Sejo je vodil Miroslav Luci, podpredsednik Državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.11 uri.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjamo nadaljevanje 5. seje Državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Franc Kangler, Janez Per, Josip Bajc, Peter Hrastelj do 11. ure, dr. Ciril Ribičič do 11. ure, Franc Pukšič do 12. ure, Jože Špindler, Zoran Lešnik in Zmago Jelinčič ter Tone Partljič, pravkar sporočeno. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo so vabljeni tudi predstavniki Vlade Republike Slovenije, tukaj so tudi predstavniki medijev. Vsi prisrčno pozdravljeni.
Današnje nadaljevanje 5. seje zbora bomo pričeli z obravnavo prekinjene 26. točke dnevnega reda - predloga zakona o priznanju Republike Slovenije za kakovost. Zatem bomo prešli na obravnavo 27. točke - to je predlog zakona o upravnih taksah ter po dnevnem redu naprej do 35. točke. Zbor bo nato sejo nadaljeval z obravnavo 10.a točke - predloga zakona o slovenski razvojni družbi in programu prestrukturiranja podjetij in naprej z obravnavo preostalih točk po vrstnem redu.
Prehajamo na prekinjeno 26. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O PRIZNANJU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KAKOVOST. Uvodna predstavitev je bila že opravljena. Torej prehajamo na posamezne člene, na amandmaje. Zato zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji.
Želi kdo v zvezi s tem besedo? (Ne.) Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.) Ugotavljamo sklepčnost! IVO HVALICA: Hvala. Gospod predsedujoči, moram vas opomniti na nekaj. Šel sem samo čez avlo, ker smo imeli komisijo za evropske zadeve. Državni zbor ne more zasedati, ko zasedajo delovna telesa. Teoretično bi vi meni ne opravičili izostanka, ker se nisem prijavil in bi imeli tudi prav. To je enkrat tudi v prejšnjem sklicu naredil Školč in sem potem dobil opomin, da mi odtrgajo od plače. To ne gre tako. Počakati je treba, da delovna telesa končajo delo, ali opozoriti in počakati. Prosil bi, da se tega držimo, ker že tako in tako vlada nered, kakršen pač vlada. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala. Verjetno se delno lahko strinjamo, s tem da je verjetno obratno. Verjetno delovna telesa ne bi smela zasedati takrat, ko zaseda državni zbor. Upam, da so delovna telesa prekinila s svojo aktivnostjo in zato bi ponovno ugotovili sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za? (59 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Lahko preidemo na amandmaje - pregled amandmajev k predlogu zakona o priznanju Republike Slovenije za kakovost, druga obravnava, imate verjetno na mizi, z dne 27.5.1997. Prehajamo na 3. člen - v 3. členu se številka 50 nadomesti s številko 250. Predlagatelj je mag. Janez Kopač, amandma je bil vložen 8.4., matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne.) Na glasovanje dajemo amandma k 3. členu. Ugotovimo sklepčnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajemo zato celotni 3. člen. Ugotovimo sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je celotni 3. člen sprejet.
Prehajamo k 6. členu. Imamo amandma, ki ga predlaga Odbor za znanost, tehnologijo in razvoj; peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: "Člane odbora iz prejšnjega odstavka imenuje Vlada Republike Slovenije za dobo štirih let na predlog ministra, pristojnega za znanost in tehnologijo, s tem da se na vsaki dve leti zamenja polovica članov odbora. Pri prvem imenovanju je polovica članov odbora imenovana za dve leti in polovica članov odbora za štiri leta. Predsednika odbora izvolijo izmed sebe člani odbora."
To je amandma odbora za znanost, tehnologijo in razvoj. Želi kdo od poslancev besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo torej na glasovanje o celotnem 6. členu. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je celotni 6. člen sprejet.
Prehajamo na obravnavo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Kdo želi besedo? (Nihče.) Ker ne želi nihče besede, dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (59 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih in glasovati moramo še o naslovu zakona. Tu imamo amandma gospoda mag. Janeza Kopača: naslov se spremeni, tako da se glasi: "Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost". To je bilo vloženo 8.4., matično delovno telo tega ne podpira. Želi predlagatelj besedo? Izvolite, gospod magister.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Ta amandma ni tako zgodovinskega pomena, da bi se mi zdelo tragično, če slučajno ne bo sprejet. Vseeno pa bi rad obrazložil zelo na kratko, zakaj sem ga predlagal.
Priznanje Republike Slovenije za kakovost, kar je originalni predlog naslova te nagrade, je sicer ustrezen naslov, vendar ne zadosten. Zakaj? Ljudje, ki se ukvarjajo s kakovostjo v posameznih podjetjih, dandanes preraščajo v samostojno stroko. Nagrada Republike Slovenije za kakovost pa predvideva ocenjevalni model, ki ni model samo za kakovost, ampak je model za poslovno odličnost. To je dobesedni prevod angleške besede business excellance, skratka gre za model, ki je preveden iz modela, ki ga uporabljajo v okviru Evropske unije za ocenjevanje poslovne odličnosti in ne samo za ocenjevanje kakovosti. Če bo nagradi ime nagrada za kakovost, potem se utegne zgoditi, da bi na daljši rok pač imela ta nagrada večji pomen za kakovostnike, kot samostojno stroko, ki se razvija, ne pa tudi za vse tiste druge, ki so potrebni in nujni in bodo sodelovali v procesu ocenjevanja poslovne odličnosti - kajti gre za model ocenjevanja poslovne odličnosti - to pa so: ekonomisti, kadroviki, diplomanti MBA, to se pravi master of business administration in tako naprej. Skratka, bistvena razlika med poslovno odličnostjo in kakovostjo je, da se s poslovno odličnostjo ukvarja več ljudi, model, ki je podlaga za nagrado v tem zakonu, je model poslovne odličnosti, ne samo kakovosti. Kakovost je nekaj ožjega od poslovne odličnosti.
Rad bi povedal samo to, da se tudi meni samemu zdi danes beseda poslovna odličnost nekoliko neprimerna ali pa nekoliko nenavadna, vendar se je treba zavedati tudi tega, da pred tremi, štirimi leti, ko se je pri nas začela razvijati stroka kakovostnikov v širšem obsegu, čeprav so se posamezniki s tem ukvarjali že dolgo pred tem, je tudi beseda kakovost ali pa poslovna kakovost imela nekoliko nenavaden zven, danes pa je že zelo udomačena. Kakorkoli že, še enkrat poudarjam, mislim, da to ni zelo krucialnega pomena. Vsekakor pa bi sugeriral sprejem tega amandmaja, morda pa se tudi do tretje obravnave najde še kakšen primernejši prevod angleške besede business excellance. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospodu Kopaču. Gospod Boris Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Matično delovno telo je obravnavalo ta amandma, ki ga je spoštovani kolega predlagal in po razpravi je bila nekako sprejeta ocena, da tega amandmaja ne bi podprli.
Odbor je to utemeljeval s samo zasnovo zakona, ki, to je iz 2. člena razvidno, govorim posebno o tem, da je namen priznanja spodbujanje slovenskih gospodarskih družb, zavodov in drugih javnih pravnih oseb ter državnih organov k uvajanju sistema sodobnega, učinkovitega in celovitega doseganja kakovosti ter k načrtovanju in izvajanju sodobnega procesa poslovanja za zagotovitev konkurenčnosti proizvodov in storitev.
Naša ocena je, da izraz kakovost boljše opisuje sam namen zakona in zato je tudi v razpravi na odboru in pri odločanju prevladalo to mnenje. Tudi jaz se strinjam s spoštovanim kolegom, da ne gre za vprašanje dramatičnega zgodovinskega pomena in zato bi predlagal, da bi ostali pri dikciji, kot je bila predlagana, kot jo je predlagatelj pravzaprav pripravil in ki je skladna s samo vsebino zakona.
Mogoče pa bi lahko to pobudo rešili na ta način, da bi preprosto predlagali, da vlada do tretjega branja še enkrat preuči to vprašanje in državni zbor seznani s svojimi predlogi.
No kakor koli, naš odbor je mnenja, da ne kaže spreminjati tega naslova, ker bi s tem dobili na nek način neskladen tekst s samim naslovom. Tudi jaz, poudarjam se strinjam s tem, da ne gre za dramatično vprašanje in da je to pravzaprav mogoče še najmanj pomembno pri celi stvari. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Borisu Soviču, ki je predstavil mnenje matičnega delovnega telesa. Želi kdo od poslancev in poslank besedo? (Ne želi.) Ker ne želi nihče več razpravljati, dajem na glasovanje amandma k naslovu zakona. Ugotovimo sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Amandma je torej sprejet.
S tem smo spremenili naslov zakona, zato moramo... Torej sprememba samo naslova, torej v celoti ni treba glasovati.
Prihajamo do predloga sklepa. Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi Vlada Republike Slovenije. Želi v zvezi z predlaganim sklepom kdo razpravljati? (Nihče.) Ker ni več razpravljavcev, zaključujem razpravo in dajem predlagani sklep na glasovanje! Ugotovimo sklepčnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za? (57 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 27. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O UPRAVNIH TAKSAH. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada RS. Želi predstavnik vlade besedo?
Izvolite. Državna sekretarka gospa Milojka Kolar.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Prav dober dan voščim vsem spoštovanim poslankam in poslancem. Bi zelo na kratko podala nekaj osnovnih karakteristik in razlogov, zakaj je vlada pripravila predlog zakona o upravnih taksah.
Kot veste, je danes v Sloveniji področje upravnih taks urejeno deloma še z zakonodajo iz bivše Jugoslavije, deloma pa iz pretekle republiške zakonodaje. Nadalje je del teh taks urejeno tudi po posameznih področnih zakonih, zaradi tega so se nakazali utemeljeni razlogi, da na celovit, enoten in sistemski način v enem zakonu uredimo to področje. To se pravi, prvič zato, da vpeljemo zakon in da nadomestimo prejšnje zvezne in republiške predpise, in drugič, da eno izmed področij javnih financ - tudi zelo pomembno, kar upravne takse so - uredimo v enem zakonu na enoten in sistemski način.
Pri pripravi predloga zakona smo izhajali iz osnovnega dejstva, da mora biti na enem mestu celovito obravnavano področje plačevanja dajatev za upravne storitve, to se pravi za vsa dejanja in spise, ki jih upravni organ ali kateri koli drugi organ, ki ima javna pooblastila, opravi po naročilu na zahtevo stranke v upravnem postopku. V zakonu je namreč predvideno, da se za spise in dejanja v upravnih stvareh pri katerem koli upravnem organu, bodisi da je to na državnem ali lokalnem nivoju, plača taksa po določbi omenjenega predloga zakona. Takse se plačujejo bodisi v vrednotnicah ali v gotovini, postavljeno je osnovno načelo določanja taks v točkah, postavljena je tudi vrednost točke. Z določitvijo števila točk in njeno vrednostjo se upravna dejanja na ta način primerno vrednotijo in se plačilo prepusti tistemu, ki to potrebuje oziroma kot stranka v upravnem postopku zahteva določeno upravno dejanje.
Prihodki od taks pripadajo tisti ravni oblasti oziroma tistemu upravnemu organu na tistem nivoju, ki to dejanje oziroma to storitev opravi. Če pa gre za takse, plačane v kolkih, pri katerih je praktično nemogoče ugotoviti delitev, za kateri organ in za katero dejanje so bili ti koleki porabljeni, predlagamo v zakonu, da se te prihodke v razmerju določi oziroma deli med lokalno in državno ravnijo. Predlog zakona ne uvaja posebnih novih upravnih taks, prenaša pa v sistem taks nekatere pristojbine, ki sicer po svoji vsebini to tudi so, se pravi ne pristojbine, temveč takse.
Glede mogoče še finančnih efektov, eno, dve besedi. Torej v letu 1996, v preteklem letu se je v proračun nateklo celovito iz vseh upravnih taks in pristojbin 4,3 milijarde tolarjev. Zaradi razdrobljenosti tako številnih taks in pristojbin sedanjega sistema te ureditve pa je bilo praktično nemogoče določiti oziroma natančneje definirati, kakšni bodo finančni učinki omenjenega predloga zakona. Glede na dejstvo, da je določena nova vrednost točke v višini 20 tolarjev, je pričakovati večji priliv iz tega naslova. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospa državna sekretarka, gospe Milojki Kolar. Gospod Ivo Hvalica, proceduralno. Izvolite.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Glede na našo napoved o obstrukciji, o občasni obstrukciji dela v Državnem zboru glede na to, da se niso še spremenili razlogi, zaradi katerih smo napovedali obstrukcijo in jo tudi izvajamo, napovedujem ob tej točki dnevnega reda obstrukcijo naše poslanske skupine. Hkrati prosim predsedujočega, da ostane na svojem mestu in da opravlja svoje delo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Dobro. Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval tudi Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Želi predstavnik tega odbora? Imate proceduralno? Izvolite.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Postavil bi vprašanje. Ali sploh predstavnik neke politične stranke vodi sejo, če je njegova poslanska skupina v obstrukciji? Poslanec, pardon.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Če dovolite, odgovor kar iz prve roke. Izvolitev v Državnem zboru podpredsednika je bila izven področja ene stranke - prešteti glasovi, ki so bili dani in zato mislim, da je moralna dolžnost, da podpredsednik deluje naprej, tudi protokolarno, tudi kar se tiče sej Državnega zbora in to nikakor ne sme ovirati dela Državnega zbora. Proceduralno, izvolite.
IVAN KEBRIČ: Hvala za besedo. Drage kolegice, kolegi! To enostavno ni res, kajti opozicijska najmočnejša stranka je dobila to podpredsedniško mesto. To se pravi, da če je stranka napovedala obstrukcijo, velja za vse njene člane, ker drugače to po poslovniku ni obstrukcija. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Mislim, da o proceduralnih zadevah ne bi razpravljali. Proceduralno besedo je imel gospod Ivo Hvalica, potem dva poslanca DeSUS-a in zato bi predlagal, da nadaljujemo in o tem ne razpravljamo. To se lahko razpravlja na neki drugi seji.
Predlagam, da predstavnik Odbora za finance in monetarno politiko poda svoje mnenje, v kolikor je pripravljen. Gospod mag. Kopač, izvolite.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Odbor je predlog zakona obravnaval že 13. marca in ga v prvi obravnavi tudi podprl.
Na odbor smo dobili eno samo mnenje zainteresirane javnosti. Šlo je za sklop amandmajsko oblikovanih predlogov Veterinarskega zavoda Republike Slovenije. S temi predlogi smo se načeloma strinjali, vendar, ker so preveč amandmajsko oblikovani, jih nismo povzeli kot predlog svojih spremenjevalnih stališč - naj omenim, da se je tudi vlada z njimi strinjala, pač pa smo predlagali v stališčih predlagatelju, da naj do druge obravnave prouči in primerno upošteva.
Opozarjam na eno samo vsebinsko spremembo, ki smo jo kot odbor predlagali v obliki stališča. Gre za zanimiv predlog, dan na pobudo gospoda Drofenika, ki predstavlja drugo od dveh stališč odbora. Predlagali smo, da naj predlagatelj pri pisanju za drugo obravnavo predlog zakona dopolni z določbo, ki bo omogočala elastičnejši način delitve prihodkov od taks, plačanih v kolekih med državnim proračunom in proračuni občin, glede na ugotovljeni obseg opravljenega dela. Utegnil bi namreč nastati problem v besedilu 29. člena, kakršen je zdaj oblikovan, kajti tam je delitev fiksna, 70% državni proračun, 30% proračuni občin. Zagotovo pa je to, da se bo v prihodnosti verjetno obseg dela med državo in občinami skozi leta razporejal različno in taka fiksna določba ali pa fiksna delitev bi utegnila povzročati neupravičene težave, na primer tudi pri funkcioniranju občinskih upravnih organov. Zato predlagam, da tako elastičnejšo določbo, kot jo predlaga odbor v obliki stališča, podprete, kakor tudi predlog zakona v prvi obravnavi. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu mag. Kopaču. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Torej, besedo imajo predstavniki poslanskih skupin. Želi kdo besedo? (Nihče.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisno se k razpravi ni prijavil nihče. Želi kdo razpravljati? (Da.) Izvolite, gospod Jurij Malovrh, SKD.
JURIJ MALOVRH: Lep dober dan želim. S poročilom Odbora za finance in kreditno-monetarno politiko se ne bi povsem strinjal; predzadnji odstavek na prvi strani, kjer pravi tako: "Pri taksah, plačanih v kolkih in lokacijo opravljene storitve ni moč ugotoviti, zato je predlagana delitev prihodkov urejena na enak način kot pri dohodnini, to je 70% v dobro državnega proračuna in 30% v dobro občinskega proračuna." Mislim, da se lokacija opravljene storitve povsem dobro da ugotoviti. To je eno.
Drugo pa, da bi delitev morala biti 50:50. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Malovrhu. Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da nihče, zato zaključujemo splošno razpravo.
Matično delovno telo predlaga; predlog zakona o upravnih taksah - prva obravnava je primerna podlaga za pripravo zakona za drugo obravnavo. Želi kdo besedo o tem sklepu? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati o tem sklepu, dajemo ta sklep tudi na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta sklep? (49 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je prvi sklep sprejet.
Prehajamo na drugi sklep. Izvolite.
RUDOLF MOGE: Predsedujoči, hvala lepa za besedo. To, kar je trdil gospod Hvalica, ni res, ker če pogledate na ekran, lahko ugotovite, da je samo en del socialnih demokratov v obstrukciji, ker vsaj eden izmed njih je glasoval pod 1. točko.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Prehajamo na 2. točko.
Vlada Republike Slovenije naj pripravi predlog zakona v skladu z naslednjima stališčema. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ker se nihče ne javlja k besedi, dajemo na glasovanje drugi sklep v celoti. Ta drugi sklep zajema 1. in 2. točko. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
S tem je ta točka končana.
Prehajamo na 28. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O PRAVICAH IZ POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA BIVŠIH VOJAŠKIH ZAVAROVANCEV. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Predstavnik vlade ne želi besede. Predlog zakona je obravnaval tudi Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Gospa dr. Zbačnikova, predsednica odbora.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav vsem skupaj! Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko je na več sejah obravnaval predlog zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev, druga obravnava. Odboru je bilo posredovano mnenje Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, v katerem sekretariat ugotavlja, da je predlagatelj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo upošteval sklepe in stališča, ki jih je državni zbor sprejel po končani prvi obravnavi. Predstavnik Vlade Republike Slovenije je v uvodu posebej poudaril, da je vlada pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo upoštevala sklepe in stališča, ki jih je državni zbor sprejel po končani prvi obravnavi.
V razpravi so člani odbora zastavljali vprašanja v zvezi z višino pokojnine glede na stopnjo strokovne izobrazbe oziroma čin posameznega upravičenca, pravico do pokojnine za tiste vojaške zavarovance, ki živijo na ozemlju Republike Slovenije, pa nimajo slovenskega državljanstva, kako natančneje opredeliti agresorja in kakšno je razmerje med najnižjo in najvišjo pokojnino glede na določila zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Glede na razpravo je odbor pozval vlado, da v tem predlogu zakona pripravi takšne kriterije, da bi bili upravičenci iz tega zakona zgolj tisti, ki so do teh pravic resnično upravičeni in ki niso sodelovali v sovražni vojski ali kakorkoli drugače sovražno delovali proti Republiki Sloveniji. Odbor je predlagal vladi, da upošteva pripombe Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve ter natančneje določi organ, ki bo presojal upravičenost statusa vojaškega zavarovanca.
Po opravljeni splošni razpravi se je odbor opredelil do vloženih amandmajev, in sicer odbor podpira amandma poslanca gospoda Zmaga Jelinčiča k 2. členu, skupni amandma poslanske skupine SLS, LDS k 2. členu in amandma poslanske skupine DeSUS-a k 5. členu. Odbor pa ne podpira amandmajev poslanske skupine DeSUS-a k 2. členu in amandmaja poslanca gospoda Zmaga Jelinčiča k 15. členu. Odbor svojih amandmajev ni oblikoval.
Po končani razpravi in opredeljevanju do amandmajev je odbor sprejel naslednji sklep: "Odbor Državnega zbora RS za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da sprejme predlog zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev - druga obravnava skupaj z amandmaji, ki jih odbor podpira." Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.)
Prehajamo torej na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi s tem v zvezi kdo besedo? (Nihče.)
Ja, izvolite. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Izvolite. Predlagal bi, da preden preidemo h glasovanju o vseh tistih členih, na katere niso bili v razpravi dani amandmaji, da ko pridemo do 18. člena, da takrat predlagatelj natančno pojasni, kaj je mislil s tem zapisom v 18. členu, ko pravi, da so upravičenci iz 2. člena tega zakona, ki niso zajeti v 2. členu. Ne vem. Želel bi se potem vključiti v razpravo, ko pridemo do 18. člena.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Zato zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh členih skupaj, razen 18. člena. Želi še kdo besedo? (Nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? Oprostite. Verjetno je bilo prehitro. Ponovimo. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta predlog? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Pregled amandmajev k predlogu zakonov o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev, drugo obravnavo imate na klopeh. Dan je bil 29.5.1997. Prehajamo k 2. členu, ki ima dva amandmaja. Prvi amandma je predlagal poslanec Zmago Jelinčič, matično delovno telo ga podpira. Drugi amandma, predlagatelj poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev, matično delovno telo ga ne podpira. Obstajata še dva amandmaja, tretji in pa četrti. Tretjega predlaga prav tako poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev in četrtega predlaga poslanska skupina Slovenske ljudske stranke in poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo od poslank in poslancev besedo k 2. členu in amandmajem, ki so vloženi? Pisno se je prijavil gospod Delak. Izvolite.
ANTON DELAK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani Državni zbor! V naši poslanski skupini smo v nekem smislu zadovoljni, da je ta zakon prišel končno do druge obravnave. Končno pravim zaradi tega, ker se je Slovenija kot država obvezala že pred kar precejšnjim številom let, da bo uredila ta problem. In seveda danes imamo to na dnevnem redu, pa pričakujem, da do tretje obravnave ne bo preteklo toliko časa.
Naša skupina je vložila dva amandmaja in to iz razloga, da bi besedilo zakona bilo prečiščeno v tem smislu, da noben državljan ne bo več hodil okoli varuha človekovih pravic ali pa da bo razlagal, da se bo pritožil na neke mednarodne sodne institucije, ker to čisto zagotovo, da v korist naše države to ni. Mislimo, da je v 2. členu treba zadevo dopolniti v tem smislu, da se napiše, da niso upravičeni do tega tisti, ki so bili kaznovani. To se pravi od pristojnega sodišča. Ker sicer ne vem, kdo bi lahko v tej državi določil, da nekdo nima nekih pravic, glede na neko splošno določilo, da vsak tisti, ki je plačeval prispevke za pokojnino, je tudi upravičen potem do pokojnine in mu razen sodišča seveda nekdo drug ne more odvzeti, pa še to je vprašljivo, če mu sodišče lahko odvzame pokojnine.
Da pa ne govorim o 5. členu, ki je v bistvu pravzaprav nepotreben, saj že zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju obravnava, kaj se dela z državljani ali pa ne vem našimi nasledniki, ki slučajno niso državljani Slovenije ali živijo v neki drugi republiki.
Mi imamo z nekaterimi državami dvostranske odnose, ki to urejajo in zaradi, tu ne vidimo nobene potrebe, da bi v 5. členu, da bi bilo to določeno in če to danes ne bo sprejeto, bomo v tretji obravnavi predlagali, da se sploh ta člen črta.
Še enkrat povem, edin naš namen je bil, da se zakon precizira o tem smislu, da "upravičence" - pod narekovajem upravičenci ne bojo imeli nobene možnosti, da se v naprej pritožujejo ali pa, da hodijo okoli nekih sodnih institucij.
Upam zaradi tega, da ne glede na to, da je bilo delovno telo proti našemu amandmaju, da boste naš amandma podprli, ker v nekem smislu normalno rešuje to situacijo. Hvala lepa!
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa! Gospod Janez Janša, izvolite.
JANEZ JANŠA: Spoštovani! Če Državni zbor podpre ta amandma DeSus-a, potem so do te pokojnine upravičeni vsi agresorji na Slovenijo.
Še nihče namreč ni bil pravnomočno obsojen in kakor delajo naša sodišča glede na sklep Višjega sodišča v Celju, da JLA sploh ni bila agresorska armada, ampak da smo bili agresor mi, najbrž tudi nihče ne bo pravno močno obsojen.
To tisti, ki so ta amandma vložili, vedo. Ne poznam ne parlamenta in ne države v Evropi, ki bi sprejemal zakone, s katerimi bi država nekaj let po vojni dajala več pravic agresorjem kot žrtvam padlih v tej vojni.
Kot žrtvam, kot svojcem žrtev, ki so v bistvu žrtvovali za to državo največ, kar se lahko žrtvuje.
Mi še vedno na tem mestu in ob tej priložnosti, spominjamo vlado na obljubo, ki jo je dala pred dvema mesecema, ko smo sprejemali popravke k zakonu o vojnih invalidih in o nadomestilih za žrtve vojne.
Takrat je vlada obljubila, da bo v enem mesecu, gospod Potrč se bo tega spomnil, ker je bil predlagatelj teh sprememb zakona, državnemu zboru predložila celovito zakonsko rešitev, s katerimi bo uredila nadomestila za žrtve, za svojce žrtev, ki so padli v vojni za Slovenijo.
Minilo je dva meseca, v parlament nismo dobili nobenega tovrstnega predloga. Dobivamo pa na klop amandmaje, s katerimi se skuša, in to na dokaj odkrit način, priviligirati agresorje na to državo.
Skratka, če bo državni zbor glasoval za ta amandma, lahko praktično kdor koli pride v Slovenijo in zahteva pokojnino. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa! K besedi se je prijavila Polonca Dobrajc, izvolite.
POLONCA DOBRAJC: Hvala za besedo, predsedujoči. Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Spet smo pred vročo temo,ki jo je vlada, ki naj bi določila nekje politiko in jo predlagala državnemu zboru, prepustila državnemu zboru. Glede na nastop mojega predhodnika predvidevam, da se bo razprava zaostrila, vlada pa bo spodvila rep, tako kot že mnogokrat doslej.
Pri pregledu amandmajev, ki so bili vloženi 29.5.1997, ne vidim nikjer mnenja vlade. Ne želim se spuščati v vsebinsko razpravo, vendar bom ob nadaljevanju to tudi storila, če ne bo sprejet moj predlog, in sicer proceduralne narave, da se zadeve prekine, dokler ne dobimo mnenja vlade.
Spoštovane kolegice poslanke in poslanci! Opozorila bi vas na sledeče. Strinjam se, da agresorja ne moremo nagraditi za njegova dejanja. Po drugi strani pa se moramo zavedati, kdo je tisti, ki lahko nekomu določi status agresorja in tega v vseh teh letih od leta 1991 ni bilo storjeno. Glede na mednarodno pravne norme, in Slovenija je del mednarodno pravne skupnosti, zato želim, da ta državni zbor sprejme odločitev - na podlagi tudi mnenja vlade in naj vlada tudi nosi del odgovornosti za to, kar se bo sprejelo, da ne bo potem nepotrebnih očitkov v javnosti in v mednarodni skupnosti, če zadeve ne bodo do konca razjasnjene. Glede na mnenje sekretariata z dne 28.4.1997, ki nekako v rokavicah nakazuje, kaj naj bi se naredilo, pričakujem, da bo sekretariat tudi podal bolj določeno mnenje in rekel bobu bob. Nočem se prepirati, kdo je agresor, kdo ni. Zahtevam pa, da status agresorja določi za to pristojen organ oziroma za to pristojna veja oblasti v tej državi. Zato dajem na glasovanje predlog, da se zadeva preloži in da se o tem izjasni vlada. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Gospod Janez Janša, izvolite.
JANEZ JANŠA: Jaz se strinjam s tem, kar je bilo najprej rečeno, da bi morali imeti ob tem amandmaju tudi stališče vlade. Vedno ga daje, ko gre za manj pomembne stvari, tukaj ga pa ni.
Seveda se pa ne strinjam s tem, kar je rekla gospa Dobrajčeva, gospodična Dobrajčeva, da ni jasno in da pristojni organi niso določili, kdo je bil agresor. Ne razumem, kako lahko nekdo leta 1997 to govori. Dejstvo je, da je Predsedstvo Slovenije potem, ko je bila ta država pravno formalno v tem državnem zboru oziroma takrat še skupščini že razglašena, ko je bil sprejet ustavni zakon in temeljna ustavna listina, 27.6.1991, je predsedstvo države ugotovilo, da je bila izvršena agresija na Republiko Slovenijo. To je bilo tudi javno objavljeno in mislim, da ste to lahko takrat vsi slišali. Hkrati pa je na isti seji - nekaj nas je tukaj, ki smo bili zraven, vsaj dva ali trije - predsedstvo države tudi formalno z odlokom, ki je imel zakonsko moč, pozvalo vse državljane Slovenije, ki služijo v agresorski vojski, se pravi v JLA, da to vojsko zapustijo.
Ta sklep je imel formalno-pravno vso podlago v takratni zakonodaji. In čez tri dni, ko je zasedala - ko so zasedali vsi trije zbori takratne skupščine, so zbori potrdili te odločitve predsedstva države. S temi sklepi je bilo pravno-formalno ugotovljeno, da smo v vojni, s temi sklepi je bil tudi definiran agresor. Pripadniki agresorske vojske so bili tudi vsi državljani Slovenije, ki v času vojnih spopadov do 18. julija niso prestopili iz JLA v Teritorialno obrambo oziroma v Policijo Republike Slovenije. In od primera do primera so se natančno, zelo natančno, ko se je šlo za uveljavljanje različnih pravic, te zadeve razčistilo. Obstajajo potrdila - vsak, ki je prestopil, ima tozadevna potrdila pristojnih organov; natančno se ve, kdo je ostal v agresorski armadi in kdo ni ostal. In vse to je bilo ugotovljeno na podlagi z zakonom in s podzakonskimi akti opredeljene procedure. Zato je govorjenje o tem, naj se vendarle enkrat določi, kdo je bil agresor in kdo ni bil leta 1997, junija 1997, norčevanje iz lastne države.
Tako se strinjam s tem, da počakamo še na mnenje vlade in se mi bo zdelo zelo sramotno, če bi vlada podprla ta amandma - to povem vnaprej. Nisem pa za to, da se to spet prelaga, ker to vprašanje ni rešeno. Akontacije vojaških pokojnin, ki jih zdaj dobivajo tudi nekateri, bom rekel agresorji, so bistveno večje od povprečnih pokojnin v tej državi - bistveno večje! Mnoge nezaslužene, že zdaj, po tej začasni ureditvi, ki je bila sprejeta leta 1991, za tisto leto pa se potem podaljšuje iz leta v leto, ker vlada nekako preko ministrstva za delo ne predlaga oziroma dolgo ni predlagala ustrezne rešitve. Zdaj je predlagala nekaj takega, kar ni ne krop ne voda, in pojavi se tukaj DeSUS, ki očitno ne vem koga zastopa, očitno tiste na strani agresorja, ki bi radi pokojnino, ki hoče omogočiti s tem amandmajem, da bi praktično vsak, ki je v času vojne za Slovenijo streljal na nas, zdaj prišel sem in dobil večjo pokojnino, kot pa jo dobijo po normalnih predpisih upokojenci v tej državi.
Tako da še enkrat predlagam, da se ta amandma zavrne. Če se bo čakalo na mnenje vlade, naj do tega mnenja pride zelo hitro.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala, gospod Janša. Izvolite.
ANTON DELAK: Gospod Janša, s takim načinom, kot vi razpravljate, moram povedati, da se ne strinjam. Našo stranko ste samo zaradi tega, ker se v nekem smislu bori za neko na pravni način urejanje zadev, takoj proglasili, da podpira neko agresijo in agresorje. To ni pošteno, to je vaš sistem delovanja - jaz se s tem ne strinjam; na glas moram povedati - in mešate jabolka in hruške. Ko govorimo o upokojencih, govorite o žrtvah. Seveda so, ampak to je postopek čisto na nekem drugem področju. Mi pa danes govorimo samo o tem, da je treba te nesrečne vojaške pokojnine prevzeti in urediti. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala. Prijavilo se je nekaj razpravljavcev, ampak, ker se vse vrti okrog vlade in predstavnik vlade je tukaj, bi vseeno dali besedo predstavniku vlade, da da svoje mnenje in potem nadaljevali razprave. Gospod Štrous, izvolite.
MARKO ŠTROUS: Spoštovani zbor! Prosim za prekinitev razprave k tej točki in odložitev razprave na konec tega zasedanja. Gre za to, da so se ravno o tem amandmaju odprle razprave, ki jih je nujno tudi jasno in eksplicitno razrešiti. Zaradi tega je vlada sklenila, da bo oblikovala neko komisijo, ki bo zavzela neka celovita stališča o vseh vprašanjih, ki se v zvezi z definicijo te agresije v letu 1991 pojavljajo in v zvezi z udeležbo posameznikov v tej agresiji. Ko bo to sprejeto in to naj bi bilo v nekaj dneh, potem bi lahko to točko nekako tudi z nekim jasnim mnenjem zaključili.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala predstavniku vlade, ki predlaga, da prekinemo razpravo in počakamo na stališče vlade in jo potem uvrstimo na konec te seje. Ugovarja kdo temu predlogu? Gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala. Konec te seje je lahko takoj ali pa tudi nikdar. To je treba določiti časovno, do kdaj. Ne gre samo za ta primer, tudi sicer. Zadeve, ki niso čiste s strani vlade, ki nimajo mnenja vlade, pravzaprav sploh ne bi smeli obravnavati. Mi tu non-stop kršimo poslovnik. Naj se določi vladi: v roku 3 dni, v četrtek ima ponavadi vlada sejo, to se pravi, do četrtka se to lahko prestavi, pa ne kar tako na konec te seje. Kakšna kategorija je to: na koncu te seje? To ni evropska kategorija, bi rekel. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Glede na ta predlog vlade? Izvolite.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod predsednik, javil sem se najprej zato, ker pač vlada proceduralnih predlogov v Državnem zboru nima. Na tej podlagi glasovati, ni mogoče in imam pravico o tem kot poslanec povedati svoje mnenje. Menim pa naslednje.
Govoriti o tem, da rabimo opredelitev v tem državnem zboru, kdo je agresor ali ne. Takšne opredelitve ne rabim. Vem, kdo je bil leta 1991 agresor, in mislim, da razpravljati o tem ali pa zahtevati od vlade, da nam mora to sporočiti, po mojem ni potrebno in bi bilo - mislim, morda ne najdem boljšega izraza - da je tudi žaljivo za ta državni zbor. Ne nasprotujem temu, da si vlada do četrtka vzame čas.
Bi pa rad povedal naslednje, da sem kot član Odbora za zdravstvo, delo, družino in socialne zadeve - gospa predsednica naj me pa popravi, če bom rekel kaj narobe - bil seznanjen, da nas je vlada obvestila, da je imela vse amandmaje in da se na seji vlade kljub predlogu matičnega odbora - mislim odbora, ki dela - ni o teh amandmajih opredelila, ampak je odločila v opredelitev. Se pravi, imela je pravi čas vse amandmaje, lahko bi se odločila, pa se, ne vem zakaj - ali zato ker se ne zna opredeliti, ali ker je imela preveč dela, ali s političnih razlogov - do amandmajev ni želela opredeliti. Zato ne pristajam na to, da dajemo vladi kakršen koli neomejeni čas, da do nekega konca seje. Naj se do tega jasno opredeli in če je to v četrtek, v četrtek, ker ima redne seje, sicer pa naj Državni zbor odloča.
Vemo, da gre za politično vprašanje in predvsem in samo za politično vprašanje. Kar mene zadeva, pa se boste lahko na mene jezili in me obtoževali, pravno ta stvar sploh ne more biti sporna. Pravno nimamo možnosti in pravice državljanom in samo za državljane praviloma tudi gre - ne za nekoga, ki bo od koderkoli prišel v Slovenijo - nimamo možnosti jemati pravice, do katere so prišli na podlagi dela in delovnega razmerja. To je pač moje prepričanje, kar zadeva pravni pogled. Ampak dajmo vladi do četrtka čas, ne pa da to ponovno odložimo za ne vem kdaj. Spomniti vas moram, da imamo na tej točki stvari neurejene preko šest let ali pa že šest let bo skoraj, kar jih imamo neurejene. Res da je Ustavno sodišče reklo, da tudi odlok vlade ali uredba vlade ima pravno veljavo, ampak če nismo sposobni v šestih letih takšno vprašanje v Državnem zboru na pošten, pravičen način za državljane in za zainteresirane urediti, potem najbrž to tudi na naš položaj in na naše odnose kaže.
Še enkrat pravim, če želimo korektno razpravljati, potem prosim, da direktno razpravljamo v povezavi z 2. členom, ki pravi, kdo se šteje za upravičence. Štejejo se po prvi alinei državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem, štejejo se po drugi alinei res osebe, ki niso nujno državljani, vendar samo tiste, ki so prosile za državljanstvo in neprekinjeno od 25. junija 1991 dalje prebivajo v naši državi. Se pravi, to ni nekdo, ki bi lahko od koder koli prišel. Tretje. Aktivne vojaške osebe, ki pa so do vključno 1. februarja 1992 izpolnile pogoje za priznanje pravice do pokojnine po vojaških predpisih in ponovno državljani Republike Slovenije pod pogojem, da jim je do 18. junija 1991 - se pravi na podlagi tudi poziva predsedstva naše države prenehala služba v bivši Jugoslovanski ljudski armadi. Tako, da bi bilo dobro, da smo korektni do razprave, ki jo imamo, in očitki, ki so bili dani k temu amandmaju na način, da to pomeni, da kdor koli bo od koder prišel, bo dobil pokojnino in bo imel večje pravice, kot jih imajo naši državljani, ne držijo v celoti. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Proceduralno se je javil gospod Ivo Hvalica, pa še gospod Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Predlagam, da prekinemo z razpravo do pridobitve stališč vlade, ki naj jih vlada predloži še med to seje. Prosim še, predsedujoči, če daste to na glasovanje.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospa Zbačnikova. Proceduralno? Ali imate proceduralno? (Glasovi iz ozadja.) Izvolite, gospa Zbačnikova še, kot predsednica komisije.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat moram poudariti, da smo ob razpravi dvakrat vlado pozvali, da nam poda pisno mnenje in je bilo tudi to zagotovljeno. Ker pa vemo, da je to čimprej treba zakonsko urediti, predlog zakona pa sodi v tisti sklop zakonov, ki posega na občutljivo področje zagotavljanja oziroma urejanja pravic, pridobljenih še v prejšnjih predpisih, predlagam, da damo krajši rok in počakamo na pisno mnenje vlade. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Zdaj je že nekaj poslancev predlagalo, da prekinemo s to razpravo, zato bi bilo verjetno primerno, da o tem glasujemo in počakamo na mnenje vlade do četrtka. Je toliko predlogov, da je primerno, da damo to na glasovanje. Do četrtka torej. Ugotovimo sklepčnost! (74 prisotnih.)
Kdo je za predlog, da se razprava začasno prekine do četrtka? (63 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
To pomeni, da razpravo prekinjamo.
Mnenje vlade pričakujemo do četrtka in takrat z razpravo o amandmajih nadaljujemo.
Prehajamo na 29. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RAČUNOVODSTVU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Izvolite, gospa državna sekretarka.
MARIJA JANC: Hvala lepa za besedo. Vlada Republike Slovenije predlaga v prvo obravnavo predlog zakona o računovodstvu. Najprej odgovor na vprašanje, zakaj nov zakon. Vemo, da je trenutno knjigovodsko evidentiranje urejeno kar v treh predpisih. Na eni strani je to zakon o računovodstvu, ki izhaja še iz leta 1989, še iz takratne skupne države. Na drugi strani je to zakon o gospodarskih družbah ter zakon o izvrševanju proračuna. Predloženi zakon na novo ureja sistem računovodskega obračunavanja in poročanja pravnih oseb s področja javnega prava in vseh ostalih pravnih oseb, ki niso in ne bodo ustanovljene na podlagi zakona o gospodarskih družbah oziroma jim posebni predpisi ne določajo drugačnega načina vodenja poslovnih knjig in sestavljanja letnih poročil. Tako bo predloženi zakon veljal za pravne osebe javnega prava, to je pravne osebe na področju negospodarskih dejavnosti: za sklade, za zbornice, študentsko organizacijo ter Institut za revizijo ter za pravne osebe zasebnega prava, kot so: zavodi, ustanove, politične organizacije in sindikati. Skratka, zakon naj bi veljal za vse tiste, ki svojih poslovnih knjig niso dolžni voditi po zakonu o gospodarskih družbah, po zakonu o gospodarskih javnih družbah, po zakonih o društvih ali pa po predpisih o proračunu.
Zakon uvaja tudi revidiranje letnih računovodskih izkazov javnih gospodarskih služb ter v prehodnih določbah napotuje zadruge, da za vodenje svojih poslovnih knjig in izdelavo letnih poročil uporabljajo zakon o gospodarskih družbah. Računovodsko oziroma knjigovodsko izkazovanje ter vodenje poslovnih knjig za državo in občine oziroma za proračunske uporabnike, bo urejeno v posebnem predpisu, ki ga na ministrstvu za finance že pripravljamo. Temelj vseh predpisov, ki urejajo računovodstvo, so mednarodni računovodski standardi, kodeks računovodskih načel in pa že sprejeti slovenski računovodski standardi. Pravne osebe, ki bodo vodile poslovne knjige in izdelovale letna poročila na podlagi predloženega zakona, lahko dosegajo svoje prihodke tudi s prodajo na trgu in ne le iz sredstev javnih financ. Za te primere predloženi zakon nalaga ločeno evidentiranje in vodenje evidenc. Zavezanci po predloženem zakonu ugotavljajo presežek prihodkov nad odhodki oziroma primanjkljaj za nekrite odhodke. Zato ne sestavljajo bilance izkaza, bilance uspeha, pač pa le izkaz prihodkov in odhodkov ter bilanco stanja.
Predloženi zakon daje Inštitutu za revizijo ter Ministrstvu za finance pravno podlago, da podrobneje uredi način vodenja poslovnih knjig in vsebino računovodskih izkazov, torej, da pripravi kontni plan in pripadajočo uredbo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospe Janc iz Ministrstva za finance. Predlog zakona je obravnaval tudi Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Odbor je ta predlog zakona obravnaval sicer v tej sestavi 8.4. letos, v prejšnji sestavi pa zelo podoben predlog zakona na začetku poletja lanskega leta. Takrat je prejšnji odbor predlagal takratni vladi, da zaradi številnih pripomb predlog zakona, ki je bil že takrat vložen po hitrem postopku, umakne in ga napiše na novo. In vlada je to takrat res naredila in ta nov tekst je zdaj tukaj pred nami, ni pa več po hitrem postopku, ampak je v prvi obravnavi.
Glede na diskusijo na odboru v tej sestavi, ki je seveda bila - bili pa smo seznanjeni z diskusijo iz prejšnjega odbora - smo bili, lahko rečem, s predlogom zakona zdaj relativno precej bolj zadovoljni, kot je bil prejšnji odbor lansko leto. Vendar smo vseeno imeli nekaj malega pripomb. In te pripombe smo izoblikovali v obliki predlogov stališč.
Tri stališča so v našem poročilu. Osrednje je seveda stališče, ki predlaga predlagatelju, naj prouči rešitev, da bi predloženi zakon veljal za vse sklade v lasti države, ne glede na njihov status oziroma pravno podlago za njihovo ustanovitev: torej tudi za tiste sklade, ki so formalno ustanovljeni oziroma delujejo kot delniške družbe ali morda družbe z omejeno odgovornostjo in bi torej po uvodnem delu zakona ne sodile pod jurisdikcijo tega zakona.
Predlagamo torej, ali pa predlagam v imenu odbora, ki je soglasno sprejel tako oblikovane sklepe in stališča, da predlog zakona v prvi obravnavi podprete in prav tako tri spremenjevalna stališča odbora. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa mag. Kopaču kot poročevalcu odbora. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Besedo imajo predstavniki poslanskih skupin. Gospod Rejc, SKD, izvolite.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje. Slovenski krščanski demokrati podpiramo ta predlog zakona. Prvič je treba povedati, da je materija, ki jo ta zakon pokriva zelo pomembna in smo se velikokrat srečevali na raznih komisijah in odborih do neusklajenih pristopih k računovodskih izkazih in seveda o prikazovanjih in to je bil eden od glavnih vzrokov, da smo potem tudi imeli razne dvome v resničnost posameznih izkazov. Kot je gospod predsednik odbora mag. Janez Kopač povedal, je ta drugi tekst, ki je pred nami, v redu in tudi na sami seji odbora sem tudi povedal, da se mi zdi - ker nekaj le vemo o računovodstvu - da je zelo v redu in voljno napisan in da je gotovo zelo dobra podlaga za drugo obravnavo. Menim, da je treba podpreti. Je pa to, kot pravim, materija, ki je gotovo ena temeljnih, ne glede na to, da se morda malo ali manj ljudi na to razume, vendar za pregledno evidentiranje vseh dogodkov in pregledno nadzorovanje in revidiranje, predvsem pa seveda tudi mnogih lastnikov kapitala, je pa zadeva zelo pomembna. In zato podpiramo predlagani zakon. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še katera od poslanskih skupin? (Nobena.) Potem dajem besedo poslankam in poslancem. Izvolite. Gospod Špiletič, izvoli.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa. Spoštovani! Moram reči, da sem vesel, da po dolgem dolgem času vendar obravnavamo ta prepotrebni zakon o računovodstvu, ki bi enotno uredil način evidentiranja poslovnih dogodkov vseh javnih gospodarskih družb, kajti doslej so se te ravnale še po starem jugoslovanskem zakonu o računovodstvu, ki pa nikakor ni bil več primeren za to, da bi lahko te pravne osebe izkazovale tako prihodke kot odhodke, pa tudi sredstva in vira sredstev na način, ki bi prikazal realno in pravično sliko njihovega premoženja in poslovnega izida.
V načelu lahko rečem, da je zakon pisan dovolj odprto in da se le dovolj nekako naslanja na računovodsko stroko, tako da menim, da ko bo šel še skozi drugo in tretjo obravnavo, da bo postal lahko dobra podlaga in da bo lahko dosegel cilj, zaradi česar ga pripravljamo, to je zagotavljanje strokovne podlage za ugotavljanje realnega in poštenega izkaza stanja in pa poslovnega uspeha. Menim pa, da - in to bomo pripravili nekoliko kasneje še en dopolnilni sklep - da člen 30 ni povsem korektno izdelan in da ne odraža med prihodki, odhodki, sredstvi in viri sredstev pravilno tiste kategorije, ki bi za naravo pravnih oseb, katerim je ta zakon namenjen, lahko zagotavljal dosego cilja.
V ostalem pa menim, da je zakon relativno dobra podlaga za obravnavo za drugo branje.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Predlagam gospodu Špiletiču, da kar ta dodatni sklep predloži. Dr. Jože Zagožen, izvolite.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovane kolegice in kolegi! Morda je to ena suhoparna računovodska tvarina, vendar je pomen tega zakona večji, kot se zdi. Namreč, mi smo v zaključni fazi lastninjenja, tranzicije, ko bodo lastniki hoteli imeti zelo natančno sliko o stanju v podjetju. Vemo, da se je v preteklosti ravno zaradi nedodelanosti zakonodaje in nejasnosti na tem področju marsikaj tudi "sfriziralo", po domače priredilo. In ravno slovenski računovodski standardi so tista osnova, ki to onemogoča. V te standarde je bilo dano ogromno dela, strokovnega, korektnega, tudi so usklajeni z mednarodnimi računovodskimi standardi, tako da je ta zakon na tej podlagi še kako potreben.
Bi pa na koncu podčrtal stališče odbora za finance, ki pravi, da naj bi ta zakon veljal tudi za vse sklade v lasti države, ne glede na status. To pa je v tem primeru nujno potrebno, ker le tako bo omogočena enotna evidenca in pregled. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo od poslank in poslancev besedo? Zdi se, da ne. Potem zaključujemo splošno razpravo in prehajamo na sklepe.
Prvič. Predlog zakona o računovodstvu, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo. Želi kdo besedo glede na prvi sklep? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo o prvem sklepu in ga dajem na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi sklep sprejet.
Prehajamo na drugi sklep, predlog zakona za drugo obravnavo pripravi Vlada Republike Slovenije v skladu z naslednjimi stališči. Stališča imate na klopeh in bi glasovali o vseh skupaj, ker ni bilo razprave. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so stališča pod točko 1, 2, 3 sprejeta.
Čakamo stališče gospoda Špiletiča. Gospod Ivo Hvalica, prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Glede na to, da je šel kolega Špiletič pripraviti stališče stranke in da ga še nimamo in bi morali sedaj o tem glasovati, prosim za 5 minut ali pa 10 minut odmora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Hvalica. Predlagam 10 minut odmora, da se pripravi dodatno stališče. Dobimo se v dvorani ob 11.50 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 11.42 uri in se je nadaljevala ob 11.57 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Nadaljujemo s sejo. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.) Od poslanca Bogomira Špiletiča smo dobili dopolnilno stališče k predlogu zakona o računovodstvu, ki se glasi: "Predlagatelj naj za drugo obravnavo dopolni 30. člen zakona, tako da bodo prihodki in odhodki ter sredstva in njihovi viri v računovodskih izkazih prikazani tako, da bo ustrezno upoštevan predmet poslovanja, doseganje prihodkov in odhodkov ter tako zagotovljeno njihovo realno in resnično izkazovanje." Želi besedo predstavnik ministrstva? (Ne.) Želi kdo drug besedo? (Ne.) Dopolnilno stališče k predlogu zakona o računovodstvu dajem na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (58 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dopolnilno stališče k predlogu zakona o računovodstvu sprejeto.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 30. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na OBRAVNAVO PREDLOG DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SPREJEM OBVEZNE RAZLAGE PRVEGA IN DRUGEGA ODSTAVKA 10. ČLENA ZAKONA O ODVETNIŠTVU. K tej točki sem vabil predstavnika Državnega sveta in kot vidimo, je tukaj - prisrčen pozdrav! Predlog za sprejem obvezne razlage je zboru predložil Državni svet Republike Slovenije. Želi predstavnik sveta besedo? (Da.) Izvolite. Podpredsednik gospod Štefančič.
MARCEL ŠTEFANČIČ: Hvala, gospod predsedujoči. Pozdravljam vse spoštovane gospe poslanke in gospode poslance! Naj samo spomnim, da je ta predlog za obvezno razlago kar precej star, saj ga je Državni svet že naslovil na državni zbor prejšnjega sklica oziroma prejšnjega mandata, in sicer že 21. februarja 1996, potem pa z dopolnitvijo še 12. junija 1996. Državni svet je seveda vložil ta predlog za obvezno razlago prvega in drugega odstavka 10. člena zakona o odvetništvu iz preprostega razloga; da bi stvari bile jasnejše in tudi operativnejše. Namreč, prvi in drugi odstavek navedenega člena opredeljujeta obveznost pristojnih organov, da posredujejo odvetniškim pisarnam oziroma odvetnikom v postopku potrebne podatke pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. Vendar pri uporabi obeh odstavkov, tako prvega kot drugega, prihaja do zadreg, ker se pač pristojni organi izgovarjajo na nedovoljšnje razločnosti zakonske dikcije. No, in zato je Državni svet predlagal besedilo, kakor je zapisano v sklepu, da ga ne bom prebiral, in to besedilo, ta obvezna razlaga torej naj bi pripomogla torej k razločnosti in potem posledično tudi k učinkovitosti pravno sodnih postopkov. Tudi utemeljitev, zakaj je še dodatno zapisana, na kratko, upam, da ni bilo težav, se je dalo to prebrati, tudi razumeti in v imenu Državnega sveta se priporočam Državnemu zboru za sprejem te obvezne razlage. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Štefančič, podpredsednik Državnega sveta. Predlog je obravnaval Odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik Vlade besedo?
zvolite. Gospod državni sekretar iz Ministrstva za pravosodje.
BOJAN ŠROT: Spoštovani predsedujoči, spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci! Glede na to, da je stališče Ministrstva za pravosodje oziroma Vlade glede predloga Državnega sveta takšno, da obvezna razlaga prvega in drugega odstavka tega 10. člena zakona o odvetništvu po našem mnenju ni ustrezna in da predlagamo Državnemu zboru, da jo zavrne, pa mi dovolite, da malce obširneje obrazložim naše stališče.
Zakon o odvetništvu v prvem odstavku 10. člena določa, da so državni organi, organizacije in posamezniki, ki izvajajo javna pooblastila, dolžni dajati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. Po našem mnenju se citirani odstavek nanaša na neosebne podatke, torej na podatke za pridobitev, katerih ni potrebna zakonska podlaga za pridobitev osebnih podatkov ali pisna privolitev posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. Drugi odstavek istega člena pa določa, da je odvetnik upravičen od upravljavca zbirk podatkov zahtevati posredovanje osebnih podatkov, kadar jih potrebuje pri opravljanju procesnih dejanj, tudi v okviru zastopanja stranke. To je na primer takrat, kadar kakšni procesni zakon od vlagatelja vloge, na primer tožba, predlog za izvršbo, zahteva, da v njej navede tudi podatke o posamezniku. To pomeni, da lahko pridobiva osebne podatke le za procesna dejanja, določena v procesnih zakonih, vendar samo tiste, ki jih lahko pridobi bodisi zase ali za nasprotno stran oseba, ki je odvetnika pooblastila.
V zvezi s tem bi z vidika določb zakona o varstvu osebnih podatkov kazalo dikcijo drugega odstavka 10. člena zakona o odvetništvu razumeti tako, da je odvetnik upravičen do osebnih podatkov na podlagi pooblastila stranke oziroma akta o tem, da je postavljen določeni osebi za odvetnika po uradni dolžnosti. V okviru pravil zakona o varstvu osebnih podatkov na temelju drugega odstavka 10. člena zakona o odvetništvu, odvetniki lahko, po našem mnenju, pridobivajo predvsem, ne pa izključno, tiste osebne podatke, ki so nujni oziroma predpisani v procesnem zakonu, kot sestavina vloge, in sicer: navedba sodišča, imena, poklica ter stalnega oziroma začasnega prebivališča strank, morebiti njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, sporni predmet, vsebino izjave in podpis vložnika, kar določa zakon o pravdnem postopku; nadalje, podatke o istovetnosti storilca, ime, priimek, dan, mesec, leto rojstva in podobno, kar določa 105. člen zakona o prekrških; in podatke o upniku in dolžniku, izvršilni naslov, dolžnikovo obveznost, sredstvo in predmet izvršbe, podatke o hranilni vlogi, kar vse pa določa zakon o izvršbi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Šrotu, državnemu sekretarju z Ministrstva za pravosodje. Besedo imajo predstavniki poslanskih skupin. Želi kdo besedo? (Nihče.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Želi kdo besedo? (Nihče.)
Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa. Sklep se glasi:
"Predlog Državnega sveta Republike Slovenije za sprejem obvezne razlage prvega in drugega odstavka 10. člena zakona o odvetništvu se zavrne."
Želi v zvezi s predlaganim sklepom kdo razpravljati? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem predlagani sklep na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 31. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA POROČILA O DELU RAČUNSKEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE; A) OD 1.1.1995 DO 31.3.1996 IN POD B) ZA LETO 1996. Poročilo je v obravnavo zboru predložilo Računsko sodišče Republike Slovenije. Želi predstavnik Računskega sodišča besedo? Izvolite, predsednik doktor Antončič. Gospod Kopač želi proceduralno, verjetno.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. V odmoru sem se posvetoval s predsednikom Odbora za nadzor proračuna, s predsednikom Računskega sodišča, doktorjem Antončičem in s predsednikom Državnega zbora, doktorjem Podobnikom in predlagam na podlagi tega razgovora sledeči proceduralni predlog sklepa. Predlagam, da Državni zbor preloži obravnavo poročila o delu Računskega sodišča Republike Slovenije za leto 1995 in za leto 1996 na naslednjo sejo Državnega zbora.
Zakaj to predlagam? Poročilo o delu za leto 1995 je popolnoma pripravljeno za obravnavo, imate vrsto predlogov, sklepov matičnega odbora, matični odbor je, žali bog, bil v trenutku, ko se je to obravnavalo, Odbor za finance in monetarno politiko. Čeprav smo soglasno sprejeli te predloge sklepov, pa je temu vseeno kasneje bilo izrečenih nekaj kritik na to, češ da je matični odbor. Takrat Odbora za nadzor proračuna pač še ni bilo, matičen je bil odbor za finance, predlagal je predloge sklepov. Kar se tiče poročila o delu za leto 1995, torej znova poudarjam, je vse pripravljeno za obravnavo in na noben način ni problematično. Pri poročilu o delu za leto 1996 pa je Odbor za finance in monetarno politiko predlagal Državnemu zboru tik pred oblikovanjem sklica za 5. sejo - torej to, ki zdaj poteka, 5. sejo Državnega zbora - je predlagal v časovni stiski samo to, da uvrsti to poročilo na sejo zbora, ker je to sledilo dogovoru med predsednikom parlamenta in predsednikom Računskega sodišča. Takrat pa smo sami pri sebi rekli na odboru, da bomo samo poročilo o delu za leto 1996 obravnavali temeljiteje na seji odbora kasneje in predlagali zboru morda kakšne sklepe. No, pri tem smo ves čas čakali na ustanovitev Odbora za nadzor proračuna, ki bi pravzaprav bil bolj pristojen za obravnavo tega poročila, pa se je ta ustanovitev dolgo zavlekla, tako dolgo zavlekla, da skratka ta odbor za nadzor proračuna še ni utegnil obravnavati poročila o delu Računskega sodišča za leto 1996 in torej mi še nismo mogli dobiti - na odboru za finance njegovega poročila o obravnavi tega poročila. Da bi vse to lahko pridobili, bi torej bilo smiselno preložiti razpravo o poročilu za leto 1996 na naslednjo sejo državnega zbora.
Ker pa na neki način nima nobenega posebnega smisla obravnavati samo poročilo za leto 1995, ki je zdaj izgubilo svojo aktualnost, čeprav predlogi sklepov, ki jih predlaga odbor, so pripravljeni in so smiselni, pa predlagam sočasno še preložitev tudi obravnave poročila o delu za leto 1995 na naslednjo sejo zbora. To je moj predlog proceduralnega sklepa. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Torej, imamo predlog, da se preloži razprava. Ampak, ker je predstavnik Računskega sodišča že vstal in želel besedo, bi mu to seveda omogočili, v kolikor to želi. (Ne želi.) Potem pa dajemo na glasovanje sklep, da se poročilo o delu Računskega sodišča Republike Slovenije A in B preloži na eno od naslednjih sej. Na naslednjo sejo ali eno od naslednjih sej? Na naslednjo sejo. Torej, glasujemo o preložitvi na naslednjo sejo. Ugotovimo sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za predlog? (56 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog gospoda Kopača sprejet.
Prehajamo na 32. točko dnevnega reda. Izvolite proceduralno. Gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Gospod predsedujoči, spoštovani kolegi! V skladu z že prej navedenim razlogom najavljam ponovno obstrukcijo naše poslanske skupine. Obstrukcijo bomo pač izvajali tako, kot smo se dogovorili.
Ampak, rad bi vas spomnil na nekaj. Pravkar minula točka oziroma odložena točka dnevnega je tudi posledica, zaradi česar prehajamo k obstrukciji. Matično delovno telo, ki je Odbor za nadzor proračuna, zaradi tega tudi mi obstruiramo, pač je bilo konstituirano šele pred nedavnim in tako se tudi poročilo Računskega sodišča vleče. In jasno, najboljše bi bilo, da bi ga obravnavali takrat, ko bo že otopelo in ne bo imelo svojega pomena. Za leto 1995 smo to že ugotovili, da to ni kar najbolj, rekel bi, zgledno ne samo za Odbor za nadzor proračuna ampak za ta Državni zbor. Na vsak način... (Mobiteli zvonijo, naj gredo ven.) Na vsak način, za 32. točko in do nadaljnjega najavljam ponovno obstrukcijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa! Gospod Ivo Hvalica. 31 točka je sicer končana, ampak proceduralno smo se ustavili pri tem.
Prehajamo na 32. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA SKLEPA O POVRAČILU STROŠKOV VOLILNE KAMPANJE. Predlog sklepa je v obravnavo Zboru predložil odbor za notranjo politiko in pravosodje. Želi poročevalec Odbora besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik Sekretarjata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi predstavnik Vlade besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Beseda je torej dana poslankam in poslancem. Želi kdo besedo? (Nihče.)
Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa:
Demokratski stranki Slovenije - Demokrati Slovenije se kot organizatorju volilne kampanje za volitve poslancev Državnega zbora, ki so bile 10. novembra 1996, iz državnega proračuna povrnejo volilni stroški v višini 858.720 SIT. Želi kdo o tem sklepu razpravljati? (Nihče.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 33. TOČKI DNEVENGA REDA - OBRAVNAVA OBVESTILA SODIŠČA V KRANJU V ZVEZI Z VLOŽENIM OBTOŽNIM PREDLOGOM ZOPER POSLANCA DRŽAVNEGA ZBORA. Obvestilo v zvezi z vloženim obtožnim predlogom zoper poslanca Državnega zbora, gospoda Jelka Kacina je v obravnavo zbora predlagalo Okrajno sodišče v Kranju.
Obvestilo je obravnavala Mandatno-imunitetna komisija, ki je zboru pisno poročala. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Na podlagi drugega odstavka 38. člena poslovnika Državni zbor ob postavitvi ali odvzemu poslanske imunitete odloča brez razprave in brez obrazložitve poslanskih glasov.
Na glasovanje torej dajem naslednji sklep. Državni zbor Republike Slovenije na podlagi tretjega odstavka 83. člena ustave Republike Slovenije ter tretjega odstavka 22. člena zakona o poslancih, v zvezi z obvestilom Okrajnega sodišča v Kranju, št. K 48/96, z dne 11.4.1997, v zvezi z vloženim obtožnim predlogom zaradi kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po členu 325/1 Kazenski zakonik Republike Slovenije ne prizna imunitete poslancu Državnega zbora Republike Slovenije, gospodu Jelku Kacinu in dovoli vodenje kazenskega postopka.
Prehajamo h glasovanju. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
S tem zaključujem tudi to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 34. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO ZAHTEVE OKROŽNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI V ZVEZI Z VLOŽENO ZASEBNO TOŽBO ZOPER POSLANCA DRŽAVNEGA ZBORA. Zahtevo je v obravnavo Zboru predložilo Okrožno sodišče v Ljubljani in v zvezi z vloženo zasebno tožbo zoper poslanca Državnega zbora gospoda Zmaga Jelinčiča. Zahtevo je obravnavala Mandatno-imunitetna komisija, ki je zboru pisno poročala. Poročevalec komisije, želite besedo? (Ne želi.)
Na podlagi drugega odstavka 38. člena poslovnika Državni zbor ob vzpostavitvi in odvzemu poslanske imunitete odloča brez razprave in brez obrazložitve poslanskih glasov.
Torej dajem na glasovanje naslednji sklep. Državni zbor RS na podlagi drugega odstavka 38. člena ustave Republike Slovenije ter prvega odstavka 22. člena zakona o poslancih v zvezi z zahtevo Okrožnega sodišča v Ljubljani OPR, št. K596/95, z dne 10.4.1997 v zvezi z vloženo zasebno tožbo zasebnega tožilca Pavla Domitrice, ki ga zastopa odvetnik Miha Velkavrh iz Ljubljane zaradi kaznivega dejanja žalitve, obdolžitve po členu 108/1 in 2 Kazenskega zakona Republike Slovenije ne prizna imunitete poslancu Državnega zbora RS gospodu Zmagu Jelinčiču. Dovoli vodenje kazenskega postopka.
Prehajamo h glasovanju. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (29 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
S tem zaključujemo tudi to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 35. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVO SPREMEMBE POROČILA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH, PODJETJIH ALI ZAVODIH, ZA KATERE V SKLADU S PRVIM ODSTAVKOM 20. ČLENA ZAKONA O NEZDRUŽLJIVOSTI OPRAVLJANJA JAVNE FUNKCIJE S PRIDOBITNO DEJAVNOSTJO VELJA PREPOVED POSLOVANJA Z DRŽAVO, JAVNIMI PODJETJI IN JAVNIMI ZAVODI. Spremembo poročila z dne 22.4.1997 in z dne 13.5.1997 je zboru predložila Komisija po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za pravne zadeve in zakonodajo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo imajo poslanke in poslanci. Se bo kdo prijavil k besedi? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo.
Državnemu zboru predlagam, da v skladu s tretjim odstavkom 20. člena zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo sprejme naslednji sklep: "Državni zbor Republike Slovenije sprejema spremembo poročila o gospodarskih družbah, podjetjih ali zavodih, za katere v skladu s prvim odstavkom 20. člena zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo velja prepoved poslovanja z državo z javnimi podjetji in javnimi zavodi. Sprememba poročila se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije." Želi kdo o predlogu sklepa razpravljati? (Ne želi.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlagani sklep. Ugotavljamo prisotnost. (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
S tem zaključujemo tudi to točko dnevnega reda.
36. točka še nima pripravljenega odloka, zato prehajamo na 10.A TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SLOVENSKI RAZVOJNI DRUŽBI IN PROGRAMOV PRESTUKTURIRANJA PODJETIJ, hitri postopek. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik Vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval Odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Želi predstavnik Odbora za gospodarstvo besedo? Gospod Zagožen, izvolite.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovane kolegice in kolegi! S predlogom zakona o Slovenski razvojni družbi in programom prestrukturiranja podjetij dobivamo na mizo, ali pa smo dobili, enega od najpomembnejših delov gospodarskega paketa. Dovolite mi, da predstavim poglede in stališča Odbora. Odbor za gospodarstvo je na svoji 8. in 9. seji ter na dveh nadaljevanjih 9. seje obravnaval predlog zakona o Slovenski razvojni družbi in programom prestrukturiranja podjetij. Splošno obravnavo predloga zakona smo člani Odbora za gospodarstvo opravili na skupni seji s Komisijo Državnega zbora za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacijo. Člani odbora so bili tudi seznanjeni s številnimi drugimi pripombami ter amandmaji, ki so jih dale različne osebe. Med najpomembnejšimi pripombami so pripombe Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki v svojem mnenju opozarja na nejasno opredeljeno upravljalsko strukturo Slovenske razvojne družbe.
Nejasno je opredeljena skupščina kot poglavitni organ delniške družbe. V vlogi skupščine nastopa Vlada Republike Slovenije, kjer je Republika Slovenija edini delničar, vendar pa se to ne odraža dovolj natančno tudi v normativnih rešitvah. Sekretariat tudi poudarja, da se vlada pojavlja v zakonu v dveh vlogah in sicer kot oblastveni organ in v vlogi skupščine razvojne družbe. Iz zakona pa ni mogoče natančno razbrati, kdaj nastopa vlada v eni in kdaj v drugi vlogi. Gre za tako imenovano projektno financiranje, ki naj bi teklo po zakonu o gospodarskih družbah, in pa za tako imenovano razvojno prestrukturiranje, ki bi ga izvajala vlada v vlogi skupščine kot oblastni organ in ki bi šlo tudi za proračunska sredstva. Nekonsistentna je po mnenju sekretariata tudi ureditev projektnega sveta. Njegov status ni dovolj jasen. Ali gre za organ delniške družbe ali pa ga je treba izločiti in urediti posebej izven njene strukture, se pravi kot strokovno in posvetovalno telo. Sekretariat je tudi opozoril še na nekatere druge pripombe, tudi redakcijske, kar smo potem mi v glavnem upoštevali v predlogih amandmajev.
V dodatnem mnenju se je sekretariat opredelil tudi do vloženih amandmajev, pri katerih je ponovno opozoril na te stvari, ki sem jih že omenil. Prav tako je sekretariat menil, da vlada za potrebe svoje vloge pri izvajanju programa prestrukturiranja podjetij lahko oblikuje projektni svet samo kot svoje interno, delovno, strokovno telo. Rešitev, da bi se takšnemu delovnemu telesu dale pristojnosti vlade za samostojno odločanje in dajanje navodil, bi bila v nasprotju s sistemskimi rešitvami o delovanju vlade. Prav tako je sekretariat menil, da pristojnosti in naloge projektnega sveta lahko izvršuje le vlada kot oblastni organ. Na takšni osnovi in po diskusiji je Odbor za gospodarstvo večino pripomb sekretariata uveljavil v svojih amandmajih oziroma podpira tiste amandmaje poslancev in vlade, ki te nejasnosti, ki sem jih navedel, odpravljajo.
Člani Odbora za gospodarstvo so v razpravi načeloma podprli predlagani hitri postopek in zakonske rešitve, poudarili pa so naslednje:
Stanje v gospodarstvu, trenutna gospodarska gibanja in razvojni trendi terjajo ustrezno ukrepanje. Vendar obstaja bojazen, da predlagane rešitve ne zadoščajo, ki so tu dane. Člani odbora so soglašali tudi z oceno stanja v gospodarstvu, ki je zaskrbljujoča in ki jo navaja Vlada Republike Slovenije, hkrati pa so nekateri člani menili, da je očitno v zadnjih treh mesecih prišlo do izrazitega poslabšanja tega stanja, saj je na primer predlog zakona za dokapitalizacijo Sklada Republike Slovenije za razvoj iz septembra 1996. leta, ko ga je vlada umaknila iz zakonodajnega postopka, omenil nevarnost, da se število delovnih mest zmanjša za 6.000, medtem ko vlada v obrazložitvi nujnosti sprejema tega zakona navaja nevarnost za 15.000 delovnih mest. Prav zaradi možnih socialnih posledic, ki bi lahko nastopile, je zakon potrebno čimprej sprejeti, čeprav odbor ocenjuje, da bi bil bolj primeren redni postopek.
Slovenska razvojna družba je predvidena kot sistemska inštitucija, kakršno poznajo tudi v drugih državah, vendar pa obstaja bojazen, da bi s tem nastala lahko vzporedna finančna inštitucija, ki bi prevzela vlogo, ki bi jo sicer morale imeti banke. Člani odbora so opozorili na ugotovitev, da sanacija bank ni dala pričakovanih učinkov za gospodarstvo. Sanirane banke se namreč ne vključujejo v financiranje gospodarstva tako, kot bi bilo pričakovati in je to praksa v tujini, temveč svoje storitve nudijo gospodarstvu pod zelo neugodnimi pogoji. Zakon je po mnenju članov odbora preveč intervencijsko in premalo razvojno naravnan. Vprašljivo je tudi, kolikšne učinke bo imel na izboljšanje stanja v gospodarstvu. Po mnenju nekaterih se pri zakonu postavlja tudi načelno vprašanje: na kakšen način in v kolikšni meri lahko in mora država posegati na področje gospodarstva. Z zakonom se namreč ustvarjajo različni pogoji za gospodarske subjekte, ki bodo vključeni v program prestrukturiranja, v primerjavi z ostalimi družbami.
Predlog zakona s posameznimi določbami ponuja predvsem nove rešitve, s katerimi so praktično prezrte nekatere določbe zakona o gospodarskih družbah. Določene so nove strukture in organi, predvideni novi načini ukinjanja oziroma združevanja inštitucij, brez sprememb zakonov. Hkrati so dana zelo velika pooblastila Vladi RS in projektnemu svetu pri odločanju o tem, kakšne ukrepe bo Slovenska razvojna družba uporabila pri posameznih subjektih, ki se bodo prijavili v program prestrukturiranja. Kriterije za vključitev gospodarskih družb v program prestrukturiranja bi moral natančneje opredeljevati zakon, predlaga pa naj jih Vlada RS in ne projektni svet. Nekateri člani odbora so izrazili pomisleke o tem, ali je slovenska razvojna družba sploh lahko oseba zasebnega prava, se pravi delniška družba, ali pa ne bi morala biti oseba javnega prava. To je bila pripomba tudi Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo in Agencije za revidiranje lastninskega preoblikovanja.
Odgovornost Vlade Republike Slovenije in upravljalske strukture Slovenske razvojne družbe je premalo natančno opredeljena. V zakonu ni ustrezno opredeljen nadzor nad izvajanjem dejavnosti Slovenske razvojne družbe. Člani odbora so menili, da bi moral člane nadzornega sveta imenovati Državni zbor. Po mnenju nekaterih članov bi ga moral voditi član opozicije. Zakon bi moral natančno razmejiti tudi odgovornost Vlade RS pri tem, prav tako pa tudi določiti pristojnosti in s tem odgovornosti Državnega zbora, katerega vloga mora biti predvsem kontrolno-nadzorna. Pristojnosti projektnega sveta morajo biti natančneje opredeljene, prav tako pa tudi njegovo mesto v ali izven upravljalske strukture razvojne družbe. V zakonu mora biti natančneje določen revizijski pregled poslovanja Slovenske razvojne družbe in določilo, da se pri vodenju poslovnih knjig upoštevajo slovenski računovodski standardi. Poleg komercialne revizije mora revizijo opraviti tudi Računsko sodišče.
Drugi odstavek 34. člena preširoko dopušča možnost, da lahko Republika Slovenija pravne osebe, ki so izključno v njeni lasti, pripoji k Slovenski razvojni družbi in prenese njihove naloge in dejavnosti na razvojno družbo brez sprememb posameznih zakonov. Nekateri člani so opozorili tudi na določbo, da lahko Slovenska razvojna družba ustanavlja nove gospodarske subjekte, pri čemer pa ni potrebno upoštevati določb zakona o gospodarskih družbah, na primer tistih o minimalnem kapitalu. Zakon je v določeni meri povezan z vsebino predloga zakona o zaključku lastninjenja, ki je začasno zadržan, kar bi po mnenju nekaterih članov odbora lahko tudi pomenilo, da je potrebno z obravnavo in sprejetjem zakona o razvojni družbi počakati in ga sprejemati sočasno z zakonom o zaključku lastninjenja. Takšno stališče bi ne bilo večinsko mnenje članov odbora. Člani odbora so menili, da bi morala tudi Vlada RS dati delavcem določene garancije in ne le od njih zahtevati, da aktivno sodelujejo pri programu prestrukturiranja in se odpovedo nekaterim pravicam, ki jim jih sicer zagotavlja zakon - gre za prezaposlitev, prekvalifikacijo in podobno. Ne v zakonu in ne v obrazložitvi ni določeno, po kakšni obrestni meri se bodo obrestovale obveznice, ki jih lahko izda Republika Slovenija za financiranje programa prestrukturiranja. V razpravi po členih so člani odbora večino pripomb iz splošne razprave tudi povzeli v amandmajih.
Odbor za gospodarstvo zato predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona o Slovenski razvojni družbi in programu prestrukturiranja podjetij sprejme skupaj z amandmaji in z amandmaji, ki jih odbor podpira. Hkrati pa Odbor za gospodarstvo tudi predlaga Državnemu zboru, da pooblasti Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, da v končni redakciji črta vse naslove k členom in k podpoglavjem.
Torej predlagamo, da Državni zbor potrdi vse amandmaje odbora in tudi vse tiste amandmaje, ki jih odbor podpira. Hvala lepa!
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospodu Zagožnu kot predstavniku odbora za gospodarstvo, med tem se nam je pridružil tudi gospod minister Metod Dragonja, torej minister za gospodarske dejavnosti in verjetno bi vseeno želel kot predstavnik vlade imeti besedo. Gospod minister, če želite, izvolite.
METOD DRAGONJA: Hvala lepa! Gospod podpredsednik, spoštovane gospe in gospodje! Najprej se oproščam zaradi zamude, bili smo namreč prepozno obveščeni, nismo mogli pravočasno prispeti v zgradbo Državnega zbora.
Državni zbor začenja obravnavo zakona o Slovenski razvojni družbi in programu prestrukturiranja podjetij, ki ga je Vlada Republike Slovenije vložila po hitrem postopku.
Temeljni namen tega zakona je predvsem preoblikovati Sklad Republike Slovenije za razvoj kot specifično institucijo, ki je bila ustanovljena že v začetku 1990-ih let v modernejšo institucijo, ki bo poleg tako imenovanih tranzicijskih nalog - nalog, ki so povezani z preobrazbo gospodarstva v pogojih prehoda, v večji meri opravljala tudi naloge s področja razvoja in ki se bo lahko dolgoročno plasirala in establirala v slovenskem prostoru kot tipična, vspodbujevalna razvojna institucija.
Ker gre za proces preobrazbe, to ne bo možno od danes do jutri to se pravi sorazmerno kratkem času, ampak bo potrebno to vizijo in takšno poslovno usmeritev graditi skozi daljše obdobje in postopno dosegati vedno večji delež razvojno vspodbujevalnih programov v programu te inštitucije.
Vlada ta zakon umešča v okviru ostalih zakonov z gospodarskega področja z dveh zornih kotov oziroma z dveh izhodišč.
Prvi se nanaša na vlogo Slovenske razvojne družbe v zaključku institucionalnih reform to je predvsem v koncu lastninskega postopka, lastninjenja družbenega premoženja, kjer so potrebni nastavki za to, da Slovenska razvojna družba prevzame aktivnosti s pospešenim koncem lastninjenja, vendar bo to področje podrobneje opredeljeval zakon o zaključku lastninjenja.
Drugi ključen cilj, ki ga zasleduje vlada, pa je predvsem z preoblikovanjem obstoječega Sklada za razvoj vzpostaviti večje možnosti za aktivno podporo procesom prestrukturiranja in razvojnih procesom v slovenskem gospodarstvu ter na ta način dodatno vspodbuditi gospodarska gibanja v Republiki Sloveniji.
V uvodnih ocenah gospodarske situacije smo opozorili na nekatere pomanjkljivosti in na nekatere slabosti v pogojih gospodarjenja in v dosedanjih sistemskih reformah, od katerih bi izpostavil predvsem: premajhen vpliv sanacije bančnega sistema, ki je bil kvalitetno in celovito izvršen in ki se letos končuje; s sanacijo gospodarskih družb in realnega sektorja gospodarstva, z inštrumenti, ki jih uvajamo in predlagamo s tem zakon, želimo to slabost odpraviti ter uvajamo dodatne instrumente, ki bi sanacijo bančnega sistema bolj učinkovito podaljšale v sanacijo oziroma v restrukturiranje gospodarstva.
S tem bi Slovenska razvojna družba postala ena od tudi močnejših finančnih institucij v Sloveniji, ki bi predstavljala dodaten faktor ponudbe na finančnih trgih, ki bi delovala po specifičnih principih z večjimi stopnjami tveganja, z večjimi, kot veljajo za bančni sistem in na ta način vzpostavljala tudi realno konkurenco bančnemu sektorju, posebno v tistih situacijah, kjer bančni sektor zaradi omejitev pri svojem poslovanju, ki izhajajo iz principov bančnega poslovanja - bodisi tudi zaradi poslovnih orientacij - v celoti ne more izvajati oziroma ne more več slediti. V praksi se namreč srečujemo s celo vrsto situacij, ko poslovne banke enostavno niso več v stanju spremljati finančno posamezno gospodarskih subjektov, kljub temu da obstojijo osnovni programski, tržni in drugi pogoji za to, da bi ta podjetja lahko nadaljevala s svojim poslovanjem, vendar pa so bodisi prezadolžena, imajo neustrezno kapitalsko strukturo, so podkapitalizirane in podobno ter potrebujejo v tej svoji situaciji aktivnejšo podporo in ob kvalitetni oceni programov njihovega nadaljnjega prilagajanja na tržne pogoje je aktivna podpora inštitucije, kot je Slovenska razvojna družba, smiselna in potrebna.
Slovenska razvojna družba bo izvajala svoje dejavnosti skozi dva osnovna programa, ki sta v zakonskih določbah natančneje opredeljena. Prvi je program prestrukturiranja podjetij s celo vrsto konkretnejših aktivnostih, ki so navedene v posameznih členih zakona in bo program, ki bo na nek način razpisan in objavljen na nacionalni ravni in ki ga bo izvajala ta institucija, vanj pa se bodo vključevali tudi ostali resorji v vladi, predvsem pristojna gospodarska resorja in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Na ta način želimo zagotoviti tudi večjo stopnjo koordinacije in s tem tudi večjo možnost uspeha pri izvajanju teh programov. Zato je predvideno, da bi določeno koordinacijsko vlogo med Slovensko razvojno družbo in med vlado opravil posebni organ, to je projektni svet. Ta je na osnovi dodatnih razčiščevanj profiliran v zakonodajnem postopku v pristojnem matičnem odboru, sedaj v celoti profiliran kot delovno telo znotraj vlade, kot koordinacijsko telo vlade, ne pa kot poseben organ Slovenske razvojne družbe in se v tem segmentu ne prekriva pristojnost z organi oziroma z upravljalsko strukturo te družbe.
Drugi program, ki ga bo izvajala Slovenska razvojna družba je tako imenovano projektno financiranje, to je tipičen razvojni program, ki bo temeljil na drugačnih principih. Ta bo direktno podpiral širitev gospodarskih aktivnosti, večanje zaposlenosti, večanje prodaje tržnih deležev in podobno in bo potekal po posebnih razpisih, po posebnih zakonih in bo po viziji te družbe tudi postopno pridobival na svoji teži in tudi kombiniral svoje aktivnosti z aktivnostmi ostalih institucij, ki so na področju tehnološkega razvoja in vspodbujanja gospodarske rasti danes že ustanovljene in delujejo na tem področju. Zaradi različnega karakterja obeh programov - prvi program restrukturiranja, ki je izrazito tvegan program, drugi pa projektno financiranje kot razvojni program je v zakonu vzpostavljena tudi možnost, da se posebej program projektnega financiranja in razvoja odvija v posebni družbi, se pravi v hčeri, ki bi bila v 100% lasti Slovenske razvojne družbe, tako da bi tudi po strokovnih principih razmejevanja tveganj, in s tem tudi odgovornosti za izvajanje posameznih programov, taka možnost bila vzpostavljena, lahko pa bo to izvajano v isti instituciji, vendar z zelo jasnimi razmejitvami, kar se tiče vodenja financ in poslovnih knjig glede učinkov in glede eksponiranja v posameznih programih, kar je kot alternativna možnost odprto v osnutku tega zakona.
Slovenska razvojna družba bi po predlogu zakona bila v celoti statusno definirana kot delniška družba, to se pravi, da bi delovala po principih, ki veljajo za gospodarske družbe. Predvideno je, da je ob ustanovitivi v 100% oziroma ob preoblikovanju v 100% lasti države in da v takšni lasti tudi ostane. Dopuščena pa je možnost oziroma, ni izključena, da bi se v nadaljnjem razvoju lahko tudi dokapitalizirala z drugimi lastniki, če se bo za to pozneje pokazala bodisi potreba bodisi možnost. Prisotnih je bilo precej diskusij, ali je s tem to oseba zasebnega prava ali je to oseba javnega prava. Na to bi odgovoril na ta način, da je to oseba javnega prava - glede na to, da je ustanovljena in deluje po posebnem zakonu, vendar bo glede na vsebino svojega dela delovala po strukturi organov upravljanja in tudi po strukturi odgovornosti, ki je podobna oziroma, ki je identična strukturi opravljanja gospodarskih družb. Se pravi, da bodo organi, ki so v zakonu o gospodarskih družbah predvideni kot osnovni organi upravljanja in nadzora, tudi v tej družbi delovali: skupščina, nadzorni svet in uprava.
Kar se tiče skupščine, je predvideno, da naloge skupščine opravlja vlada, dokler je vlada oziroma Republika Slovenija edini lastnik. Vlogo nadzornega sveta bo opravljal nadzorni svet, katerega sestavo smo z amandmaji potem, upam, kvalitetno dopolnili v tej smeri, da bo to dejansko organ nadzora, ki bo delno tudi verificiral odločitve uprave. Uprava pa je osnovni organ vodenja, ki je v projektu zakona predvidena kot kolektivni organ. Do sedaj je imel Sklad za razvoj samo direktorja, glede na obseg in značaj dela pa je predvidena 5-članska uprava, ki bo tudi potem zasedena glede na delovna področja in potem glede na nadaljnjo notranjo organizacijo v Slovenski razvojni družbi.
S tem ocenjujemo, da je status te inštitucije enoznačno določen. Veliko pozornost smo tudi z dodatnimi amandmaji dali na ustrezen nadzor prek organov, na drugi strani pa tudi prek določb, ki se nanašajo na nadzor in revizijo ne samo finančnega poslovanja, ampak tudi smotrnosti uporabe javnega denarja, s katerim bo ta družba poslovala. Ta družba po določbah zapade tako pod tako imenovano komercialno revizijo v skladu z zakonom o revidiranju in tudi pod nadzor smotrnosti gospodarjenja in pravilnosti finančnih izkazov po zakonu o Računskem sodišču in bo obvezno revidirana tudi s strani tega organa. Tako računamo, da smo sorazmerno restriktivno oziroma zadosti ostro postavili tudi problematiko nadzora poslovanja v tem segmentu.
Težava oziroma problem, ki ga je bilo potrebno posebej rešiti in ki je skozi posamezne natančnejše določbe eksplicitno naveden, posebno pri financiranju programov, je v tem, da v enem delu svoje dejavnosti Slovenska razvojna družba to dejavnost opravlja s svojim finančnim potencialom; to se pravi, s sredstvi, ki so v lasti podjetja oziroma te družbe; v enem delu pa se uporabljajo sredstva Republike Slovenije, to so sredstva bodisi državnega proračuna bodisi sredstva, ki so predvidena z izdajo posebnih obveznic za restrukturiranje. Zato je potrebno v izvedbenih določbah zadosti jasno postaviti Slovensko razvojno družbo na eni strani kot subjekt, ki opravlja svojo dejavnost v svojem imenu in za svoj račun in nosi vsa tveganja v zvezi s svojimi aktivnostmi, v drugem delu pa kot komisionarja države, kjer pa po programih in po projektih, ki jih verificira vlada, izvaja te programe in kjer se uporabljajo državna sredstva in kjer se potem to tveganje v določenem delu prenašajo tudi na državo oziroma tudi koristi, ki iz tega nastanejo, pripadajo državnemu proračunu. Tako da je za operativno razumevanje teh razmejitev zelo bistveno, kdaj družba posluje v svojem imenu in za svoj račun, kdaj pa za račun države in ravno v tem delu, kjer se usmerjajo tudi programi, ki so podprti s strani vladnih programov, programov ustreznih ministrstev, je za koordinacijo aktivnosti med Slovensko razvojno družbo in tudi med pristojnimi resorji znotraj vlade predviden projektni svet kot koordinacijsko telo, ki bo zagotavljal in ocenjeval usklajenost teh različnih postopkov in aktivnosti.
Na zaključku bi poudaril to, da smo poskušali v čim večji meri prisluhniti vsem pripombam in večini amandmajem, tudi vsem, ki so bili vloženi, tako s strani poslancev kot tudi s strani matičnega odbora. Tako je pred zborom sicer veliko število amandmajev, kateri pa - upam - vsi bistveno še dodatno izboljšujejo sam koncept Slovenske razvojne družbe in ki tudi jasneje definirajo rešitve, pristojnosti in odgovornosti te institucije. Upam, da bomo na osnovi kvalitetne razprave in še dodatnih priporočil in morebitnih amandmajev, ki bodo v nadaljnjem postopku oblikovani, oblikovali institucijo, ki bo lahko kvalitetno in uspešno podprla procese v slovenskem gospodarstvu in ki bo lahko s tem dosegla tudi svoje cilje; to se pravi zmanjšati tveganja pri preobrazbi slovenskih podjetij, izboljšati možnosti za uspeh teh projektov, zagotoviti dodatna sredstva za podporo razvojnim projektom in dolgoročno zagotoviti tudi razvojno vizijo slovenskemu gospodarstvu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister, Metod Dragonja, za izčrpno predstavitev tega zakona. Za nami je 3 ure dokaj intenzivnega dela in predlagam, da končamo dopoldansko sejo pri besedi, ki bi jih imele poslanske skupine, imamo že eno prijavljeno, zato prekinjamo za odmor in nadaljujemo ob 14.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 13.00 uri in se je nadaljevala ob 14.38 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim vse poslance in poslanke, da se javijo v veliki dvorani Državnega zbora, ker bi začeli s sejo!
Nadaljujemo 5. sejo Državnega zbora in ugotavljamo sklepčnost. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko nadaljujemo s sejo.
Prehajamo na prekinjeno 10.A TOČKO - PREDLOGA ZAKONA O SLOVENSKI RAZVOJNI DRUŽBI IN PROGRAMU PRESTRUKTURIRANJA PODJETIJ. Ostali smo pri predstavitvi poslanskih skupin.
Prijavljen je gospod Feri Horvat. Lepo prosim. Ker smo začeli sejo bi lepo prosila, če bi se poslanci tudi posedli na svoja mesta. Hvala. Gospod Horvat ima besedo.
FRANC (FERI) HORVAT: Spoštovana gospa podpredsednica, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani minister Dragonja, sodelavke in ostali prisotni! Najprej moram reči, da mi je v izjemno čast in veselje, da lahko nastopim kot prvi razpravljavec, ko gospa podpredsednica prvič vodi sejo Državnega zbora in ji želim res veliko uspehov in uspešno krotenje nas poslancev.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala.
FRANC (FERI) HORVAT: Poslanci Združene liste menimo, da je zakon o Slovenski razvojni družbi in prestrukturiranju več kot potreben, vendar hkrati ugotavljamo, da po vsebini in rešitvah, ki jih ponuja, ne sledi v celoti, zlasti prvemu - to je razvojnemu delu naslova zakona in s tem tudi ne problemom in potrebam slovenskega gospodarstva.
Najbolj se strinjamo z vlado v tistem delu obrazložitve, ko ugotavlja kritično stanje v gospodarstvu, kar navaja kot razloge za izdajo tega zakona. Še več, k temu je potrebno dodati, da tudi najnovejši podatki o gospodarskih gibanjih - pa če vzamemo podatke Urada za statistiko ali Urada za makroekonomske analize in razvoj ali Ekonomskega inštituta pri Pravni fakulteti ali ocene drugih institucij, da vidimo, da se gospodarski trendi vse bolj slabšajo in ne vlivajo posebnega optimizma.
Res je tudi vse, kar je uvodoma povedal gospod minister. Vendar je ob tem le potrebno ugotovitvi, da stanja in gibanja niso pravzaprav nobeno presenečenje, da smo tudi v tem zboru že v sedanji sestavi, predvsem pa v prejšnji v zadnjih dveh letih še posebej intenzivno opozarjali na probleme, ki se sedaj zelo drastično kažejo; zlasti je to bilo ob razpravah o proračunih, predvsem o proračunu za leti 1995 in 1996 in pri zakonu o začasnem financiranju v letošnjem letu ob razpravah o problematiki posameznih panog, predvsem delovno intenzivnih, in to tako na zboru kot na delovnih telesih.
Problemi niso v veliki meri posledica nekih objektivnih danosti v našem gospodarskem okolju, ampak v veliki meri posledica napak ali pa pomanjkljivosti v ekonomski politiki in proračunski politiki, zlati še v odsotnosti razvojne politike.
Nekatera opozorila je potrebno izpostaviti tudi v zvezi z tem zakonom, kajti posredno ali neposredno se nanašajo na najnovejša gospodarska gibanja in tudi na vsebino tega zakona oziroma daje odgovor na vprašanje, ali od tega zakona lahko pričakujemo, da bodo glavni problemi, ki jih vlada navaja kot razlog za izdajo zakona, s tem zakonom vsaj približno tudi rešeni ali odpravljeni. Ne bodo! Mislim, da bi bila velika iluzija, če bi pričakovali, da se bo to zgodilo.
Naj predvsem opozorim na to, da smo - ne samo enkrat - opozorili na premajhno podporo vlade izvozu in sedaj se vidi, da ta močno peša, da vpliva bistveno na upočasnjeno rast bruto domačega proizvoda in pa, kar je še posebej zaskrbljujoče, da so vse slabši podatki trgovinske bilance in da devizni prihodki od storitve komajda pokrivajo primanjkljaj v trgovinski bilanci.
K temu je potrebno dodati še negativne poslovne oziroma finančne rezultate, zlasti pri izvoznikih, dobri rezultati so praviloma pri uvoznikih in zato se ni čuditi, da imamo vse več opozoril iz dobrih podjetij, ki so izvozniki, tudi iz podjetij, ki so uspela preživeti šok izgube trgov in druge probleme v prvem obdobju samostojnosti in tranzicije, da so tudi te firme pred velikimi težavami in pred nevarnostjo stečajev. O posledicah ni treba govoriti, že zdaj vidimo, da brezposelnost narašča, ob tem ko smo pričakovali, da se bo rast brezposelnosti ustavila in da se bo večalo število novih delovnih mest. To govori v prid temu predlogu zakona, tistemu delu, ki se nanaša na prestrukturiranje in kar zagotavlja dodatna sredstva za prestrukturiranje. Opozarjali smo na nezadostni poudarek in nezadostna sredstva zlasti v proračunih zadnjih dveh let za prestrukturiranje realnega sektorja, ob velikih sredstvih, ki so bila namenjena bančnemu sektorju - o tem je govoril kolega dr. Zagožen in tega ne bom ponavljal. Kolegice in kolegi, rad bi vas spomnil na to, da se je v zadnjih dveh letih realni obseg, ob tem ko se je skupni obseg proračuna države povečeval, stalno zmanjševal delež za prestrukturiranje in razvoj za potrebe gospodarstva.
Vlada ni upoštevala v dovoljnji meri lastne strategije gospodarskega razvoja, ki jo je sprejela in ki jo je potrdil tudi ta državni zbor oziroma v prejšnji sestavi. To hkrati pomeni tudi prepočasno prilagajanje ekonomske in zlasti razvojne politike Evropski uniji, zato ni slučajno, da v zadnjem času dobivamo iz Bruslja, od Komisije Evropske unije, pa tudi od strokovnih institucij vse več dobronamernih opozoril v tej smeri. Zlasti se ni upoštevalo potrebne politike skladnejšega regionalnega razvoja, ki je že nekaj let zapostavljena. To dokazuje podatek, da se delež sredstev proračuna za ta namen vsako leto znižuje in da je že padel na 0,3% proračuna ali 0,1% bruto domačega proizvoda, kar je daleč pod vsemi primerljivimi državami v Evropi. Zato ni slučajno, da se razlike v regionalni razvitosti povečujejo, da se prepočasi spreminja kmetijska politika in razvoj podeželja, za kar se tudi namenja sorazmerno malo sredstev, da je podcenjen tehnološki razvoj - in tudi za ta namen se v zadnjih letih sredstva v proračunu zmanjšujejo, vemo pa, da je to eden bistvenih dejavnikov razvoja in konkurenčnosti, da ne govorim tudi o tem, da se premalo naredi za pospeševanje podjetništva, za razvoj storitev, zlasti turizma, ker smo v lanskem letu namenjali manj sredstev kot v predhodnem letu celo nominalno, ne samo realno in podobno.
Poleg tega - in to je zlasti povezano tudi z vsebino tega zakona - je še vedno pomanjkljiva organiziranost države za razvoj tako na državni kot na lokalni in da ne govorimo o regionalni ravni, kjer te organiziranosti sploh ni. Imamo veliko razpršenost sicer skromnih sredstev proračuna za razvoj. Razpršena so po posameznih ministrstvih in skladih. Pri tem je premalo usklajevanja in povezovanja politike in sredstev, in da ne govorimo o tem, da sploh nimamo gospodarskega načrtovanja na območni ravni, niti inštitucij za ta namen in zato ni čudno, da v zadnjih dneh, ko potekajo pogovori med eksperti Evropske unije za področje programa PHAR s predstavniki naših ministrstev, da predlagajo, da v letošnjem letu izvržejo sredstva PHAR za regionalni razvoj. To mi je, žal, potrdil tudi šef misije Evropske unije v Ljubljani, prejšnji teden in to z argumentom, da glede na to, da nimamo zakona v skladnejšem regionalnem razvoju in da nimamo regionalne organiziranosti za razvoj, da ocenjujejo, da potem sredstva tudi ne dajo ustreznega učinka.
Še to bi rekel, da bi se s pravočasnimi in ustreznimi linearnimi ukrepi na področju gospodarske politike tudi izognili potrebam in pritiskom za intervence v posameznih podjetjih in posameznih panogah.
Glede na te ugotovitve mislimo, da so slabosti predloženega predloga zakona, ob sicer pozitivnih straneh za prestrukturiranje, zlasti v naslednjem. Zakon je premalo razvojno naravnan in je po svoji vsebini bolj sanacijski. To bo omogočilo bolj operativno delo vladi, da ne bodo potrebni posebni zakoni za posamezna podjetja ali za posamezne dejavnosti, kar je pozitivno, vendar takšen zakon skriva nevarnost, da bodo že tako premajhna proračunska sredstva, ki so prav namenjena za razvoj novih dejavnosti, porabljena za sanacije v obstoječih podjetjih. Zato mislimo, da bi kazalo razvojno družbo bolj ambiciozno zasnovati, predvsem tako, da bi lahko zagotovili integrirane razvojne politike, ki jih posebej poudarja tudi Evropska unija, da bi prek takšne razvojne družbe lahko usmerjali večji del proračunskih sredstev, ki so sedaj razpršena po ministrstvih in skladih, da bi lahko na ta način dosegli tudi večjo sinergijo in pritegnili druge vire, tako domače kot tuje za potrebe razvoja in prestrukturiranja. Predvsem mislimo, da bi zakon, to kar je možno narediti po hitrem postopku še z amandmaji, morali natančneje in pregledneje opredeliti kriterije za vključevanje podjetij v prestrukturiranje, koliko je možno že v zakonu in tudi bolj izpostaviti odgovornost vlade, kajti s tem zakonom dejansko dobiva vlada skoraj neomejene pristojnosti; popolnoma samostojno odloča o vseh projektih prestrukturiranja in vključevanja podjetij ter o uporabi proračunskega denarja za posege v gospodarstvu. Prav zaradi tega je potrebno jasneje opredeliti pristojnosti in odgovornosti organov Slovenske razvojne družbe in s tem tudi vlade, ministrov ter posameznih ministrstev in pa seveda, kar nujno zahteva dajanje večjih pooblastil vlade, je tudi poudarjen nadzor Državnega zbora, vključno z njegovo vlogo pri imenovanju članov nekaterih organov Slovenske razvojne družbe.
Pridružujem se mnenju, da Slovenska razvojna družba ne bi smela prevzemati vloge bank, kljub temu da je konkurenčnost bančništva premajhna, ampak da mora s svojimi instrumenti, s poroštvom in pa predvsem z nižjimi obrestnimi merami spodbujati, pa morda tudi z drugimi ukrepi, spodbujati banke k večji konkurenčnosti. Ustrezneje bi bilo treba opredeliti tudi položaj delavcev v podjetjih, ki se bodo vključevala v program prestrukturiranja.
Nesprejemljivo je preširoko pooblastilo vladi v 34. členu glede odločanja o pravnih osebah in s tem tudi sredstvih, ustanovljenimi s posebnimi zakoni, kot tudi odločanje o večjih spremembah in širitvi dejavnosti Slovenske razvojne družbe. Določbe o tem je treba vnesti ali v ta zakon ali, če to ni možno sedaj, potem pozneje priti s spremembami oziroma dopolnitvami zakona. Glede na izrečene pripombe smo vložili amandmaje. Predlagam, da jih podprete, kolegice in kolegi. Podprli bomo tudi amandmaje, ki jih predlaga matično delovno telo in tudi nekateri drugi poslanci, tako da kolikor je možno v okviru hitrega postopka, ki ni najprimernejši za tako zahteven zakon, da izboljšamo vsebino tega zakona.
Ob koncu bi pa predlagal vladi, da glede na to, da ni možno v hitrem postopku bistveno spremeniti ali pa bistveno izboljšati, zlasti tistega dela zakona, ki bi se naj nanašal na razvoj, da bi bilo dobro, da vlada v doglednem času pripravi dopolnitve tega zakona. To je potrebno, če nočemo zaiti v večjo stagnacijo in splošno poslabšanje gospodarsko socialnih razmer in če se hočemo resno pripraviti ter usposobiti za članstvo v Evropski uniji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Horvat. V imenu poslanske skupine se je prijavil k razpravi gospod Izidor Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovana podpredsednica, gospe in gospodje, gospod minister, sodelavci, lepo vas pozdravljam! Zakon o Slovenski razvojni družbi je zakon, ki prihaja v okviru tako imenovanega gospodarskega paketa in, kot smo že slišali, je Odbor za gospodarstvo temeljito pripravil in tudi amandmajsko razreševal. Iz predlaganih amandmajev se vidi, da je bilo potrebno precej stvari dopolniti.
Slovenski krščanski demokrati gledamo po svoje kritično na sam start Slovenske razvojne družbe. Namreč, že v letu 1992, ko se je tedanji Sklad za razvoj nekako oživel in dobil povsem novo vlogo, to je bil pa tisti predvolilni čas, v katerega se je zateklo premnogo podjetij in v katerem so tudi premnogi doživeli trdo in zadnjo usodo. Mi ne bi radi videli in v nobenem primeru ne bi bilo to v redu glede na vse to, kar je bilo povedano, in vse to, kar se pričakuje od Slovenske razvojne družbe - da bi veljalo za njo, da ko se približuješ vratom, bi pisalo: "kdor vanjo vstopa, naj pusti upe zunaj". Namreč, to se je dogajalo v glavnem v Skladu za razvoj in ne bi bilo prav, da bi se to dogajalo tudi v Slovenski razvojni družbi. Res pa je, in tudi zato sem to omenil, da se Sklad za razvoj v bistvu preoblikuje in se prenese z vsemi svojimi posledicami v Slovensko razvojno družbo.
Podobno, kot so že nekateri pred mano povedali, tudi Slovenski krščanski demokrati menimo, da bi ravno naziv Slovenska razvojna družba moral vsebovati le vse bolj bistvene elemente razvoja in ne zgolj sanacije in razreševanja najhujših problemov. Jasno je, da smo na nekem razpotju, na neki poti, ki ji lahko rečemo, da smo ali pa da nismo uspeli doseči večje konkurenčne sposobnosti gospodarstva. In ko na eni strani gledamo, kateri viri se bodo pridružili in sodelovali pri razreševanju, potem vidimo, da bodo to v glavnem sredstva iz kupnin, sredstva proračuna na osnovi medsebojnega sodelovanja posameznih ministrstev, kar gotovo ni slabo, ker usklajeno delovanje je gotovo mnogo bolj učinkovito kot pa posamični nastop in posamične pomoči ali pa intervencije. Sodelovali bodo tudi nekateri skladi, vendar kaj manjka. Manjka seveda in manjkajo banke.
Mi dobro vemo, da bomo ta hip ali pa skoraj se obeta, da izpustimo iz rok saniranja bank. Tako kot vsi, ki nas spremljajo, vsi makroekonomisti, tudi domači, ugotavljajo, da nismo uspeli premika v konkurenčnost bančnega sistema in s tem omogočanje pridobitev cenejših sredstev in s tem tudi zagotovitev možnosti razvoja. Iz podatkov, ki so na voljo, in dimenzij, ki so pregledne iz teh posameznih členov zakona, se vidi, da bodo nastopala določena sredstva, vendar gotovo daleč, daleč izpod ravni, ki bi bila potrebna. Morda je lepo brati ali lepo je videti, ko je intonacija tega zakona predvsem v smeri, da se regionalno pogleda in regionalno zagotovi enakopravnejši razvoj. Glede tega nimamo nobenega očitka. Jasno je, da je potrebno pogledati v sistem situacij v podjetjih, ki imajo veliko število zaposlenih in ki so seveda ogroženi; to spet velja za regionalna posamezna področja. Vendar manjka, kot je bilo tudi prej povedano, ta orientiranost, strategija, ki bi posameznim panogam nekako določila vlogo. Vemo, da obstoja dokument, ki govori o strategiji gospodarskega razvoja. Vendar to je dokument, ki na splošno opredeljuje. Za razreševanje posameznih panog pa je gotovo potrebno pogledati v specifičnost posameznih panog.
Mi dobro vemo - in kdor koli spremlja gospodarstvo, ve, da so praktično v vsaki panogi in zgoraj, spodaj in tudi v sredi uspehov. Jasno pa je tudi, da so nekatere panoge, ki razmeroma slabo stojijo, izjemni zaposlovalci in dajo le nekako možnost zaposlovanja in možnost nekako, bi rekel, enakopravnejšega razvoja.
Da je mnogo in premnogo izvoznikov, ki so prepuščeni samemu sebi. Ko sem omenjal in posebej poudaril neudeležbo bančnega sistema, menim, da ni prav - seveda podjetja pa se tudi znajdejo - da se v glavnem naslanjajo pri nabavljanju ustreznih, ugodnejših sredstev pri tujih virih. Pa boste rekli, zakaj pa ne, saj to je prav - po eni strani. Po drugi strani pa vemo, da smo vložili neverjetno velika sredstva v saniranje bank in saniranje bančnega sistema, ki pa bo kar naenkrat zaplaval in šel v poslovni svet, enakopraven, zelo komercialno usmerjen. Tujci, ki prihajajo, vemo, da se prilagajajo našim pogojem, skratka obrestne mere so približno 20%, pri A, B in C komintentih in ostalih abecednih delih pa seveda toliko slabše in toliko višje obrestne mere.
Menim, da je tudi prav in to se tudi vidi iz posameznih amandmajev, da so poslanci nekako uvideli in zaznali potrebno, da se vrši preglednejši nadzor nad delovanjem Slovenske razvojne družbe. Ta nadzor se seveda začne s tem, ko se imenuje posamezna telesa in upravne organe. Ta nadzor se vrši tudi na osnovi tega, ko se zahtevajo poročila o uporabi sredstev, ki prihajajo iz proračuna. Vendar, eno od bistvenih stvari, ki čaka vlado in seveda tudi pristojno ministrstvo za gospodarske dejavnosti v največji meri, je v tem, da se gotovo že v samem začetku preizkuša in poskusi pridobiti čim bolj kvalitetne kadre.
Vedno smo očitali Skladu za razvoj, da nekako s svojo ekipo, bi rekel, predaleč, da bi dohitel, da bi spoznaval globine in težave posameznih razvojnih konceptov in vsebino posameznih družb v slovenskem prostoru in so na kratko na hitro napravilo operacijo, ki je bila morda na napačnem delu telesa. Gre se za to, da je ravno pridobitev in povabilo določenih ljudi, ki so podkovani, ki strokovno nekaj pomenijo; ne samo, da sem jih reče menedžer, ne samo da so tisti, ki so prejemali nagrade - danes ste lahko v Delu brali na neki strani tudi vpogled v slovensko "priznavalno" politiko posameznim uspešnim gospodarjenjem, kakšni so pa potem bili izidi teh uspehov in kakšen je bil konec njihovih uspešnih podjetij.
Menim, da je bistvo in temeljno to, da se pridobijo strokovnjaki, ki res vedo, kaj hočejo. Na zasnovi take operacije, ki jih bo, in ko bo čakala posamezna podjetja, da si le ta čim bolj uspešno opravi.
Nikakor ne moremo pristati na to, ko v 25. členu vemo, da smo že na Odboru za gospodarstvo dali posebno pripombo, kjer je govora o tem, kako se delniška družba, Slovenska razvojna družba, ojača z osnovnim kapitalom, kako se tudi ojača z obveznicami, ki se bodo razpisale v višini 5 milijard, in amandma, ki je prišel s strani kolega iz Združene liste, povečuje ta znesek na 50 milijard. Še vedno piše v amandmaju, da odbor nasprotuje, vlada pa ne nasprotuje. Pričakujem, da bo vlada le nekako realno pogledala v ta zalogaj, ker menim, da je razlika med 5 milijardami in 50 milijardami le velika in ne bom je naprej komentiral. V glavnem lahko rečem, da tudi odbor, ki je obravnaval in tudi, kar smo sodelovali, je tudi zaznal neko nevarnost.
Namreč paket, ki je prihajal v parlament v številnih zakonih, recimo, v petih bolj temeljnih, je nekako ciljal v ukinitev določenih agencij, v tem primeru Agencije za sanacijo bank in Agencijo za prestrukturiranje. Iz določenih amandmajev, iz določenih zakonov, ki ta hip prihajajo iz vlade, se vidi, da ta zadeva ostane, ker menimo, da je treba narediti zakonodajo ne glede, da je, recimo, tista, ki bo vključevala zaključevanja lastninjenja in vse ostale - da je potrebno vzdrževati in dajati pravo mesto in pravni red do konca. Menim, da so tisti amandmaji, ki smo jih na odboru pripravili, temu primerni.
V imenu SKD-ja, kot pravim, izhajam iz določene izkušnje, iz določene prakse, ki je bila precej nenavadna in ne preveč lepa s strani Slovenskega sklada za razvoj in ko bo ta zakon v veljavi, se bo ta Sklad za razvoj prelevil oziroma preimenoval v Slovensko razvojno družbo z določenimi lastnostmi, ki so širše, večje, verjetno bolj kompletne, vendar kot pravim: razvojnega koncepta tu še vseeno ni. Menim, da bi k temu, kar so tudi pred mano nekateri povedali, k temu zakonu manjka predvsem ta tudi pristop k razreševanju in ugotavljanju situacij v posameznih panogah, na osnovi katerih se bodo preoblikovali kriteriji, ki bodo omogočali posamezne, operacije.
Jasno pa je, kot sem že uvodoma povedal, ne bi želel, da bodo operacije, ki bodo sledile posameznim podjetjem, šle skozi tisti stavek, ki sem ga omenil za podjetja, ki bodo z velikimi upi prihajala v Slovensko razvojno družbo na osnovi objektivnih in znanih razpisov in pogojev, da jih ne bo tam čakala, temu se reče poslednja zgodba. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Rejc. Želi še kdo besedo od predstavnikov poslanskih skupin? Besedo dajem poslankam in poslancem. Prvi se je prijavil k razpravi gospod Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovana gospa podpredsednica, drage kolegice in kolegi! Dovolite mi, da k temu zakonu povem tudi nekatera osebna mnenja, ne samo kot predsednik Odbora za gospodarstvo, in dovolite mi, da glede na stanje, ki je danes v gospodarstvu in ki je dokaj zaskrbljujoče, povem nekoliko več, vendar hkrati obljubljam, da ne bom dolgočasen.
Danes ustanavljamo temeljno inštitucijo za prihodnje interveniranje v gospodarstvu. Ob splošni razpravi o zakonu o Slovenski razvojni družbi se tako odpira nekaj vprašanj načelne narave, mimo katerih ne moremo. To je tudi najpomembnejši del, dolgoročno gledano, gospodarskega paketa te vlade, ki bo imel tudi posledice na dolgi rok. V oceni stanja in razlogi za sprejem zakona je s strani vlade prikazano zelo kritično stanje v gospodarstvu. Če ste prebrali - trikratno povečanje neto izgube slovenskega gospodarstva, ki znaša 760 milijonov mark, ta je nastala v glavnem v industriji; močno povečanje podjetij v stečaju - 509 leta 1996, nekaj čez 400 sedaj; prezadolženost podjetij, visoki stroški dela, previsoke bančne obrestne mere, odsotnost naložb, tehnološko zastaranje, velika zamuda pri procesu privatizacije itd.
Skratka, vladna ocena stanja v gospodarstvu je zelo resna in je približno takšna, kot jo je dal Socialdemokratski forum lansko jesen. Nekateri se spomnite, da mi takrat v Sobotni prilogi Dela takšne ocene niso hoteli objaviti, češ da ni na dovolj visoki strokovni ravni. Predstavniki vlade in stranke, ki je na vladi, pa so tudi v javni polemiki z nami trdili, da je stanje v gospodarstvu zelo dobro. Predsednik vlade je pred volitvami celo trdil, da smo po gospodarski uspešnosti mnogo pred deželami srednje in vzhodne Evrope. Glede na zadnje ocene vlade je torej možno samo dvoje - ali niso poznali dejanskega stanja, kar ni verjetno, ali pa so zavajali javnost. Na tem mestu naj povem, da je pri takšni družbi kot instrumentu, ki jo danes ustanavljamo, potrebna predvsem strategija gospodarskega razvoja Slovenije: po kakšnih tirnicah, po kakšnih smernicah bo ta družba delala. Vendar te strategije danes Slovenija nima, še posebej ne sprejete strategije tehnološkega razvoja. Vidimo, da bodo banke kmalu ostale same na pogorišču gospodarstva, naložbe usihajo, tuje naložbe upadajo in ni resničnega zmanjševanja, obrtnitve gospodarstva; priča smo le prerazporeditvam iz enega v drug žep. Od cenejše države ni praktično ničesar ostalo. Ker je torej stanje v gospodarstvu zelo slabo in ker se banke, po trditvah vlade v gradivu, ki smo ga prejeli, nočejo vključevati v sanacijo novih podjetij, naj bi torej vlogo državnega sanatorja prevzela Slovenska razvojna družba. V vladni oceni je navedeno, da imajo banke previsoke obrestne mere, da zahtevajo maksimalno zavarovanje kreditov in da imajo previsoke druge stroške financiranja. Ocena je zopet takšna, kot da bi prepisali našo. Slovenska razvojna družba bi finančno podprla tista podjetja, ki jih je še ekonomsko smiselno podpreti pri izhodu iz težav, a se banke ne želijo vključiti v njihovo sanacijo. Gre za podjetja, ki so opravila programsko in tržno preobrazbo in ki so zmožna pozitivno poslovati. Vendar zaradi prezadolženosti niso sposobna na trgu kapitala izboljšati svoje finančne strukture, zato je v nevarnosti njihov obstoj ali pa preprosto ne zmorejo financirati niti najnujnejših obratnih sredstev. Po opravljeni sanaciji bančnega sistema z javnim dolgom bodo torej slovenski davkoplačevalci opravili še eno sanacijo gospodarstva, namesto da bi bil vrstni red obraten ali da bi se banke, ki so se sanirale na plečih prebivalstva, vključile v sanacijo podjetij.
Banke se tako danes, po ocenah mnogih gospodarstvenikov, kopljejo v milijardnih dobičkih, celo gospodarstvo pa ječi pod hipotekami. Znano je, da se zahtevajo hipoteke tudi do trikratne vrednosti premoženja, zato podjetja novih kreditov na osnovi hipotek ne morejo več najemati. Pri 9% inflaciji znašajo bančne obrestne mere, vključno s temeljno obrestno mero v povprečju do 20%. Realne obrestne mere so torej prek 10% in so še najmanj enkrat višje kot v tujini. Sprašujem torej vlado, kaj je storila za razbitje monopolov na slovenskem finančnem trgu. Ali je s tem v zvezi opravila kakšen resen razgovor z bankami? Ali pa je morda bolj lagodno ustanoviti Slovensko razvojno družbo, ki bo prevzemala nase tveganje iz naslova kreditiranja, izdajala garancije, kupovala dolžniške in lastniške vrednostne papirje in uporabljala druga finančna sredstva in instrumente, kot piše v gradivu. Vlada torej na nek način izgrajuje lasten vzporeden bančni sistem, za kar bo uporabljala tudi proračunska sredstva, to je denar davkoplačevalcev. Po drugi strani pa je tudi res, da je vlada brez nekega realnega gospodarskega vzvoda nemočna za interveniranje v gospodarstvu. Kot takšna lahko postane le lepo svetleči se "luster".
Ko smo v našem gospodarskem forumu načelno razpravljali o vlogi države v gospodarstvu, smo dejali, da je njena prvenstvena funkcija v zagotavljanju ekonomskih, tržnih, pravnih in socialnih pogojev ter razmer - se pravi miljeja za uspešno poslovanje podjetij. Torej priprava osrednjih zakonov, predpisov, skrb za ustrezno stopnjo inflacije, skupaj z Banko Slovenije za ustrezno tečajno politiko, za sprejemljive obrestne mere in podobno; predvsem pa skrb za čim nižjo javno porabo, še zlasti za čim cenejšo, vendar učinkovito državo. Če že, potem naj bi v konkretnih podjetjih intervinirala predvsem na področju razvoja, in to predvsem na področju raziskovalnorazvojnega dela, delno tudi z ugodnostmi pri naložbah, ki so tržno zanimive. Vendar v skladu z sprejeto nacionalno strategijo gospodarskega in še posebej tehnološkega razvoja, po kateri pa sem dejal, da je nimamo. Dosledno pa naj bi se izogibala pri črpavanju denarja v podjetje, ker tega sanacijski in razvojni programi ne opravičujejo, kot je bil to primer s TAM-om in še kje.
Proračunska sredstva so si doslej uporabljala predvsem za gašenje požarov v posameznih podjetjih ne pa za pospeševanja razvojev v njih. Pri oblikovanju takšnega stališča smo se naslanjali tudi na teoretično podlago, ki pravi takole: "Državna sanacija posameznih podjetij praviloma ne pride v poštev, če že, potem samo v okviru celotne panoge, na primer: ne sanira se železnica samo zase temveč celotna panoga.
Država lahko ima aktivno stališče do železarstva ne pa do posamezne železarne". Konec citata. Navedek je iz dela Gospodarska rast in razvojna ekonomika, stran 89., izpod peresa profesorja dr. Marjana Sinjurja.
Slovenska razvojna družba naj bi bila po konceptu, ki se tu predlaga, dvoživka, neke vrste sizofreni osebek, ki bi v sebi povezoval dva subjekta - poslovnega in upravnega.
Enkrat bi se s tako imenovanim projektnim franciranjem šla biznis, drugič pa bi z razvojnim financiranjem oziroma s prestrukturiranjem in posegi nastopala kot državni organ, kot oblast.
Da pa ne bi s tem države predaleč povlekel v finančne okove, bo osnovana po zakonu o gospodarskih družbah, bo torej formalno gledano podjetje in bo odgovarjala v mejah svojih sredstev, čeprav bo njen lastnik država, njen upravljavec pa vlada, ki bo v vlogi skupščine podjetja. Seveda to ne bo pravi državni organ, niti to ne bo pravo podjetje, ki bi se obnašalo tržno, saj bo dajala kredite pod bolj ugodnimi pogoji glede obrestnih mer in rokov vplačila, kot jih nudijo banke.
Pod bolj ugodnimi ali netržnimi pogoji pa bo tudi izdajala jamstva in kupovalo vrednostne papirje. Razliko med tržnimi in "bolj ugodnimi pogoji", bo očitno pokrivala z dokapitalizacijo iz proračuna, z izdajo obveznic na račun države in iz drugih virov.
Resnici na ljubo je treba povedati, da smo tudi mi ocenjevali, da je sicer treba temeljito skrčiti število paradržavnih skladov in agencij, da pa nek razvojni sklad vendar potrebujemo, da jih imajo tudi razvite države in podobno. Zlasti pa smo v občutljivem obdobju, ko tranzicija še ni končana, ko je mnogo podjetij v slabem položaju tudi iz objektivnih razlogov, ko so številna podjetja že toliko očiščena in prestrukturirana, da lahko preživijo, rabijo le še nekaj injekcij, da se postavijo na noge. Vendar moram na tem mestu opozoriti na to, da moramo storiti vse, da ne bo prihajalo do raznih deviacij in vprašanj, od katerih bom na tem mestu navedel dve. Poglejte, v Litostroju je Sklad za razvoj, ki se vključuje v razvojno družbo, 35%-ni solastnik, ostalo so PIDI, odškodninski sklad, kapitalski ter interna razdelitev in pa notranji odkup, hčere so d.o.o.-ji in v 100%-ni lasti matere. V nekaterih, kot pri eni od teh hčera, je stanje tako, da materialni stroški, plače in amortizacije bistveno presegajo prihodke iz čiste prodaje in tako, kot vemo, se dogaja, da je v Litostroj bilo dano okrog 15 milijonov mark denarja, Sklad za razvoj prek kratkoročnih kreditov, odkupov terjatev, garancij in podobno od jeseni, ko je bil odstavljen doktor Duhovnik, daje v Litostroj mesečno približno 1,5 milijona, v marke preračunano denarja. Sprašujem: Sklad za razvoj je 35%-ni solastnik. Ali se na ta način ne pretaka državni denar tudi v korist drugih solastnikov? Kdo bo v tem primeru in na kakšen način sprejemal takšne odločitve in kdo bo izvajal kontrolo nad tem? Predvsem pa, kje je strategija in razvojni program Litostroja? Ali se torej ponavlja situacija kot pri TAM-u? In drugi primer, ki je podoben. Neka znana slovenska avtotrgovinska družba preprosto izdaja obveznice na 10 let. Od Sklada za razvoj je na ta način kupila hotel Avstrohotel, Kompas Magistrat, Motel Medno in podobno. V situaciji, ko se tradicija zaključuje, se z izdajanjem obveznic, ki jih kupujejo državne institucije, preprosto gradi nek poslovni sistem. Podobno je pri tem, da je odškodninski sklad - tej isti firmi, na isti način prodal delež Avtoservisa iz Nove Gorice. Odškodninski sklad in pokojninski sklad sta isti firmi na isti način za obveznice prodala delež Elektrotehne Set. Skratka, s to institucijo, ki jo sedaj ustanavljamo, bi morali te primere odpraviti.
Torej, da se razumemo, sklad oziroma razvojna družba da, vendar; kakšna, v čigavih rokah in pod čigavim nadzorom. Takšna ali pa takšen, kot je bil predložen, če ne bo upošteval amandmajev, je bil na najboljši poti, da se izrodi v paradržavno institucijo, ki bi bila brez vsakršnega zunanjega nadzora, izključno v rokah nekaj vladnih ljudi. Tudi zakon o zaključku lastninjenja, katerega najnovejša verzija je v vladi že pripravljena, predvideva prenos zelo velikih pristojnosti na Slovensko razvojno družbo. Zato je še toliko bolj potreben učinkovit nadzor nad njo. V tem smislu tudi predlagam, da podpremo amandma gospoda Soviča, ki napako pri tem nadzoru popravlja. S tem ko bi lahko brez zakonsko določenega kapitala ta družba ustanavljala podjetja hčere in bi lahko v te projekte neomejeno vključevala privatni kapital, bi postala materialna baza, ki bi lahko, ne pa nujno, vladajoči koaliciji omogočala oblast za nadaljnjih precej let. Tako obsežne in zapletene materije torej ni primerno sprejemati po hitrem postopku. Očitno se ne mudi tako zelo, kot piše v gradivu, saj je enako pisalo že septembra 1996. leta, ko je bil dan iz istih razlogov predlog za dokapitalizacijo Sklada za razvoj. Večji del vsebine dela in organizacijskega potenciala Sklada za razvoj bo poslej predstavljalo strukturo Slovenske razvojne družbe. Vendar! Pri skladu je doslej nadzorni svet imenoval parlament, v tem primeru pa so vsi organi predvideni, da jih imenuje vlada. V predlogu zakona se kljub večjemu obsegu dela in večjim pristojnostim, kot jih ima Sklad za razvoj, v celoti ukinja vloga parlamenta. V amandmajih sicer vlada s tem soglaša - s temi zahtevami, ki so jih dali poslanci in s katerimi se je strinjal odbor. Podobno je bilo z organom projektni svet, ki je na novo predlagan in kjer vlada v amandmajih na osnovi zahtev poslancev soglaša, da ne bo več to organ družbe, pač pa samo strokovno usklajevalno telo. V predlogu zakona je predvideno, da bi skupščino družbe predstavljala Vlada Republike Slovenije, ki bi določila projektni svet in nadzorni svet, slednji pa bi imenoval upravo Slovenske razvojne družbe.
Skratka predlagam, da se te stvari in te pripombe upoštevajo na podoben način, kot jih je tudi že Odbor za gospodarstvo upošteval. Zato predlagam, da se amandmaji Odbora za gospodarstvo in tisti amandmaji, kjer jih odbor podpira, tudi v parlamentu podprejo. Sam sem dal samo en amandma, ki je redakcijske narave in popravlja to, česar nismo storili na odboru; drugih amandmajev nisem dajal, ker vidim, da v tem parlamentu nima nobenega smisla, da se dajejo amandmaji Socialdemokratske stranke, ker so očitno v principu preglasovani. Tako je bilo zadnjič pri enem zakonu od 85 amandmajev 16 naših, a nobeden ni bil sprejet.
Skratka, predlagam torej, da se amandmaji Odbora za gospodarstvo in tisti amandmaji poslancev, ki jih odbor podpira, tudi v parlamentu podprejo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Razpravljal je dr. Zagožen. K razpravi se je prijavil tudi gospod Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Najprej mi dovolite, da v svojem imenu in v imenu mojih kolegov pozdravimo novo podpredsednico Državnega zbora...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala.
MIRAN POTRČ: ...in ji zaželimo zelo uspešno delo in povemo, tako so nekateri moji kolegi rekli, da je pogled iz klopi zdaj prijetnejši, kot je bil pred tem.
Spoštovana gospa podpredsednica, kolegice in kolegi! Najprej sem prepričan, da če bi kakorkoli v Državnem zboru temeljito spoštovali in skrbno ocenjevali naše delo, pravila, po katerih naj bi delovali, da zakon o Slovenski razvojni družbi ne glede na njegov pomen ne bi mogel biti zakon, ki bi ga sprejemali po hitrem postopku. Tudi vsebino in pomen, s katerim ga je pospremil minister, ministrstvo in vlada, govori o tem, naj bi bil to pomemben sistemski zakon, ki bi za vnaprej urejal način, kako bomo reševali gospodarske probleme v naših podjetij. To pa gotovo ne bi bili razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sprejemati zakon po hitrem postopku. Edini razlog, ki bi eventualno to opravičeval, je dejstvo, da poskuša vlada utemeljevati, da je hitri sprejem tega zakona potreben zato, da bi rešili in ohranili po njenem mnenju 15.000 delovnih mest in najbrž vsakega od nas poslancev, posebej tudi mene, ki sem poslanec Združene liste socialnih demokratov, taka stvar spravi v dvom: ali lahko ali ne smem zelo temeljito ugovarjati, da naj bi bil takšen zakon sprejeman po hitrem postopku, ker se mi potem lahko očita, da bom jaz zakrivil, da se 15.000 delovnih mest v slovenskem gospodarstvu ne bo pomagalo reševati, tega pa ne bi želel. Ne glede na to pa bi rad povedal nekaj svojih mnenj o zakonu, priznam pa, da sem jih povedal tudi že na matičnem delovnem telesu. Posredno so na nek način vključena v poročilo, ampak zdi se mi prav, da jih povem tudi na zboru.
Prepričan sem, da kaže biti pozoren do tega zakona predvsem zaradi tega, ker je ta zakon ob koristni želji, da pomaga reševati probleme v gospodarstvu, je v pravni sistem naše države postavljen tako, da ima najmanj naslednje značilnosti:
Prvič, da se z njim dajejo ob nejasnih rešitvah izjemne pristojnosti skladu, v bistvu pa vladi in ministrstvom, ki bosta predstavljala svet, ki bo o vseh pomembnih vprašanjih v zvezi s Skladom za razvoj dejansko odločal.
Drugič, mislim, da se mi zdi prav poudariti, da je zakon napisan. Iz ministrstva in njihovi predstavniki so povedali, da je zavestno napisan tako, da samo primeroma navaja, kaj vse je mogoče kot poseben ukrep za reševanje gospodarskega položaja nekaterih podjetij sprejeti, da pa so v okviru poslovanja Sklada za razvoj dovoljeni vsi ukrepi, katere bo v tistem momentu štel Sklad za razvoj oziroma vlada oziroma del ministrov, ki neposredno odločalo o tem, za primerne.
In tretje, da je v zakonu zelo jasno predvideno, da derogira ali razveljavlja delovanje mnogih drugih zakonov za podjetja, ki ostajajo v ingerenci Sklada za razvoj, s tem da se samostojno vlada odloča, kdo pod ta Sklad ta razvoj in pod njegovo ingerenco pride in kakšne pravice, pristojnosti, poseben položaj, posebne ugodnosti se v tem primeru tem podjetjem dajejo.
Rad bi poudaril, da so take rešitve mogoče, čeprav jih doslej nismo bili navajeni. In v tem primeru zelo jasno razmejujejo zakonodajno in izvršno oblast in pravzaprav dajejo izvršni oblasti močna pooblastila in ingerence, zakonodajni oblasti pa samo možnost kontrole. Če bo, tako kot je zdaj v amandmajih predlagano, vlada to ni predlagala, vsaj nadzorni svet imenoval Državni zbor, bo delček te kontrole v Državnem zboru in pri zakonodajni oblasti zagotovljen. Pravim delček, ker najbrž bomo zelo kmalu vsi ugotovili ali pa boste ugotovili tudi poslanci, ki ste tu prvi mandat, da tudi takrat, kadar Državni zbor imenuje nadzorne svete, kakšno zelo pomembno kontrolo zares nad delovanjem skladov ali pa teh podjetij ne opravlja; ker tudi poročil kolektivnih nimamo, ker se tudi tukaj ljudje strankarsko ali pa po strankarskih ključih oblikujejo in delček občutek, da so odgovorni strankam, ne pa Državnemu zboru za poslovanje in delovanje sklada ali pa podjetja, v katerega nadzornem svetu so. Tako torej to kaj zelo velikega ni, ampak vsaj v formalnem smislu bomo eventualno to zagotovili. Pred tem vlada v tem smislu ni predlagala ničesar. Ampak izven tega, te kontrole, bodo vse pristojnosti na izvršni oblasti, na vladi in rad bi zelo direktno povedal, da se ob tem zavedamo naslednjega.
Da vsak tisti poslanec in poslanka, ki bo prihajal pred Državni zbor, ugotavlja, da so problemi v določenih kolektivih, pa vsako tisto podjetje, ki se bo na poslanca obračalo, bi bilo korektno, da mu poslanec pove, da Državni zbor za to ni več pravo mesto. Nima nobenih ingerenc, nima nobenih pristojnosti, vse je dal razvojnemu skladu, vladi in petim ministrom v njihovem okviru. Oni imajo v rokah škarje in platno, njihova je pravica, njihove so pristojnosti, njihova naj bi bila v bodoče tudi odgovornost. In naj se v bodoče ve, da ta vlada s tem zakonom, ki jo predlaga, nosi kompletno odgovornost za to, kje in kako bo konkretne probleme v podjetjih reševala. To sem želel zelo jasno s te govornice povedati in prosim, če boste menili, da to ni res, da rečete, da ugovarjate in da iz tega zakona to niti slučajno ni razvidno, da se ne bomo po pol leta, leta ali dveh pogovarjali, kaj vse bi moral, pa ni, storiti ta državni zbor, da bi lahko problem rešil, če pa vemo, da je s tem zakonom, tako je tudi pospremljen, pravzaprav ta pravica in ta možnost dana vladi in reševanju preko tega zakona. Ali bo res vse tako šlo ali ne, je težko reči. Če želimo, da gospodarstvo okreva, da se problemi rešujejo, potem bi pravzaprav vladi morali zaželeti uspeh pri reševanju teh problemov in ji tudi zaželeti, da bi imela srečno roko pri konkretnih odločitvah v okviru izjemno širokih pooblastil, ki si jih je s tem zakonom dala.
Upam, da bo to res, povem pa, da bom mnogokrat ali pa kadar koli bo priložnost, izkoristil to, da bom vprašal in ugotavljal, ali se ta pooblastila in naloge, ki jih imajo, in problemi, ki bi jih morali prek tega reševati, res tako uspešno izvajajo, kot si mi vsi skupaj to želimo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Potrč! Želi še kdo besedo od poslancev? Gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo, gospa predsednica! V tem svojem nastopu bom poskušal samo pokazati, kako vlada s tako resnim zakonom, kot pravi - celo je bilo rečeno, da je to eden ključnih zakonov pri tem gospodarskem paketu dela.
Prinese zakon, potem prinese kup amandmajev in danes tudi amandma. Recimo, eden takih je danes prišel s strani vlade: enostavno povečuje kapital, kar je verjetno celo koristno, s 4 milijard, če znate te številke prebrati, na 10 milijard. Prav en mesec nazaj verjetno tega denarja ni bilo, zdaj vlada ugotavlja ta denar je, ob tem da pri amandmaju pozabi vsaj še nekaj členov amandmirati, ker jih bo morala amandmirati, če se sprejme povečanje kapitala. To je ena stvar. Druga stvar. V celoti se strinjam s to razpravo kolega, ki je pred mano govoril. To je dejansko trojanski konj, vladni trojanski konj, ker vse zadeve, vse kar je, odloča vlada, naroča vlada, predpiše vlada. Ta družba bo pač izvajala določene zadeve in bo, recimo, vsega kriva.
Če gremo v prehodne določbe. Nikjer nisem našel razlage, zakaj je to sploh potrebno. Poglejte, v prehodnih določbah v 30. členu jasno piše: "Sklad Republike Slovenije za razvoj d.d., kar pomeni Sklad za razvoj je bil tudi delniška družba, se preoblikuje v Slovensko razvojno družbo d.d."
Tisti, ki se malo spoznajo na register, bom prebral 33. člen. Kakšna bo sprememba v registru te družbe? Sprememba imena firme - to pomeni: namesto sklad, sedaj bo razvojna družba, prej je bil Sklad Republike Slovenije za razvoj, zdaj pa bo Slovenska razvojna družba. To je eno ime namesto drugega, to je samo to.
Sprememba kapitala je sicer koristno, kapital se poveča. Ampak, zato ni potrebno, recimo, spreminjati imena. Če bi že šli v to spremembo dejavnosti, to je tudi ena vsebinska zadeva: nekatere dejavnosti se spreminjajo in sprememba članov uprave. To je spet normalno, ker se bodo drugi ljudje postavili na ta mesta.
Zakaj? Ne vem zakaj? Nikjer ne najdem odgovora, zakaj se eno delniško družbo spreminja samo imensko v drugo delniško družbo. Ne vem. Z vsemi obveznostmi in pravicami in odgovornostmi, ki naj jih pelje naprej.
Potem poglejte, recimo, zakon. To, da je v celoti od vlade, je jasno. Ker je vlada lastnik, ker je vlada skupščina, ker projektni svet je sestavljen iz vlade iz ministrstev; nadzorni svet postavi skupščina, je vlada, uprava in tako naprej.
Skratka to je tako kot polž, ki je dvospolen. Vse je kratka v vladi, kakor koli obračaš, je pač vlada. V redu, bomo vsaj imeli nekoga, ki bo odgovoren. Ampak določeni členi: recimo v 12. členu, zadnji trije odstavki: "Slovenska razvojna družba lahko zaradi zagotavljanja sredstev za prestrukturiranje gospodarskih družb oziroma gospodarstva v posamezni regiji oziroma panogi, zlasti z namenom izvajanja programov ohranjenja oziroma odpiranja novih delovnih mest, ustanavlja pravne osebe, v katere vlaga premoženje, ki ga nanjo s tem namenom prenese Republika Slovenija, lokalna skupnost, druga pravna oseba in tako naprej." Torej, ta družba lahko ustanavlja pravne osebe - O.K.! Ampak za te pravne osebe ne veljajo določbe zakona o gospodarskih družbah, o obveznem denarnem plačilu delnic oziroma poslovnih deležev ob ustanovitvi. Ja, kaj bodo potem te družbe, ki jih bo ta družba ustanavljala, imele?! Nič! Ne vem, zakaj to tu ne velja. Če se že ustanavlja neka družba. Skratka, ob nekem gospodarskem sistemu, ki smo ga uvedli z zakonom o gospodarskih družbah, uvajamo nek sistem, ki ima čisto druge namene, za katerega veljajo, kot se zdi, čisto druga pravila.
Potem, recimo, 14. člen, prvi odstavek: "Slovenska razvojna družba na področju programa prestrukturiranja podjetij poleg dejavnosti iz 12. člena tega zakona opravlja tudi naslednje strokovne naloge, po naročilu vlade..." - po naročilu vlade! - "in v skladu z navodili projektnega sveta." V 21. členu pa piše, "...da je projektni svet sestavljen iz treh, štirih ali petih ministrstev" - ali to ni vlada? To pomeni, po naročilu vlade in v skladu z navodili projektnega sveta, ki je tudi vlada. Razen, če tista ministrstva, ki so našteta v prvem odstavku 21. člena, niso v naši slovenski vladi.
Tako so določbe tega zakona zelo, zelo smešno napisane z vidika pravne določnosti in pravne preciznosti in potem tudi iz tega ven, ko bo pač treba izvajati neke sankcije, odgovornost, je pač ne bo mogoče izvajati. To je verjetno v tem stilu pač, ker bo vlada za vse odgovorna, in je potem tudi tako napisano, da se je za nič ne bo dalo potegniti. Kot prvi odstavek 20. člena, ki je neka deklaracija ali pa definicija -nekega programa prestrukturiranja. Ne vem, zakaj to pisati v zakon, ker je samo definicija, ki nima nobene pravne posledice. To je ena norma, ki nima praktično nobene teže. Podobno je, recimo, 22. člen - vlada določi kriterije, vlada se odloči, kdo bo vključen v to prestrukturiranje in tako naprej. 25. člen, tako kot ga razumem za 5 milijard javnega dolga - obveznice, ki jih izda vlada, ki se uporabijo za odkup terjatev do gospodarskih družb, ki bodo vključene v program prestrukturiranja; torej 5 milijard obveznic, terjatve gredo s 5 milijardami v javni dolg. Tudi to je verjetno zanimivo.
In, kar sem že prej povedal, je pa sploh zanimivo. Ko se v 14-ih dneh enostavno spremeni iz tega, da je proračun sposoben dati samo 5 milijard ali pa 4 milijarde, potem pa je kar čez noč sposoben dati 10 milijard.
In predlagam v tem primeru, naj vlada pogleda še nekaj členov, zlasti tistega, kjer piše, kako se ta kapital vplačuje, v kakšnih rokih in v katerih obdobjih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Jerovšek.
JOŽE JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovana gospa podpredsednica, spoštovani zbor! Čeprav smo na Odboru za gospodarstvo do neke mere uspeli vgraditi v zakon o Slovenski razvojni družbi dodatne nadzorne mehanizme, pa se mi kljub temu postavlja vprašanje, če se bo Slovenska razvojna družba podobno, kot se je to zgodilo s Skladom za razvoj, sprevrgla predvsem v institucijo, kjer se bo ščitilo in zavarovalo nekatere sporne kadre in se jim znotraj Slovenske razvojne družbe dajalo vedno nove priložnosti, čeprav so se v času svoje kariere nekateri že večkrat kompromitirali.
Dejstvo je, da se primeri, kot je zadnji primer Alplesa, vedno znova dogajajo znotraj Sklada za razvoj. Čeprav direktor sklada zagotavlja, da ni vedel, kaj se je dogajalo na primeru v Alplesu, je treba reči, da se to ne bi smelo zgoditi, če bi bil Sklad za razvoj oziroma njegov menedžment pripravljen na transparentno poslovanje oziroma bi že pri postavljanju vodilnih kadrov prisluhnil upravičenim pripombam pri nekaterih kadrovskih rešitvah. V primeru, kot je bil zadnji v Alplesu, je v podjetjih, ki so v lasti Sklada za razvoj in ki sedaj prehajajo v Slovensko razvojno družbo, še precej. Ob tem pa je vodstvo sklada gluho za upravičene pripombe, ki opozarjajo na kričeče primere. Nekatera podjetja so vodena izredno avtokratsko, vendar ne v korist splošnih interesov, ampak nekateri direktorji družb v Skladu za razvoj izkoriščajo za izredno osebno bogatenje in konsolidiranje svojih političnih in oblastnih botrov. Javna tajna je, da je nekaj velikih podjetij v lasti Sklada za razvoj še vedno transmisija državnega denarja na privatne račune ter na račune političnih in drugih botrov. Ta sredstva seveda prej ko slej pridejo v javni dolg oziroma obstajajo še drugi mehanizmi, ki omogočajo prelivanje državnega denarja, kot so na primer razni moratoriji na odplačevanje dolgov, kar nekateri kadri izkoriščajo za zavestno razmetavanje denarja, tudi v obdobjih, ko bi bilo mogoče pozitivno poslovati in začeti vračati dolgove, tako pa se izgube povečujejo in prenašajo na naslednje rodove.
Mnogo indicev je, da bo to v Slovenski razvojni družbi mogoče še elegantneje početi, če seveda v Slovenski razvojni družbi ne bo prišlo do temeljitega kadrovskega prepiha. Pooblastila, ki jih vlada daje Slovenski razvojni družbi naravnost kličejo na nadaljevanje stare prakse že preizkušenih kadrov. Dodatni pomislek v tej smeri je ta, da sicer umaknjeni zakon o zaključku lastninjenja predvideva prenos pristojnosti družbenega pravobranilca Republike Slovenije na Slovensko razvojno družbo, čeprav potekajo številne tožbe, ki jih je v zvezi s poslovanjem Sklada za razvoj vložil družbeni pravobranilec. Poslej bo torej veljalo pravilo, da kadija tuži, kadija sudi.
Zaradi takšnih številnih nedoslednosti menim, da je vlada dolžna dopolniti zakon v tej smeri, da bo izključevala take primere in da bo ta nadzor nad Slovensko razvojno družbo dejansko transparenten in ne bodo spremljali tega zakona podobni dvomi, kot se porajajo v tem trenutku. Hvala lepa.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Moram reči, da ko bere človek ta predlog zakona o ustanovitvi Slovenske razvojne družbe, da kar ne more verjeti, da vlada s tako lahkoto tako pomemben zakon pošlje in predlaga hitro obravnavo v tem parlamentu. Oziroma lahko bi rekli še drugače, da je pravzaprav način, kako sedanji Sklad za razvoj in ki naj bi jutri postal Slovenska razvojna družba, pri sebi evidentira prihodke in odhodke vseh podjetij, ki so nanj prenesla poslovni sklad oziroma katerih lastnik je postal, potem bi lahko rekli, da v tej Sloveniji razpolagamo s čudežnim strojem. Namreč, sto podjetij, ki ima ogromno izgubo, prenese poslovni sklad na Sklad Republike Slovenije za razvoj, torej postane lastništvo sklada, in konec leta vsa ta podjetja še vedno ustvarjajo izgubo, Sklad Republike Slovenije ustvarja pa dobiček. Ja, pa kje ste še videli koga, ki bi vse svoje premoženje vložil v podjetja, ki so totalno v izgubi, na koncu leta bi pa razpolagal z nekim dobičkom?! Tukaj nekaj ne drži in to je nemogoče! Da je to res, je ugotovilo tudi Računsko sodišče Republike Slovenije, ki je za leto 1994 opravilo revizijo pri Skladu Republike Slovenije za razvoj in je Skladu podalo negativno mnenje; negativno mnenje ravno iz teh razlogov, ker Sklad poleg ostalega nepravilno evidentira pri sebi tako prihodke in odhodke in pa kapital vseh podjetij, ki so prešla na sklad. In posledica teh knjigovodskih mahinacij pa je ta, da se v bistvu pri Skladu sploh ne odrazijo izgube, ki jih ta podjetja ustvarjajo. To pa pomeni, da v bistvu mi niti ne vemo, koliko nas sanacija podjetij, ki so poslovni sklad prenesla na Sklad Republike Slovenije za razvoj, trenutno stane oziroma za koliko bo nekoč država Slovenija imela povečan javni dolg iz naslova sanacije teh podjetij. In zdaj ne glede na to, mi gremo mimo tega, kot da nas to ne zanima, in Državnemu zboru vlada predlaga dokapitalizacijo tega sklada v višini 10 milijonov tolarjev, poleg tega mu daje še možnost, da se zadolži še za 6 milijonov tolarjev. Mi ne poznamo temelja, gradimo pa dimnik. Ja, pa tako ne gre! Kadarkoli potem potrebujemo ob obravnavi tega zakona tukaj predstavnika Računskega sodišča, da nam bi povedal, za kaj tudi gre, in da bomo kot najvišji strokovni instituciji, ki je upravičena presojati o tem, ali se zakonito in gospodarno trošijo sredstva javne porabe, poročal o pravilnosti takega početja Sklada, da ugotovimo, kaj je prav, da naredimo trdne temelje in šele potem na te trdne temelje zidamo hišo. Ne pa tako, kot mi sedaj tiščimo z glavo v pesek, kot da problema ni, na drugi strani pa rešujemo kar z novo dokapitalizacijo in z novo možnostjo zadolževanja tega sklada. Tega, spoštovane poslanke in poslanci, ne delajo v nobeni državi, ki hoče imeti kolikor-toliko čiste javne finance in ki hoče izpeljati kolikor toliko čisto sanacijo gospodarstva. To je preprosto mižanje pred problemi.
Drugi vtis, ki ga človek dobi ob prebiranju tega predloga zakona, je ta, da pravzaprav Slovenska razvojna družba v predlagani obliki pomeni še drugo fazo sanacije bank. Slovenske banke so sanirane, ustvarjajo velike dobičke in če smo slovenske banke resnično sanirali, potem morajo sanirane banke prevzeti vse bančne posle. To pomeni, ne samo, da vstopajo v posle, kjer je stopnja tveganja zelo nizka ali tam, kjer so 100% garancije, ampak da vstopijo tudi v nekoliko bolj tvegane posle in si na ta način, glede na to, kako so ocenile možnost vračanja sredstev na dolgi rok, gradijo oziroma zagotavljajo svoje deponente. Če pa tega slovenske banke niso sposobne, potem nikar ne govorite, da so banke v Sloveniji že proti koncu sanacije. Potem to ne drži. Če pa drži teza, da so banke v sanaciji sanirane, vendar, da se je država po tihem odločila, da bo na breme davkoplačevalcev sanirala še en del gospodarstva, in sicer v obliki tega, da bo ustanovila paradržavno inštitucijo, nad katero bo izključno imela roko vlada in preko katere bo plasirala denar, kamor ga bo vlada želela, potem je to druga stvar, vendar to pomeni zopet večanje javnega dolga.
Tukaj se utemeljeno sprašujem, kdo bo ves ta javni dolg nekoč pokril. Javni dolg raste iz dneva v dan. Pred 2 dnevi smo tukaj slišali v tej dvorani, da je to celo poslovna skrivnost in da celo poslanci za ta podatek ne smemo vedeti sploh, kakšen je. Skratka, tak zakon pomeni bianco menico vladi, da se poljubno zadolžuje danes in tudi za naprej. Kajti, če se že gremo ustanovitve razvojne družbe, ki ji načeloma ni mogoče oporekati, potem bi morali imeti že tudi jasno vizijo, katere panoge so tiste, ki jih bo Slovenija na dolgi rok podpirala, katere panoge so tiste, ki jih Slovenija na dolgi rok ne bo podpirala. In samo v tiste, ki jih bomo opredelili kot prednostne, bomo vlagali dodatna sredstva zato, da bomo dosegli cilje. V nasprotnem primeru je to zgolj metanje denarja proč, podobno, kot se je to zgodilo v TAM-u, pa še do danes o tem ni nihče polagal računa.
Naslednje, kar me prav tako moti, ko govorimo o dokapitalizaciji Sklada Republike Slovenije za razvoj oziroma o ustanovitvi Slovenske razvojne družbe - še preden je ta zakon prišel v parlamentarno obravnavno, smo bili vsi poslanci Odbora za gospodarstvo in Komisije za nadzor lastninskega preoblikovanja povabljeni na predstavitev dela Sklada Republike Slovenije za razvoj. Veliko gradiva so nam tam razdelili, vendar med drugim so nam zelo podrobno razložili, kakšno je stanje naložb v posamezna podjetja in koliko so pač tvegane, kako so odpisane in ne morem razumeti, da je Sklad Republike Slovenije v letu 1994 odpisal skoraj za milijardo tolarjev vrednosti naložb v tobačno tovarno.
Ali je kdo slišal, da je tobačna tovarna v težavah, da je tobačna tovarna v izgubi? Od kod izvira milijon odpisanih slovenskih tolarjev v letu 1994 iz naslova naložb v tobačno tovarno?
Ja to je enostavno smešno! Bo sedaj država odpisovala terjatve do monopolistov, na drugi strani pa bodo te banke svoje obresti, ki presegajo resnično že vse meje, pa iztisnile do dinarja iz že ubobožanega gospodarstva.
Na tak način mislim, da se gospodarstva ne da stanirati in če lahko predlagam proceduralni predlog, da se pokliče oziroma predlaga predstavniku Računskega sodišča, da resnično pride sem in da najprej ugotovimo, kaj je dejansko stanje v Skladu Republike Slovenije za razvoj, ker bo šele tako razčiščen temelj lahko podlaga za nadaljnjo razpravo o dokapitalizaciji.
Do takrat pa bi predlagal, da se ta razprava odloži. Moram reči, da to predlagam lahke volje, kajti v odmoru sem nekaj besed spregovoril s predsednikom Računskega sodišča Slovenije, gospodom Antončičem in je rekel: Naredite nekaj, da bomo tudi mi kot najvišja institucija za nadzor javnih financ lahko naredili tisto, kar zakon od nas pričakuje oziroma kar je naša naloga. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala! Gospod Špiletič jaz bi samo dala to pojasnilo, da to ni predmet današnje razprave in to bi moralo biti verjetno obravnavano na matičnem delovnem telesu.
Torej razprava o poročilu o Računskem sodišču ni predmet razprave.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Če dovolite gospa predsednica! Razpravljam o zakonu o ustanovitvi Slovenske razvojne družbe.
Vendar iz materialov, ki nam jih je Računsko sodišče doslej poslalo v obravnavo, izhaja za to, da je pri Skladu Republike Slovenije za razvoj Računsko sodišče opravilo revizijo in izdalo negativno mnenje. Ugotovilo je to, da Sklad nerealno in neresnično prikazuje finančne rezultate.
Da ne bomo poslanci v zmoti. Kaj dokapitaliziramo? Meglo ali tisto, kar je res! Predlagam, da se pokliče predstavnike Računskega sodišča, da nam to pojasnijo zato, da se bomo lahko z vso resnostjo odločili za ali proti. Ne vztrajam pri tem, da se obravnava poročilo, temveč da se to pojasnilo tu poda in da bomo nedvomno imeli jasen odgovor. Samo to. In prosim, da ta proceduralni predlog daste na glasovanje. PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: To bo razprava, ko bo zbor obravnaval poročilo sklada za razvoj. Pri tej točki ne moremo razpravljati. O tem ne bi zdaj razpravljali, ni točka dnevnega reda, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Z zakonom o ustanovitvi Slovenske razvojne družbe preneha delovati Sklad Republike Slovenije za razvoj, Slovenska razvojna družba pa postane njegov naslednik. In mislim, da je to pomembno, ker se to vleče naprej. Mislim, ne govorite zdaj, da je Sklad Republike Slovenije za razvoj in Slovenska razvojna družba nekaj povsem tretjega! Gre za eno in isto stvar, gre za pravnega naslednika. In če ta nima temeljev, potem ne moremo graditi na njem, no! Naj nam pojasnijo pristojne državne inštitucije, ki so za to ustanovljene, kaj je v resnici. In ne vem, zakaj ne moremo o tem proceduralnem predlogu glasovati. Če pravite, da ne boste, mi, prosim, povejte, na podlagi katerega člena poslovnika, pa ga bom tudi jaz prebral, pa bom videl, kdo ima prav.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Na sejo so vabljena ministrstva in bi prosila, da gospod Dragonja poda tudi razlago.
METOD DRAGONJA: Hvala lepa za besedo. Zagotovo je korektno do Državnega zbora, da pozna temelje, na katerih se postavlja inštitucija oziroma na katerih se preoblikuje dosedanji Sklad za razvoj v Slovensko razvojno družbo. Glede dosedanjega nadzora v Skladu Republike Slovenije za razvoj s strani Računskega sodišča je gospod Špiletič pravilno ugotovil, da je bilo mnenje Računskega sodišča na finančno poročilo oziroma na zaključni račun Sklada za leto 1994 negativno, ni pa povedal še naslednje informacije, s katero se je najbrž tudi seznanil, ker se je zanjo zanimal, da pa je bilo mnenje...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ali lahko malo glasneje, gospod minister.
METOD DRAGONJA: ...Računskega sodišča na finančno poročilo za leto 1995 že bistveno bolje ocenjeno in da je bilo to mnenje z zadržkom.
Tukaj velja pojasniti sledeče, vsaj z vidika vlade, da v obdobju, ko je bil Sklad ustanovljen, in v obdobju, na katerega se je nanašala prva revizija, še ni bilo v celoti definiranih vseh podlag za vodenje poslovnih knjig, za izkazovanje računovodstva in za vodenje financ. V tem letu še niso veljali slovenski računovodski standardi. Ocenjeno pa je bilo, da se zakon o računovodstvu kot pravna podlaga lahko samo omejeno uporablja za vodenje poslovnih knjig, ker gre za specifično pravno osebo, ki ima karakter tako gospodarske družbe kot tudi finančne inštitucije. Zato smo se v vladi v procesu nadzora Računskega sodišča nad poslovanjem Sklada za razvoj s tem vprašanjem veliko ukvarjali, da bi te podlage v čim večji meri konsistentno tudi pomagali ustvariti in definirati. In v tej funkciji je vlada sprejela tudi nekatere dodatne sklepe, ki se nanašajo predvsem na način dokapitalizacije Sklada s prenosom nekaterih segmentov državnega premoženja.
Tako lahko z vso odgovornostjo potrdim, da je v tem segmentu poslovanja Sklada bil napravljen bistven napredek s poslovnega leta 1994, na poslovno leto 1995 in da bo ta nadaljnji napredek prisoten tudi pri oceni pravilnosti finančnih izkazov sklada za leto 1996. Ocenjujem, da so podani vsi razlogi oziroma vsi elementi za to, da bi bilo mnenje Računskega sodišča v tem segmentu lahko tudi pozitivno ali vsaj brez večjih zadržkov.
Če Državni zbor oceni, da potrebuje posebej še eno okvirno informacijo Računskega sodišča, mislim, da je s tega vidika neproblematična, da kakorkoli ne bi smela biti dostopna Državnemu zboru, izkazuje pa to osnovno sliko, ki sem jo podal, da je tukaj napredek opravljen in da lahko že za leto 1995, za katerega je revizijsko poročilo dokončno, damo dopolnilno informacijo, da je ta napredek dokumentiran tudi v mnenju Računskega sodišča in da lahko podamo tudi našo oceno, da bo revizijsko mnenje za leto 1996 pozitivno oziroma da ne pričakujemo več bistvenih zadržkov.
Glavni problem je predvsem bil v ne zadosti opredeljenih in ne zadosti preciziranih normativnih podlagah in ta problem se je postopno odpravljal. Gre za proces in mislim, da to isto mnenje lahko v osnovi potrdi tudi Računsko sodišče in da vse obveznosti, ki iz naloženih sklepov Računskega sodišča izhajajo do Sklada za razvoj, prevzema tudi preoblikovana institucija, to je Slovenska razvojna družba. To bi bilo mnenje mene osebno kot pristojnega ministra. Ta mnenja in poročila je obravnavala tudi vlada in obe poročili sta predloženi v obravnavo Državnemu zboru, skupaj z mnenjem Računskega sodišča in bo Državni zbor o njih lahko posebej razpravljal, ko jih bo vključil na dnevni red. Hvala lepa.
FRANC PUKŠIČ: Spoštovana mlada podpredsednica Državnega zbora! Danes bo nekoliko lažje, ker je za nami torej samo ženski del. Spoštovane kolegice in kolegi! Verjetno se boste vprašali, kaj pa imajo demografsko ogrožena področja z razvojno družbo, ki se na novo ustanavlja! O, ja, pa še veliko! Namreč, prav včeraj sem dobil podatek, da je na območju bivše občine Ptuj 8., 9., 10. in 11. volilni okraj 8. volilne enote prek 21% brezposelnih ljudi. Podatek je zagotovo strahovito zaskrbljujoč. Vedeti pa moramo, da so prvi, drugi in zadnji vali brezposelnih bili najprej z obrobja. To je z našega območja. Zato se ni čuditi, če smo tudi v Slovenskih Goricah čez vikend izkoristili čas in malo pregledali zakon o novi razvojni družbi, kaj in kako bo v njej. Iz našega dela imamo 14 sugestij ali želja, da se določene zadeve z amandmaji odpravijo, dotaknili smo se pa od 5. do 34. člena.
Opozorili so me to, kar je že pred menoj rekel, mislim, da gospod Ribičič, da je neprimerno, da se tako pomemben zakon sprejema po hitrem postopku. Da se sedaj dotaknem tistega, o čemer je bilo danes manj slišati. Ne bom ponavljal nekaterih zadev. Zdi se, da bo vlada sama ustanovila in nadzirala družbo, vemo pa, da to ne more biti in da to ni dobro. Res pa je to, kar je prej želel povedati, vsaj sam sem tako nekako razumel gospoda Špiletiča, da je potrebno, tako kot ob razdružitvi - to tisti župani, ki smo razdruževali oziroma ki smo v novonastalih občinah, vemo, kakšna je razdružitvena bilanca. Tako je verjetno tudi potrebno nekako pripraviti ali narediti bilanco, ali ustanovitveno bilanco, ko se nekaj združuje - ne vem, kako bi ji pač rekli. Da opozorim na nekatere neskladnosti oziroma na nekatere težave v tem zakonu predvsem z vidika, da ne bi zopet na osnovi takšnega zakona lahko prihajalo do bogatenja peščice na račun velike množice drugih. Iz tega zakona se zdi, da bo to, na žalost, možno.
1. S projektnim svetom kot organom družbe bi bilo prisotno dvojno vodenje Slovenske razvojne družbe, kar bi bilo verjetno v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah. Na to je tudi opozoril Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ki zahteva tudi spremembo tega v zakonu.
2. V zakonu ni nikjer jasno rečeno, kdo sestavlja skupščino družbe. To je tisto, kar je zelo pomembno, čeprav je v 5. členu zapisano, da imata opravljavske pravice do državnih delnic vlada in projektni svet. Očitno naj bi se samo po sebi razumelo v 5. členu, da skupščino Slovenske razvojne družbe imenuje vlada. Podobno je pri Nadzornem svetu. V 5. členu je določeno, da se imenuje za dobo 4 let. Na to se bom še vrnil.
Glede na nepravilno rabo povratno osebnega zaimka, če malo pogledamo slovenščino, pa bi lahko razumeli, kot da imenuje sama sebe, torej vlada. Seveda je mišljena vlada, vendar najbrž ni napisano kot vlada, da mogoče ne bi kdo pomislil, da bi lahko v tej skupščini bili predstavniki Državnega zbora. No, je bilo okrog tega že rečeno, da je to nekako potem bolj politično sestavljeno. Garantiram vam, da v naši poslanski skupini imamo dovolj strokovnjakov za to področje, ki bi, verjamem, zelo kompetentno zastopali v skupščini.
Tretjič. Ni jasno, zakaj je za upravo predlagan petletni mandat, za nadzorni svet pa štiriletni mandat.
Četrtič. V 12. členu predloga zakona je določeno, da Slovenska razvojna družba poslovno finančne aktivnosti opravlja tudi v drugih gospodarskih družbah, v skladu s poslovnim načrtom. Torej, njene pristojnosti niso omejene na lastništvo, kar je še posebej sporno pri aktivnostih, kot je izvajanje združitve gospodarskih družb in podobno, ki so v tem členu tudi predvidene.
Petič. Kako lahko v 12. členu zakona zapišemo, da lahko Slovenska razvojna družba ustanavlja pravne osebe, za katere ne velja zakon o gospodarskih družbah. Glede poslovnih deležev ob ustanovitvi - ali se lahko s tem zakonom razveljavijo nekatera določila zakona o gospodarskih družbah. Kje bo v praksi črta ločnica med projektnim financiranjem oziroma "biznisom" in razvojnim prestrukturiranjem kot ukrepom oblasti, kjer se bodo uporabljala državna sredstva. Ali je sprejemljivo določilo, da se za projektno financiranje ustanovi za ta namen posebna pravna oseba? Ali obvladanje tveganja, ki je navedeno kot razlog, res opravičuje ta poseg? Ali ne gre za ustanavljanje pri tem tako imenovanih by passov, nad katerimi ne bo pravne kontrole? O by pass firmah in podjetih, upam, da nam je vsem, pa tudi tistim, ki se nismo ne vem koliko ukvarjali z gospodarstvom, jasno, koliko škode je bilo na tem področju narejene.
Šestič. V 14. členu roki za poslovni načrt niso ustrezno opredeljeni, prav tako ne organi, saj bi se moral projektni svet v celem besedilu črtati, če to ni organ družbe, ampak če je to le strokovni organ. Njegova vloga bi lahko bila opredeljena v statutu družbe, kar se nam zdi nekje normalno, ni pa nujno, da je to v zakonu. Zelo je nesprejemljivo, da se v 21. členu projektnemu svetu dajo velika pooblastila, tudi v zvezi s skladi in drugimi pravnimi osebami v izključni lasti Republike Slovenije. Poleg tega, da to v okviru zakona o gospodarskih družbah formalno ni možno, je tudi vsebinsko sporno, če ne vemo za katere sklade gre. Ali gre to za tehnološko-razvojni sklad, ali gre za ekološki sklad, skratka to bi bilo dobro, da se pojasni.
Sedmič. Prav tako bi letno poročilo moralo pregledati tudi Računsko sodišče, o tem je že bilo nekaj govora, ne pa seveda komercialna revizijska hiša - bi nikogar ne želel užaliti, ampak, kolikor plačaš toliko dobiš, kakor naročiš tako pa je. Kot je predvideno, saj gre za državno institucijo za porabo proračunskega denarja. Nerodno je, da sam sebe kontroliraš in ugotoviš, da ni bilo narobe.
Predstavljajte si, da je nadzorni organ v občini župan. Za nobenega od nas tu notri ne bi Računsko sodišče ugotovilo kakšne pomanjkljivosti, sedaj pa nas je verjetno ali pa vas je verjetno malo, ki bi lahko rekli; pri meni pa ni bilo napake. (Jaz sicer poročila še nisem dobil, sem pa bil pregledan.)
Osmič, ena najpomembnejših stvari pri takšni družbi so jasni, v naprej hvala bogu, predpisani kriteriji za pridobivanje sredstev iz programa prestrukturiranja, sicer se lahko denar deli po osebnih - ali da ne bom rekel kakšnih drugih, saj vemo tisto, ko je politika zraven, in torej takšnih - simpatijah. Javni razpisi bi morali biti obvezni, ne le praviloma, lepo vas prosim, to je potrebno spremeniti! Podrobnejši kriteriji bi morali biti objavljeni v Uradnem listu z uredbo vlade, kot je to narejeno pri pridobivanju posojil za sanacijo podjetij.
Devetič, v 22. členu je določeno, da kriterije pripravi projektni svet, ni pa navedeno kdo sprejema oziroma potrjuje te kriterije. Menim, da bi to morala biti vlada, ki bi jih pregledala in tudi potrdila. Mislim, da je za to najbolj pristojna.
Desetič, če je Slovenska razvojna družba ustanovljena po zakonu o gospodarskih družbah - če je - ne more zahtevati od nekega podjetja, če ni hkrati njegov lastnik ali solastnik, da skliče skupščino in ji predlaga sklepe, da prenesene posamezne pravice pri opravljanju na Slovensko razvojno družbo, kot je predvideno v 23. členu. Zopet je vprašanje, če lahko s tem zakonom razveljavimo posamezna določila zakona o gospodarskih družbah, na kar sem že prej opozarjal. Ali bi morali sprejeti poseben zakon o spremembah in dopolnitvah, mogoče zakona o gospodarskih družbah? Mogoče je to v ozadju, pa pač tega ne vemo.
Enajstič, v 25. členu je predvideno, da Republika Slovenija izdaja obveznice za izvajanje programa prestrukturiranja, pri tem pa ni navedeno, ali so to kuponske ali brezkuponske obveznice - torej o tistem obračunavanju obresti sproti ali pa na koncu. Zakaj to ni kredit, če morda obveznice ne bodo kotirale na borzi? Kdo bo kupil obveznice, ali bodo to banke, podjetja ali bodo kotirale na borzi? Ob desetletni dospelosti valutni klavzuli in 5,55% obrestni meri ne bodo obveznosti za proračun... Verjetno ne. Torej vladni ekonomisti so izračunali tako, ekonomisti na demografsko ogroženem področju - z računalnikom in ne z "rehenšribarjem", smo - pa ali so izračunali in mi povedali, da bi to naj bila obremenitev za proračun - ne 5 milijard, ampak celo 7 in pol milijard. No, to je mogoče že eden izmed tistih podatkov in tistih poti, o katerem smo govorili na Odboru za finance in monetarno politiko, ko ugotavljamo, da proračun blazno hitro drvi v neke čudne minuse. O tem mislim, da bo potrebno kar kaj krepkega povedati in postaviti določene robne pogoje, tako kot to znamo včasih drugje.
Ja, kolegi, če boste poslušali, bom še malo nadaljeval. Pri tem manjka - torej o teh 5 ter 7 in pol milijardah sem govoril - pri tem manjka seveda člen, po katerem Slovenska razvojna družba praviloma ne bi smela dajati kreditov podjetjem pod pogoji, ki bi bili ugodnejši od pogojev za izdajanje obveznosti. Namreč tu potem lahko nastanejo, tako kot sem že ugotovil, čudne poti, da se dobiva po nekih drugih linijah, če ni razpisov in če ni nadzor številka 1 tisti, ki preprečuje sploh pomisleke o nepravilnem delovanju.
Dvanajstič. V 32. členu je predvidena tudi dokapitalizacija v višini 3 milijard z izdajo novih delnic, ki jih vplača Republike Slovenija. Zakon je na sploh precej, kar se mene tiče, zapleten, pravno nejasen in neskladen sam s sabo ter besedno ali terminološko neprečiščen.
Trinajstič. Ni omenjene skupščine, ki je kot organ družbe predvidena v 6. členu, pa je v nadaljevanju govor kar o vladi, kar ni formalno - torej o tem, kar sem prej govoril - formalno točno. Če je zakon tako nejasen, kakšno šele bo poslovanje, saj je tako nemogoče izvajati in pušča ogromno prostora za subjektivno voljo. Sami dobro vemo, tam kjer je preveč prostora za subjektivno voljo, tam, pa četudi zadeve dobro potekajo, so pač pomisleki in skepse velike. Prepričan sem, da vlada nima tega namena, da bi bile skepse velike in prevelike in da bo pač to upoštevala v naslednjih fazah, da se bodo zadeve uredile.
In še zadnji naš predlog iz demografsko ogroženih območij - Slovenskih goric in Haloz je naslednja: v 34. členu je predvideno, da dokler je Republika Slovenija kot delničar Slovenske razvojne družbe udeležena z najmanj 50%, se za Slovensko razvojno družbo ne uporabljata dva člena zakona o gospodarskih družbah; Očitno pa je, da so v ozadju tudi interesi po postopni privatizaciji Slovenske razvojne družbe, kar je omogočeno z neomejenim vključevanjem privatnega kapitala v njeno lastniško strukturo. Zato bi najbrž moral biti dodan člen, ki bi določal, da je Republika Slovenija vedno udeležena kot delničar pri upravljanju Slovenske razvojne družbe z več kot 50%. S tem dodatnim zadnjim členom, ki ga predlagamo, bi se izognili tistemu mojemu začetnemu pomisleku - zopet bogatenje peščice na račun seveda ostalih. Prepričan sem, da bo vlada v tej smeri tudi pripravila to, kar je pač potrebno, oziroma bomo z amandmaji, da bomo te zadeve uredili.
Za konec - nerad se ponavljam, vendar razumite me, to je bilo v sklopu, ko sem se v ponedeljek v poslanski pisarni pogovarjal z ljudmi iz gospodarstva, to je bilo v sklopu preko 20% brezposelnosti, to je v sklopu tistih, ki dobivajo osebne dohodke 35.000 tolarjev, to je v sklopu tistih, ki hodijo v službe in po dva, tri ali nekaj mesecev ne dobijo osebnega dohodka. Resnično bi prosil Vlado Republike Slovenije, seveda najbolj odgovornega ministra za to, gospoda Dragonjo, da bi te zadeve upoštevali. Hvala lepa.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Ne se bati, ne bom repliciral gospodu Pukšiču, bom repliciral gospodu ministru Dragonji, ki je razmišljal nekako takole: da je res to, kar sem povedal za leto 1994, da je Računsko sodišče dalo negativno mnenje za računovodske izkaze Sklada Republike Slovenije za razvoj, da pa je v letu 1995 zadeva bila že boljša, v letu 1996 pa bo že sploh zelo dobra. Vendar tudi v letu 1994, ko je Računsko sodišče izdalo negativno mnenje, je v tem istem skladu komercialna revizijska hiša opravila revizijo in je izdala povsem nasprotno mnenje od Računskega sodišča - pozitivno - in izrazila mnenje, da je vse lepo in prav.
Torej to sta ti dve mnenji in mislim, da ste jih dobili vsi poslanci in si lahko preberete. Če pa preberete poročilo o delu Računskega sodišča v letu 1996, potem lahko ugotovite, da se je v letu 1995 Računsko sodišče pri svojem mnenju naslonilo na mnenje komercialnega revizorja. Če je komercialni revizor že leta 1994 izdal pozitivno mnenje, ko je Računsko sodišče izdalo negativno, potem sem prepričan, da ga je izdalo tudi v naslednjem letu. Zato me ne čudi, da se po mnenju gospoda ministra to stanje bliskovito popravlja, vendar sam o tem še vedno nisem prepričan tudi zaradi tega ne, ker vem, da je Sklad Republike Slovenije za razvoj zoper ugotovitev Računskega sodišča Republike Slovenije sprožil ustavni spor. Ta spor še ni rešen in to ne glede na jasno določilo ustave, ki v svojem 150. členu pravi, da je Računsko sodišče najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe.
Tako še vedno menim, da obstaja dovolj razlogov oziroma vsi razlogi, ki sem jih navedel v moji prvotni diskusiji za to, da pride sem nekdo iz Računskega sodišča, da se razčisti jasno, kakšno je stanje v Skladu Republike Slovenije za razvoj in prosim gospo predsedujočo, da da moj proceduralni predlog na glasovanje.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Neposredne zveze med poročilom Računskega sodišča o delovanju Sklada za razvoj v preteklih letih in predlogom zakona, ki ga obravnavamo, sicer ni, vendar glede na to, da minister soglaša, da se pred nadaljnjim obravnavanjem pridobi še informacija Računskega sodišča o delovanju Sklada za razvoj, dajem na glasovanje naslednji sklep, in sicer:
"Razprava o predlogu zakona se naj prekine, pozove se Računsko sodišče, da poda informacijo o delovanju Sklada za razvoj." Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (26 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
Nadaljujemo z razpravo. Gospod Petan ima besedo.
RUDOLF PETAN: Hvala gospa podpredsednica in lepe želje za dobro vodenje v naprej! Po eni strani sem vesel, da je glasovanje takšno, ker to samo dokazuje, da se nekdo boji teh izkazov, po drugi strani pa je tudi to zaskrbljujoče. Namreč, za to točko sem si prinesel celotno gradivo, ki je bilo podano in ga je kar precej, vendar moram povedati, da tistega kar sem pa pričakoval, pa namreč tu ni.
Bi spomnil na te stvari in če gremo po vrsti. So določena opisna stanja, s katerimi se nekako ne morem strinjati in jih nikakor ne razumem.
Na primer: "doseženi rezultati v preteklem letu" - namreč to je ocena stanja in razlogi za sprejem zakona - "doseženi rezultati v preteklem letu in tekoče gospodarsko gibanje kažejo, da se sedanji gospodarski razvoj odvija v polju med optimističnim in pesimističnim scenarjem".
Ja saj se na konec koncev čisto vse odvija v tem, pa je to takšna ali drugačna, samo ena je malo bolj pesimistična, druga pa je malo bolj optimistična.
Eno je malo bolj črno, drugo pa malo bolj obarvano, torej to je tako širok pojem, da je nesmiselno, da je to sploh napisano in samo dokazuje, da nas ima nekdo za norca.
Naslednje: "Bančne obrestne mere so višje od donosov investicij, kar deluje nespodbudno, zlasti na redke industrijske naložbe in na možnost nadaljnjega prestrukturiranja proizvodnje." Mislim - nad tem bi se bilo zamisliti.
Pa naslednja cvetka: "Trdoživa je tudi nezaposlenost, ki se ob ponovnem upadanju skupne zaposlenosti ne zmanjšuje." Tega ne razumem, če mi zna kdo to raztolmačiti, potem mi dajte, ampak se boste hudo namučili, ker to mi ne gre skupaj.
Potem so tu določene ugotovitve, za katere tako ali tako vemo... Recimo ena od takšnih zelo hudih je: "Povečalo se je število ogroženih gospodarskih subjektov." Mislim, da bi vlada zaradi tega morala še kaj drugega narediti, ne samo ta zakon dati, "povečalo se je število stečajev.."
Naslednje: "Sanacija bančnega sistema, ki se uspešno zaključuje, se ni ustrezno izrazila tudi v sanaciji gospodarstva." Potem ne more biti uspešna sanacija bančništva, če mi kdo tudi ta pojem zna razložiti, da je bilo to uspešno, pa se kljub temu to ne odrazi v gospodarstvu, zakaj pa so potem banke, tudi za gospodarstvo. Verjetno lahko banke živijo samo od realnih gospodarskih subjektov, od česa drugega verjetno ne.
Naslednje: "da se ta družba ustanavlja za to, da bi nadomestila dela sedanjega Sklada za razvoj" in pa še naslednje, "finančne obveznosti - da bo iz naslova dokapitalizacije povečan osnovni kapital Slovenske razvojne družbe za 2 milijardi SIT, da bo proračun obremenjen takoj v roku 30 dni od uveljavitve zakona, na preostali 1 milijarda pa bo sprejemal proračun za leto 1997." Torej iz katerega proračuna? Proračuna še nimamo in kot vemo ga verjetno še ne bo. "30 dni po uveljavitvi zakona" - pa dvomim, da bomo imeli proračun. To se pravi, to je tudi nekaj skregano.
Sedaj pa k tistemu kot sem dejal, da nisem zasledil v tem debelem kupu. Namreč vsi vemo, če ustanavljamo nek gospodarski subjekt, pričakujemo - in to sem tudi jaz pričakoval - sploh, ker gre za tako velika števila in ker gre tu za agencijo, ki je operirala z velikimi vsotami, velikim številom ljudi - otvoritveno bilanco. To je zame tisto osnovno, na osnovi česar se sploh lahko odločamo, da bomo neko družbo ali neki subjekt sploh ustanovili in v tem primeru dali tu soglasje v parlamentu. Ker tega ne vidim, sploh ne vemo, o čem govorimo. Tu imamo nekega mačka v žaklju, za katerega ne morem reči: ali ima 5 milijard obveznosti, ali ima 10, ali ima 3, ali so to krediti, ali je to kaj drugega. V glavnem, osebno ne vem in v tem "špehu", ki je tu, v bistvu tega ne vidim in to pogrešam. Vemo, če ustanavljaš s.p., moraš imeti določene robne pogoje, kot je prej kolega pred mano uporabil ta matematični izraz, pa se mi je zdel zelo primeren. To so finančni pogoji, finančni okviri, to je jamstveni kapital ali kakorkoli bi ga že drugače imenovali. Bilanco pogrešam. Ker pa tu gre za to, da se sklad preoblikuje v neko drugo družbo, in ker ta sklad, žal, tudi iz mojega okolja dobro poznam, pa mi dovolite, da samo eno cvetko navedem.
Gre za podjetje Konus, ki je tako ali tako dobilo vodstvo vprašljive kvalitete z vprašljivo izobrazbeno strukturo in z vprašljivo preteklostjo in edino, kar jim je uspelo narediti dobro, je to, da so firmo spravili v stečaj. Sedaj se ta ekipa hvali, da je to vzorčni model za Slovenijo. Ker se sami hvalijo, zato ne bom krivde valil na državne organe, ker lastna hvala - ocena mala. Vendar, če je to vzorčni model za Slovenijo, potem me je resnično strah za Slovenijo. In sedaj tista cvetka, katero sem hotel povedati. Namreč, ta firma je imela tudi velik stanovanjski fond in sedaj je to vodstvo, namesto da bi stanovanja, ki so bila last firme, prodala - če že misli prodati - bi naj najprej ponudila svojim delavcem po kakršni koli ceni pač. To ni bilo mogoče, prodala je neki tretji, vprašljivi organizaciji po ceni 110 mark za kvadratni meter, sedaj pa ista organizacija prodaja delavcem nazaj po 180 mark za kvadratni meter. Poslušajte, to zdaj ni več strokovna kategorija, to je že meja, kjer bi moralo neko drugo ministrstvo nekaj reči.
In ker je to to in ker nimam otvoritvene bilance, zato me to skrbi. Če tega primera ne bi poznal, potem bi mogoče idejo pozdravil, ker ideja konec-koncev je dobra, vendar manjka nekaj osnovnih elementov, katerih se mora vsak, ki želi iti v ekonomsko sfero, se pravi, ki hoče ustanoviti firmo, jih mora zagotoviti. Tu pa nimamo nikakršnega podatka, s čim operiramo. Otvoritvene bilance zame ni in zame je to osnovno, kar bi želel tu videti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Petan. Želi še kdo besedo? Sicer zaključujem splošno razpravo. Gospod minister, prosim.
METOD DRAGONJA: Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani! Na kratko bi rad podal nekaj dodatnih mnenj in pogledov na tista vprašanja, ki so bila v splošni razpravi odprta, pred tem pa še dovolite, da vas seznanim z vsebino dodatnih treh amandmajev, ki jih je naknadno predložila vlada in so danes bili razdeljeni na klop.
Ti trije amandmaji deloma že tudi odgovarjajo na vprašanja in na predloge, ki so bili sproženi v posameznih razpravah. Vlada najprej predlaga amandma k 25. členu, ki govori o obsegu izdanih obveznic za posle restrukturiranja dolgov. Vlada je ocenila, da je smiselno in upravičeno znesek 5 milijard tolarjev, ki je bil najprej predlagan kot zgornji limit za izdajo teh obveznic, zamenjati z dikcijo "do 5 milijard tolarjev". Se pravi, da je s tem delno upoštevan tudi eden od amandmajev, ki je bil vložen, vendar ne v celoti, in je ta ocena ponovno izdelana tako z vidika potreb za aktivno udeležbo tega inštrumenta v poslih restrukturiranja in finančne preobrazbe, deloma pa tudi v okviru možnosti in nekih sprejemljivih limitov javnega dolga, ki se s tem vzpostavlja.
Drugi amandma se dodatno vlaga na 23. člen, ki opredeljuje začasen prenos posameznih upravljalskih upravičenj na Slovensko razvojno družbo. Predvideno je, da se točna vsebina tega prenosa pogodbeno uredi, kar pomeni, da je to nek proces sporazumevanja, v katerem naj bi se to zagotovilo, potem tudi kot časovno omejen in tudi po obsegu definiran inštrument, ki naj predvsem vzpostavi pogoje za učinkovitejši proces preobrazbe.
In nazadnje še dodatni amandma k 28. členu. Ta vključuje v proces sanacije ali pa zavezuje k procesu sanacije tudi banke. To je pripomba, ki jo je dal gospod Rejc. Amandma je mogoče nekoliko še nerodno formuliran, vendar moram reči, da je v tem, glede točnega teksta in dikcije tega amandmaja bilo precej usklajevanj tudi znotraj koalicije. In je predvideno, da bi banke bile s tem zavezane k temu, da podprejo program restrukturiranja z zamenjavo svojih kreditov za obveznice Republike Slovenije iz 25. do 28. člena tega zakona, če je bila ta banka že prej prejemnik drugih državnih obveznic iz različnih poslov, kot so: sanacija bank, sanacija železarn in tako naprej. S tem se vzpostavlja ta vez med sanacijo bank in sanacijo gospodarstva in želi še dodatno bolj zavezati banke, da se aktivno vključijo v ta proces. Predvideno pa je, da bi dodatne mehanizme vlada potem oblikovala za stimuliranje bank v te procese predvsem na fiskalnem področju.
Kar se tiče ostalih predlogov in pripomb iz splošne razprave, mislim, da je predvsem skozi amandmaje, ki so precej obsežni, marsikakšna že upoštevana, in da smo prisluhnili predvsem v tistem delu, ki se nanaša na bolj učinkovit nadzor. V tem delu so praktično vsi predlogi bili osvojeni, razen kar se tiče sestave nadzornega sveta, kjer vlada predlaga kombinirano sestavo, tako predstavnikov, ki jih imenuje oziroma izvoli Državni zbor, kot predstavnikov vlade. Zakaj je tukaj prišlo do neke slednje variante? Predvsem zato, ker je vizija, da bi ta nadzorni odbor moral biti nekoliko bolj operativno telo, kot so nadzorni odbori v klasičnih, v običajnih gospodarskih družbah in je predvideno, da bi bil ta nadzorni odbor potem naprej v statutarnih določbah tudi nosilec nekaterih soglasij v upravi za posamezne večje posle oziroma za posamezne večje angažmaje Slovenske razvojne družbe.
Kar se tiče zneska dokapitalizacije, je posebej gospod Mozetič najbrž spregledal - še enkrat bi poudaril, da se dokapitalizacija predvideva od 1 na 4 milijarde tolarjev, to se pravi znesek 3 milijard tolarjev in da je drugi finančni inštrument, to so te obveznice za restrukturiranje, ki jih izda Republika Slovenija, sedaj predlagane s tem zadnjim amandmajem v višini 10 milijard tolarjev, do 10 milijard tolarjev, s tem da bo vlada odločala s posebnimi sklepi o emisiji in podrobnejših pogojih njihove izdaje in uporabe s posebnimi sklepi in to odgovarja tudi na tista konkretnejša vprašanja, kakšne so - ali so kuponske, ali so druge vrste in kakšni so natančnejši pogoji.
Posebej bi želel poudariti tudi to, da koncept Slovenske razvojne družbe izrecno predvideva, da se bodo programi lahko izvajali v vseh podjetjih, ki se bodo prijavila na razpise. Osvojili smo potem še dodatne amandmaje, da so to obvezni javni razpisi ne glede na lastništvo. To se pravi, s tem smo želeli predvsem izločiti to, da bi bili lahko deležni oblik aktivne podpore prestrukturiranja razvojnega financiranja samo tiste gospodarske družbe, ki so v lasti sklada. Model predvideva, da lahko ne glede na obliko lastništva, ne glede na to, ali so podjetja v lasti Slovenske razvojne družbe, kandidirajo za ta sredstva in so aktivno udeležena v teh programih, ker je zagotovo bistvena konceptualna širitev dosedanjega Sklada za razvoj, ki je bil vključen samo v aktivno preobrazbo restrukturiranje podjetij v njegovi lasti, ta koncept pa uvaja bistveno širšo vlogo Slovenske razvojne družbe in jo tako potem tudi skozi izvedbene člene in natančnejša določila potem tudi pozicionira.
Mogoče še dve besedi, kar se tiče pristojnosti vlade in to so tudi kvalifikacije, da so te pristojnosti praktično neomejene, da so pristojnosti parlamenta v tem delu premajhne. Tukaj je vlada sledila neki načelni delitvi izvršne oblasti, ki ima v bistvu pristojnost in odgovornost kreirati in potem tudi izvajati tekočo gospodarsko politiko, in med zakonodajnimi pristojnostmi parlamenta, dodatno z nadzornimi in drugimi pristojnostmi, ki jih pa bo parlament s predlaganimi določbami lahko izvajal.
Upam, da bo tudi po obravnavi amandmajev in po detajlnejši obravnavi zakona slika potem lahko na koncu kompletna tako, kot sem rekel na začetku, da upam, da je praktično večino pobud, ki so bile v uvodni razpravi tudi predložene, razen nekaj najbolj načelnih ocen, tudi v konkretnem tekstu amandmajev upoštevanih. Upam tudi, da bo skozi to razpravo dodatno odgovorjeno še na nekaj bolj detajlnih vprašanj, ki so se pojavila. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod minister. Gospod Jože Lenič želi besedo.
JOŽE LENIČ: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Želel bi komentirati vladni amandma, ki smo ga dobili na klop danes k 28. členu. Ne bom ga podprl, ker ta vladni amandma, po moji oceni, predstavlja grob napad na neodvisni bančni sektor v Sloveniji. Strinjam se, da se danes dobički v bankah kopičijo, medtem ko se realni sektor črpa, te podatke imamo vsi, ampak mi na področju teh bank vedno pridemo z nekimi amandmaji, ki selektivno obravnavajo določene bančne subjekte v Sloveniji. Dati v zakon, da je banka dolžna ali z drugimi besedami, da mora sprejeti neko poslovno odločitev, če je dobila pač na podlagi nekih prejšnjih zakonov neke papirje, se mi zdi socialistična šola prvega ranga in kar je evidentno, je to, da obrazložitev tega amandmaja sploh ni slaba - tisti del, ki govori o tem, da bodo banke davčno stimulirane v primeru, da v te posle gredo. Ampak tekst amandmaja je pa popolnoma drug. Tekst amandmaja ne govori o nikakršnih davkih, o nikakršnih davčnih stimulativih itn. Tekst amandmaja je tudi zelo nespretno napisan. Samo piše, da so dolžne podpreti program prestrukturiranja, nič do kakšne višine, nič, nikakršnih detajlov. Skratka, samo zapoveduje se z nekim državnim dekretom, da morajo banke v primeru, da so dobile, ali kompletno sanacijo, kot jo je dobila recimo Nova Ljubljanska banka ali pa pet delnic iz naslova, železarskih ali pa iz Angola ali pa iz ne vem česa, je banka dolžna podpreti prestrukturiranje podjetij.
Če bomo bančni sektor na ta način naprej gradili, sem prepričan, da bomo čez 5 ali pa 10 let zopet sanirali banke. Najdimo za ta problem, za to diskrepanco, da se v bankah kopičijo dobički in je v realnem sektorju izguba, poiščimo za ta problem malo boljšo sofiscirane, malo bolj tržne instrumente. To, kar pa tukaj piše, pa mislim, da je izrazito neprimerno. Ne nazadnje je država lastnik največjih bank v državi in lahko skozi agencijo oziroma skozi nadzorne svete, ki se bodo vzpostavili, vplivali na politiko teh poslovnih bank, ne pa s takimi zakonskimi dekreti.
In še posebej nisem ponosen, da je tak amandma spisala, v narekovajih, vsaj en del liberalna vlada. To je daleč od kakršnega koli liberalizma v pozitivnem smislu, ne v negativnem smislu. In apeliram na vlado, da ta amandma, ali rahlo popravi, ali naredi kakšno boljšo dikcijo. To se mi pa zdi izrazito nerodna in ne nazadnje diskriminatorna. Ker poglejte malo te dikcije! Praktično tukaj se izenačuje recimo: železarske obveznice, izenačuje se obveznice iz naslova sanacije bank in izvoznih terjatev do posameznih držav. Vsakdo, ki je karkoli dobil, bo moral zdaj pristopiti k temu prestrukturiranju. To je neka državna regulativa popolnoma administrativnega tipa. Skratka mislim, da sem na to temo dovolj rekel in ta amandma se mi zdi izrazito slab. Najdimo rešitev, ki bo implementirala tisto, kar v obrazložitvi piše. Poskusimo to skozi davek na dobiček ali skozi neke druge inštrumente, ki bodo generalni, ne pa selektivni od banke do banke, in pojdimo se na ta način tega problema lotiti! Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? Dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovane kolegice in kolegi! Tako kot so bila tudi na odboru na mnogo sejah ta vprašanja skrbno in natančno pretehtana, bi želel, da bi tudi tukaj nekatere stvari pojasnili.
Namreč, teh dveh amandmajev, ki smo jih danes prejeli, predlogov amandmajev, teh treh nismo na odboru obravnavali. In zato bi opozoril, da pri amandmaju k 25. členu, kjer se govori o obveznicah, moramo vedeti, da ko povečujemo ta znesek s 5 milijard na 10, da to pomeni potem po preteklem času, desetletni dospelosti, ob valutni klavzuli in 5,55% obrestni meri - že takrat bi bila ta obveznost 7,5, ob sedanjih pogojih približno, ob sedanji inflaciji; če pa gre to na 10, pa je potem temu ustrezno večja obveznost. Težko je zdaj vedeti, koliko.
Vendar pravi namen, zakaj sem prišel gor, je drugi. To je člen 28, ki je bil tudi tukaj omenjen. In tu imam dve stvari. Prva stvar je, da v drugem dodatnem mnenju Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve ne vidim tu pojasnila k temu amandmaju in tudi mene zanima mnenje sekretariata, ali je ta amandma v skladu z zakonom. Kajti zahteva, da se te stvari zamenjajo, s tem da je potem dikcija v obrazložitvi takšna, da se želi s tem zavezati banke. Na nek način se to razume, da se jih hoče prisiliti. Zato me zanima, ali je za to zakonska osnova.
In drugo, v samem členu ni navedeno, do katere mere, če so bili prejemnik, ko pravi: če so bile prejemnik državnih obveznic iz poslov sanacije bank, sanacije železarn, izplačanih deviznih vlog in prevzema izvoznih terjatev do posameznih držav. Tu stvari količinsko niso opredeljene. Na primer, če bi bil nekdo teoretično prejemnik samo za en tolar, ali je zdaj dolžan vse zneske konvertirati v obveznice in te kredite, ali samo v tisti višini, za kolikor je bil prejemnik.
Skratka menim, da je to treba še pojasniti, predvsem pa manjka pojasnilo Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala! Želi še kdo besedo? Gospod Možgan.
JOŽE MOŽGAN: Spoštovana gospa podpredsednica, drage kolegice in kolegi! Oglasil sem se predvsem iz enega razloga. V 9. in 10. členu o nadzoru razvojne družbe ne zaupam, ker imamo v Železnikih zelo slabo izkušnjo s stečajem podjetja Alples, kjer smo imeli direktorje iz razvojnega sklada in je zaradi spleta okoliščin prišlo do slabega poslovnega rezultata in do stečaja.
Rad bi videl, da bi se posvetili problemu nadzora v razvojni družbi, bodisi da bi ti člani nadzornih svetov, ki so pod kontrolo države oziroma vlade, imeli neke licence in s tem vse posledice, ki sledijo odvzemu licence. Drugo pa, da bi mogoče tudi zakonodajo dopolnili na tem področju, ker slovenski gospodarski človek še nima tiste poslovne morale, kot smo jo vajeni drugje, niti nimamo tako natančne zakonodaje na področju nadzora.
Moram vam povedati, da ne verjamem, da lahko samo eden ali dva človeka napravita tako zlo in da osebno mislim, da gre tukaj za celo verigo povezanih dejavnikov, ki so lahko osebni ali pa splet okoliščin in zato res prosim, da bi se 9. in 10. člen nekako dopolnila, da bi tej nadzori bili učinkoviti in uspešni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala! Želi še kdo besedo? Sicer zaključujem splošno razpravo in zbor. Gospod Potočnik, prosim.
FRANC POTOČNIK: Gospe in gospodje! V imenu poslanske skupine prosim za eno uro odmora.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Torej glede na to, da poslanska skupina prosi za uro odmora, za današnji dnem zaključujemo sejo Državnega zbora, ker bi se vrnili ob 18.00 uri. Hvala lepa. Morda še eno obvestilo, predsednik komisije za lastninjenje opozarja, da je jutri ob 8.30 uri v veliki dvorani na Tomšičevi seja komisije. Hvala lepa! Z redno sejo nadaljujemo jutri ob 10.00 uri po dnevnem redu. Hvala!
(SEJA JE BILA PREKINJENA 3. JUNIJA 1997 OB 17.00 URI.)