Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.05 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 15. seje državnega zbora.
Obveščen sem, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, Eda Okretič-Salmič, Franc Potočnik, za začetek seje dr. Franc Zagožen, Jožef Košir, dr. Ciril Ribičič, Jožef Špindler, Majda Kregelj-Zbačnik, Anton Anderlič za pričetek seje, Miran Jerič, Jože Lenič od 16.00 ure, Polonca Dobrajc, Jelko Kacin, Janez Podobnik od 18.00 ure, Franc Jazbec, Jožef Jagodnik, Alojz Peterle od 15.00 ure, Vincencij Demšar, Anton Delak za pričetek seje, Stanislav Brenčič za pričetek seje, Janez Kramberger za pričetek seje, Benjamin Henigman od 16.15 ure. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! (47 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam. Z dopisom dne 29. junija ste bili obveščeni o nadaljevanju 15. seje državnega zbora. Najprej bomo obravnavali predlog zakona o varstvu osebnih podatkov - tretja obravnava. Nato predlog zakona o varnosti in zdravju pri delu - tretja obravnava; predlog zakona o mednarodnem in zasebnem pravu in postopku - tretja obravnava; zakon o rudarstvu - tretja obravnava; predlog zakona o trgu vrednostnih papirjev - tretja obravnava; predlog zakona o ohranjanju narave - tretja obravnava in nato po dnevnem redu dalje, kot je zapisan v tem gradivu.
V tem gradivu je iz pregleda pomotoma izpadla 29. točka, to je predlog zakona o starševstvu in družinskih prejemkih. To točko bo zbor obravnaval po zaključeni 11.a točki dnevnega reda. Prosim, da to upoštevate in se tudi opravičujem za navedeno napako.
Danes bo državni zbor zasedal do 20.00 ure.
Prehajamo torej na 23. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV - tretja obravnava. Pred tem ima proceduralni predlog gospa dr. Helena Hren-Vencljeva.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Spoštovani! Lep pozdrav vsem. Prosila bi, če bi lahko predlog zakona o varstvu osebnih podatkov prestavili na kasnejši čas, kajti v drugi obravnavi smo z amandmaji vnesli nekatera določila v člene 8, 22 in pa 35.a, ki so nekoliko vsebinsko skregana z naravo tega zakona in bi bilo potrebno, da ministrstvo za zdravstvo oceni, ali je ta dikcija dobra ali ne. Tako da bi prosila, če bi se lahko to prestavilo na petek, ko bomo imeli tudi te podatke na voljo.
Gre namreč za dikcijo, ki pravi, da je - recimo - prepovedana uporaba osebnih podatkov brez pisnega dovoljenja v primerih, kadar gre za podatke o izobrazbi, zdravstvenem stanju, tukaj se strinjamo, potem pa, razen nalezljivih bolezni. Mi vsi vemo, da je ena najhujših nalezljivih bolezni, kot je aids oziroma okužba z virusom HIV, je torej podatek, ki je strogo zajamčen in ta ne sme priti v javnost, sicer je tak bolnik oziroma taka okužena oseba izločena iz družbe. To se pravi, ta podatek mora ostati tajen in ni dostopen vsem.
Nadalje je notri dikcija "spolno življenje". Gospodje, spolno življenje nikogar ne zanima. Zanimajo pa, ali bi bili uporabni podatki o spolnem vedenju, to se pravi "sexual behaviour". To se pravi, te stvari je treba malo drugače zapisati in zato bi prosila, če bi bilo mogoče to prestaviti na kasnejši čas.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, dr. Vencljeva. Zakon je v proceduro predlagalo ministrstvo za pravosodje, vi ste pa v vašem predlogu proceduralne narave predlagali, da se odločanje o 23. točki dnevnega reda - predlog zakona o varstvu osebnih podatkov - prestavi na petek, do takrat pa naj bi, če sem vas pravilno razumel, resor za zdravstvo odgovoril na to dilemo. Vendar je to vprašanje, ki je vezano na relacijo znotraj vlade in zakon zastopa resor za pravosodje. Ali vztrajate na svojem proceduralnem predlogu? Kajti lahko se samo še vloženi amandma spremeni, novega ni možno več vložiti.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Ja, amandmirane člene je mogoče spremeniti, vendar danes tega ne moremo narediti, poslanska skupina bi lahko...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali je poslanska skupina SKD vložila amandma?
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Ne, nismo še. Zato pa predlagam, če se lahko preloži; če se pa ne more, se pač ne more. Namreč, v 35.a členu naj bi se enostavno s tem zakonom, kot tudi navaja sekretariat, ukinile vse ostale zbirke. Na področju zdravstva imamo vrsto zbirk, ki naj bi jih potem ta 35.a člen enostavno ukinil, kar pa ni sprejemljivo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Torej, ker gospa Hren-Vencljeva vztraja na tem, dajem na glasovanje njen proceduralni predlog, da danes državni zbor ne odloča o tej točki dnevnega reda. Dejstvo pa je, da lahko v skladu z našim poslovnikom spremenimo samo tiste amandmaje, ki so bili že vloženi v skladu s poslovnikom, in lahko jih spremenijo samo predlagatelji; v primeru 35.a člena je to lahko samo odbor za znanost in tehnologijo, ki je predlagal amandma, da se člen črta.
Na glasovanje dajem proceduralni predlog dr. Hren-Vencljeve, da državni zbor danes ne odloča o 23. točki dnevnega reda, to je o tretji obravnavi predloga zakona o varstvu osebnih podatkov, in da o tem odloča v petek dopoldne. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo podpira tak proceduralni sklep? (34 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet; državni zbor bo o tej točki dnevnega reda predvidoma odločal čez dva dni, v petek dopoldne, in pričel s to točko ob 10.00 uri.
Prehajamo na 24. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU. Gospod Hvalica, imate proceduralni predlog? Prosim!
IVO HVALICA: Hvala lepa. Vnaprej se opravičujem, da moram ponovno nekaj zahtevati, prositi, moledovati.
Ponovno bi rad dobil svoj edini poslanski privilegij - obešalnik za jopič. Če je treba, dajte na glasovanje. Ne vem, zakaj nagajate poslancem, ne vem, zakaj ga odnašate ven. Ali niste v stanju tega vendar zagotoviti? Ali se vam zdi, da je lepo, da so jopiči tam po klopeh? Ne vem. Torej dajte ta predlog, če nočete tega izpolniti, na glasovanje, bomo videli vsaj, kdo je za to. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Hvalica. Ni treba, da o tem državni zbor odloča. Službe državnega zbora so dolžne, da to zagotovijo. In s tega mesta jim izrekam kritiko, da se pač to ni zgodilo. In to se mora takoj urediti.
Prehajamo torej na tretjo obravnavo predloga zakona o varnosti in zdravju pri delu.Predlog tega zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Ali želi poročevalec odbora besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) O zakonskem predlogu dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav ni bilo. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Razprava je zaključena in prehajamo na odločanje o dopolnilih, ki so bila vložena v tretji obravnavi. Pregled amandmajev ste prejeli dne 15. junija in jih imate v gradivu.
Najprej dajem pa na glasovanje predlog. V razpravo dajem 5. člen in amandmaje, dva amandmaja, ki sta priložena k 5. členu. Prvi amandma predlaga poslanska skupina SKD. Delovno telo ga podpira. Drugi amandma, predlagateljica je vlada. Delovno telo ga podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma k 5. členu. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 5. členu. Ugotovimo prisotnost! Predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira.(49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 12. členu. Predlagatelj je odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 12. členu? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 18. členu. Predlagateljica je vlada, odbor ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 20. členu. Predlagateljica je vlada, odbor ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 20. členu? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 27. členu. Predlagateljica je poslanska skupina SKD, delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 27. členu? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju k 42. členu. Predlagateljica je poslanska skupina socialdemokratov, delovno telo ga ne podpira. Želi kdo besedo? Gospa državna sekretarka Belopavlovičeva.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Hvala lepa. Gre za amandma, ki ga vlada ne podpira. Rada bi opozorila, zakaj. Zaradi tega, ker urad, v bistvu razlika med amandmajem pa osnovnim tekstom je, da po predlogu zakona urad zagotavlja opravljanje vseh naštetih nalog, po amandmaju jih pa urad sam opravlja. In dejstvo je, da urad vseh naštetih nalog sam ne more opravljati, je pa dolžan, da jih zagotovi tudi prek organizacij, specialnih organizacij, prek strokovnih delavcev pa sodelavcev, ki jih pač pooblasti oziroma najame za opravljanje teh del. Tako da vlada, še enkrat poudarjam, amandmaja ne podpira.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ker ni več razprave, jo zaključujem in prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma k 42. členu. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (12 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Končali smo glasovanje o amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona! (Ni.) Zato prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
Dodatnih sklepov ni bilo. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 25. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O MEDNARODNEM ZASEBNEM PRAVU IN POSTOPKU. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Ali želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ker ni razprave, jo zaključujem. Ugotavljam, da v tretji obravnavi k predlogu zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku ni bil vložen noben amandma. To pomeni, da so nastali pogoji, da državni zbor odloča o zakonskem predlogu v celoti.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku?
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 26. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RUDARSTVU.
Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Ali želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ker ni razprave, jo zaključujem in prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih k predlogu zakona o rudarstvu, tretja obravnava. Pregled amandmajev imate v gradivu, ki ste ga prejeli dne 23. junija 1999.
V razpravo dajem amandma k 2. členu. Predlagatelj amandmaja je odbor za gospodarstvo. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem amandma na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k 8. členu. Predlagateljica amandmaja je vlada, delovno telo ga podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem amandma na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 8. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 10. členu. Predlagateljica amandmaja je vlada Republike Slovenije, delovno telo ga podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 10. členu? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k amandmaju k 25. členu; predlagateljica je vlada Republike Slovenije, delovno telo ga ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Amandma k 25. členu dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 25. členu? (27 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 105. členu; predlagateljica je vlada, odbor ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Končali smo glasovanje o amandmajih. Na podlagi poslovniških določil sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ali je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost zakona! Prosim, gospa Bitenčeva.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik, spoštovani zbor! Z amandmaji je porušeno medsebojno skladje določb glede dveh sklopov vprašanj. Najprej kar se tiče določitve smeri izobrazbe in ustrezne izobrazbe, je bilo v drugi obravnavi z amandmajem k 87. členu to vprašanje usklajeno z ustrezno zakonodajo s področja strokovnih nazivov, vendar pa v tretji obravnavi, ker niso bili sprejeti amandmaji, nista bila usklajena 71. in 44. člen, ki prav tako obravnavata to vprašanje. S pravkar sprejetim amandmajem k 105. členu pa nista usklajena 33. in 34. člen zakona v zvezi z dovoljenji. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prekinjam to točko dnevnega reda in prosim vlado, da čimprej pripravi uskladitveni amandma.
DR. ROBERT GOLOB: Gospod predsednik, vlada je že pripravila uskladitvene amandmaje, ki jih je tudi predložila in vložila v proceduro.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju, dr. Golobu. Seveda bomo amandmaje razmnožili in bomo potem v nadaljevanju današnje seje odločali o uskladitvenih amandmajih k predlogu zakona o rudarstvu. Začasno torej prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 27. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O TRGU VREDNOSTNIH PAPIRJEV, TRETJA OBRAVNAVA. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Ali želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Ali želite besedo poslanke in poslanci? (Ne želite.) Razpravo zaključujem.
K predlogu zakona o trgu vrednostnih papirjev za tretjo obravnavo niso bili vloženi amandmaji, zato dajem zakon o trgu vrednostnih papirjev v celoti na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 28. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O OHRANJANJU NARAVE. Predlog zakona je za tretjo obravnavo predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Ali želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Ali želite besedo poslanke in poslanci? Gospod Veber ima besedo. Pisnih prijav ni bilo.
JANKO VEBER: Hvala za besedo in lep pozdrav vsem! Rad bi se oglasil k amandmaju vlade oziroma na amandma vlade k 150. členu, kjer se predlaga črtanje tretjega odstavka. Gre za črtanje odstavka, ki je bil sprejet v drugi obravnavi, ki govori o tem, da v kolikor lokalne skupnosti ustanovijo regijski park, sredstva za delovanje tega parka oziroma upravljalca tega parka zagotavlja, se zagotavlja v državnem proračunu. Ta dopolnitev je bila sprejeta zaradi tega, ker je v tem zakonu dana dodatna možnost, da občine ustanavljajo tudi regijske parke, kar po prejšnji zakonodaji ni bilo mogoče. Lahko so se ustanavljali krajinski parki, ne pa tudi regijski. S tem je vlada seveda spremenila način varovanja narave oziroma razglašanja parkov in je seveda omogočila občinam, da ustanavljajo tudi regijske parke. Seveda pa s tem, ko jim je to omogočila, ni zagotovila tudi dodatnih sredstev, da to svojo dodatno možnost seveda tudi v praksi izpeljejo. Seveda gre tukaj predvsem za nekako zamegljevanje neke dobre volje države, kako omogoča lokalnim skupnostim, da se lahko same organizirajo, žal pa jim za to ne zagotavlja sredstev. Črtanje tretjega odstavka seveda onemogoča zagotavljanje sredstev za delovanje regijskih parkov, ki jih ustanovijo občine.
Še bolj pa me nekako tudi skrbi razlaga, ki je dana, oziroma obrazložitev vlade, ki je dana k amandmaju, da se tretji odstavek pri 150. členu črta. Kajti pravi tako: "Skrb za naravne vrednote je izvirna pristojnost lokalnih skupnosti." Vse lepo in prav, vendar če beremo zakon o ohranjanju narave, ugotovimo, da ima daleč največ pristojnosti nad izvajanjem zakona o ohranjanju narave in s tem tudi pri skrbi za naravne vrednote ravno ministrstvo samo oziroma upravni organ znotraj ministrstva za okolje in prostor. Največ pristojnosti ima ta upravni organ.
Tudi sam zavod, ki se ustanavlja po tem zakonu za varstvo narave, ima po mojem mnenju bistveno premalo pristojnosti, ki bi morale biti prenesene z ministrstva na ta zavod, da bi lahko uspešno opravljal svojo funkcijo, ki jo pač že po samem imenu naj bi imel, "zavod za varstvo narave".
Še manj pristojnosti ima sam upravljalec, zavarovanega območja, ki ravno tako se naj bi ustanavljal oziroma predvideval, tako v območju regijskega parka, krajinskega ali pa tudi parka, ki ga ustanovi država. In seveda ta upravljalec ima daleč premalo pristojnosti, da bi se lahko približali trditvi, ki pravi, ki jo navaja v obrazložitvi vlada.
Še manj pristojnosti pa dejansko po tem zakonu ima lokalna skupnost. Kajti tudi samo razdeljevanje oziroma opredelitev, kaj je naravna vrednota lokalnega pomena, kaj je naravna vrednota državnega pomena, po tem zakonu je zelo jasno napisano, da pravzaprav minister razdeli vrednote, ki so lokalnega pomena in ki so državnega pomena.
Tako, da gre tukaj nekako, mislim, da predvsem za zavajanje poslancev, ko se govori o tem, da je skrb za naravne vrednote izvirna pristojnost lokalnih skupnosti, vsebina tega zakona pa govori povsem drugače. Seveda mislim, da tudi črtanje tega tretjega odstavka 150. člena resnično v celoti izniči to, kar je zapisano v obrazložitvi v prvem stavku te obrazložitve.
Mislim, da je taka, tak pristop vlade neprimeren, zavedam pa se, da je seveda tudi ta tretji odstavek premalo, da bi resnično v celoti lahko izvajali to dikcijo skrbi za naravne vrednote kot izvirno pristojnost lokalnih skupnosti. Je pa prispevek gotovo k temu in bilo bi seveda mislim, da narobe, če bi amandma vlade k l50. členu sprejeli.
Zato pač predlagam, da se ta amandma ne sprejme. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Kolega Veber, vi ste razpravljali v bistvu o amandmajih k 150. členu. Sedaj je odprta razprava v celotnem zakonu. Ste pa že povedali vaše stališče, da tega amandmaja ne boste podprli. Želi kdo besedo še o zakonu v celoti? Gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala, gospod predsednik. Spoštovani! Zanimivo se sprejemajo zakoni v državnem zboru. Potem ko v drugi obravnavi je vložena cela vrsta amandmajev, izgubljamo, ne izgubljamo, ampak poskušamo doseči spremembo vladnega teksta, se z zakonom mučimo na odborih, utemeljujemo stvari, sicer večina amandmajev pade, nekaj jih je pa vendarle sprejetih. No in potem, ko jih je sprejetih, ko državni zbor svojo voljo pokaže, vlada spet, kot da se ni zgodilo nič, pride v tretjo obravnavo in spet zagovarja samo svoje stališče. In govorim seveda o zakonu v celoti, ne morem pa mimo tega, kar je že predhodnik povedal o črtanju možnosti financiranja s strani vlade oziroma proračuna za ustanavljanje parkov ali česar koli drugega, da se ne omejim samo na ta člen.
Mene ta praksa te vlade zelo skrbi, ker prav takšno, prav takšen primer se bo ponovil tudi pri zakonu o regionalnem razvoju, kjer veste, kakšna je bila razprava o tem, da je treba v zakonu doseči določen najnižji prag financiranja. Sedaj je pa v tretji obravnavi prav tako kot pri tem zakonu predlagano črtanje tistega, kar smo v drugi obravnavi že sprejeli. To je minimalno 1,6% financiranje iz državnega proračuna za enakomeren regionalni razvoj. Kaj želim s tem povedati? Da se nekdo dela norca iz večinske volje v parlamentu. Ne bom govoril o volji posameznih poslanskih skupin, ampak mislim, da je nedopustno in da si državni zbor ne more dovoliti, da bi tisto, kar smo v drugi obravnavi sprejeli, o čemer ni bilo negativne polemike, sedaj to besedo požrli. Zato predlagam, da vsaj pri 150. členu tega zakona ne upoštevamo mnenja vlade.
Konec koncev lahko je predpisovati v kateremkoli zakonu, kako se nekaj ščiti, kako se nekaj pospešuje, hkrati pa se ne drži obvez pri čistem okolju, pri zagotavljanju strategije razvoja, čiščenja narave, recikliranja odpadkov, regionalnih središč in zato imamo ministra, ki je na tem mestu že več kot pet let, pa se ni nič premaknilo. Na drugi strani se pa predpisuje, kako se ščitijo rožice, močvirja in podobno. Mislim, da to ni celovit pristop in da takega ne moremo sprejeti kot utemeljenega. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih. Pregled vloženih amandmajev ste prejeli v dopisu 17. junija letos. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 102. členu. Predlagateljica je vlada, odbor ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 150. členu. Predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? Gospod Presečnik želi, prosim.
JAKOB PRESEČNIK: Amandma k 150. členu, ki je bil v drugi obravnavi sprejet oziroma dodan ta tretji odstavek, za katerega vlada predlaga črtanje in o katerem je bilo že govora v predhodnih razpravah. Odbor se je odločil za podporo temu amandmaju zaradi dejstev. Govorim v svojem imenu in tudi povem, da bom ta amandma podprl zaradi tega, ker enostavno (sicer amandma je všečen lokalnim skupnostim) si najbrž ne moremo privoščiti, da bi lokalne skupnosti ustanavljale parke in istočasno naslednji dan pa izstavile račun državi. To je neizvedljivo in na ta način seveda ne more biti nobene kontrole. Zaradi tega mislim, da je amandma sprejemljiv in da ga je potrebno tudi podpreti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali želi še kdo besedo? Gospod Veber, replika.
JANKO VEBER: Imam repliko v tem smislu, če država prenese možnost ustanavljanja regijskega parka na lokalno skupnost, potem seveda je potrebno predvideti za to tudi ustrezne finančne vire. V tem primeru pa se samo prenaša možnost ustanavljanja regijskega parka, ne predvideva se pa zagotavljanje sredstev za poznejšo izvedbo te ustanovitve oziroma delovanja regijskega parka, ki ga ustanovijo občine. Nikakor ne gre za nekontrolirano zadevo. Enostavno gre za dodatno možnost, ki jo vlada daje občinam.
Ponavljam. V prejšnji zakonodaji te možnosti občine niso imele. Lahko so ustanavljale samo krajinski park, regijski je bil že na državnem nivoju. Ta hip pa je predlog tak, da država predlaga samo narodne parke, regijske parke naj bi ustanavljale občine, seveda pa samo v nekih posebnih področjih naj bi regijske parke ustanavljala tudi država. Načeloma pa jih prenaša na občine. Če nekaj preneseš v pristojnost občin, je potem verjetno tudi zelo korektno, da preneseš oziroma jim zagotoviš za to tudi finančne možnosti. Sicer je to samo neke vrste dobra volja države oziroma zavajanje, tudi lahko rečemo, javnosti.
Še bolj pa seveda, če se vrnem zopet na to trditev, skrb za naravne vrednote. Izvirna pristojnost lokalnih skupnosti. Zakaj potem ni dano v celoti ustanavljanje teh parkov prav lokalnim skupnostim in zakaj lokalne skupnosti potem ne bi ustanavljale tudi narodnih parkov in tako naprej, če je to izvirna pristojnost. Mislim, da je tukaj pravzaprav to tolmačenje nekako v nasprotju med tem, kar dejansko piše v tem zakonu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Veber. Ali želite besedo, gospod minister? (Ne želite.) Gospod Špiletič, prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Mene čudi, da gospod minister tokrat noče za govornico. Spomnim se, ko smo razpravljali o tem, kateri deli Slovenije bodo nekoč predvideni oziroma pokriti z regijskimi parki in ostalimi, takrat je gospod minister za to govornico razmišljal tako: "Vsi parki, ki se bodo v Sloveniji ustanovili, morajo biti parki za ljudi". Vsak park ima tudi določene omejitve za ljudi, ki na tem prostoru živijo, in tisti, ki ta park ustanovi, mora seveda tudi plačati za tisto, kar park prinaša negativnega. Zato jaz, gospod minister, od tega, ko ste izjavili, vsaj to, kar sem sedaj povedal tu izza te govornice, ne razumem, zakaj sedaj tak miselni preskok, kot ga prinašate v črtanju tretjega odstavka 150. člena. Kajti, kot je že moj predgovornik povedal, najprej daste možnost lokalnim skupnostim, potem, ko je treba pa nekaj plačati, pa enostavno umaknete vašo dobro voljo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Špiletič. Vaša razprava pa je izzvala ministra. Dr. Gantar, beseda je vaša.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Prej se nisem želel javiti za besedo, ker sem moral se še urediti in nisem slišal cele razprave, čeprav se mi je zdelo, za kaj gre. Ja, to, kar sta oba poslanca, gospod Špiletič in gospod Veber povedala, jaz bi odgovoril tako. Vsekakor še naprej je politika te države, politika te vlade je, verjamem, tudi politika tega parlamenta, tega državnega zbora, da ustanavlja parke, ki so parki za ljudi. Večina teh parkov in večina prostora v teh parkih je od človeka proizvedena krajina, saj sestavlja od človeka proizvedeno krajino in samo, če človek ostane v tej krajini, lahko ostanejo te naravne vrednote takšne, kot so, zato ta slogan ni samo slogan, temveč tudi dejansko napotilo za konkretno empirično in dejansko ravnanje, tako države kot lokalnih skupnosti. Po tem zakonu je ustanavljanje zavarovanih območij regijskih parkov in krajinskih parkov, nacionalnih parkov pa sicer ne, je v pristojnosti ali države oziroma države in občine, ali države ali občine. To pomeni predvsem to, da seveda, kadar občina se odloči, da ustanovi neko zavarovano območje, da seveda naj se to odloči odgovorno na osnovi presoje učinkov, naravovarstvenih ali drugih, gospodarskih, kulturnih, kakršnihkoli že učinkov, ki jih takšen, taka ustanovitev zavarovanega območja pomeni, in le tedaj se naj odloči za tako ustanovitev. Če bo država ugotovila, da je potrebno, recimo skupaj z občino, da je potrebno park ustanoviti in ga bo ustanovila, bo tudi zagotovila sredstva. Torej tisti, ki ga ustanavlja, naj tudi zagotavlja sredstva.
V obratnem primeru bi bila - to sem omenil že pred tem na odboru za gospodarstvo, mislim pa tudi tu - politika države, se pravi vlade na področju naravovarstva bistveno okrnjena, kajti občine bi lahko, domnevam, imele bi možnost, da razmeroma neodgovorno recimo ustanovijo neko zavarovano območje in potem seveda direktno z ustanovitvijo zavežejo državo za sredstva. To pomeni, da pravzaprav denarja za naravovarstveno politiko z vidika države niti ne bi bilo, saj bi občine seveda jasno močno težile, da vse, kar je možno ali koristno, se zavaruje in se potem avtomatsko dobijo sredstva od države.
Mi torej predlagamo, kadar se občina odloči, da je nekaj, kar država ni zavarovala, ne želi zavarovati, iz razno raznih razlogov, da pa je pomembno za občino, za njen razvoj, da to zavaruje in da tudi seveda zagotavlja za to sredstva. Ker bo pa to država storila, bo to storila predvsem skupaj z občinami in bo tedaj država tudi zagotovila sredstva. Zato seveda vlada, in tudi mislim, da je bilo tudi stališče odbora za infrastrukturo takšno, nasprotuje tej dikciji v sedanjem 150. členu, tretjem odstavku in predlaga amandma, s katerim se ta odstavek briše. Še enkrat bi pa rad povedal, da vsekakor s tem dejansko ni okrnjeno temeljno načelo v tem zakonu, da se zavarovana območja ustanavljajo z načelom, da so to parki za življenje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Henigman želi besedo in gospod Veber. Replike.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani gospod minister! Glede na to, kar ste sedaj povedali, me pa konkretno zanima, kako boste uresničevali sofinanciranje ali pomoč, ker v 166. členu pod točko 5 piše, da se za akte o zavarovanju naravnih vrednot državnega pomena štejejo tudi nekateri občinski odloki, med drugim tudi odlok o razglasitvi krajinskega parka Kolpa. Kako bo potem država oziroma kako država pristopa k zaščiti interesov prebivalstva na tem področju? Čeprav je to najnižja kategorija zaščite, pa vendarle je omejitev. Prosil bi, da bi v povezavi s 150. členom, kjer črtate možnost financiranja, povedali, kako se bo to uresničilo vsaj za tiste, kjer so občinski odloki že sprejeti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Veber, potem pa gospod minister.
JANKO VEBER: Repliko imam na ministrovo izvajanje samo v toliko, da se mi zdi pravzaprav nesmiselno, da je v tem zakonu sploh dana možnost, da občine ustanavljajo regijske parke. Govorim o tem, da tega prej ni bilo, lahko smo ustanavljali krajinske parke, regijskih ne. Zato ponavljam, če se država že odloči o tem, da prenese iz svojih pristojnosti na lokalne skupnosti, je razumljivo, da prenese tudi del finančnih sredstev, sicer je ta ukrep brezpredmeten. Na to opozarjam, in ta problem deloma rešuje ta tretji odstavek v 150. členu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod minister.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Najprej odgovor poslancu gospodu Vebru. Rekel bi takole: Ali je potem sploh smiselno, da občine oziroma lokalne skupnosti - mislim, da je formulacija v zakonu lokalne skupnosti - sploh ustanavljajo regijske parke. Mislim, da je v tem trenutku hipotetična teoretična situacija, ne pa pretirano praktična, možna situacija, da se več občin dogovori in takšen park ustanovi. To je hipotetično možno, teoretično možno, ne pa praktično in posebej realno. Pač pa vendarle, ker je to zakon in ker ne želimo, da bi vsako leto prišli s spremembami in dopolnitvami, tu hipotetično predpostavljamo, da bodo v nekem obdobju v Sloveniji nastale širše enote; ali se bodo imenovale regije, pokrajine, karkoli podobnega, tega ne vemo, ampak verjetno bodo nastale v nekaj letih - tako tudi, se mi zdi, veliko poslancev, klubov in strank v parlamentu razmišlja - potem pa je tu že nastavek, da tedaj širše lokalne skupnosti, širše regionalne skupnosti lahko tak park ustanovijo, ne da bi morali iti ponovno spreminjat ali dopolnjevat zakon. To pa je potem praktična možnost. Torej, teoretična možnost obstaja že danes, praktična pa bo lahko realna, ko bodo širše skupnosti.
Na drugo vprašanje je odgovor zelo jasen: Tako kot sem rekel prej, tista zavarovana območja, ne glede na to, ali so krajinski parki, regijski parki ali so samo naravni spomeniki ali pa neki ožje lokalitete, ki se s tem zakonom, v prehodnih členih, prenašajo oziroma se v bistvu določajo titularji lastnine, ker zdaj so družbena lastnina, zdaj bo titular državne lastnine, je s tem seveda postala država soodgovorna in odgovorna za njihovo financiranje. Kaj bomo pa naprej storili, se bomo pa pogovorili z vsemi občinami, dodatno. In sicer, ne, ne, zdaj je naša zaveza, od dogovora z občino pa bo odvisno potem, ko je bil titular določen s tem zakonom, lastnine, to je država, ali občine so zainteresirane, da so v njihovi lasti, ali naj ostanejo v državni lasti itn. To je pa lahko še predmet pogovorov. Vendar se nikamor ne mudi, za to je čas. Vendar zdaj pa določamo, nekdanjemu "residuumu", sedanjemu "residuumu" kaj se že reče, družbene lastnine, določamo državnega titularja, prenašamo odgovornost seveda tudi za vzdrževanje in ...(Nerazumljivo.) državo in za sofinanciranje in seveda potem se bomo odločili, kako bo naprej, skupaj z občinami. Tako, da imate prav. S tem mi dejansko prevzemamo odgovornost v tej zadevi, ker jih dajemo pod državno skrbstvo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma k 150. členu. Vlada ga predlaga, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (25 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Amandma k 150. členu je sprejet.
Smo pri amandmaju k 166. členu. Amandma predlaga vlada, delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! Smo torej pri 166. členu. (45 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 166. členu? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 171. členu. Predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju k 176. členu. Predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju k 177. členu. Predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovali smo o vseh vloženih amandmajih. Sekretariat je v svojem mnenju v drugem odstavku zapisal, da je predlagatelj v drugi obravnavi ustrezno vključil vse sprejete amandmaje, razen enega. Sprejeti amandma k 27. členu je črtal, tudi naslednje besedilo "vključno s transgenimi rastlinami ali živalmi", ki pa ga je predlagatelj v besedilu prvega odstavka tega člena vključil in zato je potrebno to besedilo redakcijsko črtati. Gre za napako predlagatelja zakona. Sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ali je zaradi medsebojnih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona! (Ni porušena.) Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona o ohranjanju narave v celoti?
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon o ohranjanju narave sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Vračamo se na prej prekinjeno 26. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RUDARSTVU.
Prejeli ste uskladitvene amandmaje, ki jih je predlagala vlada. Za dva sklopa, za 33. člen in 34. člen je vložen prvi uskladitveni amandma in za drugo neusklajeno področje, ki se dotika 44. in 71. člena, pa drugi uskladitveni amandma. Torej glasovali bomo dvakrat. Ali v skladu s poslovnikom želi vlada predstaviti svoje uskladitvene amandmaje? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem prva dva uskladitvena amandmaja, ki oba skupaj rešujeta neusklajeno področje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da sta prva dva uskladitvena amandmaja sprejeta.
Na glasovanje dajem 3. in 4. uskladitveni amandma. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da sta tudi ta dva uskladitvena amandmaja sprejeta.
Na glasovanje dajem predlog zakona o rudarstvu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona o rudarstvu v celoti? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 19. točko dnevnega reda.Torej, točka 18 - predlog zakona o železniškem prometu, še ni v celoti pripravljena za obravnavo, kajti seja odbora za infrastrukturo in okolje bo jutri.
Prehajamo na 19. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DRŽAVNEM TOŽILSTVU, hitri postopek. Opravili smo splošno razpravo in nato tudi pred nadaljevanjem sprejeli proceduralni predlog, da bomo za drugo obravnavo predloga zakona prejeli mnenje vlade do vloženih amandmajev. Vlada pa ni pripravila samo mnenja, ampak je celo vložila svoje amandmaje, ki ste jih prejeli.
Prehajamo torej na drugo obravnavo predloga zakona. Najprej zboru predlagam, da v skladu z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Tak predlog sklepa ni sprejet, če mu nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za navedeni proceduralni predlog? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Pregled vloženih amandmajev ste prejeli danes na klop.
Smo pri 1. členu in dveh dopolnilih, ki ju predlaga odbor za notranjo politiko in pravosodje. Ali želi kdo besedo? Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Pri predlaganem 1. členu bi prosil za pojasnilo. Namreč trdim, da iz tega besedila, kot ga je predložila vlada, izhaja, da ta posebna skupina državnih tožilcev ne bo več preganjala gospodarskega kriminala. V obrazložitvi lahko preberemo, da bo naloga te posebne skupine pregon organiziranega kriminala. Kaj je organizirani kriminal, pa je določeno tako, kot je že sedaj upoštevano pri delu tistih organov, ki ta organizirani kriminal preganjajo; kateri so ti organi, v obrazložitvi ni napisano. Če pa upoštevamo dejansko stanje oziroma kakšni so učinki na področju organiziranega kriminala, potem lahko ugotovimo, da že danes organi pregona organiziranega kriminala, predvsem z gospodarskega področja, več ali manj ne preganjajo, temveč spravljajo v predal in čakajo na zastaralne roke ali pa tožilci celo napišejo najprej sicer obtožne predloge, ki jih kasneje s takšno ali drugačno obrazložitvijo umaknejo.
Poglejte, kaj je zapisano v predlaganem 10. členu: "Za organiziran kriminal se po tem zakonu štejejo uradno pregonljiva kazniva dejanja, storjena v okviru organizirane kriminalne združbe z notranjimi pravili ravnanja, ki deluje na podjetniški način." No, sedaj mi pa, gospod minister, prosim, razložite, ali boste s takšno definicijo organiziranega kriminala lahko ujeli tiste, ki so preselili celo premoženje Primexa v Italijo, ki so preselili celo premoženje Smelta v Švico, ki so prenesli dober del premoženja Tama v Nemčijo in na Ciper ter tako naprej. Mora namreč delovati kot kriminalna združba, mora imeti notranja pravila ravnanja in še na podjetniški način mora postopati. Za pregon kaznivih dejanj pa velja, da je kaznivo dejanje storjeno takrat, če izpolnjuje vse vnaprej predpisane pogoje. Skratka, na podlagi tega, kar ste tu napisali, trdim, da posebna skupina tožilcev ne bo imela več naloge preganjati gospodarskega kriminala, ampak se bo spremenila, tudi glede na vse te amandmaje, ki smo jih dobili, in glede na aktualne razmere na področju tožilstva, v več ali manj politično tožilstvo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Špiletiču. Ali želi besedo gospod minister? Prosim.
TOMAŽ MARUŠIČ: Predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Namen te zakonske novele je predvsem, da se določijo pristojnosti skupine državnih tožilcev za posebne zadeve. Gre za zadeve, ki so najpomembnejše v sodobnem svetu s področja pregona, kriminala oziroma kaznivih dejanj. Dandanes imamo neštete evropske resolucije in direktive, ki se nanašajo na odkrivanje in pregon korupcije, promet z mamili, promet z orožjem, promet z belim blagom, zvodniško, prostitucija, poslovne goljufije itd. Glede na to, da se zahteva, da to skupino - to izhaja tudi iz novele tega zakona - sestavljajo predvsem strokovno usposobljeni in državni tožilci z izkušnjami s tega področja, skratka za osebe, ki so specializirane s področja pregona organiziranega kriminala, smo smatrali za potrebno, da se določijo tej skupini posebne pristojnosti, ki se nanašajo na najtežje oblike kriminalnih dejanj. Še težje oblike kriminala so tiste, ki so iz 34. in 35. poglavja kazenskega zakona, ki se nanašajo na kazniva dejanja zoper državno ureditev, na kazniva dejanja zoper mednarodno pravo, na kazniva dejanja zoper mednarodne konvencije, predvsem, ki se nanašajo na ravnanje z vojnimi ujetniki, z otroki in pa drugimi osebami prizadetih od vojnih dogodkov.
Skratka, pristojnost te skupine smo omejili na posebno obliko kriminala, bi rekel še to, sodobnega kriminala. Za pregon tega kriminala smo tudi zavezani po evropskih resolucijah in direktivah, pa tudi programih evropske skupnosti za pregon teh kaznivih dejanj. Zaradi tega se ustanavlja ta skupina specializiranih, posebej usposobljenih državnih tožilcev, ki bi preganjala tovrstni kriminal.
Če dobro berete, če dobro berete prvi odstavek, potem lahko tudi ugotovimo in pri tem praviloma uporablja nasilje oziroma korupcijo z namenom, da si pridobi premoženjsko pravno korist odnosno, da si pridobi tudi določeno družbeno moč. Se pravi, da je kompetentna tudi zoper tiste skupine hudodelcev, bi rekel v "belih ovratnikih",v navednicah, ki si s korupcijo ustvarjajo tudi določeno družbeno ali celo politično moč. Mislim, da so te pristojnosti korektne.
Glede vseh ostalih zadev, ki jih omenja državni poslanec Špiletič, bi odgovoril tako, da gre za konkretne spise, za konkretne zadeve iz obdobja lastninjenja, iz obdobja tranzicije, ki več ali manj so že vse v postopkih na državnem tožilstvu ali pa v postopkih pri preiskovalnih sodnikih ali celo pred sodišči že obtožene.
Danes razpravljamo tu o nekem zakonskem projektu, ki naj se uporablja v bodoče profoturo in da ureja tudi te razmere. Glede obstoječih spisov, na katere pravilno opozarjate, pa so že v postopkih in je stvar samo justice, se pravi pravosodnih organov, da z njimi postopajo. Se pravi, zadeve so odprte.
Ne more pa posebna skupina prav vsega preganjati, ker nenazadnje imamo v državi 11 okrožnih, krajevno pristojnih tožilstev. Tudi ta tožilstva imajo dolžnost preganjati ta kriminal. Glede na to, da smo to skupino v tej obliki, kot je tukaj, že predstavili na evropskih screeningih in da jo je Evropa pozitivno tudi sprejela in uvrstila tudi v svoje dokumente, predvsem v svojo taktiko in strategijo preganjanja organiziranega in tudi mednarodnega kriminala, je menim tudi v tem pogledu primerno, glede na to, kar sem prej povedal, da se ta novela zakona sprejme. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Hvalica želi besedo. Replika, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospod minister! Nekaj kontradiktornega je bilo v vsem tem izvajanju tu. Po eni strani nam tudi Evropa priznava, da s to zakonodajo dosegamo neko evropsko zakonodajo, po drugi strani slišimo vsak dan razprave, kako so pravne praznine, ki onemogočajo, dobesedno onemogočajo ustrezno delovanje tožilstva. Ne samo to. Minister! Če se ne motim, si sam enkrat rekel, da ni vzvodov, da bi hierarhija tožilstva pospešila preganjanje teh zadev.
Sedaj se tu dvoumno pojavlja v tem členu definicija kriminala in jaz nisem trdno prepričan, ali je res tu zajet tudi gospodarski kriminal. Ali se ne bo jutri zgodilo, da se bo zopet kdo izgovarjal, ja, saj to pa ni to, saj to pa ni kriminal, to je zgolj prekršek ali pa prestopek in tako dalje. Preveč je teh primerov. Če bi bil en sam velik gospodarski kriminalec do sedaj obsojen, bi jaz sem ne stopil. Ampak zaenkrat še ni bil - ni bil, v procesu divjega lastninjenja, lastninskega preoblikovanja, kraje bivšega družbenega premoženja, niti en sam še ni bil obsojen. In jaz nisem prepričan, da bo sedaj ta zakon tisti, ki bo zveličaven. Ne nazadnje sem slišal, da mogoče ta zakonska novela niti ni potrebna. Prebral sem intervju z generalno državno tožilko v Sobotni prilogi Dela - v tožilstvu tečejo stvari perfektno kot še nikoli. Tako piše tam. Sedaj ne vem, kaj je s tem. Rad bi konkretna pojasnila, ali sedaj zakonski predlog, ki ga imamo pred seboj v točki 19 dnevnega reda te seje državnega zbora, in amandmaji vlade, ki smo jih dobili, res zagotavljajo, po vseh izkušnjah, ki jih imamo v teh letih, da ne bo več pravne praznine. Ta trenutek nisem v to prepričan in ne morem sprejeti takega pojasnila, ki je posplošeno in tako dalje. Če bom glasoval za takšen zakon in boste jutri oprostili po vrsti vse te lumpe, lopove in njihove zaščitnike, ki segajo v sam vrh, bom imel slabo vest.
Ne nazadnje vam moram povedati, da je tudi v predlogu kodeksa, poslanskega kodeksa, zapisano (sedaj bom približno citiral, ker tega nimam pred sabo), da "je dolžnost vsakega poslanca opozarjati na koruptivnost, na možnost korupcije" in tako dalje. Torej, če poslanec zazna in ga zakonodajalec, predlagatelj zakona ne prepriča, da to, kar imamo pred seboj, še naprej dopušča, od korupcije pa do, jasno, mafijskega prilaščanja denarja - ker se organiziran kriminal poenostavljeno imenuje mafija, in ne vem, zakaj se izogibate tej besedi - torej, če jaz nisem prepričan, ne morem glasovati za neko tako stvar. Ob vsem tem, kar se dogaja šest, sedem let v tej državi, mislim, da sem več kot upravičen to spraševati. Nisem prepričan, pa nam sedaj povejte, da ta definicija, ki je napisana v 1. členu, skupaj z amandmajem, natančno zaobjame čisto vse... (Opozorilni znak za konec.) - takoj bom, hvala - zaobjame čisto vse in da ne bo niti najmanjše "špranje", skozi katero bi ušli veliki kriminalci. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Rejc, gospod Jerovšek, replike.
IZIDOR REJC: Hvala lepa. Ni toliko replika, je pa seveda moj prispevek k tem amandmajem. Zdi se mi, da se zelo po nepotrebnem ukvarjamo z rečjo, ki jo ne bomo nič spremenili. Prvič, ugotavljam, da tu gre za neizpolnjevanje, za neizvajanje kazenskega zakonika. To je dejstvo in mi vemo, da smo imeli jugoslovanski kazenski zakonik, ki je bil mnogo bolj rigorozen, mnogo bolj trd, kot je slovenski, ki smo ga mi kasneje sprejeli. Samo kaj nam pomaga, če se to ne izvaja. Iz lastninskega preoblikovanja 1.110 primerov je šlo v prvi sodni postopek 46 primerov. 46 primerov. In kaj sem jaz tu ali pa ne vem, kdo se bo tukaj ukvarjal s temi tožilci, če se v bistvu iz tega nič ne zgodi. Mene to prav nič, res me ne prizadene in me ne bo prizadelo, ker vidim, da ni nobene posebne učinkovitosti. V tem je problem. Mi vse to gledamo kot neko svetinjo, v bistvu se pa, mislim vsaka stvar se gleda in ocenjuje na osnovi izvršenega dela. Od 1.110 primerov 46. Kaj je to? Nič. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Jerovšek. K 1. členu? Niste se prijavili za razpravo. Imate repliko? Želite razpravljati? Izvolite.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Tu imamo sedaj predloge amandmajev na zakon, za katerega sem v splošni razpravi pač opozoril, da ni pogojev in ni potrebe za sprejem takšnega zakona.
Ker smo šli naprej in so sedaj predlogi teh amandmajev, pač moram izraziti tudi nekatero mnenje do tega. Na komisiji za notranjo politiko sem sam predlagal, da se ime skupine državnih tožilcev za posebne zadeve oziroma da se spremeni nazaj, kot je bilo prej, torej skupina državnih tožilcev za posebne zadeve in ne posebna skupina državnih tožilcev. Tam sem navedel, da me to pač nekako asocira, če bi se imenovalo "posebna skupina državnih tožilcev", prej kot posebne šole in tako malo čudne asociacije dobivam. Odbor za notranjo politiko je akceptiral in sprejel, da se spremeni v takšno ime, ki je veljalo doslej. Vendar sem v soboto prebral intervju z gospo generalno državno tožilko. Sedaj pa sem v dvomu, če sem predlagal pravilno, kajti po tem, kar berem tukaj, pa bi morda res morala biti posebna skupina tožilcev, ker menim, da pod takimi pogoji ni pripravljen delati vsakršen tožilec, vsak tožilec, ampak samo tisti, ki čutijo neko posebno poslanstvo. Kajti glejte, v tem intervjuju gospa generalna državna tožilka tudi pravi med drugim to o nasprotjih med gospo Brezigarjevo in sebe. Ona tu med drugim pravi, da je bila novela zakona, ki zadeva posebno skupino, že v tretjem branju. Ne vem, kako lahko gospa generalna državna tožilka javnost tako zavaja, ker je bila na odboru in sedajle smo v okviru hitrega postopka v bistvu v drugi obravnavi. V tretji obravnavi tega zakona še ni bilo. In se mi prav čudno zdi iz pravniških ust na tako eminentnem mestu... Ampak še bolj me je pa začudilo to, kar pravi naprej: "Jaz sem način dela posebne skupine že prilagajala vsebini novele."
Tu bi pa prosil gospoda ministra, da za to govornico obrazloži, ali je on dal kakšna navodila, da ni v veljavi več veljavni zakon ali kdo lahko tu da nekemu pomembnemu organu ali nekemu vodji pomembne institucije v tej državi, da se uporablja že zakon, ki je v pripravi. In to ne v tretji obravnavi, pa to ne spremeni stvari, ampak da se uporablja že tako, kot tu dobesedno pravi: "Jaz sem način dela posebne skupine že prilagajala vsebini novele." Za mene je to škandalozno. Gospod minister, če je gospa generalna državna tožilka nekje drugod izjavila, da ni argumentov za njeno zamenjavo, mislim, da vam jih je ponudila najboljše. Razen, če ste tako navodilo tej skupini dali. In če bo skupina delala tako, potem še enkrat pravim, da je to dejansko neka posebna skupina, ni za posebne zadeve, ampak je posebna skupina, ker dvomim, da bodo vsi tožilci pripravljeni delati po nekih zakonih, ki niso v tem parlamentu sprejeti, po nekih navodilih. Ne vem, kje je dobila pač mandat za takšno delo posebne skupine že doslej.
Meni se je zdela sporna tudi izjava predsednika države, ki je ob sprejemih teh skupin pa pravosodnih organov med drugim dejal: "Podpiram napore sodstva, ki se skladajo z mojimi pogledi. Tako sem delal doslej in bom delal v prihodnje." Ja, jaz mislim, da če gre za neodvisno sodstvo, potem se predsednik države mora strinjati z vsemi napori sodstva, lahko pa izraža mnenje, vendar ne samo s tistimi, ki se z njim skladajo. In če iz tega morda gospa generalna državna tožilka črpa mandat in legitimiteto za takšne izjave, potem ne vem.
Seveda pa pri 1. členu, kot smo že omenili v splošni razpravi, tu ni zadostnega pokritja gospodarskega kriminala, divjega lastninjenja in mislim, da je ta zadeva tako zapisana namerno, ker ni politične volje, da se bi tisto preganjalo in se sedaj to omejuje, da se bo pač glede na prakso v zadnjih mesecih ta dirigiran umik teh kaznivih dejanj lahko nadaljeval. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kdo želi besedo? Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. No, jaz mislim, da osnovne dileme, ali ta skupina, ki naj bi bila posebej specializirana, v bodoče tudi lahko učinkovito preganja gospodarski kriminal oziroma ali ga sploh lahko na to vprašanje doslej še ni bilo jasnega odgovora. Trdim, da v večini primerov gospodarskega kriminala ta skupina ne bo mogla preganjati, če bo ostala definicija delovnega področja te skupine takšna, kot jo predlaga vlada v svojem 10. členu.
Drugo, kar pa izredno čudi, pa je to, da ta skupina izvaja pregon kaznivih dejanj do konca postopka na prvi stopnji. Poglejte, nekdo spremlja kaznivo dejanje od začetka, naredi ovadbo in preda to zadevo sodišču. Potem se zadeva zaključi in od tam prevzame to zadevo nekdo drug, ki mora ponovno študirati vso zgodbo, da lahko nadaljuje postopek. Povejte mi prosim gospod minister, kako lahko opravičujete takšen predlog. Kje je tu gospodarnost postopka oziroma kakšni razlogi so vas sploh vodili, da lahko predlagate tak predlog. Ne nazadnje jaz, gospod minister, jaz bi si cilje, ki jih hočete s tem predlogom zakona, prebral sam, ampak zakon je pomanjkljiv. Zakon tudi formalno nima zapisanih ciljev v svojem uvodu, pa čeprav je prvi podpisani pravosodni minister. Žal.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Imate proceduralni predlog? Prosim, ja. Gospod Potrč želi besedo. Želite besedo gospod minister.
MIRAN POTRČ: Jaz se opravičujem, gospod predsednik, jaz sem bil pozen v prijavi namreč. Pričakoval sem, da se bo javil gospod minister glede na razpravo gospoda Jerovška. Tudi jaz bi želel, da bi se javil in da bi stvari pojasnil, ker mislim, da vsaj kar zadeva strokovna vprašanja, in bi rekel, zelo samosvoje razlaganje bi bilo treba, da gospod minister komentira.
Ko beremo 10. člen, kot je sedaj napisan, potem moramo primerjati tudi 10. člen, gospod Jerovšek, kakor je bil v zakonu napisan. In 10. člen v zakonu je imel pač to, po mnenju ministra in še koga, pomanjkljivost, da sploh ni imel nobene opredelitve, za katera kazniva dejanja naj bi bila eden ali več tožilcev posebej zadolžena. Zato je tožilec imel pravico samostojno presojati, kaj in katere zadeve bo v ta krog uvrščal. Da ne bi bilo več te samostojne presoje, ki je potem lahko podvržena tudi pogledom posameznega generalnega tožilca, je bil predlog, da to zakon opredeli.
Zato vaša diskusija, gospod Jerovšek, da se je samovoljno nekaj na podlagi pripravljenega zakona delalo, je popolnoma mimo, zgrešena, glede na vsebino tega zakona. Lahko se je delalo prav ali narobe. Ampak nezakonito prav gotovo ne, ker sedanji 10. člen nobenih kaznivih dejanj, ki bi bila tej skupini namenjena, ni določal.
Piše namreč naslednje: "Generalni državni tožilec Slovenije lahko za obravnavo več zahtevnih kaznivih dejanj", več zahtevnih kaznivih dejanj, ni navedeno katerih, "ali iz drugih zelo tehtnih razlogov določi enega ali skupino državnih tožilcev. V primeru iz prejšnjega odstavka lahko generalni državni tožilec premesti državnega tožilca na delo v drugo državno tožilstvo v skladu z določbami tega zakona." To je bilo vse, kar je pisalo.
Prosil bi, da je gospod minister dovolj skrben in tudi take stvari pojasni. Sicer je možno, da tisti, ki zakona ne prebere, govori karkoli in obeša komurkoli krivdo, ki dejansko sploh ne obstoja. V javnosti pa se ustvarja drugačen vtis. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Potrč. Replika, gospod Jerovšek. Za njim gospod minister.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Repliciram gospodu Potrču in se hkrati na začetku pridružujem vaši zahtevi, da mi mora minister odgovoriti. Vsaj v tistem delu, kar lahko.
Vendar ste vi na koncu obrnili drugače, kot sem jaz zadevo postavil. Smatram, da se je samovoljno delovalo, če si nosilec neke funkcije vzame pravico, da prilagaja delo tistega organa vsebini novele zakona, dokler obstaja veljavni zakon. Iz tega mesta bi tudi rad vedel, kakšno pravo imamo v tej državi. Koliko zakonov, ki so v pripravi, se po nekih navodilih uporablja in se hkrati ne spoštujejo veljavni zakoni. To je za mene pomembno vprašanje. Delno se lahko strinjam s tem, kot ste razlagali. Če se je prilagajalo noveli tega zakona, potem ni bilo treba več preganjati in je možno opustiti preganjanje divjega lastninjenja in vsega tega, prosto po, ne vem komu, si razlagati zakonodajo. Zaradi tega še toliko bolj menim, glede na takšne obrazlage, da potem sploh ni potrebno, da kakšno zakonodajo sprejemamo, potem so bolj potrebni mogoče neki tajni uradni listi, na podlagi katerih se bo delalo, ker se tako ali tako, izgleda, dela tako, kot si pač nekdo razlaga. To, kar je veljavno, ni pomembno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika na repliko, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: No, kolega Jerovšek, veliko vprašanje je, ali je ta najina diskusija smiselna ali ne, ker ne bo ničesar spremenila. Oglasil sem se samo zato, ker tu in tam nisem občutljiv na zelo domačo razlago jusa, tu in tam me pa preveč domača razlaga, ki gre daleč prek vseh normalnih meja, pač zmoti. Tokrat me je zmotila, zato sem se oglasil. Midva lahko skupaj diskutirava o tem, ali je razlaga in način dela bil koristen ali slab, to je možna diskusija, ampak reči, da je bil nezakonit, ni mogoče, ker sedanji člen ni ničesar določal. To je bil problem in zaradi tega je bilo treba vsebino določiti. Če ni ničesar določal, pa je nekdo prilagajal vsebino že bodočemu členu, je delal še vedno v okviru sedanjega člena, ki ni ničesar določal. Jaz sem vas samo prosil, da tudi to - ki je lahko slab, ampak ničesar ne določa - pogledate, da ne bi brez potrebe obtoževali drug drugega, pa ne drugega, tistega, ki ga ni tu, na točkah, ker enostavno to ne gre in ker vsaka strokovna ocena pokaže, da nimamo prav.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Še dve repliki na repliko gospoda Potrča, potem pa predlagam, da se ta del vsebine razprave o tem členu zaključi.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Gospod Potrč, nisem pravnik, ampak bom poskušal logično na glas razmišljati.
