Sejo sta vodila Janez Podobnik, predsednik državnega zbora in Eda Okretič-Salmič, podpredsednica državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.11 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 20. seje državnega zbora.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Andrej Gerenčer, Alojz Peterle, Rudolf Moge, Geza Džuban, Marija Pozsonec, Roberto Battelli, Miroslav Luci, Sašo Peče, dr. Helena Hren-Vencelj, Majda Kregelj-Zbačnik (je med nami); za pričetek seje Eda Okretič-Salmič, Darja Lavtižar-Bebler, Janez Kramberger, Jelko Kacin, mag. Janez Kopač, Leon Gostiša, Feri Horvat, Ciril Pucko, Janez Per, dr. Franc Zagožen, Roman Jakič, mag. Marjan Schiffrer, Vincencij Demšar od 16.30 dalje in Jurij Malovrh od 17. ure dalje.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! (59 prisotnih.)
Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko odloča.
Danes bo državni zbor obravnaval 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE POSLANK IN POSLANCEV. Danes bo državni zbor to točko tudi zaključil, torej do izčrpanih vseh poslanskih vprašanj in pobud. Za to točko sta se opravičila ministra Janko Kušar in pa minister Borut Šuklje. Boruta Šukljeta bosta nadomestila državna sekretarja, mag. Slavko Debelak in pa državni sekretar Darko Škrl ter namestnik generalnega direktorja policije, gospod dr. Andrej Anžič. V poslovniškem roku enega dne pred sejo zbora smo prejeli pisne prijave poslanskih vprašanj in pobud. Vrstni red je določen v skladu z zadnjim odstavkom 23. člena poslovnika državnega zbora. Prva tri vprašanja oziroma pobude bodo postavili poslanci opozicije.
Poslanke in poslance prosim, da bo vaše poslansko vprašanje kratko in postavljeno tako, da bo njegova vsebina jasno razvidna. Ustno zastavljeno vprašanje oziroma pobuda ne sme trajati več kot 3 minute. Na prva tri poslanska vprašanja bo odgovarjal predsednik vlade, dr. Janez Drnovšek.
Prvo vprašanje postavlja poslanec Miran Potrč. Prosim.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik vlade! Če bodo obveljale napovedi Slovenske ljudske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov k združitvi, boste s 15. aprilom sprejeli ostavke ministrov vaše vlade iz Slovenske ljudske stranke.
Kako bosta potem lahko delovala vlada in tudi državni zbor do volitev je prvovrstno politično vprašanje. Prav je, da o tem spregovorite tudi pred poslanci državnega zbora. Do rednih volitev je še približno 7 mesecev. To je čas, v katerem zaradi obveznosti za sprejemanje evropske zakonodaje, pa tudi zaradi nalog ekonomske in socialne politike države, vlada in državni zbor ne smeta biti nedejavna ali sposobna opravljati le zelo omejen obseg nalog. Mnenje združene liste socialnih demokratov je, da v tem času potrebujemo vlado z vsemi pooblastili in z nesporno večinsko podporo državnega zbora za odločanje o vseh njenih predlogih. Če tega ni mogoče zagotoviti, so edina korektna rešitev predčasne volitve. Prvi impulz zanje lahko da le predsednik vlade, drugače res niso mogoče.
Vi, gospod predsednik, ste javnost obvestili, da boste dopolnili vlado, da ne boste predlagali glasovanja o zaupnici, da pričakujete za dopolnitev vlade večino opredeljenih glasov, to je več "za" kot "proti", da predčasne volitve po vašem mnenju niso izvedljive in da bo podpora vladi, ki jo boste predlagali, omogočala tudi njeno normalno delovanje in odločanje v državnem zboru. Bojimo se, da so vaša pričakovanja preoptimistična in da bo vlada, tudi če bo njena dopolnitev izglasovana, za vsako odločitev morala sklepati nenačelne kupčije. Možnosti za predčasne volitve, če ne bodo predlagane takoj, pa bodo res zapravljene.
Prosil bi vas, da pred državnim zborom kar se da jasno razložite. Prvič. Na podlagi katerih ustavnopravnih ali zakonskih predpostavk gradite svoje odločitve in ocene?
Drugič. Na katere parlamentarne stranke računate pri izvolitvi vlade in pri glasovanju za njene predloge v državnem zboru?
In tretjič, kar je morda najpomembnejše. Kaj boste storili za rešitev vladne krize, če predlogi za dopolnitev vlade ne bodo sprejeti? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Potrč. Prosim predsednika vlade, dr. Janeza Drnovška, da odgovori na poslansko vprašanje.
DR. JANEZ DRNOVŠEK: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Vprašanje, ki ga je postavil gospod Potrč, je seveda zelo aktualno. Odraža pa seveda vso kompleksnost današnje politične situacije, veliko dilem je odprtih, veliko vprašanj in seveda odgovori niso odvisni samo od predsednika vlade, ampak prvenstveno od državnega zbora, od poslancev in seveda parlamentarnih strank.
Tisto, kar lahko v tem trenutku povem o dani situaciji oziroma o načinu razreševanja te politične situacije, je naslednje. Glede na najavljeni izstop slovenske ljudske stranke iz koalicije - ta najava je uradna in napovedana torej za 15. aprila - iščem kot prvo in prioritetno možnost način dopolnitve vlade. Torej, dopolnitev vlade, če bodo in ko bodo poslanci slovenske ljudske stranke izstopili iz vlade. Takšna dopolnitev, torej predlog novih ministrov, ki bi nadomestili obstoječe ministre, terja podporo oziroma večinsko glasovanje v tem državnem zboru. Na koncu je seveda to odločitev državnega zbora, ali bo takšen predlog, takšno rešitev podprl in ali bo lahko torej živela do konca tega mandata. Razgovori, posveti o tem, o tej rešitvi potekajo s predsedniki parlamentarnih strank. V tem trenutku dokončnega odgovora še ne bi mogel posredovati.
Druga možnost je, da se takšen predlog veže tudi na izglasovanje zaupnice. Samo glasovanje o zaupnici sicer nima nekega smisla; če državni zbor podpre predlog predsednika vlade za dopolnitev vlade, je s tem že izrazil tudi zaupnico za delovanje te vlade naprej. Vprašanje zaupnice bi imelo torej smisel v kombinaciji z odločitvijo o predčasnih volitvah. Tudi v anticipiranju možnega neizglasovanja zaupnice se s tem postopek za predčasne volitve skrajša. To je verjetno tudi še edini način, da lahko v nekem smiselnem, doglednem roku pridemo do predčasnih volitev. Ta možnost pride v poštev, če ne bi bila izglasovana zaupnica in s tem tudi objektivna možnost za delovanje vlade do konca mandata.
Tisto, kar imamo vsi pred sabo kot odprto vprašanje, je seveda volilni sistem. To, da še vedno nimamo nove volilne zakonodaje, otežuje odločitev v tej situaciji. Očitno je pri interesih ali predlogih za to, da pridemo morda tudi do predčasnih volitev ali pa do kakšne druge variante, močno v ozadju tudi računica o tem, kakšen naj bo volilni sistem, ali obstoječi ali novi volilni sistem. Kot predsednik vlade bi vsekakor želel, da državni zbor dokonča delo na volilnem sistemu in da gremo na nove volitve z novim volilnim sistemom. Vsekakor bi bilo dobro, da se to zgodi čim prej. Če to državni zbor lahko stori v naslednjem mesecu, recimo, ali mesecu in pol, potem bi bilo možno tudi predčasne volitve že razpisati po novi zakonodaji. To bi bila verjetno optimalna rešitev za to državo, če so parlamentarne stranke in če je tudi državni zbor zmožen takšne odločitve.
Ali je to uresničljivo ali ne, do te ugotovitve, do tega spoznanja skušam priti torej v sedanjih razgovorih, posvetih s predsedniki parlamentarnih strank. Skušal bom v najkrajšem času zaokrožiti to oceno in dati potem ustrezen predlog. Vabim vas v zelo resen razmislek in v konstruktivno sodelovanje pri tem. To so vprašanja, ki seveda niso pomembna samo za predsednika vlade, to so vprašanja, ki so pomembna za vse nas in tudi seveda in zlasti za Slovenijo.
Nikakor ne bi želel, da bi v tem času do konca rednega mandata prišlo do situacije, ko bi imeli vlado, ki pa ne bi mogla opravljati svojih normalnih dejavnosti, ko bi zastala tudi evropska zakonodaja in evropske aktivnosti. To bi vsekakor pomenilo resen zaostanek v naših prizadevanjih za čim prejšnjo vključitev v Evropsko unijo.
Iz tega sledi, da sam vsekakor preferiram rešitev, ki pomeni prvič, resno zaupnico in mandat tej vladi, da do konca tega mandata deluje in opravi čim več dela. Če pa to ni možno, da se pa potem v nasprotnem primeru čim prej takšna situacija ali agonija tudi konča in da se gre na predčasne volitve, z željo po možnosti po novem volilnem sistemu.
Vlada - če bo državni zbor podprl takšno dopolnitev, dopolnilni predlog vlade - bi v tem primeru imela vsa ustavna pooblastila kot vlada. Iz dosedanjih razgovorov s predsedniki stranke je nesporno, da bi lahko normalno in čim bolje tekle evropske aktivnosti, za ostale projekta pa bi seveda takšna vlada morala iskati soglasje, večinsko soglasje od primera do primera, glede na to, da ne bi bilo stalne politične koalicije, ki bi zagotavljala večino o dogovorjenih zadevah. Takšne vlade niso takšna redkost v parlamentarni demokracije, zlasti v Skandinaviji so manjšinske vlade precej normalna, precej običajna rešitev. Seveda to predpostavlja tudi določen nivo ali pa, recimo, določeno obliko politične kulture, torej zrelost in oceno pri posameznih projektih, kaj je v interesu države, in ne samo to, da je v interesu opozicije ali opozicijskih strank, da za vsako ceno blokirajo vlado, zato da bi čim manj naredila, ne glede na to, da ima ob tem tudi država škodo.
Če smo v stanju torej prerasti za določeno obdobje tista običajna razmerja opozicija, koalicija ali vlada in se dogovoriti zrelo o tistih projektih, ki so v tem času nujni za državo, potem mislim, da bi bila to smiselna rešitev. V vsakem primeru pa bom s svojim predlogom prišel v kratkem. Povedal sem nekako prioritetno, kako vidim možne rešitve. Vsekakor bo tisti prvi poizkus in pa test pripravljenosti parlamenta, ali podpre to vlado ali ne podpre te dopolnilne vlade do konca mandata. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala predsedniku vlade za odgovor. Naslednje poslansko vprašanje postavlja dr. Jože Zagožen. Pripravi naj se Zmago Jelinčič.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik vlade. V tem mandatu je vlada izvedla večje število intervencij v gospodarstvu. Gre za dodeljevanje nepovratnih sredstev posameznim gospodarskim družbam za dodeljevanje posojil po subvencioniranih obrestnih merah in za dajanje garancij. Znano je, da Evropska zveza ne dovoljuje neposrednih tujih intervencij v gospodarstvu in da so tudi naši razvojni programi usmerjeni tako, da teh oblik pomoči v prihodnje ne predvidevajo več. Zato se postavlja nekaj vprašanj, ki so bistvenega pomena za naš nadaljnji gospodarski razvoj in za katera vas prosim, da nanje odgovorite.
Prvič. Kakšni so konkretni učinki dosedanjih intervencij v gospodarske družbe? Ali je bil ta denar, po vaši oceni, smotrno porabljen?
Drugič. Kako bo, če bo, vlada v prihodnje vplivala na pospeševanje gospodarskega razvoja v posameznih gospodarskih družbah in v gospodarstvu kot celoti?
In tretjič. Kakšna bo politika morebitnega dezinvestiranja oziroma odprodaje deležev kapitala, ki jih ima država v poslovnih bankah in v gospodarskih družbah?
Kolikor smo uspeli razbrati iz različnih virov, je bilo v zadnjih letih v gospodarstvo dana najmanj milijarda nemških mark finančnih intervencij. Od tega v mala in srednja podjetja manj kot 25 odstotkov. Na ta način je bilo ohranjenih okoli 10 tisoč delovnih mest. Glede na to, da danes stane novo delovno mesto v industrijski proizvodnji, preračunano okoli 100 do 130 tisoč nemških mark, je mogoče oceniti, da je bilo vloženo v vsako obstoječe delovno mesto, ki je danes potrebno v teh gospodarskih družbah, v povprečju najmanj toliko, kolikor bi stalo novo delovno mesto, po nekod pa tudi dva do trikrat več.
Nekatera od teh gospodarskih družb, katerih realna delovna mesta smo zelo drago plačali, pa sedaj namerava po zatrjevanjih gospodarstvenikov vlada prodati strateškim partnerjem. To pa so lahko zlasti tujci.
Postavlja se vprašanje, kako se bo to zgodilo, ko pa vemo, da bo lahko vlada ta podjetja prodala kvečjemu za desetino ali dvajsetino tistega, kar je bilo doslej vloženo v njihovo sanacijo. Zato vas sprašujem, kakšna je vladna politika do prodaje gospodarskih družb tujcem. Zavedamo se zahtev globalizacije in zahtev po prostem pretoku kapitala, hkrati pa vemo, da je interes tujcev predvsem ta, da bi pri nas imeli delovno intenzivno, energetsko potratno in pa ekološko sporno produkcijo. Kakšna bo torej politika vlade na tem področju v prihodnje?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa kolega dr. Jože Zagožen. Prosim predsednika vlade za odgovor.
DR. JANEZ DRNOVŠEK: Spoštovani gospod poslanec! Gre za precej kompleksno vprašanje in predlagam, da skušamo odgovoriti prek ministrstva za gospodarske odnose na ustrezen način, tudi s kvantifikacijami in z razpoložljivimi številkami, pa tudi s programi. Tisto, kar bi ob tem sam dejal, je to, da vprašanje državnih intervencij, državnih pomoči v gospodarstvu je precej kompleksno vprašanje. Normalno je, da je država, zlasti v tranzicji, skušala v tem vmesnem tranzicijskem obdobju s sicer omejenimi sredstvi, ki jih je imela na razpolago, reševati delovna mesta tam, kjer je ocenila, da je to še možno, da bi z določenim vložkom javnih sredstev lahko ohranili neke proizvodne kapacitete, neka delovna mesta in da bi potem take gospodarske enote, taka podjetja dobila možnost in perspektivo, da se tudi vnaprej z lastnimi silami obdržijo na trgu v tej težki konkurenci. Seveda je, tako kot pri vsaki poslovni odločitvi, s tem povezan riziko. V številnih primerih so take naložbe, tudi državne intervencije uspešne, v vseh niso uspešne, in tako je tudi v svetu.
Velja pa na sploh, da država ni najboljši gospodar in da država kot tržni subjekt težko nastopa in zato so take intervencije lahko le izjemne, lahko začasne in naj bi jih bilo vedno manj in postopno čim manj. Zato poskuša tudi Evropska unija preiti na sistem brez državnih pomoči direktno v podjetja in skuša vzpostaviti sistem državnih pomoči in tudi evropskih pomoči, ki so vezane predvsem na regionalni razvoj, na manj razvita območja, tako da v tistih primerih delujejo določeni spodbujevalni instrumenti. Tudi sami se skušamo temu prilagoditi. Na nekaterih področjih smo pripravili, mislim, že kar uspešne programe, na primer, obutvena industrija, tekstilna industrija, tudi na področju železarstva smo pred kratkim sprejeli in predložili tak program tudi Evropski uniji. Naš sistem skušamo napraviti torej kompatibilen z evropskim, kar pa pomeni, v celoti gledano, manj javnih pomoči, kot pa jih je bilo v nekem začetnem tranzicijskem obdobju.
Ob tem bi sicer dodal to, da tudi članice Evropske unije ne morejo tako zlahka zapustiti prejšnjega, če lahko tako temu rečemo, intervencijskega instrumentarija, da so ga v preteklem obdobju, v tem obdobju, ko smo tudi mi delovali na ta način, tudi marsikje uporabljali v članicah Evropske unije, marsikje so za to tudi deležni tožb s strani Evropske komisije oziroma različnih razveljavitvenih postopkov. Očitno je, da v posameznih situacijah seveda države težko sprejemajo nastanek oziroma izbruh neke velike nove nezaposlenosti v posameznih dejavnostih in še vedno iščejo določene intervencijske instrumente. No, kot osnovno orientacijo bi le izpostavil torej tudi v Sloveniji, da zmanjšujemo direktne intervencije, da gremo na evropski sistem. O konkretnih dosedanjih učinkih, izračunih, efektih te pomoči pa predlagam, da nas seznani ministrstvo in da tak odgovor, takšno analizo tudi dostavimo poslancem. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu predsedniku vlade. Poslanska vprašanja postavlja Zmago Jelinčič, pripravi naj se Jože Avšič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Prav lep pozdrav vsem skupaj! V zadnjem času oziroma že kar nekaj časa slovenska policija ne zagotavlja suverenosti slovenskega ozemlja. To se je začelo leta 1993 s Tomšičevo parcelo, kjer so Hrvatje mirno ropali slovensko narodno bogastvo, podirali drevje in ga vozili na Hrvaško. Ob tem so jim naši policaji celo pomagali, ker so jih ščitili pred Slovenci.
Ta zadeva se dogaja naprej. Ni dolgo tega, kar se je zgodilo na Hotizi, ko so policaji, hrvaški policisti zagrabili Slovence in slovenski policaji, namesto da bi Hrvate aretirali, jih odpeljali v zapor in procesuirali, so enostavno pokleknili pred njimi.
Zato sprašujem, zakaj predstavniki naše vlade pravijo, da bi bilo treba mejo tam okoli Hotize šele določiti, če pa je bila vse do leta 1945, in tudi na dan slovenske osamosvojitve, ves čas narisana na levem bregu Mure. Zakaj so naši policisti že leta 1993 prenehali kontrolirati na zemljevidih zarisano mejo v okolici Hotize in se odločili za katastrsko mejo, ki jo v zadnjem času rišejo razni hrvaški mediji?
Na Primorskem pa so policisti istega leta prenehali kontrolirati prav tako levi breg Dragonje, kjer so zaselki Škrilje, Božini in Škodelin. V zvezi s to mejno problematiko je 15. februarja letos pisalo tudi Delo v članku "Slovensko državno ozemlje je že Hrvaško". Tam je med drugim zapisano: "Naši policisti pred 6 leti zagotovo niso prenehali varovati ozemlja na levem breg Mure na lastno željo ali pobudo, pač pa jim je bilo to zagotovo ukazano."
Zato sprašujem, ker je v interesu Slovenije in celovitosti njenega ozemlja, da se ugotovi oseba oziroma skupina odgovornih oseb, ki so izdali policistom takšno, tako rekoč, izdajalsko povelje. Kdo je tisti, ki je izdal povelje, in kdo so ti ljudje, ki so to sprovedli?
Kaj pomenijo besede hrvaškega poslanca Damira Kajina, ko je za Jutranji list rekel, da je že lani s slovensko vlado bil sprejet načelni dogovor o kondominiju? To se pravi, o sovladju Hrvaške in Slovenije v Piranskem zalivu, s tem, da to ne gre dejansko samo za Piranski zaliv, ampak kompletno slovensko morje do Debelega rtiča. In omenjeni hrvaški poslanec je tudi obžaloval, da slovenska stran še ni podpisala sporazuma o maloobmejnem prometu, ki ga istoveti z dogovorom o kondominiju. Tudi s tem v zvezi, gospod predsednik, bi rad odgovor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Jelinčič. Prosim predsednika vlade za odgovor.
DR. JANEZ DRNOVŠEK: Hvala gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci. O teh vprašanjih smo seveda že večkrat govorili, tudi sam sem že odgovarjal na takšna vprašanja.
Prvo. Mejo naj bi določili na podlagi ustavnega zakona in na podlagi suverenosti 25.6.1991. Diplomatska komisija med obema državama ima nalogo, da torej na podlagi takšnega ustavnega zakona in stanja 25.6.1991 določi mejo na obeh straneh. Kot veste, je bil določen izbran kataster, katastrska meja, kot tista temeljna kategorija za ugotavljanje suverenosti, da se pa ta lahko dopolni z drugimi elementi suverenosti ali po dogovoru tudi z naravnimi zaokrožitvami. Po teh principih deluje diplomatska komisija in je v precejšnem delu na kopenski meji svoje delo v tehničnem smislu, ali pogojno rečeno, tudi končala. Ampak to ne v tem smislu, da bi bila meja kjerkoli že definitivno določena. Dokler ni v celoti določena, seveda lahko ena ali druga stran ponovno odpira tudi posamezna vprašanja, se pravi na celotnem odseku meje. Torej, formalnega sporazuma o meji še ni.
Slovenska vlada ni nikoli v tem sklopu sprejemala nobenih odločitev o tem, da naj se policija kakorkoli prestavlja ali umika z meje. Nikakor ne! Osnovni kriterij za nas je suverenost, kot je bila uveljavljena 25.6.1991. Tako takšne odločitve vlade ni. Operativno kontrolo in tudi dogovore s policijo, tudi na drugi strani, je izvajala sama policija. Predlagam, da o tem pripravi nek odgovor, če še ni, ministrstvo za notranje zadeve.
Kar se tiče kondominija, kot možnosti. O tem ni bilo nikoli govora v meddržavnih razgovorih med Slovenijo in Hrvaško. Slovenska stran je vedno zahtevala, vzpostavljala celovitost Piranskega zaliva in teritorialni izhod na odprto morje kot naše izhodišče. Variante kondominija so se pojavljale tu in tam v medijih, vendar, kot je meni znano, jih nikoli nismo ne sprejeli v naša pogajalska izhodišča, ne o njih razpravljali v kakršnihkoli meddržavnih razgovorih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala predsedniku vlade. Dopolnilno vprašanje kolega Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Gospod predsednik, res je, izhodišča so znana, izhodišča je postavil državni zbor, vendar zakaj se jih potem policija ne drži. Policija izgleda, kot ste rekli, da vlada ni nič sprejela in nič odločila, to se pravi, dela policija na svojo roko, ko dovoljuje Hrvatom vstop na suvereno slovensko ozemlje. To se pravi, lahko s tega konca zahtevamo, da se procesuira te policaje, ki na svojo roko dovoljujejo, da Hrvatje kršijo z oboroženo silo suverenost slovenskega ozemlja. Upam, da bo kdo tudi storil. Drugače pa bi bilo smiselno malo pobrskati po raznih dokumentih, mogoče tudi tisti dokument, ko sta se sestala gospoda Bavčar in Janša, z naše strani, in Špegelj in pa Bolkovac, z njihove strani, s hrvaške strani, in pogledati, kaj je tam notri napisano.
Predvsem pa, če se govori o katastrski meji, je potrebno upoštevati katastrsko mejo na kompletnem ozemlju, ne samo na ozemlju Hotize, ampak tudi na ozemlju Savudrije in pa Buj, pa še kje drugje. Ustavni zakon je določal, kakšne so meje. Zakaj potem slovenska vlada ne spoštuje ustavnega zakona kot izhodišče in tega ne predlaga tudi diplomatski komisiji, ki bi morala v tem primeru absolutno vztrajati pri tistih določilih in na absolutni nedotakljivosti slovenskega ozemlja?
Razveselilo me je pa to, da ste rekli, da bo ministrstvo za notranje zadeve podrobno napisalo, kaj se dogaja in kaj se je dogajalo. Upam, da bo napisano kronološko vse, od naše osamosvojitve dalje, pa do danes. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Jelinčič za dopolnilno vprašanje. Želite dodaten odgovor? Želite? Prosim predsednik vlade.
DR. JANEZ DRNOVŠEK: Poglejte, policijska kontrola v pogojih, ko meja ni formalizirana, ko ni meddržavnega dogovora še o meji, je seveda otežena. Zato tudi ne želim sedaj prenašati na policiste na terenu, da je njihova krivda pri tem, ali kontrolirajo mejo tu ali tam. Policija je v teh pogojih, ko ni še meddržavnega dogovora, morala vzpostaviti nek način funkcioniranje, neke delovne dogovore očitno s policijo na drugi strani. Takšni delovni dogovori nekaj časa, v večini primerov, so dobri, dobro delujejo, tu in tam se pokaže kakšen problem, tudi kakšna incidentna situacija in kar se pokaže, da takšni delovni dogovori očitno niso najboljši in da jih je potrebno morda popraviti. V vsakem primeru sem želel poudariti, da to, tudi če so delovni dogovori na nivoju policije, niso neki meddržavni politični dogovori, ki bi pomenili, da je tam določena meja. V vsakem primeru pa je situacija, dokler ne pridemo do dokončnega sporazuma, do formalnega meddržavnega sporazuma, v tem smislu lahko odprta in dopušča veliko več možnosti, tako incidentov kot raznih sporov ob meji. Zato je naš interes, da bi kljub vsemu le čim prej prišli do formalizirane meje. V vsakem primeru pa velja to, kar sem prej dejal, da lahko ministrstvo za notranje zadeve podrobneje odgovori na to vprašanje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala predsedniku vlade za dodaten odgovor na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča. Besedo ima gospod Jože Avšič, pripravi naj se gospa Maria Pozsonec - ker pa je opravičeno odsotna, bo na vrsti Benjamin Henigman.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Lep pozdrav predsedniku vlade in vsem predstavnikom vlade! Povsem naključno sem na vrsti za gospodom Jelinčičem in tudi načenjam eno od vprašanj, ki se nanašajo na hrvaško-slovenske odnose. Sicer bi bilo to vprašanje bolje nasloviti na drug naslov, vendar kot poslanci državnega zbora lahko vprašanja naslavljamo samo na vlado in ministrstva.
Zato sprašujem vlado Republike Slovenije in ministrstvo za kulturo in želim dodatna pojasnila v zvezi z izjavami, ki jih je dal gospod nadškof Franc Rode ob obisku v zagrebški nadškofiji pri gospodu Josipu Bozaniću koncem februarja letošnjega leta. V medijih, zlasti na hrvaški strani, so se pojavili pompozni naslovi z ugotovitvami, da so bila med obema škofijama dosežena vsa soglasja, da odprto vprašanje ostaja samo vprašanje lastništva grada Mokrice. Časopisi, kot so Večerni list in podobni, navajajo, da je gospod Franc Rode izjavil, da je treba Mokrice vrniti v lastništvo zagrebški nadškofiji, če to ni možno v naturi, pa v denarju.
Sprašujem vlado Republike Slovenije in ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, ali je imel gospod nadškof, gospod Franc Rode, kakršnakoli pooblastila pooblaščenih organov za denacionalizacijo Republike Slovenije v zvezi z danimi obljubami in stališči v Zagrebu. Zakaj ni bilo s slovenske vladne strani nikakršnega javnega odziva?
V brežiški občini, kjer so Mokrice locirane, je tovrstna izjava zelo razburkala javnost. Pojavljajo se ponovno govorice, da naj bi bile Mokrice predmet mešetarjenja med obema državama, morda menjave Mokric za Trdinov vrh in podobno. Iz zgodovinskega zapiska zemljiške knjige sodišča v Brežicah pa je razvidno, da je bila zagrebška nadškofija lastnik Mokric do 20. avgusta 1942. Po tem datumu pa je vpisana kot lastnik nemška država oziroma nemški narod. V skladu z veljavnimi mednarodnimi predpisi je premoženje nemškega rajha postalo splošno ljudsko premoženje in je tudi kot tako bilo vpisano v zemljiški knjigi v Brežicah leta 1953. Danes pa so Mokrice v lasti občine Brežice in v upravljanju oziroma najemu Term Čatež in so kot hotel in kot rekreacijski center eden najbolje ohranjenih in vzdrževanih kulturnih spomenikov v Republiki Sloveniji. Zanimivo je tudi to, kako je nemška država prišla do lastništva Mokric, vsaj po pripovedovanju. Dejstvo je namreč, da so bile Mokrice do konca 2. svetovne vojne neke vrste politična šola za nemške kadre, predvsem tudi za Hitlerjugend in dejstvo je, da so bile - takoj bom končal - štiri slovenske vasi ob meji zamenjane za Mokrice in okupirane s strani marionetne države NDH, to so Jesenice, Obrežje, del Breganskega sela, sedanja Slovenska vas, in Nova vas. Obmejno prebivalstvo obeh sosednjih držav si resnično želi in pozdravlja vse napore za izboljšanje medsebojnih odnosov s strani vladnih in drugih organov v Republiki Sloveniji, Republiki Hrvaški, zato opozarjamo, da lahko tovrstno, pod narekovajem, "razreševanje" medsebojnih odnosov in odprtih meddržavnih problemov doseže kvečjemu nasprotni učinek. Prosil bi vlado in pa ministrstvo za pisni odgovor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kdo bo od predstavnikov vlade odgovoril na vprašanje? Pisno? Če poslanski kolega postavi poslansko vprašanje, potem po poslovniku mora predstavnik vlade odgovoriti. Prosim državnega sekretarja, gospoda Gaberščka, da odgovori, čeprav je poslanski kolega Avšič že naprej napovedal, da je zadovoljen tudi s pisnim odgovorom.
SILVESTER GABERŠČEK: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Jaz bom dal samo kratko informacijo. Kolikor mi je znano, je zahtevek postavilo Đačko semenišče v Zagrebu za vračilo gradu Mokrice, vendar, ker je to tuji subjekt, ta denacionalizacija ni možna, ni možna izvršba. Ni mi znano, da bi ljubljanska škofija kakorkoli zastopala zagrebško nadškofijo in tudi ne vem, če je to pravno možno. Torej zaenkrat bodite brez skrbi, grad se ne vrača. Sicer bomo pa preučili in dodatno pisno javili. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Kolega Avšič je zadovoljen s tem odgovorom. Besedo dajem za poslansko vprašanje kolegu Benjaminu Henigmanu, pripravi naj se Branko Tomažič.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala, gospod predsednik. Spoštovani zbor, predstavniki vlade! Poslansko vprašanje imam za vlado in za ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za ministrstvo za okolje in prostor.
Za uvod bi pa rekel, da se je moralo spet zgoditi tisto skoraj najhujše, da je širša slovenska javnost in državna oblast prisluhnila težavam ljudi na podeželju. Govora je seveda o tako razvpitih napadih medveda na ljudi. Ta stvar je v medijih povzročila velik nemir oziroma mediji se s tem veliko ukvarjajo. Vemo poteze podpredsednika vlade oziroma vlade v celoti na zadnji seji in zato poslansko skupino in seveda mene osebno zanima, kaj je vlada do sedaj storila v zvezi s tem. Predlagamo, da poroča in predstavi državnem zboru sklepe, ki jih je po preučitvi razmer, nastalih zaradi napadov medvedov, sprejela na zadnji seji vlade.
Ob tem bi rad poudaril, da smo slišali in prebrali množico različnih pogledov in ugotovitev strokovne javnosti, okoljevarstvenikov, lovcev, gozdarjev in kmetov. Stvari niso zapletene, če jih želimo urejati dobronamerno v korist človeka in živali, s tem, da imamo pred očmi željo in namero, da človek na podeželju spodobno živi, ohranja kulturno krajino, da so otroci naše največje bogastvo, da smo samo ljudje tisti, ki lahko prevzamemo odgovornost za ohranjanje rastlinske in živalske pestrosti.
Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti, da so divjad in zveri del našega stvarstva, za katero smo odgovorni, da ga ohranjamo, vendar v mejah in na področju, ki ga je izoblikoval čas tisočletij.
V zvezi s tem vprašanjem naj že uvodoma povem, če predstavniki vlade ne bodo celovito oziroma dovolj podrobno odgovorili na konkretne rešitve, potem mislim, da je umestno, da tudi državni zbor o tem opravi razpravo na tej ali pa na prihodnji seji. To pa mislim predlagati po prvem odgovoru v dodatku, če bo potrebno. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Henigman. Mislim, da je logično, da se najprej posluša odgovor vlade in se nato potem poseduje tako poslovniško možnost, o kateri ste sedaj že razmišljali. Besedo dajem ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospodu Cirilu Smrkolju.
CIRIL SMRKOLJ: Lep dober dan želim, gospe poslanke, gospodje poslanci, člani vlade. Seveda je vlada zelo resno v letošnjem letu spremljala problematiko, ki se pojavlja zaradi prevelikega števila rjavega medveda v nekaterih delih Slovenije in tudi, ki se pojavlja zaradi ogrožanj tako življenja ljudi kot tudi premoženja državljanov Republike Slovenije. Na 152. seji vlade 23. marca smo večji del predlogov iz razprav oblikovali v sklepih, ki seveda operativno nalagajo: ministrstvu za okolje in prostor, ministrstvu za kmetijstvo in ministrstvu za notranje zadeve nekatere pomembne naloge za rešitev te situacije.
Bi jih kar prebral, če dovolite. Kot prvi sklep. Vlada nalaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvu za okolje in prostor, da pripravita predlog strategije opravljanja s populacijo medveda do 8. aprila 2000. K predlagani strategiji se pridobi mnenje lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij. Pod 2, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za okolje in prostor proučita možnosti zagotavljanja ustreznih plačil oziroma razvojnih spodbud iz kmetijskih, okoljskih programov in drugih virov ljudem, ki živijo na območju, kjer prihaja do sobivanja z medvedi. Pod 3, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zagotovi, da Zavod za gozdove Republike Slovenije v okviru programa dela usposobi skupino za odlov medvedov v naravnem in urbanem okolju. Zavod za gozdove Republike Slovenije mora v 3 mesecih zagotoviti spremljanje gibanja ustreznega števila medvedov, še posebno v obrobnih območjih naselitve medveda, in ugotoviti stalež medveda v Sloveniji. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za notranje zadeve nemudoma zagotovita pravočasno in usklajeno delovanje intervencijske skupine policije in skupine za odlov Zavoda za gozdove Republike Slovenije v primerih pojave zveri v urbanih okoljih, ko je neposredno ogroženo življenje ljudi in premoženje v urbanih okoljih. Pristojna ministrstva v roku treh mesecev vzpostavijo razmere, da bodo osnovne šole v okoljih, kjer je naseljen medved, lahko obravnavale oziroma odpravile poseben režim prevoza otrok iz šole in v šolo, ki so ga vzpostavili iz varnostnih razlogov. In pa, pod sedem - pristojna ministrstva so dolžna z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da bo postopno, v celoti pa v enem letu, število medvedov usklajeno z možnostmi, ki jih prenese prostor, kjer je v Sloveniji medved naseljen.
Jaz bi rad poudaril seveda, da tudi proučujemo sklepe, ki so bili predlagani. In tudi nekako moram poudariti, da se s to situacijo kot resorni minister za to področje v enem delu popolnoma strinjam. Je pa res, da je odgovornost za varnost ljudi na teh območjih odgovornost tudi drugih ministrstev - sem že poudaril: ministrstvo za notranje zadeve ali pa tudi vlade kot celote - in sem prepričan, da bodo vsa navedena ministrstva v okviru predlogov sklepov vlade svoje naloge v rokih ustrezno izpeljala in na ta način zagotovila varnost bivanja ljudi v območju, kjer rjavi medved ogroža tako ljudi kot premoženje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dopolnilno vprašanje, kolega Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Spoštovani minister! Odgovor, ki ste ga podali sicer v ustni obliki, bi prosil tudi v pisni, vendar se bojim, da glede na problematiko, ki je sedaj na terenu, da so sklepi zelo splošni in da roki tri mesece in več ne ustrezajo dejanskim potrebam na širšem področju zahodne Dolenjske.
V razpravah sta se jasno izkristalizirala mnenja tako lovcev, lokalnih lovcev Lovske zveze, Kočevje, kot ogroženih, da je treba storiti nekaj nemudoma; se pravi takoj, po hitrem postopku, še v lovnem času za medveda. To je, čeprav je zaščiten, vemo, da je ta lovni čas tudi aprila. Zato bi bilo smiselno, ker sedaj ni časa za to, da bi vse te pripombe in poglede soočili med sabo, bi bilo smiselno, da bi o tem razpravljali v okviru ene točke dnevnega reda. Sedaj, poslovnik nam omogoča, da se o tem opredeljujejo poslanske skupne v okviru petih minut, vendar osebno - in pozivam kolege - ocenjujem, da je to premalo časa. Smiselno bi bilo, da bi o tem tudi državni zbor razpravljal še v okviru te seje, gospod predsednik, če bo pa hitro končana, pa takoj na naslednji seji državnega zbora. To poudarjam zato, ker so razmere dejansko nevzdržne. Tudi okoljevarstveniki opozarjajo na to, da nismo humani ne do človeka ne do živali, ker če na cestah in železnicah v bistvu prepuščamo ubijanje tudi zaščitene živalske vrste, je to neodgovorno ravnanje.
Zato bi predlagal, da državni zbor v skladu s prvim odstavkom 29. člena... /Opozorilni znak za konec./... (Takoj končam.)... sprejme sklep, da se o tej problematiki razpravlja v okviru poslovniških možnosti še na tej ali pa na prvi naslednji seji; vendar, seveda, če bo ta seja relativno hitro končana.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Henigman. Kolega Henigman torej predlaga...
BENJAMIN HENIGMAN: Samo še to. Poslanska skupina predlaga oziroma smo predlagali tudi celo vrsto operativnih sklepov, ki smo jih pa ministru že posredovali.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Po poslovniku je jasno, da se lahko razprava vrši o odgovoru vlade. Dopolnilni odgovor vlade s strani resorja za kmetijstvo želi podati tudi minister Smrkolj. Prosim.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa. Rad bi poudaril, da smo mi takoj ob tem tragičnem primeru poškodovanja človeka izdali ustrezne odločbe za odstrel medvedov na nekaterih območjih, da je bila pripravljena tudi odločba za odlov oziroma odstrel medvedov, ki je bila dana območnim lovskim zvezam, konkretno lovskim družinam na tem območju, tako da tudi to je v funkciji in se bo tudi lov izvajal v mesecu aprilu, predvsem zaradi kritičnega stanja.
Se pa strinjam z razpravo in po moji oceni je tudi primerno in podpiram vaš predlog, da državni zbor razpravlja o tem, še posebej, ker se tudi naše pobude, da bi izvedli nekaj večji izlov in na ta način znižali populacijo medvedov, se pojavlja v evropskem prostoru, da teh pobud nič kaj radi ne sprejemajo. Recimo, konkretno v kontaktih z eno od držav je bilo jasno povedano, da je možnost renaselitve medveda samo v primeru, da se ljudje tam na referendumu odločajo o tej renaselitvi. Tako da se jasno vidi, s kakšno odgovornostjo do ljudi tudi Evropa nekako sprejema oziroma z zadržkom sprejema možnost renaselitve.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Poslanski kolega Henigman predlaga, da se skladno s prvim odstavkom 29. člena poslovnika o odgovoru vlade opravi razprava v državnem zboru. Državni zbor bo brez razprave in obrazložitve glasu odločil o tem, ali in kdaj se opravi razprava. Poslanec lahko predlaga, kdaj se taka razprav opravi. Le-ta se lahko opravi najprej po preteku 48 ur od sprejema tega sklepa. Kolega Henigman je tudi predlagal, da se razprava opravi še, ali v okviru te seje - če bo možno - sicer pa v začetnih točkah prve naslednje redne seje. Prosim poslanske kolege, da se nam pridružijo, kajti sedaj je tudi glasovanje.
Na glasovanje dajem predlog poslanca Benjamina Henigmana, da državni zbor razpravlja o odgovoru vlade na postavljeno poslansko vprašanje v zvezi z aktualnimi dogodki napadov medvedov, ki ogrožajo življenje prebivalcev in onemogočajo nemoteno gibanje ljudi v naseljih in ob naseljih. Predlaga, da se ta razprava opravi še v okviru možnosti v zaključku te seje ali pa kot ena prvih točk naslednje redne seje. Ta predlog poslanskega kolega Henigmana dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Nekoliko premalo nas je. Drugič ugotavljamo prisotnost! V dvorani nas je nekaj čez 50. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlog poslanskega kolega Henigmana? (29 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Poslansko vprašanje postavlja kolega Branko Tomažič. Pripravi naj se Zoran Lešnik.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Prvo vprašanje namenjam ministrstvu za promet in zveze, in sicer, ali bo odsek hitre ceste med Logom in Vipavo narejen do roka, to se pravi do oktobra letošnjega leta. To sprašujem zaradi tega, ker se na tem odseku, na tem delu odseka še prav nič ne dogaja, roki pa so zelo blizu.
Drugo vprašanje namenjam ministrstvu za kmetijstvo. Sprašujem, koliko se je zmanjšal zakup kmetijskih zemljišč v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ko se je od teh zemljišč začel upoštevati k. d. - katastrski dohodek. Po mojih podatkih veliko kmetov odstopa od zakupnih pogodb in to prav v tistih predelih, kjer je zaraščanje najbolj intenzivno. Prosil bi tukaj pismeno.
Tretje vprašanje je tudi moje vprašanje v zvezi z medvedom. Ker sem ga pripravil, ga bom tudi postavil. Vlado sprašujem, ali bo vlada naredila dodatne hotele za medvede, da ti ne bi tavali po naših vaseh in hodili spat v hleve in obore z drobnico. Brlogi so namreč polni in medvedje nimajo kje prezimovati. Poznano nam je, da medvedje zimo ponavadi prespijo, če imajo prostor. Ali bo vlada pripravila nove programe za urejanje zaselkov, vasi na območjih medveda in te zaselke dobesedno ogradila z žico, mrežo, da se bodo otroci nemoteno, varno igrali in imeli varno pot do šole ter bodo kmetje varno zjutraj šli v hlev ali polje? Do sedaj smo ograjevali samo živino na pašnikih, izgleda, da bo treba ograditi vasi, da bodo lahko ljudje v teh vaseh živeli.
Ali bo vlada odobrila dodatna mrhovišča za krmljenje zveri in jih tako navajala na domače živali? To je praktično sedaj praksa v naši državi.
Zakaj se ne predlaga zakonodaja, ki predpisuje odstrel medveda, ko ta zaide iz varovanega območja? Tak zakon je namreč že bil v veljavi v Sloveniji. To sprašujem zaradi tega, ker se uresničujejo razmišljanje dr. Prašnikove, da v Sloveniji sploh ne rabimo kultiviranega in poseljenega podeželja, pač pa potrebujemo divjino, v kateri se bomo šli safari. Žal se njene napovedi izpred petih let postopoma uresničujejo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlagam, da se vprašanje, zadnji del vašega vprašanja, obravnava v sklopu razprave v državnem zboru na to temo. Drugo vprašanje je omenjeno ministrstvu za kmetijstvo - vprašanje zakupnin. Prosim, gospod...
Kolegi poslanci, prosim, da preberete poslovnik. Če postavite poslansko vprašanje tukaj, ga postavite zato, da na njih ministri odgovorijo, sicer ga postavljajte pisno in boste dobili pisni odgovor. In vprašanje za promet in zveze, prosim, da se pripravite. Prosim, gospod minister.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa. Prvo, kar se tiče zakupa kmetijskih zemljišč s strani sklada. Seveda v tem trenutku ne razpolagamo s podatki, koliko je to zmanjšano, se pa najavljajo možnosti prekinitev pogodb zakupnikov s Skladom kmetijskih zemljišč. Ta problem je pereč in bo tudi malo širša obravnava pri vprašanju gospoda poslanca Ferija Horvata za to področje predstavljeno, tako s strani ministrstva za finance kot našega ministrstva.
Drugo pa glede vprašanja medvedov. Poglejte. Cel kup napak je bilo storjenih v preteklem obdobju, ki so sigurno rezultirale povečano število te velike zveri v slovenskem prostoru. Gostota, ki se je v Sloveniji pojavila, je nadnormalna in je celo do dvakrat višja, kot je gostota medveda na območjih, kjer je tudi medved, v drugem evropskem prostoru. Recimo, pri nas je na 1000 kvadratnih kilometrov 1,7 - ocena, nekateri, ki se pa bližje s tem ukvarjajo, trdijo, da je celo 3, nekateri, ki so pa na ekstremni strani, pa trdijo, da ni niti 0,6. Vendar medvedov je preveč v Sloveniji in seveda zaradi tega vsi ti problemi. Zelo resno je, da ravnatelji nekaterih šol opozarjajo, da bodo morali ob tem, da jemljejo otroke izpred hišnih vrat in jih s šolskimi kombiji vozijo v šolo, zavarovati tudi te kombije z mrežo, ker enostavno je ta ogroženost, pa tudi strah, ki se pojavlja pri mlajših otrokih, na tem območju izredno velik.
Drugo. Tudi napake prejšnjega režima ob nekako intenzivnem krmljenju, bi lahko rekli, medvedov, ko je medved pravzaprav izgubil tisti odnos do sonaravne in naravne prehrane, postal je mrhovinar v večjem delu, in tudi ta navada vpliva, da ob primerih, ko je lakota, išče hrano enostavno v hlevih ali na smetiščih. Te krnene navade so vplivale tudi na veliko število mladičev in ni redkost - malo starejša literatura navaja enega do dva mladiča, danes vsi ugotavljajo dva do tri, pa tudi štiri mladiče. In seveda je tu ogromno napak, ki povzročajo tako katastrofalno stanje in ogrožanje varnosti predvsem ljudi. Tudi iz podatkov o konfliktnih zadevah v prometu, recimo, ugotavljamo, da se nam letno število teh konfliktnih situacij povečuje. Katastrofalno je tudi, da smo imeli v zadnjih 30 letih tri smrtne primere v Sloveniji - tega širša javnost nekako ne želi slišati - da smo imeli v zadnjih štirih letih dva primera hudih poškodb, kjer bodo posledice za prizadete trajne in nepopravljive, tudi psihične; da smo ob tem pripravili na osnovi strokovnih podlag zavoda za gozdove relativno povečan odstrel v lanskem letu, in videli ste reakcijo - tudi tožba na vrhovnem sodišču, kjer je bila naša odločba izpodbita. To jasno kaže - in sem prav vesel, da bo ta razprava v parlamentu, da bo s tem tudi širša javnost objektivno seznanjena s tem problemom in da na ta način tudi na osnovi dokumenta, ki ga imenujemo strategija upravljanja s to veliko zverjo v Sloveniji, opredelimo to območje, da opredelimo robno območje in izven območij, jasno, ne dovolimo prisotnosti te velike zveri, da pa v območjih tudi zagotovimo ljudem varnost bivanja, varnost gibanja - sam pravim, to so ustavne kvalitete, ki nam jih tudi ustava Republike Slovenije zagotavlja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vprašanje je bilo postavljeno tudi glede trase avtoceste oziroma glede avtocestnega programa.
NEVENKA ČREŠNAR-PERGAR: Poslancu, gospodu Tomažiču, se zahvaljujem za vprašanje in bomo zagotovili, da bo vlada podala pismeni odgovor oziroma resorno ministrstvo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo za poslansko vprašanje ima kolega Zoran Lešnik, pripravi naj se Ivo Hvalica.
ZORAN LEŠNIK: Gospod predsednik, kolegice in kolegi ter člani vlade! Imam tri kratka, vendar zelo konkretna vprašanja.
Prvo naslavljam ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: zakaj nekateri živinorejci za leto 1999 še vedno niso dobili premije za krave molznice?
Drugo vprašanje naslavljam na Vlado Republike Slovenije. Kako Vlada Republike Slovenije ocenjuje prvi predvolilni zbor, ki je bil ne dolgo tega v dvorani škofijskega ordinariata v Mariboru in na katerim je govoril dr. Franc Rode. Predvsem me zanima mnenje vlade o tistih vprašanjih, ki se nanašajo na šolo in volilne prognoze. Gospod Rode je kot vizionar že napovedal drugačno sestavo parlamenta ali pa posredno v tej spremembi prisotne nagovarjal.
In tretje vprašanje. Zaradi različnih natolcevanj, sprašujem Vlado Republike Slovenije: Koliko stane državo podpredsednik vlade in minister brez listnice, gospod Marjan Podobnik? Sprašujem o vseh stroških, o bruto plači z vsemi dodatki, bruto plači varnostnikov, stroških prevozov na relaciji Cerkno-Ljubljana-Cerkno, stroških najemnin avtomobila, stroških kabineta, pri tem mislim na tajnice, svetovalce in še kaj. In končno bi želel ločen prikaz stroškov, ki jih gospod Marjan Podobnik povzroča država v funkciji predsednika Slovenske ljudske stranke, pri tem mislim na službeni avto, varnostnike, šoferje in še kaj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za vprašanje.
ZORAN LEŠNIK: Samo dodam, dodam, ker še imam minuto pa deset časa. Na vsa tri vprašanja bi želel tudi pozneje pisni odgovor.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Poslovnik, 27. člen: "Na ustno poslansko vprašanje mora vlada ali minister odgovoriti na isti seji, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. Če tega ne more storiti, mora to takoj obrazložiti. V takem primeru mora na vprašanje odgovoriti pisno najkasneje 3 dni pred prvo naslednjo sejo. Ministrov odgovor praviloma ne sme trajati več kot 10 minut. Če je poslansko vprašanje postavljeno pisno, mora vlada ali posamezen minister odgovoriti nanj pisno, najkasneje 3 dni pred prvo naslednjo sejo." Torej, če bi striktno tolmačili poslovniške določbe: če vlada odgovori ustno, ji ni več potrebno odgovarjati pisno. Odločite se za eno ali drugo varianto, ne pa za obe. To je korektno stališče iz poslovnika. Prosim po vrsti. Vprašanje - prvo za resor za kmetijstvo. Gospod minister, prosim.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa. Jaz bi rad malo širše odgovoril. Poglejte, za lansko leto naše ministrstvo ni v celoti poravnalo tako nekaterih podpor za področje živinoreje, to so krave molznice, krave dojilje, mlado pitano govedo v hribovskih, gorskih območjih. Tudi jim nismo poravnali en del obveznosti do mesnopredelovalne industrije v postavki priprave blaga za izvoz na tuje trge, predvsem iz razloga, da je ta višina zahtevkov večja, kot je bilo predvideno v proračunu Republike Slovenije za leto 1999, in seveda bomo te obveznosti poravnali iz naslova proračuna za leto 2000, tudi v okviru uredbe je to predvideno.
Rad bi pa povedal, da seveda uredba za intervencijo v kmetijstvu za letošnje leto zamuja iz dveh vzrokov. Proračun je, seveda, bil sprejet v začetku februarja letošnjega leta. Drugič pa so postopki zaradi zakona o nadzoru nad državnimi pomočmi v letošnjem letu izredno zahtevni in seveda naše ministrstvu mora v skladu s komisijo za izvajanje nadzora nad državnimi pomočmi te zadeve uskladiti, tako da smo uredbo za kmetijski del na korespondenčni seji vlade v ponedeljek izpeljali in je temelj tudi za izplačilo tega, kar vi sprašujete, gospod poslanec. V drugem delu pa je drugi del uredbe še v obravnavi na komisiji za nadzor nad državnimi pomočmi; to je v delu sredstev za izvajanje strokovnih nalog in institucij za področje kmetijstva in pa v delu uredbe za izvajanje ukrepov na področju razvoja podeželja. Tako pričakujem, da bo v petek komisija dela zeleno luč in da bomo naslednji teden na vladi obravnavali tudi drugi del kmetijske uredbe in obravnavali uredbo za ukrepe na področju razvoja podeželja in na ta način formalno dosegli možnost za izplačilo vseh ukrepov za leto - zamude - 1999 in pa za leto 2000.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Drugi del poslanskega vprašanja kolega Lešnika pa je bil naslovljen na vlado. Gospa generalna sekretarka, gospa Pergarjeva.
NEVENKA ČREŠNAR-PERGAR: Hvala, gospod predsednik. Gospod Lešnik, vlada bo na drugo in vaše tretje vprašanje odgovorila pisno. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo dajem poslanskemu kolegu Ivu Hvalici, pripravi naj se dr. Ciril Ribičič.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovane kolegice, kolegi! Preden postavim svoje vprašanje, moram izpolniti obljubo, ki sem jo dal na sejmu Alpe-Adria Dolenjcem, ki so mi poklonili tega malega medvedka in so mi rekli, naj ga pokažem ministru Smrkolju in naj ga na spominja na ubitega mladiča, medvedka pred kratkim. Torej, držal sem besedo in tu kažem medvedka, ki bo sicer moj suvenir, ne ministrov - torej ministra Smrkolja.
Druga stvar, ker imam dovolj časa za svoje poslansko vprašanje, je to, da zopet ugotavljam, da je ministrov samo za vzorec, ampak to je stara stvar.
In zdaj k poslanskemu vprašanje. Svoje poslansko vprašanje postavljam pravzaprav ministru za zunanje zadeve, ampak tu vidim novega državnega sekretarja, Vojka Volka, ki mu tudi čestitam za imenovanje; bi pa prosil, da mi tu odgovori. Torej, po svetu je kar nekaj častnih konzulov Republike Slovenije. Zanima me, kakšni so kriteriji za imenovanje teh konzulov in kakšen je njihov časovni mandat.
Potem me tudi zanima, če ministrstvo za zunanje zadeve spremlja delo, ali bolje rečeno, obnašanje teh častnih konzulov. In ko bom dobil odgovor na ti vprašanji, bom vprašal pa za enega častnega konzula posebej. Hvala lepa. (Medvedka nesem.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prosim za odgovor, državni sekretar Vojko Volk ima besedo.
VOJKO VOLK: Gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci. Hvala, za čestitke gospod Hvalica.
Častne konzule Republika Slovenija imenuje na predlog, največkrat naših diplomatsko-konzularnih predstavništev, po splošnih kriterijih, ki jih vsebuje in o tem govori dunajska konvencija, in po presoji - ponavadi po nekih pogovorih, intervjujih s temi kandidatih. Njihovo delo spremljamo, kolikor moremo in včasih dobimo tudi obvestila o določenih ravnanjih, še posebej, kadar častni konzuli pridejo v stik z ustreznimi upravnimi ali drugimi organi. Toliko zaenkrat. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dodatno dopolnilno vprašanje, kolega Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Nisem dobil odgovora na vprašanje, kakšen je njihov časovni mandat. Ali so to dosmrtni ali so - ne vem, z nekim mandatom? Ne, to je zelo važno. To je ena stvar.
In drugič me zanima, če spremljate delo častnega konzula Republike Slovenije na Cipru in če ste seznanjeni s tem, kar on tam počne. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dopolnilni odgovor, gospod državni sekretar.
VOJKO VOLK: Na vprašanje o trajanju mandata odgovarjam, da gre lahko za različne dogovore. Vendar prav za specifično vprašanje se bom moral pozanimati in bom zagotovil pisni odgovor.
O kakšnih posebnih ravnanjih našega častnega konzula na Cipru v tem hipu nimam nobene informacije, jo pa seveda lahko pridobim.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslansko vprašanje postavlja dr. Ciril Ribičič. Kolega Jakič je opravičen, torej sledi Vincencij Demšar.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovane kolegice in kolegi. Kot lahko vidite na ekranu, se moje vprašanje nanaša na odpiranje novih delovnih mest za delo na domu oziroma za delo na daljavo. Nesporno je, povsem nesporno, da na tem področju Slovenija močno zaostaja za Evropo. Odstotki, ki jih države Evropske zveze dosegajo na tem področju, so bistveno višji od Slovenije. Ko sem se pogovarjal s tistimi, ki se na to spoznajo, navajajo tri razloge za to zaostajanje: zastarelo zakonodajo, dolgotrajne in drage postopke in pa visoke stroške za ureditev prostorov.
Drugod v svetu je precej drugače, zlasti v hitro se razvijajočem svetu. V Združenih državah Amerike je v enem primeru v eni od zveznih držav znano, da je mogoče dobiti dovoljenje za delo na domu v enem dnevu in proti plačilu stotih dolarjev. Zelo znani so primeri garaž, in vidite tudi nekaj primerov tu zgoraj na ekranu, v katerih so se začele razvijati najbolj znana podjetja oziroma najbolj znani podjetniki v Ameriki. Naj navedem samo tri primere: Apple Computers, Henry Ford, Walt Disney - vsi so začeli s svojo aktivnostjo najprej v garažah. Pri nas je temu, na žalost, drugače. Znan je primer, ki je mogoče edinstven, da se je posameznik, ko ni mogel dobiti dovoljenja za delo, češ da je njegova stavba preblizu ceste, odločil in odžagal balkon, zaradi tega, da je bila njegova stavba dovolj oddaljena od ceste, in potem je dobil dovoljenje za delo na domu. So pa še drugi precej drastični primeri.
Sprašujem torej vlado, recimo v primerjavi s temi ameriškimi in drugimi primeri, ali je kaj takega v Sloveniji mogoče - in zakaj ni mogoče - in kaj je mogoče storiti in kaj bo vlada storila za pospešeno odpiranje novih delovnih mest na domu. Hkrati se pa zahvaljujem vodstvu državnega zbora, posebej predsedniku in strokovnim službam, ki so mi omogočili, da ilustriram to vprašanje tudi z nekaj posnetki na ekranu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa dr. Ribičiču. Na vprašanje odgovarja državna sekretarka, gospa Nataša Belopavlovič.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Hvala lepa. V odgovoru se bom omejila na tisti vidik, ki se dotika našega področja, torej delovnopravnega področja.
Ta del je v obstoječi zakonodaji urejen. Namreč, delo na domu v okviru delovnega razmerja, torej zaposlitvenega razmerja, je mogoče po zakonodaji: če narava dela to dopušča, če gre za delo, ki sodi v nek delokrog, v dejavnost tistega delodajalca, ki delavca zaposli na tak način, in - seveda - če so zagotovljeni ustrezni pogoji za varnost in zdravje pri delu. Tudi novi zakon, ki ga pripravljamo, je v tem smislu opredeljen, moram reči, nekoliko širše, zaradi tega, ker je bila leta 1996 sprejeta konvencija mednarodne organizacije dela, ki posebej govori o delu na domu in v zvezi s tem tudi posebno priporočilo o delu na domu. Tako da ob tem, kar sedanja veljavna zakonodaja omogoča v okviru delovnega razmerja, govori nov zakon oziroma predlog novega zakona še o tem, kaj se morata delodajalec in delavec v tem okviru dogovoriti, kakšni so pogoji, zlasti ko gre za varne pogoje, zdrave pogoje, in tisti del, ki se nanaša na materialni vidik, torej na nadomestilo za uporabo lastnih prostorov, lastnih sredstev in podobno.
Skratka, z vidika delovnega prava lahko ta hip odgovorim toliko, me bo pa dopolnil kolega z ministrstva za okolje in prostor. Namreč, to vprašanje sega tudi na druga področja, sega pravzaprav tudi na področje dovoljenj, kdaj, kje se lahko stvari opravljajo. Namreč, treba je zelo ločiti, ali gre za delo na domu v smislu delovno-pravnega instituta ali pa gre za opredeljevanje in opravljanje dejavnosti na domu kot neke samostojne dejavnosti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Blaganje, državni sekretar v ministrstvu za okolje in prostor bo dopolnil odgovor.
MAG. DUŠAN BLAGANJE: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane gospe poslanke in poslanci! Torej stanovanjski zakon je tisti predpis, ki omogoča delo v stanovanju, domnevam, da se s tem istoveti pojem "dom", seveda pod določenimi pogoji. In sicer, da s tem soglaša lastnik stanovanja, če pa bi tako delo na domu ali v kakršnemkoli drugem prostoru pomenilo spreminjanje namembnosti nekega bivalnega prostora v poslovni prostor, pa je za to seveda potrebno pridobiti tudi dovoljenje za poseg v prostor, dovoljenje za spremembo take namembnosti. To se pravi enotno dovoljenje za gradnjo ali lokacijsko in pozneje gradbeno dovoljenje. Za primerjavo te ureditve je po mojem trdnem prepričanju bolje jemati predpise drugih evropskih držav in ne sistema Združenih držav, ne samo zaradi tega, ker je njegovo poznavanje v tej državi bistveno manjše kot poznavanje ureditev primerjalnih evropskih držav, za katero seveda lahko zatrdim, da je tam nekje od sredine 19. stoletja - v Sloveniji od leta 1975 dalje - glede tega podobna. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa državnemu sekretarju. Dopolnilno vprašanje, dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Skupaj s še dvema kolegoma sem se o evropskih izkušnjah na nekem posebnem posvetu, ki je govoril o delu na daljavo, poučil in od tam mi tudi podatki o tem, kako močno Slovenija zaostaja za povprečjem v Evropski zvezi na tem področju.
Moje dopolnilno vprašanje se glasi takole. Kdo v vladi bo zagotovil koordinacijo tistih resorjev, ki na tem področju lahko prispevajo k temu, da bi se od pogovora o omejitvah na tem področju preusmerili na spodbujanje dela na domu in dela na daljavo? To mislim, da bi morala biti naša usmeritev, če želimo vsaj zmanjšati, če ne dohiteti drugih držav, ki na tem področju dosegajo veliko boljše rezultate. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dopolnilni odgovor, mag. Blaganje.
MAG. DUŠAN BLAGANJE: Hvala lepa. V vladi že dalj časa potekajo priprave na obsežnejši program odpravljanja administrativnih ovir za investicije, ki so seveda predpogoj za kakršnokoli delo. Ta program usklajujejo ministrstvo za finance, obsega pa kratkoročne in dolgoročne ukrepe. Dolgoročni so seveda predvsem tisti, na podlagi katerih bo vlada predložila obširnejše spremembe predpisov, tudi zakonov, ki danes sami po sebi ali v svojem izvajanju predstavljajo take administrativne ovire.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslansko vprašanje postavlja kolega Vincencij Demšar. Pripravi naj se kolega Rokavec.
FRANCI ROKOVAC: Lepo pozdravljeni in hvala za besedo. Vprašanje se nanaša na več ministrstev, vendar predvsem bo na ministrstvo za okolje in prostor in ministrstva za promet in zveze.
Prvo ministrstvu za promet in zveze. Glede na to, da se je Hrvaška v preteklem letu dogovorila z Madžarsko, da ji da na razpolago luko Reko, Italija pospešeno gradi zveze iz Trsta proti severu, seveda hkrati pa vemo, da se Slovenija prizadeva, da bi nekako uveljavila luko Koper kot osrednje pristanišče za srednjo Evropo. Zato sprašujem, več vprašanj mogoče o podrobnostih - ali bo zgrajena avtocesta do Kopra po programu, ali bo dograjen drugi tir do Kopra tudi po programu. Mi vemo, da imamo program izgradnja železnic že od 1994. leta in po informacijah, ki jih imam, se na tem programu nič ne dela.
Nadalje me zanima, kaj je z dogovori med upravo Luke Koper in pa italijanskim partnerjem v Trstu glede skupnega nastopa. S tem v povezavi tudi kakšne so želje Hrvaške glede prometne povezave med Reko in Trstom. In končno, na to temo, kaj bomo storili, da bomo ostali konkurenčni in pa seveda tudi v čem, tako Reki kot Trstu, pri tem pa, da se ne bomo zadušili v povezavi z Istro.
Drugo vprašanje, ki ga imam za ministrstvo za okolje in prostor, pa je takole. Mi smo sprejeli zakon o vpisu etažne lastnine v zemljiško knjigo. Ministrstvo je izdalo navodilo, po zakonu bi lahko to izdelal: ali posameznik lastnik takega stanovanja ali pa ustrezni geodet. Sedaj, ko je bilo izdano navodilo, pa pravi, da to lahko opravi s koncesijo geodet. Stvari so tudi zakomplicirane glede, kaj je vse treba v tak etažni načrt narediti. Po informacijah, ki jih imam, naj bi izdelava takega načrta za 3-sobno stanovanje stala okoli 20 tisoč tolarjev brez, seveda, odmere stavbišča.
In zato sprašujem ministrstvo, zakaj je izdalo tako navodilo o izdelavi etažnih načrtov, ki predpisujejo kotiranje in izmero posameznih prostorov, celo debelino zidov, svetlobe, višine prostorov, ker to ni usklajeno z zakonom, ki smo ga sprejeli. In seveda s temi določbami se to realizira oziroma daje monopol za geodetsko dejavnost.Bi prosil, kako da je do tega prišlo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Državni sekretar mag. Blagajne - za en del vprašanj.
MAG. DUŠAN BLAGAJNE: Za drugi del, hvala lepa. Torej, moram oporekati domnevi, ki je neustrezna, da navodilo o vsebini etažnega načrta postavlja kakršno koli zahtevo po zagotovitvi kakršnega koli podatka, ki objektivno ni potreben za namen tega načrta, torej za ugotovitev fizičnega obsega, na katerem se uresničuje in vknjižuje na tej podlagi lastninska pravica.
Drugič, to navodilo v ničemer ne odstopa od določb zakona in ne daje nikakršnega monopola komur koli, saj tak etažni načrt lahko izdela kdor koli, le potrditi ga mora strokovnjak in s tem zajamčiti njegovo ustreznost. Če pa ga izdela strokovnjak, to je geodetsko podjetje, potem seveda ta dodatna preveritev ni potrebna.
Cena tega načrta, kot je bila omenjena, je pač odraz dejansko potrebnega dela za to, da se načrt v predpisani obliki, ki - kot rečeno - zagotavlja samo nujno potrebne podatke o nepremičnini, ki se vknjižuje, ki ga je treba v to vložiti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Glede prometa in zvez, državni sekretar Edvard Roškar.
EDVARD ROŠKAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospe poslanke in gospodje poslanci. Gospod Demšar, na vprašanje: luka Koper in luka Trst - skupni nastop. Torej, tako izgleda z našimi severnojadranskimi lukami. Kot prvo misel moram povedati pravzaprav en podatek, ki je naslednji. Vse luke, vsa pristanišča v severnem delu Jadranskega morja, vsi skupaj nimajo toliko prometa, kot en pomol v Rotherdamu. Kot en pomol v Rotherdamu! Kaj hočem s tem povedati? S tem hočem povedati naslednje: da je naša naloga - gledamo samo s strani luke Koper - kot je naloga vseh severnojadranskih pristanišč, da potegnejo tovor, ki sicer po naravi sodi v ta del Evrope, da ga potegnemo v Evropo. Če to hočemo narediti in če to hočemo doseči ter vsaj malo konkurirati severnoatlantskim pristaniščem, potem je treba - po vsej verjetnosti - za to speljati eno skupno akcijo. Ta skupna akcija ne bazira na tem, da bi - kot je mnogokrat napačno slišati - združevali nekatera pristanišča, tudi ki so nekoliko narazen. Pristanišča bodo več ali manj vedno konkurenčna drug drugemu, saj je to tudi motor za iskanje tovora.
Ta pristanišča bi pa morala - in sedaj konkretno to, kar ste omenil: Trst in Koper - delovati na pridobivanju tovora. Katere so sedaj vse tiste akcije, ki bi jih bilo potrebno sprožiti za to, da bi se ta tovor povečal, je seveda vprašanje, na katerega je težko odgovoriti iz dveh razlogov, gospodje. En razlog je ta, da je treba za to več strokovnjakov združevati in vedno združujete strokovnjake iz posameznih pristanišč in nikoli nimate jasnega in čistega odgovora. Drugo vprašanje pa je - veste, da gre za dve državi, da gre za trenutno dve ureditvi in gre za dva naroda s svojo preteklostjo pri nekaterih mišljenjih. Zaradi tega je bilo odločeno, da preden pristopimo k javni razgrnitvi možnosti povezovanja teh dveh luk, da se naredi študija s strani ustanove, ki ni obremenjena ne z enim ne z drugim pristaniščem. Tu gre - to lahko že povem, kajti obe luki sta se celo dogovorili, da investirata to študijo - to je Ernst & Young. Ta dela študijo, ki bi naj pokazala, kateri so tisti elementi, ki jih je mogoče združevati za večje pridobivanje tovora. Torej, sedaj, kar lahko v tem trenutku odgovorim na vaše vprašanje, je naslednje: v tem trenutku se je startalo z izdelavo študije, kateri so elementi, ki bi bili koristni obema lukama za večji razvoj.
Glejte, kar se tiče pristanišč v Reki in v Trstu in želje Hrvaške za povezavo s Trstom. Tu je treba reči naslednje. V tem trenutku je na tem območju - na našem območju, na severnojadranskem območju - Luka Koper daleko najuspešnejša od vseh pristanišč, daleko najuspešnejša. Vendar bodimo trezni: vsakega pristanišča, kot tudi Reke, se moramo bati in moramo z njim računati. Vsakršno dajanje prednosti, če hočete, konkurenci, je dajanje prednosti konkurentu; vemo, kaj to pomeni. Nesporno pa je, da bo prišel čas, ko bo tudi ta povezava stekla in ko bo - tega ne bomo mogli zavreti - moramo biti pa pripravljeni, da nas to ne bo zabolelo, ko bo do tega prišlo; računamo, da do tega bo prišlo.
Kaj narediti, da bi ostali konkurenčni? Ne morem povedati drugega kot to, da ostanemo pametni, da pazimo, da ne bomo zavirali razvoja naše luke Koper, in pa, da bomo blagi do iniciative tovrstnega gospodarstva, kajti iniciativa obstoja. Gospod Demšar, to je vse, kar sem lahko odgovoril. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Dopolnilno vprašanje, gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa državnemu sekretarju za promet in zveze. Mislim, da ste lepo stvari tudi po historični strani povedali, kako te stvari stojijo.
Imam pa vprašanje za državnega sekretarja, gospoda Blaganja. Namreč, niste pa oponirali, da je to 20.000, mi smo pa želeli, da bi čimprej prišlo do ureditve in vpisov etažnih stanovanj, to je bil tudi namen zakona, tako mislim, da je tudi na začetku pisalo, kar pomeni, seveda: stroški, ki pri nekaterih pomenijo zadržek. Namen zakona, mislim, da je bil ravno nasproten, kot se sedaj to dela. Sam vem za nekatere, ki so mi rekli: "Ste toliko govorili o tem, pa favorizirali, da bo lažje in prej prišlo do vpisa etažnih stanovanj, sedaj se pa stvari tako obračunavajo." In zato, da nekdo da štampiljko - tega se pa spomnite, ko smo hiše delali, smo gradili hiše pred leti, ko so samo nekateri imeli pravico žigosati, pa so nam na črno naredili načrt, potem si pa nekomu nesel, ki je imel pravico do žiga, pa ti je žigosal in tisto si fino plačal. Zdaj se dogaja na isti način. Sam si vse naredil, nekdo bo pa zato kasiral, ker ima pravico žigosati. Zato mislim, da zakon ni bil koncpiran tako, je sedaj to izpadlo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dopolnilni odgovor, gospod mag. Blaganje, državni sekretar.
MAG. DUŠAN BLAGANJE: Hvala lepa. Moram reči, da noben predpis ne določa niti minimalne niti maksimalne tarife za izdelavo takega etažnega načrta. Ali se nekomu zdi neka tarifa, nek strošek, ki je potreben za to, da uredi svojo lastnino, da varuje svojo lastnino, prevelik, primeren, je seveda stvar njegove presoje. In pošteno moram reči, da na takšne dileme ne morem dati objektivnega odgovora in da je verjetno stvar primernejša za presojanje o tem, kako bo pač kdo s svojo lastnino gospodaril, ali se mu jo zdi vredno varovati ali ne. Zato tudi, če bi gospod poslanec na to želel pisni odgovor, bi se moral vnaprej opravičiti. Gre za take sorte vprašanje in dilemo, da nisem prepričan, da bi znali nanjo odgovoriti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Državni sekretar, dr. Hanžel bo najverjetneje odgovoril na vprašanje, ali bo dograjen drugi tir Divača-Koper po programu.
DR. SLAVKO HANŽEL: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani! Kot veste, v veljavnem nacionalnem programu, po veljavnem nacionalnem programu naj bi bil drugi tir Divača-Koper praktično že zgrajen. Glede na dosedanjo realizacijo nacionalnega programa razvoja železniške infrastrukture, ki je samo 31%, je seveda razumljivo, da je bilo treba izvajati določene prednostne projekte, med katere - seveda, glede na razpoložljive kapacitete in rast prometa v sami Luki Koper in sploh v tej smeri - pač ni prišla v prvo prioriteto izgradnje tega tira. Kljub vsemu pa smo v spremembah in dopolnitvah nacionalnega programa razvoja železniške infrastrukture, ki ga je vlada že posredovala v drugo obravnavo državnemu zboru, predvideli realizacijo tega drugega tira v sorazmerno kvalitetni izvedbi, v skladu z mednarodnimi predpisi za hitrosti do 160, v dolžini približno 97 km, ne ob obstoječi trasi proge, ampak povsem nova trasa prek Črnega Kala, v obdobju do leta 2006. Tako je ministrstvo za promet in zveze že podalo predlog za izdelavo lokacijske dokumentacije ministrstvu za okolje in prostor in v zvezi s tem potekajo vse aktivnosti, tako da bi bila celotna dokumentacija, potrebna za pričetek izgradnje, pripravljena nekje v letu 2002. Pričetek izgradnje predvidoma konec leta 2002 oziroma 2003. Seveda bo pa treba za ta del proge tudi kot del javne železniške infrastrukture zagotoviti potrebna sredstva, ki bodo okvirno znašala približno 78 milijard tolarjev. Toliko o tem.
Če dovolite, bi povsem na kratko povedal še, kar se tiče kopenskih povezav med obema državama: našo in Hrvaško. O tem so potekali že razgovori med obema prometnima ministroma, tako za cestni kot za železniški del so dogovorjene povezave v sklopu posodobitve obstoječih povezav in tudi priključek na avtocestno omrežje v širši okolici Razdrtega. Tako, da v zvezi s tem tukaj ni večjih problemov, niso pa seveda zadeve še s Hrvaško dokončno dogovorjene, vendar ti dogovori potekajo in bistvenih spornih točk na tem področju ni. Seveda so znane tiste ekstremne zahteve naše sosede pred leti, da je treba pač direktno avtocestno povezavo med, recimo, Reko in Trstom zgraditi, da je treba prav tako hitro železniško povezavo v tej smeri zgraditi, vendar tukaj je treba pač gledati - jaz mislim - na tej stvari realno in tega se počasi tudi že naši sosedje zavedajo. Hvala lepa.
Če bo treba, bomo pa seveda dali tudi - če gospod Demšar to želi - pisni odgovor, ker jaz nisem nič povedal v zvezi s tem, kakšna je dinamika izgradnje avtoceste proti Kopru. Tudi tukaj aktivnosti tečejo, ne bi pa mogel o rokih odgovoriti. Tako da, če je treba, bomo dali tudi pisni odgovor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Sedaj pa je postavlja poslansko vprašanje Franci Rokavec. Pripravi naj se Branko Kelemina.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, spoštovani predstavniki vlade.
Ministrstvo za finance sprašujem, na kakšni osnovi so v sredstvih obveščanja dali informacijo, da so trošarinski zavezanci dolžni do 30. 4. 2000, prijaviti količino proizvedenega žganja v letu 1999, ki bo osnova za obračun trošarine malim proizvajalcem žganja. Namreč, v mesecu juliju 1999 je bila sprejeta novela zakona o trošarinah, ki je uvedla prehodno obdobje, s tem da se za male proizvajalce domačega žganja določi trošarina z 31. marcem 2002 v višini 33 tisoč tolarjev za proizveden, en hektoliter čistega alkohola.
Drugo vprašanje namenjam ministrstvu za šolstvo in šport. Zakaj še ni dodelilo soglasja za pričetek investicije pri osnovni šoli Šmartno? Namreč, dejstvo je, da je osnovna šola Šmartno že jeseni 1999 uradno vložila predlog za izdajo soglasja za pričetek izgradnje prizidka k že omenjeni investiciji. Omenjena investicija je bila v finančnih postavkah ministrstva že v letu 1999, kajti šola Šmartno se že vrsto let sooča s perečo problematiko dvoizmenskega pouka. Kot je ministrstvo za šolstvo in šport seznanjeno, je bila za v petek, 24. 3. 2000 napovedana opozorilna prepoved pouka, ta pa je bila zaradi pozitivnih stališč občine in pa občinskega sveta Litija prestavljena na 15. 4. 2000. Do tega datuma vodstvo osnovne šole Šmartno želi jasen odgovor s strani ministrstva za šolstvo in šport: Ali bo končno izdalo soglasje za pričetek investicije in prispevalo svoj delež finančnih obveznosti v letošnjem letu? Želim jasen odgovor že na seji in pa tudi dogovor z občino in pa osnovno šolo.
Tretjo vprašanje pa naslavljam ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kjer sprašujem: Na kakšni osnovi zahteva od oseb, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in ne prijemajo nikakršne finančne pomoči, prav tako prisotnost najmanj tri ure dostopnosti na domu? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Najverjetneje se bo prva oglasila gospa Kolarjeva, nato gospod Vrčko in nato gospa Belopavlovičeva.
MILOJKA KOLAR: Hvala, za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci. Carinska uprava je objavila poziv za napoved obračuna za trošarine na osnovi odredbe o izvajanju 45. člena zakona o trošarinah, ki definira - tudi za male proizvajalce žganja - da morajo v mesecu po koncu obračunskega obdobja - to pa je - 31. 3. - prijaviti oziroma napovedati obračun trošarine za proizvedene količine.
Naj v dodatno pojasnilo povem mogoče še to, da je z zadnjimi spremembami zakona o trošarinah bilo definirano, da se trošarina z 31. marcem 2002 določi v višini 33 tisoč tolarjev. Seveda ni bilo določeno, kaj je z višino trošarine v prehodnem obdobju, se pravi v obdobju, ko smo uvedli trošarine od 1. julija 1999 pa do 31. marca 2002. To se pravi, da je s spremembo zakona v bistvu bila definirana, kakšna bo trošarina v bistvu po 31. marcu 2002. In bi praviloma, v skladu z zakonom o trošarinah v tem obdobju, veljala trošarina, definirana v zakonu o trošarinah, to pa je 100 tisoč tolarjev na hektoliter za 100% alkohol. Prav zato je vlada že sprejela uredbo, ker ima to pooblastilo, da je to trošarino znižala za 50 odstotkov, ker ima to možnost in velja seveda trošarina 50 tisoč tolarjev za en hektoliter za 100% alkohol. Hkrati pa naj dodam, da je v skladu s to uredbo o izvajanju tega 45. člena določena tudi tako imenovana domača poraba, ki je oproščena plačila trošarine. To je pa približno 14 do 16 litrov žganja na odraslega člana gospodinjstva ali 7 litrov čistega alkohola.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod državni sekretar, gospod Vrčko.
MATEVŽ VRČKO: Hvala lepa. Kar se tiče osnovne šole Šmartno, je uvodoma treba povedati, da smo v lanskem letu imeli nov razpis za investicije na področju osnovnega šolstva in vrtcev. Podatki iz tega razpisa so sedaj v obdelavi in na ministrstvu bi radi čimprej začeli uvrščati investicije v plane na podlagi tega razpisa, predvsem pa na podlagi prioritet, ki bodo določene na podlagi tega razpisa. Iz tega razloga smo večino sredstev letošnjega proračuna namenili za poplačilo že začetih, torej tekočih investicij oziroma že zaključenih investicij. Iz tega razloga osnovna šola Šmartno letos ni prišla v plan. Res je, da smo v lanskem septembru dobili od osnovne šole dokumentacijo, ki predvideva en prizidek k tej osnovni šoli, vendar je treba povedati, da naš sogovornik, ministrstva za šolstvo, je pač lahko občina. V resnici bi bil pravi čas, da bi pred sprejetjem proračuna pravzaprav občina izkazala ta interes, da bo uvrstila to investicijo v plan. V tem trenutku, kljub grožnji s stavko v tej osnovni šoli, menim, da ni veliko možnosti, da se ta osnovna šola že letos uvrsti v plan sofinanciranja. Mislim pa, da glede na visoko stopnjo izmenskosti, ki jo imajo v tej šoli, da bo po kriterijih ta investicija zelo visoko uvrščena in da obstajajo realne možnosti, da uvrstimo to investicijo v plan za prihodnje leto. Moram reči, da smo danes zjutraj imeli sestanek s predstavniki občine in s predstavniki osnovne šole. Naš dogovor je šel v tej smeri, da po eni strani preučimo, ali je pravzaprav sploh še kakšna možnost, da letos kaj storimo, v obratnem primeru pa, kot rečeno, v prihodnjem letu, če bodo seveda kriteriji tudi to podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospa državna sekretarka iz ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, gospa Nataša Belopavlovič.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: V zvezi s podlago, na kateri zavod za zaposlovanje zahteva dosegljivost brezposelne osebe, bi rada povedala naslednje.
Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti v 16. členu določa, kdo se šteje za brezposelno osebo. Eden od pogojev, da se neka oseba šteje za brezposelno osebo, je tudi to, da je na razpolago za zaposlitev. Če najprej gledamo ta zakon, pa v 17.c členu določa, kaj se šteje, da je neka oseba na razpolago za zaposlitev. Ta 17.c člen pravi, da je brezposelna oseba na razpolago, če je dosegljiva zavodu vsak delovni dan tri ure dnevno na naslovu prebivališča ali pa na naslovu, za katerega se dogovori z zavodom. Torej, mora biti zavodu jasno, kje tako brezposelno osebo najde. Ne nazadnje ni nujno, da gre vedno za vključevanje v redno delo, v stalno zaposlitev, lahko gre za neka občasna dela, javna dela in zaradi tega je prav, da zavod ve, kje brezposelne ljudi lahko v kateremkoli trenutku najde. Lahko je to doma, lahko je pa to tudi nek drug naslov, samo treba je pa to sporočiti.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Še dopolnilno vprašanje bo postavil gospod Franci Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Kar se tiče odgovora državne sekretarke, gospe Kolarjeve, se absolutno ne morem strinjati. Prepričan sem, da imajo nekateri uradniki v tej državi preveč časa, da razmišljajo, kako bodo zagrenili življenje davkoplačevalcem. To je komentar k temu odgovoru, odkrito povedano.
V nadaljevanju pa, jasno je, novela zakona o trošarinah bo opredeljevala uvedbo prehodnega obdobja. Drugo, verjetno bi bilo treba pri proučevanju novele zakona brati tudi obrazložitev, ki je bila jasno podana k zakonu in k amandmaju, ki je bil sprejet pri zakonu. In naslednje, določitev trošarine je bila jasno določena z letom 2002. Jaz bi tu dejansko predlagal, da vlada sprejme vse potrebno, kar bo v celoti zadostilo načelom, ki so bila opredeljena pri sprejemanju novele zakona o trošarinah.
Kar se tiče osnovne šole Šmartno, mislim, da mi odgovor ne more zadostiti v tej smeri. Sam državni sekretar je omenil, da je stanje in višina dvoizmenskosti tako visoka, da je tu potrebno takojšnje ukrepanje.
Kar se tiče odgovora s strani državne sekretarke za delo, gospe Belopavlovičeve, pa sem prepričan, ko smo že obravnavali zakon, spremembo zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti, da je bilo takrat jasno povedano, da od oseb, ki ne prejemajo ničesar, se ta določba v zakonu ne bo zahtevala. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Lahko nadaljujemo z vprašanji. Naslednji, ki bo postavil poslansko vprašanje, je gospod Branko Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovani. Dve vprašanji imam danes. Prvo je za ministrstvo za finance.
Ministrstvo za finance že nekaj časa s posameznimi občinami sklepa nekakšne dogovore o dodatnih sredstvih za financiranje občin v nekem prehodnem obdobju. Zato ministrstvo oziroma gospoda Tekavčiča, če je tukaj, sprašujem, na osnovi katerih predpisov, sklepov ali drugih predpisov nekatere občine z nekimi dogovori na ministrstvu za finance pridobivajo dodatna finančna sredstva v tako imenovanem prehodnem obdobju, tudi po 200 in več milijonov tolarjev. To je eno vprašanje.
Prosil sem, da mi pripravijo pregled in višino takšnih sredstev po občinah, obrazložiti in utemeljiti razloge za dodelitev sredstev po posameznih občinah, podati podatke za leto 1999 in 2000. To vprašanje sem namreč postavil kot ustno vprašanje že 17.3.2000 in upam, da je odgovor pripravljen.
Naslednje vprašanje je namenjeno ministrstvu za okolje. V 78. členu zakona o varstvu okolja je za razvrednotenje okolja ali druge primere opredeljena pravica do odškodnine. Vprašanje se glasi: Ali je vlada sprejela merila za določanje najvišje odškodnine po tem zakonu? Kateri predpisi še dodatno dajejo pravico do odškodnine za ekološke in druge posege v prostor? Katere občine, v kakšni višini in za kakšne namene posamezne občine v Sloveniji že pridobivajo odškodnino ali druge oblike nadomestil za razvrednotenje in nevarnost? Na kakšen način naj lokalne skupnosti uveljavijo pravico iz 78. člena zakona o varstvu okolja? Tudi to vprašanje sem postavil že 17. marca 2000 kot ustno vprašanje, zato pričakujem temeljit odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Na poslansko vprašanje bodo dali odgovore, kot prvi gospod državni sekretar na ministrstvu, gospod Milan Cvikl.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Hvala podpredsednica. Gospe in gospodje. Vprašanje gospoda poslanca se nanaša na neke dogovore na ministrstvu za finance. Jaz moram povedati, da ni nobenih dogovorov na ministrstvu za finance. Rad bi podal sklep vlade, z dne 13. januarja, ki je v bistvu, najprej obravnavane informacije o problematiki ocene lastnih prihodkov občin, ki se upoštevajo za izračun pripadajočih sredstev finančne izravnave pri občinah, na ozemlju katerih so ali se gradijo objekti infrastrukture, ki so republiškega pomena, in vlade je, v skladu z določbami 26. člena zakona o financiranju občin, občinama Krško in Kanal v prehodnem obdobju dveh let zagotovila dodatna sredstva finančne izravnave. Vlada bo predvidoma dokončni obračun finančne izravnave obravnavala na četrtkovi seji vlade. Gre pa vsebinsko za prehod iz sistema pred uveljavitvijo zakona o financiranju občin na nov sistem in seveda za ustrezna upoštevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Tako ne gre za nobene posebne dogovore, ampak za gradivo, ki ga je vlada obravnavala, in za sklepe vlade in o tem ustrezni sklepi govorijo.
Glede ostalih vprašanj, bomo mi po četrtkovi seji vlade tudi seznanili vse občine z ustreznim dokončnim obračunom sredstev finančne izravnave za leto 1999. Tukaj je treba povedati, da na podlagi predvsem uveljavitve nove sistemske zakonodaje in pa odločb ustavnega sodišča v letu 1999 so za izračun primerne uporabe upoštevane določbe 20.a člena zakona o financiranju občin. Te seveda kažejo, da je potrebno v letu 2000 dodati še sredstva, ki pač pomenijo dodatna sredstva finančne izravnave, ker je v letu 1999 prišlo do izpada prihodkov na ravni občin, predvsem dohodnine, in v tem kontekstu se seveda predvidoma zagotavljajo dodatna sredstva, ki so pa v večji meri že zagotovljena v okviru državnega proračuna za leto 2000. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima državni sekretar, gospod Marko Slokar.
MARKO SLOKAR: Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci! Zakon o varstvu okolja je v prvem odstavku 78. člena določil, da mora povzročitelj razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje plačati odškodnino ali zagotoviti drugačno nadomestilo za zmanjšano uporabno vrednost nepremičnine, za zmanjšano kakovost bivalnega okolja in zmanjšano vrednost nepremičnine ter izgubljeni dobiček. Drugi odstavek istega člena določa tudi pristojnost vlade Republike Slovenije, da s predpisom določi vrste posegov v okolje, ki povzročajo dve stvari, in sicer razvrednotenje okolja ali pa nevarnost za okolje. Merila za določanje njihovega vplivnega območja in merila za določanje najnižje odškodnine pa prav tako. S tem predpisom mora soglašati seveda državni zbor Republike Slovenije. Definicija pojma razvrednotenja okolja je določena prav tako v 5. členu tega zakona, in sicer pravi, da razvrednotenje okolja so škodljivi vplivi in učinki posegov v okolje, ki povzročajo degradacijo naravnih vrednot in naravnih pogojev kakovosti življenja.
Kar se pa tiče definicije nevarnosti za okolje, pa je to čezmerno tveganje, ki glede na visoko stopnjo verjetnosti nastanka dogodka ali obsega možne škode ni več sprejemljivo, razen ob izpolnjenosti posebej zahtevnih ukrepov. Vlada Republike Slovenije še ni sprejela predpisa, ki bi določal vrste posegov, ki pomenijo razvrednotenje okolja in nevarnost za okolja, ter merila za določanje njihovega vplivnega območja in merila za določanje najnižje odškodnine.
V okviru programa prilagajanja Evropski uniji pa predvidevamo spremembe zakona o varstvu okolja, ki se že pripravljajo. To vključuje tudi spremembo tega 78. člena.
Kar se tiče predpisov, ki dodatno dajejo pravico do odškodnine, čeprav ne razumem, kaj so to ekološki posegi v prostor, ampak bom poskušal odgovoriti. Splošna vprašanja škode na pravno varovanih dobrinah in s tem povezane odškodnine ureja zakon o obligacijskih razmerjih. Vprašanje škode, povezane z delovanjem jedrskih objektov, urejata zakon o odgovornosti za jedrsko škodo ter zakon o zavarovanju odgovornosti za jedrsko škodo. Vprašanje odškodnine v primeru odvzema ali pa omejitve lastninske pravice v javno korist pa ureja zakon o stavbnih zemljiščih.
Katere občine in v kakšni višini ter za kakšne namene posamezne občine v Sloveniji že dobivajo odškodnino, ministrstvo ne razpolaga s temi podatki.
Kot sem že povedal v prvem odgovoru, na podlagi 78. člena zakona o varstvu okolja v tem trenutku ni mogoče uveljaviti odškodninskih zahtevkov, ker ni izdan izvršilni predpis o določitvi vrste posegov in merilih za določanje vplivnega območja ter najnižje odškodnine.
Posebej bi pa rad poudaril, da sam zakon o varstvu okolja ne predvideva kot potencialnega oškodovanca in s tem upravičenca do odškodnine ali druge oblike nadomestila lokalno skupnost, razen, ko je lokalna skupnost lastnica konkretne nepremičnine, pri kateri bi bilo mogoče zaradi določene vrste posega ugotavljati zmanjšano uporabno ali tržno vrednost ter izgubljen dobiček. Zakon o varstvu okolja namreč določa za upravičence do odškodnine oškodovance, to je fizične ali pravne osebe, ki imajo na določenem območju nepremičnino ali prebivališče. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Nadaljujemo. Poslansko vprašanje postavlja gospod Samo Bevk. Prosim!
SAMO BEVK: Hvala, za besedo gospa podpredsednica. Spoštovani zbor. Imam vprašanje za finančno in kulturno ministrstvo. Nanaša se na 30. člen zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000, ki govori o posebnostih financiranja javnih zavodov na področju kulture v tem letu.
Zakon je pričel veljati 2. februarja letos. Drugi odstavek 30. člena pa pravi, da se morajo v tridesetih dneh po uveljavitvi tega zakona - rok je potekel 2. marca - občine v soglasju s pristojnim ministrstvom dogovoriti o vseh vprašanjih in dokončno zagotoviti sredstva za financiranje javnih zavodov na področju kulture. To pomeni, da bi se moralo 192 slovenskih občin dogovoriti z 38 kulturnimi zavodi v državi.
Zanima me, koliko je bilo uspešnih dogovorov. Prav tako je 17. marca potekel tudi 45-dnevni rok iz tretjega odstavka 30. člena zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000, ki vsem občinam, ki se samofinancirajo in ne podajo soglasja za financiranje kulturnih zavodov, odvzame delež prihodkov iz 35% dohodnine za obseg financiranja rednega obratovanja javnih zavodov na področju kulture.
Zanima me, koliko je občin v državi, ki niso dale soglasja za sofinanciranje kulturnih zavodov in kaj bodo zaradi tega storili vlada ter pristojni ministrstvi za finance in kulturo.
V šestem odstavku istega člena je določen tudi 60-dnevni rok, ki poteče konec tega tedna in nalaga vladi Republike Slovenije, da na predlog finančnega ministra določi zneske finančne izravnave občinam za leto 2000 v skladu s tem členom. Ker je zadnji rok za sprejem omenjenega dokumenta na četrtkovi seji vlade, sprašujem finančno ministrstvo, ali so že določeni zneski finančne izravnave občinam za leto 2000. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Odgovore bo podal državni sekretar ministrstva za kulturo, gospod Silvester Gaberšček.
SILVESTER GABERŠČEK: Gospe poslanke in gospodje poslanci! Dal bom samo okviren odgovor. V teh dneh bomo pripravili natančnejšo analizo in vam posredovali pismeni odgovor. Okvirno pa je tako, da je približno dve tretjini občin sprejelo način sofinanciranja po soustanovitvenih aktih, ostale pa smo predali na ministrstvo za finance in smo tudi že preračunali deleže, ki bodo bremenili občinske proračune. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Morda še predstavnik ministrstva za finance, državni sekretar, gospod Milan Cvikl.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Na podlagi podatkov ministrstva za kulturo pripravljamo ustrezno gradivo za sejo vlade. Predvidoma bo vlada v četrtek seznanjena z osnovnimi, če hočete, nadaljnjimi koraki v skladu z zakonom o izvrševanju proračuna. Na podlagi te informacije bomo posredovali tudi ustrezen pismeni odgovor poslancu in tudi sprejeli ustrezne sklepe na sami seji vlade. Hvala.
IZIDOR REJC: Spoštovana gospa podpredsednica, gospe in gospodje ter člani vlade! Gospe ministrici za gospodarske dejavnosti Tei Petrinovi naslavljam naslednje vprašanje:
Slovenska razvojna družba je kupila oziroma je uspela pridobiti pravico do opravljanja družbe Elan. Sedaj me zanima, ker je slovenska razvojna družba v upravljanju vlade in je delniška družba v lasti Republike Slovenije, kako bo ta operacija tekla naprej.
Prvič, kako je s kadri - slišim, da so določeni kadri razporejeni. Drugič, kako je s programom oziroma ve se, da Elan ne more samo z zimskim programom preživeti. Tretjič, kako je z obratnimi sredstvi, ki so zagotovilo, da se programi, ki so nastavljeni, pogodbe, ki so nekako podpisane, in seveda kupci, ki so nekako znani, da dobijo svoje blago. In še zadnje vprašanje, kdaj se bo izvršila prodaja tega podjetja, seveda ne tujcem, ker sicer je ta operacija mimohodna, ampak domačim firmam, ki bi eventualno tudi dokapitalizirale. To pomeni, da bi lahko sodelovale pri finančni regeneraciji podjetja in seveda tudi pri programski razširitvi. To me zanima in prosim za odgovor. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima državni sekretar na ministrstvu za gospodarske dejavnosti. gospod dr. Boris Šuštar. Prosim.
DR. BORIS ŠUŠTAR: Gospa predsedujoča, spoštovani poslanci in spoštovane poslanke. Glede na obširno vprašanje, ki je bilo zastavljeno, bom poskušal ustno odgovoriti in nekatera podvprašanja tudi zaokrožiti v neko celoto. Z nakupom Elana s strani Slovenske razvojne družbe, ki je obsegal nakup poslovnega deleža v višini 77 odstotkov, nakup 49 milijonov terjatev od Privredne banke Zagreb oziroma od agencije za vloge in sanacijo bank na Hrvaškem, z nakupom blagovne znamke Elan so se vzpostavili osnovni pogoji, ki omogočajo začetek finančnega prestrukturiranja podjetja. Situacija v Elanu je ta trenutek sicer še vedno zelo težavna, primanjkuje obratnih sredstev za zagon proizvodnje. Ob nakupu si je Slovenska razvojna družba tudi zagotovila vire za financiranje letošnje sezone, tako proizvodnje kot prodaje. Predviden je izdatnejši paket sredstev, ki naj bi omogočil, da se ujame še letošnja sezona in omogočijo tudi pogoji za nadaljevanje poslovne sanacije v Elanu.
Problem v Elanu je predvsem ta, da so ključni programi predvsem nerentabilni, da bo hkrati s finančno sanacijo potrebno tudi čim prej pristopiti k organizacijski sanaciji in tudi h kadrovski prenovi v podjetju. Tako bo potrebno programe zaokrožiti, in sicer bo potrebno programe, ki so premalo donosni, kot, recimo, Marin program, vodni, dezinvestirati oziroma poiskati neke strateške partnerje, fokusirati se na proizvodnjo smuči, desk; tu tudi koncentrirati proizvodnjo v Sloveniji. Predvidena selitev iz Avstrije je v tej fazi prestavljena na prihodnost, predvsem zaradi problemov, ki izhajajo iz razpolaganja z nepremičninami in premičninami v Avstriji. Nadalje bo potrebno ukinjati tudi nekatere druge programe, kot so modni. Potrebno bo reorganizirati celotno trgovsko mrežo, ki je združena pod podjetjem z imenom Elan International. Ta eksistira v Švici, na Japonskem, Kanadi, Hrvaškem. Ugotovljeno je, da bo potrebno, da se tu podjetja odprodajo ali zaprejo, likvidirajo ali pošljejo v stečaj, da se pride na agentsko poslovanje, da se najdejo zastopniki, ki bodo omogočili, da se stroški poslovanja v tujini, stroški distribucije in trgovine tudi znižajo. Medtem bo osnovno poslovanje tako v Sloveniji, ki se odvija na Elan d.o.o., trenutno, in v Avstriji na Brnci, potrebno združiti in tudi prenašati poslovanje na ustrezna podjetja, vse z nemenom zavarovanja pred velikimi obveznostmi, ki so locirane na samem Elanu, kot tudi na delniški družbi.
Začetnemu nakupu bo sledilo finančno prestrukturiranje, ki bo vsebovalo tako prisilne poravnave kot izvensodne poravnave, kot tudi stečaje in likvidacije. Ne bi podrobno razlagal celotnega koncepta za vsako posamezno družbo. Dejstvo pa je, da bi rezultat takšne reorganizacije poslovanja in finančnega prestrukturiranja moral omogočiti, da se tudi pospešeno izvaja poslovna sanacija. Plan, ki ga je Slovenska razvojna družba predstavila nadzornemu svetu in le-ta ga je tudi odobril, predvideva še v prihodnjem letu negativno poslovanje in čez leto in pol, v naslednji sezoni, sezona namreč traja, ni koledarsko leto, tudi doseganje že operativnega dobička. Temu ustrezno bo tudi imenovana ekipa, ki naj bi vodila projekt Elan in na dolgi rok je tudi predvideno, da se Slovenska razvojna družba umakne po končanem ali po zaključenem pomembnejšem delu poslovne sanacije, se pravi tudi umik Slovenske razvojne družbe iz lastništva Elana. Kot opcija se pojavlja prenos na pooblaščene investicijske družbe ali iskanje strateških partnerjev.
Kar se tiče sodelovanja s slovenskimi podjetji, se že iščejo nekatere sinergije, predvsem v programu "Marin", pa tudi z drugimi poddobavitelji. Dejstvo je, da se želi predvsem ojačati finančna funkcija slovenskega podjetja, kajti do sedaj se je vse financiranje, tako plačevanje kot tudi nabave so se izvajale prek podjetja v Avstriji, prek Elan International. Tako bo s sklopom vseh ukrepov, ravno finančnih, omogočeno, da se puščanje denarja, če to tako imenujemo - v tujini zaustavi in omogoči to, da se denar spet zadržuje v Sloveniji in da se z viri, ki so predvideni v poslovni sanaciji, finančno destrukturirani, tudi omogoči razvoj tistih programov, ki so donosni. Ocenjuje se, da bo potrebno nekako ožiti programe, da bo potrebno okrepiti predvsem trženje. Ocena je, da je razvojna raven v podjetju še vedno relativno visoka, da ima podjetje velik potencial, da pa je zaradi neugodnih tržnih gibanj, zaradi izgubljanja konkurenčnosti v proizvodnji, v trženju izgublja torej tržne deleže. Zato bodo predstavljeni tudi ustrezni marketinga in trženja, ki naj bi intenzivirali prodajo tisti proizvodov, ki so tehnološko in kakovostno na višjem nivoju in so sposobni konkurenčnega boja v svetu.
S tega stališča pričakujemo, da je kljub veliki tveganosti v projektu, zaradi številnih finančnih robnih pogojev, kot tudi zunanjih tržnih pogojev, omogočena poslovna sanacija ob pravilni kadrovski zasedbi, organizacijski preobrazbi ter prenovi vseh ostalih poslovnih funkcij, ki bodo sledile vzporedno in tudi sukcesivno po izvedbi programa finančne reorganizacije.
Jaz upam, da sem odgovoril na večino vprašanj, sicer pa lahko tudi konkretno, če bodo nadalje postavljena vprašanja. Se lepo zahvaljujem. Hvala.
IZIDOR REJC: Hvala gospa podpredsednica. Gospod dr. Šuštar, jaz moram reči, je kar lepo pripovedoval in povedal. Moram pa reči, da se mi zdi, da se je malo izognil tistemu vprašanju, ki je za mene bistveno.
Namreč, vprašal sem, kako oziroma boste pritegnili tudi pomembne slovenske firme k revitalizaciji te firme. Mi moramo vedeti in dobro vemo, da je ta agonija Elana stara že 10, 11, 12 let in bi bilo prav, da se ne bi vlekla naprej.
Rečeno je bilo, da čim prej, ko se bo izvršila ta reorganizacija in seveda dokapitalizacija oziroma ta osnovna poteza Slovenske razvojne družbe, da potem bi se Slovenska razvojna družba umaknila in bi to morda dobili pidi in podobno. Glejte, banke so ob strani, bank ni nihče omenjal. Menim, da bi bila potrebna ne ekstenzivna operacija, ampak intenzivna operacija. Intenzivno operacijo si pa predstavljam v tem, da se privabi nekaj pomembnejših podjetij, ki so dinamična, ki so uspešna, in na osnovi vsega tega in seveda tudi vlaganj, dokapitalizacije, se tudi vključijo v ta proces. Pidi bodo ali pa ne bodo, ampak za mene so pidi, bi rekel, pod B ali pa C. Prej bi pa povabil določene dinamične slovenske firme in jih vključil v ta proces, ker menim, da moramo gledati predvsem na to, da ne gre zopet to v neke tuje roke, kar se lahko prek pidov zgodi. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Prosim, odgovor bo podal državni sekretar, gospod dr. Šuštar.
DR. BORIS ŠUŠTAR: Čisto na kratko. Mislim, da je sugestija dobrodošla. Bolj sem se osredotočil na časovno obdobje enega leta, kjer je treba zagotoviti opravilno sposobnost Elana. Se pravi, zamuda te sezone pomeni tudi veliko verjetnost, da se Elan znajde v stečaju. To je bilo v tej fazi nekako odpravljeno. Treba je pristopiti k različnim pravno-finančnim oblikam prestrukturiranja podjetja, ker je težko pritegniti v tej fazi tudi resna domača podjetja - za njih je namreč preveč tvegano, da bi vlagala v kapitalsko strukturo, kakršna je. Podjetje je treba finančno očistiti skozi uporabo številnih instrumentov, ki sem jih naštel, in tako na tako očiščeno strukturo privabiti tudi renomirana slovenska podjetja.
Popolnoma se strinjam z vami, da je treba aktivirati potenciale v Sloveniji. Sicer bi tu ločil morda tiste, ki bi v Elanu videli neko donosno finančno naložbo, od tistih, ki so poslovno zainteresirani za vlaganje v Elan, na podlagi nekih trgovskih ali tudi proizvodno-tehnoloških povezav. Tako s kombinacijo obeh subjektov bi lahko v naslednji fazi, ko bi imeli jasno finančno sliko Elana, ko bo jasno, da se bo v bistvu po naši percepciji in planu osnovna dejavnost Elana odvijala samo prek treh podjetij, Elan d.d., podjetja v Sloveniji in podjetja v tujini, bo potem lažje animirati tudi slovenska podjetja, da se vključijo v projekt Elana, da spoznajo, da je lahko projekt donosen na dolgi rok. Vsekakor bomo upoštevali tudi to sugestijo, čim prej bo mogoče, lahko morda tudi že v tej fazi, vendar predvsem bomo v tej fazi energijo uporabili za to, da razčistimo finančno strukturo v Elanu in da čim prej postavimo pogoje za poslovno sanacijo, o kateri, razumem, ste tudi vi govorili, z iskanjem strateških povezav doma, pa tudi morda v tujini. Se pa morda celo strinjam z vami, da smo testirali tudi interes, recimo, v tujini in izkazalo se je, da tega interesa ni ravno veliko, da bo verjetno poslovni interes celo bolj zanimiv v Sloveniji in morda bolj donosen. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo dajem gospodu Petanu, ki bo postavil poslansko vprašanje predstavnikom vlade.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo gospa podpredsednica. Spoštovani. Vprašanje zastavljam ministru za notranje zadeve. Iz medijev smo bili obveščeni, da so organi ministrstva za notranje zadeve pri hišni preiskavi nekaterih občanov našli večje količine orožja in streliva, med drugim ročne raketomete "Zolia" M-80 64 mm, več kilogramov eksploziva, več sto detonatorjev, ročne bombe, več sto nabojev, smodnik, elektronske dele za proženje na daljavo.
Na tiskovni konferenci, v četrtek 23.3., pa smo od organov policije bili seznanjeni tudi z imeni in pa seveda tudi, da obstaja sum povezave nekaterih posameznikov, pri katerih se je našlo orožje, s sodelovanjem pri poskusu umora.
Prosim za odgovor, ali so organi ministrstva za notranje zadeve ugotovili izvor orožja, streliva in seveda druge najdene opreme in pa namen posesti takšnih količin najdenega orožja. Takoj za vogalom se takšne količine in pa takšne opreme ne da dobiti in tudi ne takšno orožje. Če že nekdo poseduje vse to, potem verjetno mora imeti neki namen. Brez namena verjetno ne poseduješ takšnih stvari. Zanima me odgovor. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Bosedo dajem predstavnikom vlade. Besedo ima dr. Andrej Anžič, namestnik generalnega direktorja policije Republike Slovenije. Prosim.
DR. ANDREJ ANŽIČ: Hvala lepa gospa podpredsednica. Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci, gospod poslanec Petan. Hišna preiskava je bila opravljena, orožje, o katerem govorite, je najdeno, vendarle v interesu preiskave, ki intenzivno poteka, moram povedati, da bi kakršnakoli nadaljnja podrobnost lahko preiskavi škodovala. Ko bo mogoče, bomo javnost seznanili, vam pa napisali pisni odgovor, če se strinjate. Hvala lepa.
NADA SKUK: Hvala za besedo gospa podpredsednica. Kolegice in kolegi, predstavniki vlade dober dan. V uvodu bi se želela zahvaliti ministrstvu za notranje zadeve, ker mi je že poslalo odgovor na zastavljeno vprašanje na prejšnji seji, in sicer v zvezi z varnostjo državljanov in njihovega premoženja. Moram reči, da me veseli, da smo v primerjavi s sosednjimi državami na boljšem, glede na primere kriminalnih dejanj na 100 tisoč prebivalcev, vendar pa me zaskrbljuje ta ugotovitev, da se pa vendarle v naši državi kriminaliteta dviga.
Danes imam pa na videz mogoče zelo tri različna vprašanja in za dve ministrstvi, vendarle pa gre v skupnem imenovalcu za vprašanja glede urejanja našega prostora in urejanje zemlje in nepremičnin na naši lepi Sloveniji.
Najprej bi vprašala ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ali je res, da je Sklad kmetijskih zemljišč konec leta 1999 prodal 11.000 kvadratnih metrov gozda na robu zazidljivega območja trzinske industrijske cone. Postopek naj bi bil po informacijah opravljen brez javnega razpisa za prodajo, kar je seveda v nasprotju z zakonom o kmetijskih zemljiščih in zakonom o gozdovih.
Če je to res, ali je ministrstvo odobrilo spremembo namembnosti zemljišča iz gozda v stavbno zemljišče, in pa še, kdo je bil kupec in kakšna je bila cena tega zemljišča.
Za ministrstvo za okolje in prostor pa imam naslednje vprašanje. V duhu razprave o nacionalnem stanovanjskem programu se mi je postavilo vprašanje. Glede na stanje v Sloveniji in glede na število prebivalcev, me zanima, za koliko so se na območju celotne Slovenije povečale površine stavbnih zemljišč v obdobju od leta 1995 do leta 1999. To pa seveda tudi z vidika le-tega, ker vemo, da po posameznih občinah zelo primanjkuje stavbnih parcel in bi mogoče bilo potrebno tudi na tem področju malo usklajevanja in sodelovanja z lokalnimi skupnostmi.
In pa še tretje vprašanje oziroma drugo vprašanje ministrstvu za okolje in prostor, ki se pa nanaša na življenje v naši lepi Sloveniji. Vsi si želimo ohraniti lepote in lepo pokrajino, vendarle se mi pa postavlja vprašanje, kako bodo živeli prebivalci na območjih, kjer naj bi se razglasili razni parki, narodni, regijski itd., v glavnem zaščitena področja. Zato me zanima, ali predvideva ministrstvo oziroma vlada, da bi za uzakonitev in razglasitev narodnih oziroma regijskih parkov izvedli celo referendume. Moramo vedeti, da na takih področjih je življenje zelo oteženo, gospodarjenje z nepremičninami, s kmetijstvom itd. je oteženo, ljudje pa ne dobijo nekih primerih nadomestil za življenje na takih področjih. Kot vemo, je pa tudi naš največji park, Triglavski park, v finančni stiski, zato je resnično vprašanje, kako se bo to izvajalo v ostalih predelih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospe Nadi Skuk. Gospod minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ciril Smkolj ima besedo.
CIRIL SMRKOLJ: Dober dan želim! Hvala lepa za vprašanje. Za ta prvi del bi jaz odgovoril naslednje. Vprašanje je seveda namenjeno Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Jaz bom to vprašanje posredoval in zahteval seveda v skladu s poslovnikom pisni odgovor o tej zadevi. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Še državni sekretar, gospod Marko Slokar. Prosim.
MARKO SLOKAR: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! Odgovor na vprašanje, za koliko so se na območju Slovenije povečale površine stavbnih zemljišč, bomo posredovali pisno. Prvič, nisem pristojen za to v tem trenutku, drugič pa ga ne morem iz rokava sneti. Na vprašanje, ki je zelo splošno - kako bodo živeli prebivalci na zaščitenih območjih - pa lahko rečem tudi splošno. To določamo v okviru programov, ki jih za posamezne parke načrtujemo in pa v strategiji, nacionalni strategiji, ki opredeljuje in rangira zaščitena območja v Sloveniji. Vsekakor pa vsa ta zaščitena območja se predhodno usklajujejo z lokalnimi skupnostmi, na katerih je predvideno tako zaščiteno območje. Mislim, da se bodo tudi naprej na tak način usklajevala. Hvala lepa.
HERMAN TOMAŽIČ: Hvala, za besedo gospa predsedujoča. Ministrstvu za pravosodje sem postavil naslednje vprašanje oziroma z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji so bile določene novosti, ki se nanašajo na stečajne upravitelje oziroma njihovo strokovno kvalifikacijo.
Pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije je bil objavljen v Uradnem listu 74/99, z veljavnostjo osmi dan po objavi. Ker se določbe zakona prično uporabljati oziroma izvajati 18.3.2000, prvi izpiti za pridobitev licence za stečajnega upravitelja pa so bili 6.3.2000, sprašujem ministra za pravosodje, gospoda Tomaža Marušiča naslednje. Prvič: Kdo je razpisal in kdo izvajal seminarje za izpite za pridobitev licence za stečajnega upravitelja? Koliko je bilo v te seminarje vpisanih kandidatov in koliko jih je kasneje izpite za pridobitev licence opravilo? Kako ravnajo sodišča po 18.3.2000 glede stečajnih upraviteljev, ki nimajo licence za stečajnega upravitelja?
Glede na to, da mi je ministrstvo že odgovorilo pisno, se ministru za te odgovore najlepše zahvaljujem.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod Franc Pukšič je naslednji, ki postavlja vprašanje. Odgovor je že bil dan v pisni obliki, kolikor smo razumeli. Prosim, gospod Pukšič, imate besedo.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa gospa podpredsednica, maloštevilno članstvo državnega zbora in seveda še manj številčna vlada. Verjemite pa mi, poslanke in poslanci, da vprašanje ni namenjeno niti Kobalu, niti Cirilu Ribičiču, je pa namenjeno vladi Republike Slovenije.
Pridobitev pravice do pokojnine na podlagi tretjega odstavka 156. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za kmete. Pogoj za uveljavitev pokojnine po 156. členu je prenehanje obveznega zavarovanja, za kmete pa je kot dodaten pogoj, predpisan po tretjem odstavku tega člena, tudi predaja kmetije prevzemniku, prodaja ali dolgoročni zakup kmetije. V obrazložitvi ni zapisano, kako naj ta kmet z enim izmed elementov, predajo, prodajo ali dolgoročnim zakupom, preživi z 20 ali 22 tisočaki, potem ko je 20 ali prek 20 let plačeval, obvezno plačeval v pokojninsko invalidsko blagajno. Takrat, ko je to moral plačevati, se seveda ni vedelo, da bo po 20 letih moral te zadeve predati, prodati ali oddati. Ni se vedelo, da se bo dalo z 20 ali 22 tisočaki tudi preživeti. Po četrtem odstavku tega 156. člena je potrebno podrobnejše navodilo, ki ga predpiše ministrstvo. Do danes tega navodila ni, zato je izvajanje tretjega odstavka 156. člena za pridobitev pokojninske pravice na osnovi tega, kar je narejeno, to je na osnovi predpisane starosti, na osnovi pokojninske dobe ter plačila prispevkov, neizvedljivo. V zadnjem času sem imel v poslanski pisarni kar nekaj kmetov, ki so želeli dobiti pojasnilo na tako sprejeto neumno ali "glupo" zakonodajo v državnem zboru. Vendar pri tem, žal, sam nisem sodeloval. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima državna sekretarka ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Nataša Belopavlovič.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: V zvezi s tem 156. členom mislim, da se vsi v državnem zboru dokaj dobro spomnite, da je bilo kar nekaj vprašanj oziroma da je bilo tudi kar nekaj razprave glede teh predaj kmetij kot pogoja, da kmet pridobi potem pravico iz tega naslova. Največ pobud glede teh predaj je bilo tudi s strani kmečke populacije, predvsem s strani mlade kmečke populacije. Želelo se je namreč, da v teh primerih starejši - gre velikokrat za očeta, gre za starše - predajo kmetijo mlajšim in se oni upokojijo, medtem ko pa mlajši kot prevzemniki delajo naprej. Dejstvo je, da ta člen ta hip pravzaprav ni izvedljiv, glede na to, da izvršilnega predpisa ni. Upam, da je kdo od kolegov z ministrstva za kmetijstvo tu. Mi smo takoj po uveljavitvi zakona še enkrat pozvali vsa tista ministrstva, ki so zadolžena za pripravo kakršnihkoli izvršilnih predpisov na podlagi tega zakona, da te izvršilne predpise naredijo. Ministrstvo za kmetijstvo je tisto, ki mora pač podrobneje izdelati izvršilni predpis, kdaj se šteje za in kaj se šteje za to predajo kmetijskega zemljišča in kaj takrat, ko prevzemnika ne bi bilo. Predpostavlja se, da je v nekaterih bolj odročnih krajih, odročnejših kmetijah možno, da ni, v bistvu niti mladih, niti tistih, ki bi kmetijo želeli prevzeti. V teh primerih seveda je možno od te določbe odstopiti. Ampak kot rečeno, mogoče mi bo minister Smrkolj lahko pomagal in povedal, koliko daleč je zdaj ta izvršilni predpis že pripravljen.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa državni sekretarki. Lahko nadaljujemo. Dopolnilno vprašanje želi postaviti gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Zgleda seveda, da je sprejetje tega tretjega odstavka v tem 156. členu povzročilo precej pravnih vprašanj in z obrazložitvijo, kot mi je povedala gospa sekretarka, da še tega predpisa, ki bi ga naj pripravilo ministrstvo, ni, si sicer znam predstavljati, da ga je pravzaprav nemogoče dati, ker bi s tem bil narejen v bistvu poseg v lastnino. Poseg v lastnino pa bi s takšnim sprejetjem členov verjetno bil v nasprotju z našo ustavo. Prosim, če lahko dobim tudi pisni odgovor, kako bodo vendarle tozadevno problematiko reševali in ali bodo predlagali spremembo zakonodaje. Če bi to ministrstvo naredilo, bi bila zadeva lahko zelo hitro rešljiva. Hvala lepa.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Spoštovani. Poslansko vprašanje postavljam ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Lani 15. oktobra je začel veljati energetski zakon. V roku 6 mesecev, to je do 15. aprila letos, mora Vlada Republike Slovenije ustanoviti agencijo za energijo. Ker je datum tik pred vrati, sprašujem, ali je predlog za ustanovitev agencije za energijo že pripravljen oziroma v kakšni fazi je ta naloga vlade. Energetski zakon določa tudi možnosti, načine ter obseg prodaje deležev državnega premoženja v podjetjih elektro gospodarstva. V Gospodarskem vestniku, številka 10, iz marca leta 2000, sem prebral, da naj bi bile na dražbi v paketu 55 milijard tolarjev državnega premoženja dokaj poceni delnice elektro podjetij, na primer delnice na primer delnice Termoelektrarne Šoštanj, za katere je bilo treba odšteti le 9% izklicne cene.
Sprašujem, po koliko so bile ponujene delnice posameznih elektro podjetij in po kakšni ceni so bile prodane. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Odgovor bo podal državni sekretar v ministrstvu za gospodarske dejavnosti, dr. Boris Šuštar. Prosim.
DR. BORIS ŠUŠTAR: Spoštovani poslanec! Razumem, da gre za področje energetske politike in bomo podali pisni odgovor. Hvala.
JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovani! Kratko vprašanje. Ob sprejemanju proračuna za leto 2000 smo zahtevali, da se dodatno opredeli več sredstev za vodno gospodarstvo.
Za nami je zima, pred nami je pomlad, deževni meseci, zato sprašujem vlado oziroma ministrstvo za okolje in prostor, kako bo v letu 2000 izrabila ta sredstva. Ali je začela s sanacijo najnevarnejših območij in zaščito pred poplavno nevarnostjo? Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa za postavljeno vprašanje. Besedo dajemo državnemu sekretarju v ministrstvu za okolje in prostor, gospodu Marku Slokarju. Prosim.
MARKO SLOKAR: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! Ministrstvo za okolje in prostor oziroma Uprava Republike Slovenije za varstvo narave je za porabo teh sredstev pripravila plan in v skladu s tem planom bo tudi izvajala dela, tudi sanacijo teh najnevarnejših območij. Bolj natančno pa lahko damo odgovor tudi pisno. Hvala.
JOŽEF ZIMŠEK: Dodatno vprašanje. Ali je v tem programu zajeta sanacija jezu na reki Savinji pri Polzeli? Ali je predvidena sanacija Struga skozi Celje? Ali je predvidena sanacija Savinje pri Laškem pri ovinku Marija-Reka. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim, besedo ima še državni sekretar, gospod Slokar.
MARKO SLOKAR: Hvala lepa. Vprašanje sem si zapisal, odgovor boste dobili, ko pogledamo v ta program. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Nadaljujemo s poslanskimi vprašanji. Med nami gospoda Ruparja ni, zato ima besedo gospod Božič. Gospod Božič, imate besedo.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa. Imam dve kratki vprašanji, sta pa kar zajetni mogoče po odgovoru.
Prvo vprašanje namenjam ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in pa ministru za ekonomske odnose in razvoj. Kdaj bomo uskladili cene izdelkov iz mesa in moke na obeh straneh meje, v Italiji in Sloveniji? Danes odhajajo ljudje trumoma po nakupih v Italijo, mislim, da to ni cilj naše gospodarske politike.
Drugo vprašanje je namenjeno sekretarju iz ministrstva za notranje zadeve. Pred mesecem dni sem govoril o tem, ali je Slovenija policijska država in tudi poudaril, da nimam nobenih težav s policijo. Rad bi vedel, ali je prinesla akcija kontrole prometa kakšen dober rezultat ali pa samo nervozo. Pri nas, moram reči, na Primorskem, so ljudje vsi siti teh kontrol, predvsem pa Slovenci in tudi drugi turisti v Italiji, ki naj bi prišli k nam. Vsi obljubljajo, da ne pridejo, ker pravijo, "mi policije ne prenesemo, zlasti pa, da me bodo stalno kontrolirali". Zato želim, da bi dobil pisno poročilo, kakšen je rezultat teh kontrol. Omenjam še enkrat, da prohibicija v Ameriki se ni obnesla in ne verjamem, da bomo mi s takimi kontrolami naredili red. Red na cesti in kolikor je mrtvih na cesti - ne zagovarjam nobene nesreče, škoda, da se katera koli zgodi - ampak dosti manj mrtvih je na cestah, kot je tistih, ki kupijo vrv in se obesijo v Sloveniji.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa za postavljeni vprašanji. Besedo dajem predstavnikom vlade. Prosim! Besedo ima državni sekretar v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, gospod Anton Gabršček. Prosim!
ANTON GABRŠČEK: Hvala lepa. Drage poslanke, dragi poslanci. Glede uskladitve cen na obeh straneh državne meje, moram na žalost ugotoviti sledeče. Ko bomo člani Evropske unije, se bo izvajala skupna kmetijska politika, ki bo dajala skoraj enake pogoje ali podobne pogoje kmetovalcem na obeh straneh meje, isto prehrambeni industriji, in takrat bo trgovina oziroma trgovski sektor v določenem časovnem obdobju uskladil verjetno cene na obeh straneh meje do zelo podobnih vrednosti. Dokler bo pa, seveda, carinska meja, dokler bodo veljali sedanji meddržavni sporazumi in različna ureditev razmerij, pa popolnoma enakih cen ni pričakovati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa državnemu sekretarju. Na drugi vprašanje daje pa odgovor dr. Andrej Anžič, namestnik generalnega direktorja policije Republike Slovenije. Prosim!
DR. ANDREJ ANŽIČ: Gospa podpredsednica, spoštovane gospe in gospodje poslanci ter spoštovani poslanec, gospod Božič! Pred mesecem dni ste postavili vprašanje, ki sem ga ravnokar končal s celovito analizo in posredoval ministru, tako da pismeni odgovor dobite. Z vašim dovoljenjem bi pa vendarle samo nekatere povzetke in nekatere ugotovitve ne samo iz te analize, ampak s problemi, s katerimi se policija sooča pri teh vprašanjih, o katerih postavljate in zahtevate odgovor.
Gre za problem ambivalentnosti. Mi imamo taka vprašanja in te zahteve, ki jih vi postavljate - preveč nadzora, na drugi strani pa se srečujemo s silno resno kritiko, da je nadzora premalo. Se pravi, očitno moramo ti dve zahtevi in pričakovanje naših ljudi uskladiti in očitno tudi je, da jih do sedaj še nismo uspeli najbolj učinkovito tudi postaviti.
Zelo dobro je to, da razumemo poslanska vprašanja kot obliko splošnega parlamentarnega nadzora nad našim delom, sam pa poslanska vprašanja razumem tudi kot pripomoček pri usposabljanjih, ki jih izvajam s svojimi enotami in posamezniki.
Postavlja se vprašanje kontrole cestnega prometa, ali pomeni ta povečan nadzor izboljšanje ali neke rezultate. Odgovor dajem v preventivnem in kurativnem smislu. Lažje odgovarjam kurativno, kaj pomeni število kaznovanih in podobno. Kakšen pa je preventivni učinek, pa je mogoče spremljati ne skozi krajše, ampak daljše časovno obdobje, za ciljno sem vzel eno leto in tu podrobneje stvar analiziram.
No, rad bi pa rekel še nekaj. Policija, ko kontrolira promet, ne kontrolira samo prekrškov cestnoprometnih predpisov, temveč ugotavlja celo vrsto drugih stvari. Ugotavljamo, da se vsi storilci kaznivih dejanj na kraj storitve pripeljejo z motornim vozilom, v tem motornem vozilu vozijo s seboj sredstva ali pripomoček, s katerim stori kaznivo dejanje, kraj kaznivega dejanja zapušča z vozilom, v katerem vozi vrsto predmetov. Recimo, tatvina orožja v postojnski vojašnici je bila prepeljana z vozilom - če bi bilo to vozilo ustavljeno in izvedena kontrola, potem bi verjetno do tega orožja prišli prej, kot bomo sicer, in tako naprej.
Če dovolite, pismeno vprašanje je pripravljeno, dopolnil pa ga bom sedaj s tem vašim dopolnilnim poslanskim vprašanjem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Dopolnilno vprašanje bo postavil gospod Božič.
IVAN BOŽIČ: Torej, na vsako vprašanje je lahko odgovor. Moram reči, odgovor s področja kmetijstva in cen: Ali se vam ne zdi, da iz naše države potem odteka preveč denarja za hrano, da mi regresiramo tudi hrano, ki jo izvažamo? Zakaj potem naši ljudje hodijo čez mejo kupovati hrano drugega proizvajalca? Potem jo znižajmo doma, da bodo naši ljudje našo hrano kupovali, če trdimo, da je najbolj blizu naravni proizvodnji.
Glede prometa pa takole. Seveda, kontrola. Ampak za primerjavo: zadnjič sem rekel, da če greste iz Tolmina v Rim, ne boste videli štirih kontrol prometa. V soboto sem tudi šel v Koper čez Italijo. Iz Gorice do Malfalcona, potem mimo Trsta; v Italiji nisem srečal nobene policijske kontrole. Pred odhodom iz države in takoj po prehodu na Škofije, sem jo pa. Torej, koliko ste naredili s tem delom tudi škode ugledu države. Že zadnjič sem rekel, sam se ne počutim dobro, pa še bolj previdno, če vozim, nisem pijan, avto je dober. A veste, nekdo, ki pa pride, bo rekel: ja, enkrat, potem pa hvala lepa, saj je Evropa velika, pa avtoceste drugje so tudi prijetne in se lahko odpeljejo iz Italije ali Avstrije. Tako da ni vse samo to - kontrole, pa nesreča se ne bo zgodila, pa nekaj bomo odkrili. To je bolj tako za zraven.
DAVORIN TERČON: Hvala lepa. Jaz imam sicer dvoje poslanskih vprašanj za ministrstvo za notranje zadeve. Najprej bi pa rad rekel, da se precej, kot že zadnjikrat, pridružujem stališčem poslanskega kolega, gospoda Božiča. In prepričan sem, da bi morala policija večjo pozornost nameniti nekaterim kaznivim dejanjem in deliktom, ki so v naši družbi bolj pereči, kot pa takemu načinu dela v kontroli v cestnem prometu. In prepričan sem tudi, da bo ta način dela v bodoče moral biti spremenjen, saj ni evropski in ni primerljiv z Evropsko unijo, v katero želimo iti. Sam bom pa z veseljem prebral odgovor.
Torej temu poslanskemu vprašanju pa dodajam še eno vprašanje, ki je pa vezano na na mejno kontrolo. Na mejnih prehodih na južnem Primorskem večkrat opažamo - in veliko je kritik, zaradi poostrene kontrole, ki je neprimerna, prestroga in ustvarja zastoje na meji. Včasih se zdi, kot da Slovenija izvaja Schengen na svojih mejah do držav Evropske unije. Govorim predvsem o mejnih prehodih od katerih sta dva manj znana na južnem Primorskem, omenjam konkretno tudi Fernetiče, kjer je bilo tudi že nekaj pripomb in vrsta nepravilnih ravnanj in nič kaj dobra popotnica za gosta, ki vstopa v Slovenijo.
Drugo poslansko vprašanje pa postavljam ravno tako ministrstvu za notranje zadeve. In sicer sprašujem, kdaj bo usklajena uredba o skupnih osnovah in kriterijev za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih državne uprave z zakonom o delavcih v državni upravi. Marca meseca lansko leto je državni zbor sprejel spremembe zakona o delavcih v državni upravi, kjer 19. člen govori, da višje upravne delavce imenuje vlada na predlog predstojnika, imeti mora univerzitetno izobrazbo ali končano visoko strokovno izobrazbo, če ni enakega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe. S tem zakonom uredba in nomenklatura iz te uredbe tipičnih delovnih mest ni usklajena, saj za vrsto višjih upravnih delavcev še vedno iz uredbe sledi, da je potrebna zgolj in izključno univerzitetna izobrazba. Torej, uredba postavlja višje zahteve, kot pa so v zakonu določene. Zatorej je to moje vprašanje, kdaj bo usklajena tudi pobuda, da vlada oziroma ministrstvo za notranje zadeve čimprej predlaga vladi uskladitev te uredbe z zakonom o delavcih v državni upravi.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa za postavljeno vprašanje. Odgovor bo podal državni sekretar v ministrstvu, gospod Slavko Debelak. Prosim.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Dober večer, poslanke in poslanci! Odgovor na prvo vprašanje, moram reči, bo bolj okviren, sicer bomo vse zadeve preverili. Gospod Terčon, jasno in normalno je seveda, da se schengenska kontrola mora izvajati oziroma se bo izvajala na naši južni meji, ki bo postala zunanja meja. In iz tega naslova je popolnoma razumljivo, da vas zanima, kako to, da se te restrikcije izvajajo na tisti meji, ki je praktično evropska in ki bo čez dve leti, če bo vse po sreči, postala notranja meja. Ne poznam toliko teh zadev, zato se bomo seveda obligirali, da zadeve preučimo in vam bomo v tem delu tudi pisno odgovorili.
Odgovor na drugo vprašanje. Moram reči, da sem zdaj bil obveščen, da je to vse, kar ste povedali, res. Kot pravnik pa seveda moram povedati naslednje. Ne more uredba prejudicirati zakona, v pravu velja pravna hierarhija in vsekakor bom opozoril na to. Če uredba določa nekaj drugega, kar je sprejeto v zakonu in te zakone ste sprejeli vi, je to inperfektna zadeva in nikakor ne more biti pravno korektna. In prepričan sem, da vlada kaj takšnega ne bo sprejela, osebno se bom zavzel, da se ta zadeva temeljito preuči in da do takšne diskrepance, pravne nekorektnosti ne pride.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa državnemu sekretarju. Nadaljujemo. Besedo ima gospod Franc Jazbec namesto gospoda Špiletiča.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Spoštovani predstavniki vlade! 22. februarja 2000 sem ministrstvo za gospodarske dejavnosti spraševal med drugim, komu je prodalo proizvodno traktorsko halo v Štorah, v kakšne namene in koliko delavnih mest bo kupec nudil. Več kot en mesece na to poslansko vprašanje ni odgovora. Upam, da ga bom danes dobil konkretno. Drugo poslansko vprašanje je postavljeno Ministrstvu za finance. Ministrstvo za finance je v decembru oziroma točneje 23. decembra 1998 občinam posredovalo izračun primerne porabe kot osnovo za planiranje in za pripravo občinskih proračunov. V desetem mesecu leta 1999 je poslalo popravek tega izračuna, ki pri nekaterih občinah odstopa do 40%. Dalo nam je možnost, da se pisno pritožimo oziroma podamo pripombe. Od 10. 10. pa do današnjega dne ministrstvo za finance na te pripombe ni odgovorilo. Sprašujem, kdaj bodo ti odgovori. Pretežno me pa zanima to: Kdaj bo tisti denar, ki je po izračunih bil občinam premalo izplačan? Verjetno občina, za katero sprašujem, ni edina, jih je več.
Tretje moje poslansko vprašanje pa se nanaša na vprašanje, ki sem ga pisno zaprosil od Ministrstva za promet in zveze dne 23. februarja. V nacionalnem programu dela Dars je bil predviden projekt nadgradnje nadvoza Lipa-Štore. V delu Dars za leto 1999 je v postavki 5.0 bila planirana tudi pridobitev idejne in gradbene dokumentacije. V septembru so me Slovenske železnice obvestile, da je, žal, za lansko leto zmanjkalo denarja. Dale so mi tudi navodila, kako in kaj naj občina v tem času ukrene.
Občina je med tem časom odkupila vsa potrebna zemljišča, pripravila idejno dokumentacijo in naročila projekte PGD-PZI. Vlado oziroma ministrstvo sem pisno vprašal, zakaj je iz nacionalnega programa za leto 2000 ta postavka izpuščena. Danes sem prejel od ministrstva pisni odgovor, ki med drugim pravi tudi to: "Slovenske železnice poudarjajo, da pogrešajo večjo aktivnost pristojne občine."
Jaz nisem spraševal ministra za promet in zveze, če dobro sodelujem s Slovenskimi železnicami, spraševal sem, zakaj se program dela Dars ne uresničuje v celoti. Zato prosim za dodatna pojasnila, od vlade pa pretežno pričakujem, da bo tisti del, ki ga je izpustila, vnesla v program, ki je še v obravnavi in ki ga je danes obravnaval tudi odbor za promet, tako da naj ne odgovarja na tisto, kar v bistvu ni bila vprašana. Pretežno pa mi je jasno, zakaj Slovenske železnice dajejo tak odgovor. Tožbe, ki so jih sprožile Slovenske železnice do nekaterih občin, ki niso pripravljene plačevati vzdrževanja cestno-železniških prehodov, so se začele izgubljati. V tem smislu pa res od občin ni posluha za delo s Slovenskimi železnicami. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa za postavljena vprašanja. Nanja bodo poskušali odgovoriti državni sekretarji. Prosim, kot prvi ima besedo državni sekretar ministrstva za gospodarske dejavnosti, dr. Boris Šuštar.
DR. BORIS ŠUŠTAR: Spoštovani gospod Jazbec, da ne bi utrujal publike s svojim odgovorom, ministrstvo za gospodarske dejavnosti je pripravilo odgovor na vaše vprašanje, poslalo ga je v vladno proceduro, danes je bil odgovor obravnavan na odborih vlade in pričakujemo, da boste v najkrajšem možnem času ta odgovor tudi dobili. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa državnemu sekretarju. Naslednji je gospod Milan Cvikl, sekretar v ministrstvu za finance.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Hvala za besedo. Že prej sem deloma odgovoril in ponavljam, vlada bo predvidoma v četrtek obravnavala dokončni izračun pripadajočih sredstev finančne izravnave občinam za leto 1999. Izhajajoč iz vseh dogodkov, ki so bili v letu 1999 - predvsem ustreznih ustavnih odločb - in pa, kot je bilo povedano, dejstva, da so ocenjeni prihodki po zaključnih računih oziroma po podatkih Agencije za plačilni promet dostavljeni na podlagi ustreznih določb zakona o računovodstvu oziroma druge zakonodaje, bili posredovani do 28. februarja. Vlada bo predvidoma v četrtek ta dokončni izračun tudi sprejela.
Mi ugotavljamo, da je treba občinam globalno za leto 1999 v tem dokončnem poračunu, tudi upoštevaje prej omenjene sklepe glede občin, ki imajo infrastrukturo republiškega pomena, zagotoviti potrebna nakazila finančne izravnave v višini milijarde 756 milijonov. Treba je tudi povedati, da na podlagi dopisa iz oktobra je posebna delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov ministrstva za finance, službe za lokalno samoupravo in davčne uprave Republike Slovenije, tudi ustrezno pregledovala vse pripombe občin, in to je tudi ustrezno vključeno v tem dokončnem izračunu; župani bodo o tem izračunu obveščeni predvidoma takoj po seji vlade. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim še državnega sekretarja v ministrstvu za promet in zveze, gospoda Žarka Preglja. Prosim.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Ministrstvo za promet in zveze je pripravilo odgovor na vaše vprašanje. Seveda, strokovne podlage za ta odgovor so pripravile Slovenske železnice, ki dejansko opravljajo naloge gradnje in razvoja Slovenskih železnic.
Če sem prav razumel ta odgovor, so posebej poudarili, da so v prvi fazi uporabili drugačno rešitev. Gre za izgradnjo določene deviacije, ki bi ukinila hkrati dva obstoječa prehoda in s tem povečala varnost ter hkrati omogočila upravljanje lokalnega in regionalnega prometa. Sam nadvoz, kot je bil predlagan v lanskem letu, potem s strani železnic ni bil predlagan za letošnji plan. Seveda smo na podlagi vašega amandmaja pri pripravi uskladitvenih amandmajev oziroma redakcijskih amandmajev na letni plan razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2000 tudi ta projekt vključili ponovno na ta seznam. Dokončno odločitev bo pač treba doseči z glasovanjem, najprej na odboru za infrastrukturo in okolje, kasneje pa v državnem zboru.
Tako, da z naše strani tukaj ni večjih pomislekov, razen tega, da so trenutno za ta projekt pač predvidena zgolj sredstva za pripravo projektne dokumentacije. Medtem ko so bili projektu v okviru avtocestnega programa predvsem mišljeni kot tista nujna sredstva za usposobitev petega in desetega koridorja za prevzem dodatnega tovornega prometa, ki bo med gradnjo avtocestnega sistema čez Trojane, kakor tudi od Maribora do Lendave, oviran in bo pač moral železniški sistem prevzeti večjo obremenitev.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod Jazbec postavlja še dopolnilno vprašanje. Prosim!
FRANC JAZBEC: Gospod državni sekretar, ravno tu je moj očitek. V nacionalnem programu je ta projekt bil predviden. V programu dela Dars za leto 1999 je bil predviden; žal, je zmanjkalo denarja. Takrat smo bili pripravljeni to stvar razumeti. V delu Dars za leto 2000 pa to ni zajeto. To se pravi, da se program te ustanove ne uresničuje oziroma takrat, ko se nacionalni program sprejema, se vse stvari vnesejo notri, potem se pa "prosto po Prešernu" črtajo ven. Nekdo na Slovenskih železnicah je lahko predlagal, da to ni potrebno. Tisto, na kar se Slovenske železnice izgovarjajo, stoji v Štorah že 35 let. To so zapornice, ki se zapirajo na ročni sistem. 35 let so na teh dveh prehodih! In zato Slovenske železnice pričakujejo 50% sofinanciranje od lokalne skupnosti in zato zgubljajo Slovenske železnice vložene tožbe pri okrajnem sodišču v Celju.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Tako. Torej, tu imamo še nekaj prijavljenih kolegov poslancev, ki bi radi postavili poslanska vprašanja, toda jih ni med nami: gospod Janko Veber, Mirko Zamernik, Borut Pahor, mag. Marijan Schiffrer, Franc Čebulj, Jurij Malovrh, Vladimir Čeligoj in kot zadnji prijavljeni ima besedo še gospod Jože Jerovšek. Prosim!
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Svoje vprašanje postavljam vladi. In spoštovani predstavniki vlade prosim, če mi lahko odgovorite. Iz sredstev obveščanja smo včeraj oziroma danes izvedeli, da se o vrnitvi vojaškega kombija s strani Republike Hrvaške dogovarjata šef kabineta predsednika Republike Slovenije, gospod Marjan Šiftar in državni sekretar v ministrstvu za obrambo, gospod Koprivnikar. V zvezi s tem sprašujem, kdaj in zakaj je vlada pooblastila gospoda Šiftarja za vodenje pogajanj glede na to, da po naši ustavni predsednik republike nima izvršilne oblasti. Sprašujem, ali je v naši državi morda uveden predsedniški sistem.
Vlado tudi sprašujem, ali je vlada ocenila politične posledice diplomatskega škandala v Lutkovnem gledališču, organiziranega s strani poslanca Združene liste socialnih demokratov, gospoda Ribičiča, ko je bil znatno omajan ugled Republike Slovenije. Sprašujem tudi, ali je vlada ocenila poslabšanje pogajalskih pozicij z Republiko Hrvaško, ki so posledica nezaslišanega škandala v Lutkovnem gledališču. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Prosim predstavnika vlade. Besedo ima predstavnik vlade, gospod Terbovc.
MIROSLAV TERBOVC: Hvala lepa za besedo. Vsem skupaj lep pozdrav! To, kar je gospod poslanec rekel; res je, državni sekretar za obrambo, gospod Koprivnikar, je bil včeraj na pogovorih v Zagrebu okoli kombija. O tem več kasneje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Prišli smo do konca in s tem zaključujem to točko dnevnega reda. Predstavnikom vlade pa se zahvaljujem za podane odgovore. Hvala lepa.
S tem tudi prekinjam sejo državnega zbora. Nadaljujemo jutri ob 10.00 uri, in sicer z obravnavo prekinjene 7. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o orožju; nato z 2. točko dnevnega reda, to je predloga nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2005 in nato z 31. točko, 34. in po dnevnem redu dalje. Vsem želim prijeten večer! Hvala.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 28. MARCA 2000 OB 17.23 URI.)