Sejo sta vodila Andrej Gerenčer, podpredsednik državnega zbora in Eda Okretič-Salmič, podpredsednica državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.11 uri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 17. seje državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, Miroslav Luci, Janez Podobnik, Miroslav Mozetič, mag. Janez Kopač, Rudolf Moge, Darja Lavtižar-Bebler od 12.00 ure dalje, Janko Veber od 15.00 ure dalje, Pavel Rupar, Rudi Petan od 16.00 ure dalje, Alojz Peterle, Franc Potočnik, Josip Bajc za pričetek seje, Jakob Presečnik za pričetek seje, Andrej Fabjan od 16.30 ure dalje, dr. Jože Zagožen od 16.00 ure dalje, Andrej Gerenčer od 14.00 do 16.00 ure. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! (56 navzočih poslank in poslancev.) Tako je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije ter vse prav lepo pozdravljam!
Kot ste obveščeni z dopisom z dne 7.12., bo danes zbor nadaljeval 17. sejo z obravnavo PREKINJENE 18. TOČKE DNEVNEGA REDA, to je PREDLOGA ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU. Proceduralno, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Kolegice in kolegi! Nekam čudno odmeva to, ne vem.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani. Kolegi poslanci!
IVO HVALICA: Danes naj bi delali do 18.00 ure. Seveda to za Ljubljančane je vseeno, ali do 18.00 ali do 16.00 ure. Za tiste, ki moramo priti danes domov, je pa ta zadeva malo drugačna. Ne samo to. O tem smo bili obveščeni zelo pozno in konec tedna so prireditve. Jaz sam drugače moram dobesedno odpovedati oziroma ne bom na dveh prireditvah, ker nimam kaj več odpovedati, ker ni časa, zato predlagam naslednje: Da bi delali po tem, bi rekel, urniku: od 10.00 do 12.30, pol ure odmora za kosilo in od 13.00 do 16.00 ure. Prepričan sem, da lahko naredimo to. Torej praktično je to isti čas, minus 30 minut, ki je bil sicer predviden s strani vodstva državnega zbora. Prepričan sem tudi glede na možno fluktuacijo popoldan, da je to bolj racionalno. Hvala lepa. Jaz bi predlagal, da daste ta predlog na glasovanje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Torej dogovorjeno je bilo z vodji poslanskih skupin in na kolegiju, da se danes dela najdlje do 18.00 ure, po običajnem urniku z enourno pavzo. Gospod Hvalica sedaj predlaga, da bi bila samo polurna pavza in da bi tako nadaljevali naprej. Dobro. Predlog je proceduralne narave, ga dajem na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (30 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet; delali bomo torej do 12.30 ure in potem nadaljevali ob 13.00 uri.
Smo pri 207. členu, pri glasovanju o drugem amandmaju poslanske skupine slovenskih krščanskih demokratov, ki je pred glasovanjem vzela odmor. Prosim, gospod Demšar želi pojasniti.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj, ki se ukvarjamo z vso zavzetostjo z vprašanjem pokojninske zakonodaje in s tem 207. členom.
Naša poslanska skupina je storila tako, kot je napovedala: prosila je za odmor, med katerim je, tako kot pravi naš poslovnik, dopolnila 207. člen. Seveda, tu nastane prvo vprašanje: v vložišču našega dopolnjenega predloga k temu členu niso hoteli sprejeti, zato ga prinašam sem in ga dajem predsedstvu v nadaljnji postopek. Torej, nekako nerazumljivo se mi zdi, ker smo pravočasno pripravili dopolnitev tega našega amandmaja, sedaj, v tej situaciji ga pa enostavno ne vzamejo. Prebral bi tudi upravičenost tega našega postopanja. Naš poslovnik, 193. člen, pravi - prosil bi, da tisti, ki nimate poslovnika pred sabo, da bi prisluhnili tej stvari: "Predlagatelj amandmaja ga lahko umakne ali spremeni do začetka glasovanja o amandmajih k členu, h kateremu je bil predlagan amandma." Torej, do začetka glasovanja. Mi smo nazadnje glasovali o amandmaju socialdemokratov, vendar pred glasovanjem o amandmaju Socialdemokratske stranke sem že nastopil in prosil za čas, da bi lahko ta naš amandma dopolnili. (Nemir v dvorani.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegi, prosim za mir v dvorani! Gospod Demšar, nadaljujte.
VINCENCIJ DEMŠAR: Naš amandma je spremenjen v toliko, da smo ga namenili temu, da gre olajšava za starše, ne več za oba, ampak očetu ali materi. Spremenili smo ga tudi v toliko, da ne vljučujemo tega, da bi bili upravičeni do odpisa določenega dela prispevkov starši z enim otrokom.
Nadalje smo vezali naš amandma...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegi, prosim za mir v dvorani, tako z leve kot desne strani! Umirite se, prosim!
VINCENCIJ DEMŠAR: Gospod Jakič, jaz predlagam, da zahtevate, da dobite naš predlog v roke, da ga boste lahko tudi brali. Mi smo vse naredili, da bi vsi poslanci to dobili. Ne gre za to, da ga nismo pravilno vložili, gre za to, da ga sploh niso vzeli, sploh ga niso vzeli, to je zgodba in jaz vam verjamem, da imate pripombo, da ne morete slediti, ker nimate teksta v rokah, ampak to se dogaja v našem parlamentu. Se mi zdi, da je to zelo nekorekten način, da niste dobili v roke tako samega amandmaja in pa naše utemeljitve in sedaj jaz drugega ne morem. Če bi vi to dobili v roke, bi jaz lahko to skrajšal. Sprašujem predsedujočega, ali prekinemo za toliko časa, da dobite ta tekst v roke. To je ena od rešitev. Potem vam obljubljam, da jaz teh stvari ne bom v podrobnosti tu razlagal. Lahko si prihranimo ta čas. Gospod predsedujoči, vam prepuščam to odločitev, kaj boste naredili. Jaz samo povem, da moram stvari pojasniti, če ne dobijo poslanci stvari v roke.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa.
VINCENCIJ DEMŠAR: In kaj boste storili?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Imate še besedo.
VINCENCIJ DEMŠAR: Prav. Torej predsedujoči pravi, da naj nadaljujem, kar pomeni, da tega teksta ne boste poslanci dobili v roke zdaj v tej fazi, ko želimo predstaviti na kratko naš amandma. Žal ga moram potem nekoliko na daljše.
Torej, kakšni so ti odpisi. Odpisi so vezani na povprečno plačo v Republiki Sloveniji, kar pomeni, septembra je bila povprečna plača v Republiki Sloveniji 172.000, od tega se po 24%-ni prispevni stopnji plača 27.000 teh prispevkov, in to pomeni, da recimo, če imajo starši dva otroka, eden od staršev bi uveljavljal pravico odpisa za 20%, kar pomeni, da bi eden od staršev dobil svojo plačo za dobrih 5.500 večjo, ker bi bilo njegovo plačilo prispevka toliko manjše. Torej to mislim, da je generalna pomembna določitev, da se veže na povprečno plačo v Republiki Sloveniji in na povprečno plačo v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Zato, da ne bi to vezali na vsak mesec, ker potem jo mora vsak mesec sproti obračunavati.
Poleg tega smo zelo jasno tu zapisali, da bi se odpis obračunaval tistemu od staršev, po katerem je otrok zavarovan. Mislim, da je to zelo jasna določitev. Povsod so otroci po nekom zavarovani in mi predlagamo, da bi se na ta način obračunavalo. Seveda je pomembno tu tudi to, da bi se odpisani del prispevkov v davčnem smislu obravnaval enako kot plačani del prispevkov. Kdo zagotavlja sredstva? Tudi tu imamo rešitev. Torej mi z našim amandmajem ne zahtevamo od proračuna nobenih dodatnih sredstev. Nobenih dodatnih sredstev ne zahtevamo od proračuna.
Tu v vsakem primeru, ko imamo krščanski demokrati predloge, nikoli ne zajedamo v neko substanco, ki je in ki jo sedaj obravnavamo. Sami vidimo, da je premalo za vse, čeprav se bomo celo zadolževali. To pomeni, ker ta zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne določa prispevnih stopenj, torej to ni stvar tega zakona, zato je naš predlog, da se ta zadeva uredi ustrezno s prispevnimi stopnjami v zakonu o prispevkih za socialno varnost.
Prosil bi, da temu sledite, da se boste potem lahko tudi lažje odločali. Torej mi ne zahtevamo dodatnih proračunskih sredstev. Če je ministrstvo za delo in šport naračunalo, da bi tako delojemalci kot delodajalci ob tem, da bi oba starša bila upravičena do odpisa prispevka zavarovancev, da bi to stalo 27 milijard, torej po naših izračunih je račun za nekaj milijard nižji, mi pa smo v tej situaciji omejili za polovico.
Prvič je polovica, ki ji pravimo samo eden od staršev. Torej to je sigurno polovica, eden od staršev. Poleg tega smo rekli glede na to, da pri enem otroku bi to ne bilo tako kritično, da pri enem otroku še zmeraj oba plačujeta. Zato šele potem se vključuje ta člen takrat, če imajo starši dva ali več otrok.
Tretjič smo omejili, ko je zadnjič nam minister očital, da smo asocialni, smo to omejili s povprečno plačo v naši državi. Mogoče bi tu gospodu ministru Ropu tudi rekli tole. Jaz verjamem, da gospod minister ne bo navdušen, če mu povemo, da tudi pri dodatnem prostovoljnem zavarovanju tudi dajete 6 procentov, je govora o procentih, kar pomeni, da so veliko na boljšem pri olajšavi tisti, ki imajo visoke dohodke. Torej, gospod minister, če nam očitate, da smo bili mi takrat asocialni, potem bi vam predlagal, da tudi o tem razmislite, kaj to pomeni. Tisti, ki se dodatno prostovoljno zavarujejo, po 6-procentni stopnji, so oproščeni davkov in prispevkov. Če pa, in to pomeni 6 procentov pri plačah do 80 jurjev, ali pa recimo 400 jurjev, je pa verjetno tudi precejšnja razlika. Če mi vztrajamo pri tem, da je treba za družino nekaj storiti, se mi zdi, da je vlaganje v mlado populacijo najbolje naložen denar. Pri tem pa ne nam očitati, da mi sedaj s tem mislimo, da bomo rešili vse.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Demšar, lepo vas prosim, jaz sem vas pustil dolgo časa za uvod k temu vašemu predlogu. Prosim, da skrajšate, ker bomo prešli na odločanje.
VINCENCIJ DEMŠAR: Gospod predsedujoči, jaz sem vas prosil, če je možno, da dobijo v roke in jaz bi bil za sigurno kratek, kot sem zmeraj, v petih minutah jaz stvari zmeraj povem.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Saj vi ste pa obraložili...
VINCENCIJ DEMŠAR: Tega se jaz običajno držim. Upam, da mi boste priznali, da moji nastopi se nikoli ne vlečejo in da so zelo kratki.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: No, potem bolj govorite o amandmaju, ne pa še splošno o samem zakonu in tej problematiki. Prosim.
VINCENCIJ DEMŠAR: Torej bom upošteval vašo željo v prepričanju, da bodo poslanci dobili v roke ta naš spremenjeni amandma, ki mislim, da je zadosti kvaliteten, in da bodo potem se lahko odločali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Najprej da seznanimo državni zbor o poteku tega vlaganja oziroma, kakor je gospod rekel, v sprejemni pisarni. Torej ob 9.50 ste vložili, prinesli tale vaš spremenjeni amandma v poslansko pisarno. Ob 9.50.
VINCENCIJ DEMŠAR: V glavno pisarno.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: V glavno pisarno. Žal, navada je, da se take zadeve tudi dajejo generalni sekretarki oziroma njenemu namestniku v dežurno pisarno, preden se začne sama seja. Ni mi žal, da sem vam pustil razpravo - nekateri so mi že kazali iz dvorane, zakaj vam pustim razpravo - ker ste načeli nekaj novega s tem amandmajem. Poglejte, mi imamo eno zadrego. Citirali ste člen 193 poslovnika, ki res govori o tem, da se "do začetka glasovanja o amandmajih k členu", mi pa smo že glasovali o amandmajih k temu členu. Se pravi da smo že v fazi glasovanja k temu členu. In tudi sicer, poslušajte sedaj! Ko ste vi predstavili problem, katerega hočete rešiti, bi se morali o njem odločiti, vlada bi morala kaj o tem reči, poslanci, razpravo smo pa že končali. Razprava je končana. Mi smo že v fazi glasovanja o amandmaju, o enem smo že glasovali, drugi je sedaj važen. Zato ni več razprave in predlagam, da glasujemo o amandmaju, kot smo ga dobili v seznamu vloženih amandmajev k temu zakonu.
Razprave več ni. Prehajamo na odločanje. Obrazložitev glasu pa je možna. Med glasovanjem smo, gospodje. Obrazložitev glasu, gospod Klinc.
ŠTEFAN KLINC: Spoštovane poslanke, poslanci! Nisem se opredelil do tega amandmaja iz tega razloga: Kaj dobijo otroci, ko starši niso v službi. Kaj dobijo kmečki otroci? Ljudje božji, samo tisti, ki so v službah, še bodo neko malenkost dobili, drugi pa čisto nič.
Poglejte, enako smo naredili pri avtih. Če samo rečem, tudi tisti dobi, ki si lahko avto kupi, 2 milijona ali pa več, oni revčki si pa še avta ne morejo kupiti, namesto da bi dali po človeku. Ta amandma bi moral določiti, da dobi otrok, eden, dva, tudi tistega, ki ni v službi, tudi tiste matere, ki ne more zaposlitve dobiti, da ne bomo izjeme delali.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Glasu niste obrazložili, gospod Klinc. Kako boste glasovali? Smo v fazi glasovanja. Kdo bo obrazložil svoj glas? Obrazložitev glasu, gospod Demšar. Ne. Prehajamo na odločanje. Obrazložitev glasu, gospa Zbačnikova. Prosim.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav kolegicam in kolegom, gospodu predsedujočemu in pa predstavnikom vlade, gospodu ministru!
Sama bom potrdila oziroma podprla tako osnovni amandma, še bolj sem pa navdušena nad tem dopolnjenim in sem presenečena nad gospodom ministrom, da tudi sam ni prisluhnil in se zanimal oziroma zainteresiral, da bi našli rešitev, ki jo sedaj krščanski demokrati ponujajo v dopolnjeni obliki. Namreč podoben amandma, ki je tudi dopolnjen, del pa še s tem, da so olajšave za matere in zato izboljšamo tudi konkurenčnost na trgu delovne sile in pa tudi omogočimo, da lahko starševstvo opravijo, je padel, vendar iz razlogov, ki jih je minister navajal, da ni najbolj socialen, da ni najboljši. Že zadnjič sem tukaj rekla, da pozivamo gospoda ministra, da nam da predloge in da najdemo skupno rešitev. In mislim, da ena od teh izboljšav je prav ta predlog krščanskih demokratov, ki so pokazali resnično voljo in željo, da nekaj storimo za naše družine, zlasti pa, da bo ta pokojninski sistem tudi upošteval svoje osnovno načelo, in sicer medgeneracijsko solidarnost. Ravno ta amandma je tisti, ki zagotavlja največjo medgeneracijsko solidarnost, saj omogoča, da se bremena enakomerno razporedijo, in sicer tudi med mlade in družine. Naj še enkrat ponovim, s tem pa tudi zagotovimo drugi osnovni cilj te reforme: stabilnost pokojninske reforme.
Tu bi rada še enkrat ponovila, otroci niso samo bogastvo staršev, otroci so bogastvo države, in država, ki se ne zaveda, kaj pomenijo zdrave družine, kaj pomeni večje število otrok in veselje do življenja ter zvišanje rodnosti, ne ve, da nima prihodnosti, zlasti ne narod s tako majhnim številom prebivalstva, kot je Slovenija. Vsi vemo, da so otroci novi pokojninski stebri. Danes tu vsi vemo, da je ta reforma še vedno reforma, ki daje poudarek predvsem prvemu stebru, to je medgeneracijska solidarnost, to je vzajemnost, in tu, ravno v ta prvi steber bodo ti otroci, bodoči pokojninski stebri, prispevali za pokojnine tudi tistih, ki otrok nimajo in ki že danes lahko nalagajo sredstva v dodatna zavarovanja in si omogočajo varno jesen. Starši pa pogostokrat tega ne zmorejo, saj danes otrok veliko stane, treba ga je nahraniti, treba ga je obleči, izobraziti, in potem bo to novi pokojninski steber za pokojnine svojih staršev in tudi tistih, ki danes lahko vlagajo v dodatna zavarovanja in si lahko zagotovijo varno starost.
Zato še enkrat menim, spoštovane kolegice in kolegi, poiščimo kompromis, poiščimo konsenz, pri čemer pozivam tudi ministra, da iščemo rešitev, ker menim, da ni res, da ta amandma ne sodi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kajti, kot sem na začetku rekla, ta zagotavlja enega osnovnih temeljev te reforme, to je pravo medgeneracijsko solidarnost, in drugi temelj, stabilnost pokojninske reforme, ki bo stabilna samo, če bomo imeli nove pokojninske stebre. Zato vas še enkrat prosim, ravno tako gospoda ministra, premislite, da najdemo rešitve. Zdi se mi, da je ta dodatni popravek krščanskih demokratov eden tistih, ki kaže, da tako socialdemokrati kot krščanski demokrati resno mislimo, ne želimo obremenjevati proračuna, želimo najti možnosti za kvaliteto družine, za kvaliteto reforme, zlasti pa za stabilnost, ki jo potrebujemo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Obrazložitev glasu, gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala, gospod predsedujoči. Že vnaprej vam povem, da bom zlorabil poslovnik, podpiram pa amandma, ki je bil podan. Vendar protestiram glede na način vodenja seje še prej, ko jo je vodil predsednik, gospod Janez Podobnik, ker v skladu s 193. členom ni omogočil, da bi poslanska skupina SKD vložila dodaten amandma.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Henigman, vi lahko meni ugovarjate...
BENJAMIN HENIGMAN: Prosim, da umirite gospoda Jakiča! Mene sicer ne moti, vendar je nesramen. Povedal sem...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani! Gospod Henigman, vi lahko meni ugovarjate za danes.
BENJAMIN HENIGMAN: Gospod predsednik, iz magnetograma na strani 57 tistega dne je jasno razvidno, da je gospod Demšar prosil za prekinitev seje zato, da bi vložili amandma, spremembo amandmaja poslanske skupine SKD. Pred tem je predsedujoči, predsednik državnega zbora, povedal, da tega ne more storiti, ker smo bili v fazi glasovanja. Vendar nismo bili v fazi glasovanja, razprava pa je bila zaključena. Toda v skladu s 193. členom poslovnika predlagatelj amandmaja lahko tega umakne ali spremeni do začetka glasovanja. Začetka glasovanja še ni bilo. In gospodu Demšarju ni bila dana možnost, da bi vložil dodaten amandma po obrazložitvi, ki smo jo prejeli danes. In zato zahtevam oziroma predlagam komisiji za poslovnik, da se do tega primera opredeli. Res je bila zaključena splošna razprava, nismo pa prišli v fazo glasovanja. Potem, ko je socialdemokratska stranka vzela odmor, obrazložila svoje, je vzel odmor oziroma je predlagal odmor naš poslanec gospod Demšar. To mu ni bilo dovoljeno in šele zatem smo prišli na glasovanje o tem členu in o teh amandmajih. Zato ostro protestiram in predlagam, da omogočite vložitev tega amandmaja, ker je zelo bistven za pokojninsko reformo in do tega vprašanja naj se opredeli tudi komisija za poslovnik. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Vašo razpravo sem smatral kot proceduralni predlog oziroma ste ugovarjali moji rešitvi. Torej, jaz sem vam dal besedo za obrazložitev glasu, ampak pustiva sedaj to zadevo. Da bomo stvar rešili, dajem moje tolmačenje, ki sem ga dal v odločanje državnemu zboru, da smo bili v fazi glasovanja in da je amandma bil prepozno vložen oziroma, kar sem že povedal glede tega amandmaja.
Moje tolmačenje dajem v odločitev državnemu zboru. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za moje tolmačenje? (40 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Smo pri glasovanju.
Gospod Špiletič! Obrazložitev glasu še kdo? Nihče.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma slovenskih krščanskih demokratov k 207. členu? (19 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri členu 210. Proceduralno, gospod Demšar. Prosim!
VINCENCIJ DEMŠAR: Gospod predsedujoči! Vas sprašujem: Kaj vam pomeni člen 70 našega poslovnika? Piše pa tako: "Poslancu, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj." Torej piše takoj in nič ne piše izvzeto, ampak piše: "Poslancu, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika, dobi besedo takoj." Tako tu piše. Jaz ne bom bral naprej, da potem je to lahko samo pet minut itn. Ampak, kako tolmačite to, ko so kolegi poslanci, moji kolegi, hoteli govoriti proceduralno o kršitvi poslovnika, vi pa jim niste dali besede takoj? Mi lahko to pojasnite.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Bom. Ugovarjali so moji razlagi. Ko sem doumel, da ugovarjajo moji razlagi, sem to vzel kot ugovor mojemu odločanju in sem potem odločitev, mojo, dal državnemu zboru, da je odločil. Tudi gospodu Henigmanu sem dal možnost, da je povedal, kar je mislil in sem sprejel njegov ugovor in sem dal na glasovanje državnemu zboru in prosim, to zadevo smo sedaj zaključili. 210. člen. S tem v zvezi ne! Gospod Špiletič, proceduralno.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Jaz bi, sklicujoč se na 70. člen poslovnika, vendarle rad pojasnilo o 334. členu poslovnika, ki pravi: "Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo predsedujoči." Torej če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe, medtem ko pa 193. člen pa v vsebini v ničemer ni sporen. Ta pravi: "Predlagatelj amandmaja ga lahko umakne ali spremeni do začetka glasovanja o amandmajih k členu, h kateremu je bil predlagan amandma." Tako da menim, gospod predsedujoči, da nimate pravice o zadevah, ki so evidentno jasno v poslovniku zapisane, odločati med sejo, sklicujoč se na 334. člen, pač pa tam, kjer je določba nejasna in takrat imate seveda to pravico, da posežete vmes. V tem konkretnem primeru gre pa zgolj za opozorilo, da predsedujoči v petek ni upošteval določil tega poslovnika, ki so jasna. Mislim, da je vendarle potrebno prisluhniti protestom iz klopi krščanskih demokratov, ki menim, da so korektni in da je vaše ravnanje doslej za večino, pač proceduro nepravilno.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prav zaradi tega, ker sem smatral, da so stvari, ki niso tu dovolj jasne, sem dal svojo odločitev državnemu zboru, da o tem dokončno odloči. Če želite v tej zvezi, mislim da bi bilo dobro, dajte prosim pobudo poslovniški komisiji, da bo o tem odločila.
210. člen. Amandma poslanske skupine združenih socialnih demokratov. Vlada mu ne nasprotuje. Matično telo ga ne podpira. Prosim? Razprava, ja, 210. člen. Prosim, kdo želi razpravljati? Se opravičujem. Imamo potem še 2. amandma na amandma vlade. Predlagatelj je odbor za delo, družino in socialno politiko. Tretjega je vlada Republike Slovenije, ki ga matično delovno telo podpira, in to je vse. Odpiram razpravo k amandmaju k 210. členu. Prosim, gospod Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! 210. člen določa zavarovalne osnove za samozaposlene zavarovance in za druge, ki ne prejemajo plače. Amandma vlade k 210. členu zmanjšuje te zavarovalne osnove na polovico za nekatere kategorije, in sicer po našem prepričanju to dela koristno za tiste, ki skrbijo za otroke, mlajše od 7-ega leta, za tiste, ki opravljajo samostojno kmetijsko dejavnost, za tiste, ki so kot brezposelne osebe vpisani v katere od evidenc, za tiste, ki kot invalidi prejemajo invalidski dodatek in dodatno je amandma vlade, da tudi za tiste, ki so zaposleni s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.
V poslanski skupini Združene liste socialnih demokratov pa menimo, da bi bilo prav na polovico zmanjšati ta prispevek tudi za tiste, ki služijo vojaški rok, opravljajo naloge nadomestne civilne službe ali se usposabljajo za rezervni sestav policije, če so vključeni v prostovoljno zavarovanje. Bilo bi prav, da to velja tudi za tiste, ki so na dodiplomskem oziroma podiplomskem študiju, če se prostovoljno vključijo v zavarovanje in sami plačujejo zavarovanje. Prav bi bilo, da se to stori tudi za tiste, ki so na strokovnem izpopolnjevanju ali specializaciji po prenehanju obveznega zavarovanja.
Prvi primer, ko gre za služenje vojaškega roka ali za opravljanje nadomestne civilne službe, gre za izpolnjevanje obveznosti do države. In jaz mislim, da če so primeri, v katerih se na tej podlagi samostojno vključijo v zavarovanje, da je prav, da je njihova zavarovalna osnova nižja.
Druga dva primera zadevata primere študija. Najbrž imamo interes, da se ljudje izobražujejo, in če so pripravljeni v tem času se tudi samo zavarovati in plačevati zavarovanje, da so v podobnem položaju. Zato menim, da je naš amandma utemeljen. Vlada na seji matičnega delovnega telesa ni bila zelo odrejena, ni bila niti proti ni bila niti za, rekla je, da bi bilo vredno o kakšnem od teh predlogov razmisliti. Kasneje je bilo pač glasovanje in matično delovno telo po logiki večine in manjšine tega amandmaja ni podprlo. Menim pa, da bi bilo koristno, da ga podpre državni zbor. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (23 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Amandma na amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma na amandma pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.) Še enkrat ugotovimo sklepčnost! (43 prisotnih.) Naslednje glasovanje je ob 11. uri.
(Seja je prekinjena ob 10.50 uri in se je nadaljevala ob 11.01 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi, tretjič ugotovimo sklepčnost za glasovanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma odbora pod številko 2? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma vlade. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma vlade? (45 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 217. členu, kjer imamo dva amandmaja, in sicer poslanske skupine Socialdemokratske stranke in drugega, ki je v pregledu, prav tako poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Odpiram razpravo. Prosim, gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Pozdravljeni! Rada bi razložila, zakaj smo vložili ta dva amandmaja.
Prvi amandma je vezan na 2. točko 55. člena, ki ste ga, kolegice in kolegi, podprli in ga je podprl tudi minister. Gre za tiste slepe, ki so slepi od rojstva in ki, če gredo predčasno v pokoj, do sedaj niso imeli možnosti, ker so bili slepi od rojstva in niso sodili v nobeno kategorijo. Tako da je ta amandma povezan s 55. členom, ki ste ga podprli, in ga tudi vlada podpira.
Za drugi amandma pa menimo, da bi ga bilo ravno tako dobro podpreti, ker je tretji odstavek v nasprotju z 223. členom. 223. člen pravilno določa, da je zavezanec za plačilo prispevka delojemalca za zavarovanca po 22. členu brezposelni Republike Slovenije, tretji odstavek pa določa, da bi se prispevek delojemalca za to kategorijo zavarovancev preprosto črtal, kar pomeni neplačani del prispevka v pokojninski sklad. Sprašujem, če tega ne boste podprli, kako bomo potem izplačevali pokojnine, če se sedaj ne bo plačevalo iz različnih fondov - ali, če sam ne plačuješ, plačuje pa nekdo drug, iz proračuna ali z drugih postavk. Kako se bo potem izplačevala penzija, če ne bomo mi tudi upoštevali, da so ena od osnov pokojninske reforme tudi plačani prispevki? In mislim, da ne smemo črtati plačanih prispevkov, kajti ne smemo misliti samo na danes, mi moramo skrbeti, da bomo ustvarili rezerve, iz katerih potem lahko tudi izplačujemo, in ne, da bo naš pokojninski sistem kot do sedaj še vedno šel iz rok v usta. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Se opravičujem! Gospa državna sekretarka Belopavlovičeva.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Če grem po istem vrstnem redu, kot je gospa Zbačnikova predlagala te oziroma obrazlagala amandmaje. Prvi, o katerem je govorila, se nanaša potem nazaj na 3. točko 55. člena. Res, da je ta člen bil spremenjen, res pa je, da gre v tem 55. členu v celoti za starostno pokojnino brez zmanjšanja v posebnih primerih. To se pravi, ko se lahko nekdo upokoji brez tako imenovanega malusa in da ta 55. člen, nova točka tretjega odstavka pravzaprav nima nobene zveze sedaj z 217. členom. In moram reči, da zaradi tega tega ne moremo podpirati, niti natančno ne razumemo, kaj pravzaprav bi se želelo s tem doseči. Ker tu ni neke logične povezave.
Glede drugega amandmaja, o katerem je govorila, torej, da se črta tretji odstavek 217. člena. Gre za člen oziroma za odstavek, ki govori, da se za brezposelne plačuje samo prispevek delodajalca. Bi pa rada obrazložila, da je pripravljen uskladitveni amandma, s katerim bi popravili 223. člen, v kolikor bo ta amandma sprejet k 217. In da menimo, da plačilo prispevka od nadomestila za čas brezposelnosti pomeni v bistvu zmanjšanje tega nadomestila za brezposelne, kar se nam zdi, tudi glede na veljavno ureditev, pravzaprav neupravičeno. Gre za to, da že tako ali tako ti ljudje dobivajo nadomestilo, ki je relativno nižje od njihovega nekdanjega dohodka - sedaj, če bi morali prispevati, v tem primeru plačati, potem bi seveda se to nadomestilo še znižalo. Zato obema predlaganima amandmajema nasprotujemo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospa dr. Zbačnikova, prosim!
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Državno sekretarko sprašujem: Kako boste pa potem izplačali pokojnine, ko bo čas, da bodo ti ljudje, za katere danes ne plačujete prispevkov, imeli pravico do pokojnine? Namreč, mi ne smemo misliti samo na danes, saj ta reforma ni za danes, ampak ta reforma naj bi bila zato, da omogočimo stabilen in zdrav pokojninski sistem. In kako mislite potem izplačevati, ko bo nastopil čas, ko bodo ti, ki jim danes odpisujete, imeli pravico do svoje pokojnine? Ali boste zopet obremenjevali proračun? Ali kako? Ali ni naloga te reforme ravno v tem, da zmanjšamo obremenitev proračunske luknje in da naredimo stabilen sistem daj-dam ter naložbe, ki prinašajo dodaten kapital, dodatna sredstva in dodatne odstotke, ne pa da poglabljamo proračunsko luknjo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa sekretarka.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Prvič, del prispevka za te zavarovance se plačuje, tako da ne moremo reči, da se za njih ne plačuje nič. Drugi del pa je tisti del, o katerem govorimo, ko govorimo o solidarnosti in o socialnih elementih v tem sistemu.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še, gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Kot sem sedaj razumela, bomo še vedno ostali v prvem dokladnem sistemu, zato je bilo toliko bolj upravičeno opozorilo socialdemokratov in krščanskih demokratov, da tudi amandmaje, ki ste jih zavrnili, sprejmemo, kajti še dolgo, kot kaže, v tej državi ne bomo imeli drugega in tretjega stebra, in mislim, da je to vsem jasno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne.) Zakljčujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Glasujemo o amandmaju, ki je v pregledu. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma, ki je v pregledu? (14 poslancev.) Je kdo proti? (45 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma, ki ste ga dobili na posebnem listu, to je amandma pod številko 2, bomo rekli. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (6 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri 223. členu, kjer imam opombo - umik? Hvala. Amandma je umaknjen.
Smo pri 224. členu, kjer je napovedal umik amandmaja. Imam pa dodatno poročilo odbora za zdravstvo, ki predlaga amandma, ki je na posebnem listu (upam, da ga imate) in ga bo obrazložila predsednica odbora. Prosim, gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Ob velikem številu amandmajev je prišlo tudi do pomote in izpada v poročilu, tako da smo pripravili dodatno poročilo. Kajti pri ponovnem pregledu magnetograma 11. izredne seje smo ugotovili, da je odbor oblikoval in sprejel še amandma k 224. členu, ki ga imate pred seboj napisanega. Amandma je redakcijske narave. Porodniški dopust je ena od vrst starševskega dopusta. Zato je zavarovanec za plačilo prispevka delodajalca zavarovancem, ki so na porodniškem dopustu, po prenehanju delovnega razmerja že določen z določbo, da Republika Slovenija plačuje prispevek delodajalca za zavarovance, ki so na starševskem dopustu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Ali želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Amandma v pregledu je umaknjen. Glasujemo o tem amandmaju, ki ga je predsednica sedaj obrazložila. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (60 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 227. členu in imamo amandma odbora. Vlada ga podpira. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 229. členu in amandmaju odbora, vlada ga podpira. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (53 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 230. členu in amandmaju vlade, matično delovno telo ga podpira. Ali želi kdo razpravljati? Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. S predlaganim členom se nekoliko spreminja sistem zapadlosti oziroma pobiranja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v primerjavi s sedaj veljavnim sistemom.
Po sedanjih predpisih je namreč zavezanec dolžan plačati prispevke v 30 dneh oziroma najkasneje pred prvim naslednjim izplačilom plač za naslednji mesec. Na ta način je torej nekako v sistem vgrajen avtomatizem, da naslednjih plač podjetje ni moglo izplačati, preden ni poravnalo vseh obveznosti do pokojninske blagajne za plače, ki so bile že izplačane.
V tem primeru torej te zanke ni več. Kar pomeni, da se plače v neto znesku lahko izplačujejo, medtem, ko se obveznosti do pokojninske blagajne lahko kopičijo ne nazadnje v nedogled. To je ena sprememba, ki jo jaz vidim v predlaganem amandmaju.
Druga sprememba je ta, da se bo ob uvedbi tega zakona pojavil zamik ob predpostavki, da vsi plačajo prispevke v roku, kot je to določeno v 230. členu, vsaj za en mesec. Kar bo pomenilo zopet zajeten izpad finančnih sredstev iz pokojninske blagajne.
Na tem mestu bi prosil za pojasnilo, na kakšen način je torej predlagatelj predvidel:
1. Zapolniti luknjo, ki bo nastala s tem zamikom ob uvedbi samega zakona.
2. Na kakšen način bo seveda izterjal ali boljše izterjal že zapadle prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ob tem, da bi rad spomnil ob tem na dejstvo, da je že tako in tako sedaj velik problem izterjava prispevkov, predvsem pri tistih podjetjih, ki so nizko likvidna in je tudi vlada pred nedavnim sprejela sklep, da je potrebno ta postopek izboljšati.
In drugo, veča se število nelikvidnih podjetij. Skratka ob vseh teh dejstvih je s tem amandmajem dopuščena možnost izplačevanja plač v neto višini, prispevki pa bodo čakali na zalogo. Jaz se bojim, da tako, kot je tu zapisano, in glede na pooblastila, ki jih ima potem davčna uprava v sodelovanju z ministrstvom za delo, da se tu zopet dela ena politična platforma, ker kriterijev seveda ni, da bo potem ministrstvo lahko samo odločilo zopet arbitrarno, politično odločilo, ta je naš, temu bomo prispevke odpisali ali mu bomo omogočili obročno plačevanje. Ta, ki pa ni naš, ta bo pa penaliziran neposredno takoj. Seveda, vi boste prišli za to govornico in boste rekli, da bo tako odločanje vključeno v razvojno politiko te države, čemur pa ni mogoče verjeti, če kriteriji odpisovanja niso danes jasno znani.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa državna sekretarka, Belopavlovičeva.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: V zvezi s tem bi vas jaz opozorila na en člen pred 230. členom, in sicer na 229. člen, ki govori o pobiranju prispevkov, konkretno na tretji odstavek tega člena, ki govori, da način izterjave zapadlih prispevkov, nadzor nad plačevanjem, zamudne obresti določi poseben zakon. Ta poseben zakon zaenkrat je še vedno zakon o prispevkih za socialno zavarovanje, ki določa te roke, o katerih ste vi govorili, na enak način, skratka kot do zdaj. Ta zakon naj bi se seveda v bližnji prihodnosti tudi spremenil glede na spremembe pokojninske zakonodaje, pa tudi potem zdravstvene zakonodaje. Zakaj smo predlagali tako rešitev, da pravzaprav ne govorimo o možnostih tega pobiranja prispevkov oziroma o zapadlosti prispevkov posebej, ko gre za pokojninsko zavarovanje? Zato, ker mislimo, da morajo vsi prispevki, ki se pobirajo, deliti, ko se pobirajo, enako usodo. Torej tako kot je določen rok za pobiranje prispevkov za pokojninsko-invalidsko zavarovanje, mora biti tudi za tisti del, ki je namenjen za zdravstveno zavarovanje, in tisti del, ki je namenjen za zavarovanje za primer brezposelnosti. Torej še vedno se predvideva poseben zakon, ta zakon v naši zakonodaji trenutno obstaja, se bo pa verjetno znašel nov oziroma spremenjen v bližnji prihodnosti na vaših poslanskih klopeh, in to je pravzaprav edini razlog glede tega.
Kar se tiče pa kriterijev za odpis ali pa delni odpis, nista tu pooblaščena ne ministrstvo ne vlada, da bi karkoli odpisovala ali pa kakorkoli politično o teh stvareh razmišljala. Tisti, ki bo kriterije za odpis določil, je tisti, ki je pravzaprav v tem smislu dolžnik, to je pa zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. In to je ravno tako določeno v tretjem odstavku 229. člena.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Špiletič, potem pa razprava, dr. Vencelj.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Repliciram gospe državni sekretarki, gospe Belopavlovičevi. Če grem od zadaj naprej: Rekla je, kriterije za morebiten odpis prispevkov bo postavil sam Zpiz. To je formalno res. Vendar nadzor nad delom Zpiza opravlja kdo? Ministrstvo, pristojno za delo. Tako je zapisano v tem zakonu. In seveda, če bodo sklepi takšni, ki bodo po godu tistemu, ki izvaja nadzor, bodo ti sklepi seveda bili realizirani, v nasprotnem primeru ne oziroma bodo že "a priori" tako naravnani, da nadzornik k njim ne bo imel pripombe.
Drugič. Rekli ste: "Želimo sistem, ki je primeren s sistemom, kot to velja za zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije." Če jaz hočem iti k zdravniku, potem moram iti najprej k delodajalcu, da mi potrdi knjižico, da sem pri njem zavarovan oziroma da so prispevki plačani. Potem grem na zavod šele lahko k zdravniku uveljavljat svoje pravice. Pokojnino dobim ne glede na to, kako so bili prispevki plačani, po različnih podjetjih. Skratka vsi, ki jim po zakonu oziroma predpisih pripadajo pravice iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, 31. oziroma 1. dobijo pokojnino. Če seveda ne bo priliva iz naslova plačanih prispevkov, se bo moral zavod zadolževati pri bankah ali sedaj bo seveda samo sporočil proračunu in bo mu moral proračun zagotoviti potrebna likvidna sredstva, da se to izplačilo lahko izvrši.
In ne nazadnje. Seveda, vi ste zapisali v 229. členu, da bodo pa znani kriteriji o tem, kdaj, kako, komu se bodo prispevki lahko odpisovali ali odlagali. Vendar dobro bi bilo oziroma nujno je, da ta zakon prinese osnovne usmeritve, ki jih bo reševal ta zakon. Danes pa povsem na slepo dopuščamo nekemu zakonu, ki bo, če bo, da bo nekaj reševal. Če ni jasnih kriterijev, seveda nastopi arbitrarnost oziroma odločanje po političnih kriterijih namesto po strokovnih. In v tem je past tega 229. in 230. člena, na kar sem v svojem prvotnem razpravljanju želel opozoriti. Seveda mi pa niste odgovorili na tisti del vprašanja, kakšne so ocene, kakšen bo nastal zamik ob uveljavitvi zakona zaradi takšne določbe 230. člena, kot jo imamo sedaj zapisano.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Razprava, gospa dr. Hrenova.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Torej, jaz bi rada opozorila poslance, da smo med obravnavo tega zakona že nekajkrat zasledili v tekstu, pa se je potem popravljal, da je vlada predlagala v členih samo neizplačane oziroma plačane prispevke, ampak samo obračunane prispevke. To namreč nič ne pomeni. K sreči se je to popravilo. No, sedaj pa seveda je čudno, moram reči, da vlada potiho pristaja na to, da se Zpizova blagajna še dodatno manjša, da se zmanjšuje, da se bodo odpisovali po kriterijih Zpiza prispevki za posamezna podjetja. Torej, mislim, meni je popolnoma razumljivo, da je Zpizu vseeno, ali dobi od delodajalcev in pa delavcev denar ali pa dobil iz proračuna. Morda je še bolj enostavno, če dobi stvar iz proračuna. Vendar bi vas tudi opozorila, da že iz preteklosti obstaja zelo velik dolg, s katerim bi enostavno pokrili amandma, ki smo ga mi predlagali v zvezi z otroki, ki pa so tisti temelj za pokojninsko zavarovanje; in da je največji dolg - prek 13 milijard, če se prav spomnim - prav iz naslova delodajalcev - ne državnih, temveč ostalih. Se pravi, sedaj pa dejansko pristajamo zopet na to, da se bodo odlagala plačila prispevkov za pokojninsko blagajno in da se to v nekem smislu preklada na državni proračun. To se mi zdi, milo rečeno, čudno.
O kriterijih je govoril gospod Špiletič, in se ne splača izgubljati besed. Glejte, dejansko je res, za vsako stvar v tej državi, za vsako storitev, za vsako blago moraš plačati, če ne plačaš, ne dobiš. Samo v tem primeru se z nekimi "kvazi socialnimi" posegi ali pa z nekimi - bi rekla - instrumenti, ki so popolnoma nedorečeni, deluje socialno za delodajalca oziroma za delavca. Ne vidim vzroka, da bi se tako obravnavalo, in mislim, da je bolj primerno tako, kot je bilo v 230. členu zapisano in kot imamo, da delodajalec mora plačati prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v določenem roku, kajti sicer bomo imeli zopet odlog, in zakon, ki bo oziroma ki ga bomo spremenili, je pa še zelo v zraku glede na natrpanost sprejemanja zakonodaje v tej državi. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, dr. Vencljeva. Državna sekretarka, prosim.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Še enkrat bi rada povedala, to že določa obstoječi zakon in tu čisto ničesar ta hip ne spreminjamo. Pri pobiranju prispevkov, pri rokih za pobiranje prispevkov ne spreminjamo čisto ničesar, zaradi tega, ker pravimo, da to ureja posebni zakon in ta posebni zakon o prispevkih za socialno zavarovanje obstoja, ga imamo in velja.
Kar se pa tiče kriterijev, ki naj bi jih določila skupščina ZPIZ-a, je pa treba povedati, da je ta skupščina - na koncu koncev - večpartitno sestavljena. V njej so predstavniki delodajalcev, v njej so predstavniki delojemalcev, upokojencev, delovnih invalidov in predstavniki vlade, ki so v manjšini - če se bojite, da bi predstavniki vlade bili tisti, ki bi kakorkoli s svojimi političnimi argumenti prevladali, ko bi šlo za določanje nekih kriterijev. Poleg tega pa mislim, da je treba vedeti, da gre predvsem tudi za delni odpis ali pa možnost obročnega odplačevanja kriterijev, da imamo tu zelo različne delodajalce, tudi male delodajalce, da imamo tudi samozaposlene, da imamo tu kmete. In sami veste, da ravno v teh segmentih se je včasih v preteklosti pokazala velika potreba, da bi bila kakšna delna oprostitev ali pa kakšna možnost obročnega odplačevanja zelo zelo na mestu, pa to, žal, ni bilo mogoče.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Špiletič, replika še enkrat.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Samo en podatek bi rad. Kakšen bo zamik v prilivih prispevkov z dnem uveljavitve zakona? Kako nobenega, gospa Belopavlovičeva? Sedaj so prispevki morali biti plačani pred prvim naslednjim izplačilom plač. To je bil avtomatizem, da so bili prispevki pri tistih podjetjih, ki so kolikor toliko še dobro poslovali, bili plačani redno mesečno.
Sedaj pa piše zgolj, da zapadajo konec naslednjega meseca, ne pa, da morajo biti takrat tudi plačani. In podjetja mimo tega lahko izplačujejo poljubno, če želite: eno, dve, tri ali deset plač v neto višini. Prispevki bodo seveda zapadli, obresti bodo tekle, samo, kako jih boste iztirjali. V tem je problem. Na to opozarjam in to sprašujem.
Vi boste imeli terjatve do vam neporavnanih že zapadlih obveznosti prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Prilivov pa ne bo in na to opozarjam in povejte mi, če ste na to sploh pomislili, računali in kako to zgleda v številkah?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa dr. Hren-Venceljeva.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Bati se je, da se bo stanje nadaljevalo. Davčna služba je že izjavila, da je velika verjetnost, da zapadlih obveznosti ne bo mogoče izterjati. To se pravi, denar smo že izgubljali in sedaj ga bomo še dodatno.
Glede zamudnih obresti pa piše v 2. točki, da za čas, ko je zavezancu odloženo plačilo prispevkov, ne tečejo zamudne obresti. To se pravi, država posredno nekaj subvencionira, če hočete, ali kreditira.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma k 230. členu. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 233. členu in imamo dva amandmaja. Sta ista amandmaja in bomo glasovali samo o prvem. Ali želi kdo besedo? Gospod Špiletič, prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Moram reči, da se mi zdi v tem členu zelo nepotreben ali morda ne znam dobro razbrati drugi odstavek, ki pravi: "Poračunavanje finančnih obveznosti med Republiko Slovenijo in zavodom ureja poseben zakon." Pač dobro. Gre za pokojnine po posebnih predpisih, ki bremenijo državni proračun. Koliko je obveznosti iz posameznega predpisa ZPIZ prav gotovo ve, saj po njih obračunava obseg oziroma višino posamezne pokojnine. Seveda v tej višini izstavi račun državnemu proračunu, če hočete, ministrstvu za finance, zakladnici ali ne vem - komurkoli pač. To podrobno poteka. Zdaj, zakaj potrebujete za to poseben zakon, to mi pa ni jasno. Zdaj, ali zato, da boste notri napisali, da vam minister Gaspari lahko te svoje obveznosti poravna s 6-mesečnim zamikom ali z 12-mesečnim zamikom? Ali, da boste zapisali v ta zakon, da če proračun trenutno nima denarja, da se naj pač ZPIZ zadolžuje, kjer se hoče, tako kot je to približno zdaj, ker ste gluhi za prošnjo ZPIZ-a, da mu zmanjkuje denarja in rečete: "Znajdi se," itn. Ne vem, kaj boste v tem zakonu opredelili. Gospod minister, sem prepričan, da se je že pripravil, bo dal pojasnilo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Kdo želi besedo? Gospa državna sekretarka.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Tu pravzaprav ne gre za neke bistvene novosti od veljavnega sistema. Mi tak zakon že trenutno imamo, glede na to, da vemo, da določene obveznosti proračun poračunava - to je zakon iz leta 1993, 71/93 - tako da, če boste šli v Uradni list pogledati, boste zelo natančno videli, kaj ta zakon ureja. Ureja med drugim tudi dinamiko tega poračunavanja, kako akontacije tečejo na mesečno, kako na pol leta in kako tečejo potem ob zaključnem računu ZPIZ-a. Istočasno pa: eno so obveznosti, drugo pa na koncu koncev je treba tudi številčno te obveznosti opredeliti, da se ve, kaj jaz vem, toliko in toliko imamo naslovljencev po tej alinei, toliko iz drugega, toliko primerov iz tretje alinee. Skratka, številčno se stvari opredelijo in se potem natančno izračuna, kakšna je tista obveznost, ki izhaja za nekoga iz obveznega zavarovanja, kaj je pa tisto dodatno, kar smo mu na podlagi predpisov pravzaprav omogočili in kar mora proračun plačati.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri 245. členu - amandma vlade, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 267. členu, predlagatelji so poslanske skupine LDS, SLS in DeSUS. Matično delovno telo se ni opredelilo. Želi kdo razpravljati? Prosim, gospod Miran Potrč. Pod dva pa je amandma vlade.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. 267. člen zadeva vprašanje sestave skupščine Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Meni se zdi na nek način neokusno - in to želim poudariti - da se praktično zadnji dan, potem ko je vlada že predlagala svoj amandma, ko je ugotovila, da pač ni najbolj zadovoljna, da ima samo enega predstavnika v skupščini, si je zaželela dva, in je že vložila svoj amandma - potem, zadnji dan.
Ne vem, ali poslanske skupine samostojno ali na nagovarjanje vlade ugotovijo, da tudi dva nista dovolj in jih predlagajo sedem, in to z utemeljitvami, ki so lahko zelo točne, ampak prav gotovo niso od včeraj in v katerih tudi predstavniki DeSUS-a utemeljujejo, kako ni dobro, da bi predstavniki upokojenskih organizacij bili močno in enakopravno zastopani v tej skupščini, ker je prava tripartitnost, če so v tej skupščini samo predstavniki delodajalcev, delojemalcev in vlade. To je vse. Ne trdim, da se bo kaj zgodovinskega zgodilo s takšno ali drugačno sestavo, mislim pa, da je eden od tipičnih primerov, kjer se brez občutka za to, da tudi v postopku sprejemanja zakona mora med sabo veljati neka korektnost, vlagajo amandmaji samo zato, ker je nekdo vladajoč in si lahko vsak dan sproti izmisli, kar hoče.
Zato bom proti temu amandmaju. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Navezal bi se na četrti odstavek 267. člena, kjer se mi dve alinei ne zdita povsem ali pa skorajda nič razumljivi. In sicer, naj bi skupščina - poleg ostalega določala način uporabe sredstev za pokojninsko zavarovanje in določala način uporabe sredstev za pokojninsko zavarovanje. Kot vem, je način določen z zakonom in kaj ima skupščina določati način. Ne vem, zakaj se potem mi trudimo tu, da neke zakonske rešitve sprejemamo, če ima skupščina možnost, da določa način uporabe? Skupščina, kot vem, potrdi tisti izračun poviševanja sredstev, ali bo povišica ali ne bo, vendar to temelji na nekih statističnih podatkih in na predhodno sprejetih zakonskih določbah. Sedaj, kaj bo skupščina še lahko poleg tega odločala, ne vem: o tem, kako pokrivati primanjkljaj ali kaj mislite s tem? Ampak tudi to se mi ne zdi smiselno, ker točno govori, da določa način uporabe - način uporabe je pa lahko določen samo z zakonom, in ti dve alinei v ta člen ne sodita. Še enkrat razmislite, če pa nimam prav, mi pa pojasnite, kaj sodi pod dejavnosti oziroma aktivnosti, ki sta vključeni v ti dve alinei.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospa državna sekretarka.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Očitno se odpirajo tudi druga vprašanja, se pravi stvari, ki z amandmaji sploh niso odprte oziroma tudi ta člen je bil tak, nespremenjen, že v drugi obravnavi, in tudi sedaj ni nobenih sprememb. Če pa želite odgovor, lahko povem. So določene stvari, predvsem ko gre za invalidsko zavarovanje, subvencije invalidskim organizacijam, delavnice predvsem, potem ko gre za prilagoditve delovnih mest. To so stvari, kjer so neki določeni kriteriji, kjer pa, seveda, se lahko potem odloča o tem, v kakšni višini, do kakšne mere se lahko subvencionirajo - na primer prilagoditev delovnih mest, vse tisto, o čemer smo zadnjič dosti natančno govorili, v tistih členih, ki so bili delno tudi amandmirani, ko je šlo za prilagojevanje in ki so bili zadnjič odprti. Skratka, predvsem v tistem delu, ki se nanaša na invalidsko zavarovanje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ker ni več razprave, zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko ena? (42 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Drugi je brezpredmeten.
Prehajamo na 268. člen. Amandma poslanskih skupin LDS, SLS in DeSUS. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Smo pri členu 284 - amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma smo sprejeli.
Smo pri členu 286 - amandma vlade. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri členu 289 - amandma vlade. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma smo sprejeli.
Smo pri členu 293. Je brezpredmeten, ker ni bil vložen v skladu s poslovnikom. Pod dva je amandma na amandma vlade, ki ga vlaga odbor, vlada ga podpira. In tretji je amandma vlade. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma pod številko dva v pregledu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma vlade. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 297. členu in imamo pod ena amandma poslanske skupine SDS, pod dva amandma na amandma vlade, ki ga vlaga odbor in tri je amandma vlade. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko ena? (13 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma na amandma. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma, zapisan pod številko tri. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 298. členu in amandmaju vlade. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) To je pod ena, pod dva je prav tako amandma vlade, pod tri prav tako. Imamo tri amandmaje vlade, ki jih matično delovno telo podpira. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (34 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 3. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju k 299. členu, imamo amandma na amandma vlade, potem amandma odbora, pa amandma vlade pod številko 2 in pod številko 3, prav tako je pa amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke Slovenije. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 3. Je brezpredmeten, ker je bil sprejet pod točko 2.
Prehajamo k 300. členu - je brezpredmeten. 303. člen, amandma poslanske skupine socialdemokratske stranke. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajam na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (18 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri 311. členu, imamo amandma odbora, amandma na amandma vlade - prav tako odbora in pod 3 amandma vlade. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajam na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma na amandma. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 315. členu in amandmaju vlade. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
316. člen, amandma poslanske skupine socialdemokratske stranke, ki ga vlada in matično delovno telo ne podpirata. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (7 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
321. člen in amandma vlade. Želi kdo razpravljati? (Ne.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
323. člen in amandma vlade, pod številko 2 prav tako amandma vlade in pod številko 3 tudi amandma vlade; matično delovno telo podpira vse tri. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 2 je brezpredmeten? Samo malo! Glasujemo o njem. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (29 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
324. člen in amandma vlade. Želi kdo razpravljati? (Ne.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
342. člen in amandma vlade. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
345. člen in amandma vlade pod številko 1, prav tako amandma vlade pod številko 2; če bo prvi sprejet, bo amandma pod točko 2 brezpredmeten. Aha, če ni sprejet, tako. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 352. členu in amandmaju vlade. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 353. členu in amandmaju vlade. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 354. členu in amandmaju vlade. Ali želi kdo razpravljati? (Ne.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 355. členu in amandmaju vlade. Ali želi kdo besedo? (Ne.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 357. členu in amandmaju vlade. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 358. členu in amandmaju vlade. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 359. členu in amandmaju vlade. Ali želi kdo besedo? (Ne.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Smo pri 360. členu in amandmaju vlade. Ali želi kdo razpravljati? (Ne.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Smo pri 363. členu - in amandma na amandma vlade, ki ga vlaga odbor, in amandma vlade. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma vlade. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
365. člen in amandma vlade. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma vlade? (35 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 366. členu in amandmaju vlade. Želi kdo besedo? (Ne.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
368. člen, imamo dva amandmaja: vlade - matično delovno ga telo podpira - in poslanske skupine socialdemokratske stranke - vlada ga ne podpira, matično delovno telo se pa ni opredelilo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Drugi je brezpredmeten.
Smo pri 369. členu in amandmaju vlade pod številko 1 in pod številko 2 poslanske skupine SDS. Vladnega matično delovno telo podpira. Vlada ne podpira amandma poslanske skupine SDS, matično delovno telo se pa ni opredelilo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Drugi je brezpredmeten.
Smo pri 378. členu, imamo amandma vlade. Želi kdo besedo? (Ne.) Odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 397. členu in amandmaju odbora, ki mu vlada ne nasprotuje. Želi kdo besedo? Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Smo pri 14. delu tega zakona oziroma pri prehodnih in končnih določbah in sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve je v svojem mnenju izrazil nekako potrebo, da bi bilo še pred sprejemom zakona v celoti opraviti kontrolno stimulacijo izvedbe predvsem določb 14. člena. Glede na obilico tabel, glede na obilico zakonov, ki se - bom rekel - na takšen ali drugačen način spreminjajo v nekem prehodnem obdobju, v daljših ali krajših razmikih; glede na število lestvic, jaz sprašujem: kdo je tisti oziroma katera institucija je simulacije za pripravo zakona pripravljala? In: ali je bilo karkoli storjenega na podlagi tega opozorila sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? Namreč, tudi vlada sama prihaja z nekimi novimi amandmaji, tudi k temu 14. členu, ne samo s tistimi amandmaji, ki so bili doslej že sprejeti. Jaz bi res prosil: ali in kdo je doslej opravljal simulacije? In tukaj resno sprašujem: ali na podlagi sprejetih dopolnil, ki so bila doslej že sprejeta, lahko kdo tu izza te govornice da jamstvo, da bodo stvari tako stekle, kot nam je doslej vlada tu razlagala? Jaz osebno moram reči, da dvomim, da v taki obilici členov in v taki obilici sprememb ni prišlo do medsebojne nekonsistentnosti. In resno sprašujem: kako je vlada obravnavala pripombo sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki je bila pa podana seveda v svoje poročilu že pri obravnavni tega predloga zakona na matičnem delovnem telesu?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospa državna sekretarka, prosim!
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Mi smo seveda simulacije delali, glede na to, da je ta prehod dokaj obsežen. Dejstvo je, da smo jih delali skupaj z zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Torej, ministrstvo skupaj z zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Špiletič, replika!
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Ponovno, gospa Belopavlovičeva, jaz vam verjamem, da ste simulacije delali, vendar niste poslušali dobro mojega vprašanja, niti tistega, na kar je sekretariat opozoril. Sekretariat je opozoril na dejstvo, da je treba še pred dokončnim sprejemanjem opraviti ponovno oziroma da bi veljalo opraviti simulacije, glede na številne pripombe oziroma spremembe, številne amandmaje, ki so bili sprejeti ne nazadnje tudi danes. Mi ne morete reči, tudi izza te govornice, da ste simulacije naredili. Simulacije ste naredili, lahko sicer ob predpostavki, da bodo vsi amandmaji, ki so bili danes sprejeti, tudi dejansko dobili potrebno večino v državnem zboru. Če ste seveda simulacije delali s to predpostavko, potem lahko odgovorite tako, kot ste odgovorili sedaj. V nasprotnem primeru to ne gre. In res, gre za pomemben zakon, kjer lahko z eno lestvico povsem porušimo pravice nekoga, čeprav mu to nismo hoteli, in obratno.
Zato menim, da tu pred glasovanjem, o katerem koli členu v tem 14. poglavju in pa o zakonu v celoti, pa le potrebujemo jasna zagotovila, da se bodo tistim ciljnim skupinam, katerim je nameraval zakon nekaj odvzeti, dejansko zgodilo samo tisto, kar je bilo prvotno predvideno oziroma da tistim, ki jim hočemo nekaj dati, z uveljavitvijo zakona to tudi dobijo. Če ne, bomo pač takoj po sprejemu tega zakona imeli pred sabo nov zakon o spremembah in dopolnitvah zakona in potem do konca tega mandata državni zbor lahko samo popravlja napake zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dr. Hren-Vencljeva, potem pa minister.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Spoštovani poslanci. Med obravnavo predloga zakona, torej v vseh fazah, smo prosili državnega sekretarja oziroma ministra, naj pove, kaj posamezna sprememba v členu pomeni za posamezne skupine zavarovancev. In nikoli nismo dobili odgovora in zato je še kako upravičena zahteva oziroma apel gospoda Špiletiča, da se to javno pove, da ljudje vedo, kaj imajo pričakovati od teh sprememb, ne glede na to, da so se, seveda, že odločili izglasovati, kar je pač vladajoči koaliciji po godu.
Poudarjam: nikoli nam vlada in njeni predstavniki niso odgovorili, kaj posamezne spremembe pomenijo za posamezne skupine ljudi. To je bilo večkrat zahtevano, naprošeno od različnih poslanskih skupin, vendar odgovora do sedaj nismo dobili. Upam, da ga bomo sedaj.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod minister.
MAG. ANTON ROP: Na to lahko samo to odgovorim, da je bilo to večkrat javno predstavljeno na nivoju posameznika, na nivoju celotne države, tako da je popolnoma jasno. Mi bomo tudi po sprejemu tega zakona objavili posebno brošuro in bomo vse slovenske državljane seznanili in seznanjali z vsemi stvarmi, ki se tičejo novega sistema. Tudi sicer smo dogovorjeni s ZPIZ-om, da v kolikor boste, seveda, poslanci danes sprejeli ta zakon, da v sredo začnejo delovati informacijske pisarne po celotni Sloveniji. Vse območne enote ZPIZ-a bodo dajale informacije vsem slovenskim državljanom o vseh detajlih v tem zakonu. Tudi ministrstvo za delo bo odprlo poseben telefon in vsi slovenski državljani bodo seznanjeni z vsemi elementi vsega, kar je v tem zakonu vsebovano.
Posledice in vpliv na posamezne ciljne skupine smo pa večkrat predstavljali, večkrat se o tem seznanjali tudi na matičnem odboru, tako da mislim, da ni prav nobene potrebe, da bi sedaj zavlačevali na ta način proceduro sprejemanja zakona. Vse stvari so jasne, zato seveda predlagam, da se zakon sprejme in da gremo do konca.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Replika gospodu ministru. Seveda, če bi bila stvarnost taka, kot jo gospod minister zna prikazovati, potem bi bilo celo res dobro iti do konca in dajmo nekaj narediti. Samo običajno minister eno govori, ve pa, da tisto, kar izreče, ni resnica.
Jaz bi samo rad ga opozoril na njegove nedavne izjave, ko je novinarje sklical skupaj, zato da bi jim predočil, kako je pa sedaj uvedel drugi steber v ta sistem. Skratka, tako zavajanje si je privoščil, da ne prenesem niti - bom rekel - ocene zadostno, kaj šele, da bi kdorkoli, ki se kakorkoli spozna na ureditev pokojninskih sistemov v Evropi, temu nasedel. Vendar seveda on bo zdaj zopet prišel sem, računajoč na to, da je kar precej - ali pa večina laične javnosti - nepoučena o sistemih pokojninskega in invalidskega zavarovanja in bo seveda meni zopet ugovarjal, da poslanec Bogomir Špiletič nima res, zato ker on pravi tako, in tisto, kar pravi vlada, je prav. Brez argumenta. Ampak, tako se bo zgodilo, kot se je že mnogokrat, in se naj tudi tokrat.
Opozoril bi pa rad, gospod minister, na to, da ne morem verjeti temu, da je res vse v redu še iz dveh razlogov. Enega sem že navedel. To je, da je bila obilica amandmajev sprejeta prejšnji teden in tudi danes. In kako morete reči, da ste to, kar smo ravnokar sprejeli, že razlagali s tabelami in ne vem še kje. Tega niste mogli razlagati. To ste razlagali lahko z neko rezervo. Vendar jaz vas nisem slišal, da ste s to rezervo razlagali te podatke ali pa do mene niso prišli. Tako, da je to ena stvar.
Druga stvar pa je, da bi vas rad še enkrat opozoril na netransparentnost poslovanja, ki se ga poslužuje vlada tudi sedaj v času, ko sprejemamo to reformo. Jaz sem že v petek omenil nek čuden sklep vlade, ki Kapitalskemu skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja nalaga, da mora nakazati v pokojninsko blagajno 3 milijarde tolarjev. Pri tem pa nič ne reče, od kod naj Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja to dobi.
Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja seveda zvesto izvrši ta sklep vlade, sklene: v redu, bomo nakazali, če ne drugače, se bomo zadolžili, samo da bomo ZPIZ-u prekanalizirali 3 milijarde. Ker nimamo dodatnih prihodkov, bomo pač temu primerno za 3 milijarde povečali odhodke, odhodke bomo razmejevali v naslednjih petih letih, tako da bomo v naslednjih petih letih "nažirali" substanco, na kateri stojimo. Seveda to je oblikovala vlada, predpostavila na predlog ministra za finance, ker je ta na ta način lahko izkazal obveznosti do ZPIZ-a nižje v letu 2000, na ta način je lahko izkazal manjše proračunske odhodke in na ta način je umetno "sfriziral" proračunski primanjkljaj, ki je - pač - načrtovano moral biti nižji od 1%. Oprostite, ob tako netransparentnem delovanju vam ni mogoče verjeti na besedo, temveč zgolj na podatke na informacije, na številke.
PODPRESEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister.
MAG. ANTON ROP: Mene res preseneča, da te informacije ne pridejo do gospoda Špiletiča, ker jih je bilo res dosti in bi lahko - seveda - videl in se prepričal, kdo koga zavaja. Zlasti zato, ker vsaj - kar se tiče drugega stebra - bi lahko prečital priporočila evropske komisije, ki so zelo jasna in so bila objavljena v Delavski enotnosti. Verjamem, da Delavske enotnosti ne čitate. Iz tistega ven se je seveda videlo, ker so pač oni objavili po sprejemu, da je ta drugi steber, ki ga uvajamo, točno tisti drugi steber, ki ga priporoča Evropska unija. Sicer vam bom pa poslal. Vam bom poslal ta priporočila evropske komisije v zvezi s pokojninskimi in invalidskimi zavarovanji v Evropski uniji, kjer boste videli, kakšen drugi steber priporoča. In ko boste to prečitali, boste videli, da smo mi točno takšen drugi steber predlagali in smo ga tudi skupaj uvedli, ker kot sem videl, je kar nekaj amandmajev, ki jih je pripravila socialdemokratska stranka, pa so popolnoma identični amandmajem, ki jih je predlagala vlada Republike Slovenije. Tako, da smo tukaj, izgleda, popolnoma usklajeni. Tako, da bi rekel, je bila ta pripomba res nepotrebna.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod minister, sam Delavske enotnosti ne berem. Če mislite, da so Slovenci tisti, ki berejo Delavsko enotnost, potem je to pravzaprav že jasno in ste s tem povedali tudi, kdo je tisti, ki je avtor te reforme. Iz vsega, kar je bilo v vseh dneh izrečeno, ste sedaj samo še piko na i postavili.
Kar se pa tiče tega, ko govorite, da je pa drugi steber res ravno to, kar smo sedaj naredili - ja, ne vem, gospod minister, kaj ste pa potem zagovarjali takrat, ko ste zagovarjali rešitve iz bele knjige? Nekaj, kar je povsem v nasprotju z Evropo ali ne vem kaj. Gospod minister, odločite se: ali eno ali drugo. Delavsko enotnost pa še kar naprej berite, samo, žal, se bojim, da ima visoko ceno, ker je že rariteta.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 397. členu? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 403. členu in amandmaju poslanske skupine Socialdemokratske stranke, ki ga vlada in delovno telo ne podpirata. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (8 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri 405. členu, kjer imamo amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke, pod številko 2 vlade, pod številko 3 amandma poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov in pod številko 4 amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Za tretji amandma nimamo opredelitve, drugi vladin amandma matično delovno telo podpira. In še pod številko 5: amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke? (9 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma vlade pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 3. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (11 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 4, amandma vlade. Ugotovimo sklepčnost! (Ni ugotovitve.) Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.)
Tretje glasovanje ugotavljamo ob 12.25 uri. Oziroma tako bomo rekli.
Nadaljujemo ob 13.00 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.16 uri in se je nadaljevala ob 13.07 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim, da nadaljujemo s prekinjeno sejo državnega zbora. Ugotovimo prisotnost v dvorani! Teče tretja obravnava o predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Smo pri 405. členu in poteka glasovanje o amandmaju k 405. členu, in sicer pod zaporedno številko 4, predlagatelj je vlada. Tretjič torej ugotavljamo prisotnost! Se opravičujem, najprej sklepčnost. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko nadaljujemo z delom. Ugotavljam navzočnost, poteka glasovanje o amandmaju k 405. členu in sicer pod zaporedno številko 4. Tretjič ugotavljam navzočnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma izglasovan.
Glasujemo o 5. amandmaju k temu členu - predlagatelj vlada. Ugotavljam navzočnost! Nekoliko strpnosti, prosim, v dvorani in pozornosti! Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma izglasovan.
V razpravi je amandma k 407. členu, predlagatelj je poslanska skupina združene liste. Prosim, gospod Potrč ima besedo.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Toliko, da se bomo zbrali pa lahko mirno glasovali, da ne bo nervoze, bi vas opozoril, da želimo v Združeni listi socialnih demokratov s tem amandmajem nekoliko raztegniti čas, ko se bo povečevalo obdobje, po katerem se bo računala povprečna pokojnina, od 10 na 18 let. Zdi se nam, da bi bilo smotrno, da se to ne bi povečevalo vsako leto za to predvideno leto, ampak vsako drugo leto in da bi s tem imeli na ta način tudi tukaj uveljavljeno večjo postopnost, kot smo jo imeli pri povečanju starosti, delovne dobe in podobno. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (14 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
V razpravo dajem amandma k 410. členu. Predlagatelj je odbor. Razpravljalcev ni. Preidimo na glasovanje. Ugotavljam navzočnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
V razpravo dajem amandma k 435. členu. Razpravljalcev ni. Predlagatelj je vlada. Preidimo na glasovanje. Ugotavljam navzočnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma smo izglasovali.
V razpravo dajem amandma k 436. členu. Predlagatelj je vlada. Razpravljalcev ni. Glasujemo. Ugotavljam navzočnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma smo izglasovali.
V razpravi je 444. člen, torej amandma k temu členu. Predlagateljica je vlada. Glasujemo. Ugotavljam navzočnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k 450. členu. Razpravljalcev ni prijavljenih. Preidimo na glasovanje. Ugotavljam navzočnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem... Torej, oba amandmaja, ki sta vložena k 455. členu, sta brezpredmetna. Imamo pa naslednje: k 456. členu vložene mislim, da tri, še enega imam jaz tu. Torej, amandma na amandma vlade, ki ga imate v pregledu na strani 58 k 456. členu. Prvega predlaga odbor, drugega pa vlada. Prosim, imamo še tu dopolnitev oziroma popravek amandmaja k 456. členu, ki ste ga dobili danes na klop. Prosim, gospa državna sekretarka. Besedo ima gospa Belopavlovič.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Hvala lepa. Jaz bi rada opozorila na popravek amandmaja k 456. členu. Gre za amandma, ki ga imate pod točko 2 v pregledu, in pa popravek, ki ste ga danes prejeli na klop. Gre v bistvu za redakcijo, in sicer, da bi se izrecno napisalo v tej drugi alinei, da gre za tiste državljane Republike Slovenije, ki so dopolnili pokojninsko dobo na območju drugih republik nekdanje SFRJ, torej, da bi se dodalo tam vmes "drugih republik nekdanje SFRJ", da ne bi kdorkoli mislil, da gre tudi za ozemlje Republike Slovenije v tistem preteklem obdobju. Bistvo tega amandmaja pa je seveda to, da se zagotovi neka gostota še naprej. Gre za to, da preprečimo tistemu, ki bi - na primer - prišel pred nekaj dnevi v Slovenijo, se tu za par dni zavaroval in potem vso svojo dobo izkoristil pravzaprav po slovenskih predpisih. Če želi priti v pokoj v Sloveniji, mora imeti tukaj neko določeno gostoto zavarovanja in ta gostota je v 254. členu veljavnega zakona določena.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Prosim, besedo ima gospa Vencelj, nato gospod Potrč.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Poglejte, amandma Slovenskih krščanskih demokratov k 455. členu je bil opredeljen kot brezpredmeten, ker je vložen v nasprotju s prvim odstavkom 196. člena poslovnika državnega zbora, ki pravi, da je treba v tretji obravnavi podati mnenje k zakonskemu predlogu oziroma popravkom. Mora torej matično delovno telo se opredeliti o tem in iz tega razloga je bil naš amandma zavrnjen. Zdaj pa, vlada je pa danes pripravila amandma, o katerem pa seveda lahko brez problemov razpravljamo. Mislim, da je to čudna logika, po vsem tem, kar se je danes in kar se je prejšnji teden dogajalo v parlamentu z amandmajem k 207. členu.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz ne pričakujem, da bodo opozorila, ki jih bom dal v zvezi s tem členom in amandmajem, ki ga je oziroma popravkom amandmajev, ki ga je dala vlada, lahko rešila problem. Opozorila dajem iz razloga, da bi eventualno zainteresiral tudi vas ostale za problem, ki resno izbija ali pa resno nastaja v zadnjem času. Gre namreč za dejstvo, da tretja oziroma druga alinea tretjega odstavka tako kot je zapisana, govori o tem, da se še naprej mora, kot je gospa državna sekretarka rekla, upoštevati gostota pokojninske dobe, skratka lahko dobi, da rečem, slovensko pokojnino nekdo, ki je najmanj v zadnjih 10 letih bil 80 mesecev pri nas zavarovan ali v 5 letih 40 mesecev, kar je v redu in kar jaz podpiram. Vendar pravi naprej, "do sklenitve sporazumov o socialnem zavarovanju z ustreznimi državami". Povedati moram, da ne bi bil pozoren, če ne bi bil na to opozorjen, da sporazum z Republiko Hrvaško, ki smo ga sklenili na tej točki, formalno korektno predpostavlja, da se ustrezni deli časa, prebitega v zavarovanju na Hrvaškem in prebitega v zavarovanju v Sloveniji, tudi obračunavajo v pokojnini; in, recimo, če je nekdo polovico dobe živel na Hrvaškem, ima za to polovico hrvaško pokojnino, če je živel oziroma delal polovico dobe v Sloveniji, pa ima polovico slovenske. Formalno korektno, takšne sporazume smo na naš interes ali pa po našem interesu uspeli skleniti tudi z Nemčijo in drugimi državami, kjer je to v korist naših zaposlenih. V teh konkretnih primerih pa je to v veliko škodo naših državljanov, ki tu prebivajo. Razlika v pokojnini je na ta račun enkratna in še več, in toliko manj te pokojnine dobivajo, ob dejstvu, da so v neki bivši državi pač na različnih koncih te države delali.
Bojim se, da je to eno tistih vprašanj, ki ga posredno zadeva tudi ta člen. Ne trdim, da ga je treba kakorkoli spremeniti. Mislim pa, da bi bilo prav, ker je deloma o tem odločalo tudi ustavno sodišče poleti in ker bomo v kratkem ponovno sprejemali še kakšno konvencijo o socialnem zavarovanju z državami - sklenili smo jo namreč s Hrvaško, predstoji nam z Makedonijo, imamo še Bosno in Hercegovino, če se bodo in ko se bodo, upajmo, da kdaj demokratizirale razmere, morda tudi ali pa tudi s Srbijo - skratka, šlo bo za dodatne mednarodne pogodbe in za vedno večji krog ljudi, ki bo na ta način štel, da jim je nova država, tako tudi trdijo, v bistvu zmanjšala nekatere pravice in jih postavila v bistveno različen položaj samo zato, ker so v neki bivši državi v različnih časih na različnih koncih delali.
O tem sem govoril in opozarjal predstavnike vlade, in njihov pogled, ne morem reči, da ni korekten, ker upošteva vidik finančnega interesa te države - in ta vidik je treba upoštevati, se strinjam - seveda, zanemarja pa vidik človeka. Sam pa mislim, da je treba upoštevati tudi ta drugi vidik in da bo najbrž treba o tej stvari slej ko prej resno razmisliti, da stvari uredimo uredimo drugače, kot so ta trenutek urejene, v škodo kar precejšnjega števila državljanov naše države, ki živijo v naši državi, so pa v zadnjih 40 letih pač nekaj let delali tudi izven območja naše sedanje države. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Ni več razpravljalcev, zato zaključujem razpravo.
Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Glasujemo o amandmaju pod zaporedno številko 1. k 456. členu. (53 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Končali smo z glasovanjem o amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? Prosim, besedo ima namestnica sekretarja gospa Tina Bitenc-Pengov.
TINA BITENC-PENGOV: Gospa podpredsednica. Spoštovani zbor! Na podlagi pooblastila s tretjega odstavka 198. člena poslovnika državnega zbora je sekretariat proučil besedilo predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju glede na sprejete amandmaje. Ugotovil je, da so neusklajenosti nastale v delu obravnav, ki so bile opravljene oziroma, ki je bila opravljena pred današnjim dnem. Zato smo o teh neusklajenostih že opravili proučevanja in jih lahko natančneje opredelili, in sicer:
1. S sprejetim amandmajem poslanske skupine Socialdemokratske stranke k 55. členu, se je v besedilo zakona zopet vnesel pojem "najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo", ki ga kot takega predlog zakona več ne pozna. Zato je treba ta pojem ustrezno uskladiti s pojmovnikom tega zakona.
2. V tretji obravnavi je bil sprejet amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke k 138. členu, in sicer k prvemu odstavku in za nov peti odstavek. Po oceni sekretariata so bile s tem uvedene nove pravice, kar je potrebno ustrezno upoštevati tudi pri ugotavljanju in določanju pogojev za upravičenost v 140. členu ter je pri odmeri dodatka za pomoč in postrežbo v 141. členu, kakor tudi v poglavju o pridobitvi uživanju in izgubi pravic glede dodatka za pomoč in postrežbo v 169. členu. Preveriti pa je treba tudi usklajenost s sistemom prehodnega režima, kakor velja za novo uvedene pravice v prehodnih določbah, ki se v delu odlagajo za uveljavitev.
3. Z amandmajem je bil v tretji obravnavi črtan 177. člen, ki se je nanašal na pravico do pokojnine pri obsojencih, na prestajanju kazni iz zapora. Ker je to črtanje bilo izvedeno, je treba posledice za njim uskladiti tudi 186. člen v zadnjem odstavku glede posredovanja podatkov v zvezi s to zadevo, ki je nepotrebna sedaj.
4. Z amandmajem k 217. členu je bila določena obveznost plačevanja prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za brezposelne le v delu delodajalčevega dela prispevka. Zato je treba s tem prilagoditi oziroma uskladiti tudi 223. člen, ki opredeljuje prispevke zavarovancev in se v delu nanaša na brezposelne osebe. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Prosim, besedo želi državna sekretarka gospa Belopavlovič.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Hvala lepa. V skladu z opozorili predstavnice zakonodaje je vlada pripravila uskladitvene amandmaje k osmim členom. Jaz bi prosila za 10 minut odmora, da bi te člene oziroma te uskladitvene amandmaje lahko razmnožili, tako da bi lahko tudi formalno predstavnik zakonodaje podal svoje stališče ali so rešeni vsi tisti členi, na katere je bilo sedaj opozorjeno.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospe Belopavlovič. Ker je zakon torej medsebojno neusklajen, prekinjam to točko dnevnega reda za pripravo uskladitvenih amandmajev. Nadaljujemo ob 13.45.
(Seja je bila prekinjena ob 13.28 uri in se je nadaljevala 13.46 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Nadaljujemo s prekinjeno sejo državnega zbora. Ugotovimo sklepčnost! Ugotavljamo sklepčnost! (51 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko nadaljuje z delom.
V pregledu ste dobili sklop uskladitvenih amandmajev vlade Republike Slovenije in sicer štirje sklopi so zabeleženi. Pod prvi sklop spadata amandmaja k 55. členu. V drugi sklop amandma k 138. členu, amandma k 140. členu, amandma k 141. členu, amandma k 169. členu in amandma k 447. členu. Tretji sklop je amandma k 186. členu in četrti sklop je pa amandma k 223. členu. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Morda želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Razprava ni možna. Pred glasovanjem pa lahko poslanec obrazloži svoj glas. Na glasovanje dajem prvi sklop in sicer amandmaja k 55. členu. Ugotavljam navzočnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Prvi sklop smo sprejeli.
Na glasovanje dajem drugi sklop in sicer amandma k 138. členu, 140. členu, 141., 169. in 447. členu. Ugotavljam navzočnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je drugi sklop sprejet.
Na glasovanje dajem tretji sklop, in sicer amandma k 186. členu. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je tudi ta sklop sprejet.
In še zadnji, četrti sklop - amandma k 223. členu. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je četrti sklop sprejet.
Prišli smo do konca in na glasovanje dajem še predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! Obrazložitev glasu, gospod Kelemina, gospod Demšar.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovana podpredsednica, cenjeni državni zbor. Predstavniki vlade.
V tem trenutku, ko se bližamo temu kritičnemu trenutku oziroma trenutku sprejema pokojninske reforme pod narekovaji, bi podal eno skromno primerjavo. Kaj menite spoštovani gospodje in gospe poslanke, ali obstaja kakšna razlika med delavko in delavcem, kmetom, kmetico, ki pri 61-ih, 63-ih letih se seveda ve, pod kakšnimi pogoji so delali? Ali obstoja razlika med eno gospo birokratko, gospodom birokratom, gospodom politikom ali kakršnimkoli drugim gospodom pri 61-ih oziroma 63-ih letih ali celo pri 48-ih, kot so sedaj določeni pogoji, 49-ih let in pri 55-ih letih. Ali obstaja kakšna razlika? Ali vi vidite to razliko? Osebno jo vidim.
Prvi bodo gubasti, zgarani, utrujeni, revni in tudi mogoče slabo oblečeni, da ne bom rekel raztrgani. Drugi bodo urejeni, pokončni, gladkega obraza, dame bodo navešene z debelim nakitom in tako naprej. Med njimi bo razlika v tudi tem, da bodo eni imeli visoko pokojnino, drugi bodo pri izredno nizki pokojnini životarili še tisti preostali del življenja. To razliko vidim, vi verjetno te razlike niste videli ves čas sprejemanja zakona, predvsem pa te razlike ni videl gospod minister Rop oziroma ni mogoče hotel videti, ker je tak predlo podal. V tem zakonu ni solidarnosti v tem zakonu ne glede na 2. člen. Pravim, da gre za nasilje političnega intelekta politične kontinuitete nad slovenskim delavcem in kmetstvom.
Pa še končna definicija, da bom res čim krajši, da čim prej sprejmemo to sramoto, po mojem mnenju, pravim: ta pokojninska reforma, pod narekovaji, seveda, pomeni, da bodo pomembni in pametni čim prej prišli do visoke pokojnine, reveži in osli pa garali in delali celo življenje. Ker nočem biti osel, seveda, bom glasoval proti zakonu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu Kelemini. Besedo ima gospod Demšar za obrazložitev glasu.
VINCENCIJ DEMŠAR: Že ob marsikaterem zakonu sem povedal kakšno misel. To, kar bi ob tem zakonu bilo treba reči, je ena sama žalost. S tem zakonom, ki smo ga napovedovali, kako bo kvaliteten - poglejte, nobene stvari se ne lotimo brez potrebe, da če gre za veliko stvar, da te stvari ne pripravimo v beli knjigi. Tudi za to pokojninsko zakonodajo se je pripravila bela knjiga v raznih variantah, kar pomeni, da se je sprva te problematike lotevalo zelo resno, ker tudi v začetku našega mandata smo omenili štiri stvari, ki bodo bistvene, da jih bomo morali v tem parlamentu, v tem mandatu opraviti - in ena od štirih bistvenih stvari je ta zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
V tem zakonu so nekajkrat omenjeni invalidi. Meni je žal, da ta zakon kot celota kaže neko invalidnost, predvsem pa ne pokaže tiste volje... (Nemir v dvorani.) Ali mi boste to odšteli...?
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim še nekoliko strpnosti, kolegice in kolegi! Gospod Demšar podaja obrazložitev svojega glasu. Lepo prosim, če nadaljujete.
VINCENCIJ DEMŠAR: Če smo želeli dejansko izpeljati reformo, bi jo morali postavljati na naša realna tla - naša realna tla so pa tista, kar je tudi minister Rop povedal v oddaji "Pro et contra", ko je rekel, "reforme se moramo lotevati zaradi naše demografske slike". Pred časom je to minister povedal. Ali smo v tem zakonu upoštevali našo demografsko sliko? Trdno sem prepričan, da ne, in tega ne morem glasovati za ta zakon. Graditi bi morali na mladih, kjer je najbolj sigurna naložba, da bomo imeli mlade, ki bodo delali za nas, ko bom mi ostareli. V to naložbo nismo šli.
Krščanski demokrati smo predlagali vrsto konstruktivnih predlogov, pa ne s tem, da bi obremenjevali dodatno naš državni proračun, ampak šlo je za prerazporeditev. Tega našega predloga niste upoštevali. Poleg tega sem tudi sam, tudi osebno v svojem imenu nekatere amandmaje vložil. Žal je izkupiček zelo majhen. Bojim se, da se bodo tisti poslanci v naslednjem mandatu morali ponovno lotevati pokojninske reforme, kar pomeni, da smo sedaj dajali samo obliž na neko rano, ki je nismo pozdravili in zatiskamo oči pred tem in tako se bojim, da bo zakon sprejet. Pa tudi v škodo nekaterih, za katere mislim, da bi morali upoštevati, zlasti gre za invalide in za socialne kategorije. Upam, da bo ostalo v spominu tako, kot je eden iz koalicije zapisal v časopis, da si je vredno zapomniti. Torej bom tudi jaz povedal, da si je vredno zapomniti na kakšen nekorekten, proti poslovniku in tudi proti načinu, ki ga poznamo po zakonu o pravnem postopku, da je uradna oseba dolžna sprejeti vlogo, ki jo stranka predloži, dolžna. Kar se je danes zgodilo - ni bil spoštovan ne poslovnik in ni to, kar bi lahko bilo analogno uporabljeno - torej se je vredno zapomniti in to bo tudi vredno povedati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Morda želi še kdo besedo? Prosim. Besedo ima gospod Zamernik.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala lepa gospa podpredsednica. Na kratko bom obrazložil glas. K temu me vzpodbudilo to, kar mi je nekdo iz takih vrst, kakršne je prej opisal kolega Branko Kelemina, s tresočo in zgarano roko napisal na listek. Pa še to. Kaj je rekel prej minister Rop - v delavski enotnosti je bilo vse razloženo. Tam mi je zadeva postala popolnoma jasna. Kdo je tisti, ki je narekoval spremembe pod velikim narekovajem te pokojninske reforme. Tisti, ki so 40 oziroma 50 let krojili politiko. Tako politiko, da bom sedaj povedal ta primer, ki mi ga je ta oseba napisala, kot sem prej rekel na ta listek.
Skupaj sta rasla v prejšnji državi. Potem je pa komunizem enega od teh dveh pregnal prek meje v Avstrijo, ta je pa ostal tu v Sloveniji. In sedaj sta oba stara tam okoli 60 let. Ta, ki je pobegnil pred komunizmom v Avstrijo, je dokupil 9 let, za katere je plačal - se opravičujem, ker bom govoril v tujih valutah - 23.000 mark. Naš, ki je živel v svetli državi, socialistični seveda, pa bi moral za 7 let in pol plačati 24.000 mark. Seveda, ni mogel plačati toliko, zato je moral vzeti kredit in skupaj s kreditom ga bo zadeva stala 30.000 mark. Sedaj, ta, ki je bil v svetlem socializmu, ki je bil objavljen večkrat v Delavski enotnosti, dobiva 57.000 tolarjev penzije, oni, ki je pa bil v gnilem kapitalizmu 50 let, dobiva pa 300.000 tolarjev preračunano v naš denar.
To se pravi, tisti, ki so to omogočili, so delali tudi to spremembo pokojninskega sistema in zato ga seveda na bom mogel podpreti. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Lepo prosim, še nekoliko strpnosti. Prosim, še kolegi želijo obrazložiti svoj glas. Gospod Čebulj! Kolegi, prosim strpnost v dvorani.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani, kolegi! Spoštovani, gospod minister Rop in državna sekretarka! Ne bi se oglasil, če ne bi bil tak vik in krik, ko je moj predhodnik povedal delček resnice, ki bi jo moral slišati delavski slovenski človek. Potem bi vas pa rad videl, če bi se tudi tako režali in vzklikali. Škoda in res velika škoda, da tega ne prenaša naša nacionalna televizija. Za take zadeve bi se morali mi potruditi, da bi nacionalna televizija prenašala in da bi ta slovenski delavec in slovenski kmet - gospodje iz ljudske stranke: Kaj ste naredili za slovenskega kmeta? In se smejete in se norčujete iz kolegov poslancev, se norčujete iz slovenskega kmeta in slovenskega delavca. (Medsebojno pogovarjanje.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Dajmo, prosim!
FRANC ČEBULJ: Gospod, spoštovani minister Rop. Ko ste - obrazložitev glasu ja - ko ste predstavili to svojo belo knjigo sem nekje verjel vanjo. Moje osebno mnenje je, da je to črna knjiga. Iz te bele knjiga je nastala črna knjiga. Kje so danes vaši socialni partnerji? Kje so danes sindikati, ki zavajajo delavca, slovenskega delavca, slovenskega davkoplačevalca - in ta vik in krik, da bi poslušali? Gospodje poslanci, zaključujem iz protesta obnašanja. Spoštovani kolege in kolegice, zapuščam to dvorano in ne morem sodelovati pri takem glasovanju, ker se mi zdi, da vam je samo še cilj ta zakon sprejeti kot koalicija in proračun in amen. Lep pozdrav! (Medsebojno pogovarjanje.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Jaz bi vseeno prosila kolegice in kolege, nekoliko strpnosti, (Medsebojno pogovarjanje.) nekoliko strpnosti v dvorani in da prisluhnemo kolegom, ki resnično obrazložijo svoj glas. Prosim, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Kolegice in kolegi! Sprejemamo pokojninski zakon, ki ni pokojninska reforma oziroma sprejemate ga, ker jaz bom glasoval proti. Sprejemate ga, jasno, v predvolilnem času, sami ste s tem pohiteli oziroma niste bili v stanju prej tega sprejeti. Ta pokojninski zakon je rezultat nekega trgovanja, jaz sem mimogrede že tu omenil, ti meni veterino, jaz tebi pokojnino. Tako približno, tako približno. In to tudi ni moglo biti drugače. Poglejte, nek normalni zakon, ki je sistemski zakon, ki je takšen kot mora biti, dejansko pokojninski zakon, ki mora biti reforma, se ne sprejema v volilnem letu. To je normalno za parlamentarne demokracije. Če bi tega sprejeli... Kako ne, saj ste že zdavnaj začeli volilno leto. Ravno pravi govorijo to. To je jasno, takšen zakon bi morali pač sprejeti recimo pred 2 letoma, ampak meni je popolnoma jasno. Poglejte, to je rezultat dveh neorganskih koalicij, LDS tega zakona ni bila v stanju sprejeti v koaliciji s SKD-jem, ker je tu bila SKD bolj pokončna. Sedanjega koalicijskega partnerja so pa upognili in rezultat je ta zakon. Ta zakon se bo marsikomu otepal in me prav zanima, kdaj bodo prišli prvi predlogi za spremembo tega zakona. Zelo kmalu v naslednjem mandatu.
Kaj naj rečem? Glasoval bom proti, kot sem rekel, in tu res ni mesto za režanje in za dovtipe. Ne vem, nekateri jemljete to kot čisto normalen, eden izmed tistih zakonov, ki vam pomaga urejevati neke finančne in ne vem kakšne transplantacije itd. Ne, ne, to je preveč resna zadeva. To je resna zadeva, ki se bo dotaknila prenekaterega na tistem najbolj občutljivem mestu, ki je že poleg srca, ampak srce moraš najprej imeti. Torej, bodo pa volitve pokazale, kako so volivci ocenili ta zakon. To sem pa trdno prepričan. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Hvalica. Gospod Rokavec želi tudi obrazložiti svoj glas.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Vsak zakon ima seveda pluse in minuse, in pri ocenjevanju in opredeljevanju za zakon in proti zakonu se je treba opredeliti predvsem z vidika, kaj imamo sedaj in kaj prinašajo rešitve, ki so pred nami. Iz tega naslova, ko tehtamo rešitve, ki so v predlaganem zakonu, so gotovo spodbudne, spodbudne za razvoj slovenske države; spodbudne so tudi zato, ker prinašajo krčenje pravic kakor tudi nove pravice, ki so v tem zakonu, uveljavitev prehodnega obdobja. Temeljijo na nekem medgeneracijskem sporazumu.
Zato trdim, da po tem temeljitem premisleku, kaj je bolje za to državo, ali sprejem predlaganega zakona ali ne sprejem, sem prepričan, da je bolje, da ta zakon sprejmemo, in zato ga bom tudi podprl. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Morda želi še kdo besedo? Gospa Hren-Vencelj bo tudi obrazložila svoj glas.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Glasovala bom proti zakonu, in sicer iz razlogov, ki so bili že navedeni, pa naj k tem dodam še nekaj.
Glejte, v naši državi izvirajo vse težave pri financiranju pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz demografske slike, se pravi, iz na polovico zmanjšanega števila rojstev, vedno manjšega števila tistih, ki so zaposleni, in večanja števila upokojencev oziroma stare generacije. Delež, ki ga prispevamo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je že med najvišjimi na svetu, in s prostovoljnim dodatnim zavarovanjem, ki ga uvaja ta zakon, bomo ta delež še povečevali, namesto da bi uvedli drugi steber, ki smo ga predlagali, s katerim bi lahko uvedli varčevanje za starost za vse naše državljane, ne samo za tiste, ki imajo že sedaj več kot povprečne dohodke ali pa so brez otrok in si tako varčevanje za starost v obliki prostovoljnega dodatnega zavarovanja lahko privoščijo.
Seveda je zakon, ki ga boste danes sprejeli - o tem ne dvomim - bil pravzaprav zadnja priložnost sedanje koalicije, da se problem ustrezno reši. Vendar pa tako, kot je sedaj zakon oblikovan, in mi ne bomo imeli možnosti, vsaj večina poslancev v tem sklicu, da bi zakon ponovno popravljali, pomeni, da bo najkasneje v 15 letih treba povečati prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za toliko, da bodo presegli čiste plače zavarovancev. Odveč in škoda je razmišljati, da bodo tedanji aktivni, ki bodo odločali o spremembi zakona, torej potomci ali pa če hočete odrasli sedanje generacije šolarjev iz liberalno materialistično naravnanih šol - lep zgled smo imeli v otroškem parlamentu, kako se je tam diskutiralo - pripravljeni plačevati toliko za naše penzije. Jaz mislim, da ne bodo in bodo enostavno drastično zmanjšali pokojnine, ki jih sedaj mi pričakujemo in ki jih tudi vi pričakujete. Zato bo naslednja reforma dosti bolj kruta in brezobzirna, kajti mi smo še vzgojeni v nekem duhu, da ne rečem viteštva, ampak v nekem duhu z nekimi moralnimi vrednotami, ki pa izginjajo, žal, v naši družbi. Tako nam vladni zakon obeta revščino vsaj za veliko število naših državljanov, torej revščino na starost, kar pa mislim, da ni bil cilj teh sprememb.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Morda želi še kdo besedo obrazložiti svoj glas? Ugotavljam, da nihče. Torej prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (50 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Na začetku današnje seje smo se dogovorili oziroma izglasovali, da delamo do 16. ure. Ta predlog je bil proceduralni predlog gospoda Hvalice, izglasovali smo ga. Zato bi predlagala morda, da bi obdelali oziroma opravili samo še predlog zakona o ureditvi plačilnega prometa na dan 31.12.1999, hitri postopek. Je samo nekaj redakcijskih amandmajev. Stvar je opredeljena kot hitri postopek in zato prosim kolegice in kolege še nekoliko strpnosti.
In prehajamo na 34. TOČKO DNEVNEGA REDA. Gospod Hvalica ima proceduralni predlog. Prosim, kolegi v dvorani, prisluhnimo proceduralnemu predlogu.
IVO HVALICA: Spoštovane kolegice in kolegi! Sedaj, ko smo zaključili pokojninski zakon, nekateri bodo šli to proslavljat, o tem sem siguren, da bo na vladi pokal šampanjec. Zdaj bomo mimogrede sprejeli tudi zakon o plačilnem prometu. Tako mimogrede. Potem, ko smo leta to transformirali, ukinjevali SDK itd., zdaj bomo kar to mimogrede in to po hitrem postopku. To je pač nivo sprejemanja zakona. Gospod Lenič, nikar se ne spakujte, no, še vi zdaj! Torej, dajte sprejeti po hitrem postopku še čisto vse zakone. Dajte, vse po vrsti. Kaj naj vam rečem?
Moj predlog je pa naslednji. Ta parlament naj se vendar zresni. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Torej PREDLOG ZAKONA O UREDITVI PLAČILNEGA PROMETA NA DAN 31.12.1999. Prosim, če nadaljujemo! Proceduralno, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Jaz vem, za kateri zakon gre, gre za zakon, ki se boji leta 2000 itn. in da naj bi pač v parih dneh, tam okrog novega leta, plačilni promet ne potekal, tako da bom govoril o pravem zakonu. Ne zdi se mi pa korektno, da nas predsednik državnega zbora, sklicujoč se na soglasje, na kolegiju vseh poslanskih skupin obvesti, da bomo v petek končali zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in po potrebi podaljšali delo do 18.00 ure. Zgolj na podlagi tega obvestila je sledil proceduralni predlog gospoda Hvalica in sicer dajmo zmanjšati opoldanski odmor, da zvečer končamo prej. In to, gospa predsedujoča, kar zdaj delate, je čisto izigravanje. Če želite, nadaljujte, vendar opozarjam vas, to ni red, je nered in je tudi neodgovorno od strani predsedujočega.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Skupaj smo izglasovali, da bomo delali do 16.00 ure, zato predlagam samo še ta predlog zakona o ureditvi plačilnega prometa na dan 31.12.1999, da ga pač sprejmemo oziroma o njem razpravljamo. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Državni sekretar ima besedo, gospod Simonič.
ANDREJ SIMONIČ: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! Na kratko bom predstavil ta res kratek zakon, ki pa je nujno, da ga ta državni zbor pravočasno sprejme, da bo v Uradnem listu objavljen še v letošnjem letu, kajti zakon, ta kratek zakon ureja samo prehod iz leta 1999 v leto 2000 in ureja probleme, povezane s tako imenovanim računalniškim hroščem, ki grozi z nedelovanjem neustrezno prilagojenih računalniških sistemov. Vsi veliki sistemi, ki imajo računalniško podporo, vključno z bančnim sistemom, so se na leto 2000 temeljito pripravili in ob koncu dela strokovne skupine, ki pripravlja bančni sistem in sistem plačilnega prometa na prehod v leto 2000, se je izkazalo, da je edini korekten način, primerljiv z ureditvami drugod po svetu tak, da se zadnji dan v letu, to je 31.12., nameni za tista nujna opravila, ki so potrebna za zadnjo prilagoditev računalniških podatkov na prehod v leto 2000. Glede na to, da je strokovna ugotovitev nesporna in nedvomna, da je samo na ta način možno zagotoviti popolno varnost podatkov in preprečiti vse možne izgube ob prehodu v leto 2000, se je potem seveda izkazalo, da je to treba urediti s posebnim zakonom. Strokovna omejitev je v tem, da je približno 24 ur potrebnih, da se izdelajo back up, kar pomeni, da se vsi podatki, ki so v bazah podatkov, ustrezno shranijo, da bodo preživeli novo leto. Približno devet ur traja en ciklus izdelave teh back upov. Rezerva je, še morebitne težave, tako, da je nekje 18 ur tisti minimalni čas, ki je potreben, da se ti podatki ustrezno shranijo. V ta namen je edino možno, da se plačilni promet 30.12. ob koncu rednega poslovanja zaustavi, da se v naslednjem dnevu shranijo podatki in da se noč oziroma tista štiriindvajseta ura preživi z fizično izklopljenimi bazami podatkov in potem v naslednjih prvih urah naslednjega leta se potem postopoma priklapljajo računalniki nazaj in je s tem možno preprečiti morebitne izgube. Toliko na kratko o tehničnih razlogih, ki so seveda neobhodni, da se zadeva izpelje.
V posledici se pa pojavita dva problema. Prvi problem je, da vsi dolžniki, ki bi želeli prek plačilnega prometa svoje obveznosti izpolniti, ker tako pogodbe pravijo na dan 31., tega ne bodo mogli storiti, ampak bodo to prek plačilnega prometa lahko storili šele prvega naslednjega dne, to pa bo tretjega. Zato je eden od treh členov tega zakona uredil položaj, da je ta dan podoben nedelji, da ima pravno gledano isti položaj, kot nedelja in da zamudne obresti pač ne tečejo za dolžnike, ki zaradi nedelovanja plačilnega sistema svojih obveznosti ne bodo mogli izpolniti.
Drugi del se nanaša na financiranje države oziroma proračuna v tem letu. Namreč, naknadno se je izkazalo, da 31.12. zaradi nedelovanja plačilnega prometa tudi ne bo možno prilivov iz naslova prometnega davka pripeljati v državni proračun. V posledici pa bo seveda potrebno dodatno zadolževanje državnega proračuna, ki pa ima seveda obveznosti fiksno določene s pogodbami in zakonske obveznosti, ki jih je treba poravnati na dan 30. in 28. decembra. Zaradi tega je za ta štiridnevno obdobje predvidena višja omejitev zadolževanja proračuna tako, da dodatnih 12 milijard zadolžitve možnih za te štiri dni in se s tem preseže limit iz zakona o izvrševanju proračuna, ki je 109 milijard.
Poleg tega se za čas do konca proračunskega leta lahko uporabijo tudi sredstva kupnin, ki so nekje pravzaprav likvidna sredstva in bi bilo globoko nesmotrno, da ta sredstva ležijo na računu in se po drugi strani država za ta čas zadolži. Zato se samo za ta čas in samo za ta namen lahko uporabi ta likvidna sredstva iz naslova kupnin tako, da se proračunsko leto normalno konča do 31.12. Do 31.1. leta 2000. Toliko sem jaz imel, da vam na kratko predstavim. Vem, da ste danes sprejeli pomemben zakon. Tako, da predlagam, da ta zbor tudi ta zakon sprejme. Pravim pa, da je pomemben, zato ker mora biti seveda sprejet pred koncem leta, da bo dosegel svoj namen. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, predstavniku vlade. Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Morda želi predstavnik besedo? Podpredsednik, ne želi. Imate sicer tudi pisno poročilo. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, v imenu poslanske skupine gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Pri oceni tega zakona bom zelo kratek. Rad bi poudaril samo dvoje.
Vse doslej je plačilni promet potekal iz leta v leto tudi prek novoletnih praznikov, s tem da dokler je bil ta upravljan pri enotni inštituciji, to je agenciji za plačilni promet, ni bilo treba sprejemati nobenega zakona. Agencija za plačilni promet je z internimi akti opredelila tri interne dni okrog novega leta, normalno sprejemanje plačilnih nalogov, in po novem letu, ko so se baze zaključile, obdelala še te naloge, in nobenega zakona ni bilo potrebno. Sedaj, ko ste začeli vseobsežno in super moderno, poceni in dobro evropsko reformo plačilnih sistemov, sedaj rabimo zakon, ki bo urejal že problem okrog prehoda iz enega leta v drugega. Tako da je v tem kontekstu to posledica tega.
Drugo. Če še vse do danes banke in tiste inštitucije, ki plačilni promet opravljajo, niso pripravljene na problem hrošča 2000, je druga stvar, ki bi morala biti zelo zaskrbljujoča in bi jo bilo treba reševati z izvršilnimi ukrepi vlade ali kogarkoli drugega, ne pa z zakoni dajati potuho.
Tretjič, kar se tiče možnosti razpolaganja s kupninami in ne vem, kaj ste še tu omenjali, gospod Simonič, s tem je pa tako: vlada želi tudi v teh dneh nemoteno razpolagati in kupčkati, in ker je to seveda konec dneva, je treba postrgati še z vseh postavk in hitro porabiti - poznamo vsi sindrom zadnjega meseca oziroma zadnjih dni v letu - in ta zakon vam to daje, česar pa seveda drugi ne bodo mogli delati.
To je videnje naše poslanske skupine na ta zakon, ki se ga da pa opisati tudi z argumenti, ki ste jih predstavili vi.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi morda še kateri predstavnik poslanskih skupin? (Ne želi.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Gospod Jakič, prosim. Razprava je omejena na pet minut.
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo. Seveda bom krajši od petih minut, upam.
Moram reči, da sem z veseljem sprejel dejstvo, da je vlada predložila v obravnavo ta zakon, iz preprostega razloga: spomnite se maja meseca, ko sva z kolegom Jožetom Leničem opozarjala na problem računalniškega hrošča, in seveda se mi zdi korektno, da se vse transakcije in vse stvari, povezane v bančnem sistemu, zavarujejo, kljub temu, da ne vemo, kaj se bo iz noči 31.12. na 1.1. zgodilo, je prav, da takrat plačilni promet miruje in da se zavarujejo vse transakcije.
Zato bom zakon podprl, ker ta zakon smatram in vidim kot zakon za rešitev, ki na nek način želi zavarovati pred tako imenovanim "y2k bugom" oziroma "millennium bugom". Istočasno pa upam, da je vlada tudi na drugih področjih - čeravno zadnje čase berem veliko teh člankov o pripravljenosti Slovenije na hrošča - upam, da je seveda v resnici tudi na drugih področjih predvsem, kar se mene tiče, na področju energetike, prehrane in ostalega storila vse, da je Slovenija v resnici pripravljena, in upam, da ne bomo riskirali s tem, da bodo naši računalniki v teh inštitucijah prižgani, ne pa preverjeni, ali ta čip zmore iti prek tega hrošča. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo imajo poslanke in poslanci. Ugotavljam, da nihče ne želi razpravljati. Zaključujem splošno razpravo in prehajamo na drugo obravnavo, to je na razpravo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasujem o vseh tistih členih skupaj h katerim niso bili vloženi amandmaji. S tem zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Ugotavljam prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (47 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
V razpravo dajem amandma k 2. členu in 2. člen. Ali želi kdo besedo? Amandma imate v pregledu in to je amandma odbora. Ugotavljam, da ni razpravljavcev in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen v celoti sprejet.
Opravili smo razpravo o vloženem amandmaju. Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravilo smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati moramo še o naslovu. Ali želi morda kdo razpravljati o naslovu? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjoobravnavo predloga zakona. Ali morda želijo kvalificirani predlagatelji vložiti amandma? (Ne želijo.) Prehajamo na razpravo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Vloženih amandmajev ni, torej zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljam prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona? (50 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Prekinjam današnje zasedanje. Nadaljujemo v torek ob 14. uri po dnevnem redu, ki ste ga dobili kot prečiščeni dnevni red. Hvala lepa! Vsem želim prijeten vikend.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 10. DECEMBRA 1999 OB 14.33 URI.)