Sejo je vodil Miroslav Luci, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.10 uri.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 8. seje Državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Herman Tomažič, Peter Lešnik, dr. Jože Možgan, Franc Kangler, Eda Okretič-Salmič, Borut Pahor, Rudolf Petan, Rafael Kužnik, Josip Bajc za dopoldanski del seje, dr. Franc Zagožen za pričetek seje, Alojz Vesenjak za popoldanski del seje, Janez Janša, Ivo Hvalica, mag. Franc Žnidaršič, Anton Delak do 11.00 ure, Jože Avšič za popoldanski del seje, Maria Pozsonec od 12.00 ure dalje... (Medklic iz dvorane.) Umikaš? Dobro. Peter Hrastelj za popoldanski del seje, Andrej Fabjan za popoldanski del seje.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. Ugotovimo prisotnost! Ugotavljam, da je navzočih 52 poslank in poslancev, tako je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo so vabljeni predstavniki vlade, tudi njih lepo pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 8. seje državnega zbora bomo pričeli z obravnavo 55. točke dnevnega reda, kot je bilo najavljeno že včeraj, to je predloga zakona o prostih carinskih conah in prostih conah ter nato po dnevnem redu dalje, torej 56., 57., 58. in tako dalje.
Prehajamo na 55. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na drugo obravnavo PREDLOGA ZAKONA O PROSTIH CARINSKIH CONAH IN O PROSTIH CONAH. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Tonetom Anderličem. Ali želi predstavnik predlagateljev predloga zakona besedo? Kolega Tone Anderlič, izvoli.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovani! Skupina poslancev je glede na stališča zbora v prvem branju pripravila zakon za drugo branje, tako kot je bilo naročeno. V tem času med prvim in drugim branjem je bila vrsta pogovorov in razgovorov z vlado oziroma predvsem ministrstvom za finance in je prišlo tudi do vrste amandmajev oziroma spreminjajočih predlogov, ki so vgrajeni v predlogu amandmajev in jih je tudi odbor obravnaval ter v soglasju s predlagatelji podprl.
Predlagamo, da zbor omenjene amandmaje obravnava in jih tudi podpre, striktno tudi odborova stališča. V izogib temu, da bi med drugo in tretjo obravnavo zakona poteklo toliko časa, kot ga je med prvo in drugo, zaradi odlaganj, prelaganj in podobnega, je komisija oziroma odbor predlagal predlog sklepa, da tretjo obravnavo zbor opravi v skladu z drugim odstavkom 194. člena. Zato prosim, da tudi ta sklep zbor podpre. Mislim pa, da je vse ostalo pripravljeno tako, da lahko zbor odloča. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa predstavniku predlagateljev, Tonetu Anderliču.
Predlog zakona je obravnaval odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Želi poročevalec predložiti mnenje odbora državnemu zboru? Gospod podpredsednik, Feri Horvat, izvoli.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki vlade! Predsednik odbora, kolega dr. Zagožen, me je zaprosil, da predstavim poročilo odbora. To poročilo je zelo temeljito in kaže tudi genezo nastajanja zakona in dolgotrajno obravnavo.
Upam, da mi ne boste zamerili, da ne bom tega poročila bral, niti ga podrobneje predstavljal, ampak bi samo ugotovil, da po res dolgotrajni obravnavi z različno intenzivnostjo sodelovanja predlagateljev vlade in drugih zainteresiranih, da je po izboljšanem sodelovanju v zadnjem obdobju vendarle uspelo priti do tega, da lahko danes opravimo drugo obravnavo in odbor predlaga zboru, da podpre tiste amandmaje vlade, ki jih podpira tudi odbor za gospodarstvo. Da zbor podpre oziroma sprejme amandmaje, ki jih predlaga odbor za gospodarstvo. In pa na koncu, predlagamo da zbor sprejme sklep, da se 3. obravnava opravi po 194. členu poslovnika, kajti obstajajo tehtni razlogi, da ta zakon čimprej sprejmemo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa predstavniku odbora za gospodarstvo kot matičnega delovnega telesa. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih zakona. Zboru predlagam, da v skladu z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.) Čebulj, želiš besedo? (Ne želiš.) Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Pregled amandmajev k predlogu zakona o prostih carinskih conah in o prostih conah za drugo obravnavo ste sprejeli in jih imate na mizi pod številko 55. Prehajamo na odločanje o amandmajih. V razpravo dajem 1. člen in amandma k 1. členu, k obema amandmajema. Želi kdo razpravljati? Izvolite. Kolega Demšar, izvolite.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo in pa lep pozdrav tudi za današnji dan. Moje osnovno vprašanje je, ker vem, kakšen je odnos do takih con po Evropi, odgovor vlade. Ali so te stvari usklajene z zakonodajo v Evropski uniji? Ali lahko odgovori predlagatelj ali pa vlada, da bom potem vedel kako glasovati naprej. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Demšar. Želi še kdo razpravljati? Ne želi. Predstavnica vlade, izvolite gospa Vraničar, podsekretarka. Izvolite.
MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa. Spoštovani poslanke in poslanci! V zvezi z vprašanjem, ki je bilo ravno kar naslovljeno na vlado, bi želela odgovoriti naslednje. Pri pripravi zakona in pri usklajevanju stališč s predlagatelji zakona smo, kolikor je le mogoče, poskušali upoštevati stališča in zakonodajo Evropske unije. Res je, da je tudi v Evropski uniji to področje urejeno izredno zapleteno in na nekonsistenten način. Zaradi tega enoznačnega odgovora, da je predlog zakona v celoti usklajen, ali da je v popolnosti neusklajen z evropskimi predpisi, enostavno ni mogoče dati. Naše mnenje je, da tak predlog zakona v tem obdobju in z omejenim rokom veljavnosti, kakor je predlagan, ne nasprotuje osnovni usmeritvi Slovenije, da se želimo približevati Evropski uniji in tudi postopno prevzemati evropsko zakonodajo.
Kot verjetno veste, je v decembru lanskega leta Evropski svet sprejel posebno resolucijo, ki opredeljuje obveznosti držav članic do ravnanja na področju direktnih davkov, in v zvezi s tem zakonom bo treba pač to resolucijo toliko bolj natančno preučiti in ugotoviti, ali morebiti s kakšnim od določil presegamo tista pooblastila, ki so v tej direktivi oziroma v tej resoluciji podana.
Vendar načelno rečeno, zakon ni v nasprotju s splošno usmeritvijo Slovenije, da postopno približujemo našo zakonodajo evropski. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospe Vraničar. Želi še kdo razpravljati? Gospod Demšar, izvolite.
VINCENCIJ DEMŠAR: Jaz sem hvaležen za to pojasnilo, ki sem ga dobil, kar pomeni, da ta resolucija še ni bila preštudirana, in da ne vemo kako resolucija in kako predlog, ki smo ga dobili na klop. Torej ti dve stvari nista usklajeni. Hvala lepa za pojasnilo. Toliko, da vem za naprej.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Demšarju. Želi še kdo razpravljati? V kolikor ne, prehajamo na odločanje. Smo pri 1. členu in dveh amandmajih k 1. členu.
Prehajamo na amandma pod številko 1, amandma na amandma vlade Republike Slovenije. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1. (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
V razpravo dajem amandma za novi 1.a člen. Proceduralno, Božič.
IVAN BOŽIČ: Proceduralno zato, ker smo zdaj sprejeli dva amandmaja, v vsakem pa je drugačna letnica. Dogovorimo se za eno.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: To je urejeno. To je amandma na amandma vlade Republike Slovenije, kot sem že dejal. Torej, v razpravo dajem amandma za novi 1.a člen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za novi 1.a člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma za 1.a člen sprejet.
V razpravo dajem edini amandma k 2. členu in 2. člen. Torej, v razpravi je 2. člen in amandma k 2. členu? Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (43 prisotnih.) Spoštovani kolegi! Na začetku smo, veliko dela je pred nami. Vodje poslanskih skupin, poskrbite, da delamo normalno. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 2. členu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma k 2. členu sprejet.
V razpravo dajem 4. člen in edini amandma k 4. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 4. členu? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 4. členu pod številko 1 sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen v celoti? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 4. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 6. člen in amandma k 6. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 6. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma k 6. členu sprejet.
Na glasovanje dajem 6. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 6. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 7. člen in dva amandmaja k 7. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma pod številko 1. To je amandma na amandma vlade Republike Slovenije. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Prehajamo na razpravo, torej k 8. členu. Torej v razpravo dajem 8. člen in en amandma k 8. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 8. členu? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo oziroma v razpravo dajem amandma za novi 8.a člen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za novi 8.a člen? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma za novi 8.a člen sprejet.
V razpravo dajem amandma za novi 8.b člen in amandma vlade na ta amandma. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Torej, na glasovanje dajem amandma odbora na amandma vlade za novi 8.b člen pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2, "doda se novi 8.b člen". Razprave ni. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (Nemir v dvorani.) Ugotovimo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost, gospod Anderlič, če niste prej slišali. (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
V razpravo dajem amandma za novi 8.c člen. To je amandma Vlade Republike Slovenije. Želi kdo razpravljati? (Razprave ni.) Obrazložitev glasu? (Ni.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 za novi 8.c člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma za novi 8.c člen sprejet.
V razpravo dajem amandma za novi 8.d člen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 za novi 8.d člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 za novi 8.d člen sprejet.
V razpravo dajem 10. člen in amandma k 10. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 10. členu? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma k 10. členu sprejet.
Na odločanje dajem 10. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 10. členu? (38 prisotnih.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 10. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem amandma za nov 10.a člen in dva amandmaja. Prvo je amandma na amandma vlade Republike Slovenije, tega predlaga odbor za gospodarstvo. Drugi je amandma vlade Republike Slovenije. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 za novi 10.a člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 za novi 10.a člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2 za 10.a člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 za nov 10.a člen sprejet.
V razpravo dajem 12. člen in edini amandma k 12. členu, torej amandma pod številko 1. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 12. členu? (32 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma k 12. členu sprejet.
Prehajamo na odločanje o 12. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 12. člen v celoti? (28 prisotnih.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 12. člen v celoti sprejet. V razpravo dajem 13. člen in dva amandmaja. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 13. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 13. členu sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 k členu 13 sprejet.
V sprejem dajem 13. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 poslancev.)
Kdo je za 13. člen v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 13. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 14. člen in edini amandma pod številko 1 k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 14. členu? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o 14. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 poslancev.)
Kdo je za 14. člen v celoti? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 14. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem člen 15 in tri amandmaje k 15. členu. Enega imate v besedilu, ki ga imate na klopi, to je amandma vlade Republike Slovenije. Naknadno sta še dva amandmaja. En amandma je dala skupina poslancev s prvopodpisanim Antonom Anderličem. Drugi amandma je dala prav tako skupina poslancev s prvopodpisanim Janezom Kopačem. Ta je umaknjen. Je tako? Torej ostaneta dva amandmaja, tisti, ki ga imamo v zapisu na mizi in amandma s prvopodpisanim Antonom Anderličem. Najprej bomo glasovali o amandmaju skupine poslancev s prvopodpisanim Antonom Anderličem; če bo ta sprejet, potem je vladni amandma brezpredmeten in o njem ne glasujemo. V razpravo dajem celotni člen in oba amandmaja. Želi kdo razpravljati? Predlagatelj amandmaja, gospod Anderlič, izvoli.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovani! Ta člen tega zakona je eden od najbolj pomembnih. Gre preprosto za to, da se urejajo pogoji oziroma tiste prednosti, ki naj bi jih tisti, ki bodo opravljali dejavnost v coni, uživali in s tem naj bi pritegnili večja vlaganja, več aktivnosti v teh conah. Ker vladni amandma na odboru ni bil podprt, je bil potem pripravljen amandma skupine poslancev, ki nekako ureja to vprašanje kompromisno, čeprav bi bil najbolj ugoden in najbolj sprejemljiv za vse tiste, ki so se obračali na nas, tako gospodarske zbornice Podravja, Nove Gorice, Primorske in podobno, kot tudi nekateri drugi, pa smo vendarle na koncu ugotovili, da bi bilo s kompromisom, s katerim pa, upam, da se vlada tudi strinja, optimalneje rešeno to vprašanje.
Prosim za podporo amandmaja, ki smo ga vložili in ne glasovanje za amandma vlade. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa predstavniku predlagateljev amandmaja. Želi še kdo razpravljati o tem in o vladnem amandmaju? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o amandmaju skupine poslancev s prvopodpisanim Antonom Anderličem. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma skupine poslancev s prvopodpisanim Antonom Anderličem sprejet. V tem primeru je amandma, ki ga imate v pregledu amandmajev pod številko 55, pod številko 1 k 15. členu, brezpredmeten in o njem ne glasujemo.
V razpravo dajem 16. člen in amandma k 16. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje - 16. člen, stran 11, amandma pod številko 1 k 16. členu. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 16. členu sprejet.
Odločamo o 16. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 16. člen v celoti? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 16. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 17. člen in dva amandmaja k 17. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje - odločamo o amandmaju pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 17. členu? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
V razpravo dajem 17. člen in dva amandmaja k 17. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Odločamo o amandmaju pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 17. členu? (37 prisotnih.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
V odločanje dajem 17. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 k 17. členu sprejet.
Prehajamo na odločanje o 17. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! Je že sprejet, ne bomo ponovno.
Prehajamo oziroma v razpravo dajem 18. člen in edini amandma, amandma pod številko 1 k 18. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! Gospod Kopač, ugotavljamo prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Ali ne moremo dalje? 10 minut pavze, tudi meni bo prav prišla, ampak ni pa korektno. Nadaljujemo ob 11.00 uri, točno ob 11.00 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 10.51 uri in se je nadaljevala ob 11.02 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, poslanci! Nadaljujemo z 8. sejo državnega zbora Republike Slovenije. Ugotovimo prisotnost v dvorani! (47 prisotnih.) Zbor je sklepčen, nadaljuje z delom.
Smo pri 18. členu. Razprava o 18. členu in amandmaju je bila končana. Prehajamo na odločanje. Odločamo o amandmaju pod številko 1 k 18. členu, imate ga na strani 11 v spisku amandmajev pod številko 55. Ugotovimo sklepčnost! Odločamo o amandmaju pod številko 1 k 18. členu. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 18. členu? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Sedaj odločamo o 18. členu v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 18. člen v celoti? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 18. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 19. člen in edini amandma, amandma pod številko 1 k 19. členu? Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 19. členu? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 19. členu sprejet.
Prehajamo na odločanje o 19. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 19. člen v celoti? (32 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je 19. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem amandma k naslovu 4. poglavja in sam naslov četrtega odstavka pod amandmajem številka 1. V naslovu 4. poglavja se besede "carinski postopek" nadomestijo z besedami "ravnanje z blagom in carinski itd". Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Odločamo o amandmaju pod številko 1 k naslovu 4. poglavja. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k naslovu 4. poglavja sprejet.
Sedaj dajem na glasovanje naslov v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za naslov v celoti? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je naslov v celoti sprejet.
V razpravo dajem 21. člen in amandma k 21. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 21. členu? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma 1 k 21. členu sprejet.
Prehajamo na odločanje o 21. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 21. členu? (27 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 21. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 22. člen in dva amandmaja k 22. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotavljamo prisotnost! Gospod Trofenik. (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2 k 22. členu. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Na glasovanje dajem 22. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! Torej glasujemo o 22. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 22. člen v celoti? (32 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 22. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 23. člen in amandma pod številko 1 k 23. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 23. členu? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o 23. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 23. člen v celoti? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 23. člen v celoti sprejet.
Prehajamo oziroma v razpravo dajem amandma oziroma amandma za novi 23.a člen in amandma na amandma vlade Republike Slovenije. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Torej dajem na odločanje amandma pod številko 1 za nov 23.a člen. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 za novi 23.a člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 za novi 23.a člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2 za nov 23.a člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
V razpravo dajem amadma za novi 24.a člen in amandma pod številko 1 k temu amandmaju. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 za novi 24.a člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 za novi 24.a člen sprejet.