Glejte, če nekaj ničesar ne določa, potem omogoča tistemu, ki to interpretira, zelo široko interpretacijo tega, kakršnokoli. V trenutku, ko pa že nekaj določa, pa ne dovoljuje več popolne interpretacije. No, torej, vidite, je drugače. Torej je to zoževanje vis a vis prejšnjega člena, to je zoževanje - v trenutku, ko začneš nekaj naštevati, ti določaš, prej je pa lahko interpretiral tožilec tako, kot je pač menil, da lahko interpretira. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Jerovšek, nato pa dobi besedo gospod minister. Gospod Jerovšek že gre proti govorniškem mestu, zatem pa bo imel proceduralni predlog gospod Rokavec.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Še enkrat, dejansko bi lahko dolgo razpravljala, vendar tudi jaz nisem pravnik. Vi pa ste, gospod Potrč. Če pravite, da sem jaz po domače razlagal jus, nisem govoril o tem, kaj je zakonito in kaj ne, mene je zmotila ta izjava in sem pričakoval, da se boste tudi vi do tega opredelili. Ali je to dobro, pravilno, da nek nosilec funkcije pač tu tolmači za javni medij, za najbolj tiražni medij lažne podatke, da je zakon že v tretji obravnavi, tretjem branju in pa, da se način dela nekega organa prilagaja zakonu, rešitvam, ki so v postopku, kljub temu da obstaja veljavni zakon. To me moti in če je to domača razlaga jusa, po mojem je to domača razlaga jusa. Ne vem, ampak vi kot pravnik boste boljše vedeli, kaj je domače, kaj pa ni po domače. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Proceduralni predlog, gospod Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Jaz se sprašujem, da dejansko niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje te točke dnevnega reda. Dejansko nismo dobili mnenja vlade o vseh vloženih amandmajih. Dobili smo samo vložene amandmaje vlade, zato mislim, da ni realiziran tisti sklep, ki smo ga sprejeli 24.6.1999 in zato predlagam, da dokler ne dobimo opredelitve vlade do vseh opredeljenih, vloženih amandmajev, prekinimo to točko. Tako je bil tudi sprejet sklep oziroma če ima pooblastilo gospod minister, da se tudi tukaj opredeli pri vsakem amandmaju, kakšno je stališče vlade.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. No, ravno ta vaš zadnji del proceduralnega vprašanja je bil tisti. Jaz sem smatral ob dejstvu, da je vlada vložila svoje amandmaje in da je med nami minister, da se bo v svojih nastopih opredelil do vseh vloženih amandmajev, ki jih ni zelo veliko. Prosim, da gospod minister odgovori na to vprašanje. Gospodu ministru dajem besedo.
TOMAŽ MARUŠIČ: Predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Najprej bi odgovoril na načelna vprašanja. Ta novela zakona, konkretno novelirani 10. člen, ne predstavlja nekih postopkov, nekih navodil, postopkovnih navodil, kako in kaj preganjati kriminal. To je samo ena izmed organizacijskih oblik delovanja državnih tožilstev pri pregonu določenih kaznivih dejanj. Poudarjam, gre tukaj za organizacijsko obliko, gre tu za obliko, tako kot poznamo državna tožilstva na okrožnem nivoju, na višjem nivoju, tudi na državnem nivoju, tudi tu gre za posebno organizacijsko obliko, skratka gre za strategijo, za taktiko pregona kaznivih dejanj. No, gremo dalje.
Če primerjamo nekoliko naše sosednje države, potem lahko ugotovimo, da ima Italija posebno direkcijo, tožilsko skupino, ki preganja izključno mafijske oblike in pa "camoro", skratka podtalnega delovanja kriminalnih združb. Posebno skupino tožilcev ima tudi Francija, ki se imenuje direkcija, antiteroristična direkcija, ki preganja zgolj kazniva dejanja v obliki določenih terorističnih akcij.
Če se nekoliko vrnemo nazaj na 10. člen, ki je še vedno v veljavi, potem ta 10. člen daje zakonsko podlago, zakonsko luč za ustanovitev skupine, posebne skupine. Načeloma je ta skupina povsem zakonita ker imamo tudi judikat vrhovnega sodišča iz leta 1996, ki pravi, da je ta skupina zakonita. Vendar zapis 10. člena ima določene hibe. Te hibe so v tem, ker 10. člen ne določa niti katera kazniva dejanja naj predlaga ta skupina in ne določa niti postopka, kako naj se imenujejo v to skupino posamezni državni tožilci, niti ne določa postopka, kako se imenuje vodja te posebne skupine.
Obstoječi 10. člen daje vse možnosti vsakokratnemu generalnemu državnemu tožilcu, da bodisi zožujoče restrektivno ali razširjajoče uporablja to določbo. To skupino lahko, to organizacijsko obliko lahko uporablja za najtežje oblike kriminala ali tudi za druge oblike kriminala za katere, smatra za potrebno, da jih preganja oziroma da vodi postopke ta skupina. Prav tako ni določeno, prav tako državni tožilec, generalni državni tožilec ima v svojih rokah pristojnosti, diskrecijo, da imenuje kogarkoli od državnih tožilcev za člana te skupine. Isto velja tudi za vodjo državne skupine.
Glede na vse dosedanje dogodke, zlasti v zvezi s pritožbami določenih odvetnikov, češ, da je ta skupina nezakonita, da ta skupina v zakonu nima določenih postopkov, kako naj se imenujejo njeni člani, niti nima določenih pristojnosti, za katera kazniva dejanja je kompetentna, je bila potreba, da se vse to določi.
S to rešitvijo, ki je sedaj pred vami, imamo v drugem stavku generalno klavzulo opisa organiziranega kriminala. Zakaj? Tu gre za formulacijo organiziranega kriminala, ki jo uporablja tudi policija v svojem policijskem zakonu. V fazi odkrivanja ne more policist, kriminalist določiti, za katero kaznivo dejanje gre, ampak posreduje v skladu s to formulacijo podatke o dejanskem stanju določenega kaznivega dejanja državnemu tožilstvu v obliki ovadbe.
Državno tožilstvo je potem tisto, ki nekje skuša na podlagi teh pridobljenih podatkov okvalificirati sum na kaznivo dejanje. To je tista faza, ko generalni državni tožilec oceni, za katero kaznivo dejanje gre, ali bo spis predal skupini ali ne. Potem postavljamo nadaljnjo definicijo, da gre tu za kazniva dejanja, kjer storilci praviloma uporabljajo za dosego premoženjskopravne koristi, za dosego nekega bogastva, nekih sredstev, ki ni rečeno, da so to denarna, niti da so to premičnine ali nepremičnine, gre za bogastvo kot tako in kot tako za premoženjskopravni interes, uporabljajo praviloma nasilje, praviloma uporabljajo nasilje in korupcijo. Se pravi, da so tudi druge blažje oblike ugrabljanja tega premoženja dopustne. Gre tu samo za besedo praviloma, je treba prebrati tako, kot je zapisano.
No, ne gre tu samo za premoženjskopravno korist, za bogastva, ampak gre tu predvsem tudi za politično moč v tem trenutku, ko smo vnesli v drugi odstavek noveliranega 10. člena: "ali družbene moči". Družbena moč v bistvu pa je tudi politična moč, politična oblast.
Mislim, da je pristojnost, ki jo ima po tej določbi ta skupina, dovolj občutljiva za vsako državo, da je dovolj resna, zaradi tega je tudi v nadaljnjih določbah zapisano, da pripadajo tej skupini posebej usposobljeni državni tožilci z določenimi izkušnjami, z določeno prakso, predvsem pa s strokovnim znanjem.
Odgovarjati zdaj samo na vprašanje, ali gre tu za gospodarski kriminal ali ne iz obdobja tranzicije odnosno lastninjenja, potem bi lahko odgovoril, kot sem prej rekel, da v tem primeru gre za zadeve, ki so že obstoječe in ki so v raznih sodnih, tožilskih ali pa so spisi pri preiskovalnih sodnikih. Bodisi so v obliki ovadb, se pravi, da so ti spisi na državnem tožilstvu, bodisi pri preiskovalnih sodnikih, kjer teče še vedno preiskava, bodisi v fazi obtožbe, bodisi v fazi glavne obravnave, glavne obravnave na sodišču.
Problem je v tem, da vsaj tako kot navajajo sodniki, jaz kot minister za pravosodje se nimam pravice vmešati v njihove postopke in v njihove odločitve. Tako kot se sliši, nastajajo že problemi pri vročanju, nastajajo problemi s prelaganjem obravnav, nastanejo problemi z raznovrstnimi oblikami obramb. Skratka stvari, ki so znane in o katerih ne bi razlagal.
No, gre za vprašanje, kako v bodoče, ali je tu zajet gospodarskih kriminal ali ne. Mislim, da je v tej definiciji zajet tako imenovani gospodarski kriminal, zlasti pa kriminal "belih ovratnikov". Vendar pogoj za to je, da gre tu za organizirano združbo, za organizirano združbo. Kjer gre za posamične fizične osebe, za posamične storilce, je pa jasno, da so tu pristojna okrožna državna tožilstva.
Glede spisa, ki naj se vodi od začetka do konca. Po prejemu ovadbe generalni državni tožilec, če gre za kaznivo dejanje v smislu drugega odstavka 10. člena, potem bo razumljivo predal spis posebni skupini. Se pravi, da ta posebna skupina bo potem vodila spis od prejema ovadbe, prek preiskave, prek glavne obravnave, vse do razsodbe na prvi stopnji. V primeru, da storilec vloži pritožbo, potem je razumljivo, da bo nastopil pred višjem sodiščem, pred apilacijskem sodiščem, ki to pritožbo obravnava, višji državni tožilec. Tako je zapisano v zakonu in mislim, da bi to bilo nesmiselno jemati strokovnejšemu državnemu tožilstvu možnost, da ne bi sodeloval v pritožbenem postopku pred višjim sodiščem.
Mislim, da sem zdaj na ta vprašanja odgovoril.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Sedaj pa prosim še odgovor glede stališča vlade do vloženih amandmajev.
TOMAŽ MARUŠIČ: Ja, zdaj pa še o .. (Govorita hkrati s predsednikom.) amandmaju. Gre za amandma glede položaja glede statusa državnega tožilca. V amandmaju je zapisano, da pripada članu te posebne skupine plača okrožnega državnega tožilca svetnika. Poudarjam še enkrat, da gre več ali manj za izkušene državne tožilce z določeno strokovnostjo. Mora veliko več znati od drugih, zato je tudi prav, da se mu določi pri plači določen stimulans, in sicer svetniška plača. Glede na to, da gre za starejše tožilce, potem predpostavljamo, da so ti tožilci pri vstopu v skupino že svetniki.
Naslednji amandmaji se pa nanašajo na prehodne odločbe, in sicer v kolikem času je treba izdati navodila, v kolikem času je treba imenovati to skupino, skratka za prehodne odločbe. S tem v zvezi bi še omenil vladne amandmaje in amandma poslanske skupine liberalne demokracije. Poudarjam, da so si eni in drugi amandmaji povsem skladni, enakovrstni, vendar so amandmaji poslanske skupine liberalne demokracije razvidnejši in tudi z vidika redakcije vsekakor boljši glede samega teksta. Smiselno pa gre za povsem istovrstne amandmaje brez kakršnih koli razlik.
Naslednji amandma, na katerega bi opozoril, kako se imenuje vodja posebne skupine. V prvotnem tekstu je zapisano, da ga imenuje generalni državni tožilec v soglasju z ministrom za pravosodje. Glede na vloženi amandma, da se imenuje vodja te skupine za posebne zadeve po istem postopku, kot se imenujejo vodje okrožnih in višjih državnih tožilstev, vlada temu amandmaju nikakor ne nasprotuje oziroma ga sprejema in ga tudi podpira. Zakaj? Poglejte, kot sem že uvodom omenil, imamo enajst okrožnih državnih tožilstev. V tem primeru predstavlja skupina posebno organizacijsko enoto v okviru državnega tožilstva in v tem primeru je povsem razumljivo, da se uporablja isti postopek, isti sistem, isto načelo tudi pri imenovanju vodij državnih tožilstev. V tem primeru gre za to, da personalna komisija predlaga vladi v imenovanje kandidata, ki naj bi bil vodja skupine za posebne zadeve. Enak postopek velja za vodje višjih tožilcev in enak postopek za vodje okrožnih državnih tožilstev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Samo še vprašanje, gospod minister. Odgovorili ste na vse, stališča vlade na vse vložene amandmaje, razen k 1. členu, dva amandmaja predlaga odbor za notranjo politiko in pravosodje, kjer pa mnenje vlade ni razvidno. Za ostale amandmaje je sedaj razvidno, da vlada amandmaje, ki so povsem vsebinsko enaki, kot je amandma poslanske skupine LDS k 2. členu, ne nasprotuje, ni pa razvidno mnenje vlade k 1. členu in dvema amandmajema.
TOMAŽ MARUŠIČ: Z naslovom se vlada povsem strinja - skupina državnih tožilcev za posebne zadeve. No, potem gre za amandma, s katerim se tudi strinja oziroma soglaša z vsem. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vlada ne nasprotuje nobenemu vloženemu amandmaju k temu zakonu. To je ugotovitev na podlagi razprave. Istočasno se pa nekaj amandmajev prekriva: če bo, na primer, sprejet amandma LDS za novi 5.a oziroma 5.b člen, potem postanejo amandmaji vlade, ki so razdeljeni po posameznih členih, brezpredmetni. Ali želi še kdo besedo? Gospod Pukšič, prosim.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, predsednik, za besedo. Poslanke in poslanci! Glede na prakso spreminjanja zakonodaje, kazenske ali devizne, v tem primeru pa spreminjanja zakonodaje glede tožilstva, imamo v naši državi izredno slabe izkušnje. Do sedaj se je izkazalo, ne praviloma, temveč vedno, da je sprememba takšne ali drugačne zakonodaje šla na mlin prav tistim, ki bi morali tako ali drugače odgovarjati za svoja kazniva dejanja pred organi in ne samo odgovarjati, temveč tudi, če hočete, odslužiti zasluženo kazen. Zato sem zelo skeptičen pri spremembi tega zakona in...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Pukšič, govor je o 1. člen in dveh amandmajih.
FRANC PUKŠIČ: Saj, zato sem tudi skeptičen glede spremembe in amandmajev k 1. členu, kjer so nekatere konkretne zadeve, ki pridejo praviloma za spremenjeno zakonodajo, sploh ko jo za to govornico zelo na široko razlagajo naši strokovno usposobljeni poslanci pravne stroke. Vendar te zadeve velikokrat potem v javnosti naletijo na precej negativni odmev. Samo za ponazoritev moje, da ne boste rekli, da sem na splošno samo skeptičen, ampak za ponazoritev te skepse je sigurno...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Pukšič, o 1. členu prosim, da razpravljate. O 1. členu in amandmajih k 1. členu. Vaša razprava se ne dotika vsebine 1. člena.
FRANC PUKŠIČ: Seveda se, gospod predsednik, dotika, ker gre za spremembo. In da sem konkreten, je zadnji takšen večji spodrsljaj bil pri spremembi deviznega poslovanja, kjer so nekatere ovadbe, ki so bile podane s strani tožilcev, potem umaknjene zaradi tega, da se gospodarski prekrški prekategorizirajo oziroma več niso gospodarski prekrški, gospodarski prestopki, ampak postanejo samo prekrški. Čeprav je seveda tu šlo za izredno velike zadeve, tam prek 7 milijonov ameriških dolarjev in seveda težko je razumeti, da takšne zadeve potem s spremembo zakonodaje pripeljejo do tega. Bojim se, da s spremembo tega amandmaja, da se bo dogodilo tudi, da bo kar katera od ovadb od 1990. do 1998. leta od 439, ki so bile vložene, tudi po spremembi tega zakona, s sprejetjem teh amandmajev spremenile oziroma bodo dobile spremenjen status in se ne bodo znašle na pristojnih sodiščih, ampak na, ne vem, ali zavrženih ali podobnih mestih ali pa v predalih, ki bo čez par dni zastaral rok. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Pukšič. Oba vložena amandmaja govorita o spremembi besede "posebna skupina" državnih tožilcev v "skupino državnih tožilcev za posebne zadeve". Drugi amandma samo govori, kako obveščajo krajevno pristojna državna tožilstva generalnega državnega tožilca. Drugih zadev amandmaja ne urejujeta. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem torej razpravo in prehajamo na odločanje o obeh dopolnilih k 1. členu. Minister za pravosodje je povedal, da vlada ne nasprotuje nobenemu dopolnilu.
Na glasovanje dajem amandma pod 1. točko. Predlagatelj je odbor, vlada ne nasprotuje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo podpira prvi amandma k 1. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je ta amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Predlagatelj je odbor, vlada ne nasprotuje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.) Kdo podpira amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
Prehajamo k razpravi o 2. členu in amandmaju, ki ga predlaga poslanska skupina LDS. Vlada mu ne nasprotuje. Amandma se glasi: "Vodja skupine se imenuje po postopku, ki velja za imenovanje vodij višjih ali okrožnih državnih tožilstev". Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem amandma k 2. členu na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
Smo pri 4. členu in dveh amandmajih. Predlaga jih poslanska skupina LDS in vlada Republike Slovenije. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma k 4. členu. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 4. členu? (34 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (31 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je 4. člen sprejet.
Imamo amandmaje za novi 5.a in 5.b člen. Iz opombe je razvidno, da se vsebina tega amandmaja prekriva z vsebino amandmaja vlade za novi 6., 7. in 8. člen. Če bomo sprejeli amandma poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije, bodo amandmaji vlade za novi 6., 7. in 8. člen ter amandma k 6. členu brezpredmetni. Ali želi kdo besedo za novi 5.a in novi 5.b člen? Proceduralni predlog? Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsednik! Rad bi eno proceduralno pojasnilo. Prvotni zakon ima šest členov. Vlada pa vlaga amandmaje še k 7. in 8. členu, smo pa v tretjem branju. Sprašujem, ali je to korektno ali ne. Ocenjujem, da ne, kajti v tretjem branju se vlagajo amandmaji k členom, ki so bili spremenjeni v drugem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: V katerem branju smo? Kolega Špiletič, smo v drugi obravnavi v okviru hitrega postopka, torej je možno na način, kot predlaga vlada. Razumem, če bi bilo pa sedaj tretje branje, bi pa bilo vaše vprašanje umestno. Gospod Jerovšek, ali želite razpravljati o amandmaju, ki je vložen za novi 5.a in 5.b člen? Prosim. Kolega Jakič!
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovani! Prosil bi za pojasnilo pri 5.b členu. Tu sem prebral, da "do ustanovitve skupine po določbah tega zakona deluje obstoječa skupina tožilcev za posebne zadeve pri državnem tožilstvu Republike Slovenije" in pa "posebna skupina po tem zakonu se ustanovi in prične z delovanjem najkasneje v štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona". Ni pa precizirano, po katerem zakonu dela, ali po obstoječem ali po tem, kar govori sedanja generalna državna tožilka, se pravi, da se prilagaja delo noveli zakona. Dajte mi, prosim, iz LDS-a to pojasnilo, ker bi bilo dobro, ker se očitno na to nanaša, kar je bilo v tej izjavi dano, ampak je malo zakrito. Dajte, precizirajte, po katerem zakonu skupina deluje! Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Jerovšek, ne bi vam odgovarjal na to vprašanje, mislim pa, da je odgovor samoumeven. Ali želi predstavnik poslanske skupine LDS, ki je predlagal ta amandma, pojasniti vprašanje kolega poslanca? (Ne želi.) Želite replicirati meni? (Da.) Prosim!
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Gospod predsednik, pravite, da je samoumevno. Glede na to, kar smo tu prebrali, ni samoumevno, ker očitno se uporablja novela zakona sedaj - meni se to ne zdi samoumevno, če pa tu tako preberem. Vam je, vendar v tej državi se očitno lahko prosto tolmačijo zakoni; zaradi tega meni ni samoumevno in bi morda lahko minister obrazložil ali ne vem kdo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jerovšek. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma za novi 5.a in 5.b člen; predlagatelj je poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije, vlada mu ne nasprotuje, je pa vložila amandmaje s podobno vsebino. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da smo sprejeli novi 5.a in novi 5.b člen.
S tem je državni zbor izčrpal vse amandmaje, ki so bili vloženi, kajti vsi preostali amandmaji, ki jih je predlagala vlada, so s tem izglasovanim amandmajem postali brezpredmetni.
V razpravo dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje preostale člene. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo preostale člene sprejeli.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih, glasovati in razpravljati pa moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (43 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. V drugi obravnavi so bili sprejeti amandmaji k 1. členu, k 2. členu, 4. členu in za novi 5.a in 5.b člen. Ali želi kdo od kvalificiranih predlagateljev vložiti amandma? Prosim, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Poslanska skupina želi vložiti amandmaje k temu zakonu, zato predlagam, da prekinemo točko in jo nadaljujemo v petek.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej poslanska skupina socialdemokratov bo vložila amandmaje k tistim členom zakona, ki so bili v drugem branju spremenjeni. Če to želi še kateri drugi kvalificirani predlagatelj, prosim, da to stori, zato prekinjam to točko dnevnega reda. Nadaljevali jo bomo, ko bodo vloženi amandmaji. Predlagam, da to storimo v petek dopoldan.
Prehajamo na 21. točko dnevnega reda - predlog zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, hitri postopek. 20. točka bo pripravljena jutri, ko bo zasedal odbor za notranjo politiko in pravosodje. Gre za predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev. Prehajamo torej na 21. TOČKO DNEVNEGA REDA, NA PREDLOG ZAKONA O PREPREČEVANJU OMEJEVANJA KONKURENCE, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali je predstavnik vlade že med nami? Želite besedo? (Ne želite.) Predlog zakona je obravnaval odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Ali želi predstavnik odbora besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Poslanske skupine? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Ker ni razprave, jo zaključujem. Zaključujem torej splošno razpravo. Prehajamo v okviru hitrega postopka v drugo obravnavo. Ugotavljam, da k temu zakonu ni vložen noben amandma. Redkost, ampak tudi to se zgodi. Zato predlagam, da glasujemo o vseh členih skupaj, da razpravljamo in glasujemo o vseh členih skupaj v okviru druge obravnave v okviru hitrega postopka. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem torej vse člene zakona. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člene zakona? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo vse člene sprejeli.
Razpravljati in glasovati moramo še o naslovu zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Naslov zakona dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za naslov? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo naslov zakona sprejeli.
Prehajamo na tretjo obravnavo. Ker ni bil sprejet noben amandma, pomeni, da je sedaj razprava. Želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Na glasovanje dajem torej predlog zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo zakon sprejeli.
Preden zaključim to točko, bi rad izpostavil dejstvo, da je ta zakon vseboval 63. členov in tudi to dejstvo, da na nobenega od teh členov ni bil vložen amandma, je dokaz, da so predlagatelji zakona dobro pripravili: doktor Senjur, gospod Gaberšek in gospod Andrej Plahutnik. Državni zbor želi, da bi prejeli še veliko takih zakonov. Zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 11.a TOČKO DNEVNEGA REDA - in mislim, da pravkar delite pregled amandmajev, gre za PREDLOG ZAKONA O CARINSKI SLUŽBI, TRETJA OBRAVNAVA V OKVIRU HITREGA POSTOPKA. Prehajamo na tretjo obravnavo zakona o carinski službi. Ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.)
Prejeli ste pregled vloženih amandmajev. Pripravljen je bil danes. Poleg vloženih amandmajev, ki so v pregledu, ste prejeli na klop tudi amandma, smo prejeli tudi amandma, ki ga predlaga poslanska skupina Desus. Gre za amandma k 84.a členu in k 87. členu. Tudi ta dva amandmaja boste prejeli na klop. Oba amandmaja se glasita: "Člen se črta". Ker ni splošne razprave, jo zaključujem in prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih.
Prehajamo k amandmaju k 28. členu: "28. člen se črta." Predlagatelj je poslanska skupina socialdemokratov in liberalnih demokratov. Vlada ta amandma podpira. Opomba: Ta amandma je vsebinsko povezan z amandmajem k 82. členu pod točko 2. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma k 28. členu. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 82. členu, isti predlagatelj, isti poslanski skupini, vlada ga podpira. Amandma se glasi: "5. točka prvega odstavka 82. člena se črta." Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k dvema amandmajema k 29. členu. Prvi se glasi: "Člen se črta"; predlagatelj - poslanska skupina socialdemokratov; vlada ga ne podpira. Če bo ta amandma sprejet, potem je amandma pod točko 2., ki ga predlaga poslanska skupina LDS in ga vlada podpira, brezpredmeten. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje najprej prvi amandma k 29. členu. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 29. členu? (10 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
S tem je glede na opombo postal amandma k 82. členu pod točko 1, brezpredmeten. Ostal je izglasovani drugi amandma k temu členu, o katerem smo prej glasovali.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. k 29. členu. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 32. členu in amandmaju, ki se glasi: "Drugi odstavek 32. člena se črta." Predlaga ga poslanska skupina socialdemokratov, vlada ga ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (8 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju k 34. členu, ki ga predlaga poslanska skupina LDS in ga vlada podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju k 62. členu, ki ga predlaga vlada. Želi kdo besedo? Gospod Feri Horvat ima besedo.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi ter predstavniki vlade! Ta amandma bom podprl in predlagam tudi vam, da ga podprete. Dovolj besed je že bilo izrečenih v razpravi, tudi sam sem v njej sodeloval in mislim, da je nujno potrebno izenačiti pogoje za delavce obeh služb, carinske in policijske, ki delajo v enakih pogojih, carinski - celo včasih v težjih pogojih ali pa celo enakovrstne posle opravljajo - in je nekorektno, da se dopušča neenake pogoje za te delavce. To zadeva tako ta člen, ki izhaja iz omejitev v zvezi s stavko, enako velja pa tudi - da se ne bi ponovno oglašal - za 66.a člen, ki se nanaša na zagotavljanje stalnosti, kar je gotovo v interesu učinkovitega delovanja službe, posebno še, ko se širi pooblastilo, odgovornost in zahtevnost nalog. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Bajc?
JOSIP BAJC: Samo opozoril bi, ker je prišlo do popravka amandmaja na 65. člen, tu smo pa sedaj že pri 62. členu, in to smo tudi ugotovili...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Samo trenutek!
JOSIP BAJC: Ker je prišlo do preštevilčenja členov v drugem branju, 67. je sedaj postal 60., in se amandma SLS-a in DeSUS-a nanašata na 60. člen.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospodu Bajcu se zahvaljujem za opozorilo.
K 67. členu sta poslanski skupini SLS in DeSUS vložili amandma, ki se glasi: "Člen se črta." Vlada mu ne nasprotuje. Prav tako pa smo prejeli tudi popravek tega amandmaja, ki se glasi: da se beseda "k 67." nadomesti z besedo "k 60. členu". Po vrstnem redu se je treba prej odločati o amandmaju k 60. členu kot 62. členu. Vendar pa pravkar ugotavljamo, da je prišlo do napake in da je pravilen člen 67. in ne 60. Proceduralni predlog oziroma pojasnilo, gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Vlada je predlagala amandma k 62. členu, tam piše, ampak v resnici je to v okviru tretje obravnave, ker smo v drugi obravnavi celo vrsto členov črtali, je v resnici to amandma k 57. členu. Amandma k temu, ne vem, 67. člen iz druge obravnave, to je tista o administrativnem upokojevanju, je zdaj 60. člen v tretji obravnavi. Tako da vlada v maniri dosedanje "šlamparije" nadaljuje navade in ne zna vlagati amandmajev, ampak amandma k 57. členu, ki ga vlada predstavlja kot amandma k 62. členu, je prvi na vrsti za glasovati.
Jaz osebno ga bom sicer podprl, ampak govorim, da je to 57. člen in ne 62., ker 62. člen je čisto nekaj drugega.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Za 5 minut prekinjam sejo. To so preveč resne zadeve, da bi na tak način o teh stvareh razpravljali. Nadaljujemo čez 5 minut.
(Seja je bila prekinjena ob 16.27 uri in se je nadaljevala ob 16.36 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotavljamo prisotnost! (41 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. Skupaj z ustreznimi službami smo pregledali vložene amandmaje in ugotovili, da v celoti drži pregled vloženih amandmajev. Torej spisek pregleda vloženih amandmajev je korekten in tudi sledi vsebini amandmajev. Prosim, da se držimo kar pregleda amandmajev in bo zadeva korektno izpeljana. To tudi pomeni, da sedaj lahko odločamo o amandmaju k 62. členu, ki ga je predlagala vlada. O tem amandmaju je razpravljal že gospod Feri Horvat. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem amandma k 62. členu na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju za novi 66.a člen. Predlagatelj - vlada Republike Slovenije. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma za novi 66.a člen? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sprejet novi 66.a člen.
Prehajamo k amandmaju k 67. členu. Glasi se: "Člen se črta". Predlagatelj poslanska skupina Slovenske ljudske stranke in Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Vlada mu ne nasprotuje. Ali želi kdo besedo? Prosim, gospod Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Nasprotujem temu, da se črta ta člen oziroma nasprotujem temu amandmaju in to iz naslednjih razlogov.
1. Zopet zaradi enakopravnega ali vsaj približno enakopravnega obravnavanja delavcev carine in policije. S tem, ko je bilo predlagano v predlogu zakona - in prvotno tudi vladi in koaliciji po dolgotrajnem usklajevanju - usklajeno stališče, da se v izjemnih primerih omogoči ob reorganizaciji službe, ob vstopu v Evropsko unijo in ob uveljavitvi schengenskega sporazuma administrativno upokojevanje, ne gre za čisto izenačitev s pogoji za policijo, ampak gre za neke vrste približevanje tem pogojem. Mislim, da to ni pomembno samo zaradi izenačitve ali pa približne izenačitve pogojev za ene in druge delavce, ampak da je to pomembno tudi za učinkovito reorganizacijo te službe glede na Evropsko unijo in pa glede na druge razloge. Kajti, če se ne bo omogočilo, da se višek delavcev tudi predčasno administrativno upokoji, bo seveda to zaviralo reorganizacijo in ne vem, kakšen smisel ima to, da se delavce v visokih letih, ki ne bodo primerni za določena izpostavljena mesta, da se jih umetno zadržuje v tej službi. Izdatek bo pač manjši mogoče - potem na strani izplačevanja pokojnin, bo pa večji v okviru carinske službe. In podatek, ki sem ga dobil, govori o tem, da ne gre za tako veliko število delavcev, da gre za vsega skupaj 150 do 200 delavcev. Ne vem, zakaj je prav zaradi tega potrebno delati problem.
In končno, zdi se mi zelo neprepričljiva utemeljitev v predlogu tega amandmaja dveh poslanskih skupin, ko se pravi, da bo pač to urejeno enotno potem v prihodnjem sistemskem pokojninskem zakonu. Tega zakona še ni, ga tako kmalu ne bo, ne vemo, kakšne bodo rešitve in zakaj ne bi izenačitve oziroma vsaj tega približanja opravili sedaj, takrat ko bo pa ta zakon sprejet, pa se bo seveda potem izenačilo pogoje za vse; tako za delavce teh dveh služb, kot tudi za druge. In še to, ob koncu; kot mi je znano, v predlogu zakona za drugo obravnavo pokojninskega zakona ta problem ni rešen oziroma ni predvidena rešitev. Mislim, da sploh ni smiselno sklicevanje na neki zakon, ki je šele v obravnavi. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Feri Horvat. Besedo ima gospod Kebrič.
IVAN KEBRIČ: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane kolegice, kolegi! Ne želim niti malo zavlačevati, ampak bom obrazložil svoj glas, da bom glasoval za ta amandma iz preprostih razlogov, ki so bili navedeni. Prvi. Če smo naredili napako, na kar se sklicujejo predlagatelji amandmaja pri policistih, da se jih izenači, hočemo zdaj še ponoviti isto napako naprej.
Drugi. Če je argument, ki ga je tudi poslanski kolega, spoštovani gospod Feri Horvat, navajal, da bo to prišlo v poštev, če bo prišlo. Kje imamo mi garancijo, kdaj bomo prišli, ali bomo sploh kdaj prišli v Evropsko unijo? Če pa bomo, bo takrat dovolj možnosti v teh letih ta zakon ali pa tak člen ustrezno dodati. Sem zagovornik carinikov, vendar sem zagovornik spoštovanja osnovnih načel pokojninsko-invalidskega zakona, ki ga bomo imeli, kot ste že lahko v predhodnem sklicu brali, na izrednem zasedanju. Hvala, da ste me poslušali.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala za vaše besede. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem amandma k 67. členu. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (28 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma je vsebinsko povezan z amandmajem k 84.a členu, ki ga predlaga poslanska skupina DeSUS - prejeli ste ga na klopi. Amandma se glasi: "Člen se črta." Gre torej za amandma, da se črta 84.a člen. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (28 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da smo črtali 84.a člen.
Amandmaji k 82. členu so bili že izčrpani, prvi je postal brezpredmeten, drugega pa je državni zbor izglasoval. Ugotavljamo, da pa amandma k 87. členu, ki ga predlaga poslanska skupina DeSUS, v skladu s polovniškimi določbami ne more biti dan na glasovanje; ostaja možnost, da se ga izglasuje kot uskladitveni amandma - o tem pa, če bo tak predlog s strani sekretariata.
Glasovali smo o vseh vloženih amandmajih. Na podlagi izglasovanih amandmajev sprašujem, ali je na podlagi določb poslovnika prišlo do medsebojne neskladnosti določb zakona? Prosim, gospa Bitenčeva.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik, spoštovani zbor! Ker je zbor pravkar sprejel amandma, s katerim je črtal 67. člen, je treba to dejstvo upoštevati tudi pri 87. členu, ki je bil v tretji obravnavi, žal, zaprt in je praktično treba, po naši oceni, ta člen črtati, ker ne more imeti več vsebine, ker se sklicuje na 67. člen zakona, ki ga zakon ne vsebuje več. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Bitenčeva. Na podlagi ugotovitve predstavnice sekretariata ugotavljam, da je prišlo do medsebojne neskladnosti, zato predlagam vladi, da čimprej vloži uskladitveni amandma, in prekinjam to točko dnevnega reda. Prosim, gospa državna sekretarka Kolarjeva.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Vlada je že vložila uskladitveni amandma k 87. členu z besedilom: "Ta člen se črta." Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Sprašujem kolegice poslanke in poslance, ali kdo nasprotuje temu, da bi državni zbor odločal o tem uskladitvenem amandmaju, ki ga je predlagala vlada in se glasi; črta se 87. člen, ali želite, da pred tem dobite v pismeni obliki uskladitveni amandma s strani vlade? (Ne želite.)
Torej, na glasovanje dajem uskladitveni amandma vlade, ki se glasi: "Črta se 87. člen." Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za uskladitveni amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je uskladitveni amandma sprejet.
Na glasovanje dajem zakon o carinski službi v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je državni zbor sprejel predlog zakona o carinski službi.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 29.A TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O STARŠEVSTVU IN DRUŽINSKIH PREJEMKIH. Prosim, da si pripravite gradivo. Predlog zakona je v obravnavo zboru pripravila vlada Republike Slovenije. Prosim, podpredsednika gospoda Gerenčerja, če prevzame vodenje seje. Ali je med nami predstavnik vlade? Prihaja. Gospa državna sekretarka, mag. Kamnar ima besedo.
MAG. HELENA KAMNAR: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci. Pred seboj imate zakon o starševstvu in družinskih prejemkih, ki ga je vlada že lansko leto vložila v parlamentarno proceduro.
Del razprave v zvezi s pravicami, ki jih ureja ta zakon, je pravzaprav že potekel tudi, ko smo sprejemali novelo zakona o družinskih prejemkih. Zato večini od vas, verjetno, problematika ni tuja in so nekatere rešitve, ki so v zakonu zajete in predstavljene, bile že tudi prediskutirane tako v okviru delovnih teles parlamenta kakor na sami seji državnega zbora. Ne glede na to, bi želela poudariti nekatere novosti, ki jih zakon prinaša in nekatera bistvena izhodišča, na katerih zakon temelji.
Eno od zelo pomembnih zadev, za katero menim, da je prav, da jo na začetku poudarim, je dejstvo, da je družinska politika v Sloveniji zastavljena resorsko. Prav zaradi te resorsko zastavljene družinske politike menim, da so ideje o tem, da naj bi v enem samem zakonu združili rešitve celotne družinske politike, pravzaprav nemogoče in neizvedljive. Ta zakon je - ne glede na to, da družinsko politiko ureja tudi številna druga zakonodaja - eden od najbolj pomembnih, ki ureja pravice predvsem denarnega značaja za družine oziroma otroke.
Druga pomembna zadeva pri tem zakonu mislim, da ja ta, da smo želeli z rešitvami, ki jih v zakon vgrajujemo, ponovno vzpostaviti ravnovesje med različnimi zakoni, ki urejajo pravice oziroma področja družinske politike in ki se zaradi drugih razlogov spreminjajo in prinašajo nekatere učinke, ki jih je treba na drugi strani bodisi blažiti, bodisi odpraviti ali dopolnjevati. Tu imam v mislih zakone, ki so že vloženi v parlamentarno branje oziroma nekateri med njimi tudi že sprejeti. Gre za davek na dodano vrednost, ki zamenjuje prometni davek, ki je doslej urejal del družinske problematike. Gre za davek oziroma za dohodninski zakon, ki je prav tako že vložen v parlamentarno proceduro in ureja področje davčnih olajšav - po predlogu zakona drugače kot doslej; in gre za zakon o delovnih razmerjih, ki ste ga prav tako že obravnavali in prepušča ureditev porodniškega oziroma starševskega dopusta drugemu zakonu, to je temu zakonu, ki je pred nami.
Želeli smo sinhronizirati vse ukrepe v vseh omenjenih zakonih, da bi bili končni učinki maksimizirani.
Novosti, ki jih zakon prinaša, če grem kar po vrsti - področje starševskega dopusta. Tu vnašamo nov generični pojem, s katerim zamenjujemo sedaj v praksi pogosto uporabljen nedosledno uporabljen, pojem porodniškega dopusta. Starševski dopust naj bi vključeval očetovski dopust, ki je nova kategorija in naj bi bila ekskluzivna pravica očetov, neprenosljiva na kogarkoli drugega. Trajal naj bi v končni fazi 45 dni. Drugo je porodniški dopust, ki se praktično ne spreminja glede na sedanjo ureditev. In tretje je dopust za nego in varstvo otroka, ki se prav tako podaljšuje za 45 dni, seveda postopoma v treh letih, vsako leto po 15 dni. Na novo, pa vendarle ne povsem drugače, je urejeno nadomestilo plače v času starševskega dopusta. Nadomestilo ostaja tako kot doslej 100% povprečne plače in to ne glede na to, ali ga prejema oče ali mati oziroma ne glede na podvrsto starševskega dopusta. Osnova za nadomestilo je plača v predhodnem obdobju - zavarovalnem obdobju, pri čemer je pogoj, da se nadomestilo lahko izplača vsaj štiri mesece zavarovalnega obdobja, to je pa približno toliko, kolikor traja porodniški dopust.
V primeru, da mati ni zaposlena oziroma ne izpolnjuje teh pogojev, namesto nadomestila pridobi starševski dodatek, podobno kot je že doslej urejeno, le s to razliko, da se do zdaj nadomestilo obračunava tako, da se višina nadomestila izračuna kot povprečje zavarovalne osnove oziroma plače in za manjkajoče mesece, ko osnove ni, se vzame zajamčena plača. Po novem naj bi namesto zajamčene plače izplačevali starševski dodatek, ki se glede na sedanjo višino povišuje.
Novosti so tudi glede načina koriščenja starševskega dopusta. Mislim, da prinašamo veliko več gibljivosti in možnih prilagoditev staršem, njihovim dejanskim potrebam, željam. Ena od novosti je pa tudi ta, da omogočamo staršem, ki ne bodo izkoristili dela podaljšanega dopusta za nego in varstvo otroka, da vendarle prejmejo denarno protivrednost, ki jo pa lahko porabijo strogo namensko, torej za varstvo otroka oziroma za plačilo prispevkov za socialno varnost, če se eden od staršev odloči, da bo zapustil za nekaj časa ali za stalno trg delovne sile, in za reševanje stanovanjskega vprašanja.
Ta zakon ureja tudi pravico do skrajšanega delovnega časa zaradi starševstva, kar je doslej urejal zakon o delovnih razmerjih. Tudi tu postavljamo nekaj sprememb; predvsem tu ni več potrebno soglasje delodajalca, ampak je to dejanska pravica delavca, ne glede na to, ali delodajalec v to pravico privoli ali ne.
Med družinske prejemke uvrščamo, tako kot doslej, otroški dodatek, starševski dodatek, dodatek za nego bolnega oziroma prizadetega otroka, prinašamo nov prejemek, to je dodatek za veliko družino, in morda bi omenila še - to sicer ni pravica, ampak je nekakšna oblika koriščenja nadomestila v času starševskega dopusta - to je tako imenovani vavčar, ki se lahko vnovčuje po želji in potrebi.
Glede otroškega dodatka mislim, da je problematika že dovolj poznana. Želimo ohraniti selektivni otroški dodatek, ki naj bi ga prejemali predvsem tisti otroci, kjer imajo v družini nižje dohodke, da bi na ta način dvignili njihovo življenjsko raven in jim omogočili oziroma v večji meri izenačili njihove pogoje za vstop v življenje oziroma za njihov duševni in fizični razvoj. Želimo uvesti tudi progresivnost glede na število otrok, pri čemer naj bi progresivnost tekla do vključno tretjega otroka, potem naj bi pa vsi naslednji otroci imeli enako višino otroškega dodatka, kot je predvideno za tretjega otroka. Za takšno rešitev smo se odločili predvsem zaradi tega, ker je delež družin, ki imajo več kot tri otroke, v naši družbi pravzaprav zanemarljivo majhen in je zelo težko oceniti, do katerega števila bi bilo smiselno to progresijo zajemati.
Dohodkovni razredi so sicer v predlogu zakona postavljeni nekoliko drugače, kot smo jih sprejeli z novelo zakona, ravno tako so nekoliko nižje postavljene tudi višine; višine so pa prilagojene predvsem tudi spremembam, ki se načrtujejo na področju dohodninskih olajšav.
Dodatek za nego otroka ostaja v osnovni nespremenjen, povzemamo tisto, kar smo z novelo zakona že spremenili. Res pa je, da se zneski nekoliko dvigujejo, bolj se dvigujejo za tiste otroke, ki so v polni domači oskrbi, in manj za tiste, ki so v zavodski oskrbi. Glede starševskega dodatka lahko tudi povem, da ostaja pravzaprav v osnovi enak, kot je doslej, le višina se spreminja; in sicer za dobrih 25% glede na trenutno vrednost.
Morda bi veljalo omeniti še to, da smo se v celoti pri določitvi višine posameznih pravic odlepili od zajamčene plače in so vsi zneski, ki so v zakonu določeni, s katerim določamo posamezne pravice, določeni nominalno, s tem, da so vpeljani usklajevalni mehanizmi, ki so v celoti vezani na rast cen življenjskih potrebščin, pri čemer se prejemki, ki so letne narave, usklajujejo enkrat na leto s kumulativno rastjo cen, prejemki, ki so mesečne narave, pa se usklajujejo dvakrat letno, ravno tako s kumulativno rastjo cen za tisto predhodno obdobje. Morda bi bilo to vse. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospa državna sekretarka. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca odbora - če želi besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov, gospa doktorica Vencljeva.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Predlog zakona o starševstvu in družinskih prejemkih pravzaprav ni predlog zakona o starševstvu, kajti naslov zakona je neustrezen in celo zavajajoč, ker ne obravnava starševstva oziroma družinske politike starševstva ampak družinski dopust. To se pravi porodniški dopust po starem in pa očetovski dopust, ne pa družinske politike kot take.
Predlog zakona torej povzema določila o porodniškem dopustu in pa dopustu za varstvo in nego otroka, kot je bil že opredeljen v zakonu, ki je sedaj veljaven tako v trajanju kot tudi v nadomestilih za ta čas. Uvaja pa neprenosljiv očetovski dopust, ki naj bi se, kot navaja predlagatelj, postopoma podaljševal po 15 dni vsako leto, to se pravi ne takoj 45 dni temveč šele v naslednjih letih. Predlog zakona torej podaljšuje dopust za nego in varstvo otroka od sedanjih 260 na 305 dni, kar je za pozdraviti, vendar pa tudi tega podaljšuje postopno. Zopet so neke ovire, skratka, stvar gre počasi.
Krščanski demokrati podpiramo nekatere novosti, ki jih zakon prinaša, kot na primer očetovski dopust, potem možnost prenosa pravice koriščenja na zaposlenega očeta, če je mati nezaposlena. Pozdravljamo tudi posvojiteljski dopust. Vendar pa smo mnenja, da ob tem, ko zakon daje nekaj več pravic ali pa tudi večje vsote, pa hkrati ukinja nekaj pravic ali pa jih zmanjšuje. Te ukinitve oziroma zmanjševanje pravic je tako boleče, da je treba o tem nekaj spregovoriti.
Najbolj velika okrnitev teh pravic se nam zdi prav v določilih 30. in 31. člena, kjer se po starih načinih pravica veže na zaposlitev oziroma na neprekinjeno zaposlitev v primeru porodniškega dopusta - 4 mesece pred začetkom porodniškega dopusta. Prej je bilo vsaj en mesec in mati dobiva nadomestilo samo za čas, ko so bili plačani ti prispevki. Naj opozorim, da je bilo v državnem zboru nedavno objavljen podatek, da država, da z neplačanimi prispevki tudi iz tega naslova izgublja oziroma da je izgubila 27 milijard. Vsaj polovica je tudi iz naslova zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kar je razumljivo, da potem izgubljamo na različnih področjih in če je porodnica bila ob zaposlitev zaradi stečaja podjetja, sedaj lahko enostavno pade iz te možnosti, da bi dobila pravico nadomestila iz naslova zaposlitve, ker zakon, pač, sedaj predvideva, da mora biti 4 mesece neposredno strnjeno zaposlena pred začetkom porodniške.
Drugo. Po veljavnem zakonu o družinskih prejemkih ima pravico do nadomestila tudi mati, ki je med nosečnostjo brez svoje krivde izgubila službo, kar sem že rekla in novi zakon to ukinja. Ukinjata se tudi dve pravici, in sicer pravico do polne brezplačne odsotnosti z dela do 3 let otrokove starosti, če potrebe otroka to zahtevajo, in pravico delovke do dela s polovičnim delovnim časom, če to terjajo potrebe predšolskega otroka. Kar je tudi, mislim, nesprejemljivo - ukinjajo se poračuni za nazaj in mesečno usklajevanje višine nadomestil. Namreč, vlada predlaga polletno izravnavo oziroma poravnavo teh. Če pa upoštevamo inflacijo, če upoštevamo davek na dodano vrednost, kjer poslanci niste izglasovali nižjih davčnih stopenj prav za tiste artikle, ki jih družina potrebuje in ki bo sedaj prav revnejši sloj, revnejše družine najbolj prizadela, potem je očitno, da ne gre samo za nekaj odstotkov slabšo oziroma znižana nadomestila, ampak za veliko poslabšano stanje.
Težko je pravzaprav pri tem, da vlada ni povedala, kaj to za družine dejansko pomeni ob upoštevanju davka na dodano vrednost in drugih davščin; oceniti, koliko na slabše, koliko bodo te družine na slabšem. Najbolj očitno in tisto, kar je najbolj, sporno pa je to, da novi predlog zakona razlikuje oziroma da znižuje odstotni kriterij za tiste, ki imajo pravico do nadomestila. Vse to so pravice iz zaposlitve, seveda. Po sprejetju novele zakona o družinskih prejemkih, kjer je bilo povečano oziroma kjer je bila sprejeta 99% povprečna plača kot osnova za nadomestilo, pa je vlada sedaj znižala ta kriterij na 75%, pri tem pa, da je enoroditeljskim družinam povečala kriterij za 10%. To pomeni 110% oziroma za veččlanske družine 75 oziroma manj odstotkov povprečnega dohodka na družinskega člana. No, da je to kar precej huda stvar, je razumljivo, saj bo po novih kriterijih izpadlo vsaj 20.000 otrok iz teh pravic.
Dobro je, torej pozdravljamo to, da se je dodatek na veliko družino povečal na 60.000, vendar pa, ker nismo izglasovali znižane davčne stopnje pri DDV-ju, se bo 60.000 pri nakupu avtomobila enkrat na tri leta izničilo.
Prav tako menimo, da je vavčar, ki naj bi ga dobili starši oziroma eden od staršev kot nadomestilo za možnost nege in varstva otroka po porodu v času do 75 dni, postal dejansko neka socialna kategorija, s tem, če se lahko namesto dopusta v času, ko otrok najbolj potrebuje starše, to spremeni v neko denarno obliko, ki jo bo sicer koristnik lahko namensko uporabil. Prepričana sem, da bodo revne družine absolutno vzele vavčar namesto tega dopusta, s čimer pa mislim, da smo izničili tisto, kar mi želimo, da želimo neko starševsko politiko - to smo pač spremenili v denar in zopet trgujemo z otroki, žal.
Skratka, nov predlog zakona prinaša nekaj novosti, v glavnem pa ne upošteva resolucije o temeljih oblikovanja družinske politike. Nekatera stališča matičnega odbora pa so celo v nasprotju z omenjeno resolucijo. Naj vas spomnim, da je bila resolucija sprejeta v tem državnem zboru po obširnih in tehtnih razpravah, s podporo velike večine poslancev vseh strank - tedaj v parlamentu - in zavestno odločitvijo, da postavimo smernice za nova področja v naši državi; torej da bomo zavestno gradili družinsko politiko v skladu z ustavo in ostalo zakonodajo. Torej da bo država pomagala staršem pri skrbi za družino, ob zavesti, da je treba posebej skrbeti za socialno šibke družine in tiste, ki si same niso sposobne pridobiti vseh pogojev za dostojno življenje. Državni zbor je že takrat vlado tudi obvezal, naj pripravi reformo socialne politike, vendar se to dosedaj ni zgodilo. Če vlada meni, da je potreben popolnoma nov zakon - mi namreč menimo, da bi bilo dovolj, da bi se starega, veljavnega nadgradilo - potem naj vsaj v enaki meri, kot spoštuje vlada in ta parlament resolucije, ki jih dajejo ali predpisujejo mednarodne inštitucije, od Evropske unije dalje, naj vsaj v enaki meri upošteva tudi resolucije in priporočila, ki jih je sprejel ta državni zbor. Sicer pa naj v nasprotnem primeru predlaga spremembe resolucije ali pa jih naj enostavno črta oziroma predlaga njihovo razveljavitev.
Ali bomo Slovenski krščanski demokrati podprli zakon ali ne, je odvisno od tega, kakšen bo odgovor vlade oziroma v kakšno smer bo šla družinska politika v naši državi in kakšna stališča bodo sprejeta ob razpravi o tem predlogu zakona v državnem zboru. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospa Vencljeva. V imenu poslanske skupine združene liste bo govoril gospod Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Leta 1993 je bila sprejeta resolucija o temeljih oblikovanja družinske politike v Republiki Sloveniji. Ta dokument kot enega osnovnih temeljev opredeljuje družinsko politiko kot politiko, ki vključuje celotno populacijo in je usmerjena k vsem družinam. Zato naj bi bili družinski politiki prednostno razvijali univerzalne programe. Z operacionalizacijo tega načela se družinska politika ločuje od socialno-varstvene politike, katere temeljni cilj je zaščita tistih posameznikov in skupin, ki se nahajajo v slabšem socialno-ekonomskem položaju. Rešitve, ki jih prinaša novi zakon pomenijo odmik od z resolucijo začrtanih usmeritev. Namesto univerzalnosti kot temeljni princip določa selektivnost. Tako novi zakon prevzema principe socialno-varstvene politike in se usmerja k izboljšanju materialnega položaja družin z nižjimi dohodki. Novost glede na prejšnji zakon je tudi povečanje otroških dodatkov glede na red rojstva, kar pomeni, da se v otroški dodatek vnaša tudi demografske elemente. Popolnoma pa opušča princip povečevanja otroških dodatkov glede na starost otroka, s katero se povečujejo tudi življenjski stroški otroka. V obrazložitvi teksta zakona in v javnih obrazložitvah, ki so sledila, se je zavajalo z ugotovitvami, da bi uveljavljanje univerzalnega otroškega dodatka pomenilo poslabšanje materialnega položaja družin z najnižjimi dohodki. To bi se seveda zgodilo, če ne bi spremenili ravni minimalne socialne varnosti za otroke v zakonu o socialnem varstvu.
Kot je bilo povedano že s strani predlagatelja v uvodu, zakon uvaja tudi podaljšanje starševskega dopusta in uvaja nekatere nove pravice: dopust za očeta, možnost fleksibilne izrabe dopusta ter možnost različnih načinov koriščenja pravic. V tem delu zakona upošteva najnovejše smernice Sveta Evropa ter uvaja najpozitivnejše rešitve na področju koriščenja porodniškega dopusta.
Velik del le-teh pozdravljamo v poslanski skupini združene liste, vendar pa ima večina teh rešitev svojo ceno. Ob tem velja poudariti, da ima Slovenija poleg Švedske že sedaj enega najdaljših porodniških dopustov. Morda bi bilo dovolj, da bi se le-ta podaljšal le za očetovski dopust, saj imajo mlade ženske že sedaj probleme z odsotnostjo zaradi tega dopusta. Finančni učinki podaljšanja porodniškega dopusta za 3 mesece stanejo namreč enako, kot bi stalo uvajanje univerzalnega otroškega dodatka ter korekcija denarnih pomoči otrokom po zakonu o socialnem varstvu pred uveljavitvijo zadnjih sprememb. Pri tem se v poslanski skupini Združene liste socialnih demokratov sprašujemo, ali je podaljšanje porodniškega dopusta po enem letu starosti res tako pomembno, da mu je potrebno dati prednost pred otroškimi dodatki, ki spremljajo otroka v vsem njegovem otroštvu in mu izboljšujejo materialni položaj. Razmerja med stroški za porodniški dopust in otroške dodatke, ki bodo znašali približno 50% "napram" 50% že sedaj predstavljajo unikatni primerek v Evropi.
Kljub vsem tem našim pripombam bo poslanska skupina predlagani zakon podprla v prvem branju, vendar opozarjamo na stališča in dodatne sklepe, ki bi jih bilo potrebno danes sprejeti in ki bi jih morala vlada upoštevati pri pripravi predloga zakona za drugo branje. Glede na povedano opozarjamo predvsem na dodatni sklep pod številko 1, kjer je zapisano, da vlada Republike Slovenije do druge obravnave predloga zakona pripravi in državnemu zboru Republike Slovenije predloži analizo izvajanja resolucije o temeljih oblikovanja družinske politike Republike Slovenije in posebej oceni tudi razloge, zaradi katerih je spremenila koncept izvajanja družinske politike z vidika univerzalnosti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Kontič. Želi še katera poslanska skupina besedo? Prosim, gospod Rokavec. Pardon, Branko Tomažič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Predlog zakona o starševstvu in družinskih prejemkih je primerna podlaga za prvo obravnavo, Slovenska ljudska stranka zato ta zakon podpira.
Predlog zakona sistemsko ureja to področje in uvaja nove metode in poglede pri izboljšanju družinske politike, kar pozdravljamo in podpiramo. Zakon predvideva kar nekaj novosti, podpiramo vsa stališča matičnega delovnega telesa, vsekakor pa bi želeli še enkrat izpostaviti stališča, ki jih je predlagala poslanska skupina:
Predlagatelj naj do druge obravnave predloga zakona prouči možnost povečanja višine starševskega dodatka. Predlagatelj naj do druge obravnave preuči možnost uveljavitve enake progresivne lestvice za višino otroškega dodatka, kot ga uzakonja nazadnje sprejeti zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o družinskih prejemkih. Predlagamo, da vlada za drugo branje v zakon uvrsti sedanjo progresivno lestvico, ki smo jo sprejeli s prejšnjim zakonom. Predlagatelj naj do druge obravnave prouči uvedbo lestvice, po kateri bo dodatek za veliko družino nekoliko večji, za četrtega in vsakega nadaljnjega otroka. Predlagamo tudi, da se dodatek za nego otroka poveča. V primerih, ko lahko starši glede zdravstvenega stanja otroka ali mnenja zdravniške zbornice, da se otrok varuje lahko na domu, dodatek za nego otroka spremeni v osebni dohodek in tako omogoča enemu od staršev, da varuje otroka na domu. To se pravi, da tisti starši, ki bi hoteli varovati otroka na domu namesto v zavodu, da se jim to tudi omogoči, če zdravstveno stanje otroka to dopušča.
Pričakovali smo, da bo vlada predlagala z davkom po hitrem postopku zaradi začetka veljave zakona o davku na dodano vrednost, ki je eden izmed treh zakonov, ki so se v tem času spremenili oziroma se še spreminjajo ter so močno povezani s predlaganim zakonom. Zakon o davku na dodano vrednost močno spreminja pomembne ukrepe družinske politike, ki vsebuje sedanji, še danes veljavni zakon o prometnem davku. Ta ukinja znižanje tarifne stopnje za nekatere izdelke, ki so namenjeni preživetju otrok. Nekatere izdelke, ki so bili sedaj neobdavčeni, predvsem gre za izdelke, namenjene dojenčkom, pa obdavčuje. Ukinjena je tudi delna davčna olajšava pri nakupu avtomobila za velike družine. Skratka, življenjski stroški otrok se bodo ravno zaradi uvedbe davka na dodano vrednost povečali bolj kot splošni življenjski stroški.
Po mnenju vlade naj bi družinsko problematiko učinkov zakona o davku na dodano vrednost deloma reševal poleg zakona o dohodnini tudi zakon o starševstvu in družinskih prejemkih. Zato smo mnenja, da je potrebno zakon o starševstvu in družinskih prejemkih čimprej sprejeti in ga uvrstiti, če bo danes sprejet, na naslednjo redno sejo, se pravi v drugi obravnavi na naslednjo redno sejo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? V imenu poslanske skupine liberalne demokracije Mario Gasparini.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa, predsednik. Spoštovani kolegi in kolegice! Liberalna demokracija Slovenije bo podprla ta zakon, ker uvaja nove kvalitete. Čeprav, kot smo slišali iz sedanjih razprav, so še neke stvari, ki bi jih bilo potrebno popraviti. Mislimo, da bomo prispevali k temu.
Rad bi nekaj besed povedal v zvezi s tako imenovanim očetovskim dopustom. Bilo je tudi rečeno, da ta naslov zakona ne govori o starševstvu, ampak mislim, da je notri vključen tudi oče. Torej vključen je moški za skrb za otroke in je ena od najbolj aktualnih tem družinske politike in politike enakih možnosti med spoloma sodobnega sveta. Čeprav sedanja zakonodaja omogoča tudi očetom, da koristijo del dopusta za nego in varstvo otroka, je delež moških, ki izkoristijo to pravico, izredno nizek. Po nekaterih podatkih predstavlja manj kot 1% vseh v dopustu za nego in varstvo otroka.
Novela zakona v 12. in 14. členu definira pravico očeta do porodniškega dopusta in s tem uvaja novo kvaliteto. Postavlja se vprašanje: Kaj je bolj smotrno za družino, tako imenovani očetovski dopust ali podaljšanje porodniškega dopusta? Osebno sem mnenja, da prva varianta je boljša. Torej tako kot predvideva novela zakona ali zakon, predlog zakona. To utemeljujem s tem, da v družini bi morala biti delo in odgovornost, povezana z nego in vzgojo otrok, enakomerno porazdeljena. S tem se dominantnost matere zmanjša, kar je pozitivno in sigurno je vpliv pri ločitvah, ko se otroci v 90% primerov dodelijo materam, privede do drugačnih rezultatov. Mogoče bi se ta procent optimistično gledano znižal na 50%. Se pravi, da 50% bi jih dobili očetje, 50% matere pri ločitvi, te otroke.
Torej, skupno skrbništvo otrok bi gotovo pripomoglo k temu rezultatu. Da bi se to uresničilo, je treba razčistiti s tradicionalnimi stališči, ki so prisotna še danes v Sloveniji, se pravi, da se mati naravno ukvarja z otroki, če se pa oče, potem ga "tituliramo", da je slabič ali kaj podobnega; da mati skrbi za otroke, oče za materialno varnost družine; da mati opravlja gospodinjska dela, oče pa ne; ali pa da je ženskam dovoljeno biti mati, moškim pa ni dovoljeno biti oče. Ženske so gotovo diskriminirane zaradi poudarjanja njihove naravne kariere, moški pa smo diskriminirani zaradi poudarjanja poklicne kariere; v bistvu obstaja obojestranska diskriminacija, ki ima korenine v modernizaciji. S spremembo institucije družine je vnesla spolno delitev dela in privedla žensko v sfero privatnega, moškega pa v sfero javnega. Prepričan sem, čeprav ne prek noči, da bo dilema, kaj je ženskam bog naložil in kaj moškim, postopoma odpravljena. Torej, predlog zakona daje očetu jasno vedeti, naj izrablja svojo pravico biti oče. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine socialdemokratov, gospod Janez Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci ter predstavniki vlade! Dovolite mi, da na kratko podam tudi stališče naše poslanske skupine do predloga zakona o starševstvu in družinskih prejemkih.
Ustava Republike Slovenije v tretjem odstavku 53. člena določa, da država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. K aktivni politiki na tem področju nas zavezuje tudi nedavno v tem parlamentu ratificirana evropska socialna listina ter nekatere direktive Sveta Evrope in druge mednarodne listine, kakor tudi bogata tradicija, ki sega v prvo polovico tega stoletja. Koncept predloga zakona, ki ureja del družinske politike, je utemeljen s cilji in načeli, ki so uglašena s splošnimi normami družinske politike, ki izhajajo iz novejših mednarodnih listin, in tudi s potrebami slovenske družbe. Uresničevanje sklopa pravic, ki jih daje ta zakon, je mogoče fleksibilno povezati z delovnimi obveznostmi staršev, omogoča enakopravnejši dostop do teh pravic očetom in materam. Še pomembnejše pa je, da je koncept v razmerah večje socialne stratifikacije, večanja socialnih razlik, utemeljen na selektivnem pristopu, kar omogoča manj premožnim večje možnosti uresničevanja posameznih pravic kot drugim z nadpovprečnimi dohodki. Predlog zakona torej sledi načelu socialne pravičnosti, vendar je treba ugotoviti, da predlog vsebinsko, kakovostno ne razširja tovrstne ponudbe države, ampak jo celo krči, saj zmanjšuje obseg upravičencev do nekaterih družinskih prejemkov. To je v celoti gledano slabo. Tudi kakovost življenja se upravičencem zaradi družinskih prejemkov in drugih pravic iz naslova starševstva ne bo bistveno izboljšala, saj nekateri prejemki pomenijo le sanacijo nastale situacije, to je hujšega padca standarda, ki ga bo povzročila uvedba davka na dodano vrednost. Izdatki za izdelke za otroke se bodo namreč po 1. juliju bistveno povečali, ker so bo povečala davčna stopnja. Čeprav je predlagatelj zapisal, da se določila zakona uporabljajo od 1.1.1999, je treba posebno pozornost nameniti nastali situaciji po 1. juliju, saj bo prav družinsko življenje najbolj na udaru negativnih posledic uvedbe davka na dodano vrednost.
Povedati moram, da podpiramo predlog zakona v prvi obravnavi in podpiramo tudi vsa stališča, ki jih je sprejel tudi matični odbor. Hkrati pa vlagamo še dopolnjevalne predloge, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo. Čisto na kratko naj jih navedem. Prvi dopolnjevalni predlog: "Predlagatelj naj pri pripravi zakona za drugo obravnavo predvidi takojšnjo uveljavitev pravice do očetovskega dopusta, brez prehodnega obdobja." Drugi: "Predlagatelj naj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo v 54. členu predvidi možnost uporabe vavčerja za celovito rešitev stanovanjskega problema." Tretjič: "Predlagatelj naj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo poveča za najmanj 50% naslednje družinske prejemke: starševski dodatek, darilo ob rojstvu otroka in enkratno izplačilo za veliko družino. Spremeni naj tudi lestvico povišanja zneskov otroškega dodatka za vsakega naslednjega otroka s predlaganih 10% na 20%." Četrtič: "Predlagatelj naj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo v prehodnih in končnih določbah opredeli pravico do starševskega dopusta za nego in varstvo otroka tako, da bo pravica staršev uresničljiva z dnem uveljavitve tega zakona." In zadnji dopolnjevalni predlog: "Predlagatelj naj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo v sedanjem 62. členu predvidi za tako imenovane mesečne prejemke tudi večkratno letno usklajevanje z rastjo cen življenjskih stroškov v primeru, če je inflacija bistveno višja od pričakovane." Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Mežan. Dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam, razpravo omejujem na 5 minut. Kdo želi razpravljati? Gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala, podpredsednik, za besedo. V nastopih poslanskih skupin je bila pravzaprav že večina stvari poudarjena. Jaz bi pa s tem v zvezi, torej s predlogom 15. stališča, dodatnega stališča, ki ga je oblikovalo matično delovno telo - mislim da je korektno in tudi v osebnih stikih s predstavniki vlade je bila izražena pripravljenost, da se v smislu, kot je sedanji osnovni člen, dopolni, seveda tudi naprej, če bo tako zahteval državni zbor in mislim, da je to prav.
Drugo, kar mislim, da bi bilo pa o tem treba reči, je naslednje. Poglejte, ne strinjam se s tistimi, ki ste tu trdili, da je s tem, ko se je zožil krog za nekaj 1000, ne vem točne številke, upravičencev, da je s tem nastala neka nepopravljiva škoda. Med te upravičence sem recimo štel tudi jaz in če bi vprašali ljudi na ulici, ali je prav, da ob takšnih plačah, kakršne imamo, 5-članska družina prejema otroški dodatek, bi rekli "ne", treba je dati tistim, ki imajo seveda najmanj. Ob tem recimo naj povem še za ilustracijo, da sem imel v tem času obisk človeka, ki je oče 8 otrok, in stanujejo vsi skupaj na 74 kvadratnih metrih stanovanja. Takšnim, bom rekel, bi po moje bilo treba še posebej pomagati; navsezadnje je takih družin izredno malo. To je eno.
Drugo pa, ko se bo proučevalo 16. stališče, to pa je, da naj bi se proučila možnost v poglavju "Dodatek za nego" - mene niti ne zanima, v katerem poglavju pravzaprav - ampak da bi se na podlagi odločitve oziroma mnenja zdravniške komisije omogočila nega otrok na domu. Kot verjetno na vse druge poslance so se tudi name obrnili - in v Kamniku imamo še posebej močno skupino, ki se s tem ukvarja - obrnili starši hudo telesno in duševno prizadetih otrok. Namreč v takem primeru, če država plačuje, kot je slišati iz takšnih ocen, sicer res čez palec, okrog 280 tisoč tolarjev za varovanje enega takega otroka v zavodu, in če se od tega odštejejo stroški za zdravniško oskrbo, se mi zdi to zelo modra poteza države - navsezadnje ni treba graditi kapacitet, ni treba plačevati tega in tako naprej. To je prvo. Drugo pa, sprosti se mesto, delovno mesto enega od staršev, ki bo pač za takega otroka skrbel. Zato mislim, da je ta stvar vredna dobrega premisleka in tehtne obdelave. Ampak ob tem se pa seveda postavlja vprašanje še naprej. Torej naj ne izpadem kot tisti, ki so mu ponudili prst, pa da zagrabi celo roko.
Mi imamo od leta 1983 zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. Vse to, kar je zapisano v tem zakonu, ki ga zdaj obravnavamo, velja za otroke do 18. leta. Po 18. letu so ti otroci, da tako rečem, še vedno enaki otroci, enako otroci, govorim o posebej težko duševno in telesno prizadetih, in zato mislim, da bi bilo treba v tem kontekstu tudi razpravljati o tem. Ta zakon, ki sem ga omenil, govori, da se sicer predvideva nek dodatek, ampak ta dodatek ni niti približno tisto, kar bi lahko pokrilo te stroške. Zdajle imam izračun, ki naj bi bil tam okrog 50 tisoč tolarjev. Hočem reči to, da bi bilo treba takrat, ko bomo v drugem branju o tej stvari razpravljali, bom jaz želel podatke, kaj se dela na tem, da bi se ali del teh določb, ki so sedaj v zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, inkorporirale v ta zakon, to se pravi, da bi se tudi družinam, ki imajo nekoliko starejše otroke, pa so pripravljene zanje tako skrbeti, omogočilo, da eden od staršev ostane doma, tako kot predlaga 16. točka dopolnilnega sklepa, ali pa naj se pripravi, seveda čimprej, nek zakon, ki bo nadomestil ta stari zakon in seveda po moje s podobno solucijo, ker je celo ekonomsko upravičena. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Kdo še želi razpravljati? Ker nihče več ne želi razpravljati, zaključujem splošno razpravo in prehajamo na razpravo o predlaganih sklepih in stališčih. Najprej dajem v razpravo prvi sklep matičnega delovnega telesa, ki se glasi: "Predlog zakona o starševstvu in družinskih prejemkih, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče razpravljati, dajem predlagani sklep na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Prehajamo na razpravo o stališčih, ki jih je pripravilo matično delovno telo in so zapisana v poročilu delovnega telesa. Kdo želi besedo? Torej, v razpravi imamo stališča odbora, spreminjevalne oziroma dopolnjevalne predloge poslanske skupine socialdemokratske stranke ter dodatna stališča Slovenskih krščanskih demokratov, ki smo jih pravkar dobili. Besedo želi gospa dr. Hren-Vencljeva.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Nekatera stališča odbora bi lahko nadgradili z našimi stališči, tako na primer stališče odbora s številko 3 z našim stališčem, ki pravi: "Predlog zakona za drugo obravnavo naj bo oblikovan v skladu z resolucijo o temeljih oblikovanja družinske politike" in je naveden Uradni list. V stališču odbora pa bi dodali posebno, s poudarkom na poglavju 3.3.1 o porodniškem dopustu in dopustu za nego otroka ter nadomestilu izgubljenega zaslužka ob dopustu in tako dalje, kot sledi v tekstu, ki ga imate pred seboj. Torej, lahko bi združili naše stališče številka 2 in stališče odbora številka 3.
Nadalje je naše stališče številka 4 in stališče odbora številka 15 v nekem smislu komplementarno. Predlagamo namreč: "Višina dodatka za veliko družino naj se bistveno poveča in se določi glede na število otrok." Odbor pa je sprejel stališče: "Predlagatelj naj prouči možnost izvedbe lestvice, po kateri bo dodatek za veliko družino nekoliko večji za četrtega in vsakega nadaljnjega otroka." Torej, mi predlagamo, naj se višina dodatka poveča, odbor pa pravi, naj prouči možnost. Mislim, da je naše stališče bolj zavezujoče. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Kolegice in kolegi, ker nimate na klopeh stališč Slovenskih krščanskih demokratov, bom to počasi prebral, da ne bi bilo kaj narobe. Ali počakamo, da se razmnožijo? Lahko preberem, dobro.
Prvo stališče odbora ni sporno, drugo prav tako ne. Tretje stališče odbora je dodatno, kot amandma, bi lahko rekli tudi, stališče krščanskih demokratov, ki pravi: "Predlog zakona za drugo obravnavo naj bo oblikovan v skladu z resolucijo o temeljih oblikovanja družinske politike." Temu se doda še tretje stališče krščanskih demokratov: "Prouči naj se in ponovno opredeli v zakonu ustreznejša rešitev za matere, ki brez svoje krivde v času nosečnosti izgubljajo službo". To bi bilo dopolnilo tretjega stališča odbora z dvema odstavkoma.
Najprej bomo glasovali o teh, ki se spreminjajo.
Na glasovanje dajem stališče tri in dva dopolnilna predloga. Najprej dopolnilne, potem osnovnega. Najprej dopolnilni 2 in 3 krščanskih demokratov, nato bomo glasovali o osnovnem. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za dva dopolnilna predloga Slovenskih krščanskih demokratov? (23 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da so stališča sprejeta.
Na glasovanje dajem stališča odbora pod številko 3. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za stališče pod številko 3? (29 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je stališče sprejeto.
Prehajamo na stališče 15, ki je povezano z odborom. Nanje je nek amandma. Če je stališče Slovenskih krščanskih demokratov sprejeto, je stališče odbora brezpredmetno. 15. stališče odbora. Stališče Slovenskih krščanskih demokratov pravi: "Višina dodatka za veliko družino naj se bistveno poveča in se določi glede na število otrok". Če je to stališče sprejeto, je 15. točka brezpredmetna. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za stališče Slovenskih krščanskih demokratov? (20 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da stališče ni sprejeto.
Na glasovanje dajem stališče 15 odbora. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za stališče pod številko 15 odbora? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je stališče 15 sprejeto.
Slovenski krščanski demokrati predlagajo še stališče, ki pravi. "Predlagatelj naj prouči naslov zakona in ga spremeni tako, da bo naslov v celoti napovedal vsebino zakona". Dajem to stališče na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 poslancev.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je stališče sprejeto.
Gremo na dopolnjevalna stališča. Poslanska skupina Socialdemokratske stranke - imate na posebnem listu, da ga ne berem. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.
Najprej prvi dopolnjevali predlog. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Drugi. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (20 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da drugi ni sprejet.
Tretje dopolnilo. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za tretji predlog? (17 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da ni sprejeto.
Četrto dopolnilo. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (15 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da dopolnilo ni sprejeto.
In še zadnje, peto dopolnilo. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (15 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da ni sprejeto.
Na glasovanje dajem preostala dopolnila odbora. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so ostala dopolnila sprejeta.
Imamo še dva dopolnilna sklepa odbora, ki ju prav tako imate v pregledu. V poročilu so navedeni dodatni sklepi. Drugi je brezpredmeten, ker smo že sprejeli zakon o jamstvenem preživninskem skladu. Torej sta prvi in tretji aktualna. Želi kdo razpravljati? Gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Seveda bom glasoval za ta dopolnila odbora in pričakoval bi tudi, da bi drugi glasovali za dopolnila, recimo, naše stranke. To se ni zgodilo. Zadeva je sila enostavna. Gre za otroke, otroci se ne morejo braniti. Če bi šlo za upokojence, ti zaženejo pa vik in krik in v tem je vaša socialna politika. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ker ni več razprave, zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem dodatna sklepa pod številko 1 in številko 3. Lahko skupaj glasujemo, ne? Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za dodatna sklepa pod številko 1 in 3? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da sta dodatna sklepa sprejeta.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 30. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O IZVRŠEVANJU KAZENSKIH SANKCIJ. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Gospod minister Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Zakonsko izvrševanje kazenskih sankcij se danes izvršuje na podlagi slovenskega zakona iz leta 1978, skratka zakona, ki je star tako rekoč 21 let. V tem dobrem 20-letnem obdobju so se stvari spremenile. Obstajajo nove teorije o izvrševanju kazenskih sankcij, obstajajo evropski pogledi na te probleme in ne nazadnje obstajajo tudi priporočila Organizacije združenih narodov, Evropske zveze in Sveta Evrope. Skratka dozorel je čas, da se to področje uredi s povsem novo zakonodajo. Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij v prvem branju ureja vse kazenske sankcije, se pravi kazni, opozorilne sankcije, varnostne ukrepe, vzgojne ukrepe, vprašanje prestajanja zaporne kazni, plačevanje denarne kazni, prepoved vožnje motornega vozila, izgon tujca, kot kazni odvzema vozniškega dovoljenja - v tem primeru gre za varnostni ukrep. Prav tako tudi urejajo sankcije s področja zakona o pravdnem postopku, zakona o izvršbi in zavarovanju kot tudi zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja. Izhodišče zakona je dejstvo, da daje zakon obsojenim osebam vse pravice, ki jim jih zagotavlja ustava, razen tiste pravice, ki jim je bila odvzeta v skladu s kazensko zakonodajo in na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega sodišča. Kot sem že uvodoma omenil, zakon upošteva vse konvencije, mednarodne sklepe, stališča, priporočila, skratka vse mednarodne akte, ki zavezujejo našo državo k določenemu ravnanju z obsojenimi osebami.
Zaporni kazni zakon odmerja največ prostora. Ta se izvaja v zavodih za prestajanje kazni, zaporu. Te zavode ustanavlja vlada s posebnim predpisom, s posebnim podzakonskim aktom. Vsi zavodi pa bodo izvrševali zaporne kazni v vseh načinih izvrševanja, v vseh režimih izvrševanja kazni. Gre za zaprti zavod, pol odprte oddelke in povsem odprte oddelke. Novost, ki jo predstavlja zakon, je uveljavljanje tako imenovanih nadomestnih alternativnih sankcij, eno predvideva že kazenski zakonik, druge pa uvaja zakon o izvrševanju kazenskih sankcij. V tem primeru, recimo, direktor zapora dovoli zaprti osebi, da pod določenimi pogoji opravlja normalno svoje delo, svoje delovne obveznosti, svojo zaposlitev na svojem delovnem mestu, se pravi, da med tednom biva doma in dela, vendar ob vikendih, sobotah in praznikih pa mora prestajati kazen v zaporih.
Posebno pozornost posveča zakon tudi delu obsojenca, se pravi, da zaporniki, če soglašajo in če so v zaporih za to podane možnosti, lahko tudi delajo in v tem primeru prejemajo tudi osebni dohodek, pri čemer se določa kot osnova 35% povprečne plače v Sloveniji. Zapornik, ki dela, uživa tudi pravice iz pokojninskega in socialnega zavarovanja.
Nedotaknjeno je ostalo tudi načelo, da pisemske cenzure ni, vendar so s tem v zvezi zaostreni postopki, predvsem iz razlogov, da se prek pisem, prek pošte prepreči vnašanje nedovoljenih substanc v zavode.
Prav tako je disciplinska kazen samice največ 14 dni z novim zakonom omiljena.
Prav tako so novosti v zakonu o izvrševanju kazni tudi na področju prometne varnosti, v tem smislu, da se uvajajo kazenske točke (ta problematika je sicer že znana).
Nova je tudi kazen izgona tujca iz države, največ za 10 let.
Prav tako se po tem zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij izvršujejo tudi sankcije, kot sem že uvodoma omenil, po zakonu o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja.
Glede gospodarske dejavnosti, glede katere je današnja zakonodaja nedorečena, se ta dejavnost odvija v okviru zavodov. Zakon predvideva vse možne oblike organiziranja gospodarske zakonodaje, bodisi na podlagi določb zakona o gospodarskih javnih službah bodisi tudi kot javni gospodarski zavod ali pa tudi kot javno podjetje. Obliko posamezne gospodarske dejavnosti bo glede na posebnosti posameznega zavoda za prestajanje kazni zapora določila vlada s posebnim podzakonskim aktom.
Organizacija izvrševanja kazenskih sankcij je glede na veljavni zakon bistveno spremenjena in dejansko uveljavlja že spremenjeno ureditev, skratka, povzema obstoječe dejansko stanje. Tako zavodi za prestajanje kazni zapora niso več samostojni upravni organi v sestavi ministrstva za pravosodje, temveč je vsak zavod organiziran kot sektor znotraj uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. Ta uprava pa je upravni organ v okviru ministrstva za pravosodje.
Status pooblaščenih uradnih oseb, ki delajo v zavodih - gre za paznike, za uniformirane osebe - je urejen podobno kot status teh oseb v ministrstvu za notranje zadeve in v ministrstvu za obrambo.
Prisoten je tudi gospod Miha Wohinz, državni podsekretar v našem ministrstvu, vodja tega projekta, ki je pripravljen tudi odgovarjati na posamezna podrobnejša vprašanja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za notranjo politiko in pravosodje. Ali želi predsednica odbora besedo? Prosim, gospa Darja Lavtižar-Bebler.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Odbor za notranjo politiko in pravosodje je obravnaval ta zakon in pri obravnavi upošteval vse argumente in razloge, ki jih je tu navedel že minister Marušič, zato bi se osredotočila samo na sklep in stališča, ki jih odbor predlaga.
Sklep je tak, da odbor predlog zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ocenjuje kot primerno podlago za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo. Vlada Republike Slovenije naj pripravi predlog zakona za drugo obravnavo v skladu z naslednjimi stališči:
1. Predlagatelj naj z vidika skladnosti z ustavo ponovno preveri določbe, ki zadevajo varstvo osebnih podatkov in vprašanja nadzora pisemskih in drugih pošiljk ter telefonskih razgovorov.
2. Z vidika skladnosti s pravnim sistemom je treba ponovno preveriti rešitve, ki zadevajo postopek v zvezi s prekrški, in določbe, ki zadevajo sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
3. Prouči naj se vprašanje posebnega tretmaja za osebe, ki niso bile obsojene zaradi nasilnih in zavržnih dejanj oziroma kaznivih dejanj zoper življenje in telo.
4. Predlagatelj naj prouči in upošteva pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve pravnotehničnega značaja ter pripombe glede slovnične in pravopisne pravilnosti jezika v predlaganem besedilu zakona.
5. Predlagatelj naj prouči in ustrezno upošteva konkretne pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam. Razprava je omejena na 5 minut. Ali želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem... Gospod Rejc. Prosim za mir v dvorani.
IZIDOR REJC: Hvala lepa za besedo. Pri predstavitvi zakona je gospod minister povedal, da se mnoge stvari spreminjajo in nekako omiljujejo. Zanima me, ko je pripovedoval o tem, kako lahko upravnik zapora določi, da zapornik tudi opravlja normalno svoje delo in da je med tednom lahko doma, seveda ob praznikih in ob nedeljah pa mora iti tja, ali je to mišljeno, ker normalno opravlja svoje delo, ali mu delovno razmerje teče. Ta zadeva ne gre skupaj oziroma jo je treba razložiti. Meni to ne gre preveč skupaj in želim dobiti neki odgovor. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ali želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo in prehajamo na razpravo o predlaganih sklepih in stališčih.
Najprej dajem v razpravo prvi sklep matičnega delovnega telesa, ki se glasi: "Predlog zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo". Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Ker ne želi nihče, dajem predlagani sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Naslednje ugotavljanje je ob 18.13 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 18.03 uri in se je nadaljevala ob 18.11 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci, tretjič ugotavljamo sklepčnost v dvorani! (65 prisotnih.) Na glasovanje dajem sklep matičnega delovnega telesa.
Kdo je za? (57 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Prehajamo na razpravo o stališčih, ki jih je predlagalo matično delovno telo in pa poslanska skupina SDS, ki jih imate v pregledu na mizi. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Najprej bomo glasovali o dopolnjevalnem predlogu poslanske skupine SDS. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (28 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je stališče poslanske skupine SDS sprejeto.
Na glasovanje dajem pet stališč odbora, ki jih imate v pregledu. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so predlagana stališča sprejeta.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 31. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O OROŽJU, prva obravnava. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim, državni sekretar, magister Slavko Debelak.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Pred vami je predlog zakona o orožju, ki naj bi na sodoben način celovito uredil vprašanja proizvodnje, prometa in posesti civilnega orožja. Predlog zakona zajema uvodna pojasnila, besedilo členov in obrazložitev posameznih členov. V izogib ponavljanju posameznih rešitev želim na tem mestu opozoriti na nekatera dejstva in okoliščine, ki iz gradiva posebej niso razvidne.
In sicer, predloženi zakon o orožju je ob skrbnem in strokovnem delu pripravljalca nastajal več let in naj bi nadomestil zakon iz leta 1973. Že iz tega je razvidno, da je zakon glede na materijo, ki jo ureja, vsebinsko in strokovno preživel. Zakon je namreč nastal na povsem drugačnih pravnih temeljih oziroma družbeno-ekonomskih razmerah, kot veljajo danes. Poleg tega določbe zakona, se pravi sedaj še veljavnega, ne sledijo tehničnemu razvoju orožja in mednarodnim zahtevam, ne dopuščajo učinkovitega nadzora nad proizvodnjo, prometom in posestjo orožja ter hkrati v zadostni meri ne upoštevajo različnih interesov do posesti orožja.
Navedena dejstva so bila le osnovna izhodišča pri pripravi novega zakona, saj je predlagatelj upošteval zlasti in seveda tudi mnenje in sklepe k poročilu o izvajanju zakona o orožju, ki jih je podala 2.11.1992 že komisija za notranjo politiko takratne skupščine Republike Slovenije, prav tako tradicijo orožne kulture v Sloveniji, ki ima svoje korenine v avstroogrski monarhiji, pravno ureditev in prakso evropskih držav, seveda tudi predpise Evropske unije in trende oziroma smernice, ki veljajo danes v svetu na tem področju, tudi sugestije eksperta za harmonizacijo orožnega prava v okviru Evropske unije in predloge ter pobude strokovne in, če hočete, tudi laične javnosti. Seveda pa je bilo neizogibno potrebno pri pripravi zakona izhajati iz same narave orožja. Zgodovinsko gledano je namreč orožje ohranilo svoj pomen, in sicer kot predmet, ki je izdelan z namenom napada in obrambe, športa in lova. Z njim se izkazuje moč, nadvlada, orožje je tudi tržno blago, vse več je prisotno pri storitvah kaznivih dejanj, tudi nesrečah, družinskih tragedijah in tako dalje. Iz opisane narave orožja izhaja tudi klasična delitev orožja na vojaško in civilno.
Globalno, spoštovane poslanke in poslanci, sta danes v svetu na normativnem pravnem področju v veljavi dva povsem različna koncepta, ki sta zgodovinsko, moram reči, dana oziroma pogojena. Anglosaksonski koncept daje posamezniku pravico do oboroževanja in ima svoj izvor, svoj temelj v ustavni pravici do učinkovite samoobrambe. Evropski koncept pa posest orožja obravnava kot privilegij; ta koncept, se pravi evropski, izhaja iz narave orožja in dejstva, da država prek svojih institucij skrbi za državno varnost, javni red in mir, varnost posameznika, varnost premoženja in tako dalje. Omenjene okoliščine štejejo kot pogoj za obstoj neke urejene in demokratične družbe oziroma države, ne glede na to, da je pravica do samoobrambe tudi pravno dana oziroma uzakonjena. Zaradi same narave orožja pomeni namreč vsaka posest le-tega potencialno nevarnost za javni red, varnost ljudi in tako dalje. To pa je tudi poglavitni razlog, da država postavlja normativne pogoje za proizvodnjo, trgovino, nabavo, posest in, seveda, zlasti za nošenje orožja. S tem pa prihaja na eni strani v nenehen konflikt s trgovci in s skupino ljudi, katerih cilj je, da država čim manj pogojuje oziroma omejuje pravice do posesti orožja, na drugi strani pa je v svetu vedno večja skupina ljudi, ki nasprotuje kakršnikoli posesti orožja. Ravno te skupine, spoštovane poslanke in poslanci, imajo izredno velik vpliv na normativnem področju v zvezi s poostritvijo pogojev za proizvodnjo, promet oziroma posest orožja. Naj kot primer navedem Združene države Amerike, kjer kljub velikim tragedijam z orožjem orožarskemu lobiju uspeva, da ni prišlo do neke bistvene poostritve pogojev, ki si jih tako močno želijo nasprotniki orožja in še zlasti organizirane skupine, ki so bile žrtve orožja. Nasprotno pa je civilna iniciativa v Kanadi, Avstraliji, Angliji, Avstriji in tako naprej ob podobnih tragedijah, kot so se zgodile v Združenih državah Amerike, dosegla, da so se na normativnem področju izredno zaostrili omenjeni pogoji.
V svetu so vse večje tendence po odprtosti meja oziroma svobodnem pretoku ljudi, blaga in storitev. V ta namen je sprejetih vrsta mednarodnih sporazumov, hkrati pa internacionalizacija kriminala, porast števila kaznivih dejanj, ki so povezana z orožjem in tako dalje, zahteva zaostrovanje pogojev za posest orožja in prenos orožja iz ene države oziroma v drugo državo. Prav slednje je že leta 1978 pripeljalo do sprejetja evropske konvencije o kontroli strelnega orožja, ki ga nabavljajo in imajo v posesti posamezniki. Podobne predpise je leta 1991 sprejela tudi Evropska unija.
Glede na to, da se zloraba orožja pojavlja kot svetovni problem, je določene korake storila tudi Organizacija združenih narodov. Skupno vsem tem prizadevanjem je vzpostaviti učinkovit nadzor nad proizvodnjo, trgovino in posestjo orožja, kot končni cilj, kot zaključno dejanje, če hočete, pa preprečiti oziroma omejiti uporabo orožja zlasti in predvsem v kriminalne namene.
Predlog zakona, ki ga boste obravnavali, oziroma delovno gradivo je bilo že predstavljeno v Bruslju v okviru bilateralnega "screeninga", in sicer na tako imenovanem prvem stebru oziroma v kontekstu poglavja - "prost pretok blaga". V tej zvezi je bil na delovnem obisku v našem ministrstvu, ki je pripravljalo zakon, tudi ekspert za harmonizacijo orožnega prava iz Evropske unije, ki na gradivo ni imel nobenih pripomb oziroma, če hočete, še več, o njem se je izredno pohvalno izrazil.
Na koncu moram poudariti, da so pri pripravi zakona poleg drugih resorjev sodelovala tudi različna društva, zveze oziroma podobne asociacije, da bi bilo besedilo zakona pripravljeno kvalitetno in prilagojeno slovenskim potrebam in razmeram. Osnutek oziroma delovno besedilo je bilo posredovano tudi strokovnjakom s področja orožja, trgovcem, strelski zvezi, lovski zvezi. Bil je objavljen tudi na internetu.
V tem kontekstu je bil omogočen vpogled v delovno gradivo, tudi v tujo zakonodajo, to se pravi mednarodnoprimerjalni vidik in mednarodni sporazumi. Organizirana so bila različna srečanja, kjer so se izmenjala mnenja, dane so bile pobude, različni pogledi na vprašanja, ki jih ureja predloženi zakon. Ocenjujemo, da ravno ta odprtost oziroma sodelovanje javnosti pri pripravi zakona, da je pokazala, da so v Sloveniji glede posesti civilnega orožja povsem identični pogledi kot že prej omenjeni v svetu. V potrditev temu naj navedem, da je skupina občanov dne 26.2.1999 vložila v državni zbor svoj predlog, lasten predlog zakona o orožju, in sicer na podlagi zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Ta skupina, zanimivo, je sodelovala pri pripravi zakona, ki ga imate pred seboj, vendar se kljub temu ni strinjala z rešitvami, ki jih prinaša, saj si je prizadevala za dosti bolj, poudarjam, dosti bolj liberalen zakon. Po drugi strani pa je druga skupina ljudi predlagala veliko bolj rigorozne rešitve, saj je pri njih obstajala bojazen, da bo zaradi predlaganih rešitev prišlo v Sloveniji do podobnih tragedij, kot so se zgodile v Združenih državah Amerike; tukaj mislim zlasti na te tragedije v šolah. Vsa ta mnenja, predlogi in druge aktivnosti posameznikov oziroma posredno preverjanje in potrditev posameznih predlaganih rešitev so v bistvu bili tudi vodilo pri predlaganju oziroma pri pripravi tega zakona.
Spoštovane gospe poslanke, spoštovani poslanci! S tem nagovorom vas želim opozoriti, kako občutljivo in kompleksno, ponavljam, kako občutljivo in kompleksno je vprašanje urejanja proizvodnje, nabave in posesti civilnega orožja. Prepričan sem, da predloženi zakon ponuja rešitve, ki so sprejemljive za naš prostor. Da spoštovanje vseh pravic do dopustnih dejavnosti, ob istočasnem zavedanju, da je pravica posameznika omejena s pravicami drugih, to pri posedovanju, uporabi, nošenju orožja mora biti vsekakor osnovno vodilo. Hvala za vašo pozornost.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Želi poročevalec odbora? Podpredsednik, gospod Kangler.
FRANC KANGLER: Odbor državnega zbora za notranjo politiko in pravosodje je na tretjem nadaljevanju 29. seje dne 28.6.1999 obravnaval predlog zakona o orožju, ki ga je pravkar predstavil predstavnik vlade. Uvodoma na odboru je predstavnik vlade, državni podsekretar, gospod Vinko Poličnik predstavil zakon, kjer smo ugotovili, da imamo sedaj v veljavi zakon, ki ima svojo starost 26 let in je glede na časovno odmaknjenost vsebinsko in strokovno zastarel, saj je nastal v drugačnih pravnih in družbeno-ekonomskih razmerah. Pri predlogu zakona je sodeloval tudi izvedenec Evropske unije in predlog v taki obliki, kot je predložen, tudi podprl. V splošni razpravi, ki je sledila, so razpravljavci menili, da bo za drugo obravnavo potrebno zakon dopolniti in ga v nekaterih določilih tudi spremeniti. Večinsko mnenje razpravljavcev na odboru je bilo, da je za nabavo orožja zakon preveč liberalen. Ta razprava se je nanašala predvsem na možnosti nakupa enocevnih, gladkocevnih orožij, ki naj bi po predlogu zakona bila praktično v prosti prodaji. Razpravljavci so v glavnem podpirali tako uvedbo zdravniškega pregleda in preizkusa znanja z ravnanjem orožja, menili so, da bi morali poleg tega urediti tudi tehnične preglede orožja že v samem zakonu.
Razprava je posebej opozorila na nerešen problem orožja, ki se uporablja za streljanje na glinaste golobe, ki je olimpijska disciplina. Razpravljavci so bili mnenja, da bi tovrstno orožje in tudi strelišča morala biti na voljo, da se ta disciplina lahko razvija dostopno vsem občanom, ki se s takimi ali drugačnim športom ukvarjajo. Posebej je bilo opozorjeno na dejstvo, da so redka športna strelišča, ki so registrirana, to je, da so zgrajena po vseh pravilih in z vsemi potrebnimi soglasji. Predlog zakona je tudi pri gradnji strelišč zelo liberalen in glede tega so bila mnenja v razpravi različna. Nekateri razpravljavci menijo, da so strelišča nujno potrebna tako kot športni objekti, kot objekti, kjer se preizkuša orožje, pri čemer je bilo posebej opozorjeno, da so lovska strelišča v glavnem neregistrirana in se preizkus lovskih orožij opravlja preprosto v naravi.
Razpravljavci so opozorili tudi, da bi morali omejiti razpolagalno pravico z orožjem in promet z orožjem zaostriti tako, da tudi polnoletnost ni zadosti za pravico do nošenja orožja. Predlagano je bilo, da se zviša starostna meja glede lastništva orožja in zaostri pogoje za nošenje orožja pri starejših občanih, ker nastopi vprašanje psihofizičnih sposobnosti teh oseb.
Na podlagi razprav odbora za notranjo politiko in pravosodje, predlagam državnemu zboru, da po končani prvi obravnavi predloga zakona o orožju sprejme naslednji sklep.
1. Predlog zakona o orožju je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo.
2. Predlagatelj naj pripravi predlog zakona za drugo obravnavo v skladu z naslednjimi stališči: preuči naj možnost zaostritve kriterijev v postopku za izdajo orožnih listin; ponovno naj preuči ustreznost starostnih meja za posest posameznih kategorij orožja; preuči in ustrezno naj upošteva tudi pripombe iz razprave; preuči in ustrezno upošteva pripombe in opozorila, ki so razvidna iz mnenj sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Prijavil se je gospod Zmago Jelinčič, poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Kolegice, kolegi in predstavniki vlade, lep pozdrav.
Zakon o orožju oziroma predlog zakona o orožju je bil kar nekaj časa v obravnavi in povedati moram, da od zelo grobih obrisov se je nekako formiral v - lahko bi rekel - izredno dober evropski zakon o orožju. Zagotovo pa je nekaj poglavij, ki jih je nujno potrebno popraviti. V nekaterih segmentih je novi predlog zakona o orožju, ki ga imamo pred seboj, dosti bolj rigorozen kot so ostali evropski zakoni. V nekaterih segmentih se, tudi strokovno, nekako ne sklada z modernimi tendencami in vedenju o orožju. Povedati je treba, da je nekaj zadev tudi takih, ki so nedorečene tudi v evropski zakonodaji, seveda v skladu s scenghenskimi predpisi.
Zavedati se je treba, da najbolj pomembna zadeva pri orožju in orožnem pravu je registracija orožja, predvsem registracija velikih količin neregistriranega orožja, ki ga je v Sloveniji ogromno. Zavedati se je potrebno tudi, da s preostrim zakonom ne bomo preprečili kriminalni sferi, da bi se oboroževala in uporabljala to orožje. Z ostrim zakonom onemogočimo tistim, ki upoštevajo zakon, da bi lahko v skladu z zakonom posedovali to orožje. Nedvomno je tudi to, da v ameriških državah, v katerih je normalno legalizirana posest orožja, je 80% manj hudih kriminalnih dejanj kot v državah, kjer je prepovedana nošnja orožja oziroma je restriktivnost na tem področju močna.
Pravni temelji, na katerih je bil zgrajen prejšnji zakon o orožju, seveda s kasnejšimi dopolnitvami, so zdaj mimo. Sedaj se moramo obračati na novo evropsko zakonodajo in tudi ta zakon je v veliki meri upošteval evropsko direktivo, ki je vgrajena v večino tega zakona. Seveda pa je kar nekaj pripomb in je najbolje, da grem po vrsti.
V 3. členu, kjer se govori o razvrstitvi in kategorizaciji orožja. V kategoriji A, ko se govori o prepovedanem orožju, imamo notri dva segmenta, ki ju ni v evropski direktivi, in sicer pod točko 8 hladno orožje in pa pod točko 9 posebna oprema za orožje. Čeprav gre za kasnejšo definicijo in delno razjasnitev, kaj ta dva pojma pomenita, sta ta dva pojma v poglavju, ki opredeljuje izraze, premalo definirana in zato navkljub vsemu sodim, da ne sodita v kategorijo A. Ravno tako tudi po kategoriji D, ko piše: "Za orožje se šteje tudi strelivo in deli orožja." Mislim, da to pač ne gre. Del orožja brez ostalih delov orožja ni nič drugega kot navaden kos železa. In če ima nekdo ima pač doma del orožja, to še ne pomeni, da ima orožje samo. In tudi tukaj bi bilo potrebno zadeve v veliki meri popraviti.
Pri opredelitvi izrazov me je zmotilo kar nekaj. Pod točko 9 piše: "Strelivo s prebojnim učinkom je narejeno za vojaško uporabo, pri katerem je izstrelek oplaščen in ima trdo prebojno jedro." Današnja posebna specialna municija, recimo, municija KTW nima oplaščene krogle in vendar je to probojna krogla, zato sodim, da bi drugi del stavka lahko izpustili in bi bila definicija bolj ustrezna.
V točki 13, kjer se govori o eksplozivnem orožju, piše tudi tole: "Za eksplozivno orožje se štejejo tudi deli eksplozivnega orožja, in sicer vžigalnik ter druge naprave, ki so očitno namenjene za pripravo eksplozivnega orožja." Druge naprave, ki so očitno namenjene za - saj notri lahko štejemo vsako vodovodno cev premera več kot 4,5 cole, tudi to je lahko priprava za pripravo določenih mine ali pa razpršilnih bomb, poteznih min ali česa drugega. Zato sodim, da je ta stavek preveč.
V točki 17 piše takole: "Staro orožje je orožje, ki je izdelano pred letom 1871, in orožje na sprednje polnjenje, izdelano pred letom 1893." Nobene smiselne utemeljitve ni, zakaj je letnica 1871 upoštevana v tem segmentu, razen te, da je to napisano v okviru schengenskega sporazuma in tam nekako dogovorjeno. V skladu z zgodovinskim razvojem tehnologije strelnega orožja se je okoli tistega datuma začela proizvodnja enovitih nabojev; ampak še to enovitih nabojev s kartonskim tulcem. Tako da tudi tu nimamo kakšne posebne opredelitve. Sodim, da bi bila ta letnica bistveno bolj nova in brez dvoma lahko mirno potisnjena v to stoletje. Res pa je, da je v evropski direktivi in v schengenskem sporazumu ta letnica napisana in verjetno bo zato vlada vztrajala na tej definiciji.
Naprej piše pod točko 18: "Hladno orožje so boksarji, bodala, bajoneti, buzdovani, gumijevke in drugi predmeti, ki so pripravljeni za napad ali povzročitev nevarnosti." Za povzročitev nevarnosti je pravzaprav napravljen oziroma oblikovan vsak kuhinjski nož, vsaka sekira, večina lopat, razni krampi, motike in podobno; in vendar tega ne štejemo kot hladno orožje! Mislim, da bi tu morali v definiciji bolje definirati, predvsem pa to morda prestaviti iz kategorije A v kakšno drugo kategorijo.
V točki 22 piše: "Posebna oprema za orožje so naprave za dušitev zvoka, teleskopski namerilniki s svetlobnim snopom in teleskopski namerilniki z napravo za elektronsko ojačanje svetlobe ali z infrardečo napravo, če so izdelani tako, da se pritrdijo na orožje." Dve pripombi imam k temu: tu niso zajeti laserski merilniki, kajti definicija laserskega merilnika je nekaj drugega kot teleskopski namerilnik s svetlobnim snopom; razen tega pa imamo tudi drugačne oblike namerilnikov, za katere ni potrebno, da so nameščeni na orožje in vendar se to orožje lahko uporablja v sklopu s temi namerilniki. Zato mislim, da bi bilo smiselno, da ministrstvo za notranje zadeve v dogovoru s strokovnjaki morda popravi nekatere definicije, med drugim tudi to.
Naprej, pod točko 23, ki govori o električnih paralizatorjih, pravi, da škodujejo njegovemu zdravju. Vsaka stvar škoduje zdravju, tudi če se preveč vode napijemo, škoduje zdravju. Mislim, da bi ta del stavka lahko izpustili.
V 5. členu se govori o raznih oblikah orožja: o varnostnem, lovskem in športnem orožju. Kar me moti, je to, da za varnostno orožje kalibre predpiše minister za notranje zadeve, za lovsko orožje predpiše orožje vključno s kalibri minister za notranje zadeve po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za lovstvo, in pri športnem orožju je kompetenten poleg ministra za notranje zadeve tudi minister za šolstvo in šport. Nikjer se ne določajo kalibri na ta način, da minister določi, kateri kaliber je športni in kateri kaliber ni športni. Športni kalibri so vse od kalibra 22, to se pravi 5,56, pa vse do - kaj jaz vem - kalibrov 10 mm, 11,43 mm, 44 magnuma in podobnih kalibrov. Skratka, ne more minister določati, kateri kalibri so športni, ampak sem prepričan, da naj se to določi v skladu s športno uporabo določenih orožij. Mislim, da literature o tem pa ne primanjkuje.
Pri vrstah orožnih listin sodim, da je nepotrebno dovoljenje za nabavo streliva, kajti; kdor ima orožni list in pa pooblastila za nošenje orožja, mislim, da je smiselno, da lahko nabavlja tudi strelivo. Mislim, da ne moremo več pristajati na stari zakon, ki je omejeval število streliva na 25 kosov letno - recimo za varnostno orožje - kajti, če hoče kdo trenirati tudi z varnostnim orožjem - ker je možno, da uporablja varnostno orožje tako v športne namene kakor tudi kot varnostno orožje, v tem primeru s 25 naboji ne vem, če bo lahko kaj dosti treniral. Ravno tako tudi sodim, da pooblastilo za nošenje orožja bi bilo lahko v sklopu z orožnim listom.
V 11. členu se malo bolj pojasnjuje dovoljenje za nabavo streliva, ki pravi, da dovoljuje osebi nabavo streliva in se izda z veljavnostjo 6 mesecev. Mislim, da nabava streliva oziroma dovoljenja za nabavo streliva bi moralo biti vezano na trajanje orožnega lista. In kolikor časa traja orožna listina, toliko časa ima ta človek ob vsem vpisovanju v registre pri trgovcu za vsak naboj dovoljenje, da pač nabavi toliko streliva, kot ga potrebuje, recimo, za svoje športno ali lovsko udejstvovanje. Tukaj se govori tudi o pooblastilu za nošenje orožja, za katerega bi jaz še enkrat predlagal, da se ga da ven in se ga vključi v orožni list, ravno tako kot tudi dovoljenje za nabavo orožja.
V 14. členu se govori o pogojih za izdajo orožne listine posameznikov. V 3. točki drugega odstavka je ena zelo nejasna definicija, na katero je opozoril tudi odbor za notranjo politiko; in sicer, da se določi, da je tisti, ki ima orožje, da je zanesljiv. Kaj to pomeni? Ta definicija je zelo ohlapna in v bistvu gre za diskrecijsko pravico organa, ki bo to pač uporabljal, kakor mu bo to pač ustrezalo, tako kot je zdaj diskrecijska pravica v rokah tistega organa, ki mu je pač en prosilec všeč, en prosilec mu pa ni všeč. V istem členu na koncu piše tudi to, da za priglasitveni list za 1. in 5. točko oziroma za orožje iz 1. do 5. točke kategorije D, da mora imeti starost 21 let. Če pogledamo, kaj govori ta člen - 3. člen za kategorijo D. 1. točka, enostrelno dolgocevno orožje z gladko cevjo. Tukaj gre predvsem za šibrenice za streljanje glinastih golobov. Gre za športno orožje, ki ga niti eden lovec ne uporablja za lov. Še enkrat poudarjam; gre za enostrelno orožje, noben lovec ne uporablja enostrelnega orožja. Gre pa izključno za športno orožje. Potem naprej, za plinsko orožje, potem reprodukcije strelnega orožja, pri katerem se ne uporablja enovitega naboja. Potem naprej, možnarji in staro orožje; gre torej za segment zbiralcev orožja, ki morajo biti nujno stari 21 let, da lahko zbirajo orožja. Mislim, da bi bilo smiselno, da se razmisli in da se zadnji odstavek 14. člena ponovno premisli, pa če že ostanemo pri tem, da mora biti starost 21 let, naj bo to morda pri točki 1, pri točki 2, nikakor pa ne pri ostalih treh točkah.
V 16. členu smo prišli zopet do tiste slavne zanesljivosti, kajti pravi takole: "Posameznik je zanesljiv, če se na podlagi opravljenih dejstev lahko sklepa, da orožja ne bo zlorabljal ali ga neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljal in shranjeval ali ga prepuščal osebi, ki ni upravičena do posesti orožja." Zavedati se je treba, da je pri nabavi orožja treba najprej imeti zdravniški pregled, kar pomeni, da človek ima opravilno sposobnost, da je dovolj normalen, da lahko ima orožje, obenem pa mora narediti tudi izpit o varnosti, uporabnosti, shranjevanju in vseh teh zadevah. Če je nekdo naredil tak izpit, potem je verjetno zanesljiv. Zato mislim, da je treba tu definicijo zanesljivosti ali striktno določiti ali jo pa črtati.
Ravno tako imam pripombo k tretji alinei 17. člena, ki pravi, da "upravičeni razlog za izdajo orožne listine", da "mora predložiti dokazilo o članstvu v strelski športni organizaciji in dokazilo o izpolnjevanju kriterijev, ki jih za posamezne športne discipline predpiše minister, pristojen za šport, na podlagi katerih je upravičen do športnega orožja". Ne vem, kako lahko minister določa, kaj je šport ali kaj ni šport. To se pravi, bi lahko minister za kmetijstvo določal: kasaštvo je šport, skok čez zapreke pa ni šport, če med obema zaprekama konj galopira in ni v kasu - recimo. To je nesmiselno in mislim, da kompetence na tem področju dajati ministru za šport, ne ustreza dejanskemu stanju.
Pri pravilih o nošenju orožja mislim, da v 23. členu, kjer piše, da "športno orožje se sme nositi in uporabljati samo na strelišču, izven strelišča pa se mora prenašati", to je, mislim, da logično in to gre v zvezi s tistimi šibrenicami, za katere so nekateri mislili, da jih bodo nosili kar tako, po dolgem in počez. Kajti, ne more se jih nositi kar po dolgem in počez, ker 24. člen še dodatno omejuje, da "orožja ni dovoljeno nositi ali prenašati na javnih krajih na način, ki vznemirja ljudi, ali tako, da ga ljudje opazijo".
V 28. členu, ki govori o zbiranju orožja, je v drugem odstavku napisano, da "orožje iz prejšnjega odstavka je dovoljeno zbirati le, če se da na podlagi zbranih dejstev ugotoviti, da se ne izdeluje več in da ga ne uporabljajo obrambne sile ali policija ali če je trajno onesposobljeno". Zbiranje trajno onesposobljenega orožja je ravno tako, kot da filatelisti zbirajo znamke, ki imajo odrezane zobčke. Trajno onesposobljeno orožje ni za zbirko, mogoče je za dekoracijo na zidu, nikakor pa ne za zbiranje. To ve že ves svet. To vedo vsi zbiralci sveta. Mislim, da tudi to ne ustreza, da se določeno orožje ne izdeluje več. Razen, če ministrstvo za notranje zadeve ta stavek oziroma ta del stavka definira tako, da pomeni izdelovanje orožja nekega starega, če se čez določen čas začne na novo izdelovati, da pomeni novo izdelavo orožja in ne orožja, ki se še izdeluje.
Da bom povedal na primeru. Recimo, švicarski luger kaliber 7,65 s stekleničnim nabojem se je izdeloval izjemoma izdeloval nekje do leta 1956, potem se ni izdeloval. Sedaj ga zopet izdelujejo po naročilu za zbiratelje. Tukaj bi prosil, da ministrstvo definira, da je izdelava starih lugerjev bila prekinjena, recimo 1956 in da se ti ne izdelujejo več, da se potem lahko nanaša ta člen zgolj na nove izdelke, ki so jih zopet začeli izdelovati v poznih 70-ih letih.
V 32. členu se govori o popravilu in predelavi orožja. Mislim, da bi tukaj bilo potrebno definirati, kdo sme popravljati, izdelovati in prepravljati oziroma predelovati orožje. Prepuščati to komurkoli - mislim, da ni ustrezno in zato sodim, da bi bilo potrebno v zakon uvesti tudi termin orožarja ali izdelovalca orožja, kakorkoli pač. S tem bi se rešilo tudi vprašanje žigosanja orožja, kajti to je zaenkrat velik problem. Mislim, da bi sodilo med 32. člen in 33. člen uvesti nov člen, ki bi govoril o izdelovalcih orožja.
V 34. členu - najdba orožja ali streliva. Govori se, da če domnevni lastnik ne dokaže svojega lastništva v določenem času, se mu odvzame. Težko je reči, da nekdo, ki je našel orožje, da bo dokazal lastništvo, kajti lahko samo s pričami dokaže, da je našel orožje, in ker ga je našel, je njegovo ali kakorkoli že. Mislim, da bi tukaj morali malo bolj podrobno. Piše pa še naprej: "Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se prepovedano orožje ne vrača in se proda." Vzemimo primer Soške fronte, kjer nekdo najde en del orožja, recimo mitraljeza Schwarzlose ali pehotnega mitraljeza 08 15, kalibra 7.92. Nedvomno gre za muzejski del že samega orožja, samega po sebi in vendar mu ga bo policij lahko zaplenil, kajti po definiciji sodi med prepovedano orožje in ga bodo ponavadi - to se kar uniči in ogromno tega se je že uničilo. Mislim, da bi bilo treba premisliti tudi o teh zadevah.
Tukaj v 40. členu, ko se govori o posebnih dolžnostih trgovca. Se ravno tako govori, da v vseh primerih sme trgovec prodati orožje iz 1. do 5. točke kategorije dve le posamezniku, ki je dopolnil starost 21 let. Mislim, da bi bilo tukaj smiselno zožiti - ne iz od 1. do 5., ampak, recimo, od 1. do 3. točke, kar bi bilo smiselno in s tem bi bili tudi zbiralci izvzeti. Zagotovo pa je treba tukaj kot trgovec navesti tudi proizvajalec orožja. Kajti marsikateri orožar - je recimo trgovec, je - recimo - izdelovalec, ni pa trgovec.
Pri posojanju orožja v 44. členu mislim, da bi bilo potrebno popraviti v četrtem odstavku, ko se govori, da strelska organizacija lahko zaupa orožje v uporabo le svojim članom za čas, dokler trajajo strelske vaje ali tekmovanje na strelišču. Vedeti je treba, da strelske vaje ne trajajo in se ne izvajajo samo na strelišču. Kondicijsi treningi in ugotavljanje ter učenje proženja se izvaja - recimo - v strelskih družinah izven strelišč. Recimo v tistih, kjer imajo svoje prostore in glede na ta člen, ta odstavek bi bilo to onemogočeno oziroma prepovedano.
Pri nabavi streliva mislim, da je nesmiseln drugi odstavek, ki pravi: "Osebi se lahko izda dovoljenje za nabavo streliva, če ima za to upravičen razlog." Če nekdo poseduje orožni list zagotovo ima tudi upravičen razlog za nabavo streliva. Ravno tako sodim, da v zadnjem odstavku ne more biti napisano, da minister za notranje zadeve izda natančnejše predpise o dovoljenem kalibru - o tem smo že govorili - in o količini streliva. To se pravi, zopet smo na tistih 25 kosih streliva, ki bi jih lahko nabavili oziroma ne več.
Pri zasegu orožja v 62. členu mislim, da bi bilo smiselno prvo alineo o prepovedanem orožju definirati glede na zbiralce orožja in pri začasnem zasegu - mislim, da prvi odstavek dovoljuje policistu brez predhodne odločbe pristojnega organa, prevelike konpentence, ko pravi: "... če obstaja sum, da posameznik ni več zanesljiv v smislu 3. točke, drugega odstavka 14. člena tega zakona, se mu lahko orožje vzame." Tam pa piše samo "3. točka 14. člena", pa v alinei piše: "da ni zanesljiv". Skratka, ponavlja se isto, kot je tam. Gre za eklatantno diskrecijsko pravico, ki jo je treba odpraviti.
V 77. členu, mislim, da je zopet potrebno dodati, kaj vodi in piše - katere evidence vodijo trgovci z orožjem. Trgovec z orožjem bo težko vodil evidenco o izdelanem, popravljenem, predelanem in spremenjenem orožju, kajti to ima lahko izdelovalec orožja vodi to evidenco. Zato sodim, da bi bilo smiselno dodati tukaj nov člen - recimo - 78. člen, ki bi opredeljeval evidence izdelovalcev orožja oziroma orožarja.
Kar se tiče kazenskih določb, mislim, da so kazenske določbe zelo smiselno pripravljene in dobro obdelane, vendar pa nekako ni z njimi v skladu zakon o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika Republike Slovenije, kjer je državni zbor sprejel v svoji spremembi 310. člena, to se pravi v 52. členu, dve zelo nesmiselni rešitvi. To se pravi, da nekdo, ki ima doma po novem zakonu tudi del orožja, je lahko kaznovan z zaporom 5 let. To se pravi, če bo nekdo na Bovškem našel en del mitraljeza, ga bo prinesel domov, policaji ga ne bodo marali, lepo ga bodo zagrabili: imaš del orožja in mu bodo nabili na glavo 5 let zapora. Mislim, da je to treba urediti morda tudi s tem, da bi se dal predlog, da bi se 52. člen zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika Republike Slovenije spremenil na ta način, da bi popravili osnovni 310. člen.
Še enkrat bi povedal, po mojem mnenju je v nekaterih segmentih zakon preveč omejevalen in bi ga bilo potrebno popraviti. Drugače pa lahko rečem, da gre za enega dobrih zakonov - redko dobrih zakonov, ki jih predloži vlada v razpravo v državni zbor, in sodim, da je treba podpreti predlog zakona za nadaljnje obravnave, seveda z upoštevanjem teh pripomb, ki sem jih tudi jaz danes dal. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še katera poslanska skupina besedo? Ne želijo. Gospod Kangler, Slovenska ljudska stranka.
FRANC KANGLER: Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Slovenska ljudska stranka bo podrla zakon v prvi obravnavi. Podpiramo vsa stališča, ki so bila podana na odboru za notranjo politiko in pravosodje. Prav tako se zavzemamo, da bi predlagatelj za drugo obravnavo upošteval vsa stališča, ki so jih predvsem predlagali naši poslanci na odboru v samih razpravah. Namreč, ugotovljeno je bilo, da so tudi drugi poslanci podpirali naša stališča in predloge pri samem zakonu. Seveda bi želel okrog zakona biti malo krajši in bolj na splošno povedati stališče do nabave enocevnega gladkega orožja.
Poslanska skupina, poslanci Slovenske ljudske stranke ne podpiramo v taki obliki, kot je v zakonu napisano v prvi obravnavi. Namreč, sami se lahko prepričate, da v zadnjem času se dogajajo ne samo v Sloveniji, tudi v svetu in Evropi veliko problemov predvsem zaradi takega ali drugačnega orožja. In nesmotrno je, da bi lahko 18-letni fantje, pa tudi ženske nabavljale - gre predvsem za dijake, učence ali tudi študente - da bi lahko nabavljali v naših puškarnah enocevno gladko orožje, kar pomeni, da to enocevno gladko orožje ima iste balistične sposobnosti kot dvocevno gladko orožje s tem da v tej puški je en nebo, v oni puški sta dva naboja. Tako, da apeliramo na predlagatelja, da to stališče upošteva za drugo obravnavo.
Problem je tudi, kako v zakonu zapisati okoli lovskih strelišč. Vemo, da imamo v Sloveniji veliko lovskih družin kjer enkrat ali dvakrat letno opravljajo predvsem preizkuse lovskih pušk, risanic in ta strelišča so predvsem v naravi. Če pogledamo v slovenski prostor, lahko rečemo to, da imamo v Sloveniji registriranih bore malo strelišč, katere imajo vse pogoje v skladu z veljavno zakonodajo. Podpiramo tudi to, da bi lahko posamezne delovne organizacije in tudi podjetniki imeli svoja strelišča, tu predvsem mislimo na puškarje, kateri bi svoja strelišča lahko uporabili za preizkus delovanja orožja, katerega so obnavljali, popravljali ali usposabljali.
Zelo pomembno, ker konec koncev, če se zgodi to, da bi v Sloveniji imeli eno ali samo dve registrirani strelišči, kjer bi lahko preizkuse opravljali. Mislim, da bi bilo za naš slovenski prostor eno ali dva strelišča premalo in bi dejansko nastala gneča oziroma podjetniki svojega dela ne bi mogli opravljati. Prav tako moram reči, da podpiramo poenostavljen postopek registracije orožja oziroma nabave predvsem športnega in lovskega orožja, kadar imajo lovci ali športniki že izdano dovoljenje za "komad" lovskega ali športnega orožja, da bi lahko brez dovoljenja v soglasju z lovsko organizacijo ali športno organizacijo nabavili v trgovini tako orožje, katerega bi morali v nekem določenem roku: v 8 dneh ali 16, 12 dneh priglasiti pristojni upravni enoti. In tudi kar se tiče samih taks, bi se lahko takrat poravnale vse takse, kar se tiče nabave in same registracije orožja.
Mislim, da je zakon evropsko naravnan in da ima veliko prednosti. V nekaterih delih, kot smo tudi na odboru ugotavljali, nekoliko liberalen predvsem pri teh opredelitvah orožja. In mislim, da bi bilo dobro, da zakon sprejmemo v prvi obravnavi in z drugo obravnavo, če sprejmemo zakon v tem letu in bi bilo to pozitivno za samo Slovenijo pri vključevanju v Evropsko unijo. Kajti nedvomno je, da imamo stari zakon o orožju in da je potrebno tudi na tej plati zakonodaje prilagoditi to zakonodajo evropski. Seveda z generalno pripombo, naša poslanska skupina nikakor ne more pristati na nabavo, splošno nabavo - še enkrat poudarim - enocevnega gladkega orožja in tudi orožja z malim kalibrom brez vsakršnega predhodnega dovoljenja upravnega organa. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Ali želi še katera poslanska skupina besedo? (Ne želi.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisno se je prijavil samo gospod Hvalica, ki ima neomejeno. Ostali so omejeni na 5 minut. Gospod Hvalica, imate besedo.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki vlade oziroma ministrstva za notranje zadeve! Pred nami je zakon o orožju. Gre za nov zakon, Slovenija je sicer do sedaj imela star zakon, ki je to urejeval, ampak kot v uvodu tega predloga zakona piše, gre za zastarel zakon. Zastarel, jasno, ne samo zaradi tehničnih razlogov - verjetno, kar sicer ne piše, tudi zaradi družbeno ekonomskih, sistemskih, saj vendar je bil prejšnji zakon koncepiran na čisto drugačen družbeni red.
Po mojem trdnem prepričanju gre za popolnoma neurejeno področje. Utemeljitev. Če bi, to je zgolj predpogoj, Slovenija ne imela toliko novih državljanov, ki jih je dobila po letu 1991, bi ta zadeva bila relativno enostavna. Mi moramo odkrito spregovoriti o tem, da se je s podelitvijo novih državljanstev skokovito, strmo navzgor povečalo tudi število, med navednicami "upravičencev" ali pa "neupravičencev" nošenja orožja. To je neizpodbitno dejstvo. Mi vemo, kako se praznuje novo leto v Beogradu, to se strelja tako, da misliš, da si na Kosovem polju. Ampak pred - koliko je že to - 700 ali 600 leti, saj ni važno, 400 let pred francosko revolucijo, če se ne motim - ampak to ni važno. Me niti ne briga. Ampak briga me pa to, da imamo v Sloveniji po letu 1991 med civilnim prebivalstvom, med našimi državljani en velik potencial, en arzenal orožja, to je dejstvo in kdor to noče videti, naj dnevno prebira kroniko, kroniko v naših časopisih, ki pa ne zajame vsega.
Državni sekretar je rekel, da gre za občutljivo in kompleksno - mislim, da sem dobro razumel - področje, in jaz bi se s tem strinjal, torej, ni tako enostavno te zadeve urediti. Zakon naj bi ponujal ustrezne rešitve. Jaz, ki nisem poznavalec - in človek tvega, da potem, ko je nastopil za to govornico Zmago Jelinčič, ki je navajal kalibre, letnike in tako dalje, on ima teoretične in praktične izkušnje z orožjem, tvega fiasko, ker lahko izpade, tako kot izpade - pa vendar nekaterih stvari veliki poznavalec orožja, teoretično in praktično, ni zaznal. Ena od takih je gotovo tudi položaj naše države vis a vis jugovzhodni Evropi ali pa Balkanu, kot vam je bolj všeč. Naša južna meja bo - tako trdno upam - v naslednjih letih postala prava schengenska meja, ampak ne glede na to, bo čez to mejo po tradiciji potekala tudi trgovina z orožjem, mamili in ostalim. Časi Martina Krpana za kresilo in sol, za bruse in ne vem še kaj so minili, zdaj je glavna trgovina trgovina z orožjem in mamili. Iz italijanskih medijev pogosto zaznam, da ob nekem uspehu, recimo - ampak to se zelo pogosto dogaja - ki ga tam ima policija, ko zaseže - oni imajo navado potem, da se ob tem orožju ekipa, ki je to opravila in, jasno, šef, fotografirajo, to je njihova stalna varianta, tega pri nas še ni, pa mogoče bi bilo dobro, da bi videli, kakšen je obseg tega - oni se redno fotografirajo in televizija to redno prenaša, to je tako rekoč na dnevnem redu - in sem zaznal, da govorijo, kako je, recimo, določeno orožje prišlo iz držav bivše Jugoslavije. To je eno izmed dejstev, ki ga mora zakonodajalec upoštevati, predlagatelj zakona. To je pač neizpodbitno, mejimo na Republiko Hrvaško, ki še dolgo dolgo ne bo članica Evropske unije in niti ne članica Nata; kdaj bomo mi, ne vem.
Torej, državni sekretar je rekel, da je besedilo kvalitetno. Ob vsem spoštovanju mag. Slavka Debelaka, pa moram reči, da je lahko kvalitetno, da bi lahko bilo pa še bolj kvalitetno, tako da sem korekten. Tu je že kolega Jelinčič govoril o starem orožju. V moji poslanski pisarni, ki jo imam enkrat na mesec v Kobaridu, prizorišču največje bitke v prvi svetovni vojni, se pogosto oglašajo ljudje, ki imajo težave s tem. Tam pravico kroji nek upokojeni miličnik, da ne rečem policist - dobesedno - ta odloča, kaj je prav in kaj ni prav. Slavko, potem ti bom dal naslov, če hočeš, ker to, ne vem, če je to prav. Ne vem, če ste ga vi pooblastili, ker on ni več v službi, ampak on še vedno straši ljudi, pove tistemu, pride na dom, sem izvedel, da si dobil to in to, to ni dovoljeno, to itd. in si prevzema kar velike pravice. Mislim, da gre za kršitev človekovih pravic. Gre za ljudi, ki jim je to enim veselje, drugim pa preprosto neka dopolnilna dejavnost. Znano je, da so tako med obema vojnama tam ljudje se preživljali tudi s tem, da so zbirali staro železje. No, zdaj je kvaliteta življenja šla malo naprej, zdaj je pa interesantno, jasno, orožje - kakršnokoli. In nekateri imajo prave male muzeje itd. in jasno je, da se s tem tudi trguje.
Jaz mislim, da je to, kar vidim v 28. in 29. členu zakona, premalo za urediti to področje. Jaz nisem specialist za to, polagam pa na srce zakonodajalcu, da to zadevo ustrezno obdela in mislim, da je prav Primorska tista, da je Soška dolina zaradi soške fronte tista, ki je tu - lahko bi rekel - odločujoča za določeno razširjeno obdelavo v tem zakonu, ker tam je pač ta zadeva še kako prisotna. Tu je tudi delno moja, novogoriška občina, ker je Banška planota imela velike bitke in tudi tam se kar nekaj ljudi s tem ukvarja in moram reči, da sem se ob neki priliki, ko sem bil gor, tudi ogledal en tak preprost, vendar neverjetno bogat muzej. Ti ljudje so zdaj nesigurni, v strahu, skratka; ne vedo ravno zaradi tega, ker te stvari do sedaj niso bile urejene, in kot sem ugotovil, tudi sedaj premalo urejene. To je ena stvar.
Druga stvar. Opazil tam, kjer so navedena orožja, to se pravi 4. člen - opredelitev izrazov, da so navedene frače. Nekdo se bo mogoče smejal na ta račun, ampak frača je tudi podvodna puška, tu je najbolj znana - jaz sem se namreč s tem ukvarjal - "arbolet champion", ki ima strahotno moč in prebije pod vodo 10-kilogramsko kirno - to je zajetna živalca - z dveh metrov skozi in skozi. To se pravi, da ravno tako lahko tudi prebije človeško truplo. Če so pa frače tu navedene, pa nisem zaznal - če pa sem spregledal, me opozorite - da bi videl, kje so tu navedene rakete proti toči. Jaz poznam primer iz Italije, kjer je raketa proti toči sestrelila malo privatno letalo. To je znan primer, to se pravi je to orožje. Tega tu nisem zaznal. Ravno tako ob velikih praznikih se na veliko strelja s petardami, te petarde so postale prave rakete. Vam povem, da na Silvestrovo v Italiji - dva trije mrtvi samo v Neaplju. Torej je to nekaj čisto običajnega. Ta grda navada se širi tudi k nam in vam povem, da tam pred božičem že začnejo streljati in dokler so to nedolžne petardice, je v redu, ampak ko peljejo potem otroke predvsem na intenzivno na kirurgijo, to ni več v redu. Lahko pa se zgodi tudi kaj hujšega.
Neprecizna je tudi navedba pod alineo 20, ko govori "orožje s tetivo". To je neprecizno napisano. Ravno tako pa tudi še prej pri alinei 16: kaj je torej plinsko orožje. Bom pa povedal. Pred par leti, ko sem imel neke težave - zaradi preganjanja mafije - so me odgovorni oborožili s plinskim razpršilcem, pa ni pištola. Tu pa piše samo pištola. Ampak efekt je isti! To je takšna majhna bombica, kot je za deodorant. Jaz nisem astmatik, hvala bogu, lahko je tudi taka. Torej, tudi to je v bistvu orožje. Komad, ki sem ga jaz imel v uporabi, pa ga nisem uporabil, je švicarske izdelave in z navodila, ki je bilo priloženo - torej, kar gor piše izgleda, da je to kar efektno obrambno orožje. No, to tu ni zajeto, govori samo o pištolah. To je toliko, kolikor sem zaznal pomanjkljivosti pri navedbah teh vrst orožja.
Zdaj pa, nekaj me je tu dodatno tudi spodbudilo. Državni sekretar pravi, da so pogledi - in zdaj me popravi Slavko, če sem razumel napak - da so pogledi na posest orožja pri nas identični kot drugje v razvitih državah. Jaz to zaradi teze, ki sem jo navedel na začetku o novih državljanih, zavračam. Slovenci nimamo neke afinitete do orožja. Ampak pri nas je 150, 160.000 novih državljanov, ki jim je to orožje nekaj svetega. To sem spoznal in se s tem seznanil pravzaprav prvič pri vojakih; videl sem, kako so hrepeneli po tem, to je pojem, to je... in to, jasno, ne glede na časovni odmik in na to, da sem kmalu pozabil, kdaj sem bil pri vojakih, ampak verjamem, da se ta mentaliteta ni spremenila. Torej je ta zadeva le malo drugačna. Slovenec sam je sicer do orožja takšen, kot je, ampak je pa treba upoštevati, da so stvari pri novih državljanih Republike Slovenije drugačne; te stvari je treba pogledati kot dejstva. Zaradi tega nobenega ne diskriminiram, samo ugotavljam, da so to neka dejstva, da je odnos do tega orožja pri ljudeh, ki so imeli drugačno zgodovino, drugačno tradicijo, drugačno kulturo, ki so bili narod bojevnikov, ki so se borili skozi vsa stoletja, je pač drugačen, to je neizpodbitno. Poenostavljeno povedano je to posledica bivše države Jugoslavije. Zato se mi zdi trditev državnega sekretarja, da so pogledi na posest orožja identični kot drugje, tvegana, in bi rekel, da ne vzdrži.
Moj nastop je bil absolutno - torej, vsaj poskušal je biti konstruktiven, pokazati na stvari, ki niso zajete v tem zakonu. Ne bom vlagal nekih posebnih - razen enega stališča, ki ga predlagam oziroma ki ga predlaga naša poslanska skupina - ne bom vlagal drugih dopolnil, ker predpostavljam, da je to, kar sem rekel, tisto, kar ne more biti sporno, vsaj večji del ne, in kar bo zakonodajalec upošteval.
Še na nekaj bi rad opozoril. Svoj čas sem bil prva žrtev fizičnega napada v tem državnem zboru in sem potem tudi organom prijavil poslanca Kacina, za katerega vem, da ima nekaj komadov orožja, da se mu to orožje odvzame, ker človek, ki izgubi živce in celo v parlamentu napade svojega kolega, je po moje nesiguren in spada med to kategorijo ali pa ne spada med to kategorijo, ki je navedena sedaj v 14. členu, kjer so pogoji za izdajo orožne listine - ena, dva, tri, pod tretjo alineo pravi, "da je zanesljiv". To je seveda zelo široko povedano, ampak - recimo - poslanec Jelko Kacin ni zanesljiv in mu je treba orožje odvzeti; če mu ga niste po prejšnjem zakonu, se bomo potrudili, da mu ga odvzamemo po novem zakonu.
Za zaključek: denarne kazni, ki so predvidene po tem zakonu (82. člen), so bagatelne! Kdor nosi orožje in ga potrebuje, ta operira z velikimi denarji - v glavnem. To je zanj bagatelna cena, to je zapitek ene večerje, recimo, če je to Veso! Kaj je bilo za Vesa 200.000? Nič! Zato menim, da bi morale biti kazni v tem pogledu ne linearne z drugimi kaznimi, ampak veliko višje. Veliko višje! Tu mora biti nek distroporc, projektiran disproporc med kaznijo, ki je za prometno nesrečno, ali kaznijo, ki je za nošenje orožja - za nelegalno nošenje orožja.
Skratka! Zakon potrebujemo. Upam, da bo zakonodajalec oziroma predlagatelj zakona upošteval vsaj del tistega, kar sem rekel in mu želim pri sprejemanju tega zakona in aplikacij čim več uspeha. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ali želi še kdo razpravljati? Prosim, gospod Ivan Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Torej rad bi vam vsem skupaj in nam vzel nekaj minut. Volivci so tudi mene prosili, naj povem nekaj besed o novem zakonu o orožju.
Že iz razlage gospoda sekretarja je razbrati, da v Sloveniji nimamo prevelikega navdušenja za veliko orožja. Iz analiz, ki so bile narejene - le 15% Slovencev se zanima za orožje. Marsikaj, kar se govori in piše, ni res tako hudo v Sloveniji, kakor se potencira. Rad bi rekel takole. Sprejemam predloge, ki jih je odbor predlagal in tudi mnenje ministrstva oziroma sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve podpiram. Predvsem bi opozoril na dve stvari, na dve točki mnenja, ki sta zelo pomembni.
K 2. členu, ko se govori o nožu. Danes imamo pri nas v naši državi veliko različnih nožev, ki jih nosijo s seboj planinci, taborniki in lovci. Ali bomo res za vse predpisali orožni list? Te stvari je potrebno tako urediti, da ne bodo kot v času ranjke Avstrije, ko Bohinci niso smeli imeti zaklepčnega noža, Tolminci smo ga pa imeli. In iz Tolmina v Bohinj je bilo prenašanje, kovanje nožev donosen posel - že takrat, poleg Martina Krpana, ki je nosil sol čez mejo pri Sveti Trojici.
Druga zadeva. Opozoril bi na 16. člen in mislim, da je tu sekretariat zelo dobro napisal. Da je po vseh zakonih pogosto prevelika diskrecijska pravica. Namreč, če ni natančno meje vsebine člena, zlati instituta zanesljivosti, predpisanega, se zgodi tako, kakor je bilo do sedaj oziroma je bilo v času Jugoslavije. V času Jugoslavije so se šefi oddelkov za notranje zadeve dogovorili in v Sloveniji lovci nismo mogli kupiti več kot ene puške. Če si hotel imeti drugo, si moral prvo prodati; in to tajno, brez objave v kakršnemkoli uradnem listu. Sam sem bil taka žrtev, prodati sem moral puško, če sem hotel kupiti drugo in takega zakona nikoli ne bom zagovarjal. Pri nas so mi lovci naročili in rekli: "V parlamentu povej tako. Želimo imeti tak zakon, ki mi bo omogočil kupiti puško, kako, naj pa zakon predpiše, ampak omogoči naj mi. Ne želim kupovati puške in orožja kot solato, ampak tako, da bo država vedela, da jo imam oziroma zakonodajalec tako predpisal, da jo bom lahko imel in tudi javno povedal, da jo imam." Zakaj pa ne?
Drugo. Pogosto, ko govorimo o javnem interesu. Kaj je javni interes? Javni interes je interes vladajoče večine, nikoli opozicije, nikoli tistih, ki nečesa ne sme. Na Primorskem po 1. svetovni vojni je bilo na stotine kosov vojaškega orožja, ki so jih imeli fantje doma in uganjali divji lov. Opisano je in marsikdo se hvali, da je bil divji lovec. Pa na koncu, recimo, tudi tako: na Primorskem do leta 1943. leta so imeli partizani vsi samo to orožje, drugega ni bilo. A vendar, pojdite gledati časopise takratnega časa, pa boste ugotovili, da ni bilo nesreč in na plesih se niso streljali z vojaškimi puškami 1. svetovne vojne. Tako da posest, ko se govori - in je sekretar poprej omenil, da je to nevarnost - nevarnost je vse, tudi nož. Zakaj se po statistikah nekje ponesreči največ ljudi na stopnicah? Ali jih bomo vrgli iz hiš? Zakaj se ponesreči - tako kot je bilo rečeno - z avtomobili? Največ nesreč in mrtvih je zaradi avtomobilov! In če gremo gledati nekaj drugega, s športnim strelskim orožjem in pa z lovskim orožjem v Sloveniji je zelo zelo malo nesreč. Dajmo si to dopovedati, ne samo govoriti, da je to tako.
Na koncu bi rekel samo še to misel. 43 let imam orožni list in v vsem času sem ga enkrat pokazal. To se pravi, da nisem grešil in če se ne greši, je tako, kot je dobra država, ki ima tak zakon, je dobra tudi nogometna tekma, kjer nogometnega sodnika malo vidimo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Božič. Želi še kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem splošno razpravo in prehajamo na razpravo o predlaganih sklepih in stališčih.
Dajem v razpravo prvi sklep matičnega delovnega telesa, ki se glasi: "Predlog zakona o orožju, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Kdo želi besedo? (Nihče.) Dajem predlagani sklep na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Prehajamo na razpravo o stališčih, ki jih je pripravilo matično delovno telo in so zapisani v poročilu delovnega telesa. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajam na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.) Na glasovanje dajem vsa stališča, ki jih imamo v zapisniku, v poročilu matičnega delovnega telesa.
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so stališča sprejeta.
Imamo še dodatni sklep poslanske skupine Socialdemokratske stranke, ki ga imate na klopeh. Želi kdo o njem razpravljati? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Dodatni sklep poslanske skupine Socialdemokratske stranke dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za dodatni sklep? (21 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 32. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA NACIONALNEGA PROGRAMA RAZVOJA TELEKOMUNIKACIJ. Predlog nacionalnega programa je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Državni sekretar, dr. Rozman.
DR. MIRO ROZMAN: Gospod podpredsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Pripravo in sprejem nacionalnega programa predvideva zakon o telekomunikacijah v 3. členu, vsebino pa predpisuje še 7., 26. in 64. člen. S programom se določi dolgoročni razvoj telekomunikacijskega omrežja in storitev, vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje, pokrivanje območja s storitvami, uporaba ekonomsko upravičenih tehnologij za podeželska in manj razvita območja z javnimi telekomunikacijskimi storitvami ter prilagoditev politike razvoja telekomunikacij za tržne razmere. Vključevanje Slovenije v Evropsko unijo zahteva, da se pri pripravi programa upošteva tudi obsežna zakonodaja Evropske unije. Z liberalizacijo telekomunikacij, ki je temeljna postavka te zakonodaje, se delno spremenijo načini načrtovanja nadaljnjega razvoja te panoge. Za nadaljnji razvoj telekomunikacij v liberaliziranih razmerah ni najpomembnejša komponenta programa neposredno načrtovanje omrežij in njihovo financiranje iz proračuna, temveč zagotovitev stabilnih, preglednih in objektivnih pogojev delovanja, ki bodo dovolj privlačni za vlagatelje ob istočasnem zagotavljanju osnovnih telekomunikacijskih storitev vsem državljanom. Zaradi navedenih razlogov kot tudi izredno hitrih tehnično-tehnoloških sprememb v telekomunikacijah in različnosti pričakovanih novih omrežij program ne predvideva razvoja posameznih omrežij in storitev s trasami, kapacitetami in vrstami opreme oziroma parametrov tras; program predvideva le razvoj in strukturo važnejših delov omrežja Telekoma Slovenije. Večji poudarek pa daje ciljem razvoja telekomunikacij in ukrepom, predvsem regulativnim, kako te cilje doseči. Kot izhodišče je v programu podana analiza stanja in dosedanjega razvoja telekomunikacij. V tem smislu so podane tudi obveze, usmeritve in možnosti, ki nam jih nudijo mednarodne povezave.
Spremembe tehnologij v organizaciji telekomunikacijske infrastrukture povzročajo v telekomunikacijah nove trende, ki jih zaznamujejo: zlivanje različnih različnih vrst storitev, kot so zvok, besedila in slike znotraj enega telekomunikacijskega omrežja; mobilnost in dostopnost do uporabnikov; globalizacija; zbliževanje telekomunikacij, medijev in informacijskih tehnologij. To zbliževanje treh do sedaj ločenih tehnologij se bo postopoma odražalo tudi na združevanje storitev, kar bo imelo dolgoročne posledice ne samo v telekomunikacijah temveč v celotni družbi. Program poudarja vlogo in pomen telekomunikacij za gospodarski in družbeni razvoj in kot temelj prihajajoče informacijske družbe, navedeni trendi pa ta pomen še povečujejo.
Cilji politike telekomunikacij in njenega nadaljnjega razvoja so podani z možnimi smermi dolgoročnega razvoja telekomunikacij in pomenov znanja za doseganje postavljenih ciljev. Temeljni cilji politike telekomunikacij in njenega nadaljnjega razvoja so: doseganje stabilnega razvoja telekomunikacij v skladu s pričakovanji uporabnikov; zagotovitev osnovnih storitev; zaščita interesov uporabnikov; spodbujanje učinkovitosti in tekmovanja med ponudniki; zagotovitev učinkovite uporabe naravnih virov, kot so radiofrekvenčni spektorji in oštevilčenje ter spodbujanje razvoja novih storitev, raziskav in inovacij. S pospešitvijo razvoja telekomunikacij bi dosegli povprečen nivo razvitih evropskih držav in gostoto 55 naročnikov na 100 prebivalcev v fiksnem omrežju nekako do leta 2005.
Liberalizacija in novi tehnološki trendi, predvsem zbliževanje telekomunikacij informacijskih tehnologij in medijev zahtevajo drugačno zakonodajno ureditev telekomunikacij, spremembe organizacij državne uprave, proučitev zakonodajne ureditve na nekaterih drugih področjih ter drugačno organiziranost ponudnikov telekomunikacijskih storitev. Podane so glavne značilnosti nove telekomunikacijske zakonodaje: ustanovitev neodvisnega regulativnega organa; zagotavljanje odprtosti javnih omrežij; zagotavljanje osnovnih telekomunikacijskih storitev pod enakimi pogoji vsem; odpravo omejitev za vstop novih ponudnikov telekomunikacijskih storitev; elastični pristop pri nadzoru cen; zaščito interesa uporabnikov in povečevanje njihovega vpliva na delovanje državnih organov. Tržni odnosi zahtevajo prilagoditev cen stroškom, kar pomeni znižanje cen mednarodnih zvez in vsaj začasno znižanje cen mesečne naročnine in lokalnih povezav. Zaradi zbliževanja telekomunikacij, informacijskih tehnologij in medijev bo potrebno več skupno obravnavati vse tri panoge; proučiti možnosti združevanja oziroma drugačne delitve pristojnosti državnih organov in njihovega zakonskega urejanja.
Frekvenčni spekter in telekomunikacijsko oštevilčenje sta omejeni naravni dobrini, zato imajo država, ki mora zagotoviti, da imajo vsi interesenti enake možnosti uporabe. Uporaba novih mobilnih storitev GSM 1800, snopovnega sistema po standardu Tetra in klicno sporočilnega sistema po standardu Arnes bi povzročila konkurenco in popestrila ponudbo telekomunikacijskih storitev, zato je treba čim prej izvesti postopke za podelitev koncesij, frekvenči spekter za te potrebe je že v celoti sproščen.
Ob predpostavki nadaljevanja sedanje gospodarske rasti in izvajanja programa je predviden dinamičen razvoj telekomunikacij z raznovrstnostjo ponudnikov, omrežja in storitev. Najhitreje se bodo razvijala mobilna omrežja in storitve in storitve na temelju internet protokola. Velike možnosti nudenja novih telekomunikacijskih storitev imajo tudi omrežja kabelske televizije, ki pa se bodo morala medsebojno povezati in organizacijsko združevati. Konkurenca bo povzročila znižanje cen, celotni prihodki od telekomunikacijskih storitev pa bodo kljub temu rasli po realni stopnji več kot 10% letno. Ocenjeno je, da se bo delež teh prihodkov v družbenem bruto prihodku povečal s sedanjih 2% na okoli 6% v letu 2015.
Količina prenesenih podatkov preko medkrajevnega in mednarodnega omrežja bo naraščala zelo hitro in se bo podvojila v času od 18 do 24 mesecev.
Razvoj telefonije na manj razvitih območjih je bil v zadnjih letih nekoliko hitrejši kot drugje, zato je gostota telefonskih priključkov po regijah bolj izravnana, kot je bila v preteklosti. Zagotavljanje telefonskih priključkov na manj razvitih področjih in za osebe s posebnimi zahtevami in drugačnimi možnostmi bo do spremembe zakona potekala v okviru obvezne javne gospodarske službe. V Sloveniji še ni popolne dostopnosti do javnih telekomunikacijskih storitev, program predvideva, da bi postopoma v okviru obvezne gospodarske javne službe do konca leta 2000 ustrezno povečali kapacitete omrežja, odpravili nerealizirane vloge za telefonski priključek, odpravili dvojčne priključke in z letom 2001 zagotovili osnovne storitve vsem državljanom pod enakimi sprejemljivimi pogoji, ne glede na lokacijo.
Zaradi izrecne zahteve zakona je podana tudi uporaba ekonomsko upravičenih tehnologij za pokrivanje podeželskih in manj razvitih območij z javnimi telekomunikacijskimi storitvami. Program obravnava tudi naloge in vlogo Telekoma Slovenije, ki je v večinski lasti države in ima do konca leta 2000 izključno pravico izvajanja telekomunikacijskih storitev govorne telefonije. Z novim zakonom o telekomunikacijah se bo preoblikoval iz javnega podjetja v navadno delniško družbo. Čeprav se bo njegova vloga zmanjševala, pa bo imel na reguliranem telekomunikacijskem trgu zaradi svojega prevladajočega položaja še nekaj časa več obveznosti kot večina drugih organizacij v tej dejavnosti. Podan je plan razvoja njegovega omrežja in storitev. Program predvideva postopno privatizacijo Telekoma tako, da bi država v prvi fazi, ki bi se lahko izvedla dokaj hitro, prodala svoj delež nad 51%.
Potrebna vlaganja za razvoj telekomunikacij so obdelana zelo na kratko. Prikazuje vlaganja le v nekatera omrežja, ker ugotavlja, da so telekomunikacije privlačna in rentabilna panoga, ki je v liberaliziranih in stabilnih okoljih sposobna sama skrbeti tudi za potrebna vlaganja. Financiranje iz državnega proračuna naj bo le za posebne namere kot na primer: podpora razvojnim programom, spodbujanju pilotskih projektov, hrbtenična omrežja in podobno. V Sloveniji skoraj ni tujih vlagateljev v tej panogi, zato bi večji delež tujega kapitala pozitivno deloval na ponudbo telekomunikacijskih storitev. Dobro razvite telekomunikacije so torej predpogoj za učinkovito delovanje gospodarstva, javnega sektorja in uprave, povečanje konkurenčnosti gospodarstva in njegov nadaljnji razvoj ter vključevanje v mednarodne procese. Hvala lepa za pozornost.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Program je obravnaval tudi odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Želi predsednik odbora besedo? (Ne želi.) Želi besedo sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, poslanska skupina LDS, gospod Zimšek.
JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovani! Predlog nacionalnega programa razvoja telekomunikacij, ki ga je pripravila vlada, je primerna podlaga za nadaljnji postopek sprejemanja v državnem zboru. Takšen postopek sprejemanja določa tudi 3. člen zakona o telekomunikacijah. Predlog nacionalnega programa razvoja telekomunikacij Slovenije dobro opredeljuje in določa dolgoročni razvoj telekomunikacijskega omrežja, telekomunikacijske storitve, vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje, prav tako uporabo ekonomsko upravičenih ter kvalitetnih tehnologij za pokrivanje rurarnih, redkeje poseljenih, težko dostopnih in manj razvitih območij Slovenije z javnimi telekomunikacijskimi storitvami. Program ne pozablja na globalne telekomunikacijske povezave z Evropo, poudarja nadaljnji razvoj konkurenčnosti, nujnost priprave tehničnih normativov v telekomunikacijah, govori o odprtosti javnega telekomunikacijskega omrežja, o cenovni politiki in nujnosti vključevanja in vpliva uporabnikov telekomunikacijskih storitev. Nacionalni program daje odgovore na zahteve, ki so postavljene z zakonom o telekomunikacijah in ki predstavljajo obvezno vsebino predlaganega programa.
Zato predlagam, v imenu poslanske skupine LDS, državnemu zboru, da sprejme predlog nacionalnega programa razvoja telekomunikacij v prvi obravnavi in ga posreduje v nadaljnjo proceduro. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še katera poslanska skupina besedo? (Ne.) Besedo dajem poslankam in poslancem; pisnih prijav nimam. V imenu poslanske skupine? Gospod Zamernik ima besedo. Beseda je na pet minut, kolegi poslanci, ker pisnih prijav nimam.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala lepa, gospod podpredsednik, za besedo. (Nemir v dvorani.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi, prosim še malo strpnosti, da končamo to, kar imamo za danes načrtovano. Izvolite, gospod Zamernik.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala lepa. Osebno, kot tudi večina kolegov iz poslanske skupine, podpiram nacionalni program razvoja telekomunikacij. Cilji, ki bi jim naj ta nacionalni program sledil, so načeloma v redu in zato - kot sem rekel -jih podpiramo, tako jaz osebno kot v poslanski skupini. Predvsem zato, ker se v tem programu predvideva, da podeželja in manj razvita območja kot tudi osebe s posebnimi zahtevami ali drugačnimi zmožnostmi ne smejo biti zaradi liberalizacije, ki se predvideva na tem področju, prikrajšani glede možnosti uporabe telekomunikacijskih storitev.
Bi pa želel opozoriti na eno stvar, kajti v obrazložitvi tega nacionalnega programa telekomunikacij je zapisano, da je pripravo in sprejem nacionalnega programa razvoja telekomunikacij predvidel zakon o telekomunikacijah, ki smo ga sprejemali že v tem mandatu. Takrat smo sprejeli dodatni sklep in tudi v zakon zapisali, da bomo uredili vlaganja v preteklosti, da se bo to uredilo s posebnim zakonom. Rok, ki si ga je takrat ta državni zbor postavil, je že zdavnaj mimo. Ko sem na odboru za infrastrukturo vprašal predlagatelja nacionalnega programa, torej vlado, kaj je s tem zakonom, ki je bil predviden po zakonu o telekomunikacijah, da se tudi sprejme, je bil odgovor s strani predlagatelja, da se tega ni moč dogovoriti v koaliciji. Oprostite, to nas nič ne zanima! Če koalicija deluje ali ne deluje, dobro ali ne dobro, kakorkoli že poslušamo različne interpretacije - nas to ne zanima. Nas zanimajo vračanja vlaganj v preteklosti. V občinah imamo, trdim, dokaj verodostojne podatke, koliko je teh vlaganj bilo.
Mislim, da so bila na to temo postavljena že tudi poslanska vprašanja in na ta poslanska vprašanja so bili dani odgovori, da enaki, kot so bili sprejeti takrat s posebnim sklepom in pa nakazani tudi v zakonu, v samem zakonu o telekomunikacijah. Tam je bilo jasno napisano, v odgovoru vlade, da se bodo ta vlaganja vračala tistim, ki so pospešeno takrat gradili na odmaknjenih območjih. Od tega ni nič. Zato se lahko upravičeno bojim in sprašujem, da tudi ostali cilji, ki so tukaj notri napisani, da jih bomo sledili s tem nacionalnim programom, ne bodo izpolnjeni. Kako naj verjamem, da bo zadeva res šla tako, kot je tu notri lepo napisano - jaz pravim, v seznamu želja - če pa ne upoštevamo sklepa, ki smo ga sprejeli tukaj oziroma vsi ste ga sprejeli z večino? Koalicija se tega ne zna dogovoriti! Ja, kaj pa nas to briga. Ja, potem, če se koalicija ne bo znala dogovoriti, da izpolni ta nacionalni program, potem tudi tega ne bomo počeli. Ja, potem je pa brez zveze, da ga sprejemamo. Lahko se bo zgodilo, da bodo stvari v koaliciji še bolj zaškripale in zadeve ne bodo tekle, tako kot bo zapisano v programu. To je mogoče malo hudo rečeno, ampak glede na sklep, ki je bil sprejet, in na večkratno ponavljanje, da bo to upoštevano, tega vendarle kljub temu ni. Ker se čas izteka, bi prosil, da se na to eksaktno odgovori, ne tako, kot se je odgovorilo na odboru za infrastrukturo, potem bomo pa še lahko replicirali. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Jurij Malovrh.
JURIJ MALOVRH: Gospod podpredsednik, hvala lepa za besedo. V naši poslanski skupini bomo podprli ta zakon, ta nacionalni program, vendar se bojimo, da bo podobno, kot smo že sprejeli nekaj nacionalnih programov - eden od teh je bil nacionalni program izgradnje slovenski železnic - in potem temu ne sledi proračun Republike Slovenije in je program samo kot neke vrste deklaracija, ki jo pač sprejemamo za pomiritev živcev.
Bil sem eden od tistih, ki je na odboru za infrastrukturo postavil tudi vprašanje vračanja za minula vlaganja, in sicer kot so vložile lokalne skupnosti in pa sami občani. V naši občini smo v zadnjih petih letih vložili v modernizacijo telefonskega omrežja 4 milijone in pol, ampak govorim v markah, to se pravi, da izredno izredno veliko.
Drugo, kar je, da bi ta nacionalni program pokril tudi te tako imenovane bele lise ne samo v telefoniji, ampak tudi pri videotehniki, kot je televizija in podobno. Kajti vse preveč krajev je na Kozjanskem pa tudi na nekaterih drugih področjih, kjer še danes ne morejo sprejemati ne prvega ne drugega programa televizije, kaj šele drugih programov. Gladko pa dobijo hrvaške programe: Zagreb 1, 2 in podobno.
Tretje, kar je in na kar bi opozorili, so koncesije. Sedaj ima Telekom, Mobitel, GSM, neke vrste primat med tem ko drugih družb ne spuščamo notri in je zadeva še toliko bolj vprašljiva. Ravno zaradi tega, kajti tako Telekom kot Mobitel imajo velike dohodke, pa vendar se zaradi tega naročnina nič kaj ne znižuje.
Kot sem že prej sam rekel; da bi dejansko vsi občani države Slovenije ali vsi državljani države Slovenije dobili pod enakimi pogoji. Kajti tisti, ki so na demografsko ogroženih območjih, že tako nosijo težo tega prostora, ne da bi še nosili težo stroškov. Moram reči, da smo veseli tega nacionalnega programa. Bojimo pa se, da bo prepočasi zrealiziran. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o sklepih matičnega delovnega telesa.
Najprej dajem v razpravo prvi sklep. Saj sem vprašal, ali kdo želi besedo, in ni bilo nikogar. Najprej dajem v razpravo prvi sklep matičnega delovnega telesa, ki se glasi: "Predlog nacionalnega programa razvoja telekomunikacij, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga nacionalnega programa za drugo obravnavo." Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Dajem predlagani sklep na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Prehajamo na razpravo o stališčih, ki jih je pripravilo matično delovno telo. Imate jih v pregledu poročila. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je so stališča sprejeta.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 22.a točko dnevnega reda.Samo to. Prosim za mir v dvorani! 22.A, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O PONOVNI VZPOSTAVITVI AGRARNIH SKUPNOSTI TER VRNITVI NJIHOVEGA PREMOŽENJA IN PRAVIC, HITRI POSTOPEK. Prosim, proceduralno, gospod Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod predsednik, rad bi vedel, kaj je razlog, da preskakujemo predlagani dnevni red, nobenega pojasnila ni bilo.
In drugo, rad bi že uvodoma rekel oziroma bi zdaj povedal, da je na kolegiju državnega zbora predsednik pojasnil, da bomo končali ta dnevni red. Tako kot zdaj tečejo stvari in kot dobivamo obvestila, ga na tej seji ne nameravamo končati. In bi prosil, da se da pojasnilo, kaj in kateri so razlogi, da se spreminja odločitev, ki je bila sprejeta - zavesto, ne govorim o dogovoru, ker dogovorov ni; ampak, kaj in komu danes enkrat "paše", da bi rad delal, pa urejeval stvari, drugič pa ima neke obveznosti, pa mu "ne paše" in misli, da ni treba, da se točke dnevnega reda, kot so na programu, dokončajo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Do sedaj smo preskočili samo tiste točke, gospod Potrč, ki niso bile pripravljene, in 23.a - varstvo osebnih podatkov, čakamo amandmaje; potem železniški promet še ni obravnavan na odboru; tožilstvo - čakamo amandmaje v tretjem branju, SDS-a, ki so napovedani; 20. - organizacija in delovno področje ministrstev, še čakamo mnenje odbora; potem 22. točka - zapiranje Rudnika Trbovlje, poročilo matičnega delovnega telesa še čakamo. Vse ostalo pa smo šli po dnevnem redu. Zdaj smo pri agrarnih skupnostih, imamo samo neko malenkost, ki jo lahko opravimo. Smo pri 22.a točki. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Brankom Tomažičem, prva obravnava. Želi predstavnik predlagateljev besedo? (Da.) Na kratko, prosim.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Bom poskušal biti zelo kratek. Agrarne skupnosti po sedaj veljavnem zakonu niso še vse uveljavljale svojih zahtevkov za vzpostavitev agrarnih skupnosti, zato predlagamo podaljšanje roka še za 2 leti, da bi se ti postopki lahko iztekli.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Predlog zakona je obravnavala komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije. Prosim predsednika.
IZIDOR REJC: Spoštovane gospe in gospodje, gospod podpredsednik! Komisija je obravnavala ta predlog podaljšanja roka in meni, da je to sicer že tretjič podaljšanje, vendar kljub temu je komisija bila složna in enotna in predlaga, da tudi to podaljšanje roka do 30.6.2001 podprete. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi predstavnik vlade besedo? Mag. But, državni sekretar.
MAG. FRANC BUT: Hvala lepa. Gospod predsedujoči, zelo na kratko. Vlada soglaša s podaljšanjem roka, v katerem lahko člani agrarnih skupnosti vlagajo zahtevke za vrnitev premoženja, iz razlogov, ker je bilo doslej vrnjenega le manjši del premoženja. V veliki meri je to povezano tudi z izjemno zakompliciranim postopkom oziroma z izjemno zahtevnim postopkom, predvsem zaradi tega, ker je le-ta zelo pogosto ali praviloma povezan tudi s pridobivanjem dokumentov iz arhivov. Gre pa večinoma za območja, ki so gorsko-višinska in demografsko ogrožena. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Hvalica, poslanska skupina SDS. Prosim za mir v dvorani! Točka je odprta, bomo hitro končali.
IVO HVALICA: Če bi šlo za njihove - spoštovani kolegi, za vaše "penzije" - bi kar naprej tu vztrajali; sedaj, ko gre pa za agrarne skupnosti, bi pa radi zbežali domov. Potrpljenje je božja mast!
Sedaj sprejemamo novelo zakona zaradi posledic. Zakaj pa ne bi odpravili vzrokov? Zakaj je treba podaljšati to dobo? Zaradi tega, ker državna administracija ni dovolj hitro postopkov sprovajala. Torej, mi predlagamo - poleg tega, da podpiramo ta zakon - tudi naslednji dodatni sklep: "Vlada Republike Slovenije naj zagotovi poenostavitev postopkov za ponovno vzpostavitev agrarnih skupnosti ter vrnitev njihovega premoženja in pravic." Sicer bomo lahko kar naprej podaljševali te roke, treba je najti vzroke in na vzroke pokazati! Hvala za potrpljenje, ker ste vzdržali to dodatno minuto.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še katera poslanska skupina? Replik ni. Gospod Hvalica je govoril v imenu poslanske skupine, tu ni replike. Želi še katera poslanska skupina besedo? (Da.) Gospod Bajc, v imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
JOSIP BAJC: Hvala, gospod podpredsednik. Mislil sem, da je kolega Hvalica govoril v lastnem imenu, pa je govoril v imenu poslanske skupine, zato mu ne bom repliciral.
Ampak glede na to, da poznam postopke in da sem vsaj petnajst skupščin agrarnih skupnosti sklical in sodeloval tudi na drugih petnajstih, podpiram ta predlog zakona, ki podaljšuje rok za dve leti, in to iz enega samega preprostega razloga: ker je problem v dokazovanju pravnega nasledstva upravičencev, ki ustanavljajo agrarne skupnosti.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še katera poslanska skupina besedo? (Ne.) Besedo dajem poslankam in poslancem; pisnih prijav nimamo, zato so razprave omejene na pet minut. Kdo želi razpravljati? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem splošno razpravo in prehajamo na drugo obravnavo, na razpravo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Imamo samo dva člena. V razpravo dajem 1. člen. Želi kdo o njem razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 1. člen sprejeli.
V razpravo dajem 2. člen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo naslov zakona sprejeli.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. V drugem branju, v drugi obravnavi ni bilo nobenih amandmajev. Želi še kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Končali smo glasovanje. Prehajamo na glasovanje o zakonskem predlogu v celoti. Želi kdo razpravljati o tem? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Se opravičujem! Imamo še dodatni sklep, ga preberemo, to je poslanske skupine Socialne demokratske stranke: "Vlada Republike Slovenije naj zagotovi poenostavitev postopkov za ponovno vzpostavitev agrarnih skupnosti ter vrnitev njihovega premoženja in pravic." Želi kdo o tem razpravljati? (Ne želi.) Dajem dodatni sklep na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dodatni sklep? (19 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da dodatni sklep ni sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Kolegice in kolegi, dovolite, da še opravimo zaključek te seje. Predlagam proceduralno, da prenesemo neopravljene točke dnevnega reda na 37. izredno sejo državnega zbora, in sicer točko 23 - predlog zakona o varstvu osebnih podatkov; točko 18 - predlog zakona o železniškem prometu; točko 19 - predlog zakona o državnem tožilstvu; točko 20 - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev in točko 22 - predlog zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik, o ekološki sanaciji TET Trbovlje 2. Prenašamo jih na izredno sejo. (Vprašanje iz klopi - se ne sliši.) Ne bo, ker točke niso pripravljene. Prenašamo jih na izredno sejo, ki bo drug teden.
Dajem ta proceduralni predlog na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za tak proceduralni predlog? (41 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je proceduralni predlog sprejet.
S tem zaključujem 15. sejo državnega zbora.
(Seja je bila končana 30. junija 1999 ob 20.08 uri.)