Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
NADALJEVANJE 10. SEJE
(27. julij 1998)


Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik zbora.
Seja se je pričela ob 14.10 uri.


PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 10. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Janez Kramberger, Josip Bajc, Lojze Peterle, Samo Bevk, Rudolf Moge, dr. Helena Hren-Vencelj, Pavel Rupar, Jožef Zimšek za pričetek seje, Herman Tomažič, Jožef Košir, Anton Delak, Peter Hrastelj do 15.00 ure, Jakob Presečnik do 15.00 ure, Ciril Pucko za pričetek seje, Jožef Špindler do 15.00 ure, mag. Franc Žnidaršič, Ivan Božič od 16.00 ure dalje. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije ter jih prav lepo pozdravljam. Z dopisom z dne 24.7.1998 ste bili obveščeni, da bo zbor današnje nadaljevanje 10. seje državnega zbora pričel s prekinjeno obravnavo 2. točke dnevnega reda, in sicer nam je v okviru vprašanj in pobud poslank in poslancev preostala še razprava o odgovoru vlade Republike Slovenije na poslansko vprašanje poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov v zvezi z izjavami generalnega tožilca gospoda Antona Drobniča o prazniku dneva upora proti okupatorju.
Zbor pa bo v nadaljevanju današnjega zasedanja prešel na obravnavo naslednjih točk dnevnega reda: prekinjene 3. točk, to je predloga zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev avtocest, določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Slovenije. Potem 5. točke - zakon o denacionalizaciji, se opravičujem, to vam je izpadlo v obvestilu in potem dalje, kot je bilo dano obvestilo.

Prehajamo na prekinjeno 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - RAZPRAVA O ODGOVORU VLADE NA POSLANSKO VPRAŠANJE POSLANSKE SKUPINE ZDRUŽENE LISTE SOCIALNIH DEMOKRATOV V ZVEZI Z IZJAVAMI GENERALNEGA TOŽILCA GOSPODA ANTONA DROBNIČA O PRAZNIKU DNEVA UPORA PROTI OKUPATORJU. Dajem besedo predstavniku predlagatelja zahteve. Prosim, gospod Miran Potrč.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! Generalni državni tožilec gospod Anton Drobnič je v časopisu Primorske novice v prilogi Sobota dne 25. aprila 1998 o državnem prazniku Republike Slovenije 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, med drugim izjavil: "Dan upora je v resnici dan komunistične zarote, ki je Slovencem povzročila neizmerne žrtve in novo okupacijo, je dan velike prevare, je dan slovenskega razdora in praznik narodnega žalovanja."
V zvezi s temi izjavami so poslanci Združene liste socialnih demokratov najprej pisno 7. maja 1998, nato pa ustno na seji državnega zbora dne 19. maja 1998 vprašali vlado. Prvič...

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani!

MIRAN POTRČ: Prvič. Ali Vlada Republike Slovenije ocenjuje, da generalni državni tožilec kot državni funkcionar - ne glede na to, za koga gre - lahko daje svoje osebne ocene o pomenu in vlogi z zakonom določenega državnega praznika?
In drugič. Ali vlada ocenjuje, da lahko generalni državni tožilec gospod Anton Drobnič glede na svoje izjave o 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, še naprej nepristransko in strokovno opravlja svoje delo?
Vlada Republike Slovenije je na poslansko vprašanje odgovorila 26. junija 1998. Vlada meni, da so izjave gospoda Antona Drobniča take vrste, teže in narave, da ne sodijo v današnje čase, saj so zaradi njih lahko prizadetih številni Slovenci, ki dan upora proti okupatorju praznujejo ne le kot državni, ampak tudi kot svoj praznik. Da zgodovinskih dejstev, kdo je bil agresor, kdo je zmagovalec in kdo poraženec v 2. svetovni vojni, pač ne gre prezreti; da so omenjene izjave gospoda Drobniča v celoti neprimerne in da se mora gospod Drobnič zavedati, da opravlja zelo pomembno funkcijo generalnega državnega tožilca ter da mora zato še bolj paziti na korektnost svojega izražanja.
Poslanci Združene liste socialnih demokratov s takim odgovorom vlade nismo v celoti zadovoljni.
Prvič. Poslanci Združene liste socialnih demokratov smo prepričani, da ne more biti dvoma o tem, da so visoki državni funkcionarji - kar generalni državni tožilec brez dvoma je - dolžni spoštovani ustavo in zakone; da so dolžni varovati ugled države in svoje funkcije; da morajo delovati v korist večine državljank in državljanov in da se morajo vzdrževati ravnanj, ki imajo za posledico prizadetost, nerazpoloženje ali nestrinjanje državljanov, pa tudi ravnanj, ki med njih vnašajo razdor ali celo sovraštvo.
To velja posebej za ustavne sodnike, sodnike in tožilce, za katere že ustava določa, da ne smejo biti člani organov političnih strank. Taka prepoved v ustavi ni zapisana slučajno. Za ustavne sodnike, sodnike in tožilce že ustava zahteva, da svojih političnih nazorov in opredelitev ne bodo aktivno poudarjali in uveljavljali v javnosti, da ne bi zaradi tega nastajal dvom v njihovo nepristranost.
Vlada je v svojem odgovoru takemu stališču poslancev Združene liste socialnih demokratov sicer načelno pritrdila. Zapisala je, da se mora državni tožilec zavedati pomembnosti svoje funkcije in paziti na korektnost svojega izražanja. Vendar poslanci Združene liste socialnih demokratov menimo, da bi morala biti stališča vlade bolj jasna in nedvoumna.
Vlada bi morala jasno povedati, da je gospod Drobnič kot generalni državni tožilec grobo žalil državni praznik. Morala bi jasno povedati, da je polemiziranje z vlogo in pomenom 27. aprila, dneva upora priti okupatorju, v naših razmerah izrazito politično dejanje. In morala bi jasno povedati, da 136. člen ustave Republike Slovenije ne dovoljuje političnega angažiranja državnih tožilcev. Vse to bi moralo postati jasno, da se ne bi še drugi pravosodni funkcionarji zaželeli delovati tako kot gospod Drobnič: da bi namreč želeli aktivno politično delovati in v javnosti izražati svoja politična stališča. Stališča, katerih vsebina je celo neposredno povezana z njihovim delom, hkrati pa zatrjevati, da njihovo izrazito politično angažiranje ne vpliva na nepristranskost njihovega delovanja, ker tako mislijo le osebno, službeno pa delajo drugače.
Da ne bo nesporazuma in da nam ne bo zlonamerno kdo pripisoval stališč, ki jih nismo rekli, želimo poudariti: vsakdo ima enako pravico do lastnih stališč, do njihovega javnega izražanja in do političnega delovanja. Vsakdo - ne glede na svojo politično pripadnost in politično prepričanje - lahko, če izpolnjuje pogoje, kandidira za vsako funkcijo. Tudi v tem je svoboden. Toda; oboje pač ni združljivo niti po ustavi, še manj glede na evropske norme. Kdor želi aktivno delovati v stranki, pač ne more biti državni tožilec, sodnik ali ustavni sodnik. In kdor se odloči za to visoko državno funkcijo in pravosodno oblast, pač v javnosti ne sme delovati politično. Prepričani smo, da bi to morala jasno povedati tudi vlada.
Drugič. Poslanci Združene liste socialnih demokratov smo prepričani, da gre v izjavah gospoda Antona Drobniča celo za mnogo več kot zgolj za politično mnenje in politično prepričanje. 27. april, dan upora proti okupatorju, je edini državni praznik, ki nas spominja na narodnoosvobodilni boj zoper okupatorja v drugi svetovni vojni. Za Združeno listo socialnih demokratov so narodnoosvobodilni boj, zavezništvo slovenskih partizanov z antihitlerjevsko koalicijo in zmaga nad okupatorjem temelji slovenske državnosti. Omalovaževanje teh dejstev je zanikanje antifašističnega izročila, ki je podlaga vse demokratične Evrope. Dan upora razglasiti za dan komunistične zarote, ki je povzročila neizmerne žrtve in mora biti zato praznik narodnega žalovanja, je skrajna žalitev ne le vseh borcev partizanov, vseh aktivistov Osvobodilne fronte in žrtev vojnega nasilja, temveč tudi velike večine svobodomiselnih Slovencev, ki so nasilje okupatorjev doživljali kot grožnjo ne le za lastno življenje, temveč tudi za narodni obstoj. Take izjave žele torej kolaboracijo kot nečastno in protinarodno dejanje ne le rehabilitirati, temveč celo povzdigniti nad narodnoosvobodilno borbo in odpor proti okupatorju.
Na take ocene poslanci Združene liste socialnih demokratov ne moremo pristati. Če bi namreč sprejeli logiko pozitivnega vrednotenja kolaboracije, bi tudi v prihodnje pristali na kriterij, da izdajstvo lastnega naroda ni moralno nevredno dejanje. To pa bi bila kaj slaba usmeritev mladim generacijam.
Poslanci Združene liste socialnih demokratov zato menimo, da ocena vlade o tem, da so take izjave le neprimerne, niso sorazmerna njihovemu pomenu in posledicam. Vlada bi jih morala oceniti jasneje in v vsem njihovem pomenu.
Tretjič, Vlada sploh ni odgovorila na drugi del našega vprašanja: ali lahko gospod Anton Drobnič - glede na take izjave - še naprej nepristransko in strokovno opravlja svoje delo. Prav to vprašanje pa je bistveno in vlada se mu ne bi smela izogniti. Brez odgovora na to vprašanje namreč slovenska vlada in tudi slovenska država posredno soglašata s tem, da lahko najodgovornejše državne funkcije opravljajo ljudje, ki javno omalovažujejo narodnoosvobodilni boj in javno povzdigujejo kolaboracijo.
Poslanci Združene liste socialnih demokratov spoštujemo osebna doživetja in predstave o polpretekli zgodovini. Združena lista socialnih demokratov se je že davno odpovedala boljševističnim elementom delovanja svoje predhodnice, izrazila nestrinjanje z ukinitvijo političnega pluralizma in obsodila povojne poboje in druge zlorabe oblasti. Smo za sožitje in enakopravnost vseh državljank in državljanov. Smo tudi za pomiritev med ljudmi, ki so bili v času 2. svetovne vojne na nasprotnih straneh. Nikogar ne obsojamo. Vsakdo, ne glede na svojo pripadnost in ideološko prepričanje, lahko glede na svoje sposobnosti po demokratični poti kandidira za vsako funkcijo. Toda te funkcije ne sme zlorabljati za razdor med ljudmi, za skrajno enostransko ocenjevanje polpretekle zgodovine, za poveličevanje svojih političnih ravnanj in razvrednotenje ravnanj drugih.
Gospod Anton Drobnič pa tako ravna. Tako ravna - zavestno. Tako ravna že dalj časa in svoja stališča samo zaostruje. Ravna tako, ker želi domobranstvo povzdigniti v enakovredno dejanje partizanskemu uporu. Ravna tako, ker želi zavestno preizkušati, kje so meje tolerance. Ravna tako, ker ne želi sožitja različno mislečih, temveč onečaščenje in razžalitev vseh, ki svoje prepričanje in delovanje vežejo na domoljubne, antifašistične in svobodomiselne tradicije narodnoosvobodilne borbe. In te državljanke in državljani gospodu Antonu Drobniču več ne zaupajo. Prepričani so, da je s svojim žaljivim ravnanjem in žaljivimi izjavami prekoračil prag, ko so še mogli verjeti v njegovo nepristranskost. Prepričani so, da tak človek ne more uživati zaupanja za opravljanje tako pomembne funkcije, kot je funkcija generalnega državnega tožilstva Republike Slovenije. Da zaradi svoje radikalne enostranskosti ne more nepristransko in strokovno neodvisno opravljati svojega dela.
Generalni državni tožilec gospod Drobnič s svojim političnim delovanjem torej ni le razžalil dela Slovencev in polariziral njihove poglede, temveč je upravičeno utrdili tudi dvom o nepristranskosti opravljanja svoje funkcije generalnega državnega tožilca. Za vlado in državo taka dejstva ne morejo biti nepomembna. Vlada bi po prepričanju poslancev Združene liste socialnih demokratov ta dejstva morala ugotoviti in oceniti, ne glede na to, koliko časa bo še trajal mandat generalnega državnega tožilca. Odgovoru o tem najpomembnejšem vprašanju pa se je vlada sprenevedavo izognila. In še posebej zato z odgovorom vlade tudi ne moremo biti zadovoljni. Še več! Glede na izjemno pomembno vlogo, ki jo ima vlada pri kadrovanju in zaradi izmikanja o tako pomembnih vprašanjih ji ne moremo zaupati. Zaradi kadrovske kombinatorike je pripravljena zanemariti vsa načela. To pa niso več dobra izhodišča za pošteno vodenje države. Vlada bi morala, če že ni želela vložiti predloga za razrešitev, vsaj jasno povedati, da zaradi takega ravnanja gospod Anton Drobnič ne more uživati zaupanja za opravljanje najodgovornejše državnotožilske funkcije in mu svetovati, da se funkciji generalnega državnega tožilca odpove.
Ker tega ni storila, ga k temu, da se odpove funkciji generalnega državnega tožilca, pozivamo poslanci Združene liste socialnih demokratov. Vam spoštovane poslanke in poslanci dajemo s tem priložnost, da se nam pridružite. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa gospod Potrč. Besedo dajem predstavniku vlade. Očitno ga ni. Dajem besedo predstavnikom poslanskih skupin. Po 29. členu našega poslovnika je to lahko največ 5 minut. Prvi se je prijavil gospod Jelinčič.

MIRAN POTRČ: Oprostite, samo nekaj bi vprašal. Pri poslanskih vprašanjih in pobudah nasploh mora biti vlada prisotna. Če gre za razpravo po 29. členu, drugem odstavku, najbrž posebej mora biti prisotna. Moram reči, da res ne razumem, da ni nikogar od ministrov ali pa ministrov, ki bi bili pripravljeni odgovarjati, tukaj. Prosil bi, da predstavnik vlade, kdorkoli je, pride sem pred mikrofon in pove: ne želimo nič reči - ker se mu kasneje pač prilika ne bo dala in bo tako ostalo - ali pa, da predstavnik vlade pove, da se opravičujejo, ker pravega ministra še ni in prosijo, da se nekaj naredi. Tako kot se zdaj dela, je pa res skrajna ignoranca. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Bomo povprašali vlado in bomo za 5 minut prekinili sejo. Za 5 minut prekinjam sejo. Nadaljujemo ob 14.35 uri.

(Seja je bila prekinjena ob 14.29 uri in se je nadaljevala ob 14.35 uri.)

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci, nadaljujemo z delom državnega zbora. Minister za pravosodje gospod Marušič je prišel. V njegovem imenu se opravičujem državnem zboru, ker je računal, da se seja začne ob 14.30 uri, kot je to bila navada ob delavnikih. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Več nas je v dvorani. Lepo prosim! Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Dajem besedo predstavniku vlade, ministru za pravosodje, gospodu Marušiču.

TOMAŽ MARUŠIČ: Gospod podpredsednik, hvala lepa. Ni moja navada, da zamujam, verjemite mi, da sem bil v opravičljivi zmoti. Ponavadi začenjamo ob pol treh, danes sem pač zamudil in se vam vsem, spoštovane poslanke in poslanci, opravičujem. No, vlada je dala pismen odgovor na obe vprašanji, in sicer na vprašanje poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov, ki zahteva pojasnilo v zvezi z zapisom in oceno državnega praznika, dneva upora, 27. aprila, objavljeno v Primorskih novicah 25. aprila 1998, naj vlada poda svojo oceno o tem zapisu oziroma o tem intervjuju generalnega državnega tožilca gospoda Antona Drobniča. Poleg tega vlada tudi odgovarja na zahtevo oziroma na predlog državnega poslanca gospoda Zmaga Jelinčiča, naj vlada predlaga razrešitev generalnega državnega tožilca. Oba odgovora ste prejeli pismo in se nahaja tudi v vašem gradivu za današnji dan.
Kot rečeno, vlada je v svojem odgovoru na vprašanje, na zahtevo poslanske skupine Združene liste najprej ugotovila, da ima generalni državni tožilec gospod Drobnič, tako kot vsak državljan Republike Slovenije, skladno z določbo 39. člena ustave Republike Slovenije zagotovljeno svobodo izražanja, misli, govora in javnega nastopa, svobodo tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. So pa skladno s tretjim odstavkom 15. člena ustave Republike Slovenije človekove pravice in temeljne svoboščine omejene s pravicami drugih. Vlada Republike Slovenije prav na podlagi teh dveh dejstev in ustavnih določb meni, da so izjave gospoda Drobniča v časopisu Primorske novice take vrste, teže in narave, da ne sodijo v današnje čase, saj so zaradi njih lahko prizadeti številni Slovenci, ki dan upora zopet okupatorja praznujejo ne le kot državni praznik, ampak kot tudi svoj lastni praznik. Zgodovinskih dejstev ob tem dogodku in splošno znanih dejstev glede tega, kdo je bil agresor, kdo je bil zmagovalec in kdo poraženec v 2. svetovni vojni ter kolikšne žrtve na eni in na drugi strani so ob tem utrpeli Slovenci, pač ne gre prezreti.
Poleg tega pa se mora gospoda Anton Drobnič zavedati, da opravlja zelo pomembno funkcijo generalnega državnega tožilca in mora zato še toliko bolj paziti na korektnost svojega izražanja. Zato vlada Republike Slovenije ocenjuje, da so te izjave gospoda Drobniča v celoti neprimerne, ne glede na to, kje in kako so bile izrečene in ne prispevajo k ugledu slovenskega tožilstva oziroma pravosodja nasploh. Omenjene izjave so nedvomno povzročile medijsko pozornost, komentarje in razprave in ne koristijo spravi med Slovenci ter so v nasprotju z načelom utrjevanja neodvisnosti tretje veje oblasti.
Toliko glede odgovora na vprašanje in pobudo poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov.
Sedaj pa odgovor na pobudo državnega poslanca gospoda Zmaga Jelinčiča za razrešitev državnega tožilca. S tem v zvezi pa je vlada Republike Slovenije ocenila, da bi se s predlogom za razrešitev gospoda Drobniča razprave v slovenskem političnem prostoru le še zaostrile, zato tega predloga ne bo podala. Pri tem je vlada Republike Slovenije upoštevala dejstvo, da bo gospodu Antonu Drobniču jeseni tega leta iztekel osemletni mandat ter da postopek razrešitve do takrat verjetno sploh ne bi bil dokončan. Sicer pa je že v teku razpisni postopek za prosto mesto generalnega državnega tožilca, ki se bo zaključil v prihodnjem mesecu, v avgustu. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Dajem besedo posameznikom poslanskih skupin po vrstnem redu. Najprej gospod Jelinčič, potem gospod Hvalica in gospod Potrč. Razprava je omejena na pet minut.

ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Odgovor vlade tako mojo pobudo kot na vprašanje Združene liste je popolnoma nekompetenten in zavajajoč, saj v odgovoru na mojo pobudo pravi, da bi razprave v zvezi z gospodom Drobničem v političnem prostoru zadevo le še zaostrile in zato tega predloga ne bo podala. Nedvomno dejstvo je, da je vlada že s tem, ko je govorila, da lahko razreši Drobniča, zavajala slovenski parlament, kajti na predlog KVIAZ-a - upam, da bo državni zbor o tej razpravljal, glasoval in gospodu Drobniču odvzel mandat. Kajti nedvomno je, da gospod Drobnič namerno povzroča razdor v slovenskem narodu s svojimi izjavami, ki nikakor niso v skladu s protifašistično naravnanostjo Republike Slovenije in cele demokratične Evrope.
Ob nastopu funkcije je gospod Drobnič pred predsednikom državnega zbora izrekel prisego, da bo varoval pravni red Republike Slovenije in svoje delo opravljal po ustavi in zakonih. Nedvomno tega ne počne, kajti s svojim delom dela vse kaj drugega in če pogledamo in če se vprašamo in poskušamo odgovoriti na vprašanje Združene liste, ali Drobnič izvaja svoje delo politično nepristransko in strokovno, lahko mirno odgovorimo, da ne. Njegovo delo je nekako politično obarvano do te mere, da lahko rečemo, da je gospod Drobnič danes nadaljeval tisto delo, ki ga je zastavil njegov nekdanji komandant in gospodar Hitler, ko je prišel na oblast leta 1933 in ustanovil posebne skupine tožilcev in sodnikov, ki so preganjali nasprotnike nacizma - jude in komuniste in druge antinaciste. Te organe so imenovali "sondergerichte" in danes je gospod Drobnič zopet ustanovil takoimenovane "sondergerichte" v neskladju z vsemi zakoni Republike Slovenije, v neskladju z ustavo Republike Slovenije in te posebne tožilske skupine, ki naj bi preganjale najhujši organizirani kriminal in mafijske združbe, se niso spustile v razglabljanje o zagotovo največjem politično-finančnem škandalu v Republiki Sloveniji - o poročilu o reviziji računovodskih izkazov mestne občine Ljubljana oziroma njenih pravnih prednikov za leta 1991, 1992, 1993, 1994 in 1995, ko je bilo vsako leto v "špilu", kot se temu reče, 100 milijard slovenskih tolarjev - ampak je gospod Drobnič svoje "sondergerichte" spustil na poslanca, ki naj bi izjavljal določene zadeve in kar mu še ni dokazano in kar mu tudi ne bo dokazano, ker tega ni izrekel. Po drugi strani pa vlada sama pravi, da je gospodu Drobniču zagotovljena svoboda izražanja, misli, govora in javnega nastopanja. Sprašujem se, komu potem je zagotovljena in komu ni zagotovljena.
In še nekaj - ko je gospod Drobnič dajal 25. aprila 1998 svojo izjavo o partizanih, je s tem umazal državni praznik 27. april, dan upora proti okupatorju, ki je kot tak razglašen z zakonom. Torej, namesto da bi varoval zakon, ga krši in s tem tudi svojo dano prisego. Takšna njegova izjava pa je sprožila val ogorčenja pri slovenskem narodu, še zlasti pri borcih NOB pa tudi v tujini pri vseh antifašističnih silah; predvsem pa pri borcih, ki so v svojem osvobodilnem boju tudi njemu omogočili, da je v miru končal pravno fakulteto in dobil sedanjo funkcijo, ki jo zlorablja navkljub temu, da je bil pripadnik nacifašistične vojske, ki je izdajala in pobijala lastni narod.
S tem je gospod Drobnič ravnal v nasprotju s 63. členom slovenske ustave, ki tudi prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti ter razpihovanja sovraštva in nestrpnosti. Konec koncev je tudi kaznivo dejanje po 300. členu KZ Republike Slovenije, kar pomeni spodbujanje narodnostnega, rasnega, verskega sovraštva, razdora in nestrpnosti. Menim, da je skrajni čas, ker vlada tega ne bo storila, da gospoda Drobniča razreši državni zbor, na predlog KVIAZ-a pa, čeprav en dan pred iztekom njegovega mandata. Tako bi državni zbor in cela Republika Slovenija obdržala pred svetovno demokratično javnostjo čist obraz. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Hvalica izvolite, imate besedo. Poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Napad je najboljša obramba. In kdo napada? Kdo napada? Tisti, ki bi pobijali golazen in tisti, ki bi, citiram: "Prišli z nabito pištolo in komunistično zastavo". Ti napadajo.
Ali je mogoče kakšen protest zaradi tega? Ne! Govorimo o dejstvih. Ne bom se spuščal v vsebino Drobničeve izjave, čeprav moram priznati, da je bila tudi zelo spretno zlorabljena. On je govoril v preteklem času, kako so oni takrat mislili, da naj bi to in to bili partizani. Sam se v to ne spuščam. Tudi se mi zdi sama izjava, ker ne poznam celotnega teksta, ampak iztrgana iz tistega konteksta se mi zdi: tako vprašljiva, neprimerna - mogoče. Ampak, jaz sem velikokrat že dal razne izjave za časopise in ko sem tisto prebral potem v časopisu, nisem vedel, ali sem jaz to rekel ali so to kje drugje pobrali. Skratka, jaz se tu v to vsebino ne spuščam.
Torej najprej bom o tistih, ki bodo prišli s pištolo - in smo resno v strahu - in s komunistično zastavo. Pogajali ste se o spravi in deklaraciji, tu v parlamentu s figo v žepu. In vi imate najmanj, najmanj moralne pravice, da sedaj to zadevo postavljate na dnevni red. O potencialnem pobijalcu, golazni ne bi govoril. To je njegov način. Tu se veliko govori o Osvobodilni fronti in vsem tem.
Včeraj je bil v kraški vasici Avber obujen spomin na velikega slovenskega človeka - čeprav bo prenekateri tu od vas prvič slišal za to ime. Govorim o Virgilu Ščeku, duhovniku in poslancu v prvih letih fašizma. Bil je v rimskem parlamentu od 1921. do 1923. leta, izvoljen je bil v Gorici, dobil je 36.000 glasov - to bi bili glavni podatki. Bil je velik antifašist, velik antifašist. No, zanimivo je tudi to, da sem bil edini od poslancev včeraj tam, pa vendar je to bil slovenski poslanec v rimskem parlamentu in 50-letnica njegove smrti. Tudi to nekaj pove, tudi katerih drugih eminenc iz javnega političnega življenja Slovenije nisem zaznal, nisem videl, pač pa jih je bilo veliko iz zamejstva, iz Trsta in Gorice. Tam sem slišal tudi citat iz knjige, ki jo je napisal Virgilo Ščeko, kaj je on rekel o Osvobodilni fronti. Najprej, da se razumemo, za Osvobodilno fronto je agitiral in je rekel, da je to edina alternativa. Potem se je pa popravil in pravil: "Osvobodilna fronta je voz, na katerega naj stopijo vsi Slovenci. Zavedati se je pa treba, da je voznik tega voza komunist, ki ima v rokah vajeti in bič." Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. V imenu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov bo govoril gospod Potrč.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Želel sem proceduralno ugovarjati najprej iz dveh razlogov.
Prvič, sprejemam opravičilo gospoda ministra, res pa je, da gospod minister zaradi tega, ker pač ni bil prisoten, ni mogel slišati pomislekov na vsebino odgovora vlade. Zaradi tega bi mu svetoval, da si te pomisleke le prebere, predvsem glede na dejstvo, da je moje trdno prepričanje, da sklicevanje samo na tretji odstavek 15. člena ustave ne bo zadoščalo. Vlada bo morala biti zelo jasna in decidirana - tudi preventivno, ne glede na to, kaj si konkretno misli ali ne glede postopka v zvezi z gospodom Drobničem, ali bo za naprej v Sloveniji res nastajala praksa, v kateri bodo sodniki, tožilci, ustavni sodniki, ki po ustavi ne morejo biti člani vodstev političnih strank in po mojem prepričanju ne morejo biti člani vodstev, zato naj bi bili v javnosti politično angažirani - ne da ne smejo imeti svojega osebnega političnega prepričanja, tega še vedno imajo - ali se bo vlada angažirala, da z jasnimi stališči ona in ta državni zbor prepreči tako politizacijo stroke v naslednjem obdobju, kot je bila v tem primeru. Prepričani smo namreč, če bo ostajalo samo: malo bi, malo ne bi - tako kot vlada dela - da bo potem škoda za slovensko demokracijo, pa tudi za vstop v Evropo.
In drugo, imel sem proceduralni ugovor zoper izjavo gospoda Hvalice v imenu poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Menim namreč, da bi ga moral prekiniti v izvajanjih že predsedujoči. Ni govoril o predmetu, ampak govori je o meni oziroma o Združeni listi, ki je sprožila razpravo. To vsebinsko ne sodi. Poleg tega pa je to razpravo zlorabil, kar ni storil prvič, za popolno polresnico, ki je mnogo hujša od neresnice. Povedal je prvi del razprave enega od članov konference Združene liste, ni povedal pa drugega dela. To je naprej ugovor - takoj na licu mesta - predsedujočega, našega predsednika gospoda Pahorja na tako izjavo in kasneje še dveh udeležencev razprave, ki so opozarjali, da se konferenca od takega načina ograjuje. Polresnice, gospod Hvalica, ki jih trosite na široko, so hujše od neresnice, ampak to smo na žalost od vas navajeni. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ni proceduralne razprave. Gospod Potrč je protestiral. V imenu poslanske skupine Združene liste, gospod Potrč. Prosim? Ne! V imenu poslanske skupine LDS - Maksimiljan Lavrinc.

MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala za besedo. V naši poslanski skupini enotno menimo, da bi generalnega državnega tožilca morali razrešiti.
Pilatovsko pozivanje enkrat vlade, da ne poda predlog za njegovo razrešitev, in drugič samega generalnega tožilca, naj odstopi, ne morejo pripeljati do rešitve konkretne zadeve. Zato ni mogoče najti temelja niti v predpisih, še manj v politični volji vlade in najmanj v moralni odgovornosti samega gospoda Drobniča. Ta je s svojo nesposobnostjo za urejanje tožilstva, še bolj pa s svojimi pristranskimi in izrazito političnimi izjavami v preteklosti dokazal, da na to mesto nikakor ne sodi. Zavedamo pa se, da v tem državnem zboru ni - in je tudi v preteklosti ni bilo - dovolj politične volje, da bi ga lahko razrešili.
Štiri leta po uveljavitvi novega zakona o državnem tožilstvu še vedno nimamo pravil, ki bi urejala delovanja tožilstva. Že več let ni bilo sprejeto nobeno poročilo tožilstva. Še več! Nekatera so bila celo zavrnjena. Personalno politiko v tožilstvu vodi, tako kot si jo je nekoč z neko izjavo na tožilski zabavi začrtal, sam. In sicer poenostavljeno se glasi naslednje: "Kdor je z nami, bo za to nagrajen." Tako je vsakič, ko je bilo to potrebno, ignoriral odločitve personalne komisije ali pa je kar med razpisi samimi menjal pravila za njeno odločanje. Ko se je iztekal mandat prejšnji vladi, v zadnjih nekaj mesecih njenega mandata sploh ni predlagal imenovanja novih tožilcev, češ da zanj ta vlada ni več legitimna. Ustava in zakoni, ki določajo mandat vladi, so mu, menda, malo mar. Požvižga se nanje - bi lahko rekli. Podoben odnos do veljavne zakonodaje je pokazal tudi v postopkih, v katerih je želel rehabilitirati svoje domobranske kolege in druge prijatelje iz vrst narodnih izdajalcev.
Vse to je pripeljalo do začetka postopka za njegovo razrešitev že v letu 1996. Ta ni bil nikoli zaključen. Zadnje leto pa je njegova nesramnost že prešla rob dovoljenega oziroma zakonitega, zato bi bila, po našem mnenju, primerna edino razrešitev. V mislih imam izjavo, ki je bila že obravnavana, to je izjavo v Primorskih novicah, dne 25.4.1998. S takim ravnanjem je generalni državni tožilec izkazal, da ni primeren za opravljanje vodstvene funkcije, kar govorita 41. in 42. člen zakona o državnem tožilstvu. Ob tem je treba poudariti, da se je navedene zakonske določbe - torej, da se povezujejo z določbo 136. člena ustave, ki določa, da funkcija državnega tožilca ni združljiva z dejavnostmi, za katere to določa zakon, pa tudi, da funkcija ni združljiva s funkcijami v organih političnih strank. Nesporno je gospod Drobnič član vodstva Nove zaveze, to je organizacije bivših domobrancev, ki sicer ni registrirana kot politična stranka, pač pa dejansko deluje v tej smeri, na kar kažejo prav vsa njena ravnanja ali izjave, ki jih dajejo njeni funkcionarji. Nesporno je, da v pravu ni pomemben formalni naziv nekoga, da bi prek takega naziva presojali njegov pravni status, pač pa je pomembna vsebina dela institucije, po tej vsebini opredeljujemo njen pravni položaj. Zato je jasno, da je funkcija gospoda Drobniča nezdružljiva s funkcijo v politični organizaciji oziroma kar je najmanj, da njegovi nastopi niso v skladu z zahtevami, ki jih opredeljuje zakon za državne tožilce.
Državni tožilec je organ pregona kaznivih dejanj ter zanj veljajo smiselno enaka pravila kakor za sodnike, ki morajo zagotavljati neodvisnost in nepristranost, zato da jim državljani lahko zaupajo. Državni tožilec se teh pravil ne drži, saj je z izjavo, ki prikazuje borbo zoper okupatorja kot komunistično zaroto, ki je Slovencem povzročila neizmerne žrtve in novo okupacijo, 27. april pa naj bi bil po njegovem dan velike prevare, dan slovenskega razdora in praznik narodnega žalovanja - s takšno izjavo je namreč kršil tudi ustavna določila. In sicer - če sem bolj konkreten - preambula ustave govori, da je bila Slovenija država tudi že v pretekli državi, kar pomeni, da smo uresničili v novi državi stoletni oziroma dolgoletni narodnoosvobodilni boj, torej tudi boj med 1941 in 1945. letom.
Zato ker nekateri menijo, da razrešitev tik pred iztekom mandata ne bi bila primerna in da bi bilo bolje počakati, da se Slovenija znebi takšnega tožilca po naravni poti in ker je volja takšna, kakršna je, ugotavljamo, da do razrešitve tega problema ne bo prišlo. Ugotavljamo pa tudi, da bolj ko mu gre mandat h koncu, bolj se trudi dokazati svojo politično pristranskost in nestrokovnost. Zadnja takšna njegova izjava je že kar smešna, saj sam presoja, kdaj mu mandat preneha in zagotavljam vam, da ni potrebno veliko pravnega znanja, da človek ugotovi, kdaj se izteče osemletni mandat.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine DeSUS gospod Zoran Lešnik.

ZORAN LEŠNIK: Gospod podpredsednik, kolegice in kolegi! Naša stanka je takoj potem, ko je bila objavljena - še prej pa seveda izrečena - izjava gospoda Drobniča, le-to izjavo obsodila ter pozneje na 4. kongresu po temeljiti razpravi sprejela posebno stališče, ki obsoja izjavo človeka, ki še vedno opravlja eno najbolj odgovornih funkcij v naši državi - funkcijo generalnega državnega tožilca. V stranki in poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije menimo, da takšno javno nastopanje in izjavljanje ni samo neodgovorno dejanje, ampak vzbuja nestrpnost, ki si je 53 let po drugi vojni vsi dobro misleči ljudje ne želimo več. Še zlasti pa obsojamo tako izjavo zato, ker jo je povedal človek, ki je nosil obleko bele garde in orožje, ki so mu ga izročili tisti, ki so imeli osnovno nalogo uničiti slovenski narod; dali za to, da bi uresničili cilj tudi z bratomorno morijo.
V poslanski skupini smo prepričani, da bližujoči se iztek mandata generalnega državnega tožilca ne more biti odpustek za greh in neodgovorno izjavo. Tudi mi predlagamo takojšnjo razrešitev gospoda Drobniča s funkcije generalnega državnega tožilca. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi besedo še katera poslanska skupina? (Ne želi.) Ker nimam nobenega pismenega predloga sklepov, zaključujem 2. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, ki smo jo prekinili v petek, to je PREDLOG ZAKONA O ZAGOTOVITVI NAMENSKIH SREDSTEV ZA GRADITEV CEST, DOLOČENIH V NACIONALNEM PROGRAMU IZGRADNJE AVTOCEST V REPUBLIKI SLOVENIJI. Končali smo razpravo o amandmaju k 4. členu. Opraviti moramo še glasovanje o tem amandmaju.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 4. členu. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Bomo ponovili še enkrat glasovanje o sklepčnosti. Ugotovimo prisotnost! (33 prisotnih.) Kolegice in kolegi poslanci, 10 minut odmora in lepo prosim, malo strpnosti in malo več sodelovanja pri tem delu današnjega zasedanja. Nadaljujemo ob 15.15 uri.

(Seja je bila prekinjena ob 15.06 uri in se je nadaljevala ob 15.18 uri.)

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci, nadaljujejo z delom državnega zbora. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 4. členu. Obrazložitev glasu, gospod Hvalica.

IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani kolegi! Glasoval bom za ta amandma k 4. členu zato, ker je boljši kot nič. Ni pa to tisto, kar smo mi tu hoteli, kar smo mi tu želeli. Mislim, da se tudi avtor tega zaveda. Mi med tem časom nismo dobili popolnoma nobene dodatne informacije, kar je nekaj nepojmljivega. Zadeva se še naprej tlači pod vodo in jaz ne vem, zakaj. Pod motno vodo.
Tu piše nek državljan: Zahtevajte kot poslanec za en sam odsek ceste!" In sedaj to tudi zahtevam; projektantski proračun nekega že izvršenega odseka, ponudbeni proračun izvajalca, ki je izvajal ta odsek, in obračunsko situacijo za ta odsek. Izberite si, gospoda pri Darsu, en odsek ceste in mi dajte te tri dokumente. To morate imeti kot investitorji in to ni problem. Kdaj mi boste to dali, boste povedali.
Torej, kakorkoli ne oporekam dobri nameri tu, ali je to odbor ali gospod Kopač. To je en korak naprej. Samo to niso čiste formulacije. Poglejte, kaj piše v drugem odstavku amandmaja za ta 4. člen. ... "s sredstvi na posebni podpartiji žiro računa..." Od trenutka, ko ima nekdo podpartijo, je to že tako, kot je. Torej: "s temi sredstvi žiro računa Republike Slovenije opravlja ministrstvo, pristojno za finance. Iz te podpartije se sredstva nakazujejo na račun Darsa d.d. na podlagi pisnega zahtevka Dars d.d. in po odredbi pooblaščene osebe ministrstva, pristojnega za promet v skladu s pravili, ki veljajo za izplačila iz proračuna."
Rekel bi, da je to neko dodatno sito, ki je pa bolj kot sito rešeto. To je rešeto. To niso transparentne poti, to niso čiste forme. Jasno, da je to napredek vis-a-vis tistega, kar sedaj obstaja. Kar sedaj obstaja na relaciji Dars - ministrstvo za finance, Dars - ministrstvo za promet in zveze ter ministrstvo za promet in zveze - ministrstvo za finance. Samo to ni to. Te dni med vikendom sem malo pogledal po tem, kaj so mediji pravzaprav o tem pisali. Prav zanimive stvari so to. Na vsak način, minister za finance ne misli enako kot minister Bergauer. To je prva stvar. Potem tudi državni sekretar ne misli enako kot minister Bergauer. Potem je tretja stvar, tudi gospod Brodnik ne misli enako, kot misli minister Bergauer. Potem se zgodi tudi, da na nacionalni televiziji priredijo šov, ampak brez poslancev. Bog varuj, da bi kdo tam postavljal neprijetna vprašanja, to ni higienično. Ob tem, da je že pred tem predstavnik DDC-ja rekel, da se ne bo pogovarjal z opozicijskim poslancem - javno itd.
Torej, jaz bi rekel naslednje. Mandat tega državnega zbora in te vlade v najboljšem primeru poteče konec leta 2000. Tu pa govorimo o stvareh, ki bodo segale prek tega mandata. Ali ste o tem razmišljali, kolegi iz pozicije? Govorimo o letu 2007. Bomo videli, kako bo, če se boste slučajno znašli na drugi strani. Jaz sem sicer prepričan. Ampak, kako boste potem gledali na te stvari? Ali razmišljate o tem? Ta zadeva ni transparentna. Torej to ni rešitev, to ni rešitev, mi moramo priti do čistejše tehnologije porabe tega denarja. To, kar nam nudite, to ni transparentno. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Lahko preidemo na glasovanje? Ugotovimo prisotnost! Še gospod Kopač, obrazložitev glasu.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Glasoval bom za ta amandma odbora in posebej bi rad povedal, da je to edini amandma, ki je bil sploh vložen v zvezi z vso to problematiko, o kateri je bilo toliko govora v parlamentu.
Tudi sam bi podprl kakšen morda drugačen amandma na to isto temo, če bi ga le kdo vložil. Ampak spisal ga pač ni nihče. Sicer pa bi rad rekel, da so pravila, ki veljajo za izplačila iz državnega proračuna, podzakonski akti in jih pač ni moč pisati v člen zato, ker se pač tudi spreminjajo. Vsako leto se sprejme zakon o izvrševanju proračuna in za njim se potem prilagodijo tudi podzakonski akti itn.. Ne bi imelo smisla natančno citirati podzakonskih aktov, ki se jih mora držati transakcija iz podpartije žiro računa proračuna na Dars. Ker pa je bilo veliko govora tudi ne samo o finančnem nadzoru, ampak tudi o obračunskem nadzoru, o vsebinski kontroli, ne toliko o finančni, naj povem, da ta člen oziroma ta amandma omogoča tudi tovrsten nadzor in da ga omogoča skozi ministrstvo za promet in zveze, ki je strokovno usposobljeno to delati. Ministrstvo za finance, ki je bilo do zdaj v funkciji kvazi nadzornika, pa to seveda ni bilo sposobno početi in na to je opozorilo tudi računsko sodišče. Tako da menim, da besedilo tega člena odgovarja na kritike in pomisleke v zvezi s porabo sredstev Darsa, morda bi bila še kakšna druga dikcija še boljša, ampak napisal je ni nihče in zato o čem drugem ni moč govoriti. Zato bom seveda podprl ta amandma. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju k 6. členu. Vložil ga je odbor za finance in monetarno politiko. Želi kdo o njem razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo. Prosim, gospod Anderlič.

ANTON ANDERLIČ: Glede na to, da smo k temu amandmaju dobili dve mnenji vlade, prosim predstavnika vlade, da nesporno, jasno pove, kaj pomeni ta amandma z vidika vlade in zagotavljanja sredstev za avtocestni program v višini 28 milijard 300 milijonov SIT, kot je državni zbor s proračunom za leto 1998 določil, da bo iz takoimenovanega bencinskega tolarja ali sicer zagotovil v proračun 28,3 milijarde, da pa je vlada ravno temu sledila v prvem mnenju in izjavila - imate pisno - da bi se s tako dikcijo utegnilo zgoditi tudi, da ta denar ne bi bil zagotovljen v tej višini. Sam pa menim, da je glede na dinamiko izgradnje avtocestnega omrežja in vseh stvari, ki smo jih že tukaj slišali, v letošnjem letu ta višina opredeljena na osnovi plana razvoja in vzdrževanja avtocest v letu 1998, kot piše tukaj noter, kakor tudi v skladu s finančnim tokom, ki je predviden.
Sam tega amandmaja ne bom podprl, ker menim, da je potrebno ta denar zagotoviti in vse tisto, kar gre tudi na račun zakasnitev in neizvedbe, se lahko v drugi polovici leta popravi; če pa ne bo denarja za to, ga pač ne bo. Vem pa tudi, vsaj iz poročil ministra za finance, da bodo sredstva manjša pri vplačilu v proračun in da na račun tega konta sam ne želim, da bi zmanjševali sredstva, zato sem rekel, da bom glasoval proti amandmaju, poleg tega pa želim, da predstavnik vlade pojasni, zakaj sta dve mnenji k tem členom. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod minister Bergauer.

MAG. ANTON BERGAUER: Hvala, gospod predsedujoči. Cenjene poslanke, cenjeni poslanci! V amandmaju na 6. člen, ki je bil pretekli četrtek prvič na vladi, je bilo predvideno, da besede "do" ni, ampak da se uporabi tako kot imamo v proračunu, 28,3 milijarde slovenskih tolarjev. Sedaj v četrtek je bil na pobudo ministra za finance dopolnjen, da ta "do" ostane. Zdaj, tukaj sta seveda potem dva predloga oziroma ta drugi predlog je bil na vladi v četrtek potrjen in tudi posredovan v parlament. Smatram, da ta beseda "do" je lahko problem, če pride do tega, da ne bi v letošnjem letu uporabili vseh 28,3 milijarde sredstev, in če se potem uporabi enak mehanizem kot je v samem proračunu, potem bi lahko ta sredstva ostala v proračunu, jih ne bi mogli tako kot do sedaj uporabiti v naslednjem letu. Ampak na mojo striktno vprašanje na vladi, če bo temu tako, je bilo rečeno, da ne. Da ta sredstva ravno tako kot zakon predvideva, ostanejo naprej seveda v ministrstvu ozirom Darsu, bodo pa se potrudili, da ta sredstva ne bodo ostala, ampak da bodo gospodarno tudi v letošnjem letu - 28,3 milijarde, kot je to dovoljeno - tudi potrošena. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Mislim, da je v drugi obravnavi ali pa v členu, kakršen izhaja iz zakona po drugi obravnavi v zvezi s to številko ena nerodnost. Težko je namreč načrtovati nekaj do tolarja natančno. Poleg tega se je zgodila zakasnitev za obravnavo tega zakona. Po mojem osebnem mnenju 28 milijard 300 milijonov tolarjev do konca leta brez neracionalnosti ne bo moč v celoti potrošiti. Sredstva, izločena po tem zakonu, se zbirajo na posebni podpartiji žiro računa, zato niso izgubljena sredstva, in mislim, da nima smisla ne imeti besedice "do", kajti če bo poraba v skladu z letnim načrtom, tako kot pač pravi zdaj ta zakon na podlagi 4. člena, ravnokar sprejetega, sledila in skratka na podlagi ustrezne dokumentacije, potem bo poraba 28 milijard 300. To se izmišljujem. 28 milijard 200, bo pač 28 milijard 200, v tem ni nobene tragedije. Besedica "do" omogoča to prilagoditev. Nič ne jemlje avtomatično, samo omogoča, da v primeru, da enostavno tega ne bo moč po racionalni poti potrošiti, se ta sredstva na podlagi sklepa vlade, nikakor ne drugače, prerazporedijo na koncu leta. Omogoča, ni pa nujno.
Opozarjam pa, da ta člen ne vsebuje samo besedice "do", ki je zdaj sporna za gospoda Anderliča, ampak vsebuje tudi druge popravke. In v primeru, da ta amandma ni sprejet, bo prišlo do medsebojne neusklajenosti. Zato menim, res je, da sta v tem amandmaju vključena pravno-tehnična sprememba in še ta besedica "do", ki je vsebinskega značaja. Vendar je amandma potreben.
Kot smo slišali, vlada podpira ta amandma oziroma mu ne nasprotuje in to je bilo posebej sprejeto na prejšnji seji vlade v četrtek in nam tudi ta dan sporočeno v parlament. Še enkrat bi rad poudaril. Amandma se mi zdi pomemben zaradi tega, ker nič ne jemlje, omogoča pa fleksibilno prilagoditev v primeru, da teh sredstev po racionalni poti ne bo moč potrošiti. Zato predlagam v imenu odbora, da ga podprete. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Anderlič.

ANTON ANDERLIČ: Meni je žal, da tukaj s kolegom polemiziram, ampak ne gre za kakšno veliko razpoko, da se ne bi kdo veselil. Ne, z odborom polemiziram, ne s Kopačem. Lahko, da ni okusno, povedal bom pa to, da smo ravnokar sprejeli k 4. členu amandma, kjer govori o racionalni in programirani rabi.
Jaz dobro vem in vem še tudi kaj drugega, da je mogoče, če bo ta beseda "do" notri, da bo lahko vlada na osnovi sklepa, prerazporedila za druge namene ta sredstva. Jaz želim, da se program v letošnjem letu realizira, ne zaradi tega, ker bo proračun imel premalo priliva in bo preprosto Gaspari oziroma minister za finance prišel na vlado in bo rekel, tam lahko vzamemo in prerazporedimo za druge namene. Če je to namen, potem naj državni zbor to odloči. Mi smo se enkrat v letošnjem letu že odločili. V proračunu smo zagotovili 28,3 milijarde in tukaj je gospod Kopač bil nejasen oziroma neprecizen. Jasno je, da če ne bodo na osnovi črpanja sredstev, tako kot je v 4. členu sedaj spremenjeno predvideno, da bo na koncu leta ta postavka ostala neizčrpana in se bo lahko preusmerila na druge postavke.
Jaz seveda govorim o programu in o načinu črpanja, ki je z zakonom predpisan. Verjemite mi, da gre izključno za to, da ne bi v nekem trenutku - kajti govori se celo to, če je državni zbor sprejel pred enim mesecem zakon o poroštvu za pariški kredit, za šolski prostor, bo treba določen denar nekje vzeti v proračunu in to je tako imenovani avtocestni program.
Jaz seveda za te stvari nisem, ker ne sprejemam diskusije ali avtoceste ali šolski prostor. Ampak menim, da je za oba programa, ki jih je državni zbor potrdil, potrebno in mogoče zagotoviti sredstva, tako kot je planirano in zato pravim, da v proračunu, tako kot je opredeljeno in tako kot je s programi opredeljeno, je mogoče v okviru predpisanega postopka koristiti ta sredstva. Če pa ne bodo izkoriščena, se pa na koncu leta tako kot pri vseh drugih uporabnikih, lahko preusmerijo drugam. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Špiletič.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Poglejte, ta razprava tukaj med gospodom Kopačem in gospodom Anderličem dokazuje, da pri odločanju o tem avtocestnem programu v resnici nimamo strokovnih podlag, da bi lahko odločali. Poglejte, oba sta uporabljala besedo: če sredstva ne bodo porabljena, se bo nekaj zgodilo, če programi ne bodo takšni, da bi lahko ta sredstva izčrpali.
Oprostite, gospodje, na podlagi česa pa načrtujete porabo za izgradnjo avtocest v višini 28 milijard in 300 milijonov tolarjev. Ali je to načrtovanje na pamet? Ali nimate, za božjo voljo, že izdelanih strokovnih podlag? Toliko programov je v teku, nismo plačali, to bomo še v letošnjem letu naredili in to stane po teh cenah, ki jih imamo pred seboj oziroma so nam znane, toliko in toliko. Zdaj pa resnično prosim, gospodje iz vlade, jaz pa terjam odgovor: kaj je bilo doslej že izvršenega in bo treba iz teh 28 milijard plačati in kaj je še tisto, kar boste do konca leta lahko zgradili. Prosim za realno oceno in koliko sredstev potrebujete. Mislim pa, da na tako neslane razprave o tako velikih številkah, resnično, poslanci ne smemo dopustiti oziroma ne moremo odločati na pamet, ko vendar gre tudi za to, ali bo Slovenija imela ne vem kakšen proračunski primanjkljaj ali manjši oziroma v trenutku, ko je nastala kar globoka suša v proračunu Republike Slovenije. Prosim za odgovore pred glasovanjem.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Bom čisto kratek. Ne bom se spuščal v planiranje teh sredstev, ker za to nisem niti približno usposobljen. Vem pa, da je pozno sprejemanje tega zakona povzročilo zamik nekaterih del. Ampak se nisem želel toliko spuščati v to.
Rad bi rekel samo to, pri tehniki prerazporejanja sredstev znotraj proračuna je zares možno iz vsake postavke prerazporediti sredstva na drugo postavko po proceduri, ki jo predvideva zakon o izvrševanju proračuna, razen pri tej, pri tej pa ne, kot je rekel gospod Anderlič, da ja, sicer. Pri tej se sredstva zbirajo na posebni podpartiji. To je edini tolar, ki ima tudi svoj vir, zato enostavno ta prerazporeditev ne gre. In če je pisalo 28 milijard 300, pa tudi če ne bo porabljenih toliko, recimo, da bo uporabljenih, se izmišljam, ne vem, 26 milijard ali pa 27, ni moč prerazporediti teh sredstev, zato ker za njih ne veljajo pravila iz zakona o izvrševanju proračuna, ampak veljajo pravila iz tega zakona, ki ga ta hip obravnavamo. To je pač ta poseben status tega Darsa in tega avtocestnega tolarja, ki sicer vedno povzroča neke težave pri običajnem funkcioniranju proračuna, ampak tako pač je.
Zato mislim, da je tukaj potrebna ta izjema oziroma ta besedica "do", da se potem lahko uporabijo pravila iz zakona o izvrševanju proračuna, če bo tako treba, ampak to je šele na koncu decembra. To ni prej in nič ni v naprej odvzeto, samo če bi slučajno ostajalo, se omogoča prerazporeditev. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Špiletič.

BOGOMIR ŠPILETIČ: No, repliciram gospodu Kopaču. Namreč, dvakrat je izza te govornice omenil, da je bil zakon prepozno sprejet. Seveda je bil zakon prepozno sprejet, zato ker ga je vlada prepozno pripravila. Bil sem na kolegiju, kjer je bil ta zakon uvrščen na dnevni red 10. redne seje zasedanja tega državnega zbora, ko zakon v državnem zboru uradno še ni bil vložen. Vendar, vlada ga je pripravila za tretje branje oziroma ga je obravnavala. Tako da resnično državni zbor ni tisti, ki je tukaj kriv za to, da je prišlo do tako pozne obravnave.
Kar se pa tiče možnosti ugotavljanja viška teh sredstev na koncu leta in prenos v naslednje leto, bi pa rekel naslednje. Res je, da se nič ne bo izgubilo oziroma, da imajo ta sredstva svoj avtonomen vir, vendar je pa zelo pomembno, ali že septembra meseca ugotovimo, da 5 milijard ne bo mogoče izkoristiti za namene, zaradi katerega so ta sredstva zbrana, pa je mogoče že istega meseca 5 milijard nameniti za nekaj, pokrivanje nekih drugih namenov namesto zadolževanja, seveda je pa treba hkrati že v naprej ob načrtovanju proračuna za naslednje leto predvideti, da bo 5 milijard sredstev bo moral proračun zbrati več za te namene.
Tako da še enkrat vztrajam pri svojem, načrtovati sredstva moramo realno, na podlagi realnih podlag, ne pa na pamet. To, kar tu danes slišimo in tako veliko število če-jev, je dokaz, da se sredstva načrtujejo bolj na pamet in bolj po načinu milijarda pri enem kilometru navzgor ali navzdol je tako in tako vseeno, zato še enkrat jaz prosim, da vlada oziroma predstavniki vlade podajo jasen odgovor na to, koliko sredstev je že doslej porabljenih, koliko je programov, ki jih je mogoče uresničiti do konca tega leta in koliko sredstev potrebujejo, koliko pa je morebiti že sedaj presežka oziroma ne bo mogoče porabiti letos, bo pa potrebno v proračunu zagotoviti drugo leto.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Torej gre za poslanski zakon, vlada ni bila predlagatelj. Gospod Janc želi besedo kot predlagatelj.

BRANKO JANC: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Tu je gospod Kopač torej navedel trditev, da je pozno sprejemanje tega zakona povzročilo zamik nekaterih del. Odgovorno trdim, da je ta zakon pravočasno v proceduri in da sprejem tega zakona ni povzročilo zamika nobenih del na avtocestnem programu.
Drugič, mogoče v obrazložitev. Ta zakon je bil vložen v proceduro leta 1994 in je najmanj eno leto pred dokončnim prenehanjem zakona o bencinskem tolarju, ki ga je sprejel državni zbor leta 1993 in je v tem trenutku še v veljavi in samo podaljšuje, v osnovnem konceptu zakona samo podaljšuje veljavnost zakona od leta 2000 do leta 2007. Toliko. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Predstavniki vlade. Gospod minister magister Bergauer.

MAG. ANTON BERGAUER: Hvala lepa. Po zahtevanih podatkih, ki so bili sedaj zahtevani, je v finančnem planu predvideno, to je tudi bilo prikazano v državnem zboru, je predvidenih 58 milijard sredstev pa 361 milijonov. Bencinskega tolarja je 28,3 milijarde, kar pomeni 48, dobrih 48% sredstev. Plan bo sigurno realiziran prek 90%, kar pomeni, da bodo ta sredstva bencinskega tolarja sigurno porabljena. V letošnjem letu je planiranih za 1,6 13,4 milijarde priliva bencinskega tolarja, realizacija prenosa je že bila 12,5, dočim sama realizacija plačanih plačil iz tega naslova je pa v tem obdobju 1,6 tudi v tem okviru, tako da so ti podatki - kakršen je priliv, takšna je tudi poraba. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (9 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? Prosim gospa Ogrinčeva.

HELENA OGRINC: Hvala za besedo. Glede na to, da ni bil podprl amandma matičnega delovnega telesa k 6. členu, s katerim se spreminja predlagano besedilo v zakonu in se nanaša na sklicevanje na drugi odstavek 3. člena, namreč v osnovnem besedilu imamo namenskost sredstev, opredeljeno s prvim odstavkom 1. člena. 1. člen ima v predlaganem besedilu samo en odstavek, torej celotno besedilo 1. člena ima celovito besedilo brez odstavkov. Tako da je zgolj z nomotehničnega vidika sedanje besedilo 6. člena neustrezno in bi ga bilo potrebno nujno popraviti, tako kot je bilo predlagano v predlogu amandmaja matičnega delovnega telesa. Namreč se sklicevanje glasi na drugi odstavek 3. člena. Kajti v 3. členu v drugem odstavku so jasno opredeljeni nameni, za katere bi se lahko sredstva, zbrana po tem predlogu zakona, namenila. Medtem ko je 1. člen, tako kot je sedaj zapisan, pa zgolj predstavitev zakona, ne pa natančne namenskosti porabe s tem zakonom zbranih sredstev.
Tako, da tukaj menim, da bi bilo nujno sprejeti uskladitveni amandma že zgolj s teh nomotehničnih razlogov. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ker je zakon medsebojno neusklajen, prekinjam to točko dnevnega reda za pripravo uskladitvenih amandmajev.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DENACIONALIZACIJI. Zbor je obravnavo te točke pričel na 9. seji zbora in pred glasovanjem o predlogu zakona v celoti sklenil, da bo glasovanje opravil po predložitvi celotnega besedila predloga zakona, ki naj ga pripravi in zboru predloži sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve. Celovito besedilo predloga zakona ste prejeli s sklicem te seje. Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne.) V besedilu sekretariata so navedena določena opozorila. Če ni razprave, prehajamo na glasovanje o celoti zakona. Ugotavljamo sklepčnost! Obrazložitev glasu, gospod Potrč.

MIRAN POTRČ: Hvala. Vem, da je v teh poletnih mesecih in v razpoloženju, v kakršnem smo zakon sprejemali, pravzaprav brez potrebe ali brez pravega smisla govoriti o njegovi vsebini, vendar se kljub temu čutim dolžan do sebe in do poslancev združene liste, da povem nekaj mnenj o zakonu.
Zakon, o katerem bomo glasovali, po našem prepričanju, ne more biti nikomur v čast. Tudi z njim bo denacionalizacija ostala najbolj protislovno dejanje slovenske oblasti. Ostala bo dejanje, ki je najbolj razdelilo Slovence, ostala bo dejanje, ko je lastna država 10.000 državljanom, ki niso ničesar zagrešili, povzročila nove krivice, ostala bo dejanje, ki je pripomoglo k vedno večjemu propadanju, prej vzorno vzdrževanje gozdov, ostala bo dejanje, zaradi katerega je bilo brez potrebe ukinjenih na tisoče delovnih mest, vprašanje pa je, če bo kakšno ustanovljeno in ostala bo izrazit političen projekt, ki bo predvsem nekaj sto posameznikom, praviloma živečim v tujini, podaril ogromno premoženje, državo in davkoplačevalce pa stal mnoge milijarde.
Združena lista socialnih demokratov je edina stranka, ki že od časa priprave in sprejemanja zakona opozarja na njegove nesprejemljive rešitve in škodljive posledice. Vsi njeni pomembnejši predlogi pa so bili doslej na žalost zavrnjeni. Toda poleg nje bistvene spremembe zakona zahtevajo tudi državljanke in državljani. In če ne bi ustavno sodišče prepovedalo referenduma, ki smo ga v združeni listi predlagali, bi tudi politične stranke morale pristati na bolj pravično denacionalizacijo. Tako pa imamo predlog, ki nikogar ne zadovoljuje.
Denacionalizacijski upravičenci in rimskokatoliška cerkev v celoti nasprotujejo predlaganim spremembam in napovedujejo nove ustavne spore. Zavezanci za denacionalizacijo v stanovanjih in v poslovnih prostorih menijo, da so minimalne pravice, ki jih zakon daje, bistveno premalo, da bi se popravile njihove krivice. Rimskokatoliška cerkev še naprej ostaja, tudi na podlagi odločitve ustavnega sodišča, privilegirani denacionalizacijski upravičenec. Zemljo in gozdove bodo še naprej v največji meri - po količini ne po številu - dobivali lastniki, ki žive v tujini. Zadnji takšen primer je skorajšnja vrnitev premoženja oziroma 3.000 ha zemlje in gozdov potomcem grofa Borna, ki je sicer zaenkrat politično ustavljena zadnji dan roka, vendar pa je to tipičen primer, kako ravnamo.
Revizije nezakonitih odločb bodo morda opravljene za vzorec. Kmetijska podjetja bodo ostala še brez tiste zemlje, ki so jo imela sedaj v enoletnem najemu.
In končno - za državo bo denacionalizacija še dražja, saj bo morala poleg vračila v naravi dodatno plačevati še odškodnine za manjšo vrednost vrnjenih nepremičnin, nad približno 5 tisoč dolarjev po posamezni vrnitvi. Vse to je žalostno, zaskrbljujoče. Toda to je pač vse, kar zaradi varovanja svojih političnih interesov premore sedanja koalicija. Kljub taki oceni bom glasoval za spremembe in dopolnitve tega zakona. Saj je še tako nepomemben popravek boljši od sedanje nesprejemljive vsebine.
Za zakon bom glasoval zato, ker sem prepričan, da se razprava o nespremenjenem zakonu o denacionalizaciji s tem še ne bo zaključila. In da bodo še vedno žive razprave, kaj je v njem dobro in kaj slabo. Za zakon bom končno glasoval tudi zato, ker še vedno upam, da bo dozorel čas, ko bodo nove krivice in škoda za državo, ki jih povzroča tak zakon o denacionalizaciji, popravljene. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Obrazložitev glasu, gospod Jelinčič.

ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa za besedo. Z današnjim zakonom bo Slovenija zopet potisnjena še malo bolj nazaj v svoji zgodovini. Izgleda, da je nekaterim dosti do tega, da v Sloveniji ne bi bili svobodni, da ne bi bilo več svobodomiselnih, odprtih ljudi, ampak bi nekateri radi zopet pripeljali Slovence nazaj tja, kjer so že bili: v naročje hlapčevstva, bajtarstva, kajžarstva, skratka v tiste čase, ko smo Slovenci lahko samo upali, da bomo nekoč svobodni in bogati. Žal je vladajoči koaliciji več do tega, da ostane na vladi in da še naprej deli Slovencem drobtine s svoje mize, ki jo ima bogato obloženo, in na katero, za enkrat še, tuji bogataši polagajo hrano, s katero se koalicija hrani.
Mislim, da dolgo več ne bo tako. Kajti, ko bodo tujci, rimskokatoliška cerkev in predvsem tisti, tudi ki so sodelovali z okupatorjem, na goljufiv način zopet prišli do posestev, do nepremičnin, do gozdov, do polj, do hiš, da bodo kmalu pozabili na tiste, ki so jim kimali, in ki so jim to vse skupaj omogočili, da so dobili nazaj. Mislim, da se bo Slovenija lahko s tem zakonom odela v črnino. In navkljub temu, da je Slovenska nacionalna stranka, od kar je v parlamentu, v parlamentu smo od samega začetka, v skupščini, prejšnji, žal nismo sodelovali, kajti, če bi takrat lahko sodelovali, bi vsaj povzročili nesklepčnost in odšli iz dvorane, česar nekatere politične stranke, ki se danes tolčejo po prsih, niso storile. Mi bi to storili že takrat. In mi se bomo še naprej borili, da bi se zadeva uredila in izboljšala.
Zato ne bomo podprli tega zakona. Kajti ne pristajamo na delne, parcialne rešitve, ali pa na razmišljanja, bolj ko je slabo, bolje je za nas. Sodim, da slovenski narod ne zasluži take hude klofute in sodim, da poklanjanje nepremičnin po dolgem in počez, zato da bodo nekateri morda čez čas lahko oziroma imeli dovoljenje hlapčevati na tuji zemlji, da to slovenskemu narodu ne pritiče. Še enkrat. Za to bomo glasovali proti.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Obrazložitev glasu, gospod Hvalica. Ne želi. Gospod Rejc.

IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje! Mi slovenski krščanski demokrati ne bomo podprli sprememb in dopolnitev zakona o denacionalizaciji. Menimo, da se s temi dopolnitvami vnaša neenakost pred zakonom in tista črnina, ki je bila omenjena, bo predvsem črnina, ko mi vedno sproti neki tako imenovani pravni red podiramo. Sedmo leto se že ta zakon izvaja. V vsem spremljanju in izvajanju zakonov ugotavljamo, da vlada ni bila usklajena, enotna, da niso upoštevali polno predlogov, tudi državnega zbora, ki je obravnaval to problematiko, predvsem, da bi uskladili, kontrolirali, poenotili, kadrovsko usposobili in podobno in od tod je tudi bila vseskozi blokada. Menimo, da je ta sprememba in dopolnitev tega zakona o denacionalizaciji udar v nekakšen naš komaj, lahko rečem, urejen pravni red in menim, da bomo tudi v mednarodnem merilu deležni slabih ocen. Vse spremembe, ki so bile oziroma, ki so nekako tu nakazane, pa gotovo vodijo tudi v nov ustavni spor in kjer smo že bili štirikrat opozorjeni na nepravilnosti, in prav zaradi tega, kar sem že povedal in tudi zadnjega, tega zakona ne bomo podprli oziroma teh sprememb in dopolnitev ne bomo podprli. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa Majda Kregelj-Zbačnik. Obrazložitev glasu? (Ni.) Obrazložitev glasu, smo že pri glasovanju. Prosim, gospod Špiletič.

BOGOMIR ŠPILETIČ: No, tega zakona ne morem podpreti. Ne morem ga pa podpreti iz več razlogov.
Prvič - imamo sprejet zakon o denacionalizaciji, ki nedvomno določa roke, v katerih lahko upravičenci vložijo zahteve za upravičenja po zakonu o denacionalizaciji. Zakon tudi določa jasne roke, do kdaj je dolžna država oziroma delavci v javni upravi te roke oziroma te zahtevke rešiti. Moram reči, da javna uprava tega ni upoštevala in tako je pravzaprav potem, ko je minilo že 7 let od sprejema zakona, še skoraj polovica vlog nerešenih oziroma ni doživelo niti pozitivnega, niti negativnega epiloga.
Drugo, kar je potrebno poudariti, je to, da glavni razlog tega nereševanja zadev je po izjavah ministrstva za pravosodje neustrezna politična klima, kar je jasen dokaz, da je pravna država padla na izpitu, in da se uradniki oziroma državni uslužbenci odločajo na podlagi politične volje večine, ne pa upoštevajo zakonov oziroma jasnih določil, ki jih k določenim dejanjem zavezujejo. Sam dejstvo, da 50% vlog še ni rešenih, pravzaprav zahteva morebitne spremembe zakona zgolj v smeri, da se bi se uvedel poseben upravni postopek, ki bi pospešil reševanje teh vlog, ne pa, da se tako korenito posega v možnost pridobitve odvzetega premoženja v skladu s sedaj veljavnimi določili zakona o denacionalizaciji. Zato zakona ne bom podprl, podprl ga pa ne bom tudi iz razloga, ker so nekatera določila v zakonu po mojem mnenju in mnenju poslanske skupine v nasprotju z ustavo Republike Slovenije, zato protiustavnih določil oziroma zakona, ki vsebuje določila v nasprotju s slovensko ustavo, ne moremo podpreti.
Bi pa, gospod predsednik, opozoril še na sklep, ki ga je sprejel državni zbor, pa do danes še tudi ni bil realiziran, da pred dokončnim glasovanjem vlada pripravi spisek vseh oseb, ki jim je bilo vrnjeno premoženje po do sedaj veljavnem zakonu o denacionalizaciji in obseg vrnjenega premoženja. Ta sklep državnega zbora ni realiziran. To zgolj v opomin.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Obrazložitev glasu Majda Zbačnik.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Kot sem že zadnjič, bom tudi danes povedala, da bom glasovala proti vsaj iz treh ustavno pravnih vidikov predlaganih sprememb. In sicer ker se krši 2. člen ustave Republike Slovenije, to se pravi, krši se ustavno načelo, da je Slovenija pravna država; krši se 14. člen ustave, to je načelo enakosti pred zakonom; in krši se 33. člen ustave Republike Slovenije. Nedopustno je poseganje tudi v pravice do zasebne lastnine. Kajti s podelitvijo teh sprememb bomo razveljavili ali spremenili kar tretjino zakonskih določil veljavnega zakona o denacionalizaciji. V sedmem letu od uveljavitve tega zakona, začel je veljati 7.12.1991, ko so bili vloženi že vsi zahtevki za vračilo podržavljenega premoženja, to je najkasneje do 7.12.1993, spreminjamo pravni red vračanja.
Drugič. Ali se sploh zavedamo koliko sporov na sodiščih in pri upravnih organih in koliko splošne pravne zmede in stroškov bomo s tem povzročili? S tem kršimo ustavno pravico enakosti pred zakonom. To se pravi, 14. člen ustave. Dalje, s sprejemom teh sprememb ZDEN-a bomo uvedli oziroma v zakonodajno telo vnesli pravno "nesigurnost" med državljane. V pravni državi so temeljne pravice državljanov, pravice, (svojevrstno civilizacijsko izhodišče) so temelj, na katerem se gradi zaupanje volivcev v svoje predstavnike, da bodo ti delovali v skladu s pooblastili z ustavo in zakonom.
Po januarju 1998, ko je ustavno sodišče že razveljavilo še zadnji moratorij, so odpadle vse ovire, da bi se pospešeno izvajal zakon, vendar se ne izvaja. Zakaj? Sprašujem. Predlagane spremembe celo načrtno vnašajo ustavne kršitve, zakonske nejasnosti in pravno zmedo. Ustava prepoveduje retroaktivno poseganje v že pridobljene pravice. To se pravi, zakonodajalec ravna protiustavno. Retroaktivnost torej ne poseže le v dispozicijo državljana, ampak tudi razvrednoti delo državnih organov, ki upravljajo pravo ter njihovim odločbam odvzame temelj in jih spremeni v neprave. Lahko bi še naštevala razloge in zato bom glasovala proti. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Demšar, obrazložitev glasu.

VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Lep pozdrav! Zdi se mi, da je s tem zakonom približno tako, kot je sedaj tukaj v tej dvorani, ko vsak nekaj svojega razmišlja ali pripoveduje, namesto da bi se držali nekega reda. Če je bil sprejet zakon o denacionalizaciji, potem menim, da bi morali že takrat, ko se je začel izvajati, ugotoviti, da so napake in da takega zakona sploh ne bi izvajali. Ko se je začel izvajati in se je v veliki meri že tudi marsikaj vrnilo, sedaj ga spreminjamo - pomeni, da bomo državljane postavili v dva različna položaja. Eni bodo dobili, drugi pa ne bodo dobili.
In ponovil bom samo tisto, da bi v tem državnem parlamentu bilo veliko manj dela in veliko dlje bi že bili, če ne bi po nepotrebnem vlekli take predloge zakonov na dan, kot je ta zakon o denacionalizaciji. Če imam prav v spominu, smo vsaj četrtič že pri tem zakonu. Namesto da bi ga bi bili res nekje dogovorjeno med koalicijskimi partnerji ali pa tudi med vsemi strankami se dogovorili, če je res kaj kje narobe. Tako se pa to ponavlja in ponavlja in danes smo slišali, da ga nimamo zadnjič v tej obravnavi.
Zato predlagam tistim, ki vodite delo v državnem parlamentu, ne spuščajte take stvari po nepotrebnem na seje našega državnega zbora, ko imamo toliko drugih stvari. Gospod predsednik, gospod dr. Podobnik. Nam ste dali celo na začetku leta seznam, kateri.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Demšar, obrazložitev glasu.

VINCENCIJ DEMŠAR: Saj bom samo povedal. Dovolite, da dokončam misel. Ne bo šla na stranpot. Dali ste, katere so najbolj pomembne stvari, ki bi jih morali obravnavati v tem državnem parlamentu. Posebej približevanje Evropi. Obrazložitev glasu. Ne morem glasovati za stvari, s katerim zapravljamo čas, namesto da bi se pripravili za naš vstop v Evropo. Ne morem takih stvari podpirati. Mislim, da imam razlog, zakaj te stvari pripovedujem. Delamo državo, državljane postavljamo na dva pola. Eni bodo imeli, drugi ne bodo imeli. Istočasno pa to vključevanje v Evropo je tako huda zadeva, da jaz prosim, da v bodoče bolj na te stvari gledamo. In tudi zato moram glasovati proti takemu predlogu, kot je sedaj bil tu postavljen.
Navsezadnje se mi gre tudi za ugled naše države in tega parlamenta, da kar naprej ta zakon o denacionalizaciji mrcvarimo, namesto, da bi delali tiste stvari, ki bi se nam pritikale in s čimer bi skrbeli za ugled nas poslancev in tudi te države.
Zaradi tega, teh razlogov in še drugih za katere boste rekli, da ne spadajo k obrazložitvi glasu, sem prisiljen, da bomo glasoval proti. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Špiletič. Ste že obrazložil glas. Pred glasovanjem ne moremo, žal. Žal ne morem. Želi še kdo obrazložiti svoj glas? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
V poročilu sekretariata za zakonodaja ste dobili tudi pod točko 2 predlog za pooblastilo sekretariatu, da opravi nekatere redakcije v smislu pravno-tehničnega posega v besedilo, ki v nobenem oziru ne vpliva na vsebinsko rešitev. Želi v tej zvezi kdo razpravljati? (Ne želi.) Dajem ta predlog na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za takšen sklep? (38 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 44. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Minister mag. Gaspari. Prosim.

MAG. MITJA GASPARI: Gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Vlada je na osnovi razprave v prvem branju zakona o davku na dodano vrednost in pa zakona o trošarinah pripravila ustrezne dopolnitve, spremembe in dograditve obeh zakonov za drugo branje pred državnim zborom. Pomembni elementi tega zakona in pa njegove vsebine so bili ponovno proučeni in vlada je v principu zavrnila vse tiste predloge, ki po vsebini in pa po posledicah spreminjajo osnovne kvalitete tega zakona, če bi želeli sprejeti zakonodajo na tem področju, ki bi bila usklajena z Evropsko unijo in njenimi standardi. Glede na značilnosti zakona bi poudaril predvsem naslednje pomembnejše zadeve, ki so za sprejemanje tega zakona v naslednjih dveh zakonskih fazah pomembni. Prvič, ali predlagatelji vseh do sedaj vloženih in tudi včeraj in danes vloženih amandmajev dejansko razumejo posledice, ki jih s spremembami, ki jih predlagajo, povzročajo.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod minister, se opravičujem, dovolite, da umirim malo dvorano. Kolegice in kolegi poslanci, lepo prosim, gre za pomemben zakon, ki bo tako ali drugače nas v življenju spremljal. Lepo prosim, usedite se, pa poslušajte razpravo ministra, pa ne motiti seje. Prosim.

MAG. MITJA GASPARI: Glede na to, kar sem rekel, je seveda večina sprememb, ki so vložene, takšne narave, da povzročajo, ali generalno znižanje stvarne efektivne stopnje obdavčitve po tem davku na stopnjo, ki ne zagotavlja več niti zamenjave do sedaj obstoječih virov skozi prometni davek in posebne prometne davke, kaj šele druge elemente, s katerimi naj bi ta zakon fiskalno omogočil določene reforme.
Na drugem mestu so predlogi, ki zahtevajo bistveno širitev oziroma poglobitev izjem, brezda bi se predlagatelji zavedali, v kaj se spuščajo s takimi predlogi izjem. Mnogi predlagatelji očitno v celoti ne razumejo vsebine zakona, predvsem pa ne razumejo razlike med prometnim davkom in pa davkom na dodano vrednost, ki sta po logiki, po vsebini različna davčna oziroma fiskalna instrumenta. Prometni davek je davek na končno potrošnjo. Torej samo v eni fazi ekonomskega ciklusa, ko končni potrošniki z nakupom blaga plačajo tudi tovrstni potrošni davek, medtem ko je davek na dodano vrednost vsefazni davek. To pomeni, da se plačuje v vseh fazah ekonomskega ciklusa, pri čemer je pa bistveno, na kar se pozablja pri večini vloženih amandmajev na ta zakon, da seveda ta zakon pozna tudi povračilo stroškov, ki so nastali s plačilom take dajatve v posamezni fazi ekonomskega ciklusa.
Vsi tisti, ki govorijo, da se jim bo davek zaradi spremembe stopnje, recimo, iz 10 na 19 povečal za 9 procentnih točk oziroma, če hočete, za 9%, enostavno ne razumejo logike zakona in napačno ali celo zavajajo javnost s svojimi preračuni oziroma izračuni o posledicah uveljavitve take zakonodaje. Mnogi zavezanci, ki bodo plačevali 19%-no stopnjo davka na dodano vrednost, bodo efektivno plačali enako ali pa malenkost višjo stopnjo, kot so jo plačevali do sedaj predvsem zaradi razloga, ki sem ga omenil, to pa je povračil, ki jih dobivajo v fazi prodaje svojega blaga, ko lahko iz tega naslova refundirajo, kot se temu reče v zakonu, oziroma povrnejo tisti del stroškov plačila tega davka, ki so ga plačali na vhodne elemente svoje dejavnosti, to se pravi na nakupen material in pa druge elemente lastne dejavnosti. To je prva stvar.
Tukaj mislim, da mnogi, ki silijo v to, da bi se stopnja znižala, ali da bi se določene dejavnosti in proizvodi izločili iz obdavčitve, dejansko delajo slabo uslugo tistim, ki bi jih radi izločili. To predvsem velja na področju obrti, kmetijstva in še česa, kjer seveda izločanje iz obdavčitve ali pa bistveno znižana obdavčitev še ne pomeni, da bodo efektivno plačevali manj. Lahko se jim bo celo zgodilo, in to se seveda ne da ugotoviti z logičnim sklepanjem ampak kvečjemu s preračunavanjem, ki upošteva najmanj tako drobno klasifikacijo v sektorju, kot smo jo poskušali uporabiti v ministrstvu za finance, to je pa 32 sektorjev, da nekateri sektorji zaradi take vedno večje drobitve stopenj, vedno večjega števila izjem povzročajo negativne učinke za tiste, ki jim želijo pozitivnih končnih efektov. To je prvo in tukaj si upam trditi, da večina poslancev, ki je te stvari poskušala vlagati, tega vedenja pri vlaganju teh amandmajev ni imela ali pa so bili zavedeni s strani tistih parcialnih interesov, zopet, ki so menili, da na podlagi tega, da je nekaj nominalno (sicer formalno nižje) še ne pomeni, da je efektivno v ekonomski obremenitvi dejansko nižje. Ampak če bi se pri tem vztrajalo, bi to praksa v življenju kruto dokazala, ker konec koncev izkušnje iz drugih držav Evropske skupnosti oziroma Unije verjetno za naše razmere niso dovolj velik kazalec.
Druga stvar, ki je povzročala veliko število vloženih amandmajev, je bila skrb za socialne posledice tega zakona. Zopet napačno razumljeno, da je zakon o davku na dodano vrednost zakon, ki naj ureja socialne razlike oziroma te socialne razlike zmanjšuje. Tega noben zakon o davku na dodano vrednost v Evropi ne počne. Še tiste izjeme, ki se jih tako radi spominjamo v Sloveniji ob tej razpravi, seveda niso izjeme, ki bi nastale pred letom ali dvemi, so v teh evropskih državah nastale pred 20. ali 25. leti in imajo svoj rok izteka. Torej bodo morale biti v roku približno enega leta ukinjene. Tipičen primer take olajšave, ki bo morala biti ukinjena, je tista olajšava za knjige, ki je 0% v Veliki Britaniji in na Irskem. Socialne konsekvence zakona je to samo v tistem delu, kjer socialne konsekvence res lahko nastopijo. In to lahko nastopijo samo v tistem delu, kjer gre za socialno najbolj ogrožene sloje prebivalstva, so rešena na drug način in je tudi vlada obrazložila, na kakšen način rešuje te probleme, skozi zakonodajo in ukrepe, ki niso vezani na davek na dodano vrednost. Gre za zakon o dohodnini, zakon o starševstvu in nekateri elementi obdavčitve, ki so vezani na družinsko politiko. To se z davkom, kot sem rekel, davkom na dodano vrednost ne rešuje in se tudi ne more rešiti, čeprav zgleda fiktivno, navidezno, da se z nižjo stopnjo, tak problem na ta način rešuje.
Druga stvar, imamo trošarine, ki so v vseh evropskih državah uvedene iz preprostega razloga kot korektiv davka na dodano vrednost, za tiste sloje prebivalstva, ki imajo boljši ekonomski položaj, in trošarine se običajno uvajajo za tiste proizvode, kjer se tak izravnalni efekt s socialnimi posledicami lahko tudi doseže. To so naftni derivati zaradi avtomobilov, to so cigarete in pijača. To so klasični elementi, proizvodi, ki jih evropske države ali tiste države, ki so uvedle davek na dodano vrednost, upoštevajo. Hkrati seveda mnoge evropske države upoštevajo tudi obdavčitev kot akcize. Se pravi trošarino avtomobilov, kar je v Sloveniji očitno ta trenutek še pregrešna misel, čeprav bo, upajmo, v kratkem postala to tema razgovora, ki ne bo več vplivala na statusni sindrom v Republiki Sloveniji.
Na ta način je večina argumentov, ki so bili navedeni ob vloženih amandmajih, jaz jih ta trenutek ne bi vsakega posebej ali večino njih omenjal, ker bo to ob razpravi, ob zakonu možno storiti za vsak amandma posebej. Predvsem mislim, da so tudi nazadnje vloženi amandmaji, ki mislim, da so bili vloženi včeraj, kažejo na izrazito nizko stopnjo razumevanja tega vprašanja in v bistvu kontra produktivnost, ki jo izražajo skozi to, kar je bilo vloženo. Kot je recimo tako imenovana povprečna stopnja za kmetijstvo, ki naj bi se dvignila na 5. Tisti, ki to zahtevajo, ne vedo, kaj pomeni stopnja 4, ker očitno niso preračunali. Potem razne olajšave za kmetijsko mehanizacijo in podobno. Vse kaže na to, da se v pripravi teh predlogov ni konsultiralo tiste, ki bi lahko v tem primeru ustrezno dali argumentirane in ne politične komentarje oziroma argumente.
Glede stopenj, preverljivo, empirično je in če se empiriji ne verjame, potem ostane samo še faktor, da nečemu verjamemo, da se s stopnjami, ki bi bile nižje kot 19 in 8, ne pokrijejo več tisti stroški ali izdatki, ki jih pokriva ta davek kot zamenjava davkov na promet oziroma prometnega davka in pa posebnim prometnim davkom in izpadu carin. Če seveda večina v državnem zboru tega ne želi razumeti, potem se bo to dalo razumeti v praksi. Dokazov ne bo treba dolgo iskati, našli se bodo v nekaj mesecih po uvedbi tega davka, ko bo morala država v relativno krizni situaciji sprejemati dodatne ukrepe, da bi onemogočila fiskalno krizo v državi. Pri tem bi rad poudaril, da je že ob tej stopnji popolnoma jasno in glasno treba povedati, da je nemogoče financirati drugi steber pokojninske reforme ob taki obdavčitvi, to upam, da je zdaj že vsem jasno, tisti, ki so bili proti drugemu stebru, so s tem dosegli svoj učinek, tisti, ki so bili za, so izgubili svoj vir.
Drugič, nemogoče je ukiniti davek na plače, kjer je znesek, ki bi ga potrebovali za ukinitev tega davka, in ki bi ga bilo treba refinansirati iz drugih virov, umanjkal s tem, ko se je odločilo za stopnje, ki so nižje od 22 in 9. Glede na to, kako bi se zakon lahko v praksi izvajal, je evidentno v praksi in teoriji, ne samo evropskih držav, ampak tudi ekonomski teoriji, da je ena stopnja učinkovitejša in administrativno bistveno manj zapletena, kar pomeni, da zmanjšuje stroške, fiskalne stroške pobiranja takega davka. O tem dajejo svoje dokaze seveda tiste države, ki so takšno rešitev tudi upoštevale v praksi in teh je kar nekaj v Evropski uniji, predvsem pa so to tiste, ki so nekoliko ekonomsko očitno naprednejše oziroma jim v zadnjem času ekonomski kazalci kažejo boljše kot tistim, ki so v mnogočem ta davek razdrobile v preveč stopenj in pa s tem seveda povzročile relativno veliko netransparentnost v svojih fiskalnih bilancah in pa tudi seveda v javnih financah v celoti.
Mi smatramo kot vlada, da je število izjem oziroma bolje rečeno število tistih proizvodov oziroma dejavnosti, ki so postavljene v znižano stopnjo v skladu z direktivo Evropske unije, in to v celoti, kar pomeni, da je Slovenija v tem delu zavzela širšo definicijo kot nekatere druge države v tranziciji, ki so uvajale davek na dodano vrednost v 90-ih letih, če pogledate primerjavo drugih vzhodnoevropskih oziroma srednjeevropskih držav, so njihove izjeme manj številčne, kot so te, ki so navedene v zakonu o davku na dodano vrednost v Republiki Sloveniji. Da so oprostitve tiste, in smatramo, da dovolj široko definirane, ki zastopajo ali pa omogočajo uresničevanje javnega interesa in sicer javnega interesa do končnega potrošnika, in da bo zaradi narave tega zakona, ki ne omogoča vključitev v davek na dodano vrednost tistih storitev, pri katerih je dodano vrednost težko ali nemogoče ugotoviti, to so pa finančne storitve in igre na srečo.
Ob tretji obravnavi tega zakona v državnem zboru vlada oziroma ministrstvo za finance pripravlja ustrezne rešitve za obdavčitev finančnih storitev in pa iger na srečo, ki bodo izpadle iz obdavčitve po zdajšnjem sistemu prometnega davka, ko bo seveda končan in ko bo veljal v naslednjem letu zakon o davku na dodano vrednost oziroma trošarin. To se pravi, da naj bi se davčna stopnja pri teh storitvah znižala, bodo parlamentu predlagane ustrezne druge rešitve, o katerih lahko že v tej drugi razpravi povemo nekaj več, zato da boste tudi poslanci informirani, čeprav je vlada že pred vložitvijo v drugo branje o tem tudi obvestila državni zbor.
Glede socialnih korektivov, ki se zdijo pomembni in verjetno tudi so pomembni pri uvajanju tega davka, bi rad navedel naslednje - na področju družinske politike bo vlada predlagala spremembo sistema davčnih olajšav in otroških dodatkov, kar je v proceduri priprave oziroma v večjem delu že pripravljeno. O tem govorijo tudi obrazložitve vlade na določene amandmaje, ki zahtevajo drugačne rešitve na tem področju. Davčna olajšava za vzdrževanega otroka in nov otroški dodatek bosta tvorila učinkovit sistem podpore družinam. Oba ukrepa skupaj bosta pomenila predvsem olajšanje bremen v zvezi s preživljanjem otrok v dohodkovno šibkih družinah pa družinah z večjim številom otrok in v enostarševskih družinah. Namreč, spremembo sistema, ki je zdaj izrazito slab in tisti, ki so predlagali univerzalni otroški dodatek pred leti, zdaj lahko vidijo posledice te napake, ki je bila storjena s tako zakonsko rešitvijo. Ta trenutek, če pogledate številke in ugotavljate posledice, boste ugotovili, da imajo bistveno večje koristi od te rešitve premožnejše družine v Sloveniji, in to ne samo v povprečju, ampak progresivno od tistih, ki jim verjetno, v principu, naj bi bil tak zakon namenjen. Torej socialno šibkejšim družinam, če menimo, da pride do povečanja natalitete v ekonomsko šibkejših družinah težje kot v ekonomsko močnejših. Predpostavljam, da je tudi to del družinske politike, vsaj zdelo bi se tako.
V teh primerih bodo povečani stroški za otroke zaradi DDV v celoti nadomeščeni, in to so spremembe zakona o dohodnini, ki je v ministrstvu za finance pripravljen. Bil je celo tudi v vladni proceduri že sprejet. S povečanjem družinskega dohodka se bo postopoma zmanjševalo tudi nadomeščanje povečanih stroškov; v družinah z višjimi dohodki bodo posledice DDV odpravljene le prek plačne politike. Vlada se tudi zaveda dejstva, da bodo z uvedbo DDV odpravljeni nekateri socialni vidiki dosedanjega prometnega davka. Eden od teh, ki deluje v sklopu ukrepov družinske politike, je tudi znižana tarifna stopnja pri nakupu avtomobilov, kadar gre za večje družine. Vlada ocenjuje, da je zaradi narave DDV omenjeno posredno družinsko dajatev ustrezneje nadomestiti z drugo družinsko dajatvijo, ki je doslej ni bilo. Gre za enkratni denarni prejemek, ki bi ga bile deležne vse družine s tremi ali več mladoletnimi otroki in se bo izplačeval enkrat na leto brez dohodkovnega cenzusa. Njegova vrednost bo določena v višini, ki bo v 3 letih približno ekvivalentna dosedanji olajšavi pri prometnem davku za nakup avtomobila v povprečni vrednosti avtomobila srednjega razreda.
Vlada tudi ocenjuje, da bo predlagan ukrep bistveno bolj pravično porazdelil ugodnosti države kot dosedanje znižanje prometnega davka, ki več olajšav nudi bogatejšim kot revnejšim družinam, kar je tako in tako značilnost tistih ukrepov v davčni politiki, ki poskušajo s stopnjami obdavčitve nadomeščati tisto, kar bi moralo biti rešeno s targentiranimi socialnimi transferji oziroma subvencijami. Seveda je drugi ukrep težji, strokovno nekoliko bolj zahteven, hkrati pa bistveno bolj pravičen, ker se ve, komu gre denar in za kaj.
Pri davčnih olajšavah, kot je ta trenutek recimo otroški dodatek ali pa olajšave v okviru dohodnine, ki se odbijajo od davčne osnove - če si boste pogledali bolj natančno, boste ugotovili, da je seveda krivulja ugodnosti iz tega naslova, če že ne eksponencialna, pa vsaj bistveno rastoča. Na drugi strani, če se zagotovi davčni kredit, kar je tudi predlog novega, sprememb zakona o davku o dohodnini in pa to, kar predlagamo glede družin z več otroki, je to seveda targetirana olajšava, ki pove točno po ekonomskem cenzusu, v katero skupino zavezancev bo ta davčna olajšava tudi dejansko na koncu prišla. To se seveda pri olajšavi, ki sem jo prej omenil, skozi odbitno postavko pri dohodnini seveda ne more doseči in se tudi ne doseže v praksi.
Kar sem navedel, so osnovni razlogi, zakaj vlada ni podprla večine amandmajev, ki so bili vloženi v proceduri priprave zakona za drugo obravnavo. V vladi menimo, da je zakon, kot je bil predložen s strani vlade in v tistih dopolnilih, ki jih je vlada sprejela, kvalitetna osnova za sprejemanje v drugem branju, in da bi seveda bistveno spreminjanje tega zakona v tem primeru pripeljalo do bistveno manj transparentne rešitve, do bistveno slabšega končnega rezultata in pri zelo izrazitih spremembah tega zakona do izgube tistega namena, ki ga zakon, kot je davek na dodano vrednost, ima, če se ga želi uvesti. V takem primeru je pač boljše, če bo večina poslancev državnega zbora ugotovila, da so jim blizu take vrste olajšav in pa izjem, potem je boljše ostati pri sedanjem sistemu davka na promet z vsemi tistimi slabostmi, ki jih ta davek ima sicer, pa vendarle deluje. Druga stvar pa je, kako bomo potem to argumentirali Evropski uniji, ki nas celo, bom rekel, prisiljuje, čeprav je to dosti nerazumna poteza, da bi morali ta zakon pod obvezno sprejeti že v roku, mislim da letošnjega leta in ga uveljaviti v naslednjem letu. Če bi seveda tudi Evropska unija na nekaterih drugih področjih bila tako korektna oziroma tako izrecna, potem se verjetno ne bi dogajali ukrepi, kot so se zgodili na področju bencina v sosednji Italiji, ki so v izrazitem nasprotju s pravili Evropske unije, ko gre za enotni trg in ko dovoljuje v isti državi v več regijah različno ceno blaga, ki je za vse te regije in potrošnike isto blago. Ampak, to je nekaj, kar je pač, kar kaže tudi na to, da je treba biti s priporočili Evropske unije od časa do časa previden in ugotoviti tisto, kar je seveda državi neposredno v korist. V tem primeru davka na dodano vrednost pa bi bilo kvarjenje tega zakona kontraproduktivno, ne samo za davčne zavezance, ampak za celotno slovensko gospodarstvo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Magister Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Bom kratek. Odbor je obravnaval predlog zakona, mislim da trikrat ali štirikrat in se je soočil predvsem z vrsto amandmajev, ki so jih vlagali posamezni poslanci, poslanske skupine, delovna telesa v parlamentu itd. Brez ponavljanja razprave ministra za finance lahko rečem, da se, vsaj sklepi odbora potrjujejo, da se je odbor - z večino seveda, bilo je kar nekaj glasov proti - strinjal v celoti z vladnim predlogom, ki pa je predvsem in samo v sledenju in to v zelo natančnem sledenju okvirom evropske direktive o davku na dodano vrednost. Ko je govora o nižjih stopnjah oziroma o nižji stopnji in predlogih, kaj naj vse tam notri bo, je ta okvir protokol HA direktive Evropske unije. Vlada je v svojem predlogu zakona predlagala vse možne izjeme, ki so lahko obdavčene z nižjo stopnjo, razen ene, in tisto eno je dodal še odbor s svojim amandmajem in tista ena so storitve javne higiene. Gre za odvoz smeti, čiščenje ulic itn. Vse drugo, kar gre prek tega, kot so recimo različni predlogi za domačo in umetno obrt, za knjige, za različne vrste obleke in tako naprej. Vse to seveda sega prek protokola HA direktive Evropske unije v zvezi z davkom na dodano vrednost, in vse te predloge je odbor zavrnil.
Torej rdeča nit odločanja odbora je bila, tako kot vladi pri pripravi predloga zakona, tudi nam pri obravnavi predloga zakona, direktiva Evropske unije v zvezi z davkom na dodano vrednost. Mislim, da je tokrat prvič, da se bo ta parlament srečal z različnimi interesnimi skupinami doma vis-a-vis zahtevam oziroma "acquis" Evropske unije. In verjetno se bo tokrat prvič pokazalo, koliko - na zelo konkretnem primeru - koliko je ta država željna in sposobna upoštevati pravo Evropske unije.
Glede na vsebino amandmajev odbora za gospodarstvo, komisije za vprašanje invalidov, poslanske skupine združene liste, poslanske skupine socialdemokratov, poslanske skupine Slovenske ljudske stranke in drugih lahko rečem, da ta parlament - bomo videli, kakšno bo glasovanje - ampak vsaj glede na predloge amandmajev ni voljan upoštevati direktive Evropske unije. Ko govorim v imenu odbora, lahko rečem, da je odbor zdržal v teh okvirih in da podpira predlog zakona. Seveda skupaj z amandmaji odbora.
Ko govorimo o stvareh, ki niso neposredno povezane z direktivo Evropske unije, to pa so različna tehnična vprašanja, jih lahko urejamo tako ali drugače. Naj omenim morda najpomembnejši amandma odbora, ki se tiče poračunavanja obveznosti med davčnim zavezancem in državo v obliki pobota, česar v vladnem predlogu ni, ampak je v vladnem predlogu samo predviden likvidnostni transfer z ene strani na drugo in z druge na prvo. Odbor predlaga tudi možen pobot. Odbor predlaga krajše roke za poračunavanja obveznosti države do davčnih zavezancev. Odbor predlaga obračun zamudnih obresti v primeru prekoračitve tega roka s strani države, kar do sedaj ni bila praksa, niti pri prometnem davku, ki ga ta zakon nadomešča. Predlagamo pa še vrsto drugih tehničnih detajlev, s katerimi ne bi obremenjeval poslancev, saj so razvidni iz poročila odbora in pregleda vloženih amandmajev. Toliko na kratko. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Kopač. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Ponavljamo glasovanje o prisotnost! Vodje poslanskih skupin! Ugotavljamo prisotnost! (36 prisotnih.)
Zbor nadaljuje 16.55 uri. Vodje poslanskih skupin prosim, da zagotovijo prisotnost poslancev.

(Seja je bila prekinjena ob 16.42 uri in se je nadaljevala ob 16.54 uri.)

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Nadaljujemo delo državnega zbora. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Smo pri predlogu, da zboru predlagamo, da v skladu z alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh členih skupaj, h katerim niso vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na obravnavo členov in amandmajev k 4. členu. Imamo amandma odbora za finance in monetarno politiko, vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati o njem? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen 4. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 4. člen sprejet.
Smo pri 5. členu. Amandma odbora za finance in monetarno politiko, vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 5. člen sprejet.
Smo pri 6. členu in amandmaju, ki ga je vložil odbor za gospodarstvo, vlada mu nasprotuje. Matično delovno telo ga ne podpira. In še drugi amandma, poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov, ki mu prav tako vlada in matično delovno telo nasprotujeta. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Če bo prvi sprejet, je drugi brezpredmeten. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (8 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 6. člen. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 6. člen sprejet.
Smo pri 8. členu. Imamo dva amandmaja. Oba je vložil odbor. Vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! (52 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 8. člen. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 8. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 8. člen sprejet.
Smo pri 9. členu. Imamo amandma odbora. Vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (29 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 9. člen. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 9. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 9. člen sprejet.
Smo pri 13. členu. Imamo dva amandmaja odbora. Vlada ju podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (29 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (30 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko dva sprejet.
Na glasovanje dajem 13. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 13. člen? (29 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 13. člen sprejet.
Smo pri 14. členu, imamo amandma odbora, vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 14. člen. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Kolegice in kolegi, težko bo danes delati, če bomo tako delali. Lepo prosim malo za zbranost. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za 14. člen? (28 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 14. člen sprejet.
V razpravo dajem 16. člen. Imamo amandma predlagateljev poslanske skupine DeSUS, LDS in SLS. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (30 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 16. člen. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 16. člen? (31 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 16. člen sprejet.
Smo pri 17. členu, imamo amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 17. člen. Ugotovimo prisotnost! (50 poslancev.)
Kdo je za 17. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 19. členu imamo amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke Slovenije. Vlada mu nasprotuje. Želi kdo razpravljati? Gospod Špiletič.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Poslanska skupina je k omenjenemu členu vložila amandma zaradi tega, ker meni, da bi predlagana rešitev močno škodovala oziroma otežila poslovanje predvsem majhnih davčnih zavezancev in pa obrtnikov. Namreč, davek na dodano vrednost temelji na fakturirani realizaciji v razmerah vsesplošne nelikvidnosti, predvsem pa v razmerah, ko veliki sistemi zelo pozno plačujejo svoje obveznosti manjšim podizvajalcem. Kar spomnimo se nedavne stavke avtoprevoznikov. V praksi bi to pomenilo naslednje, da bi moral davčni zavezanec pravočasno državi plačati davek na dodano vrednost, medtem ko bi pa na plačilo s strani svojega podjetja, s katerim sodeluje, moral čakati nekaj mesecev. Na ta način bi pravzaprav prišlo do razkoraka, da je morala biti davčna obveznost plačana še prej, preden je dobil poravnane svoje storitve, in to bi bilo lahko mesec, dva ali pa v praksi tudi tri mesece. Takšne razmere pa bi gotovo zelo otežile ali celo zavrle razvoj sektorja malih podjetnikov, ki pa si tega v tem trenutku gotovo ne zasluži. Zato smo v poslanski skupini predlagali izjemo od splošnega pravila fakturirane realizacije - nekaj podobnega lahko najdemo tudi v sosednji Avstriji in tudi v nekaterih drugih državah Evropske unije - in sicer, da ti davčni zavezanci, ki ustvarijo letni promet do 20 milijonov slovenskih tolarjev, obračunavajo in plačujejo davek na dodano vrednost šele takrat, ko so jim bile njihove storitve oziroma blago tudi dejansko plačani.
Menimo, da takšno dopolnilo predlaganega sistema davka na dodano vrednost opravičujejo splošne razmere nelikvidnosti in pa dejanske razmere oziroma možnosti razvoja drobnega sektorja in menimo, da ni korektna ugotovitev vlade v svojem mnenju k predlaganemu amandmaju, ki sicer pravi, da takšne rešitve v drugih državah sicer poznajo, vendar da bi to povzročilo nesorazmerno visoke stroške obračunavanja in plačevanja dajatev. Resda bi bili nekoliko višji stroški, vendar oportunitetni stroški so tudi, če se zavre razvoj sektorja malega podjetništva in s tem močno okrni tudi možnost višjih prilivov v proračun.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Špiletič. Gospa Milojka Kolar, državna sekretarka.

MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Odgovorila bom, zakaj vlada nasprotuje predlogu predlaganega amandmaja. Sistem davka na dodano vrednost temelji na prejetih in izdanih računih. Se pravi, obveznost nastopi tedaj, ko se izda račun in tako na strani vstopnega kot izstopnega davka. Se pravi, da ima vsak pravico zaračunati in tudi odšteti vstopni davek v obračunskem razdobju takrat, ko je izdal fakturo. Nadalje je v predlogu zakona, tam okoli 46. člena, tudi definirano, da tisti manjši zavezanci, ki že danes plačujejo akontacije davka od dohodka iz dejavnosti, lahko kvartalno ali polletno obračunavajo in tudi plačujejo ta davek. Enako je pri uvozu blaga, ker nastane pravica do odbitka vstopnega davka v trenutku izvoza, pri čemer pa pravica do oprostitve ni vezana na plačilo izvoženega blaga.
Metoda izstavljenih oziroma izdanih računov je vsesplošno znana in pogojena metoda pri obračunavanju davka na dodano vrednost. Seveda bi pri metodi po plačani realizaciji, tako na vstopu kot izstopu, to dodatno povečevalo tako stroške administracije, stroške državne uprave, stroške zavezancev, kot tudi večje možnosti izogibanja plačil, kar je tudi že ob sedanjem sistemu prometnega davka, ki se plačuje po plačanih terjatvah, lahko možno. Kajti zavezanec nekako sam lahko regulira, kdaj bo državi plačal svojo dajatev.
Nadalje je vlada tudi s tako imenovanim "thresholdom" oziroma letnim mejnim zneskom, ki ga je iz prvega branja, ko je bil ta "threshold" 2 milijona letnega bruto prometa, dvignila na 5 milijonov bruto prometa, s tem znižala število zavezancev od 71 tisoč na 51 tisoč. Se pravi, veliko število davčnih zavezancev je izpustila iz obvezne sheme oziroma vključitve v davek na dodano vrednost. Tako, da v populaciji teh samostojnih podjetnikov posameznikov, ki jih je registriranih od 60 do 65 tisoč, bo v tem pragu 5 milijonov samo slaba polovica obvezno v sistemu DDV. Seveda ostali pa vsi prostovoljno.
Torej vsi ti argumenti kažejo na to, da ni potrebe sprejeti predloga amandmaja. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Če ni več razprave, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (22 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 19. člen. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 19. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je 19. člen sprejet.
Smo pri 21. členu. Imamo dva amandmaja, oba vlaga odbor. Vlada podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Ugotavljamo prisotnost? (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (30 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (42 prisotnih.) Hitro, počasi, tipke ne delajo. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 21. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 21. člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 21. člen sprejet.
Smo pri 24. členu, imamo dva amandmaja. Prvi je poslanske skupine slovenskih krščanskih demokratov, vlada in matično delovno telo mu nasprotujeta. Drugi pa poslanske skupine Združene liste socialdemokratov. Vlada mu prav tako nasprotuje. Želi kdo razpravljati? Če je prvi sprejet, je drugi brezpredmeten. Feri Horvat, potem Rejc in gospod Zmago Jelinčič.

FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, predstavniki vlade! Smo pri enem najpomembnejših, če ne pri najpomembnejšem členu, ki določa splošno stopnjo davka na dodano vrednost. Se pravi predlog 19%. Jaz ne bom podrobno govoril in utemeljeval predloga amandmaja, ki smo ga dali kot poslanska skupina, namreč, da se zniža z 19% na 18%, kajti obrazložitev je zelo podrobno opisana v pisni obrazložitvi. Poleg tega ste imeli, kolegice in kolegi, priliko prebrati vrsto raznih gradiv, med drugim bi spomnil na gradivo gospodarske zbornice, ki ga je tudi, študijo, ki jo je pripravljal profesor Bole in kjer je bilo celo predlagano, da bi lahko to splošno stopnjo znižali na 15%. Mislim, da to ni realno in je potrebno sprejeti argumente, ki jih je v razpravah v delovnih telesih in tudi sicer navajala vlada, da tam niso upoštevane vse tiste predpostavke, ki so sedaj že v tem predlogu zakona, in da ne bi bilo realno zahtevati takšnega znižanja, ki bi dejansko povzročilo težave v državni blagajni in zahtevalo potem druge vrste davkov. To je bila slabša varianta. Zato smo mi bili tudi zelo zmerni v predlogu amandmaja, čeprav to ne pomeni, da ne bomo nekaterih morda podprli - amandmaja kolegov krščanskih demokratov, kajti z vidika vpliva na inflacijo je seveda ta varianta ugodnejša. Če pa ne bo ta amandma podprt, pa seveda bomo podprli in vas vabimo tudi, da podprete naš amandma.
Naš temeljni pomislek k predlaganim stopnjam davka na dodano vrednost - tako splošne, kot potem tudi znižane, ker tudi predlagamo potem tudi amandma, kar se same stopnje tiče, in pa tudi uvrstitev nekaterih izdelkov in storitev - naša temeljna pripomba je ta, da se nam zdi, da vlado vodi, ne samo pretežno, ampak izključno pri tem svojem predlogu fiskalni interes. Namreč, da nadomesti prometni davek in še nekatere druge izpade v proračunskih prihodkih z davkom na dodano vrednost, medtem ko zanemarja ekonomske in pa predvsem socialni vidik, vendar o tem seveda podrobneje pri drugih amandmajih.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Rejc, izvolite.

IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik! Gospe in gospodje! Mi to stopnjo znižujemo še za eno navzdol. Se pravi na 17%. Zastonj je govoriti o naši konkurenčni sposobnosti, govoriti o razbremenitvi gospodarstva, govoriti o tem, kako bomo racionalno živeli, kako bo racionalna ta država. Če bodo stopnje ostale na istem nivoju in če se bo še vse to podražilo, potem bo naša pot v Evropo prav gotovo v velikem zaostanku in gotovo ne bomo tega dosegli, kar smo tudi načrtovali.
Menim, da je ta stopnja dovolj visoka, ne glede na to, da so obrazlagali, da je treba povsem - in gotovo imajo po svoje prav, da zagotavljajo poln proračun. Samo ta proračun je kot voz, ki gre v blato. Mislim, da se moramo enkrat tega zavedati, da bo treba ta voz sedaj potegniti in preiti na določene stopnje porabe, javne porabe na 43% bruto domačega proizvoda, ne pa 47%, 48% ali 49%. In bomo ta preobrat morali enkrat napraviti. Sedaj je priložnost in mislim, da je sedaj potrebno to tudi podpreti, ker menim, da je to korak, ki nas pelje iz blata ven. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Jelinčič.

ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa za besedo. Mi bomo podprli oba amandmaja, pa upajmo, da bo uspel tisti, ki so ga predložili Slovenski krščanski demokrati.
Gre za splošno stopnjo davka na dodano vrednost. In sodim, da kar takoj pristajati na diktat Evrope in po možnosti pristati na najvišjo možno stopnjo tega davka na dodano vrednost, kaže na popolno nesposobnost slovenske vlade, da bi že v samem začetku postavila slovenski pogajalski skupini boljša izhodišča za pogajanje v Evropi. Nedvomno je, da se bomo morali v Evropi pogajati in po možnosti dvigati ta nivo obdavčenja. In če bomo že sami sebi postavili 19% in bomo to potem dvignili na 20% ali 21% ali tako, kot imajo Hrvatje, na 22% in so danes v grozljivih gospodarskih škripcih, v tem primeru naša vlada, ki kot vemo, se ne zna pogajati, ki se ne upa pogajati, ki nima ne argumentov, predvsem pa ne hrabrosti, da bi se z Evropo pogajala, ne bo dosegla ničesar.
Zato podprimo amandma, ki so ga vložili krščanski demokrati, znižajmo to osnovno stopnjo na 17% in potem dajmo možnost naši vladi, da pridobi manevrski prostor in da če že bodo zvišali za 2% točki, naj dvignejo na 19%, ne pa na 21% ali 22%. Še enkrat, mi bomo glasovali za amandma krščanskih demokratov, če pa ta ne bo izglasovan oziroma če ne bo potrjen, če ne bo sprejet, bomo pa glasovali za amandma združene liste.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. V tem primeru ne bom razpravljal, ampak bom repliciral. Stopnja je pa res ena redkih reči v tem zakonu, ki nima nobene zveze z Evropo. Stopnja 19 in 8 za tiste izjeme, ki jih dovoljuje protokol HA, to je direktive Evropske unije, je določena kot preračun tega, kaj se sedaj zbere s prometnim davkom. To Evrope seveda čisto nič ne briga in o višini splošne stopnje se nihče nikoli ne pogaja, to je interna stvar vsake države. Ampak ta amandma, recimo slovenskih krščanskih demokratov je vreden 120 milijard tolarjev, kar tako, z enim amandmajem, obrazložitev pa je, da gre, ne vem, da je proračun neka blatna zadeva in da jo dajmo zdaj z nekim amandmajem pa popraviti, ha, ha. 120 milijard tolarjev vsakomur od vas, ki ste že sodelovali v proračunskih razpravah, je jasno, kaj pomeni. To pomeni, recimo v letošnjem letu nekaj manj, kot je višina transferja v zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pomeni proračun nekaj ministrstev skupaj. Če vzamem recimo proračun ministrstva za kulturo je, ne vem, 16 milijard tolarjev. Ta amandma je pa vreden 120 milijard tolarjev, ta od združene liste pa pol toliko, torej 60 milijard tolarjev. To je enostavno po mojem mnenju neodgovorno. Sam sem kritičen do vlade, ki je predlagala samo 19% in se s tem zavestno odpovedala drugemu stebru pokojninske reforme in se s tem zavestno odpovedala možnim sredstvom za blaženje potencialnih ekonomskih problemov, ki jih bodo imele posamezne panoge, podjetja, posamezniki. Temu se je vlada sama odpovedala, po moje nesmiselno, zato bi bilo boljše imeli 20 splošno stopnjo, ne 22, toliko ne potrebujemo, mi nismo bili v vojni tako kot je bila Hrvaška, rabimo pa 19, kar ni nič zelo podpovprečno ali pa nadpovprečno glede na Evropsko unijo. Rad bi poudaril, da je to seveda pomemben člen, pomemben amandma in da je neodgovorno vlagati amandmaje kar tako, stopnja gor, dol, kot da je to čisto vseeno. Ni vseeno.
In drugo, kar bi rad rekel, to pa je replika na gospoda Ferija Horvata. Sklicevati se na študijo Veljka Boleta je nekorektno. Veljko Bole je odboru za finance po teh razpravah, ki jih je sprožil predstavnik gospodarske zbornice, pisno razložil, v čem se moti gospodarska zbornica, ko govori, da bi bilo prav pravzaprav imeti tudi nižjo stopnjo, če bi želeli nadomestiti prometni davek, in ponovno razložil, v čem ali pa, kaj je treba vzeti kot predpostavko pri preračunu. In iz tega jasno izhaja, da je 19 isto, kot je zdaj prometni davek, če govorimo o fiskalnih virih; ne govorimo o obremenitvi posameznih proizvodov ali storitev. Zato seveda 19 ni rečeno kar tako na pamet, ampak je preračunano in vsako odstopanje od tega potencialno navzgor - tega na žalost ni nihče predlagal - pomeni dodatna sredstva glede na sedanji obseg in dodatne možnosti za kaj. Odstopanje navzdol pa pomeni seveda poseganje v proračun, ob tem, da je večinsko rigiden. Kakor se zdaj kaže, bi to pomenilo, če zelo banalno poenostavim, recimo amandma slovenskih krščanskih demokratov, 4% bruto domačega proizvoda primanjkljaja letno. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Jelinčič, potem pa gospod Sovič.

ZMAGO JELINČIČ: Za kaj gre pri tem davku in zakaj želi Evropa čim višji davek na dodano vrednost? Odstotek, ki ga je potrebno od tega davka na dodano vrednost vplačevati v evropsko blagajno, je povsod enak. In večji kot je ta odstotek v določeni državi, več denarja se steče v evropsko blagajno. Popolnoma enostavno, pragmatično in logično. In zaradi tega, več kot bomo plačevali doma, več bo denarja odteklo v Evropo. Včasih je denar tekel v Beograd, danes bo tekel v Bruselj. Bistvene razlike ni, samo s to razliko, da se naša vlada danes ne bo znala izpogajati zaradi tega, ker bo pred belim svetom pokleknila in bomo hudičevo malo dobili nazaj.
Ko se govori o primanjkljaju ne vem koliko milijard slovenskih tolarjev, danes sem enkrat že omenil zadevo, ki se je nihče ni lotil: razpored in razporejanje finančnih sredstev v mestni občini Ljubljana. Kar pet let vsako leto se vrti okrog 100 milijard tolarjev, ki v veliki meri izginjajo neznano kam, pa nihče nikomur nič. In če je to tako veliko v proračunski blagajni, zakaj se potem gospodje iz vladajoče koalicije ne obrnejo tja in ne povprašajo na ustreznih mestih, kaj je s tem. Pa še nekaj bi rekel, ko je gospod Kopač rekel, da ne bo potem nobenega denarja za reševanje ekonomskih problemov. Za blaženje ekonomskih problemov je rekel. Ekonomskih problemov se ne blaži, ekonomske probleme se rešuje, zato rabimo pa drugačno vlado.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Boris Sovič.

BORIS SOVIČ: Hvala lepa. Jaz bi predlagal, cenjene dame, spoštovani kolegi, da bi najprej mogoče razjasnili številke, o katerih govorimo. Zadnjič smo že opazili, da se je eden od spoštovanih kolegov pri argumentaciji finančnih posledic enega od zakonov zmotil ne za en, ne za deset, ne za sto odstotkov, ampak za faktor 10. In da se ne bi to ponavljalo, bi vljudno prosil, če bi nam predstavniki vlade zelo natančno povedali, kaj pomeni vrednostno 1% nižja stopnja davka na dodano vrednost. Kaj pomeni razlika med 19% in 18% in kaj pomeni razlika med 19% in 17%. Jaz bi vljudno prosil, če bi predstavniki ali predstavnice vlade na to najprej odgovorili. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Državna sekretarka gospa Kolarjeva.

MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Najprej bom razložila oziroma argumentirala, zakaj vlada predlaga take stopnje. Kot dobro veste, je prvi predlog, ki je šel iz ministrstva za finance, imel celo stopnjo 22 in 9. Izhajalo pa se je iz izhodišča, da se z uvedbo davka na dodano vrednost ne nadomesti glede finančnih prihodkov samo prometni davek, posebni prometni davek, temveč tudi da se s pomočjo tega davka lahko ukine davek na izplačane plače, da se lahko delno z njegovim finančnim efektom nadomesti izpad iz carine in predvideno je bilo tudi sofinanciranje drugega stebra pokojninske reforme. Če vse to seštejemo, bi potrebovali davek z DDV stopnjami 22 in 9, ki bi prinesel 16,7% bruto domačega proizvoda. Od tega se nanaša na prometni davek 13,4%, na drugi steber pokojninske reforme 1%, kot sem že omenila, na izpad carine 1,1% bruto domačega proizvoda in na davek na izplačane plače približno 1,2% bruto domačega proizvoda. Če vse to seštejemo, je 16,7 in potem bi moralo tukaj pisati: splošna stopnja 22 in znižana stopnja 9.
Ker pa temu ni tako in so pogajanja pokazala, da ni volje ali pripravljenosti, da se pri teh stopnjah ostane, imate zdaj v predlogu splošno stopnjo 19 in pa znižano stopnjo 8. Mimogrede povedano, v primerjavi z Evropo je povprečna splošna stopnja v državah EU 19,3 in povprečna splošna stopnja v državah vzhodne in centralne Evrope, ki so zadnje uvajale DDV, 20,6; naša pa 19. To se pravi, brez upoštevanja EU so v povprečju nižje stopnje. To se pravi, če tole primerjamo, je naša splošna stopnja nižja tako od splošne stopnje v državah EU kot vzhodne in centralne Evrope. Vendar pa s tem, ko je vlada znižala obe stopnji, ni več prostora za drugo kot za nadomestitev finančnih virov prometnega davka in pa posebnega prometnega davka.
Nadalje na kratko samo nekaj osnovnih povzetkov oziroma elementov razlik v omenjeni študiji cenjenega strokovnjaka gospoda Boleta, delani po nekih predpostavkah za gospodarsko zbornico in delani po drugih predpostavkah za vlado. Osnovna razlika - na kratko, da vas ne bi utrujala z relativno dovolj zahtevnim strokovnim modelom in vsemi predpostavkami, ki so različne - je pa ta: Treba je namreč ločiti bruto in pa neto donos, kar se tiče finančnega izplena v proračun. Pri prometnem davku, ker je to davek v končni potrošnji, se pravi se zaračuna inflacija v končni potrošnji, ni razlike med bruto in neto donosom oziroma je ta razlika minimalna, med 0,3 in 0,4 bruto domačega proizvoda, medtem ko je pa razlika med bruto in neto donosom v sistemu DDV bistvena. Kaj pomeni razlika med bruto in neto donosom v sistemu DDV? Razlika je ta, da predstavlja neto donos DDV dejansko neto prilive v proračun, ker je namreč treba od bruto donosa iz DDV odšteti vse to, kar plača DDV javni sektor in pa vse refundacije ali povračila. Tukaj nihče ne omenja niti pozitivnih in dobrih strani, ki jih prinaša DDV. Mi moramo DDV uvesti zaradi nas, zaradi nas samih, Slovencev, ne zaradi EU. Zakaj? Zaradi tega, ker je DDV nevtralen davek vis-a-vis prometnega davka, ker povzroča bistveno manj distorzij in kaskadnosti v sistem. In na koncu, pa ne najpomembnejše, bo pomenil zelo bistven vzvod za izvoznike, ker kot veste v sistemu DDV izvozniki v celoti dobijo povračilo vsega plačanega davka v območju Slovenije ob izvozu in bo to približno pomenilo to, kar oni implicitno plačajo, približno zdaj 4% prometnega davka, skozi seveda svoje stroške ob izvozu. Ti mislim, da so tako pomembni, če ne naštevam tudi še lažje kontrole, večjega izplena, navzkrižne možne kontrole, da račun dobi status dokumenta, da bo seveda s tem zajet tudi dobršen del sive ekonomije, kajti dejstvo je, da se nobeni odbitki vstopnega davka ne bodo priznavali brez računa itn. Vsi ti pozitivni elementi in pozitivne stvari so potrebne in je zaradi nas samih v bistvu potrebno uvesti ta davek na dodano vrednost.
No, mimogrede, ko je bila omenjena še Evropa. Evropa predpisuje minimalno stopnjo in ne dirigira, da bi države sprejemale višjo stopnjo. Potrebe državnega proračuna kažejo na to, kakšno stopnjo potrebuje proračun oziroma Slovenija. Dejstvo pa je, da če bi se racionalno obnašali, potem bi bili za to, da so rajši stopnje v sistemu DDV višje, ker bi s tem imeli možnost zniževanja neposrednih davkov v gospodarstvu in bi mu v tem veliko bolj pomagali. To, o čemer se zdaj debatira, dejansko DDV na same stroške proizvodnje podjetij nima nobenega vpliva. To je element - tisti, ki se spoznate - bilance stanja in dejansko nima v samem stroškovnem elementu proizvodnje nobenega vpliva. Drugo pa je problem končne cene, elastičnosti ponudbe, povpraševanja itn.
No, bi zaključila s tem. Veljajo neka pravila razmerij med splošno in pa znižano stopnjo. Sistem ne prenese recimo splošne stopnje 13, pa znižane stopnje 5, ker bi pri tem prišlo do situacije, da celi gospodarski segmenti dejansko refundirajo prejem denarja iz proračuna za 60% več, kot pa ga v proračun prispevajo. To je primer proizvodnje hrane. Primer ob takih stopnjah, 23 in 5, bi recimo bilo tudi zdravstvo, ker bi dejansko okrog 30% več prejemali denarja iz proračuna kot pa bi ga kot svoje obveznosti iz DDV. Tako da veljajo ena razmerja, razmerja od 42% do 45% med nižjo in pa splošno stopnjo. To na kratko o vsebini in argumentih, zakaj take stopnje in zakaj ni možnosti za dodatna zniževanja. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kaj prinese 1%?

MILOJKA KOLAR: 1% gledano na palec, da vam bo lažje. Znižanje ali povečanje 1% točke DDV prinese približno 0,4% do 0,5% dobitka ali izgube finančnega efekta bruto domačega proizvoda.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ali lahko gremo na odločanje? Kolegice in kolegi! Želi še kdo razpravljati, da malo vidim? Gospod Sovič je prvi, potem je gospod Jelinčič. Prosim.

BORIS SOVIČ: Prisrčna hvala za pojasnila. Tokrat res ni bila napaka tisoč procentov, ampak nekaj 10 pa zanesljivo zopet. Človek bi vljudno prosil, če bi razpravljalci, tudi tisti spoštovani razpravljalci iz vrste koalicije, vendarle respektirali dejstva. Potem bi bila razprava lažja.
Jaz mislim, da je zelo smiselno, če si za to točko vendarle vzamemo nekaj časa in se temeljito pogovorimo. Ta stopnja bo končno določala razmerja v državi v naslednjih letih. Vplivala na mnoge panoge. Mi smo sedaj slišali pristop vlade, ki govori o tem, da je boljše imeti, poenostavljam, čim višjo stopnjo, ker potem bo lažje vplive na posamezne segmente družbe kompenzirati z denarjem iz proračuna. To je seveda možen pristop in res je, da ni prvič, da ga zasledimo v predlogih, ki jih v zadnjem času dobivamo v parlament.
Drugi pristop pa bi bil ta, da bi vendarle skozi strukturo samega zakona premislili, kakšne so posledice na posameznih področjih. In poskušali minimizirati te posledice, kolikor je le možno, ker drugače tudi relativno visoka stopnja ni nič drugega kot še eden od načinov prerazporejanja. Vprašanje, ki se vedno zastavlja, je, ali ni bolje probleme prej odpraviti kot pokrivati kasneje posledice. Prej je predstavnica vlade povedala, da je predlagana stopnja davka na dodano vrednost v Sloveniji nižja od povprečja Evropske zveze in celo je rekla, od povprečja držav srednje in vzhodne Evrope.
Če bi gledali povprečje, mogoče res. Vendar že spoštovani kolega Trofenik iz koalicijskih vrst bi lahko poučil vlado, da se ne računajo vedno samo aritmetična povprečja, včasih se vzamejo tudi utežena. Potem je slika že drugačna. In ko primerjamo vzhodne in srednjeevropske države, mislim, da je korektno povedati, da so mnoge od teh držav šele ta zakon in davek uvedle. Torej nekatere ga imajo nekaj let, nekatere, kot Hrvaška, pa so ga uvedle in pravzaprav že v istem hipu skoraj zamrznile. Ni smiselno kar a priori ponavljati vzorcev, ki jih lahko sledimo v teh državah. Zlasti, ker opažamo, da so nastale resne, zelo hude posledice na mnogih gospodarskih segmentih.
Kar se pa držav Evropske zveze tiče, pa je treba zelo korektno povedati, da obstajajo v Evropski zvezi države, kjer je ta stopnja davka višja od 19, obstajajo pa tudi take, kjer je ta nižja. Poglejmo si, katere so to. Najnižja je v Luksemburgu - ta Luksemburg je za Slovenijo zanimiv tudi zaradi tega, ker bo velikostno gledano z nami bolj primerljiv kot nekatere druge - upam, da se s tem vsi strinjamo - države članice Evropske zveze. In v Luksemburgu je ta stopnja 15%. V državah, ki so kar se GDP per capita tiče, primerljive s Slovenijo, Španija, Portugalska in Grčija, so te stopnje med 16% in 18%. Citiram podatke, ki jih je vlada predstavila v odboru za gospodarstvo. V Nemčiji, ki je država, s katero Slovenija veliko sodeluje, je ta stopnja 16%. Na Nizozemskem 17,5%. Torej države, če odštejem Nemčijo in Nizozemskem, ki imajo primerljivo velikost s Slovenijo, recimo Luksemburg ali pa primerljiv GDP s Slovenijo, Španija, Portugalska in Grčija, imajo nižje stopnje davka na dodano vrednost, kot jo predlaga v predlogu vlada.
Jaz mislim, da je smiselno razmisliti tudi pri nas, kakšno stopnjo davka uvesti. Amandmaja, ki sta bil vložena, tako s strani poslanske skupine SKD kot poslanske skupine ZLSD, sta, mislim, utemeljena v želji, da bi vendarle ta naša stopnja bila bolj primerljiva z rangom držav, ki so za Slovenijo primerljive. Nenazadnje, mislim, da je zelo smiselno opazovati tudi trend, trend spreminjanja stopenj davka na dodano vrednost. V večini držav Evropske zveze, vsaj po mojem vedenju, se je stopnja davka poviševala. Torej so uvodoma izbrali nekaj nižjo stopnjo in so jo potem iz vrste razlogov (nazadnje smo to diskusijo spremljali v Zvezni Republiki Nemčiji) povišali. Vendar ta povišanja so bila tudi relativno nizka, skromna. V Nemčiji so za povišanje za 1% potrebovali kar nekaj časa in zelo resna pogajanja ne samo znotraj koalicije, ampak tudi z opozicijo in šele, ko je bil dosežen socialni sporazum z opozicijskimi strankami in s socialnimi partnerji, takrat so se šele odločili za spremembo te stopnje. Tudi za Slovenijo mislim, da bi bilo bolj modro, če bi izbrala ugodnejše, tudi če hočete, pogajalske pozicije do Evropske zveze. Ni pametno, da že na samem začetku pristanemo na najbolj trdih pozicijah, ki bodo kasneje, ko se bo potrebno pogajati pri prilagajanju gospodarske politike, od nas pravzaprav zahtevale relativno težko situacijo in nam bodo pravzaprav dajale manj manevrskih možnosti. Vse to so razlogi, ki narekujejo po mojem mnenju podporo amandmajema. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Kolegice in kolegi, ker gre za pomembno vprašanje, tudi pomembno odločitev, predlagam, da prekinemo to točko dnevnega reda in jo nadaljujemo jutri zjutraj in da se vrnemo k 3. točki. Imamo še tri štiri replike, govorov in tega ne bomo končali do 18. ure. Imamo pa uskladitveni amandma k 3. točki dnevnega reda.
Prekinjam 44. točko dnevnega reda.

Vračamo se k 3. TOČKI DNEVNEGA REDA. Na mizo ste dobili uskladitveni amandma. Želi o njem kdo razpravljati? Se opravičujem, ni razprave. Prehajamo na odločanje o uskladitvenem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za uskladitveni amandma k 6. členu? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Še uskladitveni amandma k naslovu. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da sta oba sprejeta.
Na glasovanje dajem zakonski predlog v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (51 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
Imamo tri dodatne sklepe, in sicer poslanske skupine Socialdemokratske stranke, ki pravi: Besedilo predloga dodatnega sklepa se popravi tako, da se glasi: Državni zbor predlaga vladi, da do 30.9.98 prouči možnost ukinitve Dars d.d. in prenosa njegovih nalog na ministrstvo za promet in zveze oziroma organ v sestavi ministrstva do 31.12.98 ter o tem obvesti državni zbor in mu predloži vse potrebne predloge za ustrezno spremembo zakonskih predpisov.
Drugi je prav tako dodatni sklep poslanske skupine SDS: Na podlagi razprave v državnem zboru, ugotovitve računskega sodišča in posebne komisije za pregled in izdelavo ocene investicij pri ministrstvu za promet in zveze državni zbor predlaga vladi Republike Slovenije, da zaradi odgovornosti za negospodarno in nenamensko trošenje javnih sredstev ter prekoračitve pooblastil razreši predsednika uprave Dars gospoda Jožeta Brodnika.
Tretji je od poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov: Poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov predlaga, da se o predlogu dodatnega sklepa poslanske skupine SDS odloča po obravnavi ugotovitev računskega sodišča na sejah odbora za nadzor proračuna in drugih javnih financ in odbora za infrastrukturo in okolje, ki morata biti opravljeni najkasneje do 15. oktobra 1998.
Ker so vsi trije sklepi povezani, dajem vse tri v razpravo. Kdo želi besedo? (Nihče.) Zaključujem razpravo. Najprej bomo glasovali o predlogu dodatnega sklepa poslanske skupine Združene liste. Če bo sprejet, ostala sklepa počakata na odločanje v teh dveh odborih - sklep v zvezi z razrešitvijo. Ugotavljamo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za sklep poslanske skupine združene liste? (12 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
Na glasovanje dajem sklep poslanske skupine SDS v zvezi z razrešitvijo predsednika uprave Darsa Jožeta Brodnika. Ugotavljamo sklepčnost! Obrazložitev glasu, gospod Mozetič.

MIROSLAV MOZETIČ: Mislim, da o tem sklepu sploh ne bi smeli glasovati. Ampak če ste se odločili, podpredsednik, da boste dali tak predlog sklepa, ki je po svoji vsebini, tehniki in naravi povsem podoben tistemu od Združene liste glede Drobniča - z eno besedo zelo blizu stalinističnim principom, na podlagi razprave v državnem zboru - kaj ste pa ugotovili v državnem zboru? Računsko sodišče, ne vem, posebna komisija - še nikoli nisem slišal za to komisijo. Kje jo pa imate? Ali ste jo vi postavili? Ne vem. Tega predloga sploh ne bi smeli dati na glasovanje. Še enkrat ponavljam - to so principi, metode, načini, kakršni so bili prej uporabljeni pri državnemu tožilcu, zdaj jih na žalost uporablja Socialdemokratska stranka, ampak izgleda, da so določene stvari zelo blizu. Glasoval bom proti.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gre za predlog vlade, torej ne da mi razrešujemo. Želi še kdo besedo? Gospod Potrč, obrazložitev glasu.

MIRAN POTRČ: Hvala. Ker vsebinsko, ne pa v načinu izvajanja soglašam v precejšnjem delu s kolegom Mozetičem, je poslanska skupina Združene liste predlagala, da bi se vsebinske ugotovitve najprej ugotovile v odboru za nadzor proračuna in v matičnem delovnem telesu. Vi pač tega niste sprejeli in ste glasovali samo z 12 glasovi za in s 35 glasovi proti. Jaz se zaradi takšnega načina glasovanja ne štejem zavezanega oziroma mislim, da bi bilo nesmotrno glasovati za predlog sklepa, kot je predlagan, ker vsebinsko stvari res v državnem zboru nismo ugotavljali. V tistem drugem delu, gospod Mozetič, pa predlagam, da si prebereš, ali smo kaj predlagali ali ne, ker mi namreč v zvezi z Drobničem nismo predlagali ničesar, in ko boš tisto prebral, verjamem, da boš kot kolega prišel v odmoru, pa rekel, da se opravičuješ. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ne moremo replicirati, lepo prosim, kolegi. Gospod Špiletič, obrazložitev glasu.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Moram reči, da je Dars pravzaprav edini proračunski uporabnik, lahko tako rečem, vsebinsko, pri katerem je pa nadzorni svet relativno zvezanih rok. Namreč ni mogoče, da nadzorni svet izreče nezaupnico predsedniku uprave, temveč o tem odloča le vlada. Tudi ta sklep ni noben sklep o razrešitvi, temveč je priporočilo vladi, pa ne na podlagi neke preiskovalne komisije, kot je rekel gospod Mozetič, ampak posebne komisije za pregled in izdelavo ocene investicij pri ministrstvu za promet in zveze. In morda samo še to. Tisti, ki hoče videti v razpravi, lahko veliko vidi, nekateri pa sedijo na ušesih. Glasoval bom za.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! Torej slišali ste, da ne prebiram še enkrat, predlog vladi, da se razreši predsednik. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa? (12 poslancev.) Je kdo proti? (46 poslancev.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
In še en sklep poslanske skupine SDS, tretji in sicer: "Državni zbor predlaga vladi, da do 30.9. prouči možnost za ukinitev Dars d.d. itn." Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (17 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da predlagani sklep ni sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Dovolite samo obvestilo. Jutri nadaljujemo z davkom na dodano vrednost. Če bomo to opravili, upam, da bomo, potem gremo na zakon o trošarinah. Popoldan pa imamo že volitve in razpravo o vetu. Zaključujem današnje zasedanje, nadaljujemo jutri ob 10.00. Člane odbora za mednarodne odnose opozarjam, da je seja ob 18.00 uri. (Glas iz dvorane.) Ni bilo nič naročeno, mogoče bo predsednik povedal. Ja, infrastruktura je tudi ob 18.00 uri.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 27. JULIJA 1998 OB 17.52 URI.)

Zadnja sprememba: 09/01/1998
Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej