Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
4. seja
(22., 23., 24., 29. in 30. april,
6., 7., 8., 13., 15., 16., 20. in 21. maj 1997)


Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik Državnega zbora.
Seja se je začela 22. aprila 1997 ob 10.08 uri.


PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam 4. sejo Državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 49. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: Miroslav Mozetič, Jože Možgan, Borut Pahor, Aleksander Merlo in za pričetek seje Roberto Battelli. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! (77 poslank in poslancev.) Ugotavljam, da je Državni zbor sklepčen in lahko odloča.
Na današnjo sejo sem vabil predstavnika Državnega sveta Republike Slovenije in predstavnike Vlade Republike Slovenije. Vse lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 4. seje Državnega zbora Republike Slovenije. Predlog ste prejeli s sklicem dne 15.4.1997. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da Državni zbor najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo iz dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in v zvezi s predlagano razširitvijo po potrebi skrajšajo roki iz 52. člena tega poslovnika, in nazadnje o predlogih za hitri postopek in skrajšani postopek.
Prehajamo na predloge za umik. Predlogov za umik posamezne točke iz dnevnega reda današnje seje nismo prejeli. Želi v zvezi s tem kdo besedo? Gospod Jelinčič ima besedo.

ZMAGO JELINČIČ: Lepo pozdravljeni in hvala za besedo. Predlagam, da bi z dnevnega reda umaknili predlog zakona o posebnem davku od cestnih motornih vozil. Gre za precej nesmiselni davek na davek, ki nima nobene utemeljitve ne v naši zakonodaji, še manj v evropski zakonodaji in v bistvu gre za polnjenje državnega proračuna na način, ki smo ga poznali v bivši Jugoslaviji in ki ni vodil nikamor drugam kot v inflatorna gibanja. Nedvomno je dejstvo tudi to, da ta predlog zakona samo na videz prinaša denar v državno blagajno, v bistvu pa je popolnoma nesmisel in so pozitivni učinki bistveno manjši, če sploh bodo kakšni pozitivni učinki. Namreč, zelo možno je, da bodo učinki negativni in bo država zaradi tega še izgubljala.
Tukaj sem pripravil neko zadevo, ki je malo bolj obširna in jo bom prebral zato, ker sodim, da je nujno potrebno ta zakon dati iz procedure in država bi pač morala pripraviti tak davek oziroma širšo, globalnejšo rešitev, ki bi državi koristila. Ta rešitev namreč nima nobene zveze s polnjenjem državnega proračuna in z reševanjem problema. Pa še nekaj je. Ta predlog zakona v bistvu udari po žepu samo direktne kupce, to se pravi tiste, ki jim državni proračun že tako ali tako ne zagotavlja ugodnega preživetja.
V spremnem dopisu vlade št. 422-05/97-1 je navedeno, da se bo s tem davkom pospeševalo prodajo avtomobilov z manjšo porabo, kar bo vplivalo na boljše okolje. Ta navedeni argument nikakor v praksi ne drži. Namreč, v Sloveniji je že sedaj največji prodajni delež malolitražnih avtov, ki porabijo malo. Zato bo ta zakon prizadel predvsem tiste, ki so že sedaj kupovali malolitražne cenejše avtomobile. Tiste, ki so pa še do sedaj kupovali velikolitražne avtomobile, bodo to počeli tudi v bodoče, ker jih pri nakupu ne vodi cena, pač pa potreba.
Naprej. Malolitražni cenejši avtomobili so najslabše opremljeni avtomobili s sodobnimi napravami za zmanjševanje emisije izpušnih plinov. Skratka, so z ekološkega vidika znatno slabši od velikolitražnih, dražjih avtov. In kot tretje. Uvedba posebnega davka bo zmanjšala prodajo, tako da bo država več izgubila kot pa pridobila.
Če gremo k predlogu zakona, najprej bi se obrnil na tisto oceno stanja in razlogov za sprejem zakona. Predlagatelj zakona se uvodoma sklicuje na obstoječe predpise, ki urejajo področje prometnega davka na avtomobile. Pri tem je potrebno opozoriti, da se v Sloveniji zakon različno razlaga in uporablja. Pri tem se porajajo spori, ki sta jih reševala Vrhovno sodišče in Ustavno sodišče, obakrat na škodo Ministrstva za finance. To se pravi, Ministrstvo za finance je dvakrat izgubilo tožbo. Bistvo problema je v tem, da je po 16. členu skozi 6 ZPD davčna osnova za obračun prometnega davka carinska vrednost avta brez uvoznih dajatev. Ta določba ZPD-ja namreč določa, da za nove uvožene avtomobile predstavlja davčno osnovo carinska vrednost avta. Pristojni državni organi pa so navedeno zakonsko določbo tolmačili le za uvoz fizičnih oseb, ne pa za uvoz pravnih oseb, ki uvažajo avtomobile za nadaljnjo uporabo oziroma prodajo.
Takšno stanje je v preteklosti stimuliralo sivi uvoz, ki je povzročil največjo škodo državni blagajni, poleg tega pa je stimuliral uvoz tehnično največ povprečnih vozil ter pojave različnih malverzacij. Pri tem je povsem nerazumljivo zakaj slovenska država za iste stvari ločuje davčno osnovo glede na to kdo vrši uvoz. Pri tem končni uporabnik, ki avto kupi pri tujem prodajalcu, plačuje prometni davek od nižje davčne osnove. Pri tem ima možnost, da se dogovori s tujim trgovcem o fakturni vrednosti avta, ali na kratko, dogovori se s tistim, ki mu proda, da mu na račun napiše bistveno nižjo ceno, kot jo je on dejansko plačal. Skratka, uvoz avtomobilov za nadaljnjo prodajo, ko država pridobiva direktne in indirektne prihodke, je z navedenim tretmajem povsem diskvalificiran.
Glede na to, da je o zadevi presojalo Vrhovno sodišče in Ustavno sodišče oziroma sklepalo Ustavno sodišče in to obakrat na škodo države, to se pravi Ministrstva za finance, obstaja nevarnost, da bodo kupci avtomobilov za nazaj po pravni poti zahtevali vračilo preveč plačanega prometnega davka za novi avto.
Nisem šel v izračunavanje, koliko bo to oziroma koliko bi to lahko stalo slovensko državo, vendar številke so ogromne zaradi dosedanjih neumnosti, ki pa jih mislimo s tem davkom še multiplicirati. Vsled navedenega bi moral parlament pred sprejetjem zakona o posebnem davku od motornih vozil vlado zadolžiti, da o navedeni problematiki pripravi natančno analizo ter poročilo. Predlog citiranega zakona, ni namreč niti približno zrel za hitri postopek, pravzaprav niti ni za normalni postopek.
Slovenija je resnično znižala ali ukinila carino za EU avtomobile, se pravi avtomobile iz Evropske unije, in sicer do enolitrskih avtomobilov je carino ukinila, nad enolitrske avtomobile je carino znižala za 30%. To v praksi pomeni naslednje: uvoz EU avtomobilov je pokrit z izvozom, kar pomeni, da je carina že doslej nižja za 50%. Osnovna carina je 27%, 50% znižanje glede na uvoz znese 13,8% in 30% znižanje na EU avtomobile znese 9,45%. Za neevropske avtomobile je pa carina nespremenjena, to je pa 27% in da je zmanjšana le v primeru kontra izvoza. Carina za evropske avtomobile se bo postopoma letno zniževala po 30%. Tak proces povzroča motnje na trgu avtomobilov. Na koncu in na začetku poslovnega leta prodaja povsem upade, ker kupci špekulativno čakajo na nižje carine. Zato je efekt takšne ureditve izrazito negativen za državni proračun in ga je nujno potrebno ukiniti ter uvesti novega.
Predlagamo, da se uvede naslednji trajni sistem: do enolitrski avtomobili, carina za Evropsko unijo 0%, carina za neevropsko unijo 10% in nad enolitrskimi avtomobili, carina za Evropo in za neevropske avtomobile enako 10%. Po izteku 3 let se carina tudi za evropske avtomobile nad en liter prostornine ukine, za neevropske avtomobile pa ostane enaka, to se pravi na 10%.
Navedeni sistem bo v tem primeru popolnoma identičen s sistemom v Evropski uniji. Realizacija navedenega predloga bo prvenstveno koristila slovenskim, pa tudi evropskih proizvajalcem, ki sedaj nosijo največje breme rizika nenormalno visokih tržnih gibanj. Povsem pa se jim izjemno povečujejo stroški zalog.
Slovenska država pa je velik lastnik proizvodnje tovarne avtomobilov. S svojimi ukrepi lastni tovarni povečuje stroške in jo konkurenčno uničuje, tako da ne bo potrebno na Revoz delovati iz Francije, bomo poskrbeli za to kar sami. Finančno ima celotno področje avtomobilskih carin naslednjo strukturo: razmerje evropskih z neevropskimi avtomobili je 70:30; razmerje pred enolitrskimi in nad enolitrskimi avtomobili je 35:65; razmerje za evropske avtomobile, izvoz brez izvoza je 100:0; razmerje za neevropske avtomobile, izvoz brez izvoza je 20:80. Navedena struktura kaže na naslednji fiskalni vir: letna prodaja v Sloveniji je okrog 60 tisoč vozil. Povprečna prodajna cena - govoril bom v nemških markah, se opravičujem, ampak vlada tudi govori v nemških markah, zato da bo razumela, če bo v tolarjih, verjetno ne bi bilo razumevanja - povprečna prodajna cena avtomobila je 20 tisoč nemških mark. Bruto promet v tem primeru je tisoč 200 milijonov nemških mark. Povprečna uvozna cena je 10 tisoč nemških mark. Carinski prihodki od EU avtomobilov, to je približno 70% od 60 tisočih prodanih avtomobilov je...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Jelinčič, samo eno vprašanje! Prosim vas, da bi obrazložil svoj predlog za umik tega zakona, in da v samovsebinsko razpravo ne bi posegal, torej da bi obrazložil, utemeljil, zakaj predlagate umik tega zakona z dnevnega reda. Hvala.

ZMAGO JELINČIČ: No, ravno sedaj hočem, poskušam utemeljiti, ampak gospod predsednik, v redu, bom samo povzel osnovno, kar je tisto, da je smiselno, da se to umakne.
Država v primeru, če se sprejme ta davek, največji doprinos je - samo da najdem te papirje - no, še bolj na kratko. Največ, kar lahko pridobi država Slovenija letno, je približno 16 milijonov nemških mark. Najmanj, kar lahko pridobi država je 4 milijone minusa. Če se zakon umakne, in se sprejme ta predlog, ki ga tukaj predlagam, pride v zvezi s tem, da je potrebno urediti tudi nek t.i. ekološki davek, pride v slovensko državno blagajno 787 milijonov 950 tisoč nemških mark letno. Mislim, da je to dovolj tehten razlog, da se ta zakon umakne s procedure in da se pametno in trezno naredi nekaj drugega. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Jelinčiču. Mislim, da je gospod Jelinčič predlagal umik zakona z dnevnega reda danes, ne s procedure. Želi besedo predlagatelj zakona o posebnem davku o cestnih motornih vozil? Gospod Gaspari, prosim.

MAG. MITJA GASPARI: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! V tem trenutku ne bi polemiziral s poslancem Jelinčičem, ker gre za začetek postopka in bi jemal preveč časa. Povedal bi samo dve, tri zadevi, ne toliko v zagovor, kot v objektivno informacijo. Enak davek, nekoliko ostrejši ima Avstrija od leta 1992, ko ga je vpeljala iz popolnoma podobnih razlogov, kot ga vpeljuje republika Slovenija. Republika Avstrija je takrat ukinjala zakon o davku na nepremičnine in iz fiskalnih razlogov zamenjala z davkom, ki ga tudi danes obravnava Državni zbor. V njihovem primeru je davčna olaljšava nižja kot 5 litrov in koeficient podoben tistemu, ki je v našem primeru izračunan. O tem, ali s tem v bistvu povzročamo vse te težave, ki jih je gospod Jelinčič omenil, bi predlagal, da razpravljamo, ko bo, če bo zakon uvrščen na dnevni red in bomo takrat lahko povedali argumente za in proti. Ta trenutek si je gospod Jelinčič omogočil, da je povedal samo argumente proti. Vlada oziroma Ministrstvo za finance bo povedalo argumente za v fazi razprave zakona. Mislim, da je pa nekorektno s strani gospoda poslanca Jelinčiča, da govori o postopkih Ustavnega sodišča, ki še niso končani. Začasne odredbe niso odločitve Ustavnega sodišča, ampak so, bom rekel postopkovne, v fazi obdelave predmeta in nikjer ni rečeno, vsaj ne moremo prejudicirati, kakšna bo končna odločitev, ko bo sprejeta. Če bo taka, kot je začasna, potem bo tudi dokončna, ta trenutek pa vsaj v tistih primerih, ki jih je gospod Jelinčič navajal, gre za začasne odredbe. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa ministru za finance, mag. Gaspariju. Takoj bom dal besedo. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? Ne želi. Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Prvi se je prijavil Ivo Hvalica v imenu poslanske skupine Socialdemokratov.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani! Smo pri točki umik točk dnevnega reda oziroma predlog za umike. Socialdemokrati predlagamo dva umika, in sicer točko 6, to je predlog zakona o zagotovitvi...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Hvalica, zdaj je ena nerodnost. Zdaj smo v postopku za predlog za umik zakona pod točko 8, zakon o posebnem davku o cestnih motornih vozil in o tem, o tej temi sem zdaj povprašal poslanske skupine. Potem, ko bi o tem glasovali bi nadaljevali z drugimi predlogi za umik.

IVO HVALICA: Dobro. Bom pa potem še enkrat prišel gor. Sem mislil kar opraviti vse hkrati.
Torej tudi Socialdemokrati predlagamo, da se umakne predlog zakona o posebnem davku cestnih in motornih vozil. Ta zakon je mimogrede rečeno, jugo zadeva. Tako se je običajno delalo v stari državi, znižale so se carine z velikim pompom, dvigovali davki itd., in torej nič novega, nič novega, isto kot prej.
Skratka, da smo zelo resni, ob vsem tem bi vam rad povedal naslednje. Mi smo dobili ta paket zakonov 15. aprila, danes je 22. april, pravzaprav ne vem, če smo dobili 15. aprila. Poglejte si dobro ta "cover sheat", to pismo, na katerem so navedeni vsi zakoni. Datum vlade je 15. april, ampak Državni zbor prehiti to zadevo in udari žig že 14. aprila. Ne vem, komu se je tako mudilo, da je en dan anticipiral, pa ni vseeno, če gre samo za en dan. Namreč, na kratko povedano, premalo časa je bilo, da bi to zadevo preštudirali, ne glede na to, je jasno, da za točko pod številko 8 ni potrebno kakšnega genialnega študija, da ne bi človek razumel cilja tega zakona. Kako je mogoče, da vlada predlaga torej zakone, ki bodo vplivali na predračun, ni pa predlagala sploh še ničesar v zvezi s proračunom, predlaga sicer začasno, ampak o tem kasneje, financiranje, vlada ni predstavila niti gospodarskega programa niti nismo dobili nobene analize gospodarskega stanja itd., in predlaga, torej kot sem rekel, zakone, med temi je tudi zakon pod številko 8, ki bodo vplivali na proračun oziroma imajo sploh namen pravzaprav krpati proračun v naprej. V naprej nam že vlada pove, da bo na ta način nekaj krpala. Torej, o tem bi jasno lahko tukaj bral kot kolega Jelinčič, ampak nima smisla brati. Mislim, da ste razumeli namero. Predlagamo, da se točka 8 umakne. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi gospod Jelinčič v imenu poslanske skupine ali potem kot predlagatelj. Ima možnost še kot predlagatelj poslanske skupine.
Gospod Jelinčič, potem pa gospod Henigman. Po poslovniku je pet minut.

ZMAGO JELINČIČ: Hvala gospod predsednik, ker ste me opozorili. Ne bom nadaljeval tistega od prej. Mislim, da tisti, ki se razumejo na finance, so na kratko razumeli, kaj je pri stvari. Nekateri se pač ne razumejo oziroma nočejo se razumeti. Če se pri kakšni stvari ne razumem, se pustim podučiti, in mi tisti, ki vedo več od mene, zadeve razjasnijo. Dobro bi bilo, če bi kdaj to naredila tudi slovenska vlada. Poleg tega bi tudi vprašal, kaj so te izredne potrebe države? In kaj opravičuje pravzaprav zakon po hitrem postopku? Tega ni. Ne vem, kaj sedaj hočemo narediti. Ali si hočemo pridobiti neke pike in se pokazati kakor da nekaj delamo, v bistvu delamo pa tisto, kar ste delali že prej v bivši Jugoslaviji. In izgleda, da gre naša ekonomija isto pot. Govorite o Evropi, lezete za balkan in jemljete balkanske vzorce. Mislim, da to ne gre. Ne bi smelo iti.
To kar je rekel gospod Gaspari, preprosto ne drži, kajti Združenje avtomobilskih zastopnikov in proizvajalcev je razposlalo eno precej ostro pismo naokrog in to tako dr. Drnovšku kot predsedniku vlade, kot gospodu Podobniku kot podpredsedniku vlade. Mislim, da je bilo poslano tudi na Ministrstvo za finance in bi bilo smiselno, če bi ga gospod minister vsaj prebral. Ne pa, da ga verjetno zavrže v kot, kakor češ, mi vemo vse in mi delamo edino zveličavno in prav. Kako je to delano zveličavno in prav vidimo vsak dan, saj ljudje so že začeli počasi spregledovati, da tukaj pač nekaj ne gre in izgleda, da bo nekomu treba napisati interpelacijo, ker dela neumnosti. Neumnosti na škodo države. Če jih dela za svoj žep naj jih počne, ampak ta država je tudi naša in je predvsem v odgovornosti slovenskega parlamenta. Vsaj nekaj poslancev nas je notri in poslanskih skupin, ki nočemo biti sokrivi tega, da bo slovenska država v bistvu tonila s tem, da bo imela lep nasmešek na obrazu. Tega pač enostavno ne dovolimo.
Še enkrat poudarjam. Mi smo za umik tega zakona. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Jelinčiču. Besedo ima gospod Henigman v imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov.

BENJAMIN HENIGMAN: Hvala, gospod predsednik. Spoštovani! Govoril bom o zakonu o posebnem davku o cestno motornih vozilih. Tudi Krščanski demokrati se ne strinjamo, da gre ta točka na dnevni red. Ta zakon jasno kaže najpomembnejšo stvar - nesposobnost gospodarske politike nove vlade - da slovenske državljane, davkoplačevalce, predvsem pa ljudi z nižjimi dohodki dražite s takim zakonom, to je v tem trenutku nedopustno.
Če pogledamo samo obrazložitev k temu zakonu. Naj bi bil ekološki zakon, naj bi bil zakon za polnjenje proračuna. Ne vem pa, kje je ekologija in kje je najpomembnejša zadeva? Varnost ljudi v cestnem prometu. Na tej seji Državnega zbora obravnavamo tudi to zakonodajo. Na račun 3,7 milijard sredstev polnjenja proračuna bi oziroma nam ponujate v sprejem zakon, ki kontra dela varnosti na cestah, ki preferira, da se bodo ljudje vozili s slabimi avtomobili, ker tisti, ki lahko kupijo avtomobil evropskega kakovostnega razreda, tega ne bodo zmogli, za vse ostale, tudi za državne uradnike, uslužbence pa ta zakon ne bo veljal.
Bom zelo kratek. Mislim, da je treba umakniti točko, še boljše pa bi jo bilo zavrniti. Vendar mislim, da jo bomo umaknili, tako kot se je že večkrat zgodilo in da ta zakon, tak kot je, ne bo nikoli več prišel na sejo Državnega zbora. Je odmik od evropske miselnosti, je odmik od zdrave gospodarske politike in sprašujem se samo nekaj. Ali ima LDS v pogrebnih zavodih Republike Slovenije svoje delnice, da uvaja ta zakon, s katerim bo povzročala še več smrti na naših cestah? Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Henigman. V imenu Združene liste socialnih demokratov bo spregovoril gospod Sovič.

BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! V imenu naše poslanske skupine bi tudi predlagal, da bi se ta zakon umaknil z dnevnega reda. To bi utemeljil z naslednjimi argumenti.
Prvič. Mi se, zlasti na Komisiji za evropske zadeve, in jaz sem prepričan, da bo gospod predsednik to potrdil, zavzemamo za to, da ne bi več v tem Državnem zboru obravnavali zakonov, ki ne bi imeli poglavja kompatibilnost z regulativo v Evropski zvezi. Ta zakon je takšen, tega poglavja nima, niti nobenih razčlenitev, ki bi poudarjale, kakšne so razmere tam. In že s tega vidika se mi zdi, da je v času, ko se intenzivno ukvarjamo, vsaj morali bi se, s približevanjem, ta zakon seveda pomeni odstopanje od te prakse in je pravzaprav kričeč primer, kako ne smemo ravnati.
Drugo. Ta zakon ni podkrepljen z nobenimi strokovnimi analizami, ki bi natančno prikazale, prvič, kakšna je ureditev v posameznih državah članicah Evropske zveze, in drugič, kakšna je situacija na domačem tržišču.
Tretjič. Ta zakon je na nek način nekonsistenten, tako kot so moji opozicijski kolegi že poudarili; v času, ko ni proračuna, seveda se ukvarja s proračunskimi stvarmi, vendar kar je še bolj problematično, če gledamo samo nekatera vsebinska vprašanja, je ta zakon v imenu ekologije polni popolnoma neekološke postavke, vsaj mislimo tako, v samem proračunu.
Mislim, da je ta zakon primer, ki zmanjšuje kredibilnost vlade. In jaz sem po svoje žalosten, da ga je vlada predlagala. Rad bi pa opozoril, da je smiselno, da se Državni zbor upre temu, ker ni nobenega razloga, da bi še s sprejetjem takega zakona vplivali na kredibilnost Državnega zbora. Tak zakon ne spodbuja uvajanja tržnega reda, ampak kvečjemu tržno zmedo, in navaja na čudne zaključke. Danes so zaradi potreb po financah na vrsti avtomobili, jutri se lahko kdo spomni stanovanja, po enaki logiki, in pojutrišnjem mogoče to, kar smo danes po radiu slišali, CO2, ki ga izdihavamo. Hvala.
Torej, iz tega razloga predlagam, da se ta zakon umakne.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Janez Kopač, v imenu poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Rad bi izrazil začudenje, ker nihče od teh, ki so predlagali umik predloga zakona o posebnem davku od cestnih motornih vozil, ni sočasno predlagal tudi umika predloga zakona o spremembi zakona o davku na izplačane plače. Ta dva predloga zakonov je treba gledati kot dvojčka. Drugi od omenjenih seveda pomeni znižanje neposredne obremenitve delovne sile in poskus povečanja konkurečnosti slovenskega gospodarstva. Zaradi potreb financiranja proračuna, ki jih seveda določa Državni zbor, predvsem s sprejemanjem različne zakonodaje, ki uvaja nove in nove pravice, je treba poskrbeti tudi za napajanje. To napajanje je seveda zmeraj boleče, predlagatelj zakonov pa - vlada torej - razumem, je šel na nekaj, kar bi utegnilo biti še najmanj boleče za tiste, ki pravzaprav lahko plačajo tak davek. Pri uvozu bolj potrošnih, kar se goriva tiče, novih tujih vozil vsekakor gre za ljudi, ki tak davek lažje plačajo od tistih ljudi, ki imajo nižje plače in so pač vsakomesečno obremenjeni z davkom na izplačane plače. To je, kot razumem, osnovni vzrok za uvrstitev tega predloga zakona na dnevni red, čeprav iskreno povedano, tudi v naši poslanski skupini z njegovo vsebino, s posameznimi detajli, nismo v celoti zadovoljni in nameravamo predlagati tudi manjše amandmajsko oblikovane spremembe. Kljub temu njegovega umika z dnevnega reda seveda zaradi vsega, kar sem povedal, ne bomo podprli. Če pa bi slučajno ta umik bil izglasovan, potem menim, da se vsakdo, ki bo glasoval za umik tega predloga zakona, sočasno moralno obvezuje, da bo podprl tudi predlog za umik predloga zakona o spremembi zakona o davku na izplačane plače. Gre pač za vezno posodo in tega se mora vsak resni glasovalec na sivo tipko zavedati. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kakšna poslanska skupina besedo? Potem sprašujem predlagatelja, če želi dodatno obrazložiti svoj predlog? Želi, gospod Jelinčič, prosim.

ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Jaz razumem gospoda Kopača, da zagovarja, da ta zakon pač mora ostati v proceduri. Vendar pa sem prepričan po drugi strani, da ga niti dobro ni prebral, kaj šele preštudiral, kajti drugače bi zadevo, tako kot on zna, zelo koncizno in zelo ekzaktno zagrabil na drugem koncu in bi govoril o tem, da ga je nujno potrebno spraviti ven iz procedure oziroma dnevnega reda in napisati novega. Majhni kozmetični popravki pač ne bodo prinesli nič dobrega. Pri tem zakonu imam jaz občutek, da slovenski vladi pač ni do tega, da bi se zadeve uredile v Sloveniji ampak da bi to krpali na tak način iz dneva v dan, da bi izgledalo kot da veliko delajo sistemsko, ne bi pa ničesar razrešili. Morda je ta zadeva, morda razumem to narobe in v bistvu vlada pač ne zna delati drugače. Kar pa se tiče moralne odgovornosti, ki naj bi jo poslanci nosili, bi bilo pa zelo dobro, če bi se kdaj kakšni poslanci, kakšne stranke pogledali malo v ogledalo, pa bi bili začudeni, kaj bi videli notri.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog za umik 8. točke dnevnega reda, predlog zakona o posebnem davku o cestnih motornih vozil. Ugotavljamo sklepčnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za predlagani umik? (36 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog za umik ni bil sprejet.
Gospod... Prosim. Gospod Luci ima besedo.

MIROSLAV LUCI: Spoštovane poslanke in poslanci! Prišlo je do male pomote. Jaz nisem konkretno razmel tega vprašanja in ravno zato predlagam, da ponovimo glasovanje.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Na glasovanje dajem predlog, da glasovanje ponovimo. Ugotavljam prisotnost! (76 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (53 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Torej, ponovno dajem na glasovanje predlog, da se umakne iz dnevnega reda zakon o posebnem davku o cestnih motornih vozil. Ugotavljamo sklepčnost! (80 prisotnih.)
Kdo je za predlagani predlog? (40 poslancev.) Je kdo proti? (41 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog za umik ni bil sprejet.
Gospod Hvalica je že v svoji razpravi predlagal, da se umakne 6. točka z dnevnega reda - predlog zakona o zagotovitvi sredstev za potrebe Republike Slovenije v obdobju začasnega financiranja v letu 1997.
Gospod Hvalica ima besedo, da lahko svoj predlog predstavi.

IVO HVALICA: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovani! Kot sem že pri prejšnji točki povedal, Socialdemokrati predlagamo umik 6. točke dnevnega reda, ki je pravzaprav prva izmed tega paketa gospodarskih in finančnih predlogov zakonov. To je predlog zakona o zagotovitvi sredstev za potrebe države v obdobju začasnega financiranja, pri čemer je zelo zanimivo, ko gledamo to zadevo, kako si vlada to predstavlja v tem predlogu zakona. V tretjem odstavku pravi: "S predlaganim zakonom bi se zagotovila najnujnejša sredstva na tistih področjih, kjer glede na omejitve v obdobju začasnega financiranja ni bilo mogoče zagotoviti zadostnih sredstev za najnujnejše naloge". Če mi kdo razvozla ta rebus, dobi nagrado. To je kontradiktorno. Tukaj niste imeli najbolj srečne roke pri pisanju tega. Poleg tega pa v naslednjem odstavku o tem piše, da se ureja tudi najnujnejše zadolževanje. To je pa nekaj novega. Torej država se zadolžuje.
Spoštovani kolegi! Tega ne moremo sprejemati tako in to po hitrem postopku, kot da smo v nekem izrednem stanju. Trdno sem prepričan, da bi sprejem takšnega zakona tudi uspaval vlado. Financiranje začasno bi bilo urejeno in potem bi enkrat za božič sprejemali proračun. To ne gre. Apeliram na vašo odgovornost in predlagam, da glasujete zato, da se ta zakon po hitrem postopku umakne z dnevnega reda. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Hvalica. Želi predlagatelj zakona besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin.
K razpravi se je prvi prijavil gospod Potrč v imenu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa gospod predsednik. V imenu poslanske skupine Združene liste sem dal pisno prijavo za popolnoma enak predlog, ki ga je vložil že kolega gospod Hvalica, da naj se 6. točka z dnevnega reda, to je predlog zakona o zagotovitvi sredstev za potrebe Republike Slovenije v obdobju začasnega financiranja v letu 1997 - hitri postopek, umakne z dnevnega reda. Za takšen predlog imamo v poslanski skupini naslednje argumente.
Prvič. 148. člen ustave Republike Slovenije določa, da morajo biti vsi prihodki in izdatki države in lokalnih skupnosti za financiranje javne porabe zajeti v njihovih proračunih in poleg tega, če proračun ni sprejet do prvega dne, ko ga je potrebno začeti izvrševati, se opravičenci, ki se financirajo iz proračuna, začasno financirajo po prejšnjem proračunu. Ustavne določbe o proračunu so nesporno jasne. Izven proračuna kot posebnega akta ni dokumenta, s katerim bi se lahko urejali prihodki in izdatki države ali lokalnih skupnosti. O tem, da gre za poseben akt, ki je ta Državni zbor že nekajkrat izrecno sklepal tudi v uradnih mnenjih, ki jih je dejal Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve.
Drugič. Kar zadeva poslovnik Državnega zbora, je sprejemanje proračuna urejeno v posebnem poglavju proračuna in predvideva pač postopek, po katerem se v eni fazi sicer, vendar v različnih elementih Državnemu zboru daje priložnost in možnost, da v svojih delovnih telesih s predstavitvijo temeljnega osnutka proračuna, z izpraševanjem vseh ministrov kaj se želi s proračunom doseči z možnostjo konkretne razprave tudi o posameznih elementih proračunskih postavk, ne pa samo v globalih, preveri in prepriča ali je predlagani osnutek proračuna utemeljen ali ne in o tem tudi posebej sklepa. Kasneje pa v obliki amandmajev pač še odloča o konkretnih proračunskih postavkah.
Poleg tega je v 225. členu izrecno predvideno, da se pa lahko med letom sprejema rebalans proračuna kot zakon po hitrem postopku. Torej, če proračuna ni, ni mogoče sprejemati nekega zakona po hitrem postopku, s katerim bi se nadomestil proračun, ampak morebiti samo rebalans, potem ko proračun že obstoja. To ve zelo dobro tudi vlada, to ve zelo dobro tudi predsednik Državnega zbora in čudim se, da je ta točka sploh uvrščena na dnevni red in da ni že predsednik po 52. členu poslovnika, v katerem piše, da pač ne daje na dnevni red zakone, ki niso vloženi v skladu s poslovnikom, preprosto vrnil ta predlog vladi in ugotovil, da naj pride z ustavno in poslovniško korektnim predlogom.
Pri tem bi na koncu rekel še dvoje. Vlada je resda slabe dva meseca v svoji funkciji, vendar dva meseca v svoji funkciji že je. Pri tem je prav povedati, da sta predsednik vlade in minister za finance stara, mislim, že iz prejšnjega mandata in najbrž bi bilo že možno predlagati vsaj začetek razprave o proračunu po normalnem postopku, pa v dveh mesecih take ideje še nismo dobili.
In drugo. Kaj vsebinsko predlog, ki je predložen, najkrajše rečeno, pomeni? Pomeni sprejem proračuna brez možnosti resne razprave o proračunu. Pomeni dejansko proračun do konca leta, saj se vlada dela norca, ko pravi, če pa do 1. julija ne bo sprejet. Saj vendar ve, da če ga do danes ni predlagala, do 1. julija proračun ne more biti sprejet. In potem predlaga še financiranje do konca leta, dvakrat po kvartalih, v katerih dopušča sebi popolno pravico samostojnega odločanja kaj bo za kakšen namen direktno uporabila in je to proračun brez konkretnih postavk s polnim bianco pooblastilom, ki bi ga ta Državni zbor dal vladi, da sama odloča o kompletnem proračunu za leto 1997, razen o skupnem znesku, ki bi ga mi določili in o znesku po ministrstvih.
Če je tako, potem tudi pri proračunu Državnega zbora ne potrebujemo in mislim, da so to več kot zadostni razlogi, zaradi katerih je nujno potrebno sprejeti odločitev, da se te točke ne da na dnevni red. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Potrč. Želi še katera poslanskih skupin besedo? Gospod Henigman v imenu Krščanskih demokratov. Nato dobi besedo gospod Špiletič v imenu Socialdemokratov.

BENJAMIN HENIGMAN: Hvala za besedo. Spoštovani! Predlog zakona o zagotovitvi sredstev za potrebe Republike Slovenije v obdobju začasnega financiranja v letu 1997, poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov ne bo podprla. Ne bo podprla niti hitrega postopka in ne bo podprla, da gre zakon na dnevni red. Predhodniki so povedali temeljne razloge, zakaj je temu tako.
Še enkrat bi rad na hitro poudaril, da gre, prvič, za protiustavnost in za zlorabe vlade in ignoriranje Državnega zbora, in to, gospod predsednik, bi morali tudi vi sami oceniti in tega ne bi smeli dati niti na predlog dnevnega reda.
Drugič. Ministrstvo za finance je v minulem letu in v začetku pripravilo predlog proračuna za leto 1997, se pravi, da ni nikakršnih razlogov, da ne bi stara ekipa v stari vladi ponudila Državnemu zboru v razpravo celovit proračun za leto 1997, s katerim bi celovito, jasno, transparentno in po proceduri, ki velja v tem Državnem zboru, sprejeli državni proračun. Ker temu ni tako, vlada tukaj nekaj skriva, zakriva, predvsem pa želi prinesti okoli nas, izvoljene poslance, da ne bomo imeli možnosti razprave in vplivanja na javno porabo, porabo sredstev, za katero prispevajo vsi davkoplačevalci v državi. Mislim, da je treba to večkrat jasno povedati.
Tretjič. To začasno financiranje, ne samo da nekaj skriva, ampak tudi zavira investicijski ciklus in če bi imela država jasni gospodarski program, potem bi bilo še kako za to, da se investicijski ciklus v državi vendarle odvije, mislim pa tudi na občine in če bo sprejet ta predlog začasnega financiranja, potem bodo v minusu oziroma na slabšem predvsem občani v občinah. Apeliram na vse vas poslance, ki ste tudi župani, da gledate tudi na lastne občine in da tega zakona ne glede na strankarsko pripadnost ne podprete.
Četrtič. Zakon, tako kot je napisan, dviguje plače v javni upravi, se pravi birokraciji, na drugi strani pa siromaši materialna vlaganja povsod. Se pravi, bremza oziroma zavira investiranje. Mislim, da je to pomembno povedati. Se pravi, da vlada preliva sredstva v plače tistih, za katere računa, da so jo podprle pri volitvah v letu 1996, in računa na to, da bo poplačala s cukrčki zmago oziroma formiranje nove koalicije.
In nazadnje. Predstavniki ministrstev, predvsem pa predsednik vlade bi moral tukaj javno povedati koliko bo javne porabe v letu 1997. Če bomo sprejeli ta zakon, tega ne bomo nikoli izvedeli oziroma sprejetje tega zakona pomeni, da bo proračun za leto 1997 enkrat v bodočnosti, se pravi jeseni pomenil samo verifikacijo tistega, kar je vlada že razdelila. Iz vseh teh razlogov bomo zavrnili ta predlog in bomo glasovali proti uvrstitvi. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Henigman. Besedo dajem gospodu Špiletiču.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Spoštovani! Še enkrat bi opozoril na to kaj piše v tej knjižici, ki se imenuje Ustava republike Slovenije, pa očitno jo, saj predlagatelji tega zakona enostavno jemljejo, da je to nek brezpomemben akt, ker na prvo mesto liberalizem, potem pa pravna država.
V 148. členu jasno in glasno piše: vsi prihodki in izdatki države in lokalnih skupnosti za financiranje javne porabe morajo biti zajeti v njihovih proračunih. Za leto 1997 žal vlada proračuna še ni ponudila niti v razpravo, kaj šele da bi ga sprejela. Za te primere je v drugem odstavku tega istega člena določeno, če proračun ni sprejet do prvega dne, ko ga je potrebno začeti izvrševati, se upravičenci, ki se financirajo iz proračuna začasno financirajo po prejšnjem proračunu. S tem je pravzaprav zagotovljen nek pritisk na vlado, zato da proračun pripravi, ravno pomanjkanje določenih sredstev, ki jih dvanajstine pomenijo, pa je ta pritisk, da do proračuna čim prej pridemo.
Če mi sedaj zaobidemo ta določila zakona, pravzaprav jaz ga bom poimenoval kar z nekim by-pass proračunskim zakonom, očitno so ti by-passi strašno moderni v tej državi. Od začetka, dokler je bilo kaj družbene lastnine, smo prek njih kradli družbeno lastnino, zdaj pa poskušamo še državno, in če bomo mi zdaj s tem by-passom zaobšli ta ustavna določila, potem enostavno poslanci ne bomo več odločali o javni porabi. O tem o tem odloča enostavno izvršilna oblast. In potem o demokraciji ne moremo več govoriti oziroma, ker se tako radi v zadnjem času hvalimo o tem, kako smo kompatibilni z Evropo, pa se zgledujemo po Ameriki, pa bi šli radi v NATO. Kar spomnite se, ko je bil problem okrog sprejema proračuna v Ameriki pred nekaj meseci, ker proračun ni bil sprejet, je toliko in toliko tisoč amerških uradnikov ostalo na cesti za obdobje dokler proračun ni bil sprejet, ker pač niso mogli biti plačani.
Pri nas to hočemo pripeljati z nekim rebalansom nečesa, kar ni. In tukaj se povsem pridružujem gospodu Potrču, ker resnično mi neko fikcijo pravzaprav rebalansiramo. Ker to ni nič drugega kot poskus povečanja porabe posameznih ministrstev, kar je vsebinsko rebalans, rebalans proračuna, ki ga pa še ni niti v osnutku. Če nič druge, gospodje, dajte nam tisti osnutek, ki ste ga v predvolilni kampanji obljubljali, da bo pripravljen že oktobra, pa bo boljše za razpravo kot pa nič. Mi danes ne vemo niti o prihodkovni strani, mi nič ne vemo o odhodkovni strani, ne glede na to, bomo pa legalizirali porabo. Porabo česa in zakaj?
S tem bi se pravzaprav morda navezal še na razpravo okrog 1. točke. Najprej nam vlada reče - rabimo denar, bomo uvedli davek na avtomobile. Brez argumenta. Na drugi strani pravi, rabimo denar za financiranje teh, teh in teh projektov, dajmo sprejeti zakon o začasnem proračunskem financiranju. Saj delamo vse na pamet, tako se dela samo še v kakšni afriški državi, ne pa v državi, ki si danes jutri vključiti v evropske integracije in pa v NATO.
Tako da prosim, da vlada tukaj resnično toliko resnosti ohrani in se zaveda resnosti položaja zaradi tega, kar je tukaj predlaga in da umakne oziroma pozivam tudi gospoda predsednika, da v skladu s poslovnikom ta zakon umakne z dnevnega reda, kajti tukaj je resnično toliko formalnopravnih in vsebinskih zadržkov, da res ne bi bilo nikakor utemeljeno, da o tem razpravljamo.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Proceduralno ima gospod Hvalica.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani! Bojim se, da bomo morali prekiniti sejo. Iz izpiska danes ob obravnavi 8. točke, umik 8. točke ob 10.42, je razvidno, da je tu navedenih samo 88 poslancev. Mojega kolega in prijatelja Zimška tu ne vidim. Kako je mogoče, ker tu sedi. Torej, lepo vas prosim, da me ne prekinjate, gospod predsednik, ker to so bili Školčevi štosi.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Se opravičujem.

IVO HVALICA: Oprostite. Glejte, tu je nekaj močno narobe. Ali gre za namerno, bi rekel, sabotažo, če hočete, ponaredek, karkoli, ali pa je odpovedala tehnika. Vsekakor predlagam, da razveljavimo tudi vsa glasovanja, ker to je nedvoumno, da dveh poslancev tu ni oziroma konkretno za Zimška, ki ga tu vidim, si upam kar trditi, da ga ni. Gospod predsednik, lepo prosim, da me ne prekinjate! Lepo prosim! Saj nisem dolg in tudi dovolj jasen sem in tudi obravnavam, torej...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Izpisek sem želel pogledati, samo to.

IVO HVALICA: Ja, saj ga bom dal, ko bom končal. Lepo prosim, no.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Izvolite, gospod Hvalica, beseda je vaša, izvolite.

IVO HVALICA: Hvala lepa. In bi prosil v bodoče, da se to ne ponovi več. Res. Ker drugače bom postal alergičen na vas, kot sem bil na bivšega predsednika.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: To je pa vaš problem, ne moj.

IVO HVALICA: Moj, moj. Gre za nekaj nepojmljivega. To je treba takoj razčistiti. Predlagam, to bom zdaj dal predsedniku, da se ugotovi tudi kaj na tem, da se ugotovi tudi odgovornost za to. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Za 15 minut prekinjamo sejo, da ugotovimo, kaj so razlogi, da je pri izpisku prisotnih poslancev prišlo do napake. Vemo, da nas je tukaj sedaj 88 poslank in poslancev, ker dveh nadomestnih poslancev, torej mandata še nista potrjena. Očitno pa je pri izpiskih prišlo do napake in to bomo ugotovili. Sejo bomo nadaljevali ob 11.20 uri.

(Seja je bila prekinjena ob 11.05 uri in se je nadaljevala ob 11.30 uri.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: ...naprave. Ugotovili smo, da se pravilno zabeleži število glasov, na izpisku pa ni zabeležen glas poslanca Zimška. Zato smo se skupaj, mislim, da lahko rečem z vsemi, dogovorili, da se bo gospod Zimšek presedel na sedež zraven njega. Strokovnjaki in tehniki pa rabijo pol ure časa, da previjejo glasovalno napravo, tako da bi nadaljevali sejo ob 12. uri. Hvala lepa za potrpljenje.

(Seja je bila prekinjena ob 11.31 uri in se je nadaljevala ob 12.08 uri.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Poslanke in poslanci! Nadaljujemo s sprejemanjem dnevnega reda 4. seje Državnega zbora. Najprej se vam opravičujem za ta zaplet, ki se je zgodil ob preverjanju delovanja glasovalne naprave. V tem času smo poskušali z zamenjavo sedeža enega od poslancev rešiti ta zaplet. Pokazalo se je, da je napaka v samem programu, tako da smo se dogovorili z gospodom Zimškom, da bo njegovo glasovalno mesto izključeno in da se bo pri glasovanjih opredeljeval javno, torej z dvigom rok. S tem je tudi gospod Zimšek omogočil, da lahko sejo nadaljujemo, sicer bi morali sejo prekiniti, dokler se pač ta napaka v izpiskih - poudarjam, samo v izpiskih, popravi. Preverili smo in vam zagotavljamo, da so bili rezultati glasovanja korektni, kajti glasovalna naprava je zabeležila glasovanje gospoda Zimška, žal pa pri kontroli tega glasovanja, torej v izpisku, pa le-tega ni. Zato bi - sedaj smo pri - seveda, preden nadaljujemo, bomo ugotovili sklepčnost oziroma prisotnost, potem bom pa tudi vas povprašal, če predstavniki tistih poslanskih skupin, ki so zahtevali prekinitev oziroma to ugotovitev tehnične napake, zahtevajo, da ponovimo tudi glasovanje umika ene od točk dnevnega reda.
Torej, najprej ugotavljamo prisotnost. Ugotovimo sklepčnost! 69 poslank in poslancev, plus gospod Zimšek, torej 70 poslank in poslancev. Ugotavljam, da je Državni zbor sklepčen in lahko nadaljujejo z odločanjem. Gospod Hvalica želi besedo proceduralno.

IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Običajno v tem zboru poslujemo pisno. Kako naj jaz vem, da je bilo točno? Pisnega dokaza za to ni. Jaz moram za vsako stvar, tudi če spremenim vejico v mojem amandmaju, narediti to pisno. Jaz na takšno razlago, čeprav verjamem, da ste vi prepričani, da je bilo točno, ampak na takšno razlago ne morem pristati. Predlagam, da ponovimo vsa glasovanja. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Hvalica, prav tako bomo tudi od službe, ki je odgovorna za delovanje glasovalne naprave, dobili pisno poročilo, ne nazadnje tudi o razlogih, kako to, da je prišlo do te napake, ki je za delo Državnega zbora silno neprijetna, in mislim, da se ne bi smela več ponoviti. Predlog gospoda Hvalice, da ponovimo vsa glasovanja, mislim, da se strinjate, da bi vendarle ponovili samo eno glasovanje, ki je imelo težo, to se pravi glasovanje o umiku 8. točke dnevnega reda, medtem ko ostalih glasovanj v tem smislu ni bilo, razen seveda sklepčnosti dosedaj. Jaz bi predlagal, da ko bomo zdaj nadaljevali z umikom 8. točke, da lahko pred tem tudi ponovno glasujemo, torej o umiku 6. točke, da ponovno glasujemo o umiku 8. točke z dnevnega reda. To bomo zdaj tudi naredili. Gospod Peterle, ste imeli podoben predlog? Torej, potem predlagam, da se Državni zbor opredeli do predloga poslanske skupine oziroma gospoda Hvalice, da zaradi tehničnih težav pri glasovalni napravi, ponovimo glasovanje o predlogu, da se z dnevnega reda umakne 8. točka dnevnega reda, predlog zakona o posebnem davku cestnih motornih vozil.
Najprej dajem na glasovanje torej predlog, da o tem ponovno glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (79 poslank in poslancev, plus gospod Zimšek.)
Kdo je za predlog, da se ponovno glasuje o umiku 8. točke dnevnega reda? (60 poslancev) Plus gospod Zimšek. Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanje ponovno dajem predlog, da se z dnevnega reda današnje seje umakne 8. točka dnevnega reda - Predlog zakona o posebnem davku o cestnih motornih vozil. Ugotovimo sklepčnost! (79 prisotnih, plus gospod Zimšek.)
Kdo je za to, da se umakne ta predlog z dnevnega reda? (37 poslancev.) Je proti? (43 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog za umik 8. točke z dnevnega reda ni bil sprejet.
Proceduralno ima gospod Peterle.

ALOJZ PETERLE: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi! Jaz ne verjamem v toliko tehničnih težav v tej hiši. Želel bi, da je ta hiša prva, jasna, tudi po tehnični plati, ali je vse v redu, kajti sicer bodo naše odločitve lahko potvorjene. Mi moramo doseči, da se bomo izognili vsakemu sumu, da je na to glasovalno napravo mogoče od zunaj vplivati po software liniji, da kadar nekako nekaj ni v skladu s kakšnim hotenjem, da se pač številka pokaže tako ali pač, kakor je neka druga volja. In zato predlagam, da bi skupina neodvisnih strokovnjakov pogledala tudi programski del te tehnike in predlagala take rešitve, da bomo vsake sume odpravili, da je možno vplivati na rezultat mimo volje poslancev.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Peterle. Vaš predlog, ki ste ga podali, bomo obravnavali. Lahko ga obravnavamo tudi na prvi seji kolegija. Strinjam pa se z vami, da je zelo pomembno, da poslanci in poslanke resnično nimamo nobenih, niti najmanjših razlogov, da bi sumili, če uporabim to besedo, v maskimalno korektnost delovanja te naprave. Prav tako boste takoj, ko bo ugotovljeno, kakšni so bili razlogi, da je prišlo do te napake, takoj obveščeni. Strinjam pa se z vašim predlogom in bom v tem smislu tudi sam ukrepal. Proceduralno, gospod Potrč. Prosim.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod predsednik, glede na vaše prejšnje izvajanje razumem, da se vračamo zdaj k 6. točki oziroma razpravi o tem, ali naj se umakne 6. točka dnevnega reda. In zato predlagam proceduralno, da naprosimo Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, da nam obrazloži mnenje, ki smo ga dobili na klop. V času pavze smo namreč dobili na klop mnenje, ki ima šest strani. Jaz sem ga prebral. Ne vem, ali ste ga vsi ostali, ali ne. Kolikor sem videl, je bilo precej dvorane prazne in ga ni prebralo. Gre za tako tehtno vsebino, zaradi katere menim, da je prav, da slišimo mnenje sekretariata za to zagovornico. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Potrč. Jaz sem že ob razpravi o predlogu umika te točke dnevnega reda pozval predstavnika Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Prav v tistem času je bilo tudi razmnoženo to gradivo in sedaj ponovno sprašujem predstavnika Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ali želi besedo in obrazložiti svoje stališče. Gospod Baškovič, prosim.

MILAN BAŠKOVIČ: Hvala lepa. Najprej bi rad ugotovil, da gre za neobičajen pristop in prejudic, ki bi ga bilo treba najprej nekako dobro premisliti, ali se bomo take prakse v bodoče posluževali, doslej se je namreč nismo. Namreč mi danes govorimo šele o dnevnem redu, in razume se, da se ob dnevnem redu o posameznih točkah in predlogih lahko razvijejo vsebinske, politične razprave, ki vplivajo na razpoloženje do tega, ali se neka stvar da na dnevni red ali ne. Drugo pa je, vsebinska razprava o posameznih problemih zakona, ki je, ki naj bi prišel na dnevni red in se odvija organizirano v delovnem telesu, potem ko so pripravljena vsa gradiva itn.
Tako da jaz nisem se še hotel oglasiti poprej, ker ne želim vplivati na proceduralno razpravo o dnevnem redu in tudi predmet razprave je res splošen vtis, ne pa, ali je neka zadeva z našega pravnega vidika sporna ali nesporna ali opozarjamo na probleme, ki naj se v razpravi potem izluščijo in ocenijo ter vrednotijo in o njih glasuje itn., mislim da to, na tej fazi, v tej stopnji priprav dnevnega reda, če bi šli v tej praksi, ne vem, če bi, kdaj bi prišli do dnevnega reda. Mislim, to je prvi moj vtis, ki ga moram povedati in se moramo zavedati teh dimenzij.
Naše mnenje je bilo poslano normalno za uporabo v Odboru za finance in monetarno politiko. Danes zjutraj med sejo ste ga prejeli na klop, je dosti obsežno. Če pa gre samo za to vprašanje, ali je fundirano v pravnem sistemu in ustavnem, kar lahko sicer vpliva na vašo odločitev danes, ampak je pa to stvar vsebinske razprave, bi pa samo to poudaril, kar smo pisali. Predlog je s tega vidika gotovo sporen. Tudi to, da se vlada sklicuje na dve odločbi Ustavnega sodišča, mi tu analiziramo ravno to podlago, ki je navedena in ugotavljamo, da ni korektno prikazana in da če se dobro analizira odločbe Ustavnega sodišča in njihov smisel, ki izhaja iz obrazložitev odločb Ustavnega sodišča, bi prej govorili za to, da ta pristop ni možen, kot pa da se mu s tem daje legitimna opora. Kajti te odločbe govorijo, prvič o tem, da je tu pomembno zagotavljanje funkcij socialne države in javne porabe kot elementa, ki je podlaga za opravljanje družbenih, državnih funkcij in takrat je šlo v obeh primerih za občinske funkcije, ne za državne na tej ravni, ampak gre za to, za funkcijo proračuna na vseh ravneh, če bi to smiselno naprej obrazlagali in upoštevali. In je bil rezultat te obrazložitve in tega stališča Ustavnega sodišča, ne da dopušča vsebinsko popravljanje okvirov, materialnih okvirov začasnega financiranja, glede na proračun preteklega leta, ampak to je bil ves rezultat ta, da je Ustavno sodišče takrat pred leti razveljavilo tisti del zakona o financiranju javne porabe, ki je časovno omejevala začasno financiranje na največ tri mesece. Edino to je bilo tisto glavno sporno vprašanje in je Ustavno sodišče zagotovilo kontinuiteto financiranja, glede na ustavni člen, ki govori o začasnem financiranju, neodvisno od teh treh mesecev, ampak do sprejetja proračuna. Ta je lahko čez šest mesecev, čez štiri mesece, čez dva meseca, čez pol leta ali kakorkoli. S tem motivom, da je v tem obdobju potrebno zagotavljati funkcije proračuna. No, predvsem podčrtava javne koristi in socialno funkcijo proračuna, ker je po ustavi Republika Slovenija tudi socialna država. In je bilo vprašanje tam v ozadju financiranje nekaterih socialnih potreb v konkretno mestu Ljubljani, to je bil primer, ki je bil obravnavan na Ustavnem sodišču - otroško varstvo, zdravstvo in tako naprej.
To je pravzaprav podlaga, ki vodi do tega smisla, da je treba zagotavljati financiranje teh nujnih družbenih potreb, vendar je šlo samo za vprašanje roka in Ustavno sodišče ni ničesar reklo o tem, da se lahko pa posega v materialne okvire, celo izrecno pravi na nekem mestu, tam - mi smo napisali - da ostaja pa seveda dolžnost financerja, da ravna po vsebini proračuna oziroma njegovem obsegu, kot je bil v preteklem letu. Se pravi, nobene druge vmesne, neke inštrumentacije ne predpostavlja Ustavno sodišče. Hkrati pa je v nekem stavku napisalo, da pa ni izključeno, da bi pa zakonodajalec z zakonom uredil nekatera vprašanja sistema oziroma načina funkcioniranja začasnega financiranja. Se pravi, v sistemskem zakonu, ki govori o javnem financiranju, bi bilo eventuelno možno nekaj urediti glede samega načina začasnega financiranja. To je pa zopet vprašanje, ki sodi v novelo ali pa v nov zakon o javnem financiranju, kjer bi tudi eventuelno te zaplete, postopke in tako naprej, glede začasnega financiranja, omogočili tudi obliko aktov in tako naprej, lahko uredili - pa tega nismo uredili. To ni urejeno.
Ne razumemo pa tega kot izhodišče za tak interventni zakon, ki je tu predložen. Ker to pa je interventni zakon, ki direktno govori o sredstvih, o odhodkih, dohodkih in odhodkih za določene specifične namene. Tudi naš, tudi druga zakonodaja, ki se s tem ukvarja, zakon o financiranju javnih potreb, potem o izvrševanju proračuna, potem za naš poslovnik, seveda nobene take situacije kot je predložena, ne predvideva, ne daje okvira in podlage, ampak se vedno pojavlja proračun kot proračun z vsemi zahtevami, ki so zelo, kot veste, zapletene, zahtevne in na drugi strani začasno financiranje, kot je globalno dano v ustavi in pa zakonu o tem javnem financiranju. S to intervencijo, ki jo je napravilo Ustavno sodišče. To je vse, kar je v tem okviru, sistemsko obstoja in smo tudi prikazali in z vsemi temi instrumenti od ustave naprej seveda ta pristop ni skladen. Je iz tega vidika po našem mnenju sporen, tako da je to neka specifična noviteta, ki zahteva, da se jo natančno analizira.
Drugo pa je, in to smo mi potem na koncu vendarle opozorili, namreč na težo problematike, na to, ampak to ni naša ocena, to je samo naša pomisel, če vlada in ta parlament v tej zagatni situaciji objektivno in do kraja dokumentirano ugotovi, da zaradi vseh mogočih okoliščin, ki jih je treba pa natančno navesti - zaradi dolgega sestavljanja vlade, zamud v bilanciranju dohodkov itn., glede novih obveznosti, ki so nastale ob zaključku preteklega leta in se trošijo letos, ne morejo se pa pokrivati v sklopu povprečja oziroma do lanskega proračuna in take stvari, ki delno tudi iz tega gradiva izhajajo - in če je ta situacija objektivno taka, da preprečuje državi izvajanje osnovnih državnih funkcij, zlasti pa na socialnem področju, ampak to je stvar, ki je mi ne moremo oceniti, to bi morali oceniti tisti, ki imajo vpogled, ki poznajo in tudi to z vso odgovornostjo objektivno podajo, če ni drugega izhoda kot, ali da se zaustavi funkcioniranje države v teh vitalnih elementih, ali pa nekaj sprejme za premostitev, je seveda potem vprašanje legitimnosti treba postaviti nekoliko širše. Samo to je odgovornost tistih, ki odločajo. Namreč, če se da na tehtnico pravna ureditev s temi okviri kot je in na drugi strani očitna nevarnost in to dokumentirana, da država ne more funkcionirati, čemu dati prednost in kakšen instrument izbrati, da se ta zadeva reši. To je ta problem, ki ga na koncu mi samo nakazujemo, mi ga ne moremo reševati. In eventualno bi se dalo braniti to, po sistemu, ki ga Ustavno sodišče pogosto uporablja, mi ga ne moremo ampak glede na možne posledice bi se dalo v tej smeri tudi razmišljati in mogoče celo najti potem nekako opravičilo in ugotovitev, da bi bilo v redu, če se to sorazmernost jemlje v obzir in tehtanje, ali spoštovati ustavni princip, da smo socialna država in moramo zagotavljati to področje. Tu se zdaj govori o nekih velikih zneskih za pokojnine in podobne, če se to vse dokumentira. In, če se na drugi strani postavi zahteva po proračunu, ki je trda, tudi vemo zakaj, ker je to temeljno vprašanje urejanja stvari na finančnem področju.
In posledice, ki bi jih lahko imelo samo enostransko gledanje, da se potem z velikim rizikom najde izhod, ampak strogo omejen, začasen, selekcioniran do skrajnosti, ta, ki se ga da potem tudi braniti v izogib onemogočanju funkcioniranja države. Tukaj bi se, to je neka majhna možnost, ki bi se jo dalo legitimno nekako braniti, ni pa pokrita in skladna s celotnim sistemom, ki sem ga prej prikazal. To je negotova podlaga, da se pa o njej diskutirati, je ne moremo do kraja izključiti. Ne bi rad odgovornost prevzel na sebe, da je stvar, ali čisto možna, ali pa da ja čisto zaprta. To je to, kar je mogoče za današnjo razpravo bistveno. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Baškoviču. Poslanske skupine so že dobile besedo. Proceduralno ima gospod Potrč. Sicer pa: ali želi še kdo iz poslanskih skupin besedo? Gospod Hvalica - gospod Špiletič je že govoril v imenu vaše poslanske skupine, kot predlagatelj.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod predsednik, jaz bi, predno bom dal predlog, rad dve stvari ugotovil. Prva moja ugotovitev je, da je seja s temi točkami dnevnega reda, tako kot je predvideno, sklicana s pooblastili, ki jih ima gospod predsednik Državnega zbora in z njegovo odgovornostjo.
Predstavniki opozicije smo pa namreč opozarjali, kaj se bo ob takem sklicu dogodilo. To se tudi dogaja. Popolnoma nejasna situacija, delovna telesa sploh še niso pogledala nobenega od teh predlaganih zakonov, sklicana so za jutri zjutraj, popoldan in tako naprej. Mnenja sekreteriata nimamo, mi moramo pa odločati. To je prva ugotovitev.
In druga. Iz mnenja, ki smo ga dobili iz Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve je očitno dvoje, tako jaz tolmačim. Prvič, da je zakon, tako kot je predlagan, v nasprotju z Ustavo in z poslovnikom. In drugič, da je možno eventuelno stvar izpeljati, če pred tem Državni zbor skupaj z vlado sprejme vsebinsko oceno, da obstojajo take motnje, da poenostavim, v normalnem financiranju potreb države, da je v tej izjemni situaciji treba v zelo omejenem obsegu na najnujnejšem delu sprejeti določene rešitve, da bi onemogočili vse posledice, ki bi jih za državo bile. V tem delu sekretariat vidi eventualno možnost izhoda, da bi pa ta bila ocenjena, rabimo vsebinsko oceno.
In te vsebinske ocene danes ni, zaradi tega jaz proceduralno predlagam, da se sestane matično delovno telo, da vlada tam predloži in pove, ali takšni razlogi, in kje in na katerih točkah, obstojajo, da matično delovno telo to oceni in sporoči. In takrat, potem mislim, da imamo pravico, če hočemo kolikor toliko biti korektni do ustave in zakonodaje, o tem glasovati. Če tega nismo pripravljeni in to ne bo izglasovano, bom imel sicer še en proceduralni predlog, ampak bo pač to pomenilo, da želimo sprejemati ta zakon, kljub jasnim opozorilom, da brez teh vsebinskih ugotovitev ni skladen z ustavo in s poslovnikom. Hvala lepa.

JANEZ PODOBNIK: Gospod Potrč, jaz bi rad seveda povedal naslednje. Kot predsednik Državnega zbora sem predvsem gledal, da je zakon formalno pripravljen v smislu s 175. členom poslovnika Državnega zbora. V vsebino zakona se jaz kot predsednik Državnega zbora nisem spuščal. In izrecno bi vam rad citiral stališče Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki pravi, da je predlog zakona v formalnem pogledu pripravljen skladno z določbami 175. člena poslovnika Državnega zbora in da so predstavljeni razlogi za njegovo sprejemanje po hitrem zakonodajnem postopku. Razprave, ki ste jih tukaj imeli, so vsebinske narave. Če boste zakon uvrstili na dnevni red, bo takrat razprava o njih in seveda na matičnem delovnem telesu pa bodo prišli do izraza vsi razlogi, za in proti zakonu, in tudi nekateri pomisleki, ki jih je izrekel tukaj gospod Baškovič. Torej, dosedaj se ne spominjam prakse, da bi pri predlogu za umik z dnevnega reda sklicevali sejo delovnega telesa. Meni tak predlog do zdaj ni znan in jaz tega predloga ne podpiram. Če boste na tem vztrajali, bom dal to na glasovanje Državnemu zboru. Razlogi, ki ste jih navedli, pa naj pridejo do izraza pri razpravi o zakonu ob dnevnem redu.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali gospod Potrč, vztrajate, da se sestane matično delovno telo? (Da.)
Potem dajem ta predlog na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (68 prisotnih, plus gospod Zimšek.)
Kdo je za predlog, da se, preden odločimo o tem, ali 6. točko dnevnega reda umaknemo z dnevnega reda, da se pred tem sestane matično delovno telo?
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev in gospod Zimšek, 41 poslancev.)
Naslednji proceduralni predlog ima gospod Peterle. Ne, ne, gospod Peterle je bil pred vami, gospod Hvalica.

ALOJZ PETERLE: Spoštovani! Sodeloval sem pri nekaj pripravljanjih državnega proračuna in v bolj nesrečni situaciji ta država še ni bila, kar se proračuna tiče. Dajem proceduralni predlog, glede na to, kar smo slišali s strani službe za zakonodajo, namreč, da je ta predlog nesistemski, da postavlja najmanj velike dvome glede ustavnosti, torej da ne začnemo z obravnavo tega zakona oziroma ga ne damo na dnevni red prej, dokler ne bo vlada preverila ustavnosti lastnega predloga, kar se naredi po znani proceduri, s pomočjo Ustavnega sodišča.
Naša poslanska skupina ne bi rada sodelovala pri odločanju, ki ne bi bilo ustavno gotovo in moram povedati seveda, da so bili elementi za pripravo proračuna znani že jeseni lanskega leta in da bi lahko nova koalicija z dobro voljo uskladila oziroma naredila politične korekcije že zdavnaj, ne da nas pravzaprav spravlja v logiko izrednih razmer. In če bomo sprejemali tako rekoč proračun, kot je bilo že prav rečeno, na by-pass način, bomo na koncu tega leta prišli res v izredne razmere, žiro računi nekaterih bodo pa mogoče polni.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Peterle, vaš proceduralni predlog, za vaš proceduralni predlog ni razlogov oziroma ni pogojev v poslovniku. Vemo, da so številni zakoni, ki so v proceduri, imajo lahko poslanske skupine ali poslanci utemeljene razloge, da menijo, da so predlagane rešitve v nasprotju z ustavo. Ko je zakon sprejet, so potem znani mehanizmi, na podlagi katerih se Ustavnemu sodišču tak zakon predloži in le ta odloča o njegovi ustavnosti. Preden pa je nek zakon sprejet in gre v proceduro, pa seveda ni možno, da že v naprej sprašujemo Ustavno sodišče, ali je vsebina takega zakona v skladu z ustavo, tako da vašega predloga žal ne morem dati na glasovanje. Gospod Hvalica ima proceduralni predlog.

IVO HVALICA: Hvala lepa. Gospod predsednik, spoštovani kolegi! Tega zelo obširnega mnenja, ki smo ga danes dobili na klop s strani Sekretariata za pravne zadeve, seveda nisem prebral. Dvomim, da je en sam tu v dvorani, ki ga je prebral. Gospod Baškovič se je izjemno trudil, da bi to zadevo nekako ovatiral, elaboriral je do skrajnosti, kar bi se dalo povedati z enim samim stavkom. Zakonski predlog ni v skladu z ustavo. Ali je to tako težko izgovoriti, te besede? Sicer pa sem sem ter tja zasledil kakšne prav zanimive stvari. Na drugi strani, ob koncu drugega odstavka piše: "Za začasno financiranje v poslovniku ni predviden nobeden poseben akt Državnega zbora." Mišljeno je na poslovnik Državnega zbora. Torej, kaj se gremo to? Lepo vas prosim! Nima smisla niti da trošimo čas o tem. Pravkar smo sicer izglasovali to, da torej zakonski predlog ni potrebno, da bi šel v ponovno obravnavo na matično delovno telo. Jaz mislim, da je to valjenje s strani pozicije. Jaz vas pozivam k pameti. Mi takšnega zakonskega predloga ne moremo obravnavati in lepo prosim, da ga umaknemo z dnevnega reda. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Hvalica, niste predlagali proceduralnega predloga. Prosim, da ne bi izkoriščali pač procedure.

IVO HVALICA: ...(Iz dvorane!)...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne, to ni bilo korektno. Priglasili ste se pri besedi proceduralno. Od poslanskih skupin želi besedo gospod Jelinčič še? Prosim.

ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Gospod Baškovič je napisal, potem pa tudi povedal, da je v bistvu predlog zakona o zagotovitvi sredstev za potrebe republike Slovenije v obdobju začasnega financiranja v letu 1997, hitri postopek protiustaven, nesistemski in tudi ni v skladu s Poslovnikom Državnega zbora. Res je, da je zakon bil vložen v proceduro skladno z določbami 175. člena, vendar sama vsebina zakona ni v skladu s Poslovnikom Državnega zbora.
Mene čudi predvsem nekaj. Slovenska ljudska stranka je bila v prejšnjem mandatu najostrejši kritik dela Liberalne demokracije. Torej za Liberalno demokracijo, če poenostavim, vemo, kako deluje in danes s tem potrjuje svoj način dela. Ampak, da je pa Slovenska ljudska stranka čez noč skočila v zrak, naredila salto mortale in pristala na glavo in zagovarja zdaj isti način dela, kot ga ima Liberalna demokracija, tukaj pa nečesa ne razumem. Razumel bi stališče, ki bi ostalo trdno in da bi se Slovenska ljudska stranka v okviru koalicije borila za to, da LDS izboljša svoje delo. Ne razumem pa tega, da je pravzaprav Ljudska stranka podlegla diktatu Liberalne demokracije. Razumem kolege iz DeSUS-a, da to pač morajo narediti, ker so v koaliciji, čeprav bi tudi njim lahko svetoval, da naj gledajo, kdaj so oni del koalicije. Takrat, kadar jih Liberalna demokracija potrebuje, ker kadar jih ne potrebuje, jih celo ne povabi na predstavitev ministrov k predsedniku države, gospodu Kučanu.
Skratka, zadeva ki je pred nami, še enkrat, je protiustavna, nesistemska in ni v skladu s poslovnikom državnega zbora. Mislim, da če danes uvrstimo ta zakon na dnevni red, smo zabodli nož v slovensko ustavo. Morda je komu vseeno, kaj govori slovenska ustava in morda je komu vseeno, da je ustavo potrebno spoštovati. Zagotovo to ni vseeno nam.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Jelinčič. Želi še kdo od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Želi predlagatelj predloga zakona obrazložiti svoj predlog? (Ne.) Proceduralni predlog ima gospod Potrč.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz sem ga prej že napovedal. Morda boste lahko ugotovili, da je proceduralno nekorekten, vendar je dan v dobre namene. Boste potem videli, ali je res, ali ne.
Moj predlog je, da Državni zbor glasuje o predlogu, da bi točke od 6 do verjetno 13, to je tako imenovani gospodarski paket, obravnaval posebej na izredni seji. Zato da bi se do takrat lahko sestala delovna telesa, zaradi mene, se lahko to delo tega Državnega zbora po rednih točkah prekine, mislim, da se moramo navaditi, enostavno priprava za odločanje je potrebna. Takrat bi lahko imeli delovna telesa, lahko bi imeli opravljene temeljne poglede. Lahko bi ugotovili, ali so hitri postopki sprejeti, ali niso. Lahko bi začeli pripravljati amandmaje. Po moje je ta predlog korekten. V nasprotnem primeru, vam povem v naprej. Pri vsaki točki, kjer bo sprejet hitri postopek, bomo v imenu poslanske skupine po prvi obravnavi, ker ne vemo, ali bo sprejet ali ne, predlagali nekaj dni pavze za pripravo amandmajev k tako pomembnim zakonom, kot so tukaj po hitrem postopku vloženi. Če to želite, da se na ta način zavleče normalno delo, ker nam ne daste prilike in možnosti priprave izvolite, zato dajem dobronameren predlog, zmenimo se, naj gre ta paket, če je, na skupno izredno sejo, organizirajmo se, kdaj to je in do takrat pa opravljajmo naloge po tej redni seji, kakor je sklicana. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Potrč. Rad bi vam povedal, da je bila tudi želja mene kot predsedujočega, da bi po sprejemu dnevnega reda vsekakor predlagal, da bi točke od 6, najverjetneje do 11, kajti točka 12 je bila že tako na dnevnem redu predsklica, točka 13 je predlog zakona, ki ga predlaga skupina poslancev; da bi bila obravnavana bi se dogovorili kasneje, torej ko bi matična delovna telesa pripravila tudi stališča do teh zakonov in ne bi, osebno ne bi podprl, da bi sedaj razbijali zadevo na izredno sejo in redno sejo, ker se lahko dogovorimo, kdaj, morda lahko to v naslednjih dneh, lahko se dogovorimo, kdaj bi ta tako imenovani gospodarski paket vlade skupaj s 6. točko obravnavali na dnevnem redu, torej kdaj bi prišel v obravnavo.
Sam pa nisem zato, da bi danes razbili koncept predlagane seje na izredno in redno sejo.
Prej sem dal besedo tudi - vprašal vas bom kolegice poslanke in poslanci, če želi pri tem zakonu besedo predlagatelj, to je vlada. Takrat se ni oglasila. Ali dovolite, da vsaj na koncu dobi besedo tudi predstavnik vlade? Kdo nasprotuje temu?
Gospodu Gaspariju dajem besedo.

MAG. MITJA GASPARI: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! O tem, kar je bilo rečeno s strani zakonodajno-pravne komisije ne bi želel polimizirati. Bi pa rad povedal nekaj vsebinskih razlogov za predlog tega zakona, kar bo verjetno tudi, če bo uvrščen na dnevni red seveda, osnovna tematika. Ob taki razpravi bo moč ugotoviti ali so dejansko do take mere kršene ustavne določbe kot menite nekateri od poslancev oziroma kot je na določen način komentiral to gospod Baškovič.
Rad bi opozoril, da je v lanskem letu, ob normalnem funkcioniranju državnega proračuna Državni zbor sprejel nekaj sistemskih zakonov, ki so sredi leta in pa v drugi polovici leta seveda bistveno vplivali na izvajanje tega državnega proračuna. Rad bi samo opozoril na polno uveljavitev otroškega zakona o otroških dodatkih; rad bi opozoril na popolno uveljavitev zakona o žrtvah vojnega nasilja; rad bi opozoril na zakonodajo, ki je zmanjšala obremenitev stroškov delovne sile z zmanjševanjem prispevnih stopenj in pa povečanju transferov v pokojninsko blagajno. Vse te in še nekateri drugi nameni se v polni meri izvajajo tudi v letu 1997, ker je to zakonska osnova in po tej plati seveda ne zakonodajalec ne tisti, ki izvršuje državni proračun nima pravice o teh zadevah odločati o njihovem izvajanju drugače, kot so bile z zakonom predpisane. Na drugi strani govori zakon oziroma zakoni, ki urejajo začasno financiranje oziroma izvrševanje državnega proračuna o tem, kako se lahko izvaja začasno financiranje - da vas ne bi tukaj o tem podučeval, ker ste dobro s tem seznanjeni.
Na podlagi teh dogodkov, ki sem jih omenil, oziroma zakonskih projektov, ki so bili v Državnem zboru sprejeti, in pa na podlagi socialnega sporazuma in kolektivnih pogodb, ki veljajo v tako imenovanem sektorju negospodarstva, v tem trenutku oziroma v obdobju, v katerem živimo, od začetka leta 1997 oziroma sprejetja teh zakonov, porabe na teh področjih naraščajo po realnih indeksih, ki so čez 10%; na področju plač je to približno 14%, na področju socialnih transferjev je to približno 29% in na področju pokojninskega varstva je to približno 58% realno. To so dejstva, ki jih mora državni proračun spoštovati, glede na to, da so zakonsko bili opredeljeni z ustreznimi akti, ko so bili sprejeti. Zaradi tega seveda so dvanajstine oziroma ustrezno financiranje po začasnem proračunu izrazito vplivajo na vse druge porabnike državnega proračuna, ki take pravne osnove, kot sem jih prej naštel, v tem delu nimajo. To so predvsem razne subvencije, plačila storitev za opravljanje storitev izvajalcev teh storitev, investicije tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu, in še nekatere druge dajatve oziroma druge obveznosti. Zaradi tega je prišlo v izvajanju, v začasnem financiranju, do težav na posameznih segmentih, ki so v tem predlogu zakona jasno navedeni, predvsem na področju prometa in zvez, kmetijstva, znanosti in še nekaterih drugih. To je bil razlog, zakaj smo iskali rešitev, ki bi omogočala do sprejetja državnega proračuna za leto 1997, ki je v pripravi, žal pa še ne dokončno usklajen, da bi omogočala normalno delo državnih organov oziroma tistih, ki so uporabniki državnega proračuna.
Če bo parlament seveda smatral z večino svojih glasov, da je tak način reševanja tega objektivnega problema neustrezen, bodo seveda v času do sprejetja državnega proračuna veljale omejitve, ki so v tem primeru sedaj v veljavi. Rad bi še opozoril, da po poslovniku Državnega zbora državnega proračuna ni moč sprejeti v roku, krajšem od približno treh mesecev od vložitve samega državnega proračuna. Torej v nobenem primeru v letošnjem letu ne bi mogli sprejeti, glede na volitve oziroma konec volitev in pa imenovanje vlade, državnega proračuna, tudi če bi ga vložili takoj po imenovanju vlade v roku, ki bi omogočal izvedbo, normalno izvrševanje proračuna po izteku začasnega financiranja, ki velja samo do 30.6. letošnjega leta. Torej, v vsakem primeru je bila težava zaradi stvari, ki so bile povezane z volitvami in imenovanjem vlade, takšna, da do normalnega državnega proračuna za leto 1997 ne bi prišli v roku, ki sem ga prej omenil.
Zaradi teh razlogov je vlada poskušala v najbolj restriktivni obliki, kot jo je lahko našla, predlagati Državnemu zboru, da to vprašanje obravnava. Vlada tega ne more reševati z uredbo o začasnem financiranju, ker to prekoračuje pooblastila vlade na tem področju in smo smatrali, da je korektno, da se Državnemu zboru predočijo te težave v zakonskem okviru, za katerega smo smatrali in tudi dobili pravna mnenja, da je korekten. Če seveda bo veljalo stališče, da je ta predlog ustavno sporen, seveda nihče ne more vztrajati na ustavno spornih določilih neke ureditve, vendar v takem primeru seveda potem veljajo druge določbe, ki omejujejo porabo na vseh področjih, razen tistih, ki jih z zakonom posebej imajo pravico porabe, to so pa v tem trenutku pri nas tiste obveznosti, ki so zakonsko iztržljive, to so vse socialne pravice, to so vse pravice na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja in to so vse pravice na področju plačnega sektorja, kjer obstajajo kolektivne pogodbe oziroma socialni sporazum, ki omogoča posamezniku, da iztoži neizplačano nadomestilo oziroma osebni dohodek. V tem primeru je seveda lahko škoda za državo oziroma celotni proračun posledično še bistveno večja, če se ne bi držala država v tem primeru takih pravil, kot veljajo. Če bo moral državni proračun nadaljevati financiranje v okviru številk, ki so dane na podlagi začasnega financiranja, pomeni to normalno izvajanje socialnih obveznosti, normalno izvajanje pokojninskih obveznosti, normalno izvajanje obveznosti na področju socialnih transferjev oziroma plač, vsekakor pa ne niti najbolj normalno, kaj šele, bom rekel ustrezno programom, ki so bili sprejeti s proračunom leta 1996 in ki še vedno veljajo, ker proračun 1996 še velja v obliki začasnega financiranja, nikakor pa ne izvaja teh funkcij na drugih področjih, da jih posamično ne omenjam, ker jih dobro poznate iz razvrstitve državnega proračuna, še vedno veljajo vse postavke proračuna 1996. Vse kar ta zakon predlaga je samo razvrstitev teh finančnih zneskov na postavke, ki veljajo v proračunu 1996 in ne prihaja do odpiranja kakršnihkoli novih postavk, začenjanja novih projektov oziroma oblikovanja novih pravic oziroma porabe, ki niso v skladu s sprejetim proračunom za leto 1996.
To je objektivna slika situacije. Smatram, pa mislim, da sem konec koncev tudi soodgovoren za stališče, če se bo oblikovalo oziroma je tu odgovornost na vladi oziroma meni osebno, da se protiustavne stvari ne morejo sprejeti. Želel sem vas obvestiti, sicer sem smatral, da je to potrebno na odboru, ko bi se razpravljalo o tej točki dnevnega reda, prikazati vse objektivne okoliščine za takšen predlog. Ker pač nekateri smatrate, da bi bilo dobro to slišati že vnaprej, sem to povedal tudi sedaj. To ne zmanjšuje tistih komentarjev, ki jih je bilo slišati, vendar kljub vsemu daje dodatno sliko na problem, ker ne gre za to, da bi vlada želela Državni zbor spraviti v situacijo, ki ni korektna za Državni zbor, vendar hkrati tudi seveda mora povedati, v kakšnih okoliščinah se ta trenutek začasno financiranje v državi izvaja. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Mislim, da ne, replik ni bilo. Bom, bom dal besedo. Poglejte, v imenu poslanske skupine se je oglasil doktor Zagožen. Proceduralno sta se oglasila gospod Peterle in gospod Jelinčič. Kot predlagatelj tega predloga ima besedo tudi gospod Hvalica. Jaz bi predlagal, da vendarle do odmora bi to točko še obravnavali, tako da torej gremo po vrsti. V imenu poslanske skupine... Potem pa gremo po vrsti. Prvi se je za proceduralno prijavil gospod Peterle, potem pa gospod Jelinčič.

ALOJZ PETERLE: V imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov bi rad povedal, da se želimo v teh danih okoliščinah posvetovati, kako zavarovati ustavnost odločanja v Državnem zboru, in zahtevamo pol ure odmora.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ja. Na predlog poslanske skupine bi še vprašal, ali je možno, da je ta vaša odločitev, da vidite to možnost, da vendarle še dobijo besedo ostali poslanci in potem damo pavzo? Torej, proceduralno ima še gospod Jelinčič.

ZMAGO JELINČIČ: Spoštovani gospod predsednik! Zdajle smo poslušali predstavnika vlade kot predlagatelja zakona. Govoril je vse mogoče o socialnih notah in vsem skupaj. Vendar pa mislim, da v skladu s 66. členom poslovnika Državnega zbora imamo zdaj pravico vse poslanske skupine povedati svoje mnenje, tako pač določa 66. člen poslovnika.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tako je.

ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Torej, jaz se opravičujem! Glejte, o tem zakonu, o tem predlogu so že razpravljali gospod Potrč, gospod Henigman, gospod Špiletič - jaz sem si pisal imena - in gospod Jelinčič. In sem si zapisal, ste že razpravljali o tej točki dnevnega reda, torej o predlogu umika 6. točke dnevnega reda, ne pa o nastopu gospoda mag. Gasparija, da ne bo nesporazuma.

ZMAGO JELINČIČ: Gospod predsednik...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kdo vam je pa dal besedo, gospod Jelinčič?! Vzeli ste si jo sami. Ne, moment, moment, povejte!

ZMAGO JELINČIČ: Da pojasnim to zadevo, ker me, izgleda, niste razumeli. Namreč, 66. člen pravi, skratka piše, da ne bom vsega citiral, drugi odstavek pravi: "Predlagatelj oziroma njegov predstavnik mora podati dopolnilno obrazložitev, če tako sklene Državni zbor." Prvič, Državni zbor tega ni sklenil, ampak ste to odločili vi, gospod predsednik, tega pa ni notri v poslovniku. In naprej piše: "Za predlagateljem oziroma predstavnikom predlagatelja dobijo najprej besedo poročevalci delovnih teles, predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, predstavnik vlade, če vlada ni predlagateljica, in predstavniki poslanskih skupin." Zdajle smo slišali predstavnika vlade kot predlagatelja, to se pravi, da imajo za njimi besedo predstavniki poslanskih skupin, kar pomeni, da vsi predstavniki vseh poslanskih skupin lahko razpravljamo še enkrat. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Jelinčič. Razlaga je vaša, res pa je, da sem vprašal prej, preden sem dal besedo predstavniku vlade, da se izrecno ob prvem vprašanju, ko sem ga vprašal, ali želi besedo, ni oglasil. In sem potem, ko nihče ni izrecno nasprotoval, mu dal besedo. Kot sem že vprašal prej, če želi predstavnik, predlagatelj, dodatno obrazložiti svoj predlog, in takrat ni želel, in ker sem prej naredil presedan, bi mu tudi zdaj še enkrat dal besedo. Torej mislim, da smo šli po poslovniku. Res pa je, da nisem dal besede poročevalcu matičnega delovnega telesa, ker o tej temi še ni zasedalo. Tako da mislim, da sem povsem korektno po poslovniku vodil točko umik z dnevnega reda. In sedaj dajem besedo dr. Zagožnu, v imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Besedo ima dr. Zagožen. Prosim. Prosim mir v dvorani. Dr. Zagožen ima besedo v imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. 5 minut.

DR. FRANC ZAGOŽEN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Jaz moram takoj povedati, da smo seveda tudi v naši poslanski skupini v dvomih glede načina, kako so ta začasni proračun sprejemali. Vendar bi rad opozoril, da so se kršitve poslovnika začele 1. oktobra 1996, lani. Poglejte. Sprejemanje državnega proračuna poslovnik ureja v členih 215. in 225. In prvi stavek pravi: "Predlog državnega proračuna mora vlada predložiti najkasneje do 1. oktobra tekočega leta."
Torej, ta kršitev poslovnika traja že več kot pol leta. In prav gotovo ne moremo proračuna sprejemati v skladu s poslovnikom na tej seji, najbrž niti ne na prihodnji, in ker ni predložen, mislim, da ga ni mogoče sprejeti niti do parlamentarnih počitnic. Morda, če bo veliko volje v vladi in v Državnem zboru.
To se pravi, da sta že Državni zbor v prejšnjem sklicu in prejšnja vlada sokriva za to stanje, vsaj v tolikšni meri, kot sedanji Državni zbor in sedanja vlada. Seveda razumem tudi kritiko tistih poslancev, ki vladi očitajo, zakaj v teh prvih dveh mesecih ni pripravila predloga proračuna, morda bi danes res lahko imeli predlog proračuna. Kljub temu bi poslovnik kršili. Vsaj ta 215. člen. Torej, glede ustavnosti tega postopka. Nisem tako prepričan, kot nekateri, da je, da bi bil zakon, ki je bil sprejet na podlagi tega predloga na Ustavnem sodišču razveljavljen. Zakaj? Ker je v tem primeru zdaj, v taki situaciji, kot smo, je pač treba tehtati, kaj povzroča večje kršitve. Ker, kot je gospod Baškovič razlagal, če so razlogi dovolj tehtni. Če država ne funkcionira na vitalnih področjih, potem morata seveda tako Državni zbor kot vlada nekaj ukreniti. V tem primeru najbrž ne moremo po hitrem postopku spreminjati poslovnika, niti sprejemati kakega drugega ustreznega akta. Dvomim, da bi bila rešitev v tem recimo, da bi v zakonu financiranja javne porabi dali neka posebna pooblastila vladi, da premosti to obdobje in prepreči tisto škodo. To bi utegnilo biti ustavno še bolj sporno, kot sprejem tega začasnega proračuna, proračuna, ker jaz ga pač tako razumem po nekem drugem postopku, ki v poslovniku ni predviden. To je sprejemanje zakona po hitrem postopku. Kljub temu je to zakon in mislim, da če bi tehtali to, da Državni zbor sprejema nek akt po postopku, ki ga za tak akt poslovnik ne predvideva in če bi tehtali torej med tem dejstvom in med škodo, ki nastane, če ničesar ne storimo, in ima za posledico kršitve tudi človekovih pravic z ustavo zagotovljenih, ko država ne funkcionira na vitalnih področjih, potem, vsaj jaz mislim, da lahko v tem trenutku mirne vesti glasujem za tak postopek, neobičajen, nenavaden, ampak kljub temu bo škoda manjša, kot bi bila v nasprotnem primeru. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlagam, da samo še predstavnik predlagateljev, torej za umik, tri besede, nato pa naredimo prekinitev. Gospod Hvalica. Po poslovniku mislim da je tudi tukaj 5 minut.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Minister Gaspari! Tu sem slišal vašo obrazložitev, da je zadeva v zakonskih okvirih, obenem ste se pa tu za govornico spraševali, če je to v skladu z ustavo. Saj vam je bilo vendar rečeno, da ni. Zakaj vztrajate? Res, kot sem rekel prej, je gospod Baškovič za to porabil šest strani, ampak to se da povedati v enem stavku. Ni v skladu z ustavo. Kot smo že nekajkrat omenili, ni v skladu s poslovnikom Državnega zbora in tu smo v Državnem zboru, da ne bi slučajno pozabili. Potem govorite o timingu, o času itn. Lepo vas prosim!
V trenutku, ko je bil izvoljen mandatar na način, kakršen je že bil, se je že vedelo, da boste vi dosmrtni finančni minister. Torej imeli ste vse možnosti, da bi začel z delom. Kdo vam pa za božjo voljo preprečuje, da ne bi vlada zasedala petkrat, šestkrat ali pa sedemkrat na teden, vsak dan? Kdo vam to preprečuje? Če mi tu lahko zasedamo po 15, 18 dni na mesec, potem lahko tudi vi. Lepo vas prosim, tu ni nobenega izgovora. 1. julija bi lahko imeli predlog proračuna v Državnem zboru. Torej nehajmo že s tem in umaknimo ta predlog. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prekinjam sejo. Danes izjemoma, da se v tem času tudi popravi glasovalna naprava. Sejo nadaljujemo ob 15. uri. Prekinjam sejo do 15. ure.

(Seja je bila prekinjena ob 13.06 uri in se je nadaljevala ob 15.12 uri.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: ...dnevnega reda 4. seje Državnega zbora. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.) Ugotavljam, da je Državni zbor sklepčen in da lahko pričenja z delom, plus gospod Zimšek.
Predno nadaljujemo z odločanjem, bi vas rad obvestil, da je služba za razvoj informacijskega sistema pripravila poročilo o delovanju glasovalne naprave na 4. seji Državnega zbora. To poročilo bo tudi razmnoženo vsem poslanskim skupinam. Samo to bi rad iz tega dopisa citiral, da danes ni uspelo popraviti to nedoslednost v poimenskem izpisu glasovanj, tako da bo v današnjem dnevu dela Državnega zbora gospod Zimšek glasoval tako kot v nekaj urah prej dopoldne in se mu zahvaljujem za razumevanje, da pač tukaj nam omogoča, da lahko normalno nadaljujemo z delom, do jutri pa pričakujemo, da bo tudi vse z glasovanjem urejeno.
Besedo dajem poslanski skupini Slovenskih krščanskih demokratov, ki je tudi prosila za prekinitev oziroma za odmor. Prosim.

ALOJZ PETERLE: Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje! Naj vas seznanim s skupno politično voljo opozicijskih poslanskih skupin, ki je izražena v naslednjih predlogih. Poslanska skupina opozicije ugotavljajo, da Vlada Republike Slovenije ponuja namesto proračuna neustavno pot do začasnega financiranja s spornim predlogom zakona o zagotovitvi sredstev za potrebe Republike Slovenije v obdobju začasnega financiranja v letu 1997 po hitrem postopku. Opozicija predlaga, da vlada tako sporen zakon umakne s procedure in v dobro države čimprej pripravi predlog proračuna za leto 1997. V kolikor vlada ne bo umaknila predloga iz procedure, predlagamo, da v smislu danes predloženih stališč sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve Državnega zbora Republike Slovenije ponovno prouči ustavnost in vsebinsko ustreznost svojega predloga v želji, da bi zagotovili normalno odločanje Državnega zbora o tako imenovanem gospodarskem paketu vlade. Pričakujemo, da bo predsednik Državnega zbora v skladu s svojo pobudo poskrbel, da bodo med 6. in 9.5.1997 potekale redne seje delovnih teles Državnega zbora, sama seja o gospodarskem paketu pa od 13.5.1997 dalje. Poslanske skupine SKD, SDS, ZLSD, SNS.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Mislim, da smo izčrpali razpravljalce pri predlogu za umik 6. točke dnevnega reda. Mislim, da ni več razprave. Vse poslanske skupine so se oglasile, edino če ima kdo proceduralno, pa prosim, da tudi predlaga proceduralni predlog.
Gospod Pukšič. Prosim.

FRANC PUKŠIČ: Dolgo trajam. Hvala lepa gospod predsednik. Ne vem, kdaj bi se lahko oglasil, ampak ker je ura 15.15 in ker sem pred nekaj trenutku dobil na mizo sklic 5. seje Mandatno-imunitetne komisije, ker pa 151. člen poslovnika govori, da seja delovnega telesa ni mogoča v času sklica Državnega zbora, vas sprašujem, kje smem biti naslednji čas. Ali na seji Državnega zbora ali na seji Mandatno-imunitetne komisije?

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Veste kaj pravi poslovnik, tako da kdorkoli je pač sklical to sejo, se mora zavedati, da jo je sklical med sejo Državnega zbora. Sedaj imamo redno sejo Državnega zbora, na kateri odločamo o dnevnem redu. Predsednik Mandatno-imunitetne komisije je očitno sklical sestanek te komisije med samim sprejemanjem dnevnega reda, kar je odločitev, ki je pač nenavadna.
Predlagam, da nadaljujemo s sprejemanjem dnevnega reda. Ker ni več razprave dajem na glasovanje predlog za umik 6. točke dnevnega reda Predlog zakona o zagotovitvi sredstev za potrebe Republike Slovenije v obdobju začasnega financiranja v letu 1997. Ugotovimo sklepčnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za predlagani predlog, da se ta zakon umakne iz dnevnega reda? (31 poslancev.) Je kdo proti? (41 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog za umik 6. točke dnevnega reda ni bil sprejet.
Sprašujem, če je še kakšen predlog za umik? Gospod Rejc.

IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje! Predlagam, da se umakne iz dnevnega reda zakon o zaključku lastninjenja, 9. točka.
Res je, kot so prej pred menoj povedali gospodje, da še niso imeli komisije in odbori, ki obravnavajo ustrezne zakone, svojih sej in te bodo potekale jutri. Predlagam, da se ta zakon umakne, ker prvič nima ustrezne obrazložitve; dalje, sega na področje, ki je v bistvu najbolj kočljivo, se pravi področje zaključevanja lastninskega preoblikovanja. Mi vemo, da smo imeli proces decentraliziranega lastninskega preoblikovanja in sedaj prehajamo na predlog procesa centraliziranega ali po domače povedano umik vseh ostalih in tisti, ki sodelujejo v procesu lastninskega preoblikovanja in to zadevo opravi vlada.
Ker ta zakon, ki je pred nami zadeva številne zakone, od zakona o lastninskem preoblikovanju, do ostalih zakonov, ki so določali lastninjenje in predvsem tudi zakon, ki ga najbolj napada, to je zakon o privatizaciji, o lastninjenju pravnih oseb, ki so v lasti sklada in obveznosti Agencije za prestrukturiranje. Dalje zadeva tudi zakon, ki se nanaša na pokrivanje oziroma zagotavljanje sredstev PID-om, ki so zbrale certifikate in zadeva tudi zakon, ki določa zamenjavo obveznic Republike Slovenije za delnice Agencije za sanacijo bank in hranilnic.
Poleg vsega tega, je tisti, ki je zakon prebral, je lahko videl, da v bistvu prehaja ta zakon v zaključno fazo oziroma predstavlja zaključno fazo lastninjenja, vendar je sistemsko nedorečen, sega po vseh teh zakonih in nekako vse te zakone zamenja. V nobenem primeru ne moremo pristati na to, da se kar naenkrat pojavi novi zakon, ki demantira vse ostale in izključuje prvič revizijo in drugič družbenega pravobranilca, tretjič Agencijo za prestrukturiranje, četrtič Agencijo za sanacijo bank in hranilnic, ker vemo, da bi po normalni poti bilo za pričakovati, da bo vlada pripravila predlog, ki bi dopolnjeval oziroma spreminjal vse te zakone, ki sem jih omenjal; to se pravi, zakon o lastninjenju pravnih oseb, ki so v lasti sklada in seveda obveznosti agencije, da bi to bil tisti zakon, ki bi to področje prekrival, in seveda tudi tisti del zakona, ki se nanaša na zagotavljanje sredstev PID-om, ki so zbrali certifikate, se pravi, za pokrivanje te certifikatske luknje, kot temu po domače rečemo. In nazadnje tudi področje lastninjenja bank, ki so v sanaciji.
Tako, da menim, da so to dovolj tehtni razlogi za to, da se ta zakon umakne z dnevnega reda, ker v bistvu kot nov prihaja in seveda napravlja pravo zmedo. Zmedo v smislu, da se kar naenkrat, kot se temu reče, pozabi na vse tiste, ki so sodelovali, in jih ignorira in enostavno prenese na - bomo tudi kasneje verjetno kaj govorili o Slovenski razvojni družbi, ker Sklad za razvoj se naj bi potem na osnovi prihajajočega predloga zakona o Slovenski razvojni družbi, tudi le-ta kot dvojček nastopa pri zakonu o zaključku lastninjenja.
Predlagamo, da se ta zakon umakne, ker menimo, da je pristop povsem nepravi, nesistemski, napravlja pravo zmedo. In menimo, da so pota, ki bi pripeljala ta zaključek lastninjenja čimprej do konca, tudi v smislu dopolnitev omenjenih zakonov. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Rejcu. Gospod Rejc predlaga torej, da se umakne 9. točka dnevnega reda - predlog zakona o zaključku lastninjenja. Želijo besedo predlagatelji zakona? Predstavniki vlade? Jaz samo sprašujem, da ne bi ponovno postal potem kakšen zaplet - če zdaj ne boste se oglasili, potem ne boste dobili besede. Predstavniki vlade ne želijo besede. Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? Mislim, da le-to še ni te materije obravnavalo,zato sprašujem, če želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Špiletič, v imenu Socialdemokratske stranke Slovenije.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa. No, v naši poslanski skupini se s tem, kar je predlagal gospod Rejc, v celoti strinjamo, zato, ker ocenjujemo ta zakon kot izredno nepregleden in namesto da bi pregledno in temeljito zaključil proces lastninskega preoblikovanja, ki je še kako pomemben proces in enkraten v tem zgodovinskem preobrazbenem obdobju, da pravzaprav na to področje prinaša ogromno, ogromno zmede. Kar naenkrat prenehajo aktivnosti družbenega pravobranilca, te naloge preidejo na razvojno družbo, in tako bo zopet izvršna oblast nadzirala izvršno oblast.
Drugo, kar je, v celotnem poglavju je govora o tem, da cela vrsta postopkov oziroma celo cela vrsta dokumentacije iz večih inštitucij se prenese na sklad, in sicer tako predaja dokumentov Agencije Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic, predaja dokumentacije Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo, predaja dokumentacije družbenih pravobranilcev. Nikjer ne piše, na kateri dan se bo to zgodilo, kdaj bodo narejene bilance, torej, na podlagi katerih obračunov se bo ta stvar delala, torej ni razvidnega nekega časovnega načrta, ki bi zagotavljal jasno peljanje zadeve privatizacije h koncu, temveč še tik pred koncem povečati zmedo in na ta način resnično zamegliti in onemogočiti, da bi karkoli od tistega, kar do danes še ni doseglo epiloga pred sodišči in kar bi že v vsaki normalni državi doseglo, tega tudi nikdar več ne moglo doseči. Prav tako moram reči, da zelo buri tudi 38. člen, ki pravzaprav nacionalizira Ljubljansko banko in pa Novo kreditno banko Maribor. Ni jasno, ali bo tudi to premoženje sodelovalo pri polnjenju certifikatske luknje. Na nekem mestu piše celo to, da se bo za zapolnitev certifikatske luknje lahko porabilo celo poslovno nepotrebno premoženje. Ja, pa koga farbate? S poslovno nepotrebnim premoženjem bomo zapolnili premoženjsko luknjo. Skratka, ta zakon je vse skupaj ena velika črna in nepregledna luknja ali pa neki predor, v katerem se bomo pa resnično v samem procesu privatizacije izgubili in vse tisto, kar še doslej ni bilo sankcionirano, ni več strahu, da bi potem, po sprejemu tega zakona kadarkoli sploh bilo. Zato predlagamo, da se zadeva umakne.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Špiletič. Želi besedo še kakšen predstavnik poslanskih skupin? Gospod Potrč.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. V naši poslanski skupini bomo - če ne bo predlog, ki je bil dan za umik z dnevnega reda, sprejet - predlagali, da se zakon ne sprejme po hitrem postopku. In prosim, računajte s tem, da smo prijavljeni za razpravo. To je tudi naše temeljno stališče. Moram pa reči, da sem se oglasil, da v imenu poslanske skupine podpiramo tudi umik z dnevnega reda, ker je skrajno ignorantsko, pa jaz nimam navade tako govoriti, da ob tako pomembnem zakonu gospodje iz vlade niso pripravljeni povedati enega stavka, zakaj ga predlagajo. Jaz tega enostavno ne morem razumeti. Če se nekomu ne ljubi priti sem in poslankam in poslancem državnega zbora povedati, da na točki, kot je konec lastninjenja, kot je ukinjanje vrste državnih ali pa paradržavnih institucij, kot je prenos vrste podjetij na sklad in njihovo podržavljanje, kot je dejstvo, da se bistveno spreminjajo pravice, ki jih imajo zaposleni v procesu lastninjenja, kot je dejstvo, da se ne izpolnjujejo obveze iz zakona, ki jih je državni zbor v prejšnjem mandatu sprejel za zapolnitev certifikatske luknje in podobno. Ni pripravljenosti vlade z enim stavkom povedati, zakaj to dela, potem mislim, da res ni drugega, kot da se ta zakon na dnevni red ne sprejme. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi besedo še kakšna poslanska skupina? (Ne želi.) Želi besedo predlagatelj? Dodatno? Gospod Rejc.

IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje! Še neka zadeva je, ki jo ne smemo prezreti, ko beremo 174. člen poslovnika, ki določa zakonodajni postopek. Tam nedvomno nekaj piše in piše o tem, da ne more priti v postopek državnega zbora zakon, ki ima nekje svojega predhodnika in ki je sličen temu. Spomnimo se, da je v postopku še vedno zakon o privatizaciji pravnih oseb v lasti države, ki določa zaključevanje lastninjenja, pokrivanje luknje, kot se temu reče - certifikatske - in tudi urejevanja, bi rekel saniranih bank. Tako da je ta zakon gotovo tisti, ki se prekriva, zakon o zaključku lastninjenja, ki se prekriva z zakonom, ki je še v obravnavi državnega zbora. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. S tem zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog, da se umakne z dnevnega reda 9. točka dnevnega reda, to je predlog zakona o zaključku lastninjenja. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za predlagani predlog sklepa, da se ta zakon umakne z dnevnega reda? (25 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog, da se umakne 9. točka z dnevnega reda, ni bil sprejet.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Pri meni se ni pokazal signal kot da sem glasoval. Lahko sem glasoval napačno, morda, ampak v vsakem primeru v izogib, predlagam, da se glasovanje ponovi, ker lahko je šlo tudi za neusklajenost med vašim stiskanjem, kdaj smo lahko proti, kdaj pa ne, pa sem prezgodaj pritisnil. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Se strinjam, gospod Potrč. Ugotovimo sklepčnost, da glasujemo o tem, da ponovimo glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! Ja, zdaj smo med glasovanjem. (69 prisotnih.)
Kdo je za? (62 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep, da ponovimo glasovanje, sprejet.
Dokončamo proces glasovanja, ker smo v postopku glasovanja. Torej, ponovno ugotavljamo prisotnost za glasovanje o predlogu, da se umakne z dnevnega reda 9. točka dnevnega reda. Ugotovimo sklepčnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep o umiku 9. točke dnevnega reda?
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da predlagani sklep ni bil sprejet, predlagani predlog ni bil sprejet.
Gospod Rejc, želite proceduralno?

IZIDOR REJC: Gospod predsednik, ni moja dolžnost, da se držim procedure, ampak je vaša. V skladu s 174. členom sem rekel, da ne more ta iti v proceduro, in to je vaša odgovornost, da ste jo dali.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nisem razumel.

IZIDOR REJC: Prebrati bo treba drugi odstavek 174. člena, ki točno pove, kakšen zakon lahko gre v proceduro - ta ne more iti.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Je še kakšen predlog za umik točk z dnevnega reda? Gospod Demšar in gospod Henigman. Demšar se je prvi oglasil.

VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem! Na današnji dnevni red smo dobili tudi 23. točko - predlog zakona o spremembi zakona o Vladi Republike Slovenije. Poslanska skupina Krščanskih demokratov nasprotuje tej uvrstitvi na dnevni red iz sledečih razlogov:
Prvič; ves čas smo govorili o tem, da bomo krčili in zmanjševali število administracije. Na ta način se širi vlada, mi pa istočasno govorimo o racionalizaciji našega upravnega dela.
Drugič; če smo res tako zreli in pa pripravljeni biti skupaj z ostalimi evropskimi državami v Evropski zvezi, mislim, da je treba našo zakonodajo tudi tem prilagoditi in dokazati našo sposobnost, da ni potrebno ne vem kako velikega aparata, da lahko opravljamo vse svoje funkcije.
Tretjič; posebej smo proti širjenju ministrstev v takšni obliki, kot je sedaj predlagano, saj v prvem členu tega predloga pravi, citiram "v vlado se lahko imenujejo tudi ministri brez resorja". To pomeni, da bomo lahko dobili po volji vlade kolikor bomo hoteli ministrstev. Dosedanja formulacija je, da so trije ministri brez listnice, sedaj bi bilo to povsem odprto.
In četrtič. Tudi ne vem in ne vemo, zakaj ad hoc reševati to zadevo, saj po našem poslovniku 204. člen, ki pravi, da se to lahko rešuje po skrajšanem postopku, če - formulacija takšna, da so manj zahtevne zadeve lahko tako uvrstijo - to pa mislim, da ni tako majhna zadeva, če se lahko širi vlada kakorkoli se bi pravzaprav hotela.
Nazadnje nas tudi zanima, ali smo dobili v vladi že več državnih sekretarjev, kot jih je bilo v prejšnji vladi in glede na vse to predlagamo, da se točka zakona o spremembi zakona o Vladi Republike Slovenije umakne iz tega dnevnega reda. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Demšar predlaga, da se umakne z dnevnega reda 23. točka, torej predlog zakona o spremembi zakona o Vladi Republike Slovenije - skrajšani postopek.
Sedaj bom dal besedo po postopku, kot je zapisano v poslovniku, pred tem pa želi proceduralno gospod Henigman.

BENJAMIN HENIGMAN: Hvala. Gospod predsednik! Držal sem roko, zahteval sem oziroma nameraval sem proceduralno. Mislim, da nismo še zaključili debate pri prejšnji točki. Rekli ste, da niste razumeli zakaj gre pri obrazložitvi gospoda Rejca. Gre za tretji odstavek 174. člena poslovnika, ki pravi: "Predsednik Državnega zbora zadrži dodelitev predloga zakona, če še ni končan zakonodajni postopek o predlogu zakona z enako ali podobno vsebino in o tem obvesti predlagatelja." Zakon o privatizacij pravnih oseb v lasti države je v proceduri oziroma vložen v proceduro v Državnem zboru in menim, da ta zakon rešuje isto vsebino kot jo rešuje zakon o zaključku lastninjenja. Zato bi moral biti v proceduri prej v tem državnem zboru, šele kasneje pa ta zakon in mislim, da je neumestno, da ste ta zakon sploh predlagali v proceduro. Prosim mnenje sekretariata za zakonodajo oziroma, da se oglasi tudi predstavnik sekretariata za zakonodajo, da pove stališče; očitno ga predsednik Državnega zbora ne upošteva. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Henigman, mi smo to točko že opravili. Sedaj ne bomo več odpirali teme na to točko. Če se bo pa karkoli pokazalo, da so vaše ugotovitve pravilne, pa je možno v fazi sprejemanja tega zakona - tudi s strani sekretariata nismo dobili nobenih opozoril na to temo - tako da o tem ne bi več dajal besede. Nadaljujemo s predlogom, da se umakne 23. točka dnevnega reda Predlog zakona o spremembi zakona o Vladi Republike Slovenije. Želi besedo predlagatelja zakona, torej predstavnik Vlade Republike Slovenije? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Peterle v imenu Slovenskih krščanskih demokratov.

ALOJZ PETERLE: Spoštovani! Ko je začela delati Demosova vlada smo nasledili stari zakon o vladi in delokrogu ministrstev, po katerem je bilo v vladi 27 članov oziroma 27 ministrov s podpredsedniki vred. V naslednji rundi smo v novi koaliciji to zadevo nekoliko evropeizirali, če rečem, in spravili pod 20, s čimer mislim, da je bil narejen lep napredek, ki bi ga bilo mogoče še nadaljevati.
Predlog, kakršnega imamo pred seboj in za katerega vlada vztraja, da gre na dnevni red, pomeni zame več od tega, kar nekateri govorijo za sedanjo koalicijo, da bo zagotavljala stabilno stagnacijo. To kar predlaga s tem zakonom je pot navzdol in nazaj. Je neomejeno širjenje članov vlade, kajti daje se pravico, da se pač imenuje neomejeno število ministrov in teh potreb bo v teh dveh strankah verjetno še veliko, in bo s svojim večinskim valjarjem ta koalicija to tudi izvajala. Tako da si predstavljam, da bo šla poslej številka, ki bo govorila o številu članov vlade tja proti 30. Mislim, da je to nesreča za to državo, ker to stane. Prej, ko smo zniževali oziroma zmanjševali število ministrstev, smo imeli v interesu pač koristi te države in bolj urejeno delo. Sedaj gredo tisti, ki to predlagajo, zgolj na politične potrebe v koaliciji, interes države jih ne zanima. To, da se sedaj izloča iz močnega gospodarskega ministrstva posebej en del gospodarske problematike, mislimo, da ne pomeni nove kvalitete odločanja, pomeni pa večje stroške za to državo. Mi bi si želeli, da koalicija v skladu s svojim programom skrbi bolj za državne kot za lastne potrebe.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Hvalica v imenu poslanske skupine Socialdemokratske stranke Slovenije.

IVO HVALICA: Spoštovani! Tudi socialdemokrati se pridružujemo predlogu zakona o spremembi zakona o Vladi Republike Slovenije, torej umik te točke iz dnevnega reda. Pri čemer je najbolj zanimivo nekaj, kako pozvani ne pridejo sem, da bi to obrazložili. Razumem, da vlada hoče prepeljati poslance na suho čez to zadevo. Razumem tudi Baškoviča, ker navsezadnje sem v tej hiši peto leto. Ampak, da se predsednica matičnega odbora ne oglasi - sama sebi jemlje pristojnosti. To je čudno. To ne gre. Mi smo Državni zbor, ne glede na koalicijo, ne glede na opozicijo. Lepo vas prosim, malo ponosa, malo dignitete. Vsaj predsednica odbora bi lahko prišla sem gor in bi zagovorila to zadevo, če si upa, če ima izbrane besede za to. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Jelinčič v imenu poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.

ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Tudi poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke je za to, da se črta ta zakon oziroma te sprememba zakona o Vladi Republike Slovenije iz dnevnega reda. Konec koncev gre za nič drugega kot organiziranje novih delovnih mest za ljudi, ki jim je pač sedanja koalicijska vlada obljubila določene položaje. Namreč, v tistem členu, v prvem členu, ki se spreminja, lepo piše: v vlado se lahko imenujejo tudi ministri brez resorja. Pred časom so lahko bili samo trije ministri brez resorja. Zdaj, s to novo spremembo kaže, da bomo imeli ministrov brez resorja toliko, kolikor dolgov sta naredili koalicijski stranki. Tukaj stranka DeSUS-a nima nič zraven, ker njo odrivajo tako ali tako na stran in je ne upoštevajo. To se pravi, da lahko pričakujemo ob tem, ko vsa Slovenija ve, da vlada troši ogromne denarje za svoje uslužbence, jih misli še kar naprej tukaj dodatno zaposlovati. Lahko računamo, da se bo zvrstilo 12, 15, 26, 32 ministrov brez resorja, vsak za eno svojo, priljubljeno temo. In seveda, ker je koalicija dolžna tem ljudem, zagotovo bo tem ljudem dala ministrstvo brez resorja.
Zanimivo je tudi to, da je mnenje našega sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve v tem primeru, ko smo ga dobili v uporabo v Državnem zboru, bistveno omiljeno in nekako - določene zadeve so izpuščene in se bistveno razlikujejo od mnenja, ki je bilo napisano za matično delovno telo. Tam notri je gospod Baškovič lepo napisal, da zadeva je v določenem segmentu protiustavna, kajti govori se, da vlado sestavljajo predsednik, podpredsednik in ministri. V slovenski ustavi podpredsednika ni. Mislim, da je nesmiselno govoriti še kaj naprej in enostavno smo za to, da se zadeva črta z dnevnega reda. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Želi besedo še kdo od predstavnikov poslanskih skupin? Če ne, potem sprašujem predlagatelja za umik te točke? Gospod Demšar, ali želite dodatno besedo? Prosim, gospod Demšar.

VINCENCIJ DEMŠAR: Jaz bi vas prosil, da bi razmislili o tem, kaj pomeni število brezposelnih v naši državi, večanje brezposelnosti, istočasno pa večanje našega najvišjega državnega aparata. Zdi se mi, da je to zadostni razlog, da premislimo še vsi enkrat o tej zadevi in da se stvari drugače lotimo in ne na tak način. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Demšar. Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog, da se umakne 23. točka, predlog zakona o spremembi zakona o Vladi Republike Slovenije z dnevnega reda 4. seje Državnega zbora. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih, plus eden.)
Kdo je za? (29 poslancev.) Je kdo proti? (46+1 poslanec.)
Ugotavljam, da predlog, da se umakne 23. točka z dnevnega reda, ni bil sprejet.
Dodaten predlog za umik ima gospod Hvalica. Gospod Hvalica ima besedo.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik! Spoštovani! Predlagam umik 38. točke dnevnega reda v delu, ki se nanaša na deveto in deseto alineo; odprti oklepaj. Ob tem bi rad prosil vodstvo Državnega zbora, da mi olajša delo, pa da mi prihodnjič, ko bo našteto kakšnih petindvajset alinei, te alinee oštevilči, ker drugače se lahko zmotim. Zaprt oklepaj.
Torej gre za deveto in deseto alineo, predlog odloka o sestavi in izvolitvi Odbora za nadzor proračuna in drugih javnih financ, EPA 81/II. In predlog odloka o sestavi in izvolitvi Komisije za nadzor nad delom VIS-a, poenostavljeno povedano, ali pa udbe, kakor hočete. Spoštovani kolegi! V času, ko so nas, so vas polna usta o Evropi, o evropskosti, mi tu v državnem zboru hočemo, hočete prikrajšati prvo in drugo največjo opozicijsko stranko za vodenje dveh eminentnih delovnih teles, ki imajo za poglavitno nalogo nadzor nad delom pozicije. Kako si vi to predstavljate? Ali mislite, da v Bruslju ne bodo razumeli tega vašega sporočila? Jaz sem prepričan, da ga bodo razumeli. To ni v duhu evropske politike, če vzamete to kot pojem. Ali res mislite, da se lahko gremo tu neke vrste Albanijo ali pa Burundi? Za to slednje sem bil večkrat kritiziran tu v državnem zboru, ker sem primerjal našo situacijo s to afriško državo. Kaj mislite? To je sicer proceduralno v redu, izpeljali ste proceduralno normalno, v KVIAZ-u imate večino, in rezultat je tu, kakršen je. Ampak vprašajte se, kaj se bodo drugi vprašali. Ali boste še verodostojni kot koalicija?
Torej, predlagam vam, da se malo potegnete vase in da o tem razmislite, še je čas, in da 38. točko, volitve in imenovanja, v delu, ki se nanaša na deveto in deseto alineo, umaknemo z dnevnega reda. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej, gospod Hvalica predlaga v okviru 38. točke dnevnega reda umik dveh odlokov: odloka o sestavi in izvolitvi Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za nadzor proračuna in drugih javnih financ, in odlok o sestavi in izvolitvi Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb. Želi besedo predlagatelj teh dveh odlokov, to je predsednik Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve? Gospod Bavčar ima besedo.

IGOR BAVČAR: Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, gospod predsednik! Komisija za volitve in imenovanja je dvakrat razpravljala o teh dveh odlokih. Drugič na vaš predlog, gospod predsednik, na podlagi pisma, ki sta ga vam poslala dva poslanca Socialdemokratske stranke, gospod Janša in gospod Hvalica. Tudi v drugem glasovanju komisija ni spreminjala svojih odločitev, vztrajala je na tem, da pride na tej seji do imenovanja nadzornih teles. Odlašanje s tem imenovanjem bi predolgo pustilo ta del konstituiranja oziroma dokončanje konstituiranja Državnega zbora brez ključnih nadzornih organov. Za ta sklep in odlok, kakor je predlagan, niso glasovali samo poslanci pozicije, pač pa tudi poslanci opozicije. In ključna zadrega o tem, kdo naj zaseda vodilna mesta, čeprav vemo vsi, da telesa opravljajo nadzor v celoti in da imajo tudi člani, da so tudi člani delovnih teles pomembni, da tudi obstoj teh delovnih teles sam po sebi dokazuje možnost nadzora nad ključnimi organi izvršne oblasti. Torej, obstoj takega odloka in taka rešitev je v veliki meri posledica nesposobnosti dogovora znotraj opozicije. Tako, kot je opozicija danes na nekaterih točkah nastopila usklajeno, bi bilo dobro, da se na tak način in s tako argumentacijo sooči tudi pri vprašanjih, ki zahtevajo oblikovanje nadzornih teles. Ne vidim razlogov, da do tega dogovora ne bi prišlo, dvakrat to ni bilo uspešno, konkuriralo je več članov opozicijskih strank za vodilna mesta v teh organih in komisija se je pač odločila z večinskim mnenjem dvakrat, kot je pravilno ugotovil gospod Hvalica, proceduralno pravilno, tako da je spoštovala proceduro, ki velja. S tega stališča ne vidim nobenih potreb po tem oziroma ne vidim utemeljenih razlogov za to, da bi ti dve točki, ta dva odloka umaknilil iz 38. točke dnevnega reda. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Tokrat vladi ni potrebno, da damo besedo. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? Ne želi. Preden bi dal besedo predstavnikom poslanskih skupin, bi kot predsedujoči in predsednik in ker sem bil omenjen tudi s strani predsednika Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Namreč, ko sem dobil pismo predsednika Socialdemokratske stranke, gospoda Janše in vodje poslanske skupine Socialdemokratske stranke Slovenije, gospoda Hvalice, ker sem dobil pismo, v katerem me pač obveščata in izražata nestrinjanje ob dejstvu, da predstavnik njihove poslanske skupine ni bil izvoljen, ni bil predlagan za predsednika Odbora Državnega zbora za nadzor proračuna in drugih javnih financ, sem se obrnil na KVIAZ in predlagal KVIAZ-u, da o tej temi razpravlja in če on oceni, da je to potrebno ponovno odloča. Ko sem pogledal v stenogram te seje sem videl, da so mi nekateri celo očitali, da sem s tem prekoračil svoja pooblastila. Bi pa tukaj izrecno povedal, da je bilo v preteklih mesecih večkrat rečeno in tudi name naslovljeno vprašanje, kako to, da državni zbor še vedno nima dveh tako pomembnih nadzornih komisij oziroma odborov državnega zbora. In v tem smislu ocenjujem, da ne bi bilo modro, da bi danes umaknili ta dva odloka z dnevnega reda, torej, da bi ustanovili tako komisijo za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb in odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ. Nenazadnje, v proceduri je že nekaj gradiv, ki bi jih vsaj ena od teh dveh komisij oziroma odborov morala čimprej obravnavati, ker je tudi na dnevnem redu pred sklicem 5. seje Državnega zbora. Ocenjujem, da bi bilo modro, da bi danes državni zbor uvrstil oba odloka na dnevni red. Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Gospod Peterle v imenu Slovenskih krščanskih demokratov.

ALOJZ PETERLE: Spoštovani! Slabo bo za našo demokracijo, če se bomo sklicevali samo na proceduralni vidik. Procedura je gotovo zelo pomembna, ni pa edina stvar v demokraciji. Demokracija pozna tudi načela in vsebino in moram reči, da smo to v začetkih slovenske demokratizacije znali upoštevati in je imela najmočnejša opozicijska stranka tudi nadzorno funkcijo, medtem ko jo sedaj SDS kot najmočnejša opozicijska stranka nima oziroma očitno ne sme imeti. Mi proti temu protestiramo in pozivamo demokrate v tem državnem zboru, da tega odloka ne podprejo, krščanska demokracija bo to gotovo storila.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Sedaj ne govorimo o podpori odloka, ampak o umiku odloka z dnevnega reda.

ALOJZ PETERLE: Se opravičujem. Podpiramo tisto, kar je predlagal vodja poslanske skupine SDS gospod Hvalica.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Peterle. Želi še kdo besedo? Gospod Janša v imenu poslanske skupine Socialdemokratske stranke Slovenije.

JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi! Ko je leta 1990 v Sloveniji prvič prišlo do svobodnih volitev, in ko se je prvič demokratično konstituirala takrat še skupščina, se niso začeli pisati samo nekateri novi zakoni in pripravljati nova ustava, ampak smo začeli tudi z oblikovanjem določenih demokratičnih standardov. Eden od teh demokratičnih standardov, ki ni bil do sedaj, do danes nikoli postavljen pod vprašanje, je tudi načelo o nadzorni ustavni vlogi opozicije. Ko se je prvič oblikovalo delovna telesa v tem državnem zboru, ki se je takrat še imenoval skupščina, in ko je Demosova večina s številom glasov imela možnost, da z glasovanjem določi kakršnokoli sestavo in vodenje delovnih teles, kljub temu, da ni bilo še nobenih demokratičnih izkušenj in samo bledo poznavanje prakse iz drugih demokratičnih držav oziroma držav s parlamentarno demokracijo, takrat nikomur v tej vladni večini in v vladi ni prišlo na misel, da bi opozicijo na nek način izključil iz nadzorne vloge. Brez velikih debat in z absolutno podporo tudi v takratni vladajoči koaliciji je mesto predsednika Odbora za nadzor proračuna, ki se je deloma drugače imenoval, pripadlo takrat Liberalni demokraciji in gospodu Kopaču in mesto predsednika Komisije za nadzor nad tajnimi službami, za katero nikjer ni pisalo, da jo je sploh potrebno ustanoviti, pa smo jo, gospodu Bekešu, ki po mnenju koalicije seveda ni bil niti približno primeren za to funkcijo, ker je nekako izhajal iz tiste sredine, ki naj bi jo potem kontroliral, ampak se nismo spuščali v te predloge. Tudi pozicija je mirno glasovala zato in obe komisiji sta izvajali zelo glasno to svojo nadzorno funkcijo. Približno podobno se je stvar oblikovala tudi po volitvah leta 1992, s tem, da je Slovenska ljudska stranka dala soglasje oziroma pristala na to, da nekaj časa obe nadzorni komisiji oziroma obe nadzorni telesi vodita poslanca iz Demokratske stranke, ki takrat ni bila največja, vsaj tako mi je bilo razloženo, ko sem bil na razgovoru pri predsedniku Državnega zbora. Potem je prišlo do tega, da je Odbor za nadzor proračuna prevzela poslanka iz največje opozicijske stranke, ki je takrat obstajala - ker Slovenska nacionalna stranka je pač v tem razpadla - iz Slovenske ljudske stranke.
Sedaj smo pred situacijo, ko KVIAZ predlaga z glasovanjem - s tem, da je večino glasov za te predloge prispevala - ne opozicija, ampak pozicija, ki ima večino v KVIAZ-u - za predsednike obeh teh dveh nadzornih teles kandidate iz dveh manjših opozicijskih poslanskih skupin. Kandidata iz dveh največjih pa sta bila z glasovanjem zavrnjena. Na ta način je vladajoča koalicija oziroma izvršilna oblast preko nje sama izbrala tiste, ki bodo vodili nadzor nad to izvršilno oblastjo. Kakšen bo to nadzor je drugo vprašanje. Res je, da že več kot šest mesecev ni teh delovnih teles, da ni nadzora na teh dveh točkah, da to ne povečuje kredibilnosti te države navznoter in navzven, res pa je tudi, da mi nismo zato, da se sedaj samo meče pesek v oči. Boljše je, da teh komisij ni, kot pa da formalno obstajajo in da se vladajoča koalicija in vlada trkata po prsih, da nadzor obstaja, ta nadzor pa se realno ne vrši. To se bo tako ali tako pokazalo.
Predsednik Državnega zbora je bil pred kratkim v Ameriki, kjer je obiskal tudi sedež CIE. Tam sta se menda, gospod predsednik, pogovarjali o tem kako poteka nadzor nad tajnimi službami oziroma o tem kakšna je izkušnja parlamentarnega in civilnega nadzora nad tem. (Pisk v dvorani.) Ne vem, kaj ta pisk pomeni.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Po poslovniku lahko predstavnik poslanske skupine v petih minutah obrazloži svoje izhodišče do predloga za umik točke iz dnevnega reda.

JANEZ JANŠA: Dobro. Se opravičujem, ker sem prekoračil čas. Mislim pa, da so ga tudi mnogi drugi danes za to govornico pred menoj, pa jim ni bila vzeta beseda.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ker sem bil omenjen glede stališča pri pogovoru, torej pri meni, pri predsedniku Državnega zbora, bi rad nedvoumno povedal to, da sem povedal, da je Slovenska ljudska stranka v prejšnjem sklicu v svoj kvorum vzela Komisijo za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb, ki jo je po naši oceni zelo korektno vodil dr. Bučar. O tej komisiji da, nikakor pa ni bilo govora o Odboru za nadzor proračuna in javnih financ, ki ga je prvi slabi dve leti vodil predstavnik takratne Demokratske stranke gospod Omerza.
V imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke se je k besedi priglasil gospod Potočnik. Tudi on bo imel možnost, da v petih minutah pove svoje stališče. Povem pa gospodu Janši, da predlagatelj predloga za umik - ta pa nima omejeno, predlagatelj nima omejeno po poslovniku. Prosim, gospod Potočnik.

FRANC POTOČNIK: Hvala lepa. Spoštovane dame in gospodje! Slovenska ljudska stranka ni predlagala za mesto dveh podpredsednikov nadzornih delovnih teles Državnega zbora, za mesto dveh predsednikov in dveh podpredsednikov svojega kandidata. Naše stališče je bilo in je še, da naj ta štiri vodilna mesta v teh dveh delovnih telesih zasedejo poslanci oziroma poslanke opozicije. Mi smo poskušali, da bi se oziroma predlagali, da bi se v opoziciji dogovorili o teh štirih mestih, vendar kot smo videli na KVIAZ-u in kot vidimo danes, to ni bilo mogoče in zato tudi dvomimo, da se bi v tem kratkem času lahko predstavniki opozicijskih strank v tem uskladili, zato bomo mi nasprotovali umiku te točke z dnevnega reda. Seveda glasovanje bo pač prineslo potem, kar bo pač prineslo, ker, kot sem že rekel, ni upanja, da bi se, vsaj tako kažejo razmere zdaj, da bi se predstavniki opozicijskih strank o tem dogovorili. Bilo je pa na začetku tudi govora o prvi in drugi največji opozicijski stranki, da sta brez teh nadzornih funkcij. To čisto ne drži, ker je kandidat, ki je predlagan za predsednika Odbora za nadzor proračuna in javnih financ, predstavnik druge do tretje največje opozicijske stranke. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Besedo ima gospod Kopač v imenu poslanske skupine. Ne? Se opravičujem. Besedo ima gospod Juri v imenu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov. (Govorjenje v dvorani.) Poslovnik ne omogoča.

AURELIO JURI: Predsednik, hvala. Bom zelo kratek. Seveda, predlog je bil podan, da bi se ti dve alinei te točke umaknili. Odpira vrsto vprašanj, tudi formalne narave. Ne nazadnje seveda razmišljanja, ki so bila tu prisotna v razpravah kolegov Hvalice in Janše nas postavljajo pred dejstvo, da o izvolitvi pač teh predsedujočih oziroma predsednikov teh dveh delovnih teles, bi morali odločati na tak način, po katerem bi bilo ostalim oziroma manjšim opozicijskim strankam - seveda tudi to vprašanje, katere so manjše - onemogočiti kandidiranje. Jaz sem že v KVIAZ-u, kot član KVIAZ-a ugotovil eno dejstvo - da je bilo takratno glasovanje, ker pač ni bilo dogovora med opozicijskimi strankami - opravljeno v skladu s poslovnikom in sem tudi tistim, ki so osporavali temu glasovanju oziroma izidu tega glasovanja, predlagal, da odprejo to vprašanje v Komisiji za poslovnik. Ko bomo mi v poslovniku določili in točno zapisali, da ti dve delovni telesi - jih vodita predstavnika dveh največjih opozicijskih strank - takrat se bo vedelo, da na osnovi teh kriterijev tiste opozicijske stranke, ki pač imajo manjše število poslancev, ne morejo pri tem kandidirati. Kolikor vem, je prišlo med vsemi strankami do dogovora, kako naj se seveda te pozicije razporedijo v samem začetku mandata, ko je šlo za jedro vseh delovnih teles, ki so bile takrat na mizi in za vodstvo Državnega zbora, torej za predsednika, podpredsednika in tako naprej. Tako, da kakorkoli bi že zdaj spreminjali te odločitve, pa ni utemeljenih razlogov, da bi osporavali predlogom KVIAZ-a, bi seveda ustvarili neko zelo formalno nerodno situacijo. Državni zbor pa ima pravico, ima možnost, da podpre ali ne podpre podane predloge in na osnovi tega se bo ustrezno ravnalo dalje. Mislim, da je eno od vprašanj, ki odpirajo tudi pomanjkljivosti morda, ki so prisotne v samem našem poslovniku - pa dajmo, jaz bom podpiral, seveda tiste pobudnike, ki bodo rekli, da imajo v poslovniku tudi te stvari, pa ne gre samo za vejico, gre tudi za določitev kriterijev v poslovniku bolje doreči. Takrat seveda ne bo nobenih takih dvomov, ne bo nobenih takih vprašanj. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Juri. V imenu poslanske skupine LDS, gospod Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Naša poslanska skupina ne podpira umika teh dveh alinei oziroma točk z dnevnega reda. Razlog za to pa je, da želimo imeti normalno funkcioniranje države in da seveda vzpostavitev nadzornih odborov v parlamentu sodi k potrebi po normalnem funkcioniranju države. Tu bi pa rad posebej osvetlil ali pa podkrepil z nekaj navedbami o dogodkih v preteklosti, ki je v okviru razprave o tej točki danes tudi že bila omenjena. Leta 1990 je takratna predhodnica Liberalne demokracije Slovenije seveda bila opozicijska stranka in je, govorim o ZSMS, katere član sem takrat bil, in takrat seveda, kot opozicijska stranka ni mogla priti do nobene vidnejše funkcije. Odbor za finance, ki sem ga jaz takrat dobil, je bil na neki način preostanek pri delitvi pomembnejših funkcionarskih mest. Ta odbor je potem v aktu o ustanovitvi imel združeno tako proračunsko politiko, ki je postala pomembna šele kasneje, ne leta 1990, kot seveda nadzor nad proračunom. Torej, lahko trdim, da je to bil takrat na neki način slučaj. Stvari pa so potem postajale jasnejše, tudi navsezadnje pomembnejše. Res je danes iz današnje točke težko govoriti o tem, da je proračun takrat bil manj pomemben, ampak res je bilo tako, ker se je država nahajala v drugačnih razmerah. Leta 1992, ko sem še zmeraj bil predsednik tega odbora, sem se sam osebno znašel v zelo zoprni vlogi, ko sem bil sočasno zagovornik vladnih predlogov na finančnem področju, pa tudi pristojen za nadzor nad izvrševanjem proračuna. Zato sem sam, osebno, januarja 1993 predlagal takratnemu novoizvoljenemu državnemu zboru, da se loči funkcijo nadzora nad proračunom in funkcijo promocije proračunske politike v dva odbora, in da po definiciji nadzor nad izvrševanjem proračuna oziroma odbor, ki se s tem ukvarja, vodi nekdo iz opozicije, kdorkoli že. To je bil moj predlog oziroma predlog Liberalne demokracije Slovenije, in takrat nikomur iz takratne opozicije to - to si upam trditi - niti ni prišlo na misel, da bi bilo to dobro. To se je kot zelo dobro izkazalo kasneje. In to je danes, hvala bogu, ustaljena praksa, in pri tem si upam trditi ali pa na nek način sem ponosen, ker smo navsezadnje v Liberalni demokraciji Slovenije tako ureditev predlagali, da je slovenski parlament poleg evropskega parlamenta v Strasbourgu edini parlament v Evropi, ki ima ta hip v svojih aktih urejeno stvar tako, da je nadzor nad izvrševanjem proračuna v posebnem odboru, promocija proračunske politike pa v posebnem odboru. Stvar je torej logična in prispeva k stabilnemu političnemu funkcioniranju parlamenta in kot taka, mislim, da mora biti tudi kadrovsko popolnjena. Jaz osebno se ta hip ne bom opredeljeval do - niti v imenu poslanske skupine - do predlogov kadrovske zasedbe teh dveh odborov, čeprav so naši predstavniki seveda že vnaprej napovedali, da bomo tudi to kadrovsko - na KVIAZ-u napovedali - da bomo to kadrovsko zasedbo podprli. Predvsem pa se mi zdi pomembno, v okviru razprave o dnevnem redu, povedati, da nadaljnje odlaganje imenovanja teh dveh nadzornih delovnih teles pomeni element nestabilnosti v delovanju tega parlamenta, kar pa nikakor ni v našem interesu. Čeprav bi morda kdo, ki vladajočo stranko ocenjuje kot - ali pa eno od dveh koalicijskih strank, dveh največjih koalicijskih strank kritizira kot stranke, ki jim je samo do oblasti, morda utegnil misliti, da bi nam to celo odgovarjalo. Ne, nam odgovarja, da se ta dva delovna telesa ustanovita čimprej in da tudi začneta polnokrvno delovati. Zato ne podpiramo umika z dnevnega reda. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kopač. Zelo točno je odmeril svoj nastop, do sekunde točno. Želi še kdo besedo? Želi morda predlagatelj predloga dodatno? Gospod Hvalica, prosim.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani! Torej, tu smo slišali niz prepričevanj, ki so bila bolj opravičila. Tako je bilo čutiti, ne glede na vehementnost posameznih razpravljalcev.
Predsednik KVIAZ-a govori o opoziciji, ki da ni enotna in tako dalje. To je višek cinizma! Za to govornico sem že povedal, da obstoja opozicija pod A), ki ni glasovala ne za mandatarja ne za vlado in opozicija pod B), ki je omogočila to koalicijo in zato mora biti po vaši metodologiji nagrajena. Torej, to je cinizem, gospod Bavčar, brez primere. Vi dobro veste, da je bilo to skrbno načrtovano in zasnovano.
Razočaral me je tukaj prijatelj Potočnik. Pravi, da SLS ni predlagala, ni predlagala, ampak je glasovala, da se je izteklo tako. Sam gospod Potočnik se je pa skrival; oprostite, tokrat pa moram reči, slučajno ali neslučajno, kot zajec pred vrati. Ni ga bilo na seji KVIAZ-a. To je dejstvo, to je dejstvo. Torej zaradi glasovanja Slovenske ljudske stranke je izpadlo tako, kot je izpadlo. In gremo naprej. In gremo naprej. Se opravičujem za žalitev na pripombo tukaj gospoda Jakiča, ki me je na takšen način žalil, to sem šele kasneje sedaj izvedel, mi je nekdo prinesel en članek v ljubljanskem Dnevniku, da bom od vas zahteval - sedaj ko vidim, da ste postali poslanec Državnega zbora, in da boste bolj pazili na svojo osebnost...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: To ni tema, to ni tema gospod Hvalica.

IVO HVALICA: Ne, ne, ne. On je... Ga niste opozorili, ko je dal medklic, zato mu bom jaz odgovoril.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Hvalica! O vaši razpravi gospoda Potočnika... Prosim, da ne bi...

IVO HVALICA: Sem se opravičil gospodu Potočniku...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: ...poslanci ne morejo odgovoriti na vaše besede...

IVO HVALICA: Formalno sem se opravičil gospodu Potočniku, še vedno pa isto mislim! Tega ne morem spremeniti. V redu. Hvala lepa. Proceduri je zadoščeno tako kot vi zagovarjate proceduro. Sem se opravičil, mislim pa isto in bom še mislil. Se opravičujem.
Gremo naprej. Gospod Juri! Torej 9 poslancev Združene liste ali komunistov, kot hočete, in 4 nacionalisti, to je 13 poslancev, dobiva sedaj dve predsedniški mesti, dveh eminentnih nadzornih delovnih teles, 16 poslancev Socialdemokratske stranke pa nobeno. Kakšna aritmetika je to? Devet plus štiri je trinajst. Torej, jaz si dejansko tega ne znam razlagati. Tukaj odpove aritmetika, tukaj odpove politična higiena, tukaj odpove čisto vse. In gospod Kopač, da ne bi prišel sem gor! Skrbnik za normalno funkcioniranje države, seveda na način, kot si on to predstavlja. To, da ima trikrat večje stanovanje kot jaz, to da je udeležen non stop na direktnih in na indirektnih proračunskih virih, to on dobro ve, sedaj gleda v tla, itd., itd. Samo njegovo približno 15 dnevno, mogoče je bilo kakšen dan več, ministrovanje je naredilo tej državi več škode kot jo bo naredilo ne vem kaj drugega. Samo njegovo, in gospod Kopač to dobro ve, kaj je vse podpisal v tistih 15 dneh. Ja, ja. Ja, ja. O tem bo enkrat v tem državnem zboru še tekla beseda. Saj ni še konec sveta. Saj ni še konec sveta in mogoče boste enkrat tudi zato obtožen in obsojen, kar ste naredil takrat v tistih 15 dnevih. Vi boste dajali tu lekcije nam. Vi, zadnji, poslednji, ki lahko to naredi. Lepo vas prosim, da se ne dotikate več teh stvari. Vi in morala. Veste koliko je to narazen. Vi ste tako oddaljeni od tega. Vi, vaša Trenta, vaše hiše, vaše nezakonite gradnje in tako dalje.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Hvalica, to ni tema. Naštejte razloge, zakaj predlagate umik iz dnevnega reda.

IVO HVALICA: Oprostite, gospod predsednik, gospod Kopač je izrekel besedo normalno funkcioniranje države in to je tema, ki se nanaša na normalno funkcioniranje države. Instrumenti nadzora omogočajo normalno funkcioniranje države. Saj ne govorim o fižolu, lepo vas prosim. No, gre za normalno funkcioniranje države. V vseh državah, kjer skrbijo za to, da država normalno funkcionira imajo tudi normalne institute nadzora. (Pisk v dvorani) Ne, ne, to pa ni pet minut.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Hvalica, predzadnji odstavek govori: Predlagatelj spremembe dnevnega reda lahko v največ petih minut dodatno pojasni razloge za svoj predlog.

IVO HVALICA: Sedaj pa tako, prej ste pa rekli, da ne.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Pri prvem predlogu ne, drugič pa poslovnik točno določa pet minut.

IVO HVALICA: Hvala lepa, predsednik, saj sem povedal skoraj vse, razen o Kopaču, o njemu bi lahko govoril tu še tri ure. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Glejte, mislim, da se je sedaj zgodilo to - bom dal besedo, gospod Potrč - da poslanci v nastopih, ko vedo, da njihovi kolegi ne morejo polemizirati in imeti ugovore, jih napadajo. To je po moji oceni nekorektno in poslanci izkoriščajo poslovniško možnost nastopanja na tej govornici. Kadar kolega za vami nima možnosti, da z vami polemizira, je kultura vaša tista, ki vam pač narekuje kako boste nastopali. (Ploskanje.) Proceduralno ima gospod Potrč.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod predsednik, soglašam s tem, kar ste povedali. Mislil sem povedati sam z enim samim pristavkom. Bom tudi jaz mogoče nekoliko bolj oster. Je pa nekorektno, če predsednik Državnega zbora, ki ima vsa pooblastila za vodenje seje ne zagotovi, da poslanec tako ne more ravnati. Vi ste do konca dovolil vse izjave, na koncu pa ste to povedali. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Potočnik, imate proceduralni predlog? Beseda je vaša.

FRANC POTOČNIK: Spoštovane dame in gospodje! Moj proceduralni predlog je takšen, da se Komisiji za poslovnik predlaga, da pripravi spremembo poslovnika v tistem smislu, da bo omogočal v primerih, ko poslanec direktno žali oziroma laže, da se lahko ta poslanec obrani. Na KVIAZ-u nisem bil prisoten, ker sem sklical Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za četrtek. Predhodno je bila komisija sklicana za torek in potem prestavljena na isti rok. Torej, se nisem skrival kot zajec pred vrati in mislim, da je to dovolj, kar sem pač povedal tudi o tem.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Potočnik, predlagam, da to pisno predlagate in da bomo glasovali na Komisiji za poslovnik.

FRANC POTOČNIK: Hvala. Mogoče sem malo izkoristil tudi to, ampak...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje torej dajem predlog za umik devete in desete alinee 38. točke dnevnega reda: volitve in imenovanja. Ugotavljamo prisotnost! (77 prisotnih.)
Kdo je za predlagani umik dnevnega reda? (23 poslancev.) Je kdo proti? (54 poslancev plus eden.)
Ugotavljam, da predlog umika devete in desete alinee 38. točke dnevnega reda ni bil sprejet.
Ali smo sedaj izčrpali predloge za umik dnevnega reda? Smo izčrpali. Bilo jih je kar dovolj.
Prehajamo na predloge za širitev dnevnega reda. Odbor za gospodarstvo Državnega zbora in Vlada Republike Slovenije predlagata, da zbor razširi dnevni red seje z obravnavo predloga zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o poroštvih Republike Slovenije za obveznosti gospodarskih družb iz poslov restrukturiranja dolgov, ki ga je Vlada Republike Slovenije predložila zboru v sprejem po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagateljev zakona za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku soglaša. Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Zaključujem razpravo. Dajem na glasovanje predlog, da razširimo dnevni red s predlogom zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o poroštvih Republike Slovenije za obveznosti gospodarskih družb iz poslov restrukturiranja dolgov. Ugotavljamo prisotnost! (72 prisotnih plus ena.)
Kdo je za predlagano širitev? (53 poslancev plus ena.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog za razširitev dnevnega reda sprejet.
Zbor bo navedeni predlog zakona obravnaval kot 11.a točko dnevnega reda. Na glasovanje dajem tudi predlog, da se navedeni zakon sprejme po skrajšanem postopku. Navedeni predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za predlog, da navedeni zakon sprejmemo po skrajšanem postopku? (48 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem navedenega zakona po skrajšanem postopku sprejet.
Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko in Vlada Republike Slovenije predlagata - torej Vlada Republike Slovenije predlaga, da Državni zbor razširi dnevni red seje z obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekciji dela, ki ga je vlada predložila zboru v sprejem - tukaj prihaja do spremembe - po hitrem postopku. Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? Magister Rop ima besedo.

MAG. ANTON ROP: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Predlagamo, da se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekciji dela uvrsti na dnevni red. Vlada Republike Slovenije predlaga, da se predlog tega zakona obravnava skupaj s paketom zakonov, ki jih je vlada pripravila za to zasedanje. Cilj in namen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekciji dela je s poostrenimi ukrepi pospešeno odpravljati kršitve, ki jih na področju delovnih razmerij ugotavlja inšpekcija za delo. Gre zlasti za zaposlovanje na črno, neprijavljeno socialno zavarovanje, nezakonito odpuščanje in podobno, kar je nedvomno v širšem interesu, zato Vlada Republike Slovenije meni, da je izpolnjen pogoj za sprejem zakona po hitrem postopku. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, magister Rop. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Zaključujem razpravo in na glasovanje dajem predlog za razširitev dnevnega reda, torej s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekciji dela. Ugotovimo prisotnost? (68 prisotnih, plus ena.)
Kdo je za? (60 poslancev, plus ena.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za razširitev dnevnega reda sprejet. Obravnavali ga bomo kot 12.a točko dnevnega reda.
Na glasovanje dajem tudi predlog, da se navedeni zakon sprejme po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih, plus ena.)
Kdo je za? (46 poslancev, plus ena.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem navedenega zakona po hitrem postopku sprejet.
Odbor za mednarodne odnose in Vlada Republike Slovenije predlagata, da zbor razširi dnevni red seje z obravnavo predloga zakona o ratifikaciji začasnega sporazuma o trgovini in zadevah v zvezi s trgovino med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropsko skupnostjo za premog in jeklo in Evropsko skupnostjo za jedrsko energijo na drugi strani. Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog za razširitev dnevnega reda z navedenim predlogom zakona. Ugotovimo sklepčnost! (66 prisotnih, plus ena.)
Kdo je za? (58 poslancev, plus ena.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za razširitev dnevnega reda sprejet. Navedeni predlog zakona bo zbor obravnaval kot 15.a točko dnevnega reda.
Poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov in poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke predlagata, da zbor razširi dnevni red seje z obravnavo predloga zakona - predloga odloka, se opravičujem! - o razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji. Želi predstavnik predlagateljev besedo? Gospod Potrč ima besedo.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Na pobudo Združene liste socialnih demokratov, ki sta jo podprli Slovenska nacionalna stranka in Zelena alternativa Slovenije, je v 24 od 60 dneh 52.189 državljank in državljanov izrazilo pisno podporo za to, da se razpiše predhodni zakonodajni referendum o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji.
Potrebovali smo pet dni, da smo zbrali veliko večino potrebnih pisnih podpor, ker, poslanke in poslanci, poznate proceduro, ni dovolj, da se ta pisna podpora izrazi pred upravnim organom, ampak treba je zbrati še podpisane obrazce. In tako 16. aprila predsedniku Državnega zbora predali zahtevo za razpis referenduma s 50.823 verificiranimi, potrjenimi in pregledanimi obrazci s strani službe Državnega zbora. S tem smo za en dan, dva dni, zamudili formalni rok, da bi ta zahteva lahko bila vložena na dnevni red preko samega sklica. Imeli smo za to upravičene razloge, ker smo morali zbrane podpise zbrati, in so pogoji za to, da se to uvrsti na dnevni red, nastopili po samem sklicu seje.
In drugo, vsi vemo, da 19. člen zakona o referendumu in o ljudski iniciativi določa, da mora Državni zbor od dneva vložitve zahteve odločati o aktu o razpisu referenduma v 30 dneh. Danes smo vsi dobili obvestilo o predhodnem sklicu naslednje seje, ki je predvidena za 20. maj. Ker smo mi naš predlog vložili 16. aprila, je 20. maja več kot trideset dni in Državni zbor mora na tej seji o tem aktu odločati, razen, če bi želel, da o tem odloča na neki posebni izredni seji. Ker so torej izpolnjeni vsi formalni pogoji pričakujem, da boste to točko dnevnega reda uvrstilil na dnevni red. Pričakujem pa uvrstitev te točke na dnevni red, ne samo iz formalnih razlogov ampak tudi zaradi odnosa vseh poslank in poslancev tega Državnega zbora do 52.189 podpisnic in podpisnikov podpore, ki so, poudarjam še enkrat, v rekordnem času 24 dni prišli pred ustrezne upravne organe in s svojim podpisom zagotovili, da bo ta stvar in ta zakon po denacionalizaciji lahko obravnavan tudi na referendumu. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Potrč. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Jelinčič želi besedo.

ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Gospod Potrč je že razložil osnovo zahteve Združene liste socialnih demokratov in Slovenske nacionalne stranke po razpisu zakonodajnega referenduma k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji. Mislim, da 50.739 podpisanih dokumentov, ki smo jih predložili Državnemu zboru, dovolj evidentno in točno govori o tem, kakšno je razpoloženje v slovenski javnosti. Še toliko več pove to, ker so bili ti podpisi zbrani takorekoč v štirinajstih dneh oziroma samo v devetih delovnih dneh. Predlog, ki ga je vložil gospod Črnač je porabil za zbiranje 1.279 podpisov eno tretjino časa več kot mi. Mislim, da se bo Državni zbor nedvomno pravilno odločil, ko bo potrdil, da ta točka ostane na dnevnem redu oziroma, da se uvrsti na dnevni red in da se takrat, ko bo na dnevnem redu, tudi pravilno odločal. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Jelinčič. Ne vidim drugih prijavljenih za razpravo. Predstavnik predlagateljev ne želi dodatno obrazložiti svoj predlog. Torej, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog za razširitev dnevnega reda z navedenim predlogom odloka. Ugotovimo prisotnost! (76 prisotnih plus eden.)
Kdo je za predlagano razširitev dnevnega reda s predlogom odloka o razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji? Kdo je za? (46 poslancev plus eden.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za razširitev dnevnega reda sprejet. Zbor bo navedeni predlog zakona obravnaval kot 35.a) točko dnevnega reda.
Drugih predlogov za širitev dnevnega reda nismo prejeli, zato prehajamo... Želi s tem v zvezi še kdo besedo? Hvala lepa.
Prehajamo na glasovanje oziroma na odločanje o predlogu za sprejem zakona po zakonu po hitrem postopku. Vlada RS je zboru predložila predlog zakona o zagotovitvi sredstev za potrebe Republike Slovenije v obdobju začasnega financiranja v letu 1997 in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Torej na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (67 prisotnih plus eden.)
Kdo je za? (43 poslancev plus eden.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa, da se zakon sprejema po hitrem postopku sprejet.
Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog zakona o spremembi zakona o davku na izplačane plače in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Ker ni razprave, jo zaključujem in dajem na glasovanje torej predlog za sprejem navedenega zakona po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih plus eden.)
Kdo je za? (50 poslancev plus eden.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog zakona o posebnem davku od cestnih motornih vozil in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin?
Gospod Sovič.

BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Rad bi samo poudaril, da mislim, da je precej razlogov zato, da ne bi tega zakona sprejemali po hitrem postopku. Že uvodoma smo omenili, da ta zakon ni strukturiran tako, kot danes zahtevamo, da bi zakoni bili. Predvsem manjka poglavje o tem, kakšna je skladnost tega zakona z regulativo, ki jo predpisuje ali pa priporoča Evropska zveza. Prav tako ni primerjave z drugimi državami in ni širše elaboliran sam predlog tega zakona. Zato mislim, da bi bilo nujno ta zakon obravnavati po normalni proceduri in omogočiti, da bi se ta zakon dopolnjeval, torej preoblikoval do te mere, da bi bil seveda kompatibilen s prakso o drugih državah, in da bi seveda upošteval realne danosti v slovenskih razmerah. Iz tega razloga predlagam, da bi bil tudi za ta zakon v veljavi normalen postopek. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Soviču. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (67 prisotnih plus eden.)
Kdo je za? (38 poslancev, plus ena.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog zakona o zaključku lastninjenja in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadev? (Ne želi.) V imenu poslanske skupine Združene liste se je že prijavil in želi besedo gospod Potrč.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Prepričan sem - ne samo, da ni razlogov za obravnavo tega zakona po hitrem postopku - temveč da Državni zbor o tem zakonu po hitrem postopku sploh ne sme razpravljati in odločati. Prvo. Predlagatelj - vlada ni pripravila posebne obrazložitve, da naj se zakon obravnava po hitrem postopku. V spremnem dopisu sklicevanje na to, da je povezan z zakonom o razvojni družbi, ni dovolj tehtna obrazložitev, da se tako pomemben zakon lahko po hitrem postopku obravnava in če bi predsednik Državnega zbora bil natančen, bi v skladu s poslovnikom, pravzaprav predlagatelju moral ta zakon vrniti. Vem, da bo tudi tokrat po svoje tolmačil poslovnik, ampak jaz bom vedno na to opozarjal, ker je treba tudi predsednike navaditi, da zaščitijo poslance Državnega zbora pred nekorektno vloženimi zakoni, ne pa, da samo ščitijo vlado.
Drugo. Prepričan sem, da ni posebne obrazložitve za ta zakon po hitrem postopku, ker je tudi vlada ugotovila, da je ne more dati. Namreč po hitrem postopku se lahko pripravljajo zakoni, če gre za izredne potrebe države, interese obrambe ali naravne nesreče in povsem jasno je, da niti pod slučajno nobeden od teh razlogov ni izpolnjen in zato tudi vlada hitrega postopka ni mogla obrazložiti.
Ob tem pa naj povem še naslednje. Kakorkoli je utemeljeno razmišljanje o potrebi končanja lastninjenja, je nemogoče, da se lastninjenje, ki je v dobrem in slabem z mnogimi zapleti in nedoslednostmi 5 let potekalo, zdaj preko noči z zakonom, ki bi ga naj sprejeli po hitrem postopku, poizkuša spraviti z dobrim in slabim do konca, v mnogočem tudi tako, da se pokrijejo in prekrijejo vse slabosti, ker ne bo več nikogar, ki bi lahko na te slabosti in napake opozarjal, saj bo država tudi preko lastninjenja kontrolirala sama sebe, preko razvojnega sklada in njegove skupščine, v katerem bo imela popolno oblast in popolno možnost odločanja.
Rad bi povedal, da se mi zdi v celoti nesprejemljivo, da, bi rekel, vlada, v svoji zakonodajni tehniki in ob vseh svojih ljudeh, ki jih ima, ne najde nobenega drugega načina, kot da tudi na tej točki iznajde kompletno pravno inovacijo, tako kot pri zakonu o proračunu, in predlaga, da se z amandmaji spreminja nek drug zakon. Ta zakon o zaključku lastninjenja namreč vsaj deset in več členov zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj... spreminja. To je nemogoče. Če je že kdo to želel, naj bi pač predlagal, da se v celoti zakon o privatizaciji pravnih oseb v lasti sklada razveljavi, pa kompletno vsebino tega uredi v tem zakonu, da bomo imeli materijo na enem mestu urejeno. Tako pa zahtevajo od nas, da moramo tri zakone gledati in to po hitrem postopku, da ja ne bi vedeli, za kaj dejansko gre, in onemogočajo, da bi kdorkoli kasneje, ki bo preko pravnega registra ugotavljal, kateri zakon sploh velja, ga sploh ne more najti, ker nikjer spremembe zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada republike za razvoj ne bo, ker te spremembe ne bodo sprejete, ker bodo sprejete v tem zakonu o zaključku lastninjenja. To je nemogoče, nemogoče!
Naslednje. Vlada bi morala po zakonu, ki ga je ta Državni zbor sprejel oktobra meseca, pripraviti predloge za izpopolnitev certifikatske luknje. Tega v tem zakonu ni naredila. Ni naredila, ampak je ponovno kompleten problem odložila za naslednjih nekaj mesecev, s polnim pooblastilom, ki ga je dala sebi, da bo to naredila ali ne, s spiskom podjetij ali ne, kakor bo želela, zaenkrat je pa dala, kot je bilo že prej v razpravi ugotovljeno - imena pa ne smem citirati, ker govorim v imenu poslanske skupine - da daje tisto, kar nima nobene vrednosti. In točno to zaenkrat samo daje, vse drugo pa nič. In tako bodo vsi certifikati, ki jih imajo pooblaščene investicijske družbe, postali slej ko prej brezvredni.
In zadnje, pa ne najmanj pomembno. Komisija za lastninjenje se je v preteklem mandatu zelo resno trudila, da je zaradi nezaupanja do sklada pripravila praktično sama kompleten zakon o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada republike za razvoj, zato, da bi zagotovila ustrezne pravice zaposlenim v konceptu lastninjenja. Te pravice se z novim zakonom v celoti izničujejo, tako da jih praktično ni več, ker se vse centralizira, preko noči postaja državna last, pravic zaposlenih do lastninjenja pa praktično ni več.
Vse to so razlogi, ki več kot tehtno govorijo o tem, da ta zakon po hitrem postopku ni mogoče sprejemati, saj zahteva najresnejši razmislek, če sploh bi ga bilo takšnega kot je mogoče sprejeti. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želijo besedo drugi predstavniki poslanskih skupin? Gospod Rejc, v imenu Slovenskih krščanskih demokratov.

IZIDOR REJC: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Smo proti temu, da bi se ta zakon obravnaval po hitrem postopku. In se tudi čudim, da Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve ni dal nobenega svojega razmišljanja. Mi bomo seveda morali zahtevati, da se legitimira in seveda pove kako in kaj je s tem predlaganim zakonom o zaključku lastninjenja. Vendar, še zmeraj vztrajam, da ne bi smel biti sprejet na dnevni red, po eni strani iz razloga, ker je podoben zakon že v Državnem zboru. Gre se pa še nekaj, da je ta zakon, prav slišite, pravo pravno razsulo. In je potrebno temeljitega dodelovanja in obdelovanja in če ga ne bomo dodelali in obdelali, kot se spodobi, potem menim, da je to pravo torpedo, na komaj primerni pravni red v naši državi.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Rejcu. Želi še kdo besedo? Gospod Špiletič v imenu poslanske skupine Socialdemokratov.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa. Tudi v naši poslanski skupini smo proti temu, da se tako kompleksen in tako pomemben zakon obravnava po hitrem postopku. Razloge za to sem navedel že v mojem razmišljanju ob tem, ko smo glasovali, ali ta zakon sploh uvrstiti na dnevni red ali ne, pa vendar dovolite, da jih vsaj nekaj ponovim. Ta zakon kot za šalo pomete kar z nekaj institucijami, ki imajo zdaj izredno pomembno vlogo v samem procesu lastninskega preblikovanja družbene lastnine. Enostavno odpravi družbenega pravobranilca. To, kar je do zdaj delal družbeni pravobranilec kot neka nevtralna institucija sedaj preide v izvršilno oblast. Torej, in v tem delu izvršilna oblast nadzoruje samo sebe.
Agencija za sanacijo bank in hranilnic - menim, da ta državni zbor še do danes ni dobil celovitega pregleda in zelo dobro bi bilo, da dobi, preden se začne ta insitucija ukinjati in dokumenti iz te institucije raznašati po takšnih in drugačnih poteh, da dobi pregled, kaj je ta Agencija za sanacijo bank za božjo voljo naredila, kakšen je javni dolg, kakšni so njeni uspehi, kakšne so njene pozitivne stvari, kakšne so negativne.
Tretje, kar je - mimogrede, sanacija bank še ni gotova, samo delno se ukinja Agencije za sanacijo bank, vendar banke, ki so trenutno v sanaciji pa se podržavljajo. Ne vem, ali se kar tako na hitro lahko odločamo o tem, ali bomo nacionalizirali dve največji banki v Sloveniji, ki pa po svoji teži gotovo predstavljata več kot 80% bančne bilančne vsote. V nadaljevanju je še potem veliko govora o tem, kako se bo res pokrivala certifikatska luknja. Zelo načelno, pravzaprav iz tistega, ker ni nič vredno. Jaz mislim, da je to izredno neodgovorno in če to pravzaprav tisti, ki so ta zakon pripravljali resnično tudi mislijo, potem so vse doslej lagali PID-om oziroma tistim, ki so zbirali certifikate v dobri volji, da bo družbenega premooženja dovolj za menjavo. Zdaj, kar naenkrat bodo vsi tisti, ki so v te investicijske družbe vložili certifikate, se bodo enostavno obrisali pod nosom. In kje je zdaj tukaj enakopravnost državljanov pred zakonom. In, v posmeh vsega tega se mi pa zdi to, da predstavnik vlade odkima z glavo in reče, ne zdi se mi potrebno, da sploh pojasnim, ob tem, ko ni bilo niti prve obravnave na odboru tega, tako pomembnega zakona.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Špiletiču. Gospod Baškovič, jaz sem vas že enkrat povprašal. Potem bom ponovno deležen očitkov, da sem v nasprotju s poslovnikom. Prav tako se zdaj oglaša tudi predstavnik vlade. Sedaj pa resnično sprašujem poslanke in poslance, ali kdo nasprotuje, ali dam besedo predstavniku vlade in predstavniku sekretariata? Nasprotujete? (Da.) Še kdo od poslanskih skupin želi besedo? (Ne želi.)
Potem zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku.
Ugotavljamo prisotnost! (69 prisotnih plus eden.)
Kdo je za predlagani predlog? (30 poslancev plus eden.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da zbor predloga za spremembo zakona po hitrem postopku ni sprejel, zato ga bo predlagal kot predlog zakona v prvi obravnavi.
Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o družbi za zavarovanje. Se opravičujem, gospod Bavčar želi proceduralno.

IGOR BAVČAR: Prosim, če lahko ponovimo glasovanje, ker je očitno prišlo do pomote pri mojem glasovanju. Prosim.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Na glasovanje dajem predlog, da ponovimo glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (74 poslancev plus eden.)
Kdo za predlog, da se navedeni zakon o zaključku lastninjenja sprejema po hitrem postopku? Se opravičujem, predlagam, da ponovimo. Moja napaka.
Ugotavljamo prisotnost! (74 poslancev plus eden.) Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (59 poslancev plus eden.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Predlog za ponovitev glasovanja je sprejet.
Ponovno ugotavljamo sklepčnost. (75 poslancev plus eden.)
Kdo je za predlog, da se zakon o zaključku lastninjenja sprejema po hitrem postopku? (41 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanje dajem predlog oziroma Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije, in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje torej dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotovimo sklepčnost! (69 prisotnih plus eden.)
Kdo je za? (48 poslancev plus eden.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog zakona o Slovenski razvojni družbi in programu prestrukturiranja podjetij, in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? Predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? Predstavniki poslanskih skupin? Prijavil se je gospod Feri Horvat.

FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani člani in predstavniki vlade! V poslanski skupini nasprotujemo hitremu postopku pri tako obetavnem in ambicioznem zakonu. To pomeni, da ne nasprotujemo ideji oziroma potrebi po takem zakonu, celo več, mislimo, da bi glede na najnovejše podatke o gospodarskih gibanjih, ki kažejo na zastoj v razvoju - na to opozarjajo tudi raziskovalne in strokovne institucije, tudi nekatere institucije iz tujine, da bi bilo potrebno čimprej bolj učinkovito organiziranje vlade in njenih institucij za potrebe razvoja. Zato bi kazalo morda celo zakon še bolj kvalitetno in bolj ambiciozno zastaviti. Vendar prav zaradi tega menimo, da gre za zadevo, ki je pravno in ekonomsko preveč zahtevna, da bi jo lahko, če hočemo sprejeti dober zakon, ki bo služil svojemu namenu, sprejeli po hitrem postopku. Na to zelo direktno opozarjajo ponujene rešitve v tem predlogu zakona, ki odpirajo vrsto načelnih in konkretnih, praktičnih vprašanj in dilem. Dovolite mi, da opozorim na nekatere.
Zakon je premalo razvojno naravnan in torej odstopa od namena in naslova, ki ga nosi. Vprašanje se postavlja, kaj je s področnimi zakoni, ki so namenjeni razvoju ali pa pospeševanju razvoja in prestrukturiranju, kot je regionalni razvoj, tehnološki razvoj, pospeševanje malega gospodarstva in podobno. Zakon je po vsebini bolj intervencijski kot razvojni, olajšal naj bi posege vlade v podjetja, kar samo po sebi ni slabo, in reševal naj bi zagate vlade z ustanovami, kot so Sklad za razvoj, Agencija za privatizacijo in prestrukturiranje, Agencija za sanacijo bank. Tako da je ta zakon, ta predlog, ki je pred nami, bolj zakon za saniranje vlade in vladnih ustanov, kot za razvoj in prestrukturiranje. Vprašljive so rešitve o pravnem statusu razvojne družbe. Zakon daje velika, skoraj neomejena pooblastila vladi in posameznim ministrom, kar samo po sebi še ni nujno, da je slabo, vendar je slabo to, da ne določa natančno pravil igre, kriterijev in odgovornosti. Vprašanje je v tej zvezi pristojnosti in odgovornosti organov, ki so navedeni v predlogu zakona, zato menimo, da je potrebno in smiselno ta zakon temeljito obravnavati v tem državnem zboru, ga predelati in dodelati in to je možno samo v rednem postopku. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Feri Horvat. Želi besedo še kdo od predstavnikov poslanskih skupin? Gospod Špiletič v imenu Socialdemokratske stranke. Prosim.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala. Strinjati se je z ugotovitvijo predhodnega govornika v tem, da tako pomemben zakon, ki bi lahko oziroma bo lahko dal rezultate, če se bo res z resnostjo pristopilo k njegovi realizaciji in se ga še ustrezno dopolnilo, hiteli in naredili nekaj po hitrem postopku, kar ne bo dalo rezultatov niti približno takih kot bi lahko, nasprotno, lahko bodo ti rezultati celo negativni. Tisto, kar moti pri samem projektu ustanovitve te nove slovenske razvojne družbe je to, da si pravzaprav vlada jemlje vso pravico to družbo tako upravljati kot jo tudi nadzorovati. Torej zopet ena velika trdnjava vlade, v katero pa žal nihče nima vpogleda, kaj se v tej instituciji dogaja. Predvideno je namreč, da tako nadzorni svet, da tako projektni svet, kot tudi nadzorne organe imenuje vlada, in parlament pri tem nima nobenega glasu, še manj pa, da bi predstavniki parlamenta sedeli vsaj v nadzornih organih te institucije in vsaj na ta način zagotavljali to nadzorno ali pa korekturno funkcijo kot jo ima parlament v vseh demokratičnih deželah, tako da to menimo, da je absolutno predmet, ki ga bo potrebno v nadaljnji obravnavi še dobro prediskutirati. Da je to toliko bolj pomembno kaže namreč tudi določilo, ki je sedaj vnešeno v sedanji predlog zakona v 18. členu, kjer je zapisano, da letno poročilo Slovenske razvojne družbe mora pregledati pooblaščeni revizor. Vemo, da je lastnik paketov osnovnega kapitala država, te razvojne družbe in da v ustavi v 150. členu piše, da Računsko sodišče je najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe. Torej gre zopet za dikcijo, ki je v nasprotju z ustavo samo z namenom, da se pravzaprav izogne kakršnemukoli nadzoru Državnega zbora nad delovanjem te družbe. Dejstvo pa je, da vendar ne bo šlo tako za mala sredstva, da gre že sedaj za dokapitalizacijo do višine 4 milijonov, da se v nadaljevanju govori o izdaji obveznic itd., itd. Prav tako ni nikjer še podzakonskih aktov, po kakšnih kriterijih se bodo dodeljevala sredstva, kdo jih bo deležen, katere panoge bodo tiste, ki bodo ta sredstva dobila in ne, torej preveč odprtih vprašanj, da bi se lahko uvedel sam hitri postopek. Nenazadnje, pomembno je ponovno spomniti na dejstvo, da je Računsko sodišče, ki je pregledovalo oziroma revidiralo letne računovodske izkaze sklada, ki se bo preoblikoval v razvojno družbo, izdalo negativno mnenje in je pravzaprav še danes vprašanje, kaj se sploh dokapitalizira - ali tista velikost kapitala sedanjega sklada za razvoj, ki ga je ugotovilo Računsko sodišče ali tisto, ki ga je ugotovil komercialni revizor za to isto poslovno leto. Torej, ne vemo iz česa začenjamo. Tako, da kakršnekoli odločitve bomo danes tukaj sprejeli, predvsem pa odločitve o hitrem postopku, bodo izredno preuranjene in zgolj škodovale delovanju, tudi dobrim namenom tega sklada in bodo negativne nasploh, tudi za gospodarstvo v Sloveniji.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Špiletič. Ni dodatnih prošenj za nastop v imenu poslanskih skupin, zato zaključujem razpravo.
In dajem na glasovanje predlog za sprejem zakona o Slovenski razvojni družbi in programu prestrukturiranja podjetij - po hitrem postopku - na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (67 prisotnih plus eden.)
Kdo je za? (40 poslancev plus eden.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog zakona o Jamstvenem skladu Republike Slovenije in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo sprejem predloga zakona po hitrem postopku podpira. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Zaključujem razpravo.
In dajem na glasovanje predlog za sprejem zakona o Jamstvenem skladu Republike Slovenije po hitrem postopku na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih plus eden.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Poslanci Benjamin Henigman, Izidor Rejc in Miroslav Mozetič so zboru predložili predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji in predlagajo zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo sprejem predloga zakona po hitrem postopku podpira. Želi predstavnik predlagateljev besedo? Ne želi. Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne.) Predstavnik sekretariata? (Ne.) Predstavnik vlade? (Ne.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (68 prisotnih plus eden.)
Kdo je za predlagani predlog? (53 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Poslanec Ivo Hvalica je zboru predložil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo ne podpiram spremembe predloga zakona po hitrem postopku. Želi predlagatelj predloga zakona besedo? (Ne.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne.) Predstavnik vlade? (Ne.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog za sprejem zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, po hitrem postopku, na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za predlagani predlog? (28 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da zbor predloga za sprejem navedenega zakona po hitrem postopku ni sprejel, zato ga bo Državni zbor obravnaval kot predlog zakona v prvi obravnavi.
Poslanec Miran Potrč je zboru predložil predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za najetje posojil za izgradnjo Termoelektrarne Trbovlje 3. Predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo ne podpira sprejem zakona po hitrem postopku. Želi predlagatelj predloga zakona besedo? (Ne.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne.) Predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne.) Predstavnik vlade? (Ne.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Zaključujem razpravo. Na glasovanje dajem predlog, da se zakon o poroštvu Republike Slovenije za najetje posojil za izgradnjo Termoelektrarne Trbovlje 3 sprejme po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (70 prisotnih plus eden.)
Kdo je za? (17 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev, plus ena.)
Ugotavljam, da zbor predloga za sprejem navedenega zakona po hitrem postopku ni sprejel, zato ga bo obravnaval kot predlog zakona v prvi obravnavi.
Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo sprejem predloga zakona po hitrem postopku podpira. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotovimo sklepčnost! (70 prisotnih, plus ena.)
Kdo je za? (46 poslancev, plus ena.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Poslanci Bogomir Špiletič, Janez Janša, Franc Pukšič, Mirko Zamernik, Pavel Rupar, dr. Jože Zagožen, dr. Miroslav Luci in Ivo Hvalica so zboru predložili predlog zakona o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic naravne ujme v zimi 1996-97, in predlagajo zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo ne podpira sprejema zakona po hitrem postopku. Želi predstavnik predlagateljev predloga zakona besedo? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne.) Predstavnik vlade? (Ne želi besede.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Zaključujem razpravo. Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotovimo sklepčnost! (68 prisotnih, plus ena.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev, plus ena.)
Ugotavljam, da predlog ni bil sprejet, zato bo zbor obravnaval predlog zakona v prvi obravnavi.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za sprejem zakona po skrajšanem postopku. Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o dopolnitvi zakona o lokalni samoupravi, in predlaga, da se ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagateljev zakona za sprejem po skrajšanem postopku soglaša. Želi predstavnik vlade besedo? Poročevalec matičnega delovnega telesa? Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? (Ne.)
Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog za sprejem navedenega predloga zakona po skrajšanem postopku. Navedeni predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo sklepčnost! (71 prisotnih, plus ena.)
Kdo je za? (60 poslancev, plus ena.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Državni svet Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložil predlog zakona o dopolnitvah zakona o Državnem svetu, in predlaga zboru, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagateljev zakona za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku soglaša. Želi besedo predstavnik Državnega sveta? Je prisoten? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavnik poslanskih skupin? (Ne želijo.) Zaključujem razpravo. Ponovno opozarjam, da navedeni predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo sklepčnost! (73 prisotnih, plus ena.)
Kdo je za? (52 poslancev, plus ena.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Komisija za poslovnik je v obravnavo zboru predložila predlog dopolnitve poslovnika Državnega zbora in predlaga zboru, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja za skrajšani postopek soglaša. Želi predstavnik predlagatelja besedo? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Zaključujem razpravo in na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga dopolnitve poslovnika Državnega zbora po skrajšanem postopku. Predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo sklepčnost! (69 prisotnih, plus ena.)
Kdo je za? (58 poslancev, plus ena.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembi zakona o Vladi Republike Slovenije in predlaga zboru, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja zakona za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku soglaša. Želi predstavnik vlade besedo? Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? Želi besedo predstavnik sekretariata? Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? V imenu poslanske skupine Združene liste je prijavljen gospod doktor Ciril Ribičič.

DR. CIRIL RIBIČIČ: Hvala lepa za besedo. Govoril bom seveda samo z vidika tega, ali je upravičen ali ne skrajšan postopek, ki pride v poštev po našem poslovniku takrat, ko gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve nekega zakona. Prva sprememba se nanaša na večjo vlogo podpredsednika vlade. Če bo sprejeto tisto, kar je predlagal matični odbor, potem to ne bo kakšna večja sprememba, ker bo to eden od ministrov in to ne bi bila neka kršitev tega skrajšanega postopka. Seveda pa je vlada predlog dala drugače, ki je sistemsko sporen in ustavno sporen. Tudi druga sprememba, da se razširi vlada za en resor, sama po sebi nima velike teže, pač pa ima večjo težo sprememba, da se odpravi omejitev, številčna omejitev za resorje, za ministre brez resorja. Tukaj imamo že neko zgodovino obravnave tega vprašanja. Najprej je bila predvidena možnost dveh ministrov brez resorja, pa je to očitno bilo pretesno za razvoj vlade in s tem povezane birokracije v Sloveniji. Potem smo to razširili na tri ministre brez listnice, sedaj naj bi odpravili tudi to omejitev, na katero sem tudi malo čustveno vezan, ker sem jo predlagal takrat, ko se je zadnjič spreminjal zakon o vladi.
Moram reči, da se z veliko naglico širijo apetiti po večjem številu resorjev; v Združenih državah Amerike imajo trenutno 14 resorjev, ampak recimo, da je to težko primerljiva država z nami. Če pa bomo primerjali seveda število državnih sekretarjev, potem pa bomo videli, da res z veliko naglico drvimo v svetovni vrh. Sam minister Tone Rop, ki ve vse, mi ni znal povedati števila državnih sekretarjev. Včeraj jih je bilo nekaj čez 60, koliko jih je danes nihče ne ve, stvar bliskovito narašča. Torej to, da se ne bi omejevalo število resorjev, bi bilo, nesistemsko bi bilo slabo. Gre za resne posege in zaradi tega menim in v imenu Združene liste socialnih demokratov predlagam, da se ne sprejema ta zakon po skrajšanem postopku. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, dr. Ribičič. Želi besedo še kdo od predstavnikov poslanskih skupin? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po skrajšanem postopku. Ponavljam, navedeni predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (71 prisotnih plus eden.)
Kdo je za? (44 poslancev plus eden.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog za skrajšani postopek ni sprejet. Zato bo zbor obravnaval v prvi obravnavi in se ga tudi umakne iz dnevnega reda.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev in predlaga zboru, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Sprašujem predlagatelje prvotnega prejšnjega zakona, če še vztrajajo na tem postopku oziroma, ker sta zakona povezana, ali je smiselno, da zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev še ostane na dnevnem redu, še posebej po postopku, kot je bil predlagan skrajšani postopek.
Gospod Debelak ima besedo, državni sekretar.

MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala, gospod predsednik, spoštovani poslanke in poslanci, mislim, da nima smisla, ker sta oba zakona konsistentna in če ste izglasovali, da skrajšanega postopka ne bo, potem predlagam, da se umakne in da se potem na naslednji seji obravnava v redni proceduri.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Ker smo predloge umikov že izčrpali, je edini postopek možen, da v okviru glasovanja po skrajšanem postopku poslanci izrazijo svojo voljo, s katero bi tudi vaše stališče upoštevali. Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po skrajšanem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (72 prisotnih plus eden.)
Kdo je za predlagani predlog? (16 poslancev.) Je kdo proti? (43 poslancev.) Ugotavljam, da predlog ni sprejet. S tem bo zbor navedeni predlog zakona obravnaval pri redni obravnavi in se ga umakne z dnevnega reda.
Želi v zvezi z dnevnim redom še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo o dnevnem redu in dajem na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti z vsemi izglasovanimi spremembami. Gospod Potrč ima besedo.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod predsednik, jaz se vam opravičujem. V imenu vseh štirih opozicijskih strank, je vam bila dana sugestija - obljubili ste, da boste sporočili, kako bo potekalo delo posebej s to interventno zakonodajo. Red bi bil, da nam to sporočite prej, preden daste na glasovanje dnevni red v celoti, ker je od tega odvisno vsaj moje osebno glasovanje. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Potrč, seveda sem imel namen povedati. Do zdaj je bila nekakšna praksa, da se je logistika poteka napovedala po glasovanju o dnevnem redu. To, kar predlagate, to storim že prej. Sem obljubil? Če sem pa obljubil, bom pa obljubo tudi izpolnil.
Pred seboj imam dopis štirih poslanskih skupin, sam sem pa že v eni od prejšnjih v kratkem posegu povedal, da obstaja možnost, da se dogovorimo, da na podlagi obravnav na delovnih telesih Državnega zbora, govorim seveda o zakonih, ki še štejejo tako imenovani gospodarski paket, da jih obravnavamo ločeno, ko bodo pripravljena stališča delovnih teles. Poznavajoč problematiko, lahko ocenim, da v tem tednu še ne bo možno, tudi v četrtek ne, kot sem pa obveščen, bodo jutri že sklicana vsa delovna telesa, ki obravnavajo to problematiko. Vprašanje pa je, koliko bo časa, da bi v miru obravnavali to vprašanje. Moj predlog je naslednji: da se pač prilagodimo glede na tempo delovnih teles o tej problematiki in da je prvi možni datum obravnave gospodarskega paketa v tednu po 5. maju. Če do takrat ne bodo predlagana stališča delovnih teles, se bomo seveda dogovorili in vas točno obvestili, kdaj bi to predlagano problematiko obravnavali. Strinjam pa se z vami, da to naredimo v paketu, povabimo predstavnika vlade, da pri 6. točki dnevnega reda naredi uvod in predstavni celotni paket zakonodaje in jo tudi dobro pripravljeno obravnavamo. Hvala lepa.
Torej, na glasovanje dajem predlagani dnevni red v celoti. Gospod Potrč bo pojasnil svoj glas. Vsekakor, to možnost pa ima. Prosim.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod predsednik, glede na vaše pojasnilo bom glasoval proti dnevnemu redu. Namreč to, kar ste pojasnili, ste povedali, da ne boste dali nobenemu delovnemu telesu normalne prilike, da bi izven časa, ko bo zasedal Državni zbor, lahko v miru obravnaval tako zahtevno problematiko. To je do delovnih teles in do poslancev skrajno nekorektno. Naš predlog je bil, vsaj moj, da se nam kakšen dan, dva, za normalno delo v delovnih telesih da, ne pa da bomo o proračunu v celoti, o lastninjenju, o skladih za razvoj in o drugih vprašanjih razpravljali med 8.30 in 10.00 uro ali pa pa po 17.00 ali eventualno 18.00 uri tako danes zvečer. Zato bom glasoval proti. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Potrč. Želi še kdo obrazložiti svoj glas? Gospod Špiletič.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Moje razmišljanje je podobno kot mojega predgovornika. Gre za to, da sta jutri že ob 8.30 zjutraj sklicani kar dve delovni telesi, to je Komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije in Odbor za finance in monetarno politiko. Veliko članov nas je tako v enem kot v drugem odboru, gre za obravnavo istega, "vladnega gospodarskega paketa" in jaz menim, da na takšen način resnično ne moremo pripeljati dobre diskusije tudi na odborih h kraju, zato bom tudi jaz glasoval proti.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ni dodatnih predlogov, želja, da bi obrazložili svoj glas. Zato ugotavlajm prisotnost! (73 prisotnih plus eden.)
Kdo je za predlagani dnevni red v celoti? (44 poslancev plus eden.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Glede na izid glasovaja ugotavljam, da je zbor predlog dnevnega reda 4. seje Državnega zbora sprejel.
Še nekaj obvestil. Zbor bo ta teden zasedal do vključno četrtka, dne 24. aprila. V petek seje zbora ne bo, ker bo v tej dvorani Državnega zbora konferenca na temo "Srednja in vzhodna Evropa in evroatlantska varnost". Poslanke in poslance bomo pisno obvestili, kdaj bo obravnavana 39. točka dnevnega reda, to so poslanska vprašanja in pobude. Če bi bila seja tudi v petek, bi bila vsekakor ta točka v petek. Obvestili vas bomo torej pravičasno, kdaj bo pač točka poslanska vprašanja in pobude, da boste lahko nanjo pripravljeni in tudi, da bodo lahko na njej sodelovali predstavniki vlade.
Ponovno vam predlagam, da bi zbor delal od 10.00 ure do 18.00 ure; odmor med 13.00 in 14.30 uro.
Ker smo o gospodarskem paketu okvirno že rekli, kdaj bi ga predvidoma obravnavali, o tem ne bi ponavljal. Za danes pa predlagam, da bi Državni zbor obravnaval 1. točko dnevnega reda, opravil volitve, prve; torej, da bi danes opravili volitve in nato sejo zaključili in jo jutri nadaljevali do gospodarskega paketa, potem preskočili in nadaljevali s točkami, ki so pripravljene v skladu z dogovorom, da izvzamemo gospodarski paket.
Torej, prehajam na 1. točko dnevnega reda oziroma pred tem, predno preidemo na 1. točko dnevnega reda, predlagam, da se seznanimo s sklepom mandatno-imunitetne komisije, da se POTRDI POSLANSKI MANDAT GOSPODU PETRU PETROVIČU in poslanski mandat - torej, da se potrdi poslanski mandat gospodu Petru Petroviču. Ker sta pač dva različna primera glede poslanskih mandatov, bomo to opravili ločeno. Torej, želi besedo predstavnik oziroma predsednik matičnega delovnega telesa mandatno-imunitetne komisije? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Nihče ne želi besede.
Zaključujem razpravo in prehajam na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog sklepa: "Potrdi se poslanski mandat gospodu Petru Petroviču, roj. 17.4.1944, stanujočemu Tomšičeva ulica 72, Slovenj Gradec." Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih plus eden.)
Kdo je za predlagani sklep? (61 poslancev plus eden.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Mandatno-imunitetna komisija predlaga v sprejem v svojem poročilu tudi naslednji sklep: V času, dokler poslanec Ciril Smrkolj, ki je bil imenovan za ministra v skladu s prvim odstavkom 14. člena zakona o poslancih ne more opravljati FUNKCIJE POSLANCA, opravlja to funkcijo v skladu z drugim odstavkom 14. člena navedenega zakona od današnjega dne gospod JANEZ PER, rojen 9.6.1947, stanujoč Slovenska cesta 3, Mengeš.
Predlagani sklep dajem v razpravo. Želi besedo predstavnik matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlagani sklep kot sem ga pravkar prebral. Ugotovimo sklepčnost! (66 prisotnih plus eden.)
Kdo je za predlagani sklep? (63 poslancev plus eden.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Oba novopotrjena poslanca vabim, da se nam pridružita v dvorani.
Ker pa je potrebno zaradi tehničnih zadev, v zvezi z glasovalno napravo tudi urediti ...(Ploskanje v dvorani.)... Predlagal bi, da gospod Petrovič ne bi glasoval pri tej naslednji točki dnevnega reda, ker sicer moramo ponovno v postopku glede glasovalne naprave odblokirati to njegovo mesto. Kar se pa tajnega glasovanja tiče, pa pač stvar ni problematična.
Za 15 minut prekinjam sejo, da uredimo glasovanje, da bomo nadaljevali sejo.

(Seja je bila prekinjena ob 17.29 uri in se je nadaljevala ob 17.46 uri.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Poslanke in poslanci! Na predlog večih poslanskih skupin, bomo danes sejo prekinili, in jo nadaljevali jutri ob 10. uri s 1. točko dnevnega reda.
Zahvaljujem se vam za sodelovanje.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 22. APRILA 1997 OB 17.47 URI.)

Zadnja sprememba: 06/24/1997
Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej