Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik Državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.16 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam 2. sejo Državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 49. člena poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: Miran Jerič, Branko Janc, Metod Dragonja, Pavel Rupar, dr. Ciril Ribičič za pričetek seje - ker se je začetek seje nekoliko zavlekel je že tukaj med nami - Janko Veber, Herman Tomažič, Geza Džuban za pričetek seje. Ugotovimo prisotnost v dvorani!
Ugotavljam, da je v dvorani prisotnih 79 poslank in poslancev. Tako je zbor sklepčen in lahko odloča.
Prav tako je opravičeno zadržan in se današnje seje ne more udeležiti tudi gospod Benjamin Henigman. Na sejo sem vabil predstavnika Državnega sveta Republike Slovenije in predstavnike Vlade Republike Slovenije ter vse lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 2. seje Državnega zbora Republike Slovenije. Predlog dnevnega reda ste sprejeli s sklicem z dne 11.2.1997 in sicer je bil dnevni red pripravljen na podlagi dogovora na 5. seji Kolegija predsednika Državnega zbora. O predlogu dnevnega reda bomo odločali skladno z drugim odstavkom 64. člena poslovnika Državnega zbora. Najprej prehajamo k eventualnim predlogom za umik posamezne točke z dnevnega reda današnje seje. Želi kdo besedo glede umika? Potem mi dovolite, da sam spregovorim in predlagam umik.
JANEZ PODOBNIK: Spoštovane poslanke in poslanci! Predlagam vam, da pri dnevnem redu umaknemo 4. točko dnevnega reda - predlog odloka o organizaciji in delu služb Državnega zbora.
Svoj predlog utemeljujem z naslednjim. Odlok o organizaciji in delu služb Državnega zbora je brez dvoma najpomembnejši odlok, ki ureja delo in sploh funkcioniranje Državnega zbora, tako vseh njegovih služb kot delo poslanskih skupin. Odlok kot gradivo, ki je priloženo, je bil sprejet in tudi v proceduro vložen v prejšnjem sklicu Državnega zbora. KVIAZ se je o tem vprašanju večkrat pogovarjal. Tudi sam se spominjam nekaterih različnih pogledov predvsem na urejanje služb Državnega zbora. V novem sklicu je bila na moj predlog za generalno sekretarko Državnega zbora tudi z veliko podporo poslank in poslancev izvoljena gospa Jožica Velišček. Ker je bila tudi na seji kolegija, zaradi objektivnih razlogov je ni bilo na tej seji, kjer smo odločali o tem, da se ta točka uvrsti na dnevni red in ker sem sam že takrat povedal, da je pričakovanje oziroma želja gospe Jožice Velišček, da bi sama lahko strokovno in vsebinsko sodelovala pri pripravi tega odloka in kljub temu so poslanske skupine predlagale, da se ta odlok uvrsti na dnevni red, danes ponovno ocenjujem, da je tudi ob dejstvu, da je generalni sekretar Državnega zbora najodgovornejši v tem odloku, smiselno in razumsko, da danes to točko umaknemo z dnevnega reda, da se takoj v naslednjih dneh srečamo na delovnem sestanku, če je potrebno, uskladimo nekatere nejasnosti in potem odlok v skladu s proceduro, kot je bil, uvrstimo na prvo naslednjo sejo Državnega zbora. Hvala.
Ali želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve o tem proceduralnem vprašanju o predlogu umika? (Ne.) Ali želi besedo predstavnik oziroma poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Jelinčič, gospod Hvalica, gospa Pozsonec, gospod Potrč.
ZMAGO JELINČIČ: Spoštovane kolegice in kolegi in vsi ostali, predsedujoči oziroma predsednik, lep dober dan! Danes zjutraj so poslanske skupine dobile prvi primerek izsiljevalskega pisma, ki ga je poslala gospa Jožica Velišček in dovolite, da ga preberem.
"Predsedniku Državnega zbora in vodjem poslanskih skupin
Spoštovani!
Zelo mi je žal, da je prišlo do zapleta v zvezi s sprejemanjem odloka o organizaciji in delu služb Državnega zbora do te mere, da mi kot novoizvoljeni generalni sekretarki Državnega zbora ni bila dana možnost predstaviti svoje poglede na organizacijo služb, za katero sem po poslovniku Državnega zbora in po drugih aktih Državnega zbora odgovorna.
Želela bi, da se omogoči vsebinska razprava na seji Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in po potrebi na delovnih sestankih, saj na seji Državnega zbora nimam besede in tudi ni primerno mesto za tovrstno razpravo, na kateri bom lahko razložila svoje argumente in slišala stališča poslanskih skupin, da bom sploh vedela, v čem je problem. Če mi ta razprava ne bo omogočena, bom tako ravnanje štela za nezaupnico in bom odstopila s funkcije generalnega sekretarja."
Potem seveda še pozdravi in podpis - Jožica Velišček, dipl.iur.
Na peti seji kolegija predsednika Državnega zbora smo se dogovorili o tej zadevi in smo namestniku gospe Veliščkove svetovali oziroma rekli, da ima gospa Velišček možnost amandmajsko posegati v razpravo in v odlok, ki je bil že na prejšnjem sklicu sprejet na dnevni red in ki ga takrat nismo mogli spraviti skozi, zaradi tega, ker seje nismo zaključili.
Izgleda, da gospa Veliščkova s tem ni zadovoljna. Ona bi tolmačila pravilnik Državnega zbora po svoje, kakor ji tisti trenutek ustreza in kakor ona zahteva, kajti, če ne bo poslovnik Državnega zbora tolmačen, kot ona zahteva, bo v tem primeru ona odstopila. Mislim, da parlamentarne demokracije ne poznajo takega primera, da bi nek funkcionar izsiljeval najvišje zakonodajno telo v državi na tak način.
Seveda, zaradi določenih interesov, se danes tudi poročevalec KVIAZ-a ni priglasil k besedi in ni povedal tudi tega, da je bil ta predlog, ki ga je gospa Veliščkova na včerajšnji seji KVIAZ-a ravno tako predlagala, z glasovanjem zavržen. To se pravi, kvalificirano telo je to zadevo zavrglo in preložilo razpravo o tej stvari na eno od naslednjih sej.
Spoštovana gospoda, zakaj pa imamo v Sloveniji potem volitve? Zakaj smo se pa odločili za demokratičen sistem, če nekateri ne morejo iz tistih starih konceptov in takoj, ko pridejo na določeno, dovolj visoko funkcijo, že začnejo pritiskati in izsiljevati? Lepo vas prosim, zakaj smo se potem sploh za kaj odločali? Mislim, da smo se odločali ravno zaradi tega, da do takih zadev ne bo več prihajalo, da bomo imeli v Sloveniji demokracijo, ne pa avtokracijo in da bodo veljali določeni demokratični instrumenti. To je predvsem procedura; demokracije brez procedure in brez spoštovanja procedure in reda ni. Ne bom govoril o spoštovanju besede, kajti "spoštovati besedo" se bo velika večina slovenskega političnega prostora šele morala naučiti spoštovati. To je še neznanka. O tem ne bom govoril, morda drugič.
Mislim, da o taki zadevi sploh ne smemo razpravljati. Kaj podobnega, kot je tole, sploh ne bi smelo priti ven. Tako pisanje je klofuta demokraciji. In edina zadeva, ki jo v zvezi s tem lahko, in pravzaprav bi jo nek demokratičen organ, kot je Državni zbor, moral sprejeti, ni nič drugega, kot sprejeti odstop gospe Veliščkove. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Jelinčič, za vašo razpravo. Preden dam besedo gospe Marii Pozsonec, bi vas samo rad opozoril in vas prosil, da upoštevate določbo poslovnika, da pri predlogih v zvezi z dnevnim redom lahko pač dajo svoja stališča poslanske skupine, ki ne sme trajati več kot pet minut. Jaz sem prepričan, da boste to upoštevali. Gospa Maria Pozsonec, prosim.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Vsem lep pozdrav! Spoštovani! V imenu madžarske narodnosti tudi jaz podpiram umik te točke z dnevnega reda, pod pogojem, da je gospe Jožici Velišček omogočena predstavitev njenega videnja in dela v parlamentu pred ustrezno komisijo. Parlament je z organizacijskega vidika kot eno veliko podjetje in gospa Veliščkova je odgovorna, da je delo in življenje v parlamentu organizirano kar se da uspešno, kajti od tega je odvisno tudi delo nas poslancev. Mi smo jo zadolžili, se spominjate. Mislim, da najmanj, kar lahko storimo, je to, da ji prisluhnemo in podpiramo njo v tem hotenju, da bo čim boljše in enostavnejše tu delati. Kar pa se tiče - po mojem mnenju, po štiriletnem skupnem delu, ona ni zaslužila tega, kar smo ji zdaj naredili. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Ivo Hvalica v imenu poslanske skupine Socialdemokratov. Ja? Ne, ne, gospod Ivo se je prijavil drugi, potem gospa, vi ste pa za gospodom Hvalico.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Začuden sem danes sprejel ta predlog predsednika Državnega zbora za umik te točke dnevnega reda. Za to točko dnevnega reda smo se dogovorili na kolegiju, 11. februarja; res, da je bil pustni torek, ampak jaz sem to zadevo vzel resno, predvsem tudi zaradi tega, ker je bilo to soglasno takrat tako dogovorjeno. Čudi me tudi, da predsednik KVIAZ-a, gospod Bavčar ni povedal, kaj smo o tem rekli včeraj na seji KVIAZ-a. Torej, meni je to nerazumljivo, glede na dosedanjo prakso, da če smo - in smo na kolegiju nekaj tako enovito izglasovali in dali to na dnevni red, sklic je namreč bil napisan še isti dan, ko smo imeli kolegij, to je 11. februar - torej čudi me, da se zdaj to poskuša umikati. In zaradi tega je, jasno, manever gospe Veliščkove, če ona smatra, da je to zanjo tako pomembno, da pač postavlja pod vprašaj tudi njeno službo tu, potem je pač to verjetno zelo resna zadeva. In glede na to, da smo tako v prejšnjem mandatu in tudi na začetku tega mandata o tem odloku več ali manj imeli enake poglede, tudi z Liberalno demokracijo, gospod Anderlič ni imel nič proti temu (mislim, da je tako), me to čudi. Potem dajmo pač sprejeti odstop gospe Veliščkove. Jaz vztrajam, da ta stvar ostane na dnevnem redu, podpiral sem jo tako prej kot sedaj, avtor tega odloka, mislim, da je bil sicer prejšnji generalni sekretar, gospod Biščak, ampak glede na to, da so tu stvari stale, glede na to, da moram reči, da v tem primeru - kar ni bila običajna praksa, se je gospod Biščak potrudil in tudi od vsakega, že predhodno pri snovanju tega, iskal konsenz in podporo. Torej, ne morem, da tega ne bi podpiral. Vztrajam na tem, da to ostane na dnevnem redu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. V imenu Združene liste ima besedo gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Javljam se iz dveh razlogov. Prvič, ker mi je osebno in v imenu mojih kolegov poslancev izjemno žal, da na stvari, kakršen je odlok o organizaciji služb Državnega zbora, ne moremo priti do mirne razprave in mirnega odločanja, ampak izkoristimo vsako priložnost za to, da se v Državnem zboru konfrontiramo.
In drugič se javljam osebno in bom, gospod predsednik, to izkoristil tudi za to, da povem, da je način, kako smo do tega prišli, bil popolnoma normalen, način na katerem se komentira v javnosti, da smo do tega prišli, pa nenormalen in da se iz tega delajo velike zgodbe o zarotah, da moram hoditi ven in odgovarjati novinarjem, kaj imam zadaj, da sem predlagal tako stvar, da pride preko kolegija na državni zbor, se mi zdi smešno. Rad bi rekel naslednje: - če bo kdo menil, da ni točno, naj ugovarja - na kolegiju smo večkrat govorili, da bi bilo prav, da državni zbor prične z delom tudi še, ko ni imel vlade, in skupaj ugotavljali, da tiste točke, kjer rabimo stališča vlade, ne moremo obravnavati in zato sem na zadnji seji kolegija ob pismu, ki sem ga imel od Socialdemokratov, Slovenske ljudske stranke in SKD, naj se ta odlok da čimprej na dnevni red, vprašal gospoda predsednika, ali so kakšni posebni razlogi, da se ta točka ne uvrsti na dnevni red, saj o tem vendar odloča državni zbor sam zase, brez vlade. Tudi gospod predsednik je rekel, da ni nobenega posebnega razloga, da smo na to pozabili in da se to da na dnevni red. Kasneje je bil opozorjen, da ima gospa Veliščkova o tem drugačno mnenje in na koncu sem rekel: gospod predsednik, če so razlogi, ne dajmo na dnevni red, če pa gre za predloge - kakšne smo skupaj ugotovili - je možno z amandmaji takšen odlok eventualno spremeniti in bo državni zbor o tem razpravljal. Iz tega je nastala velika zgodba o tem, kako sem lahko to na dnevni red predlagal, brez da bi prej vprašal, ali sme na dnevni red priti ali ne. Predlagal sem kot poslanec. Lepo prosim, ne iz tega delati zgodbe, ker ni nobene zgodbe v zvezi s tem. Včeraj smo imeli to na KVIAZ-u. Na KVIAZ-u nisem ne jaz, ne katerikoli od nas predlagal, da gre z dnevnega reda. To je predlagal predstavnik oziroma poslanec Slovenske ljudske stranke in bilo je sprejeto, da gre z dnevnega reda. Moj predlog je bil, da na dnevnem redu ostane in da se vsaj vsebinsko seznanimo s problemi, da se bomo v poslanskih skupinah lahko pogovorili in drugič odločali z edino željo, da ta odlok pride čimprej na dnevni red. Gospod predsednik tega predloga ni dal na glasovanje, dal je na glasovanje predlog, da gre z dnevnega reda in šlo je z dnevnega reda. Potem je bil še predlog, da gre tudi z dnevnega reda seje in ta predlog ni bil sprejet. Če sem kaj netočnega rekel, prosim, naj gre kdo gor in naj pove. Tako je na dnevnem redu. Še danes mislim, če je treba, se da z amandmaji dopolnjevati. Če gospod predsednik misli, da je smotrno, da se umakne, potem bi mu svetoval, da drugič, ko se že tako nepotrebno politizirajo popolnoma tehnične stvari, da skliče kolegij, da se z nami dogovori in da ne dovoli, da tudi po krivdi normalne procedure in užaljenosti posameznikov in tudi njegove nespretnosti mora Državni zbor o tem kot o veliki politični temi danes odločati. Če bi se normalno o tem na kolegiju pogovarjali, najbrž vseh zaostritev, ki so bila tukaj, ne bi bilo in bi se lahko dogovorili drugače. Mogoče bo gospod predsednik to priložnost še izkoristil. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Mozetič v imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Omejil se bom samo na tisto, kar je sicer možno v tej točki govoriti, to je to, da predstavim stališče glede predloga za umik. Naša skupina ne bo glasovala za to, da se ta točka umakne, ker je za to, da je točka obravnavana. Vse tisto, kar je bilo do zdaj povedano oziroma kar je gospod Potrč povedal glede predlogov, kar je bilo na seji kolegija in KVIAZ-a drži. Dejstvo je, tudi to, da se je ta odlok pripravljal v prejšnjem obdobju dolgo časa, da je bil, kolikor vem, tudi da je nek zaključni akt neke dolge raziskave in nekih svetovanj tudi strokovnjakov iz nekih drugih držav, ki so tukaj delali na tem področju in ugotavljali, da je pač naš parlament tako, kot je sestavljen, tako kot funkcionira, ne funkcionira kot parlament. Na tak način praktično nikjer drugje niso v evropskih parlamentih postavljene službe in te zadeve. In to, ta odlok ni prišel čez noč in bil je na seji, ki se pač ni zaključila, ki je bila prekinjena, ni opravila vseh točk. Če bi ta zadnja seja prejšnjega sklica prišla do konca, bi ta odlok že imeli. Tako da s tega vidika so vse te zadeve, ki so bile govorjene, da je nekaj zadaj ali pa nekaj spredaj, tudi, kar zadeva naše stranke tukaj, ne drži in tudi to je dejstvo, da smo vodje poslanskih skupin teh treh strank, naše stranke, Krščansko demokratske, Socialdemokratske in Ljudske stranke pisno dali pobudo predsedniku državnega zbora, da čim hitreje to zadevo uvrsti. Včeraj na KVIAZ-u sem jaz celo nasprotoval temu, da se točka umakne s KVIAZ-a, ker sem tudi jaz zagovarjal stališče, da na KVIAZ-u se pa lahko pogovarjamo o enem in drugem odloku in vidimo, kaj je z enim in kaj z drugim odlokom in kaj se da narediti. Jaz sem celo glasoval proti temu, da se tista točka umakne. Sem bil pa proti temu tudi, da se umakne ta točka, ki je pa danes na dnevnem redu, ker mislim, da je že skrajni čas, da se te zadeve tako postavijo, kot je, in tudi mislim, da se tudi znotraj tega odloka tiste strokovne službe, ki so nujne za funkcioniranje državnega zbora kot Državnega zbora, ne pa kot zakonodajnega telesa, da se jih da dovolj dobro organizirati. Sicer moramo reči, da to, kar je prejšnji KVIAZ v prejšnjem sklicu, kar se je v prejšnjem obdobju iste poslanske skupine več ali manj dogovarjale in pristale na to, da so se zmotile, mislim pa, da to ni res in zato bomo mi vztrajali na tem oziroma glasovali, da se ta točka ne da z dnevnega reda, pač pa, da je gor in potem pri samem dnevnem redu oziroma točki bomo videli, kako bo debata tekla, vendar mi smo za to, da se to točko obravnava. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani predsednik, spoštovani zbor! V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo pač bili prepričani, da pripravljeni predlog odloka ni sporen, zato smo podpirali, da se čimprej sprejme. Včeraj so nas naši člani KVIAZ-a obvestili, da je prišlo do zapleta, da je KVIAZ sprejel dva nasprotujoča si sklepa mislim, da sem prav obveščen. Sprejel je sklep, da bo odlok obravnaval na eni od naslednjih sej, ni pa sprejel sklepa, da bi ta odlok umaknili z dnevnega reda in mi smo že včeraj razmišljali, kako bi pravzaprav ta zaplet rešili, prišli do zaključka, da bi bilo najbolj primerno, če bi ga danes umaknili z dnevnega reda in bi o tem spet lahko razpravljal KVIAZ in poslanske skupine. Zato sem bil današnjega predloga predsednika Državnega zbora vesel. Res pa je, da je tudi mene začudil ta predzadnji odstavek v pismu gospe Veliščkove. Veliko raje bi videl, da ga v njem ne bi bilo, sicer pa razumem njeno željo, da bi lahko sodelovala v taki razpravi na KVIAZ-u in pač predstavila svoje stališče.
Mislim, da bi KVIAZ korektno ravnal, če bi to možnost dal in se potem odločal, kakšen odlok bo predlagal Državnemu zboru. Zato bomo umik podprli, ker mislimo, da je to najprimernejša pot, da se ta zaplet čimprej reši, in da pridemo do ustreznega odloka. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine DeSUS, gospod Delak.
ANTON DELAK: Gospod predsednik, spoštovani Državni zbor! Mi smo nova poslanska skupina v parlamentu in seveda, zgodovine, kako se je ta odlok pripravljal, ne poznamo. Mislimo pa, da je potrebno generalni sekretarki pa le dati možnost, da pojasni, kako si predstavlja organizacijo, ker se strinjam, kar je gospa Pozsončeva že povedala, ona je v bistvu direktorica uslužbencev in čisto sigurno je zaradi tega močno zainteresirana, kako bo ta organizacija zgledala. Zaradi tega predlagamo in bomo podprli predlog, da se umakne točka dnevnega reda. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Dovolite, da kot predlagatelj predloga za umik dodatno obrazložim svoj predlog.
JANEZ PODOBNIK: Kot predlagatelj predloga za umik te točke z dnevnega reda, bi se najprej rad ogradil od nekaterih izjav kolege gospoda Jelinčiča, s katerim je okarakteriziral delo gospe Jožice Velišček. Sicer pa menim, da je bil postopek za uvrstitev te točke na dnevni red povsem korekten, da je bil predlog gospoda Potrča na kolegiju v skladu s poslovnikom. Je pa res, da sem takoj ob prvem vprašanju gospoda Potrča na kolegiju takoj povedal edini pomislek, ki sem ga imel, in to je bil pomislek, ki mi ga je povedala generalna sekretarka; da želi v mesecu in pol spoznati kompletno delo služb Državnega zbora v celoti in potem tudi predlagati in aktivno sodelovati pri tem odloku. Ker pa žal gospa Velišček ni bila prisotna na seji kolegija, smo lahko samo interpretirali to njeno stališče. Mislim, da ne gre za noben poslovniški zaplet, da sem pač v skladu s proceduro predlagal umik te točke z dnevnega reda in na tem umiku vztrajam. Predvsem je pomembno to, da gre tudi za nekatere vsebinske dileme, ki so odprte pri organizaciji služb Državnega zbora. Pozanimal sem se v teh dneh še enkrat in mislim, da pa glede delovanja poslanskih skupin, strokovne pomoči poslanskih skupin pa ni nobenih dilem in je tukaj stališče gospe Jožice Velišček tako, kot je bilo večinsko oziroma soglasno stališče poslanskih skupin prejšnjega sklica, ki je to rešitev tudi podprl.
Zato torej predlagam, da se 4. točka dnevnega reda umakne z dnevnega reda. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane poslanke in poslanci! V skladu s poslovnikom sklicujem kolegij Državnega zbora čez 15 minut v sobi 217, kjer bomo spregovorili o tem vprašanju. Hvala lepa.
Nadaljevanje seje bo takoj po seji kolegija. Pričakujem, da bo v pol ure seja kolegija končana, torej sejo nadaljujemo ob 11.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 10.45 uri in se je nadaljevala ob 11.42 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane poslanke in poslanci! Nadaljujemo sejo. Ugotavljamo prisotnost. Prisotnih je 49 poslank in poslancev. Ugotavljam, da je Državni zbor sklepčen in lahko nadaljuje z delom.
Na seji kolegija smo spregovorili o, lahko temu rečemo o zapletu, ki se je pojavil ob predlogu, da se umakne 4. točka dnevnega reda današnje seje z dnevnega reda. Po razpravi, v kateri so sodelovali predstavniki vseh poslanskih skupin in tudi gospa generalna sekretarka, je bil sprejet sklep oziroma usmeritev, da se predlaga predlagatelju, da umakne svoj predlog glede umika te točke z dnevnega reda, da se potem ob tej točki opravi vsebinska razprava in nekatere vsebinske spremembe, ki so bile nakazane v pogledih tudi gospe generalne sekretarke, če bodo pripravljene v amandmajski obliki, se jih tudi obravnava. Ob tej točki bo Državni zbor tudi odločil, ali zaradi vsebinske razprave dokončanje te točke prestavi na prvo naslednjo sejo oziroma da se pred tem tudi sestane matično delovno telo. Torej zato, kot predlagatelj sklepa, da se umakne 4. točka dnevnega reda, ta predlog umikam.
Ima še kdo kakšen predlog glede umika z dnevnega reda te seje? Predlogov o umikih ni. Prehajamo na predlog za širitev dnevnega reda. Predlogov za širitev dnevnega reda nismo prejeli. Želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.) Zato razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
Za današnjo sejo predlagam dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Ugotovimo sklepčnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za? (68 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Glede na izid glasovanja ugotavljam, da je zbor predlog dnevnega reda 2. seje Državnega zbora sprejel.
Samo še kratko obvestilo glede današnjega dela. Predlagam, da bomo med 13.00 in 14.00 uro delo prekinili za enourni odmor za kosilo, sicer pa bi danes sejo nadaljevali do zaključka, do izčrpanja dnevnega reda. Mislim, da nam bo to uspelo oziroma upam.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOLILNI KAMPANJI.
Državni svet Republike Slovenije je na 81. seji, dne 8. oktobra 1996, sklenil, da na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena ustave Republike Slovenije zahteva od Državnega zbora, da ponovno odloča o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o volilni kampanji. Želi predstavnik Državnega sveta to zahtevo obrazložiti? Besedo dajem predsedniku Državnega sveta dr. Kristanu.
DR. IVAN KRISTAN: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Najprej bi želel opravičiti državnega svetnika gospoda Miroslava Cerarja, ki je bil predviden za poročevalca o tej točki. Žal je zadržan in bom jaz opravil to funkcijo.
Na zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o volilni kampanji, ki ga je Državni zbor sprejel 1. oktobra 1996, je Državni svet 8. oktobra 1996 vložil odložni veto. Namen zakona je bil, da se uporabi že za volitve v Državni zbor novembra 1996. Ker Državni zbor ni sklical pravočasno pred volitvami seje, je odložni veto dosegel svoj namen, saj se sprememba zakona ni mogla uporabiti za pretekle volitve od Državnega zbora, ampak je ostal v veljavi zakon iz leta 1994, ki ima stroškovno normo za volilno kampanjo 30 oziroma 20 tolarjev.
Zaradi tega ne bi bilo smotrno, če bi Državni zbor na današnji seji ta zakon ponovno oživel tako, da bi preglasoval odložni veto. Zato Državnemu zboru predlagamo, da danes zavrne zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o volilni kampanji in torej, da potrdi odložni veto. Predvsem dva razloga govorita v prid našemu predlogu.
Prvič - vsebinski razlogi; torej očitek 100% povišanja stroškovnih postavk in drugič potreba po novi ureditvi te problematike, kar bi dosegli z novim predlogom sprememb zakona. Vsebinski razlog za odložni veto se po štirih mesecih ni spremenil. Še vedno velja ugotovitev, da 100% povečanje stroškovnih postavk za volilno kampanjo od 30 na 60 tolarjev za volitve v Državni zbor in od 20 na 40 za volitev predsednika republike in torej enkrat večja obremenitev proračuna ni sprejemljivo. Pri tem je potrebno opozoriti, da predlagatelj zakona ni predlagal sprememb 20. in 21. člena, kjer je urejena ta tematika stroškovnih postavk, ampak je bil predlog za povečanje oziroma za tolikšno povečanje stroškov volilne kampanje dan šele v drugi obravnavi zakona in rekli bi brez zadostne, brez ustrezne utemeljitve tolikšnega povečanja. Še posebej pa je pri tem bilo opazno, da predstavnik Vlade na seji Državnega zbora o tem povečanju ni dal svojega stališča, čeprav gre za sredstva, ki se iz proračuna vračajo organizatorjem volilne kampanje. Nedvomno bi Vlada morala ob sprejemu zakona, ki ima za posledico povečanje proračunske porabe, povedati svoje stališče, torej ali se strinja s tem ali se ne strinja.
Z drugega zornega kota predlaganja našega sklepa, da zavrnete zakon, pa gre za očitno potrebo po temeljitejši pripravi sprememb zakona. Po našem bi bilo najprimerjene, če bi to iniciativo prevzela Vlada. Poleg vprašanj, ki jih vsebuje oziroma ki jih je vsebovala ta novela zakona, sprejeta 1. oktobra 1996, zlasti v zvezi z zahtevanimi poročili organizatorjev volilne kampanje in pa s predvidenimi kontrolnimi mehanizmi in to je bil po našem mnenju pravzaprav osnovni smisel predlagane novele, je potrebno proučiti, kako bi sistemsko rešili vprašanji predpisovanja absolutnih zneskov za stroške volilne kampanje in potrebe po valorizaciji teh zneskov ob vsakokratnih volitvah. V zakon bi verjetno kazalo vgraditi mehanizem za tehniko valorizacije, začetno določenih absolutnih zneskov, da ne bi bilo potrebno pred vsakimi volitvami spreminjati zakona prav zaradi teh absolutnih zneskov.
Drugo, kar bi bilo potrebno urediti ob tej priložnosti, je smiselna uporaba tega zakona tudi za referendumsko kampanjo. Za lanskoletni referendum je to vprašanje ostalo nerešeno, čeprav je bilo logično, da bi za referendum morali smiselno uporabiti zakon o volilni kampanji. Do tega pa ni prišlo zaradi tega, ker pač v proračunu ni bilo takrat predvidenih sredstev, vendar to ne sme biti tudi praksa za naprej. Ker se Državni zbor drugega sklica danes prvič ukvarja z odločanjem o odložnem vetu na nek zakon Državnega sveta, je prav, če ob tem zakonu opozorim na slabost poslovnika Državnega zbora glede odločanja o odložnem vetu. Dva vidika bi tu prikazal oziroma opozoril nanje. En vidik problema je, da poslovnik ne spoštuje ustavne norme, da je o zakonu, na katerega je vložen odložni veto, potrebno ponovno odločati, ne pa samo ponovno glasovati. Drugi vidik pa je ta, da poslovnik ne omogoča amandmajskega spreminjanja zakona v tej fazi zakonodajnega postopka, kar ima za posledico, da je potrebno zavrniti cel zakon s pozitivnimi členi skupaj in s tistimi, ki so vprašljivi s stališča Državnega sveta.
Spoštovane poslanke in poslanci! Predlagam vam torej v imenu Državnega sveta, da sprejmete vsebinske razloge, vsebinske argumente proti temu zakonu in da ta zakon torej zavrnete. Hvala lepa za vašo pozornost.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, doktor Kristan. V zadnjem delu svoje obrazložitve je doktor Kristan odprl nekatera proceduralna in vsebinska vprašanja odnosa med Državnim svetom in Državnim zborom, ki po moji oceni niso bili tema te točke iz dnevnega reda. Hvala. Želi besedo predstavnik Vlade? (Ne želi.) Zahtevo je obravnaval Odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Želi poročevalec odbora besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ob tem vas želim opozoriti, da mora pri ponovnem odločanju skladno z drugim odstavkom 91. člena ustave Republike Slovenije za sprejem navedenega zakona glasovati večina poslancev zbora, to se pravi 46 ali več. Ugotovimo sklepčnost! (77 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
Zahvaljujem se doktor Kristanu. S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGOV AKTOV IN PREDLOGOV ZAKONOV O RATIFIKACIJAH MEDNARODNIH POGODB. a)PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO PORTUGALSKO O ZRAČNEM PROMETU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik Vlade besedo? (Ne.) Predlog zakona je obravnaval Odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Ali želi besedo poročevalec odbora? (Ne.) Ali želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? Predstavniki poslanskih skupin? Besedo dajem poslankam in poslancem. Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben pisni amandma, predlagam zboru, da v skladu z drugim odstavkom 213. člena poslovnika Državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti.
S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog zakona ni sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev.
Želi v zvezi s predlaganim sklepom kdo razpravljati? Gre za sklep, da se glasuje o vseh členih zakona v celoti. (Nihče.) Zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za? (74 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za? (73 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
Prehajamo na obravnavo PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO SLOVAŠKE REPUBLIKE O ZRAČNNEM PROMETU. Preden začnemo z obravnavo navedenega predloga zakona, vas želim opozoriti, da je besedilo zakona objavljeno v 5. številki Poročevalca, z dne 19.2.1996 pomanjkljivo, in sicer se v predzadnjem odstavku 2. točke 8. člena doda besedilo: "ki daje te oprostitve pod pogojem, da ti predmeti niso odtujeni na ozemlju te pogodbenice." Konec citata. Gre za tiskarsko napako, zato prosim, da pri obravnavi predloga zakona navedeno dopolnilo upoštevate. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Ali želi besedo predstavnik Vlade? (Ne.) Predlog zakona je obravnaval Odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Ali želi besedo poročevalec odbora? (Ne.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Besedo dajem poslankam in poslancem. Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben pisni amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika Državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti.
S tem v zvezi vas želim opozoriti, kot sem že prej povedal, da navedeni predlog sklepa ni sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Razprave na ta sklep ni. Na glasovanje dajem predlog tega sklepa. Ugotavljamo prisotnost! (72 prisotnih.) Ponavljamo glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za? (73 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (69 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
Prehajamo na PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE TURČIJE O SODELOVANJU V IZOBRAŽEVANJU, ZNANOSTI IN KULTURI. Želi predstavnik Vlade besedo? (Ne želi.) Odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo je predlog zakona obravnavalo - ne želi besede. Poročevalec, predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Razprave ni in jo zaključujem.
In ker pri predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben pisni amandma, predlagam zboru, da dam na glasovanje sklep, kot smo ga že prej dvakrat izglasovali. Ugotovimo sklepčnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za? (69 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za? (68 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
Prehajam na obravnavo PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O KULTURNEM SODELOVANJU MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE KOREJE. Predlog zakona je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik Vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Odbora za mednarodne odnose kot matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem.
Ker ni razprave, dajem najprej na glasovanje predlog sklepa, kot je bil že prej pri prejšnjem odloku predlagan. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (70 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (70 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
Prehajamo na obravnavo PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ČEŠKE REPUBLIKE O SODELOVANJU NA PODROČJU VETERINARSKE MEDICINE. Želijo besedo predstavniki Vlade? (Ne želijo.) Želi besedo predstavnik Odbora za mednarodne odnose? (Ne želi.) Predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem.
Ker razprave ni, jo zaključujem in najprej dajem na glasovanje predlog sklepa, kot smo ga izglasovali pri prejšnjem zakonu. Ugotovimo sklepčnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za? (64 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (65 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
Prehajamo na obravnavo PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ČEŠKE REPUBLIKE O SODELOVANJU NA PODROČJU KARANTENE IN VARSTVA RASTLIN. Želi predstavnik Vlade besedo? (Ne želi.) Odbora za mednarodne odnose? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata za zakonodajo? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ker razprave ni, razpravo zaključujem in dajem najprej na glasovanje predlog sklepa, kot je bil sprejet pri prejšnjem zakonu. Ugotovimo sklepčnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za? (68 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za? (70 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
Prehajamo na obravnavo PREDLOGA AKTA O NASLEDSTVU SPORAZUMOV NEKDANJE JUGOSLAVIJE S KRALJEVINO NORVEŠKO, KI NAJ OSTANEJO V VELJAVI MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN KRALJEVINO NORVEŠKO. Želi predstavnik Vlade besedo? (Ne želi.) Predstavnik Odbora za mednarodne odnose? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin. (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem.
Ker ne želi nihče razpravljati, dajem na glasovanje predlog sklepa kot v prejšnjem aktu. Ugotovimo sklepčnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za? (66 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog akta v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za? (70 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog akta v celoti sprejet.
Prehajamo na obravnavo PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O SPODBUJANJU IN VZAJEMNI ZAŠČITI INVESTICIJ. Želi predstavnik Vlade besedo? (Ne želi.) Odbor za mednarodne odnose? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci?
Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje sklep, kot je bil sprejet pri drugih prejšnjih zakonih. Ugotovimo sklepčnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za? (64 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za? (72 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
Prehajamo na obravnavo PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO MALTE O ZRAČNEM PROMETU MED NJUNIMA OZEMLJEMA IN ZUNAJ NJUNIH OZEMELJ. Želi predstavnik Vlade besedo? (Ne želi.) Odbora za mednarodne odnose? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci?
Ker ne želi nihče razpravljati, razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog sklepa, kot je bil sprejet ob prejšnji obravnavi zakona. Ugotovimo sklepčnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za? (67 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za? (67 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
Prehajamo na obravnavo PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO MALTE O SODELOVANJU V IZOBRAŽEVANJU, KULTURI IN ZNANOSTI. Želijo besedo predstavniki Vlade? Predstavniki Odbora za mednarodne odnose? Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? Poslanke in poslanci? Ker ni razprave, jo zaključujem.
Dajem na glasovanje predlog sklepa, da bo Državni zbor glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za? (71 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za? (66 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
Prehajamo na obravnavo PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI TRETJEGA PROTOKOLA K SPLOŠNEMU SPORAZUMU O PRIVILEGIJIH IN IMUNITETAH SVETA EVROPE. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Ker je Odbor za mednarodne odnose k naslovu predloga zakona vložil amandma, se bo obravnava navedenega predloga zakona opravila po določbah poslovnika Državnega zbora, ki veljajo za hitri postopek. Pričenjamo s prvo obravnavo predloga zakona. Želi predstavnik Vlade besedo? Predlog je obravnaval Odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Zaključujem splošno razpravo. Ker ne želi nihče več razpravljati, prehajamo na obravnavo in na odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh členih skupaj. Ugotovimo sklepčnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za? (69 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Ker k poglavjem ni bil vložen noben amandma in skladno s sprejetim sklepom dajem v razpravo vse člene predloga zakona. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, dajem na glasovanje vse člene skupaj. Ugotovimo sklepčnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za? (66 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so vsi členi predloga zakona sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o členih, razpravljati oziroma glasovati pa moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? Ker ne želi nihče več razpravljati, prehajamo na glasovanje.
Najprej glasujemo o amandmaju, ki ga predlaga Odbor za mednarodne odnose, ki se glasi: za besedama "Sveta Evrope" se doda "s statutom Sklada Sveta Evrope za socialni razvoj". Želi kdo besedo k predlaganemu amandmaju? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (74 prisotnih.)
Kdo je za? (66 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k naslovu zakona sprejet.
Na glasovanje dajem naslov zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za? (68 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je naslov zakona v celoti sprejet.
Ugotavljam, da je bil k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejet amandma k naslovu zakona. Želi k naslovu zakona kdo vložiti amandma? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za? (73 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
Prehajamo na obravnavo PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE LITVE O PONOVNEM SPREJEMU OSEB, KATERIH VSTOP V DRŽAVO ALI BIVANJE V NJEJ STA V NASPROTJU Z VELJAVNIMI PREDPISI DRŽAVE. Želi besedo predstavnik Vlade? (Ne želi.) Poročevalec Odbora za mednarodne odnose? (Ne želi.) Predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Ne.)
Ker ne želi nihče razpravljati, dajem najprej na glasovanje sklep, da bo Državni zbor glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za? (69 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za? (70 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
Prehajamo na obravnavo PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SODELOVANJU NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA, KULTURE IN ZNANOSTI MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ARABSKE REPUBLIKE EGIPT. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik Vlade besedo? (Ne želi.) Predstavnik Odbora za mednarodne odnose? (Ne želi.) Predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo.)
Ker ni razprave, dajem najprej na glasovanje predlog sklepa, kot je bil dan na glasovanje pri prejšnjem zakonu. Ugotovimo sklepčnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za? (60 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (62 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
Prehajamo na obravnav PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI OBMOČNEGA SPORAZUMA O NAČRTOVANJU POMORSKIH RADIONAVIGACIJSKIH STORITEV (RADIJSKI SVETILNIKI) V EVROPSKEM POMORSKEM OBMOČJU.
Želijo predstavniki Vlade besedo? Poročevalec Odbora za mednarodne odnose? Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? Poslanke in poslanci?
Ker ne želi več nihče razpravljati, dajem najprej na glasovanje predlog sklepa, da bo Državni zbor glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (54 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (70 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
Prehajamo na obravnavo PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI OBMOČNEGA SPORAZUMA O UPORABI PASU 87,5 - 108 MHZ ZA FM ZVOKOVNO RADIODIFUZIJO (OBMOČJE 1 IN DEL OBMOČJA 3).
Želijo predstavniki Vlade besedo? Poročevalec Odbora za mednarodne odnose? Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci?
Ker ni razprave, dajem najprej na glasovanje predlog sklepa, da bo Državni zbor glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (66 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem predlog zakona na glasovanje v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (62 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
Prehajamo na obravnavo PREDLOGA AKTA O NASLEDSTVU SPORAZUMOV NEKDANJE JUGOSLAVIJE S KRALJEVINO NIZOZEMSKO, KI NAJ OSTANEJO V VELJAVI MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN KRALJEVINO NIZOZEMSKO.
Želijo predstavniki Vlade besedo? Poročevalec Odbora za mednarodne odnose? Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? Poslanke in poslanci?
Ker ni razprave, dajem najprej na glasovanje predlog sklepa, da bo Državni zbor glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (66 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog akta v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za predlog akta v celoti? (67 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog akta v celoti sprejet.
Prehajamo na obravnavo PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O MEDNARODNEM PRIZNANJU PRAVIC NA LETALU.
Želijo predstavniki Vlade besedo? Poročevalec Odbora za mednarodne odnose? Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? Poslanke in poslanci?
Ker ni razprave, dajem najprej na glasovanje predlog sklepa, da bo Državni zbor glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (65 poslancev.)
Kdo je za predlagani sklep? (65 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za? (65 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
Prehajamo na obravnavo PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE POLJSKE O VRAČANJU IN PREVZEMU OSEB, KI NIMAJO DOVOLJENJA ZA PREBIVANJE. Želi predstavnik Vlade besedo? Poročevalec Odbora za mednarodne odnose? Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? Poslanke in poslanci? Ker ni razprave, dajem najprej na glasovanje predlog sklepa, da bo Državni zbor glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (64 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za? (65 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
Prehajamo na obravnavo PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE POLJSKE O SODELOVANJU V BOJU PROTI TERORIZMU, ORGANIZIRANEMU KRIMINALU TER ILEGALNEMU PROMETU Z MAMILI, PSIHOTROPNIMI SNOVMI IN PREKURZORJI. Želi predstavnik Vlade besedo? Predstavnik Odbora za mednarodne odnose? Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? Poslanke in poslanci? Ker ni razprave, dajem najprej na glasovanje predlog sklepa, da bo Državni zbor glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za? (70 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
Prehajamo na obravnavo PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O TRGOVINSKEM IN GOSPODARSKEM SODELOVANJU MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO UKRAJINE. Želi predstavnik Vlade besedo? Poročevalec Odbora za mednarodne odnose? Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? Poslanke in poslanci? Ker ni razprave, najprej dajem na glasovanje sklep, da bo Državni zbor glasoval le predlogu zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za? (60 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (74 prisotnih.)
Kdo je za? (68 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
Prehajamo na obravnavo PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE POLJSKE O SODELOVANJU NA PODROČJU VETERINARSKE MEDICINE. Želi predstavnik Vlade besedo? (Ne želi.) Predstavnik Odbora za mednarodne odnose? (Ne.) Predstavnik sekretariata? (Ne.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo.)
Ker nihče ne razpravlja, dajem najprej na glasovanje predlog sklepa, da bo Državni zbor glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za? (58 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (65 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
Prehajamo na obravnavo PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O UKINITVI VIZUMOV MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ITALIJANSKE REPUBLIKE. Želi predstavnik Vlade besedo? (Ne želi.) Poročevalec Odbora za mednarodne odnose? (Ne.) Predstavnik sekretariata? (Ne.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Poslanke in poslanci? (Ne.)
Ni razprave, zato dajem na glasovanje predlog sklepa, da bo Državni zbor glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za? (66 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za? (66 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
Prehajamo na obravnavo PREDLOGA AKTA O DOPOLNITVI AKTA O NOTIFIKACIJI NASLEDSTVA GLEDE KONVENCIJ UNESCO, MEDNARODNIH VEČSTRANSKIH POGODB O ZRAČNEM PROMETU, KONVENCIJ MEDNARODNE ORGANIZACIJE DELA, KONVENCIJ MEDNARODNE POMORSKE ORGANIZACIJE, CARINSKIH KONVENCIJ IN NEKATERIH DRUGIH MEDNARODNIH VEČSTRANSKIH POGODB. Želi predstavnik Vlade besedo? (Ne želi.) Poročevalec Odbora za mednarodne odnose? (Ne.) Predstavnik sekretariata? (Ne.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Poslanske in poslanci? (Ne.)
Ker ni razprave, dajem na glasovanje predlog sklepa, da bo Državni zbor glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za? (64 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog akta v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za? (68 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog akta v celoti sprejet.
Odbor za mednarodne odnose v zvezi z navedenim aktom predlaga zboru, da sprejme tudi naslednji dodatni sklep:
"Vlada Republike Slovenije naj ob predložitvi ratifikacijske listine sporoči depozitarju, da Republika Slovenija sprejema nasledstvo konvencije številka 162 - o varnosti pri uporabi azbesta od 25. junija 1991 dalje." Želi o predlogu dodatnega sklepa kdo razpravljati? (Ne želi.)
Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlagani dodatni sklep. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (65 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani dodatni sklep sprejet.
Prehajamo na obravnavo PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI DVOSTRANSKEGA SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO KRALJEVINE ŠVEDSKE GLEDE PREVZEMA DOLOČENIH DOLGOV NEKDANJE SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE. Želi predstavnik Vlade besedo? Predstavnik Odbora za mednarodne odnose? Predstavnik sekretariata za zakonodajo? Predstavniki poslanskih skupin? Poslanke in poslanci?
Ker ni razprave, dajem na glasovanje sklep, da bo Državni zbor glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
Prehajamo na obravnavo PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI GARANCIJSKE POGODBE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN EVROPSKO INVESTICIJSKO BANKO ZA PROJEKT GRADNJE SLOVENSKI AVTOCEST. Želi predstavnik Vlade besedo? Predstavnik Odbora za mednarodne odnose? Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? Poslanke in poslanci?
Ker ni razprave, dajem na glasovanje predlog sklepa, da bo Državni zbor glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za? (61 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za? (70 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda in se zahvaljujem predstavnikom Vlade za udeležbo na seji pri tej točki.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA VOLITVE IN IMENOVANJA. K tej točki sem vabil predstavnike predlagateljev in jih lepo pozdravljam. Predloge posameznih predlagateljev ter predloge in mnenja Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ste prejeli.
Pod to točko dnevnega reda bomo obravnavali: predlog odloka o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja Triglavskega narodnega parka, ki ga je Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve pripravila na predlog Vlade Republike Slovenije; 25 predlogov odlokov o izvolitvi v sodniško funkcijo, ki jih je Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve pripravila na predlog Sodnega sveta in Ustavnega sodišča; predlog odloka o razrešitvi okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Mariboru, ki ga je Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve pripravila na predlog Sodnega sveta, predlog odloka o soglasju k imenovanju generalnega direktorja RTV Slovenija, ki ga je pripravila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Predlog je Državnemu zboru poslal v soglasje Svet RTV Slovenija.
Prehajamo na obravnavo in sklepanje o posameznih predlogih. PREDLOG ODLOKA O IMENOVANJU VRŠILCA DOLŽNOSTI DIREKTORJA TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA. Predlog za imenovanje vršilca dolžnosti direktorja Triglavskega narodnega parka je v obravnavo in sprejem zboru posredovala Vlada Republike Slovenije, in sicer za vršilca dolžnosti direktorja predlaga gospoda Janeza Bizjaka. Želi besedo predstavnik Vlade? (Ne želi.) Predlog je obravnavala Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, ki je zboru pisno poročala ter predložila predlog odloka. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem.
Razprave ni, zaključujem in dajem na glasovanje predlog odloka o imenovanju gospoda Janeza Bizjaka za vršilca dolžnosti direktorja Triglavskega narodnega parka. Ugotovimo sklepčnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za? (65 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo k obravnavi 25 predlogov odlokov o izvolitvi v sodniško funkcijo. Sodni svet predlaga, da Državni zbor v sodniško funkcijo izvoli: višjo sodnico na Višjem sodišču v Mariboru, dve okrožni sodnici in dva okrožna sodnika na okrožnih sodiščih v Krškem, v Kopru in v Mariboru, deset okrajnih sodnic in pet okrajnih sodnikov na okrajnih sodiščih v Novem mestu, Radovljici, Slovenj Gradcu, Kamniku, Grosuplju, Murski Soboti, Celju, Mariboru, Slovenski Bistrici in Kranju, treh okrožnih sodnic na delovnih sodiščih v Kopru, v Mariboru ter v Mariboru, oddelek na Ptuju, okrožne sodnice na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani.
Ustavno sodišče pa je zboru posredovalo predlog izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Piranu. Želijo predstavniki predlagateljev besedo? Gospod Metelko, predsednik Sodnega sveta želi besedo za tiste zadeve, ki jih je predlagal Sodni svet v obravnavo Državnemu zboru. Prosim, gospod Metelko.
JANEZ METELKO: Hvala. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane gospe in gospodje poslanci! Sem predsednik Sodnega sveta in vrhovni sodnik, Janez Metelko. V kratkem bi orisal, v nekaj stavkih, pristojnost Sodnega sveta.
Njegova pristojnost je po ustavi in po zakonu o sodiščih predlaganje kandidatov v izvolitev v trajno sodniško funkcijo. To nalogo opravlja na podlagi mnenj in ocen personalnih svetov, ki so na vseh okrožnih, višjih in na Vrhovnem sodišču. Torej, za podlago svojega odločanja, izbire in predlaganja, vzame te ocene mnenja, poleg tega pa upošteva tudi to, kar sodniki, ki smo člani Sodnega sveta, poznamo tudi iz svojega dela na rednih sodiščih.
Doslej smo izmed kandidatov, ki so kandidirali na sodniška razpisana mesta zavrnili 72 kandidatur. Državni zbor prejšnjega sklica je doslej sprejel 557 naših predlogov in izvolil sodnike v trajni mandat. Funkcijo izbire in predlaganja bi rad pač prikazal kot odgovorno funkcijo Sodnega sveta. Namreč mimo tega, da Sodni svet odloča na podlagi predlogov, mnenj in ocen, kot sem že poudaril, ima pred očmi tudi kvalitete sodnikov, tako strokovne kot osebnostne in za vsemi predlogi, ki jih dobite v Državni zbor, cenjeni poslanci, poslanke, Sodni svet stoji. Pred vami je sedaj predlog 24 kandidatov, ki jih Sodni svet predlaga in predlagam, da predlog v celoti sprejmete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Metelko. Predloge je obravnavala Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in zboru predložila poročilo in predloge odlokov. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Gospod Juri ima besedo.
AURELIO JURI: Spoštovani gospod predsednik, drage kolegice in kolegi! Seveda, tukaj imamo 24 predlogov, ki jih podaja Sodni svet, pa en predlog imenovanja, ki ga podaja Ustavno sodišče. Seveda sem rahlo v zadregi, v trenutku, ko izvem (in mislim, da imamo vsi pred seboj kar lepo, debelo gradivo), o nekem kompetenčnem sporu, ki je pri tem nastal, med Sodnim svetom, torej med tistim organom, ki je v ustavi zapisan kot pristojnim za podajanje predlogov in Ustavnim sodiščem seveda, ki iz naslova varstva človekovih pravic podaja predlog.
Zdaj, jaz bi pri tem postavil vprašanje, pa če je možno, ne vem, kdo nanj lahko odgovori. Ali s tem, ko se odločamo oziroma glasujemo, predlog, ki ga podaja organ, ki sicer ni v ustavi zapisan kot predlagatelj, ampak uveljavlja to pravico in to pristojnost iz naslova varstva človekovih pravic, ustvarjamo precedens? Ali to pomeni, da se bomo mi s podobnimi situacijami še srečevali oziroma da bomo imeli na mizi predloge, ki jih bo podalo Ustavno sodišče? Pa če sem zelo plastičen, ali lahko pomeni, da že danes predlog za imenovanja v.d. direktorja Triglavskega narodnega parka ali generalnega direktorja RTV iz istega naslova lahko podalo tudi Ustavno sodišče? Torej, ne bi rad, da bi odprli vrata nekim precedensom, s katerimi se ne bi potem sproti znali soočati. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Juri. Jaz bi predlagal poslankam in poslancem, da bi najprej opravili razpravo o predlogih odlokov, ki jih je, kjer je predlagatelj Sodni svet, potem bi pa še, ko bi to izglasovali, opravili razpravo, če je pač potrebna, o predlogu odloka, pri katerem je predlagatelj Ustavno sodišče, če se strinjate. Kdo temu nasprotuje? (Ne nasprotuje.) Gospod Mozetič, nasprotujete? Izvolite.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Jaz ne vidim razloga za tako pot. Sicer tako ali tako, v vsakem posameznem predlogu odločamo posebej. Ponavadi je bila razprava skupna. Dobro, če se odločite, da gremo razpravljati vsakega posebej, vendar mislim pa, da ni možna razprava v to smer, kot je postavil vprašanje Aurelio Juri. Mi imamo tukaj predlog - sicer 24 predlogov je dal Sodni svet, en predlog je dalo Ustavno sodišče - kdo je tisti material vsaj prelistal, tudi ve, zakaj. In Ustavno sodišče je v teh primerih najvišji organ. Mi nismo - Državni zbor ni tisti organ, ki bi presojal v kompetenčnem sporu med Ustavnim sodiščem in Sodnim svetom. Tako, da v tem primeru ni nikakršne razlike, kar zadeva proceduro Državnega zbora. Državni zbor mora odločati o predlogih, ki jih ima pred sabo - 24 Sodnega sveta, en predlog pa Ustavnega sodišča. Zato ne vidim nobenih razlogov, da bi tukaj ločili to zadevo na tak način, kot je predlagal predsednik. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Na glasovanje dajem predlog, proceduralni predlog, da najprej opravimo razpravo in glasovanje o predlogih za odloke, kjer je predlagatelj Sodni svet. Ugotovimo sklepčnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Zato odpiram torej razpravo na 24 predlogov odlokov o izvolitvi v sodniško funkcijo, pri katerih je predlagatelj Sodni svet. Smo pri besedah predstavnikov - poslank in poslancev. Če ni razprave, prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Ivanke Steinbücher na sodniško mesto višje sodnice na Višjem sodišču v Mariboru. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Albine Krulc na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Krškem. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Gojmirja Pešca na sodniško mesto okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v Krškem. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Tatjane Plut na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Novem mestu. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Nika Falknerja na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Piranu. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (58 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Lee Dukič-Japelj na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Kopru. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Marjete Hudovernik na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Radovljici. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Eve Grašič na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Radovljici. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Milene Šteharnik na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Zvjezdana Radonjića na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Kamniku. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Biserke Zupanec na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Grosupljem. Ugotovimo sklepčnost! Se opravičujem, predlagam, da ponovimo ugotavljanje sklepčnosti. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Draga Fariča na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Murski Soboti. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Judite Bjelovučić-Černoša na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Celju. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi na sodniško funkcijo gospe Alenke Kuzmič na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Mariboru. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Andreje Lukeš na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Mariboru. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Marinele Maras na sodniško mesto okrožne sodnice na Delovnem sodišču v Kopru. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Silve Donko na sodniško mesto okrožne sodnice na Delovnem sodišču v Mariboru. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Vihorke Omerzu na sodniško mesto okrožne sodnice na Delovnem sodišču v Mariboru, oddelek na Ptuju. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Marjane Lubinič na sodniško mesto okrožne sodnice na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo mag. Igorja Strnada na sodniško mesto okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v Mariboru. Ugotovimo sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Tatjane Poslek-Godec na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Alenke Zgubič na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Mariboru. Ugotovimo sklepčnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Borisa Berceta na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici. Ugotovimo sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Marjana Junteza na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Kranju. Ugotovimo sklepčnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
V skladu z našim prejšnjim proceduralnim sklepom sprašujem, ker je tudi ura 13.00, ali želijo poslanke in poslanci razpravljati tudi o predlogu odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Danice Ceglar na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Piranu, ker smo se pač prej dogovorili, da je tukaj predlagatelj Ustavno sodišče, in da smo razpravo do tukaj vodili. Ali želi kdo razpravljati? Namreč, vprašanje - dva sta se pojavila, gospod Školč, gospod Ribičič - jaz bi potem predlagal, da sejo prekinemo in jo nadaljujemo ob 14.00 uri. Hvala lepa.
(Seja je bila prekinjena ob 13.03 uri in se je nadaljevala ob 14.09 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Poslanke in poslanci! Nadaljujemo sejo. Ugotavljamo sklepčnost. (65 prisotnih.)
Državni zbor je sklepčen in lahko nadaljuje z delom. Smo pri predlogih o izvolitvi v sodniško funkcijo, in sicer pri predlogu odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Danice Ceglar na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Piranu. K razpravi sta se priglasila gospod Jožef Školč in dr. Ciril Ribičič.
Gospod Školč, dajem vam besedo. Za popoldanski del 2. seje se je opravičil tudi gospod Peter Hrastelj. Prosim.
JOŽEF ŠKOLČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Smo pred, po moji presoji, zelo kočljivo odločitvijo, kako bomo izpeljali to glasovanje glede na pristojnosti Ustavnega sodišča in glede na to, da zakon nedvoumno daje pravico predlaganja sodnikov v izvolitev samo Sodnemu svetu, ampak jaz ne bi rad o tem zdaj tukaj razpravljal.
Gospod predsednik, predlagam vam, da tako kot vse druge predlagatelje, povabite tokrat Ustavno sodišče, ki je predlagatelj tega odloka o imenovanju, da poda ustrezno obrazložitev. Menim, da je v tem primeru, ker gre za precedens, to pomembno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Školč. Predlagatelj tega odloka, Ustavno sodišče Republike Slovenije je bil povabljen na sejo Državnega zbora. Jaz sem pa sam danes dopoldan oziroma danes po telefonu govoril s sekretarjem Ustavnega sodišča dr. Čebuljem, ki mi je povedal samo to, da je predsednik Ustavnega sodišča službeno odsoten. Gospod Školč.
JOŽEF ŠKOLČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Potem predlagam, da Državni zbor sprejme sklep, s katerim to točko preloži ali na konec seje ali na naslednjo sejo in poprosi Ustavno sodišče, da pošlje predlagatelja na sejo. Do sedaj se ni zgodilo, da bi lahko obravnavali točko brez prisotnosti predlagatelja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK:Poslanec gospod Školč je dal proceduralni predlog in v skladu s poslovnikom se bomo do tega predloga opredelili. Jaz bi rad kot predsednik samo to povedal, da je za tem odlokom, odlokom, ki ga je pripravila v skladu s poslovnikom Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve skrita tudi konkretna človeška usoda človeka, ki ni nič kriv, nič dolžan, pač padel v to situacijo. Zato mislim, da je pač, to je edini razlog, ki je pomemben po moji oceni o tej odločitvi. Tudi sam sem bil, ko sem bil izvoljen za predsednika Državnega zbora, takoj obveščen o tej zadevi, ker me je na mizi čakala odločba Ustavnega sodišča. In sam sem že takrat želel, da bi bila to - da bi o tem odloku, o tej rešitvi Državni zbor odločal na prvi vsebinski seji, vsaj deloma delovni. Danes se je to zgodilo. Sicer pa, v skladu s poslovnikom je dal gospod Školč predlog, ki ga dajem na glasovanje. Torej, gospod Školč je dal na glasovanje predlog sklepa - oprostite, bil je proceduralni predlog! Imate proceduralni predlog? Se opravičujem. Prvi se je oglasil gospod Mozetič, potem pa gospod Hvalica.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Torej, če se kdo, drage kolegice, spoštovani kolegi, če se kdo pač boji o tej zadevi odločati, naj to jasno pove. Predlagatelj ni nujno potreben pri odločanju v Državnem zboru - to je jasno. In jaz se spomnim enega dopisa, ko je bil povabljen na KVIAZ in odgovoril, kaj je poslal, zakaj je poslal in med drugim je tudi v dopisu, da so odločbe Ustavnega sodišča zavezujoče. In če smo Državni zbor in če smo pravna država, je eden od temeljnih principov pravne države tudi delitev oblasti, in imamo tukaj sodno odločbo, v katero Državni zbor ne more posegati. Mi je prav žal! In zato ta predlog proceduralne narave je nepotreben in mislim, da o njem ne moremo glasovati, ker mi Ustavnega sodišča sem ne moremo privesti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Hvalica. (Se odpoveduje.) Torej, v razpravi je gospod Školč predlagal predlog sklepa, da se preloži odločanje o odloku o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Danice Ceglar na eno naslednjih sej oziroma na naslednjo sejo in še dodatni sklep, predlog sklepa je bil, da je ob tej točki, ko se bo o tem odločalo na Državnem zboru, prisoten tudi predstavnik predlagatelja. Jaz sem tako razumel vaš predlog sklepa. Jaz ugotavljam, da je bil pač predlog sklepa dan v skladu s poslovnikom in ga bom dal na glasovanje. Prosim? (Nekdo govori iz dvorane.) To vaše stališče boste uveljavili z glasovanjem. Samo trenutek! Jaz bi vprašal predlagatelja, če v skladu z drugim odstavkom 66. člena poda dopolnilno obrazložitev na vaš predlog sklepa.
JOŽEF ŠKOLČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz nisem imel namena, kar je mogoče narobe razumel gospod Mozetič, se ne odločati o teh stvareh, in bi se lahko tudi v tem trenutku odločil o teh stvareh in bi lahko naredil napako.
Zato sem pač, ker ni predlagatelja, tako kot je bilo dostikrat seja prekinjena, ker ni bilo predlagatelja, predlagal, da Državni zbor sprejme pač sklep, da to preloži na prvo naslednjo sejo, ker predvidevam, če bo danes seja končana, da tega ni mogoče danes razrešiti; ta problem je odprt približno pol leta, tako da mogoče lahko počaka še teden dni. In menim, da moramo poslanci, ne kogarkoli, kar je bilo tu rečeno, privesti s silo sem, ampak če kdo nekaj predlaga Državnemu zboru, potem mora Državni zbor imeti možnost, da ga poprosi po dodatnih obrazložitvah, utemeljitvah in tako naprej. Ni mogoče enostavno pristati na to, češ karkoli bo kdorkoli poslal recimo v primeru, da je to Ustavno sodišče v Državni zbor, da ni mogoče o tem razpravljati. Gre za, bom rekel, tudi neke vrste spodobnost; če je Ustavno sodišče razreševalo nek spor med Sodnim svetom in kandidatko, kar menim, da je, in je peljalo to po ustreznem postopku, se v to ne vtikam. Menim pa, da ko Državni zbor razpravlja o stvareh, da mora imeti vse pred seboj, in da ne gre tukaj za nobeno poniževanje, ne Ustavnega sodišča, kvečjemu je nasprotno. Ustavno sodišče, ki nekaj predlaga Državnemu zboru, mora to biti tudi pripravljeno obrazložiti pred Državnim zborom. Če te pripravljenosti ni, potem je nekaj narobe in zato vas prosim, da iz tega ne delamo velikega problema in enostavno pozovemo Ustavno sodišče, da pomaga odgovoriti tudi na vprašanje, ki ga je prej zastavil kolega Juri itn. In tudi ne bom protestiral zaradi tega, ker ni bilo takoj glasovano o tem mojem proceduralnem predlogu, čeravno bi lahko, in prosim, da pač daste ta sklep na glasovanje.
Za njim ni nič drugega kot želja, da Ustavno sodišče pojasni svoj predlog predvsem zato, ker gre prvič v zgodovini tega parlamenta za tak primer.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK:Hvala lepa gospod Školč. Vaš predlog bom dal na glasovanje. Ker pa tudi ta vaša obrazložitev vendarle kaže, govorila je o vsebinskih razlogih, zakaj ste to predlagal, in ker sem že prej dal besedo kolegu poslancu, bom dal še besedo dr. Zagožnu in gospodu Peterletu in potem bi pa o tem vašem sklepu glasovali.
Prosim dr. Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani predsednik, spoštovani zbor! To, kar s svojim proceduralnim predlogom želi gospod Školč, je pravzaprav razprava o neki drugi stvari, ne o odločanju o odloku, ki ga imamo na mizi, torej ne o izvolitvi ali neizvolitvi kandidatke za sodniško funkcijo, ampak o nekem kompetenčnem sporu, o katerem je bilo prej govora, ali je Ustavno sodišče lahko predlagatelj ali ne. Mislim, da je Ustavno sodišče obrazložitev dalo v odločbi in proti odločbi seveda ni pritožbe, odločbo je potrebno izvršiti. Ker je nek drug organ ni izvršil, je tako za izvršitev poskrbelo Ustavno sodišče.
Se pa seveda sprašujem, kaj je sedaj bolj primerno. Zelo verjetno bi bila prisotnost predstavnika predlagatelja v korist kandidatki, če je lahko sporna njena izvolitev. Samo, vsaj mislim, da njena izvolitev v tem primeru ni sporna. Šla je skozi neobičajno proceduro, ki je trajala skoraj dve leti in pol. Poleg tiste običajne procedure je v postopek moralo poseči tudi Vrhovno sodišče, enkrat, dvakrat Ustavno sodišče. Tako da takega preizkusa doslej zagotovo še nobeden kandidat ni prestal. Mislim, da bi bilo to potrebno upoštevati. Presenečen sem bil, ko sem prebiral cel tisti paket, kaj se lahko zgodi celo sodnici, da več kot dve leti išče pravico zaradi nekih procesnih nepravilnosti v upravnem postopku, postopku izvolitve v sodniško funkcijo in toliko bolj seveda sem potem lahko zaskrbljen, kako je z običajnimi strankami v upravnih in sodnih sporih. Torej, bojim se, da bomo mi z izglasovanjem takega proceduralnega sklepa, da stvar odložimo na naslednjo sejo, tako da bi bil prisoten predstavnik predlagatelja, prišli na naslednji seji do razprave, do teoretične razprave o nekem pravnem problemu, ali je Ustavno sodišče lahko predlagatelj ali ne more biti predlagatelj, kandidatka bo pa še naprej čakala.
Zato bi predlagal, da odločimo danes v njeno korist. Se pravi, da jo izvolimo za sodnico, da pa to razpravo prepustimo pravnim strokovnjakom, ki jo je Ustavno sodišče že odprlo tudi s tem, ko se je odločilo, da bo ocenjevalo ustavnost nekaterih členov zakona o sodniški službi in zakona o sodiščih. Tudi to je zanimiv primer, da je Ustavno sodišče potem, ko je odločalo o sporu med kandidatko in Sodnim svetom ter Sodnim svetom in Vrhovnim sodiščem, prišlo do ugotovitve, da zakon o sodniški službi, ki je verjetno eden strokovno najbolje pripravljenih zakonov, ni jasen. Da ni dovolj jasen in da imajo tukaj različna sodišča, različni sodni organi različne interpretacije zakona, ki so ga pripravili zanesljivo najboljši pravni strokovnjaki ob sodelovanju sodniškega društva in vsega sodniškega zbora v Sloveniji.
To pa je prav gotovo neka druga razprava, ki je ne moremo niti tukaj zaključiti, niti odločiti, ker je stvar pravnih teoretikov. Zelo verjetno bomo dobili kak predlog za spremembe zakona in bomo takrat odprli to razpravo. Danes pa predlagam, da zavrnemo ta proceduralni predlog in odločimo o izvolitvi kandidatke. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Poglejte. Hvala lepa, dr. Zagožen. Če želim biti korekten, ko je bil podan proceduralni predlog, bi ga moral dati takoj na glasovanje. Zato predlagam, daf preden z razpravo nadaljujemo, glasujemo o predlogu, ki ga je dal gospod Školč. Če bo izglasovan, potem tako ali tako te razprave ne bo več. Če ne bo, se pa odprejo vsebinske razprave.
Na glasovanje dajem proceduralni predlog, da se odločanje o odloku o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Danice Ceglar preloži na naslednjo sejo, na katero se povabi tudi predlagatelja tega odloka.
Gospod Peterle, pri proceduralnem predlogu ni obrazložitve glasu.
Ugotavljamo sklepčnost! (75 prisotnih.)
Kdo je za predlagani proceduralni predlog? (26 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da proceduralni predlog ni sprejet in nadaljujemo z razpravo. Javila se je gospa Beblerjeva, dr. Ribičič, gospod Peterle in tudi gospod Školč je dvignil roko. Po tem vrstnem redu prosim. Mislim, da je bil prvi dr. Ribičič, potem pa gospa Beblerjeva, gospod Peterle.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovane kolegice in kolegi! Gre za precej zapleteno vprašanje - ne samo zato, ker gre za precej usodno vprašanje za posameznika oziroma posameznico, gospo Ceglarjevo, ki je brezposelna celo v takšni situaciji, da je nezasedeno sodniško mesto, gre pa tudi za zapleteno vprašanje, ker skriva veliko odprtih pravnih vprašanj. Tukaj tudi ni mogoče odločati na zaupanje, zato ker so zelo dobri in ugledni strokovnjaki, o katerih imam tudi osebno najvišje mnenje, na obeh straneh. V Ustavnem sodišču je bilo razmerje 5:3. Zelo ugledni profesorji prava in drugi pravni strokovnjaki so bili ločenega mnenja, nasprotnega mnenja, isto velja seveda za sestavo Sodnega sveta, za naš Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve itd.
Mislim, da ta logika, ki jo je zastopal tisti del strokovnjakov, ki menijo, da je Sodni svet lahko izključni predlagatelj sodnikov, da je dovolj trdna solidna argumentacija, vsaj na prvi pogled ni mogoče resno ugovarjati. Ustava, ne samo zakon, zelo jasno pravi, kdo predlaga sodnike in tukaj ne predvideva nobenih izjem. Kljub temu mislim, da je treba zelo resno proučiti tudi nasprotno logiko. Bom kar odkrito povedal, da sem pristaš te nasprotne logike, da menim, da je treba spoštovati večinsko odločitev v Ustavnem sodišču. Najbrž niti ni pomembno zdaj govoriti o tem, kako bi se sam odločal, če bi bil v tej situaciji, da o tem sklepam, ampak odločitev, ki je bila sprejeta, je odločitev, ki je zavezujoča, pa mislim, da ne samo s formalnega stališča. Mislim, da je tukaj možno govoriti o zelo resnih vsebinskih argumentih, zato da je v takem primeru nujno in koristno v pravni državi spoštovati takšno odločbo Ustavnega sodišča; ne samo zato, ker je po črki ustave in zakona, tako da je ta odločba zavezujoča, ker konec koncev imamo nasprotno črko ustave, ki pravi, da Sodni svet predlaga, zato je treba tudi vsebinsko te stvari pogledati in tehtati ene vrednote in druge vrednote.
Vrednote, ki so po mojem mnenju v igri na drugi strani, zadevajo vprašanje kršitve človekovih pravic. Seveda je eno od temeljnih vprašanj, ali gre za človekovo pravico in to za temeljno človekovo pravico, da nekdo lahko kandidira in postane, če izpolnjuje ustrezne pogoje, sodnik s trajnim mandatom, in tudi vprašanje, ali izpolnjuje pogoje, vendar eno in drugo vprašanje sta v tem postopku po mojem mnenju v pristojnosti Ustavnega sodišča. Dolgoročno gledano bo kritika lahko ovrgla tudi kakšen element teh odločb, ampak za nas je zavezujoča odločitev o tem, da tukaj gre za človekovo pravico in za njeno kršitev.
Osebno menim, da tukaj ne gre za klasičen kompetenčni spor. Za kompetenčni spor bi šlo, če bi bila možna obratna situacija. Recimo, da bi Sodni svet predlagal izvolitev nekega sodnika, ker meni, da izpolnjuje pogoje, temu bi pa lahko ugovarjalo Ustavno sodišče in to preprečilo, pa vemo, da tega ne more. Ta izjema in ta izjemna moč, ki jo daje ustava Ustavnemu sodišču, nima temelja v tem, da bi hotela ustava dvigniti Ustavno sodišče nad vse druge organe, ampak poskuša človekove vrednote dvigniti na prvo stopnico ustavne ureditve. Skratka, po mojem mnenju se diskusija o tem vprašanju, kako ravnati v tem primeru, ne začne v tistem delu ustave, ki govori o kompetencah Sodnega sveta in Ustavnega sodišča, skratka, 130., 160. člen itd., ampak se začenja v preamboli k tej ustavi.
V preamboli k Ustavi Republike Slovenije je jasno zapisano, da ustava izhaja iz človekovih pravic in temeljnih človekovih svoboščin in tukaj mislim, da je temelj za izjemna pooblastila, ki jih ima Ustavno sodišče samo in izključno v primeru, če ugotovi kršitev pravic s posamično odločbo. Seveda je tudi o tem možno razpravljati, ali tukaj gre za odločbo za takšen akt, kot ga omenja ustava, ali ne, ampak o tem odloča Ustavno sodišče, ki nam je o tem poslalo široko obrazloženo stališče. Skratka menim, da, ko gre za presojo enih in drugih vrednot v tem primeru, je treba ugotoviti, da je Ustavno sodišče na podlagi svojih ustavnih pooblastil, ki jih ima v tistih primerih, ko gre za kršitev človekovih pravic, na podlagi ustavne pritožbe sprejelo odločbo, ki je za nas zavezujoča. To pomeni, da je v tej odločbi dokončno odločeno o enem samem spornem vprašanju in sicer; ali kandidatka, gospa Danica Ceglar, izpolnjuje ali ne izpolnjuje pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo.
Menim, da nas Ustavno sodišče ne more zavezovati, kako bomo odločali, kot nas ne more k temu zavezovati Sodni svet. Seveda je pa dokončna njihova odločitev o tem vprašanju, ali izpolnjuje pogoje ali ne. Jaz bom torej s tega vidika in zlasti zaradi tistega dela obrazložitve, ko sem govoril tukaj o tem, da imajo človekove pravice pač prvenstvo v naši ustavni ureditvi in da so te vrednote pomembnejše kot pa kompetenčni spori med posameznimi državnimi organi, glasoval za izvolitev kandidatke Ceglarjeve za sodnico. Postavlja se mi vprašanje, ko sem to bral in o tem razmišljal, ali je v ospredje treba postavljati sistemska vprašanja ali vprašanje človekovih pravic, in sem pač prišel do te razlage, da je naša ustava po svojem konceptu, po strukturi, po tem, kakšna je preambula in kakšno je poglavje o temeljnih človekovih pravicah in svoboščinah takšna, da absolutno prednost daje človekovim pravicam. Skratka, da je to koncepcija, v kateri ni človek zaradi sistema, ampak je obratno - je sistem tisti, ki mora predvsem voditi račune o človekovih pravicah in svoboščinah. In tukaj ne gre samo za dvom, da so bile kršene te pravice in svoboščine, ampak gre za odločbo Ustavnega sodišča, ki je z večino glasov o tem dokončno odločilo.
S tem seveda nočem nikakor reči, da tudi nasprotna logika nima svoje teže. S tem sem začel, možno se je postaviti tudi na formalno stališče pristojnosti Sodnega sveta, ki so tukaj v konfliktu s pristojnostmi Ustavnega sodišča, ampak mislim, da sem dovolj obsežno in argumentirano razložil, za kaj sem se opredelil, tako kot sem se in kako se bom do tega opredelil. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, doktor Ribičič. Besedo ima gospa Beblerjeva.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Moram reči, da me je odločba Ustavnega sodišča prepričala in jaz bi po svoji vesti mirno glasovala za to, da se gospa Ceglerjeva izvoli v trajni sodniški mandat. Ampak seveda kot poslanka tega državnega zbora pa si vendar zastavljam vprašanje, kaj to pomeni tudi za naše delo v bodoče, kajti ustava vendar v 130. členu izrecno govori, da sodnike voli Državni zbor na predlog Sodnega sveta. Seveda spoštujem tudi to dejstvo, ki ga je gospod Ribičič tukaj opisal, da je pač Ustavno sodišče odločalo o ustavni pritožbi zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnim aktom, ker je sprožila ta postopek pred Ustavnim sodiščem gospa Ceglerjeva in je odločilo Ustavno sodišče v njen prid. Ampak, ali to res pomeni, da se tukaj zdaj Ustavno sodišče lahko pojavi kot predlagatelj namesto izrecno določenega predlagatelja v naši ustavi. Jaz bi seveda najrajši videla, pa seveda se ta stvar ni tako izšla, da bi sprejeli predlog gospoda Školča, da se odločanje o tej zadevi odloži za en teden, saj bomo kmalu imeli spet sejo Državnega zbora in da predlagatelj najmanj kar je, tukaj zagovarja svoje stališče, da je on pravi predlagatelj, ne glede na to, da je v ustavi določen nekdo drug kot pravi predlagatelj. In seveda to bi si, po moje, preveč vzeli v svojo pristojnost, ki nam ne gre.
Meni bi bilo celo bolj primerno, če bi se Državni zbor sam pojavil kot predlagatelj, ki sebi predlaga, da odloči o tej zadevi, ne pa, da sprejme Ustavno sodišče v funkciji predlagatelja. Tako da imam resne pomisleke, da bi danes o tem odločali.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospa Beblerjeva. Replika dr. Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Torej ta pot, ki jo gospa Beblerjeva predlaga, bi bila ponovno nekaj nenavadnega in seveda spet kompetenčni spor med tem - recimo ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča, ki se glasi, da kandidatka izpolnjuje vse pogoje za sodniško funkcijo - ali si lahko vzame Državni zbor sedaj tisto pooblastilo oziroma njegova komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in pripravi predlog, ko pa ustava piše, da Sodni svet predlaga. Smo v isti situaciji. Mislim, da tako kot sem prej rekel, ne moremo, nimamo izbire. Če nočemo ponoviti napake Sodnega sveta, ki jo je storil, da ni spoštoval odločbe Ustavnega sodišča, potem moramo glasovati. Če namreč zavračamo to, da bi glasovali na podlagi predloga Ustavnega sodišča, potem bo Državni zbor tisti, ki ne spoštuje odločb Ustavnega sodišča, potem ko se je to zgodilo že Sodnemu svetu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala dr. Zagožen. Besedo želi gospod Baškovič. Ne, ker se je pojavil. Mislim, da se je oglasil ob tej razpravi, ki je bila sedaj. Mislim, da je logično, da mu dam sedaj besedo, potem pa takoj po vrsti. Prosim, gospod Baškovič.
MILAN BAŠKOVIČ: Nisem pravzaprav nameraval diskutirati, ampak ker se odpirajo enaka vprašanja, ki so bila nam že uradno zastavljena in o katerih smo govorili precej obširno na seji Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, bi rad samo spomnil na nekaj elementov, ki so vendar potrebni pozornosti. Namreč, že gospod Juri pa tudi gospod Školč sta odprla nekaj načelnih vprašanj. O tem bi rad samo nekaj rekel. Saj pravim, težava je v tem, ker nas bremeni neka osebna stiska - človek, ki stoji za tem - vendar pa ima ta problem dve dimenziji. Ena je ta ustavno-sistemska, organizacijska, če bi temu rekel, kompetenčna, druga je pa potem individualna kandidatura za sodnika in vsi pogoji, ki so pa druga plat medalje in jih je potrebno ob tem obravnavati.
Namreč, res je to, da je ta primer edinstven, je izjemen, doslej ga še nismo imeli in je potrebno ob njem razmišljati o tem, kar je bilo že rečeno: ali je to prejudic za bodoče primere in do kam lahko to seže. Sem prav zadovoljen, da se postavi to vprašanje, ker smo čestokrat na robu takih dilem in vprašanj in se zmeraj izognemo nadaljnjim razpravam in iskanju nekih sporazumnih ali pa dogovorjenih, strokovno dognanih itn. rešitev. Namreč, cele stvari ne jemljem kot kompetenčni konflikt, ker take vrste spora nekako nimamo kategoriziranega. Gre za to, kar je KVIAZ postavil tudi nam. Kaj to pomeni sedaj, da se uradno pojavlja kot predlagatelj, v tem primeru Ustavno sodišče, na drugi strani pa izrecno Sodni svet javlja parlamentu, da je on izključni in edini predlagatelj za izvolitev sodnikov. In to utemeljuje, zakaj; ker je za to postavljen z ustavo, ker je odgovoren za to sodno vejo oblasti, ker gre za trajni mandat, za sodstvo, ki je ena od pomembnih inštitucij, ustavno opredeljenih, in vsi osnovni pogoji in elementi so že v ustavi urejeni, med temi tudi ta. In ker tudi praktično ves čas živi v tem krogu, večina članov Sodnega sveta je sodnikov, iz vrst sodnikov, manjšina je ostalih strokovnjakov pravne stroke, in analizira stanje, zbira podatke, in tako naprej. To je bilo to vprašanje in vi ste dobili tisto naše mnenje - jaz ga zdaj ne bi ponavljal - kjer smo seveda morali odgovoriti na to dilemo in smo pretehtali vse okoliščine, smo tudi obširno napisali in povedali, da prideta v poštev pravzaprav obe varianti. In to je stvar odločitve, politične odločitve, ki mora imeti pred očmi marsikaj. Namreč, ena možnost je, da se postavi Državni zbor na stališče, da ta predlog ni ustavno fundiran, in ga torej ne jemlje v postopek, drugo pa je, zaradi načela pravne države, spoštovanja odločb sodišč in tako naprej, da se podredi tudi taki interpretaciji, ki ima neke druge, ne ustavne, ampak zakonske temelje, izvedene po analogijah itd., ampak vendar predlog, ki ga je dalo na podlagi zakona, in v tem primeru pristane na postopek in potem na vse, kar temu sledi.
No, to je samo ta začetna dilema. Res pa je, da vse skupaj vendar izhaja iz tega temeljnega ustavnega načela - tu jaz vidim problem in tu moramo biti zelo natančni in zmeraj pozorni - delitve oblasti, to je ustavno načelo. To je 3. člen ustave, za nas velja to načelo, se pravi sodna, izvršna, zakonodajna ali obratno oblast. Pri nas smo nekako še v začetni fazi uresničevanja tega načela. V svetu pa imajo že dolgoletno, mislim stoletne tradicije in na tem načelu živi njihova država, demokracija, ves razvoj, ampak moram ob tem ugotoviti, da ni spora, če gledate teorijo ali prakso in tako naprej, še zmeraj imajo te probleme teh sporov glede na delitev oblasti. Še zmeraj se iskri med temi vejami, med izvršno in zakonodajno, sodno in zakonodajno in tako naprej. To so stvari, ki so v življenju podane, se jim ne da izogniti in so tu. Seveda tam, kjer imajo daljšo tradicijo in študirajo, primerjajo, se ob tem tudi ustrezno obnašajo in iščejo potem izboljšave, rešitve, prejudice in tako naprej. Zdaj, ta delitev sama pa ne pomeni samo delitev med izvršno, sodno in zakonodajno, ampak tudi razmerja med njimi in tudi razmerja znotraj teh vej oblasti. In tukaj gre za stvari, ki so aktualne, zlasti - po moje tudi ne more drugače biti - ustava tega ne more definirati, teh meja in okvirov, ampak postavi načelo v zakonodaji. V izvedbi seveda tudi ne moremo kar naprej postavljati in jasno definirati teh ločnic in potem na teh mejah poka. Lahko se iskri, lahko pa pride do težav, zlasti če katera od teh vej oblasti ne upošteva principov sodelovanja, ravnovesja, ki so vgrajeni v to načelo, ampak skuša z lastno interpretacijo, katerakoli že od teh vej, nekako prebijati meje in sama postavljati razmejitve, ki jih sicer ne v teoriji ne v praksi nismo določno postavili. Tu so te nevarnosti, ki imajo pa lahko zelo dolgoročne posledice.
Tako, da ta problem je navzoč. Jaz ne bi o tem govoril na dolgo in na široko, ampak mislim, da se ob takih primerih lahko omeni. Pogrešam pa to in mislim, da se bo v bodoče treba vendar tega resno lotiti, ker smo imeli že dosti tega med izvršno oblastjo in zakonodajo; med vlado in parlamentom imamo to kar naprej. Med sodno oblastjo, mislim zlasti ustavno-sodnem, in parlamentom, smo večkrat na teh razmejitvenih črtah poseganja do kje, kako, na kakšen način. Kadarkoli je tak problem, se stvar potem nekako zaobrne in ne pridemo potem do tega, da bi to strpno, natančno in v nekem ravnovesju in sporazumevanju in strokovnem in drugem sodelovanju stvari mirno, racionalno izčistili.
Rad bi samo še to povedal, da mislim predvsem to, da gre sicer za primer, ampak tukaj so se spopadla stališča in prišlo je do nasprotnih razumevanj ustave in zakona med najvišjimi ustavno kvalificiranimi in strokovno kvalificiranimi institucijami, kot so Vrhovno sodišče, kot je Sodni svet kot ustavni organ, kot je Ustavno sodišče in v temeljnih vprašanjih, če ste pogledali, se stvari krešejo in si nasprotujejo - od ustave do posameznih zakonskih ureditev. Sedaj je prišlo celo do tega, kot sem že omenil, da je Ustavno sodišče začelo postopek za oceno ustavnosti nekaterih določb. Ta postopek še ni izpeljan, še ni končan. Tudi to moramo imeti v zakupu.
Tukaj bi pričakoval, pa sem nekoliko razočaran, ne glede na institucije, ki so tu v igri, da bi ta problem, ki je za vse usoden: za Vrhovno sodišče kot vrhovni organ sodne oblasti po ustavi, za Ustavno sodišče kot posebno vejo sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti in za človekove pravice in za parlament in za Sodni svet kot ustavni organ, da bi tu našli čas, potrpežljivost, sodelovanje, pa ga niso. To je čisto moje osebno mnenje, da to manjka. Če gre za tak poseg in za tako porušenje teh sorazmerij in kompetenc v teh vrhovnih institucijah oblasti, bi to vendar terjalo strokovno raziskavo, analizo, sodelovanje in ne odločanje z neko pozo oblasti v tehtanju 4:4 oziroma potem dokončno 5:3. To je tisto, kar mislim, da ni bilo dobro, pa naj se kakorkoli to že sliši. To bi se po mojem mišljenju dalo bolj natančno, bolj subtilno, bolj upoštevajoč vsa razmerja, posledice in globino tega spora razrešiti tako, da bi potem prišli do logičnega zaključka, do prepričljivega predloga kot sicer vsebinsko in strokovno in glede na ustavo in zakon, da se ne bi sedaj spraševali, ali je to zanesljivo ali ni zanesljivo, pravno, dejansko, so pogoji, niso pogoji, kakšne so ocene, so takšne, so one. Tu se vse, kot ste videli, relativizira in vsak ima neko svojo interpretacijo.
Mislim, da bi morali iskati primerne poti, ki bi amortizirale te ostrine spora in te spopade, ki so neproduktivni, neprimerni in tudi lahko vzbudijo nek slab občutek, da se je nekaj naredilo prehitro, brez ocene vseh možnih okoliščin in pa potez, ki so s tem povezane. No, to glede obveznosti odločitev oziroma odločb Ustavnega sodišča glede na Državni zbor - ne glede, ampak na splošno, teoretično, tukaj se citira tretji odstavek 1. člena zakona o Ustavnem sodišču, ki pravi: "Odločbe Ustavnega sodišča so obvezne". To piše zakon. Jaz ne diskutiramo z Ustavnim sodiščem, ampak strokovno, pravno pa lahko na nekaj opozorim, na neko nianso.
Namreč odločba, vemo, kaj to je, odločba je končni akt, ko odločaš po nekem postopku, neki upravni, sodni ali kakršnikoli stvari. Ta odločba je potem kot pojem dodana členu 40 itn. Povsod govori o odločbah, odločbe se objavijo itn. Procesualni sklep ali nek predlog, ki se nekomu daje, po moje ne moremo mirno brez premisleka in brez razmisleka proglasiti, da je to ta odločba, ki je obvezna. Tudi tukaj, ko se s tem operira, je analogija, je smiselna raba te določbe, kar je zopet tisto, kar najbolj zamerim v vseh teh razpravah, da se z nekimi analogijami in z interpretacijami pride do neke absolutno postavljene rešitve, ki pa je brezprizivna. To je to, kar bi morali v stroki razčiščevati od detajla do detajla in to je tudi eden takih primerov, ko se tako naredi in potem seveda ni diskusije. Hočem reči nekaj; neki predlog, ki je prišel po tej poti kot nadomestno nečesa drugega, ni to, kar govori zakon, da je odločba, ki je obvezna. Lahko speljemo tako razlago, lahko pa tudi dvomimo v njeno popolno korektnost. No, to so take stvari, ki sem jih želel povedati. Moram pa tudi to reči, da mi smo pa tam povedali, pa ponovno moram reči, da Državni zbor, poslanci kot demokratično izvoljeni predstavniki ljudstva, kot nosilci te veje oblasti, lahko tudi diskutirajo, lahko tudi kdaj podvomijo o neki odločitvi druge veje oblasti. To je v svetu normalno, ni to prepovedano, ni to nekaj grešnega. Tudi z moje strani si upam to reči in vem, da bom deležen marsikatere kritike, ampak dejstvo je, pri nas in v svetu, da se to dogaja in bi se verjetno moralo, da se stvari normalno razmejujejo, razčiščujejo in izvajajo.
Na koncu bi samo to rekel; kakorkoli naredimo ali pa naredite, nekdo bo prizadet s tega prvega sklopa institucij. Če smo - in to vidim, da smo - dali prednost Ustavnemu sodišču in tej interpretaciji spoštovanja sodne oblasti, smo tudi indirektno rekli: Sodni svet je ravnal protizakonito, kar mu je tudi Ustavno sodišče interpretiralo in napisalo izrecno v svoji odločbi. Torej je Sodni svet doživel na neki način nezaupnico glede svojega dela. Če bi pa dali prav Sodnemu svetu, bi pa dobilo zaušnico Ustavno sodišče, tako da smo zopet v nekem zelo neugodnem, težkem položaju, nezavidljivim, ki bi se mu morali izogibati in je nesreča, da je do tega sploh prišlo. Ne bi smelo. Zadaj je potem pa še osebna usoda človeka, na katerem se vse to lomi in je nekako v ozadju in se s tem nihče ni uspel do kraja in natančno ukvarjati in so dosti nezanesljive okoliščine okrog tega, tudi ovirajo potem neko sproščeno in zanesljivo odločanje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Baškovič. Da ne bom deležen očitka glede vrstnega reda razpravljavcev, bi se rad opravičil naslednjim, gospodu Peterletu in Mozetiču in naslednjim, ker sem pričakoval, da bo gospod Mozetič samo na kratko odgovoril na eno od stališč, ki jih je slišal v razpravi prej, tako da je pa zdaj gospod Baškovič to razpravo imel. Za repliko sta se prijavila dva: gospod Mozetič in dr. Zagožen.
Gospod Mozetič. Prosim.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Ta razprava oziroma to pojasnilo me je sedaj v bistvu samo potrdilo v še ne dovolj trdni odločitvi, svoji, da sekretariata v takem smislu, kot ga imamo v parlamentu, ne potrebujemo. Inštitucije bodo prizadete, je bil nekje zaključek te zadeve, inštitucije. Problem ni inštitucij. Prej smo poslušali drugega; naša ustava, naša ureditev izhaja iz spoštovanja človekovih pravic. Tukaj so prizadete človekove pravice, ne pa inštitucije.
Sedaj pa, kar zadeva okrog tega. Mislim, da ta debata, ki sedaj teče, sploh ne bi smela teči, ker imamo predlog odloka, ki je bil s KVIAZ-a posredovan na osnovi predloga Ustavnega sodišča. Zakaj je Ustavno sodišče to posredovalo, je točno napisano v tej in v vseh njegovih odločbah. V eni odločbi je najprej naložilo Sodnemu svetu, da to svojo zadevo ponovno obravnava, da upošteva vse, kar mu je naložilo, in interpretacijo, ki jo je Ustavno sodišče zavzelo do tistih spornih odločb in določb zakona, vendar Sodni svet tega ni upošteval. In kako naj sedaj pride človek, ki mu je kršena ustavna pravica, o čemer ugotavlja Ustavno sodišče, ne jaz, eminentni pravniki, ki so v sodnem svetu. Kako naj pride do vsaj do tiste stopnje, da se lahko odloča o njem, ker se je prijavil na določen razpis. Ne more. In edina pot, ki jo je izbralo Ustavno sodišče, da je izvršilo to in da je preprečilo oziroma odpravilo to kršenje človekove pravice nekoga, je to, da je samo vložilo predlog in zato se tukaj sploh ne bi smeli spraševati o temu, da je prejudic. Prejudic v klasičnem smislu to ni, ker bo do takega prejudica ponovno prihajalo samo, če bo sodni svet podobno delal, kot je delal v tem primeru, sicer pa do tega ne bo prišlo. Jasno pa je, tudi meni, da so lahko različna stališča, da so lahko različne, bom rekel različna mnenja okrog tega, ampak to je pomembno za naprej. Te debate, ki tečejo, tudi to, kar je naš sekretariat napisal, to je pomembno za tisti trenutek, ko bomo začeli debatirati o spremembi zakona o sodniški službi in bomo te zadeve morda uredili drugače. Sicer pa v principu pravne države, kjer je poleg temeljnega elementa spoštovanje človekovih pravic tudi delitev oblasti in tukaj imamo sodno odločbo, v to se mi ne moremo spuščati. Zato so tudi te zadeve v mnenju našega sekretariata. Če pa bi zaradi načelnega spoštovanja odločitve sodne oblasti - pa še naprej nekaj citira - Državni zbor Ustavnemu sodišču priznal; mi nimamo kaj priznavati in mi nimamo kaj načelno, iz načelnih razlogov spoštovati odločbo sodne oblasti. Odločba sodne oblasti, ki je dokončna, je tudi izvršljiva in jo mi moramo spoštovati. Mi je ne moremo niti z zakonom spremeniti niti z zakonom ukiniti. Mi smo jo dolžni spoštovati. Če pa želimo, da se naprej ne bodo dogajale take sodne odločbe, potem moramo spremeniti zakon, ki velja za naprej seveda, ne pa za nazaj. In zato tudi ta zadeva spet v tej obrazložitvi sekretariata; vprašanje pa je, ali in koliko se Državni zbor sploh lahko ukvarja s konkretnimi okoliščinami in pravnimi vprašanji. Ni vprašanje. Mislim, da morate mnenje jasno povedati. Tega vprašanja ni in mi se ne moremo s tem ukvarjati. Mi lahko samo odločamo o predlogu. Kako bomo odločali, je stvar vsakega posameznika. To je povsem jasno in to tudi piše v odločbi Ustavnega sodišča, da smo dolžni za kogarkoli, tudi v konkretnem primeru, glasovati tako, kot so oni predlagali. To je naša stvar.
S tega vidika mislim, da so bile prejšnje interpretacije in razlage s strani sekretariata zelo, bom rekel politične. To kar je bilo sugerirano, da imamo mi dve varianti in sedaj se o njih politično odločamo. Seveda, saj Državni zbor se ne odloča drugače kot politično, ampak ni ta odločitev. Ta odločitev ni pri nas. Odločitev, da bomo spoštovali sodno odločbo, ni na naši strani. Mi jo moramo spoštovati iz temeljnega principa, ki sem že rekel, delitve oblasti pa tudi, če smo v začetni fazi uveljavljanja načela delitve oblasti. Tudi če smo v začetni fazi, smo dolžni to spoštovati. Vse kompetenčne spore, ki pa nastajajo, nastajajo na drugih relacijah, lahko tudi na relaciji parlament - vlada, tudi parlament - sodstvo, vendar ko ena od teh inštitucij, od teh oblasti sprejme odločitev, potem je konec. Ne bom se spuščal v razpravo, ker sem se javil samo k repliki, pri razpravi bom pa še prebral nekaj zadev iz odločbe Ustavnega sodišča oziroma predloge, ki kažejo na to, da bi se morali krepko zamisliti nad določenimi stvarmi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika gospod Zagožen, potem gospod Peterle.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Tudi jaz sem ponovno, tako kot že velikokrat, spet zelo presenečen nad pravnim mnenjem, ki ga je dal gospod Baškovič. Nekaj takih cvetk je tudi v tistem mnenju, ki je bilo dano Komisiji za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Tako pravno gledanje me res preseneča, pa čeprav niti nimam pravnega znanja.
Seveda lahko vsakdo od nas, če je za to usposobljen, tudi gospod Baškovič, polemizira z ustavnimi sodniki, ali je njihova odločitev prava ali ne, nekje na nekem simpoziju ali v pravni praksi, recimo, ali morda obstaja kakšna pravna teorija, vendar pa tukaj razpravljati o tem, ali je zanesljiva, ali ni zanesljiva odločba Ustavnega sodišča, ker je bila odločitev 5:4 in kako naj bi zdaj mi to obravnavali. Morda pa ni zanesljivo. Morda pa so se zmotili. Po zakonu se ve, kako Ustavno sodišče odloča - z glasovanjem in večina odloči in odločba je veljavna in proti njej ni pritožbe, je dokončna in Državni zbor jo mora upoštevati. Potem pa lahko na drugem nivoju razpravlja, ali z Ustavnim sodiščem, ne pa da začne najprej razmišljati, ali bo odločbo spoštoval ali ne - to je seveda takojšnja kršitev zakona o Ustavnem sodišču, drugače ne morem razumeti tega zakona. To pa seveda pomeni posledično seveda tudi grobo kršitev človekovih pravic v tem primeru. Ta razprava, teoretična, bo seveda trajala tudi naslednja desetletja - o stoletjih ste govorili, gospod Baškovič, ali naj gospa Ceglar zdaj čaka, da bomo to razpravo kdaj končali? Zato moramo pač glasovati, spoštovati zakon in ustavo, glasovati o odloku, potem pa lahko naslednja desetletja nadaljujemo to razpravo, kdo ima prav. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, dr. Zagožen. Besedo ima gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Pričakoval sem, da bo gospod Baškovič kot strokovnjak za pravne zadeve nastopil kot strokovnjak za te zadeve in nam pomagal iz te zagate, v katero smo po nepotrebnem prišli. Mislil sem, da bo rekel, ni inštance čez Ustavno sodišče - to je odločilo tako in tako, v skladu s tem se moramo mi sedaj odločati o njegovem predlogu, ne pa o njegovem ravnanju. Zgodilo se je nekaj, čemur rečem zelo nevaren precedens za našo demokracijo, da je človek, ki nima poslanskega mandata, tukaj v bistvu načenjal politična vprašanja v zvezi z Ustavnim sodiščem, Sodnim svetom in tako naprej. In to je nevarno, kar se je zgodilo, pa je po svoje dobro, da vidimo, kako smo različni v pojmovanju demokratičnih pravil igre. In bom še jaz malce temo razširil: sprašujem se ali vas sprašujem, v katerem parlamentu zahodnega tipa službe nastopajo de facto s poslanskim mandatom. Ne poznam takega parlamenta. Službe so bile v prejšnji skupščini za to, če je slučajno tarkatnim poslancem ali delegatom šlo mogoče z mislimi napačno, je potem inštitucija v hiši, ki je bila tukaj stalno, pokrila zadevo oziroma izpeljala v pravo smer. Ne bi želel, da to nadaljujemo tukaj. Tukaj mi nismo pritožbena inštanca za odločitve Ustavnega sodišča, tukaj se moramo preprosto odločiti o tem, kar so oni predlagali, ker naslednjega nad njimi ni, mi pa se bomo vsak po svoji vesti odločili o tem, kar so predlagali.
In še tukaj je prej gospod Školč rekel, da predlaga to zato, ker se je zgodilo prvič. Mene čisto nič ne zanima, ali se je zgodilo prvič ali drugič. Zanima me samo, ali bomo mi prav ravnali. In mislim, da ne ravnamo prav, če smo se dali speljati v to debato, ki se naj odvije drugje; kot je bilo že rečeno, naj se zakon spremeni, pa bomo potem v drugih pravnih okoliščinah. In jaz sem prav vesel, da torej nismo prišli še v en drug nevaren precedens, kajti če bi glasovali za predlog poslanca Školča, bi prišli v situacijo, da se ne bi nikoli odločili o predlogu Ustavnega sodišča, ker bi čakali ves mandat na to, da se nekdo z Ustavnega sodišča tukaj pokaže. To bi izhajalo iz take odločitve in bi podaljševali to odločanje, češ nikogar ni z Ustavnega sodišča, mi ne moremo odločati. Torej, tukaj smo oziroma so šli tisti, ki so zapeljali zadeve v to smer, v povsem nepotrebno smer, ki pomeni v bistvu samo zavlačevanje.
In kot je bilo že tudi povedano; nikjer ne piše, da mora kdo iz Ustavnega sodišča priti in je že za sejo KVIAZ-a bilo povedano, da jih ne bo in KVIAZ je sam ugotovil, da je Ustavno sodišče obrazložilo v predlogu samem, prav tako pa so razlogi vsebovani tudi v odločbi tej in tej itn., in KVIAZ, to je zame merodajna zadeva, je takole napisal: "Komisija Državnega zbora za volitve, imenovanje in administrativne zadeve predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da na podlagi 172. člena svojega poslovnika sprejme odlok, s katerim se Danico Ceglar izvoli v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice v Okrajnem sodišču v Piranu." To je zame podlaga za odločanje in ko smo sedeli, ne tako daleč nazaj, predsedniki komisij skupaj s predsednikom Državnega zbora, smo rekli, ravnajmo tako kot ravnajo normalni parlamenti. Naj se stvari zdebatirajo v delovnih telesih in komisija, KVIAZ je seveda eno od temeljnih teles tega Državnega zbora. Če se tam ni ta debata odprla ali končala, je to seveda druga zadeva, ampak zame je merodajno to, da smo dobili od KVIAZ-a formalno podlago za odločanje in predlagam, da odločamo in sem prepričan, da bo tako tudi najbolj prav. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Peterle. Besedo ima gospod Mozetič za razpravo, potem pa gospod Bavčar, za gospodom Mozetičem. Ne, replika je bila prej, je točno. Gospod Mozetič, beseda je vaša.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala za besedo. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Zakaj naj bi se to odločanje preložilo, je bil velik argument prej, da bi morali priti z Ustavnega sodišča. Poglejte, Ustavno sodišče kot sodišče svoje odločitve sprejema z glasovanjem in jih kot take sprejema in so poslali odločitev z obrazložitvijo v Državni zbor in jo imamo pred seboj. Ustavni sodnik v tem smislu ne more nič drugega tukaj povedati, nič drugega. Vse, kar so imeli povedati, so nam povedali. Jaz bom pa iz tega ven prebral par zadev, ker se mi zdijo zelo pomembne tudi za državljane kot take in za vprašanje spoštovanja človekovih pravic in tudi kažejo na določen problem, ki je znotraj pravosodja. V tem predlogu najprej Ustavno sodišče pravi tako: "Sodni svet je sklenil, da kandidatka ne izpolnjuje pogojev, čeprav so", kakor je ugotovilo Ustavno sodišče, pri odločanju o kandidatkini ustavni pritožbi, po zakonu za presojo, ali kandidat izpolnjuje zakonske pogoje za sodniško službo, "pristojni personalni sveti ustreznih sodišč in ne Sodni svet". Torej Sodni svet je tukaj prekoračil svoje pooblastilo, ker je odločal o tistem, o čemer ni pristojen. In potem naprej, v svoji odločbi je Ustavno sodišče naložilo Sodnemu svetu, naj ponovno vzame to zadevo v roke in dalo izrecno napotilo, da je pri odločanju dolžan upoštevati takšno interpretacijo veljavne zakonske ureditve, kot je obrazložena v odločbi Ustavnega sodišča. To pomeni, da je Ustavno sodišče pointerpretiralo tisto, kar se mi zdaj pogovarjamo, kako naj bi bilo in kaj naj bi bilo. Vendar obrazložitev piše naprej in tukaj se meni začne...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim za mir v dvorani!
MIROSLAV MOZETIČ: ...Tukaj me začne ta stvar skrbeti. V tem novem sklepu, ko je Sodni svet ponovno sklepal, ni odpravil nobene od takrat ugotovljenih kršitev kandidatkinih ustavnih pravic, niti ni v obrazložitvi navedel, zakaj ni sledil pravnemu nadziranju Ustavnega sodišča in zakaj ugotovljenih kršitev pri ponovnem odločanju ni odpravil, ampak jih je ponovil. Sodni svet, v katerem sedijo eminentni pravniki, vsako priznanje, jaz vem, da so eminentni in dobri sodniki in odvetniki, vendar, Ustavno sodišče to ugotavlja, ne jaz, Ustavno sodišče.
In to me dejansko skrbi. Ni odpravil kršitev ustavnih pravic, ni povedal, zakaj ni tako delal - nič! Enostavno, ponovno je storil iste stvari, ki jih je storil prvič. In najhujša kršitev, ki je najbolj problematična in določene sodne odločbe iz določenega našega zgodovinskega preteklega obdobja predvsem na teh zadevah padejo, pravijo: Ustavno sodišče še posebej opozarja na tiste ugotovljene kršitve, zaradi katerih kandidatki ni bilo omogočeno, da bi se pred Sodnim svetom branila zoper nepreverjene očitke. Torej Sodni svet ni omogočil kandidatki, da bi neke očitke, ki so bili dani, ki jih je on vzel za podlago svojega odločanja, ni ji bila dana beseda. In potem naprej še govori, tudi če bi bil za slednje pristojen, torej tudi če bi lahko o tem odločal, bi bila njegova odločitev v tem konkretnem primeru nezakonita, ker je bila sprejeta ob kršitvi temeljnih procesnih pravic kandidatke. To, da se pa nekoga, ki je obsojen, niti ne pokliče, niti ne vpraša, niti mu ne da možnosti, da bi se zagovarjal, to sem pa upal, da smo že davno presegli. To je pa zaskrbljujoče! In še samo en citat, ki se pa tiče bolj vsebine, in ga bom tudi prebral, da ne bo kdo mislil, da jaz zagovarjam koga, ker imam kakšne posebne interese. Na zadnji strani tega predloga piše: "pri čemer", Ustavno sodišče piše to, "pri čemer ni nepomembno to, da celo med temi povsem nepreverjenimi očitki ni nobenega očitka, ki bi se nanašal na njen odnos kot sodnice do strank in drugih udeležencev sodnih postopkov". Torej, nobenega nepreverjenega očitka ni v tisto smer, ki je pomemben za to, ali je nekdo primeren za to, da se ga predlaga v izvolitev za sodnika ali da se ga ne predlaga.
In še ta zadnji stavek, ki spet kaže na to, kar sem že prebral, "predvsem pa, kot že rečeno, so vsi ti očitki ostali v zakonsko predpisanem postopku brez krivde kandidatke in proti njeni volji povsem nepreverjeni, zato v pravni državi na njih ne more temeljiti nobena končna odločitev o postopku kandidiranja in izvolitve". Mislim, da ta predlog, tisti, ki ga je prebral, če bi bral še odločbo Ustavnega sodišča, bi še kaj hujšega videl, ampak že ta predlog oziroma ta obrazložitev je bila dovolj jasna, ki kaže po vsej verjetnosti na to, da se je v tem postopku v resnici dogajalo tisto, kar je bilo tudi že prej rečeno, da se je dogajala kršitev človekovih pravic in to s strani tistih, ki so dolžni v prvi vrsti, kot sodna oblast, čuvati človekove pravice in jih varovati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Mozetič. Besedo dajem gospodu Bavčarju.
IGOR BAVČAR: Gospod predsednik, hvala lepa. Tukaj je zdaj seveda odprta cela vrsta vprašanj, ki gredo tako rekoč od "ad hominem" oziroma "ad rem" in gredo seveda tudi o konkretnem imenu in priimku. Jaz bi rad pojasnil, zakaj smo se na KVIAZ-u odločili, da seveda predlagamo na koncu kot komisija odlok, s katerim naj se gospa Danica Ceglar potrdi oziroma izvoli za sodnico. Mi smo imeli na voljo diskusijo o tem, ali je mogoče oziroma je bilo možno presojati vprašanje z vidika upravičenega predlagatelja. Pa vendar smo šteli, da je pomembneje ugotoviti, da Državni zbor o tem in o morebitni izvolitvi nesporno odloča avtonomno in ni vezan na konkreten predlog. To se nam je zdelo bolj pomembno. Tudi se nismo šteli za kompetentne, da odločamo o spornosti z vidika upravičenega predlagatelja. Morda nas je malo presenetilo dejstvo, da se niti predsednik Ustavnega sodišča, niti predstavnik Ustavnega sodišča nista želela udeležiti te razprave.
Sodim pa, da je to naše stališče, da so odločbe Ustavnega sodišča po določbi tretjega odstavka 1. člena zakona o Ustavnem sodišču obvezne, bilo tako zavezujoče, da smo morali storiti to, kar smo storili. S tega stališča in zato je tudi prišlo do tega, da je komisija odločila tako, kot je odločila. Sam sodim, da smo sedaj pred odločitvijo, s katero in o kateri nismo vezani na noben konkreten predlog, odločamo avtonomno. Mislim pa, da ni smiselno, da s to razpravo nadaljujemo, ker je ne bomo mogli razrešiti tudi na tem zboru.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Samo še dva sta prijavljena k razpravi. Gospod Demšar in gospod Petan, potem pa bomo glasovali o odloku.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav! Ker se tu obravnavajo stvari, ki po moje sploh niso več stvar nekega prava, sodstva, ampak gre v bistvu za osebne stvari, značajske stvari, zato se tudi oglašam k besedi, ker nikoli nisem prava posebej študiral, zato se tudi upam oglasiti.
Občutek imam, da je tu prišlo do - ampak iz tega teksta, kolikor sem vsega prebral, reči moram, da sem ga nekajkrat bral, pa nazaj šel gledati, na kaj se kdo sklicuje in s tega preprosto ugotavljam - da je prišlo do neke zamere in ta gospa ali gospodična, ki je še mlada, ne vem, očitno ni šla skozi Sodni svet. Zanimivo se mi zdi, da je personalni svet Temeljnega sodišča dal neko oceno in glede njene strokovnosti ni nikjer rečeno, da ona po stroki ne odgovarja. Višje sodišče se sklicuje na personalni svet Temeljnega sodišča, kar pomeni, da je ista osnova in oni pač povzemajo to, kar je nekdo pred njim rekel.
Ko ste govorili o tem, da gre za načelne stvari, mene tudi sedaj zanima, ko smo bili zadnjič na zaslišanjih, kot rečemo slovensko oziroma na hearingih kandidatov za ministre in je padlo kakšno vprašanje in bili smo opozorjeni, da to pa vendar niso primerna vprašanja za tako zaslišanje. V nadaljevanju me zanima, ker vsakdo ima lahko kakšen spor s kakšnim sosedom, kar se tu bere, vsakdo je kdaj mogoče malce nad kakšnim uradnikom dvignil glas, tudi to tu beremo, potem se sprašujem, kaj bom sedaj, ko bodo spet ta zaslišanja ali pa kandidature v bodoče, kaj lahko vse povprašujem. Ali lahko vprašam, kdo je komu... Se opravičujem, ampak, če je kakšni punci preveč pomižiknil ali kaj podobnega. Tu gre čisto za stvari, ki nimajo nobene zveze z neko strokovnostjo in ne razumem, zakaj se je ob tem moralo toliko ljudi ukvarjati, ko ji tega noben ne more očitati, ampak gre za čisto neke značajske poteze, ki pa tudi niso dokazane, da so tako moteče, da za to mesto ne bi bila primerna.
Zato bi prosil, da, ko bodo v bodoče kadrovske zadeve in če bodo te stvari šle v to smer, potem si bom dovolil brskati po osebnostih ljudi o tem, kje živi, s kom živi in ne vem vse kaj. Zato bi prosil, da se takega načina ne poslužujemo več, ker to pa je, tudi zame, preseganje neke meje. Namreč, mi se zdajle eno uro že pogovarjamo o eni osebi, načelo - kar ne želiš sebi, tudi drugim ne delaj. Ne vem, ali bi bili mi zadovoljni, če bi nas, kateregakoli od poslancev, kdo takole seciral, kot so se lotili te gospe. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Petan ima besedo.
RUDOLF PETAN: Spoštovani! V gradivu smo dobili tudi odločbo, da je Ustavno sodišče v postopku odločilo, prvič, da se sklep Sodnega sveta odpravi. Torej Ustavno sodišče verjetno ni samo od sebe poseglo v to zadevo in sklep nekega organa odpravilo. Verjetno je tu neka pravna podlaga, ki ima tudi podlago v ustavi in verjetno na ta način, če smo že tudi danes slišali, da je šlo za kršitev človekovih pravic, to pomeni, da je šlo tudi za kršitev ustave.
Predhodniki so že povedali, na čem sloni naša ustava in če pride do kršenja človekovih pravic, verjetno mora obstajati tudi neka druga pot, da se tako stanje preseže in to je primer, ko se tako stanje preseže in prej smo slišali, da je to edinstven primer. Jaz pravim, hvala bogu, da je edinstven primer, ko se kršijo človekove pravice v Sloveniji. Ja, kam bi pa prišli, če bi bila to stalna praksa in naj rajši kar tako ostane, naj bo to edinstven primer. Vendar nekaj drugega je tu, kar je mogoče malo nerodno, ali je sklep 5:3 Ustavnega sodišča tisti pravi, pa čisto v redu. Seveda je v redu, tudi 46:44 je popolnoma legitimno in drži, tako tudi 5:3 drži in naj mi bo dovoljeno, da mogoče z malce zaskrbljenosti rečem tudi to, da me ta zadeva malce spominja, ker gre za kršenje ustave, na lansko leto, ko se je ravno v tej hiši večkrat kršila ustava in na poseg Ustavnega sodišča se je še redno kršila ustava, pa zopet poseg Ustavnega sodišča, pa zopet kršenje ustave. In jaz bi rekel, da bi bilo dobro, če bi bil tisto tudi edinstveni primer v tej hiši, pa da ne bi zahajali že kar na začetku mandata. Namreč, moramo vedeti, danes je prva seja v tem sklicu našega zbora, ko se ne ukvarjamo s konstitutivnimi kadrovskimi zadevami, ampak je pred nami konkretno gradivo. In na koncu bi se še vprašal, ne zahajati v to, kot se že marsikje sliši, da ta primer ne gre zaradi tistega imena, ampak mogoče zaradi tega, da bi se diskriditiralo Ustavno sodišče. Upam, da to ni res in bi tudi želel vnaprej, da se ne bi ujeli v te zanke, da bi mi kot zakonodajno telo kršili ustavo in se mogoče ujemali v take zanke. Upam, da to ni res, in bi želel, da bi tako tudi ostalo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Bom kratek. Imam repliko na dve stališči. Eno stališče, da je to, kar je v imenu sekretariata govoril gospod Baškovič, osnova za to, da ne bi smeli imeti take vloge sekretariata ali da je to lahko argument proti vlogi sekretariata. Jaz sem eden od tistih, ki menim, da mora sekretariat dobiti večjo vlogo, in menim, da tudi tisto, kar je danes gospod Baškovič govoril, so koristna opozorila na nas.
Videl nisem nobenega vsiljevanja stališča, nobenega političnega stališča, samo argumente o dilemah, ki so pred nami in o čem odločamo. Tukaj sem v pisnem stališču pogrešal to, kar je gospod Baškovič potem tukaj govoril, ko je govoril še o tem drugem vidiku, o vidiku stiske, osebne stiske in osebnih pravic in kršitev človekovih pravic.
Moram reči, da se ne strinjam seveda tudi s tistim pristopom, ki bi sedaj preveč poudarjal to, da če eno odločitev sprejmemo, smo s tem nastopili proti Ustavnemu sodišču. Če pa drugo odločitev sprejmemo, smo pa izrekli nezaupnico Sodnemu svetu. Mislim, da bi bilo prav, da si v ospredje postavimo vprašanje, da odločamo o tem, ali je gospa Ceglarjeva primeren kandidat za sodnico ali ne in dajmo o tem odločati in s tem poudariti, da smo dali v ospredje pač njene človekove pravice in da smo potisnili ob stran kompetenčne spore. Res je, da je v pisnem gradivu sekretariata precej govora o tem kompetenčnem sporu, ampak točno tako je vprašanje, ki ga je sekretariat dobil. Vprašanje je bilo, ali je pristojen za predlaganje sodnikov Sodni svet ali Ustavno sodišče. Če vprašanje postavimo drugače. Ali Državni zbor ocenjuje na podlagi vsega gradiva, ki smo ga dobili, da je gospa Ceglarjeva primeren kandidat ali ni primeren kandidat za sodnika, je pa seveda to drugo vprašanje in pustimo te prestižne boje ob strani in odločati o tem vprašanju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlagam, da glasujemo o odloku.
Razpravo zaključujem in ugotavljam prisotnost. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.) Na glasovanje torej dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Danice Ceglar na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Piranu.
Kdo je za? (57 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o razrešitvi okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Mariboru. Sodni svet predlaga zboru razrešitev gospoda Konrada Rebernika funkcije okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Mariboru. Želi predstavnik sodnega sveta besedo? (Ne želi.) Predlog je obravnavala Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in zboru predložila poročilo in predlog odloka. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem.
Ker ne želi nihče razpravljati, razpravo zaključujem in prehajamo na glasovanje o predlogu odloka o razrešitvi gospoda Konrada Rebernika funkcije okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Mariboru. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (58 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o soglasju k imenovanju generalnega direktorja RTV Slovenija. Svet RTV Slovenija je zboru predložil v soglasje imenovanje gospoda Janeza Čadeža za generalnega direktorja RTV Slovenija. Želi predsednik sveta RTV gospod Stopar besedo?
Prosim, gospod Stopar.
VOJKO STOPAR: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Rad bi vas opomnil samo na to, da je javni zavod RTV Slovenija že sedem mesecev brez generalnega direktorja. Kakšne so razmere tako v finančnem, kot v kadrovskem, kot organizacijskem smislu, veste, zato samo apeliram na vas, dajte tej hiši čim prej pravega generalnega direktorja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Stoparju. Predlog je obravnavala Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in zboru predložila poročilo in predlog odloka o soglasju. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Predstavnik Sekretariata za zakonodajo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Mozetič v imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Vse kaže, da to, kar je tudi predsednik Sveta RTV povedal, smo po dolgem dolgem času prišli le do trenutka, ko bomo v Državnem zboru odločali, da naša osrednja medijska hiša, televizijska, dobi generalnega direktorja. Najbrž ni odveč, če povem to, kar bi lahko on povedal, da je Svet RTV oziroma Svet TV soglasno podprl predlog kandidata, ki ga imamo pred seboj, kar morda kaže na to, da je le-ta kandidat posledica neke strokovne ocene, ne pa toliko neke trgovine ali pa nekih kompromisov.
Iz tega razloga za poslansko skupino SKD oziroma poslancem SKD ne bo težko, da tako v dobro, predvsem v dobro televizijske hiše ta predlog tudi podprejo. Ob tej priliki bom pač izkoristil tudi to, da povem dva stavka kot naš načelni pogled SKD-ja na vlogo medijev in v tem okviru se na nek način gibljejo naša pričakovanja. Mi menimo, da je obstoj neodvisnih medijev, najsibo televizije, radia ali pa časopisov, eden važnih, pomembnih temeljev ali pa celo predpogojev za vsake parlamentarne demokracije. S tega vidika bi se politika na nek način morala umikati ali pa, bom rekel, se ne bi smela neposredno vtikati v medije. Z vidika neodvisnih medijev in z vidika pluralnosti medijev je pač v tem trenutku potrebno tudi to povedati, kar se je dogajalo v zadnjem letu. Z obžalovanjem namreč ugotavljamo, da sta dva nova medija, ki sta nastala, dva nova časopisa, ki sta nastala po letu 1990 - Slovenec in Republika, da sta enostavno propadla. Morda to izgleda nepomembno, vendar je treba kljub vsemu vedeti, da je s tem verjetno Slovenija izgubila dva nekoliko drugačna pogleda od tistih, ki so v tej paleti pogledov drugih medijev. To gotovo ni najboljše in ni dobro za odprt medijski prostor. Zato tudi Krščanski demokrati, naša skupina, opravičeno pričakuje od nove vlade, seveda, ko bo nastopila svoje delo, da bo razmislila in domislila in ustanovila poseben sklad za pomoč medijem. Zlasti da bo prihajalo do medijev, ki bodo, bom rekel, to paleto različnosti in pluralnosti zagotavljali in uresničevali. Navsezadnje gre za temeljne in zelo pomembne človekove pravice do obveščenosti, pa tudi do izražanja svojih mnenj in stališč. Torej paleta mnenj in stališč je gotovo možna, če imamo paleto različnih medijev in časopisov. Mislim, da mora vlada tudi zaščititi, kar se bo kmalu pokazalo glede na številke, ki prihajajo iz televizijske hiše, interese nacionalne televizije, vendar pa mora ob tem tudi zagotoviti in omogočiti normalno delovanje vsem drugim, zlasti zasebnim televizijam, radijskim postajam in podobno. Mislim, da je to v interesu prave demokracije in različnosti v tej družbi, na katero tudi zelo radi prisegamo. V interesu države je tudi, da država pomaga finančno in podpira povezave televizijske hiše s slovenskimi postajami v zamejstvu - tu gre zlasti za naše slovenske postaje v Trstu in Celovcu in najbrž tudi drugod po svetu. S tem se zagotavlja na nek način tudi ta naš slovenski prostor, ki je zelo širok. Naša odprtost, odprtost naše družbe in širina morda bi lahko rekel tudi državotvornost, mislim pa, da se bo pokazala tudi po tem, kako bomo upoštevali opravičene želje in potrebe obeh naših manjšin, italijanske in madžarske in v okviru medijskih ustanov, ki jih imajo znotraj RTV-ja, pa tudi sami, kakšen odnos bomo imeli do tega. Tako da z vidika ali pa v interesu neodvisnosti medijev, pluralnosti in različnosti in v interesu, da pridemo res do najbolj dobre, če to besedo uporabim, demokracije v tej državi, bomo mi podprli ta predlog, tako da se bo televizijska hiša začela dejansko spopadati s tistimi problemi, ki so tam notri, da bo ta naša osrednja in najpomembnejša medijska hiša tudi zagotavljala tisto, kar se od nje pričakuje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Mozetič. V vašo razpravo o predlogu o odloku o imenovanju gospoda Janeza Čadeža ste zelo spretno vgradili tudi vaša stališča do pomembnega vprašanja, torej glede pluralnosti in avtonomnosti medijev. Predlagam vam, da se te teme v vaših razpravah ne dotikate, ker mislim, da ni to neposredna tema v tej točki dnevnega reda, je pa zelo pomembna tema; se strinjam z vami. Gospod Jelinčič, mislim, da se je oglasil v imenu poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Prosim.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa za besedo. Najprej bi povedal, da mislim, da izvolitev gospoda Čadeža oziroma potrditev tukaj pač ni na mestu. Ni na mestu iz večih razlogov: en razlog je tisti, za katerega je gospod Mozetič rekel, da je bil gospod Čadež pravilno, legitimno in ne vem kako še sprejet na Svetu RTV-ja. In ravno na Svetu RTV-ja dne 22.11.1996 gospod Čadež ni bil legalno izvoljen. Namreč, moral bi dobiti 13 glasov za izvolitev, dobil jih je samo 12, in vendar so gospodje na Svetu RTV-ja to nekako "pomučkali" in nekako porinili skozi, kajti - gospod Hvalica, občutek imam, da se vam danes dozdeva, da zemlja ne da je kocka, ampak da je...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, gospod Jelinčič!
ZMAGO JELINČIČ: ...da je tristrana piramida, vendar to pride od prevelike količine popitega alkohola...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, gospod Jelinčič!
ZMAGO JELINČIČ: To je prva pripomba, zaradi katere sodim, da gospod Čadež ni primeren kandidat.
Druga pripomba je, ko govorimo o televiziji, o nacionalni televiziji, ki naj bo ne paleta raznih mnenj, ampak predvsem poročevalska televizija. Naloga nacionalne televizije je nepolitična usmeritev - ne v desno, ne v levo - ampak trezno, jasno, ekzaktno poročanje o dogodkih; kadar se govori o področju komentiranja, naj bo to komentiranje ravno tako s strani pravih strokovnjakov za določena področja in o tisti zadevi, ki ta področja oziroma ti strokovnjaki, ki ta področja pokrivajo. Tudi v tem primeru mislim, da ne bomo naredili nobenega koraka dalje. In če govorim o primernosti in neprimernosti kandidata, je nedvomno tudi to, da kandidat ni predstavil nobenega niti najmanjšega papirja o reševanju in rešitvi krize na RTV Slovenija. Govorim tudi o reševanju, kaj šele o rešitvi. In če se še jaz malo navežem na to, RTV je krizno žarišče slovenskega medijskega prostora, nedvomno je. Poleg tega, da je krizno središče, je to ustanova, ki je vezana na državni proračun, to se pravi, imamo pravico tudi o tem kaj govoriti. Ne bom na dolgo in široko govoril o tem, ker ta razprava je namenjena kandidatu za generalnega direktorja...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tako je, o tem...
ZMAGO JELINČIČ: ...Televizije Slovenija, vendar upam, da bo kdaj prilika in da bo ta visoki zbor dovolil, da bomo tudi o tem kdaj spregovorili; konec koncev gre za državni denar. Mislim, da s tem nismo rešili in ne bomo rešili - s tem kandidatom seveda - Televizije Slovenija. Mislim, da bomo televizijo potunkali še v večje dolgove, kadrovsko ne bomo popravili ničesar. Še vedno se bodo izdelave nadaljevank dajale v izdelavo prijateljskim firmam, še vedno bodo denarji horizontalno krožili iz državnega proračuna v strogo določene žepe in nazaj, ampak to mislim iz žepov v žepe, nikakor ne nazaj v proračun, da ne bi kdo napačno tega razumel.
Mislim, da časa ni dovolj, da bi se o vseh problematičnih vprašanjih pogovorili in dogovorili. Žal, ker sem prepričan, da bo gospod Čadež navkljub vsemu izvoljen, žal še enkrat pravim, bomo čutili napačne posledice te odločitve v najkrajšem času vsi skupaj. Če ne prej ob proračunu, ko bomo dobili zahtevo po dodatnih finančnih injekcijah, in pa že prej, ko bomo dobili zahtevo za dvig naročnine RTV. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Jelinčiču. V imenu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov ima besedo gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Nacionalna televizija oziroma RTV ima gotovo posebno mesto v sistemu informiranja, drugače ne bi imeli o tem poseben zakon. Ne gre pa samo za informiranje, gre tudi za nacionalne interese Slovenije na področju kulturnega programa, gre za interese, ki jih imamo do položaja naših narodnih skupnosti v Sloveniji pa tudi do zamejstva. Ta hiša ima dalj časa ne samo organizacijske, kadrovske, finančne, mislim, da tudi določene programske težave in neurejena vprašanja in najbrž ni v interesu Državnega zbora, da ostaja dolgo časa situacija še bolj nerazvidna brez odgovornega človeka, ki bi lahko vsaj dajal podlago in upanje, da se stvari pričnejo reševati in katerega bi zaradi tega, ker smo sprejeli zakon o RTV, ker imamo določeno soodgovornost pri dajanju soglasja k imenovanju generalnega direktorja, lahko tudi povprašali, kako se naloge, ki jih ta RTV na podlagi zakona ima, izpolnjujejo. Zato menimo, da je prav, da se ta odgovornost postavi in bomo podprli predlog za generalnega direktorja. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Potrču. Ker ni razprave v imenu poslanskih skupin, dajem besedo poslankam in poslancem. Ni razprave. Razpravo zaključujem. Prehajamo na glasovanje o predlogu odloka o soglasju k imenovanju gospoda Janeza Čadeža za generalnega direktorja RTV Slovenija. Ugotovimo sklepčnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (64 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda in čestitamo vsem, ki so bili danes potrjeni v tej točki dnevnega reda. Zahvaljujemo se tistemu kandidatu, ki je bil v tej točki dnevnega reda tudi razrešen, za njegovo delo.
Prehajamo k ZADNJI TOČKI DNEVNEGA REDA - PREDLOG ODLOKA O ORGANIZACIJI IN DELU SLUŽB DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in sprašujem poročevalca komisije, če želi besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Želi kdo besedo? Gospod Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Kar naenkrat ni razprave. Točka je bila uvrščena na dnevni red. Predlagam, recimo, je dovolj 15. minut? Koliko? Torej, eno uro odmora za pripravo amandmajev, ki bi jih vložili. Če boste ta predlog zavrnili, vam dajem variantni predlog, da sejo zaključimo, da sprejmemo sklep, da bomo točko obravnavali na prvi naslednji seji in med tem lahko tudi KVIAZ že obravnava vložene amandmaje, pripravi poročilo in potem odločamo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Zagožen, prosim vas, da se odločite, kateri proceduralni predlog dajete?
DR. FRANC ZAGOŽEN: No, moj prvi predlog je bil, ampak ker vidim, da jim ni všeč, ga torej umikam in predlagam prekinitev, pa sprejem sklepa, da bomo točko nadaljevali na prvi naslednji seji. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Na glasovanje dajem predlog, da se 4. točko dnevnega reda prekine in da se jo preloži v obravnavo na naslednjo sejo Državnega zbora. Ugotovimo sklepčnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za predlagani predlog sklepa? (39 poslance.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da je bil predlog sprejet.
S tem smo izčrpali današnji dnevni red seje. Vsem se zahvaljujem za sodelovanje in vas lepo pozdravljam.
(Seja je bila končana 19. februarja 1997 ob 15.45 uri.)