Sejo je vodila podpredsednica Eda Okretič-Salmič. Seja se je pričela ob 10.08 uri.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje. Pričenjam nadaljevanje 10. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščena sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Roman Jakič, Miroslav Mozetič, Jelko Kacin, Bogomir Špiletič, Aleksander Merlo, Ciril Pucko, Peter Hrastelj, Borut Pahor, Pavel Rupar, Rafael Kužnik, Franc Pukšič, Samo Bevk za dopoldanski del seje, Stanislav Brenčič za dopoldanski del seje, Jožef Špindler za dopoldanski del seje, ravno tako gospod Herman Tomažič, Darinka Mravljak do 11. ure, dr. Franc Zagožen do 12. ure, Majda Kregelj-Zbačnik, dr. Helena Hren-Vencelj za pričetek seje, Juri Malovrh do 11. ure, Branko Tomažič in dr. Ciril Ribičič. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. (57 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo so bili vabljeni predstavniki vlade Republike Slovenije. Vsi prav lepo pozdravljeni. Današnje nadaljevanje 10. seje bo zbor pričel z obravnavo prekinjene 7. točke dnevnega reda, to je predlog zakona o spremembah zakona o popravi krivic. Zatem bo zbor prešel na obravnavo 8. točke, to je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika Republike Slovenije in na obravnavo 9. točke, to je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem prometnem davku od posebnih iger na srečo, ter nato dalje po dnevnem redu še nedokončanih točk dnevnega reda.
Prehajamo na prekinjeno 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O POPRAVI KRIVIC. Zbor je obravnavo te točke pričel na 9. seji in je po opravljeni splošni razpravi točko prekinil in zadolžil vlado, da predloži poročilo o izvajanju zakona.
Zbor je tudi sprejel sklep, da se druga in tretja obravnava predloga zakona opravita po hitrem postopku. Po rednem, se opravičujem, po rednem postopku.
Smo v prvi obravnavi. Na podlagi poročila vlade je matično delovno telo pripravilo predlog sklepov in stališč predlogov zakona, ki ste jih prejeli v dodatnem poročilu včeraj, torej z včerajšnjim dnem - 26. januarja. Včeraj sta bili še vloženi dve dopolnili k danemu predlogu zakona, in sicer socialdemokratske stranke, ki jih imate - verjetno - tudi na klopi. Torej odpiram razpravo o predlogu sklepov in stališč. Kdo želi besedo? Torej razprava je o predlogu sklepov in stališč, splošna razprava je bila pa že zaključena. Ali želi predsednica odbora besedo? (Ne želi.) Ugotavljam, da nihče ne želi besede. Želi tudi kdo od prisotnih poslancev in poslanec besedo? (Ne želi.) Zaključujemo razpravo o teh predlogih sklepov in stališč.
Torej pogledali bomo dodatno poročilo k predlogu zakona o spremembah zakona o popravi krivic z dne 24.9.1998. Na glasovanje dajem prvi sklep, ki ga imate: "Predlog zakona o spremembah zakona o popravi krivic je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Ugotovimo prisotnost. (55 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Prvi predlagani sklep je sprejet.
Prehajamo na glasovanje o stališčih. Štiri dopolnjevalne predloge je vložil 22.9.1998 gospod Maksimiljan Lavrinc in kolikor sem obveščena, te štiri predloge tudi umika. Hvala. Te, ki so zajeti v danem poročilu seveda.
Na glasovanje dajem prvi predlog poslanske skupine socialdemokratske stranke, ki ste ga dobili z včerajšnjim dnem. Želi kdo besedo? (Nihče.) Razprava je zaključena in prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.) To je prvi sklep oziroma prvo dodatno stališče poslanske skupine Socialdemokratske stranke - dne 26. januarja.
Kdo je za? (23 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da prvo dodatno stališče ni sprejeto.
Želi besedo gospa Beblerjeva? (Ne želi.) Prehajamo na drugo stališče, ki je bilo predlagano s strani socialdemokratske stranke z včerajšnjim dnem. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da je drugo stališče Socialdemokratske stranke sprejeto.
Prosim? Gospod Kontič. Proceduralno želite besedo.
BOJAN KONTIČ: Hvala. Prosim, da se ponovi glasovanje. Zamudil sem glasovanje.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Dajem naslednji predlog na glasovanje.
Kdo je za to, da se ponovi glasovanje? Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ponovitev glasovanja? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na glasovanje. Ponovno glasujemo o drugem stališču Socialdemokratske stranke. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (28 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da je stališče sprejeto.
Na glasovanje dajem predlog sklepov in stališč v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepov in stališč v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sklepov in stališč v celoti sprejet.
26.1.1999 smo prejeli tudi dodatni sklep gospe Majde Ane Kregelj-Zbačnik: "Vlada Republike Slovenije naj v roku 30 dni predloži državnemu zboru Republike Slovenije predlog zakona o skladu za povračilo vojne odškodnine za drugo obravnavo in tako omogoči čimprejšnje izvajanje zakona o žrtvah vojnega nasilja in zakona o popravi krivic." Želi kdo razpravljati? Prosim, besedo ima gospod Bajc.
JOSIP BAJC: Gospa podpredsednica, ne vem, ali imam proceduralno vprašanje, ali kaj. Ob začetku te točke dnevnega reda, ko ste predstavljali predloge sklepov in stališč, sem osebno glasoval pri prvem glasovanju o predlogu dodatnega sklepa, ki ga je posredovala gospa Majda Ana Kregelj-Zbačnik. In drugič, ko sem glasoval, sem glasoval o predlogu dopolnitev, ki jih je posredovala poslanska skupina Socialdemokratske stranke, in tretjič smo glasovali o skupnih stališčih in sklepih. In osebno sem glasoval tudi že o tem predlogu dodatnega sklepa, ki ga je posredovala gospa Majda Ana Kregelj-Zbačnik. Če temu ni tako, prosim, da to proceduralno ugotovite in da nam poveste, o čem smo pri prvem glasovanju glasovali, o čem smo pri drugem in o čem smo pri tretjem.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Najprej je potekalo glasovanje o sklepu: "Predlog zakona o spremembah zakona o popravi krivi je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo", ki ste ga dobili kot dodatno poročilo dne 24. septembra 1998. O tem je potekalo prvo glasovanje. Naslednje glasovanje je pa bilo o stališču, ki ga je predlagala Socialdemokratska stranka, in sicer prvo stališče je bilo dano prvič na glasovanje in drugič je bilo dano drugo stališče na glasovanje. Prvo ni bilo sprejeto, drugo pa je dobilo podporo. In nato je potekalo glasovanje o stališčih v celoti. Zdaj smo pa pri dodatnem sklepu z včerajšnjim datumom. Predlagateljica je gospa Majda Ana Kregelj-Zbačnik. Morda samo še v pojasnilo, da so dodatna stališča poslanske skupine SDS, to je bilo povedano in jasno določeno.
JOSIP BAJC: Podpredsednica, zahtevam 10 minut pavze, da razčistimo, o čem smo glasovali in pogledali bomo še v stenogram.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Brez pavze, ker je bilo dovolj jasno povedano, o čem so potekali predlogi in stališča, o katerih smo glasovali. Če pa želite odmor, potem bi pa vas ...
JOSIP BAJC: ... v imenu poslanske skupine prosim za deset minut odmora.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Zaradi posvetovanja v skupini? Zaradi posvetovanja v skupini odrejam 10 minut odmora na predlog poslanske skupine na predlog Slovenske ljudske stranke.
(Seja je bila prekinjena ob 10.23 uri in se je nadaljevala ob 10.30 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim, da nadaljujemo z današnjim delom. Ugotovimo prisotnost v dvorani! (40 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost v dvorani! (40 prisotnih.) 40 tudi drugič. Nadaljujemo čez 10 minut, to je bo 10.43. uri.
(Seja je bila prekinjena ob 10.33 uri in se je nadaljevala ob 10.44 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Nadaljujemo s sejo državnega zbora. Ugotovimo prisotnost v dvorani! (51 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko nadaljuje z delom.
Želi besedo predstavnik poslanske skupine Slovenske ljudske stranke? Prosim, besedo ima gospod Bajc.
JOSIP BAJC: Hvala lepa, gospa podpredsednica. V odmoru smo uspeli v razgovoru, ne pa iz magnetograma, glede na to, da še ni napravljen, ugotoviti, da ste proceduralno pravilno postopali in da ste dali na glasovanje ločeno dodatni dve stališči, ki ju je posredovala poslanska skupina Socialdemokratske stranke. Pri tem pa lahko ugotovimo, da sem osebno in še nekateri drugi poslanci Slovenske ljudske stranke, ko smo glasovali o prvem dodatnem sklepu, imeli pred sabo, da glasujemo o predlogu dodatnega sklepa, ki ga je posredovala gospa Majda Ana Kregelj-Zbačnik, vendar to ne spremeni dejstva. Predlagam, da nadaljujemo s to točko dnevnega reda in z obravnavo oziroma razpravo ter z odločanjem o dodatnem sklepu gospe Majde Ane Kregelj-Zbačnik. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Bajc. Želi kdo besedo o dodatnem sklepu predlagateljice gospe Majde Ane Kregelj-Zbačnik? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dodatni sklep? (34 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREKINJENO DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH KAZENSKEGA ZAKONIKA REPUBLIKE SLOVENIJE. Zbor je obravnavo te točke pričel na 9. seji državnega zbora. Obravnava predloga zakona je bila prekinjena, da se je do vloženih amandmajev lahko opredelil odbor za notranjo politiko in pravosodje. Želi poročevalka matičnega odbora besedo? (Da.) Besedo ima predsednica odbora, gospa Darja Lavtižar-Bebler.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!
Odbor za notranjo politiko in pravosodje se je moral večkrat sestati zaradi naknadno vloženih amandmajev k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika Republike Slovenije. Na hitro bi podala pregled, kako je potekalo delo odbora za notranjo politiko in pravosodje.
Upoštevaje sklep državnega zbora z dne 18.6.1998, da poda mnenje o amandmajih, ki so bili k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika Republike Slovenije vloženi v skladu s 191. členom poslovnika državnega zbora, je odbor na 17. izredni seji, 23.6.1998, pričel z obravnavo amandmajev skupin poslancev s prvopodpisanima Francem Kanglerjem in Romanom Jakičem ter poslanske skupine SDS. Minister za pravosodje je povedal, da se vlada do vloženih amandmajev še ni opredelila, to je bilo takrat na prvem nadaljevanju seje odbora za notranjo politiko, vendar pa na ministrstvu podpirajo predloge za zvišanje najvišje možne zaporne kazni iz razlogov, kot jih navajajo predlagatelji.
Glede amandmajev, ki vsebujejo predloge za zvišanje kazni za posamezna kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki jih je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Romanom Jakičem, pa je minister takrat menil, da predlogi niso ustrezni ter konsistentni. Predlagana spodnja meja kazni pa vzpostavlja določena nesorazmerja oziroma bi povzročila težave pri izrekanju kazni ob upoštevanju načela individulizacije kazenskih sankcij. Člani odbora so se seznanili tudi z mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Odbor se je opredelil do amandmajev poslanske skupine SDS za novi 8.a člen tako, da je ob najavljanjem popravku - upoštevaje tudi mnenje sekretariata - podprl le prvi in drugi odstavek amandmaja. Pri glasovanju o amandmajih za novi 10.a člen in novi 10.b člen skupine poslancev s prvopodpisanim Romanom Jakičem pa je odbor sprejel nasprotujoči si odločitvi: tako da prvega ni podprl, drugega pa je podprl.
Ob ponovnem opozorilu o nekonsistentnosti rešitev ter da so porušena razmerja med predpisanimi kaznimi, so se člani odbora dogovorili, da obravnavo amandmajev prekinejo. Vse to vam pripovedujem oziroma berem zato, ker hočem tukaj prikazati, da je prišlo dejansko do velikih zapletov in težav zaradi tega, ker so naknadno vlagali posamezni poslanci oziroma skupine poslancev še dodatne amandmaje, ki so seveda zelo močno porušili razmerje v tem zakoniku, za katerega na splošno velja temeljno načelo, da mora biti medseboj notranje trdno usklajeno in uravnoteženo.
Odbor za notranjo politiko in pravosodje je nadaljeval 19. izredno sejo 30.9.1998, 15.10.1998 in 4.11.1998 in obravnaval zopet te amandmaje skupin poslancev.
Vlada Republike Slovenije pa je 3.7.1998 posredovala svoje mnenje in vložila še nekaj novih amandmajev. Torej na vse to je na odbor prišlo v obravnavo še nekaj novih amandmajev vlade. Dne 14.9.1998 pa je vlada k predlogu zakona vložila še dodatne amandmaje ter umaknila prej vloženi amandma k 29. členu.
Odboru sta bila predloženi tudi dodatni mnenji sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve z dne 19.6. in 22.9.1998 k nekaterim vloženim amandmajem. Prav tako je bil odbor seznanjen s pobudo Slovenske nacionalne stranke z dne 28.6.1998, dopisom Telekoma z dne 24.6.1998 in dopisom Združenja proti spolnemu zlorabljanju z dne 7.9.1998.
Pri delu odbora so poleg predstavnikov vlade in sekretariata sodelovali še predstavniki pravnih fakultet iz Maribora in Ljubljane, vrhovnega sodišča Republike Slovenije in Slovenskega sodniškega društva.
Uvodoma je ob ugotovitvi, da je vlada vložila tudi amandma k 7. členu ter da je državni zbor že opravil glasovanje o amandmajih in členih do vključno 8. člena, odbor na predlog predstavnika vlade opravil razpravo tudi o navedenem amandmaju. Odbor je načeloma podprl vsebinsko rešitev v predloženem amandmaju, zaradi izraženih zadržkov postopkovnega značaja pa je predlagal vladi, da pred razpravo o vseh preostalih členih državnemu zboru predloži ustrezen pisni predlog, s katerim naj dodatno s postopkovnega in vsebinskega vidika obrazloži razloge za odločanje o amandmaju k 7. členu.
Nato je odbor prešel na obravnavo amandmajev, ki jih je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Romanom Jakičem, s katerimi se zvišujejo predpisane kazni za kazniva dejanja iz 19. poglavja kazenskega zakonika, to so kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost. Predstavnik vlade kot tudi prisotni strokovnjaki s področja kazenskega prava so ponovno ugotovili, da bi se s sprejetjem navedenih amandmajev porušilo sorazmerje v primerjavi s kaznimi, predpisanimi za druga kazniva dejanja. Vlada je sicer za primer, da se odbor oziroma državni zbor odločil za ustrezno zvišanje kazni za tovrstna kazniva dejanja, pripravila svoje amandmaje, ki le z vidika sistematike izboljšujejo prej vložene amandmaje skupine poslancev; gre le za korekcijo za primer pozitivne odločitve, drugače pa strokovno ni mogoče podpreti predlaganega zvišanja kazni.
V razpravi se tudi člani odbora v večini niso pozitivno opredelili do vloženih amandmajev, predvsem iz razloga, ker je treba ločiti kaznovalno politiko od predpisovanja kazni, prav tako pa je treba v cilju konsistentnosti kazenskega zakonika ohraniti ustrezno uravnoteženost kazni.
Po vsem tem torej predlagam, da poslanci pri odločanju o posameznih amandmajih sledite predlogu odbora za notranjo politiko in pravosodje, torej da podprete tiste amandmaje, ki jih je podprl tudi odbor za notranjo politiko in pravosodje, kajti dejansko smo zelo temeljito proučili tudi konsistentnost posameznih predlaganih rešitev. Zaenkrat toliko. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala predsednici odbora za izčrpno poročilo.
Nadaljujemo z obravnavo amandmajev. Opravljeno je bilo glasovanje do vključno 8. člena. Sedaj bi nadaljevali z razpravo o amandmajih, ki jih imate v pregledu z dne 12.11.1998, in sicer na sedmi strani.
V razpravo dajem amandma za novi 8.a člen, ki ga predlaga poslanska skupina Socialdemokratske stranke; matično delovno telo ga podpira. Prosim, gospod minister Marušič, imate besedo.
TOMAŽ MARUŠIČ: Gospa podpredsednica, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! V imenu vlade izjavljam, da vlada v celoti podpira stališča matičnega delovnega telesa, tako kot jih je prezentirala na današnji seji gospa predsednica, državna poslanka Lavtižar-Beblerjeva. No, poleg tega kot novost bi hotel samo to povedati. Glede dileme 20 ali 30 let za maksimalno kazen, v tem času traja že eno leto ta razprava, ta priprava na drugo branje, od tod tudi tolikšno število amandmajev, ker med tem časom smo morali tudi izpolniti določena stališča in obveznosti do Evrope, do evropskih kazenskopravnim standardom. Gre za pranje denarja, gre za organizirani kriminal, gre za poslovno korupcijo in ne nazadnje gre za 311. člen - ilegalna migracija odnosno organizirano prehajanje prek državne meje.
No, kot sem že uvodoma omenil, bistveno je to, da je država Slovenija v oktobru lanskega leta podpisala statut mednarodnega kazenskega sodišča. To je tisto mednarodno sodišče, ki velja za celoten planet, če smem tako imenovati, tako da ne bomo imeli več posameznih mednarodnih kazenskih sodišč za vojne zločine v Bosni, za vojne zločine v Ruandi in podobno, ampak enotno mednarodno sodišče. To mednarodno sodišče predvideva za lažje oblike kaznivih dejanjih zoper človeštvo, zoper mednarodno pravo, zoper mednarodne pogodbe, zoper vojno pravo predvideva kazen - maksimalno kazen za najhujše oblike dosmrtno ječo, za lažje oblike pa kot maksimalno kazen 30 let zapora. Vendar ta statut mednarodnega sodišča uzakonjuje še drugo pomembno načelo, to je komplementarnost, v kolikor država podpisnica tega statuta zaradi kaznivih dejanj zoper mednarodno pravo in zoper človečnost izreče kazen izpod 30 let, ima v tem primeru to mednarodno sodišče pravico "kasirati" to sodbo in izreči kazen, ki jo predvideva ta statut. Ta statut smo mi podpisali in v kratkem, potem ko bo dokončan postopek na ministrstvu za zunanje zadeve, ga bo tudi obravnaval odbor za mednarodne odnose in potrjeval, ratificiral tudi državni zbor. Torej to je ta novost, ki je v tem času nastopila.
Poleg tega pa se sklicujem tudi na stališča državnega zbora v zvezi s preganjanjem organiziranega kriminala, mednarodnega kriminala, korupcije; skratka zahtev, ki jih postavlja pred nas tudi Evropska skupnost. Namreč to, samo toliko, takšna načelna diskusija v zvezi z dvigom maksimalne kazni na 30 let. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Razprava teče torej o amandmaju za novi 8a. člen. Razpravljavcev ni, prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost!(50 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
V razpravo dajem amandma za nova 8.a in 8.b člen, ki ju predlaga vlada; matično delovno telo ju podpira. Razpravljalcev ni, zato razpravo zaključujem.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je bil amandma izglasovan.
V razpravo dajem amandma k 10. členu, ki ga predlaga vlada, matično delovno telo ga podpira. Razpravljalcev ni.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je bil amandma izglasovan.
Glasovati moramo še o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti s sprejetim amandmajem? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen izglasovali.
V razpravo dajem amandma za novi 10.a člen, ki ga predlaga skupina poslancev s prvopodpisanim gospodom Romanom Jakičem - pri prvem predlogu; vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Pri drugem predlogu je predlagatelj vlada; matično delovno telo ga ne podpira. Vse imate v pregledu, zato tega ne bi prebirali. Želi kdo besedo? (Ne.) Razpravljalcev ni.
Prehajamo na glasovanje. Torej, glasujemo pod zaporedno številko ena. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (19 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod zaporedno številko 1 ni sprejet.
Glasujemo še o drugem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (12 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da tudi tega amandmaja nismo izglasovali.
V razpravo dajem amandma za novi 10.b člen. Ugotavljam, da ni razpravljalcev.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (14 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da amandmaja nismo izglasovali.
V razpravo dajem amandma za novi 10.c člen oziroma 10.b člen. Imate dva vložena amandmaja. Prvega predlaga skupina poslancev s prvoimenovanim gospodom Romanom Jakičem, drugega vlada Republike Slovenije. Matično delovno telo ne podpira ne prvega ne drugega. Razpravljavcev ni, prehajamo na glasovanje.
Glasujemo o prvem. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (11 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o drugem. Ugotavljamo prisotnost! (53 poslancev.)
Kdo je za? (9 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na obravnavo 11. člena in amandmaja k temu členu. Ugotavljam, da ni razprave. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (7 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasovati moramo še o členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem amandma za novi 11.a člen. Razprave ni. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (14 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem 12. člen in amandma k temu členu. Razprave ni. Glasujemo o tem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (6 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasovati moramo o členu v celoti s sprejetim amandmajem. Ugotavljamo prisotnost! Samo o členu. (50 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo člen izglasovali.
V razpravo dajem amandma za novi 12.a člen. Razpravljalcev ni.
Predlagani amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (14 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil izglasovan.
Prehajamo na obravnavo 13. člena in amandmaja k temu členu. Ugotavljam, da ni razpravljalcev.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (6 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil izglasovan.
Glasovati moramo še o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! Morda je bilo prehitro. (44 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen izglasovali.
V razpravo dajem amandma za novi 14.a člen. Razpravljalcev ni.
Glasujmo! Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (8 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil izglasovan.
V razpravo dajem amandma za novi 14.a člen oziroma za novi 14.b člen. Pod zaporedno številko 1 je predlagatelj vlada, pod zaporedno številko 2 pa je skupina poslancev s prvopodpisanim Romanom Jakičem. Razpravljalcev ni.
Prehajamo na glasovanje o prvem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (10 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Glasujemo še o drugem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (9 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil izglasovan.
V razpravo dajem amandma za novi 14.a člen. Razpravljavcev ni, prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
V razpravo dajem amandma za novi 14.b člen. Razpravljavcev ni, prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (17 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil izglasovan.
Prehajamo na obravnavo amandmaja na amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke za novi 14.c člen. Odbor ga podpira. Razpravljavcev ni, prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma je izglasovan.
Prehajamo na obravnavo amandmaja za novi 14.c člen, odbor ga podpira. Razpravljavcev ni in prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma izglasovan.
V razpravo dajem amandma za novi 14.b člen, razpravljavcev ni, glasujemo. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandmaja k 15. členu. Prvega predlaga poslanska skupina združene liste, drugega pa odbor za notranjo politiko in pravosodje. Razpravljavcev ni, prehajamo na glasovanje. Glasujemo o prvem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (11 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotavljamo prisotnost! Morda je prehitro. (44 prisotnih.) V dvorani nas je več! Ponavljamo! Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovati moramo o členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Lepo prosim, če smo pozorni. Ponovno ugotavljamo prisotnost! Glasujem o 15. členu v celoti. (52 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na obravnavo 16. člena in amandmaja k temu členu. Razprave ni. Glasujemo. Na glasovanje dajem amandma k 16. členu. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovati moramo o členu v celoti. Torej glasujemo za 16. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
V razpravo dajem amandma k 24. členu. Razprave ni, glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (28 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! Glasujemo o 24. členu. (47 poslancev.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
V razpravo dajem amandma za novi 24.a člen. Razprave ni, glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (26 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma za novi 24.b člen. Razpravljavcev ni, glasujemo. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Morda spet prehitro. Še enkrat! Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
V razpravo dajem amandma za novi 24.a člen pod zaporedno številko 1 - predlagatelj odbor za notranjo politiko in pravosodje, pod zaporedno številko 2 - poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke, pod zaporedno številko 3 - predlagatelj vlada Republike Slovenije. Ugotavljam, da ni razpravljavcev in glasujemo po vrsti. Naprej za prvi amandma. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod zaporedno številko 1.
Ostala dva sta v tem primeru brezpredmetna.
V razpravo dajem amandma za novi 26.a člen. Prvega pod zaporedno številko predlaga odbor za notranjo politiko in pravosodje, drugega poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke, tretjega vlada Republike Slovenije. Ugotavljam, da ni razpravljavcev in zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje. Glasujemo za amandma pod zaporedno številko 1. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
Ostala dva sta tudi v tem primeru brezpredmetna.
V razpravo dajem amandma za novi 28.a člen. Razpravljavcev ni, glasujemo. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
Prehajamo na obravnavo amandmaja za novi 29.a člen. Tudi tu ugotavljam, da ni razpravljavcev, in prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
V razpravo dajem amandma za novi 29.b člen. Ni razpravljavcev in glasujemo. Ugotovimo prisotnost! Morda je bilo prehitro, zato ponovimo; v dvorani nas je več prisotnih. Ponovno ugotovimo prisotnost! Nekoliko pozornosti, prosim. (51 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
V razpravo dajem amandma za novi 15.a - pravilno za novi 29.c člen. Razpravljalcev ni. Glasujmo! Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
Prehajamo na obravnavo 30. člena in amandmaja k temu členu. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 30. členu sprejet.
Na glasovanje dajem še 30. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen izglasovali.
V razpravo dajem amandma za novi 30.a člen. Razpravljalcev ni.
Glasujmo! Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
V razpravo dajem amandma za novi 30.b člen. Razpravljalcev ni.
Glasujmo! Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
V razpravo dajem amandma za novi 30.c člen. Razprave ni, zaključujem razpravo in glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
V obravnavo dajem amandma za novi 30.č člen. Razprave ni, glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V obravnavo dajem amandma za novi 30.d člen. Razprave ni, glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! Še nekoliko strpnosti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na obravnavo amandmaja za novi 30.e člen. Razprave ni, glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V obravnavo dajem amandma za novi 30.f člen. Razprave ni, glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na obravnavo amandmaja za novi 30.g člen. Razprave ni, glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (27 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na obravnavo amandmaja za novi 30.h člen. Razprave ni, glasujemo o tem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V obravnavo dajem amandma za novi 30.i člen. Razpravljavcev ni. Glasujemo. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (27 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
V obravnavo dajem amandma za novi 30.a člen. Tudi tu ni razpravljavcev. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (19 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil izglasovan.
Prehajamo na obravnavo 31. člena in amandmaja k temu členu. Obveščena sem, da je predlagani amandma brezpredmeten. Ravnokar pa prejemate na klop amandma poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije, ki se glasi: "Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije." Odpiram razpravo. Razpravljavcev ni. Razpravo zaključujem in prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost. (56 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma izglasovan.
Vlada je naknadno po roku vložila amandma k 7. členu. O tem amandmaju zbor lahko razpravlja le v primeru, če gre za medsebojno povezanostjo posameznih določb (drugi odstavek 191. člena poslovnika). V zvezi s tem predlogom prosim za mnenje še sekretariat. Predlagani amandma je na 6. strani v pregledu.
TINA BITENC-PENGOV: Gospa podpredsednica, spoštovani zbor. Sekretariat ocenjuje, da gre za samostojno vsebino in da ta vsebina ni povezana z nekimi drugimi vloženimi amandmaji...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lahko malo prisluhnemo! Prosim, imate besedo.
TINA BITENC-PENGOV: Hvala. Torej ponavljam. Sekretariat ocenjuje, da vsebina tega amandmaja predstavlja samostojno vsebino in da pravzaprav ni odraz povezanosti z nekimi drugimi že sprejetimi amandmaji. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Še predstavnik vlade želi besedo. Državni podsekretar, gospod Penko ima besedo.
BOŠTJAN PENKO: Hvala, gospa predsedujoča. Predlagatelj se ne strinja s stališčem sekretariata glede samostojnosti vsebine predlaganega amandmaja. Menimo, da gre za neločljivo vsebinsko povezanost večine vloženih amandmajev na novelo kazenskega zakonika. Tukaj gre za neposredno izvedbo nekaterih določb konvencije o korupciji Sveta Evrope, ki je bila ravnokar sprejeta in ki je bila sprejeta v roku, ko so preostali amandmaji že bili vloženi v obravnavo. Preostali amandmaji so izhajali iz osnutka konvencije, ta dodatek pa iz končnega besedila konvencije.
Glede na to, da gre za področje korupcijskih kaznivih dejanj in celovitega obravnavanja tega področja v noveli, predlagamo, da državni zbor glasuje in izglasuje tudi ta amandma. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Slišali ste mnenje predstavnika vlade in predstavnice sekretariata. Odpiram razpravo o vloženem amandmaju, ki ga imate v pregledu na strani 6. Kdo želi razpravljati? Ugotavljam, da ni razpravljalcev, zato razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem amandma k 7. členu. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je bil amandma sprejet.
Na glasovanje dajem še 7. člen v celoti s sprejetim amandmajem. Ugotovimo prisotnost! Morda je bilo tudi tokrat prehitro, v dvorani nas je veliko več. Ponovno ugotovimo prisotnost! Še nekoliko strpnosti, prosim. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 7. člen v celoti? (38 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je 7. člen sprejet.
Prehajamo na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Kdo želi besedo? Ugotavljam, da ni razpravljalcev.
Prehajamo na glasovanje o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Glasovati moramo še o naslovu zakona. K naslovu zakona je vložen amandma, katerega predlagatelj je poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov.
Ugotavljam, da ni razpravljavcev in zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje. Glasujemo o amandmaju k naslovu. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Gospod Partljič, proceduralno želite besedo?
ANTON PARTLJIČ: Jaz sem se res zmotil, bom tudi zdaj drugače glasoval, sem napačno pritisnil in če mi to upoštevate, prosim, če lahko ponovimo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Dajem predlog gospoda Partljiča na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (54 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da bomo glasovanje ponovili.
Torej ponavljamo glasovanje o amandmaju k naslovu. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (18 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma k naslovu ni izglasovan.
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da smo naslov zakona izglasovali.
Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije. Predlagani sklep dajem tudi na glasovanje. Najprej odpiram razpravo. Ker ni razpravljavcev, dajem predlagani sklep na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POSEBNEM PROMETNEM DAVKU OD POSEBNIH IGER NA SREČO.
Vlada je kot predlagatelj navedenega zakona z dopisom, dne 13.1.1999, zbor obvestila, da iz zakonodajnega postopka umika predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem prometnem davku od posebnih iger na srečo, prva obravnava.
Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, gospod Hvalica v imenu poslanske skupine SDS. Nato še gospod Božič v imenu poslanske skupine.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospa podpredsednica. Torej jaz sem pričakoval, da bo vlada umaknila predlog tega zakona. Ta predlog zakona je bil blef. Blef vlade, da je lahko zavlačevala z realizacijo koncesij igralništvu in z realizacijo 74. člena zakona o igrah na srečo, ki smo ga sprejeli daljnega, če se ne motim, 17. maja 1995 leta.
Lokalne skupnosti so zaradi takega početja vlade izgubile ogromno denarja. Po moji oceni od 8 do 10 milijard tolarjev. Kdo bo tem lokalnim skupnostim, ki jim ta denar pripada, po zakonu o igrah na srečo, ki velja, ki še ni bil noveliran, ampak ga vlada ne izvaja. Kdo bo ta denar nadomestil? Nihče! Jaz pogrešam danes tu ministra Gasparija, tu bi prišel in bi povedal. Zakaj je tudi zavajal državni zbor s predlogom tega zakona? Jasno, da ga sedaj umika. Saj mu ne preostane drugega. Ker prej ali slej bo moral podeliti te koncesije, te so pa osnova za realizacijo 74. člena zakona o igrah na srečo.
Jaz ugotavljam samo to, da ta koalicija tudi na tem področju ni opravila vis-a-vis lokalnih skupnosti svoje naloge. Koncesij še ni, denarja lokalnim skupnostim še ni. To, kar je hotela narediti s tem manevrom o tem zakonu o prometnem davku, je v bistvu slepilni manever. Vseskozi se je vedelo, da bo vlada to umaknila. Ampak, jasno s tem je zavajala ljudi, tudi župane, ko mi je odgovarjala, imamo v postopku zakon, ampak državni zbor melje počasi in tako dalje. Zopet, bi rekel, zavajanje in hkrati tudi posredna prefinjena diskreditacija državnega zbora. Mi sprejemamo tu zakone zato, da se izvajajo. Zdaj bo preteklo nič manj kot štiri leta, odkar smo tu sprejeli zakon o igrah na srečo, pa se še sedaj ne izvaja. Posebej pozivam podpredsednika vlade, ki toliko govori, da je uredil zadeve v igralništvu, da končno to uredi. Zahtevam v imenu lokalnih skupnosti, da vlada omogoči, da dobijo denar, ki jim po zakonu pripada! Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Hvalica. Naslednji je gospod Božič, v imenu poslanske skupine slovenskih krščanskih demokratov. Prijavljen je tudi gospod Potrč.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Kolegice in kolegi! Popolnoma podpiram besede, ki jih je izrekel kolega poslanec Ivo Hvalica.
Imam pa tudi nekaj svojih pogledov; vsak ima tudi svoje gledanje. Res ne razumem hinavščine pri tem delu vlade. Pa bom prebral, kaj je vlada sama rekla. 15. decembra 1997 je napisala (to je objavljeno v Poročevalcu številka 59, na strani 29) v tretjem odstavku naslednje: "Vlada Republike Slovenije predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da sprejme navedeni zakon po hitrem postopku, da se bodo zagotovila dodatna sredstva lokalnim skupnostim v zaokroženih turističnih območjih in fondacijah za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, za financiranje športnih organizacij," posebej poudarjam ta stavek, "neodvisno od dodelitve koncesij po zakonu o igrah na srečo." Neodvisno od dodelitve koncesij!
V dopisu, ki smo ga dobili 13. januarja, v zadnjih dveh vrsticah pravi naslednje: "Z dodelitvijo koncesij bo tako operacionaliziran 74. člen zakona o igrah na srečo, ki določa delitev koncesijskih dajatev. Iz tega razloga vlada Republike Slovenije predlaga, da se predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem prometnem davku od posebnih iger na srečo umakne iz parlamentarnega postopka." To je samo zavlačevanje in hinavščina! Za božjo voljo, če je že 1995. leta nek zakon sprejet, v štirih letih pa vlada ne ve, kako ga napraviti življenjskega, da bi tisti, ki od tega zakona nekaj pričakujejo, to tudi dobili, potem naj tisti odstopi in naj pusti mesto drugemu, ki bo to znal urediti!
Pri tem pa še posebej poudarjam, da smo kot Klub primorskih poslancev posebej postavili 4. decembra poslansko vprašanje glede iger na srečo in plačila oziroma delitve denarja lokalnim skupnostim. Niti odgovora še ni! Prav tako poleg ministra Gasparija danes pogrešam tudi ministra za turizem. Lani smo sprejeli zakon o pospeševanju turizma. Govorili smo, kako bodo lokalne skupnosti dobile denar od iger na srečo, da bodo lahko širile turistično dejavnost. Zopet je bil to - kot je rekel kolega Hvalica - blef ali, po moje, hinavščina - nič se od tega ni zgodilo.
Torej, protestiram proti takemu načinu in mislim, da vlada nima prav, da tak zakon umika in da ga sploh v tolikem času ne more operacionalizirati. Zato bom glasoval proti umiku zakona z dnevnega reda. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod Božič. Besedo ima gospod Potrč v imenu poslanske skupine združene liste.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi. K temu, kar sta dodala gospod Hvalica in gospod Božič, je pravzaprav skoraj nepotrebno kaj dodajati. Njune ugotovitve so popolnoma točne in v naši poslanski skupini smo popolnoma enakega mnenja.
Vlada je ob pripravljanju proračuna za leto 1998 najprej pokazala prijazen obraz in vložila ta zakon po mnogih opozorilih, moledovanjih in zahtevah poslancev v tem državnem zboru, da je končno ob dejstvu, da se koncesije niso podeljevale, treba realizirati pravico občinam, pravico invalidskim in humanitarnim organizacijam in športnim organizacijam do dela sredstev iz igralniške dejavnosti.
Vlada je takrat korektno predlagala, naj se ta zakon sprejme po hitrem postopku, kar bi bilo edino normalno, ker je bil vezan tudi za proračun. Kasneje je iz čistih proračunskih razlogov, ker je pač najbrž zmanjkalo denarja za druge potrebe, ki jih je predvidila, najprej predlagala po rednem postopku in kasneje je ta državni zbor rabil dobro leto dni, da je zakon po rednem postopku prišel na vrsto. Sedaj, ko je prišel na vrsto in bi se lahko začelo o njem razpravljati in odločati, pa vlada predlaga umik tega zakona, z obrazložitvijo, da se bodo morda kmalu začele podeljevati koncesije. Jaz poudarjam morda in kmalu. Zaradi tega, ker tega enostavno ne verjamem. Nobene garancije od vlade ni, da se bodo res kmalu začele podeljevati koncesije in da bodo s tem izpolnjeni pogoji, da se bo od plačanih koncesijskih dajatev od posebnih iger na srečo lahko 48% dalo občinam in dvakrat po 2% invalidskim humanitarnim organizacijam in športnim organizacijam. Tega enostavno ne verjamem, zato nimam nobene garancije, ampak obratno.
Bil bi, da rečem naiven, če bi verjel tej vladi, ki tako zavaja poslance državnega zbora, in to je en zakon, o katerem ravna enako, drugi zakon bomo imeli kmalu naprej na dnevnem redu. To bo zakon na neizplačane plače in takrat bom povedal enako. Tretji zakon imamo sedaj, zahtevo, da se uvrsti na dnevni red, že drugič, izredne seje, to je zakon o zaključku lastninjenja, kjer gre za izrecno zavajanje te vlade pred poslanci državnega zbora. Pa če bi zavajali nas, bi bil hec. Mi smo to navajeni, ampak gre za državljanke in državljane, enkrat za občine, invalide in športnike, drugič pa za vse tiste, ki imajo certifikate vložene, tretjič pa za vse tiste, ki plačujejo relativno visok davek na izplačane plače.
Zato v naši poslanski skupini predloga, da se zakon umakne iz procedure, ne bomo podprli. Mislimo, da za to ni nobene podlage. Če ne bo sprejet ta predlog, bomo hkrati predlagali sklep, da se v zakonu, v tej vsebini, tako kot je predlagan, že na tej seji državnega zbora opravi druga obravnava. Tako bi zagotovili, da se bo vsaj pospešil postopek sprejemanja zakona in da bo vsaj čez nekaj mesecev morda prišlo do tega, da se bodo realizirale določbe, ki jih je vlada obljubila že ob koncu leta 1997. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Potrč. Želi besedo predstavnik še katere poslanske skupine? Ugotavljam, da ne. Besedo dajem poslankam in poslancem. Državnemu zboru predlagam, da odloči, da lahko vsak poslanec govori enkrat, in sicer največ 10 minut, če je k razpravi prijavljen pisno, oziroma največ 5 minut brez pisne prijave. Ugotavljamo prisotnost! (40 prisotnih.) Morda je tudi tokrat prehitro. Dajmo še enkrat. Ugotavljamo prisotnost v dvorani! Bomo takoj! Ali smo vsi pritisnili na svojo tipko? Smo! Zopet nas je premalo. Nadaljujemo čez 10 minut. Prosim vodje poslanskih skupin, da poskrbijo za prisotnost poslank in poslancev v dvorani. Nadaljujemo ob 12.12 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.02 uri in se je nadaljevala ob 12.12 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Nadaljujemo z delom seje državnega zbora. Ugotavljamo prisotnost! Še prihajajoči, prosim, če pritisnete na svojo tipko. Še gospod Veber, prosim. (51 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko nadaljuje.
Kdo je za predlagani sklep, da se omeji razprava, torej, da vsak poslanec govori enkrat, in sicer največ 10 minut, če je k razpravi prijavljen pisno, oziroma največ 5 minut brez pisne prijave.
Kdo je za? (27 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Pisnih prijav nismo prejeli. Besedo dajem poslancem, katerih razpravo omejujem na 5 minut. Ni razprave. Prosim, gospod Hvalica želi razpravljati in nato še gospod Božič.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Ugotavljam, da je postala praksa, da predsedujoči da na glasovanje omejevanja, časovne omejitve razprave. Ne vem, če je to demokratično, če to postane nekaj, kar se stalno daje na glasovanje dnevnega reda. Potem to pač jasno ni demokratično, s tem se onemogoča opozicija, ker jasno večina vedno izglasuje. To je isto, kot da bi poslovniško omejili razprave. Jaz bi prosil vodstvo državnega zbora, da razmisli o tem. Nimam nič proti, da ob določenih zakonskih predlogih, ob določenih projektih, kjer pričakuje vlada daljšo razpravo, da poskuša tudi na tak način, recimo, prihraniti na času. Da pa se to dogaja več ali manj redno, bi rekel, to ni demokratično. Sedaj pa k zadevi.
V obvestilu, ki ga je poslala vlada predsedniku državnega zbora v zadnjem odstavku piše: "Z dodelitvijo koncesij bo tako operacionaliziran 74. člen zakona o igrah na srečo, ki določa dodelitev koncesijske dajatve." Kdaj? Kdaj, gospa Kolarjeva? Zakaj ste se potuhnili? Vi ste tu podpisani skupaj z ministrom. Ko sem jaz pozval ministra, je veljajo tudi za vas. Kdaj? Kdaj? To je vprašanje. Torej, ne glede na to, da, jasno, gospa Kolarjeva, ki vedno priteče sem za vsako malenkost, kadar je treba, tokrat verjetno nima besed, ker je blef preveč očiten in sprenevedanje ministrstva za finance je preveč očitno in tokrat nima besed, pač pa nonšalantno sedi tam v klopi.
Zdaj pa, glejte, tako. Načeloma bom jaz glasoval tudi proti umiku tega zakona, ker je bil to vendar predlog zakona, ki naj bi nadomestil to, ker zaradi nedodeljenih koncesij lokalne skupnosti niso dobile tega denarja. Ampak predlagam tudi naslednje - in tu bi prosil za pozornost, za podporo predvsem vseh tistih poslancev, ki ste iz občin, iz lokalnih skupnosti, ki jim ta denar pripada - da postavimo vlado pred dejstvo. Ta zadeva ni koalicijska ali pa opozicijska; ta zadeva je regionalna. Če smo poslanci poslanci svojih volilnih okrajev, svojih volilnih enot, se tega zavedajmo! Torej, dajmo temu z dodelitvijo koncesij datum, rok. To, kar je tu napisano, je pravljica. S takimi stvarmi se ne odpravlja državnega zbora - "bo, bo", to je prihodnji čas. "Bo letos, drugo leto, v naslednjem stoletju, tisočletju" in tako dalje. "Bo" - to je prihodnji čas, to ni nič! Torej, ne podcenjevati državnega zbora.
Sedaj prehajam kar k svojemu predlogu, ki ga bom formuliral kar se da natančno. Predlog sklepa: "Vlada se obvezuje, da bo zaključila podeljevanje koncesij do 30.6.1999." To bo nekaj več kot štiri leta od sprejema zakona! To ni bilo samo polžje, to je bolj počasno kot polžje. Ne vem, ali imamo v slovenščini še kakšen izraz za to. Štiri leta ste potrebovali za to! Dokazali ste totalno nesposobnost oziroma, bolje rečeno, prefinjeno ste nas prenašali okrog. To je bil projekt ministra Gasparija, kako odtegniti denar lokalnim skupnostim.
Ponovim še enkrat, predlagam - in bi prosil, da to vzamete tudi kot proceduralni predlog - sprejem sklepa, da se vlada obveže, da podeli vse koncesije do 30. junija 1999. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Hvalica. Boste to pripravili v pisni obliki?
IVO HVALICA: Oprostite, bil sem dovolj jasen... (Govori iz oddaljenosti.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Če lahko napišete in to predložite.
Gospod Božič ima besedo.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa. Primorski poslanci smo postavili ministrstvu za finance dosti obširno pismo vprašanj glede igralništva. Odgovora še ni bilo. Če bo ali če ne bo tega odgovora do naslednje seje, do 11. redne seje, v državnem zboru, potem bomo tisti dan, ko bo dan namenjen poslanskim vprašanjem in pobudam, zahtevali razpravo o tej zakonodaji in o tako počasnem reševanju koncesij in tudi dodelitvi denarja koncesij. To moramo opraviti, ker nas je sram, kamorkoli pridemo, nas vprašujejo po tem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo ima gospod Terčon. Replika na izvajanje gospoda Božiča. Ali je tako gospod Terčon?
DAVORIN TERČON: Hvala lepa gospa podpredsednica. Jaz bom podprl umik predloga zakona o posebnem davku na posebne igre na srečo. Umik zakona bom podprl zaradi tega, ker sta dve največji igralnici v Sloveniji že zaprosili za koncesijo. Vlada ima določen zakonski rok, ko mora podeliti koncesijo. Sam pa že tukaj napovem, da bom podprl zakon tudi zaradi tega, ker če do te podelitve koncesij v zakonsko določenem roku ne bo prišlo, bom sam vložil ta isti zakon po hitrem postopku. Prepričan sem, da je v tem primeru šlo tudi za določeno taktiziranje in zavlačevanje. Na ta način bi torej tudi prisilil izvršno oblast, da podeli koncesije.
Kar se tiče sklepa, ki ga je predlagal gospod Hvalica, bi rekel, da ga je treba nekoliko dopolniti. Namreč, vlada lahko podeli koncesijo šele takrat, ko so igralnice olastninjene in šele takrat, ko dobi prošnjo za koncesijo. Če ni vloge za koncesijo, vlada koncesije ne more podeliti. Zato bi predlagal, da gospod Hvalica sklep nekoliko dopolni v tem smislu, kot sem rekel. Sicer pa se pridružujem tudi kolegu Božiču, predvsem v tem, da bomo poslanci, primorski poslanci, in računam tudi na vašo podporo pri tem, terjali odgovore na poslanska vprašanje, ki je bilo postavljeno v zvezi s problematiko igralništva na decembrski seji. Hvala.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi! Predstavniki vlade! Očitno je, da se tukaj vlada gre pri tem zakonu posebne igre, ne samo z državnim zborom, pa ne igre na srečo, ampak zavestno to dela. Se gre posebne igre z državnim zborom in predvsem z regijami, ki jih je omenil Ivo, in tudi z dejavnostjo turizma. To je lep primer, da levica v tej vladi ne ve, kaj dela desnica. Vendar ministrstvo za finance ve, kaj dela in zato tudi tako ravna oziroma je tak predlog vlade sforsiralo, da bi ta zakon umaknili. Jaz mislim, da bi ta zakon morali čimprej sprejeti - vlada ga je sama dobro utemeljila - ker se ne izvaja niti zakon o igralništvu. Res, da smo takrat spravili tisti člen notri tukaj v državnem zboru in to vladi, predvsem ministrstvu za finance, razumljivo ni bilo najbolj všeč. Potem smo sprejeli zakon o spodbujanju razvoja turizma, ki je eden od glavnih virov za spodbujanje, za podporo spodbujanju. Pa tudi tega zakona vlada nima volje izvajati. Kljub temu, da ga je ona predlagala in da smo ga tukaj v tem državnem zboru sprejeli.
Če bo šel zakon z dnevnega reda, ga bo dejansko potrebno ponovno vložiti. Za vsak slučaj pa mislim, da je kot izhod v sili dobro sprejeti sklep, ki ga predlaga kolega Ivo Hvalica, in ga podpiram. Da se vsaj to sprejme, ker se bojim, da ni dovolj učinkov, vendar je boljše kot nič, vsaj sklep, da je postavljen rok, do kdaj vlada mora izdati koncesije. Mislim, da je ta rok tudi razumen do konca junija. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Horvat. Besedo ima gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Kolega Terčon je plediral na to, da bi jaz spremenil predlog sklepa, in sicer pravi, da je pogoj za dodelitev koncesije lastninjenje. Seveda je! Ampak, poslušajte, jutri imamo 32. izredno sejo, na kateri bomo sprejemali zakon o zaključku lastninjenja. Ja, to se pravi, da je lastninjenje zaključeno! Jaz vem, da ni zaključeno - v bankah, zavarovalnicah - ampak s tem boste blefirali še dolgo časa. To je druga stvar. Vendar mene to ne briga, kaj so predhodna dela, ki morajo biti opravljena. To je vendar stvar izvršne oblasti! Štiri leta ste imeli časa in niste naredili ničesar, ker niste hoteli narediti. Zato bom predlagal predlog sklepa, kot sem ga prej povedal. Sedaj mi ga bodo napisali, ker očitno v tem državnem zboru ni možno več niti ustno predlagati kakšne stvari. Naj bo pač zadoščeno temu.
Še enkrat ponavljam: vlada je sama napisala v obrazložitvi - sama je napisala! - da umika zakon zaradi tega; ampak ni pa točno napisala, ali se obvezuje, da bo to končno naredila. Nehajte zavajati državni zbor! Kolega Feri Horvat je lepo rekel: greste se posebne igre. Toda, prenehajte s tem! Prenehajte in imejte nek odnos do tega državnega zbora! Ker glejte, drugače vam povem, da vam bom začel - sedaj sem vas, na financah, nekaj časa pustil pri miru - ampak vam bom začel vsaj tu za to govornico ponovno močno greniti življenje; razlogov za to je nič koliko, ker je to eno najslabših ministrstev, kar jih je. Ob tem, da je začelo pravzaprav poslovati kot finančna ministrstva iz prejšnje države, pač s krediti in zadolževanjem. To je očitno edino, kar znate. Posezite raje po denarju, ki vam uhaja skozi glavna vrata! Posezite po sivi ekonomiji in po vseh teh stvareh! Ne pa, da pobirate denar tam, kjer vam je najbolj enostavno, in ga v bistvu kradete lokalnim skupnostim. To je kraja! To je kraja in možno je tudi to, da vložimo proti vam v finančnem ministrstvu kazensko ovadbo, ker to je kraja denarja lokalnim skupnostim. Zakon, ki smo ga sprejeli 17. maja 1995, je bil zelo jasen; žal smo vam verjeli, ker si nisem mogel predstavljati, da bodo potekla štiri leta, ko vi še ne boste nakazali iz tega naslova niti tolarja. Sram vas je lahko! Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Hvalica.
Želi še kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujemo razpravo in dajem na glasovanje predlog vlade za umik predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem prometnem davku od posebnih igre na srečo iz zakonodajnega postopka. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (29 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog vlada za umik navedenega predloga zakona iz zakonodajnega postopka sprejet.
Prosim, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Gospa podpredsednica, ker ste mi naročili, da moram predlog sklepa dati v pisni obliki, v imenu poslanske skupine prosim za 10 minut odmora.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Imate že pripravljeno, kolikor...
IVO HVALICA: Oprostite, jaz vas nisem vprašal nekaj, do česar nisem upravičen. Obnašajte se v skladu s poslovnikom. Prosim vas za 10 minut odmora v imenu poslanske skupine in to mi morate dati.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: 10 minut odmora imate, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: No, potem povejte tako.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Nadaljujemo ob 12.40 uri oziroma na predlog poslanske skupine odrejam 10 minut odmora. Nadaljujemo, ponavljam, ob 12.41 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.31 uri in se je nadaljevala ob 12.43 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim, da nadaljujemo z delom. Ugotovimo prisotnost v dvorani! Še nekateri kolegi se nam pridružujejo. Prisotnih je 57 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko nadaljujemo z delom.
Želi predstavnik poslanske skupine besedo? Gospod Hvalica ima besedo.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Zdaj sem vložil pisni predlog sklepa, ki se glasi: "Državni zbor predlaga vladi Republike Slovenije, da zagotovi, da bo zaključila dodeljevanje koncesij prirediteljem posebnih iger na srečo do 30.6.1999." Predlog sklepa sem vložil v vložišče in upam, da ga imate. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Glasovali bomo še o dveh dodatnih sklepih, in sicer, o sklepu, ki ga je predlagal odbor državnemu zboru Republike Slovenije, ki ga imate v poročilu z dne 5.2.1998, in o predlogu dodatnega sklepa, ki ga je vložil gospod Ivo Hvalica.
Najprej dajem v razpravo dodatni sklep odbora za finance in monetarno politiko. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ni razpravljalcev.
Predlagani dodatni sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za dodatni sklep odbora? (40 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
V razpravo dajem predlog dodatnega sklepa gospoda Iva Hvalice: "Državni zbor predlaga vladi Republike Slovenije, da zagotovi, da bo zaključila dodeljevanje koncesij prirediteljem posebnih iger na srečo do 30.6.1999." Želi kdo besedo? Prosim predstavnika vlade... Na žalost, gospod, vas moramo opozoriti, da sta s strani vlade pooblaščena samo gospod mag. Mitja Gaspari in gospa Milojka Kolar. Besedo ima gospa Milojka Kolar.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Jaz se opravičujem, ker zaradi drugih obveznosti nisem že v začetku mogla priti pravočasno, da bi vam pojasnila predlog vladnega sklepa zakaj umika. Glejte, predlog sklepa, tako kot ga je zdaj podal gospod Ivo Hvalica, v točno tem besedilu ni sprejemljiv, bi pa bil sprejemljiv v modificiranem delu. Gre namreč za to, da morajo zainteresirani podati vlogo za koncesijo, potem pa bo vlada v roku šestih mesecev dodelila koncesijo. Naj povem, da smo decembra dobili dve vlogi za koncesijo, ki se obravnavata. Vlada bo v roku šestih mesecev tema dvema, ki sta dala vlogo za koncesijo, koncesijo tudi dodelila. Ne more pa glede na določbe zakona o igrah na srečo, ki govorijo o koncesijski dodelitvi, nekomu avtomatsko dodeliti koncesije, če ne zaprosi za to z vlogo. To se pravi, modificiran sklep bi bil, da v skladu z vlogami v roku šestih mesecev bo vlada dodelila koncesijo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Repliko ima gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Ali ste videli, ali ste slišali to čudo vseh čudes? Ja, čigave pa so igralnice? Kdo je večinski lastnik? Pa to so vaše, to spada pod vašo ingerenco! Pa koga zavajate, koga smešite tu? Samo sebe. Ukažite jim, naj napišejo vlogo. Pa kdo vendar nadzira igralnice! Ja, urad, ki ga vodi za enkrat še Pavao Ivanković. Kam pa spada ta urad? Pod ministrstvo za finance. Kam pa spada ministrstvo za finance? Pod vlado. Kam pa spada vlada? Pod državni zbor. Pa kaj se greste, gospa Milojka Kolar!? Na takšen način poskušate zavajati ta parlament, lepo vas prosim! Vi, če bo izglasovan ta sklep, ukažite vašim podanikom - če so vaši podaniki - da vložijo formalno vlogo, to se pravi sami sebe, vložite vlogo in potem dodelite koncesijo. Ne imejte za norca tega parlamenta, lepo vas prosim. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Hvalica. Želi še kdo besedo? Gospa Kolarjeva, prosim, imate besedo.
MILOJKA KOLAR: V skladu s preoblikovanjem igralnic so lastniki igralnic kapitalski odškodninski sklad in lokalne skupnosti. In bi pač prosila ne to enačiti tudi, kdo da vlogo direktno s poveznico, kdo je tudi lastnik. To se pravi glede na lastništvo in glede na uprave so to tisti elementi, ki morajo v bistvu vlogo dati in potem bo vlada skladno s 63. členom v šestih mesecih dala dovoljenje oziroma koncesijo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Dajem na glasovanje predlog dodatnega sklepa gospoda Iva Hvalice. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? Obrazložitev glasu. Prosim, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Glasoval bom za ta predlog sklepa. Vse vas pozivam, da mi pomagate, da končno pritisnemo na izvršno oblast, da začne izpolnjevati zakonske dolžnosti. To, kar je zakon predpisal pred 4 leti. Izgovarjanje tu na neke institucije, ki so pa vse paradržavne, ker nobena od teh, ki jih je naštela tu državna sekretarka, ni v privatni lasti. Ponavljam! Je izigravanje in smešenje tega državnega zbora. Torej, prosim vas. V imenu vseh lokalnih skupnosti, v imenu vseh občin, ki jim pripada ta denar in ki ga bodo dobile z veliko zamudo, če ga bodo dobile, da glasujete za ta predlog sklepa. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Hvalica.
Kdo je za? Gospod Božič, tudi obrazložitev glasu. Imate besedo.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa. Podprl bom predlog, ki ga je dal gospod Hvalica. Utemeljujem pa ga tudi s tem. V dopisu vlade Republike Slovenije z dne 13. januarja v zadnjem odstavku v začetku piše: "V letu 1998 je bilo končano lastninsko preoblikovanje obstoječih pravnih oseb, ki prirejajo posebne igre na srečo". Na tej podlagi pa ste v decembru 1998 dve pravni osebi že zaprosili vlado Republike Slovenije za dodelitev koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo. Kar pomeni, da ima gospod Hvalica popolnoma prav. Vse je v vaših rokah, samo naredili niste. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za predlog dodatnega sklepa? (30 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog dodatnega sklepa sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O DAVKU NA IZPLAČANE PLAČE.
Proceduralno! Prosim, proceduralno ima besedo gospod Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Gospa podpredsednica! Ko smo začeli nadaljevanje te 10. seje v januarju smo dobili pregled ne končanih točk in tudi način dela naprej. Način dela je bil tam do 7. točke jasen, potem je pisalo, da bo zbor nadaljeval po sprejetem dnevnem redu - približno tako. Še vedno ostaja - in to že drugič, tudi na 9. seji je že bil uvrščen - sporazum o maloobmejnem sodelovanju med Republiko Hrvaško in Slovenijo - na 3. točki dnevnega reda, sedaj je na 4. točki dnevnega reda. Bojim se, da gremo sedaj na 11.,12. in tako dalje vse do prekinitve in se bo znašel ta sporazum še na naslednji seji, ki lahko traja zopet v nedogled.
Predlagam, da v popoldanskem delu vodstvo državnega zbora pripravi vse potrebno, da nadaljujemo tudi s 4. točko dnevnega reda in pristopimo k sklepanju o ratifikaciji tega sporazuma, ki je izjemno pomemben za obmejno prebivalstvo od Lendave pa vse do Piranskega zaliva.
Torej, odločiti se moramo. Sporazum je bil podpisan 28. aprila 1997 med vladama in nobenih razlogov ni, da se odločimo tako ali drugače - to točko moramo enkrat zaključiti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Dogovor z vodji poslanskih skupin je bil, da bo seja potekala po dnevnem redu, ki smo ga tudi na začetku posredovali. Vaš predlog bi pa dala na glasovanje. Torej, jemljem ga kot vaš proceduralni predlog, zato ga dajem tudi na glasovanje.
Predlagam, da glasujemo o predlogu, ki ga je dal gospod Avšič, in sicer da v popoldanskem delu nadaljujemo - kot sem razumela - s 4. točko dnevnega reda. Proceduralno želi besedo gospod Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Pred tem glasovanjem v imenu poslanske skupine predlagam odmor, torej do 14.30 ure.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Na predlog poslanske skupine odrejam odmor. Nadaljevali bomo ob 14.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.58 uri in se je nadaljevala ob 14.58 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Začetek seje smo prestavil na 14.55 uri. Čas je pravi in tako nadaljujemo z 10. redno sejo državnega zbora. Dodatno opravičeni za 10. sejo so: Branko Kelemina za popoldanski del seje, Benjamin Henigman za pričetek - je tukaj, Vincencij Demšar je tudi tukaj, Jurij Malovrh za 15.15 do 16.00 ure. Ugotavljamo prisotnost v dvorani! (59 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in nadaljuje z delom.
Poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije je vzela odmor oziroma zahtevala odmor za posvetovanje v poslanski skupini. Želi predstavnik skupine besedo? Izvoli, gospod Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Hvala za besedo. Izkoristil jo bom za dvojne namene. Glede na to, da sem obveščen od vodje poslanske skupine, da so se v vodstvu državnega zbora odločili, da bo točka - ratifikacija o sporazumu o maloobmejnem sodelovanju z Republiko Hrvaško uvrščena na izredno sejo, ki se začne jutri, kot 2. točka, umikam proceduralni predlog v soglasju z našo skupino. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolegu Avšiču. Torej proceduralni predlog gospoda Avšiča je umaknjen, tako da lahko gremo na nadaljevanje seje.
Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O DAVKU NA IZPLAČANE PLAČE. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Predstavnika vlade še ni. Zgleda, da ne želi besede. Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Želi besedo gospod Kopač? (Ne želi.) Prosim predstavnika sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ali želi besedo? (Ne želi.) Pravkar se je vrnila gospa državna sekratarka Kolarjeva. Ali želite besedo? (Ne želi.) Predstavnica sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve ne želi besede. Tako imajo besedo predstavniki poslanskih skupin. Kdo želi razpravljati? Prosim? Gospod Potrč, izvolite.
MIRAN POTRČ: Spoštovane kolegice in kolegi! Vlada Republike Slovenije nam je 11. decembra 1997 predložila predlog zakona o spremembi zakona o davku na izplačane plače, s predlogom, da se zakon obravnava in sprejme po hitrem postopku. Dne 12.1.1998, se pravi, 30 dni po tem, nas je obvestila, da predlaga, da se navedeni predlog zakona obravnava po rednem postopku, glede na to, da še niso uresničeni vsi ukrepi, ki so bili podlaga za predložitev državnega proračuna za leto 1998 na področju omejevanja odhodkov. S tem je tako ali drugače povedala, da šteje ta zakon predvsem za proračunski zakon, ki naj zagotovi večje ali manjše prihodke državnega proračuna. Drugače kot to je zapisala v svoji obrazložitvi k predlogu zakona, ker je rekla, da predlaga ta zakon predvsem zato, da bi se zagotovila razbremenitev stroškov dela v gospodarstvu. Dala je zraven k zakonu ustrezne tabele, ki so pokazale, da bi se delež neobdavčene plače povišal in da bi zajel, verjetno ali pa skoraj, 63% zaposlenih, posebej pa, da bi oprostil plačila dodatnega davka na izplačane plače tiste panoge, ki tudi v tem državnem zboru često opozarjajo na problem v svojih dejavnostih in na težke pogoje gospodarjenja, so pa poleg tega tudi v pretežni meri izvozno usmerjene. Vlada je tako zapisala, da bi v proizvodnji tekstila, oblačil, tekstilnih in krznenih oddelkov, kjer je povprečna plača 89.342 tolarjev, bilo neobdavčenih po tem predlogu več kot 90% delavcev; prav tako tudi v proizvodnji usnja, obutve in usnjenih izdelkov, v obdelavi in predelavi lesa pa bo po tem predlogu ali pa bi bilo po tem predlogu neobdavčenih 84,7% plač, v proizvodnji pohištva 85% in tako naprej. Skratka, zelo spodbudni podatki, ki so kazali na to, da naj bi se res zagotovila večja razbremenitev stroškov dela v gospodarstvu.
Predlog tega zakona je namreč bil, da bi se takoj po sprejemu - zakon pa naj bi začel veljati 1. januarja 1998, se pravi, pred približno 11 meseci - osnova, bruto plača, ki je do takrat bila neobdavčena do 110.000 tolarjev, bila neobdavčena do 130.000 tolarjev, skratka, približno za 20% oziroma 18% bi se to povečalo.
Treba je povedati, da je bil zakon o davku na izplačane plače sprejet v letu 1996, takrat z obrazložitvijo, da se s tem nadomesti izpad prilivov javne porabe, ki je nastal zaradi znižanja prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Rečeno je bilo, da naj bi na ta način pač to nadomestili - kot finančen ukrep, hkrati pa je bilo rečeno, da bo ta zakon imel omejeno veljavo. Kasneje je bil, mislim, da poleti 1997. leta je bil prvi popravek opravljen in se je dvignilo na teh 110 tisoč, kasneje pa je vlada predlagala 130 tisoč.
Torej reči moram, da sem prepričan, da vsi razlogi, ki jih je navajala vlada v decembru 1997 ali pa v januarju 1998 v enaki meri veljajo tudi še danes. Še danes bi bilo nujno potrebno, da bi delovno intenzivne panoge, ki so pogosto tudi izvozno zelo usmerjene, razbremenili obremenitve na izplačane plače, posebej za najnižje plače, in da bi s tem zmanjšali stroške dela in s tem tudi stroške v gospodarstvu in ustvariti boljši položaj za te panoge in dejavnosti.
Nisem slišal za noben argument, tudi vlade ne, ki bi opozarjal ali govoril o tem, da takšna politika danes ni več aktualna in ni več potrebna. Zato me toliko bolj čudi, da vlada in konec koncev tudi ta državni zbor ni zmogel moči, da bi prej kot v enem letu ta zakon, ki je bil kasneje dan v normalno proceduro, spravil na dnevni red. Danes ga na dnevnem redu imamo. Pričakoval sem, da se bo predstavnica vlade oglasila. Tudi še zdaj to pričakujem, da nam bo povedala, ali meni, da je ta zakon še aktualen, ali ne. Ali meni, da takšen, kot je predložen z neobdavčeno osnovo 130 tisoč tolarjev bruto, je danes še vedno aktualen glede na to, da je med tem bila določena inflacija in da so bila tudi določena gibanja plač, recimo vsaj za 5,5%, če jih zaokrožim in če bi hoteli temu prilagajati, bi najmanj za ta odstotek morali osnovo zvišati.
Pričakoval sem, da nam bo povedala, ali pričakuje, da bo dinamika zakona takšna, kot je doslej bila - to se pravi, decembra je bil vložen po hitrem postopku, januarja v prvi obravnavi in leto dni smo mi potrebovali, da smo ga v prvi obravnavi dali na dnevni red -, da bo povedala, ali misli dinamiko pospešiti ali pa se ji zdi prav, da v drugi in tretji obravnavi spet po letu dni razpravljamo o tem, da bi morebiti leta 2001 določili, da je neobdavčena višina plače po tem zakonu 130 tisoč tolarjev.
Vlada tega ni naredila in jaz prosim, da naredi. V imenu poslanske skupine pa izjavljam, da smo trdno prepričani, da je skrajno neodgovorno ravnanje vlade, da je dopustila, da je šel ta zakon v redni postopek. To je naredila izključno samo iz fiskalnih razlogov. In če so za vodenje gospodarske politike fiskalni razlogi edini, potem gospodarske politike ni. Okoli tri in pol milijarde tolarjev, o katerih je bil takrat govor, da je vreden tako ali drugače ta ukrep, pri tisočih milijardah in pri mnogih davkih in prispevkih, ki jih imamo, ne more biti edini razlog, zaradi katerega gospodarske politike na področju razbremenjevanja plač za najbolj intenzivne panoge ni. To noben izgovor ne more biti! Kdor tega 3,5 promile ne zna zagotoviti na drug način, ta je totalno nesposoben, ta ne more voditi vlade, gospodarske in finančne politike.
Menim zato, da bi bilo prav, da ta državni zbor se odloči in pospešeno ta zakon sprejme. Prosim, da vlada pove, ali s tem soglaša ali ne. Naš predlog bo - in ga tudi formalno vlagam - da se na tej seji državnega zbora; če bo ta seja danes zaključena in je ne bo mogoče opraviti, pa takoj na naslednji seji zagotovi obravnava zakona v predloženem besedilu tudi v drugi obravnavi; - ker doslej nobenega amandmaja ni bilo vloženega, da bi vsaj tako prihranili tisti potrebni čas in da bi potem drugo in tretjo obravnavo lahko opravili vsaj, recimo, če že ne v januarju, pa vsaj v februarju in sprejeli odločitev, kakršno gospodarstvo potrebuje. To bo naš predlog. Prosim vas, da ga podprete.
Če vlada meni drugače, naj pove. Če meni drugače, naj pride in naj pove, da imamo v proceduri v državnem zboru zakon, na katerega je že pozabila. Da imamo zakon, ki ga več ne podpira, da razbremenitev najbolj delavno intenzivnih panog zanjo ni več prioriteta in politika, kot je sama napisala. Potem naj to pove in potem mi bo razumljivo, da bomo potrebovali spet eno leto do druge obravnave in eno leto do tretje, da bo medtem že to vse v celoti neaktualno. Predlagam torej, da državni zbor po 185. členu poslovnika ob zaključku prve obravnave sprejme sklep, da bo zakon opravil v drugi obravnavi v tem predloženem besedilu in to že na tej seji, če ne, pa vsaj na naslednji seji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Potrč, ki je govoril v imenu poslanske skupine Združene liste socialdemokratov. Gospod Jože Zagožen govori v imenu poslanske skupine socialdemokratov.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Ta zakon bomo seveda podprli, čeprav se tudi sam strinjam z večino tega, kar je povedal moj predhodnik. Ta zakon je tako iz časovnega vidika v veliki zamudi, prav tako pa iz vsebinskega vidika pomeni le blažev žegen. Namreč, če primerjate besedilo členov, dosedanjih in bodočih, potem je samo pri eni postavki, se pravi od 110.000 do 130.000 tolarjev, tam je bil do zdaj 2%-ni davek, vse ostalo pa ostane isto, kajti tudi plače do 100.000 tolarjev že po dosedanjem zakonu niso bile obdavčene.
Skratka, čeprav je popravek samo kozmetičen in je morda glavni namen ta, da bi komu prinesel tudi kakšno točko v politiki, kljub temu menimo, da ga kaže podpreti in čimprej sprejeti in odpraviti to zamudo, ki je nastala pri sprejemanju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Zagožen. Ostale poslanske skupine? V imenu poslanske skupine SKD, gospod Izidor Rejc, izvoli.
IZIDOR REJC: Hvala, gospod podpredsednik. Gospe in gospodje. Zgodba o sprejemanju tega zakona o davku na zajamčene plače je v bistvu farsa. Je pa res, da smo že v letu 1997 - koncem leta - dobili zakon, ki naj bi ga na začetku leta 1998 sprejeli, ker smo ugotavljali, kako se posamezne dejavnosti, predvsem tiste, ki zaposlujejo veliko število predvsem žensk in to so seveda intenzivne zaposlitvene panoge, da bi jih razbremenili.
Govorili smo o temu, kako je potrebno doseči konkurenčno sposobnost, ker to so pretežno izvozniki. Govorili smo o tem, kako je potrebno omogočiti jim, da se bodo tudi razvijali. Se pravi, razvoj tehnologije in priklapljanja na tehnološki razvoj, s katerim pač, s trgom, s katerim sodelujejo. Dalje so to panoge, ki imajo nižje plače in so praviloma tudi na območjih manj, kot se temu reče, regionalno manj razvitih in ker zagotavljajo tudi neko zaposlenost, ki pomeni neko vzdrževanje neke socialne varnosti in normalnega življenja. Skratka, imeli smo in smo govorili o tem naglas in vlada je imela potrebo, da bi ta zakon dali po hitrem postopku in na odboru za gospodarstvo smo ga pozdravili in smo menili, da je to res nekaj, kar je naposled prišlo.
Sedaj, ker je ta zadeva padla oziroma jo je vlada vzela iz hitrega postopka in smo čakali doslej, da je ta na dnevnem redu, pomeni to veliko, bom temu rekel, ignoranco, nad neko resnico. Poglejte, danes smo obravnavali neke pridružitvene dokumente skupine 6, ki jih bodo prenesli v Bruselj na temo - bi rekel - stanja določenih branž. To so predvsem branže tekstilne, obutvene industrije in te predelovalne branže in seveda v tistem je jasno povedano, da so v posebni krizi, da so v zaostanku tehnološkega razvoja 10 let, da sicer imajo, bi rekel, tehnološko ali pa kar temu se reče, produktivnost na evropskem nivoju, da so pretežno izvozniki, da predstavljajo najmanj 80 do 90% izvoza svoje dejavnosti ipd. Skratka, da je to poseben problem, ki ga bomo sedaj nesli v Bruselj, kot češ, to pa je problem, ki ga žal nismo znali prej rešiti. Skratka, mi smo ta problem tako rekoč še pospeševali, še naredili in sedaj s tem zakonom, ki naj bi ga po rednem postopku sprejeli, naša poslanska skupina res ne more soglašati, da spet to valjamo celo leto in naposled milostno dodamo pač kakšen procentek in razdelimo te zajamčene plače. Skratka menim, da je tako, kot je bilo že pred mano povedano, in predlagam, da se pospeši ta sprejem tega zakona in da se v drugi obravnavi potem tudi združita druga in tretja. Ker če je kakšna volja, potem mora biti tu volja, ne pa ne vem kdaj - na koncu leta, ko bodo morda že, kako se temu reče, že "hladne" in ne bodo več pri življenju. Skratka, če hočemo zagotoviti zaposlenost, kar bo ena osnovnih kategorij našega vključevanja, ker 14% brezposelnost je gotovo izjemno velika in nas bodo po tem merili. Če hočemo to doseči, če hočemo doseči enakopravni razvoj določenih področij - regionalnih področij, če hočemo konkurenčno sposobnost malo pospešiti, potem je potrebno vsaj nekaj ponuditi. Ne samo, kot se temu reče, kravo pomolsti, potem bomo pa videli, ali ji bomo dali še jesti.
Zato mi predlagamo sicer, da se ta zakon sprejme, vendar da se potem v drugi in tretji obravnavi združi, ker nimamo tu kaj gledati. To je stvar vlade, ki mora to tudi vedeti, ki se mora tega zavedati in tudi omogočiti, da bo toliko ljudi še vedno plačevalo prispevke in s tem tudi v proračun. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Izidorju Rejcu. Izčrpali smo poslanske skupine. Prijavila se ni nobena za nadaljnjo razpravo.
Državnemu zboru predlagam, da odloči, da lahko v splošni razpravi vsak poslanec govori samo enkrat, in sicer največ 10 minut, če se je k razpravi prijavil pisno, oziroma največ 5 minut brez pisne prijave. Ugotavljamo prisotnost in o tem odločamo. (51 prisotnih.)
Kdo je za ta sklep? (39 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
S tem dajem besedo poslankam in poslancem. Pisno se ni prijavil nihče. Gospa Vencljeva, nato gospod Horvat in tako dalje.
DR. HELENA HREN VENCELJ: Lepo pozdravljeni. Jaz bi problem osvetlila še z ene strani; namreč, predlog zakona pravi, da bi skoraj 63% delavcev padlo v območje, ki naj ne bi plačeval tega posebnega davka. Zadnji statistični podatki pa kažejo, da je povprečje mesečne bruto plače v Sloveniji od 1. do 10. 1998 za nekmetijski sektor, razen storitvenih dejavnosti, 140 tisoč bruto; da je za sektor kmetijskih dejavnosti 156 in za storitvene dejavnosti 174 tisoč in še nekaj čez. To pomeni, da bo glede na to, da se je v obdobju od oktobra 1997 do oktobra 1998 bruto plača povečala za 7,2%, ta odstotek bistveno nižji. To se pravi, da ti podatki, ki jih vlada navaja, niso več taki kot tedaj, ko je bil ta zakon pripravljen.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala kolegici Vencljevi. Kolega Feri Horvat, izvoli.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki vlade! Ne bom ponavljal tega, kar so kolegi pred menoj rekli, ampak bi dodal še nekaj argumentov za to, da je treba ta zakon, če sploh vlada resno misli - do zdaj je dokazovala da ne najbolj - in če mi resno mislimo in se zavedamo problema, da je treba ta zakon čim prej sprejeti. Šel bi še korak naprej: sprejeti in da naj ta zakon velja vse do tedaj, dokler ne bo uveden davek na dodano vrednost. Takrat pa mislim, da je treba ta davek sploh ukiniti oziroma ta zakon ukiniti in da tega davka na plače ne bi bilo; bodisi z uvedbo 1.7. tega leta, kot je določeno z zakonom o DDV-ju, ali pa najpozneje, če malo realno upoštevamo probleme državne blagajne, vsaj z začetkom prihodnjega leta.
Dejstvo je, da gre za davek, ki direktno zmanjšuje konkurenčnost izvoznih panog in panog z največjimi problemi. To, poleg tega, kar so že kolegi, predstavniki poslanskih skupin uvodoma povedali, ponovno potrjuje najnovejši material vlade - da ne bi citiral materiala gospodarske zbornice ali koga drugega, da ne bi rekli, da je to interesno obarvana razprava. Material vlade, in sicer ta, ki ga obravnavamo danes - kar je omenil že kolega Rejc. Danes smo ga obravnavali na odboru za gospodarstvo, na dnevnem redu ga je imela komisija za evropske zadeve in jutri zvečer bo na seji odbora za mednarodne odnose - to so izhodišča za pogajanja za članstvo v Evropski uniji, in sicer, področje 6 - konkurenca in državne pomoči. V tem materialu vlada zelo odprto, analitično ugotavlja, da so dejansko v najtežjem položaju delovno intenzivne panoge, ki jih ta davek tudi najbolj zadeva - tekstilna, obutvena, lesna industrija in - seveda, potem kot specifična - še jeklarska industrija oziroma železarne.
Zdaj, glejte, nesmisel: vlada vztraja na tem davku, hkrati pa v teh pogajalskih izhodiščih pravi in predlaga Evropski uniji, da naj bo pripravljena, da nam bo podaljšala državne pomoči - tem dejavnostim, zaradi problemov, ki so tu nakopičeni, in to ne samo take oblike pomoči, ki so kompatibilne z Evropsko unijo, ampak tudi nekatere, ki niso, pa jih še sedaj uporabljamo. Gre predvsem za direktne, nelinearne intervencije v posameznih panogah. Ja, kakšen obraz bomo imeli, kakšno kredibilnost pri teh zahtevah, ki so sicer normalne in ekonomsko ter socialno legitimne, če bomo pa doma puščali take posebne davke kot neke zadeve, ki tudi niso čisto v skladu z evropskim davčnim sistemom? Povsem normalno bi bilo, da se z uvedbo davka na dodano vrednost take vrste davka ukinejo in opustijo.
K tem argumentom bi navedel še to, da poleg tega, da so to panoge z največjimi težavami, izvozno usmerjene; da so to panoge, ki so v glavnem prostorsko locirane na manj razvitih območjih v Sloveniji, s pretežno ali pa v veliki meri zaposleno žensko delovno silo, kar povzroča še dodatne probleme. Tako ali tako vemo, da je problem skladnejšega regionalnega razvoja čedalje večji, da tu država premalo naredi, prepočasi dela na tem področju in s takimi davki stanje še poslabšujemo, namesto da bi ga izboljšali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Feriju Horvatu. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
V zvezi z nadaljnjo obravnavo imamo predlog matičnega delovnega telesa in predlog poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov. Po poslovniku, 185. člen, najprej razpravljamo o predlogu matičnega delovnega telesa in če bo ta sprejet, če bo sprejeto stališče matičnega delovnega telesa, bo predlog poslanske skupine združene liste, da bi bil predložen za prvo obravnavo. Torej tekst, ki bi bil predložen za prvo obravnavo, brezpredmeten oziroma o tem ne bomo razpravljali.
V razpravo dajem predlog sklepa matičnega delovnega telesa. Razpravljati želi gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Predlog matičnega delovnega telesa je pod formalno predpostavko, da nam je vseeno za vsebino. Korektno, ampak to je tudi vse. Če pa nam gre za vsebino in za to, da bomo ali ne bomo razrešili problem obremenitev delovno intenzivnih panog, potem predlog matičnega delovnega telesa pomeni, da to odločitev odlagamo do nadaljnjega. Jaz ne vem, za kako dolgo, samo tako, kot sistemi in metode dela v vladi - na žalost, kdaj pa kdaj tudi v državnem zboru gredo - za zelo dolgo. Zaradi tega predloga matičnega delovnega telesa ne morem podpreti. Pričakujem, da se boste tudi vi odločili za pospešeni postopek.
Rad bi poudaril še nekaj. Ne vem, kako naj ponovno razumem molk vlade? Razumem ga lahko samo tako, da je tej vladi za gospodarsko politiko vseeno. Ne morem drugače razumeti! Da je sicer zaradi tega, da je lepo izgledalo, pred letom dni napisala, da ji je v interesu, da delovno intenzivne panoge razbremeni in da zmanjša tudi stroške dela. Danes pa so efiskalni interesi pomembnejši, zaradi tega enostavno na ta zakon pozabila in upa, da bomo postopoma pozabili tudi mi.
Jaz prosim, da tega na storite in da glasujete zato proti predlogu, ki ga je matično delovno telo takrat formalno korektno sicer predlagalo, ampak pred dolgim, dolgim časom. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolegu Potrču. K besedi se je prijavila gospa Milojka Kolar, državna sekretarka.
MILOJKA KOLAR: Sem že malo prej dvignila roko, pa verjetno glede hitrosti.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Se opravičujem.
MILOJKA KOLAR: Niste opazili. Želela bi povedati samo nekaj besed, ker je bilo nekaj, kar hudih, izrečenih na račun vlade.
Res je, da je vlada v sklopu varčevalnega paketa decembra 1997 vložila ta zakon in še nekatere druge. Ne smo zakone, ki zmanjšujejo davčne obremenitve, kot je ta, ki dviguje neobdavčitev stopnje nič z 110 bruto plače na 130 tisoč bruto; ampak na drugi strani tudi del zakona o varčevalnem paketu, ki bi v določeni meri nekako nadomestili ta finančni izpad takrat, ko je bil izračunan v višini 3,5 milijarde. Naj samo omenim, recimo, obdavčitev oziroma izenačitev obdavčevanja avtorske pogodbe, da drugih teh zakonov iz paketa ne omenjam. Dejstvo je seveda, da niso bili sprejeti in realizirani tako na eni kot na drugi strani vsi zakoni iz varčevalnega paketa. To je bil tudi razlog, zakaj je vlada pretvorila te postopke. Je pa res, pa je zakon, ne glede na postopek, v parlamentu od decembra 1997. Zdaj, ne bi želela diskutirati o tem zaradi preobremenitve parlamenta, zakaj je dejansko...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Tudi jaz se strinjam, gospa Kolarjeva. Zdaj je diskusija oziroma razprava o sklepih in stališčih, tako da splošna razprava je končana.
MILOJKA KOLAR: V redu. No, če mi dovolite, samo to. Poglejte, predelovalna industrija, pa zgodbe o DDV, pa o stopnjah DDV. Vsi ti neto izvozniki bodo dejansko za 4% imeli znižane stroške. In če se zdaj usmerim, ker mi pač prej ni bilo dano, na splošno povedati o tem predlogu zakona, naj samo dodam, da seveda vlada normalno ve, da je ta zakon še naprej aktualen, in seveda podpira, torej sklep ta, ki ga je sprejel parlamentarni odbor, da gre zakon v proceduro normalno po normalnih postopkih. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Potrč ima repliko. Smo pri predlogih sklepov in stališč.
MIRAN POTRČ: Hvala. Razlaga gospe državne sekretarke potrjuje tisto, kar sem rekel; gre za pač za računovodski ali pa fisikalni pristop. Možen je, samo povejte, da to zveze z gospodarsko politiko nima. Moram pa reči, da je skrajna, dobro - dvoličnost, no, ne najdem boljšega izraza - mogoče je pregrob, mogoče je kaj drugega. Ampak, hkrati reči, da podpirate zakon, in da podpirate, da gre po počasnem postopku. Mislim, to res ne gre. Če je potrebna razbremenitev plač, potem je treba to narediti zdaj, ne po ne vem kakšnem počasnem postopku. Zato sem pričakoval, da boste rekli, da je prav - če je to vladna politika - da se pospešeno odločimo, pa bomo dali, ali 130.000, kar je vlada menila že decembra 1997, ali bomo dali 135.000, ali pa na koncu nič, če bo takšno mnenje vlade. Ne pa, da vodimo neko proceduro v državnem zboru, ki ne daje rezultatov in nas res na taki točki po mojem smeši. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Potrč. Razpravljavcev ni več. Prehajamo na odločanje o dveh sklepih. Prvi sklep, pod točko 1: "Predlog zakona o spremembi zakona o davku na izplačane plače, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Na glasovanje dajem prvi sklep. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za sklep pod številko 1? (31 poslancev.) Kdo je proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je sklep pod številko 1 sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona za drugo obravnavo, torej 2. točko sklepa - drugi sklep: "Predlog zakona za drugo obravnavo pripravlja vlada Republike Slovenije v skladu z naslednjim stališčem." In v kolikor je sprejet ta sklep je predlog poslanske skupine združene liste brezpredmeten, o njem ne bomo razpravljali in odločali. Prehajamo na odločanje o sklepu pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost. (51 prisotnih.)
Kdo je za? (29 poslancev.) Kdo je proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da je tudi sklep pod številko 2 sprejet.
Sklep poslanske skupine združene liste je brezpredmeten. Odločamo še o dodatnem sklepu. Mislim, da ga ni potrebno brati, ga imate v poročilu matičnega delovnega telesa. Želi kdo razpravljati o tem dodatnem sklepu? Gospod Potrč, izvolite. Se odpoveduje diskusiji. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo. Ja, izvolite, izvolite, sem že dal besedo, samo ste se usedli.
MIRAN POTRČ: Predlagal bi, da sprejmemo amandma k temu sklepu, in sicer naj bi se dodatni sklep glasil: "Državni zbor Republike Slovenije predlaga vladi, da pripravi predlog zakona o spremembi zakona o davku na izplačane plače za drugo obravnavo najkasneje v roku 30 dni." Če pa tega ni sposobna narediti, potem pa bi rekel: "Bog pomagaj." Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Hvala lepa. Slišali smo dodatni sklep, amandma na dodatni sklep. Skratka ta dodatni sklep bi se glasil tako: "Državni zbor Republike Slovenije predlaga vladi Republike Slovenije, da pripravi predlog zakona o spremembi zakona na izplačane plače za drugo obravnavo v roku 30 dni." Je tako? To je amandma. Najprej glasujemo torej o amandmaju, kasneje bomo o dodatnem sklepu.
Mislim, da se razumemo. Najprej je amandma na dodatni sklep, torej, da "državni zbor Republike Slovenije predlaga vladi Republike Slovenije, da se črta v skladu s poslovnikom državnega zbora Republike Slovenije tako zgodaj, da bo mogoče predlog zakona uvrstiti na naslednjo redno sejo državnega zbora." Ta tekst se nadomesti "v roku 30 dni". Gospod Potrč, se strinjate s tako spremenjenim amandmajem? (Da.)
O tem odločamo. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za tako oblikovani amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem tako amandmiran dodatni sklep v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA - obravnava predloga zasprejem obvezne razlage 14. člena zakona o prevozih v cestnem prometu. Seveda je pa ta spremenjen in se glasi tako. 4. točka dnevnega reda se torej glasi: PREDLOG ZA UMIK PREDLOGA ZA SPREJEM OBVEZNE RAZLAGE 14. ČLENA ZAKONA O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU. Gre za 14. točko.
Poslanec Miroslav Mozetič je kot predlagatelj navedenega predloga v razpravi ob določitvi dnevnega reda 10. seje zbora zaradi brezpredmetnosti navedenega predloga iz zakonodajnega postopka umaknil predlog za sprejem obvezne razlage 14. člena zakona o prevozih v cestnem prometu.
Želi predlagatelj besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? Pisno prijavljenih ni.
Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog poslanca Miroslava Mozetiča za umik predloga za sprejem obvezne razlage 14. člena zakona o prevozih v cestnem prometu iz zakonodajnega postopka. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog poslanca Miroslava Mozetiča za umik navedenega predloga za sprejem obvezne razlage zakona iz zakonodajnega postopka sprejet.
S tem zaključujem 14. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O NAČINU IZVAJANJA NADZORA DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE NAD POSLOVANJEM BANKE SLOVENIJE. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložil odbor za finance in monetarno politiko. Želi besedo poročevalec odbora? (Da.) Gospod Kopač, izvoli.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala lepa. To je en predlog odloka, ki je neke vrste neizpolnjena obveznost še iz leta 1991. Takrat je bil sprejet zakon o Banki Slovenije, ki je predvidel, da mora v toliko in tolikih mesecih po tem sprejetju parlament oblikovati način nadzora. To takratno delovno telo ni naredilo. Kasneje, leta 1994 - se opravičujem - leta 1993 oziroma 1994 se je takratno matično delovno telo lotilo tega dela, pa smo imeli dolge korenspodence s sekretariatom za zakonodajo in pravne zadeve. Zaradi tega se je potem zavleklo delo pri sestavi tega, po mojem mnenju, sicer povsem nezahtevnega dokumenta vse do leta 1998. Še potem, ko je matično delovno telo končno pripravilo to besedilo odloka - tako rekoč na lastno pest - so se vključili še drugi, ki so bili prej sicer pozvani, več let pozivani, da naj povedo, kaj si mislijo. Med njimi je tudi sekretariat in zaradi mnenja sekretariata so potem nastali še novi amandmaji na ta predlog odloka k 2., 3., 4., 5., 6. in 9. členu. Lahko rečem, da gre v vseh primerih za pravno-tehnične popravke.
Predlagam, da predlog odloka, ki je pravzaprav v praksi že vsa ta leta uresničevan, skupaj z amandmaji, sprejmete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Kopač, predsednik odbora za finance in monetarno politiko. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim mir v dvorani! Predstavniki poslanskih skupin, želi kdo besedo? (Ne želi.)
Državnemu zboru predlagam, predno dam besedo poslankam in poslancem, da odloči, da lahko vsak poslanec govori enkrat, in sicer največ 10 minut, če je v razpravi prijavljen pisno oziroma največ 5 minut brez pisne prijave. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Besedo imajo torej poslanke in poslanci. Kdo želi razpravljati? Gospod Peterle, izvoli.
ALOJZ PETERLE: Hvala za besedo. Spoštovani! Imam samo redakcijsko pripombo, ker si meseci sledijo v nekem znanem zaporedju, predlagam, da je april pred septembrom, se pravi; govorim o prvi alinei 2. člena, kjer piše "praviloma v septembru in aprilu." Torej predlagam, mislim, da za to ni potreben amandma, da se da april pred september.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Trenutek, prosim še.
ALOJZ PETERLE: Ali je v amandmaju vlade? Se opravičujem, je v enem amandmaju to pokrito.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi nihče.) Zaključujem splošno razpravo. Prehajamo na obravnavo amandmajev. Amandmaje imate v pregledu amandmajev z dne 18.6.1998 pod številko 49. Jih imate na mizi, na klopeh? Če jih imate, prehajamo na odločanje.
Tako dajem v razpravo amandma k 2. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi nihče.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Vodje poslanskih skupin, več nas je v dvorani. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 2. členu? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 2. členu sprejet.
V razpravo dajem amandma k 3. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi nihče.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 3. členu? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma k 3. členu sprejet.
V razpravo dajem amandma k 4. členu oziroma dva amandmaja sta k 4. členu. Razprava je odprta za oba amandmaja. Prvega predlaga vlada, drugega predlaga mag. Janez Kopač. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Odločamo o amandmaju pod številko 1 k 4. členu. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Vodje poslanskih skupin! Drugič ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 4. členu? Kolegi poslanci, odločamo o amandmaju pod številka 1. Dialogi so prekinjeni.
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 4. členu sprejet.
Prehajamo na odločanje amandmaja pod številko 2. Razprava je bila že končana, torej prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (40 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (34 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Tudi amandma pod številko 2 je sprejet.
V razpravo dajem amandma k 5. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje, ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Zdaj pa ne vem, ali rabite odmor, ali mislite resno delati? Prosim, ugotavljamo drugič prisotnost! Velja tudi za vas, gospod Anderlič. (52 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 5. členu sprejet.
V razpravo dajem amandma k 6. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 6. členu? (32 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma k 6. členu sprejet.
V razpravo dajem amandma k 9. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 9. členu? (36 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je tudi amandma k 9. členu sprejet.
Na glasovanje dajem odlok v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za odlok v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je odlok v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 17. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZA RAZREŠITEV ČLANA RAČUNSKEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE. Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ je ugotovil, da so na podlagi pete alinee prvega odstavka 13. člena zakona o računskem sodišču nastopili razlogi za predčasno razrešitev člana računskega sodišča, gospoda Martina Jakšeta.
Na podlagi navedenega je komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve predlagala državnemu zboru, da o navedeni ugotovitvi odloči in v primeru pozitivne odločitve s tajnim glasovanjem predčasno razreši gospoda Martina Jakšeta funkcije člana računskega sodišča.
Želita poročevalca komisij besedo? (Ne želita.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo član računskega sodišča, gospod Martin Jakše? Bil je vabljen, vendar ga ni tukaj; vabljen je bil za danes dopoldne. Sedaj pa se nam je pravkar pridružil. Želi besedo član računskega sodišča, gospod Martin Jakše, sedaj ali po razpravi? (Po razpravi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod kolega Jože Zagožen, izvoli. (Posredovanje poslancev iz klopi.) Na začetku sem pozval poročevalce obeh komisij, pa se ni nihče prijavil (iz magnetograma je razvidno, da sta bila oba pozvana). Izvoli, dr. Jože Zagožen, v imenu poslanske skupine socialdemokratov.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovani gospod podpredsednik, drage kolegice in kolegi! V naši poslanski skupini smo od vsega začetka ugotavljali, da je gospod Martin Jakše dejansko napravil napake, ki se mu očitajo, vendar so kasnejši dokumenti in pričevanja pokazala na to, da je stvar tudi očitno nekoliko bolj komplicirana. Da gre tudi za druge stvari in jaz bi s tem morda končal, ker menim, da je najbolje, da gospod Jekše tudi pove svojo plat zadeve, da bomo potem lahko celovito in objektivno presojali o tem primeru. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Zagožnu, predstavniku poslanske skupine socialdemokratov. Naslednja poslanska skupina. Ne želi razpravljati nobena od poslanskih skupin. Torej državnemu zboru predlagam, da odloči, da lahko vsak poslanec, preden dajem besedo poslankam in poslancem govori enkrat in sicer največ 10 minut, če je k razpravi prijavljen pisno oziroma največ 5 minut brez pisne prijave. Prehajamo na odločanje o tem sklepu. Ugotavljamo prisotnost. (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (33 poslancev.) Kdo je proti? (14 poslancev.)
Ugotavljamo, da je predlagani sklep sprejet.
Besedo dajem torej poslankam in poslancem. Gospod Henigman, izvoli. Proceduralno. Želite proceduralno ali razpravo? Proceduralno, izvolite.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani gospod predsedujoči, poslanke in poslanci. Moram reči, da me je zadeva, ta točka dnevnega reda nekoliko presenetila, ker je državni zbor danes delal zelo hitro in učinkovito, mislim pa, da točka dnevnega reda zahteva vendarle nekoliko bolj poglobljene debate, kot pa smo jih slišali do sedaj, ko jih praktično ni bilo, zato vas moram obvestiti, da smo poslanci Slovenskih krščanskih demokratov vložili celo zakon o popravi zakona o računskem sodišču, katerega je nekako vzpodbudil tudi ta primer gospoda sodnika Martina Jekšeta. Glede na vse to, prosim v imenu poslanske skupine za dve uri odmora, da se pripravimo na to točko dnevnega reda. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Torej slišali smo proceduralno predlog za dve uri pavze, vendar ta točka je bila napovedana že od vsega začetka. To ni razlog za prekinitev, razen, če je to proceduralni predlog, da s to točko prekinemo in gremo z naslednjimi točkami dnevnega reda. O tem pa seveda mora biti proceduralni predlog in državni zbor o tem glasuje.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Nimam nič proti, da nadaljuje državni zbor delo. Vendar ne s to točko danes. Zato sem predlagal 2 uri odmora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Ker je bila točka napovedana, mislim, da težko predlagate 2 uri odmora. Lahko pa predlagate proceduralni predlog, da gremo z naslednjo točko dalje.
BENJAMIN HENIGMAN: Predsedstvo me je podučilo, da lahko predlagam prekinitev točke. Se pravi, če ni možno vzeti 2 uri odmora, predlagam prekinitev te točke dnevnega reda in da jo nadaljujemo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Takoj, ko bo mogoče.
BENJAMIN HENIGMAN: Takoj, ko bo to možno, vendar ne danes.
Gospod Anderlič! Če imate kaj za povedati, pridite za govornico in govorite. Prej v imenu poslanske skupine niste nič hotel povedati. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Proceduralni predlog korigiram, prvotno 2 uri odmora. Predlagam, da glasujemo o njem. Ugotavljamo prisotnost! Da to točko prekinemo in nadaljujemo z drugimi točkami dnevnega reda. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlog, da se ta točka umakne in nadaljujemo z naslednjo točko oziroma prekinemo in nadaljujemo s 30. točko dnevnega reda.
Kdo je za predlog? (21 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
Nadaljujemo s to točko dnevnega reda. Pogojev za odmor, mislim, da ne more biti, ker točka je na dnevnem redu že od jutra. Posvetujete se, po mojem, lahko pred glasovanjem, verjetno pa ne pri razpravi. Za razpravo ste pa pripravljeni. Izvoli gospod Henigman. Proceduralno?
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani gospod predsedujoči! Prej sem v imenu poslanske skupine predlagal, kar pomeni tudi zahteval, dve uri odmora, zato da se pripravimo na to točko dnevnega reda. Ne pred glasovanjem o tej točki, da se pripravimo. Jaz osebno imam o tej točki dnevnega reda materiala za 15 centimetrov. O tej stvari je odbor za nadzor proračuna in javnih financ razpravljal večkrat in mislim, da ni korektno, da s to točko opravimo tako mimogrede v petih minutah še celo s tem, ko ste nam omejili razpravo na deset minut. Jaz sem sicer glasoval proti temu sklepu, vendar tak sklep je bil sprejet. Nismo pripravljeni na razpravo brez predhodne pavze. Bolj natančno vam tega ne morem obrazložiti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolega Henigman, 72. člen, drugi odstavek: "Predsedujoči prekine delo državnega zbora, če to zahteva poslanska skupina zaradi posvetovanja v skupini." Vi govorite o pripravi na razpravo in ne o posvetovanju. Predlagam, da damo poslanski skupini SKD eno uro za posvetovanje v skupini, da se pripravi in gremo potem res striktno in hitro naprej. Se strinjate? Z delom nadaljujemo ob 17. uri.
(Seja je bila prekinjena ob 16.02 uri in se je nadaljevala ob 17.04 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci. Prosim da zavzamete svoja mesta. Nadaljujemo z 10. redno sejo državnega zbora. Preden nadaljujemo ugotovimo prisotnost. Prisotnost v dvorani. Ugotavljamo prisotnost v dvorani. Ugotavljamo torej prisotnost. (51 prisotnih.) Državni zbor je sklepčne. Nadaljujemo z 10. redno sejo. Smo pri točki 17. Želi besedo predstavnik poslanske skupine slovenskih krščanskih demokratov? Gospod Henigman izvoli.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani. Poslanska skupina je v eni uri, kolikor ji je bilo pač dano, se poskušala ponovno seznaniti z vsemi gradivi in dejstvi, ki so pripeljali do tega, da je ta točka danes na seji državnega zbora. Ugotavljamo, da računsko sodišče v nobeni svoji izjavi, še posebej seveda v izjavi gospoda Antončiča kot predsednika računskega sodišča, na eksplicitna vprašanja večkrat, ne samo enkrat, ali je gospod Martin Jakše računski sodnik kršil zakon, nismo dobili pozitivnega odgovora. Se pravi, da se predsednik računskega sodišča gospod Antončič ni jasno izrazil, da je član računskega sodišča kršil veljavno zakonodajo Republike Slovenije, se pravi zakon o računskem sodišču.
Naslednje ugotavljamo, da pravzaprav računsko sodišče se niti ni opredelilo do dela računskega sodnika gospoda Martina Jakšeta, ampak je to nalogo ali pa to neprijetnost prepustilo kar komisiji za nadzor proračuna in pa seveda postopku v državnem zboru. Menimo, da to ni prava pot, ki bi jo lahko računsko sodišče ubralo, in ocenilo oziroma se opredelilo do postopkov, ki so privedli do navedene točke dnevnega reda danes.
Nadalje ugotavljamo, da je mnenje računskega sodnika gospoda Jakšeta v zvezi z neobveznim mnenjem za Aerodrom Ljubljana, v katerem res da je tudi delničar s svojim certifikatskim deležem nepristransko in v ničemer ne vpliva na poslovanje Aerodroma Ljubljane in ni v ničemer škodilo tudi javnemu interesu oziroma interesu države Slovenije z deležem, ki ga ima v tem podjetju. Nadalje ugotavljamo, da je mnenje sekretariata državnega zbora glede te zadeve dokaj nedvoumno, in ugotavlja, da ni zakonsko jasno razčiščeno oziroma ni zakonsko utemeljeno, da je gospod Martin Jakše kršil zakonodajo oziroma kršil zakon o računskem sodišču.
Če navedem iz poročila odbora za nadzor proračuna, citiram sekretariat: "da v zakonu o računskem sodišču ni dovolj konkretno določeno, kaj pomeni svetovanje javni upravi kot naloga računskega sodišča navedena v 21. členu zakona, in da računsko sodišče v skladu z 19. členom zakona lahko nadzira in revidira tudi osebe zasebnega prava, v katere so bila vložena proračunska in druga javna sredstva. Takšna oseba zasebnega prava je tudi Aerodrom Ljubljana. Da je opravljanje letališke dejavnosti v interesu države ne glede na to, v kakšni organizacijski obliki se izvaja in da je ob zakonsko neurejenih vprašanjih storitev, ki se bodo izvajali v pogojih javne službe vsaj smiselno mogoče razumeti vsaj del storitev Aerodroma Ljubljana kot javno službo. Iz tega izhaja, da je računsko sodišče oziroma računski sodnik tudi pristojen za to, da daje mnenje in da skrbi za javni interes v tem podjetju."
Glede na navedeno v točkah, ki sem jih naštel, neobvezujoče mnenje, ki ga je ob trajnih vlogah države v Aerodromu Ljubljana podal član računskega sodišča podal gospod Martin Jakše, pomembneje ne odstopa od okvira pooblastila, ki ga daje sicer skopa zakonska določba. Poudarjam pomembneje in da je zakonska odločba skopa. To smo ugotavljali tudi v celotni razpravi v odboru in glede na to je prišlo tudi do predloga spremembe zakona o računskem sodišču in tudi gospod Antončič kot predsednik računskega sodišča je res, da je v svojem osebnem imenu vložil teze za spremembe zakona.
Glede na navedeno v poslanski skupini Slovenskih krščanskih demokratov menimo, da niso izpolnjeni vsi pogoji, da danes glasujemo o razrešitvi gospoda Martina Jakšeta kot člana računskega sodišča. Menimo, da tudi matično delovno telo za razrešitev, to je komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve se verjetno ni seznanila z vsemi dejstvi, ki so bila razložena na komisiji za nadzor proračuna in drugih javnih financ.
Dodajam še naslednje, da v nobenem primeru ni mogla biti dokazana pristranskost dela računskega sodnika, ker je v fazi računskega nadzora in kontrole po sedanjem zakonu predvideno, da računski sodnik, ki izda ustrezno mnenje ali odločbo, ima v tričlanskem senatu na prvi stopnji samo en glas, na drugi stopnji pa praktično kot veliki senat zaseda računsko sodišče v petčlanski sestavi brez navzočnosti tega sodnika. Se pravi, da odpade tudi ta razlog morebitne pristranskosti.
Zato predlagamo, da se točka "razrešitev računskega sodnika" zaključi s tem, da državni zbor ugotovi, da niso podani vsi razlogi za razrešitev gospoda Martina Jakšeta. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Odpiram razpravo poslank in poslancev. Pisno je k razpravi prijavljen gospod Izidor Rejc, razprava ostalih je omejena na pet minut. Proceduralno, gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Moj predlog je naslednji: da najprej poslušamo gospoda Martina Jakšeta. Jaz sem bil sam med tistimi, ki sem mislil, da je on zagrešil neke formalne stvari, in da je to lahko vredno tudi razrešitve; tako sem mislil. Potem, ko sem marsikaj prebral, sledil zadevo predvsem v zadevi Darsa, sem svoje mnenje spremenil. Zato predlagam, da preden mi opravimo razpravo o tistem, kar smo dosedaj slišali, slišimo zagovor gospoda Martina Jakšeta in da potem razpravljamo. Prosil bi, gospod podpredsednik, da moj predlog daš na glasovanje. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospoda Martina Jakšeta smo k besedi pozvali že na začetku, da bi spregovoril; takrat se ni prijavil k besedi.
Ker smo pri besedah poslank in poslancev, dajem proceduralni predlog gospoda Iva Hvalice na glasovanje, torej da damo besedo gospodu Martinu Jakšetu.
Odločamo o proceduralnem predlogu gospoda Iva Hvalice, da damo besedo gospodu Martinu Jakšetu, seveda če bo on želel govoriti. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog gospoda Iva Hvalice, da damo besedo gospodu Martinu Jakšetu? (33 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je proceduralni predlog gospoda Iva Hvalice sprejet.
Besedo dajem gospodu Martinu Jakšetu, seveda če želi govoriti. Želi. Izvolite! MARTIN JAKŠE: Hvala lepa za besedo. Začel bi z zakonom o izvrševanju proračuna iz leta 1994 in sicer ko pravi v 4. členu, da sredstva proračuna se zagotavljajo uporabnikom proračuna, ki so v posebnem delu proračuna določeni kot nosilci postavk, v nadaljevanju uporabniki. Na strani 1692 Uradnega lista imamo ministrstvo za promet in zveze, številka 24/17, letališče Brnik in sicer so sredstva, tu je 6 postavk v skupni vrednosti 211 milijonov odnosno, to je, ja, 211 milijonov 231.000 tolarjev. To sem začel zaradi tega, da bi razumeli, da v tistih letih, to se pravi 1993 in 1994, ko je prišlo do spora, in ko je bila naročena revizija in sicer revizija je bila pa naročena in jo je opravila agencija za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij, kjer je ugotavljala, da pravzaprav trajni vložek - oziroma jaz moram še to ponoviti, da imamo v zakonu v 33. členu istega tega o izvajanju proračuna člen, ki govori, da je potrebno naloge oddati s pogodbo. In takrat smo začeli uvajati zaradi tega, ker so se pojavljale zadeve, da so sredstva pač šla v paketu in potem nismo vedeli pravzaprav, zakaj se ta sredstva uporabljajo. Zato je bilo sprejeto leta 1993 prvič, da se uporablja ta dikcija, da je možno samo s pogodbo oddati, jasno v pogodbi so bile pa nekatere so bile dobre, nekatere so bile slabe in med temi je tudi, bi rekel, ravno v tistem obdobju, to je 1993. leta, ko so se dajali tudi nekateri krediti zato, ker vemo, da je bilo 1991. leta vojna in posebno na turističnem področju je bilo cel kup problemov, ker pač hoteli niso poslovali in zato se je dajalo in da bi se zavarovalo, so se uporabljale lahko bančne garancije ali pa hipoteke. Hitro smo ugotovili, da so bile neke hipoteke že trikrat izrabljene, tako da se je potem v tistih delih, ko je šlo za podjetje, pripisalo, da se je potem državo s svojim deležem upošteva pri lastninjenju. Medtem ko pri javnem podjetju oziroma takrat je bilo družbeno podjetje, letališče kot javno infrastrukturni objekt se je obravnaval drugače. Tako kot se je obravnavalo ceste, kot se je obravnavalo železnice, tako je bilo tudi z letališčem. Ker je bilo v tistem času že sklenjeno, da se leta 1997 lastnini letališče s tem, da je bilo ugotovljeno pravzaprav s kakšnim deležem se to lastnini in je prišlo eno leto pozneje pravzaprav do tega, zdaj jaz ne morem reči, ali je bilo pozabljeno ali ni bilo pozabljeno, ampak ni zakonske podlage, da bi lahko tretirali sredstva, ki so bila vložena, drugače kot se tretirajo. Se pravi letališče je to spoštovalo in jih po slovenskih računovodskih standardih, ki so začeli veljati tam leta 1996 oziroma koncem 1995, tretiralo kot rezervacije.
Rezervacije je pa možno uporabljati samo za namene kot so, ne vem, amortizacija in pa vzdrževanje. To pomeni, ker če hočemo zagotoviti na letališču varnost, če hočemo zagotoviti, da bo to poslovalo tako kot mora poslovati zaradi, bi rekel, v prvi vrsti pa zaradi varnosti, se z letališčem pač ni za igrati. Posebno ne z infrastrukturnimi objekti, kot so signalno-varnostne naprave, kot je pista, kot so, ne vem, neki drugi objekti, ko so gasilci itn.
To pomeni, da tisto moje mnenje, ki sem ga napisal, je bilo v smislu, da se dogovori - na koncu, zadnji stavek je bil napisan, da se s tistim, ki je predlagal to rešitev, ki so jo hoteli izsiliti, dogovorili, da se najde nek konsenz, zato da ne bi osiromašili letališča. Ker jaz mislim, če ta ga enači, potem, bi ga osiromašili, na ta način ne bi pravzaprav mogli zagotavljati tiste varnsoti, kot je potrebno. No in to je zaradi tega, ker je potem jasno to bilo interpretiran drugače, jasno razmerja so se spremenila iz javnega podjetja oziroma bi rekel iz nekega sisovskega sistema smo prišli na drug sistem in šele leta 1997 smo prišli do delniške družbe. V tej delniški družbi je pa država 55 celih pa še nekaj delni lastnik. To pomeni, da v nobenem primeru pravzaprav ne more letališče ta sredstva prekategorizirati v neko drugo kategorijo, recimo v plače ali pa kamorkoli drugam, temveč le za tisto, kar je bilo namenjeno. To pomeni, da je bilo namenjeno samo izključno za sanacijo oziroma za tisti čas, kot je teklo v letu 1995, 1996, za sanacijo piste.
No in če se povrnem, potem bi rekel da to, kar je bilo rečeno oziroma cel čas - se pravi, sedaj bo kmalu eno leto, odkar sem bi pravzaprav prek javnih medijev napaden, kot da sem izvajal, ne vem, neka kriminalna dejanja - moram reči, da se ves čas trudim pravzaprav za to, da bi dokazal, da pravzaprav kot član računskega sodišča ne morem služiti ne stranki, ne politiki temveč davkoplačevalcem. Se pravi, moje mesto na računskem sodišču je varovati javna sredstva. Se pravi vsa tista sredstva, ki jih država pobere na prisilen način in jih pač vlaga v tisto, kar je za zadovoljstvo pravzaprav vseh. Na ta način mislim, da sem deloval na računskem sodišču pošteno. In jasno, ker je moje področje področje prometa in zvez, področje varstva okolja in področje kmetijstva, ki so, bi rekel, zelo heterogena, medtem ko navade na teh ministrstvih so pa zelo različna.
Recimo, če govorim o kmetijskem ministrstvu - ravno na kmetijskem ministrstvu ravno tako zadeve lahko narobe, ampak s temi ljudmi se da pogovarjati, se da dogovoriti, se da dogovoriti, da se odpravljajo napake.
Na drugi strani imamo cestarje, kjer se na da nič dogovarjati. Jaz moram reči, da stvari - kar pojdite pogledati. Recimo en uradnik na cestnem, na kaj je že, direkcija za ceste. Župani romajo do tistega uradnika samo zato, da bi kakšen kilometer dobili. Jaz mislim da je to edino, edino bi rekel, birokratsko leglo, kjer se pač obnaša na nek drug način in vse tisto kar rečeš, da je narobe, pomeni, da je napad proti njim, da si proti njim, čeprav hočeš pomagati pravzaprav, da se racionalizira, da lahko za tisti denar, ki ga imajo na razpolago, lahko naredimo kakšen kilometer več, ne samo asfalta, tudi ceste ali pa avtoceste. In razlog pravzaprav vseh teh sporov, pa vsega tega leži v tem.
Nič več nadzorov, vsaj pod mojim vodstvom nismo počeli na drugih ministrstvih, kot smo pri cestarskem. Ravno toliko smo jih opravili na varstvu okolja. Res da je varstvo okolja zelo heterogeno, da imamo, ne vem, od hidrometeorološkega zavoda do seizmološkega zavoda itn., da imamo cel kup drugih zadev, vendar največje milijarde so pravzaprav pri cestarjih. Imamo pravzaprav nek sistem, ki je monopolen, kjer imamo direkcijo za ceste, imamo Dars in imamo DDC. In to so trije, ki pravzaprav upravljajo z vsemi temi sredstvi, ki jih je že čez 100 milijard. Tu notri poseči je tako, kot če bi naredil samomor. Pravzaprav se vse to odraža, preslikava proti meni. Če bi bil nekdo drug in bi pošteno delal, bi se mu isto godilo. Ne glede na to, da imam pač 25 let ali toliko izkušenj pri gradnji avtocest in tako naprej, jasno, da malo več poznam, da so tudi mogoče zadeve malo drugačne, vendar moram reči, da na ta način ni možno poslovati, dokler ne bomo spregledali tega, da je računsko sodišče tisto, ki ščiti javna sredstva, medtem ko uradniki in vsi tisti, ki so v državni upravi, pa skrbijo za to, da bodo najbolj racionalno te zadeve opravili. To je pravzaprav vse, kar bi imel ob tem povedati.
No, in če povem še to - državni zbor, ko me je imenoval, me je imenoval v skladu z ustavo in zakonom o računskem sodišču. Res je, v prisegi govori o neki pristranosti, vendar pri delu računskega sodišča v nobenem primeru ne morem biti pristranski. Lahko sem nepristranski takrat, kadar podpišem predhodno poročilo. Vendar predhodno poročilo, ki ga napišem in ga pošljem revidirni osebi - to je naša komunikacija. Se pravi, revidirna oseba nam pošlje pripombe, če se strinja, da so zadeve v redu, pa še pošlje pripombe, in imamo predhodno poročilo dokončno. Če pa pošlje pripombe, jasno, imam jaz na senatu ena, ki sestoji iz treh članov, samo še en glas; lahko me preglasujejo, če se ne strinjam, lahko jaz njih prepričam, da je res tako, in tako naprej. Medtem ko na senatu dva, petčlanskem senatu niti slučajno ne morem vplivati na nikogar. To je tudi rešitev, ki je dobra v zakonu o računskem sodišču, da je stranka zavarovana - ker jaz mislim, da mora biti tako eden kot drugi zavarovan in da morajo biti pošteni in enakopravni odnosi. Vendar ugotovitve so pač ugotovitve. Član računskega sodišča ni dedek Mraz, ki bi lahko odpuščal ali pa dajal. Se pravi, napake so napake, ki jih potem računsko sodišče kot dokončno poročilo pošlje v državni zbor in dolžnost, meni se zdi, državnega zbora je, da o tem razpravlja.
Lahko imamo pri avtocestah rešitve, ki so strahotno drage, vendar te rešitve morajo biti dokazane, da so potrebne, da bomo imeli v bodočnosti pravzaprav iz tega korist; če koristi nimamo, potem mislim, da nima smisla, da zapravljamo denar na vseh koncih in krajih in da iščemo najlepše oziroma ne najlepše, ampak najcenejše, najoptimalnejše rešitve, ki so v prostoru tudi možne. To je pravzaprav delo, ki ga moram opravljati.
Drugo še, kar bi rad rekel, mislim, da gre za sprenevedanje. Ko sem vložil certifikat, ki mi ga je dala država, v letališče, sem ga pač vložil, ne vem, takrat sem ga dal zato, da sem ga oddal. To je bilo že bolj proti koncu. Ampak zaradi tega certifikata nisem napravil nobenega prekrška, zaradi tega, ker nisem niti sodeloval. Obtožili so me, da sem sodeloval pravzaprav na skupščini malih delničarjev. S papirji sem dokazal, da sploh nisem sodeloval. Ni nobenih dokumentov, karkoli ne. Ampak res pa je, da so me povabili, da naj sodelujem, pa sem odklonil. Ampak, dobro, ni bil papir in tako naprej. Iz zapisnika skupščine je jasno vidno, da ni bilo nikjer sodelovanja.
Rad bi še te stvari povedal, da je trajna vloga po računovodskih standardih sama po sebi nedoločljiva. Res smo imeli v zakonu o računovodstvu nekje napisano iz leta 1988, vendar z računovodskimi standardi so zadeve postale jasne in ta trajna vloga pravzaprav ni določljiva, in sicer da je potem treba prek teh računovodskih standardov to redefinirati kot dolgoročne rezervacije, ravno tako velja za dotacije ali pa kakorkoli. Vendar moram še enkrat poudariti. V tistem času leta 1993/94 to niso bile dotacije v letališče, ampak je bila država bila lastnik in je svoj objekt morala vzdrževati. To je čisto naravno. Tako, kot je vzdrževala ceste, kot vodotoke vzdržuje ali kakršnekoli druge reči. Je pa stvar potem, kako bomo in s katero hitrostjo bomo prehajali v drugačen družbeni sistem, ker mislim, da vse kaže na to, da se še dolgo ne bomo poslovili od sisovskega sistema.
"Glede na razmejena pooblastila državnih organov, način sklenitve obeh pogodb in njeno vsebino pogodbenih vlog v trajni vlogi Republike Slovenije ni mogoče razlagati v tem smislu, da ima vlaganje naravo kapitalskega vložka." To je dobeseden citat napisan iz poročila. Pomeni, da ni bilo samo moje mnenje ampak tudi drugo mnenje, ki ga je zagovarjala stroka in ga še danes zagovarja.
"Z upoštevanjem navedenih dokaznih dejstev in okoliščin, ki temeljijo na veljavnih predpisih, revizijski organ ugotavlja, da pravna oseba vložena proračunska sredstva pravilno izkazuje na postavki dolgoročne rezervacije, saj imajo naravo dotacij za osnovna sredstva iz proračuna. Republika Slovenija je šele na prvi seji skupščine družbe dne 3.7.1997," - vsi zakoni in vse te zadeve pa so že zdavnaj prej veljali - "in s sklepom vlade z dne 5.3.1998 izrazila voljo do kapitalskega deleža iz naslova vlaganj iz leta 1993/94. Ob upoštevanju, da morajo posamični akti in dejanja državnih organov temeljiti na zakonu ali zakonskem predpisu na podlagi četrtega odstavka 153. člena ustave Republike Slovenije revizijski organ meni, da se smeta in morata navedeni odločitvi skupščine in vlade presojati in razvijati le po določbah 338. člena zakona o gospodarskih družbah v smislu dokapitalizacije iz sredstev družbe."
To je ugotovitev, ki je bila jasno napisana in kot tako morata pač v tem smislu ravnati. Jasno je, da do vsega tega ne bi prišlo, če ne bi bile ugotovitve računskega sodišča - zdaj pa moram govoriti "računsko sodišče" zaradi tega, ker predhodna poročila so res poročila, ki sem jih sam podpisal. Vendar na osnovi vseh pritožb so poročila postala dokončna in s tem so po sklepu tudi ustavnega sodišča ta poročila, o katerih se ne razpravlja. Ne razpravlja v smislu ugotovitve so dokončne in razpravlja se lahko o njih samo še, kako bomo zadeve sanirali oziroma odpravili. Ker če ne bi bilo, ne vem, drugostopenjskega senata, potem verjetno bi bilo vse v redu in ugotovitve, ki so, so stvar računskega sodišče. Soglasno ali pa z glasovanjem je bilo ugotovljeno s 5-članskim senatom, iz katerega sem bil jaz izločen, da so zadeve tako ali tako. No, in jaz upam, da po enem letu oziroma nabralo se je teh poročil za 18 točk, da bo odbor za nadzor proračuna in odbor za infrastrukturo o njih razpravljal.
Pa če se povrnem le na tisti del, ki je najbolj sporen pri vsej teh stvari, Trojane. Trojane so pač projekt, ki je bil narejen, jaz mislim, da se splača prebrati tudi v zadnji Sobotni prilogi Černivca, ki je opisal pravzaprav te zadeve, kako zadeve tečejo, kjer pravzaprav so številke enormno velike. Velike so tako, da pravzaprav lahko primerjaš to, kar bo izgubljeno z eno TET 3, za katero smo na referendumu rekli, da jih ne bomo financirali. In dejansko, če se o takih zadevah ne pogovarja, potem jaz mislim, da nima smisla, da pravzaprav potem je boljše ukiniti računsko sodišče, pa na drug način te zadeve reševati, ker na ta način ni možno, saj ustava je postavila, da je računsko sodišče bi rekel vrhovni kontrolor, da o teh stvareh razpravlja, ne odloča pa računsko sodišče. Računsko sodišče predlaga in državni zbor se lahko odloči, da bodo Trojane, kljub temu, da so tako drage, najboljša, najoptimalnejša varianta, zato dolgoročno bomo imeli pravzaprav take in take koristi. Če se to dokaže. To je naloga računskega sodišča, da opozarja na te zadeve. Jasno, politične odločitve so pa lahko drugačne. Drugačne od tistih, bi rekel strokovnih. Vendar stroka je tista, ki mora prva dokazati, da se zadeve na ta način urejujejo.
Na žalost moram ugotoviti, da leta 1996, na koncu leta, je bil zakon o graditvi objektov črtan, najbolj proporzivni ali pa najbolj pomemben člen, 4. člen, ki govori, da je za vsako investicijo potrebno pripraviti predhodna dela. Vendar vse te zadeve, o avtocestah, ko govorimo, veljajo, ker istočasno je pa 104. člen, ki govori ali 108.h člen govori o tem, če so se zadeve začele delati pred novembrom 1996, potem je treba delati po tem zakonu. 4. člen govori, kaj so predhodna dela - to so vse strokovne podlage, "fisibility, prefisibility" študije, investicijski programi, in razlika med "fisibility" študijo in investicijskim programom ne sme presegati 15%. To pomeni, da se zadeve ne smejo delati po domače. Jaz ne vem, kdorkoli od vas je delal vsaj garažo ali pa hišo, najbrž ni delal tako na pamet, kot se dela pravzaprav pri tem sistemu. Zato mislim, da je leglo vsega tega, kar se danes pogovarjamo, in da sem sploh tukaj, ravno v tem. To so stvari, o katerih mislim, da je treba govoriti, in da edino na ta način lahko prihajamo oziroma da bomo lahko napravili racionalnejšo državo, racionalnejšo v smislu porabe, na prisilo, s prisilo zbranega denarja.
Toliko bi imel povedati. Lahko bi povedal še določene zadeve, ampak mislim, da nima smisla, da boste z mano ali brez mene razpravljali na odboru za nadzor proračuna in odboru za infrastrukturo, in ugotavljali tam, kjer ne ugotavljam samo jaz, ugotavlja pravzaprav računsko sodišče, ugotavljajo posamezniki, ki se jih noče poslušati, strokovnjaki, in dejansko se je prikopala do vsega tega neka skupina ljudi, ki po svoji izobrazbi pravzaprav tega ni sposobna početi. Moram reči, da je prišlo do nekega fenomena, da gradbena stroka, se pravi, projektanti, ki projektirajo te zadeve, sploh nimajo nobene vloge; glavno vlogo so prevzeli krajinski arhitekti in arhitekti. Namesto da bi pripravili v variantah zadeve, in da imamo kot inštitucija po zakonu pristojnost za izbrano varianto ali pa izbrane variante, preveriti oziroma položiti v prostor. Se pravi, ona mora ugotoviti, ali so izpolnjeni vsi pogoji, ne pa da projektira; in danes se dogaja, da projektira, Dars pa modro molči, zaradi tega, ker njegov problem je pravzaprav SCT, zato da buldožerje preganja, ne pa da preganja tiste, ki mislijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Martinu Jakšetu.
Prehajamo k razpravi poslank in poslancev. Pisno sta prijavljena gospod Izidor Rejc in gospod Jurij Malovrh. Razprava vseh ostalih je omejena na pet minut. Gospod Izidor Rejc, izvoli (razprava je možna deset minut).
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje! Moj namen je zelo preprost, in sicer v tem, da poskušam osvetliti ozadja, ki so pripeljala do te točke dnevnega reda, ki pomeni razrešitev člana računskega sodišča. To je prvi primer, ki se dogaja v tem parlamentu, in sicer, ker vemo, kako se tudi bodisi člani računskega sodišča postavljajo oziroma, bi rekel, kako to določa ustava, kako določa to tudi zakon o računskem sodišču. Vemo, da imamo tudi druga sodišča, ki so tudi po taki poti in pa podobni poti, katerih člane in članice imenujemo in jih imenujemo na stotine in lahko rečem v tisoče že to gre in še celo več. Ker je to prvi primer, menim, da bi bilo prav, da se tudi lotimo tega kot se spodobi. Ne tako na hitro, na juriš, na osnovi nekega namiga, nekega iskanja, kako bomo pri nekom nekaj dobili, da bi ga potem seveda spravili iz vrst ven. Ravno to sem jaz čutil, ko sem se prebijal skozi dokumente, ki so mi bili na voljo, bodisi na voljo v materialnih odbora za nadzor nad proračunom, bodisi ostalih, kakor tudi KVIAZ-a, ki je seveda pripravljal ta predlog, ker me nekako vodi misel v tej smeri, da je treba iti po nekako isti poti kot se je to zgodilo, ko smo to postavljali, samo to bodo najbrž še drugi povedali.
Iz dokumentacije, ki mi je na voljo in seveda na osnovi katere človek razmišlja in človek gradi svoje razmišljanje, vidim, da tudi samo računsko sodišče ni bilo povsem natančno in jasno o tem, kako in kaj. In tudi mislim mnenje predsednika računskega sodišča se da brati tako, da dobro, je bilo nekaj, vendar, no, ja, tudi v računskem sodišču, v zakonu o računskem sodišču tako piše, da se lahko dajo razna mnenja in najbrž, da je to tudi prav. Ker vi veste, da sem jaz eden tistih, ki dosti kritično gleda na računsko sodišče in tudi pravim, da je to daleč od tega, da bi to bila zamenjava tistih bivših revizij in kontrol, ki jih je recimo včasih SDK ali pa kasneje tudi neka druga agencija opravljala, in seveda je to sedaj prišlo v posest računskega sodišča.
Od tod tudi opravičilo oziroma tudi to, da sem podpisal tudi, da se zakon o računskem sodišču tudi nekako dopolni in napravi bolj operativnega, bolj avtoritativnega. Ne vem jaz, kako bi si lahko predstavljali milijarde in milijarde, tisoč milijard, bi rekel, denarja, ki gre v proračunska sredstva na vse konce in kraje, in kako bo recimo to računsko sodišče, na kakšen način te stotine in stotine in tisoče subjektov, ki z vsem tem razpolagajo in dobivajo po taki ali drugačni metodologiji, in seveda programe, ki so jih gotovo lepo napisali, in ki zagovarjajo ali pa, ki smo jih tudi sprejeli. Skratka vprašam se, kako bodo sploh to dosegli. Vendar seveda to ni odgovor, ne morem tu odgovor dobiti, ampak menim pa, da je edini razlog ali pa edini pristop k temu, k tej masi subjektov, ki jih računsko sodišče mora vzeti v pretres in seveda, kot je bilo povedano, da se zagotovijo gospodarna razpolaganja s temi sredstvi. Ker konec koncev je meni jasno, da če bi človek se spustil v temeljno analizo posameznih proračunskih sredstev, bi ugotovil, da so nekatera zelo napeta, zelo ohlapna, druga pa gotovo zelo trda ali pa nekako res dokazana. Vendar, kot pravim, če ne bo računsko sodišče bilo tisto temeljno in trdo, bi rekel trda ustanova in tudi ugledna, ker računsko sodišče tudi zato ima ime v našem ustavnem redu, čeprav so nekateri mnenja, da bi to ime ne smelo biti, ampak kakorkoli smo to premetavali, ali so premetavali spoštovani gospodje profesorji, ki se s tem ukvarjajo, so ugotovili, da avtoritativno mesto to mora biti. In seveda, ker je subjektov skoraj brez števila, potem je seveda jasno, da je avtoriteta tisto edino merilo, ali pa edini možni pristop, na osnovi katerega se potem nastavi red in tudi seveda primerne sankcije, če se pride do ugotovitve, da je bila uporaba sredstev, bi rekel, neodgovorna.
Tako da z moje strani, moje gledanje na to in menim da, in tudi jaz, kot poznam gospoda računskega sodnika - poznam ga tja od leta 1990, prej se pač nisva poznala, takrat je bil pa nekako na proračunskem delu - vem, da dosti ve, ali pa veliko je vedel za področje cest in vsega tega, kar je tudi sedaj sam povedal, da pokriva in seveda še druga področja. Menim da v vsem tem času, ko ga poznam - pa to ni tu seveda bistveno. Bistvo je v tem, da ko sem ugotavljal razloge, da se je do tega predloga prišlo, sem seveda to spremljal. Spremljal sem tudi pri ustrezni pravni osebi, kjer sem ugotavljal, da je bilo tisto mnenje, ki je bilo dano v bistvu potem tudi v prigovoru, ki ga je dala vlada in seveda na osnovi katerega je potem tudi neki tretji organ moral odločati o tem, se je ugotovilo, da je bilo to mnenje pravšnjo in da seveda, da je bila rešitev točno taka, kot je bilo to mnenje. Se pravi, da so potem tudi na osnovi tega mnenja ali pa nekako na isti osnovi seveda tudi po drugih poteh bile ugotovitve iste, se pravi tu sploh ni bil razlog, da bi se nekaj dogodilo. Da pa je gospod računski sodnik nesel tisti ubogi certifikat, pa recimo, da je imel delno to srečo, da je našel morda še kar v dobro javno podjetje. Mnogi smo, kdo ve kam dali in seveda verjetno pozabili ali pa bomo pozabili, ne glede na to, da bomo čez en dan razpravljali o pokrivanju certifikatske luknje. To je to.
Potem seveda vprašanje, zakaj je vse to izbilo. Jaz vem, da je ena glavnih debat in seveda temnih debat in seveda razprav o tem, kako mi gradimo cesto in kako gradimo ceste in kako se te milijarde hitreje nabirajo, kot smo predvidevali, in kako smo recimo - celo danes sem dobil na mizo od nekega gospoda, ki je v službi v državnem zboru, poročilo o analizi, kako ta graditev poteka in kako se, bi rekel procenti večajo na nekaterih področjih s 300, 400% pri seveda ceni gradnje. Da pa je tudi ugotovljeno, da smo npr. napravili, bomo napravili mnogo več predorov in seveda od 29,9 km, kot se spomnim, da sem prebral danes dopoldne, tja do 42 km itn. Pa ne samo to. To je seveda vprašanje kje to delaš, kje delaš te tunele in kako to izgledajo in seveda kako se, bi rekel, izpostavljaš vremenskim neprilikam. Te Trojane, ki so izbile, in o katerih že govorijo in pišejo in o katerih dosti vemo, vemo da bo to stalo najmanj 500 milijonov mark več, to je samo prva ocena, samo to se bo še potem nadgrajevalo in te cene bodo še mnogo višje, kot bi bilo potrebno. Skratka, denar, ki je sicer na voljo iz proračuna in seveda iz kreditov, za katere zmeraj damo neke garancije, je najbrž tudi prav, da vemo kam gre, kako gre in ali je kilometer ali je kakšna primerljivost, kako se ceste delajo recimo tudi v Avstriji ali pa v Italiji, kakšna je cena takih in podobnih objektov, ali pa recimo Kras ipd. Skratka te stvari so izmaknjene našim očem in seveda na osnovi tega, ko se je to nekaj podobnega ugotavljalo, sedaj pa po njemu, ta je pa tisti, ki nam sedaj "pere čreva", saj je skratka tisti, ki je zadel pač točno tja, kjer je treba, in seveda kjer najbrž vsem tistim, ki jim gre, da bo proračun primerno uporabljen, pove resnico.
Menim, da je tak pristop izhajajoč iz tega, da se tam poskušal dobiti en majhen razlog, ki tudi visi v zraku, in ki mene ni prepričal, potem pa ga spodnesimo in ga odpeljimo drugam, pa bomo dobili druge in bo potem ta zadeva tekla.
Trdim, kar vem in tudi imam priložnost dobiti razna poročila in tudi izdelke računskega sodišča, da so praviloma dosti pod nivojem nekih dobrih strokovnih obdelav. Gotovo, da bo tudi računsko sodišče moralo mnogo napraviti, da bo res bila ustanova kot se spodobi. Menim, da je gotovo ta predmetni, ta gospod, ki je danes tu na obravnavi in za katerega je celo predlog, da se ga razreši, eden tistih, ki gotovo dosti dela, in dela tudi strokovno in tudi si upam trditi, da je tudi v preteklosti to dokazal.
Jasno je, da tu ne morem zahajati v njihove interne stvari. Vendar, ko gledam predlog ali teze, ki jih je gospod dr. Antončič kot predsednik računskega sodišča dal, potem mi je jasno, da bo to računsko sodišče po teh tezah bilo še bolj mehko, še bolj tisto - ali smem priti tja oziroma kaj misli ta, da bi lahko prišel. Jaz sem tudi temu tako povedal, da si predstavljam to računsko sodišče kot zelo avtoritativno, kot strah in trepet, kamor pride za vse tiste, ki uporabljajo proračunska sredstva, in od tod mislim, da je eden takih, ki to zagotavljajo, gotovo tudi Martin Jakše.
Nikakor mi to ne gre skupaj, ko tako skupaj sestavljam. Nimam trdnih nog in ugotavljam, da je to bilo v nekem trenutku nekaj narejeno, samo da bi se ga spodneslo. Po drugi strani se je pa točno to njegovo strokovno mnenje dokazalo in to se ve, da se je dokazalo, ker sem tudi spraševal na ustrezno pravno osebo, ki je predmet tega mnenja, da so to tako naredili in da je bilo potem tudi ugotovljeno, da je bilo to pravilno in da so se potem stvari pozabile. Od tega je skoraj eno leto, ko se je to začelo. Tega pa noben ne pove, da je ta zadeva zopet pravilna, in to je tisto, kar jaz sedaj povem.
Jaz nisem tisti, ki bi to podprl. Menim, da je treba tudi s strani strokovnih služb, predvsem iz strani službe zakonodaje in pravne zadeve, tudi priti do nečesa. Kako bomo take primere razreševali od ustavnih, računskih do ostalih sodnikov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Rejcu. Pred naslednjim razpravljalcem želi proceduralno besedo gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani kolegi in kolegice (predstavnikov vlade tako ali tako nikdar ni)! Zdaj sem zaznal eno zadevo. V odboru za infrastrukturo že dalj časa odlašamo z obravnavo poročil in gradiv v zvezi z uresničevanjem nacionalnega programa izgradnje avtocest. Ne bom vam našteval 21 dokumentov, ki jih moramo tam predelati, in sicer jih bomo obravnavali v petek, 5. februarja, prebral pa vam bom zadnjih pet (in potem bo sledil proceduralni predlog, seveda): končno poročilo posebne komisije ali, po naše, Kosove komisije, ugovor uprave Darsa na to, analiza vzrokov visokega povečanja stroškov - to je 20. in 21., pomislite! - pripombe člana računskega sodišča, gospoda Martina Jakšeta, k poročilu o izvajanju programa dela Darsa. Zdaj pa poglejte! Mi sedaj to zadevo lahko prejudiciramo. Torej mi ne moremo - mi moramo prej to obravnavati - kako je prišlo do tega, jaz ne vem - in potem šele eventuelno razpravljati o razrešitvi gospoda Martina Jakšeta.
Zato je moj predlog takšen, da na tej točki, zaradi tega, kar je tu napisano - in mislim, da bo predsednik odbora za infrastrukturo potrdil - da prekinemo to točko dnevnega reda in potem, ko opravimo to razpravo, šele ugotovimo; ker verjetno bo tisto poročilo, ki ga je gospod Martin Jakše dal o Darsu, zadevo, po mojem trdnem prepričanju, prevagalo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Imamo torej proceduralni predlog gospoda Iva Hvalice, da se točka prekine do takrat, dokler ne bo opravljena razprava na odboru za infrastrukturo o programu Darsa, ki ga dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlog gospoda Iva Hvalice? (18 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da proceduralni predlog gospoda Iva Hvalice ni sprejet.
Prehajamo na nadaljnjo razpravo. K razpravi je pisno prijavljen še gospod Jurij Malovrh, potem pa je razprava po pet minut poslank in poslancev. Gospod Malovrh.
JURIJ MALOVRH: Gospod podpredsednik, hvala lepa za besedo. Jaz sem že takrat na odboru za nadzor proračuna nekako prišel do sklepa, da mi ta zadeva nekako ni bila všeč in sem bil že takrat proti razrešitvi. Kajti zame je računsko sodišče tretja veja oblasti in je po svoje neodvisna in to zelo neodvisna veja oblasti. Prav tako pa tudi 2. člen zakona o računskem sodišču v 1. točki pravi: "Računsko sodišče je pri svojem delu neodvisno in vezano na ustavo in zakon." Po mnenju predsednika računskega sodišča oziroma po mnenju vodje računskega sodišča ni kršil zakona, pač pa je naredil napako. Kasneje je bilo tudi ugotovljeno, da je mnenje, ki je bilo podano, povsem nepristransko in to je tudi v točki 2 s strani računskega sodišča, kjer pravi takole: "V poslovniku računskega sodišča Republike Slovenije ni uporabljen izraz svetovanje javni upravi." Določilo, ki se nanaša na svetovanje javni upravi, je v tretjem odstavku 23.člena poslovnika. To je odstavek, ki se glasi: "Predhodno poročilo mora vsebovati ugotovitve, mnenje o poslovanju stranke v postopku in priporočila stranke v postopku." Tukaj je stranka prosila za mnenje računsko sodišče in gospod Martin Jakše je podal to mnenje z glavo računskega sodišča, s podpisom sodnika računskega sodišča in tudi z dopisom v zadnjem odstavku, da je to mnenje, ki ni obvezujoče. Tudi v tem delu piše, da do primera Aerodroma Ljubljana ni bilo spornih primerov in ni bilo potrebe, da bi svetovanje javne uprave podrobno uredili v kakšnem internem aktu računskega sodišča. Sprašujem se, kaj če bi bilo teh primerov več. To je bil prvi primer, ki se je dogodil, in je bilo mnenje tudi na takšen način izrečeno. Tukaj bi se obrnil tudi na 5. člen zakona o...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovani kolega Malovrh, jaz bi vseeno opozoril kolege poslance, da ostanejo še v dvorani, kajti izglasovati moramo še en sklep na koncu, skratka, da se ena točka prenese na naslednjo točko dnevnega reda, zato prosim vse vodje poslanskih skupin, da vzdržujejo prisotnost. Opozarjam, da ostane večina poslancev tukaj, da lahko izglasujemo, kot je bilo dogovorjeno na kolegiju. Izvoli, kolega, pa oprosti.
JURIJ MALOVRH: Ja, prosil bi potem tudi za tistih nekaj sekund podaljšanja.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Bomo podaljšali 10 sekund. Izvoli.
JURIJ MALOVRH: Hvala lepa. No, 5. člen, ki govori o sestavi računskega sodišča, govori takole: "Člane računskega sodišča imenuje državni zbor na predlog predsednika republike za dobo 9 let." Tu bi lahko rekel, da se iz tega sklepa tudi naslednje, da bi računsko sodišče moralo uvesti postopek, ugotoviti stopnjo krivde, takšne ali drugačne, in podati predsedniku republike predlog, da poda potem državnemu zboru predlog za razrešitev. Mislim, da je v vsaki pravni državi tudi takšen postopek.
13. člen zakona o računskem sodišču govori o tem, kdaj je član računskega sodišča predčasno razrešen in pravi v prvi alinei, če to sam zahteva - to tukaj v tem primeru ni bilo - če je obsojen za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti, tudi v tem primeru tega - ni bilo - zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje svoje funkcije - tudi to ni bilo - saj je član računskega sodišča opravljal to delo še eno leto - če ne izpolnjuje več pogojev za člana računskega sodišča - izpolnjuje te pogoje - če ne ravna v skladu s tem zakonom in z uradno prisego. Ugotovljeno je bilo, da je samo svetoval, kar je v 21. členu zakona in v 23. členu poslovnika tudi dovoljeno. Mislim pa, da certifikate lahko vlagamo vsi, kjerkoli hočemo.
Tukaj bi veljalo poudariti tudi to, da naj bi sekretariat, glede na to, da niti v poslovniku, niti v zakonu ni eksplicitno določeno, na kakšen način, kakšen je postopek o razrešitvi, poudaril, ali je potrebno uvesti neke vrste disciplinski postopek, kajti podobni primeri se lahko potem pojavijo tudi v drugih primerih, če bo mnenje, ki nam ne bo všeč, podal član ustavnega sodišča. Tudi tukaj se lahko pojavi, kajti ustavni sodniki dajejo večkrat različna mnenja in si niso enotni. Tudi po medijih dobimo potem različna mnenja. Potem je treba narediti oziroma ugotoviti, kakšen je postopek, ali mora računsko sodišče uvesti postopek in potem predlagati predsedniku države. Kajti na ta način odvzamemo vlogo in pristojnost predsedniku države, kot predlagatelju. Ali bi na tak način, če bi danes glasovali, državni zbor padel na proceduri oziroma na goli formalnosti? Nenazadnje je treba ugotoviti dejstva, ne pa delovati glede na to, kakšne so simpatije ali antipatije.
Kot sem navedel in se skliceval na 13. člen, bi bilo prav, da državni zbor sprejme sklep, da ni utemeljenih oziroma dokazljivih razlogov za razrešitev in je prav, da se ta točka umakne z dnevnega reda. Če pa ta sklep ne bi bil izglasovan, pa da dobimo pred glasovanjem dokazljive razloge za razrešitev. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolegu Malovrhu. Zgleda, da ni potreboval dodatnih treh sekund ali 30 sekund. Še dva razpravljavca sta za 5 minut, vendar moramo še prej izglasovati nekaj sklepov. Gospod Kopač! Na razpolago sta še 2 minuti. Ali se s tem zadovoljite? Se odpovedujete? Prosim? To pomeni, da te točke ne moremo končati, ker delamo do 18.00 ure. Prijavljena za razpravo po 5 minut sta še gospod Kopač in gospod Zagožen. Zato prekinjam to točko. Še gospod Feri Horvat. Še malo pozornosti prosim. Ugotavljam, da so ostale nedokončane naslednje točke dnevnega reda 10. seje. 4., 6., 17., 30., 33., 34., 43., 46., 47., 51., 52., 54. in 61.
Po dogovoru na kolegiju predsednika državnega zbora in danes na sestanku z vodji poslanskih skupin, ter na podlagi drugega odstavka 73. člena poslovnika državnega zbora predlagam, da se vse nedokončane točke dnevnega reda te seje preložijo na eno izmed prihodnjih sej državnega zbora, pri čemer pa se 4. točka dnevnega reda, to je predlog zakona o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju, prenese na 32. izredno sejo kot točka 1.a dnevnega reda. Obenem predlagam zboru, da to odločitev sprejme v paketu, to je z enim sklepom. Ali kdo temu nasprotuje? Gospod Ivo Hvalica, prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Jaz temu v bistvu nasprotujem. To pomeni imeti za norca samega sebe. Glejte, jaz sem tudi opazil - ker gledam po klopeh poslancev - malokdo ima to gradivo na mizi - gradivo te točke dnevnega reda. Zakaj? Ker je bilo to že na 9. seji, potem je bilo na 10. seji in tako dalje, zato nastaja popolna zmešnjava. Zdaj boste ponovno sklicali sejo, pa boste napisali, "gradivo ste prejeli za 9. sejo", to je bilo daljnega junija ali ne vem kdaj, ali maja lansko leto! Ja, pa glejte, ob vsej pošti - jaz ne vem, koliko pošte dobite vi, ampak ob tistih kilogramih, ki jih jaz dnevno dobivam, tega enostavno fizično ne prenesem in roma v koš.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolega Ivo Hvalica, če dovoliš...
IVO HVALICA: Ne, ne, ne! Zaradi tega bom... Ne, ne dovolim, da me prekinjaš, ker govorim o tem...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Govorimo o sklepu...
IVO HVALICA: Počakaj do konca, saj jaz vendar vedno vem, kaj hočem! Zato, če že hočete sami sebe imeti za norca, pa zaključiti 10. izredno sejo, bi prosil vsaj nekaj: naj bo pod zaporedno številko potem to, ampak naj ostane točka dnevnega reda, kot je bila na tej seji; ker sicer bo dobil material že tretjo oznako in nihče ne bo več razumel, kaj je to. Saj vem, nekaterim je to vseeno, vi samo pritiskate in tako dalje. Ampak če nekdo hoče sodelovati, je na tak način silno težko. Lepo vas prosim, to ni krajevna skupnost, no! To je državni zbor Republike Slovenije. Zato, če že hočete to narediti tako, vas lepo prosim, da sprejmete vsaj ta predlog, da dobimo gradivo označeno s to točko dnevnega reda, se pravi, to je pozicija, ne pa zaporedna številka. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Ivo Hvalica. Ampak nisi me želel poslušati, da je bila možnost tvoje razprave v imenu poslanskih skupin za tem. Jaz sem državnemu zboru samo predlagal, da odločamo v paketu o tistem, kar sem prebral, v naslednji fazi bi pa lahko razpravljali v imenu poslanske skupine. Zato sem te hotel korigirati.
Ali kdo obravnavi navedenega predloga v paketu, ki sem ga prebral nasprotuje? (Ne.) Potem dajem to na glasovanje. Še prej je pa možna razprava, ki bo potekala skladno s petim odstavkom 64. člena poslovnika državnega zbora, in sicer svoja stališča predstavijo predstavniki poslanskih skupin, razprava poslancev pa ni mogoča.
Prosim predstavnike poslanskih skupin, če želijo besedo. (Ne želijo.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem predlagani sklep na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost. Ugotavljamo prisotnost. (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (36 poslancev.) Kdo je proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet in s tem zaključujem z 10. sejo državnega zbora.
Jutri ob 14.00 uri se začne 32. izredna seja državnega zbora. Vsem želim lep večer.
(Seja je bila končana 27. januarja 1999 ob 18.05 uri.)