Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik zbora in Eda Okretič-Salmič, podpredsednica zbora. Seja se je pričela ob 14.13 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: V kratkem pričakujem, da se nam priključi tudi najštevilčnejša poslanska skupina.
Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 10. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospod Feri Horvat, Zmago Jelinčič, Jurij Malovrh, Bogomir Špiletič, Andrej Gerenčer za pričetek, Eda Okretič-Salmič za pričetek seje, Franc Jazbec, Ciril Pucko, Ivo Hvalica in Alojz Peterle za pričetek seje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam. Obveščam vas tudi, da bo pri točki 41 predlog zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici, druga obravnava, sodeloval tudi Maksimiljan Mohorič, državni sekretar v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. To je dopis generalnega sekretarja vlade, gospoda Šukljeta.
Današnje nadaljevanje bo zbor pričel z obravnavo prekinjene 41. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Zatem bo prešel na obravnavo 42. točke, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, nato pa na predloge za sprejem obveznih razlag predlogov zakonov, to je od 55. do 58. točke; nato pa na obravnavo prekinjene 7. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o spremembah zakona o popravi krivic ter nato po dnevnem redu 10. redne seje dalje.
Prehajamo na 41. točko dnevnega reda.
Pred tem pa ima gospod Franc Pukšič proceduralni predlog.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Poslanke in poslanci! Preden bomo nadaljevali, bi prosil, da se mi usposobi glasovalno napravo, ker se na njej ne da delati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Sejo prekinjam za pet minut, da se preveri glasovalna naprava poslanskega kolega, gospoda Pukšiča.
Nadaljevali bomo ob 14.20 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 14.15 uri in se je nadaljevala ob 14.44 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nadaljujemo sejo. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko nadaljuje sejo in odloča.
V teh 20 minutah so strokovnjaki za informatiko uredili zaplet in so popravljeno poškodovano glasovalno napravo na številki 161 zamenjali in bo gospod Pukšič glasoval začasno pri številki 162. Naprava je bila tudi testirana in je vse v najlepšem redu.
Smo pri 41. TOČKI DNEVNEGA REDA - KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE, DRUGA OBRAVNAVA. Državni zbor je na seji dne 13.11. obravnavo navedenega zakona prekinil zaradi nesklepčnosti, in sicer pri 43. členu predloga zakona. V zvezi s tem členom, da vas spomnim, je bila zaključena razprava o tem členu in o vseh amandmajih. Prav tako je bilo tudi zaključeno glasovanje o vseh amandmajih. Odprto je le glasovanje o členu v celoti. Če se spominjate, zaradi nesklepčnosti zbora takrat glasovanje o členu v celoti ni bilo možno. Po glasovanju o tem členu bo zbor v okviru te točke še razpravljal o 45. členu in 12 vloženih amandmajih k tem členu. Prosim vas, da si pridobite pregled amandmajev k predlogu zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici z dne 29. septembra 1998. Smo na strani 19 oziroma 20.
Na glasovanje dajem 43. člen v celoti. Svoj glas bo obrazložil gospod Lešnik. Se opravičujem. Gospod Lešnik, samo trenutek. Hvala lepa. Dogovorili smo se z gospodom Lešnikom, ker je državni zbor že glasoval o členu v celoti in takrat noben od poslancev ni izkoristil možnosti, da bo obrazložil glas. Potem tudi gospod Lešnik sedaj to možnost umika, tako da bomo glasovali o členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za 43. člen v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na razpravo o 45. členu in vloženih 12 dopolnilih. Dovolite mi, da jih vse ne predstavljam. V pregledu piše, da so dopolnila pod točko 4, 7 in 8 umaknjena. Prav tako pa bi vas rad tudi obvestil, da bomo glede na poslovniško prakso najprej glasovali o tistem dopolnilu, ki se dotika prvega odstavka. Kajti, dopolnilo pod točko 1 govori, da se črtajo drugi, tretji, četrti, peti, šesti, sedmi in osmi odstavek, medtem ko dopolnilo pod točko 2 pa govori o spremembi prvega odstavka. Torej glasovali bomo najprej o dopolnilo pod točko 2, nato pa pod točko 1, 3, 4 in po predlaganih naprej. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o posameznih dopolnilih. Na glasovanje dajem dopolnilo pod točko 2 k 45. členu. Predlagatelj je odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je bil amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 1, predlagatelj je skupina poslancev, prvopodpisani mag. Janez Kopač. Vlada tega ne podpira. Samo še opozorilo, če je ta amandma sprejet, so brezpredmetni amandmaji pod točko 3, 5, 6, 7, 9, 11 in 12. Ugotovimo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil gospod Janez Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Jaz bom svoj amandma seveda podprl. Rad pa bi povedal, da se mi zdi, prvič, izjemno pomemben zaradi tega, pa ne amandma sam, kakor 45. člen. 45. člen namreč z eno potezo ogromno premoženja, ki je delno državno, delno je last občin oziroma lokalnih skupnosti, delno je pa še vedno nenominirano, prenaša oziroma podarja novoustanovljeni kmetijsko-gozdarski zbornici. V obrazložitvi sem napisal - če se morda še kdo spomni, saj je že dolgo nazaj, kar je bil vložen - da v takem primeru, če bo tak 45. člen sprejet, sploh ne potrebujemo več ministrstva za kmetijstvo, ker ne bo imelo kaj početi.
Osebno sem proti temu, da se na ta način podarja neko premoženje. Nisem proti ustanovitvi kmetijsko-gozdarske zbornice, nisem niti proti obveznemu članstvu, kakor nekateri drugi poslanci, sem pa proti temu, da se tej zbornici zaradi tega, ker naj bi nekoč v prihodnosti opravljala morda neke javne funkcije, ki v tem zakonu še niso določene, že kar v naprej podari ogromno premoženje, ki seveda pomeni vso infrastrukturo takoimenovane kmetijske oblasti v Republiki Sloveniji. Zato nimam nič proti, če je to državno premoženje in če ga vlada oziroma v njenem imenu ministrstvo za kmetijstvo, da v upravljanje kmetijsko-gozdarski zbornici, morda celo zastonj, za neko ali pa na podlagi neke koncesije ali karkoli, ne pa, da ga podarja. Zaradi tega sem seveda za to, da se črta odstavke od številke 2 do številke 8, kot tudi predlagam v svojem amandmaju, ki ga je podpisalo še vrsta drugih poslancev LDS-a.
Zdi se mi pomembno poudariti še to, da smo sedaj v drugi obravnavi; da je koncept, kakršen je bil zajet v 45. členu predloga zakona, po mojem mnenju, silno sporen, in da imamo do tretje obravnave še čas za razpravo o tem, kjer mislim, da je treba doreči nekatere stvari o odnosu med državo in kmetijsko-gozdarsko zbornico, ne pa, da se stvar zakoliči na način podarjanja. To pa se mi zdi nerazumno in neracionalno. Zaradi tega takemu 45. členu nasprotujem in ga popravljam - ne ukinjam, ampak začasno popravljam. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Kopač. Svoj glas bo obrazložil gospod Franc Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Spoštovani! Glasoval bom proti temu amandmaju, in sicer iz dveh razlogov.
Prvi razlog je ta, da prvi odstavek govori o tem, da se svetovalna služba oziroma uprava Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva prenese v zbornico. 95% uslužbencev te službe je na kmetijskih oziroma živinorejskih zavodih. Seveda, če potem iz člena črtamo zavode, je ta člen nelogičen.
Drugo, kar je, na odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo imeli razgovor o problematiki statusa regijskih kmetijskih zavodov. Prisotni so bili vsi direktorji zavodov, ki so opozorili na to, da status teh zavodov ni rešen, da še vedno poslujejo po zakonu o združenem delu, da imajo še vedno samoupravljanje in da so v bistvu na meji legalnosti. Zavzeli so se za to, da se ta njihov status reši v okviru kmetijsko-gozdarske zbornice. Odboru so tudi pisali dva pisma, s katerima to svojo namero oziroma željo potrjujejo s podpisi vseh direktorjev regijskih kmetijskih zavodov.
Iz teh dveh razlogov bom glasoval proti temu, da se iz tega člena izvzamejo kmetijski oziroma živinorejski zavodi. Če ta amandma zavrnemo, potem začnemo reševati tudi status teh zavodov. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Potočnik. Svoj glas bo obrazložil gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Amandma, kot je vložen, podpiram.
Mi smo v zadnjih letih na mnogih področjih poskušali spremeniti dosedanja lastninska razmerja v nova. Ne poznam primera, v katerem bi na podoben način, kot je predlagan tukaj, to urejali. V vseh drugih primerih smo tam, kjer ni bilo mogoče, urejati stvari po zakonu o lastninjenju, imeli prioriteto državne lastnine in dali to državi, da naprej ureja, ali smo z nekimi posebnimi določili ali posebnimi zakoni urejali stvari tako, da smo delne pravice dali državi, deloma smo jih dali tam zaposlenim, deloma smo mogoče dali občinam in podobno. Ampak primera, v katerem bi neki zbornici dali kompletno državno premoženje z zelo obsežnega in pomembnega področja, še nismo nikjer storili. Mislim, da je to res res precedans in neprincipielna odločitev. Bojim se, da bistveno odstopa od vseh načel, ki smo jih doslej imeli, brez ustrezne argumentacije, razen da je to pač posebne vrste dejavnost, kar je. Ampak zaradi tega še najbrž ni razlogov, da bi to morali narediti, posebej zato, ker smo tudi na mnogih drugih področjih ustanavljali zbornice, pa nismo potem tem zbornicam dajali državnega premoženja, pa bi ga mogoče tudi v nekem manjšem obsegu potrebovale.
Bojim se, da zaradi političnih interesov in političnih dogovorov v koaliciji sprejemamo neustavno, res trdim, neustavno, neprimerljivo, neprincipielno rešitev, in zdi se mi prav, da vsaj na tem področju na to opozorimo.
Meni je pa jasno, da bo odločitev pač z večino sprejeta, ker principi vis-a-vis političnega kupčkanja veljajo zelo malo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Glas bo obrazložil gospod Branko Tomažič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor, glasoval bom proti amandmaju gospoda Kopača, ker menim, da nekateri ne vedo, kakšna je struktura lastnine v zavodih. Naj vam povem, da so kmetje združevali od prodanega litra mleka, od kilograma mesa v žepe "S" in iz tega denarja gradili zavode v svojem deležu. Ne bom rekel, ali je ta delež 80%, 20% ali 10%. Se pravi, kmetje imajo v teh zavodih lastninsko strukturo. Če kdo temu ne verjame, naj prebira letna poročila živinorejske poslovne skupnosti, kjer je točno opredeljeno, kako so kmetje zbirali od prodaje mesa in mleka, tudi klavnice in mlekarne so odvajale ta denar - se je združeval. Ta denar je oplemenitila države in tako so se gradili centri, kot se osemenjevalni center Preska, osemenjevalni center Ptuj, Murska Sobota in Gorica. In prav zaradi tega, ker poznam lastniški delež kmetov, ki ga imajo v teh zavodih, bom glasoval proti temu amandmaju. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Tomažič. Glas bo obrazložil gospod Džuban - se odpoveduje. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1 k 45. členu? (24 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 3, predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod točko 4 je umaknjen.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 5, predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Ugotovimo pristnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 5? (47 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 6, predlagatelj je poslanska skupina DeSUS, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 6? (27 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 6 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 7, predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 7? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod točko 8 je umaknjen. Na glasovanje dajem amandma pod točko 9, predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 9? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 10, predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 10? (41 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 11, predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 12, predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 prisotnih.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 45. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (44 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da so členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati in glasovati moramo še o naslovu zakona. Gospod Lešnik se je priglasil, da bo razpravljal o naslovu zakona. Prosim.
ZORAN LEŠNIK: Spoštovani predsednik! Spoštovane poslanke in poslanci!
Eden izmed poslancev mi je pred 10 meseci ali natančno 5.3.1998 očital manipuliranje s slovenskimi kmeti. Tega očitka mu nimam namena vračati, čeprav je res, da nas je predlagatelj zakona resnično manipuliral, zavajal, vodil žejne čez reko, v kateri je bila čista voda. Da mi ne bi tudi danes kdo očital manipuliranja, verodostojnosti in morda še kaj, sem zbral v resnici številne podatke o organiziranosti kmetijstva v Evropski uniji, v Evropi pa tudi v nekaterih državah Azije, Amerike, v Avstraliji. Tiste najbolj zanimive organiziranosti kmetijstva v Evropski uniji, sem vam, spoštovane poslanke in poslanci, posedoval v telegrafski obliki. Zaradi tega spoznanja bom glasoval proti sprejemu naslova zakona. Utemeljitev. Kmetijsko-gozdarska zbornica ni evropska kategorija, kot to nekateri trdijo. V Evropi z redkimi izjemami, kmetijsko-gozdarskih zbornic nimajo in jih, po informacijah, nimajo namena ustanavljati. Ustanovitev kmetijsko-gozdarske zbornice ne prispeva k zahtevi po zmanjšanju administracije, to pa Evropa od nas zahteva. Nasprotno, administracijo povečujemo. Smo tako majhni, da ne potrebujemo še ene paradržavne organizacije. Če bo zbornica skrbela za razvoj kmetijstva in gozdarstva, ni nič drugega kot nova državna institucija, ki se bo v pretežnem delu financirala iz državnega proračuna.
Danes smo sprejeli 43. člen. Če se poglobite v ta člen, boste lahko ugotovili, da bo ta članarina tako minimalna, da bo zadostovala - povedano v prispodobi - za vodo, s katero bodo v zbornicah zalivali fikuse.
Utemeljitev: Iz podatkov davčne uprave je razvidno, da je masa lastnikov - od 561.000, ki imajo katastrski dohodek, kar 467.000 takih, ki imajo katastrski dohodek samo do 54.000 tolarjev; in ta, ki ima 50.000 tolarjev, bo po tem 43. členu plačal 1.000 tolarjev članarine ali zborničnega prispevka. Pri tem pa je zanimivo, da je predlagatelj v prvi obravnavi trdil, da se manj kot 2.000 ne splača zbirati. Imel sem namen predlagati, da bi bilo 5% od katastrskega dohodka, pa so me prepričali, da je to preveč, da naj predlagam 3%, pa tudi ta amandma ni bil sprejet. Pa se zaradi tega ne jočem, ker je bilo predlagano, da bi bilo 2%. To pa samo zaradi tega 2%, da bi zaščitili nekatere veljake, kajti v Sloveniji imamo vendar 19 lastnikov zemlje, ki imajo več kot milijon in pol tolarjev katastrskega dohodka. Seveda, tisti, ki ima milijon in pol tolarjev katastrskega dohodka, bi res moral, če bi bil sprejet moj amandma - vendar ni bil -, plačati na leto 45.000 tolarjev, kar pa se mi zdi, da pri milijon in pol tolarjev katastrskega dohodka ni veliko, kajti tak lastnik ima najmanj 100 hektarjev obdelovalne zemlje.
To, kar naj bi delala in prevzela v svoj delokrog kmetijsko-gozdarska zbornica (in to je zapisano v zakonu), bi lahko z izboljšanjem organiziranosti in dela zaupali Zadružni zvezi Slovenije, že obstoječim združenjem kmetijstva in gozdarstva in ne nazadnje društvom, ki so že ustanovljena in so se že uveljavila s svojim delom - pri tem mislim, seveda, na društvo govedorejcev, društvo rejcev drobnice, na sadjarska društva, vinogradniška društva in tako dalje. Če pa je zbornica zamišljena kot ekspozitura določene politične stranke, je moja odločitev o glasovanju proti sprejemu tega zakona toliko bolj utemeljena.
K moji odločitvi, da bom glasoval proti, je odločujoče prispevala ugotovitev in prepričanje, da nas predlagatelj zakona že ves čas vodi žejne čez vodo, kot sem uvodoma povedal, in da zavaja s trditvijo, da je zbornica evropska kategorija. Poglejte, v Evropi ima približno takšno zbornico, po kateri so se zgledovali tudi pri nas, Avstrija; s to razliko, da ima ta zbornice organizirane na deželni ravni, ne pa na ravni države - tam je samo eno predsedstvo, ki določene stvari usklajuje; da ima Nemčija tri deželne kmetijsko-gozdarske zbornice in da v Nemčiji ne razmišljajo o ustanavljanju novih zbornic, ampak razmišljajo o tem, kako bi kmetijstvo organizirali približno tako, kot ga imajo organiziranega Danci, ki so verjetno ena najbolj kmetijskih evropskih dežel. Tam imajo na prostovoljni osnovi organizirane farmarje - lastnike zemlje in farmarje - najemnike zemlje. No, Benelux nima zbornic; področje Velike Britanije, Škotske, Irske nima zbornica; Italija nima zbornica; Švica nima zbornice; Portugalska jo nima in je nima tudi Španija; ima pa zbornice z bogato tradicijo in predvsem zaradi tradicije Francija.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Lešnik, razprava je o naslovu zakona in bi prosil, da ne bi odpirali vsebinskih vprašanj.
ZORAN LEŠNIK: Samo utemeljiti želim.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali imate kakšen amandma za spremembo naslova?
ZORAN LEŠNIK: Bom takoj končal. Tudi ni res, da Evropa zahteva od nas, da bi zbornico ustanovili.
No, in proti spremembam zakona bom glasoval tudi zato, ker iz predloga ni razvidno, kolikšni bodo stroški zbornice, kolikšen bo delež lastnih prihodkov in koliko bo potrebno prispevati iz proračuna ali kot danes dostikrat popularno slišimo, koliko bodo morali za to prispevati davkoplačevalci. Upam, da nisem nobenega prisiljeval, kako naj glasuje, jaz bom glasoval proti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo razpravljati o naslovu zakona? Gospod Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo in lep pozdrav vsem! V fazi sprejemanja zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici smo večkrat opozarjali na to, da pomeni takšna organiziranost zbornice dodatno centralizacijo v Sloveniji. Mislim, da v razvoju, v katerega Slovenija naj bi šla, in da konec koncev tudi principi, ki veljajo v Evropi, gotovo niso usmerjeni v centralizacijo, ampak v decentralizacijo. Kmetijska-gozdarska zbornica v takšni vsebini, kot je tudi bila sprejeta zdaj v tej drugi obravnavi oziroma se sprejema v tej drugi obravnavi, kaže na to, da gre za izredno centralizacijo kmetijske politike na tem področju. In ne samo, da gre za centralizacijo, kajti posamezni kraji ali območja, ki se med seboj sicer izredno razlikujejo v Sloveniji, kajti take raznolikosti ne srečamo skorajda nikjer v Evropi na tako majhnem prostoru kot ravno v Sloveniji, pomeni, da se bodo zaradi tega razmere verjetno še poslabšale pri enakomernejšem razvoju predvsem kmetijstva.
In kot naslednji problem, ki ga tudi vidim pri takšnem načinu oblikovanja kmetijsko-gozdarske zbornice, pomeni, da bomo imeli še večje kadrovske težave pri vodenju kmetijske politike. Že sedaj v tej fazi je evidentno, da na področju kmetijstva je potrebno imeti ogromno število usposobljenih kadrov za to, da se lahko pripravi ustrezna zakonodaja in vsi predpisi, ki so potrebni, da bo prehod v Evropo, pa tudi sicer zdajšnje poslovanje kmetijstva čim uspešnejše. Namen kmetijsko-gozdarske zbornice naj bi bil ta, da bi se kmetijsko-gozdarska zbornica zavzemala za stališča kmetov v odnosu do vlade oziroma poskušala preprečiti neko politiko vlade, ki bi bila preveč usmerjena z nekimi interesi, ki mogoče nastajajo v nekem hipu v vladi. To pomeni, da bo delo vlade še bolj oteženo, še težje in da bo proces približevanja Evropski uniji na področju kmetijstva s tem še daljši in manj učinkovit. Kajti gre za to, da s tem, ko se je izglasovalo, da vsi ti zavodi in inštitucije prehajajo v kmetijsko-gozdarsko zbornico, pomeni, da tudi mnogi kadri, ki že leta več ali manj uspešno delujejo na področju kmetijstva, prehajajo v zbornico. Na koncu koncev bomo ugotovili, da ministrstvo ne bo imelo od kje črpati kadrov za to, da bo lahko uveljavljalo svoja stališča oziroma poskušalo pospešiti postopke, ki so potrebni za to, da se Evropski uniji približamo čimprej.
Torej, gre za izredno nevaren korak, ki bi zagotovo pomenil nazadovanje pri razvoju Slovenije. To je tudi eden od osnovnih razlogov, da bom glasoval proti temu naslovu zakona in s tem omilil probleme, ki bodo gotovo s tem, če se ta zakon sprejme, nastali.
Poleg tega je tudi povsem jasno zapisano v obrazložitvi tega zakona, da sta kmetijstvo in gozdarstvo gospodarski panogi, ki sta v pristojnosti države. Lokalne skupnosti na tem področju nimajo pristojnosti, ne v smislu izdjanja predpisov in tudi ne v smislu izvajanja oziroma nadzora nad izvajanjem predpisov. V gradivu, ki smo ga dobili, na kakšen način naj se priključimo Evropi, zelo jasno piše tudi to, da bo potrebno sodelovanje tudi lokalnih skupnosti. Torej je tudi v odnosu do lokalnih skupnosti ta zakon izredno neprimeren in zopet nekako negira postopke, ki smo si jih začrtali ali pa jih ministrstvo za kmetijstvo planira za to, da bo priključevanje Evropski uniji uspešnejše.
To je nekaj tistih zelo, po mojem mnenju, tehtnih razlogov, zakaj ni primerno, da se sprejme tak zakon. Seveda pa tudi ni nobena skrivnost, da gre predvsem za to, da se poskuša nekako prek kmetijsko-gozdarske zbornice uveljaviti tudi včasih ozko politično usmeritev, ki pa zagotovo pomeni še slabše razmere pri razvoju kmetijstva, kot bi to moralo biti v družbi, v kateri živimo danes; torej, ko se zavzemamo za demokracijo. Torej, s to centralizacijo in tem načinom, kot se ga tukaj uvaja, se dejansko ruši tudi demokracija na področju kmetijstva. Tudi to je eden tistih pomembnih razlogov, zaradi katerih bom glasoval proti naslovu tega zakona. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? Besedo želi predstavnik vlade, gospod But. Govorimo o naslovu zakona.
MAG. FRANC BUT: Hvala lepa. Gospe poslanke in gospodje poslanci! Govorimo o naslovu zakona, ki je zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici in zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici govori o zbornicah kot inštitucijah demokratičnega sistema; in to je pomembno.
Vprašate se, zakaj takšno zbornico potrebujemo. Potrebujemo jo - ne zaradi zahtev Evropske unije, ampak jo potrebujemo zaradi samih sebe in svoje države, zato da bomo postavili tudi na tem področju, ker inštitucij, ki bi bile institucije demokratičnega sistema v zelo velikem številu nimamo. Inštitucij, ki bi preprosto zastopale interese tistih, kot jih opredeljuje ta zakon. In če govorim še naprej o zakonu, to nikakor ni povezano z inštitucijami, ki se imenujejo zadruge. Bog ne daj, da bi še kadarkoli zadruge imele ali smele imeti karkoli opravljati z oblikovanjem politike ali z oblikovanjem nekih stališč predstavnikov. Zadruge so vendar poslovne organizacije. In zato, ker niso bile poslovne organizacije, smo po vojni tudi tako ali tako zapravili zaupanje v sistem zadružništva. Zaradi tega tudi zadruge še vedno danes mnogo kje ne delujejo kot resnično poslovne organizacije. Zato bog ne daj, da bi zadruge začele spet opravljati podobno funkcijo, ker bi to bilo v nasprotju z osnovnim izhodiščem zakona o zadrugah.
Zaključil bi pa samo še s tem, da kmetijsko-gozdarsko zbornico poznajo v taki ali drugačni obliki pod takim ali drugačnim imenom v mnogih državah. Težko je najti državo Evropske unije, ki nima inštitucije, ki opravlja funkcijo, kot jo opravljajo kmetijsko-gozdarske zbornice. V mnogih državah se imenujejo kmetijsko-gozdarske zbornice, mnogo kje se ne imenujejo kmetijsko-gozdarske zbornice. Na Danskem so, recimo, bordi, v Italiji so kmečke zveze, ampak nimajo nobene povezave s tem, kar mi razumemo pod kmečko zvezo. V Veliki Britaniji so, recimo, samo deželne oziroma zbornice, nimajo pa državne zbornice. Povsod pa imajo inštitucijo, ki opravlja funkcije, kot želimo, da jih ta zbornica upravlja. In povsod se lahko proračuna financirajo bolj ali manj samo tiste dejavnosti, ki so vezane na javna pooblastila. In tudi tukaj gre predvsem za sofinanciranje in strošek države tam, kjer so to javna pooblastila. To, da pa se ta dejavnost pač opravlja nekje drugje, pa tudi ne spremeni tega dejstva, da je tudi sedaj že to povezano z istim stroškom države, ki se tudi sedaj za ta javna pooblastila, ki ga opravlja nek drug naslov, opravlja oziroma izkazuje nekje drugje.
Kmetijsko-gozdarske zbornice, še enkrat ponavljam, govorim o naslovu, niso nekaj, kar bi morali imeti zaradi EU-ja, ni nekaj, kar bi EU od nas zahtevala, nikjer ne zahteva. EU pa zagotovo govori o inštitucijah demokratičnega sistema in zagotovo želi in pričakuje, da bodo vsi stanovi, vse družbe, vsi deli družbe imeli svoje primerne tako imenovane organizirane inštitucije demokratičnega sistema. Mislim, da jo bodo s kmetijsko-gozdarsko zbornico na tem področju dobili. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa državnemu sekretarju, magistru Butu. Replika, gospod Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Gospod predsednik, vem, da ni dovoljena polemika ali pa replika, ampak ker je predstavnik vlade delno ...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne, ne. Imate repliko.
ZORAN LEŠNIK: Imam? Hvala lepa. Namreč, zakaj repliciram. Zato, ker bi nekdo, ki je pozorno poslušal magistra Buta, lahko zaključil, da sem jaz za to govornico pred petimi minutami govoril določene neresnice. Poglejte, to so podatki iz Evrope in sveta o organiziranosti kmetijstva v Evropi, Ameriki, Avstraliji, tudi na Kitajskem. In je zanimivo seveda, da si lahko vsak po svoje tolmači, kako je zamišljena kakšna organiziranost. Eden lahko reče, da je zveza kmetov zbornica, drugi pa lahko reče, da je to kmečka zveza, recimo, odvisno od tega, kako si kdo to razlaga. Ampak, Anglija, tako imenovano valežansko področje nima zbornice, imajo pa nacionalne zveze farmarjev, to pa imajo. To sem rekel. Nisem govoril o tem, da naj bi se sedaj v tem trenutku kmetje kako drugače povezali.
Gospod sekretar! Lepo vas prosim, govoril sem o zadružni zvezi. Moram reči, da imam na področju zadružništva vsaj 45 letne izkušnje in si ne bi čisto dovolil tako gredo o zadrugah govoriti, kot ste vi rekli, čeprav je res, da danes niso zadruge, kot bi morale biti. Ampak jutri bi pa bilo lahko take, kot smo jih že imeli. Ne KDZ, imeli smo splošne kmetijske zadruge in sam sem bil v njih zaposlen in me ni sram, da sem bil zaposlen. Tam je bila največja oblika zadružništva občini zbor zadruge in potem je bil predsednik upravnega odbora in šele upravnik je bil izvajalec del. To je bilo do takrat, ko smo potem zadružništvo reorganizirali. Verjetno se marsikdo, ne bom rekel marsikdo, pa spomni pomena zadružne zveze v preteklosti. Zlasti potem ko smo zadružno zvezo leta 1972 ponovno organizirali in ki je imela velik vpliv na krojenje takratne kmetijske politike. Mislim, da je zadružna zveza odigrala izredno pomembno funkcijo in naloge krojenja politike kmetijstva.
Sam sem se samo zato oglasil, da ne bi izpadlo, da želim s komerkoli manipulirati. Da želim govoriti na pamet. Tu so dokazi. Če bi se poslužil tistega, kot sta se nekoč poslanca poslužila, da 14 dni beremo. Sam vam lahko to berem, razen tistega, kar piše v angleščini in so mi drugi prevedli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prosil bi vas, da se držimo naše dosedanje prakse, da ob tej točki govorimo o naslovu zakona. Ne odpiramo nekaterih vsebinskih vprašanj samega zakona. Ta možnost je na začetku pred tretjo obravnavo. Replika, gospod Rupar. Se odpoveduje! Replika, gospod Čebulj. Ali boste obrazložil svoj glas? Prosim.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolegi, kolegice! Glede na to, kakšne sisteme smo imeli in kakšne sisteme sprejemamo, v vsakem primeru: ali zadružna zveza, ali kmetijska zadruga, ali kmetijsko-gozdarska zbornica, bo živela od kmeta. Kmet bo tisti, ki je sisteme in katere sisteme sprejemamo, moral financirati. Zato bom glasoval proti temu zakonu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Glasujemo o naslovu zakona. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (37 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na predlog sklepa. Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (41 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Gospod Potočnik predlaga proceduralni sklep.
FRANC POTOČNIK: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi! Predlagam, da daste na glasovanje sklep, da se tretja obravnava zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici opravi v skladu z drugim odstavkom 194. člena.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlog gospoda Potočnika dajem na glasovanje. Ta odstavek govori o tem, da se lahko opravi tretja obravnava po preteku najmanj 7 dni od dne, ko poslanci dobijo besedilo zakonskega predloga s sprejetimi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo podpira ta proceduralni predlog? (22 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
S tem smo zaključili 41. točko dnevnega reda in preden preidemo na 42., je najavil proceduralno vprašanje gospod Mozetič. Prosim.
MIROSLAV MOZETIČ: Gospod predsednik, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! To vprašanje je oziroma ta odgovor, ki ga bom dal in se opravičujem že v naprej, da uporabljam za to institut poslanskega proceduralnega vprašanja, vendar nima nobene povezave ne s prejšnjo, ne z naslednjo točko.
Mislil sem ga postaviti že takoj na začetku seje oziroma to povedati, vendar takrat gospoda Kacina, poslanca Kacina ni bilo, zdaj ga tudi ne vidim... Ja, vidim ga, zadaj stoji in se nanaša ta zadeva direktno na njega. V naši poslanski skupini smo ocenili, da moramo dati tukaj, v tej dvorani, na seji državnega zbora, ker se nanaša na parlament in na parlamentarno zadevo, odgovor na tisto, kar je gospod poslanec, poslanec Kacin sinoči na Odmevih izjavil; in sicer je izjavil, če na kratko povem, tako, da poslanci slovenskih krščanskih demokratov, če ne želijo sedeti v tej dvorani skupaj z njimi, pač gredo iz te dvorane. Kaj reči na tako izjavo? Kaj pomeni taka izjava? Kaj si misliti o takem spoštovanem kolegu poslancu, ki to izjavlja? Na to ne bom odgovoril.
Ko sem pa poslušal, sem se spomnil samo na tisto, kar smo v prejšnjem desetletju poslušali - sporočila iz Beograda: "Če komu ni všeč v tej državi, naj gre, kamor želi." Vendar, jasno in glasno bomo tukaj poslanci krščanskih demokratov povedali: "Mi ločimo in vemo, kaj je zakon, kaj je izvoljeni parlament, kaj so pa imenovane komisije, odbori in kaj so tam imenovali predsedniki odborov." Stališče, ki smo ga mi postavili in ki smo ga mi izjavili gre poslanca, ki je pač prvi in edini - in upam, tudi zadnji - tukaj fizično obračunaval s svojim kolegom. Zaradi tega stališča pa spoštovani poslanec izjavlja, da mi lahko gremo ven, če se ne strinjamo z njim, če se ne strinjamo s takim načinom. Izjavljamo pa: "Ne bomo šli iz tega parlamenta, ne bomo šli! Notri bomo takrat in toliko časa, dokler bodo volilci želeli in dokler bodo volilci volili - tudi slovenske krščanske demokrate."
Tako, gospod Kacin; vi pa preberite malo ustavo in ločite med tem, kaj so poslanci in njihova funkcija v državnem zboru kot izvoljeni predstavniki ljudstva, če uporabim izraz iz ustave, in kaj so funkcije v odborih in funkcije predsednika odbora, in kaj so besedni diskurzi in besedna debata, in kaj so fizični napadi. Res pa je, da meni osebno in mojim kolegom iz poslanske skupine ni preveč prijetno sedeti v istem prostoru, v katerem se nekateri obnašajo kot v kakšni zakotni gostilni ali pa pri pretepu vaških fantov.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Mozetič, spoštovane poslanke in poslanci, sam menim, da ta zadeva in ta poseg ni klasična vsebina proceduralnih vprašanj. Predlagam, da se v skladu s poslovnikom obrnete name; o tem vprašanju sem pripravljen v doglednem času sklicati kolegij predsednika državnega zbora, da na tem organu, ki se mi zdi, da je tudi za to namenjen, to vprašanje razrešimo. Mislim, da se o tej temi na tem mestu ne moremo več naprej pogovarjati. Seveda na podlagi tega vam tudi ne morem dati besede, gospod Kacin.
Prehajamo na 42. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SKLADU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE. Spoštovane poslanke in poslanci, v skladu z našim dogovorom bom tudi tokrat predlagal poslovniško možnost, da na podlagi drugega odstavka 69. člena poslovnika predlagam zboru, da odloči, da lahko poslanec v zvezi s tem zakonom govori le enkrat, in sicer največ le 10 minut. Izrecno tudi poudarjam, da kadar gre za drugo obravnavo, pomeni, da je ob vsakem amandmaju oziroma tudi členu, možna razprava. Tukaj ne vidim nobenih omejitev poslancev opozicije, kot sem včeraj delno slišal pri tem predlogu. Torej ta proceduralni predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za tak proceduralni predlog? (41 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet. Hvala lepa.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Besedo ima državni sekretar, gospod Maksimiljan Mohorič.
MAKSIMILJAN MOHORIČ: Spoštovani gospod predsednik! Spoštovani zbor!
Vlada je na seji, 7.5.1998 določila besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Vsebina temelji na analizi izvajanja dosedanjih zakonskih vsebin ter na možnostih izvajanja zakonodaje. Nov zakon prinaša oziroma novela prinaša naslednje spremembe, katere smatram, da je smiselno poudariti.
Na lokalne skupnosti se prenese del sredstev, ki so pridobljena z gospodarjenjem s kmetijskimi zemljišči in gozdovi po programu sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Novela zakona daje možnost, da se v last občin prenesejo nezazidana stavbna zemljišča, ki so bila v last Republike Slovenije prenešena z ostalih družbenih upravljavcev. To bo omogočalo in olajšalo prostorski razvoj na novo nastalih in že sedaj obstoječih občin. Novela zakona predvideva tudi možnost prenosa kmetijskih zemljišč in gozdov v zemljiško knjigo neposredno na podlagi zakona. Kar bo omogočilo hitrejši vpis lastnine Republike Slovenije in tudi zmanjšale očitke skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije na to temo.
Poleg tega pa se bo spremenila tudi vsebina glede koncesije za izvajanje del v gozdovih. Kajti, po izteku koncesij, bi se pravica do gospodarjenja z gozdovi pridobila na razpisu. Kar bi omogočilo konkurenco med sedanjimi izvajalskimi podjetji, omogočilo vključitev izvajalcev, ki bi izpolnjevali pogoje za opravljanje del v gozdovih. Obenem pa bi postavili državo v funkcijo gospodarja ter bi sklad nastopal kot upravljavec bi imel večja pooblastila in večje možnosti izvajanja aktivne vloge gospodarja. Poleg tega pa bi tudi kmetje, ki živijo na področju z omejenimi možnostmi pridelave, dobili možnost koncesije za izvajanje del v bližnjih gozdovih, s čimer bi vsekakor doprinesli k ohranitvi slovenskega podeželja. Smatram, da bodo obstoječe oziroma, da bo predlagana sprememba zakona pozitivno delovala tako za vse subjekte, ki so našteti, kot tudi za sklad in za gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod državni sekretar. Predlog zakona je obravnaval odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot matično delovno telo. Ali želi poročevalec besedo? Prosim, gospod Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Spoštovane dame in gospodje! Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije v drugi obravnavi obravnaval na svoji 21. in 22. redni seji, zato imate tudi dve poročili oziroma poročilo in dodatno poročilo. Verjamem, da tisti, ki vas ta problematika zanima, ste si ti dve poročili prebrali. Naj pa povzamem, da je odbor državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejel sklep, da predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije v drugi obravnavi sprejme, da državni zbor ta zakon sprejme skupaj z amandmaji odbora in pa s tistimi amandmaji, ki jih odbor podpira. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Potočnik. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Pregled vloženih amandmajev nosi današnji datum in ste ga tudi prejeli na klop. V pregled amandmajev ni vključeno dopolnilo, ki ga je danes vložila poslanska skupina Slovenske ljudske stranke in ste ga ločeno prejeli na klop.
Torej prehajamo na razpravo o posameznih amandmajih. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ta predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.) Zdaj glasujemo o tem proceduralnem predlogu. Smo že med glasovanjem, veste. Ne, že glasujemo. Ali ste prej dvignili roko? Prosim, imate besedo. Svoj glas bo obrazložil gospod Veber.
JANKO VEBER: Ne gre toliko za glas, kot za samo opozorilo, da vlada v tem predlogu spremembe zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ni upoštevala odločbe ustavnega sodišča. Gre za obravnavo z dne 31.5.1995, ko je na seji, dne 18.10.1995, ugotovilo, da tretji odstavek 14. člena zakona o skladu kmetijskih zemljišč ni v skladu z ustavo, "kolikor od prostorskih izvedbenih aktov upošteva samo prostorske izvedbene načrte". Rok za odpravo teh nepravilnosti je bil 31.12.1995.
Če mi danes izglasujemo predlog, ki je sedaj v fazi glasovanja, pomeni, da smo sprejeli vse člene, ki niso amandmirani, in pomeni tudi, da vlada ne bo mogla odpraviti protiustavne določbe v 14. členu zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Zato mislim, da ne smemo izglasovati tega predloga oziroma da mora biti razprava o členih odprta, predvsem zaradi tega, da bo tudi vlada imela možnost odpraviti to protiustavnost. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Glasujemo torej o predlogu slepa, ki sem ga že prej prebral. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (33 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
(Sklep ni sprejet, če nasprotuje več kot ena tretjina poslancev.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na obravnavo posameznih členov.
Za novi A1. člen in B1., C1. in D1. člen ter naslednje člene je amandma vložila poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Za novi I1. člen pa prav tako poslanska skupina združene liste, ki ga vlada in delovno telo ne podpirata. Ali želi kdo besedo? Ste prijavljeni za besedo k tem amandmaju? Gospod Veber ima besedo.
JANKO VEBER: Prijavljen sem za razpravo, vendar ne vem, če se to šteje za to.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne, vedno boste dobili besedo.
JANKO VEBER: Gre za amandma k 1. členu, in sicer, vsebina tega amandmaja oziroma namen tega amandmaja je, da nekako poudarimo izvajanje javnega interesa pri gospodarjenju z državno lastnino, ki jo predstavljajo kmetijska zemljišča in gozdovi Republike Slovenije. Poleg tega, da gre za kmetijska zemljišča in gozdove, pa ugotavljamo, da kljub temu, da zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ne gospodari samo s tema dvema vrstama zemljišč ampak tudi s stavbnimi zemljišči, čeprav nikjer zakon o skladu kmetijskih zemljišč ne govori o tem, da je to pristojnost tega sklada.
Zato je izredno pomembno, da se zelo jasno napiše v tem zakonu, da gre za izvajanje javnega interesa, ne pa za interes bodisi vodstva samega sklada ali pa mogoče včasih celo posameznikov, ki želijo uveljaviti svoj interes predvsem na tej državni lastnini. Posledice so lahko izredne, kajti tolikšno premoženje, kolikšno je trenutno v upravljanju sklada, seveda ni v upravljanju v nobenem drugem državnem skladu. Ker ta sklad sicer posluje kot javni zavod, lahko vendarle ugotavljamo, da iz njegovega poslovanja in njegovega načina delovanja in tudi načina vodenja tega sklada nikakor ni zaznati, da gre za javni zavod, ki naj bi ščitil javni interes, ampak poskuša ščititi predvsem interes samega sklada kot inštitucije, daleč od tega pa, da bi poskušal zagotoviti javni interes nad temi zemljišči.
To lahko dokažemo z mnogimi postopki, ki jih ta sklad pelje in tudi z odnosom, ki jih ta sklad ima bodisi do lokalnih skupnosti bodisi do gozdarskih podjetij v momentu sklepanja koncesijskih pogodb in seveda tudi v odnosu z raznimi zakupniki, ki želijo obdelovati kmetijska zemljišča. Vedno gre za interes sklada, nikoli ne gre za javni interes, ki je običajno izražen predvsem v lokalni skupnosti z razvojnimi možnostmi nekega kraja skozi programe in plane, ki jih sprejemajo te lokalne skupnosti na svojem območju.
Sklad je v tem obdobju deloval vztrajno proti temu interesu, ni omogočal in ni prenašal stavbnih zemljišč nazaj na občine, čeprav bi jih moral. In danes smo v situaciji, ko bo občina morala odkupovati stavbno zemljišče pod vrtcem, pod šolo, ki ni bilo do sedaj vknjiženo kot funkcionalno zemljišče šole od sklada na občino. Torej gre za izredno jasen tržni interes sklada, ki pa nikakor ne zagotavlja javne funkcije zavoda, za kar naj bi bil ta sklad ustanovljen.
Sprememba tega člena seveda želi poudariti, da gre za izvajanje javnega interesa pri gospodarjenju z državno lastnino. Do zdaj očitno to ali ni hotelo biti poznano vodstvu sklada, ali pa je bilo premalo jasno napisano v zakonu. S to spremembo je nedvoumno opredeljeno, da gre za javni interes in ne za ozek tržni interes samega sklada. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Veber. Sedaj razpravljamo o amandmaju za novi A1.člen. Ali želi še kdo besedo? Želi gospod Džuban, prosim. Samo za A1.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa. Jaz moram reči, da mi je ta amandma neobičajen, prav tako kot so nekateri drugi vloženi s strani združene liste. Namreč mi imamo v tem amandmaju rečeno, da sklad posluje neprofitno, v enem od naslednjih sredstev pa rečemo, da pa 70% prilivov iz zakupnin pa dajemo občinam. Torej najprej naj bi posloval neprofitno, potem bi pa neka sredstva, ki jih ni, ker bi naj posloval neprofitno, delili. Poleg tega, če pogledamo zakon o skladu kmetijskih zemljišč, je ustanovljen z nekaterimi nalogami, da bi tudi gospodaril s kmetijskimi zemljišči in gozdovi ter bi potem seveda iz teh sredstev počenjal neke naloge, ki so mu naložene skozi zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Če se to zgodi, je seveda potem njegova naloga okrnjena oziroma se postavlja smiselnost tega sklada. Istočasno se mi ves čas na neki način - jaz se strinjam z gospodom Vebrom v tistem delu, da je marsikatera stvar v skladu v njegovih upravnih organih in še marsikje tista, katero bi bilo treba dati na tapeto in o njej razpravljati in mogoče nekatere pomanjkljivosti ali pa jih je morda mnogo, odpraviti. Vendar, jaz ne bi rad dostikrat hodil za to govornico, so nekateri amandmaji tako vloženi, da bi zraven morda morali napisati še kar ime direktorice sklada v teh amandmajih, ker se nanašajo točno na njo. Ta zakon bi pa naj veljal za dalj časa, sedaj imamo že v.d. direktorja, izgleda, da bomo dobili novega, in mislim, da je smiselnost oziroma neumestnost nekaterih amandmajev prisotna.
Torej pri tem prvem bom glasoval proti, ker ta rešitev, ta dikcija sploh ni sprejemljiva in potem, če sklad ne ustvarja nekega profita, nima kaj početi. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, kolega Veber.
JANKO VEBER: Replika na gospoda Džubana. Torej, dejstvo je, da je sklad ustanovljen kot javni zavod, neprofitni. To je nedvomno. In vodstvo tega sklada bi moralo spoštovati zakonodajo in kot tako tudi gospodariti s kmetijskimi zemljišči in gozdovi. Dogaja se pa v praksi obratno. In tudi vaše izvajanje, kot pravite, ja, če ne bo profitno se obnašal, potem pa ne bo oziroma ni smiselno odvajati tudi sredstva na občino, recimo 70% se naj bi jih odvajalo nazaj na območje, kjer se ti prihodki tudi ustvarijo. Gre za dejstvo, da sklad ustvarja prihodke v skladu z določili, ki jih tudi zakon omenja. Zato ni potrebno posegati v stavbna zemljišča kot posega sklad, ali pa celo pridobiti kmetijska zemljišča in ker so ta zemljišča znotraj območja nezazidanih stavbnih zemljišč, jih prodajati kot stavbna zemljišča. Sklad v to, da je neko zemljišče postalo stavbno, ni vložil niti tolarja. Torej, ni to tržno obnašanje, ampak gre za goljufanje lokalne skupnosti, ki pripravlja vse prostorske akte, ki jih vlaga v taka zemljišča in če vlagaš v neko zemljišče, želiš iz tega zemljišča tudi ob primerni ceni dobiti te stroške nazaj. Sklad počne ravno to. To je tisto zgrešeno tržno obnašanje ali pa spoštovanje sklada kmetijskih oziroma zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije o katerem jaz govorim.
Ker to očitno ni dovolj jasno, da je potrebno zagotavljati javni interes. V tem skladu je ta sprememba povsem umestna in nujno potrebna zato, da se prenehajo te nepravilnosti v skladu oziroma izkoriščanje tako lokalnih skupnosti, kot tudi podjetij, ki so nekoč gospodarila s temi zemljišči in mogoče še drugimi subjekti.
Iz 4. člena zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov jasno izhaja, da skrbi za racionalno rabo in okoljevarstveno vrednost kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov. Izvaja promet s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi ter jih daje v zakup skladu v skladu s predpisi in svojimi akti oziroma zanje dodeljuje koncesije. Vodi evidenco o kmetijskih zemljiščih, kmetijah in gozdovih v lasti Republike Slovenije v skladu s predpisi. Upravlja finančna sredstva, ki jih dobi z gospodarjenjem s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi. Opravlja druge naloge, ki se nanašajo na kmetijska zemljišča, kmetije in gozdove v lasti Republike Slovenije.
Torej, zakon je zelo jasen. Vendar dogajanja v skladu kažejo drugače in to je tisto, na kar želim opozoriti pri spremembi tega člena, ko želim poudariti, da gre za javni interes, da gre za neprofitno organizacijo in ta dohodek, ki se ustvarja z zakupninami, ki se ustvarja z rentami iz gozdov in ki se ustvarja s prometom s kmetijskimi zemljišči in z raznimi soglasji in storitvami, ki jih ima ta sklad, je nujno, da vrača ta delež, ki nastaja na neki naravni danosti v nekem okolju nazaj v okolje kjer ta dohodek tudi nastaja. V vsakem primeru pa nastaja. Sklad počne to, da iz območij kjer ta dohodek nastaja ne vlaga ustreznih sredstev nazaj in ta območja tudi nevzdržno propadajo. To pa je tudi tisti drugi vzrok, ki gotovo govori to, da je treba spoštovati javni interes, ne pa posploševati propadanje območij, ki na koncu koncev ustvarjajo celo prihodek, in bi lahko, če bi se ta sredstva vsaj v višini 70% vračala nazaj na to območje, kjer so ustvarjena, seveda lahko preživela in lahko zagotavljala oziroma ohranjala kulturno krajino. In to gotovo je javni interes in o tem gotovo govori tudi vsa zakonodaja, ko se pogovarjamo o vstopu v Evropsko unijo, in tudi na konec koncev Evropska unija pospešuje takšne procese. Sklad počne ravno obratno, torej zopet krši načela javnega interesa in mislim, da je ta sprememba nujno potrebna za to, da bo to nedvomno zapisano v zakonu, kajti vodstvo očitno tega ne želi razumeti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Mohorič, državni sekretar.
MAKSIMILJAN MOHORIČ: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani zbor! Sklad kmetijskih zemljišč je bil ustanovljen za izvajanje javnega interesa že po svojem osnovnem namenu. Upravlja pa ga svet sklada, v katerem so vse zainteresirane institucije, tako da prav od dela teh predstavnikov v svetu sklada je odvisna kvaliteta dela sklada kot takega. Vendar smatram, da je nujno, da sklad gospodari po določenih načelih, evropsko priznanih, kajti to se v tem procesu gospodarjenja pojavljajo različne zainteresirane stranke, ki morajo oziroma kjer se ta relacija med skladom in temi strankami pravno opredeljuje po do sedaj znanih načelih, zakonih in pravilih. Popolnoma se strinjam, da se mora del sredstev, ki so pridobljena iz naslova gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči in gozdovi vračati v okolje, v katerem so bila nastala. Vendar smatram, da pa je nujno, da se delež, del teh sredstev zadrži oziroma oblikuje, zadrži na nivoju sklada, da je mogoče izvajati originalno in pa nacionalno politiko na področju kmetijskih zemljišč in gozdov. Zaradi tega ne bi, vlada ne podpira teh amandmajev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Sedaj govorimo torej o amandmaju za novi A1. člen. Samo o tem. Repliko imate, gospod Veber? Prosim.
JANKO VEBER: Nisem razumel predstavnika vlade, ali se je opredelil natančno o javnem interesu ali ne. Izvajanje, ali je ta javni zavod neprofitna organizacija in, ali je dolžan spoštovati javni interes in ali je to dovolj jasno opredeljeno v zdajšnjem zakonu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod državni sekretar Mohorič, prosim.
MAKSIMILJAN MOHORIČ: Hvala, gospod predsednik. Torej ponovna obrazložitev javnega interesa. Smatram, da sklad kmetijskih zemljišč pri svojem gospodarjenju upošteva tisto zakonodajo, ki opredeljuje vsebino javnega interesa. To je interes regionalnega razvoja, interes varstva okolja, torej ti širši vidiki. Vendar pa smatram, da je nujno, da se v določenih segmentih tudi poslovno obnaša, kajti to je tudi neko merilo obnašanja. Sicer se sprašujem, kakšna merila pa naj bi si postavili pri obnašanju, delu sklada če ne neka poslovna merila. Kasneje, pri delitvi, se pa strinjam s predlogom, da se del vrača v to okolje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje o amandmaju za novi A1. člen, ki ga predlaga poslanska skupina združene liste, ki pa nima podpore vlade in delovnega telesa. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za novi A1. člen? (20 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma za novi A1. člen ni bil sprejet.
Prehajamo k razpravi za novi B1. člen, ki ga predlaga poslanska skupina združene liste; vlada in delovno telo ga ne podpirata. Gospod Veber ima besedo.
JANKO VEBER: No, pri tem amandmaju, jasno, zopet poudarjam javni interes in govorim o tem, da naj bi tudi imeli vsaj obvezna navodila vlade, zato da se prepreči predvsem samovolja vodstva sklada. Tudi v primeru konflikta med interesi sklada in javnimi interesi dajem s tem možnost, da predsednik vlade odreagira in zaščiti javni interes, predvsem če je ta interes v skladu oziroma ta interes mora biti predvsem v skladu z ustavo, zakonom in aktom o ustanovitvi. Namreč ugotavljamo, da so mnoga izvajanja v nasprotju z obstoječo zakonodajo oziroma samim zakonom o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Maloprej smo izglasovali oziroma ste izglasovali sklep, ko ste potrdili člen, ki je v nasprotju z ustavo, in je ustavno sodišče o tem tudi jasno izdalo odločbo. Če se bo na ta način sprejemala ta zakonodaja naprej, potem ne vem, kam peljemo to državo. Gre za povsem neustavne postopke in če sprejemamo takšen zakon in kar podpiramo in ohranjamo protiustavne določbe, kot se je to zgodilo s 14. členom, potem dajmo vsaj možnost predsedniku, da odreagira v tem primeru in poskuša zagotoviti ustavnost pri izvajanju tega zakona.
Samo zaradi teh postopkov in samo zaradi tega načina dela je nastal ta amandma. Kajti ne glede na to, da se ta 14. člen, ki govori o nezazidanih stavbnih zemljiščih oziroma da ne sme biti govora samo o nezazidanih stavbnih zemljiščih znotraj izvedbenih prostorskih aktov, kot sedaj govori - in ustavno sodišče se je o tem jasno izreklo - v tem predlogu govorimo celo o tem oziroma je predlog vlade celo tak, da predlaga protiustavno rešitev v primeru koncesij gozdarjev. Torej gre za dvakratno kršenje ustave v postopku sprejemanja tega zakona.
Res ne vidim nobene logike, kako naj potem verjamemo, da gre za javni interes, da gre za zaščito zakonodaje, da gre, skratka, za spoštovanje nekih predpisov. Ta amandma bi želel preprečiti samovoljo predvsem pri vodstvu tega sklada in mogoče tudi še v nekaterih drugih inštitucijah, ki ga očitno podpirajo pri tem početju. Sem pa zaskrbljen, ker sama vlada predlaga protiustavne rešitve in tudi ne odreagira na odločbo ustavnega sodišča, da odpravi tisto, kar je jasno napisano, da je protiustavno. Dajmo vsaj predsedniku možnost, da popravi to nesoglasje tudi, konec koncev, znotraj vlade. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Prosim, gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Jaz sicer nisem kakšen specialist za sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, bi pa rad opozoril na to, da se ne samo v primeru tega sklada (v primeru več skladov) večkrat pojavlja konflikt interesov med javnimi interesi, ki jih po ustavi in zakonu načeloma zastopa vlada oziroma jih je dolžna zastopati, in med interesom v poslovnosti dotičnega sklada. Ta konflikt je pripeljal tudi do potrebe po enotni organiziranosti delovanja javnih skladov in dikcija iz tega člena B.1 (sicer ni prepisana) spominja na dikcijo iz predloga zakona o javnih skladih, ki sem ga vložil skupaj s še nekaterimi poslanci iz vseh ali pa skorajda vseh parlamentarnih strank. Moram reči, da se mi dikcija, kot je zapisana tu, ne zdi ravno posrečena, zdi pa se mi primerno, da se procedura za razreševanje tega konflikta interesov vseeno predpiše. Ne morda prav tako, kot je tu napisana, ampak da je zapisana, pa mislim, da je potrebno. Zato, vsaj jaz, bom podrl ta amandma zato, da bi se ga lahko do tretje obravnave popravilo, tako kot mislim, da bi bilo dobro zato, da bi sklad resnično (pa ne ne samo ta, ker ne govorim samo o tem) zastopal javni interes, ki ga je dolžna predvsem reprezentirati vlada Republike Slovenije, kdorkoli že sedi v vlada. Taka je naša ustavna ureditev. Hvala lepa.
JANKO VEBER: Zavedam se, da ta rešitev ni idealna in podpiram vsak konstruktiven predlog v to smer. Želel sem seveda zelo jasno opozoriti s tem, ko sem ta amandma vložil predvsem z namenom, da poskušamo zagotoviti javni interes in spoštovanje ustave, ki se grobo krši ravno v primeru te zakonodaje. Menim tudi, da če je ta amandma sprejet, je možno v nadaljnjem postopku tudi boljšo dikcijo oblikovati, sprejeti in pripeljati ta zakon vsaj v neko sprejemljivo obliko, ki bo spoštovala najmanj ali pa največ ustavo.
PODPREDEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo ima gospod Jurij.
AURELIO JURI: Hvala. Eno osnovno vprašanje predstavnikom vlade bi postavil, glede na to, da je kolega Veber že 4-krat opozoril na problem 14. člena. Sprašujem državnega sekretarja. Kaj misli vlada narediti, da se 14. člen, ki ni v proceduri, uskladi z odločbo ustavnega sodišča? Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Prehajamo na glasovanje. Predstavnik vlade ima besedo. Besedo ima gospod Mohorič.
MAKSIMILJAN MOHORIČ: Spoštovani zbor! Smatramo, da je ta predlagana rešitev z zakonskega vidika sprejemljiva. Da navedbe ustavnega sodišča niso v nasprotju s to vsebino. Tako da bi podprli to vsebino dikcije tega zakona. Kar pa se tiče zaščite javnega interesa pa vlada predlaga v svet zavoda 8 od skupno 9 članov. Predlaga celotni nadzorni odbor in zagotovi nadzor ministrstva, tako da smatramo, da je zagotovljen javni nadzor nad izvajanjem javnega interesa. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Repliko ima gospod Veber.
JANKO VEBER: Ne vem, kaj naj rečem. Ampak, mislim, da vlada očitno odločb ustavnega sodišča ne prebira. Gre za odločbo. Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti po javni obravnavi, dne 31.5.1995 na seji dne 18.10.1995 odločilo pod točko 2.: "Tretji odstavek 14. člena zakona o skladu kmetijskih zemljišč ni v skladu z ustavo, v kolikor od prostorskih izvedbenih aktov upošteva samo prostorske izvedbene načrte". To vlada ne spreminja nikjer v tem postopku. Rok za odpravo je bil celo 31.12.1995. Vprašanje gospoda Jurija je bilo: "Kaj boste storili, da se ta proti ustavnost odpravi?"
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Zdi se mi, da gre ta hip malo za nesporazum. Mi sedaj govorimo o B1. členu. Potem je gospod Aurelio Juri šel gor in je začel diskusijo o 14. členu osnovnega zakona, kar se predloga zakona o spremembah in dopolnitvah tiče - ne vem kateri člen, recimo 5., se zmišljujem. Predstavnik vlade je to preslišal in je govoril zopet o B1. členu, ki ga je podprl, ni pa verjetno razumel vprašanja. Jaz mislim, ker je to res nerodnost, da bi kazalo, da nekdo, ki to zna do ustreznega člena pač napišeš amandma, ki se ga ta hip še vedno da vložiti, ker gre za drugo obravnavo, na 14. člen osnovnega zakona in uskladi to z odločbo ustavnega sodišča, o kateri je govoril gospod Veber. Tako da menim, da bi se to dalo rešiti na ta način. Bilo bi pa seveda primerno, če bi predstavnik vlade do tistega glasovanja to napisal in predstavil tukaj in verjetno tudi ne bi bil noben problem sprejet. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala za to pojasnilo gospodu Kopaču. Želi še kdo besedo? Prosim, gospod Veber, replika.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Imam proceduralni predlog in sicer, da se razprava o tem zakonu zaključi, dokler vlada ne pride z rešitvami za odpravo protiustavnosti v tem zakonu. Hvala. Oziroma se razprava prekine, dokler vlada ne pripravi ustreznih rešitev za odpravo protiustavnosti členov tega zakona.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Predlagam, da bi najprej zaključili razpravo o tem amandmaju in bi potem dali ta vaš predlog na glasovanje. Prosim, gospod predstavnik vlade, želite besedo? Gospod Mohorič ima besedo.
MAKSIMILJAN MOHORIČ: Spoštovani zbor! Strinjam se, potrdil bi predlog gospoda Kopača, da smo prišli na drugo tematiko, na katero nismo pripravljeni in da se na to temo pripravi amandma, o katerem bo vlada potem se izjasnila. Sicer bi moral zavzeti čisto osebna stališča, za kar pa nisem pooblaščen. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo razpravljati v zvezi s tem amandmajem za novi B1. člen? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (28 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma za novi B1. člen ni sprejet.
Na glasovanje dajem proceduralni predlog, da se prekine razprava, dokler vlada ne pripravi amandma v skladu z odločbo ustavnega sodišča.
Besedo dajem še predstavnici sekretariata. Proceduralno ima besedo gospa Ogrinc.
HELENA OGRINC: Hvala za besedo. V zvezi s predlogom, ki je bil podan, da bi se morala vlada opredeliti glede odločitve ustavnega sodišča, ki je bila sprejeta v letu 1995, torej v novembru 1995, moram opozoriti na sledeče.
Odločitvi ustavnega sodišča pod točko 2, s katero je ustavno sodišče ugotovilo neskladje tretjega odstavka 14. člena z ustavo v toliko, v kolikor so od prostorskih izvedbenih aktov v tem členu upoštevani samo prostorski izvedbeni načrti, da je to neskladje državni zbor odpravil z novelo tega zakona, in sicer, v januarju leta 1996. Torej, bolj ali manj ustrezno, ampak to neskladje je bilo odpravljeno.
Menim pa, da so druga vprašanja v zvezi s tem. To so pa vprašanja pri 3. členu, ki pa še niso predmet obravnave. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ali gospod Veber še vztraja pri svojem proceduralnem predlogu, glede na pojasnilo? (Ne.) Torej nadaljujemo.
V razpravi je amandma za novi C1. člen, ki ga predlaga poslanska skupina združene liste; vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Kdo želi besedo? Ni razpravljalcev.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za? (15 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem amandma za novi D1. člen, ki ga predlaga poslanska skupina združene liste; vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljam, da ni razpravljalcev. Je, se opravičujem! Gospod Veber želi razpravljati.
JANKO VEBER: V skladu z že dosedanjo razpravo, predvsem tudi s strani vlade, kaže na to, vsaj v uvodni obrazložitvi, da želijo nekatera zemljišča vrniti tudi občinam, čeprav ta namera v osnovni dikciji zakona ni bila jasna, in bomo to poskušali tudi šele pozneje, s sprejemom amandmajev dejansko tudi spraviti v izvedbo. Vendar je predstavnik vlade govoril tudi o tem, da bi se naj sredstva vračala nazaj na območje, v občine, kjer se ta sredstva tudi ustvarjajo in s katerimi razpolaga sklad. Ta amandma je predlagan zato, da ima lokalna skupnost v organih upravljanja sklada tudi svojega predstavnika. Kajti sicer ne boš nikoli imel pregleda nad tem, kaj se dogaja s sredstvi, ki se ustvarjajo na območju lokalne skupnosti in, ali se resnično izvajajo določbe zakona, če bodo tudi sprejete tako kot je predlagano v amandmajih. In zato, da se nadzor nad uporabo teh sredstev in tudi nad tem, ali se resnično vračajo v predpisani, zakonsko predpisani, predvideno zakonsko predpisani višini nazaj na območje lokalne skupnosti, morajo lokalne skupnosti seveda imeti svojega predstavnika tudi v svetu sklada. Do sedaj te možnosti ni. V svetu sklada so trenutno pač predstavniki ustanovitelja, so predstavniki zakupnikov in na konec koncev je tudi predstavnik denacionalizacijskih upravičencev, ni pa predstavnika lokalnih skupnosti. Vsi ti, ki pa so trenutno v svetu, so ravno zaradi tega, da poskušajo ščititi svoj interes. Čeprav je seveda možno razpravljati o tem, kakšen interes se tukaj ščiti, iz te prakse, kot jo danes tudi že poznano pri poslovanju sklada. Pa vendar v primeru lokalnih skupnosti, če uvajamo to spremembo, moramo zagotoviti možnost sodelovanja v organih upravljanja. Na konec koncev tudi s tem nekako zagotovimo ali pa zopet poskušamo zagotoviti bistveno boljše izvajanje javnega interesa kot je to danes. In če imajo za to možnost vsi dosedanji, ki jih tangirajo ta zemljišča, seveda je potrebno predvideti v tem členu prostor tudi za predstavnika lokalne skupnosti. In o tem govori ta amandma. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Ker ne želi nihče več besede, prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma za novi D1. člen. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za? (27 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
V razpravi je amandma za novi E1. člen, predlagatelj poslanska skupina združene liste, vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (19 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
V razpravi je amandma za novi F1. člen, predlagatelj poslanska skupina združene liste, vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Razpravljati želi gospod Veber. Smo na 3. strani pregleda.
JANKO VEBER: Ta predlagani amandma govori o tem, da direktor materialno odgovarja v skladu s škodo, ki je nastala zaradi njegovega ravnanja, razen, če dokaže, da je ravnal v skladu s 4. členom tega zakona in pri tem izpolnjeval svoje dolžnosti vestno, pošteno in v skladu z ustavo, zakoni in predpisi sklada. Dejstvo je, da sklad ne posluje v skladu z ustavo in da ne posluje v skladu z zakonodajo, sprejeto zakonodajo in seveda tudi lahko govorimo o gospodarski škodi, ki nastaja zaradi takšnega poslovanja sklada. Gre za gospodarsko škodo, ki nastaja zaradi predvsem nesklenjenih koncesijskih pogodb z gozdnimi podjetji, z gozdarskimi podjetji. Prvič je zato oškodovan sklad, ker nima ustreznih prihodkov in seveda ne more izvajati niti tega, za kar naj bi bil ustanovljen. Na drugi strani pa seveda nastaja velika gospodarska škoda zato, ker so ta podjetja v veliki negotovosti pri svojem nadaljnjem obstoju oziroma pri zastavljanju svojih razvojnih nalog. In če želimo zagotoviti, da bo direktor seveda spoštoval zakonodajo, da bo spoštoval in opravljal svoje delo pošteno in v skladu z ustavo, očitno mora zato tudi materialno odgovarjati. Drugih principov kot vse kaže ta hip ni možno uveljavljati, da ne prihaja do teh nepravilnosti, kot je to bilo danes.
Seveda se lahko govori tudi o tem, da že nekateri predpisi o javnih zavodih govorijo o tem, da naj bi direktor bil odgovoren na tak način za svoje ravnanje. Pa vendarle, to, kar ni jasno zapisano v zakonu o skladu kmetijskih zemljišč, se enostavno ne spoštuje in se seveda tudi mnogokrat zavaja ali pa razlaga zakonodajo na način, ki je pač v nekem trenutku primeren predvsem vodstvu sklada. S tem želim jasno poudariti odgovornost direktorja in še enkrat poudarjam, da gre za vestno, pošteno delo v skladu predvsem z ostalimi zakoni in predpisi. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Zoran Lešnik ima besedo.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Jaz bom ta amandma podprl iz preprostega vzroka, pa bom utemeljil. Kmetje so obdelovali 46 hektarjev zemlje od aprila 1994. leta dalje in zato niso plačali tolarja najemnine ali zakupnine. Niso plačali zato, ker ni obstojala pogodba. Pogodba ni bila sklenjena, ker je sklad ni pripravil. Zaradi tega je bila država oškodovana, izračun je na pamet. Poudarjam na pamet. Če je hektar 200 mark, 200 mark je enako 20.000 tolarjev krat 46 je to 4 milijone in pol tolarjev. Tolarjev, poudarjam! 4 milijone in pol tolarjev. Zanimivo, konec decembra lani je sklad poslal kmetom položnice, da morajo za 5 let nazaj plačati, ustavno sodišče pa pravi, da retroaktivnost ni dovoljena in da nihče ne sme za nazaj zaračunavati.
Jaz nič ne zahtevam nobene odgovornosti. To je preteklost. Ampak zaradi tega podpiram amandma, da se v prihodnje kaj takega ne bi dogajalo. Ta člen je zelo toleranten, ker pravi. Če se lahko sklicuješ na ta, oni in tisti člen, pa potem za to ne odgovarjaš. Bom glasoval za.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Džuban želi besedo.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa. Ponovno rečem v mislih enega direktorja, ki bo vodil ta sklad. Enkrat v bodočnosti, ker sprejemamo zakon za daljše obdobje. Vendar tako besedilo, kot je tukaj napisano, da je odgovornost na kakršenkoli način - O.K., se tudi strinjam. Vendar tako besedilo kot tukaj piše, me vleče na to kot, da je prepisano iz lustracijskega zakona. ... (Smeh v dvorani.) ... Zadeva je resna! On za vsako škodo, ki nastane zaradi nekega njegovega ravnanja - on pa vodi ta sklad - mora odgovarjati za to škodo oziroma za vsako škodo, ki na tak način nastaja, mora se zagovarjati in dokazovati, da ni kriv. Mislim, da je malo pretirano. Jaz se strinjam, da odgovarja za neke stvari. Vendar je to prehudo in bi potem stalno direktor imel neke cirkuse in bi se moral zagovarjati za vsako škodo, ki bi nastala pod njegovo kompentenco vodenja tega sklada.
JOŽE LENIČ: Hvala lepa. Jaz bom čisto kratek. Gospod Geza Džuban je že povedal to osnovno logiko, ki mislim, da je zgrešena. Amandma pravi "direktor je po avtomatizmu kriv, če pa misli, da ni, pa naj dokazuje, da ni". To je zgrešena logika. Jaz se strinjam s tem, da direktor materialno odgovarja in mislim, da v skladu s pozitivno zakonodajo že sedaj materialno odgovarja. Če mu nekdo drug dokaže, da ni ravnal v skladu s pravili vestnega gospodarja in to dokazno breme mora biti na tistem, ki misli, da se nekaj ni zgodilo prav, ne pa na tem, da se direktor zagovarja.
Mislim, da je ta dikcija napisana ali nespretno ali pa slabo, zato tega amandmaja ne bom podprl. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Repliko ima gospod Veber.
JANKO VEBER: Replika. Jaz se strinjam, da je verjetno in tudi je že predpisana taka rešitev, zagotovo v vsej tej zakonodaji, ki do danes že obstaja. Občutek imam, da je direktor, ki vodi sklad v zelo nehvaležnem položaju. Očitno mora pogosto spoštovati odločitve, ki so v nasprotju z ustavo in če mu ti naložiš, da bo potem in če se zaradi tega povzroči škoda, je še toliko hujše. Če imaš ti v zakonu zapisano, da materialno odgovarja, ne vem, kdo ga lahko prisili v to, da ne spoštuje ustave, zakona ali predpisov. Hudičevo bo premislil, ali se bo za to odločil ali ne. Dosedanji direktor je očitno moral podleči tudi političnim igram in se prilagoditi nekim zahtevam, ki niso v skladu z ustavo, ki niso v skladu s predpisi. S tem želim zavarovati direktorja sklada, ne pa ga izpostaviti; izpostavljen je danes in očitno tudi nemočen pri tem, da uveljavi svoj osebni interes oziroma da se ne izpostavlja po nepotrebnem, ko pač izvaja določene odločitve, ki so v nasprotju z ustavo, zakoni in podobno. Logika tega je oziroma gre za to, da je očitno potrebno pri zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov posebej poudariti, da to ni povsem primerljiv sklad, da to ni povsem primerljiva inštitucija z ostalimi inštitucijami ali pravnimi osebami pri nas, in da je potrebno še posebej zaščititi direktorja, ravno zaradi tega, da bo spoštovan javni interes, da bo spoštovana zakonodaja. Kajti gre za premoženje Republike Slovenije, ki je največje ravno v tem skladu; in direktor se očitno mora prepogosto podrejati tudi političnim interesom in kršenju predpisov. Torej gre, nasprotno s tem, kar mi trdite, predvsem za zaščito direktorja, ne pa za to, da ga izpostavljam. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Repliko ima gospod Lenič.
JOŽE LENIČ: Hvala lepa. Jaz seveda nimam velike želje replicirati kolegu Vebru, ker mislim, da je zelo benevolentno in "bona fide" vložil te amandmaje.
Če bi se njegov amandma glasil približno tako, "direktor materialno odgovarja skladu za škodo, ki mu je bila dokazana zaradi njegovega ravnanja..." in tako naprej, potem bi ta amandma lahko tudi jaz podprl. Problem je samo v tem, da mora on sedaj - da bo nekdo rekel, "to pa ni v redu, povzročena je bila škoda" - in on mora seveda to dokazovati. Tako, da če bi bil ta amandma modificiran, bi ga jaz z veseljem podprl. Tako pa mislim, da je ta logika dokazovanja napačno postavljena. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Repliko ima gospod Veber.
JANKO VEBER: Da ne bo mišljeno, da ne vem kaj hudega razmišljam, podpiram takšno spremembo in se tudi z njo strinjam. Vprašanje pa je, kako lahko to danes tudi izpeljemo. Vendar se enostavno strinjam s tem, kar je gospod Lenič ta hip tu predlagal.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Ali boste to dali v pisni obliki? Ali potrebujete odmor, da pripravite? Pet minut odmora. Prosim, še gospod Lešnik želi replicirati.
ZORAN LEŠNIK: Pravijo sicer, da ne bo sprejeto; zato tega ne bom predlagal. Ampak mislil sem, da smo resni ljudje, da bi lahko potem v tretjem branju - če je zdaj to sprejeto - v tretjem branju popravili samo besedo.
Gospod Džuban, ne se pretvarjati! Ne govoriti nekih stvari! Tudi poslanci odgovarjamo za določene stvari. Zadnjič, ko sem bil v dvorani, se nisem prijavil, da sem tukaj zato, ker si, gospod poslanec, ti nepošteno potezo potegnil, ko si rekel, da si se zmotil pa se nisi nič zmotil, in sem dobil odločbo, da se mi odtegne od plače toliko in toliko. Materialno sem bil torej kaznovan zaradi tega. Ampak bil sem v dvorani, je pa res, da nisem pritisnil in nisem želel niti dokazovati.
Veste, tu pa jaz ta amandma razumem tako. Kdaj bo pa odgovarjal? Če mu bo dokazano, bo odgovarjal normalno. Verjetno pa nihče ne bo nekoga kaznoval zato, ker mu nismo dokazali. Če pa imamo tako vizijo, da bomo v prihodnje tako delali, potem pa res, oprostite, nismo pravna država.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Prosim, gospod Bajc, repliko imate. Obenem pa prosim gospoda Vebra, če pripravi popravljeni amandma.
JOSIP BAJC: Ne da bi poučeval osnovne določbe prava ali dokaznega bremena. V konkretnem primeru gre za obratno dokazno breme. To se pravi, če sem jaz nekoga ubil, moram dokazovati, da ga nisem ubil. Ne, ti moraš dokazati, da sem nekoga ubil. Tukaj pa gre, da se mora direktor dokazovati, da je nekaj protizakonito storil. Ne, ti moraš dokazati, da je on nekaj. Kdo pa ne zahteva, da on plača kazen, ali da spoštuje zakonodajo? Verjetno je že v osnovni materialni zakonodaji in ostalih normah, da se nevestno poslovanje kaznuje.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Še predstavnik vlade gospod Mohorič želi besedo.
MAKSIMILJAN MOHORIČ: Spoštovani zbor. Sprejem tega amandmaja bi postavil direktorje sklada v specifično situacijo, kar bi mu še dodatno otežilo že tako težko delo. Opozoril bi na to, da gotovo imamo v državi sistemsko zakonodajo, ki ureja odgovornost in vse podzakonske predpise, tako da je zadeva tudi izvedbeno sprejemljiva. Sprejemanje takih določil bi zahtevalo vsaj še tehtno pravno presojo posledic, ki bi jih prineslo. Zato bi bil proti sprejemu tega. Mislim, da ni fair predlog tega amandma in ni sprejemljiv.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Repliko ima gospod Džuban.
GEZA DŽUBAN: Hkrati se bom discipliniral in ne bom prihajal več sem gor. Vendar replika gospodu Lešniku. Jaz sem nasprotoval besedilu, za katerega je gospod Veber sam ugotovil, da ni primeren. Se strinjava?
Kar se tiče moje nekdanje obrazložitve, ni res. Vi niste ponovili moje obrazložitve. Jaz sem rekel, da sva se, izgleda, skoraj dva zmotila. In tako je bilo. Gospod Potrč ima magnetogram in ni tako, kot vi trdite. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Veber, želite spremeniti vaš vloženi amandma? Koliko še rabite? Lahko preberete.
JANKO VEBER: Želel bi se posvetovati s kolegi, ki so predlagali spremembe, in seveda bi zato predlagal pavzo in predlagam pol ure pavze.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Pol ure! Ali ni to preveč? Ali lahko, prosim, ali bi lahko nadaljevali, pa ko pripravijo, se vrnemo? Ne. Dobro. Pol ure odmora v imenu poslanske skupine združene liste. Predlagatelj tega amandmaja je poslanska skupina združene liste.
Nadaljujemo ob 17. uri in 5 minut.
(Seja je bila prekinjena ob 16.37 uri in se je nadaljevala ob 17.08 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Nadaljujemo s prekinjeno sejo državnega zbora.
Smo pri 42. točki dnevnega reda, in sicer pri predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Obravnavamo amandmaje. Poteka razprava o amandmaju za novi F1. člen.
Najprej bi prosila, da ugotovimo prisotnost v dvorani, nato pa gospoda Vebra, da poda spremembo oziroma dopolnitev tega amandmaja. Ugotovimo prisotnost! Kolegi še prihajajo, zato bomo še malo počakali. 51 prisotnih; zbor je sklepčen in lahko nadaljuje z delom.
Prosim gospoda Vebra, če poda dopolnilo oziroma spremembo amandmaja za novi F1. člen. Prosim, lahko tudi vi preberete, če imate obrazložitev.
JANKO VEBER: Hvala. Gre za popravek amandmaja za novi F1 člen k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov.
F1 člen popravljamo tako, da se glasi: Za 6. členom zakona se doda novi 6.a člen, ki se glasi: "Direktor materialno odgovarja skladu za škodo, ki mu je bila dokazana v zvezi z njegovim ravnanjem, ki je v nasprotju z nalogami iz 4. člena tega zakona."
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni razpravljalcev.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za tako popravljeni amandma, ki smo ga ravnokar slišali? (35 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
V razpravi je amandma za novi G1 člen, ki ga predlaga poslanska skupina združene liste; vlada in matično delovno telo ga ne podpirata.
Prosim, besedo ima gospod Veber. G1. člen, na 4. strani.
JANKO VEBER: Torej člen G1 pri 6.c členu, govorim o tem, če direktor sklada umre, postane poslovno nesposoben ali pa je razrešen, imenuje državni zbor Republike Slovenije vršilca dolžnosti direktorja na predlog komisije za volitve, imenovanja itn. Gre za znano dejstvo, da je sklad od februarja leta 1998 pa približno nekje pol leta posloval brez direktorja in seveda postal potem tudi poslovno nesposoben. Zaradi tega je prihajalo tudi do velike gospodarske škode, ker se niso mogli izvajati nobeni posli, ki jih pač lahko podpisuje samo pooblaščena oseba. V tem primeru je pooblaščena oseba bila in je samo direktorica sklada. Da bi preprečili takšno poslovanje sklada, zgodilo se je pa celo to, da je svet sklada pooblastil predsednika sveta sklada, da do imenovanja direktorja sklada opravlja naloge, ki so v direktorjevi pristojnosti, kar je neposredno v nasprotju z zakonodajo, saj je funkcija sveta sklada in seveda direktorja nezdružljiva. Torej gre za to, da preprečimo gospodarsko škodo zaradi poslovne nesposobnosti sklada, ki očitno nastaja v tej praksi in gre tudi za to, da preprečimo protizakonito poslovanje sklada s tem, ko predsednik sveta prevzame to funkcijo in seveda tukaj omogočamo, da državni zbor preko komisije za volitve in imenovanja imenuje vršilca dolžnosti, ki opravlja te naloge za dobo 6 mesecev. Če direktor ni imenovan po preteku teh 6 mesecev, sklad izgubi pravno osebnost, upravne enote pa prevzamejo vse njegove pravice in obveznosti. Gre za to, če sklad posluje predolgo kot poslovno nesposoben, seveda prihaja do prevelike gospodarske škode in seveda v tem primeru predlagamo rešitev, ki jo pač imamo, da tudi upravne enote prevzamejo te obveznosti in seveda s tem nekako anuliramo ta problem, ki nastaja ob tem, da se bodisi ne da dogovoriti okrog izvolitve ali pa namestitve samega direktorja ali pa, da bodisi iz teh razlogov, ki so navedeni pri tem amandmaju, seveda prihaja do tega, da sklad ne more poslovati. S tem se te nepravilnosti, ki so se do danes pač dejansko tudi v praksi pokazale, odpravijo. To je namen tega amandmaja. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? Prosim, predstavnik vlade, gospod Nabernik ima besedo.
BRANKO NABERNIK: Opozoril bi na to, da predlagani amandma nalaga direktorju sklada naloge, ki v samem zakonu niso v njegovi pristojnosti. Ta pristojnost je v zakonu že opredeljena, in sicer ima to nalogo vlada, da poda predlog direktorja, imenuje ga pa državni zbor. Predlagana rešitev bi pravzaprav ukinjala sklad brez razrešitve nastalih razmerij.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Veber ima repliko.
JANKO VEBER: Niti ne gre za repliko, vendar popravljam. Prej sem razpravljal o 6.c členu, dejansko smo pa pri 6.b členu in ta 6.b člen umikam.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Torej, en del amandmaja za novi G1 člen umikate?
JANKO VEBER: Ja, tako. Razprava, ki je bila prej, se pa nanaša na 6.c člen in seveda ne bom ponovno razpravljal.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Tako, saj je bilo v redu. Hvala.
Želi še kdo besedo? Ni razpravljalcev.
Podala bi še naslednje pojasnilo. Amandma se glasi: Za 6. členom zakona se dodasta novi 6.b in 6.c člen, ki se glasita... Gospod Veber je ravnokar umaknil 6.b člen, torej dodatek novega 6.b člena, tako ostaja samo 6.c člen.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za? (19 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma za novi G1 člen v spremenjeni obliki ni izglasovan.
V razpravi je amandma za novi H1 člen, ki ga predlaga poslanska skupina združene liste; vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljam, da ni razpravljalcev.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za? (12 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
V razpravo dajem amandma za novi 1.i člen, ki ga predlaga poslanska skupina združene liste; vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Besedo ima gospod Veber.
JANKO VEBER: Ta člen je, lahko rečem, izredno aktualen. Tudi danes na seji odbora za kmetijstvo smo obravnavali poročilo oziroma želeli obravnavati poročilo sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 1997. Pokazalo se je, da vlada pošilja v državni zbor predstavnike vlade, ne pošilja pa predstavnikov nadzornega odbora, ki bi morali predložiti poročilo v skladu s 7. členom sedaj veljavnega zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov.
V tem členu v drugem odstavku piše, da nadzorni odbor najmanj 1-krat letno poroča o delovanju sklada državnemu zboru Republike Slovenije. Vlada je pripravila in objavila gradivo v Poročevalcu državnega zbora, tako da je v bistvu sebe predvidela kot predlagatelja in kot poročevalca na sami seji državnega zbora. Sklicevala se je na 7. člen, ki pa jasno govori o tem, da je nadzorni odbor tisti, ki podaja poročilo državnemu zboru. Torej očitno gre za nepoznavanje zakonodaje, predvsem zakona o skladu kmetijskih zemljišč. S to spremembo želim tudi nekako precizirati odgovornost in tudi postopek, kako naj deluje nadzor in kako naj se ta poročila tudi pošiljajo.
Govorim o tem, da nadzorni odbor predloži letno poročilo organu ustanovitelja, pristojnemu za finance, in računskemu sodišču Republike Slovenije. Očitno je, da vlada poročila nadzornega odbora sklada kmetijski zemljišč ne obravnava, se ne seznanja s temi poročili in taka poročila prihajajo potem naprej s strani vlade tudi v državni zbor, celo brez tega, da bi povabila oziroma prepustila to poročilo podajati nadzornemu odboru. Gre tudi za ponovno kršenje zakonodaje s strani vlade. Ta sprememba bi ta postopek bistveno bolj jasno opredelila in s tem bi odpravili mnoga vprašanja in mnoge nejasnosti, ki se pojavljajo ob takih procedurah, bodisi sprejemanja poročil ali pa tudi zakonodaje v državnem zboru s strani sklada kmetijskih zemljišč. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo ima gospod Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Spoštovani! V zvezi s poročilom nadzornega odbora sklada in v zvezi z današnjo sejo našega odbora bi rad povedal naslednje.
Do sedaj je bil vedno običaj v preteklih letih, da je predsednik nadzornega odbora skupaj z vlado in skladom poročal na odboru. V odboru smo predvideli, da bi se to zgodilo tudi danes, vendar se je predsednik odbora oziroma nadzornega odbora tik pred sejo zaradi bolezni opravičil. Zaradi tega smo tudi sejo prekinili in jo bomo nadaljevali, ko bo v skladu s 7. členom zakona zagotovljeno, da bo na seji odbora prisoten tudi predstavnik nadzornega odbora. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Naslednji je gospod Veber. Ima repliko.
JANKO VEBER: Torej lahko verjamemo ali pa ne takšnim okoliščinam, vendar nadzorni odbor je gotovo sestavljen iz več članov in verjetno bi bilo zelo primerno, da če je edini in poklicani že na podlagi zakona, nadzorni odbor tisti, ki lahko poda poročilo državnemu zboru, seveda se v tem v nadzornem odboru oziroma vlada se z nadzornim odborom tudi resno dogovori, kdo bo prišel na sejo in kdo je tisti nadomestni član, ki v primeru bolezni, odsotnosti ali pač podobnih okoliščin lahko nadomesti predsednika nadzornega odbora. Bi pa verjel vsem tem zadevam, če bi tudi bilo navedeno v Poročevalcu, da je eden od tistih, ki bi lahko predstavil to poročilo, tudi predstavnik nadzornega odbora. Vendar iz Poročevalca je jasno razvidno, da nihče ni predviden kot poročevalec s strani nadzornega odbora v tem postopku sprejemanja poročila sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Mislim, da je tudi zelo neumestno, da vlada sama danes na odboru ni opozorila, da predstavnika nadzornega odbora ni in da to poročilo, ki ga bomo sprejemali, seveda, ga lahko obravnavamo kot nek prost pogovor med odborom za kmetijstvo in med vlado, nobenih kompetentnih sklepov pa seveda ne moremo sprejemati, ker enostavno ni bilo predstavnika nadzornega odbora na tej seji. Zato seveda dvomim v to, kar je bilo povedano, da je prišlo pač v zadnjem trenutku itn., do težav z nadzornim odborom. V bodoče pa seveda apeliram, da se vedno razmisli o tem, da se poskuša zagotoviti prisotnost nadzornega odbora v vsakem primeru pri obravnavanju poročil sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije v državnem zboru. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Predstavnik sklada ima besedo. Gospod Nabernik.
BRANKO NABERNIK: Mislim, da ni prav, da govorimo o konkretni seji, ki je potem ni bilo. Bi pa poudaril, da je sam nadzor dobro opredeljen v zakonu o skladu in pa tudi pristojnosti računskega sodišča in da posledice, ki jih računsko sodišče ugotovi, potem tudi prepiše naloge za odpravo teh nepravilnosti in se te pravilnosti potem na osnovi teh nalogov tudi popravijo. Mislim, da je to v zakonu samem že dobro opredeljeno. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Nabernik. Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ni razpravljavcev in prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma za novi I1. člen. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (18 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Prehajamo na obravnavo 1. člena in treh amandmajev k temu členu. Drugi amandma na amandma vlade je brezpredmeten, tretji je ravno tako brezpredmeten, če bo četrti sprejet, bo brezpredmeten peti amandma. Prvi amandma pod številko 1 predlaga odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Odpiram razpravo. Gospod Veber želi besedo.
JANKO VEBER: V stališčih, ki smo jih zavzeli v prvi obravnavi, je bil sprejet sklep, da se lokalnim skupnostim nameni 70% prilivov sredstev iz naslova zakupnin in odškodnin za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije, vplačanih z območja te lokalne skupnosti, 30% pa ostane potem še v skladu.
Vlada predlaga spremembo tega stališča, ki smo ga izglasovali v prvi obravnavi. Želel bi tudi nekoliko natačnejše pojasnilo, kako bodo lokalne skupnosti lahko ugotovile, ali se resnično izvaja ta zakon - kajti prej smo izglasovali, da lokalna skupnost nima svojega predstavnika v svetu sklada - torej, kako bodo lahko lokalne skupnosti ugotovile, ali se ti prilivi dejansko izvajajo, in kako naj bi v praksi izgledal znesek, ki ga pač vlada tukaj namenja. Gre za 50% prilivov sredstev, minus zneski, zmanjšani za davke in prispevke ter stroške poslovanja sklada. Torej, takšen odstotek bi po mnenju vlade potem prišel nazaj na območje lokalne skupnosti, če se upošteva ta amandma vlade. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo ima gospod Nabernik.
BRANKO NABERNIK: Predlog vlade je, da se na področju lokalnih skupnosti priliva 50% sredstev, in sicer iz naslednjega razloga. Stroški pri gospodarjenju sklada, na primer, če se obrnem na samo gospodarjenje z gozdovi, vsebujejo praktično osnovne investicije. To se pravi, osnovna vlaganja. Iz prihodka gospodarjenja potem sklad plasira tudi dodatna vlaganja, recimo, v rekonstrukcijo gozdnih cest, v novogradnjo gozdnih cest in tako naprej. To se pravi, da sklad mora imeti en ostanek dohodka, da zagotovi tudi razširjeno reprodukcijo.
Kar se tiče tega, kakšen odstotek bo šel nazaj v lokalne skupnosti, je pa odvisno od uspešnosti gospodarjenja. To se pravi, od ostanka dohodka, ki se bo ustvaril. Težko bi ga bilo napovedati. Potrebno pa ga bo zmanjšati za določene stroške poslovanja sklada, za določene stroške zavoda za gozdove Slovenije in tako naprej, ki so pri tem prisotni. Natančnega izračuna nimam, lahko pa ga kasneje na kakšnem odboru, verjetno bo še razprava, posredujem.
JANKO VEBER: Moram priznati, da je bil pričakovan odgovor vlade. Očitno gre za nek način usmerjanja sredstev nazaj lokalnim skupnostim, za katerega še niti sama vlada ne ve, v kakšni višini bi bil dejansko potem ta procent, ko se vrača nazaj, in v kakšni obliki bi se sploh vračal v lokalno skupnost. To je tudi tisto, s čimer še enkrat želim poudariti, je še bolj utemeljevalo zahtevo, da lokalna skupnost ima svojega predstavnika v svetu sklada. Če bodo stroški poslovanja sveta sklada kmetijskih zemljišč manjši, uspešnost se ocenjuje tudi s tem, če so stroški sklada manjši, če nekako lahko vplivaš na to, kakšen program naj ima sklad, kajti do sedaj ni bilo zaznati programa sklada, saj nikoli ni bil tudi javno posredovan, da bi lahko nadzirali izvedbo tega programa. To določilo vlade je izredno neprecizno, nedorečeno in mislim, da tudi neprimerno za to, da se ga v taki obliki, kot ga je predlagala vlada, tudi sprejme.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Pojasnilo bo dal gospod Nabernik.
BRANKO NABERNIK: Mislim, da je zelo težko govoriti o absolutnem znesku, ker so razmere gospodarjenja iz leta v leto različne, gospodarski rezultat je različen. Pri določenih vplivih, recimo naravnih katastrof, se dohodek seveda zmanjša, v normalnih pogojih gospodarjenja je pa lahko večji. O konkretnih absolutnih zneskih je tu težko govoriti.
Kar se pa tiče programa gospodarjenja, sklad vsako leto pripravi program gospodarjenja, ki ga spremlja potem svet sklada in ga potem spremlja tudi nadzorni odbor. Program sklada se gotovo sprejme in da se gospodari in se sredstva plasirajo po programu sklada.
Kar se tiče predstavnikov lokalnih skupnosti, bi pa rekel tako. Mislim, da je bilo v prejšnjem amandmaju predlagano, da bi bila dva dodatna člana s strani lokalnih skupnosti. V tem primeru bi v razmerju sveta sklada, ki šteje 9 članov, praktično prišla vlada v manjšino in ker je vlada gospodar gozdov, bi bila tako v podrejenem položaju in na to ne moremo pristati. Vlada ima kot lastnik gozdov večino v svetu sklada.
JANKO VEBER: S tem, kar ste povedali zdajle, gotovo ne bi bilo porušeno razmerje v svetu, vlada bi še vedno lahko uveljavljala svoje interese. Organ upravljanja, torej svet sklada, ima predsednika in osem članov. Pet je predstavnikov ustanovitelja in trije predstavniki uporabnikov oziroma zakupnikov kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov, ki jih imenuje in razrešuje državni zbor na predlog vlade, ter en predstavnik delavcev sklada, ki ga imenujejo in razrešujejo delavci sklada. Torej gre tudi za delavca sklada, ne gre samo za predstavnike vlade, ampak tudi za delavca sklada, ki je gotovo tisti, ki ščiti interes sklada kot verjetno tudi ustanovitelja, to pa je tudi državni zbor. Torej se to razmerje ne bi porušilo. Če je že bila bojazen, da se to razmerje poruši, bi lahko govorili potem vsaj o enem predstavniku, pa tudi to očitno za vlado ni bilo sprejemljivo. Če prištejemo še predstavnika sklada v tem svetu, razmerje nikakor ni porušeno v odnosu do ustanovitelja, torej ustanovitelj : uporabniki.
PREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod Zoran Lešnik ima repliko.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Najprej imam seveda proceduralno vprašanje, če lahko. Na začetku seje je bilo rečeno, mislim, da je takrat še gospod predsednik vodil sejo, da je predstavnik vlade tukaj državni sekretar za področje gozdarstva. So tudi predstavniki sklada? Se opravičujem, hvala lepa.
Jaz bi ta amandma podprl, s tem, da bi ga vendarle do naslednjega branja drugače formulirali. Ne zdi se mi umestno, da so ti proračuni na pet let. Poglejte, če je čisto tako, potem se lahko tudi nekdo - prvič, je to tako ali tako predolgo obdobje, drugič pa, recimo, nek direktor sklada si bo prizadeval in bo skrbno gospodaril z denarjem; ker je pa mandatna doba štiri leta, tisti, ki bo prišel potem prvo leto, bo pa širokogrudno, recimo, ta denar, če ga bo imel (saj nimam posebnega upanja, da bi ga bilo kaj), pa bo ta denar delil. Ampak mislim, da to tudi za občine ni dobro. Zato me preseneča, da se gospodje župani ne oglasijo, kajti, recimo, nekdo štiri leta iz tega naslova ne bo ničesar dobil, potem mu bo pa mandat potekel, recimo, bo izvoljen novi, tisti bo pa dobil določeno vsoto denarja in bo lahko s tem nekaj napravil, pa si bo lahko zvezdice prišil na ramena. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Gospod Veber, replika. Ni razprave, ker ste jo že imeli, gospod Veber. Smo pri 1. členu. Ni razprave. Imate repliko - na koga?
JANKO VEBER: Ponovno imam repliko na predstavnika odbora. Dejansko je tudi to, kar je sedajle gospod Lešnik pojasnil, poračun prilivov in vlaganj za posamezno lokalno skupnost se opravi na vsakih pet let. To je tisto, ko dejansko tu vse skupaj prepeljete žejne čez vodo: nekaj ponudiš, vendar mu ne daš.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Ugotavljam, da ni več razpravljalcev in predlagam, da preidemo na odločanje.
Če bo sprejet amandma pod številko 1, bosta amandmaja pod zaporedno številko 4 in 5 brezpredmetna.
Glasujemo torej o prvem amandmaju k 1. členu. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za? (Posredovanje poslancev iz klopi.) Pojasnilo bi želeli, kajti pripomba je, da je četrti amandma nekoliko bolj oddaljen; je, ker govori o 70% prilivov. Torej bomo o amandmaju pod številko 4 najprej glasovali. Če bo ta sprejet, bosta amandmaja pod številko 1 in pod zaporedno številko 5 brezpredmetna. Glasujemo za amandma, ki je pod zaporedno številko 4. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 1. Če je ta sprejet, je 5. brezpredmeten. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
Tako je amandma pod številko 5 brezpredmeten.
Glasujemo še o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da smo člen izglasovali.
V razpravo dajem amandma za novi 1.a člen, predlagatelj je poslanska skupina združene liste, vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Gospod Veber ima besedo.
JANKO VEBER: Pri sprejemu tega amandmaja seveda lahko omogočimo popolno upoštevanje odločbe ustavnega sodišča, ki se glasi na ta 14. člen. Prej je bilo s strani sekretariata razloženo, da je delno upoštevana ta odločba v predlagani spremembi iz leta 1996. Če se sprejme ta amandma, je seveda tudi za tretjo obravnavo 14. člen odprt in bo seveda vlada lahko pripravila popoln predlog za odpravo protiustavnosti tega člena. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (22 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem 2. člen in dva amandmaja k temu členu. Prvega predlaga poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, drugega skupina poslancev s prvo podpisanim gospodom Vebrom. Želi kdo besedo? (Nihče.) Gospod Veber želi besedo, se opravičujem. Gospod Veber imate besedo.
JANKO VEBER: Govorim o drugem amandmaju k 2. členu. Gre za predlog, da k vsakemu zemljiškoknjižnemu predlogu iz prejšnjega odstavka tega člena je potrebno primerjati, ko gre za javno infrastrukturo s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem in trase, ki so opredeljene v odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskega sistema dolgoročnega in srednjeročnega plana. Ko dejanska namembnost in kultura teh zemljišč še ni usklajena z vpisom v zemljiški knjigi, je potrebno soglasje pooblaščenega upravljavca. Torej gre za funkcionalna zemljišča okoli tras, ki so gotovo potrebna za to, da se izvajajo bodisi vzdrževalna, bodisi tudi kakršnekoli posegi, ki so potrebni v sami okolici trase. Običajno so taka zemljišča tudi neprimerna ali pa vedno so neprimerna za kakršnokoli drugo obdelavo. Bilo bi izredno neprimerno, če bi se država zopet enostavno knjižila kot lastnik na to zemljišče in ostane samo železniška proga, kot tir, tisti del, ki je iz tega izvzet, in za kakršenkoli poseg, ki je vedno potreben za to, da se bodisi ali uredijo odvodnjavanje ali vzdrževanje trase, bi bilo potrebno soglasje sklada, kar izredno podraži in tudi onemogoča nemoteno vzdrževanje in razvoj infrastrukture na teh zemljiščih.
Zato je predlagan ta amandma, da vsem, ki upravljajo z infrastrukturo in je ta infrastruktura tudi usklajena in predvidena v sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega plana, ostane oziroma se vknjiži ob soglasju pooblaščenega upravljalca. Torej gre za usklajen odnos med skladom in med upravljalci infrastrukture. Tako ne bi prihajalo do tega, da bi funkcionalna zemljišča, ki jih pač potrebujejo bodisi železnice ali cestarji, ali drugi upravljalci, ki se lahko še prijavijo za določeno infrastrukturo, bi odkupovali funkcionalna zemljišča od države nazaj. Vemo pa, da je infrastruktura v lasti države že tako in tako, gre samo za upravljalca. Verjetno je smotrnejše, da je upravljalec neke infrastrukture obveščen o tem, ko se pripravlja nek zemljiškoknjižni vpis. S tem preprečimo težave, ki bi nastale pri izvajanju svojih nalog in tudi, na koncu koncev, pri funkcioniranju javne infrastrukture.
Torej gre za to, da se resnično zemljišča, ki jih potrebujejo bodisi železnice - predvsem pri železnicah je tak primer - za svojo dejavnost, še vedno ostanejo v njihovi lasti. Če pa oni sami ocenijo, da teh zemljišč ne potrebujejo, pač izdajo ustrezno soglasje za to, da se lahko država vknjiži, in gre postopek normalno naprej. V dosedanjih spremembah pa je predvideno, da se upravljalcev o tem ne sprašuje, ker bi zagotovo prišlo tudi do izredno velikih težav, predvsem na področju železnice, pa tudi najbrž cest, ki še niso vse vknjižene v zemljiško knjigo. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 1, ki je le redakcijske narave. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
Glasujemo še o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! Morda je šlo prehitro, zato ponovimo, ker nas je več v dvorani. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo člen izglasovali.
Prehajamo in dajemo v obravnavo 3. člen in deset vloženih amandmajev. Amandmaja Slovenske ljudske stranke, z dne 14.1., ni v pregledu in ga imate na dodatnem listu. Odpiram razpravo. Prosim, besedo ima gospod Zoran Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Gospa podpredsednica, kolegice in kolegi! Glede na to, da sem se pisno prijavil, imam torej pravico najmanj 10 minut govoriti, ker je pa zdaj 10 minut do šeste in ker bo moral tudi sekretariat za zakonodaje in pravne zadeve nekaj v zvezi s tem povedati in ker se bo o teh amandmajih razvila še tudi druga razprava, predlagam, da za danes prekinemo, ker ne bomo prišli do konca in bi ostali na polovici, gospod predsednik, se verjetno s tem tudi strinjate. Ne, ker sva prej imela midva debato, nehvaležno, predlagam, če je možno, ampak ne zaradi nesklepčnosti, da ne bi novinarji napisali, ampak zato, da bi lahko ta 3. člen in amandmaje k 3. členu temeljito obravnavali, predlagam, da zdaj prekinemo in ko bo nadaljevanje, nadaljujemo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Tole bi dala kot vaš proceduralni predlog na glasovanje in prosim, če o njem glasujemo. Predlog, da prekinemo s to točko dnevnega reda. Sicer je pa čas razprave omejen, in sicer na 10 minut. Na začetku je bilo tako sprejeto. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da smo predlog sprejeli.
Prekinjam to točko dnevnega reda in s tem prekinjam tudi 10. sejo državnega zbora. Vsem želim prijeten večer, nadaljujemo pa v torek z izredno sejo državnega zbora ob 14. uri. Hvala.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 14. JANUARJA 1999 OB 17.51 URI.)