Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
18. SEJA
(25. januar 2000)


Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora.
Seja se je pričela ob 14.14 uri.


PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam 18. sejo državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi 49. člena poslovnika državnega zbora. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Borut Pahor, dr. Ciril Ribičič, Franc Jazbec, Pavel Rupar, Aleksander Merlo, Jelko Kacin, Eda Okretič-Salmič, Miroslav Mozetič, mag. Janez Kopač, Jurij Malovrh, Peter Lešnik, za pričetek seje Ciril Pucko in Bogomir Špiletič. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! Ugotovimo prisotnost! (69 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem vabil predsednika vlade Republike Slovenije ter ostale člane vlade in vse lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 18. seje. Prejeli ste ga s sklicem dne 14. januarja 2000. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s poslovniškimi določbami. To pomeni, da najprej prehajamo na predloge za umik. Pisno je poslanec Branko Janc predlagal umik 5. točke dnevnega reda, to je predlog zakona o javnih skladih, tretja obravnava. Gospod Janc, ali želite besedo? (Ne želite.) Ali želi besedo poročevalec, torej gre za predlog gospoda Janca, da se umakne 5. točka iz dnevnega reda. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? Predstavnik vlade? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.)
Na glasovanje dajem predlog, da se iz današnjega dnevnega reda oziroma dnevnega reda 18. seje umakne 5. točka dnevnega reda, to je predlog zakona o javnih skladih, tretja obravnava. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za predlagani umik? (43 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za umik sprejet.
To pomeni, da državni zbor na tej seji ne bo obravnaval predlagane 5. točke dnevnega reda.
Sprašujem, ali je še kakšen predlog za umik? (Ni.) Gospod Anderlič? (Ne.)
Prehajamo na predloge za razširitve. Vlada je danes pisno predlagala, da se dnevni red 18. seje državnega zbora razširi z obvestilom predsednika vlade Republike Slovenije o odstopu ministra za zunanje zadeve dr. Borisa Frleca in s predlogom predsednika vlade Republike Slovenije za imenovanje dr. Dimitrija Ruplja za ministra za zunanje zadeve.
Poslanke in poslanci ste ta predlog za razširitev dnevnega reda tudi prejeli pisno. Sam tudi ocenjujem, da ima vse pogoje v skladu s poslovniškimi določbami, da se državni zbor opredeli do tega predloga razširitve. Ali želi predstavnik vlade še dodatno obrazložiti svoj predlog za razširitev? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog, da se dnevni red 18. seje državnega zbora razširi s točko, ki se glasi - obvestilo predsednika vlade Republike Slovenije o odstopu ministra za zunanje zadeve dr. Borisa Frleca in predlog predsednika vlade Republike Slovenije za imenovanje dr. Dimitrija Ruplja za ministra za zunanje zadeve. Ugotavljamo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za predlagano razširitev? (50 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog za razširitev sprejet.
Državni zbor bo to točko obravnaval kot 1.a točko dnevnega reda. Razumljivo je, da bo predlog predsednika vlade Republike Slovenije za imenovanje dr. Dimitrija Ruplja obravnavan, ko bodo pripravljeni vsi pogoji, torej, ko bo predlagani kandidat tudi opravil nastop na matičnem delovnem telesu.
Poslanke in poslanci boste o terminu seveda tudi pravočasno obveščeni.
Drugih pisnih predlogov za razširitev dnevnega reda nismo prejeli. Predlog ima gospod Avšič, prosim.

JOŽE AVŠIČ: Gospod predsednik! Kolegice, kolegi, člani vlade, lep pozdrav. Kot je poslanska skupina liberalne demokracije že napovedala, predlagamo danes uvrstitev na dnevni red ponovno tudi zakon o ratifikaciji sporazuma o maloobmejnem sodelovanju med Republiko Hrvaško in Slovenijo.
Na 42. izredni seji v decembru smo namreč predlagali uvrstitev na dnevni red tudi z argumentacijo, da smo med tem sprejeli deklaracijo o zunanji politiki v delu, ki se nanaša na Hrvaško, državni zbor podpira nadaljnjo sodelovanje, izboljšanje odnosov in tudi maloobmejno sodelovanje s to republiko. Vendar je po prekinitvi predsednik oziroma vodja naše poslanske skupine umaknil ta predlog zaradi dogovora v vodstvu parlamenta, da bo ta predlog uvrščen na dnevni red januarske seje. Vi predsednik ste tudi ugotovili, da je gospod Anderlič korektno povzel ta dogovor. Medtem je bil opravljen tudi strokovni posvet v državnem zboru in ne vidimo prav nobenih razlogov, da ne bi bila ta točka uvrščena na dnevni red te seje in da bi končno o njej tudi glasovali. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Avšič. Sam ocenjujem, da v skladu z našim dogovorom obstajajo vsi poslovniški pogoji, da se državni zbor odloči pač z glasovanjem, ali bo uvrstil tudi točko dnevnega reda, kot jo je predlagal kolega Avšič. Sam bi rad samo povedal, da sem tudi v skladu z našim dogovorom bil iniciator strokovnega posveta oziroma delovnega pogovora z vodji poslanskih skupin in strokovnjakov za mednarodno pravo in ustavno pravo. Na podlagi tega pogovora in tudi stališč vodij poslanskih skupin na zadnji seji kolegija pa se sam kot predsednik nisem odločil in sam nisem uvrstil te točke dnevnega reda na to redno sejo. Toda ne glede na to ocenjujem, da obstajajo vsi poslovniški razlogi, da sedaj državni zbor odloči o predlogu poslanskega kolega Avšiča, ki ga je podal, mislim da v imenu tudi poslanske skupine, ki ji pripada; zato gremo po našem postopku. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavnik poslanskih skupin? V imenu poslanske skupine slovenskih krščanskih demokratov stališča predstavlja Lojze Peterle.

ALOJZ PETERLE: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gospod predsednik vlade in ministri! Res, da izgleda, da so poslovniški pogoji za uvrstitev te točke na dnevni red na razpolago, zanima me pa, ali imamo tudi kakšne druge pogoje zagotovljene za to, da bo to odločanje nekako v skladu z manirami normalne demokracije, zato bi le rad slišal predsednika vlade ali zunanjega ministra, ali je vlada glede tega enotna, ali ima tukaj eno stališče ali smo še vedno na tistem, pri čemer smo bili pred prejšnjimi podobnimi odločanji o tem, ali naj gre to na dnevni red ali ne. Jaz še vedno trdim, če vlada tukaj ni enotna, potem menim, da ni pametno, da se na tak način tako rekoč brez vednosti, ali bo šlo to skozi ali ne, skratka, ali bo ratifikacija potrjena ali ne, torej, da se v tako neizvestnost ne gre. Menim, da ne prispeva k našemu mednarodnemu ugledu, pa tudi ne k stabilnosti naših notranje političnih razmer. Ponavljam naše že velikokrat povedano in znano stališče, dajte v proceduro v parlament samo v vladi usklajene zadeve. Jaz imam vtis, da ta stvar tudi sedaj ni usklajena in bi želel, ker gre za izredno pomembno zadevo, da predsednik vlade tukaj natančno spregovori, kako je to zadevo.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Sedaj imajo možnost samo nastopiti še poslanske skupine, drugih možnosti po poslovniku ni. V imenu poslanske skupine združene liste nastopa Miran Potrč.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Državni zbor že leto dni odlaga odločanje o maloobmejnem sporazumu s Hrvaško. Naše prepričanje v Združeni listi socialnih demokratov je, da tako ravnanje ni sprejemljivo in tudi ni odgovorno. Vemo in menimo, da ima za tako dejstvo pomembno odgovornost vlada. Vlada, ki je sicer formalno predlagala sporazum v odločanje, ki tudi danes ni izkoristila, da bi povedala svoje jasno stališče do sporazuma. Hkrati pa se zavedamo vsi, da v okviru vladne koalicije imajo ali imata najpomembnejši in največji stranki diametralno različno stališče.
Naše mnenje je, da bi bilo normalno, da o tako pomembnem vprašanju imamo enotno stališče vlade. Naše mnenje je, da je mogoče reči, da čas, v katerem je dan ta predlog, naj bi odločali o maloobmejnem sporazumu, morda ni najboljši, glede na razmere volilne na Hrvaškem. Toda enkrat bo ta državni zbor o vsebinskih vprašanjih moral pod takimi ali drugačnimi pogoji odločati in glede na to, da je predlog dan, se bomo v poslanski skupini odločili, da gre na dnevni red. Glasovali bomo za uvrstitev na dnevni red. Za vsebinsko razpravo o teh vprašanjih in v kolikor ne bo karkoli novega, tudi za podporo temu sporazumu.
Naše mnenje namreč je, da so vsa bistvena vprašanja razčiščena. Ni več res, da bi katerikoli ustavni pravniki trdili, da sporazum prejudicira mejo. So nekatera vsebinska vprašanja, kakšen pomen ima lahko za odnose s Hrvaško. Ne pa, da bi prejudiciral mejo. Nobenega dvoma ni, da sporazum bi za mnoge obmejne prebivalce uredil življenje na mnogo lažji in primernejši način, kot je tu urejeno danes in tudi to so razlogi zaradi katerih je vredno o vsebini odločati.
Mi bomo glasovali za to, da se sporazum uvrsti na dnevni red in če bo uvrščen tudi za njega. Bomo pa, povemo vnaprej in to tudi pričakujemo, v vsebinski razpravi želeli, da se do vprašanj, ki so bila v javnost lansirana in so kot odprta, res nesporno izjasni vlada, da ne bi s figo v žepu kdorkoli od nas o tako pomembnih vprašanjih glasoval. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine Slovenske ljudske stranke predstavlja dr. Franc Zagožen.

DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! V Slovenski ljudski stranki smo mnenja, da bi o tako pomembnem vprašanju bilo potrebno enotno stališče državnega zbora, ne samo vlade. Vendar ugotavljamo, da so razmere enake kot pred letom, ko je ta točka prvič prišla na dnevni red v državni zbor. Zaradi tega smo mnenja, da bi morali nehati s predlogi za uvrščanje na seje državnega zbora. Po našem mnenju bi morala vlada ugotoviti, da državni zbor glede tega problema ni enoten. Morala bi ugotoviti, da je v takem položaju in takem razmerju v državnem zboru pametno, da predlog umakne in začne s sosednjo državo nova pogajanja. Vlado Republike Hrvaške obvesti o tem dejstvu in predlaga nova pogajanja.
Glasovali bomo proti uvrstitvi na dnevni red.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine De-Sus predstavlja Zoran Lešnik.

ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa gospod predsednik. Kolegice in kolegi, predstavniki vlade. Naša poslanska skupina je že takrat, ko je bila ta točka uvrščena prvič na dnevni red naše seje, ta prizadevanja in pobudo za ratifikacijo podprla. Ker smo prepričani, da se s to ratifikacijo ureja na tisoče ali celo desettisoče stvari v tem smislu, da je od tega odvisno toliko ljudi ob zelo dolgi slovensko-hrvaški meji. Podpiramo predlog, da se podpis ratifikacije uvrsti na 18. sejo državnega zbora, s katero začenjamo danes. Da ne bi bilo nejasno - to podpira poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke predstavlja Zmago Jelinčič.

ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa gospod predsednik. Pozdravljeni predstavniki vlade, kolegice, kolegi. Sporazum, ki ga danes ponovno nekateri poslanci skušajo spraviti na dnevni red, je nedvomno škodljiv za Slovenijo. Če se omejim na to, lahko rečem, da je škodljiv samo iz dveh bistvenih aspektov. Eden je ta, da prejudicira mejo, kar je nedvomno jasno vsakemu, tudi slabšemu pravniku mednarodnega prava, in drugo, sprejetje sporazuma nas definitivno odriva od evropskih integracij, kajti, če sprejmemo ta sporazum, zakaj smo se pogovarjali o vstopu v schengenske povezave.
Slovenska nacionalna stranka bo glasovala proti uvrstitvi omenjenega sporazuma na današnjo sejo. Mi sodimo, da je potrebno sporazum umakniti, če ga je le mogoče. Ponovno premisliti in v skladu z - če nič drugega - zdravo kmečko pametjo popraviti zadeve. Kajti zgleda, da v vladi marsikomu te pameti manjka. Še enkrat ponavljam. Glasovali bomo proti uvrstitvi tega sporazuma in tudi kasneje se bomo izjasnili proti sporazumu, če bo potrebno v tem državnem zboru to zadevo zavreči. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine socialdemokratov predstavlja Janez Janša.

JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi! Mislim, da drugič ali tretjič že odločamo o tem, ali bo ta točka na dnevnem redu, kar seveda pomeni, da ta predmet ni rešen različnih dilem, med drugim tudi strateških. Dejstvo je, da je tak sporazum potreben. Dejstvo je, da se o tem odloča pozno, ta sporazum bi že potrebovali ljudje, ki živijo ob meji, čutijo probleme od leta 1991 naprej, ki jih prej ni bilo, in odgovorna država te stvari ureja. Vendar pa te stvari ureja tako, da ne ogroža nacionalnih interesov. In tukaj je treba reči in tudi vlada mora to priznati, če je samokritična, da se naši pogajalci, ki so ta sporazum delali, niso pogajali dobro. Delali so približno tako kot tisti, ki so se pogajali za pridružitveni sporazum za Evropsko unijo - papirnato, brez tega, da bi se poglabljali v probleme in brez tega, da bi iskali sprejemljive rešitve za tiste točke, kjer so dileme. Zato enostavno bi se izognili ključni napaki ali pa ključnemu vprašanju, ki je v tem sporazumu, to je vprašanje morske meje tako, da ta sporazum na tem delu stvari ne bi opredeljeval, da bi pač reševal vprašanja, ki tarejo ljudi na kopenski meji, vprašanje morske meje bi pa ta sporazum pustil odprto, ne bi skušal določiti maloobmejnega območja ob meji, ki je ni in danes ne bi imeli nobenih dilem, ali tak sporazum potrditi ali ne. Čeprav so še nekatere druge napake v njem, ki so pa manjše.
Zaradi slabega dela vladne ekipe, ki se je pogajala, ki je pripeljala zadevo v slepo ulico, smo danes tudi kot državni zbor v slepi ulici, ko praktično na voljo nimamo dobre rešitve. Ni dobro, če sporazum sprejmemo, ni dobro, če ga zavrnemo, tako da je najmanj slabo to, da ne odločamo, ampak je tudi to slaba rešitev, tretja, morda najmanj slaba po našem mnenju. Slabo je karkoli storimo. Zaradi slabega dela vlade, ki je povrh tukaj še neenotna, smo pač v tej slepi ulici. Nam ne bodo nič pomagale javne tribune v teh maloobmejnih krajih. Jasno je, da ljudje, ki živijo v vaseh ob meji, čutijo te probleme in da so zato, da se problemi rešijo. Vendar pa vlada, ki jo imamo, odgovarja, ne samo prebivalcem ob meji, ampak odgovarja celi državi in mora zastopati tudi nacionalni interes in zdaj se forsira ta sporazum, da se ga sprejme na vsak način, predvsem zato, ker se ščiti slabo delo teh pogajalcev. To je jasno. Tudi vladni predstavniki v neformalnih razgovorih priznavajo, da so bile storjene napake in da so šle zadeve čez tri, štiri faze in so se stvari, napake in pomanjkljivosti odkrile šele kasneje. Že to, da strokovna razprava tukaj ni enotna.
Na tem razgovoru, ki ga je omenil predsednik državnega zbora, so sicer tisti strokovnjaki, ki jih pripeljala vlada in so tam v službi, ta sporazum zagovarjajo. Vsi tisti, ki pa niso v vladnih službah, so mu pa nasprotovali. Enako je tudi v debatah, z redkimi izjemami, ki jih spremljamo v medijih. Strokovna javnost je tukaj razdeljena in že to bi moral biti, že to bi moral biti signal za to, da stvari niso v redu. Jasno je, da vlada, ki to predlaga in tisti, ki glasujejo za to, prevzemajo tudi odgovornost za morebitne napake. Dejstvo pa je, da teh napak najbrž sami ne bodo odpravljali, da bodo to morali početi drugi in da se je tega treba v državnem zboru, ki zdaj o tem odloča, jasno zavedati.
Še enkrat ponavljam, maloobmejni sporazum je potreben, vendar tak, kot je predlagan, prinaša poleg dobrih, tudi slabe rešitve. Ogroža nekatere ključne točke slovenskega nacionalnega interesa, ko gre za urejanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško. O tem odločamo v zelo neprimernem času, tudi danes, v času, ko so na Hrvaškem med prvim in drugim krogom volitev predsednika, nimajo še vlade. Zadeva je tam popolnoma ambivalentna, ne ve se, kakšen bo njihov odnos, morda se bo dalo s to vlado boljše pogajati tudi zato, da se glede tega sporazuma odpre nova pogajanja, še preden se tukaj zadeve odločajo. Nič od tega ne vemo. Zato ni pametno danes odločati.
Tako, da mi bomo glasovali, ne proti sporazumu, ampak za to, da se danes o tem ne odloča.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Ali želi predlagatelj širitve dodatno obrazložiti svoj predlog? Gospod Avšič.

JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Pozorno sem poslušal utemeljitve tudi tistih, ki nasprotujejo uvrstitvi te točke na dnevni red. Sam in naša poslanska skupina smo mnenja, da dejansko to ni nobena rešitev. Kajti o tem sporazumu bi se morali ponovno pogovoriti tu v parlamentu, poslušati argumente za in proti, tudi strokovne argumente in se potem tudi odločiti. Neratifikacija sporazuma, ki je v naši proceduri, pač pomeni, da je zadeva v nekem smislu blokirana, da ni možno sporazuma spreminjati, ga izboljšati, ga dogovarjati naprej.
Zato menim, da bi bilo korektno, da bi poslanke in poslanci državnega zbora podprli uvrstitev te točke na dnevni red. Mi poslanci, ki mislimo, da je sporazum korekten, in ki podpiramo vlado tudi v ugotovitvi, ko sama pravi, da je v skladu z ustavo, pa bomo v izogib vsem težavam, zbrali 30 podpisov, ki so potrebni za ustavno presojo, in zaprosili ustavno sodišče za mnenje o skladnosti 1. člena in samega sporazuma z ustavo in temeljno listino. Samo tako lahko zadevo premaknemo iz mrtve točke. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog kolega Avšiča, da se redna seja, to je 18. redna seja razširi s točko, ki glasi: Predlog zakona o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju. Ugotavljamo prisotnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za predlagano razširitev? (33 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog za razširitev s to točko dnevnega reda ni bil sprejet.
Ali je še kakšen predlog za razširitev te redne seje? (Ni.) Prehajamo na odločanje o hitrih postopkih.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu. Zboru pa predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem tega zakona po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog, da se zakon o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu sprejme po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog zakona o soglasju Republike Slovenije Dars-u delniška družba za najetje kredita Autovie Venete s.p.a. za gradnjo druge in tretje etape avtocestnega odseka Vipava-Razdrto. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem predlog, da se zakon o soglasju Republike Slovenije Dars-u sprejme po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za predlagani predlog? (47 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije v obravnavo zboru predložila predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije Dars-u za obveznosti iz kredita, o katerih govori zakon iz prejšnje točke dnevnega reda. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem predlog, da se omenjeni zakon sprejme po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani predlog sklepa? (36 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku sprejet.
Skupina poslancev s prvopodpisanim Mirkom Zamernikom je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o telekomunikacijah. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik predlagateljev? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavnik vlade? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem, da se navedeni zakon sprejme po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na predloge za skrajšani postopek, je samo en sam. Poslanec Feri Horvat je v obravnavo zboru predložil predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o Gospodarski zbornici Slovenije. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja za sprejem zakona po skrajšanem postopku soglaša. Ali želi besedo predlagatelj zakona, poslanec Feri Horvat? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki vlade? (Ne želijo.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona, torej zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o Gospodarski zbornici Slovenije, po skrajšanem postopku. Navedeni predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog, da se sprejme zakon po skrajšanem postopku? (38 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Zbor bo v zvezi z 48. točko dnevnega reda, to so volitve in imenovanja, obravnaval predloge, ki mu jih je oziroma mu jih bo tekom seje predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. S sklicem seje z dne 14. januarja 2000 ste bili tudi obveščeni, da kvalificirani predlagatelji, na podlagi razlage komisije za poslovnik, po drugem odstavku 194. člena poslovnika k 8. točki, to je k predlogu zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja, lahko vlagajo amandmaje do začetka obravnave predloga zakona na seji državnega zbora.
Prehajamo na glasovanje predlaganega dnevnega reda kot ste ga prejeli s sklicem, s sprejetimi dopolnitvami in spremembami. Predlagani dnevni red v celoti dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red v celoti? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani dnevni red v celoti sprejet.
Dovolite mi še nekaj kratkih obvestil, kako bo potekala seja. Danes bo državni zbor opravil 1. točko dnevnega reda, to je vprašanja in pobude poslank in poslancev. Jutri ob deseti uri, se bo državni zbor najprej seznanil z obvestilom predsednika vlade Republike Slovenije o odstopu ministra za zunanje zadeve dr. Borisa Frleca, in nato odločal o obeh predlogih za suspenzivni veto ter nato po dnevnem redu dalje. V skladu z dogovorom predsednikov poslanskih skupin oziroma vodji poslanskim skupin, bo državni zbor 11. točko dnevnega reda obravnaval v četrtek, to je predlog zakona o volitvah poslank in poslancev, v četrtek ob 14.30. Ta informacija je pomembna tudi zato, ker vemo, da je potrebni kvorum za odločanje pri tej točki dnevnega reda 60 poslancev oziroma več.
Prav tako bo državni zbor v tem tednu zasedal v skladu z našo dogovorjeno terminsko shemo, to se pravi, od 10. do 18. ure z običajnim odmorom. Prihodnji teden potekajo seje delovnih teles. Ne glede na to, pa smo se danes tudi dogovorili, da če bo matično delovno telo opravilo in pripravilo gradivo glede "hearinga" kandidata za ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla, bo državni zbor o tej točki dnevnega reda odločal v sredo, 2. februarja ob 16. uri popoldne. S tem mislim, da sem vsa obvestila prenesel.

Tako, da predlagam, da preidemo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO SO VPRAŠANJA IN POBUDE POSLANK IN POSLANCEV. Nekaj ministrov se nam je k tej točki opravičilo. V poslovniškem roku enega dne pred sejo zbora smo prejeli tudi pisne prijave poslanskih vprašanj in pobud. Vrstni red smo določili v skladu s poslovniškimi določbami. Na prva tri vprašanja, ki jih postavijo poslanci opozicije, bo odgovarjal predsednik vlade. Samo še ponovno opozorilo, da ustno zastavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, ministrov odgovor oziroma predsednika vlade praviloma naj ne bi presegal 10 minut. Dopolnilno vprašanje poslanca naj ne bi trajalo več, ne sme trajati več kot 2 minuti.
Opravičil se je minister Tomaž Marušič in je pooblastil gospoda Miha Wohinza, državnega podsekretarja, da ga nadomešča na 18. seji pri tej točki dnevnega reda. Opravičil se je minister za finance, mag. Mitja Gaspari in je pooblastil državne sekretarje, da odgovarjajo na vprašanja, ki se dotikajo tega resorja. Zaradi osebne zadržanosti se je opravičil podpredsednik vlade Marjan Podobnik. Z resorja za šolstva smo prejeli pisni dopis, da bo o vprašanjih, ki se dotikajo tega resorja, zaradi zadržanosti ministra odgovarjal državni sekretar dr. Janko Strel. Ostali ministri in državni sekretarji pa so prisotni.
Prvo vprašanje postavlja kolega Miran Potrč, pripravi naj se Vincencij Demšar. Prosim.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik vlade, dr. Janez Drnovšek, spoštovane kolegice in kolegi! V zadnjih dneh ponovno spremljamo številna opozorila zaposlenih in njihovih sindikatov na neurejene razmere v dohodkovni politiki vlade do posameznih sektorjev. Obetajo se nam protesti šolnikov, zdravnikov, policije, upravnih delavcev, pa tudi delavcev v industriji. Dohodkovna politika je ena ključnih politik vsake vlade, saj vzdržuje ali ruši konkurenčnost gospodarstva, prek stroškov države ali javnih skladov vpliva na višino javne porabe, vzdržuje sprejemljiva družbena razmerja in preprečuje revščino ter socialno izključenost. Pomeni pomemben motivacijski faktor zaposlenih ali vir njihovega nezadovoljstva in vpliva tudi na razreševanje brezposelnosti in interes vlagateljev za nove investicije. Očitno je, da so nekatere nepremišljene odločitve vaše vlade v preteklosti in njena nedejavnost na drugih področjih pripeljale do položaja, ki napoveduje številne družbene konflikte. S politiko "deli in vladaj" je vlada poskušala reševati zahteve družbeno najvplivnejših skupin. Pri tem pa ni zadovoljila niti njihovih zahtev, predvsem pa je ustvarila nova družbena nesorazmerja, tako znotraj javnega sektorja, kakor tudi med njim in gospodarstvom. Več kot leto dni stare obljube vlade, da bo uredila položaj in plačna razmerja v javnem sektorju, se vse bolj odmikajo.
Zaradi vsega navedenega sprašujem:
Kako namerava vlada reševati probleme plačne politike v letošnjem letu?
Kako bo presegla nasprotja v javnem sektorju, za katerega je neposredno odgovorna?
Na kakšen način namerava doseči sporazum socialnih partnerjev za izvedbo take dohodkovne politike, ki bo zagotovila vse bistvene elemente, o katerih sem predhodno govoril? Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Potrč. Na vaše vprašanje odgovarja predsednik vlade, dr. Janez Drnovšek. Prosim.

