Sejo je vodil Miroslav Luci, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.08 uri.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 13. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, Ciril Pucko, Feri Horvat, Janez Janša, Zoran Lešnik, mag. Marijan Schiffrer, Davorin Terčon, Samo Bevk, Franc Potočnik, Zmago Jelinčič, Darinka Mravljak, Bogomir Špiletič, Anton Partljič za pričetek seje, Franc Jazbec, Ivo Hvalica, Janez Mežan, Ciril Ribičič, Aurelio Juri od 16.00 ure dalje, Miroslav Mozetič, Jurij Malovrh od 17.00 ure dalje, Peter Petrovič za pričetek seje, Alojz Peterle, Vincencij Demšar, Franc Kangler, Rafael Kužnik od 16.00 ure dalje, Peter Hrastelj, Alojz Vesenjak, Polonca Dobrajc za pričetek seje, Jože Lenič, Geza Džuban, Mirko Kaplja od 16.30 dalje, Vili Trofenik od 15.00 ure dalje. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. Prosim vodje poslanskih skupin, ker smo na meji sklepčnosti, da zadržijo to sklepčnost do 18.00 ure, do katere bomo danes delali. Če bomo delali intenzivno, obstaja možnost, da današnjo sejo tudi končamo. Če bi se videlo, da bi bilo potrebno za kakšnih 30 minut, bi verjetno tudi podaljšali, da se lahko jutri posvetimo delu v poslanskih skupinah oziroma v odborih in komisijah.
Na sejo so povabljeni tudi predstavniki vlade Republike Slovenije. Tudi njih prav prisrčno pozdravljam. Glede na to, da je danes komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve zboru predložila predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in imenovanju preiskovalne komisije državnega zbora Republike Slovenije o vpletenosti nosilcev javnih funkcij v poskus diskreditiranja slovenskih policistov in vojakov, ki so leta 1991 sodelovali v osamosvojitveni vojni na Koroškem, bo zbor današnje nadaljevanje 13. seje pričel s prekinjeno 47. točko dnevnega reda, to so volitve in imenovanja. Zatem bomo prešli na obravnavo včeraj prekinjene 38. točke, to je predloga zakona o zaščiti živali. Nato na obravnavo 32. točke, to je predloga o spremembah in dopolnitvah zakona o gostinstvu. Potem na obravnavo 23. točke, to je predloga zakona o odpisu odloženih davkov in prispevkov ter na obravnavo 37. točke, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odlikovanjih Republike Slovenije in 39. točke, to je predloga zakona o gospodarskih zbornicah ter nato po dnevnem redu dalje.
Prehajamo na nadaljevanje 47. TOČKE DNEVNEGA REDA - VOLITVE IN IMENOVANJA in sicer na OBRAVNAVO PREDLOGA ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O SESTAVI IN IMENOVANJU PREISKOVALNE KOMISIJE DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE O VPLETENOSTI NOSILCEV JAVNIH FUNKCIJ V POSKUS DISKREDITIRANJA SLOVENSKIH POLICISTOV IN VOJAKOV, KI SO LETA 1991 SODELOVALI V OSAMOSVOJITVENI VOJNI NA KOROŠKEM.
Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želijo.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Beseda je vaša, drage poslanke in poslanci. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in imenovanju preiskovalne komisije državnega zbora Republike Slovenije o vpletenosti nosilcev javnih funkcij v poskus diskreditiranja slovenskih policistov in vojakov, ki so leta 1991 sodelovali pri osamosvojitveni vojni na Koroškem. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (56 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 38. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O ZAŠČITI ŽIVALI. Smo pri obravnavi členov in amandmajev. O 33. členu smo včeraj zaključili razpravo in o amandmajih. Smo na strani 23 pri pregledu amandmajev. Prvi amandma k 33. členu ni bil sprejet. Sedaj moramo še izglasovati oziroma glasovati o drugem amandmaju k 33. členu. Na strani 23 ga imate. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je drugi amandma sprejet.
Celotni člen je tako spremenjen.
Prehajamo na 39. člen. Odpiram razpravo o 39. členu in amandmaju k 39. členu. Skupina poslancev, prvopodpisani Franc Čebulj. Vlada ne podpira, matično delovno telo ne podpira. Želi kdo razpravljati? Predlagatelj, torej prvopodpisani Franc Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, spoštovane kolegice in kolegi! Glede na to, da k 33. členu, amandma, pri katerem sem bil prvopodpisani, ni bil sprejet, ampak je bil sprejet vladni predlog, je možnost tudi, da se še ta napaka popravi v tretjem branju, ker je možno še amandmirati. Da pa je povezano z 39. členom, amandmajem, kateri je tudi predlagan, ki pravi: "Način oblikovanja cene cepljenja proti steklini v zavetišču za živali, v katero sta vključeni tudi lokalna skupnost in svet za zaščito živali." Tukaj lahko minister pri uredbi oziroma pri predpisovanju - člen tudi navaja, kaj je ministrova dolžnost - lahko z lokalnimi skupnostmi oblikuje cene, kar je lahko potem možnost, da se vnese v občinske odloke, ki bi eventualno lahko potem financirali zavetišča, tako izgradnjo in potem tudi samo vzdrževanje. To je ena od zadnjih možnosti, da ima lahko lokalna skupnost osnovo iz tega zakona, da lahko tudi pripravi in sprejme odlok in potem na osnovi odloka tudi lahko nekaj sredstev pridobi. Mislim, da je potem nekje zadeva zakonsko tako pokrita, da ne bi prihajalo do možnosti normalnega funkcioniranja samih zavetišč. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Čebulju. Replika oziroma razprava, razprava, Vili Trofenik in gospod kolega Kramberger.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni! Jaz sicer razumem namen kolega Čebulja, kaj bi rad dosegel, mislim pa, da je dikcija neprimerna. Cena je cena. Eventualno bi bilo sprejemljivo, da bi uvedli oziroma z odredbo takso, ki bi bila prihodek lokalne skupnosti. Ne more pa biti v ceni, ker je to enostavno nesprejemljivo. Verjetno bi bilo dobro, če bi avtor popravil ta amandma; potem bi ga bilo možno podpreti. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Trofeniku. Kolega Kramberger.
JANEZ KRAMBERGER: Hvala, gospod podpredsednik. Strinjam se s tem, kar je pravkar povedal kolega Vili Trofenik, da vsebina tega amandmaja ni primerna, dikcija ni primerna, ker ne bo mogla slediti namenu tega, namreč načinu oblikovanja cene cepljenja proti steklini v zavetišču za živali. To mislim, da moramo, da tega ne smemo sprejeti, ker mi moramo, če hoče lokalna skupnost še to možnost - prosil bi predstavnike vlade, da to pojasnijo - da moramo ceno, torej ceno za cepljenje psov, tudi za tiste živali, predvsem za tiste, katere niso v zavetišču. Tam moramo doseči, da bo cena toliko višja, da bo lahko potem lokalna skupnost tisti del cene pridobila in jo namenila za vzdrževanje in izgradnjo zavetišč.
Torej mislim, da ta amandma ni primeren. Predlagal pa bi, da ga sprejmemo, pa mogoče za tretje branje ostane odprt, da lahko to v tretjem branju uredimo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Kolega Čebulj, potem pa bo dobil besedo gospod Zoran Kovač.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. No, gospod Kramberger je v zadnji alinei popravil stališče, katerega sem tudi jaz hotel predlagati. Se strinjam mogoče, da ni čisto jasno, z jasno dikcijo tukaj notri opredeljeno, kako naj bi se to imenovalo - ali taksa ali ne vem kaj. Lahko bi tudi iz tega sklepali in zato predlagam, da se amandma podpre in se za tretje branje, vključno z ministrstvom oziroma vlado pripravi ustrezen amandma, ker je seveda samo na tak način možno.
Gre pa za sledeče. Tukaj je jasno, če ste pogledali v Poročevalca, gre za pristojnosti državnih organov. Tu je potem naloga ministra, da predpiše, kakšna bo cena ali taksa, tako za zavetišča ali sama taksa za pse. To je pač v pristojnosti ministra. Ne kot samega z dorekom v tem samem zakonu.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Čebulju. Gospod Zoran Kovač, direktor veterinarske uprave Republike Slovenije. Beseda je vaša.
ZORAN KOVAČ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Gospodje poslanci in gospe poslanke! Dejstvo je namreč, da je vakcinacija proti steklini za lastnika živali brezplačna. Lastnik živali plača pri vakcinaciji samo registracijo. Glede na to, da je zavetišče druga dejavnost, zavetišče niti registracije psa v obliki takse ne bo plačevalo.
Naše mnenje je, da bi se kvečjemu lahko glasil - vendar ne v 39. členu, ampak v drugem - amandma oziroma dikcija, ki bi dajala možnost. Vendar je ta že tako ali tako dopuščena tudi v zakonu o lokalni samoupravi. Občina lahko samostojno predpisuje odloke. Dejstvo je, da smo hoteli tudi spodbuditi sofinanciranje zavetišč na ta način, da bi občina predpisala odlok, da morajo lastniki živali plačati v občinski proračun ravno iz naslova zakona o zaščiti živali določen prispevek. Ravno lastniki živali so tisti, ki s svojim malomarnim ravnanjem lahko povzročijo, da žival postane predmet zavetišča. Zato je amandma v taki obliki neprimeren, ker ne rešuje problema, ker je stvar brezplačna za lastnika. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Kovaču. Prosim za mir v dvorani, da slišimo razpravljalce. Razprava je zaključena. Prehajamo na odločanje. Želje po razpravi ni več. Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številka 1 k 39. členu. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 39. členu? (17 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 1 ni sprejet.
Glasovati moramo o členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 39. člen sprejet.
Amandma k 40. členu je umaknjen.
Prehajamo na 43. člen in amandma. Želi kdo razpravljati? To je amandma odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 43. členu? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 43. členu sprejet.
Prehajamo na odločanje o 43. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! Prosim, da potrdite prisotnost v dvorani! (45 prisotnih.) Že na začetku sem opozoril vodje poslanskih skupin - kolegi poslanci, medsebojna diskusija je končana! Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 43. člen v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 43. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 45. členu. Amandma pod številko 1 je brezpredmeten, amandma pod številko 2 je umaknjen, torej razpravljamo o novem amandmaju pod številko 3, ki ga imate na klopeh - to je amandma poslanske skupine slovenske ljudske stranke, ki je bil vložen danes. Potem pa sta še amandmaja pod številko 3 in 4, ki ju imate v pregledu amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje, najprej o amandmaju poslanske skupine slovenske ljudske stranke, ki ga imate na klopi, z današnjim datumom. (Posredovanje poslancev iz klopi.) Prosim? Amandma se glasi: V 12. točki tretjega odstavka se črta besedilo "ali 23. členom". Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma poslanske skupine slovenske ljudske stranke sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3, to je amandma odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; če bo ta sprejet, bo amandma pod številko 4 brezpredmeten. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 3 sprejet; s tem je četrti amandma brezpredmeten.
Odločamo še o 45. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 45. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 46. člen in ponovno amandma, ki ga imate na klopi, to je amandma slovenske ljudske stranke z današnjim datumom, 13.5.1999, ga imate na klopeh. Razpravljati ne želi nihče. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! Najprej o prvem amandmaju k 46. členu. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Ponovimo ugotavljanje prisotnosti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? To je tudi edini amandma k 46. členu.
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločati moramo še o 46. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 46. člen sprejet.
Prehajamo na amandma za novi 48.a člen, to je predlog poslanske skupine slovenske ljudske stranke. Prav tako ga imate na klopi, z datumom 13.5.1999. Razpravljati ne želi nihče. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za za novi 48.a člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je novi 48.a člen sprejet.
S tem je razprava o amandmajih končana in sprejemanje amandmajev.
Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ker ne želi nihče več besede, dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati in glasovati pa moramo še o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati o naslovu zakona? Gospod Bajc. Se opravičujem. Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na glasovanje in odločanje o naslovu zakona. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Bilo je potrebno malo časa, kajti dobili smo proceduralni sklep poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Predlog, ta se glasi: Državni zbor opravi tretjo obravnavo predloga zakona o zaščiti živali, EPA 759, na podlagi drugega odstavka 194. člena poslovnika državnega zbora.
Odpiram razpravo. Kolega Rupar.
PAVEL RUPAR: Spoštovani gospod predsedujoči! Kolegice in kolegi!
Proceduralnega predloga, mislim, da predsedujoči ni prebral v celoti. Gre za to, da na naslednji seji obravnavo tega zakona nadaljujemo. To gre v povezavi z mojim uvodom k tej točki. Še vedno trdim in žal mi je, da smo edina oziroma ena redkih držav, ki tega zakona še nimamo sprejetega, in zdi se mi pravilno, da se državni zbor odloči, da proceduro oziroma tretje branje nadaljujemo takoj na prihodnji seji. Seveda mora vmes miniti 7 dni po poslovniku. Kar pa glede na sprejete amandmaje in številne popravke niti ne bo težko.
Seveda pa želim in osebno upam, da bomo v naslednji obravnavi, kadarkoli že bo, kakorkoli bo že sprejeto, upoštevali predvsem tisto, kar potrebujejo živali in ne kar potrebuje dnevna politika. Meni je žal, da se ni sprejela vrsta predlogov, čeprav so bili smiselni in tudi pametni. Posebno mi je žal okoli financiranja. Že prihajajo odmevi na naše odločitve in marsikatera občina k skupnemu zatočišču ne bo prispevala denarja. Zato, ker nihče ne bo mogel nikjer in nikoli dokazati, da je žival, pes recimo, najdena v eni občini, res iz tiste občine. Prepeljana pa bo na škodo tistih, ki azil imajo. Seveda tam, kjer ta zatočišča bodo. Ampak to je le eden od primerov prehitrega sprejemanja, prehitrih odločitev, predvsem pa političnih odločitev. Žal, bom rekel, na škodo naših ljubljenčkov in tistih, od katerih imamo tudi največje koristi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Spoštovani kolega Rupar! Jaz sem prebral samo do 194. člena poslovnika državnega zbora. Kolega Rupar, člen sem prebral zato, ker je težko zadolžiti vlado, da v treh dneh pripravi ta zakon in da ga uvrstimo na 14. sejo. Lahko bi šli tako daleč, da gremo po preteku najmanj sedem dni od dne, ko poslanci dobijo besedilo zakonskega predloga s sprejetimi amandmaji pa pika. Za 14. sejo bi težje. Vlada mora zakon predložiti, ker naslednji sklep bo, da vlada predloži za tretjo sejo. Prosim? Še enkrat.
Spoštovani kolegi! Po krajšem razgovoru s predlagateljem dajem na glasovanje naslednji sklep: "Državni zbor opravi tretjo obravnavo predloga zakona o zaščiti živali, EPA 759, na podlagi drugega odstavka 194. člena poslovnika državnega zbora po preteku najmanj sedem dni od dne, ko poslanci dobijo besedilo zakonskega predloga s sprejetimi amandmaji." Kolega Rupar se strinja s tako dikcijo. Potem dajem to na glasovanje, kar je v skladu s poslovnikom. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta proceduralno predlog? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je proceduralni predlog sprejet.
V razpravo dajem še naslednji sklep oziroma predlog sklepa: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije." Želi v zvezi s predlaganim sklepom kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajam na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Preden zaključim to točko dnevnega reda, bi želel pa res opozoriti vlado oziroma predlagati vladi, da v čim krajšem možnem času pripravi ta zakon v skladu s tistim sklepom, ki smo ga sprejeli. Seveda v možnem terminu da pripravite, da se čimprej opravi tretja obravnava.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 32. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOSTINSTVU. Smo pri tretji obravnavi. Obravnavamo 13. člen, h kateremu je predlagan amandma z datumom 12.5.1999, ki ga imate na klopeh; amandma so predložile tri poslanske skupine: poslanska skupina slovenske ljudske stranke, LDS-a in DeSUS-a. Želi kdo od predlagateljev podati dodatno pojasnilo? Želi kdo razpravljati? Preden bi začeli, sprašujem poslansko skupino LDS in poslansko skupino slovenske ljudske stranke, ali odstopajo od amandmajev, ki so jih vložili že prej (gre za dva amandmaja)! Odstopate od teh amandmajev in jih ne obravnavamo? Izvoli, kolega.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Poslanska skupina slovenske ljudske stranke bo odstopila od svojega amandmaja, če bo sprejet skupni amandma k 13. členu. Poslanska skupina slovenske ljudske stranke skupaj s poslansko skupino LDS-a in DeSUS-a smo pripravili nov amandma k 13. členu, ki je usklajen z ministrstvom za malo gospodarstvo in turizem ter ministrstvom za kmetijstvo; je vsebinsko preglednejši, odpravlja omejitev sedežev v prostorih za strežbo ter omogoča lokalnim skupnostim, da dovoljujejo turističnim kmetijam na njihovem območju povečanje ponudbe z domačo hrano in kupljeno pijačo. S tem se ta člen spreminja v celoti. Predlagamo, da se najprej sprejme ta amandma in s tem postaneta druga dva brezpredmetna.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Razprava poteka o 13. členu in amandmaju vseh treh poslanskih skupin in tudi o dveh vloženih amandmajih, s tem da bomo najprej glasovali o amandmaju, ki so ga podale vse tri poslanske skupine; če bo ta sprejet, bosta druga dva brezpredmetna. Odpiram razpravo o 13. členu in vseh treh amandmajih. Ni želje po razpravi.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 13. členu poslanskih skupin ljudske stranke, LDS-a in DeSUS-a. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma treh poslanskih skupin k 13. členu? (46 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma poslanskih skupin ljudske stranke, LDS-a in DeSUS-a k 13. členu sprejet; tako sta ostala dva amandmaja brezpredmetna.
S tem ugotavljam, da smo končali glasovanje o amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona! (Ni.) Zato prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje, torej na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
Imamo še dodatni sklep. V zvezi s tem zakonom je poslanec Jože Avšič vložil dodatni predlog sklepa, ki se glasi: "Državni zbor Republike Slovenije poziva ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, da v najkrajšem možnem času izda pravilnik o kriterijih in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Želi kdo razpravljati? Kolega Avšič, izvoli.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Lep pozdrav! Torej ob obravnavi zakona o gostinstvu je bil največji zaplet nesporno ta amandma, ki smo ga tudi nazadnje sprejemali in se nanaša na turizem na kmetiji ali kmečki turizem ali pa na kmetijo odprtih vrat. To vsekakor je eden od velikih problemov naših kmetij, ki se želijo ukvarjati z dopolnilnimi dejavnostmi na svojih kmetijskih posestvih, ni pa edini. In s tem, da smo na nek način nekaj rešili za turizem in gostinstvo, ostaja še cela vrsta dejavnosti, s katerimi bi se kmetije želele ukvarjati, pa tudi se ukvarjajo, vendar na nek neurejen, normativno neurejen način. To so dopolnilne dejavnosti. Za vrsto slovenskih kmetij, za katere vemo, da so majhne, da imajo premalo hektarjev, da so gorske in podobno, je to lahko tudi edini izhod v sili pri preživetju, morda pa tudi po vključevanju v Evropsko unijo naše države. Zato menim, da je skrajni čas, da se v Sloveniji normativno uredi področje dopolnilnih dejavnosti, tako na področju turizma, kajti tudi s tem zakonom nismo opredelili kriterijev in podlag za gostinstvo in turizem na kmetiji, potem pa cela vrsta drugih dejavnosti, od obrti do predelave mleka, mesa in podobno. Mislim, da je ta predlog tega sklepa utemeljen in da bi ga moralo ministrstvo tudi upoštevati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Avšič. Državni sekretar, gospod Zajc.
TOMAŽ ZAJC: Predlog je izvrsten, je dober, toda tega pravilnika naše ministrstvo žal ne more sprejeti, ker za to ne obstaja, žal, pravna podlaga. Tako podlago lahko predstavlja le zakon o kmetijstvu, ki je že v pripravi in predvideva tak podzakonski akt. Predlog je dober, toda nimamo pravne podlage, da bi lahko mi to naredili. Mislim pa, da bo ta zakon o kmetijstvu, ki se bliža koncu, kot sem obveščen, in ima tak podzakonski akt notri, to, kar je gospod poslanec podal, gospod Avšič povedal, izpolnil in da bo potem zadeva v redu. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Tudi ta odgovor ni tako negativen, kot ste ga označili, gospod državni sekretar, kajti predlog sklepa je, v najkrajšem možnem času, ni rečeno, kdaj. Gospod Avšič, prosim.
JOŽE AVŠIČ: Jaz sem nekako pričakoval ta odgovor. Nisem čisto prepričan, da zakon o obrti nima, ni ustrezna podlaga, ampak ne bi rad, ker tudi nisem pravnik, da bi o tem danes diskutirali in zavlačevali, zato predlagam, da se spremeni ta sklep oziroma ga dopolnjujem, da poziva državni zbor vlado Republike Slovenije, da prouči možnost za izdajo predpisa, ki bo določil kriterije in postopke za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Torej v tem primeru se obrača državni zbor na vlado, zadeva se nanaša na več ministrstev in naj vlada seveda prouči, ali že obstaja pravna podlaga ali res moramo čakati na zakon o kmetijstvu. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Imamo že popravek: Državni zbor Republike Slovenije poziva vlado Republike Slovenije, da v najkrajšem možnem času prouči možnost za izdajo predpisa, ki bo določil kriterije in pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Ste, gospod državni sekretar, zadovoljni? Potem lahko preidemo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za dodatni sklep kolega poslanca Avšiča? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Zdaj pa res zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 23. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O ODPISU ODLOŽENIH DAVKOV IN PRISPEVKOV, druga in tretja obravnava v okviru hitrega postopka. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Brankom Jancem. Zbor je prvo obravnavo o predlogu zakona opravil na 12. seji in ob tem sklenil, da drugo in tretjo obravnavo predloga zakona opravi na 13. seji. Smo torej na 13. seji in pri drugi obravnavi. Tako prehajamo na drugo obravnavo, to je na razpravo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Prehajamo na odločanje o tistih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Če bo šlo tako naprej, se bojim, da ne bomo končali te točke. Ugotavljamo prisotnost, vodje poslanskih skupin, poskrbite za to. Ponovno se prijavljamo, ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Sedaj smo pri razpravi o posameznih členih in amandmajih, ki so vloženi k posameznim členom. Pregled imate na klopi oziroma material pod številko 23. Novo besedilo, z datumom 13.5.1999. Ali imamo na klopeh? Imamo.
V razpravo dajem 1. člen in 4 amandmaje k 1. členu. Odpiram razpravo. Kolega Henigman. Kolega Kopač, Janc.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Na odboru za finance - govorim v lastnem imenu; verjetno bo še predsednik odbora začel razpravo v imenu odbora - vendar moram povedati, da je bila razprava o tem zakonu na odboru zelo konfuzna. Pogovarjali smo se o abstraktnih stvareh, glede na to, da sami nismo mogli ugotoviti, za koliko podjetij naj bi zakon veljal oziroma zakaj naj bi zakon sploh sprejemali, če ima vlada škarje in platno, da lahko o posameznih prispevkih in davkih samostojno kot upnik odloča. Treba je povedati, da v ta zakon spadajo podjetja, ki so šla leta 1992 ali pa prej na sklad za razvoj, sedanjo razvojno družbo in da se jim je takrat za določen čas preložilo plačevanje davkov in prispevkov.
Glede na vso razpravo, ki je bila, je odbor sprejel stališče, da je najbolje, ker je zakon že prešel v drugo branje, da poskušamo zakon onesposobiti tako, da črtamo vse člene. Zato bi podprl amandma odbora k 1. členu, ki pravi, da naj se člen črta. S tem odpade kakršnakoli dilema, da bi sprejeli slab zakon, hkrati pa prepuščamo vladi Republike Slovenije, da samostojno odloča o usodi davkov in prispevkov in s tem posredno tudi o usodi posameznih podjetij, ki so seveda vključena v ta zakonski tekst.
Takih podjetij pa menda ni več kot prstov na eni roki oziroma naj bi bilo samo eno tako podjetje, za katero naj bi se sprejemal zakon v državnem zboru. Zato sem mi zdi, da je tak način dela državnega zbora nepotreben, neproduktiven in tudi diskriminatoren do vseh ostalih podjetij, ki nikoli niso bila v skladu, ki nikoli niso imela teh odpustkov, pa morajo plačevati davke in prispevke in jim niti na kraj pameti ne pade, da bi na tak način poskušale lobirati za odpis. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Rad bi povedal nekaj besed pravzaprav v imenu odbora za finance. Po prvi obravnavi, ko je bil zavrnjen predlog sklepa matičnega delovnega telesa, ki je rekel, predlog zakona se ne sprejme, torej državni zbor se s tem ni strinjal, nam je bila stvar nekako ponovno vročena v dodelavo. Ker je torej predlog zakona v prvi obravnavi bil sprejet, je bilo treba z njim nekaj narediti. Jaz sem potem poskušal in predlagal tudi odboru, da bi sprejel nek amandma, ker zakon tak, kot je bil predlagan, po mojem za nobenega člana odbora ni bil sprejemljiv, še najmanj zame. Zato sem potem poskušal oblikovati nek amandma, ki bi vseeno po mojih besedah naredil predlog zakona vsaj približno pravno higieničen.
Zato sem predlagal odboru, da bi sprejeli amandma, ki bi rekel, da se ti davki in ti prispevki lahko, ne avtomatično ampak lahko, odpišejo, pretvorijo v kapitalski delež ali preložijo, vendar po proceduri, ki velja za prisilno poravnavo v skladu z zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Vendar je ena razlika med tem predlogom in zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji.
V tem primeru se bi postopek vodil na vladi, ne na sodišču, in obravnavani upnik bi bil en sam - Republika Slovenija. Na sodišču so upniki, ki se obravnavajo, vsi. No in ta predlog zakona, mislim takega predloga resnici na ljubo potem odbor ni podprl in je, ker se že tako ali tako ni strinjal z osnovnim predlogom zakona, potem predlagal, da se predlog zakona ne sprejme. To je narejeno v obliki amandmajev k posameznim členom, ki pravijo člen se črta, ker v drugi obravnavi ni moč sprejeti generalnega sklepa, da se predlog zakona ne sprejme.
Ta predlog amandmajev, ki sem jih predlagal in na kratko tu predstavil, je potem sicer resnici na ljubo vložila skupina poslancev s prvopodpisanim gospodom Jancem, in sicer 11. maja, vidim v pregledu amandmajev.
Sicer je pa treba po mojem vseeno povedati naslednje. Odpis davkov, preložitev plačila obveznosti ali pa pretvorba v kapitalski delež je tudi brez tega zakona možna, vendar morajo v skladu z zakonom o izvrševanju proračuna - tam je člen, ki pravi: "Vlada lahko odpiše, pretvori v kapitalski delež ali preloži, vendar v skladu s pravili, ki veljajo po zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji." - in ravno v tem je ključ vsega. Ta podjetja, ne vem ali jih je štiri ali pet, ki so zainteresirana za ta predlog zakona, ne želijo iti v prisilno poravnavo po zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ampak bi rada imela neke vrste delno prisilno poravnavo v odnosu med njimi in Republiko Slovenijo, ne pa v odnosu med njimi in preostalimi upniki.
Zdaj sicer govorim tu kot posamičen poslanec, želel sem pa pravzaprav predstaviti rdečo nit, ki se je vlekla skozi razpravo na odboru. Odbor je torej predlagal črtanje vseh členov in s tem zavrnitev predloga zakona. Hvala za besedo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Kopaču. Kolega Janc.
BRANKO JANC: Hvala za besedo. Za osvežitev spomina mislim, da je prav, da povem, da ta zakon ureja davke in prispevke iz leta 1990, 1991 in 1992. Gre za obdobje osamosvajanja Slovenije in gre za podjetja, ki so v tistih časih izgubila trge republik bivše Jugoslavije. Ta podjetja v tem trenutku poslujejo pozitivno. Izvršila so tako tehnološko kot tudi finančno prestrukturiranje, žal pa niso sposobna poravnavati obveznosti, ki so nastale v teh letih. Če danes govorimo, zakaj ta podjetja ne želijo iti v prisilno poravnavo, je to popolnoma logično. Ta podjetja imajo trg, imajo proizvod in imajo zaposlene delavce. V tem trenutku jih silimo oziroma jih država prisiljuje, da plačujejo obveznosti iz izplačanih plač. Gre za prispevke in davke za tiste delavce, ki so že zdavnaj izgubili svoje delo. Če mi nismo sposobni priznati, da se je z osamosvojitvijo Slovenije, posebno na gospodarskem področju, zgodil velik preobrat, potem dejansko ne vemo, kaj se bo v gospodarstvu dogajalo.
Če se vrnem k 1. členu tega zakona, je, tako kot je že kolega Kopač omenil, skupina poslancev predložila amandma k 1. členu, ki spreminja 1. člen zakona, in sicer s tem, da ne gre za odpis odloženih davkov kar povprek, ampak daje pristojnost vladi, da v okviru postopka, ki je predviden s prisilno poravnavo, ureja oziroma poračunava te obveznosti. Gre za tri načine urejanja teh zadev, in sicer: za odpis, za kapitalski delež države oziroma spremembo v kapitalski delež države in zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavoda za zdravstveno zavarovanje in gre za obročno odplačevanje. Predlagatelji tega amandmaja in sam menim, da je potrebno tak amandma sprejeti, saj predstavlja določen konsenz tako med predstavniki vlade kot tudi med predlagatelji zakona. Vsekakor apeliram na vas, da ne podprete amandmaja k 1. členu odbora za finance. Meni je jasno, da je odbor za finance predlagal tak amandma, ker je tudi v prvem branju predlagal sklep, da zakon ni primerna podlaga za zakon za drugo branje. Mislim, da je predlog amandmajev, ki jih predlagamo tudi k 2. in 3. členu, potrebno podpreti in sprejeti zakon.
Če se vrnem k razpravi gospoda Henigmana in kolega Kopača. Škoda je govoriti o tem, da ima vlada vse instrumente, da rešuje ta problem. Vlada nima instrumentov, da rešuje ta problem. Edini način, da se problem davkov, prispevkov iz leta 1990, 1991, 1992 reši, je sprejem ustreznega zakona. Če kdo misli, da je potrebno danes potopiti ta podjetja samo zaradi tega, ker "kobajagi" mislimo, da s takim odpisom davkov in prispevkov rušimo konsistenten davčni sistem v Sloveniji, potem se ta zelo zelo moti.
Jaz predlagam in apeliram na vas, da prisluhnemo tudi podjetjem, ki niso v programu reševanja SRD, za katere smo razpisali obveznice za 10 milijard. Kolega Henigman! Tudi vaše podjetje iz Ribnice je med temi in je prejelo že kar veliko denarja in ga še bo. Ta podjetja, za katera mi predlagamo zakon, seveda niso zajeta v nobenem programu. Zaposlujejo med 3500 in 4000 delavcev in tudi v imenu teh delavcev vas prosim, da ta zakon podprete.
Kot zadnje poudarjam to, da to ni logistični zakon, da trije predlagatelji nimamo, vsaj jaz osebno ne, nobenih kontaktov s posameznimi direktorji ali poslovodstvi teh podjetij. Kljub temu pa mislim, da je treba podpreti. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Jancu. Repliko ste si prislužil s strani kolega Henigmana.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Ne želim polimizirati glede konkretnih podjetij. Jaz razumem napor poslancev, da se poskuša nekaj storiti za interes svojemu kraju. Rad bi povedal, da nobeno moje podjetje ni nikoli odpisovalo teh stvari. Če pa je govora o Donitu Medvode, ki je bil v skladu za razvoj, potem pa ta Donit Medvode je svoje odplačal. Odplačal je tisto, kar mu je bilo leta 1992 odloženo. Takih podjetij, ki so odplačevala te stvari, jih je, ne upam si reči, ampak velika velika večina. Če so vsa ta lahko to storila, lahko naredi še nekaj posameznih podjetij.
Da pa bo ta zakon, če ne bo sprejet, vplival na potop podjetij, tega dejstva pa jaz ne morem sprejeti. Tudi zaradi tega, ker podjetja, ki so bila v skladu, so svoje viške delavcev reševala s pomočjo države. Ta podjetja so na lažji način kot vsa ostala v bistvu zmanjševala delovno silo na račun državnega proračuna in na račun posebnega statusa, ki so ga imela kot v Koržetovem podjetju. Zato prosim, da ne izkoriščamo razprave o členih za podtikanja. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa za kratko in jedrnato repliko. Tako bo verjetno tudi pri repliki gospoda Mogeta. Razpravo bo pa opravil še kolega Petan.
RUDOLF MOGE: Hvala lepa, predsedujoči. Če sem vas, kolega Henigman, dobro razumel, je morala v tem, boljše jih je 100 potopiti, kakor pa enega rešiti. Ampak, kolikor vem, to ni bila morala bosonogega (?) filozofa iz Nazareta.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Razpravo nadaljujemo. Kolega Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani! Torej jaz ne bom govoril konkretno o imenih, bi pa na splošno. Gre za sledeče. Jaz se sicer ne morem strinjati...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolega Petan, razprava o amandmajih, na splošno.
RUDOLF PETAN: Ja, ja.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Izvoli. Oprosti.
RUDOLF PETAN: Ne morem trditi, da so - recimo - dogodki leta 1990, osamosvojitev in zmanjšanje trga, da je prispevalo k temu, da so ta podjetja, ki so na spisku, zaradi tega v takem stanju, kot so, ampak je verjetno tu nekaj drugega zadaj, ampak to navsezadnje ni toliko pomembno.
Sem tudi podpisnik pri amandmaju številka 2 in mislim, da je pri tem amandmaju tako širok konsenz, ker kolikor sem videl, tam so poslanci kar različnih strank podpisani, torej ne gre za neko politično zadevo, ampak gre za čisto nek določen praktični vidik in tudi mene je to navedlo, da sem se podpisal pod tisti amandma. Treba je priznati, da s tem, če bi podprli prvi amandma, da se črta ta 1. člen, potem verjetno ne bi naredili prav nič, ampak bi ostali pri tem, kot smo. Namreč, res je in tudi sam sem zagovarjal to stališče, da bi vlada resnično morala nekaj storiti. Zdaj, v kakšni obliki, s kakšnimi instrumenti, to je druga stvar, vendar vlada tega ni storila. Čas je bilo že 7 let, pa se ni zgodilo nič in zato popolnoma razumem predlagatelja tega predloga zakona, da je sam zbral pač število podpisnikov in je vložil ta predlog zakona. In ta predlog zakona sem tudi sam podprl, ker sem mi je zdelo še tisto najmanj administrativno. Tudi ta amandma pod številko 2, ki sem ga sam podpisal, je zame ravno toliko administrativen, mogoče še bolj zato, ker ne bodo vsa ta podjetja, ki so bila imenovana, v enakem položaju, ampak se bo lahko odločalo: ali to ali ono ali tisto, lahko bo pa vlada tudi navsezadnje odpisala. To se pravi, ne bodo vsi v enakem položaju - vsa podjetja - kar se mi pa ne zdi ravno najboljše. Ampak kljub vsemu je ta amandma še boljši, kot pa, da pustimo zopet zadevo takšno, kot je, in prepustimo v bistvu nek prazni prostor, da bi vlada eventualno lahko predložila neke ukrepe.
Ob predlogu tega zakona je vlada imela možnost, da bi eventualno amandmirala ta zakon, pa ni šlo v tej smeri, ampak da bi se v bistvu vsi členi črtali. To se pravi, to je popoln nesmisel. Stvar je treba razčistiti in mislim, da sedaj je neka priložnost; navsezadnje priložnost je bila s tem, da se lahko vlagajo amandmaji. Če se kdo s tem ni strinjal, je imel priložnost, da pove svoje prek amandmajev, in prav tako tudi vlada.
In zato predlagam, da 1. člen, prvi amandma k 1. členu se ne podpre in se podpre drugi amandma k 1. členu, ki vsaj deloma rešuje to problematiko do neke mere, da se ta stvar lahko pokrene, da se premakne z mrtve točke, tako da navsezadnje tudi določene obveznosti, ki jih te firme še imajo, pač visijo kot nek demoklejev meč, pa tudi če niso velike številke. Tako da predlagam, da se podpre drugi amandma. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Torej razpravljamo o amandmajih k posameznim členom. Se pa, zgleda, vračamo tudi malo k ciljem in namenom zakona in to toleriramo zato, ker namreč vsi amandmaji odbora za finance in monetarno politiko govorijo, da se členi črtajo. Zakona potem avtomatsko ni namreč, zato se to tu malo prepleta. Razprava, kolega Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. En lep pozdrav vsem. Leta, v katerih so se dejansko zgodile te težave v podjetjih, so bila resnično huda, kajti podatki kažejo vsaj za okolje, iz katerega izhajam, da je bilo leta 1990 štiristo brezposelnih, leta 1991 že tisoč dvesto in ta številka je narasla v letu 1993 na tisoč osemsto. Torej je šlo za izredno hude razmere na trgu in seveda če samo pogledamo, da so družbe, ki so danes predmet razprave, takrat zaposlovale deset tisoč delavcev, danes jih zaposlujejo samo še dobrih štiri tisoč. Torej se je tudi v teh podjetjih marsikaj zgodilo in so bile ogromne težave. Dejstvo pa je, da danes to zmanjšano število ljudi težko zagotovi vse obveznosti za takratno število zaposlenih, ki so bili v teh podjetjih. Torej gre za nesorazmerno veliko obremenitev sedanjih zaposlenih in seveda to je tudi eden od zelo pomembnih argumentov, da ne poslabšujemo stanja, ki je že tako zelo kritično na področju zaposlovanja oziroma reševanja brezposelnosti v Sloveniji.
Poleg tega sem prepričan, da ministrstvo za finance v proračunu za leto 1999 zagotovo ni planiralo prihodkov iz izterjave teh davkov. Če pa se zgodi, da bo nekatero od teh podjetij šlo še dodatno v stečaj, pa bo zagotovo iz tega proračuna za leto 1999 potrebno zagotoviti dodatna sredstva za reševanje teh težav.
Torej je vendarle ta zakon zelo zelo, kljub vsemu, smiseln. Seveda ne podpiram amandmajev črtanja in se sem za to, da se te družbe ohranja pri življenju in seveda se jim tudi s tem zakonom lahko pripomore k temu. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. K razpravi se je prijavil še gospod kolega Rejc. Nadaljnjih interesentov pa ni.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje. Veliko smo na odboru za finance govorili o tem zakonu in ko smo na zahtevo in na osnovi sklepa dobili podatke, za kaj tu gre oziroma za katera podjetja tu gre in ko smo dobili bolj precizne številke, sicer malo manj pregledne, smo ugotovili, da je situacija povsem druga, kot smo prej slišali, ko smo poslušali napovedi oziroma pripoved o tem, kaj ta zakon rešuje.
Gre za to, da nam mora biti jasno, da je najmanj, kar je, da mora biti ta slovenska vlada kakršnakoli in kadarkoli je kdaj bila, vsaj objektivna, če drugega ne. In ko se človek sprehodi skozi pregled teh podjetij in vidi, da so v glavnem ali večji del stvari naredili, izpolnili, izplačali. Usoda je šla mnogim v stečajni postopek, kar vemo, da je potem vprašanje, kako se bo stečajna masa razdelila. Moje gledanje je bilo v glavnem vedno, da ta zakon prvič; ni objektiven, drugič; je povsem druga slika, kot sem pričakoval, da je in tretjič; v teh amandmajih, ki jih predlagamo oziroma rekli, da smo glasovali za to - in tudi sam sem glasoval, da se črtajo - je napisano, da se delno odpiše - vlada ga delno odpiše - ali celo terjatev, ali pa gre v lastniški odnos. Tak posel, tako delo so opravili v Slovenski razvojni družbi oziroma bi rekel v Skladu za razvoj, zdaj Slovenski razvojni družbi. To se pravi, da vlada tako ali drugače lahko določene stvari uredi in te stvari se gotovo niso vlekle, gotovo niso bile nikjer prikazane v proračunskih debatah, kako bomo to dobili plačano oziroma kako nas ta vleče in bomo zaradi tega morali povečati proračun. Tako da ta zadeva samo lebdi, samo čaka neke rešitve; kot pravim, jih ta zakon objektivno ne bo rešil. Gre samo za primer dveh treh podjetij, vsi ostali so pa plačali ali pa so tako nepomembni zneski, da v bistvu ne morejo vlivati.
Glede o tistem trgu in to pripovedovanje, jaz vam bom nekaj povedal naravnost - in to sem že večkrat povedal - ta odziv na to, ko izgubiš trg, veste, to je tako: ali se odzoveš, ali pa sedež in jokaš in čakaš. Samo ti dve varianti sta. Če se odzoveš, nekaj narediš, če pa sedeš in čakaš, pa je to druga zgodba. Mislim, da je tudi na določenih ljudeh velika krivda, ko se niso uspeli potegniti situacije in pridobiti nove trge. Samo pustimo to pri miru.
V glavnem, jaz sem za to, da zakon ne pride do finala, in sem zato, da se ti amandmaji črtajo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Rejcu. Kot rečeno, dodatne razprave ni. Prehajamo na odločanje. Najprej k 1. členu k amandmaju pod številko 1. Če je ta sprejet, so nadaljnji amandmaji pod številko 2, 3, 4 in za novi 1.a člen brezpredmetni. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.) V kolikor je ta sprejet, je glasovanje o nadaljnjih, torej o 2., 3., 4. in novim 1.a členom brezpredmetno.
Kdo je za? (21 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 1 k 1. členu ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? Še prej moram povedati, v kolikor je ta sprejet, so amandmaji pod številko 3 in 4 brezpredmetni.
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 k 1. členu sprejet.
O amandmajih 3 in 4 torej ne glasujemo.
Glasujemo še o 1. členu. Ne, ker se spremeni, ne glasujemo o 1. členu v celoti, ampak prehajamo na amandma za novi 1.a člen, vendar je tudi ta brezpredmeten, ker je sprejet amandma pod številko 2. V razpravo dajem 2. člen in štiri amandmaje. Odpiram razpravo o 2. členu in o amandmajih k 2. členu.
Spoštovani kolegi poslanci, odrejam 5 minut odmora, da ne bo kakšnih zapletov kasneje, da se stvari razčistijo. Nadaljujemo ob 15.30 uri. Ampak res poskrbite za točnost.
(Seja je bila prekinjena ob 15.25 uri in se je nadaljevala ob 15.34 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Nadaljujemo 14. sejo državnega zbora. Smo pri 23. točki in ugotovili smo, da smo že glasovali o enem od prvih a. členov, sicer je za novi 1.a člen vsebina drugačna, zato ga ne moremo jemati kot brezpredmetnega. O tem bo tekla še razprava in prosim predstavnika sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, da poda mnenje.
ANTON ROGELJ: Hvala lepa za besedo. Torej res bi moral povedati tu, da ne gre za brezpredmetnost amandmaja, ampak da gre za amandma, ki je sistemsko neusklajen s konceptom, odstopa od koncepta in nastala bi notranja neskladnost, če bi bil ta amandma sprejet. Torej tudi naslov zakona bi se moral med drugim spremeniti, če bi se sprejel ta amandma. To moramo ugotoviti z vidika nalog sekretariata. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Torej ugotavljamo, da ta amandma ni brezpredmetni, ampak je vsebinsko seveda še potrebno o njem razpravljati, kajti širi namen zakona, zato prehajamo na razpravo za novi 1.a člen. Želi kdo pred glasovanjem razpravljati? (Ne želi.) Potem prehajamo na odločanje za novi 1.a člen ob seveda upoštevanju tega, kar je bilo rečeno s strani zakonodaje in pravnih zadev. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma za novi 1.a člen? (25 poslancev.) Kdo je proti? (26 poslancev.)
Amandma za novi 1.a člen ni sprejet.
Prosim kolega Rupar izvolite.
PAVEL RUPAR: Spoštovani, se opravičujem. Prosil bi, če lahko ponovimo glasovanje.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Vzrok - če lahko kolega - vzrok.
PAVEL RUPAR: Tipka "ni prijela".
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Najprej glasujemo o predlogu za ponovno glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Kolega Rupar, tipka dela? (Dela.) No, ker ste rekli, da tipka "ni prijela", ker sicer bi bilo treba pregledati napravo. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlog, da se glasovanje ponovi? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da bomo glasovanje ponovili.
Glasujemo o amandmaju za novi 1.a člen. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za novi 1.a člen? (27 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem 2. člen in štiri amandmaje k temu členu. Odpiram razpravo o vseh štirih amandmajih. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 1; če bo ta sprejet, bodo amandmaji pod številko 2, 3 in 4 brezpredmetni. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (18 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 1 ni sprejet.
Tako prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2; če bo ta sprejet, bosta amandmaja pod številko 3 in 4 brezpredmetna. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Spoštovani kolegi - ne, ne: opraviči se - ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (32 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet; tako sta amandmaja pod številko 3 in 4 brezpredmetna. Člen je v celoti spremenjen in o njem ni treba ponovno glasovati.
Prehajamo na razpravo o 3. členu in amandmaju k temu členu pod številko 1. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (33 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da se 3. člen črta, kot ste izglasovali.
Prehajamo k 4. členu in amandmaju pod številko 1 in odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati k 4. členu in amandmaju pod številko 1 k temu amandmaju? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 4. členu? (25 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 1 k 4. členu ni sprejet.
Prišli smo še k naslovu zakona in spremembam. V razpravo dajem naslov zakona in spremembe pod številko 1 in 2. Želi kdo razpravljati? Imamo dva amandmaja k naslovu zakona. Še vedno je odprta razprava. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Kolega Veber. Umik. No, ravno o tem smo razpravljali, namreč najprej bi morali glasovati o amandmaju pod številko 2. Tako je ostal za razpravo samo še amandma pod številko 2. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2 k naslovu zakona? (33 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet, torej je naslov spremenjen. Imenuje se zakon o načinu poračunavanja ali odpisu odloženih davkov in prispevkov.
Zaključujem drugo obravnavo.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Pred prehodom na tretjo obravnavo moramo še glasovati o 4. členu. Torej amandma k 4. členu, da se člen črta ni bil izglasovan, zato moramo o 4. členu še glasovati. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (34 poslancev.) Kdo je proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je 4. člen prav tako sprejet.
Naslov zakona je sprejet, je spremenjen.
In tako sedaj res prehajamo na tretjo obravnavo. Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeti amandmaji in tudi k naslovu zakona. V tretjo obravnavo je možno vložiti še amandmaje. Želi kdo vložiti amandmaje? (Ne želi.) Prosim, Branko Kelemina. Tretja obravnava. Trenutek.
Spoštovani kolegi. Amandmaji v tretji obravnavi se vložijo v imenu poslanske skupine ali 10-ih poslancev. Dva imata to željo, zato pred nadaljevanjem tretje obravnave prekinjam to točko dnevnega reda, da pisno vložite amandmaje v skladu s poslovnikom. Mi pa med tem časom prehajamo in se bomo kasneje, ko bodo amandmaji vloženi, po naslednji točki, vrnili na to tretjo obravnavo.
Prehajamo na 37. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ODLIKOVANJIH REPUBLIKE SLOVENIJE. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil poslanec Zmago Jelinčič. Želi predlagatelj besedo? Predlagatelja torej ni bilo včeraj niti danes. Prehajamo potem, predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Želi besedo? Odbor za notranjo politiko in pravosodje. Želite besedo? V imenu oziroma kot predstavnik odbora bo spregovoril Maks Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Bom zelo kratek. Ta zakon je odbor obravnaval že lansko leto. Zakon je vložil eden od naših kolegov, to je gospod Zmago Jelinčič. V razpravi, ki se je razvila na odboru za notranjo politiko in pravosodje, so bila izražena različna mnenja, ki jih imate povzeta v poročilu in jih ne bi ponavljal. Ves čas pa je seveda bilo poudarjeno tudi to in to večkrat, da bi pravzaprav takšen zakon morala pripravljati vlada, namreč tako kot so simboli pomembni, torej kot so druge stvari pomembne za državo, smo ocenjevali, so tudi simboli pomembni za državo in odlikovanja so nek tak zunanji simbol. Predlagana sta, kot ste videli, torej dva sklepa sta predlagana in nekaj stališč in o njih bomo seveda lahko vodili še razpravo, tudi sam se bom priglasil. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. To je bila beseda predstavnika odbora za notranjo politiko in pravosodje. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Predstavnik vlade? Izvolite. Prof. Trpin, državni sekretar ministrstva za notranje zadeve.
PROF. DR. GORAZD TRPIN: Hvala lepa. Bom tudi jaz čisto kratek. Vlada je svoje mnenje strnila v tri stališča, in sicer glede 7. člena, ki določa, da je statut o odlikovanju Republike Slovenije sestavni del tega zakona, smatramo, da je to v nasprotju s poslovnikom državnega zbora, kjer se mora vsa zakonodajna materija obravnavati v državnem zboru, medtem statut sprejema vlada, kar pomeni, da gre za podzakonski akt. Podobno je stališče glede 9. člena, da o pravicah, o katerih naj bi odločala vlada s svojim aktom, da gre tu za zakonodajno materijo, kar pomeni, da bi moralo biti v zakonu. In končno tretje stališče, da zakon v bistvu uvaja do neke mere diskriminacijo, ker ne obravnava na isti način in ne podeljuje iste pravice tudi tistim, ki so bili odlikovani s častnim znakom svobode Republike Slovenije glede na to, da ta zakon s tem zakonom ukinja. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, prof. Trpin. Prehajamo na besedo predstavnikov poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Izvoli, kolega Lavrinc. Pisno se ni prijavil nihče, ostalo je na 5 minut, kot je običaj.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala gospodu predsedujočemu. Bom krajši. Poslanske kolege bom pozval, da za prvi sklep ne glasujemo. To se pravi, prvi sklep se glasi namreč, da se zakon obravnava in da je primeren za drugo obravnavo. Naj povem, zakaj tako razmišljam. Sam zakon je slab, kar vidite iz samega poročila odbora. Cel kup pomislekov je bilo, od strokovnih do političnih, če tako rečem, in mislim, da bi bilo na mestu, da zakon pripravi vlada - torej, mora biti resen, mora biti konsistenten - vlada pa ne more pripraviti takšnih ekskurzov, kot jih je v tem primeru predlagatelj. Bojim pa se - to pa moram reči - da bo vlada zopet mečkala z vložitvijo novega predloga zakona toliko časa, da bo predlagatelj, ki je znan kot ljubitelj tovrstnih predmetov, ponovno vložil nov zakon.
Zato bi s tega mesta najprej apeliral na vas, gospe in gospodje poslanci, da za prvi sklep ne glasujemo oziroma ga zavrnemo, in apeliral na predstavnike vlade, naj pohitijo, tudi če vložijo začasno nekvaliteten zakon, pa bodo potem z dopolnili, kot je to v navadi, zadevo lahko tudi popravljali.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Lavrinc. Želi še kdo razpravljati? Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Drage kolegice in kolegi! Tudi sam menim, da zakon ni dovolj premišljen, da je dan poudarek predvsem tistim delom, ki obravnavajo specializirane zbirke odlikovanj oziroma odlikovanj kot fizičnih predmetov, ne pa kot priznanj za delo in zasluge. Hkrati pa je v tem zakonu tudi vrsta stvari, ki terjajo pojasnilo - žal tu ni predlagatelja - na primer, vsi posamezniki, prejemniki redov, ki so slovenski državljani, imajo pravico do denarnega nadomestila. Zadeva je zelo diskutabilna, kot temu rečejo. Pa tudi takšna zadeva, kot je v 1. členu, ko pravi, "predsedniku republike pripada od izvolitve dalje najvišje odlikovanje". Drugo je, če je predsednik nekdo, ki je že dalj časa, ki ima neke zasluge, vendar od izvolitve dalje - ne vem; ali zato, ker je bil izvoljen ali zakaj? Tako, da je zadeva tudi vsebinsko nelogična in neargumentirana. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Jožetu Zagožnu. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo in prehajamo na razpravo o predlaganih sklepih in stališčih.
Najprej dajem v razpravo prvi sklep matičnega delovnega telesa, ki se glasi: "Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odlikovanjih Republike Slovenije, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Kdo želi besedo? (Nihče.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (6 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da predlagani sklep ni sprejet.
S tem je tudi zakonodajni postopek tega zakona končan. Zaključujem torej to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 39. TOČKO DNEVNEGA REDA, namreč amandmaji za preostalo še niso pripravljeni, to je na prvo obravnavo PREDLOGA ZAKONA O GOSPODARSKIH ZBORNICAH. Predlog zakona sta v obravnavo zboru predložila poslanca Izidor Rejc in Benjamin Henigman. Želi besedo predstavnik predloga? Gospod Izidor Rejc, izvoli.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje, v parlamentarni razpravi je v prvem delu zakon o gospodarskih zbornicah Slovenije. Naj vam malo osvežim spomin. Zbornica, ki sedaj deluje, Gospodarska zbornica Slovenije, je osnovna na osnovi zakona iz leta 1990, Uradni list 14/90, to se pravi, da je bilo to nekje marca - aprila, tik preden so bile parlamentarne oziroma slovenske demokratične volitve. Od tedaj je poteklo precej let. Moram pa reči, da ko sem to povedal, sem tudi nehote povedal, da je to zakon še iz starih časov in tudi tisti, ki je napravil pot novi organiziranosti, ne glede kaj se bo zgodilo po volitvah. Ker se je zgodilo drugače, je pa zanimivo, da je ravno ta organiziranost gospodarske zbornice ali pa gospodarstva v Sloveniji ostala do današnjih dni in nekako doživela vse mogoče poskuse in preizkuse, vendar bom povedal, kaj razmišljam sam oziroma sopodpisnik, gospod Henigman.
V letu 1991 je bil že prvi poizkus, da se pripravi nov zakon o zbornicah v zbornici, ki naj bi seveda napravil zbornice take, da bi bilo članstvo prostovoljno in tudi drugače organizirano, kot je sedaj. Ta zadeva ni imela razumevanja, ker so nekateri bili še vsajeni v preteklem času. Potem je leta 1994 vlada - se pravi Drnovškova vlada - pripravila teze in osnutek zakona o gospodarski zbornici, ki je že slonel na principih prostovoljnega članstva. Seveda, ker niso bili čisto gotovi, kaj in kako bo iz tega, so pripravili ustrezno anketo, ki jo je izvedel zavod za statistiko in ta anketa se je opravljala sredi leta 1995. To se pravi že v globokem obdobju lastninskega preoblikovanja in preobrazbo in pridobivanja nove podobe slovenskega gospodarstva.
Med tem časom so, razumljivo, potekali tudi drugi procesi, procesi ustanavljanja drugih zbornic, to velja tudi za obrtno zbornico iz leta 1994, potem se je ustanovila zbornica javnih služb, bile so tudi druge zbornice ustanovljene. Vendar kakorkoli gledamo zbornični sistem, ki se ustanavlja, ali ki pomeni novost, ali pa ki pomeni novo, bi rekel, gibanje ali pa novo organiziranost v zbornice, take ali drugačne, vse v bistvu bazirajo na principu branžnega ali pa stanovskega načina. Se pravi zbornice, ki se ustanovijo, so praviloma vse take, da so, bom temu rekel, enobarvne, tiste, ki pač odgovarjajo svojemu področju. Recimo področju obrti, pa da ne govorim tudi v zadnjem času prizadevanje za kmetijsko gozdarsko zbornico, ki tudi je zbornica določene barve, ali pa zbornica, ki pokriva področje javnih služb, ali pa področje recimo varovanja, inžinirjev, ali pa zdravniška, ali pa advokatska. V glavnem, vse so organizirane na principu branžnega pristopa, v katerem se vsak vidi, vsak ve, kateri so problemi, ne pa v nekem, bom temu rekel, v nekem splošnem združenju, v katerem se nihče ne vidi, bi rekel, tipično jugoslovanski model, kjer seveda so bile republike različne. Ni bilo važno, kako in kaj, važno pa je, da se je temu reklo Jugoslavija.
Predlog tega zakona je gotovo baziran na tipičnih izsledkih te ankete, ki so bile leta 1995 narejene, kar boste lahko tudi kasneje slišali, zato menim, da je to eden od bistvenih prispevkov k temu, da se na slovenskem prostoru v gospodarstvu tudi kaj bistveno dogodi.
V evropskem gospodarskem življenju veljata dva modela. To je javnopravni model, ki je tu v srednji Evropi, potem je pa zasebnopravni model, ki je pa bolj na britanskem otočju zgoraj v nordijskih deželah in pa nekatere tudi druge obrobne dežele Evrope. Zanimivo je to da - mi se dostikrat sedaj primerjamo z Irsko ali pa z izjemnim impulzivnim razvojem Irske itn. - pa je ravno irski model, ki ga v tem primeru tu predlagamo oziroma zanj smatramo, da je tisti, ki pomeni odgovor na mnoga vprašanja.
V ta namen - boste tudi slišali - je bila tudi posebna javna predstavitev. Namreč ko se je pojavil ta zakon, ki sva ga podpisala s gospodom kolegom Benjaminom Henigmanom - to je bilo marca lanskega leta - je nastal preplah, nastala je, bom temu rekel nervoza, predvsem v gospodarski zbornici Slovenije, kaj sedaj itn. Saj veste, temu se reče, ko ustreliš v gmajno, se nekaj dogodi: vidiš, ali je kaj zveri notri ali ne. Vsaj to se vidi ali pa se začne neko, bom temu rekel, tektonsko premikanje. Veliko je bilo črnila zlitega, veliko je bilo črnila porabljenega za komentiranje, zakaj tak model, saj je vendar vse dobro ipd. Verjamem, tudi navajenost človekova je včasih tista, od katere se ne more pač izvleči ven ali - kot rečemo - železna srajca je stara navada in v tem smislu se je tudi reakcija na gospodarski zbornici Slovenije odvijala in tudi v raznih lobiranih in bojevanjih raznih dopisnikov in tistih, ki delajo ali pa ne vedo, in so si upali pač vzeti v roke pero in se bojevati za tak ali oni model.
Jasno je, da v tem času, ko se je ta Slovenija, slovensko gospodarstvo šlo skozi preobrazbo, kar pomeni, da je šla proti svojemu lastninskemu preoblikovanju in seveda dobivanju novih lastnikov in seveda zasebnih relacij - ker tudi vemo, tudi sedaj, ko bomo govorili o pokrivanju certifikatske luknje, vemo, da bomo tudi ta državni kapital, ki je še na voljo ali pa kapital, ki ga opravlja država, vlada, da se bo ta "spravil" v privatne roke oziroma v roke znanih lastnikov, predvsem privatnega sektorja.
Tako da tudi ta predstavitev, ki je zaživela 15. marca, je tu bila v tej dvorani, je hotela dobiti odgovor na vse tri predloge, ki so prišli. Prvi predlog je ta, ki ga sedaj poskušam predstaviti, drugi predlog je gospoda kolega Ferija Horvata, ta je prišel oktobra lanskega leta, zadnji predlog je 12. decembra, ki ga je privalila vlada sem v državni zbor. Ko se je nekaj začelo, ko se je plaz sprožil - kot temu po domače rečemo - so takoj stopili na pot tudi drugi, da bi preprečili, da bi se kaj posebnega zgodilo. Ravno to je tisto, ko ocenjujem to stanje gospodarstva v Sloveniji - moram reči, da tudi, ko gledamo proti Evropi - Evropo prav malo zanima ta organiziranost. Evropo zanima predvsem izjemno uspešna ekonomija in uspešni trendi in hitra rast, mnogo hitrejša ali dosti hitrejša, če jo bomo hoteli doteči, bo treba hitreje teči, ker sicer bomo vedno v isti razdalji s tistimi, ki so pred nami.
Ko gledamo proces, ki je bil pri nas, proces od socialističnega samoupravljanja - ki je gotovo tudi nekaj naučil v gospodarjenju, predvsem odgovornem gospodarjenju do "poverjenih" sredstev - pa tja do lastninskega preoblikovanja, ki je sedaj v zadnji fazi ali ki mu že gledamo v hrbet vsaj temu postopku; lahko rečem, kar sem sam čutil, ker sem veliko delal na tem področju, da se gotovo gospodarska zbornica v taki organizacijski obliki, kot je bila sedaj, izjemno slabo predstavila.
Slovenska ekonomija, slovensko gospodarstvo je šlo skozi hude, težke preizkušnje: preizkušnje izgube trga, preizkušnje adaptiranja in prilagajanja novim tržiščem, novim izzivom. Evropa je bila glavno tržišče in poslovali so se od tržišč, ki so propadala, kjer so propadale države, nova okolja so prišla, nove ekonomije, ki so bile tudi tuje in nenavajene našega poslovanja. V tem času, menim, da je gospodarska zbornica Slovenije v taki podobi, kot je sedaj, ni opravila svojega dela. Mi vemo kot parlamentarci, ki smo dobivali v prvem, drugem ali tretjem sestavu različne vloge - kot smo živeli in delali - njihove pobude ali njihove predloge, smo v glavnem ugotavljali, da je neki namen dober, nikoli pa ni bil tako trdo in trdno postavljen, da bi bila gospodarska zbornica ali da bi bile nekatere zbornice res partner državi oziroma vladi. Zmotil sem se, ko sem rekel državi, ker to državo vodi vlada. Država je naš skupni dom, vlada je pa neka druga zgodba, ki pomeni, da se tudi glede političnih razmerij spreminja in koncept razvoja neke države spreminja ali dopolnjuje ali pa nazaduje.
Kot pravim. V tem prehodnem obdobju, ko se je ta zbornica v stari podobi in iz starega zakona izhajajoč hotela uveljavljati in se je uveljavljala. Nič posebnega se ni zgodilo: niti vlada leta 1994, niti potem 1995. leta ni naredila. Enostavno je ostalo pri testih, ugotovitvah in pustili so življenje naprej. Naj vam jasno, da vlada nima kaj, da bi se trudila, da bi dobila sebi neugodnega trdega pogajalca ali trdega partnerja. Od tod tudi razumeti, da jim je všeč tako, kot je. In tudi ta koncept, ki je vložen v našo proceduro, je nekaj takega.
Vmes so prišli tudi določeni razlogi, določeni ugovori - predvsem na račun teh prispevkov za obvezne članarine, ki je sedaj narejena na osnovi amortizacije, ki vemo, da je element, ki je zelo relativen element, ki pomeni za tistega, ki ima staro tehnologijo ali star koncept proizvodnje, gotovo nizka postavka. Tisti, ki se je boril za višjo tehnološki preskok in tako naprej, je gotovo to velika postavka.
Drugi element, ki sedaj računa na to obvezno članarino, so tudi vkalkulirane plače. Plače so zopet relativen element: v dejavnostih, kjer je visoka kapitalska struktura, so plače manj obremenjujoče. V strukturah, v podjetjih, kjer je struktura kapitalska nizka, so seveda plače bistveno pomemben delež. To so pa predvsem tudi branže ali pa te skupine podjetij, ki seveda so intenzivno zaposlitvene, ki imajo veliko zaposlenih, pa seveda na osnovi tega tudi, ne sicer prebogate plače, vendar plače solidne ali pa komaj solidne, vendar velika osnova za plačevanje članarine. No, in iz vsega tega, ko smo, bi rekel, koncepirali to novo podobo ali pa predlog tega novega zakona - ki ga predlagamo, da bi ga državni zbor sprejel v prvem postopku in seveda tudi nadaljeval svoje delo - smo kot pravim, izhajali predvsem iz tega, kakšna je bila vloga sedanje gospodarske zbornice, tudi v lastninskem preoblikovanju, v oblikovanju prenavljanja podjetij, v oblikovanju in urejevanju strategije, v konkurenčni sposobnosti podjetij in seveda v vseh teh elementih, ki pomenijo, da nas Evropa kot taka, ki gleda z očmi številk in seveda določenih ekonomskih kazalcev, ki nas seveda spravlja v določeno luč, včasih malo višje, raje pa nižje. Vendar v tem času in v tem obdobju ugotavljamo ali pa ugotavljava kot predlagatelja, da zbornica gotovo ni opravila svojega dela. Bila je preveč ležerna, preveč tudi tako organizirana, da so se posamezni problemi vedno nekako skrivali, ker vi sami veste, da je v velikem kupu težko najti tisto, kar želiš, ali pa v velikem razmetanem področju ali pa dvorišču je težko najti pravo reč, ki jo rabiš tisti hip. Skratka, gre za to, kot sem rekel, da je ta vloga, smatramo, da zbornica ni opravila tako, kot bi jo morala, in da so mnoge stvari ostale neurejene, nedorečene; Evropa pa ne bo gledala toliko na sam organizacijski princip, ampak bo gledala na inpulzivnost, na novost in na hitro dinamiko, ki bo seveda izhajala - po nama sodeč, midva tako trdiva kot predlagatelja in tudi mnogi, ki tudi za tem stojijo - da se zbornica branžno organizira. Ta branžna organiziranost pa pomeni urejevanje, razreševanje problemov v posameznih branžah, ki so zelo specifične, zelo barvite, zelo tenkočutne. To seveda velja za določene razvojne procese, določeno prilagajanje trgom, z določeno izmenjavo izkušenj in podobno; skratka, da se v določeni družini - bi rekel - v določeni branži, v določeni dejavnosti stvari izčistijo in potem nesejo na višji nivo, kjer se potem sooči; ali direktno tudi z vlado in parlamentom ali pa seveda izsili na osnovi združenja teh zbornic v skupnem boju za določene poteze, za določeno zakonodajo, ki bi omogočila normalno poslovanje in - kot se temu reče - primerljive pogoje delovanja gospodarstva, ko vstopamo v Evropo.
No, in ker, kot pravim, tudi to vodstvo sedanje zbornice, ne glede na to, da včasih kaj od njih pride - bodisi določeni predlogi, ko se obravnava proračun; v glavnem seveda rečejo, da je sicer predrago in podobno, vendar v posebnih plasteh se pa to ne vidi, kaj bi bilo potrebno napraviti in tudi ta duel med vlado in zbornico praviloma ni nič drugačen, kot morda na štiri oči ali pa za določeno širšo mizo, nič takega ne pride, da bi se kaj posebnega dogodilo. Skratka, ta velika piramidalna organiziranost, ki pomeni: zgoraj vodstvo gospodarske zbornice, spodaj se pa nekje trudijo in mučijo posamezne branže, ki se nekatere mimo tega pojavijo tu na odboru za gospodarstvo, na odboru za finance ali v parlamentu v težnji, da bi kaj dosegli, v glavnem se pa sami poskušajo izpostaviti. To pomeni, da jim dosedanja organiziranost ne odgovarja. Če bi bilo vse v redu, bi bilo najlepše. To je moje stališče in menim, če bi bilo vse v redu in bi nekako tudi podjetja dobila primerne odgovore na svoja vprašanja, odgovore na ceno, ki jo plačujejo, bi bila gotovo situacija dobra ali pa najboljša. In kdo bi se spuščal v to, da bi morda samo malo frizuro popravljal, če je še kaj las na glavi, ali pa da bi se ukvarjal samo s tem, da se gumbi prišijejo, ker je eden višje, kot je treba.
Skratka, koncept, ki je, menim, da ustvarja oziroma bi zagotovil predvsem neko dinamiko, ki se vedno pojavlja ali pa se tudi organizacijsko oblikuje v katerikoli novi zbornici, ki se pojavi. Se pravi, branža, stan ali skupina, ki gredo skupaj. Ti skupni celoviti problemi, bolj grobi, državni ali pa meddržavni, se pa lahko tudi na nivoju združenja zbornic razrešujejo.
Polemika, kot pravim, je bila silovita, tudi z udarci nižje od tega, kar sodnik v boksu dovoli. Vendar, kaj hočemo, življenje je tako. Bistvo pa je v tem, da je dokaj žalostno, za mnoga razmišljanja, ugotovitev, da se moraš tu boriti z mentaliteto izpred 10, 15 let. Se pravi; nič novega, nič svežega oziroma bojazen, kot češ, pustite nas pri miru, že vemo, kaj je, saj vlada je zadovoljna, vsi so zadovoljni in tako naprej. Ko je bila tu predstavitev, je nekdo lepo rekel, ali pa mu je ušlo in je rekel, "ja, če bi bila pa članarina prostovoljna, potem pa bi nam v glavnem vsi ušli." "No," sem rekel, "s tem ste pa vi, spoštovani gospod, veliko in vse povedali. Povedali ste, da vse to, kar delajo, delajo premalo ali pa ne delajo dovolj, se pravi, da tisto, kar plačajo, ni ekvivalent temu, kar dobijo." Skratka, tu pa se ta osnovni koncept poruši in dobi simpatije tega koncepta, ki ga sedaj tu predstavljam.
Povedati moram tudi, da je anketa, ki je bila leta 1995 naročena s strani ministrstva za gospodarske dejavnosti in se je opravila v velikem številu slovenskih podjetij, obrti in dejavnosti, da je v glavnem v svojih ciljnih rezultatih res neverjetno "pociljala" tudi v tej smeri, kot tu razlagam, v smislu branžne organiziranosti, v smislu prostovoljnega članstva, v smislu enakopravnega zastopanja, dajanja velikega prizadevanja zbornice za to, da se res nekaj naredi za svoje člane, in podobno.
No, ker tudi v 5. členu govorimo o tem, da je princip organiziranja; prvič: na osnovi branžnih dejavnosti; drugič: da so tudi nekateri drugi zakoni, ki so že sprejeti in ki lahko predstavljajo dejstvo - to velja za obrtni zakon, za zakon, ki prihaja tudi v finale, o kmetijsko gozdarskih zbornicah, kjer je pri obeh obvezno članstvo, pri zbornici gospodarskih javnih služb tudi, pa še nekateri drugih. Tu je zakon izjema in predlagamo, da je prostovoljno članstvo, če ni z zakoni drugače urejeno. No, in to je tisto bistvo, na katerega naslanjava ta zakon. Predvsem pa, da je v bistvu panožni princip, na osnovi katerega se oblikujejo, organizirajo in registrirajo, so pravne osebe, in potem se tudi združujejo v višjo raven, v združenje gospodarskih zbornic Slovenije, ki bi vse te zbornice pritegnilo skupaj in kjer bi bilo članstvo seveda obvezno. Pri tem je treba napraviti letni načrt z vsemi določenimi opredelitvami, po katerem se ve, kaj to bo, kakšna pooblastila bi imelo to združenje zbornic in kar bi prevzele panožne zbornice. O tem bi se pač dogovorili različno po različnih dejavnostih.
V členih je to tako razdeljeno, da je panožni princip, da je potrebno, da kjer je že zakon, ki določa, da je članstvo obvezno, to tako ostane; kjer pa ta zadeva še velja za staro gospodarsko zbornico, ki velja, je pa seveda branžni princip. Če vam naštejem nekatere branže, ki so velike ali pa zelo razsežne, na primer: kovinska industrija, kemijska, gumarska, potem elektro industrija, nekovine, tekstilno-oblačilna, usnjarskopredelovalna, lesarska, potem celuloza in papir, trgovina, gradbeni material in gradbeništvo, energetika, promet in zveze, turizem in gostinstvo, agroživilstvo, bančništvo, zavarovalništvo in obrt, ki ima itak svoj zakon. V vseh členih je opredeljeno, kako se potem branže lahko oblikuje z eno tretjinsko voljo podjetij v branži oziroma eno tretjinsko število zaposlenih, pripravi se statut, občini zbor in tako naprej. Potem se na osnovi teh branž z najmanj dvanajstimi panožnimi gospodarskimi zbornicami oblikuje potem združenje, potem je svet združenja, častno razsodišče, stalna arbitraža in članarina, ki naj bi bila seveda tudi iz sredstev iz proračuna pa tudi iz določenih lokalnih skupnosti in seveda iz članarine, ki bi bila obvezna ali za kakršno bi se dogovorili; predvsem pa gotovo tudi finančni načrt.
Določeno je tudi, da gospodarska zbornica v sedanjem sestavu ostane, dokler ni novo združenje zbornic organizirano in da so za posamezne dejavnosti, kot je področje obrti, področje varstva okolja, zasebno varovanje in za nekatere druge, so pač svoji zakoni, ki pa seveda privabijo v povezanost v združenje zbornic Slovenije.
To so osnovne premise tega zakona. Bistvo vsega je v tem, da smo mi v lastninskem preoblikovanju tako rekoč ta javno-pravni interes Evropo kaj malo zanima, gotovo pa zanima podjetnike, vse tiste privatnike in vse tiste, ki se borijo in se bodo borili za določene principe, za določene normalne pogoje poslovanja, ki se bodo pač morali skupaj vzeti.
Iz pripovedi, ki smo jo bili deležni na sami predstavitvi, se je slišalo, da se tisti, ki poznajo področje in organiziranje italijanske ekonomije ali avstrijske, se vse bolj preoblikujejo v zasebnopravni princip, ker tu se seveda čuti na lastni koži, na lastnem denarju in na lastni angažiranosti. Tu je boj gotovo bolj direkten in bolj neizprosen. V tem primeru seveda velja boj za določene pogoje, za ustvarjanje pogojev, to velja proti vladi in tudi proti državnemu zboru, ki je dolžan, da napravi tako zakonodajo, ki bo objektivna, evropski primerljiva. Seveda s tem pa odpadejo tudi mnogi razlogi, ko se govori, bi izvažali, bi se trudili, vendar kaj moramo, ko pa je tako drag denar, ko so obresti tako visoke, ko je inflacija tako velika in podobno.
Moram še povedati, da je v zadnjem času, kar je zanimivo in kar sem jaz vedno poudarjal, izbila izjemno velika potreba tudi v branžnem življenju, v posameznih branžah je izjemno velika potreba po strategijah. Ko smo včeraj obravnavali zakon, ki smo ga danes sprejemali oziroma še ni dokončan, zakon o odpisih davkov in prispevkov, smo pri tem imeli tudi neko poročilo Slovenske razvojne družbe. Nastalo je glavno vprašanje, kaj bo Slovenska razvojna družba naredila, kaj bodo naredili vlada, ministrstvo, gospodarske zbornice, inštituti in podobno. Kaj bodo naredili za neko pot oziroma nek prelet, vpogled v prihodnost in da bi zagotovili neko prihodnost posameznim dejavnostim.
V branžah, v posameznih dejavnostih, se sprašujejo, ali sploh bodo v prihodnjih 10 letih, 20, 30 letih še imeli prostor pod soncem. Menim, da je sedaj čas in da je tudi ena izjemnih nalog gospodarske zbornice in gospodarskih zbornic, če bi bile branže povezane v tem, da najdejo svojo vizijo s pomočjo strokovnjakov, fakultet, zavodov, inštitutov in podobno, tudi vlade, ministrstev, na osnovi katerega se potem ugotovi pot razvoja, pot perspektivnosti ali neperspektivnosti in razlogi, zakaj bomo nekaj spremenili. Če se vedno pogovarjamo in vedno stoji neka številka brezposelnih tam 125, 126, 124 in 14,5 in 14% in 14,7% potem bo glavni udarec v tej smeri, kako zagotoviti čim večjo zaposlenost. Ta boj za zaposlenost je gotovo lažje iskati v posameznih dejavnostih, kjer se vidi, kako in kaj in kaj se da narediti, kot, recimo, na splošno reči, dajte jih zaposliti.
To so razlogi, to so motivi, to je tudi osnovni vzvod, ki je naju z gospodom kolegom Benjaminom Henigmanom in ostalimi, ki so pomagali pripraviti ta predlog in ki tudi to podpirajo, držal, da se nekaj zgodi. Za Evropo bomo zanimivi in uspešni, če bo gospodarstvo uspešno. To je temeljno.
Če hočemo narediti temeljni premik, je treba narediti, kot se v podjetništvu, ne moremo govoriti o nekih velikih sistemih in ne vem kaj vse, v katerem se vse podjetništvo uničuje. Trije so zgoraj, ki imajo komando, vsi ostali pa morajo ubogati, poslušati in podobno. Menim, da je podjetništvo smer, kjer je treba angažirati vse ljudi, čim več ljudi in potem nalagati to znanje, to vedenje. Na osnovi tega pa priti do naslednjih uspešnih stopenj razvoja in do boljšega poslovanja in do boljše ravni življenja.
To so osnovna izhodišča, ki botrujejo temu predlogu zakona. Pričakujem, da se bo tudi uspešno prebil naprej. Kot pravim, če bi bilo vse v redu bi ta organiziranost, ki je še iz socialističnih časov, bila dobra. Menim pa, da svojega poslanstva niso opravili, zato je prav, da se jim nastavi nov princip, nova dinamika, nova odgovornost in predvsem števec, kaj bodo naredili in če bodo naredili, bodo dobili plačano. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolegu Izidorju Rejcu, ki je govoril kot predstavnik predlagateljev. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Gospod predsednik, Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Odbor za gospodarstvo je na svoji 45. redni seji kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona o gospodarskih zbornicah, ki sta ga državnemu zboru v obravnavo in sprejem predlagala poslanca Izidor Rejc in Benjamin Henigman. Odbor za gospodarstvo je predhodno opravil javno predstavitev mnenj, kjer so bila izpostavljena vprašanja glede primernosti koncepta organizacije gospodarske zbornice Slovenije, se pravi javnopravni ali zasebnopravni model primernosti organiziranja glede položaja Slovenije do pomembnejših gospodarskih partneric in vključevanja v Evropsko zvezo Gospodarske zbornice Slovenije glede na ekonomsko socialni položaj ter vloge do nosilcev oblasti in same notranje organiziranosti posameznih delov gospodarske aktivnosti. Nenazadnje v spremembe zakona o gospodarskih zbornica vodi tudi sama ustavna odločba, ki nalaga odpravo neskladnosti do 3.7.1999.
Člani odbora so prejeli tudi mnenje državnega sveta, mnenje sekretariata državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve ter mnenje vlade. Ta pa se do posameznih rešitev v predlogu zakona ni opredeljevala, saj se je s predlogom zakona že konceptualno ni strinjala ter pripravlja svoj predlog zakona. Predlagatelja sta tako v javni razpravi kot tudi na odboru predstavila vse tiste in še druge razloge, ki jih je tukaj pred mano predstavil gospod Izidor Rejc. Tudi na seji odbora so sodelovali predstavniki vlade in državnega sveta, ki predloga tega zakona niso podpirali. Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve pa opozarja na odločbo ustavnega sodišča, ki terja odpravo neskladja z ustavo in postavlja rok, v katerem je potrebno to neskladje odpraviti. V glavnem pa sekretariat ugotavlja, da obveznost članstva ni ustavno sporna sama po sebi in da prispeva k reprezentativnosti zbornice kot predstavnika gospodarstva.
V razpravi so člani odbora predstavili svoje poglede in stališča, ki pa so bila precej različna: na eni strani podpora predlogu zakona, na drugi strani tudi nasprotovanje oziroma podpora obstoječemu zakonu oziroma obstoječi zbornici. Tako v javni razpravi kot tudi v razpravi na odboru so se pojavljali različni argumenti. Tako je bil nekje glavni argument obstoječi organizaciji ta, da predstavlja celovitost in obvezno članstvo ustrezno reprezentativnost gospodarske zbornice in da je le kot takšna lahko tudi ustrezen prevodnik interesov med podjetji in med vlado oziroma ostalimi državnimi inštitucijami. Nasprotno pa so menili tisti, ki temu nasprotujejo, da je panožna organiziranost ustreznejša, da terja neobvezno članstvo, da omogoča specializiranost, svobodo in na koncu tudi cenejšo organizacijo gospodarske zbornice. Drugi pa so zopet govorili o tem, da je sedanji aparat prevelik, predrag in da preveč obremenjuje podjetja in da podjetja nimajo ustreznih koristi od sedanje organiziranosti. Skratka, tako v javni razpravi kot tudi na odboru je prišla do izraza vsa paleta mišljenj, vendar na koncu, ko je bilo glasovanje, je odbor sklenil z večino glasov, da ne podpre oziroma ne sprejme predloga zakona. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa predsedniku odbora za gospodarstvo, gospodu Jožetu Zagožnu. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Besedo imajo predstavniki poslanskih skupin. Ni razprave. Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisno je prijavljen gospod... (Posredovanje poslanca iz klopi.) Potem pa, prosim, saj sem čakal, izvolite! Kolega Henigman, v imenu poslanske skupine.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani! Poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov podpira zakon o gospodarskih zbornicah, ki ga je tudi sama predlagala oziroma vložila v zakonsko proceduro. Podpiramo tak način gospodarskega organiziranja, kakršnega podpira večina slovenskega gospodarstva. Se pravi, s tem zakonom prihajamo nasproti interesom večinske volje slovenskega gospodarstva: od velikih podjetij, srednjih podjetij, do malih podjetij.
S tem zakonom želimo združiti javnopravni model gospodarske zbornice, ki velja sedaj, s prostovoljnim zasebnopravnim modelom, lahko bi temu rekli, v kombiniran model gospodarske zbornice oziroma gospodarskih zbornic, ki pa v ničemer ne odstopa od koncepta, ki že sedaj velja v Republiki Sloveniji. Seveda pa odstopa v tem, da poudarja panožno organiziranje zbornic, prostovoljnost združevanja gospodarskih subjektov v zbornice, hkrati pa zagotavlja reprezentativnost, ki je veljala že v dosedanjem načinu organiziranja. Želimo si tako gospodarsko organizacijo, taka gospodarska združenja oziroma tako združenje gospodarskih zbornic, ki bo učinkovito predstavljalo vse slovensko gospodarstvo. Želimo si tako gospodarsko zbornico, kakršno potrebuje in želi slovensko gospodarstvo. Ne želimo pa si in smo proti odtujenosti vodstva gospodarske zbornice od konkretnih problemov posameznih podjetij, velikih, srednjih, predvsem pa majhnih. Nasprotujemo prisiljevanju gospodarskih družb z obveznim včlanjevanjem v kakršnokoli organiziranost.
Hkrati se zelo močno zavedamo posebnih organiziranosti posebnih zbornic, recimo obrtne zbornice Slovenije, ki je ustanovljena po posebnem zakonu in ki predstavlja poseben segment samostojnih podjetnikov, ki se obvezno združujejo. Razumemo tudi intenco kmetijstva in gozdarstva in posebne organiziranosti kmetijsko-gozdarskih zbornic, kjer se tudi predvideva obvezno članstvo. Hkrati pa seveda je potrebno ločevati med interesi gospodarstva, med interesi posameznih branž, kakršna sta obrtna in pa tudi kmetijsko-gozdarska zbornica in pa seveda med strokovno poklicnimi zbornicami, ki imajo tudi obvezno članstvo, ki so neke vrste ceh posameznih poklicev. To pa so recimo odvetniška zbornica, zdravniška, notarska, inženirska itd. Se pravi, predlagatelji smo se v celoti zavedali razlik posameznih zbornic, ki nastopajo v slovenskem, ekonomskem in pa gospodarskem, lahko rečemo tudi, političnem prostoru. S posebnim poudarkom smo se s posebno skrbnostjo lotili vseh tistih pripomb, ki so se v zadnjih nekaj letih pojavile v zvezi z organizacijo gospodarske zbornice Slovenije in, še enkrat poudarjam, interesi gospodarstva. Zanimivo, da je ta interes gospodarstva v letu 1995 preučila in ga s pomočjo statistične ankete, ki jo je izvedel zavod za statistiko Republike Slovenije, izvedla vlada oziroma v njenem imenu ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Če se poglobim v to anketo, potem naj za začetek povem samo to, da zakonski predlog v celoti, poudarjam, v celoti sledi rezultatom iz te ankete, kar se tiče posameznih segmentov o prostovoljnosti, o reprezentativnosti, kdo predstavlja gospodarstvo, o financiranju gospodarske zbornice, o konceptu, ali imamo zbornice, ki so organizirane po že nekoč uveljavljenem branžnem ali po geografskem oziroma centralističnem sistemu, in tako naprej.
Predlagatelji smo v celoti upoštevali anketo oziroma utemeljitve iz te raziskave, ki jo je predstavilo in pripravilo ministrstvo za gospodarstvo že leta 1995. Preden komentiram mnenje vlade Republike Slovenije oziroma dam posebne poudarke samemu zakonskemu tekstu, glede na generalne usmeritve, dovolite, da vam predstavim to anketo, ki je bila opravljena na 5542 pravnih osebah, izmed 28000, v obdobju med 22. majem 1995 in 7. julijem 1995 leta.
Zavod za statistiko Republike Slovenije je postavil 14 vprašanj in izločil, da ne bom preveč dolg, bi predstavil samo najpomembnejše, kar pa ne pomeni, da bi se želel omejiti samo na tiste, ki so ugodna za predlagatelje zakona. Če bo potrebno, bom obrazložil vse in boste videli, da so čisto vsa vprašanja, kot sem rekel, odgovorjena v smislu predloga zakona. V anketi je sodelovalo 4467 malih podjetij do 50 zaposlenih; 684 srednjih podjetij do 250 zaposlenih; velikih podjetij po naši zakonodaji med 251 in 500 zaposlenimi je bilo 157; največjih podjetij nad 500 zaposlenimi je bilo 124. To je pomembno vedeti, ker se analiza dela tudi na segmente, na velikost posameznih podjetij in so rezultati podani skupno, pa tudi posamezno, kaj si posamezna velikost podjetja misli o trenutni in bodoči organiziranosti gospodarske zbornice.
Če pogledamo prvo pomembno vprašanje. Kakšno obliko prihodnje organiziranosti si želijo podjetja? Odgovor je nedvoumen. Za prostovoljno članstvo se jih je odločilo skoraj 81%, za obvezno članstvo 16,8%. Odgovorilo pa ni samo 2,1% vprašanih podjetij. Iz tega nedvoumno izhaja, da so podjetja za to, da se prostovoljno združujejo v višjo obliko organiziranosti gospodarstva.
Če pogledamo ta podatek tudi na podjetjih s 500 in več zaposlenimi, ki imajo po nekaterih informacijah ali po komentarjih največjo težo v gospodarski zbornici in predstavljajo tudi neke vrste najvišji organ, upravni odbor, potem je prostovoljno članstvo izmed teh podjetij s 500 ali več zaposlenimi podprlo 68,5% takih podjetij. Se pravi, da je ta podatek lahko zelo, zelo prepričljiv.
Naslednje postavljeno vprašanje je bilo, kdo naj bo ustanovitelj gospodarske zbornice ali gospodarskih zbornic (v množini). Na ponujena vprašanja, ali naj bo to državni zbor, vlada, podjetja sama ali kdo drug, se je za podjetja sama, se pravi, da se samoorganizirajo, odločilo 82,6% vprašanih oziroma anketiranih podjetij. Ta rezultat je praktično enak po vseh gospodarskih podjetjih, ne glede na velikost podjetij.
Na naslednje vprašanje glede načela združevanja in ustanavljanja zbornice je med postavljenimi vprašanji, ali so za teritorialni ali so za branžni sistem organiziranja, ali so za eno zbornico ali so za več zbornic, je rezultat naslednji: za bražni, sektorski način organiziranja zbornic, ki je predlagan tudi v našem zakonu, je 49,8% vprašanih oziroma tistih, ki so odgovorili oziroma 2.764 podjetij izmed 5.500; za več zbornic, ki se obvezno povezujejo v združenja, je 40% vprašanih; za eno samo zbornico, kot je sedaj, je pa 21% vprašanih podjetij. Se pravi, da iz tega nedvoumno izhaja, da si gospodarstvo želi branžno organiziranost in posledično temu tudi skupno združenje branžnih zbornic.
Naslednje vprašanje je bilo, kako naj bo zagotovljena zunanja reprezentativnost zbornic. Vemo, da je to ključno vprašanje oziroma ključna dilema, do katere se opredeljujejo sedaj v gospodarski zbornici pa tudi v mnenju vlade - da je vprašanje prostovoljnega članstva vprašanje reprezentativnosti gospodarstva navzven, do vlade in širše v mednarodnih odnosih. Vendar se je 63% vprašanih odločilo, da si reprezentativnost predstavljajo prek zbornice oziroma združenja zbornic, samo 27% vprašanih pa se je zavzelo za to, da bi vsaka zbornica nastopala sama. Se pravi, da se podjetja strinjajo z branžno organiziranostjo in s skupnim nastopanjem navzven prek združenja.
Zelo pomembno in velikokrat že zbanalizirano vprašanje nasprotnikov zakona in tudi vsega gospodarstva, ki je organizirano v sedanji gospodarski zbornici, se tiče financiranja zbornice, na eni strani, in obveznosti posameznih podjetij, kar se tiče članarine, na drugi strani. Na postavljeno vprašanje, kako si zamišljajo financiranje, se je za obvezno članarino odločilo 16% podjetij, za obvezno članarino, ki jo določi zbornica sama, 8%, za financiranje z državnimi dotacijami 42%, kar je po svoje tudi razumljivo, za članarino na podlagi prostovoljnega članstva pa se je odločilo 60% oziroma največ. Hkrati pa je bilo tudi vprašanje financiranja s prihodki od opravljenih storitev, ponujeno je bilo vprašanje, ali se člani strinjajo, da zbornica deluje tudi s prihodki, ki jih zbere na osnovi storitev, ki jih nudi posameznim podjetjem. Tukaj je bil odgovor tudi 60%-ni oziroma 59,4% se je strinjalo. Se pravi, če rezimiram, več kot polovica oziroma 60% vprašanih podjetij se je odločilo za prostovoljen način združevanja denarja, članarine in pa za seveda dodatno financiranje same zbornice na osnovi opravljenih storitev, se pravi tržni pristop k financiranju branžnih zbornic in pa samega združenja, kar je po moji oceni realen odsev miselnosti v podjetjih, ki so sprejela tržni princip, ki velja praktično v njihovem poslovodenju, v njihovem načinu razmišljanja. To miselnost, ta princip želijo vgraditi tudi v višjo stopnjo združevanja podjetij.
In kot zadnje vprašanje je seveda vprašanje, ali bi pod pogoji prostovoljnega članstva podjetja sprejela takšno organiziranost. Za "da" se je odločilo 54%, za "ne" 2%, za "morda ja, morda pa ne" 41%, brez odgovora jih je bilo približno 2%. Se pravi večina podjetij potrebuje zbornico in bi se odločila tudi za takšen prostovoljen način, ki bi ga financirale.
Če preidem sedaj na mnenje vlade Republike Slovenije, bi lahko z nekaj besedami rekel tole. Gospodarstvo po anketah si želi boljše organiziranosti, v medijih so se pojavljala različna stališča, odziv gospodarske zbornice Slovenije je bil izredno močan in seveda nasprotujoč glede na način dela in funkcioniranja, kot je bil do sedaj, vlada Republike Slovenije pa se do našega predloga zakona praktično ni opredelila. To zelo jasno omenja tudi v zadnjem stavku tega zakona, da ne vidi nobene potrebe, da bi se do zakona, ki ni v njenem konceptu, ne misli opredeljevati. Vendar pa v tem času se je zgodilo nekaj, kar bi lahko to mnenje vlade, predvsem pa tudi na osnovi ministrstva za gospodarstvo, ki se je kadrovsko spremenilo, pričakovali tudi dopolnjen drugačen odgovor. V mislih imam seveda ministrico za gospodarske dejavnosti, dr. Teo Petrin, ki je na jasno postavljeno vprašanje na hearingu na odboru za gospodarstvo, kaj meni o organiziranosti gospodarstva in gospodarske zbornice v Sloveniji, odgovorila, da se s tem vprašanjem konkretno še ni ukvarjala, da ga dovolj ne pozna, da je pa potrebno slediti interesom, ki ga predstavlja oziroma zahteva gospodarstvo. Iz tega bi človek pričakoval in seveda naša poslanska skupina SKD tudi, da se bo pred obravnavo tega zakona vlada ponovno opredelila do tega vprašanja, predvsem pa ministrstvo za gospodarske dejavnosti z novo ministrico.
Kakšni so glavni pomisleki glede tega zakona oziroma kaj je tisto, kar je srž tega problema oziroma kar smo ocenjevali tudi v poslanski skupini, da je tak negativen odnos do tega predloga. Ocenjujemo, da to ni ime in priimek predlagateljev ali pa politična stranka, ki se je pač takrat podpisala pod ta zakon. Namreč, zakon ni nastal samo v logih krščanske demokracije, zakon je nastal širše v okviru strokovnjakov, v okviru zbornice, javnih služb, ki se je na osnovi novih principov organizirala na prostovoljni osnovi in ta zbornica javnih služb tudi uspešno deluje in je preverjena v praksi.
Na vse argumente, ki smo jih navedli za drugačno organiziranost gospodarske zbornice oziroma gospodarskih zbornic, odgovorno trdim, da vsi tisti, ki so nasprotovali, niso našli utemeljenih argumentov, da bi zrušili koncept tega zakona na osnovi strokovnosti in na osnovi tistega, kar slovensko gospodarstvo potrebuje in si želi. Vsi argumenti izhajajo iz bojazni, da bi se zrušil monopol dosedanje gospodarske zbornice Slovenije, da bi se zrušila, lahko rečem temu simbioza ali pa mlačnost med vlado Republike Slovenije in gospodarsko zbornico, ki v bistvu ne odgovarja na trende in potrebe gospodarstva, ampak v bistvu drži glavo v pesek in vztraja na dosedanjih pozicijah.
Rad bi vam prebral iz Dela 25. marca 1999 en komentar, vsaj delček komentarja, kjer podpisana novinarka takole ocenjuje zaplete in težave pri sprejemanju oziroma odločanju o tem zakonu že v fazi pred odločanjem v državnem zboru. Vladi, ki je svoj predlog - govori o predlogu zakona - menda pisala v tesnem sodelovanju z zbornično administracijo, kajpak ustreza takšna zbornica, kakršna je zdaj, torej mlačna. Državni administraciji se ni treba bosti z njo, marveč skupaj z zbornično lahko dremata na račun gospodarstva.
Če povzamem še enkrat, takšno je tudi stališče vlade Republike Slovenije, ki je napisano kasneje, kot so bila dana na svetlo stališča gospodarske zbornice in nekaterih nasprotnikov, od kluba seniorjev in tako dalje, ki so bila objavljena v javnem tisku, v časopisih, v Gospodarskem vestniku in tako dalje. V njih se jasno vidi, da vlada ni zmogla svojega strokovnega stališča do tega predloga, ampak je slepo povzela stališča dosedanjega lobija, ki se nahaja v sedaj že novi stavbi gospodarske zbornice Slovenije.
Kako smo do te nove stavbe prišli? Dovolite, da vam predstavim tudi iz časopisa Delo članek, ki je bil objavljen - ne boste verjeli v ponedeljek, 15. marca 1999. To je bilo ravno na tisti dan, ko smo tukaj v tej dvorani imeli javno predstavitev mnenj o sedanjem našem predlogu zakona o gospodarskih zbornicah.
Dvomim, da se je čisto naključno reklama za gradnjo stavbe gospodarske zbornice Slovenije pojavila isti dan na naslovnici časopisa Delo, ko se je bilo potrebno opredeljevati do našega predloga zakona. Iz tega želim seveda povedati samo sledečo podrobnost iz te vsebine.
Članek je seveda lep, upam, da tudi dobronameren in govori o uspešni izgradnji poslovne hiše doma gospodarstva, ki naj bi stal polovico manj, kot so predhodno računali. Vse lepo in prav. Če stane hiša polovico manj, kot si predhodno računal, je vprašanje, ali si kalkulacijo postavil tako visoko, da si na koncu za 100% oziroma bolj uspešen, ali pa si s tem hotel v javnosti ustvariti vtis, da si toliko privarčeval in da si toliko stisnil izvajalce. Mislim, da si od vodstva zbornice in od njegovega menagerskega pristopa, ki ga mora uvajati in ki ga more za zgled dajati tudi vsem ostalim podjetjem, ne bi smeli dovoliti takega načina kalkuliranja ali gradnje posameznih investicij.
Če pogledamo na drugo stran tega članka, kako je do te investicije prišlo, da je stala na koncu manj kot 30 milijonov nemški mark, v začetku pa je bilo ocenjena na 60 milijonov nemških mark. Gospod, ki je intervjuvan v tem članku, jasno pove, da so v letu 1995 na gospodarski zbornici imeli 6 milijonov mark svojih sredstev in 4 milijone mark, se opravičujem, ker govorim v nemških markah, ker tudi članek je tako napisan, dolgoročnih posojil. Pravi, da je bilo denarja malo, dolgov iz naslova neplačanih članarin pa veliko. Seveda neplačanih članarin posameznih podjetij.
Tako so s kompenzacijami neplačanih članarin našli enega od virov za izvedbo projekta. Gospodarstvo, ki ni plačevalo zakonske obveze članarine, je z zakonsko prisilo, kar je legalno in zakonito, zgradilo dom gospodarstva, na osnovi česar se v anketi pred 3 leti ni strinjalo. Ne bom našteval še pristopa, ki ga je ubrala gospodarska zbornica do posameznih investitorjev, nadzornikov in projektantov. Če si greste članek na strani 2 iz 15. marca prebrati, vam bo princip in pristop podjetništva gospodarske zbornice v celoti jasen. Predlagam, v imenu poslanske skupine, da se glede zakona poslanci odločate strokovno in na osnovi potreb gospodarstva, ne pa na osnovi prejudiciranih stališč gospodarske strukture zbornice, ki ga gospodarske družbe ne podpirajo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Henigman. Verjetno je bilo to bolj stališče predlagatelja kot mnenje poslanske skupine, malo ste mnenje razširili. Želi katera od poslanskih skupin še razpravljati? (Ne želi.) Potem dajem besedo poslankam in poslancem. Pisno se je prijavil k razpravi poslanec Benjamin Henigman, vsi ostali so pa omejeni na razpravo petih minut. Kolega Henigman, ali boste dali možnost prej drugim, če želi kdo razpravljati? Ja, zgleda, da ni, potem pa izvolite, kolega Henigman. Jože Zagožen. Ampak vi imate neomejeno, ker ste se pisno prijavili. Prvi mora kolega Henigman, ker je pisno prijavljen.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Prijavil sem se k razpravi osebno sedaj, da bi razpravljal kot poslanec, vendar vam ne bom kratil dragocenega časa, ki ga očitno imate za kakšne druge stvari, bolj pomembne, kot je gospodarska problematika. Pričakoval pa bi, da bi se do razprave poslanskih skupin, ki je pa očitno ne želite, opredelila tudi vlada oziroma predstavniki vlade, če so tukaj navzoči. Mislim, da so, čeprav ministrice ni, državni sekretar pa ne vem, ali je tukaj ali ga ni. Vendarle pa bi pokomentiral nekaj stvari, čisto na kratko.
Razlog za izdajo zakona je seveda taka zbornična organiziranost, ki bo koristila slovenskemu gospodarstvu, ki ne bo slonela na prisili in ki bo v končni fazi pripeljala tudi do reprezentativnosti podjetij. Se pravi, da se v prvi fazi predvideva prostovoljnost, ko pa se branže ustanovijo, pa je reprezentativnost združenja omogočena, ne glede na to, ali podjetja iz branž izstopajo ali pa ne. S tem bi rad samo povedal, da ni v ničemer kršena oziroma rušena dosedanja organiziranost sedanje gospodarske zbornice Slovenije, ker predlagatelji predlagamo tak način organiziranja gospodarstva na novo, da dokler ne pridemo do združenja, velja organizacija, kot je veljala do sedaj. Tako je na posameznih gospodarskih družbah odgovornost, da same storijo to, da si zgradijo na osnovi tega zakona novo organizacijo; in odpadejo vsi očitki, da predlagatelji rušimo dosedanji način organiziranja, seveda, dokler ne bo sprejet nov.
V prehodnih določbah jasno piše, da gospodarska zbornica deluje do takrat, dokler se ne ustanovi večina branžnih zbornic in dokler se ne organizira združenje. Vse zaposlene in vse premoženje pa prenesemo v posamezna branžna združenja, vključno z vsemi zaposlenimi v dosedanji organizaciji gospodarske zbornice, kar pa ne more veljati za voljene in imenovane funkcionarje.
S tem bi zaključil, ker vas ne želim utrujati. Ponovno pa pozivam predstavnike vlade, da se bolj strokovno opredelijo in tudi pokomentirajo analizo, ki jo je naredila vlada oziroma statistika pred leti, in za katero trdim, da če bi jo delali še desetkrat, bi pokazala enake ali pa še boljše rezultate. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Naslednji razpravljalec je Jože Zagožen, potem pa bomo dali besedo predstavnikom vlade, če bodo želeli.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Dovolite mi samo nekaj misli v zvezi s to tematiko.
Obravnavana tema je precej nerodna tudi zaradi tega, ker so se interesi zelo razdelili, ker ponekod prihajamo tudi v čustveno plat zadeve in ker je dejansko tako, da imata oba modela določene prednosti in slabosti in je težko razsojati. Vendar pa je nekaj stvari tu jasnih. Če se vprašamo, kaj je gospodarska zbornica, potem bi naj bila, po moji sodbi, reprezentant interesov gospodarstva. V marsičem obstoječa zbornica opravlja to vlogo, vendar menim, da še premalo, premalo reprezentira ta telesa, tako do vlade kot tudi do parlamenta. Tisti, ki trdijo, da je model, ki je sedaj v veljavi, najboljši, svojo tezo gradijo na tem, da je pogoj za reprezentativnost obveznost članstva. Jaz dvomim, da je to res tako. Očitno pa je obvezno članstvo tisti mejni kamen, kjer se oba koncepta lomita in zato tudi očitno ni moglo priti do tega, da bi vlada pripravila ta zakon oziroma da bi prišlo do nekakšnega kompromisa med tem predlogom in med stališči vlade. Tako je najbrž tudi v nadaljnji obravnavi težko pričakovati, da bi se ta stališča zbližala.
Menim, da v vsakem primeru, ne glede na to, ali bo ta zakon sprejet ali ne, bi morala obstoječa gospodarska zbornica doživeti dokaj temeljito reformo, dokaj temeljito reorganizacijo. Danes je to predraga ustanova. Direktor, ki ima 600, 700 zaposlenih, pravi, da plačuje letno okrog 100 tisoč mark, v markah je to rekel, prispevka. In to je gotovo preveč. Tudi je res, da so prisotne nekatere sinekure, ki jih tržni sistem še ni prevetril. Po drugi strani pa je spet res, da razpolaga z zelo obsežno in tudi drago infrastrukturo in da bi jo bilo škoda na mah razbijati. Menim, da je potrebno k temu problemu pristopiti bolj resno, kot kaže to današnje vzdušje v tej dvorani, ko večine poslancev niti ni tu ali ne poslušajo. Ta vprašanja, kjer se trasira (kreira) nadaljnja pot v razvoju gospodarstva, bi morala biti bolj prisotna v naši zavesti.
Zato menim, da je vrsta stvari v tem zakonu dobrih, morda bi kazalo tudi nekatere popraviti in na stvar gledati ustvarjalno, ne pa tekmovalno, ali bo zmagal ta ali oni model. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Jožetu Zagožnu. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi še kdo razpravljati? Ni želje po razpravi, zato zaključujem splošno razpravo. Prehajamo na razpravo o predlaganih sklepih in stališčih. Najprej dajem v razpravo prvi sklep matičnega delovnega telesa, ki se glasi: "Predlog zakona o gospodarskih zbornicah, prva obravnava se ne sprejme." To je predlog matičnega delovnega telesa. Ugotavljamo prisotnost! Najprej je še možnost razprave. Želi kdo razpravljati o tem sklepu? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost o sklepu matičnega delovnega telesa. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za sklep? (35 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
S tem je končan zakonodajni postopek. Zaključujem točko dnevnega reda in zakonodajni postopek o tej točki dnevnega reda.
Prehajamo na 40. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOJNIH VETERANIH, DRUGA OBRAVNAVA. Predlog zakona je v obravnavo predložil poslanec Stanislav Brenčič. Želi predlagatelj besedo? Predlagatelj želi besedo, izvoli.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Lep pozdrav vsem tu prisotnim.
Najprej lahko le z zadovoljstvom ugotovim, da je končno po dolgem potrpežljivem čakanju dočakal zakon drugo proceduro, se pravi novela zakona o spremembi zakona o vojnih veteranih.
Skladno s potekom razprave ob prvi obravnavi zakona in v skladu s sprejetim sklepom in stališči državnega zbora ob zaključku prve obravnave sem skupaj z vlado Republike Slovenije pripravil predlog za drugo obravnavo.
Iz teksta predloga zakona je razvidno, da je v vsebini členov upoštevano vse, za kar so me kot predlagatelja zakona zavezovali sklep in stališča državnega zbora. Vse to je tudi podrobno navedeno v obširni obrazložitvi zakona. Pri pripravi teksta za drugo obravnavo so bile s strani resornega ministrstva prisotne tudi težnje, da bi se v tekst predloga za drugo obravnavo vgradile tudi določene dodatne rešitve, ki naj bi izboljšale operativnost zakona kot celote.
Vendar pa bi se s tem predlog oddaljil od osnovnega namena te novele ter bi se tudi vneslo v zakon nekaj, kar ni bilo predmet prve obravnave oziroma v prvi obravnavi ni dobilo podpore. Vlada je prav zaradi tega v ta namen tudi vložila na posamezne člene določene amandmaje, od katerih pa kot predlagatelj zakona nasprotujem amandmaju k 5. členu, s katerim vlada z novim 5.a členom dviguje starostni pogoj za uveljavljanje pravice do veteranskega dodatka nad 55 let, kar je bistveno več, kot pa je bila ta starostna meja določena v osnovnem zakonu, katero pa se je želelo s to novelo tudi odpraviti ter nasprotujem amandmaju k 10. členu, in sicer za novi 10.b člen.
Z amandmajem in amandmajem na amandma k 3. členu, ta se nanaša na novi 2.a člen, želim kot predlagatelj omogočiti ožji in najbolj izpostavljeni skupini pripadnikov manevrske strukture narodne zaščite, ki so po nekako nerazumnih okoliščinah izpadli iz priznanja tega statusa in s tem tudi izpadli v pravici po priznanju statusa vojnega veterana, da se jim ta statusna pravica prizna.
Na podlagi mnenja sekretariata oziroma njegovih pripomb na predlog zakona - te smo prejeli šele na seji matičnega delovnega telesa in se nanašajo na določene pravno sistemske ter nomotehnične pomanjkljivosti, storjene pri pripravi zakona - smo zaradi poslovniških možnosti, namesto predlagatelja namreč, v imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke vložili amandmaje k 6., 7. in 8. členu, s katerimi popravljamo zakon v smislu opozoril sekretariata. Zato apeliram na vas, kolegice poslanke in kolegi poslanci, da jih tudi kot take podprete. Po potrebi bom kot predlagatelj sodeloval v razpravi o posameznem členu, zaenkrat pa dovolj. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Brenčiču, predlagatelju tega zakona. Prosil bi za malo miru v dvorani, sicer je stanje nedelovno.
Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Gospa predsednica, primarij Ana Zbačnik.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lepo pozdravljeni! Naš odbor je ta predlog zakona obravnaval na svoji 48. seji, dne 7.4.1999. Obrazložitev je podal že predlagatelj.
Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve v svojem mnenju k predlogu ni imel izrecnih pripomb s strani pravno- sistemskega vidika. Poudaril pa je, da je bilo potrebno določene člene redakcijsko popraviti in odpraviti nekatere manjše nomotehnične pomanjkljivosti.
Predstavnik vlade Republike Slovenije in državni sekretar za delo, družino in socialno politiko je v nadaljevanju poudaril, da so pripadniki, ki jih predlagatelj predlaga v svojem amandmaju, že zajeti v drugem in tretjem odstavku 3. člena osnovnega zakona. Zato je menil, da je ta amandma brezpredmeten.
V razpravi je bilo poudarjeno, da so poslanci seznanjeni z dodatnimi predlogi za vključitev predvsem delavcev organov za notranje zadeve in varnostno-obveščevalne službe ter opozorili carinarnice iz Nove Gorice glede vključitve v italijansko organizacijo.
Postavljenih je bilo veliko vprašanj za številne osebe, ki jim je priznan status vojnega veterana iz drugih naslovov. Le-teh naj bi bilo okoli 126, vendar ta številka ni zanesljiva, ker so nekateri izpadli, zato bi bilo potrebno pridobiti natančnejše podatke. Predstavnik vlade Republike Slovenije je na vprašanja skušal odgovoriti in pri tem poudaril, da bi te podatke lahko pridobili od ministrstva za obrambo, ki vodi točne evidence. Za odločanje pa je merodajen podatek: 126 predstavnikov manevrske strukture narodne zaščite. V tem številu so zajeti vsi posamezniki Slovenije, ki so sodelovali pri osamosvojitvi Slovenije v letu 1990 in so rojeni v letih od 1923 do 1978. Seveda pa bi po mnenju vlade rojeni po letu 1978 težko pridobili status organizacije manevrske strukture.
V nadaljnji razpravi so člani odbora določene predloge podprli, določenih pa niso podprli. Odbor pa ni oblikoval svojih amandmajev. Na koncu so sprejeli sklep, da odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih, druga obravnava, predlaga državnemu zboru, da navedeni predlog obravnava in sprejme skupaj z amandmaji, ki jih odbor podpira. Mislim, da je zelo težko stanje v dvorani. Tudi iz zdravstvenih razlogov so zelo slabi pogoji, tako da bi bilo potrebno verjetno v nadaljevanju nekoliko prezračiti in ustvariti boljšo klimo tudi za delo poslancev, če se bo tako nadaljevalo. To pa dajem kot pobudo kot predsednica odbora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospa Ana Kregelj-Zbačnik, predsednici odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Predstavnik vlade? (Želi.) Izvolite.
DAMJAN LAH: Gospod podpredsednik, cenjene poslanke, poslanci! Tako kot je navedel že predlagatelj zakona, je bil predlog zakona za drugo obravnavo pripravljen v sodelovanju z vlado Republike Slovenije in pa seveda upoštevana so bila vsa sprejeta stališča državnega zbora in pa sklepi državnega zbora, sprejeti ob obravnavi predloga zakona v prvi obravnavi. S temi stališči in sklepi soglaša tudi vlada Republike Slovenije, razen glede predlaganega črtanja starostnega pogoja 50 let za priznanje pravice po zakonu o vojnih veteranih. Glede tega vprašanja se predlagatelj zakona in pa vlada nista dokončno uskladila, zato je vlada k predlaganemu členu prvega in drugega odstavka 6. člena vložila amandma, to je amandma k 4. členu predloga zakona, ki ohranja starostni pogoj 50 let za uveljavitev pravic po navedenem zakonu.
Z ostalimi predlaganimi amandmaji vlade se urejajo nekatera odprta vprašanja zakona o vojnih veteranih, ki jih predlog zakona ne zajema. Med drugimi je to izenačitev starostnega pogoja za priznanje veteranskega dodatka z enakim starostnim pogojem za priznanje invalidskega in pa družinskega dodatka po zakonu o vojnih invalidih. To je amandma k 5. členu. Potem je določitev pristojnosti zavoda za pokojninsko in pa invalidsko zavarovanje za odločanje o priznanju posebne dobe kot pogoja za priznanje statusa vojnega veterana, amandma k 9. členu. Potem ureditev zakonske podlage v zvezi s posredovanjem osebnih podatkov o upravičencih in omilitev pogojev za priznanje statusa vojnega veterana osebam, ki so pridobile slovensko državljanstvo po 40. členu zakona o državljanstvu. To je amandma k 10. členu.
Vlada hkrati tudi podpira amandmaje, ki jih je vložila poslanska skupina SLS 15.4., in sicer amandma k 6. členu, k 7. členu in pa k 8. členu predloga zakona. Tukaj gre v bistvu za posamezne uskladitve, ki jih je predlagal sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve državnega zbora. Pred odločanjem oziroma pred razpravo o posameznih amandmajih in pa pred odločanjem o posameznih amandmajih bi vas želel spomniti na določen del poročila varuha človekovih pravic za leto 1998, ki pravi, da bi morali biti predpisi taki, da bi bili realni, kar istočasno pomeni, da naj bi določali tisto in pa tako, kot je dejansko izvedljivo, predvsem pa v materialnem smislu. Finančne posledice novele zakona so namreč v največji meri odvisne od predlaganega črtanja starostnega pogoja 50 let za uveljavljanje pravic po zakonu, kar pomeni, da bi se število potencialnih upravičencev iz sedanjih 40.700 v nekem trenutku povečalo na 75.000 do 80.000 vojnih veteranov. V ta namen bi pa seveda bilo potrebno letno zagotoviti dodatno v državnem proračunu približno 2 milijardi in pa 130 milijonov tolarjev. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa Damjanu Lahu, državnemu sekretarju v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Prehajamo na poslanske skupine. Želi katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem in prehajamo seveda na amandmaje. Pregled amandmajev k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih, druga obravnava, imate v materialu, pod datumom 10.4.1999, številka 40. Za dodatne vas bomo sproti obveščali.
Odpiram razpravo o 3. členu in dveh amandmajih k 3. členu. Imamo tri amandmaje k 3. členu. Enega je vložil in ga imate na mizi, z datumom 28. april 1999, poslanske skupine združene liste, prvopodpisani Aurelio Juri. Razprava o vseh treh amandmajih in členih. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Vlada, izvolite. Državni sekretar, Damjan Lah.
DAMJAN LAH: Spoštovani! Vlada Republike Slovenije ne soglaša in ne podpira amandmajev poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov glede predlagane širitve kroga vojnih veteranov na pooblaščene uradne osebe in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v carinski službi, ki naj bi v času agresije na Republiko Slovenijo leta 1991 delovali po navodilih regionalne koordinacijske podskupine za vodenje obrambnih priprav in izvajanje obrambnih akcij. Stališče vlade je, da gre za delavce upravnih oziroma državnih organov, ki niso neposredno opravljali vojaških dolžnosti in pri obrambi Republike Slovenije tudi niso bili neposredno vključeni v oborožen odpor. Kot pooblaščeni delavci carinske službe so svoje delo res opravljali v zaostrenih razmerah na mejnih prehodih. Pogosto v neposrednem kontaktu s pripadniki nekdanje JLA in zveznih organov za notranje zadeve, ter bili s tem v zvezi izpostavljeni večjemu tveganju. Vendar jih ni mogoče uvrstiti v nobeno od obrambnih ali varnostnih struktur v smislu zakona o vojnih veteranih. Zato jim statusa vojnega veterana ni mogoče priznati.
O nedopustnosti širitve kroga vojnih veteranov na delavce upravnih organov, ne samo organov za notranje zadeve in upravnih organov za obrambo, temveč tudi drugih državnih organov in javnih služb ter zavodov se je državni zbor jasno in nedvoumno opredelil že v svojih stališčih in sklepih ob sprejemanju zakona, kot tudi ob obravnavi predloga novele zakona o vojnih veteranih v prvi obravnavi. V sprejetem stališču ob prvi obravnavi zakona je predlagatelja zakona zavezal, da naj zakon preoblikuje tako, da gre status vojnega veterana le še naslednjim 4 taksativno naštetim skupinam upravičencev: organizatorjem manevrske strukture narodne zaščite, pripadnikom manevrske strukture narodne zaščite, članom in neposredno vključenim v poveljajajoče strukture ter pripadnikom bivše JLA, ki so po nalogu pristojnih organov Republike Slovenije izvajali vojaške obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist Republike Slovenije.
Predlagatelj zakona je pri pripravi zakona v celoti in dosledno upošteval citirano stališče državnega zbora ob prvi obravnavi. Zato je po mnenju vlade Republike Slovenije dodatno širjenje kroga vojnih veteranov na delavce carinske službe nesprejemljivo.
V zaključku bi želel poudariti, da je ocena glede pomembnosti opravljanja dejavnosti za obrambo Slovenije v letu 1991 za vse strukture državljanov, organiziranih v službah in dejavnostih, točna. To je bilo tedaj nedvomno določeno domoljubno in pogumno delo, takrat razumljeno tudi kot državljanska, pri mnogih pa tudi poklicna dolžnost. Vendar pa marsikatera struktura državljanov, ki je s svojo dejavnostjo v času agresije pripomogla k odporu ter propadu agresije enot JLA, niti po ciljih niti po vsebini ne more biti zajeta v statusnem zakonu o vojnih veteranih. Za njihov prispevek pa bi se jim država, če tega in komur tega še ni storila, morala oddolžiti z izrekom primernega priznanja.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želja po nadaljnji razpravi ni, zato prehajamo na odločanje.
Odločamo o treh amandmajih k 3. členu. Najprej odločamo o amandmaju na amandma pod točko 1. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (27 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Odločamo še o amandmaju združene liste s prvopodpisanim Aureliom Jurijem. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (9 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 3 ni sprejet.
Odločati moramo še o 3. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 3. člen sprejet.
V razpravo dajem 4. člen in amandma k 4. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 4. členu sprejet.
Odločamo še o 4. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 4. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem amandma za novi 5.a člen. Želi kdo razpravljati? Vlada, izvolite.
DAMJAN LAH: Z novim prvim odstavkom 8. člena se namreč izenačujejo pogoji za priznanje pravice do veteranskega dodatka vojnih veteranov s pogoji za priznanje pravice do invalidskega in družinskega dodatka vojnih invalidov oziroma uživalcev družinske invalidnine po zakonu o vojnih invalidih. Tudi vojni invalidi in uživalci družinske invalidnine po zakonu o vojnih invalidih izpolnijo starostni pogoj za priznanje invalidskega oziroma družinskega dodatka pri dopolnjenih 55 letih starosti, pred tem pa le v primeru trajne ali pa popolne izgube delovne zmožnosti. Zato vlada predlaga, da se ta amandma sprejme.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Izvolite, gospod Brenčič, Rupar.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa. Status veterana je poseben status in sleherni narod v demokratičnih sistemih ta status varuje kot nekaj posebnega. In jaz ne bi v ta zakon, v to novelo mešal določil in izhodišč nekega drugega zakona. Sem že v osnovni obrazložitvi povedal, da nasprotujem v bistvu amandmaju za novi 5.a člen, s katerim želi vlada ta prag, s katerim nekako gre statusna pravica veteranu po veteranskem dodatku, dvigniti za pet let. Zato vas prosim, da tega amandmaja ne podprete.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Brenčič. Kolega Rupar se odpoveduje. Želi še kdo? Ni želje. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za novi 5.a člen? (14 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma za novi 5.a člen ni sprejet.
Prehajamo k 6. členu. V razpravo dajem 6. člen in amandma poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 6. členu? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. To pomeni, da se 6. člen črta.
V razpravo dajem 7. člen in amandma pod številko 1 k 7. členu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnot! (53 poslancev.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 7. členu sprejet.
Glasujemo še o 7. členu v celoti. Ugotavljamo pristnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 7. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 8. člen in amandma k 8. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 8. členu? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sprejet.
Še o 8. členu v celoti moramo glasovati. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 8. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem amandma za novi 9.a člen. Predlagateljica je vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga ne podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje za novi 9.a člen. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (29 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Za novi 10.a člen sta dva amandmaja, enega imate v pregledu, eden pa je tukaj z datumom 23.4.1999; imate ga v materialu. Predlagateljica je poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije. Najprej razprava za novi 10.a člen vlade Republike Slovenije. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je sprejet.
Sedaj odločamo še o novem 10.a členu SDS. Razprava? Izvolite, kolegica poslanka in kot dama, potem pa državni sekretar.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat pozdravljeni! Mi vlagamo ta amandma zato, ker mislimo, da je potrebno izenačiti vse vojne veterane, tako v smislu organizacije kot v smislu financiranja. Namreč tako naša ustava kot Evropska unija nas pogosto opozarjajo, da ne smemo sprejemati diskriminatornih zakonov, da moramo sprejemati zakone in jih napraviti transparentne ter enotne za področje, ki ga pokrivajo. Zato smo mi to vložili, ker menimo, da je treba vojne veterane tako druge svetovne vojne kot vojne za Slovenijo obravnavati v enem zakonu, po istih načelih, tako organizacijsko kot finančno. Naš amandma za novi 10.a člen in novi 10.b člen to zagotavljata, se pravi, organizacijsko in finančno združujeta vojne veterane v enem zakonu oziroma po istih principih, tako na področju organizacije kot financiranja. Zato prosim, da ga podprete, ker bomo s tem zadeve napravili transparentne in jasne v enem zakonu za vse, ki so se borili za Slovenijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Izvolite, Damjan Lah, državni sekretar.
DAMJAN LAH: Poslanska skupina socialdemokratske stranke v amandmaju za novi 10.a in 10.b člen predlaga, da se sredstva za delovanje organizacij vojnih veteranov zagotavljajo v državnem in občinskih proračunih na podlagi letnega programa dela organizacij za namene, kot je to določeno za sredstva za delo državnih organov - seveda, poudarek je na "za delo državnih organov". V skladu z drugim odstavkom predlaganega amandmaja se sredstva zagotavljajo za financiranje dejavnosti organizacij vojnih veteranov, ki jih te opravljajo na primeroma naštetih področjih: delovanje za mir, varnost, ohranjanje zgodovinskih izročil, skrb za uresničevanje posebnega družbenega varstva vojnih veteranov in mednarodno sodelovanje. Cilj predlaganega amandmaja naj bi bil v izenačitvi pogojev in enakopravnosti pri financiranju veteranskih organizacij, saj naj bi bila po sedanji ureditvi zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne glede na veljavni zakon o financiranju zveze združenj borcev iz leta 1990 v privilegiranem položaju. Vsebina predlaganega amandmaja je pravzaprav v celoti povzet zakon o financiranju zveze združenj borcev narodnoosvobodilnega vojne z nekaterimi modifikacijami. V amandmaju za novi 10.b člen pa se predlaga, da se zakon o financiranju zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne preneha uporabljati z dnem uveljavitve novele zakona o vojnih veteranih.
Strinjati se je sicer mogoče z načelnim izhodiščem predlagateljev amandmaja, da je potrebno urediti financiranje veteranskih društev in organizacij na enakopravnih osnovah, ne glede na politično pripadnost ali ideološko orientacijo. Vendar je to po oceni vlade mogoče doseči in ustrezno urediti le s sprejemom posebnega sistemskega zakona, ki bo uredil načela, način in postopke financiranja vseh organizacij, društev in združenj, ustanovljenih na podlagi tako imenovanih vojnih zakonov, torej tako po zakonu o vojnih veteranih, vojnih invalidih in zakonu o žrtvah vojnega nasilja. Predhodno je po mnenju vlade potrebno opraviti celovito razpravo o vlogi in pomenu društev in države pri izvajanju in uresničevanju posebnega družbenega varstva omenjenih skupin prebivalstva ter načinu participiranja države pri izvajanju tega varstva.
Najpomembnejša vprašanja, ki se s tem v zvezi zastavljajo, so po oceni vlade naslednja: Ali se bodo proračunska sredstva zagotavljala za delovanje organizacij in društev v celoti? Torej vključno z zagotavljanjem materialno- tehničnih in organizacijskih pogojev za delovanje organizacije. Ali pa samo za izvajanje dejavnosti, ki predstavljajo javni interes? Ali bo država financirala vsa društva na tem področju ali pa samo društva, ki jim je podeljen status društva v javnem interesu? Tako dejavnost tudi izvajajo. Ali se bodo sredstva za delovanje društev zagotavljajo tako v državnem kot tudi v občinskih proračunih in v kakšnem razmerju? Na vsa ta vprašanja tudi predlagani amandma ne daje ustreznih odgovorov. Vlada celo smatra, da je v svojem posameznem delu sporen, predvsem v tistem delu, ki predpisuje finančne obremenitve občinskih proračunov in dubioznega razmerja do državnega proračuna. Financiranje društev po oceni vlade tudi ne sodi v zakon o vojnih veteranih. Zato ga vlada ne podpira.
V zvezi z zakonom o financiranju zveze združenj borcev narodno osvobodilne vojne iz leta 1990 pa je potrebno poudariti, da je bila zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne družbenopolitična organizacija in je kot taka imela tudi poseben družbeni status in način financiranja, ki je bil z omenjenim zakonom zagotovljen tudi v prehodnem obdobju do sprejetja ustreznih statusnih sprememb. Z registracijo zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne kot društva po zakonu o društvih so nastale spremenjene okoliščine, ki narekujejo ustrezno spremembo citiranega zakona in s tem tudi načina financiranja te organizacije ter njene izenačitve z drugimi veteranskimi organizacijami in društvi.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. K repliki sta se prijavila, kolega Rupar in kolegica Zbačnikova.
PAVEL RUPAR: Spoštovani gospod predsedujoči! Kolegice in kolegi! Spoštovani predstavniki vlade! Repliciram vam. Strinjali bi se s sistemskih zakonom, če bi v tem parlamentu v tem obdobju, v tem mandatu doživeli vsaj en sistemski zakon. Ta parlament govori in govori o sistemskih ureditvah na mnogih področjih. Do danes oprostite, vsaj kolikor jaz vem, tu nismo obravnavali niti enega sistemskega zakona še v tem mandatu. Zato zelo, zelo dvomim, da bomo sistemski zakon, ki nekako regulira oziroma uzakonja financiranje vojnih veteranov, doživeli v tem parlamentu. V to zelo dvomimo.
Zakaj predlagamo ukinitev oziroma prenehanje zakona o financiranju zveze borcev? Ta zakon je bil sprejet nekaj dni pred osamosvojitvijo Slovenije. Torej, takrat se je zelo dobro vedelo, kam gre ta država. Vedelo se je, da gremo v, recimo boljši časi. Vendar so si s tem sprejetjem zakona borci zagotovili kontinuirano financiranje tudi v prihodnosti.
Če vlada želi dobronamerno ostalim organizacijam, veteranom, potem ima izredno lepo priložnost dopolniti ta zakon do tretje obravnave. Zdi se mi, da bi bilo to daleč najbolj primerno, ker je do tja še kar nekaj časa. Seveda mi ne nasprotujemo zvezi borcev, da se razumemo, seveda pa podpiramo vse tiste organizacije, ki so tako v času 2. svetovne vojne skupaj nastopale proti okupatorju, kot vse tiste, ki so se izkazale s svojim delovanjem v osamosvojitveni vojni.
Socialdemokrati seveda tudi postavljamo vprašanje oziroma pojavlja se nam dilema, ki jo bom skušal nekako orisati v enem samem primeru. Gre za tragedijo Pohorskega bataljona. Torej mi vemo, da se tam navadno v zadnjem obdobju odvijata dve proslavi, eno organizira zveza združenj borcev, drugo pa združenje svobodnih partizanov. Vsi so se tam skupaj borili, pa vendarle je ena proslava financirana iz državnega proračuna, druga pa iz zasebnih žepov. Torej prosim, ali je vrednost venca, ki ga tam polaga ena ali druga organizacija, manj vredna, ali je potemtakem enakopravnost teh istih ljudi, ki so nastopali v 2. svetovni vojni proti barabijam okupatorja, različna? Ali jo vendarle v svobodnih Sloveniji, v samostojni Sloveniji lahko tretiramo kot enako oziroma ali lahko vsaj na ta način priznamo vsem partizanom in vsem domoljubom, ki so se uprli okupatorju, enakopraven položaj? Zelo bi bili veseli, če bi v Sloveniji končno vsaj na tem področju naredili enakopravnost. Vem, da bo zaradi demagoških predsodkov, predvsem pa zaradi dobesedno v podzavest vrinjene miselnosti to zelo težko, vendar, če ne bomo sprejeli teh dveh amandmajev, Slovenija lahko tudi v mednarodnem smislu še vedno svoj položaj oziroma tujci lahko naš položaj tretirajo kot neenakopraven za državljane ene države Slovenije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Rupar. Še prim. Ana Zbačnik.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat lep pozdrav! Strinjam se z vlado, da potrebujemo sistemski zakon, vendar sprašujem, zakon o financiranju NOB je bil sprejet tik pred prvimi demokratskimi volitvami. Od osamosvojitve Slovenije pa je poteklo že skoraj 10 let; to se pravi 50 let po NOB, skoraj 10 let po osamosvojitvi vlada ni sposobna pripraviti eksistenčnega globalnega zakona. Zato mi predlagamo sedaj, da se to uredi v tem zakonu, kjer bo potem končno po tolikem času uspelo priti do sistemskega zakona, ker bodo vsi vojni veterani, ki imajo pravico, da so obravnavani tako organizacijsko kot finančno v enem sistemskem zakonu, končno tako obravnavani. To je tudi naša dolžnost. To so naši zakoni, naša ustava, to je Evropska unija, ki nas vedno znova opozarja, kako pišemo zakone na kožo posameznikov in kako ne upoštevamo enotnih principov in da smo ljudje pred zakonom enaki. Tako so vredni spoštovanja eni in drugi veterani in mislim, da je čas, da nehamo delati med njimi razdore in da jih končno postavimo v zakon, kjer bodo sistemsko obravnavani in tudi pravilno sistemsko ovrednoteni in bomo nehali med njimi delati razdore. Zato še enkrat predlagam, tukaj je sedaj prilika in možnost, da se v tem predlogu sistemsko pripeljejo skupaj vsi vojni veterani in da se tudi potem enako naprej obravnavajo. Namreč vlada tega do sedaj ni naredila, zato smo poskušali mi in smo vzeli princip, ki je bil v osnovnem zakonu, ki je bil sprejet tik pred prvimi demokratičnimi volitvami. Vsekakor je pa še možnost, da se popravi v naslednji obravnavi in da se dopolni in izboljša.
Mi smo v tem mandatu sprejeli že nekaj zakonov s področja vojnih zakonov, ki smo jih vezali na zakon, ki bo, če bo. Vi dobro veste, da gre tukaj za zakon o povračilu vojne škode, ki ga še nimamo. Kakšna država smo, da sprejemamo zakone na nekaj, kar bo, če bo? Zato še enkrat vladi v premislek in v priporočilo, da se lotimo in skupaj naredimo sistemski zakon. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospe Zbačnikovi. Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. K argumentom, ki jih je podal državni sekretar Lah, bi predlagatelje vprašal predvsem naslednje: Prvič, ali ne rešuje tega vprašanja 1. člen zakona, ki ga je vložil gospod Brenčič? V tem 1. členu piše: "Društvu ali zvezi vojnih veteranov lahko ministrstvo pristojno za vojne veterane, podeli status društva, ki deluje v javnem interesu, za obdobje petih let." Po zakonu o društvih se financirajo iz državnega proračuna tista društva, ki jim vlada oziroma pristojno ministrstvo podeli status javnega interesa. In naprej piše: "Ministrstvo podeli status društva, ki deluje v javnem interesu, na podlagi temeljnega akta in programa društva, ki zagotavlja dejavnost javnega pomena zlasti na področju socialno-zdravstvenega skrbstva za članstvo, ohranjanja zgodovinskega izročila, skrbi za ohranjanje vojnih grobišč, mednarodne dejavnosti na podlagi širše družbene aktivnosti in porabe sredstev društva v določenem obdobju, iz katerega je razvidno, da delovanje društva presega interese njegovega članstva."
Mi približno take določbe - približno, jaz jih zdaj nisem šel dobesedno kontrolirati - imamo v zakonu o vojnih invalidih, približno take določbe imamo v zakonu o žrtvah vojnega nasilja, mislim, da tudi. Skratka, s tem je po mojem na dober in praven način v temeljnih določbah, ne pa v prehodnih, rešeno to vprašanje in vlada se bo morala, ko bodo spremembe in dopolnitve sprejete - jaz upam, da že za naslednji proračun - opredeliti, kateremu od društev bo podelila ta status društva, ki deluje v javnem interesu, dobiti programe in na podlagi tega ovrednotiti, kaj financira in kaj ne. Tako da je ta problem rešen in moram reči, da je to moje prvo vprašanje.
Drugo vprašanje je pa naslednje. Ali predlagatelji res želijo rešiti to, kar so napisali v obrazložitvi, ali še kaj drugega? Namreč piše: "Besedilo 34. člena zakona se spremeni." V besedilu 34. člena zakona pa piše: "Odlikovancu z redom narodnega heroja, ki mu je ta status priznan na podlagi predpisov nekdanje SFRJ, se zagotavljajo enake pravice kot vojnemu veteranu s priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od leta 1941 neprekinjeno do 15.5.1945." Predlagatelji z obrazložitvijo, da bi želeli urediti vprašanje financiranja društev, črtajo pravice narodnim herojem. Ali je to slučaj? Ali ste to želeli? Če ste želeli, potem prosim, to povejte. Jaz mislim in upam, da tega niste želeli. Dejansko je pa predlog tako pripravljen in mislim, da bi bilo vsaj, bi rekel, korektno to pojasniti, ker drugače ne vem, o čem vsebinsko govorimo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Potrč. Dama ima prednost. Gospa Zbačnikova, gospod Rupar pa gospod Delak.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Gospod Potrč, mi res želimo, da se vsi veterani obravnavajo v enem zakonu in s tem omogočimo vladi, da bo nadalje to zelo enostavno in transparentno in ne bo problem. To pa, kar vi navajate, poglejte, besedilo 34. člena se spremeni tako, da se glasi "sredstva" - točno jasno piše - in namen ni, ampak namen je tega našega predloga, da se organizacijsko in finančno vsi vojni veterani enako obravnavajo. To je namen. Ni namen diskriminatoren, ni zlonameren, ampak namen, da se končno vojni veterani, tisti, vsa čast jim, tako za drugo vojno kot za samostojno Slovenijo, dajmo jim priznanje, obravnavajo po istih principih, tako organizacijsko kot finančno. In to je namen, da se pač končno tudi v tem državnem zboru naredijo jasni, transparentni zakoni, ki bodo tudi olajšali potem delo vlade pri delitvi proračunskih sredstev. Dosti lažje bo, jasneje bo in pa pregledno bo. Nikomur nočemo vzeti, ampak želimo, da se obravnavajo po enakih principih. Samo to je naša želja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospa Majda Zbačnik. Repliko imajo še gospod Delak in gospod Rupar in gospod Potrč.
ANTON DELAK: Hvala za besedo. Spoštovani državni zbor! Jaz sem v tem parlamentu edini aktivni udeleženec narodnoosvobodilne borbe - edini! Kot vam je znano, nikoli nisem v tem državnem zboru govoril o teh zadevah. Vidim pa, da nekateri kar naprej hočejo celo stvar spolitizirati, kar naprej! Ja, kaj pomenijo besede domoljubi in partizani? Ja, kakšni domoljubi? Ali so to mogoče domobranci? Ali so to mogoče belogardisti? To se pravi, čez nekaj časa bomo predlagali, naj se tudi te financira.
Potem, veste, govorimo o nekih svobodnih partizanih - ja, kateri svobodni partizani so pa to, ki so se borili v Pohorskem bataljonu? Kateri? Povejte mi, gospod Rupar, ime in priimek teh partizanov, "svobodnih", iz Pohorskega bataljona! Seveda, kar naprej hočemo celo stvar politizirati. Jaz sem proti temu!
Zdaj pa tisto, kar je že bilo povedano: po neki stranski poti naj se pripeljejo neke omejitve. 12 narodnih herojev imamo v Sloveniji, 12! To se pravi, še tistim - številki 12 - naj se neke pravice vzamejo, ki jih pravzaprav že tako nič nimajo. Moram povedati, da sem proti temu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Naslednji replicira gospod Rupar, gospod Potrč in gospod Brenčič.
PAVEL RUPAR: Hvala lepa, predsedujoči. Šel bom po obratnem vrstnem redu.
Gospod Delak, niste razumeli. Jaz nisem govoril o svobodnih partizanih v vrstah Pohorskega bataljona, govoril sem pa o proslavah, ki jih imajo eni in drugi. Kakšna je razlika - narodni heroji. Ne vem, tistih 12 narodnih herojev je postavil politbiro centralnega komiteja zveze komunistov... ne vem, ne vem, saj se razumemo. Če želite, so zame narodni heroji še nekateri. Seveda, po vaših načelih so upravičene tudi čestitke vsem tistim borcem zveze združenj borcev, članom, tistim borcem NOB, ki letos prejemajo čestitke za Abrahama. Ampak, lepo prosim, malo razumevanja! Mi ne želimo tega, kar ste vi interpretirali, nekih sporov, nekih front odpirati, torej želimo samo, da so vsi tisti, ki so zaslužni za Slovenijo, enakopravno obravnavani. Tu dajem povsem prav gospodu Potrču.
Torej, gospod Potrč, v prvem delu vam moram samo čestitati. V prvem delu ste zelo povzeli naše misli in dobro ste povedali. Iz vaših misli lahko samo razberem, da ste tudi vi za to, da se 10.b člen sprejme, torej da se črta financiranje, zato ker to postavlja vse tiste po 1. členu, ki ste ga citirali, vse tiste organizacije v izhodiščni položaj. Vi ste sicer tu omenili besedo "lahko", "ministrstvo lahko", lahko tudi ne. Ampak s sprejetjem 10.b člena je v enakopravnem položaju z vsemi organizacijami tudi zveza združenj borcev. To se mi zdi najbolj korektno in najbolj pravilno. Res je, vrnimo vse v izhodiščni in začetni položaj, tudi zvezo združenj borcev, in naj potem po vseh kriterijih in osnovah, ki jih ima ministrstvo, dodeljuje financiranje. Danes se pa dogaja, da nobena druga organizacija ni zajeta v proračunu, v državnem proračunu pa v postavkah imate financiranje zveze združenj borcev.
Še več! Tudi v občinah imamo take postavke. Pa vam povem iskreno, celo z veseljem. Zato, ker so ljudje delovni, ker skrbijo za tisto, za kar mlajša generacija morda ne bi. Ker drugače jemljemo to kot pa tisti, ki imajo, čutijo to pripadnost. Ampak ti ljudje niso edini. Niso edini. Jaz bi zelo rad videl, da bi v mirnem ozračju še kdo drug proslavljal kakšen jubilej kdaj. Ne izključno samo tisti, ki so financirani, in z veseljem bi podprl tudi take predloge, da so tudi financirani, vsaj nekaj malega, da imajo finančno pomoč tudi drugi.
Absolutno pa zavračam vsako misel, da peljemo stvar k nekim domobrancem, belogardistom, to ni naša stvar. To ni stvar niti tega parlamenta, ampak po 1. členu je to stvar ocene in kriterijev, ki jih ima ministrstvo.
Prosim, če me pravilno razumete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz bom v iskrenost predloga, tako kot sta ga razložila gospa Zbačnikova in gospod Rupar, verjel, ko bo predlog spremenjen.
Sedaj ste bili opozorjeni, kaj vaš predlog pomeni. Dokler boste imeli predlog tak, kot je pripravljen, da se 34. člen zakona spremeni, tako dolgo na žalost v isrenost predloga ne morem verjeti, ker to pomeni, da črtate simbolično, če že ne materialno pravice narodnih herojev.
Kakor želite. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Potrču. Kolegi poslanci! Ali ima kdo kaj proceduralnega? Ker ne in želja je bila, da danes to sejo končamo. Proceduralno? Gospod Kacin! Glede na materijo, ki je še za obravnavo, verjetno to ne bo šlo. Ker smo na začetku tedna dejali, da bomo delali v četrtek do 18.00 ure, ker ni predloga, da bi kdo to podaljšal, prekinjam to točko dnevnega reda, glede na številne replike, ki so. Nadaljujemo jutri ob 10.00 uri s prekinjeno 40. točko dnevnega reda, nato s prekinjeno 23. točko dnevnega reda, nato z 42. točko dnevnega reda in po vrstnem redu dalje. Opravičujem se predstavnikom vlade, zlasti ministrstvu za promet, ki so dolgo čakali na obravnavano točko.
Vsem lep večer.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 13. MAJA 1999 OB 18.06 URI.)