Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.09 uri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 21. seje državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Roberto Battelli, Jožef Špindler, Jožef Jagodnik, Bojan Kontič, Eda Okretič-Salmič, Ivan Kebrič, Miroslav Luci, mag. Marijan Schiffrer, Franc Potočnik, od 12.00 dalje pa Alojz Peterle, Jurij Malovrh, Ivan Božič, Izidor Rejc, Nada Skuk tudi za pričetek seje, dr. Helena Hren-Vencelj, Vincencij Demšar, Benjamin Henigman, Janko Veber do 12.00 ure, Josip Bajc - je že prišel, kot vidim, Sašo Peče, Zmago Jelinčič, Rafael Kužnik, Andrej Fabjan, dr. Franc Zagožen in Ciril Pucko.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Navzočih je 57 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije, ki jih lepo pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 21. seje bo zbor pričel z obravnavo 3. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekciji dela. Zatem bo zbor prešel na obravnavo 4. točke, to je predloga zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, nato na obravnavo 6. točke, to je predloga zakona o potnih listinah državljanov Republike Slovenije, ter nato po dnevnem redu dalje.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O INŠPEKCIJI DELA, SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Besedo dajem državni sekretarki, gospe Nataši Belopavlovič.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Za predlagano spremembo in dopolnitev zakona o inšpekciji dela obstajata dva razloga.
Prvi, ki se nanaša na dopolnitev 1. člena novele, je povezan z uveljavitvijo novega zakona o varnosti in zdravju pri delu. S tem zakonom se je področje inšpekcije za delo razširilo tudi na področje zdravja ter medicine dela. Glede na to, da zakon o inšpekciji dela poleg stopnje strokovne izobrazbe natančneje določa tudi smer, je treba zakon dopolniti tako, da bo na inšpektoratu za delo poleg inženirjev različnih tehničnih strok, poleg pravnikov, ekonomistov mogoče zaposliti tudi zdravnike.
Drugi razlog pa je odraz opozoril iz Bruslja, in sicer, da je inšpektorjem za delo treba zagotoviti ustrezno neodvisnost, ki bi bila po njihovem mnenju lahko ogrožena z dosedanjo določbo zakona, po kateri preneha delovno razmerje inšpektorju, če dvakrat zaporedoma ne opravi preizkusa strokovne usposobljenosti. Predlagatelj ocenjuje, da je tudi v prihodnje treba zagotoviti permanentno izpopolnjevanje in strokovno usposabljanje inšpektorjev ter da se ne kaže odpovedati občasnim preizkusom znanja, saj je področje opravljanja nadzora nad varnostjo in zdravjem pri delu družbeno pomembna in pa strokovno zahtevna naloga, ki jo lahko opravljajo seveda samo strokovnjaki, ki sproti spremljajo vsa dogajanja in tehnološki razvoj na svojem področju oziroma v svoji stroki. Posledice neopravljenega preizkusa znanja pa s predlagano novelo ne pomenijo več prenehanja delovnega razmerja, temveč omogočajo le razporejanje inšpektorjev na druga ustrezna dela v skladu z zakonom o delavcih v državnih organih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospa državna sekretarka. Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Predsednica Majda Kregelj-Zbačnik, prosim.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Pozdravljeni! Naš odbor je na svoji 64. seji 5.4. obravnaval predlog zakona. Prejeli smo pisno mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki ugotavlja, da je predlagano zakonsko besedilo, pripravljeno v skladu s 175. členom poslovnika, prav tako pa tudi v skladu z 204. členom, utemeljen razlog za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku. Sekretariat je konkretno pripombo oblikoval k 7. členu predloga zakona. V razpravi smo člani odbora predstavnike ministrstva povprašali, ali takrat, ko je bil sprejet sistemski zakon, mednarodne konvencije štev. 81 še ni bilo ali pa jo je predlagatelj pri pripravi zakona spregledal. V zvezi z 2. členom smo člani odbora postavili vprašanje, ali ni možno stvari glede izpopolnjevanja predpisane izobrazbe in specializacije urediti z internimi ali podzakonskimi akti. Na postavljena vprašanja... kolegi, malo posluha prosim! - je podala odgovore državna sekretarka.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Se opravičujem, gospa predsednica, samo trenutek. Kolegi poslanci, prosim zasedite svoja mesta. Danes je še delovni dan, bo pa popoldne in pa jutri čas za vikend, ko se lahko pogovorimo marsikaj. Prosim, da damo mir v dvorani in da poslušamo tiste ljudi, ki so pred mikrofonom. Prosim.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Na ključno postavljeno vprašanje je potem odgovorila državna sekretarka. Poudarila je, da je potrebno ločeno obravnavati 6. in 7. člen obstoječega zakona. 6. člen ureja oziroma predpisuje izobrazbo, ki jo morajo imeti inšpektorji, 7. člen pa govori o občasnih preizkusih znanja, ki ga morajo opravljati inšpektorji. Po opravljeni splošni razpravi, so člani odbora soglašali s predlogom predlagatelja, da se predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekciji dela obravnava in sprejme po skrajšanem postopku. Odbor ni oblikoval in ni sprejel nobenih amandmajev. Sprejel pa je sklep, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekciji dela obravnava in sprejme po skrajšanem postopku. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospa predsednica. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, gospod Kelemina, poslanska skupina Socialdemokratske stranke.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani vsi skupaj! Naša poslanska skupina je že v bistvu na odboru za zdravstvo ugotavljala, da vse spremembe, ki so predlagane s tem zakonom, dejansko niso potrebne in da gre v bistvu za neke določbe, ki po naši presoji sploh ne sodijo v ta zakon. Namreč nikjer še enostavno nismo opazili, da bi v kateremkoli zakonu uzakonjali dolžnost, kot je tukaj napisano v 2. členu, v stavku sicer pravica, ampak dolžnost izpolnjevati svoje strokovno znanje, izpopolnjevati svoje strokovno znanje. To je samo po sebi popolnoma umevno in pisati v zakon, da je dolžnost inšpektorja, da se izpopolnjuje, da izpopolnjuje svoje strokovno znanje in se usposablja za delo po programu inšpektoriata, je po naši oceni tudi nekorektno zapisano v tem zakonu. Kajti smatramo, da ne gre za popolnoma nič drugega kot za to, da se poskuša zakonsko zavezati ministrstvo oziroma določen resor, da bi imel potem seveda ta resor pravico zagotavljati sredstva in pa tudi pravico porabo sredstev za izobraževanje inšpektorjev. Smatramo, da bi se lahko ta zadeva uredila s pravilniki, v kolikor je pač to potrebno, je pa popolnoma jasno, da v današnjem svetu, v sodobnem svetu informatike in v svetu nenehnih novitet in spreminjanja, da se mora v bistvu vsak na odgovornem delovnem mestu oziroma celo vsak dodatno izobraževati, če hoče na nekem delovnem mestu ostati oziroma biti kolikor toliko na tekočem z vsemi novimi spoznanji in dognanji, ki se danes v svetu in na posameznem področju dogajajo.
Tako da menimo, da v bistvu je to nekorektno, da se tak predlog poda tukaj v državnem zboru in ocenjujemo celo, da gre v ozadju za to, da bi si nekateri spet zagotovili službo in delo prek seveda različnih institucij izobraževanja. Prav gotovo gre tukaj tudi za osebne interese, mogoče celo posameznih zaposlenih v teh institucijah, v državnih organih. Zato tega zakona v tej obliki ne moremo podpreti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še katera poslanska skupina besedo? (Ne želi.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimamo, razprava je na pet minut. Prvi se je prijavil gospod Potrč!
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Jaz predlagani zakon podpiram. Verjetno ste pa opazili, da sem na predlog sanitarnih inženirjev vložil tudi amandma k zakonu. Vlada je ugotovila, da bi bilo ob dejstvu, da se je inšpekcija dela iz prejšnjih dveh inšpekcij, ki je bila deloma pri ministrstvu za zdravstvo, deloma pri ministrstvu za delo, povezala, združila in spada pod ministrstvo za delo. Menila je, da bi prav iz tega razloga bilo prvotni krog možnih inšpektorjev iz ekonomistov, pravnikov razširiti tudi na zdravnike. Mislim, da je to v redu, ker smo to ob sprejemanju zakona o inšpekciji dela verjetno spregledali.
Nas poslanke in poslance, ne samo mene, so sanitarni inženirji opozorili, da bi glede na... Ali lahko predsednik ti kaj rečeš mojim kolegom, ki stalno govorijo, tako da je to grozno?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi, že prej sem opozoril, da želim mir v dvorani. Kdor ne more zdržati brez govoričenja, naj prosim gre pred dvorano. Moramo danes normalno delati, je delovni dan. Tudi sekretarje poslanskih skupin obveščam, da pustijo poslance pri miru, da lahko normalno delamo. Prosim, gospod Potrč!
MIRAN POTRČ: Vse nas so, kolegice in kolegi, sanitarni inženirji opozorili, da so imeli v prejšnjih inšpekcijah, ki so bile deloma v zdravstvu, deloma v delu, možnost kandidirati kot inšpektorji. Sedaj, ko so se inšpekcije združile, bi jim ta možnost ne bila zagotovljena. Moj predlog amandmaja gre v smeri, da bi jim možnost bila zagotovljena. Trdijo, da se ukvarjajo s pomembnimi vprašanji varstva pri delu, ki so tudi sestavni del inšpekcijskega nadzorstva.
Sprejem tega predloga pomeni samo to, da se bo v kazenski izbiri dala, bi rekel, širša možnost izbora, poleg ekonomistov, pravnikov, zdravnikov, tudi sanitarni inženirji. Ali bodo izbrani ali ne, bo seveda stvar konkretnega vprašanja. Jaz mislim, da je ta predlog utemeljen, da s tem ne bomo nič, bi rekel, delovali proti kakršnim koli načelom, obratno, uveljavili bomo prakso, ki smo jo doslej imeli in ni bila slaba, določenemu poklicu dali tudi možnost sodelovanja v upravi, ki bi mu bila sicer prek sodelovanja v inšpekciji zaprta. Kaj bodo pa konkretne odločitve kadrovske sestave inšpektorata prinesle, ali bodo sodili, da je prav, da se ta profil vključuje ali ne, bo pa stvar kasnejše konkretne odločitve.
Prosim vas torej, da glede na argumentacijo, ki smo jo vsi prejeli, ta moj amandma podpremo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Potrč. Želi še kdo razpravljati? Prosim, gospa dr. Hren-Vencljeva.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lepo pozdravljeni! Podprla bom spremembo zakona in podprla bom tudi amandma združene liste, ker se mi zdi smiselen in ker je dejansko tako, kot je gospod Potrč že povedal, namreč, sanitarni inženirji s štiriletnim študijem opravljajo sanitarni nadzor na različnih nivojih in za to je potrebna specifična izobrazba, ki jo ta študij daje in je medicinska fakulteta ne pokriva. Mislim, da je smotrno določbo zakona na ta način dopolniti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Vincencij Demšar, prosim.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. Najprej bom povedal, da sem imel zelo slabo izkušnjo pred kakšnimi osmimi leti, ko je nek ravnatelj šole - ni bil imenovan - po enem letu, ko je bil samo v.d., se potem ni nič zgodilo in je bil nekaj let v.d. Inšpektor za delo je sicer prišel, ampak nič posebnega ugotovil, in stvari so povsem brez reda tekle naprej. Toliko za uvod.
Tu imam pomisleke. Soglašam s tem - čeprav ne vem, ali je treba to v zakon napisati - seveda se mora vsakdo izobraževati posebej na svojem področju. Tu je sedaj vprašanje, ali bodo pod strokovno znanje sodili tudi jeziki. In sedaj, če se bo nekdo hotel izpopolnjevati v jezikih, pa če tega znanja še nima, bo to državo precej stalo; odvisno od tega, ali bo zadovoljen z enim svetovnim jezikom ali pa bo rekel, da se mora vsaj še tri jezike naučiti na državni račun.
Večji pomislek pa imam glede tega, ali bo sedaj za vsako inšpekcijo treba zakon spreminjati. Torej, to je poseben zakon - nekateri pravite "lex specialis" - to je samo za inšpekcijo dela. Ali bodo sanitarni inšpektorji dobili ravno tako nekje opredeljeno v zakonu, da se morajo strokovno izpopolnjevati? Ali bodo tisti, ki so požarnovarstveni inšpektorji, ali bodo oni imeli tudi tak zakon? Zato se mi tole ne zdi najbolj smiselno, da se samo za enega, za eno inšpekcijo - mimogrede, prej je bilo rečeno, "saj to je krovni zakon" - ne, to ni krovni zakon, temveč je to samo za inšpekcijo dela. Zato sprašujem, ali bomo dobili toliko, kot je vrst inšpektorjev, predlogov zakonov, ki jih bomo na tak način sprejemali. Sedaj ne vem, ker je ministrstvo za delo zadolženo za to področje, pardon, ministrstvo za zdravstvo, ali bodo danes lahko odgovorili na to vprašanje, ali se pripravljajo za vse inšpekcije take spremembe oziroma dopolnitve zakona. Ali bo vsak bo bdel nad svojim vrtičkom in bo svoj vrtiček negoval, kaj bo pa na sosednjem vrtu raslo, se pa ne ve.
Kar se pa generalno tiče, bi pa si zelo želel, da bi inšpektorji res bili ljudje, ki bi obvladali svojo stroko. Ravno zaradi inšpekcij se tudi ljudje najbolj pritožujejo, ker inšpektorji največkrat ne pridejo, ne ukrepajo in seveda se bojijo izvajati zakon. Če bo to kaj pripomoglo k boljši inšpekciji dela, bomo lahko samo veseli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Demšar. Želi še kdo? Gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Jaz bi eno vprašanje postavil še gospe državni sekretarki, in sicer bi ji postavil vprašanje, kdo, katera institucija bo dejansko to usposabljanje strokovno izvajala. In naj mi odkrito pove, ali je to mogoče tudi inštitut za delovna razmerja ali katera druga institucija. Ta odgovor bi prosil. Že zdajle pa napovedujem, da bo naša poslanska skupina se odločila, da bo k 2. členu vložila amandma in bi pač prosil, da se potem v drugi obravnavi glede na skrajšani postopek počaka, da bomo pravočasno vložili amandma. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Kelemina, lepo prosim, takoj vložite amandma, da ne bomo prekinjali te točke dnevnega reda, ker mislim, da ne bo potrebno. Želi še kdo razpravljati? Gospa državna sekretarka, Nataša Belopavlovič.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Hvala lepa. Prvo bi mogoče odgovorila gospodu Kelemini, ker je rekel, da doslej še niso v nobenem, v kateremkoli zakonu opazili take določbe. Opozorila bi pa rada na dva zakona, in sicer na 69. člen zakona o delovnih razmerjih, ki pravi, da ima delavec pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa. To je zakon o delovnih razmerjih, torej v matični delovnopravni zakonodaji taka določba obstaja.
Drugi zakon, na katerega bi tudi opozorila, je 26. člen zakona o delavcih v državnih organih, ki govori o tem, da delavci v državnem organu, da se morajo med trajanjem delovnega razmerja strokovno izpopolnjevati. Toliko samo v vednost, da take določbe v pozitivni zakonodaji seveda poznamo. Zakaj smo take določbe sprejemali v svojo pozitivno zakonodajo, so tudi razlogi, in sicer mi imamo ratificirano konvencijo številka 142, ki govori o poklicnem in strokovnem usposabljanju za razvoj človekovih sposobnosti in iz te konvencije izhajajo tako pravice kot dolžnosti do usposabljanja, kar za delavce pomeni tudi, da lahko v določenem okviru na teh vztrajajo pri zagotavljanju teh pravic. Pomembno je, ne samo to, da je dolžnost, ampak tudi da je to pravica, ki jo delavec lahko v določeni meri zahteva od delodajalca.
Naslednje, kar bi želela opozoriti, ker ste spraševali kako, kdo bo usposabljal te delavce. Usposabljanja teh delavcev tečejo, usposabljali smo jih veliko s pomočjo Phara, skratka s pomočjo tujih strokovnjakov, usposabljamo jih po različnih fakultetah. Gre namreč predvsem za sledenje tehnične stroke, torej stroke s področja kemije, potem biologije, skratka tistih strok, na področju katerih gre tehnološki razvoj hitro naprej in kjer je seveda treba temu tehnološkemu oziroma razvoju znanosti tudi ustrezno slediti.
Potem se usposabljajo prek upravne akademije. Upravna akademija je v bistvu institucija, ki skrbi za usposabljanje delavcev v državnih organih in zlasti smo jih usposabljali v tem okviru na področju upravnega postopka. In moram reči, da smo zelo veseli, dr. Jerovšek je tisti, ki je imel nekajkrat zelo dobro predavanje in zelo dobro usposabljanje na temo upravnega postopka, tekočega pa tudi seveda novega zakona. Tako, da kakršnokoli pravzaprav insinuiranje ali pa podtikanje s kakšnimi drugimi institucijami je, moram reči, dokaj, dokaj neprimerno v tej zvezi.
Naslednje bi želela povedati v zvezi z amandmajem, ki ga je vložil gospod Potrč. Mi, pravzaprav vlada se ni opredelila do tega amandmaja, glede na to, da je bil, da smo ga prejeli včeraj. Dejstvo je, da nismo videli neke posebne potrebe po tem, zaradi tega, ker imamo v zakonu že zapisano, da gre za, mislim za izobrazbo tehnične stroke in očitno, kot nam je znano, je ta, so ti inženirji pravzaprav sanitarni inženirji tudi pokriti s tem terminom, s področja, delavci s področja tehnične stroke. Moram pa reči, da nimamo nekih posebnih zadržkov, če bi bil ta amandma sprejet. Nismo videli potrebe, ampak če mislite, da kaže ta amandma podpreti, mislim da ni nobenega razloga, vsebinskega razloga, da bi mu oponirali.
Gospodu Demšarju bi pa rada povedala tako. Mi imamo v bistvu, to kar ste rekli v zvezi z usposabljanjem, ki ne bi imelo veze, na primer jezikovnim usposabljanjem ali karkoli podobnega. 2. člen pravi, da gre za usposabljanje po programu inšpekcije dela. Torej program je tisti, ki točno pove, katera, mislim katere smeri so tiste, ki jih morajo izpopolnjevati ti inšpektorji. In so tudi različne glede na različno strokovno usposobljenost teh inšpektorjev. Zakaj razlika med našo inšpekcijo in pa drugimi inšpekcijami? Dejstvo je, da ima, da je inšpektorat za delo, inšpekcija za delo pravzaprav edina, ki ima posebno konvencijo mednarodne organizacije dela, in to je ta konvencija štev. 81, konvencija o inšpekciji, in iz tega naslova pravzaprav moramo mi določene stvari tej inšpekciji zagotoviti. Ker nas je ratifikacija te konvencije zavezala, da to na tak način uredimo.
Treba bi bilo mogoče samo to povedati, kaj je tisto, kar je bilo z vidika te konvencije sporno, z vidika konvencije 81. To je trajanje mandata. To, na kar so nas opozarjali v Bruslju in na kar so nas tudi v mednarodni organizaciji dela opozarjali in zaradi česar smo šli v spremembo tega člena, je to, da so rekli, da je tako preverjanje znanja, ki ima posledico izgubo dela, če ni uspešno opravljeno, lahko pravzaprav nekako v nasprotju s tem trajnim mandatom. Pravzaprav v tem smislu smo videli težave.
Drugače pa mislim, da resnično vsak, ki ve, kakšno je delo, kakšne so usposobljenosti teh inšpektorjev, kakšne so pravzaprav smeri oziroma področja, na katerih delajo, vejo, da gre za taka strokovna dela, kjer je treba permanentno stroko spremljati, drugače pravzaprav v tridesetih letih, od takrat, ko si naredil neko diplomo pa do pravzaprav novih časov, lahko zelo zelo zaostaneš. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospa državna sekretarka. Želi še kdo razpravljati? Gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Hvala lepa tudi za pojasnilo, gospa Belopavlovičeva. Možno, da so te stvari logično napisane tudi v drugih zakonih. Sedaj, ko ste povedali se spomnim, da je to res. Predvsem v zakonu o delovnih razmerjih se spomnim, da nekaj takega piše. Tako, da je to potem možno, da se tudi mogoče v drugih zakonih napiše. Samo kljub temu je vse skupaj malo čudno. Ni dolgo tega, da smo ta zakon sprejemali, sedaj pa spet neke nove spremembe v tako kratkem času. To tudi kaže nekaj na to, da v vsakem trenutku ne veste v bistvu sami, kaj bi radi oziroma ne poznate mogoče materije same dovolj strokovno, natančno, da bi te stvari pravočasno vključili v predlog zakona, ki se je ne dolgo tega sprejemal.
Vseeno me pa moti, recimo v 7. obstoječem členu piše čisto jasno, da inšpektor mora vsako tretje leto opravljati preizkus strokovne usposobljenosti. Tukaj dejansko pove vse. To se pravi, če on mora opravljati preizkus strokovne usposobljenosti in za to dobiti neko potrdilo, se mora pač usposabljati. To je tudi v njegovem interesu, če hoče to delo še naprej opravljati, da se bo pač izobraževal. Če se ne bo izobraževal, ne bo naredil tega preizkusa in pač ne bo mogel biti več inšpektor. Nekaj bi morali ti ljudje tudi sami vložiti v to, ne samo, da jim mora biti vse postlano in postreženo na račun seveda davkoplačevalcev.
Jaz vas vprašam: Kdo pa recimo izobražuje podjetnike in obrtnike itn., ki se morajo ravno tako zmeraj izobraževati, če hočejo biti kolikor toliko nekje na tekočem z vsemi novitetami, ki se dogajajo na posameznem področju? Sami si morajo, logično, to plačati. Je njihov interes, če bodo seznanjeni z novitetami ali ne bodo in ali bodo še uspešno na trgu ali ne bodo več.
Tako, da ne glede na vaše obrazložitve seveda lahko tukaj v zakonu napišemo, vi boste seveda tudi sprejeli, ker pač to zagovarjate. Naša poslanska skupina bo, v glavnem, predlagala, da se ta 2. člen črta. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na drugo obravnavo, to je na razpravo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika po končani razpravi in glasovanju o amandmajih in členih razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo sklepčnost! (37 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (35 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih in amandmajih.
Najprej imamo amandma k 1. členu, to je amandma gospoda Mirana Potrča, ki ga dajem v razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen smo v celoti spremenili in o njem ne bomo glasovali.
Imamo amandma k 2. členu, ki ga je vložil gospod Bogomir Špiletič. Če ga nimate na mizi, ga preberem: "Predlaga, da se 2. člen črta. Obrazložitev: Člen ni potreben, ker sedanji 7. člen posredno vsebuje določbo, ki zagotavlja ustrezno strokovno izobraževanje." Želi kdo o tem amandmaju in členu razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen smo črtali.
Prosim? Proceduralno, gospod Tomažič.
HERMAN TOMAŽIČ: Gospod predsedujoči, ja, čez pol ure zato, ker sem se prvič zmotil, pa bi prosil res, na 89 poglejte. Prosil bi za ponovitev glasovanja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dajem na glasovanje proceduralni predlog, da ponovimo glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlog, da ponovimo glasovanje? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet, ponovili bomo glasovanje.
Na glasovanje dajem amandma k 2. členu. Člen se črta. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
Opravili smo razpravo o vloženih amandmajih, prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče razpravljati, dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati o naslovu zakona? Ker ne želi nihče razpravljati, prehajam na glasovanje.
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.)
Naslednje glasovanje je ob 10.56 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 10.46 uri in se je nadaljevala ob 10.57 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Tretjič ugotavljamo sklepčnost za glasovanje o naslovu zakona! Tretjič ugotavljamo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo naslov zakona sprejeli.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da so v drugi obravnavi bili vloženi amandmaji, sprejet amandma k 1. členu. Sprašujem, če želijo kvalificirani predlagatelji vložiti kakšen amandma, naj to čimprej storijo. (Ne želijo.) Sprašujem, ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na glasovanje o naslovu zakona, o zakonskem predlogu v celoti. Sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če smo usklajeni. Smo. Hvala lepa. Torej prehajamo na glasovanje o naslovu zakona, o zakonu v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA. Proceduralno, gospod Štefan Klinc. Prosim za mir v dvorani.
ŠTEFAN KLINC: Spoštovani podpredsednik, poslanke, poslanci. Vedite, da je udeležba zelo slaba, da slabo delamo, malo potrpite. V nedeljo je cvetna nedelja. Moramo se pripraviti tudi, mi pa rabimo "plesmece", butare ali kako kdo reče. Predlagam, da ti dve uri, ki ju bomo danes zamudili, da bi delali samo do dvanajstih, da prihodnji teden nadoknadimo in prosim, da glasujemo, da zaključimo danes zasedanje ob 12. uri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Klinc, niste povedali, kdaj nadoknadimo.
ŠTEFAN KLINC: Drugi teden.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Potem to velja za sredo.
ŠTEFAN KLINC: Velja eno uro v sredo in eno uro v četrtek.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Dobro, vodstvo državnega zbora bo potem to ugotovilo, kdaj lahko nadoknadimo ti dve uri. Dajem proceduralni predlog gospoda Štefana Klinca na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog? (29 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.) Ugotavljam, da je proceduralni predlog sprejet.
Danes delamo do 12.00 ure. Vodstvo državnega zbora bo potem odločilo, kdaj se bosta ti dve uri nadoknadili, prihodnji teden, seveda.
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRATJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O PREPREČEVANJU DELA IN ZAPOSLOVANJA NA ČRNO. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim, državni sekretar, Branko Omerzu.
BRANKO OMERZU: Spoštovani gospod predsedujoči, spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci! Predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno upošteva vse amandmaje, ki jih je državni zbor sprejel za drugo obravnavo. Vlada je ob obravnavi podala tudi amandmaje k 15., 16., 17. in 18. členu, ki jih je na podlagi tega, da je matični odbor državnega zbora sprejel amandmaje, za katere smo ocenili, da dodatno razdeljujejo in bolje opredeljujejo kazenske določbe, tudi umaknila. /Nemir v dvorani./
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani, kolegi poslanci!
BRANKO OMERZU: Zato cenjenemu zboru predlagam, da podpre amandmaje odbora in zakon v celoti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Želi besedo predsednica odbora? Prosim, gospa Majda Ana Kregelj-Zbačnik.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat lep pozdrav vsem skupaj! Naš odbor je ta predlog obravnaval prvič 28.3. in potem še v dveh nadaljevanjih.
Seznanjeni smo bili tudi s pismenim mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki ugotavlja, da je predlagatelj predlog besedila za tretje branje pripravil v skladu s sprejetimi amandmaji v drugi obravnavi. Sekretariat je v svojem mnenju opozoril, da bi ob predloženih amandmajih predlagatelja kazalo razmisliti o zvišanju denarnih kazni za posameznika iz 1. točke drugega odstavka 25. člena zakona o prekrških. Z vidika enakopravnega obravnavanja storilcev prekrškov bi bilo treba poenotiti naravo in ovrednotenje prekrška.
Nato smo v razpravi člani odbora največ pozornosti namenili kazenskim določbam. Menili smo, da je v nekaterih primerih višina kazni občutno prenizka in da razponi med posameznimi višinami kazni niso usklajeni. Vsekakor pa je po mnenju članov odbora treba upoštevati pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve in ta predlog zakona uskladiti z zakonom o prekrških.
Nato smo v nadaljevanju sprejeli še amandmaje, ki jih imate v pregledu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, gospa Nada Skuk, poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov.
NADA SKUK: Hvala za besedo. Pozdravljeni, kolegice in kolegi ter predstavniki vlade. Slovenski krščanski demokrati smo mnenja, da je seveda ta zakon zelo nujno sprejeti, ker delo na črno oziroma siva ekonomija ali kakor koli temu že rečemo, v naši državi že presega tisto magično mejo, ki škodljivo vpliva na legalno gospodarstvo, tako imenovano, in s tem tudi na potencialna nova delovna mesta.
Vendar pa ob obravnavi amandmajev, ki so bili dani k temu zakonu, ki jih je vložila vlada in potem povzel odbor, se nam poraja vprašanje oziroma dvom, da s takimi spremembami zakon izgubi svoj prvotni namen, in sicer znižujejo se kazni za neregistrirano opravljanje dejavnosti posameznika in s tem se izniči preventivni učinek visoke kazni. Seveda bi tako posamezniku se bolj splačalo delati na črno kot pa legalno prijaviti dejavnost, plačevati vse davke in prispevke in seveda tudi zaposliti delavce, da bi lahko zmogel vse te dajatve in svoje delo opraviti.
Glede na cilj in načela zakona, ki je bil predlagan, se smatra, da je bilo z visokimi kaznimi predvideno, da se s tem seveda prepreči opravljanje takih dejavnosti. Ne moremo povezovati, kot ostale prekrške, ampak kaznovati kot nedovoljeno opravljanje gospodarske dejavnosti. Upoštevati je potrebno, da je s tem povzročena velika škoda, ne samo gospodarstvu, temveč celo državi preko neplačevanja davkov. Podjetniki, kot gospodarski subjekti, so glede na to, da nekateri opravljajo neregistrirano dejavnost in ne plačujejo dajatev, drugi pa plačujejo vse dajatve, neenaki pred zakonom.
Po tem zakonu, če gledate, je posameznik opredeljen specialno. To se pravi, posameznik po tem zakonu je domača ali tuja oseba, ki opravlja dejavnost oziroma delo brez registracije ali priglasitve in brez izpolnjevanja drugih z zakonom predpisanih pogojev. Zato ga ne moremo primerjati kot posameznika, ki je opredeljen v zakonu o prekrških, in se pač smatra kot posameznik kot tak, ne pa kot posameznik, kot sem rekla, ki opravlja dejavnost. To je treba tretirati kot gospodarsko dejavnost in kot tak prekršek, zato bi bilo nujno izenačiti kazni z ostalimi, kot na primer z zasebnikom, ki je po tem zakonu v definiciji 2. člena zasebnik, po tem zakonu je samostojni podjetnik, posameznik oziroma druga fizična oseba, ki opravlja registrirano ali priglašeno dejavnost.
To se pravi, če pogledamo 15. člen, kjer so navedene kazni, bi zasebnik, ki je registriran, za manjšo nepravilnost, za neko trenutno zamudo pri registraciji ali kakor koli plačal pet milijonov kazni, posameznik, ki pa opravlja dejavnost neregistrirano, bi pa po teh amandmajih, ki so sedaj vloženi, plačal pa 450 tisoč kazni. Mislim, da to je neenakost in neprimerljivost. Tako da kaže ta sprememba s temi amandmaji na to, po našem mnenju, da vlada želi nadalje podpirati in vzdrževati področje sive ekonomije in nelegalne dejavnosti. Zato bi želeli slišati mnenje tudi ministrstva za malo gospodarstvo in seveda tudi predlagatelja, glede na to, da dejansko s takimi spremembami ta zakon izgubi svoj prvotni namen. Še enkrat bi rada poudarila razliko. Zasebnik, ki je registriran, bo za neke napake, ker ne bo točno ob tistem datumu in v zvezi s tisto dejavnostjo opravljal, pa tudi, če potem napako popravi, nekdo, ki pa sploh nima registrirano, bo plačal kazen pa kot navaden posameznik za nek manjši prekršek. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še katera poslanska skupina besedo? (Ne.) O zakonskem predlogu v celoti dajem besedo poslankam in poslancem. Pisno se je prijavil gospod Branko Kelemina, ostale razprave so na 5 minut. Prosim, gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Da ne bom ponavljal tistega, kar je že bilo govorjeno o predlogu tega zakona v prvi obravnavi, v drugi, na delovnih telesih itn. in tudi, kar je bilo že danes rečeno, bom pač stvari postavil nekoliko drugače. Mogoče bi samo to omenil še, da smo na odboru za zdravstvo res posegli, po naši oceni in tudi po moji osebni oceni, na ne preveč korektne predloge vlade glede kazenskih sankcij. Tisto, kar je predlagala vlada v tretji obravnavi kot svoje amandmaje, so bili zelo nekorektni amandmaji in ne vem, ali je razlog za to bilo nepoznavanje te problematike ali mogoče tako na hitro sestavljen zakon. Karkoli že, jaz sem vesel, da smo na odboru te stvari kolikor toliko korektno odpravili oziroma vsaj sugerirali, da so se stvari odpravile in da so se stvari postavile po moji oceni v neki korektni smisel. Upravičeno je tisto, kar je bilo že opozorjeno tukaj, da mogoče še višina kaznovanja ni najbolj primerna, vendar za posamezne trenutke, slučaje, vendar mislim, da bo tudi predstavnik vlade povedal, da je tako kaznovanje mogoče v neki manjši obliki po moji oceni bolj sprejemljivo, seveda se pa lahko izvaja večkrat zaporedoma. To je pa dejstvo. Nekoga se dobi enkrat, se ga bo dalo v evidenco in potem se bo tega spremljalo in če se ga bo spremljalo, potem bo tudi lahko drugič, tretjič in četrtič kaznovan, pa desetkrat in menda bo potem to uspešno v končni fazi enkrat potrebno oziroma bo enkrat učinkovito.
No, moji pogledi so pa seveda tudi nekoliko bolj skeptični. Namreč po pravici povem, da dvomim v neko učinkovito izvajanje tega zakona. Preprosto ne verjamem, da se bo ta zakon uspešno v praksi uveljavil. To utemeljujem na več postavkah.
Poglejte, prvič, če povem...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovani kolega Branko Kelemina, nismo v splošni razpravi, smo v tretji obravnavi.
BRANKO KELEMINA: Vem, samo opozoril bom...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosil bi vas, da temu primerno prilagodite vašo razpravo.
BRANKO KELEMINA: Hočem opozoriti, da ne verjamem v učinkovito izvajanje tega zakona, kajti če bi to hoteli, bi to lahko naredili že pred letom 2000, ne leta 2000, tudi zato ne, ker hočem enostavno opozoriti na to, da je pomembno, da bo vlada in tisti, ki bodo ta zakon izvajali, potem to tudi poskušali upoštevati; zato to govorim.
Treba je upoštevati, da se bo dnevno z delom na črno ukvarjalo več tisoč ljudi oziroma več desettisoč ljudi. To je zelo pomemben podatek in si ga je treba zapomniti. Ve se, da se približno 20% morda celo dela na črno danes opravlja v naši državi - mogoče je tu nekje ta podatek kar realen - in da je to ogromno število ljudi. Zato se tu postavlja vprašanje, koliko inšpektorjev mi sploh za opravljanje tega dela imamo. Je pa potem tudi vprašanje - tako da dejansko ni mogoče vseh teh ljudi v enem dnevu poloviti, pa tudi ne v enem letu.
Naslednja stvar, na katero bi opozoril, je, da tudi inšpektorji morda včasih ne opravljajo svojega dela najbolj korektno, včasih pa tudi ne smejo. Na to je pomembno opozoriti in moram povedati. Enostavno inšpektorji v določenih primerih ne smejo ukrepati, ker jim tudi ne dovolijo na višjih instancah, da bi učinkovito ukrepali. Mislim, da sem na to dolžan opozoriti, ker se to dejansko na terenu dogaja.
Je pa tudi dejstvo, da je delo na črno, ali kakorkoli ga že imenujemo, težko zatreti, ker je v vseh razvitih državah, kjer imajo bistveno bolj uspešne ekonomije, to nemogoče in tudi tam to delo obstaja in bo tudi pri nas obstajalo. Lahko samo rečem, da bomo mogoče uspeli pri nas kdaj pa kdaj "zašiti", kot se to po domače reče, kakšnega reveža, tistih pravih rib pa, ki mažejo, po moji oceni, verjetno ne bomo dobili.
Torej, sicer temu zakonu želim najbolje na njegovi poti, vendar sem glede samega izvajanja, tako kot pri večini zakonov, takih pomembnih za naše gospodarstvo, skeptičen, zaradi tega, ker se v praksi ne izvajajo.
Edino še to, če dovolite, bi povedal. Poglejte, zakaj sem še posebej skeptičen. Prebral vam bom samo en stavek - nič več, potem pa neham - kaj je pred 50. leti pisalo v Obrtniku. Poglejte (citiram): "V kratkem bo naša oblast sprejela najstrožje ukrepe, da se šušmarstvo pri nas dokončno zatre." To je bilo pisano pred 50. leti v Obrtniku in to dejansko kaže na to, da to ni tako enostaven problem za reševanje, zato je moja skeptičnost toliko večja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Kelemina. Želi še kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem splošno razpravo in prehajamo na amandmaje, ki ste jih dobili v pregledu z datumom 13.4. In najprej 15. člen. Amandma odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Amandma smo sprejeli.
Smo pri členu 16. Amandma odbora, vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma smo sprejeli.
Imamo amandma za novi 16.a člen. Amandma odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Proceduralno gospod Božič, prosim.
IVAN BOŽIČ: Gospod podpredsednik, prosim, da preverite, poizkusite, moja glasovalna naprava ne deluje. Lučka se ne prižge.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prekinjam sejo za 5 minut. Nadaljujemo ob 11.25.
(Seja je bila prekinjena ob 11.18 uri in se je nadaljevala ob 11.27 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci, nadaljujemo z delom državnega zbora. Pri gospodu Božiču je ugasnila lučka, zamenjali so žarnico, tako da je tehnično brezhibna njegova glasovalna naprava. Tudi sveti mu, tako je. Ugotovimo sklepčnost v dvorani! Ugotovimo sklepčnost v dvorani! (53 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Smo pri 17. členu in amandmaju odbora. Vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Smo pri 18. členu in amandmaju odbora. Vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Imamo predlog za amandma za novi 18.a člen. Vlaga ga odbor. Vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Končali smo glasovanje o amandmajih.
Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika, sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če smo usklajeni. (Smo.) Hvala lepa. Ker smo usklajeni, lahko odločamo o predlogu zakona v celoti. Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! Proceduralno gospod Maks Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Gospoda predsedujočega bi vprašal, kaj pa amandmaji na drugi strani, k 17., 18.a? To smo že vse? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Mi smo to končali. V redu. Boljše enkrat opozoriti, kot dvakrat narobe narediti. Prosim za mir v dvorani! Na glasovanje dajem zakonski predlog v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O POTNIH LISTINAM DRŽAVLJANOV REPUBLIKE SLOVENIJE. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Da.) Državni sekretar, mag. Slavko Debelak.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, lep pozdrav! Obvestil bi vas samo o tem, da smo v bistvu v celoti in moram reči skoraj v vseh segmentih, ki ste jih predlagali, sledili vašim stališčem, priporočilom iz prve obravnave zakona. Zakon smo koncipirali v bistvu tako, da bo zelo transparenten, da bo evropsko naravnan, predlagali smo nekaj amandmajev s strani vlade in dali tudi soglasje k amandmajem, ki jih je predlagal odbor za notranjo politiko. Ocenjujemo, da je pripravljen za sprejem v drugem branju in želim in upam, da mu daste tudi zeleno luč. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, če želi besedo. Predsednica Darja Lavtižar-Bebler.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Spoštovani zbor! Jaz bi k temu, kar je povedal državni sekretar, gospod Debelak, dodala samo to, da odbor pač predlaga državnemu zboru, da sprejme predlog zakona o potnih listinah skupaj z amandmaji odbora in amandmaji, ki jih odbor podpira. Opravili smo zelo temeljito delo, zato sem prepričana, da so tako predlagani in pripravljeni amandmaji korektni in da jih velja podpreti. Zaradi tega tudi odbor predlaga državnemu zboru, da tretjo obravnavo predloga zakona opravi na podlagi drugega odstavka 194. člena poslovnika državnega zbora. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika po končani razpravi in glasovanju o amandmajih in členih razpravlja in glasuje skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Predlagani sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo sklepčnost! (50 poslancev.)
Kdo je za takšen predlog? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih. Pred seboj imate pregled amandmajev z datumom 12.4.2000. Najprej je amandma k členu 6. Dajem v razpravo amandma in člen 6. Kdo želi besedo? (Nihče.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem člen 6. Ugotovimo sklepčnost! (39 prisotnih.) Počasi, ugotavljamo drugič sklepčnost! Ugotavljamo sklepčnost! (43 prisotnih.) Kolegice in kolegi več nas je v dvorani. Zmenili smo se, da delamo do 12. ure. Prehitro je bilo. Pa sem posebej govoril, da počasi, dobro, če je bilo prehitro, še enkrat. Če ni uspel glasovati, bo pa zdaj. Ugotovimo sklepčnost drugič! (53 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen 6 je sprejet.
Smo pri členu 7 in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 7. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 7. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen 7 smo sprejeli.
Smo pri 9. členu in amandmaju vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? Prosim, o 9. členu. Gospod Jakič.
ROMAN JAKIČ: Spoštovani podpredsednik, spoštovane kolegice in spoštovani kolegi! K 9. členu je bilo v prejšnji obravnavi veliko tudi hude krvi pa veliko diskusij, predvsem kdo je tisti, ki v tej državi lahko pridobi diplomatski potni list.
Moram reči, da je tudi državni zbor sprejel sklep in je ob tem vlado Republike Slovenije pozval, da razmisli o tem - namreč, v tisti obravnavi je bilo rečeno, da diplomatskih potnih listov ne dobijo poslanci državnega zbora, temveč zgolj predsednik. No, sedaj je seveda do spremembe prišlo.
Moram reči, da vidim spremembo tega 9. člena v smislu kompromisne rešitve, pa kljub vsemu vlado Republike Slovenije pozivam k razmisleku, glede na to, da so v 9. členu kljub vsemu predvideli diplomatski potni list - če govorim izključno samo o državnem zboru - za predsednika državnega zbora, za podpredsednike državnega zbora, za predsednika in člane odbora državnega zbora za mednarodne odnose, predsednika in člane komisije državnega zbora za evropske zadeve ter poslance, ki so po sklepu državnega zbora člani mednarodnih organizacij ali kadar službeno potujejo v tujino.
Pozivam vlado, glede na to, da s tem, ko ste našteli vse te, je skoraj dve tretjini poslancev lahko teoretično že zaobjetih znotraj te pravice za pridobitev diplomatskega potnega lista, zato bi bilo zelo, moram reči, neenakopravno, če bi poslanci, ki smo, konec koncev, enakopravni predstavniki ljudstva, da jih sortirate - en del v 9. člen in en del v 10. člen, kjer pravite, "službeni potni list se izda poslancu državnega zbora", ki seveda ne spada v 9. člen.
Zato vlado Republike Slovenije, podobno kot sem že v prvem branju takrat skupaj s kolegom Jožetom Leničem in s kolegom Ivom Hvalico pozval - pozivam še enkrat, da razmisli o tem, da bi bilo pa kljub vsemu primerno, da vsem 90 poslancem državnega zbora Republike Slovenije omogoči pridobitev diplomatskega potnega lista. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 9. člen. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 9. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 9. člen sprejet.
Smo pri 19. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost. (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 19. člen. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.) Kdo je za 19. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Člen 19 smo sprejeli.
Smo pri 26. členu in amandmaju vlade, ki ga odbor podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem 26. člen. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 26. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen 26 je sprejet.
Smo pri 30. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem 30. člen. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo sklepčnost, drugič! (50 prisotnih.)
Kdo je za 30. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri 31. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem 31. člen. Ugotovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 31. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri 32. členu in amandmaju vlade. Matično delovno telo podpira ta amandma. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 32. člen. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 33. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Dva sta mi zatajila. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Dajem na glasovanje 33. člen. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Imamo samo še tri glasovanja. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 33. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Prehajamo k zadnjemu amandmaju, in sicer k 37. členu. Imamo amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 37. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 37. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo o tem? Ker ne želi nihče razpravljati, dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati o naslovu zakona? Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo naslov zakona sprejeli.
V razpravo dajem predlog sklepa, ki se glasi: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije." Želi kdo o tem sklepu razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem navedeni predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.) Kdo je za predlagani sklep? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Imamo še predlog proceduralnega sklepa, predlaga ga odbor za notranjo politiko, da se tretja obravnava predloga zakona opravi po drugem odstavku 194. člena našega poslovnika. Želi kdo o tem razpravljati? Če so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k besedilu zakonskega predloga, se lahko opravi tretja obravnava po poteku najmanj 7 dni od dne, ko poslanci dobijo obvestilo zakonskega predloga s sprejetimi amandmaji. Dajem ta predlog na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za takšen predlog? (34 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O PRIJAVI PREBIVALIŠČA. Predlog zakona je zboru predložil poslanec Janko Veber. Želi besedo predlagatelj predloga zakona? Se opravičujem. V scenariju smo imeli narobe. Janko Veber se vam posebej opravičujem. Torej predlog zakona je v zbor predložila vlada. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim državni sekretar mag. Slavko Debelak.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala lepa gospod podpredsednik. Poslanke in poslanci, jaz bom zelo kratek. V kontekst evropske zakonodaje seveda sodi tudi pravo o prijavi prebivališča oziroma evidenca nastanitve bivanja. Mi spreminjamo zakon, ki je sorazmerno že zelo star, datira tam iz poznih sedemdesetih oziroma v začetku osemdesetih let. Urejamo prijavo seveda na način, da bo vsak človek imel čim manj poti, čim manj birokratskih ovir, hkrati bo pa država imela ves čas in stalno evidenco, kje človek biva, kje je nastanjen. V tem zakonu urejamo tudi prijavo tujcev. Mi imamo to sedaj ločeno, v dveh zakonih in seveda s tem zakonom urejamo tudi zadeve po našem vstopu v Evropsko unijo. Zakon, moram reči, smo pripravljali po priporočilih in navodilih ter direktivah Evropske unije. Na odboru za notranjo politiko smo ga temeljito predstavili, dobil je tam zeleno luč in ocenjujem, da boste tudi vi temu zakonu dali zeleno luč z napotnico, da ga korigiramo eventualno oziroma pripravimo za drugo branje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Želi besedo predsednica odbora? (Ne želi.) Hvala. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pismenih prijav nimamo, zato je razprava omejena na pet minut. Kdo želi razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na razpravo o predlaganih sklepih in stališčih.
Najprej dajem v razpravo prvi sklep matičnega delovnega telesa, ki se glasi:
"Predlog zakona o prijavi prebivališča, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo."
Kdo želi besedo? (Nihče.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Prehajamo na razpravo o stališčih, ki jih je pripravilo matično delovno telo (dodatnih ni) in so zapisana v poročilu, ki ste ga dobili. Želi kdo besedo o teh stališčih? (Ne.) Zaključujem splošno razpravo in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem stališča matičnega delovnega telesa. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so predlagana stališča sprejeta.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Kolegice in kolegi, samo še trenutek. Državni zbor bo v torek, 18.4.2000, ob 15.00 uri nagovorila predsednica evropskega parlamenta, zato se bomo tega dne zbrali ob 14.50 uri v dvorani. Ob 16.00 uri se bo prav tako v tej dvorani pričela javna predstavitev mnenj o predlogu zakona o volitvah poslank in poslancev, ki jo je sklicala komisija za volilni sistem in ustavne spremembe. 21. sejo zbora bomo nadaljevali v sredo, 19.4.2000, ob 10.00 uri, z obravnavo 8. točke dnevnega reda in po vrstnem redu dalje. Zaradi javne predstavitve prosim, da gradivo s klopi odnesete s seboj. Hvala.
Zaključujem sejo.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 14. APRILA 2000 OB 11.54 URI.)