V razpravo dajem amandma za novi 24.b člen in amandma pod številko 1 k temu amandmaju. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 za novi 24.b člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 za novi 24.b člen sprejet.
V razpravo dajem amandma k naslovu petega poglavja in amandma pod številko 1 k naslovu petega poglavja. Želi kdo razpravljati? V kolikor ne želi, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k naslovu petega poglavja? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k naslovu petega poglavja sprejet.
Glasovali smo o amandmaju k naslovu petega poglavja, kjer govori o črtanju posameznih členov. V razpravo dajem najprej amandma za črtanje 25., 26., 27. do 48. člena. Ker se nanašajo na isti amandma, glasujemo skupaj oziroma razpravljamo in glasujemo skupaj. Torej, razprave ni nihče želel. Razprava je bila. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za to, da se členi od 25 do 48 črtajo? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so členi od številke 25 do vključno 48 črtani.
Na 19. strani, zbirka obsega amandmajev pod številko 55, če odprete, imamo še amandma k naslovu petega poglavja in amandma k temu pod številko 1, ki govori: Črta se naslov petega poglavja agencija za proste cone. Želi kdo razpravljati? Smo na 19. strani, k naslovu petega poglavja in amandmajev. Nihče ne želi razpravljati. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma pod številko 1 k naslovu petega poglavja izglasovan.
Evidentirati moramo vsekakor, da je poslanska skupina SDS predlagala amandmaje k 27., 32., 42. in 43. členu, vendar so z glasovanjem predhodnih amandmajev ti amandmaji postali brezpredmetni.
V razpravo dajem 49. člen, je na strani 23 v zbirki amandmajev in amandma pod številko 1 k temu amandmajev. Stran 23, 49. člen, v razpravi je torej amandma pod številko 1 k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 49. členu? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma pod številko 1 k 49. členu sprejet.
V razpravo dajem 50. člen in edini amandma, amandma pod številko 1, to je amandma vlade Republike Slovenije. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 50. členu? (30 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 50. členu sprejet.
V razpravo dajem člen 51 in amandma k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
V razpravo dajem 52. člen in amandma pod številko 1 k 52. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost v dvorani! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
V razpravo dajem člen 53 in dva amandmaja k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 1 k 53. členu. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 53. členu sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (39 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
V razpravo dajem amandma za novi 53.a člen in amandma vlade Republike Slovenije. To je amandma pod številko 1. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 za novi 53.a člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 za novi 53.a člen sprejet.
V razpravo dajem amandma za novi 53.b člen in amandma vlade Republike Slovenije za novi 53.b člen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 za novi 53.b člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 za novi 53.b člen sprejet.
V razpravo dajem 54. člen in amandma k 54. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 54. členu? (26 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 54. členu sprejet.
Prehajamo na odločanje k 55. členu in amandmaju k 55. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 55. členu? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 55. členu sprejet.
Prehajamo oziroma v razpravo dajem 56. člen in amandma k 56. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 56. členu? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 56. členu sprejet.
V razpravo dajem 57. člen in amandma k 57. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 57. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 57. členu sprejet.
V razpravo dajem amandma za novi 57.a člen in amandma pod številko 1 k 57.a členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 za novi 57.a člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 za novi 57.a člen sprejet.
Sedaj dajem v razpravo redakcijski amandma Vlade Republike Slovenije pod številko 2 in amandma na amandma Vlade Republike Slovenije odbora za gospodarstvo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Potem lahko preidemo na odločanje. Najprej dajem na glasovanje amandma pod številko 1, to je amandma odbora za gospodarstvo, amandma na amandma Vlade Republike Slovenije. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Sedaj dajem na glasovanje amandma pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
V razpravo dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo razpravljati? Izgleda, da nihče. Ker ne želi nihče več besede, dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Do sedaj smo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati in glasovati pa moramo še o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati o naslovu zakona? Na strani 27, pri pregledu amandmajev imate tudi amandma za naslov zakona, torej tudi ta amandma dajemo v razpravo. To je amandma na strani 27 k naslovu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Glasujemo o amandmaju pod številko 1 k naslovu zakona. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k naslovu zakona sprejet.
Naslov zakona je torej v celoti spremenjen, zato dajem še predlog naslednjega sklepa na glasovanje: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravijo predlagatelji predloga zakona, to je skupina poslancev s prvopodpisanim Antonom Anderličem." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o tem predlogu, ki sem ga prebral. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
V razpravo dajem še naslednji predlog sklepa, torej odbor za gospodarstvo predlaga državnemu zboru Republike Slovenije v sprejem naslednji sklep: "Tretja obravnava predloga zakona o prostih carinskih conah in o prostih conah se opravi v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika državnega zbora." Stran 28 - zbirek amandmajev 55. Želi kdo razpravljati? Gospod Sovič, izvolite.
BORIS SOVIČ: Hvala. Cenjene dame, spoštovani! Jaz bi rad samo podprl ta sklep zato, ker je ta zakon že nekaj časa v proceduri in končno je uspelo, da bi se obravnava začela. Zato mislim, da bi bilo smiselno, da bi se lahko tudi čimprej nadaljevala. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Sovič.
Prehajamo na odločanje o sklepu odbora za gospodarstvo. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za sklep odbora za gospodarstvo? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi ta sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Preden preidemo na naslednjo točko dnevnega reda, dovolite, da izrabimo trenutek in pozdravimo petčlansko delegacijo Vsekitajske ženske zveze pod vodstvom gospe Kang Ling. (Aplavz.) To je članica stalnega odbora Vsekitajske ženske zveze. Prisrčno pozdravljeni!
Kot že rečeno, je točka 55 s tem zaključena.
Spoštovani kolegi poslanci, kolegice poslanke! Izgleda, da bomo morali za deset minut prekiniti, kajti na vrsti so 56., 57., 58., 59. in 60. točka dnevnega reda. Za te točke se opravičujejo - to je predlog zakona o deviznem poslovanju, kjer bi vsekakor bilo dobro, da je tu minister za finance, ki bi lahko prišel šele popoldne; prav tako za 58., 59. in 60. točko. Točka 57., ki bi jo lahko obravnavali - torej, bi bilo zaželjeno, da bi bil tukaj minister za turizem; le-ta pa se nam lahko priključi šele - ker je v prometu, torej v cestnem zastoju - šele ob 12.00 uri. Zato predlagam, ker imate material na mizi in niste pripravljeni za druge točke, da prekinemo sejo za petnajst minut in nadaljujemo točno ob 12.00 uri. Med tem časom se nam bodo priključili predstavniki ministrstva za finance, vključno, upam, z ministrom, in takrat bi nadaljevali s sejo. Ima kdo drugačen predlog?
Torej, ob 12.00 uri nadaljujemo s 56. točko dnevnega reda. Ker ni dodatnega predloga, predlagam petnajst minut odmora. Nadaljujemo ob 12.00 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 11.42 uri in se je nadaljevala ob 12.04 uri.)
MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci. Nadaljujemo z 8. sejo državnega zbora Republike Slovenije. Pred nadaljevanjem ugotovimo prisotnost v dvorani. Ugotavljamo prisotnost v dvorani! Dodatno se je za to uro seje opravičil Vili Trofenik do 13. ure. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.) Tako je zbor sklepčen. Nadaljujemo z delom. Med nami pozdravljam gospoda Janka Razgorška, ministra za malo gospodarstvo in turizem.
Prehajamo na 57. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOG ZAKONA O POSPEŠEVANJU TURIZMA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Gospod minister Janko Razgoršek, izvolite.
JANKO RAZGORŠEK: Spoštovani gospod predsedujoči, spoštovane poslanke, poslanci. Pravkar sem rekel, kdor čaka, dočaka. Končno je naš zakon o pospeševanju razvoja turizma na dnevnem redu. Mislim, da je bilo ogromno debat okrog tega zakona, ogromno usklajevanj, dosti pripomb na prvo varianto, na prvo branje zakona. Mislim, da smo z vsemi usklajevanji z vsemi delovnimi telesi prišli do skupnega jezika, to se pravi, da vlada vse amandmaje, ki so jih predlagala delovna telesa, podpirajo, in osebno sem trdno prepričan, da je zakon dober, da je zakon eden izmed zakonov, ki jih nujno rabimo, in s sprejetjem tega zakona boste lahko zapustili to dvorano, ko bo zakon sprejet z občutkom, da ste podprli zakon, ki je eden izmed redkih dejansko razvojno naravnan, saj daje možnosti in smernice enega celovitega razvoja turizma. Zato bi vas prosil, da ta zakon podprete vsaj v drugi obravnavi, in bi potem tudi predlagal v skladu s 194. členom poslovnika državnega zbora, da se uvrsti tretja obravnava po hitrem postopku na prvo izredno sejo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister Janko Razgoršek. Predlog zakona je obravnaval odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Doktor Jože Zagožen, izvoli.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Gre za zakon, za katerega velja dokaj velik interes med tistimi, ki se v Sloveniji ukvarjajo s turizmom in tudi odbor za gospodarstvo je posvetil dokaj velik interes temu področju. To gradivo je obravnaval dvakrat in se opredelil do vseh amandmajev in do vseh predlogov, tako da je nekatere tudi povzel. Zdaj ne bi natančneje razlagal posameznih odločitev glede amandmajev. Omenim naj samo to, da odbor nekatere od amandmajev podpira, druge zavrača in do tretjih se ni opredelil, to je prisotno tudi v gradivih, ki jih imate na klopeh. Predlagam poslancem državnega zbora, da podprejo vse amandmaje odbora ter vse tiste amandmaje vlade oziroma drugih predlagateljev, ki jih podpira tudi odbor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa poročevalcu odbora za gospodarstvo. Želi besedo predstavnik sekretariata za pravne zadeve in zakonodajo? (Ne želi.) Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Gospod Kelemina, proceduralno? Dobro, bomo kasneje. Še pred obravnavo posameznih amandmajev pa bi zboru predlagal, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.) Torej prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog, da glasujemo o vseh členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na razpravo in odločanje o amandmajih, ki jih imate pod številko 57 v svojem gradivu. Dajem v razpravo 1. člen in amandma pod številko 1 k 1. členu. Če dovolite, bi se k razpravi prijavil sam.
MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, poslanci! Dejavnost pospeševanja turizma na lokalnem nivoju je organizirana različno; turistična društva, gospodarska interesna združenja, javni zavodi. Amandma k 1. členu, ki ga predlagam skupaj s skupino poslancev, v bistvu omogoča, da dejavnost pospeševanja turizma opravljajo turistične organizacije, torej organizirane po zakonu o gospodarskih družbah. V kolikor bi bilo tako, bi naj opravljale pridobitveno dejavnost, razen v primeru ustanovitve gospodarskega interesnega združenja. V primeru, da gre za javni interes, pa bi morala to dejavnost izvajati država in lokalne skupnosti preko posebnih oblik organizacij, javnih zavodov ali drugih javnih služb. Zaradi navedenega se mi zdi ustreznejši izraz "širšem" namesto "javnem". Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 1 k 1. členu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (22 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Sedaj moram dati na glasovanje še 1. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen v celoti? (29 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je 1. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem amandma k naslovu prvega poglavja in amandma pod številko 1. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k naslovu prvega poglavja? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma 1 k naslovu prvega poglavja sprejet.
Prehajamo na razpravo, torej dajem 2. člen in edinemu amandmaju pod številko 1 k členu 2. Želi kdo razpravljati? Gospod Feri Horvat, kolega izvoli.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Spoštovani minister, gospe in gospodje.
Umikam amandma pod številko 1. In istočasno, da se ne bi oglašal pri drugih členih in zavlačeval postopka sprejemanja, umikam vse amandmaje. Glede na to, da jih je v glavnem vse upoštevala tudi vlada oziroma vložila identične amandmaje, deloma je nekatere spremenil odbor, in je to razlog za umik, razen amandmajev, dveh amandmajev k 43. in 49. členu, kjer se bom pa odločil potem glede na razpravo in odločanje o ostalih amandmajih.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Torej umikamo tudi razpravo k 2. členu, ker je edini amandma umaknjen, tako ni potrebna razprava, niti odločanje o 2. členu...
Glasovali bomo samo o 2. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 2. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem amandma k naslovu drugega poglavja in amandma Vlade Republike Slovenije pod številko 1. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k naslovu drugega poglavja? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k naslovu drugega poglavja sprejet.
V razpravo dajem 3. člen in... Torej, prvi, drugi je umaknjen, če je tako točno, potem tretji, četrti, peti, šesti, sedmi - torej sedem amandmajev; nekateri se izključujejo, na kar bomo posebej opozorili. Amandma pod številko 2 pa je umaknjen.
V razpravo dajem 3. člen in amandmaje k 3. členu. Spoštovane poslanke in poslanci, drugi, tretji, peti in sedmi amandma so umaknjeni. Odpiram razpravo o preostalih amandmajih. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 1. Vedeti moramo, v kolikor je ta amandma sprejet, so vsi preostali brezpredmetni. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 3. členu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma pod številko 1 k 3. členu sprejet.
S tem so pa postali vsi ostali amandmaji brezpredmetni.
V razpravo dajem 4. člen in amandma k 4. členu pod številko 1. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! Oprostite. Izvolite, kolega. Besedo ima kolega Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala. Torej, kolegice in kolegi, ta amandma ni nič drugega kakor samo uskladitev na novo besedilo 3. člena. 3. člen je v celoti spremenjen in kar se v zakonu glasi 4. člen, ne more več veljati, ker je besedilo spremenjeno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Božič. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 4. členu? (29 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 1 k 4. členu je sprejet.
Prehajamo k amandmaju, še prej moramo odločati o 4. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen v celoti? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 4. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem amandma k naslovu tretjega poglavja in amandmajev k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma pod številko 1 sprejet.
V razpravo dajem 5. člen in edini amandma, amandma pod številko 1, kajti 2. je tudi umaknjen. Želi kdo razpravljati o amandmaju pod številko 1 k 5. členu? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 5. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 5. členu sprejet.
Prehajamo na odločanje o 5. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen v celoti? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 5. člen v celoti sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k naslovu četrtega poglavja in edinem amandmaju. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (Nemir v dvorani.) Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k naslovu četrtega poglavja? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
V razpravo dajem 6. člen in amandma... dva, tri, torej štirje amandmaji, s tem, da je amandma pod številko 2 umaknjen. V razpravi je torej 6. člen in amandma 1, 3 in 4. Želi kdo razpravljati?
V kolikor ne, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 6. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 6. členu sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (26 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 3 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 4. Ugotovimo prisotnost! Stran 8, gospod Čebulj. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 4? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 4 je sprejet.
Prehajamo na odločanje o 6. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen v celoti? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 6. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 10. člen in edini amandma k 10. členu, odbora za gospodarstvo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! Se opravičujem, dva amandmaja sta, trenutno odločamo o amandmaju številka 1. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Amandma pod številko 3 je umaknjen, zato glasujemo le še o 10. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (39 poslancev.) Kdo je za 10. člen v celoti? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 10. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 11. člen in amandma k 11. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
V razpravo dajem 12. člen in prve tri amandmaje, kajti 4. je umaknjen. V kolikor je amandma pod številko 1 sprejet, sta tudi ostala dva brezpredmetna. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Gospod Anderlič, vaš glas manjka. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.) Več jih je manjkalo.
Kdo je za amandma pod številko 1? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
S tem sta postala preostala dva amandmaja pod številko 2 in 3 brezpredmetna.
V razpravo dajem 13. člen in dva amandmaja k 13. členu. Tudi tukaj, če prvega sprejmemo, je drugi brezpredmeten in o njem ne glasujemo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Drugi je torej brezpredmeten.
V razpravo dajem 14. člen in edini amandma k 14. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 14. členu? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 14. členu sprejet.
Sedaj moramo odločiti še o 14. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 14. členu v celoti? (27 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 14. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 15. člen in dva amandmaja, kajti tretji je umaknjen. Želi kdo razpravljati? (Nihče.)