DR. JANEZ DRNOVŠEK: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Spoštovani poslanec Potrč! Vprašanje, ki ga odpirate, je stalno na vladni mizi in vlada ima seveda s tem vprašanjem in z razreševanjem plačne problematike za sabo že precej izkušenj, že precej let usklajevanja, tudi izgrajevanja socialnega partnerstva in mislim, da v celoti gledano tudi dokaj dobre rezultate in splošno oceno, da je Slovenija med tistimi državami, ki izstopajo v pozitivnem smislu, kar se tiče socialnega miru, socialnih ravnotežij, in da je sorazmerno malo resnih konfliktnih situacij. Seveda je to stalen proces, stalno dogovarjanje, proces, ki ni nikoli končan in nikoli ne moremo trditi, da smo dokončno uredili vsa razmerja med plačami različnih interesnih skupin v državi in da se ta ne bodo ponovno odpirala. In nikoli ne moremo zagotoviti, da je dokončno vzpostavljen tudi socialni mir in socialno ravnotežje.
V letošnjem letu, na začetku leta, smo priče tudi nekaterim najavam možnih stavk in pričakovanjem posameznih interesnih skupin, da bi zvišale svoje plače, verjetno tudi v pričakovanju, da bo volilno leto morda večja priložnost kot kakšno drugo leto. Vlada se bo poskušala pogajati z vsemi interesnimi skupinami in doseči maksimalen izkoristek v teh pogajanjih. Upoštevati moramo proračunske okvire, take kot jih je državni zbor sprejel pred kratkim; upoštevati moramo temeljno tendenco v državi, da rast plač ne more presegati rasti produktivnosti, želimo obdržati makroekonomska ravnotežja tudi vnaprej - sedaj so ta ravnotežja solidna in pozitivna, in gospodarska rast tako v lanskem letu okrog 4% in tudi v letošnjem letu pričakujemo vsaj 4%.
Seveda, zato manevrskega prostora za pogajanja ni prav veliko. Težko bi danes državnemu zboru napovedal, kako bo vlada ravnala v posameznih primerih in kakšna bo tudi njena pogajalska taktika. Skušali bomo vsekakor zadržati nek splošen plačni pritisk, zadržati verižno reakcijo, in poskušali bomo tudi z argumentiranimi dialogi s predstavniki sindikatov doseči neko razumnost in tudi spoznanje, da tudi volilna leta niso tista leta, v katerih bi lahko rušili plačno politiko in vzpostavili taka gibanja, ki bi nam potem v naslednjih letih pomenila nižjo gospodarsko rast in manjšo možnost delitve, in navsezadnje tudi plač, za vse interesne skupine.
Ne bi se strinjal, da je vlada pri tem storila kakšne večje napake do sedaj. Mislim, da je splošen rezultat, tako kot sem dejal, pozitiven. Seveda je pa vedno relativno oziroma vedno je pač posebno gledanje posameznih interesnih skupin, kakšen je njihov dohodkovni položaj, kakšnega si želijo, da bi bil, in kakšna so njihova pričakovanja. To soočanje z realnostjo se bo v naslednjih mesecih dogajalo. Upamo, da bomo uspešni, seveda pa bomo državni zbor obvestili, če bo potrebno, če bi prišlo do kakšnih resnejših odmikov oziroma do resnejših problemov. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala predsedniku vlade za odgovor. Ali želi kolega Potrč dati dopolnilno vprašanje? Prosim.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik! Združeno listo socialnih demokratov veseli usmeritev vlade na socialno partnerstvo, pozdravljamo ga in podpiramo. Podpiramo tudi vašo izraženo pripravljenost, da se o konkretnih vprašanjih dohodkovne in plačne politike s prizadetimi vlada tudi letos pogovarja in dogovarja, ne pa odklanja te razgovore, ker bo prav gotovo prek razgovorov lažje priti do skupnih rezultatov. Razumemo večplastnost interesov in ciljev, ki jih mora zasledovati vlada, in da seveda ni mogoče pristajati na vsako od zahtev. Moram reči pa, da na dveh točkah bi želeli opozoriti le na jasnejšo politiko.
Prvič, da bi bil pristop vlade glede plačne politike celovit. Doslej ni bil. Delali ste izjeme, ki so povzročile potem tudi konflikte, s katerimi se danes srečujemo.
In drugo, želel bi, če je možno, povsem konkreten odgovor, kaj bo s plačami v javnem sektorju. Vlada jih leto in več nazaj obljublja, rekla je, da bo ta zakon že predložen, da ga bo v tem času po nekaterih programih vlade že moral državni zbor sprejeti, bile so ideje v nekem času, naj bi ga sprejemali po hitrem postopku zaradi potreb Evropske zveze. Vse te stvari se nam odlagajo in mislim, da to ni dobro spričevalo za politiko vlade. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslansko vprašanje postavlja Vincencij Demšar, za njim Zmago Jelinčič.

VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav gospodu predsedniku vlade, vsem ministrom in pa seveda tudi vam, kolegicam in kolegom in pa ostalim, ki spremljate današnje zasedanje državnega zbora! Ker sem že prejšnji teden poslal pisno vprašanje gospodu predsedniku, gospodu Drnovšku, upam, da bom danes lahko dobil precej jasen odgovor, ki ga postavljam v zvezi z mejo med Slovenijo in pa Hrvaško.
Mi imamo urejeno mejo dejansko in pa formalno, tako proti Italiji, Avstriji in pa proti Madžarski, nimamo pa določene meje s Hrvaško. Ko smo bili leta 1998 v okviru obiska odbora za mednarodne odnose na Hrvaškem, kjer smo imeli pogovore tako s predstavniki sabora, vlade kot tudi s kolegi poslanci, so nam rekli, zakaj bi čakali s stvarmi, da je treba reševati stvari v paketu, tisto, kar se dogovorimo, to potrdimo in pojdimo naprej.
V tej zvezi sprašujem sedaj vas, gospod predsednik:
Kakšno je stališče slovenske vlade do določevanja slovensko-hrvaške meje na kopnem in na morju?
Da malo pojasnim: Zanima me, kakšni so kriteriji, ali so to zgodovinski, naravni, geografski, upravni, in kateri so razlogi, ali na naši ali na hrvaški strani, da te meje doslej še nismo določili, posebej zato, ker tam, kjer so bile stvari jasne, pa počasi postajajo problematične. Naj vas opozorim, da gladko vozijo pri Zavrču po slovenski cesti, če bi seveda veljal kriterij katastrske občine. Ravno tako vemo, kako se je meja drugod premikala.
In na koncu: Kaj bo pravzaprav rekla Evropa, Evropska zveza, če mi ne bomo imeli meje določene?
In zakaj se potem prehiteva z nekim - pardon, ne nekim, ampak z maloobmejnim sporazumom, če meje nismo določili? Torej, moje vprašanje je, zakaj nismo šli obratno pot, in razlogi. Gospod predsednik, upam, da bom danes izvedel te stvari. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala za vprašanje. Odgovarja predsednik vlade, dr. Drnovšek. Prosim!

DR. JANEZ DRNOVŠEK: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, gospod Demšar! Vlada je v prejšnjih letih poskušala intenzivno razreševati vsa odprta vprašanja s Hrvaško. Sklenili smo vrsto bilateralnih sporazumov, ki jih je v veliki meri potrjeval tudi ta državni zbor. Ostali so nekateri problemi, nekatera vprašanja, ki so še vedno nerešena - predvsem vprašanje meje in vprašanje Ljubljanske banke Zagreb in nuklearke v Krškem. V lanskem letu smo uspeli razrešiti, kot veste, premoženjsko-pravni sporazum kot zelo bistven sporazum, ostajajo pa seveda še ti trije sporazumi.
V nekem obdobju smo poskušali razreševati vsa ta vprašanja skupaj in je bil prisoten tako imenovani paketni pristop, vendar ne za vsako ceno, ampak kot poskus, če bi se morda na ta način lažje razrešili ti problemi. Niso se, in nadaljevali smo delo na vsakem posamičnem problemu posebej, in tudi nekatere uspeli razrešiti, nekateri pa so ostali odprti.
Če omenim še, kar se tiče ostalih dveh vprašanj, ki so bolj gospodarskega pomena. S prejšnjo hrvaško vlado smo se dogovorili, da Ljubljansko banko Zagreb poskušamo reševati v sodelovanju z IMF, z mednarodnim monetarnim skladom kot najvišjo institucijo, mednarodno institucijo na tem področju, in da bi ta institucija dala neko strokovno mnenje o zapletenih pravno-finančnih problemih, ki bi jih potem obe strani poskušali upoštevati. Torej neobvezno mnenje bi to bilo.
Kar se tiče nuklarke v Krškem. Problem je sicer povsem posloven problem. V časih iracionalnih razlogov, po naši oceni, predvsem na hrvaški strani, se ta vprašanja niso razrešila in dobili smo občutek v zadnjem času, da sploh ni bilo interesov na hrvaški strani, da bi to vprašanje razrešili. Upamo, da bo sedaj nova vlada pokazala večjo pripravljenost in zmožnost, da razreši ta problem.
Meja. Vlada je ves čas izhajala iz ustavnega zakona ob osamosvojitvi. Iz tega, da je potrebno upoštevati mejo, kot je veljala 25.6.1991. Skušala je v pogajanjih določati elemente suverenosti, ki bi determinirali tako mejo. Dogovorjen je bil v okviru diplomatske komisije kriterij katastrske meje, ki pa se na posameznih odsekih skuša dopolnjevati - tam, kjer je obojestransko soglasje - tudi z naravnimi, geografskimi elementi. V veliki meri je kopenska meja v diplomatski komisiji dogovorjena. Dogovorjena seveda pogojno. V tem smislu, da tisto, kar velja na koncu, velja kot celota. Torej ne podpisujejo se paricalni sporazumi o meji.
Mi smo razmišljali tudi o tej možnosti, ker se je problem koncentriral predvsem na mejo na morju, na Piranski zaliv in na izhod na morje, na odprto morje, da bi skušali rešiti morda vsaj kopensko mejo v tej fazi. Vendar se je pokazalo, da tudi to ni možno, ker so v diskusiji zlasti zadnji kilometri, ki lahko vplivajo tudi na kopensko mejo. Celotna meja je ostala, kot sem že dejal, zato pogojno dogovorjena in usklajena. Seveda pa čaka potem tiste zaključne potrditve na obeh straneh.
Pogajanja so pokazala, da je najtrši problem teritorialni izhod na odprto morje, ki ga je slovenska stran ves čas zahtevala od Hrvaške. Hrvaška tega ni sprejemala. Ta zahteva ostaja naprej. Tudi Piranski zaliv. Praktično o Piranskem zalivu ni bilo nobenega napredka v dosedanjih pogajanjih. Slovenska stran je vztrajala na celovitosti Piranskega zaliva. Hrvaška na to ni pristajala. Mi pričakujemo, da bomo sedaj z novo hrvaško vlado v najkrajšem času nadaljevali ta pogajanja. Ocenjujemo, da v preteklih letih hrvaška stran ni namenila takšne pozornosti, takšne prioritete temu vprašanju kot morda vprašanjem na drugi strani, vprašanjem v zvezi z Bosno in Hercegovino in drugim vprašanjem na jugovzhodu. Ocenjevali smo oziroma sam ocenjujem, da Hrvaška zaradi velikega pomena, ki ga Slovenija pripisuje Piranskemu zalivu, izhodu na morje, da morda zadržuje ali je do sedaj zadrževala dogovor o teh vprašanjih, tudi iz prepričanja, češ da je to nek njihov velik pogajalski adut, ki je bolje, da ga čim dlje držijo v rokah, ker pač gre za vprašanje, ki je velikega simboličnega, tudi psihološkega pomena za Slovence. Potencirali so tudi pričakovanje oziroma pomen meje, ali rešene ali nerešene meje, za vključevanje Slovenije v Evropsko unijo, češ, Slovenija mora najprej rešiti vprašanje meje s Hrvaško in zato bo ta, pogojno rečeno, pogajalski adut Hrvaške še pridobival na teži s tem, ko se bo Slovenija približevala članstvu v Evropski uniji.
V tem kontekstu je zelo pozitivno za Slovenijo, za našo pogajalsko pozicijo to, kar se je zgodilo decembra na Helsinškem vrhu Evropske unije. Evropska unija je decembra sprejela stališče, potem ko je dopustila Turčijo kot kandidatko za članstvo v Evropski uniji - sicer s pogoji in najbrž šele v nekem daljšem roku - je sprejela tudi stališče, da meja oziroma meja na Cipru ali politična rešitev ciprskega vprašanja ni pogoj za to, da Ciper postane polnopravna članica Evropske unije. Skratka, Evropska unija je sprejela v nekem drugem, bolj zapletenem primeru, kot je, recimo, meja med Slovenijo in Hrvaško, stališče, da je članstvo v Evropski uniji možno tudi, če meja ni dokončno razrešena. In to v primeru, če se tista država, ki želi postati članica, trudi, da to vprašanje razreši, in da druga stran blokira rešitev tega vprašanja. To je neke vrste precedens, ki lahko seveda velja tudi drugje. To v ničemer ne zmanjšuje našega namena, da čimprej razrešimo odprto mejo s Hrvaško, vendar pa le jemlje tej celotni situaciji še ta element, češ, da je to za nas nujen imperativ, da sicer ne moremo v Evropsko unijo. Če bomo seveda konstruktivno razreševali ta problem, potem to torej naj ne bi bil pogoj za članstvo v Evropski uniji.
Vendar pustimo ob strani te bolj, recimo, črne scenarije. Odpira se novo poglavje na hrvaški strani, tudi moj pogovor pred nekaj dnevi s predvidenim predsednikom hrvaške vlade, gospodom Račanom, kaže na to, da je pač na hrvaški strani neka precejšnja pripravljenost, seveda ne kar neka apriorna pripravljenost za veliko popuščanje, temveč velika pripravljenost za to, da se konstruktivno razrešijo odprta vprašanja. Mislim, da je za to možnost sedaj večja, tudi v luči večjega interesa Hrvaške, da se le vključi na ta evropski vlak, in tudi interesa po drugi strani Evropske unije, da bi Hrvaška, če bo uspešna, če bo konstruktivna, če bo demokratična, da se tudi Hrvaški omogoči priključek, verjetno na to skupino trinajstih kandidatk, ki je sedaj že definirana. V tej luči vidimo torej tudi možnost, da le razrešimo vprašanje meje, ki je sedaj ostalo odprto. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala za odgovor. Dopolnilno vprašanje, kolega Demšar.

VINCENCIJ DEMŠAR: Prav lepo se zahvaljujem za odgovore. Mislim, da smo vsi skupaj marsikaj izvedeli.
Imam pa pripombo, kar se mi zdi, da je pozitivno, da ne vztrajamo več pri sistemu paketa, temveč da se dogovorimo o tistem, o čemer se je možno dogovoriti. Vendar je na koncu moje vprašanje naslednje:
Ali je možno in ali se vam ne zdi, če bi sedaj v tej situaciji - kar se je tudi danes zgodilo, ko smo glasovali o maloobmejnem sporazumu - da bi sedaj delali vse na določevanju meje in potem lahko šli, po mojem mnenju, brez vsakih težav na ta sporazum, za katerega pa vem, da je res pomemben za ljudi, ki živijo ob slovensko-hrvaški meji?
Upam, da je moje vprašanje zadosti jasno: Ali je možno, da gremo sedaj drugo pot in ne da še naprej tiščimo s tem sporazumom, za katerega je očitno, da ga ta parlament ne bo sprejel? Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želite odgovoriti na dopolnilno vprašanje, dr. Drnovšek? Prosim.

DR. JANEZ DRNOVŠEK: Na kratko. Odprtih je zadnjih šest kilometrov kopenske meje, tiste do morja, in potem meja na morju ter teritorialni izhod na morje.
Možno je pospešiti pogajanja, in moja ocena je, da je na hrvaški strani pripravljenost oziroma da bo pripravljenost na to, da bo najbrž tudi nova vlada želela neke, sorazmerno hitre uspehe, rezultate, premike, razreševanje problemov. Vprašanje je, koliko smo zmožni storiti na naši strani v predvolilnem letu. Če bi uspeli doseči dogovor med političnimi strankami o tem, da se to vprašanje, tako kot evropska vprašanja, tista, ki so pomembna za harmonizacijo naše zakonodaje z Evropsko unijo, nekako izločijo iz tekočih političnih predvolilnih prepirov in da o tem dosežemo morda nek poseben dogovor, v tem primeru bi lahko tudi v letošnjem letu morda razrešili to vprašanje. Torej, če bi dosegli tak sporazum med političnimi strankami, med parlamentarnimi strankami, da lahko pogledamo, da napravimo ta poskus v naslednjih mesecih z novo hrvaško vlado in da skušamo doseči tudi nek način skupnega vpogleda in dela parlamentarnih strank in način, ki bi to izločil nekako iz predvolilnih bojev, obračunov in morda le razrešil to zelo pomembno vprašanje za slovensko državo.
V tem primeru je tudi tisto vprašanje, ki je sedaj odprto in ki ga nikakor ne moremo razrešiti, tudi vprašanje maloobmejnega sporazuma, s tem avtomatsko razrešeno. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala predsedniku vlade. Poslansko vprašanje postavlja Zmago Jelinčič. Pripravi naj se Maksimiljan Lavrinc.

ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Postavil bom poslansko vprašanje v skladu z 29. členom poslovnika državnega zbora.
Gre za problematiko - zato bi prosil, da to urico naravnate - gre za problematiko izbire izvajalca del za predor Trojane, ki jo je spodbudila izjava ministra Bergauerja: "V tej državi ne poznam junaka, ki bi posel lahko dal drugemu", v Dnevniku, 30.12.1999. V Uradnem listu z dne 17.7.1998 je bil objavljen razpis za ugotavljanje sposobnosti za izvajalce predora Trojane. 17.8.1998 so oddali svoje elaborate. Dva meseca in pol kasneje je Dars sporočil izvajalcem, kateri so se posamično ali kot grupacije kvalificirali.
Sposobnost je bila priznana 11 firmam oziroma grupacijam, med drugimi so Impresa Grassetto Italija, Joint Venture, SCT Slovenija, Impregilo Italija in Alpine Bau Avstrija. Do 10. avgusta 1999, ko je bil objavljen poziv kvalificiranim izvajalcem, da predložijo svoje ponudbe do 19. oktobra 1999, je imel Dars čas in možnost, da preveri vse podatke, ki dokazujejo sposobnost prijavljenih izvajalcev, da so res zmožni zgraditi tunel pod Trojanami.
Dars je v zvezi s tem poslal nekatere člane strokovne komisije za izvedbo javnega razpisa, na primer državnega podsekretarja Angela Polajnka in direktorja za tehnični izvedbo projektov, v Italijo, to je gospod Abdon Peklaj, v Italijo k firmi Impresa Grassetto S.p.A., da preverijo sposobnost te firme.
Zanimivo je, da je poročilo z vsemi prilogami, kako so opravili nalogo v firmi iz kraja Tortone - malo kdo ve, kje je to - ki ima boniteto A3, kar pomeni, da njeni dolgovi bistveno presegajo njene finančne prilive, še vedno skrivnost in da se pri Darsu z vsemi štirimi otepajo tega, da bi ga kdo lahko videl. Že vedo, zakaj.
Sedaj pa v ozadje dogajanj. 23.4.1998 je ta državni zbor sprejel rebalans nacionalnega programa izgradnje avtocest. Za odsek Vransko-Blagovica, kjer je tudi predor Trojane, stoji, da je vrednost del ocenjena na 72.861 milijonov sit po cenah iz leta 1997.
Od odločitve o kvalificiranih izvajalcih pa do oddaje ponudb je minilo več kot leto dni. Glede na zakon o javnih naročilih, ki v 50. členu, točka 3, pravi: "Naročnik prizna sposobnost ponudniku za obdobje do 12 mesecev", bi bilo vsaj primerno, če že ne nujno, še enkrat oceniti sposobnost vseh izvajalcev. Dars je namreč namerno ravnal prepočasi in odločal o ponudniku tako rekoč tik pred iztekom roka, da je s tem onemogočil, da bi se še kdo kvalificiral. Tako se je izognil možnosti ...(opozorilni znak za konec)... osporavanja pravilnosti odločitve in je obdržal že v samem začetku izbrano firmo Impresa Grassetto, navkljub temu, da se v enem letu lahko zgodi marsikaj in lahko že kvalificirani zabrede tudi v težave. Dars namenoma ni ponovno preverjal sposobnosti vseh izvajalcev in o tem ni izdelal ločenega poročila, ker bi s tem padla njegova že v samem začetku sprejeta odločitev za Impreso Grassetto.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Jelinčič, čas se je iztekel.

ZMAGO JELINČIČ: Gospod predsednik, 15 minut imam časa po 29. členu poslovnika državnega zbora.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Jelinčič, to je prezgodaj; najprej postavite poslansko vprašanje, potem vlada odgovori ter nato kasneje poslovnik omogoča možnost, da se lahko v imenu poslanske skupine opravi razprava, takrat pa je na voljo 15 minut. Sedaj ste postavili poslansko vprašanje in imate na voljo samo 3 minute, kot velja za vse ostale.

ZMAGO JELINČIČ: Gospod predsednik, mislim, da gre za namerno napačno tolmačenje poslovnika državnega zbora, vendar vi pač tolmačite poslovnik državnega zbora. Razumem, da se poskušajo zakriti goljufije firme Dars, vendar pa, če tako presojate, da gremo na ta način, potem prosim, da državni zbor glasuje o tem, ali opravimo razpravo. Pritožil se bom na poslovniško komisijo, kajti mislim, da mi je kratena demokratična pravica razprave v tem parlamentu.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, poslanski kolega Jelinčič. 29. člen, na katerega se sklicujete, je jasen, in tudi točno piše, dva odstavka sta in dve možnosti sta. Ravnali bomo po eni od možnosti, ki jo boste pač predlagali. Sedaj prosim, da predsednik vlade odgovori na vaše vprašanje.

DR. JANEZ DRNOVŠEK: Gospod predsednik, ne vem, ali je tu sedaj kdo od ministrstva za promet ali Darsa, ki bi lahko odgovoril na to vprašanje. Če je, bi prosil, da na to odgovori, sicer bo odgovor podan pismeno.
Kot predsednik vlade bi dejal samo to, da se v razpisne postopke ne morem vmešavati, da pa insistiramo na korektnosti teh postopkov in izhajamo iz predpostavke, da so izpeljani na korekten način. Pričakujem, da bo ustrezen odgovor podan. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala predsedniku vlade. Namesto mag. Antona Bergauerja, ministra za promet in zveze, smo dobili pismeno obvestilo, da bodo tukaj prisotni državni sekretarji. Ali kdo od državnih sekretarjev želi podati stališče? Dr. Hanžel, prosim.

DR. SLAVKO HANŽEL: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Lahko bi samo dodal, da dejansko celotni postopek v zvezi s pritožbami za izgradnjo tega tunela na Trojanah poteka po predpisih, in ministrstvo za promet in zveze bo podalo pismeni odgovor na zelo širok splet vprašanj, ki so bila postavljena. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Jelinčič je napovedal, da bo v skladu s prvim odstavkom 29. člena poslovnika predlagal, da se o odgovoru vlade tudi opravi razprava. Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu odloči o tem, ali in kdaj se opravi razprava o poslanskem vprašanju. Vsak poslanec lahko predlaga, kdaj naj se opravi, lahko se pa opravi najprej po preteku 48 ur od sprejema sklepa. Želite besedo, gospod Jelinčič? Prosim.

ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Predlagam, da se opravi razprava v državnem zboru, da državni zbor o tem glasuje in odloči, in predlagam, da se razprava opravi naslednji teden, morda v četrtek ali v petek. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Jelinčič. Postavil si nas v nekoliko neprijeten položaj, ker si predlagal termin, ki je po našem planu dela rezerviran za sejo delovnih teles... Predlagaš, da državni zbor še na tej seji razpravlja o predlogu vlade na tvoje poslansko vprašanje?

ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Sprejemam to sugestijo in sem pripravljen na to, da še na tej seji državnega zbora razpravljamo o tej zadevi. Mislim pa, da je najbolj smiselno, da vi določite točen datum, kdaj bi se to zgodilo.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jelinčič, tudi za sodelovanje pri tem predlogu. Na glasovanje dajem predlog poslanca Jelinčiča, da državni zbor še v roku v okviru 18. seje razpravlja o odgovoru vlade na njegovo postavljeno poslansko vprašanje. Seveda pa to pomeni, da na tem mestu prosimo predstavnike vlade oziroma vlado, da čimprej pripravi pisni odgovor na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča. Predlog poslanca Jelinčiča dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost drugič! Mislim, da nas je nekoliko več kot 41 v dvorani. Očitno ne. Sejo nadaljujemo čez 10 minut, ob 15.40 uri.

(Seja je bila prekinjena ob 15.28 uri in se je nadaljevala ob 15.42 uri.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: ... za glasovanje o predlogu kolega Jelinčiča, da bo državni zbor v okviru te seje državnega zbora razpravljal o pismenem odgovoru vlade na njegovo poslansko vprašanje. Ugotavljamo prisotnost! O tem, ali in kdaj se opravi razprava, odloči državni zbor brez razprave in brez obrazložitve glasu, pravi naš poslovnik. Člen 29, prvi odstavek. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za predlagani predlog, ki sem ga pravkar prebral?
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Proceduralni predlog, gospod Kangler.

FRANC KANGLER: Prosim, če lahko ponovimo glasovanje, ker dejansko sem glasoval drugače, kot sem se sam odločil.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Poslanski kolega Kangler predlaga proceduralni predlog, da državni zbor ponovi glasovanje o sklepu, ki ga predlaga kolega Jelinčič.
Predlog za ponovitev glasovanja dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ponovitev glasovanja? (50 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog za ponovitev glasovanja sprejet.
Ponovno dajem na glasovanje predlog poslanca Zmaga Jelinčiča; vsebino predloga sem že prej povzel. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlog? (32 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Poslansko vprašanje postavlja kolega Lavrinc. Za njim dr. Helena Hren-Vencelj.

MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala, gospod predsednik. Svoje poslansko vprašanje naslavljam ministru za notranje zadeve. V enem delu se pravzaprav dotika oziroma pokriva na nek način z vprašanjem, ki ga je kolega Potrč postavil našemu premieru.
V vseh teh pogovorih, ko posamezne sredine ocenjujejo, da njihove plače niso nekako v primernem proporcu do ostalih, nisem zasledil, da bi vlada oziroma ministrstvo za notranje zadeve napovedalo sprejem zakona o javnih uslužbencih, katerega del bi bil verjetno tudi tarifni sistem, ki bi omogočal, da bi ljudje enkrat v tej državi vedeli, koliko lahko zasluži, recimo, pomožna delavka v nekem zdravstvenem ali drugem zavodu in koliko zasluži predsednik te države. To je prvo. Zato sprašujem:
Ali in kdaj bomo v poslanske klopi dobili zakon o javnih uslužbencih?
Navsezadnje bom rekel, da je ta stvar motivirana tudi s tem, da, kot vem, nekaj podobnega zahteva od nas tudi Evropska zveza.
V drugem delu gre za to vprašanje:
Do kdaj bodo policisti stimulirani, da lovijo majhne prekrškarje, kot so recimo tisti, ki za deset ali kakšen kilometer več prevozijo območje pred cestninskimi postajami? In na ta način seveda zagotavljajo priliv proračunu. Po drugi strani pa seveda vlomilci in tatovi veselo vlamljajo v avtomobile in kradejo tudi večja, težja prevozna sredstva. Namreč, sam ocenjujem, da vsaka družba sama reče, kaj je tisto, kar je družbi bolj nevarno, in zato to opredeli kot kaznivo dejanje. To so vlomne tatvine in tatvine, medtem ko prekrške določi kot manj nevarna dejanja. Še posebej, če gre za prekrške, ki jih policisti lovijo, da tako rečem, oziroma prekrškarje, ki jih policisti lovijo na krajih, kjer ne prihaja prav pogosto do hujših prometnih nesreč.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala za vprašanje. Prej sem pomotoma navedel, da naslednje vprašanje postavlja dr. Helena Hren-Vencelj. Naslednji postavlja vprašanje kolega Hvalica. Odgovor predstavnika vlade. Državni sekretar dr. Trpin, prosim.

PROF. DR. GORAZD TRPIN: Glede na to, da smo dobili pisna vprašanja od poslanca Horvata glede zakona o javnih uslužbencih, se bom osredotočil bolj na konkretno vprašanje, kaj pravzaprav delamo na področju tako imenovanih plač v državnem sektorju. Glede na to, da je zakon o javnih uslužbencih dokaj dolgoročen projekt, in zavedajoč se tega, da je treba stvari urediti, je ministrstvo za notranje zadeve pripravilo sklop uredb, ki na eni strani urejajo plače, torej tako imenovano uredbo o količnikih - ima dosti daljši naslov, tako da ga ne bi celega navajal - poleg tega pa seveda imamo tudi paket uredb, ki naj bi zagotovile tudi racionalizacijo uprave. Kajti ne moremo urediti zgolj plač, brez tega seveda tudi pravo upravo do določene mere racionaliziramo. To so predvsem uredba o delovnem času, uredba o postopku ugotavljanja tako imenovanih "odvečnih" delavcev in uredba o postopku ugotavljanja usposobljenosti posameznih upravnih delavcev ter seveda še uredba o ravnanju s strankami itn. Torej gre za cel sklop uredb, ki na eni strani naj bi uredile in nekoliko izenačile plače v javnem sektorju, na drugi strani pa zagotovile tudi boljše in racionalnejše delo uprave. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslansko vprašanje postavlja Ivo Hvalica, za njim Branko Tomažič. Dopolnilno vprašanje. Kolega Lavrinc ima dopolnilno vprašanje.

MAKSIMILJAN LAVRINC: No, moje vprašanje je bilo pravzaprav:
Ali bomo v tem mandatu dobili na klopi zakon o javnih uslužbencih ali ne?
Odgovora na to vprašanje, temeljno, nisem dobil. To je prvo. Drugi del vprašanja pa se je glasil:
Do kdaj bodo policisti stimulirani predvsem, da polnijo državni proračun?

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Državni sekretar, lahko daste dopolnilni odgovor, ali kdo drug? Ja, samo trenutek. Gospod Podvršič.

ANDREJ PODVRŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Odgovoril bi na drugi del vprašanja, do kdaj bodo policisti stimulirani, da lovijo manjše prekrškarje. Pojasnil bi naslednje. Policisti niso stimulirani, da lovijo manjše prekrškarje, ampak delujejo v skladu z zakonom, ki jim veleva, kaj morajo početi. Vse te akcije, ki potekajo trenutno, upam, da sem pravilno razumel, ker se nanaša na prometno varnost, so izdelane na podlagi analiz, tako da ne gre za lovljenje manjših prekrškarjev. Kajti ugotovili smo, da največji problem pri zagotavljanju prometne varnosti sta ravno hitrost in pa alkohol. Obenem pa vam lahko s polno odgovornostjo zatrdim, da se ista pozornost posveča tudi preiskovanju težjih kaznivih dejanj. Trenutno je v izdelavi analiza, ki bo tudi pokazala, koliko so policisti obremenjeni z določenimi aktivnostmi in koliko z drugimi in seveda bomo to pisno analizo poslali v odgovor. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Sedaj pa ni več možno, kolega Lavrinc. Sprašujem pa predstavnika vlade, ali želi odgovoriti na prvi del dopolnilnega vprašanja, kako kaže z zakonom o državnih uslužbencih. Državni sekretar, dr. Trpin.

PROF. DR. GORAZD TRPIN: Odgovor na vprašanje poslanca Horvata bo mnogo daljši, tako odgovarjam zgolj na vprašanje poslanca Lavrinca. Zadnja verzija zakona o javnih uslužbencih je v koalicijskem usklajevanju in seveda bo šla na vlado in upam, da bo čimprej prišla tudi na poslanske klopi.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Sedaj pa dobiva besedo Ivo Hvalica za poslansko vprašanje. Za njim kolega Tomažič.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani predstavniki vlade! Predsednika sicer ni, podpredsednika tudi ne, vidim generalno sekretarko. Ponovil bom namreč poslansko vprašanje, ki ga zastavljam tretjič ali četrtič. Naj obnovim malo rezultat, saj ni treba nič napenjati, ker imate vse to, ampak samo nočete dati. Bom zdaj povedal. 2. oktobra 1997. leta je državni zbor sprejel sklep, ki se glasi: "Vlada Republike Slovenije na izdelke, ki so financirani s proračunskimi sredstvi itn. pod postavko to in to, ažurno pošilja državnemu zboru Republike Slovenije." Jaz sem predvsem hotel imeti rezultate javnomnenjskih raziskav. Po slabem letu dni mi je odgovoril takratni generalni sekretar, gospod Šuklje, ki je napisal, citiram, da "so rezultati statističnih raziskovanj javni in dostopni vsem uporabnikom, tudi državnemu zboru Republike Slovenije". Bilo je ob takšni točki dnevnega reda, kot je danes. Potem se nič ni zgodilo, kljub tej njegovi obljubljeni javnosti, in sem to isto vprašanje postavil 4. decembra 1998, pomislite. Takrat mi je odgovarjal podpredsednik vlade, gospod Marjan Podobnik, ki je rekel naslednje, citiram: "Se popolnoma strinjam in mislim, da je objava objektivnih javnomnenjskih raziskav eden od pogojev za uspešen razvoj demokracije itd. v Sloveniji in zlorabe in manipulacije, ki se tu dogajajo, presegajo vsako mero dobrega okusa" - kot da bi jaz zlorabljal - "in so žal seveda zelo slaba popotnica za Slovenijo tudi v prihodnje". Floskula. Če so slaba popotnica, zakaj ni realiziral tega?
Do danes jaz kot poslanec državnega zbora še nisem dobil nobene javnomnenjske raziskave. Mislim na raziskave, ki jih dela, izvaja gospod Toš. Tu sem že povedal lani, predlanskem, da verjetno jih ne dela z denarjem, ki mu ga pošilja stric iz Amerike, pač pa s proračunskim denarjem.
Lepo vas prosim. Letos je volilno leto. Če ne dobim vseh javnomnenjskih raziskav, tudi za nazaj, z opravičilom vlade, potem bom ukrepal po svoje. Kaj bi drugega, kot da s tem seznanim evropske institucije. Drugo mi ne preostane. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Na to poslansko vprašanje prosim za odgovor. Odgovarja generalna sekretarka, gospa Pergarjeva.

NEVENKA ČREŠNAR-PERGAR: Gospodu Hvalici se zahvaljujem za vprašanje. Lahko samo rečem, da lahko pritrdim tistemu, kar sta mu dva, ki sta mu odgovarjala na vprašanje, že odgovorila, in da bom skušala te njune obljube izpolniti.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dopolnilno poslansko vprašanje, Ivo Hvalica.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovana gospa! Ob vsem spoštovanju vašega položaja in tudi vas kot ženske pa moram reči, da ste tukaj rekli nekaj, kar je zame popolnoma irelevantno, nepomembno.
Da bomo poskušali izpolniti ali nekaj podobnega. Ne, ne. Vi povejte, kdaj mi boste to poslali! Lepo vas prosim. Vi niste dali meni odgovora. To je izmikajoči se odgovor in na tak odgovor jaz ne pristanem.
Bil sem zelo jasen, zadeva se vleče od 2. oktobra 1997. leta. Smo v volilnem letu. Razumem, da mogoče takrat, ko vam je šlo slabo, govorim o koaliciji, niste hoteli pokazati teh javnih raziskav. Sedaj pa trdite, po nekih drugih javnomnenjskih raziskavah, ki so verjetno projekcija le teh, da vam gre zelo dobro. Torej, povejte, pokažite. Mene zanimajo, že veste, kaj. Predvsem me zanimajo javnomnenjske raziskave gospoda Toša v tistem segmentu, pa čeprav so zelo čudne, ker on sprašuje tudi, kdo je najslabši politik in tako dalje, ampak to je stvar njegovega, bolj slabega kot dobrega okusa, vendar je to njegov problem. Mene zanimajo rezultati javnomnenjskih raziskav o političnih strankah, vsakršnih. In vas lepo prosim, zapomnite si, gospa, da če ne bom dobil teh odgovorov, da bom ob vsem svojem kavalirstvu, ki mi je prirojeno, usul na vas - ja, gospoda žlahtna, ker imam staro šolo - ob vsem tem bom usul na vas ogenj in žveplo, če ne bom dobil odgovorov. Sedaj je pa konec, sedaj smo v volilnem letu! Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala za dopolnilno vprašanje. Želi predstavnik vlade odgovoriti na dopolnilno vprašanje? (Ne želi.) Poslansko vprašanje, Branko Tomažič, pripravi naj se Zoran Lešnik.

BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Ustno postavljam poslansko vprašanje Vladi Republike Slovenije, pismeno sem ga že posredoval, pa še nisem dobil odgovorov.
Vsem je več ali manj znano glede dogodkov v podjetju Agroind, ko so kmetje za zaščito svoje lastnine zavzeli podjetje in ne pustijo direktorju v podjetje ter zahtevajo njegov odstop in odstop dela nadzornega odbora. Kmetje so izčrpali vse pravne možnosti, zato so se odločili za državljansko nepokorščino in le tako varujejo svojo lastnino. Za ta korak so se odločili, ker so ugotovili, da hoče direktor mimo lastnikov delničarjev odtujiti, prodati del podjetja, in so tako s svojim dejanjem to preprečili, ker hoče direktor samovoljno gospodariti, brez vednosti in soglasja lastnikov, kar potrjujejo odpovedi skupščin.
Vlado oziroma Ministrstvo za gospodarstvo sprašujem:
Kako bo ščitila prek zakonodaje lastnika delničarja, če pride do zlorab uprave in nadzornega sveta?
V primeru podjetja Agroind uprava in nadzorni odbor delata proti interesom lastnika, ki je v tem primeru 52% lastnik, in tudi mimo interesov skladov ter delavcev, kar predstavlja skupaj skoraj 80% lastnino - ti so namreč podpisali sporazum o novem nadzornem odboru, ki ga bo imenovala nova skupščina. Zaradi teh dogodkov se je vsa ta stvar že internacionalizirala. Pri tem sprašujem Vlado: Kako bo pri tujem vlaganju sploh lahko govorila o varnosti tujih naložb v naše gospodarstvo, ko pa je evidentno, da temu ni tako v tem primeru?
Ministrstvo za pravosodje sprašujem: Zakaj sodišče ne skliče skupščine delničarjev, ki so jo zahtevali lastniki v višini 55%?
Zakaj sodišče ne odreagira, ko so lastniki zahtevali sodni odpoklic nadzornega sveta, s katerim se ne strinjajo, kar je po zakonu o gospodarskih družbah možno?
Sprašujem tudi:
Zakaj tožilstvo in kriminalistična služba ne ukrepata ob podaji suma kaznivega dejanja? V tem primeru gre namreč za odtujitev delnic v višini 11 milijonov slovenskih tolarjev in še za druge nepravilnosti, ki so jih podali tožilstvu in kriminalistični službi.
Policijo sprašujem:
Zakaj v svojih avtomobilih vozijo ali prevažajo direktorja Igorja Blažino?
Obenem pa se policiji zahvaljujem - tu mislim na ministra - da je preprečil spopad med policijo in kmeti ter obdržal treznost, kljub velikim pritiskom, da mora policija direktorja peljati v podjetje.
Na Vipavskem ni znani tolminski punt, je iskanje pravice, ki bi jo država po zakonski in pravni poti morala dati, pa temu v tem primeru ni tako. Zato kmete podpiramo v dejanjih, saj bodo le tako obvarovali svojo lastnino, ki jim je bila odvzeta že po zakonu o zadrugah, sedaj pa jim jo hoče odvzeti še kapital iz Ljubljane ali slamnati gospodje iz ozadja.
Vlado drugič prosim, da naredi vse, kar je v njeni moči, da se končajo dogodki okrog podjetja Agroind in stvari normalizirajo. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala za poslansko vprašanje. Prosim predstavnike vlade za odgovore. Kdo bo odgovoril? Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vprašanje pa je postavljeno tudi ministrstvu za gospodarske dejavnosti, ministrstvu za pravosodje ter vladi v celoti; vprašanje pa je tudi za tožilstvo in kriminalistično službo. Gospod Wohinz. K tej točki ga je danes pooblastil minister za pravosodje, ki je iz zdravstvenih razlogov odsoten.

MIHA WOHINZ: Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje poslanci! Odgovoril bom samo na tisti del vprašanja, ki zadeva ministrstvo za pravosodje: Zakaj sodišče ne skliče skupščine delničarjev in zakaj ni odreagiralo, ko so lastniki zahtevali sodni odpoklic nadzornega sveta, s katerimi se ne strinjajo? Jaz moram seveda reči, da ministrstvo za pravosodje je seznanjeno s tem konkretnim primerom samo prek sredstev javnega obveščanja, drugače seveda ministrstvo za pravosodje nima nobene pristojnosti na tem področju. Če to vprašanje navaja na misel, da bi ministrstvo za pravosodje moralo intervenirati pri sodišču, da bi ukrepalo, kot poslanec želi, potem moram povedati seveda, da te pristojnosti nima. Sodišče je povsem neodvisno in samostojno pri svojem delu in bi bilo vsako vtikanje v njegovo delo nezakonito in nedopustno. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Wohinz. Ali želi še kdo od predstavnikov vlade odgovoriti na postavljeno vprašanje? Prosim, gospod Podvršič, direktor policije.

ANDREJ PODVRŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Odgovoril bom samo na tisti del vprašanja, ki se nanaša na policijo. In sicer tožilstvo in kriminalistična služba že ukrepata na podlagi tistih dveh prijav, ki sta bili podani zoper odgovorne osebe Agroinda, in se z zbiranjem obvestil nadaljuje.
Nadalje, na vprašanje, da zakaj policija vozi v svojih avtomobilih zloglasnega direktorja, bom samo to povedal, da o tem nisem obveščen, vam bom pa posredoval pisni odgovor glede te zadeve.
Glede zadeve Agroind bi samo to povedal še zraven, da policija ukrepa samo v skladu z zakonom. Ko ugotovimo, da prihaja do kršitev, ukrepamo in se vzdržujemo vsakršnega pritiska na katerokoli stran. Tako da, če sem s tem zadostil, sem končal. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Podvršiču. Gospa ministrica za gospodarstvo, dr. Tea Petrin.

DR. TEA PETRIN: Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni, gospod predsednik, poslanke in poslanci! Žal moram pač opozoriti, da vprašanje Agroinda ne sodi v naš resor, ampak v ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Pač pa na podlagi čisto nekih objektivnih ali pa spremljanja te situacije menim, in verjetno bo na to odgovoril še minister za kmetijstvo in gozdarstvo, da v primeru, ko pride do spora med dvema strankama in da spor ni rešen, se ne da rešiti, je to v pristojnosti sodišč. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Minister za kmetijstvo, gospod Smrkolj.

CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa, gospod predsednik. Dvakrat se naslavlja na ministrstvo za kmetijstvo. Jaz moram deliti mnenje s kolegico gospo Petrinovo, da je pravzaprav v tem primeru pristojno sodišče, ki mora te spore reševati. V drugem delu je pa seveda mogoče res, da zakon o gospodarskih družbah ne opredeljuje dovolj jasno, kako v primeru slabega delovanja uprave ali slabega delovanja nadzornega sveta, v primeru nesklica skupščine ukrepati. Tukaj, v primeru Agroinda, gre za prelaganje skupščine, ki je bila napovedana za november, za december, potem prestavljena na marec, je to sigurno revoltiralo en del lastnikov in so se odločili za eno obliko državljanske nepokorščine.
Problem je pravzaprav rešljiv. Ali kompromisno v dogovoru ali bi sodišče z oziroma na možnost in tudi gospodarsko škodo, ki se v tem trenutku dogaja, lahko seveda odredilo in tudi takoj sklicalo skupščino. Poznam odgovor sodišča v tem primeru, ko je sodišče na predlog zainteresiranih strank odgovorilo, da je skupščina napovedana za mesec marec, in v teh dveh mesecih se lahko podjetju oziroma lastnikom tudi zgodi večja gospodarska škoda.
Zato bi bilo s strani zainteresiranih strank umestno, da se ponovno obrnejo na sodišče in zahtevajo takojšen sklic skupščine.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru in drugim predstavnikom vlade za odgovor. Dopolnilno poslansko vprašanje, kolega Tomažič.

BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Z vsemi odgovori se ne strinjam. Smatram, da je zakonodaja zelo slabo napisana in z veliko pravniki in dobrimi odvetniki smo se pozanimali, kdo v tej državi lahko ščiti ali kateri zakon ščiti lastnika. Najsi bo v drugih primerih, v drugih podjetjih, v 20% deležu podjetja ali pa 80% deležu, kot je v tem primeru, da ne pride do zlorab te lastnine. Ali če lahko ponazorim, če direktor zboli in začne negativne postopke do te lastnine - kdo lahko ustavi tega direktorja? Nobene varovalke ni, da bi lahko preprečili, da ne bi bilo oškodovano premoženje. Res je, da zakon o gospodarskih družbah govori, da se kasneje lahko pritožiš kot lastnik in vso stvar pelješ na sodiščih. Vendar lastnine nimaš več.
Zato to ni dober odgovor. Po drugi strani pa smatram, da bi vlada lahko organizirala državnega pravobranilca, ker vlada je lastnik v tem podjetju prek skladov v višini 18%, in upam, da bo to tudi storila. Sprašujem:
Zakaj to ni že storila, da bi obvarovala družbeno premoženje, ki propada, tudi v tem delu 18%?

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na naslednje poslansko vprašanje, ki ga postavlja Zoran Lešnik. Za njim Maria Pozsonec.

ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Imam dve vprašanji, kratki.
Prvo vprašanje je naslovljeno Ministrstvu za pravosodje. Vem za več primerov, da je bilo občanom v denacionalizacijskih postopkih vrnjeno arondirano ali odkupljeno premoženje z utemeljitvijo, da je bilo v času spremembe lastništva premoženje podcenjeno. Čeprav imam o posameznih primerih svoje mnenje, ne oporekam odločbam, ki so bile izdane, četudi v škodo države, saj se zavedam, da izdanih odločb ne morem osebno spremeniti. Zanima me:
Kako bo država ukrepala v primerih, ko posamezniki od države poceni odkupijo določeno premoženje, potem ga čez 3, 4 leta drago, tudi po 6 do 8-krat višji ceni prodajo nazaj državi?
Ali bo v takih primerih država zaščitila državo?
In drugo vprašanje, Ministrstvu za kmetijstvo in osebno gospodu ministru, gospodu Cirilu Smrkolju. V zakonu o kmetijsko-gozdarski zbornici piše, da bo država za volitve, konstituiranje in zagon zborničnih organov in služb prispevala 100 milijonov tolarjev. Toliko je bilo načrtovano že v proračunu za leti 1998 in 1999. Zanima me:
Ali sta bila v proračunu namenjena zneska v skupnem znesku 200 milijonov tudi porabljena? In če sta bila, me zanima za kakšen namen. Prav tako ali pa še bolj me zanima:
S čim ministrstvo utemeljuje postavko 400 milijonov tolarjev, ki je v proračunu za leto 2000? Ta znesek je za 300 odstotkov večji od tistega, ki je zapisan v zakonu. Če pa upoštevamo znesek, ki je bil predviden v proračunu še za leti 1998 in 1999, pa kar za 500 odstotkov večji od tistega, predvidenega z zakonom.
Teh nekaj sekund pa še izkoriščam, da se zahvalim Ministrstvu za finance, ki mi je v pravem času in eksaktno odgovorilo na pisno vprašanje. Hkrati pa se zahvaljujem tudi predsedniku državnega zbora, ki mi je po dveh mesecih in 22 dneh vendarle odgovoril na pisno poslansko vprašanje. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za postavljeno poslansko vprašanje. Prosim predstavnike vlade za odgovor. Državni podsekretar, gospod Wohinz, najprej, za njim gospod Smrkolj.

MIHA WOHINZ: Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje! Moram reči, da v ministrstvu za pravosodje nam seveda ni nič znanega o primerih, o katerih je v svojem poslanskem vprašanju govoril gospod Zoran Lešnik. Moram pa reči seveda, da ne vem, kako bo v konkretnem primeru država ukrepala v primerih, katere ste navedli, če se bodo pojavili. Mislim pa, da je tu beseda državnega pravobranilca, ki bo pač posamezen primer moral pregledati, oceniti, in če bo ocenil, da je tak pravni posel izpodbojen, ga bo pač izpodbijal. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala za odgovor. Gospod minister Smrkolj, prosim.

CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa. Gospe poslanke, gospodje poslanci! Glede vprašanja gospoda poslanca Zorana Lešnika bi rad odgovoril takole. Kar se tiče postavke proračuna za leto 1998, to je postavka 2860 - kmetijsko-gozdarska zbornica, v letu 1998 ni prišlo do realizacije, glede na to, da zakon ni bil sprejet, in so bila v skladu s sklepi vlade ta sredstva prerazporejena, 30 milijonov na postavko "Izravnava stroškov pri pripravi blaga", 40 milijonov je ostalo, s sklepom vlade so bili prerazporejeni na odhodke ZPIZ-a in pa 10 milijonov dodatno na izravnavo stroškov priprave blaga. V letu 1999 ravno tako, planirana je bila postavka 85 milijonov in 600.000. Zakon ni stopil v veljavo in smo seveda opravili kar nekaj prerazporeditev, ker se je do konca leta čakalo na možnost uveljavitve zakona in tudi volitev. Imam to pismeno, pa vam bom tudi lahko posredoval. Kar se tiče leta 2000, dajmo povedati, da seveda v zakonu navajamo 100.000 tolarjev kot potrebo za izvedbo volitev. Z ozirom na delo inciativnega odbora in pa volilne komisije so bile napravljene dokaj točne ocene izračuna stroškov. Imamo predvidena dva kroga volitev, prvi krog v svet kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in pa drugi krog volitev v svete območnih zbornic, tako da je ocena, da bo skupaj s potrebnih tudi zagonom potrebnih v proračunu 400 milijonov sredstev.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslansko vprašanje postavlja Maria Pozsonec, nato Feri Horvat.

MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Vsem prisotnim lep pozdrav! Vlado Republike Slovenije sprašujem:
Zakaj tak liberalizem in nonšalantnost pri zaposlovanju tujih delavcev? Menim, da iz vladnih klopi ne vidite stiske ljudi, ki so leta in leta nezaposleni, ki so mladi in brez perspektive, ki ne morejo zagotoviti eksistence svojim družinam. Ne morete si predstavljati pokrajine, kjer je nezaposlenost nad 22%, od kjer mladi odhajajo. Zato sprašujem: Zakaj je vlada predvidela izdajanje 70.000 delovnih vizumov za tujce ob 110.000 nezaposlenih naših državljanih?
Prav tako sprašujem vlado:
Kako je v praksi z odpisom dolgov iz pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja kmetov? Ali so kmetje obveščeni o tem zakonu? Ali znajo uveljaviti svoje pravice in, ali jih sploh že uveljavljajo?
Ministrstvo za kmetijstvo sprašujem:
Kdaj bodo dobili kmetje denar za površine, posejane s pšenico v letu 1999?
Zdaj pa še dve pobudi. Dajem pobudo Davčni upravi Republike Slovenije, da ponovno pretehta svojo odločitev glede izbire za pilotni projekt davčne uprave Murska Sobota. Strinjam se, da v DURS-u imajo pravice do rekonstrukcije, da imajo dolžnost za varčno poslovanje, ampak po mojem mnenju za poizkus z mnogimi neznankami ni primerna pokrajina, ki je gospodarsko tako zaostala, tako razgibana in se sama otepa z velikimi problemi. Tu mislim predvsem na veliko nezaposlenost, na gospodarstvo, ki komaj životari, na obrtnike, ki poslujejo na robu rentabilnosti, na ostarele male kmete. Največ blokiranih žiro računov imajo prav na našem področju. In ne nazadnje, bilo bi potrebno zagotoviti tudi dvojezičnost. Menim, da tudi ta projekt siromaši podeželje in da iz Lendave ni mogoče več nič odnesti, ker je že vse odneseno.
In še dajem pobudo vladi, naj uredi plače delavcev v družbenem sektorju tako, da bo izhodiščni koeficient enak v javnih zavodih. Pozor! Omenila sem izhodiščni koeficient, kar pa ne pomeni tudi enak končni znesek. Najslabše bo, če si bodo morali delavci v izobraževanju svoje osnovne pravice izboriti s stavko. Vzgoja je zelo občutljivo področje. Zato prosim, da se začnejo pogajanja, preden bo storjena moralna in materialna škoda na področju izobraževanja. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Maria Pozsonec. Vrsta vprašanj. Kar po vrsti. Kdo bo prvi? Dva sta se dvignila. Najprej minister za kmetijstvo, gospod Ciril Smrkolj, zatem državni sekretar.

CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa. Še enkrat lep pozdrav! Gospa poslanka, jaz bi rad odgovoril na tri vprašanja.
Prvič. Kdaj dobijo kmetje denar za površine, posejane s pšenico v letu 1999? V skladu z uredbo o izvajanju intervencije v kmetijstvu je bil rok za dokončno vložitev teh zahtevkov 15. oktober. Tako, da je nekaj zadrug in posameznikov v avgustu in septembru, od 15. avgusta naprej vlagalo te zahtevke in mi smo do konca oktobra izplačali za 613 milijonov zahtevkov. V začetku decembra še okoli 306 milijonov zahtevkov in v tem mesecu se prek financ vodi zadnji del teh zahtevkov. To je v višini 388 milijonov. Tako, da bodo po mojih informacijah v celoti ti zahtevki za podporo pridelavi pšenice v letu 1999, ki je bila opredeljena v višini 54.000 na hektar, izplačani. Rad bi povedal, da je bilo število zahtevkov izredno visoko in da je bilo tudi 3.000 zahtevkov nepopolnih.
Drugo vprašanje. Kako bo kmetijstvo odgovarjalo na zahteve Cefte na področju prašičev? Rad bi povedal, da je s 1.1.2000 stopil v veljavo dodatni protokol številka 6, ki znižuje možnost zaščite tako na področju govedi, govejega mesa, prašičev, prašičjega mesa, jagnjeti in jagnječjega mesa. Mi smo v okviru vlade Republike Slovenije zelo resno preočili ta problem ob uveljavitvi tega protokola in tudi sprejeli sklepe, da ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj kot pristojno ministrstvo za izvajanje zaščite in naše ministrstvo redno spremljata gibanja na trgu s prašiči in prašičjim mesom, tudi uvoz. In tako je vlada Republike Slovenije v prvem tednu januarja sprejela najavo ukrepov in obvestila vlado Republike Madžarskem o tem in v drugem tednu sprejela dodatno zaščito za uvoz prašičev in prašičjega mesa in na ta način tudi zaščitila domačo prirejo in nekako pravočasno izpeljala ukrep, da ne pride do posledic, kot so bile posledice v lanskem letu.
Kar se tiče četrtega vprašanja, to je okrog odpisov dolgov pokojninskega in invalidskega zavarovanja in zdravstvenega zavarovanja: Tukaj v državnem zboru je bil obravnavan zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku in zakon o načinu poravnave dospelih neplačanih obveznosti in dajatev, tako da sta pravzaprav ta dva zakona osnova za odpis teh terjatev. Ministrstvo za finance bo verjetno pripravilo ustrezna navodila, kako se morajo zavezanci do teh terjatev v skladu s temi zakonskimi spremembami ravnati, če želijo doseči predlagani odpis.
Jaz mislim, da so tudi vaše intervencije v državnem zboru pripomogle, da je prišlo do te kvalitetne spremembe, ki v primeru, da zavezanci do teh terjatev niso sposobni ali so socialno prešibki, da tudi lahko uveljavijo možnost odpisa. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Državni sekretar, gospod Omerzu, prosim.

BRANKO OMERZU: Spoštovani predsedujoči, spoštovane gospe in gospodje! Odgovoril bi na tisti del vprašanja gospe poslanke, ki je v delovnem območju ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Sistem zaposlovanja in dela tujcev v Republiki Sloveniji ureja več zakonov. Takšna ureditev pa je povzeta tudi v veljavnem zakonu o zaposlovanju tujcev. Razlogi za tovrstni način urejanja pogojev zaposlovanja in dela tujcev temeljijo na dejstvu, da je Republika Slovenije zakon sprejela v okviru osamosvojitvene zakonodaje in je z njim prvenstveno uredila pogoje za zaposlovanje tujcev pri domačih delodajalcih. Pri vseh ostalih oblikah dela tujcev pa je zakonodajalec avtomatično priznal pravico zaposlitve ali dela tujcev na podlagi določil v drugih zakonih, ki posredno ali neposredno omogočajo zaposlovanje in druge oblike dela tujcev. V ta okvir urejanja sodi celoten obseg zaposlovanja in dela, ki je povezan s pravico tujcev do ustanavljanja in upravljanja podjetij, opravljanja zunanjetrgovinskih storitev ter drugih nedefiniranih oblik poslovno-tehničnega sodelovanja, ki so urejene v drugih zakonih: zakon o gospodarski družbi, obrtni zakon, zakon, s katerim je regulirano opravljanje poklicne dejavnosti, zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju, do sprejema novega zakona lansko leto pa tudi v zakonu o tujcih. Ti zakoni praviloma ne določajo nobenih omejitev glede zaposlovanja in dela, ki bi izhajale iz razmer na trgu dela. Takšna ureditev v zakonu torej dejansko omogoča dokaj liberalen dostop do trga dela, saj zakon daje le omejena pooblastila ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da z administrativnimi ukrepi omejuje zaposlovanje in delo tujcev.
Podatek, ki ga je gospa poslanka navedla, da je 70 tisoč delovnih dovoljenj, žal, ne drži. Število delovnih dovoljenj je 37.379. To je število delovnih dovoljenj, ki so bila izdana v letu 1999, s tem, da je tu potrebno povedati, da so bila mnoga dovoljenja izdana za krajši čas: mesec dni, tri tedne ali dva meseca za sezonska dela v kmetijstvu in gradbeništvu.
Ustrezno izhodišče za spremembo pri urejanju področja zaposlovanja in dela tujcev je bilo dano v letu 1999 z določitvijo imigracijske politike Republike Slovenije in novim sistemskim zakonom o tujcih, ki med drugim na povsem nov način ureja pogoje za prihod in bivanje tujcev, ki prihajajo v državo z namenom dela. Državni zbor Republike Slovenije je s sprejetjem resolucije o imigracijski politiki Republike Slovenije vladi Republike Slovenije naložil, da celotno imigracijsko področje, v okvir katerega sodi tudi politika zaposlovanja tujcev, na novo uredi oziroma ustrezno prilagodi tako, da bo omogočala uresničevanje učinkovite imigracijske politike ter soočanje z migracijskimi gibanji, povezanimi z odklonskimi pojavi, ob hkratnem odpiranju v Evropsko unijo in usklajevanju pravnega reda s pravnim redom Evropske unije.
Na tej podlagi je državni zbor 1999. leta sprejel tudi nov sistemski zakon o tujcih. Na podlagi proučitve različnih odklonskih pojavov v času od sprejema zakona do danes in ob upoštevanju izhodišč, določenih v navedeni resoluciji, je vlada Republike Slovenije državnemu zboru že predložila v obravnavo nov sistemski zakon o zaposlovanju in delu tujcev, ki je v primerjavi z veljavnim zakonom o zaposlovanju tujcev spremenjen tako, da ga bo kot temeljni, materialni in procesni predpis mogoče uporabiti za zaščito domačega trga in uravnavanje novega pritoka delovne sile, za kar so v zakonu vgrajeni potrebni mehanizmi za izvajanje politike zaposlovanja tujcev, ki jo je državni zbor določil, ki naj jo bi državni zbor določil vsaki dve leti v okviru migracijske politike. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še državni sekretar dr. Janko Strel.

DR. JANKO STREL: Gospod podpredsednik, gospe poslanke in poslanci! Odgovoril bi na pobudo gospe poslanke, da se naj pričnejo pogajanja s sindikati vzgoje, izobraževanja in vlado. V tej smeri je vlada sprejela sklep, da se ta pogajanja začnejo. Še več, oblikovana je skupina, ki jo usklajuje minister Kušar in za jutri je dogovorjen tudi že prvi sestanek med sindikatom vzgoje, izobraževanja in vlado. Prepričan sem, da glede na pomen takšnega problema bo sprejet takšen dogovor, ki bo v prid predvsem otrokom, ki so deležni vzgojno-izobraževalnega procesa. V tem primeru je pač potrebno zagotoviti vse tiste pogoje, da bo to tudi tako storjeno, kot mora biti. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Naslednji je gospod Feri Horvat.

FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi. Ministrica, ministri. Predstavnice in predstavniki vlade.
Postavljam dve vprašanji Vladi Republiki Slovenije. Prvo vprašanje. Kdaj bo vlada državnemu zboru predložila v obravnavo predloge zakona s področja reforme javne uprave? Mislim na dva zakona, enega je že omenil koalicijski kolega Lavrinc, kar samo potrjuje utemeljenost tega vprašanja. Namreč, predlog zakona o javnih uslužbencih in predlog zakona o vladi in ministrstvih, vključno z organizacijo uprave, tako imenovani trojček, če vem pravi delovni naziv.
Državni program Republike Slovenije za prevzem pravnega reda EU predvideva sprejem zakona o javnih uslužbencih in zakona o vladi in ministrstvih do konca drugega kvartala tega leta. Evropska komisija je v oktobrskem poročilu med kritična področja uvrstila kasnitev na področju reforme javne uprave in v partnerstvu za pristop uvrstila pospešitev reforme javne uprave med kratkoročne, prednostne naloge za leto 2000. Vlada Republike Slovenije je na tej podlagi, ob obravnavi poročila evropske komisije iz meseca oktobra, 4.11. sprejela operativni koledar sprejemanja zakonov do sredine leta 2000. To je sklep pod točko 8, priloga 5 v tistem gradivu, ki smo ga dobili tudi poslanci, in potem naj bi bila oba zakona sprejeta do konca prvega polletja tega leta.
Oba zakona bi bilo potrebno po mojem mnenju čimprej sprejeti, ne le zaradi mnenja ali pritiska Evropske unije, ampak predvsem zaradi potreb in interesov Republike Slovenije po bolj učinkoviti in racionalni organizaciji vlade, ministrstev, uprave in vzpostavitev upravnih okrajev.
Naj v tem spomnim, da sta moja poslanska kolega Borut Pahor in dr. Ciril Ribičič že v mesecu marcu lanskega leta vložila predlog za spremembo in dopolnitev zakona o vladi. Čeprav ima predlog le delne cilje, nanaša se zlasti na dve področji, to je zmanjšanje števila državnih sekretarjev in omejitev števila ministrstev brez listnice, bi lahko ta predlog tudi bil podlaga za širše spremembe zakona o vladi. Zaskrbljujoče je dejstvo, da kolikor sem informiran, kljub večkratnim napovedim, predvsem državnega sekretarja dr. Trpina, ki ga sicer zelo cenim, predlogov zakonov še vedno ni niti v vladni proceduri. Slišali smo malo prej, da naj bi bili v koalicijskem usklajevanju.
Tudi glede na bližujoče se volitve bi bilo smotrno, da se ta dva zakona sprejmeta do parlamentarnih počitnic, v nasprotnem primeru bo gotovo prišlo do večje kasnitve, morda celo leto ali več, kar bo povzročilo škodo državi in bo gotovo negativno vplivalo na prihodnje ocene Evropske unije o izvajanju programa in tudi pogajalskih zavez Republike Slovenije.
In drugo vprašanje. Kaj in kdaj namerava storiti vlada za omilitev negativnih gospodarskih posledic uvedbe vizumov za pet držav? Ne bom jih našteval. Gospodarstvo se je v zadnjem času zelo kritično odzvalo na uvedbo vizumov, predvsem na način uvedbe, in to tako posamezna podjetja, kot tudi gospodarska zbornica Slovenije. To pa predvsem glede na negativne reakcije trgovinskih in turističnih partnerjev in tudi predstavnikov oblasti v prizadetih državah. Skupni obseg izvoza v teh pet držav je v letu 1998 znašal 515 milijonov dolarjev, uvoz pa 371 milijonov dolarjev. Iz teh držav je prišlo v Slovenijo 45.262 turistov. Očitek se nanaša predvsem na način uvedbe vizumov, na nedovoljno pripravljenost, na nesodelovanje predvsem z gospodarsko zbornico in tudi obrtno zbornico, nezadostno informiranje in podobno. Pri tem je zlasti nerazumljivo, da odgovorni niso upoštevali izkušenj iz podobnih primerov iz preteklosti. Hvala lepa za odgovor.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Doktor Trpin, državni sekretar.

PROF. DR. GORAZD TRPIN: Spoštovani zbor, spoštovani gospod poslanec Horvat, ki se mu lepo zahvaljujem za vprašanje, pri čemer pa moram odgovor umestiti v nekoliko širši okvir, da bo bolje razumljeno, kaj se pravzaprav dogaja na tem področju.
Na reformi javne uprave se načrtno dela praktično dobri dve leti, kajti vlada je sprejela svoj načrt leta 1997, ki je opredeljeval šest temeljnih področij: državno upravo, lokalno samoupravo, javne službe, varstvo pravic posameznikov v razmerju do uprave, sistem javnih uslužbencev in sistem javnih financ. V tem načrtu je v bistvu šlo bolj ali manj za identifikacijo vseh problemov, ki jih moramo narediti, da bomo prišli do sodobne uprave. Torej gre za šest temeljnih področij, pri čemer seveda se posamezne aktivnosti dogajajo znotraj teh področij in ene od teh aktivnosti so seveda tudi normativne aktivnosti na področju javnih uslužbencev in vlade ter ministrstev.
Sam projekt reforme javne uprave je tudi v javnosti in v medijih neposredno in tesno povezan z vprašanjem tako imenovane administrativne usposobljenosti, kot jo je opredelila evropska komisija v svojem poročilu. Pri tem moram seveda povedati, da teh dveh stvari ne gre čisto enačiti. Administrativno usposobljenost je nekaj širšega kot aktivnost zgolj za njen dvig, kajti sedaj v zadnjem času smo dobili končno tudi kriterije, po katerih se presoja administrativna usposobljenost in jo presoja specializirana organizacija OECD Sigma. Gre v bistvu za šest temeljnih področij, kjer moramo izpolniti svoje obveze zato, da bomo imeli tako imenovano splošno administrativno usposobljenost na področju administracije. Ta področja pa so predvsem naslednja: sistem javnih financ, enotni zakladniški račun, zunanji proračunski nadzor, notranji proračunski nadzor, javna naročila in sistem javnih uslužbencev. Če bomo na teh področjih izpolnili svoje obveze, potem bo naša splošna administrativna usposobljenost ocenjena kot dobra. Jasno pa je, da imamo poleg splošne administrativne usposobljenosti še administrativno usposobljenost po posameznih področjih, za katera pa skrbijo posamezna pristojna ministrstva.
Na tem izhodišču moramo presojati tudi horizontalni program reforme javne uprave, ki teče znotraj ministrstva za notranje zadeve, pri čemer smo se v okviru lastne pristojnosti najprej osredotočili na normativno dejavnost iz preprostega razloga, ker delujemo v okolju legalistične uprave, kar pomeni, da uprava dela zgolj na podlagi zakona in v okviru zakona in nobenega resnejšega premika na tem področju ni mogoče narediti brez poprejšnje spremembe zakonodaje.
Tu smo se osredotočili na tri temeljna področja. Prvo je področje razmerja med državo in državljanom, kadar država odloča o njihovih pravicah in obveznostih. To področje smo zaključili z zakonom o splošnem upravnem postopku, ki je bil 16. septembra v tem državnem zboru tudi sprejet in je istočasno končal tudi tako imenovano četrto področje iz načrta, to je varstvo pravic posameznikov v razmerju do uprave, kjer imamo sprejeto vso zakonodajo. Sestavljajo pa jo: zakon o splošnem upravnem postopku, zakon o upravnih sporih, zakon o varuhu človekovih pravic in zakon o ustavnem sodišču.
Drugo izjemno pomembno področje je področje, ki zajema razmerja med delavci, to je zaposlenimi v državni upravi in drugih delih javnega sektorja, in državljani ter ureja tudi njihov status. To je tako imenovani zakon o javnih uslužbencih. Zakon o javnih uslužbencih, kot sem že prej dejal, je v koalicijskem usklajevanju. Dejstvo je, da se na zakonu intenzivno dela dve leti in pol. Veliko različic je bilo narejenih in še nekaj različic kroži, pri čemer pa moramo razumeti, da gre tu za izjemno močno interesno obremenjen zakon. Gre prav za zakon, ki se neposredno nanaša večinoma na izvršno oblast, ki ga tudi predlaga. Zaradi tega je usklajevanje znotraj izvršne oblasti glede tega zakona relativno težavno. Mislim, da v tej zadnji varianti smo dosegli večino soglasja, zato upam, da bo, kot sem že prej dejal, ta zakon zelo hitro prišel na poslanske klopi in bo s tem istočasno izpopolnil tisto šesto kategorijo splošne administrativne usposobljenosti slovenske javne uprave.
Tretje zelo zahtevno področje je institucionalno področje, torej izgradnja državnih institucij. Prvo tako področje je državna uprava in tega pokriva zakon o vladi in ministrstvih. Zakon je, kot je verjetno že vsem znano, tudi že pripravljen in čaka na koalicijsko usklajevanje. Lahko bi bil že v koalicijskem usklajevanju, vendar smo se odločili, da tako zahtevnih zakonov ne moremo peljati vzporedno. Takoj, ko bomo tega končali, bomo začeli tudi s tem. Upam, da enako kot pri tem, da bo tudi ta zagledal poslanske klopi in da boste lahko povedali o njem svoje mnenje. Stvar je podobna kot pri zakonu o javnih uslužbencih - tu urejamo neposredno izvršno oblast in znotraj izvršne oblasti se je treba tudi interesno glede tega dobro uskladiti.
Poleg tega ta institucionalni del urejajo še nekateri drugi zakoni. Kot prvo imamo področje tako imenovanih paradržavnih organizacij. Prvi tak zakon je, žal, danes začasno umaknjen, zakon o javnih skladih, ki ureja prvi tip paradržavne organizacije. Pripravljen imamo že zakon o javnih agencijah, ki pokriva drugi, širši tip paradržavne organizacije, in končno imamo tu še zakon o javnih zavodih. S tem je ta institucionalni del tudi zaključen in imamo celotno področje pokrito. V pripravi bo do konca marca to v bistvu tudi zaključeno.
Edino, kar še ostane od institucionalnega dela javnega sektorja, sta še dva zakona, in sicer je to zakon o koncesijah in eventualni zakon o javnih podjetjih, o statusnih oblikah, kar, kot je meni znano, že do neke mere pripravljajo v okviru ministrstva za okolje in prostor. S tem imamo institucionalni del države tudi zgrajen in tudi horizontalni del reforme javne uprave na normativni ravni zaključen. Potem pa pride mnogo bolj zahtevna faza tako imenovane implementacije, uresničevanja tistega, kar se bo v teh zakonih tudi uredilo.
Pa še en čisto kratek poudarek, zakaj tudi zakon. Zakon je odraz politične volje, politične volje tega parlamenta, strank in tako naprej. Seveda brez politične volje tako velikega premika praktično ni mogoče narediti. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Gospod dr. Frlec, zunanji minister.

DR. BORIS FRLEC: Spoštovani gospod podpredsednik, poslanke in poslanci! V skladu s postopnim sprejemom evropskega pravnega reda se je Slovenija tudi obvezala, da bo odpovedala nekatere do sedaj obstoječe brezvizne režime s petimi državami. To je z Rusko federacijo, Romunijo, Bolgarijo, Makedonijo in Turčijo.
Vlada je sprejela oktobra 1998. leta ustrezen sklep, kjer predvideva odpoved teh sporazumov z določeno dinamiko. Zunanje ministrstvo in notranje ministrstvo sta se na postopno uvedbo teh ukrepov pripravili z ustreznimi organizacijskimi in drugim ukrepi, zavedajoč se, da gre za skrajno nepopularne ukrepe, ki imajo raznovrstne posledice. Med njimi tudi vpliv na gospodarsko življenje.
Ker so se ti problemi z inplementacijo teh določil v zadnjem času namnožili in so postali akutni, obe ministrstvi pripravljata za sejo vlade, 27. januarja, o tem obširno poročilo, ki bo pospremljeno tudi z ustreznimi statistikami, ki so mimogrede rečeno zgovorne. Brž ko bo vlada sklepala o tem poročilu, ga bomo poslali tudi v državni zbor.
Naj pa že danes povem, da smo prav zaradi možnega preprečevanja neugodnih posledic že sedaj sprejeli celo vrsto olajšav in jih sporočili tudi prizadetim državam. Tako vizuma ne potrebujejo nosilci dovoljenja za bivanje ali delo v državah Evropske unije oziroma Efta, da vizuma ne potrebujejo vsi tisti, ki imajo v svojih potnih listih že schengensko vizo in da velja seveda brezvizni režim za nosilce diplomatskih potnih listov.
Mi smo z navodili konzularnim uslužbencem tudi omogočili naslednje olajšave pri izdajanju vizumov. Da se vizum izda z daljšo veljavnostjo do 1 leta za neomejeno število vstopov za gospodarstvenike, redne potnike v ali preko Slovenije. To zadeva turistične vodiče in šoferje ter sorodnike slovenskih državljanov. Možnost izdaje vizuma za posredovanje turistične ali potovalne agencije, kar pomeni, da potniku ni treba osebno v predstavništvu, ki je namenjeno zlasti turističnim obiskom in skupinam. Možnost izdaje vizuma poslovnim partnerjem v slovenskih podjetjih s povabilom, brez vseh dodatnih formalnosti, in v primeru vsakega na novo uvedenega viznega režima v prvih dveh mesecih omogočamo državljanom te države pridobitev vizuma na mejnem prehodu, skladno z zakonom o tujcih je to lahko samo vizum za enkratni vstop. Mi tudi predvidevamo, da bomo omogočili izdajo skupinskih vizumov za športne ekipe, šolske ekskurzije, turistične skupine, ki predvidevajo nižjo tarifo, kot je sedaj veljavna, in bomo nadaljevali vse potrebne pogovore tudi s faktorji slovenskega gospodarskega življenja, da bi čimbolj omilili ta sicer po evropski zakonodaji nujni ukrep. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Dodatno vprašanje, gospod Horvat.

FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. Zahvaljujem se za odgovor tako ministru dr. Frlecu, kot državnemu sekretarju, dr. Trpinu. Dajem pa v zvezi z odgovorom dr. Trpina, ki mi ni vlil dosti upanja, da bodo stvari hitreje potekale v prihodnje, kljub temu da je bil sam odgovor posebej zelo temeljit, pobudo vladi, da se čimprej ponovno opredeli do predloga zakona, ki je bil danes zavrnjen oziroma je šel z dnevnega reda, kar je pravzaprav paradoksalno. Večina, ki je glasovala za umik, so bili poslanci koalicije. Proti nas je bilo 11 poslancev, samo eden iz koalicije in 10 iz opozicije, čeprav je 6. januarja ta ista vlada podprla ta predlog zakona v tretji obravnavi, zakon o javnih skladih, da naj ga zbor na tej seji obravnava skupaj z amandmaji, ki so bili predloženi. Jaz mislim, da najbolj milo rečeno je to neresno in neodgovorno, da ta ista vlada v tako kratkem času spremeni stališče ob dejstvu, da je zdaj ponovno ponovil državni sekretar Trpin, da je to eden od zakonov iz tega spleta zaokrožanja finančnega sistema, tega in še zakon o računskem sodišču je treba sprejeti. S tem bi dejansko vsaj normativno uredili javne finance in tudi izpolnili obvezo do Evropske unije. Če pa se bo delalo naprej tako, da bo usklajevanje v koaliciji in spreminjanje stališč tako naprej potekalo, potem ni razloga za velik optimizem. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala za pobudo. Naslednja je gospa dr. Hren-Vencelj. Pripravi naj se Rafael Kužnik.

DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lepo pozdravljeni vsi! Imam dve vprašanji.
Prvo se nanaša na povračilo oziroma na problem vračila davka na dodano vrednost. Preteklo leto smo sprejeli ta zakon in kljub težavam na začetku in tudi težavam, ki se še vedno pojavljajo, je le vnesel neke vrste red. Tako pravne in fizične osebe načeloma ta zakon sprejemajo. Težave pa so nastopile pri vračanju odstopnega davka tretji kategoriji zavezancev, to je tistim, ki uporabljajo tako imenovani potniški promet, to se pravi, ki prodajajo blago potnikom, ki ga prenesejo potem v tuje države, in po potrdilu o tem, da so blago izvozile, v nekaj dneh seveda prejmejo plačan davek pri trgovcu, ki jim je blago prodal.
V zakonu, ki smo ga sprejeli, ni prav za to vrsto zavezancev opredeljen rok, do katerega mora država vrniti davek. Zavezanci iz te tretje skupine si neuspešno prizadevajo, da bi država v nekaj mesecih vrnila davek. Takih primerov je kar precej in gre za zneske od nekaj milijonov do precej 10 milijonov, torej zavezancev z nekaj zaposlenimi pa do zavezancev z več 100 zaposlenimi, kot je na primer Lesnina-Moderni Interieri iz Novega mesta.
Posamezniki se zato, da poravnavajo obveznosti do države, zadolžujejo pri bankah, ki jim take kredite seveda rade odobrijo, vendar pa pri tem zabredejo, kar nekaj je takih primerov, tudi v hude likvidnostne težave. Država pa si je po tem, ko je dobila, kar je njenega, enostavno jemlje pravico, da vrača ta davek, kakor se ji pač zdi, oziroma da ga ne vrača. Namreč, pravilnik o izvajanju DDV oziroma zakon sam nima opredeljenega roka, do katerega mora država vrniti DDV. Tudi pravilnik za izvajanje zakona tega ne določa.
Pred nekaj dnevi je bil sprejet popravek pravilnika, v katerem so pripravljavci obljubili, torej na pobude posameznikov in tudi obrtne zbornice, torej ustno obljubili, da bodo to stvar uredili, da bodo v pravilniku navedli rok, do katerega mora država vrniti davek na dodano vrednost tej tretji kategoriji. Vendar se to ni zgodilo. Popravek pravilnika tega 30 dnevnega roka nima vgrajenega.
Sprašujem ministrstvo za finance, kdaj in na kakšen način misli to stvari urediti.
Drugo vprašanje je povezano z objavo članka v Delu 18. januarja z naslovom Zastrupljanje rudarjev. Gre za rudarje velenjskega rudnika, ki so po spremenjeni tehnologiji izkopa, ki sicer omogoča večjo produktivnost, izpostavljeni strupenim plinom oziroma izpostavljeni povišani količini ogljikovega dioksida in pa dimitil sulfida. Vodstvo premogovnika, vsaj tako piše novinar, je s tem seznjamo, vendar kljub negodovanju delavcev, niso tega objavili in tudi niso razložili, zakaj vztrajajo pri taki tehnologiji. Nekaj let se vodstvo rudnika pripravlja na izdelavo analiz o vplivu plinov na zdravstveno stanje delavcev, ne ukvarja pa se z analizami, kako zmanjšati količino škodljivih plinov v rudniku. O izboljšanju razmer so začeli formalno praktično razmišljati šele lani, ko so začeli iskati oziroma ko so poskušali pridobiti certifikat kakovosti ISO 14001. Seveda se je stvar tedaj zapletla, čeprav so še leto pred tem že razmišljali o tem, kako bi pa sploh povišali prag količine škodljivih plinov v zraku v rudniku, namesto da bi razmišljali o tem, kako izboljšati tehnološki postopek.
Po našem mnenju je vse to povezano s kadrovskimi spremembami oziroma s kadrovskimi zasedbami. Namreč, pred več leti je na ta problem opozarjala rudarska inšpekcija. Njenih odločb vodstvo rudnika ni jemalo resno. Zakaj? Verjetno zato, ker je glavni republiški inšpektor gospod Cerovac, ki je hkrati predsednik nadzornega odbora premogovnika, ki je v večinski lasti države.
Sprašujem, ali v tem primeru ne velja načelo nezdružljivosti funkcij. Kako vlada dopušča tako kadrovanje, zaradi katerega pride do zdravstvenih problemov delavcev? Zanima me tudi, ali je vlada sploh seznanjena s tem problemom in kaj bo storila, da bo stanje sanirano. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospa državna sekretarka Milojka Kolar.

MILOJKA KOLAR: Spoštovane poslanke in poslanci. Bom odgovorila na prvi del vprašanja, ki ga je zastavila gospa poslanka, in je vezano na vračilo davka na dodano vrednost v potniškem prometu. Kot veste, z zakonom o davku na dodano vrednost imamo sistem, kjer imamo zavezance za davek na dodano vrednost in tiste, ki niso zavezanci oziroma tudi končni potrošniki in tisti, ki so imeli manj prometa, kot 5 milijonov. V zakonu je določen tudi rok vračila v primeru, kadar vstopni davek presega oziroma je večji od izstopnega davka. V primerih, ki jih je gospa poslanka navedla, gre verjetno za primere, kjer te pravne osebe oziroma ti zavezanci niso neto izvozniki, kar pomeni, da imajo pravico za vračilo, v teh primerih je to od 30 do 90 dni. To se pravi, da v razdobju nad 30 in 90 dni je država dolžna vrniti vse te zahtevke iz proračuna. Če bi bili ti zavezanci neto izvozniki, potem bi ti dobili vračilo v 30 dneh.
Ta problem je prišel tudi do mene v zadnjih treh tednih. Predviden je tudi en sestanek, najkasneje do konca naslednjega tedna, da se dobimo s predstavniki teh trgovcev, ker je to verjetno vsaj za določene primere likvidnostni problem ob zeleni južni meji, kjer hrvaški državljani verjetno tudi v te velike trgovine hodijo kupovat in ker je dnevna fluktuacija velika, potem verjetno tudi naslednjič, ko pridejo, postavljajo te zahtevke.
Po zakonu in pravilniku so določeni roki. Problem pa je to, da so verjetno to trgovci, ki niso izvozniki, in je rok vračila daljši in verjetno oni potem vračajo hitreje in zaradi tega je ta razkorak med roki vračil med državo in njihovimi dejanskimi izplačili. Lahko pa obljubim, ker je bilo že dogovorjeno, na to so me nekateri drugi opozorili, da se bomo v naslednjih desetih dneh dobili z združenjem trgovine in z zbornico in bomo preučili to vprašanje. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še glede rudnika. Gospa ministrica Tea Petrin.

DR. TEA PETRIN: Hvala lepa za besedo. Mi smo takoj 18. 1. zahtevali pisno pojasnilo od direktorja premogovnika Velenje, gospoda Žerdina, in tudi glavnega republiškega inšpektorja. Njuna pojasnila so v celoti demantirala navedbe novinarja gospoda Piana. Zato smo na ministrstvu zaprosili inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, gospo Metodo Dodič, za oceno zdravstvene ogroženosti rudarjev v premogovniku Velenje. Odgovora še do danes nismo dobili.
Gospod Cerovac je po lastnem razmisleku odstopil kot predsednik nadzornega sveta premogovnika Velenje, z namenom, da zagotovi korektno strokovno ugotovitev dejanskega stanja. Torej mi smo v procesu ugotavljanja in razreševanja tega problema. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo dajem gospodu Rafaelu Kužniku, pripravi naj se Janez Mežan.

RAFAEL KUŽNIK: Gospod podpredsednik, predstavniki vlade! Sprašujem Vlado Republike Slovenije, zlasti njenega predsednika doktorja Janeza Drnovška, ministra za evropske zadeve gospoda Igorja Bavčarja in ministra za finance magistra Mitja Gasparija, zakaj vlada popušča neupravičenim pritiskom Evropske unije in se odloča za pospešeno zapiranje prostih carinskih prodajaln, ob dejstvu, da le-te ustvarijo skoraj 200 milijonov ameriških dolarjev ali 300% neto deviznega priliva iz naslova vseh turističnih prilivov.
Zakaj vlada želi zapirati proste carinske prodajalne kljub temu, da se je povečal primanjkljaj pri blagovni menjavi, ki že znaša za leto 1999 preko 1,3 milijarde ameriških dolarjev, da je skupen primanjkljaj tekoče plačilne bilance v letu 1999 presegel 500 milijonov ameriških dolarjev, kar je 2,5% bruto družbenega proizvoda, kar je dvakrat toliko, kot so bile uradne napovedi še pred dvema mesecema in pol, da se je poslabšala zunanja likvidnost države, in sicer v prvih desetih mesecih za dobro milijardo ameriških dolarjev, in se kaže v zmanjševanju deviznih rezerv in hitrem naraščanju zunanjega dolga, ki že znaša 5,5 milijarde ameriških dolarjev, da obstaja pomanjkanje deviz na deviznem trgu, kjer je v letu 1999 povpraševanje preseglo ponudbo za prek 630 milijonov nemških mark. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa generalna sekretarka.

NEVENKA ČREŠNAR-PERGAR: Gospodu Kužniku se zahvaljujem za poslansko vprašanje.
Vlada bo to tematiko obravnavala na svoji redni seji v četrtek, 27. januarja, in bo na poslansko vprašanje odgovorila pismeno.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Naslednji je Janez Mežan, pripravi naj se Darinka Mravljak.

JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu! Poslansko vprašanje postavljam vladi oziroma verjetno konkretno ministru za šolstvo in šport. Vprašanje je bilo sicer že postavljeno, mislim, da s strani poslanke Pozsončeve, vendar pa se mi zdi, da odgovor ni bil dovolj jasen, zato bi ga poskušal malo bolj natančno predstaviti.
Minister Gaspari je v petek, po sprejemu proračuna za leto 2000, dejal, da bo po njegovi oceni država v prihodnje morala več vlagati v infrastrukturo in v znanje. Kakovostnega znanja pa seveda ni brez kakovostnega učitelja, ki pa mora biti za to ustrezno plačan. Torej je vlaganje v znanje tudi vlaganje v učitelja.
Vemo, da se napoveduje stavka učiteljev, določeni so že datumi. Med argumenti, da je izobraževanje v Sloveniji podcenjeno, oba sindikata s področja vzgoje in izobraževanja navajata naslednje podatke:
Povprečna plača v državi se je med leti 1992 in 1998 realno povišala za 32,2%, v izobraževanju le za 24,4%. Povprečne plače v zdravstvu in sociali so za 37,4% višje, v pravosodju pa za 43,8%. Povprečna plača v državi je bila leta 1998 v primerjavi z letom poprej realno višja za 1,6%, v izobraževanju pa za 0,3% nižja, in tako dalje. Naj te podatke, ki so dovolj splošni, še konkretiziram: profesor, mentor, v osnovni ali srednji šoli, s strokovnim izpitom, ki je v drugem plačilnem razredu, ima deset let delovne dobe, z dodatkom razredništva in stimulacijo, ima natančno 215.637 bruto plače ali nekje okoli 130.000.
Sprašujem, konkretno ministrstvo za šolstvo in šport, ali imajo učitelji, glede na to, kar sem sedaj povedal, primerne, ustrezne plače, glede na to, da opravljajo ključno vlogo pri vzgoji in izobraževanju mladega človeka v času, ko je temu mlademu človeku treba dati predvsem kakovostno znanje, da bo ta mladi človek lahko nosilec in ustvarjalec prihodnjega razvoja naše družbe.
Če je odgovor ne, potem sprašujem konkretno, kdaj in ali sploh misli vlada povečati plače učiteljev, da se bodo razmerja med primerljivimi poklici popravila.
Drugo vprašanje. (Samo še stavek.) 14.1.2000 je računsko sodišče izdalo poročilo o reviziji poslovanja centra šolskih in obšolskih dejavnosti za leto 1996 in o poslovanju le tega izrekla negativno mnenje.
Ker je vlada ustanovitelj tega centra, jo sprašujem, katere ukrepe je sprejela, da bodo nezakonitosti in nepravilnosti čim hitreje in učinkovito odpravljene. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Državni sekretar, dr. Janko Strel bo odgovoril.

DR. JANKO STREL: Gospod podpredsednik! Gospe poslanke in poslanci.
Glede osebnih dohodkov seveda ni mogoče več reči, kot je bilo v prejšnjem odgovoru že povedano. Opravljajo se ustrezni analitični postopki, da se pride do medsebojnih primerjav. Zato je imenovana posebna pogajalska skupina s strani vlade, ki bo v nadaljnjih postopkih zadeve usklajevala tudi s sindikatom vzgoje in izobraževanja.
Drugo vprašanje, glede ugotovitev računskega sodišča. Mogoče je reči, da je vlada zahtevala, se opravičujem, ministrstvo za šolstvo in šport je zahtevalo od centra obšolskih dejavnosti, da glede na ustrezne obtožbe pripravi tudi odgovor. V četrtek ima center obšolskih dejavnosti na sporedu sejo sveta zavoda, na kateri bo obravnavan omenjeni odgovor in na osnovi tega bo ministrstvo tudi ukrepalo.
Lahko rečem, da so zadeve v končni fazi priprave odgovora in da je marsikaj od tega, kar je bilo v ugotovitvah računskega sodišča opredeljeno, že odpravljeno. Vendarle detajljni odgovor bo dan najprej na osnovi sveta zavoda, nato pa bo ustrezno ukrepalo tudi ministrstvo.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Dodatno vprašanje gospod Mežan.

JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Samo dodatna pripomba k prvemu odgovoru.
V časopisu sem prebral, da verjetno ne bo mogoče povečati plač učiteljem zaradi tega, ker je bil proračun za leto 2000 že sprejet. Upam, da to ne drži. Oba sindikata sta že decembra, vsaj decembra lani, opozarjala in poslala vladi, da je potrebno plače učiteljev uskladiti oziroma čisto preprosto povedano, da jih je treba povečati. Se pravi, še predno smo državni proračun v tem parlamentu sprejeli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Naslednja gospa Darinka Mravljak.

DARINKA MRAVLJAK: Spoštovani! Postavljam poslansko vprašanje ministrstvu za šolstvo in šport, in sicer me zanima, zakaj visokošolski študij za socialno delo kljub temu, da ima po obsegu zadovoljivo oziroma dokaj obsežno vsebino, kar je potrdil tudi svet univerze v Ljubljani v začetku leta 1990, ni uvrščen med fakultetne študije.
Zanima me, kako je urejen prehod iz štiriletnih visokošolskih programov, konkretno iz visokošolskega študija za socialno delo, v magistrski podiplomski študij. Prosim tudi za pisni odgovor.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Torej prošnja za pisni odgovor. Tudi? Dr. Janko Strel, državni sekretar.

DR. JANKO STREL: Spoštovana poslanka! Glede prehoda visokošolske ustanove iz visokošolskega študija na fakultetni nivo, je to seveda v kompetencah avtonomije univerze. Tako bo zadevo potrebno urediti znotraj univerze. Znani so postopki v statutih obeh univerz, v tem primeru v statutu univerze v Ljubljani. Prav tako pa, ko gre za prehod iz visokošolskega študija na magistrski, je to v okviru programov, ki so opredeljeni znotraj posameznih visokošolskih zavodov.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Naslednji je Jože Avšič, pripravi naj se Ivan Božič.

JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Še enkrat lepo pozdrav! Vprašanje namenjam gospodu Cirilu Smrkolju oziroma ministrstvu za kmetijstvo, nanaša se pa na priprave na volitve v kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Nekaj je sicer bilo danes že o tem govoru, vendar ne v tem smislu, kot mislim vprašanje postaviti.
Izvedeli smo, da bodo najprej volitve v prvem krogu za svet na ravni države, potem pa za območne zbornice. Koliko je meni znano, so vsi, ki naj bi bili po zakonu obvezni člani zbornice, prejeli nekje v začetku decembra informacijo o tem, kako se bo zbornica ustanovila. V enem od odgovorov, kakšna bo imela zbornica, je tudi napisano, da bo imela zbornica na strokovne službe na območni ravni, ki bodo delovale na kmetijsko-gozdarskih zavodih in ki bodo vključene v kmetijsko-gozdarsko zbornico. Naštetih je 8 tovrstnih zavodov.
Ugotavljam, da je to povsem v nasprotju in v neskladju s sprejetim zakonom, da je to še vedno dikcija zakona v prvem branju, ki je bil amandmiran v drugem branju in tak tudi ostal v tretjem branju, kajti strokovne službe, ki jih opredeljuje 21. člen zakona o kmetijsko-gozdarskih zbornicah, pravi, da bo za poslovanje v območnih enotah skrbelo tajništvo in vodje območne enote. 5. člen govori o 13 območnih enotah. V tej informaciji govori, da bodo zavodi to opravljali, in to na osmih območnih mestih v Sloveniji.
Sprašujem, kako je možno, da se bodoče članstvo zbornice informira v prejudicu na obstoječi zakon. Res pa je, da so tri zakonske spremembe v državnem zboru vložene in od teh je tretja tista, ki naj bi 5. člen spremenila. Vendar to nič ne pomeni, ta sprememba v državnem zboru še ni potrjena, aktivnosti pa vodi iniciativni odbor v skladu, izgleda, s svojimi predstavami in željami, kako naj bi zbornica izgledala. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister, Ciril Smrkolj.

