Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.12 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Pričenjam nadaljevanje 21. seje državnega zbora. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: za dopoldanski seje Janez Mežan, Andrej Gerenčer, za pričetek seje Anton Anderlič (Je že med nami.), Davorin Terčon za pričetek seje, Jurij Malovrh, Alojz Peterle, Rafael Kužnik, od 12.00 ure dalje Jakob Presečnik, Eda Okretič-Salmič, Ivan Kebrič, Benjamin Henigman za pričetek seje. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! (59 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem povabil tudi predstavnike vlade Republike Slovenije in vse lepo pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 21. seje bo zbor pričel z obravnavo prekinjene 10. točke dnevnega reda - predloga zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik, ekološki sanaciji termoelektrarne Trbovlje II in spodbujanju razvojnega prestrukturiranja zasavske regije ter nato po vrstnem redu pripravljenih točk dnevnega reda dalje.
Z obvestilom o delu državnega zbora v mesecu maju ste bili obveščeni, da s strani pristojnih matičnih delovnih teles še niso bile pripravljene naslednje točke dnevnega reda, in sicer: 2., 10.A, 26., od 31-35 ter 38. in 39. točka dnevnega reda.
Prehajamo torej na prekinjeno 10. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O POSTOPNEM ZAPIRANJU RUDNIKA TRBOVLJE-HRASTNIK, EKOLOŠKI SANACIJI TERMOELEKTRARNE TRBOVLJE II IN SPODBUJANJU RAZVOJNEGA PRESTRUKTURIRANJA ZASAVSKE REGIJE. Proceduralni predlog ima gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Vlada Republike Slovenije nam je 24.3.2000 po hitrem postopku, ki ga je državni zbor ob določanju dnevnega reda tudi sprejel, predlagala v sprejem predlog zakona o izjemnem znižanju davčne obveznosti. Gre za predlog, ki bi bil po mnenju vlade potreben zaradi tega, da se realizira dogovor o politiki plač za obdobje 1999-2001 in da bi se... Gospe in gospodje, jaz verjamem, da vas nizke plače ne zanimajo, ampak prav bi bilo, če bi prisluhnili. Gre za predlog vlade, da se realizira dogovor o politiki plač za obdobje 1999-2001 in med drugim tudi dogovorjena razbremenitev najnižjih dohodkovnih razredov po zakonu o dohodnini.
Gre za plače, ki predstavljajo manj kot 45 odstotkov povprečne plače v Republiki Sloveniji. To davčno obveznost bi bilo mogoče po predlogu zakona znižati na ta način, da davčni organ o znižanju davčne obveznosti po tem zakonu odloči z odločbo o odmeri dohodnine za leto 1999. Te odločbe bodo davčni organi začeli, upajmo, v kratkem izdajati. Zato bi bilo prav, da se o tem zakonu odločamo. Ta zakon je predviden za 34. točko in ne vemo, kdaj bo prišel na vrsto. Predsednik nas je obvestil, da zakon še ni pripravljen, ker še ni bil na matičnem delovnem telesu. V zvezi s tem predlagam, s to obrazložitvijo, da državni zbor sklene, prvič, da bo prednostno najkasneje do konca tega tedna obravnaval 34. točko dnevnega reda, to je predlog zakona o izjemnem znižanju davčne obveznosti, in drugič, da predlaga matičnemu delovnemu telesu, odboru za finance, ki ima ta zakon uvrščen šele na sejo 16.5, to je drugi teden, da potem do danes ali jutri skliče sejo in opravi to obravnavo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Potrč. Predlagam torej, da ne bi formalno glasovali o predlogu gospoda Potrča, predvsem glede sklica delovnega telesa. Jaz se bom sam dogovoril z gospodom Kopačem, ki je sklical odbor za 16. maja, da to stori že v tem tednu in bi lahko potem že v petek državni zbor to točko obravnaval. Predlagam, kolega Potrč in kolega Kopač, da se potem tudi v odmoru dogovorimo o tem vprašanju. Če ne bi bilo dogovora, bi se jaz potem tudi poslužil poslovniške možnosti, kot ste jo predlagali. Ampak menim, da bi bil dogovor možen. Vaš odbor je sklican 16. maja. Je pa res, da smo se dogovorili, da bomo delali ta teden, in bi bilo zelo dobro, če bi, kolega Kopač, poskušali sklicati sejo vašega odbora tako, da bi v petek to točko državni zbor obravnaval.
Na tem mestu boste poslanke in poslanci, ki ste člani odbora za finance in monetarno politiko, tudi slišali, da je bil že dvakrat odbor nesklepčen. Prepričan sem, da ko ga bo v naslednjih dneh kolega Kopač sklical, ne bo več sklepčen. Ne bo več nesklepčen, se opravičujem.
Prehajamo torej na prekinjeno 10. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O POSTOPNEM ZAPIRANJU RUDNIKA TRBOVLJE - HRASTNIK. Mi smo ostali pri glasovanju o 12. členu. Pred tem pa je poslanska skupina socialdemokratov zahtevala pol ure pavze, da se dogovorijo o nadaljnjem poteku glasovanja k členom 12, 13, 14, 15 in 16. Ali želi predstavnik poslanske skupine socialdemokratov besedo? Prosim, gospod Pukšič ima besedo.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospe poslanke in poslanci, prav lep pozdrav! Iz predloga odbora za gospodarstvo ter iz mnenja sekretariata za zakonodajo - jaz ga bom prebral - je seveda izhajalo amandmiranje, da se četrto poglavje v tem zakonu, "Razvojno prestrukturiranje regije", opusti oziroma črta. Tudi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve našega državnega zbora je v svojem mnenju 27. marca na to opozoril. In pravi: "Ker pa na tej pravni podlagi strategija regionalnega razvoja Slovenije še ni sprejeta, tudi še ni pravne podlage za sprejem regionalnih razvojnih programov, vključno z regionalnim razvojnim programom za regijo iz 3. člena predloga zakona." To pomeni, o tej zasavski regiji. "V zvezi s tem posledično tudi ni videti pravne podlage za opredelitev predlagatelja, da je program ukrepov za razvojno prestrukturiranje regije, zaradi pospešenega opuščanja energetske dejavnosti za obdobje 2000-2004, sestavni del regionalnega razvojnega programa, pripravljalnega v skladu z določili zakona o skladnem regionalnem razvoju. V kolikor pa razvojni program za to regijo že obstoji, bi bilo pravno- sistemsko ustrezno razvojna sredstva zagotoviti v njegovih okvirih, skladno s tretjim odstavkom 25. člena zakona o skladnem regionalnem razvoju."
Poslanke in poslanci! Seveda mi nimamo nič proti prvemu dela tega zakona in smo ga podpirali. Postopno zapiranje rudnika Trbovlje-Hrastnik, ekološka sanacija termoelektrarne Trbovlje II in seveda imamo proti temu dodatku, h kateremu sta imela tudi odbor za gospodarstvo in tudi pravno mnenje naše službe. Enostavno ali iz preprostega razloga zato, ker iz ekonomskih podatkov izhaja med drugim tudi naslednje, da je bruto osnova za dohodnino na prebivalca, indeksno gledano, če je v Sloveniji izhodišče 100, je v Zasavju 96,9, v Podravju 84,2 in če hočete, v osrednji slovenski regiji 120,2. Seveda bruto osnova za dohodnino na prebivalca, indeksno gledano, gre tu celo do 30%, 35% v razliki, kar pa pomeni za razvoj regije, ne teh 35%, ampak 200, 300 ali celo več procentov, več sredstev, ki pač v posameznih regijah ostajajo za razvoj posamezne regije.
Jaz sem že takrat v razpravi poudaril, da v kolikor je takšen zakon, kot je predlagan, sprejet, se bomo znašli v tem državnem zboru z veliko tako regionalno naravnanimi zakoni. Ne vem, kako bo lahko vlada pač, torej to, torej takšne regionalne zakone podpirala. Vendar če podpira ali če podpira enega, potem bo morala torej avtomatično podpirati seveda tudi ostale. Zdi se pa mi, da je to nesistemsko. In na sistemsko rešitev nakazuje sekretariat za zakonodajo.
Zato predlagam, da poslanke in poslanci ne sprejmemo teh členov, ker če teh členov ne sprejmemo, potem seveda je tudi to poglavje v neskladju z zakonodajo in bo seveda potem pri uskladitvenih amandmajih se to moralo upoštevati. V kolikor pa bo to sprejeto, pa predlagam, da se takšen zakon, kot je, ne sprejme. Ne sprejme, ker se bo na ta način dalo možnost, da se seveda pripravi zakon, ki bo Zasavju v prid, tako kot je to potrebno, ne pa da bo izpostavilo tisti del ali pa eno regijo, izključno z nekimi dodatnimi sredstvi. Moramo vedeti, če bomo iz naslova skladnega regionalnega razvoja, torej iz blagajne vzeli 5 milijard sredstev samo za eno regijo, potem nam mora biti jasno, da seveda za druge potem ne bo denarja. Vzeti na enem mestu in dati na pet, pač ne bo šlo. Če bo odločitev v tem zakonu, da se da samo na eno mesto.
Mislim pa, da je zakon v nasprotju z drugimi zakoni, predvsem z zakonom o skladnem regionalnem razvoju in seveda lahko doživi tudi kakšen drug epilog. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Pukšič. Samo za osvežitev poslanskim kolegom. Samo trenutek. Ker ni bil izglasovan amandma k 1. členu, je potrebno, da se o nekaterih členih glasuje. To so členi 11, 12, 13, 14, 15 in 16. Gre za povezane amandmaje. Mi smo pred prekinitvijo že glasovali o 11. členu. Preden sem dal na glasovanje 12. člen zakona, pa je poslanska skupina socialdemokratov zahtevala odmor, sedaj smo slišali pojasnilo in sedaj prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem torej 12. člen. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za 12. člen? (41 poslancev.) Kdo je proti? (7 poslancev.)
12. člen je sprejet.
V razpravo dajem 13. člen. Ker ni razprave, ga dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za člen? (41 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Člen je sprejet.
V razpravo dajem 14. člen. Prehajamo na odločanje. Samo trenutek. Torej v razpravo dajem 14. člen in amandma vlade. Najprej dajem na glasovanje amandma vlade k 14. členu. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma vlade? (46 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma vlade je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 14 v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za člen? (45 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
V razpravo dajem 15. člen. Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za 15. člen? (32 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Člen je sprejet.
V razpravo dajem 16. člen. Razpravo zaključujem in ga dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 16. člen? (39 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
16. člen smo sprejeli.
V razpravo dajem 17. člen in amandma vlade. Torej, k 17. členu imamo amandma odbora za gospodarstvo, ki ga vlada podpira, in amandma na amandma tega odbora poslanske skupine SLS, ki pa je popravljen. Se opravičujem! V pregledu imamo pod točko ena amandma poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Vlada mu nasprotuje. V kolikor je ta amandma sprejet, je amandma pod točko dva (amandma odbora) brezpredmeten. Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke pa je vložila amandma na svoj amandma, amandma na amandma, ki pa ni v pregledu in ste ga prejeli na klop. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Gre za redakcijski popravek, torej amandma na amandma poslanske skupine SLS, ker je beseda "Litija" pomotoma izpadla.
Najprej dajem torej na glasovanje amandma na amandma pod točko ena, predlagateljica je poslanska skupina SLS. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (29 poslancev.) Kdo je proti? (24 poslancev.)
Amandma na amandma je bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko ena. Predlagateljica je poslanska skupina SLS. Vlada mu nasprotuje. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (26 poslancev.) Kdo je proti? (30 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko dva. Predlagatelj je odbor. Vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (47 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 17. člen. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (29 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Glasovali smo o vseh členih, h katerim so bili vloženi amandmaji. V razpravo dajem preostale člene, h katerimi niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Preostale člene dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo sprejeli preostale člene.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. K naslovu zakona je vlada vložila amandma: Naslov zakona se spremeni tako, da se glasi "Zakon o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje - Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije". Delovno telo tega amandmaja ne podpira. Delovno telo je sicer predlagalo spremembo naslova, ker pa je bil ta amandma k naslovu zakona povezan z amandmaji h kar več členom, pa je sedaj postal ta amandma brezpredmeten. Ali želi kdo besedo o naslovu zakona? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem najprej amandma k naslovu zakona, ki ga predlaga vlada. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da smo sprejeli amandma k naslovu zakona in smo ga tudi v celoti spremenili.
V razpravo dajem še naslednji predlog sklepa: Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Ta sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Poslanska skupina LDS predlaga sklep, ki se glasi: Državni zbor naj v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika opravi tretjo obravnavo po preteku 7 dni od dne, ko poslanci dobijo besedilo zakonskega predloga s sprejetimi amandmaji. Želi kdo besedo o tem predlogu proceduralnega sklepa? (Ne želi.)
Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
V razpravo dajem predlog dodatnega sklepa, ki ga predlaga poslanska skupina socialdemokratov: Državni zbor Republike Slovenije predlaga vladi, da v obdobju uresničevanja zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje - Hrastnik, ekološki sanaciji, z novim naslovom sedaj, po enakih kriterijih, kot so zapisani v 12. členu tega zakona, poskrbi za razvojno spodbudo v vseh regijah in območjih, ki po kazalcih razvitosti in demografske ogroženosti že sedaj zaostajajo za razvitostjo Zasavja." Ali želi kdo besedo? Gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Mislim, da je ta sklep pomemben. Kajti v Sloveniji obstajajo regije in območja, ki sedaj znatno zaostajajo po kazalcih razvitostih za Zasavjem. Ker se je vlada izognila, da bi prestrukturiranje Zasavje in razvojne te možnosti obravnavala v okviru sistemskega zakona, ki smo ga nedavno sprejeli, to se pravi o spodbujanju regionalnega razvoja, mislim, da je pomembno, da opozorimo, da v Sloveniji obstajajo območja, ki so popolnoma brezperspektivna in na katera ne opozarja noben zakon.
Namreč, poglejte. Zasavje je seveda ogroženo in vendar je v bližini Ljubljane, kjer se cedita med in mleko. Tu iz Zasavja je vsaj dostop do Ljubljane in do zaposlitve in do vsega tega možen. Medtem ko Haloze, Dravinjska dolina, Prekmurje, dolina Soče pa teh možnosti nimajo. Mi se v tem državnem zboru moramo zavedati, da je naša skrb univerzalna, da moramo skrbeti za enake možnosti ali pa približno enake možnosti v vsej Sloveniji. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ni več razprave. Dodatni sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za dodatni sklep? (43 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Dodatni sklep je sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA - od točke 11 do točke 22, 23 so sedaj ratifikacije mednarodnih sporazumov - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED MINISTRSTVOM ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO REPUBLIKE SLOVENIJE IN MINISTRSTVOM ZA KMETIJSTVO SLOVAŠKE REPUBLIKE O SODELOVANJU NA PODROČJU KMETIJSTVA, ŽIVILSKE INDUSTRIJE IN GOZDARSTVA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Ali želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? Poslanke in poslanci?
Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Navedeni predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Predlagani sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost drugič! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (42 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Sklep je sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (38 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE BOLGARIJE IN VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE O MEDNARODNEM CESTNEM PREVOZU POTNIKOV IN BLAGA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Predstavnik vlade? (Ne želi.) Odbor? Sekretariat? Poslanske skupine? Poslanke in poslanci? Razpravo zaključujem. Na glasovanje dajem najprej predlog sklepa, da bo državni zbor glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (36 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Sklep je sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (36 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Zakon je sprejet.
Točka dnevnega reda pa zaključena.
Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN ZVEZNO VLADO REPUBLIKE AVSTRIJE O TURISTIČNEM PROMETU NA MEJNEM OBMOČJU. Zakon je v obravnavo predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Odbor? Sekretariat? Poslanske skupine? Poslanke in poslanci? Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog sklepa, da bo državni zbor glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (36 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Sklep je sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (33 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI TRGOVINSKEGA SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ARABSKE REPUBLIKE EGIPT. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Predstavnik vlade? Odbor? Sekretariat? Poslanske skupine? Poslanke in poslanci? Razpravo zaključujem. Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bo državni zbor glasoval o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da smo predlog zakona sprejeli.
Zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE MADŽARSKE O MEDNARODNEM ŽELEZNIŠKEM, CESTNEM IN VODNEM KOMBINIRANEM TRANSPORTU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi kdo besedo? Predstavnik vlade? Odbora? Sekretariata? Poslanskih skupin? Poslanke in poslanci? Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bo državni zbor glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO RUSKE FEDERACIJE O ZRAČNEM PROMETU S PROTOKOLOM. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Odbor? Sekretariat? Poslanske skupine? Poslanke in poslanci? Razpravo zaključujem.
Dajem na glasovanje predlog sklepa, da bo državni zbor glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo zakon v celoti sprejeli.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 17. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE MADŽARSKE O VZAJEMNEM PRIZNAVANJU SPRIČEVAL IN DIPLOM. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Odbor? Sekretariat? Poslanske skupine? Poslanke in poslanci? Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bo državni zbor glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (44 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Zakon smo sprejeli in s tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 18. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO SLOVAŠKE REPUBLIKE O IZMENJAVI INFORMACIJ S PODROČJA JEDRSKE VARNOSTI. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada. Želi besedo predstavnik vlade? Odbora? Sekretariat? Poslanske skupine? Poslanci in poslanke? Ni razprave.
Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bo državni zbor glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa? (28 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Predlog sklepa je sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (41 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Zakon je sprejet in točka dnevnega reda zaključena.
Prehajamo na 19. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED MINISTRSTVOM ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE IN MINISTRSTVOM ZA OBRAMBO REPUBLIKE ESTONIJE O SODELOVANJU NA OBRAMBNEM PODROČJU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Predstavnik vlade? Odbora? Sekretariata? Poslanske skupine? Poslanke in poslanci? Ni razprave.
Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa? (40 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Predlog sklepa je sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (45 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Zakon je sprejet. Zaključujem točko dnevnega reda.
Prehajamo na 20. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O POMORSKEM TRGOVINSKEM PROMETU MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ISLAMSKE REPUBLIKE IRAN. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi besedo predstavnik vlade? Predstavnik odbora? Sekretariat? Poslanske skupine? Poslanke in poslanci? Ni razprave.
Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog sklepa, da bo državni zbor glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa? (41 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Predlog sklepa je sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (42 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Predlog zakona je sprejet in točka dnevnega reda zaključena.
Prehajamo na 21. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O VZAJEMNI ZAŠČITI IN POSPEŠEVANJU NALOŽB MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO MADŽARSKO. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada. Želi besedo predstavnik odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Ni razprave.
Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bo državni zbor glasoval o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost!(49 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
Točka dnevnega reda je zaključena.
Prehajamo na 22. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE CIPER O SODELOVANJU V KULTURI, IZOBRAŽEVANJU IN ZNANOSTI. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Ker ni razprave, jo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bo državni zbor glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (33 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
Zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 23. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO SLOVAŠKE REPUBLIKE O UPORABI KOPRSKEGA PRISTANIŠČA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razprave ni, zato jo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bo državni zbor glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
Zaključujem 23. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 24. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na obravnavo PREDLOGA LETNEGA PLANA RAZVOJA IN VZDRŽEVANJA AVTOCEST ZA LETO 2000-EPA-1039-II. Gradivo je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Obveščen sem, da se nam bo vlada v kratkem pridružila. Ali kdo nasprotuje, da bi, preden bi dobil besedo predstavnik vlade, da bi poročevalec odbora predstavil stališče odbora? Ne nasprotuje. Prosim predsednika odbora za infrastrukturo in okolje, ki je matično delovno telo, da zboru poda mnenje. Prosim, kolega Presečnik. Smo pri točki 24, letni program razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2000. Ker se nam bo vlada v kratkem pridružila, sem predlagal, da bi se najprej oglasil predstavnik odbora. Sedaj vidim, kako malo me poslušate. Ja, prosim.
JAKOB PRESEČNIK: Se opravičujem, gospod predsednik. Torej hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Odbor za infrastrukturo in okolje je predlog letnega plana razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2000 obravnaval kar na nekaj sejah, tudi vključno z analizo izvrševanja programa, avtocestnega programa. Torej odbor se je opredelil do posameznih amandmajev vlade in je nekatere amandmaje tudi sam pripravil. Na koncu pa sprejel sklep, da odbor za infrastrukturo in okolje predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog letnega plana razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2000 obravnava in na podlagi drugega odstavka 24. člena zakona o javnih cestah in 172. člena poslovnika državnega zbora Republike Slovenije sprejme ustrezen odlok o letnem planu, skupaj z amandmaji, ki jih je oblikoval odbor, in amandmaji, ki jih je odbor podprl.
V nadaljnji razpravi je na koncu odbor sprejel tudi dodatni sklep, in sicer z naslednjim besedilom: "Državni zbor" - torej kot predlog dodatnega sklepa za državni zbor - "državni zbor nalaga vladi Republike Slovenije, da se v letih od 2001 do 2007 v proračunih Republike Slovenije zagotovi dejanska višina prilivov namenskih sredstev za izgradnjo avtocest po zakonu o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest, določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, v skupni višini ne manj kot 2 tisoč 37,4 milijona ameriških dolarjev in s tem zagotovi skupni obseg namenskih sredstev najmanj v višini 3 tisoč 34,8 milijonov dolarjev, kot je to določeno v nacionalnem programu za izgradnjo avtocest v Republiki Sloveniji." Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Presečnik. Vsekakor pri tej točki dnevnega reda morajo biti predstavniki vlade. Obveščen sem, da se nam bodo v nekaj naslednjih minutah pridružili. ... /čakanje na prihod predstavnika vlade/...
Kolegice in kolegi! Naslednja točka je program dela družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji za leto 2000, ki je pravzaprav povezana s 24. točko. Naslednja pripravljena točka pa je točka 28. To je tretja obravnava predloga nacionalnega stanovanjskega programa. Tudi pri tej točki ni še predstavnikov vlade. Torej na tem mestu jim lahko samo izrečem kritiko. .../Čakanje na prihod predstavnika vlade./...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Smo torej pri 24. točki dnevnega reda. Po 20 minutah čakanja so se nam pridružili predstavniki vlade. Gradivo "Predlog letnega plana razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2000" je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Prosim predstavnika vlade, ministra mag. Bergauerja, da predstavi predlog letnega plana.
MAG. ANTON BERGAUER: Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Najprej bi se rad opravičil za nekaj minut čakanja. Seveda, ko smo dobili sporočilo, da smo na vrsti, je potrebnega nekaj časa, da pridemo sem. Zato bi prosil, da to sprejmete z razumevanjem.
Letni plan razvoja in vzdrževanja avtocest v Republiki Sloveniji za leto 2000 temelji na nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji iz Uradnega lista, številka 13/96 in 41/98, in zakonu o javnih cestah, zakonu o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest, določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, ki je bil objavljen v Uradnem listu, številka 57/98.
Plan razvoja ima več poglavij. V prvem poglavju je naveden razvoj avtocest, se pravi priprava projektov, dokumentacija odsekov, katerih gradnja je predvidena po letu 2000. To je 17 odsekov v skupni vrednosti 1 milijarde 18 milijonov. Potem imamo pod naslednjo podtočko, odkupe zemljišč in nepremičnin za odseke, ki se pričnejo graditi v letu 2000 ali kasneje. Skupaj 6 odsekov je že določenih in tisti, za katere bo v letu 2000 tudi sprejeta uredba o lokacijskem načrtu. Skupna vrednost je 380 milijonov. Nadalje gradnja cest, avtocest. Izvajala se bodo zaključna dela na že predvidenih odsekih, odsekih, ki so dani v promet, potem je nadaljevanje dela na že začetih odsekih ter začetih delih, začetnih delih na novih odsekih po izdaji uredbe o lokacijskem načrtu in gradbenem dovoljenju. Teh odsekov je skupaj 45. Skupaj je za novogradnjo avtocest predvidenih 62,5 milijarde, brez projektne dokumentacije, odkupov in stroškov za inženiring.
Vrednost del po planu 2000 je prikazana v tabelah od A do E. Tabela A, plan razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2000, je osnovna tabela, ki prikazuje podatke na vseh odsekih, ki so že predani v promet pred letom 2000, potem že pridobljena enotna dovoljena za gradnjo in le-ta v letu 2000, ko se nadaljujejo dela. Potem naprej so pričakovane uredbe o lokacijskih načrtih in aktivnostih za premoženjskopravna opravila. Tabela je podala oziroma podaja predvidene stroške za gradnjo po odsekih po planu za 2000 in primerjavo z nacionalnim program izgradnje avtocest za leto 2000. Podani so tudi stroški za projektno dokumentacijo, predhodne odkupe in inženirska dela in dela na samih avtocestah. Potem nadalje ukrepi na državnih cestah, ukrepi na železniških prehodih, stroški financiranja, stroški pobiranja cestnin, stroški za redno vzdrževanje avtocest in obnavljanje vozišč in objektov ter opreme ter naložbe v osnovna sredstva in obveznosti do kreditov. Skupna vrednost plana je torej 84,3 milijarde tolarjev. To je prikazano v tabeli A.
Tabela B, skupaj 4 odseki. Pričetek gradnje v letu 2000. Ocenjena investicijska vrednost in primerjava z nacionalnim programom.
Nadalje v tabeli C, 9 odsekov. Pričete in že oddane gradnje, ki se v letu 2000 zaključujejo. Tabela podaja stare in nove investicijske vrednosti in navaja razloge za odstopanja, pretežno je to iz naslova DDV.
Tabela D. Dela še niso oddana. Prikazana je trasa in nova ocena investicijskih del in razvoja, predvsem pa so prikazane seveda razlike.
Tabela E, vrednost za financiranje odsekov državnih cest.
Nadalje imamo pod točko 2, "Vzdrževanje avtocest", redno vzdrževanje avtocest in priključnih cest, ki obsega dela, ki morajo zagotavljati varnost prometa, varnost cest in prevozov, prevoznost cest v letnem in zimskem času. Za ta dela so predvidene skupaj 3,2 milijarde. Nadalje imamo obnavljanje cest. Obsega obnovitvena dela, ki so potrebna na voziščih, objektih in opremi, skupaj 2, dobri 2 milijardi. Nadalje so prikazane naložbe v osnovna sredstva obstoječih avtocest, s sodobno elektronsko opremo, protihrupnimi ukrepi in mehanizacijo, za vzdrževanje, v vrednosti 1,39 milijarde. Pod točko 3 so državne ceste v okviru avtocestnega programa. Prikazani so odseki državnih cest, ki prevzemajo prometne tokove v času gradnje avtocest na glavnih smereh, in zadnja tabela je usklajena tudi z amandmaji, ker vemo, da smo vmes sprejemali amandmaje, tako da je tudi to usklajeno. Skupna vrednost pa je na tej postavki 5,26 milijarde.
Pod točko 4 imamo program ukrepov na železniških prehodih, se pravi, železniška križanja z avtocesto. Podane so vrednosti objektov, ki so predvideni, da se v tem letu tudi zgradijo.
Potem imamo nadalje prikazane stroške inženirja, v točki 5, za pripravo investicij in nadzor izvajanja obsega, kar so stroški za delo inženirja in priprav investicijske dokumentacije. Potem so tu lastniška razmerja, izvedba razpisov, pridobitev upravnih dovoljenj ter nadzor gradnje po pogojih FIDIC in druga strokovna dela, vezana na investicijsko gradnjo. Za to področje je predvidenih 2,1 milijarde.
V točki 6 imamo tudi prikazane vire sredstev, na podlagi zakona o zagotovitvi namenskih sredstev, zagotovljeno s predlogom proračuna za leto 2000 le 33 milijard, kar je bilo, kot vemo, s sprejetjem proračuna in amandmaja k proračunu znižano na 29,6 milijarde namesto nekaj čez 45 milijard, kot je bilo predvideno v nacionalnem programu, kar pomeni samo 65% sredstev, ki so bila iz naslova bencinskega tolarja predvidena. Nadalje so prikazani prihodki od cestnin, 17 milijard, najemnine 240 milijonov in izredni prihodki 15 milijonov. V točki 6.3 pod poglavjem "viri sredstev" so prikazana tudi posojila iz mednarodnih in domačih virov, v skupni višini skoraj 37 milijard, kar je usklajeno s proračunskim predlogom in tudi popravek, ki je bil narejen, oziroma dopolnitev, ker se je 1 ameriški dolar vzel v višini 186,3544 SIT. Tako so skupni viri sredstev 84 milijard 421 milijonov. Potem so bili še določeni popravki, tako da v zadnji tabeli vidite, da ostaja, mislim, da 20,5 milijarde, ker so bila z amandmaji nekatera sredstva prerazporejena, kar pa se vidi iz amandmajev, na posamezne postavke (nekaj je bilo na področju križanja cest z železnico in ostalo).
Ta program razvoja in vzdrževanja avtocest Republike Slovenije je za leto 2000 usklajen, na odborih je bil tudi potrjen z amandmaji, zato bi prosil, da se amandmaji in potem celotno gradivo potrdi v predloženi obliki. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru, ki je predstavil predlog letnega plana razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2000. Predlog oziroma poročilo odbora za infrastrukturo in okolje smo že slišali. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Prvi se je k besedi priglasil kolega Juri, ki bo predstavil stališče poslanske skupine združene liste socialnih demokratov.
AURELIO JURI: Hvala, predsednik, za besedo. Bom kratek.
Združena lista socialnih demokratov bo program podprla. To je tudi storila na odboru za infrastrukturo in okolje in tudi konstruktivno prispevala k oblikovanju in sprejemanju amandmajev k temu programu. To bo seveda storilo zaradi tega, ker nimamo druge izbire. Če hočemo, da gradnja gre naprej, seveda smo ujetniki v situacijah, čeprav nismo zadovoljni s tem, kar sam program razkriva. Razkriva seveda odstopanje o dinamiki, ki smo jo začrtali 1998 leta, ko smo rebalansirali program, in tudi odstopa od predvidenih investicijskih vrednosti. To kaže, da naša politika na tem področju ni pravilna. Seveda vlada pač utemeljuje in opravičuje ta odstopanja z vrsto razlogov, med katerimi tudi navaja, najbolj, ko se o dinamiki gradnje govori, usklajevanje različnih interesov, ob vmeščanju seveda avtocestnih tras v prostor. Pri čemer se bolj razume, da gre za neko neusklajenost v odnosu država-lokalne skupnosti, in res je. Ampak vemo tudi sami, tudi osebno iz svojih izkušenj, kar se odsekov na Primorskem tiče, tudi zaradi neusklajenih interesov znotraj same vlade, med ministrstvi za promet in zveze in ministrstvom za okolje in prostor. Marsikdaj je tudi ministrstvo za okolje in prostor usklajeno z lokalnimi skupnostmi, ampak ko pride do trenutkov odločanja in usklajevanja v vladi, so nastajale, verjamem, da še nastajajo in bodo nastajale, težave v odnosu do ministrstva za promet in zveze oziroma zaradi samega posega predstavnikov ministrstva za promet in zveze.
Mi bomo ta program podprli. Bi pa želel s strani ministra še kak komentar, ali je pričakovati tudi v nadaljevanju tega in v izvajanju samega tega programa bolj usklajen odnos med obema omenjenima ministrstvoma. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Juri. Prehajamo na razpravo poslancev in poslank. Imam eno pisno prijavo. Ostale razprave so 5-minutne. Prijavljena je kolegica Stana Stopar. Prosim!
STANA STOPAR: Hvala lepa gospod predsednik. Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem ter predstavnikom vlade. Program, ki ga daje vlada, bom sicer podprla. Vendar menim, da ne smemo mimo kritičnih misli ob tem programu, še posebno, ker si verjetno prav vsi, ki živimo v Sloveniji, želimo, da bi bila cesta zgrajena danes. Kajti vemo, da ob velikih prometnih stiskah bo jutri prepozno. Tako nujna je, pa naj bo to na Gorenjski, Primorski, Štajerski, v okolici Ljubljane ali pa naša, tista, od Ljubljane, natančneje od Domžal proti Celju. Spodbuda za mojo razpravo pa je bil pravzaprav članek, ki je bil že objavljen kar nekaj časa nazaj, in sicer 28.3. v Delu, z naslovom "Darsove nove obljube". Direktor Darsa je v članku domžalski županji zagotovil, da bo avtocesta od Šentjakoba do Krtine končana pred začetkom turistične sezone 2001. Naše gradivo, Poročevalec številka 12 in amandmaji, pa kažejo, da bo zgrajena oziroma dana v predajo 2000. Komu naj torej verjamem v rokih, ki se ne skladajo?
V tekstu pri rokih odstopamo. Kljub temu, da se odgovorni na Darsu večkrat zavezujejo, da bodo z delom pohiteli oziroma da bodo dela pospešili, si dovolim razmišljati tudi o neučinkovitosti organiziranja uprave Darsa, kjer se mesece in mesece čaka na odgovore, ki so življenjskega pomena za predvidene rušence, za občane, ki v negotovosti čakajo nove, nepredvidene spremembe oziroma rešitve, in nazadnje za lokalno skupnost, ki ji poseg v prostor zaradi izgradnje avtoceste narekuje izdelavo novih prostorskih planov oziroma sprememb prostorskih planov.
Naj svojo trditev podkrepim z dogajanji v naši občini, ob gradnji avtoceste, kjer jih pač najbolj poznam, čeprav vem, da vse to doživljajo ali bodo doživljali ljudje v Sloveniji na vseh 29 odsekih gradnje ali vzdrževanja avtocest. V občini sem sodelovala pri sprejemanjih vseh aktov, ki so omogočili sprejem uredbe lokacijskega načrta izgradnje avtoceste Šentjakob-Blagovica. Spoštovali smo vse roke, ki jih je postavljal DARS. Ob spremembi dela trase avtoceste, to je pobočna varianta Blagovica, je občinski svet ponovno izpolnil in spoštoval roke za potrditev te variante. S tem pa je bilo seveda pogojeno tudi dodatno prostorsko planiranje, pri katerem DARS zamuja oziroma se na željo in vprašanja občine sploh več ne oglaša. S svojimi predlogi za prostorsko rešitev tega območja torej zamuja. Občina tako ne more sprejeti predvidenih dopolnilnih sprememb prostorskega plana za celotno občino. S sklepom vlade je bilo zagotovljeno, da se izvedejo tudi ukrepi na magistralni cesti G1-10 na 15 lokacijah. To so gradbeno-tehnične prometne izboljšave, ki bi prispevale k večji propustnosti in varnosti prometa. Kaj se dogaja na tej cesti, doživljate vsi tisti, ki se vozite proti Štajerski. Tudi ti ukrepi, zapisani v terminskem planu že leta 1997, se izvajajo skrajno počasi in z mnogimi birokratskimi ovirami. Stroški glede na tri, štiriletno zamudo, pa naraščajo.
Predolge gradnje so vzrok, da vsa dolina postaja gradbišče z nepoznanim rokom dokončanja. To vpliva na slabo razpoloženje ljudi. Magistralna cesta je vedno bolj obremenjena, zaradi avtocestnih transportov, za gradbiščne priključke, za traso avtoceste. Zamude so prevelike. Čas motenja življenja ljudi ob gradnji je predolg. Letni plan razvoja in vzdrževanja avtoceste za leto 2000 je razdrobljen po vsej Sloveniji. Kar 29 gradbišč lahko opazimo, pri čemer pa menim, da smo zanemarili idejo avtocestnega križa, ki bi omogočil povezavo štajerskega dela s Primorjem, preko centralnega dela Slovenije.
Ne zanikam nujnih potreb gradnje avtoceste v vseh delih Slovenije, trdim le, da prepočasna izgradnja tega sredinskega dela predstavlja največjo oviro boljšemu povezovanju slovenskih predelov, nezadovoljstvo uporabnikov magistralne ceste in prebivalcev, ki doživljajo vsakoletne prometne zamaške.
Celoten avtocestni križ že za tri leta zamuja. Terminski plani ne veljajo. Razumem in dopuščam določene objektivne ovire, ki zavirajo spoštovanje rokov - finance, lokalni zapleti - zakaj se torej ves program izvaja z zamudami? Ocenjujem, da se prav tu Dars s svojimi podizvajalci obnaša nepodjetniško ali neprofitno, saj po dveh, treh, štirih letih planirana finančna sredstva niso več realna. Tako prihajamo do razkoraka med planiranimi in danes realnimi stroški - podražitev, ki so posledica nespoštovanja terminskih planov in rokov realizacije gradnje avtoceste.
Dovolite, da končam nekako tako, kot je gospod direktor Darsa, mag. Božič, obljubil domžalski županji. Predlagam, da se na odseku Krtina-Blagovica dela in aktivnosti izgradnje avtoceste pospešijo; da se hitreje rešujejo problemi na magistralni cesti G-1/10. S tem bo zagotovo tudi učinkovitost uprave Darsa in podrejenih izvajalcev večja. Zagotovo pa ne bo prihajalo do razkoraka med predračuni in dejansko realizacijo, do nemogočih časovnih zamikov v izgradnji in nezadovoljstva med ljudmi. Zato je tudi ob današnjem sprejemanju eno mojih glavnih vprašanj, ali so roki, ki so navedeni, res realni. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolegica Stoparjeva. Preden bi dal besedo predstavnikom vlade, če se želijo oglasiti, sprašujem, ali želi še kdo od poslank in poslancev besedo? Oh, še! Torej, kolega Gasparini, Anderlič, Janc, Hvalica in Tomažič (petminutne razprave).
MARIO GASPARINI: Hvala, predsednik. Spoštovani kolegi! Gospod minister, za vas imam dve vprašanji ali pa enega.
Obalna cesta je problem, podobno kot je avtocesta Kozina-Sermin, da tako rečem. No, zadnjič smo poslušali, da je plan, se pravi, trasa Sermin-Koper in Koper-Izola določena, problemi ostanejo samo na trasi Izola-Lucija ali pa, če hočete, Piran. V nacionalnem programu - in to vas sprašujem - je predvidenih 9,6 milijona dolarjev v tem letu za obalno cesto na odseku Koper-Izola, vendar je za to leto postavka "nula". Sprašujem, zakaj ni prišla v program v tem letu, tako kot je bilo v nacionalnem programu predvideno. Drugo vprašanje je, kam je šlo teh 9.6 milijonov dolarjev? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Gasparini. Besedo ima kolega Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Očitno se je potrebno izogniti splošnim ocenam in ugotovitvam, kot so, da je prav čudno, da letni program vzdrževanja in izgradnje avtocest sprejemamo šele v maju mesecu, in tukaj zagotovo nekje tiči odgovornost in neka nerazumljiva, bi rekel, aroganca ali ignoranca, bolje rečeno do aktov, do predpisov, ki zavezujejo predlagatelje, da za tekoče leto prinesejo v parlament pravočasno akte, po katerih naj bi delali v tekočem letu.
Jasno je, da je že nekaj let prisotno na tem področju delo na način, če si bližje, če si bolj aroganten, če si bolj vztrajen, boš prišel prej na vrsto in boš prej dobil svoj želeni odsek ceste. To je narobe in je v nasprotju z nacionalnim programom in v nasprotju z rebalansom nacionalnega programa.
Prav žalosten sem, ob tem, jasno, da bom podprl letni program, ker je to nujno, da se vsaj kaj naredi v tej državi, ampak prav žalosten sem, s kakšno ignoranco in s kakšnim pravzaprav odnosom načrtovalci, tako v ministrstvu za promet in zveze, v Darsu in tisti, ki so še zraven, se obnašajo do posameznih primerov. V teh papirjih imate, dragi gospodje, primere in jaz želim, da jih eksplicirate tukaj, ker za vse veste, ko so nekateri odseki predvideni in se tudi delajo v letošnjem letu, predvideni so pa v nacionalnem programu in rebalansu za leto 2001, imate pa druge odseke, ki so bili predvideni že za izgradnjo v letu 1999, pa niti enega ni v letošnji izvedbi.
Jaz vem, tudi ob lanskem sprejemanju letnega programa smo v tem državnem zboru zaradi pritiska in tako rekoč glasnosti nekih poslancev, se je seveda naredila usluga in je bil sprejet amandma, ki je neko smer pospešil, in jo je postavil pred nacionalni program oziroma rebalans. Nemogoče je, kar se dogaja z nekaterimi obvoznicami. Nekatere obvoznice se leta in leta ne premaknejo, ker ali v ministrstvu za promet in zveze ali pa tisti, s katerimi ministrstvo za promet in zveze daje naročila, tega ne opravijo, drugi odseki pa gredo z neverjetno hitrostjo naprej.
Jaz vam bom povedal primer, recimo, Proletarske ceste, ki veste, kje je in na katerem odseku in bi prosil, da razložite, zakaj tako oziroma Erjavčeva-Proletarskih brigad, se točno imenuje, veste, v katerem mestu je in veste, kdaj je v planu na vrsti in pa seveda zakaj se gradi letos. Jaz razumem, da prihaja do zastojev tudi zaradi predpisov, zaradi predpisov, ki urejajo lastniška razmerja, ki urejajo pridobivanje dovoljenj itn. Vendar v zadnjem obdobju, namesto da bi se v državnem zboru srečali z enim samim primerom, kjer naj bi odpravili te probleme, da bi hitreje lahko prišli do nekaterih papirjev, zato da bi se ceste lahko delale, pa do tega ne pridemo. Preprosto ne razumem, zakaj odgovorni tega ne naredijo. Vedno je pa izgovor, objektivne okoliščine in ne vem, kaj še vse.
Zato je državni zbor, da na normativni ravni odpravi probleme, če je temu tako. Sicer bom moral verjeti, da so to samo izgovori, tako ministrstva kot Darsa in vseh drugih, ki tukaj načrtujejo, da se nekaj ne naredi oziroma da se spreminjajo prioritete.
Jaz imam ključni dve pripombi na to, da ni ukrepov, ki bi spreminjali oziroma odpravljali zaostanke, ki bi odpravljale probleme pri samem načrtovanju in pa začetku gradenj in pa seveda drug, ki je pa še bolj ključen, ki je pa popolnoma človeški, torej spreminjanje prioritet in pa iskanje nekaterih, ne vem zaradi kakšnih razlogov, drugih vrstnih redov, kot je to predvideno po nacionalnem programu in rebalansu.
Prosim pa, da tiste stvari, ki jih poznate, odgovorite tukaj javno, sicer jih bom potem ekspliciral po posameznih točkah, zato ker mi je časa zmanjkalo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Anderlič. Besedo ima kolega Janc. Kolega Janc.
BRANKO JANC: Hvala za besedo gospod predsednik. Jaz seveda bi želel nekoliko manj precizno govoriti o programu dela oziroma programu letnega razvoja izgradnje, vzdrževanja in izgradnje avtocest. Namreč, pri obravnavi teh točk se vsako leto pojavlja podobno vprašanje. Gre za to, da predlagatelje dokumentov letnih planov seveda bistveno odstopajo od nacionalnega programa oziroma sprejetega rebalansa nacionalnega programa. Seveda jaz danes razumem, da nekaterih kolegov in kolegic, ta tema ne zanima. Seveda jih ne zanima, tudi če bi do mojega volilnega okraja ali pa do moje regije bila speljana lepa avtocesta, bi verjetno zdajle izkoristil čas za kaj drugega.
Samo, dragi moji, vsi plačujemo bencinski tolar, tudi tisti, ki nimajo danes avtocest in jih še dolgo, dolgo ne bodo imeli. Zgodba, ki mene pri tej celi stvari najbolj moti, je to, da vztrajno, leto za letom lažemo tako temu parlamentu, kot tistim, ki vztrajno polnijo skozi bencinski tolar namenski denar za izgradnjo avtocest. Enostavno ne vidim rešitev v predlogih, ki jih daje ministrstvo za promet in zveze, ki enostavno tišči glavo v pesek, ali ne želi videti ključnega problema ali pa zavestno zavaja tudi poslance.
Če govorimo o primerjavi med petim in desetim koridorjem, seveda ne gre za nobeno ljubosumje med obema koridorjema - izgradnja obeh je zelo potrebna. Sprašujem pa se, ali ima Slovenija toliko denarja, da bo z lastnimi viri zgradila oba koridorja ali ne. Ali ministrstvo še vztraja - gospod minister, vas sprašujem - ali vi izvajate nacionalni program tako, kot je bil sprejet v tem državnem zboru, ali ne? Ali veste, da nacionalnega programa ne bo možno izvesti z viri, ki so predvideni v nacionalnem programu? V obrazložitvi vaših amandmajev piše, kakšen je izpad virov sredstev za leto 2000. Ali še vedno trdite, da boste do leta 2004 zgradili tudi krak desetega koridorja od Karavank do Obrežja? Zakaj potem vztrajno zavajate z dokumenti tudi ta parlament in poslance? Zakaj niste prišli z rebalansom nacionalnega programa v državni zbor in natančno povedali, v katerih rokih in s katerimi viri boste zgradili avtoceste?
Moje osebno mnenje je, da zgodba okrog izgradnje avtocest meji že na farso. Mislim, da to vidijo že slepci, da je zadolževanje države do nivoja milijarde 700 milijonov dolarjev maksimum, kar je ta država še sposobna vzdržati, da prek tega limita ne bomo šli, da z viri, ki so sedaj na razpolago, ni možno zgraditi avtocest. Sprašujem vas, od kod ta vehemenca, da še vedno ne želite povedati temu parlamentu resnice, da avtocest ni možno zgraditi z lastnimi viri. Zato me čudi ta lagodnost tudi pri iskanju drugih variant. Če natančno pogledamo dokumente, ki so bili v obravnavi na vladi leta 1991, 1992, se je še veliko govorilo o izgradnji avtocest tudi na podlagi koncesij. Mislim, da je financiranje izgradnje gospodarske infrastrukture, kamor pa daljinske ceste absolutno spadajo, možno graditi tudi z drugimi viri, ne samo z lastnimi viri. Tu mislim, da je ministrstvo za promet in zveze padlo na izpitu, kajti ne predvideva takšnega načina izgradnje. Pri vseh daljinskih cestah, kjer se pobira cestnina, je seveda to možno narediti.
Ob koncu izražam svoje veliko razočaranje. Po dveh mandatih vidim, da je ostal deseti koridor, ki pa zopet postaja eden od pomembnejših evropskih koridorjev, popolnoma nepokrit, tako z nacionalnim programom kakor z viri. Najbolj žalostno je to, da je ostal nepokrit tudi z ambicijami ministrstva za promet in zveze, da se ta zadeva tudi ustrezno reši. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Janc. Besedo ima kolega Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospod predsednik. Sem sicer prišel za to govornico zaradi nekega svojega argumenta, ampak nepojmljivo sem pa vesel, ko ugotavljam, kako se do včerajšnja koalicija nenadoma prebuja iz tri in pol letnega sna. Neverjetno. To, kar je rekel kolega Janc, drži. To sem govoril tukaj, ne vem kolikokrat, ampak to je tri leta prepozno, kolega Janc. Sicer tudi drugače, si bolj redko tukaj, ampak bi pričakoval, da se boš za svoj okraj in za svoje ceste boril tudi takrat, ko si bil na poziciji. Prav lepo te je bilo slišati in moram ti povedati, da si mi polepšal dan. Ugotovil sem tudi, kakšni akrobacij je sposoben človek, da kar preskoči. Temu bi se reklo "salto mortale" s trikratnim obratom nazaj. Dobro. Jemljem na znanje. Jemljem na znanje tudi mahanje kolege Anderliča. Jemljem na znanje. Ja, resnica je resnica, ne. Resnica boli, ponavadi, ampak jaz sem tukaj zaradi nečesa drugega. Zaradi tistega, kar non stop govorim, zaradi tistega, kar non stop ponavljam in jasno, zopet me zanima moja cesta. Tudi danes zjutraj sem jo malo preklinjal. Razdrto - Vipava oziroma natančneje, ker tukaj se zavaja malo s temu naslovi - to sem že velikokrat povedal, tudi na odboru - ne gre za Razdrto - Vipava v tem odseku, ki je mišljen, ampak za Log - Mlake. Predstavniki Darsa in minister me še kako dobro razumejo. Najprej je bilo rečeno, da bo to končano maja meseca. Potem sem sprejel na znanje, da bo to do novembra itd., ampak O.K. To je bilo v tem planu z amandmajem vlade, ko smo zahtevali na odboru, da se letnici doda tudi mesec, tudi storjeno, ampak kaj sedaj. Ne vidim nobenih del tam. Maj mesec je. Ne vem niti, ali ste ta dela razpisali, kdo je dobil ta dela itd. Glejte, ne boste me prepričali, da je možno ta odsek zgraditi v petih mesecih. To je tako rekoč nemogoče. Zaradi tega ugotavljam, da je ne samo plan, ampak tudi amandmajsko popravljen plan, torej tiste amandmaje, ki smo jih zahtevali na odboru, da je to tudi že preseženo. Torej, kakorkoli že, bi prosil, da mi tukaj nekdo odgovori natančno, kaj je s tem odsekom. Ponavljam, gre za odsek od Loga, Romarske cerkve, do Mlak, kjer imamo famozni biotop, ki je pogojil tudi traso. Torej, kakorkoli, natančno bi želel vedeti, ali so bila dela razpisana, za kakšen znesek so bila razpisana, kakšna je bila višina ponudbe, koliko ponudb je bilo, kdo je zmagal na natečaju, kdo bo gradil in kdaj bo začel graditi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Besedo ima kolega Branko Tomažič. Replika? Kolega Janc ima repliko.
BRANKO JANC: Kolega Ivo, jaz sem zelo vesel, da sem ti danes polepšal dan. Samo to. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Besedo ima torej Branko Tomažič, za njim Špiletič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala, za besedo. Spoštovani zbor! Ko potuješ po Sloveniji se ti dozdeva, da je Slovenija eno samo gradbišče. Gradi se moderna infrastruktura, ki je prepotrebna za normalno življenje. Dozdeva pa se mi, da se je življenje na Primorskem ustavilo, kot da Primorska nekako ni več del te Slovenije, ker se infrastruktura enostavno ne gradi več, ustavila se je. Neka svetla točka je edino gradnja hitre ceste proti Kopru, vendar še ta se mi dozdeva, da v prepočasnem ritmu ali teku.
Vem, da se ne da vse odseke hkrati končati, da je potreben določen čas, da ne moremo zgraditi take infrastrukture, kot si jo vsi želimo, ki potujemo po cestah, da smo v preteklosti vse premalo naredili na tem področju. Vendar se sprašujem, zakaj nekako ta odsek - kot je že Ivo Hvalica govoril o njem - Vipava-Loga ali Vipava-Mlake ali Vipava-Podnanos, kot jo nekateri imenujejo, ker izgleda nekateri ne poznajo vipavskega zemljepisa. Gre se za odsek od Loga do Mlak ali do slapenske ceste, nekateri jo hočejo skrajšati, nekateri podaljšati. Po nekaterih razmišljanjih je to za 3.8 kilometra, po nekaterih 4.2. Zato bi bilo prav, da bi tudi uskladili te podatke, da bi bila enotnost v tem smislu.
Sprašujem, kdaj se bo ta odsek začel delati. V tem programu piše: "Vipava-Podnanos, dolžina 3.8 kilometra, predvidena predaja prometu december 2000." Poslanci smo pred letom in pol sprejeli amandma, da bi ta odsek bil predan oktobra leta 2000. Na tem odseku so se začela pripravljalna dela v tem smislu, da so zakoličili cesto, in to ne do Vipave, ampak mislim, da en kilometer od Loga proti Vipavi in potem se vsa stvar ustavlja. Če sem prav seznanjen, ker sem se pogovarjal z veliko kmeti, ali je že odkupljen kakšen kvadratni meter ali je podpisana kakšna pogodba, mislim, da to se še ni zgodilo, niti za kvadratni meter ne. Se sprašujem, kako bo možno ta rok doseči, december 2000?
Po drugi strani pa me tudi to moti, da se enostavno stvari ne odvijajo tako, kot smo jih tukaj v parlamentu nekako postavili. Sam sem postavil tudi dvakrat poslansko vprašanje, na katerega nisem dobil odgovora in upam, da bom dobil danes odgovor ali da bom dobil na poslansko vprašanje pismeni odgovor.
Druga stvar, ki me tudi moti, je da so določeni odseki zgrajeni, na njih se ne pobira cestnina, in so določeni odseki, ki niso zgrajeni, pa se pobira cestnina. V tem programu današnje točke je tudi amandma, ki ga je gospod Terčon podal. Sam sem tudi podpisnik. Moti me, za goriški del prometa plačujemo cestnino, na Razdrtem tudi za tisti del, ko se promet odvija proti Kopru, ko je cesta že narejena, in se mi to ne zdi logično in tudi nedopustno in morda tudi ustavno sporno. Po drugi strani so odseki narejeni tudi nekje na Štajerskem ali proti Dolenjskem, kjer se ne plačuje cestnina. Zato se tukaj sprašujem, zakaj se obremenjuje voznike na Razdrtem za plačilo cestnine, ko se jim avtocesta praktično ustavi, in drugi, ki se pa vozijo po njej, pa ne plačujejo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima kolega Špiletič, za njim kolega Pungartnik.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. V svojem nastopu želim opozoriti na tri stvari, ki jih lahko zaključim na podlagi podatkov, podanih v tabeli 7, to je primerjava obsega letnega plana razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2000 z obsegom, predvidenim v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji za leto 2000.
Prvo vprašanje, ki si ga upravičeno na podlagi teh podatkov zastavim, je vprašanje, kdo bo vse to plačal. Namreč, če primerjamo predvidene vire za izgradnjo avtocest v letu 2000, ki izhajajo iz rebalansa nacionalnega programa, in to primerjamo z letnim programom za leto 2000, potem lahko vidimo, da bodo viri doseženi le v višini 69 procentov od tistih virov, ki so predvideni v nacionalnem programu izgradnje avtocest. Skratka, zmanjka ena tretjina virov. Zato upravičeno sprašujem, povejte, kdo bo vse to plačal oziroma prepričan sem, da takšni podatki govorijo le o tem, da se pretežni del, ne pretežni, ampak ena tretjina sredstev, ki se dejansko porabijo, pravzaprav nekako odmikajo na takšen ali drugačen način v prihodnje, vendar slej ko prej bo prišel čas, ko bo treba tudi to plačati. Skratka, ocenjujem, da nacionalni program oziroma dogajanje na tem področju predstavlja neko proračunsko tempirano bombo, ki že tiktaka vedno hitreje.
Drugič, nacionalni program iz teh podatkov oziroma letni plan razvoja na podlagi teh podatkov je sam po sebi nekonsistenten. V obrazložitvi k tej tabeli, ki sem jo omenil, namreč vlada ugotavlja, da se avtocestni program letos nahaja v obdobju najintenzivnejše gradnje. Po drugi strani pa je graditev avtocest, ki je predvidena v letu 2000 in izhaja tudi iz te tabele, predvidena le v višini 64% od obsega, predvidenega v nacionalnem programu. Skratka, po eni strani ugotavljate, da smo v obdobju najintenzivnejše gradnje, hkrati pa v primerjavi z nacionalnim programom predvidevate porabo samo v višini 64%. To je po sebi nekonsistentno in kaže na to, da ste pravzaprav tabelo mogli sestaviti tako, da se vam številke izidejo in ste pač manjšali samo zato, da se bo račun matematično izšel, dejansko pa je to račun brez krčmarja. Še enkrat poudarjam, je dokaz za to, da bo vprašanje o tem, kdo bo vse to plačal, ostalo čedalje bolj aktualno.
In pa še tretje, na kar bi želel opozoriti, je naslednje. Če lahko dosegamo v letu 2000 le 69% nacionalnega programa, potem se jaz tukaj opravičeno vprašam, ali je nacionalni program kot takšen sploh še lahko podlaga za nadaljne delo. Če ni mogoče načrta realizirati več kot 69%, potem je nujno, da vlada začne razmišljati o spremembi tega načrta oziroma o rebalansu nacionalnega programa izgradnje avtocest. Sprašujem predstavnike vlade, kdaj ga mislijo predložiti v državni zbor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima kolega Pungartnik, za njim kolega Luci.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Hvala predsednik. Spoštovane kolegice, kolegi! Jaz že v naprej povem, da bom program podprl. Podprl ga bom zato, ker pač omogoča, da se program gradnje avtocest in tistih stvari, ki jih imamo, nadaljuje. Prav mi ni, seveda mi ni prav, da se na dolenjsko stran to počasi pomika, tako kot ni prav Primorcem, kot ni prav Štajercem, Prekmurcem, Gorenjcem. Samo menim, da je skrajni čas, da program sprejmemo, da se stvari lahko premikajo naprej. Še posebej ga bom pa podprl zato, ker naj bi se letos intenzivno delalo na projektni dokumentaciji tudi za odsek od Biča proti Brežicam. Tako upam, da bomo po osmih letih vendarle prišli do ene usklajene rešitve, tudi mimo Trebnjega, kjer je zgodovina te rešitve toliko dolga, da ima že brado. Človek se utruja, ko že tri leta in pol imamo dokument, ko so tri ministrstva plus urad republike za planiranje itn. dala soglasje za neko varianto, pa iščemo novo. To pa povzroča tudi zastoj v samem kraju in okolici kraja, ker so določeni sklepi občinskega sveta vezani tudi na rešitve, kje bo avtocesta potekala, kje bodo priključki in tako naprej. Jasno je, da avtocesta ne pomeni samo avtoceste, ampak tudi neke razvojne možnosti, če jo dobiš blizu. Dokler nimamo rešitev, so to potencialne, če pa pridemo do rešitev, se pa zelo hitro v življenje spravijo. Zato bom podprl. Upam pa, da bomo z direktorjem Darsa in nekaterimi gospodi, ki jih poznam iz debat o teh variantah, vendarle prišli do nekega konsenza čim prej, da bi potem ta razvojni trend, ki je sedaj zaviran, dopustili tudi Trebnjemu in okolici.
Podprl bom tudi zato, ker je bilo od leta 1958, ko je bila odprta ta magistralka, Trebnjemu obljubljeno, da se bo most nad železniško progo, ki je star samo 107 let in je bil delan za volovsko in konjsko vprego, sedaj pa pomeni glavno povezavo z magistralne ceste na regionalno cesto prve kategorije na Sevnico - ta regionalka ima promet prek 3.600 vozil, toliko tovornjakov, toliko tega... Za to govornico sem že nekajkrat rekel, da smo imeli do lanskega leta na razdalji 12 kilometrov 5 mostov z omejitvijo 15 ton, da tovarne, ki so znane po Sloveniji in zunaj, vozijo cisterne neto 20 ton. Kaj se zgodi v Trebnjem, ko je nek karambol na magistralki, ko je treba čez enosmerni most, kjer je pa razpona vsega samo 16 metrov? Zdaj je usklajeno tudi v prostoru, tudi z železnico. Podprl bom tudi zato, ker je notri 130 milijonov tudi za to rešitev, vsaj dveh mostov. Brez tega enostavno ne more dihati ne Mirnska dolina ne Trebnje z okolico. Prosim Dars ter vse odgovorne, da dejansko naredijo tisto, kar je bilo že lani meni za to govornico obljubljeno, da bomo letos marca meseca imeli že pontonski most, da bo podrt sedanji most. Sedaj bo izgovor, da program ni bil sprejet. Sam bom program podprl, seveda.
In še nekaj. Želel bi, da bi gospodje z Darsa razmislili tudi o tem, kar je bilo pri nas že nekajkrat sedaj na občinskem svetu - vprašanje, kako bo s plačevanjem cestnine na cestninski postaji pri Biču. Namreč, občani občine Ivančna Gorica, Višnje gore in podobno, pa tudi ves tok, ki bo prišel po dolini Krke, ki je dnevno približno 3.500 do 4.000 vozil, se bo do Ljubljane vozil zastonj. Vsi drugi pa bomo morali za razdaljo treh kilometrov med cestninsko postajo in Ivančno Gorico plačevati cestnino! Gospodje, to je neka neenakost, ki jo boste morali nekako razrešiti.
Torej, še enkrat: program bom podprl, upam pa, da bomo z Darsom našli tudi tiste rešitve, ki jih iščemo že deset let. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Pungartnik. Nato kolega Rožič.
MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Ne morem mimo, da se ne bi obrnil vsaj v del plana, letnega plana razvoja avtocest za leto 2000, ki ga imamo pred sabo. Vidimo, da program Darsa, sprejet leta 1998, se ne izvaja in bo potrebno prej ko slej priti do rebalansa, da se bo videlo, kje se ne dogaja, ampak ne takrat delati rebalansa, ko so nekatere stvari že dokončane. Tudi s tem se strinjam, da verjetno šivi pokajo na vseh nivojih, kar se tiče programa. Denarja bo vsekakor zmanjkovalo. Ampak brez našega vpliva se izpuščajo določani projekti, določeni programi.
Bom kar še o tistem, kar me boli. Izhajam iz enega mesta, ki ima samo en most, preko katerega se vali promet z Madžarske, iz dveh, treh mejnih prehodov, in še vedno en most. Trideset tisoč vozil, do trideset tisoč vozil, tudi tovornjakov, gre preko tega edinega mosta. Rešitev je bila dana v nacionalnem programu, rešitev je bila dana tudi v prostorskem planu Republike Slovenije in prostorskem planu lokalne skupnosti. Počasi imam občutek, da se je zarotilo nekaj proti temu, da se ta projekt izvede. Zarotilo se je na nivoju vlade.
Vlada je sprejela nacionalni program, kjer je bila cesta fiksirana, to je obvoznica Ptuja, vendar je kasneje, po dveh letih, nasprotovalo tej gradnji eno od kulturnih ministrstev. Cesta je šla iz plana in seveda sedaj so nas pač dali v takem mestu, kjer ni veliko možnosti, kjer so možnosti omejene. Tu ni nešteto možnosti za obvoznice. Ampak poslali so nas v eno rešitev, ki pa seveda ne bo izvedljiva, ker gre za zrušitev večjega števila gospodarskih poslopij in pa tudi stanovanjskih hiš. Tako je tu nastal en zamašek.
Seveda mene zelo žalosti, da se gradijo ceste nizvodno, od Pragerskega do tega področja, in tudi tam, kjer gre po prometu tri do štiri tisoč vozil. Te ceste bodo končane. Cesta, kjer pa gre do trideset tisoč vozil, pa stoji in ni nobene aktivnosti, da bi se kaj premaknilo. Na lokalnem nivoju smo poizkušali, vendar tudi tu ne bo verjetno šlo v tej obliki. Vsi skupaj bomo mogli čim prej najti pot, kajti zadeva bo postala zelo kritična, vam povem. Ob gradnji avtoceste do Prekmurja, torej od Radgone do..., bo prišlo do zapore te ceste in se bo promet odvijal preko Vržeja, Ljutomera, Križevc. Tako bo še dodatni naval na te ceste. Ptuja pa tudi v drugih programih letos ni. Tudi jaz, ko pridem preko, ko se neha tabla mesta Ptuj, se začne gradnja. Na Ptuju ni nobene. Točno pri teh mejah se končuje. Jaz imam občutek, da se tu delajo politične ceste. Preplačujejo se ceste tudi na področju DDC-ja, preplačujejo se ceste, kjer ni potrebno - imamo sedaj pa dokaze, vam bom tudi te dokaze podal - kjer ni nujno, drugje pa se nosijo prometni znaki in zapirajo in pač opozarjajo ljudi, da so jame, da so izbokline, da ni vozišč. Zato nikakor na Ptuju ne moremo biti zadovoljni s tem, kar se je dogajalo v zadnjih štirih letih, v zadnjih šestih letih. Zlasti zaradi tega smatramo, da je bilo premalo strokovnosti, premalo strokovnega pristopa in preveč političnega pristopa pri začetku gradnje določenih cest.
Ko smo protestirali pri inženirjih, ki določajo to, so nas ti napotili nazaj na ministrstvo, iz ministrstva pa nazaj na inženirje. Tako je ostalo vse po starem. Če koga to zanima in če ne verjamete temu, kar govorim, naj se prosim usede v avto in naj se poskuša zapeljati iz Bistrice proti Ptuju in bo videl, da je gradbišče do tistega mesta. Tam, kjer je največji promet, se pa ne dela nič. Torej to nekaj ne štima. Če ni šlo z obvoznico, bi bilo treba vsaj na drugi strani.
Pa še na eno stvar bom opozoril. Nadvozi, podvozi in podobne zadeve. Z amandmaji prihajajo notri. Tisti, ki je bil planiran, pa se je zahtevalo od lokalne skupnosti, da 80% sredstev vloži za to, da se to izdela. Skratka, tudi tu mi je ena določena nejasnost. Veliko je stvari, s katerimi nismo zadovoljni. Upam, da bo vsaj nek odgovor. Seveda pa ne maram teh odgovorov, da sedaj pa lokalna skupnost nekaj ni naredila. Lokalna skupnost je imela plan, država je dala plan in nekatere stvari bi že lahko bile narejene.
Jaz govorim o cesti Hajadina-Ptuj. To je bilo v nacionalnem programu in bi morala cesta biti odprta v letih 1998-1999. Niti začetka ni, ker je pač prišlo od vlade mnenje, da ta cesta ne more biti zgrajena. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Luci. Razprava kolega Niko Rožič.
NIKOLAJ ROŽIČ: Hvala gospod predsednik. Spoštovani poslanci, predstavniki vlade. Oglasil se bom v zadevi, v kateri sem pred kakšnimi dvemi meseci že repliciral. V bistvu govorim o avtocesti Vransko-Blagovica. Takrat sem postavil dve ključni vprašanji. Prvič, hotel sem vedeti, koliko časa, kdaj bo prevozna avtocesta od Vranskega do Blagovice, to je ena zadeva. Kakšen bo tempo gradnje itd. Drugo, hotel sem vedeti, koliko mrtvih je že bilo na tem avtocestnem odseku, regionalni cesti, magistralni cesti, ki jo danes koristimo. Na ta vprašanja je bilo dano zagotovilo, da dobim pismeno obrazložitev v tej zadevi. Dobil nisem do danes ničesar. Upam, da bom morda danes dobil vsaj delni odgovor.
Konkretno pa postavljam vprašanje. Predor Trojane je bil zlicitiran. Rad bi vedel, kako je s to zadevo. Kdaj se gradnja fizično tudi začne? Kolikor opazujem, se gradnje še ne opravlja. Mislim, da je tu že kar precejšnja zamuda. Rad bi vedel končni rok, kdaj bo vsaj prva cev prebita, ker takrat si tisti, ki koristimo to smer vožnje, upamo reči, da se bomo vozili v kolikor toliko normalnih razmerah.
Ne bi se spuščal v druge podrobnosti. Vendar na tem avtocestnem odseku poudarjam še eno zadevo. Predor Trojane in smer Vransko-Blagovica je tisti odsek, ki edini lahko daje viške materialov, ki bi se uporabili za izgradnjo visokovodnih nasipov Savinje v Savinjski dolini. To je znana zadeva že iz prvih dokumentov, ki so bili delani takrat v okviru lokacijskega načrta. Danes, če koga povprašam, kako je s to zadevo, ni nobenega odgovora, kot da je vse to zamrlo. Poudarjam pa še enkrat, če se ob tej priliki ta zadeva ne bo uredila, potem bomo zaščito pred visoko vodo Savinje v Savinjski dolini zelo, zelo drago plačevali. Plačevali jo bodo pa dejansko davkoplačevalci.
Vprašal bi še eno zadevo, ki je povezana z magistralno, regionalno cesto. To je cesta na Pavličevo sedlo. Slovenska stran je svojo stran vsaj v makadamski izvedbi že izvedla do Pavličevega sedla, zagotovila je tudi, da bo asfalt do Pavličevega sedla. Na avstrijski strani se nič ne dogaja oziroma v lanskem letu je makadamska izvedba bila delno izvedena in seveda me zanima v imenu občine Solčave in seveda ljudi, ki živijo v tem koncu, kdaj misli avstrijska stran zadevo urediti oziroma asfaltirati ta avtocestni odsek iz avstrijske strani do Pavličevega sedla. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Rožič. To vaše zadnje vprašanje najverjetneje ni povezano s planom izgradnje avtocestnega križa.
Ali damo sedaj besedo predstavnikom vlade? (Ne, ne damo.) Najprej še želi besedo Maria Pozsonec.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Spoštovani! Tudi jaz bi želela slišati, kaj prinese avtocestni program 2000 v zadnji etapi, v gradnji avtoceste proti madžarski meji. Želela bi še slišati, s čim opravičujete to, da je smer vzhod-zahod dobesedno vsako leto bolj oddaljena od uresničitve. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika kolega Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Imam repliko ali pa odgovor gospodu Rožiču, samo ne vem, predsednik, ne spada pod točko, ampak... Kaj naj naredim?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Če je replika, je replika.
JAKOB PRESEČNIK: Pavličevo sedlo ni...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: To sem že sam pokomentiral.
JAKOB PRESEČNIK: Prosim.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: To sem že pokomentiral sam.
JAKOB PRESEČNIK: Ja. Imam pa odgovor k njemu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Predlagam, da to s tem ne obremenjujemo... No, lahko v repliki, kolega, zapreš to razpravo in poveš, da ni povezano in...
JAKOB PRESEČNIK: Torej ta zadeva sicer ni povezana in obljubim, ker vem natančno vse roke, da bom gospodu Rožiču v klopi razložil. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo želi kolega Zimšek.
JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovani predsednik, zbor! Tudi sam se bi želel oglasiti ob tej priliki.
Mi smo letni plan razvoja in vzdrževanja avtocest nekajkrat temeljito obravnavali na odboru, se uskladili in sam bom tudi takšen letni plan, ki je pred nami, podprl.
Seveda bi pa želel, da bi še v teh letih, ko bomo gradili avtocestno omrežje, v teh planih in programu da bi Dars dobil večjo samostojnost, da bi bilo manj političnega vpliva na samo izgradnjo na nekaterih odsekih, da bi program bolj sledil prometni obremenitvi, gospodarskim težnjam države in manj, kot sem dejal, moči posameznikov, ki v letih nekoliko to usmeritev spreminjajo. Če bi danes pogledali prometno obremenitev, ki smo jo pred kratkim dobili in ki ji je do sedaj izgradnja sledila, moram povedati, da v večji meri odraža še naprej to težnjo, da pa ponekod gradi ceste, ki v letu 2000 in v dveh, treh naslednjih letih še ne bi bile potrebne. Mogoče bi bila potrebna že šestpasovnica ob Ljubljani, mogoče bi bilo treba pospešiti izgradnjo ceste v smeri vzhod-zahod, predvsem mislim na odseke, ki so v izgradnji ali ki še niso v izgradnji, kjer situacija prometne obremenitve kaže predvsem porast prometa na štajerski avtocesti, in to kar s 7%, takšno ali pa podobno porast prometa na dolenjski avtocesti s 4% in na primorski. Zato bi želel, kot sem dejal, da se v naslednjih letih, pri naslednjih programih opredeljuje predvsem po tej prometni obremenitvi in sledi tej prometni obremenitvi. Drugače se bomo v zelo kratkem času znašli v situaciji, ko bomo imeli odseke brez prometa in ko bomo imeli odseke, ki bodo prekomerno obremenjeni.
Pred sabo imam, kot sem dejal, prometno obremenitev in menim, da je treba nujno zgraditi predvsem cesto med Ljubljano in Mariborom v celoti, da je treba pospešiti oba klanca, to je klanec proti Vipavski dolini in proti Kopru, in nadaljevati z avtocesto proti Novemu mestu. Vsepovsod drugje lahko cestogradnja, seveda z izjemo obmejnega prehoda z Madžarsko, nekoliko počaka in se lahko nekoliko drugače razvrsti terminski plan.
Drugače pa, kot sem dejal, podpiram letni plan razvoja in bom tudi glasoval za njega. Želim pa, da se nekoliko pospeši izgradnja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Zimšek. Replike. Replika kolega Jelinčič, razprava kolega Terčon.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa gospod predsednik. Ko je gospod Terčon govoril, katere ceste naj bi se zgradile, bi morda jaz tukaj uporabil...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Terčon še ni govoril.
ZMAGO JELINČIČ: ...kolega Zimšek, se opravičujem, bi jaz tukaj izkoristil priliko, pa bi nekaj dodal pravzaprav morda eno spremembo, ne kaj bi se še naj naredilo, ampak morda, kaj bi bilo bolje, da se ne bi naredilo in bi se naredilo nekaj drugega. Govorim o odcepu avtoceste, ki naj bi šla pri Šentvidu skozi hrib, naj bi se tam gradilo 1500 m ali nekaj takega dolge tunele v dveh ceveh in naj bi se na ljubljansko obvoznico priključile tam nekje pri Podutiku. Ne vem, zakaj je potrebno, da slovenska država troši tako velike denarje, ko bi bilo bistveno lažje sprejeti projekt, da bi tam nekje pri Šmarni gori cesta zavila levo, šla čez Savo in se priključila na obstoječo obvoznico ljubljansko že tukaj. Ogromno bi prihranil, ogromno denarja bi ostalo v državnem proračunu, predvsem pa bi - verjetno - no po drugi strani pa bi verjetno s tem onemogočili tudi to, da bi nekateri gospodje ne dobili dobre provizije, verjetno zopet od kakšnih italijanskih graditeljev, v žep.
Mislim, da je smiselno tudi to, da se gleda na takšne aspekte gradnje, ne samo na to, kaj bi se še dodatno gradilo. Ampak, da se pretehta tudi odločitve, ki v določenem primeru zagotovo nimajo ekonomične oziroma ekonomske upravičenosti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jelinčič. Razprava Davorin Terčon.
DAVORIN TERČON: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci. Torej, jaz moram prvo reči, da bom podprl program, ker smatram, da je potrebno ga čimprej sprejeti in da je to edini garant da bomo s predvideno dinamiko avtoceste tudi gradili, tudi v letošnjem letu.
Pri tem bi se navezal na to, kar je govoril gospod Zimšek pred menoj že in mislim, da bi bilo treba jasneje postaviti te prioritete, ki jih je on navedel, predvsem prioritete na odsekih proti vzhodu in zahodu, pa tudi sedaj proti Dolenjski. Nekaj več pa bi besed namenil predvsem sistemu pobiranju cestnin in pri tem vas tudi prosil za podporo mojemu sklepu, ki se nanaša na sistem pobiranja cestnin proti Primorski.
Kot prvo bi ugotovil, da je gradnja in predvsem pobiranje cestnin pri nas izrazito nesistemsko. Mi smo sedaj v situaciji, ko imamo eno najdražjih cestnin v Evropi sploh. Cestnine niso primerljive, cene cestnin niso primerljive s cenami cestnin v drugih evropskih državah. To imamo tudi zaradi tega, ker pobiramo cestnine izrazito neracionalno in nesistemsko in v nepotrebnem obsegu in, seveda, neprimerljivo v različnih predelih avtocest v Slovenji. Mi imamo proti Štajerski odprti sistem, proti Gorenjski odprti sistem, proti Primorski do Razdrtega zaprti sistem, naprej proti Gorici deloma odprti sistem, proti Sežani deloma odprti sistem, proti Kozini odprti sistem, proti Dolenjski nesistem, sploh ne pobiramo, na območju Maribora in Ljubljane tudi nesistem itn.
Po moje leži izvirna krivica za to v odločitvi, potem ko smo že gradili avtoceste in že uvajali na avtocestnih odsekih zaprti sistem in imeli izključno zaprti sistem - na prvem avtocestnem odseku Vrhnika-Postojna - smo se potem odločili za odprti sistem. Ta prvi odprti sistem, mislim, da je bil proti Gorenjski, ne proti Štajerski, čeprav je Štajerska mnogokrat izpostavljena glede tega, vendar se je odločitev potem dokončno potrdila za odprti sistem ravno proti Štajerski. Vi se lahko danes peljete proti Štajerski in boste plačali na cestni postaji v Vranskem, potem imate pa Šempeter, Žalec, Celje, Dramlje, ko lahko vstopate in izstopate brez plačila cestnine.
Taka odločitev je bila tudi argumentirana z nekim stališčem, mislim, da ministrstva za okolje in prostor, ki je reklo, da podpira tak sistem, ki bo zmanjševal emisije - torej, da bo manj ustavljanja - in da podpira prosti medregijski promet na avtocestah. Zato imamo mi sedaj tudi na teh odsekih tako stanje. Ministrstvo in Dars sta seveda priznala v vseh teh razpravah, da ti nesistemi in ta nesistem pobiranja cestnine v Sloveniji ni dober in da pripravljajo celovito študijo, ki bo vodila v smer poenotenja cestninskega sistema. Ta študija naj bi bila končana nekako septembra. V razpravah, ki smo jih imeli delovnih telesu - na osnovni teh razprav so nam že dali neke odgovore, predvsem tudi na predlagani sklep, ki sem ga sam predlagal, da ostane do poenotenja - in tu govorim do poenotenja, ne za vedno - na Primorskem - kjer še ni zgrajen zaprti sistem, torej, kjer še ni zgrajen, torej ne posegamo na avtoceste do Razdrtega - odprti sistem. S tem bi dosegli vsaj delno enakopravnost določenih uporabnikov in določenih regij - določenih uporabnikov v regijah avtocest v Sloveniji. Delno enakopravno! Zato ker na drugih odsekih, kot smo rekli, ostaja še naprej odprti sistem, tukaj bi bil samo delno odprt, in bil bi odprt do tistega trenutka, ko se bi dokončno odločili: ali bomo imeli odprti sistem, ali bomo imeli zaprti sistem, ali bomo imeli vinjete.
Če bi vzdržalo stališče MOP-a, da je treba preprečevati čim večje emisije, potem bi morali vnesti vinjete. Vendar vinjet nočemo uvesti, ker niso sorazmerne z uporabo avtocest, kar naj bi bil kriterij v Evropi. Ker v Evropi se nagibajo k zaprtemu sistemu, da povemo po pravici, ker je ta najbolj sorazmeren glede na uporabo avtoceste. /Znak za konec razprave./ Gospod predsednik, ne vem, če moram končati, bom potem z repliko nadaljeval, ali mi dovolite, da poskušam...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Pet minutne razprave so. Lahko se boste pa oglasili, kolega Terčon, tudi še pri dodatnem sklepu, ki ga predlagate v razpravi.
Dve repliki na vašo razpravo; najprej kolega Jelinčič, nato kolega Petan. Replika tudi kolega Džuban na razpravo.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Se strinjam z gospodom Terčonom, da so zadeve na avtocestah popolnoma neurejene. Mislim pa, da bi bilo potrebno zadeve urediti v smeri čimbolj enostavne rešitve. Ne zopet kakšne dodatne, zakomplicirane z ne vem čem. Konec koncev, te cestninske postaje delajo oziroma kot da bi bile narejene, da bi še bolj onesnaževale okolje. Kajti ravno pri cestninskih postajah se delajo po dva, tri, štiri, pet, deset kilometrov dolge kolone, ko čakajo za plačilo. In zato bi bilo smiselno čim prej uvesti vinjete in se na ta način izognemo tako cestninskih postaj kakor tudi zastojev na cestah.
Bi pa še nekaj predlagal, da bi Dars v svojih študijah, ki jih bo pripravljal in ki jih pripravlja, upošteval tudi morebitno gradnjo tako imenovanih zelenih mostov oziroma zelenih prehodov. To so prehodi čez avtoceste v širini - kaj vem - 100, 200 metrov ali kaj podobnega za prehod živali z enega konca na drugi konec oziroma z ene strani avtoceste na drugo stran. Na ta način bi se izognili precejšnjim problemom pri, recimo, trčenjih s srnami, z jeleni, z medvedi in ne vem, s čem še vse. In pa še nekaj; to je v Evropi zelo pogosta zadeva in jo v veliki meri uporabljajo in gradijo. Celo sosednja Hrvaška, ki je do vratu v godlji, se tega poslužuje in gradijo take zelene prehode oziroma mostove, Slovenija pa o tem niti ne razmišlja. In mislim, da bi bilo zelo smiselno, če bi se kakšen gospod iz Darsa, ko bo imel pet minut časa za kakšno pametno delo, posvetil tudi temu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, kolega Petan, za njim kolega Terčon.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Gospod predsednik, spoštovani! Torej, tako enostavno, kot je gospod Terčon povedal, ni, se pa v marsičem z njim strinjam. Namreč, res je, da sistemi, ki so sedaj, pobiranja cestnine, so res različni in stvar je kaotična. Verjetno se boste spomnili, da sem večkrat tudi poslansko vprašanje postavil ravno v zvezi s tem vprašanjem; ampak potrebno je upoštevati nekaj. V Sloveniji imamo različne sisteme. S tem se strinjam. Potrebno bo poenotiti - tudi s tem se strinjam z gospodom Terčonom. Ampak tista druga plat - bom tudi obrazložil zelo na hitro - s tisto se pa ne morem strinjati. Dejstvo je, da Evropska unija, kolikor je meni poznano, ima v tem trenutku jasno opredelitev za pobiranje cestnine za zaprti sistem. In kolikor mi je znano, ima Avstrija izjemoma - izjemoma! - dovoljene vinjete. Kolikor mi je znano, ima Evropska unija priporočilo, da mora do leta 2000 - se pravi, to je to leto, lahko da so med tem časom tudi kaj spremenili - ves tovorni promet spraviti na zaprti sistem pobiranja cestnine - to se pravi, zadeva je jasna - do leta 2003 pa celoten promet. Torej, če ta priporočila še držijo - in kolikor vem, se v Evropski uniji ne spreminja čez noč - nam ni treba delati nekih posebnih analiz in študij, kako bi naj zadeve izgledale. Ampak; če se želimo vključiti v Evropsko unijo in če tudi marsikdaj nekritično sprejemamo evropsko zakonodajo, torej pomeni, da moramo sprejeti tudi njihove delovne stvari; se pravi, njihove usmeritve, njihov način razmišljanja - to pa je zaprti sistem. Tu je zadeva verjetno jasna.
Sedaj pa samo še tisti del - bom tudi opredelil svoj glas, da se verjetno ne bom opredelil do predloga, ki ga je predlagala skupina poslancev, v kateri je tudi gospod Terčon, glede odprtega sistema na tem delu, pa bom povedal, zakaj. Namreč, na Štajerskem imamo odprti sistem pobiranja cestnine. Prvič je problem tam, kjer je ta čelna cestninska postaja, ki je pogoj za odprti sistem, tam je to, o čemer je govoril gospod Jelinčič - namreč, treba je ustavljati promet in ponovno pospeševati vozila. Kaj se tam dogaja: koliko stotine ton teh ogljikovih derivatov, se pravi, umazanih snovi, ki so tudi karcinogene, se tam pojavlja po nepotrebnem, je to zgodba zase, o tem ne bom govoril; koliko je to onesnaževanja za tisto območje, kakšna ekološka škoda se dela na tistem območju - o tem ne bom govoril. Bi pa želel povedati nekaj drugega: tudi na tem delu, kjer je čelna cestninska postaja, morajo prebivalci tistega dela, kjer prihajajo na avtocesto, plačati cestnino, vendar samo tisti. In sedaj konkreten primer: v Slovenskih Konjicah imamo čelno cestninsko postajo, kjer je odprti sistem, in če se peljemo do naslednjega odcepa, to je v Dramljah, kjer je 5 kilometrov, moramo plačati, kolikor je pač pristojbina; tisti, ki pa pride gor na tej postaji v Dramljah, pa se pelje do Vranskega, pa ne plača nič. Mislim, da gre tu zahvala Celjanom, ki so nam to zakuhali, ker so hoteli, pač, neke stvari urediti - ampak pustimo to ob strani, ne gre toliko za to. To se pravi, tudi če imamo odprti sistem, mora približno 10% prebivalcev plačevati polno, ostalih 90 pa se lahko lokalno vozi zastonj - in to je nepošteno. Čudi me, da so to nekateri ugotovili šele sedaj, ali pa me veseli. Se pravi, ni rešitev v tem.
Naslednje, na kar bi še želel opozoriti pri prehodu z enega sistema na drugega. Prvo bi opozoril na to, da so evropske smernice jasne, se pravi, tu nimamo česa samoupravljati in si izmišljevati, kaj bi nam bolj ustrezalo pa kaj bi mogoče določeni lokalni skupnosti bolj ustrezalo. Usmeritve so jasne: prehod z odprtega, kjer so zadeve projektirane in zgrajene, na zaprti sistem je težaven, ker zahteva dodatno infrastrukturo, prehod z zaprtega na odprti sistem pa je veliko bolj jasen. To moramo upoštevati pri nadaljnjih usmeritvah. Se pa strinjam, da tudi ta kaos, ki je nastal, ni nastal sam od sebe, ampak je bil tudi potrjen v tem parlamentu - ne v naši sestavi, to je treba priznati, ampak v eni od prejšnjih. Zato, da ne bi mi delali podobne neumnosti, ker to so neumnosti, predlagam, da o tem razmislimo dolgoročno.
In jaz še enkrat sprašujem predstavnike ministrstva, da mi odgovorijo: ali te evropske smernice še veljajo in ali veljajo tudi, ali bodo morale veljati tudi za nas - /Znak za konec razprave./ takoj zaključim - kot članico, ki se želi priključiti Evropski uniji. Če velja, potem je to treba jasno povedati. Gospodje, sedaj tega niste povedali. Do sedaj ste se vedno izogibali temu odgovoru, sedaj pa mislim, da bi bil čas, zato ker menim, da tudi prebivalci tam, kot je omenil gospod Terčon, kjer imajo drugačen sistem plačevanja, imajo tudi pravico razmišljati o določenih ugodnostih, vsaj za 90%, za 10% verjetno ne bo mogoče. In to bi želel danes slišati od predstavnikov ministrstva, da nam to povedo, ker potem nam bo marsikakšna odločitev lažja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolegice in kolegi, predlagam, da razpravo o sistemu pobiranja cestnine opravimo v okviru dodatnega sklepa, kajti ta tema ni vključena v točko dnevnega reda. Predlagam torej, da ko bomo šli v razpravo o obeh dodatnih sklepih, se takrat to vprašanje odpre in tudi dobi odgovor vlade. Sicer bomo sedaj odprli razpravo, ki ne bo potem povezana s samim glasovanjem o odloku. Se strinjate s tem? Hvala, kolega Terčon. Nadaljujemo z razpravo. Kolega Avšič in Džuban še, Demšar. Kolega Avšič, prosim! Jaz sem želel, da bi dali besedo predstavnikom vlade pred odmorom, ampak slabo kaže.
JOŽE AVŠIČ: Hvala, za besedo. Torej razpravljamo o programu Darsa za letošnje leto in kakorkoli že, ga bom verjetno tudi sam moral podpreti, ker nimamo pač nobene boljše in bolj pametne variante tega programa. Lahko pa pritrdim vsem tistim, ki so poudarili, da se s takim programom, kot je pred nami, ne moremo strinjati, zlasti ne tisti, ki smo v obočju koridorja Gorenjska - Dolenjska oziroma vzhod-zahod. Na te stvari smo velikokrat opozarjali in največkrat dobivali tudi odgovor, da pač so zastoji z dokumentacijo, da niso lokacijski načrti pripravljeni in podobno. V tem delu to pravzaprav res drži in zaradi tega tudi z našega področja ni nobenega amandmaja na program, ki bi skušal pripeljati kaj dodatnega denarja ali pa povečati ali pa odpreti kak nov odsek.
Vendar pa sem se prijavil k tej razpravi predvsem v želji, da povem in da poudarim, da imam občutek - in da me verjetno ta občutek ne vara - da je ta koridor tako na dolenjski kot na gorenjski strani pravzaprav v zadnjih letih doživel slabšo obravnavo kot nekatera druga področja in da neke intenzivnosti, ki jo lahko opažamo pri pripravi lokacijskih načrtov na drugih cestnih odsekih, tu ni bilo. Iz dela, ki ga seveda najbolje poznam, to je Krška vas - Obrežje, in ki je bil sedaj že skoraj pred enim letom - trasa - v lokalni skupnosti usklajen, je nemogoče pravzaprav, da ta hip še vedno ni lokacijskega načrta in da je predviden šele za mesec november.
Ravno tako je pravzaprav nemogoče, da ni vlada še sprejela uredbe za avtocestni odsek Smlednik-Kronovo, ki je že zdavnaj brez problemov in bi lahko uredba bila sprejeta. In podobno in podobno. Mislim, da so nekateri odseki v nacionalnem programu bili prednostno obravnavani ali pa celo predprednostno, kot smo že danes slišali. In nekateri, ki imajo že dvo - ali triletno zamudo, še niso niti v fazi, da bi jih lahko uvrščali za pripravo projektnih dokumentacij.
Na odgovor, ki ga sicer verjetno pričakujem, da so lokalne skupnosti krive, da je Trebnje krivo, ker se ne moremo nekaj zmeniti, da smo mi v Brežicah krivi, ker se ne moremo nekaj zmeniti, da je Novo mesto krivo, ker bi zdaj rado drugi priključek ipd., bi enostavno moral odgovoriti: strokovne službe, ki pripravljajo projekte in programe, morajo to uskladiti z lokalnimi skupnostmi. In biti tako dolgo v lokalni skupnosti, dokler zadeva ni rešena. Če pa se, seveda, pojavlja vsake pol leta ena razprava, se vsake pol leta tudi pojavljajo novi problemi. In točno to se nam na dolenjskem kraku nenehno tudi dogaja. Ko sem skušal preverjati, kaj vse se dogaja, sem ugotovil, da je tu cela vrsta barier: ali je v MOP-u, ali je to v prometnem ministrstvu, ali je v Darsu. Kajti, kolikor sem seznanjen, ta koordinacija kar zavestno odloča včasih, kaj bo do vlade prišlo, kdaj bo kak odsek javno razgrnjen in kdaj bo kakšna vladna odredba sprejeta.
Ker smo tudi danes že nekajkrat slišali, da, seveda, z nacionalnim program v prihodnje ne bo tako enostavno in da bo denarja nedvomno zmanjkalo za dokončanje tega avtocestnega programa na vseh smereh, se - seveda - pridružujem mnenju gospoda Zimška, ki je opozarjal na to zeleno knjigo, na cestne obremenitve in, seveda, tudi jaz sam podpiram, da tam, kjer so trendi povečevanja prometnih obremenitev večji, da se tam seveda postavijo tudi nekatere nove prioritete v avtocestnem programu, ki ga je nedvomno potrebno rebalansirati; in to že bi ga morali lansko leto, ne šele sedaj.
Ob zaključku bi še nekaj iz te zelene knjige rad poudaril. In sicer to, da ta knjiga prinaša kar nekaj podatkov in da so tudi črne točke in nesreče s smrtnimi žrtvami lahko ena od prioritet. Na žalost prihajam s področja, ko se nam že skoraj vsak teden zgodi prometna nesreča. Dolenjka postaja zopet cesta smrti, vsak dan praktično: včeraj je bila ena smrtna žrtev, pred dobrimi 14 dnevi se je celo moj nekdanji direktor v rešilnem avtu smrtno ponesrečil na poti v bolnico. Skratka, cesta, ki grozi, iz dneva v dan. Čeprav so indeksi smrtnih žrtev v tej knjigi optimistični, zelo nizki in so se v desetih letih nižali, se na nekaterih odsekih povečujejo. In predlagam, seveda, da vse te podatke, ki se vestno zbirajo med posameznimi leti, stroka upošteva pri pripravi programa. Seveda, kot sem že omenil, nimamo druge rešitve - verjetno - da ta program podpremo danes na tej seji, ampak da sprejmemo tudi kakšne sklepe v zvezi s pripravo rebalansa in novih analiz. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Avšič. Besedo ima kolega Džuban.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz sem želel reči samo tisto, s čimer je kolega Avšič zaključil: ne preostane nam nič drugega, kot da nacionalni oziroma letni plan razvoja cest podpremo in da čim manj govorimo o tem programu, ker smo v času, ko je nesmiselno vsako govorjenje o njem.
Mi smo sicer vsak po svoje nezadovoljni s programom, ki kaže manj kot 70% realizacijo nacionalnega programa, s tem da sem jaz - žal - med tistimi poslanci, ki ima realizacijo od nacionalnega programa še polovico manjšo. To je nekaj čez 30%. Ampak kljub vsemu sem v tem času med tistimi, ki bodo ta nacionalni program podprli. Mislim, da boste tudi tisti, ki ste zelo kritični do programa, storili isto, ker smo v času pred volitvami in je vsako govorjenje popolnoma nesmiselno in vsako poseganje v program še bolj nesmiselno. V tem času, ko se nam negotovost v državnem zboru stopnjuje, še bolj v vladi, kjer padajo tudi desne glave, in ne vemo, kaj bo z Darsom, je naše pričakovanje izključno v tej smeri, da bi se še nekaj naredilo. Tudi na našem koncu, ker pač obljube imamo in postopki tečejo, vendar mi smo rekli: želimo videti tisti bager na Muri, ki bo začel graditi most. Zaenkrat ga ni. V tem letnem planu razvoja čakamo tisti bager na Muri, ki bi začel graditi prvi del avtoceste na relaciji Maribor-Lendava in to nam je še edino upanje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razprava, kolega Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. Moja razprava bo zelo kratka in mogoče bo za koga obrobna. Vendar pa poznam tudi primere, ko ni bila obrobna; namreč že parkrat sem prosil, ali je možno, da je na tej cesti proti Gorenjski in obratno, kakšno kazalo, tabla za Škofjo Loko. S presenečenjem sem zadnjič ugotovil, ko sem se peljal proti Kopru, da pri Logatcu je odcep za Logatec in za Cerkno, za Škofjo Loko - nobene table, kot da je ni. Namreč, za Škofjo Loko imate tablo pri Vodicah - Jeperca. Me zanima, koliko - tudi vas, poslancev - ve, kje je ta Jeperca. In zato bi želel, da bi te stvari; torej jaz sem tudi že z gospodom Božičem o tem govoril in prosil, da bi dobili vendar en odcep za Škofjo Loko.
Poleg tega pa mi je žal, da moram sedaj po nekaj letih... Torej, to je bil uvodni del. Drugi del pa je ta, da je moralo biti na tej gorenjski hitri cesti toliko mrtvih, preden smo se spravili k nadaljevanju gradnje avtoceste na Gorenjskem. Tukaj mi ni razumljivo, kaj je bil razlog, da do tega dela nismo uspeli priti. Ali je res potrebno toliko mrtvih na cesti, da se potem lotimo kakšnega odseka, tako kot je bilo to v primeru Gorenjske.
Poleg tega bi pa želel povedati tudi to - danes sem že slišal o tem govoriti gospoda Tomažiča - da so me tudi nekateri Vipavci vprašali, ali se da nekoliko pospešiti to cesto proti Vipavski dolini, Razdrto-Vipava. Pravijo, ta odsek je nemogoč in te Rebernice so polževa vožnja po teh klancih. Zato bi prosil - torej, tu prenašam, kar je tudi moja obveza, prošnjo Vipavcev, da naj se ja zagotovijo sredstva za ta odsek, da bodo tudi Vipavci oziroma Goričani lahko normalno prišli do Ljubljane.
Seveda, ostalih razmer toliko ne poznam. Kolikor se pa vozim po Sloveniji po avtocestah, pa res tudi sam ugotavljam to, kar ste ugotavljali tudi nekateri drugi poslanci: da smo na nekaterih odsekih, zlasti proti Primorski, dolžni plačevati cestnino, na drugi strani se pa mirno peljemo proti Dolenjski, brez da bi kaj plačali. Torej, kje je ta logika - jaz je ne razumem. Na primorsko stran, kakor greš proti Vrhniki, pa boš že prišel tako v tiste bokse, da boš moral plačati, Dolenjcem pa ne. Zdaj, minister pa ni Dolenjec, niti ni direktor Darsa Dolenjec, tako da ne razumem, kateri dolenjski lobi je bil tako močan, da je to uspel. Sam bi predlagal nekaj drugega, ampak to - upam, da je stvar razvoja - ali ni možno, tako kot mnogi predlagajo, da bi na avtocestah enostavno ukinili plačevanje cestnine, tako kot je drugod po svetu. To vidimo samo še pri Italijanih, da plačujejo - in bi se to plačevalo ob registraciji, kar bi bilo edino normalno. Verjamem, da bo marsikdo protestiral, recimo, ne vem, nekdo izpod Blegoša bo rekel, niti enkrat ne pridem na avtocesto, pa moram plačati; ampak vsakega toliko časa se vsakdo vozi, zato je moj predlog, s katerim prenašam tudi mnenja drugih ljudi, ali ni možno to opustiti, marsikateri zamaški bi odpadli s tem, ko bi se te stvari tako uredile, kot imajo drugi. Očitno drugod te stvari lahko tako tečejo. Mislim, da bi se ta denar, ki se sedaj zbere, na ta način lahko zbral na drug, bolj normalen način.
Na koncu, da ne pozabim - torej: tablo za Škofjo Loko. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo dajem gospodu ministru, da bo poskušal odgovoriti na vprašanja poslank in poslancev; upam, da bo uspel, morda nekaj minut čez 13.00.
MAG. ANTON BERGAUER: Spoštovani predsednik! Cenjene poslanke in poslanci! Poskušal bom po vrstnem redu, kolikor sem si uspel zabeležiti, ko ste razpravljati tudi, vsaj na nekaj postavljenih vprašanj odgovoriti. V kolikor ne bom dovolj izčrpen, bi prosil, da daste tudi mandat predstavnikom Darsa, da še podrobneje odgovorijo na vprašanja, na katera ne bom jaz dovolj podrobno odgovoril.
Če grem po vrsti, prvo je bila gospa z območja Lukovice, ki je imela nekaj vprašanj okoli, kdaj bo zgrajen Šentjakob-Krtina in odsek Krtina-Blagovica. Tukaj imamo v programu predvideno tako, da do Krtine bo v letošnjem letu končano, tako obljubljajo tudi izvajalci, dočim pogodba je do prvih mesecev prihodnjega leta. Dočim odsek, za katerega je tudi gospa spraševala, gospa poslanka - in to na odseku Krtina-Blagovica - glede premika trase, kjer bi naj se dopolnjeval prostorski plani; tu moram povedati, da prostorskega plana ni potrebno dopolnjevati, ker bo tisti poseg, ko se odmika od hriba na viadukt - avtocesta, je v okviru lokacijske uredbe oziroma lokacijskega načrta, tako da ni potrebno prostorskega spreminjanja, ampak je to v samem okviru lokacijskega načrta.
Vransko. Kdaj bo kateri odsek končan? Vransko-Trojane je po nacionalnem programu in tako kažejo vse analize izvajanja del - bo končan, tako kot je predvideno, v letu 2002, nekje konec leta 2002. Potem naslednji odsek, Trojane-Blagovica, pa proti koncu leta 2004.
Naslednji razpravljavec je bil gospod poslanec Gasparini - obalna cesta Izola-Lucija oziroma Jagodje-Lucija, kako je s tem odsekom. Vemo, da ostali odseki imajo sedaj že določeno traso, za ta zadnji odsek oziroma odsek, za katerega je bilo vprašanje, Jagodje-Lucija, je študija variant v proučevanju. In čim bo študija variant potem tudi določila, katera od predlaganih variant bo izbrana, bodo seveda stekli ostali postopki.
Nadalje, gospod poslanec Anderlič je imel kar nekaj vprašanje - zakaj šele sedaj plan. Moram povedati, da je prva obravnava - plan razvoja vzdrževanja avtocest bil obravnavan v državnem zboru oziroma v telesih državnega zbora 15.2. letošnjega leta. Nadalje, vemo, da smo morali narediti kar dva popravka tega dokumenta: prvič zaradi sprejetja proračuna, ker v proračunu je prišlo do amandmaja, ki je odvzel bencinski tolar v višini 4.5 milijarde, in so že itak znižana sredstva, namesto 45 oziroma 46 milijard, bila proračunsko določena na 33 milijard, so se potem seveda znižala na 29.5 milijarde, kar je pomenilo, da je bilo potrebno narediti popravek tega dokumenta, ki mu pravimo letni program razvoja in vzdrževanje avtocest. Drugi popravek je potem sledil zaradi spremembe tečaja tolarja, ko smo morali plansko vrednost tolarja povišati na 1,86 slovenskih oziroma na 186 slovenskih tolarjev in še nekaj.
Tukaj, seveda, bi želel tudi, ker je bilo posebej izpostavljeno, koliko na katerem področju se izvaja del, bi po grobi oceni, ki smo jo potegnili sedaj v klopi, koliko je na nekaterih odsekih predvidenih sredstev - vrednostno. Moram povedati tako, da Kozina je vrednost 6 milijard, Vipada - 2 milijardi, kar pomeni za področje Primorske skupaj 8 milijard. Kranj - je predvideno v letošnjem letu 2 milijardi; Višnja Gora-Bič, se pravi na področju Dolenjske, je predvidenih 6 milijard, če seštevamo zneske po programu. Krtina-Šentjakob 6 milijard v okviru ljubljanskega območja; za Trojane je predvideno 10 milijard v letošnjem letu in za Maribor je predvideno, pod Maribor z vsemi gradbišči, 4 milijarde; Ormož-Slovenska Bistrica 2 milijardi in zahodna obvoznica Maribora 1 milijardo v letošnjem letu, kar je vse v samem oziroma kar je predvideno iz programa, tako kot je tudi določeno v okviru rebalansa nacionalnega programa, tako da ni nikjer nobenih sredstev izven - kot je bilo povedano - izven načrtovanega. Prekmurje: odseki, ki gredo v letošnje gradnjo, je cca. 3 milijarde.
Nadalje je potrebno povedati pri tem, ker je bilo kar nekaj vprašanj na to temo, kdaj in kako se bo izvajal nacionalni program gradnje avtocest, moram povedati to, da so že telesa državnega zbora nekajkrat ob koncu lanskega leta, predvsem pa v letošnjem letu, razpravljala o tako imenovani analizi izvajanja nacionalnega programa, za katerega nas je državni zbor zadolžil, da moramo pripraviti to analizo. Ta analiza je bila pripravljena in obravnavana v vseh telesih vlade, na vladi in potem na telesih državnega zbora. Tukaj moram povedati, da je natančno določeno v tej analizi, dokaj natančno ugotovljeno, kakšne so možnosti izvajanja tega nacionalnega programa, in ugotovljeno je, da večina tega programa se lahko izpelje do konca leta 2004, da pa se že sedaj ve, da šest odsekov, predvsem so to odseki na območju Prekmurja in Maribora, proti Ptuju in proti hrvaški meji, ki pa bodo prišli izven leta 2004, nekje v letu 2005, 2006, odvisno od finančnih sredstev.
Pri tem pa moram povedati to, kar smo tudi imeli opravka z računskim sodiščem, ki je naprtilo, češ da smo v okviru ministrstva za promet in zveze krivi, da je državni zbor odvzel sredstva od bencinskega tolarja kot nenamensko rabo. To seveda smo ostro demantirali, ker ne more MPZ biti kriv, če je državni zbor odvzel sredstva bencinskega tolarja in jih razporedil drugam. Mi moramo povedati, da v vseh letih, sedaj v treh letih, je vsako leto od bencinskega tolarja bilo iz proračuna vzetih kar nekaj milijard, v letošnjem letu namesto 45,6 milijarde, jih dobimo iz tega naslova 29,6 milijarde. Kar, seveda, po podobnih podatkih za dve, tri leta nazaj, ko to seštevamo, vidimo, pridemo kar v krepke milijarde in počasi bomo že dosegli odvzem sredstev za eno leto. To pa pomeni, da smo v okviru proračuna za letošnje leto in v okviru sprejemanja analize nad izvajanjem nacionalnega programa gradnje avtocest vladi predlagali sprejem sklepov, v katerih se vlada zavezuje, da bo v letih 2001 do konca leta 2007, ko se izteče poseben zakon o zbiranju sredstev za gradnjo avtocest, da se bodo v tem obdobju za potrebe gradnje avtocest nakazala vsa sredstva, ki so predvidena v nacionalnem programu gradnje avtocest, to je v višini 3 milijard 65 milijonov ameriških dolarjev. In v kolikor bodo ti sklepi spoštovani in potrjeni tudi, seveda, v državnem zboru, potem ne vidim finančne ovire izvedbe avtocestnega programa v obdobju, kot je predvideno po nacionalnem programu v letu 2004 in, kot sem povedal, za 6 odsekov v letih 2005 oziroma 2006.
Pri analizi izvajanja avtocestnega programa je tudi vlada sprejela sklep in ga predlagala državnemu zboru, odbori so že to obravnavali, predvsem odbor za infrastrukturo in okolje, sklep, s katerim zavezuje ministrstvo za promet in zveze in Dars, da po končanem letu 2000; se pravi, ko bomo imeli podatke za izvedbo leta 2000 avtocestnega programa, da takoj pripravimo ponovno analizo, na osnovi katere se bo videlo, kdaj je potreben rebalans, naslednji rebalans, nacionalnega programa.
Zato bi, seveda, s tem tudi napovedal, da naslednji rebalans nacionalnega programa bo potreben, če že zaradi finančnih sredstev ne toliko, bo potreben zaradi odmikov, ki smo jih že v tej analizi, ki je sedaj v obravnavi, 6 odsekov, morali seveda narediti, da bomo prikazali, v katerih letih bo teh 6 odsekov končanih, in da se bodo v to dodali odseki navezave avtocestnega sistema v Republiki Sloveniji na Republiko Hrvaško. Ker vemo, da v sedanjem nacionalnem programu nimamo teh navezovalnih avtocestnih odsekov, kot je "tako zvano" Pirenska avtocesta in kot je odsek, se pravi, nekje od Postojne na Ilirsko Bistrico in Jelšane nad Reko. Ta dva sta izredno nujna, zraven še nekaterih drugih, ki bodo predmet analize in novega rebalansa, ki ga bomo predložili ali pa ki ga bodo predložili s strani ministrstva za promet in zveze, skupaj z Darsom, v obravnavo vladi konec prihodnjega leta ali pa po dopustih prihodnje leto. Tako je nekako zaveza, ki jo je s sklepom dalo ministrstvu za promet in zveze in Darsu vlada ob obravnavi analize izvajanja nacionalnega programa; tako kot je tudi bila zahteva s strani državnega zbora - moramo to pripraviti. Toliko pri tem - odgovorih, ki so nekako vezani na postavljena vprašanja s strani gospoda Anderliča.
Naslednji razpravljalec je bil gospod Janc, ki je govoril o odstopanjih letnega plana od nacionalnega programa - se pravi, da so bistvena odstopanja, tako je bilo podano oziroma navedeno vprašanje. Mislim, da bistvenih odstopanj ni, ker rebalans, ki smo ga sprejeli aprila 1998, je na novo določil nekatere odseke, tako finančno kot časovno, in v veliki večini se ti roki tudi z letnim programom, ki je danes predmet obravnave, ujemajo. Zato, v kolikor je to potrebno, bi za vsak posamezen odsek, ki ga je gospod poslanec Janc navedel - lahko pogledamo in primerjamo z rebalansom nacionalnega programa, da ugotovimo, če so res takšna odstopanja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod minister, se opravičujem, ali potrebujete za svoje odgovore še kar nekaj minut oziroma kako pričakujete?
MAG. ANTON BERGAUER: Poskušal bi odgovoriti vsem, ki so postavili vprašanja, če lahko.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Potem pa predlagam, gospod minister - se opravičujem! - da bi s svojimi odgovori nadaljevali - torej ob 14.30 uri.
Sejo bomo torej nadaljevali ob 14.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 13.03 uri in se je nadaljevala ob 14.37 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Dodatno opravičen za popoldanski del 21. seje je Miroslav Luci. Podpredsednikov trenutno torej ni, samo predsednik je v parlamentu.
Ugotovimo prisotnost! Prisotnih je 51 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Smo pri 24. točki dnevnega reda, ki je bila prekinjena ob nastopu ministra mag. Bergauerja, ko je odgovarjal na nekatera vprašanja iz razprave poslank in poslancev. Lepo ga prosim, če - ponovno predajam besedo. Prosim za pozornost v dvorani.
MAG. ANTON BERGAUER: Spoštovane poslanke, cenjeni poslanci! Dolžan sem še odgovor na konkretno vprašanje gospoda Anderliča, kdaj je v planu predvidena gradnja etape Erjavčeva cesta do Proleterskih brigad v okviru zahodne obvoznice - Maribor. V Uradnem listu številka 41 z dne 29.5.1998 je pod zaporedno številko 1.3 v okviru zahodne obvoznice predviden ta odsek, da se prične graditi oziroma tudi konča v letu 2000. Predvidevam, da je gospod Anderlič gledal eno vrstico nižje, drugi odsek, ki ni predmet letošnjega programa gradnje avtocest v okviru programa razvoja in vzdrževanja avtocest (morda sta dva Uradna lista, vendar v to dvomim). Zato je tudi v programu, ki je naveden v gradivu, ki ga obravnavate danes, tudi opisano, kaj se v okviru tega izvaja; v glavnem so to odkupi, projekti, odkupi zemljišč, objektov in že tudi pričetek pripravljalnih del. Toliko o tem, kar je bilo vprašanje. Tako da se tu ne prehiteva, kvečjemu bi moralo biti to, kar se v letošnjem letu odvija na odseku Proleterskih brigad-Erjavčeve v Mariboru, že v lanskem letu (odkupi zemljišč), tako pa bo ta gradnja končana šele prihodnje leto, ne pa v letošnjem, kar je tudi izven programa oziroma že kasni.
Nadalje bi odgovarjal po posameznih vprašanjih bolj na kratko, kot so bila postavljena s strani posameznih poslancev. Sedaj bi poskušal odgovoriti gospodu Hvalici, ki je vprašal za odsek avtoceste v Vipavski dolini, Vipava-Podnanos oziroma kot je bilo povedano Loke-Mlade. Ker namreč, zakaj to izrazoslovje, smo že na odboru za infrastrukturo in okolje povedali; namreč, v celotnem nacionalnem programu je taka označba in da ne bi prišlo do različnih imen potem, je zato ostalo tako, kot je v nacionalnem programu. Bi pa verjetno bilo prav, da bi v oklepaju zraven bile napisane Loke-Mlade, tako da tisti, ki so tam doma, točno vedo, za kaj gre.
Povedal bi, ker je bilo vprašanje, kaj se tukaj dogaja. Povedal bi to, da razpis je v teku, izteče se sredi junija in takrat bo tudi odpiranje ponudb ter, seveda, na osnovi analize ponudb potem izbor izvajalca. Razpis, moram povedati, da je bil narejen pogojno. Namreč zato, ker še ni ratifikacije kredita "Autoria Venete(?)", ki je namenjen za financiranje tega odseka. Tako da preden bo izbor oziroma preden bo podpisana pogodba, bomo morali v državnem zboru tudi na dnevni red dati ratifikacijo tega kredita "Autoria Venete", ki je za to. Razpis pa, kot sem povedal, sredi junija bo odpiranje, razpis teče in odpiranje bo takrat in takrat bo tudi narejen na osnovi analize potem izbor izvajalca.
Podobno je tudi vprašal gospod poslanec Tomažič. Tukaj je tudi bilo zraven tega istega vprašanja še tudi postavljeno vprašanje okoli cestnin. Za cestnine bi na splošno, ker je bilo več teh vprašanj, povedal tako. Mi smo na odboru za infrastrukturo in okolje že podrobno - ob razpravi tega programa razvoja vzdrževanja avtocest in tudi ob razpravi okoli analize izvajanja gradnje avtocest - obravnavali to tematiko okoli pobiranja cestnin in različnih sistemov, ki so uvedeni v tem trenutku v naši državi; bi povedal to, da je, kot je že bilo povedano, v pripravi celovita študija, ki bo nekje proti koncu tega leta končana in na osnovi tega bomo potem predlagali ustrezno obliko pobiranja cestnin.
Ker je pa tudi bilo postavljeno vprašanje, s strani poslanca Petana, kako je z evropsko direktivo, ki to področje cestnin pokriva, moram pa povedati, da direktiva velja iz leta 1993 in smo jo tudi dolžni upoštevati. Direktiva predvideva to, kar bomo tudi z novim sistemom poskušali uvesti - je to, da se plačuje cestnina po dejansko prevoženem kilometru. Seveda, to nam pa omogoča enoten elektronski sistem, ki bi potem omogočil takšen način pobiranja cestnin na celotnem področju avtocestnega sistema v Republiki Sloveniji. Podrobno o tem, kolikor je potrebno, bi članica uprave Darsa potem tudi podrobno razložila vsebino in predvidene cilje študije, ki je bo v letošnjem letu končana.
Naslednjo vprašanje, ki ga je postavil gospod poslanec Špiletič, se je - seveda - nanašalo na sistem plačevanja stroškov gradnje avtocest in tudi kakšen oziroma kdaj bo rebalans. O tem, kdaj bo rebalans, sem že ob predhodnih vprašanjih povedal, zato ne bi zdaj tega ponavljal. Bi pa, seveda, tukaj dodal samo to, da kar se tiče kreditov - v kolikor bodo sklepi tako, kot so napisani s strani vlade in tudi predlagani državnemu zboru, da so potrjeni, ob sprejemanju proračuna za leto 2000 in ob sprejemanju analize izvajanja avtocestnega programa, tudi uresničeni, to je, da bo bencinski tolar v celoti spoštovan tako, kot ga predvideva nacionalni program v višini 3 milijard 65 milijonov ameriških dolarjev, potem kredita več kot milijardo 760 milijonov ameriških dolarjev ne bo potrebno. Mi imamo do sedaj že koriščenih sredstev nekaj čez milijardo, natančne številke lahko pove gospod Debeljak z uprave Darsa, poroštev imamo odobrenih okrog milijardo 400 ali milijardo 350 milijonov ameriških dolarjev, tako da preostanek do milijarde 760 milijonov ameriških dolarjev še ..., seveda pa bomo v državni zbor predlagali zakon o soglasju oziroma poroštvu.
Nadalje je gospod Pungartnik postavil vprašanje in na to vprašanje se je tudi navezal gospod poslanec Avšič. Gre za cesto, avtocestni odsek Bič-Trebnje-Hrastje. Tukaj moram povedati, da smo po precejšnjih zapetljajih polaganja trase v prostor prišli do ugotovitve, da je potrebno to traso razdeliti na tri pododseke. Tako da imamo sedaj dano pobudo ministrstva za okolje in prostor za tri pododseke in to: Bič-Korenitka - lokacijski načrt bi naj bil sprejet po predvidevanjih s strani ministrstva za okolje in prostor, decembra letos - potem je Korenitka-Ponikve - lokacijski načrt bi naj bil pripravljen in na vladi potrjen marca 2002 - ravno tako Ponikve-Hrastje - lokacijski načrt po predvidevanjih MOP-a, bi naj bil pripravljen v januarju 2002.
Nadalje, gospod Luci postavlja vprašanje in tudi precej kritike je izrekel na račun gradnje ceste - tako imenovane hitre ceste - Slovenska Bistrica-Ptuj-Ormož. Tukaj moram povedati, da so velike težave, predvsem na območju Ptuja. In res je, da Ptuj ima samo en most in se izredno dobro tega zavedamo v okviru ministrstva za promet in zveze, da je potrebno mesto Ptuj navezati vsaj še z enim mostom na cestno omrežje. In tukaj - tako kot jaz - gospod Luci ve, morda še celo bolje kot jaz, kakšne težave so predvsem z arheologijo. Kjerkoli na območju Ptuja zapičiš lopato, prideš na arheološke zkopanine Keltov, Rimljanov in še koga drugega in tukaj, seveda, imamo grome težave in še nerešen problem, kje točno v okolici Ptuja navezati tako avtocestni sistem iz tako imenovane pirenske avtoceste Maribor-Hajdina-hrvatska meja, kakor tudi cesto Slovenska Bistrica-Ormož-Ptuj. Zato tudi gradimo po posameznih odsekih, ki pa - seveda - so na tej trasi, ampak ne rešujejo Ptuja v tem trenutku. Tako da bomo nekje v jeseni letošnjega leta pričeli z gradnjo tega odseka hitre ceste Gorišnica-Ormož. Toliko o tem seveda. Tukaj pa vemo, vemo pa, da bo potrebno z arheologijo, se pravi v okviru ministrstva za kulturo, priti nekako skupaj v nek kompromis, kje dejansko položiti traso v okolici Ptuja, tako ceste Slovenska Bistrica-Ptuj-Ormož kakor avtoceste Maribor-Hajdina - meja s Hrvaško.
Nadalje je gospod poslanec Rožič postavljal vprašanja, ki jih je tudi gospa iz Lukovice postavljala. Tako da bi tukaj samo ponovil, kako so predvideni programi oziroma plani izgradnje avtocestnih odsekov na tem območju. Vransko-Trojane v letu 2002, nekje konec leta 2002, Trojane-Blagovica konec leta 2004, Krtina-Kompolje 2001, Kompolje-Blagovica 2002. Tunel Trojane se bo pričel vrtati konec junija letošnjega leta 2000, v skladu, kot je to določeno s pogodbo z izvajalcem firmo Grassetto iz Milana.
Nadalje, gospa Pozsonec je postavila nekaj vprašanj za področje Prekmurja in - seveda - kasnitve in zamike del avtocestnih odsekov na tem območju. Jaz sem že uvodoma povedal, da smo v analizi izvajanja avtocestnega programa ugotovili, da večino odsekov, ki so v rebalvansu nacionalnega programa bili sprejeti aprila 1998, bo možno graditi do konca leta 2004. Da je pa šest odsekov - in to večina v Pomurju in na območju Maribora - se pravi avtocestni odsek od Maribora, Ptuja do Hrvaške meje, teh šest odsekov je pa že izven te letnice 2004 in seveda tukaj so določene pripombe upravičene. Ampak, seveda, ne bi rad sedajle razlagal, zaradi česar vse so te zakasnitve bile - bilo je mnogo najrazličnejših vzrokov. Kolikor je potrebno, lahko tudi predstavniki Darsa podrobneje odgovorijo - tisti, ki so se pač neposredno s temi problemi ukvarjali.
V maju bo predlagan v dokončno uskladitev oziroma v dokončni sprejem - bodo predlagane variante avtocestnega odseka Pince-Beltinci. Pričetek gradnje na tem odseku je pa, seveda, planiran v letu 2002. Guča vas-Beltinci, tukaj pa že tečejo odkupi zemljišč, arheološka izkopavanja tečejo, razpis je v teku v tem trenutku in pričetek prvih del je predviden v juliju, konec julija 2000; seveda, če ne bo pritožb na izbor izvajalca.
Potem je bilo naslednje vprašanje in pravzaprav so bile bolj pobude gospoda poslanca Zimška, ki je seveda nekatere odseke, ki so na območju povezave: Ljubljana-Maribor-Vipavska dolina in Dolenjska predlagal, da se - seveda - pospeši. Naša želja je, da se vse to pospešuje, kolikor je le moč v okviru pridobivanja lokacijskih uredb, gradbenih dovoljenj in seveda zagotavljanja dinamike finančnih sredstev.
Gospod Terčon je imel vprašanje tudi s področja cestnin. O tem sem nekaj malega povedal. Kolikor je potrebno, bi detajlne odgovore podala članica uprave Dars.
Gospod Petan je spraševal o uvajanju direktive Evropske unije glede pobiranja cestnin - sem tudi že prej na to odgovoril, tako da ne bi ponavljal.
Gospod Avšič je omenjal, da je potrebno čim prej pripraviti rebalans. Povedal sem sklepe vlade, da vlada zahteva, da po podatkih izvedbe programa - realizacije avtocestnega programa iz letošnjega leta, da takoj pristopi k novi analizi - in na osnovni te analize teh rebalansov. To sem prej v samem uvodu že povedal, da bomo nekje približno danes leto začeli pripravljati, ko bodo znani podatki, izvedbe programa razvoja in vzdrževanja za letošnje leto, začeli pripravljati novo analizo in, seveda, na osnovi tega potem tudi ustrezno predlagali rebalans.
Gospod Džuban je, seveda, izpostavil vprašanje, kot tudi gospa Pozsonec, na področju izvajanje plana za področje Prekmurja. Res je, da v lanskem letu je bil plan realizacije avtocestnega programa dosežen v višini 84% in, seveda, je bil usklajen tudi z dinamiko finančnih sredstev.
Na koncu, kot zadnja vprašanja, ki so bila postavljena od gospoda poslanca Demšarja, so pa se nanašala na označevanja na avtocestnem sistemu. Moram povedati, da imamo ravnokar v izdelavi predlog elaborata za vodenje prometa na avtocestnem križu za celotno Republiko Slovenijo. Ta elaborat je narejen, je sedaj v usklajevanju in bomo, čim bo usklajen, tudi potem na osnovi tega elaborata izvedli ustrezno označevanje na celotnem področju avtocestnega križa - seveda tistem delu, ki je že zgrajen.
Bilo je tudi postavljeno vprašanje avtocestnega odseka Naklo-Kranj. Ta se je pričel graditi, ampak seveda ne zaradi tega, ker bi čakali na dovolj veliko število smrtnih žrtev. Nam, seveda, je interes, da ni niti ene poškodbe, kaj šele, da bi bil nam interes, da je kakršnakoli smrtna žrtev. Tega seveda nikakor ne želimo. Ampak Naklo-Kranj: je bila pogodba podpisana, dela se začenjajo in tudi tako, kot je predvideno, v sedmih mesecih, do konca tega leta bo ta odsek končan.
No, okoli avtocest je še bilo vprašanja plačevanja cestnine na Dolenjskem. Moram povedati, čim bo zgrajen odsek avtoceste - in to bo konec avgusta tega leta - Višnja Gora-Bič, bo tudi cestninska postaja, ki bo potem omogočila tudi na tem delu pobiranje cestnin.
Upam, da sem na večino vprašanj skopo odgovoril. Če so potrebni dodatni poglobljeni odgovori na vprašanja, pa bodo podali detajlne odgovore še člani uprave Dars in, če je potrebno, tudi državni sekretar, gospod Pregelj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru za odgovore. Sprašujem poslanke in poslance, ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo in prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih k predlogu letnega plana razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2000. Razpravo in glasovanje o amandmajih bomo opravili na podlagi pregleda, ki je bil pripravljen 15. aprila 2000.
V razpravo dajem uvodno poglavje in amandma vlade, ki ga delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem amandma k uvodnemu poglavju. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma k uvodnemu poglavju sprejeli.
Prehajamo k poglavju 1 - razvoj avtocest. Imamo štiri dopolnila, četrti amandma je kolega Feri Horvat umaknil. Amandma pod točko 1 predlaga odbor, prav tako amandma pod točko 2 - oba sta amandmaja na amandma vlade - in amandma vlade pod točko 3, ki ga odbor podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma na amandma vlade, to je amandma pod točko 1. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma, ki je prav tako amandma na amandma vlade, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma vlade pod točko 3. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) /Poslanka Pozsonec govori iz klopi./ Ste pozabili. Ugotavljamo prisotnost - drugič. (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k poglavju 2 - vzdrževanje avtocest, kjer imamo samo amandma vlade, ki ga delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 3. poglavju - državne ceste v okviru avtocestnega programa. Dva amandmaja sta v pregledu. Prvega predlaga odbor, drugega vlada. Na klop ste prejeli amandma Ferija Horvata. Ker je samo majhna napaka, gre za amandma na četrti amandma vlade. To je amandma pod 1. točko.
Besedo želi Feri Horvat. Prosim. K tem poglavju so torej trije amandmaji.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani minister in sodelavke in sodelavci iz organizacij, ki delate pri izvajanju avtocestnega programa!
Najprej hvala za to korekturo, ker je bil dejansko napačno označen. Gre za amandma na četrti amandma vlade, in sicer predlagam, da se v tabeli "Državne ceste v okviru avtocestnega programa, predvideno za rehabilitacijo", doda nova vrstica, in sicer besedilo "R3714-obseg 12/39, vrednost del v letu 2000 98 milijonov SIT".
Dovolite mi kratko obrazložitev. Gre za državno cesto na relaciji Radenci - Sv. Jurij ob Ščavnici. To je cesta, ki bo po eni strani dovozna cesta na avtocesto in po drugi strani v času izgradnje avtoceste na relaciji Cogetinci - Vučja vas in Vučja vas - Beltinci. In pa predvsem v letošnjem letu, kot je ponovno povedal oziroma zagotovil gospod minister, v času rekonstrukcije državne ceste na relaciji Radenci - Vučja vas, ki bo prevzela dejansko funkcijo 5. koridorja celotnega tranzita. V tem času bo ta cesta, za katero predlagamo amandma, glavna povezava ali pa edina povezava med delom severovzhodne Slovenije, predvsem upravno enoto Gornja Radgona in širše, in tudi dela Prekmurja v smeri proti Ljutomeru in pa proti Ptuju, ker neke druge povezave na tej smeri ni. Je pa ta cesta v takem stanju, da je dejansko nevarna že sedaj za promet, da bo kmalu nevozna, ker dejansko cestišče razpada. Če kdo ne verjame, imam tukaj sedem posnetkov, tri tedne so stari, tako da je trenutno stanje še slabše. V soboto sem se vozil po tej cesti in dejansko skoraj da ni več prevozna. Tako da predlagam, da podprete ta amandma in da se potem lahko omogoči normalno odvijanje prometa v času izgradnje avtoceste in seveda je to tudi za pozneje.
Moram reči, da je projektna dokumentacija pripravljena, da bi rekonstrukcija, če bi bila celovita ali prava, zahtevala dosti večja sredstva, ampak to je samo tisto, kar je najnujnejše, zato da se usposobi cesta za kolikor toliko normalen promet. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Feri Horvat. Želi besedo predstavnik vlade? Prosim.
MAG. ANTON BERGAUER: Hvala lepa. Malo smo se posvetovali, smo rekli, da se strinjamo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Najprej dajem na glasovanje amandma na amandma vlade, to je četrti amandma, ki ga predlaga kolega Feri Horvat. Svoj glas bo obrazložil kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Jaz bom glasoval proti temu amandmaju. Ugotavljam pa, da nas ima minister malo za norca. On pravi, smo razmišljali in se strinjamo. To pomeni 98 milijonov tolarjev, če prav razumem. Kje jih boste vzeli? Niso predvideni med viri. To je nemogoče sprejeti. Odbor je bil vsaj približno konsistenten, čeprav seveda nacionalni program razvleče celo na regionalne ceste, kar je za mene nespodobno. Medtem ko takole dodajanje "ad hoc" je pa absolutno neresno. Minister, poslanci vendar vedo, kako sistem izgleda! Ne nas imeti za norce. Jaz sem proti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Na glasovanje dajem torej amandma na četrti amandma vlade, ki ga predlaga kolega Feri Horvat. (43 prisotnih.) Pozornost. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (28 poslancev.) Kdo je proti? (15 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma odbora pod številko 1 v pregledu. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.) Kdo je za ta amandma? (31 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma, predlagateljica je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (32 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo na poglavje 4 - program ukrepov na železnicah v okviru avtocestnega programa. Amandma pod točko ena predlaga Vili Trofenik, ker pa ga je vlada v svojem dopolnjenem programu povzela, je ta amandma brezpredmeten. Prav tako je amandma, ki ga nimate v pregledu, vložil kolega Vesenjak. Njegovo vsebino je v celoti povzela vlada v svojem dopolnjenem programu pod točko tri in je tudi ta amandma brezpredmeten. Na drugi strani imamo amandma na amandma vlade, ki ga predlaga Franc Jazbec, ampak po sami vsebini je to samostojen amandma. Najprej bomo odločali o amandmaju pod točko tri, to je amandma vlade. Če bo ta amandma sprejet, potem bo postal amandma kolega Jazbeca brezpredmeten, ker je v tem vladnem amandmaju prav tako že vključena postavka, ki jo predlaga kolega Jazbec. Besedo želi kolega Zimšek.
JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovane gospe in gospodje, gospod predsednik! To, kar je prej rekel gospod Kopač, drži. In zdi se mi sprenevedanje, da na tak način mi diktiramo porabo sredstev Darsu, ki je samostojna delniška družba. Mi smo v tem državnem zboru razpravljali o proračunu in takrat odločali o amandmajih. Danes ministrstvo za promet in zveze samostojno, oziroma vlada, ki pri tej zadevi, po moje, nima nič, ker predstavlja skupščino Darsa, določa in sprejema, vlaga amandmaje. Jaz mislim, da smo neresni, da na tak način povečujemo porabo in tudi sam se sprašujem, od kje bomo pridobili ta sredstva.
Dajmo se spomniti, ko smo se pogovarjali o mega amandmaju k proračunu. Takrat je bil predlog, ko smo zaključili razpravo, da se naj nekje ta denar vzame, na predlog nekoga. Danes slišim pri tej razpravi, da smo poslanci rekli, od kje se naj ta denar vzame. To ne drži. Jaz bi prosil, da se ne sprenevedamo, da na tak način ne delamo in da nam predstavlja praktično 100 milijonov, 200 milijonov, 300 milijonov na predlog nekoga enostavno zelo poenostavljeno razmišljanje.
Jaz bi želel, da se mi odgovori: Od kje bo ministrstvo dobilo ta denar? Če smo zaključili proračun oziroma naj pove, kdaj bomo začeli v tem državnem zboru ponovno razpravljati o rebalansu proračuna. Drugače se mi zdi zelo nedosledno, da poenostavljeno mečemo ta denar iz enega konca v drugega, v resnici pa vemo, kakšno malho imamo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Sedaj smo pri poglavju 4. Kolega Zimšek je deloma še razpravljal o poglavju 3. Kolega Jazbec ima besedo. Postavlja se tudi vprašanje, ali bo dokument, ki ga bomo sprejeli, usklajen.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Gospod predsednik, umikam svoj amandma, ker je povzet že v osnovnem tekstu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jazbec. Kolega Jazbec zaupa, da bo sprejet amandma vlade. Replika, kolega Zimšek.
JOŽEF ZIMŠEK: Gospod predsednik, če ste pregledali rebalans plana, ki je bil narejen, je v tem rebalansu, ki smo ga vsi poslanci sprejeli, bil most prek železnice in si je samostojna služba sama vzela to, da je ta most "vrgla". In ko smo mi na odboru, za katerega sem rekel, da smo večkrat poglobljeno razpravljali, zahtevali, da se dosledno upošteva sprejeti rebalans nacionalnega programa, se je vrnil. Zdi se mi nesmiselno, da se na tak način tu igramo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Kolega Gasparini.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa, predsednik. Samo kratka replika gospodu Zimšku.
Vprašal se je, od kje denar. Povsem enostavno: poglejte, kaj piše v nacionalnem programu za obalno avtocesto, kam je šlo 9,6 milijona dolarjev, gospod, in imate odgovor.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Pri tem poglavju imamo samo amandma vlade.
Na glasovanje dajem torej amandma vlade k poglavju 4, to je amandma, ki je bil popravljen. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je bil amandma sprejet.
Prehajamo k poglavju 5 - stroški za pripravo investicij in nadzor izvajanja. Amandma predlaga vlada, delovno telo ga podpira.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (39 prisotnih.) Prosim za pozornost! Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k poglavju 6 - viri sredstev, kjer imamo amandma vlade, ki ga delovno telo podpira.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 7. poglavju. Amandma vlade, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 8. poglavju. Amandma vlade, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovali smo o vseh amandmajih.
Kolegice in kolegi! Poslovnik ne omogoča postopka, kot velja pri sprejemanju zakona, da bi sedaj bilo vprašanje, ki bi ga poslal sekretariatu. To velja pri sprejemanju proračuna ali pa, če so z izglasovanimi amandmaji bila porušena medsebojna skladnost določb zakona ali pa finančne postavke. Dejstvo je, da je državni zbor sprejel amandma, ki je delno porušil koncept samega odloka.
Na glasovanje dajem predlog odloka o letnem planu razvoja in vzdrževanja avtocest v letu 2000. Svoj glas bo obrazložil kolega Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Na žalost je v situaciji, ko nimaš izbire, preprosto potrebno glasovati za tisto, kar imaš. V razpravi je danes bilo izpostavljenih kar nekaj vprašanj. Gospod minister je govoril o vsem drugem, samo ne o tistem, kar je v odgovoru, samo o tistem ne, o čemer je bil povprašan. Zagotovo je res, da sem želel skrajšati to razpravo in mu nisem šel še enkrat postavljat vprašanj, ker nima smisla. V vsem tem času se je pokazalo, pri pripravi tega letnega programa in seveda tudi med samo razpravo, da gre za to pri pripravi letnih programov, kdo je hitrejši, kdo je bližji in seveda tudi razno razne intrige se dogajajo. Med odmorom, ko so mi poskušali predstavniki ministrstva razložiti, kje da se sam motim, sta gospod Lavriša in Polanjko, ki sta tukaj na gradivu napisana kot predstavnika ministrstva oziroma vlade, arogantno pravzaprav zavračala vse stvari, s čimer sta pokazala, da ugotovitve držijo. Da ugotovitve držijo in to je, da tisti odseki, ki so bili planirani po rebalansu nacionalnega programa v letu 1998 in 1999 pa v letu 2000, se niti niso pričeli niti se ne bodo v letu 2000 pričeli, ampak so odmaknjeni v leto 2001 in naprej. Da pa so nekateri odseki v letnem programu za leto 2000, ki pač niso bili. Razlogi so, ja ministrstvo za okolje in prostor je krivo, da ni dokumentacije, da ni vsega tega. Vse to sta ta dva gospoda navajala.
Jaz sem pridobil tudi dokumentacijo. Ni res. Ni res. Tukaj nastopajo vsaj štirje faktorji, ki odločajo o tem, ali teče vse po programu ali ne: ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za promet in zveze, Dars in pa republiška, mislim da je DDC, to je ta inženir, ki pripravlja, ki je pripravljal prej, pa tam mogoče še kdo. In zdaj se prelaga odgovornost z enega na drugega. Zakaj ni papirjev, zakaj ni tega itn. Tudi gospod Luci je tukaj govoril o tem istem fenomenu. Da ne bi kdo mislil, da jaz navijam za kakšno cesto ali za karkoli drugega. Jaz navijam za to, da se v tej Sloveniji preprosto dela po nacionalnem programu, ki ga je ta parlament sprejel, ne pa po tem, kako gospod Polanjko ali gospod Lavriša ali še kdo drug iz nekega resorja misli, da je prav, da se dela. Na žalost pridemo mi v časovno stisko, da program dela za tekoče leto sprejemamo maja meseca, ko je gradbena sezona v polnem teku in je to pač potrebno potrditi, če si državotvoren in če želiš to, kar jaz želim, da grejo stvari naprej. Da pa ne moremo razjasniti in da ne moremo pojasniti nekaterih stvari, je pa seveda problem.
In jaz tukaj trdim, da tiste stvari, ki so bile za to govornico od mnogih izpostavljene kot kritične točke v lanskem celem letu, in sicer gorenjska avtocesta, ki je najbolj smrtna, tista polovična zdaj, ki bi jo lahko z zelo majhnim trudom že v letošnjem letu zgradili, pa niti začelo se ne bo, kot izgleda, pa seveda nekateri drugi odseki, ki imajo resnično čez 30 tisoč dnevne obremenitve, pa ne pridejo na vrstni red, druge pa seveda pridejo. To so stvari, o katerih očitno enkrat potrebno razpravljati tudi v tej dvorani. Jaz verjamem, da bomo prišli do konca.
Da ne govorim seveda tudi o stvareh, ki so bile rečene tukaj, da preprosto z enim zamahom - meni je žal, da je v lanskem letu prišlo do tega, da je 4 milijarde ali 4 pa pol milijarde bilo, mislim, da je bilo 3 milijarde preusmerjenih z enega področja na drugega, z avtocest na kmetijstvo in da bo ta izpad se nam pomikal v naslednja leta itn. Tudi žal mi je, da se je zmanjšal v letošnjem letu za nekaj milijard proračun. Ampak seveda to pomeni, da bi morali to usodo zmanjšanja in znižanja proračuna deliti vsi enako, vsi odseki enako, celoten program, ne pa en del to breme trpi, drugi del pa ne. To pošteno ni. Bom pa podprl ta program, ker druge izbire nimam.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Na glasovanje dajem torej odlok o letnem planu razvoja in vzdrževanja avtocest v letu 2000. Tudi kolega Kopač bo obrazložil svoj glas.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Jaz se seveda strinjam z vsem, kar je tu povedal kolega Anderlič, razen z eno stvarjo, da izbire nimamo. Izbiro imamo. Jaz osebno bom zavrnil ta program. To pa, prvič, zaradi čisto formalnih razlogov, ker je sedaj v resnici neusklajen zaradi sprejetega amandmaja in je pravzaprav neverodostojen dokument, ker se številke ne ujemajo. Pa boste rekli, "saj je vseeno, če se za milijon mark ne ujemajo". Ni vseeno. Po moje je to akt, ki se ga sploh ne bi smel objaviti v uradnem listu.
Po drugi strani je pa dejstvo to, da sicer ta hip Dars res dela na podlagi začasnega programa, ki ga ima po obstoječi zakonodaji možnost sprejeti vlada, in da ko smo uvrščali to točko na dnevni red te seje, smo res vsi mislili ali večina nas je mislila, da je to morda res zadnja seja in da zato ni druge možnosti. Ampak, ker so se dogodki odvili drugače, ta druga možnost je.
Zato sem prepričan, da se v primeru zavrnitve tega letnega plana dela nikakor ne bi ustavila, ker bi seveda ministrstvo zelo hitro pripravilo že za naslednjo sejo državnega zbora nov program dela, s čimer bi seveda še vedno ujeli vse roke. Zato sem prepričan, da bi dela nemoteno potekala naprej tam, kjer je prav, da potekajo. Ta novi program dela bi pa seveda moral vsebovati odgovore na diskusije in dileme, sprožene v tem državnem zboru. Zato bom jaz osebno glasoval proti temu aktu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Preden bom dal na glasovanje ta odlok, sejo prekinjam za deset minut, da bom proučil, ali obstajajo poslovniške možnosti, da se državni zbor ne blamira pri sprejemanju tega akta. Sejo nadaljujemo čez deset minut.
(Seja je bila prekinjena ob 15.24 uri in se je nadaljevala ob 15.42 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Sejo bomo nadaljevali čez deset minut, ob 15.55 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 15.45 uri in se je nadaljevala ob 15.55 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Ugotavljam, da je državni zbor sklepčen in lahko odloča.
Že v prejšnjem in tudi sedanjem odmoru sem se posvetoval glede situacije, ki je nastala. Dejstvo je, da je državni zbor pri sprejemanju amandmajev za odlok o letnem planu razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2000 sprejel tudi amandma, na podlagi katerega je bila že v razpravi podana ugotovitev, da je bila porušena finančna skladnost odloka. Zato sem se sam posvetoval in ocenjujem, da obstajajo poslovniški razlogi, da se z analogijo uporabi tretji odstavek 229. člena poslovnika in se s tem odpre možnost, da kvalificirani predlagatelji predlagajo uskladitveni amandma. Jaz bi tudi na podlagi te svoje ugotovitve prosil predstavnico sekretariata, če poda svoje stališče glede usklajenosti predlaganega odloka.
Prosim, gospa Ogrinčeva.
HELENA OGRINC: Hvala za besedo. Ob sprejetju amandmaja, s katerim se posega v predvideni prikaz rehabilitacije državnih cest v okviru letnega plana, ugotavljamo, da se s tem spreminja prikaz porabe sredstev, ki so namenjena za realizacijo predlaganega letnega plana v odnosu na prikazane vire sredstev. Zato ocenjujemo, da je potrebno z uskladitvenim amandmajem poseči in odpraviti to neskladnost. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Ogrinčeva. Predlagam torej, da vlada pripravi uskladitveni amandma. Lahko ga predlaga tudi matično delovno telo. Ampak sam ocenjujem, da je krajša pot, da to stori vlada.
Prekinjam torej to točko dnevnega reda. Še danes pa bomo tudi odločali o uskladitvenem amandmaju. Upam in pričakujem, da ga bo vlada pripravila.
Prehajamo na 25. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA DELA DRUŽBE ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI ZA LETO 2000. Program je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo?
Besedo želi predsednik uprave Darsa, mag. Janez Božič. Prosim.
MAG. JANEZ BOŽIČ: Hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci! Program dela družbe za avtoceste Republike Slovenije za leto 2000 je v bistvu letni akt družbe, s katerim se določajo oziroma se opredelijo in so opredeljene aktivnosti ter naloge, ki bodo zagotovile izvajanje nalog iz letnega plana razvoja in vzdrževanja za leto 2000. Na nek način pa je to preslikava letnega plana razvoja in vzdrževanja, s poudarkom na aktivnostih, ki jih vodi družba za avtoceste. Program dela družbe se seveda nekoliko razlikuje od programov iz prejšnjih let. To seveda ni kopija akta plana razvoja in vzdrževanja in drugih dokumentov, temveč je po vsebini dan poudarek na nalogah, ki bodo zagotovile optimalno in možno izvajanje letnega plana razvoja in vzdrževanja.
V osnovi program dela družbe za avtoceste sledi poslovni politiki družbe za avtoceste, ki jo je uprava družbe sprejela v letu 1999. Seveda so tako poslovna politika kot tudi sklepi vlade Republike Slovenije, vezani na analizo dosedanjega uresničevanja nacionalnega programa, med seboj komplementarni in se seveda tudi dopolnjujejo. Sam program družbe je sestavljen iz vsebinskih poglavij, ki opredeljujejo, v prvem poglavju splošno o delovanju družbe, v drugem poglavju organiziranje in vodenje gradnje, upravljanje in vzdrževanje v tretjem poglavju, v četrtem je izvajanje finančnega inženiringa, petič ocena potrebnih virov in pa realizacija avtocestnega programa v letu 2001 in pa šest, rekapitulacija programa dela 2000 z vrednostnim prikazom virov in porabe.
Jaz bi predlagal državnemu zboru, da se soglasje za program dela, seveda po sprejetju letnega plana razvoja in vzdrževanja, da se da to soglasje s strani državnega zbora in da bi bili redakcijsko vneseni popravki v programu, ki izhajajo in ki bodo izšli iz danes, pričakujem, sprejetega letnega plana razvoja in vzdrževanja za leto 2000. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala mag. Božiču, ki je predstavil program dela družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji za leto 2000. Program je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o programu.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Odbor za infrastrukturo in okolje je predlog programa dela Dars za leto 2000 oziroma predlog za soglasje k programu dela Dars obravnaval na svoji seji dne 12.4. Ob tem je obravnaval tudi poročilo o izvajanju letnega programa dela Dars za leto 1998 in tudi poročilo o izdvajanju sredstev in namenski porabi sredstev za graditev državnih cest, določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest, ravno tako za obdobje, torej za leto 1998.
Odbor je na koncu ugotovil - glede na to, da je to točko obravnaval takoj za sprejemom oziroma za letnim planom - torej ugotovil, da je potrebno v manjšem delu besedilo programa redakcijsko uskladiti tudi z okvirji, kot rečeno, pred tem dopolnjenega letnega plana razvoja in vzdrževanja. Zato je sprejel naslednji sklep: "Odbor za infrastrukturo in okolje predlagatelju programa dela Darsa za leto 2000 predlaga, da v predloženi dokument do razprave na seji zbora vnese popravke besedila tako, da bo vsebina programa dela skladna z letnim planom razvoja in vzdrževanja za leto 2000." In pa sprejel tudi sklep: "Odbor za infrastrukturo in okolje državnemu zboru predlaga, da na podlagi 6. člena zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji in 172. člena poslovnika državnega zbora Republike Slovenije sprejme odlok o soglasju k programu dela Darsa za leto 2000." Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Presečnik. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ali želite besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje soglasje... Na glasovanje dajem torej soglasje k programu dela družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, delniška družba, za leto 2000. Nato bom pa dal tudi na glasovanje predlog sklepa, da Dars v predloženi dokument vnese popravke besedila tako, da bo vsebina programa dela skladna z letnim planom razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2000, ko bo le-ta sprejet. To se bo tudi zgodilo, sam pričakujem, danes.
Da ne bo nesporazuma. Ponovno bi vprašal predstavnika predlagateljev tega dokumenta, ali ste v nastopu, mag. Božič, predlagali, da se soglasje k programu dela družbe da po sprejeti prejšnji točki ali sedaj, nato pa tudi sprejme sklep, kot je bil predlagan. Prosim, minister Bergauer.
MAG. ANTON BERGAUER: Hvala lepa. V kolikor je sklep, kot ga je predsednik predlagal, tudi potrjen, da se uskladi program dela Darsa s programom razvoja in vzdrževanja avtocest, potem je v redu, drugače bi ga pa morali za njim potrditi. V tem primeru, ker je pa ta sklep, je potem - ker so tako identične vse tabele in posamezne postavke - je potem samo potrebno uskladiti s tistim amandmajem, ki je bil s strani Ferija Horvata predlagan in tudi potrjen. Potem se uskladi program dela Dars za leto 2000, in če je tak sklep izglasovan, potem je lahko tudi soglasje k programu dela Darsa potrjeno. V kolikor pa seveda ta sklep ni potrjen, potem pa moramo za sprejetjem programa razvoja in vzdrževanja avtocest potrditi tudi program dela Darsa. Če je pa ta sklep, pa lahko sedaj. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Danes nam ne gre najbolje od rok vse skupaj. Kolega Presečnik, vi ste prej prebrali predlog sklepa, ki je naslovljen Darsu in ne državnemu zboru. Vaš sklep je samo to, da se pač da soglasje k programu dela Darsa. Kolega Presečnik, želite besedo? Predlagajte sklep.
JAKOB PRESEČNIK: Kolegice in kolegi! Predlagam, da najprej dokončamo prejšnjo točko, to je plan dela Darsa, in nato vlada pride s korigiranim programom dela in takrat se sprejme tudi ta odlok.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Proceduralni predlog gospoda Presečnika dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 28. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA NACIONALNEGA STANOVANJSKEGA PROGRAMA. Predlog tega programa je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Minister je že dlje časa med nami in mu dajem besedo. Prosim, dr. Pavel Gantar.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Upam, da mi bo šlo bolje od rok, čeprav mi vse stvari ne gredo povsem najbolje, ampak vseeno.
Pred nami je nacionalni stanovanjski program za tretje branje. V drugem branju je bila opravljena temeljita vsebinska diskusija o stanovanjski politiki ter nacionalnem programu, zato vam tega programa ne bi predstavljal, ker vam je znan, pa tudi javnosti ne. Lahko bi rekel samo to, da je ta program pripravljen tako, da so upoštevana priporočila in ugotovitve iz obravnave tako na odboru za infrastrukturo kot v državnem zboru, in ta program je pred vami.
V tem času so poleg tistih amandmajev, ki so že vključeni, prišli še drugi amandmaji. Do njih bi kar sedajle zavzel stališče, da ne bi potem še enkrat hodil za govornico - če smem? Tu so predvsem amandmaji združene liste, ki jih je matično delovno telo podprlo.
K dokumentu, ki ima datum 19.4., bi rekel, da prvemu amandmaju ne nasprotujemo.
Drugemu amandmaju nasprotujemo, predvsem zato, ker menimo, da vlada ne more sprejeti ocene, da bi bili vsi bivši imetniki stanovanjske pravice, ki živijo v denacionaliziranih stanovanjih, neka rizična skupina kar tako, upoštevaje zlasti dejstvo, da stanovanjski zakon izenačuje vse prejšnje imetnike stanovanjske pravice v pravicah iz najemnega razmerja. Po drugi strani pa je že uveljavljen sistem, pogojno rečeno, nadomestne privatizacije, ki deluje in ki naj bi ga tudi s tem programom naredili še bolj stimulativnega.
Potem sta na tem listu še dva amandmaja, ki pa ju podpiramo in imata v bistvu redakcijski značaj.
Pred časom smo dobili oziroma tako rekoč danes še amandma združene liste na posebnem listu. Rad bi se opredelil tudi do tega. Menimo, da tega amandmaja ne moremo podpreti, ker je v nasprotju s 97. členom stanovanjskega zakona, ki definira, kaj so naloge občin. S tem v nacionalnem stanovanjskem programu prenašate te naloge občin na državo, česar pa ne more program, temveč lahko samo zakon. Drugič, je v nasprotju tudi z 79. členom stanovanjskega zakona, ker stanovanjski zakon v tem členu opredeljuje stanovanjski sklad Republike Slovenije kot tistega, ki skrbi za financiranje stanovanjske zidave v Sloveniji, v imenu in za račun vlade. To na kratko. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru. Predlog nacionalnega programa je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje. Prosim predsednika odbora, da predstavi mnenje. Kolega Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Odbor je predlog nacionalnega stanovanjskega programa za tretjo obravnavo obravnaval na svoji seji, dne 18. aprila. Pri tem se je opredelil tudi do dveh amandmajev in ju podprl, do dveh amandmajev poslanske skupine združene liste in pa predlagal tudi dva svoja amandmaja oziroma amandmaja odborov. Vse skupaj imamo seveda v poročilu in pa v pregledu amandmajev.
Na koncu je sprejel sklep: Odbor za infrastrukturo in okolje predlaga državnemu zboru, da predlog nacionalnega stanovanjskega programa sprejme skupaj z amandmajema odbora in amandmajema poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov, ki jih odbor podpira. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Presečnik. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? Ali želi o nacionalnem programu v celoti razpravljati kdo od poslancev in poslank? Poslanske so že mimo. Bomo potem pa tudi lahko razpravljali o amandmajih, kolega Veber. O amandmajih boste razpravljali?
Prosim, kolega Veber, imate besedo.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Torej vendarle kljub temu, da se srečujemo s tretjo obravnavo nacionalnega stanovanjskega programa, ni odveč, da poskušamo opozoriti ponovno na dejstva, ki vladajo v Sloveniji na področju stanovanjske oskrbe in jih tudi ta nacionalni stanovanjski program nekako obide oziroma ne rešuje ustrezno. To, kar menimo v naši poslanski skupini, da ni v redu, je dejstvo, da rešuje problem predvsem socialnih stanovanj ta nacionalni program šele v letu 2009. Torej ciljno leto tega nacionalnega stanovanjskega programa je leto 2009, kar je bistveno predaleč glede na trenutne razmere, ki vladajo na stanovanjskem področju, predvsem pri oskrbi s socialnimi stanovanji. Danes je dejstvo, da je 7 tisoč čakajočih na socialna stanovanja in da seveda mnogi nimajo pravzaprav druge možnosti, da problem rešijo, torej da stanovanjski problem rešijo kot nekako s pridobitvijo socialnega stanovanja. Dejstvo je, da nacionalni program vendarle poskuša reševati ta problem predvsem s poviševanjem najemnin, kar seveda ne bo omililo problema pri dinamiki razreševanja oskrbe predvsem s socialnimi neprofitnimi stanovanji, kajti na trgu se bo pojavilo zaradi povišanja najemnin bistveno več družin ali posameznikov, ki bodo upravičeni do subvencij zaradi previsokih najemnin. Torej se bo število socialnih upravičencev povečalo. S tem pa se seveda izredno poseže v proračune občin, za katere sicer ministrstvo vztrajno trdi, da tudi v nacionalnem programu nikakor ne smemo predvideti nobenega mehanizma, ki bi reševal ta problem, za katerega so po stanovanjskem zakonu zadolžene občine. Mislim, da je to predvsem zavajanje poslancev in neustrezen pristop ministrstva za okolje, kajti že od samega sprejema stanovanjskega zakona naprej je bilo govora o tem, da bo način reševanja socialnih stanovanj opredelil predvsem nacionalni program, nacionalni stanovanjski program. Seveda se v tem nacionalnem programu ne zasledi drugega kot to, da se z dokapitalizacijo republiškega stanovanjskega sklada poskuša občinam omogočati zadolževanje v tem skladu zato, da pač poskušajo zgraditi nekaj več stanovanj.
Na vso to problematiko je opozoril tudi varuh človekovih pravic v svojem poročilu, kjer je tudi jasno navedel, da občine zaradi premajhnih finančnih zmožnosti niso v stanju reševati oskrbe socialnih stanovanj in tudi neprofitnih in da je tudi način reševanja te problematike skozi oblikovanje najemnin neustrezen. Te najemnine bodo namreč predvsem stimulativne za investitorje in lastnike stanovanj, ti pa seveda nimajo ustreznih učinkovitih socialnih korektivov in seveda zato se bo to stanje - kot sem v uvodu povedal - še poslabšalo.
Torej, v združeni listi nismo zadovoljni z nacionalnim stanovanjskim programom in tudi v naših amandmajih, ki jih predlagamo, želimo predvsem ciljno leto premakniti iz leta 2009 na leto 2005. Torej leta 2005 naj bi v Sloveniji bilo zgrajenih, če se opredelimo samo na socialna stanovanja, dva tisoč socialnih stanovanj. Potreba je že danes - ponavljam - sedem tisoč stanovanj. S tem bi seveda lahko v doglednem času prišli do zadostnega števila stanovanj na slovenskem trgu, kar bi zagotovo vplivalo na to, da bi se kvadratni meter stanovanjske površine v Sloveniji pocenil, ki je zagotovo precenjen, predvsem v Ljubljani. Predvsem pa mislim, da bi se tudi uredil odnos pri oblikovanju najemnin, katere poskušamo vendarle skozi sprejem zakonodaje nacionalnega programa pač poviševati do mej, ki za ljudi ta hip niso sprejemljive. Seveda rešitev v naših amandmajih nakazujemo s tem, da se v nacionalnem programu predvidi tudi financiranje socialnih stanovanj z nepovratnimi sredstvi, ne samo s krediti prek stanovanjskega sklada. S tem bi se zagotovo v letu 2005 ciljno leto lahko izvedlo. Poleg tega pa tudi sicer zakon o financiranju občin lepo govori o tem, da se občinam lahko dodelijo dodatna sredstva za programe, za katere so zadolžene, seveda pa morajo imeti za to podlago v zakonu ali ustreznem predpisu. Nacionalni program je ustrezna podlaga za to, da tudi zakon o financiranju občin je možno izvajati tudi v obliki zagotavljanja dodatnih sredstev za socialna stanovanja, za katera so zadolžene občine. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Veber, za vašo razpravo. Ali želi še kdo besedo? Gospod minister.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz bi rad zelo na kratko in ne bi želel, čeprav mogoče ne bi bilo odveč, če bi šli v veliko širšo in temeljitejšo razpravo, čeprav ne vem, če je avditorij res pripravljen za to. Bom zelo suhoparno odgovoril. Torej ni res, da bodo upravičenci do socialnih stanovanj rešeni šele leta 2009. Ni res, da bo 7 tisoč tistih, ki danes nimajo socialnih stanovanj, rešenih šele do leta 2009. Stanovanjska gradnja, tudi na socialnem področju, bo rasla tako, kot je predvideno, in se bo seveda do ciljnega leta povpraševanje po socialnih stanovanjih izenačilo s ponudbo socialnih stanovanj. To je ideja. In ta ideja je povsem sprejemljiva in izvedljiva in jaz danes ne priznam in ne poznam nobene države, kjer bi lahko v tem trenutku, takoj, ko nekdo postane socialni upravičenec, že lahko dobil socialno stanovanje.
Bodimo realni in vedimo, da je to seveda nek poseben proces, ki seveda povsod nekaj časa traja in nikjer ni drugače. Tu lahko seveda obljubimo, zdaj v tem vročem letu in poletju, marsikaj ljudem, česar ne bomo potem storili. In mi, ki delamo stvari zato, da jih tudi naredimo, seveda ne želimo obljubljati takih stvari. To je prva stvar.
Druga stvar so neprofitne najemnine. Neprofitne najemnine, ki naj bi dosegle cenovno, stroškovno najemnino v petih letih, bodo to stroškovno raven dosegle ob pogoju, da se bodo vzporedno razvijali mehanizmi, ki bodo omogočali tistim, ki nimajo možnosti, da nosijo stroškovne najemnine, ustrezne subvencije, objektne ali subjektne. Popolnoma nesmiselno pa je, da bi nizke najemnine plačevali tisti, ki imajo zadosti visoke prihodke, ker s tem mi dejansko subvencioniramo tiste, ki subvencij ne rabijo, na drugi strani imamo pa ljudi, ki nimajo stanovanj. To je enostavna in elementarna politika, ki je zadosti pregledna in jasna in tudi realistična.
Zato bi še enkrat pozval poslanke in poslance, da seveda imamo različne poglede na določene zadeve in mislim, da je to normalno, ampak da vendarle podprejo to usmeritev v nacionalnem stanovanjskem programu, tako kot je bila tudi predstavljena s strani vlade in seveda odgovornih mojih sodelavcev za tem podijem in tudi drugje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Replika, kolega Veber.
JANKO VEBER: Repliciram ministru v tistem delu, ko pravi, da bi pač socialni upravičenci morali kar takoj dobiti socialna stanovanja, ko pač postanejo socialni upravičenci. Dejstvo je, da se od leta 1991 problematika socialnih stanovanj ni reševala. Torej gre za praktično desetletno obdobje in vzrok oziroma posledica takšnega nereševanja stanja pri socialnih stanovanjih je, da imamo danes 7 tisoč upravičencev do najema socialnega stanovanja. Torej gre za razmere, ki so nastajale v tem desetletnem obdobju, v katerem ni bilo sistemskih virov za financiranje stanovanjske gradnje, in zato je prišlo na tem področju do drastičnega zmanjšanja. To so ne nazadnje tudi ugotovitve, ki jih lahko preberete v tekstu predloženega nacionalnega stanovanjskega programa, tako da ne gre za nobene izmišljene podatke, ampak za podatke, ki so očitno preverjeni tudi s strani samega ministrstva.
Vendar ugotavljamo, da naprej v rešitvah, ko se preide z opisa stanja v ponujene rešitve, pač ne sledi tem razmeram. In tudi pri najemninah lahko enako ugotavljamo, da je seveda mogoče vendarle ugotoviti, da je nekaj takih, ki bodo lahko plačevali tudi višje stanovanjske najemnine, vendar večina teh je pa takih, ki bodo morali zaprositi za subvencije in bodo prišli pravzaprav v status upravičenca do socialnega stanovanja. Tudi to je realnost v Sloveniji. In, seveda, možnost, ki jo v združeni listi ponujamo, je, da se s hitrejšo dinamiko izgradnje stanovanj poveča na trgu ponudba stanovanj in s tem tudi zmanjša cena ter se ne nazadnje s tem tudi izboljšajo življenjski pogoji za mnoge v Sloveniji.
Dejstvo, da bi se naj v tem nacionalnem programu ustrezno reševala socialna stanovanja, ni res, kajti iz tabele nacionalnega stanovanjskega programa lahko ugotovimo, da bi v letu 2000 bilo zgrajenih 300 socialnih stanovanj, 2001 400, 2002 500, 2003 600, 2004 800, 2005 1.000, torej vse prej kot potrebna dinamika na tem področju. In tudi tu se ne morem strinjati z ministrom, da nacionalni program bo ustrezno zagotavljal socialna stanovanja. Ne bo jih, to zadevo še vedno prepušča občinam, občine pa, vemo, se zadolževati ne bodo mogle še lep čas, zaradi neurejenih medsebojnih premoženjskih razmerij in ne nazadnje tudi zaradi tega, ker so v teku že drugi nacionalni programi, predvsem na področju šolstva, kjer občine ogromno investirajo in so večinoma tudi zadolžene do zakonsko predpisanega limita.
Tako da ob tej predpostavki, da bi stanovanjski sklad Republike Slovenije lahko oziroma da je kreditiranje občin skozi stanovanjski sklad Republike Slovenije prava rešitev, ugotavljamo, da to seveda ni prava rešitev, kajti občine ne bodo mogle najemati kreditov tudi iz teh sredstev, ki se sicer namenjajo v bistveno manjši višini tudi stanovanjskemu skladu Republike Slovenije, kot bi bilo to potrebno, da bi ta dinamika bila hitrejša, tako pri socialnih, neprofitnih in ne nazadnje tudi pri lastnih stanovanjih. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Besedo želi državni sekretar mag. Blaganje.
MAG. DUŠAN BLAGANJE: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane gospe poslanke in poslanci! Nikoli nismo trdili, da nacionalni stanovanjski program predlaga kakršnekoli idealne ali čarobne rešitve. V svoji dinamiki je predvsem realističen in ponuja tisto, kar je realno mogoče uresničiti, in zaradi tega predvideva postopne korake, da ne bi s svojimi ukrepi prispeval k obratnim posledicam, kot jih želimo; namreč, k pretirani rasti cen v stanovanjski oskrbi.
Tudi amandmaji, ki jih vlada podpira in ki jih je sprejel oziroma podprl odbor za infrastrukturo in okolje, odpirajo nove rešitve tudi k drugačnim razmerjem med državo in med občino pri zagotavljanju sredstev za graditev socialnih stanovanj. Vendar, seveda, to ne more biti narejeno tako, da bi država neposredno soinvestirala ali investirala v premoženje, ki je premoženje občine, dokler stanovanjski zakon od občine zahteva, da stanovanja gradi. Obstajajo načini, predvideva jih eden od zakonov, ki je v tem parlamentu vložen, predložil ga je poslanec, gospod Roman Jakič, ki usposobi stanovanjski sklad Republike Slovenije za investitorja stanovanj. Načini, ki omogočajo, da bo nacionalni stanovanjski sklad vstopal v aktivna razmerja z občinami na način, ki bo zagotavljal, da bodo v partnerskem odnosu zagotavljale večji obseg tudi socialnih stanovanj, kot do sedaj. Še več, že sedanji stanovanjski zakon omogoča v svojem 95. členu, da občina, ki je kakorkoli - ni definirano, v kakšni višini - pomagala neprofitni stanovanjski organizaciji pri pridobivanju neprofitnih stanovanj, zahteva, da se del teh neprofitnih stanovanj - ni definirano, kako velik, ali nič ali sto odstotkov - nameni za reševanje potreb upravičencev do najema socialnega stanovanja. Tudi tu imamo torej instrument, po katerem je meja med neprofitnim in socialnim stanovanjem v bistvu zabrisana in omogoča aktivno oblikovanje in vodenje stanovanjske politike občine že v dosedanjih razmerah.
Amandma, za katerega je gospod minister že prej povedal, da ga ne podpiramo, na videz pravzaprav ne pomeni velike spremembe. Konec koncev spreminja samo dinamiko in ciljne vrednosti, ki jih predlog nacionalnega stanovanjskega programa, kot ga je predložila vlada, predvideva za leto 2009, pri socialnih stanovanjih želi doseči v letu 2005. To preprosto ni mogoče, tudi če bi imeli ta trenutek na razpolago vsa potrebna sredstva.
V tem trenutku ministrstvo za okolje in prostor poskuša izpeljati projekt uvajanja inovacij in poglabljanja znanja na stanovanjskem področju. Projekt je utemeljen na anketi, ki smo jo v lanskem letu poleti izvedli med vsemi slovenskimi občinami. Med temi občinami smo identificirali potrebe, načrte in možnosti za uresničitev načrtov pri graditvi neprofitnih in socialnih stanovanj. Ta trenutek je položaj v Sloveniji tak, da tudi tiste občine, ki imajo največje potrebe na področju stanovanjske graditve in največje načrte, ne razpolagajo s potrebnimi stavbnimi zemljišči in niti one same niti od njih odvisne oziroma v njihovi lasti neprofitne stanovanjske organizacije oziroma stanovanjski skladi, niso zmožne v trenutku odreagirati kot investitorji in pričeti z graditvijo stanovanj. Tega ta trenutek v tako velikem obsegu, kot ga predvideva amandma, ni sposoben nihče, ne da bi to neposredno potegnilo za seboj drastično povišanje cen zaradi povečanega povpraševanja v razmerah ponudbe na trgu stanovanj oziroma trgu gradbenih storitev, kakršne so.
Tako da so razlogi, zaradi katerih nasprotujemo temu amandmaju - ne vsebinski, ampak povezani z dejanskim kontekstom, z dejanskim položajem na tržišču nepremičnin, na tržišču zemljišč, na tržišču stanovanj, na tržišču gradbenih storitev v Sloveniji. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa mag. Blagajne. Ponovno replika? Kolega Veber!
JANKO VEBER: Torej, seveda repliciram gospodu sekretarju v tem delu, ko govori, da seveda se ne razpolaga z zemljišči, hkrati pa seveda ugotavljamo, da zakon o stavbnih zemljiščih predvideva predkupno pravico občin samo v primeru prostorskih izvedbenih aktov. Torej, če je sprejet konkreten prostorski izvedbeni akt, je občina upravičenec, torej predkupni upravičenec, sicer ne. Torej isti resor ima nekako mehanizem v roki, ki bi omogočal občinam lažje pridobivanje gradbenih zemljišč.
Poleg tega pa bi želel spomniti tudi na to, da smo pred kratkim vendarle sprejeli tudi zakon o javnih skladih, ki predvideva, da se bivša družbena zemljišča, ki so opredeljena v prostorskih dolgoročnih planih kot nezazidana stavbna zemljišča, vrnejo v last občin. Kar pomeni, da se bo fond stavbnih zemljišč v občinah v perspektivi bistveno povečal. Seveda resna ovira, ki trenutno je na poti občinam, da si pridobijo ta zemljišča, je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki občinam ne posreduje ustreznih podatkov, ki jih potrebuje za vknjižbo v zemljiško knjigo. Kljub številnim pozivom, tudi predloženim pogodbam, ki bi jih moral sklad vrniti občinam, ta hip ugotavljamo, da sklad namenoma zavlačuje vse te postopke in, seveda, s tem povzroča izredno veliko - tudi gospodarsko - škodo in, seveda, tudi ogroža nenazadnje tudi nacionalni stanovanjski program.
In sredstva, ki jih sicer v nacionalnem stanovanjskem programu predlagamo kot hitrejšo dinamiko, torej predvsem s hitrejšo dinamiko do leta 2005, to niso sredstva, ki bi jih občine kar tako dobile iz proračuna, ampak so sredstva, ki jih občina lahko dobi na podlagi pripravljene dokumentacije, kar pomeni, da bo imela ustrezno zemljišče, da bo imela izdana ustrezna dovoljenja: lokacijsko, gradbeno in, seveda, potem boš lahko pridobil tudi nepovratna sredstva iz proračuna Republike Slovenije. Nikakor pa naš amandma ne pomeni, da bi občinam kar tako razdelili ta denar in te bi potem lahko počele z njim tudi druge stvari.
Torej gre predvsem za željo, da se v nacionalnem stanovanjskem programu predvidi mehanizem nepovratnih sredstev za izgradnjo socialnih stanovanj. To pa zagotovo je nekaj, kar državni zbor lahko sprejme, in je opredelitev tudi, torej, pomembna opredelitev v nacionalnem stanovanjskem programu za ustrezno reševanje oskrbe s socialnimi stanovanji.
Jaz sicer verjamem, da - in tudi sam zaupam republiškemu stanovanjskemu skladu in verjamem, da mu tudi ministrstvo za okolje zaupa in mu nalaga tudi dodatne naloge, za katere sicer ta sklad ni bil ustanovljen, gre za izgradnjo socialnih stanovanj. Torej, dobil je dodatna pooblastila, vendar ne vem, zakaj ministrstvo skozi ta nacionalni program povsem ne zaupa lokalnim skupnostim. Hkrati govori, da jim stanovanjski zakon izrecno nalaga to pristojnost, po drugi strani jim pa očitno ne zaupa in namenja sredstva raje republiškemu stanovanjskemu skladu, ne namenja jih pa, seveda, neposredno občinam. Seveda, v kolikor bo stanovanjski sklad postal investitor, lahko pač zgradi ta stanovanja za tako imenovani trg; vendar vseeno, obremenitve občin zaradi dodatnih obveznosti, zaradi povečevanja predvsem najemnin, bodo nastale in že nastajajo in nenazadnje smo tudi s spremembo stanovanjskega zakona razširili obveznosti občin tudi do tistih stanovanj, ki so v lasti drugih - ali privatnih ali pravnih oseb - in v katerih, pač, stanujejo opravičenci do socialnih stanovanj. Občina bo tudi te razlike v ceni morala subvencionirati.
Torej gre za dodatno obveznost, ki pa jo nihče ne more zagotoviti, da jo bo tudi v bodoče bodoče vlade, predvsem v letu 2001, v proračunu Republike Slovenije upoštevale kot dodatno obveznost občin. Predvidena je sicer povečana primerna poraba teh občin za te zneske, vendar mislim, da mehanizem, ki bi dejansko omogočal izvajanje tega povečanja, trenutno ni na razpolago in je nerealno pričakovati, da bodo občine to povečano obveznost imele pokrito tudi iz proračuna. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Veber. Replika, kolega Bajc.
JOSIP BAJC: Gospod predsednik, kolegice in kolegi, lep pozdrav! Malo sem presenečen nad izjavo v začetku replike, ki jo je izrekel kolega Veber - mislim, da bi kot župan občine Kočevje lahko vedel, da sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ne omogoča občinam, da na podlagi 7. točke 57. člena zakona o javnih skladih pridobijo zemljišča, ki so s prostorskimi akti opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča. Mislim, da boste vi kot župan morali narediti seznam teh parcel, ki so opredeljene. Verjetno ste bili tako dober župan, da teh zemljišč po letu 1993 niste prenesli na sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, temveč so še vedno v zemljiški knjigi opredeljena kot družbena lastnina ali splošno ljudsko premoženje, verjetno v uporabi krajevnih ljudskih odborov ali ne vem koga, krajevnih skupnosti občin in ne vem česa vse.
Na podlagi 7. točke 57. člena zakona o skladih lahko podaste predloge vknjižbe v zemljiško knjigo, da je to splošno ljudsko premoženje - družbena lastnina v uporabi, kot sem prej rekel - bivših družbenopolitičnih oblik organiziranosti in na lokalnem nivoju postanejo tudi last občine. Konkretno, okrožno sodišče v Postojni, zemljiška knjiga, dovoljuje take vpise lastninske pravice na občino. Konkretno: občino Pivka oziroma Postojna kot bivšo imetnico pravice uporabe družbenega premoženja oziroma splošno ljudskega premoženja, če z enim od prostorskih aktov dokažemo, da je to opredeljeno kot nezazidano stavbno zemljišče.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika na repliko, kolega Veber.
JANKO VEBER: Repliciram gospodu Bajcu. Iz njegovega izvajanja predvsem ugotavljam, da obstaja v tej državi dvoje meril: gre za občine, ki lahko urejajo te probleme, in gre za občine - predvsem, če je to občina Kočevje - ki tega ne morejo urejati.
Občina Kočevje ni prenesla zemljišč na sklad, smo pa tudi jasno povedali, da lahko prenesemo in ne vidimo nobenih ovir, da se prenesejo kmetijska zemljišča, ki so predvidena v prostorskih planih kot kmetijska zemljišča, na sklad in so bila prej v družbeni lasti, občinski. Seveda pa je večina zemljišč, ki so bila prenešena na sklad, bilo prej v upravljanju bivših družbenih podjetij. No, in ta podjetja so te sezname pripravila in morala pravzaprav oddati ta zemljišča na sklad kmetijskih zemljišč; če so želela ta podjetja prenesti ta zemljišča na občino, jim sklad pozneje ni izdajal dovoljenj za izvedbo postopka lastninjenja. Torej je šlo za izsiljevanja sklada kmetijskih zemljišč, in kolikor razumem, očitno podpirate takšno početje in nadaljevanje nekega nezakonitega stanja še naprej v skladu kmetijskih zemljišč.
Poleg tega bi moral sklad kmetijskih zemljišč z nezazidanimi stavbnimi zemljišči, ki jih je imel v svojem upravljanju, občinam, na njihov poziv, že pred sprejemom zakona o javnih skladih posredovati, katera zemljišča je dobil in so opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča zaradi obračunavanja lokalnega občinskega davka. Gre za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. Sklad nikoli ni posredoval teh podatkov oziroma je, konkretno, za občino Kočevje posredoval podatek "16 kvadratnih metrov" - to je pisarna, ki jo zaseda sklad kmetijskih zemljišč v Kočevju. Torej gre za očitno kršenje zakonodaje tudi na področju davčne zakonodaje, sicer lokalnega davka, ki pa je izredno pomemben za lokalno skupnost.
Nekaj podobnega se je ne nazadnje dogajalo tudi pri katastrskem dohodku. Dolgo je sklad tajil to obveznost in tudi tu je kršil zakonodajo na področju javnih financ. Seveda se mi zdi nevzdržno stanje, da neka organizacija, zavod, ki smo ga ustanovili v državnem zboru in predvsem z namenom, da izvaja in skrbi za javni interes, podatke, ki jih ima na razpolago, občinam ne da in da si morajo te občine same pravzaprav priboriti te podatke. Seveda bomo to - in to tudi delamo - storili in bomo od vseh teh podjetij pridobili te podatke in seveda začeli z vknjižbo v zemljiško knjigo. Vendar, mnogi primeri kažejo na to, da sklad danes teh podatkov noče dati in da pravzaprav s tem ovira hitrejši napredek pri reševanju teh problemov.
Poleg tega je tudi dejstvo, da bi moral sklad od sprejema zakona o javnih skladih nakazovati občinam tudi vse zakupnine in jih ne nakazuje, kar je dodatno kršenje zakonodaje in nepravilnost pri poslovanju sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Torej, karkoli se v tem parlamentu dogovorimo, sprejemamo zakon, ta sklad tega ne izvršuje. In seveda se resno postavljajo vprašanja, ali ta sklad v Sloveniji sploh potrebujemo.
Nenazadnje se to postavlja tudi pri izvedbi - vprašanje pri izvedbi denacionalizacije. Me zanima, kako boste obvezno razlago, ki je na današnji seji tudi točka dnevnega reda, podpirali, ki govori o tem, da mora sklad zagotoviti nadomestna zemljišča. Vlog za nadomestna zemljišča je dvakrat več, kot jih imamo v Sloveniji na razpolago. In seveda če bo sklad to izvedel - kar bi moral - pomeni, da bo sklad ostal brez kmetijskih zemljišč. In tudi tukaj se potem postavlja vprašanje, ali je v Sloveniji sklad kmetijskih zemljišč -ponovno - sploh potrebujemo.
Torej gre za dejstvo, da ne ovira samo stanovanjsko gradnjo, ovira tudi izvajanje denacionalizacije, ovira lokalne skupnosti in da pridobijo ustrezne prihodke itn., itn., da ne naštevam ostalih nepravilnosti, na katere smo pravzaprav že opozarjali. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Veber. To je ekzemplaričen primer, kako preko replike preideš na temo, ki resnično ni v povezavi. Ampak, to sta pravzaprav bila oba akterja te povsem nove teme: ali potrebujemo ali ne potrebujemo sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. To ni v ničemer povezano s točko dnevnega reda. Prvi del vprašanja, ki ga je odprl kolega Veber, pa je, ko gre za zemljišča, za stanovanjska zemljišča. Prosim, držite se te vsebine, ne pa, ali sklad potrebujemo ali ne. Replika, kolega Bajc.
JOSIP BAJC: Hvala, gospod predsednik. Ravno to hotel sem prvo reči v tej repliki, da je kolega Veber popolnoma drugo temo odprl. Jaz sem mu repliciral v tistem delu njegovega prvotnega izvajanja, ko je rekel, da sklad kmetijskih zemljišč in gozdov onemogoča pridobitve lokalnim skupnostim zemljišč za potrebo stanovanjskih izgradnje; in sem rekel, da temu ni tako, glede na to, da imamo 7. točko 57. člena zakona o javnih skladih, ki pravi, da družbena lastnina - se pravi zemljišča, ki so še zmeraj družbena lastnina, se pravi, da niso bila predmet lastninjenja bodisi po zakonu o zadrugah oziroma zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij itn. - so po tem 57. členu last lokalnih skupnosti.
Jaz se strinjam s kolegom Vebrom, ko je rekel, da so bivša družbena podjetja ob priliki lastninjenja izvzemala določena zemljišča, ki jih niso olastninili, in so jih 1996. oziroma 1997. leta prenesla, skladno z zakonom o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, na sklad. Vendar, kolega Veber, na skladu kmetijskih zemljišč nimajo naših in vaših - konkretno v Kočevju in od nobene občine - izhodišč za sestavo srednjeročnega plana 1985-1990, 1990-2000, da bi v teh prostorskih planih ugotovili, katera zemljišča, ki so jih bivša podjetja oziroma danes delniške družbe prenesle na sklad, so opredeljena s temi prostorskimi akti kot nezazidana stavbna zemljišča. To boste vi, oziroma jaz, oziroma občine bodo morale ugotoviti, katera so ta zemljišča, in potem pozvati dejansko v primeru, če bo to potrebno, sklad, da jih prenese na lokalno skupnost, skladno s 7. točko 57. člena.
V kolikor so, bom rekel, problemi v zvezi s temi prenosi, mislim, da se je to potrebno pogovoriti samo na okrožnem sodišču. Mislim, da ga imate tudi v Kočevju, tudi v Kočevju. Konkretno, na našem koncu smo se dogovorili z eno od družb, ki je pooblaščena za take zadeve, da nam je to začela pripravljati in ugotavljati.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Še replika? Kolega Veber, replika. Predlagam, da to dilemo razrešita kasneje sama.
JANKO VEBER: No, saj bo kratka replika. Torej, gre za dejstvo, da sklad ima podatke, katere parcele spadajo in so opredeljene kot nezazidana stavbna zemljišča. Ima podatke, katere parcele spadajo celo v zazidalne načrte. Vendar teh zemljišč ne vrne občinam oziroma z njimi ne sklene tudi ustreznih pogojev. Tako, da gre očitno za dvojna merila, ki veljajo v tej državi, in seveda na to, pač, želim še enkrat opozoriti. Vaša prizadevanja, da pri vas ta zadeva se lahko odvija, pri nas ne, to samo potrjujejo. Gre za dvojna merila.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Bajc, kratka replika, zadnja.
JOSIP BAJC: Poglejte, kolega Veber. Tako, kot ste prej rekli: vi, kot dober župan, niste prenesli zemljišč na sklad kmetijskih zemljišč in gozdov leta 1993 do danes. Enako mislim, da tudi sklad ne bo prenesel na občine zemljišč, katere so prenesla - prej smo rekli - bivša podjetja. Ampak bo - verjetno na vašo zahtevo, na vašo zahtevo, ki jo boste utemeljili, da so taka in taka - prenesel na vas. Verjetno. Spomnili se boste, da 1995. leta smo takrat župani dobili ponudbo, da sklenemo neke pogodbe - oziroma 1994 leta - s katerimi bi prenesli vsa zemljišča na sklad. Jih nismo. In verjetno tudi oni sedaj kar avtomatsko ne bodo, ampak bodo na našo zahtevo oziroma na zahtevo občin prenesli ta zemljišča.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zadnja replika s strani kolega Vebra na to temo.
JANKO VEBER: Moram priznati, da sem pravzaprav pozabil, kaj je že govoril. Torej, glede...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Šlo je za vprašanje, ali ste že kot občina dali pobudo skladu, da prenese zemljišča.
JANKO VEBER: No, saj. Samo pojasnilo, ja. Torej glede tega ali je občina prenesla ali ne - to sem povedal: občina je dala izjavo, da prenesemo kmetijska zemljišča na sklad. To izjavo smo dali in ne oviramo nobenih postopkov. Nobenih postopkov ne oviramo! Dogaja se pa kontra, da pa sklad dejansko ne želi slediti tem aktivnostim in, seveda, pač se obnaša tako, kot se obnaša in nekateri pač to lahko rešujete, drugi, pač, očitno ne moremo na nek normalen način. Z naše strani so dani vsi pogoji, da se to opravi, in je tudi pismena izjava dana na sklep, vendar se pa stvari ne uredijo.
S tem tudi prekinjam to razpravo, ki zagotovo je povezana tudi z nacionalnim stanovanjskim programom, za katerega trdim, da je ogrožen ravno zaradi sklada kmetijskih zemljišč.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Repliko? Kolegica Maria Pozsonec, replika.
MARIA POZSONEC: Če sem že bila osebno omenjena, potem povem, zakaj sem protestirala. Menim, da župani naj opravijo razpravo med seboj, ne pa tukaj v parlamentu. Hotela sem povedati to, da zato sem glasovala zmeraj proti temu, da župani so v parlamentu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Na ta poseg kolegice Pozsončeve ni replik. Kolega Bajc, ni replik. To je bil proceduralni predlog, da se preprosto replika na to temo izčrpa. .../Glasovi iz dvorane./...
Ja. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih. Imamo pregled amandmajev z dne 19. aprila 2000. Na tem pregledu pa manjkata dve dopolnili, ki sta bili predlagani s strani poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov. Minister dr. Gantar je v prvem nastopu tudi povedal, kakšno je stališče vlade. Jaz bom pri vsakem amandmaju prebral. Prosim, da ste pozorni, če sem si točno zapomnil, ker je bilo to ustno povedano.
Odpiram poglavje 2 - nacionalni stanovanjski program. K temu poglavju imamo 5 amandmajev, prvega predlaga poslanska skupina združene liste. Delovno telo - podpira, vlada - ne nasprotuje. Amandma pod točko 2, predlagatelj - poslanska skupina združene liste, delovno telo - podpira, vlada - nasprotuje. Amandma pod točko 3, predlagatelj - odbor, vlada - podpira.
Sedaj pa sledita še amandmaja, ki sta bila dodatno vložena s strani poslanske skupine združene liste. Iz razprave gospoda ministra vem, da vlada ne podpira drugega amandmaja. Kaj pa prvega? Torej imamo prvi in drugi amandma - dodatni - s strani združene liste, vlada ju ne podpira. Ali želi kdo besedo o teh amandmajih?
Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Rad bi vas, kolegice in kolegi, opozoril na prvi in drugi amandma, ki sem ju vložil na pobudo in prošnjo združenja nosilcev stanovanjske pravice v denacionaliziranih stanovanjih.
Menim, da smo s spremembami stanovanjskega zakona in z različnimi oblikami reševanja vprašanj pridobitve stanovanja teh nosilcev stanovanjske pravice nekaj primerov uspeli rešiti. V večini primerov tem bivšim nosilcem stanovanjske pravice sicer ohranjamo najemno razmerje, jim to najemno razmerje varujemo, ne dajemo pa jim enakih pogojev za pridobitev stanovanjske pravice lastniškega stanovanja, kot smo ga imeli drugi; čeprav vsi vemo, da v času, ko so se ta stanovanja pridobivala, tisti, ki je dobil najemno stanovanje, ni vedel, ali je bilo denacionalizirano ali na novo zgrajeno oziroma to ni bilo bistveno. Predlogi, ki so v naših amandmajih dani, sledijo temu, da bi tudi nacionalni stanovanjski program, skladno z obljubami, ki jih je vlada že dajala, še kakšno dodatno možnost reševanja teh vprašanj odprli.
Zaradi tega nas veseli, da je matično delovno telo oba amandmaja podprlo. Moram reči, čudi, da jih ne podpira vlada, ampak izgleda, da je pač njihov odnos do reševanja teh vprašanj - bi rekel - ostal še vedno ozkogruden in mislijo, da so rešitve, ki jih je prinesel stanovanjski zakon, edine in dokončne. Pričakujem, ker gre v tem primeru res za usmeritve, ne pa za nek zakonski tekst, ki ga je tako ali drugače treba upoštevati, da boste poslanke in poslanci sledili tem predlogom in oba amandmaja podprli. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ugotavljam, da sta se sedaj srečala kolega Veber in Bajc, tako da bo zagotovo dogovor o prejšnjem vprašanju dosežen. Besedo želi mag. Blaganje, državni sekretar.
MAG. DUŠAN BLAGANJE: Hvala lepa, gospod predsednik. Želel bi pojasniti samo to, da vlada nasprotuje drugemu amandmaju iz pregleda, zaradi tega, ker četrti amandma v celoti rešuje ta vprašanja. Drugi amandma je povsem neustrezno zasnovan: omogoča položaj, ko bi gradili v javnem sektorju nadomestna stanovanja, ki jih najemniki sploh ne bi hoteli vzeti. Če pa nek najemnik zaradi resnično nevzdržnih pogojev, pa čeprav formalno gledano sicer prebiva v stanovanju, se uvrsti po merilih za dodeljevanje neprofitnih stanovanj kot upravičeni prosilec za neko stanovanje, ki mu ustreza, potem to četrti amandma rešuje popolnoma brezhibno. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Četrti amandma pa je amandma k 4. poglavju, ne k temu poglavju. Replika, kolega Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. V poslanski skupini - in tudi jaz osebno - amandma k četrtemu poglavju, ki ga je pripravil matični odbor, podpiram. Mislim, da del problema rešuje. Namreč, rešuje problem v tem delu, da lahko, če stanovanja so na razpolago, zagotovi tudi najem takšnega stanovanja.
Naš predlog gre za en korak naprej in želi omogočiti tudi kakšno stanovanje več za eventualen najem. Zato ne rešuje v celoti tega problema četrti amandma, posebej ob dejstvu, da pač - bi rekel - poznamo nacionalni program - jaz ne bi želel, ker je bila prej diskusija, ga obnavljati - da je in gradnja socialnih in gradnja neprofitnih stanovanj zelo zelo številčno omejena in da če ne bomo teh možnosti dopuščali, potem se bo lahko zgodilo, da se ne bodo dale realizirati.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma k II. poglavju. Predlagatelj je poslanska skupina združene liste, delovno telo - podpira, vlada - ne nasprotuje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za tak amandma? (34 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k temu poglavju. Predlagatelj je poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov, delovno telo ga podpira, vlada mu nasprotuje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (12 poslancev.) Kdo je proti? (22 poslancev.)
Ta amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma k temu poglavju, predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Morda je bilo nekoliko hitro. Ugotavljam prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem prvi amandma s pregleda - dodatni amandma, ki ste ga prejeli na klop v ločenem gradivu. Predlagatelj je poslanska skupina združene liste, vlada ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (12 poslancev.) Kdo je proti? (25 poslancev.)
Ta amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma, ki ga prav tako predlaga poslanska skupina združene liste. Tudi tega amandmaja vlada ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (12 poslancev.) Kdo je proti? (26 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na poglavje IV in na amandma odbora za infrastrukturo in okolje, vlada ga podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (36 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet. Končali smo z glasovanjem o amandmajih.
Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb nacionalnega programa. (Ni.)
Prehajamo na glasovanje o nacionalnem programu v celoti. Na glasovanje dajem predlog nacionalnega stanovanjskega programa. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani nacionalni stanovanjski program? (49 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je državni zbor sprejel nacionalni stanovanjski program.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 29. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO PA JE TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O KOPALIŠKEM REDU. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila Vlada Republike Slovenije. Miran Bogataj želite besedo? Državni sekretar, državni podsekretar v ministrstvu za obrambo. Prosim.
MIRAN BOGATAJ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani zbor. Vlada je pri pripravi predloga zakona o kopališkem redu za tretjo obravnavo upoštevala, seveda, vse amandmaje in napravila tudi redakcijske popravke, ki so bili dogovorjeni na matičnem delovnem telesu. Vlada predlaga k zakonu samo en amandma, in sicer predlagamo, da se zakonu vrne tisto ime, kot je bilo predlagano, ko se je začela obravnava. To je ne zakon o kopališkem redu, ampak zakon o varstvu pred utopitvami. Razlogi za to so obširno obrazloženi v gradivu, gre za razloge, ki so sistemske in pa vsebinske narave.
Zakon o kopališkem redu je oziroma kopališki red je samo en akt, ki se pojavlja pri kopališčih, medtem ko zakon ureja celotno področje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Bogataju. Predlog zakona je obravnaval odbor za obrambo kot matično delovno telo. Gospod Petan, prosim. Amandmaja niste nobenega predlagali.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Torej odbor za obrambo je omenjeni zakon obravnaval, in sicer šlo je v bistvu samo za naslov zakona. Spomnili se boste, da je zakon prišel v proceduro kot zakon o varstvu pred utopitvami in da smo v prejšnji obravnavi sprejeli amandma o naslovu. Se pravi, sprememba naslova zakona, da bi bil to zakon o varstvu pred utopitvami. Torej predstavnik predlagatelja nam je tudi danes obrazložil, zakaj vztraja pri prvotnem besedilu. Podobno se je ponovilo tudi na odboru za obrambo in to poročilo ste dobili. Jaz bi omenil samo še to, da predstavnica sekretariata, ki je tudi sodelovala na seji odbora za zakonodajo in pravne zadeve, je povzela mnenje sekretariata. Ob tem je dajala, da so v besedilu predloga zakona ustrezno vključeni vsi drugi obravnavani sprejeti amandmaji, seveda na prejšnji obravnavi. Tako pripravljeno besedilo sekretariat z vidika svoje vloge nima pripomb, razen k naslovu, ki je po mnenju sekretariata neprimeren. Zato se sekretariat strinja tako z amandmajem vlade k naslovu predloga zakona kot tudi z njegovo obrazložitvijo. In zato smo tudi člani odbora sprejeli ta amandma, in sicer sprejeli smo naslednji sklep: "Odbor državnega zbora za obrambo predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog zakona o kopališkem redu, tretja obravnava, sprejme skupaj z amandmajem vlade, ki pravi, da naj se zakon zopet imenuje Zakon o varstvu pred utopitvami." Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Petan. Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Zakonski predlog v celoti dajem v razpravo poslankam in poslancem. Kolega Gasparini.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa. Samo eno kratko vprašanje, gospod podsekretar Bogataj. Kje so tobogani? Ali je to infrastruktura ali je to nekaj, ki se uporablja za skakanje v vodo, ali kaj? Torej, mi notri - jaz osebno ne najdem tega, ne. Nesreč pa je dosti, veste. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, gospod Bogataj, za odgovor.
MIRAN BOGATAJ: Na vprašanje, ki je bilo postavljeno; ta zakon ureja nekatere pogoje tudi pri umetno grajenih kopališčih. S tem sedaj, da tobogani so sestavni del pač kopališč in vseh teh naprav, ki se v kopališčih pojavljajo in zanje se upoštevajo splošni predpisi. Pred tem področje oziroma področno ministrstvo, to je za okolje in prostor, pa seveda lahko tudi s podzakonskimi predpisi še dodatno ureja in določa pogoje za postavljanje takih objektov.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Zaključuem... Gospod Bevk želi besedo.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Mogoče bi bilo prav, da bi se oglasil prej, ko so imele besedo poslanske skupine, pa vseeno bom nekaj prav na kratko povedal v zvezi z zakonom o varstvu pred utopitvami, kot se je pred tretjo obravnavo tudi imenoval, in mislim, da je prav tako, da to ime, ki je bilo prvotno predlagano, tudi podpremo v tretji obravnavi.
Namreč, rad bi pa vseeno spomnil, da je ta zakon zakon z eno najdaljših brad, ki jih imajo zakoni v našem parlamentu, saj je bil na vladi sprejet že davnega, lahko rečem, 14. decembra 1995; se pravi, v prejšnjem stoletju, in je komaj danes prišel na dnevni red državnega zbora v tretji obravnavi in bomo komaj uspeli, da ga sprejmemo pred letošnjo turistično ali pa, če tako rečem, kopalno sezono.
Torej, utopitve so na tretjem mestu po nesrečah, takoj za nesrečami v prometu in za nesrečami pri delu. Še pred letom 1970 je bilo več kot sto utopitev letno, potem se je ta številka zmanjšala, vendar kljub temu ni razveseljivo dejstvo, da so prav utopitve tretje po vrstnem redu med smrtnimi nesrečami. Ne samo to, da bomo izboljšali varnost pred utopitvami v morju, jezerih, rekah in drugih vodah, kjer se izvajajo športne dejavnosti in rekreacija, zelo pomembno je, da je ta zakon uredil in da bo uredil tudi vprašanje potapljanja z avtonomno potapljaško opremo, kajti to področje je bilo v državi do sedaj popolnoma neurejeno in se je šele na mojo poslansko pobudo pred dvema letoma uredilo s posebno vladno uredbo; sedaj bo to tudi zakonska materija. Spomnimo se samo številnih nesreč, ki so se zgodile pri potapljanju v podzemnih jamah, tako v Divjem jezeru pri Idriji kot tudi v kraški jami blizu Trsta, pa tudi potapljanje pod ledom v Bohinjskem jezeru se je končalo s smrtnimi žrtvami.
Tako da absolutno podpiram sprejem tega zakona, tako osebno kot moji kolegi v poslanski skupini Združene liste socialnih demokratov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Bevk. Zaključujem splošno razpravo.
Amandmajev nimamo. V razpravo dajem amandma vlade, ki se glasi: "V naslovu predloga zakona o kopališkem redu, tretja obravnava, se besedi 'kopališkem redu' zamenjata z besedami 'varstvu pred utopitvami'." Ta amandma podpira tudi delovno telo. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Navedeni amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; spremenili smo naslov zakona.
Mislim, da ni potrebno, da sprašujem sekretariat, ali je bila porušena medsebojna skladnost določb zakona, ker smo amandmirali samo naslov. Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti.
Na glasovanje dajem torej predlog zakona o varstvu pred utopitvami. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon državni zbor sprejel.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 30. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O PRENOSU PREMOŽENJA BIVŠIH DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ MED SREDSTVA LOKALNIH SKUPNOSTI IN ZAVODA ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE - hitri postopek. Predlog zakona je državni zbor obravnaval na 19. seji. Obravnavo je prekinil ter zadolžil Vlado Republike Slovenije, da v roku treh tednov poda informacijo o prenosu premoženja bivši družbenopolitičnih organizacij na lokalne skupnosti v skladu s 34. členom zakona o političnih strankah. Vlada odgovora še ni posredovala.
Nadaljujemo s splošno razpravo poslank in poslancev. Takoj dam besedo, kolega Hvalica. Magister Debelak! Ali pri tej točki predstavljate vlado? Prosim.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Ne predstavljam vlade, ampak predstavljam tisti resor, ki je bil nekje poklican, da te zadeve komentira in da da seveda mnenje k zakonu.
Moram reči, da je naš resor, to se pravi ministrstvo za notranje zadeve, v bistvu 29. februarja tega leta poslal na vlado mnenje k predlogu, ki ga je predložil poslanec gospod Ivo Hvalica s predlogom, da se zadeva obravnava na odboru vlade in kasneje potem tudi na seji vlade. Takrat je bilo povedano, da je treba o tem storiti koalicijsko usklajevanje. Do tega koalicijskega usklajevanja do danes ni prišlo. Seveda je v tem kontekstu aktivnost in dejavnost, ki jo ima resor, ki je pač kreiral to mnenje, zaključena in lahko samo to sporočim, da smo mi v ministrstvu za notranje zadeve to svojo nalogo opravili, da pa nadaljna realizacija, pač, zaradi koalicijske neuskladitve ni bila realizirana.
Enako velja za tisto, kar je bilo obravnavano na zadnji seji, da se pripravi poročilo. Tudi to je bilo nekako odstopljeno ministrstvu za notranje zadeve. Zakaj? Zato, ker ministrstvo za notranje zadeve vodi register političnih strank in je pristojno za evidentiranje teh zadev. Navedli smo svoja stališča, svoje pobude in seveda na tej točki moram reči, da smo svoje aktivnosti izpolnili, žal pa zadeva potem v nadaljevanju ni bila realizirana.
Torej ne predstavljam vlade, ampak predstavljam tisti resor, ki je bil poklican, da svoje stvari opravi in ta resor je svoje zadeve opravil. V nadaljevanju pa do realizacije ni prišlo zaradi razlogov, ki sem jih že navedel. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Hvala lepa. Torej vlade je pri tej točki..., hvala mag. Debelaku. Vlada je pri tej točki kot svojega predstavnika pooblastila Boruta Šukljeta, ministra in pa dr. Gorazda Trpina, državnega sekretarja. Če bo v razpravi potrebno še, da bi se oglasil predstavnik vlade, bom, seveda, dal tak predlog na glasovanje oziroma če ne bo nihče od poslank in poslancev nasprotoval, bi potem lahko mag. Debelak tudi kot predstavnik vlade pri tej točki nastopal. Proceduralni predlog, Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Moj predlog je, da se točka preloži oziroma prekine, ker ste jo začeli, ne glede na to, da niso izpolnjeni pogoji za obravnavo na tej točki. Jaz se zahvaljujem mag. Debelaku, da je pojasnil, kaj je naredilo njegovo ministrstvo oziroma njegov resor, ampak rad bi vas spomnil na to, zakaj smo sprejeli ta sklep. Hoteli smo vedeti, o čem pravzaprav razpravljamo. Moramo imeti seznam tega premoženja. Saj ne sprejemamo zakona zaradi zakona. Niti zakona zaradi zakona ne. Ampak ta zakon ima neko dimenzijo, neko materialno dimenzijo. In brez tega niso izpolnjeni pogoji, gospod predsednik.
Zato prosim, da točko prekinete, da jo pa ne prekinete tako, da bi se obravnavala potem na eni izmed naslednjih sej, kot se običajno reče zadnje čase, ampak da jo prekinete samo danes na tem zasedanju, da se poskuša ugotoviti, ali je vlada v stanju - na primer jutri, jutri je četrtek - da se koalicijsko uskladi. Ta tekoča vlada - ne vem, kako se imenuje: hitro tekoča ali počasi tekoča - da se uskladi in da pove mogoče, da je dovolj tudi to, da če je to poročilo pripravljeno - tisto poročilo, ki ga je omenil mag. Debelak - da enostavno vlada to poročilo "požegna" in reče, to pa je..., torej to poročilo vlade, ki je odgovor na naš sklep, ki smo ga sprejeli tu.
Skratka, predlagam, da točko prekinemo in da državni zbor pozove vlado, naj odgovori na predlog sklepa, ki je bil sprejet v državnem zboru, ko smo zadnjič to točko obravnavali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Hvalica. Vaš predlog sklepa bom dal na glasovanje. Samo kratko pojasnilo. Na kolegiju, ko smo določali dnevni red te seje, je bilo s strani vaše poslanske skupine izrecno vztrajano, da točka pride na dnevni red, tudi če ne bodo izpolnjeni vsi pogoji, torej tudi če s strani vlade ne bo posredovano poročilo o obsegu premoženja bivših družbenopolitičnih organizacij in o obsegu premoženja, ki je bilo prenešeno na Republiko Slovenijo in na lokalne skupnosti na podlagi 34. člena zakona o političnih strankah.
Na glasovanje dajem torej proceduralni predlog kolega Hvalice, da državni zbor prekine s to točko dnevnega reda, dokler v okviru te redne seje ne dobi odgovora vlade, ki je vsebovan v sprejetem sklepu. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za tak proceduralni predlog? (36 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Predlog proceduralne narave je sprejet. Prekinjam 30. točko dnevnega reda.
Sledi preskok na naslednjo pripravljeno točko, to je 36. TOČKA DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POKLICNEM IN STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU - SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali je med nami predstavnik vlade pri tej točki dnevnega reda? Še ni? Predlagam, da se najprej oglasi kolega Mežan, da bo posredoval stališče odbora za kulturo, šolstvo in šport, ki je pri tej točki matično.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Lep pozdrav tudi v mojem imenu! Odbor za kulturo, šolstvo in šport je obravnaval predlog zakona o spremembah zakona in dopolnitvah zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju - skrajšani postopek. Po razpravi je odbor podprl predlog zakona in oblikoval tudi dopolnilo, ki ga imate v poročilu. Zato predlagam državnemu zboru, da podpre to dopolnilo in predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju v celoti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Mežan. Iz nastopa kolega Mežana je razvidno, da je pri tej točki dnevnega reda predlagan samo amandma k 1. členu, ki je oblikovan v skladu z opozorilom sekretariata. Torej, v bistvu je redakcijske narave. Ali kdo nasprotuje, da nadaljujemo obravnavo, kljub temu da med nami še ni predstavnikov vlade? Ali želi predstavnik sekretariata besedo? (Ne želi.) Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? /Oglašanje iz klopi./ Nisem vas slišal. Besedo dajem poslankam in poslancem. Besedo ima gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz sem na vaše vprašanje, ali kdo nasprotuje, da obravnavamo brez vlade, rekel, da nasprotujem, iz čisto načelnega razloga: ker, poglejte, skačemo - sedaj smo prešli s 30. na 36. točko. Za sebe moram povedati, da sem računal s tem, da 36. točke ne bo in imam gradivo v pisarni. Zato prosim, da pride vlada, in prosim za dve minuti odmora, da skočim samo po gradivo, ker bi rad vedel, o čem bomo odločali, ker smo, pač, tako daleč prišli. Če imajo vsi drugi kolegi vse pri sebi in vse vedo, nimam nič proti, bom jaz to sam naredil, samo predstavniki vlade pa morajo biti, takšen je pač red. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Potrč. Strinjam se z vami, vsekakor morate imeti poslanci pripravljen material za razpravo. Sicer sem vas pismeno obvestil, katere točke so pripravljene, ampak res se je zgodilo, da smo danes dve prekinili - tako je.
Torej, sejo bomo nadaljevali čez deset minut. Povedal bi vam še, da so za danes predvidene še: točka 37, to je dopolnitev zakona o vrtcih, skrajšani postopek in točka 41 ter do konca dnevnega reda, to se pravi, upravne takse, proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, potem pa bo najverjetneje ura že 18.00. Uskladitveni amandma za prekinjeno točko pa bo vlada pripravila jutri in bo posredovan državnemu zboru jutri - tako obvestilo smo prejeli s strani predstavnikov vlade.
Nadaljujemo ob 17.35 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 17.25 uri in se je nadaljevala ob 17.39 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nadaljujemo sejo. Ugotovimo prisotnost! Pridružili so se nam tudi predstavniki vlade, tako da bomo lahko kvalitetno nadaljevali z delom. Upam, da bomo sklepčni. (38 prisotnih.) Še enkrat, prosim! Ugotavljamo prisotnost! 44 nas je v dvorani.
Po treh letih in pol dobi človek tudi ta občutek za število. Prosim, da se vsi prijavite. Sedaj nas je 46. 42. Med nami sta državna sekretarja tudi resorja za šolstvo. Predlagam, da opravimo to točko dnevnega reda danes. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Ugotavljam, da je državni zbor sklepčen in lahko odloča.
Besedo dajem državnemu sekretarju Alojzu Plušku.
ALOJZ PLUŠKO: Hvala, gospod predsednik. Sprememba zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju se nanaša pravzaprav samo na dopolnitev v tem smislu, kajti dosedanja zakonska ureditev je urejala samo možnost pridobitve srednje izobrazbe z mojstrskimi izpiti, enaka možnost se predvideva tudi z ostalo zakonodajo, s poslovodskimi in delovodskimi izpiti. To je tema obeh členov zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, torej gre samo za dosledno ureditev v skladu z že sprejetimi zakonodajnimi rešitvami. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Predstavnik odbora, kolega Mežan, je že nastopil. Prišli smo do razprav poslank in poslancev. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo v okviru hitrega postopka.
Prehajamo na drugo obravnavo, na razpravo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Zakon ima dva člena. V razpravo dajem 1. člen in amandma odbora. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Amandma odbora k 1. členu dajem na glasovanje - za besedo "delovodskih" se dodata besedi "in poslovodskih". Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 1. členu? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 1. člen sprejeli.
V razpravo dajem 2. člen. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem 2. člen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (31 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo 2. člen sprejeli.
Zaključili smo glasovanje o členih.
V razpravo dajem naslov zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo naslov zakona sprejeli.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona.
Ugotavljam, da je bil k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejet amandma k 1. členu. Ali želi kdo od kvalificiranih predlagateljev vložiti amandma? (Ne želi.) Želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje zakon v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (40 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Sprejeli smo zakon v celoti. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Kolegice in kolegi, ali ste pripravljeni, da bi danes opravili še naslednjo točko - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VRTCIH, SKRAJŠANI POSTOPEK? Hvala lepa.
Prehajamo torej na to 37. TOČKO DNEVNEGA REDA. Predlog tega zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Predstavnica vlade je državna sekretarka gospa Taštanovska. Prosim!
ALENKA TAŠTANOSKA: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Zakon o spremembi zakona o vrtcih je bil vložen že pred časom. Zato vse vložene spremembe niso bile več niti aktualne, kar je pravilno ugotovil tudi matični odbor, ko je to obravnaval, in zato je predlagal določene uskladitve. Te uskladitve so bile podprte tudi s strani predlagatelja, zato menimo, da je zakon, tako kot je pripravljen, v celoti primeren za sprejem. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospa državna sekretarka. Prosim predstavnika odbora, če želi besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Poslanke in poslanci? Ker ni razprave, jo zaključujem.
Prehajamo v okviru skrajšanega postopka na drugo obravnavo - to je na - razpravo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona. Najprej dajem na glasovanje predlog sklepa, da bomo glasovali o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ta sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost!(46 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (37 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Sklep je sprejet.
Odpiram razpravo o členu dva. Pregled amandmajev imate v poročilu matičnega delovnega telesa na drugi strani. Torej odpiram razpravo o 2. členu in amandmaju odbora. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (42 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (41 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Odpiram razpravo o 5. členu in amandmaju odbora - člen se črta. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost drugič! Ne vem, če bo šlo. Prosim za pozornost. (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet. Člen smo črtali.
Smo pri 6. členu in amandmaju odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost drugič! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 6. členu? (42 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
V celoti smo spremenili 6. člen.
V razpravo dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ker ni razprave, jo zaključujem in dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost! (5o prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (38 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Preostali členi so sprejeti.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (37 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Naslov zakona je sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k 2., 5. in 6. členu. Ali želi kdo od kvalificiranih predlagateljev vložiti amandma? (Ne želi.) Ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Sprašujem sekretariat, ali so bile na podlagi tretjega odstavka 198. člena eventualno porušene medsebojna skladnost določb zakona. Ni bila. Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Na glasovanje dajem predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih, skrajšani postopek. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon? (45 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem pa zaključujem to točko dnevnega reda.
Državni zbor bo sejo nadaljeval jutri ob desetih dopoldne. Prosim, da si zabeležite, pričel bo s točko 41, to je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah, skrajšani postopek, točka 42, zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, skrajšani postopek, 43, sprejem zakona o popravi krivic, druga obravnava in pravzaprav vse točke do konca dnevnega reda.
Delovna telesa imajo jutri tudi delovne seje, na katerih bodo obravnavala 10.a točko dnevnega reda, to je predlog zakona o letalstvu; 34. točko dnevnega reda, to je predlog zakona o izjemnem znižanju davčne obveznosti, hitri postopek. Ko pa bo vlada pripravila uskladitveni amandma k točki 24, se pravi, k predlogu letnega plana razvoja in vzdrževanja avtocest v letu 2000, bo državni zbor takoj prešel tudi k tej točki dnevnega reda ter nato tudi dokončno odločal o naslednji točki, to pa je program dela družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji za leto 2000.
Pred zaključkom oziroma pred prekinitvijo pa kot zelo nujno predsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sporoča naslednje članom odbora: "V skladu z dogovorom, sprejetim na 34. seji odbora, ob obravnavi predloga zakona o kmetijstvu, hitri postopek, bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano članom odbora in drugim zainteresiranim poslancem pred nadaljevanjem obravnave omenjenega predloga zakona predstavilo podrobnejša merila za določitev območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in simulacije rezultatov teh meril." Ta predstavitev bo danes, v sredo, ob 18.00 uri, takoj sedaj, v veliki dvorani na Tomšičevi, v poslopju državnega zbora.
Hvala vsem in lahko noč! Zelo malo poslancev me je še poslušalo.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 10. MAJA 2000 OB 17.57 URI.)