Če ne želi nihče razpravljati, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Glasujemo oziroma odločili bomo še o 15. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 15. člen v celoti? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 15. člen v celoti sprejet.
Prehajamo oziroma v razpravo dajem 16. člen in edini amandma k 16. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 16. členu sprejet.
Glasujemo o 16. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! Malo prehitro. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 16. člen v celoti? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 16. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 17. člen in dva amandmaja k 17. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 17. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 17. členu sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2 k 17. členu. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Prehajamo na odločanje o 17. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! Ugotovimo prisotnost v dvorani, prosim! (46 prisotnih.) Torej glasujemo o 17. členu v celoti.
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 17. člen v celoti sprejet.
Prehajamo na 18. člen in razpravo o obeh amandmajih, pravzaprav o štirih amandmajih. O četrtem ne bomo razpravljali niti glasovali, ker ga je predlagatelj umaknil. Torej, 18. člen, prvi, drugi in tretji amandma. Razprava je odprta. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko ena. Ugotavljamo prisotnost v dvorani! Torej, prisotnost! (47 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko ena? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma pod številko ena sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko dva, to je amandma na amandma vlade Republike Slovenije. Ugotavljamo prisotnost? (47 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko dva, amandma na amandma vlade Republike Slovenije? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je amandma pod številko dva sprejet. Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko tri. Ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost! (46 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko tri? (26 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko tri sprejet.
Sedaj prehajamo na glasovanje o 18. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost! (50 poslancev.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 18. člen v celoti sprejet.
Prehajamo na 19. člen in razpravo o 19. členu. Imamo dva amandmaja. Kolikor bo sprejet prvi, je drugi brezpredmeten. Želi kdo razpravljati? Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet, tako je postal amandma pod številko 2 brezpredmeten.
Prehajamo na razpravo in odločanje o 20. členu in amandmaju k 20. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na amandma k naslovu nad 21. členom in k 21., 28., 45. členu in edinemu amandmaju. Želi kdo razpravljati? Gospod Božič, kolega Božič, izvoli.
IVAN BOŽIČ: V turističnih krajih je malo neprijetna vest o kakršnikoli obdavčitvi turistov, in če imenujemo nekaj "turistična taksa", pomeni, da se nekaj plačuje zaradi tega, ker si turist. Zato smo se dogovorili in vložil sem amandma, da bi se to imenovalo "prenočitvena taksa". Ne bomo pa preveč užaljeni, če to ne bo sprejeto. Mogoče pa bomo do tretje obravnave to malo bolj v sebi uskladili in umirili, da bo prišlo do tega, da bo to prenočitvena, ker se plačuje samo ob prenočevanju. Dnevni gostje, tisti, ki prihajajo v igralnice, na plese, v kazino, tega ne plačujejo - plačuje se samo ob prenočevanju. Zato je smiselno, da se imenuje "prenočitvena taksa".
Še posebej bi pa rad poudaril amandmaje k 21. in 22. členu. 21. člen je namreč malo neprecizen, ker ne piše, kdo plačuje - torej turist; lahko bi pa vzel tudi človeka, ki pride v turistični kraj, na primer, sin obiskati mamo. Če imajo v tej hiši apartmaje, ali bi bil dolžan potem plačati turistično takso? To je samo turist v objektih, ki so registrirani za turizem. To je smisel tega amandmaja k 21. členu.
22. člen - da se črta samo besedica "predvsem", ker je vse pomembno, kar je v 22. členu še našteto. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Božiču. Izvoli, še obrazložiti.
IVAN BOŽIČ: Samo toliko še. Mogoče bi bilo dobro, da bi tudi z ministrstva za turizem rekli besedo o tem, kaj mislijo. Prepričan sem, da je 21. člen, tako kot je sedaj predložen, bolj jasen od tistega, ki ga imamo v samem osnutku zakona.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Božiču. Gospod minister želi podati odgovor.
JANKO RAZGORŠEK: Hvala lepa. Mi menimo, da je vseeno pravilen izraz "turistična taksa", ne pa "prenočitvena taksa". Turistična taksa je nadomestilo za ugodnosti, ki jih ima turist v kraju, ne le v objektu, kjer prenočuje in plača račun za storitve prenočevanja. Tako, da mislim, da bi morali okrog tega - pri turizmu in pri turistični taksi, ne pa pri prenočitveni taksi. Če pride pa sin k materi na obisk, se pa ve, da ne plačuje takse. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Želi še kdo razpravljati? (Nihče več.)
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 1 k naslovu nad 21. členom. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma pod številka 1? (13 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 1 ni sprejet.
Prehajamo na 21. člen in razpravo k 21. členu. Želi še kdo dodatno razpravljati? Gospod Božič je že razpravljal o 21. členu? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! Kolegi poslanci! Ugotovimo prisotnost! Prosim, da zdržite. Ugotovimo prisotnost! Ponovimo glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Torej nismo sklepčni. Nadaljujemo ob 14.30 uri z nadaljevanjem te točke dnevnega reda. Hvala lepa za tiste, ki ste vztrajali.
(Seja je bila prekinjena ob 12.54 uri in se je nadaljevala ob 14.38 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolegice in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Nadaljujemo 8. sejo Državnega zbora Republike Slovenije.
Smo pri 57. točki dnevnega reda, to je pri drugi obravnavi predloga zakona o pospeševanju turizma. Ugotovimo prisotnost v dvorani! 50 poslank in poslancev. Zbor je sklepčen in lahko nadaljuje delo.
Za nadaljevanje 8. seje državnega zbora, 22.4.1998, so se dodatno opravičili: Majda Kregelj-Zbačnik za popoldanski del seje, Bojan Kontič do 16.00 ure, Tone Partljič za popoldanski del seje, Aleksander Merlo za pričetek seje, Mirko Kaplja za pričetek seje in Vili Trofenik za pričetek seje.
Končali smo razpravo o 21. členu in amandmajih k 21. členu, to je 57. točka dnevnega reda, stran 17 v zbirki pregleda amandmajev. Razprava je bila končana, nehali smo pri glasovanju.
Odločamo o amandmaju številka 1 k 21. členu na strani 17. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 21. členu? (24 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 21. členu sprejet.
Prehajamo oziroma v razpravo dajem 22. člen in tri amandmaje, s tem, da je tretji umaknjen - torej dva amandmaja. Želi kdo razpravljati? (Ne želi nihče.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! Ugotovimo prisotnost! Spoštovani kolegi, ugotovimo prisotnost! Oprostite, prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. Ugotovimo prisotnost v dvorani! To je drugo ugotavljanje. (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 22. členu? (24 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo... Proceduralno?
FRANC ČEBULJ: Prosim, če ponovimo glasovanje, ker nisem pravilno glasoval.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Dobro. Predlog, da ponovimo glasovanje, moram dati na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Torej, ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ponovitev glasovanja? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da bomo glasovanje ponovili.
Ponovno prehajamo na glasovanje o amandmaju pod številko ena. Ugotavljamo prisotnost! (50 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko ena? (21 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko ena ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko dva. Ugotavljamo prisotnost! (52 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko dva? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma pod številko dva sprejet.
Glasovati moramo še o členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (44 poslancev.) Ponovimo prisotnost! (50 poslancev.)
Kdo je za 22. člen v celoti? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 22. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 24. člen in štiri amandmaje. Želi kdo razpravljati? Gospod minister, izvolite.
JANKO RAZGORŠEK: Hvala lepa. Mi bi predlagali novo dikcijo enega amandmaja, ker se vsi trije amandmaji nanašajo na isto stvar. Tako, da bi predlagali k vladnemu amandmaju - to se pravi drugi amandma, amandma pod številko 2 - da bi se tekst glasil: V drugem odstavku 24. člena se doda nova četrta alinea, ki se glasi: "Turisti z izkaznico mednarodnih mladinskih organizacij, ki prenočujejo v mladinskih prenočiščih, ki so sestavni del mednarodne mreže mladinskih prenočišč "Youth Hostel" ali mladinskih hotelov." Tako so praktično vsi ti trije amandmaji zajeti. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Želi še kdo razpravljati? Amandmaji pod številko 2, 3 in 4... Gospod minister, prišlo je do manjšega nesporazuma - ali je to razumeti kot novi amandma ali je to že zajeto?
JANKO RAZGORŠEK: S tem tekstom praktično upoštevamo vse tri amandmaje.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Ja, zamujeni so roki tako za poslance, poslanske skupine in za vlado. Amandma bi moral biti vložen pisno s strani vlade. Moramo nadaljevati.
Še eno pojasnilo. Amandmaji pod številko 2, 3 in 4 se po zaporedju tudi izključujejo; kolikor bo sprejet amandma pod številko 2, sta 3 in 4 brezpredmetna. Če je sprejet pod številko 3, je 4. brezpredmeten.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod številko 1 k 24. členu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (22 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 1 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko dva. Ugotavljamo prisotnost! (50 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko dva? (23 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko dva ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko tri. Ugotavljamo prisotnost! Gospod Potočnik, obrazložitev glasu je možna.
FRANC POTOČNIK: Spoštovani! Jaz bom glasoval za ta tretji amandma vlade, čeprav minister misli, da ga je treba popraviti, ampak za to je možnost v tretji obravnavi. Tako, da člen bo odprt in potem bomo to uredili.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Potočnik. Želi še kdo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številka tri. Ugotavljamo prisotnost! (52 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko tri? (44 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da amandma pod številko tri je sprejet. To pa pomeni, da je glasovanje o naslednjem amandmaju nepotrebno.
Še prej moramo glasovati še o 24. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (54 poslancev.)
Kdo je za 24. člen v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je 24. člen v celoti sprejet.
Prehajamo na razpravo ter odločanje o 25. členu in amandmaju pod številko ena k 25. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost!
Sejo nadaljujemo ob 15.05 uri. Vodje poslanskih skupin opozarjam, da zagotovijo sklepčnost. Veliko dela imamo še danes in mislim, da bi bilo korektno, da nadaljujemo. Čez deset minut bomo ponovno glasovali. Kolikor bo nesklepčnost, poslovnik govori, da danes zaključujemo sejo. Vodje poslanskih skupin, prosim, poskrbite za sklepčnost.
(Seja je bila prekinjena ob 14.53 uri in se je nadaljevala ob 15.06 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci! Nadaljujemo sejo. Pritisk je nizek, ampak upam, da to ne bo vplivalo na poslance pri pritiskanju. Ob naslednjih nesklepčnostih bomo zadnji izpisek poslali KVIAZ-u, ki bo moral ukrepati, kajti na tak način sejo voditi je nemogoče.
Nadaljujemo 8. sejo državnega zbora Republike Slovenije. Smo pri predlogu zakona o pospeševanju turizma - druga obravnava. Ugotavljamo prisotnost v dvorani! (51 poslancev.) Zbor je sklepčen in lahko nadaljuje delo.
Opravili smo razpravo o amandmaju pod številko ena k 25. členu. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko ena? (29 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko ena sprejet.
Prehajamo na odločanje o členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (57 poslancev.)
Kdo je za člen v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 25. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 27. člen in amandma k 27. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko ena? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljamo, da je 27. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 28. člen in dva amandmaja, tretji je umaknjen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 poslancev.)
Kdo je za amandma pod število ena? Kolikor bo sprejet amandma pod številko ena, je drugi amandma brezpredmeten. (25 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o drugem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (52 poslancev.)
Kdo je za drugi amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je drugi amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o 28. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 poslancev.)
Kdo je za 28. člen v celoti? (51 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 28. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 30. člen in devet amandmajev. Tretji amandma je umaknjen. Je tako, gospod Feri Horvat, tudi ta? Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko ena? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma pod številko ena sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko dva. Kolikor bo ta sprejet, torej drugi amandma k 30. členu, sta četrti in peti amandma brezpredmetna. Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko dva. Ugotavljamo prisotnost! (54 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko dva? (17 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Amandma pod številko dva ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju na amandma vlade Republike Slovenije pod številko štiri. Ugotavljamo prisotnost! (46 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko štiri? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je amandma pod številko štiri sprejet. Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko pet. Ugotavljamo prisotnost! (50 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko pet? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko pet je sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko šest. Kolikor bo ta sprejet, so amandmaji pod številko sedem, osem in devet brezpredmetni. Ugotavljamo prisotnost! (52 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko šest? (21 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko šest ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko sedem. Ugotavljamo prisotnost! (51 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko sedem? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma pod številko sedem sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko osem. Ugotavljamo prisotnost! (51 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko osem? (14 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko osem ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko devet. Ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost v dvorani, prosim! (53 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko 9? (35 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 9 sprejet.
Na glasovanje dajem 30. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 30. člen v celoti? (28 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 30. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 31. člen in dva amandmaja. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (25 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 2 ni sprejet.
Odločamo še o 31. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 31. člen v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 31. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 32. člen in štiri amandmaje. Tretji amandma je umaknjen. Je tako, gospod Feri Horvat? Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? Kolikor bo ta sprejet, sta ostala dva brezpredmetna.
Kdo je za amandma pod številko 1? (33 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Amandmaja pod številko 2 in 4 sta brezpredmetna, zato glasujemo le še o... - tudi to ni potrebno, ker se črta.
Prehajamo na razpravo in odločanje o 33. členu in enem amandmaju, kajti drugi je umaknjen. Želi kdo razpravljati o 33. členu in amandmaju? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet, drugi je umaknjen.
Na glasovanje dajem 33. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 33. člen v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 33. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 34. člen in drugi amandma, ker je prvi umaknjen.
Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je drugi amandma k 34. členu sprejet.
Glasujemo še o 34. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 34. člen v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 34. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 35. člen in dva amandmaja. Želi kdo razpravljati?
Kolikor ne, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (21 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2 k 35. členu? (33 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Glasujemo še o 35. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 35. člen v celoti? (28 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 35. člen v celoti sprejet.
Prehajamo na razpravo in odločanje o 36. členu in edinemu amandmaju, amandmaju pod številko 1. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 36. členu? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 36. členu sprejet.
Glasovati moramo še o 36. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 36. člen v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 36. člen v celoti sprejet.
Prehajamo na razpravo o 37. členu in amandmaju pod številko 1. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (Nemir v dvorani.) Spoštovani kolegi poslanci, je bilo prehitro? Bomo upočasnili tempo, bomo upoštevali. Se opravičujem! Bilo je prehitro. Ugotavljamo prisotnost! (57 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko ena k 37. členu? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko ena k 37. členu sprejet.
Prehajamo na glasovanje o 37. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 poslancev.)
Kdo je za 37. člen v celoti? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je 37. člen v celoti sprejet.
Na 28. strani vidimo, da so vloženi trije amandmaji za novi 37.a člen. Drugi je umaknjen. Kolikor bo sprejet prvi, je tretji brezpredmeten - o njem ne bomo glasovali. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 poslancev.)
Kdo je za prvi amandma, za novi 37.a člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi amandma za novi 37.a sprejet, drugi je umaknjen, tretji pa je brezpredmeten.
Prehajamo na 38. člen in k amandmaju k 38. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! Ob neprisotnosti bomo dali izpisek KVIAZ-u. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo še na odločanje o 38. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 38. člen v celoti? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi 38. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 39. člen in amandma k 39. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Potem prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 39. členu? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma pod številko 1 k 39. členu sprejet.
Prehajamo na odločanje o celotnem 39. členu. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 39. člen v celoti? Prosim? Kdo se je zmotil? Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 39. člen v celoti? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljamo, da je 39. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 40. člen in amandma pod številko 1 k 40. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 40. členu sprejet.
Sedaj glasujemo še o 40. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 40. člen v celoti? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 40. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 42. člen in štiri amandmaje. Amandma pod številko 2 je umaknjen. Kolikor bo sprejet amandma pod številko 1, sta amandmaja 3 in 4 brezpredmetna. Razprava. Gospod Božič, izvoli.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa. Ja, tako je, amandmaji, ki sem jih vložil, so pač iz naših krajev. Ko smo govorili o zakonu o letenju po zraku, ko govorimo o odlokih ali zakonih o plovbi po rekah, nikjer nimamo nobene osnove. Tu jo dajmo vsaj ministru, pa naj malo predpiše, kaj naj se na področju zaslužkarstva pri športu in v turizmu naredi! Letos govorimo o letu športa v turizmu, ja, za božjo voljo, ali bomo kaj sprejeli po tej plati ali bomo samo govorili, pisali v časopisih - v zakonu ni pa nikjer nič! Mislim, da bi se turistični delavci zgrozili, ko bi slišali in videli, kako mi danes ta zakon sprejemamo; da je toliko odmorov, da tolikokrat ponavljamo, da nas ni dovolj - ja, ne vem, ali smo res resni ali nismo?! Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Božič. Želi še kdo razpravljati? Gospod minister, izvolite.
JANKO RAZGORŠEK: Hvala lepa. Jaz bi se zahvalil za pooblastila, ki mi jih namenjate, ampak kolikor jaz vem, so športne zadeve urejene v zakonu o športu, tako da mi na to področje nismo posegali; mi smo samo na tisto, česar ne rešuje zakon o športu. Zaradi tega menimo, da ta amandma ni potreben; moti nas pa nič.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na... Prosim? Gospod Kopač. Bolj glasno.
MAG. JANEZ KOPAČ: Jaz roke ne dvigujem glasno. Rad bi povedal samo to. Malenkost poznam pravno praznino na tem področju in dejansko zakon o pospeševanju turizma zdaj vse strašno regulira. Utegne se zgoditi, da bo vrsta mejnih področij, na primer gorsko vodništvo, ki ga gospod Božič omenja v svojem amandmaju, ali pa rafting, ali pa recimo ti tandemi - to so padala itn.. Skratka, nenadoma bi se znašli po dikciji tega zakona v položaju, ko ne bi vedeli, ali to sploh sme kdo opravljati, ki nima posebne licence - te licence pa tako ali tako niso predpisane za tovrstne dejavnosti - ali jih ne sme.
Osebno menim, da bi - ne vem, če je dikcija tega amandmaja dobra, nisem prepričan, da je. Ne vem, če je dobro, da ima to pooblastilo minister za turizem, ker glede na fleksibilnost, ki jo kaže, je vprašanje, če bo iz tega podzakonskega akta kdaj kaj. Ampak zdi pa se mi, da je problem, ki ga gospod Božič načenja v tem amandmaju, vseeno upoštevanja vreden. Najraje bi, ker zdaj imamo že toliko zgrešenih glasovanj za seboj, ali pa nekonsistentnih glasovanj za seboj, ta amandma podprl in prepustil nek razmislek do tretje obravnave. Saj vem, da je ta člen tako ali tako načet tudi z drugimi amandmaji, ampak vseeno se mi zdi, da bi ta problematika morala biti rešena tukaj, ali pa vsaj rešitev bi morala biti nakazana v tem zakonu, ker drugače se nam utegne zgoditi, da bomo imeli spet nek predpis, ki ga nihče ne bo znal v resnici upoštevati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Kopač. Moram pogledati roke, ampak jih ni. Lahko nadaljujemo. Ne želi nihče več razpravljati.
Prehajamo na odločanje. Najprej o amandmaju pod številko ena. Ugotavljamo prisotnost! (51 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko ena? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko ena sprejet, drugi je umaknjen, tretji in četrti sta brezpredmetna. Glasujemo še o členu... Ni potrebno, ker je v celoti spremenjen, tako, da o 7. členu ne bomo glasovali.
V razpravo dajem 43. člen, tu so trije amandmaji, ki se medsebojno izključujejo. Gospod Feri Horvat prvega umika. Ostaneta drugi in tretji. Če bo drugi sprejet, je tretji brezpredmeten in o njem ne bomo glasovali. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Gospod minister, izvolite. Nič ni prepozno.
JANKO RAZGORŠEK: Hvala lepa. Pri 43. členu in drugem amandmaju, ki ga je predlagala skupina poslancev, menimo, da je za nas nesprejemljiv, ker daje avtomatizem turističnim društvenim organizacijam. Mi smo v zakonu želeli opredeliti, da pridobijo, da imajo možnost vsi dejavniki, ki delujejo na področju turizma, pridobiti status, da delujejo v javnem interesu, ne pa, da prihaja do avtomatskega napajanja iz proračuna vseh društvenih organizacij. Potem bi se lahko tudi nas 10 zdaj tu zunaj zmenilo in bi ustanovili društvo ter bi se financirali iz proračuna. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Želi še kdo razpravljati? Razprava je zaključena, prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2, ker je prvi umaknjen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (15 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljamo, da amandma pod številko 2 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 3 sprejet.
Odločati moramo še o 43. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je 43. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 44. člen in amandma k 44. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
V razpravo dajem 45. člen in tri amandmaje. Tretjega je gospod Feri Horvat prav tako umaknil. Torej, razprava je o 45. členu in amandmaju pod številko 1 in 2. Razpravljati ne želi nihče.
Prehajamo na odločanje najprej o amandmaju pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Glasujemo še o 45. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 45. člen v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 45. člen v celoti sprejet.
Prehajamo na razpravo za novi 45.a člen in o amandmaju pod številko 1. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (30 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 za novi 45.a člen izglasovan.
V razpravo dajem 46. člen in dva amandmaja. Drugi amandma je umaknjen, tako da razpravljamo samo o prvem. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Glasujemo še o 46. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 46. člen v celoti? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je 46. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 47. člen in amandma pod številko 1. Razpravljati ne želi nihče. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (32 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma pod številko 1 k 47. členu sprejet.
Odločati moramo še o 47. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 47. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 48. člen in amandma k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je amandma pod številko 1 k 48. členu sprejet.
Odločamo še o 48. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 48. člen v celoti? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je 48. člen v celoti sprejet.
Kolega Feri Horvat, če vztrajate za nove 39.a, 39.b in 30.c člen, umikate tudi te?
Prehajamo na amandma za novi 49.a člen. To je amandma odbora za gospodarstvo. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 poslancev.)
Kdo je za amandma za novi 49.a člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma za novi 49.a člen sprejet.
Prehajamo na razpravo za novi 49.b člen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 poslancev.) Zdaj je bilo časa 15 sekund. Torej, tokrat se ne bom opravičeval. Ugotavljamo prisotnost v dvorani! (43 poslancev.)
Spoštovani kolegi, ali imate namen, da delamo, ali... Predlagam 10 minut odmora. Nadaljujemo ob 16.10 uri. Prosim za izpisek.
(Seja je bila prekinjena ob 15.59 uri in se je nadaljevala ob 16.13 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Preden nadaljujemo z delom, ugotovimo sklepčnost. Ugotavljamo prisotnost v dvorani! (55 poslancev.) Nadaljujemo z delom.
Končali smo razpravo za novi 49.b člen in prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Gospod minister, izvolite. Gospod minister, opozarjajo me, da smo razpravo končali. Upam, da ne bo to bistveno vplivalo na nas. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko ena, za novi 49.b člen? (20 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma za novi 49.b člen ni sprejet.
V razpravo dajem 51. člen in tri amandmaje, drugi je umaknjen, torej, ostaneta dva amandmaja, ki sta povsem identična, tako da bomo razpravljali in glasovali samo o prvem amandmaju. Odpiram razpravo o 51. členu in amandmaju. Razpravljati ne želi nihče. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko ena? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je amandma pod številko ena sprejet, tretji je brezpredmeten. Člen je v celoti spremenjen.
Zdaj prehajamo na razpravo in glasovanje amandmaja k 52. členu. Želi kdo razpravljati o 52. členu in amandmaju? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Glasovati moramo še o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za 52. člen v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 53. člen v celoti sprejet. Oprostite pomoti, 52. člen je v celoti sprejet.
V razpravo dajem 53. člen in amandma k 53. členu. Želi kdo razpravljati? (Nihče.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 53. členu? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 53. členu sprejet. S tem pa je tudi 53. člen v celoti sprejet, tako da o njem ne glasujemo.
Prahajamo na razpravo o 54. členu in amandmaju k 54. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 je spremenjen, s tem pa tudi celotni 54. člen; o njem več ne odločamo.
Prehajamo na razpravo o 55. členu in dvema amandmajema oziroma enemu. Amandma pod številko 1 je umaknjen. Tudi to drži, gospod Feri Horvat, kajne? Želi kdo razpravljati o amandmaju pod številko 2? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet. S tem je celotni člen spremenjen in o njem ni treba glasovati.
Prehajamo na razpravo in odločanje za novi 56.a člen in amandmaju pod številko 1. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je amandma za novi 56.a člen sprejet.
Prehajamo k amandmaju k naslovu nad 57. členom in amandmaju pod številko 1. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (30 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je naslov črtan.
Prehajamo k razpravi in odločanju o 57. členu in amandmaju pod številko 1. Razpravljati ne želi nihče.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 57. členu pod številko ena je sprejet.
Glasovati moramo še o 57. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! Torej, še vedno ugotavljamo prisotnost! Glasujemo pa o 57. členu v celoti. (52 poslancev.)
Kdo je za 57. člen v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je 57. člen v celoti sprejet.
S tem smo končali z vloženimi amandmaji.
Prehajamo na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ker ne želi nihče besede, dajem na glasovanje preostale člene, h katerem niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo sklepčnost! (54 poslancev.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati in glasovati pa moramo še o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Torej, sedaj bomo glasovali o naslovu zakona. Ugotavljamo prisotnost! (52 poslancev.) Kdo je za naslov zakona? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Glasovati moramo še o predlogu sklepa. Proceduralno?
FRANC PUKŠIČ: Prosim, če ponovimo glasovanje, ker sem se resnično zmotil.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Dobro. Ker se je resnično zmotil, bomo poskušali poizvedeti, če ste za to, da ponovimo glasovanje. Odločamo o tem, ali ponovimo glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za to, da se glasovanje ponovi? (47 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da lahko ponovimo glasovanje o naslovu zakona.
Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Glasovati moramo še o predlogu sklepa. Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije. Želi v zvezi s tem sklepom kdo razpravljati? Gospod minister, izvolite.
JANKO RAZGORŠEK: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci! Jaz bi se najprej želel zahvaliti za vse vaše pripombe, ki jih bomo upoštevali pri pripravi gradiva za tretjo obravnavo. Mislim, da smo 99% stvari že uskladili, tako da menim, da je možno uveljaviti tudi drugi odstavek 94. člena poslovnika državnega zbora, da bi šla tretja obravnava zakona na prvo izredno sejo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. To ste predlagali že v uvodni obrazložitvi in to bi bil drugi sklep, o katerem bi tako ali tako glasovali, ampak vseeno hvala lepa. Še želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Torej, še vedno smo pri predlogu sklepa: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije." To je prvi sklep. Ne želi več nihče razpravljati? Glasujemo o prvem sklepu. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
V razpravo moram dati še naslednji predlog sklepa:
"Tretja obravnava predloga zakona o pospeševanju turizma se opravi v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika državnega zbora."
Želi kdo razpravljati o tem sklepu? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! Glasujemo, gospod Kopač, o drugem predlogu sklepa: "Tretja obravnava predloga zakona o pospeševanju turizma se opravi v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika državnega zbora." Zopet niste poslušali! (Smeh.) A je zdaj jasno? Razprava. Želi kdo razpravljati? Gospod Kopač, izvoli.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Jaz sam sem skeptičen pri tem predlogu sklepa. Že pred sejo sem se pogovarjal z ministrom o tem in sem bil temu celo naklonjen. Ampak mi smo z amandmaji preoblikovali kompleten zakon. 194. člen govori o sedmih dneh, jasno, da to ni sedem dni, ampak da je to verjetno 9. redna seja, kar je 19. maj, torej imamo še nekaj časa za resen razmislek. Samo zdi se mi, da je 194. člen le narejen za stvari, ki so absolutno neproblematične in se takorekoč zaradi nekaj redakcijskih amandmajev znajdejo v situaciji, ko ni moč združiti druge in tretje obravnave. Ta ni te vrste, zato sem vsaj jaz osebno skeptičen ob takem predlogu sklepa. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Kopač. Želi še kdo razpravljati? Gospod minister, izvolite.
JANKO RAZGORŠEK: Hvala lepa. Jaz sem prišel s predlogom, da se upošteva 194. člen poslovnika državnega zbora zaradi tega, ker se ta zakon sprejema že kar lepo število let. Če ne bo uvrščen na prvo redno sejo ali na izredno sejo, potem ga letos ne bomo sprejeli. Jaz mislim, da se vsi zavedamo, da je ta zakon za turizem izrednega pomena, da turistični delavci in vsi, ki so posredno ali neposredno povezani s turizmom, enostavno že zelo, zelo težko pričakujejo ta zakon. Zato bi bilo res žalostno, da bi trajalo še do konca letošnjega leta ali pa celo do leta 1999, preden bi zakon sprejeli. Zato sem prišel s tem predlogom. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Želi še kdo razpravljati? Kolega Feri Horvat, izvoli.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. Jaz verjamem, da ima v marsičem kolega Kopač prav, ker je zakon obsežen in da je sprejeto veliko amandmajev in da bo dosti dela v pripravi zakona za tretjo obravnavo. Vendar bi kljub temu bil za to, da mi ta sklep sprejmemo, ker potem to pomeni tudi večjo obvezo, tako za vodstvo zbora kot za vse nas, ki bomo odločali o dnevnem redu naslednje redne seje, ki naj bi se začela 19. maja. Verjetno izredne seje ne bo v tem času, vsaj osebno nisem obveščen, da bi bila, da bi lahko prej obravnavali. Zato sem za to, da ga vsaj takrat obravnavamo ter da ga najpozneje konca maja ali pa mesecu juniju sprejmemo. Ker to, na kar je minister opozoril, je res, da ta zakon že tako ali tako predolgo pripravljamo in o njem razpravljamo iz prejšnjega mandata v ta mandat. Je pa dejansko po svojem namenu, po svojih ciljih potrebno, da ga čim prej sprejmemo. Hvala lepa.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik! Jaz sem ravno pred nekaj dnevi oziroma ta hip smo končali razpravo o stanju gospodarstva. Menim, da smo vsi nekako bili prepričani, da je treba dati vzgon in seveda spodbudo. Včeraj ste slišali tudi razprave po televiziji oziroma tudi gospodarska zbornica in vsi ostali, ki se s tem ukvarjajo, menijo, kako bi bilo potrebno marsikaj storiti in da se tega skoraj ne zavedamo. Ker je pa ta zakon za turizem in gostinstvo izjemnega pomena, mislim, da bi bilo zelo prav, da ga na pragu glavne sezone sprejmemo.
Menim, da je ta predlog treba podpreti. Namreč, amandmajev je bilo veliko, veliko je pa bilo zelo enakih, celo istih, zelo malo prekriževajočih... Skratka, nobenih posebnih odmikov ni bilo. Bili so posamezni izrazi, posamezne stvari, ki so jih hoteli od starega zadržati. Drugače pa menim, da zakon ni doživel kakšnega posebnega in grobega posega. Zato, prosim, da bi glasovali za to, da se čim prej uvrsti in da ga - kot se temu reče - damo turističnim delavcem v naročje. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Rejc. Gospod Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa. Torej, o tem zakonu bi rekel naslednje. Če se spomnimo 27. septembra lanskega leta, ko smo zjutraj ob štirih še sedeli v dvorani, to je bil svetovni dan turizma. Ta svetovni dan turizma smo dočakali brez zakona o turizmu in tudi brez ministra za turizem. Mislim, da je res težko učakati. Kljub temu, da se lokalne turistične tri mesece ne bodo še po občinah organizirale, to se pravi, da bo trajalo do jeseni. Ampak res bi bilo dobro, da na 9. redni seji ta zakon obravnavamo. Mislim, da je to 19. maj, ko začnemo in potem, če ga uvrstimo med zadnje točke, junija meseca ga bomo že sprejeli.
Zato predlagam, da ta zakon nekako mora iti na 9. redno sejo. Če ne, ne bomo naredili v letošnjem letu nobenih priprav za leto 1999.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Besedo bom dal tudi sam sebi.
MIROSLAV LUCI: Spoštovani kolegi poslanci! Pričakovanja tega zakona so izjemna. Klici že danes, nekateri so mislili, da zakon sprejemamo v tretji obravnavi in razočaranje bo obupno, če ta zakon ne bo sprejet do jeseni. Glede na hitrost poteka sej in pričakovanja, kaj se bo dogajalo na 9. seji, pa še vmes kakšni dve, tri izredne, mislim, da je treba podpreti ta dodatni sklep, ker to nam daje potem možnost, da do jeseni spravimo ta tako dolgo pričakovani zakon na svetlo. Zato prosim, da podprete ta drugi sklep. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Želi še kdo razpravljati? Kolega Čebulj, izvoli.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Tudi jaz sem enakega mnenja, kot so bili moji predgovorniki. Lahko rečem, da se popolnoma strinjam z gospodom ministrom za turizem, da je nujno potreben ta zakon v letošnjem letu, predvsem pa, tukaj težko čakajo tiste občine, ki imajo možnost razvoja turizma, predvsem pa ustanovitev, pač na osnovi tega zakona, podjetij, da dejansko začnemo v naši državi, vključno z ministrstvom za turizem in drobno gospodarstvo, že enkrat tolikokrat izrečene besede tudi razvoj te pomembne gospodarske dejavnosti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Čebulj. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Tako bomo odločali še o drugem dodatnem sklepu: "Tretja obravnava predloga zakona o pospeševanju turizma se opravi v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika državnega zbora." Prehajamo na odločanje o tem dodatnem sklepu. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta dodatni sklep? (48 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je tudi drugi dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 56. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O DEVIZNEM POSLOVANJU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Gospod minister, mag. Mitja Gaspari, izvolite.
MAG. MITJA GASPARI: Gospod podpredsednik, gospe in gospodje! Z obravnavo 56. točke dnevnega reda te seje državnega zbora se začenja razprava o tako imenovanih evropskih zakonih. Zakon o deviznem poslovanju je prvi v seriji teh zakonov, ki jih bo državni zbor obravnaval na tej seji, potem sta še zakon o bančništvu in pa zakon o dematerializaciji vrednostnih papirjev, v naslednjih mesecih pa še nov zakon o zavarovalništvu in pa nov oziroma dopolnjen zakon o investicijskih družbah in družbah za upravljanje. Ti zakoni pomenijo paket zakonodaje na finančnem področju, ki je potrebna, če želimo v načelu izpolniti tiste kriterije, ki bodo omogočili Sloveniji čez nekaj let polnopravno članstvo v Evropski uniji.
Sam zakon o deviznem poslovanju je pomemben za področje, ki se mu reče prost pretok kapitala, in bo pomenil precejšnjo ali pa precej vidno prekinitev tendenc ali pa sistema, ki je veljal v Sloveniji do sedaj, predvsem na tistem področju, ki je bil do sedaj v veliki meri reguliran, to so pa kapitalski pretoki oziroma pretok kapitala v in iz Slovenije. Pri čemer velja poudariti, da so tekoče transakcije v plačilni bilanci že do sedaj bile v Sloveniji tudi proste. Povedal bi samo nekaj osnovnih značilnosti tega zakona, ker predpostavljam, da bo veliko nerazumevanja ob razpravi o tem zakonu. Potem bi na koncu, ko bom zaključeval, ponovno opozoril na bistvene stvari.
V obravnavo predloženi devizni zakon ureja dve področji, in sicer finančno poslovanje med rezidenti in pa nerezidenti, kar vključuje sklepanje tekočih in kapitalskih poslov ter plačila in enostranske transferje preko meje, glede na to, da za tekoče posle že velja polna konvertibilnost. Gre v glavnem za kapitalske posle, kar je pravzaprav tudi glavna vsebina tega zakona. Na drugi strani pa se vse poslovanje med rezidenti, če se to opravlja v tujem denarju, kar zajema devizni trg, oblikovanje deviznega tečaja in pa drugo devizno poslovanje med rezidenti. S predloženim zakonom bodo v celoti nadomeščeni trije sedanji zakoni, in sicer zakon o deviznem poslovanju, zakon o kreditnih poslih s tujino, zakon o tujih vlaganjih in deloma zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju. Nova ureditev na tem področju je potrebna predvsem iz dveh pomembnih razlogov. Prvič, sedanja zakonodaja je pomanjkljiva in netransparentna. Vrsta, predvsem kapitalskih poslov zakonodajno ni opredeljena, tako da je nejasno, v kakšnem režimu so ti posli. To se nanaša predvsem na posle z vrednostnimi papirji, pa tudi na nekatere druge transakcije. Hkrati pa tudi ne ustreza sedanji stopnji razvoja tržnega gospodarstva in stopnji odprtosti našega gospodarstva do tujine.
Drug pomemben razlog za predlaganje tega zakona je potrebna prilagoditev zahtevam Evropske unije. V razpravi o tem zakonu se bo dejansko pokazalo tisto, kar načeloma in deklarativno govorimo o vključevanju v Evropsko unijo, koliko je resnične pripravljenosti za to, da se tej Evropski uniji najprej približamo in nato v Unijo tudi včlanimo.
V prvi fazi pomeni ta zakon uskladitev z zahtevami pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo, ki zahteva takojšnjo sprostitev nekaterih kapitalskih poslov, na primer neposrednih naložb v obeh smereh, vseh kreditov in po štiriletnem prehodnem obdobju tudi portfoljo naložb. V naslednjem koraku pa uskladitev z zahtevami polnopravnega članstva v Evropski uniji. Članstvo v uniji zahteva za članico popolno sprostitev pretoka kapitala. Med članicami, to se pravi v tisti uniji, v katero se včlanjuje, z nekaj manjših izjem, kjer lahko države članice uvajajo omejitve, pa je EU enostransko odpravila tudi vse omejitve pri pretoku kapitala v odnosu do tretjih držav. Razumljivo je, da zaradi vrste razlogov, kjer so najpomembnejši monetarni in tečajni, takšne ureditve v Sloveniji še ne moremo takoj in neposredno prevzeti. Zato za razliko od druge zakonodaje, kjer je cilj popolna uskladitev z ureditvijo EU, pri deviznem zakonu o tem še ne moremo govoriti. Devizni zakon torej še ni polno usklajen z machritskimi kriteriji, ki so veljavna regulativa na tem področju, pri čemer bi rad posebej poudaril, da to od nas Evropska unija v tem trenutku tudi ne zahteva. Vseeno pa je potrebno reči, da je jezik zakona, to je klasifikacija poslov, definicija posameznih kapitalskih poslov v celoti prilagojena standardom Evropske unije in pa organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj, OECD. Cilj nove zakonodaje na tem področju je postopno sproščanje kapitalskih tokov, tako da bi v prvi fazi ob sprejetju zakona uskladili področje z zahtevami pridružitvenega sporazuma. Če bo zakon sprejet kasneje, kot bo pridružitveni sporazum veljaven, bodo veljali neposredno posamezni členi prilagoditvenega sporazuma, na to je treba v tem trenutku poslance državnega zbora opozoriti.
S postopno liberalizacijo je potrebno iskati ravnovesje med sproščanjem kapitalskih tokov in s tem med interesi posameznih sektorjev gospodarstva, na primer trga kapitala in interesom splošne tečajne in monetarne stabilnosti. Koncept zakona je, da se sproščajo vsi tisti tokovi, ki so prvič, dolgoročnega značaja in pomenijo dolgoročno povezavo med Slovenijo in drugimi gospodarstvi. Drugič, kapitalski tokovi, ki podpirajo prost pretok blaga in storitev, to so komercialni krediti, in ljudi, to so osebni kapitalski prenosi. Tretjič, finančni krediti, ki izhajajo iz pridružitvenega sporazuma. Kapitalski tokovi, ki so bolj kratkoročne narave in so potencialno hitreje reverzibilni oziroma imajo nasprotno usmeritev, nevarnost, da se pritoki nenadoma obrnejo v odtoke, kot se je to zgodilo na primer v jugovzhodni Aziji jeseni lansko leto, še pred tem v Mehiki in v zadnjem času tudi na Češkem, pa se sproščajo bolj postopno, to so kratkoročni vrednostni papirji, računi v tujini in pa gotovinski prenosi.
Temeljno načelo zakona je, da je vse prosto, kar ni s tem zakonom eksplicitno prepovedano ali kako drugače urejeno. To je ravno nasprotno s stališči oziroma kriteriji, kot veljajo v sedanjem zakonu, kjer je samo tisto, kar je predpisano kot dovoljeno, tudi možno.
Glede transakcij, za katere je v skladu sprejel z opredeljeno postopnostjo, predlagatelj meni, da je potrebno, da so še nekaj časa določene omejitve, so v zakonu predvidena pooblastila banki Slovenije oziroma ministrstvu za finance, na podlagi ustreznih podzakonskih predpisov, ki morajo biti znani pred uveljavitvijo zakona, da se njihove omejitve uredijo s temi podzakonskimi akti. Na ta način je omogočena fleksibilnost oziroma da se preostale omejitve odpravljajo postopno, brez potrebe po vsakokratnem spreminjanju zakona v državnem zboru. Lahko bi bila ta ureditev tudi drugačna in bi zapisali, da je tovrstna transakcija prepovedana oziroma natančno opredelili kriterije. Čez leto ali dve, ko bi transakcijo sprostili, pa bi morali pred tem vsakič predložiti spremembe zakona in ponovno iti v proces sprejemanja zakona. Namesto tega se je predlagatelj odločil, da predlaga diskrecijsko pravico organa, da postopoma sprošča pogoje za tovrstne transakcije v okviru tistih konceptov oziroma koncepta, ki je v zakonu jasno zapisan, in jih ob dozorelih razmerah tudi dokončno odpravi, kar pomeni, s polnopravnim članstvom v Evropski uniji. Za podobne rešitve so se odločile tudi druge tranzicijske države v svojih novih deviznih zakonih, kot so češki, poljski in madžarski zakon.
Glede drugega sklopa vprašanj, to je poslov med rezidenti v tujem denarju, zakon uvaja eno od bistvenih novosti. Z zakonom se predlaga uvedba deviznih računov v Sloveniji tudi za pravne osebe rezidente. Doslej so imeli to možnost le občani in pravne osebe, ki so bile opredeljene v deviznem zakonu, hkrati pa je bila ta možnost dana tudi vsem nerezidentom, tako pravnim kot fizičnim osebam. Le domače pravne osebe so morale devizne prilive oziroma še morajo v 48 urah odprodati, in so bile v tem primeru s stališča zakonodaje diskriminirane. Menimo, da v sedanjih razmerah ni nobenega razloga, ki bi zahteval nadaljevanje s to prakso. Dovolitev deviznih računov pravnim osebam pa bo to tudi za njih stroškovno ugodnejše, saj ne bodo prisiljene deviz prodajati in nato ponovno kupovati in pri tem nositi razlike v tečaju in bančni proviziji. Sicer zakon ostaja pri sedanji ureditvi deviznega trga in pri definiciji deviznega tečaja kot prostooblikovanega deviznega tečaja. Ta del deviznega zakona bo postal irelevanten v trenutku, ko bo Republika Slovenija pristopila k evropskemu monetarnemu sistemu, ki zahteva, kot veste, sistem fiksnega oziroma stalnega deviznega tečaja.
V dosedanjem sodelovanju s komisijo Evropske unije in z OECD-jem smo devizni zakon podrobno predstavili. Bila je pohvaljena usmeritev zakona, zlasti pa to, da v celoti sprejemamo jezik Evropske unije in OECD-ja, namreč definicije, klasifikacije pojmov in transakcij na tem področju. Evropska unija in OECD se zavzemata za čimprejšnjo uveljavitev zakona in potem v prehodnem obdobju tudi za odpravo preostalih omejitev.
Na koncu bi še enkrat poudaril, da je zakon pisan tako, da bodo v polni meri spoštovana načela, ki jih zajemajo sporazumi o evropskih skupnostih, kar pa pomeni prost pretok kapitala s polnopravnim članstvom Slovenije v Evropski uniji, stvar pogajalske pozicije Slovenije v fazi priključevanja Slovenije Evropski uniji pa je predvsem pogajanje o tempu, dinamiki sproščanja tistih omejitev, ki jih zakon v tej dikciji predvideva za obdobje, ki je bilo sklenjeno v asociacijskem sporazumu in to je obdobje, ki traja od trenutka nič do štirih let oziroma do priključitve Evropski uniji, če se bo zgodila v času, ki bo daljši od štirih let.
Prosim cenjene poslanke in poslance, da ta zakon obravnavajo v tej proceduri, da ga čimprej tudi dokončamo v prvem branju, da bi lahko čimprej pripravili tudi gradiva in zakon za drugo branje in s tem tudi osnutke podzakonskih aktov, ki bodo v praksi uveljavljali tista načela, ki jih zakon predvideva. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu ministru. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za finance, kreditno in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, gospoda Kopača, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Poskušal bom biti čisto kratek. Odbor je predlog zakona obravnaval že zdavnaj, 17. julija lanskega leta. Spreminjevalna stališča, ki jih predlaga - deset jih je po vrsti - so vsa še vedno aktualna. Nanašajo pa se bolj ali manj na precizacijo posameznih členov, kjer je, po mnenju odbora, prišlo do teksta, ki ni zadosti dodelan in omogoča preveliko diskrecijsko pravico ali centralni banki ali pa vladi.
Zato smo predlagali, da naj se nekaterim členom dodajo dodatni kriteriji oziroma naj se jih natančneje opredeli. Sklicevali smo se tudi na potrebo po uskladitvi z evropskimi direktivami v 26., 27. in 30. členu predloga zakona. Predlagamo, da se predlog zakona v prvi obravnavi podpre. Za drugo obravnavo bomo pa razpravo obnovili. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Kopaču, poročevalcu odbora za finance in kreditno monetarno politiko. Besedo dajem predstavniku sekretariatu za zakonodajo in pravne zadeve, če želi? (Ne želi.) Je pa priloženo. Besedo imajo predstavniki poslanskih skupin. (Ne želijo.) Zato dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav ni, ostala razprava je omejena na pet minut. Želi kdo razpravljati? (Da.) Gospod Feri Horvat, izvoli.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. Bom kratek. S to razpravo bom tudi hkrati pokomentiral oziroma obrazložil predlog dodatnih stališč, da se ne bi potem še enkrat oglašal.
Prav gotovo je koristna nadomestitev štirih zakonov, kot je uvodoma povedal minister za finance, z enim zakonom in bo s tem že zagotovljena večja preglednost na tem področju, ampak to je bolj tehnični vidik. Prvo dopolnilno stališče, ki ga predlagam, je prav to, na kar je minister za finance opozoril. Da, če hočemo ali ne, moramo iti s tem zakonom v uskladitev z usmeritvami Evropske unije in usmeritvami predvsem za liberalizacijo ekonomskih odnosov s tujino, vključno s pretokom kapitala. To bo dejansko neke vrste preizkus. Vendar, ker se začnemo kmalu pogajati z Evropsko unijo o polnopravnem članstvu, ta preizkus moramo opraviti. In prav obravnava oziroma sprejem tega zakona bo ta test. Zato je prav, da državni zbor podpre oziroma tudi terja od vlade, da pripravi zakon za drugo obravnavo, ki bo tako naravnan.
Drugič. Predvsem na osnovi pripomb iz nekaterih krogov bančništva in gospodarske zbornice predlagam stališče, da predlagatelj za drugo obravnavo po možnosti natančneje opredeli pogoje za opravljanje posameznih vrst deviznih poslov, pa še posebej omejitve in da posebej natančneje opredeli kriterije, vrste in pogoje za posebne ukrepe na področju deviznega poslovanja. Ta zahteva izhaja tudi iz bojazni, da ne bi prišlo potem pri praktičnem ravnanju nadzornikov do prevelikega arbitriranja.
Tretje, da po možnosti predlagatelj zagotovi zakonu za drugo obravnavo bolj pregleden mehanizem v zvezi z oblikovanjem deviznih tečajev, pa ne bi zahajal zdaj podrobneje v obrazlaganje, zakaj to gospodarstvo želi.
In pa končno, glede na to, da bo ta zakon nadomestil tudi nekatere člene zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju, bi predlagal, da predlagatelj ponovno preuči zlasti veljavnost členov 28, 29 in 30, ki pomenijo podlago za zagotavljanje sredstev za promocijske aktivnosti. Mi vemo, da v novem režimu, tudi po sprejemu tega zakona in po članstvu v Evropski uniji že po asociacijskem sporazumu ne bomo mogli uporabljati spodbud iz nekdanjosti; to so razne stimulacije in podobno. To je tudi v nasprotju s pravili WTO-ja in zato je treba videti, da si ne bi tu zaprli vrat tudi za take aktivnosti, predvsem na področju promocije, ki pa so kompatibilne tudi s članstvom v Evropski uniji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Feri Horvat. Želi še kdo razpravljati? (Da.) Gospod Špiletič, gospod Rejc.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Res je, da zakonu ni mogoče očitati, da ne sledi intenci vključevanja Slovenije v Evropsko unijo, saj je zakon po svoji vsebini izredno liberalno naravnan oziroma omogoča tisto, kar nalaga evropska zakonodaja; to je prost pretok kapitala. Vendar pa menim, da je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da prost pretok kapitala lahko s sabo prinaša tudi določene negativne posledice in da zakon ravno na tem področju nima vgrajenih dovolj garancij, ki bi zagotavljale nadzor oziroma preprečevanja morebitnih negativnih posledic, ki jih prost pretok kapitala vedno nosi s sabo.
In drugo: menim, da je zakon naravnan preveč v tej smeri, da dopušča predvsem ministrstvu za finance in banki Slovenije izredno široka pooblastila oziroma izredno veliko možnosti za izdajo podzakonskih aktov in s tem možnost bistvenega vplivanja na urejanje deviznega poslovanja v Republiki Sloveniji. Zaradi tega smo tudi predlagali v sprejem dodatni sklep, da naj tako ministrstvo za finance kot tudi banka Slovenije do druge obravnave državni zbor seznani z vsebino teh podzakonskih aktov, kajti le na ta način bo devizni režim, ki bo v Sloveniji veljal, jasen že v trenutku sprejemanja zakona. Tako ne bi slučajno sprejemali mačka v žaklju, temveč bi resnično odločali o deviznem režimu, kot ga želimo urediti.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Špiletiču. Gospod Rejc je prosil za besedo.
IZIDOR REJC: Hvala, gospod podpredsednik. Zakon o deviznem poslovanju je precej obsežen in bo prav gotovo od nas zahteval dosti več razmišljanja, vendar predvsem v drugi in nazadnje v tretji, obravnavi.
Lepo je bilo slišati, ko je minister predstavil vse na kratkem, nekateri ga pa že malo od prej poznamo, in ga nekako intuniral v tem, da združuje določena področja. Omenil je štiri področja.
Vemo, da smo dolgo časa čakali, veliko časa smo govorili o tem, kako bi tudi tuje vlaganje uredili. Ker pa čas dela svoje, je prav, da se ta tema tudi pojavi oziroma je del tega zakona. Vemo, da smo vmes nove stvari sprejeli tudi s tem, ko smo se pridruževali Evropi, smo nekatere stvari že morali spremeniti in bo naše razmišljanje o tujih vlaganjih verjetno malo drugačno, kot je bilo do predvčerajšnjem.
Kot smo danes tudi obravnavali zakon o ekonomskih conah, ki tudi je eden od takšnih in podobnih tem, ali pa nekako gotovo naslonjen na ta zakon, čeprav je poseben. Moram pa reči, da je bilo - vsaj to smo dosegli pri prej omenjenem zakonu - da je vlada pokazala veliko več dobre volje kot od začetka. Torej, za ta zakon o deviznem poslovanju menim, da ga bomo morali trdno in zelo zbrano spremljati. Ker, če bo združeval štiri teme oziroma jih že ima in če smo že slišali očitke, pri katerem se določene stvari centralizirajo. Gotovo pa je res, da eno določeno življenje v Evropi ne bo moglo biti takšno, da bo vsak po svoje delal. Tako da en določen red, saj veste tudi ko se gredo evropsko monetarno unijo, marsikoga glava boli, ko pridejo skupaj, ko pa gredo domov, je malo drugačnega razmišljanja. Menim, da je prav, da ga čim prej pospremimo, ker v bistvu pokriva zelo temeljno področje naših odnosov do ostalih valut in tudi do tujine, predvsem pa ta prosti pretok kapitala. Moj osnovni poudarek pa je gotovo v tem, da bi morali posebej - ali nekako še bolj osredinjeno -obdelati področje prihoda kapitala in načine, kako bomo dali tudi določene zapore ob eventualni nevarnosti ali določenih slabih namenih. Ravno to je tisto - če bomo govorili o Evropi tu, potem bomo morali tudi misliti na to, da ne bomo pustili vsak valjar, da gre čez nas, ampak da bomo tudi neke stvari ustavili tam, kot je treba. V glavnem pa podpiram in želim, da gre po čim krajši poti oziroma da čimprej gre naprej. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala, kolega Rejc. Kolega Lenič.
JOŽE LENIČ: Hvala, gospod predsedujoči. Sam kakšnih bistvenih stvari ne bi znal dodati k temu, kar so moji predgovorniki povedali. Moram pa reči, da sem neizmerno užival, ko sem spremljal nastajanje tega zakona. Sam sem imel namreč ta privilegij, da sem na nek način dobil vpogled že tudi v tiste teze, ko je zakon nastajal. Moram reči, da je zakon tokom svoje geneze izrazito spremenil svojo filozofijo. V tisti prvi fazi je bil bistveno manj liberalen, banka Slovenije je imela še čudo več diskrecije in pooblastil, kot jih ima zdaj. Tudi ministrstvo je imelo bistveno več možnosti kontrole, kot jo ima zdaj. Ampak mislim, da to, kar imamo pa zdaj pred nami, pa je kljub vsemu že nekaj takega, kar je že precej dobro, precej primerljivo s tistim, kar imajo ostale države v Evropski uniji. Moram reči, da me te rešitve precej veselijo; rešitve, da imajo lahko pravne osebe svoj devizni račun; rešitve, da se lahko vpeljujejo oziroma izdajajo vrednostni papir rezidentov v tujini in obratno. Skratka, vsa tale liberalizacija pri kapitalskih transferjih je definitivno korak naprej k evropeizaciji tako slovenskega finančnega trga kot tudi slovenskega gospodarstva.
Kljub vsemu imam še nekaj pripomb, ki bi jih rad tukaj na nek način poudaril, so pa nekatere že konzumirane v stališčih odbora, predvsem za finance. Kljub vsemu mislim, da je diskrecija, ki jo ima banka Slovenije na nekaterih področjih, še vedno prevelika. Tisti člen, ki govori o večjih plačilno bilančnih neravnotežjih oziroma o posebnih ukrepih banke Slovenije, se mi zdi še precej nedorečen. Sicer se strinjam s tem, da banka Slovenije ima nek mehanizem, da ob nekih izrazitih distorcijah, kakršnim smo že bili priča tudi v zadnjem času v nekaterih drugih državah, lahko posega. Vendar mislim, da bi tukaj morali vpeljati nek mehanizem, ko bi banka Slovenije o teh zadevah obveščala tudi parlament, ker na nek način se s temi posebnimi ukrepi praktično izničijo zakonska določila in oni delajo na podlagi svojega izrednega režima. Strinjam se, da banka Slovenije ima to možnost, vendar bi morala o tem obvestiti parlament oziroma se dogovoriti, na kakšen način te zadeve peljati.
V zakonu so še vedno predvideni skrbniški računi pri portfeljskih naložbah iz tujine v Slovenijo. Zavedam se, da ti skrbniški fiduciarni računi niso mišljeni na tak način v zakonu, kot so bili mišljeni v tej zadnji polpretekli dobi, ko se je problem pojavljal predvsem zaradi tega, ker je bilo treba imeti izravnane pozicije. Vendar me skrbi, da bi banka z nekimi podzakonskimi akti iz teh skrbniških računov naredila ponovno to, kar se je dogajalo v teh zadnjih dveh, treh letih in je bil mnogokrat ta ukrep tudi podvržen kritiki, tako doma kot v tujini, in so na nek način precej negativno vplivali tudi na razvoj samega kapitalskega trga.
Ena izrazita zadeva, ki me je ves čas motila v zakonu, pa je še vedno v njem, je pretirana skrb države po varnosti naložb rezidentov, se pravi državljanov Republike Slovenije v tujino, kjer se zadeva limitira samo na države OECD-ja. Mislim, da je ta pretirana skrb v tem trenutku že postala odveč, sploh zato, ker tudi nekatere sosednje države, kot je na primer Hrvaška, niso članice OECD-ja. To bi pomenilo, da naši rezidenti ne smejo investirati v njihove vrednostne papirje. Skratka, tu izrazito mislim, da naj bo rizik investitorja omejen na investitorja samega in da ni nikakršne potrebe, da se država v ta rizik vmešava, ker na drugi strani tudi investitor ne terja regresiranja potencialnih izgub od države. Tako tukaj mislim, da bi morala iti rešitev v to smer, da so investicije v vrednostne papirje rezidentov izven države proste.
Mislim, da bi morali še enkrat malo bolj od blizu pogledati in definirati definicije rezidentov oziroma nerezidentov v primeru neposrednih tujih naložb; tam v tiste limite, da tudi ko rezident, v katerem se preseže neka določena stopnja tujega kapitala, se v primeru naložb šteje kot nerezident. Mislim, da so tiste zadeve lahko relativno... (Pisk za omejitev razprave.)... - bom takoj nehal - lahko relativno problematične. Zato apeliram na predlagatelja, da to zadevo ponovno pretehta.
Drugače pa mislim, da je zakon dober in ga bom z veseljem podprl. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Lenič. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem splošno razpravo.
Matično delovno telo predlaga zboru, da sprejme naslednje sklepe in stališča - imate jih v poročilu. Prav tako ima dopolnilna stališča k predlogu zakona o deviznem poslovanju gospod Feri Horvat - tudi ta imate na klopeh.
Odpiram razpravo o stališčih, torej o vseh stališčih, tudi dopolnilnih stališčih. Želi kdo razpravljati? (Ne želi nihče razpravljati.) Potem razpravo zaključujem. Prešli bomo na glasovanje. Vodje poslanskih skupin, poskrbite za sklepčnost!
Najprej glasujemo o dopolnilnih stališčih, ki jih je podal Feri Horvat, poslanec državnega zbora. Štiri dopolnilna stališča, o vsakem posebej bomo glasovali. Na glasovanje dajem prvo dopolnilno stališče, številka 56, imate ga na klopeh. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za prvo dopolnilno stališče poslanca Ferija Horvata? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvo dopolnilno stališče sprejeto.
Prehajamo na odločanje o drugem dopolnilnem stališču. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za drugo dopolnilno stališče? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Tudi drugo dopolnilno stališče je sprejeto.
Prehajamo na tretje dopolnilno stališče. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za tretje dopolnilno stališče? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je tudi tretje dopolnilno stališče sprejeto.
Prehajamo na odločanje o četrtem dopolnilnem stališču. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za četrto dopolnilno stališče? (29 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je tudi četrto dopolnilno stališče sprejeto.
O stališčih matičnega delovnega telesa bomo glasovali v celoti, zato še prej dajem predlog sklepa matičnega delovnega telesa: "Predlog zakona o deviznem poslovanju, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predlog zakona za drugo obravnavo." Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! (54 poslancev.)
Kdo je za sklep? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je predlog sklepa sprejet.
Stališča imate na klopi, deset jih je. Glasovali bomo v celoti, torej o vseh. Prehajamo na odločanje o predlogu stališč v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 poslancev.)
Kdo je za predlog stališč v celoti? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so stališča v celoti sprejeta.
Imamo še dodatni sklep. V razpravo dajem dodatni sklep gospoda Bogomira Špiletiča, poslanca državnega zbora, ki ga imate na klopi. Za vsak slučaj ga bom prebral, sicer piše preimenovani predlog, ampak to je dodatni sklep: "Ministrstvo za finance in banka Slovenije, naj do začetka druge obravnave predlog zakona seznanita državni zbor z vsebino podzakonskih aktov, ki so predvideni v predlogu zakona o deviznem poslovanju." Želi kdo razpravljati? Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. To je sicer hvale vredno, vedeti za podzakonske akte naprej približno od takrat, ko je zakon sprejet. Ampak druga obravnava je prezgodnja faza. Zato prosim predlagatelja, gospod Špiletiča, če to spremeni v "ministrstvo za finance in banke Slovenije naj do tretje obravnave pripravita podzakonske akte." Če pa bo vztrajal na obstoječem tekstu, bom pa proti temu sklepu. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Špiletič se strinjate? Torej, to bomo vzeli kot redakcijsko... To bo namesto druge obravnave kar tretja obravnava. Glasovali bomo tudi o tem dodatnem sklepu, ki je popravljen, da namesto "druge" piše "do tretje obravnave". Ugotavljamo prisotnost! (51 poslancev.)
Kdo je za dodatni sklep poslanca Bogomirja Špiletiča? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi ta dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Pardon, še en dodatni sklep! Imamo še en dodatni sklep. To je dodatni sklep odbora za finance, ki ga imate v poročilu odbora za finance:
"Državni zbor poziva vlado Republike Slovenije, da ob predložitvi zakona za drugo branje dopolni obrazložitev finančnih posledic z bolj natančno oceno dodatnih sredstev v zvezi s postavitvijo dodatnih registrov naložb."
Želi o tem dodatnem sklepu še kdo razpravljati? (Nihče.)
Prehajamo na odločanje tudi o tem dodatnem sklepu odbora za finance. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta dodatni sklep? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi dodatni sklep odbora za finance sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 58. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJIH. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Gospod minister, Mitja Gaspari, izvolite.
MAG. MITJA GASPARI: Gospod podpredsednik, gospe in gospodje! Za ta zakon in za zakon, ki sledi pod točko 59, to je bančni zakon, velja, da zaradi časa, ki ga je prebil čakajoč na obravnavo v državnem zboru, je ministrstvo in drugi organi med tem časom pripravljalo že spremembe in dopolnitve tega zakona za drugo obravnavo. Tako da je tekst, ki ga bom danes prebral za zakon za prvo obravnavo, velja, kot bi ga bral pred dobrim letom in pol oziroma še kaj več, ko je bil zakon vložen v proceduro. Bo pa zaradi tega možno hitreje organizirati tako za bančni zakon kot za zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih tudi drugo obravnavo, ker so postopki priprave dopolnitev, ki so nastali iz delovnih in drugih izkušenj na teh dveh področjih, dali možnost za te popravke.
Namen predloga zakona je zagotoviti pravno podlago upravljanju pravnih poslov z vrednostnimi papirji, izdanimi v nematerializirani obliki, ki jo ta trenutek ureja kot prehoden akt podzakonski akt vlade v odsotnosti tega zakona, na katerega čakamo. Predlagani zakon tako celovito in sistemsko ureja; prvič, način izdaje in prenosa vrednostnih papirjev, izdanih v nematerializirani obliki oziroma brez tiskanih listin, način zamenjave že izdanih vrednostnih papirjev z vrednostnimi papirji, izdanimi v nematerializirani obliki; pogoje in omejitve dostopa do podatkov o imetnikih nematerializiranih vrednostnih papirjev in pravila vodenja centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev.
Temeljni razlog za ureditev sistema nematerializiranih vrednostnih papirjev je zagotovitev učinkovitejšega, bolj zanesljivega in racionalnega trga vrednostnih papirjev prek sodobnega finančnega instrumenta, ki bo olajšal cirkulacijo oziroma prenos in izvrševanja pravic iz teh papirjev.
Poslovanje s temi papirji je praktično že omogočeno z začetkom delovanja klirinško-depotne družbe v skladu z zakonom o trgu vrednostnih papirjev ter na podlagi uredbe, ki sem jo prej omenil, vlade o nematerializiranih vrednostnih papirjih, izdanih na podlagi zakona o trgu vrednostnih papirjev, ki pa določa le osnovna pravna pravila v zvezi z nematerializiranimi papirji, ki pa jih bo predlagani zakon obširno dogradil in dopolnil.
Predlog zakona vzpostavlja sistem centralne institucije, ki bo omogočala učinkovit in zanesljiv oziroma že omogoča učinkovit in zanesljiv prenos in izvrševanje lastništva vrednostnih papirjev brez fizične oblike. Tako bo mogoče imetnikom delnic in drugih vrednostnih papirjev čim lažje in nemoteno uresničevanje njihovih pravic iz teh papirjev, kot so pravice do dividende, pravica do upravljanja družbe prek neodvisne institucije, kot je klirinško-depotna družba, pri kateri se vodi centralni register imetnikov delnic in drugih vrednostnih papirjev, ter njihovih pravic iz teh papirjev. Predvidena rešitev tako namreč onemogoča morebitno preprečevanje uveljavljanja pravic zakonitim imetnikom delnic in drugih papirjev.
Predlog zakona temelji na načelu obvezne demetralizacije za določene družbe, na načelu enostopenjskega sistema vodenja računov vrednostnih papirjev prek centralnega registra imetnikov ter na načelu restrektivnega dostopa do podatkov v centralnem registru.
V skladu z določbami predlaganega zakona morajo biti obvezno demetrealizirani papirji, s katerimi je mogoče poslovati na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, to so javno ponujeni vrednostni papirji ter delnice družb, ki so se lastninsko preoblikovale in imajo več kot 50 delničarjev - ne glede na to, ali so izvedli postopke javne prodaje delnic ali ne - ter papirji finančnih institucij. Meja 50 delničarjev je postavljena v zvezi z določbo zakona o gospodarskih družbah, ki dovoljuje, da se družba z manj kot 50 lastniki preoblikuje v družbo z omejeno odgovornostjo, zato ni smiselno, da takšne družbe obvezno vodenje delnic prek KDD.
Nadalje predlog določa tudi obvezno zamenjavo vrednostnih papirjev v obliki tiskanih listin v nematerializirane papirje po tem zakonu. Predlog zakona uvaja novo pravno definicijo nematerializiranega vrednostnega papirja. Papir je tako definiran v skladu s predlogom kot izjava izdajatelja, ki se v obliki elektronskega zapisa vpiše v centralni register in s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil obveznosti iz vrednostnega papirja osebi, ki je v ta register vpisana.
Podatki o imetništvu vrednostnih papirjev so zaupne narave in ne smejo biti zlorabljeni. Zato zakon predvideva, da je dostop do podatkov le določenim osebam, ki imajo za vpogled v registru zakonska pooblastila. Poleg tega pa se pri knjižnično depotni družbi vodi še posebna evidenca o vseh opravljenih vpogledih v centralni register, kar omogoča ugotovitev morebitnih zlorab shranjenih podatkov.
Predlagatelj bo pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo upošteval sklepe matičnega odbora ter natančneje in bolj razdelano opredelil posamezne pravne inštitute oziroma pravne režime, ki jih predlog uvaja z namenom doseči večjo stopnjo skladnosti z določbami obligacijskega zakona in zakona o gospodarskih družbah - kar sem na začetku omenil, glede na izkušnje, ki smo jih imeli v času že veljavnega delovanja knjižnično depotne družbe in še neuveljavljenega zakona, ki to področje ureja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Želi predstavnik podati svoje mnenje? Gospod Kopač, predsednik odbora za finance in monetarno politiko.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Bom čisto kratek. Odbor je ta predlog zakona obravnaval 13. marca 1997 - v prvi obravnavi. Vložil je oziroma predlaga tri spreminjevalna stališča, ki pa pravzaprav bistveno nič ne odstopajo oziroma samo predlagajo bolj natančen zapis treh členov. Skratka, tako rekoč smo bili nanj brez pripomb.
Ob tem bi rad rekel, da je to, torej zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih za mene - tokrat pa govorim osebno v imenu - edini pravi zakon, ki sodi v tako imenovano zaščitno zakonodajo. Žal mora čakati dolgo proceduro v parlamentu in druge stvari, ki mnogo manj pomembne pridejo prej na vrsto.
V imenu odbora predlagam, da ga seveda podpremo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Kopač. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Beseda je vaša, poslanke in poslanci. Pismenih prijav ni, ostali ste omejeni na pet minut. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem splošno razpravo.
V razpravo dajem stališča in sklep matičnega delovnega telesa. Želi kdo razpravljati o stališčih in o sklepu? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Vodja poslanskih skupin prišlo bo do odločanja, poskrbite za udeležbo. Najprej bomo odločali o prvem sklepu. To je: "Predlog zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za prvi predlog sklepa? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je predlog sklepa predloga zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, prva obravnava, primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo. Torej ta sklep je sprejet.
Na glasovanje dajem stališča v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlog stališč? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog stališč sprejet v celoti.
Zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 59. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O BANČNIŠTVU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Predstavnik vlade, gospod magister Mitja Gaspari ima besedo.
MAG. MITJA GASPARI: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Upam, da bo šlo v tretje tako dobro, kot je v prvih dveh primerih in se zahvaljujem za učinkovito obravnavo. Predlog zakona o bančništvu bi človek težko zelo podrobno razložil, ker mislim, da je bilo že vse, kar je bilo treba, povedano mnogokrat v javnosti v tem času, ko zakon čaka na obravnavo. Mnogo tega se je zgodilo tudi v praksi z mnogimi reakcijami na mnogih straneh, bi pa vendar poskušal samo na kratko opozoriti na nekatere stvari.
Tudi pri tem zakonu velja, da imamo - seveda ministrstvo za finance - že precej pripravljenih sprememb za drugo obravnavo, čakajoč na prvo obravnavo, in izkušenj, ki smo jih dobili v praksi, ko smo opazovali, kaj se na tem trgu najbolj pomembnih finančnih posrednikov dogaja. Cilj nove bančne zakonodaje - kot v prejšnjih dveh primerih - je torej - predvsem pa prvem - je torej popolna uskladitev - kar je razlika od zakona o deviznem poslovanju - popolnoma uskladitev z EU direktivami, razen v tistem delu, ki bo tehnično možen šele ob vstopu v Evropsko unijo, to je pa tako imenovani "home treatment" oziroma če hočete: kontrola države, iz katere izhaja banka, ki ustanavlja podružnico v drugi državi. Ta "home treatment" je možen šele s tem, ko postanete polnopravni član Evropske unije. Zakon prinaša transparentnejšo opredelitev kot do sedaj, kaj je predmet delovanja bank, kaj so bančne in druge finančne storitve, da jih ne bi podrobneje opredeljeval zdaj v tem primeru. Osnovni pogoji licenciranja so prilagojeni evropskim smernicam, pri čemer ministrstvo za finance razmišlja predvsem o tem, da bi se v drugi fazi obravnave ukinila tako imenovana stopničasta licenca mimo splošne licence - to je tista licenca, ki zahteva za posamezne vrste poslov višji kapital. Smatramo - iz razvoja bančnega sektorja v Sloveniji - da je to nepotrebno, da to lahko preide v diskrecijo banke Slovenije, pa ne samo v diskrecijo, ampak tudi v odgovornost. Regulator mora znati oceniti, ko izdaja licenco bančni instituciji, ali je sposobna za opravljanje vseh tistih dejavnosti, ki jih zapiše v svoj poslovni načrt. In če ne, ji potem za vse te dejavnosti ne more dati licence. Torej mislim, da je ta postopek bolj smotrn, to je sicer tudi evropsko primerljiv postopek, in mislim, da ni potrebno, da vztrajamo na nekaterih stvareh, ki so bile nujne in koristne v fazi, ki jo je bančni sistem v Sloveniji dal kot prehodno skozi že v preteklih letih.
Z uveljavitvijo zakona se bo slovenski bančni prostor bistveno bolj odprl navzven, uveljavljen bo poln nacionalni tretma pri ustanavljanju bank in pri pridobivanju deležev v bankah, hkrati pa se bomo odprli za podružnice tujih bank iz držav Evropske unije. Nadzor nad njimi pa bo še vedno v rokah banke Slovenije; to je tisto, kar sem prej rekel, da ne bo tako imenovane "home control", dokler ne bomo postali polnopravni člani Evropske unije. Za drugo branje bo v zvezi s tem potrebno še doreči posamezne podrobnosti, zlasti v zvezi z jamstvi, saj med temi določili z jamstvi za denarne vloge pri podružnicah - ko govorimo o podružnicah - in še nekatere druge manjše zadeve.
Predlagani zakon tudi krepi načelo varnega in skrbnega poslovanja - v angleščini tako imenovano "prudential regulations". Z zakonom in s podzakonskimi akti bodo v popolnosti implementirane evropske smernice. Določbe glede kapitala, kapitalske ustreznosti, velike izpostavljenosti obvladovanja in zavarovanja pred kreditnimi, tečajnimi, likvidnostnimi in drugimi tveganji bodo ureje v skladu s smernicami Evropske unije in baselskimi standardi v celoti. Prav tako bodo usklajene z evropsko zakonodajo določbe o naložbah bank v kapitalske deleže in nepremičnine v nefinančnih organizacijah in v bankah ter v drugih finančnih organizacijah.
Zakon ureja tudi pridobivanje kvalificiranih deležev, ki je usklajeno z vsebino druge bančne smernice. Poleg nadzora nad lastniško strukturo bank omogoča tudi preventivni nadzor v smislu preprečitve pridobivanja deležev, ki bi lahko negativno vplivali na varno in skrbno poslovanje banke.
Pomembna je tudi dopolnitev zakona glede opredelitve povezanih oseb. To je prvič, da v slovenski zakonodaji - in to navzkrižno v tem zakonu, v zakonu o zavarovalništvu in v zakonu o investicijskih družbah in družbah za upravljanje - uvajamo enoten pojem povezanih oseb. Le-te so opredeljene širše kot v zakonu o gospodarskih družbah in so prilagojene smernici Evropske unije. Z namenom okrepljenega nadzora nad poslovanjem bank zakon tudi pooblašča regulatorja - to je v tem primeru banka Slovenije - za izvedbo podzakonskih aktov v zvezi z izvajanjem konsolidiranega nadzora in zavarovanjem bank pred različnimi tveganji, določenimi v zakonu.
Na novo je tudi definirana in prvič zelo jasno postavljena definicija finančne skupine. Prilagojena smernicam Evropske unije v nadzoru na konsoldirani osnovi. Predvsem na tem področju bi lahko Slovenija doživela veliko negativnih presenečenj, če tega področja ne bo jasno uredila glede na precej svobodomiselno urejanje teh zadev v tem trenutku, bi rekel na nek način. Za drugo branje bo potrebno še nekoliko precizirati definicijo in dopolnitev definicije finančne skupine z družbami za pomožne bančne storitve.
Zakon uvaja tudi vrsto ukrepov s strani centralne banke za preprečitev nesolventnosti in njenega hitrejšega ter bolj učinkovitega ukrepanja. Izkušnje v preteklosti potrjujejo potrebno po takšni dopolnitvi regulative. V primeru nesolventnosti morajo biti vodstvom banke in delavcem z individualno pogodbo omejene vse bonitete. Banka Slovenije je po predlogu zakona dolžna naložiti upravi banke vrsto ukrepov za odpravo tveganj. Imenovanje pooblaščenca - kuratorja pa omogoča učinkovit nadzor nad izvajanjem ukrepov in ima tudi možnost za izdajo odločbe zaustaviti poslovanje banke za največ 15 dni, če oceni - namreč banka Slovenije - da bi nadaljnje poslovanje poslabšal njeno finančno stanje. Zopet izkušnje iz preteklosti. In pa primerljivo urejanje tega področja v drugih državah Evropske unije.
V predlogu zakona je predvideno redno sodelovanje med nadzornimi institucijami kot obvezno znotraj države Republike Slovenije, pa tudi med državami, ki so članice Evropske unije. In je to urejeno z ustreznimi direktivami. Sodelovanje s tretjimi državami pa je predvidena v obliki sklepanja posebnih sporazumov na principu obojestranskega soglasja za sklenitev takega sporazuma.
Pomembna novost je ureditev jamčenja oziroma zavarovanja hranilnih oziroma (pardon) vlog v bankah, katere ureditev je predlagana na osnovi različnih evropskih izkušenj in skladno z evropskimi smernicami. Zakon zagotavlja jamstvo za 20 tisoč ekijev, po osebi in računu, pri čemer je v tem trenutku to urejeno samo za fizične osebe. Ministrstvo za finance razmišlja za drugo obravnavo, da bi se to razširilo na vse osebe v sistemu, to je fizične in pravne osebe, s čimer bi dosegli izenačitev in skladno z evropskimi direktivami. Pri čemer je pomembno predvsem to, da se s tem sistemom odgovornost v bistveno večji meri s strani države prenaša na same poslovne banke, ki morajo oblikovati rezervni sklad in na banko Slovenije kot regulatorja, ki je dolžno skrbeti za solidnost, varnost in stabilnost poslovanja tega sektorja.
Šele v primeru, ko so izčrpana sredstva bank, ki jih združujejo v obliki rezerv za primer takih dogodkov, lahko vstopi v ta sistem v rezidualni višini tudi republika Slovenija. Zato tudi pomembno večja pomembnost regulative in tako imenovane ureditve skrbnega poslovanja s strani regulatorja v tem primeru takšne oblike zavarovanja, kot je predlagan.
V zakonu je v tem trenutku urejen tudi status hranilnic, hranilno-kreditnih služb in poštne banke, za katere so seveda določene izjeme. Ministrstvo za finance razmišlja za drugo fazo obravnave tega zakona ukinitev posebnega poglavja za poštno banko, ker se je na nek način izčrpala potreba po tem, da bi poštna banka delovala kot posebna institucija s posebnim statusom, predvsem zaradi tega, ker je pošta Slovenije začela koncesionirati oziroma dajati licenco za uporabo svojih kapacitet - predvsem okenc, ki jih ima po vsej Sloveniji - večjemu številu slovenskih bank. S tem potreba po ekskluzivnem statusu poštne banke odpade in bi bilo za to banko najboljše v bodoče, da se na ustrezen način poveže z drugimi bankami, deluje pa normalna poslovna banka.
Glede statusa hranilnic. Mislim, da ne bi bilo potrebno večjih sprememb, vidim pa - kot še zmeraj zelo odprto vprašanje tudi v drugem branju - status hranilno-kreditnih služb, kjer je v osnovi velika razlika v stališčih med tistimi, ki bi želeli samo določiti prehodno obdobje, v katerem se morajo te institucije prilagoditi bančni zakonodaji. To se pravi, vse preoblikovati v delniške družbe, in na drugi strani tisti interesi, ki pravijo, da je to posebna oblika delovanja ne pretežno na finančnem področju, ampak deloma na finančnem področju, ki naj ne bi imela značilnosti delniške družbe in kriterijev, ki veljajo za banke in hranilnice.
Na ministrstvu za finance menimo, da bo ta oreh treba streti v drugi obravnavi in se bolj nagiba k prvemu predlogu. Če pa to ne bi moglo biti rešeno, pa menimo, da bi bilo bolj pametno hranilno-kreditne zadruge izločiti iz zakona o bančništvu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Poročevalec, gospod Kopač, želite besedo? (Želi.) Izvolite.
MAG. JANEZ KOPAČ: Bom poskušal biti čimbolj kratek. Odbor je ta predlog zakona obravnaval dolgo in temeljito. 9. maja lansko leto smo dali od sebe poročilo, kjer smo pripravili deset spreminjevalnih stališč. Mnoga od njih se tako kot pri zakonu o deviznem poslovanju nanašajo oziroma zahtevajo od predlagatelja, da bolj precizno napiše posamezne člene oziroma da opredeli kriterije za uporabo diskrecijskih pravic, ki so predvideni v zakonu. Nekaj teh stališč pa se nanaša na izkušnjo pri stečaju Komercialne banke Triglav, ki je v času pisanja zakona še ni bilo, pa se je potem v praksi pokazalo, kaj bi bilo treba v zakonu vse še popraviti in je to odbor predlagal kot spreminjevalno stališče. Skratka, predlagam, da predlog zakona v prvi obravnavi sprejmete in tudi stališče odbora.
Rad pa bi povedal še to. Ta predlog zakona oziroma predlog zakona s tem naslovom je že drugič v parlamentu. Ko je bivša vlada leta 1996 predlagala predlog zakona o bančništvu - pardon, leta 1995 - predlagala predlog zakona o bančništvu, je bivši odbor za finance in monetarno politiko pri prvi obravnavi na samem odboru tako kritično ocenil besedilo teksta, da je vladi - predlagatelju predlagal, da umakne besedilo v prvi obravnavi in upošteva pripombe, izrečene na odboru, takrat na odboru. Takratna vlada je to naredila in zdaj je pred nami - torej tekst, ki je že šel skozi eno rešeto, torej rešeto sicer bivšega odbora, v prejšnjem mandatu, mislim pa, da so takrat pripombe bile precej soglasne, tako iz takratne koalicije kot iz takratne opozicije.
Hočem reči, da se mi zdi, da je predlog zakona bil dolgo "piljen" in da je seveda primerna podlaga za drugo obravnavo, skupaj s spreminjevalnimi stališči. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Kopač. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Besedo imajo predstavniki poslanskih skupin. Izvoli, kolega.Najprej kolega Tomažič, nato kolega Rejc.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke podpira zakon o bančništvu v prvi obravnavi in meni, da je podlaga za drugo obravnavo. Poslanska skupina k predlogu zakona o bančništvu podaja naslednja razmišljanja.
Zakon poslovne banke preveč zanika ali zanemarja. Tu se kaže prevelik centralizem ali zakon priviligira velike banke. Strinjamo se, da imamo preveč bank, vendar naj se banke v prihodnjem obdobju same družijo, povezujejo, ne pa na silo, ali z direktivo, ali z zakonsko regulativo. Slovenske banke so prekapitalizirane. Povečanje kapitala je potrebno za posamezne licence, kar je morda nepotrebno in neracionalno. Na ta način ni primerno zakonsko zmanjševati števila bank, kar ne sodi v sistem zakona.
Predlagani zakon na novo ureja izenačevanje pogojev poslovanja tujih bank na območju Slovenije, ne vsebuje pa zaščite pred špekulativnim kapitalom, ki lahko na tak način nenadzorovano pride na slovenski trg in povzroči finančno krizo, v kateri je na primer sedaj Češka.
Zakon tudi ni prilagojen pogojev in namenu sedanjega poslovanja hranilno-kreditnih služb, saj omejuje klasične funkcije hranilno-kreditnih služb po tem zakonu in ni več na primer dovoljeno financiranje lokalne infrastrukture na podeželju.
Namen HKS-ov sedaj ni dobiček, pač pa načelo vzajemnosti in solidarnosti. Jamstveni kapital predstavlja premoženje zadrug. Ustanovljeni kapital, ki ga zakon predvideva sedaj HKS-i ne bodo zmogli. Maksimalni znesek, ki ga HKS lahko plasira komitentu, je po tem zakonu 4,5 milijona SIT, kar ni primerno niti za večje investicije na kmetijah. To določilo HKS spravlja v nekonkurenčni položaj. Zato smo predlagali predloženi sklep: "Vlada naj do druge obravnave predlaga zakonu o bančništvu prouči možnost, da se poglavje o zadružnih hranilno-kreditnih službah izloči iz predloga zakona o bančništvu in da se to področje uredi s posebnim zakonom, ali morda tudi razmišljanje, naj se HKS preimenujejo v hranilne zadruge ali hranilno-kreditne zadruge."
Nekaj podatkov ali razmišljanj, ki bodo morda koristila pri obravnavi zakona in pripravi zakona za drugo obravnavo o bančništvu. Lansko leto so slovenske banke ustvarjale 24 milijard tolarjev dobička, kljub zmanjšanemu zadolževanju domačih podjetjih pri slovenskih bankah. Tem očitno zaenkrat omogoča dovolj razlika med aktivnimi in pasivnimi obrestnimi merami, kar izčrpava gospodarstvo. Slovensko gospodarstvo se vse več zadolžuje v tujini. Tudi posojilodajalci so lani slovenska podjetja oskrbeli s 335 milijoni ameriških dolarjev, več, kot je bilo tokov v nasprotno smer. Predvsem se specializirajo v dolgoročna posojila, njihovi komintentni so najuspešnejša slovenska podjetja.
Slovenski trg je za tuje banke majhen, vendar privlačen, saj je Slovenija med vsem državami na prehodu dobila najvišje ocene kreditnega tveganja. Poleg tega pa trg dovolj transparentno ločuje gospodarske bolnike od zdravih podjetij. Danes se gleda, da je največja konkurenca slovenskim bankam Hypo Bank Austria, ki je v zadnjih treh letih slovenskim podjetjem priskrbela že 300 milijonov mark posojil, predvsem to dobremu gospodarstvu. Cilj te banke je, postati vplivna območna banka na avstrijskem Koroškem, severni Italiji, Sloveniji in Hrvaškem.
Razmišljanja so podana zato, da bi bila boljša priprava zakona za drugo obravnavo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Tomažič. K razpravi se je prijavil gospod Rejc, v imenu poslanske skupine SKD, gospod Tomažič pa je govoril v imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
IZIDOR REJC: Hvala, gospod podpredsednik. Minister je sicer prej malo ošvrknil to našo konstruktivno in ustvarjalno debato, posebno pri zakonu o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ko tega praktično ni bilo. Vendar mislim, da si posebnega veselja ne bo pridobil, ker bomo v naslednjih fazah le morali še marsikaj reči. Res pa je tudi, da smo te nekatere zadeve - nekatere predvsem dva zakona - obravnavali že daleč nazaj in je nekako že malo šlo v pozabo ali pa nekako iz tekočega razmišljanja. Se bomo pa zdaj vključili, tako da bo tudi primerna razprava.
Če gledamo, naša stranka podpira ta zakon. Mislim, da je prav, da se pripravi nov zakon o bančništvu, s tem da ne bomo zdaj kar samo hromeli in lomili kosti, kot se temu reče; češ to je evropsko, tako morate sprejeti, vse ostalo pa ne pride v poštev. S tem nam lahko malo pretite, vendar pa menim, da je tudi razprava na samem odboru za finance in monetarno politiko, pa tudi predstavnika obeh strank v vladni koaliciji sta dopolnila tistih deset stališč in mnenj, tako da jih je sedaj dvajset, in verjetno kar precej, posebno pa še, ko pravi, da je potrebno upoštevati tudi stališče združenja bank, potem posebne banke in tudi HKS-a in združenja hranilnic.
Mi v naši stranki menimo, da je gotovo prav, da se zakon o bančništvu sprejme. Hudo bi pa bilo, ko bo zakon sprejet, pa da se ne bo nič zgodilo; razen tega, da bodo neki časi, ko bo treba zagotoviti nek kapital - skratka, se prilagoditi - da bo pa bančno življenje ravno tako kot sedaj ali pa skoraj nič drugačno. Tudi nismo pristaši tega, da bi zagovarjali, recimo, drobne, majhne, nepomembne bankice, ker beremo, poslušamo, v kakšne kolose gredo skupaj in tega najbrž nihče ne bo ustavil, tudi pri nas ne. Vendar neka logika pa gotovo tudi na Slovenskem mora biti. Želeli bi, da bi ta, kot se temu reče, zakon o bančništvu res prinesel novega duha, evropskega duha. Če gledamo naše banke, potem lahko rečemo, da tega duha še ni. Res, da poslujejo v povsem specifičnih pogojih. Menim, da je največja nevarnost, da ko bo zakon sprejet, da bodo samo rekli, no, mimo je, dajmo se malo adaptirati, te pogoje, odgovornosti in tako naprej prilagoditi, kapitale povečati, da pač predstavlja neke varnostne momente in podobno.
Na tisto temo, ko je pa minister povedal, da bi bilo treba ta hranilniški tip ali pa to razmišljanje streti, pa menim, da je bolje, da se ga potegne ven, ne pa stre. Ker - verjemite, kot je pred mano kolega povedal - HKS - to je neka posebna zadeva, zgodba, ki je tu in jo je treba spoštovati, veliko pomeni. Ne predstavljam si in nihče si ne predstavlja, da bi šel na eno banko in tam te nek referent zmrcvari, da ne veš, kje si doma, in ne boš nič dobil, ker boš šel tako rekoč brezvoljen domov in ne veš, kako in kaj bi. Skratka, v tej smeri menim, da je boljša in absolutno boljša rešitev, da se to izvzame ven in da se pusti neka zadeva, ki je v redu, s katero so ljudje zadovoljni, pa ki nič ne ogroža Evrope. Gotovo, da ne. V glavnem pa mi podpiramo in želimo tudi temu zakonu čim hitrejšo pot skozi parlament. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Rejc. V imenu poslanske skupine Združene liste Feri Horvat. Izvoli.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik.
Spoštovane kolegice in kolegi, minister, predstavniki vlade! Tudi v naši poslanski skupini - razumljivo - podpiramo predlog zakona, ki bo zagotovil evropeizacijo bančnega sistema. Kajti, strinjamo se s pripombami, ki prihajajo predvsem iz gospodarstva, da je velik del gospodarstva dosti bolj izpostavljen evropeizaciji in mednarodni konkurenci, kot je pa to doslej bilo z bančnim sistemom in seveda negativne posledice tega nosi prav gospodarstvo. Omejil bi se predvsem na tri sklope vprašanj oziroma pripomb predlogov, ki potem nekako se tudi rezultirajo v predlogu dopolnilnih predlogov stališč pod točko 14 in pod točko 13.
Prvič, zavzemamo se za to, da se dejansko zagotovi večjo konkurenčnost na področju bančništva in to je povezano z vstopom tujega kapitala in tujih bank na bančni trg. In drugo, da se posveti pozornost, mi smo napisali celo v predlogu stališč "omeji" oblikovanje bančnih skupin, predvsem iz bojazni monopolizacije bančnega trga, ki smo ji v določeni meri bili prisotni tudi v preteklosti in sedanjosti, kljub temu da imamo veliko število bank. No, veseli me, da je minister Gaspari že napovedal nekatera nova razmišljanja oziroma rešitve, ki jih predvideva banka za drugo obravnavo.
Drugi sklop so pripombe oziroma predlogi, da bi v zakonu le čim natančneje opredelili bančne storitve in finančne storitve in tudi čim natančneje opredelili kriterije in omejitve za poslovanje bank. Ta pripomba seveda izhaja predvsem iz izkušenj v dosedanji praksi. Namreč, predvsem bojazen pred velikimi diskrecijskimi pravicami centralne banke in premajhne preglednosti znanih kriterijev, po katerih se morajo ravnati banke oziroma centralna banka pri nadzoru.
In tretje vprašanje je vprašanje, ki ga je že izpostavil kolega Tomažič, to je vprašanje kreditno-hranilnih služb. Zato tudi mi predlagamo stališče, ki je skoraj identično s tistim, ki ga predlaga kolega doktor Franc Zagožen, da vlada ponovno preuči te določbe in predlagamo prvo varianto, da se to izključi iz zakona. To možnost je napovedal tudi minister ali pa, da ustrezneje urediti ta področja s ciljem, da se ne bi omejevalo, ampak da se bi spodbujalo hranilništvo na tem področju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. To je bil Feri Horvat v imenu Združene liste. Druge poslanske skupine se niso prijavile.
Besedo dajem poslankam in poslancem. Želi kdo razpravljati? Razprava je omejena na pet minut. Ne želi? Želi gospod Lešnik. Izvolite.
ZORAN LEŠNIK: Gospod podpredsednik, kolegice in kolegi! Pravijo spotoma, da hitro, dve minuti je časa, jaz bom krajši. Nadaljeval bi tam, kjer je končal kolega Horvat. Nisem se oglasil v imenu poslanske skupine zato, ker v resnici nismo tega predebatirali. Ker pa sem kar nekaj svojega življenja spremljal hranilno-kreditne službe, bi v resnici podprl ta predlog in predlog, ki ga je dala Ljudska stranka tudi in kolega Tomažič, da vendarle skušamo tudi s spremembo tega zakona obdržati hranilno-kreditne službe. Pa bom k temu povedal samo en argument, kar je bilo že rečeno.
Hranilno-kreditne službe so marsikje edina, v narekovaju, bančna organizacija, s katero lahko ljudje, občani, člani hranilno-kreditnih služb poslujejo.
Druga stvar, ki se mi zdi izredno pomembna: če bomo ukinili hranilno-kreditne službe, bomo izgubili precej, vsaj za nekaj časa precej denarja, ki se ne bo varčeval pri hranilno-kreditnih službah, ampak v nogavicah. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje o sklepih, stališčih in spreminjevalnih ter dopolnjevalnih predlogih. Želi kdo razpravljati o sklepu in stališčih? (Ne želi.)
Potem prehajamo na odločanje o sklepu: "Predlog zakona o bančništvu, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Ugotovimo prisotnost! Oprostite, malo prehitro! Ugotovimo prisotnost! Oprostite, ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Spoštovani kolegi poslanke in poslanci, imamo 52 poslancev, torej sklepčnost je. Ali ste pripravljeni kljub mukotrpnemu delu, ki ste ga danes morali opraviti, še 5 minut vztrajati, da spravimo ta zakon skozi? Ni nasprotnega mnenja. Torej ni treba glasovati. Upam, da ne.
Prehajamo na sprejemanje dopolnjevanih predlogov. Najprej o dopolnjevalnem predlogu, imate jih pod številko 59 na mizah. Najprej o dopolnjevalnem predlogu številka 1. Razpravo smo prej zaključili. Torej prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je prvi dopolnjevalni predlog sprejet.
Prehajamo na odločanje o drugem dopolnjevalnem predlogu. Gospod Rejc, obrazložitev glasu. Proceduralno.
IZIDOR REJC: Kdo je to prebral, teh deset in deset, menim da so dosti dobro pripravljeni in jaz bi tudi predlagal, da se v paketu glasuje.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Predlog gospoda Izidorja Rejca je, da glasujemo v paketu o dopolnjevalnih predlogih. Dajem ta predlog na glasovanje.
Kdo je za to, da o dopolnjevalnih predlogih glasujemo v paketu? Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za to, da o dopolnjevalnih predlogih glasujemo v paketu od 2 do 14? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je možno, da glasujemo o dopolnjevalnih predlogih od 2 do 14, v paketu. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za dopolnjevalne predlog in stališča od številke 2 do 14 v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so dopolnjevalni predlogi k predlogu zakona o bančništvu sprejeti.
Na glasovanje dajem stališča v celoti od 1 do 10. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.) Kdo je za stališča v celoti? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so stališča v celoti sprejeta.
S tem zaključujem tudi to točko dnevnega reda. Zahvaljujem se vam za strpnost, ki ste jo izkazali. Prekinjam 8. sejo, nadaljujemo jutri ob 10.00 uri, in sicer z obravnavo 32. točke dnevnega reda, to je predloga sprememb in dopolnitev nacionalnega programa izgradnje avtoceste v Republiki Sloveniji. Opravili bomo drugo in tretjo obravnavo v okviru hitrega postopka. Nato pa bomo obravnavali še povezano 61.a točko dnevnega reda, to je drugo obravnavo predloga zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za gradnjo avtocestnega omrežja Republike Slovenije po letu 1999. Nato na 60. točko in tako naprej.
Predsednik me ravnokar opozarja, da bi naj bilo to obratno. Torej prej 61. točka in kasneje 32. točka. Torej, nadaljujemo jutri ob 10.00 uri. Hvala lepa za strpnost.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 22. APRILA 1998 OB 18.06 URI.)