CIRIL SMRKOLJ: Lep pozdrav! Ja, gospod Avšič, kar resno ste zakomplicirali z vašim amandmajem to zadevo. Če bi imeli osem območnih enot zbornice in pa osem območnih enot zavoda, bi bile stvari malo lažje. Res, sedaj je tako, da zakon predvideva trinajst območnih zborničnih enot. Zaenkrat smo organizirani v osmih kmetijsko, živinorejsko-veterinarskih zavodih, v bodoče, kmetijskih zavodih.
Primer Ptuja in Maribora, ko pravzaprav območni kmetijski zavod v Mariboru pokriva področje rastlinske pridelave, območni kmetijski zavod v Ptuju pa področje živinoreje. Tu bodo interesi, in v tem trenutku je težko reči, ali bi se tudi območne enote kmetijskih zavodov uskladile, kot so organizirane, v skladu z zakonom o zbornici, v območni enoti zbornice.
Po moji oceni bi bili to veliki dodatni stroški. Naša ocena je, da bo to urejeno v bodoče predvsem glede na interese samih članov zbornice, če bodo pripravljeni v katerem delu tudi sofinancirati, da je možna tudi varianta, da se v okviru območne enote zbornice tudi uredi enota zavoda. Recimo, na območju Kopra oziroma slovenske Istre je velik interes, da bi območni kmetijskih zavod, ki je v Kopru že obstojal, z ustanovitvijo zbornice, da bi tudi ustanovili ta zavod.
Tako je stvar relativno odprta, vendar v tem trenutku zaenkrat ni interesa, pa tudi možnosti ni, da bi v vsaki območni enoti kmetijsko-gozdarske zbornice ustanovili tudi območno enoto kmetijskega zavoda Republike Slovenije. Vprašanje je kadrov, vprašanje je dodatnih sredstev, vsaj v tem trenutku, ko so te dejavnosti območnih kmetijskih zavodov financirane iz proračuna Republike Slovenije.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Gospod Avšič želi še dodatno nekaj vprašati. Res je. da je bil avtor amandmaja, ki je zahteval stvari, ampak dajem mu besedo še enkrat.

JOŽE AVŠIČ: Gospod podpredsednik, tudi s tem komentarjem nisem posebno zadovoljen, ker jaz sem zelo jasno vprašal. Ali se vodijo aktivnosti v skladu s sprejetim zakonom? Ne s sprejetimi željami. Z zakonom, ki ga je ta državni zbor sprejel, je objavljen v Uradnem listu, ima v 5. členu napisano, da ima 13 območnih enot. V 21. členu, ga bom prebral, piše, kako bodo strokovne službe delovale. In zadnji, predzadnji odstavek piše: "Zbornica ima strokovne službe, ki skrbijo za izvajanje nalog zbornice in za pripravo usklajenih programov dela kmetijskih strokovnih služb, kmetijsko-gozdarskih zavodih in za izdelavo njihovih finančnih načrtov." Nikjer ni strokovna služba in zavod eno in isto po zakonu. Ta člen sploh ni bil amandmiran. V tem, kar se pa vprašal, pa piše takole: "Strokovne službe bodo delovale v okviru kmetijsko-gozdarske zbornice. Na območni ravni bodo strokovne službe delovale na kmetijsko-gozdarskih zavodih, ki bodo vključeni v kmetijsko-gozdarsko zbornico." Moje vprašanje je bilo samo, zakaj se vodijo aktivnosti v nasprotju z zakonom.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala.

JOŽE AVŠIČ: Kolikor je vprašanj, je za danes pretežko, želim pisni odgovor.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Dobili boste pisni odgovor. S tem se tudi minister strinja. Besedo dajem gospodu Ivanu Božiču. Pripravi naj se Jože Jagodnik.

IVAN BOŽIČ: Hvala lepa gospod podpredsednik. Imamo dve vprašanji.
Prvo vprašanje je namenjeno ministru za promet in zveze. Kdaj bomo omogočili gledanje slovenskih programov v Benečiji in Reziji? Zakaj se je zmanjšala slišnost radijskih programov v Posočju? Poleg tega se slabo vidijo tudi televizijski programi. Prosim za ustni in pisni odgovor. Razlag je bilo prejšnji teden dovolj. Mislim, vprašanj opozicije, zakaj tega ni.
Drugo vprašanje pa je namenjeno ministru za ekonomske odnose in razvoj, ministru za finance, ministru za gospodarstvo, ministru za turizem, ministru za zunanje zadeve in ministru za evropske zadeve. Glasilo se je podobno, kot ga je postavil gospod Kužnik, za kraj in kdaj bo Slovenija zaprla duty free shop trgovine.
Pri tem moram povedati, da prihajam iz zahodnega dela Slovenije, kjer so nekatera podjetja precej, precej odvisna od teh trgovin na mejnih prehodih. Nikakor ne morem prezreti Alp Commerca Tolmin, ki ima svojo trgovino na Robiču. Tam je zaposlenih 25 ljudi. Če trgovine ne bo več, bo teh 25 ljudi samo povečalo število nezaposlenih v občini Tolmin oziroma v celi upravni enoti Tolmin. Tam jih je že 625. Trgovina na meji ustvari 83% vsega prihodka v devizah (to je poročilo trgovine, ki je to trgovino tudi organizirala).
Pri tem bi zelo rad poudaril nekaj, kar pravzaprav še bolj moti v našem življenju. V sobotnem Delu smo prebrali: "Slovenija prvič z manjkom deviz". Pravijo, da največ manjka zaradi dnevnega nakupovanja, ki ga v Sloveniji ni več: manjka prodaja goriva. 17. novembra sem vprašal ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, kaj misli Slovenija narediti. Dobil sem tako mlačen odgovor, da se sprašujem, kako je lahko Evropska unija izdala svoj uradni list 23. decembra, da nihče v Sloveniji ni vedel, da bo podaljšala Italiji pravico do izdaje bonov za cenejšo prodajo goriva v deželi Venezia-Giulia in Trbiž. Skoraj nerazumljivo!
Nerazumljivo je tudi, da smo uvedli vize in na zahodnih mejah pri morju pokopali turizem. Vse to bi prosil, da obrazložite v svojem odgovoru. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Božič. Gospod dr. Rozman, državni sekretar za pošto in telekomunikacije.

DR. MIRO ROZMAN: Gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Na prvo vprašanje je praktično nemogoče odgovoriti, zato ker pokrivanje v Benečiji in Reziji je pač ozemlje tuje države in zaenkrat ni na razpolago frekvenc, da bi lahko tam postavili oddajnike. Drug problem, da zaenkrat tudi ni možno, če bi ta radijska dovoljenja za pokrivanje v tuji državi imeli, bi potrebovali proračunski vir, ki ga pa zaenkrat ni. Je pa vsem zamejcem in zdomcem omogočeno gledanje prvega in drugega programa prek satelita. To je bil tudi eden glavnih vzrokov, zakaj je Slovenija šla na satelit.
Kar se pa tiče slišnosti v Posočju, pa glede na to, da je poslansko vprašanje prišlo danes, še nisem uspel pridobiti podatkov, zato bomo odgovorili pismeno. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Bilo je tudi vprašanje glede zapiranja obmejnih prodajaln. Gospa generalna sekretarka, Nevenka Črešnar-Pergar.

NEVENKA ČREŠNAR-PERGAR: Hvala, gospod predsedujoči. Že pri vprašanju poslanca Kužnika sem pojasnila, da bo vlada omenjeno problematiko obravnavala v četrtek na svoji redni seji, zato vam bomo odgovore na postavljena vprašanja posredovali pismeno.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Ivan Božič, dodatno vprašanje.

IVAN BOŽIČ: Hvala lepa. Torej, na prvi odgovor z ministrstva za promet in zveze, res prosim za pismeni odgovor. Na to, kar ste, gospod sekretar, povedali, smo vam povedali že v odboru za infrastrukturo in prejšnji teden tu, v državnem zboru. Iz naših krajev se direktno vidi iz nekaterih pretvornikov v Benečijo, pa vendar tam Slovenci ne morejo gledati naših programov. Drugič, da se ne sliši radia po naših dolinah, pridite poslušat in boste videli, da naših postaj ni. Čudovito se pa slišijo italijanske oddaje, katerekoli radijske postaje. In drugič, ko trdite, da se ne da narediti, radio Ognjišče se čudovito sliši, smo ga uredili.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Naslednji je Jože Jagodnik, pripravi naj se Vladimir Čeligoj.

JOŽEF JAGODNIK: Hvala za besedo. Zdaj sem po skorajda letu dni videl spet gospoda Rozmana. Tudi meni je dolžan iz januarja, februarja lanskega leta odgovor na neko vprašanje in očitno na teh telekomunikacijskih zadevah marsikaj ne "štima", ampak ni to moje vprašanje.
Spoštovane kolegice in kolegi! Nekaj drugega bi rad postavil ministrstvu za finance, in sicer s področja javnih financ, ki niso ravno naša odlika in na to nas je ponovno spomnila razprava o proračunu, ki smo jo imeli prejšnji teden.
Moje poslanske vprašanje se nanaša morda na neki segment, ampak je zelo pomemben. Takole bom rekel. Zakaj občine nimajo vpogleda v podatkovne baze, ki so temelj za oblikovanje tako imenovane primerne podlage? Posamične občine si prizadevajo same sestavljati te podatkovne baze, kar je povezano z velikimi napori, stroški, potrebnimi informaciji itn. Vprašanje vpogleda v podatkovne baze ne zadeva samo ene ali pa druge občine, to je vprašanje, ki je bilo izpostavljeno večkrat na stalni konferenci slovenskih občin. Tam se tudi zelo čudijo, da uporabim samo ta izraz, da podatkovne baze za primerno porabo niso javno dostopne, recimo v medmrežju. Še bolj se pa čudijo dejstvu in temu se pridružujem, da ministrstvo za finance pri vladi Republike Slovenije sploh ni partner, niti za prijateljski, vljudnostni pogovor. Stalni konferenci slovenskih občin namreč ne uspe priti niti na kavo v to ministrstvo, kaj šele na kakršnikoli strokovni pomenek.
Za prvi odgovor prosim ministrstvo za finance, za drugi odgovor, zakaj tako, pa seveda bi lahko prosil še koga drugega. Namreč, zakaj taka ignoranca do nekega sicer res neformalnega instituta, kot je stalna konferenca slovenskih mest, za to je odgovoren tudi kdo drug, poleg omenjenega ministrstva. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Državna sekretarka, gospa Milojka Kolar.

MILOJKA KOLAR: Hvala. Odgovorila bom na poslansko vprašanje gospoda poslanca Jagodnika. Zelo me čudi, namreč to na koncu, ker je rekel, da smo na financah nevljudni ali pa neprijazni, da ni možno k nam niti eno kavo priti. Vsaj iz lastnih izkušenj govorim in iz tega dela bi težko rekla, da to ni res in da naj v tem delu odgovorim, da je recimo že za v petek ob deveti uri dopoldan sklicana tematika pri našem ministru prav na temo financiranja občin in izračuna primerne porabe tudi glede na sklep državnega zbora, ki ga je sprejel ob sprejetju proračuna. Mislim, da je šlo tudi vabilo za tega predstavnika te omenjene konference. Toliko za uvod.
Kar se tiče podotkovne baze zaradi razjasnitve, je treba povedati, da se uporabljajo podatki, ki se zaračunavajo oziroma ki predstavljajo prihodke občine. Predvsem je tukaj najpomembnejši prihodek nadomestilo za uporabo mestnega zemljišča. Kot veste, pobira na osnovi podatkov občin to nadomestilo davčna uprava Republike Slovenije. Kot je meni znano, je ob predlogu proračuna oziroma sedaj pred dokončnim sprejemanjem so tudi vse občine dobile detajljni razrez in izračun primerne porabe. Če kateri župan tega ni dobil, je to možno dobiti in videti pri gospodu Slavku Tekavčiču na Beethovnovi, na ministrstvu za finance.
Poleg tega, kot verjetno nekateri veste, je vlada ob sprejemanju tega izračuna, to je bil kar zajeten šop papirja, sprejela še dodatni sklep, v katerem je imenovala posebno komisija, ki je sestavljena iz vseh predstavnikov. Se pravi, tako lokalnih skupnosti, potem službe vlade za lokalno samoupravo, davčne uprave, ki bo v naslednjem obdobju v bistvu obiskala občine in se pogovorila z vsemi o tem izračunu primerne porabe. Če pa se pojavlja tu vprašanje, da kdo res ni dobil, potem pa toplo vabljeni tisti, ki res niso dobili, na Beethovnovo, in boste postreženi s podatki. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gremo naprej. Gospod Vladimir Čeligoj. Pripravi naj se Franci Rokavec.

VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa za besedo. Svoje poslansko vprašanje namenjam ministrstvu za evropske zadeve in ministrstvu za notranje zadeve.
Naša južna meja bo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo postala meja Evropske unije, za katero veljajo pravila kontrole schengenskega sporazuma, tako na mejnih prehodih, na meji sami, kot v določenem delu notranjosti države. V skladu s tem sporazumom bomo morali prilagoditi celotno kontrolo na južni meji.
Zanima me, ali bomo za to prilagoditev na schengensko kontrolo bili kot država deležni finančne pomoči iz programa Phare, ne samo za strokovno usposabljanje, ampak tudi za opremo in izvedbo mejnih prehodov pred vstopom v Evropsko unijo. To je prvo vprašanje.
Drugo vprašanje, povezano s tem, je: Zakaj se trenutno urejajo mejni prehodi na zahodu naše meje, se pravi med Slovenije in Italijo, iz sredstev programa Phare? Smiselno bi namreč bilo, da bi ta denar uporabili za mejne prehode na južni meji. Prosim za oba odgovora. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Kdo bo odgovoril? Državni sekretar, Slavko Debelak.

MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala lepa, gospod podpredesdnik. Lep pozdrav, dober večer! Spoštovani gospod Čeligoj, res je, Slovenija se pospešeno pripravlja na prevzem tako imenovane južne meje oziroma zunanje meje schengenskih držav in v tem kontekstu moram reči, da intenzivno poteka program tweening s partnerskima državama Nemčijo in Avstrijo. Ta program tweening pomeni v bistvu, da nam tuji eksperti tudi skozi program Phare nudijo strokovno pomoč pri usposabljanju naših policistov pri vzpostavitvi informacijske povezave s schengenskim informacijskim sistemom. Seveda nadzirajo, kontrolirajo naše postopke, delajo, bi rekel, neke vrste presek stanja in ugotavljajo tudi, kakšni so kadrovski, materialni in drugi resursi za to, da bomo lahko intenzivno prevzeli funkcijo varovanja zunanje meje Evrope na njenem jugu. Moram reči, da so prve ocene v tem okviru zelo zelo dobre.
Vprašali ste, kako je s sredstvi. Lahko vam povem konkretno, da je Slovenija, moram reči, dobila zeleno luč sredstev preko programa Phare, in sicer za leto 1999 in 2000 v višini 3,8 milijona ekujev, kar pomeni približno krat dva, je nekje 7,5 milijona mark. Žal pa so to sredstva, ki so izključno namenjena za edukacijo, usposabljanje, informatizacijo in seveda ne sredstva, ki bi bila namenjena za graditev infrastrukture in objektov, potrebnih na južni meji.
Na vaše vprašanje še dodaten odgovor. Seveda mora ustrezen adekvaten suport v teh finančnih resursih dati tudi Slovenija in to je tudi v okviru finančnega načrta oziroma proračuna, ki ste ga prejšnji teden sprejeli, tudi že upoštevano.
Res je, točno je, kar ste povedali. Nekateri projekti, ki so projekti na zahodni meji, ta se bo z našim vstopom v Evropsko unijo in z okrepitvijo južne meje seveda opustila, se ta trenutek obnavljajo s sredstvi iz programa Phare. Zakaj je do tega prišlo? Preprosto, ker so bili ti programi in sredstva načrtovani že v preteklosti, v programih Phare prihaja do časovne zamude za približno leto in pol do dve leti in zaradi tega prihaja zdaj do obnove mejnega prehoda, kot je - recimo - na Ljubelju in verjetno ste imeli prej, ko ste rekli na slovensko-italijanski meji, v mislih mejni prehod Robič. To so neke vrste odgovori na vaše vprašanje.
Na koncu samo še to. Mi se na to intenzivno pripravljamo. Izkoriščam priložnost, da vas obvestim, da bo - seveda - potrebno za učinkovito varovanje južne meje in za celoten prevzem standardov na naši južni meji dodatno usposobiti - po naših ocenah-okrog tisoč oseb, ki bodo delale na teh zadevah, na teh poslih. Ob tem pa, seveda, ne smemo zanemariti vse infrastrukture, ki jo bo potrebno tako za policiste, kot za delavce carine, kot za tiste, ki bodo opravljali inšpekcijsko nadzorstvo, veterinarsko, fito-patološko in še kakšno drugačno, ustrezno seveda pripraviti tudi vse, kar spada k življenju in delu v tem kontekstu. Toliko bi rekel zaenkrat. Če vas zanimajo konkretne številke in kako so sredstva razporejena, vam to lahko tudi v najkrajšem možnem času pošljemo (gre seveda za sredstva Phare).

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod državni sekretar. Besedo dajem Franciju Rokavcu, pripravi naj se Davorin Terčon.

FRANCI ROKAVEC: Gospod predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci ter spoštovani predstavniki vlade! Dajem poslansko pobudo Vladi Republike Slovenije, posebno pa se nanaša na delovanje in organiziranost Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.
Namreč, po ustanovitvi sklada kmetijskih zemljišč in gozdov so bile ustanovljene tudi izpostave tega sklada. Za občine Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Litijo je bil določen sedež izpostave v Trbovljah. Namreč, dejstvo pa je, da je več kot polovica vseh kmetijskih, kot tudi gozdnih površin na območju občine Litija - se pravi, več kot v vseh ostalih občinah skupaj - to pa pomeni neracionalno in nelogično rešitev. Zato občani občine Litija zaradi teh dejstev že šest let zahtevajo, da se smiselno uredi delovanje izpostave sklada kmetijskih zemljišč in gozdov in to vprašanje tako, da bo bolj dostopno tudi občanom tega dela območja izpostave kmetijskih zemljišč in gozdov.
Prosim vlado Republike Slovenije, predvsem pa s tem tudi sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, da resno prouči ta zelo pomembna vprašanja, ki se pojavljajo pri reševanju nujnih vprašanj, in tudi za celovit in jasen odgovor. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Pobuda je dana, ministrstvo bo odgovor posredovalo pismeno.
Naslednji je Davorin Terčon, pripravi naj se Aurelio Juri.

DAVORIN TERČON: Hvala, gospod podpredsednik. Kot prvo bi rad rekel, da bi tudi sam rad pridobil pismeni odgovor na vprašanje, ki ga je postavil kolega Ivan Božič, in sicer v delu, ki se nanaša na to, kaj je slovenska vlada storila glede na sprejeti sklep Sveta Evrope, ki omogoča pokrajinam, tržaški in videmski pokrajini, še naprej prodajanje naftnih derivatov z oprostitvijo trošarin. To vprašanje postavljam tudi zaradi tega, ker sem že sam pred meseci postavil poslansko vprašanje, kaj bo Slovenija storila, ali mogoče razmišlja o podobnem ukrepu. Odgovora na to nisem dobil, ravno tako tudi ni dobil odgovora kolega Božič. Sedaj pa postavljam vprašanje oziroma zahtevam, terjam pisni odgovor. Kaj je Slovenija storila, da ne bi prišlo do sprejetja tega sklepa?
To vprašanje postavljam tudi v kontekstu pritiskov, ki so s strani Evropske skupnosti na Slovenijo, da čimprej zapre prostocarinske prodajalne. Sam ocenjujem, da bi obmejno gospodarstvo in konec koncev tudi celotno narodno gospodarstvo Republike Slovenije imelo mogoče še več gospodarskih koristi, v kolikor se bi cena naftnih derivatov v mejnem področju Republike Italije izenačila z ceno naftnih derivatov na celotnem področju Italije. S tem mislim, da bi cena naših naftnih derivatov bila konkurenčna in bi posledično pomenila tudi interes italijanskih kupcev, da obiskujejo naše kraje, kupujejo naftne derivate in s tem povezano tudi trošijo bodisi v gostinski dejavnosti, igralništvu itn. Zato prosim - tudi z moje strani - za ta pisni odgovor.
Drugo poslansko vprašanje pa postavljam Ministrstvu za drobno gospodarstvo in turizem. V 8. členu pravilnika o tehničnih pogojih, ki jih morajo spoštovati, morajo imeti gostinski obrati, je določeno, da je podlaga za ugotavljanje pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti v nepremičnih gostinskih obratih uporabno dovoljenje. Zakon o gostinstvu v 4. členu opredeljuje, kateri so gostinski obrati. Med temi gostinskimi obrati niso navedene osmice. Torej, iz pregleda določil, tako pravilnika kot zakona, ni jasno, ali je za osmice potrebno pridobiti uporabno dovoljenje, da le-te lahko poslujejo. Zato sprašujem - ali za tolmačenje - ali osmice morajo imeti uporabno dovoljenje, zato da lahko poslujejo.
Sam menim, da je narava osmic taka, da terja, da poslujejo v starejših objektih, ki praviloma nimajo uporabnega dovoljenja in ga zelo težko pridobijo oziroma je to povezano z velikanskimi stroški. Zato menim, da bi lahko tolmačenje šlo v to smer, tudi vizavi zakonskih določil, da za osmice ni potrebno pridobiti uporabnega dovoljenja, ker bi sicer lahko pri opravljanju te dejavnosti prišlo, in pri nadzoru opravljanju te dejavnosti, prišlo do pomembnih zapletov.
Zato prosim za odgovor na to vprašanje in tudi za to prosim pismeni odgovor.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dve vprašanji sta bili. Kdo bo odgovoril? Minister Grafenauer.

MAG. BOŽO GRAFENAUER: Hvala lepa. Bi prosil, če se lahko dogovorimo tako, kot je gospod poslanec na koncu predlagal, da bo pristojno ministrstvo dalo pisni odgovor. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Naslednji je Aurelio Juri. Ga ni. Gospa Ana Kregelj-Zbačnik. Dobro, bo gospa končala, potem pa Juri dobi besedo.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav vsem skupaj! Imam pobudo in pa poslansko vprašanje.
Pobudo dajem Vladi Republike Slovenije v zvezi z medvojnimi in povojnimi zamolčanimi poboji ter postavitvijo spominskih plošč, znamenj in vpisa v mrliške knjige.
Slovenska država je zavezana k spoštovanju dostojanstva človekove osebnosti. Splošna deklaracija o človekovih pravica, ustava Republike Slovenije in pa splošna moralna in pravna načela, ki so v veljavi v sodobnem demokratičnem svetu, postavljajo pravico do osebnega dostojanstva v ospredje temeljnih človekovih pravic. Pravica do osebnega dostojanstva, to pravico ima tudi človek po smrti. Na žalost te naloge slovenska država še ni opravila. Preteklo je že več desetletij in še vedno nimamo identificiranih žrtev medvojnih in povojnih pobojev, nimamo postavljenih spominskih plošč, znamenj ter vpisov v mrliške knjige. Zato dajem vladi naslednjo pobudo.
Prvič: vlada naj ugotovi in uradno prične postopek, da se 55 let po končani 2. svetovni vojni ugotovijo zamolčane žrtve revolucije in državljanske vojne, ki sta v Sloveniji tekli med 2. svetovno vojno, in žrtev povojnih pobojev. Podpre naj delo civilne družbe, ki skuša nadomestiti uradno neizvršeno nalogo, zlasti Nove slovenske zaveze, ki z zbiranjem podatkov o pobitih od hiše do hiše in s postavljanjem farnih spominskih plošč že vsa leta slovenske samostojnosti opravlja kulturno, civilizacijsko, narodno, pravno in državno nujno potrebno nalogo. Pri tem delu naj jo vlada tudi finančno podpre s proračunskimi sredstvi.
In drugo. Vlada naj podpre in pospeši prizadevanja za ureditev posledic vojne in revolucije in s tem postavi temelje za uradno državno ureditev zamolčanih pobojev in grobišč in tako pripomore k narodni spravi s sprejetjem nekaterih sklepov. Ker pa mi čas ne dopušča, sem to tudi dostavila vladi in prosim potem tudi za odgovor.
Še eno vprašanje. Komisija za peticije, katere članica sem, je že marca 1997 naslovila na predsednika vlade in ker ni dobila odgovora, postavljam sama še eno vprašanje v zvezi v zadevi Stanislava Zavodnika glede njegovega bivalnega problema zaradi dokazanih negativnih vplivov na okolje, ki ga povzroča UHP 5 železarne Ravne. Prosim za pisni odgovor, ker mi je časa zmanjkalo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Državni sekretar, mag. Debelak.

MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovana poslanka dr. Zbačnikova.
Vlada oziroma ministrstvo za notranje zadeve vašo pobudo seveda v delu, ki zadeva matične knjige, sprejema in moram reči, da jo počasi že udejanja, kajti pripravila je že novelo zakona o matičnih knjigah. Zelo na kratko, v kateri smeri.
Ker se novela, ki je bila sprejeta 1995. leta, časovno izteče 26. maja tega leta - gre za tisto novelo, ki omogoča lažje vpise v mrliško knjigo in na tej osnovi tudi izvajanje mrliških listov - kar se izteka, bo ministrstvo vladi predlagalo postopek. In sicer tak, da se ta časovna omejitev črta in da v bistvu ta olajšava velja tudi v nadaljevanju. Še nekaj dodatno zraven: bomo poleg vseh tistih upravičencev, ki lahko uveljavljajo pravico do vpisa smrti in na tej osnovi tudi izdajanja mrliških listov, razširili - kot ste vi rekli - tudi na civilno družbo in v teh mislih seveda je vsekakor relevantna asociacia Nova slovenska zaveza, za katero seveda vemo, da ima veliko teh podatkov, o katerih ste vi govorila.
Da govorim resnico, vam bom izročil tudi delovno verzijo te novele, ki smo jo pripravili z obrazložitvijo. Mislim, da boste iz tega naslova z vašo pobudo in z odgovorom, ki smo ga pripravili, zadovoljni. Seveda bi želel, da z njim ravnate izključno kot delovno gradivo, ker se želimo o tej temi pogovoriti še s predstavniki civilne družbe, zelo luč pa mora zadeva dobiti tudi na vladi. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Proceduralno? Prosim. Dr. Zagožen proceduralno.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovani gospod podpredsednik! Ne vem kako to, da že na več sejah, kjer so bila poslanska vprašanja, sem napisan čisto na koncu, kot, da bi vedeli, kaj želim vprašati. Nikakor ne pridem na vrsto. Tudi na vprašanja, ki jih postavljam sicer, ne dobim odgovorov. Tako da vas sprašujem, ali ima ta stvar smisel, če nismo vsi postavljeni v enakopraven položaj. Kajti danes tudi, očitno, ne bom prišel na vrsto. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Na vrsto boste prišli dr. Zagožen, ker smo se dogovorili, da gremo danes do konca. Vrsten red je postavljen tako, kot da spisek vodja poslanske skupine. Na vrsto boste prišli; sigurno. Aurelio Juri. Pripravi naj se Nikolaj Rožič.

AURELIO JURI: Hvala, podpredsednik. Naj potolažim kolega Zagožna - tudi jaz težko dobivam odgovore, tako da je nama pripisana skupna usoda. Imam tri vprašanja in tokrat vljudno prosim, da bi na vsa tri prejel odgovore, če že ne danes ustno, pa vsaj pismeno, v skladu s 27. členom našega poslovnika.
Zadeva ni tako samoumevna, ker že skoraj dva meseca čakam na odgovore predsednika in podpredsednika vlade, gospoda dr. Drnovška in gospoda Podobnika, na vrsto vprašanj, ki sem jih jima ustno oziroma pismeno naslovil v zvezi z znanimi zapleti z ratifikacijo sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju s Hrvaško, in to dvakrat, drugič v obliki odprtega pisma. No, če strnem, povprašal sem ju: ali se zavedata posledic nadaljnjega odlaganja oziroma še huje, neuspeha ratifikacije, ne le na kakovost življenja ljudi ob meji, ampak tudi na perspektive razreševanja ostalih odprtih zadev v odnosih med državama, vključno z dogovorom o meji na morju in na naš evropski rating, ter ali prevzemata temu primerno odgovornost. To, kar je danes premier Drnovšek odgovoril, zame ni zadovoljivo.
Drugo vprašanje je za ministra za okolje in prostor, kako kaže z realizacijo zakona o Škocjanskem zatoku oziroma kaj je letos pričakovati, glede na to, da je bila koncesija za upravljanje rezervatov dana in da je bilo nekaj potrebnih sredstev odobrenih v proračunu, ki smo ga minuli teden sprejeli.
Pa še tretje vprašanje, tokrat za ministra za promet in zveze, za katerega domnevam, da je seznanjen s pismom, ki ga je predsednik odbora zračnoprevozniških predstavnikov Slovenije poslal konec decembra predsedniku vlade, s katerim ga opozarja na neurejenost položaja tujih prevoznikov v Sloveniji. Gre namreč za naslednje.
V lanskem letu je prek ljubljanskega letališča potovalo, kot izvemo, 895.000 potnikov, ki so jih pripeljali Adria Airways in 8 tujih kompanij. Mednarodni zračni promet, vemo, se opravlja v skladu s sklenjenimi bilateralnimi sporazumi med našo in drugimi državami. Na podlagi teh sporazumov ima naš prevoznik v teh državah ter njihovi v naši pravico opravljati komercialne aktivnosti in za to odpreti svoja predstavništva. Obveščen sem, da je njihov položaj, kljub številnim pozivom in prošnjam vrsti ministrstev - finančnemu, za promet in zveze, za drobno gospodarstvo in turizem ter celo Banki Slovenije - še vedno neurejen. Glede na to, da je izvajanje omenjenih sporazumov v pristojnosti ministrstva za promet in zveze, sprašujem ministra, zakaj je temu tako oziroma kdo je odgovoren za tako stanje, ki ohranitev linij z nami tuje prevoznike zagotovo ne opogumlja... (Opozorilni znak za konec.)... - končujem. Ali namerava ukrepati in kdo bo nosil odgovornost, če bi prišlo do ukinitve določenih letov ali celo do povračilnih ukrepov na račun našega zračnega prevoznika. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Tri vprašanja, najprej glede meje - državni sekretar, gospod Juri. (Odziv v dvorani.) Tudi to se včasih zgodi.

FRANCO JURI: Hvala, gospod predsedujoči. Odgovoril bom samo na prvo vprašanje, in sicer bo to vprašanje ponovno posredovano kabinetu predsednika in kabinetu podpredsednika. In lahko dam zagotovilo, da bodo tokrat odgovorili v pismeni obliki.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Škocjanski zatok. Državni sekretar, gospod Marko Slokar.

MARKO SLOKAR: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Spoštovani poslanke in poslanci! Kako kaže Škocjanskemu zatoku? Lahko bi rekel na kratko: bolje, kot smo pričakovali lani. Predvsem zaradi tega, ker je v črnem scenariju, ki se je zgodil s to nesrečo, pravzaprav tudi nekaj dobrega. Na kratko bi rekel, da se izvajajo po zakonu o Škocjanskem zatoku - od sprejetja zakona o naravnem rezervatu Škocjanski zatok 1998 - se izvajajo naslednje aktivnosti: pripravljen je program varstva in razvoja naravnega rezervata; priprava uredbe o podelitvi koncesije; potem v prostorskem delu so bile izvedene planerske delavnice; pripravljen je pristop k prostorskemu izvedbenemu aktu (ureditvenem načrtu); v 1999. letu je bil sprejet odlok o varstvu in razvoju naravnega rezervata; potem smo sprejeli uredbo koncesij za upravljanje naravnega rezervata; podeljena je koncesija; koncesionar je začel delati.
Kar pa se tiče izvajanje programa, je Luka Koper že začela in očistila usedline iz kanala za dovod morske vode v zatok. Očiščen je bil preliv med jezercem in vodno laguno in izveden prelivni objekt. Pripravljena je tehnična dokumentacija za usposobitev razbremenilnika visokih vod Konice-Rižane, odstranjeni so bili kosovni odpadki v rezervatu.
Bilo je tudi izpeljanih več aktivnosti za zagotovitev opuščanja pridelovanja vrtnin in travnih kultur. Tu je občina Koper izdala odločbe za občinsko zemljišče, ministrstvo pa se je dogovorilo s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, da ne bodo obnavljali pogodb, ki potečejo na območju bertoške Bonifike. Potem: glede prostorske dokumentacije je bila izvedena študija, predinvseticijska zasnova, identifikacija investicijskega projekta z elementi possibility študije in vpliva na okolje. V okviru finančnih sredstev so bile pripravljene strokovne podlage za prostorski izvedbeni akt. Pripravljena je tudi tehnična dokumentacija za usposobitev razbremenilnika visokih vod Konice-Rižane; pripravljen je podrobnejši program priprave prostorskega izvedbenega akta in izveden razpis, tako da bo priprava ureditvenega načrta intenzivno stekla v letošnjem letu, ko bodo zagotovljene še dodatne strokovne podlage. Oblikovane so table, ki bodo v kratkem tudi postavljene.
Kar se tiče raziskav in moritoringa, sem že omenil, da je ta nesreča pač povzročila nekako bolj intenzivnejši pristop k raziskovanju in moritoringu tega območja na osnovi pregleda stanja kakovosti voda, sedimenta in tudi hidrotehnični moritoring je bil izveden ter pregleda stanja rastlinstva in živalstva. Odločili smo se za obširnejši program, povečan je program sanacijskih ukrepov. Rekel bi tudi to, da tečejo posebne aktivnosti tudi za pridobitev sredstev iz naslova Life in iz programa Interec Phare tudi za celovito zaščito in sanacijo Škocjanskega zatoka.
Vsekakor je pa to tudi ena od pobud občini Koper in ostalima dvema obalnima občinama, da pristopijo k izdelavi lokalnega programa varstva okolja, katerega bio indikator je lahko tudi Škocjanski zatok, kajti onesnaženje tistega področja se je zaenkrat odrazilo na Škocijanskem zatoku, lahko se pa odrazi tudi kako drugače še. In v ta namen imamo željo sklicati poseben sestanek vseh obalnih občin, da bi pripravili, inicirali izvedbo lokalnega programa varstva okolja, kot je primer že in kot počnemo to že na primeru Maribora. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Še tretje - promet in zveze, državni sekretar Žarko Pregelj.

ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Detajlnega odgovora na vprašanje glede letalskih problemov oziroma problemov tujih prevoznikov žal ne morem dati, boste dobili pisno, ker gre za dokaj specializiran odgovor.
Lahko pa podam tudi še kratko informacijo glede vašega prvega vprašanja, ker sem deloma v vprašanju, ki ste ga postavili premieru in podpredsedniku vlade, tangiram tudi sam. Gre za izjavo, ki sem jo dal v oddaji na TV Koper glede odnosov s Hrvaško. Šlo je za repliko na vašo izjavo, ko ste pač omenjali, da bo predvsem ljudska stranka odgovorna, če ta sporazum ne bo pravočasno ratificiran. Seveda repliciral sem, da gre za nerešene zadeve na področju naše morske meje, kar se pa v takem, kratkem in jedrnatem jeziku z naše strani omenja "kot problematika meje na Savudriji". Seveda pogosteje se uporablja izraz "meja v Piranskem zalivu". Dejansko gre za neopredeljeno črto na območju, ki ga določa razmejitvena črta med obema državama, ki pa ni bila nikoli po nobenem mednarodnem aktu določena. Torej gre za problematiko, kjer ne moremo govoriti o meji, in ta del odgovora seveda boste dobili tudi pisno, gre pa v bistvu za čisto - na en način - retorično vprašanje, ki je bilo mogoče v TV oddaji nerazumljivo, ker je bil zelo slab in nestrokoven prevod. Šlo je za veliko nesporazumov, ker je prevajalka očitno bila preobremenjena in ni uspela simultano prevajati tako zahtevnih diskusij.
Kar se tiče Škocijanskega zatoka bi poudaril, da bo del problematike tega zatoka nedvomno potrebno reševati v okviru lokacijskega načrta navezave Luke Koper na avtocestno omrežje, kjer bo del tega področja, ki se mu reče ankaranska vpadnica, dobesedno mejaš samega zaščitenega območja in za kot takega tudi verjetno bo zahtevana posebna obravnava. In tukaj gre za zelo zahteven poseg, ki bo verjetno lahko rešljiv v celoti šele v naslednjem obdobju novega nacionalnega programa. Ne gre zgolj za luško vpadnico, gre tudi za navezavo na bodoče regionalno omrežje, ki na tem področju ni neizdelano, bo pa verjetno zelo drago, ker gre za nenosilna tla in za dokajšne hidrološke težave. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Nikolaj Rožič. Pripravi naj se Franc Potočnik.

NIKOLAJ ROŽIČ: Spoštovani podpredsednik! Poslanke in poslanci, predstavniki vlade.
Imam poslansko vprašanje za Ministrstvo za promet in zveze in deloma tudi za Ministrstvo za notranje zadeve.
Konkretno bom govoril o avtocestnem odseku Vransko-Blagovica. Avtocestni odsek Vransko-Blagovica naj bi bil dograjen v 4 do 5 letih. Rok je, kolikor poznam, pogojen z izgradnjo predora Trojane - ena cev oziroma dve cevi. V tem dolgem obdobju bo promet tovornih in osebnih vozil pretežno usmerjen na obstoječo regionalko. Poleg tranzitnega in lokalnega prometa bo v času gradnje potekal tudi transport preko gradbišča, kajti materiali, viški materiala - kolikor sem seznanjen - iz predorov se bodo odvažali deloma preko predora Zide na področje, verjetno, Kisovca. Določene zemeljske mase pa so predvidene - vsaj spomnim se določenih dokumentov - za spodnjo Savinjsko dolino za izgradnjo materiali za izgradnjo, to se pravi, visokovodnih nasipov ob Savinji in deloma tudi ob Boljski, tako je bilo takrat mišljeno.
Glede na to, da so že sedaj na regionalni cesti občasni zastoji prometa predvsem zaradi gradbenih del in prometnih nesreč, ki se dnevno dogajajo na tem avtocestnem odseku, bi želel pojasnilo, kakšni so dodani ukrepi za to daljše obdobje, da se 4, 5 let ne bomo vozili tako, kot se vozimo danes - jaz temu rečem, skozi "koridor smrti" kot takih.
Ne razpolagam s podatki, koliko je bilo mrtvih v tem času, koliko je bilo ranjenih, želel bi, da dobim od ministrstva za promet in zveze in predvsem tudi od ministrstva za notranje zadeve podatke: koliko je bilo teh nesreč, kaj to predstavlja v primerjavi z drugimi odseki regionalnih cest; pa se iz tega da potem sklepati, ali je investitor storil vse, kar je moral storiti, ali pa je le opustil določene ukrepe, ki bi morali biti napravljeni.
Jaz nisem strokovnjak za varnost prometa itd., vendar v življenju se nisem vozil po tako delikatni prometnici, kot se vozim ponoči, zlasti ponoči. Kot poslanec - hodimo pozno domov itd., pa tudi zgodaj vstajamo. Vozimo se v temi, poleti bo morda malo boljše. In seveda, radi bi se vozili varno. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Državni sekretar Žare Pregelj.

ŽARKO PREGELJ: Spoštovani. Prav gotovo bomo lahko te podatke, ki jih želite, dali šele pisno, ker gre le za dokaj zahtevno statistiko. Bi pa pri tem poudaril, da je ravno obremenjenost tega odseka kot dela petega evropskega koridorja, ki se že vrsto let odvija po očitno premajhni, preozki, premalo dimenzionirani zastareli državni cesti, da je ta promet narekoval graditeljem avtoceste določene ukrepe. Ti ukrepi so se že pred leti strnili v ukrepe, ki omogočajo odvijanje tega prometa tudi v času gradnje avtoceste. Seveda gre za več žarišč, večjih koncentracij in v prvi vrsti so to problematike, ki so se letos deloma rešile na območju Črnuč in Trzina. Še vedno je ta večja koncentracija prometa, predvsem v jutranjih in tudi popoldanskih ali večernih konicah, na področju Domžal. Kasneje, seveda, promet nekoliko steče, nastopijo pa problemi v določenih zastojih: ali zaradi vremenskih vplivov, ali zaradi določenih praznikov, takih ali drugačnih nesrečnih slučajev. Tako, da dejansko gre za zelo obremenjen odsek. Temu so bili prilagojeni tudi določeni obvozi oziroma nekakšne druge možnosti, predvsem preko Tuhinjske doline, deloma tudi preko Moravške.
Z izgradnjo prve etape trojanskega dela avtoceste bodo nekako prometne koncentracije se pojavile na samih Trojanah in takrat bo seveda pridobila na pomenu moravška cesta. Medtem ko sedaj je večja prometna obremenitev na tuhinjski in posledično tudi na vseh cestah, ki so med Kamnikom in Vodicami oziroma Kamnikom in Domžalami. Torej gre za nekakšno disperzijo prometa. Velikokrat ob določenih težavah ostane edina možna rešitev povezave države na tem območju preko savske ceste skozi Litijo, seveda tukaj imamo potem druge probleme, ki smo jih tudi paralelno reševali, tako da gre za celoten kompleks, ki mu pravimo prometna propustnost v času gradnje Trojan in je za ta namen bilo porabljenih kar nekaj milijard, ne gre za majhne ukrepe, gre za precejšnje investicije v določen obvoznice, rekonstrukcije. In celoten del nacionalnega programa, ki se mu reče ukrepi na paralelnem omrežju, je bil osredotočen oziroma deloma je še vedno ravno na ta odsek izgradnje te najpomembnejše avtoceste v državi.
Tako da vam bomo mi dali pismeni odgovor, iz katerega bo razvidno, kaj smo do sedaj ukrepali. Žal se pa čuda ne da delati, ker cest je pa toliko, kolikor jih je bilo prej, so boljše, so nekoliko varnejše, toda prometa je preveč. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod državni sekretar. Še mag. Debelak, državni sekretar.

MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala lepa. Poslanec, gospod Rožič, tudi mi vam bomo pisno odgovorili. Dejansko gre za enega izmed zelo zahtevnih, bi rekel, koridorjev oziroma kot ste vi imenovali "koridorjev smrti" in z varnostnega vidika, z vidika cestne varnosti seveda izredno problematičnega.
Seznanjen sem, da policija dela analizo stanja prometne varnosti in, seveda, tudi varnostno oceno. V tej varnostni oceni bodo vsi podatki: tako o številu žrtev, tako o številu bi rekel vseh nesreč, dogodkov, pa tudi ustreznost zavarovanja, kakšna je gostota prometa. Ko bo ta analiza storjena, prepričan sem, da bo to v roku 14 dni, vam bomo, seveda, tudi natančno odgovorili o tistih številkah in o tistih dejstvih ter tistih podatkih, ki vas zanimajo, ter tudi o vseh ukrepih, ki smo jih na tem koridorju, zelo, zelo nevarnem, že povzeli oziroma aktivnostih, ki jih bomo v nadaljevanju izvajali. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gremo naprej. Franc Potočnik. Se odpoveduje. Naslednji je Bojan Kontič. Pripravi naj se Jože Jerovšek.

BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Spoštovani! Poslansko vprašanje naslavljam Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Premogovnik Velenje je marca 1999 na sklad kmetijskih zemljišč ponovno naslovil zahtevo za vrnitev zemljišč znotraj pridobivalnega prostora premogovnika Velenje, ki so bila prenesena z zakonom o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
Stališče premogovnika je, da je pridobivalni prostor potrebno obravnavati kot vrsto prostorskega akta. Premogovnik Velenje pridobiva premog na osnovi dovoljenja za izkoriščanje rudnin iz leta 1960, in sicer v mejah, ki so bile postavljene že v letu 1953. V postopku pridobitve dovoljenja za izkoriščanje je po zakonu o rudarstvu iz leta 1975 treba pridobiti lokacijsko dovoljenje. Ta obveznost v letu 1960, ko je bilo izdano dovoljenje za izkoriščanje rudnin, še ni obstajala, vendar je po logiki ohranjanja pridobljenih pravic mogoče šteti, da je bilo lokacijsko dovoljenje dejansko pridobljeno, dovoljenje za izkoriščanje pa vsebinsko enačiti z gradbenim dovoljenjem. Na tej osnovi je zemljišča v pridobivalnem prostoru ob obveznosti, da je zanje treba plačevati tudi odškodnino zaradi spremembe namembnosti, treba obravnavati kot funkcionalna zemljišča. Sklad je s prenosom, s podpisom pogodbe uspel predvsem iz razloga, ker je bilo potrdilo potrebno za zaključek postopka lastninjenja tega podjetja.
Vse to je bilo zapisano v dopisu skladu s strani direktorja premogovnika, dr. Franca Žerdina. Odgovora ni. Sledil je predlog za ureditev medsebojnega razmerja na omenjenih zemljiščih z zakupno pogodbo, sporazumom ali z njim podobnim pravnim poslom. Tudi na to s strani sklada ni odgovora. Tega seveda ne morem označiti z drugimi besedami kot z ignoranco.
Prosim za odgovor, kdaj bodo pogovori stekli, kdaj bodo znani rezultati dogovorov, in seveda stališče, če je le-to znano, že danes. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Minister, gospod Smrkolj.

CIRIL SMRKOLJ: Lep pozdrav! Takole bi predlagal, gospod Kontič: tu imam odgovor sklada, kot je razumel vaše vprašanje že predhodno, in bi vam ga tu pismeno posredoval. Pa bi potem morda - ker na nekatera vprašanja, ki so bila tu vmes postavljena, odgovorov verjetno ni - bi pa potem posredoval pri direktorici sklada, da se ustrezno s premogovnikom Velenje stopi v kontakt in da te nerešene zadeve uredijo.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Jožef Jerovšek.

JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovani! Svoje vprašanje naslavljam na vlado, konkretno, na ministra za obrambo.
Nekaj časa je že minilo, odkar je izginilo orožje iz postojnske vojašnice. Preiskava je očitno v slepi ulici. Po zadnjem intervjuju z načelnikom generalštaba slovenske vojske, generalpodpolkovnikom Iztokom Podbregarjem, v Večeru z dne 22.1.2000 pa izgleda, da ne obstaja niti natančno ugotovljena količina ukradenega orožja. Gospod general je namreč izjavil (citiram): "Z natančno količino ukradenega orožja nisem seznanjen." Taka izjava načelnika generalštaba postavlja v čudno luč slovensko vojsko ter način poveljevanja in obveščanja v slovenski vojski, še posebej, ker predpostavljam, da gre za avtoriziran intervju in je verjetno poln sporočil. Načelnik generalštaba bi po liniji poveljevanja moral poznati natančno količino ukradenega orožja, četudi so komunikacije med funkcionarji znotraj ministrstva za obrambo morda porušene.
V zvezi s takim pojasnilom sprašujem, ali ima slovenska vojska natančne evidence o orožju in strelivu v svojih skladiščih, na podlagi katerih je ob odtujitvah možno ugotoviti natančen manjko, ki ga mora poznati in biti o njem obveščen od podrejenih tudi načelnik generalštaba slovenske vojske. Po odgovorih gospoda Podbregarja namreč izgleda, da minister za obrambo, gospod Demšar, na seji odbora za obrambo dne 17. decembra 1999 poslancem ni predstavil uradnih, še manj pa natančnih podatkov o količini ukradenega orožja. Na seji je bil namreč prisoten tudi načelnik general štaba gospod Podbregar in je po tej liniji bil obveščen o količini ukradenega orožja, četudi mu o tem niso poročali podrejeni.
Glede na zaupno naravo ministrovega odgovora ne navajam konkretnih količin orožja. Vendar mi je takrat bilo čudno in sumljivo, da so se številke bile zaokrožene na 110 in tako naprej, kar navadno o tatvini ni slučaj.
Zato sprašujem. Kdaj bo vlada državni zbor uradno obvestila o dejanski količini ukradenega orožja? Kaj se v zvezi s tem prikriva? Sprašujem tudi, ali je orožje ukradeno v postojnski vojašnici še v državi ali je po dosedanjih ugotovitvah že zapustilo državo. Prosim tudi za pisni odgovor.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Državni sekretar, gospod Koprivnikar.

BOGDAN KOPRIVNIKAR: Spoštovani predsedujoči! Spoštovani poslanci, gospe poslanke. Glede na postavljena vprašanja lahko dam delne odgovore. Posredovali jih bomo pozneje pismeno.
Evidenca orožja sigurno obstoja. Zakaj ni bila podana dejavnost drugim organom količina, je bilo v interesu preiskave.
Tretje. Seznanjene gospoda podpolkovnika, generalpodpolkovnika Podbregarja o količino orožja, koliko je bil točno seznanjen, bomo ugotovili in to pisno obrazložili.
Kdaj bo preiskava končana, nimam podatka. Preiskavo vodi ministrstvo za notranje zadeve prek ustreznih služb in je stvar v njihovih rokah. Toliko lahko podam informacije sedaj. Ostale bomo posredovali pisno. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Dodatno, gospod Jerovšek. Obljuba je, da dobite pismeni odgovor.

JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Dodatno vprašanje bi postavil samo v zvezi z vašim odgovorom, da boste glede seznanjena načelnika general štaba gospoda Podbregarja dali, kaj mu je bilo sporočeno in kako je bil seznanjen.
V zvezi s tem sprašujem, gospod državni sekretar, ali se vam ne zdi normalno, da je tu podobna logika, da mora načelnik generalštaba preko svojih podrejenih vedeti, kaj so imeli v skladišču, koliko je bilo odtujenega. Podobno je, če nekemu kmetu ukradejo nekaj iz kleti, 20 zabojev jabolk. Ali mora on šele od policije izvedeti, kaj mu je bilo ukradeno, ali sam prijavi, kaj mu je bilo ukradeno? In glede tega, mislim, ta izjava je dokaj čudna in meče neverjetno čudno luč na poveljevanje tudi in razmere v slovenski vojski. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ko bo pismen odgovor, boste povedali gospod državni sekretar. Janko Veber, pripravi naj se Branko Kelemina.

JANKO VEBER: Hvala za besedo in lep pozdrav vsem. Vprašanje ima za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. In sicer, zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije je stopil v veljavo že 16. junija leta 1999. Ugotavljamo pa, da se veliko nejasnosti pojavlja v javnosti zaradi izvedbe prvih volitev v svet kmetijsko-gozdarske zbornice. Tudi danes smo že slišali pri odgovoru na vprašanje kolega Avšiča, da je k tem nejasnostim veliko pripomogel ponovno očitno tudi minister, ki dopušča, da se postopki peljejo mimo sprejetega zakona. Srečujemo se celo s predlogom za spremembo zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici zaradi izvedbe prvih volitev, ki sta ga pripravila dva kolega.
Sprašujem pa ministra, glede na to, da v skladu s 40. členom zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici imenuje vlada na predlog ministra, pristojnega za kmetijstvo iniciativni odbor, ki pripravi akt o razpisu prvih volitev v svet kmetijsko-gozdarske zbornice. In ga sprašujem, ali je iniciativni odbor sestavljen v skladu s četrtim odstavkom 40. člena tega zakona. Ta odstavek govori o zastopanosti obeh volilnih skupin.
Drugič. Kdo so člani iniciativnega odbora? Tretjič. Katere sklepe je sprejel iniciativni odbor in kakšno je stališče ministra do teh sklepov? Ali je že pripravljen akt o razpisu prvih volitev in ali je pripravljen volilni imenik? In: kdaj bo objavljen oziroma kje je bil objavljen, v kolikor je že prišlo do objave?
Dejstvo je, da zakon določa, da bi se volitve izvedle eno leto po veljavi tega zakona. In v uvodu sem povedal, da je bil to 16. junij 1999. Tako da je že pol leta praktično in več minilo, še vedno pa je veliko nejasnosti v izvedbi teh volitev, zato prosim za odgovore.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Minister, gospod Smrkolj.

CIRIL SMRKOLJ: Lepo pozdravljeni. Gospod Veber jaz bi na to, seveda, pismeno odgovoril. Rad bi pa povedal, da iniciativni odbor je bil imenovan, deluje, večkrat se je sestal, pripravil je ustrezen predlog uredbe o volitvah v kmetijsko-gozdarsko zbornico. Ta predlog je bil danes obravnavan na odborih vlade, tako za gospodarstvo kot za državno ureditev, in bo verjetno v 14 dneh obravnavan na sami vladi, tako da tudi komisija za pripravo volilnega imenika aktivno dela, imenik je v bistvu pripravljen in so vsi pogoji, da bi volitve, seveda - v kolikor ne pride do kakšnih zapletov, presoj drugačnih, ker je tudi ena presoja na ustavnem sodišču - bile po predlogu za prvo skupino 9. aprila in za drugo od 10. do 14. aprila.
Bom pa pismeno odgovoril, ker to, kdo so člani, tega jaz, se opravičujem, iz glave ne vem za vse.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dodatno vprašanje, gospod Veber.

JANKO VEBER: Torej v vsakem primeru, seveda, je že prav, da dobimo tudi pismeni odgovor, predvsem zaradi sestave iniciativnega odbora, čeprav menim, da je ta sestava že dolgo znana in ni tako velika neznanka. Hkrati bi pa ta moment izkoristil za to, da dajem pobudo, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pošlje Državnemu zboru predlog akta o izvedbi prvih volitev v svet kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.
Pobudo utemeljujem s tem, kot je dal minister odgovor, da je to že v proceduri vlade in prav je, da se s tem seznani tudi parlament.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Branko Kelemina. Pripravi naj se gospod Izidor Rejc.

BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani! Postavil bi eno vprašanje na osnovi pobude skupine avtoprevoznikov, ki so mi jo podali v poslanski pisarni, in sicer je verjetno znano temu državnemu zboru in tudi vladi, da se odvija nekaj cestnega prometa oziroma prevoza tovora tudi v Zvezno republiko Jugoslavijo prek Hrvaške. Prišli so mi povedat, da imajo izredne težave oziroma da sploh ne morejo stopiti v Zvezno republiko Jugoslavijo, kamor pač prevažajo tovor nekaterim podjetjem, ki tam tudi delajo za slovenska podjetja. Tako pač je. In me sprašujejo, zakaj najprej, ko jih hrvaški prometni predstavniki prometa ustavijo, ko jih vprašajo, kam peljejo, in če rečejo, da v Zvezno republiko Jugoslavijo, jim takoj najdejo nek prekršek, tako da morajo plačati nekaj 100 mark kazni, tam pa seveda spet ne smejo naprej in so prepuščeni sami sebi.
Zdaj bi vprašal, ker nekako nisem našel, ali imamo mi sporazum o cestnem prometu s Hrvaško urejen, vidim, da smo zdajle celo vrsto teh sporazumov že sprejeli in tudi zdajle jih imamo na tej seji nekaj na dnevnem redu. In seveda, kako je tudi to urejeno s Srbijo.
Povedali so mi tudi, da italijanski prevozniki in tudi hrvaški prevozniki lahko vozijo v Srbijo, naši pa ne smejo. Pravijo tudi, kaj jaz vem, da nimajo nobene zaščite in tudi ne nobenih diplomatskih predstavništev nikjer, da ne vedo, kako se naj potem v neki situaciji na meji sami znajdejo. Če je možno, bi pač prosil nek odgovor. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Državni sekretar, Žare Pregelj.

ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Popoln odgovor bomo podali šele pisno. Gre za problematiko, ki je nekoliko nepoznana. Dejstvo je, da posebnega transportnega sporazuma z Zvezno republiko Jugoslavijo nimamo zaradi tega so te relacije dokaj neurejene.
Vsakršno prevozništvo iz Slovenije prek Hrvaške v to državo je svojevrstna dogodivščina in poznamo celo vrsto zgodb teh prevoznikov, ki so tako ali drugače morajo uporabljati izredno nenavadne dovolilnice, da so lahko blago pripeljali naročniku.
Dokler se ne bodo normalni odnosi uredili, se ne bo dalo kaj dosti pomagati. Zato se bo, verjetno, takim pritožbam težko ustreglo. Bolj podrobno, žal, ne morem dajati odgovora in ga bomo dali pisno.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dodatno vprašanje, gospod Kelemina.

BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Na osnovi odgovora bi samo to povedal, da glede na prizadevanja posameznikov oziroma celo določenega dela vlade ali celotne vlade in tudi določenih poslanskih skupin v tem parlamentu nekako je težnja, da bi se odvijal ta promet in da bi se obnavljali ti odnosi oziroma gospodarski procesi, kot so že prej bili. Ne naredi se pa na tem področju nič.
Zato bi prosil, če poskušate pisno odgovoriti in nekaj v tej smeri naredite, da boste te ljudi nekako zaščitili. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, gospod Žare Pregelj.

ŽARKO PREGELJ: To ni res, da se nič ne naredi. Nekaj se je že naredilo med tem. Žal ni uspelo kaj dosti. Bila je delegacija ministrstva za promet in zveze uradno v Črni Gori, ki je del Zvezne republike Jugoslavije. Tam so bili sicer pogovori zelo plodni. Do realizacije bo še kar nekaj časa poteklo, ker mednarodne sporazume podpisuje Beograd.
Največ, kar se lahko naredi v tem okviru, je v okviru dejavnosti Pakta stabilnosti, tam so neke možnosti. Mogoče bi z zunanjega ministrstva lahko še kaj več povedali. Tudi na to temo smo imeli pred časom predstavnika na pogovorih v Dubrovniku, kjer so se pogovarjali o vzpostavitvi tako imenovanega jadransko-jonskega koridorja, ki bo nedvomno tudi Sloveniji prinesel pomembne transportne poti. Toda zaenkrat so to komaj prvi pogovori, kajti več kot to se zaenkrat ne da narediti. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo dajem gospodu Izidorju Rejcu, pripravi naj se mag. Marijan Schiffrer.

IZIDOR REJC: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Vprašanje naslavljam gospe ministrici, dr. Tei Petrin. Gospa ministrica, nate usmerjam to svoje vprašanje.
Zanima me, kakšna je perspektiva Nuklearke v Krškem, glede na to, da imamo velike probleme z odvzemom električne energije pri Hrvaški, da je cena visoka, da prihajamo v Evropsko skupnost, da bomo morali meje električni energiji odpreti, da smo sicer investirali veliko z uparjalniki lansko leto, skratka, perspektiva me zanima, kako in kaj bo, ker konec koncev, ko bomo in vsak hip bomo v Evropski skupnosti in bo tudi problem te visoke izhodne cene. Zanima me, kakšen je načrt oziroma kaj bo storilo ministrstvo, da se zadeva nekako predvidi, da ne bomo uporabniki ali da ne bo Slovenija kot uporabnik suženj neke visoke cene električne energije. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospa ministrica.

PROF. DR. TEA PETRIN: Hvala lepa. Vprašanje je seveda na mestu, vendar ne bom mogla sedajle dati odgovora, bom pa povedala, zakaj ne.
No, ravno danes sem bila na telefonski zvezi z ministrom Porgesom, ki, kot veste, odhaja zaradi nove vlade. Predčasno smo mu že tudi poslali predlog, ali bo Hrvaška zopet začela jemati elektriko iz nuklearke. Glede na vsa dogajanja, ki so se nepredvideno začela na Hrvaškem, našega predloga niso mogli upoštevati oziroma se resno o njem pogovarjati. Na vprašanje, ali bi mi začeli že sedaj iskati druge partnerje, da bi znižali to škodo, o kateri govorite, se pravi, iskati možnosti za dolgoročen plasma električne energije iz nuklearke, sem na podlagi pogovora prišla do zaključka, da če smo čakali že tako dolgo, da je verjetno oportuno čakati še dva tedna. V tem času, izgleda, se bo vzpostavila nova struktura. Na mizi bo to kot eno prioritetnih vprašanj in mi nad tem bdimo. Samo zaradi situacije v Hrvaški pač moramo malo počakati. Imamo pa tudi pripravljene - smo že našli možnosti dolgoročnih pogodb plasmaja električne energije drugam, če ne bo Hrvaška postala naš partner, vendar, kot pravim, so trenutno v pat poziciji, ampak ne za dolgo. Če bi še želeli kakšen pisni odgovor z vidika celotne vrednostne energetske bilance, vam ga tudi lahko posredujemo.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Magister Marijan Schiffrer, pripravi naj se Samo Bevk.

MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Spoštovani, slovenski pregovor pravi, kdor čaka, le dočaka. To se je tudi meni zgodilo. Tu je prazno, sicer ne govorim poslancem, ampak v glavnem vladi. Imam pa poslansko vprašanje za ministra za ekonomske odnose in razvoj, gospoda Senjurja, ki ga ni tukaj. Bom potem pisno oddal.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Državni sekretar je prisoten.

MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Morda je potem še boljše. Državni sekretarji navadno vedo več kot pa ministri.
Resolucija o položaju slovenskih avtohtonih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov, ki jo je državni zbor Republike Slovenije sprejel leta 1996, v četrtem poglavju, ki govori tudi o krepitvi ekonomske moči avtohtonih manjšin, določa med drugim, da vlada Republike Slovenije posveča posebno pozornost položaju in ohranjanju samostojnega delovanja bančnih in hranilniških ustanov slovenskih avtohtonih manjšin. Poleg tega resolucija določa, da so ustrezna sredstva zagotovljena s proračunom Republike Slovenije, ki ustanovi poseben sklad za gospodarsko sodelovanje s slovenskimi manjšinami. Vlada Republike Slovenije je 9. julija 1998 ustanovila medresorsko komisijo za gospodarsko sodelovanje z avtohtonimi manjšinami, ki pa ne deluje v skladu s pričakovanji in potrebami.
V pogovorih s predstavniki zamejskih gospodarskih organizacij redno slišimo, da ta komisija ne deluje ustrezno, da se predstavniki večine navedenih ministrstev sej ne udeležujejo in da ni volje za sodelovanje na gospodarskem področju.
Komisija za odnose Slovencev v zamejstvu in po svetu je na svoji 34. seji 28. oktobra 1999 ponovno obravnavala uresničevanje četrtega poglavja 2. člena resolucije "Krepitev ekonomske moči avtohtonih manjšin". Ugotovila je, da se ta določila ne izvršujejo ter da medresorska komisija za gospodarsko sodelovanje z avtohtonimi manjšinami kljub prizadevanju urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ne deluje v skladu s pričakovanji in potrebami.
V razpravi je komisija s sklepom predlagala vladi Republike Slovenije, da vodenje medresorske komisije za gospodarsko sodelovanje z avtohtonimi slovenskimi manjšinami, ustanovljene 9. julija 1998, prevzame ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Medresorska komisija naj v roku 4 mesecev izdela program za gospodarsko sodelovanje z avtohtonimi slovenskimi manjšinami v sosednjih državah v smislu četrtega poglavja resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije in določi nosilce programa.
Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu bo vprašanje uresničevanja resolucije ponovno obravnavala v začetku meseca marca 2000. V primeru, da na tem področju ne bo dosežen bistven napredek, bo komisija predlagala državnemu zboru Republike Slovenije, naj to vprašanje obravnava na svoji seji.
Zdaj minevajo trije meseci in sprašujem Vlado Republike Slovenije, še posebno ministra za ekonomske odnose in razvoj, gospoda Marjana Senjurja, kaj je bilo do sedaj že narejenega? Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Dr. Pirkmajer, državni sekretar, prosim.

DR. EDO PIRKMAJER: Gospod podpredsednik, spoštovani poslanke in poslanci. Rad bi se predvsem zahvalil poslancu, ki je ob postavljanju vprašanja tudi izrazil zaupanje do državne uprave, ki na tem področju deluje. Moram seveda opravičiti ministra. Vendar bom moral gospoda poslanca razočarati, ker ne morem odgovoriti na vsa ta vprašanja. Obljubim mu lahko, da bo dobil odgovor pisno, in to v najkrajšem času.
Na tem področju obstajajo določene težave. Namreč ekonomsko sodelovanje z gospodarskimi subjekti slovenske manjšine v drugih državah je vezano predvsem na sodelovanje z našimi gospodarskimi družbami, ki so organizirane po naših predpisih pri nas. Ne gre pa toliko za direktno državno pomoč, ne more iti za direktno državno intervencijo v gospodarska dogajanja za mejo. Tudi državne intervencije v gospodarska dogajanja znotraj Slovenije so seveda zelo omejene. Brez dvoma gre za kompleksno vprašanje. Gre za to, kako se vzpostavljajo razmere, v katerem táko gospodarsko sodelovanje lahko poteka, in o teh zadevah bomo pripravili pisno informacijo, ki jo bo gospod poslanec dobil. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Samo Bevk. Pripravi naj se Jurij Malovrh.

SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Zaradi nekritičnega pristanka vlade na nove cene lokalnih telefonskih pogovorov in vedno težjega dostopa do interneta za socialno nižje sloje sprašujem vlado.
Prvič. Kaj misli o varovanju konkurence in enakosti subjektov na tržišču ter o možnosti svobodne izbire ponudnikov storitev, če je Siol na svoji internetski dostopni liniji ohranil ceno, veljavno do 19. novembra 1999, za lokalne pogovore in s tem postal avtomatično za približno 80% cenejši ponudnik, vendar ne zaradi storitve, ki jo ponuja, temveč zaradi monopolnega položaja na področju telefonije, ki dostop sploh omogoča?
Drugič. Kaj misli o zaskrbljujočem dejstvu, da je bila s prekinitvijo pogodbe med Telekomom, ki je monopolist pri mednarodnih povezavah, in enim izmed konkurenčnih podjetij, nedvomno prizadeta pomembna, tehnološko bistveno inovativnejša, možnost dostopa do interneta preko kabelskih povezav?
In tretjič. Kaj misli o vzrokih, ki kažejo na očitno zaostajanje Slovenije na področju dostopa do interneta, saj vse ugotovitve kažejo, da je cena telefonskega impulza za zdaj najbolj bistven pogoj za možnost dostopa do omrežij?
Ali slovenska vlada namerava to področje v celoti prepustiti trgu ali vendarle uvesti nekatere pospeševalne ukrepe, ki bodo dostop olajšale vsaj dohodkovno šibkejši populaciji naših prebivalcev, predvsem pa mladi šolajoči se generaciji?
Drugo vprašanje. Zanima me usoda prostocarinskih prodajaln v luči približevanja Evropski uniji. Ker sta o tem spraševala že poslanska kolega gospoda Kužnik in Božič, bom zelo kratek. Čas namreč neizmerno hitro beži in teče, zato je negotovost v gospodarskih družbah, ki imajo prostocarinske prodajalne iz dneva v dan večja.
Sprašujem vlado, kaj bo storila. Ali bo zaprla prostocarinske prodajalne in kdaj? Če jih bo, kakšen bo prehodni rok za prestrukturiranje prostocarinskih prodajaln? Ali je potrebno zaradi zahtev Evropske unije in naših nepremišljenih obljub zapreti tudi prostocarinske prodajalne na hrvaški meji? Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Čakamo odgovor vlade. Ministrstvo za znanost in tehnologijo mogoče? Torej pričakujemo, čakamo odgovor vlade na to vprašanje pismeno. Potem drugo glede prostocarinskih prodajaln. Gospa je že prej povedala, da bo v četrtek vlada zasedala in bo o tem zavzela stališče in boste pismeno obveščeni oziroma bomo obveščeni. Hvala. Rudolf Petan. (Ga ni.) Franc Pukšič. (Ga ni.) Pavle Rupar je opravičen. Bogomir Špiletič. (Ga ni.) Dr. Jože Zagožen. Dočakali ste svojih pet minut, tri minute.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Bom krajši. Toliko bolj jedrnat.
Sprašujem vlado, če je res ob koncu lanskega oziroma v začetku letošnjega leta kupila večje število osebnih avtomobilov, med njimi tudi prestižnih znamk. Ali jih je res skrivala pred javnostjo v garažah do sprejetja proračuna v preteklem tednu?
Vlado sprašujem: Iz katerega finančnega vira so bili avtomobili kupljeni? Koliko je bilo avtomobilov? Katerih znamk in razredov? Katere vladne službe ali ministrstva jih bodo prejela v uporabo? Kaj bo storjeno z avtomobili, ki so jih do sedaj uporabljali?
Vprašanje je enostavno in jasno in mislim, da odgovor ni pretežak. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa generalna sekretarka vlade.

NEVENKA ČREŠNAR-PERGAR: Gospodu Zagožnu hvala za vprašanje. Tako jedrnato, kot je bilo vprašanje, boste dobili tudi jedrnat pisni odgovor z vsemi zahtevami, koliko, kakšne znamke in za koga. Hvala. (To prvič slišim.)

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ker se nam je pridružil gospod Pukšič in da ne bo opozicija imela pripomb, mu dajemo besedo. 3 minute.

FRANC PUKŠIČ: Gospod podpredsednik! Hvala lepa za besedo. Verjetno res ni nobenih pogojev za to delo, če bi sedaj kdo pokazal to dvorano, bi ugotovil, da ni tu notri toliko poslancev, ki bi jih preštel na dve roki.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Pukšič! Lepo prosim, tudi vas do sedaj ni bilo. Malo bodite samokritični, bilo vas ni v dvorani. Nekateri sedimo tukaj cel čas in prosim, da daste vaša vprašanja na dan.

FRANC PUKŠIČ: Res je, gospod podpredsednik, vendar sem bil na delovnem mestu in...

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Tudi drugi so verjetno tako. Prosim.

FRANC PUKŠIČ: Pri prihajanju v dvorano sem opazil, da tudi nekateri od ministrov oziroma ministric odhajajo. Zato bo moje poslansko vprašanje pravzaprav zelo težko, ker je ministrica pravkar na odhodu iz državnega zbora. Poslala mi je pismo in me sprašuje, kdaj in kje sem postavil poslansko vprašanje, ker ona tega nima zabeleženega, glede slovenskih železarn, ko sem bil na intervjuju na TV Slovenija.
Takrat sem govoril o postavljenem poslanskem vprašanju v zvezi s Tamom in v zvezi s poravnavo vojne škode iz leta 1991 za podjetje Certus. Res je, da v tistem intervjuju v eni točki nisem bil točen, to pa je bilo, da čakam na odgovor že štiri mesece - na odgovor čakam že več kot šest mesecev. Tudi takrat so gospa Tea Petrin, mag. Igor Zajc in lepa gospa Nevenka Črešnar-Pergar odgovorili, da bom dobil pismene odgovore. Šest mesecev je za nami, sedaj bi bil čas, in bi prosil, da na postavljeno poslansko vprašanje, z dne 23.7.1999, dobim odgovor. Želel pa bi, da mi tu potrdijo, ali bodo ti odgovori ali se naj v tem mandatu poslovim od teh odgovorov. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Pečan, ministrstvo za gospodarske dejavnosti.

ALJOŠA PEČAN: Hvala za besedo. Poslancu, gospodu Pukšiču. Žal je ministrica res morala sedajle oditi na neko zadevo, ravnokar sva še govorila. Popoln pismeni odgovor v zvezi s poslanskim vprašanjem o Tamu in v zvezi s Certusom Maribor na ministrstvu pripravljamo in upam, da ga boste v roku štirinajstih dni dobili. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Izčrpali smo seznam poslancev, ki so nameravali postaviti vprašanja. Vlado prosim - obljubili ste veliko pismenih odgovorov - da pričnete pisati odgovore, da jih čim prej dobimo, da se ne bomo vrteli v nekem krogu.
Zaključujem to točko dnevnega reda in se zahvaljujem predstavnikom vlade za njihovo sodelovanje. Danes jih je bilo veliko, to moramo priznati, in tudi odgovore smo dobili. Hvala lepa in lahko noč!

(SEJA JE BILA PREKINJENA 25.1.2000 OB 18.49 URI.)

Zadnja sprememba: 01/28/2000
Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej