Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Nadaljevanje 12. seje
(15. april 1999)

Sejo je vodila Eda Okretič-Salmič, podpredsednica državnega zbora.
Seja se je pričela ob 10.08 uri.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 12. seje državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščena sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, Rafael Kužnik, mag. Franc Žnidaršič, Roberto Battelli, Franc Kangler, Miran Jerič, Aleksander Merlo, mag. Janez Kopač za popoldanski del seje, Majda Kregelj-Zbačnik, Alojz Vesenjak, Darinka Mravljak, Mario Gasparini, Richard Beuermann za pričetek popoldanskega dela seje, Roman Jakič za popoldanski del seje, Mirko Kaplja za pričetek seje, Peter Hrastelj, Josip Bajc od 12.00 dalje in Jakob Presečnik za dopoldanski del seje.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. (45 prisotnih.) Ugotavljam, da nas je v dvorani nekoliko več. Obveščena sem, da odbor za gospodarstvo še zaseda. Se opravičujem, trenutek strpnosti. Odrejam pet minut odmora, ker preverjajo, ali odbor še zaseda.

(Seja je bila prekinjena ob 10.11 uri in se je nadaljevala ob 10.12 uri.)

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ugotovimo prisotnost! Še nekateri kolegi se nam pridružujejo. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.) Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo so bili povabljeni predstavniki vlade, vsi prav lepo pozdravljeni.
Današnje nadaljevanje 12. seje državnega zbora bomo pričeli z obravnavo prekinjene 38. točke dnevnega reda, to je predloga programa Darsa za leto 1999. Zatem bo zbor prešel na obravnavo 39. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Darsa iz kreditov, najetih za realizacijo gradnje avtocestnih odsekov iz nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji v višini 33 milijonov USD ter nato na obravnavo preostalih še nedokončanih točk po dnevnem redu dalje. Zbor pa bo na današnjem popoldanskem nadaljevanju seje obravnaval 44. točko dnevnega reda, to je predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic iz naslova posojil, najetih za financiranje določenih del za posodobitev in razvoj slovenske železniške infrastrukture.
Zbor bo danes zasedal do 18.00 ure. No, morda še čestitko. Danes praznuje 55. rojstni dan naš poslanski kolega Peter Lešnik. Iskreno mu čestitamo in želimo veliko lepega. (Aplavz.) Dajem besedo gospodu Lavrincu, ki ima proceduralni predlog.

MAKSIMILJAN LAVRINC: Gospa podpredsednica, hvala za besedo. Kolegice in kolegi! Predlagal bi, da bi popoldan, potem ko bi opravili glasovanje o 44. točki, opravili 56. točko, to so volitve in imenovanja. Je zelo kratka, vmes pa je tudi predlog za nadomestitev predsednika odbora za znanost in tehnologijo. In ker imajo tam težave, bi vljudno prosil, da takšen predlog potrdimo.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Ali predlogu kdo nasprotuje? Ugotavljam, da ni nasprotujočih predlogov. Gospod Jelinčič... Se opravičujem. Dajemo predlog gospoda Lavrinca na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlog gospoda Lavrinca, da po 44. točki nadaljujemo s 56. točko dnevnega reda? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Smo pri 38. TOČKI DNEVNEGA REDA - PROGRAM DELA DARSA ZA LETO 1999. Teče splošna razprava. K repliki se je prijavil gospo Mežan. Prosim, imate besedo.

JANEZ MEŽAN: Hvala lepa za besedo, spoštovana podpredsednica. Poslanke in poslanci, predstavniki Darsa! V bistvu sem postavil vprašanje včeraj, mislim, da dvakrat. Vprašanje se je glasilo, zakaj v programu Darsa za letošnje leto ni novomeške severne obvoznice, čeprav je v nacionalnem programu izgradnje avtocest zapisano, da bi se morala letos nadaljevati. Zato bi prosil odgovor, zakaj ni letos severne obvoznice v programu Darsa. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospa Maria Pozsonec želi besedo.

MARIA POZSONEC: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Tudi jaz bi imela vprašanje predstavnikom Darsa. Sprašujem jih, po katerem zakonu se gradi obvoznica Lendave. Namreč, 30. maja bi morali imeti otvoritev. Vendar pa na trasi niso urejeni lastninski odnosi in zaradi 20 metrov nekupljene zemlje ne bo mogoče trase končati. Prosila bi za konkreten odgovor. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod Miroslav Luci.

MIROSLAV LUCI: Spoštovana gospa podpredsednica, spoštovani kolegi, predstavniki Darsa! Moja razprava bo zadevala to točko, torej predlog programa dela Darsa za leto 1999, v zvezi s katerim je prišlo do kar precej zapletov. Kar veliko materiala je na mizi, in zadnji material, ki smo ga dobili 7.4.1999, je verjetno plod ali pa rezultat dogovarjanj, da bi ta program sprejeli. Moja razprava bo šla v smer, da moramo program vsekakor sprejeti, ker se drugače v letošnjem letu ne bo nič dogajalo. Bi pa rad opozoril na to, da bi naj pri naslednjih letih v programu bili predloženi tudi odseki, ki so že opravljeni, finančne konstrukcije, torej finančni izdatki oziroma finance, ki so bile porabljene, tako da bi se veliko lažje odločali pri razpravah o nadaljnjih programih.
Občutek je, in iz materiala je razvidno, da prihaja do spremembe in da bo prišlo do sprememb nacionalnega programa izgradnje avtocest do leta 2002 oziroma da bo prišlo do rebalansa nacionalnega programa. Verjamem, da je prišlo do zastoja pri izvajanju nacionalnega programa zaradi različnih vzrokov. Tudi zviševanje cen posameznih odsekov ni v celoti na plečih Darsa; na cene posameznih odsekov vplivajo različni vzroki. Poleg izvajalcev so tu tudi drugi, tudi lokalne skupnosti in so tu tudi določena ministrstva, ki vplivajo na to, da se posamezni odseki podražijo. Želel bi, da bi pri planiranju izgradnje nekaterih odsekov oziroma vseh odsekov bolj konkretno sodelovala vsaj tri ministrstva, to je ministrstvo za promet, ministrstvo za okolje in prostor in vedno bolj se vključuje v nacionalni program in hitrost izgradnje tudi ministrstvo za kulturo oziroma njegov oddelek arheologija.
Naj vam povem samo primer izgradnje enega odseka ceste, ki je dolga kilometer in pol in bi stala okrog 500 milijonov, arheološke raziskave pa bi stale za to področje, če cesta ne teče tam, milijardo in pol. Torej gre za skoraj 300% podražitve neke trase zaradi čisto drugih razlogov, ne operativno-tehničnih, izvajalskih, kakor je bilo že omenjeno. Skratka, pri naslednjih predlogih programov morajo biti poročila vsekakor bolj usklajena, uskladiti pa morajo posamezne trase ministrstvo za promet, ministrstvo za okolje in prostor in ministrstvo za kulturo. Sodelovanje teh ministrstev mora biti bolj ekspeditivno, bolj hitro, tako se bodo lahko tudi trase hitreje izvajale, določena področja.
Želel bi vprašati, kje je denar za trase, ki so bile v nacionalnem programu predvidene že 1998. leta in 1999. leta in vemo, da ne bodo opravljene. Prepričan sem, da se številni odseki cest, uvedeni v program 1999, ne bodo izvajali tudi v terminih in etapah, kot so navedeni v tem programu. Želel bi jasen odgovor, če se bo predlog programa del Darsa za leto 1999 izvajal po časovnem in terminskem planu, kakor smo dobili v materialu. Kdo je lahko garant za to, da se bo to tako izvajalo? Na to bi res želel odgovor, sicer bom moral ponovno konkretno spraševati za določene odseke. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Luci. Želi še kdo besedo? Prosim, gospod Hvalica.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Predvsem pogrešam odgovore na do sedaj postavljena vprašanja. Danes vidim tudi, da so klopi, ki so namenjene za predstavnike vlade, redko zasedene. Verjetno bi bilo treba kaj spregovoriti tudi o drugih stvareh, o katerih je pisalo tudi dnevno časopisje. Na primer o Darsovih vratih v Postojni, o kengurujskem izletu in tako dalje, ker je vse to vezano na to zadevo, o avtocesti poleg lovske koče in tako dalje. Enostavno se čudim, kako predstavniki vlade tiščijo glavo v pesek. Mi potrebujemo te odgovore. To izgleda, da ni povezano s tem. Najmanj, kar je, da je zagotovo vse, kar se tiče izgradnje in vzdrževanja državnih cest in avtocest, da je kontaminirano z neko nepojmljivo, rekel bi lahko celo, z balkansko mentaliteto, kako lahko za celoten zapitek plača državni zbor. Prideš s čimerkoli, zaračunaš karkoli, tu se vse poravna. Jaz mislim, da je tu treba narediti konec. Pogrešam tudi ljudi, ki se vedno zavzemajo za proračunski denar, da bi tu nekaj povedali o tem. Kako je mogoče, da v tem primeru nikogar ne gane. In kar najbolj čudi, je tudi to, da za nekatere medije to ni snov, ni predmet.
Glejte, ko se pojavi 500 tisoč mark, vrata Darsa v Postojni, je bilo to objavljeno čez celo stran nekega časopisa. Jaz ga imam v klopi, jaz sem zdaj prišel slučajno iz neke druge klopi sem - ko pa se troši milijone in milijone dolarjev ali pa mark, še več je prevedno v markah, ker se uporablja ta enota, pa nihče nič, ne naredi ničesar. Jaz vem, tu je tudi nepoznavanje specifike investicije kot take. Recimo, danes sem prebral, kako so nekateri ponavljali zgolj nekaj, kar smo tu skoraj obrabili, torej da je to rebalans in tako dalje. Nobeden od poročevalcev pa ni zajel bistva tega. Bistvo tega programa je, da ta ni ustrezno organiziran, da investitor ne opravlja svoje vloge, da je s pogodbo, ki jo je sklenil z DDC-jem, izničil drugo konkurenco, da ni tuje konkurence, skratka, da je to program, ki se ne izvaja tržno. To gre enostavno linearno od Gasparija do Zidarja. In kdaj bo temu konec? Državni sekretar je sicer priznal, da od Zidarja naprej še niso prav doumeli iterja(?), kako naj tečejo stvari, in je dopustil možnost, da se tam nekaj dogaja. Se pravi, da tam nekaj je, in vsi vemo, da je. Vsi vemo! Torej, to so tisti recipienti zaenkrat, iz katerih sigurno odteka; mogoče bo kdo poravnaval neke dolgove, mogoče bomo čez leta prišli tudi do raznih virmanov, nič se ne ve, zaenkrat ne vemo.
To so zgolj sedaj vprašanja, ki se zastavljajo. Na vsak način, izgradnja avtocestnega programa v naši državi ni transparentna zadeva. Poleg tega se tudi tisti, ki morajo skrbeti, da bi se to izvajalo po programu, tega ne držijo. Od leta 2000 se je teoretično pomaknilo v leto 2004. Jaz pa pravim, da bo vse v redu in prav, če bo to leta 2008. Tu bi pa že moralo koga zaskrbeti. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Hvalica. Gospod Čebulj ima besedo.

FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Spoštovani kolegi in kolegice! Imam vprašanja za spoštovane iz Darsa.
Gre za vprašanje odseka Naklo-Kranj. V programu mi določene zadeve niso jasne in bi želel, če se lahko na to tudi odgovori. V samem programu, ki ga kot vrednost del v letu 1999, za katerega sam tudi menim, da je to rebalans, je sredstev, namenjenih za Naklo-Kranj, 566 milijonov 500 tisoč SIT. Sam odsek je dolg 8,7 kilometra. V obrazložitvenem delu pa ste navedli stvari, za katere menim, da so določeni problemi, odškodnine, ki jih navajate, že odpravljene oziroma že odkupljene, toda vsekakor navajate - izdelava študije o upravičenosti izgradnje samega odseka. Mislim, da je to že bilo pred nekaj leti narejeno. Sam odsek se je v bistvu končal v Kranju oziroma v Šenčurju. Pripadajoča manjkajoča zemljišča. Ker je znano in tudi razvidno, da je sam odsek do Bistrice ali do Podtabora, sam odsek v širini še druge pasovnice že odkupljen. Najbolj me pa v bistvu zanima, kako bodo potekala nadaljnja dela oziroma nadaljnja izgradnja pričetka gradnje dodatnih dveh pasov trase avtoceste. Zdaj tukaj mi ni jasno, ali so ta sredstva namenjena za samo izdelavo kot investicije ali za vse to, kar notri navajate. Ampak, ker navajate v sami obrazložitvi, so ti potrebni, potrebna zemljišča in vse študije že zdavnaj opravljene.
Sprašujem pa še naslednje. Glede na plan, ki ste ga tudi prikazali v letu 1994-1995 kot odsek, na katerem se je gradnja že pričela - konkretno Vransko-Blagovica, prva etapa Vransko-Trojane - gre v milijarde s tem, da zraven še zagotavljate toliko tudi kreditov, mednarodnih kreditov. Če se vrnem še na zadnji del odseka, na katerem ste graditve pričeli v letu 1998, pa enako spet navajate isti odsek ceste kot Vransko-Blagovica, druga etapa, Trojane-Blagovica, v milijardah in seveda tudi toliko še v zneskih samega kredita, medtem ko za Naklo-Kranj kot nadaljnjo izgradnjo ni nobenih dodatnih zagotovljenih sredstev. Sprašujem, kaj zdaj to pomeni. Ali pomeni glede na to, da je sama etapa, da je že razvidno, da se je pričel graditi viadukt na Rubi? Ali to pomeni samo pričetek kot sam program oziroma amandma, kateri je bil tudi sprejet v lanskem letu v parlamentu, ki pomeni mogoče samo zavlačevanje, skratka neka farsa nedokončanja tako nujnega odseka? Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Čebulj. Želi še kdo besedo? Gospod Luci, prosim.

MIROSLAV LUCI: Gospa podpredsednica, ni bil namen, da se še enkrat javljam, ampak ker odgovorov ni, pa bi tudi tokrat mogoče ponovil. Moja prejšnja razprava je bila v smislu tega, da na podražitve posameznih odsekov cest vplivajo različni faktorji, ne samo izvedba Darsa, vedno govorim, in izvajalskih organizacij, ampak številni, tudi vladni resorji, ko ne pride do usklajenosti medvladnih resorjev, ki so zadolženi za izgradnjo avtocest. Hočem tu zagotovilo ministrstva ali kogarkoli, da bo ta zadeva v bodoče tekla boljše.
Bom pa še konkretno zdaj postavil vprašanja, ker odgovorov ni: Kateri so kriterji za etapno gradnjo, ki je sedaj tukaj predlagana, posameznih odsekov? Ali je to prometna študija, število prometa nekje ali so kakšni drugi razlogi? Ali so mogoče tudi politični razlogi, kajti namreč izgradnja po etapah in spustitev prometa oziroma izgradnja etap, kjer je prometa po 3.000 do 4.000 vozil, in prepustiti nek del ceste, kjer je že zdaj mogoče 25.000 pa 30.000 vozil, pomeni dodatno obremenitev za nekatere odseke. Lahko pričakujemo v naslednjih letih velike probleme. Zato me zanima: Kateri so kriteriji za izgradnjo posameznih etap določene trase?
Drugo, kar je. Nekateri odseki so bili že v planu 1998. leta. Vendar niso izvedeni niti nobena začetna dela. Prav tako zaradi neusklajenosti posameznih ministrstev. Imamo prostorske plane, vendar ne more priti do nadaljnjega izvajanja in Dars na teh odsekih zamuja. Zanima me: Kam gredo sredstva, ki niso bila uporabljena za tiste odseke? Na katere trase gredo ta sredstva? Želel bi vedeti, kam. Ali namerava vlada in resorji, ministrstva, ki so zadolžena za izvajanje nacionalnega programa - jaz ponovno poudarjam, ministrstvo za promet in zveze, ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za kulturo - ali so usklajena, da bodo trase, ki so sedaj izpadle in so že bile planirane za izgradnjo v 1998., 1999. letu in ravno zaradi te neusklajenosti stojijo. Kdaj bo prišlo do izvedbe teh tras in kam se ta sredstva začasno prelagajo? Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Luci. Želi še kdo besedo? Vabim predstavnike vlade, če želijo dati odgovore na zastavljena vprašanja? Prosim. Državni sekretar, gospod Žare Pregelj ima besedo.

ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Dovolite mi, da vas lepo pozdravim. Poskušal bom podati nekaj kratkih odgovorov.
Kar se tiče obvoznice Novo Mesto, je tako, kot je bilo predvideno. Ta projekt se izvaja. Sicer v dveh etapah. Trenutno je v izgradnji prva etapa in pripravljeno je že skoraj vse za naslednjo etapo. To so dodatni dokumenti, ki so potrebni, ker se ta izgradnja dogaja v obliki sofinancerskega odnosa med državo in občino.
Tukaj je za to leto v posebni tabeli v letnem planu in tudi v programu dela opredeljena ustrezna vrednost, ki bo to leto opravljena in tudi izvedena. Izgradnja drugega pasu oziroma druge polovice avtoceste med Kranjem in Naklim je čisto zaresna izgradnja, ki se je začela z dograditvijo oziroma izgraditvijo manjkajočih premostitvenih objektov. V večjem delu te trase so zemeljska dela za druga dva pasova že bila narejena ob izgradnji tega odseka in bodo izvedena finalna dela z ustreznimi deli cestne in voziščne konstrukcije. Takrat, ko bo to najbolj smiselno, se pravi, ko bosta oba objekta do te stopnje zgrajena, da bo po njih možen gradbiščni promet. Tukaj ne gre za nobeno izigravanje ali kakršnokoli drugo negativno željo. Ta objekt, kot veste, oziroma ta projekt je bil uvrščen prednostno v nacionalni program. Res šele z rebalansom, toda že pred tem smo vse potrebne postopke sprožili, da se je projekt lahko pričel izvajati. Tako je tudi v letošnjem letu načrtovana izgradnja v skladu s terminskim planom takih in podobnih izgradenj. Tudi nam na ministrstvu za promet in zveze se je porajalo vprašanje, da bi ta odsek še hitreje odprli za promet, seveda pa se moramo zavedati, da so določeni postopki pač povezani s tehnologijo.
Kar se tiče zadnjega vprašanja gospoda Lucija, se opravičujem, ker ga mogoče nisem najbolje razumel. Razumel sem, da gre za dileme v zvezi z izgradnjo hitre ceste med Hajdino in Ormožem. Če je pa bilo kaj drugega, se opravičujem, pa vam bom še bolj detajlno podal odgovor. Na tem odseku je prišlo do določenih sprememb, ki so predvsem posledica dejstva, da smo na tej trasi naleteli na izredno pomembna arheološka nahajališča predvsem iz rimskega in tudi še iz zgodnejšega obdobja. Tako, da je potrebno prvotno načrtovane prometnice korigirati, in zaradi tega je bil že dopolnjen in spremenjen prostorski plan, ki ga je parlament pred kratkim tudi sprejel. Nadaljnji poteki so zaradi tega tudi pod vplivom te spremembe in obstaja nekoliko resna dilema, ali nadaljevati vse postopke, kot so bili zastavljeni. Na ministrstvu za promet in zveze menimo, da za prvi del, za katerega pripravlja lokacijsko dokumentacijo matična občina, to je Ormož, ni nobenih resnejših zadržkov, da ga ne bi izpeljali do konca. Tako, da ocenjujemo, da bomo v tej fazi, ki je sedaj v letnem programu dela, uspeli ohraniti predvidene roke. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospodu državnemu sekretarju. Besedo ima gospod Špiletič.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Imam vprašanje za predstavnike Darsa. Glede na to, da letnega poročila o delu Darsa nismo prejeli, se moje vprašanje nanaša na izvajanje 4. člena, v povezavi z drugim in tretjim odstavkom 5. člena zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji.
4. člen določa, da osnovni kapital družbe ob ustanovitvi Darsa znaša 51 milijonov tolarjev, ki ga zagotovi Republika Slovenija iz sredstev po zakonu o zagotovitvi namenskih sredstev. Drugi odstavek istega člena pa določa, da delež Republike Slovenije ne sme pasti pod 51%. Drugi odstavek 5. člena določa, da so vsa sredstva, zbrana z zakonom o zagotovitivi namenskih sredstev za gradnjo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji, delež Republike Slovenije za ustanovitev in povečanje kapitala družbe.
Predstavnike Darsa bi vprašal, kolikšna je višina osnovnega kapitala, glede na določbo drugega odstavka 5. člena, na dan 31.12.1998.
In drugo, glede na tretji odstavek 5. člena sprašujem, koliko in v katere državne vrednostne papirje je Dars vložil višek sredstev na dan 31.12.1998. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Špiletič. Naslednji je gospod Mežan, ki je želel besedo.

JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Ne bi bil rad tečen, ampak vendarle v tem programu jaz ne najdem severne obvoznice, pa ga gledam kakorkoli ga hočem. Je ne najdem, nikjer ni napisano, čeprav recimo druge obvoznice so napisane, te severne novomeške ni. Zato odgovor, ki ste mi ga dali, da se bo gradilo naprej, me ne zadovoljuje. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim, gospod Žarko Pregelj, državni sekretar.

ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Obvoznica Novo mesto se ne vodi pod nazivom severna obvoznica, ampak obvoznica Novo mesto. V Poročevalcu, kjer je bil program dela objavljen, na strani 76, to je Poročevalec z dne 5. februarja, sta navedena oba odseka, Muhaber-Bučna vas v dolžini 831 metrov in Bučna vas-Ločna v dolžini 2 kilometra in 201 metra. Prvi odsek je vreden 510 milijonov, drugi pa 363. To so seveda tiste vrednosti v tem letu, sam odsek je bistveno dražji. Pri prvem delu je predvsem izgradnja objekta, viadukta in dela trase, drugi del je predvsem trasa. To je obvoznica Novega mesta, tista, ki ste jo želeli, ampak ne piše severna, ker pod tem nazivom se ne vodi, ker ne vem, če imate južno. Južne pač potekajo južno od Novega mesta, državne, regionalne ceste in niso še v funkciji obvoznice oziroma so v funkciji obvoznice, pa niso vodene kot obvoznice.
Dolžan sem bil še odgovor gospe Pozsonec, ki se sprašuje, kako bo predana prometu obvoznica Lendave, glede na to, da niso še pridobljena vsa zemljišča. Ta problematika pridobivanja zemljišč je stalna in pereča in praktično ni odseka, pri katerem bi lahko pričeli gradnjo v predvidenem roku in imeli pridobljena že vsa zemljišča, ker se pač zaradi različnih lastninskih interesov pojavljajo zapleti, ki jih večkrat na koncu morajo rešiti sodišča. Tako imamo na določenih odsekih, predvsem na področju Domžal, kar precejšnje težave zaradi nedokončanih komasacijskih postopkov, ki so še dodatna težava, in ker niso izvedene parcelacije, ni možno zemljišč po pravni poti pridobiti, dokler se te komasacije in parcelacije ne izvedejo. To opravljajo sodišča, ki imajo omejene kapacitete in zato se večkrat stvari zavlečejo.
V primeru obvoznice Lendava je pa prisoten nek drug problem, problem, s katerim se soočamo iz čisto takih, pravno-formalnih razlogov. Namreč zakon o ureditvi posebnih postopkov pri gradnji avtocest predvideva, da lahko investitor avtoceste pridobi zemljišče, preden ga je dokončno odkupil v posest, če dokaže, da je pridobivanje tega zemljišča v okviru tega sodnega postopka, ki sem ga prej navedel. Pri obvoznici Lendava, taki kot je sedaj, se delijo pravna mnenja, ali je to del avtoceste ali ne. Na ministrstvu za promet in zveze smo mnenja, da je obvoznica Lendave del avtoceste, saj je s spremembo prvotne stične točke med Slovenijo in Madžarsko iz Dolge vasi na Pince, celoten odsek od Beltincev do Pinc avtocestni odsek. V okviru tega avtocestnega odseka je tudi obvoznica Lendave kot del tega odseka, ki se zdaj gradi sicer kot neka določena predhodna etapa. Tako, da o tem naše mnenje tukaj ni več sporno, in je pač potrebno zgolj počakati, da se ti pravni postopki izvedejo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Prosim, gospod Miroslav Luci želi besedo.

MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Zahvaljujem se državnemu sekretarju za podan odgovor. Vendar bi vseeno želel podati neko dopolnitev oziroma opozorilo.
Že prej sem opozarjal, da za višino sredstev, potrebnih za izvajanje posameznih odsekov, niso krivi samo Dars in izvajalci, ampak medresorsko sodelovanje med ministrstvi. Izgleda, da vprašanje ni bilo dovolj konkretno. Spomnite se mojega amandmaja pred mesecem o prostorskih planih in o ratifikaciji kulturne dediščine. En odsek ceste se bo podražil za 300% zaradi neusklajenosti vseh treh resorjev. Strinjam se s tem, da je tisti del, to je nadaljevanje in dokončanje gradnje avtocestnih odsekov, na katerih bi se naj dela začela že leta 1998, pa se niso, ravno zaradi te neusklajenosti. Lokalna skupnost in vlada je svoje opravila. Imamo sprejet prostorski plan na lokalnem nivoju, katerega izvajanje pa je eno od ministrstev trenutno ustavilo. Ministrstvo za promet in zveze še vedno vztraja na trasi, ki je bila sprejeta na vladnem nivoju. Ministrstvo za kulturo temu nasprotuje. Rezultat tega je, da se etapa Hajdina-Ptuj v izvajanju 3,7 kilometra ne izvaja in nismo prišli nikamor dlje.
Moj apel gospodu državnemu sekretarju je, da se ministrstvo za promet in zveze nekje bolj angažira pri usklajevanju teh treh ministrstev, da končno začnemo z izgradnjo ali te, po prostorskem planu od vlade potrjene izgradnje, ali pa da čimprej najdemo drugo etapo, tako da bo nadaljevanje gradnje v letu 1999 vsaj začeto. Torej, da se ministrstvo za promet in zveze tu bolj angažira in da nesodelovanje teh treh resornih ministrstev ne bo razlog za neizvedbo določenih projektov. Gre za stran 2.2, nadaljevanje in dokončanje graditve avtocestnih odsekov, na katerih so se dela pričela že v letu 1998, vendar se niso, in vemo, kje smo - to je točka 8, Hajdina-Ormož, in prva etapa Hajdina-Ptuj. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima državni sekretar, Žare Pregelj. Želim opozoriti kolege poslance, da poteka seja državnega zbora, in vsa dogovarjanja v dvorani ne sodijo zraven. Besedo ima gospod Pregelj.

ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Dovolite mi, da dam dodatno pojasnilo glede poteka trase hitre ceste med Hajdino, Ptujem, Gorišnico in Ormožem. Ta odsek avtocestnega omrežja ministrstvo za promet in zveze še posebej pazljivo obdeluje. Ne morem sprejeti mnenja, da ne opravlja svoje vloge dovolj aktivno. Imamo polno zasedene strokovne kapacitete pri vključevanju te problematike. Žal moram ugotoviti naslednje.
Spremenjen potek hitre ceste mimo Ptuja z bistveno večjim objektom čez del akumulacijskega jezera na reki Dravi pomeni tudi čisto drugačne stroške. Zavedati se morate, da bo to verjetno eden od največjih premostitvenih objektov v državi in bo po dolžini popolnoma enakovreden znanemu mostu čez Muro pri Vučji vasi, ki se tudi načrtuje. Tako, da je potrebno razumeti ministrstvo za promet in zveze kot tistega skrbnika nacionalnega programa, ki mora zagotoviti realnost tega programa in njegovo uresničitev, da si je vzelo tisti minimalni čas in poskuša najti rešitev v okviru obstoječih vrednosti. Sicer se ta etapa ne more pričeti izvajati. Zaenkrat, še enkrat poudarjam, se lahko pripravlja in kasneje tudi izvede etapa med Ormožem in Gorišnico oziroma Forminom. Ta del ni sporen. Čeprav so bila že resna razmišljanja, da bi že razgrnjeno traso ponovno preučili in še enkrat razgrnili. Ne na desni strani energetskega kanala, ampak na levi. Vemo, da je potem izredno zapleten potek mimo naselja Formin pri elektrarni Formin. Zato smo nekako mnenja, da je najbolje, da ostane tako kot je razgrnjeno, da se ta postopek spelje do konca in prične ta del te hitre ceste izvajati.
Drugi del, ki se nanaša na sam Ptuj in pomeni reševanje tudi pomembnega problema koncentracije prometa na področju Ptuja, seveda pa je ta nov potek južno od Hajdine nekoliko zapletel. Tukaj je potrebno opraviti določene preučitve, predvsem pa korektno opraviti cel lokacijski postopek. Lokacijski postopek pomeni tudi preučevanje variant in za te variante je ministrstvo dolžno pripraviti strokovne osnove.
Ministrstvo za okolje in prostor na naših rednih 14- dnevnih usklajevanjih resno opozarja, da naj pustimo vnemar prvotno načrtovan koncept ob obstoječi cesti Hajdina-Ptuj. Zaradi tega, ker so zahteve sogalasodajalca, to je ministrstva za kulturo, poudarjam, da to ni minister za kulturo, ampak to je strokovna služba varstva kulturne dediščine, ki je samostojni strokovni organ in daje soglasje ali ga ne da. Kljub željam politikov, da bi ga dala ali ne dala, je dolžna spoštovati svojo stroko. Ta stroka pravi, da tam ceste ne bo dovolila. Mi jih opozarjamo, da je že državna cesta na tem področju, da bo potrebno pločnike izgraditi in podobno. Toda ne moremo jih prepričati, ker so na podlagi dokazov, ki jih imajo v sami zemlji, tam izredno pomembne arheološke najdbe. Gre praktično za rimski Ptuj s celo vrsto pomembnih spomenikov. Tako da tukaj bomo pač morali spoštovati to zahtevo soglasodajalca in iti po južni strani in po daljšem mostu čez akumulacijsko jezero. To seveda pomeni bistveno višjo vrednost in prav gotovo bo ta odsek, žal, verjetno moral biti del tistega rebalansa nacionalnega programa, ki bo pač nastopil, ko se to obdobje zaključi, kajti nedvomno je, da take dodatne zahteve ne moremo več skriti niti kako drugače uresničiti v okviru teh sredstev, ki so bila prvotno načrtovana.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Pregelj. Besedo ima gospod Luci.

MIROSLAV LUCI: Hvala lepa za besedo. Verjetno me gospod državni sekretar ni razumel. Ne vem, zakaj je vzel to kot kritiko ministrstva za promet in zveze. Jaz sem v začetku opravičeval podražitve posameznih odsekov, za katere nista kriva niti Dars niti ministrstvo, ampak nekdo drug. Jaz še danes nimam pismenega zagotovila, da cesta tam ne more iti. Jaz želim samo, da z večjo koordinacijo in da enkrat se odločimo, ali vztrajamo pri tej trasi, ki še nima pismenega, torej odklonilnega stališča tudi tega zavoda, kot ste rekli, za arheologijo, da potem pristopimo k hitrejšemu planiranju tega drugega objekta, ki bo pa veliko dražji. Jaz se v bistvu zahvaljujem ministrstvu za promet in zveze in želim, da bi bolj intenzivno usklajevalo med vsemi tremi ministrstvi. To je bila edina moja želja in ne ne vem kakšna kritika ravno tega ministrstva. Mogoče katerega drugega, ki se ni prej dovolj aktivno vključilo pri načrtovanju in sedaj, ko bi bilo treba izvajati, prihaja z odklonilnimi stališči. Toliko je bila moja razprava, sicer pa hvala gospodu državnemu sekretarju za odgovor.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Luci. Želi še kdo besedo? Prosim, gospod Špiletič.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Jaz sem imel prej vprašanje za predstavnike Darsa, gospa predsedujoča, pa menim, da niso rekli, da ne želijo odgovarjati, tako da bi bilo prav, da tudi vi poskrbite za to, da tisti, ki želi podati odgovore, da dobi to možnost. Ko sem pa že za to govornico, bi pa prosil predstavnike Darsa še za dodatna pojasnila. Še enkrat poudarjam, pred sabo nimam letnega poročila, zato moram postavljati tudi takšna vprašanja, ker sicer bi jih lahko prebral sam. In sicer me zanima znesek avansov Darsa po stanju na dan 31.12.1998, znesek terjatev, znesek sredstev na računu in znesek odpisanih terjatev. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Špiletič. Prosim, besedo je želel tudi gospod Stanko Debeljak.

MAG. STANKO DEBELJAK: Hvala lepa za besedo. Na vprašanja okrog ustanovitvenega kapitala, usmerjanja sredstev bencinskega tolarja, izkazovanja bencinskega tolarja v knjigah Darsa, bom podal podatke iz zaključnega računa za leto 1997. In sicer osnovni kapital Darsa je 51 milijonov in je v 100% lasti države Republike Slovenije. Dobički iz prejšnjih let so 327 milijonov, to so neobvezne rezerve, ki so bile namenjene za nakup osnovnih sredstev Darsa. Dobiček iz leta 1997 je 20 milijonov plus revalorizacijski popravek kapitala, tako za osnovni kapital kot za dobiček, je pa 115 milijonov. Skupaj so lastna sredstva Darsa, to je kapital Darsa na dan 31.12.1997 514.668.558 SIT in je to 100% v lasti Republike Slovenije.
Vsa sredstva, ki pa so iz bencinskega tolarja, posojila in iz cestnin, se pa v skladu z računovodskimi standardi vodijo kot dolgoročne obveznosti. To so sredstva v upravljanju in so v bilanci izkazana tako v odnosu do Republike Slovenije, kar je pa sofinancerskih delov, pa se izkazujejo kot dolgoročne obveznosti do sofinancerjev.
Drugo. Kar se tiče podatkov za poročilo konec leta 1998, imam podatek za avanse, za ostale podatke bi pa dali pisno, ker je treba podatke zbrati. Glede odpisov terjatev bom po magnetogramu pogledal, kakšna so bila vprašanja, pa bomo na osnovi tega dali pisni odgovor. Gre za avanse, no, iz programa dela je videti, za koliko je predvideno povečanje avansov v letu 1999. Ne bi vlekel, bomo dali pisno. Hvala.
Še en odgovor. Vprašanja so prej bila, kaj je s tistimi sredstvi za odseke, ki niso prišli na vrsto oziroma ki niso bili realizirani v tisti višini, kot je bilo v programih iz preteklih let. Kot ste včeraj slišali, niso v celoti realizirani krediti. Torej pomeni, da ta sredstva še niso bila potrošena in so za te namene zagotovljena.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Repliko ima gospod Hvalica, nato gospod Špiletič. Se opravičujem, gospod Špiletič ima prej besedo.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod Stanko Debeljak je bil nekaj v zadregi za to zagovornico. On dobro ve, da sem ga spraševal po postavkah, ki pomenijo skrite rezerve Darsa. To je jasno in toliko sva oba doma v računovodski stroki, da kaj hitro veva, kam meriva. Zato tudi ni podal jasnega odgovora. Samo, gospod Debeljak, 28.2. je bil rok za oddajo računovodskih izkazov, tudi Dars se mora tega držati, upoštevaje zakon o gospodarskih družbah. V računovodskih izkazih mislim, da so izkazani tako avansi, tako znesek terjatev, znesek odpisov terjatev in znesek sredstev na računu. Ne vem, zakaj mi morate to pisno odgovarjati. Te stvari ste morali predložiti za statistične namene 28.2. agenciji za plačilni promet. Zdaj, če menite, da drugače do teh podatkov ne smemo priti poslanci, potem prosim gospo podpredsednico, da državni zbor na stroške državnega zbora naroči informacijo, ki se imenuje "Bon 1", pri agenciji za plačilni promet in si bomo na ta način pomagali in prišli do teh podatkov, ki jih gospod Stanko Debeljak, sem prepričan, ima v glavi, ima na papirju v kovčku. Tu za predsedniško mizo pa sedi tudi predsednik nadzornega odbora, pa morda lahko on kaj pomaga, če je že gospod Stanko Debeljak v zadregi.
Drugo. Jaz sem vprašal, kako Dars izvaja določilo tretjega odstavka 5. člena zakona o Darsu oziroma koliko je po stanju 31.12.1998 imel vloženih sredstev v državne vrednostne papirje. Tretji odstavek namreč določa, da se viški sredstev obvezno vlagajo v državne vrednostne papirje. Sprašujem, ali je kaj tega in ali tega ni nič.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod Hvalica ima repliko.

IVO HVALICA: Hvala lepa. Ker ne dobim odgovora na do sedaj postavljena vprašanja, bom postavil nekaj novih, ampak prej bom pa še ponovil prejšnja. Torej odgovor na to hočem imeti. "Darsu podtaknili najdražja vrata", kar je škandal brez primere. Na to hočem imeti odgovor. Potem hočem imeti odgovor "Uvedba 13. plače v sektorju", ki jo imenujete "božičnica". Potem hočem vedeti "kengurujsko" zadevo, ki je tudi povezana s tem. In potem hočem vedeti odgovor na to "avtocesta do lovske koče", vključno s puško, vse, kar piše tu. To so štiri vprašanja.
Dve novi vprašanji pa dajem zdaj tu za govornico. Zanima me, ali je pogodba med Darsom in DDC-jem vsakokratna, za vsakokratni program, ali je generalna, rok veljave, vrednost in kako se ta pogodba podaljšuje. Drugič. V logistiki izvajanja nadzora na avtocestnem programu vemo, da dobijo od izvajalca, dobijo, to je pogojno rečeno, da dobi DDC oziroma Dars tudi avtomobile in pisarne ter vso ostalo opremo. Tisti denar, ki ga plačuje za uro, ki je višji od poslanske plače, je zgolj ura, vse ostalo vključujete posebej v pogodbe. Zanima me, kdo to pogojuje, kdo to predpiše, kdo ta predmet da v pogodbo. Poglejte, hočem imeti te odgovore tu, ta praksa je stara že 5 let, in če predstavljate investitorja, tisti, ki sedite tam, potem mi morate ta odgovor dati. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Prosim, besedo ima gospod Žarko Preglej. K besedi se je prijavil tudi gospod Debeljak.

ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Vsa ta vprašanja, gospod Hvalica, ki ste jih pokazali in so bila objavljena v javnih medijih - mislim, da gre predvsem za Slovenske novice, za Dnevnik oziroma ne bi rad delal kakšnih napak, ampak dejansko gre za znane medije, ki radi prinašajo nekoliko bolj alarmantne članke - na ta vprašanja pripravljamo odgovore. Po podatkih, ki jih imam, mislim, da smo še z vsemi odgovori v roku, se pravi, da še ni potekel mesečni rok, ki je potreben za odgovor na poslansko vprašanje oziroma v večini primerov ste to postavili kot član odbora za infrastrukturo. Jasno, da tak odgovor ni enostaven, ker gre za zadeve, ki jih moramo tudi sami raziskati, ugotoviti realno stanje in tudi najti pravi in pravilen odgovor.
Pri problemu oziroma lahko rečemo aferi z vrati, ki so bila vgrajena v cestno bazo v Ljubljani, in gre za vložke v javno podjetje za vzdrževanje avtocest, postopek, ki ga je Dars sprožil, še ni končan. Dars je ustanovil posebno preiskovalno komisijo, ki natančno preiskuje ozadje te zadeve, in ko bo ta komisija končala delo, bo tudi parlament, in vi še posebej, ker ste vprašanje postavili, seznanjeni z izsledki te preiskave.
Na ministrstvu za promet in zveze se zavedamo, da je bilo pri delu Darsa veliko takih in podobnih problemov, ki so posledica, žal, tudi mogoče neurejenih določenih pravnih aktov, da pa jih s poročili, predvsem računskega sodišča, ki je na to opozorilo, tudi pospešeno saniramo v smislu tega, da preprečujemo nadaljnje take postopke.
Problematika, ki jo omenjate, se je zasledila praktično v vseh letnih izsledkih računskega sodišča, tako pri Darsu, direkciji za ceste in tudi družbi za državne ceste. Gre za neurejeno področje uporabe službenih vozil za stalno rabo. Ravno zaradi tega je ministrstvo za finance pripravilo posebno vladno uredbo, ki ureja pravila rabe službenih vozil za neomejeno rabo za delavce s posebnimi pooblastili. Tudi pri tem smo imeli na ministrstvu za promet in zveze kar precej težav, da smo ta določila uveljavili in jih še vedno tudi uveljavljamo.
Bile so nepravilnosti. Na pamet ne bi želel govoriti, ker lahko to dokumentiramo z ustreznimi poročili. Zaradi tega smo tudi predlagali zamenjavo odgovornih direktorjev, tako direkcije, tako družbe za državne ceste in v končni fazi tudi Darsa - da si ne bi kdo domišljal, tudi Darsa.
Zaradi takih zadev, ki so sicer malenkostne v primerjavi z ostalimi vrednostmi, ki se skozi te družbe iz javnih sredstev nekje sprovedejo do izvajalcev, so to v resnici malenkosti. Žal. Še enkrat poudarjam, posledica neurejenih pravnih odnosov na tem področju.
Tudi znana dilema, ko izvajalec mora zagotoviti službeno vozilo za nadzornega inženirja, to je del razpisne dokumentacije in tudi sestavni del pogodbe, je po nekaterih mnenjih sporna, po drugih pa je to splošna uzanca v gradbeništvu. Bila so mnenja, ali je to primerno za področje izvajanja javnih projektov ali je to mogoče zgolj primerno za področje zasebnih projektov. Tukaj je neka resna dilema, ki jo kaže v ustreznem aktu, mogoče tudi v zakonodaji s področja javnih naročil, ki se pripravlja, dodelati in dokončno urediti.
Ministrstvo za promet in zveze se tega zaveda in je v okviru svojih pristojnosti naredilo vse, kar je bilo mogoče, da se take nedoslednosti ne bi več dogajale.
Toliko lahko povem, kar se tega tiče. Še enkrat poudarjam, odgovore na vaša vprašanja boste dobili. Večina jih je že pripravljenih. Potrebno jih je še speljati skozi ustrezno proceduro in vam jih poslati. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Repliko ima gospod Hvalica.

IVO HVALICA: Hvala lepa. Resnici na ljubo moram povedati, da odgovori že kasnijo več kot mesec dni. Na tiste, ki sem jih postavil.
Jaz mislim, da bi ne smel biti noben problem tudi tu odgovoriti. Ampak jaz sem postavil nova vprašanja. Kaj pa je s pogodbo? Pogodba! Pogodba Dars-DDC. Ali je to generalna pogodba, ki se vsako leto z aneksom dopolnjuje? Kakšni so roki, navedeni v tej pogodbi? Koliko je znesek v osnovni pogodbi? In tako naprej. Vsi elementi pogodbe. Zanima me, kako to poteka. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Prosim gospod Pregelj. Nato bi še dali besedo, kot sem že prej napovedala, gospodu Debeljaku.

ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Pogodba z inžinerjem, pooblaščenim družbe za državne ceste je bila petletna in se isteče letošnjega 31. decembra. V pripravi je nov razpis za oddajo del inžinerja. Seveda se moramo zavedati, da za tak obseg in na tak način je prav malo konkurence, ki bi bila sposobna to delo opravljati. Na razpisu je bilo sicer takrat pred 5 leti javljenih več inžinering grup, ki pa žal niso zmogle ponuditi dovolj kapacitet, strokovnih kapacitet in tudi dovolj širok obseg storitev, kot je to lahko naredil državni inžiner. Vi se morate zavedati, da je družba za državne ceste bila ustanovljena iz cestnega inžiniringa kot podjetja, posebnega podjetja republiške uprave za ceste, in da se je iz republiške uprave za ceste in iz drugih projektantskih organizacij v teh letih zaposlilo veliko, veliko strokovnjakov in da jih praktično druga podjetja nimajo. Moramo vzeti na znanje, da v tej državi je obseg strokovnjakov na tem področju omejen. Piše se v nekaj 100 strokovnih subjektih in da izven tega kroga ni usposobljenih strokovnjakov za te namene.
Seveda je pa zdaj vprašanje kako dela nadzora, tistega neposrednega gradbenega nadzora, oddajati v bodoče. Na ministrstvu za promet in zveze resno razmišljamo, da bi kazalo razmejiti tista dela, ki jih upravlja družba za državne ceste kot logistika Darsa za pripravo prostorske dokumentacije, za pripravo in izvedbo razgrnitev, za pripravo razpisov za projekte, za pripravo razpisov za odkupe in tako naprej. Temu lahko rečemo logistika. Lahko bi resnično vsi ti strokovnjaki bili hkrati zaposleni tudi v Darsu oziroma v Darsu, ne pa v Družbi za državne ceste. V obeh primerih gre za državna podjetja zaenkrat v 100% državni lasti. Tako, da tukaj ni neke bistvene razlike. Mi smo pač dobili to zatečeno stanje in zaradi obstoječih pogodb in znamenitega zakona o obligacijskih razmerjih nismo bili v stanju, da bi lahko karkoli spremenili na vrat na nos.
Zdaj ob novem razpisu je ta trenutek napočil in je vlada pred dejstvom, da ta razmerja resno premisli in jih na novo zastavi. Tudi položaj Darsa je lahko nekoliko drugačen, kot je sedaj v obliki javnega podjetja. Ravno zaradi vsakoletnih omejevanj bencinskega tolarja, ugotavljamo, da bo verjetno nujno potrebno v naslednjem letu dni zagotoviti dodatni četrti vir za izgradnjo avtocest. Ta četrti vir vemo, da je lahko ali zasebni kapital ali obveznice ali delnice ali vložki strateških investitorjev in podobno. Tukaj v okviru javnih sredstev ni več nobenih možnosti. Vsaj ne takih, ki bi bile zdaj v tem trenutku operativne.
V bistvu je treba za celoten sklop, ki je pred nami, določene reorganizacije opraviti. Načrtujemo, da bomo to izvedli v tem letu in bomo v jeseni ponudili rešitve. Toliko bi lahko povedal za zdaj. Želja, da bi se dela nadzora oddajala za posamezen projekt, bi bilo možno upoštevati takrat, kadar bi se samo gradbeni nadzor oddajal. Pripravo pa je treba voditi kompleksno več let, zato je prav, da to dela posebna družba, lahko bi bil tudi zavod, lahko bi bilo tudi ministrstvo, če bi imelo ustrezne kapacitete, pa jih nima. Z velikansko težavo smo na direkciji za ceste uspeli pridobiti soglasje za zaposlitev 28 strokovnih sodelavcev za upravne zadeve, ne za zgolj strokovno-tehnične ampak za upravne zadeve. Pač, zaposlovanje v tej državi v javni sferi je omejeno in tudi ni tako plačano, da bi bilo zanimivo za najboljše in najbolj kvalitetne strokovnjake.
Upam, da sem podal odgovor. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Repliko je želel gospod Hvalica.

IVO HVALICA: Ta odgovor kaže, gospod državni sekretar, da je bil popolnoma napačen pristop k temu problemu. V sedemdesetih letih sem bil v Libiji in Libija je zgradila v petih letih 1200 kilometrov avtocest. Nadzor je bil pa iz vse Evrope, mislim, da ga je opravljalo enih osem ali devet držav. Vi ste pa oddali oziroma predhodniki tam, nekateri sedijo še vedno tam, ste pa oddali to enemu in to državnemu podjetju. To je napaka. To je popolna napaka, to je realsocialistično. Prvič, bi morala razdeliti, najmanj kar je, križ na štiri kraje in vsak projekt oddati nekomu. V Sloveniji je toliko kapacitet. Privatni sektor je treba uporabiti, stimulirati. Ta potem s podizvajalci, nobenega problema ne bo imel tudi za upravne ljudi. Za tak denar, kakršnega vi plačujete, golo uro brez avtomobilov, brez pisarn in to - ni problema. Tuje strokovnjake lahko dobite! Tuje strokovnjake, jaz sem vam to že dokazal. Urna postavka, ki ste jo plačali DDC-eju je višja od tako opevane, tako opljuvane, tako, ne vem kaj bi rekel, poslanske plače. Višja! To je nedvoumno, to sem vam že dokazal na odboru za infrastrukturo. To je bila velika napaka. Jaz upam dvoje.
1. Do 31.12. imate čas tako rekoč vse leto, do 31.12. razmejite te zadeve in definitivno porinete DDC tja kamor spada. Ozirom, če hočete en del naj bo v Darsu, ker ste že tako razdelili opravila in naloge, so včasih rekli, delo, ker to ste spletli popolnoma. Ste spletli tako, da ni transparentno. En del tega DDC-eja je lahko tako, drugače pa naredite razpis. Ni problema, vam povem, konkurenca bo vdrla sem za te denarje. Na vsak način tudi z manj kot 2,1%, kar je prikazano v sedanjem programu za maj. To je že velik denar. Že 2%! To je eno.
2. Tu bo treba uvesti nek super nadzor, kot se za ta projekt spodobi. Ta bi bil 100-krat plačan, ta bi odkril tiste recipiente, nadzor nad kvaliteto in nadzor nad obračunom, finančni nadzor. Tu je treba super nadzor, tuj. Poslužite se mnenja evropske investicijske banke za obnovo in razvoj pa mogoče tudi drugih institucij. Takih consulting hiš mrgoli po Evropi, ena zelo znana je Dietrich consulting biro iz Mainza. Ni problema, za take težke marke ni problema dobiti. To bo treba narediti, ker sicer bo ta program zaplul v težke vode.
Prvič bo stal ne dvakrat, ampak trikrat toliko kot ste načrtovali pred 5 leti.
Drugič. Ne bo zgrajen, sicer za 2004 jaz vam vnaprej povem, garantiram z glavo, da ne bo zgrajen. Z glavo! Ampak ne bo zgrajen niti do leta 2008, ampak kvečjemu do leta 2010. To se pa že blazno vse skupaj odmika.
Do danes pa še nisem dobil še nekaj drugih odgovorov. Sedaj sem tam pregledal. Kaj je z vzdrževanjem? Kdo je projektiral "bandero"? To sramoto slovenskega avtocestnega križa. Ali ta institucija, ta projektant še dela za Dars? To je treba povedati tu. Ime in priimek. Odgovornega projektanta. Tega je treba črtati. Go home! Da ne bo delal še kakšne takšne škode, nepopravljive. Letos pozimi sem sam obstal zadaj za kamioni tam, to, na sodobni avtocesti, to je sramota. Pa še nekaj drugih vprašanj je, pa bom izkoristil drugo priliko. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod Pregelj bo dal pojasnilo na vaša vprašanja.

ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Jaz lahko vam dajem pojasnil po tekočem traku. Nimam nobenega namena karkoli skrivati, tisto, kar vem in kar sem uspel v teh dveh letih in pol mandata kot državni sekretar za ceste ugotoviti in izvedeti iz razpoložljive dokumentacije in iz proučevanj, ki sem jih sam sprožil oziroma so jih sprožili drugi. Bi pa poudaril, da se popolnoma zavedam, da so določene zadeve na tem področju neurejene, posledice zatečenega stanja, ki ga en sam človek ali pa peščice ljudi, kot nas je na uradu za ceste, ne more čez noč obrniti. Vi sami ugotavljate, da je gradbeni lobi velik in močan in da ima svojo vztrajnost, svojo inercijo, ki se je ne da kar tako premakniti. Lahko se razmere spremenijo postopoma z izredno dosledno uveljavitvijo ustrezne evropsko naravnane zakonodaje. In ne samo zakonodaje, tudi tržnih odnosov in tudi drugih gospodarskih odnosov. Vi popolnoma pravilno ugotavljate, da ni nobene garancije za korektnost postopkov, če delo opravlja en sam inženir, in to je dejansko hud problem izvajanja tega programa, toda žal v okviru obstoječih domačih kapacitet, ki so bile v preteklem mandatu, to vam pa lahko osebno zagotavljam, ker smo tako zahtevali, ker smo mislili, da je to dobro, zahtevane, da se zahtevajo v okviru domačih strokovnjakov in domačih izvajalcev. Parlament prejšnjega sklica je to odprto zahteval. Seveda se je kasneje s podražitvijo tega programa v letu 1996 ugotovilo, da bo pač potrebno le dopustiti tisto nujno potrebno konkurenco, da se te razmere na našem tržišču uredijo. Zakaj do tega ne pride, zakaj tujec ne more uspeti, kje so težave, cela vrsta odgovorov. Začne in konča se vse pri razpisu, pri razpisnih pogojih, hkrati pa tudi pri dejstvu, na katerega vas moram opozoriti.
Namensko smo šli pred mesecem dni v zvezno državo Bavarsko. To je država, pravijo, čeprav je del Nemčije. Tam so nam pokazali gradnjo podobnih objektov, kot jih gradimo mi. Obvoznice znanega tega njihovega središča, zimskega središča, s podobnim tunelom kot so naši tuneli na Trojanah ali pa na Golovcu. Vrednosti so bile zelo podobne, pogoji podobni, čeprav v drugačnih kameninah in zahtevna gradnja, dodatna sidrenja zaradi hidravličnih pritiskov in podobnega, časi gradnje daljši kot pri nas, vsaj primerljivo oziroma čas priprave bistveno daljši. Njihovi strokovnjaki zahtevajo solidne cene, predvsem pa zahtevajo, da delajo v razmerah kot gospodje, ne da so noč in dan na risalnih mizah, ampak, da opravijo svoje delo sicer v rokih, ker imajo za to dovolj strokovnjakov, dovolj kapacitet, toda niso pa pod to presijo, kot so naši strokovnjaki.
Opozarjam vas še na nekaj. Dobili smo informacijo, da se utegnejo storitve na področju projektiranja dodatno podražiti, ker so se projektanti združili v okviru inženirske zbornice, uvajajo svoj standard in ga bodo kot organiziran ceh uveljavili. Jasno je, da bodo razpisi tudi za projektiranje verjetno morali biti mednarodni, toda v tako kratkih rokih je večkrat težko od korektnega izvajalca izvajati izvedbo. Sam sem ocenil na podlagi izvidov, tako Kosove komisije kot drugih komisij, ki so to opravljale, da je bila cela vrsta podražitev posledica izredno kratkih rokov, v katerih so bili izvajalci tako projektanti, kot kasneje gradbeni izvajalci, dolžni delati.
Vi se zavedate, da kadar nas sprašujete o nadzoru in o teh zadevah, da drezate v dokaj bolečo točko celotnega sistema izgradnje avtocest. Mi se tega zavedamo in poskušamo zadeve čimbolj korektno urediti. Toda, gospod Hvalica, direktno vas vprašam. Kaj bi vi storili, če imate na gradbišču dva sošolca, oba sta recimo moja sošolca, skupaj smo bili na fakulteti, poznamo se zelo dobro, eden je inženir izvajalca pri SCT-ju, dobro plačan, zelo dobro plačan, drugi je inženir nadzora pri združenju državnih cest in dela za Dars. Oba sta enako pametna, enako sposobna, enako prebrisana, enako hitra. Ali je lahko nadzor slabše plačan od izvajalca? Ne sme biti, že iz "fovšarije" ne sme biti, kaj šele pa iz korektnosti.
In tu je, poglejte, tu je jedro teh visokih cen, ki pa moram poudariti, v zadnjem času niso več tako visoke. Bile so ob podpisu pogodbe, kasneje je inflacija opravila svoje, dodatni stroški svoje. Zavedati se moramo, da v zadnjih letih, odkar smo mi na ministrstvu, tudi zelo, zelo natančno gledamo inženirjem pod svinčnike, sploh na programu državnih cest, opravili smo tudi preizkus z več inženirji, direkcija je oddala delo več inženirjem. Žal so ugotovitve take, edini sposobni inženir je DDC, ki stvari opravi v roku, ne vedno, večkrat je treba jih dobesedno za vrat stisniti, grdo rečeno, krepko za vrat, zahtevati, da morajo čez noč narediti, toda naredijo. Problem malih inženirjev, veste kje je, v korupciji je. Kaj se dogaja? Mali inženir, vezan na neko občino, ne vem, Celje, Kranj, Maribor, pozna dva, tri projektante. Njegovi kolegi skupaj projektirajo, skupaj potem nadzorujejo in izvaja običajno lokalno komunalno podjetje ali pa cestno podjetje. Kaj se je zgodilo? Na določenih odsekih smo ugotovili velikanske nepravilnosti, ki so se začele pri projektih, ker so bili projektirani bistveno dražji elementi, kot bi bilo potrebno, kot je trasa zahtevala, v teh majhnih, zaprtih krogih. Konkurenca temu ne more do živega, ker dejansko na tak način ni konkurence, ker je ponudba storitev bistveno manjša, kot so potrebe. In paradoks celotnega nacionalnega programa, ki se je zgodil v letu 1996, je bil v tem, da so načrtovalci razmišljali, da bodo cene padle, ker bo ponudbe več dela, pa se je zgodilo obratno: bilo je pramalo ponudnikov. Mi se zavedamo, da lahko v teh okvirih bistveno prispeva tuj izvajalec. Toda tudi tuj izvajalec ne bo prišel pod takimi pogoji, kot jih sedaj mi nudimo - zahteva višje cene. Primer iz Savinjske doline je dovolj poučen: izvajalec (to je bil takrat italijanski izvajalec), ki je dobil pod približno enakimi pogoji, malenkost cenejši je bil kot domači ponudnik, ker se domačemu ponudniku ni upošteval popust, do katerega je imel menda pravico, pa ga ni znal pravilno uveljaviti, je ugotovil, da ne pride s stroški skozi, in je dela, namesto s svojimi kapacitetami, izvajal z domačimi, s strani najetih podizvajalcev; celoten riziko in breme je prepustil domačemu podizvajalcu, ki je komajda preživel. Seveda so se pri tem znašli, pa vračunali, na primer, določene dobrobiti domače lokacije. Mi vemo, da naša cestna podjetja imajo kamnolome, imajo s tem agregat praktično zastonj, potreben je zgolj strošek prevoza; tujec mora vse kupiti. Ko smo vprašali na Bavarskem, "ali pri vas izvajajo dela tuja podjetja", so rekli - pravzaprav smo vprašali drugače - "ali lahko izvajajo", so rekli, "seveda, da lahko, mi naredimo mednarodne razpise in se lahko javijo". Pa smo vprašali, "pa jih dobijo?", je rekel, "odkar sem jaz tukaj, pa je to 15 let, ni bilo tujega izvajalca; mi tako naredimo razpise, da dobijo domači izvajalci".
Žal, tudi to je evropska kategorija. Ampak oni to naredijo na soft način, na mehak način: dajo možnost vsem, da pridejo na razpis, vsi tudi dajo ponudbe, celo dajo jim delo, ker tujci ponudijo boljše pogoje - na primer, Turki imajo cenejšo delovno silo in dobijo delo; žal, ne dobi soglasja za kamnolom, nima od kje vzeti agregata, ker je celotna dolina zaščitena; ni drugega, kot da pospravi kovčke ali pa kupi bistveno dražji material pri lokalnem prodajalcu in mu njegova cena pade in se računica ne izide, in odstopi od pogodbe. To se dogaja. Oni imajo čas, da imajo razpis za razpisom, mi tega časa nimamo. Če nam en razpis pade, če pade pritožba, nam padejo tudi roki, ker so roki prenapeti. Vprašate, zakaj - to je drugo vprašanje. Zato, ker so nekateri tako hoteli, lahko zdaj rečem, več pa ne morem povedati. Žal, na koncu je parlament ponudbo vlade sprejel. Dokler ne bomo spremenili rokov, ne bomo mogli bistveno prispevati k pocenitvi tega programa. Analize, ne samo gospoda Černivca, tudi drugih ekonomistov, so pokazale eno samo dejstvo, podobno kot pri vezanih posodah: če naliješ v en del, ti odteče v drugem. Torej, čas izgradnje in hitrost izgradnje sta povezana. Hitreje kot se dela, dražje je. Seveda, prepočasi tudi ne sme teči, ker je tudi po svoje drago, ker je gradbišče predolgo odprto. Optimalni časi so v gradbeništvu popolnoma znani, toda za naše pojme so to prekratki časi. Mi želimo, da so ceste odprte v roku enega leta. Večkrat se na določenih terenih v roku enega leta komaj opravijo osnovne terenske konsolidacije - dobro veste, kaj to je - in vse zahteva svoj čas. Jaz verjamem, da so v Libiji lahko hitreje gradili, saj niso imeli takih razmer, kot jih imamo mi. Lahko, da so imeli kje težje, toda dejstvo je, da so tam znane razmere na veliko večjih razdaljah, kot so pri nas, kjer se lahko na stotih metrih popolnoma zamenjajo obstoječi pogoji gradnje.
Tako, da je problematika zelo kompleksna. Sprejmem vso kritiko, da kot resorno ministrstvo še nismo uspeli zadev tako urediti, da bi tudi z novimi zakonskimi akti stvari dokončno uredili. Ker enostavno zadeve ne gredo tako hitro, kot bi želeli. Ali so predolge procedure oziroma v opravičilo ministrstva moram poudariti, da imamo zadnje čase izredno velike težave s pridobitvijo ustreznih pravnih strokovnjakov; starejši so šli v pokoj, novejših ni, ker so preslabo plačani. Spet smo tam, kjer je državna uprava vedno. Dobiti dobrega strokovnjaka je izredno težko dejanje. Osebno sem zagotovil nekaj strokovnjakov tako, da smo jih enostavno navdušili in so prišli zato, ker so navdušenci, ne zato, ker bi bili tako zelo dobro plačani. Tukaj so veliki problemi, ki jih država zgolj s politiko slabega plačevanja dobrih kadrov ne bo uspela rešiti. Tudi zaradi tega je bila družba za državne ceste ustanovljena zato, da je segment, ki mora strokovno delati, lahko bil plačan, kot so na trgu plačani izvajalci. Kajti družba za državne ceste kot inženir je v resnici izvajalec nadzora. Na ministrstvu za promet in zveze, zato ker resno uresničujemo zakon o bencinskem tolarju, smo uspeli zaposliti nekaj dodatnih strokovnjakov, ki bodo striktno sledili gibanju posameznih projektov. Torej vsak direktor na področju državnih cest, to je direktor projekta, ki skrbi za nadzor, na primer, Štajerske, Trojan, Dolenjke, Primorske, bo imel na uradu za ceste svojo senco oziroma jo že ima, toda teh senc je zdaj premalo, da bi vse zmogle; še v roku naslednjega meseca bom imel mesta zapolnjena, in lahko zagotovim, da bodo naša poročila veliko bolj ažurna, kot so sedaj. Namreč, sedaj moramo čakati celotno proceduro. Takrat vam bomo lahko podali tudi tista mnenja in tista stališča, ki jih bodo ti ljudje pripravili na podlagi svojih vsakodnevnih opažanj in vsakodnevnih preiskav o uspešnosti izvajanja tega programa. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Repliko ima gospod Hvalica. Vseeno bi pozvala, da bi skušali priti do konca te točke in bi jo počasi tudi zaključili.

IVO HVALICA: Oprostite, kam se vam pa mudi, gospa? Zdaj so šele prišle zadeve na dan.
Izjemna hvala državnemu sekretarju - na to, kar sem zdaj slišal, sem čakal pet let! Nekateri so mi že govorili, kaj se zaganjaš, ampak, hvala bogu, tu sem slišal: posledica neurejenih pravnih aktov, korupcija - jaz pa dodajam še: mafija! Zadeva je jasna. Zdaj končno vidimo, koliko je ura. Hiša, grad, slonokoščen grad mister Brodnika se ruši. Tu smo slišali povsem drugačne stvari lani, predlani in tako dalje. Meni je bilo to vseskozi jasno, in sem mogoče vsaj za naprej malo pomirjen.
Torej, očitno je bil projekt popolnoma napačno zasnovan. Ker tisto, kako je rok vezan s financami in tudi s kvaliteto, popolnoma drži, to ni nič novega. Ampak pri zasnovi tega programa je bilo to napačno zasnovano. Absolutno napačno. Počutil sem se - v Novi Gorici je bil predstavljen program z velikim pompom, še sedaj se spomnim - počutil sem se strašno nebogljenega. Čudno sem se počutil, ko sem videl to evforijo, kako so govorili, kako bo leta 2000 avtocestni križ končan. Bil sem trdno prepričan, da ne bo. Ampak bog ne daj, da bi zinil nekaj takega. Mafija je že takrat dobro zastavila svoje mreže.
Inženirska zbornica. Tudi to je sestavni del, pogojno rečeno, neke mafije. Zakon o graditvi objektov - Gantar - to sem tu povedal. Tako ne gre. Ampak to je stvar druge obravnave, bo pa treba o tem spregovoriti. To je, po starem se je reklo ceh, po novem se reče mafija. V Italiji rečejo mafija za vsako asociacio, ki se prisesa na proračunski denar. Ni mafija tisto od privatnih, ne. Tisto, ko se prisesaš na proračunski denar in to je natančno to.
Tuji izvajalec dražji, tuj izvajalec dražji. To ne drži. Ker tuj izvajalec dela potem s podizvajalci in on je v bistvu samo general kontraktor in jaz sem trdno prepričan, da če je stanovanje v stari Gorici cenejše od tistega v Novi Gorici, da je čisto tako za primerjavo, da je tuj izvajalec lahko tudi cenejši, ni pa to pravilo. Se pa dela tako povsod v Evropi, da poskušaš. Ampak odpreš pa razpis.
Ali je lahko nadzor boljše plačan oziroma ali je lahko izvajalec boljše plačan od nadzora. Ne! Absolutno ne. Ampak s tem je državni sekretar pravzaprav povedal. Operativa. Gradbena operativa ima toliko denarja, da lahko plača svoje strokovnjake, dražje kot tiste, ki bi morali biti boljše plačani. Se popolnoma strinjam. Povsod po svetu je nadzor dražje plačan in ima višje plače od tistega, ki ga nadziraš. To je popolnoma jasno. Ampak, tu pa ponavljam, odkrije dejstvo, ki je zelo enostavno, da ima izvajalec previsoke cene, in tu mu plačamo ves zapitek. To se vidi na vsakem koraku. Jaz imam premalo časa sedaj tu. Vseeno prosim za dodatno minuto. Ker je nemogoče odgovarjati v 5 minutah na nekaj kar je bil to izvajano 15 minut.
Zadeva se je danes pravzaprav šele za to govornico pokazala, kakšna dejansko je. Zadeva je zelo, zelo neprodorna, nepregledna, netransparentna. Priložnost je, da se za vnaprej to popravi. Če poteče pogodba DDC-eju 31.12. letos, bi bila velika škoda, če bi to pogodbo ponovili. Sem mora priti privatni sektor. Obstajajo tiste bojazni teh inžinerjev, ki se lahko povežejo z lokalnimi skupnostmi. Seveda obstaja. Obstajajo pa tudi organi pregona. Sodišča, policija in tako dalje, če smo neka normalna država. Zaenkrat jaz ugotavljam, nekaj, nedvoumno, tu smo bili 5 let zavajeni, Brodnikova hiša ali grad se je sesul. Ni več tiste super kvalitete, to jaz sicer vidim vsak dan, ko se vozim.
Za zaključek moram povedati nekaj nedvoumnega. Trenutno stanje dvoboja Zidar-Marjan Podobnik, je ena nič za prvega. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Hvalica. Besedo ima še gospod Debeljak. Ne bo, se odpoveduje. Prosim, gospod Špiletič. Prosim gospod Špiletič, imate besedo.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospa predsedujoča, jaz ne bom več repliciral, ker gospod Debeljak noče odgovarjati. Ampak prosim, da ugotovite kot predsedujoča danes na tej seji, da Dars noče dati podatkov o skritih rezervah in bom s tem zadovoljen.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Špiletič. Gospod Debeljak želi besedo.

MAG. STANKO DEBELJAK: Ne, da nočem, ampak povedal sem, da bomo dali podatke pisno. Jaz sem v tem času, gospod Špiletič, poklical. Dobil bom bilanco za leto 1998, kovček imam premajhen, da bi imel vse papirje, ki jih imamo v hiši, s seboj in boste korektno dobili vse zaprošene podatke.
Kar se zdaj tiče avansov, je bilo avansov konec leta 973.723.000. Drugo, kar se tiče usmerjanja viškov bencinskega tolarja, je bilo konec leta 1 milijarda 400 in nekaj. To usmerjanje, tako kot ste vprašali, so ta sredstva v celoti usmerjena v zakladnico pri ministrstvu za finance v skladu s sklepom vlade. Torej vsi likvidnostni viški, ki so, so usmerjeni v zakladnico ministrstva za finance. Res je, da v členu zakona piše v vrednostne papirje, vendar je vlada za cel javni sektor uredila tako, da umerjamo viške v zakladnico. Včasih so zadolžnice, včasih pa tudi niso. Čim pa dobim bilanco stanja, jo rade volje posredujem. V tem je bila zadrega, jaz mislim, da ni bila zadrega, papirja ni bilo tukaj.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Ker ni več razpravljavcev, zaključujemo razpravo. Prehajamo na razpravo in odločanje o predlogu odloka. V razpravo dajem naslednji predlog odloka: "Državni zbor Republike Slovenije soglaša s programom dela Dars za leto 1999." Kdo želi besedo? Ni razpravljavcev. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o odloku. Ugotovimo prisotnost! Nekateri kolegi se nam še pridružujejo h glasovanju. (67 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (42 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
V zvezi s tem programom je skupina poslancev s prvopodpisanim Jakobom Presečnikom predložila predlog dveh dodatnih sklepov z dne 24.3.1999, ki ju imate na klopeh. Med seboj sta povezana. O teh dveh dodatnih sklepih bomo glasovali skupaj in tudi predhodno razpravljali. Kdo želi besedo? Prosim, gospod Brenčič.

STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa. Predlagatelji s prvopodpisanim Jakobom Presečnikom želimo s tema dvema dodatnima sklepoma, ki sta naslovljena tako na vlado kot na Dars d.d., opozoriti predvsem na to, da z dodatno resnostjo in odgovornostjo pristopita k sanaciji zatečenega stanja v izvajanju avtocestnega programa in da le-tega v nadaljnjem kot celoto dosledneje izvajata.
Pri tem pa je treba dopolniti to, da predlagamo tudi delni popravek drugega sklepa, tako da se v prvi vrstici tekst "do državnega zbora" črta. S takšnim popravkom dajemo oba sklepa tudi na glasovanje.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. No, v tem primeru je pa potrebno glasovati o vsakem posebej. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem prvi sklep, ki ga predlagajo predstavniki poslancev s prvopodpisanim Jakobom Presečnikom. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za prvi dodatni sklep? (58 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo prvi sklep sprejeli.
Na glasovanje dajem drugi sklep s popravkom. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (59 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo tudi ta sklep sprejeli.
V razpravo dajem predlog sklepa k programu dela Dars skupine poslancev s prvopodpisanim Ivom Hvalico. Kdo želi besedo? Prosim, Ivo Hvalica. Sklep ste prejeli in ga imate na klopeh.

IVO HVALICA: Hvala lepa. Potem, ko je državni sekretar tu pred pol ure končno spregovoril dovolj jasno o tem, kaj se dogaja s tem programom, mislim, da si državni zbor lahko olajša vest s sprejemom tega predloga sklepa, ki je v bistvu samo priporočilo vladi. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Prosim, gospod Feri Horvat.

FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki vlade in Darsa! Ne nasprotujem vsebinsko temu predlogu sklepa. Nasprotno, mislim, da je treba tudi eksperte iz tujine angažirati za razčiščevanje zadev. Še več. Ko smo se tudi na odboru za nadzor proračuna ukvarjali s poročili računskega sodišča, sem sam v neposredni komunikaciji s predsednikom računskega sodišča postavil vprašanje oziroma dal rahlo pobudo, če ne bi bilo pametno za ta zelo zahtevna podjetja, za katera tudi samo računsko sodišče nima svojih ekspertov ali dovolj ekspertov, da bi angažiralo tudi tuje eksperte.
Računsko sodišče se je odločalo takrat, da tega ni storilo. Vem pa, da tuja računska sodišča, recimo avstrijsko, prakticira to, da seveda preventivno, ko obdeluje velike infrastrukturne projekte, kot je recimo bil v Avstriji primer tunela pod Semmeringom, da takrat angažira domače ali tuje ali oboje eksperte in institucije izvedencem za preverjanje gospodarnosti in ustreznosti rešitev v takih projektih. Vendar ob tem se mi zdaj postavlja vprašanje tole, način izvedbe tega, ali je prav, da državni zbor direktno to naroči ali ne bi bilo primerneje, da predlaga računskemu sodišču, da računsko sodišče angažira strokovnjake oziroma institucije za to nalogo, da ne bi šli mimo institucije, ki jo za to v principu imamo. To je eno vprašanje. Pravzaprav eno vprašanje imam še pri drugem sklepu, ampak takrat, ko pride na vrsto. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Prosim, gospod državni sekretar, gospod Pregelj. Razpravljamo o predlogu sklepa k programu dela Dars skupine poslancev, s prvopodpisanim Ivo Hvalico.

ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Predlog sam je privlačen, toda poudaril bi na nekaj pomembnih zadržkov, ki jih je treba razrešiti, preden se odločimo za eno tako potezo. Ministrstvo za promet in zveze se je že samo podobnih zadev posluževalo. Ravno pri naslednjem sklepu, preden so se oddala dela za predor Ločica, smo angažirali tujega strokovnjaka, izredno znanega strokovnjaka, neodvisnega, s področja, ki praktično nikoli ne sodeluje s Slovenijo, iz Anglije, kajti vemo, da kot ponudniki del so bila podjetja iz Italije in Avstrije, tudi iz Francije so se zanimali, iz Anglije ni bilo nobenega in ravno zaradi tega smo poiskali popolnoma neodvisnega in kvalitetnega consulting partnerja, ki je podal, sicer res da zgolj fakultativno mnenje, toda podal je mnenje, ki smo ga skrbno preučili in tudi zahtevali od domačih strokovnjakov, da so podali strokovne garancije. Gre za odločitev pred oddajo del. Bistvo tega sklepa razumem, da gre za naknadni nadzor, v bistvu za nadzor nad inženirjem. Del tega nadzora je že ministrstvo samo, ki ga pa seveda ne more opravljati v taki meri, kot bi ga lahko neka posebej usposobljena hiša, registrirana pač za taka dela. Dejstvo je, kot smo že prej omenili, v naši državi je takih popolnoma neodvisnih samostojnih nadzornih institucij oziroma consulting firm zelo malo. Nekaj jih je, ki ne delajo na cestah, delajo na primer na železnicah ali pa na energetskih objektih, toda zelo malo verjetno ali pa nobeden, ki ne bi bil tako ali drugače vpleten, povezan ali po kakšni drugi plati povezan z izvajalci. Zaradi tega se zavedamo, da je angažiranje take tuje revizorske hiše verjetno smiselno, toda ne na splošno. Smiselno je takrat angažirati, kadar res nastopi določen problem, za točno določeno zadevo. Na primer velika podražitev na Golovcu, sama po sebi kliče po takem postopku. Ne zato, da bi nekoga za nazaj ne vem kako kaznovali, ker se verjetno ne bo dalo, ker bolj ali manj je bilo formalno vse prav, ampak zato, da se napaka ne bi več ponovila, ker napaka pa je bila. Tam je bilo več napak, ni bila ena sama. Žal tudi nesreča, da je bil pač tak teren, ki se ga ni dalo predvideti.
Tako da ministrstvo samo ima namene take institucije angažirati, problem so plačila teh ljudi. Če naložimo plačilo izvajalcu ali nadzoru, je vprašanje objektivnosti. Ministrstvo samo zaenkrat še nima fonda za taka plačila. Zavedati se moramo, da so taki super nadzori kar dragi. Novica, da je ta strokovnjak veljal ogromno našo državo, je bila sicer nekoliko pretirana, dejstvo pa je, da velikostni red je bil pravilno naveden. Šlo je za nekaj tisoč dolarjev. Mislim, da je bil predračun šest ali osem, sedaj natančno ne bi rad dajal številke, ker je nimam pri sebi. Toda to je bila vrednost za pridobitev ekspertskega mnenja, ne enega samega strokovnjaka, ampak celotne consulting hiše. Torej ni šlo za enega strokovnjaka, ampak za mnenje hiše. Ne vem, če se čuti ta razlika? Res pa je, da je posebej izvežban strokovnjak prišel na licu mesta in si naše projekte ogledal. Ogledal si je našo tehnologijo, ogledal si je naš pristop in najbolj poučna ugotovitev, ki smo jo iz tega ugotovili, je to, kar sicer ste nekateri že večkrat poudarili, nikoli pa tako ekzaktno, kot je ta strokovnjak. Rekel je, vaš glavni problem ni konkurenca med izvajalci, vaš glavni problem je konkurenca med tehnologijami.
Zelo zanimivo za našo stroko, ki je prepričana, da vedno najde najboljšo in najugodnejšo tehnologijo. Dars se je tega zavedal, zato v razpisnih pogojih poskuša vedno vnašati tudi možnost izvajalcev, da ponudi alternativno tehnološko in tehnično rešitev. Dejansko se na tem področju marsikaj premika, premika se po moji oceni na bolje. Tako, da po vsebini te pobude lahko rečemo, da je sprejemljiva. Bo pa vlada pri tem morala rešiti celo vrsto čisto tehnično- finančnih problemov, kako tak nadzor plačati, kako ga v bistvu sprejeti, ali z razpisi in tako naprej.
Tukaj se je potrebno zavedati, da se tega čez noč ne da narediti, in da je smiselno, ker gre za drage stvari, uporabiti res tiste projekte, kjer je zaznana neka anomalija, predvsem tam, kjer se bistveno dvignejo stroški izgradnje.
Pri tem bi šel dal en popravek. Predlagal en popravek. Odločiti se morate za katero banko mislite. Eno je evropska investicijska banka, ta je ta famozni EIB s katerim podpisujemo kreditne pogodbe. Drugo je pa evropska banka za obnovo in razvoj, EBRD, ki pa pri Dars-ovem programu praktično ne sodeluje več. Sodelovala je v prvih letih, za naše potrebe ni več primerna banka, ker je to banka za nerazvite. Nas uvrščajo že v krog srednje razvitih, za katere se fondi zbirajo na konzorciju evropskih investicijskih bank. Tako, da je tu razlika.
Poudaril bi, da Evropska investicijska banka zahteva za investicije, ki se financirajo iz njenih kreditov, tromesečna poročila. Ima posebnega strokovnjaka, ki pride v Slovenijo na lice mesta pogledat, kako se stvari izvajajo. Tudi sama ima včasih težave pri angažiranju ustreznega nadzora. Dejstvo pa je, da ta banka svoj denar nadzoruje.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Dve repliki, gospod Hvalica, nato gospod Kelemina. Opravičujem se, gospod Kelemina je bil prej. Dobro, vam je dal besedo, gospod Hvalica.

IVO HVALICA: Hvala lepa. Kratka replika. To ni drago, ker če daš dva in dobiš deset ostane osem. Običajno je to najmanj, petkrat profitiraš od tistega, kar si plačal. To je znana številka pri teh stvareh. Zelo znana, vsaj meni. To je prvo.
Drugo, kar se tiče banke. Tu ni bilo mišljeno neko uradno mnenje in tako dalje. Oni imajo seznam takih firm, ki to lahko opravijo. Samo v tem smislu je bilo mišljeno. Mene zanima zdaj samo to, ali vlada to načeloma podpira, ali ne. Drugo pa je, da za državni zbor to pomeni zgolj lajšanje vesti glede na to, da je do sedaj potrjeval vse, kar je dobil na mizo. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Morda, gospod Hvalica, samo naslednje obvestilo, s katerim sem bila seznanjena, če bosta popravili naslov Evropska banka za obnovo in razvoj oziroma Evropska investicijska banka. (Odgovor gospoda Hvalice iz klopi se ne sliši.) Take banke ni, kot sem obveščena. Prosim, gospod Kelemina.

BRANKO KELEMINA: Mislim, da ni namen tega predloga sklepa, da bi računskemu sodišču vzeli delo ali nekako izničili njegov vpliv pri tej funkciji. Ampak poglejte, kaj danes pravzaprav računsko sodišče dela. V glavnem izvajajo finančne revizije, ker edino to verjetno znajo. To so tudi pokazali. Najbolj pa znajo seveda revidirati izplačevanje plač. Mislim, da poznate delo računskega sodišča, ena izmed njegovih funkcij naj bi bila, če bi hoteli, da bi igral tako vlogo, kot je bila zamišljena, da bi izvajal s svojimi strokovnjaki tudi nadzor gospodarnosti in učinkovitosti. Mislim, da je to znano, da se za to zavzemamo in to naj bi oni tudi delali, razumete, tudi gospodarnost in učinkovitost. V tem primeru pa sem trdno prepričan, da oni takih lastnih strokovnjakov nimajo, ki bi znali take nadzore vršiti. Seveda oni lahko najamejo zunanje strokovnjake, ampak v glavnem se tega veliko ne poslužujejo. Zakaj ne? Mogoče zato, ker jih ne dobijo, ali ker nimajo denarja, da bi plačali, in ker državni zbor tudi računskemu sodišču ne prizna tistega proračuna, ki ga oni zahtevajo, in tako naprej. Seveda bo tukaj pri funkciji računskega sodišča marsikaj potrebno urediti. Jaz nekaj zdaj na tem delal in bom tudi zahteval, da se te stvari v najkrajšem času uredijo.
Pri tem sklepu pa gre po mojem mišljenju za strokovno tehnični nadzor in predvsem tudi to, kar je gospod Žare sam povedal, za neustrezne rešitve. Torej tudi prej, preden se nek odsek začne graditi, da se določena dokumentacija pregleda, ali je ustrezna ali ni. Ali so bile narejene raziskave, ali so bile poiskane prave rešitve, ali so pravilno sprojektirane, ovrednotene in tako naprej. Tukaj je treba začeti. Če bomo mi vedno za nazaj hodili, ko je že nekaj izgrajeno, in ugotavljali, tega ne bomo nikdar. Veste, kaj je gradbeništvo, jaz sem delal v njem in ga ni strokovnjaka, če sem jaz gradbeno knjigo naredil, ki bi mene okrog prinesel. Takega nadzornega ni, ki bi znal meni revidirati in mi črtati nekaj, če sem jaz nekaj narisal in napisal. Ne, ker ti imaš lahko trikotnik, svinčnik, izmeriš, ga prineseš okoli, pa če tam dva centimetra na celotni dolžini ceste več napona nasuješ, kot si ga resnično, je to milijone kubikov. Tako je to.
Predhodna revizija, predhodni nadzor projektov si jaz zamišljam tudi na osnovi tega sklepa. Mislim, da bi bil sprejem tega sklepa izredno ustrezen. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Kelemina. Želi še kdo besedo? Prosim, gospod Mozetič.

MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. Drage kolegice in spoštovani kolegi! V načelu mene ta predlog sklepa nič ne moti, tudi glede na to, kaj sklepi državnega zbora pomenijo, ko se predlagajo, kako se sprejemajo in kaj se z njimi dogaja, me tudi sploh ne moti.
Vendar motiv, ki ga je prvopodpisani povedal, zakaj naj bi ta sklep podprli in sprejeli, me pa zelo moti. Dvakrat je tu ponovil, naj bi bil motiv olajšanje vesti. Torej, ne vem, kaj ima vest sicer s tem sklepom. Ampak ne glede na to, da bi po definiciji, ki jo je prvopodpisani prej povedal, kaj vse je mafija, spadam tudi sam med to mafijo, ker sem prisesan izključno na državni proračun, ker plačo, ki jo dobivam, in dohodek, ki ga dobivam, je izključno iz državnega proračuna. Nimam potrebe, da bi si s takim sklepom lajšal svojo vest. Zato takega sklepa, ki naj bi ga sprejel zato, da naj bi si lajšal svojo vest, ne bom sprejel.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Ugotavljam, da ni več razpravljalcev, zato prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem predlog sklepa k programu dela Dars za leto 1999 skupine poslancev s prvopodpisanim Ivom Hvalico. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani dodatni sklep sprejet.
V razpravo dajem še predlog dodatnega sklepa k programu dela Dars gospoda Mirka Zamernika. Tu bi želala opozoriti, da naloga državnega zbora ni zahtevati revizijo, kajti niso predvidena nikakršna sredstva za take revizije. Prosim, gospod Horvat ima besedo.

FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. Najprej moram spet reči, da ne oporekam potrebi, da se to naredi, vendar način, kot je predlagan, nisem prepričan, da je povsem v skladu z zakonodajo in z normalnimi postopki.
Kot prvič bi verjetno to moralo biti že opravljeno po zakonu o javnih naročilih, in bi morala revizijska komisija pregledati. Dobro, če zainteresirane stranke niso sprožile postopka, se to ni naredilo, in je potem treba naknadno nekaj narediti. Tisti, ki bi moral to narediti po zakonu o računskem sodišču, je glede na vsebino zadeve, zakonitosti in gospodarnosti izbire izvajalcev, to računsko sodišče. Zdaj, ali je v stanju ono pa spet samo to narediti s svojimi strokovnjaki ali ne, to ni bistveno vprašanje, to je tisto, kar smo prej tudi diskutirali. Pravilo bi moralo biti, da bi računsko sodišče za take primere angažiralo domače ali tuje eksperte oziroma institucije. In jaz mislim, čas bo ali pa primerni trenutek bo, ko bomo razpravljali o zakonu o spremembah zakona o računskem sodišču in pa o poročilu računskega sodišča za zadnji dve leti, da se bomo pogovarjali o tem, da se bo računsko sodišče v prihodnje več lotevalo velikih projektov, preventivno prej, preden se začnejo izvajati, s tem da angažirajo eksperte, domače ali tuje. Hvala lepa.
Tako da bi morda kazalo spremeniti ali pa dopolniti sklep tako, da bi to bil predlog računskemu sodišču, da to nalogo opravi.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod Pregelj.

ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Za to etapo oziroma za ta del odseka Vransko-Blagovica, podetapa odsek Vransko-Ločica, s predorom, z delom trase in delom ureditev na vodnjavanju, je bila s strani ponudnika, in sicer tujega ponudnika, sprožena revizijska obravnava na revizijski državni komisiji, ki jo je vodil gospod Tomšič. Gospoda Tomšiča ste imenovali v parlamentu. Torej, revizija je bila tukaj že opravljena, revizija postopka. Ni bilo ugotovljeno nepravilnosti, ko je komisija končala svoje delo, v roku enega meseca se je moralo to narediti, celo prej so to naredili, se je pristopilo k oddaji del in je pogodba že podpisana. Naknadna revizija je možna samo po sodni poti. Pomeni pa, če bi sodišče na podlagi nadaljnjih pritožb ponudnikov dosodilo, da je šlo za kaj narobe, pomeni seveda ustavitev te gradnje, ki se je začela že dogajati. Tako da tukaj bi opozoril, da je za to namenjena državna revizijska komisija svoje delo že opravila. Imamo sicer primere, ko so se tudi naročniki pritožili na odločitev te komisije, in je sodišče potem to zavrnilo ali pa sprejelo, tudi to se je že dogajalo, tako da v tem primeru bi bila neka naknadna revizija v bistvu zgolj informativne narave za potrebe pač tistega, ki to želi. Poudarjam, da v postopku ni bilo napak, tudi pri odpiranju teh ponudb, ki jih opravi posebna vladna komisija oziroma Dars imenuje posebno komisijo, sodelujejo tudi predstavniki vlade. Tako da imamo vpogled nad temi postopki in ni zaznanih nobenih takih nepravilnosti, ki bi nakazovale, da je potrebno opraviti ponovno revizijo.
Edina stvar, ki pa je lahko kdajkoli sporna oziroma se zavedamo, da je potrebno drugače urediti zaradi večje tržne zanimivosti naših razpisov, je pa natančno sledenje razpisnim pogojem. Razpisni pogoji, po pravici povedano, so bili v tem primeru pač naklonjeni tistemu ponudniku, ki je ponudil vsa dela. Ne tistemu, ki je ponudil na primer samo gradnjo predora, samo izvedbo regulacij ali samo gradnjo trase. V tem primeru je zadeva mogoče bila že nekoliko usmerjena. Torej ta razpis je dajal prednost tistemu, ki ponudi vse. Kajti tisti, ki ponudi vse, lahko postavi nižjo ceno. Seveda, če ima zadostne kapacitete, ker se nekako zaščiti, da rizik na predoru na primer lahko kompenzira z manjšim rizikom na trasi. Tisti, ki je pa samo predor ponudil, seveda ni mogel dati tako nizke cene, da bi lahko uspel oziroma uspel je tisti, ki je pač ponudil nižjo ceno za vse in je za investitorja, to je za Dars, pomenilo to manjši strošek.
Na ministrstvu za promet in zveze, še enkrat poudarjam, ravno za ta projekt, na katerem je tudi ta ekspert sodeloval in smo za njega pridobili strokovno mnenje, smo na podlagi opozoril tega angleškega eksperta, imeli poseben sestanek z domačimi geološkimi in geomehanskimi strokovnjaki, ki so pri tem projektu sodelovali, ki garantirajo za korektnost podatkov v razpisni dokumentaciji, in dobili od njih zagotovilo, da za svojimi ekspertizami stojijo in za njih odgovarjajo. Tako, da v primeru, da bodo nastopila dodatna dela in da bo potrebno zaradi tega dvigniti vrednost te investicije, podpisati aneks k pogodbi, bom takrat zahteval odgovornost teh ljudi. Čisto resno povedano! Ker smo posebej vprašali pravočasno, s pravim namenom. Namreč, ta angleški strokovnjak je bil nekoliko skeptičen glede števila sondažnih vrtin; na portalih jih je bilo dovolj, nekoliko se je bal za notranjost dela. To je bilo zgolj orientacijsko mnenje. Naša stroka, ki je pri tem sodelovala, je rekla, vemo vse, kar je treba vedeti. Torej, počakajmo, da vidimo, kako se bo lahko izvedlo, in potem bomo lahko presodili, ali je bil ta postopek od vsega začetka korektno voden. Računsko sodišče pa lahko svoje delo opravlja kadarkoli želi, tu ni nobenih omejitev in mislim, da ni potrebnih nobenih dodatnih sklepov. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima še gospod Rupar.

PAVEL RUPAR: Spoštovana predsedujoča, kolegice in kolegi! Moje izvajanje bo bolj replika gospodu Horvatu pa tudi gospodu sekretarju.
Če mi pozovemo računsko sodišče k reviziji, je to po naših ocenah premalo. Računsko sodišče se na poziv samo odloča, ali gre v revizijo ali ne. V primeru tega predloga pa vendarle državni zbor prevzema to odgovornost. Jaz sem prepričan, če to sprejmemo, da se ta zadeva lahko končno, bom rekel, tudi izpelje. Mi smo v preteklosti sprejeli vrsto predlogov, vrsto sklepov, naj vlada naredi to, naj vlada naredi ono, in tako naprej, pa do danes ne vem, ker še do danes nisem dobil v tem parlamentu poročila, če je katerikoli od sklepov, predlogov, ki smo jih izglasovali, že realiziran. V tem primeru je dobro to, da državni zbor sam povzame to pobudo in to realizacijo tudi izpelje.
Morda smo nekoliko prepozni, res, gospod sekretar. Bolj pomembno, po moji oceni, bi bilo narediti revizijo trase. Torej, veliko je dilem, zelo veliko se v javnosti govori, ali je trasa primerna ali pa je izbrana najdražja, zavoljo, ne vem česa, kje so vzroki, ne vem. Torej bi bilo bolj primerno tudi za javnost to, ampak žal se dela izvajajo, začeta so in zdaj te poti nazaj ni, po moje, več ni. Je pa, če sem pravilno razumel gospoda Preglja, ne najboljše razmišljati, naredili smo vrtine, vemo, kakšne so geomehanske lastnosti, kakšen je teren, zdaj pa glede na to, da so ocene, skeptiki in tako naprej, počakajmo, kaj se bo zgodilo - če sem prav razumel. Torej, mi že zdaj vnaprej vemo, da bodo dodatna dela. Saj v Sloveniji se ni naredil niti meter avtocest, da ne bi bilo dodatnih del. To je neodgovorno. Zato tudi ves program, vse te stvari, o katerih se pogovarjamo, niti nimajo mesta, zato ker vse delamo več ali manj na pamet, sicer po nekih prognozah, nekih predvidevanjih, bom rekel slovensko, ampak na koncu se pokaže, da številke niso nikoli pravilne, vedno presegajo. Tudi v tem primeru bo prav gotovo prišlo do dodatnih del.
Dodatna dela, v redu, lahko se strinjamo z njimi. Kaj pa, če tudi dodatna dela ne bodo dovolj? Kaj če bo traso ločitve na tem odseku potrebno vendarle zaradi preobremenitve terena, zaradi ne vem kakšnih številk nekoč prekiniti? Ne vem, če je kdo to kdaj pomislil. Ampak vendarle mnenja in tudi skepticizem je, tudi v to smer naravnan.
Zato se mi zdi, da ni primerno govoriti, da vsaj v prihodnosti bomo nekaj začeli delati, vrtine imamo, sedaj pa počakajmo, kaj se bo zgodilo. To je neodgovorno. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Prosim, gospod Potočnik želi razpravljati.

FRANC POTOČNIK: Spoštovane dame in gospodje! Predlagatelje tega sklepa bi vprašal, v predpostavki, da je ta sklep sprejet, na kakšen način bi državni zbor to stvar izpeljal. Po moji oceni bi to bilo možno samo tako, da bi eno preiskovalno komisijo ustanovili za ta odsek.
Prosim, če lahko, gospod Zamernik, pojasnite, na kakšen način bi državni zbor uresničil ta sklep. Če mi kakšne sklepe na pol neumne pošiljamo vladi, pač pošiljamo, pa vlada jih ne realizira. Če si pa sami postavimo take sklepe, ki jih ne bi mogli izvršiti, pa tudi mislim, da ni resno.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo ima predlagatelj dodatnega sklepa, gospod Mirko Zamernik.

BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala lepa. Gospod Potočnik! Jaz nisem bil v sklicu prejšnjega parlamenta, tako kot ste bili vi. Pa vendarle na enak način, kot je Podobnik predlagal revizijo Elana. Na enak način lahko to zagotovimo tudi pri tej zadevi. Če tisto takrat ni bilo resno, potem se strinjam z vami, da tudi sedaj to ni resno.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Čebulj.

FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Skratka, predlog ki ga je predlagal gospod Zamernik, bom vsekakor podprl iz sledečih razlogov.
Tisto, kar je razlagal gospod državni sekretar Pregelj o eventualnem nadzoru računskega sodišča: eventualno računsko sodišče nikdar ne gre ugotavljati delo revizije. Računsko sodišče običajno samo ugotavlja, ali so bili pravilno, zakonito postopki izvedeni, ker niso usposobljeni, da bi lahko ta nadzor vodili, da bi oni nadzor nad nadzorom delali. Do danes takega poročila računskega sodišča še nisem videl.
Zakaj se eventualno tukaj notri branite nekega takega sklepa? Česa se bojite? Mislim, da bi morali to zadevo sprejeti in enostavno bi bili razrešeni suma, da se investicije, ki se vlagajo na tem odseku, upravičene. Tukaj gre že vnaprej za nek sum, ko se nečesa izvajalec ali investitor boji. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o predlaganem dodatnem sklepu. Prosim, predstavnik sekretariata. Besedo ima gospa Alenka Ogrinc.

HELENA OGRINC: Hvala za besedo. Predlog predlagatelja se glasi, da naj bi državni zbor zagotovil revizijo zaradi suma škodljive izbire izvajalca, naj bi zagotovil revizijo zakonitosti in gospodarnosti izbire izvajalca, in to naj bi opravila nepristranska tuja revizijska hiša. Ob tem predlogu moram opozoriti na sledeče. Nekaj je bilo že povedanega v zvezi s tem, torej, da se vprašanje zakonitosti postopka pri izbiri izvajalca izvaja v skladu z zakonom o javnih naročilih. Gospod sekretar je povedal, da je bila ta možnost že izčrpana in revizija opravljena. Dodatno k temu moram pa opozoriti, da je Dars javnopravni subjekt in nadzor nad poslovanjem javnopravnih subjektov opravlja računsko sodišče po zakonu o računskem sodišču. Računsko sodišče je najvišji organ nadzora državnih računov in celotne javne porabe. Zaradi tega po naši oceni bi bila sporna ta revizija, kot se predlaga s tem predlogom gospoda Zamernika. Namreč, tukaj se predlaga tuja revizijska hiša. V kakšni vlogi? Ali naj bi opravljala neko komercialno revizijo? Kot sem poudarila, gre za Dars, ki je javnopravni subjekt. Pristojno za nadzor nad porabo sredstev, s katerimi posluje Dars, je pa edino računsko sodišče, tako po naši ustavi, kot po zakonu o računskem sodišču. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Dajem dodatni sklep k predlogu dela Dars na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (21 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da predlagani dodatni sklep ni sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 39. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBVEZNOSTI DARS IZ KREDITOV, NAJETIH ZA REALIZACIJO GRADNJE AVTOCESTNIH ODSEKOV IZ NACIONALNEGA PROGRAMA IZGRADNJE AVTOCEST V REPUBLIKI SLOVENIJI V VIŠINI 330,3 MILIJONE USD. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Besedo ima državni sekretar. Se opravičujem, gospod državni sekretar, ni vaša beseda, niste pooblaščeni. Se opravičujemo. V obvestilu vlade nimamo takšnega, ampak tu v predlogu zakona, ki ga pa imate in ste ga prejeli z dne 2. februarja, piše, da bodo na seji državnega zbora sodelovali mag. Anton Bergauer... Ponovno se opravičujem. Ugotavljamo, da imajo pooblastila, in sicer sodelovanja na seji državnega zbora, gospod mag. Anton Bergauer, gospod Žarko Pregelj, državni sekretar, in gospod mag. Janez Božič, predsednik uprave Darsa. Se opravičujem in prosim, če nadaljujemo z delom. Besedo je želel gospod Žare Pregelj. Se opravičujem zaradi spodrsljaja.

ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Popolnoma razumljiva zmešnjava, kajti dejansko gre za dva zakona, ki sta praktično identična. Prvi je zakon o soglasju, ki ga mora pristojno ministrstvo pripraviti, s katerim potem parlament potrdi oziroma da soglasje Darsu za najem določenega kredita. Drugi zakon je pa o poroštvu. Za vsa poroštva je pa pristojno ministrstvo za finance in so predstavniki ministrstva za finance potem tudi predstavniki vlade.
Ta zakon je eden iz vrste zakonov, ki jih je parlament že kar nekaj obravnaval in sprejel. Temelji na nacionalnem programu, na strani virov za izgradnjo avtocest, zajet je tudi v letnem planu in predstavlja nujno potrebna sredstva za izgradnjo odsekov, ki so v gradnji. Soglasje je pač formalno potrebno, tako kot zahteva zakonodaja. Naša naloga je, da to predstavimo. S pomočjo teh sredstev se bo lahko gradilo in se bo izvajal ta program.
Takih zakonov bo še nekaj. Mogoče se sprašujete, zakaj je potrebna tako zapletena procedura. Še enkrat se vam opravičujem, to je posledica zakonodaje, ki še ni bila spremenjena. Tako je po zakonu o Darsu in deloma tudi zakonu o bencinskem tolarju; omogoča, da se iz tega dela javnih sredstev dajejo poroštva oziroma naknadno gre za reinvesticije.
Sama sredstva so potrebna za gradnjo odsekov, ki so letos v gradnji, in so predvidena v 330 milijonih ameriških dolarjev. Mi pričakujemo, da bosta ta dva zakona sprejeta, kajti v nasprotnem primeru bi morali spremeniti letni plan in nacionalni program. Gre torej, še enkrat poudarjam, za posledične akte, zato ocenjujemo, da je to v bistvu formalnost in predlagamo sprejem. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Besedo ima podpredsednik odbora, gospod Miran Jerič.

MIRAN JERIČ: Spoštovana podpredsednica! Spoštovane poslanke in poslanci!
Odbor državnega zbora Republike Slovenije za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo je na dveh nadaljevanjih 41. seje, in sicer dne 4. in 11.3. obravnaval omenjeni predlog zakona.
V nadaljevanju te seje oziroma na korenspondenčni seji, ki se je izvajala 11.3.1999, pa je oblikoval en sam amandma k 1. členu predloga zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Dars, delniške družbe, iz kreditov, najetih za realizacijo gradnje avtocestnih odsekov iz nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji v skupni višini 330,3 milijonov ameriških dolarjev. Odbor državnega zbora za infrastrukturo in okolje je na podlagi pojasnil tako predlagatelja, predvsem pa mnenja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ter razprave, ki so jo imeli člani odbora, oblikoval in potrdil amandma k 1. členu zakona. Na koncu je sprejel še naslednji sklep, ki ga daje v razpravo in sprejem.
Odbor za infrastrukturo in okolje državnega zbora Republike Slovenije predlaga, da zakon o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Darsa d.d., iz kreditov, najetih za realizacijo gradnje avtocestnih odsekov iz nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji v skupni višini 330,3 milijonov ameriških dolarjev skupaj s predlaganim amandmajem k 1. členu odbora, obravnava in sprejme. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, podpredsedniku gospodu Miranu Jeriču. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Besedo imajo predstavniki poslanskih skupin. (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nismo prejeli, zato so razprave prijavljenih poslancev omejene na 5 minut. Gospod Jože Zagožen ima besedo.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Bom krajši od 5 minut. Hvala lepa. V 1. členu so navedeni pogoji črpanja kredita oziroma najetja. Ne vem, morda nisem dobro razumel teh pogojev. Ampak nikjer ne vidim zgornjega limita obrestne mere kot cene za kredit, kar je bistveni element pri vsakem kreditu. Prosil bi, če mi to lahko obrazložijo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo imajo poslanke in poslanci. Prosim, besedo ima gospod Veber.

JANKO VEBER: Hvala za besedo in lep pozdrav. Že pri obravnavi programa dela Dars pa tudi pri delovnih telesih sem opozarjal, da je vendarle problem v tem, da imamo v programu za letu 1999 predvideno zadolževanje v višini 230 milijonov ameriških dolarjev. Pred nami je zakon za 330 milijonov ameriških dolarjev.
To pomeni, da ni namenjen za leto 1999, ampak tudi za dela, ki bodo šele sledila v naslednjih letih. Strošek, ki nastane zaradi takega najemanja posojil, pa seveda tudi obstaja. V tem zakonu pač piše, da je lahko strošek rezervacije sredstev kredita največ 0,5% od nečrpanega zneska kredita in se obračuna od pogodbeno določenega datuma črpanja kredita dalje.
Že res, da je to vse skupaj vezano tudi na razpis del in na sklenitev pogodb za izvajalce, kot piše v obrazložitvi oziroma je bilo obrazloženo na odborih, pa se mi vendarle postavlja vprašanje. Ob tem, da je tudi že državni sekretar ugotovil, da je izvedba nacionalnega programa pod zelo velikim vprašajem, sploh pod to dinamiko, ki je določena v nacionalnem programu, in seveda tudi spretno vrgel državnemu zboru očitek, da se je pač enostavno strinjal s tistim, kar je vlada predložila. Seveda s tem nekako niti ne nosijo odgovornosti ali pa ne prevzemajo odgovornosti, ki nastopajo zaradi težav, ko imajo premalo časa za to, da dovolj dobro pripravijo bodisi oddajo del bodisi izbiro izvajalcev in seveda tudi preverjanje nekaterih tehničnih rešitev v samih projektih.
Zato sprašujem, ali ne bi bilo smotrneje sklepati vendarle pogodbe, sicer za celotno višino, in seveda v teh pogodbah dati možnost tudi sklepanja posameznih aneksov, glede na dinamiko, ki bo sledila za posamezno leto. In za to dinamiko tudi za posamezno leto pozneje zagotoviti tudi ustrezna sredstva. Mi v tem primeru očitno zagotavljamo sredstva v celoti predvsem s krediti. Seveda s tem nastanejo tudi veliki stroški.
Mislim, da bi bilo enostavneje, če bi bila pogodba sklenjena za celoten znesek in bi bil v pogodbi tudi naveden člen, ki bi omogočal sklenitev aneksa k osnovni pogodbi tako za leto 1999 do tiste višine, kolikor je pač možno realizirati, in potem v letu 2000 ali dokler ta investicija traja, tudi naprej posamezen aneks. Mislim, da bi se s tem vendarle izognili predvsem stroškom rezervacije sredstev kredita.
Še posebej je to tista točka, o kateri smo zelo polemično razpravljali tudi pri železnicah, ko smo ugotavljali pri bistveno manjšem znesku bistveno bolj žolčno, da je to nesprejemljivo, da bi ta denar obračale železnice in podobni očitki so bili. Dejstvo je, da se pri bistveno večjem znesku lahko zgodi, da bo ravno tako nekdo drugi obračal denar, ki ga ravno tako zbirajo davkoplačevalci bodisi skozi bencinski tolar bodisi skozi cestnino ali pa tudi skozi sredstva, ki se zbirajo v proračunu Republike Slovenije.
Sprašujem zato, če ne bi bilo smotrneje sklepati pogodbe na način, da se pozneje lahko sklenejo tudi aneksi za tiste zneske in za tista dela, ki bodo sledila v naslednjih letih. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Želi še kdo od kolegov in kolegic poslank besedo? Ugotavljam, da ne želite besede. S tem zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na drugo obravnavo, to je na razpravo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
V razpravo dajem 1. člen in amandma k temu členu, ki ste ga dobili v poročilu odbora za infrastrukturo in okolje. Kdo želi besedo? Ni razpravljavcev. Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma k 1. členu. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Opravili smo razpravo o vloženih amandmajih. Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Kdo želi besedo? Prosim, gospod Veber.

JANKO VEBER: Hvala za besedo. Ugotavljam, da na moje vprašanje pri prejšnji razpravi ni bilo odgovorjeno. Mislim, da ste sedajle tudi nekako nekorektno in hitro zaključili razpravo po mojem nastopu. Mislim, da bi bilo korektno vsaj pozvati nekoga z ministrstva ali pa iz Darsa, da poskuša dati pojasnilo na moje vprašanje. Zdi se mi vendarle smiselno in tudi sicer se mi zdi mogoče neresno, da se pri bistveno manjših zneskih dejansko dviga prah, ko se pa pogovarjamo o programu avtocest in ko se pogovarjamo o sto milijonih ameriških dolarjev, ki jih je po mojem mnenju vsaj letos preveč v tem zakonu, pa nikogar tudi slučajno ne skrbi, očitno, v tem zboru niti na strani ministrstva in tudi ne na strani Darsa. Zato pač še enkrat želim odgovor na moje prvo vprašanje.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vsak, ki se prijavi k besedi, jo tudi dobi in pride za govornico.
Želi še kdo razpravljati? Ker ni razpravljalcev, razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ni razpravljalcev.)
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Želi kdo vložiti amandma k 1. členu - 1. člen je bil amandmiran.
Želi kdo razpravljati o zakonu v celoti? Ugotavljam, da ni razpravljalcev, zato razpravo zaključujem.
Sprašujem še sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ni.)
Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 40. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SOGLASJU REPUBLIKE SLOVENIJE DARS D.D. ZA NAJETJE KREDITOV ZA REALIZACIJO IZGRADNJE AVTOCESTNIH ODSEKOV IZ NACIONALNEGA PROGRAMA IZGRADNJE AVTOCEST V REPUBLIKI SLOVENIJI V VIŠINI 330,3 MILIJONA AMERIŠKIH DOLARJEV.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim. Pooblaščeni so, tako kot sem že prej povedala, trije predstavniki vlade, gospod Anton Bergauer, Žarko Pregelj in mag. Janez Božič. Predlog zakona je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Želi besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Besedo želi gospod Jože Zagožen. Ker ni bil pisno prijavljen, je njegova razprava omejena na 5 minut.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Ja, preden se odločim o soglasju, bi rad vedel odgovor na prejšnje vprašanje. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo od kolegov in kolegic besedo? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo.
Smo v drugi obravnavi in v razpravo dajem 1. člen in amandma k temu členu. Kdo želi besedo? Amandmaje ste prejeli s poročilom odbora. Ni razpravljavcev k amandmaju k 1. členu. Zaključujem razpravo in dajem amandma k 1. členu na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Člen je v celoti sprejet in zato o tem ni potrebno glasovati.
V razpravo dajem 2. člen in amandma k členu. Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi ta amandma sprejet.
Glasovati moramo še o členu v celoti. Glasujemo o 2. členu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
V razpravo dajem amandma k 3. členu. Ni razprave. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Glasujemo o amandmaju k 3. členu. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovati moramo o členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 4. člen. Ni razprave. Glasujemo o 4. členu. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati in glasovati moramo še o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati o naslovu zakona? Ni razprave. Zaključujem razpravo in na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Želi kdo vložiti amandmaje k prvim trem členom? (Nihče.) Želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Vprašanje za sekretariat. Ali je porušena skladnost? (Ni.) Torej lahko nadaljujemo. Na glasovanje dajem zakon v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predloga zakona v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Po dnevnem redu dalje bi morali nadaljevati z 51.a točko dnevnega reda - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v državni zbor. Predlagatelja ni med nami, pa bi predlagala, glede na to, da manjka še nekaj minut do 13.00 ure, da prekinemo. Prekinjam sejo državnega zbora in nadaljujemo ob 14.30 uri s 44. točko dnevnega reda, nato pa s 56. točko, volitve in imenovanja, nato se pa vrnemo na 51.a točko. Hvala.

(Seja je bila prekinjena ob 12.54 uri in se je nadaljevala ob 14.37 uri.)

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Nadaljujemo s prekinjeno 12. sejo državnega zbora.
Obveščeni smo bili, da se za popoldanski del seje opravičuje Alojz Peterle, Anton Delak pa od 16.30 ure dalje.
Prosim, če ugotovimo prisotnost v dvorani. (Krajši premor.)
Opravičujem se za premor. Ugotovimo prisotnost v dvorani! Prisotnih je 63 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko nadaljuje z delom.
Smo pri 44. TOČKI DNEVNEGA REDA, PREDLOGU ZAKONA O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBVEZNOSTI SLOVENSKIH ŽELEZNIC IZ NASLOVA POSOJIL, NAJETIH ZA FINANCIRANJE DOLOČENIH DEL ZA POSODOBITEV IN RAZVOJ SLOVENSKE ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE.
Smo v tretjem branju. Zaključena je bila razprava o vloženih amandmajih k 1. členu poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije in poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Opraviti moramo glasovanje.
Najprej bomo glasovali o amandmaju poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije k 1. členu. Proceduralno želi besedo gospod Franc Zagožen.

DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Predlagam, da počakamo z odločanjem o tem tako dolgo, da dobimo tudi sklep vlade, ki naj bi se nanašal na to, da se zagotovi financiranje železnic v naslednjih letih v skladu z nacionalnim programom.
Vlada je imela sejo, sprejela je sklep, državni zbor lahko ta sklep pridobi, tako da ne bo problema. V tem primeru seveda tudi ne bo problema tudi z izglasovanjem ustreznih amandmajev. Predlagam, da druge točke prej obravnavamo. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Obveščeni smo bili ravnokar, da so stališča vlade na poti. Ali kdo nasprotuje predlogu gospoda Franca Zagožna? Na glasovanje dajem predlog gospoda Franca Zagožna. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.) Ugotavljam, da je predlog sprejet. Torej prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 56. TOČKO DNEVNEGA REDA - VOLITVE IN IMENOVANJA. K tej točki so bili vabljeni predlagatelji oziroma njihovi predstavniki in vsi prav lepo pozdravljeni. Predloge posameznih predlagateljev ter predloge in mnenje komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ste prejeli. Zbor bo danes pod to točko dnevnega reda obravnaval naslednje predloge odlokov: o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi komisije državnega zbora Republike Slovenije za evropske zadeve; o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi komisije komisije državnega zbora Republike Slovenije za politiko enakih možnosti; o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora Republike Slovenije za gospodarstvo; o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora Republike Slovenije za znanost in tehnologijo in o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora Republike Slovenije za nadzor proračuna in drugih javnih financ.
Prehajamo torej na razpravo in odločanje o posameznih predlogih. Najprej o predlogu odloka o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi komisije državnega zbora Republike Slovenije za evropske zadeve. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nismo prejeli. (Ne želijo.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi komisije državnega zbora Republike Slovenije za evropske zadeve. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (50 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Naslednji je predlog odloka o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi komisije državnega zbora Republike Slovenije za politiko enakih možnosti. Predlog odloka je v obravnavo predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo. Prosim, gospod Rupar, se opravičujemo, imate besedo. Razprava je omejena na 5 minut.

PAVEL RUPAR: Hvala, gospa predsedujoča. Jaz imam samo eno vprašanje, ni razprava. Ko gledam te odloke, vidim, da DeSUS nekako zapušča te funkcije, odhaja. Resno me zanima, kaj to pomeni, če to ni skrivnost oziroma čisto interna zadeva DeSUS-a. Torej pojavlja se vprašanje, glede na to, da so vladna stranka, da je to stranka, ki vendarle ima štiri poslance, kaj zdaj pomeni, recimo, da ta stranka, oziroma 5, se opravičujem, kaj pomeni, če recimo ena stranka enostavno iz vseh delovnih teles pobere svoje poslance. Ali je to bojkot? Ne vem, torej resno me zanima in bi seveda prosil, če lahko na to dobim odgovor. Vprašanje je potem, če je ta zbor še legitimen, ker zna se zgoditi, da bodo nekega dne pobrali šila in kopita in odšli iz državnega zbora. To je pa že vprašanje legitimnosti parlamenta. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Repliko ima gospod Lavrinc.

MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala lepa za besedo. Gospodu Ruparju in njegovim kolegom bi svetoval, da hodijo na seje komisij, katerih člani so, recimo gospod Rupar je član KVIAZ-a, pa bo vse izvedel, zakaj so gospodje iz DeSUS-a umaknili nekatere svoje člane iz nekaterih komisij in odborov.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod Rupar je prvi, ki želi repliko, nato gospod Čebulj.

PAVEL RUPAR: Ja, gospod Lavrinc, moram replicirati. Delno vemo, zakaj, ne vemo pa verjetno vsega. In še nekaj je, torej tudi KVIAZ ni sestavljen iz vseh članov oziroma vseh poslancev, ampak samo določenih. Glede na to, da smo štirje iz socialdemokracije, da imamo kar dosti dela, pa vsi sprašujejo, zakaj, kaj se je zgodilo z DeSUS-om, je enostavno težko vsakemu posebej razlagati, ker tista zadeva ni bila tako enostavno razložena, ne vem, utrujeni smo, gremo, ampak morda bi bilo to tudi za javnost primerno, da ne bi bilo kaj narobe. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Še gospod Čebulj. Se odpoveduje. Prosim, gospod Delak. Lepo prosim, mir v dvorani!

ANTON DELAK: Hvala lepa za besedo. Spoštovani državni zbor! Zadeva ni čisto nič skrivnostna. Pol mandatne dobe je minilo in ugotovili smo, da na vseh odborih in komisijah, glede na številčnost naše poslanske skupine, ne moremo sodelovati. Zato smo se odrekli nekaterih mest, brez vsakih špekulacij. Edino to je prava resnica, nič drugega.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Zaključujem razpravo.
Na glasovanje dajem predlog odloka o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi komisije državnega zbora Republike Slovenije za politiko enakih možnosti. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora Republike Slovenije za gospodarstvo.
Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik sekretariata besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Razpravljalcev ni, zato razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora Republike Slovenije za gospodarstvo. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (50 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Naslednji je predlog odloka o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik sekretariata besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Razpravljalcev ni, zato razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog odloka o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (47 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora Republike Slovenije za znanost in tehnologijo.
Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik sekretariata besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Razpravljalcev ni, zato razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora Republike Slovenije za znanost in tehnologijo. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Pred nami je še predlog odloka o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora Republike Slovenije za nadzor proračuna in drugih javnih financ. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. (Ne želijo.) Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora Republike Slovenije za nadzor proračuna in drugih javnih financ. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (53 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Se opravičujem. Zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 51.A TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil poslanec Ivo Hvalica. Državni zbor je predlog zakona v drugi obravnavi obravnaval na 11. seji in sklenil, da se o predlogu zakona ponovno opravi prva obravnava. Želi predlagatelj predloga zakona besedo? Predlagatelj. Prosim, gospod Ivo Hvalica.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospa podpredsednica! Rad bi pojasnil neko netočnost, ki ste jo tu rekli.
Jaz sem formalni predlagatelj zakona iz prejšnjega mandata. Ampak potem ste mi vzeli predlagateljstvo. Se pravi, jaz nisem več predlagatelj tega zakona. Jaz sem bil predlagatelj v prvi obravnavi. Sedaj ne vem, kdo je predlagatelj. Tam ponavadi sedi sekretariat, ne vidim nobenega. Mislim, da je to sekretariat državnega zbora za pravne zadeve. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod Hvalica! Ali morda predlagate umik zakona? ... (Smeh v dvorani.) ... Iz zakonodajnega postopka. Samo v tem primeru se lahko razreši predlagateljstvo tega zakona.

IVO HVALICA: Gospa podpredsednica! Sedaj mi dajete pooblastila, ne da bi upoštevali, kar sem malo prej povedal. Treba je poslušati, tudi poslance. Ne samo suflerje!

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: To je v skladu s poslovnikom, kjer pravi, da se kar tako ne morate odpovedati. ... (Smeh v dvorani.) ... Proceduralno.

JANEZ JANŠA: Ni čudno, da prihaja do zapletov, kajti zakon, ki ga imamo na mizi, ne gre naravnost, ampak gre rakovo pot, nazaj. Procedura sprejemanja tega zakona se je obrnila oziroma ste jo obrnili. Zakon je bil že v drugem branju, tam ste vzeli predlagateljstvo predlagateljem, ga dali sekretariatu za zakonodajo in vrnili zakon v prvo branje. Zdaj pa povejte, ali smo spet mi predlagatelji v prvem branju ali je to sekretariat za zakonodajo oziroma kdo bo predlagatelj, če bo šel zakon zdaj na nično točko? Ja, dragi kolegi, to se zgodi, če se zlorablja procedura.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Kolikor sem seznanjena in obveščena, sekretariat ne more biti predlagatelj danega zakona. Lahko pa po pooblastilu oziroma po sklepu zbora pripravi zakon za drugo branje oziroma za naprej. To je bilo tako tudi opravljeno in narejeno v tej smeri. Zadnjič, torej na prejšnji seji, je bilo rečeno, da se bo o tem opravila ponovna obravnava, in ste ostali kot predlagatelj zakona, gospod Ivo Hvalica. Proceduralno, gospod Hvalica.

IVO HVALICA: Še dobro, da se človek znajde pri teh precej zmedenih procesnih zadevah. Glejte, gospa podpredsednica, zelo resno mislim. Jaz vam predlagam, da vzamete 15 minut odmora, da to zadevo preštudirate in da potem pridete pred državni zbor z nekim predlogom. Ali ste me razumeli, da me navajate k nečemu, česar ne smem narediti? Dajte se pogovoriti! Upam, da boste našli neko rešitev. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Po poslovniku ste še vedno predlagatelj tega zakona. Jaz sem vam dala besedo. Ker niste hoteli o predlogu zakona razpravljati, nadaljujem proceduro.
Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona, če želi. Nadaljujemo proceduro. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. (Ne želijo besede.) S tem zaključujem splošno razpravo.
Matično delovno telo predlaga sklep, ki se glasi: "Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v državni zbor se ne sprejme." Ta sklep imate v dodatnem poročilu odbora za notranjo politiko in pravosodje z dne 8.4.1999. Rezultat glasovanja je bil naslednji. Odbor predlaganega sklepa ni podprl, 4 so bili za, proti pa 4. Torej želim dati naslednje pojasnilo. Odbor je sprejel naslednji sklep in glasoval o naslednjem sklepu: "Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v državni zbor, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo. Odbor predlaganega sklepa ni podprl, glede na navedeno odbor predlaga državnemu zboru, da predloga zakona ne sprejme." To piše v dodatnem poročilu, kolegi poslanci in o tem sklepu bomo glasovali. Proceduralno, gospod Špiletič.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo, gospa predsedujoča. Pred nami je volilna zakonodaja. Jaz bi le prosil, da kljub temu, da se vam s proceduro danes zelo mudi, da poveste, s kakšno večino bomo odločali pri tem zakonu. Namreč, ko smo v preteklosti, ko je bil še Ivo Hvalica predlagatelj ali pa ko ste odločali o tem, se je v drugo obravnavo spravil zakon z dvotretjinsko večino, nazaj z navadno večino in zdaj gre iz prve obravnave še malo nazaj. Ali bo šel zdaj z navadno ali z dvotretjinsko? Zdaj pa res nič več ne razumem, ampak vas prosim, da pojasnite ta zaplet oziroma to dilemo, sklicujoč se na ustrezne člene zakona oziroma ustrezne člene poslovnika državnega zbora.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ta sklep se sprejema z navadno večino. Jaz bi prosila 5 minut odmora, da se v bistvu nekoliko zadeve razčistijo v tej smeri.

(Seja je bila prekinjena ob 15.05 uri in se je nadaljevala ob 15.14 uri.)

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim, če nadaljujemo delo prekinjene 12. seje državnega zbora. Najprej ugotovimo sklepčnost v dvorani. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko nadaljuje delo.
V skladu s 73. členom poslovnika in po pogovoru z vodji poslanskih skupin, torej v skladu z drugim odstavkom 73. člena predlagam, da se razprava o obravnavani zadevi preloži na eno od naslednjih sej. O takem predlogu odloči državni zbor po postopku, določenem v novem petem odstavku 64. člena tega poslovnika. Ali želijo predstavniki poslanskih skupin besedo? Prosim, gospod Mozetič, v imenu poslanske skupine SKD.

MIROSLAV MOZETIČ: Res da nisem vodja poslanske skupine, ampak mojega vodje ni tukaj in tudi z našim vodjem poslanske skupine se niste posvetovali. Kar sem jaz tukaj videl kot posvet, ki sem ga gledal iz klopi, je bil posvet z nekaterimi poslanci, z nekaterimi vodji tudi zraven, lahko da z najpomembnejšimi vodji najpomembnejših poslanskih skupin, ampak ne vsemi, kar pomeni, da to ni bil posvet. To je prva stvar.
Druga stvar. Nikakršnega razloga ni, razen čisto proceduralnega, da predlagate - ker se lahko predlaga vse v tem parlamentu, to je jasno - da predlagate tako odločitev. Jaz ne vidim nobenega razloga in tudi kar ste prej delali postopkovno in po ne vem kakšnih poteh, je bilo smešno, ker zadeva je povsem jasna. Zadeva je povsem jasna. In tudi poročilo - razen v zadnjem delu - odbora za notranjo politiko in pravosodje, ko pravi, da zato predlaga, da se ne sprejme. Tega mi nismo sprejeli na odboru za notranjo politiko. Tam smo točno glasovali o sklepu, da je zakon primerna podlaga. Izid je bil štiri za, štiri proti, kar pomeni, da sklep ni bil sprejet in nič drugega. Posledica tega je sicer lahko, ker ni bilo pozitivnega mnenja, ne moremo reči, da je negativno mnenje odbora za notranjo politiko, ker tudi negativno ni bilo izglasovano. Ampak odbor v bistvu ni ne podprl ne zavrnil. Je pa stvar našega državnega zbora tukaj, da odloči, ali je to primerna podlaga ali ni. In če bo odločil, da je primerna podlaga, in to z dvotrejinsko večino, bo zadeva šla v naslednjo fazo. Če ne bo take večine tukaj na tem zboru, bo zadeva zaključena.
Jaz zato ne vidim nikakršnega razloga, razen čisto določenih političnih ali pa zakulisno strankarskopolitičnih, s poudarkom na zakulisno, ker ne vidim nobene potrebe. Sicer pa prosim, da se pove, da se še ni uskladilo, da so še težave. Vendar iz izjav, iz poročil - včeraj sem gledal na televiziji stališče največje poslanske skupine - in če seštejem še nekaj drugih poslanskih skupin, ki pravijo kakšen sistem in kaj bodo upoštevali, bi celo moral biti ta sklep izglasovan. Zato jaz nasprotujem sploh, da tak predlog gre dol, jasno bom pa glasoval proti.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Glede prejšnjega predloga, ki sem ga dala na glasovanje, in sicer o sklepu matičnega delovnega telesa, sem ravnala v skladu s 185. členom poslovnika, drugi odstavek. Morda predstavnik vaše poslanske skupine res ni bil v tem delokrogu, kot ste ga omenjali, ampak zato sem kot predsedujoča dala predlog, da se prenese in obravnava na eni izmed naslednjih sej državnega zbora. Želijo predstavniki poslanskih skupin še besedo? Prosim, dr. Franc Zagožen.

DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Predlog sklepa je čisto v redu napisan in o njem bi lahko glasovali. Če bi bilo dve tretjini poslancev državnega zbora za, bi bil seveda sprejet, če ne bi bilo, ne bi bil sprejet. Predlagam, da ugotovimo, ali so sploh izpolnjeni pogoji za glasovanje o teh sklepih, ker mora biti zagotovljen kvorum, najmanj 60 poslancev. Če nas ni toliko, potem seveda ne moremo glasovati, lahko pa izglasujemo sklep, da bomo prenesli na eno od naslednjih sej, ker drugače ni mogoče seje zaključiti. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kateri predstavnik poslanske skupine besedo? Prosim, gospod Potrč, v imenu združene liste.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Če bo dan na glasovanje formalni predlog sklepa, gospa podpredsednica, kot ste ga predlagali, bo naša poslanska skupina glasovala za in bo soglašala s tem, da se odločanje o tem preloži. To je v skladu tudi s stališči, ki jih je dr. Ciril Ribičič zastopal na matičnem delovnem telesu, ko se je razpravljalo o tem predlogu in v katerih je izrecno opozoril, da meni, da bi bilo koristno, dokler javni ali zakulisni, kakorkoli kdo imenuje, ampak dokler razgovori in pogajanja in iskanje možnosti nekih rešitev volilnega sistema tečejo, je odločanje za ali proti v tem primeru škodljivo. Zakaj? Ker sprejeti večinski volilni sistem, kakor je predlagan, pomeni, da se nimaš o čem pogovarjati, ker je sprejet večinski volilni sistem. Zavrniti večinski volilni sistem ponovno pomeni, lahko s strani predlagatelja, torej vi se niste pripravljeni pogovarjati, ste nam onemogočili sprejemanje zakona in imamo zopet enako pat situacijo. Zato smo mi predlagali, da se o tem ne odloča. Vendar mnenje predstavnika predlagatelja zakona, socialdemokratske stranke, je bilo, da naj se kljub takšnemu opozorilu odloča in je odločanje prišlo in je bil pač sprejet takšen sklep, kot je tukaj predlagan. Če bo pa državni zbor poskušal delati kaj drugega, še bolj neorganizirano kot doslej, potem jaz samo predlagam, da se ugotovi, ali so pripravljeni predlogi matičnega delovnega telesa sposobni za odločanje. Če so, o njih moramo odločati; če niso, potem naj se reče, da niso sposobni za odločanje, ker niso pravilno pripravljeni, in naj se vrnejo odboru, da jih pripravi tako, kot morajo biti pripravljeni. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod Anderlič, v imenu poslanske skupine LDS.

ANTON ANDERLIČ: Predlog, ki je bil podan s strani predsedujoče, se mi res ne zdi posebej korekten, ker, vsaj kar se mene tiče, ni bilo takega posveta, da bi nastal tak predlog, ampak očitno je vse mogoče. Nisem se uspel posvetovati tudi ne v poslanski skupini glede tega predloga, vendar pa, kot sem obveščen, ima gospod Mozetič prav. Odbor za notranjo politiko tega sklepa na tak način ni sprejel. Dejstvo pa je, da je neko pisno poročilo tukaj, in zdaj ne vem, kdo lahko to interpretira. Mi bi morali danes o sklepu matičnega delovnega telesa odločati, če so pogoji za to. Jaz ne vem, ali je v dvorani 60 poslancev ali ne. Ampak predpostavka, da sploh v to odločanje gremo, je 60 poslancev, prisotnih v dvorani. Če tega ni, potem je samo po sebi razumljivo, da se to prestavi na kasnejši čas te seje ali pa na eno od prihodnjih sej. Tako, da najprej mora predsedujoča ugotoviti, ali so pogoji v tej dvorani, da sploh lahko odločamo; in če lahko odločamo, potem je treba pogledati, ali je ta sklep ali predlog matičnega delovnega telesa tak, da se o njem lahko odloča, in v tistem trenutku je vse jasno in zbor lahko korektno opravi svojo nalogo. Zato mislim, da je treba ti dve stvari ugotoviti. Sicer pa, kar se tiče naše poslanske skupine, menimo, da ni bilo tako sklenjeno na matičnem delovnem telesu, kar je bilo prebrano oziroma kar je v poročilu, in da se ni odločalo na tak način o zakonu in da imamo mi pravzaprav osnovni predlog, ali je zakon primerna podlaga ali ni primerna podlaga za nadaljnji postopek. To je vse, kar nam je v tem trenutku na voljo. Ampak to mora predsedujoča ugotoviti, ali je tako ali ne.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Anderlič. Želi še kateri predstavnik poslanske skupine besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Sklep, ki sem ga posredovala, torej svoj predlog - želim, da o njem odloči državni zbor - da se obravnava navedene zadeve preloži na eno od naslednjih sej. Če ta predlog ne bo sprejet, potem bi razpravljali in glasovali o pozitivnem sklepu matičnega delovnega telesa, odbora za notranjo politiko in pravosodje, ki se glasi:
"Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v državni zbor, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo, v skladu s četrtim odstavkom 80. člena ustave Republike Slovenije, ki govori, da bo sklep sprejet, če zanj glasujeta dve tretjini vseh poslancev, to je 60 ali več poslancev."
Najprej dajem svoj predlog na glasovanje. (Posredovanje poslanca iz klopi.)
To je moj predlog, da se zadeva preloži na eno od naslednjih sej in da se o tej zadevi še enkrat stvari preučijo. Svoj predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za, da se preloži na eno od naslednjih sej? (32 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog, ki sem ga dala na glasovanje, bil sprejet.
Zadevo preložimo na eno od naslednjih sej.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Proceduralno? Prosim, gospod Mozetič. 51.a točka je bila zaključena.

MIROSLAV MOZETIČ: Ni bila zaključena, gospa podpredsednica! Ker sem jaz kričal iz klopi, kar sicer ni moja navada, da želim proceduralno, še preden ste to rekli. Jaz bi res prosil, da začnete voditi to sejo vsaj približno po poslovniku. Ne povsem po poslovniku, vsaj približno po poslovniku.
Res želim, da mi obrazložite. Obrazložite! Ker to pa morate: Kaj so razlogi, ki so vas napeljali do tega, da ste predlagali tak sklep, o katerem ste sedaj glasovali oziroma smo glasovali? Pa ne more, tudi če to piše v poslovniku, da predsednik to lahko predlaga, ne more predsedujoči, ker se mu zdi ali ker mu je nekdo prišepnil... bom počakal, da bo gospod svetovalec svetoval. Ker on že vnaprej ve, kaj je treba odgovoriti... Ne more predsedujoči kar tako narediti! Saj to je vendar državni zbor, nismo v postopku. Imamo zakon, ki je v postopku že nekaj časa. Imamo tudi stališče, tako ali drugačno, odbora za notranjo politiko. Če bi bili razlogi, bi morali povedati razloge. Kakšni so razlogi? Ali zadeva ni pripravljena? Zadeva je pripravljena. Slabo sicer! Lahko slabo, lahko zanič, ampak zadeva je pripravljena. Nimamo pozitivnega sklepa v smislu ali negativnega izrecnega sklepa odbora za notranjo politiko, ampak imamo sklep, da se odbor za notranjo politiko ni odločil. Ne za ne proti. To niti ni relevantno, ker mi odločamo o tem, ali bo šlo naprej. Po zaključku splošne razprave bi lahko naložili in verjetno bi naložili odboru za notranjo politiko, naj še enkrat pogleda in naj pripravi, če je potrebno še kakšna dodatna stališča za pripravo zakona za drugo branje. Imamo problem, kdo je sploh predlagatelj.
To je šlo tako mimo. Tudi v nobeni krajevni skupnosti, na svetu krajevne skupnosti ne gredo stvari tako mimo, kot gredo v tem parlamentu. Podpredsednica bo sedaj za mano rekla, vse je bilo skladno s poslovnikom. Jaz lahko predlagam. Saj bi lahko predlagala, da gremo sedaj domov ali da se razpusti. Jaz tega res ne razumem. Potem, ta zakon bomo obravnavali na eni od naslednjih seji. Volitve so pa jutri. Volitve so jutri!
Če želimo imeti volitve po novem volilnem sistemu, kakršnemkoli, jaz se sedaj ne opredeljujem do nobenega, moramo ta zakon čimprej sprejeti. Potem dajmo vsaj ta sklep predlagati, kdaj, kateri dan, ob kateri uri bo ta točka na dnevnem redu, da bo kvorum. Ampak tudi to je nova praksa, da ugotavljamo, če je kvorum. Opravičenih ni toliko, da ne bi bil kvorum 60. Nikoli ga ne bo, če bomo po tej praksi ravnali, ker vedno, ko bo ta točka na vrsti, nas bo toliko šlo ven, da ne bo 60 poslancev v dvorani.
Jaz mislim, res, te stvari so eklatantno kršenje poslovnika. Lepo vas prosim! To je grozljivo, kar se dogaja zadnje čase s poslovnikom tukaj in potem se mi čudimo res, da pišejo vse sorte o nas. Saj morajo pisati tako o nas, ampak to, kar sem zdaj povedal, sem povedal samo zato, da bo zapisano, da ne bo čez čas in čez leto kdo rekel, nihče ni nič rekel, praksa je taka nastala, nihče ni tej praksi ugovarjal. Ne! Vsakokrat, praktično vsaki kršitvi se ugovarja v tem parlamentu in nikoli ni tukaj praksa nastala taka; praksa, ki nastaja, nastaja samo običajno s to večino, ki je in kljub utemeljenim ugovorom, največkrat ugovorom opozicije, kljub temu nastaja praksa in potem se izgovarjamo na prakso in naslavljamo na poslovniško komisijo, naj pove, kako naj delamo. Mislim, to ne gre in jaz še enkrat sprašujem, gospa podpredsednica, kaj so bili razlogi, da ste predlagali, da mi tega ne obravnavamo. To bi vi morali povedati. To ste dolžni povedati, pa tudi, če je večina zdaj izglasovala tako.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Mozetič. Še enkrat poudarjam, da nisem v ničemer kršila poslovnika in dela tega državnega zbora. Dala sem na glasovanje v skladu s 73. členom, predlagala, da se zadeva obravnava na eni od naslednjih sej. Glede na zaplete oziroma na sugestije, na mnenja, ki so se tu izoblikovala, ki so jih posredovali tudi vodje poslanskih skupin, sem dala ta svoj predlog na glasovanje. In še enkrat poudarjam, v ničemer nisem kršila tega poslovnika. Predlog sklepa je bil izglasovan in mislim, da je stvar tekla tako, kot bi pač morala. Prosim, gospod Ribičič.

DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Zato, da bi bili drugič, ko bomo to obravnavali, v boljši situaciji, kot bi bili danes, če bi odločali, predlagam, da odbor za notranjo politiko ponovno pogleda svoje poročilo in da mu kot državni zbor sugeriramo, da glede na to, da ustava terja sprejem tega zakona z dvotretjinsko večino in naš poslovnik z dvotretjinsko večino v vsaki fazi, da mora odločati državni zbor o pozitivnem predlogu, se pravi o predlogu, da je predlagani zakon primerna osnova. V nasprotnem primeru pač ni mogoče ugotoviti volje tega državnega zbora. Tukaj so nekateri člani odbora trdili, da je bilo že tako tako odločanje, ampak zdaj glede na to, da imamo, in glede na izglasovani sklep, možnost, da se odbor ponovno sestane, predlagam, da se ponovno sestane, pogleda to svoje poročilo in po možnosti jasno predlaga državnemu zboru, naj odloča o pozitivnem predlogu. V nobenem drugem primeru ne bomo vedeli, ali dve tretjini vseh poslancev tega zbora stojita za nekim zakonskim predlogom ali ne v prvi fazi. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Ribičič. Menim, da je predlog oziroma mnenje kolega Ribičiča sprejemljivo, da bo še enkrat o zadevi razpravljalo matično delovno telo in zapisalo sklep oziroma sprejelo takšno odločitev, ki bo jasna, če želi seveda upoštevati predlog oziroma mnenje gospoda Ribičiča. Prosim, da nadaljujemo sejo državnega zbora.
Prehajamo na 51.b točko dnevnega reda - predlog zakona o varnosti v železniškem prometu, prva obravnava. Se opravičujem, ravnokar sem bila obveščena, da smo prejeli gradivo vlade, in sicer v zvezi s 44. točko dnevnega reda.

Torej prehajamo ali vračamo se na 44. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBVEZNOSTI SLOVENSKIH ŽELEZNIC IZ NASLOVA POSOJIL, NAJETIH ZA FINANCIRANJE DOLOČENIH DEL ZA POSODOBITEV IN RAZVOJ SLOVENSKE ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE. Gradivo imate pred sabo. Smo v tretji obravnavi. Zaključena je bila obravnava o amandmajih k 1. členu. Smo pri glasovanju o obeh amandmajih, ki sta vložena k prvemu členu. Glasovali bi o amandmaju poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije. Prosim, obrazložitev glasu, gospod Malovrh.

JURIJ MALOVRH: Gospa podpredsednica, hvala lepa za besedo. Lahko bi rekel, da izražam nejevoljo glede vloženega amandmaja pa tudi mnenja vlade, kajti naša država je podpisala, in sicer je že leta 1993 sklenila sporazum med evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Slovenijo na področju prometa, s katerim se je zavezala, da bo razvijala to obliko prometne infrastrukture, ki je ključnega pomena za razvoj prometa na ozemlju naše države in prek nje.
Na tem področju je bil dan poseben poudarek razvoju prog Jesenice -Dobova in pa od Sežane prek Ljubljane, Maribora in seveda povezavi z Madžarsko. To je bilo že 1993. leta. Potem je bil evropski sporazum o pomembnejših progah mednarodnega kombiniranega transporta in pripadajočih napravah v letu 1994. Potem je bila deklaracija o panevropskem prometu, in sicer na Kreti leta 1994, pa v Helsinkih leta 1997. Naš državni zbor pa je s sprejetjem nacionalnega programa razvoja slovenske železniške infrastrukture v letu 1996 zavezal nosilce programa za njegovo realizacijo. Tukaj bi dejal tudi to, da je država formalni lastnik slovenske železniške infrastrukture, in sicer 100%, zato mora država prek svojega podjetja zagotoviti posodobitev in razvoj slovenske železniške infrastrukture. Mednarodne obveznosti, ki izvirajo iz podpisanih mednarodnih pogodb, so rokovno določene. Kršitev teh rokov, ki bi nastala zaradi finančne nezmožnosti uresničitve rekonstrukcij in razvoja železniške infrastrukture, ima velike posledice na mednarodni ugled naše države. In prav zato bi dejal, da to, kar je vlada prvotno predlagala v svojem zakonu, je bilo tisto, za kar se je zavezala, sedaj pa je neke vrste kompromis in tudi drugo, kar vlada v svojem mnenju piše, novi zakon, ki bo sistemsko uredil vprašanje železniškega prometa. Mi imamo tukaj kar tri zakone. Kateri zakon je to? Ali je to zakon o varnosti v železniškem prometu? Ali je to zakon o železnicah? Ali je to zakon o načinu financiranja in organiziranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizacij in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenskih železnic?
Mislim, da se državni zbor, pa tudi vlada malce neodgovorno obnaša do železnic, zato bom jaz glasoval proti temu, čeprav na drugi strani razumem predlagatelja in tudi razumem intencije tega amandmaja. Vendar tako vlada kot mi vsi skupaj smo pa le odgovorni, tako do te oblike transporta kot do sklepov oziroma sporazumov, ki jih je naša država podpisala. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Malovrh. Želi še kdo besedo? Obrazložitev glasu? Prehajamo na glasovanje. Glasujemo o amandmaju poslanske skupine liberalne demokracije k 1. členu. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Drugi amandma, ki ga imate, in sicer k 2. členu, je amandma poslanske skupine liberalne demokracije, ki ga imate tudi v pregledu. Umikate? Vlada ga ne podpira. Torej amandma slovenske ljudske stranke je v tem primeru, ker je bil amandma k 1. členu, in sicer poslanske skupine liberalne demokracije, sprejet, brezpredmeten.
Končali smo glasovanje o amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem še sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona! (Ni.)
Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 51.B TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Državni zbor je predlog zakona v drugi obravnavi obravnaval na 11. seji in sklenil, da se o predlogu zakona ponovno opravi prva obravnava. Želi predstavnik vlade besedo? Kot predstavnik vlade želi besedo dr. Slavko Hanžel.

DR. SLAVKO HANŽEL: Spoštovani! Opravičujem se, da sem malce preslišal. Ne bi vam želel jemati več časa o tem zakonu. Že večkrat smo ga obravnavali in dejansko lahko samo predlagam in priporočam, da bi zakon podprli in ga ocenili kot zrelega za drugo obravnavo, upoštevaje pripombe odbora za infrastrukturo in okolje ter pravne službe državnega zbora. Zakon je namreč, kot sem že povedal, pripravljen v obliki in na način, da v amandmajih korektno vključuje besedilo kvalitetnega zakona za to področje, in menimo, da ga bomo lahko, če ga boste podprli, tudi v zelo kratkem času predložili v drugo obravnavo. Lepa hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu Slavku Hanželu.
Predlog zakona je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Besedo ima podpredsednik odbora, gospod Miran Jerič.

MIRAN JERIČ: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!
Odbor za infrastrukturo in okolje je na svoji 43. seji, dne 1.4. ponovno obravnaval predlog zakona o varnosti v železniškem prometu, druga obravnava, na podlagi sklepa državnega zbora na 11. seji, 16.3.1999, ko je bilo sklenjeno, da se o predlogu zakona ponovno opravi prva obravnava.
Predstavniki predlagatelja so pojasnili, da je v predloženem besedilu predloga zakona z dne 22.10.1998 upoštevan pretežni del pripomb iz dosedanjih razprav na odboru in pripomb iz mnenja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve z dne 7.11.1996. V ta namen so pripravili amandmaje, ki jih je vlada posredovala državnemu zboru skupaj s predlogom zakona. Soglašali so, da je primerno besedilo tega predloga zakona primerno obravnavati vzporedno z vsebino predloga zakona o železniškem prometu, ki je predložen v obravnavo po hitrem postopku.
Po razpravi, kjer so bila izpostavljena zlasti vprašanja o zagotavljanju varnosti v železniškem prometu pri nivojskih cestnih prehodih, kot na to posebej opozarja skupina poslancev s prvopodpisanim Francem Jazbecem v svojem dopolnjevalnem predlogu. Do tega predloga se odbor ni opredelil. Je pa bilo predstavnikom vlade sugerirano, da na seji državnega zbora predstavijo možne posledice take rešitve.
Odbor je na podlagi mnenj predlagatelja, razprave in mnenja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve sklenil predlagati državnemu zboru v sprejem naslednja sklepa:
1. Predlog zakona o varnosti v železniškem prometu, ki ga je v obravnavo predložila vlada Republike Slovenije dne 22.10.1998, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo.
2. Predlagatelj naj pri pripravi predloga zakona o varnosti v železniškem prometu za drugo obravnavo upošteva predvsem naslednja stališča:
Izhaja iz ponujenih rešitev, ki so bile v obliki besedila amandmajev predložene s strani vlade Republike Slovenije dne 22.10.1998, upošteva naj mnenje sekretariata državnega zbora Republike Slovenije za zakonodajo in pravne zadeve z dne 4.2.1999 ter sledi naj potrebnim uskladitvam s predpisi Evropske unije.
Odbor za infrastrukturo in okolje predlaga državnemu zboru v sprejem tudi naslednji sklep:
Državni zbor Republike Slovenije predlaga vladi Republike Slovenije, da pripravi predlog zakona o varnosti v železniškem prometu za drugo obravnavo v takem roku, da bo možna primerjava in vzporedna obravnava tega zakona s predlogom zakona o železniškem prometu. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu podpredsedniku, gospodu Jeriču. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Prosim, v imenu poslanske skupine gospod Malovrh.

JURIJ MALOVRH: Hvala lepa za besedo. No, tudi ta zakon, zakon o varnosti v železniškem prometu, ima zgodovino z repom, in sicer ta rep sega v leto 1994 - v tem državnem zboru in pa na odboru za infrastrukturo smo obravnavali enkrat kar okrog 130 amandmajev. Ta sklep, ki je bil predlagan na odboru za infrastrukturo, bo naša poslanska skupina podprla, ravno zaradi tega, da bi se pospešila potem tudi reorganizacija Slovenskih železnic, ki je kako nujno potrebna, da stopimo v korak z evropskimi železnicami. Upam pa, da ta doba od današnjega dneva pa do sprejetja zakona v drugi in pa potem v tretji obravnavi ne bo spet 5 let, ampak da bo malo krajša. Veste, danes sem gledal poročilo o hitrosti na železniških progah. Vlaki zamujajo na 100 kilometrov 3 minute, 3,4 minute, maksimalno v nekaterih mesecih 3 minute in pol. Upam, da bi se naš državni zbor lahko pridružil takšni točnosti, kajti naše železnice so se pridružile švicarskim železnicam po točnosti. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Ali morda predstavnik še katere poslanske skupine želi besedo? (Ne želi.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nismo prejeli, zato omejujem razprave na 5 minut. Ugotavljam, da ni razpravljalcev in zaključujem razpravo, splošno razpravo.
Prehajamo na razpravo o predlaganih sklepih in stališčih. Najprej dajem v razpravo prvi sklep matičnega delovnega telesa, ki se glasi: "Predlog zakona o varnosti v železniškem prometu je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Kdo želi besedo? Ugotavljam, da ni razpravljalcev in dajem predlagani sklep na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
V razpravo dajem dopolnjevalni sklep k predlogu zakona o varnosti v železniškem prometu, in sicer skupine poslancev, prvopodpisani Franc Jazbec. Dobili ste ga 25. marca. Ni razprave, torej ni prijavljenih razpravljalcev, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o dopolnjevalnem predlogu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za dopolnjevalni predlog? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je dopolnjevalni predlog sprejet.
V razpravi so stališča matičnega delovnega telesa, ki ste jih dobili v dodatnem poročilu z dne 1.4.1999. Kdo želi besedo? Ugotavljam, da ni razpravljalcev. Zaključujem razpravo in dajem predlagana stališča matičnega delovnega telesa na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so stališča matičnega delovnega telesa sprejeta.
V razpravo dajem dodatni sklep matičnega delovnega telesa, ki ga imate tudi v dodatnem poročilu. Kdo želi besedo? Ugotavljam, da ni razpravljalcev in dajem dodatni sklep na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za dodatni sklep matičnega delovnega telesa? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 52.A TOČKO DNEVNEGA REDA - pod a poročilo agencije za trg vrednostnih papirjev o stanju na trgu vrednostnih papirjev za leto 1995. Letno poročilo o delu agencije za trg vrednostnih papirjev za leto 1995, letni obračun agencije za trg vrednostnih papirjev za leto 1995 in finančni načrt agencije za trg vrednostnih papirjev za leto 1996.
Pod b ali pod 2 poročilo agencije za trg vrednostnih papirjev o stanju na trgu vrednostnih papirjev v letu 1996, ki vsebuje letno poročilo dela agencije za trg vrednostnih papirjev za leto 1996, letni obračun agencije za trg vrednostnih papirjev za leto 1996 in finančni načrt agencije za trg vrednostnih papirjev za leto 1997.
Pod 3 poročilo agencije za trg vrednostnih papirjev o stanju na trgu vrednostnih papirjev za leto 1997, ki vsebuje letno poročilo o delu agencije za trg vrednostnih papirjev za leto 1997, letni obračun agencije za trg vrednostnih papirjev za leto 1997 in finančni načrt agencije za trg vrednostnih papirjev za leto 1998.
Gradivo je v obravnavo zboru predložila agencija za trg vrednostnih papirjev. Želi njen predstavnik besedo? (Ne želi.) Gradivo je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo, ki je zboru predložil tudi predloge odlokov. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. Besedo ima gospod Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Predloge odlokov, tistega za leto 1996 smo obravnavali že zdavnaj, tistega za 1997 že tudi. Od tega so minila že leta. Enega od teh predlogov odlokov je predlagal že bivši odbor za finance in kreditno-monetarno politiko v prejšnjem mandatu. Rad bi povedal to, da vsa ta poročila agencije odbor obravnava, potem ko dobi mnenje sekretariata in mnenje vlade. Poročila so splošna. Finančni načrt je seveda konkreten. Poročilo o poslovanju za preteklo leto, kar se financ tiče, je konkretno. Vsakokrat smo dobili zagotovila, da so poročila pripravljena primerno in korektno in tudi v vseh teh primerih predlagali državnemu zboru, da vse te navedene dokumente sprejme.
Ob tem se je pojavljalo tudi vprašanje, ali je bilo delo agencije primerno v primeru - gre za dogodek iz leta 1996 - borznega, ne bom rekel ravno zloma, ampak težav pri investicijskem skladu, imenovanem Dadas. Vendar to ni vsebina poročil. Odbor se je takrat mimo vsebine poročila poskušal do tega opredeliti. Kontaktirali smo nadzorni odbor, ki ga imenuje parlament. Nadzorni odbor se je do tega ravno tako skušal opredeliti, vendar je ugotovil, da je za to precej nepristojen po zakonu. Potem smo mi zaprosili sekretariat za zakonodajo, da nam pove svoje mnenje. No, in tudi sekretariat za zakonodajo je rekel, da ni pristojen za tolmačenje, da je za to pristojno ministrstvo, pristojno za finance, ki pa je že poprej pripravilo pozitivno mnenje k posameznim poročilom za omenjena leta.
Skratka, odbor predlaga, da se ti odloki sprejmejo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu Kopaču. Želi besedo predstavnik sekretariata? Besedo ima gospa Tina Bitenc.

TINA BITENC-PENGOV: Gospa podpredsednica, spoštovani zbor! Zbor bi samo rada seznanila, da v postopku obravnave poročil sekretariat nima neposrednih pristojnosti, čeprav dobi dodelitve. Ampak ponavadi nanje ne dajemo mnenj, razen če posamezen odbor naleti na pravna vprašanja. Tudi k tem poročilom nismo dali mnenj in smo samo odgovorili na posebno zaprosilo, v zvezi s čimer je gospod Kopač že povedal vsebino našega odgovora. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.)
Predlagam, da združimo razpravo o vseh gradivih. Proceduralno želi besedo gospod Rokavec.

FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Tudi kot član preiskovalne komisije za sum zlorabe javnih pooblastil o vzrokih in okoliščinah in posledicah dogodkov na kapitalskem trgu v letih 1995-1997 se mi zdi še kako vprašljivo, da bi lahko državni zbor sprejemal poročila o delu agencije za trg vrednostnih papirjev za to obdobje, preden zaključi svoje delo tudi navedena preiskovalna komisija. Prepričan sem, da bi s tem prejudicirali delo preiskovalne komisije in bi s tem dejansko zaključili oziroma onemogočili kakršnokoli delo preiskovalne komisije, ki bi bilo brezpredmetno.
Zato bi bilo smiselno, da bi državni zbor sprejemal poročilo agencije za trg vrednostih papirjev v obdobju 1995/1997, ko preiskovalna komisija, ki je ustanovljena za ta namen, zaključi svoje delo. Predlagam proceduralni predlog, gospa podpredsednica: Ta poročila sprejme državni zbor oziroma jih obravnava šele, ko bo preiskovalna komisija zaključila svoje delo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Proceduralni predlog, ki ste ga ravnokar slišali, gospoda Rokavca, da bi obravnavali to točko dnevnega reda po opravljenem delu preiskovalne komisije, dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (25 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog gospoda Rokavca sprejet.
Točka bo v obravnavi na eni izmed naslednjih sej.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 53. TOČKO DNEVNEGA REDA. Prosim, gospod Pukšič. Mislim, da imate proceduralen zahtevek?

FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Poslanke in poslanci!
Jaz imam proceduralni predlog, da bi 54.a točko, razpravo o odgovoru vlade Republike Slovenije na poslansko vprašanje v zvezi s sanacijo in poskusom prodaje Tama Maribor, preložili na prvo naslednjo sejo. Prva naslednja seja je že tako ali tako naslednji teden. Ker v teh dneh oziroma še danes potekajo neki razgovori, pogovori. Zato bi bilo smiselno počakati do tega, ker bi se takrat oziroma po teh razgovorih opredelili do določenih sklepov, ki jih imamo pripravljene, in ne bi želel, da bi sklepi bili v nasprotju z današnjimi dogovori, ki bi se odvijali v Mariboru. Zato prosim, da se ta točka prestavi na naslednjo sejo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Pukšič. Predlog gospoda Pukšiča kot predlagatelja v skladu s 73. členom predloga dajem na glasovanje. Da se zadeva obravnava oziroma preloži na prvo naslednjo sejo. Torej 13. redno sejo. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlog gospoda Pukšiča? (23 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.

Prehajamo na 53. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA SOGLASJA K POSLOVNIKU AGENCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA REVIDIRANJE LASTNINSKEGA ... (Nemir v dvorani.) ... Na začetku seje smo napovedali, da bomo delali po dnevnem redu. Sedaj je na vrsti 53. točka dnevnega reda, sledi 54. in nato 54.a točka.

Smo pri 53. TOČKI DNEVNEGA REDA - SOGLASJE K POSLOVNIKU AGENCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA REVIDIRANJE LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA PODJETIJ. Gradivo je v soglasje zboru predložila agencija Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij. Želi predstavnik besedo? Kolikor sem obveščena, predstavnik je bil obveščen, da bo točka na dnevnem redu. Gradivo je obravnavala komisija na nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje komisije o gradivu. Besedo ima gospod Rejc.

IZIDOR REJC: Spoštovana gospa podpredsednica, gospe in gospodje! V tem primeru gre za to, da predlaga komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije, da državni zbor da soglasje k dopolnitvi poslovnika agencije za revidiranje lastninskega preoblikovanja. Na osnovi sklepa komisije in seveda na osnovi stališča sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve smo pozvali agencijo, da dopolni svoj poslovnik. Agencija je ta poslovnik dopolnila. Na seji dajemo tudi predlog državnemu zboru, da da soglasje k temu dopolnjenemu poslovniku, ki je potem v skladu, kot je to bila zahteva sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Prosim, da damo soglasje k poslovniku. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Rejc. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nismo prejeli. Razprave omejujem na 5 minut. Ugotavljam, da ni razpravljalcev, zaključujem splošno razpravo in prehajamo na razpravo in odločanje o predlogu odloka. V razpravo dajem naslednji predlog odloka: "Državni zbor Republike Slovenije daje soglasje k poslovniku agencije Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij ter njegovim spremembam in dopolnitvam z dne 24.6.1998." Kdo želi besedo? (Nihče.) Zaključujem razpravo.
Predlagani odlok dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Prosim, ponovno ugotovimo prisotnost, ker nas je v dvorani veliko več. Nekateri kolegi se nam pridružujejo. Ponovno ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 54. TOČKO DNEVNEGA REDA - RAZPRAVA O ODGOVORU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE NA POSLANSKO VPRAŠANJE GOSPODA JOŽETA JAGODNIKA V ZVEZI Z NEMŠKO MANJŠINO V SLOVENIJI. Besedo dajem gospodu poslancu, Jožetu Jagodniku.

JOŽE JAGODNIK: Gospa podpredsednica, hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Predlagam, da se razprava o odgovoru na omenjeno poslansko vprašanje preloži na prvo naslednjo sejo. Obrazložitev:
Odbor za mednarodne odnose je opravil prvi del razprave na zaprti seji. Nadaljevanje te seje odbora se še ni zgodilo, zato je logično, da razpravo v zvezi s tem vprašanjem preložimo. Prosim vas za podporo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa kolegu poslancu, gospodu Jagodniku. Zato tudi njegov predlog v skladu s 73. členom poslovnika dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet v skladu s 73. členom poslovnika.
S tem zaključujem tudi to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 54.A TOČKO DNEVNEGA REDA - RAZPRAVA O ODGOVORU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE NA POSLANSKO VPRAŠANJE FRANCA PUKŠIČA V ZVEZI S SANACIJO IN POSKUSOM PRODAJE TAM MARIBOR. Besedo dajem poslancu Francu Pukšiču.

FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Ker sem pred nekaj minutami želel, da bi to točko prestavili na naslednjo sejo, morate razumeti, da bom ob koncu svojega dela nastopa - pa bom skušal biti zelo kratek - predlagal prekinitev te točke in preložitev na naslednjo sejo, ker bi se naj še danes dogajali precej pomembni dogodki v Mariboru. To bo eden od razlogov. Drugi razlog pa bo, namreč ne bom se spuščal v razpravo okrog poročila in odgovora. Ampak bom prebral sklepe, ki smo jih pripravili in bom predlagal, da bi se okoli sklepov in dodatnih dejstev, ki se bodo še te dni dogajali, sestalo matično delovno telo našega državnega zbora za gospodarstvo in se o teh sklepih tudi opredelilo. Upam, da je to tudi dovolj velik tehtni razlog, da bomo točko prekinili in jo preložili na naslednjo sejo.
Zato dovolite poslanke in poslanci, da se ne spuščam v vsebinsko razpravo, ampak prihajam k predlogom sklepov:
1. Vsakršno ogrožanje dejavnosti MPP in približno 60 drugih podjetij na lokaciji Tama bi negativno vplivalo na zaposlitveno razmerje v Mariboru in regiji. Direktno bi ogrozilo več kot 2000 delovnih mest, zato je potrebno, da vlada Republike Slovenije skladno s svojimi pristojnostmi zagotovi možnost za ohranitev teh delovnih mest.
2. Slovenska razvojna družba je dolžna preprečiti izpraznitev prostorov, ki jih sedaj uporablja MPP in zagotoviti, da družbe MPP pridejo do premoženja, prostora in opreme, ki je sedaj v stečajnem postopku, s čimer bi zagotovili dolgoročno stabilne pogoje za poslovanje teh družb.
3. Če potencialni kupec ne bo izpolnil pogojev za nakup premoženja Tam v celoti, naj za zaščito narodno-gospodarskega interesa slovenska razvojna družba organizira konzorcij kupcev premoženja nekdanjega Tama v stečajnem postopku, pri katerem bi sodelovali sedanji najemniki prostorov in drugi poslovni interesenti.
4. O teh sklepih razpravlja matično delovno telo in se do njih opredeli.
Verjetno bo dodalo še kaj svojega in šele na to bi predlagal, da o tej zadevi spregovorimo. V zelo grobih potezah pa upam, spoštovane poslanke in poslanci, da je dovolj jasno, da za mariborsko gospodarstvo, delavke in delavce, ki so ostali brez, in ki so še lahko brez delovnih mest, glede na regijo, v kateri je 2-kratni faktor povprečja nezaposlenosti v Republiki Sloveniji, izrednega pomena, kakšna bo ta rešitev.
Verjemite poslanke in poslanci, da je bistveno boljša rešitev, če je rešitev v kompleksu ne pa parcialno.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim gospod Pukšič. V dvorani prosim za mir! Prosim, da prisluhnete razpravi gospoda Pukšiča.

FRANC PUKŠIČ: Gospe poslanke in poslanci, jaz verjamem, da ni škoda vložiti ta napor s strani državnega zbora, da se omogoči še sleherni poskus, da se zadeva izpelje v kompletu, ne pa po delih. To je interes vseh iz mariborskega gospodarstva, vseh bivših zaposlenih in tisočev brezposelnih, ker je to še edino upanje, da bi se začeli časi tudi v mariborskem gospodarstvu in v mariborski regiji ter širši okolici enostavno spreminjati na boljše. Če se samo spomnite, poslanke in poslanci, ko smo govorili o dohodnini v zvezi z občinami, smo videli, da je prav na tem območju dohodek na prebivalca v Republiki Sloveniji daleč najnižji.
Zato še enkrat predlagam, da o teh sklepih razpravlja matično delovno telo, in da točko prestavimo na naslednjo sejo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Pukšič. Morda bi vas še poprosili, če bi te sklepe vložili. Glede na vaš predlog, da se prekine to točko in se jo obravnava na naslednji seji, dajem... (Posvetovanje v vodstvu.) Torej, poučena sem bila, da je potrebno, da o predlaganih sklepih razpravlja delovno telo. ...(Posvetovanje v vodstvu.) Mislim, da je bilo prav razumljeno.
Predlog gospoda Pukšiča, da se sestane in razpravlja o predlaganih sklepih matično delovno telo, dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog gospoda Pukšiča sprejet.
To točko dnevnega reda prekinjam, da se bo sestalo matično delovno telo, ki se bo o predlaganih sklepih tudi opredelilo.

Smo pri 55.TOČKI DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA SKLEPA O NEZDRUŽLJIVOSTI OPRAVLJANJA JAVNE FUNKCIJE S PRIDOBITNO DEJAVNOSTJO POSLANCA DRŽAVNEGA ZBORA. 1. gospoda Pavla Ruparja, 2. gospoda Aleksandra Merla.
Komisija po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo v skladu z 18. členom zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo je zbor obvestila o njeni oceni, da sta poslanca Pavel Rupar in Aleksander Merlo opravljala pridobitno dejavnost v nasprotju s tem zakonom in zakonom o poslancih.
O obvestilih je razpravljala mandatno-imunitetna komisija državnega zbora, ki je zboru pisno poročala. Želi poročevalec komisije besedo. Proceduralni predlog, gospod Partljič.

ANTON PARTLJIČ: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Bom tudi prav kmalu povedal svoj proceduralni predlog. Če mi dovolite, bi ga čisto na kratko poskusil utemeljiti. Sem član komisije o nezdružljivosti in sem tamkaj glasoval za sklep komisije, da po našem mnenju to opravljanje ni združljivo. Sem tudi član, kot veste, poslanske liberalne demokracije, vendar zdaj ne govorim v imenu komisije, govorim v svojem imenu in tudi seveda ne govorim v imenu poslanske skupine, ker so bili nekateri kolegi že tudi zrevoltirani, ko so slišali, da bom predlagal, da točko preložimo, ker to pomeni, kot da prelagamo vse skupaj nekam na konec mandata. Jaz bom povedal svoje argumente, ki se mi zdijo v tem primeru stvarni. Vi se boste pa z glasovanjem preprosto odločili.
Meni se nekako zdi, da ravnam prav, ne navijam pa pravzaprav za nobeno stvar. Prvič se mi zdi nekako vredno omeniti, da je doktor Merlo opravičeno odsoten in da torej ne more obrazložiti glasu. Drugo, ustavnemu sodišču je poslal pobudo, da ocenijo, kako so usklajeni naši členi, tako 12. in 13. člen zakona o poslancih oziroma 5. člen zakona o nezdružljivosti z ustavo Republike Slovenije. Jaz mislim, da bi morda lahko počakali na ta odgovor.
Spomnim se tudi, upam, da se ne varam, ko smo dobili odgovor ustavnega sodišča v zvezi s tistim členom, ki je zahteval spremembo člena o pokojninah poslancev, da je bilo tudi tam predlagano, da z zakonom o poslancih tudi to reč ponovno preučimo. Pripravlja se nov zakon o poslancih in ustanovljena je tudi komisija iz dela KVIAZ-a in dela komisije o nezdružljivosti, ki bi ponovno pravzaprav govorila o neki večji usklajenosti. Kajti nekatere kritike, ki so se pojavile na delu te komisije - ponovno pa povem, da govorim v svojem imenu - so morda delno točne, da ta komisija ima morda različne kriterije, kot jih je imela prejšnja ista komisija, ki je recimo, kaj jaz vem, sekretarju Pirkmajerju dovolila in se ji ni zdelo sporno, da opravlja neko dejavnost, naša komisija je ugotovila, da je sporno. Mi smo se nekaj časa ravnali v glavnem po principu, da nismo bili tako rigorozni do ljudi, ki so zamudili kakšne roke ali z odjavami, obenem pa tudi trajajo nekateri postopki čim dlje, če smo imeli dokaze, da s tega ni bila pridobljena kakšna premoženjska korist, ker je bilo na neki način poslovanje 00 ali kaj takega, smo bili nekaj časa, bi rekel tolerantnejši. S prihodom in izpopolnitvijo te komisije s strani članov državnega sveta, se mi zdi, da so tudi odločitve včasih sedaj, se torej nekako razlikujejo in so morda tudi ostrejše.
Meni se, ne vem, če je to pravi argumenti, vendar se meni zdijo argument tudi na neki način, da ne bi danes odločali zaradi tega, ker je dr. Merlo, ki ga ni niti tu, niti me posebej ne nagovarja, da zdaj tu nastopam, nosilec zakona, prvopodpisani in strokovni nosilec zakona o, če rečem zelo po domače, o umetni oploditvi. In ker je tudi tam eno telo, ki se mora sestati in usklajevati s podobno skupino s strani vlade, se mi zdi, da absolutno ne po moji krivdi, niti po Merlotovi, to eno leto in pol ni prišlo na dnevni red, jaz bi vas pozval, da pač morda se strinjate z menoj, da bi to preložili na naslednjo sejo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod Partljič, jaz bi imela samo sledeče vprašanje. Ali lahko smatramo to kot predlog vaše poslanske skupine?

ANTON PARTLJIČ: Pardon! Za to nimam konsenza in bi pravzaprav moral se posvetovati v poslanski skupini. Nimam, se opravičujem, jaz sem govoril v svojem imenu.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Po poslovniku nimate - 73. člen poslovnika govori, najmanj 10 poslancev, poslanska skupina, predlagatelj ali vlada.

ANTON PARTLJIČ: Jaz si težko vzamem ta mandat, jaz sem prepričan, da večina poslanske skupine stvar pokriva, vem pa, da nekaj poslancev se ne strinja. Bi prosil... Prosim? Ali lahko vzamemo 10 minut odmora. Se opravičujem, ker sem zlorabil poslovnik.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Torej 10 minut odmora. Nadaljujemo ob 16.35 uri.

(Seja je bila prekinjena ob 16.23 uri in se je najavljala ob 16.39 uri.)

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim, da nadaljujemo s prekinjeno sejo državnega zbora. Ugotavljamo prisotnost v dvorani! (49 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko nadaljuje z delom.
V skladu z našim poslovnikom 73. členom, drugim odstavkom je skupina 10 poslancev vložila in predlagala, da se razprava o 55. točki dnevnega reda - sklep o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo poslancev državnega zbora Pavla Ruparja in Aleksandra Merla - prenese na eno naslednjih sej državnega zbora. Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Prosim gospod Potrč.

MIRAN POTRČ: Jaz se opravičujem. Ni v imenu poslanske skupine, ampak proceduralno. Če že nimamo predloga, dajte prebrati, kdo ga je podpisal. Res me zanima. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim, če bi gospod Partljič prebrali, ker ne bi vedela tega prebrati. ... (Smeh v dvorani.) ... Teh podpisov. Se opravičujem.

ANTON PARTLJIČ: Upam, da bom jaz znal prebrati. Tone Partljič, Rudolf Petan, gospod Rejc, Lešnik Zoran, Richard Beuerman, Jelko Kacin, Mirko Kaplja, sta pa dva podpisa, gospod Andrej Fabjan in ta, ki je podpisal sedmi. Bi prosil pod Franca Pukšiča. Se opravičujem. Mene so začeli novinarji spraševati o mojem predlogu in sem potem dal iz rok listek. Nisem imel časa podpisati. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ali lahko še naslednje gospod Partljič. Niste do konca. Do konca niste prebrali.

ANTON PARTLJIČ: Jelko Kacin, če berem od zadaj. Tone Partljič, Andrej Fabjan, Rudolf Petan, gospod Rejc, Zoran Lešnik, Richard Beuerman, Mirko Kaplja, Jelko Kacin, tu sta dva podpisa Franc Pukšič. Res so rokopisi, ki tudi meni delajo težave. Se pa menda ve, kdo je podpisal. ... (Smeh v dvorani.) ...

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, če smo nekoliko resni.

ANTON PARTLJIČ: Ne, ne, poslušajte, nisem jaz zbiral podpisov, jaz sem se prvi podpisal in sem dal gospodu Fabjanu in Rudolfu Petanu listek iz rok.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Jaz bi predlagala, če je res 10 podpisov, ker sicer stvar ne bo verjetno speljana. Čitljivo podpisi, če jih lahko zraven pripišite, gospod Partljič ali pa, če poveste, kateri so bili.

ANTON PARTLJIČ: Janez Per.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Še eden je nečitljiv, sedmi, kolikor sem obveščena.

ANTON PARTLJIČ: Gospa Pozsonec, vi ste rekli, da se želite podpisati. Vam dam podpisati, bo 11 podpisov in ne bo sporno. Ne, ne. Saj ji nisem dal več podpisati, ker je bilo podpisov dovolj. Prosim?

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ali lahko iz tega seznama, gospod Partljič, se ugotovi.

ANTON PARTLJIČ: Ne vem, kaj mi mahate. Ali si ti podpisal? Ja, potem pa povej, če ne znam prebrati tvojega podpisa. Jožef Košir.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Košir. Deset jih je bilo prebranih. Potem je bral v nasprotnem... Enkrat je bral zgoraj dol, drugič v nasprotni smeri.

ANTON PARTLJIČ: V upanju, da bom znal prebrati zdaj vse podpise, bom prebral še enkrat. Povem pa, da nisem šel z roko v roki, da bi vedel na pamet. In vas prosim, če bom koga izpustil ali kaj, naj pride identificirati svoj podpis. Prvi podpisani Tone Partljič, Andrej Fabjan, Rudolf Petan, Izidor Rejc, Zoran Lešnik, Franc Pukšič, Jožef Košir, Richard Beuermann, Mirko Kaplja, Jelko Kacin, Maria Pozsonec. Ali ste podpisali vi?

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: 11 podpisov, je zadoščeno.

ANTON PARTLJIČ: Se opravičujem za zaplete, ki vam jih delam.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Proceduralno. Imam že en proceduralni predlog, gospod Jelinčič in bomo najprej o tem glasovali. Želi še kateri predstavnik poslanske skupine razpravljati? (Ne želi.) Na glasovanje dajem podani predlog 11 podpisnikov. Poslanska skupina? Prosim, potem pa še imate besedo.

ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Gre za princip. Mislim da, če se že pobirajo podpisi, naj se drugič pobirajo čitljivo, naj se najprej s tiskanimi črkami napiše, kdo je in potem se da podpis zraven. Prišlo je do tega, da smo tukaj notri zbirali, kdo je dal podpis in smo prišli do zanimive situacije, da naj bi gospod Janez Per, ki se je javil, da je podpisal, naj bi dal podpis, potem smo pa ugotovili, da njegovega podpisa ni na papirju. Poleg tega je gospa Pozsonec naknadno tukaj podpisala oziroma tam je dodala svoj podpis, ki ga prej ni bilo. Mislim, da delamo iz državnega zbora eno zelo, zelo čudno ustanovo, in s tem, jaz se čisto nič ne čudim, da državni zbor izgublja na ceni, na teži in pa predvsem na spoštovanju.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod Janez Per je kot šesti podpisnik. Ugotavljam, da ni razpravljavcev, zato dajem dani predlog na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
S tem je zaključena 55. točka dnevnega reda.

Ugotavljam, da je ostala odprta še 54.A TOČKA DNEVNEGA REDA, TO JE RAZPRAVA O ODGOVORU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE NA POSLANSKO VPRAŠANJE POSLANCA FRANCA PUKŠIČA V ZVEZI S SANACIJO TAM MARIBOR. Zbor je odločil, da se o vloženih sklepih opravi razprava na seji matičnega delovnega telesa.
Na podlagi navedenega in z namenom, da bi 12. redno sejo zbora lahko zaključili, na podlagi drugega odstavka 73. člena poslovnika predlagam, da se navedeno točko preloži na eno izmed naslednjih sej zbora. Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Prosim, gospod Špiletič, v imenu poslanske skupine.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Če smem, bi predlagal, da bi se besedilo "na eno izmed prihodnjih sej" glasilo "na prihodnjo sejo", če se strinjate, in če daste to na glasovanje.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: V tem trenutku sem predlagala na izmed naslednjih sej zbora, lahko je to tudi 13. seja, saj nisem nič omejevala. Želi še kdo razpravljati?
Svoj predlog dopolnjujem, da se navedeno točko preloži na 13. redno sejo državnega zbora.
Na glasovanje dajem navedeni predlog sklepa. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)

Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Zaključujem 54.a točko dnevnega reda, in s tem zaključujem tudi 12. sejo državnega zbora.
V torek, ob 14.00 uri, bomo pričeli s 13. redno sejo državnega zbora. Hvala in nasvidenje!

(Seja je bila zaključena dne 15.4.1999 ob 16.50 uri.)

Zadnja sprememba: 04/20/1999
Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej