabijo plačevati tisti, ki se niso dodatno prostovoljno zavarovali za pokojninsko zavarovanje.
Tako da, gospa Belopavlovičeva, moram reči, gre za izrazito asocialni ukrep vlade, za katerega argumenta ni, razen nekih političnih, da ne rečem še kakšnih drugih interesov. Strokovnih argumentov za to ni. Tudi če boste prišli sem in rekli, vlada hoče stimulirati dodatno pokojninsko zavarovanje, naj ga stimulira, vendar ne na račun tistih, ki imajo najnižje prejemke.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Proceduralni predlog bo podal gospod Henigman. Poslance bi rad opozoril, da je vse amandmaje, ki govorijo o tem vprašanju, delovno telo podprlo.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani zbor! Pri tako pomembni reformi, kot je pokojninska reforma za katerokoli državo na svetu, v Evropi, pa tudi v Sloveniji, menim, da je smiselno, da jo predstavljajo, zagovarjajo in vseskozi spremljajo najbolj odgovorni predstavniki vlade; v tem primeru, seveda, gospod minister Tone Rop kot matični minister, pa tudi minister za finance, gospod Mitja Gaspari. Menim, da se je zgodil presedan prve vrste, da večina državnega zbora izglasuje, da pri teh stvareh - lahko se tako razume - ne potrebujemo resornega ministra, ki bi sodeloval v razpravi. Če se navežem na delovni razgovor, ki ga je sklical predsednik državnega zbora, gospod Podobnik, kjer smo se pogovarjali o načinu dela pri tej točki dnevnega reda, in glede na to, da bi čimprej sprejeli tako pomemben zakon in da bi čimbolj konstruktivno sodelovali pri amandmajih, brez zavlačevanja, brez odvečnih razlag, menim, da je ta odločitev državnega zbora nedopustna, ker za temeljito razpravo in razčiščevanje posameznih temeljnih vprašanj za bodočnost davkoplačevalcev, predvsem pa aktivne populacije v državi, ne morem doumeti, da je večina državnega zbora, čemur lahko rečemo pozicija, sprejela tak sklep.
Glede na vse povedano in glede na to, gospod predsednik, kar ste morda nekateri med vrsticami oziroma kar je bila teža razgovora na delovni skupini, poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov ne vidi nobenega razloga, da, dokler se ne pojavita najbolj odgovorna ministra, sodeluje pri nadaljevanju te točke dnevnega reda. Zato od tega trenutka naprej, dokler se nam ne pridružita ministra, SKD napoveduje obstrukcijo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Henigman. Lahko ponovno poskušamo preveriti, ali se nam lahko pridružita oba ministra, vendar mislim, da je eden "čez lužo" in ga še ni v Sloveniji, od teh dveh, ki ste ju vi omenjali. Ne glede na to pa predlagam, da nadaljujemo razpravo in se dogovorimo, kako bomo nadaljevali. Dejstvo je, da ste zaostrili zadevo pri vprašanju, kjer ni nobenega amandmaja, kjer bi vlada nasprotovala; imamo vsebino, ki je bila podprta na delovnem telesu. Tako da predlagam, da korektno nadaljujemo razpravo. Gospod Žnidaršič želi besedo.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Rad bi repliciral gospodu Špiletiču, ki je v strahu, da bo nastala v proračunu proračunska luknja zaradi davčnih olajšav najbogatejših, ki naj bi vlagali v prostovoljni pokojninski sklad. Sam sem trdno prepričan, da je tak strah povsem odveč. Dosedanja praksa namreč kaže, da so najbogatejši, ki se vozijo v mercedesih, najmanj plačevali v pokojninsko blagajno, in to celo v tisti del obveznega pokojninskega zavarovanja, pri katerem jamči država za pokojnino.
Namreč, poznam celo vrsto takih, ki se vozijo v mercedesih, razpolagajo z milijoni mark, pa so plačevali prispevke od najnižjih osebnih dohodkov v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Tem ni treba iskati tovrstne luknje za zmanjšanje svojih davčnih obveznosti, najdejo sto drugih in če ne gre drugače, namesto da bi plačali davke na koncu iz dobička ali iz uspešnega poslovanja podjetja, kupijo novo mašino ali pa nov avto in to gre v investicije oziroma v osnovna sredstva in se od tega davke ne plačuje.
Zato mislim, da ni nobenega strahu. Mislim pa, na drugi strani, da bodo v ta prostovoljni pokojninski sklad plačevali tisti s srednje dobrimi plačami, ki bodo računali na daljše življenje in pričakovali nekaj let črpanja iz, v obliki pokojnine in si na ta način povečali morda pokojnino za kakšnih par tisočakov. Mislim na tiste, ki danes recimo zaslužijo 100, ali do 150 tisoč, tistim najbogatejšim te variante niso zanimive. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ne glede na prejšnji izglasovani sklep, sem obveščen, da se nam bo v kratkem pridružil tudi mag. Tone Rop, minister za delo, družino in socialno politiko. Replika gospod Špiletič na razpravo.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod Žnidaršič, kar se tiče davčnih utaj tistih, ki se vozijo v najboljših mercedisih, bi bilo to dobro, da poveste predsedniku vlade, v kateri sedite.
Kar se pa tiče dejstva, da ugotavljate vi, v nasprotju z gospo državno sekretarko, ki pravi, da ne ve, koliko bo tistih, ki se bodo vključili v prostovoljno pokojninsko zavarovanje, vi trdite, da bo to srednji sloj in ne vem koliko da jih bo, dajte se uskladiti najprej v vladi oziroma vi imate ministra, ki naj bi usklajeval delo ministrstev, ki delujejo na socialnem področju in gospa Belopavlovičeva je iz enega od teh ministrstev. Če se vi v vladi ne morete zmeniti in priti do jasnih stališč in jih tu zagovarjati, potem je to znak vrtičkarstva v vladi, ki nikakor ni v prid, v dobro državljanov te države.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod, proceduralno, dr. Jože Zagožen, proceduralni predlog.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Ker poslanske skupine Socialdemokratske stranke odgovori državne sekretarke niso zadovoljili, poslanska skupina pred glasovanjem zahteva pol ure odmora za posvet.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Preden bomo glasovali o vloženih dopolnilih, bomo vsekakor imeli polurni odmor. Gospod Brenčič želi razpravljati.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani zbor, jaz sem skoraj prepričan, glede na nov družbeno-ekonomski red, ki postaja v naši državi del dnevne prakse, da se razmerje med zmožnostjo nizko vrednotenega prebivalstva, in na drugi strani zelo hitro bogatenje ljudi, dejansko poglablja. V marsičem je imel nastop gospoda Špiletiča trdno osnovo. Ker pa praktično nimamo k temu členu, ki bi to vsebino spreminjal, drugačnega amandmaja, kot so amandmaji vlade, ki jih je odbor potrdil z večino, je edino pametno, da glede na to, da so vsi ti členi amandmirani, gremo naprej in se v tretjem branju tako rekoč vsebinsko vračamo v materijo tega člena in poskušamo to možnost, ki jo ti členi dajejo, da se tako rekoč razbremenjuje premožnejši del prebivalstva, spremeni. Škoda je, da bi morda predolgo mučili sami sebe na tej materiji, ki tako rekoč ne ponuja sprememb. Ponuja jih lahko potem v tretjem branju in je smiselno, da v pripravi zakona za tretje branje tudi spreminjamo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali se strinjate, kolegi socialdemokrati, s tako rešitvijo? Ali vztrajate pri vašem odmoru? Sprašujem, ali želi še kdo razpravljati? Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Mene pa ta diskusija nekoliko zabava. Namreč, mi smo amandma vlade, ki predvideva davčne olajšave, sprejeli že včeraj. To je amandma k 343. členu, vendar o tem se ni oglasil nihče. Danes, ko pa govorimo samo o zneskih, razpon, ki ga predlaga vlada v svojem amandmaju k 286. členu je od 3.000 do 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar ne več kot 30.000, se je pa odrla diskusija o tem, ali sploh predvideti davčne olajšave ali ne. Ta razprava je bila na dnevnem redu včeraj in nihče od socialdemokratov se ni oglasil, oglasil se tudi ni nihče drug. Če bi gospod Špiletič želel znižati ta razpon od 3.000 do, ne 30.000, ampak manj, 15.000, ne vem, karkoli, potem bi seveda predlagal amandma. Ampak razumem bolj, da ima ta diskusija drugo konotacijo in ne želi resno posegati v vsebino amandmaja.
Sicer bi pa rad rekel to, da kar se tiče davčnih olajšav, kaže z njimi biti silno previden. Res je da če daš preveč olajšav, potem pač prihodkov proračuna ni in zato se, vsaj po svetu gledano, davčne olajšave vedno dajejo samo za stvari, ki so nedvoumno in nesporno tako rekoč v nacionalnem interesu. V Sloveniji nekaj takih primerov imamo in naj jih samo ilustriram. Imamo olajšavo za investicije v osnovna sredstva. Podjetja in samostojni podjetniki posamezniki imajo 40% zneska davčne osnove se jim lahko zniža, glede na to oziroma ob pogoju, da so vlagali v osnovna sredstva. Nesporno in nedvoumno z voljo parlamenta je potrjeno dejstvo, da je v nacionalnem interesu, da podjetja vlagajo v svoj razvoj. Imamo neobdavčitev hranilnih vlog v poslovnih bankah. Diskusijo o tem smo že imeli in nihče ni predlagal, tudi vlada ni hotela predlagati, čeprav Evropska unija nekoliko pritiska na nas, da bi začeli obdavčevati hranilne vloge, ker obstaja bojazen, da ljudje ne bodo več toliko varčevali. Varčevanje, posebej dolgoročno varčevanje, o kakršnem govori ta del tega obravnavanega zakona, pa je nekaj, kar si vsako nacionalno gospodarstvo želi. Skratka, imeti dolgoročne hranilne vloge, kajti samo dolgoročne hranilne vloge prinašajo zniževanje cene dolgoročnega kapitala na drugi strani, ki se posoja. Samo to prinaša stabilnost in dolgoročni razvoj v gospodarstvu. Vsi poznate diskusije o tem, kako se ni dalo znižati višin obrestnih mer za kredite podjetjem, ker so bile svoj čas, ko je bila ta država še bolj nestabilna, hranilne vloge večinoma kratkoročne, mesečne, tromesečne in tako naprej. Seveda je v nespornem skupnem interesu imeti dolgoročne hranilne vloge. To je tudi bil namen tega zakona. Zato je po mojem razumevanju vlada predlagala to stimulacijo za to dolgoročno varčevanje. Ali je to prava mera stimulacije ali je morda prevelika, kar sem razumel iz razprave gospoda Špiletiča, je drugo vprašanje. Zaenkrat ni nihče predlagal drugačne mere, kot jo je predlagala vlada. Zato bom jaz seveda to mero, ki je edina na voljo v tej diskusiji, tudi podprl. Sama odločitev o tem, ali v to sploh iti, ker zdaj recimo, ta hip nekaj ali pa kar nekaj ljudi v Sloveniji rentno varčuje oziroma ima rentno zavarovanje pri zavarovalnicah. Eni ga imajo v Avstriji, pa nimajo zato nobenih davčnih stimulacij. Ta zakon sedaj uvaja stimulacije, seveda za domače, tiste, ki imajo doma svoje prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. To pa ravno zaradi tega, da bi se to širše razmahnilo, da bi bilo dostopnejše in privlačno za čim širši krog prebivalstva. Zato je, po mojem mnenju, davčna olajšava v tem primeru primerna. Če pogledamo drugje po svetu, ko je že ravno bilo nekaj govora o tem, da nobena država tega ne počne, vse države, mislim, da res vse, brez izjeme, z davčnimi olajšavami spodbujajo dolgoročno varčevanje. Še enkrat pa pravim, odločitev o tem, ali v to sploh iti, je bila sprejeta včeraj popoldne. Danes govorimo samo še o zneskih, ali naj gremo na interval med 33.000 ali na nek drug interval, ki pa ga ni nihče predlagal. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Kopač. Replika, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Repliciram gospodu Kopaču, in sicer bom zelo kratek. Kje vse je vlada nastavila v tem obsežnem gradivu trike in zanke, to vedo tisti, ki so to gradivo pripravljali. Tistim, ki pri tem neposredno nismo sodelovali, je izredno težko prebrati vse zanke, ki se skrivajo v takšni ali drugačni obliki, tako da bomo gotovo tisti, ki smo v opoziciji, marsikaj spregledali in marsikaj bo vladi tudi na ta način zvijačnosti v obliki 400 amandmajev na lasten zakon tudi uspelo izpeljati v tem trenutku nevidno, bo pa dajalo dolgoročne posledice. Odgovornost za to bo prevzela vlada oziroma vladna večina, ki za to glasuje v tem parlamentu.
Kar se pa tiče trditve gospoda Kopača, "ni druge mere". Vprašal sem predstavnike ministrstva, povejte, koliko bo zmanjšan proračun in koliko, ocenjujete, da bo tistih, ki se bodo vključili v prostovoljno pokojninsko zavarovanje po sprejemu tega zakona. Gospa Belopavlovičeva je za to govornico odgovorila, "zelo težko je v tem trenutku postreči z empiričnimi podatki". Torej, s kakšnimi metri, če vlada ne ve, kako je to izmerila in kako je to predlagala, naj pa vendar meri opozicija, ki ima toliko manj podatkov o tem? Ne moremo predlagati alternativnega predloga, ker nimamo podatkov, vlada z njimi ne postreže - to je razvidno iz magnetograma. In to je dejstvo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo, preden zaključimo razpravo, kajti pred glasovanjem bomo imeli tudi odmor? (Ne želi.) Potem razpravo o vloženih amandmajih zaključujemo. Na predlog poslanske skupine socialdemokratov sejo prekinjam za 30 minut. Nadaljevali bomo ob 11.50 uri. Prosil bi pa vodje poslanskih skupin, da se ob 11.30 uri zglasite v sobi 117 na kratek delovni pogovor.
(Seja je bila prekinjena ob 11.22 uri in se je nadaljevala ob 12.00 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nadaljujemo s sejo. Najprej ugotovimo prisotnost. Prisotnih je 48 poslank in poslancev. Zbor je sklepčen. Prehitro? Vidim, da ste bili nekateri presenečeni. Ponovno ugotovimo prisotnost! Prisotnih je 61 poslank in poslancev. Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Nadaljevali bomo z odločanjem o amandmajih k 286. členu. Že pred tem se nam je pridružil minister za delo, družino in socialne zadeve, mag. Rop. Sam tudi pričakujem, da bo poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov sicer poslovniško možnost obstrukcije ponovno proučila, predvsem ob dejstvu, da se nam minister mag. Gaspari, ker ga še ni v Sloveniji, danes ne more pridružiti pri tej točki dnevnega reda. Tako bodo vse poslanske skupine sodelovale pri sprejemanju tega zelo pomembnega področja te zakonodaje. Ali želi predstavnik poslanske skupine socialdemokratov besedo? Gospod Špiletič, prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Poslanska skupina SDS je odmor pred glasovanjem izkoristila za posvet v poslanski skupini in ugotovila to, kar sem skupaj s kolegi že poudaril v razpravi o vladnem amandmaju, in sicer, da gre vladni predlog v smer, ki bi je vlada, ki želi zagotavljati neko socialno državo, ne smela zastopati. To povzroča, da se s temi davčnimi olajšavami, ki so predvidene, omogoča tistim z najvišjimi prihodki, da se vključijo v sistem dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. To seveda povzroča izpad proračunskih prihodkov, država pa, če hoče to luknjo zaradi tega izpada nadoknaditi, mora breme prevaliti na vse davkoplačevalce. Tako pridemo do paradoksalne situacije, da tudi najnižji sloji vsaj delno sofinancirajo možnost dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, kar pa vsekakor ni prava rešitev.
Zato smo po posvetu v naši poslanski skupini predlagali popravek amandmaja poslanske skupine SDS k 286. členu, in sicer tako, da smo znesek zavarovanja - seveda govorim o prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju - znižali, in sicer tako, da je olajšav po tem členu deležen že lahko vsak, ki je vključen v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, tudi če plačuje že mesečno 100 tolarjev premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Prav tako pa smo znižali tudi znesek obveznih prispevkov, ki je zgornja meja olajšav, na 10%. Menimo, da bi znesek oziroma odstotek, ki ga je predlagala vlada, povzročil, da bi se v podjetjih zaradi uveljavljanja višjih davčnih olajšav podjetniki odločali za izplačevanje zajamčenih plač ali pa nižjih plač, kot bi se sicer in da bi si del plač izplačevali tudi v obliki premij za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Cilj tega pa bi bil seveda zgolj uveljavljati davčne olajšave, ki jih ta člen omogoča. Rezultat vsega tega bi bil pa seveda še dodaten izpad prihodkov v zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar bi še poslabšalo že tako težak finančni položaj. Ker nam vlada do sedaj ni postregla z empiričnimi podatki, smo se odločili za to najnižjo mejo, ki po naši oceni daje možnost vsem, da se vključijo v sistem prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Ali je ta meja prava ali ni, si ta hip v naši poslanski skupini ne upamo trditi z vso prepričljivostjo, smo pa seveda odprti za to, da nam vlada med drugim in tretjim branjem posreduje dodatne podatke. Mi smo pripravljeni te podatke preučiti in do tretjega branja oziroma v tretjem branju je še čas, da se določi tista prava meja, ki je glede na materialno sposobnost našega gospodarstva in glede na višino prejemkov realna oziroma tudi socialno upravičena.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Špiletič, ki je pojasnil stališče poslanske skupine po polurnem odmoru pred glasovanjem. Poslanska skupina socialdemokratov je tudi vložila popravek amandmaja. V skladu z našim poslovnikom je pač jasno, do kdaj se lahko vlagajo amandmaji. 193. člen pa govori o tem, da predlagatelj amandmaja lahko umakne ali spremeni do začetka glasovanja o amandmajih h členu, h kateremu je bil predlagan amandma. S tem se odpira sedaj dilema, kajti ni več možna razprava o vašem amandmaju, ki ste ga pravkar vložili. V bistvu ste izkoristili poslovniško določbo in v celoti napisali amandma s povsem drugo vsebino in na povsem drugo temo, ki je bila vložena v vašem amandmaju. Ampak v smislu iskanja načina, da bo razprava potekala čim bolj nemoteno, sprašujem poslanske kolege, ali kdo nasprotuje, da pri tej točki ponovno odpremo splošno razpravo o členu in vloženih amandmajih? S tem bomo omogočili gospodu ministru komentirati amandma, ki ga predlaga poslanska skupina socialdemokratov. Ali kdo nasprotuje temu? Nasprotujete? Potem bom pa dal na glasovanje predlog, da ponovno odpremo splošno razpravo o členu in amandmajih. Zagotavljam vam, če bo to izglasovano, bo dobil besedo gospod minister in bo morda pojasnil nekatere dileme in nesporazume in bo seja potekala normalno naprej.
Na glasovanje dajem proceduralni predlog, da se ponovno odpre razprava o tem členu in amandmajih. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo podpira proceduralni predlog, ki sem ga dal? (33 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
S tem imamo proceduralno možnost, da ponovno odpremo razpravo. Besedo dajem gospodu ministru.
MAG. ANTON ROP: Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, dovolite mi, da na kratko pojasnim naše stališče do tega amandmaja, ki je bil ravnokar vložen.
Kar se tiče davčnih olajšav in sistema, ki ga predlagamo, menim, da je sistem davčnih olajšav, ki smo ga predlagali, pa tudi stopnje davčne olajšave, ki so vsebovane, relativno izjemno nizek. To kažejo vse mednarodne primerjave, in je tudi že posledica naših trdih usklajevanj z ministrstvom za finance, kjer smo naše prvotne želje, izhajajoče iz mednarodnih primerjav, morali presneto znižati ravno zaradi finančnih efektov, ki jih je izjemno težko oceniti, kot je tudi že povedala državna sekretarka. Vendar pa bi ob predlogu, ki ga je dala socialdemokratska stranka, rad to pokomentiral z mednarodnimi primerjavami. Socialdemokratska stranka predlaga, da je olajšava do zneska 10.000 tolarjev, to je, če poenostavim, 100 nemških mark na mesec. Če naredimo mednarodno primerjavo, potem vidimo, da imajo Čehi, ki so uvedli prostovoljno zavarovanje, 200 mark direktnih subvencij, če posameznik stopi na pot prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Skratka, za 100% večjo olajšavo ponujajo Čehi, ki so v bistveno slabši gospodarski situaciji, kot jo predlagamo mi. Mi predlagamo na letnem nivoju pravzaprav približno 3600 nemških mark, kot tisto, kar se odšteje od davčne osnove. Prav vse evropske države imajo, zlasti pa države Evropske unije imajo davčne olajšave pri prostovoljnem pokojninskem varčevanju. Jaz sem tudi sem prinesel zdaj tako imenovani "green paper", zeleno knjigo o dodatnem prostovoljnem pokojninskem varčevanju, ki se je pripravila na osnovi sklepa Evropske komisije.
Sedaj bom naštel nekaj držav in povedal, kakšne so tam davčne olajšave. Pri nas se predlaga davčna olajšava v letnem znesku 3600 približno mark in pa 6 odstotkov plače. Če to primerjamo z nekaterimi drugimi državami, pa Češko izvzamemo, ki da 100 odstotkov večjo olajšavo, z Veliko Britanijo, je to 17 odstotkov plače, Irska 15 odstotkov, pri nas 6, Švedska ima letni nivo 75000 mark, mi 3600, Francija, ki je socialna država, nedvomno, 74500 mark in če vzamemo eno od držav Evropske unije, ki je precej primerljiva s Slovenijo, ima 11700 mark, kot tisti ta zgornji limit, ki se odšteva od davčne osnove. Torej tisto, kar mi predlagamo, je že tako relativno zelo skromno in gre za ene najnižjih davčnih olajšav, ki se predlagajo za prostovoljno zavarovanje v Evropi.
Glavna ugotovitev zelene knjige o dodatnem pokojninskem zavarovanju v Evropi, ki jo je izdala Evropska komisija, je, da dodatnega pokojninskega varčevanja ni in ni smiselno, če ni davčnih olajšav. Zato vas seveda pozivam in prosim, da podprete amandma vlade in da seveda preprečite, da bi tudi tisti napor, ki smo ga uspeli vložiti, izničili s takšnim in tolikšnimi davčnimi olajšavami, kot so tukaj predlagane. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Hvalica je prvi in gospod Špiletič.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospod predsednik. Replika velja ministru Ropu, ki ga lepo pozdravljam, ker je prišel v državni zbor kljub temu, da je državni zbor nasprotoval temu.
Predvsem poslanci njegove stranke so enoglasno glasovali proti, tu imam izpisek, in sicer ob 11.00 uri. Ampak, jaz slej ko prej vedno rad pozdravim ministra Ropa tu. Minister Rop, ko navajaš mednarodne primerjave, bi te prosil, da si objektiven. Rekel si, Češka z bistveno slabšimi ekonomskimi rezultati, jaz ti moram povedati nasprotno, vsaj moje vedenje je takšno, zdaj ne vem, kako ste vi tam v vladi s tem seznanjeni, a berete tudi druge časopise itd. Jaz ti moram povedati, da je večina ekonomskih pokazateljev na Češkem boljših od naših, vključno z bruto nacionalnim dohodkom, ki je presegel lansko leto slovenskega. Torej je treba tu biti malo objektiven, ne kar tako vse povprek. Sicer pa vprašaj Kopača, on gotovo ve. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Hvalica, podatek o bruto nacionalnem proizvodu je napačen. Češka je bistveno pod Slovenijo, to vsi podatki, ki jih imamo, govorijo. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Gospod minister je rekel, to je pa spodnja meja, kajti mi smo se usklajevali zelo močno z ministrstvom za finance. Mene čudi taka trditev, glede na to, da je gospa Belopavlovičeva na moja vprašanja odgovarjala, da pa je izredno težko postreči z empiričnimi podatki. Zdaj pa jaz ne vem, gospod minister, ali se samo vi usklajujete z ministrom, pa vaši sodelavci tega ne vedo, ali ne smejo tega povedati. Skratka, prosim, dajte se sami dogovoriti, mi tega podatka nismo dobili, na podlagi kakšnih predpostavk ste prišli do predlaganih rešitev. Še vedno jih nimamo.
Drugo. Gospod Kopač je rekel - ni druge mere, mi smo pač v to šli. Mi smo brez empiričnih podatkov, ker jih kot opozicija nimamo, predlagali neko drugo mero. Sem pa malo prej v imenu poslanske skupine povedal, da smo pripravljeni te podatke, če nam jih boste posredovali, proučiti in da smo pripravljeni ponovno razmisliti o pravilnosti naše rešitve, tako glede na podatke, če jih bomo seveda dobili, in upoštevaje našo realno gospodarsko moč za financiranje tega tretjega stebra v takšni obliki.
Sicer pa gospod Rop, jaz bi vendarle eno stvar rad povedal. To je novo področje. To področje gotovo prinaša tudi določene pasti, ki jih danes najbrž ali čutite ali pa tudi ne. Spomnite se razprav, ko smo sprejemali zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij in komu dati certifikat, kakšna naj bo ta višina in vloga pidov in ne vem še kaj. Skratka, tudi takrat je bilo stališče vlade podobno vehementno, kot ga danes tu zagovarjate, pa se nam je vendar zgodila certifikatska luknja težka 180 milijard. In reči, da je kar tako vse po križ, to, kar opozicija govori, vi nič ne veste, v Franciji je tako, na Češkem je tako in tako naprej, vi nič ne veste, to je pravo. Tudi takrat ste rekli, v Ameriki je tako in to je prav. Ampak zgodila se nam je certifikatska vrzel, ki še danes ni rešena. Biti tako zaverovan vase, ob tem, ko se uvaja tako pomemben nov projekt in brez izkušenj na tem področju v Sloveniji, pa vendarle menim, da je treba prisluhniti tudi opozorilom nasprotne strani in vsaj določen del teh opozoril pretehtati in jih eventualno tudi podpreti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Glede predlaganih rešitev pa menim, da imamo najbolj korektno proceduralno pot, o kateri je govoril prej že gospod Brenčič. Do tretje obravnave bodo lahko poslanske skupine ali vlada ali matično delovno telo pripravili amandmaje, s katerimi bodo vsebino te razprave vgradili v te amandmaje. Tako predlagam, da gremo na glasovanje. Prav tako predlagam tudi, da zaradi korektnosti do našega poslovnika ob dejstvu, da imamo sedaj razpravo, prosim, predlagam poslanski skupini socialdemokratov, da ne gre za popravek amandmaja, ampak da vlagate amandma. Imate možnost, da v bistvu vlagate amandma, ker sicer gre... Ne, gre za izkoriščanje poslovniške možnosti. Predlagam, da preprosto vložite amandma. To je nov amandma, ker ga imate po poslovniku možnost vložiti, ker smo odprli splošno razpravo. Najmanj 10 poslancev, poslanska skupina ali matično delovno telo lahko predlagajo amandma do konca obravnave posameznega člena in to se je zdaj zgodilo. Sicer se nam bo pač zgodilo, da se lahko izkoristi poslovniška določba in nek amandma v celoti z drugo vsebino spremeniš in to je korekten način. Proceduralno, prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Poslanska skupina prekvalificira, če lahko ustno, amandma, torej popravek amandmaja v amandma na amandma.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. To je bil moj predlog.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Vendar, gospod predsednik, želel pa bi, da ste tako striktni, kot ste sedaj, striktni tudi takrat, ko vlada na lasten zakon predloži 400 amandmajev.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vaš amandma, torej amandma poslanske skupine socialdemokratov, ki smo ga prejeli na klop, je tudi najbolj oddaljen in bomo o njem glasovali, kot prvemu. Prehajamo torej... Če je sprejet amandma poslanske skupine socialdemokratov, potem je amandma vlade pod številko ena brezpredmeten. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.) Kdo je za amandma poslanske skupine socialdemokratov, ki ste ga prejeli v pisni obliki na klop k 286. členu?
Kdo je za? (20 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma vlade, ki je v pregledu pod točko 1. Delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma, ki ga predlaga vlade. Delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma, predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 4. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (27 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma, ki ga je vložila poslanska skupina k 286. členu, pa je zaradi neizglasovanega amandmaja, ki je govoril o uvedbi, o vsebini pač brezpredmeten in o njem ne bomo glasovali. Tako dajem na glasovanje 286. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (40 poslancev.) Kdo je proti? (13 poslancev.)
Člen je sprejet.
Tako smo prišli do člena 287 in dveh dopolnil. Oba predlaga vlada in delovno telo ju podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 1. amandma? (41 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 2. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost za glasovanje o 2. amandmaju k 287. členu! (43 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! Prvič je bilo prehitro. Prosim, da se prijavite kolegi. (44 prisotnih.)
Seja je prekinjena za 10 minut.
(Seja je bila prekinjena ob 12.23 uri in se je nadaljevala ob 12.35)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: 50 poslancev in poslank.
Kdo je za drugi amandma k členu. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira.
Kdo je za? (38 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 287. člen. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost, drugič! (56 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (37 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Člen je sprejet.
Smo pri členu 292 in amandmajih vlade. Delovno telo jih podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k temu členu? (44 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k temu členu. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 292. člen. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (41 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Izglasovani člen je vsebinsko povezan z amandmajem za novi 303.a in b člen. Prehajamo na stran 79, 303. a in b člen. Stran 79, to je zelo blizu. Imamo amandmaje za novi 303.a in b člen. Predlagatelj je vlada, delovno telo podpira. Ker ni razprave, bomo o tem glasovali. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Izglasovali smo novi 303.a in 303. b člen.
Smo pri členu 295 in treh amandmajih vlade. Vse tri delovno telo podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma vlade k temu členu? (36 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k temu členu. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (32 poslancev.) Kdo je proti? (7 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma k temu členu, istega predlagatelja, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (31 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 295 v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (39 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Smo pri členu 297 in vloženih štirih dopolnilih. Vse štiri predlaga vlada, delovno telo jih podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (39 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma, istega predlagatelja. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! Glasujemo o drugem amandmaju k 297. členu. Predlaga ga vlada, delovno telo ga podpira. (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma k temu členu. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem četrti amandma k temu členu, istega predlagatelja, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (33 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 297 v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Premalo. Ponovno ugotavljamo prisotnost! Glasujemo o 297. členu v celoti. (51 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (43 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Člen je sprejet.
Smo pri 298. členu in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.) Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je v celoti spremenjen.
Prehajamo na 299. člen. Imamo amandma vlade pod točko 1, ki je redakcijske narave, pod točko 2, je prav tako redakcijske narave. Delovno telo oba amandmaja podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k temu členu. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! Glasujemo o drugem amandmaju k 299. členu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 299. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 300. členu in dveh amandmajih vlade. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! Prvi amandma, se opravičujem, predlaga odbor. Drugi amandma je amandma vlade. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? Predlagatelj je odbor, vlada ga podpira? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Predlaga ga vlada, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 300. člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 301. členu in dveh amandmajih vlade. Prvi je redakcijske narave. Amandma pod točko 2 pa je vsebinsko povezan z 328.a in b) členom. Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma k 301. členu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma, predlagatelj je vlada delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 301. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Kot že napovedano, sledi preskok na stran 91, kjer je vlada predlagala amandma za novi 328.a in b člen, ki ga delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Sprejeli smo novi 328.a in b člen.
Prehajamo na 302. člen in amandma vlade, ki ga delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 302. člen. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 303. členu in amandmaju vlade, ki ga delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in člen v celoti spremenjen.
O 303.a in b členu smo pravkar glasovali, tako prehajamo na 304. člen in amandma vlade, ki ga delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in člen v celoti spremenjen.
Smo pri 305. členu in amandmaju vlade. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in člen v celoti spremenjen.
Smo pri 306. členu in amandmaju vlade, ki ga delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. V celoti smo spremenili 306. člen.
Smo pri 308. členu in amandmaju vlade pod točko 1 in amandmaju vlade pod točko 2, ki ju delovno telo podpira.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 308. členu. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 308. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri členu 309. in amandmaju odbora. Vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem amandma za novi 309.a člen. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sprejeli smo novi 309.a člen.
Za novi razdelek predlaga vlada amandma, delovno telo podpira. Razdelek se imenuje "prenos upravljanja vzajemnega pokojninska sklada na drugega upravljavca". Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! Glasujemo o amandmaju za novi razdelek. (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sprejeli smo novi razdelek.
Za nove 309.b, c in č člene imamo amandma vlade. Delovno telo jih podpira. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sprejeli smo nove tri člene.
Smo pri 310. členu in amandmaju vlade. Delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Nadomestili smo nove člene.
Imamo amandmaje za novi 310.a, b, c, č in d člen. Predlagatelj je vlada, delovno telo podpira. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Premalo. Ugotavljamo prisotnost drugič! Glasujemo o amandmajih za pet novih členov. (47 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma izglasovan in členi so izglasovani.
Smo pri 311. členu in amandmaju vlade. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen 311. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! Glasujemo o členu 311 v celoti. (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (36 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 312. členu in amandmaju vlade. Delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sedaj glasujemo o členu 312 v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (43 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Izglasovani amandma je vsebinsko povezan z amandmajem k 315. členu, in sicer sta dva amandma, amandma pod točko 1 in 2 k 315. členu. Odpiram sedaj razpravo o teh dveh amandmajih. Ker je ni, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 315. členu? (39 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 315. členu. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o členu 313 in dveh amandmajih. Prvega predlaga vlada, ki je redakcijske narave, drugega odbor, vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (40 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma? (41 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 313. člen. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (41 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Smo pri 314. členu in amandmaju vlade. Delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (39 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Člen je sprejet.
Smo pri členu 315 in še enemu dopolnilu pod točko 3. Predlaga ga vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 315. člen. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen? (43 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Smo pri členu 316 in amandmaju vlade. Delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet. Člen je spremenjen.
Smo pri členu 317. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet. Člen smo črtali.
Smo pri členu 318. Amandma vlade. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet. Člen je črtan.
Smo pri členu 319. Člen se črta. Amandma predlaga vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet. Člen je črtan.
S tem smo ta sklop zaključili. Sejo prekinjam do 13 do 14.30 ure. Zahvaljujem se vam za potrpežljivost.
(Seja je bila prekinjena ob 12.59 uri in se je nadaljevala ob 14.36 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Pričenjamo nadaljevanje seje. Dodatno so se za nadaljevanje 16. seje državnega zbora dne 30. septembra opravičili tudi Jurij Malovrh in od 16.00 ure dalje Benjamin Henigman.
Ugotovimo prisotnost v dvorani. Poslanske skupine, kolegov socialdemokratov še ni med nami. Vodje in sekretarje poslanskih skupin bi prosil, da bi omogočili, da bomo lahko danes popoldan normalno delali, kajti vprašljivost sklepčnosti za nekaj glasov je dodatna obremenitev pri že tako napornemu delu glasovanja o številnih dopolnilih k določbam tega zakona. Ugotavljamo torej prisotnost. Prisotnih je 52 poslank in poslancev; državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Smo pri 320. členu, h kateremu so bili vloženi trije amandmaji, ki jih predlaga vlada, in so vsi redakcijske narave, zato jih delovno telo podpira. Prehajamo na odločanje o posameznih dopolnilih. Najprej dajem na glasovanje prvega. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k temu členu. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! Smo pri drugem amandmaju k 320. členu. (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma k temu členu. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za tretji amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 320. člen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 321. členu in dveh dopolnilih, oba predlaga vlada. Prvi je redakcijske narave, delovno telo ga podpira. Drugi predlaga vlada, delovno telo ga podpira. Gospod Henigman, prosim.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala za besedo gospod predsednik. Zelo vljudno sprašujem. Glede na to, da vemo, ko se seja začne, predstavniki vlade mogoče tudi pozabijo oziroma zamudijo kakšno minuto. Ali se nam bo gospod Rop kot minister pridružil? Ali je v državnem zboru? Če ga ni, velja tisto, kar smo povedali ob naši napovedi, da ne bomo sodelovali pri tej točki dnevnega reda.
Kar se tiče druge zahteve oziroma predloga, glede finančnega ministra. Če ne more biti gospod minister prisoten, bi verjetno lahko poslali vsaj svojega prvega naslednika oziroma tistega, ki je za državni zaklad zadolžen, verjetno gospoda Cvikla. Vsaj to bi bilo možno, ker verjetno gospod Gaspari rabi nekaj več ur, da lahko pride v državo. Razumem, da ga ni, če je odsoten v Združenih državah.
Najprej bi prosil predsednik, da se to ugotovi, ker drugače ne vidimo razloga, da se priglašamo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Henigman. Minister mag. Rop mi je povedal, da se nam bo čim prej, ko bo možno, pridružil. Imel je neko neodložljivo obveznost ob 14.30 uri. Povedal je tudi, če bi se zgodilo, da bi bilo na podlagi amandmajev kakšno vprašanje take narave, da bi on moral na njega odgovoriti, bomo takrat sejo prekinili. Če pogledate vsebino pregleda amandmajev bo razvidno, da so za enkrat amandmaji, ki jih predlaga vlada in jih delovno telo podpira. Če bi se to zgodilo, bomo tako tudi naredili.
Kar se tiče vašega drugega predloga. Vlada ni kot predlagatelja k temu zakonu oziroma tiste, ki naj bi jih zastopali, ni pooblastila nobenega od državnih sekretarjev na resorju za finance. Zato tudi nismo v to smer naredili nobenih korakov. Res pa je, da trenutno med nami ni poslanske skupine socialdemokratov. Prepričan pa sem, da se nam bodo v naslednjih trenutkih pridružili in predlagam, da nadaljujemo z odločanjem. Če se pojavi kakšno vprašanje, na katerega bi moral odgovoriti gospod minister, pa mislim, da je edino korektno, da počakamo, da se nam čim prej priključi. Sporočili so, da je na poti. Hvala gospa državna sekretarka.
Smo pri členu 321. in dveh dopolnilih. Najprej dajem na glasovanje prvo dopolnilo, ki je redakcijske narave, vlada ga predlaga, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k temu členu. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 321. člen. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na 322. člen in amandma, ki ga predlaga vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen smo spremenili.
Smo pri naslednjem členu, to je 325 in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen smo spremenili.
Sledi amandma k 326. členu, predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen je spremenjen.
Smo pri amandmaju k 327. členu. Amandma pod točko 2 je bil že sprejet, tako da dajem v razpravo samo člen in prvi amandma. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k temu členu? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Nekoliko prehitro. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 327. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen je bil sprejet.
Prehajamo na 328. člen in dve dopolnili, ki jih predlaga vlada, delovno telo ju podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k temu členu. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen 328. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za člen? (37 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Prehajamo k členu 329 in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen je spremenjen.
Smo pri členu 330 in amandmaju vlade, ki je redakcijske narave pod točko 1. Pod točko 2 je že sprejet. Pod točko 3 je amandma vlade, delovno telo ga podpira. Na glasovanje dajem prvi amandma k 330. členu. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Na glasovanje dajem tretji amandma k temu členu. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 330. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (37 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri členu 331 in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen je spremenjen.
Prehajamo k členu 332. Pod točko 1 imamo amandma na amandma vlade. Predlaga ga odbor, vlada ga podpira. Pod točko 2 je amandma vlade, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k temu členu? (45 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen je v celoti spremenjen.
Amandma je bil vsebinsko povezan z amandmaji k členu 334, 338 in 339. Najprej odpiram razpravo o 334. členu in amandmaju odbora na amandma vlade in o amandmaju vlade, ki ga predlaga vlada in ga odbor podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem prvi amandma k 334. členu. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k temu členu. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen smo v celoti spremenili.
Prehajamo k 338. členu, na strani 96; k temu amandmaju je vlada vložila amandma, ki ga odbor podpira. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 338. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Imamo tudi amandma, ki je povezan s 339. členom, katerega predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; svetovano nam je bilo, da vendarle opustimo glasovanje o členu v celoti, dokler ne pridemo po vrstnem redu do njega, tako da smo izglasovali amandma.
Sedaj se vračamo na 333. člen. K temu členu imamo vloženi dve dopolnili, obe predlaga vlada, odbor ju podpira.
Na glasovanje dajem prvi amandma k temu členu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma vlade, ki je redakcijske narave, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 333. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Prehajamo na razpravo za novi 334.a člen, h kateremu amandma predlaga vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen smo v celoti spremenili.
Smo pri 336. členu in amandmaju odbora, ki ga vlada podpira. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Prehajamo k členu 339, o amandmaju smo že glasovali, tako da glasujemo še o členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! Ali želi kdo besedo o njem? (Ne želi.) Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 340. členu in amandmaju vlade, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli, člen je črtan.
Smo pri členu 342. Odprta je razprava. Člen 342. je bil že sprejet. Prav tako naslednji.
Tako, da je sedaj odprta razprava o členu 350. O amandmaju se je državni zbor že opredelil. Na glasovanje dajem 350. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Odpiram razpravo o členu 351, o amandmaju je državni zbor že glasoval. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri členu 352. in amandmaju vlade, ki ga odbor podpira. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen smo v celoti spremenili.
Smo pri členu 353. in amandmaju vlade, ki ga odbor podpira. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen smo v celoti spremenili.
Smo pri členu 354. in amandmaju vlade, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen smo v celoti spremenili.
Smo pri amandmaju za novi 354.a in b člen, predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, sprejeli smo nova dva člena.
K nazivu poglavja imamo amandma vlade, naziv poglavja 9 "Garantni sklad" se črta, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma k nazivu poglavja? (45 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in naziv poglavja smo črtali.
Imamo amandmaje od člena 355 do 364. Vlada predlaga amandma, da se ti členi črtajo, delovno telo to podpira. Poslanska skupina socialdemokratov predlaga amandma na amandma vlade k 355 do 364. členu "besedilo amandmaja se črta". To je pa nenavaden amandma. Ta amandma je vložen v nasprotju s poslovnikom. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem torej amandma vlade o členu 355 do 364, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma vlade? (42 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, črtali smo omenjene člene.
Smo pri amandmaju k 370. členu, predlagatelj je poslanska skupina SKD, delovno telo in vlada ga ne podpirata. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma poslanske skupine SKD? (Vlada in delovno telo ga ne podpirata.) Kdo je za? (9 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 370. člen. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (23 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 371. členu poslanske skupine SKD, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 371. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 372. členu in amandmaju poslanske skupine SKD, ki ga vlada in delovno telo ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (9 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 372. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 373. členu. V dodatnem pregledu je ta amandma predlagala poslanska skupina socialdemokratov. Poslanska skupina je danes, ali morda včeraj, priložila besedilo amandmaja poslanske skupine v popravljeni obliki, kot ste ga prejeli na klopi. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma poslanske skupine socialdemokratov k 373. členu. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? Kdo je za? (19 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 373. člen. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 377. členu in amandmaju vlade, ki ga odbor podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 377. člen. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri amandmaju za novi 377.a člen; predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; sprejeli smo novi 377.a člen.
Smo pri 378. členu. V pregledu imamo amandmaje - pod točko 1 je amandma vlade, ki ga odbor podpira; pod točko 2 je amandma odbora, ki ga vlada podpira; pod točko 3 predlaga amandma vlada in ga odbor podpira. Na klopi ste prejeli tudi amandma skupine poslancev s prvopodpisanim Jožefom Zimškom. O tem amandmaju bomo glasovali za točko 2. Kot 2.a. Ali želi kdo besedo? Gospod Zimšek, prosim.
JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovani predsednik, spoštovani zbor. V 378. členu je izpadla ena od kategorij zavarovancev, ki jim je prenehalo delovno razmerje brez njihove krivde, kot tehnološki ali ekonomski višek in to pred 1.8.1998. Podjetje pa je šlo v stečaj, likvidacijo, ali prisilno poravnavo kasneje in so izčrpali vso pravico do denarnega nadomestila ter denarno pomoč pri zavodu za zaposlovanje. S pomočjo otrok zelo težko plačujejo prispevek za prostovoljno pokojninsko zavarovanje, zato da obdržijo status zavarovanca in da jim teče pokojninska doba ter jim manjka manj kot 5 let starosti in pokojninske dobe, da bi pridobili pravico do predčasne pokojnine, ko bi izpolnili pogoje po sedanjem zakonu. So stari 53 let moški oziroma ženske nad 48 let ter se jih vsi otepajo, da bi jih zaposlili, čeprav tudi niso invalidi druge, ali tretje kategorije, ter so prijavljeni pri zavodu za zaposlovanje več kot 24 mesecev, nekateri tudi več kot 36 mesecev.
Te kategorije ne upošteva 378. člen predloga zakona, niti dva amandmaja k temu členu, na strani 97 in 210 Poročevalca. Smatram, da bi morali v prehodnem obdobju zaščititi tudi to kategorijo, ter jim omogočiti predčasno upokojitev po sedanjem zakonu. Postali so brezposelni brez lastne krivde, pred stečajem podjetja, celo pri odpravnini so zapostavljeni, ker je stečajni upravitelj dal prednost delavcem, ki jim je prenehalo delovno razmerje v času stečaja, tako da so slednji že prejeli odpravnino, ti pa še kar čakajo, če bo ostalo kaj stečajne mase.
Zato bi kazalo v, zato sem vložil in bi kazalo v 378. členu vložiti, k 378. (Zelo nerazločno.) členu vložiti amandma, da se za besedo "invalidnosti" doda naslednje besedilo: "ali jim je prenehalo delovno razmerje brez lastne krivde pred uvedbo stečaja in so bili prijavljeni pri zavodu za zaposlovanje več kot 24 mesecev", kar imate tudi vsi na klopi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Zimšek. Državna sekretarka, gospa Belopavlovičeva želi besedo.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Jaz bi ustno pojasnila stališče vlade do tega amandmaja. Vlada ta amandma podpira, glede na to, da pisnega stališča na klop še niste dobili.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Belopavlovičeva. Prehajamo na odločanje. Najprej na .. Torej smo pri členu 378. Najprej glasujemo o prvem amandmaju vlade, odbor podpira. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma, predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! Vlada ga podpira. (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma skupine poslancev, prvopodpisani gospod Jože Zimšek. Vlada podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. v pregledu. Predlagatelj je vlada, odbor podpira. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (30 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen 378. v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 379. členu in amandmaju vlade, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Spremenili smo vsebino člena.
Smo pri členu 380. in amandmaju vlade, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V celoti smo spremenili člen 380.
Smo pri členu 381. in amandmaju vlade, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen smo spremenili v celoti.
Smo pri členu 381. in amandmaju vlade, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! 382. člen. Smo pri členu 382. in amandmaju vlade, odbor podpira. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen je v celoti spremenjen.
Smo pri členu 384. Črta se drugi odstavek, Bojan Kontič, nima podpore vlade in delovnega telesa. Če je ta amandma sprejet, bo glasovanje o amandmaju pod točko 2, ki je sestavljen iz ene velike tabele, predlagatelja Branka Tomažiča, nimam podpore vlade in delovnega telesa. V dodatnem pregledu je amandma poslanske skupine socialdemokratov, o njem bomo glasovali pod 1. točko, ker je najbolj oddaljen, ker črta kar dva odstavka tega člena. Če je seveda ta sprejet, sta potem amandmaja pod točko 1 in 2 brezpredmetna. Vsi so brezpredmetni. In pod točko 2 v dodatnem pregledu je amandma združene liste. O njem glasujemo pa za prvim amandmajem v osnovnem pregledu. Gospod Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! K 384. členu sem oziroma smo vložili dva amandmaja. S prvim predlagam črtanje drugega odstavka tega člena, ki najnižjo možnost starost ureja s tabelo z drugim amandmajem, ki je amandma poslanske skupine združene liste in je kompromis med črtanjem in vladnim predlogom, pa z novo tabelo ureja najnižje možne starosti na sprejemljivejši način. 35. člen tega zakona govori o tem, da zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 58. let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe oziroma 38 let za ženske. Po načelu varstva pridobljenih pravic se zavarovancem, ki ostajajo v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju in se jim zavarovalna doba s povečanjem še naprej šteje po prejšnjih predpisih, zagotovi znižanje starostne meje po prejšnjih predpisih, se pravi še po trenutno veljavnih predpisih. V nasprotnem primeru so ti zavarovanci v neenakopravnem položaju z ostalimi zavarovanci obveznega zavarovanja, saj se jim po 1.1.2000 bistveno poveča zahtevana minimalna starost za pridobitev pravice za starostne pokojnine in s tem tudi zvišuje pokojninska doba oziroma doba nad 38 oziroma 40 let.
406. člen predloga zakona govori o zavarovanju delavcev, ki se jim je po prejšnjih predpisih štela zavarovalna doba s povečanjem. V svojem četrtem odstavku določa, da zavarovanci, ki bodo na dan uveljavitve tega zakona, predvidoma 1.1.2000, delali na delovnih mestih, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem in imajo najmanj 25 let moški oziroma 23 let ženske pokojninske dobe, ohranjajo še naprej pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem in do znižanja starostne meje po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
Ne glede na zagotovilo tega člena pa je v drugem odstavku 384. člena predloga zakona, ki govori o upoštevanju znižanja starostne meje po prejšnjih predpisih, določena lestvica najnižjih možnih starosti po stopnjah povečanja. Ta lestvica je vzrok za neenakopravni položaj teh zavarovancev v primerjavi z ostalimi, hkrati pa gre za nespoštovanje pravic po prejšnjih predpisih. Lestvica določa postopno višanje minimalne starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine za delavce, ki so doslej delali na delovnih mestih, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem. S tem so ti zavarovanci v neenakopravnem položaju z ostalimi, ki so ohranili minimalno starost iz prejšnjega predpisa v višini 58 let, ter na osnovi prvega odstavka 35. člena predloga zakona zadostijo minimalnim pogojem za pridobitev pravice do starostne pokojnine, če so dopolnili 40 let pokojninske dobe moški oziroma 38 let pokojninske dobe ženske. Hkrati pa 50.a člen predlaganega zakona, ki izhaja iz dogovora socialnih partnerjev moškemu zavarovancu, ki je dopolnil 58 let starosti in 40 let delovne dobe omogoča odmero pokojnine v višini, odvisni le od dopolnjene pokojninske dobe, brez zmanjšanja zaradi upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti. Za primer navajam moškega zavarovanca stopnje benifikacije 12-17, saj v to kategorijo sodi tudi največ rudarjev. Po dosedanjih predpisih se je moški upokojil z minimalno starostjo 46 let in 3 mesece s tem, da je neprekinjeno 28 let in 3 mesece opravljal delovna mesta, kjer se šteje zavarovalna doba s povečanjem 17 za 12. S predlagano lestvico v letu 2000 znaša minimalna starost za te zavarovance 48 let, kar pomeni, da se v prvem letu zahtevana minimalna starost poveča za leto in 9 mesecev. Na enak način se povišujejo minimalne starostne meje zavarovancev z nižjimi stopnjami povečane zavarovalne dobe, kar pomeni zvišanje minimalne starosti v prvem letu za 2 leti. Rudar, ki dela na delih, kjer je 12 mesecev dejanskega dela, kjer se 12 mesecev dejanskega dela šteje za 17 mesecev in bo imel decembra 1999 25 let pokojninske dobe, to je 17 let in 7 mesecev dejanskega dela, bi moral po veljavni zakonodaji delati še 10 let in 5 mesecev, da bi dobil polno pokojnino. Po predlagani zakonodaji - to ureja drugi odstavek 384. člena - pa bo moral do polne starosti delati še 20 let in 5 mesecev, takrat bo star 56 let in bo imel 53 let in 9 mesecev pokojninske dobe po tej novi tabeli. Da bi dosegli polno starost, bodo rudarji morali torej delati kar 9 let in 9 mesecev več kot sedaj.
Rudar, ki bi se po stari zakonodaji lahko upokojil, ki bi se lahko upokojil leta 2000, se bo po predlogu novega zakona upokojil šele leta 2004. Za razliko od vseh ostalih delavcev, ki jim je z reformo zagotovljeno postopno uveljavljanje sprememb, se rudarjem takoj ob uveljavitvi zakona bistveno spremenijo pogoji za upokojitev. Ponovno poudarjamo, da je na osnovi dogovorjenega, se pravi dogovora socialnih partnerjev moškemu zavarovancu, ki je dopolnil 58 let starosti in 40 let delovne dobe, v katero štejejo tudi zavarovalna doba s povečanjem, omogočena odmera pokojnine v višini, ki je odvisna le od dopolnjene delovne dobe, brez zmanjšanja zaradi upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti. Tem zavarovancem se v prehodnem obdobju sedanja zahtevana starost ne povečuje za 6 mesecev v vsakem letu. Na ta način omenjena lestvica iz 392. člena predloga zakona, ki uvaja postopno dviganje polne starosti, za navedene zavarovance ni aktualna, zato tudi predlagamo spremembo te lestvice.
Moški zavarovanec tudi v predlaganem zakonu na osnovi dogovora med socialnimi partnerji praktično ohranja starostne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Minimalna starost 58 in polna starost 63 let ostajata nespremenjeni. 384. člen predlaganega zakona, najprej naredi razliko med stopnjo benefikacije 12-18 in ostalimi stopnjami glede zahtevane minimalne starosti za moškega zavarovanca v letu 2000 ter uvaja za te zavarovance povečanje minimalne starosti za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, kar pa za ostale moške zavarovance ne velja. Uvajanje te lestvice v praksi pomeni delno odpravljanje zavarovalne dobe s povečanjem, v smislu izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine s polno pokojninsko dobo in minimalno starostjo, saj bo moški zavarovanec v letu 2010 s stopnjo benefikacije 12-17 pri zahtevani starosti 53 let lahko imel 49 let 6 mesecev in 23 dni pokojninske dobe, ko se bo lahko starostno upokojil. S tem bodo tudi v neenakopravnem položaju z zavarovanci, ki bodo po 1.1.2000 stopili v dodatno obvezno zavarovanje zaradi dela na beneficiranih delovnih mestih, saj bodo ti zavarovanci na osnovi pokojninskega načrta sami odločali, kako bodo prebili obdobje, dokler ne bodo izpolnili pogojev za starostno upokojitev iz obveznega zavarovanja. Menimo, da bo ta lestvica pripomogla k temu, da bodo ti zavarovanci skušali uveljaviti pravico do invalidske pokojnine. Menimo tudi, da mora odmera starostne pokojnine, brez zmanjševanja za zavarovance s polno delovno dobo, veljati tudi za zavarovance, ki delajo na delovnih mestih, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Če to ni možno, pa naj se na osnovi dogovora o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja med vlado in reprezentativnimi sindikati, ki je dosegel, da se je zahtevana polna starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine zmanjšala za 2 leti in znaša za moškega 63 let, za žensko pa 61 let, to znižanje zahtevane polne starosti za 2 leti odrazi tudi v lestvici najnižje možne starosti iz drugega odstavka 384. člena predlaganega zakona.
Takšne rešitve v zakonu (drugi odstavek tega člena) ne zagotavljajo enakopravnega položaja rudarjev z ostalimi zaposlenimi v procesu pokojninske in invalidske reforme in hkrati otežujejo proces prestrukturiranja panoge, ki je ob vstopu v Evropsko unijo nujen, saj lahko upravičeno pričakujemo, da se bo bistveno povečalo število invalidov na najtežjih beneficiranih delih. Le na ta način bodo ti zavarovanci v enakopravnem položaju z ostalimi. Hkrati pa opozarjamo tudi na načelo varstva pridobljenih pravic.
Kot sem že rekel, prvi amandma, ki sem ga vložil v svojem imenu, ni dobil podpore, ne delovnega telesa ne vlade, se pravi, ni deležen podpore. Ta drugi z lestvico - tega pa na odboru nismo obravnavali in je dejansko kompromis med vladnim predlogom in črtanjem tega drugega odstavka. Spoštovane kolegice in kolegi, prosim za podporo pri tem amandmaju. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kontič. Državna sekretarka, gospa Belopavlovičeva, želi besedo.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Glede na to, da v samem pregledu še nimate stališča vlade do tega amandmaja, bi pojasnila, da vlada temu amandmaju, ki ga imate v dodatnem pregledu pod točko 2 in o katerem je pravkar govoril poslanec Kontič, ne nasprotuje. Dejstvo je namreč, da imamo v 384. členu v lestvici res zelo različne kategorije delavcev, med drugim tudi rudarje, in da bi bilo pametno podpreti amandma in potem dati vladi dodatno možnost, da to lestvico še enkrat pregleda in da dejansko mogoče ta del razbije tudi na tiste kategorije, ki jih kaže bolj upočasnjeno peljati v ta sistem, in na tiste, ki so bile zamišljene tako kot so v samem predlogu vlade zastavljene.
S tem si dajemo možnost, da še enkrat pogledamo te različne kategorije benificiranih delavcev in da za te najtežje pravzaprav najdemo neko ustrezno rešitev.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej vlada ne nasprotuje amandmaju pod točko 2. v dodatnem pregledu. Predlagatelj amandmaja poslanska skupina združene liste. Gospod Kontič umika prvi amandma. Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Najprej bomo glasovali o amandmaju, ki ga je k temu členu predlagala poslanska skupina socialdemokratov. Govori o črtanju prvega in drugega odstavka. Če je sprejet, vsi amandmaji se med seboj izključujejo. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1 v dodatnem pregledu poslanske skupine socialdemokratov, k temu členu.
Kdo je za? (9 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2, v dodatnem pregledu. Predlagatelj je poslanska skupina združene liste, vlada ne nasprotuje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju kolega Tomažiča, ki je s tem postal brezpredmeten. Glasujemo samo še o členu 384 v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (41 prisotnih.) Bistveno premalo. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen 384. v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 386. členu. V pregledu je to amandma Branka Tomažiča, delovno telo ga podpira, vlada se ni opredelila. V dodatnem pregledu imamo amandma poslanske skupine socialdemokratov, ki predlaga nov člen in je v bistvu bolj oddaljen. O njem bomo glasovali prvo. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Če bo sprejet amandma poslanske skupine socialdemokratov, je amandma poslanca Tomažiča brezpredmeten, ker se črta člen v celoti in nadomesti z novim besedilom. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma poslanske skupine socialdemokratov k členu 386? (12 poslancev.) Kdo je proti? (29 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Zato lahko glasujemo o amandmaju predlagatelja Branka Tomažiča. Delovno telo ga podpira, vlada pa se ni opredelila. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (36 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Amandma je sprejet.
In na glasovanje dajem člen 386 v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (37 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen smo sprejeli.
V dodatnem pregledu ni več amandmajev. Dober znak. Smo pri amandmaju za novi 386.a člen. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet. Dodali smo, sprejeli smo novi člen.
Smo pri členu 387 in dveh dopolnilih. Prvega predlaga poslanska skupina združene liste, nima podpore vlade in delovnega telesa, to je amandma na amandma vlade. Amandma vlade, ki ga predlaga, pa delovno telo podpira. Gospod Potrč, želi besedo.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Glede na to, da pač po mnenju naše poslanske skupine ni bilo možno samo enoznačno brati to besedilo tega amandmaja vlade in smo zato vložili amandma, bi jaz prosil, če lahko gospa državna sekretarka v imenu vlade potrdi, da rečem, javno izjavo, ki jo je dala na seji matičnega delovnega telesa, in potem bi amandma umaknili. Gre namreč zato, da se zaporednih 18 let povečuje, sicer od 1.1.2000 vsako leto, za vsakega posameznika pa računa za, ne glede na to, katerih 18 let od 1.1.1970 dalje, ki si jih sam izbere. Ker možno bi bilo tudi razlagati, da 10 let do leta 2000, potem pa vsako leto naprej, ki na novo prihaja, kar bi lahko pomenilo zelo veliko neugodnost, glede na nek konkreten položaj, v katerem se posameznik zdaj nahaja. Če bo gospa državna sekretarka potrdila to, kar je rekla na odboru, bomo mi naš amandma umaknili. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa državna sekretarka, prosim.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Jaz seveda bom to potrdila, gre za to, da jemljemo 18 najugodnejših zaporednih let, ki pa lahko sežejo v večini v preteklo obdobje, lahko se kombinirajo, lahko v prihodnje, ampak gre za zaporedje 18-ih let, ne za takšno kombinacijo, kot je bila v prvi fazi zamišljena. To se pravi 18 let iz kateregakoli obdobja, ki je najugodnejše, morajo biti pa zaporedna.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslanska skupina združene liste umika amandma na amandma vlade, tako da je pred nami samo amandma vlade. Razprava je zaključena in dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (29 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 387. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 390. členu, imamo amandma na amandma vlade pod točko 1 poslanske skupine združene liste, vlada in delovno telo ga podpirata in imamo amandma vlade, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma vlade? (Vlada in delovno telo ga podpirata.) (33 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma vlade k temu členu. Delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen je v celoti spremenjen.
390.a člen smo že izglasovali, zato smo pri amandmaju za novi 391.a člen. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, novi člen je sprejet.
Sedaj pa smo pri 392. členu, imamo amandma poslanske skupine združene liste, ki nima podpore vlade in delovnega telesa. Gospod Potrč želi besedo.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. V združeni listi socialnih demokratov sprejemamo koncept ali pa potrebno zahtevo, da se upokojitvena starost poveča. Mislimo, da je vlada ravnala relativno korektno ali relativno razumno, ker je to vedno za mesec gor ali dol možno ocenjevati, ko je povečanje starosti uvajala postopno, v pričakovanju, da ni mogoče prek noči doseči pomembne spremembe, ampak jih je treba postopno uvajati, in je v načelu rekla, da naj bi se postopno ta starost povečevala. Poleg tega je bila vlada mnenja, da naj se v nekem relativno dolgem obdobju, in sicer tja do leta 2022, upokojitvena starost za ženske približa najnižji upokojitveni starosti za moške - pravim "približa", ker kljub temu bo še določena razlika. (Nemir v dvorani.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegi!
MIRAN POTRČ: Mi smo tudi to sprejeli, samo vlada je potem predlagala način uresničevanja teh dveh določb, po katerem je sedanjih 5 let razlike med 58. in 53. letom (53 let za ženske in 58 let za moške) s postopnim povečevanjem naredila tako, da se namesto 5 let v prvih 8 oziroma 9 letih razlika povečuje, in je prvo leto za moške 5 let in 2 meseca več, leto 2001 5 let in 4 mesece več, pa vse tja do leta 2009, ko postane razlika v upokojitveni starosti za moške že 6,8 let večja, kot je danes - od tu naprej se pa začne zopet zmanjševati. Mislimo, da to ni logično in da to ni bila intenca zakonodajalca ali pa, da bi bilo vsaj dobro, da se zelo dobro zavedamo, če bomo to sprejeli. Zato vlagamo amandma, ki uvaja princip podaljševanja starosti enako, kot ga uvaja za ženske, in do leta 2009 pa - vzdržuje to obdobje 5 let, od tu naprej pa ga postopoma zmanjšuje na 3 leta, kar bi bila ta maksimalna razlika 63-60, do katere bi prišlo tam v letu 2013. Zdi se nam, da je prav, da se ta amandma sprejme; nikoli ni bilo rečeno, da je treba razliko med upokojitveno starostjo za ženske in moške povečevati, ampak obratno; bila je politika postopnega zmanjševanja in dejansko ne vem, od kod se je vladi zapisalo, da je sprejela tako rešitev, ki za naslednjih - da rečem - skoraj 10 let dejansko pomeni povečevanje te razlike.
Predlagam torej, da bi zagotovili enak odnos in cilje, ki jih je vlada predstavila, da podprete naš amandma. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Potrč. Besedo želi državna sekretarka.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Ta rešitev je zavestna, moram pa reči, da je tudi podprta z dogovorom socialnih partnerjev. Dejstvo je, da je prehod za ženske pravzaprav ostrejši, ker gremo s 53 let, med tem ko je za moške blažji, ko praktično štartamo pri minimalni starosti 58 let. Zato je bil tudi tak dogovor, da naj se gre s prehodom za ženske nekoliko bolj postopno. Razlika med osnovno rešitvijo je pravzaprav, da mi na tej točki reforma končamo na letu 2008, medtem ko bi pa amandma združene liste pomenil, da se del te reforme v tem segmentu povleče na leto 2013.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Najprej bi rad ugotovil, da je državna sekretarka rekla, da je odločitev sicer zavestna, da je pa res to, kar sem trdil. V naslednjih osmih, devetih letih se bo razlika med upokojitveno starostjo povečevala. Drugo, kar pa gospa državna sekretarka - ob vsem spoštovanju - ne morete trditi in ni res in številke drugače kažejo; za ženske ni reforma ostrejša, ampak je blažja. To nič ne pomeni vsaj v teh prvih 10 letih. To nič ne pomeni, da je to prav ali narobe, ampak ne morete reči, da je ostrejša. Ker ostrejša je, če se bo vsako leto dni za šest mesecev povečala starostna doba, kot pa če se bo za vsako leto povečala za štiri mesece. Najbrž je nesporno, da je to za šest mesecev ostrejše.
Kar pa zadeva socialne partnerje, v tem primeru ne bom ugovarjal, da lestvice niso bile dogovorjene. Bom pa samo opozoril na to, da prav gotovo ne z željo, da se v tem času povečujejo razlike. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.)Prehajamo na odločanje. Smo pri amandmaju k 392. členu predlagatelja poslanske skupine združene liste. Ta amandma nima podpore vlade in ne delovnega telesa. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (25 poslancev.) Kdo je proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o 392. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (37 poslancev.) Kdo je proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju za novi 393.a člen. Poslanska skupina združene liste vlaga amandma na amandma vlade. Pri tem nima podpore vlade in delovnega telesa, amandma vlade pa delovno podpira. V bistvu gre za dva amandmaja. Torej amandma pod točko 1 je amandma poslanske skupine združene liste in pod točko 2 gre za amandma vlade. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma za novi 393.a člen, delovno telo in vlada ga podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma vlade pod točko 2, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sprejeli smo novi 393.a člen.
Smo pri členu 395. in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen dajem v celoti na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri členu 397. Prvi amandma - poslanska skupina združene liste. Hvala lepa gospod Potrč, poslanska skupina umika ta amandma. Amandma pod točko 2 predlaga odbor, vlada ga podpira. Isto velja za amandma pod točko 3. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma k temu členu? Vlada ga podpira. (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem tretji amandma istega predlagatelja, vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Nekoliko hitro. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za tretji amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem spremenjeni 397. člen. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na razpravo o amandmaju za novi 400.a člen, kajti o dveh drugih dopolnilih smo že odločali pred tem. Predlagatelj za novi 400.a člen amandmaja je vlada, delovno telo ga podpira. Je v redu? Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sprejeli smo novi 400.a člen.
Imamo amandmaje za novi 407.l člen. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sprejeli smo nove člene.
Smo pri členu 411 in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet. In v celoti smo spremenili člen.
Smo pri amandmaju - smo pri členu 412. Danes ste na klop prejeli amandma treh poslanskih skupin: DeSUS, LDS, SLS. Naslov člena se spremeni tako, da se glasi - in potem vsebina amandmaja. Ali želi kdo besedo? Vlada ta amandma podpira, pravi državna sekretarka. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 412. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (38 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Za novi 412.a člen imamo amandma vlade, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet. Sprejeli smo novi 412.a člen.
Za novi 413. a člen - amandma vlade, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Sprejet je novi 413. a člen.
Prehajamo k 416. členu in zadnjih dveh dopolnilih. Prvo predlaga vlada in tudi drugo. Obe podpira delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k temu členu? (41 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 416. členu. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 416. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za 416. člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ker ni razprave, dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (48 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih, razpravljati in glasovati pa moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo naslov zakona sprejeli.
V razpravo dajem naslednji predlog sklepa: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije." Želi kdo besedo? Gospa Belopavlovičeva, prosim.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Vlada prosi, če bi lahko ob tem sprejeli sklep, da se lahko uporabi drugi odstavek 194. člena, se pravi, da se lahko začne obravnava po preteku najmanj sedmih dni od dneva, ko poslanci dobijo besedilo zakonskega predloga s sprejetimi amandmaji za tretjo obravnavo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. To bo drugi dodatni sklep. Najprej bi se opredelili o sklepu, ki je tak, da predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije. Ker ni razprave, ga dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo sklep sprejeli.
Vlada predlaga, da državni zbor glasuje še o naslednjem sklepu, ki se glasi: da se opravi tretja obravnava v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika. Ali želi v zvezi s tem kdo besedo? Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi, jaz mislim, da imam moralno pravico opozoriti na to, da je v tem primeru uporaba 194. člena z vidika nalog, ki jih imamo, sporna. Namreč, moralno pravico zato, ker prav gotovo ni bila združena lista med tistimi, ki bi kakorkoli nagajala pri sprejemanju tega zakona, ampak pripraviti je treba - ne vem - 200 in toliko sprememb predloženega zakona, ker je bilo upravičeno toliko in toliko amandmajev sprejetih.
Prav bi bilo, če bi poslanci imeli po sprejetih amandmajih čas, da v miru 400 in več členov zakona preberemo in razmislimo, ali imamo še namen vložiti kakršnekoli amandmaje. V zakonu so bila preoblikovana nekatera poglavja praktično na novo. Mi smo v drugi obravnavi opozarjali, da jih težko ocenimo, dokler ne vidimo celote. Prosil bi, da razumete, da to nikakor ne pomeni želje, da se v normalnih rokih ne sprejme zakona. Mislim pa, da bi bilo kljub temu normalno mogoče zakon v novembru mesecu na seji sprejeti in da novembra sprejeti zakon ali pa v začetku ali pa koncem novembra ne predstavlja nobene razlike in da bi bilo za način dela prijetneje in manj neprijetnosti, če bi tudi v takem primeru zahtevali, da se pravzaprav miže ali pa na slepo ali pa gluh glasuje o tako pomembni odločitvi. Torej jaz bom proti takšnemu sklepu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ker gre v bistvu za poslovniški sklep, ki je pa tudi vsebinske narave, mi dovolite, da povem naslednje stališče. V celoti razumem stališče poslanskega kolega, gospoda Potrča. Sam vidim eno samo pot. Če bo vladi uspelo zelo hitro pripraviti besedilo zakona za tretjo obravnavo, potem tudi na podlagi današnjega delovnega pogovora z vodji poslanskih skupin, ko smo ugotavljali, kako bo potekal potek seje v oktobru, se lahko zgodi, da če bo vlada relativno hitro pripravila besedilo za tretjo obravnavo, da boste imeli poslanci in poslanske skupine in delovno telo zadosti časa za kvalitetno obravnavo tega zakona za novembrsko sejo. Če pa vladi to ne bo uspelo, potem bi se pa lahko zgodilo, da bi izglasovanje takega dodatnega sklepa pomenilo situacijo, v kateri predvsem predstavniki opoziciji ne boste imeli dovolj časa za kvalitetno obravnavo zakona za tretjo obravnavo. Ali želi še kdo besedo? Gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik! Za tiste, ki smo - bom temu rekel - s srednjo intenzivnostjo spremljali sprejemanje tega zakona in sodelovali, je seveda ta zakon v sedanji obliki oziroma v teh sprejetih amandmajih pregost. Za tiste, ki so pa seveda intenzivno - kar smo videli - so bili tudi v velikih zmedah, ko so morali hitro sprejemati oziroma spremljati in ugotavljati, kaj je in kaj ni.
Menim, da to zavisi, kar ste zdaj, gospod predsednik, povedali, da je to predvsem odvisno od tega, da bodo v pregledni obliki napravili v vladi in da nam gotovo ne uide pač tista - bi rekel - masaža, ki je v odboru in pa seveda tudi tu, ker to je trajalo - nekateri so rekli, da bo to trajalo en teden - je trajalo recimo 4 dni. S tem, da menim, da je en dan bil seveda namenjen temeljni preobrazbi tega sistema pokojninskega, ki pa seveda ni dosegel s tem - s to zakonodajo oziroma s tem, kar smo sprejeli - svojega namena. Je pač neka vmesna zadeva in gotovo to ni reforma, to je v bistvu - bi rekel - rampa, rampa za novo reformo, ki bo pač morala priti. Vendar menim, da je ravno vlada tista, ki mora zelo pohiteti in seveda v zelo pregledni obliki pripraviti tekst in seveda gotovo tudi tako pregledno, da se bo videlo, kaj je bilo sprejeto in kaj je staro. Tako da na osnovi tega menim, da predvsem tistim, ki bodo intenzivno delali v poslanskih skupinah in tudi na odboru, da jim omogočimo normalno delo.
To je moja pripomba in menim, da mora vlada oziroma ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vložiti maksimalen napor, da to preglednost naredi. Mi se ne bomo branili, da bi ne sprejemali in ne šli v tretjo obravnavo. Vendar menim, da je tudi ta knjiga amandmajev, ki je bila zastrašljiva - smo se pritepli skozi. Vendar menim, da sedaj zavisi od ministrstva, ki bo pripravljen; seveda od vlade, da je ta preglednost na najvišji možni ravni. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Rejc.
Na glasovanje dajem predlog dodatnega sklepa, ki ga je predlagala gospa državna sekretarka. "Vlada pripravi predlog zakona za tretjo obravnavo v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika." Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo podpira tak dodatni sklep, kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Predno zaključim točko dnevnega reda, ura je točno 16.00, bi rad povedal, da smo preverili: državni zbor je na plenarni seji posvetil temu zakonu točno 23 ur. Na tem mestu bi se rad zahvalil matičnemu odboru, vsem tistim poslankam in poslancem, ki ste intenzivno spremljali to problematiko, in predstavnikom vlade: državni sekretarki, ministru in celotni ekipi. Pričakujem, da boste v čim krajšem možnem času pripravili zakonsko besedilo za tretjo obravnavo, tudi v smislu razprave gospoda Potrča in gospoda Rejca.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Samo trenutek. Danes zjutraj sem sicer napovedal, da bo državni zbor prešel na točko 24. - predlog zakona o javnem mediju, Radioteleviziji Slovenija. Skupina poslancev oziroma vodij poslanskih skupin je predlagala, da bi bila ta točka na dnevnem redu jutri ob 10.00 uri dopoldne. Ker je predlagatelj zakona gospod Henigman in se je opravičil od 16.00 ure dalje, predlagam, da jutri ob 10.00 uri nadaljujemo s to točko. Danes pa nadaljujemo s točko 15. - predlog zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Pred tem predlagam 15 minutni odmor, da si pridobite gradivo in da se nam pridružijo predstavniki vlade.
Torej točka 15 - predlog zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami,druga obravnava.
(Seja je bila prekinjena ob 16.02 uri in se je nadaljevala ob 16.19 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nadaljujemo sejo. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Tukaj nas je krepko čez. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O PROIZVODNJI IN PROMETU S PREPOVEDANIMI DROGAMI, druga obravnava. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnica vlade gospa Tatja Kostnapfel-Rihtar besedo? Prosim.
TATJA KONSTNAPFEL-RIHTAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, opravičila bi gospoda ministra Jereba, ki je svojo odsotnost opravičil, in v kratkem povedala nekaj besed o predlogu zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, ki je pripravljen za drugo obravnavo.
Državni zbor Republike Slovenije je na 7. seji v novembru leta 1997 opravil prvo obravnavo. Cilj zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami je predvsem natančno določanje pogojev za izdajo uvozno-izvoznih dovoljenj, podatkov, ki jih mora vsebovati vloga ter način vodenja evidenc vseh teh drog. Definirane in klasificirane so prepovedane druge, opredeljeno je gojenje konoplje in opijskega maka ter urejeno je ravnanje z zaseženimi in odvzetimi prepovedanimi drogami. Predlagatelj je proučil vse pripombe, stališča in sklepe državnega zbora ter upošteval mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Upošteval je strokovno terminologijo ter v vseh členih zakona besede "mamila in psihotropne snovi" nadomestil z besedama "prepovedane droge", ter v tem smislu spremenil tudi naslov zakona, tako da je to zdaj zakon, predlog zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami in ga na ta način uskladil tudi z zakonom o preprečevanju uporabe prepovedanih drog.
Predlagatelj je v celoti upošteval stališče državnega zbora in besedo "kanabis" nadomestil z besedo "konoplja", "opijski mak" pa z besedama "vrtni mak". Predlagatelj je prav tako upošteval stališče državnega zbora v zvezi z gojenjem konoplje in vrtnega maka v industrijske in prehrambene namene. Dopolnil je besedilo 9. člena tako, da se vrtni mak in konoplja lahko gojita v prehrambene in industrijske namene na podlagi dovoljenja, ki ga izda minister, pristojen za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. O vsakem nasadu pa je potrebno obvestiti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
Glede stališča državnega zbora, da izjemoma ni potrebno izpolnjevati pogojev za gojenje vrtnega maka v prehrambene namene na površini 10 kvadratnih metrov na gospodinjstvo, je predlagatelj ocenil, da je zaradi nadzora oziroma možnosti zlorabe gojenja vrtnega maka za pridobivanje prepovedanih drog, potrebno izvajati nadzor nad vsemi zasejanimi površinami.
Predlagatelj je še enkrat proučil možnost, da pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z znanstvenim in raziskovalnim delom, lahko v te namene gojijo konopljo in vrtni mak, če pridobijo dovoljenje ministra, pristojnega za zdravstvo. Proizvodnja, promet in posest prepovedanih drog iz skupine 1, se lahko uporablja, opravlja le v znanstvene, raziskovalne in učne namene na podlagi dovoljenja ministra, pristojnega za zdravstvo.
V 37. členu je predlagatelj upošteval stališče državnega zbora in spodnjo mejo denarne kazni za posest dvignil s 30 tisoč na 50 tisoč tolarjev.
Stališče k 3. členu, da se upoštevajo tako imenovane dizajnerske droge ter da kot izhodišča za proizvodnjo nekaterih psihotropnih snovi upoštevajo določene rastlinske vrste, bo predlagatelj upošteval pri pripravi odločbe o razvrstitvi prepovedanih drog v posamezne skupine, ki jo bo izdal minister, pristojen za zdravstvo.
Predlagatelj je prav tako upošteval dodatni sklep glede gojenja konoplje v industrijske namene in vlada je že izdala uredbo o pridelavi konoplje, s katerim je dovoljeno gojiti navadno konopljo.
Na podlagi poročila državnega zbora je predlagatelj pripravil amandmaje k 1., 2., 4., 5., 6., 8., 13., 17., 20., 21., 24., 28., 29., 34., 35., 36., 37., 41. in 46. členu. Na podlagi poročila odbora za zdravstvo, delo in družino, socialne zadeve, ki je pripravilo amandmaje, katere vlada v celoti podpira, je umaknil amandmaje k 2., 21., 34., 35., 36. in 46. členu. Predlagatelj je prav tako proučil predlog dodatnih amandmajev poslancev k predlogu zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, ki se nanašajo na omilitev kazni za storjeni prekršek, in ugotovil, da je določba tega amandmaja skupine poslancev ustreznejša kot predhodna določba odbora za zdravstvo, delo, družino in socialne zadeve. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Zahvaljujem se predstavnici vlade, gospe Kostnapfel, za zelo detajlno predstavitev predloga zakona za drugo obravnavo.
Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Ali želi poročevalec predstaviti mnenje odbora? Prosim, gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Želel bi podati kratko poročilo odbora, verjamem pa, da ste celotno gradivo pregledali.
Omenil bi, da je naš odbor za zdravstvo to obravnavo opravil v nekaj nadaljevanjih konec julija, glede na to, da je bila prva obravnava že konec leta 1997. Člani odbora smo se seznanili tudi z mnenjem seketariata za zakonodajo in pravne zadeve in tudi glede tega, koliko je to skladno z ustavo in pravnim sistemom pri nas. Razprava je bila zelo široka in polemična, z vrsto vprašanj. Pri tem je treba povedati, da so na naša vprašanja dali odgovore tako z ministrstva za zdravstvo kot z ministrstva za notranje zadeve in seveda tudi urad vlade Republike Slovenije za droge. Obravnavali smo precej amandmajev. Približno bi rekel, da je bila polovica amandmajev redakcijske narave, ostala polovica pa je bila vsebinske narave, zlasti pa smo se ustavili tudi pri kazenskih določbah tega zakona.
Ker je predsednica odbora odsotna - v poročilu je zapisano, da bo ona predstavila poročilo, ker pa nje ni, sem to opravil sam kot podpredsednik. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Demšar za predstavitev stališč odbora. Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Da.) Gospod Gasparini, v imenu poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa predsednik. Spoštovani. Bi samo na kratko. Liberalna demokracija Slovenije podpira ta zakon - predlog zakona in bomo glasovali tudi za amandmaje, ki so v pregledu.
Podprli bomo tudi amandma, ki ga je vložila skupina poslancev, tako kot je bilo že povedano - boljše urejuje te prekrške. Pri tem bi samo na nekaj opozoril.
Tukaj smo šli na odbor predvsem, da tisti, ki to drogo uporabljajo - da tako rečem, ne - in ki pristopijo v neko zdravljenje - torej, da jih manj kaznujemo kot te druge. Mislim, da je to dobro in vsi tisti, ki se bodo prostovoljno odločili, da se bodo zdravili, ne, da niso tako "kažnjeni" kot ti drugi.
V imenu Liberalne demokracije Slovenije bomo podprli zakon in tudi amandmaje, ki so bili sprejeti na odboru, ki so bili podani s strani vlade ali pa tudi odbora. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Gasparini. Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona in vloženih amandmajih k členom predloga zakona.
Pregled amandmajev ste prejeli z dnem 20. september 1999. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Tak predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Prehajamo na razpravo k 1. členu in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (42 prisotnih.) Slab obet. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 1. členu? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na 2. člen in amandma odbora. Ali želi kdo besedo? Predstavnica vlade je povedala, da vlada podpira vse amandmaje odbora. Vse amandmaje odbora vlada podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem amandma k 2. členu. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo 2. člen sprejeli.
Smo pri 4. členu in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma k 4. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen smo v celoti spremenili.
Smo pri 5. členu in amandmaju vlade, člen se črta, delovno telo ga podpira. Gospod dr. Jože Zagožen želi besedo.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Nisem sodeloval v delu matičnega delovnega telesa in nekatere stvari mi niso tako natančno poznane, zato prosim za pojasnilo.
V 5. členu je bilo prej predvideno, da sta proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, da sta prepovedana. In nadalje, da je tudi posest prepovedana. Se pravi, je ločil tri kategorije: proizvodnjo, promet in posest; in da je seveda vse to prepovedano. V tem amandmaju k 5. členu se naj bi 5. člen kot celota črtal in se naj bi dal novi 5.a člen, kjer je pa prepovedana samo posest prepovedanih drog. In sprašujem, kaj je zdaj s proizvodnjo in pa s prometom, kajti v 4. členu smo samo pojme opredelili, kaj je to promet, kaj je to proizvodnja, izvoz, tranzit, nikjer pa ni pisalo, da je to prepovedano. In moje vprašanje je prvič: Ali pojem posest vključuje tudi pojem proizvodnjo in promet? Ali to pomeni, da sta proizvodnja in promet dovoljena, ker pač nista izrecno prepovedana? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, dr. Jože Zagožen. Prosim za pojasnilo mag. Kostnapfel.
MAG. TATJA KOSTNAPFEL-RIHTAR: Hvala lepa. V 1. členu določamo z amandmajem, ki ste ga ravnokar sprejeli, da zakon določa pogoje, pod katerimi sta dovoljenja proizvodnja in promet ter z amandmajem tudi posest prepovedanih drog. Tako da sedaj v 1. členu določamo vse te pogoje: za proizvodnjo, promet in posest. Zaradi tega se je v bistvu predlagatelj odločil razdeliti 5. člen, dodati določbo dovoljenja v 1. člen in v 5.a člen posebne pogoje; skratka, prepovedana je pa posest, razen pod pogoji, ki so pa določeni v 7. in 21. členu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, dr. Jože Zagožen. Gospa, želite še? Ne, potem boste morali zapustiti ta prostor, da bodo kolegi replicirali, in nato vam bom dal ponovno besedo, če boste želeli. Replika, dr. Jože Zagožen, besedo želi tudi gospod Demšar.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Imam dodatno vprašanje. V 1. členu res piše, da so določeni pogoji, vendar potem naprej v zakonu ne najdem dikcije, ki bi govorila o tem, da sta proizvodnja in promet prepovedana - tega ni. 5.a člen govori samo o posesti, da je prepovedana.
Ponovno sprašujem: ali pojem posest vključuje tudi proizvodnjo in promet ali sta proizvodnja in promet dovoljena, ker nista izrecno prepovedana. To je ključno vprašanje tega člena. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Kolega Demšar, prosim.
VINCENCIJ DEMŠAR: Do tam, kar je gospa tu pojasnila, to je prvi in drugi stavek, medtem ko tretji stavek tako: "Ne glede na prejšnji odstavek, poseben zakon lahko določi pogoje, pod katerimi posest prepovedanih drog ni prepovedana." Tega pa niste nikjer zajeli. Prvi stavek je zajet že prej - tako kot ste rekli - v prejšnjih členih, ampak to, da bi pa sedaj rekli, kaj je s tem zakonom, ki bi pa določil pogoje za posest prepovedanih drog, ki niso prepovedane, to pa ni opredeljeno. Ali to pomeni, da odstopate od tega, da bi kdaj bil kakšen poseben zakon za te stvari? Namreč, mi sami vemo, da je tu veliko problematike, koliko in kakšne droge bi kdo lahko imel v posesti. To sta dve vsebini v 5. členu, in bi prosil, če lahko pojasnite, kje ste našli rešitev in kaj računate s tretjim odstavkom tega 5. člena.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želite besedo, gospa Kostnapflova? Prosim.
MAG. TATJA KOSTNAPFEL-RIHTAR: Hvala lepa. Rada bi odgovorila na prvo vprašanje, in sicer posest ne vključuje tudi proizvodnje in prometa. To so trije različni pojmi, ki so opredeljeni in jih ta zakon tudi določa. Zato smo v prvem členu - še enkrat poudarjam - določili pogoje, pod katerimi sta dovoljena proizvodnja, promet. Zakon določa pogoje, pod katerimi so dovoljeni proizvodnja, promet in posest. Natančni pogoji, so opredeljeni v 7. členu, to je za znanstveno raziskovalne učne namene. Skratka, natančna opredelitev je v 7. členu.
Na drugo vprašanje, kje so določeni pogoji, pod katerimi posest ni prepovedana, pa se je predlagatelj odločil s tem, da je črtal kompleten 5. člen. Tako zdaj tega 5. člena ni, z amandmajem smo ga črtali in podpiramo amandma odbora za zdravstvo s 5.a členom. Prepovedana je posest prepovedanih drog, razen pod pogoji, določenimi v 7. in 21. členu, medtem ko za proizvodnjo in promet pa velja 1. člen.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Prehajamo na odločanje. Sedaj smo pri 5. členu in amandmaju, ki govori: "Člen se črta." Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (39 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo 5. člen črtali.
Imamo amandma za novi 5.a člen. Predlaga ga odbor, vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Sprejeli smo novi 5.a člen.
Prehajamo k 6. členu in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen smo v celoti spremenili.
Smo pri 8. členu in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Imamo tudi amandma na amandma vlade k 8. členu. Predlaga ga skupina poslancev s prvopodpisanim Romanom Jakičem. Gospod Roman Jakič želi besedo.
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovane kolegice, kolegi, gre za manjši amandma. Skupina poslancev Liberalne demokracije Slovenije seveda striktno ločuje oziroma različno zakonsko obravnava proizvajalce oziroma preprodajalce od uživalcev oziroma odvisnikov. Zato v 8. členu, ki govori o kaznovalni politiki, predlagamo, da se za besedami: s 196. členom doda tudi 197. člen kazenskega zakonika, ker seveda menimo, da dovoljenje za proizvodnjo, promet in posest prepovedanih drog iz skupine 1, 2 in 3 ne morejo pridobiti osebe, ki so drugo osebo napeljale k uživanju mamila ali mu dale mamilo, da ga uživa on ali kdo drugi, ali, ki so dale na razpolago prostore za uživanje mamil ali kako drugače omogočili drugemu, da uživa mamila. To pa je zapisano v 197. členu kazenskega zakona, zato predlagamo, da se amandma vlade Republike Slovenije dopolni s tem amandmajem. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Jakič. Predstavnica vlade kima. Kaj to pomeni?
Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem najprej amandma na amandma k 8. členu, predlagatelj - skupina poslancev, prvopodpisani Roman Jakič. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma na amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma vlade, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 8. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Prehajamo na 9. člen in amandma odbora. Ugotovimo prisotnost! Besedo želi gospa Hren-Vencelj.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Prosila bi, če bi pri pregledu amandmaja popravili, namreč "Papaver somniferum" pomeni tisti, ki prinaša spanje, je torej pridevnik, je z veliko pisano. Isto velja tudi za "cannabis sativa", tako da ne bi tudi slovenskih napak delali zraven.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zelo slabo se je slišalo. Ali je to samo popravek glede poimenovanj substanc?
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Torej pričakovati bi bilo, ker je že farmacevt pripravljal zakon, da bo napisal latinske izraze za droge "lege rtis".
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: To vaše opozorilo naj velja predlagatelju, da bo to uredil do tretje obravnave. Na glasovanje dajemo torej amandma k 9. členu. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 9. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 9. člen v celoti? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 13. členu in amandma vlade: člen se črta, odbor to podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen je črtan.
Prehajamo na 17. člen in amandma vlade: člen se črta, odbor to podpira. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma spret, člen je črtan.
Smo pri amandmaju k 19. členu, amandma predlaga odbor. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 19. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 20. členu in amandmaju vlade, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 20. člen. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na 21. člen in amandma odbora. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 21. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je v celoti spremenjen.
Smo pri 24. členu, člen se črta, vlada predlaga, odbor podpira. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je črtan.
Smo pri členu 28 in amandmaju vlade, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen 28? (32 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Člen smo sprejeli.
Prehajamo na 29. člen in amandma vlade, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (31 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Člen je sprejet.
Prehajamo na 34. člen in amandma odbora. Člen se črta. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Člen je črtan.
Smo pri 35. členu in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet. Člen smo spremenili.
Smo pri 36. členu in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (29 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet. Člen smo spremenili.
Smo pri 37. členu. V pregledu imamo amandma odbora, skupina poslancev pa nam je 24. posredovala na klop amandma na amandma odbora. Torej skupina poslancev je pravzaprav v svojem gradivu pripravila dva amandmaja na amandma odbora. Eden se dotika drugega odstavka, drugi pa novega tretjega. To bi bil lahko samo en amandma na amandma odbora. Gospod Jakič želi besedo. Prosim.
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo. Se strinjam, gospod predsednik, prišlo je do napake. Namreč najprej smo amandmirali drugi odstavek amandmaja, ki ga je pripravil odbor za zdravstvo, delo in družino, potem smo pa seveda dodali še tretji odstavek. Zato seveda, če je pravno primernejše, predlagamo, da se to združi v en amandma, in sicer da popravljamo drugi amandma in pa seveda dodajamo tretji amandma, kar je lahko amandma na amandma ali pa lahko tudi samostojen amandma k 37. členu.
Če dovolite...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Še vsebinsko, prosim.
ROMAN JAKIČ: Vsebinsko, ja. Če dovolite, jaz sem že prej govoril, da skupina poslancev Liberalne demokracije Slovenije striktno ločuje proizvajalce in preprodajalce od uživalcev oziroma odvisnikov.
Zato smo predlagali, smo podprli amandma odbora za zdravstvo, delo in socialno politiko v točki, ko govori, da oseba, ki ima v posesti prepovedane droge, v nasprotju z določbo iz prvega odstavka, ki govori o kazni, kazenski politiki, in je zasvojena s prepovedano drogo, se lahko pogojno za največ tri leta oprosti izrečene kazni. To smo popolnoma podpirali, toda potem smo ugotovili, da je omenjena sprememba neizvedljiva, saj je po tolmačenju pravnikov v nasprotju z veljavnim zakonom o prekrških, ki pogojne kazni sploh ne pozna. Zato smo vložili svoj amandma k drugemu in tretjemu odstavku; kategorizirali smo drugi odstavek, ki naj bi govoril o odvisnikih, tisti, ki so odvisniki, in zdravstvene ustanove vedo, da so odvisniki, in govorimo o tistih, ki so prvič zaloteni pri posesti s prepovedano drogo. Drugi odstavek, kot sem rekel, odbora za zdravstvo je po našem mnenju v nasprotju z zakonom o prekrških, ki v 3. členu določa, da materialnopravne določbe tega zakona veljajo za vse prekrške, ki so določeni z zakoni, zakon o prekrških pa ne predvideva možne pogojne kazni. Pogojne kazni za kazniva dejanja predvideva samo kazenski zakonik. In če pogledate v zakonodaje številnih držav članic Evropske unije, boste videli, da so v bistvu to vprašanje kaznovalne politike in oproščanja kaznovalne politike rešili ravno s spremembo kazenskega zakonika. Sam menim - to je moje osebno mnenje - da bi bilo treba v bodoče, glede na to, da smo ob zadnjih spremembah kazenskega zakonika govorili o tem, da so potrebne tudi druge spremembe, bi bilo pričakovati, da ko se bomo lotili temeljite prevetritve kazenske zakonodaje, ne nazadnje tudi razmišljati o spremembi na tej točki.
Mi predlagamo nov drugi odstavek, ki pravno sprejemljivo sodi v okvir, ki ga je želel začrtati amandma odbora. Namreč, strokovnjaki že dalj časa opozarjajo, da je odvisnost od prepovedanih drog kronična bolezen in da bi jo morali tako tudi obravnavati. Zato bi bilo koristneje, če bi odvisnikom, ki so storili prekršek, izrekli milejšo kazen, seveda ob prostovoljni izbiri obveznega zdravljenja ali kaki drugi obliki obravnave uživalcev prepovedanih drog. Osebi, odvisni od drog, se da na ta način možnost, da pride v stik z raznimi programi zdravljenja in prične reševati svojo odvisnost od drog. Določba bi bila sprejemljiva tudi s strokovnega vidika - na to opozarja tudi dr. Milan Krek, direktor vladnega urada za droge - ker bi se kaznovanje razumelo kot vrsta motivacije za zdravljenje odvisnosti. Pri tem pa gre poudariti, da gre za popolnoma svobodno odločitev državljana oziroma državljanke, ali se bo za zdravljenje odločila ali ne. Kar pomeni, v predlaganem zakonu namreč te alternative ni. Predlagatelji predlagamo, da za zasvojence ta alternativa pride.
In če dovolite, gospod predsednik, da tudi drugi amandma, ki je sedaj združen, vsebinsko razložim...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Da.
ROMAN JAKIČ: Gre pa za osebe, za katere ni izkazano, da so zasvojene s prepovedanimi drogami. Tu pa je naslednja obrazložitev: Namreč številne politike represivnega boja proti uživanju prepovedanih drog v zadnjih desetletjih niso bile uspešne, kar je ugotovila tudi skupščina Združenih narodov lansko leto, ki sproducirala dokument, ki govori o tovrstni obravnavi odvisnikov, čeravno se zavedam dejstva, da pa je vlada Republike Slovenije oziroma ministrstvo za notranje zadeve, ki je na nek način oblikovalo ta člen, upoštevalo konvencijo Združenih narodov iz leta 1961; moram reči, da je ta konvencija zelo zastarela, in če gledate dokumente, ki se nanašajo na to problematiko od 1961. leta, vidite, da Združeni narodi so kompletno obrnili ploščo, ker so, kot sem dejal, ugotovili, da je politika represivnega boja proti uživanju prepovedanih drog - govorim seveda za odvisnike, ne govorim za preprodajalce, ki jih jaz striktno ločim, in sem za to, da je kazenska zakonodaja striktna na tem segmentu - ampak odvisneži so spoznani kot tisti, ki potrebujejo pomoč in so na nek način žrtve trgovanja s prepovedanimi drogami, ne pa kriminalci in deviantne osebnosti, ki bi jih bilo potrebno takoj kaznovati.
Z dekriminalizacijo posesti prepovedanih drog za lastno uporabo bi preusmerili pozornost policije, naj preganja proizvodnjo in prodajo. Kajti kazensko preganjanje odvisnikov, kot sem rekel, in drugih uživalcev se je izkazalo za neučinkovito. Kot sem rekel, postavil bi jasno mejo med uživalci kot žrtvami in preprodajalci.
Zato pozivam kolegice in kolege, da podprejo ta dva amandmaja oziroma amandma na drugi odstavek in nov tretji odstavek 37. člena in tako sledijo vsem strokovnim diskusijam na čelu z dr. Milanom Krekom, direktorjem vladnega urada za droge, ki opozarjajo, kot je rekel, da je zasvojenost bolezen, bolnike pa je treba zdraviti in ne zapirati. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Jakič. Predlagam, da se amandma na amandma odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko k 37. členu skupine poslancev, napovedni stavek glasi: "V amandmaju odbora k 37. členu se črta drugi odstavek, dodata se novi drugi in tretji odstavek, ki se glasita" in na to sledi tekst. Gospa Bitenčeva želi besedo.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik! Spoštovani zbor! Ob vsem spoštovanju namena, ki izhaja iz tega amandma, bi s stališča nalog sekretariata vendarle opozorila, da se predlagane rešitve vendarle ne vklapljajo v sistem upravnega kaznovanja, kakor ga določa zakon o prekrških.
Zaradi tega opozarjamo, da so to zadeve, ki se bodo odvijale v tem postopku in bi morale biti določene v postopku vodenja postopka o prekrških. Žal v tem trenutku ta zakon pozna samo določene vrste varnostnih ukrepov, kjer ni vsebovan tudi ukrep obvezne napotitve na zdravljenje. Drugače je v kazenskem postopku, kjer obstoji pogojna kazen in tudi ukrep, varstveni ukrep obvezne napotitve na zdravljenje. S tega vidika je sekretariat zadržan do vsebine tega amandmaja. Mislimo, da bi ga bilo treba umestiti v postopek o prekrških, ne pa v ta zakon. Poleg vsega ima notri tudi v samem besedilu določene nejasnosti. V začetku v drugem odstavku je govora o lasti, čeravno je celoten člen naravnan na posest. Govora je o izkazano zasvojeni osebi, ki se potem veže na evidence policije ali pa na ustrezno usposobljenega zdravnika, kar pa ni naprej obrazloženo. Poleg tega se pa v predlaganem novem tretjem odstavku cela zadeva razširi tudi na udeležbo staršev, skrbnikov in partnerjev v programu obravnave uživalcev prepovedanih drog, kar po naših ocenah verjetno težko spada v postopek o prekršku, ki se vodi v zvezi s storilcem. Verjetno ta prizadevanja spadajo na področja, ki so v obravnavi v nekaterih drugih zakonih, ki jih tudi državni zbor obravnava ali jih bo obravnaval v kratkem. Tako da menimo, da so nameni sicer jasni, vendar sistemsko gledano imamo velike pomisleke v zvezi z obema odstavkoma, kot sta predlagana. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Bitenc. Prvi se je k repliki priglasil gospod Demšar, za njim gospod Jakič. Če želi predstavnica vlade besedo, naj to signalizira.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Repliciram gospodu Jakiču in pa tistim, ki so predložili tak amandma. Če je tu sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, na koncu je rekla gospa, namen je jasen, mislim da to drži, samo vsak po svoje razume to, kaj to pomeni, "namen je jasen". Namen je v tem, gospod Jakič, jaz ga tako vidim, da stvari gredo svojo pot, koliko je tega med nami, ali pa bolje rečeno, okoli nas, si skorajda težko predstavljamo. Seveda razumem vas, da bi nekako radi te stvari, ker je množica tega, da bi nekako hoteli legalizirati na nek mehak način. Zato mislim, da bi se morali odločiti - jaz temu v načelu ne nasprotujem, ker toliko stvari hujših gre mimo nas, kot so to - zato načeloma temu ne nasprotujem, ampak to ni rešitev. V tem je vsa žalost tega problema. Pri tem bi rekel, da sem bil pa zdaj že na nekaj posvetih, ravno vprašanje okoli teh drog. In, gospod Jakič, vi pravite, odvisniki niso kriminalci. Jaz s tem soglašam v tistem delu, če on samo zase nekaj kupi in uživa, ampak mnogi odvisniki tudi trgujejo. Tisti, ki pa trguje z drogami, s prepovedanimi drogami, pa, kakor veste, jih pa službe, naše ustrezne službe iščejo in tudi seveda poskušajo urediti te stvari. Zato to, da bi rekel, da so vsi odvisniki kriminalci, ni res, ampak tisti odvisnik, ki pa tudi "kšefta" s tem, teh pa ni tako malo, pa mislim, da se ukvarjajo s kriminalom. Tisti, ki se ukvarjajo s kriminalom, pa vemo, kako mu reči. Zato bom jaz tako rekel, gospod Jakič, ki ste te stvari predstavili, mislim, da te stvari niso dorečene. Naš parlament se je pa moral odločiti, kaj bomo naredili ob tem, ko teh stvari ne obvladujemo več, posebej v tistem smislu, kot ste vi sami rekli, da le za uživalce drog iz tretje skupine, kar je nekaj drugega kot druge. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Jakič. Dve repliki.
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo. Najprej sem se prijavil k repliki o mnenju sekretariata, seveda bom pa najprej odgovoril oziroma repliciral kolegu Demšarju. Legalizacija ali nelegalizacija je ena stvar, ki se je ne dotikam v tem zakonu. Imam pa svoje mnenje o tem. Zgodba, o kateri jaz tu govorim - vi veste, da sem tak človek, da ponavadi povem še kaj več za tem govorniškim odrom in včasih celo šokiram - ampak v tem primeru govorim o dekriminalizaciji odvisnikov od droge. Vse tisto, kar ste govorili - odvisniki so tudi kriminalci, če preprodajajo. To je druga skupina. Jaz sem, če ste pozorno videli, k 8. členu celo bolj restriktivno. S sprejetim amandmajem skupine poslancev smo šli ne samo na 196. člen kazenskega zakonika, ampak smo restriktivno, če tako rečem, po prstih udarili tudi tiste, ki so kakorkoli napeljevali k uživanju mamil. Jaz striktno ločim mejo med tistimi, ki mamila preprodajajo in sodijo pod kazensko zakonodajo in bi jih bilo potrebno sankcionirati, tako kot sem predlagal tukaj, da bi bilo treba v kazenskem zakonu zelo sankcionirati pedofilijo v tej državi, pa me je podprlo samo šest poslancev v tem, tako tudi zelo restriktivno trdim, da je treba restriktivno nastopati do preprodajalcev mamil.
Ko pa govorimo o odvisnežih, je pa to druga kategorija. Jaz jih jemljem kot žrtve teh drugih, katere bi bilo treba kaznovati. In ko jih imenujem kot žrtve, menim, da ni "fair", da tovrstni ljudje, ki so odvisneži, nimajo izbire. Kajti zakonodaja, kakor je zdaj "naštimana" v tem zakonu, pomeni, da je vsak kaznovan. Jaz govorim pa, da naj bi bila kazen milejša, oziroma skupina poslancev, zagovarjam tezo, da bi bila kazen milejša, če bi se ta isti odvisnež prijavil v programe, ki lečijo to zasvojenost. To je naš osnovni predlog.
Zdaj pa replika. Jaz bi vseeno sekretariat za zakonodajo prosil, če mi poveste, kakšno je potem stališče sekretariata za zakonodajo glede drugega odstavka odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Če sem prav razumel, naše ni, je pravno sporno. Jaz trdim, da je drugi odstavek mnogo bolj sporen glede na to, da kazenska zakonodaja ne upošteva pogojne kazni. Zdaj jaz moram reči, naj mi pa pravniki razložijo, mi ne govorimo o pogojni kazni, ampak mi govorimo o kazni pod spodnjo mejo. Se pa popolnoma strinjam, da je zelo čudno, da je v predlogu zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi mamili celo poglavje kazenskih določb, ker seveda sem tudi jaz pričakoval, da je to kazenska zakonodaja. Ampak če razpravljamo o tem, potem bi rad odgovor točno, kaj si mislite tudi v zboru. Če pa noben amandma ne bo sprejet na to, potem bodo pa odvisneži kaznovani. Ne bo možne alternative ali karkoli drugo. Ali pa bomo morali iti v hitri postopek spremembe kazenske zakonodaje, kar pa jaz vem glede na to, da sem takrat predlagal, kot sem rekel, da bi bilo bolj striktno treba zaostriti za pedofilijo v tej državi, je bilo rečeno ne, to podira sistem in kazensko zakonodajo je treba v celoti obravnavati in v celoti popravljati. Kar pomeni, da seveda niti v tem mandatu midva, gospod Vincencij Demšar, pač ne bova uzrla luči tega, teh sprememb kazenskega zakonodaje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Kelemina, gospod Demšar, predstavnica vlade, gospa Bitenčeva, dr. Ribičič.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani! Tale amandma zdajle, ki ga je pač vložila liberalna demokracija, je seveda čisto v duhu liberalizacije liberalne demokracije na vseh področjih v Sloveniji. Jaz mislim, da nam ne manjka čisto nič drugega, kot samo to še, da postavite stojnico tukaj nekaj zunaj pred državnim zborom, napišete gor LDS pa brezplačna delitev droge, pridite se "fiksat". To je v duhu tega člena, tega amandmaja, ki ste ga tukaj predložili.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega, prosim, da ne bi na ta način.
BRANKO KELEMINA: Ja, tako je. Poglejte, prvič ste slišali pripombo sekretariata, da dejansko zadeva ni usklajena. Mi smo o tem na odboru veliko govorili in se tudi takrat nismo mogli nekako uskladiti, tudi nismo našli neke končne rešitve in je dejansko, ne odbor, ampak vlada tista, ki naj potem predlaga tako rešitev, ki bo usklajena z ostalimi zakoni in pa tudi s tem zakonom. Ali se bomo mi zdajle tukaj v državnem zboru s temi stvarmi ukvarjali? Razumete. To je višek nedorečenosti in površnosti in še marsikaj bi lahko na ta račun izgovoril.
Prvič. Zdaj vi meni povejte, kaj je to oseba, ki ima v lasti manjšo količino. Kakšna je to manjša količina, prijatelji moji? To vi meni razložite, kakšna je to manjša količina. Mi bomo podpirali, da bo nekdo pri sebi nosil neko količino, manjšo količino - kakšna je ta količina? To mi razložite.
Poglejte, kaj je tukaj povedal predstavnik policije. Če bomo takole, zasvojenost je bolezen, bolnike je treba zdraviti in ne zapirati, kot gospod Milan Krek meni, razumete. Poglejte, kaj je povedal Ljubo Pirkovič. S takim stališčem se ne more sprijazniti policija, saj se boji, da bi pretirano popustljiva zakonodaja omogočila še več zlorab in onemogočila obračunavanje s člani preprodajalskih vrhov. Ti bi se roki pravice še lažje izognili z izgovarjanjem na bolezen.
Tudi osebno mislim, razumete, če smo mi zdajle se enkrat odločili, da bomo te stvari v Sloveniji nekoliko bolj restriktivno naredili - jaz sem se prijavil k razpravi, nisem se prijavil k repliki, prosim, da bi to upoštevali - če smo se s tem zakonom odločili, da bomo bolj restriktivno pristopili k preprečevanju razpečevanja in posedovanja drog, potem je treba to poskušati uresničiti. Jaz pravim, nihče v tej državi, če se hočemo držati načela tega zakona, ki ga sedaj obravnavamo, ne bi smel posedovati niti miligrama droge. Na odboru sem povedal, mene ne zanima, kje se boste vi "fiksali" in kako se boste "fiksali", pojdite, kamor hočete, in se tam "fiksajte", samo pri sebi tega ne smete imeti. Tistega, ki bo pa to tja prinesel, naj pa policija lovi. Se pravi, nekdo bo nekam moral prinesti večjo količino, oni se pa naj "fiksajo", kolikor se hočejo, mene to nič ne moti. Samo nositi pa pri sebi imeti ne sme nihče. Samo na ta način, če bomo dali tako dikcijo v zakon, da ne sme nihče posedovati droge, niti najmanjše količine, bomo preprečili prenos. Če sem jaz "dealer", dobim 20 odvisnikov ali pa kogarkoli, vsakemu dam manjšo količino prepovedane droge, tako kot vi predlagate v liberalni demokraciji, in bodo to lepo razpečevali, kolikor bodo hoteli, ko ga bodo pa dobili, bo pa rekel, "jaz sem odvisnik". Vprašajte policijo, naj pove! Naj pove, če so sposobni tako legalizacijo potem spremljati pa izvrševati zakonodajo! Nemogoče.
Zato bi, da ne bomo sedajle tu izgubljali časa, dal naslednji predlog. Sedajle nima smisla, da mi o tem tu razpravljamo, ker ne bomo prišli do konca; predlagal bi, da lahko tudi sprejmemo sedaj, v tej fazi, predlog liberalne demokracije, lahko tudi še ta amandma, je čisto vseeno, ali pa onega, ki ga predlaga odbor - sprejmimo to, do tretje obravnave pa - sedaj bom predlagal dodatni sklep - naj vlada te stvari pripravi za tretjo obravnavo, da bomo to stvar dokončno rešili; in da se tudi ostali zakoni spremenijo, se pravi, če je potrebno, zakon o prekrških in tudi kazenski zakonik. Sam sem si tudi skopiral kazenski zakonik, tiste določbe, ki opisujejo zadeve v zvezi z mamili, skopiral sem tudi določbe zakona o prekrških, in bi prosil, naj vlada predlaga tudi uskladitev tega zakona z ostalimi zakoni, z intencijo, da posedovanje droge ne bi bilo dovoljeno. Mislim, da je to korektno in da bi se tak predlog potem tudi sprejel. Sedaj pa to sprejmimo, na koncu pa dodatni sklep, če se strinjate, da se to dokončno enkrat reši. Mislim, da ne smemo dovoliti liberalizacije na tem področju.
Poglejte - samo še to bom povedal - ali ni ta družba, država, državljani, ali ni dovolj solidarnostna, če reče, "mi prepovedujemo - kot družba, kot država, prepovedujemo posedovanje drog, vsi odvisniki, ki ste pač odvisniki iz takega ali drugačnega razloga, recimo, da je to bolezen ali karkoli, vam omogočimo zdravljenje". In takoj, ko mi prepovemo posedovanje ali kakorkoli že, strožje ukrepamo, če vsakemu omogočimo, da se gre lahko zdravit - ali lahko družba še kaj več naredi za zasvojence? Mislim, da ne more. (Oglašanje poslanca Jakiča iz klopi.) Ne, čakajte, gospod Jakič, ne se razburjati! Vem, samo vi pravite, "oseba, ki ima v lasti manjšo količino" - ne more nobene količine nihče imeti pri sebi! Jaz tega ne morem prebaviti, ker s predstavniki policije sem se pogovarjal, so mi zatrjevali, če bi bilo mogoče uzakoniti, da je prepovedano posedovanje, vsakršno posedovanje, da potem oni imajo najlažje delo in sploh ni več problema.
To je potrebno nekako uskladiti in mislim, da se v tej državi vsi dovolj zavedamo tega perečega problema pri nas in da hočemo to izkoreniniti s tem, da smo pripravljeni te bolnike, če jih tako imenujemo, pozdraviti. Toliko za enkrat, hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Kelemina. Pot, ki ste jo predlagal v vaši razpravi, je ena od možnih, da se sprejme ena od rešitev v amandmajih. Vaš uvodni del razprave pa je bil premalo odmerjen in ste z zelo ostrimi besedami nastopil proti predlagateljem take rešitve. Predlagam, da ne zaidemo pri tej občutljivi temi na polje, ki se mu reče žalitev.
Imamo kar nekaj prijavljenih replik. Predstavnica vlade in tako naprej. Imamo več poti ali preprosto to opravimo in se potem odločimo. Ali gremo preko poslovniške možnosti? Kar čutim, kaj bo predlagal dr. Ribičič. Prosim. Da se ponovno sestane?
DR. CIRIL RIBIČIČ: Ne.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Tokrat ne bom tega predlagal. Utemeljitev mojega proceduralnega predloga je v tem, da se strinjam z vsebino amandmaja, ki ga je tukaj kolega Jakič zastopal. Moram pa priznati, da so ti argumenti pravno strokovne narave, tistih, ki dokazujejo, da ta tekst ni zrel za odločanje, ker gre prej za neko obliko literarnega ustvarjanja kot pa resno pravniško formulacijo.
Zaradi tega je moj predlog, da se sestanejo predlagatelji s sekretariatom za zakonodajo, po potrebi tudi z vlado, ker imajo možnost predložiti drugačno formulacijo te svoje ideje, za katero sem rekel, da jo podpiram.
Predlagam prekinitev te točke in da se taka formulacija poišče, ki jo bomo tudi pravniki lahko podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega dr. Ribičič. Proceduralni predlog se da takoj na glasovanje. Res pa je, da je bilo v razpravi kolega Kelemine nekaj takih tonov, ki so bili žaljivi za kolege in so želeli repliko. Tu je ta problem. Se odpovedujete? Hvala, gospod Tomažič.
Predlog dr. Ribičiča dajem na glasovanje - da se prekine odločanje o tem amandmaju in da se v vmesnem času predlagatelji sestanejo tako s predstavniki vlade in pravnimi službami, da pripravijo celovito rešitev tega problema. Ko bo ta proceduralni predlog izglasovan, potem imate možnost za naslednje. Ali ga dopolnjujete? Se razume. Proceduralni predlog dr. Ribičiča dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za njegov proceduralni predlog? (48 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prosim pa, da si zabeležimo, da ob nadaljevanju razprave ob tej točki želijo v obliki replike besedo gospod Avšič, gospod Tomažič, Franci Rokavec, Demšar, dr. Ribičič, predstavnica vlade in predstavnica sekretariata. Ampak jaz mislim, da v tem času se bodo nekatere stvari razrešile in se boste morda nekateri razpravi odpovedali. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O PREPREČEVANJU UPORABE PREPOVEDANIH DROG IN O OBRAVNAVI UŽIVALCEV PREPOVEDANIH DROG. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnica vlade besedo? Prosim, če bi gospa Kostnapflova na kratko predstavila vsebino zakona.
MAG. TATJA KOSTNAPFEL-RIHTAR: Hvala lepa, gospod predsednik! Bom krajša, kot sem bila pri prejšnjem zakonu. Predlog zakona o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev je sprejel državni zbor v maju letošnjega leta, ko je opravil prvo obravnavo. Vlada je pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo upoštevala stališča državnega zbora in prav tako mnenja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, uskladila je definicijo prepovedanih drog, precej svojega časa je namenila uskladitvi in razmisleku o smotrnosti velikega števila posameznih organov in institucij na področju oblikovanja in izvajanja ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje uporabe, vendar predlagatelj meni, da so zaradi multidisciplinarnosti vsi ti organi potrebni, saj na različnih nivojih tako odločanja kot tudi izvajanja ukrepov pokrivajo področje obravnave odvisnosti. Področje obravnave odvisnosti se tako sestoji iz preprečevanja, zdravljenja, socialne rehabilitacije, reintegracije in tudi spremljanja prepovedanih drog.
Prav tako je predlagatelj proučil vse pripombe sekretariata o laičnih delavcih, o prispevkih, določitvi prispevkov in ustreznosti nadzora, da bi uživalec lahko bival v družini, kjer pa je taka možnost zatočišča že podana na podlagi zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Poudarjam, da obravnava zasvojenosti se sestoji tako iz zdravljenja kot socialne rehabilitacije, kar je v skladu z definicijo Svetovne zdravstvene organizacije, kjer je natančno definirano, kaj je to zdravstvena dejavnost in kaj je to socialna rehabilitacija, in podlage vsega tega so tudi postavljene, vsi ti organi in inštitucije ter vse možnosti za obravnavo odvisnosti.
Prav tako je predlagatelj natančneje opredelil status nevladnih organizacij in tudi financiranje na tem področju, tako preprečevanja kot zmanjševanja problematike, povezane z uživanjem drog.
Na odboru za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko je bilo predlaganih in skupno oblikovanih kar nekaj amandmajev, ki jih vlada Republike Slovenije v celoti podpira. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, svetovalka vlade, za predstavitev zakona.
Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Gospod Demšar bo tudi tokrat predstavil mnenje odbora.
VINCENCIJ DEMŠAR: Tudi ta predlog zakona je naš odbor obravnaval zadnje dni oziroma 30. julija letošnjega leta in pri tem videl, da je glavni cilj predloga zakona osnovna pravna opredelitev temeljnih področij nacionalnega reševanja uporabe prepovedanih drog in vzporedne problematike zdravljenja, programi reševanja socialne problematike, v povezavi z uživanjem drog, preprečevanje in spremljanje uporabe prepovedanih drog.
Nadalje bi omenil, da so bili izraženi pomisleki glede velikega števila organov in inštitucij, ki bi se ukvarjale s tem programom glede preprečevanja in zmanjševanja uporabe prepovedanih drog, vendar je predlagatelj utemeljeval, da je to potrebno zaradi tega, da se o tem na različnih nivojih odloča in lažje spremlja. Koordinacija preprečevanja uživanja prepovedanih drog je potrebna tako na lokalni ravni - tu lahko opravijo svoje občine tudi s svojimi akcijskimi skupinami. V nadaljevanju smo tudi ugotovili, da gre glede financiranja programov za socialno rehabilitacijo, zlasti glede načina določitve višine prispevkov in ustreznega nadzora.
Toliko na kratko. Tematika je pa približno v nadaljevanju to, kar smo že prej obravnavali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Demšar, za poročilo. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Prehajamo na odločanje o posameznih členih. Zboru predlagam, da skladno s poslovniško določbo izglasuje sklep, da bomo glasovali o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Premalo nas je. Ugotovimo prisotnost! Predlagam, da poskušamo zbrati svoje sile, da opravimo še to točko dnevnega reda. (48 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa, da glasujemo o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji.
Kdo je za? (44 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Smo pri 2. členu in amandmaju odbora. Vlada vse amandmaje odbora podpira. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (33 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen smo v celoti spremenili.
Za novi 3.a člen imamo amandma odbora. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, sprejeli smo novi 3.a člen.
Smo pri 4. členu in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 4. členu? (39 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (32 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da smo 4. člen sprejeli.
Smo pri 6. členu in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 6. člen. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Prosim za pozornost, ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen? (40 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 7. členu in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! Kolega Kužnik, ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 7. členu? (30 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 7. člen. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 7. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 8. členu in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (41 prisotnih.) Prosim za pozornost! Vem, da je bilo danes že veliko glasovanj.
Na glasovanje dajem amandma k 8. členu. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 8. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 8. člen v celoti? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 9. členu in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 9. člen. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 9. člen? (31 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 12. členu in amandmaju gospe Majde Ane Kregelj-Zbačnik. Delovno telo ga podpira. Stališče vlade? Podpira. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! Gospa Marija se prebija. (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 12. členu? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 12. člen. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 12. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Za novi 12.a člen ista predlagateljica predlaga amandma, delovno telo in vlada ga podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet. Sprejeli smo novi 12.a člen.
Smo pri 13. členu in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 13. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (31 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Smo pri 14. členu in dveh amandmajih. Prvega predlaga odbor, drugega Kregelj-Zbačnik Ana Majda, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo.. Na glasovanje dajem najprej prvi amandma. Ugotavljamo prisotnost! Vlada podpira oba amandmaja. (51 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (37 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je sprejet.
In na glasovanje dajem drugi amandma k členu 14. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (32 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 14. člen. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (31 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Smo pri 15. členu in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Prehitro je bilo. Ugotavljamo prisotnost! Imamo še dva amandmaja. (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma odbora k 15. členu? (35 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet. Člen smo v celoti spremenili.
K 16. členu imamo amandma odbora. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Odhaja gospod Pahor. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 16. člen. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (41 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Imamo še amandma k 20. členu. Člen se črta, predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet. Člen je črtan.
Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Na glasovanje dajem preostale člene. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (39 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Preostale člene smo sprejeli.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih, razpravljati in glasovati moramo o naslovu zakona. Le-tega dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
V razpravo dajem predlog sklepa: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije." Želite besedo? Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za sklep, da predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije? Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Predstavnica vlade želi besedo? S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Kolegice in kolegi! Danes je bilo opravljenih zelo veliko glasovanj. Predlagam, da na tem mestu sejo prekinemo, jutri ob 10.00 uri pa pričnemo s 24. točko dnevnega reda - predlog zakona o javnem mediju Radiotelevizija Slovenije, prva obravnava. Jutri bomo potem po tej točki nadaljevali z dnevnim redom, kot je bil predlagan. Jutri bo tudi možnost, da bomo že obravnavali predlog zakona o ratifikaciji evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic. Hvala za danes. Vidimo se jutri ob 10.00 uri.
(SEJA JE BILA PREKINJENA DNE 30.SEPTEMBRA 1999 OB 17.43 URI.)