Sejo sta vodila: Janez Podobnik, predsednik Državnega zbora in Miroslav Luci, podpredsednik Državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.08 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 5. seje Državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Peter Hrastelj, Janez Kramberger za popoldanski del seje, Ciril Pucko, Franc Kangler, Franc Čebulj, tukaj prisoten, Janez Janša, Ivan Kebrič, Andrej Fabjan za popoldanski del seje, Jožef Košir, Franc Jazbec, dr. Franc Zagožen do 10.30 ure, Janez Mežan od 12. ure dalje, Jože Lenič in za popoldanski del seje Jože Avšič in Herman Tomažič. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike Vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 5. seje zbora bomo pričeli z volitvami podpredsednice Državnega zbora, zatem bomo prešli na prekinjeno 36. točko dnevnega reda - volitve in imenovanja, nato pa bo zbor prešel na obravnavo 23. točke - predloga zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku ter po dnevnem redu dalje. Popoldansko nadaljevanje seje bo zbor začel s 37. točko dnevnega reda - z vprašanji in pobudami poslank in poslancev.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA. Proceduralno ima gospod Hvalica. Prosim.
IVO HVALICA: Hvala. Spoštovani! V torek, ko se je začela seja Državnega zbora, je bilo rečeno, da 1. točka dnevnega reda odpade zaradi tega, ker je 14 poslancev odsotnih. To sem potem sprejel kot dejstvo, če je temu tako, danes sem slišal, da se jih je opravičilo 15. Ampak nekaj drugega je. Sprašujem se, kdo je nenadoma, čisto tako načelno, odločil, da bo ta točka danes. Jaz sem za to izvedel danes na vožnji iz Nove Gorice v Ljubljano. Jaz nisem slišal. No, ampak kakšna razlika je med torkom in današnjim dnem? Mogoče ta, da manjka pri nas nekaj več poslancev. Za drugo razliko ne vem. Kakšen praznik je? Oprosti, mislim sem - mi delamo, očitno ni praznik. Zanima me, kako se te stvari prestavljajo? V nobenem trenutku ne vemo - priznam, včeraj sem to preslišal v množici stvari, ki se je včeraj dogajalo in tudi v neki konstantni zmedi, ki traja že dalj časa tu, sem to preslišal. Ampak, kdo je odločil, da se ta točka izvede danes? Rad bi pojasnilo zgolj zaradi jasnosti, da bom vedel, kdo o tem odloča. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Na vaše vprašanje bi povedal naslednje. V torek ob pričetku te seje je Državni zbor z večino glasov odločil, da je preskočil 1. točko dnevnega reda, sinoči pri koncu razprave pa je predsedujoči napovedal, da se bo danes pričelo nadaljevanje seje prav s to točko dnevnega reda in kot sem se pozanimal, ni nihče od prisotnih v dvorani le-temu tudi nasprotoval. Zato predlagam, da gremo na
1. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVO PREDLOGA KANDIDATKE ZA PODPREDSEDNICO DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE. Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve je zboru v skladu z 244. členom poslovnika posredovala predlog kandidatke za podpredsednico Državnega zbora. Komisija predlaga, da se za podpredsednico Državnega zbora izvoli poslanko Edo Okretič-Salmič, profesorico specialne pedagogike, poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Skupina 10 poslancev s prvopodpisanim Miroslavom Mozetičem pa je dne 22. maja 1997, na podlagi 244. člena poslovnika za podpredsednico Državnega zbora predlagala dr. Heleno Hren-Vencelj. Predlog skupine poslancev ste tudi prejeli na klop. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne.) Želi besedo predstavnik skupine poslancev? Gospod Mozetič, prosim.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala za besedo. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Ne mislim delati kakšne posebne propagande. Mislim, da je naša kandidatka že znana, ampak povedal bom samo eno stvar, ki je kljub vsemu dobra. Kot prvo povem to, če se nekateri še vedno sklicuje in da pojavlja tisti dogovor strank pri volitvah predsednika Državnega zbora na začetku mandata, tisti dogovor je izvršen. Na njega se ni več možno sklicevati. To je kot prvo, tako da, če si kdo želi z njim lajšati vest, pač mora vedeti, da tisti dogovor ne velja več. Mislim, da se bo pri današnjem glasovanju pokazalo tudi to, koliko nekateri resno govorijo o povezovanju, sodelovanju vseh parlamentarnih strank, zlasti pri tistih projektih, ki so pred nami. Torej sodelovanje ni potrebno samo pri projektih, ki so pomembni za pozicijo. Mislim, da bi bilo koristno, da pozicija razmišlja tudi o sodelovanju z opozicijo pri projektih, ki so pomembni za opozicijo.
Nenazadnje pa, karkoli se bo zgodilo, mislim, da je ena stvar, ki bo ostala zapisana v zgodovini. Tako kot je prejšnji teden bila tukaj predsednica parlamentarne skupščine Sveta evrope, ki je prva ženska v zgodovini Sveta evrope in to iz vrst Krščanskih demokratov, sicer nemških, ampak ne glede na to, iz vrst Krščanskih demokratov. Tako bo ostalo zapisano, da je bila prva podpredsednica v Državnem zboru, sicer v kratki zgodovini, ki jo imamo kot Državni zbor, ženska tudi iz vrst Krščanskih demokratov. Mislim, to kaže na odnos, ne na tisti formalni odnos legalne pravne enakopravnosti, pač pa na odnos, ki ga neka stranka ali pa nekdo kaže kot odnos, bom rekel, spoštovanja, do resničnega spoštovanja žensk in njihove vloge v družbi.
Kar koli se bo zgodilo, bo tudi zaradi Krščanskih demokratov izvoljena podpredsednica na to mesto, druga po vrsti, čeprav ne iz naše stranke, ampak tako bo izvoljena; in že v naprej, če bo ona izvoljena, ji mi že v naprej čestitamo. Sicer bi, jasno, bolj z veseljem čestitali naši kandidatki, vendar bomo z enako mero spoštovanja in dostojnosti čestitali tudi kandidatki, ki bo, po naši zaslugi kljub vsemu, kot spoštovanja vredna ženska izvoljena na to mesto. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Mozetič. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo? (Ne želi.) Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. (Ne želijo besede.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Želi kdo besedo? (Nihče ne želi besedo.) Zato razpravo zaključujem in v skladu z 264. členom Poslovnika je glasovanje za podpredsednika Državnega zbora tajno in zato moramo izvoliti volilno komisijo. V skladu s 97. členom Poslovnika vodi tajno glasovanje predsedujoči s pomočjo generalne sekretarke Državnega zbora in štirih poslancev, ki jih izvoli Državni zbor na predlog predsedujočega.
Predlagam naslednje člane volilne komisije: poslanska skupina LDS gospod Rudi Moge, poslanska skupina Slovenske ljudske stranke gospod Josip Bajc, poslanska skupina Socialdemokratov gospod Jožef Jerovšek in poslanska skupina SKD mag. Schiffrer. Član te komisije sem tudi sam kot predsedujoči. Ali kdo k temu predlogu nasprotuje? Če ne, ga dajem na glasovanje za sestavo take volilne komisije. Ugotovimo sklepčnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za predlagano sestavo komisije? (68 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je komisija v predlagani sestavi izvoljena.
V skladu z drugim odstavkom 97. člena Poslovnika Državnega zbora bo poslancem vročena glasovnica, tako da pride vsak k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek. Poslanec, ki mi bo pomagal pri izvedbi glasovanja, izroči vsakemu poslancu glasovnico, generalna sekretarka Državnega zbora pa označi po imenu in priimku poslanca v seznamu, da mu je bila glasovnica vročena. Vsak poslanec lahko glasuje samo za eno kandidatko, in sicer tako, da na glasovnici obkroži zaporedno številko pred imenom kandidatke za podpredsednico Državnega zbora.
V skladu z drugim odstavkom 98. člena poslovnika Državnega zbora je neizpolnjena glasovnica, ali glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu s prej omenjenim navodilom neveljavna. Za podpredsednico bo izvoljena kandidatka, ki bo dobila večino glasov vseh poslancev, to je 46 ali več. Če nobena od kandidatk ne bo dobila potrebne večine glasov, se bosta ponovila kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi predloga kandidatov.
Glasovali bomo v dvorani. Prosim poslanke in poslance, da izpolnjene glasovnice oddajo v glasovalno skrinjico, ki bo na mizi predsedujočega.
Prehajamo na izvedbo glasovanja. Prosim poslance, ki mi bodo pomagali pri glasovanju, da se takoj zglasijo v sobi 117, kjer bodo prevzeli volilni material. Glasovanje se bo pričelo ob 10.30 uri in bo trajalo do 10.55 ure. Po končanju glasovanju prosim poslance, ki mi bodo pomagali pri glasovanju, da se zberejo v sobi 117. Sejo bomo nadaljevali ob 11.15 uri.
Prehajamo na glasovanje.
(Seja je bila prekinjena ob 10.22 uri in se je nadaljevala ob 11.15 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, nadaljujemo sejo! Preden preberemo zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja o izvolitvi podpredsednice Državnega zbora, vas bi prosil, da ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Glasovanje je potekalo 29. maja 1997 v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije. Razdeljenih je bilo 83 glasovnic in oddanih je bilo 83 glasovnic. Neveljavne so bile 4 glasovnice, veljavnih je bilo 79 glasovnic. Poslanci so k posamezni kandidatki za podpredsednico Državnega zbora oddali naslednje število glasov: Helena Hren-Vencelj 31 glasov, Eda Okretič-Salmič 48 glasov. Na podlagi izida glasovanja je bila za podpredsednico Državnega zbora izvoljena gospa Eda Okretič-Salmič.
Čestitam novoizvoljeni podpredsednici in ji želim uspešno delo. Prav tako sprašujem, če želi gospa podpredsednica besedo?
EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala za besedo. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Vsem se najtopleje zahvaljujem za glas, ki ste mi ga dodelili in da sem bila izvoljena kot podpredsednica tega Državnega zbora. Verjamem, da bom imela težko nalogo, ampak upam, da bom vse svoje znanje in sposobnosti uporabila za uspešno vodenje tega zbora. Pri svojem delu bom spoštovala ustavni red, ravnala po svoji vesti in po poslovniku tega Državnega zbora in z vsemi svojimi močmi delovala za blaginjo Slovencev. Še enkrat najlepša hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospe podpredsednici. Nadaljujemo sejo.
Prehajamo na nadaljevanje prekinjene 36. TOČKE DNEVNEGA REDA - VOLITVE IN IMENOVANJA. K tej točki smo povabili tudi predlagatelje oziroma njihove predstavnike in jih lepo pozdravljam. Predloge posameznih predlagateljev ter predloge in mnenja Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ste prejeli. Rad bi vas obvestil, da je zbor na nadaljevanju seje 27.5.1997 že opravil obravnavo o predlogih odlokov - naslednjih treh: o spremembah odloka o izvolitvi delegacije Državnega zbora v parlamentarno skupščino Sveta Evrope, o spremembi odloka o izvolitvi pridružene delegacije Državnega zbora v severnoatlantski skupščini ter o spremembi odloka o izvolitvi delegacij Državnega zbora s statusom pridružene partnerke v skupščino zahodnoevropske unije.
Tako bo Državni zbor pod to točko obravnaval še naslednje predloge: predlog Vlade Republike Slovenije o odloku o razrešitvi namestnika javnega pravobranilca Republike Slovenije, predloge sodnega sveta o izvolitvi v sodniško funkcijo in o imenovanju sodnic na sodniški mesti vrhovnih sodnic ter predlogi Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Dovolite, da teh predlogov ne berem. Bomo šli po dnevnem redu kot so bili predlagani.
V zvezi prav s predlogom zadnjega odloka, ki ga je predlagala komisija, torej predlog odloka o sestavi in izvolitvi Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, pa vas obveščam, da je na današnji seji Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve določila novo besedilo odloka, ki ste ga prav v tem času poslanke in poslanci že prejeli na klop.
Torej, prehajamo na obravnavo in sklepanje o posameznih predlogih.
Najprej predlog Vlade Republike Slovenije za razrešitev namestnika javnega pravobranilca Republike Slovenije. Gospod Zagožen. Imate proceduralno? Prosim.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani predsednik, spoštovani zbor! Pred seboj imam predlog odloka o imenovanju članov nadzornega odbora Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Mislim, da je tukaj prišlo do neke zmede. Med kandidate za člane nadzornega odbora je Jože Hobič, ki je član sveta sklada. Zaradi tega predlagam, da se ta odlok umakne. Predlagam, da se ta odlok umakne in da se o njem glasuje kasneje, ko bo KVIAZ pripravil novega v skladu z zakonom. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Na glasovanje dajem proceduralni predlog dr. Zagožna, da se predlog odloka o imenovanju članov nadzornega odbora Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije danes ne obravnava in da se ga obravnava še v toku te seje. Ugotovimo sklepčnost! Proceduralni predlog dajem na glasovanje. (Govorjenje iz klopi.) Dr. Zagožen je predlagal, da se ga obravnava kasneje v toku te seje. Prosim, gospod Zagožen, da predlagate konkreten sklep, da ga potem lahko izglasujemo.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Rekel sem kasneje, ko bo pripravljen v skladu z zakonom. To je lahko tudi v toku te seje, če KVIAZ pripravi pravočasno nov predlog. Če ne bo, bo pač na prvi naslednji seji. Mislim, da je lahko tudi na tej seji, da ni poslovniških ovir, če KVIAZ pripravi nov predlog. Torej predlagam, da v toku te seje, ob koncu seje, če bo KVIAZ pripravil nov predlog pravočasno. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej, proceduralni predlog dr. Zagožna dajem na glasovanje, kot sem ga prej povedal, je bil točen. Proceduralni predlog je bil, ga dajem na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog proceduralnega predloga - na glasovanje. Prosim, izvolite, beseda je vaša. Samo prosim, da ne kršite poslovnika, ker ste predsednik Komisije za poslovnik.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Hvala lepa za to nekorektno opozorilo. Rad bi opozoril, da je to, kar je predlagal predsedujoči, nekorektno, tudi po tem pojasnilu dr. Zagožna. Gre za to, da je predlagal, ko bo stvar v skladu z zakonom, predlaga, da ko bo KVIAZ dal drugačen predlog, ga bomo obravnavali. Medtem ko je bil vaš predlog, da to obravnavamo na tej seji. In prosim, da je formulacija, ali takšna, ki bi bila najbolj korektna, ko bo stvar korektna in v skladu z zakonom predlagana, ali pa takšna, da bo to na tej seji ali kakšni naslednji seji. Ne pa tako, kot ste predlagali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Torej, ponovno sprašujem predlagatelja, naj predlaga, kaj bom dal na glasovanje. Jaz sem predlagal to, kar je on predlagal.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Jaz torej predlagam, da se ta odlok zdaj umakne in se o novem odloku glasuje ob koncu te seje. KVIAZ ga bo seveda moral pripraviti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej, ta proceduralni predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je proceduralni predlog sprejet in danes ob tej točki Državni zbor ne bo odločal o predlogu odloka o imenovanju članov nadzornega odbora Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
Prehajamo na točko predlog Vlade Republike Slovenije za razrešitev namestnika javnega pravobranilca Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog o razrešitvi gospoda Benjamina Turka funkcije namestnika javnega pravobranilca Republike Slovenije z dnem razrešitve. Želi predstavnik vlade besedo? Ja, moment samo - smo že v obravnavi! Ob tej točki? Se opravičujem, jaz vas nisem slišal. Proceduralno ima gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! V skladu in na podlagi že večkrat navedenih razlogov, poslanci Socialdemokratske stranke pri tej točki ne bomo sodelovali. Torej napovedujemo obstrukcijo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.)
Predlog je obravnavala Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, in zboru predložila poročilo ter predlog odloka. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Besedo dajem poslankam in poslancem. Ni razprave, jo zaključujem.
Dajem na glasovanje predlog odloka o razrešitvi gospoda Benjamina Turka funkcije namestnika javnega pravobranilca Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (59 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predloge Sodnega sveta o izvolitvah v sodniško funkcijo. Sodni svet je Državnemu zboru predložil predloge za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniška mesta šestih okrajnih sodnic na okrajna sodišča v Celju, v Šentjurju pri Celju, v Novem mestu, v Sežani in v Kopru. Želi predstavnik Sodnega sveta besedo? (Ne želi.) Predloge je obravnavala Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in je zboru predložila poročila ter predloge odlokov. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ker ni razprave, jo zaključujem.
Prehajamo na glasovanje o posameznih predlogih odlokov. Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Barbare Žumer-Kunc na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Celju. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Tanje Tomlje na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Šentjurju pri Celju. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Anice Novina na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Novem mestu. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Soraje Buda-Marušič na sodniško mesto okrajne sodnice na okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Sežani. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Sabine Vrčon na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Kopru. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Berte Žorž na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Kopru. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog odloka sprejet.
Prehajamo na predlog Sodnega sveta o imenovanju dveh sodnic na sodniški mesti vrhovnih sodnic na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Sodni svet je Državnemu zboru predložil predloga za imenovanje mag. Lidije Koman-Perenič in gospe Zibe Trampuš na sodniški mesti vrhovnih sodnic na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik Sodnega sveta? (Ne.) Predloga je obravnavala Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in zboru predložila poročili ter predloga odlokov. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne.) Predstavnik Sekretariata za zakonodajo? Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Besedo dajem poslankam in poslancem. Ker ni razprave, jo zaključujem in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem predlog odloka o imenovanju mag. Lidije Koman-Perenič na sodniško mesto vrhovne sodnice na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o imenovanju gospe Zibe Trampuš na sodniško mesto vrhovne sodnice na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o razrešitvi člana in dveh namestnikov članov ter imenovanju člana in dveh namestnikov članov Republiške volilne komisije. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne.) Predstavnik Sekretariata za zakonodajo? Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ker ni razprave, jo zaključujem in dajem na glasovanje predlog odloka o razrešitvi člana in dveh namestnikov članov ter imenovanju člana in dveh namestnikov članov Republiške volilne komisije. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o imenovanju članov Nadzornega odbora Sklada Republike Slovenije za razvoj. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Poročevalec ne želi besedo. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne.) Predstavniki poslanskih skupin? Poslanke in poslanci? Ker ni razprave, jo zaključujem in dajem na glasovanje predlog odloka o imenovanju članov Nadzornega odbora Sklada Republike Slovenije za razvoj. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (57 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o imenovanju članov Nadzornega odbora Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Poročevalec ne želi besedo. Predstavnik sekretariata tudi ne. Predstavniki poslanskih skupin? Poslanke in poslanci? Ker ni razprave, jo zaključujem in dajem na glasovanje predlog odloka o imenovanju članov Nadzornega odbora Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o imenovanju članov Nadzornega odbora Slovenskega odškodninskega sklada. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? Poslanke in poslanci? Ker ni razprave, jo zaključujem in prehajam na glasovanje predloga odloka o imenovanju članov Nadzornega odbora Slovenskega odškodninskega sklada. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o imenovanju članov Nadzornega odbora Sklada Republike Slovenije za subcesijo. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? Poslanke in poslanci? Ker ni razprave, jo zaključujem in dajem na glasovanje predlog odloka o imenovanju članov Nadzornega odbora Sklada Republike Slovenije za subcesijo. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o sestavi in izvolitvi Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Novo besedilo o predlogu odloka ste prejeli na klop. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Besedo dajem poslankam in poslancem. Ni razprave, jo zaključujem in dajem na glasovanje predlog odloka o sestavi in izvolitvi Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Ugotovimo sklepčnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za? (63 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 23. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O MEDNARODNEM ZASEBNEM PRAVU IN POSTOPKU V PRVI OBRAVNAVI. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Besedo dajem državnemu sekretarju.
BOJAN ŠROT: Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik. Spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci! Materija, ki jo predloženi zakon ureja, je sedaj urejena v prevzetem zveznem zakonu o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih, ki je iz leta 1982, in ki se skladno z ustavnim zakonom za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije smiselno uporablja kot republiški predpis do sprejema novega zakona.
Vlada sprejema vse amandmaje, ki jih je podal Odbor za notranjo politiko in pravosodje, in jih bo pripravila za drugo obravnavo, hkrati pa Državnemu zboru predlagamo, da predlog zakona sprejme. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zahvaljujem se državnemu sekretarju, gospodu Šrotu. Predlog je obravnaval Odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Je potrebno, da še počakamo? Ste prišli na 23. točko - na predlog zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku? Ker ni razprave, jo zaključujem. Torej zaključujem splošno razpravo.
Matično delovno telo predlaga zboru, da sprejme naslednje sklepe in stališča:
Prvo stališče - prvi sklep. V poročilu, ki ste ga prejeli dne 18. aprila, je stališče oziroma sklep Odbora za notranjo politiko in pravosodje: "Predlog zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku v prvi obravnavi je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo."
Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Na glasovanje torej dajem sklep, ki sem ga prebral.
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
In drugi sklep: "Vlada Republike Slovenije naj pripravi predlog za drugo obravnavo v skladu z naslednjimi stališči:
V prvem odstavku 1. člena naj se pri opredelitvi razmerij z mednarodnim elementom namesto "delovnih" vnesejo "delovno-socialna razmerja".
Drugič. Upoštevajo naj se variante v 12., 30. in 109. členu, ne upošteva pa se varianta v 23. členu, ter ustrezno naj se upoštevajo predlogi Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve v zvezi s 116. in 120. členom predloga zakona."
Predlagana stališča dajem v razpravo.
Ker ni razprave, jo zaključujem in dajem na glasovanje ta stališča. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo predlagana stališča sprejeli.
In s tem tudi zaključujemo to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 24. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O OVEROVITVI LISTIN V MEDNARODNEM PROMETU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim, gospod Šrot.
BOJAN ŠROT: Hvala lepa še enkrat za besedo. Pri pripravi zakona za drugo obravnavo je predlagatelj v celoti sledil stališčem Državnega zbora, sprejetim v prvi obravnavi, in v celoti upošteval pripombe Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. In predlagamo, da se tudi predlog tega zakona sprejme. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Besedo dajem predsednici odbora.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Odbor za notranjo politiko in pravosodje je predlagani zakon obravnaval in je pri tem upošteval tudi dejstvo, da je že Odbor za notranjo politiko in pravosodje prejšnjega sklica obravnaval ta predlog zakona. Takrat je odbor ugotovil, da je predlagatelj upošteval odločitev oziroma je sledil stališčem Državnega zbora, sprejetim ob prvi obravnavi. Zato je odbor ocenil, da je predlog zakona primeren za drugo obravnavo, ter predlagal, da ga Državni zbor obravnava na naslednji seji.
Ob obravnavi posameznih členov je odbor obravnaval amandmaje vlade k 4., 10., 11., 12. in k 13. členu. Odbor je ocenil, da so amandmaji ustrezni ter pomenijo vsebinsko izboljšanje zakonskega besedila ter prispevajo predvsem k racionalizaciji postopka overovitev listin.
Odbor za notranjo politiko in pravosodje tega sklica je upošteval, kot rečeno, ta stališča, in odbor predlaga, da Državni zbor v drugi obravnavi sprejme amandmaje vlade in amandma odbora, skupaj z vsemi členi in naslovom predloga zakona o overovitvi listin v mednarodnem prometu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Beblerjeva. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.)
Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tak predlog sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmajih, ki ste jih prejeli v pregledu dne 27. aprila letos. K 4. členu je bil vložen amandma Vlade Republike Slovenije. V drugem odstavku se za besedama "javna pooblastila" dodajo besede "ter druge pravne osebe". Za besedo "organizacije" pa besede "in pravna oseba". Predlog amandmaja matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (43 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.) Na glasovanje dajem amandma k 4. členu.
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 4. člen sprejet.
K 10. členu vlada predlaga amandma. V prvem odstavku se za besedo "opravljajo" doda nova beseda "vsa", za besedo "sodišče" pa postavi vejica in doda besedilo "razen, če zakon ne določa drugače". Predlog amandmaja matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 10. členu? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je bil prvi amandma sprejet.
Vlada predlaga k 10. členu naslednji drugi amandma, ki se glasi: V drugem odstavku se za besedo "opravi" črtajo besede "predsednik sodišča ali", za besedo "sodnik" pa se črta besedilo "oziroma sodniki, ki jih za to določi predsednik sodišča". Želi kdo razpravljati o drugem amandmaju? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je bil drugi amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 10. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 10. člen v celoti sprejet.
K 11. členu vlada predlaga amandma, ki se glasi: V prvem odstavku se za besedami "opravi potrditev verodostojnost podpisa" črtajo besede "predsednika sodišča". Za besedo "sodnika" pa se črtata besedi "oziroma sodnikov". Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 11. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 11. člen sprejet.
K 12. členu je Odbor za notranjo politiko in pravosodje predlagal amandma, ki se glasi: Beseda "republiški" se nadomesti z besedo "državni". Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 12. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 12. člen sprejet.
Vlada Republike Slovenije predlaga novi 13. člen, ki se glasi: Za 12. členom se doda novi 13. člen, ki se glasi: "Podpise in pečate sodnih tolmačev na listinah, ki se overjajo po tem zakonu, neposredno oviri za pravosodje pristojno ministrstvo Republike Slovenije." Sedanji člen 13 do 16 postanejo členi 14 do 17. Matično delovno telo predlog amandmaja podpira. Želi kdo razpravo? Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 13. členu je Vlada Republike Slovenije vložila amandma, ki se glasi: "Tretji odstavek se črta". Želi kdo besedo? Gospod Bajc, prosim.
JOSIP BAJC: Predsednik, mislim, da gre za napako, ker nov 13. člen, ki smo ga ravnokar izglasovali, ima samo en odstavek in mislim, da gre amandma k novemu 14. členu, da se črta tretji odstavek.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tako je, se strinjamo, gospod Bajc, to bo v tretji obravnavi urejeno, ker je pač izglasovan novi 13. člen. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (40 prisotnih.) Še enkrat bomo ugotovili prisotnost. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 13. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (44 prisotnih.) Ponovno bomo ugotavljali prisotnost. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 13. člen sprejeli.
Na glasovanje dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Glasovati pa moramo še o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslov zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! Še enkrat! Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanje dajem predlog sklepa, v razpravo in na glasovanje: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi Vlada Republike Slovenije". Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
S tem tudi zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 25. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O POSPEŠEVANJU TURIZMA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Želi.) Proceduralno? Se opravičujem! Najprej ima za proceduralno besedo gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. V imenu poslanske skupine prosim za eno uro odmora, da se posvetujemo in pripravimo določena lastna stališča.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Mozetič, sprašujem vas, ali lahko predstavnik vlade predstavi svoja stališča, potem bi pa...
MIROSLAV MOZETIČ: Predstavnik vlade lahko predstavi, potem pa prosim za eno uro odmora.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Torej, jaz bi dal besedo državnemu sekretarju, gospodu Vesenjaku.
PETER VESENJAK: Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci! V veselje mi je, da po enem letu, po skoraj točno enem letu, ko smo ta zakon prvič posredovali v obravnavo delovnim telesom Državnega zbora, imamo danes na dnevnem redu prvo obravnavo zakona o pospeševanju turizma. Na kratko bi želel predstaviti cilje, razloge, cilje in načela ter posamezne konkretne rešitve v zakonu, ki je glede na tržno situacijo slovenske turistične ponudbe tako na domačem kot tujih tržiščih in na okolje, ki ga slovenski turizem doživlja, danes, eno leto po prvi načelni obravnavi, še bolj aktualna, kot je bila pred letom dni, saj se nekako turistični tokovi v Evropi, ki predstavljajo tudi naša poglavitna ciljna tržišča, obračajo v pozitivno smer, ki jo slovenski turizem lahko v veliki meri izkoristi. Mi pa še kljub temu, da ti tokovi in velike priložnosti obstajajo, nismo vzpostavili enega turističnega sistema, ki bi to dejavnost pospeševal in omogočal ključnim dejavnikom, ki nastopajo v turistični ponudbi, občinam, to se pravi lokalnim skupnostim, turističnim podjetnikom, obrtnikom, turističnim društvom, da bi lahko na učinkovit sistem in ob podpori javnega sektorja, na nacionalni ravni te priložnosti tudi izkoristili.
Bistvo razlogov, zakaj predlagamo sprejem zakona o pospeševanju turizma, je, da je sodobni princip oblikovanja turistične ponudbe, ki izhaja iz potreb in želja ciljnega povpraševanja, tak, da turist doživlja turistično ponudbo zelo celovito in ne parcialno, na primer samo kot en gostinski objekt ali samo kot ogled neke določene znamenitosti ali privlačnosti, temveč od svojega prihodka v deželo, v kraj, prijaznosti tega okolja, kvalitete komercialne, gostinske ponudbe, ohranjenosti naravnega okolja, urejenosti kulturnih spomenikov, privlačnosti in, skratka, vsega skupaj, kar predstavlja ta ponudba. Zaradi tega je potrebno seveda tudi na strani ponudbe organizirati le-to v tak sistem, da vsi tisti dejavniki, ki oblikujejo to ponudbo, kot jo doživlja turist, med seboj tesno sodelujejo in seveda na učinkovit način to ponudbo tudi skupaj oblikujejo.
To pa pomeni nasplošno oziroma sintetično rečeno javni sektor na eni strani, ki ga predstavljajo lokalne skupnosti in država, na drugi strani pa gospodarstvo, oziroma privatni sektor v vseh svojih pojavnih oblikah in vseh dejavnosti tako gostinstva, trgovine, storitev in vsega ostalega kar je vključeno v turistično ponudbo ter, bi rekel, nek civilni sektor, oziroma društveni sektor kot ga mi dodatno imenujemo, ki je pri nas v specifični obliki turistične, društvene organizacije.
Če nam uspe v sistem povezati organizacijski sistem vse te dejavnike skupaj, ki morajo zelo dobro sodelovati predvsem kjer turist doživlja ponudbo, se pravi na lokalni ravni v okviru lokalnih skupnosti, potem bo tudi Slovenska turistična ponudba dosti bolj učinkovita. Njene promocijske aktivnosti dosti bolj učinkovite, izrabljene in seveda tudi rezultirale v neke konkretne rezultate, gospodarstvo v novih delovnih mestih, večjem deležu družbenega proizvoda iz tega naslova, večjem deviznem prilivu in drugih kategorijah.
Zakaj države danes vzpodbujajo turizem tudi z zakonskimi rešitvami, nekimi tržnimi ukrepi vlad in podobno. Včasih so države vzpodbujale turizem predvsem zaradi deviznega priliva in njegovih učinkov na bilanco, na plačilno bilanco države.
Potem so razvijale turizem predvsem zaradi številnih novih podjetniških priložnosti, ki so ustvarjajo z razvojem turizma. Danes je glavna deviza razvoja turistične ponudbe, ustvarjanje novih delovnih mest. Z vsakim novim delovnim mestom, ki se direktno odpre v turistični dejavnosti ali s turizmom povezani dejavnosti se generira 1,6 dodatnega delovnega mesta tudi v drugih na turizem vezanih dejavnosti, po raziskavah svetovne turistične organizacije, ki se ukvarja z raziskavami multiplikatorja.
Povprečni multiplikator povpraševanja torej gospodarskih učinkov v turizmu pa znaša v povprečju 2,7 - to pomeni, da vsak recimo tolar, ki se obrne v turizmu, ki pride direktno kot povpraševanje v turizem, ustvari še 2,7 krat večji učinek pri porabi, ki se ustvarja v vezanih dejavnostih na turistično ponudbo. In tudi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z raziskavi pač multiplikatorjev v gospodarstvu, priznavajo, da je turizem dejavnost, ki ima največjega ali med največjimi multiplikatorji.
Kaj so cilji? Torej sedaj sem obrazložil nekako principe oziroma razloge zakaj naj bi država s sprejemom posebnega zakona pospeševala turizem.
Kaj naj bi s tem dosegli? Torej z zakonom naj bi določili minimalni obseg dejavnosti javnega interesa na področju pospeševanja turizma, ki se nanaša na pospeševanje, ki se nanaša na oblikovanje celovite turistične ponudbe, njene promocije in informiranje obiskovalcev.
S tem naj bi spodbujali zakon ali spodbujali občine in druge subjekte za sodelovanje pri pospeševanju turizma na lokalni in nacionalni ravni z določitvijo posebnega statusa turističnega območja. Postavili bi temelje za oblikovanje kakovostne turistične ponudbe in ustreznega tržnega komuniciranja z različnimi trgi doma in v tujini, zagotovili usklajen, načrten in strokovno opravljanje dela na področju razvoja in trženja turistične ponudbe. Zagotovili bi zelo jasne vire financiranja za pospeševanje turizma, če bi spodbujali tudi pridobivanje dodatnih sredstev iz gospodarstva in združevanje denarja, ki prihaja iz javnega sektorja, se pravi iz proračuna od države in občin s čim večjim deležem tudi sodelovanja zasebnega sektorja. Bistvo trendov v svetu pri učinkovitih sistemih spodbujanja in turistične promocije je namreč v tem, da se nekako prihaja do vedno večjega sodelovanja javnega sektorja in zasebnega sektorja tudi pri financiranju pospeševanja in turistične promocije. In tukaj tiči seveda tudi ključ učinkovitosti le tega. Namreč, nobena stran, torej če je financiranje samo javno, lahko pride do neučinkovitosti tega sistema. Če pa je financiranje samo zasebno, pa lahko pride do izvajanja samo kratkoročnih, čisto komercialnih aktivnosti, ki niso dovolj usmerjene v razvoj in bi rekel neke stratežke cilje, ki jih zagotavlja javni sektor s svojim sodelovanjem. Oboje skupaj pa lahko v enem optimalnem delu, pa lahko zagotavlja zelo učinkovit sistem.
Potem, z zakonom želimo doseči primernejšo ureditev plačevanja turistične takse z delnimi spremembami zakona o turistični taksi, ki ga inkorporiramo, torej s tem zakonom ukinjamo dosedanji zakon o turistični taksi, in ga inkorporiramo v ta zakon z vsemi pripombami, ki so že bile v postopku o spremembah zakona, ki je že bil v parlamentu. Z zakonom želimo doseči tudi večje varstvo potrošnikov z zagotovitvijo višje kakovosti storitev organizatorjev potovanj, organizatorjev in prodajalcev iz turističnih potovanj in turističnih vodnikov na podlagi zahtev po določeni strokovni usposobljenosti oseb, rizičnem zavarovanju potovanj in podobno. Z zakonom želimo tudi razrešiti vlogo in delovanje turističnih društev na podlagi določitve pogojev za pridobitev statusa društva z javnim interesom. Društvena organizacija je nekako namreč sedaj v vakumu. Ker še nismo vzpostavili tega organizacijskega sistema, so turistična društva edina, ki se nekako na turističnem področju pojavljajo v organizirani obliki vsaj na lokalnem nivoju in seveda kljub temu, da opravljalo zelo pozitivno vlogo. Delujejo pa namreč na ljubiteljski ravni in združujejo predvsem tiste, ki niso materialno zainteresirani za razvoj turizma, torej gospodarskih subjektov, ampak predvsem tiste, ki z veseljem delajo in z lastnim interesom za to dejavnost. Umestiti jih moramo pač kot takšne, skupaj z gospodarstvom in z občinami v skupen sistem, da bodo vsi skupaj lažje in učinkoviteje delali. To so cilji in načela, ki se urejajo v zakonu.
Sedaj bi pa prešel na predstavitev kompletnih rešitev v zelo strnjeni obliki. Mogoče še pred tem nekako vzori oziroma primerjava z ureditvijo tega področja v nekaterih drugih, mogoče nam primerljivih ali pa deželah, s katerimi se ponavadi primerjamo, ko želimo urediti neke stvari in seveda potem želimo stopiti korak naprej.
Podobno ureditev, kot jo načrtujemo v tem zakonu, imajo posamezne dežele v sosednji Avstriji, imajo tudi nekatere dežele v severni Italiji, recimo, nekateri deli v Švici, Nemčiji, Nizozemska, vendar so principi te organiziranosti zelo različni. Recimo najbolj ortodoksen, bom rekel, oziroma stabilen sistem organiziranosti imajo Avstrijci, različno v posameznih deželah, vendar oni imajo z zakonom sprejeto, da mora vsak gospodarski subjekt, ki je kakorkoli povezan s turizmom, v nekem turističnem kraju biti član turističnega združenja oziroma "vereina" po njihovo in plačevati obvezno posebno takso, zato da se financirajo skupne zadeve skupaj seveda z občino in je to po zakonu določeno, ne glede na to ali nekdo želi ali ne želi, ali to dela učinkovito ali neučinkovito, takšne organizacije obstajajo. In se iz tega financirajo potem potrebe na lokalni ravni, deželni ravni in državni ravni.
V italijanskem modelu, recimo, je organizacija predvsem na deželni ravni, kjer dežele ustanavljajo posebne agencije, ki se ukvarjajo z razvojen in promocijo turizma in bolj na prostovoljni ravni vključujejo zraven še gospodarske subjekte in druge organizacije iz področja turizma. Potem skupaj financirajo, dežela seveda spodbuja in potem skupaj financirajo te dejavnosti.
Hrvaška, recimo, je že leta 1991 sprejela zakona o turističnih skupnostih, zakon o turističkim zajednicama, po njihovo, ki je skoraj kopija večine avstrijskih deželnih zakonov. In Hrvaška ima od leta 1991 zelo jasen sistem, ki od krajev, županij do državne ravni namensko zbira denar s posebno takso in iz tega zagotavlja ogromna sredstva za vlaganja v razvoj in promocijo turizma. Kljub temu, da je njihova turistična ponudba v velikih težavah, da je utrpela veliko škode, nastopajo na tujih tržiščih z namenskim denarjem v 20-krat večjem obsegu s katerim razpolaga Slovenija. Vemo, da to razmerje ne bi smelo biti ravno takšno, saj ne v tem trenutku.
Če primerjamo tudi proračune oziroma javna sredstva, ki jih proračunska sredstva, bom rekel, sicer v različnih oblikah, namenjajo posamezne države za turizem. Mi smo naredili v obrazložitvi primerjavo z letom 1994, mislim, da je bilo takrat, ko smo zakon pripravljali. Vidimo, da je, recimo, Slovenija namenjala tega leta 1,9 milijonov dolarjev za razvoj in za promocijo skupaj, Švica 23,9 milijonov, Avstrija 60,8. Govorim za državno raven, zraven tega je treba v ostalih državah prišteti še denar iz deželne ravni, ki se sešteva. Ciper 9,4 milijone, Irska, ki je po velikosti recimo primerljiva s Slovenijo, 45,9 milijonov in podobno. Samo avstrijska Koroška, recimo, če vzamemo primer, ali pa Štajerska recimo, namenja tam nekje okrog 15 milijonov, 10, 15 milijonov, če Štajersko vzamemo, ki je najšibkejša dežela po turizmu v Avstriji, Slovenija pa torej 1,9.
Torej, razlogi za izdajo zakona so jasni. Trendi, ki so v svetu za to področje, sem jih tudi pojasnil, gredo v smeri združevanja in skupnih aktivnosti javnega in zasebnega sektorja, se pravi države, občin, regij in gospodarstva na drugi strani. In naš zakon, bi rekel, v tej luči predvideva tudi seveda rešitve.
Zakon je razdeljen nekako na dva sklopa. V prvem sklopu se ukvarja z vprašanjem organiziranosti in financiranja razvoja in promocije turizma na lokalni in državni ravni. V drugem sklopu pa določa pogoje za opravljanje nekaterih s turizmom povezanih dejavnosti, kot sem že omenil, opravljanja dejavnosti organizatorjev potovanj, turističnih agencij, turističnih vodnikov in spremljevalcev ter pogoje za pridobitev statusa turističnega društva, ki deluje z javnim interesom in seveda s tem pridobiva tudi financiranje.
Zakon v tem prvem sklopu predvideva, da posamezna območja, ki so lahko sestavljena iz ene ali več občin oziroma lokalnih skupnosti, lahko pridobijo status turističnega območja, če izpolnjujejo določene pogoje, ki so podani s -kvantitativne pogoje, ki so v zakonu tudi navedeni in so prilagojeni manjši - če ima to območje 500 ležišč ali 40.000 prenočitev ali 30.000 registriranih dnevnih obiskovalcev. Torej, to so kvantitativni pogoji, ki jih mora izpolniti to območje ene ali več občin ali pa, če tega ne izpolnjuje, lahko tudi, če lokalne skupnosti na tem območju namenijo določen denar, ki bi se natekel v to območje, če bi bilo plačanih - če bi bilo ustvarjenih 40.000 prenočitev, potem tudi lahko izpolni ta kvantitativni pogoj, torej nikomur niso vrata zaprta; tudi tistim ne, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, so vrata odprta. Tisti organizacijski pogoj pa je, da se ustanovi lokalna turistična organizacija, in ta se nam zdi seveda bistven, ki jo morajo ustanoviti najmanj ena občina, najmanj 30 gospodarskih subjektov, od katerih mora biti vsaj polovica s področja turizma oziroma gostinstva, in priključijo se potem zraven tudi turistična društva. In ta organizacija, ta lokalna turistična organizacija mora opravljati minimalne dejavnosti, ki jih v zakonu tudi določamo, in to so, da vodi dejavnost turistično-informacijskega centra, da se ukvarja z oblikovanjem in trženjem turistične ponudbe, z informiranjem obiskovalcev preko turistično-informacijskega centra in da izvaja dejavnosti razvoja turizma. Lokalna turistična organizacija je financirana iz naslova proračunov občin, iz naslova prostovoljnih prispevkov gospodarskih subjektov, ki so člani - torej ne določamo pa pravne oblike ali to mora biti d.o.o. ali zavod, ali gospodarsko interesno združenje, samo funkcije so pomembne - in iz naslova sofinanciranja iz nacionalne ravni preko nacionalne turistične organizacije.
Pomemben vir ustvarjanja prihodkov te lokalne turistične organizacije pa bi bili tudi izvirni prihodki in tu je razlika našega modela od nekaterih drugih, da na neki način prisiljujemo oziroma vržemo v vodo, bom raje rekel, te lokalne turistične organizacije in jim damo tudi funkcijo, da konkretno opravljajo komercialno trženje. Torej, da prodajajo turistične ponudbe tistega območja, za katerega so odgovorne in s tem ustvarijo, bi rekel prihodek vsem svojim članom, gospodarskim subjektom na tistem območju in tudi sebi, in s tem tudi financirajo, sofinancirajo nadaljnji razvoj. Torej tukaj pri tej dejavnosti se nam zdi zelo pomembna varovalka učinkovitosti. Torej, če bodo te lokalne turistične organizacije učinkovite in bodo tudi prodajale in ustvarile konkretne koristi za svoje območje in gospodarske subjekte iz tistega območja, bodo seveda ustvarile tudi več izvirnih prihodkov, uživale več zaupanja članov in občine na tistem območju in seveda tudi veliko boljše poslovale in promovirale svoje območje.
No, vsaka lokalna turistična organizacija pa ima po zakonu tudi pravico postati soustanovitelj nacionalne turistične organizacije, ki zdaj deluje v obliki centra za promocijo turizma Slovenije v eni začasni obliki. Kasneje se ta prelevi v nacionalno turistično organizacijo, katere soustanovitelji so vse lokalne turistične organizacije, vlada in gospodarske zbornice. In s tem tudi lokalne turistične organizacije dobijo vpliv na odločanje o razvoju nacionalnega programa promocije in trženja turizma in hkrati dobijo sofinanciranje za izvajanje svoje, po zakonu, svoje dejavnosti. In obratno, s tem se doseže usklajenost, tako na tej horizontalni ravni, sodelovanje različnih dejavnikov na lokalni in nacionalni ravni in povezava lokalne in nacionalne ravni v nekem tesnem sodelovanju, kar spet pomeni večjo učinkovitost in tudi manj z enakim denarjem narediti več.
Pri virih financiranja je pomembno povedati, da celotno poglavje, ki govori o lokalni turistični taksi, ostaja prihodek občine. Do zdaj je turistična taksa, ki jo plačujejo gostje, ki prenočujejo, bila približno 80% prihodek lokalnih skupnosti, 20% pa prihodek državnega proračuna. Sedaj v celoti puščamo turistično takso na lokalni ravni občinam, ki jo naj namensko po tem zakonu seveda tudi porabljajo.
V drugem delu, pri nacionalni turistični organizaciji, o kateri sem že povedal, pa so viri financiranja proračun v skladu z namenskimi opredelitvami in sofinanciranje od strani gospodarskih subjektov oziroma sofinanciranje lokalnih in nacionalnih organizacij pri posameznih projektih. Nacionalna seveda se ne more ukvarjati z izvirnimi prihodki v takšni obliki kot se lahko lokalna. Na nacionalni ravni se pa financiranje v okviru državnega proračuna posameznih dejavnosti po tem zakonu izvaja iz vira, ki je že opredeljen v 74. členu zakona o igrah na srečo, ki govori o namenskosti koncesijskih dajatev za prirejanje posebnih iger na srečo in sicer, da se 48% teh koncesij namenja za razvoj in promocijo turizma na nacionalni ravni. In iz tega denarja bi se po tem zakonu financirala nacionalna turistična organizacija in sofinancirali programi lokalnih turističnih organizacij in pomemben del tega denarja bi se pa usmerjal v sofinanciranje izgradnje in obnove turistične infrastrukture, ki je tudi opredeljena v prvem delu zakona. To sofinanciranje pa bi se usmerjalo prioritetno na tista območja, ki imajo status turističnega območja.
Na ta način torej stimuliramo na dva načina nastajanje teh lokalnih turističnih organizacij in te strukture. Prvič s sofinanciranjem programa lokalnih turističnih organizacij iz nacionalne ravni, torej se spodbuja. In drugič, z usmerjanjem denarja za sofinanciranje investicij, torej v podjetniški sektor predvsem na območje oziroma prioritetno na območja, ki imajo status tega turističnega območja. S tem imamo sistem, ki deluje stimulativno, hkrati je vsak odvisen od svoje pobude in od svoje uspešnosti. Ampak država, zato se tudi imenuje zakon o pospeševanju turizma, pospešuje s temi instrumenti tisto, s čemer se morajo lokalne skupnosti in gospodarstvo tako ukvarjati.
Jaz bi prešel potem na drugi del zakona, ki govori o pogojih za opravljanje nekaterih s turizmom povezanih dejavnosti in bi samo poudarke. Poudarek, pod prvi poudarek je, da pri dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih potovanj, se pravi turoperaterjev in turističnih agencij, zaostrujemo na nek način v pozitivnem smislu pogoje za opravljanje te dejavnosti in sicer tako da, zahtevamo, da je vsak, ki se hoče registrirati za opravljanje te dejavnosti, ima pri ustrezni zavarovalnici tudi zavarovanje, ki se nanaša na zavarovanje stroškov vrnitve oseb na potovanju v kraj njihovega prebivališča, če tega organizator zaradi stečaja ali nelikvidnosti sam ni sposoben izpeljati. Dogaja se namreč tudi, da marsikdo lahko danes odpre turistično agencijo, ki lahko medtem postane nelikvidna, lahko bi rekel, da gre celo v stečaj ali karkoli, ne izvrši plačil in mu nek prevoznik ali nekdo celo odkloni, ali pa pri neki drugi storitvi opravljanja teh storitev, ki jih je potrošnik že plačal za njegove stranke. Na ta način želimo tudi v skladu z evropskimi konvencijami zavarovati potrošnika. In hkrati določamo seveda tudi minimalno stopnjo izobrazbe in prostorske pogoje, ki jih mora izpolnjevati agent, če želi dejavnost turističnih agencij opravljati.
Potem; pri turističnih vodnikih mogoče poudarek na tem, da definiramo spet minimalne pogoje za opravljanje dejavnosti turističnega spremljevalca in turističnega vodnika, in poseben izpit, ki se mora za opravljanje tega opraviti. Zelo pomembno je tudi to, da se začne z zakonom tudi registracija lokalnih turističnih vodnikov, da recimo nek turistični vodnik, ki je splošen, ne more voditi na območju neke občine, če nima licence lokalne skupnosti oziroma nekoga, ki je od lokalne skupnosti pooblaščen za vodenje na tem območju.
S tem se želi zaščititi interese domačega prebivalstva na lokalnih območjih. Primer: recimo tudi nihče ne more voditi v nekih drugih znanih turističnih krajih, recimo če pridete v Benetke, ne vem ali Salzburg ali kamor koli, morate imeti licenco za vodenje v takšnem kraju, če ne, pa ste kaznovani, če vodite kar tako povprek. Pri nas seveda to še ni urejeno in s tem želimo tudi urediti to področje.
Potem v 7. poglavju določamo pa pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju pospeševanja turizma. Torej ta naj bi posamična društva, ki bi nekako želela priti v ta sistem tudi sofinanciranja iz javnega sektorja, morala pridobiti ta status društva, ki deluje v javnem interesu in to tudi dokazati in da bi se to vsake toliko časa preverjalo, če bi želela seveda, da bi iz javnega sektorja bila tudi njihova dejavnost sofinancirana.
Jaz bi s tem zaključil predstavitev zakona z mogoče nekaj podatki oziroma napovedmi, da se pogoji, v katerih deluje slovenski turizem, že vrsto let ne spremenijo na bolje v tem sistemskem delu. Da je slovenski turizem dejansko izpostavljen vsej tuji konkurenci že ves čas, da je pred letom 1990, 75% oziroma 70% slovenskega turizma bilo ustvarjenega na tujih trgih, če štejemo zdraven še izletniške obiskovalce, seveda lahko govorimo o prek 80%, da je danes ta procent približno 60%. Da moramo pri nas, če želimo konkurirati vse ostrejši turistični ponudbi tudi drugih dežel in držav, tudi pri nas uvesti tako učinkovite sisteme pospeševanja in turistične promocije, ki bodo zagotovili konkurenčnost našemu, naši promociji in tudi našemu gospodarstu pri nastopanju na tujih tržiščih.
Moram pa reči, da se razmere v turizmu obračajo na bolje, da turistični tokovi na naših ciljnih tržiščih gredo močno navzgor, da letos beležimo 22% porast številka tujih gostov že v prvih 4. mesecih, da so napovedi za glavno sezono tako dobre ali pa še boljše. Da pa seveda v tem trenutku, če mi ne vzpostavimo učinkovitega sistema, dvignemo kakovosti naše ponudbe, seveda lahko zamudimo ta vlak pozitivnega toka, ki se bo obrnil navzdol oziroma bo začel stagnirati, če v tem trenutku ne pričnemo z vsemi aktivnostmi.
Rad bi pa povedal, da je sprejem tega zakona samo en od tistih ukrepov in aktivnosti, ki so potrebni za to, da bi te cilje na področju turizma tudi dosegli, ki smo jih konec koncev zapisali že v strategiji oziroma resoluciji o strateških ciljih na področju turizma, ki jih je slovenski parlament sprejel januarja leta 1995 in na podlagi te resulucije, sprejete v Državnem zboru, je seveda pripravljen tudi ta zakon. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa državnemu sekretarju, gospodu Petru Vesenjaku, za predstavitev zakona. Vodja poslanske skupine SKD, gospod Mozetič, se strinja, da bi pred odmorom, pred pavzo, dali še možnost, da spregovori poročevalec odbora, če želi - dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovani gospod predsednik, drage kolegice in kolegi! V zadnjem času smo vzporedno z obravnavo zakona opravili tudi več razgovorov z nekaterimi predstavniki turističnih organizacij in organov, in moram reči, da je vtis dokaj dober. Vendar v družbi kot celoti ni dovolj prisotne zavesti, da je turizem kot ena od najbolj pomembnih gospodarskih panog za Slovenijo. Člani odbora smo v razpravi pozorno proučili vse pripombe in predloge zainteresiranih inštitucij in organov ter jih ustrezno predlagali.
V razpravi so člani odbora podprli koncept zakona in predlagane rešitve. Opozorili pa so na nekatera odprta vprašanja in dileme. Ena od teh je poraba turistične takse. Namreč, ali naj se ta uporabi zgolj v kraju ali pa na področju celotne občine.
Nadalje so člani odbora izrazili bojazen, da bi se organizacijske strukture v nekaterih področjih podvajale in tudi preveč zbirokratizirale; tu so mišljene upravne enote in pa lokalne turistične organizacije.
V 20. členu našteti nameni porabe sredstev so po mnenju nekaterih članov odbora preozki. Saj žičničarstvo, razvoj gostinskih obratov, razvoj prenočitvenih zmogljivosti niso edini problemi na področju slovenskega turizma. In tu je bilo izpostavljeno predvsem vprašanje infrastrukture in to na celotnem ozemlju države.
Nadalje je člane odbora zanimalo, kolikšen del sredstev bi turistično gospodarstvo dobilo na primer v letu 1996, če bi se 74. člen zakona o igrah na srečo izvajal. V tem primeru gre za približno 3 milijarde tolarjev, od tega bi šlo okoli 800 milijonov za promocijo, 2,2 milijardi pa za gospodarski razvoj turizma.
Nerešeno ostaja vprašanje slovenskih prenočitvenih zmogljivosti na Hrvaškem. Prav tako so člani opozorili tudi na nekatere neizkoriščene prenočitvene zmogljivosti v stanovanjih. V razpravi je bilo izraženo mnenje, da bi moral biti celotni sistem zasnovan tako, da bi tudi nacionalna turistična organizacija delila enako usodo z lokalnimi turističnimi organizacijami, na primer pri financiranju.
Podano je bilo tudi vprašanje, ali bi lahko koncesije za izrabo termalne vode predstavljale vir za financiranje na področju turizma.
V nadaljevanju je odbor pripravil tudi nekatera stališča, ki jih predlaga vladi, da jih pripravi pri naslednjem predlogu. Gre za to, da se prouči in upošteva pripombe Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, da naj se preuči možnost in predloži rešitve, po katerih bo družbena lastnina, ki je v upravljanju turističnih društev, prešla v društveno lastnino. Glede turistične takse naj se preuči možnost, da v zakon vgradi rešitve iz novele zakona o turistični taksi, ki je v parlamentarni proceduri in da se jasneje opredelijo merila za določanje višine turistične takse za posamezni kraj. Pri organiziranosti pospeševanja turizma naj predlagatelj upošteva obstoječe organizacijske oblike na lokalni, regionalni in na nacionalni ravni. Predloži naj rešitve, ki bodo zagotavljale čim bolj usklajeno delovanje vseh dejavnikov pri pospeševanju turizma. V zakon naj vgradi rešitve, ki bodo spodbujale zagotavljanje dela sredstev za pospeševanje turizma na lokalni ravni.
Nadalje, bistveni del takšnega sistema mora biti financiranje razvojnih in promocijskih aktivnosti s posebnim sistemom namenskih taks oziroma prispevkov, ki jih naj prispevajo vsi gospodarski subjekti, ki so posredno ali neposredno udeleženi pri pozitivnih učinkih turističnega prometa in turističnih prihodkov. Pri oblikovanju sistema turističnih zmogljivosti in sistema financiranja naj predlagatelj upošteva pozitivne izkušnje nekaterih turistično uspešnih držav v Evropi.
V določbah, ki govorijo o sofinanciranju razvoja turizma, naj predlagatelj opredeli kot dejavnosti, ki bodo deležne pospeševanja, tudi druge oblike turistične infrastrukture, ki prispevajo k višji kakovosti in privlačnosti turistične ponudbe, kot so na primer bazeni, prireditvene dvorane, športno-rekreacijski objekti in podobno. V prehodnih določbah naj se določi, da dokler v proračunu ni vira sredstev iz koncesijskih dajatev za prirejanje posebnih iger na srečo, se zagotovijo sredstva iz drugih dajatev, ki jih igralnice prispevajo v proračun. Pri oblikovanju kriterijev za podeljevanje statusa turističnega območja naj predlagatelj preuči možnost manj količinskih in več kakovostnih pogojev za oblikovanje turističnega območja. V zakonu naj se tudi opredeli turistična društvena organizacija kot dejavnost javnega interesa in enakopravni partner v turistični organiziranosti na nacionalni in na lokalni ravni. Predlagatelj naj preuči možnost vključitve določenih pogojev za opravljanje komercialnih dejavnosti na področju športa, rekreacije in vodniških služb, ki so povezane s turistično dejavnostjo v zakonu o pospeševanju turizma.
Na koncu pa je odbor predlagal tudi dodatni sklep Državnemu zboru, da ga sprejme, in sicer, da naj predlaga vladi, da čimprej pripravi in izvede aktivnosti za razrešitev situacije na področju žičničarstva in naj z njimi seznani tudi pristojno delovno telo Državnega zbora. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, dr. Jože Zagožen za poročilo. V skladu z drugim odstavkom 72. člena, ki pravi, da predsedujoči prekine delo Državnega zbora, če to zahteva poslanska skupina zaradi posvetovanja v skupini, sedaj prekinjam sejo. Ob 14.30 uri nadaljujemo s točko poslanska vprašanja in pobude.
(Seja je bila prekinjena ob 12.33 uri in se je nadaljevala ob 14.45 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane poslanke in poslanci, prosim, da zasedete svoja mesta. Nadaljujemo s 5. sejo in ugotavljamo sklepčnost. Ugotovimo sklepčnost! (Prisotnih je 51 poslank in poslancev.) Tako da smo sklepčni. Za današnje nadaljevanje seje so se opravičili Maria Pozsonec za popoldanski del seje, Darinka Mravljak za popoldanski del seje, Alojz Vesenjak za popoldanski del seje, doktor Jože Zagožen od 15.30 ure naprej in doktor Franc Zagožen od 15. ure dalje.
Prehajamo na 37. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE POSLANK IN POSLANCEV. Pozdravljam tukaj prisotne ministre, državne sekretarje in vse ostale predstavnike vlade.
V poslovniškem roku enega dne pred sejo zbora smo prejeli pisne prijave poslanskih vprašanj in pobud. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj in pobud sem določil v skladu z zadnjim odstavkom 23. člena poslovnika, tako da prva tri vprašanja oziroma pobude postavijo poslanci opozicije, nato pa po vrsti poslanci iz raznih poslanskih skupin po vrstnem redu prijave.
Poslanke in poslance opozarjam, da mora biti poslansko vprašanje kratko postavljeno, tako da je njegova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru bom moral poslanca opozoriti in ga pozvati, da vprašanje ustrezno izpopolni. Ustno zastavljeno vprašanje oziroma pobuda ne sme trajati več kot tri minute. Ministrov odgovor praviloma ne sme trajati več kot deset minut, ampak tu bomo verjetno popustljivi. Dopolnilno vprašanje poslanca ne sme trajati več kot dve minuti.
Pričenjamo s prvim poslanskim vprašanje in prvi je poslal poslansko vprašanje Avrelio Juri iz Združene liste social- demokratov.
AURELIO JURI: Hvala, gospod podpredsednik. Bom izredno kratek s tem vprašanjem, ki ga naslavljam vladi oziroma trem pristojnim ministrstvom, to je za promet in zveze, za gospodarske dejavnosti in za delo, socialne zadeve in družino v zvezi z že deveti dan trajajočo stavko železničarjev. Sprašujem, kdaj oziroma ali je sploh moč pričakovati, da bodo razlogi stavke odpravljeni in da bo železniški tovorni in potniški promet stekel, preden utegne gospodarska škoda, ki jo zastoj tega prometa povzroča, postati vir novih socialnih napetosti. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospod Aurelio Juri. Prosim predstavnika vlade, da da ustni odgovor.
Minister gospod Tone Rop.
MAG. ANTON ROP: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Pogajanja v zvezi s stavko železničarjev se nadaljujejo. Vlada RS je danes obravnavala informacijo in mi se zelo trudimo, da bi v najkrajšem možnem času končali probleme v zvezi s to stavko. Mi se zelo trudimo, da bi dosegli ustrezen konsenz, ustrezen dogovor s stavkovnim odborom. Dejstvo je, da je vlada vse skozi insistirala, da se vsi postopki, vse procedure v zvezi s stavko vodijo v skladu z obstoječimi zakonskimi predpisi. Vse skozi seveda tudi vztrajamo da pravica do stavke je zakonska pravica in jo je treba tudi ustrezno zagotoviti in tako smo tudi ukrepali. Vendar pa je ob tem treba seveda tudi povedati, da je treba spoštovati zakone z obeh strani, tako z delodajalske kot tudi z delojemalske.
V zvezi s tem bi posebej opozoril na 9. člen zakona o železnicah in pa 15. člen zakona o stavkah. Vlada Republike Slovenije je na osnovi 15. člena zakona o stavkah predpisala poseben sklep, s katerim je določila minimalni obseg prometa, ki se mora vršiti. Ta sklep je bil izdan in se ga seveda mora tudi izvrševati. Istočasno pa je treba seveda povedati, da velja tudi 9. člen zakona o železnicah, ki ga je prav tako treba izvrševati in ta zelo jasno pravi, kateri del prometa in v kakšnem obsegu je treba opravljati v času stavke. Gre za tisti del prometa, ki se tiče najpomembnejših zadev v zvezi z izvajanjem javne službe. Gre za mednarodni tovorni promet, gre za tovorni promet v zvezi s pokvarljivim blagom in gre za primestni, mestni potniški promet, ki ga seveda železnice morajo opravljati.
Torej, v skladu s tem členom in v skladu z zakonom o stavki je bilo seveda tudi ustrezno ukrepano s strani vlade. Uprava železnice je ukrepala v skladu s tem sklepom tako, kot je ukrepala. Ne glede na to pa vlada vse skozi vztraja in tudi zahteva od pogajalske strani, da se pogajanja nadaljujejo, da se poskuša doseči konsenz. Tudi po današnji seji vlade se bodo pogajanja nadaljevala in mi seveda upamo, da bo ob, bi rekel ustreznem ukrepanju in pa seveda tudi ravnanju obeh strani prišlo do ustreznega konsenza.
Danes je na vladi direktor Slovenskih železnic predlagal, da se ga zamenja kot vodjo pogajalske skupine, zato da bi lahko pospešili pogajanja. Vlada se je s tem strinjala in seveda tudi sprejela ustrezen sklep, seveda pa ob pogoju, da to storita obedve pogajalski strani, tako da lahko pričakujemo, da se bodo pogajanja nadaljevala. Verjamem, da bo tudi direktor Slovenskih železnic vse ostale sklepe, o katerih je bilo govora tudi v javnosti, v naslednjih urah in dneh vestno izvrševal in tudi opravil.
Skratka, vlada insistira, da stavka poteka zakonito, vlada insistera, da se pogajanja nadaljujejo in se morajo nadaljevati, in seveda tudi insistira, da se ob pogajanjih stran, ki seveda predstavlja delodajalca, stran uprave in pa pogajalske skupine strogo drži predpostavk, ki veljajo pri teh pogajanjih. To pa je, da so izhodišča za pogajanja dana z makro ekonomsko politiko slovenske vlade, dana z izhodišči, ki jih vlada zagovarja tudi ob pogajanjih za sklenitev socialnega sporazuma.
To so zlasti tista izhodišča, ki se tičejo regresa, tista izhodišča, ki se tičejo seveda tudi izhodiščnih plač. Tako v skladu s temi sklepi se bo vladna pogajalska stran oziroma pogajalska stran za sklenitev tarifne priloge tudi v naprej pogajala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospodu ministru Ropu. Želi še kdo od predstavnikov vlade dodatno odgovoriti na vprašanje na zastavljeno vprašanje? Gospod Aurelio Juri, zadovoljen. Izgleda, da je dopolnilno vprašanje. Dve minuti naj bi trajalo.
AURELIO JURI: Gospod podpredsednik! Seveda odgovor delno zadovoljuje, pa vendarle nakazuje na veliko dobre volje, ampak na premajhni učinek dosedanjih naporov. Zato seveda menim, da v to dobro voljo in v te pritiske, da se vendarle pride do takojšnje rešitve, je prav, da se vključi naš Državni zbor. Zato v imenu dveh poslanski skupin, Poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov in Poslanske skupine Socialdemokratske stranke, zahtevam, da se v skladu z drugim odstavkom 29. člena poslovnika Državnega zbora opravi s tem vprašanjem, oziroma z odgovorom vlade razprava ter sprejmejo tudi ustrezni sklepi.
Sicer bomo ostali pred nedvomno težko, zapleteno in nevarno situacijo le nemi opazovalci.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala. Samo eno vprašanje - ali bi gospod Aurelio Juri želel, da se razprava opravi na koncu, da se poslanske skupine pripravijo na to razpravo, ali bi želel razpravo takoj?
AURELIO JURI: Želim razpravo takoj. Mislim, da smo vsi dovolj seznanjeni, da se na tako razpravo že sedaj odzove.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala. Pravico odgovora ima tudi predstavnik vlade. Gospod minister, izvolite.
MAG. ANTON ROP: Vladna stran ne nasprotuje takšni razpravi, kot je bila sedaj predlagana. Mislim tudi, da je lahko kvalificirana - v to ne dvomimo - vendar bi rad ob tem zelo jasno opozoril - Vlada Republike Slovenije je danes, ko je obravnavala to točko, sprejela tudi sklep, da bo, v kolikor v najkrajšem možnem času ne bo prišlo do prekinitve stavke oziroma v kolikor ne bo prišlo do zakonitega izvajanja stavke in ureditev razmer na Slovenskih železnicah, da bo predlagala izredno sejo parlamenta, na katero bo prišla tudi z ustreznimi ukrepi in sistemskimi spremembami. To bo storila v najkrajšem možnem času in morda bi v tem kontekstu vendarle veljalo počakati na to. Skratka, da se ali v najkrajšem možnem času zadeve uredijo, to pomeni v naslednjih dneh, ali pa bo vlada sama predlagala izredno sejo parlamenta s to točko, na katero bo prišla tudi z naprej pripravljenimi spremembami ustreznih sistemskih sprememb. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Drugi odstavek 29. člena govori, da na zahtevo najmanj 10 poslancev ali poslanske skupine se v Državnem zboru opravi razprava o odgovoru vlade. Poslanci iste poslanske skupine lahko tako zahtevo postavijo le na vsaki drugi seji. Ker Združena lista na prejšnji seji tega ni imela, ima pravico danes. Razprava je omejena na predstavnika predlagatelja zahteve, predstavnika vlade in predstavnikov poslanskih skupin. Razprava predstavnika predlagatelja in predstavnika vlade lahko traja največ 15 minut, razprava predstavnikov poslanskih skupin pa največ 5 minut.
Prehajamo na razpravo o odgovoru vlade in dajemo besedo predstavniku predlagatelja. Imate 15 minut časa.
Proceduralno gospod Mozetič, SKD.
MIROSLAV MOZETIČ: Prosim za 30 minut odmora, da se naš predstavnik pripravi na svoj 5-minutni nastop.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Predlagam 30 minut odmora. Nadaljujemo ob 15.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 14.59 uri in se je nadaljevala ob 15.34 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Preteklo je 30 minut. Prosim, da zavzamete svoja mesta.
Nadaljujemo s sejo. Ugotovimo sklepčnost! (37 prisotnih.)
Pozivam poslance, ki so še v predverju, da zavzamejo svoja mesta. Ugotovimo sklepčnost! (44 prisotnih.)
Ugotavljam, da še vedno nismo sklepčni.
Ker nismo sklepčni, za 10 minut prekinjamo in opozarjam vodje poslanskih skupin, da v desetih minutah poskrbijo za sklepčnost.
(Seja je bila prekinjena ob 15.35 uri in se je nadaljevala ob 15.49 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Nadaljujemo s 37. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE POSLANK IN POSLANCEV. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Ugotavljam, da smo sklepčni in nadaljujemo s sejo.
Besedo dajem predstavniku - predlagatelj zahteve po tej razpravi, gospod Aurelio Juri.
AURELIO JURI: Hvala gospod podpredsednik. Seveda sem zadovoljen, da je razprava o odgovoru vlade na prej postavljeno vprašanje tu. Seveda bi dodatni odgovor okrepil v prepričanju, da že danes mora naš Državni zbor potegniti določene poteze dobre volje prav zaradi tega, da bi se morda izognili izrednosti razmer, ki nastajajo. Ker se je stavka že v samem začetku kazala kot zelo zapletena, sem teden dni nazaj, ob sprejemanju dnevnega reda 5. redne seje Državnega zbora, predlagal, da bi na dnevni red, kot se verjetno vsi spomnite, uvrstili tudi informacijo o situaciji, ki je nastala po začetku stavke. Zato da bi sam parlament morda pomagal preseči zastoj, ki je bil nastal v pogajanjih med vodstvom slovenskih železnic in stavkovnim odborom. Pobuda, kot vemo zaradi poslovniških določil, ni uspela in možnost, da o tem spregovorimo, je bila prenesena na današnji dan. Teden dni je v tem času minilo. Upal sem in verjetno tudi vi z menoj, da se bo vladi v tem času vendarle uspelo s stavkovnim odborom dogovoriti, in da bo železniški promet znova normalno stekel. Temu žal ni bilo tako in gospodarska škoda, ki se je doslej nakopičila ter zlasti okopanost obeh pogajalskih strani in vsaj navidezna nezmožnost dogovora, že skorajda kričijo po nastajajočih izrednih razmerah. Take se vsekakor kažejo za koprsko in edino slovensko pristanišče, kjer beležijo ogromen izpad delovnih ur in prihodka. Ker vodstvo Luke ne zna in ne more napovedati, kdaj se bo stavka končala in ker so možnosti skladiščenja blaga dejansko izčrpane - naj podam najnovejši podatek, da leži trenutno v skladiščih Luke Koper več kot 540.000 ton surovin in blaga, namenjenih za železniški prevoz za Slovenijo in druge evropske države, hkrati pa v avtomobilskem terminalu stoji 22.000 vozil za prevoz na Poljsko - so komitenti, tudi najbolj zvesti, začeli odpovedovati tovore oziroma jih preusmerjati na druga pristanišča.
Še nekaj zelo nazornih podatkov. Kar 9.000 ton čeških železovih proizvodov je preusmerjenih na Luko Reka in na poljska pristanišča. 5.000 ton avstrijskih tirnic, Avstrija, kot vemo, je največji komitent Luke Koper, bodo za Turčijo na ladjo naložili nekje na severu Evrope. V tamkajšnja pristanišča je norveški Hidro preusmeril del pošiljke glinice Slovaški. Tudi avstrijski West napoveduje preusmeritev svojih ladij z železno rudo. Če bi luka izgubila slednja dva komitenta, bi to pomenilo 350 do 400.000 ton glinice in 1 milijon 200.000 ton železove rude manj skozi Koper. Za prav tolikšno količino manj dela bi imele tudi Slovenske železnice. Naj pri tem spomnim, da je lani celotna letna realizacija Luke Koper že drugič presegla 6 milijonov 500.000 ton blaga in pri tem, kar se suhih tovorov tiče, prehitela sam Trst. Če bi prišlo do navedenega izpada, bi za Luko Koper pomenil kar četrtinsko letno izgubo samo z omenjenima partnerjima. V naslednjem tednu je najavljenih 222.000 ton tovora na ladjah za srednje evropske države. Zaradi transportne omejitve Slovenskih železnic so v celoti blokirani transporti osebnih avtomobilov iz Nemčije, železovih proizvodov iz Avstrije in Češke ter drugih tovorov iz ostalih zalednih držav. Ponovno pridobivanje komitentov, opozarjajo v vodstvu Luke, pa je izredno zahteven posel, saj bi znova morali zniževati ceno in dokazovati prednosti slovenskega tovornega koridorja.
Kolegice in kolegi! Brez zamere, če ob vse slovenskem pomenu in obsegu stavke in ob opravičenih ali neopravičenih razlogih izpostavljam prizadetost koprske luke. Ker verjamem, da bo razprava omogočila osvetlitev tudi iz drugih okoliščin in posledic predmetnega sindikalnega protesta, sem osredotočil, kot vidite, moje misli in moje skrbi na tisti gospodarski subjekt, ki poleg samih slovenskih železnic doživlja s takim razpletom, kratkoročno in dolgoročno najtežji udarec.
Ne nazadnje gre za delniško družbo v kateri ima slovenska država tudi vsi državljanke in državljani Slovenije in ne le Koprčanke in Koprčani, večinski 51% lastninski delež in ki za celotno narodno gospodarstvo, kar se prometa in trgovine tiče, predstavlja po obsegu blaga prvi in najbolj obsežen dostop do svetovnih trgov.
En tolar, ki ga luka Koper s svojimi storitvami ustvari preraste v nadaljnji transportni verigi dokončnega naslovnika v sedem do osem tolarjev.
Najbolj povezane in medsebojno odvisne z luko so prav Slovenske železnice, katerih delež pripeljanega blaga iz oziroma v luko predstavlja okrog 30% celotne prodaje njihovih storitev v tonah, medtem ko delež po Slovenskih železnicah pripeljanega blaga v obsegu prodaje storitev luke znaša kar 70%.
Če potonejo železnice, torej potone luka in obratno. In če potone luka, potone gospodarstvo razvojno najbolj živahne in perspektivne slovenske regije, ter druge slovenske občine po bruto družbenem proizvodu na prebivalca. Petina Kprčank in Koprčanov je izistenčno odvisno posredno ali neposredno od dejavnosti luke.
Potone nenazadnje lahko tudi ambicija in potreba Slovenije, da svoj edini obmorski del umesti v tako imenovani peti Evropski transportni koridor na povezavi Barcelona-Kijev.
Luka Koper praznuje letos 40. rojstni dan. Za kakovost storitev, ki jih kot rezultat uspešnega lastninjenja, dobre notranje organiziranost, ter učinkovitega opravljanja ponuja svojim poslovnim partnerjem, je ob tej priložnosti tudi prejela kot prvo in dosedaj edino pristanišče v Evropi certifikat kakovosti ISO 9002.
Izjemno priznanje, ki naj bi pomagalo utrjevati že uveljavljeno konkurenčnost do sosednji pristanišč, privabiti k sebi nove trge in ladijske linije, nadalje afirmirati Slovenijo tudi kot pomorsko deželo.
Od tega pa ne bo nič, če se bo na trgih, ki se storitev luke Koper poslužujejo, pojavil dvom o zanesljivosti poti - tu sodi tudi zamuda pri gradnji zadnjega in ključnega odseka avtoceste do Kopra in za koprski pristan.
V Kopru, in verjamem ne samo v Kopru, nam dobesedno že teče voda v grlo, štejejo se ne dnevi, ampak ure. Zato brez nadaljnjega odlašanja naj vlada, uprava Slovenskih železnic in stavkovni odbor opustijo neproduktivno prestižnost, ki je zaznamovalo dosedanje pogovore in zastoje le teh, sedejo aktivne za isto mizo in poiščejo kompromisno rešitev spora.
Predlagam, da naš, konkretno naš Državni zbor pozove vlado in vodstvo železnic, da kot prvo potezo in dejanje dobre volje, takoj prekličeta izrečeni suspenz stovkovnega odbora in zamrzneta druge napovedane disciplinske ukrepe do stavkajočih delavcev.
Da pozove stavkajoče delavce, da zaradi vse večje narodno gospodarske škode, ki grozi z izgubo številnih delovnih mest v gospodarstvu, takoj po preklicu omenjenega suspenza prekinejo stavko. Da pozove obe strani, da takoj pristopita k aktivnejšim pogajanjem o reševanju stavkovnih zahtev in drugih odprtih vprašanj v Slovenskih železnicah. In nenazadnje, naj pozove vlado, da naj pozneje do konca junija letošnjega leta predloži Državnemu zboru celovito poročilo o stanju na Slovenski železnicah o posledicah stavke, o doseženih dogovorih med sindikatom in vodstvom železnic, ter predlog ukrepov za dokončanje sanacije Slovenskih železnic.
Če bomo to storili, upam, da nam bodo strani prisluhnile in da bomo morda že jutri pripomogli temu, da se vzpostavi normalno stanje. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Besedo dajem predstavniku vlade - gospod minister Bergauer.
MAG. ANTON BERGAUER: Spoštovani predsednik, cenjene gospe in gospodje poslanci! Rad bi par stvari odgovoril na dosedanjo razpravo okoli poteka stavke v železnicah.
Moram reči, da aktivno spremljamo potek dogajanj v stavki in se tudi aktivno vključujemo v njeno razreševanje, kar se tiče Ministrstva za promet in zveze. Danes smo ponovno na vladi obravnavali informacijo o poteku in tudi sprejeli ponujen, kot je že bilo povedano, ponujeno zamenjavo od strani dosedanjega vodje pogajalske skupine s strani delodajalca, se pravi države, gospoda direktorja Slovenskih železnic, gospoda Rekarja. In tudi takoj že na vladi potrdili nov predlog vodje pogajalske skupine, to je gospoda Zgonca. Moram pa povedati še to, kar je bilo sedaj izpostavljeno, glede samih suspenzov.
Obvestili so nas iz uprave Slovenskih železnic, da je uprava že danes preklicala oziroma potegnila nazaj suspenze delavcev, ki so sodelovali v stavki, ter članov tega centralnega stavkovnega odbora, in tako ponudila roko za nadaljnja lažja pogajanja. Ravno tako je vodstvo Slovenskih železnic sprejelo odločitev, da bo izvedbo disciplinskih postopkov proti tistim, ki so bili v stavko vključeni, se pravi delavcem, ki niso spoštovali oziroma ki so domnevno kršili zakon o stavki, zakon o železnici in sklep vlade, začasno zamrznili in to do tistega časa, ko bomo dobili od Ustavnega sodišča presojo sklepa Vlade Republike Slovenije o upravljanju železniškega prometa v času stavke. Kot vemo, je vodstvo sindikatov oziroma stavkovni odbor vložil zahtevek na Ustavno sodišče o presoji ustavnosti tega sklepa, ki dejansko nalaga, kako je potrebno v času stavke izvajati najnujnejše prevoze.
Nadalje bi še tudi to povedal, da je že sklican z novim vodstvom, s strani pogajalske skupine delodajalca, danes ob 18. uri, tako kot včeraj, predvčerajšnjim in še prej nazaj, sestanek obeh pogajalskih skupin. Pričakujemo tudi, da bo tudi pogajalska skupina s strani sindikatov oziroma stavkovnega odbora ravno tako menjala vodjo pogajalske skupine kot je to bilo storjeno oziroma ta pobuda dana od naše, bi rekel delodajalske strani, od gospoda Rekarja, da pričakujemo, da bo podobno storilo tudi vodstvo sindikatov oziroma vodstvo stavkovnega odbora. Seveda bi pa rad povedal tudi to, da kot je bilo rečeno, da naj vlada zahteva oziroma umakne suspenze. Seveda tega vlada ne more storiti. To lahko stori tisti, ki je to izdal, in to je vodstvo železnice in kot sem povedal, so nas obvestili, da so to že danes storili - tako s temi sklepi okrog suspenzov, kakor tudi zamrznili - kot sem povedal, zamrznili te disciplinske postopek do takrat, dokler ne bomo dobili od Ustavnega sodišča ustreznega sklepa o veljavnosti sklepa, ki je bil izdan od strani vlade, da bi zagotavljala normalno najnujnejše prevoze v času izvajanja stavke. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Sedaj so na vrsti poslanske skupine, vsaka po pet minut. Združena lista socialdemokratov, gospod Pahor.
BORUT PAHOR: Hvala lepa, gospod predsednik. Informacija ministra je dobra informacija. Pravi, da pristojni umikajo suspenz stavkovnega odbora. To je tisto, kar so predlagatelji izredne seje podčrtali kot temeljno zahtevo, kar pričakujemo, da bi se po umiku tega suspenza lahko pogajanja hitro končala v pravični in razumni smeri za obe strani.
Združena lista se po začetku stavke ni oglasila takrat in danes meni, da je najbolj koristno, ne samo v tej, ampak tudi v drugih stavkah, da delodajalci in delojemalci po neki poti, razumni, demokratični, strpni, dosežejo sami pravično in pametno rešitev. Seveda pa je morala reagirati v hipu, ko se je delodajalec odločil, da poseže po zelo nerazumni, tudi po našem mnenju nedopustni sankciji, to je po suspenzu. Ne samo zaradi tega primera, ampak tudi sicer se je bilo potrebno oglasiti, tudi iz tega mesta, iz Državnega zbora, da se je delodajalcem tudi v prihodnje ne bi zdelo samoumevno, da bodo s suspenzom stavkovnih odborov končevali prisilno stavke. To, da se je zdaj gospod Rekar in vlada, da sta se potegnila nazaj, je znak dobre volje in jaz sem prepričan, da bo tudi stavkovni odbor delavcev železnic to upošteval. Kolega Juri je poizkušal pokazati na negativne učinke, narodno gospodarsko negativne učinke te stavke. Tisto, kar smo mi želeli povedati, je samo to, da vlada ne more od delavcev terjati, da to opazijo, če sama seveda teh škodljivih učinkov nima pred seboj in tudi sama po svoji najboljši poti ne poskuša doseči razumnega kompromisa za to, da teh učinkov ne bo več.
Torej, Združena lista socialnih demokratov, naša poslanska skupina pozdravlja informacijo ministra; računa, da je to lahko ključni element preobrata v stavki, ki bo pripomogel k neki razumni in pravični rešitvi, ki jo bodo pozdravili tudi delavci. Razumem, da vlada ne pričakuje, da bo stavkovni odbor zamenjal svojega pogajalca, če tega ne bo želel, to samo pričakuje. Se pravi, da v tem smislu, če prav razumem, delodajalec tudi v simbolnem smislu obžaluje ukrep suspenza. To je zelo pomembno, kot rečeno, za Združeno listo tudi z vidika nadaljnjih stavk in ukrepov delodajalcev proti tistim, za katere bodo sodili, da ne razumejo njihovih poslovnih zahtev. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa poslancu Pahorju. Za besedo se je prijavil gospod Špiletič, Socialdemokratska stranka.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa. Po naših informacijah se naj bi danes v zgodnjih jutranjih urah končal sestanek pogajalske skupine, delodajalske pogajalske skupine s centralnim stavkovnim odborom z dne 29. maja 1997, glede zagotavljanja pogojev za nadaljevanje pogojev za sklenitev nove tarifne priloge Slovenskih železnic, in da je bil sklenjen naslednji dogovor:
1. Ministrstvo za promet in zveze predlaga Vladi Republike Slovenije zamenjavo vodje pogajalske skupine delodajalca.
2. Uprava Slovenskih železnic takoj prekliče izrečene suspenze oziroma odstranitve iz službe vsem delavcem, ki so sodelovali v stavki, ter vsem članom centralnega stavkovnega odbora.
3. Uprava Slovenskih železnic zagotovi takojšnjo izvedbo in dokončanje disciplinskih postopkov proti članom centralnega stavkovnega odbora in ostalim stavkajočim delavcem, brez izrečenega disciplinskega ukrepa.
4. Uprava Slovenskih železnic se s podpisom tega dogovora odpoveduje vsem tožbenim zahtevkom v zvezi s povračilom škode zaradi stavke, ki je bila povzročena v okviru z zakonom določenega obsega železniškega prometa med stavko.
5. Najkasneje do uveljavitve novega voznega reda za obdobje 1997-98 se uskladi način opravljanja železniškega prometa v času stavke v okviru 9. člena zakona o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški mreži, s tem, da pristojni organ po uskladitvi ugotovi, da so prenehali razlogi iz 15. člena zakona o stavki za veljavnost sklepa Vlade Republike Slovenije o opravljanju železniškega prometa v času stavke.
6. Sindikati Slovenskih železnic in Uprava Slovenskih železnic za obračun plač za mesec maj 1997 uskladita način plačila stavke.
7. Centralni stavkovni odbor bo takoj po umiku suspenzov in dokončanju disciplinskih postopkov omilil stavko tako, da bo dnevno vozilo najmanj 70 tovornih vlakov v mednarodnem prometu, od tega za Luko Koper: 18 vlakov iz luke in 8 vlakov v luko; in najmanj 20 vlakov notranjega prometa za zagotovitev dostave blaga na vmesne postaje in izmenjavo tovora v mednarodnih tovornih vlakih.
Ta dogovor je bil podpisan danes zjutraj ob četrti uri, kot sem že rekel, in iz njega pač izhaja, da bi podpis oziroma izvajanje tega dogovora že danes zjutraj bistveno omilil izvajanje stavke na železnici oziroma bil pravzaprav začetek konca stavke, ki resnično povzroča v tem trenutku že veliko gospodarsko škodo.
Za centralni stavkovni odbor so omenjeni dogovor podpisali Silvo Berdajs, Nikola Kneževič, Pavlič Franc, Pavlič Albert in Pavšek Jože. Na drugi strani pa je omenjeni dogovor podpisal minister za promet in zveze, magister Anton Bergauer. Hkrati pa je bil na tem sestanku podpisan še en dogovor in sicer z vsebino, da se Vlada Republike Slovenije ob obravnavi letnega poročila Slovenskih železnic za leto 1996 zavezuje, da bo ocenila tudi delo uprave Slovenskih železnic. In tudi ta dogovor so podpisali za centralni strokovni odbor Silvo Berdajs, Nikola Kneževič, Pavlič Franc, Pavlič Albert in Pavšek Jože. Na drugi strani pa je ta dogovor podpisal minister za promet in zveze, magister Anton Bergauer.
Zato sprašujem predstavnike vlade oziroma iz njihovega nastopa do sedaj je bilo že razbrati, da je vlada ta dogovor obravnavala, da je, vsaj iz izjav, ki so bile doslej povedane za to govornico, določene zadeve potrdila, določene delno, o določenih pa ni bilo nič omenjenega in bi prosil, da pojasnijo jasno, kako se je vlada do teh sklepov, ki bi omilili oziroma že skorajda odpravili stavko Slovenskih železnic, opredelila in da ta odgovor podajo jasno in nedvoumno.
Hkrati pa v imenu poslanske skupine predlagam predlog sklepa k razpravi o vprašanju stavke železničarjev in ta se glasi: "Vlada Republike Slovenije naj potrdi dogovor, sklenjen med stavkovnim odborom in Ministrstvom za promet in zveze z dne 29.5.1997." Obrazložitev. Predstavniki stavkajočih so z Ministrstvom za promet in zveze sklenili dogovor, s katerim bi se stavka takoj prekinila, če bi se le-ta izvršil, zato predlagamo, da se ta dogovor podpre in s tem prekine stavka.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Špiletič. Naslednji razpravljavec, poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, gospod Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Gospod podpredsednik, kolegice in kolegi, gospodje ministri in ostali predstavniki vlade. Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke se zavzema za takojšnje končanje ali vsaj prekinitev stavke, saj so posledice komaj še merljive in podpira nadaljnja konstruktivna pogajanja. Smo v času prizadevanj, da v evropskih povezavah utrdimo prometne koridorje, to sta 5. in 10., kar lahko s takimi postopki popolnoma zavremo ali celo prometne tokove preusmerimo, to, kar je gospod Aurelio Juri v začetku že tudi povedal. Podpiramo reorganizacijo Slovenskih železnic, tako na infrastrukturnem, na prometnem in ostalih področjih. Predlagamo, da vlada pospeši pripravo strategije prometne politike države, katere sestavni del je tudi železniško gospodarstvo. Predlagamo vladi, da predloži Državnemu zboru poročilo o realizaciji nacionalnega programa razvoja železniške, prometne infrastrukture. Podpiramo prizadevanja vlade, da predvidi razreševanje nastale situacije.
Ob tem tudi izkoriščam priliko, da seznanim kolegice in kolege, da smo se včeraj sestali predsednica in predsednika treh odborov - delo, družino in socialno politiko, gospodarstvo ter Odbora za infrastrukturo in okolje s predstavniki ministrstva in Slovenskih železnic na temo iskanja vzrokov, predvsem pa nujnih aktivnosti, ki jih mora voditi Državni zbor v smislu izboljšanja, funkcioniranja in razvoja železniškega gospodarstva v organizacijskih, vsebinskih, finančnih in drugih vidikih. Z vsebino stališč s tega delovnega srečanja sem danes seznanil tudi Odbor za infrastrukturo in okolje, ki je stališča v celoti podprl, posredovali pa jih bomo v najkrajšem času tudi vsem poslanskim skupinam. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Besedo ima poslanec SKD-ja, gospod Malovrh.
JURIJ MALOVRH: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje! Jaz kot železničar sem tukaj v zelo težki vlogi in zato pozdravljam ukrepe vlade in se zavzemam za prekinitev stavke. Naša stranka se je pogovarjala tako z vodstvom Slovenskih železnic, kot tudi delno s stavkajočimi oziroma s stavkovnim odborom. Pri teh razgovorih smo ugotovili nekako, da je stavka legitimna pravica delavcev, suspenz pa, ki ga je zahtevala vlada kot delodajalec, pa sloni na dvomljivih pravnih temeljih, kajti ta suspenz se naslanja na zakon o stavki iz nekdanjih socialističnih časov, odnosno iz nekdanje SFRJ. Nadalje smo ugotovili, da v pogajalski skupini ne bi smel sodelovati sam vrh Slovenskih železnic kot nasprotna stran, saj često prihaja do preveč emocionalnih situacij in do zamer. V dialogu naj bi se upoštevala pravična rešitev; s počasnim dogovarjanjem pa se škodi slovenskemu gospodarstvu tako sedaj kot v prihodnosti, to kar je povedal predsednik Odbora za infrastrukturo, koncem meseca junija bo v Helsinkih dogovor in tu lahko pride, da Slovenija ne bo imela tega tako imenovanega koridorja, kar pomeni veliko škodo za slovensko državo.
Vlada naj najde stik s stavkajočimi v njihovih zahtevah, tako da bi se sprostil železniški promet in s tem tudi težave v gospodarstvu. Zato predlagamo tudi nekatere rešitve in sicer, da vlada takoj predloži Državnemu zboru problematiko Slovenskih železnic, sedanje stanje in pa razvoj. Potem drugo, naj se razreši plačilo osebnih dohodkov v času stavke. Kajti, tukaj imamo zelo veliko težkih pozicij stavkajočih - tisti, ki bi delali, tisti, ki ne bi delali in podobno.
Potem, vlada naj predloži dogovor po pravilih stavke v bodoče, da ne bo prihajalo do tako absurdnih situacij kot sedaj, kajti obe strani sta trmasto vztrajali vsaka na svojem bregu. In kot nazadnje, vlada naj čimprej predloži reorganizacijo Slovenskih železnic. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospod Malovrhu. Še kateri od poslanskih skupin? Izgleda, da noben. S tem zaključujemo razpravo in glede na 270. člen, drugi odstavek, lahko vsak poslanec predloži, da Državni zbor sprejme sklep, s katerim se od vlade ali posameznega ministra zahteva, da poroča Državnemu zboru o izvrševanju zakonov in drugih predpisov, ki jih je sprejel Državni zbor ter v drugih ukrepih svoje pristojnosti in njihovih učinkih.
Glede na to lahko iz številnih pobud, ki so bile s strani Aurelija Juria, Združene liste, povzamemo in tudi drugih povzamemo le zadnji del, ki se glasi in ki bo tudi sklep, o katerem bo še lahko razprava: "Vlada Republike Slovenije najpozneje do konca junija 1997 predloži Državnemu zboru celovito poročilo o stanju na slovenskih železnicah, posledicah stavke, doseženih dogovorih med sindikati in vodstvom železnic ter predlog ukrepov za dokončanje sanacije Slovenskih železnic." To je sklep.
Želi kdo od poslancev in poslank diskutirati o tem sklepu? Gospod Aurelio Juri.
AURELIO JURI: Spoštovani podpredsednik. Seveda, če zaradi poslovniških določil ni mogoče drugih sklepov, razen tako oblikovanega, sprejeti, ga bomo pač sprejeli. Mislim pa, da je pomembno, da je današnja razprava in nastopi poslanskih skupin pokazala, da je bil ukrep suspenza škodljiv, ne oportun in seveda pozdravlja dejstvo, da prihaja do preklica tega suspenza. Drugo je pokazala, da smo vsi soglasni v pozivu, da se pogajanja nadaljujejo, da se vztraja pri iskanju kompromisne rešitve in da se pozove stavkovni odbor k prekinitvi stavke. Mislim, da so to osnovna sporočila današnje razprave, če bomo s predloženim sklepom, ki seveda nalaga vladi, da poda ustrezno poročilo, v katerem bo vse pisalo, podkrepili današnjo razpravo, mislim, da bomo dosegli cilj. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolega poslanec! Malo ste izkoristil mikrofon, razprava se lahko vodi le o sklepu, torej sklep smo prebrali in o tem sklepu bi razpravljali. Gospod Mozetič, SKD.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik! Saj do drugič boste naglas pravilno prebrali, oziroma izrekli. O mojem priimku namreč.
Jaz mislim tudi, da je razprava pokazala predvsem na eno stvar, ki je vezana na to stavko in je vezana tudi na ta sklep. Zato bom, če je možno, predlagal še eno dopolnitev pri temu sklepu, mislim, da bo skladna s poslovnikom; da predvsem zakonodaja, ki ureja stavke, oziroma pravico sindikalne svobodne izbire in osnovno pravico sindikalnega boja, ki je sicer najtežja, da je ta zakonodaja problematična oziroma da naša nova država še nima lastne zakonodaje o stavkah. Pač pa se stavke in vse to, kar se je pri tej stavki železničarjev v tem trenutku dogajalo, po vsej verjetnosti je veliko razlogov tudi v tem, da imamo še zakon o stavki, ki bil objavljen v Uradnem listu SFRJ v letu 1991. In zato predlagam, da se temu sklepu, ki se nanaša na to, kaj naj vlada prinese v parlament, doda tudi to, da čim prej predlaga tudi nov zakon o stavki. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, o tem se lahko strinjamo z gospodom Mozetičem, ampak to je lahko le poslanska pobuda za prihodnje. Še vedno razpravljamo o sklepu. Sklep smo podali. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa! Ja, jaz bi predlagal, da se sklep, ki ste ga oblikovali in predlagali - glasovanje o njem - razširi še s tistim, kar smo dali mi v naši pobudi, sedaj pa če je sama pobuda pretrdo oblikovana, se pa morebiti oblikuje, da se vladi predlaga.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Če dovolite, bi vseeno prebrali še rajši ta sklep, pa poizkušali najti tudi to, kar predlagate.
Vlada Republike Slovenije najpozneje do konca junija 1997 predloži Državnemu zboru celovito poročilo o stanju na Slovenskih železnicah, posledicah stavke, doseženih dogovorih, med sindikati in vodstvom železnice, predlog ukrepov za dokončanje sanacije Slovenski železnic,
To bi šlo z 270. členom, 2. odstavkom, vse drugo je lahko pobuda. Gospod Malovrh o sklepu.
JURIJ MALOVRH: No, jaz bi podprl tole, kot je povedal gospod Mozetič. Takrat je bila Slovenija v sklopu nekdanje Jugoslavije in je bil zakon pisan za železnico takratne Jugoslavije in stavka, v takšnem obsegu, kot je bila takrat, ne bi vplivala na moten ali nemoten promet v takratni Jugoslaviji in prav zato je treba ta zakon o stavkah prilagodit na sedanjo velikost Slovenije.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Da ne bo nesporazumov. Poslanec Aurelio Juri je predlagal razširitev o njegovem poslanskem vprašanju. In zato lahko razpravljamo le o tem delu. Poslansko vprašanje gospoda Aurelia Jurija je bilo sestavljeno iz štirih točk, vendar lahko povzemamo, skladno z 270. členom, le četrti odstavek. Vse ostalo so lahko pobude, celovito poročilo pa bo verjetno zajelo tudi to. Se pa verjetno strinjam z vami, da bi bilo tudi dobro govoriti tudi o zakonu o stavki. Še kdo od poslanske skupine? Poslanci? Gospod Petan, Socialdemokratska stranka.
RUDOLF PETAN: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani! Torej ta sklep - jaz nekako nisem razumel, da je gospod Aurelio Juri ravno v tem smislu, da bi bil sklep našega zbora v tem smislu. Jaz mislim, da bi lahko bil tudi kako drugače, razen če mi obrazložite. Ampak jaz v bistvu ne razumem, zakaj ne bi mogel biti drugačen. Pa če sem ravno pri besedi, samo še dva stavka.
Menim, da je tisti dogovor, ki sta ga zjutraj sklenila Ministrstvo za promet in zveze in pa stavkovni odbor, tisti ta pravi. Ne vem, zakaj bi si izmišljevali neke druge sklepe - pa to besedo "izmišljevali" uporabljam v pozitivnem smislu - zakaj bi nekaj drugega formulirali, če pa je tam bil nek sklep že dogovorjen in nekateri so celo podpisali. Ne vem, zakaj bi mi nekaj drugega. Jaz sugeriram, če je možno, da tudi mi damo, mislim, sugeriramo vladi, ali zaprosimo ali želimo ali predlagamo, da upošteva tisti dogovor. In mislim, da bi to dosegli tisto, kar vsi želimo. Ker je tam točno napisano in definirano, kaj bo katera stran naredila, in kaj bo s tem doseženo. In doseženo bo ravno tisto, kar je bil tudi namen predlagatelja te razprave, da se stavka ali zaključi ali omili, ali pa privede v take vode, da so stvari znosne in da bi delo na železnici, pa seveda tudi v gospodarstvu, ki je s tem prizadeto, začelo nekje v bolj normalnih oblikah ali vsaj v zmerni ali znosnejši obliki. In predlagam to in ne vem, kaj naj še drugega rečem, to je zame tisto najbolj naravno in pa normalno, glede na to, da smo se dogovorili, da bomo to razpravo opravili. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Lahko se tudi s tem mnenjem strinjamo, ampak vendar, mi smo pri vprašanjih in pobudah poslank in poslancev. Gospod Aurelio Juri je podal poslansko pobudo. In njegova poslanska skupina je zahtevala razpravo o njegovem predlogu. Njegov predlog je tako, če gremo po poslovniku, ne moremo drugače razpravljati. Mislim pa, da je razprava možna in bo tudi potrebna, vendar takrat, ko bomo dobili poročilo od vlade.
Ker ni več prijavljenih za razpravo zaključujemo razpravo. Predlog sklepa je primerno, da ga verjetno še enkrat prečitamo: "Vlada Republike Slovenije najpozneje do konca junija 1997 predloži Državnemu zboru celovito poročilo o stanju na Slovenskih železnicah. Posledicah stavke, doseženih dogovorih med sindikati in vodstvom železnic ter predlog ukrepov za dokončanje sanacije Slovenskih železnic." Pristopamo h glasovanju. Ugotovimo sklepčnost! Razprava je končana. Izvolite, kolega Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Vem, da nisi naredil tega namerno, ker še nisi vajen procedure, ampak jaz pač zakričim, kot ponavadi iz klopi.
Glasoval bom seveda za to, za ta sklep. Ampak glejte, ta sklep vendar odmika vso zadevo na konec junija. Mi smo pred eno super aktualno zadevo tukaj in sedaj. In zaradi tega je to potrebno zadevo reševati v dveh sklopih. Takoj, kaj se bo zgodilo jutri in kaj je treba urediti v enem mesecu. In mislim, da je ta sklep kljub temu, da ga podpiram, zadeva samo, kako bi zadevo srednjeročno ali pa če hočete dolgoročno uredili, ne rešuje pa zadeve, ki se postavlja pred vlado, pred parlament, pa če hočete se tudi pred slovensko gospodarstvo in slovenski narod takoj, sedaj, v tem trenutku. In zato mislim, da smo, žal, s temi sklepi zgolj zadostili neki proceduri, nismo pa kot Državni zbor odgovorili na vprašanje, zakaj se je to zgodilo, ta trenutek. Ali je to začetek nečesa, kar lahko razplamti tudi drugje? Ali je to slučaj? Ali ni? Malo razmislimo tudi o tem. Vsekakor bom glasoval za predlog tega sklepa.
Oprostite, izkoristil sem proceduro, ker to uporabljam tudi sicer, da sem povedal še nekaj svojih misli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Hvalica. Gospod Maks Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala za besedo. Jaz bi pa predsedujočega - torej proceduralno sprašujem - predsedujočega bi vprašal, na katerem členu bo temeljil ta sklep. Poslovnika namreč.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Obrazložili smo že, po katerem členu je to in sedaj razpravljamo o sklepu. In možnosti imajo poslanci še obrazložiti svoj glas. Glede poslanskega vprašanja gospoda Hvalice. Imamo izvršilne organe, ki bodo, upamo, uspešno rešili ta pereč in velik problem. Obrazložitev glasu. Gospod Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Podprl bom ta sklep, ker mislim, da se morata obe strani pogajati in tudi pogajanje končati, da mora dobiti Državni zbor ustrezno poročilo, da pa se morajo seveda tudi vse politične stranke, ki so zastopane v Državnem zboru obnašati odgovorno in da z ničemer ne spodbujajo nadaljevanja stavke. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Še kdo od poslank in poslancev želi opredeliti svoj glas? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost!(57 prisotnih.)
Kdo je za ta sklep? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Tako smo končali s prvim poslanskim vprašanjem in nadaljujemo z drugim. Vincencij Demšar. Proceduralno? Namesto gospoda Demšarja bo gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Še eno poslansko vprašanje sem dal, ki se nanaša na veleposlanika v Vatikanu. Dal sem ga pisno in prosim, ko bo odgovor, da bo v skladu s poslovnikom.
Drugo vprašanje se nanaša na isto Ministrstvo za zunanje zadeve. Glasilo Zveze slovenskih organizacij Slovenski vestnik je 15. maja objavil nekakšno spomenico avstrijskih narodnih skupnosti avstrijski zvezni vladi in državnemu zboru, avstrijskemu, seveda. Ne glede na to, da je ta spomenica nastala mimo in proti volji večinskega zastopnika koroških Slovencev Narodnega sveta, želi, po naših informacijah ta organizacija Zveza slovenskih organizacij, ki je bila dolga leta nesorazmerno privilegirana s strani bivšega režima, predložiti avstrijski vladi nekakšen dokument, ki resno ogroža obstoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Cilj tega dokumenta je, da se del manjšine brezpogojno podredi avstrijskim oblastem in odcepi od slovenske narodne celote.
Citiram iz dokumenta, ki nasprotuje tudi političnemu samo-zastopstvu narodnih manjšin, na primer, tako kot imamo to urejeno za naše manjšine v Sloveniji, citiram: "Ker je narodnost definirana kot jezikovno-kulturna vrednota, pripadniki avstrijskih narodnih skupnosti ne potrebujejo nobenih drugih političnih pravic." Konec citata.
Nočem niti omeniti, da je s tem Zveza slovenskih organizacij v nasprotju tudi z največjo manjšinsko organizacijo v Evropi, Federalistično unijo evropskih narodnih skupin, ki je pravkar zahtevala - na Koroškem je imela kongres za vse evropske manjšine - kot osnovni standard zajamčen politični mandat v deželnih in državnih parlamentih. Še huje, organizacija, ki dobiva krepko finančno podporo iz Slovenije, v istem dokumentu avstrijski vladi piše, da s sprejetjem takega dokumenta, spet citiram dobesedno: "bi tako inozemske intervencije v teh vprašanjih ne bile več potrebne".
Sprašujem gospoda zunanjega ministra, kaj je doslej storil od objave tega dokumenta, s katerim se zveza slovenskih organizacij jasno odreka sodelovanja z matično Slovenijo.
In vprašanje, kaj bo njemu podrejeni Urad za Slovence po svetu še naprej nemo opazoval zaskrbljujoč politični položaj na Koroškem in da bo Urad omejil svoje delovanje zgolj na to, da pravočasno prenakazuje finančna sredstva tistim organizacijam, ki tega itak ne želijo, medtem pa nam grozi ukinitev pomembnega koroškega lista, političnega tednika Naš tednik.
In pobudo poslansko. Dajem pobudo, da vlada v najkrajšem možnem času predloži v proceduro novi zakon o stavki in s tem nadomesti stari jugoslovanski še zakon o stavki in istočasno tudi prouči 9. člen zakona o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice. 9. člen namreč govori o tem, kako naj poteka stavka na železnicah. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Mozetič. Predstavnik zunanjega ministra, gospod državni sekretar Ivo Vajgl. Izvolite.
IVO VAJGL: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci, spoštovani gospod Mozetič! Opozorili ste na problem, ki ga je danes obravnavala tudi vlada in zadolžila tako Urad za Slovence na zunanjem ministrstvu, kot Urad za informiranje, da v čim krajšem času proučita, kaj je mogoče storiti v zvezi s problemom časopisa Naš tednik.
Hkrati pa ste odprli drugi del problema, ki je pa širši in zadeva vprašanje različnih organizacij slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem med seboj in v odnosu do avstrijske države. Zunanje ministrstvo seveda v razpravo med posameznimi manjšinskimi organizacijami ne more posegati na arbitraren način, se pa seveda srečujemo s temi vprašanji, kadar se pogovarjamo z manjšinskimi organizacijami v tistem delu njihove dejavnosti, ki zahteva, bodisi pomoč, bodisi sodelovanje Slovenije kot matične države z manjšinskimi organizacijami in njihovimi inštitucijami. Jaz bi, če dovolite, predlagal in če je to za vas sprejemljivo, da na vprašanje v zvezi z listom Naš tednik odgovorimo pismeno, potem ko bomo opravili tudi vse potrebne pogovore z uredniškim odborom in z organizacijo, ki je izdajatelj časopisa. Pridružujem se vaši oceni, da gre za ustanovo slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, ki ima izredno velik pomen.
In kar zadeva razpravo znotraj slovenske manjšine na Koroškem, pa seveda bo ministrstvo to razpravo spremljalo in posvetilo posebno pozornost zlasti tistemu delu problema, na katerega lahko vpliva v stiku z državnimi organi Republike Avstrije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu državnemu sekretarju. Tretje delegatsko vprašanje - hvala lepa - dodatno vprašanje gospod Mozetič, dopolnilno.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Jaz se zahvaljujem za ta odgovor in res pričakujem, da bo v pisnem odgovoru tudi napisano morda oziroma da bo napisano tudi to, kaj bo naša vlada poskušala tudi narediti, s kakšnimi ukrepi.
Kar zadeva pa tistega prvega, pa ni toliko vprašanje odnosa med Narodnim svetom in pa Zvezo slovenskih organizacij, pač pa je problem spomenice avstrijskih narodnih skupnosti, ki, kot sem rekel, če bo to sprejeto, in to podpira tukaj, kar zadeva narodne skupnosti Slovencev na Koroškem predvsem Zveza slovenskih organizacij, bo to, kar sem citiral, samo individualne pravice, vsakršne kolektivne pravice narodne manjšine bodo odpadle, vključno s tem, da ne potrebuje naša manjšina političnega zastopstva, in tudi to, da ne potrebuje pomoči iz matične dežele. To je pa tisto, s čemer bi se moralo tako ali drugače, mislim, da ukvarjati zunanje ministrstvo. To je pa bolj zaskrbljujoča stvar, ne glede na to, da je to gotovo, da tudi v prvi vrsti vprašanje same narodne skupnosti na Slovenskem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Lahko gospa državna sekretarka, Nataša Belopavlovič, odgovori na prvo pobudo?
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: V zvezi s pobudo za pripravo novega zakona o stavki moram povedati, da ta zakon imamo v programu in je v programu dela vlade za četrto trimesečje v letošnjem letu. To se pravi, v ministrstvu ga delamo, tako da bi bilo v tretjem trimesečju pripravljeno. Treba ga je uskladiti seveda tudi s socialnimi partnerji, obravnavati na ekonomsko socialnem svetu, tako da bo potrebno še določeno obdobje. Na vsak način pa se zavedamo, da je ta zakon treba pripraviti na novo in ga imamo tudi v delu.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo od predstavnikov vlade še dodatno odgovoriti gospodu Mozetiču? (Ne.)
Prehajamo na tretje delegatsko vprašanje. Franc Čebulj, poslansko vprašanje, Socialdemokratska stranka.
FRANC ČEBULJ: Hvala, gospod podpredsednik. Lep pozdrav! Vladi Republike Slovenije zastavljam naslednje vprašanje:
Ministru za notranje zadeve, gospodu Mirku Bandlju sem 8. maja 1997 na seji Državnega zbora postavil vprašanje, ali je Ministrstvo za notranje zadeve že dobilo rezultate iz Nizozemske, kamor je poslalo kaseto o poskusu podkupovanja poslanca Socialdemokratske stranke gospoda Ruparja. Gospod Bandelj mi je takrat zagotovil, da bom prejel pismeni odgovor. Ker tega do danes nisem prejel, sprašujem tokrat Vlado Republike Slovenije. Ali je kriminalistična služba že poslala omejeno kaseto na "preverbo" v tujino? Če je, zakaj do danes slovenska javnost še ni bila obveščena o izsledkih preiskave. In če, lahko predpostavljamo, da tudi v tem primerue pristojni državni organi ne bodo razkrili ozadja poskusa korupcije. Prosil bi za odgovor, mogoče pa tudi ustni odgovor kar gospoda ministra Bandlja.
Imam pa še eno vprašanje, mislim, da lahko, ker mislim, da nisem bil predolg. Glede na izvajanje gospoda Špiletiča, kolega oziroma tudi vprašanje, ker ni dobil odgovora, sprašujem v zvezi s stavko železničarjev. Zakaj vlada v celoti ni sprejela dogovora, ki ga je sprejela med stavkovnim odborom in predlogom Ministrstva za promet in zveze danes zjutraj ob 4.00 zjutraj, kot je bilo tukaj rečeno. Zakaj vlada ni v celoti dogovor sprejela tako, kot je bil pripravljen med strokovnim odborom in Ministrstvom za promet in zveze. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Verjetno bo prvi odgovoril gospod Bandelj, minister za notranje zadeve.
MIRKO BANDELJ: Spoštovane poslanke, poslanci! Res je, zadnjič sem obljubil gospodu Čebulju pisni odgovor, ki ga lahko tudi dam. Vendar iz tega odgovora mislim, da bo gospod poslanec razočaran. Kriminalistična služba oziroma notranje ministrstvo ne razpolaga s kaseto. Kaseta je bila oddana okrožnemu državnemu tožilstvu v Kranju, državni tožilec ni zahteval nobenih dodatnih preiskav v zvezi s to kaseto in kaseta se še danes nahaja v spisu na okrožnem državnem tožilstvu v Kranju. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. In na drugo vprašanje, gospod minister Bergauer.
MAG. ANTON BERGAUER: No, na to vprašanje, ki je bilo postavljeno, sem že prej želel, ampak zaradi procedure, se ni dalo, je pa zdaj ponovno postavljeno, seveda pa bom z veseljem odgovoril. Mi smo se sinoči res dobili in smo dejansko celo noč razpravljali in zjutraj okoli 4.00 ure, mogoče kako minuto prej ali malo kasneje, potem tudi podpisali en dogovor kot dogovor med dvema strankama kot ene vrste pismo dobre volje, namere, kako preseči nastalo situacijo. Nastale situacije ne bi ponavljal, ker ste o tem že izčrpno danes slišali, že tudi sami o tem razpravljali, o tej grozljivi situaciji gospodarske škode, ki bi se s tem še nadalje pojavljala, ste tudi obveščeni iz javnih občil. Zakaj vlada ni tega v celoti potrdila, saj tudi ne more tega vlada potrditi, ker so določene stvari, ki ste jih prečitali, ki jih je preje gospod poslanec prečital, so v bistvu zadeve, ki jih mora sprejeti sama uprava železnice. Uprava železnice nam je že sporočila, da je te točke že tudi potrdila oziroma realizirala, tako da se ta dogovor v tistem možnem okviru seveda izvaja.
Pričakuje se pa tudi od nasprotne strani od strani sindikatov oziroma stavkovnega odbora, da bo to izvedel.
Seveda so tukaj določeni dogovori, ki zahtevajo hitro in učinkovito ter strpno, predvsem strpno delo obeh pogajalskih skupin in ne samo pogajalskih skupin tudi strokovnih služb znotraj uprave, ker je potrebno pripraviti tako zvani dogovor v času novega voznorednega obdobja, in takrat seveda se določajo, popolnoma se morajo določiti, glede na voznoredno obdobje, določiti tisti minimalni okvirji, pri katerih je treba zagotavljat železniški prevoz.
Ta železniški prevoz je naveden v členih, katere ste tudi citirali, da jih je treba tudi pogledati. V bodoče bomo to tudi storili, tudi v okviru zakona o stavki, ko se bodo te zadeve še definirale. Ampak sedaj nastaja velika škoda in zato je potreben strpen dogovor in mislim, da smo ga nekako v tem okviru dopustnega in v duhu sklepa vlade, ter v duhu vseh zakonov - to je zakon o stavki, zakon o železnici - tudi dogovorili, da se zagotavljajo res tisti minimalni pogoji, tako da se sprosti Luka Koper, da se osvobodijo določene blokade, ki prihajajo na drugi strani meje ali pa na samih mejnih prehodih, ker se ti vagoni kopičijo in jih je potrebno prepeljati.
Mislim, da bomo s strpnim dogovorom pa tudi z nadaljevanjem današnjega sestanka tudi prišli korak dlje. Dejansko je bil tudi ta dogovor, kot znak dobre volje obeh strani, nekako v duhu sklepa ekonomsko-socialnega sveta, ki je naložil obema pogajalskima skupinama, da omogočita pogoje za sklenitev nove tarifne pogodbe oziroma priloge k novi tarifni pogodbi. Tako da so verjetno zdaj najboljše možnosti, da se bodo tudi pogajalci znali nekako bolj strpno pogajati. Seveda, ko je tudi gospod Rekar ponudil spremembo, da se ga zamenja oziroma da on ni več glavni oziroma vodja pogajalske skupine, pričakujemo, kot smo rekli, tudi to z druge strani, tako da dobimo sveže, strpnejše ljudi, da bodo lahko ta pogajanja stekla v dobrobit našega gospodarstva v celoti. In seveda kar je najbolj važno, da bodo ti dogovori sklenjeni tako in potem vpisani v ustrezne dokumente, tako da ne bo povzročilo na drugem koncu plazu ali pa dodatnih škod, ki bi seveda bile grozljive za naše gospodarstvo.
Bi pa še enkrat poudaril to, kar sem že prej povedal, ko je bilo rečeno, da vlada zahteva oziroma da je vlada zahtevala suspenze. To ni res. Vlada ni zahtevala nobenih suspenzov. Če ste prečitali sklep vlade, ki je bil v Uradnem listu številka 26 tega leta, ni nikjer bilo napisano to; le da se morata obe pogajalski skupini držati strogo slovenske zakonodaje. Ta zakonodaja seveda je tudi določala, da lahko ob sumu določenih prekoračitev dovoljenega obsega stavke tudi poseže po teh suspenzih, disciplinskih postopkih, to je bilo storjeno in potem seveda zdaj po nadaljnjih razgovorih, ko se je iz obeh strani pokazala dobra volja, da se le spravi ta stavka v okvir zakonsko dovoljenega ali pa se celo nakazuje možnost, da se stavka prekine. Seveda potem tudi ti pogoji za suspenz, začasen suspenz, ugasnejo; in je že danes direktor Slovenskih železnic potegnil te suspenze nazaj, zamrznil, kot sem prej povedal, disciplinske postopke, tako da so pogoji ustvarjeni. Mislim, da bo danes dialog - ob šestih zvečer - tekel normalno naprej, tako da bi lahko potem tudi dosegli nek dogovor na področju tistega, zaradi česa se je pravzaprav stavka v osnovi začela. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister Bergauer. Gospod Čebulj dviga roko, ima možnost za dopolnilno vprašanje.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Jaz verjamem, gospod minister, da ste vi pristopili kot dobra volja. Ampak moj kolega Hvalica bi rekel, gospod minister, ne bo tako, ker ta dokument govori o dogovoru, ne o dobri volji. Skratka, železnice so državna last, ne privatna last in ta dogovor, če ste vi pristopili k temu dogovoru kot dobra volja, ki ste ga podpisali s stavkovnim odborom, potem ne vem, če je bila to dobra volja za stavkovni odbor za nadaljnja pogajanja. To je moje osebno razmišljanje. In mislim, da boste morali dejansko, tako kot ste tudi sinoči rekli po televiziji, pa res zdaj resno pristopiti h pogajanjem, ampak dvomim na tisto, kar ste sinoči trdili.
Za gospoda ministra Bandlja. Jaz se vam zahvaljujem, da smo skratka dobili točne informacije o tej kaseti, ker je bilo vseskozi medijsko pač predstavljeno, da je kaseta na Nizozemskem. Zdaj skratka vemo, da je še kar v Sloveniji. Jaz bi vam se ponudil za pomoč. Če ne morete ugotoviti, kdo je na tej kaseti z glasovi, sem vam na razpolago, ker, skratka poznam gospoda Šimenca, ker je naš občan, skoraj moj sosed in seveda tudi mojega kolega Ruparja in da skratka pridemo do končnega odgovora, ali sta res to na tej kaseti gospod Rupar in gospod Šimenc, ker mene samo to zanima. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod minister Bandelj.
MIRKO BANDELJ: Gospod Čebulj, svoje vprašanje boste morali nasloviti na kakšen drug naslov; mi se s tem ne ukvarjamo. Postopek vodi Okrožno tožilstvo, kolikor vem, ga je tudi zaključilo. Pa tudi sicer ne vem, zakaj bi bilo vprašanje, ki ga na koncu postavljate, sporno, saj nihče od tistih, ki so na kaseti, ne zanika, da bi bili to njihovi pogovori. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Minister Bergauer.
MAG. ANTON BERGAUER: Če dovolite, bi resnično prosil, da razumemo ta dogovor pravilno. To niso sklepi, ker jaz sam seveda nisem vlada, želim kot prometni minister nekako rešiti to problematiko v okviru dovoljenega, v okviru našega sprejetega sklepa vlade in v okviru zakonov, ki so nam tukaj na razpolago, takšni, kakršni pač v tem trenutku so. Pobude so danes bile, da jih moramo dopolniti, jaz se krepko s tem strinjam in tudi to podpiram in bom tudi sodeloval pri teh dopolnitvah in tudi, če bo potrebno, pri pisanju novih zakonov. Ampak resnično bi želel, da tako kot sem sinoči na "Omizju" dejal, da tudi - tako, kot sem se potem zjutraj ob dveh, treh, štirih, s kolegi z železnice pogovarjal - želimo nekako skupaj narediti to, kar nam sedanja zakonodaja dovoljuje, in da preprečimo nadaljnjo škodo. Ampak še zmeraj poudarjam. Mi se moramo vsi - vlada je sploh tista, pa predstavniki vlade smo tisti, ki smo prvi, ki ne smemo kršiti zakonov. Zato jaz govorim o tem dogovoru, ki je v okviru teh zakonskih možnosti, pooblastil, ki jih nam ti zakoni ali pa sklepi dajejo, in seveda želimo pripeljati to stavko do kraja s čim manj problemi. In bi resnično prosil, da nam tudi tukaj vsi, ki se pač srečujete s kolegi z železnice, da pomagate h konstruktivnemu razgovoru, dialogu, da ne zaostrujemo zadev. In bi resnično apeliral, da vsi delujemo v tej smeri, ker v kolikor se bo ta zadeva eskalirala in šla potem še na druga področja naše industrije ali pa ostale veje gospodarstva, bomo seveda imeli kot država velike posledice. Zato bi resnično prosil, da nam daste, tako kot je bilo že rečeno, čas, da se pogajamo. Zadeva ni enostavna, to niso lahke zadeve. In prečuta noč, ena, dve ali tri, ni problem, samo da rešimo to problematiko in da jo bomo odnesli vsi skupaj s čim manj prask iz teh pogajanj. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Izkoristili smo možnost razprave o tem vprašanju.
Prehajamo na četrto delegatsko vprašanje - pardon, poslansko vprašanje - gospod Jože Lenič je opravičen in izgleda, da ga ni, tako da ga preskočimo.
Gremo na peto. Gospod Branko Tomažič je pa tukaj. Prosim.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala. Spoštovani zbor, dajem poslansko pobudo.
Slovensko kmetijstvo zadnja leta doživlja veliko krizo, za katero obstaja več vzrokov. Eden od pomembnih je bil ta, da prihaja vse več kmetijskih pridelkov in proizvodov hrane nelegalno v slovenski prostor, ki nelojalno konkurirajo domači pridelavi in predelavi. Že vrsto let ugotavljamo, da naše kmetijstvo ne more cenovno konkurirati kmetijskim pridelkom in proizvodom iz drugih držav, ki so državno izvozno subvencionirani. Lahko pa trdimo, da smo konkurenčni tržnim cenam kmetijskih pridelkov, ki so v Nemčiji, Avstriji, glede na kvaliteto naših pridelkov pa imamo veliko prednost.
Slovenski kmetje lahko z mesom zagotavljamo 80% samooskrbo. Po statističnih podatkih ugotavljamo, da je uvoza mesa zelo malo. Naše hladilnice pa so trenutno polne mesa, zato se je v letošnjem letuustavil odkup pitane govedi, kar negativno vpliva na gospodarjenje v kmetijstvu. Vprašujemo se, od kod je vse to meso v naših hladilnicah in ali so se za uvoženo meso plačali prelevmani.
Tudi na ljubljanski veletržnici se prodaja sadje in zelenjava dvomljive kakovosti in dvomljivega izvora. Dogajajo se tudi druge nepravilnosti pri poslovanju, vendar kljub večkratnim opozorilom odgovornih v državi, da je potreben večji nadzor nad poslovanjem tržnice, se do sedaj ni še nič zgodilo. Nekontroliran izvor in kakovost blaga na tržnici pa negativno vpliva na konkurenčni položaj kmetijskih proizvodov domače proizvodnje.
V zadnjem času organizacije kmetov opozarjajo na vse večji nelegalni uvoz hrane, kmetijskih pridelkov in proizvodov. Kljub opozorilom odgovornim pa se ugotavlja, da nelegalni uvoz hrane še poteka. Zato dajem pobudo, da se poostri nadzor nad uvozom in tranzitom hrane kmetijskih pridelkov in proizvodov, ki prihaja v našo državo ali so v tranzitu.
Predlagam naslednje: da carinske službe delajo v skladu s predpisi o uvozu in tranzitu blaga, da se omogoči delo carinikom pri poostrenem nadzoru, da se poostri nadzor nad uvozom in tranzitom kmetijskih pridelkov in proizvodov, da se preverja ali je tranzitni prevoz hrane, kmetijskih pridelkov in proizvodov res izvršeno v skladu s predpisi in nameni, da se v prodaji preverja izvor kmetijskih pridelkov in proizvodov in plačila uvoznih dajatev zanje in da se proti kršiteljem najstrožje ukrepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod minister Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Dober dan želim. Poslansko vprašanje, ki ga je zastavil poslanec gospod Tomažič zahteva sodelovanje več ministrstev in zato bomo mi v okviru vlade to vprašanje preučili in pripravili ustrezen odgovor. Jaz bi lahko odgovoril samo za del, ki ga pokriva moje ministrstvo, vendar bomo tudi to v okviru tega odgovora. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Poslanec je zadovoljen. Ni dodatnega vprašanja. Gremo na šesto. Magister Franc Žnidaršič, izvolite.
FRANC ŽNIDARŠIČ: Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani predstavniki vlade! Državni zbor Republike Slovenije je na seji 9. februarja 1994 obravnaval poročilo o odprtih vprašanjih vojne škode. Ob tej obravnavi je Državni zbor sprejel 20 sklepov, med njimi tudi tistega, da naj Vlada Republike Slovenije nadaljuje oziroma pospeši pogajanja z Nemčijo o plačilu vojne škode storjene Sloveniji in Slovencem med drugo svetovno vojno.
Postavljam naslednje vprašanje. Kaj sta Vlada Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za zunanje zadeve storila, da bi Nemčija svoj dolg v celoti poravnala? To vprašanje postavljam zato, ker je bil ob prvi obravnavi predloga zakona o skladu za poplačilu vojne odškodnine 19.7.1995 v Državnem zboru sprejet tudi sklep, da naj se preuči možnosti delnega povračila za uničeno nepremično in premično premoženje, ki naj bi bilo urejeno, ali v tem zakonu, tako da bi bila taka pravica priznana pod pogojem, da bodo ta sredstva zagotovljena z meddržavnimi sporazumi ali pa naj se to vprašanje za vse potencialne upravičence, ne le za žrtve vojnega nasilja, ureja v posebnem zakonu.
Ker bo prej ali slej prikorakal v Državni zbor tudi zakon o skladu za poplačilo vojne odškodnine v drugo branje, mislim, da je odgovor na to vprašanje eden izmed pomembnejših. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Predstavnik vlade, gospod Ivo Vajgl, državni sekretar na zunanjem ministrstvu.
IVO VAJGL: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovani Državni zbor! Ministrstvo za zunanje zadeve v svojih stikih, ki jih ima s predstavniki nemške vlade, dosledno in stalno postavlja na dnevni red tudi problem, na katerega se nanaša to vprašanje. Bilo je načeto tudi ob zadnjih razgovorih na najvišji ravni ob obisku nemškega zunanjega ministra Hinkla v Ljubljani 29. oktobra 1996.
Po diplomatski poti je Ministrstvo za zunanje zadeve posredovalo nemškim organom vročitev skupinske tožbe zoper Zvezno republiko Nemčijo, ki je bila vložena na sodišču v Celju. Zvezna republika Nemčija je tedaj celotno zadevo zavrnila na osnovi mednarodno-pravnega pravila imunitete držav, po katerem sodišča ene države ne morejo soditi drugi državi zaradi načela suverenosti in ker pri tem ne gre za civilno oziroma trgovsko tožbo. Potem ko se je Vlada Republike Slovenije odločila, da bo z notranjo zakonodajo sama skušala rešiti problem, se ni odločila za tožbo proti Zvezni republiki Nemčiji. Osnovni razlog za takšno odločitev je bil, ker so bili izgledi za uspeh takšne tožbe izredno majhni in ker bi utegnila poslabšati odnose med državama oziroma med našima dvema državama, ni pa povsem izključila te možnosti. Zakon o skladu za poplačilo vojne škode, vojne odškodnine, ki naj bi ta problem rešil, je bil, kot ste dejali v vprašanju, v prvi obravnavi v Državnem zboru 19.7.1995 in ta zakon bo uredil izplačilo odškodnin oziroma rešil večji del tega problema.
Kar zadeva pričakovanja, ki jih lahko imamo od postavljanja teh zahtev na dnevni red, ko gre za meddržavne odnose in meddržavne stike, moram reči, da stoji Ministrstvo za zunanje zadeve na stališču, da ga obvezuje sklep Državnega zbora, in da tudi v nadaljnjih stikih namerava postavljati to vprašanje. V nekoliko drugačni luči kot pred recimo nekaj meseci se kaže to vprašanje zaradi tega, ker se podobne zahteve za odškodnino postavljajo na zaenkrat neformalen, ne na ravni meddržavnih odnosov in zahtev, tudi v nekaterih drugih državah, v katerih so bile žrtve vojne in ki imajo podobne zahteve za odškodnino do Nemčije.
Mislim, da največ, kar lahko s tem v zvezi rečem, je to, da bo zunanje ministrstvo pozorno spremljalo tudi, kako poskušajo drugi aktualizirati oziroma uresničiti takšne zahteve in zaščititi interese naših državljanov, ki čutijo, da pač imajo še vedno upravičene zahteve do nemške države. Obstajajo neformalne in, ponovno poudarjam, neobvezujoče izjave iz nemških vladnih krogov, ki so bile dane na ustni način, da ni izključena določena pripravljenost Nemčije na nekakšne medresorne upravne sporazume z našo državo, ne pa na medvladne sporazume, v okviru katerih bi se glede na moralno dimenzijo problema lahko našla možnost za obravnavo določenih individualnih primerov za odškodnino. In moram reči, da bomo seveda tudi na te možnosti pozorni in če se bodo pokazale kot realne, jih poskušali uveljaviti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prehajamo na naslednje poslansko vprašanje. Gospod Miran Potrč, Združena lista socialdemokratov.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Sistem gospodarjenja z državnimi gozdovi, kot je opredeljen v zakonih, ne deluje. Po štirih letih od uveljavitve zakona o gozdovih - uveljavljen je bil 25. junija 1993 - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še ni izdalo podzakonskih aktov o vsebini načrtov za gospodarjenje z gozdovi, o varstvu gozdov, o gradnji, vzdrževanju in načinu uporabe gozdnih prometnic, in o pogojih za opravljanje del dejavnosti javne gozdarske službe, ki jih lahko opravljajo koncesionarji.
Gozdno gospodarska podjetja še po štirih letih od uveljavitve zakona o gozdovih nimajo sklenjenih koncesijskih pogodb za dela v državnih gozdovih. To povzroča škodo ne le tem podjetjem, temveč tudi celulozni in lesni industriji. Kljub spremembah in dopolnitvam zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, po katerih bi ta sklad moral do 30.6.1996 skleniti pogodbo za dobo 20 let z gozdnogospodarskimi podjetji, te še niso sklenjene. Tudi vlada je 15.11.1996 sklad zadolžila, da pospeši pogajanja za sklenitev koncesijskih pogodb, pa tudi to ni zaleglo. Zaradi takega ravnanja sklada so sedaj vložene tožbe pred pristojnimi sodišči za določitev vsebine teh koncesijskih pogodb.
Toda tudi ti postopki razen v treh primerih doslej niso stekli. Krivda za takšno stanje je izključno na strani vlade, posebej pa Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.
Zato sprašujem vlado: 1. Kaj bo storila, da bo sistem gospodarjenja z državnimi gozdovi zaživel v skladu z zakonom?
2. Ali bo vlada končno uveljavila odgovornost za neizvajanje zakona in namerno zavlačevanje pri sklepanju konsesijskih pogodb s strani sklada kmetijskih zemljišč in gozdov?
3. Ali se vlada zaveda, da s tem, zaradi malomarnosti ali zaradi določenih političnih interesov, povzroča gospodarsko škodo gozdno gospodarskim podjetjem in lesni industriji s čemer se izpostavlja tudi nevarnosti, da bi ta podjetja zoper njo zaradi neizpolnjevanja zakona uveljavila odškodninsko odgovornost?
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prosim predstavnika vlade, gospod minister Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Lep pozdrav! Takole. Kar se tiče podzakonskih aktov seveda sem, ko sem prišel na ministrstvo, to pregledal in mi pripravljamo ustrezne podzakonske akte, ki so potrebni v skladu z zakonom o gozdovih. Drugo, glede koncesijskih pogodb z izvajalskimi podjetji, sem točno seznanjen, da niso podpisane.
Imel sem razgovor s predstavniki teh izvajalskih podjetij in smo se dogovorili, da bomo skupaj s skladom točno preverili zakaj te stvari stojijo in tudi ustrezno poročali vladi.
Vsekakor je tukaj, ne vem zaradi katerih vzrokov, v prejšnjem mandatu to izvajanje teh koncesijskih pogodb stalo in se v tem trenutku tudi po naših ocenah dela škoda, z ozirom na to, da izvajalska podjetja niso pripravljena v nekaterih primerih opravljati dela, ki so nujna v okviru sanacije, tako da bomo v okviru vlade to v kratkem obravnavali in sprejeli ustrezna stališča za izvajanje zakonov o gozdovih.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa! Torej dopolnilno vprašanje izvolite.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa gospodu ministru! Jaz bi dopolnilno prosil samo, da me gospod minister obvesti o odločitvi, ki bo sprejeta, in ki bo posredovana vladi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa! Prehajamo na osmo poslansko vprašanje Ivan Božič SKD. Izvolite.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa gospod podpredsednik! Gospe poslanke in poslanci, predstavniki vlade lepo pozdravljeni! Imam kratko vprašanje za vlado. Kdaj bo ukinjena izvozna taksa za les?
In podvprašanje. Komu ta taksa služi? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Predstavnik vlade. Gospod minister Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Takole. Naše ministrstvo z ozirom na potrebne ukrepe, ki so nujni ob sanaciji škode, ki nastaja z žledom, pripravlja predlog. Problem je, da je ta predlog tudi glede zmanjšanja oziroma kredit je treba uskladiti tudi z drugimi pristojnimi ministrstvi, zato te stvari še niso urejene. Se pa dela na tem.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Zadovoljen, poslanec? Izvolite dopolniti vprašanje.
IVAN BOŽIČ: Pred enim mesecem sem že rekel, da sem gozdar in da me boli srce, ko se vozim po Sloveniji. Vsepovsod so kupi lesa. Kupcev ni. Izvoz je pa z izvozno takso omejen. In komu služi sedaj, da je treba plačati izvozno takso, doma pa kupcev ni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala. Dodatni odgovor? Ne. Prehajamo na deveto poslansko vprašanje. Vladimir Čeligoj, Socialdemokratska stranka.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa. Spoštovani! Svoje vprašanje namenjam Ministrstvu za zunanje zadeve in sicer: dne 28.4.1997 je zunanji minister gospod Thaler podpisal sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju med Republiko Slovenijo in Hrvaško. Z ozirom na bližajočo se sezono bi marsikateri maloobmejni prehod na cestah v smeri proti hrvaškemu morju, tako kot na primer predvideni maloobmejni prehod Novokračne v ilirskobistriški občini za potrebe osebnega prometa proti Kvarnerskemu zalivu, pomenil precejšnjo razbremenitev meddržavnih mejnih prehodov ter skrajšal čakalno dobo za obmejno prebivalstvo pri prehajanju meje. Zanima me, kdaj bo navedeni sporazum vlada poslala v parlamentarno proceduro v obravnavo in potrditev Državnem zboru. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Predstavnik vlade, Ivo Vajgl, zunanje ministrstvo, državni sekretar.
IVO VAJGL: Spoštovani Državni zbor! Enako kot postavljavec vprašanja smo na zunanjem ministrstvu mnenja, da je ratifikacija tega sporazuma prioritetna in lahko zagotovim, da bo v najkrajšem času, ki ga bo pač dopuščal vrstni red predmetov in drugih dokumentov, ki so v obravnavi, vsekakor v najkrajšem času ta zakon dan v parlamentarni postopek. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prehajamo na deseto poslansko vprašanje. Gospod Demšar, SKD.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. Torej, imam pobudo, ne vprašanje. Pobuda se pa nanaša na poznavanje problematike, ki izhaja iz zakona o upravi, in kjer je bilo v 103. členu povedano, da upravne enote opravljajo delo v prostorih in s sredstvi, ki so jih kot družbeno premoženje do tedaj uporabljali občinski organi in so jih občine dolžne prepustiti v uporabo upravnim enotam. In zadnji stavek, ki je bistven: "Za uporabo zagotavlja Vlada Republike Slovenije povračilo sorazmernega dela stroškov za vzdrževanje in obratovanje."
Ker sem bil v funkciji načelnika, vem, da je bila tu vrsta problemov po Sloveniji. Jaz sem bil vesel, da takih problemov v Škofji Loki ni bilo, pa tudi še marsikje drugod ne. Vendar bi pa dal pobudo, da naj bi vlada - ker namreč te stvari bi se morale urejati preko Servisa skupnih služb, zato mislim, da je pravi naslov vlada - razrešila ta 103. člen z večjo jasnostjo, tako da ne bi prihajalo do nepotrebnih zapletov v bodoče; mi jih nekaj poznamo do sedaj.
Predvsem pa mislim, dajem tu še sugestijo, da bi bilo vredno pri ugotavljanju te lastnine pogledati historično zemljiško-knjižne izpiske, kjer bi ugotovili, da je bilo marsikaj, kar je sedaj občinskega, prej državnega. Ampak jaz s tem svojo pobudo ne navijam ne za upravne enote in ne za občine, ampak samo v želji, da bi se ta zadeva čimprej razrešila. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Demšar. Minister, gospod Bandelj.
MIRKO BANDELJ: Ja, gospod Demšar je začel problem, ki ga zelo dobro pozna, zelo dobro ga tudi jaz poznam, čeprav ne sodi več toliko v mojo pristojnost, ampak ga poznam iz prejšnje funkcije.
Problem je nastal s tem 103. členom, ki je bil sprejet kot nek kompromis, za katerega jaz mirne duše rečem, da je bil slabši od gnilega kompromisa. Ne daje občinam tistega, kar so pričakovale od tega člena, prav tako pa seveda ne zagotavlja upravnim enotam in državi normalno funkcioniranje. Zato se seveda vsi odnosi na relaciji upravna enota in občina urejajo v veliki meri z dobro voljo občinskih in državnih funkcionarjev. Kot je gospod Demšar ugotovil pravilno, v večini upravnih enot v večjem delu Slovenije to lepo poteka. Seveda nastane velik problem, ko prihaja do občasnih, nekaterih ekscesov, zlasti v nekaterih občinah oziroma upravnih enotah.
Na žalost gospod poslanec ni bil dovolj ekspliciten, kako naj bi razrešili ta 103. člen. Možnih je več rešitev. Jaz bi sicer lahko povedal, čeprav je po toči zvoniti prepozno. Moja ideja v prejšnjem sklicu parlamenta je bila, da se seveda enako, kot je država prevzela del funkcij, del delavcev, prevzame tudi v lastništvo del prostorov, vendar to ni bilo sprejeto. Celo nasprotno, zgodilo se je tako, kot pravi gospod Demšar, da v nekaterih upravnih enotah oziroma občinah, da so ostali - pač prišle v občinsko lastništvo tudi stavbe, ki historično gledano niso bile občinske. Jaz se ne bi prenaglil zdaj s kakršnokoli smerjo iskanja rešitve naprej.
Mislim, da je najbolj počakati odločitev Ustavnega sodišča. 103. člen je namreč predmet ustavne presoje. Mislim pa, da reševati to kako drugače kot je sedaj, se pravi z veliko muko, s priznavanjem sorazmernega dela stroškov, ni mogoče, ker enostavno v proračunu ni sredstev, da bi lahko zadovoljili občinam in njihovim željam po tržnem gospodarjenju s temi prostori in seveda tudi s tržno najemnino.
Tako da bi predlagal, če seveda ne bo gospod poslanec jasnejši, da vendarle počakamo na odločitev ustavnega sodišča. Ta problem bo seveda treba enkrat razrešiti. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospod minister. Gremo na enajsto vprašanje, Feri Horvat združena lista social demokratov izvolite.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo gospod podpredsednik! Spoštovane kolegice in kolegi, člane in predstavniki vlade! Iz informacije Službe Državnega zbora za peticije je razvidno, da se veliko državljanov obrača na službo oziroma na Komisijo za peticije v zvezi z relativno počasnim reševanjem vlog v postopku za uveljavljanje pravic iz zakona o žrtvah vojnega nasilja, zlasti gre za počasnost pri revizijah.
Na to opozarja tudi društvo izgnancev. Pred dnevi sem bil prisoten na letni konferenci podružnice društva Gornje Radgone in moram reči, da človek ne more ostati neprizadet, ko posluša te sorazmerno ljudi v letih, s slabim zdravjem ob vsem kar so preživeli. Na primer prav primer iz Radgone kaže na to počasnost, saj je od 102 odločb, ki jih je bilo danih v postopek rivizije do konca aprila, bilo rešenih 28 ali dobra četrtina.
Po nekaterih informacijah naj bi reševanje vlog po sedanji dinamiki potekalo naslednji dve ali celo tri leta. To povzroča veliko nezadovoljstva, kar je razumljivo še posebno, če upoštevamo starost, zdravstveno in pred vsem psiho-socialno stanje teh ljudi.
Žal se lahko zgodi, da jih precej ne dočaka tega, kar jim zakon zagotavlja, če bo ta postopek naprej trajal tako počasi. Zato bi bilo nujno, da vlada oziroma pristojno ministrstvo pospeši reševanje vlog.
Pri tem je poleg krepitve službe potrebno preveriti ustreznost pod zakonskih oziroma izvedbenih aktov zlasti v zvezi z revizijami.
Dovolite, da postavim še eno kratko vprašanje, ki pa zadeva veliko število državljanov in sicer sprašujem vlado: kako je mogoče, da se na podlagi sklepa vlade z dne 17. aprila 1997, zaposlenim v javnih zavodih, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, ne bo izplačevalo regresa za letne dopuste pred mesecem julijem 1997, čeprav posamične kolektivne pogodbe izrecno določajo izplačilo regresa do konca meseca junija tekočega leta. Na primer 98. člen kolektivne pogodbe za zdravstvo in socialno varstvo? To navajam samo zaradi primera. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa! Predstavnik vlade, gospa Nataša Belopavlovič. Gospod Stušek.
JANKO STUŠEK: Gospod podpredsednik! Spoštovana poslanka, spoštovani poslanci! Vprašanje je že nekaj časa pereče, lahko rečem, da zakon, ki je bil sprejet 1.1. oziroma stopil v veljavo 1.1.1996, je v tem hipu okrog 25% uresničen. Glavnina prijav upravičencev žrtev vojnega nasilja je bila sprejeta v upravnih enotah v mesecih lanskega leta, februarja, marca, aprila. Upravne enote so pričele z reševanjem v maju in juniju en del, kasneje so čakali na dopolnilne akte. Mi smo bili obvezni v pol leta pripraviti 13 osnovnih izvedbenih aktov, kjer se je pač zaradi znanih razmer tudi čas malo potegnil. Namreč vse kategorije, ki jih je zakon določil in jim je opredelil pravice, niso bile precizno in natančno opredeljene, kako bi jih pač lahko reševali. V mislih imam predvsem begunce, družinske upravičence, pa tudi nekatere druge. Zlasti družinski upravičenci še danes čakajo na novelo tega zakona.
No, ta glavnina prošenj in vlog je, lahko rečem, tudi skoraj eksplodirala, ker se je zakon sicer pripravljal prej dve leti in pol in so tudi vse civilne društvene organizacije svoje člane pripravile na ta sprejem in tudi na vlaganje zahtevkov. Tako da je statistika, ki smo jo zadnjič povzemali v februarju tega leta po upravnih enotah in zdaj bo ponovno v juniju tega leta, izkazala sledeče številke. Samo na področju žrtev vojnega nasilja, torej ena kategorija od treh zakonov, je bilo vloženih 51.987 zahtevkov. To je kar nekajkrat več od prejšnjega dela, ki so ga opravljale upravne enote po bivših občinah oziroma delavci v bivših občinah, sedanjih upravnih enotah. Če povzamemo še vse tiste skupne številke, ki so jih bili dolžni, torej zahtevki, ki so jih bili dolžni opraviti redno vsi naši delavci na prvi stopnji, pridemo do številke 151.000 in še nekaj čez. To je masa, ki se jo v tako kratkem času, kot po svoje upravičeno žrtve pričakujejo, ne da obvladati. Na to pričakovano številko morda lahko rečem, celo ne tako visoko, kot se je zdaj izkazala, smo parlament opozarjali že v letu 1995, zlasti v drugi obravnavi teh zakonov. Na ta povečan obseg dela lahko tudi rečem, smo že pri proračunu za leto 1996 predlagali, da se dodeli dopolnilna sredstva, zato ker kakorkoli obračamo, kakorkoli se srečujemo in ugotavljamo, je vendarle to delo, ki terja proučitev, svoj določen čas in odločitev in to se brez ljudi ne da storiti.
Če govorim o službi in vladi, smo že predčasno predlagali za dopolnitev ljudi na sektorju. Takrat smo predlagali dvanajst novih zaposlitev. Žal je vlada bila pred dejstvom, da za nove zaposlitve sredstev v prejšnjem proračunu parlament ni odobril. Reševali smo na različne načine tudi z nekaterimi pogodbenimi delavci, s številom nadur. Vendar lahko rečem, da številke, ki se zdaj obračajo, presegajo vse normalne človeške mere in lahko tudi rečem, da bomo postavili določen standard zaradi zaščite ljudi, zaščite odnosa do dela in tudi do dostojanstva državnih uslužbencev. Namreč Ministrstvo za delo ima v tem hipu preko 20 tisoč vlog v reviziji. Mi smo jih v lanskem letu rešili okrog 14 tisoč. V zaostanku imamo 9.930 vlog. In v stanju smo s posadko, ki jo imamo, pripraviti oziroma razrešiti mesečno med 900, kar je bilo najmanj in 1.413, kar je bilo največ v mesecu dni, in to z ekipo šestih pravnikov, eden od njih je celo sistemski pravnik, ker nimamo samo reševanja vlog ampak je potrebno še dopolnilno reševanje oziroma reševanje drugih zadev, kar pomeni, da pride povprečno samo na področju žrtev 136 po glavi pravnika oziroma čez 150 po glavi za vse upravne zadeve. To so številke, ko smo vzeli primerjavo z drugimi področji, ki so ravno tako visoke, najmanjša je 25 pravnih zadev po glavi pravnika v upravi, ki presegajo neke normalne in sprejemljive okoliščine. Zato pač omenjam, da bo potrebno najti neko zaščito ali drugo rešitev.
Vprašanje, ki je bilo postavljeno, je bilo postavljeno z vidika zakona, ki je bil v tej stavbi sprejet, torej zakona, da se bo izvedel. Vlada ima na to poglede in odgovore. Brez dvoma in tudi predlagala je oziroma v pripravi letošnjega proračuna je posebna postavka, ki bo zagotavljala sredstva za uresničevanje vseh treh zakonov. Tega do zdaj ni bilo. Mi smo vse pogodbene obveznosti bili prisiljeni plačevati iz materialnih obveznosti, kar je še dodatno kompliciralo vsa stališča in rešitve.
Drugo. Dodatna zaposlitev, prerazporeditev ali kakorkoli že temu rečemo, je obvezna, ker brez ljudi se tudi revizijski postopki ne dajo izvesti.
In tretje, na podlagi odobrenih sredstev, ki bodo predlagana v parlamentu za uresničevanje vseh treh zakonov, bomo lahko uspeli, da podpišemo pogodbe s kvalificiranimi ljudmi - v tem hipu imamo s tremi, vendar je to še vedno premalo, bomo poskušali z večimi - da bodo pospešili delo na tem področju.
Na koncu lahko tudi poudarim, da je misel, da bi revizijo opustili - to je eno ključnih vprašanj - zelo mikavna. Mi smo to misel razpravljali s prizadetimi ljudmi, torej s prizadetimi organizacijami. Minister je ustanovil koordinacijsko skupino za reševanje takšnih vprašanj za vsa tri področja, torej za vse tri zakone. In prišli smo do skupne odločitve, da bi opustitev revizijskih postopkov bila bistveno bolj tvegana stvar, kot pa pospešiti reševanje na druge načine.
Namreč, vprašanje dokazovanja statusa za 50 let nazaj ni tako preprosto, še zlasti, ker usposobitev naših upravnih delavcev na I. stopnji ni bila na začetku tako trdna, tako verodostojna, da bi bile njihove odločitve povsem pravilne. Mi smo ugotavljali približno tretjino odločitev, ki niso v skladu z zakonom in bi imele velike finančne posledice. Pojavlja se celo drugo vprašanje. Zaradi pritiskov upravičencev na terenu dostikrat referenti popustijo, izdajo odločbo v korist upravičenca, že vnaprej zavedajoč se, da bo revizija to popravila. Z drugimi besedami natančno vedo, da ni v skladu z zakonom, ali pritiski dokazovanja, kdo je kje in na kakšen način je bil, so tako veliki, da pač se tega reši tako, da odloči v skladu z željo upravičenca. No, to potem popravlja revizija. Zato se nam zdi izredno pomembno, da se institucija revizije kljub vsemu ohrani, in da skušamo na drugem področju in na drugačne načine razrešiti ta dokaj velik problem in ga tudi pospešiti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Stušek, z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Odgovor je bil verjetno obsežen. Želite še dodatno? (Ne.)
Prehajamo na dvanajsto vprašanje. Ivo Hvalica, Socialdemokratska stranka, izvoli.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Najprej izražam začudenje, da govorimo to brez prisotnosti javnosti. Odkar je Državni zbor pač prestavil poslanske pobude in vprašanja na četrtek, se to redno dogaja. Lep pozdrav edinemu predstavniku, enemu samemu - ostali je varnostnik - medijev v dvorani! Lep pozdrav in globoko spoštovanje, ker ste vzdržali do tu, do tega časa. Je pa to razumljivo tudi seveda, ker je "dead line", tako imenovani, za novinarje ob teh urah in jasno javnosti ni. In ne vem, komu potem govorimo - ampak to v oklepaju. Tudi, če mi štejete v čas, bom to prinesel notri. Hvala lepa.
Moje vprašanje je tokrat izrazito regionalno, kar pa ne pomeni, da ni vseslovensko. Torej, gre za bolnišnico v Stari gori pri Novi Gorici, gre za objekt, kjer so bili včasih menihi - menihi so bili pametni ljudje, izbirali so najboljše lokacije - tam je bila dolga leta bolnišnica za predšolsko invalidno mladino. Ustanovil jo je pokojni profesor Derganc, znana oseba, znana iz Ljubljane, znana v slovenskem merilu. Pred dvema letoma se je ortopetski oddelek te bolnišnice, namreč imamo srednji objekt, pa saj je še nekaj paviljonov, se je odselil v Šempetrsko bolnišnico, objekt je ostal sam, objekt so zagledali tisti, ki jim je objekt, rekel bi, zelo v oči padel in so hoteli neko drugo dejavnost z ukrajinsko vsebino ali nekaj podobnega narediti, pa je to propadlo, hvala bogu, in zdaj je ta objekt prazen. In zdaj naj navedem nekaj podatkov. 11. septembra 1995 je Ministrstvo za delo s sklepom imenovalo delovno skupino za pripravo strokovnega in dokončnega predloga o ustanovitvi Zavoda za usposabljanje v Stari gori. 6.12.1995 je navedena komisija oblikovala predlog, da se v Stari gori ustanovi poseben socialni zavod za odrasle, duševno in telesno prizadete osebe, in 20. junija 1996 je Urad za invalide pri vladi podal mnenje, da je ustanovitev takega zavoda utemeljena in smotrna. Od takrat pa vse tiho je bilo. Torej nedvomno da regija, goriška regija, Primorska sama potrebuje takšen zavod, lokacija je idealna, kot sem rekel. In še nekaj. Obljuba je bila dana na Miklavžev dan, 6.12.1995, in kar se obljubi na Miklavža med civiliziranimi ljudmi, je treba tudi izpolniti. Ker sicer ni to, torej v nobenem primeru korektno. Hvala lepa. Torej piskanje me ni zmotilo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Predstavnik vlade, Lidija Apohal, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
LIDIJA APOHAL-VUČKOVIĆ: Spoštovane poslanke in poslanci! Stanje v zvezi z realizacijo sklepov, ki se nanašajo na aktivnosti v zvezi s Staro goro, je naslednje. Po pridobitvi predloga strokovne delovne skupine, ki jo je imenovalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, da se v kompleksu Stare gore ustanovi socialno-varstveni zavod za celodnevno obravnavo odraslih invalidnih oseb s področja Primorske in Notranjske regije, ter po potrditvi tega predloga s strani Urada za invalide Vlade Republike Slovenije in širše strokovne javnosti, kar so dejstva, ki jih je navedel tudi gospod poslanec, je Ministrstvo za delo z Ministrstvom za zdravstvo v lanskem letu uskladilo stališče, da se prostori v objektu bivše ortopedije namenijo temu novemu namenu. V tem objektu naj bi torej deloval nov posebni socialno-varstveni zavod in s tem je bila glede lokacije dana možnost za ustanovitev takega zavoda, vendar pa je za samo ustanovitev bilo potrebno izpolniti še dva pogoja.
Eden je ureditev komunalne infrastrukture, kar je obveznost, ki jo je prevzela mestna občina Nova Gorica. Drugi pogoj pa je seveda zagotovitev ustreznih sredstev tako sredstev za samo investicijo, kot tudi sredstev za izvajanje dejavnosti, ki bo deloval v tem objektu.
In ta sredstva v lanskem letu, ko so se zaključili vsi ti dogovori v proračunu za leto 1996, še niso bila zagotovljena, prav tako niso mogla biti zagotovljena v obdobju začasnega financiranja.
Ministrstvo za delo pa je že v lanski jeseni in tudi letos pri pripravi predloga proračuna za leto 1997 predlagalo zagotovitev teh sredstev in sicer v letu 1997 za pripravo vse potrebne investicijske dokumentacije in v letu 1998 sredstva za začetek adaptacije tega objekta. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa! Dodatno vprašanje, dopolnilno vprašanje. Gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa! Prvič - pogojnikov, preveč, vendar in tako dalje, to ni pravi odgovor. Jaz sem hotel vedeti dejansko, kaj bo tu nastalo.
Jaz nisem prebral vprašanja ampak vi ste ga preje dobili in bi mi lahko natančno odgovorili.
Kar se tiče infrastrukture. Jaz sem tudi svetnik mestne občine Nova Gorica. Pravkar poteka sprejem proračuna. Zagotavljam vam, ker imam papirje na mizi. Žal ne morem biti na dveh krajih, helikopterja tudi nimam, da bo to sprejeto. Da pa ne bi bili prisotni zavedeni, sploh ne gre za izgradnjo neke infrastrukture ampak za dopolnitev. Infrastrukturo Stara gora ima - ima asfaltirano cesto, ima kanalizacijo, ima vodovod, ima vse, ker tam je ta bolnišnica delovala. Gre samo za izboljšanje infrastrukture.
Tako da se na to ne morete zgovarjati. Še enkrat vas lepo prosim, jaz bom insistiral na pisnem odgovoru. Tako z vaše strani Ministrstva za delo, kot s strani Ministrstva za zdravstvo ne vidim ne enega ne drugega ministra, so pa tu državni sekretarji, čudim se, da gospod Zajc ne pride sem, da mi kaj pove, ker na vse zadnje bi tudi njega rad slišal.
Jaz hočem vedeti, kaj se bo v tem objektu zgodilo, da se ne bi ponovno komu kakšni apetiti prikradli v podzavest pa da nam namesto takšnega zavoda res ne pripelje neke ukrajinske vsebine, kot sem rekel; mislim da vsi vemo kaj pod tem pojmom mislim. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Ivo Hvalica! Gospod Zajc, državni sekretar Ministrstva za zdravstvo.
JANEZ ZAJEC: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani gospod Hvalica! V imenu Ministrstva za zdravstvo moram zagotoviti, da se mi za zdravstvo ne pogovarjamo z nobenimi Ukrajinkami, da bi šle v te prostore. Da izpolnjuje 100% svoj del dogovora. Plačuje in financira v 100% deležu zdravljenje teh otrok, pa naj bodo, naj pripadajo bolnici v Šempetru ali naj pripadajo novemu bodočemu zavodu.
Ministrstvo za zdravstvo se strinja, da na tem mestu zgradimo nov Zavod za odrasle, telesno in duševno prizadete. In jaz mislim, da to, kar je rekla gospa Apohalova, da je v letošnjem proračunu predvidena vsota za adaptacijo tega kompleksa, jaz mislim, da je dovolj resno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prehajamo na trinajsto vprašanje. Prof.dr. Helena Hren-Vencelj, SKD, izvolite.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lep pozdrav! 12. maja 1997 je v Delu izšel članek Maje Čepin z naslovom "Več pravic za šoferje". Ta članek opozarja na težave voznikov tovornih vozil pri pridobivanju licence in zagotavljanju osebne varnosti in pa varnosti tovora na poteh po državah nekdanje Jugoslavije in pa po državah bivše Sovjetske zveze in pa tudi drugod.
Torej, te težave voznikov tovornih vozil so povezane z zakonom o prevozih v cestnem prometu, ki zahteva, da si podjetniki in samostojni podjetniki pridobijo licenco za opravljanje prevozov v javnem cestnem prometu do konca letošnjega leta. Problem pa je v tem, da je marsikdo od teh ljudi dobil, da se je izobraževal v letih 1.1.1964 do 7.7.1977, na Srednji strokovni šoli tehničnih strok in osebnih storitev Ljubljana, v enoti za izobraževanje odraslih v cestno-prometni usmeritvi, in da je bil ta program, torej v teh 13 letih obstoja, neverificiran. Drugega podobnega programa za poklic voznik takrat ni bilo. In do sedaj, do torej zakona, so imeli veljavno - torej veljaven poklic in veljavno obrtno dovoljenje. Zdaj, po novem, pa naj bi se po sklepu oziroma po odgovoru Ministrstva za šolstvo Obrtni zbornici Slovenije morali ti ponovno usposobiti za poklic voznik, ker so - v odgovoru, navajam - ta spričevala neveljavna in ne dajejo nobene strokovne izobrazbe, ker se je izobraževanje izvajalo po nepotrjenem izobraževalnem programu. Rekla sem že, da tega programa pred temi leti, veljavnega, ni bilo, da se je uvedel šele v letu 1981 kot dvoletni oziroma triletni program, prvi za smer voznik, drugi za smer voznik-avtomehanik. Ti ljudje pa se zdaj nahajajo že pravzaprav takorekoč pred upokojitvijo oziroma manjka jim še nekaj let do upokojitve, pa so nenadoma postavljeni pred dejstvo, da ne morejo več opravljati svojega poklica.
Glede prevozov in pa varnosti tovora in osebne varnosti v državah, ki sem jih tudi omenila, pa sami veste, da je v časopisu kar nekaj teh novic, pa bi prosila, da mi odgovorni ali pa nekdo, ki je odgovoren za to, pove, kaj je država že storila in kaj še namerava storiti, da bi bilo varno življenje in tovor teh ljudi.
Ker imam še nekaj časa, bi dala še eno pobudo, če smem, Ministrstvu za okolje in prostor, in sicer se nanaša na težave novih občin oziroma tudi starih, ko smo 1993. leta sprejeli oziroma imamo nove občine in se je skoraj povsod začelo zapletati pri delitvenih bilancah. Ministrstvo je takrat obljubilo smernice za ureditev delitvene bilance. Teh še ni. Zato so nastali zastoji v dogovorih med novimi občinami, kako razdeliti občinsko premoženje, predvsem pa je to pomembno za tista področja, za katere rečemo, da so javno dobro, to se pravi oskrba s pitno vodo, zajetje pitnih vod in komunalne storitve.
Pobuda, ki bi jo naslovila na ministrstvo pa je, da bi do jeseni, torej do zadnje četrtine leta, pripravilo te smernice, ker bi marsikomu olajšalo rešiti ta problem, ki je zdaj že več kot pol leta na mrtvi točki in ker bi s tem zmanjšali gospodarsko in tudi moralno škodo, ki nastaja. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Malo smo sicer prekoračili, ampak ker je tako malo žensk v parlamentu, si to verjetno lahko dovolimo. Prosim predstavnika vlade.
MAG. IGOR ZAJEC: Dober dan! Igor Zajec, državni sekretar iz Ministrstva za promet in zveze. Glede na kompleksnost vprašanja in na veljavni zakon o izdajanju licenc, bi predlagal, da bi vam pripravili celovito predstavitev tega problema, ki je dejansko kritičen. Rad bi pa samo to povedal, da priprave za določene spremembe že potekajo, smo v neposrednem stiku z Gospodarsko zbornico, Obrtno zbornico in z njo neposredno sodelujemo. Bomo pa pripravili odgovor v najkrajšem času. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod minister Gantar, Ministrstvo za okolje in prostor.
DR. PAVLE GANTAR: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! Zahvaljujem se za pobudo, bojim pa se, da od te pobude in od te smeri seveda ni odvisna usoda delitvenih bilanc. Z zakonom o gospodarskih javnih službah je bila tako imenovana lokalna infrastruktura olastninjena že v tedanjih starih občinah in služba za lokalno samoupravo je nekakšne pravilnike in delitvene postopke že uveljavila. Gre pa za vprašanje materialnih in drugih interesov v zvezi s premoženjem. Ponekod so prišli dlje, ponekod še ne posebej daleč; zavedamo pa se, da to ovira občine pri nadaljnjem razvoju infrastrukture predvsem pri investicijah, najemanju kreditov in tako naprej. Mi z občinami, kjer lahko dnevno sodelujemo in pomagamo, pri vodooskrbi je pa pač tako, da je zakon o varstvu okolja opredelil vodne vire kot državno lastnino in tudi ni predmet občinskih barantanj oziroma, če smem tako reči, delitvenih bilanc, pač pa obenem tudi zahtevamo pri investicijah, ki se tu vodijo, da uveljavimo svojo možnost, da zagotavljamo celovitost tehnološkega sistema pri oskrbi z vodo.
Pisno vam bomo odgovorili, če se strinjate, v zvezi s tem, ali bi lahko ministrstvo lahko storilo še kaj več kot je storilo tudi z eventualnimi dodatnimi napotki, ki pa bodo seveda že v naprej neobvezni za občine. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Prehajamo na štirinajsto vprašanje oziroma na petnajsto vprašanje, kajti gospod Jazbec je odsoten zgleda. Samo Bevk, Združena lista Socialdemokratov. Izvoli.
SAMO BEVK: Hvala lepa za besedo. Spoštovani zbor! Imam dve vprašanji. Prvič, glede na to, da je bilo s švicarsko stranjo 21. marca letos usklajeno besedilo popravkov zakona o ratifikaciji konvencije med Vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, sprašujem vlado, kdaj bo omenjeni zakon poslala v proceduro Državnem zboru Republike Slovenije. Za potencialne švicarske investitorje v Sloveniji je veljavnost sporazuma bistven element pri odločitvah o naložbah v Sloveniji. Za že obstoječe švicarske solastnike v nekaterih mešanih podjetjih v Sloveniji je obstoječi status quo že nevzdržen, saj hromi mobilnost kapitala in upočasnjuje naložbeno dinamiko. Prepričan sem, da se strinjate, da je ne le v interesu posameznega slovenskega partnerja, temveč tudi v interesu države Slovenije, da bi pridobili zanesljive tuje investitorje, ki so pripravljeni v Slovenijo vložiti znatna sredstva. Na ta problem so me še posebej opozorili iz Združenja za elektroindustrijo Gospodarske zbornice Slovenije in iz nekaterih naših podjetij, kot na primer podjetje ETA Cerkno.
In drugič. Stvari na področju mreže potrošniških pisarn v Sloveniji in odnosi med Uradom za varstvo potrošnikov na Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj in Zvezo potrošnikov Slovenije kot organizacije civilne družbe se ponovno zaostrujejo. Ne samo to, da se ne odpirajo nove pisarne v okviru Zveze potrošnikov Slovenije, temveč se pisarne celo zapirajo, tako kot je bil to nedavno primer v Mariboru. Grozi razpad celotne mreže teh pisarn v Sloveniji. Zanima me, kaj bo storila Vlada Republike Slovenije oziroma pristojno ministrstvo, da se bo stanje normaliziralo in ponovno vzpostavil sistem financiranja potrošniških pisarn v okviru Zveze potrošnikov Slovenije, ker lahko le neodvisna in učinkovita organizacija civilne družbe zagotovi ustrezno varstvo potrošnikov pred zlorabami, še posebno s strani monopolnih organizacij.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Predstavnik vlade, gospa Kolarjeva, državna sekretarka Ministrstva za finance.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Bom zelo kratka, ker je bilo vprašanje zelo direktno in konkretno. Vlada je 7. maja letos poslala v parlament ustrezne popravke za ratifikacijo konvencije s švicarsko konfederacijo. Naj povem, da se strinjam z gospodom Bevkom, da je ta konvencija sila pomembna za obe zadevi, zlasti zaradi tega, ker bivša Jugoslavija ni imela nobene konvencije oziroma nobenega sporazuma v izogib dvojnemu obdavčevanju s švicarsko konfederacijo in je tako za gospodarstvenike, ene in druge, ta konvencija sila pomembna. Začela naj bi veljati predvidoma s 1. januarjem prihodnjega leta, seveda ob pogoju, da bosta oba parlamenta, se pravi slovenski in pa švicarski parlament to konvencijo ratificirala. Do danes do tega momenta žal iz švicarske strani nimamo informacije o tem, da bi ratifikacija z njihove strani bila že opravljena. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Še kdo iz vlade? Izvolite, dr. Pirkmajer, državni sekretar Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj.
DR. EDO PIRKMAJER: Gospod predsedujoči, spoštovani poslanke in poslanci! Drugi del vprašanja, ki ga je postavil poslanec, se nanaša na delovanje uradov za varstvo potrošnikov. O tej zadevi bomo pripravili podrobnejšo informacijo. Lahko pa povem, da gre za izvajanje proračuna in uporabe proračunskih sredstev. In, kolikor mi je znano, je prav danes bil sprejet sklep o tem, da se prvi obrok za delovanje teh pisarn nakaže Zvezi potrošnikov Slovenije. O ostalih zadevah, ki so bile sprožene, bomo pa pripravili pisno informacijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Dopolnilno vprašanje želi postaviti gospod Bevk. Izvoli.
SAMO BEVK: Hvala. Strinjam se z odgovorom glede pisne informacije in bi prosil ustrezno ministrstvo, da da res podroben odgovor na moje vprašanje.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Poslansko vprašanje številka 16, Benjamin Henigman, SKD.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala za besedo. Spoštovani! Imam eno poslansko pobudo in dve poslanski vprašanji, če mi bo čas dopuščal.
Pobuda se tiče sprejetega sklepa, objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije z dne 25. aprila 1997, podpisan gospod Igor Bavčar v imenu KVIAZ-a. V javnosti se je na osnovi tega sklepa razvila burna debata o neusklajenosti dnevnic in drugih izplačil državnim uslužbencem v Državnem zboru in poslancem. Glede na podatke, ki jih imam, je KVIAZ sprejel dvig oziroma dvig dnevnic, ki pa bistveno odstopajo od dnevnic v gospodarstvu v Republiki Sloveniji. Res je, da se je to zgodilo na osnovi sklepa, ki je bil sprejet 12. februarja 1993, vendar dajem poslansko pobudo vodstvu Državnega zbora in KVIAZ-u, da nemudoma, na prvi naslednji seji, uskladi izplačilo dnevnic z izplačilom v gospodarstvu Republike Slovenije. Menim, da je nedopustno, da državni uradniki, pa tudi mi poslanci ne delimo usode ostalega gospodarstva. Enako velja tudi za morebitne sklepe Vlade Republike Slovenije, če so šli v tej smeri oziroma če dnevnice in drugi dohodki, razen seveda plač, odstopajo od plač v gospodarstvu v Republiki Sloveniji.
In sedaj dve poslanski vprašanji. Prvo poslansko vprašanje se nanaša na Ministrstvo za zunanje zadeve. V torkovih Odmevih, TV Odmevih, je državni sekretar, gospod Ivo Vajgl, odgovarjal na vprašanja novinarke v zvezi z obiskom ameriških kongresnikov. V zvezi s tem je bilo postavljeno tudi vprašanje oziroma postavljena zaskrbljenost nad dejstvom, da so na pomembnih političnih funkcijah v državi mnogi predstavniki nekdanje nomenklature. Na to pripombo naj bi jim državni sekretar Ivo Vajgl odgovoril, da so ljudje iz prejšnjega sistema navzoči v vseh političnih strankah. Najraje bi vprašal ministra, kako si lahko visoki državni uslužbenec, v tem primeru državni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve kot diplomat dovoli dajati take odgovore.
Drugo, od kot Ministrstvu za zunanje zadeve podatki o kadrovski evidenci v političnih strankah in kot tretje, če taki podatke ima, prosimo, da namudomo seznani javnost, kateri člani SKD-ja so predstavniki nekdanje nomenklature. Hvala lepa.
Za tretje vprašanje mi je zmanjkalo časa in bom poslal pismo, pisno.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Odgovor predstavnika vlade, želi kdo, Ivo Vajgl.
IVO VAJGL: Spoštovani gospod poslanec! Vi sedaj očitno niste z mano komunicirali, ker jaz niti ene od besed, ki ste jih vi uporabili, nisem uporabil v izjavi na televiziji.
Niti v vprašanju niti v moji izjavi, ni bilo govora niti o nomenklaturi, niti o vodstvih strank, niti v ničemer drugem.
Vam bom pa povedal natančno o čem sem jaz govoril. Jaz sem rekel, da so ljudje iz javnega življenja, ki so bili aktivni v javnem življenju tudi pred prvimi demokratičnimi volitvami v Sloveniji, prisotni v vseh političnih strankah, to je najbrš dejstvo, ki ga boste težko zanikali. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Dodatno vprašanje.
BENJAMIN HENIGMAN: Gospod Vajgl! Izjava na televiziji je bila nedvoumna. Tikala se je vseh političnih strank, ki sodelujejo sedaj v političnem življenju. Krščanski demokrati pa protestiramo oziroma odločno izjavljamo, da naši funkcionarji, oziroma funkcionarji SKD, ki sedaj zavzemajo politične funkcije v stranki oziroma v državnih organih, niso člani bivše nomenklature - niti eden - in se politično niso udejstvovali v prejšnjem režimu.
Zato bi pričakovali, zato pričakujem, da boste to svojo izjavo demantirali in da boste na ustrezen način, na ustreznem mestu na televiziji to tudi povedali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa! Želi kdo drug še dodatno odgovoriti, gospod Vajgl, izvolite. IVO VAJGL: Oprostite gospod precedujoči in prisotni, da ponovno odgovarjam, čeprav ni potrebno ali ne, ker vi seveda ne polimizirate z menoj.
Jaz nimam ničesar demantirati in vi niste ničesar ovrgli kar sem jaz citiral, ponovno sklicujoč se na svojo izjavo.
Skratka nimam ničesar demantirati, morate kvečjemu vi dobro pogledati tekst, če hočete, ga verjetno lahko dobite, besedilo tega kar sem jaz govoril. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa! Nekdo od poslancev je prej pogrešal novinarje, jaz pa pogrešam nekaj poslancev in kljub res močni zasedbi vlade lahko ugotavljamo, da nismo sposobni več za delo. Torej bomo brez glasovanja prenehali in nadaljevali jutri ob 10.00 uri.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 29. MAJA 1997 OB 18.10 URI.)