Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik zbora. Seja se je pričela ob 10.10 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 10. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnjega nadaljevanja seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Pavel Rupar, Jožef Zimšek, Rafael Kužnik, Bojan Kontič, Andrej Gerenčer, Polonca Dobrajc, Anton Delak, Jelko Kacin, Janez Mežan za popoldanski del, Andrej Fabjan, Vili Trofenik, mag. Franc Žnidaršič za pričetek seje. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Prezgodaj? Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam. Prosim za pozornost!
Po dogovoru na današnji seji kolegija bo zbor današnje nadaljevanje pričel z obravnavo prekinjene 45. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o trošarinah. Zatem bomo prešli na obravnavo 32. točke, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o najetju kredita Republike Slovenije pri Evropski banki za obnovo in razvoj za projekt prenove obstoječih magistralnih cest. Zatem na 60. točko, to je obravnava zahteve skupine državnih tožilcev za posebne zadeve v zvezi z vloženima kazenskima ovadbama zoper poslanca državnega zbora. Zatem na 40.a točko, to je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi; na 37. točko, to je predlog zakona o pospeševanju turizma, tretja obravnava ter na obravnavo 16. točke, to je soglasje k pravilom Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji in k imenovanju direktorja ter pravilniku o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije.
Ob zaključku, ob 18.00 uri pa bi povabil poslanke in poslance državnega zbora, strokovne sodelavce in vse službe državnega zbora, spoštovane novinarje in novinarke, ki spremljajo naše delo, in predstavnike vlade, da ob zaključku prvega dela parlamentarnega leta 1998 zaključimo tudi s kozarcem v roki. To naj bi bilo ob 18.00 uri.
Prehajamo na nadaljevanje prekinjene 45. TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDLOGA ZAKONA O TROŠARINAH.Proceduralni predlog, ima gospod Ivo Hvalica. Gospod Hvalica se je javil, že preden smo sploh pričeli z obravnavo. Saj sem rekel, da je bil prezgoden.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Vodstvu državnega zbora se zahvaljujem, da je namestilo tam v tisti dve niši obešalnike. Po šestih letih je to fantastičen uspeh. Zdaj pa predlagam, da bi čez počitnice razpisalo elaborat o možnosti odpiranja oken. Mogoče bomo doživeli tudi to, da bi imeli odprta okna. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Hvala tudi za pohvalo. Vsekakor bomo poskušali urediti vse, da bi bilo delo v plenarni dvorani državnega zbora čimbolj normalno. Proceduralni predlog ima gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Nasprotujem temu, da se kot prednostn obravnava točka spremembe zakona o lokalni samoupravi. Vi dobro veste, da je vložen predlog 200 podpisov, da se o tem začne postopek za razpis referenduma. Sicer se govori, da so določene pomanjkljivosti na teh zadevah, vendar - jaz ne vem, ali so ali niso - videli bomo, ali so ali niso, videli bomo, ali so ali niso, vendar s tem, ko želimo, da se ta zakon tako hitro uvrsti na dnevni red, enostavno poskušamo zmanipulirati tistih 200 podpisov. Zdaj ne gre za vprašanje, kakšen odnos imam do referenduma ali do tega zakona in referenduma na ta zakon, pač pa gre za vprašanje poštenosti in fair odnosa in pravilnosti delovanja. Mislim, da o tej točki ne moremo razpravljati.
Če bo pa prišla na dnevni red, se pa bojim, da bodo lahko tudi določeni zapleti. Kajti tisto, kar do zdaj vem, kar je bilo na kolegiju povedano, kaj so pomanjkljivosti v zbirki teh podpisov, bo lahko tudi kakšna zahteva, da se to posebej ugotavlja. Tako mislim, da te točke ne moremo uvrstiti in zato prosim, da se je ne uvršča kot prednostno na današnji seji.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Mozetič. Sam menim, da obstajajo vse možnosti, da se ta točka obravnava na seji državnega zbora. Mislim, da boste v kratkem kot član kolegija tudi prejeli obvestilo, ki sem ga kot predsednik državnega zbora poslal prvopodpisanemu, ki se glasi: - bom samo povzel - Dne 28. julija 1998 ste vložili pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi z referendumskim vprašanjem, ki se glasi: "Ali ste za to, da se s predlaganim zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi določena vprašanja uredi drugače, kot je predlagano, in sicer tako da", potem pa so našteta vsa vprašanja.
Vašo pobudo sem istega dne poslal sekretariatu državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve, da jo oceni z vidika zakona o referendumu in ljudski iniciativi; v skladu s četrtim odstavkom 13. člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi sem o vloženi pobudi 28. julija 1998 obvestil tudi ministrstvo za notranje zadeve in ga zaprosil, da podpisnike pobude preveri glede na evidenco volilne pravice. Ministrstvo za notranje zadeve me je z dopisom dne 30. julija 1998 opozorilo, da je vaša pobuda podprta s podpisi samo 187 volilnih upravičencev in je torej število podpisnikov manjše od zahtevanih 200, kot jih določa tretji odstavek 13. člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi.
Vaša pobuda torej ni podprta s podpisi zadostnega števila volivcev, kot to zahteva tretji odstavek 13. člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi, zato ne gre za pobudo, vloženo v skladu z navedenim zakonom in na njeni podlagi ni mogoče določiti roka za zbiranje podpisov v podporo zahtevi.
Predlagam, da sedaj ne razpravljamo o tej zadevi, pač pa, ko bomo pričeli z obravnavo zakona o lokalni samoupravi - če bo kdorkoli želel proceduralno karkoli nastopiti - bo tudi dobil besedo.
Prehajamo na nadaljevanje prekinjene 45. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o trošarinah.Smo pri 23. členu in amandmaju, ki se glasi: Doda se nov četrti odstavek, predlagatelj je skupina poslancev. Besedilo tretjega odstavka 23. člena se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi - in potem je vsebina amandmaja. To je amandma, ki ga nimate v pregledu. Prvopodpisani gospod Tone Anderlič oziroma Geza Džuban - v dveh kolonah so podpisniki tega amandmaja.
23. člen in vloženi amandma dajem v razpravo. Predstavniki vlade ne želijo besede. Ker ni razprave, jo zaključujem in dajem na glasovanje amandma k 23. členu. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 23. členu? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 23. člen, kot je bil spremenjen. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za spremenjeni 23. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo sprejeli 23. člen.
Prehajamo na odločanje o 24. členu in vloženem dopolnilu s strani odbora za finance in monetarno politiko. Vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Smo na strni 6. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 24. členu? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni 24. člen. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za spremenjeni 24. člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
V razpravo dajem 26. člen in amandma, ki ga je vložila poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov. Vlada mu nasprotuje, matično delovno ga ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 26. členu? (20 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma k 26. členu ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 26. člen. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je 26. člen sprejet.
V razpravo dajem 32. člen in dva amandmaja. Prvega predlaga odbor za finance in monetarno politiko in tudi drugega. Oba vlada podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 32. členu? (32 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Prvi amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Drugi amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 32. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 43. členu in več vloženih dopolnilih - štirih. Prvega predlaga odbor za finance in monetarno politiko, vlada ga podpira. Če bo sprejet ta amandma, sta amandmaja pod točko 2 in 3 brezpredmetna. Amandma pod točko 2 - odbora za gospodarstvo, ki nima podpore vlade in matičnega delovnega telesa. Amandma pod točko 3 - poslanske skupina SKD, nima podpore vlade in matičnega delovnega telesa ter amandma pod točko 4 - odbora za finance, vlada ga podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma k 43. členu. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Prehajamo na amandma pod točko 4, kajti amandmaja pod točkama 2 in 3 sta s tem postala brezpredmetna. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 4? (28 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 4 sprejet.
Na glasovanje dajem 43. člen, kot je bil spremenjen z amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 51. členu in amandmaju, ki ga je vložil odbor za finance in monetarno politiko in ima podporo vlade. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni 51. člen. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za spremenjeni 51. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 52. členu in vloženih treh dopolnilih. Prvega predlagajo tri poslanske skupine, DeSUS, LDS in SLS. Ker je bil sprejet amandma odbora k 32. členu, je ta brezpredmeten. Amandma pod točko 3 so vložile tri poslanske skupine, LDS, DeSUS, SLS. Stališče matičnega delovnega telesa ni razvidno. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma k 52. členu. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 3. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Prehajamo na odločanje o spremenjenem 52. členu. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 52. člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 54. členu in vloženem dopolnilu odbora za gospodarstvo. Vlada ga podpira, matično delovno telo pa ga ne podpira. Gospod Sovič, prosim.
BORIS SOVIČ: Lep pozdrav! Rad bi plediral za to, da bi amandma, ki ga je vložil odbor za gospodarstvo, podprli.
Gre za to, da ta amandma govori o položaju energenta, ki se imenuje "tekoč naftni plin". Če bi ostalo pri prvotni verziji zakona, bi bil tekoč naftni plin postavljen v težji položaj kot kurilno olje, pa tudi kot zemeljski plin. To bi bilo seveda nekorektno, da ne rečem nepošteno do mnogih - rekel bi - tisočev slovenskih uporabnikov, ki so zamenjali bodisi premog bodisi druga energetsko manj ugodna in ekološko sporna goriva s tekočim naftnim plinom. To je, spomnili se boste, tisti energent, ki je v tako imenovanih rezervoarjih, ki jih vidite pri mnogih slovenskih hišah. Torej tisti, ki so se odločili za to...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, kolegice in kolegi, da pač prisluhnemo kolegu Soviču. Vidim, da je zelo živahna razprava. Prosim.
BORIS SOVIČ: Hvala. Govorim torej o tekočem naftnem plinu, torej tistemu energentu, ki ga vidite pri mnogih slovenskih hišah v tistih belih rezervoarjih, ki so običajno nad zemljo. Če tega ne spremenimo, potem bomo položaj ljudi, ki so te investicije naredili, ki so na ta energent prešli, bistveno poslabšali v primerjavi s kurilnim oljem in z drugimi energenti. Torej je smiselno, da bi podprli, da ima, za ogrevalne namene tekoč naftni plin, trošarino 0, tako kot tudi zemeljski plin. To je tudi skladno z energetsko strategijo in sem vesel, da tudi vlada ta amandma podpira in vljudno tudi vas prosim, da to storite. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Matično delovno telo je sledilo stališču resorja, ki je odgovoren za sektorsko politiko. Ker na celem odboru ni nikogar, ki bi si - po moje - drznil posegati v sektorsko politiko v zvezi z energenti, ker se na to ne spoznamo.
Če vlada sedaj ta amandma podpira, potem ne vidim nobenega razloga, da ga tudi parlament ne bi podprl, ker je vlada pristojna za vodenje sektorske politike. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 54. členu? (56 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni 54. člen. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za spremenjeni 54. člen? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 55. členu in vloženih dopolnilih. Prvega vlaga odbor za finance in monetarno politiko, vlada ga podpira. Drugega - odbor za finance, vlada ga podpira, tretjega - isto, odbor za finance, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 55. členu? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 55. členu. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Ugotavljamo prisotnost! Mislim, da sem bil nekoliko preveč hiter. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni 55. člen. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na razpravo in odločanje o 58. členu in treh dopolnilih. Vse tri je vložil odbor za finance in monetarno politiko, vse tri tudi vlada podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 58. členu? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 58. členu. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma k 58. členu. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za tretji amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni 58. člen. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za spremenjeni člen? (30 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na razpravo in odločanje o 60. členu in dveh dopolnilih. Prvega predlaga odbor za gospodarstvo, vlada mu nasprotuje, matično delovno telo pa ga ne podpira. Če bo ta sprejet, je potem amandma pod točko 2 brezpredmeten, predlaga pa ga poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov, ki pa nima podpore vlade oziroma matičnega delovnega telesa. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajam na odločanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma k 60. členu. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni dobil podpore.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 2 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 60. člen zakona. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 66. člen in dve dopolnili. Obe predlaga odbor za finance in vlada ju podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 66. členu? (40 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k temu členu. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni 66. člen. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 67. člen in amandma odbora za finance, ki ima podporo vlade. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 67. členu? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni člen. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
V razpravo dajem 68. člen in amandma, ki ga predlagajo tri poslanske skupine, DeSUS, LDS in SLS. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 68. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni člen. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Za novi 63.a člen je vložil amandma odbor za gospodarstvo. Vlada mu nasprotuje, matično delovno telo pa ga ne podpira. Gospod Feri Horvat, prosim.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi, predstavnice in predstavniki vlade, čeprav brez upa zmage, se vendar oglašam pri tem amandmaju, kajti iz dosedanjih razprav o vprašanju prostocarinskih prodajaln je bilo zaznati, da je precej poslank in poslancev tega državnega zbora naklonjeno temu, da bi bilo treba storiti vse, da bi jih zadržali vsaj do polnopravnega članstva, če se bo to le dalo. Zato predlagam, da bi ta amandma odbora za gospodarstvo podprli, kajti s tem vsaj dajemo možnost, da se še kaj stori v tretji obravnavi. Res da je en majhen korak amandma, ki ga je predlagal odbor za finance, to je 90% trošarina, vendar je to premalo, posebej še, če upoštevamo, da so - kot je znano - že lansko leto Avstrijci sprejeli enostranske ukrepe za radikalno omejitev uvoza cigaret in to se pozna po podatkih po prodaji. Tako je že skozi to precej izgubljeno. Slovenija ni sprejela nobenih niti proti ukrepov niti kakšnih drugih ukrepov za zaščito svojih interesov. In če nam je nekaj do tega, da ohranimo precejšen devizni priliv, delovna mesta, predvsem na obmejnih in manj razvitih območjih, potem bi apeliral na vas, da ta amandma podremo. Ničesar pa s tem ne prejudiciramo, ker bo še tretja obravnava, kjer bo lahko potem sprejeta glede tega dokončna odločitev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Feri Horvat. Gospod Kopač želi besedo. Prosim.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. S problemom prostocarinskih prodajaln se je odbor ukvarjal do te mere, da je raztegnil obravnavo prav tega amandmaja na dve seji. Kompromis je bil pravzaprav že izglasovan. K 51. členu je odbor za finance - in ta člen je bil že izglasovan - dal amandma, po katerem se v prostocarinskih prodajalnah trošarina plačuje v višini 90% trošarine iz prejšnjega odstavka. Isto velja tudi za 43. člen - torej za trošarino za cigarete in trošarino za druge izdelke, ki so obremenjeni s trošarino pa se sploh lahko prodajajo v prostocarinskih prodajalnah - bencin se tam ne prodaja.
Odbor je predlagal, da se trošarina ne plačuje v prostocarinskih prodajalnah v polni višini, ampak v višini 90%. Ti odstotki niso tako enostavni, kot predlaga odbor za gospodarstvo s svojimi 50%. Ko smo gledali rezultate poslovanja posameznih prostocarinskih prodajaln oziroma podjetij, ki imajo prostocarinske prodajalne, smo videli, da ob 50% trošarini vsa ta podjetja še vedno dobivajo ekstra dobiček.
Kako poslovanje poteka sedaj?Prostocarinske prodajalne, sicer cigarete od dobaviteljev, npr. od Philip Morrisa res dobivajo po višji ceni, kot jih dobivajo distributerji na notranjem trgu, vendar ob obstoječi nizki stopnji posebnega prometnega davka, ki se plačuje tudi že zdaj v prostocarinskih prodajalnah, si tako dobavitelj, npr. Philip Morris, kot distributer pa npr. Kompas - Mejni turistični servis, medsebojno delita ekstra dobiček na rovaš države. Zato je vlada predlagala povišanje te stopnje na 100%, kar bi pomenilo, da tega ekstra dobička ni več, vendar je to preveč korenito, ker v tem primeru pa ne samo da ekstra dobička ni več, ampak je ekstra izguba.
Odbor za gospodarstvo je kot protipredlog na predlog Kompasa - Mejni turistični servis predlagal amandma, da se plačuje trošarina samo v višini 50%. Sam nisem za tak amandma. Tak amandma je neke vrste pogajalsko izhodišče podjetij, ki imajo prostocarinske prodajalne in je izrazito lobističen. Je pa treba v resnici najti pravo mero. Ta prava mera po podatkih o poslovanju - kolikor smo jih tudi gledali na odboru - je nekje med - zdaj pa rečem zelo na pamet - 75 in 90%. 90% je verjetno preveč. Mi smo sicer kot odbor predlagali 90, vendar toliko zato, da smo to tematiko načeli in si pustili neke vrste časa, da do tretje obravnave definiramo ta odstotek, ali je 75 ali je 80 ali je 85 ali je 90, ampak vsekakor tu nekje. Da pa je 50, je pa povsem neupravičeno in to dejansko omogoča delitev ekstra dobička med dobaviteljem cigaret in distributerjem na rovaš države. Zato tega amandmaja ne podpiram. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Kopaču. Ker ni več razprave, prehajamo na odločanje. Se opravičujem. Gospod Rejc želi razpravljati.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje! Namreč razlaga, ki jo je zdaj dal gospod Kopač, je naravnost osupljiva. Ne vem, če je v tej ljubi deželi, v državi res edina volja, edini namen, da vsakemu ubiješ voljo - vsakomur, ki nekaj ima, ki nekaj dela, ki je uspel, ubiješ voljo in potem pa naj tam obleži kot ne vem kaj, kot na pol pobita žival. In če se ne ve, ali je to 70 ali 75% itd., potem naj se vendar pusti nekaj časa, ker je to ena od oblik, s katero lahko pridobimo določena sredstva.
Ne vem, če je res, ali je to res nastavek našega vladanja, da bomo vsakemu, ki zavriska, da ga bomo lopnili po glavi in naj pade, ker je potem naš podložnik. V tej smeri sem odločno proti taki razlagi in bom podprl amandma odbora za gospodarstvo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Spoštovani! Spominjam se iz prejšnje države - karkoli si pač o njej mislimo - eden od uradnikov zvezne administracije je računal približno tako. Pogledal je, kakšen je bil promet v prostocarinskih prodajalnah - ni treba posebej razlagati, da Beogradu tiste prodajalne niso bile nikdar všeč. Izračunal si je torej, kakšen je bil promet v tistih prodajalnah, izračunal, koliko davka ni bilo plačanega na tisti promet in je rekel: "Državni proračun je za toliko, kolikor je tisti promet, pomnožen z davkom, ki ni bil plačan, znesel, oškodovan." Ta nesrečnik se je večkrat zmotil. Najbolj se je zmotil v tem, ker je pozabil, da če bi bil v tistih prodajalnah tak davek kot v ostalih trgovinah, potem tistega prometa verjetno ne bi bilo.
Da pustimo ob strani tudi misel, da potem tudi tujci ne bi prihajali, ker v enem delu so bili v teh prodajalnah tujci takrat in so tudi zdaj, zdaj še v večjem kot prej; seveda tudi oni ne bi v teh prodajalnah puščali svojega denarja. To je nek način, ker država valorizira svoje geografske danosti in vsaka normalna država jih poskuša valorizirati na ta način, da prispeva k svoji ekonomiji. Zato mislim, da je smiselno, da država, ki ima to možnost, to počenja v okviru nekih normalnih zakonov.
S tega vidika se mi zdi ta amandma smiseln, ker pač te dejavnosti, ki ima - jaz bi rekel kar precejšnje multiaplikativne dejavnike v Republiki Sloveniji - omogoča, da pač v nekem obdobju še normalno posluje. Zaradi tega se mi zdi, da je smiselno ta amandma podpreti in na nek način omogočiti, da bi v tem času, ki je pač zdaj pred nami, ta multiaplikativni učinek upoštevali in seveda valorizirali danosti, ki so pač povezane z umeščenostjo Slovenije v ta srednjeevropski prostor. Zato se mi zdi vredno ta amandma podpreti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala lepa. Ob tem modrovanju kolega Soviča bi rad rekel samo to. Teh 50% je odbor za gospodarstvo predlagal na predlog enega od zainteresiranih podjetij. In to je jasno, da si podjetja želijo čim manj obdavčitve. Jaz sem se pogovarjal z direktorico tega podjetja in je rekla, saj teh 50% smo dali samo za izhodišče. In vi se zdaj tukaj obešate na teh 50%, kot da je to nekaj svetega. Ni, to še vedno omogoča ekstra dobiček konkretnim podjetjem in to na rovarš države. Ne vidim nobenega smisla. Prava resnica ali pa prava meri je nekje med 70, 75 in 90, tam nekje, jo je treba še bolj natančno preučiti. To ni tako enostavno, da bi se igrali s temi odstotki: malo gor, malo dol.
Samo to sem želel reči in potrditi zdaj 50% ob tem, da je ta isti parlament nekaj glasovanj nazaj potrdil 90%, mislim, da bi ta amandma tako ali tako moral biti razglašen za brezpredmetnega, je pa tudi malo smešno. Zato seveda predlagam, da se ta amandma ne podpre.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Feri Horvat, replika.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. Najprej moram dopolniti kolega Kopača v eni zadevi, ki ni točna oziroma jo ni v celoti povedal. Ne gre samo za predlog enega podjetja, ki se ukvarja s to dejavnostjo, ampak so to predlogi, ki jih je dala celotna grupacija te dejavnosti in tudi Gospodarska zbornica Slovenije. To je eno.
Drugo, ustvarjanje ekstra profita v posameznih podjetjih, pa tudi morda preveč delitve za plače, ni razlog, da bi dejavnost zatrli, ampak naj potem država sprejme še dodatne ukrepe, da od tega ekstra profita, nekaj ima oziroma da ga tudi pobere. In tretje, to, kar je kolega Kopač korektno rekel, da je najbrž 90%-na stopnja previsoka. Enako je treba korektno reči, da je res 50% najbrž prenizka in da je najbrž izhod nekje vmes in bo treba napraviti še do tretje obravnave natančnejše analize - tako gospodarske kot tudi z vidika fiskusa in se potem dokončno opredeliti. Ta amandma, če ga podpremo, daje samo možnost, da se ne prenaglimo in da takrat do neke pametne rešitve pridemo, ki ne bo samo s podjetniškega, ampak tudi z narodnogospodarskega vidika smiselna in koristna.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Sovič, se odpovedujete repliki? Hvala. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Še enkrat se oglašam k repliki. Mi smo ta amandma že sprejeli, vlada je predlagala 100%. Odbor za finance je predlagal 90 - k 43. členu pa 51. To ste že sprejeli, tako da je že izhodišče za tretjo obravnavo. Tega amandmaja ne potrebujemo za razmislek ob tretji obravnavi.
Drugo je pa to, prej sem pozabil povedati. Saj ni zamišljeno, tudi ne, da bi se z 90% - kot je predlagal odbor - zatrlo to dejavnost. Ravno na to smo šli, da omogočimo poslovanje z neko spodobno - ne bom rekel pozitivno ničlo - ampak z nekimi manjšimi procenti dobička. To je imel odbor v mislih, ko je predlagal amandma za 90%. Tako da primerjava z beograjskim uradnikom, ki je govoril o tem, koliko bi bilo kaj oškodovano, ne zdrži. Bilo bi oškodovano, res, če bi šli na 100%, ker potem bi pa dejansko zaprli dejavnost, potem bi pa še izgubili, ne samo, da ne bi nič dobili. Tako da je prava resnica tu nekje vmes in odbor je nastavil traso, da pridemo do nje, zato tega amandmaja ne potrebujemo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice, kolegi, 51. člen in amandma govori pač o sami vsebini zakona, ta amandma pa spada že v poglavje prehodnih določb, torej ni brezpredmeten. Ker ni več razprave, se bomo z glasovanjem odločili, ker so pač mnenja zelo različna. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma za novi 73.a člen? Kdo je za? (25 poslancev. Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju za novi 77.a člen. Gospod Špiletič ima proceduralni predlog. Ne! Želite razpravljati o novem 77.a členu, predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko, vlada ga ne podpira. Prosim, gospod Špiletič. Govori o označevanju tobačnih izdelkov v prostocarinskih prodajalnah.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Moram reči, da ne poznam osnovnega cilja tako oblikovanega amandmaja za novi 77.a člen. Osnovi cilj označevanja tobačnih izdelkov s tobačno znamko je ta, da se prepreči siva ekonomija in da se na ta način lahko zagotavlja evidenca, ki je nad obsegom prodanih tobačnih izdelkov in seveda tudi ustrezno to prodajo obdavči.
77.a člen pa predvideva, da bi se lahko sprostila prodaja tobačnih izdelkov v prostcarinskih prodajalnah brez označitve s tobačno znamko. V pregledu vlade sem razbral, da se vlada do tega amandmaja ni opredelila - vsaj kot izhaja iz tistega pregleda. Prosil bi za pojasnilo o tem, kaj je vodilo tudi odbor oziroma tistega, ki je to na odboru predlagal, k tako oblikovanemu predlogu za nov 77.a člen. Kajti - po mojem mnenju - je to nič drugega kot uzakonjena možnost za zlorabe pri prodaji cigaret na črno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predstavniki vlade, ne želijo besede? Želijo? Gospa sekretarka Kolarjeva.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Enostavno ta predlog amandmaja ni potreben, ker ste že sprejeli amandma k 52. členu, k 1. točki, ki v bistvu dodaja način sprostitve tobačnih izdelkov v porabo in s tem amandmajem k 52. členu ste v to 1. točko dodali tudi carinske prodajalne. Tako da je praktično sedaj ta amandma nekako brezpredmeten.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK:Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Odločamo o amandmaju za novi... Še želite besedo? Gospod Janša, prosim. Torej amandma je brezpredmeten zaradi vsebinskih razlogov, iz formalnih razlogov pa ni brezpredmeten.
JANEZ JANŠA: Torej, gospod predsednik, kolikor sem pogledal amandmaje na 52. člen in ta amandma, je tukaj vseeno neka razlika. To pa je tisti del stavka, ki je za vejico, kjer piše: "je dovoljena brez označitve s tobačno znamko". Pri amandmajih k 52. členu tega dodatka ni. Tam se govori na splošno. Zato bi prosil, da predlagatelj tega amandmaja, to je odbor za finance in monetarno politiko oziroma njegov predsednik, pojasni namen tega amandmaja, s katerim se skuša omogočiti, da se v prostocarinskih prodajalnah prodajajo tobačni izdelki brez označitve s tobačno znamko. Prosil bi gospoda Kopača, da to pojasni. Če tega pojasnila ne bo, bomo vzeli uro odmora, tako da se sami pozanimamo, kaj je s tem predlogom.
Dejstvo je, da smo doslej sprejeli nekaj amandmajev, ki so pisani na kožo tako imenovanemu tobačnemu lobiju. Če ste spremljali prejšnje glasovanje, jih je kar nekaj takih. Očitno je ta lobi tako močan, da je sposoben brez kakšnega hrupa spraviti v zelo pomemben zakon svoje interese. Ampak to, kar je pa tukaj predlagano, je pa po mojem laičnem razumevanju že malo preveč, zato bi prosil za pojasnilo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Janša. Vlada tega amandmaja ne podpira. Gospod Špiletič želi besedo. Gospod Kopač, potem pa gospod Špiletič. Se strinjate? Prosim.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala lepa. S tem amandmajem pa tudi potem z amandmajem k 52. členu, ki je bil že sprejet, so prostocarinske prodajalne izenačena s trošerinskimi skladišči. To ima svoj smisel, ker lastnik tobačnih izdelkov v prostocarinski prodajalni ni podjetje, ki distribuira - torej domače podjetje, na primer Kompas-Mejni in turistični servis - ampak je dobavitelj. Ne vem, se, izmišljujem - na primer Philip Morris je lastnik tega. In izdelki v prostocarinski prodajalni so po svoji strukturi zelo drugačni od izdelkov na notranjem trgu. Logistično je nemogoče v različnih tiskarnah širom po svetu vnaprej tobačne znamke, ko delajo embalažo za cigarete, Republike Slovenije nalepiti. To je logistično skorajda nerešljiv problem. Poleg tega je obstoječa ureditev točno taka, kot je tu predvideno. Tu ni predvideno nič novega, česar bi sedaj že ne bilo.
Kar se tiče evidenc - so evidence, ki jih vodi carinski organ, tako natančne, da je nemogoče, da bi v prostocarinskih prodajalnah zaradi tega, ker ne bi bilo gor "banderol" prodajali nekaj, kar ne bi šlo skozi carinske roke. Tako da kar se evidenc tiče, v tem ne vidim nobenega problema. Kar se pa logistike tiče, pa je ta amandma zelo smiseln.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kopač. Replika, gospod Hvalica in gospod Špiletič.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Da ne bi slišal, kar sem slišal. Gospod Kopač, to je višek. Praksa je že sedaj takšna, zato je treba nadaljevati. Ali je to evropska praksa? Ali je to evropska kategorija? Ali ja? Dajte no mir. Ali veste, kako financa kontrolira ravno ta segment. Tobak. Da se pa carina tako strašno okoli tega trudi, je pa vsakdanja praksa znana, Saj vendar veste, koliko tobaka pride v našo državo, se proda na črno in tako dalje. Sedaj ste me presenetili s tem. Tu vam v pol ure zberem ne vem koliko podatkov. Tega se je zgodilo še in še. Kako si upate? Kako si upate v imenu nekih interesov, od katerih tudi "kasirate" to govoriti tu za govornico državnega zbora? Kako si upate! Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim za korektne razprave. Vsak poslanec ima pač pravico, da pove to, kar misli, da je prav in zato je tudi odgovoren. Zato predlagam, da ne dvigujemo glasu, ker ni potrebno. Prosim? Replika gospod Špiletič. Replika gospod Kopač. Ste imel repliko gospod Špiletič?
MAG. JANEZ KOPAČ: Gospod Hvalica, to je višek nesramnosti. Vi ste rekli, da jaz "kasiram" od tega, kar se tukaj zavzemam za nek tobačni lobi. Prej, ko smo glasovali o amandmaju, s katerim je odbor za gospodarstvo predlagal znižanje trošarine za prostocarinske prodajne za prodajo tobačnih izdelkov, ste vi glasoval za, jaz sem bi pa proti. In sem se tukaj moral zelo boriti, da je amandma odbora za finance uspel. Vi ste glasovali za interes teh ljudi! To pa ni nima nobene povezave z neposredno profitabilnostjo, ampak ima povezavo samo z osnovno logistiko, ali prodaja lahko sploh funkcionira ali ne.
Zato je to silno nesramno in prosim, da prekličete, da jaz karkoli od tega imam. Ker nikoli od tega nisem nič imel, niti od česa od drugega, za kar sem se tukaj zavzemal. Ker sem pri tem absolutno nevtralen že vseh osem let, kar sem v parlamentu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Lepo prosim kolegice in kolegi, da ne gremo prek normalnih meja razprav. Gospod Hvalica ima možnost, da replicira, prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Ne bom preklical! Gospod Kopač. Ne bom preklical! Glasoval sem v interesu ljudi, ki so zaposleni na mojem področju. ... (Smeh v dvorani.) ... Vi pa v interesu lobija, vi pa v interesu lobija! Gospod predsednik, ...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne obrazložitev glasu.
IVO HVALICA: ... nekdo se pobalinsko obnaša tu v drugi klopi. Vi pa v interesu lobija - natančno. Glejte! Saj smo vas že rendgenizirali, gospod Kopač. Od igralnic v Sežani pa naprej. Saj ste bil 15 dni minister, ste dali več dovoljenj kot vsi ostali kasneje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, to ni tema tega zakona.
IVO HVALICA: Lepo vas prosim, gospod Kopač. Saj sem prebral dosje Hit, hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Avšič ima repliko. Nisem slišal, nisem slišal. Prosim za mir, prosim za mir.
JOŽE AVŠIČ: Gospod Hvalica!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim gospod Hvalica, če zasedete svoje mesto v poslanski klopi! Mirno, prosim!
JOŽE AVŠIČ: Replika gospodu Hvalici, ki je pojasnil, zakaj je glasoval za prejšnji amandma.
Glasovanje za prejšnji amandma niti najmanj ni za ljudi, zaposlene v Duty free, ker ti dobijo svojo plačo. Je za lastnike, kajti govor je o dobičku.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Predlagam, da preidemo na glasovanje. Razprave? Prosim? Ima kdo repliko ali so samo razprave? Prosim, gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani! Slišali smo, da vlada tega ne podpira. Rad bi ekspliciten odgovor predstavnika vlade, zakaj tega ne podpira. Zanima me seveda, ali je tak amandma v skladu z evropskimi standardi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Torej vlada se je že izjasnila, da ne podpira amandmaja. Mislim, da je zelo jasno povedala predstavnica vlade.
ALOJZ PETERLE: Želim vedeti argument, zakaj ne. Če je to, Namreč, jaz ne bi rad prišel v situacijo, da bomo po evropski liniji to zadevo ukinjali, če bi se izkazalo - torej, če bi bil amandma sprejet in bi se izkazalo, da to ne gre skupaj s standardi, ki jih bomo slej ko prej sprejeli.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prosim, da si predstavniki vlade to vprašanje zapišejo. Še drugim poslancem bi dal najprej besedo. Gospod Janša, želite besedo? Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: No, argument gospoda Kopača, da je že doslej takšna ureditev in da jo dajmo pač povzeti za naprej, je, ne vem, puhel, enostavno ne drži vode.
Drugič, da so carinske evidence tako dobre, da tako in tako vse pokrivajo, je še bolj puhlo, ker kot vem, je bil on eden tistih, ki je pravzaprav predlagal, da se uvede tobačna znamka zato, da se bo lahko sledil obseg prodaje tobačnih izdelkov in da se bo lahko zajel prometni davek od obsega prodaje prodanih tobačnih izdelkov. Ne vem, zakaj dvotirnost: ena prodaja v brezcarinskih prodajalnah in prodaja v vseh ostalih.
To, da pa imamo vseobsežne carinske evidence, to je pa smešno. V tej državi imamo vedno carinske evidence, ki naj bi bile po vaših besedah čudovite in popolne, ampak kakor jaz vem - izhajam pač iz krajev, kjer so vsak teden "prešvercali" vsaj en kamion cigaret, skritih v cisterno in jih prodajali na črnem trgu ali pa jih preprodajali. Tako mislim, da ni nobenega razloga, da ta segment izvzamemo oziroma še naprej obdržimo obstoječo prakso. Nasprotno! Vsi dejavniki govorijo v to smer, da če je bila do sedaj to siva lisa, ki je omogočala - po domače rečeno - "švercanje" oziroma prodajo na črno, da jo zdaj zapolnimo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Špiletič. Replika, gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Torej mene konec koncev imena, kdo pri tem sodeluje, ne zanimajo. Bi pa povedal nekaj drugega.
Običajna zakonodaja je, da vsi izdelki, ki se legalno prodajajo, morajo biti deklarirani: najprej mora biti oznaka, proizvajalec, tudi sestava mora biti, ovitek mora biti tak, kot je potreben, da bi pa bilo brez znamke. To pa običajno za legalno prodajo ne velja in to me spominja na tiste stotine kilogramov mamil, ki potujejo prek naše meje ali vanjo ali iz nje in je to zelo čudno, da bi mi spodbujali nedeklarirane izdelke, prodajo nedeklariranih izdelkov, pa tudi, če so v brezcarinskih prodajalnah. Kajti, navsezadnje so tudi brezcarinske prodajalne trg in za trg veljajo določene zakonitosti. Tu morajo biti izdelki deklarirani in to je tudi ena od zahtev, da mora biti znamka in seveda proizvajalec. Zato me to čudi, da bi tu v državnem zboru uzakonjali take stvari, ki veljajo na ilegalnem trgu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Petan. Gospod Janša. Predlagam, da se poslanci oglasijo, potem bi pa dobila besedo predstavnica vlade.
JANEZ JANŠA: No, po tem, kar je bilo doslej povedano, je stvar - bom rekel - še bolj jasna. Jasna v tem smislu, da gre tukaj za neko ureditev oziroma za poizkus, da se v novi zakon spravi ureditev, ki je res očitno veljala tudi doslej, veljala pa tudi že prej.
Morda je kdo med vami bral knjigo gospoda Nika Kavčiča. To je človek, ki se je v slovenski UDBI po drugi svetovni vojni ukvarjal z ekonomijo. Iz tega oddelka UDBE je potem nastala tudi slovenska zunanja trgovina. Prvi veliki posli so bili "švercanje" cigaret, vendar se to ni dogajalo samo po drugi svetovni vojni. Ko je Demosova komisija oziroma komisija Demosove vlade leta 1990 odpirala zaprto območje Kočevske Reke, je tam naletela tudi na podatke o tem, kako je služba državne varnosti še leta 1990 tihotapila cigarete in jih prodajala brez označb, se pravi brez označitve s tobačno znamko tudi v prostocarinskih prodajalnah. Tam smo naleteli tudi velik kamion cisterno, zelo velik, ne vem koliko tonski, ki je bil predelan za tihotapljenje cigaret. To se je dogajalo še leta 1990. Po letu 1990 so nekateri vodilni uslužbenci službe državne varnosti ustanovili privatna podjetja, ki so se - zanimivo - ukvarjala in se verjetno še ukvarjajo tudi s trgovino in tudi s trgovino s cigaretami. Moram reči, da potem ko to berem, izgleda kot da je temu lobiju in podaljšku tega lobija na kožo pisan ravno ta dodatek za vejico. Po mojem preprostem razumevanju stvari ni evropske države oziroma članice Evropske zveze, v kateri bi bilo dovoljeno prodajati tobačne izdelke brez označitve s tobačno znamko. S tem mi v zakon dajemo podlago za kriminal.
Tako da bi res prosil, da tukaj predstavnica vlade pove, v kateri državi članici Evropske zveze je še dovoljeno nekaj takega. Če pa tega ne zna povedati, bomo pač vzeli odmor in bomo sami to preverili v Bruslju.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prosim, gospa Kolar, državna sekretarka v resorju za finance.
MILOJKA KOLAR: Se oproščam, ampak očitno nisem bila dovolj jasna ali pa ni bilo razumljeno. Poglejte. Prvi odstavek 52. člena govori, v katerih primerih se lahko sproščajo trošarinski izdelki v prosti promet oziroma prodajo brez tobačne znamke, če govorimo sedaj konkretno o tobaku. Izvzeta so v tem primeru trošarinska skladišča in pa prostocarinske prodajalne. Zakaj sta izvzeta ta dva segmenta? Mislim, da o trošarinskih skladiščih ni potrebno posebno razlagati, ker je podrobneje natančno, opredeljeno, kaj so ta skladišča - da morajo dobiti posebno dovoljenje, da morajo izpolnjevati posebne pogoje, da je potrebno dati garancije in tako naprej. Enak oziroma podoben status pa imajo tudi prostocarinske prodajalne, v skladu z evropsko zakonodajo. Te prodajalne imajo namreč status carinskega skladišča, kar pomeni, da dejansko v to skladišče ali prodajalno prihaja blago z carinskim dokumentom, ki vsebuje vse elemente, od količine, cene in gre v prostocarinskih prodajalnah za konsignacijsko prodajo. To pomeni, da so dejansko te cigarete od lastnika, se pravi od dobavitelja do tedaj, dokler niso prodane končnemu kupcu. Vse transakcije - dobavo in prodajo - spremlja carinski organ s carinskimi dokumenti, tako da v carinskih prodajalnah ni možena tako imenovana črna prodaja ali "šverc".
Tiste zadeve, ki ste jih omenjali, gredo po drugih poteh, prek direktnih uvozov, ne pa prek prostocarinskih prodajaln. In res je, da je podoben sistem in da ni teh znamk tudi v tako imenovanih "duty freejih" v evropskih državah, ki pa so seveda razen redkih izjem, pač dovoljena, v skladu s konvencijo, na letališčih in v pristaniščih. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospa Kolarjeva, še vprašnje gospoda Peterleta.
MILOJKA KOLAR: Mislim, da sem že vmes odgovorila. Je v skladu tako, kot je v Evropi. Razlika je samo ta, da imamo mi te carinske prodajalne tudi na mednarodnih cestnih mejnih prehodih. Za kar pa veste, da je nedavno tega vlada sprejela tudi svoje stališče, da bo s 1. julijem 1999, glede na naše obveznosti prestrukturirala te prodajalne tako, da bodo delovale v drugem svojstvu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika gospod Špiletič. Prosim? (Glas iz dvorane.) Bilo je vprašanje tudi, kako je to urejeno v drugih državah Evropske zveze in v katerih.
MILOJKA KOLAR: Ti tako imenovani "duty freeji" so v državah Evropske zveze na letališčih in v lukah. Vi sami dobro veste, ko ste potovali, imajo tam tako imenovano, vsaj v večjem delu, "vendor´s control", kar pomeni, da ste določeno "šteko", da temu tako rečem, cigaret ali liter žgane pijače kupili v tem "duty free", preden ste se vkrcali na avion, pokazali pa ste svoj "bording pass" in to imajo urejeno vse države Evropske unije na ta način.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Špiletič. Predlagam, da ne govorimo iz klopi, ampak da pridemo pred govornico.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Poglejte, gospa Kolarjeva je rekla, da se šteje trošarinsko, da se štejejo "duty freeji" kot trošarinska skladišča. Morda res, če so "duty freeji" ustanovljeni v lukah in na letališčih, tako kot je to v Evropski uniji.
Pri nas je pojem "duty free" veliko širši. In ni identičen v rešitvi, kot je ta v Evropski uniji. In sedaj povzeti analogijo, da v Evropi velja nekaj, pri nas pa ta pojem bistveno širše pojmujemo, ampak bomo rekli, da je res tudi v Sloveniji, čeprav imamo v nasprotju s pravom Evropske unije, ustanovljenih večje število "duty freejev", da pa je to tudi identično s pojmom trošarinsko skladišče.
Oprostite, taka primerjava pa ne vzdrži strokovne presoje. In menim, da ni korektno nas na ta način tukaj zavajati. Resnično ni korektno. Jaz bi rad vedel, po katerem predpisu to presojate. Prosim, povejte, po katerem predpisu ste to, kar ste tu trdili, presodili. Kje to piše?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa Kolarjeva želi besedo še enkrat. Prosim.
MILOJKA KOLAR: Hvala. Mislim, da je...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim za mir.
MILOJKA KOLAR: Gospod Špiletič napačno slišal. "Duty freeji" imajo status carinskega skladišča. Da prvo to razčistimo. In drugič, povedala sem, da se ve, kakšna svojstva imajo po zakonu o carini za nadzor in postopke carinska skladišča. Drugo je, da so pa to predpisi, ki se imenujejo načelo oziroma carinski evropski kodeks.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Replika, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Moram reči, da se je zelo lepo izgovarjati na evropskost. Vendar v Evropi so, še enkrat poudarjam, "duty freeji" na letališčih in v lukah. Nikjer drugje. Pri nas je ta pojem širši. In tukaj vleči analogijo, menimo, da ni korektno. Da bi pa to, kar je gospa Kolarjeva tu trdila, lahko proučili, vas v imenu poslanske skupine prosim za eno uro odmora.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, gospod Špiletič, dajmo se dogovoriti. Danes na kolegiju smo se dogovorili, da bomo poskušali storiti vse, da ne bi jemali takih odmorov. Vlada tega amandmaja ne podpira. Zakaj je potrebna sedaj pavza? Bilo je pojasnjeno. Lepo prosim! ... (Glas iz klopi - se ne sliši.) Nihče ni predlagal odboru, da to umakne. Dajmo glasovati in bomo zadevo rešili. Glejte, vlada tega amandmaja ne podpira. Predstavnik vlade je dvakrat rekel, da ne podpira amandmaja. Ne vem, če lahko po poslovniku predsednik... Prosim, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsednik, jaz predlagam, da dajo člani odbora za finance in monetarno politiko pooblastilo predsedniku, da v imenu odbora umakne ta amandma. V tem primeru se tudi jaz odrekam zahtevi za odmor. V nasprotnem primeru pa zahteva za odmor velja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Samo trenutek. Besedo dajem predsedniku odbora, gospodu Kopaču.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Jaz v imenu odbora, žal, po poslovniku ne morem tega narediti. Sprašujem pa tukaj prisotne člane odbora, kar vas je in med njimi je tudi gospod Špiletič, ali bi imeli kaj proti, če bi odbor to umaknil. Razumem, da ne. Torej sporočam, da bi odbor verjetno, kolikor bi se sestal na seji, ta amandma umaknil. Sam bom glasoval proti njemu. Rad bi pa povedal še to, da se mi zdi to smiselno zaradi tega, ker je vlada s svojim predlogom, ki je bil sicer formalno vložen kot amandma treh poslanskih skupin, to uredila bolj konistentno v 43. in 52. členu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Da ne bomo kršili poslovnika, predlagam, da se do amandmaja opredelimo. Tudi predsednik odbora se je negativno do njega opredelil in tukaj sem imel vtis, da tukaj prisotni člani odbora s tem soglašajo. Mislim pa, da bi bilo sporno, če bi na tak način zdaj odbor umaknil amandma, ki ga je v skladu s poslovnikom vložil. Se strinjate s tem. Razprava? Dobro, gospod Janša ima razpravo, ampak mislim, da smo se dogovorili.
JANEZ JANŠA: Tukaj ne gre samo za ta amandma in za to, ali mi zanj glasujemo ali ne in ali ga umaknemo ali ne. Gre tudi za to, da se je tukaj poskušalo zavajati. Tobačna znamka ne nastane v trgovini ali v carinskem skladišču ali pa v "duty free shopu". Tobačna znamka nastane takrat, ko je nek izdelek proizveden v tovarni, na koncu produkcije. Tam nastane tobačna znamka. Če pa pride blago brez tobačne znamke v skladišče prodajaln in tako naprej, potem pa ga trgovec že označi. To je nezakonito. Ni države v Evropi, kjer bi to bilo. Tako, da ne gre samo za to, ali se to umakne ali ne, gre tudi za motiv tistega, ki je predlagal, da se ta praksa, ki je očitno res veljala v tej državi, podaljša, ki ne samo da ni evropska, je kriminalna. To je podlaga za kriminal.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Očitno ni namen razprave razčistiti nekaterih vprašanj ali poslušati kakšnih argumentov, ampak je namen razprave to čimbolj oddaljevati pa iz tega narediti nekaj kriminalnega. To nima nobene zveze s kriminalom. "Duty freeji" so za carinsko črto in to je temeljno dejstvo, ali pa so na cestnem prehodu ali so pa na letališču, in to velja v vsej Evropi in velja tudi pri nas. Tudi v Evropi imajo kakšnega na cestah, npr. v Grčiji. Ukinili se bodo na cestah pri nas in v Grčiji v bodoče, nekoč, ampak to sploh nima nobene zveze s to razpravo. Ključna je carinska črta. Drugače pa menim, da bi že lahko prešli h glasovanju. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Dr. Jože Zagožen želi besedo.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Ne glede na carinsko črto so porabniki, potrošniki slovenski državljani in zanje velja zakon o varstvu potrošnikov. Tudi sicer slovenska zakonodaja izrecno in jasno in nedvoumno določa, da ne more iti v promet noben proizvod, ki nima označbe proizvajalca oziroma blagovne znamke. Če je tehnični predmet, mora imeti tudi rezervne dele in zagotovljen servis. Tudi jaz se sprašujem, kakšen je motiv, da se ravna v nasprotju z zakoni in duhom v tem primeru. Očitno je v resnici ta namen, da se legalizira "šverc", in to bi ta parlament moral preprečiti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Želi še kdo besedo? Gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Gospod predsednik, prosim, da se spoštuje poslovnik. Če boste dali amandma na glasovanje, potem bi naša poslanska skupina pred glasovanjem vzela 1 uro odmora.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Janša, prosim, da to razčistimo, ker vemo, da ni možno, da bi sedaj odbor po poslovniku umaknil amandma; ker pa je predsednik odbora tudi tukaj javno povedal, da ne podpira amandmaja in tukaj prisotni člani odbora - sem razumel - tudi ne podpirajo amandmaja, vlada ga tudi ne podpira. V skladu z našim dogovorom na kolegiju lepo prosim, da ne bi izkoriščali sedaj te poslovniške možnosti, ampak da se z glasovanjem odločimo in tega amandmaja ne podpre državni zbor.
JANEZ JANŠA: Mi smo se odločili, gospod predsednik, da bomo to poslovniško možnost izkoristili in prosim, da nam jo date.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Seveda, če ta dogovor ni bil možen, potem vam bom dal besedo. Želi še kdo besedo o tem amandmaju? Prosim za mir v dvorani!
Kolegice in kolegi, na ta način smo izigrali dogovor na kolegiju. Mislim, da je bilo izigrano, kajti sedaj je bilo omogočeno, da bi državni zbor normalno glasoval o tem amandmaju - o amandmaju, ki ga vlada ne podpira, in o amandmaju, za katerega je predsednik delovnega telesa tukaj javno povedal, da ga ne podpira. Še enkrat bi vprašal poslansko skupino socialdemokratov, ali se lahko dogovorimo, da je odmor nekoliko krajši. Razpravo zaključujem in preden prehajamo na glasovanje o tem amandmaju, sprašujem, če se poslanska skupina socialdemokratov strinja, da državni zbor nadaljuje ob 12.00 uri. Ali se strinjate, da je pač pavza nekoliko krajša in nadaljujemo sejo ob 12.00 uri? Sprašujem. Lahko. Torej sejo nadaljujemo ob 12.00 uri. Hvala lepa.
(Seja je bila prekinjena ob 11.24 uri in se je nadaljevala ob 12.00 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nadaljujemo sejo. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. Ali želi besedo predstavnik socialdemokratske stranke? Prosim, poslanska skupina socialdemokratov, gospod Janez Janša.
JANEZ JANŠA: Torej, gospod predsednik, v tej pol ure, kolikor smo imeli časa, smo preverili tovrstno zakonodajo v nekaterih evropskih državah, in tam, kjer smo preverjali, lahko smo samo tri, take možnosti ni, da bi kjerkoli lahko prodajali karkoli brez blagovne znamke, še posebej ne cigaret brez tobačne znamke. Pogledali smo tudi zapisnik oziroma magnetogram odbora za finance, ki je o tem razpravljal junija in sprejel tak amandma na predlog gospoda Kopača. 8 članov je bilo "za", nihče ni bil "proti". Tako da, če bo gospod Kopač zdaj glasoval proti amandmaju, ki ga je sam predlagal, bomo zelo veseli.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razprava je bila prej zaključena. Sedaj prehajamo na odločanje o amandmaju za nov 77.a člen. Amandmaja vlada ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (2 poslanca.) Je kdo proti? (53 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma za nov 77.a člen ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje in razpravo o amandmaju k 78. členu, predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko, vlada ga podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni 78. člen. Ugotovimo prisotnost! Moja napaka, nekoliko sem nezbran. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Prehajamo na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo torej na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Glasovati pa moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? Amandmajev nismo prejeli. Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje naslov zakona. Ugotovimo prisotnost!(59 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (46 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na predlog sklepa: Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta predlog sklepa dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Mag. Janez Kopač predlaga dodatni sklep k 45. točki dnevnega reda, ki se glasi: Državni zbor bo tretjo obravnavo predloga zakona o trošarinah opravil po drugem odstavku 134. člena poslovnika državnega zbora. Ali želi o tem sklepu kdo besedo? Drugi odstavek 134. člena poslovnika. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo podpira tak sklep? (32 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 32. TOČKO DNEVNEGA REDA - Pred tem ima proceduralni predlog kolega Potrč.
MIRAN POTRČ: Spoštovani gospod predsednik! Spoštovane kolegice in kolegi! Upam, da ne bom vzel več kot minuto časa.
Ko smo določali prioritete za delo, smo za točko o trošarini uvrstili predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za najetje posojil za izgradnjo Termoelektrarne Trbovlje 3. o prioriteti je bilo dogovorjeno na kolegiju. Danes zjutraj je kolegij ponovno ocenjeval prioritete in ocenil, da bi bilo smotrno prioritete opredeliti drugače. Tudi sam sem s tem soglašal.
Soglašal iz razloga, ker sem ocenil, da gre za zelo odgovorno razpravo in da bi v primeru, če ni pripravljenosti večine poslank in poslancev, da se to odgovorno opravi, da se razprava opravi sedaj konec julija, ne bilo smotrno to forsirati. Dobil sem opozorilo, da bi prosil, da se preizkus te pripravljenosti opravi z glasovanjem na zboru, ne pa samo z razpravo na kolegiju. Zato, gospod predsednik, prosim, da glasujemo o tem, ali državni zbor soglaša, da se kot naslednja točka obravnava zakon o poroštvu Republike Slovenije za najetje posojil za izgradnjo Termoelektrarne Trbovlje 3. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Potrč. To je proceduralni predlog za spremembo obravnav točk na dnevnem redu. Jaz ne bi želel v ničemer komentirati predloga gospoda Potrča. Samo to bi rad dodal, da smo danes na seji kolegija, ko smo se poskušali dogovoriti, katere točke bi danes obravnavali, da smo na moj predlog - priznam, so bile podprte tiste točke, za katere se je menilo, da državni zbor ne bi za njih potreboval več časa, za razprave in za glasovanje.
Sedaj gospod Potrč predlaga drugačen predlog in v skladu s poslovnikom dajem njegov predlog na glasovanje. In sicer, da državni zbor zdaj preide na obravnavo 12. točke dnevnega reda - predlog zakona o poroštvu republike Slovenije za najetje posojil za izgradnjo Termoelektrarne Trbovlje 3. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo podpira tak proceduralni predlog? (27 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog gospoda Potrča ni dobil zadostne podpore.
S tem ostajamo pri dogovoru na kolegiju, da prehajamo na
32. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O NAJETJU KREDITA REPUBLIKE SLOVENIJE PRI EVROPSKI BANKI ZA OBNOVO IN RAZVOJ ZA PROJEKT PRENOVE OBSTOJEČIH MAGISTRALNIH CEST. Ali imate pripravljeno gradivo? Imate. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Prosim.
ANDREJ KAVČIČ: Spoštovane poslanke, poslanci! Predlog zakona, ki je pred vami, se nanaša na porabo kredita, ki ga je pri Evropski banki za obnovo in razvoj najela Republika Slovenija v letu 1994 za prenovo nekaterih magistralnih cest v Republiki Sloveniji, in sicer je šlo za odseke ceste Počehova - Lendava, Črnuče - Domžale in Slovenska Bistrica - Ptuj. S spremembo zakona se delno spreminja eden od predvidenih odsekov, za katerega naj bi bil porabljen ta kredit, in sicer gre za odsek Slovenska Bistrica - Ptuj, pri katerem je bil narejen samo podvoz v Ptuju, medtem ko se rekonstrukcija ceste od Slovenske Bistrice do Ptuja ni izvršila in se predlaga, da se zdaj ta odsek nadomesti s preplastitvijo okoli 180 kilometrov cest. Tu gre za deset odsekov, ki so razporejeni glede na izbor in dogovor med Republiko Slovenijo in Evropsko banko za obnovo in razvoj in bi potem omogočili porabo tega kredita v predvidenem roku.
Dva osnovna razloga sta, da vlada predlaga spremembo tega zakona, in sicer prvi razlog se nanaša na rok črpanja kredita. Ob sklenitvi pogodbe je bil rok črpanja kredita predviden do 30.6. letos. Ta rok je potekel. Na zaprosilo Republike Slovenije pa je banka v skladu s pogodbo rok črpanja podaljšala za eno leto, seveda hkrati z dogovorom, da se to črpanje porabi za preplastitev navedenih 10 odsekov zaradi tega, ker je bilo ocenjeno, da v tem roku ne bo možno izvesti rekonstrukcije ceste Slovenska Bistrica - Ptuj. Kot veste, je to narekovalo dejstvo, da je pri pridobivanju zemljišč prišlo do težav, ob katerih je bilo ocenjeno, da to ne bo mogoče in tako je bilo dogovorjeno med Republiko Slovenijo in banko, da se to stori, sicer bi kredit konec junija leta 1999 zapadel in bi ga bilo potrebno vrniti Evropski banki za obnovo in razvoj.
Vlada Republike Slovenije je v dogovorih z banko sicer poskušala, da bi se ta sredstva prenesla v program Darsa in bi se dela na tem odseku nadaljevala že letos, vendar to ni bilo mogoče, zato je tudi potem bila sprejeta odločitev, da se to prenese na preplastitev teh odsekov.
Rad bi poudaril samo to, da je bila ena od težav pri pridobivanju zemljišč, ki je vam verjetno tudi dobro znana sedaj, ko je v polnem teku delo na odseku Črnuče - Domžale, problem pridobivanja zemljišč, zato ker za razliko od zakona o ureditvi določenih vprašanj, ki se nanašajo na avtoceste in železnico, to pri magistralih cestah ni mogoče. In da je zadeva dejansko lažja, če se izvede v programu Darsa, ker ta cesta je tudi v programu Darsa predvidena. Lahko vam povem, da je, predvideno, da se bo prvi odsek Slovenska Bistrica - Ptuj - Pragersko, in sicer je to rekonstrukcija v dolžini 3,5 km, začel graditi že letos, prav tako se bo pa obvoznica Pragersko in tista prva etapa ceste Hajdina - Ptuj tudi gradila v letih 1999, 2000. Tako da ni, kar se tiče teh prioritet in nujnosti izgradnje tudi te ceste, Slovenska Bistrica - Ptuj, ki se sedaj nadomešča, v bistvu s tem ni ogrožena.
Rad bi samo povedal tudi s finančnega vidika. Zakon nima finančnih posledic. Sama višina kredita in vsa ostala pomembna določila ostajajo nespremenjena. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa predstavniku vlade, svetovalcu gospodu Kavčiču.
Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Poročevalec ne želi predstaviti mnenj, ne želi besede. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav ni. Razpravo tistih, ki se boste oglasili, omejujem na pet minut. Prosim, gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovani! V zvezi s to točko dnevnega reda sem že postavil poslansko vprašanje v petek, ko so bila v obravnavi poslanska vprašanja. Vendar je bil odgovor zelo pitijski, na moja vprašanja, tako da takrat pravih odgovorov nisem dobil. Zakaj se odlaga, ker dejansko se s tem zakonom odlaga modernizacija ceste Slovenska Bistrica - Ptuj.
Predstavnik vlade je bil sedaj nekoliko, verjetno zaradi mojega poslanskega vprašanja, za nianso jasnejši, vendar nejasen. Kajti zanima me, oziroma samo ponazorilo, da ostaja v programu in da se bo nadaljevala modernizacija te ceste, je nezadostno, ker ni bilo od finančnega ministrstva rečeno, s katerimi sredstvi, kako se bo to nadaljevalo.
Dejansko pa ta zakon pomeni nezaupnico Darsu, nezaupnico delu Darsa, kajti, če to predlaga finančno ministrstvo, sem jaz na nek način tega dela vesel, zato ker vsaj na enem delu vlade so prišli do sklepa, da je delo Darsa neupravičeno, počasno, nezadostno in da Dars ne realizira tudi tistih odsekov, kjer so bila sredstva zagotovljena, to pot z mednarodnim kreditom. Kajti zavedati se moramo, da je bil kredit odobren 10. junija 1994 in da danes prihajajo odgovori, da so ovire pri organizaciji projekta predvsem v tem primeru, ki ga kot glavni izgovor danes navaja vlada, da so bile težave s pridobivanjem zemljišč. Ta argument ne more biti in ni točen, kajti na tem odseku, ko gre za obvoznico Pragersko, celotna obvoznica poteka praktično izključno po zemljiščih sklada kmetijskih in gozdnih zemljišč Republike Slovenije. Ali se znotraj države v petih, praktično v petem letu ni mogoče dogovoriti za zadevo, za program, ki je nacionalnega pomena, kajti to je sestavni del nacionalnega programa izgradnje avtocest.
Vlada tako eksplicitno kaže na nedelovanje nekaterih služb, nekaterih ministrstev, na popoln nered v delovanju nekaterih državnih institucij. Na lep, bolj ekspliciten način tega ni mogla prikazati. Menim, da je to zavlačevanje in neizdelava dokumentacije, nepristop k realizaciji, k investiciji pravzaprav zavestno kršenje z zakonom sprejetega nacionalnega programa izgradnje avtocest, ker do zamud bo ponovno prišlo, to je gotovo in ne bo to realizirano v tistem roku, ki je z nacionalnim programom bil predviden. Tu se je vlada poslužila politike deli in vladaj. Nadomestno je prerazporedila ta sredstva v preplastitev nekaterih cest, ki so spretno izbrane po Sloveniji. S tem naj bi ta državni zbor prepričali in zavedli, da ne bi se vprašal o pravih vprašanjih, zakaj je do teh zamud prišlo, zakaj država Slovenija ne realizira, ne izkorišča tistih sredstev, ki so, v tem zakonu piše, da po zelo ugodnih pogojih, moratorij itn. Kakšna politika je tu zadaj, zakaj se tako dela?
Še enkrat ponavljam, to je z vaše strani nezaupnica delu Darsa in mislim, da preden bi karkoli odločali, bi morali imeti odgovore na vprašanja, ki smo jih tu v državnem zboru sprejeli 25.3. ob obravnavi letnega programa dela Darsa. Dokler teh odgovorov ni, menim, da o tem ne moremo odločati. Ta prvi sklep je: "Vlada Republike Slovenije naj izdela temeljito analizo vzrokov visokega povečanja stroškov pri izgradnji avtocestnih odsekov glede na prvotni program izgradnje avtocestnega omrežja od začetka do konca 1997. Poročilo predloži vlada državnemu zboru v roku 90 dni." Rok se je iztekel, poročila v državnem zboru nismo dobili. Jaz mislim, da kar naprej predlagati nove zakonske predloge, ki posegajo v nacionalni program, brez argumentov, je nesprejemljivo. Jaz vas, kolegi poslanci, prosim, da tu - drugega vprašanja, ki smo ga takrat vladi postavili, ker se je tudi rok iztekel, nisem prebral, ker mi je časa zmanjkalo - vendar dajmo, spoštujmo lastne sklepe. Naj nam vlada predloži tisto, kar nam mora predložiti in naj ne na tak način manipulira s poslanci, s slovensko javnostjo in s sredstvi, ki so bila odobrena z mednarodnim kreditom. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Lep pozdrav. Ker smo bili pred časom podučeni, še dodatno, da naj bomo poslanci poslanci za celo državo in ne samo za svoje ozke vrtičke, se oglašam v tej zvezi. Ko sem prebral, kateri odseki bodo prišli v poštev, da se bodo financirali iz teh sredstev, sem ugotovil, da so enostavno na Gorenjsko, na velik del Primorske in na Notranjsko enostavno pozabili. Jih bom prebral zato, da boste videli, da moja trditev drži.
Torej teh 178 kilometrov, ki bodo na magistralnih in regionalnih cestah, bo Mestinje-Čatež, Drnovo-Mokrice, Šentjakob-Zidani Most, torej smo na Dolenjskem, Trojane-Domžale, tu je ta štajerska smer, potem smo pa na poti Robič-Kalce-Logatec, torej tako imenovana Keltika. Potem pa gremo na Koroško, Slovenj Gradec-Petrovče oziroma Štajersko, Petrovče-Celje, Celje-Drnovo, Dravograd-Maribor in Dravograd-Slovenj Gradec. Torej poglejte, kako bomo zopet delali. Veste, da smo se pritoževali gorenjski poslanci, da je Gorenjska zapostavljena v cestnem oziru in tokrat se je zgodilo to, da bodo denarji šli spet drugam in Gorenjska bo v nadaljevanju zapostavljena. Torej mislim, da je ta predlog nekorektno pripravljen. Da če se že odstopa od tega, kar mislim, da ni povsem korektno, ker ta prehod Pragersko po moje že skoraj vsak Slovenec pozna in ve, da je prehod nemogoč. Ampak, da pa sedaj stvari peljemo v drugo smer in pri tem določene regije v celoti izpustimo, pa mislim, da je predlog nekorektno pripravljen. Tudi glede na stanje, tako kot je na regionalnih in magistralnih cestah.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Demšar. Besedo ima gospod Luci.
MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Tudi jaz bi želel razpravljati o načinu dela,, in izvajanju nacionalnega programa in koriščanju sredstev. Tokrat EBRD. Ne bom posegal preveč nazaj. Posegel bi lahko v leto 1992 - 1993, v Panoniko, v Pince, in 1993. leto, spremembo programa nacionalnega, kjer je šlo za izgradnjo avtoceste Maribor-Murska Sobota in še iskanja rešitev, kako se bo prišlo do Pinc. Pince so fiksirane. V programu izgradnje ceste Slovenska Bistrica-Ptuj-Ormož in do Pinc je takrat ostala samo obnova ceste z obvoznico oziroma nadvozom, podvozom pri Pragerskem, ki vam dela, tistim poslancem, ki se vozite, veliko preglavic. Vendar je prišlo do ugotovitve, da te ceste ni možno izvesti do roka 1998, pa tudi ne do roka 1999.
Jaz se ponovno sprašujem, kdo je to ocenil! In kdaj je to ocenil? Dobili smo obrazlage o nakupu zemljišč, kar je lahko eden od razlogov, ne more pa biti dokumentacija. Ta cesta je bila planirana, programirana in bi verjetno dokumentacija morala slediti. Ampak ta sredstva, ki so bila v programu, in za katere ste poslanci glasovali, pripravljena za adaptacijo, rekonstrukcijo te ceste, so sedaj ušla nekam drugam. Med temi so Čatež - Drnovo - Mokrice, Šentjakob - Zidani Most, Trojane - Domžale, Robič - Kalce - Logatec, Slovenj Gradec - Petrovče, Petrovče - Celje, Celje - Drnovo, Dravograd - Maribor, Dravograd - Slovenj gradec, in nič nimam proti temu. Verjetno so potrebne. Ampak na žalost se ni našla tu notri niti ena cesta iz severovzhodne Slovenije, niti ena cesta z bližino Ptuja, Ormoža, Slovenske Bistrice.
Način, kako se da prenašati sredstva, tisto, kar vi izglasujete, kasneje pa se preide na drugo zadevo.
Bilo je rečeno, da pride izgradnja ceste Hajdina - Ptuj. Spoštovani poslanci. Jaz bi vas prosil za pozornost. Čez dve leti bomo ugotovili, da te ceste ni mogoče zgraditi. Pripravljena so pa velika sredstva. Takrat jih bomo premestili nekam drugam, kajti tudi tu se stvari zaustavljajo, ker ni koordinacije tudi pri izgradnji magistralnih cest med tremi ministrstvi. Ministrstvo za promet, okolje in prostor in sedaj se je vključila še kultura - namreč tisto, kar je na Ptuju vedno problem, in mi s prostorom na Ptuju ne obvladamo, lokalna skupnost ne upravlja s prostorom kot povsod drugje, kajti mi imamo svojega režiserja na ministrstvu za kulturo, ki določa, kaj lahko delamo, kje lahko delamo in kje ne moremo delati. In takrat še moramo krepko se vključevati in krepko občinska sredstva trošiti, zato da lahko pride do kakršnekoli izgradnje.
Želel bi, da to naj bi bil namen oziroma da ne bi bil način reševanja problematike. Zahvaljujem se vam za amandma, ko smo sprejemali nacionalni program, kjer je edino cesta do Ormoža tudi notri, in ste dali celo podporo skupaj s Darsom tej cesti. Bojim se pa, kot že rečeno, da bomo čez dve leti zopet na žalost ugotovili, da je bilo težko odkupiti zemljišča, da ni bilo projektne dokumentacije, no tokrat bo na pomoč priskočilo še verjetno ministrstvo za kulturo, in prepričani bodite, in zapomnite si to, kar sem danes tu izjavil, leta 2000, 2001 bomo ugotavljali, da te ceste ni mogoče zgraditi. Torej, to ni način dela, te stvari je vsaj pri magistralnih in pri avtocestah treba narediti prej.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Luci. Besedo ima gospod Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Gospod predsednik, hvala za besedo. Kolegice in kolegi! Mislim, da je treba ta program oziroma spremembo zakona o najetju oziroma poroštvu, najetju kredita s pomočjo EBRD gledati v luči treh dokumentov ali pa vsaj dveh. Prvi je sprememba nacionalnega programa in v tej spremembi nacionalnega programa smo v spomladanskem delu seveda zajeli, tudi obravnavali in sprejeli tudi odsek ceste, ki je bil, ki ga je sedaj gospod Luci in že prej gospod Jerovšek omenil. To je eno. Torej v tem, v tej spremembi nacionalnega programa so tudi nekateri odseki državnih cest, ki smo jih s spremembo nacionalnega programa vključili v nacionalni program izgradnje avtocest, in v tem seznamu so tudi posamezni odseki iz posameznih, iz različnih območij Slovenije.
Kar se pa tiče seznama, mislim da smo dobili vsi, vsaj člani odbora seznam odsekov, in zaradi tega je znan. Ti odseki naj bi nadomestili ta odsek od Slovenske Bistrice do Ptuja. Ta seznam je pa seveda nastal tudi na podlagi stanja nekaterih cest, nekaterih pomembnih povezav v Sloveniji. Tako povezave, sever-jug, to je od Dravograda mimo Velenja in prek Celja do Krškega. Prosim? In Keltika in tako dalje. Tako mislim, po moji oceni je potrebno gledati vse te dokumente in potem se pride seveda do prave slike, kakšne sanacije in rekonstrukcije so predvidene v posameznih območjih. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Presečniku. Gospod Petan. Gospod Petan ali gospod Jerovšek, kdo želi prvi. Gospod Petan in gospod Možgan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani! Torej vsi ti odseki, ki so zajeti v spremembi tega zakona, so vsekakor potrebni, o tem ni treba izgubljati besed. Celo več, prepričan sem, da bi še kateri drugi odseki morali biti vključeni, ampak dobro, denar je pač tisti faktor, ki omejuje in ki daje možnosti, koliko je možno.
Bi pa rekel nekaj drugega. Torej zakon, ki je že bil sprejet, je imel pač točno določen namen in seveda točno določeno traso in tako je tudi bila verjetno pogodba podpisana in dejstvo je to, kar je prej omenil moj kolega Jerovšek, da v bistvu se ne držimo tistega, kar smo sprejeli. Seveda, to je v bistvu kritika na tiste organe, ki bi morali vse pripraviti, da bi se ta pogodba, to je konkretno cesta od Slovenske Bistrice do Ptuja, da bi se realizirala. To je kritika teh organov, ki tega niso naredili, to je sedaj priznanje tega, da nekdo nekaj ni naredil.
Naslednje, kar bi še omenil, je pa to, da očitno ta konec Štajerske in ti ljudje, ki živijo na tej cesti - kjer tudi vozijo tovornjakarji z vzhoda proti zahodu, od Slovenske Bistrice proti Ptuju in še naprej, še posebej pri Pragarskem, kjer je v bistvu, kolikor mi je znano po statistiki, 5 ur odprta cesta, drugače je pa zaprta zaradi železnice in je tisti nadvoz nujno potreben - verjetno ti ljudje bolj strpno prenašajo te tegobe, kot pa drugi in čudi me, da ljudje ob tej trasi še niso zaprli ceste, ko so slišali, da ta trasa nekako jim polzi iz rok in odhaja. Verjetno bo kdo rekel, saj navsezadnje ne bi bilo velike škode, tista cesta je tako ali tako pri Pragarskem zaprta 18 ur, pa je samo 4 ure odprta, ampak je zato takrat potem kolona. Ampak kljub vsemu, kot sem že prej omenil, jaz sicer nimam nič proti, da se ta sprememba opravi in da se te trase obnovijo. Rekel sem celo, da bi bilo potrebno še več, vendar dejstvo, da nekdo pri nas nekaj ni naredil - kdo nam pa jamči, da sedaj, ko bomo spremenili ta zakon in dali druge odseke, da bo pa tu sedaj vse pripravljeno? Lahko se navsezadnje zgodi, da bomo tudi čez, ne vem, čez določen čas ugotavljali, da nimamo vse pripravljeno, da nimamo, jaz to dam v narekovaj, da ni pripravljeno in da bomo mogoče že drugič sprejemali spremembo zakona za točno določen kredit. Kaj si ob tem Evropa misli, to je seveda druga zadeva.
Vendar kljub vsemu jaz to spremembo jemljem kot kritiko nekomu, ki nekaj ni naredil, in ker to ni prvi tak primer, ker se tudi na drugih področjih to dogaja, pri čemer moram priznati, tu smo vsaj konkretno dobili na mizo in je bilo priznano, to je res dobro, pri celi zadevi pozitivno, drugače pa to imam ta kritiko tistim, ki bi morali narediti vse, da bi pripravili vse elemente, vse priprave, da bi se ta cesta, ki je bila prvotno predvidena, zgradila, pa se ni zgradila. To je velika kritika, tudi v mednarodnem merilu ima svoje razsežnosti, ker je to mednarodni kredit in mislim, da je pri celi zadevi treba razmišljati tudi o tem in pa seveda, da se nam v bodoče to ne bo dogajalo. Če pa bo jutri slučajno kakšna zapora na tej cesti proti Ptuju, pa se sploh ne bom čudil, zato ker ljudje so dolgo verjeli obljubam, zdaj pa zgleda, da je tudi ta argument nekako izpuhtel in se lahko zgodi, da bo tudi tako, kot je na drugih koncih Slovenije, ko za vsako, še manj pomembno zadevo, zapirajo cesto. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Petan. Replika, gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Želel bi dopolniti kolega Lucija, ki je ugotavljal, da je pri pridobivanju zemljišč lahko vzrok in sprejemljiv argument, da so bili problemi, ne pa pri izdelavi investicijske dokumentacije in lokacijske dokumentacije. Moram reči, da je v tem primeru ta argument ničen. Sploh ni bilo pravočasnih ukrepov oziroma pripravljalnih del, da bi se ta zemljišča pridobila, kajti upravna enota, občina Slovenska Bistrica ni dobila nobenih zahtevkov. Kot sem pa že omenil, pa so ta zemljišča praktično v celoti v lasti sklada kmetijskih zemljišč Slovenije. Rad bi odgovor, ali so na skladu sploh dobili kakšen zahtevek. Potem pričakujem odgovor vlade, da bo kdo pojasnil, kaj je s sklepom, ki smo ga dali 25.3. - rok je pretekel pred enim mesecem - kdaj ga bomo dobili v roke, kakšne so bile ugotovitve na podlagi tega sklepa. Ta zakon je hvale vreden s te strani, še enkrat poudarjam, ker je jasna nezaupnica delu Darsa. Vendar tudi pričakujem na podlagi tega, če vlada da nezaupnico neki instituciji, ki jo je sama ustanovila, da vsaki nezaupnici sledijo spremembe, kadrovske konsekvence. Naj vlada razloži, kaj bo na podlagi te konsekvence ukrepala in naj prinese realizacijo sklepa, to se pravi to poročilo, ki smo ga mi takrat ob sprejemanju sprejeli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Možgan oziroma razprava. Pet minut bo; verjetno bo manj.
JOŽE MOŽGAN: Nerad javno izražam svoja osebna stališča, kadar gre za delni pokrajinski interes, kot gre v tem primeru za interes Gorenjske pri izgradnji cest. Pri nas se vedno pojavi kakšen akuten problem, ki se sedaj imenuje preplastitev tako imenovanega Kacinovega klanca in nikdar ne vemo, kdaj bomo lahko tak akuten problem rešili. Gorenjska je v resnici zapostavljena časovno ali pa tudi lokalno zaradi raznih programov, ki jih imamo pri izgradnji cestnega omrežja. Moram vnaprej povedati, da jaz tega poroštva ne morem podpreti osebno ravno iz tega razloga, ker sem pač raztrojen, ne samo razdvojen zaradi motivov, ki sem jih omenil. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Sam podpiram ta zakon, ki je danes v obravnavi, tudi zaradi tega ali pa predvsem zaradi tega, ker je v tem programu tudi cesta, ki povezuje kraje v severo-zahodni Sloveniji, od Logatca prek Kalc, Idrije, Tolmina do Kobarida in Robiča. Povezuje pet slovenskih občin: Logatec, Idrijo, Cerkno, Tolmin, Kobarid in Bovec in povezuje Posočje z osrednjo Slovenijo in glavnim mestom Ljubljano ter nas povezuje z zahodno Evropo oziroma Furlanijo in Julijsko krajino. V vseh teh občinah se že leta in leta trudimo, da bi prišli do denarja za kolikor toliko solidno obnovo magistralne ceste M10-10, popularno imenovano tudi Keltiko. Naj povem, da se ta cesta navezuje tudi na tri mednarodne mejne prehode z Italijo in je, če govorimo vsaj za občini Idrija in Cerkno, tudi edina prometna povezava s svetom, kar je vsaj in še posebej za gospodarstvo v tako imenovanem idrijsko-cerkljanskem industrijskem bazenu življenjskega pomena. Saj velika podjetja s tega področja izvažajo oziroma proizvedejo za več kot 500 milijonov mark vseh svojih proizvodov in jih prodajo na zahtevna zahodnoevropska in tudi druga svetovna tržišča. Prav gotovo bo sodobnejša prometna povezava omogočila tudi večjo konkurenčnost podjetij, kot so ETA Cerkno, Rotomatika v Spodnji Idriji, Kolektor v Idriji in še nekatera druga.
Naj omenim še en vidik tega zakona oziroma te ceste, ki je tukaj vključena v ta kredit. Prav vse občine skozi katere poteka ta cesta, so na območju, ki ga je 12. aprila letos prizadel potres, in naj bo to tudi nov razvojni projekt za to področje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Bevku. Upam, da ne bom kršil poslovnika, če samo rečem, da se strinjam in podpiram vse, kar je kolega Bevk povedal. Replika oziroma razprava, gospod Luci.
MIROSLAV LUCI: Spoštovani predsednik, spoštovani kolegi! Da ne bi razumeli, jaz verjamem, da so vse te ceste, ki so omenjene, in tudi to, kar je bilo sedaj omenjeno, potrebne, nujne. In nismo nikakor ne "fovž", da rečem tako, vam, ki ste to dobili. Mojo diskusijo jemljite, da ne boste razočarani, pri nacionalnem programu, ko ste glasovali za neke ceste, ko so se delali programi, za katere vam vnaprej povem, da ne bodo izvedeni. Ker ne bo možno kupiti zemljišč, ker ne bo dokumentacija pripravljena, ker ne bo tega in onega dovoljenja.
To ne sme biti način dela, ki je zastavljen v nekem nacionalnem programu. Če je to metoda dela, potem bo kdo med nami tukaj čez 2, 3 leta razočaran. Torej, krepko je treba slediti tem projektom, sicer ostanete praznih rok. Nekateri so že, drugi bomo mogoče kasneje. Zato je dobra previdnost. Nikakor pa ne jemljite te diskusije kot kritiko tistim, ki to dobijo, ker verjamem, da so te ceste potrebne. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega podpredsednik. Replika, gospod Jerovšek. Potem bi prosil predstavnik vlade, če želi besedo. Želite?
JOŽEF JEROVŠEK: "Divideet impera" je ta magični izrek, ki so ga v starem Rimu zelo dobro poznali. In ravno deli in vladaj je namen tega zakona. In tega se, žal, tudi naša vlada poslužuje. In mi je žal, da se je kolega Bevk priklonil ti nizkotni politiki deli in vladaj. Zato, ker je vlada te drobtinice porazdelila po slovenskem krožniku, se jih bo sedaj nekaj priklonilo, ampak ogoljufani pa smo vsi skupaj. Ker vlada ni izvedla tistega, kar je bilo najeto, kar so gotovo bili stroški in sedaj s to politiko deli in vladaj skuša zadovljiti in prerazporejevati.
Samo kolega Možgana bi dopolnil. Da mu ni treba potrditi nobenega, podpirati nobenega poroštva za najetje tega kredita, ker v tem zakonu za to ne gre. Gre ravno zaradi tega, da je poroštvo bilo dano 1994. leta, da je bil kredit sklenjen, odobren in da verjetno mednarodne institucije vedo, v kolikih letih se taki projekti za 30 milijonov dolarjev lahko realizirajo, in da je bil to 4-letni rok prvotno, potem pa podaljšan za 1 leto, da te institucije in banke, ki te kredite dajejo, približno vedo, kako je mogoče izvesti nek projekt v normalnih državah. V Sloveniji ni bilo možno izvesti. Menim, da je bilo možno, ampak hote ni bilo izvedeno zaradi tiste politike, kot sem prej rekel "divide et impera" in lokalnih ter nekih drugih interesov. Poroštva so bila tu dana, zahtevajmo, da nam da vlada poročila, odgovore na vprašanja, ki jih je državni zbor zahteval in da se to realizira, kajti drugače gre za manipulacije. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Ali želi še kdo besedo? Gospod Kavčič.
ANDREJ KAVČIČ: Hvala, gospod predsednik. Poslanke in poslanci! Želel bi samo nekaj pojasnil v zvezi s tem. Prvič bi želel povedati, da tukaj ne gre za poroštvo, gre za kredit, ki ga je najela Republika Slovenija. To se pravi, gre za kreditno pogodbo.
Druga zadeva, ki se nanaša na te odseke magistralnih cest, ki zdaj vstopajo namesto odseka Slovenska Bistrica - Ptuj, bi pa rad povedal, da so v bistvu bili ti odseki že enkrat potrjeni, in sicer takrat, ko se je sprejemal proračun za leto 1998. Če se mogoče spominjate, je bila to postavka 2603 - obnova vozišč po spisku EBRD, pri obrazložitvi proračunov pa so bili tudi vsi ti odseki taksativno navedeni. V bistvu je ta parlament že enkrat potrdil te odseke. Samo na to bi rad opomnil.
Kar se pa tiče izgraditve te obvoznice, ki je največji problem tega vozišča, je pa Dars predvideval, da bo že letos lahko začel s temi deli, vendar po trditvah Dars se bo to začelo najkasneje v začetku prihodnjega leta in sem prepričan, da bodo tudi sredstva v proračunu za leto 1999 adekvatno zagotovljena. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Gospod Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Že v postopku sprejemanja tega nacionalnega programa, ki ga je gospod omenil, sem opozarjal na to, kako se ta sredstva delijo. Gre predvsem za sredstva, ki naj bi šla na tiste ceste, kjer - med drugim - nikoli ne bodo tekle avtoceste. Tudi to je bil eden od pomembnih pogojev in tudi tukaj je bila Dolenjska skoraj v celoti izpuščena iz tega programa, ne samo Gorenjska.
Želel pa bi še en odgovor, katerega pravzaprav ni dobil gospod Jerovšek - po kakšnih zemljiščih teče ta odsek Slovenska Bistrica - Ptuj?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Gospod Kavčič.
ANDREJ KAVČIČ: Hvala, gospod predsednik. Meni je zelo žal. Kot predstavnik ministrstva za finance na to, žal, odgovora ne morem dati. Zelo žal mi je, ker ni tukaj predstavnika ministrstva za promet in zveze... Predlagam pa, da ministrstvo za promet in zveze mogoče to dostavi parlamentu pisno, mogoče odboru za infrastrukturo, mogoče tam nekje do začetka počitnic. Vendar apeliram na ta zbor, da to ne zadrži sprejetje zakona, ker to ni tako bistvenega pomena v tem smislu.
Ker poglejte, če ta zakon ne bo sprejet, lahko pride do tega, da ne bodo možni razpisi za oddajo del in če ti razpisi za oddajo del ne bodo izpeljani, bo zamujen tudi rok: prvič - za porabo kredita in drugič - tudi za porabo sredstev, ki so v tej proračunski postavki rezervirana.
Rad bi vam pa povedal tudi to, da je politika evropske banke ta, da neporabljena sredstva potegne nazaj zaradi tega, ker se Slovenija smatra kot ena najrazvitejših držav in potem ta sredstva prerazporeja manj razvitim državam - zlasti državam iz bivše Sovjetske zveze. Dejstvo pa je, da bi bilo zelo škoda ta sredstva vrniti zaradi tega, ker: prvič - bi izgubili del projektov, ki bi lahko bili s tem realizirani, drugič bi pa to eventualno povzročilo neke dodatne stroške - na primer za vračilo kredita je po pogodbi treba plačati 0,125% vsote, ki se vrača. To sicer ni velika vsota, vendar je vsakega tolarja škoda. Druga stvar, ki je s tem povezana, pa je dejstvo, da se za ta kredit, ki še ni črpan, plačujejo neke interkalarne obresti in bi bil tudi ta denar izgubljen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kavčič. Besedo dajem gospodu Demšarju. Kot predstavniki vlade so pač pri tej točki predlagani magister Mitja Gaspari, Meta Bole in gospod Andrej Kavčič, to je resor za finance. Prosim.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za nekaj pojasnil, ki sem jih zdaj razumel. Vendar pa, ko seštevam kilometre za te ceste, ki so napisane, zagotovo pride to nekajkrat in ne samo 178 kilometrov. Nadalje ste rekli, če pa ne bodo projekti in zemljišča - ker je to vse skupaj povezano - pripravljeni, potem tega denarja ne bomo mogli porabiti.
Zato konkretno predlagam, dajte kakšen gorenjski primer, da ne bom rekel samo loški, kjer imamo pripravljeno dokumentacijo, kjer imamo zagotovljena že zemljišča, potem pa ne boste imeli drugo leto - 1999. leta problem, kam s tem denarjem. Vse to, kar je pa zgoraj navedeno, vseh teh 10 odsekov pa na tej dolžini zagotovo ne bo moč narediti. Če vzamem samo od Robiča pa do Logatca, verjamem, da to milijardo
v eno grapo lahko date.
Ampak, bi vas pa prosil, da se res ne bi zgodilo to, kar ste sami rekli, da je lahko bojazen, če ne bo pripravljena dokumentacija. Vključite Gorenjsko, ponujamo vam take odseke, kjer je vse pripravljeno: dokumentacija, zemljišče, pa bomo lahko delali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Presečnik in še gospod Veber.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. Nisem predstavnik vlade, ampak kljub temu bi rad odgovoril. Gre za različne odseke različnih kategorij, preplastitev posameznih cestnih odsekov, za katere je pripravljena vsa dokumentacija in ni problem v izvedbi. Posamezni odseki so bili tudi skoordinirani in usklajeni s predstavniki EBRD.
Gre za to, da so posamezni odseki cest v državi Sloveniji bili pred leti enkrat - in nato še naknadno drugič - pregledani in opisani s posebnih tehničnih vozilom, ki pregleduje stanje zgornje konstrukcije. In na ta način so bili določeni posamezni odseki, ki so v tem seznamu EBRD.
In ta seznam je treba gledati v tistem detajlnejšem pregledu ne pa v tistem splošnem, kjer je napisano: na primer, odsek - si bom izmislil - Dravograd - Celje. Vendar obstoja detajlnejši pregled, ki ga imamo poslanci, kjer so napisani točni odseki od kilometra do kilometra, točne stacionaže in točne dolžine.
In gre za različne kategorije sanacij cest, ki imamo tudi različne oznake. Če si pogledate v njem piše 2A, 2E in tako dalje - jaz ne vem na pamet teh oznak, vsaka oznaka posebej pa pomeni način sanacije posameznega odseka vozišča. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika gospod Veber. Predlagal bi, da bi razpravo zaključili, potem bi pa pred glasovanjem prekinili.
JANKO VEBER: Imel bom zelo kratko repliko na gospoda Kavčiča.
Moje vprašanje je bilo glede lastništva zemljišč, kajti po izjavah, ki jih je imel gospod Jerovšek, gre očitno za državna zemljišča. In problem, ki sem ga želel izpostaviti, je ta, da je tudi do sedaj Dars odkupoval državna zemljišča in lahko govorimo o tem, da v Sloveniji država sama sebi prodaja zemljišča in troši denar za ceste, lahko rečemo potratno. Kajti, če si lastnik zemljišč, zakaj bi sam od sebe še enkrat kupil zemljišče. In očitno je ta problem tudi pri tem odseku Slovenska Bistrica - Ptuj. Zato sprašujem po tem, da bi samo potrdil to domnevno. Kajti, zdi se mi resnično največja neumnost, da država kot lastnik zemljišč to sama od sebe ponovno odkupuje in troši denar za zemljišča namesto za izgradnjo cest, ki so izredno potrebne in je zelo dobro, če so v dobrem stanju. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Demšar -replika in gospod Jerovšek. Predlagal bi, da bi zaključili z razpravo, če se strinjate. S splošno razpravo.
VINCENCIJ DEMŠAR: Vprašanje je bilo res čisto kratko. Ali je vsa dokumentacija, ali so vsa lastništva urejena na teh odsekih, ki so jih mi sedaj kolegi kazali? Potem ni nobene skrbi, kar je omenjal gospod iz ministrstva, da teh sredstev ne bi porabili.
Rad bi pa odgovor, ki je lahko z enim ja ali ne. Ali so pripravljena vsa dovoljenja - ali so priglasitve - to je drugo vprašanje. In tudi zemljišča. Ker prej je bilo omenjeno, da se lahko zgodi, da teh sredstev ne bodo mogli porabiti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Še replika gospoda Jerovška.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Zahvaljujem se gospodu Kavčiču, mislim, da je gospod Kavčič.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ja.
JOŽEF JEROVŠEK: Iz ministrstva za finance, ki je dejansko potrdil, da gre - če milo rečem - za velike malomarnosti. Ni pa povedal ali s prstom pokazal na odgovornost, da je do tega prišlo in kdo je odgovoren. Servisiranje kredita po roku ostane, nas stane in nekaj interkalarne obresti in vse to. Ni pa bilo napora narajenega, da se bi ta kredit izkoristil. Tu so zadaj manipulacije, igre, vse drugo in to odgovornost moramo v sklopu tega zakona tudi ugotoviti.
Ni čudno, da do tega prihaja. Mi smo zadnjič videli, da se na Darsu lahko prijavijo za izdelavo dokumentacije samo tako imenovani vnaprej povabljeni. To ni uradno, ampak to se deli. Ta pogača se deli, niso to odprti - čeprav so navidez odprti - razpisi. Ampak deli se pa izvedba projektantskih del. In zaradi tega se tudi sam pridružujem, da v odmoru za kosilo dobimo še dodatno dejansko pojasnilo iz ministrstva za promet in zveze, kje je dejansko problem pridobivanja zemljišč. Kakšno vlogo so naredili - ali je to Sklad kmetijskih zemljišč, ki onemogoča ali kdorkoli? Naj dajo te odgovore. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Jerovšek. Želi še kdo besedo? Sprašujem samo glede splošne razprave. Bilo je podanih nekaj vprašanj, kajti kot predstavniki vlade so tukaj samo predstavniki ministrstva za finance, ne pa za promet in zveze. Na to opozarjam. Želi še kdo besedo ob splošni razpravi? (Ne želi.) Potem splošno razpravo zaključujem. Sejo nadaljujemo ob 14.30 uri. Odbor za šolstvo in šport bo nadaljeval svojo sejo danes v istem prostoru ob 13.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 13.03 uri in se je nadaljevala ob 14.37 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi! Prehajamo na nadaljevanje seje. Pred tem še najprej ugotovimo prisotnost vseh v dvorani. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Smo pri 32. točki dnevnega reda. Zaključili smo razpravo v okviru prve obravnave in prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih. Če je še kakšno vprašanje odprto in ki je bilo postavljeno, predlagam, da na njega dobite odgovor v okviru glasovanja o posameznih členih in enemu vloženemu amandmaju.
V odmoru sem tudi prejel dopis s strani generalnega sekretarja vlade, v katerem ne obvešča, da bo kot predstavnik vlade pri tej točki sodeloval tudi Žarko Pregelj, državni sekretar v ministrstvu za promet in zveze. Torej smo v okviru. Prehajamo torej na odločanje o posameznih členih, ker imamo samo tri člene, ne bomo glasovali o vseh členih skupaj, ampak prehajamo na razpravo in odločanje o posameznih členih.
V razpravo dajem 1. člen in amandma vlade na 1. člen. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Potem pa prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma k 1. členu, predlagatelj amandmaja je vlada Republike Slovenije. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem smo v celoti spremenili 1. člen. Je tako? V razpravo dajem 2. člen. Ker ni razprave, jo zaključujem in prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 3. člen. Ker ni razprave, jo zaključujem in prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Glasovali smo o vseh členih. Glasovati moramo še o naslovu zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (49 poslancev.)
Kdo je za naslov zakona? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo naslov sprejeli.
Želi kdo od kvalificiranih predlagateljev vložiti amandma v okviru tretje obravnave v okviru hitrega postopka? Amandmiran je bil 1. člen. (Ne želi.) Želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.)
Ugotavljam, da je bil k predlogu zakona sprejet amandma k 1. členu, ker pa ni bilo vloženih nobenih amandmajev, bo državni zbor prešel na odločanje o zakonu v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
K temu zakonu ni bilo vloženih dodatnih sklepov, zato zaključujem to točko dnevnega reda in se zahvaljujem predstavnikom vlade, ki so sodelovali pri tej točki dnevnega reda. Proceduralni predlog, gospod Rejc. Sedaj bi prešli na 6. točko dnevnega reda. Prosim, gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje! Dovolite, da predlagam, da bi sedaj obravnavali 16.a in b) točko, ker menim, da ne bo preveč dela in pomeni soglasje k pravilom Fundacije za financiranje športnih organizacij, poda in dve soglasji k pravilniku o merilih in pogojih za uporabo teh sredstev fundacije. Menim, da je to stvar, ki je zelo nujna, da bi lahko šport v tem poletnem in tudi jesenskem času normalno deloval in da se ta zadeva uredi. Lepo prosim, da glasujete za to, da bi sedaj to obravnavali. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Gospod Rejc, ali se strinjate, da bi bil vaš proceduralni predlog dopolnjen v toliko, da bi o tej točki dnevnega reda glasovali po 60. točki dnevnega reda, torej po obravnavi zahteve skupine državnih tožilcev za posebne zadeve? (Se strinjate.)
Na glasovanje dajem predlog gospoda Rejca, da bo državni zbor po obravnavi 60. točke dnevnega reda prešel na obravnavo 16. točke dnevnega reda. Ugotavljamo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je proceduralni predlog kolega Rejca sprejet.
Prehajamo na 60. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na OBRAVNAVO ZAHTEVE SKUPINE DRŽAVNIH TOŽILCEV ZA POSEBNE ZADEVE V ZVEZI Z VLOŽENIMA KAZENSKIMA OVADBAMA ZOPER POSLANCA DRŽAVNEGA ZBORA. Zahtevo je v obravnavo zboru predložilo Državno tožilstvo Republike Slovenije, skupina državnih tožilcev iz Ljubljane, in sicer pod številko KT-S 9/98 z dne 1. junija 1998 v zvezi z ugotovitvijo, da obstaja utemeljen sum, da je poslanec gospod Zmago Jelinčič storil kaznivo dejanje po prvem odstavku 299. člena kazenskega zakonika Republike Slovenije.
Obvestilo je obravnavala mandatno-imunitetna komisija, ki je zboru pisno poročala. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne.) Na podlagi drugega odstavka 38. člena poslovnika državni zbor o vzpostavitvi ali odvzemu poslanske imunitete odloča brez razprave in brez obrazložitve poslanskih glasov. Na glasovanje dajem naslednji sklep:
Državni zbor Republike Slovenije na podlagi tretjega odstavka 83. člena ustave Republike Slovenije ter drugega in tretjega odstavka 22. člena zakona o poslancih v zvezi z zahtevo državnega tožilca Republike Slovenije skupine državnih tožilcev iz Ljubljane, številka, KT-S 9/98 z dne 1.6.1998 v zvezi z ugotovitvijo, da obstaja utemeljen sum, da je poslanec gospod Zmago Jelinčič storil kaznivo dejanje po prvem odstavku 229. člena Republike Slovenije ne prizna imunitete poslancu državnega zbora Republike Slovenije gospodu Zmagu Jelinčiču in dovoli začetek kazenskega pregona. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (31 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA (pod a) OBRAVNAVA SOGLASJA K PRAVILOM FUNDACIJE ZA FINANCIRANJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ V REPUBLIKI SLOVENIJI IN K IMENOVANJU DIREKTORJA, (pod b) SOGLASJE K PRAVILNIKU O MERILIH IN POGOJIH ZA UPORABO SREDSTEV FUNDACIJE. Najprej predlagam, da se opredelimo do soglasja k pravilom fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji in imenovanju direktorja. Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji je v soglasje zboru posredovala Pravila Fundacije športnih organizacij v Republiki Sloveniji in imenovanje direktorja fundacije. Ali želi predstavnik fundacije besedo? (Ne želi.) Predlog je obravnavala komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacijo ter zboru posredovala predlog odloka komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, ki je zboru posredovala predlog odloka. Ali želita poročevalca komisij besedo? Prosim, gospod Rejc, kot predsednik komisije za nadzor lastninskega preoblikovanja.
IZIDOR REJC: Hvala lepa, gospod predsednik. Komisija je obravnavala predlog Pravilnika o Fundaciji za financiranje športnih organizacij. Mi smo usklajeno delovali in sam svet, ki je pravila predlagal, je potem tudi sprejel mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve in na zadnji seji tudi predlagali državnemu zboru, da da soglasje k tem pravilom. Na osnovi tega lahko tudi fundacija normalno dela. Prosim, da to podprete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Rejcu. Predstavnik Kviaza ne želi besede. Predstavnik sekretariata ne želi. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ker ne želi nihče razpravljati, razpravo zaključujem. Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog odloka o soglasju k Pravilom Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o soglasju k imenovanju Gregorja Juraka za direktorja Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na obravnavo soglasja k Pravilniku o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije. Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji je zboru v soglasje posredovala pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije. Želi predstavnik fundacije besedo? (Ne želi.) Predlog je obravnavala komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacijo in zboru posredovala predlog odloka. Želi poročevalec komisije besedo? Prosim, gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovani predsednik, gospe in gospodje! Na današnji seji je komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacijo obravnavala dopolnjen predlog tega pravilnika, ki je bil usklajen z mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve.
Komisija je to soglasno sprejela, ker je to osnova za razpis oziroma za dodeljevanje sredstev po pogojih, na osnovi katerih lahko koristniki s področja športnih organizacij dobijo določena sredstva. Komisija meni, da je prav, da državni zbor da soglasje k temu pravilniku. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Rejcu. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? Prosim, gospod Kopač? O merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije. Samo trenutek. Športne fundacije. Razpravo poslancev, ki se niste pisno prijavili, omejujem na 5 minut. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog odloka o soglasju k pravilniku o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo odlok sprejeli.
S tem tudi zaključujemo 16. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 40.A TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O LOKALNI SAMOUPRAVI. Proceduralno gospod Rejc prosim.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje. Glede na potek in tudi na razlago, ki jo je dal gospod predsednik, dopoldne, ko smo začeli državni zbor in glede na dogajanja, ki so bila med tem v državnem zboru, moram reči, da menim, da niso pogoji, da bi obravnavali to točko dnevnega reda. Iz preprostih razlogov.
Od podpisanih 280 državljanov, je bilo že prejpovedano, da jih je samo 187 takih, ki bi in ki so v volilnem imeniku oziroma ki predstavljajo preverjene državljane. Pri vseh ostalih, se pravi več kot tretjini, pa tega ni. Sem tudi malo pregledal te državljanje in sem ugotovil, da jih celo nekaj poznam, ki so podpisniki in ki jih ta volilni imenik - bom temu rekel ali Emšo - ni ven potegnil.
Čudim se, da se zgodi ravno nasprotno: ko gre za to, da dobiš zahtevek za dohodnino, da dobiš zahtevek, zato da plačaš prekršek ali karkoli, te vedno najdejo. Skratka, to sploh ni problem. Ko pa se gre za neke pravice oziroma za neke želje oziroma zahteve državljanov za neko zadevo in ki so ravno tako ti isti državljan: ta evidenca odpovedala. Temu se reče dvojna morala ali neobjektivno obdelovanje ali neobjektivni pristop k neki stvari.
Na osnovi tega poročila oziroma tega stališča, ki ga je gospod predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik povedal v začetku naše seje, je bilo na osnovi tega tudi dopolnjeno in je - kolikor vem - bilo vloženih še 34 novih podpisnikov. Zanje pa prav gotovo ne more sedaj noben reči - po vsem tistem, kar je bilo prej rečeno ali so ali niso - in menim, da so pravi podpisniki oziroma da so ljudje, ki živijo, ki so tu v Ljubljani: se pravi, da so državljani Slovenije in ki imajo ravno tako pravico, da povedo svoje mišljenje in mnenje. Menim, da ni bilo nič storjeno v tem smislu, da bi se ta zadeva bodisi pravilno prekontrolirala ali pa, da bi bila ta kontrola dosledna.
In v zvezi s tem, ker je ta številka prek 280+34, prek 320, menim, da bi bilo potrebno, da služba državnega zbora ali pa tisti, ki to delo opravijo, to delo opravijo tako, kot se spodobi. Na osnovi tega kvalitetnega in odgovornega dela v bistvu ugotovijo, kaj je res in kaj ni res. Menim, da ta zadeva ni zrela oziroma niso dani pogoji, da bi bila ta preveritev že izvršena. Ugovarjam oziroma predlagam, da se ta točka dnevnega reda ne da v postopek. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa kolegu Rejcu. Dovolite, da še enkrat pojasnim. Kot predsednik državnega zbora ocenjujem, da obstajajo pogoji v skladu z zakonom in poslovnikom, da državni zbor lahko danes odloča o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi. Tukaj moram pač biti formalist. Kot sem že enkrat povedal, bom še enkrat, da sem v skladu z zakonom takoj, ko sem prejel zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma, to v skladu s četrtim odstavkom 13. člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi o vloženi pobudi 28. julija obvestil ministrstvo za notranje zadeve in ga zaprosil, da podpisnike pobude preveri glede na evidenco volilne pravice. Danes, 30. julija sem prejel naslednji odgovor: "Sporočamo vam, da je ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije preverilo volilno pravico podpisnikov po priloženem seznamu. Pobudo za vložitev zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi je podpisalo 258 oseb. Od skupnega števila podpisnikov: 36 oseb z osebnimi podatki, navedenimi v seznamu, ni v evidenci volilne pravice; podatki za 22 oseb so izpisani nečitljivo; rojstni podatki za tri osebe so nepopolni, za 4 osebe se naslov prebivališča navedenih v seznamu ne ujema z naslovom v računalniški evidenci, za 6 oseb pa je v priloženem seznamu navedeno napačno osebno ime. Glede na navedeno ugotavljamo, da je vložena pobuda podprta s podpisi 187 nesporno ugotovljenih volilnih upravičencev."
Na podlagi tega mnenja sem danes dopoldne obvestil prvopodpisnika gospoda Petra Sušnika z naslednjim, da vaša pobuda ni podprta s podpisi zadostnega števila volivcev, kot to zahteva tretji odstavek 13. člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi, zato ne gre za pobudo, vloženo v skladu z navedenim zakonom in na njeni podlagi ni mogoče določiti roka za zbiranje podpisov v podporo zahtevi.
Mislim, da sem ravnal korektno, v skladu z zakonom in da ima sedaj državni zbor povsem odprto možnost, da se o tem zakonu odloča. Nimam nobenih podatkov, da bi skupina državljank in državljanov vložila novo pobudo oziroma zahtevo. Kot predsednik državnega zbora s polno odgovornostjo trdim, da so izpolnjeni vsi zakonski in proceduralni pogoji, da lahko državni zbor o tej točki odloča. Seveda pa o tej moji odločitvi ne mora razpravljati državni zbor. Lahko samo daste proceduralni predlog, da se o tej točki ne odločamo, ampak danes smo že dvakrat to z glasovanjem potrdili, da je to danes na dnevnem redu. Proceduralni predlog, gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Najprej vprašanje predsedniku državnega zbora, ki je izjavil, da s polno odgovornostjo dela to, kar dela. Ali boste odstopili kot predsednik državnega zbora, če se bo ugotovilo, da ste napačno storili?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne bom odstopil.
MIROSLAV MOZETIČ: Potem ne delate tega s polno odgovornostjo. Kaj pa je vaša odgovornost, da se boste potem opravičili? In poglejte, zakaj je ta predlog, ki je tukaj...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: To ni tema, gospod Mozetič, to ni tema te točke.
MIROSLAV MOZETIČ: Bom dal proceduralni predlog. Seveda je tema.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Moja odločitev ne more biti sedaj tema razprave.
MIROSLAV MOZETIČ: Ne, to sem samo vprašal, saj ne razpravljam.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Če je ministrstvo za notranje zadeve storilo napako, je to potem njegova odgovornost. Jaz sem ravnal v skladu z dokumentom, ki sem ga prejel.
MIROSLAV MOZETIČ: Minister se bo izgovoril na tajnico, tajnica se bo izgovorila na kompjuter, to poznam. Zakaj je stvar problematična? Sploh ni vprašanje, kar se mene tiče, ali je ta predlog upravičen ali neupravičen, ali je vsebina taka ali drugačna. Ampak poglejte, kaj zakon jasno piše. Predlog oziroma zahteva - tukaj gre v bistvu zdaj šele za pobudo - za razpis predhodnega referenduma, se lahko vloži od dneva, ko je predlog zakona predložen državnemu zboru, do začetka tretje obravnave predloga zakona. Če mi zdaj s polno odgovornostjo predsednika državnega zbora začnemo tretjo obravnavo, je ta pobuda brezpredmetna. Ali je to res, kar so ugotovili? Malo sem poskušal gledati, jaz ne najdem 22 nečitljivih zadev notri.
Potem, ali je prvopodpisani dobil vaše pismo, da so določen stvari pomanjkljive, da se je ugotovilo to in to, da bi lahko to še popravil do začetka tretje obravnave? Če ni dobil, niti ne more odgovoriti. Poglejte, gre za - kljub vsemu, tudi, če smo vsi prepričani, da je trebao ta zakon čimprej sprejeti - gre za vprašanje, ali se s tem onemogoča ustavna pravica državljanov, da sprožijo postopek. In če do tega pride, pač mora državni zbor tudi razpisati referendum. S tem, ko bomo mi začeli tretjo obravnavo, čeprav nismo prepričani, da so ti pogoji izpolnjeni, nismo prepričani - kljub temu - da predsednik državnega zbora trdi z vso odgovornostjo, da niso izpolnjeni, kar pomeni, da lahko gremo v tretje branje - se bo lahko zgodilo, da bomo s tem preprečili neko ustavno pravico določenemu številu državljanov, ki bodo lahko tudi to zadevo ugotavljali. In če se bo ugotovila, da smo jim kršili, potem kaj bo ta odgovornost. Zato sem vprašal in zato predlagam proceduralni sklep, da se o tej točki dnevnega reda ne razpravlja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Do kdaj? V skladu s poslovnikom mislim...
MIROSLAV MOZETIČ: Do nadaljevanja seje v septembru.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej gospod Mozetič je dal proceduralni predlog, ki ga bom pač dal na glasovanje v skladu s poslovnikom. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Na glasovanje dajem proceduralni sklepgospoda Mozetiča, upam, da vas bom pravilno povzel, da državni zbor o 40.a točki dnevnega reda ne odloča do nadaljevanja seje v mesecu septembru.
Kdo je za tak predlog gospoda Mozetiča? (23 poslancev.) Je kdo proti? (41 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog gospoda Mozetiča ni bil sprejet. Proceduralni predlog gospoda Rejca.
IZIDOR REJC: Spoštovani predsednik! Gospe in gospodje. Ne vem, kako v tej hiši slavni potekajo pota evidence oziroma informacije. Vem, da mudijo. Ampak tu imam pred sabo dokument, ki govori o tem, da je bilo ob 13.45 vložena dodatna zahteva, oziroma dodatnih 34 podpisov, ki pomenijo to, da zagotavlja tisto, kar prej morda ni bilo ali pa je bilo. To vem, da je v državnem zboru.
Ker je stanje tako, kot je oziroma ker vidim kakšno je mnenje, zahtevam v imenu poslanske skupine 2 uri odmora.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Rejc predlagam, da prekinemo sejo, da bi tudi sam pregledal. Tega še nisem prejel. Predlagam, da prekinemo sejo, ampak ne za 2 uri, da se opredelimo do tega gradiva in se potem dobimo. Predlagam, da se dobimo čez 30 minut, se strinjate? Če bi se izkazalo, da ni razlogov, da se obravnava ta točka dnevnega reda, potem bi predlagal, da poskušamo opraviti še tisto točko, za katero smo se dogovorili. Zato bi predlagal, da ni dveurnega odmora in da se odločimo za neko razumno mejo. In ne v skladu z dogovorom na kolegiju. Ne dveurni odmor ob tej uri. To pomeni, da smo potem zaključili za danes. Se strinjate? Bom dal na glasovanje svoj proceduralni predlog. Bo dal na glasovanje predlog. Sedaj sem prejel to gradivo, jaz nisem bil obveščen, da sem ga prejel. Da preverim to gradivo in državni zbor obvestim, kakšne so možnosti glede obravnave te točke in bi nadaljevali s sejo ob 15.30 uri. Nadaljujemo sejo ob 15.30 uri. Hvala lepa.
MIROSLAV MOZETIČ: Gospod predsednik! To je očitna kršitev poslovnika. Poslanska skupina je zahtevala dve uri odmora. In ga mora dobiti! Če ste vi z valjarjem povozili naš predlog, želimo mi to stvar preveriti. Tudi ne vemo, kateri so podpisi, ki niso čitljivi. Oprostite, gospodje vladajoči poslanci, sami ste to storili.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Mozetič. Ob 15.30 uri boste vsekakor dobili odmor. Dovolite. Dajte meni čas, da sam vendarle preverim gradivo, ki sem ga prejel. Torej sejo nadaljujemo ob 15.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 15.05 uri in se je nadaljevala ob 15.39 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi! Nadaljujemo s sejo. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Dovolite mi, da vas obvestim o naslednjem. Gospod Rejc mi je sicer osebno predal dopolnitev pobude. V tem času, ko se je pričelo nadaljevanje seje, sem tudi sam v svojem kabinetu prejel to vlogo - dopolnitev pobude za vložitev zahteve za razpis referenduma. To dopolnitev je treba še preučiti in zato predlagam, kolegice in kolegi, da se prekine 40.a točka dnevnega reda, to je predlog zakona o spremembah zakona o lokalni samoupravi in da državni zbor preide samo še na tisto točko dnevnega reda, ki smo jo nekako nakazali, to pa je 37. točka - predlog zakona o pospeševanju turizma. Ali kdo nasprotuje temu predlogu? (Ne nasprotuje.)
Kolegice in kolegi! Po predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, ko sem jo napovedal, sem dal - lahko bi dal takoj besedo, ali ne? Seveda smo s točko začeli, ampak sem jo prekinil, ker sem ocenil, da je treba to pobudo še dodatno preučiti.
Prehajamo na 37. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O POSPEŠEVANJU TURIZMA, TRETJA OBRAVNAVA.
Predlog zakona je vložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Želi.) Prosim, gospod minister.
JANKO RAZGORŠEK: Gospod predsednik! Najlepša hvala. Spoštovane poslanke in poslanci!
Mislim, da smo zakon o pospeševanju in razvoju turizma dosti premlevali. Že sam sprejem zakona pomeni priznanje turističnim delavcem in turističnemu gospodarstvu, javnemu sektorju, ki želi izrabiti priložnost, ki jih ima Slovenija za razvoj turizma. Zato predlagam, da zakon o pospeševanju turizma sprejmete. Mi podpiramo vse amandmaje, ki jih je vložil gospodarski odbor državnega zbora. In tudi oba amandmaja poslanske skupine LDS. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Predlog zakona je obravnavalo matično delovno telo. Prosim gospoda Ferija Horvata. Želite besedo? (Ne želite.) Želi besedo sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ali želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih. Samo trenutek. Nabralo sem nam je kar veliko papirjev.
Pregled amandmajev datira z 2. julijem letos. Upam, da ste si ga pridobili in prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih.
K 1. členu, se beseda "širše" nadomesti z besedo "javnem". Predlagatelj je vlada Republike Slovenije, matično delovno ga telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 1. členu? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandmaje k 3. členu. Vloženih je več, trije. Prvega predlaga vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira: drugega odbor za gospodarstvo, tretjega odbor za gospodarstvo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma k 3. členu. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 3. členu. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Nekoliko hitro je bilo. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma k 3. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma k 3. členu. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 4. členu, predlagatelj je vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Ni razprave. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Prosim za pozornost, spoštovane kolegice in kolegi! Pa prosim, da se kolegi vrnejo v plenarno dvorano, da zaključimo. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 4. členu? (47 prisotnih.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje k 6. členu, predlagatelj je vlada Republike Slovenije, podpora je matičnega delovnega telesa. Razprave ni. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 6. členu? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje k amandmaju k 8. členu. Predlagatelj vlada Republike Slovenije, podpora matičnega delovnega telesa. Ker ni razprave, prehajamo na določanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 8. členu? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje k 10. členu, predlagatelj je odbor. Ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 10. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 11. členu, predlagatelj je odbor. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (54 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 12. členu. Predlagatelj je vlada Republike Slovenije. Matično delovno telo ga podpira. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 12. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 16. členu. Predlagatelj je odbor. Opomba: Če bo ta amandma sprejet, je potrebno pred glasovanjem o zakonskem predlogu v celoti glasovati še o uskladitvenem amandmaju k 23. členu. Ni razprave. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.
Kdo je za amandma k 16. členu? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli. Opomba torej velja.
Naj bo vlada pripravljena za uskladitveni amandma.
Prehajamo na odločanje o 20. členu in amandmaju, ki ga je predlagala vlada Republike Slovenije. Ni razprave. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 20. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 21. členu. Predlagatelj je vlada. Razprave ni. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 poslancev.)
Kdo je za amandma k 21. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 22. členu. Predlagatelj je vlada. Se opravičujem! Smo pri glasovanju o 21. členu. Nadaljujemo z delom. Smo pri amandmaju za 22. člen. Ni razprave. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 24. členu. Ni razprave. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 30. členu. Predlagatelj je vlada. Ni razprave. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 38. členu. Predlagatelj je odbor. Ni razprave. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na amandma k 40. členu. Predlagatelj poslanska skupina LDS. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k amandmajema k 42. členu. Prvi je amandma na amandma vlade Republike Slovenije, predlagatelj je odbor za gospodarstvo. Drugi je amandma vlade. Ni razprave. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma k 42. členu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotavljamo prisotnost! (56 poslancev.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k amandamaju k 43. členu. Predlagatelj je odbor za gospodarstvo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k amandmaju k 46. členu. Predlagatelj je vlada. Razprave ni, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 46. členu? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 51. členu. Predlagatelj je vlada. Ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 54. členu. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (57 poslancev.) Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 55. členu. Predlagatelj amandmaja je poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije. Besedo želi gospa Bitenčeva.
TINA BITENC-PENGOV: Spoštovani predsednik, spoštovani zbor, rada bi posebej opozorila na naše pisno mnenje, ki smo ga dali k temu amandmaju. Namreč, amandma se glasi: "Ne glede na določbe 26. člena zakona o varstvu potrošnikov, lahko organizatorji potovanj v tujino in turistični agenti objavljajo cene le v tuji valuti."
V zvezi s tem amandmajem opozarjamo tudi na zakon o denarni enoti Republike Slovenije, ki namreč določa v 1. in 2. členu, da je denarna enota Republike Slovenije tolar, ki je edino zakonito plačilno sredstvo na območju Republike Slovenije. V 6. členu pa določa, da se v Republiki Sloveniji cene vseh proizvodov in storitev izkazujejo v denarni enoti Republike Slovenije. V obrazložitvi amandmaja je navedeno, da se je v primeru turističnih potovanj v tujino izkazovanje cen v tolarjih izkazalo celo za škodljivo za potrošnike, saj tolarska cena vsebuje še terminski rizik sprememb deviznega tečaja. Če gre pri tem za vsebinski problem, smo opozorili, bi bilo treba najti rešitve na zakonodajni ravni tako, da bi bile skladne z veljavnim pravnim sistemom. Če pa naj bi bil nekako - bom rekla - amandma spremenjen, pa opozarjamo tudi, da lokacija dejansko ni prava, saj locira med prehodne in končne določbe. Če pa naj bi predstavljal sistem, bi moral biti pa lociran v centralnem delu zakona. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Bitenčeva. Torej na podlagi razprave gospe Bitenčeve bi vprašal predstavnika liberalne demokracije Slovenije, ali vztrajate na amandmaju? Ga boste popravili? Za 3 minute bomo prekinili z delom, da bo poslanska skupina v tem smislu dopolnila amandma, kot je predlagala gospa Bitenčeva. 5 minut. Predlagam, da smo kar v dvorani.
(Seja je bila prekinjena ob 15.59 uri in se je nadaljevala ob 16.02 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotavljamo prisotnost! Razprava? (47 prisotnih.) Gospod Anderlič prosim in nato gospod Čebulj. Najprej gospod Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: K 55. členu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim za posluh.
ANTON ANDERLIČ: Bi popravili amandma, torej da se v tretji vrstici, spremeni besedica "le" v "tudi". Kar je ustrezno glede na zakon in siceršnjo prakso in lažje razumevanje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej v drugem stavku namesto besedice "le" "tudi" torej objavljajo cene "tudi" v tuji valuti. Prosim gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa za besedo. Poglejte gospod predsednik! Mislim, da gre ta zadeva malo prehitro naprej in da glede na toliko sprememb členov, samih amandmajev, in se mi zdi, da smo šli celo nazaj v prvo branje. Smatram, da bo zakon bistveno slabši, kot je bil po drugem branju.
In ena od teh je že 43. člen, ki ni v skladju s 3. členom zakona v drugem branju. Mnogo je takih zadev in bi bilo dobro, da bi tudi sekretariat za zakonodajo oziroma telo, da bi pri tem, če ne bi toliko hiteli, tudi lažje vso zadevo spremljal.
Kot sem rekel, mnenje o samem zakonu. Mislim, da ste toliko zadev sedaj vključili - raznih, toliko društev, da samo Karitasa ni notri in Marijine družbe, pa ne vem kaj imamo še vse v tej Sloveniji. Jaz mislim, da bo toliko birokracije, da ta zakon ne more nikdar tako zaživeti, kot bi lahko v teh raznih lokalnih skupnostih.
Hvala lepa. Žal mi je. Mislil sem, da bo dober zakon.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Čebulj. Vse amandmaje je tudi preučil odbor za gospodarstvo in sekretariat ima. Kadarkoli se bo dvignil roko, gospa Bitenčeva dobi takoj besedo. Bom pa nekoliko kasneje, počasneje dajal amandmaje na glasovanje. Da mi ne bo kdo očital, da smo preveč hiteli. Želi kdo besedo? Ker ni več razprave jo zaključujem in dajem na glasovanje popravljeni amandma poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je amandma k 55. členu? (42 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 57. členu je amandma vložil odbor za gospodarstvo. Tu je opomba glede uskladitvenega amandmaja k 23. členu. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o amandmaju k 57. členu. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
S tem smo zaključili glasovanje o amandmajih, ki so bili tudi v pregledu amandmajev v gradivu, zato sprašujem sekretariat na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona. Prosim, gospa Bitenčeva. Naprej ima besedo gospa Bitenčeva.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik, spoštovani zbor. V tem času, ki nam je bil na voljo in tudi po opozorilih samih poslancev smo ugotovili, da je z amandmajem, ki je bil sprejet k 43. členu, prišlo do neusklajenosti s 3. členom, ki v drugem odstavku določa, kdo ustanovi lokalno turistično organizacijo. Zato bi bilo potrebno verjetno določiti in sprejeti uskladitveni amandma na prvi odstavek sprejetega besedila za 43. člen.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: In tudi, kot že prej omenjeno, uskladitveni amandma k 23. členu?
TINA BITENC-PENGOV: K 23., ja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Bitenčeva. Prosim, gospod minister.
JANKO RAZGORŠEK: Hvala lepa. Spoštovanim poslankam in poslancem bi se opravičil in bi predlagal dva uskladitvena amandmaja, ker je res prišlo do neljube pomote. V 43. členu, prvi stavek, prva vrstica prvega odstavka: "Turistična društva, ki so soustanovitelji", se spremeni beseda "soustanovitelji, ki so člani", ker turistična društva so lahko člani, niso pa soustanovitelji lokalne turistične organizacije. Tako da predlagam to kot prvi uskladitveni amandma. In pa v skladu, ker ste sprejeli 16. amandma odbora za gospodarstvo, tudi uskladitveni amandma k tretjemu odstavku 23. člena se besedilo "gibanje cen življenjskih stroškov" nadomesti z besedilom "gibanja cen življenjskih potrebščin". To bi bilo vse. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolegice, kolegi, upam, da smo bili pozorni. Že v pregledu gradiv imamo že priložen predlog uskladitvenega amandmaja, prvega oziroma uskladitveni amandma, da se v tretjem odstavku 23. člena besedilo "gibanje cen življenjskih stroškov" nadomesti z besedo "gibanje cen življenjskih potrebščin". Zato dajem ta uskladitveni amandma na glasovanje. To je tretji amandma v tretjem odstavku 23. člena. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta uskladitveni amandma? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je bil uskladitveni amandma sprejet.
Na glasovanje dajem uskladitveni amandma k 43. členu, da se v prvem odstavku beseda "soustanovitelji" spremeni v besedico "člani". Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta uskladitveni amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je uskladitveni amandma soglasno sprejet.
Prehajamo na glasovanje o predlogu zakona o celoti. Želi kdo besedo? Svoj glas bo obrazložil gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Cenjeni predsednik in državni zbor! Dolga pot je seveda bila tega zakona o pospeševanju turizma in ne morem drugače, kot da ne bi sedaj še kakšno besedo kritike ob samem sprejemanju tega zakona rekel. Mislim, da je bila podlaga izredno slabo pripravljena. To dokazujejo tudi pri 59. členih osnovnega zakona prek 100 amandmajev v drugi obravnavi in pa tudi sedaj v tretji obravnavi okrog 26 amandmajev.
Razumem, da gre za neko novo turistično organizacijo. Če gledam pragmatično je absolutno tudi ta zakon potreben, ker pač vsi pričakujemo, da se bo sedaj zgodil v tej državi čudež in da bo turizem nenadoma zaživel. Ob tej priložnosti ne morem drugega kot to, da izrečem kritiko, da ne glede na vse lepe besede, ki jih je država do sedaj izrekla v zvezi s turizmom v naši državi, tega v praksi ni storila. Premalo je naredila na organizacijskem, programskem in pa tudi na samem finančnem področju.
Vem, da si vsi želite v državnem zboru in pa tudi turistični delavci, da je ta zakon sprejet, ampak prav gotovo tega zakona ne bodo veseli vsi, predvsem tisti, ki bodo dodatno s tem zakonom obdavčeni. Ta višina obdavčenja bo na osnovi tega zakona visoka od 20.000 do 250.000 tolarjev. Seveda bo občina imela tukaj možnost, da bo te stvari s svojimi odloki regulirala. Pa kljub temu mislim, da gre za neki novi davek in prav gotovo ga vsi tisti, ki ga bodo morali plačevati, z njim ne bodo zadovoljni.
Nekoliko pa tudi dvomim v 100% zaživitev tega projekta, kajti morate vedeti, da je v Sloveniji značilna nevoščljivost in da tisti turistični centri, ki že danes obstajajo, se bodo lahko na osnovi tega zakona še hitreje razvijali, vsa ostala področja, ki pa ne bodo imela možnosti zadostiti tem pogojem, pa se bodo zelo težko ali pa sploh nemogoče se kadarkoli turistično razvila.
Želim, da bi ta zakon resnično dal tej državi tisti zagon in tisti polet na področju turizma, ki ga ta država potrebuje, predvsem v naslednjem tisočletju. Hvala lepa. Glasoval bom pa seveda za zakon, čeprav nekoliko s pridržkom prav zaradi obremenitev obrtnikov in podjetnikov, ki bodo s tem davkom morali plačevati dodatne davke. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kelemina. Želi še kdo obrazložiti svoj glas? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o zakonskem predlogu v celoti. Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (56 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
Poslanska skupina socialdemokratov predlaga dodatni sklep k predlogu zakona o pospeševanju turizma: "Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem naj v roku 90 dni uresniči 74. člen zakona o igrah na srečo, objavljen v Uradnem listu leta 1995, ki bo v skladu z uredbo o določitvi zaokroženih turističnih območij za potrebe posebnih iger na srečo, Uradni list iz leta 1995 in 1997, dajalo 48% sredstev, zbranih iz naslova koncesijskih dajatev lokalnim skupnostim na tem območju." Obrazložitev: "Uresničevanje tega člena zakona o igrah na srečo bi bila daleč najbolj učinkovita pomoč za razvoj turizma na teh območjih." Želi kdo besedo o tem predlogu sklepa? Gospod Hvalica, prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani kolegi, gospod minister! Pravzaprav bi moral minister predlagati tak dodatni sklep, saj bi njemu daleč najbolj koristil, najbolj koristil v segmentu turizma. Nepojmljivo je, da vlada toliko časa odlaša z realizacijo tega člena zakona o igrah na srečo. Namenjen je bil prav pospeševanju turistične infrastrukture in če hočemo dejansko narediti na področju, ki je verjetno 20% Slovenije, torej to je področje, ki jih obsega tako imenovana uredba o zaokroženih turističnih območjih, potem je normalno, da moramo čimprej realizirati ta člen zakona. Saj ni zdaj problem, ali se ta dodatni sklep sprejme ali ne. To bi samo kvečjemu pospešilo in še enkrat opozorilo tudi ministrstvo za finance in stimuliralo ministra za turizem, da bi čimprej do tega prišlo. V naprej se zahvaljujem. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo o tem dodatnem sklepu? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Dajem dodatni sklep na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.) Gospod minister je prekasno dvignil roko, smo že med glasovanjem. Ne vem, kaj pomeni ta vaša roka, ali ste proti ali ste za.
Kdo je za? (40 poslancev.) Najverjetneje ste podprli. Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
Besedo želi gospod minister.
JANKO RAZGORŠEK: Hvala lepa. Jaz bi želel najprej odgovoriti poslancu gospodu Hvalici. Odredba o zaokroženih turističnih območjih datira v letu 1996, ki jo je podpisal minister Dragonja. To je in tudi v zakonu piše, da se bodo zaokrožena turistična območja z odredbo določila po podelitvi koncesij. Kot veste, koncesije še niso podeljene, je pa vsekakor v mojem interesu kot turističnega ministra v prvi liniji, da dejansko pride do realizacije teh sklepov, da se sredstva, ki smo jih namenili, pravzaprav ste jih namenili, ker mene takrat še ni bilo, v zakonu o prirejanju posebnih iger na srečo, dejansko namenijo za razvoj turizma. Samo toliko.
Če mi dovolite, spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, kljub nekaterim dobro namernim pripombam na zakon, jaz sem trdno prepričan, da ste danes sprejeli zakon, ki je eden redkih razvojno usmerjenih zakonov. Sam zakon nam ne bo še nekaj prinesel, ne bo se turizem razvil, ampak ob dobri volji in ob angažiranju sekretariata našega ministrstva bomo poskušali v najkrajšem možnem času tudi sprejeti podzakonske akte, ki bodo dale operativno vrednost temu zakonu, mislim pa, da bo zakon dal svoj delež k razvoju turizma v Sloveniji.
Še enkrat najlepša hvala v mojem imenu, v imenu sodelavcev in seveda predvsem v imenu turističnih delavcev Slovenije. Ker je danes zadnji dan vašega zasedanja pred parlamentarnimi počitnicami, vam bi zaželel izredno lepe prijetne počitnice, kjer koli boste preživljali. Pa če dovolite, smo vam pripravili, da nam boste malo pomagali pri promociji Slovenije, majice Slovenija, pa kjerkoli boste, delajte reklamo za turistično Slovenijo. Majice dobite v svojih poslanskih skupinah, jaz eno simbolično predajam predsedniku. Hvala lepa. (Aplavz.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali bo dobila tudi gospa Veliščkova majico? (Smeh.) Hvala lepa, gospodu ministru. Spoštovane kolegice in kolegi, samo še nekaj trenutkov pozornosti bi prosil. Na koncu imam pripravljen tudi kratek govor, zato prosim, ne oditi.
Danes sem na podlagi zahteve za sklic izredne seje državnega zbora, ki jo je v imenu skupine poslancev prvopodpisal gospod Alojzij Peterle, zjutraj sklical tudi sejo kolegija. Tam smo to zahtevo obravnavali. Po razpravi na seji kolegija smo sprejeli odločitev, da so ukrepi za odpravo zamude pri popotresni obnovi objektov in pri spodbujanju razvoja v Posočju potrebni in smo se odločili, da pozovemo vlado, da najkasneje do 31. avgusta letos pripravi morebitne predloge zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju. To gradivo vlade bi bilo lahko potem tudi gradivo na izredni seji državnega zbora, ki bo sklicana v začetku meseca septembra. Prav tako vas samo obveščam, da boste vsi, poslanke in poslanci prejeli gradivo, člani delovnih teles, potrebno gradivo glede pogajalskih izhodišč Republike Slovenije pri vključevanju v Evropsko unijo s sklicem teh delovnih teles. Gradivo boste prejeli na dom.
Delovna telesa bodo sklicana v dogovoru s predsedniki delovnih teles v prvih dneh v mesecu septembru in sedaj mi dovolite še kratek nagovor. (Gre za govornico.)
Spoštovane kolegice in kolegi ob zaključku prve polovice parlamentarnega leta se spodobi kratek nagovor. V obilici dela nisem imel časa za nobeno bolj detajlno gradivo. Ampak v nasprotju z mojo prakso mi dovolite, lahko je to zelo suhoparno, da bi samo na kratko preletel nekatere podatke o našem delu v letošnjem letu, torej od 1.1.1998 pa do 30.7.1998.
Na rednih sejah smo presedeli 42 dni, na izrednih 31 dni. Na rednih sejah smo obravnavali 183. točk dnevnega reda, na izrednih pa 44. Na rednih sejah smo sprejeli 26 zakonov, na izrednih 24. Na rednih smo ratificirali 21 mednarodnih pogodb na izrednih pa eno. Prav tako smo na redni seji še dodatno sprejeli dva akta. Tukaj so tudi podatki, koliko je bilo dodatnih sklepov, na obeh, torej redni in izrednih smo sprejeli 46 sklepov in 20 dodatnih sklepov. Stališč in sklepov dodatnih pa 15. Prav tako ste bili zelo delovni v delovnih telesih. Kajti vsa delovna telesa državnega zbora so v tem obdobju opravila, so imela 291 sej in obravnavala 1041 točk dnevnega reda.
Jaz bi izkoristil to priložnost in se vsem poslankam in poslancem, podpredsednikom, predsednikom delovnih teles, generalni sekretarki, njenemu pomočniku, strokovnim službam državnega zbora, sekretariatu za zakonodajo, njeni vršilski dolžnosti predsednice, potem vsem sodelavcem v poslanskih skupinah in vsem zaposlenim v državnem zboru zahvalil za delo v tem prvem polletju. Zahvala velja tudi predstavnikom sedme sile, ki so z njim lastno vztrajnostjo spremljali naše delo. Vsem kolegicam in kolegom želim z njim lastno vztrajnost. Jaz sem pač tako to formuliral.
Vsem želim prijetne počitnice v mesecu avgustu. Naberite si novih moči za živahno jesen, ki nas čaka. In kot sem že prej v začetku današnje seje povedal. Prosim, da v preddverju še nekaj časa postanemo in nazdravimo za lepe počitnice.
Hvala lepa vsem. ... (Aplavz.) ...
(SEJA JE BILA PREKINJENA 30. JULIJA 1998 OB 16.25 URI.)