Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Nadaljevanje 5. seje
(27. maj 1997)

Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik Državnega zbora.
Seja se je pričela ob 10.16 uri.


PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 5. seje Državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Franc Potočnik, Peter Hrastelj, Miroslav Luci, Zmago Jelinčič, Feri Horvat, Franc Pukšič, Robert Battelli, Janez Kramberger, Miroslav Mozetič od 14. ure dalje, Alojz Peterle, Jelko Kacin, Branko Janc in eno uro gospa Maria Pozsonec. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike Vlade Republike Slovenije ter vse lepo pozdravljam!
V zvezi z današnjim vrstnim redom obravnave točk predlagam, da prve točke dnevnega reda, to je volitve podpredsednice Državnega zbora danes ne opravimo. Prav tako do odločitev Ustavnega sodišča, tudi ne 2. točke - predloga zakona o ratifikaciji evropskega sporazuma. Tako bomo današnje nadaljevanje 5. seje pričeli z obravnavo 3. točke dnevnega reda - predloga zakona o ratifikaciji sporazuma o ustanovitvi mednarodnega centra za senzorično oceno vina ter nato po dnevnem redu dalje.
Prosim gospod Hvalica, proceduralno.

IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani kolegi! Imam zelo enostaven proceduralni predlog. Glasi se takole: poskušajmo za božjo voljo že enkrat obesiti en normalni red v tem Državnem zboru! Vrstni red, to ni kar tako. Vrstni red je zato, da se tega držiš, dejanja v gledališču, vrstni red na prireditvah itd., so zaradi tega, da imaš vrstni red, da se vis-á-vis tega znaš pripraviti. To kar mi počenjamo tukaj, meji na popolni kaos.
Lepo vas prosim, tu ne gre za nikakršno politiko. Gre za logistiko. Gre za to, da bomo odsevali tudi navzven neko verodostojnost, če že nam ni do tega, da bi imeli sami znotraj te hiše nek red. To preprosto ne gre.
Torej, predlagam, da daste na glasovanje sledeč predlog. Ali je Državni zbor zato, da se obravnavajo točke po dnevnem redu? Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Hvalica, poglejte, manjka 14 poslank in poslancev. To je bil razlog, da smo predlagali spremembo dnevnega reda. Državni zbor pa lahko v skladu s 65. členom poslovnika spremeni vrstni red. Prosim, gospod Hvalica.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. To ne more biti razlog. Poglejte, dal sem pripraviti sedaj strokovnim službam, ampak iz mojega rokovnika sledi, da je Državni zbor ta mesec zasedal enkrat, dvakrat, trikrat, štirikrat, petkrat, šestkrat, sedemkrat, osemkrat, devetkrat, desetkrat, enajstkrat, dvanajstkrat, danes je trinajsti dan. To ni ne v planu, niti se nismo tako dogovorili. Ne na kolegiju, ne nikjer drugje. Če danes manjka 13 poslancev in če so danes bili sklicani neki drugi odbori, ob 8.00 uri je bil že sklican Odbor za infrastrukturo na primer, potem pač danes ni seje Državnega zbora, če ugotavljate to. To ne more trajati. Ta nered je že pošasten. Lepo vas prosim, nehajmo s tem. Kaže, da bo to isto tudi drugi teden, tudi jutri gredo nekateri v Luksemburg, potem gredo ne vem kam in tako dalje.
Jasno, naj bodo seje Državnega zbora takrat, ko so bile predvidene kot seje Državnega zbora, naj bodo odbori takrat, kot so bili predvideni, naj bodo poslanske pisarne takrat, kot so predvidene. Uvedimo elementarni red, ker te zadeve totalno uhajajo iz rok. To ni način. Prosim vas, da daste moj predlog na glasovanje, moj prvotni predlog. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Hvalica. Tudi sam se z vami strinjam, da je treba napraviti red pri delu našega Državnega zbora, vendar prosim, da to obravnavo na prvi seji kolegija predsednika Državnega zbora razčistimo do kraja tam.
Dajem na glasovanje predlog, da preskočimo prvi dve točki dnevnega reda? Gospod Mozetič.

MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. Torej, 2. točka je jasna. Sploh ne vem zakaj je na dnevnem redu. Ampak ne vem kako, očitno ste se prešteli, da je problem prve točke. Če jih manjka 14, in če je to problem s 1. točko, potem predlagam, da prekinemo sejo in nadaljujemo takrat, ko bomo sklepčni v celoti. Razlog, da 14 kolegov manjka; jaz nisem nobenega preštel, tako da ne vem kateri manjkajo in zakaj manjkajo, ampak če je to razlog, potem ne vem, ali bo tudi takrat, ko bomo mi iz opozicije zaprosili, da nas nekaj manjka, boste pozicija v to privolili. Mislim, prvič to ni razlog. Verjamem, da vi lahko to izglasujete in preskočite. To je prva stvar.
Druga stvar. Poglejte, zadnjič pri dnevnem redu sem spraševal, če so točke te seje pripravljene. Bilo je rečeno, da so vse pripravljene, vsaj tri. Ker sta bila danes dva odbora, so tukaj notri, ki niso še sedaj pripravljene. Mi kršimo poslovnik od trenutka do trenutka, tako da tudi preskočitev prve točke... Ne vem zakaj, povejte. Ali vas je premalo ali zakaj? Mislim, to ni resno in potem, če bo to praksa, če bo ta praksa veljala tudi, ko bo za to prosila opozicija.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Mozetič! Sedaj sem komaj pogledal kdo manjka in pa ugotavljal s katere poslanske skupine. Sploh ni bil to razlog. Sploh to ni bil razlog. Ampak ko sem prebral, ljudje so odsotni. Dobro, da ne bomo vlekli.
Dajem moj predlog na glasovanje, pa boste odločili z glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da je moj predlog sprejet.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O USTANOVITVI MEDNARODNEGA CENTRA ZA SENZORIČNO OCENO VINA. Predlog je zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval Odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi predstavnik odbora besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? Prosim. Gospod Tomažič.

BRANKO TOMAŽIČ: Spoštovani zbor! Podpiram predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o ustanovitvi mednarodnega centra za senzorično oceno vina. K predlaganim amandmajem bi podal svoja razmišljanja in poglede. Ko v tem parlamentu govorimo o vinu, vse preveč čustveno zastopamo svoje interese. Res, da ima vino svojo moč, vendar ne smemo misliti le o svojih zidanicah, o svojih brajdah ali o šmarnici, ki nam rase za hišo. Premalo odprto in odgovorno pa razmišljamo o vinu kot pomembni gospodarski panogi, ki je za Slovenijo zelo pomembna. Strinjam se, da je potrebno lokacijo novega centra določiti prek razpisa. Treba pa je upoštevati tudi naslednje, da se po celi Sloveniji enakomerno razdelijo ustanove, če sedaj primerjamo poslovno združenje za vinogradništvo je v Celju, Vino veritas v Ptuju. In ko govorimo o decentralilizaciji razmišljamo samo o enem smislu, da se z Ljubljane določene stvari prenesejo na Štajersko. Opozarjam vas, ali vam dajem v vednost, da sta na Primorskem dve tretjini tržnega vina, ki sta davčno obdavčeni, ali se od tega odvaja davek. Predlagam, da se upošteva tudi te davkoplačevalce, ki polnijo proračun in s tem ugodi njihovi želji, da se center locira v Novi Gorici. Znano vam je, da je 5 ustanov podpisano namero o ustanovitvi Centra za senzorično oceno vina v Novi Gorici, zato vam bom prebral pismo o nameri.
"Podpisani podpiramo ustanovitev prvega mednarodnega centra za senzorično analizo vina, ki ga ustanavlja Vlada Repuhblike Slovenije in mednarodna organizacija za trto in vino. Predlagamo, da bi bil sedež centra v Novi Gorici. Mestna občina Nova Gorica in Fakulteta za znanost o okolju izražata svojo pripravljenost, da bosta za ustanovitev mednarodnega centra za senzorično analizo vina zagotovili primerne prostore in infrastrukturo; ostali podpisniki pa v okviru danih možnosti s svojim delom in zagotovitvijo potrebnih strokovnjakov nenazadnje s finančnimi sredstvi pomagali Vladi Republike Sloveniji pri postavitvi in kasnejšem poslovanju centra. Za postavitev in kasnejše poslovanje centra smo podpisniki pripravljeni za Vlado Republike Slovenije podpisati ustrezno pogodbo. V okviru delovanja mednarodnega centra za senzorično analizo vina, si bomo podpisniki prizadevali za najkvalitetnejše izvajanje mednarodno priznanega šolskega programa in s tem zagotovili, da bo novo ustanovljeni mednarodni center postavil Slovenijo na še višji položaj v tej prestižni panogi v svetu."
Podpisniki: Kmetijstvo Vipava, Agrovint 1894, Kmetijska zadruga Goriška Brda, Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo, Mestna občina Nova gorica in Fakulteta za znanost o okolju.
Zato predlagam vladi, ko bo dala v razpis, ali ko se bo pogovarjala, kje bo ta center, naj vzame moje razmišljanje in podpisnikov dobre namere v obzir. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Geza Džuban.

GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Mi izgleda smo začelil razpravljati o neki zadevi, ki se je med tem zgodila in ni predmet tega zakona oziroma ratifikacije tega sporazuma. To, kar je predlagal gospod Tomažič izgleda izvira iz dejstva, da se je že nekdo pogodil za sedež centra, ki ga bo določila vlada takrat, ko bomo mi to ratifikacijo sprejeli, ker v 1. členu te ratifikacije sporazuma piše, da sedež centra določi Vlada Republike Slovenije, mi pa že govorimo, da bo ta center v Novi Gorici oziroma neke informacije so takšne, da je že dogovorjeno, da je ta center v Gorici. Temu početju odločno nasprotujem, ker je še mnogo drugih razlogov in je lahko mnogo lokacij, kje bi lahko ta senzorični center bil.
Pridelava vina v Sloveniji je tako razporejena, da je približno polovica v vzhodnem delu Slovenije in približno polovica v zahodnem delu. Žal, centralno, če ga metrično gledamo, v Sloveniji res ni vinogradov, čeprav nekaj tudi jih je.
In vlogo tega senzoričnega centra, ki bi jo naj prevzel, vloga je takšna, da bi morali vsa vina iz vzhodnega oziroma skrajno severovzhodnega, vzhodnega dela Slovenije voziti v Novo Gorico in to na rob Slovenije. To se pravi, da neke zadeve niso v redu na tem področju in da so izgleda prejudicirane in da prehitevamo zakon, ki ga sprejemamo in že vnaprej določamo neki center, kar se ne bi smelo zgoditi.
Odbor za kmetijstvo je tudi bil informiran o teh postopkih, je zaprosil Vlado Slovenije, da poroča o tem za kaj ta center eventualno v Gorici oziroma zakaj so zadeve bile prejudicirane. In to kar predlaga gospod Tomažič je podobno temu istemu, odgovora ni bilo v Odboru za kmetijstvo in tudi Odbor za mednarodne odnose, ki je matično delovno telo, je zaprosil za isto informacijo.
Ne vem, če je smiselno in potrebno, da danes o tem govorimo, ker to ni predmet tega zakona, vendar bo vlada morala poročati obema delovnima telesoma o tem početju. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Spoštovane kolegice in kolegi poslanci! O tem kje bo sedež tega, bomo govorili v nadaljevanju, ko bomo zakon že sprejeli, ker imamo v razpravi tudi dva predloga. Prosim, sedaj se osredotočimo na sam zakon.
Želi kdo besedo? (Ne želi.) Potem zaključujem razpravo in predlagam naslednje.
Ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bi predložen noben pisni amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena Poslovnika Državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev.
Želi v tej zvezi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? Opravičujem se, moramo ponoviti še enkrat glasovanje.
Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (63 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za predlog akta v celoti? (60 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
Imamo dva dodatna sklepa, ki sta ju vložili dve skupini. Prvi je predlog poslancev s prvopodpisanim Borisom Sovičem. Želi predlagatelj obrazložiti sklep? (Ne.)
In drugi, spet skupina poslancev s prvopodpisanim Miroslavom Lucijem. Želi kdo o tem razpravljati? Prosim. Gospod Terčon.

DAVORIN TERČON: Gospod podpredsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Če je prej letel očitek gospodu Tomažiču, da prejudicira zadevo, ker smo razpravljali o zakonu, mislim, da je sedaj trenutek glede na to, da menim, da so tudi predlagatelji prejudicirali rešitev, ker so tak predlog pač predlagali. Menim, da je sedaj trenutek, ko je potrebno reči nekoliko v zvezi s tem prejudicem bodočega centra, ki naj bi bil v Novi Gorici oziroma na Štajerskem.
Sam menim, da če sprejmemo teorijo, da imamo pač vinski sejem v kraju, kjer sploh ne raste vinska trta, če razmišljamo, da o lokaciji Ministrstva za turizem v mestu, ki ima socialne in predvsem gospodarske probleme, potem lahko sprejmemo tudi teorijo, da je ta center kjerkoli v Sloveniji. Vendar bi v napotilo vladi, ko bo dala razpis, izvedbo samega podpisa tudi sam podpiram, bi napotilo vladi vseeno povedal, da smo v razpravah vse do sedaj v parlamentu vedno poudarjali enakomeren razvoj Republike slovenije in enakomeren razvoj Republike Slovenije ne pomeni samo ljubljanski centralizem, niti ne pomeni protiutež v razvitku štajerskega centra Maribor, ampak pomeni razvitek vseh pokrajin in to pomeni tudi Primorske in tudi Primorska mora dobiti svojo mesto z določenimi institucijami. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Terčon, samo toliko bi povedal, če preberemo oba predloga; prvi govori, da se prouči, drugi pa, da se opravi javni razpis za to. Gospod Mozetič, potem bomo dali besedo gospodu ministru.

MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Kaže, da bo pri tej zadevi in potem še pri enem zakonu, ki je na dnevnem redu, prišlo do prerekanja med Štajerci in Primorci. Ampak na žalost bo verjetno tako, ker se bomo Primorci in Štajerci prerekali kje naj bo ta center za vina, bo potem dobil to nekdo tretji. To bo dobila Ljubljana. Zato bi priporočil vladi, ko bo, da naj ne bo ravno v Ljubljani, mislim, da bi lahko bilo v Medvodah, ali pa na Jesenicah, recimo. Tako da bo na Gorenjskem. Tudi na Gorenjskem, če se kdo potrudi, raste vinska trta. Ampak sem zato, da bi bil ta center na Primorskem in to v Novi Gorici in to iz dveh razlogov. Prvič, ker je to na robu Slovenije, drugi, zato ker je letos 50 let, kar je Primorska prišla k ozemlju Slovenije in na žalost ugotavljam, da marsikdo v osrednji ali pa vhodni Sloveniji tega še ni ugotovil. In tretji razlog je drugo leto 50 let mesta Nove Gorice in tam imamo dobro vino. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, besedo ima gospod minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, prosim.

CIRIL SMRKOLJ: Lep dober dan želim! Jaz se pač moram prvo opravičiti malenkostni zamudi, pomembno nalogo smo danes opravili na obeh odborih vlade, zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici je šel skozi ta dva odbora in upam, da bo še danes do polnoči v Državnem zboru.
Seveda se moram tudi opravičiti, ker vlada v bistvu ni uspela, predvsem zaradi časovne stiske, pravočasno pripraviti mnenje glede utemeljenosti in primernosti sedeža mednarodnega senzoričnega centra za vino v... Seveda mi smo že pričeli, zainteresirani, ki so pripravljni ta center sofinancirati, voditi razgovore. Predvsem v tem smislu, da se vidi, kdo je pripravljen ponuditi boljše finančne pogoje za samo delovanje centra.
Mi bomo v okviru vlade tudi predlagali, da se ponovno preuči možnost in ponudbe tudi drugih območij glede samega sedeža, čeprav pa ne vidimo nobenega razloga tudi v tem, da bi sedež bil v Novi Gorici. Center je predvsem namenjen za izobraževanja in ne za oceno vina, tako da to, bi rekel, da v ničemer ne prejudicira ta problem, da bi moral kdo kaj kam nositi. Ta center bo za izobraževanje tudi mednarodnih strokovnjakov za ocenjevanje vin in v tem smislu mislim, da problema tukaj ni.
Vendar, mi bomo preučili in če se bo ugotovilo tudi tako kot je gospod Drčon nakazal, mogoče tudi z javnim razpisom, pridobili najboljšega ponudnika. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, besedo ima gospod Petan.

RUDOLF PETAN: Hvala gospod podpredsednik! Spoštovani kolegice in kolegi! Očitno smo zašli že verjetno iznad tega zakona, ampak kljub temu, očitno je to tista izbira najbolj pomembna zadeva pri tem zakonu ali pa posledica tega zakona in verjetno po tej poti ne bomo prišli do konca, ko bomo potem ta zakon potrdili, ko bomo morali, ko bo vlada morala pač določiti, kje bo center tega za ocenjevanje vina, senzorično oceno vina. Verjetno bomo imeli Štajerci svojega mente, Primorci svoje, Dolenci verjetno tudi, navsezadnje pa lahko tudi na nevtralne, verjetno tako ne bo šlo.
Dejstvo pa je, da na kar bi pa rad opozoril, da verjetno tista ocena pa čisto ne drži, da je pa največ tržnega vina pa na primorskem; in verjetno tudi ta argument ne bi zdržal, ker na vse zadnje bi lahko postavili še malo sarkastično rečem, šaljivo, bi lahko še en drugi argument potem imeli, tisti bi potem gotovo vzdržal na Štajerskem, to je, kje ga največ popijemo, in to je verjetno na štajerskem. To se pravi po tej poti ne bomo prišli do kraja in tudi jaz sem podpisnik tega dodatnega sklepa, da naj se center določi na osnovi javnega razpisa. Pa tisti, ki želijo kandidirati za center, naj nekaj ponudijo, to se pravi, če hočejo nekaj imeti, naj nekaj dajo in bomo videli. To bo vsaj eden od teh strokovnih kriterijev, mogoče bo že bolj ekonomski, pa nič zato.
Zato predlagam tudi jaz in se strinjam s tem predlogom, ki sem ga tudi podpisal, da se ta center določi nekako na osnovi javnega razpisa. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Mežan je prej dvignil roko. (Ne želi.) Gospod Baškovič.

MILAN BAŠKOVIČ: Hvala. Rad bi samo opozoril na neko sistemsko vprašanje, ki ga moram ob tem primeru vendarle izraziti. Namreč za odnos med zakonodajno in izvršno oblastjo, za položaj vlade in položaj parlamenta glede medsebojnega nalaganja nalog itd. V tem sporazumu je v 1. členu napisano, da sedež centra določi Vlada Republike Slovenije. Se pravi, da je to njena dolžnost po sporazumu in po zakonu, ki predstavlja ratifikacijo tega sporazuma. To je vladna stvar. Vlada pa je po ustavi, po 110. členu in po 7. členu našega zakona o vladi - piše: "Vlada je samostojna pri opravljanju svojih funkcij v okviru ustave in zakonov." Se pravi, da taki sklepi, ko ob zakonu, potem pa nekaj, kar v zakonu ni, nalagamo vladi, na primer, da bi morala iti na javni razpis. To ni v skladu s položajem vlade, ki mora samostojno izvršiti nalogo, ki jo ima po zakonu. Ona je odgovorna parlamentu za svojo politiko v celoti. Lahko se pojavijo vprašanja, ampak sistemsko pa je narobe, da se z nekim sklepom ob zakonu nalaga vladi, da naj ravna tako in tako. Opozarjam na to načelo delitve oblasti in pa samostojnosti, v tem primeru subjekta, kot je vlada, ki ima to nalogo po zakonu.
Drugo so neka priporočila izven v nekem političnem smislu. Kar se pa tiče nalog po zakonu, pa mislim, da je stvar čista in bi bilo treba prepustiti to vladi. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Moge.

RUDOLF MOGE: Predsedujoči, hvala za besedo. Če bi človek sledil logiki, da je Ljubljana mesto trte in vina - uradno - zaradi tega, ker ima vinski sejem, Maribor je pa univerzitetno mesto, tudi uradno, potem bi moral biti ta center sigurno v Ljubljani. Ker pa ima tudi Maribor Fakulteto za kmetijstvo, Inštitut za kmetijstvo, ker je tradicija, kar so tudi zelo ugledni Mariborčani dokazali, pitja vina na tem področju, bolj razširjena kot kjerkoli v Sloveniji, ker ima tudi nekatere druge danosti, bi lahko s tega mesta navijal za to, da bi rekel kakšno dobro besedo za Maribor, ampak se popolnoma strinjam z gospodom Baškovičem in z Ministrstvom za kmetijstvo - če smo v zakonu tako definirali, da naj vlada to določi, naj potem vlada postavi kriterije, pogoje in naj da ponudbo različnim rajonom v Sloveniji, tudi Posavskemu in naj izbere po mojem najboljšega ponudnika. Nabirati si politične točke, jaz bom pa za svoje področje in se namesto tega kregati ob zakonu, ker jasno piše, kakšne pristojnosti ima vlada, se mi zdi nepomembno.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Hvalica.

IVO HVALICA: Hvala. Spoštovani! Pravkar smo dobili na mizo oziroma klopi mnenje vlade glede utemeljenosti in primernosti sedeža Mednarodnega centra za senzorično oceno vina v Novi Gorici. Če je tako, kot je rekel gospod Baškovič, potem se tukaj, bi rekel, prerekamo o oslovi senci, je pač tako in bog pomagaj, če je to stvar, ki jo določa vlada. In nima smisla dajati kakršnihkoli predlogov in tudi kako to, da smo dobili potem takšne predloge za spremembo v klopi. To je, če sem razumel gospoda Baškoviča, potem ni v skladu s poslovnikom oziroma ni v skladu z določili zakona. Če je tako, kot je rekel gospod Baškovič, vas sprašujem, kako smo lahko dobili na klopi predloge stališč odnosno ne vem kaj, sklepov, ki so v nasprotju že s sprejetim. Torej stvar... Ni sprejeto.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Končajte gospod Hvalica!

IVO HVALICA: No, ampak gospod Baškovič je jasno povedal, da je to, da je zato pristojna vlada. Torej, in se sprašujem potem, o čem se mi tukaj pogovarjamo, če je to tako jasno.
Kakorkoli že, tukaj imamo mnenje vlade. Škoda, da ga nismo dobili prej. Verjetno bi tudi posamezniki, ki so o tem diskutirali, govorili potem drugače. Tukaj piše nedvoumno, na tretji strani: "Vlada Republike Slovenije ugotavlja, da je za sedež mednarodnega centra za senzorično vino določila Novo Gorico iz naslednjih razlogov - ena, dva, tri, štiri točke in zaključek." Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Hvalica! Mi se pogovarjamo o predlogu sklepov, da se prouči, nikakor pa ne bi sklepali danes v tem Državnem zboru, da mi določimo sedež, ker to je normalno, kot je gospod Baškovič povedal, je to pristojnost vlade. Predloge so vložili poslanci in moram o njih... Če jih umaknejo, jih ne bomo dali na glasovanje.
Gospod Zimšek želi besedo.

JOŽE ZIMŠEK: Spoštovani, predsedujoči, gospe in gospodje! Sedaj, ker smo začeli zagovarjati vsak svoje območje, seveda bi tudi sam želel nekaj spregovoriti v tej smeri, vendar strinjam se s tistim, da verjetno ne moremo odločati, če je to pristojnost vlade. Vendar če smo se odločali, in če smo iskali najprimernejše, potem bi morali se nekoliko spomniti se zgodovine in tudi tistih, ki so prvi razmišljali o kvalitetnem slovenskem vinu, ustanovili poslovno skupnost za vinogradništvo in vinarstvo, ki ima svoj sedež v Celju. Ta poslovna skupnost je bila ustanovljena za Slovenijo pred desetletji. To je ena zadeva.
In pa druga. Znamka o kvalitetnih vinih, ki je danes kot zaščitni znak slovenskih vin, je bila prav tako sprejeta in pripravljena v Celju. Ne bi kaj več okrog tega, samo da povem, kje se je vse to začelo. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Petan.

RUDOLF PETAN: Hvala gospod podpredsednik. Spoštovani! Torej, na tem dopisu, ki smo ga ravnokar prejeli, tudi piše, da je 8.6. po sklepu Vlade Republike Slovenije in se je začelo iskati sofinancerje za ustanovitev in kasnejše poslovanje omenjenega centra. Pa me zanima, kako je vlada to iskala. Ali je bil kakšen razpis, ali ne vem, po interesnih združenjih, ali je prek Gospodarskih zbornic, ali ne vem, preko drugih poslovnih skupnosti. V naslednji vrstici piše, da edini, ki so do danes ponudili vse tisto, kar je potrebno, je bilo to v Novi Gorici, in nisem ravno prepričan, če bi javnost bila obveščena, ali pa strokovni, da se ne bi verjetno nihče drug na to prijavil. Pa me zanima od vlade, kako je bilo to iskanje. S kom so se pogovarjali in kako je to potekalo. To me zanima. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo od poslancev in poslank? Prosim. Gospod Vesenjak.

ALOJZ VESENJAK: Hvala za besedo. Na Odboru za kmetijstvo smo sprejeli sklep, da se center glede senzorične ocene vina, da se to prouči in tudi danes smo glasovali - v predlogu zakan piše, da sedež centra določi Vlada Republike Slovenije. Ni pa danes predmet debate, kdo bo močnejši, da ne bi rad, da bi kdo meni očital: "kakšen si Štajerec, da sebi vprid nobene ne rečeš". Zato bi predlagal, da s to debato prekinemo in se res ponovno prouči, kje bo ta center, da ne bomo Slovenije raztrgali na toliko delov, kolikor je regij. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Pa še gospoda ministra, če bo dal odgovor na vprašanja poslanca Petana. Prosim.

CIRIL SMRKOLJ: Še enkrat lep pozdrav. Poglejte, jaz bi v bistvu kar v celoti prebral tekst mnenja glede utemeljenosti in primernosti sedeža mednarodnega centra za senzorično oceno vina v Novi Gorici. Ker to je bilo osnovno vprašanje, vi ste to gradivo tudi zdaj dobili. Pa bi res še enkrat vse prebral, da potem res vidite v zaključkih, kaj predlagamo. Odbor Državnega zbora za mednarodne odnose in Odbor Državnega zbora za kmetijstvo sta ob obravnavi predloga zakon o ratifikaciji sporazuma o ustanovitvi Mednarodnega centra za senzorično oceno vina sprejela dodatni sklep, s katerim nalagata Vladi Republike Slovenije, da ob pričetku obravnave navedenega predloga zakona vlada ponovno prouči in utemelji primernost sedeža Mednarodnega centra za senzorično oceno vina v Novi Gorici. Vlada Republike Slovenije zato v zvezi s tem sprejema naslednjo utemeljitev.
Prva. Dogovarjanje za ustanovitev mednarodnega senzoričnega centra za analizo vina so se začela že v letu 1994. Do podpisa mendarodnega sporazuma med mednarodnim uradom za trto in vino in Vlado Republike Slovenije za ustanovitev tega centra na ozemlju republike Slovenije je prišlo 3.6.1996. V skladu s tem sporazumom Vlada Republike Slovenije določi tudi sedež centra. Že pred podpisom tega mednarodnega sporazuma je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v skladu s sklepi Vlade Republike Slovenije z dne 8.6.1995 začelo iskati sofinancerje za ustanovitev in kasnejše poslovanje omenjenega centra. Edini, ki so do danes ponudili poleg strokovnih, organizacijskih in podobnih uslug tudi sofinanciranje, so bili podpisniki pisma o nameri: to so mestna občina Nova Gorica, Agrovind Vipava, Kmetijska zadruga Goriška Brda, poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije ter Fakulteta za znanost o okolju, pod pogojem, da je sedež centra v Novi Gorici. Pismo o nameri za sofinanciranje centra v Novi Gorici je bilo podpisano 15.4.1996. V njem so se podpisniki zavezali, da bodo tudi finančno pomagali pri ustanovitvi in poslovanju tega centra. Omenjeno pismo o nameri je bilo predloženo k besedilu mednarodnega sporazuma. Ob obravnavi le-tega pred samim podpisom na vladni seji, dne 23.5.1996 in na seji Odbora za mednarodne odnose Državnega zbora dne 31.5.1996, takrat nanj ni bilo pripomb.
Vlada je po podpisu sporazuma na seji dne 27.3.1997 določila besedilo predloga zakona o ratifikaciji sporazuma ter dva dodatna sklepa, med katerimi je eden tudi ta, da bo v skladu s 1. členom navedenega sporazuma sedež tega mednarodnega centra za sezorično oceno vina v Novi Gorici. Predlog za ratifikacijo sta obravnavala Odbor za kmetijstvo in Odbor za mednarodne odnose Državnega zbora Republike Slovenije ter podprla predlog zakona o ratifikaciji, hkrati pa sprejela že omenjeni dodatni sklep.
Ker je podpisnik o nameri tudi poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, v katero so včlanjene vse večje kleti in nekaj močnejših kmetov, vinogradnikov, lahko ugotavljamo, da je bil predlog sedeža bodočega centra med vinogradniki in vinarji usklajen. Ministrstvo je res dobilo poleg te ponudbe še skupno ponudbo mariborske univerze in Kmetijskega zavoda Maribor, vendar le-ti niso bili pripravljeni prevzeti finančnih obveznosti v zvezi s tem, kar je sicer razumljivo, ker sta obe inštituciji v glavnem proračunsko financirani.
Vlada Republike Slovenije ugotavlja, da je za sedež mednarodnega centra za senzorično oceno vina določila Novo Gorico iz naslednjih razlogov:
Prvič, izhajajoč iz dejavnosti mednarodnega centra za senzorično oceno vina, dodatno usposabljanje in šolanje enologov iz vsega sveta izhaja, da je dejavnost centra v prvi vrsti namenjena vinogradnikom in vinarjem in je zato povsem normalno, da le-ti prevzemajo pomemben del financiranja postavitve in delovanja tega centra. S tem bi bila prav gotovo zagotovljena tudi gospodarnost pri poslovanju in ustrezen vpliv na kakovost poslovanja.
Drugič. Pismo o nameri, ki so ga podpisali Agrovin, Vipava, Kmetijska zadruga Goriška Brda, Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, Mestna občina Nova Gorica, Fakulteta za znanost o okolju, ki predstavljajo pomemben del slovenskega vinogradništva in vinarstva, zagotavlja pomemben delež sofinanciranja centra, kar bo zelo pomembno z vidika zmanjševanja proračunskih obveznosti za ta namen v bodoče.
Tretjič. Glede na sedanje postopke in sprejete sklepe, ki se nanašajo na lokacijo mednarodnega centra za senzorično oceno vina, so v teku resne priprave za njegovo ustanovitev v Novi Gorici, ključno s kadrovskimi.
Četrtič. Nova Gorica je v središču vinorodne Primorske in s tem ta lokacija zagotavlja tudi nujno potrebno vinogradniško vinarsko zaledje, kar je za ta center in njegovo uspešno delovanje, pa tudi za promocijo območja kot celoto zelo pomembno. Zaenkrat Vlada Republike Slovenije ne vidi razlogov za spremembo sedeža bodoča mednarodnega senzoričnega centra. Kljub temu pa bo naše ministrstvo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opravilo razgovore z vsemi zainteresiranimi, ki želijo organizirati mednarodni senzorični center drugje. V kolikor bo kateri od zainteresiranih ponudil boljše pogoje, predvsem v smislu večjega sofinanciranja, pa bo Vlada Republike Slovenije ponovno razpravljala o sedežu mednarodnega senzoričnega centra. Do takrat Vlada Republike Slovenije ne bo sporočila mednarodnemu uradu za trto in vino, OIV-ju, kje je sedež mednarodnega centra za senzorično oceno vina.
Jaz mislim, da pozorno poslušanje tega teksta jasno pove, v kakšni obliki te stvari so in sem prepričan, da tukaj ni potrebno dodatnih pojasnil. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prosim, gospod Klinc.

ŠTEFAN KLINC: Spoštovani podpredsednik, drage poslanke, poslanci! Jaz bi samo rad en odgovor od ministra. Po eni strani se pogovarjamo, da bi bil na enem koncu Slovenije znanstveni inštitut za vinogradništvo in sadjarstvo, na drugi strani pa to. Menim, da bi bilo dobro, da bi bila povezava. Če imamo že univerzo za vinogradništvo, sadjarstvo v enem koncu, znanstveni inštitut enako tam da bi tudi sedež bil nekje blizu, da ne bi hodili z ene strani Slovenije na drugo. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Jerovšek in potem bomo počasi zaključevali.

JOŽE JEROVŠEK: Hvala lepa. Ker smo poslušali zdaj obrazložitev vlade, vendar iz te obrazložitve ni natančno razvidno, kolikšen je delež sofinanciranja, slišali pa smo prej, da je bila tudi ponudba Maribora in tudi Nove Gorice. Ker smo prejšnji teden poslušali, ker je vlada poseben strokovnjak za kompromisne predloge, smo prejšnji teden poslušali, da pravzaprav bi naj Slovence najbolj osrečil tako imenovani Španski kompromisni predlog. Tudi jaz predlagam kompromisni predlog, da je center senzoričnega centra v okviru Slovenske vinske akademije na Ptuju. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Moge. Prosim. Samo na kratko, da bomo zaključili. (Glas iz ozadja.) Bomo dali.

RUDOLF MOGE: Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Ministrstvo za kmetijstvo bi rad povprašal po sledečih informacijah, da v gradivu, ki smo ga dobili, je tretji odstavek takšen, da piše, da je Vlada Republike Slovenije z dne 8.6.1995 začela iskati sofinancerja za ustanovitev in kasnejše poslovanje omenjenega centra. Vprašal bi, kako je začelo iskati te sofinancerje. Ali z javnim razpisom, ali s čim drugim. Po drugi strani, naslednji odstavek pravi, da so torej že nekateri podpisali pismo v nameri, da se to ustanovi in sicer je bila to mestna občina Nova Gorica, Agrovin Vipava in tako naprej. Sprašujem tudi, ali so se potem, če so se pogovarjali z mestno občino Nova Gorica o tem pogovarjali tudi z mestno občino Maribor z Vinagom in s podobnimi organizacijami na podlagi tega. V kolikor ne, se mi zdi odgovor ministra pravilen, da bo še opravljal razgovor predno prinese dokončno odločitev, kje bo ta center in zagotovo je verjetno namera vlada, da bo poiskala "najboljše" ponudnika.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še gospod Anderlič, potem pa zaključimo razpravo in damo besedo ministru.

ANTON ANDERLIČ: Očitno je, da je vlada prejudicirala v tistem delu, ko je iskala ponudnike predno je bil zakon o ratifikaciji sprejet, ampak to se mi ne zdi taka huda napaka, kajti verjetno neke podlage za to, da bo lahko na osnovi sprejetega zakona sprejela odločitve, je prav, da v naprej ima. Prepričan sem, da je stališče oziroma mnenje Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki ga je gospod Baškovič predstavil tako, da o teh predlogih dodatnih sklepov ne moremo glasovati, kajti to dejansko zgleda ali nekako spominja na prejšnjo skupščino in izvršni svet, ko je skupščina naročala izvršnemu svetu, kaj mora narediti, kako naj ravna v posameznih primerih in tako naprej. Če smo zelo jasno v zakon zapisali, da vlada izbere na osnovi, in tako naprej, po razpisih, ne vem kaj je še treba dajati navodila v tem primeru. V mnogih situacijah, ko Državnemu zboru ne odgovarja - jaz sem velikokrat o tem že govoril, nas celo vlada "pomoči" v neke situacije, ko noče prevzemati odgovornosti in ne vem, zakaj bi mi skozi taka navodila in take sklepe dajali to možnost, da bi se ta praksa ponavljala. Gre za to, da vlada naj opravlja svoje naloge, Državni zbor naj opravlja svoje naloge, in to je tipičen primer ko naj se tako ravna. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Anderlič, jaz se z vami popolnoma strinjam, samo tudi v preteklosti smo neštetokrat sprejemali pobude, ki smo jih potem dali vladi, da jih prouči. Sedaj sprašujem gospoda ministra, dolžan je nekaj odgovorov, če želi še besedo? Sprašujem tudi podpisnike, ali mogoče umikajo predlog. Gospod minister, izvolite.

CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa. Jaz bi prvo gospodu Klincu glede sedeža. Ponovno sem že rekel in tudi v tej obrazložitvi je bilo jasno povedano, da je bil sedež izbran na osnovi ponudb. Mariborska ponudba je bila brez financiranja. Gospod Jerovšek je vprašal, kaj to financiranje pomeni. Če pojasnim, podpisniki pisma o namerah za financiranje senzoričnega centra, se nekako vežejo, da bodo pokrivali vse stroške, razen predavateljev, ki bodo predavali v tem centru. To pomeni, da bodo pokrivali približno 50% stroškov, ki nastajajo z delovanjem centra.
Gospod Moge, vi ste šli po tem - to je bil sklep vlade. Na osnovi sklepa vlade se je potem iskalo ponudnika in med tremi ponudniki, ki so bili, je bil najboljši ponudnik ta skupina, ki je skupaj z občino Nova Gorica resno prevzela tudi finančno obveznost do polovice za financiranje. Vsi ostali ponudniki, tako Veritas kot tudi mariborska fakulteta niso v ničemer bili pripravljeni financirati.
Seveda se pa strinjam z gospodom Anderličem v tem, ko je rekel: stvari so, kar se tiče sedeža, v pristojnosti vlade. Mi to razpravo tukaj rešpektiramo in smo tudi v zaključkih navedli, da bi bilo možno tudi proučiti ponovno primernost sedeža. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Mozetič.

MIROSLAV MOZETIČ: Hvala za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Ker je bil to sklep prejšnje vlade in ker se to pot polovica vlade običajno ograjuje od sklepov prejšnje vlade upam, da bo kljub vsemu, v tem primeru, spoštovala sklep prejšnje vlade. Moje mnenje je, da o teh predlogih ne smemo glasovati, ker je jasno v zakonu, da je to pristojnost vlade. Vsi, ki pa smo povedali svoje predloge, smo jih pač povedali. Mislim pa, da sklepati res ne smemo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dobro, da se spoznamo na vino v Sloveniji, če se priključujemo Evropi. Hvala lepa.
Spoštovane poslanke in poslanci! Glede na obrazložitve, ki jih je dal gospod Baškovič, predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, gospod minister za kmetijstvo in prehrano, menim, da o teh predlogih ne bi glasovali. Ali kdo temu nasprotuje? (Nihče.)
Mislim, da smo v razpravi dovolj jasno povedali ministrstvu, kako naj dokončno odloči o tem sedežu, da ne bo špetirjev med regijami in podobno.
Potem predlagam, da zaključimo to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG O NASLEDSTVU SPORAZUMA NEKDANJE JUGOSLAVIJE S KANADO, KI NAJ OSTANEJO V VELJAVI MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN KANADO. Predlog akta je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim. Gospod Hvalica, izvolite.

IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Glede na spremenjen dnevni red oziroma glede na to, da ne gremo po vrsti tako kot piše v prečiščenem besedilu dnevnega reda in na podlagi tistega, kar smo napisali v pismu predsedniku Državnega zbora 20. maja, na to pismo še nismo dobili odgovora, nadaljujemo z našo obstrukcijo. Mi smo napovedali, da bomo k temu pristopili selektivno, torej od sedaj pa do takrat, ko bomo ugotovili, da je zopet potrebna naša prisotnost, nas ne bo v dvorani. Hvala lepa za razumevanje.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Hvalica, samo trenutek. Šel sem po vrstnem redu, 4. točka je tudi v tem prečiščenem dnevnem redu. Ničesar nisem preskakoval.
Predlog akta je obravnaval tudi Odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želi nihče.)
Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona od začetka obravnave ni bil predložen noben pisni amandma, predlagam Državnemu zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika Državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi v zvezi s tem kdo razpravljati? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog akta v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog akta v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O ODPRAVI PRISILNEGA DELA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne.) Predlog zakona je obravnaval tudi Odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi poročevalec odbora besedo? (Ne.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? Gospod Mozetič.

MIROSLAV MOZETIČ: Hvala. Najprej izražam zadovoljstvo, da Slovenija končno ratificira to konvencijo o odpravi prisilnega dela. Bivša država Jugoslavija je namreč ni in če bi prebrali 1. člen, bi tudi videli, zakaj je ni, vendar eno vprašanje bi imel. Saj mislim, da ni sporno, vendar bi bilo zanimivo razložiti 1. člen, točka c in točka d glede na to, kar se dogaja zdaj s stavko na železnici. Ali se da tukaj kaj povezati? Torej ne sme se uporabljati prisilno delo kot sredstvo delovne discipline in pa kot kazen za sodelovanje v stavkah. Ali je zdaj vlada tukaj povsem čista glede te stavke železničarjev, če bi že upoštevali to konvencijo?

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, naprej. Želi še kdo besedo? (Ne.) Morda predstavnik vlade? (Ne.) Gospod Mozetič.

MIROSLAV MOZETIČ: Hvala. Torej, če vlada ne želi sodelovati pri teh točkah dnevnega reda, potem tudi naša poslanska skupina ne bo.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Mahnič, predstavnik vlade. Prosim poslansko skupino, da ostane.

BORUT MAHNIČ: Gospod podpredsednik, spoštovane gospe poslanke in spoštovani gospodi poslanci! Mahnič, Ministrstvo za zunanje zadeve. Jaz nisem takoj na to vprašanje reagiral, zaradi tega, ker je vprašanje seveda bolj delovno pravne narave. Ampak v bistvu gre za to, da je pri pripravi predloga zakona in postopka ratifikacije bil proučen tudi odnos konvencije z notranjo zakonodajo in v tem pregledu ni ugotovljeno nekih neskladnosti, kar se tudi iz obrazložitve vidi, torej, da se ugotavlja da ni potrebno in da ne bo potrebno spremeniti veljavni ali pa sprejeti novih predpisov v zvezi z ratifikacijo te konvencije. To je toliko, kolikor bi z vidika Ministrstva za zunanje zadeve lahko ugotovili. In v tem smislu tudi, seveda ta ugotovitev se nanaša tudi na vprašanje glede člena 1.c in 1.d. Jaz upam, da je vsaj približno ta odgovor zadovoljiv za gospoda poslanca Mozetiča. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Mozetič.

MIROSLAV MOZETIČ: Torej, z vidika tega, da je gospod Mahnič podsekretar Ministrstva za zunanje zadeve, me to zadovoljuje. Samo sprašujem, kje je minister za delo, družino in socialne zadeve. Saj to je v končni fazi njihova konvencija. In enostavno vlade ni. Ne vem, zakaj bi potem morali biti poslanci tukaj v parlamentu, če niti vlada ni toliko pripravljena, da bi razložila svoje predloge, ki jih pošilja v parlament. Tako da ta odnos, kakršen je bil oziroma kakršen se je začel v tem parlamentu s tem, da se sklicuje seje, tako kot se jih sklicuje, mimo poslovnika, potem vlade verjetno ni, ker ima druga opravila. Ampak, to je to. Mi bi pa morali brez debate, brez razprave, brez odgovorov na vprašanja tipkati tukaj notri. Mislim, da je to neresno, najmanj kar je, je neresno.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo prosim? Mislim, da je vlada dobila dnevni red današnjega zasedanja. Ne preskakujemo zadevo, gremo po vrstnem redu. Tudi sam se strinjam, da bomo zahtevali tudi v bodoče, da so predstavniki vlade v polni zasedbi, ko obravnavamo neki posebni te točke dnevnega reda, kar se posameznih skladov tiče.
Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Ker ne želi nihče več razpravljati in ker k predlogu zakona ob začetku obravnave ni bil predložen noben pisni amandma predlagamo zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena Poslovnika Državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi v tej zvezi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani akt v celoti? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O USTANOVITVI EVROPSKE KONFERENCE ZA MONEKOLARNO BIOLOGIJO. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval Odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi poročevalec odbora besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Mozetič.

MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine prosim za 30 minut odmora. Razlog: da se posvetujemo in odločimo, ali bomo še sodelovali pri seji Državnega zbora, pri katerem vlada, kot predlagateljev zakonov, noče sodelovati.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Mozetič, če ne želijo... Dobro, prosili ste odmor, nadaljujemo 10 minut pred 12. uro.

(Seja je bila prekinjena ob 11.20 uri in se je nadaljevala ob 11.57 uri.)

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke in kolegi poslanci! Nadaljujemo z našo sejo. Ugotovimo sklepčnost! (37 prisotnih.) Še enkrat ugotovimo sklepčnost! (43 prisotnih.)
Čez 15 minut, dobro, 10 minut. Prosim, poskrbite vodje poslanskih skupin, da pridejo poslanci.

(Seja je bila prekinjena ob 12.00 uri in se je nadaljevala ob 12.10 uri.)

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci, nadaljujemo delo. Najprej ugotavljamo sklepčnost! (49 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko nadaljujemo delo. Ugotavljam, da so prišli tudi predstavniki vlade, tako da lahko nadaljujemo 6. točko dnevnega reda. Besedo dajem poslancem in poslankam. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben pisni amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika Državnega zbora sklene, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti. S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi v tej zvezi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost? (48 prisotnih.)
Kdo je za predlog akta v celoti? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SODELOVANJU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN EVROPSKIM CENTROM ZA SREDNJEROČNE VREMENSKE NAPOVEDI. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval Odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona v začetku obravnave ni bil predložen noben pisni amandma, predlagam zboru, da v skladu z drugim odstavkom 213. člena poslovnika Državnega zbora sklene, da bo glasoval o predlogu zakona v celoti. S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi v tej zvezi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Ponavljamo glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE ITALIJE O PREVZEMU OSEB NA DRŽAVNI MEJI. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.)
Predlog je obravnaval tudi Odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi poročevalec odbora besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Kdo želi besedo?
Ker ne želi nihče razpravljati, in ker k predlogu zakona v začetku obravnave ni bil predložen noben pisni amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena Poslovnika Državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi v zvezi s tem kdo razpravljati? (Ne želi.)
Zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.


Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SODELOVANJU MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ITALIJANSKE REPUBLIKE O UREJANJU VOJNIH GROBIŠČ. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.)
Predlog je obravnaval tudi Odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Dajem besedo predstavnikom poslanskih skupin. Kdo želi? (Nihče.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Želi kdo besedo?
Ker ne želi nihče razpravljati, in ker k predlogu zakona v začetku obravnave ni bil predložen noben pisni amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika Državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če bo nasprotovala najmanj tretjina poslancev, navzočih poslancev.
Želi kdo o tem razpravljati? Ker ne želi, zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlog akta v celoti? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog predlog zakona v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATEFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE AVSTRIJE O SODELOVANJU PRI PREVENTIVI IN MEDSEBOJNI POMOČI, PRI KATASTROFAH ALI TEŽKIH NESREČAH.
Predlog zakonov je obravnaval zboru predložila vlada Republike Slovenije, želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog je obravnaval tudi Odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo, želi poročevalec odbora besedo? (Ne.) Želi besedo predstavnik sekreterijata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem.
Kdo želi razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona v začetku obravnave ni bil predložen noben pisni amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena Poslovnika Državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev.
Želi v tej zvezi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Spoštovane kolegice in kolegi poslanci, ker nimamo poročil matičnih delovnih teles prehajamo na 18. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O OSNOVNI ŠOLI, skrajšani postopek.
Predlog zakona je predložil zboru poslanec Rudi Moge. želi predlagatelj zakona besedo? Izvolite, gospod Moge.

RUDOLF MOGE: Gospod predsedujoči, najlepša hvala za besedo. Jaz bom zelo kratek. Vsi veste, da je v paketu šolske zakonodaje, ki smo ga sprejemali leta 1996, bil tudi zakon o osnovni šoli. Začel je veljati 15. marca, uzakonja pa nov program osnovnošolskega izobraževanja, ki naj bi bil določen do začetka šolskega leta 1997/98. Vsi poznate zaplete, ki so se pojavili in zakon določa, da naj bi ta program za novo osnovno šolo bil sprejet leta 1998 in da bi se zaradi tega, ker se za eno leto vse zamakne postopoma začel izvajati leta 1999, leta 2000 in da bi bil obvezen za vse otroke, ki bi v letu 2002 dopolnili 6 let, torej začel bi se izvajati 2002 do 2003. V tem zakonu gre samo za zamik enega leta. Imenovani so nacionalni kurikularni svet in ta je imenoval za posameznega področja vzgoje in izobraževanja tudi področje kurikularne komisije, predmetne kurikularne komisije in vse te zdaj delajo in so proste za zamik enega leta. Tukaj vidim, da so potem, ker je to skrajšan postopek, tudi vloženi amandmaji, ki jih je, torej sam sem jih vložil, tile pač pravijo, da so to generacija, ki bi šla postopoma, ne bi bilo zunanjega preverjanja znanja, medtem, ko je pa skupina amadmajev, ki jih je vložil predsednik Odbora za kulturo, šolstvo in šport, gospod Mežan, so pa taki, da bi te stvari premaknili še za eno leto naprej oziroma, da bi se za vse začelo uvajati novo izobraževanje leta 2006/2007. Če lahko v nekaj letih pridemo v Evropo s celo državo, se mi zdi zamik, torej kot predlagatelj uvajanja novega programa v osnovnošolski prostor iz leta 1997 na leto 2007, prevelik, zato kot predlagatelj tega zakona vse te amandmaje, ki so med seboj povezani zavračam oziroma jih ne podpiram. Zakon je torej kratek, jaz bi le želel, da bi ga čimprej podprli in s tem tudi končujem to svoje izvajanje.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Predlog zakona je obravnaval tudi Odbor za kulturo, šolstvo in šport, kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Prosim, gospod Mežan.

JANEZ MEŽAN: Hvala lepa za besedo. Odbor, dovolite, poročilo odbora oziroma seje odbora ste dobili na klop, pa dovolitle, da vendarle tole poročilo še preberem oziroma predstavim. Odbor za kulturo, šolstvo in šport, je predlog zakona o spremembah zakona o osnovni šoli, katerega predlagatelj je poslanec Rudi Moge, obravnaval na svoji 4. seji 8.5.1997. Predlagatelj navaja, da se predlagane spremembe nanašajo le na podaljšanje rokov za postopno uvajanje programov v osnovne šole in so tako iz vsebinskega kot tudi pravno-tehničnega vidika manj zahtevne narave, zato predlaga, da se predlog zakona obravnava in sprejme po skrajšanem postopku.
Odboru so bila, poleg zakonskega predloga, predložena naslednja gradiva: mnenje Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, poročilo Komisije Državnega sveta za negospodarske dejavnosti, z dne 7.5.1997, mnenje Vlade Republike Slovenije, z dne 6.5.1997, amandmaji poslanca Janeza Mežana k 1., 2., 3., 4., 5. in 6. točki, z dne 6.5.1997 ter amandma predlagatelja k 5. členu, z dne 7.5.1997. Sekretariat Državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve, k zakonskemu predlogu nima pripomb. Po mnenju Vlade Republike Slovenije, zakonski predlog za spremembo zakona o osnovni šoli je utemeljen. Prav tako tudi predlog za obravnavo po skrajšanem postopku in ga podpira. Predlog zakona s predlogom za skrajšani postopek, je podprla tudi Komisija Državnega sveta za negospodarske dejavnosti. Pri delu odbora je poleg predlagatelja sodeloval tudi predstavnik vlade, minister za šolstvo in šport, dr. Slavko Gaber. Uvodoma je zakonski predlog predstavil predlagatelj Rudi Moge in obrazložil predlog za skrajšani postopek. Predstavnik vlade je povzel stališča vlade iz pisnega mnenja in v razpravi navajal še dodatne razloge za podporo zakonskemu predlogu. V splošni razpravi je bilo izraženo enotno mnenje razpravljalcev, da je podaljšanje rokov za uvajanje oziroma dokončno uvedbo programa devetletne osnovne šole potrebno. Razhajali pa so se v tem, ali so predlagani roki za podaljšanje uvajanja zadostni ali ne. Po mnenju nekaterih razpravljalcev, bi morali, v času do uvajanja programa v osnovne šole, doseči o predmetniku in učnem načrtu večinsko soglasje stroke, šolnikov in staršev, za kar je potreben daljši čas. Večji časovni odmik za uvajanje programa nove osnovne šole pa bi bil po mnenju nekaterih, potreben tudi zato, da se v celotni državi zagotovijo ostali potrebne pogoji, kot so zagotovitev ustrezno usposobljenih kadrov, prostora in opreme.
Kljub razhajanju v mnenjih, o primernosti predlaganih rokov, je odbor sprejel soglasje k predlogu za obravnavo zakonskega predloga po skrajšanem postopku soglasno. Na besedilo členov zakonskega predloga, člani odbora niso imeli konkretnih pripomb, zato je odbor prešel na opredeljevanje do vloženih amandmajev. Do amandmajev Janeza Mežana, ki v celoti predstavljajo podaljšanje rokov za odločitev predmetnega in učnega načrta ter za začetek postopnega uvajanja programa v osnovne šole še za eno leto, postopnost uvajanja in dokončno uvedbo programa devetletke pa še za tri leta, se je odbor opredelil s preglasovanjem, kot je razvidno v poročilu.
Odbor predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona o spremembah zakona o osnovni šoli sprejme, skupaj z amandmajem, ki ga podpira. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želijo predstavniki poslanskih skupin?
Gospod Hvalica.

IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Pred seboj imam eno mnenje, mnenje poslanca v Državnem zboru, Rudolfa Mogeta, ki je v bistvu neke vrste presedan. Jaz takšnega mnenja posameznika poslanca še nisem dobil ne v prejšnjem ne v sedanjem mandatu. Ne trdim, da nima pravice, ker ponavadi je predlagatelj, če bi bila to vlada, dajala svoje mnenje tudi potem k amandmajem, ampak tukaj pa poslanec daje mnenje. To sem povedal, bi rekel, samo uvodoma. Predvsem pa ne razumem, kaj pomeni dikcija "in jih v celoti ne podpira". Ali pomeni to, da jih delno podpira, to je čudna slovenščina, ali jih sploh ne podpira ali jih delno podpira, ker če jih v celoti ne podpira, pomeni, da jih lahko delno podpira. Tako razumem to. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Mnenje je v skladu s 190. členom našega poslovnika, ki pravi, da predlagatelj zakona lahko pove mnenje o vsakem amandmaju. Poslanske skupine še? Če ne želi nihče besede od poslanskih skupin, dajem besedo poslancem in poslankam. Kdo želi besedo?
Gospod Mozetič.

MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Če se ne motim, ampak ker vseh ne poznam iz vlade, mislim da s tega področja iz vlade... - o, sedaj je prišel, lepo pozdravljen predstavnik Ministrstva za šolstvo. Jaz imam tukaj eno težavo. Jaz sam pa tudi skupina podpira podaljšanje roka celo za več, kot je predlagano v zakonu, vendar poglejte. Ta zakon je bil sprejet v času, ko je bil minister za šolstvo eden od dveh predlagateljev, ki je bil en čas poslanec v tem mandatu, dr. Slavko Gaber. Očitno takrat minister ni dobro ocenil, koliko časa je potrebno za to, da se pripravi vse potrebno in se v celoti strinjam z mnenjem vlade. Sedaj je predlagatelj ponovno član vlade - minister in je sam sebi napisal tole: "Priprava predmetnika in učnih načrtov za devetletno osnovno šolo je tudi po mnenju Vlade Republike Slovenije eden najzahtevnejših delov prenove šolskega sistema, zato morajo vsi, ki v tem procesu sodelujejo in bodo še sodelovali, imeti dovolj časa za svoje delo in premislek odprtih vprašanj. Že doslej opravljeno delo in razprave kažejo, da je treba nameniti več časa predvsem za njihovo široko in temeljito preverjanje pri šolskih strokovnih delavcih in drugih strokovnih določil, kakor tudi ostali javnosti." Jaz se absolutno in v celoti, ne samo delno, v celoti s tem strinjam. Samo, gospod minister je bil minister, je določil rok, mi smo ga tukaj sprejeli, parlament ga je sprejel, zdaj ugotavlja, da je potrebno podaljšati za eno leto. Ali je dovolj eno leto? Jaz pa zdaj ne morem več verjeti temu ministru. Ker, če je to tako utemeljeno in tako strokovno in tudi določeni očitki, ki prihajajo iz strokovne in tudi ostale javnosti, kot tukaj piše, bi kazali bolj na to, da je treba nekaj več časa, da bi bilo boljše podpreti tiste amandmaje, ki so bili vloženi, pa jih odbor ni podprl, da se da nekaj več časa. Na žalost ministra ni tukaj, je pa poslal svojega predstavnika, sprašujem ali je res dovolj, da se to podaljša za eno leto. In kaj bo naredil čez eno leto? Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Mežan želi besedo.

JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Ker sem sam vložil amandmaje za podaljšanje roka, se želim sedaj, malo sicer krajše kot na odboru, opredeliti do predlaganih amandmajev. Amandmaje sem vložil na svojo pobudo, predvsem pa na pobudo iniciativnega odbora Združenja za drugačno prenovo osnovne šole. Ta iniciativni odbor najbrž poznate, že kar nekaj časa govori, da v šolski reformi ni vse tako v redu, kot se kaže na prvi pogled. S predlaganimi spremembami, z amandmaji, ki sem jih vložil, se začetek uvajanja 9-letne osnovne šole odloži za dve leti, postopek uvajanja pa s 3 let podaljša na 6. Dovolite mi, da naštejem nekaj razlogov za to podaljšanje.
Prvič. Že pri sprejemanju zakona o osnovni šoli je bil po prvi obravnavi v Državnem zboru junija 1995 vložen amandma, s katerim se je začetek nove osnovne šole premaknil za eno leto. Po enem letu in pol je bila vložena zahteva po ponovni odložitvi začetka osnovne šole za eno leto. To kaže, da je uvajanje 9-letne osnovne šole organizacijsko, strokovno, kadrovsko, finančno seveda bolj zahtevno, kot je predlagateljl zakona predvidil.
Drugič. Roki za pripravo novega predmetnika in učnih načrtov, ki jih je predvidil nacionalni kurikularni svet v izhodiščih kurikularne prenove, maja 1996, so bistveno prekoračeni.
Tretjič. V javnih diskusijah so bile izražene številne pripombe nad načinom vodenja kurikularne prenove osnovne šole. S tem, ko se uzakoni večja postopnost pri uvajanju nove osnovne šole, se pridobi nujno potreben čas za usposabljanje skupin, ki vodijo kurikularno prenovo in seveda za demokratične strokovne diskusije.
Četrtič. Javne diskusije so opozorile na strokovno spornost nekaterih sprememb, predvidenih z novim zakonom o osnovni šoli. V času, ki ga pridobimo s predlaganimi amandmaji, bo mogoče poiskati strokovno zadostno podprte različice za izvedbo spornih zakonskih členov ali na podlagi temeljitih strokovnih diskusij spremeniti zakon o osnovni šoli, kjer bo pač potrebno.
Petič. V času, ki ga pridobimo z odložitvijo uvajanja nove 9-letne osnovne šole, bo mogoče pripraviti nacionalni program za področje vzgoje in izobraževanja z jasno definiranimi cilji, ki jih Republika Slovenija želi doseči na tem področju. Novi program, predmetnik in učni načrti osnovne šole bi morali izhajati iz nacionalnega programa za področje vzgoje in izobraževanja.
Šestič. Tuje izkušnje pri prenavljanju šolstva kažejo, da je uspešno le postopno prenavljanje, ob zadostni podpori učiteljev in staršev, najbolj uspešno pa je prenavljanje, ki spodbuja novosti, ki se razvijajo v praksi.
Sedmič. Postopno uvajanje bo omogočilo istočasno uvajanje nujnih sprememb - poučevanje, ki so pogoj za uspešno uvedbo nove 9-letne osnovne šole, npr. za način poučevanja, prilagojen mlajšim učencem, za drugačne metode, ki bodo odpravile pretirano obremenjevanje učencev s faktografijo in tako dalje.
Osmič. Finančno breme, ki ga pomeni uvajanje nove 9-letne osnovne šole, bo porazdeljeno na daljši čas in ga bo državni proračun lažje prenesel.
Devetič. Istočasno z uvajanjem nove osnovne šole poteka še vrsta drugih sprememb, npr. novi pravilniki, in za vsako od teh sprememb je tudi potreben čas.
Desetič. Predlagamo tudi prenos nekaterih kompetenc z ministra na Državni zbor Republike Slovenije, kar je nujno zaradi dosedanjih številnih kritik na način vodenja prenove osnovne šole.
Enajstič. Dodatni pogoj za izvajanje novega programa zahteva, naj ne bo ogrožen vpis v druge šole, ki novega programa ne izvajajo, je nujen zaradi predvidene večje konkurenčnosti med posameznimi šolami, ki jo bo spodbudilo nadaljnje zmanjševanje števila šoloobveznih otrok. S tem, ko bi se ena šola odločila za všolanje 6-letnikov in to svojo odločitev tudi na privlačen način predstavila staršem, bi se lahko zgodilo, da bi se vpis v to šolo povečal na račun eno leto kasnejšega vpisa v druge šole v istem kraju.
Enajst razlogov, ki sem jih navedel, po moji oceni, mislim, da so dovolj močan razlog, da se še podaljšajo roki za uvajanje nove devetletke in zaradi tega prosim za vašo podporo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Moge.

RUDOLF MOGE: Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, ne bom vas moril, ponavljam pa tisto, kar smo že na odboru določili. Odbor je te amandmaje, ki jih je predlagal, zavrnil, tudi z določeno utemeljitvijo. Stvar se je pri zakonodaji zapletla samo zaradi tega, ker je zakonodaja šla "skozi" z veliko muko. Imeli smo več kot 62 stališč v prvi obravnavi, potem pa smo imeli več kot 700 amandmajev med obravnavo paketa te šolske zakonodaje. Stvar se je zapletla sedaj samo pri stroki, torej pri teh strokovnih svetih oziroma pri kulikularnih svetih. Jaz sem se z njimi pogovarjal in pravijo, da lahko v predvidenih rokih, ki bi jih sprejeli, kot sem jih predlagal, to stvar lahko opravili. Če vas pa zares zanima, vam pa lahko tudi na štirih tipkanih stvareh povem, kakšno je stanje sedajle na teh kulikularnih svetih. Glede na to, da smo vse te reči že na odboru obravnavali, vas s tem ne bom tukajle moril in vas lepo prosim, da bi, ko bi sprejemali ali pa zavračali amandmaje, sledili predlagatelju, sledili Odboru za kulturo, šolstvo in šport, ki je bil doslej nekako kompetentno telo Državnega zbora na tem področju.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim naprej. želi še kdo besedo? Prosim.
Gospod Bevk.

SAMO BEVK: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Bom zelo kratek. Sam podpiram amandmaje gospoda Janeza Mežana, posebej v tisti smeri, ki govorijo za podaljšanje uvajanja nove devetletke s treh na šest let, posebej iz enostavnega dejstva, ker so se vse reforme, ki smo se jih lotili zelo na hitro, pokazale za zgrešene, od uvajanja reforme usmerjenega izobraževanja pa do zadnjega takšnega še kar ponesrečenega projekta uvajanja nove lokalne samouprave čez noč. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Moge. Replika.

RUDOLF MOGE: Hvala lepa za besedo. Spoštovani kolega! Vaše besede so neresnične. Niso bile vse reforme takšne. Reforma o odpravi dualizma, kjer smo pometli z usmerjenim izobraževanjem, je bila koristna in uspešno poteka. Reforma na visokem šolstvo veselo poteka. Reforma na strokovnem šolstvu ravno tako, reforma na gimnazijah ravno tako in reforma na področju vzgoje, v vrtcih poteka ravno tako. Ta stvar se je zataknila tukajle samo zaradi tega, ker stroka ni bila zmožna narediti v tem roku celotne prenove osnovnega šolstva in jaz mislim, da če bi podprli to, kar je odbor predlagal, da je časa dovolj. Če bi se pa še pokazalo, da je potreben še kakšen odlok, lahko pa Državni zbor s kratkim zakončkom kot je ta, tudi to nevarnost obrne. Sedaj dati kar na začetek in pa takoj široke roke, kot je tisti začetek recimo, ki bi bil obvezen, da bi vsi šli v to prenovljeno osnovno šolo za devet let, se mi pa zdi, da je očitno, očitno predaleč.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo ima gospod Partljič.

ANTON PARTLJIČ: Spoštovani! Ne zaradi tega, ker je Rudi Moge moj strankarski kolega. Tudi ne zaradi tega, ker sva tudi v prejšnjem mandatu v odboru skupaj preživljala ure in ure ob tej izjemno obsežni šolski zakonodaji, ki je obsegala, kot veste, šest zakonov, pravzaprav od vrtca do univerze, ampak tudi nekako zaradi zdrave pameti apeliram, da sledimo večini, ki se je tudi v odboru odločila in ni podprla, da ne rečem vmesnih in tudi utemeljevanih amandmajev gospoda Mežana. Sam sem tudi takrat čutil, da bi dogajanje in vretje in prenovo šole v bistvu razblinili to intenzivno dejavnost, ki teče zdaj, če si damo še šest let odloga, razvodeneli in sem prepričan, da bi takrat prav tako ob koncu lovili neki čas. Še več, meni se zdi, kot da bi hoteli dogajanje v šoli zaustaviti. Zanimivo se mi zdi, da nihče ni zadovoljen s sedanjo šolo, če gledam časopise, ali javne nastope, ko bi jo pa želeli spremeniti, pa ustavljamo in bi to prelagali na neko daljno bodočnost. Tudi to, da ni stroka enotna, menda ni edini primer v šolstvu, da stvari trajajo. Zaradi tega se mi zdi tudi Mogetov predlog, da se te diskusije intenzivno nadaljujejo še eno leto, se mi zdi na en način normalen, če pa rečemo da čez 6 let, bomo pa povedali, da bomo v bistvu diskusijo prekinili in jo enkrat v prihodnjem začeli, morda tudi, ko bo neka druga struktura, bodisi na Državnem zboru, bodisi na ministrstvu. Zato ne morem pritegniti dvema prejšnjema razpravljalcema, ampak mislim, da je Moge nastavil pravo stvar.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Demšar.

VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Lep pozdrav, spoštovane poslanke in poslanci! Ne razumem, zakaj je nastal tak strah, ko je bilo predlagano podaljšanje za eno leto, tako kot je gospod Moge predlagal, da se za eno leto še podaljša rok za določitev predmetnika. Potem je ob tem nastal predlog za dve leti, ne samo za eno leto. Nekje čutim močan odpor proti temu predlogu, da je ta rok daljši kot eno leto, ki pa ga seveda sam podpiram. Podpiram torej, da bi bil rok v letnicah 1999 in ne 1998. Kot je gospod Moge rekel, reforma uspešno poteka. Jaz verjamem, da tisti, ki ste to zakonodajo pripravili, da ste tudi prepričani in to je tudi prav, da stvari uspešno potekajo. Vendar, ko spremljate to mladež, pa naj bo to osnovnošolska ali srednješolska, pa boste videli te nesproščene mlade ljudi, ki so tako obremenjeni s študijem, zato jaz mislim, da reforma poteka, vendar dvomimo, če tako hudo uspešno, kot to pravi gospod Moge. Tako kot je gospod Partljič rekel, s sedanjo zakonodajo ni nihče zadovoljen. Zato je treba stvari bolj premisliti in ne tako hiteti in zato samo povzamem, da bom kratek, da soglašam s predlogom, ki ga je pripravil gospod Mežan, to pomeni k 1. členu je letnica 1999. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister je želel besedo. Dr. Gaber.

DR. SLAVKO GABER: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje! Vlada podpira predlog, ki je bil vložen s strani gospoda poslanca Mogeta za enoletno odložitev začetka devetletne osnovne šole v Republiki Sloveniji. Osnovna šola naj bi se po tem predlogu kot devetletna začela obvezno na ravni države kot celote v šolskem letu 2002-2003. Ta trenutek potekajo priprave tako materialnih pogojev, kot tudi kadrovskih. Sam pravkar prihajam s srečanja obeh pedagoških fakultet, kjer obravnavajo potek priprav učiteljic in vzgojiteljic na začetek nove devetletne šole, torej na nov prvi razred. Tam samo na pedagoški fakulteti v Ljubljani pripravljajo več kot 600 učiteljic in vzgojiteljic na takšen začetek. Potekajo pa tudi priprave novih učnih načrtov.
Že koncem leta 1995 je vlada imenovala nacionalni kurikularni svet, ki je potem sam imenoval več kot 500 ljudi v različne komisije, ki ta trenutek že kar nekaj časa pripravljajo prenovljene učne načrte. Ti učni načrti so pripravljeni do takšne mere, da bodo na jesen doživeli obravnavo v študijskih skupinah, v tistih telesih, v katerih so vključeni učitelji in učiteljice v celotni vertikali in bodo vsi pregledovali, ali jim je uspelo uresničiti cilje, ki jih je ta svet 23 zastavil in postavil pred to celotno prenovo. 500 ljudi dela v teh skupinah. Polovica od njih so predstavniki in predstavnice iz vrst vzgojiteljic in učiteljev in zdi se, da je rok, ki je predviden po predlogu poslanca Mogeta, rok, ki omogoča ujeti tisto pravo mero, po eni strani med hitenjem, ki ga od nas zahtevajo eni, in nenehnim čakanjem, da se bodo stvari zgodile same, ki ga od nas pričakujejo drugi.
Mene so tudi tuji strokovnjaki opozorili, da je enako nevarno hiteti in enako nevarno čakati in izpustiti iz jader veter, ki ga ta trenutek imamo za te spremembe. Leto 2002 je povsem določeno leto, ni hudo blizu, ni pa tudi hudo daleč. Naša presoja je, da je odmaknjeno ravno prav zato, da če se bo, če bo takšna odločitev tudi Državnega zbora, ujame pravi trenutek za to, da se ta prenova izpelje.
Prenova ni vezana samo na osnovno šolo, trenutno te komisije pregledujejo učne načrte oziroma podlage za delo tako v vrtcu kot v osnovni šoli in tudi v srednjih šolah.
Prvikrat po številnih letih, če se je to sploh že kdaj zgodilo, pregledujejo celo to in jo poskušajo uskladiti. Zaradi pregleda te celote, pri kateri seveda ne gre za to, da bodo vse spremenili, je posel enorem. Če bi sedaj zarezali v ta potek drugače, kot je bila tudi volja nacionalnega kuarlikularnega sveta, ki je svoje roke že prilagodil predlogu tega zakona, bi verjetno naredili veliko škodo temu prenavljanju.
Zato vas prosim, da ta predlog podprete in da se v miru, z iskanjem pač najboljših rešitev, opravi celoten posel. Pri tem se je že kaj iskrilo in se še bo tudi v bodoče.
Treba se je pač zavedati, da popolnega konsenza nikjer v nobenem šolskem sistemu o teh vprašanjih ni. Moje prepričanje pa je, da je stopnja konsenza, ki je sedaj dosežena, tako v šolah kot tudi v strokovni javnosti, gornja stopnja konsenza, ki jo je mogoče doseči. V to me prepričuje 16 srečanj, ki smo jih opravili v zadnjih dveh mesecih na različnih koncih Slovenije, kjer smo konkretno pregledovali že skoraj do urnika natančno, kako naj bi izgledala nova devet letna osnovna šola.
Tam nas opozarjajo na to, da je potrebno z umerjenim tempom nadaljevati in pri tem vztrajati in ne začenjati z vsem na novo. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo ima gospod Franc Pukšič.

FRANC PUKŠIČ: Hvala gospod podpredsednik. Gospe poslanke in gospodje poslanci. Jaz se ne bi opredeljeval okrog teh amandmajev, ampak zdi se mi prav, da povem zaradi objektivne informiranosti še en vidik. Na Odbor za šolstvo, šport in kulturo je prišla vloga iniciativnega odbora za drugačno prenovo šole, ker so želeli, da bi prisostvovali eni od sej parlamentarnega odbora in da bi povedali svoje videnje. Na odboru je prišlo v zvezi s tem pisnim predlogom do glasovanja. Glede na to, da slovenska strokovna javnost o nekaterih zadevah ni enotna in ni za pričakovati, da bi bila kdaj 100-procentno enotna, se mi je zdelo prav na parlamentarnem odboru, da podpremo predlog, da ta iniciativni odbor za drugačno prenovo le pride na parlamentarni odbor in se jim da možnost, da se jim odprejo vrata tega parlamenta in da povedo svoje. Na Odboru za šolstvo, šport in kulturo ni bilo soglasja, da bi odprli in dovolili temu iniciativnemu odboru, da bi lahko vstopil v parlament in prisostvoval seji odbora za šolstvo in povedal svoja stališča.
Iz teh razlogov, ker te možnosti ni bilo, bom podprl amandmaje gospoda Mežana. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Če ne, zaključujem splošno razpravo. Prehajamo na drugo obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Imamo pregled amandmajev, ki ste jih dobili na klop, z datumom 6.5.1997.
Ura je 13. in čas je za naš odmor. Upam, da smo si ga zaslužili. Nadaljujemo ob 14.30 uri.

(Seja je bila prekinjena ob 13.02 uri in se je nadaljevala ob 14.40 uri.)

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Nadaljujemo popoldanski del zasedanja. Opravičili so se za popoldanski del: Izidor Rejc od 15.30 ure dalje, Vladimir Čeligoj po 14.00 uri, Ciril Pucko, Zoran Lešnik in Boris Sovič. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.) Ugotavljam, da smo sklepčni in lahko nadaljujemo z našim delom.
Prehajamo torej na glasovanje o amandmajih - to je 18. točka dnevnega reda. Ugotavljamo, da so vsi členi amandmirani in ne rabimo glasovanja o ostalih, ki niso. Gremo k amandmajem. Dobili ste jih na mizo 6.5.1997.
K 1. členu je predlagatelj Janez Mežan vložil amandma. Matično delovno telo ga ne podpira, niti ne predlagatelj zakona. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje o amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (15 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo k 1. členu kot celoti. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
Prehajamo k amandmajem k 2. členu. Predlagatelj je Janez Mežan, drugi amandma - prav tako gospod Mežan, tudi tretji amandma je predlagal Janez Mežan. Matično delovno telo ne podpira nobenega, prav tako ne predlagatelj zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (16 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 1 ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka 2. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (12 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da tudi ta amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka 3. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (13 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da tudi ta amandma ni sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 2. člen. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
Ker niso bili sprejeti amandmaji k 2. členu, so brezpredmetni amandmaji k 3., 4., 5. in 6. členu, ki jih je vložil gospod Mežan.
O 3. členu bomo glasovali kot celoti. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 3. člen sprejet.
V razpravo dajem 4. člen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 4. člen sprejet.
Na glasovanje in v razpravo dajem 5. člen. Želi kdo razpravljati? (Ne.) K 5. členu imamo amandma gospoda Mogeta in gospoda Janeza Pera. Želi kdo od predlagateljev besedo? (Ne.) Potem dajem prvi amandma k 5. členu na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Drugi je brezpredmeten. Glasujemo o 5. členu kot celoti. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 5. člen sprejet.
Glasujemo o celotnem 6. členu. Želi kdo besedo? (Ne.) Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 6. člen sprejet.
V razpravo dajem še 7. člen. Gre za naslov. Gre za 7. člen, ki ni bil amandmiran. Govori pa: "Ta zakon začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije." Želi kdo besedo? (Ne.) Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na glasovanje o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je naslov sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo. Izglasovali smo zakon po členih in naslov zakona. Želi kdo amandma vložiti? (Ne želi nihče.)
Potem prehajamo na glasovanje o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda. Gospod Anderlič, prosim, proceduralno.

ANTON ANDERLIČ: Spoštovani! Jaz se opravičujem vnaprej tistim, ki jih bo ta predlog vznemiril. Upam pa, da v skladu s sklepi, ki smo jih sprejeli na izredni seji o pripravljenosti Slovenije za vključevanje v NATO in v evropske integracije, to ne bo hudo narobe. Gre preprosto za to, da bi za jutrišnjo skupščino Severnoatlantske skupščine morali izvoliti še enega člana delegacije, in sicer, KVIAZ je pripravil predlog, ki je zrel za odločanje v Državnem zboru. Zato predlagam, da gremo samo za to imenovanje oziroma izvolitev na točko "volitve in imenovanja" in da se potem vrnemo naprej po dnevnem redu, tako kot je bilo zastavljeno. Jaz ne verjamem, da je potrebno posebej utemeljevati pomembnost popolnitve delegacije, ki naj bi se udeležila te skupščine. Predlagam, da ta odlok sprejmemo sedaj in da za toliko preskočimo dnevni red. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice in kolegi! Tu pred sabo imamo dopis Službe za mednarodne odnose. V naslednjih dneh bodo potekale še skupščine Severnoatlantske zveze in pa pridružene partnerke, skupščine Zahodnoevropske unije. Če že glasujemo, potem glasujmo o deveti, deseti in enajsti alinei 36. točke; da potem to pospravimo, da se ne bomo spet vračali nazaj, ko bo spet katera delegacija šla. Želi kdo razpravljati o tem predlogu?
Dajem na glasovanje predlog gospoda Anderliča. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet in bomo odločali o teh treh imenovanjih.

Prehajamo na 36. TOČKO DNEVNEGA REDA - VOLITVE IN IMENOVANJA, alinea 9, 10 in 11.
Najprej predlog odloka o izvolitvi delegacije Državnega zbora v parlamentarno skupščino Sveta Evrope. Ali želi predstavnik KVIAZ-a besedo? (Ne.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Hvalica.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Moram priznati, da me presenečate. Potem, ko ste zjutraj ugotovili, da manjka 14 poslancev in ne moremo opraviti volitev za podpredsednico, bomo sedaj volili člane nekih delegacij. Jaz tega ne razumem. Lepo vas prosim za malo reda, za malo, bom zopet rekel tisto staro, za malo politične higiene. To ne more biti tako, če za neko točko ni dovolj poslancev, manjkajo poslanci, potem velja to tudi za drugo točko. Pa kdo je pa zdaj rekel, da moramo to opraviti ta trenutek? Jaz vem, da nekateri morajo, tako sem na brzino seznanjen, nekam iti konec tega tedna, ampak tudi podpredsednico rabimo. Zakaj te distinkcije? Kam pridemo na takšen način? To, kar počnemo, to ni resno, to je nivo krajevne skupnosti, slabo organizirane krajevne skupnosti. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Hvalica, zbor je o tem glasoval, bil je proceduralni predlog poslanca. Gospod Ribičič, proceduralno.

DR. CIRIL RIBIČIČ: Gospod Anderlič je razložil predlog, o njem smo glasovali. Nanašal se je samo na eno točko. Mislim, da to, kar je predsedujoči razširil, da to ni korektno, to ni bilo utemeljeno, zato ne obstajajo posebni razlogi in sklep zbora se je nanašal točno na tisto, kar je obrazložil gospod Anderlič. To je izjemna situacija. Te izjemne situacije smo že imeli, vemo, da gre za vprašanje NATA in se mi zdi, da je zbor imel razloge, da je odločil tako. Ampak mislim, da proceduralno je korektno, da se spoštuje tisto, kar je bilo odločeno in da se to ne širi zdaj na druga vprašanja.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Ribičič, predlagal sem na osnovi dopisa Službe za mednarodne odnose, ki nas poziva, da izvolimo te organe in dobesedno pravi:... "v prihodnjih tednih bosta zasedanji dveh tovrstnih parlamentarnih skupščin, Severnoatlantske skupščine, ki bo potekala od 28. maja do 1. junija, in zasedanje skupščine Evrope, ki bo od 2. do 5. junija." Dal sem to na glasovanje in ste izglasovali. Razširil sem ga sam, dopis je tu pred mano, nisem si ga sam spomnil. Dajem besedo poslanskim skupinam v zvezi s tem predlogom. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem odlok o spremembah odloka o izvolitvi delegacije Državnega zbora Republike Slovenije v parlamentarno skupščino Sveta Evrope. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Dajem na glasovanje odlok o spremembi odloka o izvolitvi pridružene delegacije Državnega zbora Republike Slovenije v Severnoatlantski skupščini. Predlog odloka je poslal KVIAZ. Želi predstavnik KVIAZ-a besedo? (Ne.) Želi besedo sekretariat? (Ne.) Želijo besedo poslanske skupine? (Ne.) Želijo besedo poslanke oziroma poslanci? (Ne.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Prehajamo na odločanje o predlogu odloka o spremembah odloka o izvolitvi delegacije Državnega zbora Republike Slovenije s statusom pridružene partnerke v Skupščino Zahodnoevropske unije. Tudi tega je predložila Komisija za volitve in imenovanja. Želi predstavnik komisije besedo? (Ne.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne.) Besedo dajem poslanskim skupinam. (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
S tem smo ta del točke zaključili.

Prehajamo nazaj na 19. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je TRETJO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O TELEKOMUNIKACIJAH. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Besedo ima državni sekretar Miro Rozman.

DR. MIRO ROZMAN: Spoštovani predsednik, cenjene poslanke, cenjeni poslanci! Predlog zakona o telekomunikacijah, ki je pred vami, je krovni zakon za področje telekomunikacij, to je za področje, ki je ključnega pomena za razvoj tako gospodarstva kot tudi za celoten razvoj države. Cilj, ki ga je Vlada Republike Slovenije kot predlagatelj pri pripravi predloga zakona zasledovala, je tak zakon, ki omogoča hitrejši razvoj in učinkovitejše poslovanje in tudi harmonizacijo z regulativo Evropske unije na področju telekomunikacij. Pri vsem tem pa je bilo potrebno upoštevati stopnjo gospodarskega razvoja in stopnjo razvoja telekomunikacij v Republiki Sloveniji.
Spoštovani poslanci! Dovolite mi, da vas opozorim samo na nekatere pomembnejše rešitve, ki jih prinaša zakon.
Prvič. Ureditev gospodarske javne službe na področju telekomunikacij, to je storitve javne govorne telefonije ter seveda tudi prenosa in oddajanja programov RTV Slovenije, ki bodo načeloma zagotovljene vsakomur kjerkoli v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji. Temeljni cilj je zagotoviti vsaj po en telefonski priključek na družino in potrebno število telefonskih priključkov za poslovne namene. Predlagatelj meni, da bi v Sloveniji glede na družbeni bruto proizvod zadoščala gostota nekje okrog 40 - 42 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev, kar bo lahko uresničeno do leta 2000. Ko bo povpraševanje po telefonskih priključkih pokrito, bo razvitost telekomunikacijske infrastrukture omogočala liberalizacijo tudi na področju javne govorne telefonije. Ravno zaradi zagotovitve enakomerne pokritosti države s telefonskimi priključki, s čimer se zagotavlja državljanom minimalen obseg pravic iz kroga pravic do obveščenosti, je Telekom Slovenije do leta 2000 izključni izvajalec telekomunikacijskih storitev javne govorne telefonije.
Drugič. Pomembno področje, ki ga ureja predlog zakona, so tržne telekomunikacijske storitve. Te storitve so liberalizirane in urejene tako, da je ureditev, ki jo prinaša predlog zakona, primerljiva z ureditvami evropskih držav. Kadar je število možnih subjektov, ki opravljajo telekomunikacijske storitve, omejeno zaradi omejenosti radiofrekvenčnega prostora, je predlagatelj sledil načelu, da morajo biti pogoji za podelitev koncesije stvarni, nediskriminatorni, transparentni in javni. S tem sem želel opozoriti le na zakonsko materijo, ki pomeni na področju telekomunikacij določeno novost oziroma spremembe. Zakon, ki je pred vami, je tudi pravna podlaga za izdajo cele vrste podzakonskih predpisov. Naj naštejem le najpomembnejše. Na področju javnih služb na primer, kar naj bi zagotovilo čim kvalitetnejše javne telekomunikacijske storitve, primerno zaščito potrošnikov, kakor tudi invalidov, ter nenazadnje, enakopraven dostop vseh, tudi izvajalcev telekomunikacijskih storitev do javnega TK omrežja. Na področju tržnih telekomunikacijskih storitev bodo podzakonski predpisi urejali: podelitev koncesije in izdajanje dovoljenj za opravljanje telekomunikacijskih storitev, kar bo omogočilo liberalizacijo teh storitev ter tržno konkurenco. Na področju telekomunikacijskih omrežij in terminalske opreme pomeni zakon pravno podlago za številne pravilnike, ki bodo urejali tehnične karakateristike tako omrežij kot opreme ter tudi zelo pomembno področje elektromagnetne kompatibilnosti. Na področju radiokomunikacij se bodo z uredbo vlade zagotovila učinkovita uporaba radiofrekvenčnega prostora ter višina pristojbin za uporabo frekvenc. Zakon pa ureja tudi postopke, ki naj bi zagotovili javno, transparentno in enakopravno podeljevanje radijskih dovoljenj za radiofuzne oddajnike. S tem sem navedel le nekatere akte, ki bodo izdani po sprejetju zakona. Vseh podzakonskih aktov na podlagi tega zakona bo približno 70, tako da bo potrebno opraviti še veliko dela.
Ves čas sprejemanja zakona o telekomunikacijah so se pojavljali dvomi o tem, koliko je predlog zakona usklajen z evropskimi direktivami. Ministrstvo za promet in zveze je kot pristojno za področje telekomunikacij v pripravi predpristopne strategije za članstvo v Evropski uniji pripravilo pregled usklajenosti predloga zakona s smernicami Evropske unije, navedenimi v beli knjigi. Ugotovilo je, da je predlog v skladu ali pa daje zadostne pravne podlage za izdajo podzakonskih aktov, na področjih, ki jih obravnavajo. Tako na področju telekomunikacijskih naprav predlog zakona ustreza določbam direktive o prosti konkurenci na trgu terminalske opreme, direktivi o začetni fazi medsebojnega priznavanja tipske telekomunikacijske opreme, direktivi o približevanju zakona držav članic v terminalskih telekomunikacijskih napravah, vključno z medsebojnim priznavanjem njihove ustreznosti, potem direktivi o frekvencah, ki jih je treba rezervirati za usklajeno uvedbo javnega in vseevropskega sistema celičnih, digitalnih, kopenskih in mobilnih komunikacij v Evropski uniji, kakor tudi direktivi o frekvencah za vseevropski kopenski sistem javnega klica ter digitalnih evropskih brezvrvičnih telekomunikacij. V predlogu zakona so bile upoštevane tudi direktive, ki se nanašajo na opravljanje storitev, tako direktiva o prosti konkurenci na trgu telekomunikacijskih storitev, kakor tudi direktiva o vzpostavljanju notranjega trga telekomunikacijskih storitev z izvajanjem določila o odprtem omrežju ter o uporabi določila o odprtem omrežju za najem vodov.
Ker pa so telekomunikacije propolzivna in izredno hitro razvijajoča se dejavnost, bo potrebno tudi zakonodajo hitreje kot doslej prilagajati tej dejavnosti. Ne nazadnje počno to vse razvite države, ki sedaj spreminjajo zakonodajo, sprejeto pred petimi, šestimi leti.
Prepričan sem, da boste z današnjim sprejemom zakona o telekomunikacijah, spoštovane poslanke in poslanci, zagotovili soliden temelj za urejanje telekomunikacij, tako da bo omogočen hiter razvoj te pomembne panoge v prehodnem obdobju do konca leta 2000. Za obdobje po odpravi vseh monopolov na trgu TK storitev bo namreč potreben nov zakon. Hvala lepa za pozornost!

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod sekretar. Predlog je obravnaval tudi Odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? Gospod Presečnik.

JAKOB PRESEČNIK: Gospod podpredsednik, kolegice in kolegi! Matično delovno telo oziroma Odbor Državnega zbora za infrastrukturo in okolje je predlog zakona obravnaval na svoji 6. seji, dne 13.5.1997, in po temeljiti razpravi in obdelavi vseh amandmajev, ki jih je pripravila vlada, ki jih je pripravil že tudi prejšnji odbor in ki jih je pripravil in formuliral tudi naš sedanji odbor, sprejel sklep, da Odbor za infrastrukturo in okolje predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog zakona o telekomunikacijah skupaj s podprtimi amandmaji vlade, podprtimi amandmaji odbora prejšnjega sklica, podprtimi amandmaji drugih predlagateljev in predlaganimi amandmaji odbora, sprejme.
Poleg tega je sprejel tudi dva dodatna sklepa, ki jih predlaga Državnemu zboru. Prvi sklep: "Vlada Republike Slovenije v šestih mesecih pripravi celovit pregled ureditve varstva invalidov z ozirom na obstoječe vrste in višine ekonomskih olajšav, ki jih sprejemajo invalidi." To je vezano na predlagano sprejetje prvega amandmaja k 14. členu.
Drugi dodatni predlog sklepa: "Vlada Republike Slovenije v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona pripravi poseben zakon, na osnovi tretjega odstavka 65. člena zakona o telekomunikacijah, in ga predloži Državnemu zboru Republike Slovenije v prvo obravnavo." Ta dodatni sklep se pa nanaša na vlaganja lokalnih skupnosti. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi predstavnik Sekretariata za zakonodajo besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimamo. Želi kdo besedo? (Ne.) Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih amandmajih. Dobili ste pregled vloženih amandmajev z datumom 13.5. Najprej amandmaji k 2. členu. Tu imamo trinajst amandmajev, vložila sta jih odbor in vlada. Odpiram razpravo o amandmajih k 2. členu. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Potem prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (43 prisotnih.) Ponavljamo glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo ja za amandma na amandma pod številko ena? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Drugi amandma, Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Ponavljamo glasovanje o sklepčnosti. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko dva sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka tri. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je tretji amandma sprejet.
Amandma številka štiri. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o petem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na amandma številka 6. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o sedmem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o osmem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je osmi amandma sprejet.
Glasujemo o devetem amandmaju. Ugotavljamo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslanev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo o desetem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo o enajstem amandmaju. Ugotavljamo sklepčnost! (59 poslancev.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je enajsti amandma sprejet.
Glasujemo o dvanajstem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o trinajstem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Gremo k 4. členu. Imamo štiri amandmaje. Predlagatelj prvega je poslanska skupina Socialdemokratske stranke, drugega prav tako. Tretji je umaknjen. Četrtega predlaga Vlada Republike Slovenije. Odpiram razpravo o vseh teh štirih amandmajih. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Prosim, gospod Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Prosil bi vas za ponovitev glasovanja. Mislim, da ste prehitro začeli ugotavljati rezultat. Jaz sam sem sicer glasoval proti, ampak slišim pa kolege za menoj, ki so zamudili za delček sekunde. Skratka, prosim za ponovitev glasovanja.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Na glasovanje dajem predlog, da se ponovi glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Torej ponavljamo glasovanje o prvem amandmaju k 4. členu. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (20 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka 2. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (14 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Tretji je umaknjen. Glasujemo o četrtem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmajih k 6. členu. Imamo amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Želi kdo besedo? Gospod Pukšič, prosim.

FRANC PUKŠIČ: Hvala, predsedujoči. Seveda bi težko pričakoval, da bi amandmaji, ki so bili vloženi s strani poslanske skupine SDS, dobili potrditev oziroma če že dobijo, potem advokati za ostale, ki so pozabili glasovati, pač odreagirajo in seveda ponovimo glasovanje ter ta zadeva pač ne gre skozi.
K 6. členu smo dali amandma, in sicer na tole, da bi bile cene, ki so primerljive s cenami in v razmerju s prihodkom na prebivalca - seveda pa smo zraven razmišljali, od kod tudi ta sredstva pridobiti. Pridobijo pa se naj torej iz oddanih koncesij ali dovoljenj in soglasij ter, če je potrebno, tudi iz proračuna. Gre seveda za cene, ki bi pri nekaterih naših občanih, glede na situacijo, ki je, lahko bili tudi potem brez tega tako imenovanega, verjetno ne več luksuznega elementa infrastrukture. Ampak verjemite, da je telefon nekje v gorovju, nekje daleč stran, tudi v slabših vremenskih razmerah itd., skratka govorim zopet o demografsko ogroženih področjih, o periferiji, o prebivalcih, ki imajo najnižji osebni dohodek, pa če so že z nekajletnim varčevanjem, krediti gradili to telefonsko omrežje, gradili pa smo posamezniki s cenami preko 7 in 10.000 nemških mark v tolarski protivrednosti, upam, da se tega gospe in gospodje poslanci zavedate, da ne bi tem začeli izklapljati oziroma da bi te drastične primere tudi pokrili iz nekega naslova. Pri tem amandmaju pa pričakujem od vas, spoštovane poslanke in poslanci, da se boste odločili in kljub temu, da je bil od Socialdemokratov, da ga boste podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Pukšič. Želi še kdo besedo? Gospod predsednik odbora Jakob Presečnik.

JAKOB PRESEČNIK: Hvala za besedo. To, kar je gospod Pukšič uvodoma rekel, da je tako, da so bili vsi predlogi amandmajev Socialdemokratov zavrnjeni. Moram reči, da se je odbor temeljito ukvarjal z vsemi predlogi amandmajev in tudi nekatere sicer navidezno zavrnil, ker niso bili sprejemljivi v celoti, ampak so bili samo delno sprejemljivi in jih je vključil predvsem kot svoje amandmaje, torej kot odborove amandmaje. Precej teh materialov je smiselno tudi vključil v predloge amandmajev. Kar je pa nazadnje rekel gospod Pukšič, bi rekel to, da je tudi odbor oziroma da je pač vlada zavezana za to, da reši problem vlaganja lokalnih skupnosti in krajanov in smo zato tudi predlagali drugi predlog dodatnega sklepa. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, gospod Lenič.

JOŽE LENIČ: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovani poslanci! Sam bi pokomentiral samo ta amandma, ki ga predlagajo Socialdemokrati, ker se mi zdi na nek način nesprejemljiva logika, ki je vgrajena v ta amandma. Kaj ta amandma predlaga? Predlaga, da bi na področjih, kjer se zadeve urejajo s cenovno politiko, kot je recimo tukaj pri telekomunikacijah ali pa pri elektrogospodarstvu itn., cene postavljali proporcionalno na prihodek prebivalstva. To bi pomenilo, da bi bile cene recimo z nekim faktorjem, se pravi kolikokrat so plače v Sloveniji nižje od povprečja v Evropski uniji, naj bodo tudi cene za posamezno storitev nižje. Potem pride do nekega velikega in ogromnega izpada in potem predlagajo, da bi se ta izpad pokrival skozi proračun in pa seveda skozi prihodke od koncesij itn. Ta logika, če bi jo striktno uveljavljali na vseh področjih, bi v končni fazi pripeljala do tega, da ne bi bilo nikakršnega razvoja na področju, ki se pokrivajo s cenami. Seveda bi, vsaj po moji osebni presoji, tako rekoč razsula proračun oziroma privedla do tega, da bi morali z neko enormno stopnjo povečati obdavčitve. Zato mislim, da tak način ni sprejemljiv in da je osnovna dikcija, ki pravi, da mora biti cenovna politika takšna, da raven cen zagotavlja razvoj telekomunikacijskega omrežja, se pravi, da je to neko priporočilo tistim, ki sprejemajo cenovno politiko, bistveno boljša. Zato predlagam, da glasujemo proti. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Če ne, prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 7. členu. Želi kdo besedo? Predlaga ga vlada, podpira ga matično delovno telo. (Ne želi nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo o amandmaju k 8. členu. Imamo tri amandmaje odbora, poslanske skupine Socialdemokratov in pa še enega odbora. Želi kdo razpravljati o amandmajih? Gospod Pukšič. Prosim.

FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, predsedujoči. Gospe in gospodje! Pri tem amandmaju smo si skoraj bili na odboru enotni, pa vendar le ni šel skozi. Namreč, precej razprave je bilo glede tega, ali je pri razlastitvi dovolj, da piše "v skladu s predpisi", torej, razlastitev v skladu s predpisi. Jaz menim, da je to pravzaprav dovolj, tu pa še piše: o razlastitvi. Zdi se mi smiselno, da je dovolj "v skladu s predpisi". V kolikor so seveda tudi predpisi o razlastitivi, obstajajo, ampak seveda v skladu s temi predpisi, zato je amandma k 8. členu pod 2. točko, torej naš amandma, da ne bi bilo zraven besede "o razlastitvi". Samo to. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi kdo besedo? (Ne želi nihče.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
S tem je drugi amandma brezpredmeten.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju številka 3. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tretji amandma sprejet.
Prehajamo k amandmajem 12. člena. Prvi je umaknjen. Imamo drugi in tretji amandma, oba predlaga Vlada Republike Slovenije. Matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je drugi amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o tretjem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tretji amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 14. členu. Predlagatelj je skupina poslancev, prvopodpisani Jože Možgan. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o dveh amandmajih k 15. členu. Prvi amandma predlaga poslanska skupina Socialdemokratske stranke, drugi pa Vlada Republike Slovenije. Želi kdo razpravljati? (Ne želi nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o drugem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmajih k 16. členu. Tu imamo sedem amandmajev. Vložili so jih poslanska skupina Socialdemokratske stranke, Odbor za infrastrukturo, potem vlada, še enkrat odbor, še enkrat vlada in pa tudi še enkrat Socialdemokratska stranka.
Odpiram razpravo o vseh sedmih amandmajih. Ali kdo želi besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (19 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka 2. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka 3. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tretji amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številka 4. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko 5. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je peti amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številka 6. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o 7. amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmajih k 17. členu. Imamo tri amandmaje, poslanske skupine Socialdemokratske stranke in dva amandmaja Vlade Republike Slovenije. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za 1. amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številka 2. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Odločamo o amandmaju pod številka 3. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 19. členu, poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Želi kdo besedo? Gospod Pukšič.

FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Zadnjič je sicer predstavnik vlade razložil, zakaj vlada pri 19. členu prepoveduje povratni klic. To pomeni, če jaz nekoga pokličem v Ameriko, pa mu naročim, da me pokliče nazaj, preprosto povedano, zakaj se možnost te storitve prepoveduje. Nisem zadeve dobro razumel, pa bi prosil, če še lahko enkrat pojasni. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod sekretar, izvolite.

DR. MIRO ROZMAN: To se pravi povratni klic ali call back, je pojav, ki nastaja zaradi neuravnoteženih tarif v notranjem in mednarodnem prometu.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim, gospodje poslanci, odgovarja državni sekretar na vprašanje poslanca.

DR. MIRO ROZMAN: Kot je znano imamo v Sloveniji to nesorazmerje še posebej poudarjeno, ker je cena v notranjem prometu nekako 15% evropskega povprečja, v mednarodnem pa je nekako 10, 15% nad evropskim povprečjem. Tehnično je pač danes možno izvesti tako imenovani povratni klic, to je, da nekdo, ki hoče klicati iz Slovenije v tujino, nekako se ga avtomatsko preveže takoj, ko je signalizacija vzpostavljena, da se klic generira iz tujine nazaj. To je v bistvu, v gospodarstvu bi bilo podobno, da izvoz nekako pretransformiramo v uvoz. To pomeni, da je iz narodno-gospodarskega vidika to neugoden pojav. Podpiramo, da ta prepoved ostane do tega časa, dokler ne bo vlada omogočila Telekomu Sloveniji rebalans teh tarif, ker edino pravo orožje proti call backu so pravzaprav tarife po dejanskih stroških. Se pravi, če je klic iz tujine v Slovenijo enak, cena klica iz tujine enaka, kot je v obratni smeri, potem je call back nesmiseln in nihče ne bo teh storitev opravljal. Vendar pa mi menimo, dokler pač je cenovna politika takšna, kot je, je boljše, da ta prepoved ostane.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še kdo? (Nihče.) Zaključujemo razpravo. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (17 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
K 24. členu imamo pet amandmajev. Vložili so jih vlada, poslanska skupina Socialdemokratske stranke in dvakrat Odbor za infrastrukturo in okolje. Odpiram razpravo po teh amandmajih. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, daje amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka 2. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka 3. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (21 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka 4. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 4 sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka 5. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 26. členu. Imamo samo en amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Odpiram razpravo o tem amandmaju. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (15 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju k 36. členu. Imamo dva amandmaja odbora in pa Vlade Republike Slovenije. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju številka 2. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo o amandmaju k 40. členu. Vložila ga je Vlada Republike Slovenije. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 50. členu. Vložila ga je Vlada Republike Slovenije. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o štirih amandmajih k členu 56. Predlagatelji so vlada, poslanska skupina Socialdemokratske stranke in v dveh primerih odbor. Želi kdo razpravljati o amandmajih? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (10 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o drugem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka 3. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo o amandmaju številka 4. Ugotovimo sklepčnost! (53 poslancev.)
Kdo je za amandma? (9 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo k 57. členu. Imamo tri amandmaje, dvakrat je predlagatelj Vlada Republike Slovenije, enkrat odbor. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na amandma pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo o amandmaju pod številko 3. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o sedmih amandmajih k 63. členu. Vložili so jih prvič, skupina poslancev, prvopodpisani Jožef Možgan, potem odbor v treh primerih, vlada v enem primeru in dvakrat poslanska skupina Socialdemokratske stranke. Želi kdo razpravljati o predloženih amandmajih? (Ne želi.) Prehajam na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka dva. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Tretji amandma je umaknjen. Se opravičujemo, tiskarska napaka, tudi mi se lahko včasih zmotimo. Torej glasujemo o amandmaju pod številko tri. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za tretji amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko štiri. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (16 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko pet. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (8 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko šest. Ugotovimo sklepčnost! (40 prisotnih.) Prosim, ponovimo še enkrat glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (11 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju pod številko sedem. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (11 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 64. členu. Predlagatelj je Odbor za infrastrukturo in okolje, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 65. členu. Imamo kar štirinajst amandmajev. Vložili so jih Socialdemokratska stranka Slovenije v dveh primerih. Amandma pod številko tri je umaknjen. Potem Odbor za okolje in prostor, dvakrat, trikrat, trikrat vlada, potem še odbor, potem poslanska skupina Socialdemokratske stranke, pod dvanajst odbor, pod trinajst odbor, štirinajst odbor. Dajem predlog amandmajev v razpravo. Kdo želi besedo? Prosim, gospod Mežan.

JANEZ MEŽAN: Hvala lepa za besedo. Ker nisem član odbora, pa sem vložil 2. točko k 65. členu, dopolnilo na pobudo Združenja kabelskih operaterjev Slovenije. Ugotovil sem, da odbor ne podpira, ker me bo to Združenje najbrž vprašalo, zakaj nismo sprejeli tega dopolnila, bi prosil predsednika odbora ali koga iz odbora ali pa vlado, zakaj to dopolnilo ni sprejemljivo. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi gospod državni sekretar odgovoriti. Besedo ima državni sekretar, gospod Rozman.

DR. MIRO ROZMAN: Tega amandmaja nismo podprli zato, ker je bilo nekako koalicijsko usklajeno, da se liberalizacija izvaja postopno in kontrolirano. Menili smo, da ohranjamo monopol nad podatkovnimi omrežji do leta 2000 v okviru nacionalnega operaterja, kabelskim operaterjem pa se omogoči izvajanje nudenja Internet storitev. Tudi na Skupščini kabelskih operaterjev so se nekako uskladili, da je to prava rešitev za ta trenutek.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še kdo? Gospod Presečnik, predsednik odbora.

JAKOB PRESEČNIK: Tudi zaradi tega, ker smo oblikovali četrti amandma, kjer so tudi te stvari zajete.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Prehajamo na glasovanje o amandmajih. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za 1. amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (12 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 3 je umaknjen.
Odločamo o amandmaju pod številka 4. Ugotovimo sklepčnost! (42 risotnih.) Ponavljamo glasovanje o prisotnosti. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 4? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 5. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (7 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 6. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko 7. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem je amandma pod 8 brezpredmeten.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod številko 9. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je deveti amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko 10. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je deseti amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko 11. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (13 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 12. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
13. amandma je postal zdaj brezpredmeten.
Prehajamo k 14. amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je štirinajsti amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o 67. členu. Imamo sedem amandmajev, ki so jih vložili: odbor, vlada, odbor, poslanska skupina Socialdemokratske stranke, vlada in dvakrat odbor.
Dajem amandmaje v razpravo. Želi kdo besedo? Gospod Hvalica, prosim.

IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Imam neke pomisleke pri amandmaju številka 3 k 67. členu. Najprej tekst amandmaja, ki se glasi: "Na podlagi sklepa vlade in v skladu s predpisi..." Imam informacijo, da obstojata dva sklepa vlade. Prvega, originalnega, je podpisal Bandelj, ne sedaj, ko je minister za notranje zadeve, ampak prej, ko je bil generalni sekretar vlade. In zanimivo, povsem drugačnega, ki je objavljen v Uradnem listu. Torej predlagatelj, ki se tu sicer skriva za Odbor za infrastrukturo in okolje, ampak verjetno to ni bil odbor. Odbor je prevzel ta amandma - bi moral to pojasniti. Druga zadeva v zvezi s tem amandmajem je naslednja. Če gre za sklep o podelitvi monopola mobitelu, potem kot veste, je to stvar ustavne pritožbe. Mislim, gospodje poslanci, da ste s tem seznanjeni. Najprej bi bilo normalno, da bi specificirali ta sklep vlade, saj ni to nekaj obče znanega. Na podlagi sklepa vlade mislim, da si ne boste dovolili, gospodje poslanci, gospe poslanke, da boste glasovali tako na slepo, o mačku v žaklju. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi besedo predstavnik vlade, gospod državni sekretar Rozman? Prosim.

DR.MIRO ROZMAN: Želel bi pojasniti to dilemo glede mobitela. Ta zakon nekako omogoča izvajanje zakona tržnih storitev mobilne telefonije. Ustavna pritožba nekako s tem mislim, da ni v konfliktu. Stališče ministrstva je, da že po stari zakonodaji je bil Telekom Slovenije upravičen do operaterstva mobilne telefonije, vprašljiv je mogoče samo status Mobitela, nikakor pa ne operaterstvo v okviru Telekoma Slovenije. Ko smo sprejeli ta zakon, bomo omogočili konkurenco na nivoju mobilne telefonije, in sicer na podlagi razpisa. Ker vemo, če imamo enega izvajalca, to še ni konkurenca. Konkurenco prinese šele drugi operater. Tako da mislim, da to ni v konfliktu z ustavno pritožbo in da bo zakon omogočal lažje urejanje neurejenih statusnih...

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Hvalica. Replika.

IVO HVALICA: Hvala lepa. Gospod državni sekretar. Mene osebno ne zanima, kaj vi osebno mislite. Bili ste zelo neodločni. Mene zanima, kaj so dejstva, na to odgovorite. Čisto določeno, kategorično. Ne kaj vi mislite, tako, da ne bi bilo. To veste ne spada sem. Tu povejte z da ali ne, bi prosil, z da ali ne zelo jasno in povejte, preberite originalni sklep vlade. V redu? Lepo prosim. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod sekretar.

DR. MIRO ROZMAN: Jaz bi prosil poslanca Hvalico, da da malo več podatkov, ker jaz nimam tega originalnega sklepa vlade in težko odgovorim na to vprašanje.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Sigurno se je ta trenutek zgodilo nekaj, kar bo šlo v anale tega državnega zbora. Gospod državni sekretar prosi opozicijskega poslanca, naj mu da podatke, kakšni so sklepi vlade. Pa lepo vas prosim! Pa ne tako! Ne tako, da vas ne bom zatožil Drnovšku. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Petan.

RUDOLF PETAN: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Bojim se, da imamo nov španski predlog. Glasujemo o njem, pa ne vemo, kako izgleda. Peripetije s tistim predlogom vsi poznamo, pa ne vem, če je potrebno, da bi imeli še enega. Če imamo besedilo, prosim, preberite ga, če je v redu, ga bomo tudi podprli, če je pa to španski predlog, pa prosim, povejmo tudi, pa naredimo, preidimo naprej, pa pustimo to. Če ga državni sekretar nima s seboj, kako ga pa naj poznamo mi. Prosim, ne španskih predlogov vnašati v parlament. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Pukšič.

FRANC PUKŠIČ: Hvala, predsedujoči. Jaz predlagam, da glede na nesporazum, ki je nastal, ker verjetno še komu ni kaj jasno, bi predlagal, če bi gospod državni sekretar umaknil ta predlog. Nadaljevali bomo, ko bo material. Sicer smo tu sedaj že tako ali tako navajeni, da delamo 1. točko do polovice, pa 18. točko, pa bomo še to. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Henigman.

BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Ker očitno predstavnik vlade ne ve, za kaj gre pri tem členu oziroma pri tem amandmaju, in ker ta stvar ni tako nedolžna, kot bi si kdo mislil, in glede na to, da je sprožena ustavna pritožba, predlagam v imenu poslanske skupine SKD eno uro odmora, da se predstavniki vlade pozanimajo, kaj je na stvari, da morebiti razmislijo tudi o tem, da bi zakon začasno umaknili. Mislim, da se mora tudi koalicija, za katero bomo mi v opoziciji poskrbeli, da se bo imela čas pogovoriti o tem, sestati. Prosim, gospod podpredsednik, če ta predlog upoštevate. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Poslanska skupina lahko vzame za posvet... Predlagate pol ure, pol ure bi dali za... Prosim.

BENJAMIN HENIGMAN: Poslanska skupina SKD prosi za eno uro odmora. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Nadaljujemo ob 17.10 uri.

(Seja je bila prekinjena ob 16.11 uri in se je nadaljevala ob 17.14 uri.)

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Nadaljujemo z zasedanjem. Dajem besedo gospodu Henigmanu, ki je zaprosil za prekinitev. Najprej ugotovimo sklepčnost! (42 prisotnih.) Ponovno ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.) Zbor lahko nadaljuje. Gospod Henigman ima besedo.

BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Najprej bi predlagal, da bi se do tega amandmaja ponovno opredelil predstavnik vlade oziroma državni sekretar, če je seveda to možno. Mi v poslanski skupini smo se posvetovali, smo tudi nekatere stvari malo zgodovinsko šli pogledat, pa bi vendarle, preden povem v imenu poslanske skupine, kako in kaj, prosil, če je to možno seveda, da bi predstavnik vlade svoje mnenje povedal. Zanimivo je, da po magnetogramu, ki smo ga dobili, gospod Rozman sploh ni govoril kot predstavnik vlade, ampak v svojem imenu. Zanimivo je pa tudi to, da ni mnenja vlade k temu amandmaju, vsaj v tem pregledu amandmajev ga ni. Prosim lepo.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod državni sekretar. Besedo ima državni sekretar, gospod Rozman.

DR. MIRO ROZMAN: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Jaz se opravičujem poslancu Hvalici, ker pač nimam vseh vladnih sklepov tukaj v parlamentu, sem jih dobil pred eno minuto in bomo skušali pač zdaj to pojasniti.
To se pravi, 67. člen, četrta alinea. Prvotni tekst se glasi: "Pravne in fizične osebe, ki ob uveljavitvi tega zakona opravljajo telekomunikacijske storitve iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, jih lahko opravljajo na način in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, do pridobitve koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra." To se pravi, pomen tega člena je, da za storitve, ki so že v javni uporabi, jih ta zakon legalizira in v tistem delu, kjer se izdaja koncesija, narekuje, da si pridobijo v predpisanem roku tudi ti že obstoječi koncesijo, ker je to nekako v skladu z evropsko prakso. Na ta 67. člen je potem vlada dala amandma, ki dodaja k prvotnemu tekstu, in sicer za besedami "ob uveljavitvi tega zakona" se dodajo besede "v skladu s predpisi", kar pomeni, da tisti, ki je nelegalno, si ne more pridobiti na ta način koncesije, kar mislim, da je v redu. Poleg tega se je to isto nanašalo na prvo in drugo alineo. Nato pa so prišli amandmaji s poslanske skupine LDS, ki ta "v skladu s predpisi" nekako ohrani v prvi in drugi alinei, v četrti alinei pa zamenja "v skladu s predpisi" z daljšim tekstom "na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije in v skladu s predpisi". No, in zdaj ta "na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije" se pa lahko nanaša na ta omenjeni citirani sklep vlade, ki je nekako nacionalnemu operaterju Telekomu Slovenije v okviru nosilca mobilne telefonije, to je Mobitelu, naročil, da do lanske poletne sezone začne izvajati GSM storitve. To pomeni, da če te amandmaje sprejmemo, si bo Mobitel, kot že obstoječi operater GSM storitev, moral v predpisanem roku pridobiti tudi koncesijo, to pomeni pod enakimi pogoji, kot je bil drugi operater, ki si bo seveda pridobil to koncesijo na javnem razpisu. Jaz mislim, da je to vse zelo korektno, v skladu z evropsko prakso, in da pravzaprav to nejasnost vnašajo v ta parlament predvsem tisti, ki bi radi drugo koncesijo pridobili brez razpisa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Hvalica.

IVO HVALICA: Hvala lepa. Najprej naj pojasnim, spoštovani kolegi, gospod državni sekretar, da ne pripadam nobenemu lobiju, ker sem Socialdemokrat. Kaj se smejete? To je v vaši domeni. Ljudje, ki bodo tam delali, torej bodo lahko v naši domeni, ampak ne vodilni, to so vaši. Gospod državni sekretar se spreneveda še naprej. Ali me poslušate ali imate druge opravke? Da vas ne spravim ponovno v zadrego. Vi meni pojasnite, kakšna je razlika med uredbo vlade, objavljeno v Uradnem letu 19. januarja 1996, številka 2, z datumom uredbe 14. december - to mi pojasnite. Potem mi pojasnite, tisto drugo, ki jo je podpisal prejšnji generalni sekretar vlade, to je pa sklep z 21.12.1995, da vam ne berem tudi te dolge številke. Vi mi povejte, kateri od teh dveh dokumentov drži, prvi ali drugi? Vprašanje je jasno in zahteva tudi jasen odgovor. Potem se bomo pogovarjali naprej.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod sekretar želi besedo. (Gospod Hvalica iz klopi.) Samo trenutek prosim.

DR. MIRO ROZMAN: Prosil bi pet minut za razmislek, ker imam šele sedaj oba dokumenta.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Za besedo je zaprosil gospod Henigman.

ANTON PARTLJIČ: Gospoda državnega sekretarja ne poznam, tudi ne vem, iz katerega stranke je, vendar protestiram proti takemu vedenju. Vi ga vendar zaslišujete, se obnašate s človekom, kakor da lahko nanj stresamo slabo voljo, ki jo imamo do vlade.Imeli ste odbor. Če tam ni kaj v redu, se naj vrne, kamor je treba. Prosim, da tu predsedujoči zaščiti ljudi, ki delajo z nami v tem državnem zboru. Lahko se dajo eni in drugi argumenti na mizo, lahko vidimo, da ne moremo dobiti primernih odgovorov. Preložimo točko na trenutek, ko lahko to dobimo. Takemu vedenju ne želim prisostvovati v Državnem zboru. Mislim pa pri tem na neumestne opombe: "vrnite takoj", kot da bi vam kdo kaj ukradel in "zahtevam odgovor takoj", kot da ste v šoli in imate kakšen drug položaj, kot kak drug v tem državnem zboru. Mislim, da je za to dolžan skrbeti tudi predsedujoči.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Proceduralno, gospod Henigman.

BENJAMIN HENIGMAN: Gospod podpredsednik, predlagam, da državnemu sekretarju omogočimo tisti čas, ki ga je prosil. Upam, da te pripombe gospoda Partljiča niso letele name. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Predlagam, da gremo.... (Gospod Hvalica iz klopi.) Ni ugovora. Ugotavljamo, da nimamo pripravljeno za odločanje. Predlagam 10 minut odmora. Nadaljujemo pet čez pol.

(Seja je bila prekinjena ob 17.26 uri in se je nadaljevala ob 17.34 uri.)

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Ponovno ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Smo pri tretjem amandmaju k 67. členu. Želi še kdo besedo? Gospod državni sekretar.

DR. MKIRO ROZMAN: Jaz bom skušal dodatno pojasniti poslancu Hvalici nerazjasnjena vprašanja glede sklepov vlade, in sicer prvi sklep, ki ga je citiral poslanec Hvalica, se nanaša na sklep Vlade Republike Slovenije - jaz bom navedel samo tisti bistveni del, ki sem ga že delno citiral: "Vlada Republike Slovenije je zadolžila Ministrstvo za promet in zveze, da v sodelovanju z nosilcem mobilne telefonije nacionalnega operaterja govorne telefonije že v okviru obstoječih, dejanskih in formalnih pogojev ter dosedanjih odločitev vlade in ministrstva, zagotovi v mesecu januarju 1996 začetek delovanja sistema mobilne telefonije v Sloveniji s ciljem, da bodo do začetka turistične sezone bile pokrite glavne prometnice in večji turistični kraji."
Zdaj, drug dokument, ki ga jaz nimam, pa mi ga je za nekaj trenutkov pokazal poslanec Hvalica, pa je uredba vlade, ki definira upravljalske pravice v Mobitelu. In mislim, da od vlade imenovani člani nadzornega sveta Telekoma Slovenije opravljajo funkcijo nadzornega sveta v Mobitelu. Zdaj jaz čisto točne povezave, ki naj bi bile tukaj s temi amandmaji, ki jih obravnavamo, to se pravi k 67. členu, ne vidim; tudi v povezavi s tožbo na Ustavnem sodišču, ker če bo eventualno Ustavno sodišče ugotovilo, da je s temi uredbami karkoli narobe, potem pomeni, da Mobitel ne more pridobiti koncesije. To pomeni, da je s tem nesmiselno pravzaprav ovirati zdaj sprejemanje tega zakona, ki skuša pravzaprav na to področje uvesti pravni red.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Hvalica.

IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Glede na nastalo zmedo, pri čemer opozarjam, hkrati tudi odgovarjam poslancu Partljiču, da je imela vlada eno uro - eno uro! - da bi prišla do teh dokumentov, torej ugotavljam, da je nemogoče, da danes glasujemo, ker ne vemo, o čem bi glasovali in s kakšnimi posledicami bi nekaj ne sprejeli ali sprejeli. Zato zahtevam v imenu poslanske skupine pol ure odmora. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ugotavljam, da bo čez pol ure tudi potekel čas zasedanja. Nadaljujemo jutri ob 10.00 uri.)

(SEJA JE BILA PREKINJENA 27. MAJA 1997 OB 17.38 URI.)

Zadnja sprememba: 07/11/1997
Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej