Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Nadaljevanje 8. seje
(3. april 1998)

Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora.
Seja se je pričela ob 10.08 uri.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Pričenjam nadaljevanje 8. seje Državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Herman Tomažič, Janez Janša, Franc Pukšič, Peter Petrovič, Mario Gasparini, Franc Potočnik, Ivan Kebrič, Franc Žnidaršič, Mirko Zamernik, Jože Možgan, Bogomir Špiletič, Stanislav Brenčič, Peter Lešnik, Rafael Kužnik, Samo Bevk, Jožef Košir, Tone Partljič, Lojze Peterle, Aurelio Juri, Andrej Fabjan, Jakob Presečnik, Feri Horvat, Jože Jerovšek, Franc Jazbec in Franci Rokavec - 25 opravičenih.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. Ugotovimo prisotnost v dvorani! 43 poslank in poslancev. Ponovno ugotovimo prisotnost! Ugotovimo prisotnost v dvorani! Več kot 50 nas je, prosim, da se prijavite. 47 poslank in poslancev. Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil tudi predstavnike vlade Republike Slovenije, ki jih lepo pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 8. seje državnega zbora bomo pričeli z obravnavo prekinjene 65. točke dnevnega reda, to so volitve in imenovanja, zatem pa bo zbor prešel na obravnavo 37. točke, to je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno, in na obravnavo 55. točke, to je predlog zakona o prostih carinskih conah, in potem po dnevnem redu dalje.

Prehajamo torej na prekinjeno oziroma na nadaljevanje 65. točke dnevnega reda, to je na volitve in imenovanja.
K tej točki sem povabil tudi predlagatelje oziroma njihove predstavnike, ki jih lepo pozdravljam.
Predloge posameznih predlagateljev ter predloge in mnenja komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ste prejeli.
Zbor bo pod to točko obravnaval predloge sodnega sveta za razrešitev sodnice za prekrške s sedežem v Celju in sodnika za prekrške s sedežem v Tolminu, in za izvolitev kandidatov v sodniško funkcijo. Imamo 16 predlogov ter predloge odlokov komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve o imenovanju člana nadzornega sveta kapitalskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o imenovanju namestnika družbenega pravobranilca Slovenije in pa o slovenskem delu pridružitvenega parlamentarnega odbora.
Prehajamo na obravnavo in sklepanje o posameznih predlogih. Predlogi Sodnega sveta... Proceduralni predlog, gospod Mozetič? Prosim.

MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Sinoči sem v Odmevih izvedel od nacionalne televizije, da je parlament - jaz sem član parlamenta, slovenskega - odgovoren za to in kriv, da je pred enim letom bila napačno ratificirana konvencija o preprečevanju pranja denarja, ker je parlament, namesto da bi sprejel v zakonu, ki ima samo tri člene na eni strani, besedico "ali" sprejel besedico "in" in zato je kriv parlament. Pa sprašujem predsednika, ali bo na to kaj reagiral.
Drugič. V istih Odmevih je bil gospod Stroligo, ki ga jaz osebno štejem za odgovornega za to napako, ker je on na odboru za mednarodne odnose razlagal ta zakon in on je razlagal ta zakon v parlamentu in ni ugotovil, da je prišlo do administrativne napake, vendar je bil včeraj razglašen kot tisti, ki je pred enim letom opozoril parlament na napako.
In naslednje vprašanje. Ker je gospod Stroligo pred enim letom opozoril parlament na napako, zakaj ni predsednik odbora za mednarodne odnose takoj uvrstil to zadevo na odbor za mednarodne odnose? In drugič, zakaj ni predsednik parlamenta takoj ta zakon uvrstil na dnevni red parlamentarnega zasedanja? Želim imeti odgovore, ker sicer bom štel za odgovorne tistega, ki sem ga že navedel, in pa predsednika odbora za mednarodne odnose in pa predsednika parlamenta, ne pa parlament kot celoto in ne samega sebe kot člana parlamenta.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Mozetič. Vsekakor bomo takoj preverili na to informacijo, ki je bila dana včeraj v Odmevih, in bodo tudi službe državnega zbora odgovorile na to informacijo. Državni zbor pa je včeraj sprejel dodatni sklep, ki zelo jasno daje tudi usmeritve oziroma naloge, da tudi odbor za mednarodne odnose to problematiko obravnava in poda poročilo o tej temi, in mislim, da bo na vprašanja, ki ste jih vi tukaj postavili, v tem poročilu tudi odgovorjeno. Proceduralno vprašanje oziroma predlog, gospod Hvalica.

IVO HVALICA: Hvala lepa. V zvezi s prekinjeno 32. točko dnevnega reda, gospod predsednik, predlagam naslednje. Glede na to, da smo naredili precedens in smo dovolili govoriti tu za to govornico tako gospodu Di Batisti kot gospodu Brodniku, predlagam, da za to govornico državni zbor posluša tudi inženirja Kosa, prvopodpisanega pod poročilo z dne 4. septembra 1997. V javnosti se namreč ustvarja čudno mnenje. Ljudje, ki so na visokih položajih v Darsu in DDC-ju, izjavljajo javno, da ne bodo, da se ne bodo soočali s politiko. To izjavo je dal gospod Prah - ne vem, kdo mu reže kruh? Kdo mu odobrava denar za njegove investicije? On se ne bo pogovarjal s politiki. Jaz sem bil zasut s telefonskimi pozivi, kako je mogoče, da nekaj takega dopustimo.
Torej, to je obrazložitev, ponavljam moj proceduralni predlog glede na to, da smo dovolili tako inženirju Brodniku kot Di Batisti, da sta nastopila tu, tako zahtevam oziroma predlagam, da bi za to govornico v nadaljevanju razprave ob rebalansu nastopil tudi inženir Kos, in prosim, da ga državni zbor povabi na sejo državnega zbora. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Vaše proceduralno vprašanje oziroma predlog ni povezan s to točko dnevnega reda. Je povezan s prekinjeno 32. točko. Kot je znano, se bo še pred tem sestal tudi odbor za infrastrukturo in okolje. Predlagam, da tudi tam sprožite to vprašanje. Vaš predlog pa je lahko aktualen pri nadaljevanju 32. točke, in če boste predlagali takrat, se lahko državni zbor z glasovanjem o tem tudi odloči.
Vlada pa vedno v skladu s poslovnikom tudi določi, kdo je predstavnik vlade pri posamezni točki dnevnega reda.

Sedaj pa smo pri 65. TOČKI DNEVNEGA REDA - VOLITVE IN IMENOVANJA. In smo pri predlogu sodnega sveta, ki predlaga razrešitev sodnice in sodnika za prekrške. Predlaga, da se razreši gospo Vinko Savšek-Stevovič s funkcije sodnice za prekrške s sedežem v Celju, prav tako pa tudi gospoda Patricija Bratuža s funkcije sodnika za prekrške v Tolminu.
Želi predstavnik sodnega sveta besedo? (Ne želi.) Predlog je obravnavala komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in je zboru predložila poročili ter predloga odlokov. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ni predlogov za razprave. Gospod Hvalica, vi ste se prijavili k 65. točki. Ali želite razpravljati o tej temi? Prosim.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Da pojasnim svojo prijavo. Namreč, točka je generalna, ampak ima veliko podtočk. Jaz sem se prijavil v bistvu za podtočko, glede pridružene...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Takrat vam bom dal besedo.

IVO HVALICA: Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej razprave ni jo zaključujem in prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem predlog odloka o razrešitvi gospe Vinke Savšek-Stevovič s funkcije sodnice za prekrške s sedežem v Celju. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o razrešitvi gospoda Patricija Bratuža s funkcije sodnika za prekrške s sedežem v Tolminu. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (44 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predloge sodnega sveta o izvolitvah v sodniško funkcijo. Sodni svet je državnemu zboru predložil predloge o izvolitvah v sodniško funkcijo, in sicer vrhovne sodnice in vrhovnega sodnika na vrhovnem sodišču Republike Slovenije, pet okrožnih sodnic na okrožnem sodišču v Ljubljani, dveh okrajnih sodnic in okrajnega sodnika na okrajnih sodiščih v Gornji Radgoni, Celju in Ljubljani, okrožne sodnice in okrožnega sodnika na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, treh višjih sodnic in višjega sodnika na upravnem sodišču Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik sodnega sveta? (Ne želi.) Predloge je obravnavala komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in zboru predložila poročila ter predloge odlokov. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav ni bilo. Razprave ni. Jo zaključujem in prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Antona Gašperja Frantarja na sodniško mesto vrhovnega sodnika na vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (45 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Marije Ude-Marinček na sodniško mesto vrhovne sodnice na vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (31 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Mateje Dobovšek na sodniško mesto okrožne sodnice na okrožnem sodišču v Ljubljani. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (39 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Irene Dovnik na sodniško mesto okrožne sodnice na okrožnem sodišču v Ljubljani. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (42 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Ade Košir na sodniško mesto okrožne sodnice na okrožnem sodišču v Ljubljani. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (43 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Darinke Marguč na sodniško mesto okrožne sodnice na okrožnem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo prisotnost! (39 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Magde Teppey na sodniško mesto okrožne sodnice na okrožnem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Marjana Neuvirta na sodniško mesto okrajnega sodnika na okrajnem sodišču v Gornji Radgoni. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Prosim, da se prijavljate za sklepčnost. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Mateje Gabrijan na sodniško mesto okrajne sodnice na okrajnem sodišču v Celju. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (33 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Lene Medič na sodniško mesto okrajne sodnice na okrajnem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Elizabete Šajn-Dolenc na sodniško mesto okrožne sodnice na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Sama Puppisa na sodniško mesto okrožnega sodnika na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog odloka sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Marjance Faganel na sodniško mesto višje sodnice na upravnem sodišču Republike Slovenije. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog odloka sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Zdenke Štucin na sodniško mesto višje sodnice na upravnem sodišču Republike Slovenije. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Darje Trček-Janež na sodniško mesto višje sodnice na upravnem sodišču Republike Slovenije. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog odloka sprejet.
In zadnji predlog odloka o izvolitvi sodnikov. Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Karla Vidmarja na sodniško mesto višjega sodnika na upravnem sodišču Republike Slovenije. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na odločanje o predlogu odloka o imenovanju člana nadzornega sveta kapitalskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Predlog tega odloka je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik sekretariata besedo? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo besede.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem predlog odloka o imenovanju člana nadzornega sveta kapitalskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na odločanje o predlogu odloka o imenovanju namestnika družbenega pravobranilca Republike Slovenije. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Komisija predlaga, da se za namestnico družbenega pravobranilca Republike Slovenije imenuje gospa Staša Trebežnik. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci, želijo besedo? (Ne želijo.) Prehajamo na odločanje. Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog odloka o imenovanju gospe Staše Trebežnik za namestnico družbenega pravobranilca Republike Slovenije. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na odločanje o predlogu odloka o slovenskem delu pridružitvenega parlamentarnega odbora. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Dr. Jože Zagožen v imenu poslanske skupine socialdemokratov.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovani gospod predsednik! Dovolite mi, da predstavim stališče Socialdemokratske stranke do tega vprašanja.
V imenu poslanske skupine Socialdemokratske stranke predlagam, da državni zbor pri glasovanju o listi kandidatov za člane stalne delegacije državnega zbora v pridružitvenem parlamentarnem odboru evropskega parlamenta, ki jo določi komisija državnega zbora za volitve, imenovanje in administrativne zadeve na predlog odbora državnega zbora za mednarodne odnose, glasuje posamično o vsakem kandidatu.
Poslanska skupina Socialdemokratske stranke ponovno poudarja, da bi v primeru, če bi bil poslanec gospod Zmago Jelinčič izvoljen za člana stalne delegacije, vztrajala pri svoji odločitvi, da njeni poslanci ne bodo sodelovali v stalni delegaciji državnega zbora v pridružitvenem parlamentarnem odboru evropskega parlamenta.
Poslanec in predsednik Slovenske nacionalne stranke gospod Zmago Jelinčič v številnih političnih nastopih razpihuje narodno sovraštvo in nestrpnost do nekaterih evropskih držav. S svojim ravnanjem grobo krši 63. člen ustave Republike Slovenije, ki jasno določa, da je, navajam: "protiustavno vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti", konec navedbe in da je protiustavno "vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni".
Njegova izjava, da je Hrvaška skupni sovražnik Slovenije in Srbije, je močno vplivala na poslabšanje pogajalskih izhodišč Slovenije pri reševanju odprtih vprašanj s Hrvaško in očitno tudi spodbudila nekatere enostranske poteze v Piranskem zalivu.
Njegova izjava na javni tribuni v Medvodah, češ da so volivci dr. Jožeta Bernika "golazen", ki bi jo bilo treba počistiti, pa bi v vsaki urejeni evropski državi že zdavnaj sprožila uradni kazenski pregon. S takšnimi dejanji gospod Jelinčič močno škoduje ugledu državnega zbora Republike Slovenije v civiliziranem svetu ter tako negativno vpliva na proces vključevanja Slovenije v evropske integracije.
Prepričani smo, da bi sodelovanje gospoda Jelinčiča v tej delegaciji ne samo škodovalo ugledu vseh ostalih članov, temveč že samo po sebi zbujalo sum, da Slovenija še ne izpolnjuje nekaterih osnovnih standardov demokracije, ki so temeljni pogoj za vključitev v Evropsko zvezo. Da je takšno mnenje tudi mnenje precejšnjega dela uglednih oseb v tujini, priča tudi uvodnik časopisa "Frankfurter Allgemeine Zeitung" z dne 28.3., kjer pravi naslednje: "Klimi pogajanja z Brusljem ne bo mnogo služilo, če bodo stare sile, ki jih pooseblja politični ekstremist Jelinčič, izrecno odposlani v kontaktni komite s skupino Slovenije evropskega parlamenta. S tem kažejo odgovorni v Ljubljani zelo malo čuta za finese, tako navznoter kot navzven. Če bodo vlada in parlament dopustili, da pokrije pozitivno sliko Slovenije, kot jo naj zaznava zunanji svet, nejasne trenutne podobe, bo lahko ta dežela zaostajala še za drugimi prosilci Evropske unije v procesu evroatlantskega približevanja." Skratka, mi vztrajamo pri teh stališčih. Menimo, da so moralno in politično nujna in predlagamo, da postopate tako, kot sem povedal. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, dr. Jože Zagožen. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? Gospod Mozetič v imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov.

MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Odlok o slovenskem delu pridružitvenega parlamentarnega odbora, ki ga imamo pred seboj, zlasti pod rimsko pet, kaže na zanimivo sliko in podobo slovenske politične mavrice in slovenskih političnih stališč, zlasti stališč, ki jih zastopa vladajoča koalicija. Kljub besedam zunanjega ministra in še koga iz vladajoče koalicije, da ne bo monopolizacije zunanje politike, da je vključevanje Slovenije v Evropsko zvezo stvar vseh parlamentarnih strank, doživljamo zanimivost, ki sploh ni več zanimivost, ki je stalnica vladajoče koalicije. Vsa mesta - vsa mesta! - z izjemo v tem trenutku enega, pripadajo vladajoči LDS. LDS, če izpustimo premiera, ima zunanjega ministra, ima ministra za evropske zadeve, ima predsednika odbora za mednarodne odnose in vse kaže, ker se je koalicija tako dogovorila, bo imela tudi sopredsednico, predsednico slovenskega dela skupne delegacije pridružitvene delegacije. Torej vse! In če vzamemo v poštev predlog petih, šestih, ne vem, ali pa bom govoril predlog poslanske skupine LDS, da se ponovno pregledajo vsa vodilna mesta v odborih in komisijah parlamenta, potem bo verjetno tudi še edino mesto - to je komisija za evropske zadeve - ki ni v rokah LDS-a, prišlo v roke, po vsej verjetnosti, LDS-a. Torej, zunanja politika, slovenska zunanja politika, slovensko priključevanje v Evropsko unijo, je izključno v rokah vladajoče stranke LDS-a. Ali je to po volji vladajoče koalicije, v mislih imam drugo stranko vladajoče koalicije, ali to podpira ali ne? Vse kaže, da to zadevo pač podpira. To je njena stvar, to ni naša stvar, to je stvar njene odločitve. Ampak to je dejstvo. To ni politizacija, to ni vprašanje politik, to je dejstvo. Zunanja politika, priključevanje Slovenije Evropski uniji je izključno v rokah LDS-a. Prosim, da nehate govoriti. Zaželeno bi tudi bilo, da se neha sestajati tako imenovana koordinacija parlamentarnih strank, ki je podpisala sporazum o priključevanju Evropski uniji. To je čista farsa, to je čista izguba časa.
Zato poslanska skupina SKD kot prvo predlaga, da se danes ne odloča o tem odloku, o tej delegaciji, da se ponovno pretrese sestava te delegacije. V imenu poslanske skupine umikam, kar smo že storili, kandidature za člana in namestnika v tem pridružitvenem sporazumu in mislim, da je to stvar - odvisno, kako se bo postopek nadaljeval - pri kateri tudi poslanska skupina, če bo šla ta zadeva po tej poti naprej, ne bo sodelovala. Skratka, umikam naše kandidate. Predlagam, v imenu poslanske skupine tudi, da se o tej zadevi danes ne odloča. Kolikor bo pa zadeva šla naprej, že vnaprej najavljam, vendar bom še enkrat prišel gor, to, da poslanska skupina pri monopolizaciji slovenske zunanje politike ne bo sodelovala. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Prijavljen je gospod Ivo Hvalica. Ostali sodelujoči boste imeli omejeno razpravo na pet minut. Besedo ima gospod Ivo Hvalica.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik, spoštovani kolegice in kolegi! Mislim, da je že bilo v nastopu obeh predstavnikov poslanskih skupin povedano dovolj, kakšni so razlogi, pa vendar je treba nekatere stvari tu osvetliti. Zakaj je ta odločitev moje stranke? Zelo enostavno. Treba je pogledati v odlok, kaj je namen slovenskega dela pridruženega parlamentarnega odbora? Dobro je to prebrati. V obrazložitvi predloga odloka na strani 3 piše: Po ratifikaciji evropskega sporazuma med Republiko Slovenijo in Evropsko unijo, 15. julij 1997, je bil s slovenske strani izpolnjen formalni pogoj za ustanovitev slovenskega dela pridružitvenega parlamentarnega odbora. Ustanovitev omenjenega odbora kot celote pa je vezana na ratifikacijo evropskega sporazuma v vseh državah članicah Evropske unije. Evropskemu parlamentu in državnemu zboru. Že 18. aprila 1991 je evropski parlament sprejel resolucijo o osnovnih izhodiščih, in to je poudarek, o osnovnih izhodiščih za pridružitvene sporazume z državami srednje in vzhodne Evrope, kjer je še posebej poudaril pomembno vlogo parlamentarnega dialoga.
In kaj je parlamentarni dialog? Gotovo ne tisto, kar počne gospod Zmago Jelinčič. Preveč obširen, dolg bi bil, če bi hotel navesti vse te izpade, da tako rečem. Ne pozabimo mi nekaj, da so osnovni pogoji za vstop v Evropsko unijo poleg evropskih gospodarskih pokazateljev, spoštovanje človekovih pravic itd. tudi zunanjepolitične komponente, pri čemer velja posebej poudariti, da imamo dve državi kot sosedi, ki sta članici, da imamo eno državo, ki bo članica Nata v zelo kratkem času, ki nas je prehitela, in da imamo južno sosedo, ki bo še dolgo, žal, schengenska meja in urejeni odnosi s sosedami so eden izmed elementarnih predpogojev za vključitev v Evropsko unijo. Evropska unija noče imeti članic, ki imajo medsebojne zdrahe in neurejena obmejna vprašanja in prav tu, pri zadevi s Hrvaško, se odpira niz vprašanj. Znana je izjava gospoda Zmaga Jelinčiča o tem, da je Hrvaška skupni sovražnik Slovencev in Srbov. Na kakšni osnovi je lahko nekdo to rekel? Ne vem. Je pa njegova pravica, da je tako rekel, če tako misli. Hujše je pa to, kar se je zgodilo na odboru za mednarodne odnose, česar pa slovenska javnost ni zaznala. Jaz ne vem, zakaj. Ali ni hotela ali kaj? Kaj se je zgodilo na odboru za mednarodne odnose? Jaz sem predlagal 15. januarja predlog, da se odbor za mednarodne odnose distancira od te izjave gospoda Jelinčiča. Po mesecu dni sprenevedanj in, rekel bi, vseh mogočih proceduralnih in vsakršnih odlaganj, ki jih lahko uspe v tem državnem zboru sprovesti edino velespoštovani gospod Kacin, je to končno prišlo na dnevni red odbora za mednarodne odnose. In kaj se je zgodilo? Odbor za mednarodne odnose slovenskega parlamenta ni sprejel, je glasoval proti temu predlogu. To se pravi, da nekateri ste za to, da se s Hrvaško prepiramo. Predsednik odbora za mednarodne odnose gospod Jelko Kacin je seveda nojevsko tiščal glavo v pesek, ko smo bili z delegacijo na obisku na Hrvaškem. Namesto da bi tu podal kakšno opravičilo, je na vseh instancah, kjer smo bili, pri zunanjem ministru, pri predsedniku vlade, pri predsedniku parlamenta, pri predsedniku odbora za mednarodne odnose ponavljal eno in isto floskulo: Slovenija občuduje Hrvaško, ker je znala vzpostaviti suverenost in reintegracijo Slavonije brez sile. Seveda je bila to floskula, ki je godila hrvaškim gostiteljem, hrvaškim sogovornikom. Kaj so pa v resnici mislili, je pa prišlo na dan v tistih prebliskih, v tistih razgovorih, ki se normalno, spontano začnejo po tistem uradnem delu, ko nekdo spregovori z nekom tudi par besed neuradno, recimo temu. Če velespoštovani gospod Kacin ne ve, kaj so mislili, ker je bil zaposlen z drugimi stvarmi, tudi privatnimi, mu lahko jaz povem. Nič kaj pozitivnega. Oni so zaznali te stvari. Zelo dobro so zaznali. Mislim, da so lahko upravičeno zaradi tega prizadeti in da ceno bomo plačali mi.
Gospod Kacin, ki je zmanevriral, da slovenski parlament oziroma njegov odbor za mednarodne odnose ni sprejel predloga, ki sem ga dal 15. januarja. Pa ne zaradi tega, ker bi ga jaz napisal, ker se mi je zdelo popolnoma normalno, ker je to najcenejši način, da se nekdo opere neke kolektivne krivde, če pač sprejme izjavo, da se distancira od ekstremov, kakršne premore lahko samo slovenski Žirinovski. Ne. On je to preprečil, da bi sprejeli. Dobesedno trdim to, da je preprečil že z zavlačevanjem, kakršnega je samo on sposoben, ker tu je velemojster. Namreč, o tem mojem predlogu smo razpravljali po mesecu dni. Kakorkoli je, rezultat je sedaj tu in cena, ki jo bomo plačali, pa ne bo naslovljena na gospoda Kacina. Cena bo pa distribuirana na nas vse, na slovenski narod.
Mislim, da je bil dr. Žarko Domljan zelo jasen. Samo po takšni izjavi, po nesprejetju takšnega predloga je bilo to, kar se je zgodilo v Zagrebu, tudi pričakovati. Kaj je rekel Žarko Domljan? Piranski zaliv, niti slučajno ne. Tudi, če bi hoteli, tega ne moremo narediti. Tega ne moremo narediti zaradi naših ljudi. Trdinov vrh, to je edina točka, edini del ozemlja, ki je trenutno v Evropi še zaseden s tujo vojsko. To so njegove besede. Danes je tu čas, da se to pove. Kaj je naredil gospod Kacin?
No in sedaj gremo naprej. Moj poslanski kolega, ki je v imenu poslanske skupine tu nastopil, je že povedal, kaj je pisal na prvi strani "Frankfurter Allgemeine Zeitung", jaz nemščine ne znam, sem si pa dal to prevesti in ob odstavku, ki ga je citiral dr. Jože Zagožen, je treba povedati še naslednje. To je časopis, ki je bil vedno zelo naklonjen slovenski državi. To je časopis, ki je na prvi strani, sedaj pred kratkim, 28.3.1998, napisal naslednje, ko govori o Sloveniji, naslov članka je "Slovenija v predsobi". Misli na predsobo Evropske zveze in pravi v predzadnjem odstavku naslednje: "Med prednostne naloge prištevamo sprostitev odnosa z Italijo, počiščenje" - jaz moram tu citirati, ker kot pravim, se moram zanesti na prevod - "počiščenje odprtih vprašanj z Avstrijo, to sta oba soseda, ki bosta nekoč deležna pri ratifikaciji sprejema Slovenije". Naprej piše: "Veliko vprašanj pri odnosih z Hrvaško, ki bo nekoč in nekaj časa zunanja meja Evropske unije, še čakajo na odgovore, iz katerih lahko unija spozna, da si ne bo nakupila s sprejetjem Slovenije novih sosedskih ali celo mejnih konfliktov na Balkanu" in tako dalje.
Pravi, da tu napredkov ni zaznati. In tu napredkov ni zaznati. Zakaj? Sem tudi sedaj povedal. Torej bi rekel, ne samo za koalicijo, ampak za kogarkoli bi morala biti Hrvaška neka prednostna zadeva. To je nevralgična točka, to je soseda, s katero nimamo urejenih mejnih vprašanj. Poleg drugih, ki so pa zame sekundarnega pomena. Ker ostala vprašanja so izrazito bilateralna in to je možno reševati tudi kasneje. Medtem ko vprašanje meja je bilateralno, ampak v kontekstu pridruževanja k Evropski zvezi to ni več samo bilateralno, ampak je tudi multilateralno.
Gospod Kacin, ki je pravzaprav z veliko podporo izjavi gospoda Jelinčiča naredil tej državi veliko škodo, po mojem mnenju tudi ne sodi več v vrh odbora za mednarodne odnose. Jaz mislim, da bo liberalna demokracija kmalu to spoznala. Mislim, da sta tu kar dva, trije sposobni poslanci v tej vrsti, ki bi lahko to delo opravljali uspešneje kot gospod Kacin. Ampak gospod Kacin ima svoje račune in ima svoje račune tudi z Jelinčičem. Tu gre za neko vezano trgovino, ki je za tiste, ki premorejo normalen rentgenski aparat v svojih očeh, zaznavanjih in čutilih, tudi zelo jasno razvidno.
Ne morem tudi mimo tistega, kar se pa sicer dogaja v tej koaliciji. Zahteva petih poslancev LDS-a po ponovnem preračunavanju, po novi aritmetiki, kar je gledano z aspekta pridruževanja Evropi nedopustno; jemljejo se pravzaprav opoziciji tisti normalni demokratični vzvodi. Že tako ali tako ste zelo spretno naredili, da ste nas spravili ob nadzor proračuna - govorim v imenu največje, v tem primeru največje opozicijske stranke - in za nadzor varnostno-obveščevalnih služb, in to je tudi v kontekstu - in to je tudi v kontekstu! - z gospodom Kacinom, ki nam je naredil tudi drugo škodo. Njegova kriva in samo njegova je, da je kot obrambni minister dopustil podpis tajnega sporazuma z Izraelom. Jasno je, da je on to vedel, in jasno je, da je tudi zaradi tega gospa Polonca Dobrajc šefica tega nadzornega parlamentarnega telesa. To je popolnoma jasno - roka roko umije. Samo, če se velespoštovani gospod Kacin lahko izživlja v svojem imenu, mu pa jaz z moje strani ne dovoljujem, da se tudi v mojem imenu. Tega jaz gospodu Kacinu ne dovoljujem. Če vi dovolite, boste pač dovolili. Jaz sem že velikokrat rekel: parlamentarna večina je večina, v tem trenutku lahko izglasuje, da je ta list papirja črn, videli bomo pa vsi, da je bel, imeli bomo grenak priokus, ampak izglasovano bo, da je črn. Kakšne občutke pa imate potem znotraj? Ne vem. Čudno se je tako sprenevedati in bo prišel tudi čas za poračun. Poračun, sem rekel, ne obračun, poračun. To se vse izravna. Neke vrste vezna posoda. Torej, kako si upate v tem kontekstu, v času, ki je zelo pomemben, ko smo "fokusirani" s strani Evropske unije, ko gledajo na vsako stvar in ponavljam, članek v "Frankfurter Allgemeine Zeitung" je prav dokaz za to, saj mi ne boste rekli, da je Slovenija pogosto na straneh evropskih časopisov. Kje pa! Da bi bila na prvi strani, pa še toliko manj. Zelo pogosto berem meni bližje italijanske časopise in vam povem, da je Slovenija na prvih straneh silno redko. Lahko je v neke vrste lokalnem časopisu Il Piccolo, tržaškem Il Piccolo, ne pa v nekem osrednjem, rekel bi evropskem vplivnem dnevniku. Pa nič, nam ni nič. Lahko pride ena taka kritika, nič. Ne vem, kako je lahko človek tako neobčutljiv za takšne stvari, ne razumem.
Torej veliko bi še, jasno, lahko povedal, ampak bom počasi zaključil s tem, da bom pravzaprav ponovil tiste besede, ki jih je že moj strankarski kolega v imenu poslanske skupine povedal. Mi zavračamo sodelovanje v takem pridružitvenem odboru. Mi zavračamo zaradi tega, ker nas je sram, bi nas bilo sram sodelovati v takšnem odboru, kjer bi lahko tudi slovenski Žirinovski še naprej delal tej državi sramoto. Ne posegam, ne posegam v njegovo parlamentarno pravico, ne, ima pravico, ima pravico tudi Žirinovski, kot vidite, pa so bili še do nedavnega v sklopu Sovjetske zveze velika diktatura in danes je Žirinovski to, kar je. Ampak kaj si pa o njem mislijo državniki, resni državniki, pa lahko ugotovite kadarkoli. Jaz sem zadnjič imel priliko, da sem se pogovarjal z novim italijanskim senatorjem, Slovencem, Mitjo Volčičem, in mi je prav o Žirinovskem povedal zanimive stvari. Parlamentarna demokracija pač dopušča, da pridejo tudi takšni ljudje na površje. Bog ne daj, da bi pa prišli na vodilne položaje! Samo ti vodilni položaji niso nikomur na demokratičen način dosegljivi nenadoma, nihče ni katapultiran na vrh - ne! Gre se po stopnicah in te stopnice je izbral tudi gospod Jelinčič in gospod Kacin mu to omogoča.
Torej socialdemokratov v tej delegaciji ne bo. Pravzaprav bi tu rekel, glasujem sam proti sebi. Jaz sem tudi tu naveden kot nadomestni član. Tudi če bi se eventualno, ampak dvomim - dvomim! - ampak če bi se eventualno vodstvo moje stranke premislilo, mene osebno v takšni druščini nikdar ne bo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Nekaj kolegov se je oglasilo k replikam. Rad bi pa povedal naslednje: Na podlagi nastopa vodje poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, ki je tukaj nedvoumno povedal, da v nasprotju s tem odlokom člani poslanske skupine SKD ne bodo člani, nadomestni člani, to pomeni, da dva člena odloka nista več celovita. Kar pomeni, da lahko samo ugotovim, da danes ni nobenih pogojev, da državni zbor odloča o tem odloku. Zato bom tudi sam to točko prekinil in predlagal, da se matično delovno telo ponovno sestane in seveda odloča o tem odloku. Prav tako bi tudi prosil, da predstavniki poslanske skupine socialdemokratov, ali vodja poslanske skupine ali njegov namestnik pove, kajti dr. Jože Zagožen, ki je govoril v imenu poslanske skupine, ni povedal stališča, da umika članstvo njihovih članov; to ni bilo razvidno.
Druga zadeva, ki je zelo pomembna. V teh dneh tudi sam, kot predsednik državnega zbora, pa tudi nekateri drugi predstavniki državnega zbora dobivamo apele in pričakovanja, da bi državni zbor čimprej imenoval parlamentarni odbor, pridružitveni parlamentarni odbor; ne nazadnje to tudi izhaja iz določb pridružitvenega sporazuma, iz 115. člena. Moja želja je, da bi se delovno telo čimprej sestalo in da oblikujemo naš pridružitveni odbor, toliko bolj zato, ker je tudi komisija za evropske zadeve že večkrat predlagala, da to čimprej storimo.
Zato bi apeliral na kolegice in kolege, če je le mogoče, da se skrajšajo vaše replike, ker žal v tem smislu potem razprava ne bo šla v zaključek, torej v sprejemanje odloka. Nikomur pa ne bom kratil te pravice. Če kdorkoli meni, da je nujno, da se oglasi na razpravo gospoda Hvalice, mu dajem to možnost. Takoj po vaših replikah bom pa to točko prekinil.
Gospod Jelinčič je bil prvi, potem... Gospod Kacin se je opravičil, ker ima takoj nato neko srečanje. Gospod Jelinčič, se strinjate, da najprej dobi besedo gospod Kacin? Prosim, gospod Kacin, gospod Jelinčič, dr. Jože Zagožen, gospod Jakič in gospod Pahor. Potem bi pa razpravo prekinili.

JELKO KACIN: Hvala lepa, gospod predsedujoči! Želim replicirati gospodu Hvalici, predvsem zaradi tega, ker je najprej naštel celo vrsto komplimentov na moj račun in se mu za te komplimente najprej zahvaljujem.
Dolžan sem pa seveda povedati nekaj stvari, ki tukaj preprosto ne držijo.
Odbor za mednarodne odnose šteje 25 ljudi in je največje delovno telo tega državnega zbora. Najmanj 13 poslank in poslancev mora odločati, da lahko sprejmemo katerokoli odločitev. Eden od teh 13-ih glasov je tudi moj, gospod Hvalica.
In če smo se mi odločili, da se od izjave, ki jo je gospod Jelinčič izrekel, nekoč, nekje v neki državi, nedistanciramo, ker ni nastopal v imenu odbora za mednarodne odnose, se gospod Hvalica, tudi jaz sedaj ne bom distanciral do vsega tega, kar ste vi ravnokar povedali.
Tudi vi ste član odbora za mednarodne odnose, pa mi na kraj pameti ne pride, da bi vas obtoževal, da tukaj govorite v imenu odbora za mednarodne odnose. Dokler ste bili vodja poslanske skupine SDS, je bilo to veliko več vredno, ker je to bilo govorjenje v imenu celotne stranke ali cele poslanske skupine. Jaz ne skrivam veselja, ker pač ste opravili določene kadrovske spremembe in se mi zdi, da je ugled SDS z nastopom gospoda Špiletiča, zagotovo porasel in to me seveda veseli. Ampak kljub temu se jaz tukaj od vas ne morem distancirati, ker za to nimam čisto nobene moralne pravice in nobene pravne podlage.
Tisto, kar se mi zdi pomembno pa je, da ima vsak od nas, vsak poslanec pravico, da nastopa v svojem imenu, da govori v imenu svoje stranke, kadar mu stranka za to da pooblastilo in da zato nosi tudi vse posledice svojega govorjenja.
Gospod Ivo Hvalica, vi ste najbolj poznani poslanec, to ste povedali tudi na vseh obiskih na tujem. Jaz vem, da vsakdo, ki vas opazuje, razume vas specifičen odnos do naše notranje in zunanje politike in da zato ni treba nikomur od nas tukaj prisotnih 89, razlagati, da to kar vi govorite, ni stališče kateregakoli drugega poslanca.
Zato gospod Hvalica še enkrat povem. Odbor za mednarodne odnose je iz načelnih razlogov ugotovil, da se ni potrebno distancirati od izjave nekega poslanca, ki je nekje govoril o nečem, kar ni govoril v imenu odbora za mednarodne odnose.
Tako bomo ravnali tudi v prihodnje.
Drugič pa, kar zadeva obiske na tujem gospod Hvalica. V kolikor trdite, takrat, ko morate sedeti v delegacijah državnega zbora, je to vaša suverena volja, se lahko odločite, da pri delu delegacije ne boste več sodelovali in daste v tem primeru možnost kakemu drugemu poslancu iz vaše poslanske skupine. Mene bi to tudi osebno veselilo, ampak od vas je odvisno, kako boste ravnali v prihodnje.
Moram pa reči, da si lahko mislim karkoli hočem o kateremkoli vašem nastopu na tujem. Ampak kot vodja delegacije, takrat ko vodim delegacijo, pa nimam čisto nobene pravice izrekati sodb o vašem govorjenju, ali pa o vašem nastopu. Parlamentarna delegacija na tujem, mora, če se le da, odsevati poglede opozicije in vladajoče koalicije in opozicija ima vso pravico, da pri teh delegacijah sodeluje. To, da pa opozicija sama sebi onemogoča, delu opozicije aktivno sodelovanje na mednarodni sceni, to se mi pa zdi neke vrste samomor opozicije in se mi ne zdi posebej pametno.
Za koalicijo vladajočo, je to morda dobro, se temu lahko veselimo, za našo zunanjo podobo pa kaže na nezrelost opozicije in to me res iskreno žalosti.
Sedaj bom šel iz dvorane, ne zato, da pobegnem pred vami, ampak zato ker imam mednarodne obveznosti in če mi imate kaj povedati, vas prosim, da mi to poveste potem v nadaljevanju in iz tega ni treba delati scene. Hvala lepa za besedo.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Jelinčič, za njim doktor Jože Zagožen.

ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Najprej bi spregovoril eno besedico o tem predlogu, da naj bi se glasovalo o vsakem članu delegacije posebej. Namreč ta način glasovanja pač ni mogoč. Poslovnik državnega zbora ne dovoljuje takega načina glasovanja navkljub temu, da bi kolegi iz krščanske demokracije in pa socialdemokracije to želeli. Morda bo to mogoče, če bodo kdaj na oblasti, ko bodo imeli dvotretjinsko večino in bodo spremenili poslovnik, vendar zaenkrat je v Sloveniji še demokracija in pač ne moremo podlegati nekaterim željam, tendencam ali pritiskom določenih političnih strank. Ne bom citiral členov, ker sodim, da predsednik državnega zbora s svojim štabom dobro pozna poslovnik in ga ne nameravam poučevati. Vam pa tako ali tako, tudi, če bi citiral, to ne bi kaj dosti pomagalo.
Gre pa naprej za določene izjave, ki so bile dane v zvezi z menoj. Najprej bi se morda ozrl na članek, ki ga je v, kot vi pravite, uglednem evropskem časopisu, za katerega Evropa ve, da je časopis desne provinience, gospod Old 28.3., po tem, ko je imel v Sloveniji na Brezovici kosilo z nekaterimi funkcionarji Slovenske krščanske demokracije in z nekaterimi predstavniki Slovenske socialne demokratske stranke, ko je napisal ta članek. Na zahodu se takega novinarja ne šteje kot posebno kredibilnega, če je pripravljen za eno kosilo oziroma za več kosil, kontakti so stalni, pisati tisto, kar mu naročijo takšni ali drugačni gospodje iz te ali one stranke, s takim ali drugačnim plačilom. Zato tudi o tistem članku ne nameravam govoriti. Škoda časa slovenskega parlamenta, da bi se ukvarjal s tako obrobno potezo. Mislim, da največ prahu je ta članek dvignil ravno v Sloveniji, in še to ne v resnih časopisih, ampak v raznih Demokracijah, MAG-ih in podobnem.
Kar se tiče tega, da je Zmago Jelinčič govoril in dajal izjave, ki naj bi škodile Republiki Sloveniji, ki naj bi navajale in silile ljudi v neko vojno in ne vem kaj še vse, bi rekel, da je to popoln nesmisel.
Obeša se mi marsikaj, marsikaj sem tudi rekel. In če tehtamo mojo izjavo napram Hrvatom z dejanskim stanjem, je vse skupaj precej drugačno. Sprašujem se, če prijatelji oziroma dobri sosedi s prijateljskimi odnosi sosednji državi kratijo izhod na odprto morje? Sprašujem, če morda prijatelji okupirajo ozemlje prijateljske sosednje države? Gre za štiri vasi ob Dragonji, če ne kaj več. Ne vem kaj imate s kombijem, gospod Rupar. Če imate kaj s kombijem, ki so ga Hrvati zasegli, boste lahko prišli sem gor in povedali, verjamem pa, da kaj veste o tem. Mislim tudi, da prijatelji ne jemljejo Slovencem Trdinovega vrha in prijatelji plačujejo elektriko sosednji državi, česar o Hrvatih pač ne moramo govoriti. Žal mi je, da je gospod Hvalica odšel iz dvorane, kajti zdaj sem nameraval odgovoriti na njegove pripombe. Aja, tam je. Ja, res morda slabo vidim, morda pa nekateri slabo razmišljajo. Gospod predsednik, če dovolite, jaz sem se k razpravi javil.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Žal prepozno. V začetku je bilo rečeno, samo tisti, ki so pisno prijavljeni, ostali pa pač pet minut.

ZMAGO JELINČIČ: Ali smem izvedeti, da se je gospod Hvalica pisno prijavil?

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Samo gospod Hvalica je pisno prijavljen.

ZMAGO JELINČIČ: Potem bom, če dovolite, bi prosil za eno uro odmora, da najdem poslovniško možnost, da nadaljujem z razpravo. V imenu poslanske skupine zahtevam uro odmora.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Predlagam, gospod Jelinčič, da nadaljujemo z replikami, ker imam sam tudi namen prekiniti. (Zmago Jelinčič iz dvorane.) Zdaj smo v razpravi, tako da bi dal najprej možnost, da ostali poslanci dobijo besedo. Dr. Jože Zagožen ima besedo.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa za besedo. Želel bi pojasniti tri stvari. Prva stvar je ta, ki jo je predsednik vprašal. Namreč, jaz sem zelo jasno povedal, da poslanska skupina poudarja, da bi v primeru, če bi bil poslanec gospod Zmago Jelinčič izvoljen za člana, vztrajala pri svoji odločitvi, da njeni poslanci ne bodo sodelovali v stalni delegaciji. Skratka, mi bomo najprej poskušali v matičnem postopku doseči to spremembo. V kolikor pa to ne bo uspelo, bomo pa tako ravnali, kot sem dejal. To je ena stvar.
Druga stvar je bil prej omenjen gospod Ivo Hvalica s strani gospoda Jelka Kacina. Moram povedati, da se Socialdemokratska stranka nikdar do sedaj in tudi danes ne, ni kakorkoli distancirala od katerekoli izjave gospoda Iva Hvalica. Torej so te izjave tudi naše izjave, tako tudi danes. Pri spremembi ni šlo za kadrovske spremembe, ampak za izrecno osebno vztrajanje gospoda Hvalice, da ne želi biti več na mestu vodje poslanske skupine.
Še tretje mi dovolite. Poglejte, vsaka delegacija, ki pride v Slovenijo, najprej vpraša, bodisi za Nato ali za Evropsko zvezo, kakšne odnose imamo s sosedi in dejansko je zelo problematično, da je v delegaciji nekdo, ki misli in govori, da je sosednja država sovražna država. To gotovo ni sprejemljivo, da ne omenjam teh izjav okrog golazni, ki bi jo bilo treba počistiti. To je še hujše, in tudi ti dve izjavi ne bi bili tako težki kot sta, če ne bi gospod Jelinčič istočasno bil v sodnem postopku zaradi posedovanja velike količine orožja, ilegalno. To pa vemo, kaj to pomeni v tujini, takšne izjave skupaj z orožjem. Se pravi stvar še malo ni nedolžna in najmanj kar je, bi se lahko zgodilo, da bi zadostoval en član v tej delegaciji, če ga lahko ima Združena lista samo enega, bi tudi Slovenska nacionalna stranka lahko imela, in na ta način so te naše zahteve popolnoma upravičene in tudi legitimne. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, doktor Zagožen, tudi za vaše pojasnilo glede samega članstva. Imamo še štiri prijavljene k repliki. Ja, tudi vi boste imeli besedo, gospod Jelinčič. Najprej je gospod Roman Jakič, nato gospod Lavrinc, Ivo Hvalica in Zmago Jelinčič in gospod Pahor pred Zmagom Jelinčičem, se opravičujem. Vsi replike, ja.

ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo. Gospod predsednik, najprej naj takoj rečem doktorju Zagožnu, da je seveda včasih tudi škodljivo, da je v kakšni delegaciji kdo, ki zagovarja kršenje človekovih pravic manjšin v Republiki Sloveniji, pa zato nikoli ne delamo nobenega hallo-ja. Oglasil sem se pa seveda z repliko gospodu Hvalici. Namreč gospodu Mozetiču se nisem mogel, ker seveda ni v poslovniku določeno, da lahko repliciraš poslanski skupini. Jaz seveda obžalujem potezo Slovenskih krščanskih demokratov, da so seveda umaknili svoje člane iz te delegacije in mislim, da je seveda očitek o monopolizaciji zunanje politike, ni najbolj upravičen, konec koncev, se sprašujem, kdo potem vodi komisijo za Evropske zadeve v državnem zboru Republike Slovenije. Ampak oglasil sem se pa seveda, ker je gospod Hvalica ponovil tisto, kar smo, nekateri temu pravijo zakuhali, pet poslancev Liberalne demokracije Slovenije, in sicer gospod Lavrinc, gospod Jerič, Janc, gospod Lenič in pa jaz osebno. Nas pet, žal mi je, da je seveda to, se je na nek način začelo zelo veliko začelo pisati o tem, kljub temu, da smo mi želeli sprovocirati eno razpravo znotraj poslanske skupine, potem pa med koalicijskimi partnerji in seveda potem v državnem zboru, ni pa šlo o pobudi, da je treba opoziciji vzeti vodilna mesta v parlamentarnih odborih, temveč o pobudi odstopa od dogovora poslanskih skupin o ustanovitvi in sestavi. Namen pobude je skleniti nov dogovor, na podlagi katerega bi se vodilna mesta v odborih, komisijah in delegacijah državnega zbora po novem razporedila. Konec koncev tudi zaradi tega, ker bo dogovor moral biti obnovljen, kajti ustanavljajo se, če se ne motim, dve preiskovalni komisiji, novi preiskovalni komisiji in pa seveda ta komisija, ki je tu. Moram reči, da seveda je to tudi v skladu s 126. členom poslovnika državnega zbora, ki pravi, da morata sestava delovnih teles in funkcije v njih odražati število poslancev v poslanskih skupinah ter seveda razmerja med poslanci vladajoče koalicije in opozicije.
Sedanje razmerje, gospodje - in vi poudarjate, kako ima vsa mesta predvsem Liberalna demokracija Slovenije - naj vam povem, da 17 - poudarjam, 17! - vodilnih funkcij v tem državnem zboru zasedajo opozicijski poslanci in poslanke, medtem ko vodstvena mesta 15-ih odborov zaseda koalicija. Gospod Hvalica, 17 jih ima opozicija! To, če vi delite opozicijo na "A" in "B", je vaš problem, ni moj problem. Ampak moja koalicija zaseda dve delovni telesi oziroma delegacije manj. Seveda navedeno nesorazmerje kaže na neutemeljenost očitkov s strani predvsem socialdemokratov o nenasitnosti koalicije v zvezi z vodilnimi funkcijami v državnem zboru. Ta razmerja tudi kažejo na potrebo po novem dogovoru. Veljavni dogovor poslanskih skupin o ustanovitvi in sestavi delovnih teles bo potrebno, ne glede na našo pobudo, prilagoditi, kot sem rekel, zaradi tega, ker ustanavljamo nova delovna telesa, s katerimi bo sedanje uravnovešeno oziroma neuravnovešeno neravnovesje porušeno.
V pobudi nas petih poslancev torej ne gre za nekakšno lustracijo opozicije, gospod Hvalica, temveč za predlog za oblikovanje novega dogovora. Slednji naj koalicijskim strankam omogoča izvajanje politike, za katero so dobile mandat na volitvah, opoziciji pa naj zagotovi izvajanje vseh z zakoni določenih pravic in obveznosti. Toliko v pojasnilo glede pobude petih poslancev Liberalne demokracije Slovenije. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Jakič. Jaz bi apeliral na poslanke in poslance, da se ne dotikamo tem sestave in vodenja delovnih teles; to je ena od pomembnih tem, ampak predlagam, da danes o tem ne govorimo in da se tej temi izognemo.
Replika, gospod Maksimiljan Lavrinc, za njim gospod Borut Pahor.

MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala, gospod predsednik, za besedo. Ker ne sodim med tiste, ki bi s tega mesta zdravili svojo kronično bolezen besedne diareje, bom svojo repliko skrajšal na nekaj stavkov.
Ne preseneča me poteza, da se danes s tega mesta umaknejo ljudje iz tako določene liste, kot jo je določila komisija za volitve in imenovanja. Zakaj ne? Zato, ker se že nekaj dni - pardon, se popravljam - nekaj tednov, če ne že kar nekaj mesecev, nekateri vztrajno trudijo prikazati slovenski javnosti, da ta parlament ni sposoben delati normalno. Zato smo šele včeraj uspeli po dolgem času sprejeti nekaj zakonov. Skratka, tudi navzven se trudijo enako, in zato sem prepričan, da je ta potegavščina s proceduralnimi fintami uspela.
Opozoriti pa moram na neko dejstvo. Komisija za volitve in imenovanja lahko določi listo šele na podlagi predloga odbora za mednarodne odnose. Zato ne gojite lažnega upanja, da je to mogoče kar čez noč. Pa še nekaj: poslovniška določila so seveda za vse primere enaka. Torej se bojim, da preden bo minilo štirinajst dni, mi do nove sestave, naj bo takšna ali drugačna, ne bomo prišli.
In seveda, to je pa slaba izkaznica za ven, kar je pa očitno, več kot očitno, interes nekaterih gospodov, ki se tu zelo pogosto pojavljajo. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika gospod Pahor, za njim gospod Hvalica. Čigav je ta glas? (Govorjenje iz dvorane.) Tudi gospod Jelinčič, saj sem šel po vrsti. Ker vaša replika je potem izzvala repliko gospoda Hvalice, že pred vami je bil prijavljen gospod Pahor. Je pa tudi bil podan predlog enega od poslancev, da na kolegiju sprejmemo sklenemo dogovor, da v to salo ne bi prinašali mobilnih telefonov. Prosim, gospod Pahor.

BORUT PAHOR: Hvala lepa, gospod predsednik. Kljub vsemu je to pomembna diskusija. Pomembna zato, ker kaže ali zna ta parlament odreagirati na ta izziv zrelo ali pa ne.
Mi razpravljamo o izvolitvi delegacije, ki bi skupaj s kolegi iz Evropskega parlamenta v naslednjih letih opravljali izjemno pomembno delo.
Jaz si ne predstavljam, da bi lahko to delo verodostojno opravila delegacija, v kateri ne bi bili zastopani dve opozicijski stranki. To je bilo od vsega začetka stališče Združene liste socialnih demokratov, kot je bilo od vsega začetka tudi naše stališče, da ne gre za vprašanje pravice, ampak za vprašanje modrosti, da želi kdo z vnaprejšnjimi sodbami nekoga diskvalificirati iz te delegacije. To stališče kolegi v odboru za mednarodne odnose dobro poznajo.
Jaz sem se ves čas zavzemal za to, da se kolikor je seveda mogoče v kratkem času vendar dogovorimo o taki sestavi, ki bo vključevala vse stranke. Tisto, kar jaz na drugi strani do neke mere zamerim kolegom iz krščanske demokracije in Socialdemokratske stranke je dejstvo, da so ravno izvolitev v delegacijo pridružitvenega odbora, ki je mednarodna delegacija, izbrali kot primer, na katerem se razčiščujejo nekatera domača politična vprašanja. Ni dobro, da v tem smislu zunanja politika, če želite evropska politika pomeni tarčo, ali pa žrtev, kjer se poravnavajo domače zadeve.
Nenazadnje, naši kolegi sedijo v vseh odborih, v mnogih delegacijah. Zakaj je bilo potrebno izbrati ravno pridružitveni odbor, kot tarčo za razčiščenje nekaterih vprašanj. Mislim, da bi izvolitev delegacije, ki ne bi vključevala dveh opozicijskih strank, pomenila eno resno poglobitev neverodostojne slovenske pogajalske strani. Mislim, da bi v osnovi zadela avtoriteto našega parlamenta in naše države, in da si preprosto tega ne moremo dovoliti. Da si preprosto tega ne moremo dovoliti.
Zato bi še enkrat ponovil stališče Združene liste socialnih demokratov, če je in kolikor je to mogoče, je potrebno priti do sestave delegacije v kateri bodo zastopane vse parlamentarne stranke.
Te odločitve ni mogoče prelagati v nedogled. Delegacijo moramo izvoliti, če nočemo v Bruslju ustvariti vtisa, da smo nezreli pogajalski partner. Mislim, da ni dobro, če katerakoli od slovenski parlamentarnih strank prav izvolitev članov v to delegacijo, v delegacijo z mednarodnim namenom, izrablja za to, da se poravnavajo in razčiščujejo nekatere domače zadeve.
Zato se mi zdi, da je odgovornost na vseh, da do te delegacije pride. V nasprotnem primeru bomo v začetku dela te delegacije v bistvu sami sebi ukradli velik del tiste avtoritete, ki je neizogibno potrebna, da bi Slovenija kot ugleden partner tudi uspešno končala ta pogajanja. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Pahor. Replika Ivo Hvalica, za njim gospod Zmago Jelinčič.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Repliciram gospodu Kacinu, ki ga sicer ni, ampak on je redko tu in človek ne more računati, da bi mu repliciral samo takrat, ko je tu. Ker ni uspel, ker ni hotel, ker ni želel vsebinsko replicirati, je poskušal dvakrat nizko udariti, jaz bom pa tudi enkrat. Najprej bom pojasnil njegova dva udarca. Čeprav me je že moj poslanski kolega vzel v zakup, bom pa danes tu povedal. Jaz sem odstopil kot vodja poslanske skupine potem ko sem bil to štiri leta in potem ko sem pač hotel nek bolj prost status, in tudi najmlajši nisem in tudi dovolj sem bil utrujen, in tudi predvsem je to demokratičnost, za božjo voljo! Seveda gospod Kacin je tak, da če se usede na stol, ga niti boksar težke kategorije ne spravi dol. On je pač tak. On se prilepi gor, on ne more dol. On je takšne vrste, in on tega instituta nima vgrajenega. On je pač tak. Ampak nekaj drugega si je dovolil gospod Kacin, in tu je šel pa preko meje. Je rekel, da bo vesel, če odstopim iz delegacije itd., ko se gre v inozemstvo. Jaz sem tako redko v teh delegacijah, da verjamem, da bi bil pa vesel, če bi tudi takrat ko sem, ne bil, zaradi tega, da bi on lahko, in zdaj bom to rekel, če me bo pa izzval, bom še bolj natančen, zaradi tega, da bi on lahko čas, ki je namenjen za te delegacije, uporabil v svoje osebne namene, da si bo ustrezno družbo izbiral na teh delegacijah. Seveda, za to gre. In jaz pozivam predsednika državnega zbora, da nekaj naredi v tej smeri, ker sicer bom jaz tu, v tem avditoriju, povedal natančno zakaj gre, ker ta zadeva že presega neko mejo normale. Tu mislim zelo resno. Moram povedati tudi, da sem zaradi tega že bil enkrat pri predsedniku državnega zbora na štiri oči, kar mi lahko potrdi. Gospod Jakič. Ne vem, kje ste izračunali vi. Jaz vam samo nekaj povem. 30 delovnih teles je v državnem zboru, mi imamo štiri. Ali se vam zdi veliko glede na volilni rezultat? Vam ni treba računalnika. Zdaj vam pa dopolnim to informacijo, Jelinčičeva slovenska nacionalna stranka pa dve delovni telesi. Ali se vam zdi to normalno? Poslušajte, gospod Jakič. Koliko je štiri krat štiri? 16. Štirikrat toliko poslancev imamo kot Slovenska nacionalna stranka in samo dvakrat toliko delovnih teles. Treba je tudi kakšen podatek pogledati, tako da če mislite, da ste povedali nekaj oziroma da ste nam dali vedeti, da imamo veliko ali kaj, ste se všteli, verjetno v svoji zagnanosti, ampak številke so takšne. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika Zmago Jelinčič, za njim gospod Miran Potrč.

ZMAGO JELINČIČ: Ja, gospod Hvalica, vprašal bi vas, zakaj Socialdemokratska stranka Slovenije ni reagirala takrat, ko je Žarko Domljan izjavil, da je Trdinov vrh njihov in da Piranski zaliv sodi h Hrvaški? Vprašam se, zakaj. To se pravi zastopate interese Hrvaške, ne interese Slovenije. Jaz bi pričakoval od take stranke, za kakršno vi govorite da ste, da bi reagirala, sicer pa o tem, kako vaša stranka deluje v Evropi, bi se dalo marsikaj povedati. Toliko slabih besed o državi Sloveniji in o njeni ureditvi kot jih Socialdemokratska stranka in v veliki meri tudi Slovenska krščanska demokracija izrečeta v Evropi, jih ne izreče nobena druga delegacija na svetu skupaj z ne vem kom. Pamfleti, ki jih Slovenska socialdemokratska stranka Slovenije pošilja po raznih veleposlaništvih v Evropi, pluvajo po predsedniku Kučanu, po predsedniku vlade, ampak najhuje - po državi Sloveniji. Blatijo državo Slovenijo na vse mogoče in nemogoče načine. Izmišljajo si laži in to pošiljajo, denunciansko pošiljajo po tujih veleposlaništvih in to naj bi bilo evropsko. Res čudno, res čudno in tudi, moram povedati, da me v neki meri ne čudi, zakaj obe stranki, Slovenski socialdemokrati in Slovenski krščanski demokrati, ne želita, da bi Slovenska nacionalna stranka oziroma Zmago Jelinčič sodeloval v evropski komisiji. Ko sem bil prvič v Bruslju sem pregledal dokumente, v katerih so okarakterizirane stranke. Pri Slovenski nacionalni stranki je bilo napisano, da je to ekstremno desna stranka z razvidno rasističnim programom. Jaz sem na to protestiral, uradno sem zahteval spremembo, tudi z dopisom, in potem na kosilu, ko sem povprašal določene ljudi, moram povedati, mi je predstavnica Nemške krščanske demokracije izjavila, da je ta kvalifikacija bila dana v te evropske listine na zahtevo Slovenskih krščanskih demokratov in Slovenskih socialdemokratov. Mislim, da take kvalifikacije zelo škodijo ugledu teh dveh strank, da o državi sploh ne govorim.
Ko je bilo rečeno o Medvodah - gospodje dragi - govorite na pamet. Govorite na pamet in uspelo vam je pripraviti, da tista specialna tožilska skupina, ki je pravzaprav nelegalna in protizakonita, je namesto, da bi lovila gospodarski kriminal, si za največji cilj postavila zapreti Zmaga Jelinčiča zaradi neobstoječega 133. člena, ki sem prepričan, ga boste vi, če boste kdaj na oblasti, že uvedli nazaj v kazenski zakonik. Tukaj se pa strinjam z vami, gospod Hvalica, da bog ne daj in bog nas obvarji, če pridejo taki ljudje na oblast, taki kot ste vi namreč.
Kar se tiče pa slabih besed v zvezi s sosednjimi državami, najslabše in najhujše je naredil gospod Janez Janša, ko je na tem shodu Albancev oziroma Šiptarjev v Ljubljani, za katerega pravijo, da je celo dobil 15.000 nemških mark honorarja - da je govoril tam - govoril dejansko o tem, da je potrebno začeti vojno in ne vem kaj vse, v totalnem nasprotju s stališči mednarodne skupnosti, ki jih podpira tudi Republika Slovenija. In vendar nič. Obenem pa je gospod Janša pozabil na tisti čas, ko je on na funkciji pošiljal vse Šiptarje, ki so pobegnili iz JLA, in jih vračal nazaj v roke temu istemu JLA-ju. A na to je pa pozabil?! In to ste vi pozabili? Mislim, da ne. Če pa ste vi, pa verjetno kdo drug ni pozabil. Ne vem, kako lahko tako hitro spreminjata svoja stališča, ampak izgleda, da vam to ne dela težave, samo da bi prišli pač na oblast. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ponovno prosim, da bi se držali teme; namreč ocenjujem, da so se zadnje replike v celoti oddaljile od te točke dnevnega reda. Kot sem že prej povedal, pa ni poslovniških pogojev, da bi danes odločali o tem odloku. Jaz bi izrazil samo pričakovanje, da bi razprava in replike prinesle rešitev, namreč dogovor o sestavi tega parlamentarnega odbora. Edino v tem smislu vidim smotrno razpravo.
Gospod Potrč je prvi, za njim gospod Roman Jakič.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod predsednik, jaz se vam in kolegom opravičujem, ker se ne bom držal vaše sugestije, bom pa zelo kratek.
Rad bi povedal, da sem vesel opozoril in pojasnil gospoda Jakiča v zvezi z vsebino dokumenta, ki ga je podpisalo pet poslancev LDS. Dokument je namreč napisan tako, da bi se prav gotovo dal razumeti tudi zelo in bistveno drugače. Namreč, da je treba dogovor spremeniti zato, ker so na vodstvu petih oziroma osmih parlamentarnih odborov poslanske in poslanci opozicije in da temu pač to ne paše.
Kar pa zadeva dodatno argumentacijo, ki jo je dal gospod Jakič, pa naslednje. Prav njegova dodatna argumentacija kaže, da se je teh pet poslancev rahlo prenaglilo. Kar zadeva preiskovalne komisije, namreč doslej v državnem zboru nobene, odločene z večino poslancev ni bilo, vse so bile manjšinske. V primeru manjšinskih parlamentarnih komisij pa se proporcionalnosti ne da ugotavljati, ker tisti, ki predlagajo parlamentarno komisijo, imajo tudi pravico, da izmed sebe predlagajo predsednika, in teoretično je možno, da pač dobi ena poslanska skupina pet ali pa deset takšnih predsednikov parlamentarnih komisij. Veseli me pa, gospod Jakič, da ste ugotovili, da takšen dokument pomeni nekaj drugega, in da ne bo nobenega pogroma, ki je bil napovedan za to, da bi se zdaj morali zamenjati sedanji predsedniki parlamentarnih komisij s poslanci iz koalicije. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Potrč. Gospod Jakič.

ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo. Jaz se opravičujem, najprej bom repliciral gospodu Potrču.
Prvič, ne vem, o kakšnem dokumentu govori gospod Potrč; gre za interno pismo vodji poslanske skupine, zato sploh ne vem, kako ste vi prišli do tako imenovanega dokumenta. Gre za interno pismo in gre za pismo, ki naj bi sprožilo interno diskusijo znotraj poslanske skupine, zato ne vem, zakaj se vi kot vodja druge poslanske skupine vmešavate v delo naše poslanske skupine. Jaz sem prej rekel, da obžalujem to, da je prišlo v javnost, ampak ne razumem pa, o čem vi govorite za tem odrom.
Drugič. Hotel sem pa replicirati oziroma prijavil sem s k repliki pa gospodu Hvalici. Gospod Hvalica, jaz sem seveda, ko sem štel, sem štel vse funkcije. Jaz upam, da se niste tudi na osebni ravni skregali z gospodom Lucijem, ker za tem odrom ste tako rekli, kot da ste ga že odpisali. Tudi gospod Luci ima določeno funkcijo v tem državnem zboru in je predstavnik Socialdemokratske stranke in tudi vaš predsednik stranke, vodja delegacije parlamentarne skupščine v Nato, in tudi vodje delegacije sem štel, ko sem govoril o razmerju 17:15. Ko ste pa že govorili o odborih, je pa roko na srce, Socialdemokratska stranka ima štiri zelo pomembne odbore: obrambo, socialo, šolstvo, gospodarstvo. In kar jaz seveda pogrešam pri tem, na teh področjih bi lahko bili malo bolj kreativni oziroma bi vodili svojo aktivno politiko, pa jo ne. In jamrate, kako ne morete svoje politike v tem državnem zboru voditi, zato ker so tile na tej strani, pa še tile zraven, imajo vse v svojih rokah. Temu pač ni tako. In seveda pogrešam tega in mislim, da tako kot vi včasih zahtevate interpelacijo zoper dela kakšnega od ministrov, ki po vašem mnenju ne dela tako kot bi bilo potrebno, ne vem zakaj odrekate pravico meni, kot poslancu, da imam pomislek do dela kakšnega, ki vodi kakšnega od teh odborov. Toliko v obrazložitev.
Da še končam - vse skupaj se mi dozdeva, ko je tudi gospodu Mozetiču ponovno, pravim da obžalujem, da Slovenski krščanski demokrati ne želite sodelovati v tej komisiji. Gospod Pahor, mislim da je govoril o tem, da gre za nek problem, ki ga jaz vidim v paraleli z, če se spomnite, nagajanjem Italije v prejšnji vladi, sestavi vlade, pri vstopanju Slovenije v Evropsko unijo.
Jaz imam občutek, da na tej točki mešate bilateralno z multilateralo oziroma neke notranje probleme, ki so v Republiki Sloveniji med parlamentarnimi strankami oziroma med politiki, mešate in prenašate ta "fight" na nekaj, kar nima zveze s tem.
Jaz bi želel, da bi seveda ta komisija bila čimprej imenovana, ravno zaradi tega - in da pa rešujete probleme, ki jih imate vi oziroma Socialdemokrati glede Jelinčiča oziroma vi glede domnevne monopolizacije zunanje politike - da se pa rešijo na nekih drugih točkah. Najlepša hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vsaka razprava, replika poslanca tudi izzove nove replike. Še nekaj je prijavljenih. Ponovno bi apeliral na razpravljajoče, da se v svojih replikah tudi opredelijo do problema, na kakšen način in kako naj državni zbor čimprej sprejme odlok o slovenskem delu pridružitvenega parlamentarnega odbora, da bo ta razprava lahko v pomoč, tako odboru za mednarodne odnose, kot KVIAZU, ki sta dolžna, da pripravita gradivo za ta odlok.
Besedo ima gospod Ivo Hvalica, za njim Štefan Klinc.

IVO HVALICA: Gospod predsednik, razumem vaš poziv, da bi morali predvsem diskutirati v tej smeri. Samo, kot ste pa tudi rekli, replika povzroča repliko...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ampak vse replike je izzvala vaša razprava, gospod Hvalica. Prosim.

IVO HVALICA: Bog pomagaj! Očitno sem nekaj povedal. Ker če ne bi nič povedal, ne bi izzval replik. To se pravi, in sem imel nekaj vsebine.
Replika gospodu Jelinčiču. Sedaj jaz ne vem ali je on zamenjal mogoče ta parlament za srbski parlament. Ker je govoril tako, kot da bi govoril v srbskem parlamentu. Njegova verodostojnost je jasna. Skoraj bi zdaj se malo zaustavil, ker me ne posluša. Aha, zdaj bo pa že. Verodostojnost gospoda Jelinčiča, takšna kot je, v prejšnjem mandatu, mislim, da je dve, tri leta od tega, je dal velik intervju za zagrebški Globus. To je bila velika zadeva čez dve strani. In tam je napovedal, da bo predsednik SDS bodoči obrambni minister slovensko-hrvaške konfederacije, pa si lahko naredite zaključek, kakšna je to verodostojnost.
Kar se pa tiče informacije, da je Janez Janša dobil za nastop pred Albanci, ki jo vi tu imenujete Šiptarje, da bi dobil 15.000 mark, vam pa moram povedati, da mi imamo informacijo, da ste vi dobili od Rističa 150 tisoč mark. Tako je. (Smeh v dvorani.) Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Proceduralni predlog, dr. Ribičič? Je razprava? Potem žal boste dobili besedo šele po vseh replikah. Besedo ima gospod Štefan Klinc.

ŠTEFAN KLINC: Spoštovani predsednik, poslanke, poslanci. Poglejte koliko ur, koliko dni smo porabili samo za to, kar eden drugemu spodnašamo za preteklost. Jaz mislim, da tega ne bi bilo, če bi se zmenili, da bi bili v delegaciji, v Evropo in tja šli tisti poslanci, ki recimo niso bili v delegacijah, da ne boste si spet spodnašali, vidiš ti si bil tam, pa si to in to rekel, ti si bil tam, pa si to pa to, ti pa to pa to izkoriščaš, ti si pa tam toliko zaslužil, ti pa tam toliko. Jaz menim, da bi lahko mi malo skrajšali to, da bi si to povedali na nek drug način in nenazadnje pozabimo vse skupaj to. Bližajo se velikonočni prazniki, gremo vsi k spovedi, se izpovejmo svojih grehov, pa začnimo znova delati. (Smeh v dvorani.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Klinc. Besedo ima Zmago Jelinčič. Vse replike so po vrsti. Prosim pa seveda za resnost razprave. Ponovno da podate predloge, kako bo državni zbor rešil zaplet in čimprej oblikoval pridružitveni odbor. Zmago Jelinčič, sedaj vam teče točno pet minut, bil bi pa vesel, če boste prej končali.

ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Gospod predsednik je prosil, da naj kdo predlaga, kakšna bi bila rešitev. Rešitev je enostavna, naj se izvoli delegacija, in če gospodje iz SKD-ja in SDS-a ne želijo sodelovati, pač ne bodo šli v Bruselj. Mislim pa, da namen SKD-ja in SDS-a je drugi. Da želijo zrušiti vse po principu, brez nas je v Sloveniji potop, in kazati, saj pokazati tega ne morejo že dolgo ne več, da brez njih ni vstopa Sloveniji v Evropsko skupnost. Mislim pa, da gre tukaj za veliko dvoličnost, kajti obe stranki sta podpisali tisti, tako poznani sporazum parlamentarnih strank o vstopanju v Evropsko unijo in zdaj mečeta ravno oni dve največja polena pri vstopanju v Evropsko unijo. Naša stranka tega ni podpisala iz razloga, ker nobena zaščitna zakonodaja še ni pripravljena oziroma skoraj nobena. Tam sta šli obe stranki mirno preko tega, zdaj, ko bi bilo treba narediti vse za to, da se vstopi v Evropo, tako kot to počne Slovenska nacionalna stranka, ravno ti dve stranki rušita popolnoma vse zaradi tega, ker v onemoglem besu ugotavljata, da nista storili nič, predvsem pa nič dobrega za Slovenijo.
Glede mojega participiranja v evropskih zadevah moram povedati, da pred približno 14. dnevi sem imel intervju za BBC World, 3 minute dolg, ki ga je predvajala satelitska televizija. Mislim, da česa podobnega si določeni gospodje pač ne morejo "špogati" in niso prišli zraven. Druga zadeva je pa še ta, mislim da 21.4. predlaga Bruselj novi sestanek z našo stranjo in izgleda, da je Slovenskim krščanskim demokratom in Slovenskim socialnim demokratom mnogo do tega, da na ta sestanek Slovenija ne bi mogla iti. Morda je pa tukaj tista vez, da so Hrvatje za to storili kakšne korake, da Slovenija ne bi prehitela Hrvaške pri vstopanju v Evropo. To pa je mogoče.
Glede tiste zadnje izjave gospoda... A, gospod Hvalica, fašistični pozdrav, to vam je nekako domače, vidim, ja. Kar se tiče...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, gospod Jelinčič, za kultivirano razpravo.

ZMAGO JELINČIČ: Gospod predsednik, če Hvalica fašistično pozdravlja mene tukajle, ne vem zakaj.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Hvalica se je javil za repliko.

ZMAGO JELINČIČ: Če pa gospod predsednik, gospod Hvalica pravi, da sem jaz dobil od gospoda Rističa 150.000 mark, gospod Janša pa od Šiptarjev samo 15.000, to je samo znak, kako poceni je gospod Janša.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Naslednji ima repliko doktor Jože Zagožen, za njim Miroslav Mozetič in gospod Čebulj, potem pa predlagam, da razpravo prekinemo. Razpravljavec je pa tudi doktor Ribičič in potem prekinemo to točko. Prosim.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Samo en stavek v odgovor gospodu Jakiču. On je dejal, da nekateri odbori niso kreativni, med njih je naštel tudi odbor za gospodarstvo. Gospod Jakič, ne kličite hudiča po nepotrebnem. Mnogo zakonov je takšnih, ko jih z dobro voljo mi potiskamo naprej, ker se zavedamo, v kako žalostnem stanju je gospodarstvo. Če hočete, da vtikamo palice v kolesje, lahko. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, prosim za mir v dvorani! Besedo ima gospod Mozetič, za njim gospod Čebulj. Po vrsti.

MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Onemogli brez gospoda Jelinčiča! Na njegove neumnosti se sploh ne bom odzival. To, če on ve in kar ve, naj pač ve, vendar naj te stvari obdrži zase in naj jih ne podtika drugim. To, da SKD hoče, da misli, da brez SKD-ja ni, ne bo Slovenije v Evropi, to je smešno, to, jaz se bojim, da Evropa najbrž misli, da brez Jelinčiča ne bo. Čimprej bi bilo in čim boljše bi bilo, da bi gospod Jelinčič čimprej prišel v Evropo, da bi ga potem po tistih principih, ki v Evropi v normalnih in ta pravih pravnih državah veljajo, zagrabili za kakšno stvar in ga poslali tam, kjer bi bilo prav, da bi bil. Ampak to je pač njegov problem, slovenski narod oziroma tisto število, ki ga je izvolilo, ga je izvolilo, mi smo pač tukaj tisti, ki moramo te njegove neumnosti poslušati.
Jaz sem se oglasil predvsem k repliki na gospoda Jakiča. Poglejte, gospod kolega, ponavadi LDS zmeraj, ko gre za neko stvar, za neko kritiko tukaj, zlasti zunanje politike, ki jo monopolno obvladuje in vodi LDS, da potem tista stranka, ki to kritizira, zlasti če je to naša stranka ali pa če so to opozicijske stranke, da hočemo neke notranjepolitične ali pa neke čisto notranje, znotrajstrankarske probleme prenašati navzven. Ni res! To, kar vi delate, to je prav v tistem stilu izreka "država, to sem jaz!". Torej, vi mislite, očitno - ne mislim vas osebno, ampak mislim na LDS - da je LDS država, slovenska država, da to, kar vi govorite, je v interesu slovenske države, da to, kar vi delate, je v interesu slovenske države, da je to, kar vi delate, najboljše, in da samo vi znate delati in samo vi delate v interesu slovenske države zunanjo politiko! Zato imate vse. Ni domnevna monopolizacija zunanje politike, to so dejstva! Z izjemo predsednika komisije za evropske zadeve, imate vi čisto vse položaje. Drugi dve koalicijski stranki nimata nič; če se motim, me bodo pač popravili. Ampak to, kar je na pozicijah, ni. Zdaj pa očitati nam, da zaradi nekih znotrajstrankarskih ali pa notranjepolitičnih razlogov to govorimo in da nočemo biti pri tej monopolizaciji, potem tu nekaj pri vaši logiki ne štima. Mi ne pravimo, da ni treba izvoliti te delegacije. Mi smo rekli pod kakšnimi pogoji nas, krščanskih demokratov, ne bo v tej delegaciji. Vi izvolite peljati kogarkoli hočete v to delegacijo! Mi smo rekli, če bo tam notri ta in ta - ne ta in ta stranka! - če bo notri ta in ta, nas, krščanskih demokratov, ne bo v Evropi. Pa ne zato, ker mislimo, da brez nas ne bo Evrope - nas ne bo in smo tudi povedali, zakaj nas v takem primeru ne bo. To ni notranji problem, to ni naš problem. Parlament ga pa lahko reši, saj ima večino! Koalicija ima večino, predlaga delegacijo, mi v to delegacijo ne bomo kandidirali naših ljudi - delegacija bo izvoljena! Delegacija bo izvoljena in se bo pogovarjala. Jaz osebno in tudi naša stranka bo vesela in zadovoljna, če bo ta delegacija uspešna; nobenih polen - do zdaj nismo nobenega polena nikoli metali slovenskim prizadevanjem, bom rekel slovenskim, ne LDS-ovim, slovenskim prizadevanjem po vključevanju v Evropsko unijo - nikoli! Nikoli in tudi od zdaj naprej jih ne bomo. Zato očitki na naš račun, da nočemo iti v Evropo, da mečemo polena pod te zadeve - to je deplasirano, to si lahko privošči res samo gospod Jelinčič in nihče drug. Zato mi je hudo in zato sem - mislim, ne hudo - zato sem repliciral na to zadevo kolegu Jakiču, ne iz drugih razlogov. Ampak taka so dejstva. Taka so dejstva, ali si zatiskamo oči pred njimi ali si ne zatiskamo oči pred njimi. Nič ne bo pomagalo, pa tudi če bodo morda zvečer govorili, da je SKD proti vključevanju v Evropsko unijo - tudi to je možno, da bodo govorili. Ampak ni, ni! To zadevo absolutno monopolizira LDS. V redu, lahko, znotraj koalicije je to dopuščeno, vendar potem mora prevzeti tudi absolutno odgovornost za te zadeve. Ne pa potem prelagati odgovornost na nekoga drugega. Ne tega prelagati!
In če imate vi pravico, da rečete, ta in ta ne glede kakšen je, lahko zastopa slovenski parlament v tej delegaciji, potem imamo mi pravico, da lahko rečemo, nas pa v taki delegaciji ne bo. In to je vsa logika, to je ves problem.
Izvolite to delegacijo imenovati, lahko imenujete tudi za podpredsednika te delegacije gospoda Jelinčiča če želite.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Čebulj, replika.

FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Spoštovani kolegi, kolegice, ena replika gospodu Klincu.
Dejansko se res prikazuje v tem državnem zboru, da smo neki zavarovalci vseh razprav Socialdemokrati in eventualno še včasih Krščanski demokrati.
Gospod Klinc, ali vi vse pozabljate, od dneva v dan. Včeraj, ko smo obravnavali ta odlok v komisiji za volitve, imenovanja v KVIAZU sem dal predlog, da se ta odlok umakne. Vi ste glasovali proti. Pobuda za to je prišla s strani vašega poslanca Rokavca, ko se je pojavilo vprašanje člana iz opozicijskih strank, kot funkcije podpredsednika, ker je pač podpredsedniško mesto gospod Jelinčič, kot opozicijska stranka umaknil. Jaz sem dal predlog, ker sem predvidel, da bo prišlo danes do zapleta, da se umakne in da se šefi poslanskih skupin eventualno pomenijo, ali eventualno predsedniki strank.
In to je vaša dekonstrukcija današnjega dne, gospod Klinc. Vi ste glasovali proti. In tako smo lahko konstruktivni v našem državnem zboru.
Sedaj pa predno zaključim, pa preverimo prvo sklepčnost. Mislim, da nas ni dosti.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim? ... (Smeh v dvorani.) ...

FRANC ČEBULJ: Preverite, če je zbor sklepčen.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Če je zbor sklepčen?

FRANC ČEBULJ: Ja, to predlagam, ne zahtevam.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Na predlog gospoda Čebulja ugotavljamo prisotnost! Še dva sta se javila za repliko. (40 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! Vsekakor v državnem zboru je več kot 40 poslancev in poslank. (44 prisotnih.) Državni zbor ni sklepčen, sejo nadaljujemo ob 12.15 uri.


(Seja je bila prekinjena ob 12.06 uri in se je nadaljevala ob 12.15 uri)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nadaljujemo sejo. Ugotavljamo prisotnost! Prosim sekretarje poslanskih skupin, da zagotovijo prisotnost poslancev v dvorani. (47 poslank in poslancev) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča oziroma nadaljuje sejo.
V tem času smo tudi ugotovili, da v poslovniku ni nobene podlage, da med razpravo poslanec zahteva ugotavljanje prisotnosti. To je v domeni predsedujočega. Je pa seveda korektno, da se spremlja razpravo v čim večjem številu. Polna prisotnost je potrebna pri odločanju. Poslovnik ne zahteva, ni podlage za tako odločanje.
Besedo ima gospod Jakič.

ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo. Zelo kratek bom. Repliciram gospodu Mozetiču, kljub temu, da sva v bistvu en del replik izmenjala že med to desetminutno pavzo.
Jaz sem hotel reči, da me skrbi dejstvo, da so - če se izrazim spet v slangu - da ste "zapeli" točno na tej točki, in sicer na točki odloka o ustanovitvi te komisije. Če je tako velika načelnost, zakaj niste o tej načelnosti "zapeli", konec koncev odprli diskusije v vseh odborih, kjer kolega poslanec Jelinčič sedi, in rekli - in povsod naredili to zgodbo.
Jaz moram reči, in mislim, da me občutek ne vara, da je vsa ta zgodba počila tudi v vaši stranki po tistem, ko se je ugotovilo, da gospod Lojze Peterle ne bo vodil tega. Mi smo šli, če govorim zelo s tega strankarskega stališča, celo v kompromis, ker smo ugotovili, da je na nek način tudi za vas problematično imenovanje gospoda Kacina za vodjo te delegacije - smo šli v iskanje rešitve, v skladu s stališči odbora za mednarodne odnose, ki je sprejel stališče, da bo koalicija imela vodjo te delegacije, in smo kot rešitev našli kolegico Darjo Lavtižar-Bebler. Je pa seveda potem vprašanje, če Slovenski krščanski demokrati dvomite o imenovanju naše predsednice mogoče tudi iz drugih razlogov. Jaz mislim, da je tudi simbolno, da bo ženska vodila to delegacijo, in bi bilo primerno.
Še enkrat pravim, da obžalujem odločitev Slovenskih krščanskih demokratov, da nočejo sodelovati pri tem pridružitvenem odboru. Predsednik je že večkrat pozival, naj povemo solucijo; jaz mislim, da bo na koncu solucija tista, ki jo je DeSUS predlagal že na odboru za mednarodne odnose, in sicer ta - jaz moram reči, da bom z zelo grenkim priokusom to solucijo sprejel, ampak je ta edina možna - da se bo pač oblikovala komisija, ki med svojimi člani ne bo imela Slovenskih krščanskih demokratov. Če sem pa prav razumel, se Socialdemokrati še niso odločili o tem, ali naj se... Ampak gospoda Hvalice ne bo, če sem prav razumel. In bo pač neka nekompletna zastopanost poslana v Bruselj, kar - kot pravim - obžalujem. Zato pozivam, da se stvari na nek način uredijo oziroma da se ta zapetost na tej točki prenese na neko drugo diskusijo, in da se najde ustrezen kompromis, da ta notranjepolitična ne bi točno na tej točki - tukaj pa je nacionalni interes in gospod Mozetič je govoril o slovenskem nacionalnem interesu, da se ta komisija pluralno imenuje za pogajanja v Bruslju. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tako je. Tudi sam podpiram tako rešitev. Jaz sem bil prepričan, da sta se z gospodom Mozetičem o tem dogovorila med pavzo, tako da ne bi bilo potrebno replike s strani gospoda Mozetiča. Je potrebno.
Gospod Klinc ima prvo repliko.

ŠTEFAN KLINC: Spoštovani! Zahvaljujem se gospodu Čebulju, da vodi evidenco o glasovanju. Naj pa povem, vsi ste trdili, da je ta komisija potrebna. Nisem član komisije, sem samo nadomeščal, ko ste izvolili predsednico, nisem bil prisoten. Bil sem prisoten, ko smo izvolili enega podpredsednika in lepo vas prosim, predsednik je glasno in jasno na tej komisiji povedal, dajte predlog za podpredsednika. Ga niste ali in smo potem tudi sklenili, vas je pozval predsednik, da daste naknadno podpredsednika. Ja, za božjo voljo, kaj še želite? Če vam je vse ponujeno, pa to ponudbo ne sprejmete, potem nismo mi krivi, ki smo bili na komisiji.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Mozetič, nato pa razprava gospoda Ribičiča. Ne? Ste se prijavili?

MIROSLAV MOZETIČ: Bo zelo kratka. Prvič, kar zadeva vodenja...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, gospod Mozetič.

MIROSLAV MOZETIČ: Ja, saj eno minuto imam dosti, tri minute bom čakal, štiri, potem pa eno minuto govoril. Samo na dva stavka. Kar zadeva vodenja. Jaz nisem govoril o osebi, govoril sem o monopolizaciji funkcij. To je čisto nekaj drugega in v tem smislu smo mi proti monopolizaciji funkcije, pa je čisto vseeno, koga iz LDS gor postavite. Torej ne glede na osebo, to gre čisto za to stvar. Prva stvar.
Druga stvar. Ni res, da smo mi izjavili, da nas ne bo v tem odboru zato, ker je, ne vem, bi želel Peterle. Seveda je želel, saj mi smo ga predlagali, kandidirali. Ampak on je takoj že, ko smo se prvič pogovarjali, povedal in jasno, da če bo notri ta in ta poslanec iz teh in teh razlogov potem nas ne bo notri. To se je samo stopnjevalo, izrečeno je bilo na odboru, potem se je pa, bom rekel stopnjevalo s pisnimi dopisi in izjavami. Samo toliko v pojasnilo.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Jaz sem prej spregledal, prijavil se tudi gospod Ivo Hvalica za repliko. Prosim, za njim gospod Čebulj.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz bom zdaj to repliko začel drugače. Pravzaprav povejte nam, kako naj se prijavljamo k repliki. Če človek reče "replika", gospodu Ribičiču ni prav. Če dvigne roko, je to fašistični pozdrav. Če dvigne levo roko, verjetno zdaj to Jelinčič že vidi svoj nov pozdrav z levo roko, to bi bil levi fašizem zanj. Ne vem. Dejansko, poglejte, povejte nam, kako se bomo prijavljali. Če nam daste tudi, ne vem, en veliki R, R na neki tablici, bomo kot šolarčki kazali. Jaz ne vem, kaj naj več naredim. Ker dejansko ne vem, kako bom repliciral. In prosim, da najprej to razčistimo.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Hvalica.

IVO HVALICA: Sedaj, če bom dvignil desno rok, desni fašist, levo roko levi fašist. (Smeh.) Kaj je to?

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Uporabimo dosedanjo prakso. Poslanec, kadar želi repliko naj dvigne roko in predsedujoči ga opazi, takoj zabeleži.

IVO HVALICA: In, če ga ne opazi?

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ima tudi pomoč svojih.

IVO HVALICA: Ima svoj glas.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Do sedaj, mislim da sem zelo korektno vodil sejo. V številnih replikah, tu imam vse zapisano na mojem listku in se vam opravičujem. In sem vas zabeležil že prej, ko ste dvignil roko.
Prosim, da razpravljate.

IVO HVALICA: Jaz ugotavljam naslednje. Še naprej bom uporabljal prejšnji sistem, ker samo tako me boste opazili, ker me boste slišali. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Hvalica. Replika gospod Čebulj.

FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Gospod Klinc. Mislim, da niste razumeli mojega bistva razlage.
Šlo se je za kot nekonstruktivna opozicija, glede zavlačevanja. O tem sem govoril. In tisto priliko na včerajšnji seji KVIAZA sem izkoristil v tistem momentu, to da sem predlagal, da bi se točka odloka prekinila. Da ne bi bili danes toliko nekonstruktivni. To! Ne kako se je šlo v zvezi s podpredsednikom. Tisti moment, sem takoj izkoristil. Niste me razumel pravilno. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Še razprava dr. Ribičiča.

DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Razpravo moram začeti z dvemi kratkimi replikami.
To kar gospod Hvalica že desetkrat omenja, mene osebno. Moram povedati, da na nekulturen tudi žaljiv način polimizira z enotno sprejetim priporočilom poslovniške komisije, in je nekulturno to delati v tem parlamentu in omenjati zraven neke bivše partijske voditelje, ki z mojo stranko že dolgo časa nimajo ničesar skupnega, prej s katero drugo stranko.
Drugo je to, kar je gospod Jakič tukaj govoril. Poglejte, jaz sem prišel pred nekaj dnevi v službo, pogledal v Dnevnik in tam je pisalo, da hočejo nekateri poslanci Liberalne demokracije med drugimi zamenjati tudi mene. Prosil sem gospoda Lavrinca, ki mi je korektno dal pismo, tako je tudi pismo do nas prišlo, kot da ga je posredoval gospod Lavrinc in sem ugotovil, da novinarji niso narobe razumeli, da se da tako razumeti, kot je napisano. Dobro, bil je 1. april in sem svetoval kolegom, da naj to vzamejo kot neko ne preveč posrečeno "prvo aprilsko šalo", ker je stvar v direktnem nasprotju s poslovnikom.
To je vse okoli te epizode. Mislim, da bi se morali tako obravnavati, ne pa sedaj spreminjati in jo braniti na vsak način, ker ni dobra. Ima pa zvezo s to sedanjo razpravo.
Zveza pa je v naslednjem. V našem parlamentu smo vzpostavili s težavami in postopoma skozi več mandatov, ureditev, v kateri je, glede na proporcionalni volilni sistem, proporcionalno načelo tisto načelo, ki je osnova za delitev funkcije v tem parlamentu. V vseh najpomembnejših funkcijah in tudi funkcije v delovnih telesih. In tako bi morali ravnati tudi ob točki, ki je na dnevnem redu. Moj poziv gre vsem parlamentarnim strankam tega parlamenta, da poskušajo doseči takšno sestavo tega telesa, da bo predstavljala proporcionalno sestavo parlamentarnih političnih strank, oziroma njihovih poslanskih skupin. To ne bi smelo biti pretežko, zlasti če skupaj ugotavljamo, da je to v interesu Republike Slovenije. Skratka, želel bi apelirati na vse, ki pri tem sodelujejo, da iščejo takšno sestavo, da bo sporazumna in da bodo zastopane vse parlamentarne politične stranke. O tem, katera politična stranka je parlamentarna, o tem odločajo seveda predvsem volivci, odloča pa lahko tudi ustavno sodišče. Če komu ni všeč kakšna parlamentarna politična stranka, mora dokazati, da deluje protiustavno. Registracija je predpisana. Vemo kakšne so bile volitve. S parlamentarnimi političnimi strankami je pač treba računati. So enakopravne, dokler so priznane kot registrirane politične stranke, ki so dobile na parlamentu zadostno podporo volivcev, da so prišle v parlament. In to je najboljša osnova tudi za sporazum o teh vprašanjih, in mislim, da ultimati v tem smislu, če bodo oni tukaj, nas ne bo, in obratno govorjenje o tem, da ni nič hudega, če nekoga v tem telesu ne bo, ne eno ne drugo ne izraža zrelosti pri tako pomembnem vprašanju, kot je na dnevnem redu. Še enkrat pozivam, da se poišče takšen kompromis in takšna sestava, ki jo bomo lahko podprli vsi in v katerem bodo zastopane vse parlamentarne stranke. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, dr. Ribičič. Replika, gospod Mozetič. Replika dr. Jože Zagožen potem.

MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Samo pojasnilo. Tudi prej, ko sem govoril, nisem govoril, da sem proti temu, da je notri v tem odboru ena parlamentarna stranka, pač pa konkreten poslanec. Jaz ga nisem omenil, tudi ga ne bom omenil, vsi vemo za koga gre. Torej ne proti parlamentarni stranki - imajo še druge poslance v svojem parlamentu. V tem smislu dopolnjujem to, kar je gospod Ribičič govoril, ker bi izpadlo, kakor da smo mi proti temu, da so v tem odboru predstavniki vseh parlamentarnih strank.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, dr. Jože Zagožen.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Jaz sem želel tudi to povedati kar je pred menoj gospod Mozetič. Ne vem, zakaj sta gospod Pahor in pa gospod Ribičič na nek način podtaknila oziroma izkrivila bistvo. Nihče ni bil proti temu, da stranka kot takšna naj ne bi bila v delegaciji. Jaz sem prej celo izrecno rekel, da ima notri dva člana in da bi morda bil eden dovolj. Tako da ne pristajamo na to, da se nas poskuša diskreditirati s tem, da želimo, da neka stranka v celoti naj ne bi bila zastopana. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Mozetič ima prvi repliko, dr. Ribičič in gospod Lavrinc. Nimate replike? Se opravičujem. Dr. Ribičič je bil prvi. Ampak, gospod Lavrinc, je replika na izvajanje dr. Ribičiča? Potem je prednost vaša, prosim. Včasih vidimo celo preveč prijavljenih za replike.

MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala lepa za besedo. Dr. Ribičiču predvsem to. Očitno želi oziroma upošteva ali pa sliši samo tisto, kar želi slišati.
Najprej, ne vem, kaj koga briga, kako se pri nas v naši poslanski skupini pogovarjamo, med seboj komuniciramo in tako naprej. Ravno tako kot ne vem, kaj bi nas brigalo, če bi, ne vem, poslušali, da so se recimo pri SDS-u med seboj stepli - nas to nič ne briga. Kakšen je način komunikacije med poslanci posamezne poslanske skupine, mislim, da tukaj ne more biti razprave o tem. To je prvo.
Drugo. Tisto, kar sem povedal, da je namen poslanske skupine SDS, pri tem še posebej SDS, poudarjam, razbiti na nek način delo oziroma zavlačevati delo tega državnega zbora in da jim to tudi v pretežni meri uspeva, prav zaradi naše, ne vem, ali politične ali pa kakšne drugačne naivnosti - to je tudi dejstvo. Kdor tišči glavo v pesek, da torej ni mogoče obeh pogojev izpolniti v tem primeru - torej, imamo poslovnik, ki govori o tem, kdo pravzaprav predlaga, kdo bo iz neke poslanske skupine v neki delegaciji - ali teptati poslovnik v tem delu in biti nedemokratičen, navsezadnje tudi nezakonit - poslovnik se z dvotretjinsko večino sprejema - ali pa požreti tam drugje "knedel". Skratka, obojega se ne da. Ne bom povedal enega grdega pregovora, ki tudi nekaj na to vižo reče.
Zato mislim, da je torej povsem neprimerno razpravljati še o čemerkoli naprej, da je pač treba poskusiti, če se da še kaj na novo dogovoriti, pa četudi poskusiti v okviru tiste pobude, ki jo je tudi KVIAZ pisno sporočil predsedniku državnega zbora, da bi se predsednik državnega zbora in vodje poslanskih skupin usedli skupaj, nekaj malega bi rekli tudi o tisti naši pobudi - torej, to bo verjetno rekel naš vodja poslanske skupine - pretehtali zadeve, proučili tudi, kako naprej, in takrat rekli morda celo kakšno besedo o tem pridružitvenem odboru.
Eno je pa dejstvo, da če se s tem ne pohiti, bo cilj Socialnih demokratov dosežen - to pa je, da pred Evropo izpademo kot otroci, ki so se šli državo.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Dr. Ribičič, replika.

DR. CIRIL RIBIČIČ: Glede tega manj pomembnega vprašanja. Seveda me nič ne zanima, kaj se dogaja v vaši poslanski skupini, dokler ni posledica teh vaših spopadov, ali kakorkoli jih imenujete, objava v časopisu, ki zadeva položaj vrste delovnih teles, ki jih zastopa opozicija, in med drugim tudi konkretna navedba, da dr. Ciril Ribičič ni več primeren, da opravlja to stvar, ker je pač zdaj koalicija že oblikovana in trdna, in nima smisla, da bi opravljal tako pomembno funkcijo, kot je funkcija predsednika poslovniške komisije. Ker so to podpisali ljudje, ki jih cenim kot poslance, kot kolege, sem pač na to moral reagirati, pa ne mislim več v tej smeri vrtati.
Glede dveh replik, ki sem ju sprožil glede drugega vprašanja. Jaz mislim, da je vredno poizkusiti in poiskati tako rešitev, ki bo brez ultimatov privedla do oblikovanja tega telesa, o katerem danes govorimo, na takšen način, da bodo zastopane vse parlamentarne poslanske skupine, in če boste šli pogledati stenogram za nazaj, niti pri gospodu Pahorju niti pri meni ne boste našli osnove za to polemiko, ki se je iz tega vidika sprožila.
Skratka, vsaj jaz za sebe moram reči, da ne izključujem rešitve, ki je bila tukaj omenjena. Jaz mislim, da je vredno poiskati kompromisno rešitev, ki bi privedla do kakovostne sestave in zastopanosti vseh poslanskih skupin, in jaz mislim, da ni kakovostna sestava, če bi katerakoli od parlamentarnih političnih strank izpadla iz te sestave. In še enkrat ponavljam, mislim, da je vredno še poskusiti, da se to zgodi, ker smo se končno v preteklosti v vseh parlamentarnih političnih strankah dogovarjali še o kakšni drugi zadevi, ki je bila nekoliko težja, pa je vendarle prišlo do dogovora.
In če je ta zadeva pomembna in vsi poudarjate, da je pomembna v zvezi z vstopom Slovenije v Evropsko zvezo, potem ne bi smele obrobne stvari preprečiti, da bi ta sporazum dosegli. Seveda sem pa namenoma ob tem omenil tudi to, da mi ultimati niso všeč in da niso blizu, ker se lahko razširijo na celotno delovanje našega parlamenta, in se potem pač lahko zgodi, da nobene stvari ne bomo mogli odločiti, ker bo vsakdo iskal nek izgovor ali nek razlog, neko podlago za to, da ne sodeluje pri tem ali pri drugem delu.
Tako da osnovna moja poanta je vendar bila v tem, da so volivci tisti in pa pristojni sodni organi, ki presojajo, katere so parlamentarne politične stranke, in da se to jemlje tukaj kot dejstvo in se s tem računa, ne glede na to, da se med sabo seveda ne strinjamo o tem, kako dober je program kakšne politične stranke in zastopstvo te stranke, ki so ga določili s svojimi glasovi volivci. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Ribičič. Replika, gospod Jakič.

ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo. Replika gospodu Ribičiču, zelo kratka. Kot predsednik poslovniške komisije bi lahko vedel, da 126. člen poslovnika pravi, da mora sestava delovnih teles in funkcijo v njih odražati število poslancev v poslanskih skupinah ter razmerje med poslanci vladajoče koalicije in opozicije. Na osnovi smo mi sprožili en del, jaz se opravičujem, gospod Ribičič, če je to, mislim da nam ne oporekate tega, da smo sprožili neko debato znotraj poslanskega kluba na to temo. In seveda se mi zdi, da je demokratično to, da seveda lahko tudi mi zahtevamo določene spremembe.
Nedemokratično, zdaj bom pa gospodu Mozetiču, moram replicirati, jaz se opravičujem, že večkrat sem povedal, da sem eden tistih, ki se permanentno že nekaj let ukvarjam pač s človekovimi pravicami in z zaščito tistih, ki so jim pravice kratene. Jaz moram kljub temu, da sem ravno gospodu Jelinčiču tisočkrat očital njegovo nestrpnost, moram tudi, gospod Mozetič, vas opozoriti, da seveda kršite ustavo, ki govori, da je prepovedano spodbujati k neenakopravnosti. V državnem zboru nas je 90 poslancev, izvoljenih s strani ljudstva, v 82. členu ustave Republike Slovenije pa piše tudi, da državni zbor potrdi poslanske mandate, in proti odločitvi državnega zbora v skladu z zakonom mogoče pritožbo na ustavnem sodišču.
Vseh 90 poslancev v tem parlamentu je enakopravnih. Imamo sicer različne plače, različne funkcije, ampak enakopravni. Če odbor za mednarodne odnose sklene, jaz mislim, da je bilo zelo malo glasov proti, nekdo mi pa mora točno povedati, sklene, da bo vsaka poslanska skupina predlagala v izvolitev svoje člane, potem ne morete vi zahtevati, da poslanska skupina, toda ne ta poslanec. Ker to pomeni, da lahko bo naslednjič, zdaj je pač to, ker je zaradi gospoda Jelinčiča, naslednjič boste rekli, da lahko LDS, toda ne Roman Jakič, zato ker ima očala in brado. To je neenakopravnost med nami.
Zato sem vam repliciral, ker ste vi eden tistih, ki vedno pridete sem in citirate poslovnik, citirate ustavo, in pa seveda vse konvencije o človekovih pravicah, in vas cenim, ker tudi v Strassbourgu zelo aktivno sodelujete predvsem v komisiji, ki zadeva človekove pravice. To je kršenje človekovih pravic, pa naj bo meni še tako težko to govoriti in zagovarjati Zmaga Jelinčič, proti katerem sem večkrat protestiral zaradi njegove nestrpnosti. Ampak tokrat moram protestirati tudi proti nestrpnosti vas.
Zato prosim, da se držimo načela, da je ustavno prepovedano vzpodbujanje k neenakopravnosti, ne samo nestrpnosti, neenakopravnosti. V tem državnem zboru nas je vseh 90 enakopravnih, tudi jaz, ki sem substitut nekoga, ki je šel v vlado v tem trenutku ali pa Zmago Jelinčič, ki ga je pač ljudstvo izvolilo, tako kot je vas oziroma mene. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Še nekaj replik imamo. Dr. Jože Zagožen je prvi, za njim gospod Mozetič, potem pa gospod Čebulj.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Dolžan sem zavrniti očitek gospoda Lavrinca, da Socialdemokrati v parlamentu seje kakorkoli zavlačujemo. Vedno kadar je bil vtis zavlačevanja, je ta nastal zaradi tega, ker nismo dobili odgovorov, ker so se ti odgovori izmikali, ker so se stvari zamegljevale. Če bi pozicija korektno ravnala do nas, če bi pravočasno in korektno dala stvari na mizo, bi potem tudi te seje tekle mnogo hitreje. Tudi jaz osebno ocenjujem, da so predolgovezne in da se čas izgublja, vendar je predvsem na strani pozicije, da to delo racionalizira. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika gospod Mozetič.

MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Na to, kar je gospod kolega Jakič govoril, moram reagirati.
Zanimivo je bilo poslušati to tezo in če bi ta teza obveljala, potem mislim, da bi se marsikaj zanimivega dogajalo. Gospod Jakič, jaz mislim z eno besedo oporekel mandatu poslanca Jelinčiča, z eno besedo nikoli, še nikoli.
Ne oporekam mandata nobenemu, nobenemu poslancu v tem parlamentu ali je subsistut nekoga ali ne, mi je čisto vseeno. Vsi, ki tukaj notri sedimo, ne glede na število glasov, koliko jih je kdo dobil in kako, je pač tukaj poslanec. Tega jaz nisem nikoli. Tudi in naša poslanska skupina tudi ne. Tudi nisem vzpodbujal k neenakopravnosti. V čem?
Imam pa vso pravico reči, da gospod ta in ta, ki je na točno določenem kraju izjavil, da so volivci gospoda Bernika "golazen, ki jo je treba pobiti", da tak človek po mojem prepričanju ni primeren, da je v odboru, ki se bo pogovarjal v Evropskem parlamentu o vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Ker so med drugim na prvem mestu spoštovanje človekovih pravic, pravne države in tako naprej, da ne ponavljamo. Pa tudi tam imajo barabije, lopove, korupcijo in tudi tam, v Franciji, smo zadnjič poslušali, so imeli takega poslanca, podobnega, ki so ga poslali pred sodišče, ki bo zgubil ali je že celo izgubil mandat.
To so stvari in v tem okviru in v tem sem se jaz pogovarjal. Nisem "usporaval" poslancu in da je v parlamentarnih odborih tukaj, nikoli ne "usporavam", mu nikoli ne "usporavamo", ker to je tisto njegovo delo, ki tukaj v tem parlamentu. Zakaj smo mi proti? Smo jasno povedali. Ampak smo tudi povedali, da lahko tudi odbor ustanovite, mi nismo proti odboru. Saj mi bomo glasovali proti oziroma verjetno, sploh ne bomo glasovali, ker smo proti tej monopolizaciji in proti temu načinu, da je tisti in tisti gospod notri. Ampak to ni vzpodbujanje k neenakopravnosti, to ni vzpodbujanje k rasizmu, ali ne vem čemu. Ljube duše! To je govoril in to je delal nekdo drug, ne jaz, ne naša skupina, to je delal tisti gospod, ki je to govoril. Pa lahko pride stokrat pred to govornico, govoriti, da to ni rekel. Točno to je rekel! Pa tudi, če mu sodišče ne bo dokazalo, ker pač ne bo dokazov, ampak ker se bodo nekateri, ki so bili zraven in so visoki gospodje iz borčevske organizacije, morda premislili. Ni pomembno to!
Tisti, ki so meni to povedali, ki so na lastna ušesa slišali, jaz tistim verjamem, in je čisto vseeno, kaj bo slovensko sodišče tako ali drugačno, reklo. In to so bili razlogi, to. Ne to, ali ima nekdo brado. Mislim, da je ta primerjava smešna, gospod kolega. To kar je nekdo govoril, in da bom jaz sedaj proti vam, zato. Mislim teoretično, ker imate brado in očala. Mi smo povedali razloge, zakaj. In razlog mislim, da je zelo težak in je krepak, vsaj kar se nas tiče. Vi boste pa odločali po vaši vesti.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika gospod Čebulj.

FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Kljub temu moram replicirat gospodu Jakiču, ker mislim, da se ni to nanašalo, ta vaša filozofija, razmišljanja kršenja ustave in človekovih pravic, tudi na vse poslance v opoziciji, predvsem pa na našo poslansko skupino.
Jaz bi tukaj neko drugo definicijo filozofije tudi predočil. Vi trdite, da ste gospoda Jelinčiča več kot 100-krat opozarjali, da je nestrpen. Saj se tudi lahko vprašamo, ali v tem momentu ni bil tudi on v nekih prekrških, kar se nanaša na samo ustavo in ali vi lahko mene silite, ker sem prepričan, da je tudi tako splošno mnenje med slovenskim volilnim telesom, razen mogoče tistih procentov, ki jih je gospod Jelinčič dobil na volitvah, da jaz glasujem o poslancu ali o človeku, ki naš ugled kvari v svetu. Ali me lahko silite v to? Ali je to v skladu z ustavo, da mene nekaj prepričujete v nekaj, kar je lahko kršenje človekovih pravic? Tudi ta filozofija je lahko. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolegice in kolegi! Ob zaključku razprave ugotavljam, da niso izpolnjeni pogoji za odločanje o odloku o slovenskem delu pridružitvenega parlamentarnega odbora, ker je poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov umaknila svoje člane v tem odboru, zato danes državni zbor o tem odloku ne bo odločal. Ponovno bo odlok pripravilo matično delovno telo. Sam pa izražam tudi upanje, da je današnja razprava vsaj v nekaterih segmentih lahko dobrodošla temu odboru, ko bo pač pripravljal nov odlok o slovenskem delu pridružitvenega parlamentarnega odbora. Zato prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 37. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREPOVEDI PROIZVODNJE IN PROMETA Z AZBESTNIMI IZDELKI TER ZAGOTOVITVI SREDSTEV ZA PRESTRUKTURIRANJE AZBESTNE PROIZVODNJE V NEAZBESTNO, SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev, s prvopodpisanim Jožetom Možganom. Ali želi predstavnik predlagatelja predloga zakona besedo? (Želi.) Besedo ima gospod Benjamin Henigman.

BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani gospod predsednik, poslanke in poslanci! Državni zbor prejšnjega mandata je 27. septembra 1996 sprejel zakon o azbestu, o ukinjanju azbesta v Republiki Sloveniji in o zagotavljanju sredstev za tehnološko sanacijo, prestrukturiranje in sredstva za beneficirano delovno dobo zaposlenih. Zakon je bil sprejet na predlog poslancev, praktično vseh poslanskih skupin, kot razširitev osnovne intence zakona za Salonit Anhovo. Lahko rečemo, čeprav poslanski zakon brez podlag vlade Republike Slovenije, je to eden redkih zakonov sanacij, za katerega lahko rečemo, da je v veliki meri uspel ali pa da se v podjetjih uspešno "sprovaja". Pri sami izvedbi zakona v praksi pa je prihajalo do določenih nejasnosti oziroma opažamo, da je pri posameznih podjetjih, ki so sama predčasno ukinjala proizvodnjo azbesta, prišlo do izvzetja možnosti pravic po osnovnem zakonu. Za kaj gre? V bistvu gre za dve stvari.
Po naše so nekatera podjetja v neenakopravnem položaju napram podjetjem, ki so dobivala in še dobivajo določena sredstva. Po drugi strani pa gre za neke vrste neenakosti zaposlenih v podjetjih, ki se ukvarjajo z azbestom, kot tudi v podjetjih, ki so se ukvarjali z azbestom.
Ker je zakon sprejet na način, da omejuje pri upokojevanju zaposlenih pravico na tiste, ki so deset ali več let delali v posameznem podjetju neposredno ali pa dvajset ali pa več let v podjetjih ne neposredno, hkrati pa določa tudi delovno dobo oziroma starost delavcev, ki so upravičeni do beneficij, smo ocenili, da ni umestno, da se določa še absolutni rok, do katerega oziroma na katerem se vztraja, da so delavci tudi z absolutnim rokom v podjetjih upravičeni oziroma po absolutnem roku upravičeni do te možnosti. Menimo, da vsi tisti, ki so kadarkoli in kakorkoli delali v podjetjih po osnovnem zakonu v določenem času in trajanju, so in morajo biti upravičeni do enakih pravic.
V zvezi s tem je vložen tudi ta zakon z minimalnimi spremembami, ki ima sicer samo štiri člene. Po osnovnem namenu smo želeli predlagatelji zadostiti pogojem na način, da ne omejujemo absolutnega roka upokojevanj, in tako črtali datum 31.12.1999. Po kasnejših usklajevanjih in razpravi na odboru za gospodarstvo, predvsem pa tudi s predstavniki ministrstva za gospodarske dejavnosti in tako posredno tudi vlade, smo podpisniki zakona, predvsem pa dr. Možgan, ki danes, žal, ni prisoten, in jaz, vložila dodatne amandmaje, ki nekoliko natančneje določajo samo dikcijo, hkrati pa nekoliko tudi omejujejo tisto prvo intenco, da bi zakon odprli do končnega roka, ko ima katerikoli delavec, ki je kadarkoli delal, možnost upokojitve. Ta rok bi praktično pomenil približno do leta 2020, sedaj pa ga, tudi zaradi finančnih posledic, na katere opozarja vlada, omejujemo na leto 2003. Vse to je razvidno iz samih amandmajev predlagateljev, hkrati pa so podani tudi amandmaji vlade in odbora za gospodarstvo.
Za zaključek bi rekel, da je po dosegljivih podatkih, do sedaj zakon koristilo oziroma do februarja 1998 zakon koristilo približno 387 ljudi, za kar je bilo porabljenih 534 milijonov tolarjev. Kvota iz osnovnega zakona, milijarda 850, po našem prepričanju zadošča za to, da se zakon realizira tako, kot predlagatelji tudi predlagamo v osnovnem tekstu, še bolj pa z dodatnimi amandmaji.
Pozivam vas, da podprete amandmaje predlagateljev k 2. in 3. členu zakona, ki deloma omejujejo te pravice, in ne podprete amandmajev vlade, ki podaljšuje rok samo za eno leto. Sami predlagamo podaljšanje roka pri izkoriščanju pravic oziroma zagotovitvi beneficirane delovne dobe tistim, ki imajo do upokojitve štiri ali manj let delovne dobe.
S tem ocenjujemo, da ne bomo presegli kvote milijarde 850 po osnovnem zakonu, seveda za pravice upokojevanj; drugo pa so pravice po 12. členu osnovnega zakona, ki govori o obolelih. Za obolele pa menimo, da je smiselno, da država pristopi k temu vprašanju tudi izven tega okvira zakona, če bi bilo to potrebno, ker ima azbest, kot zdravju škodljivo sredstvo oziroma element, take kancerogene in druge posledice, ki v doglednem času nekaj let niso predvidljive, in s finančnega in medicinskega vidika neopredeljive. Zato menimo, da to vprašanje ne sodi ravno v zakon, ki rešuje prestrukturiranje podjetja in socialno pomoč delavcem, ki so kadarkoli delali deset ali pa več let z azbestom.
Meni je sicer danes žal, da tukaj ni tudi dr. Možgana, vendar predlagam, da zakon, tako kot je z amandmaji predlagan, podprete, tako kot ga je podprlo tudi že matično delovno telo in deloma tudi Vlada Republike Slovenije. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Henigman. Predlog zakona je obravnaval odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Besedo ima predsednik, dr. Jože Zagožen.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Odbor za gospodarstvo je predložilni zakon obravnaval dvakrat. Na svoji seji, 5. februarja tega leta pa se je opredelil tudi do skrajšanega postopka, s katerim je soglašal, in ki ga je kasneje potrdil državni zbor. Glede na mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve se odbor takrat ni lotil vsebinske razprave o predloženem zakonu, ampak je predlagal vladi, da se opredeli do predlaganih sprememb ter svoje mnenje posreduje odboru. Vlada je državnemu zboru 24. februarja posredovala svoje mnenje, tako da je odbor na svoji seji 11. marca opravil tudi vsebinsko obravnavo vloženega zakona. Odbor je bil na seji tako seznanjen z mnenjem vlade Republike Slovenije, amandmaji poslanske skupine SDS in amandmaji skupine poslancev predlagateljev zakona. V mnenju vlade Republike Slovenije, s katerim je bil odbor seznanjen ob obravnavi predloga zakona, je navedeno, da je na ministrstvu za gospodarske dejavnosti potekal delovni sestanek, na katerem so bile predstavnikom predlagateljev zakona predstavljene razsežnosti uporabe azbesta v Sloveniji in to ne le v industriji, temveč tudi v drugih delih, kot na primer remontu tirnih vozil. Iz tega vidika bi bila številka upravičencev do pokojnine pod posebnimi pogoji s sprejemom predloženega zakona bistveno višja. Na delovnem sestanku je bilo tako dogovorjeno, da bodo predlagatelji zakona sami pridobili več podatkov o razširjenosti uporabe azbestov v preteklosti v Sloveniji in sami spremenili predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona ter ga ponovno predložili vladi v mnenje.
Glede na navedeno se vlada v svojem mnenju še ne opredeljuje do posameznih členov, temveč sprejema le načelna stališča do vsebine predlaganih sprememb. Vlada pa je naknadno po seji odbora vložila dva amandmaja, enega tudi na amandma odbora ter sistem opredelila do posameznih členov predloga zakona. Predstavnica vlade je opozorila, da sredstva iz 3. odstavka 3. člena zakona v višini 1.850 milijarde tolarjev niso namenjena le za upokojevanje, ampak za izvedbo celotnega kadrovsko-socialnega programa, in sicer tako za dokup zavarovalne dobe, kot tudi za izplačilo odškodnin za poklicno bolezen iz 12. člena zakona. Komisija za postopke sporazumevanje, za priznanje odškodnin je sicer že začela delovati, vendar še ni uvedla nobenega konkretnega postopka. Zato za ta namen sredstva in kvote iz tretjega odstavka 3. člena še niso bila porabljena.
Poleg tega pa je potrebno upoštevati tudi to, da so zahtevki iz tega naslova bistveno višji, kot je bilo predvideno pri sprejemanju osnovnega zakona v letu 1996.
Opozorila je tudi, da 3. člen zakona predvideva zagotavljanje sredstev iz državnega proračuna le v letih 1997 in 1998. Zato postaja izvajanje zakona, po sprejemu predlaganih sprememb, vprašljivo. V zvezi z amandmajema predlagateljev zakona je poudarila, da je njuna vsebina bistveno ožja, njuna kot osnovno besedilo predloga zakona. V razpravi so člani odbora podprli temeljna načela in cilje predloženega zakona, se v skladu s tem lotili obravnave predloga zakona po členih in se tako opredelili do vloženih amandmajev ter na pobudo predstavnika predlagateljev zakona sprejeli tudi amandma na njihov amandma k 2. členu.
Odbor je pri opredeljevanju do vloženih amandmajev, sprejel naslednje odločitve:
Odbor podpira amandmaje zakona k 2. in 3. členu. In ne podpira amandmajev k 1. in 2. členu. Gre za amandmaje predlagateljev in pa za amandmaje poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Predstavnik predlagateljev je na seji poudaril, da se predlagatelji do teh amandmajev sicer niso opredelili, bi pa njihov sprejem še poslabšal oziroma otežil izvajanje predloženih sprememb zakona.
Odbor za gospodarstvo podpira predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno ter predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da ga sprejme skupaj z amandmajema odbora in amandmaji, ki jih odbor podpira. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa dr. Jože Zagožen. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? Prosim, državni sekretar, dr. Šuštar.

DR. BORIS ŠUŠTAR: Spoštovani predsednik, poslanci in poslanke. Želim vas na kratko informirati o izvajanju samega zakona o prepovedi proizvodnje prometa z azbestnimi izdelki, ter morda o ciljih, ki si jih je zastavil in poskušal uresničevati.
Kot je bilo rečeno, je bil na podlagi skupine poslancev v letu 1996 sprejet zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki. Vlada Republike Slovenije je na 223. seji sprejela sklep, ki v prvih štirih točkah govori o prestrukturiranju azbestno-cementne proizvodnje v vlakno-cementno in določa za to potrebna sredstva.
V 5. točki je imenovana komisija za uveljavljanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji v sestavi ministrstva za gospodarske dejavnosti, ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ministrstva za zdravstvo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, območna enota Nova Gorica in Republiškega zavoda za zaposlovanje, območna enota Nova Gorica.
V 6. točki tega sklepa je imenovala komisijo za postopke sporazumevanja za priznanje odškodnin v sestavi ministrstva za pravosodje, ministrstva za zdravstvo ter ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Salonit Anhovo.
V zadnji točki pa je vlada Republike Slovenije obema komisijama naložila, da pripravita metodologijo in kriterije za svoje delo ter poročata vladi Republike Slovenije najmanj vsakih 6 mesecev. Kot nalaga zakon, je bila 20. decembra 1996. leta v Salonit Anhovo Fibrsal ukinjena azbestno-cementna proizvodnja. Nadaljnje aktivnosti v tej gospodarski družbi so tekle v treh smereh. Čiščenje oziroma dekontaminacija prostorov, kjer je bil prisoten azbest. Zbiranje ponudb oziroma pogajanja z imetniki neazbestnih vlakno-cementnih tehnologij in izvajanje socialno-kadrovskega programa delavcev iz ukinjene proizvodnje. Sočasno je potekal tudi proces lastninskega preoblikovanja, ki bo dokončan v prvi polovici letošnjega leta. Salonitu Anhovo sta bili s proračuna nakazani za namen prestrukturiranja proizvodnje dve tranši sredstev in sicer najprej 400 milijonov SIT iz začasnega financiranja in po sprejemu proračuna za leto 1997 še 250 milijonov slovenskih tolarjev. V predlogu proračuna za leto 1998 je bilo predvidenih nadaljnjih 400 milijonov SIT, tako da bi bila skupna višina 1,05 milijarde tolarjev. V marcu letošnjega leta je bila podpisana pogodba o pridobitvi tehnologije švicarskega Eternita. Prav tako bo v letošnjem letu stekla tudi poskusna in nato redna proizvodnja vlaken cementnih izdelkov. V okviru lastninskega preoblikovanja gospodarske družbe, ki bo prav tako končana v prvi polovici letošnjega leta, bo proračunska sredstva, namenjena prestrukturiranju proizvodnje v skladu z zakonom, preoblikovala v kapitalski delež Republike Slovenije v Salonit Anhovo.
Komisija za uveljavljanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji se je doslej sestala na dvanajstih rednih in treh korespondenčnih sejah. Glede na procesno neizdelanost zakona si je v skladu z napotilom iz sklepa Vlade Republike Slovenije na prvih sejah izdelala izhodišče za nadaljnje delo. Vlada Republike Slovenije je o svojem delu poročala na 24. seji, 24. julija 1997. Ob tem je bil sprejet sklep, ki v drugi točki govori tudi o izvajanju socialno-kadrovskega programa. In sicer, za leto 1997 je za upokojevanje pod ugodnejšimi pogoji namenjenih 700 milijonov SIT in za subsidiarno odgovornost Republike Slovenije za izplačilo odškodnin za leto 1998 150 milijonov SIT; v letu 1998 za upokojevanje pod ugodnejšimi pogoji 745 milijonov SIT in za subsidiarno odgovornost Republike Slovenije v letu 1998 255 milijonov.
Ob tem se je izpostavil tudi problem, da se edino ministrstvo za gospodarske dejavnosti čuti dolžno izvajati zakon in s tem zahtevati znotraj proračuna čim bolj ustrezno postavko. O tem so bile tudi debate ravno v tem parlamentu.
Na isti 24. seji vlade, dne 24. julija 1997, sta bili prejeti tudi poročili o procesu prestrukturiranja azbestne proizvodnje v neazbestno v Salonitu Anhovo in komisije za postopke sporazumevanja za priznanje odškodnine. V proračunu Republike Slovenije za leto 1998 sta bili za izvajanje zakona zagotovljeni le dve proračunski postavki, in sicer obe pri MGD-ju, in sicer za dokup zavarovalne dobe Anhovo, kar je dejansko socialno-kadrovski program, v višini 570 milijonov SIT, in Anhovo - brezazbestna tehnologija, 650 milijonov SIT.
Komisija za upokojevanje je do 5.3.1998 izdala 445 pozitivnih in 5 zavrnilnih odločb ter mnogim zainteresiranim poslala obvestila o potrebnih pogojih za uveljavitev pravice do pokojnine pod posebnimi pogoji. Ti so predvsem v tem, da gre za delavce iz gospodarskih družb, ki so na dan uveljavitve zakona uporabljale azbest. Drugič, da ima gospodarska družba izdelan program ukinjanja azbestne proizvodnje ter zaradi tega ugotovljene presežne delavce, ki jih ni možno zaposliti na drugih mestih, in tretjič, da krajevno pristojna območna enota RZZ-ja ugotovi delavčevo nezaposljivost v roku enega leta.
Struktura izdanih odločb o upokojitvi je naslednja, in glede na številke, ki so se prej pojavljale, vam lahko podam zbirne številke. In sicer je skupno bilo izdanih, kot je bilo rečeno, 445 odločb. Glede na prvi odstavek tega zakona je bilo izdanih 351, glede na drugi odstavek 24, in glede na tretji odstavek 70. Moramo povedati, da so bili to delavci iz družb Salonit, Donit Tesniti, Donit Filter, Donit Laminati, Fenolit, Fragmat, Izolirka, TMT Velika Loka, TVT Maribor in Tip Velika Loka.
Razvidno je torej, da je bilo v bistvu 79% upokojenih po prvem odstavku tega 7. člena; to so tisti, ki so bili v bistvu neposredno pod vplivom azbesta. Da je bilo 5% upokojenih po drugem odstavku, to je bilo posredno vezanih na azbest, in 16% upokojenih, ki imajo izkazano poklicno obolenje zaradi azbesta, od tega vsi, razen enega, iz Salonita. Povprečna cena upokojitve je 1,4 milijona slovenskih tolarjev.
Minister za zdravstvo je izdal na podlagi zakona pravilnik o določitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in s sklepom imenoval interdisciplinarno skupino strokovnjakov za verifikacijo poklicne bolezni. Na podlagi zakona o varstvu okolja je bila izdana uredba o emisiji azbesta v zrak in pri odvajanju odpadnih voda. Uredba o prepovedi in omejitvi pri proizvodnji, dajanju v promet in uporabi azbesta in azbestnih izdelkov, je bil tudi sprejet zakon o strupih in sicer objavljen v Uradnem listu številka 20/98.
Komisija za postopke sporazumevanja za priznanje odškodnin je sicer začela delovati, vendar še ni uvedla nobenega konkretnega postopka, četudi je vloženih približno 200 zahtevkov, nekateri pa potekajo pred rednimi sodišči. Zaradi pospešitve postopkov je bil 18.3.1998 sestanek ministra Dragonje, Marušiča in Jenka, kjer se je dodatno definiralo postopke za operacionalizacijo in izvedbe tega dela.
V maju 1997 je minister za zdravstvo izdal sklep o imenovanju in nalogah medresorske podkomisije za azbest. Naloge medresorske podkomisije za azbest so: priprava posebnih nacionalnih smernic za azbest, ki zajemajo oceno stanja na področju azbesta v Sloveniji in opredelitev ciljev, ter ravno tako tudi pripravo predloga programa oziroma strategije za dosego ciljev. Poleg tega se je tudi iniciralo medresorsko usklajevanje na področju ravnanja z azbestom. Trenutno je v pripravi tudi projektna naloga za izdelavo nacionalnih smernic.
Zaključim torej lahko, da je zakon dosegel svoj namen glede ukinjanja azbestne proizvodnje ter pomoči zaradi tega nastalim presežnim delavcem. Doslej, žal, še ni bil učinkovit glede izplačila odškodnin že obolelim delavcev, ki pa so prav gotovo najbolj upravičena kategorija. Iz vsega navedenega izhaja, da pri izvajanju zakona ni prišlo do motenj, ki bi zahtevale spremembo zakona. Ob tem je potrebno poudariti, da je bil zakon sprejet na osnovi spoznanja, da je azbest zdravju škodljiv, zato je potrebno ukiniti proizvodnjo izdelkov, ki ga vsebujejo ter omejiti oziroma prepovedati promet z njim.
Tako pomoč gospodarskim družbam pri prestrukturiranju kot pri izvajanju socialnih-kadrovskih programov, ta pomoč izhaja iz dejstva, da je država s svojo odločitvijo, to je prepovedjo, posegla v izvajanje dela gospodarske dejavnosti, zato tudi zagotavlja sredstva za prestrukturiranje proizvodnje, upokojevanje pod posebnimi pogoji in izplačilo odškodnin.
Če se boste poslanke in poslanci odločili za spremembe in dopolnitve, predlagamo, da upoštevate amandmaje vlade Republike Slovenije, ker ti izhajajo tako iz spoznavanja izvajanja zakona, kot tudi gospodarskih družb, ki so ali pa še vedno uporabljajo azbest. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin. V imenu poslanske skupine Socialdemokratov se je prijavil gospod Ivo Hvalica. Prosim.

IVO HVALICA: Hvala lepa gospod predsednik. Nastopam sicer v imenu poslanske skupine, ampak specifika tega zakona me postavlja še v neko drugo vlogo. Izhajam namreč iz okolja, ki je na nek način pogojilo, zahtevalo sprejem zakona v prejšnjem mandatu.
Torej, najprej bi rad nekaj besed o tem zakonu. Socialdemokrati podpiramo ta zakon, ne samo zaradi tega, ker bi bil to socialni zakona, ampak tudi zaradi tega, ker je dejansko pri sprejemanju tega zakona koncem prejšnjega mandata, bilo tudi spregledanih nekaj stvari. Zakon smo sprejemali, hvala bogu, tik pred volitvami in mogoče smo tudi zaradi tega hiteli in sprejeli delno, lahko rečem, invalidni zakon. Jaz sem zadovoljen, izredno zadovoljen, da se je ta državni zbor odločil pri tem zakonu za skrajšani postopek. Ker, če je potreben kje skrajšani postopek, je tu potreben skrajšani postopek.
Ljudje namreč umirajo. V soški dolini umirajo tako rekoč tedensko, tedensko, nekdo umre. In jasno, če ne bomo hiteli, dobesedno ne bomo mogli nikomur več, kar se tiče segmenta upokojevanja, nič dati.
Jaz bi vas opozoril na to, ker zakon je bil predvsem koncepiran najprej zaradi proizvodnje azbestno-cementne proizvodnje v Salonitu Anhovo. Da je bil Sanolit paradni konj naše težke industrije, da je bila to tovarna, ki smo jo podedovali prej, zelo moderna tovarna od italijanske države, kot vi veste, tovarna v Anhovem, torej na ozemlju, ki je do 15. septembra 1947 leta pripadlo coni A oziroma Italiji.
Sama tovarna se je tudi imenovala 15. september dolga leta in se potem preimenovala v Salonit. Sicer je pa prej, prejšnja proizvodnja se imenovala Eternit in glej, ta mednarodna korporacija sedaj zopet tudi na podlagi tega zakona, ki smo ga sprejeli pred 2 leti, ponovno prihaja v Salonit. Zakaj Salonit?
Jasno v prejšnji Titovi Jugoslaviji smo tam prerezali tudi te vezi, s kapitalističnim sistemom in z multinacionalkami, smo pa oziroma so pa takrat tisti, ki so odločali ime Salonit, izbrali iz imena Salona, tako se je po italijansko imenovalo Anhovo, to je sicer rimsko ime, nekateri se boste spomnili, da obstaja Salona pri Splitu, in nit, drugi del Eternita, tako je prišlo do te skovanke, to pomeni Salonit. Meni je sicer Salonit ljubši kot ime športnega kolektiva odbojkarjev državnega prvaka.
Državni sekretar Boris Šuštar je tu povedal nekaj, kar ni popolnoma točno. Zakon je dosegel svoj namen delno pri prestrukturiranju proizvodnje, delno, potem bom povedal, zakaj je to delno. Kar se tiče pa upokojevanja je pa, bi rekel zakon, torej še manj dosegel svoj cilj ali pa ga sploh ni dosegel. Eno je zaznati zadeve kabinetsko, tu v Ljubljani, drugo je pa živeti med temi ljudmi. 3.000 zaposlenih sem rekel, da je bilo včasih, sedaj jih je nekaj čez 800 in gospod državni sekretar Boris Šuštar, če ste bili zadnje dva, tri dni poslušalec TV informativnih oddaj TV Slovenija, ste slišali tudi reportažo iz Anhovega. No, in kaj smo tam slišali? Kljub temu, da država pomaga na podlagi zakona, ki smo ga sprejeli v prejšnjem mandatu, in ga zdaj spreminjamo, je izguba v Salonitu nekaj več kot 400 milijonov tolarjev dosegla prejšnje leto. Je točno? No, vidite, torej se pravi, da zakon ni popolnoma odpravil posledic, ki so v zvezi z ukinjanjem proizvodnje Salonita, to je izdelkov iz azbestno-cementnih vlaken. 400 milijonov izgube, pač je to precej, in verjemite mi, da ta izguba sigurno ni rezultat proizvodnje cementa. Vi veste, da cement pri, bi rekel, današnji izgradnji avtocest v Sloveniji, da se še vedno prodaja kot se je temu včasih reklo, za suho zlato.
Državni sekretar je tudi tu rekel, da ni prišlo do motenj, če sem prav registriral, ki bi zahtevale spremembo zakona. Tako ste nekako rekli. Torej to za ta drugi segment, socialni segment ne drži. Jaz sem vsak teden, vsako nedeljo ali soboto med temi ljudmi in jaz trdim, da je bila ta sprememba zakona, pa čeprav je bila koncepirana predvsem zaradi drugih okolij, kjer se tudi odvija proizvodnja, ki uporablja azbest, ampak ta sprememba zakona je bila potrebna tudi zaradi Anhovega samega in okolice, tudi zaradi tega. To zadevo poznam 1:1 in ne govorim tu patetično in čustveno, ampak hudo je, če tako rekoč vsak teden izveš, da je nekdo, ki si ga poznal in ki je delal v Anhovem, umrl. To se je zgodilo tudi prejšnji teden. Včeraj, včeraj zvečer sem pa izvedel, da je zbolel tudi eden od mojih prijateljev, nekaj jih je pa že pod zemljo. In sem tu za to govornico že povedal, štirje iz moje generacije so že precej let pod zemljo, zaradi azbesta.
Jaz se čudim delno matičnemu delovnemu telesu, ker je odbor za gospodarstvo, da ni sprejelo naših amandmajev. Pa veste, kaj so naši amandmaji? Naši amandmaji so amandmaji, ki mi jih je posredoval župan občine Kanal ob Soči, moj kolega v prejšnjem sklicu in moj prijatelj Zoran Madon. To niso amandmaji socialdemokratov, ker bi hoteli neko socialdemokratsko specifično politiko doseči na tem področju. Ne! To so prepisani amandmaji, ki mi jih je posredoval, še enkrat povem, župan Kanala ob Soči, kamor Anhovo spada kot občina, Zoran Madon.
Jaz mu moram verjeti, on se vsak dan srečuje s tem. Jaz na žalost, samo enkrat na teden, na žalost zaradi tega, ker drugače ne morem v Kanal ob Soči, ki je moj rodni kraj in kjer imam tudi hišo, ne morem vsak dan. Trenutno pač stanujem v Solkanu.
Torej jaz bi apeliral na vas, gospodje poslanci, da smo pri tej zadevi normalno, samo normalno občutljivi, za velike stiske teh ljudi. In svetujem tudi predstavnikom vlade, da bi od časa do časa šli v Anhovo in se pogovorili. Tam se ustavite v gostilni v Desklah "Pri Zimicu" in boste marsikaj slišali. Tam boste izvedeli tudi to, tedensko boste izvedeli, kdo je umrl in komu so zopet odkrili azbestozo, kot imenujejo sedaj sodobno to bolezen.
To je prisotno vsak dan v vseh debatah. Brez tega ne moreš oditi od ljudi. Dejansko bodo, jasno zaradi tega, neke finančne posledice, ampak če nam je kaj do tistih ljudi, ki so bili zavedeni dolga leta, projektirano zavedeni, da se niso zavedali, da delajo v nevarnih okoljih, o tem je veliko podatkov, o tem lahko govorijo današnji, neobremenjeni zdravniki, ker lahko govorijo, ker včasih se ni smelo govoriti.
Iz političnih razlogov se o tem ni smelo govoriti. Zelo zanimivo je tudi, če si bo kdo vzel čas, da si prebere tudi informacijo, ki sem jo jaz priložil zraven naših amandmajev, ki niso naši, kot sem rekel, ampak so amandmaji občine Kanal. Informacijo, ki sem jo zgolj slučajno, ko sem čakal pri zobozdravniku, dobil na mizi, tam kjer so revije, Zdravniški vestnik, zadnja številka leta 1977, in sicer informacijo o raziskavah bioloških učinkov v azbestno cementni industriji, Salonit Anhovo, v letih 1995-1982. Žal to takrat ni bilo objavljeno. Prenekateri bi si lahko pomagal, ušel bi iz tega potencialnega pekla in tudi prisilil takratnega delodajalca, giganta Salonita Anhovo, da bi se do varnosti na delovnem mestu, do varnosti, zdravstvene varnosti teh ljudi drugače obnašal. Tako pa mirno lahko rečemo, da so v prejšnjih, prejšnjem desetletju ali pa še več, v predprejšnjem zavestno ljudi pošiljali na umiranje na obroke. To je dobesedno umiranje na obroke. Jaz vas pozivam, da glasujete za te amandmaje, ne glede na to, ali jih matično delovno telo podprlo ali ne. Gre za izrazit socialni moment. Saj najbolj žalostna ugotovitev je ta, da ti ljudje ne bodo dolgo uživali te pokojnine. Ne, nekateri samo nekaj tednov, nekateri nekaj mesecev, le redki pa nekaj let. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Prehajamo na razprave poslank in poslancev. Prijavljenih k razpravi ni. Gospod Mozetič. Ostale razprave bom omejil na 5 minut.

MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Saj bo zadostovalo. Jaz bi, poslušal sem prej gospoda državnega sekretarja precej pozorno, ker kolikor vem ta zakon se nanaša tudi na Donit Medvode in ga je omenjal samo pri parih upokojitvah, nič pa ni govoril o Donitu Medvode v tistem delu, podobno kot velja za Anhovo, da bi se v Donitu Medvode, predvsem Tesnitu, ki je še ostal in ki je najbolj problematičen, kar se tiče azbesta in ki ima lokacijo sredi Medvod, v katerem sem jaz tudi 4 leta v svoji karieri delal, kar pomeni, da sem jaz tudi užil dobrote tega azbesta, ne da bi vedel, kakšne ugodnosti človek od njih prinese. Ampak zanima me, kaj se dogaja v tem Donitu, ker določene govorice, ki se širijo, ki jih sliši človek v Medvodah, gredo v to smer, nekaj ljudi so upokojili, azbest je še tam, celo skladišče azbesta so iz obrobja, iz nekih njiv preselili v center, praktično v center Medvod, tam notri, to vem, je še azbest, nič se ne govori, da bi se karkoli dogajalo na temu, da bi se neka drugačna proizvodnja postavila tam. Govori se pa neke druge zadeve, ki gredo bolj v smeri kriminala, ampak, ker so to govorice, jaz o tem ne bom tukaj govoril, tako da postavljam vprašanje, če ministrstvo in državni sekretar v izvajanju in v zvezi z izvajanjem tega zakona ve, ali se kaj dogaja na tem prestrukturiranju oziroma neki vzpostavi neke druge proizvodnje v Medvodah namesto teh tesnilnih plošč, ki so se do zdaj v glavnem uporabljali azbestni materiali. Vem, da se lahko tudi neki drugi, vendar, ker niste o tem nič povedali, bi prosil, če o tem kaj poveste, tako da bom sam vedel in da bom tudi vedel se ravnati potem, ko bom v svojem domačem okolju, ko bom vprašan, kaj se s tem Donitom dogaja. Ker, če se bo samo, ne vem, katerega leta bo morala ta proizvodnja se ukiniti in če se bo ta proizvodnja ukinila in potem toliko in toliko delovnih mest bo pač, tam in toliko ljudi s tega območja spet na cesti. Da ne govorim o tistih, ki pač imajo azbestozo, tudi v tisti karieri, ko sem tam delal, sem se s tem srečal. To so bila tista leta, ki jih je gospod Hvalica omenil, ko so se te stvari skrivale, ko se je govorilo, da to sploh ni problem, da to sploh ni nevarno. Tudi to je vprašanje tistim, zlasti v Anhovem, podatki so bili, vendar zdravniki so delali raziskave - jaz tudi poznam enega zdravnika, ki je bil v Anhovem, ampak o tem ni smel govoriti. Ampak to je drug problem. Jaz bi želel predvsem odgovor na to, ali se v Donitu Medvode z vidika uresničevanja oziroma iskanja nove proizvodnje kaj dogaja ali ne, ker azbest je še v Medvodah.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Henigman želi razpravljati.

BENJAMIN HENIGMAN: Hvala lepa. Rad bi samo poudaril, da žal s tem zakonom, tako kot je bil sprejet, pred letom in pol sedaj ne rešujemo prebivalstva okrog podjetij, ki so proizvajala azbest in so s tem tudi onesnaževali okolico. To je problem Republike Slovenije, s katerim bi se morala srečati resno na neki drugi točki. Strinjam pa se, da je azbest kancerogen in nevaren tudi za okoličane. Vendar zakon, osnovni zakon v svojem 7. členu jasno govori v tretjem odstavku, da so upravičeni do odškodnine vsi tisti, ki zbolijo za azbestozo in so delali v podjetjih. V 12. členu pa je, žal, sprejeto tako, da subsidiarno najprej oziroma najprej za to odškodnino poskrbijo podjetja, šele kasneje pa Republika Slovenija. Predlagatelji smo se tega dobro zavedali, vendar nismo želeli drezati, če lahko tako rečem, v ta problem, ker bi odpirali tudi druga področja, ki jih osnovni zakon ne obsega.
Rad bi samo poudaril, tudi po podatkih, ki jih je dr. Šuštar navedel z uresničevanjem zakona, da so glavna sredstva po osnovnem zakonu za prestrukturiranje tehnologije šla v Salonit Anhovo. Teh sredstev je več kot milijarda tolarjev. Vsa ostala sredstva so pa namenjena za socialno pomoč zaposlenim vseh podjetij. Ta sredstva, milijarda 850, po naši oceni zadoščajo za to, kar želimo predlagatelji z zakonom: nekoliko razširiti krog ljudi, ki so delali deset ali pa več let z azbestom. To je osnovna želja nas predlagateljev.
Težko pristajamo na omejitev finančnih sredstev, ker zakon, ki govori o azbestu, ne prenese nekih argumentov, da Republika Slovenija nima zadosti finančnih sredstev. Sploh če to primerjamo recimo s sanacijami železarn, železnic in vseh drugih mogočih podjetij, kjer delavci še malodane niso bili tako izpostavljeni strupenim snovem kot tukaj. Res pa je, da bo zakon pomagal delavcem, samo tistim, ki so še zaposleni v podjetjih in ki žal glede na starostno mejo ne zadoščajo vsem kriterijem. To je glavni razlog, da je prišlo do predloga za spremembo zakona.
Še enkrat vas pozivam, da podprete amandma predlagateljev, kjer smo šli nasproti vladi, da se nekoliko omeji te pravice in da se vendarle vsaj za štiri leta podaljša tista doba, ko so ljudje upravičeni do odškodnine. To praktično pomeni, da tisti, ki leta 1999 še ne bodo dovolj stari, jim podaljšamo možnost za štiri leta, se pravi, da se upokoji samo starejše delavce, ki so bili pod udarom azbesta, ki so sodelovali v proizvodnji, pa so sedaj tudi problem glede svojega zdravja, glede svojih starosti in glede podjetij, ki jih še zaposlujejo. Po drugi strani pa mislim, da je prav, da se v enakopravnejši položaj, pravim v enakopravnejši položaj napram Salonitu Anhovo postavi tudi vsa podjetja, Donit in tudi druga, ki so na lastne stroške tudi predčasno že ukinjala proizvodnjo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo želi državni sekretar dr. Šuštar.

DR. BORIS ŠUŠTAR: Hvala lepa. Kar se tiče na vsa ta vprašanja bi morda skušal replicirati na zadeve gospoda Hvalice. Najprej glede na tisti del, da je zakon deloma dosegel svoj namen v prestrukturiranju, manj pa na tistem socialnem delu. Kar se tiče na delu prestrukturiranja navajate podatke, da je Salonit v lanskem letu ustvaril izgubo 400 milijonov itd., podatek je točen, vendar se moramo zavedati, da je to predvsem izguba recimo temu hčerinskih podjetij Tesala in Fibrosala. Medtem ko podjetje Cement posluje pozitivno in to zelo pozitivno. Dejstvo je, da je azbestna tehnologija bila v podjetju Fibrosal. Za ta namen tudi zakon določa v prvem odstavku 3. člena zagotavljanje sredstev za nakup tehnologije brez azbestne tehnologije za proizvodnjo cementnih izdelkov. V tem smislu je torej zakon omogočil, se pravi, prestrukturiranje proizvodnje v brezazbestno, kajti posegel je v delovanje podjetij in s tem, kot kažete, je tudi recimo posegel na to področje, da ta hčerinska podjetja ustvarjajo določeno izgubo.
V tem smislu je zakon zagotovil ta sredstva in kot vidite, in iz časopisja in televizije, se to prestrukturiranje proizvodnje vrši in po končanih postopkih oblikovanja skupnega vlaganja in registracije in uvedbe prve faze, ki naj bi izdelovala valovite plošče, nato ravne in v tretji fazi celo cevi, prišli na pozitivno poslovanje. Mislim, da v tem delu je zakon izpolnil svoj namen, intencijo.
Kar se tiče drugega dela, socialnega, imenujmo temu tako, je zakon tudi predvidel, tako sredstva kot časovno opredelil možnost dokupa pokojninske dobe in potem tudi možnost odškodnin. Dejstvo je, da je v tem smislu, so zaznani tudi primeri, kot jih navajate, da pač ljudje umirajo, komisija bo proučila, bo pogledala te zadeve in upravičenci za te bodo dobili ustrezne odškodnine. Za to zakon tudi določa sredstva, sredstev je toliko, kot je zapisano v tretjem odstavku člena, 3. člena in v tem smislu se bodo tudi poskušale odpravljati določene posledice uporabe te azbestne tehnologije.
Kar se tiče gospoda Mozetiča, ki je podal vprašanje, kako je situacija v Donitu. Zavedati se moramo, da tudi zakon v svojem 3. členu v drugem odstavku omogoča izdajanje poroštev v višini do 500 milijonov SIT in sicer za prehod, nakup tehnologije in opreme za prehod iz azbestne v neazbestno tehnologijo. Torej imamo še podjetja, ki izdelujejo azbestne izdelke tja do leta 2001. Uredba postavlja končni datum 31.12.2000. Po tem datumu je prekinjeno, se mora prekiniti z vso proizvodnjo, prometom z azbestnimi izdelki, kajti zakon je z 20.12.1996 prepovedal proizvodnjo azbestno-cementnih izdelkov, to je tistih, ki se proizvajajo v Salonitu oziroma, ki so se proizvajali v Salonitu. Torej iz tega naslova se bo še izvršilo to prestrukturiranje, podjetje pripravlja program prestrukturiranja in na podlagi tega programa se bo lahko izvedelo tudi prehod na to novo tehnologijo. Je pa tudi res, da trg, svetovni trg, zunanji trgi rabijo še določene izdelke iz azbesta in v tem smislu je bil ta datum podaljšan tja do leta 2000. Po naših podatkih je en takšen primer v podjetju Donit, kjer je prišlo do obolenja, ta se bo pač tudi obravnaval. Dejstvo je pa v primeru Salonita, po naših podatkih, da so predvsem zboleli tisti, ki so bili neposredno oziroma v podjetju, to je Salonitu, ki je izdelovalo na podlagi azbestne tehnologije. To je tudi nekako odgovor na vaš predlog amandmajev, ki bi širil pravice na širše okolje, prebivalce in podobno. To je pač po dosegljivih podatkih.
Kar se tiče pripomb gospoda Henigmana. Ni res, da bi podaljšanje roka tja do leta 2003, 2004 nebistveno vplivalo na izvajanje tega zakona. Dejstvo je, da že po minimalnih variantah pridemo že do določenih sredstev, če pa vzamemo neke maksimalne variante, bi to pomenilo, da finančna sredstva, ki so takšna kot so, ne bi zadostovala za pokrivanje tistega dela, ki govori o upokojitvah in odškodninah.
V tem smislu vztrajamo na tem, da ostane 7. člen, vsi trije odstavki, razen za spremembo glede datuma, ki naj bi se podaljšal do leta 2001 in s tem naj bi dosegli nek kompromis, kajti dejstvo je, da imamo tri skupine; tisti, ki so neposredno bili v kontaktih z azbestom, tisti, ki so bili posredno in tisti, ki so tudi za tem zboleli.
Torej v tem smislu je neka uskladitev tega zakona z uredbo o prepovedi in omejitvah pri proizvodnji, dajanju azbesta v promet, ki je bila sprejeta v Uradnem listu, številka 20, leta 1998.
Torej, še enkrat menimo, da je zakon izpolnil svoje namene, da ga je mogoče spremeniti v tem delu, ki izenačuje roke, da bi bilo potem pa kakršnokoli širjenje, sploh da ne bi imeli časovnega limita ali podaljšanja do leta 2003, povzročilo probleme, ker kot veste, v 8. členu zakon govori, da morajo delavci, ki bi bili upravičeni do takšne predčasne upokojitve, izpolniti tudi pogoj, da so tehnološki višek, oziroma, da se jim ne najde zaposlitev v širšem okolju. Lahko vam citiram 8. člen. "Delavci, ki izpolnjujejo pogoj iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena, lahko uveljavijo pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, če jim je zaradi ukinitve delovnega mesta ali zaradi zmanjšanja števila delavcev zaradi prestrukturiranja proizvodnje ali drugih operativnih razlogov, prenehalo delovno razmerje po predpisih o delovnih razmerjih in jim ni mogoče niti s prekvalifikacijo zagotoviti njihovim delovnim sposobnostim ustrezne druge zaposlitve v primerni oddaljenosti od kraja stalnega bivališča v roku enega leta". In bi potem imeli takšne situacije, da bi bili nekateri, če bi te limite podaljšali, bi bili upravičeni, vendar pa niso tehnološki višek oziroma jim ni njihova nezaposlenost, možnost nezaposlenosti ne izhaja iz prestrukturirane azbestne proizvodnje.
V tem smislu je torej zadeva konsistentna po naši oceni. In tako vztrajamo na stvareh, ki pač izenačujejo ta dva datuma, kakršnekoli druge rešitve po naši oceni bodo izvajale pritiske v podjetjih. Konkretno, če govorim o Salonitu, iz katerega ste vi zelo blizu, bi to pomenilo tudi dodatno, da izmed teh delavcev, ki še delajo, da bi lahko 80 ali 90% teh delavcev enostavno se upokojilo in bi bil Salonit pred problemom, da nima ljudi, ki bi jih zaposlili v tej proizvodnji. Potem ostaja morda možnost, da jih uvažamo iz Italije ali kaj podobnega. Če bi recimo črtali 8. člen in potem podaljšali časovni limit. Tako da je zadeva konsistentna v tem smislu, da vsi trije odstavki pač z rokom 2001 dosežejo ta namen, da imajo možnost upokojevanja tisti, ki so neposredno posredno delali pri tej proizvodnji oziroma ki so tudi za tem zboleli in ob predpostavki, da so bili višek. To pa seveda ne onemogoča tistih, ki so pač zboleli za azbestozom, kot jo imenuje gospod Henigman kar cinogeno bolezen, da so upravičeni do odškodnine. To jim pa po vseh kriterijih pripada, če komisija ugotovi. Zato pa sem prej prebral tudi vse postopke, ki jih je vlada peljala v smislu čimprejšnjega razreševanja problematike odškodnin, do katerih so nedvoumno tudi upravičeni in jim je nekako dolžna tudi pomagati. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Hvalica. Prosim, gospod Hvalica, replika. Božič, replika. Ali obstajajo pogoji, da danes odločamo o tem zakonu?

IVO HVALICA: Če zagotovi koalicija sklepčnost, sigurno. Hvala lepa za besedo. Gospod Šuštar, poglejte. Moral bi jemati kolegom čas in petek je, jaz tudi še nisem kosil, niti zajtrkoval danes. Vidim, da so ljudje nestrpni, ampak zelo na kratko. Od kje vam podatek, da so zbolevali predvsem samo tisti, ki so delali neposredno tam v azbestni proizvodnji. Vi imate lahko neke podatke, jaz pa poznam ljudi in vem kje so delali. Kakšna razlika pa je med nekom, ki je delal tam na avtoklavi, kot so rekli, in na suho brusil fazonske komade za azbest cementa in tistemu električarju, ki je tisto napravo ali pa strojnikom, vzdrževal. Formalno je bil zaposlen sicer v neki delavnici, je pa tam preživel ravno tako tri, štiri, pet, šest, sedem ur. Kakšna razlika je? Tudi delavci Gradbenega podjetja Primorje iz Ajdovščine so se obrnili name. Deset se jih je podpisalo pod pismo, ker so bili več kot 10 let stalno zaposleni kot vzdrževalci. Vi pa veste, da v eni taki tovarni praktično non-stop potrebuješ vzdrževanje. Tu ni nobene razlike in je nesmiselno govoriti. Kabinetsko je to teoretično, ne se smešiti pred ljudmi, ki smo nekaj v življenju skozi dal. Ne govoriti takšnih stvari. Lahko vam je kdo napisal tako. Z distance 100 km veste, se zelo slabo vidi v eno tovarno, zelo slabo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Božič.

IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Res nas je malo in že nekajkrat se mi je zgodilo, da sem govoril skoraj prazni dvorani, kadar sem se oglasil. Še bolj žalostno je danes, da razen gospoda predsednika ni med nami več kolegov poslancev zdravnikov, da bi se oni oglasili, kako je z azbestozo.
Primorci poznamo azbestozo in bomo vsi podprli predlog zakona. Moram pa reči, da bom sam podprl tudi amandmaje, ki jih je vložila Socialdemokratska stranka v imenu občine Kanal. Ker je zelo težko razumeti - tisti, ki smo se vozili po Soški dolini, in ko si prišel mimo Kanala pa do Solkana, je bilo vse grmovje, drevje in hiše bele od cementa, v katerem je bil tudi prah azbesta. Danes reči, da tisti, ki je živel v hiši ob tovarni Salonit, ne more nič dobiti z nobenim zakonom, kriv je pa samo tega, da smo mi postavili, država, tako proizvodnjo, ki je bila zdravju škodljiva in tako kot o Černobilu leta in leta govorili, da ni res; kljub podatkom, ki so jih imeli zdravniki, da je azbest zdravju škodljiv, se delavcem ni povedalo. Tudi okoliški prebivalci, lahko rečemo tudi tako, saj v glavnem so vsi delali v tej tovarni, zelo malo bi jih prišlo na novo v poštev za ta zakon, ker že tako in tako kot zaposleni pridejo v reševanje po zakonu, ki je bil do sedaj že sprejet in ki bo malo razširjen. Ampak ti ljudje so bolni! Poznam ljudi, 52, 50 let stare, ki so upokojeni, ne morejo govoriti, imajo razrezane glasilke, počena pljuča - in danes bomo rekli, da to ni res. Samo takole bom rekel, kot sem rekel, ko smo govorili o novih občinah: železarje smo reševali in jim dali milijarde za rešitev železarstva v Sloveniji; tu se pa rešuje tisto, kar smo ljudem lagali in jim rekli, da ni zdravju škodljivo. Priznajmo jim to pravico! Zato, kar je rekel gospod Hvalica, tedne, mesece in še nekaj let bodo nekateri samo še živeli, dajmo jim vsaj to priznanje, da smo družba, ki misli na te ljudi! Če smo jih enkrat okrog prinesli, ne jih tudi v drugo! Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem - zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Ker so samo štirje členi, ne bomo glasovali o poslovniškem predlogu, da združujemo, da pač glasujemo o členih skupaj. Prehajamo torej na amandmaje. Pregled amandmajev ste prejeli z dnem 2. aprila.
K 1. členu je vloženo eno dopolnilo. Vložila ga je poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije, vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Želi kdo besedo o 1. členu in o amandmaju? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 1. členu? (23 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma k 1. členu sprejet.
Preden glasujemo o amandmaju k 2. členu, glasujemo še o 1. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen v celoti? (23 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmajih k 2. členu. Prvega predlaga poslanska skupina socialdemokratov, vlada, matično delovno telo ga ne podpirata. Če bo ta amandma sprejet, potem so drugi amandmaji nepotrebni. Drugi amandma, vlada Republike Slovenije ga predlaga. Tretji je amandma skupine poslancev, Benjamin Henigman prvi podpisani. Četrti prav tako, peti vlada Republike Slovenije, šesti odbor za gospodarstvo in sedmi skupina poslancev, prvopodpisani Jože Možgan. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo torej na odločanje o vseh sedmih amandmajih k 2. členu. Najprej dajem na glasovanje prvi amandma k 2. členu. Ugotovimo prisotnost! Prosim. Ja, potem lahko samo svoj glas obrazložite, kako boste glasovali. Prosim? Razprava je končana, lahko obrazložite svoj glas pri glasovanju. Torej, sedaj lahko poveste svoj glas, kako boste glasovali o prvem amandmaju k 2. členu. Prosim.

BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! K 2. členu je cela vrsta amandmajev. Jaz moram reči, da glede na konsistentnost zakona, jaz bi si želel širitve, vendar to širi obseg prvega zakona. Na odboru za gospodarstvo smo žal ugotavljali, da je, če bi bil sprejet prvi amandma k 2. členu, ga je zelo težko oziroma nemogoče izvajati, zato bi vam priporočil, da podprete amandma k tretjemu pod številko 3, 4 in pa 7. Ključni je amandma k 7. členu, ki v dikciji tudi nekoliko, ki nomotehnično popravlja besedilo starega zakona, se pravi amandma skupine poslancev s prvopodpisanim Jožetom Možganom in pa spremembe letnic, ki so predvidene pod amandma tri in pa štiri, da se zakon podaljša do leta 2003 za delavce in 2004 za zagotavljanje finančnih sredstev. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Iz razprave gospoda Henigmana je razbrati, da ne podpira amandma k 1. členu, kajti edino o tem bi lahko govoril. Torej prvega amandmaja k 2. členu. Ugotovimo prisotnost! Bomo ponovili. Se opravičujem. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 2. členu? (15 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 k 2. členu ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2 k 2. členu. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (34 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 2 sprejet. Amandma pod točko 3 je zaradi tega brezpredmeten.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 4 k 2. členu. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 4 potrjen.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 5 - pod 5 je sedaj brezpredmeten. Amandma pod točko 6 - glasujemo o amandmaju pod točko 6. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo ga podpira? (21 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 6 sprejet.
Na glasovanje dajem sedmi amandma. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 7? (27 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o 3. členu in amandmaju k 3. členu, ki se glasi: "3. člen se črta." Predlagatelj je skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Možganom. Želi kdo besedo? Gospod Henigman.

BENJAMIN HENIGMAN: Ta 3. člen ohranja dosedanji 8. člen zakona, kar je bil dogovor z vlado oziroma ministrstvom za gospodarske dejavnosti, kar pomeni, da se ugotavlja v podjetjih trajne presežke, tako kot je v osnovnem zakonu predvideno.
V prvem smo črtali to določbo iz enostavnega razloga, ker če je nekdo delal pod pogoji, 10 ali več let v azbestni proizvodnji, se nam je zdelo nesmiselno, da ga mora podjetje še ekstra ugotavljati.
Če bo ta člen pripomogel k večji sprovedljivosti zakona, potem predlagam, da ta člen podpremo. Je pa prišlo pri 2. členu do čudnega glasovanja, ko je bil podprt amandma odbora za gospodarstvo, je bil pa amandma vlade na amandma odbora za gospodarstvo boljši, ker je jasneje določal, da se nanaša na 10. in 12. člen osnovnega zakona in bo treba to verjetno v tretji obravnavi deloma popraviti. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o amandmaju k 3. členu. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo podpira amandma k 3. členu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je bil amandma k 3. členu sprejet.
V razpravo dajem 4. člen. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 4. člen sprejet.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati in glasovati moramo še o naslovu zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo. Izglasovali smo zakon po členih in naslov zakona. Ugotavljam, da so bili vloženi, da sta bila dva člena amandmirana. Sprašujem ali želi kdo vlagati amandmaje? Želi gospod Anderlič? Gospod Henigman?

ANTON ANDERLIČ: Obstaja verjetnost, da bo potrebno vložiti za tretje branje vsaj en amandma, zato predlagam, da prekinemo to točko in s tem najbrž tudi današnjo sejo in bi do naslednjega roka obravnave to tudi naredili. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ker je bilo ugotovljeno, da se bodo še vložili amandmaji za tretje branje, prekinjam to točko dnevnega reda. Ugotavljam, da nam je od 8. seje ostalo še 14 točk, o katerih nismo razpravljali in 3 točke, o katerih smo že in smo jih prekinili, tako da boste o nadaljevanju 8. redne seje poslanke in poslanci obveščeni. V torek 7. aprila ob 14.00 uri pa pričenjamo izredno sejo, na katero vas vljudno vabim. Hvala lepa.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 3. APRILA 1998 OB 14.08 URI.)

Zadnja sprememba: 04/09/1998
Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej