Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.10 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 21. seje državnega zbora. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti: Franc Potočnik, Zoran Lešnik, Jožef Jagodnik, od 15.30 do 17.30 Andrej Gerenčer, Franc Kangler, ki pa je med nami, Peter Hrastelj od 17. ure dalje, Sašo Peče, od 15. ure dalje Franc Pukšič, dr. Franc Zagožen, Bojan Kontič od 17. ure, Roman Jakič, Anton Anderlič, za pričetek seje Geza Džuban in Jelko Kacin od 16. ure dalje. Ugotovimo prisotnost v dvorani! (69 prisotnih.)
Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije in predstavnika sodnega sveta in vse lepo pozdravljam. Na današnjem nadaljevanju 21. seje se bo zbor najprej seznanil s poročili mandatno-imunitetne komisije o prenehanju mandatov poslancev. Zatem preidemo na točko 48, to so volitve, imenovanja, nato pa 2. točka - zakon o elektronskem poslovanju, elektronskem podpisu, 26. točka - razprava o odgovoru vlade Republike Slovenije na poslansko vprašanje Benjamina Henigmana v zvezi z ogrožanjem ljudi in premoženja s strani medvedov, 35. točka - predlog zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save in pa 38. točka - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah. To so vse točke dnevnega reda, ki so pripravljene in jih bo danes zbor obravnaval. Če jih ne bo uspel danes zaključiti, pa jih bomo v skladu s poslovniško določbo prenesli na prvo naslednjo sejo, ki bo izredna seja v prihodnjem tednu.
Na podlagi dopisov poslanskih skupin Slovenske nacionalne stranke in DeSUS je bila tudi narejena sprememba sedežnega reda poslank in poslancev. Gospodična Polonca Dobrajc je bila do sedaj na sedežu 212, sedaj je njen poslanski sedež številka 207. Gospa Eda Okretič-Salmič je bila do sedaj na sedežu 72, sedaj pa je na sedežu 221. Gospod Zoran Lešnik, ki je bil na sedežu 196, pa je sedaj na sedežu 172.
Proceduralno pa želi besedo kolega Delak.
ANTON DELAK: Hvala za besedo. Spoštovani državni zbor! Glede na to, da je gospa oziroma glede na to, da gospa Eda Okretič-Salmič ni več članica naše poslanske skupine, smo prosili predsednika državnega zbora, da jo preseli. To se je sicer zgodilo, ampak gospa Eda Okretič se je izrekla za neko drugačno opcijo, kakor pa sedimo poslanci v tistem predelu. Zaradi tega seveda protestiram, da gospa Eda Okretič-Salmič tam nam diha za ovratnik .../Smeh./...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim.
ANTON DELAK: Torej še enkrat ponavljam, nimamo radi, da nam gospa Eda Okretič-Salmič diha za ovratnik in zaradi tega seveda prosimo predsedstvo državnega zbora, da gospo Edo Okretič-Salmič prestavi tja, kjer je njeno mesto. Zakaj bi se tega bali. Torej protestiram proti temu, da sedi tam za nami. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Delak. O proceduralnih vprašanjih ni razprave, tako da te teme sedaj ne bomo na noben način odpirali. Sam sem ravnal v skladu s poslovnikom. Moja želja je tudi bila, da bi prišlo do dogovora med gospo Edo Okretič-Salmič in njeno dosedanjo poslansko skupino DeSUS. Upam tudi, da bomo našli dogovor, da bo kolegica podpredsednica lahko pač s svojega poslanskega sedeža spremljala delo državnega zbora. Ne bom pa komentiral vsebine nastopa kolege Delaka.
Nov proceduralni predlog? Prosim, kolega Petan. Upam da ne bo to polemika, ker to ni proceduralno, če je polemika.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Torej skušal se bom držati vašega navodila, vendar o tem, kar sem danes ob začetku slišal, mislim, da je prav, da nekaj rečemo in da na koncu sprejmemo tudi kakšen sklep.
Torej jaz sem zelo presenečen, rekel bom, razočaran nad vsebino tega, kar sem slišal in bi najprej vas vse skupaj vprašal, spoštovani kolegi, kje pa je sedaj tisto zavzemanje za enakopravnost žensk v politiki. Ampak tu ne gre samo za enakopravnost žensk v politiki.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Petan, imate kakšen proceduralni predlog?
RUDOLF PETAN: Imam, imam.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim vas, da ne komentirate razprave kolega Delaka.
RUDOLF PETAN: Ne bom komentiral, ampak preden dam predlog, mislim, da lahko v dveh, treh stavkih povem, kaj je smisel tega in zakaj to predlagam.
Mislim, da tu ne gre samo za politično zadevo. Gre tudi za čisto človeške, medčloveške odnose in da ne bi res komentiral preveč, bi samo to dejal: Spoštovani kolegi in pa seveda tudi kolegice, predlagam, da se pa vseeno opredelimo do tega, da ne bomo delali takšnega raslojevanja med ženskim in moškim delom in predlagam, da glasujemo o tem, da se opredelimo do predloga, da bomo skušali biti strpni do naših poslanskih kolegic in da takšnih predlogov ne bi več dajali. Jaz mislim, gospod predsednik, da nisem preveč komentiral in da nisem polemiziral s predhodnikom, mislim pa, da moramo nekaj reči, da takšne stvari v bodoče se ne bi ponavljale. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Petan. Preveč niste, delno pa ste. Torej to je predlog, ki nima narave proceduralnega predloga, tako da gremo na našo današnjo sejo.
In sicer je to ugotovitev o prenehanju mandata poslancev državnega zbora. Preden preidemo na obravnavo posameznih točk dnevnega reda, se bo zbor seznanil s poročili mandatno-imunitetne komisije. Ker so poslanci gospod Jožef Školč, dr. Janez Drnovškek, gospod Marjan Podobnik podali izjavo, da odstopajo kot poslanci, prehajamo na prvo ugotovitev o prenehanju mandata poslancev državnega zbora.
Poslanec državnega zbora gospod Jožef Školč je dne 7. junija 2000 podal izjavo, da odstopa kot poslanec. Pisno izjavo ste prejeli. O odstopni izjavi je razpravljala mandatno-imunitetna komisija državnega zbora, ki je zboru pisno poročala. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Ali želite besedo poslanke in poslanci? (Ne želite.) Zaključujem razpravo. Na podlagi navedenega in v skladu z 9. členom zakona o poslancih in drugim odstavkom 248. člena poslovnika državnega zbora se je državni zbor seznanil z naslednjim ugotovitvenim sklepom. Državni zbor Republike Slovenije ugotavlja, da je poslanec gospod Jožef Školč dne 7. junija 2000 podal odstopno izjavo, zato mu v skladu s tretjim odstavkom 248. člena poslovnika državnega zbora Republike Slovenije ter zadnjo alineo prvega odstavka in drugim odstavkom 9. člena zakona o poslancih preneha mandat z današnjim dnem.
Prehajamo na drugo ugotovitev o prenehanju mandata poslanca državnega zbora. Poslanec državnega zbora Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek je dne 7. junija 2000 podal izjavo, da odstopa kot poslanec. Pisno izjavo ste prejeli. O odstopni izjavi je razpravljala mandatno-imunitetna komisija državnega zbora in je tudi pisno poročala. Poročevalec komisije ne želi besede. Ali želite besedo poslanke in poslanci? (Ne želite.) Razpravo zaključujem. Na podlagi navedenega in v skladu z 9. členom zakona o poslancih in drugim odstavkom 248. člena poslovnika se je državni zbor seznanil z naslednjim ugotovitvenim sklepom: Državni zbor Republike Slovenije ugotavlja, da je poslanec dr. Janez Drnovšek dne 7. junija 2000 podal odstopno izjavo, zato mu v skladu s tretjim odstavkom 248. člena poslovnika državnega zbora Republike Slovenije ter zadnjo alineo prvega odstavka in drugim odstavkom 9. člena zakona o poslancih preneha mandat z današnjim dnem.
Prehajamo na tretjo ugotovitev o prenehanju mandata poslanca državnega zbora. Poslanec državnega zbora Republike Slovenije gospod Marjan Podobnik je dne 8.6.2000 podal izjavo, da odstopa kot poslanec. Pisno izjavo ste prejeli. O odstopni izjavi je razpravljala mandatno-imunitetna komisija državnega zbora, ki je zboru tudi pisno poročala. Poročevalec komisije ne želi besede. Ali želite besedo poslanke in poslanci? (Ne želite.) Razpravo zaključujem. Na podlagi navedenega in v skladu z 9. členom zakona o poslancih in drugim odstavkom 248. člena poslovnika državnega zbora se je državni zbor seznanil z naslednjim ugotovitvenim sklepom: Državni zbor Republike Slovenije ugotavlja, da je poslanec gospod Marjan Podobnik dne 8.6.2000 podal odstopno izjavo, zato mu v skladu s tretjim odstavkom 248. člena poslovnika ter zadnjo alineo prvega odstavka in drugim odstavkom 9. člena zakona o poslancih preneha mandat z današnjim dnem.
O navedenih ugotovitvah bom seznanil republiško volilno komisijo, ki bo državnemu zboru sporočila imena kandidatov, ki bodo nadomestili poslance, ki jim je prenehal mandat.
Prehajamo na določitev kandidata, ki v skladu s 17. členom zakona o volitvah v državni zbor postane poslanec za preostanek mandatne dobe namesto poslanca, ki mu je prenehal mandat. Državni zbor je dne 7.6.2000 razrešil funkcije poslanca gospoda Igorja Bavčarja. Republiška volilna komisija je zboru posredovala ugotovitev, da je mandat dotedanjega poslanca Igorja Bavčarja prešel na gospoda Richarda Beuermanna. Ugotovitev je obravnavala mandatno-imunitetna komisija, ki je zboru pisno poročala. Poročilo komisije ste prejeli danes na klop. Poročevalec komisije! (Ne želi besede.) Predstavnik sekretariata! (Ne želi besede.) Predstavniki poslanskih skupin, poslanke in poslanci! Razprave ni, jo zaključujem.
Dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa: Potrdi se poslanski mandat gospodu Richardu Beuermannu, rojenemu 20. aprila 1954, stanujočemu Raskovec 11, Vrhnika. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Vabim dosedanjega poslanskega kolega, gospoda Richarda Beuermanna, da se nam ponovno priključi. Od tega trenutka naprej je poslanec državnega zbora s stalnim mandatom. .../Aplavz./...
V zvezi s priporočilom komisije za poslovnik z dne 30.5.1996 predlagam zboru, da sprejme še naslednji predlog sklepa: Do morebitnih sprememb v sestavi delovnih teles opravlja poslanec Richard Beuermann funkcijo člana v vseh delovnih telesih, katerih član je bil, preden je prenehal opravljati funkcijo poslanca. Želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.)
Ta predlog sklepa dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Takoj, ko bomo prejeli gradivo mandatno-imunitetne komisije, bomo seveda obravnavali tudi določitev kandidatov za naslednje poslance, ki jim je prenehal mandat. Pričakujem, da se bo to zgodilo v torek pred začetkom izredne seje državnega zbora.
Prehajamo na nadaljevanje 48. TOČKE DNEVNEGA REDA - VOLITVE IN IMENOVANJA. Imamo predlog sodnega sveta in vlade Republike Slovenije in mnenje komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Obravnavali bomo predlog sodnega sveta za izvolitev kandidata v sodniško funkcijo ter predlog vlade za imenovanje članov upravnega odbora Prešernovega sklada.
Najprej prehajamo na predlog sodnega sveta o izvolitvi v sodniško funkcijo. Sodni svet je državnemu zboru predložil predlog o izvolitvi gospoda Romana Pulka v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajnega sodnika na okrajnem sodišču v Novem mestu. Ali želi besedo predstavnik sodnega sveta? (Ne želi.) Predlog je obravnavala komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in je zboru predložila poročilo ter predlog odloka. Poročevalec komisije ne želi besede. Predstavnik sekretariata ne želi besede. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Razprave ni, zato jo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Romana Pulka na sodniško mesto okrajnega sodnika na okrajnem sodišču v Novem mestu. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (44 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog vlade Republike Slovenije za imenovanje članov upravnega odbora Prešernovega sklada. Predlog je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Predlog je obravnavala komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, ki je zboru predložila predlog odloka. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Ali želite besedo poslanke in poslanci? (Ne želite.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog odloka o imenovanju članov upravnega odbora Prešernovega sklada. Ugotovimo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil kolega Terčon.
DAVORIN TERČON: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Sam nisem glasoval za predlagani odlok na Kviazu, komisiji za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in ga tudi danes ne bom podprl. Sicer ne dvomim v strokovnost in uglednost predlaganih članov upravnega odbora, vendar moram povedati, da me pa zelo moti dejstvo, da se predlagatelj ni potrudil, da bi našel tudi kakšnega izmed 15 kandidatov, ki ne bi bil samo iz Ljubljane. Na koncu koncev, slovenska kultura ni samo v Ljubljani, slovenska inteligenca ni samo v Ljubljani. In zaradi tega dejstva, ker predlagatelji po širni Sloveniji niso uspeli dobiti niti enega kandidata, ne v drugem univerzitetnem mestu Maribor, ne na Primorskem, ne na Obali, ne na Dolenjskem, ne na Gorenjskem, tega odloka ne bom podprl.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Svoj glas bo obrazložil kolega Partljič.
ANTON PARTLJIČ: Tudi sam iz enakih razlogov kot kolega Terčon ne bom podprl tega odloka. Ne gre za to, ker ni nikogar iz Dupleka, kakor sem slišal pripombe, ko sem prišel sem, ker sam nisem pristaš teh lokalističnih ali pa neke posebne dodatne mariborske ali štajerske bolečine, vendar smo se nekoč v Sloveniji zavzemali za tako imenovani policentrični kulturni razvoj, za katerega mislim, da je škoda, da smo ga opustili, čeprav je bil v nekih drugih časih. In še, kulturni ustvarjalci, da ne rečem pisatelji ali kakorkoli, so prav tipičen dokaz, da je lahko "genius loci" neka stvar, o kateri se kdaj splača premisliti, ali - ravnatelj študijske knjižnice v Ravnah lahko ravno tako presoja literalni delež kot morda nekdo v Ljubljani.
Tako da se mi zdi, da z enega manifestativnega pristopa bi pozval še morda koga, da mi sledi in ne podpre tega sklepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Partljič. Svoj glas bo obrazložil kolega Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Sam bom odlok podprl. Bi pa, čeprav ni dovoljeno polemizirati, ker je pač obrazložitev glasu, vendarle poudaril to, da tega odloka ni pripravila nova vlada, ampak ga je pripravila stara vlada in verjetno je bilo možno vplivati na ta odlok prej, pa niste očitno želeli ali pa hoteli vplivati. Sam bom odlok podprl, čeprav mogoče bi bilo res dobro, da bi bil tudi kakšen izven same Ljubljane član tega upravnega odbora Prešernovega sklada. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Moge bo obrazložil svoj glas.
RUDOLF MOGE: Predsednik, hvala lepa za besedo. Tudi sam sem že na Kviazu opozoril, da ta odlok ni posrečen in da se na področju slovenske kulture, ki je poleg jezika srčika tega naroda in ki je ta narod ohranila, ne gre igrati. Mi smo bili priče in državni zbor je pač zaradi razmer potrdil, da smo probleme kulture reševali prek zakona o izvrševanju proračuna, prek zakona o financiranju občin, ne pa tam, kjer bi morali. Ta reč, ki je pa sedaj pred nami, je pa taka huda centralizacija in se mi zdi, da je to tudi zaušnica vsem kulturnikom, ki ne delajo v Ljubljani. Jaz mislim, da je na področju Primorske, jaz mislim, da je na področju Štajerske, da je na področju Dolenjske, da je na področju Prekmurja in da je na področju Gorenjske vsaj en član, ki bi imel to čast, da bi lahko tukaj sedel. Zaradi tega jaz - vzrok je protest proti politiki, ki jo je, kot je tudi kolega Mežan prej rekel, tudi moj minister vodil - ne bom za te reči glasoval.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo lahko sedaj na odločanje. Torej ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.) Na glasovanje dajem odlok o imenovanju članov upravnega odbora Prešernovega sklada.
Kdo je za? (26 poslancev.) Kdo je proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da predlagani odlok ni bil sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O ELEKTRONSKEM POSLOVANJU IN ELEKTRONSKEM PODPISU - HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. V imenu vlade bo nastopil gospod Silič. Prosim. Direktor centra vlade Republike Slovenije za informatiko.
MARIN SILIČ: Hvala za besedo. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Predlog zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu ureja novo področje poslovanja gospodarskih subjektov, državljanov in državnih organov. To področje do sedaj ni bilo urejeno, vendar zaradi velikega tehnološkega razvoja zelo hitro pridobiva pomen. Pomanjkanje njegove pravne ureditve bi lahko v prvi vrsti predstavljalo, in to bi rad posebej poudaril, znatno oviro pri razvoju elektronskega poslovanja poslovnega sektorja in s tem tudi pri razvoju Republike Slovenije nasploh.
Kakšni razlogi narekujejo sprejetje zakona? Elektronsko poslovanje vključuje uporabo vseh vrst informacijske in telekomunikacijske tehnologije v poslovnih procesih med trgovinskimi, proizvodnimi in storitvenimi organizacijami, ponudniki podatkov, državno javno upravo in potrošniki. Spreminja načine ustvarjanja proizvodov in storitev ter njihovega posredovanja od proizvajalcev do potrošnikov. Dodatno spodbudo razvoju elektronskega poslovanja prinašata internet in tudi liberalizacija telekomunikacij. Elektronsko poslovanje prinaša vrsto koristi. Hitrejše odkrivanje najugodnejšega ponudnika želenega proizvoda ali storitve na poljubni lokaciji v svetu ob poljubnem času, pocenitev poslovnih transakcij v zvezi s trženjem, oblikovanjem, proizvodnjo, pridobivanjem naročil in transportom. Odpirajo se torej možnosti interaktivne komunikacije tudi med strankami, ki še nikoli prej niso bile v poslovnem ali podobnem razmerju. Tako se ponujajo nove poslovne priložnosti, tako da ustvarijo nove poti do povečevanja produktivnosti in zmanjševanja stroškov ter nove načine približevanja strankam.
Elektronsko poslovanje tako ponuja Republiki Sloveniji priložnost za hitrejši gospodarski razvoj in njenemu gospodarstvu enakopravno tekmovanje z veliko večjimi državami. Ravno v elektronskem svetu velikost namreč povsem izgublja svoj pomen. Prav zaradi tega moramo čimprej zagotoviti varno pravno okolje za elektronsko poslovanje v domačem in mednarodnem poslovanju. Z novo ureditvijo je potrebno odpraviti ovire, ki jih elektronskemu poslovanju postavljajo pravne norme, zasnovane in sprejete v času izključno klasičnega papirnega poslovanja. Ob tem je potrebno vzpostaviti tudi varno okolje za preverjanje pristnosti elektronsko oblikovanih, shranjenih, poslanih, sprejetih ali kako drugače obdelanih podatkov.
Kaj lahko štejemo za ovire pri elektronskem poslovanju? To so vse tiste določbe slovenskih predpisov, ki urejajo pisno obliko dokumentov, predložitev izvirnikov, podpisanih dokumentov in podobno. Med zahtevnejšimi vprašanji je gotovo podpisovanje in s tem zagotavljanje pravnega učinka podatkov v elektronski obliki. Kaj pravzaprav omogoča elektronsko podpisovanje? Elektronsko podpisovanje omogoča prejemniku podatkov v elektronski obliki, da preveri izvor podatkov. Prejemnik torej preveri pristnost izvora podatkov, preveri tudi, ali so podatki celoviti in nespremenjeni ter na ta način varuje njihovo nespremenljivost. Preverjanje pristnosti in nespremenljivosti podatkov pa ne dokazuje zagotovo identitete podpisnika, ki ustvarja elektronske podpise. Prejemnik zato zahteva zaneslivejše informacije o identiteti podpisnika. Takšne informacije lahko posreduje podpisnik sam, tako da prejemniku izda zadovoljive dokaze, lahko pa identiteto podpisnika potrdi tudi tretja stranka, na primer oseba ali institucija, ki ji zaupata tako ena kot druga stranka.
Potreba po zanesljivem in predvidljivem pravnem okolju za elektronsko poslovanje je sprožila svoje zahteve tudi drugod po svetu. V Evropski uniji je evropska komisija aprila 1997 v svojem poročilu "Evropska pobuda v elektronskem poslovanju" zapisala, da je elektronsko podpisovanje bistveno za povečanje varnosti in zaupanja v odprta telekomunikacijska omrežja. Bonska vladna deklaracija pa je elektronsko podpisovanje ravno tako definirala kot ključno vprašanje elektronskega poslovanja. Tudi na širši mednarodni ravni so v teku mnoge dejavnosti in razprave. Tako na primer je komisija Združenih narodov za mednarodno gospodarsko pravo Uncipral leta 1996 sprejela modelni zakon o elektronskem poslovanju. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj se ravno tako ukvarja s tem področjem, in sicer od leta 1997, ko je sprejela smernice za kriptografsko politiko. Tudi druge mednarodne organizacije, vključno s svetovno trgovinsko organizacijo, se ukvarjajo s podobnimi vprašanji, zato je sprejem ustrezne zakonodaje v Republiki Sloveniji nujno potreben za vključevanje v svetovno informacijsko družbo.
Poleg splošnim zahtevam mora predlog zakona za uveljavitev elektronskega poslovanja zadostiti še dvema zahtevama. Prvič, upoštevati mora svetovne izkušnje in odločitve na tem področju. Elektronsko poslovanje izrazito ignorira državne meje in mora biti zato enotno urejeno ne samo na evropski, temveč tudi na svetovni ravni. Druga zahteva pa izvira iz same narave elektronskega poslovanja kot poslovanja, ki temelji na skokovitem tehnološkem razvoju. Razvoj informacijske in telekomunikacijske tehnologije je seveda izredno hiter, skorajda dnevno prinaša revolucionarne novosti. Zato dobra zakonodaja na tem področju ne sme imeti namena s preveč podrobnimi določbami slediti tehnološkemu razvoju, temveč mora ostati tehnološko nevtralna.
Katere cilje smo želeli doseči s tem zakonom? Prvič, želeli smo in želimo spodbujati seveda, in na noben način ne ovirati, hiter tehnološki razvoj elektronskega poslovanja, odstraniti normativne ovire za elektronsko poslovanje s posebnim poudarkom na izenačitvi zanesljivih elektronskih oblik s klasično papirno obliko ter izenačitev varnih in zanesljivih elektronskih podpisov z lastnoročnim podpisom. Vzpostaviti seveda pa moramo jasna in predvidljiva pravila za izmenjavo elektronskih sporočil, za uporabo elektronskega podpisa in seveda tudi za delovanje overiteljev elektronskega podpisa. In na koncu, uskladiti slovensko pravno ureditev elektronskega poslovanja in elektronskega podpisa z ustrezno tujo, predvsem evropsko in mednarodno ureditvijo ter tako seveda zagotoviti mednarodno priznavanje elektronskih podpisov.
Zakon temelji na sedmih načelih. In sicer na načelu nediskriminacije elektronske oblike, tehnološke nevtralnosti, pogodbene svobode strank, odprtosti, dvojnosti, varstva osebnih podatkov, varstva potrošnikov in mednarodnega priznavanja. Predlog zakona je v celoti usklajen z določili primarne evropske zakonodaje ter prevzema tudi vse določbe direktive evropskega parlamenta in sveta Evropske unije z dne 13. decembra leta 1999 o skupnem okviru skupnosti za elektronske podpise.
Predlagamo, da zakon sprejmete skupaj z amandmaji, ki jih predlaga matični odbor.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Siliču, ki je predstavil vsebino predloga zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. Ta zakon je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalko, predsednico gospo Beblerjevo, da predstavi mnenje odbora.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Spoštovani zbor! Zelo na kratko. Odbor za notranjo politiko in pravosodje je zlasti imel pomisleke v zvezi s predlaganim hitrim postopkom, zlasti zaradi tega, ker gre za zelo zahtevno in dokaj novo zakonsko materijo. Vendar pa nas je predlagatelj prepričal, da se pač mudi s sprejetjem tega zakona in zaradi tega je odbor v končni fazi pristal tudi na predlagani hitri postopek. Sicer pa je odbor sprejel amandmaje kot svoje v bistvu na pobudo oziroma v zvezi z mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki je imel k celi vrsti členov pripombe strokovne narave in zatorej je pač odbor te pripombe poskušal upoštevati v svojih amandmajih, ki jih je sprejel. Zato predlagamo državnemu zboru, da pač ta zakon sprejme po hitrem postopku in z amandmaji, kakor jih je odbor sprejel. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Beblerjeva. Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Besedo dajem poslankam in poslancem - pisnih prijav nisem prejel. Ker ni razprave, jo zaključujem in... Je razprava, razpravljal bo kolega dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Rad bi, preden preidemo na konkretne pripombe in izboljšave, popravke teksta, nekaj vendarle na načelni ravni rekel, glede na to, da se poslanske skupine in poslanci sicer niso opredeljevali do tega predloga.
Jaz podpiram to, da se pohiti s sprejemom tega zakona, z naslednjo obrazložitvijo: Po mojem mnenju, kolikor sam poznam te stvari, se ljubiteljsko obdobje interneta in elektronskega komuniciranja izteka in stvari vse bolj postajajo zanimive za ekonomijo, za trgovino, za ekonomsko propagando in za konkretno sklepanje pravnih poslov po elektronski pošti. S tega vidika, recimo če bi poskušali stvari ilustrirati za posameznega poslanca, tisti, ki še ta trenutek ne uporablja elektronske pošte vsakodnevno ali večkrat dnevno, bo to gotovo počel v naslednjih letih. Upam si trditi, da v naslednjem mandatu, že v sredini naslednjega mandata ne bo uspešnega poslanca v tem državnem zboru, ki ne bo vsaj deset pisem po elektronski pošti odposlal vsak dan, v komunikaciji s svojimi volivci, v komunikaciji z vlado, s stroko pa tudi s poslanci v drugih evropskih parlamentih oziroma parlamentih drugih evropskih držav. Da ne govorim seveda o tem, da večina aktivnosti poteka tam, kjer gre za velik ekonomski, ne recimo samo ali predvsem političen ali podoben skupen kulturni, športni ali drug interes. Tam, kjer stvari poganja ekonomija, tam se stvari izredno hitro premikajo in v nekaj letih lahko predvidevamo, da bo po elektronski pošti potekal "gros" celotne ekonomije, celotne trgovine, celotnega sklepanja gospodarskih poslov v svetu in pa seveda v tistih državah, ki želijo tukaj dohitevati oziroma iti v korak z razvitim svetom.
Ko sem bil na nekem posvetovanju v Berlinu, se je pokazalo, da Slovenija glede pogojev za to, da v večji meri začne uveljavljati tudi te elektronske poti poslovanja, izpolnjuje veliko boljše pogoje kot katerakoli od kandidatk za članstvo v Evropski zvezi, in da se glede nekaterih pogojev primerjamo lahko celo s posameznimi, morda manj uspešnimi članicami Evropske zveze, vsaj glede nekaterih vprašanj, tudi z Zvezno republiko Nemčijo in nekaterimi drugimi članicami Evropske zveze. Skratka, gre za področje, ki ima posebno perspektivo, ki je v posebnem interesu Slovenije, če želi slediti sodobnemu razvoju, in s tega vidika je treba ocenjevati tudi sprejemanje tega zakona. Dejstvo je, da sprejem tega zakona pomeni, da gre naša država na tem področju hitreje kot nekatere druge, tudi razvitejše države. Dilema, pred katero se znajdemo v tem primeru, je dilema o tem, ali lahko hitrost postopka privede do kakšnih usodnih napak ali ne, ker edino v tem primeru je to hitenje lahko škodljivo.
Sam ocenjujem, da so stvari dovolj dobro pripravljene in da so te diskusije toliko izboljšale rešitve, da kakšnih takšnih pomembnejših napak ne bo in da bo to prednost za Slovenijo, za njeno gospodarstvo in za vse državljanke in državljane Slovenije, da bomo imeli to področje urejeno hitreje in prej kot večina drugih evropskih in svetovnih držav. Zato na načelni ravni podpiram sprejem tega zakona po hitrem postopku, seveda bom pa poskušal pri odločanju o konkretnih amandmajih podpreti tiste rešitve, ki še izboljšujejo pripravljena besedila. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala dr. Ribičiču za njegovo razpravo, ki je bila tudi edina od poslanskih kolegov in kolegic. Zaključujem torej splošno razpravo.
Prehajamo na drugo obravnavopredloga, to je na razpravo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Zboru najprej predlagam, da skladno s poslovniško določbo po končani razpravi in glasovanju o amandmajih in členih razpravlja in glasuje skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji.
Navedeni sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (37 prisotnih.) Prosim poslance, ki so v preddverju, da se nam pridružijo. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.)
Sejo bomo nadaljevali ob 15.00 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 14.50 uri in se je nadaljevala ob 15.02 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotovimo prisotnost, tretjič! (59 prisotnih.)
Kdo je torej za predlog sklepa, da bomo glasovali skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji.
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih. Razpravo bomo vodili na podlagi pregleda amandmajev z dne 12. junija 2000. Odpiram razpravo o 1. členu in amandmaju odbora. Ker ni razprave, dajem ta amandma na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 2. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Odpiram razpravo o 11. členu in amandmaju odbora. Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 11. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 12. členu in amandmaju odbora. Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 12. člen. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 15. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 15. člen. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za člen? (43 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k amandmaju za novi 16.a člen, predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (28 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet. Sprejeli smo novi 16.a člen.
Prehajamo k 17. členu in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 17. člen. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (31 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Člen je sprejet.
Smo pri členu 19 in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (28 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 19. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (31 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k členu 20 in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Nekoliko hitro. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 20. členu? (35 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 20. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 20. člen? (32 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Člen je sprejet.
Smo pri členu 21 in amandmaju odbora. Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost drugič! (44 prisotnih.)
Sejo nadaljujemo ob 15.20. Prosim vodje poslanskih skupin, da zagotovijo udeležbo poslancev in poslank.
(Seja je bila prekinjena ob 15.09 uri in se je nadaljevala ob 15.20 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Glasujemo o amandmaju k 21. členu. Ugotovimo prisotnost, tretjič! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Prehajamo k 22. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V celoti smo spremenili 22. člen.
Prehajamo k 26. členu - napovedni stavek je pravilen: "Člen se spremeni tako, da se glasi" ne pa: "Amandma se spremeni tako...". Torej člen se spremeni tako, da se glasi, nato sledi vsebina člena. Predlagatelj amandmaja je odbor. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen v celoti spremenjen.
Smo pri 27. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 27. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 28. členu. Imamo amandma odbora. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen pa v celoti spremenjen.
Smo pri 29. členu. Imamo amandma odbora. Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 31. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 31. člen. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Prosim za pozornost! Ugotovimo prisotnost! Glasujemo o 31. členu v celoti. (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 32. členu in amandmaju odbora, ki ga dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 32. členu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 32. člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Prehajamo k 33. členu in amandmaju odbora, ki ga dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 33. členu? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in člen v celoti spremenjen.
Prehajamo k 34. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 34. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 36. členu in amandmaju odbora, ki ga dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 36. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 37. členu in amandmaju odbora. Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 37. člen v celoti.
JOSIP BAJC: Kolegice in kolegi! Predlagam vodstvu državnega zbora, da ugotovi, kakšen kvorum je danes na zasedanju državnega zbora, glede na to, da nimamo danes kvoruma 90-ih poslancev in zaradi tega pri 45 glasovih ni potrebno ponavljati sklepčnosti.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kvorum je torej 46 in... Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 37. člen v celoti ? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 37. člen sprejet.
V razpravo dajem 44. člen in amandma odbora za notranjo politiko in pravosodje k 44. členu. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (42 prisotnih.)
Prekinjam sejo. Sejo nadaljujemo ob 15.42 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 15.32 uri in se je nadaljevala ob 15.42 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Nadaljujemo s sejo. Tretjič ugotavljamo sklepčnost! Tretjič ugotavljamo prisotnost! Vodje poslanskih skupin bi vseeno zaprosil, da zagotavljajo prisotnost in s tem, da ugotovimo, če sploh nameravamo danes nadaljevati. Še dvakrat bomo poskušali tako kot sedaj, potem bom sejo prekinil. Res nima smisla. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 44. členu? (44 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, s tem pa je 44. člen v celoti spremenjen.
Prehajamo na 45. člen in amandma k 45. členu - amandma odbora za notranjo politiko in pravosodje. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Bilo je prehitro. Ugotavljamo prisotnost! (41 prisotnih.) Sejo nadaljujemo ob 15.55.
(Seja je bila prekinjena ob 15.45 uri in se je nadaljevala ob 15.56 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, nadaljujemo z 21. redno sejo državnega zbora.
Smo pri 2. točki dnevnega reda - predlog zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. V razpravi je bil amandma k 45. členu. Razprava je bila zaključena in prešli smo h glasovanju o amandmaju k 45. členu. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovati moramo še o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Spoštovani kolegi, to ni ravno v čast državnemu zboru, kar se dogaja. Seje ne bom prekinjal, ampak bomo vedno jemali odmor in, pač, po desetih minutah šli dalje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 45. člen? (50 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 47. člen in amandma odbora za notranjo politiko in pravosodje k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ni želje po razpravi, zato razpravo zaključujem.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma k 47. členu sprejet.
Glasovati moramo še o 47. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 47. člen sprejet.
V razpravo dajem 48. člen in amandma odbora za notranjo politiko in pravosodje k 48. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost. (40 prisotnih.)
Sejo bomo nadaljevali ob 16.10 uri. To sejo je namreč treba končati. Tudi če jo hočemo prekiniti, ker seja traja; tudi za to potrebujemo sklepčnost.
(Seja je bila prekinjena ob 15.59 uri in se je nadaljevala ob 16.09 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, nadaljujemo sejo državnega zbora. Pred nadaljevanjem ugotavljamo prisotnost! Torej tretjič ugotavljamo sklepčnost! Tretjič! Še nekaj členov nam je ostalo in upam, da bomo to lahko končali. Ugotavljamo torej tretjič prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 48. členu? (45 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 48. členu sprejet. Člen je spremenjen, o njem ni potrebno ponovno glasovati.
V razpravo dajem 49. člen in amandma, ki se glasi: člen se črta. Želi kdo razpravljati? Ni želje, zaključujem. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo torej prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (40 prisotnih.) Sejo nadaljujemo ob 16.22, prosim vodje poslanskih skupin, da zagotovijo prisotnost. Da končamo to točko dnevnega reda in da takrat zaključimo s sklepčnostjo. Imamo samo še dva, tri amandmaje.
Predlagam čez deset minut nadaljevanje. Dokončajmo to točko dnevnega reda in dokončajmo to sejo takrat tudi.
(Seja je bila prekinjena ob 16.12 uri in se je nadaljevala ob 16.22 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane poslanke, poslanci, nadaljujemo 21. sejo državnega zbora. Tretjič ugotavljamo prisotnost! Še prej bi vas rad obvestil, da bom po končani tej točki dnevnega reda, imamo še pet amandmajev, predlagal zboru, da nedokončane točke te seje prenesemo na naslednjo sejo in to sejo tudi zaključimo. Zato prosim za sodelovanje za ta čas, da teh pet amandmajev, ki jih imamo še, sprejmemo. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 49. členu? (50 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen je črtan in zato o njem ni potrebno ponovno glasovati.
V razpravo dajem 50. člen in amandma k 50. členu. Tudi ta govori: člen se črta. To je amandma odbora za notranjo politiko in pravosodje. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in člen je črtan, tako da o njem ni potrebno ponovno glasovati.
Prehajamo k 51. členu in amandmaju k 51. členu, to je amandma odbora za notranjo politiko in pravosodje. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem še na odločitev celotni 51. člen. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je 51. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 52. člen in amandma k 52. členu, to je amandma odbora za notranjo politiko in pravosodje. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Še o 52. členu v celoti moramo glasovati. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 52. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 53. člen in amandma k 53. členu. To je amandma odbora za notranjo politiko in pravosodje. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen je v celoti spremenjen in o njem ni potrebno glasovati.
Opravili smo torej razpravo o vloženih amandmajih in prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ker ne želite razpravljati, dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! Ugotavljamo torej prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeti amandmaji. Želi kdo k tem členom - torej, če želijo kvalificirani predlagatelji vložiti amandmaje, prosim, da to storijo takoj. Do sedaj ni vloženih. Ni želje po vložitvi. Pred tem sprašujem, želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Končali smo torej glasovanje o amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? Izgleda, da ni, ker ni pripomb na to.
Zato prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prosil bi še za trenutek posluha. Proceduralno želi kolega Henigman. Kolega Henigman, izvoli.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala. Spoštovani zbor! Zato, ker predvidevam, da misli predsedujoči zaključiti sejo zbora, vas pozivam, da poskušamo obravnavati 28. točko, ki je bila sprožena 28. marca v okviru poslanskih vprašanj in 11. aprila je vlada dala odgovor. Glede na problematiko, ki se tiče četrtine slovenskega območja, se osebno odpovedujem razpravi pri tej točki, s tem da v celoti podpiram sklepe, ki jih je sprejel matični odbor. S tem bi omogočili, da bi vlada morala za junijsko sejo pripraviti strategijo in celovitejši odgovor. Zato vas pozivam, če je možno, da zdržimo nekaj minut in poskušamo to točko spraviti z dnevnega reda. Drugače se bojim, da bo na vrsti šele čez 14 dni ali mesec, minila sta pa že dva meseca in pol od tega, kar smo to uvrstili na dnevni red. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Henigman. Glede na to, da sem pred časom že obljubil, da bomo to točko končali, lahko vaš predlog dam na glasovanje. Oziroma še prej vprašam, če želi kdo razpravljati o tej točki. V kolikor ne, je to res vprašanje rutine, da se sprejmejo ti sklepi. /Medsebojni pogovor./ Dobro, vi se odpovedujete, ampak... Prosim.
BENJAMIN HENIGMAN: Mogoče se nismo dobro razumeli. Kot uvodničar k tej točki se odpovedujem razpravi, kar pa ne pomeni, da o samih sklepih ni možno diskutirati, in to možnost imajo poslanske skupine kot tudi poslanci. Se pravi, tistemu uvodnemu delu, ki sem ga pripravil, se ga odpovedujem zato, da bi čim prej sprejeli to točko dnevnega reda. Sta pa dva predloga sklepov: odbora za kmetijstvo, ki v bistvu povzemata moje predloge sklepov. S tem pa ne želim nikomur jemati oziroma kratiti pravice do besede. Vendar menim, da do šestih lahko to - ne do šestih, še prej lahko to opravimo, če bo dobra volja.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gre za točko 26, ne 28, kolega. Torej, vi se odpovedujete, jaz sem napovedal, da te točke več ne bo. Vaš proceduralni predlog lahko dam na glasovanje, drugo mi ne preostane. Če bodo kolegi poslanci uslišali vašo željo, bomo to točko še spravili z dnevnega reda, sicer bi prosil, da ostanete še, da vsaj tisto opravimo, kar je potrebno, da te točke, če ne bodo obravnavane, prestavimo na naslednjo sejo.
Torej, naslednja točka je 26. Kolega Henigman predlaga, da nadaljujemo s sejo, za opravljanje še te točke - točke 26, ki je pripravljena. Ugotavljamo prisotnost in ugotovimo, če smo za to ali temu nasprotujemo. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je državni zbor ugotovil, da želi to točko še opraviti. Točka res ni dolga - in jaz upam, da bomo uspeli to še opraviti, potem pa bi res zaključili. Zdaj se pa morate toliko vzdržati, da ne hodi potem še kdo s kakim predlogom za podaljšanje, ker konec koncev tudi temperatura je taka, da vam, verjetno, otežuje delo.
Prehajamo torej na 26. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA RAZPRAVO O ODGOVORU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE NA POSLANSKO VPRAŠANJE POSLANCA BENJAMINA HENIGMANA V ZVEZI Z OGROŽANJEM LJUDI IN PREMOŽENJA S STRANI MEDVEDOV. Kolega Benjamin se je odpovedal svoji razpravi. Želi besedo predstavnik vlade, ki je pripravila tudi odgovor na poslansko vprašanje kolega poslanca? Gospod minister, želiš besedo? Želi!
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci, jaz bi pravzaprav rad poudaril samo eno. Mi smo zelo skrbno proučili pobude in predloge poslanca, gospoda Henigmana, in lahko mirno trdim, da v skladu z dokumentom, ki je v pripravi, to je strategijo upravljanja z rjavim medvedom v Sloveniji, imamo rešitve v okviru vaših predlogov. Seveda bo v tem delu zelo potrebno se ob razpravo o strategiji opredeliti, ali ta življenjski prostor predvsem zagotoviti ljudem in ne, kot nekateri želijo, medvedom. Mi tudi ob štetju, ki je bilo opravljeno in ki ga bomo še izvajali v letošnjem letu, da res pridemo do čimbolj objektivnega števila, ugotavljamo, da je populacija medveda izredno vitalna in, seveda, absolutno ogroža ljudi na teh podeželskih območjih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Poslanske skupine, v imenu združene liste - kolega Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. K strategiji upravljanja s populacijo rjavega medveda oziroma problematiki, ki jo je izpostavil kolega Henigman, želim pač vendarle predstaviti nekatera vprašanja, ki se pojavljajo ob tej točki; vezana so pa zagotovo na aktualno izvajanje: tako kmetijske politike, kmetijskega zakona, kot seveda predvsem življenja ljudi v okolju, kjer pač prebivajo tudi medvedi.
Iz strategija upravljanja s populacijo rjavega medveda, ki jo je predložilo ministrstvo za kmetijstvo in ki ni usklajeno s strategijo ministrstva za okolje, lahko vendarle ugotovimo naslednje; da je rjavi medved v preteklosti poseljeval teritorij celotne Evrope, danes - razen otokov Irske, Islandije, Korzike in Sardinije - danes pa je iz večine predelov izginil. To, mislim, da je izredno pomemben podatek; kajti, pri zakonu o kmetijstvu smo se srečevali s tezo, da Evropska unija ne smatra območij, kjer pač prebiva rjavi medved, kot območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Namreč, pripravljavci tega zakona očitno niso dovolj dobro sledili - tudi ugotovitev v tistem delu ministrstva za kmetijstvo, ki je pripravljalo strategijo upravljanja s populacijo rjavega medveda. Tukaj se lahko seveda postavlja potem vprašanje: ali bomo sledili tudi v Slovenji temu, da bo rjavi medved pri nas izginil in bomo lahko seveda v celoti upoštevali usmeritev Evropske unije glede izvajanja kmetijske politike, ali pa seveda se bomo vendarle poskušali pravočasno zdramiti in povedati, da razmere v Sloveniji vendarle so - kar se tiče ohranjanja biotske raznovrstnosti - bistveno boljše kot v Evropski uniji in da bi seveda zaradi te raznolikosti in pestrosti bilo potrebno tudi za ohranjanje kmetijske dejavnosti uveljavljati dodatna plačila tudi za območja, ki se srečujejo s prisotnostjo rjavega medveda. V tej strategiji je nekako tudi nakazano, da je potrebno Slovenijo rajonizirati v pogledu dopuščanja prisotnosti medveda in ukrepov v njegovi ... - in v okolju, kjer živi ter v območju njegove prisotnosti zagotoviti pomoč in nadomestilo ljudem za povečane stroške izvajanja dejavnosti zaradi njegove prisotnosti.
Nadalje se celo ugotavlja, da je potrebno pripraviti oziroma zagotoviti tudi subvencije za kmetijske in gozdarske dejavnosti zaradi izvajanja ukrepov varstva ljudi in, seveda, zagotoviti subvencije iz programov državnega proračuna oziroma iz državnega proračuna, zlasti iz sredstev kmetijsko-okoljskih programov, sredstev, namenjenih preventivnim in zaščitim ukrepom, ter mednarodnih sredstev. Nenazadnje, seveda se naj pripravi celo zakon, ki naj zagotovi ljudem, ki živijo na osrednjem območju medveda, nadomestilo oziroma rento zaradi omejevanja dejavnosti in zmanjšanja kakovosti bivanja.
Torej kar nekaj obveznosti, ki jih, očitno, Republika Slovenija želi sprejeti, jih pa ni pripravljena uveljaviti tudi v pogajanjih z Evropsko unijo. Zato bi na ta problem še posebej opozoril, kajti dikcije - ponavljam, da Evropa ne pozna rešitve, po katerih bi v območja z omejenimi dejavniki vljučili tudi tista, ki jih ogroža divjad - zagotovo izhajajo samo zaradi tega, ker je pač rjavi medved v Evropski uniji praktično izgnili in tega problema, enostavno, tam ni treba reševati. Pri nas pa se ta hip mora pripraviti uredba o kriterijih za razvrstitev kmetijskih zemljišč v območja z omejenimi možnostmi za kmetijstvo in bi pričakovali, da bo ta uredba, ki jo bo sprejela vlada, vsebovala tudi te kriterije.
To, kar se mi zdi tudi izredno pomembno za to, če se bo prisotpilo k pripravi zakona za reševanje te problematike, je treba zelo dobro poznati tudi razmere lokalnega prebivalstva, ki živi na tem območju, in te rešitve vključiti tako v napovedani zakon v strategiji ministrstva za kmetijstvo in za ta zakon je treba imeti čim boljše podlage.
V ta namen bi opozoril na dve dejstvi, in sicer, deset občin, ki sodijo v območja, ki so z nacionalnim programom ohranjanja narave opredeljena kot območja za zaščito narave - bodisi z regijskim ali krajinskim parkom - in te občine so že sklenile sporazum o pripravi strokovnih podlag za regijski park Kočevsko-Kolpa - konkretno - z ministrstvom za okolje in prostor. Aktivnosti, ki potekajo na podlagi tega sporazuma pri pripravi strokovnih podlag, je treba upoštevati tudi pri strategiji reševanja medveda in s tem zagotoviti aktivno udeležbo lokalnega prebivalstva. Ta sporazum dejansko to omogoča in bi tudi vsi nadaljnji ukrepi morali biti usklajeni s temi strokovnimi podlagami in z aktivnostmi, ki jih sprejemajo tudi občine na teh območjih.
Poleg tega v dosedanjem gradivu pogrešam tudi povsem konkretne naloge, ki jih ima ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predvidene v svojih programih celostnega razvoja podeželja in ohranjanja vasi. To je tisti program, za katerega pravzaprav ni treba sprejemati nekega posebnega zakona, kot predvideva ministrstvo za kmetijstvo, ampak se lahko že danes vključuje v reševanje tega problema. Namen tega programa celostnega razvoja podeželja in obnove vasi je predvsem zopet ta, da se lokalno prebivalstvo vključi v ta program. In v kolikor ni interesa lokalnega prebivalstva, seveda ta program ne teče. Interes, lahko ugotavljamo, lokalnega prebivalstva je izreden, da se ta problem reši. Moram reči, da so tudi izredna pričakovanja ljudi na tem območju, kajti takoj po teh tragičnih dogodkih, ki so se zgodili, so stekle prenekatere akcije, ki so imele sicer bolj politično noto - očitno - kot pa konkretno rešitev problema; vendar ljudje so dobili upanje, da se bo ta problem začel aktivno reševati. In v kolikor želimo, seveda, tudi upravičiti to upanje ljudi, je po mojem mnenju nujno, da se takoj prične tudi v programu celostnega razvoja podeželja in obnove vasi vključevati območja, na katerih je medved zaščiten, v te programe.
V ta namen sem pripravil tudi dodaten sklep k tej točki, s katerim državni zbor predlaga vladi Republike Slovenije, da območja, na katerih je medved zaščiten, vključi v program celostnega razvoja podeželja in obnove vasi in v program priprave strokovnih podlag za razglasitev zavarovanega območja. S tem sklepom bi seveda poskušali zavezati vlado, da območjem, kjer biva medved, omogoči aktivno sodelovanje lokalnega prebivalstva pri reševanju te problematike in seveda s tem tudi po vsej verjetnosti dosego tistega cilja, ki pomeni pač neko optimalno varianto bivanja v prostoru zveri rjavega medveda in ljudi in seveda tudi omogočanje predvsem eksistence oziroma izvajanje najrazličnejših programov, ki jih pač ljudje želijo izvajati v nekem okolju in seveda, da bodo ti programi usklajeni tudi s potrebami oziroma navadami rjavega medveda.
S tem želim tudi to razpravo zaključiti in v upanju, da se ta sklep podpre, ob sklepih, ki so bili že predlagani, seveda mislim, da bi ta strategija reševanja problematike rjavega medveda v Sloveniji bila veliko učinkovitejša. Mislim pa, da tudi to opozorilo, da v Evropi predstavimo ta problem kot dodatno prednost biotske raznovrstnosti v Evropi z vključevanjem Slovenije v Evropsko skupnost je pomembno, in tudi upam, da jo bo ministrstvo pri svojih pogajanjih, seveda, tudi ustrezno predstavilo in da ne bo zgolj sledilo in prepisovalo določbe Evropske unije, ampak tudi poskušalo oblikovati pravila igre v bodoče. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Veber, ki je govoril v imenu poslanske skupine združene liste. Kolego Merlo se je prijavil, predstavnik Liberalne demokracije Slovenije.
ALEKSANDER MERLO: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice, kolegi, predstavniki vlade. V poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije smo trdno prepričani, da je vprašanje upravljanje z rjavim medvedom v Sloveniji celovito vprašanje, veliko bolj, kakor izgleda na prvi pogled ali kakor bi se dalo sklepati iz populističnih zahtev kolega Henigmana. To vprašanje sega na področje razvoja regij in podeželja, torej je tesno povezano predvsem s sedanjo pa tudi preteklo in bodočo politiko naše države na področju kmetijstva, gozdarstva, lovstva, skladnega regionalnega razvoja, turizma in ekologije.
Na zahtevnost tega vprašanja kaže tudi dejstvo, da sedanjemu in preteklemu ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospodu Smrkolju, kot so mi navedli 35 podpisnikov, še po sedmih mesecih ni uspelo odgovoriti na poslanska vprašanja. Moram pa priznati, da sem o izrednem odstrelu 65 medvedov, moram pa priznati, da sem jaz neformalno ta vprašanja takrat po kakšnem tednu od njega dobil, nisem bil pa čisto zadovoljen z njimi. To pač tako je. Prav zaradi kompleksnosti tega vprašanja se nam v poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije zdi najpomembnejše, da vlada čim prej sprejme strategijo upravljanja z rjavim medvedom v Sloveniji, ki bo vsebovala strokovno utemeljen program upravljanja s populacijo rjavega medveda in jo predloži državnemu zboru.
Takšen je bil tudi najpomembnejši zaključek mednarodnega strokovnega posveta z naslovom Človek in velike zveri, ki je potekal 14. marca letos v Kočevju. Temu zaključku sledi tudi prvi sklep, ki ga v sprejem predlaga odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije bomo ta sklep podprli.
V zvezi s tem moram omeniti še nedavne sklepe vlade, ki naj bi zagotavljali enotno politiko države pri takojšnjem in bodočem reševanju problemov, pri odnosih med človekom in rjavim medvedom. Eden izmed glavnih sklepov predstavlja tudi zahtevo, da čimprej pride do jasnega programa upravljanja s populacijo rjavega medveda oziroma da se predlog strategije upravljanja z rjavim medvedom v Sloveniji pripravi do 8. aprila leta 2000. Tako sta ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pričeli pripravljati in usklajevati predlog strategije. Žal pa je tik pred koncem dela državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pristojen za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, gospod Maksimiljan Mohorič, usklajevanje z ministrstvom za okolje in prostor preprosto prekinil, tek strategije prevzel in ga po lastnem okusu spremenil iz strokovnega v političnega. Osnutek strategije, ki ga sedaj predstavlja gospod Mohorič, seveda ni strokovno utemeljen, niti ni usklajen z ministrstvom za okolje in prostor, v bistvu je strategije za postopno uničenje in iztrebljenje medveda v Sloveniji.
V poslanskem klubu upamo, da bo prvi predlagani sklep odbora sprejet ter da bomo s tem pripomogli tudi k nadaljevanjem nujnega usklajevanja med obema ministrstvoma. Sta pa obe ministrstvi lansko leto izdali lično informativno knjižico z naslovom Srečanja z medvedom, avtorja Antona Simoniča. Knjižica, polna informacij o rjavem medvedu in praktičnih nasvetov, je namenjena predvsem prebivalcem Slovenije, ki svoje življenjsko okolje delijo s to živalsko vrsto. Pred dnevi smo knjižico s prijazno pomočjo Ekološkega foruma Liberalne demokracije Slovenije in generalne sekretarke državnega zbora razdelili med vse poslance državnega zbora. S to knjižico smo si lahko poslanci razširili - dovolim si trditi - svoje skromno védenje o rjavem medvedu. Tudi zaradi na splošno skromnega védenja o medvedu mora biti strategije upravljanja z rjavim medvedom stvar stroke in ne politike oziroma nas, poslancev. Le strokovnjaki lahko, na primer, povedo, ali je smiselno krmiti medvede in če je smiselno, kako jih krmiti, da krmljenje ne bo povzročalo navezanost medveda na človeka oziroma njegovo povezovanje človeka s hrano.
Poslanci nismo strokovnjaki za to področje. To se vidi tudi iz predlaganega četrtega sklepa gospoda Henigmana, ki zahteva takojšno sprostitev odlova in odstrela rjavega medveda. Sklepu, ki ga posredno povzema tudi drugi predlagani sklep odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije seveda nasprotujemo. S sprejetjem takšnega sklepa strategije upravljanja z rjavim medvedom ne potrebujemo, saj bo njegovo izvajanje pripeljalo do iztrebljenja, v kratkem času pa tudi do izumrtja te velike zveri v Sloveniji.
Naša populacija rjavega medveda je del evropske naravne dediščine, zato smo tudi dolžni ohraniti vrsto rjavega medveda v Sloveniji, vključno z življenjskim prostorom, kjer se on giba. Vsakršno sprejemanje sklepov, podobnim sklepom gospoda Henigmana, bi pomenilo kršenje lansko leto ratificirane bernske konvencije o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter naših lastnih zavez iz pogajalskega izhodišča za področje 22 - okolje, ki smo ga obravnavali in potrdili v tej hiši, v odboru za mednarodne odnose.
Evropska unija ščiti rjavega medveda z direktivo 92/43; še več, rjavi medved je označen kot prednostna vrsta, ki jo je treba ohraniti z ustanavljanjem posebnih varstvenih območij. Prepovedane so tudi vse oblike namernega lova ali ubijanja osebkov v prosti naravi, povzročanje motenj, trgovanja in slabšanje kvalitet življenjskega prostora. Izjeme za odstopanje od predpisanih režimov varstva so možne samo, če ni ogroženo ugodno stanje vrste in to v natančno določenih primerih. O teh izjemah mora država vsaki dve leti predložiti evropski komisiji natančno poročilo o razlogih za izjemo, vključno z opisom okoliščin ter znanstvenimi podatki, ki so bili pri tem upoštevani, o sredstvih, pripravah in metodah za ulov ali ubijanje, o pristojnem organu, ki določa in preverja pogoje, o izvajalcih izjemnega posega ter o uporabljenih nadzornih ukrepih in dobljenih rezultatih. Vsekakor gre za zahteve Evropske unije, ki se jim ne bo moč izogniti in za izpolnjevanje katerih Slovenija nujno potrebuje že omenjeno strategijo upravljanja z rjavim medvedom.
Vzroki za sedanjo demonizacijo medveda, ker to, mislim, da v zadnjih mesecih je bilo, so seveda veliko širši in ne slonijo le na posploševanju nekaj nesrečnih primerov bližnjega srečanja ljudi z medvedi v zadnjem času, kar seveda vsi obžalujemo. Človek zaradi svojih interesov vedno bolj intenzivno posega v osnovni življenjski prostor rjavega medveda, med drugim zaradi povečanja turistično-rekreacijske dejavnosti, nabiranja gozdnih sadežev ter gradnje prometne infrastrukture, zlati avtocest, ki brez ustreznih prehodov za živali sekajo naravne povezave med prej enotnimi gozdnimi ekosistemi. Ena od najbolj občutljivih dejavnosti pa je kmetijstvo. Posredno se prek konfliktov, ki jih kot posledica neusklajenosti povzročajo zveri, goji splošna bojazen in negativno razpoloženje ljudi do prisotnosti velikih zveri. Ali če povem preprostejše: paša drobnice v neposredni bližini medvedovega brloga povzroča vnaprej predvidljiv in zato neizbežen konflikt.
Prav zanimivo bi bilo izvedeti, koliko sredstev sta ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter sklad kmetijskih zemljišč in gozdov vložila v novodobno kmetijsko kolonizacijo državne zemlje na Kočevskem, kjer imajo nekateri vidnejši člani ali simpatizerji stare in nove Slovenske ljudske stranke v zakupu preko 200 hektarjev zemljišč. Del sedaj vladajoče slovenske politike načrtno usmerja pozornost javnosti tudi na nedokazano povezavo med domnevnim povečanjem pojavnosti rjavega medveda v posameznih delih Slovenije in njegovim številom. To počne tisti del politike, ki je tesno povezan s kmečkim lobijem, predvsem lobijem velikih zakupnikov državne zemlje in ovčjerejcev. Problematiziranje njegovega števila kaže predvsem na zadrege in nesposobnost kmetijske politike in njenih nosilcev. Nekaj podobnega nam pokaže tudi hiter pogled v zgodovino. V Kraljevini Jugoslaviji je bil za vso zgrešeno kmetijsko politiko kriv zajec. Medved je imel takrat to srečo, da so si ga takrat lastili veleposestniki. V socialističnih časih je bil za težave v kmetijstvu kriv koloradski hrošč. V samostojni Sloveniji pa naj bi največje težave v kmetijski politiki in njenim nosilcem povzročal medved, ki naj bi bil kriv tudi za izseljevanje ljudi s podeželja. V poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije ostro zavračamo delitev ljudi na ljudi s podeželja, ki naj bi bili ogroženi, ter meščane, ki naj bi bili koritarji in salonski ljubitelji medvedov. Takšna delitev po geografskem, delno pa tudi socialnem kriteriju je žaljiva, neresnična, popolnoma nesmiselna in je namenjena predvsem odvračanju pozornosti državljank in državljanov, ki živijo na tem podeželju, od resničnih problemov. Gospod Henigman tem ljudem ponuja rento: rento, kot način plačevanja strahu pred medvedi; rento, ki ne bo zaustavila izseljevanja ljudi s podeželja ter popravila slabega gospodarskega stanja in nevzdržnih razmer v nekaterih delih slovenskega podeželja.
Seveda je edino vprašanje, kaj je bilo na primer v zadnjih letih narejenega na konkretnih programih kmetijske politike za podporo kmetijski dejavnosti, s katerimi bi preprečevali konfliktne situacije z zvermi. Recimo, na kmetijskih okoljskih programih. Teh ni videti v programu Sapart, to je posebnem pristopnem programu za kmetijstvo in razvoj podeželja. Ti programi bi lahko pomenili možnost pridobivanja pomembnega finančnega deleža Evropske unije za področje kmetijstva v najbolj zaostalih delih Slovenije. Na to in podobna vprašanja gospod Henigman in drugi, ki stigmatizirajo in kriminalizirajo medveda, ne odgovarjajo.
Slovenija se kljub svoji geografski majhnosti lahko samozavestno ponaša z veliko biotsko raznovrstnostjo. Ena izmed pomembnih sestavin te biotske raznovrstnosti so naše velike zveri, med katere sodi tudi rjavi medved, ki potrebuje velik življenjski prostor, in ki živi tudi na prostoru, kjer živimo ljudje. Zato se v poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije zavedamo, da sta varovanje in ohranitev medveda možna ob sožitju s človekom, ki ga lahko zagotovi samo strokovno in nepolitično strankarsko reševanje problemov. Sožitje je nujno. Pravica do življenja ne pripada zgolj človeku, zaradi etičnih in ekoloških razlogov pripada pravica do življenja tudi rjavemu medvedu in vsem drugim prostoživečim rastlinskim in živalskim vrstam na ozemlju Slovenije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, to je bil kolega Merlo, ki je predstavil mnenje Liberalne demokracije Slovenije. Kolega Henigman v imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke plus Slovenskih krščanskih demokratov.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala, gospod predsedujoči. Spoštovani! Za začetek naj povem, da nisem pričakoval takega grobega napada na konstruktivne predloge, predvsem pa na ... - polemika bo potem v okviru razprave poslanca. Rad pa bi začel s tem, da se zahvaljujem vsem tistim v imenu poslanske skupine, ki so podprli točko dnevnega reda, to je bilo 29 poslancev, da o tem lahko razpravljamo v najvišjem zakonodajnem organu, se pravi, v parlamentu Republike Slovenije.
Menim, da si problematika, s katero se srečujejo ljudje, pa tudi živalska vrsta na tem področju, da si zasluži nekaj minut, še posebej na vse dogodke in odmeve v javnostih, ki so se pojavljali zadnjih nekaj mesecev.
V poslanski skupini SKD+SLS seveda nismo za pogrom medvedom, nismo za iztrebitev medvedov, smo pa za naravno ravnovesje med človekom in medvedom na področjih, kjer je medved tradicionalno bival. To ravnovesje se je že pred leti začelo podirati, to kažejo tudi raziskave, strokovne raziskave zavoda za gozdove kot tudi ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Danes je bilo že veliko govora o tako imenovani strategiji upravljanja z medvedom. Te strategije vlada Republike Slovenije ni sprejela. Se pravi, nimamo strategije in nimamo temelja, na katerem bi se lahko pogovarjali o rešitvah. V celoti pa poslanska skupina podpira dva predloga sklepov odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in sicer, da se nemudoma na vladi sprejme strategija in da se seveda upošteva po možnosti sklepe, katere sem predlagal sam ob tej točki dnevnega reda.
Rad pa bi poudaril, da se odgovor vlade Republike Slovenije ne nanaša samo na moje predloge sklepov, ampak se odgovor nanaša predvsem na predloge lokalnih skupnosti skoraj desetih občin, katere so podpisali in poslali v obravnavo na vlado župani občin, od Osilnice, Kočevja, če se ne motim, do Velikih Lašč, Ribnice, Sodražice itn. Župan Velikih Lašč je ministru za kmetijstvo tudi osebno predal peticijo prebivalcev, s katero pozivajo ministrstva in vlado, da naj nekaj stori za normalne pogoje bivanja na tem področju, za pogoje, kateri so ustvarjeni pred leti, ko se je z rjavim medvedom normalno - govorim seveda v nestrokovnem smislu - normalno poslovalo in urejalo te probleme. Moram reči, da nihče na Ribniškem v tem trenutku še ni proti temu, da se ohrani stalež medvedov v okviru, ki je dopusten za normalno bivanje ljudi. Vendar pa ne more prihajati vsakodnevno do vdiranja zaščitene zveri v urbano področje človeka. Samo to se želi, da se ustvari pogoje, ki so bili dani pred desetimi leti ali pa nekaj več nazaj.
Znani so mi podatki, da je odstrel rjavega medveda, sploh po zadnjem štetju, bil veliko večji in takrat se ni bila plat zvona pred leti, ko so lovske družine z medvedom gospodarile. Govora je bilo o tako imenovanem elitnem lovskem turizmu. Danes, seveda, tega ni in nedopustno je, da človek ne ureja stvari - tudi do živalskih vrst - tako, da ostanejo v ravnovesju. S tem - poudarjam - nikakor ne želimo, da se rjavi medved iztrebi oziroma da ga ni na našem področju.
Drugo je, seveda, vprašanje okolja občin, na katerih oziroma teritorija, na katerem naj rjavi medved kot tak v Sloveniji obstane. Poznani so nam podatki iz Evrope. Evropa bi seveda rada zaščitila medveda na našem območju, kakor hitro pa se zgodi, da kakšen od osebkov pride čez mejo, proti zahodu ali proti severu, da ne govorim o medvedih, ki jih je ministrstvo za kmetijstvo poskušalo (in jih izvozilo) naseliti v Pirenejih, da so hitro prišli "na muho" lovcem ali pa kmetijcem na tem območju. Se pravi, Evropa mora imeti enake kriterije za ohranitev te živalske vrste najprej pri sebi, potem pa šele lahko odloča o staležu v Sloveniji.
Ob tem naj poudarim, da je iz samega poročila o upravljanju s populacijo medvedov v Sloveniji jasno razvidno, da je na našem območju na hektar ali pa na kilometer - po ocenah - trikrat več medvedov, kot je to dopustno za normalne razmere oziroma bivanje ljudi. Človek na Kočevskem in Ribniškem ni kriv, da se je narava desetletja zaraščala. Želimo si, da bi medved ostal na območjih, ki jih je zasedal v preteklosti in jih zaseda še sedaj; se pravi, na neobljudenih območjih kočevskih, notranjskih, snežniških in postojnskih gozdov. Nenormalno pa je, da se je - v narekovajih povedano - "medved socializiral", se približuje in v bistvu živi na obrobju urbanih naselij in vasi, da ne govorim, da se je celo po manjših trgih na območju Ribnice in Sodražice prosto sprehajal ob vse mogočih dnevnih urah. To je nehuman odnos človeka do gospodarjenja z zaščiteno živalsko vrsto, ki pa, konec koncev, v tem trenutku v Sloveniji ni ogrožena; in to priznavajo strokovnjaki, to ni politična ocena.
Naj na tem mestu ostro zavrnem kakršnokoli željo, da se o tem politizira v državnem zboru. Ne želimo politizirati, želimo pa ustvariti za ljudi na tem območju Slovenije enakopravne in enakovredne pogoje za življenje in razvoj.
Naj se dotaknem predlogov sklepov, ki sem jih sam predlagal in ki jih, med drugim, podpira tudi odbor za kmetijstvo.
V prvem sklepu zahtevam oziroma predlagam, da se sprejme strategija. S tem se vlada strinja, vendar upam, da bo nova vlada to realizirala, ne pa tako, kot stara vlada - ki pač zaradi nesoglasij med resornimi ministrstvi, predvsem pa nesoglasji med okoljevarstveniki in kmetijci, do te strategije enostavno ni prišlo.
V tretjem sklepu predlagam, da naj se zagotovi varno in enakovredno življenje ljudi na celotnem področju Republike Slovenije in prepreči neposreden kontakt z zaščitenimi zvermi z vzpostavitvijo varovalnega koridorja med stalnimi naselji ljudi in področji, namenjenimi nevarnim zverem. To je normalen sklep, ki se v bistvu tiče razprav in velikega odziva ljudi iz več občin glede tako imenovanega sobivanja z zvermi, z medvedom. Sobivanja enostavno ne more biti na istem prostoru, lahko pa je sobivanje na prostoru, ki je namenjen zverem, za razliko prostora, ki je namenjen ljudem. Drugače enostavno ne gre, razen v živalskih vrtovih.
Državnemu zboru predlagamo, da vlada Republike Slovenije oziroma ministrstvo za kmetijstvo nemudoma, s posebno odločbo, sprosti odlov rjavega medveda. Zakaj? Zato, ker je vsako leto minister za kmetijstvo sproščal odlov rjavega medveda. Letos pa je prišlo do zapleta in do odločbe vrhovnega sodišča, ki mu to preprečuje. Jasno si moramo dati vedeti, da se je medveda streljalo - vsako leto. Letos pa se strelja oziroma se spravlja samo tisto populacijo, ki neposredno ogroža ljudi. To pa pomeni še večjo neuravnoteženost oziroma nenormalno naraščanje števila medvedov.
Peti sklep se nanaša na problematiko izplačila odškodnin tistim, ki so bili neposredno ogroženi oziroma ki jih je medved poškodoval. Nesprejemljivo je, da ljudje s strani zaščitenih živalskih vrst, tako kot določa uredba, morajo pravico iskati v rednih sodnih postopkih. Kot je bilo že na odboru povedano, predlagamo, da vlada prouči možnost, da poenostavi postopke in da se te stvari urejajo hitreje, na hitrejši način.
Naslednji sklep govori o renti. Tukaj je treba sklep zelo natančno prebrati. Nihče na Ribniškem, od koder izhajam in kjer imam direktne odzive ljudi, si ne želi zato, ker živi na Ribniškem, rento zaradi bivanja z medvedi - nihče. Ljudje si želijo normalne delovne pogoje. Če pa država v svoji strategiji in okoljevarstvu predvideva posamezne zaprte režime za ohranitev živalskih vrst, potem naj se pa na teh posebnih področjih prouči možnost za manjšo kakovost bivanja in neke vrste odškodnino. In jasno piše, da naj vlada prouči možnost izplačila rente lokalnim skupnostim in prebivalcem na področjih, ki so dolgoročno predvidena za ohranjanje zaščitenih živalskih vrst. Če me gospod Merlo mogoče posluša, ki so dolgoročno predvidena za ohranjanje zaščitenih živalskih vrst in posegajo v prostor človeka. To je bistveno drugačen sklep, kot je bil interpretiran za to govornico od mojega predgovornika.
Predlagam v imenu poslanske skupine, da državni zbor potrdi ta dva sklepa odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in da, še enkrat pozivam, v ničemer nismo želeli in ne želim, da tudi parlamentarci zanemarjamo stroko, ki velja na tem področju in v narekovaju "politiziramo" o teh vprašanjih. To ni bil namen poslanske skupine, to ni bil moj namen. Prav pa je, da smo korektni do ljudi na tem področju, ki nimajo enakopravnih in enakovrednih možnosti za nadaljni razvoj, ker se enostavno bojijo posegati na svojo lastnino, bojijo se v določenem času, predvsem spomladanskem času opravljati normalna gozdarska dela. Table na obrobju gozda, se pravi na gozdni meji, zavračajo kogarkoli, da bi si upal priti na področje gozda kot naravnega okolja. S tem ne želim gospodu bivšemu ministru Gantarju oporekati pri tem, da so klopi za življenje in zdravje ljudi na Slovenskem bolj nevarni od medvedov. Še zdaleč ne. Vendar za klope imamo ustrezno zaščito. Lahko se oblečemo, lahko gremo na vakcinacijo, se cepimo, vendar odnos divje zveri do človeka je pa vendarle nekaj povsem drugega.
Naj za zaključek poudarim, da se v celoti strinjam z razmišljanjem avtorja, ki je v tem poročilu napisal, da moramo reševati vprašanje populacije in urejanja, upravljanja s populacija medveda v Sloveniji, dobronamerno, v korist človeka in prosto živečih živali. Zavedamo se in podpiramo, da je divjad in tudi medved del našega stvarstva, za katerega smo odgovorni. Vendar smo odgovorni tako, da nam problem ne uide iz rok. Če je stroka trenutno tukaj zatajila, naj poskuša v čim krajšem možnem času to ravnovesje ustvariti na novo oziroma tako, kot je še pred nekaj leti bilo. Opozarjam tudi na to, da imamo še celo vrsto zaščitenih živalskih vrst, ki nam izumirajo, pa se nihče ne zgane. Naj razprava o medvedih pripomore tudi k temu. Bojim pa se nečesa, če bomo odlašali z reševanjem teh problemov, se bo javno mnenje in dogajanje, razpoloženje, to, kar piše v predzadnjem odstavku glede ohranitve medveda, ki je še za medveda, lahko zelo hitro obrnilo proti medvedu. To pa je drugi problem, katerega pač ne želimo z nedejavnostjo spodbujati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Henigmanu, ki je govoril v imenu poslanske skupine SLS+SKD. Gospod Jelinčič v imenu Slovenske nacionalne stranke. Predstavnika odbora še ni v dvorani, torej on bo dobil besedo takoj, ko se bo pojavil v dvorani.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj. Jaz mislim, da tale pogrom na medveda kaže na nekaj drugega in nekaj dosti bolj kompleksnega. Temu bi lahko rekli neurejeno stanje na ministrstvu za kmetijstvo, gospodarstvo in pa prehrano. V bistvu se v tem pogromu na medveda zrcali vse tisto, kar na ministrstvu je bilo do tega časa in v bistvu ostaja v enakih okvirih. Pa če grem kar malo po vrsti. Ministrstvo ima povsem neprimeren odnos do področja varstva in ohranitve živalskega sveta. Probleme in nasprotja s področja ne razrešuje, kot jim to narekuje pristojnost, temveč jih celo še poglablja. Vodstvo ministrstva to lahko dela samo na dva načina: ali to počne zavestno ali je pa nesposobno in ne zna delati drugače. Ministrstvo je tudi z odločitvijo, s katero so dovolili iztrebljanje velikih zveri na Slovenskem, škodovalo nacionalnim interesom Republike Slovenije ter oblatilo njen ugled v mednarodnih krogih, namesto da bi... /Nemir v dvorani./ Gospod predsedujoči, prosim, ali bi lahko gospoda Bajca iz ljudske stranke opozorili, da če želi, bo govoril kasneje, sedaj bi pa jaz dokončal svoje.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Takoj, ko bom opazil, da govori, trenutno nič ne govori, kot vidim. Kar izvolite!
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Namesto da bi naravne danosti izkoristili za promocijo Slovenije kot države z relativno ohranjeno naravo in z največjim številom živalskih in rastlinskih vrst na enem mestu, se je o Sloveniji govorilo, kot da bi bila primitivna država in se nas počasi oprijema pečat barbarske dežele. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tega področja ni uspelo urediti s sprejemom novega zakona o lovu, v katerem bi upoštevali sodobne varstvene prijeme in merila ter uveljavili varstvo živali in njihovega življenjskega okolja. Ministrstvo očitno podpira preživet lovski model in lovski monopol.
Ministrstvo daje prednost napačnim ciljem, kot je, denimo, ovčereja. Iz državnega proračuna odtekajo ogromne količine denarja davkoplačevalcev za dejavnost, s katero se slučajno komercialno bavita tudi gospod Franc Zagožen in sam minister. Ovčerejo forsirajo v okolja, kamor sploh ne sodi. Mislim, da šele vstop v Evropsko unijo, kamor vsi tako vehementno silite in želite, bo očitno razkril globoko zgrešenost in zaslepljenost tovrstne politike. Ministrstvo očitno deluje kot nekakšen fevd, v katerem je obstoječa zakonodaja kratko malo suspendirana, strokovno delo pa je izključeno. Položaj državnega sekretarja za gozdove je zasedla oseba, ki so se ji očitno z imenovanjem na ta položaj zahvalili za več kot velikodušno oceno gozdov gospoda Marjana Podobnika pri sporni presoji posojil za ljudsko stranko. Da bi imeli navzven in navznoter nadzor nad celotnim ministrstvom, naj bi gospod Mohorič na vodilni položaj tiskovne predstavnice pripeljal celo svojo nečakinjo.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ni odgovorilo na poslansko vprašanje in pobudo, čeprav jo je podpisalo 37 poslancev, s prvopodpisanim gospodom Aleksandrom Merlom.
Naprej je ministrstvo po sodni zaustavitvi pobijanja medvedov izdalo posebno navodilo, kjer so zapisali, da lovci kljub pravnomočni odločbi upravnega sodišča lahko nemoteno nadaljujejo s pobijanjem medvedov. Takšno ravnanje kaže na zlorabo položaja. Govorim o dejstvih - tukaj imam dokumente, ki to potrjujejo.
Ministrstvo pri strokovnih vprašanjih raje prisluhne interesnim lobijem kot stroki. Zadeva je šla tako daleč, da je dobila podobo sistemske izkrivljenosti, ker v organe strokovnih ustanov, na primer v Zavod za gozdove Slovenije v strokovne komisije, imenujejo predstavnike rejcev drobnice in drugih interesnih lobijev namesto priznanih strokovnjakov. Stroko so preprosto suspendirali oziroma jo na takšnih posvetih preglasujejo.
Ministrstvo ne spoštuje niti priporočil lastne komisije za divjad, katere delo in delovanje - ker stroka pač ne deluje tako, kot bi želeli - so sicer popolnoma onemogočili. Komisija se je sestala le enkrat samkrat. Ministrstvo tudi ni pripravilo celotne strategije za opravljanje z velikimi zvermi in poseganje v prostor z ovčerejo in drugimi panogami. Prav tako v sodelovanju z drugimi resorji ni pripravilo načrtov za odpravljanje konfliktnih situacij in globalnega uničevanja okolja, ki ga povzročajo z aglomeliorizacijami in izgradnjo avtocestnega križa. Mislim, da ministrstvo pravzaprav povzroča precejšnjo škodo, ki jo bodo slovenski davkoplačevalci in še posebej kmečki živelj še dolgo trpeli in odplačevali.
Povedal sem nekaj izhodišč, da bom lažje pojasnil, zakaj bom glasoval in bomo glasovali proti sklepom, ki jih je predlagatelj poslanskega vprašanja, gospod Henigman, predložil v razpravo. Gospod Henigman, recimo v svojem tretjem sklepu govori, da naj državni zbor predlaga vladi Republike Slovenije, da zagotovi varno in enakovredno življenje ljudi na celotnem območju Republike Slovenije in prepreči neposreden kontakt z zaščitenimi zvermi z vzpostavitvijo varovalnega koridorja med stalnimi naselji ljudi in področji, namenjenimi nevarnim zverem. Gre za čuden odnos do vsega skupaj, ki pa ima seveda svoje korenine pri dopisu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, z dne 15.3. letošnjega leta, ko vladi Republike Slovenije daje predlog za uvrstitev gradiva na dnevni red in k predlogu sklepov vlade predlaga tudi ta sklep: Ministrstvo za notranje zadeve usposobi, informira operativno skupino za odlov divjih živali in zaščito ljudi in premoženja v urbanih prostorih. Glede na to, da sedaj naši agentje, vojaške obveščevalne službe sodelujejo z ameriško Difence inteligente agency, izgleda da bodo oni koordinirali akcije in morda bi bilo dobro v ta varovalni koridor namestiti tudi minska polja, da se ne bi dogajalo kaj podobnega.
Potem v petem predlogu sklepov pravi ministrstvo: Postavi se azil za medvede, ki bodo odlovljeni. Predlagana lokacija je pri Grčericah. To ne gre za nič drugega kot uvajanje določenih, kaj jaz vem, ograd za medvede, ki pa vendarle niso ovce. Medvedov se ne da dati v ograde kot ovce. Medved je divja žival, ovca je domača žival. Zaradi tega ni to nič drugega kot enostaven način iztrebljanja medvedov.
Naprej, v četrtem predlogu govori gospod Henigman tako: Državni zbor predlaga, da vlada Republike Slovenije oziroma ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nemudoma s posebno odločbo sprosti odlov in odstrel rjavega medveda, tako da v bodoče ne bo prihajalo do vsakodnevnih incidentov v bivalnem okolju človeka. Odlov je pravzaprav že sproščen. Kljub temu da je upravno sodišče odločilo drugače, je ministrstvo s svojim telefaks sporočilom poslalo na tole lovsko, kako se mu že reče, skratka, lovcem na Kočevsko, eno sporočilo, kjer pravijo, da glede tožbe, ki jo je sprožila lovska zveza Slovenije pri upravnem sodišču Republike Slovenije, sporočajo naslednje: Zakon o upravnem sporu itn., določa naslednje: Tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena, v kolikor zakon ne določa drugače. To pomeni z drugimi besedami, češ, streljajte medvede po ljubi meri, kolikor pač želite, to, kar je sklenilo upravno sodišče Republike Slovenije s svojim sklepom, ne velja nič.
Naprej se govori o streljanju medvedom, ki jih dejansko lovci masakrirajo, seveda po nalogu ministrstva. Odstrelili so celo vrsto medvedov in ta odstrel je pripravljen v enih dokumentih, recimo za lovno gojitveno območje Kočevje so dobili na sestanku dne 14.10.1999, recimo, da odstrelijo skupno število medvedov do 100 kg, 21 osebkov. To so medvedje, ki so v glavnem medvedki, ne medvedje. To so tisti, ki v glavnem še ne napadajo ne ovac, ne, ne vem, česar koli. Tukaj notri je tudi napisano, da je treba pobiti medvedko s tremi letošnjimi mladiči. Mislim, da je to, če nič drugega, neetično, nehumano. Letošnje tri mladičke z medvedko pobiti. In kako je to izgledalo? Izgledalo je tako, da so rekli, ko so jo ubili in mladiče, so rekli, da so medvedko ubili iz humanitarnih razlogov. To je rekel gospod državni sekretar Maksimiljan Mohorič. Iz humanitarnih razlogov! In da so pobili mladičke, so tudi na novinarskih konferencah skrivali, niso povedali. In vendar so pobili mladičke, ki so bili težki približno en kilogram. Ubili so... /Oglašanje iz dvorane./ Ja, ja, tako majhni medvedki so! Zanimivo je, da se je odpravilo na lov za to medvedko in tistimi mladički kar 20 lovcev. To so podatki - ne vem, kako delajo s slednimi psi, to vi verjetno bolje veste, ampak ti lovci ga niso imeli. Ko so jih vprašali, zakaj so ubili najprej medvedka in šele potem samico, so rekli, če bi ubili najprej samico, bi medvedek zbežal; "tako smo ubili najprej medvedka in potem smo ubili samico." /Smeh v dvorani./ Ja, gospodje, vaša srčna kultura je zelo čudna, ker se pri ubijanju smejete. Ne vem, če bi bili kje drugje tako "korajžni", kot ste pri tem vprašanju. In kako izvajajo to lovci in ostali?
Poglejte, prebral bom del neke odločbe, ki jo je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dalo, da "se dovoli na območju lovske družine Dolenja vas lov na medveda..." in tako naprej in tako naprej, kjer piše, da je "medved pretrgal električnega pastirja, razbil lesena vrata in pokončal plemensko ovco, ostale ovce so se razbežale". Zanimivo, zakaj je pokončal plemensko ovco; verjetno zaradi tega, ker tisti, ki goji ovce, dobi za plemensko ovco bistveno večjo odškodnino kot za navadno ovco. In odškodnina za od medveda pokončano ovco znaša okrog 50 do 60.000 tolarjev, medtem ko za prodano ovco dobi tisti, ki jo goji, okrog 10.000 tolarjev. Ovce verjetno goji tudi za meso, kajti volno pri nas, ne vem, če kdo odkupuje. Mislim da ne. In kot mi je znano, to pa vem pravzaprav, lanolina iz ovčje volne pa tudi pri nas ne pobiramo. Zanimivo!
Potem, druga zadeva je še bolj zanimiva, kjer v neki drugi odločbi za lovsko družino Sodražica piše takole: "3. septembra je povzročil pravo," medved namreč, "povzročil pravo paniko, ko se ni hotel umakniti iz vasi in je z agresivnim obnašanjem preprečil domačinom oddajo mleka v tamkajšnjo zbiralnico mleka." Lepo vas prosim, ali sedaj medvedje preprečujejo nekomu, da bi mleko oddali na mlekarsko postajo? Potem - to je uradni dopis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, številka 322-08-9/00-2, z dne 7.3. leta 2000. Naprej piše: "Konec septembra pa je Gregorič Janezu celo vdrl v gospodarsko poslopje in odnesel vrečo moke." Mislim! Čudni so ti naši medvedje. Verjetno je odnesel, da je potem spekel kruh. Naprej piše: "V mesecu decembru je Ivani Zajec iz Jelovca polomil vrata in vdrl v hlev, vendar razen te, škode na živini povzročil. Ponovno je poskušal vdreti v isti hlev 20.2.2000." Mislim, gre notri, pogleda, pozdravi krave, se obrne in gre ven. Naprej piše: "V opisanem obdobju je večkrat ustrahoval tudi lovce lovske družine Sodražica pri gibanju po gozdu." Lepo vas prosim, to je dokument, ki mislim, zasluži absolutno objavo v časopisih, ker to je farsa. Ta farsa kaže na odnos ministrstva do omenjene problematike. Zaradi tega mislim, da bi bilo smiselno presekati ta nivo butalcev in kozlovske sodbe v Višnji gori in narediti, prvič, črtati vse predlagane sklepe in v bistvu se zavzeti samo za nekaj osnovnih sklepov, ki pa zagotovo niso ti, ki nam jih je predlagal gospod Henigman.
Predvsem mislim, da bi bilo potrebno zadevo ugotoviti, najprej ugotoviti, koliko je medvedov, kje se gibljejo, kakšen je njihov habitat, kakšni so njihovi premiki, in to ne na način, kot ga je opisoval gospod državni - samo moment, da ne bom narobe navajal, bom pogledal dokument - gospod Andrej Kermauner, direktor zavoda za gozdove, ki medvede šteje ob polni luni. To je njegova izvaja, ob polni luni šteje medvede...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Stroka!
ZMAGO JELINČIČ: ...in potrebno je povedati, da je v enem dnevu preštel vse medvede tako rekoč. Avgusta 1998 smo našteli 195, lani pa 234 medvedov. Ko so ga vprašali, koliko medvedov so dejansko videl, je rekel, videli smo vse naštete medvede. Obenem se niti ne ve, ali je to morda isti medved šel 200-krat tam okrog, oni so ga šteli. Ne bo treba razlagati. Meni to lahko razloži stroka in to bi bil drugi predlog, da se zadeva prepusti v obravnavo strokovnjakom in strokovnim ustanovam, ne gospodu Henigmanu in ne ovčjerejcem in njihovemu lobiju. Imamo biotehniško fakulteto, imamo nacionalni institut za biologijo, imamo institut za biologijo pri slovenski akademiji znanosti in umetnosti, imamo prirodoslovni muzej Slovenije, imamo celo kopico raznih nevladnih organizacij. Mislim, da bi se morale one vključiti v to zadevo.
In potem, kot tretji sklep, bi morali od Evrope, od Evropske unije zahtevati sredstva, tako za raziskavo kot tudi za reševanje te problematike. Dejstvo je, da so ljudje naščuvani proti medvedom. Glede na, tako kot je rekel že gospod Merlo, v Kraljevini Jugoslaviji je bil vsega kriv zajec, v SFRJ je bil vsega kriv koloradski hrošč, danes je vsega kriv medved. Nihče se ne, tudi jaz pravim gospod Henigman, da to ni res. Krivo je ministrstvo. Tukaj se strinjava gospod Henigman.
In še četrti predlog bi dal, za ohranitev živalskih vrst, ne samo medveda. Bi bilo zelo smiselno iz tega državnega zbora predlagati, da ministrstvo za kmetijstvo, skupaj z ministrstvom za okolje, predvidi možnost gradnje tako imenovanih "zelenih mostov". Hrvaška to gradi, Evropa to že ima, mi pa to vsaj predlagajmo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. To je bilo kar obsežno podajanje mnenja Zmaga Jelinčiča in njegove slovenske nacionalne stranke. Upam tako. Kolega Špiletič v imenu socialdemokratov.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. V Socialdemokratski stranki Slovenije se ne zavzemamo za to, da bi bilo potrebno vse medvede postreliti oziroma jih iztrebiti. Nasprotno. Menimo, da ti predstavljajo pomemben element v raznovrstnosti slovenske naravne danosti, vendar pa vsekakor se zavzemamo za to, da je ravnotežje med številom medvedov in številom ljudi na določenem področju takšno, da omogočajo tako ljudem kot tudi živalim, da vsi v tem naravnem okolju lahko živijo na nek naraven način, v nekem naravnem sožitju, v nekem naravnem sobivanju. Trenutno je stanje takšno, da je medved, kar se tiče možnosti bivanja na nekem področju, v prednosti. Glede na škodo, ki jo ta divjad povzroča, lahko celo trdim oziroma menimo v naši poslanski skupini, če uporabim parafrazo, medvedi žrejo ljudi. Temu je potrebno narediti konec. Žal, zaradi premočnih lobijev, predvsem lovskega lobija, do tega ni bilo mogoče priti na nek način, ki je normalen v vseh državah, ki imajo to področje sistemsko urejeno.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano letno izdeluje lovsko gojitvene načrte območij in seveda pri tem te usklajuje tako z zavodom za gozdove Slovenije, lovsko zvezo in lovskimi organizacijami. Vendar vso to usklajevanje ni dalo učinkov. Ni dalo učinkov iz preprostega razloga, ker je očitno pri tem usklajevanju bila pokopana strokovnost in je bil močnejši vpliv lobijev, v mislih imam predvsem lovskega lobija.
Gotovo je to lobiranje, ta močan lobij botroval tudi temu, da še danes nimamo sprejetega lovskega zakona, čeprav jih kar nekaj čaka v državnem zboru na obravnavo že kar debela leta. V tem je pravzaprav mogoče videti razloge, ki so pripeljali v situacijo, da je danes na območjih, kjer biva rjavi medved, človek ogrožen. Danes smo pravzaprav pred tem, da se odločimo, ali zagotovimo neke pogoje normalnega sobivanja teh dveh bitij, ali damo prednost medvedom ali damo prednost samo človeku. Menim, da je prav, da je odgovor na to dilemo sobivanje. Sobivanje pa pomeni, da je treba preveliko število medvedov čim prej zmanjšati na še sprejemljiv nivo na posameznem območju in da to storimo čim prej, kajti negativne posledice se odražajo iz dneva v dan in kulturno krajino v pretežnem delu Slovenije spreminjajo le v neko zagozdeno površino, brez ljudi. Seveda, možna je tudi druga varianta, da pustimo medvede, da se razmnožujejo, tako kot smo to pustili v zadnjih letih, in da sprejmemo zakon o zaščiti človeka na tem območju. Menim, da pa to vsekakor ni tisto, kar tudi Evropa, na katero ste se pred mano sklicevali, pričakuje od nas. Treba je biti pri obravnavi tega vprašanja razumen. Mislim, da gre za vprašanje življenja ljudi na posameznem območju. Tu nastopati pravzaprav z vidika norčevanja oziroma povsem neke, kaj vem, celo tisti, ki so predlagali razpravo na to temo, so bili vsaj med vrsticami označeni kot tisti, ki, kaj vem, pravzaprav delajo dim oziroma vidijo dim tam, kjer ga sploh ni, da takšen način ne vodi nikamor.
V poslanski skupini socialdemokratske stranke zato v celoti podpiramo predlog sklepov, ki jih podpira tudi matično delovno telo. Bi pa še enkrat, za konec, rad opozoril, da vsaj na kočevsko-ribniškem-osilniškem območju dejansko medvedi žrejo ljudi in da je čas za ukrepanje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu, ki je podal mnenje poslanske skupine socialdemokratov. Opozoriti vas moram, da bomo vseeno še odločali, torej še sklepčnost bomo rabili, ko bomo te točke - izgleda, da te točke danes ne bomo dokončali - prenesli na naslednjo sejo. Zato dajem besedo še predstavniku, če je tukaj, odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, prej je nekaj časa bil tukaj. Ali želi besedo kdo iz tega odbora? Prosim? Dobro. Torej se moramo zadovoljiti s tistim, kar je pismeno podano. Imamo še dve pismeni prijavi, to pomeni razprave več kot pet minut. Še drugi bi želeli razpravljati, ura je 17:41. Jaz predlagam - točke nikakor ne moremo danes dokončati - da danes počasi dokončujemo to točko in opravimo še tisto, kar je potrebno, da te točke prestavimo na naslednjo sejo. Zato prekinjam to točko... Proceduralno, kolega Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Hvala gospod predsedujoči. Jaz predlagam, da ob prenosu teh dveh točk na naslednjo sejo sklenemo tudi, da se prednostno obravnavata. Ena in druga čakata pravzaprav na obravnavo že tako... Obema točkama se dogaja to, da vedno tik pred zdajci, pa je en teden mimo. Zato predlagam, da se ti dve točki preneseta in prednostno obravnavata na naslednji izredni seji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Tu posegamo že v pristojnost predsednika, ki bo verjetno uslišal to vašo navedbo in to dal takoj za evropsko zakonodajo. Tako bi bilo verjetno primerno. Predsednik je tukaj in tako ne bi o tem posebej odločali. Ugotavljam, da so ostale nedokončane naslednje točke dnevnega reda: 26. točka, 30., 31., 32., 33., 35., 38. in 39. točka. Na podlagi drugega odstavka 37. člena poslovnika državnega zbora, 73. člena poslovnika državnega zbora predlagam, da se vse nedokončane točke dnevnega reda te seje preložijo na naslednjo izredno sejo, ki naj bi se pričela v torek, 20. junija 2000. Obenem predlagam zboru, da to odločitev sprejme v paketu, to je z enim sklepom ali skupni obravnavi navedenega predloga. Kdo nasprotuje? Ne želi nobeden oporekati temu. Če ne, dajem predlog za preložitev točk v razpravo. Želi kdo razpravljati? Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin! (Ne želijo.)
Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo. Poslanci namreč ne morejo razpravljati. Dajem predlagani sklep na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
S tem pa tudi zaključujem 21. sejo državnega zbora.
(Seja je bila končana dne 13. junija 2000 ob 17.44 uri.)