Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.07 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje pričenjam 13. sejo državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi 49. člena poslovnika državnega zbora. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, Rafael Kužnik, Bogomir Špiletič, Bojan Kontič, Andrej Gerenčer od 16.00 ure dalje, dr. Franc Zagožen, mag. Franc Žnidaršič, Zmago Jelinčič, Vili Trofenik, Stanislav Brenčič od 17.00 ure dalje, Benjamin Henigman, za pričetek seje Polonca Dobrajc, za pričetek seje Ciril Pucko in od 17.00 ure dalje Ivan Božič.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! (62 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predsednika vlade Republike Slovenije, dr. Janeza Drnovška in ostale člane vlade ter kandidatko za ministrico za gospodarske dejavnosti, dr. Teo Petrin. Vse lepo pozdravljam. PREHAJAMO NA SPREJEM ZAPISNIKOV 10. REDNE SEJE IN 30., 32. IN 33. IZREDNE SEJE DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE. Vsi ti štirje zapisniki so na vpogled v računalniški mreži. Ali kdo zahteva spremembo ali dopolnitev oziroma ima kakšno drugo pripombo k zapisnikom? (Nima.)
Ker na zapisnik 10. seje državnega zbora ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za zapisnik 10. seje državnega zbora? (57 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 10. seje državnega zbora sprejet.
Ker na zapisnik 30. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za zapisnik? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 30. izredne seje državnega zbora sprejet.
Ker na zapisnik 32. izredne seje državnega zbora ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zapisnik 32. izredne seje državnega zbora sprejet.
Ker na zapisnik 33. izredne seje državnega zbora ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je zapisnik 33. izredne seje državnega zbora sprejet.
Prehajamo na DOLOČITEV DNEVNEGA REDA 13. REDNE SEJE DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE. Predlog dnevnega reda ste prejeli s sklicem 13. aprila 1999. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena poslovnika državnega zbora.
Prehajamo najprej na predloge za umik. Nobenega pisnega predloga nismo prejeli. Ali želi kdo besedo? Prosim, gospod Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! V svojem imenu in tudi po razgovoru v poslanski skupini predlagam, da se z dnevnega reda današnje seje umakne 10. točka, predlog zakona o javnih skladih.
Predlog zakona o javnih skladih je vložila, moram reči, da dobronamerno, skupina poslancev že 16. julija 1998. Že od razprave naprej, ki smo jo imeli tudi na odboru za nadzor proračuna, ki je bila, mislim, da v novembru 1998, smo posebej opozorili, da bi bilo prav, da odgovornost za nujno preureditev državnih skladov sprejme tudi vlada Republike Slovenije. V samem zakonu in mnenju sekretariata je razvidno, da je v Sloveniji 185 pravnih oseb, ki jih tako ali drugače imenujemo, kot sklad; od tega jih je, mislim, da 21 na ravni države, ostalih 160 pa na ravni občine. Ta zakon želi v eni potezi, tudi prek prehodnih in končnih določb, razrešiti organizacijsko, vsebinsko, finančno in podobno vseh teh 185 zakonov. Recimo, da je to dober namen in da je to utemeljeno. Mislim pa, da ni dobro, da državni zbor sam zase na sebe prevzame to odgovornost na podlagi predloga šestih poslancev, ob dejstvu, da je vlada s strani teh poslancev, s strani odbora za nadzor proračuna, ki je to obravnaval, pa tudi s strani odbora za finance, ki je matično delovno telo, opozorjena, da bi končno po tričetrt leta lahko opredelila svoja stališča do tega zakona.
Naj opozorim še na to, da je, kar je običaj ali pa ne... (Nemir v dvorani.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovani kolegi v predzadnjih in zadnjih vrstah, prosim za pozornost!
MIRAN POTRČ: Naj opozorim še na to, da je sekretariat k temu zakonu oblikoval mnenje na polnih devetih straneh in da je med drugim zapisal tudi naslednje:
"Sekretariat v okviru svojih nalog meni, da je zakonski predlog pravno sistemsko pomanjkljiv, saj ne ureja v celoti temeljne ureditve skladov, temveč to področje še vedno pušča v pomembnih vprašanjih odprto, pri čemer zlasti pogrešamo usmeritev skladov v siceršnjo zakonodajo in tipologijo pravnih oseb."
Lahko še berem naprej mnoga taka temeljna stališča, ki kažejo na to, da gre za resno vprašanje. Povem še enkrat. V prehodnih določbah naj bi se rešilo 21 skladov pri čemer sedaj po mnenju matičnega delovnega telesa ni več mnenja, da bi naj se skladi rešili v celoti, ampak samo organizacijsko. Kaj to pomeni, ne vem.
Matično delovno telo v celoti povzema. Pravi "Upoštevajo naj se pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne osebe". Če jih jaz znam prebrati, to pomeni, da je treba o celotnem konceptu zakona razmišljati na novo. Ali je smiselno, da to delamo na ta način? Moram reči, jaz sem prepričan, da ne in da ta zakon res, na žalost, ker soglašam s problemom, da obstoja in tudi z dobrim namenom predlagateljev, ampak na žalost ni zrel. In ker imamo že toliko točk dnevnega reda, predlagam, da ga umaknemo. Da pa hkrati zahtevamo, da naj vlada čim prej pride s svojimi stališči, da bi se lahko resna razprava o tem zakonu v državnem zboru opravila. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospodu Potrču, ki predlaga, da se umakne z naše 13. redne seje 10. točka dnevnega reda - predlog zakona o javnih skladih, prva obravnava. V našem gradivu je tudi razvidno, da je vlada to vsebino označila kot zakonodaja, ki spada k harmonizaciji z zakonodajo Evropske unije.
Po našem vrstnem redu ima besedo poročevalec matičnega delovnega telesa. To je odbor za finance in kreditno monetarno politiko. Istočasno pa je tudi predlagatelj zakona, prvo podpisani mag. Kopač. Jaz bi predlagal, da najprej spregovori gospod Kopač kot predsednik matičnega delovnega telesa.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Matično delovno telo je predlog zakona obravnavalo. Bilo je seznanjeno z ustnim stališčem predstavnika vlade, ki pa formalnega sklepa vlade za seboj še ni imel. Če pa lahko povem, me je državni sekretar ravno prej obvestil, da vlada ima na četrtkovi, če ne moreda že na korenspodenčni seji danes ali jutri mnenje do tega predloga zakona, ki je pozitivno.
Če govorim v imenu delovnega telesa, potem lahko rečem samo to, da se je delovno telo seznanilo z mnenjem sekretariata pa tudi z drugimi mnenji iz javne razprave, jih povzelo, prepričan sem, da v celoti povzelo v svojih predlogih spreminjevalnih stališč in da je ključni pomislek sekretariata za zakonodajo bil v tem, da bi bilo treba to zakonodajo urejati vzporedno z zakonodajo na področju javnih financ. S tem, ko je vlada predlagala zakon o proračunih, je tudi na tej seji - 11. točka dnevnega reda - ta pogoj izpolnjen.
Zato se seveda lahko in mislim, da lahko rečem v imenu odbora, oba zakona ne samo, da se lahko, ampak bi se morala obravnavati vzporedno. To lahko še toliko bolj rečem v imenu odbora zato, ker je odbor bil matičen tudi za obravnavo predloga zakona o proračunih. Zato spet v imenu odbora rečem, da odbor je predlagal, da se tudi ti dve točki obravnavata na tej seji skupaj, tako sta tudi uvrščeni, kot 10. in 11. in če bi šla dol 10. potem mora iti dol tudi 11. Kar se pa tiče mnenja vlade pa mislim, da je prav, da pove predstavnik vlade in ne jaz v imenu odbora. Razumel sem, da je ključni problem v tem, da še ni mnenja vlade. Mnenje odbora je in mislim, da je povsem razdelano in zadostno za odločanje na seji zbora. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Kopaču. Ali želi besedo poročevalec oziroma predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Iz mnenja je razvidno, da se poleg namestnice sekretarja, da se je s tem gradivom ukvarjalo kar sedem članov vašega sekretariata. Ali želi besedo formalni predlagatelj zakona prvopodpisani gospod Kopač? Ste že povedali stališče. Želite besedo gospod Kopač? (Ne želite.) Ali želi besedo predstavnik vlade? Državni sekretar dr. Trpin, prosim.
PROF. DR. GORAZD TRPIN: Hvala lepa, gospod predsednik. V vladni proceduri smo poskušali uskladiti mnenje glede zakona o javnih skladih. Danes smo prišli končno do usklajenega mnenja, ki ga bomo posredovali na sejo vlade v četrtek, tako da lahko to mnenje tudi pričakujemo. Kot je gospod poslanec Kopač rekel - mnenje je pozitivno. Zakaj? Zaradi tega, ker je to eden od petih temeljnih institucionalnih zakonov za izgradnjo države. Prvi je zakon o vladi in ministrstvih, drugi je zakon o javnih skladih, tretji je zakon o javnih agencijah, četrti zakon o javnih zavodih in peti zakon o javnih podjetjih. To v bistvu pomeni eno celoto. Vladi je tudi jasno, da zakon ni dograjen. Zaradi tega tudi predlaga sopredlagateljstvo, kar pomeni, da bi vlada pripomogla oziroma pomagala pri nadaljnjem dograjevanju tega zakona. Lahko samo rečem, da bo v četrtek to mnenje sprejeto, posredovano državnemu zboru in od tu naprej seveda lahko nadaljujemo z delom na tem zakonu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa državnemu sekretarju. Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Ni želje za pet minutno razpravo in predstavitev mnenja. Ali želi predlagatelj umika dodatno obrazložiti svoj predlog? Prosim, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa.Če vlada meni, jaz verjamem, da ima prav, da je to eden od petih temeljev ureditve države, potem moram reči, da me res čudi, da vlada enega od petih temeljev ureditve države ni že zdavnaj predlagala v način urejanja državnemu zboru. Poleg tega, gospod državni sekretar, me izredno čudi, da ob dejstvu, da gre za enega od petih temeljev ureditve države, vlada potrebuje polnih devet mesecev, da bo zdaj na hitro do četrtka predlagala za vlado oblikovanje svojih stališč.
Naslednje. Zelo slabo se je izkustveno pri nas pokazalo, razen, če se seveda želi, da vsi poslanci, ki so podpisniki, vnaprej verjamejo vladi, da se oblikujejo razna sopredlagateljstva med skupinami poslancev in vlado. Vprašljivo pa tudi je, da se vlada zdaj na enkrat priglaša za sopredlagatelja, da ne govorim o predlogu sklepa, ki je tu napisan, da naj na podlagi predloga šestih poslancev - predlog sklepa matičnega delovnega telesa je - za drugo obravnavo pa pripravi vlada Republike Slovenije. Skratka, mnogo stvari je do konca med seboj zmedenih in zmešanih in zato bi se meni normalno zdelo, da vlada s svojim konceptom zakona, kjer se premislijo mnoge stvari, pride, da nosi odgovornost za enega od petih temeljev ureditve države, ne pa da ga prelaga na šest poslancev, ki bodo potem zaslužni ali krivi za to, kako smo državo organizirali. Mislim, da bi bilo mnogo pametneje, če bi počakali na stališča vlade, ne pa da silimo, ko ne vemo kakšna bodo, da se to obravnava na tej seji. Jaz pri svojem predlogu vztrajam. Glede na stvari kako so zastavljene, pa nimam nobenih iluzij, da boste poslanci v državnem zboru menili, da je treba delo tega državnega zbora na pameten način organizirati.
Če vam bo vlada rekla, pa še predlagatelji, takšni kot so podpisani, da je treba delati naprej, bomo pač delali. Povem pa, da bo pri tem zakonu na tej seji, ki v tem tednu že ne bo mogel biti na dnevnem redu, pa bomo spet preskakovali točke, treba ponovno iti na matično delovno telo, ko bo vlada dala stališče, da ne govorim o tem, kaj se bo z zakonom dogajalo v drugi obravnavi; prišel bo popolnoma nov koncept zakona. Na to vas vnaprej opozarjam in mislim, da je neodgovorno, kakor ravnamo, ampak vsak bo dal svoj glas.
Predlagam torej, da ga ne uvrstimo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Kopač, razprava je po poslovniku zaključena, zato prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem predlog za umik 10. točke z dnevnega reda 13. redne seje, to je predlog zakona o javnih skladih, prva obravnava. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (12 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog, da bi z današnje seje umaknili 10. točko dnevnega reda, ni bil sprejet.
Ali je še kakšen predlog za umik z dnevnega reda 13. redne seje? (Ni predloga.)
Prehajamo na predloge za širitev dnevnega reda. Gospod Hvalica je prvi dvignil roko, za njim gospa... (Posredovanje poslanca iz klopi.) Za umik? Samo trenutek! Jaz sem pogledal po dvorani... Spoštovana kolegica Beblerjeva, nisem videl vaše roke. Se opravičujem! Kolegi poslanci ugotavljajo, in vas prosim, da jasno dvignete roko, s korajžo, da vas bomo videli. Torej, ponovno odpiram temo umik z dnevnega reda. Besedo ima gospa Beblerjeva.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa, gospod predsednik. Kot predsednica matičnega delovnega telesa za predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državnem tožilstvu sprašujem, zakaj je bil ta predlog zakona uvrščen na dnevni red 13. seje, ker - že drži, da je gradivo objavljeno v Poročevalcu, vendar je to gradivo, za katerega je minister na seji odbora za notranjo politiko in pravosodje zatrjeval, da to ni gradivo, o katerem naj bi tekla razprava na tej seji državnega zbora. Prav tako se mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve nanaša na to objavljeno besedilo, ne na tisto, ki ga, menda, minister namerava predložiti v obravnavo na sejo državnega zbora.
Odbor za notranjo politiko in pravosodje je zato sledil predlogu ministra za pravosodje, da se razprava o tem zakonu odloži do tistega trenutka, ko bo vlada vložila spremenjeno besedilo predloga zakona o državnem tožilstvu.
Hočem reči, da pač po moji presoji niso zreli pogoji za to, da bi ta zakon obravnavali. Poleg tega pa tudi tožilska organizacija predlaga, da se gre v širše spremembe zakona o državnem tožilstvu, za kar potrebujejo tudi oni čas, da presodijo razmere v svojih vrstah. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospe Beblerjevi. Samo trenutek, da preverimo vaše navedbe. Za 5 minut prekinjam sejo.
(Seja je bila prekinjena ob 14.32 uri in se je nadaljevala ob 14.36 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nadaljujemo s sprejemanjem dnevnega reda 13. redne seje. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Še enkrat bomo ugotovili prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Smo torej pri predlogu gospe Beblerjeve, da se oziroma najprej k njenemu vprašanju, ali so formalni poslovniški pogoji, da je danes bil uvrščen na dnevni red te seje tudi zakon pod točko 25, to je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državnem tožilstvu. Moj odgovor je kratek. So formalni pogoji, kajti zakon je uvrščen po hitrem postopku. Ne glede na to pa sem razumel razpravo gospe Beblerjeve, da predlaga, da se ta točka umakne iz dnevnega reda. Sprašujem, ali ste govorili tudi v imenu delovnega telesa kot poročevalka delovnega telesa? Ali želite besedo? Prosim. Kot poročevalka matičnega delovnega telesa ima besedo gospa Beblerjeva.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Tudi v imenu delovnega telesa sem prepričana, da govorim tako, kot je tam dejansko bilo. Namreč, minister je govoril, da ima pripravljen nov tekst predloga sprememb in dopolnitev zakona o državnem tožilstvu, ki pa ga takrat člani odbora nismo imeli pred seboj. Predstavnica tožilske organizacije oziroma točneje generalna državna tožilka je odbor seznanila s tem, da želijo tožilci širše spremembe zakona o državnem tožilstvu in da tudi pripravljajo neke strokovne predloge, v kakšno smer naj bi se ta zakon spreminjal in dopolnjeval. Po vsem tem sodim, da niso zreli pogoji za to, da bi že na tej seji obravnavali ta predlog zakona. In tudi, to morda drugih članov državnega zbora ne zanima, znotraj koalicijskega usklajevanja je bilo dogovorjeno, da se odloži razprava o tem predlogu oziroma da bo razprava tekla o novem predlogu, ki ga bo ministrstvo pripravilo. Tako, da jaz ne vidim smisla, da obravnavamo zdaj nek tekst, ki je sicer formalno pravilno vložen, ampak je minister že napovedal, da bo prišel z drugim tekstom.
To samo podvaja delo našega državnega zbora in enostavno se mi to zdi izrazito neracionalno. Zato predlagam, da se ta točka dnevnega reda umakne, ker gre navsezadnje tudi za zelo resno stvar, gre za zakon, ki naj sistemsko in celovito uredi področje delovanja državnega tožilstva. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospe Beblerjevi, ki je spregovorila kot predstavnica matičnega delovnega telesa. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Kot predstavnik vlade ima besedo minister za pravosodje, gospod Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Gospod predsednik, hvala lepa. Spoštovane poslance in poslanci! Državna poslanka Beblerjeva ima prav. Zakon še ni dozorel za današnjo razpravo, zato predlagam, da se ga umakne z dnevnega reda in preloži na kasnejši termin, se pravi na kasnejšo obravnavo v državnem zboru. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Mozetič, v imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Res je, to kar je predsednica odbora za notranjo politiko povedala, drži, in mi bomo podprli, da se to zadevo umakne, pa ne zato, ker je koalicijsko neusklajena. Vendar pa ene stvari ne razumem, zakaj minister tega ni sporočil predsedniku, ko je na odboru jasno povedal, da zadeva ni pripravljena oziroma da je nekatere stvari potrebno dogovoriti in da bo prišla nova zadeva. Od vlade kot predlagatelja zakona bi bilo lepo, da ne bi obremenjevala dnevnega reda s to zadevo. To bi lahko sporočil predsedniku državnega zbora in bi moral sporočiti, bil bi dolžan, ker sicer bi lahko prišli sem iz ene ali druge poslanske klopi in bi rekli, tisti, ki smo člani odbora za notranjo politiko, da nas je minister hotel okrog prinesti, da je na odboru govoril eno stvar, potem pa pustil, da gre točka na dnevni red. To, kar je povedal tu pred vsemi, mislim, da bi bilo prav, da bi mu dal predsednik kritiko. Lepo bi bilo, da bi se vlada vsaj približno spoštljivo obnašala do državnega zbora, vsaj takrat, ko je treba sporočiti, da neke stvari ni treba obravnavati, ker še ni toliko zrela oziroma so jo prehitro, še malo preveč kislo poslali v državni zbor in se mora še nekoliko omediti, tako kot granatno jabolko. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlog, da se ta točka uvrsti na dnevni red 13. redne seje, je prišel s strani vlade, z vsebino takega zakona, kot ga imate na dnevnem redu. Res pa je, da kot predsednik državnega zbora nisem bil obveščen o dogajanjih na delovnem telesu in tudi ne o stališčih vlade in resornega ministrstva o tem vprašanju. Zato predlagam, da s poslovniško možnostjo umika rešimo ta zaplet.
Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Ali želi predlagatelj umika dodatno obrazložiti svoj predlog? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem predlog gospe Beblerjeve, da se s 13. redne seje državnega zbora umakne 25. točka dnevnega reda, to je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državnem tožilstvu, hitri postopek. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (51 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog za umik te točke z dnevnega reda te seje sprejet.
Ali je še kakšen predlog za umik? (Ni nobenega predloga.)
Prehajamo na predloga za širitev dnevnega reda. Besedo ima gospod Hvalica, za njim gospod Juri.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, ministri, predstavniki vlade in med nami prvič tudi nova generalna sekretarka vlade - aha, drugič, jaz vas namreč prej še nisem opazil, gospa Nevenka Črešnar-Pergar. Ne vem ali sem prav izgovoril vaše zelo dolgo ime in priimek? Upam, da boste prenašali ta živ-žav in ta nemir, ki ni vedno prav ustvarjalen.
Gospod predsednik! Imam konkreten predlog, ampak pred tem en uvod.
Prav prejšnja točka je dokazala, kako se točke stavijo na dnevni red, da uporabim to formo. Nepripravljene. Tu je 15 ali 16 točk dnevnega reda, kjer piše: "Poročila odbora boste prejeli kasneje, poročilo odbora boste prejeli kasneje" in tako dalje in tako dalje. To je nepripravljenost! Po drugi strani se pa dogaja nekaj drugega. Da prenašamo točke s prejšnje nedokončane seje, to je praksa tega mandata, tega v prejšnjem mandatu sploh ni bilo in jih potem uvrstimo na ta dnevni red pod neko drugo številko. Nastaja silna zmeda. Ker številka ni zaporedna številka zadeve, ampak je številka oziroma točka na dnevnem redu. Če bi sodili po teh številkah, tako kot je sklican ta dnevni red, potem bi ugotovili, da to sploh ni dnevni red. To je zgolj nek slučajni, neka slučajna nanizanka zadev, ki naj bi jih opravili na tej seji. Ampak bodo mogoče šele na 14. ali na 15. ali 16. seji.
Konkreten predlog. Na prejšnji seji je bilo kar nekaj točk preloženih. Ampak ne vem zakaj z različnimi kriteriji. Enkrat piše: "Točka je bila preložena na naslednjo sejo zbora", gre za primer 45. točke prejšnje seje, ki je sedaj postala 35, ne vem zakaj 35. 54. točka dnevnega reda prejšnje seje - razprava o odgovoru vlade Republike Slovenije na poslansko vprašanje Franca Pukšiča v zvezi s sanacijo in poskusom odprodaje Tam Maribor, pa piše, da je preložena na eno od prihodnjih sej zbora. To me spominja malo na arabsko besedo "jutri", ki pomeni jutri, pojutrišnjem, čez en teden ali nikoli. Samo, da odpraviš človeka. Kaj pomeni definicija na eno prihodnjih sej zbora? Na naslednji. Ne! Ampak na eni izmed naslednjih sej. Nič ne pomeni.
Zato jaz predlagam. Da se dnevni red 13. seje državnega zbora razširi s prejšnjo 54. točko dnevnega reda - razprava o odgovoru vlade Republike Slovenije na poslansko vprašanje Franca Pukšiča v zvezi s sanacijo in poskusom prodaje Tam Maribor. Ker, če ne opravimo te razprave, bo prišel še kdo s pošvendranimi čevlji in bomo to še prodajali, brez da bi lahko parlament kaj o tem rekel. Zato predlagam, da se ta točka uvrsti na dnevni red. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Predlog, ki ste ga dali, je nepotreben, ker je sestavni del te točke oziroma te seje, bo tudi ta točka dnevnega reda. Podobno velja tudi za odgovor vlade Republike Slovenije na poslansko vprašanje poslanca Jožeta Jagodnika. To bom potem pa na koncu povedal, preden bomo glasovali o dnevnem redu v celoti. Veste pa, da smo seveda ta sklic, kolega Hvalica, prejeli 7 dni pred začetkom seje, odločitev o tem vprašanju pa je bila sprejeta 3 dni pred to sejo.
Nimate več besede, gospod Hvalica. Besedo ima gospod Juri. Kolega Hvalica, umirite se! Gospod Juri ima besedo. Vam bom dal na koncu pri dnevnem redu.
AURELIO JURI: Predsednik, hvala. Jaz sem že opozoril na problem in takrat tudi predlagal točko v zvezi z iskanjem nekih rešitev za razvpiti primer Koper. Takrat zaradi formalnih razlogov seveda nismo o razširitvi dnevnega reda z nekim predlogom zakona glasovali, zato predlagam, da se tokrat dnevni red razširi s točko - predlog zakona o razpisu rednih lokalnih volitev in o podaljšanju mandata organom mestne občine Koper. Zaradi tega, ker je vsebina tega zakona vezana na določen rok, gre za to, da se s tem zakonom podaljša mandat in razpišejo volitve do konca letošnjega junija, če bi želeli seveda tej vsebini slediti, bi potrebovali tudi sprejem ali pa zavrnitev, kakorkoli že, seveda po želji predlagateljev je sprejem zakona v toku te seje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Juri. Torej kolega Juri predlaga, podobno kot je predlagal pri sprejemanju dnevnega reda 12. redne seje, da se 13. redna seja razširi s točko - s predlogom zakona o razpisu rednih lokalnih volitev in o podaljšanju mandata organom mestne občine Koper. O tem predlogu sva se tudi z gospodom Jurijem tudi danes pogovarjala, skupaj z nekaterimi odgovornimi strokovnjaki za ta vprašanja. Ponovno bom dal podoben predlog, kot sem ga dal pri sprejemanju dnevnega reda 12. redne seje. S poslovniškega vidika ni razlogov, da bi danes državni zbor odločal o širitvi s to točko dnevnega reda. Ko smo imeli sejo kolegija, na kateri smo se odločali o vsebini, dnevnem redu torej 13. redne seje, ni bilo formalnega predloga za tako točko in zato je nismo uvrstili. Ne glede na to pa predlagam, da bo državni zbor na 14. redni seji obravnaval ta zakon, ki ga je vložila skupina 33 poslancev in poslank po hitrem postopku. Kot veste, pa imamo v proceduri na tej seji zakon, ki se tudi dotika vprašanj mestne občine Koper, ampak z drugega vidika. Torej iz formalni poslovniških razlogov predloga gospoda Jurija ne morem dati v razpravo glede širitve dnevnega reda, bom pa predlagal, da je to sestavni del 14. redne seje.
Ali je še kakšen predlog za razširitev dnevnega reda? Ni predlogov za razširitev, zato prehajamo na odločanje o hitrih oziroma skrajšani postopkih. Najprej se bomo odločili o skrajšanju rokov. Na podlagi sklepa zbora, da se tretja obravnava opravi v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika, sta v sklic te seje pod 14. in 15. točko vključena predlog zakona o kemikalijah, tretja obravnava, in predlog zakona o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona, tretja obravnava. Z namenom, da bi omogočili obravnavo teh zakonov na seji, na tej seji, predlagam, da se skrajša rok za vložitev amandmajev in sicer, da se amandmaji lahko vlagajo do začetka obravnave predlogov zakonov na seji zbora. Ali želi s tem vzeti kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo torej na odločanje o posameznih predlogih za skrajšanje rokov. Prvič, amandmaji k predlogu zakona o kemikalijah, tretja obravnava, se lahko vlagajo do začetka obravnave navedenega predloga zakona na seji zbora. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (50 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
In drugič, amandmaji k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona, tretja obravnava, se lahko vlaga do začetka obravnave navedenega predloga zakona na sami seji zbora. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (47 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam da je predlog sprejet.
Smo pri odločanjih o predlogih za sprejem zakonov po hitrem postopku. Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o kemičnem orožju. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade. (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa. (Ne želi.) Sekretariat. (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin. (Ne želijo.) Na glasovanje dajem predlog za sprejem zakona o kemičnem orožju, na glasovanje po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (41 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Predlog je sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o dopolnitvah zakona o blagovnih rezervah. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa. (Ne želi.) Sekretariat? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ni razprave.) Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku, torej zakona o dopolnitvah in zakona o blagovnih rezervah. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (51 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog brez glasu proti sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o odpravi posledic neurja, plazenja tal in poplav za obdobje september - november 1998. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Predstavnik matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Sekretariat? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ker ni razprave, zaključujem in dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona, torej zakona o odpravi posledic neurij, plazenja tal in poplav za obdobje september - november 1998 po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (54 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o soglasju Republike Slovenije za Dars delniška družba za najetje kredita pri Evropski investicijski banki, za gradnjo avto cestnega odseka Vransko-Blagovica. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Predstavnik matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Sekretariat? (Ne želi.) Poslanske skupine? (Ne želijo.) Ker ni razprave, zaključujem in dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na predlog vlade Republike Slovenije, ki je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz kredita, ki ga najame Dars delniška družba pri Evropski investicijski banki za "Projekt slovenskih avtocest III". Zboru predlaga, da ga sprejeme po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo matično delovno telo? (Ne želi.) Želi besedo sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo poslanske skupine? (Ne želijo.) Razprave ni, jo zaključujem. Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (45 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Skupina poslancev s prvopodpisanim Antonom Anderličem je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Ali želi predstavnik predlagateljev predloga zakona besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ker ni razprave, jo zaključujem. Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust (obdobje 1999 - 2001). Zboru predlaga, da ga sprejmemo po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ni razprave. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Smo pri skrajšanih postopkih. Prehajamo torej na obravnavo in odločanje o predlogih za sprejem zakona po skrajšanem postopku. Poslanka doktor Helena Hren-Vencelj je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o dopolnitvi zakona o lekarniški dejavnosti. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja zakona za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku soglaša. Ali želi predlagateljica predloga zakona besedo? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki vlade? (Ne želijo.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Razprave ni. Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po skrajšanem postopku. Predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina prisotnih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za predlog, da se predlog zakona o dopolnitvah zakona o lekarniški dejavnosti sprejme po skrajšanem postopku. Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gostinstvu. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja soglaša. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Poslanske skupine? (Ne želijo.) Ker ni razprave, dajem predlog za sprejem zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gostinstvu na glasovanje. Predlog ne bo sprejet, če mu nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (52 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembi zakona o sodiščih. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s tem soglaša. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Sekretariat? (Ne želi.) Poslanske skupine? (Ne želijo.) Ker ni razprave, prehajamo na odločanje za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku in sicer zakona o spremembi zakona o sodiščih. Velja ista opomba kot pri vseh dosedanjih zakonih po skrajšanem postopku, da ne bo sprejet, če mu nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog za skrajšani postopek sprejet.
Skupina poslancev s prvopodpisanim Miranom Potrčem je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembi zakona o delavcih v državnih organih. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja soglaša. Ali želi predstavnik predlagatelja predloga zakona besedo? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavnik vlade? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Prehajamo na odločanje o sprejemu za sprejem navedenega predloga zakona po skrajšanem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog resolucije o prometni politiki Slovenije. Odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo je ob obravnavi navedenega akta predlagal zboru, da na podlagi drugega odstavka 229. člena poslovnika predlog resolucije obravnava v dveh fazah, to je v prvi in drugi, ki je tudi zadnja. Torej prvi in drugi obravnavi. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Besedo dajem predstavniku vlade, obenem ga sprašujem, ali vlada z navedenim predlogom soglaša? Minister za promet in zveze, mag. Bergauer, ali želite besedo. Soglašate. Predstavnik vlade mag. Bergauer je sporočil, da vlada s tem predlogom soglaša. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem predlog za obravnavo predloga resolucije o prometni politiki Slovenije v dveh obravnavah. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Zbor bo v zvezi s 47. točko dnevnega reda, to je volitvami in imenovanji, obravnaval: predlog odloka o razrešitvi in imenovanju člana sveta sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije; predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora Republike Slovenije za infrastrukturo in okolje; predlog odloka o spremembah odloka o sestavi in imenovanju preiskovalne komisije državnega zbora o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatizacije nekdanje družbene lastnine in ostale predloge, ki jih bo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve tekom te seje.
Preden pa preidemo na glasovanje o predlogu dnevnega reda v celoti, vas želim opozoriti skladno tudi s tem, kar je že razpravljal kolega Hvalica prej, pri poglavju širitve, da je državni zbor na prejšnji seji sklenil na predlog poslanca Špiletiča, da se na 13. redno sejo prenese točka dnevnega reda, ki se glasi: "Razprava o odgovoru vlade Republike Slovenije na poslansko vprašanje poslanca Franca Pukšiča v zvezi s sanacijo in poizkusom prodaje Tam Maribor." Prav tako je bil predlog gospoda Jagodnika sprejet, da se tudi točka: "Razprava o odgovoru vlade Republike Slovenije na njegovo poslansko vprašanje v zvezi z nemško manjšino v Sloveniji", obravnava na 13. redni seji državnega zbora. Moj predlog pa je naslednji, da bi državni zbor v skladu z našim dogovorom najprej obravnaval tiste točke, ki so povezane z Evropsko unijo, potem še obravnaval ratifikacijo mednarodnih pogodb in nato obravnaval tudi ti dve točki dnevnega reda.
Prav tako pa predlagam, da državni zbor v skladu z odločitvijo na prejšnji seji, kjer se je odločil, da bo točko "Sklep o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo poslanca državnega zbora Pavel Rupar, Aleksander Merlo", obravnaval na eni od prihodnjih sej, da se to zgodi na 13. redni seji državnega zbora, in predlagam, da jo obravnavamo kot 47.a točko dnevnega reda.
Prehajamo na glasovanje o predlogu dnevnega reda v celoti. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red? (50 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani dnevni red z izglasovanimi spremembami v celoti sprejet.
Obvestil ne bo veliko. Na kolegiju smo se dogovorili, da bomo danes v torek dokončali, da bomo pričeli s 1. točko dnevnega reda, to z odločanjem o predlogu predsednika vlade za imenovanje nove ministrice za gospodarske dejavnosti, in nato tudi danes dokončali 2. točko dnevnega reda, to so vprašanja in pobude poslank in poslancev. Preostale dni v tem tednu bo državni zbor zasedal normalno, torej do 18.00 ure in v petek do 14.00 ure.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBVESTILO PREDSEDNIKA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE O ODSTOPU MINISTRA ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI, GOSPODA METODA DRAGONJE, IN PREDLOGU PREDSEDNIKA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA IMENOVANJE DR. TEE PETRIN ZA MINISTRICO ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI. Predsednik vlade Republike Slovenije, dr. Janez Drnovšek, je predsednika državnega zbora obvestil, da je minister za gospodarske dejavnosti, gospod Metod Dragonja, odstopil z ministrske funkcije. Obvestilo predsednika vlade ste prejeli z dopisom dne 8. aprila 1999.
Državni zbor v skladu s 115. členom ustave Republike Slovenije ugotavlja, da je minister za gospodarske dejavnosti, gospod Metod Dragonja, odstopil in mu preneha funkcija ministra za gospodarske dejavnosti; do imenovanja novega ministra pa mora opravljati tekoče posle.
Na podlagi 18. člena zakona o vladi ima minister, ki je odstopil, pravico svoj odstop obrazložiti v državnem zboru. Gospod Dragonja me je pisno obvestil, da ne bo izkoristil možnosti, ki mu jo daje 282. člen poslovnika državnega zbora, in ne namerava pred državnim zborom obrazlagati svojega odstopa. V dopisu pravi, da je prepričan, da za to ni posebne potrebe in da bo s tem tudi prispeval k hitrejšemu delu državnega zbora. V dopisu se tudi meni osebno in državnemu zboru zahvaljuje za sodelovanje in pomoč pri njegovem delu na ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Želi nam veliko uspehov v bodoče.
Spoštovani gospod Dragonja, dovolite mi, da se vam na tem mestu zahvalim za vaše več kot triletno delo v funkciji ministra za gospodarske dejavnosti in za vaše zelo korektno sodelovanje z državnim zborom Republike Slovenije. Želim vam veliko uspeha na novem delovnem mestu. (Aplavz.)
Prehajamo na drugi del 1. točke dnevnega reda, to je obravnava predloga predsednika vlade Republike Slovenije za imenovanje dr. Tee Petrin za ministrico za gospodarske dejavnosti. Predsednik vlade, dr. Janez Drnovšek, je na podlagi 112. člena ustave Republike Slovenije državnemu zboru predlagal, da za ministrico za gospodarske dejavnosti imenuje dr. Teo Petrin. Ali želi predsednik vlade obrazložiti svoj predlog? (Želi.) Besedo ima predsednik vlade, dr. Janez Drnovšek.
DR. JANEZ DRNOVŠEK: Gospod predsednik! Spoštovane poslanke in poslanci! Kot kandidatko za ministrico za gospodarske dejavnosti sem vam predložil prof. dr. Teo Petrin. Ocenjujem, da ima dr. Tea Petrin precej obsežna ekonomska znanja, ustrezne strokovne reference in ocenjujem, da bo lahko uspešno delovala kot ministrica za gospodarske dejavnosti in da bo nadaljevala delo dosedanjega ministra, gospoda Dragonje, ki se mu ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujem za njegovo zelo prizadevno delo. Veliko gospodarskih problemov smo razrešili v tem času, nekateri ostajajo še naprej odprti. Prepričan sem, da bo nova ministrica tudi ob vašem sodelovanju, ob vašem naklonjenem konstruktivnem sodelovanju uspela uspešno dokončati zastavljene naloge.
Upam, spoštovane poslanke in poslanci, da boste ta predlog podprli. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa predsedniku vlade. Predlagana kandidatka se je predstavila odboru za gospodarstvo in odgovarjala na vprašanja članov odbora.
Predsednik odbora je poslal predsedniku državnega zbora in predsedniku vlade Republike Slovenije mnenje, ki ga je odbor sprejel o predlagani kandidatki.
Odbor je podal pozitivno mnenje o dr. Tei Petrin kot kandidatki za ministrico za gospodarske dejavnosti. Ali želi poročevalec odbora za gospodarstvo besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? V imenu poslanske skupine socialdemokratov ima besedo gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, poslanke, poslanci! Cenjena vlada in spoštovani predsednik vlade in tudi kandidatka za ministrico.
Mnenje naše poslanske skupine Socialdemokratske stranke je, da je kandidatka gospa prof. dr. Tea Petrin v svoji uvodni predstavitvi razmeroma dobro in tudi perspektivno predstavila politiko in program dela ministrstva za naslednje obdobje. Vendar potem iz postavljenih vprašanj, ki smo jih postavili na samem odboru, smo nekako prišli do zaključkov, da se spoštovana kandidatka nekoliko manj profesionalno spozna na prakso, da je mogoče teoretično resnično dobro podkovana, nima pa tistega občutka, ki ga bo prav gotovo potrebovala v težkih razpravah pri reševanju težkih vprašanj in zapletenega gospodarskega trenutka, v katerem se naša država nahaja. Prav zaradi tega se je naša poslanska skupina odločila, da ne bo podprla spoštovane kandidatke, kajti menimo, da je položaj gospodarstva v Sloveniji danes tako težak, da bi bilo nujno potrebno, da bi to ministrstvo vodila takšna oseba, ki bi dejansko izhajala iz prakse, ki bi poznala vse težave, s katerimi se predvsem gospodarstvo in tudi podjetništvo danes ukvarja. Upam, da bo tudi prihodnost pokazala, da imamo prav. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Kelemina. V imenu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov, gospod Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani gospod predsednik vlade in gospa kandidatka za ministrico, dosedanji minister, gospod Dragonja, spoštovane kolegice in kolegi, predstavnice in predstavniki medijev ter predstavniki vlade! Tudi jaz bi si najprej dovolil, ker imam to za profesionalno in človeško dolžnost, da se v imenu poslanske skupine in v svojem imenu dosedanjemu ministru zahvalim za izjemno naporno, profesionalno korektno in tudi človeško zelo korektno delo in odnos do vseh nas, poslancev, ne glede na to, ali smo v opoziciji ali v poziciji, saj je vedno poskušal, da iščemo izhode bodisi sistemske narave ali pri reševanju praktičnih problemov podjetij.
Moram reči, da se zelo zavedam, kot tudi kolegi v poslanski skupini, da gre pri vodenju resorja ministrstva za gospodarske dejavnosti za enega najtežjih resorjev in da je uspešnost dela v tem resorju odvisna ne samo od osebe, ki zaseda to mesto, ampak od delovanja celotne vlade, in prav na tem bo tudi poanta moje kratke razprave.
Zelo cenim gospo prof. Teo Petrin kot strokovnjakinjo, ne samo s področja teorije, iz ekonomske fakultete, ampak tudi glede na delo pri številnih projektih doma in v tujini. Moram povedati, da - kar sem tudi javno povedal ob zaslišanju na odboru za gospodarstvo - da sem bil zadovoljen z njeno uvodno predstavitvijo prednostnih usmeritev za delo v tem ministrstvu. Vendar moram hkrati tudi povedati, in to sem povedal tudi takrat v razpravi, da poznavajoč razmere v vladi že v prejšnjem mandatu in v sedanjem mandatu, je prisotna bojazen, tako pri meni kot tudi pri kolegih, koliko bo lahko prof.dr. Petrinova ob maksimalnih naporih uresničila usmeritve, ki jih je predstavila. Čeprav je to nehvaležno, se prav ob tem tudi vsiljuje paralela oziroma gre spomin nazaj v tisti čas, ko je dosedanji minister Dragonja predstavljal pred odborom za gospodarstvo, ki sem ga takrat vodil, svoje prednostne usmeritve, in te usmeritve so bile zelo dobre. Predvsem sem si zapomnil tisto, ko je rekel, da ko prihaja v to ministrstvo, da ne bi želel biti dežurni gasilec za reševanje problemov in požarov v gospodarstvu, ampak predvsem delati na prestrukturiranju in razvoju zdravega dela gospodarstva. To vprašanje se postavlja sedaj, ob načinu dela v vladi, ob velikih težavah in dostikrat neuspešnosti usklajevanja oziroma iskanja zveze med strategijo gospodarskega razvoja Slovenije, ki je dokaj dober dokument, s strategijami, bodisi panožnimi ali strategijami, kot je strategija konkurenčnosti, ki so, žal, mnoge ostale doslej bolj papir v predalu, kot pa da bi bile uresničene, pretvorjene v razvojno in tekočo ekonomsko politiko. In drugo, kar me še posebej skrbi, to so trendi v proračunu, ki je pravzaprav osnovni instrument ekonomske in razvojne politike. V zadnjih letih se je dogajalo to, da so se prav nameni sredstev za tisto, kar je bistveno za dvig konkurenčnosti, za rast, za odpiranje tujih trgov, za tehnološki razvoj, torej za prioritete, ki jih je tudi pravilno poudarila dr. Petrinova, vsako leto celo absolutno ali relativno v proračunu zmanjševali. In če se bo seveda to stanje nadaljevalo, potem bo težko dr. Petrinova ob maksimalnih naporih uresničila svoje usmeritve. Predvsem pričakujem, in tu je največja odgovornost seveda na predsedniku vlade, na ministrih, ker je več gospodarskih resorjev, ministrstvo za finance še posebej, in pa seveda na sodelovanju koalicije, da bo spremenila ravnanje tako, da bo možno dejansko uresničiti usmeritve, ki si jih je dr. Petrinova zadala. Pri tem ji želim veliko uspeha in lahko zagotovim, da bomo tudi v naši poslanski skupini, četudi smo v opoziciji, podprli predloge, ki bodo v tej smeri, kot jih je dala v svojih izhodiščih, torej za rast, za dvig konkurenčnosti, za prestrukturiranje, za odpiranje delovnih mest in podobno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Feri Horvat. Želi še katera poslanska skupina besedo? (Ne želi.) Prehajamo na razpravo poslancev in poslank. Pisnih razprav ni. 5-minutne razprave. Želi kdo besedo? Gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Moj nastop je bolj proceduralnega značaja. Potem, ko ste povedali, gospod predsednik, da vas je minister Dragonja obvestil, torej o tem, da ne bo izkoristil možnosti, ki mu jo daje poslovnik, da bi nastopil za govornico državnega zbora, sem se vprašal, ali bo minister Dragonja sedaj poslanec glede na to, da je bil minister Dragonja izvoljen za poslanca državnega zbora in bi prosil zato ustrezno pojasnilo.
Izkoriščam pa še priliko, da dam proceduralni predlog, zelo redko se mi zgodi, da imam pred seboj predsednika vlade in zato ga pozivam, da ostane tu na tem mestu do konca tudi naslednje točke dnevnega reda. Tako bomo dosegli skupaj zgodovinski rekord s prisotnostjo predsednika vlade pri poslanskih pobudah in vprašanjih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Glede prvega predloga oziroma vprašanje kolege Hvalice je aktualno šele v tistem trenutku, ko bo državni zbor, oziroma če bo državni zbor imenoval gospo doktorico Teo Petrin za novo ministrico. Do takrat gospod Dragonja še opravlja tekoče posle. Želi še kateri od poslancev besedo? Gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Upam, da mi ne bodo poslanke in poslanci preveč zamerili, če bom izkoristil priložnost, ki jo imam malokdaj, da bom tudi na splošno v svojem lastnem imenu povedal, da vse to obdobje, odkar sem tukaj v državnem zboru, nisem bil zadovoljen niti z gospodarsko politiko niti s politiko vlade na področju gospodarstva te države. K temu je gotovo veliko prispeval tako predsednik vlade kot tudi gospod minister Dragonja. Veliko smo imeli zavoženih projektov, od železarn, TAM-a, NEK, ne morete se dogovoriti, ne znate se dogovoriti, delovno intenzivne panoge, tečaj tolarja. O tem smo govorili celo večnost, odkar sem bil poslanec, ne vem na kolikih sestankih z gospodarstvom na terenu smo se o tem pogovarjali. Nobene rešitve ni bilo v zvezi s tem najdene, nobene. In tudi ta celotni državni zbor kot celota se z gospodarstvom ni veliko ukvarjal. Ni se veliko ukvarjal. Bistveno premalo, da bi si danes pripeli kakršnokoli zaslugo, da bi rekli, gospodarstvo v Sloveniji je pa rešeno in tudi nekaj predstavlja v tej državi. Nič ni naredil ali pa zelo malo. To upam s te govornice povedati temu državnemu zboru in tudi očitati. Vsi drugi problemi so bolj važni, samo gospodarstvo kot tako pa ne. In odnos, ki ga je vlada do državnega zbora glede gospodarstva imela, in če se misli še naprej tako vehementno obnašati do tega področja, potem bo to šlo samo še bolj navzdol, kot že gre.
Seveda, vi imate drugačne podatke, vi imate podatke, da je gospodarstvo uspešno, vendar pokazalo se bo še nekoliko naprej, kaj se bo dejansko z vsem skupaj zgodilo. Jaz sicer vem, da bo gospa Petrinova izvoljena in ji želim, da bi bila uspešna, samo če jo boste poslušali. Če ne boste imeli svojega programa, kot sem vam povedal, če ne boste imeli svojega strokovnega tima in zahtevali od vlade in od državnega zbora, da se bo delalo tako, kot vi veste, da je prav, če boste poslušali tiste, ki so zdajle to komandirali, potem gospodarstva te države ne bo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Kelemina. Želi še kdo od poslancev besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Sprašujem kandidatko za ministrico za gospodarske dejavnosti doktorico Teo Petrin, ali želi besedo! (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajamo na glasovanje.
V skladu z drugim odstavkom 265. člena poslovnika državnega zbora se o imenovanju ministra oziroma ministrice glasuje tajno. Tajno glasovanje vodi predsedujoči s pomočjo generalne sekretarke državnega zbora in štirih poslancev, ki jih izvoli državni zbor na predlog predsedujočega. Predlagam naslednjo sestavo komisije: gospod Rudolf Moge, gospod Josip Bajc, gospod Branko Kelemina, gospod magister Marijan Schiffrer in član komisije sem tudi sam kot predsedujoči. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ne nasprotuje. Prehajamo na odločanje o sestavi komisije. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagano sestavo komisije? (61 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je predlog za sestavo komisije sprejet in je komisija v tej sestavi izvoljena.
V skladu z drugim odstavkom 97. člena poslovnika bodo poslancem vročene glasovnice tako, da pride vsak poslanec k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek. Poslanec, ki mi bo pomagal pri glasovanju, izroči vsakemu poslancu glasovnico. Državna sekretarka državnega zbora pa označi pri imenu in priimku v seznamu, da mu je bila le-ta vročena. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži beseda za ali proti. V skladu z drugim odstavkom 98. člena poslovnika je neizpolnjena glasovnica ali glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu s prej omenjenim navodilom, neveljavna. Na podlagi 241. člena poslovnika državnega zbora bo kandidatka imenovana za ministrico, če bo za glasovala večina poslancev, ki so oddali veljavne glasovnice. Glasujemo v dvorani.
Izpolnjene glasovnice bomo oddali v glasovalno skrinjico, ki bo v dvorani na mizi predsedujočega. Prehajamo na izvedbo tajnega glasovanja.
Prosim poslance, ki mi bodo pomagali, da se takoj zglasijo v sobi 117, kjer bomo tudi prevzeli volilni material. Glasovanje se bo pričelo ob 15.40 in bo trajalo do 15.55. Po končanem glasovanju prosim poslance, ki mi bodo pomagali pri glasovanju, da se zberejo v sobi 117. Sejo bomo nadaljevali ob 16.10 uri.
Prehajamo na tajno glasovanje.
(Seja je bila prekinjena ob 15.31 uri in se je nadaljevala ob 16.12 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Nadaljujemo sejo. Smo pri 1. točki dnevnega reda. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.) Zbor je sklepčen. Objavljam izid glasovanja o imenovanju ministrice za gospodarske dejavnosti.
Glasovanje je potekalo 20. aprila 1999 v prostorih državnega zbora. Razdeljenih je bilo 77 glasovnic. Oddanih je bilo 77 glasovnic. Neveljavni sta bili dve.
Veljavnih je bilo 75 glasovnic. Za je glasovalo 52 poslancev, proti pa 23 poslancev.
Na podlagi tega izida glasovanja je bila za ministrico za gospodarske dejavnosti imenovana dr. Tea Petrin. ... (Aplavz.) ... Prosim dr. Teo Petrin, ministrico za gospodarske dejavnosti, da priseže pred državnim zborom.
PROF. DR. TEA PETRIN: Prisegam, da bom spoštovala ustavni red, da bom ravnala po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovala za blaginjo Slovenije.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, če podpišete slovesno prisego. ... (Aplavz.) ...
PROF. DR. TEA PETRIN: Dovolite mi, da se vsem, ki ste mi izkazali zaupanje, najbolj prisrčno zahvalim. Vsekakor si bom prizadevala, da vaše zaupanje čim bolj upravičim. Ker pa verjamem, da ste mi izkazali zaupanje na podlagi programa, ki sem ga predstavila, bi rada dodala, da se bom z vso močjo in odločnostjo zavzemala za njegovo uresničevanje in seveda skupaj z vašo konstruktivno podporo. Lepa hvala. ... (Aplavz.) ...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa ministrica. ... (Aplavz.) ... S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Glede na to, da gospod Metod Dragonja v skladu z zakonom o poslancih ponovno opravlja funkcijo poslanca, prosim, da se sedaj seja za 15 minut prekine in da se sestane mandatno- imunitetna komisija in pripravi ustrezen ugotovitveni sklep.
V skladu z dogovorom s predsednikom mandatno-imunitetne komisije bo srečanje v velikem salonu državnega zbora, v sobi 212. Vljudno bi prosil ministre, državne sekretarje in predsednika vlade, da se nam čez 15 minut pridružijo pri 2. točki dnevnega reda, to so poslanska vprašanja in pobude.
Sejo nadaljujemo čez 15 minut.
(Seja je bila prekinjena ob 16.15 uri in se je nadaljevala ob 16.26 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Poslanke in poslanci! Nadaljujemo sejo. Ugotavljamo prisotnost! Preden preidemo k 2. točki dnevnega reda, to so vprašanja in pobude poslank in poslancev, bomo ugotovili prisotnost. Mislim, da ste se že prijavili. (56 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko nadaljujemo delo. Pred nadaljevanjem točke vprašanja in pobude bi prosil gospoda Pucka za poročilo. Ali želite? (Ne želi.)
Prehajamo na seznanitev zbora s poročilom mandatno- imunitetne komisije o prenehanju opravljanja funkcije poslanca v skladu s 14. členom zakona o poslancih. Poročevalec mandatno imunitetne komisije ne želi besede. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Poročilo oziroma seznanitev zbora se sedaj tudi razmnožuje. Ugotovitveni sklep je naslednji - z njim se bo seznanil državni zbor: Gospodu Metodu Dragonji je z dnem 20.4.1999 prenehala funkcija ministra za gospodarske dejavnosti in v skladu s prvim odstavkom 14. člena zakona o poslancih ponovno opravlja funkcijo poslanca. Zato s tem dnem preneha opravljati funkcijo poslanca gospod Jože Lenič. Želi kdo razpravljati o tem poročilu oziroma seznanitvi zbora s poročilom mandatno- imunitetne komisije? (Ne želi.) Ugotavljam, da se je državni zbor s tem ugotovitvenim sklepom seznanil in tudi zaključujem razpravo.
S to ugotovitvijo, ker je poslanec gospod Metod Dragonja podal izjavo, da odstopa kot poslanec, pa prehajamo na ugotovitev o prenehanju mandata poslanca državnega zbora. O tem vprašanju, o tej temi se je pravkar seznanila tudi mandatno-imunitetna komisija. Poslanec državnega zbora Republike Slovenije gospod Metod Dragonja je dne 20.4.1999 podal izjavo, da odstopa kot poslanec. Pisno izjavo ste prejeli na klop oziroma je v razmnoževanju. Ali želi besedo gospod Metod Dragonja? (Ne želi.)
O odstopni izjavi je razpravljala mandatno-imunitetna komisija državnega zbora, ki je zboru pisno poročala. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.)
Na podlagi navedenega in v skladu z 69. členom zakona o poslancih in drugim odstavkom 248. člena poslovnika državnega zbora se je državni zbor seznanil z naslednjim ugotovitvenim sklepom: Državni zbor Republike Slovenije ugotavlja, da je poslanec Metod Dragonja dne 20.4.1999 podal odstopno izjavo. Zato mu v skladu s tretjim odstavkom 248. člena poslovnika državnega zbora Republike Slovenije ter zadnjo alineo prvega odstavka in drugim odstavkom 9. člena zakona o poslancih preneha mandat z današnjim dnem.
Z navedeno ugotovitvijo bomo tudi seznanili republiško volilno komisijo, ki bo državnemu zboru sporočila ime kandidata, ki bo nadomestil poslanca, ki mu je prenehal mandat. Glasovalno mesto bo tehnično tako opremljeno, da danes ne bo možno glasovati na to glasovalno mesto.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE POSLANCEV IN POSLANK. Za to točko se je nekaj ministrov dodatno opravičilo - bili so z nami na začetku sprejema dnevnega reda in nekateri med njimi so potem tudi morali oditi na nekatera nujna srečanja, predvsem na srečanje z madžarsko delegacijo. Namesto ministra za gospodarske dejavnosti bo nastopala Irena Dobravc-Tatalovič, državna sekretarka in Alojz Kovše, državni sekretar. Namesto ministra za zunanje zadeve, ki je bil prej med nami prisoten, bo gospod Franco Juri, državni sekretar. Namesto ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra bosta pri tej točki sodelovala gospod Alojz Pluško in gospod Matjaž Vrčko, državna sekretarja. Namesto ministra za finance bodo sodelovali državni sekretarji: gospod Milan Cvikl, gospa Marija Janc, gospa Milojka Kolar, Andrej Simonič in gospod Zdravko Praznik. Namesto ministra za notranje zadeve gospod dr. Gorazd Trpin, državni sekretar. Namesto ministra za delo, družino in socialne zadeve gospa Helena Kamnar, državna sekretarka. Gospod Smrkolj je med nami, saj ga vidimo. Gospod minister Smrkolj ima prav tako državniške obveznosti, nadomeščal ga bo državni sekretar magister But. Pri začetku te točke dnevnega reda se opravičuje tudi podpredsednik vlade gospod Marjan Podobnik in se nam bo priključil kasneje.
Upam, da smo vas uspeli iz teh gradiv, ki smo jih pravkar prejeli, seznaniti z vsemi opravičili ministrov. Gospod minister za obrambo, ki je bil med nami prisoten, nas je obvestil, da pooblašča Mirana Bogataja, državnega podsekretarja, da bo odgovoril na eno od poslanskih vprašanj, ki jih je prejel tudi pisno.
V poslovniškem roku enega dne pred sejo zbora smo prejeli pisne prijave poslanskih vprašanj in pobud. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj in pobud sem določil v skladu z zadnjim odstavkom 23. člena poslovnika, tako da prva tri vprašanja oziroma pobude postavijo poslanci opozicije, nato pa poslanci iz različnih poslanskih skupin po vrstnem redu dalje. Prvi ima besedo gospod Pavel Rupar namesto Janeza Mežana, za njim gospod Feri Horvat.
PAVEL RUPAR: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Ker imam ravno še priložnost ujeti ministra gospoda Smrkolja, ga seveda najprej pozdravljam in vse ostale predstavnike vlade.
Moje vprašanje pa se tako kot že nekajkrat nanaša na lipicance, simbol Slovenije, biser naše države. V preteklem sklopu vprašanj, ki sem jih podal, ste mi, gospod minister, korektno in v roku odgovorili, za kar se vam zahvaljujem, vendar pa dopolnjujem svoje vprašanje, ker je to tema, za katero je tri minute mnogo premalo časa, vendar pa je aktualna. Seveda pa pričakujem tudi odgovore zunanjega ministrstva, ministrstva za zunanje zadeve zato, ker se nanaša tudi na promocijo Slovenije, za kar je to ministrstvo prav gotovo tudi pristojno, in zato, ker bi rad opisal izredno slabo delo na tem področju, vsaj v zvezi s slovenskimi lipicanci. V enem od odgovorov ste mi, gospod Smrkolj, navedli: "Kar se tiče vprašanja izvora lipicancev, je bil tudi dr. Franz Fischer, evropski komisar za kmetijstvo, v svoji izjavi ob priliki obiska v Ljubljani zelo jasen, da je neumnost govoriti o vprašanju izvora lipicancev, kajti vsi poznavalci in tudi nepoznavalci dobro vedo, da je lipicanec iz Lipice in da je Lipica danes v Sloveniji."
Gospod Smrkolj, to trditev gospoda Fischerja sem preveril na več kot 330 straneh interneta. Nekaj teh izpiskov interneta imam tudi s seboj, ampak ne boste verjeli, na vseh 330 straneh, to pa zdaj tudi glede promocije Slovenije, je samo dvakrat omenjeno, da je Lipica v Sloveniji, in samo enkrat, da je lipicanec avtohtona pasma, prijavljena oziroma registrirana v Sloveniji. Od 330 strani imate samo trikrat omenjeno Slovenijo. Če mi ne verjamete, nekaj teh izpiskov vam bom tudi pustil, večina teh - jaz imam slučajno tukaj Nizozemce - piše, da je Lipica blizu Trsta, pa potem zopet, da je Lipica blizu Jadranskega morja, da so Maestozo, "Favory" in drugi konji avtohtone pasme Avstrije, potem, da je Lipica neka podružnica Pibra iz Avstrije. Nadalje, da je nekoč Lipica imela okoli 220 konj, da jih ima sedaj samo še 50, ker je ostale izgubila v vojni v Bosni. Potem imate poročilo Italijanov, kjer pišejo, da je Lipica bila celo nekoliko, nekaj časa pod Italijo, sedaj pa je to imenitna konjušnica s špansko šolo v Avstriji. Potem imate zopet, da je Lipica - hvala, gospod predsednik - "state now in Jugoslavija". Nič kolikokrat in samo enkrat imate tu primer, da je Lipica blizu Trsta, v Italiji in da je sestavni del italijanske pokrajine Slovenije. In nadalje, torej vrsta tega, jaz vam bom to izročil. Zdaj me pa resno zanima in vprašanje je:
"Kdo je v tej državi zadolžen za lipicance, za promocijo lipicanca in Lipice?
Kaj počne zunanje ministrstvo na tem področju?
Predlagal bi, če nimate nikogar, da bi kdajkoli znal ali si smel vzeti čas za internet, da posodimo pri nas recimo iz poslanske skupine nekoga, da bi opozoril vse te...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, hvala lepa, gospod Rupar. Čas je potekel, prosim, da zaključite.
PAVEL RUPAR:... bom rekel laike in strokovnjake, da to zadevo popravijo. Hvala lepa, gospod predsednik. Ali mi dovolite, da to izročim ministru? Ali pa pustim tukaj, ko boste odgovorili, pa lahko vzamete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za poslansko vprašanje gospoda Ruparja. Prosim za odgovor predstavnika vlade. Odgovoril bo gospod minister Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa. Dober dan, gospe in gospodje poslanci, kolegi ministri! Na to vprašanje bi odgovoril v dveh delih.
Najprej glede izjave gospoda Fischlerja, bivšega komisarja za kmetijstvo, bi lahko rekel, da je gotovo v arhivih RTV Slovenija in v arhivih POP TV, ki jim je to izjavo dal, to arhivsko dokumentirano.
Kar pa se tiče informacij, ki se pojavljajo na internetu, sem tudi vaše pripombe, gospod poslanec, zadnjič vzel resno. Tudi mi smo v okviru interneta preverjali, kaj je na tem. Res je, da je izredno skopa informacija o Lipici s slovenske strani. Tako, da mi pripravljamo zelo resno kvalitetno informacijo skupaj z zavodom Lipica. Na drugi strani pa tudi proučujemo možnosti, kako v okviru mreže internet takšne odklone in napake, ki se pojavljajo v informacijah drugih uporabnikov in serverjev sistema internet, tudi korigirati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dopolnilno vprašanje, gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Bolj predlog kot pa dodatno vprašanje:
Na eni izmed strani (naslova ne vem na pamet), kjer lahko zasledite banko podatkov oziroma evropsko banko o konjušnicah, kjer imajo registrirano vzrejo lipicancev, imate šest držav, med njimi Slovenije ni.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Naslednje poslansko vprašanje, gospod Feri Horvat, za njim gospod Peter Lešnik.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe in gospodje!
Sprašujem Vlado: Katere so in katere bodo aktivnosti vlade in posameznih ministrstev za pritegnitev čim večjega obsega sredstev Evropske unije v okviru programov predpristopne pomoči?
Kratka obrazložitev: Po informacijah iz komisije Evropske unije je možno pričakovati, da bo obseg sredstev za Slovenijo po raznih programih, Phare, SPP, ISPA, SAPART in drugih, od leta 2000 do polnopravnega članstva, se pravi, predvidoma vsaj tri leta, če ne več, povečan letno od sedanjih približno 30 milijonov evrov na približno 90 do 100 milijonov evrov. Po informacijah komisije Evropske unije ali natančneje pristojne generalne direkcije, DGIA, bosta za pridobitev sredstev pomembna zlasti dva pogoja: Prvič, priprava nacionalnega razvojnega plana, predvidoma za dve do tri leta; rok za predložitev tega programa je september tega leta. Drugi pogoj, ustrezna organiziranost za pridobitev, upravljanje in nadzor nad sredstvi Evropske unije na državni ravni, to je na ravni vlade oziroma ministrstev (ne bom jih našteval) ter na lokalni ali še bolje, na regionalni ravni. Mimogrede naj povem, da trenutno Phare financira okrog 40 uradnic in uradnikov in da te pogodbe potečejo z mesecem avgustom.
Po razpoložljivih informacijah in medijskih sporočilih posameznih ministrstev v vladi, v vseh ministrstvih ni dovolj intenzivne in usklajene aktivnosti za pridobitev in koriščenje sredstev Evropske unije. Slišimo razne ideje in koncepte o številnih agencijah in drugih ustanovah. Ob tem je tudi pomembno načrtovanje sredstev za sofinanciranje, kajti vrsto teh programov bo potrebno sofinancirati in za to zagotoviti sredstva v proračunu države in v proračunih lokalnih skupnosti in vzpostaviti tudi ustrezno organiziranost na regionalni oziroma na lokalni ravni.
Pričakujem usklajen odgovor vlade in ministrstev. Zanj se prav lepo zahvaljujem. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu kolegu Feriju Horvatu. Izvolite.
NEVENKA ČREŠNAR-PERGAR: Spoštovane poslanke in poslanci! Gospodu Horvatu se zahvaljujem za vprašanje.
Vlada bo nanj v poslovniških rokih podala pisni odgovor. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI:Hvala lepa. Gospod Feri Horvat je zadovoljen. Ni dodatnega vprašanja. Kot tretji je na vrsti Zmago Jelinčič. Oprostite. Peter Lešnik kot nadomestni poslanec. Izvoli, gospod kolega.
PETER LEŠNIK: Gospod podpredsednik! Hvala lepa za besedo, pa ne nadomestno. Spoštovane kolegice in kolegi! Spoštovani predstavniki vlade!
Za vas imam dvoje poslanskih pobud.
Prvo pobudo dajem Vladi Republike Slovenije, še posebej ministroma za šolstvo, šport in za znanost in tehnologijo. Dajem poslansko pobudo, da se v državnem proračunu za leti 1998 in 1999 iz predvidene proračunske postavke za visoko šolstvo zagotovljena sredstva dejansko uporabijo in upoštevajo za dokončanje univerzitetne zgradbe univerze v Mariboru ter posameznih fakultet. Mišljena so fakulteta za organizacijske vede, kmetijstvo, pravna fakulteta, fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter poslovne fakultete in visoke zdravstvene šole.
Druga poslanska pobuda je namenjena Ministrstvu Republike Slovenije za ekonomske odnose in razvoj. Imam naslednjo temo: Da poskrbi za okrepitev vloge mariborske enote slovenske razvojne družbe delniške družbe pri razvojnih projektih ter pri projektih sanacije in prestrukturiranja, ki jih izvaja slovenska razvojna družba na področju Maribora in regije, ter za ustrezno kadrovsko okrepitev enote, glede na pomen, ki ga lahko ima enota slovenske razvojne družbe za Maribor in regijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa Petru Lešniku. To je pobuda. Odgovora ne bo. Gremo na četrto, gospa Maria Pozsonec.
MARIA POZSONEC: Vsem spoštovanim lep pozdrav! Tudi jaz imam nekaj poslanskih vprašanj.
Sprašujem vlado Republike Slovenije naslednje:
1. Ali je pri nas urejen promet z genetsko spremenjenimi živili, če jih sploh imamo?
Kako ta vplivajo na naše zdravje?
2. Kaj se je zgodilo, ali se je sploh kaj zgodilo od mojega zadnjega poslanskega vprašanja v zvezi s perečo problematiko, ko kmetje ne zmorejo plačevanja prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter visokih zamudnih obresti? Kolikor se ni zgodilo nič, ne vidim razloga, zakaj bi postavljala poslanska vprašanja. Prosim, da mi na vprašanje odgovorijo naslednja ministrstva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za finance.
3. Kakšne so pravne podlage ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in veterinarske uprave Republike Slovenije za dodatne zahteve po spremembah in odklanjanju podelitve soglasja na statut veterinarske zbornice, ki bi omogočilo prevzem javnih pooblastil veterinarske zbornice v skladu z določili zakona o veterinarstvu?
4. in zadnjič. Sprašujem Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:
Koliko denarja je bilo v preteklem letu razdeljenega za nepovratna sredstva v kmetijstvu?
Koliko od tega zneska je bilo razdeljeno za območje lendavske občine?
Zakaj se sistematično ne pomaga kmetijstvu tudi na ravninskem delu naše domovine, kljub temu da velika razdrobljenost tudi tu, otežuje kmetijstvo? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospa Maria Pozsonec. Kot prvi bo odgovoril državni sekretar, gospod But.
MAG. FRANC BUT: Hvala lepa. Mislim, da je bilo kar več, mislim, da štiri poslanska vprašanja. Prvo se nanaša na vprašanje genetsko spremenjenih živil in vpliv le-teh na zdravje. Tukaj lahko na kratko odgovorim, da po dosedanjih uradnih podatkih inšpekcijskih organov pri nas živila iz uvoza niso genetsko spremenjena, hkrati ni nobene pridelave genetsko modificiranih pridelkov v Sloveniji.
O tem, kako pa vplivajo gensko modificirana živila na zdravje, je več teorij, ki so med sabo pravzaprav celo praviloma v kontradiktornosti. Nekatere teorije zelo zagovarjajo ta način, nekatere teorije zavračajo.
Kar se pa tiče vprašanja večje kontrole nad vsemi živili v prometu, je pa seveda potrebno sprejeti čimprej zakon, tako imenovani zakon o genetsko modificiranih organizmih, katerega predlog je vložil gospod Zagožen. Sicer se pa pripravlja tudi v koordinaciji z ministrstvom za znanost in tehnologijo, za okolje in prostor in ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. To je prvo vprašanje.
Na drugo vprašanje lahko odgovorim, to vprašanje se veže na vprašanje, na težave oziroma problematiko, socialno problematiko na podeželju oziroma med kmeti. Tukaj je ministrstvo gospe poslanki Pozsonec že 23.3. poslalo pisni odgovor. V tem času se je pa dogodilo to, da smo ponovno, to je že tretjič, poslali ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve oziroma gospodu ministru Ropu pismo s predlogom oziroma zahtevo, da se osnova za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki sedaj znaša 104.000 tolarjev, poveča na 154.000 tolarjev. S tem povečanjem osnove bi se število obvezno zavarovanih kmetij, predvsem manjših zmanjšalo, s tem pa bi se zmanjšale tudi dajatve, saj dajatev za prostovoljno zavarovanje, v katero bi bilo vključenih sedaj večje število kmetij, bi znašale le eno tretjino obveznega zavarovanja. Odgovora na to vprašanje še nismo dobili, mislim pa, da se v kratkem neuradno napovedujejo konkretni razgovori, zelo operativni, o tem vprašanju. S tem, da v Uradnem listu Republike Slovenije številka 22/99 je bil objavljen količnik za preračun katastrskega dohodka, na osnovi katerega se izračunavajo socialne podpore, kar je pomembno za vstop kmečkih otrok, na primer v vrtce, v študentske domove in podobno. Ta količnik po novem znaša 2,9%, doslej je bil 4,2%, kar pomeni, da bo lahko večje število kmetij na osnovi tega novega količnika deležno določenih ugodnosti.
Kar se tiče odgovora na tretje vprašanje, ki se nanaša na pravno podlago za soglasje na statut veterinarske zbornice, tukaj bi prosil, da bo ministrstvo podalo pisni odgovor v kratkem času.
Četrto vprašanje se pa nanaša, če sem si prav zapomnil, na vprašanje razdeljevanja nepovratnih sredstev v kmetijstvu, in sicer vprašanje se nanaša na višino in pa na namene. Sem si prav? Mislim, da je bilo to vse. V bistvu tukaj lahko naredim en kratek prerez. Za programe CRPOV, to je programe celostnega razvoja podeželja, ki jih z novo reformo kmetijske politike lahko smatramo kot četrti steber med štirimi, je bilo v letu 1998 realiziranih milijarda 698 milijonov 342 tisoč tolarjev pa še nekaj. Zdaj, če imamo tudi podroben razrez, koliko je posamezna občina bila deležna v tej strukturi, tako da to lahko potem tudi naknadno dodamo.
Potem obstaja cel kup vprašanj oziroma cel kup postavk, ki so namenjene kmetijskim proizvodnjam. Skupaj je za kmetijske proizvodnje, za subvencije in za podpore investicijam - nameni so različni; v primeru subvencij je doslej šlo večinoma za dohodkovna plačila v kmetijstvu oziroma za tako imenovana kompenzacijska plačila, šlo je za doplačila za manj ugodne pogoje za kmetovanje, se pravi za hribovski svet, šlo je za področja, ki se vežejo na pripravo blaga za izvoz, s tem da so v tem primeru do teh nadomestil bila upravičena podjetja živilske industrije oziroma tisti, ki so izvažali, ker gre za pripravo blaga za izvoz. Hkrati gre v primeru investicij za podpore investicijam v strukturne spremembe, to je za obnovo kmetij, razvoj dopolnilnih dejavnosti, obnovo vinogradov, sadovnjakov in ostalih trajnih nasadov; potem gre za nekatera direktna plačila že na hektar - govorim o lanskem letu - kot je bilo v primeru hmelja, in pa še za nekatere ostale programe prestrukturiranja zadružništva, živilske industrije, za podporo promocij, za podporo kmetijskemu raziskovanju in podobno, tudi za podporo genski banki, razvoju hmeljarstva, tudi za direktna plačila v sladkorni pesi v lanskem letu, in za še nekatere druge ukrepe, kot so, na primer, podpora investicijam pri hladilnicah. Skratka, gre za sklop razvojnih usmeritev, pa tudi podporo nekaterim institucijam, instituciji javni zavod Lipica. V te namene je bilo skupno razdeljenih in uporabljenih 13 milijard 365 milijonov 945 tisoč tolarjev. Seveda je pa treba to še nadgraditi. Če pa dodamo še nekatere take ali drugačne oblike subvencij oziroma podpor na sektorju gozdarstva in ribištva, pa lahko skupaj, upoštevajoč kmetijski del, gozdarski del, ribiški del in prej omenjeni del razvoja podeželja, seštejemo znesek na 19 milijard 975 milijonov 575 tisoč tolarjev takih in drugačnih oblik subvencij, investicijskih podpor in vlaganj, ki so razvojno usmerjena. Prejemniki so pa individualni kmetje, podjetja živilskopredelovalne industrije, občine za programe razvoja podeželja.
Če je pa potrebno, je pa mogoče oziroma mislim, da bi bilo zelo koristno, da gospe poslanki pošljemo še razrez po občinah, kjer je razvidno, koliko je bilo predvsem investicijskih sredstev namenjenih v posamezne slovenske občine. Medtem ko natančnega pregleda subvencijskih sredstev - to je tisto, kar je vezano na proizvodnjo - po posameznih slovenskih občinah v tem momentu še ni mogoče dati. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa mag. Francu Butu, državnemu sekretarju ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dopolnilnega vprašanja ni.
Prehajamo na peto vprašanje oziroma pobudo, ki jo bo podal Vincencij Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav celotni vladi, kolikor se vas je uspelo danes udeležiti te točke dnevnega reda. Imam dvoje vprašanj.
Vprašanje Ministrstvu za šolstvu: Kdaj se bo začelo delo na Visokem?
Visoko je bilo vzeto v najem s strani države za šolo za ravnatelje. Ta najemna pogodba traja že od leta 1995. Dolgov je približno 10 milijonov štirim občinam loškega okraja. Sprašujem samo:
Kdaj boste začeli tam delati, ali če ne nameravate tam delati, ali boste odgovorili, da ne boste delali?
Ministra za kulturo bi pa vprašal: Kakšni so kriteriji za sofinanciranje in pomoč pri takih kulturnih prireditvah, kot je bil Škofjeloški pasijon?
Ali po kriterijih ministrstva taka prireditev, kjer sodeluje cela vrsta klubov, društev štirih občin, prek 600 sodelujočih - ali taka prireditev po kriterijih ministrstva ne pride v poštev? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Demšarju. Kot prvi bo podal odgovor gospod Pluško, državni sekretar ministrstva za šolstvo in šport.
ALOJZ PLUŠKO: Hvala, gospod podpredsednik! Kar se tiče Visokega, lahko povem, da letos na žalost ni v planiranih sredstvih sredstev za investicije, na osnovi znane situacije, da tudi marsikje drugje zmanjkuje in da zaključujemo predvsem tiste investicije, ki so že iz prejšnjih let. Mislim, da že za prihodnje leto so načrtovana določena sredstva, tako, da bi se dela lahko začela. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa državnemu sekretarju. Minister Školč bo odgovoril na drugo vprašanje.
JOŽEF ŠKOLČ: Hvala lepa. Sredstva, ki se delijo za različne akcije, se delijo glede na razpis, ki je javno objavljen. Ko je ta razpis objavljen, so objavljeni tudi kriteriji za financiranje. Te vloge, ki jih je proti 15 tisoč z različnih področij, obdelajo različne ekspertne skupine. To vlogo, o kateri vi sprašujete, bi hipotetično lahko obdelal sklad za ljubiteljsko kulturo, glede na to, da so v programu škofjeloškega pasijona sodelovali, kolikor je meni znano, izključno člani različnih amaterskih ad hoc skupin. Lahko bi jo pa obravnavala, in mislim, da jo tudi je, glede na finančni obseg tega projekta, skupina, ki presoja tako imenovane odrske in scenske dejavnosti.
Po presoji te ekspertne skupine, ki je vlogo, preden je ta pasijon bil realiziran, zavrnila, jo je zavrnila z razlogom, da je strokovni javnosti manj znan režiser in s tega vidika ni gotovo, da je smiselno vlagati sredstva v tako zahteven projekt. Citiram po spominu, ker vprašanje ni bilo vnaprej predstavljeno.
Drugo. Javnost bi rad obvestil, da je ta pasijon bil vreden oziroma ocenjen na več kot 30 milijonov. In če gospod Demšar hoče slišati moje osebno mnenje, jaz sem si to predstavo ogledal, lahko rečem, da je bila več kot vzorno opravljena rekonstrukcija te, kot je bilo najavljeno, prve gledališke postavitve v Sloveniji. V tem trenutku je v proceduri ugovor na to vlogo in ne vem, kaj bodo eksperti rekli na dodatna pojasnila teh, ki so ugovarjali. Verjetno je od tega odvisna dokončna odločitev. Ampak na splošno vprašanje bi rekel, da obstajajo kriteriji, ki so za nekoga tudi ohlapni, da ima v tem smislu minister zavestno zavezane roke in ni toliko odvisno od tega, ali je to njemu všeč ali ne, ko se nek projekt odobri, ali ne. Polemike o tem so tudi na drugih področjih in predvidevam, da jim z zanimanjem ali pa z naslado sledite. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu ministru. Gospod kolega Demšar ima dopolnilno vprašanje.
VINCENCIJ DEMŠAR: Moje nadaljevanje ni vprašanje, ampak je pobuda. Če so taki kriteriji, kot so doslej in da se ob taki stvari pokaže, da so ti kriteriji nepravilno zastavljeni, potem dajem pobudo, da se ti kriteriji prilagodijo. Škofja Loka je mimo, lahko povem, da je bilo čez 50 tisoč obiskovalcev. Stvar je uspela in Škofja Loka tudi ne bo zato "skrahirala".
Dajem pa pobudo za spremembo glede na to, kaj se lahko kje dogaja. Vem pa, da smo za mesec kulture dali, ker sem v tem odboru, tam okrog 250 milijonov, da smo tja v vzhodno prestolnico ob nekih izgubah dajali tudi čez 100 milijonov. Zato dajem pobudo in ne želim, da bi tu nadaljevali. Spremenite kriterije in ne glejte na to, če je nekaj ljubiteljsko, da je ta kvaliteta toliko slabša, da ne zasluži državne podpore. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Demšar. Prehajamo na naslednje vprašanje. Kolega Zoran Lešnik, izvoli.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Za uvod bi rekel samo stavek. Čeprav bodo ozeleneli gozdovi marsikaj prekrili, vendar zastavljam ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poslansko vprašanje s področja gozdarstva.
Dobri poznavalci slovenskih gozdov že nekaj časa zaskrbljeno ugotavljajo in na to tudi opozarjajo, da so naši gozdovi bolj ogroženi kot kdaj koli prej, in to zaradi številnih nedovoljenih, nepravilnih, celo kaznivih dejanj. Že nekaj časa nihče ne zaustavlja pustošenja gozdov. Gozdarji nimajo pooblastil, inšpektorji so nemočni, tudi policija ne obvladuje kaznivih dejanj. Sodišča so neaktivna in zadržujejo postopke. Sankcij ni. Številni, ki v preteklosti niso imeli nič skupnega z gozdovi in gozdarstvom, gozdove pustošijo in kršijo gozdni red. Ni varstvenih in sanacijskih del, nege mladja in nasadov. Gojitvenih del je vse manj. Po letu 1990 se je ustavila gradnja gozdnih cest. Vzdrževanje obstoječih je slabo. Država ne skrbi za povečanje deleža javnih gozdov, kot je to primer v Evropi. V nasprotju z vsemi negativnimi pojavi pa je Slovenija v bližnji preteklosti podpisala več mednarodnih konvencij o varstvu narave, okolja in še posebej gozdov. Poznamo riodejeneirsko, newjorkško, helsinško in kiotsko konvencijo.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprašujem, ali so moje navedbe točne, ali pa jih lahko z nasprotnimi utemeljitvami demantira. Če jih ne more, mi naj odgovori, kaj bo kot odgovorno ministrstvo za gospodarjenje z gozdovi storilo, da se propad gozdov ne bo nadaljeval. Ne pričakujem danes ustnega odgovora, ker je preveč kompleksno vprašanje.
Prosim za temeljit pisni odgovor.
Na naslednje vprašanje pa bi rad imel odgovor. Zakon o denacionalizaciji je z vsemi dopolnitvami sprejet in zakonito veljaven. Toda v praksi se nekatera določila ne uresničujejo. To velja tudi za 27. člen. Vzrok je v tem, ker ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še zmeraj ni pripravilo tolmačenja tega člena, čeprav ga je vlada za to zadolžila že pred več kot enim mesecem, 18. marca letos. Zaradi tega upravne enote primere denacionalizacije, ki so v zvezi z 27. členom zakona, ne rešujejo.
Sprašujem, zakaj še ni tolmačenja in kdaj ga bo ministrstvo podalo.
Ministrstvo za pravosodje pa sprašujem, zakaj je potrebno obvezno tolmačenje 27. člena zakona o denacionalizaciji. Hvala lepa. Se opravičujem.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Lešnik. Odgovor želi kljub vsemu podati gospod But. Kljub temu, da je kolega želel pisni odgovor. Izvolite. Na drugo? Dobro, izvolite.
MAG. FRANC BUT: Hvala lepa. Jaz se bojim, ker smo dogovorjeni, da bo kompleten odgovor na drugo vprašanje podal gospod minister za pravosodje. Jaz pa vam lahko sedaj, če želite, odgovorim natančno na prvo vprašanje, ker smo zadevo analizirali. Ali želite pisno? Dobro.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Če je vprašanje postavljeno ustno, je primerno, da se poda ustni odgovor. Izvolite, gospod državni sekretar But.
MAG. FRANC BUT: Hvala. Poskušal bom podati samo nekaj osnovnih podatkov na to prvo vprašanje. Pisni odgovor bo še bolj temeljit, da ne bom tukaj preveč časa porabil.
Dejstvo je, da se negativni pojavi, podobno kot v vseh panogah, pojavljajo žal tudi v gozdarstvu zelo pogosto. Ampak vendarle stvari nikakor niso tako zelo črne in nikakor vsi ti podatki, ki so bili navedeni, ne držijo.
Dejstvo je, da v nekaterih razvojnih vprašanjih so zadeve nekoliko manj urejene, generalno pa vendarle menimo, in to lahko tudi dokažemo, da se vzdržuje nek red in sistem. Nikakor se ne seka kar tako vse vprek in se nikakor po gozdovih ne pustoši in nekontrolirano izkorišča to naravno bogastvo, ki ga moramo v veliki meri zapuščati tudi svojim potomcem.
V letu 1998 je bilo poseka za 2 milijona 347 tisoč kubičnih metrov, kar skupaj z nedovoljenim posegom, ki je znašal, kolikor je pač bil seveda evidentiran, 121 tisoč 500 kubičnih metrov. Vse skupaj to znaša 82% možnega poseka, kot bi ga smeli skladno z načrtom gozdarjev oziroma delavcev v gozdarstvu izvesti. Evidentiran nedovoljeni poseg sem že povedal. Hkrati je bilo v tem letu zabeleženih s strani gozdarske inšpekcije 166 odločb, 496 predlogov sodniku za prekrške, 21 ovadb za kazniva dejanja. Šlo je za prekrške - za posek na golo na določenem številu hektarjev. Tega ne bi bral. Za druga kazniva dejanja je bilo skupno evidentirano s strani gozdarske inšpekcije, kot sem že dejal, 121.572, natančno, kubičnih metrov nedovoljenega posega.
Res je situacija nekoliko slabša pri vprašanju izgradnje novih gozdnih cest. Po gozdnogospodarskih načrtih naj bi se letno v gozdovih zgradilo približno 190 kilometrov gozdnih cest. Res pa je, da je v zadnjem desetletju izgradnja gozdnih cest skoraj v celoti zamrla in je pravzaprav letna izgradnja približno 15 do 20 kilometrov od 190 kilometrov, kolikor je s strani gozdnogospodarstvenih načrtov zaželjenih novogradenj gozdnih cest. Skratka, novogradenj gozdnih cest v preteklem obdobju je bilo dejansko zelo malo. Je pa res in v bistvu drži, da se pa vzdrževanje obstoječih gozdnih cest popolnoma in v celoti izvaja po predvidenem sistemu, za kar se je v lanskem letu potrošilo skoraj 900 milijonov tolarjev denarja iz proračuna ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. Hkrati ob 470 milijonih vlaganj, vlaganj v gozd različnih tipov in vzdrževanje gozdnih cest, se v letošnjem letu za vzdrževanje, ohranja približno na 900 milijonih, za vlaganja pa se povišuje znesek na 645 milijonov.
Povedal bi pa še to, da bo verjetno treba nekaj storiti glede izgradnje novih gozdnih cest. Tu je predvsem veliko želja tudi zasebnih lastnikov gozdov. Zelo resno se razpravlja o možnosti, da naj bi lastniki gozdov prispevali 65% sredstev, proračun Republike Slovenije pa naj bi zagotovil 35% sredstev. Če bo dosežen dogovor, bi naj v proračunu za leto 2000 ponovno intenzivirali, ob rednem vzdrževanju in obnovi obstoječih cest, pospešili izgradnjo novih cest.
Toliko, kar se tiče tega. Vseeno pa bomo gospodu poslancu podali še bolj natančen pisni odgovor, s specifikacijo. Na drugo vprašanje pa bo odgovoril gospod minister.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Na drugo vprašanje bo odgovoril minister za pravosodje, gospod Tomaž Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Gre za vprašanje 27. člena zakona o denacionalizaciji. Verjetno so vam še v spominu razprave glede tega člena. Namreč, ta člen določa, da se lahko iz sklada kmetijskih zemljišč dodelijo tudi nadomestna zemljišča v vseh tistih primerih, ko ni mogoče vračanje v naravi. No, seveda, pri tem je bilo to vračilo pogojeno z določbami zakona o kmetijskih zemljiščih, po katerih ima prednost do pridobitve zemljišča mejaš, kmet in tako dalje, skratka, po vrstnem redu, kot določa zakon o kmetijskih zemljiščih. Razumljivo, da je določba 27. člena, tako kot je bila izglasovana, postavila pri njenem izvajanju veliko problemov in vprašanj. Vsekakor izvaja to vračilo nadomestnih zemljišč sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Ravno zaradi tega je potem vlada na svoji seji 18. marca sprejela sklep in zadolžila ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, da mora izdati določeno inštruktažo, določeno navodilo, kako naj se izvaja postopek pri udejanjanju tega načela, tega zakonskega načela, ki ga je prinesel 27. člen. Kot sem obveščen in ker je še vedno v roku, ki ga je določila vlada, bo ministrstvo za gozdarstvo v najkrajšem času, verjetno že v prihodnjem tednu, izdalo ustrezno inštruktažo skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, kako naj se izvaja, kako naj se konkretizira odredba, zakonska odredba 27. člena zakona o denacionalizaciji.
Drugo vprašanje, ki je bilo postavljeno, ali je potrebna za izvajanje 27. člena zakona o denacionalizaciji obvezna razlaga zakona. Državnozborski postopek obvezne razlage zakona po naši oceni, verjetno, da se bo stvar rešila s to inštruktažo, sicer po vsej verjetnosti bomo pač predložili ustrezen predlog državnemu zboru.
Naj vas še seznanim s sklepom vlade, prav tako z 18. marca, da pooblašča ministrstvo za pravosodje in ministrstvo za notranje zadeve, naj ugotovi, katere določbe zakona o denacionalizaciji bi bile potrebne obvezne razlage zakonodajalca, to je državnega zbora. Tu gre predvsem za 19., 25., 27. člen zakona o denacionalizaciji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Ali bo dopolnilno vprašanje? Izvoli, kolega Zoran Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Gospod But, ne mi zameriti, ampak kaj je za vas potem zaskrbljujoče? Če sem pravilno razumel, ste rekli 121.000 kubikov je bilo v enem letu neupravičeno, brez odkazila posekanega. Samo 10% cest je bilo zgrajenih od potrebnih in načrtovanih. Več kot 400 ljudi je bilo prijavljenih sodniku za prekrške. Če sem si prav izračunal, je to 16% nedovoljenega poseka in če še pri tem upoštevamo, da ni vse registrirano, potem je stanje, oprostite, gospod But, res zaskrbljujoče.
Prosim vas, da ne bi danes midva polemizirala, dajte se potruditi in mi dajte temeljit odgovor, sicer bom na vsakem zasedanju tako dolgo postavljal vprašanje, dokler ne bom dobil zadovoljivega odgovora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prehajamo na naslednje vprašanje, ki ga bo postavil namesto Jožeta Možgana gospod Kramberger. Je tako? No, govoril bo v imenu obeh, pravzaprav najavljen je gospod Možgan, ampak govori gospod Kramberger.
JANEZ KRAMBERGER: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, pozdravljeni predstavniki vlade! Postavljam poslansko vprašanje v zvezi s spremljanjem kakovosti zdravljenja diabetikov. Model za preprečevanje sladkorne bolezni, ki je problem ljudi vseh starosti in v vseh deželah, je bil podan v Saint Vincentu v Italiji, oktobra leta 1989. Smernice za oblikovanje nacionalnega programa za sladkorno bolezen pri Svetovni zdravstveni organizaciji pa so bile nakazane v Ženevi leta 1991.
Vladi Republike Slovenije, ministrstvu za zdravstvo, postavljam poslansko vprašanje: Kdaj bo možno uresničevanje omenjene konvencije, ki je bila sprejeta v Saint Vincentu, tudi pri nas v Sloveniji? Za odgovor se vam lepo zahvaljujem.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Kramberger. Gospod minister za zdravstvo, dr. Marjan Jereb. Izvolite.
DR. MARJAN JEREB: Gospod predsedujoči! Spoštovane poslanke in poslanci!
Ta program za zdravljenje dibetasa, o katerem je poslanec Kramberger govoril, je del programa oziroma plana za zdravje do leta 2000 s tem nesrečnim naslovom, ki je sedaj v parlamentarni proceduri. Ko bo ta zakon oziroma plan sprejet, potem bomo lahko izvajali tudi skrb za diabetike po sanvincentski deklaraciji. Moram pri tem dodati, da se za diabetike lepo skrbi tudi danes v osnovnem in specialističnem zdravstvu. Tako bolniki niso nič na slabšem kot bodo potem, ko se bo ta deklaracija izvajala. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospodu ministru za zdravstvo, dr. Marjanu Jerebu. Dodatnega vprašanja ni. Izvoli, kolega Jakič.
ROMAN JAKIČ: Hvala gospod podpredsednik! Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Predstavniki vlade!
Jaz poskušam na vseh možnih nivojih in v vsakem možnem času opozoriti na dejstvo, da je do leta 2000 preostalo natanko 255 dni in nekaj ur. Natanko toliko časa imamo, da odpravimo največjo svetovno računalniško napako imenovano Millennim bug oziroma tako imenovani "hrošč wai two kei", ki pomeni Y2K. V razvitih državah zahodne Evrope, severne Amerike in drugod po svetu je že vrsto let prisoten strah pred to računalniško napako, ki jo pričakujemo v prehodu v letu 2000.
Strokovnjaki namreč menijo, da bo najmanj eden od 500 vgrajenih čipov, ki operirajo z datumom, leta 2000 odpovedal in z njim tudi vse naprave, ki to nadzorujejo. V poenostavitev, računalniški programi so izdelani, kot veste, tako, da so datumska leta predstavljena z dvema številkama. Se pravi, za leto 1999 - 99, kar je v tistih časih pomenilo prihranek prostora pri polnilniku. Ko bo po polnoči nastopil 1. januar leta 2000, se utegnejo računalniške ure premakniti za stoletje nazaj, v leto 1900. Posledice utegnejo biti neprijetne, na primer, lahko se nenadoma ustavi dvigalo med nadstropji. Če je dvigalo programirano, da se mora popravljati vsakih 15 let in bo ugotovilo, da ni popravljeno že celo stoletje, se bo ustavilo. Lahko se seveda zgodijo prijetne stvari, da vam bodo vaše devizne vloge obrestovali za sto let, namesto za eno leto, kar seveda dvomim, glede na to, da se vsaj banke v Sloveniji intenzivno ukvarjajo z Y2K. Lahko pa se zgodijo katastrofalne napake. Računalniki, ki pomagajo nadzorovati hladilni sistem v jedrski elektrarni ali uravnavati zračni promet, se lahko zaustavijo.
O stopnji škode, ki lahko nastane zaradi napake "hrošč, Y2K", pričajo tudi naslednji podatki.
Centralna banka ZDA se pripravlja na tiskanje 70 milijard dolarjev dodatne gotovine, saj se bojijo, da ATM bankomati 1. januarja 2000 ne bodo delovali. Glavni ekonomist Bundes Bank, Etiorben ocenjuje, da obstaja 70% verjetnost, da bo problem "hrošča" povzročil svetovno recesijo. Evropska centralna banka, na primer, želi 31.12. razglasiti za dela prost dan, saj želijo na ta dan ustaviti celoten evropski bančni sistem. Mislim, da so Finance na osmih straneh zelo dobro pokazale, da moramo biti na ta problem pozorni tudi mi.
Na omenjeno računalniško nevarnost v svojem najnovejšem poročilu opozarja tudi ameriški FBI, ki med najbolj ogrožene med drugimi šteje tudi države vzhodne Evrope. V posebnem poročilu... (Opozorilni znak za konec.) Bom takoj končal, če dovolite. V posebnem poročilu senatu sta na nevarnost tega "hrošča" opozorila tudi ameriška senatorja Robert Bennet in Christopher Dott. Celo v oceni škode v poročilu Evropske komisije je zapisana številka (globalna ocena škode) okoli 50 milijard dolarjev.
Sprašujem vlado Republike Slovenije, glede na to, da vem, da je veliko iniciativ prišlo tudi s strani Kanade - jaz sem predsednik prijateljstva s Kanado in me je gospa ambasadorka seznanila s tem - sprašujem vlado:
Ali vlada Republike Slovenije ocenjuje, da bo zaradi "hrošča Y2K" ogrožena nacionalna varnost Republike Slovenije? Kaj je vlada Republike Slovenije v zvezi s problemom že naredila in kakšne aktivnosti so predvidene v prihodnje?
Vprašanja sem naslovil na vlado, čeravno zadevajo skoraj vsa ministrstva posebej. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Vprašanje je torej zastavljeno vladi. Kdo bo odgovoril? Izvolite!
JANEZ SLAK: Hvala lepa. Pozdravljene, spoštovane poslanke in poslanci! Rad bi samo odgovoril, da se vlada na ta problem pripravlja, je seznanjena z njim, potekajo aktivnosti v zvezi s tem, in bo pripravljen pisni odgovor v zvezi s tem problemom. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Pisni odgovor bo pripravilo ministrstvo za znanost in tehnologijo, kot nam je zagotovil gospod Slak. Dopolnilnega vprašanja ni.
Na vrsti je gospod Rudi Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani predstavniki vlade, kolegice in kolegi! Moje vprašanje ne bo v zvezi s tematiko za leto 2000, čeravno je pred vrati, ampak lahko se zgodi že jutri - to, na kar želim opozoriti - ali pa se je lahko celo že zgodilo, upam pa, da ne.
Gre za naslednje. Nedavna nesreča v cestnem predoru pod Mont Blancom je razkrila vso ranljivost transporta v predorih. Dogodek bi na odprti cesti verjetno ne pomenil posebno velikega problema. Ker pa se je zgodilo v predoru, pa je prišlo do prave katastrofe. Prišlo je do človeških žrtev, nastala je ogromna materialna škoda in verjetno še večja gospodarska škoda, ker je predor zaprt in komunikacije niso mogoče. Pri tem pa se je tudi pokazalo, da službe, ki skrbijo za vzdrževanje predora in za preprečevanje eventualnih možnih nesreč, niso pravilno reagirale; ko je bilo potrebno zapreti zrak, so v bistvu dovajale svežega.
Zato naslavljam vprašanje vladi. Ali je pri nas poskrbljeno za preprečitev podobnih nesreč v predorih? Kako daleč je projekt reševanja v predorih (gre predvsem za nabavo vozil in opreme za reševanje)? Namreč, projekt pripravljajo skupaj ministrstvo za promet in zveze, ministrstvo za obrambo, uprava za zaščito in reševanje ter Dars.
Ker gre za dve ministrstvi in Dars, vprašanje naslavljam na vlado, da bo uskladitev lažja. Zataknilo se je pri finančnih sredstvih, projekt pa se pripravlja že kar nekaj let. Zato obstaja bojazen, da se bo stvar premaknila šele, ko se bo tudi pri nas zgodila podobna nesreča. Res, da pri nas nimamo tako dolgih predorov, vendar še vedno dovolj dolge, da lahko pride do podobne nesreče. Omenjene nesreče v tujini bi nam morale biti v poduk in predvsem za to, da bi hitro ukrepali in ne bi čakali. Namreč, z izgradnjo avtocestnega omrežja se povečuje tudi število tunelov in njihova dolžina. Kot sem omenil, se program pripravlja že nekaj let, ustavilo se je pa pri dobavi predvsem vozil in opreme, se pravi, dihalnih aparatov in pa opreme za zaščito reševalcev. Želel bi pisni odgovor, če pa mi kdo lahko na hitro poda tudi ustni odgovor, bom pa tudi zadovoljen, predvsem pa želim pisni odgovor. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ja, državni sekretar ministrstva za promet in zveze, gospod Pregelj. Istočasno pa opravičujemo gospoda Bergauerja, ki je službeno zadržan.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Nedvomno, ker sprašujete vlado, bo pač vlada pripravila usklajen odgovor, ker gre dejansko za medresorsko sodelovanje več ministrstev, predvsem ministrstva za promet in zveze, družbe za avtoceste, ki je upravitelj avtocest, kakor tudi ministrstva za obrambo, ki ima pa na vrsti zaščito in reševanje v takih primerih. Zavedati se moramo, da je ta nesreča v najbolj znanem evropskem predoru, tudi je eden starejših, verjetno svojevrstno presenečenje za marsikaterega upravljavca, ne samo avtocest, tudi ostalih državnih cest, kajti tudi na državnih cestah imamo predore večjih dolžin. Večina so v Sloveniji to sicer predori na meji s sosednjo Avstrijo, znani karavanški, ljubeljski in podobno. Imamo pa tudi predore znotraj države, načrtujemo pa tudi predore podobnih dolžin oziroma primerljivih dolžin, to so dolžine nad 2 kilometra, ko lahko nastopijo take situacije. Povedati moram, da smo na naših cestah že imeli nesrečo v predorih, zadnja je bila v ljubeljskem, ko je padel del stropa zaradi poškodbe samega predora, ni pa prišlo k sreči do požara. Imeli smo tudi hujša trčenja, predvsem v predorih Pletovarje in Golo Rebro oziroma na takoimenovani Sloveniki, kjer je na začetku predora prišlo do hujšega verižnega trčenja, kjer je tudi nastal požar, ki je bil k sreči hitro omejen in žal v tem požaru so ponesrečenci umrli.
Zaradi teh nesrečnih dogodkov, katerim smo že bili priča, sta obe ministrstvi pristopili k reševanju te problematike, podpisali poseben protokol, poseben sporazum, po katerem naj bi se gasilska društva oziroma gasilske enote, ki so najbližje tem predorom, opremile s posebnimi specialnimi vozili. Za gašenje v predorih pač morajo biti nabavljena posebna specialna vozila, žal pa ugotavljamo, da v takem primeru, kot je ta, ki je bil povedan, taka vozila praktično ne bi uspešno uspela pogasiti požara in rešiti življenje.
Najnovejše tehnologije pri gradnji dolgih predorov predvidevajo posebno zaščito znotraj predora, tako z obveščevalnimi sistemi - gre za spremljanje predorov s pomočjo kamer, senzorjev pred požari, sistemi obveščanja in rednega nadzora - kakor tudi z vodenjem ustrezne infrastrukture. Tukaj mislim predvsem na zmogljive vodovode oziroma zmogljive hidrante, ki se v takem primeru avtomatsko vklopijo in pogasijo tak požar. Seveda pri nesrečah s tovornjaki, ki tovorijo posebne snovi, se lahko tudi tako gašenje izkaže za neuspešno, kajti za določene specialne kemikalije so potrebna posebna gasilna sredstva. Problematika je dokaj težka in zapletena in ravno na podlagi tega dogodka bomo (tako lahko rečem za naše ministrstvo) to problematiko še posebej pazljivo preučili in poskušali najti najsodobnejše in najbolj uspešne odgovore. Pisni odgovor bomo pa pripravili takrat, ko ga bomo lahko uspeli uskladiti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa državnemu sekretarju gospodu Žaretu Preglju. Dodatnega vprašanja ni. Na vrsti, kot deseti, je gospod Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Naj najprej ugotovim, da vlada svojih obveznosti v zvezi z odgovori na poslanska vprašanja ne spoštuje. Na ustna poslanska vprašanja, ki sem jih postavil na zadnjih treh sejah državnega zbora, to je 21. januarja, 18. februarja in 30. marca, mi je obljubila pisni odgovor, ker ustnega ni dala, ki pa mi ga v skladu s 27. členom poslovnika še ni posredovala. Prosim predsednika državnega zbora, da vlado na to opozori in uveljavi spoštovanje poslovnika.
Moje ustno poslansko vprašanje pa se glasi. Državni zbor Republike Slovenije je na 31. seji dne 19.1.1999 sklenil, da predlaga vladi, da v roku treh mesecev preuči vprašanje nadaljnje proizvodnje električne energije in pridobivanja premoga v Zasavju in državni zbor seznani s svojimi ugotovitvami ter predlogi za reševanje teh vprašanj. Vlada državnega zbora doslej ni seznanila s svojimi ugotovitvami, niti mu ni posredovala nikakršnih predlogov. Kabinet predsednika vlade je le obvestil javnost, da je gospodarski kolegij pri predsedniku vlade sklenil, naj se oblikuje projektna skupina, ki naj pripravi celovit predlog postopnega zapiranja rudnika Trbovlje - Hrastnik do leta 2019, v povezavi z obnovo in ekološko sanacijo termoelektrarne Trbovlje II do leta 2015 ter programskega prestrukturiranja regije.
Vlado Republike Slovenije sprašujem: Ali je v skladu s sklepi državnega zbora pripravila oceno in predloge za rešitev vprašanja proizvodnje premoga in električne energije v Zasavju? Kdaj bo vlada za rešitev teh perečih vprašanj predložila državnemu zboru ustrezne zakonske ali druge rešitve? Če vlada s predlogi rešitev ponovno zamuja, kje so razlogi za tako stanje in kako jih bo odpravila? Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Miranu Potrču. Najprej obvestilo, obvestili bomo vlado, da vam odgovori na že postavljena vprašanja, od februarja naprej, tri ste omenili. Na vprašanje pod točko 2 in 3 želi kdo odgovoriti? Izvolite.
ALOJZ KOVŠE: Lepo pozdravljeni! Odgovoril bi na vprašanje gospoda Potrča v zvezi z izpolnjevanjem sklepa državnega zbora z dne 19. januarja v zvezi z nadaljnjimi aktivnostmi oziroma sklepi državnega zbora glede usode tako premogovništva oziroma nadaljnje usode izkopavanja premoga v rudniku Trbovlje -Hrastnik in usode termoelektrarne Trbovlje na premog v Trbovljah.
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je izredno resno takoj po referendumu in po obravnavi v državnem zboru 19. januarja pristopilo k realizaciji tega sklepa. Verjetno se vsi strinjate, da kljub obsežnim in kvalitetnim študijam v pripravi za prvi predlog, to je bila nadomestna izgradnja termoelektrarne 3, je bilo potrebno ponovno preveriti, ovrednotiti različne variante. Poleg tega moram reči, da smo pritegnili k tej tako odgovorni nalogi precej kvalitetnih, ekspertnih strokovnjakov in tako naprej.
Pravilno je gospod Potrč ugotovil, da smo oziroma se opravičujem, da so poslanci in drugi izvedeli iz medijev javnosti, da se je določeno gradivo obravnavalo na gospodarskem kolegiju vlade. Na ministrstvu za gospodarske dejavnost smo namreč poskušali uloviti ta trimesečni rok. To je praktično 19. april, to je praktično v teh dneh in smo pred 14 dnevi zaključili in nekako izoblikovali nadaljnje usmeritve, v katere smeri naj bi šla tako usoda termoelektrarne Trbovlje, kot usoda rudnika Trbovlje-Hrastnik.
Gospodarski kolegij je zadevo obravnaval. Podprl je te nadaljnje usmeritve. Jaz lahko tako rečem, da predvsem gre v smeri revitalizacije termoelektrarne Trbovlje, obstoječe ekološke sanacije in revitalizacije termoelektrarne, ki naj bi obratovala do leta 2015. Hkrati pa gre zaradi zmanjšanja obsega izkopavanja v rudniku Trbovlje-Hrastnik v postopno zapiranje rudnika Trbovlje-Hrastnik do leta 2020. Torej 2015 naj bi se nehalo izkopavati. Skozi vsa ta leta bi se zmanjševala proizvodnja, potem od leta 2015 do leta 2020 bi definitivno potekalo zapiranje rudnika Trbovlje-Hrastnik.
V teh dneh v skladu s sklepi državnega zbora poskušamo dopolniti gradivo, preveriti določena izhodišča oziroma usmeritve v zvezi s samo revitalizacijo same regije. Kajti želimo, da bi ta zakon o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje in ekološke sanacije termoelektrarne bil podkrepljen tudi z določenimi pozitivnimi efekti za celotno savsko regijo.
Jaz sem prepričan, da bomo v 14 dneh uskladili dokončno verzijo vseh potrebnih gradiv za državni zbor in predložili tudi sam zakon, kot je zakon o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik in ekološki sanaciji termoelektrarne Trbovlje. Sklep je vladi tudi nalagal, da predloži ustrezne zakone.
Jaz se opravičujem, če bo mogoče potrebno še kakšno dodatno pojasnilo, sicer pa bi predlagal, da gospodu Potrču, posebej, glede na to, da je bil predlagatelj osnovnega zakona o poroštvu za izgradnjo in sofinanciranje izgradnje nadomestnega objekta termoelektrarne 3, posredujemo to gradivo oziroma poročilo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Kovšetu, državnemu sekretarju, za podani odgovor. Gospod Potrč ima dopolnilno vprašanje.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa za odgovor, gospod državni sekretar. Če je na moje dopolnilno vprašanje tudi s prikimavanjem odgovor pozitiven - to pomeni, da lahko pričakujemo v državnem zboru v naslednjih štirinajstih dneh konkreten projekt reševanja tega problema - potem hvala, in sem zadovoljen.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Odgovora torej ni; želja je bila izražena.
Naslednji je kot enajsti Peter Lešnik, ki ga ni v dvorani oziroma je že podal vprašanje.
Kot dvanajsta je gospa Helena Hren-Vencelj namesto Miroslava Mozetiča.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Vsem lep pozdrav! Poslansko vprašanje namenjam ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oziroma državnemu sekretarju, ki je navzoč.
13. aprila letos je sekretar na ministrstvu, gospod But, na tiskovni konferenci napovedal, da naj bi bili predpisi s področja kmetijstva - s tem mislim na zakon o kmetijstvu in podzakonske akte - nared za sprejem v državnem zboru do poletja. Vlada je v decembru 1998 predložila državnemu zboru operativni koledar ukrepov za odpravo zaostankov iz leta 1998 in dela v letu 1999 in sprejem zakonodaje s področja kmetijstva predvideva v pomladnih mesecih tega leta.
Ker smo že sredi pomladnih mesecev in ta predlog zakona še, kolikor je meni znano, ni vložen v parlamentu, sprašujem gospoda državnega sekretarja, zakaj še nimamo omenjenega predloga zakona. Kdo bo kriv za zamude pri sprejemanju, do katerih bo zanesljivo prišlo? Ali morda čakate s tem zakonom, dokler ne bodo opravljeni screeningi za področje kmetijstva?
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegici Vencljevi. Mag. But je že pripravljen za odgovor.
MAG. FRANC BUT: Hvala lepa. V državnem programu za prevzem pravnega reda Evropske unije za srednjeročno obdobje 1999-2002 je navedeno, da mora biti krovni kmetijski zakon sprejet v roku do 30.6.2000. Tako je tudi zapisano in ta državni program je tudi predmet te seje.
Kar pa se tiče datuma 30.6.1999, je pa ta datum, do katerega mora vlada zakon predati oziroma oddati v državni zbor. Trenutna situacija je v tem, da se kompleksno obdelujejo štirje sklopi zelo pomembnih vprašanj; eno je operativna izvedba reforme kmetijske politike, ki je nadaljevanje tistega predloga, ki ga je ministrstvo v lanskem letu predstavilo - gre za tako imenovano slovensko Agendo 2000 za področje kmetijstva, če lahko tako rečem, ki v letih od tega leta do leta vstopa, in sicer 1.1.2003, tako je pač predvideno, operativno zajame 21 tržnih redov z določitvijo intervencijskih cen za vsako posamezno leto, za vsak posamezen proizvod, s potrebnimi opredeljenimi sredstvi, zakon (?)kompenzacijska in direktna plačila, z uveljavitvijo sistema uvozno-izvoznih licenc, uvozno-izvoznih režimov, delitve kvot in podobno in vzpostavitve intervencij. To je en del.
Drugi del je zakon o kmetijstvu, ki se hkrati v kompleksu pripravlja. To je zakon, ki opredeljuje tri temeljna področja, in sicer definicije, vsebine kmetijske politike in pa institucije. Tretji del institucije je podrobneje opredeljen v osnovni agenciji izvajanja skupne kmetijske politike. To je agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Gre za plačilno agencijo, ki mora biti skladno z zahtevami "aquisa" v Sloveniji postavljena, akreditirana in v Bruslju akreditacija izpogajana najkasneje do 31.12. tega leta. V nasprotnem primeru ne bo izveden četrti pomemben projekt, to pa je projekt Sapart, predpristopne pomoči, ki nastopi z začetkom leta 2000.
Vse to se dela v tem kompleksu in pravzaprav vse to mora biti narejeno do poletja tega leta, ker je to vezano še na peti projekt, 5-letni program razvoja podeželja, ki pa je vsebinska osnova za dodelitev predpristopne pomoči Sapart, s katerim bo moral biti seznanjen tudi državni zbor, ker gre za pristop k večletnemu planiranju, ko država zagotavlja 5-letno vsebino in 5-letno financiranje konkretnih programov. Če ni tega in institucije, vse to se veže tudi na zakone o kmetijstvu, ni predpristopne pomoči. Malo sem razširil in se opravičujem.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod But. Naslednje vprašanje bo postavil Franci Rokavec namesto Petra Hrastelja.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki vlade! Zastavljam ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve naslednja poslanska vprašanja, predvsem v zvezi z izvajanjem programov aktivne politike zaposlovanja.
Skladno z določili 40. člena zakona brezposelna oseba izgubi status brezposelne osebe, če odkloni pravico do priprave na zaposlitev, pri čemer v izvajanju tega določila določeno pravico tolmačijo kot obveznost, proti kateri ni pravnega sredstva. Pri izvajanju programa aktivne politike zaposlovanja prihaja tudi zaradi neustreznih zakonskih določil v 53.a členu, drugi odstavek, pospeševanje osebnostnega razvoja, do prisilnih posegov v osebnostno integriteto brezposelnih, pri čemer jih v delavnicah trenerji silijo podpisovati izjave, da ne bodo pripovedovali o dogajanjih in o tem, kar tam vidijo in doživijo. To je rezultat pričevanj oseb, ki želijo ostati anonimne, saj se borijo za svoj status. Na podlagi navedenega sprašujem ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve naslednje.
Ali je seznanjeno z omenjeno problematiko? Kakšen je nadzor nad izvajanjem aktivne politike zaposlovanja ter po kakšnem postopku so bile izbrane institucije za izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja izbrane?
Sprašujem pa tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v tem sklopu, kdaj se bodo zavodi za zaposlovanje prestrukturirali v institucijo, ki bo dejansko postal aktivni izvajalec politike zaposlovanja namesto sedanjega toge birokratske državne ustanove? Predlagam tudi, da v skladu z 29. členom poslovnika državnega zbora državni zbor o odgovorih na zastavljena vprašanja opravi splošno razpravo na naslednji seji. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Odgovor bo podala gospa državna sekretarka Kamnarjeva iz ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Izvolite.
HELENA KAMNAR: Spoštovani gospodje poslanci in gospe poslanke! Na zastavljeno vprašanje vam v tem hipu ne znam v celoti podati odgovora, zato prosim, da sprejmete mojo pobudo, da vam natančno pisno odgovorimo po preučitvi celotnega proučitvi celotnega problema, ki ste ga tukaj predstavili. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa državni sekretarki. Kolega Franci Rokavec, boste podali pisno ta predlog? Dobro. Naslednji razpravljavec je Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik, poslanke in poslanci, predstavniki vlade. Dve poslanski vprašanji imam. V naši državi velja, kolikor sem seznanjen, zakon o razmerjih plač v javnih zavodih in državnih organih in organih lokalnih skupnosti. Potem velja sklep o kriterijih za sklepanje pogodb o zaposlitvi direktorjev javnih podjetij, agencij in skladov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija.
Sprašujem ministra za pravosodje, kaj velja in če sploh kaj velja za gospodarske družbe, katerih večinski lastnik tudi do 100% je vlada Republike Slovenije. Ali za njih veljajo samo priporočila, kot je bilo navedeno v petek 16. aprila v Večeru, kjer je državni sekretar in predsednik nadzornega odbora doktor Boris Šuštar govoril oziroma je zapisano, da direktor Slovenske razvojne družbe prejema nekaj nad 700 tisoč tolarjev? K plači pa sodi še minulo delo po kolektivni pogodbi, regres, člani uprave pa do 90% plačajo predsednika. Ob dobrem poslovanju pa pripada še enkratna letna nagrada, ki ne sme presegati dveh mesečnih plač.
Kazen za neizpolnjen letni načrt v pogodbi ni določena, to pomeni, da je strahovito enostranska pogodba. Drugo, ob prekinitvi mu pripada 24 mesečnih plač, tudi 20% več na potnih stroških in dnevnicah, pravica do preventivnega zdravstvenega pregleda, 10 dni izobraževanja in 12 mesečnih plač ob odhodu v pokoj. Zato bi kljub postavljenemu vprašanju želel, da dobim pisno (prav tako tudi državni zbor) od vlade Republike Slovenije uradni tabelarni prikaz plač direktorjev oziroma predsednikov in članov uprav v vseh gospodarskih družbah, katerih večinski lastnik je Republika Slovenija.
Drugo vprašanje postavljam ministru za pravosodje. Ali so ministrstva Republike Slovenije dolžna spoštovati podpisane pogodbe pri investicijah z lokalnimi skupnostmi in upoštevati tisto, kar v pogodbah piše, in, ali so dolžna ministrstva upoštevati in spoštovati tudi 17. člen zakona o spremembi zakona o financiranju občin?
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Pukšič. Na prvo vprašanje bo odgovoril državni sekretar, gospod Trpin iz ministrstva za notranje zadeve.
PROF. DR. GORAZD TRPIN: Hvala lepa za vprašanje gospodu poslancu Pukšiču. Gre za relativno zapleteno vprašanje s področja plačnega sistema v javnem sektorju, zato vam bomo podali izčrpen pisni odgovor z vsemi razpoložljivimi tabelarnimi podatki.
Kar zadeva drugega vprašanja, če lahko kar jaz odgovorim. Pogodba velja.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Pukšič ima dopolnilno vprašanje.
FRANC PUKŠIČ: Drugo vprašanje sem postavil zato, ker sem videl sklep vlade, v katerem se določeni členi pogodbe naj ne bi upoštevali. Če ste rekli, da pogodba velja, potem to velja tudi za ministrstvo za šolstvo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Bilo je že odgovorjeno. Prehajamo na naslednje vprašanje. Namesto gospoda Peterleta, gospod Izidor Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik! Gospe in gospodje iz vlade!
Imam dve vprašanji. Zanima me, kako vlada rešuje problematiko lastništva stavb in zemljišč bivšega Tok Kraš Zagreb, ki so postala last Kraša. Kdaj se bodo zemljišča in objekti vrnili prejšnjem lastnikom? To velja za planine oziroma pašnike, zbiralnice, predelavo mleka v Planiki Kobarid in podobno. To vprašanje je namenjeno ministrstvu za zunanje zadeve, pa tudi ministrstvu za pravosodje in tudi ministrstvu za kmetijstvo.
Drugič. Zgodilo se je pred nekaj dnevi, ko se je nekdo, ki je brez službe, podal na zavod, kar je tudi treba. Od tam je bil napoten na neko podjetje, na neko firmo, ki naj bi mu zagotovila delo. Ta firma mu je dala pod nos pogodbo, v kateri je bilo določeno, kam bi šel delat, in da mora 10% od neto plače njim nakazovati. Ali je to način dela, ali je to nekaj posebnega? Ampak karkoli človek sprejema, bi rekel, to informacijo, malo odreveniš.
To vprašanje je za ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: Ali je to navada ali je to slučajno nek primer? Firma, kamor je bil napoten, da mu bo delo zagotovila, je ponudila pogodbo, v kateri je pisalo, da gre tja in tja za tak denar in 10% neto od tega mora temu podjetju oziroma tej firmi plačevati oziroma nakazovati. Hvala za odgovore.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Izidor Rejc. Vprašanje je naslovljeno vladi. Ali želite pisni odgovor? Prosim? Torej predstavnik vlade. Gospod minister Marušič, izvolite, minister za pravosodje.
TOMAŽ MARUŠIČ: Gospod podpredsednik! Hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Govora je o Planiki Kobarid, situacija, ki je vladi znana in tudi prezentna. Moram že uvodoma povedati, da je bila stvar sodnih postopkov. Najprej je bilo vprašanje vknjižbe v zemljiški knjigi, ko se je hrvaško podjetje vknjižilo kot lastnik te nepremičnine. Stvar je šla skozi vse instance in je ostal zemljiškoknjižni sklep o vknjižbi hrvaške družbe v veljavi.
Druga stvar je bila pravda zaradi spraznitve prostorov, ki jih je zasedala v hrvaški nepremičnini, glede na že omenjeni sklep, slovenska pravna oseba, ki je morala plačevati najemnino. Ta pogodba je bila odpovedana in sledila je tudi sodna odločba o tem. (Opozorilni znak za konec.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Izvolite, izvolite imate še čas 8 minut.
TOMAŽ MARUŠIČ: Potem je sledila sodna odločba o tem, da mora slovenska domača pravna oseba vrniti te poslovne prostore hrvaški družbi. No, zdaj, kolikor sem obveščen, je v teku lastninska pravda zaradi nepravilnega in nezakonitega pridobitnega lastninskega pravnega naslova.
Stvar se pa obravnava ne samo konkretno, glede Planike Kobarid, ampak na splošno vseh nepremičnin, bodisi hrvaških v Sloveniji bodisi slovenskih na Hrvaškem, s premoženjskopravno meddržavno pogodbo. Ta pogodba je že zrela za parafiranje, razen določenih korektur posameznih pogodbenih določb. Gre za 4. in 8. člen pogodbe, ki se nanašata na uveljavljanje reprocitete. Dejstvo je, da se upošteva zemljiškoknjižno stanje ob osamosvojitvi ene ali druge države. In iz tega principa potem izhajajo vse nadaljnje lastninsko pravne posledice. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Rejc bo postavil še eno vprašanje.
IZIDOR REJC: Hvala, gospod podpredsednik. Gospod minister je odgovoril, vendar je tu tudi vprašanje številnih pašnikov in površin, ki so tudi predmet tega spora. Ta zadeva je bolj kompleksna. Verjamem, da gre to v nek paket, v katerem je tudi naša lastnina na Hrvaškem. Vendar menim, da je situacija oziroma zadeva zelo pereča in se ji je treba tudi posvetiti.
Drugo vprašanje je bilo predvsem v tem, ali je to praksa v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ko se napotijo kandidati za delo v neko firmo, kot sem nakazal in povedal, da je neka firma, ki to dela, ki skrbi za to, da delo priskrbi, in potem s tako pogodbo, kjer naj bi ta, ki dobi delo, 10% njim nakazoval od neto plače. Ali je to regularen pristop - če je, mi povejte - ali je pa to zadeva, ki gre mimo zakona in mimo pravic, ki obstojajo?
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Odgovor bo podala državna sekretarka, gospa Kamnar, z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
HELENA KAMNAR: Moram priznati, da mi ni znano, da bi moral kdo en del svoje plače odstopiti zaradi tega, ker mu nekdo posreduje delo. Ne vem, kakšno konkretno agencijo za posredovanje dela ste imeli v mislih v svojem vprašanju. Zakon seveda tega ne predvideva. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa.
Prehajamo na šestnajstega postavljalca vprašanja. To je gospod Samo Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Po objavi časopisnega prispevka, ali grozi nova socialna bomba, prejšnji teden v Dnevniku, se je na našo poslansko skupino in na mene osebno obrnilo več občanov oziroma najemnikov v neprofitnih stanovanjih. Zanimala jih je predvsem resničnost navedb v prispevku, ki so naravnost zastrašujoči. Tudi sicer se v javnosti pojavljajo zelo različni podatki o višini zvišanja neprofitnih najemnin za stanovanja, od 150%-nega zvišanja, kot so izračunali v združenju najemnikov nacionaliziranih stanovanj, do navedb predstavnikov vlade o 100%-nem zvišanju, do podatka o postopnem 10%-nem zvišanju najemnin letno itd. Zmeda in nejasnost sta popolni.
Zanima me, kakšen predlog sprememb in dopolnitev stanovanjskega zakona pripravlja vlada. Želim jasen odgovor o usodi neprofitnih najemnin za stanovanja. Problem ni zanemarljiv, v Sloveniji imamo 77.000 neprofitnih stanovanj, v katerih živi okrog 250.000 prebivalcev naše države. Predlog zakona naj bi predvideval, da bi z neprofitno najemnino krili stroške investicijskega vzdrževanja, stroške tekočega vzdrževanja, odpravnika stanovanja, amortizacijo stanovanja in v stanovanje vloženega kapitala. To pa dejansko pomeni ukinitev neprofitnih najemnin in torej njihovo 150%-no povečanje. Prosim predstavnike ministrstva za okolje in prostor, da predstavijo jasno stališče vlade do neprofitnih najemnin in njihovega astronomskega povečanja, kar bi v končni posledici pomenilo postopno ukinitev socialne države.
In še drugo vprašanje, ki ga postavljam predstavnikom Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj v zvezi z razpisom sredstev za demografsko ogrožena območja. Po izjavah predstavnikov omenjenega ministrstva krajevna skupnost Idrija tudi v okviru letošnjega razpisa za demografska sredstva ne bo prišla v poštev za dodelitev sredstev za obnovo dotrajanega kanalizacijskega in vodovodnega omrežja v mestu, in sicer zaradi za lase privlečenega argumenta, da projekt ni upravičen do sredstev, ker se nahaja v mestu. Na ministrstvu pravijo, v mestnem središču. Iz vseh vladnih uredb je jasno, da je do sredstev iz demografije upravičena tudi krajevna skupnost Idrija, ki je na žalost kot največje naselje v občini Idrija in kot občinsko središče po vseh kriterijih veljavnega zakona demografsko ogroženo območje. Tudi letošnja že tretja uredba do sedaj vključuje med demografsko ogrožena področja krajevno skupnost Idrija, zato menim, da ne bi smela na razpisu ta investicija biti prezrta, tudi zato ne, ker jo je občinski svet opredelil kot prvo prioriteto. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prvi odgovor bo podal državni sekretar iz ministrstva za okolje in prostor, gospod Tavzes.
MAG. RADOVAN TAVZES: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! V zvezi s poslanskim vprašanjem poslanca, gospoda Sama Bevka, glede usode najemnin neprofitnih stanovanj, je pojasnilo ministrstva za okolje in prostor naslednje.
Ustavno sodišče je razveljavilo pravilnik o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je pravilnik v neskladju s stanovanjskim zakonom v tistem delu, ki se nanaša na metodologijo in oblikovanje najemnin. Zakon sam namreč ni uredil okvirov za podzakonski akt o metodologiji določanja najemnine in tudi ne o obsegu omejitve prostega določanja najemnine. Ob tem je ustavno sodišče izrecno poudarilo, da je omejevanje najemnine eden od ukrepov zagotavljanja socialne funkcije stanovanjskega premoženja, ki ima svojo upravičenost v samem ustavnem zakonu.
V zvezi z realizacijo odločbe ustavnega sodišča je ministrstvo pripravilo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona, ki odpravlja neskladje stanovanjskega zakona z ustavo oziroma zakonsko določa neprofitne najemnine. Predlog zakona bo predvidoma v aprilu obravnavala vlada, državnemu zboru pa bo predlagan predlog spremembe zakona po skrajšanem postopku v naslednjih mesecih.
Vendar pa moram povedati oziroma podati, da v zvezi z različnimi predvidevanji, ki se pojavljajo v javnosti, ministrstvo izrecno poudarja, da vsi izračuni, ki so trenutno predmet strokovnega proučevanja, ne predpostavljajo v kasnejši izvedbi nikakršne socialne bombe in tudi ne nikakršnih enormnih dvigov najemnin. Za različna predvidevanja o kar 150% višjih socialnih in neprofitnih najemninah ni nikakršne podlage, saj variantni izračuni v tem trenutku ne presegajo niti 50% dviga najemnin, dvig pa bo načeloma postopen. Vodilo ministrstvu pri pripravi osnutka zakonskega besedila je namreč prepričanje, da je najemnina v enaki meri ekonomska in socialna kategorija in v svoji konkretizaciji rezultat uravnoteženosti med potrebami vzdrževanja in nadomestitve stanovanjskega sklada ter socialno vzdržnostjo najemnine. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa državnemu sekretarju. Izvolite, gospod Pirkmajer.
DR. EDO PIRKMAJER: Hvala za besedo. Na drugo vprašanje poslanca, ki zadeva pomoč pri razvoju Idrije in financiranje tamkajšnje kanalizacije, bomo podali pisni odgovor. Lahko le povem, da se ministrstvo pri upravljanju teh sredstev ravna točno po zakonskih in podzakonskih predpisih ter po razpisu, ki je te stvari uredil. Tako, da to, kar bomo dali kot odgovor, bo pojasnilo to, na osnovi katerih zakonskih in podzakonskih aktov je bila odločitev takšna, kakršna je bila in s katero se v Idriji ne strinjajo in glede katere je bilo postavljeno to vprašanje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa dr. Pirkmajerju, državnemu sekretarju ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Gospod Bevk ima dopolnilno vprašanje.
SAMO BEVK: Moje dopolnilno vprašanje je v zvezi z drugim delom, in sicer, ker se mi ne zdi, da v tem primeru ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ravna tako, kot mu narekujejo zakon in vladne uredbe.
Minister Senjur mi je nekoč že odgovarjal na to vprašanje. Zato sem ponovno izpostavil, ker so vsako leto novi razpisi, ta problem, kajti neformalno so predstavniki ministrstva letos na posvetu ponovno povedali, da tudi letos tega projekta ne bodo podprli.
Minister je pred meseci, v lanskem letu oziroma točneje 1. oktobra 1998 na moje vprašanje, ki je bilo podobno, odgovoril: "Sestavni del regionalne politike je, da imajo prednost območja, ki so ob meji, da imajo prednost območja, ki so višinska, da imajo prednost območja, ki so bolj odročnega značaja. To pa zaradi tega, da ohranjamo poseljenost v teh območjih. Mi moramo sistematično to politiko voditi in to tudi podpirati z denarjem." S tem se seveda sam strinjam. "Iz tega pa sledi", je nadaljeval minister, "da mestna območja nimajo prednosti pri teh sredstvih. To je načelno vprašanje, o katerem se je treba pogovoriti. Če menite, da to ni ustrezno, potem bi morebiti lahko za naslednje leto se pogovarjali". Konec navedbe.
Sedaj ne vem, kako gre ta politika ministrstva v praksi z uredbami, ker je v uredbi vlade Republike Slovenije, Uradni list Republike Slovenije iz leta 1994, v seznamu tudi krajevna skupnost Idrija. In v uredbi vlade Republike Slovenije iz 25. julija 1997 tudi krajevna skupnost Idrija, ki je na žalost mestno središče, in v letošnji uredbi ravno tako.
Prosil bi, gospod državni sekretar, gospod Pirkmajer, da ta problem razrešite tako, kot piše v uredbah in zakonu.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. To je bila pobuda. Naslednji, ki bo postavil vprašanje, je Branko Tomažič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Glede na zadnja dogajanja okoli nakupov, prevzemov ali združevanja trgovskih subjektov v Sloveniji sprašujem Vlado:
Kakšen koncept ima do monopolov, ki se pojavljajo v tej branži?
Ali, koliko trgovskih subjektov bo podpirala na prostoru Slovenije?
Drugo vprašanje postavljam glede strokovnega poročila okoli biotopa na Mlakah pri Vipavi. Nekateri znani domači botaniki so nasprotnega mnenja in menijo, da tam ni takega biotopa, kot govori strokovno poročilo, ki ga je izdala vlada Republike Slovenije. Zato sprašujem vlado:
Kdo je zahteval to študijo?
Kdo jo je odobril?
Kdo je plačnik te študije? ¸
To pa sprašujem zaradi tega, ker je ta biotop zelo zavrl gradnjo hitre ceste skozi Vipavsko dolino. Po drugi strani pa tudi zahteva določene premike ter nam ne daje možnosti, da bi na tem prostoru naredili počivališče, servisno cono in tako naprej.
Kot nestrokovnjak, ki sem večkrat prečkal to področje in ga tudi nekako prehodil, ugotavljam, da biotop neprecenljive vrednosti ne more biti na navoženem terenu. Ker tja se je odvažal ves odvečen grušč, ki se je kopal pri meliorizacijah. Po drugi strani pa ne more biti biotop na stavbnem zemljišču ali na zemljišču, kjer so bile zgrajene tankovske ovire, pešadijsko, pehotno vežbališče ali kjer so bile vaje vojakov. Pojavlja se mi, da je prišlo do določenega izigravanja ali nesmotrnega trošenja denarja davkoplačevalcev. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Predstavnik Vlade. Naslovljeno je na Vlado. Gospod Žare Pregelj, državni sekretar ministrstva za promet in zveze. Nato gospod dr. Pirkmajer.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Odgovarjam, ker me je gospod poslanec gledal ob postavljanju vprašanja, čeprav direktno to ni pristojnost ministrstva za promet in zveze. Nas pa zadeva, ker se gradnja avtoceste res nekje ustavlja ravno pri tem problemu, ko je ministrstvo za okolje in prostor ugotovilo, da so pri kartiranju tega področja s strani naravovarstvenikov bile ugotovljene posebne značilnosti področja Mlak in ko so bili odkriti ti novi biotopi, ki jih je očitno potrebno zaščiti. Pri tem se seveda lahko pojavljajo različna laična vprašanja. Ministrstva so dolžna spoštovati uradne strokovne organe in njihove izsledke in jih tudi upoštevati, kajti pri pridobivanju lokacijskih dovoljenj in kasneje tudi dovoljenj za gradnjo so ti organi soglasjedajalci. In soglasjedajalci seveda nam ne dajo soglasij za posege v prostor, če njihovim zahtevam ni ugodeno. Tako smo bili primorani spoštovati te zahteve in poiskati drugačne poteke avtoceste na tem področju. Glavna zahteva je bila, da zmanjšamo porabo površin na čim manjšo možno mero. To pa je bilo možno samo tako, da smo predvideni priključek v višini sedanjega priključka za Manče, potem predvidene površine ob tako imenovanih tankovskih garažah za obojestransko počivališče, kakor tudi površine za manjšo cestno bazo oziroma izpostavo cestne vzdrževalne baze, bili primorani pomakniti s tega področja na druga področja. Kaj v resnici je, ne moremo soditi. Vemo, da je bil ta prostor svoj čas prostor, ki ga je uporabljala bivša jugoslovanska armada, da je bil do ene mere, lahko bi rekli, degeneriran, da pa ni bil uporabljen za melioracije, kot je bila uporabljena celotne ostala Vipavska dolina. In zaradi tega so naravovarstveniki nekje odkrili, da so se ohranili določeni biotopi, nekateri so se celo vzpostavili v nekakšnih servisnih infrastrukturnih objektih, kot so na primer posebni bazeni za požarno vodo in podobno, ki jih je takratna armada uporabljala za svoje potrebe pri gašenju požarov na streliščnem poligonu.
Kaj več se tukaj ne da povedati. Nekje sem vas razumel, da postavljate vprašanje vladi, kajti odgovor na tako vprašanje lahko poda več resorjev, predvsem resor ministrstva za okolje in prostor, ki pokriva varstvo narave. Mi na ministrstvu za promet in zveze razumemo, da je to vprašanje postavljeno celotni vladi in bomo svoj del dali zraven, kot smo dolžni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu državnemu sekretarju. Doktor Pirkmajer želi odgovoriti posebej.
DR. EDO PIRKMAJER: Vprašanje, ki je bilo zastavljeno, se je nanašalo na vpliv vlade na razvoj trgovske mreže. Na tem področju ima vlada zelo omejene možnosti in pristojnosti, in sicer samo na osnovi zakona o prevzemih. Zakon o prevzemih namreč določa, da pri podjetjih, ki so nastala z lastninskim preoblikovanjem, lahko vlada izda ali pa odkloni dovoljenje za prevzem v obdobju petih let po vpisu posledic lastninskega preoblikovanja v sodni register. Doslej je bilo nekaj takih zahtev in vlada je soglasje za prevzem dala povsod, razen pri enem prevzemu, v enem primeru, ki se nanaša na trgovino, in v enem primeru, ki se nanaša na industrijsko podjetje. Na področju trgovine je prevzem odklonila izključno s stališča, ker je želela pospešiti kapitalsko integracijo nekaterih drugih podjetij, je pa eno izmed podjetij s svojo akcijo po prevzemu želelo preprečiti združevanje drugih treh podjetij v neko celoto. V tem primeru je vlada dovoljenje odklonila oziroma ga ni izdala. Sicer pa v drugih primerih, ko gre za prevzeme na področju trgovine, se vlada v skladu s svojo politiko nevmešavanja v neposredno gospodarjenje umika s tega področja in je izdala dovoljenje tudi pri različnih, med seboj konkurenčnih predlogih za prevzem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Naslednje vprašanje bo postavila gospa Majda Zbačnik.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lahko rečem že lep večer! Prvo vprašanje:
V javnosti se vedno pogosteje pojavljajo oglaševalne akcije Tobačne Ljubljana. Reklamna sporočila West One so se pojavila 16. aprila letos tudi v javnih glasilih - Delo, Dnevnik - ter na velikih obcestnih reklamnih panojih. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije je že o tem tudi obvestil republiškega tržnega inšpektorja, ker meni, da so takšne oglaševalne akcije v nasprotju s prvo in četrto alineo 13. člena zakona o omejitvah uporabe tobačnih izdelkov, Uradni list 57/96. Na plakatih West One se pojavljata mlada obraza, slogan je v jeziku mladih, "ultra izkušnja". Gre namreč za nerealno zavajajočo obljubo, povezano s cigareto in obetom erotike oziroma spolnosti. Kajenje tobaka pa ima povsem negativen učinek na kadilce, namreč raziskave kažejo, da je povezano z nastankom impotence pri moških. Torej je ta obljuba iz več razlogov zavajajoča in ima negativen učinek predvsem na mlade.
Vsem nam pa je znano, da je bil tako imenovani tobačni zakon sprejet z namenom, da se prepreči predvsem zasvojenost mladih s tobačnimi izdelki. Navedeni plakat pa ima za ciljno skupino predvsem mlado populacijo. Zato sprašujem Vlado in resorno ministrstvo:
Ali je res, da Tobačna Ljubljana razpolaga z mnenjem ministrstva za zdravstvo, ki je odobrilo to akcijo, in zato tržna inšpekcija ne more ukrepati, čeprav gre za kršitev 13. člena tega zakona?
Obveščena pa sem tudi, da ne glede na zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov Tobačna Ljubljana pospešuje prodajo tobačnih izdelkov tudi na nezakonit način, tako da po gostinskih lokalih in prodajalnah s tobačnimi izdelki najeti in za to usposobljeni študentje ponujajo in celo zastonj delijo njihove cigarete, izvajajo nagradne igre, delijo reklamno gradivo in podobno. In sprašujem Vlado in resorno ministrstvo:
Kaj je ukrenilo oziroma kaj namerava ukreniti, da zagotovi izvajanje zakona v praksi in prepreči navedene kršitve?
Obenem pa tudi dajem pobudo, da vlada pripravi ustrezno spremembo tega tako imenovanega kadilskega zakona, če meni, da sam zakon ni dovolj jasen v smislu sankcioniranja in ne dovolj stimulativen v smislu slogana "Življenjski stil brez cigarete".
In še drugo vprašanje, ki ga je postavil že gospod Kramberger. Tudi name kot predsednico odbora se je obrnila dr. Kaloperjeva, na kratko, v zvezi z uvedbo sistema za statistično zbiranje in spremljanje podatkov o kakovosti zdravstvene oskrbe ljudi z diabetesom v Sloveniji. Sprašujem Vlado Republike Slovenije:
Ali je ratificirala pravno nasledstvo saintvincentske deklaracije za uresničitev teh ciljev?
Kako se uresničujejo ti cilji, ali se zbirajo in spremljajo statistični podatki?
Ali se spremljajo podatki o kakovosti zdravstvene oskrbe ljudi z diabetesom?
Kje se ti podatki zbirajo, po kakšnih kriterijih, in če se ne, kdaj se bo k temu pristopilo? Prosim za ustni odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Vprašanje je za ministra za zdravstvo, dr. Marjana Jereba.
DR. MARJAN JEREB: Gospod predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci! Najprej naj omenim, da ima Slovenija verjetno v Evropi najbolj restriktiven zakon o tobačnih izdelkih. Za izvajanje tega zakona skrbijo inšpektorji, ki so notorično podhranjeni, kar se tiče personala in kar se tiče denarja. Tako, da ne moremo pričakovati, da bo inšpekcijska služba takoj vse kršitve tega zakona res lahko sankcionirala, se pa trudijo. Tobačna tovarna ne razpolaga z nobenim mnenjem ministrstva za zdravstvo, ki bi ji dovoljevalo kršitev kakšnega zakona.
Ali je bilo še kakšno vprašanje? (Poslanka odgovarja iz klopi.) Ukrenili bomo to, kar ukrepamo že sedaj - gledali bomo, da se zakon izvaja, kolikor mogoče striktno, da se kršitve sankcionirajo, in upamo, da bo to delovalo, kolikor bo delovalo. Drugega ne moremo narediti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Še dopolnilno vprašanje, gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Gospodu ministru hvala za odgovor. Vendar bi prosila malo bolj izčrpno, pisno, če lahko prosim, tudi na pubudo, ki sem jo dala, da se pač nekaj ukrene. Vsi vemo, da je inšpektorjev premalo; dajte pobudo oziroma v tej smeri nekaj storite, ker ne more biti opravičilo, da je premalo inšpektorjev. Treba je zagotoviti, da se zakon, ki smo ga sprejeli, lahko tudi izvaja, ker drugače zakon nima smisla. Zato prosim za podrobnejši pisni odgovor.
Glede diabetikov pa me zanima: Ali ste ratificirali jugoslovansko konvencijo o tej skupini?
Prosim za pisni odgovor na obe vprašanji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Vprašanje bo postavil gospod Ivan Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Dober dan članom vlade, poslankam in poslancem! Kadarkoli so poslanska vprašanja, na koncu je vedno dvorana skoraj prazna.
Prvo poslansko vprašanje imam za ministra za delo, družino in socialne zadeve:
Kaj je s statusom invalidske delavnice v Tolminu?
Šest podjetij se je dogovorilo, da bodo pri Soškem gozdnem gospodarstvu odprli delavnico za delovne invalide, pa nekaj mesecev ni več glasu.
Ali ne želimo ali ne moremo pomagati?
Drugo vprašanje pa imam za Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vprašanja sem dal pisno, bom pa postavil vprašanja okoli podjetja Hmezad kmetijstvo Žalec. Zanima me, gospod minister Ciril Smrkolj:
Zakaj ministrstvo ni upoštevalo ponudb kmetov, ki so bili pripravljeni samo v letošnjem letu obdelati prek 400 hektarjev kmetijskih površin oziroma hmeljskih površin, v naslednjih letih pa prevzeti v obdelavo vsa hmeljišča, ki jih je do sedaj obdeloval Hmezad Žalec, in hkrati prevzeti tudi vse obveznosti do zaposlenih?
Dajem pa tudi tri pobude. Ministrstvo naj izenači pogoje plačila podpore slovenskim hmeljarjem v letu 1999 s pogoji, ki so odobreni Perutnini Ptuj. V obeh primerih gre za razkorak v ceni, ki, če sem pravilno obveščen, znaša za hmeljarje 118.000 SIT na hektar, za Perutnino Ptuj pa 200.000 SIT za hektar.
Druga pobuda je, da še v letošnjem letu opravite razpis v lokalnem časopisu ali v Uradnem listu Republike Slovenije, in sicer za vsa hmeljišča v Republiki Sloveniji, ki se morajo dati na podlagi pravilnika o zakupu zasebnim hmeljarjem v dolgoletni zakup. Upravičenci do zakupa so lahko samo tisti hmeljarji, ki že kmetujejo na lastni zemlji in so kot lastniki oziroma solastniki zemljišč pokojninsko in invalidsko zavarovani iz kmetijske dejavnosti. Zemljišča se morajo deliti v skladu s proizvodnimi usmeritvami posameznih kmetij v smislu trdne družinske kmetije.
In zadnje, kar smo pogosto že govorili, vlada naj vendar vloži v parlamentarno proceduro zakon ali novelo zakona, ki bo jasno definiral, kdo in pod kakšnim pogojem ima lahko status kmeta. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Božič. Na prvo želi pisni odgovor, kljub temu, da po poslovniku, če je vprašanje postavljeno ustno, je potreben tudi ustni odgovor. Gospa državna sekretarka Kamnar.
HELENA KAMNAR: Torej, če ste imeli v mislih ustanovitev invalidskega podjetja s področja gozdnega gospodarstva, potem vam lahko povem, da je predlog že uvrščen na vladno sejo in jaz mislim, da bo ugodno rešen, da bo podjetje pridobilo status invalidskega podjetja. Tak je bil predlog s strani ministrstva. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Drugo, ministrstvo za kmetijstvo, gospod mag. Franc But.
MAG. FRANC BUT: Status kmeta je eno izmed tistih področij, ki jih bo urejal podzakonski akt zakona o kmetijstvu. Gre za v bistvu eno najpomembnejših, verjetno prvo splošno definicijo, ki spada v skupino definicij v zakonu o kmetijstvu oziroma na to nanašajočem se podzakonskemu aktu.
Kar se tiče Hmezada, bi dali podrobno pisno obrazložitev. Bi pa izpostavil že zdaj dva odgovora, da je bilo ne glede na željo ministrstva, da se zadeva uredi bolj ali manj skladno z vašim vprašanjem, zakaj ni bilo tako urejeno, v bistvu fizično nemogoče glede na rastno dobo in na nujna dela, ki jih je bilo potrebno v določenem trenutku v hmeljiščih izvesti. Bilo je seveda fizično nemogoče, da bi se kakorkoli ukvarjali z delitvijo teh zemljišč, dajanjem v najem in podobno, tudi če so bili ponudniki pripravljeni prevzeti določene obveznosti. Tako, da je pa generalna rešitev tega vprašanja smiselno bolj ali manj vezana na vsebino predlogov, ki ste jih vi podali. Bi pa dali natančen pisni odgovor na vaše vprašanje. Za to pa je potreben čas, da se k zadevi pristopi kompleksno, da se celotna zadeva reši kompleksno v določenem časovnem obdobju, nekaj mesecev, da se izpeljejo vsi ustrezni postopki.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Naslednje vprašanje bo postavil gospod Bojan Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, spoštovani predstavniki vlade! Kot sem najavil, bom postavil vprašanje Ministrstvu za zdravstvo oziroma ministru za zdravstvo.
Vsakih nekaj let se v moji dolini pojavi vprašanje bolnišnice Topolšica. Vedno, ko se ministrstvo odloči, da bo poskusilo kakšen tolar privarčevati, je na udaru oziroma kamen spotike ravno ta naša bolnišnica Topolšica. Vendar se v zadnjem času ta problem pojavlja vse pogosteje, vedno manj let preteče med enim in drugim dogodkom, ko poskušamo to bolnišnico ukiniti.
Nemogoče je to, kar se je zgodilo prejšnji teden, se pravi, da direktor tega javnega zavoda, katerega ustanovitelj je država, iz časopisa izve, kaj bo z njegovo oziroma z našo bolnišnico v dolini. Mislim, da je to nepravilen ali pa vsaj netakten pristop k reševanju tega problema, te težave pri nas. Sprašujem ministra za zdravstvo:
Kaj bo s to našo bolnišnico, se pravi usoda naše bolnišnice?
Ali potekajo kakršnikoli pogovori z vodstvom bolnišnice in z lokalno skupnostjo, za katero menim, da bi morala imeti tudi pomemben vpliv pri reševanju te zadeve? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Minister za zdravstvo, dr. Marjan Jereb.
DR. MARJAN JEREB: Spoštovani! Bolnišnica Topolšica je predmet živahnih razprav zaradi tega, ker se preurejajo nasploh razmere v slovenskih bolnišnicah. Jaz zagotavljam, da še ni nič določenega, da nimamo nobenih temnih načrtov zanjo, niti za kakšno drugo bolnišnico. Urejamo pa mrežo slovenskih bolnišnic s številom postelj, s številom timov, ki bodo obravnavali bolnike, in vse to bo sledilo potem, ko bo ta mreža enkrat urejena. Jaz se opravičujem za tisto, kar je prišlo v časopis; to je bila neka misel, to ni bil noben namen. Vprašanje je res razmerja moči ali pa obsega delovanja med celjsko bolnišnico in bolnišnico Topolšica. Te stvari še zdaleč niso urejene. Jaz upam, ko bo enkrat dokončno postavljena mreža, da se bodo uredile. Do takrat pa je bolnišnica Topolšica točno v istem položaju kot vse druge bolnišnice v Sloveniji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu ministru. Naslednje vprašanje bo postavil gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovani! Vprašanje Vladi Republike Slovenije:
V Bohovskem gozdu pri Mariboru na trasi predvidene gradnje avtocestnega odseka Pesnica-Fram so pred nekaj tedni našli množično grobišče ubitih v povojnih pobojih. V zvezi s tem sprašujem Vlado Republike Slovenije:
Kako bo ravnala z najdenimi posmrtnimi ostanki v Bohovskem gozdu?
Drugo vprašanje:
Kako bo trajno rešila celotni problem odkrivanja, izkopa in dostojnega pokopa posmrtnih ostankov, pobitih v množičnih pobojih?
Vprašanji sta povezani z dejstvom, da inštitut za sodno medicino nima dovolj prostorskih kapacitet za primerno hranjenje posmrtnih ostankov. Zato se v medijih pojavljajo stališča, da bi te ostanke sežgali, kar bi bilo skrajno nepietetno in s stališča pravne države ob vsem nesprejemljivo, saj sodni in drugi postopki še tečejo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod minister za pravosodje, gospod Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Predsedujoči! Hvala za besedo.
Prostor, v katerem se izkopavajo trupla, je ograjen, je pod nadzorom. Preiskavo, kazensko preiskavo zoper neznanega storilca, kar sicer tudi ne more biti drugače, vodi okrožno državno tožilstvo v Mariboru. Do sedaj je bilo izkopanih in predvsem zloženih skupaj 55 trupel. Najdeni so bili razni predmeti, oksidirani gumbi, katerih identiteno je težko ugotoviti, torej kateri uniformi naj bi pripadali. Najdeni so bili tudi gumijasti podplati. Najdena je bila tudi žica. Najdeno je bilo do sedaj 55 trupel.
Preiskava se nadaljuje. Še vedno zoper neznanega storilca. Stvar je v rokah državnega tožilstva. Državno tožilstvo bo odločilo, kako in kaj. Ali bo to preiskavo nadaljevalo, to je avtonomna odločitev državnega tožilca.
Glede vsega ostalega. Ali so nahajališče trupel pod avtocesto ali ne? Po vsej verjetnosti obstajajo. Moram opozoriti na vladni odlok, ki je bil izdan na predlog ministrstva za promet in zveze. Tako kot smo se za enkrat dogovarjali. Jutri se bomo tudi sestali. Po vsej verjetnosti, vprašanje dogovora, bo prevzelo izkop teh trupel ministrstvo za promet in zveze. Gre se za tista trupla, ki ležijo v samem telesu, v sami trasi avtoceste. Hvala lepa.
Prosil bi morda državnega sekretarja Preglja, če lahko v zvezi nadaljnjimi deli, kar se tiče same trase avtoceste, poda dodatna pojasnila. Če ima za potrebno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Gospod Žare Pregelj, državni sekretar ministrstva za promet in zveze.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Pri načrtovanju trase na tem področju, gre za mariborsko vzhodno obvoznico, in sicer za odsek od Slivnice do priključka na ptujsko cesto, smo se zavedali dokaj hudega problema in je cela vrsta potekov avtoceste odpadla ravno iz teh razlogov, glede na poznavanje teh dogodkov predvsem tamkajšnjih prebivalcev. Žal se, kot kaže, nismo mogli izogniti, ker se očitno ne da, popolnoma področju grobišč, in smo na žalost ugotovili, da kljub temu, da so po vseh znanih podatkih, letalskih posnetkih in podobno - gre za tako imenovano področje tankovskih grabnov, "pancer graben", ki je znano iz časov po drugi svetovni vojni - kljub temu, da se je izbral potek, ki je kazal na najmanjšo obremenjenost, se kljub vsemu nahajajo ostanki teh pobojev. Ni druge pomoči, kot postopati tako, kot zakonodaja veleva. Sama gradnja oziroma priprava na gradnjo - gre za predhodna dela - se je ustavila takoj, ko so se našli posmrtni ostanki, in so se pričele raziskave na podlagi zahtev tožilstva in sodne medicine. Tako, da bodo vsa ta opravila morala biti opravljena, kot se v takih primerih postopa.
V sami občini Maribor so seznanjeni s tem problemov že vrsto let in imajo že, menda, pripravljen nek koncept primerne ureditve tega področja, tudi shranitev oziroma postavitev določene kostnice, menda na samem pokopališču v Mariboru. Toda to je že poseganje v problematiko, ki jo morata tako vlada kot lokalna skupnost ustrezno rešiti, tudi zaradi izredne delikatnosti tega problema, saj gre za podobno področje, kot je znano v sosednji Avstriji, ki ga vsako leto obišče ogromno svojcev žrtev, ki so znane, ali pa vsaj približno vedo, kje naj bi to bilo.
Tako, da je problem, ki ga bomo reševali, izključno prioriteten. Gradnja bo tu pač morala počakati; tu ni nobenega dvoma. Nam sicer to ni všeč, toda, žal, tako je, in ni nobenih razlogov, da bi kdorkoli lahko špekuliral, da se bo gradnja ceste odvijala prek grobišč; ne bo se, dokler ne bodo vsa grobišča na območju trase - poudarjam - raziskana. Nadaljnja ureditev bo posledica odločitve vlade, ki bo sprejeta v prihodnjih tednih ali pa že mogoče dnevih. Vsekakor pa se moramo zavedati, da bo s tem nastopil določen strošek, ki ga verjetno, kar se tiče preiskav, mora kriti naročnik, investitor, to je Dars. Sama ureditev obeležja in shranitve ostankov pa verjetno ni samo stvar Darsa, ampak tudi koga drugega. Poudaril bi, da smo že dobili določene dopise iz raznih koncev na ministrstvo in da se je ministrstvo za promet in zveze odločilo, da bo odgovarjalo tako, kot bo vlada pri tem odločila, in zaenkrat vse postopke peljemo skladno s sklepi vlade in prek vladnih institucij.
Gradnja na tem področju je v useku. Razmišljali smo že tudi o spremembi samega poteka oziroma spremembi v obliki nekega objekta. Seveda bi pri tem morali uporabiti verjetno nek predor, kar pa spet na taki višini ni možno. Tako, da ni druge poti, kot opraviti te raziskave, urediti vse, kar zahtevajo, tako zakonodaja kot tudi pieteta do teh ostankov, in potem nadaljevati gradnjo, ko bo vse to opravljeno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu državnemu sekretarju. Poslanec je zadovoljen z odgovorom.
Prehajamo na naslednjega. Gospod Benjamin Henigman, ki ga pa ni, zato ima besedo gospod Janko Veber.
JANKO VEBER: Vsem lep pozdrav! Ponavljam vprašanje, ki sem ga postavil že na prejšnji seji, pa še nisem prejel odgovora. Vprašanje se pa nanaša na Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, in sicer v zvezi z delavci tekstilne tovarne Tekstilana Kočevje, ki so v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja v skladu s sprejetim programom lastninskega preoblikovanja v podjetje vložili lastninske certifikate.
Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo je podjetju že izdala drugo soglasje za vpis lastninskega preoblikovanja v sodni register. Vendar do lastninskega preoblikovanja ni prišlo, ker je bil nad podjetjem še pred vpisom lastninskega preoblikovanja uveden stečajni postopek in ta se je zgodil 13.2.1996.
V tej zvezi je pooblaščenec delavcev oziroma vlagateljev certifikatov že 22. maja 1996 zahteval od ministrstva za ekonomske odnose vračilo in ponovno preknjiženje vplačanih lastninskih certifikatov nazaj na račun imetnikov. Ministrstvo še do danes ni preknjižilo certifikatov na račune imetnikov, čeprav bi to lahko storilo z enkratnim nalogom agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje, ki vodi evidenco certifikatnih računov.
Zato sprašujem Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj: Zakaj ministrstvo ne vrne certifikatov?
Kje so ti lastninski certifikati?
Zakaj ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj imetnikom certifikatov ne odgovori? Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Odgovor bo podal dr. Pirkmajer, državni sekretar ministrstva za ekonomske odnose in razvoj.
DR. EDO PIRKMAJER: Hvala za besedo. Že zadnjič smo napovedali, da bomo dali odgovor. Jaz ta odgovor imam pripravljen in mogoče po današnji seji ga bomo lahko dali tudi v pisni obliki.
Upravičenci, zaposleni v podjetju Tekstilana, so vložili svoje certifikate na dva načina.
Prvi način je bil, da so sodelovali pri notranjem odkupu in dali potem nalog za prenos certifikatov na slovensko razvojno družbo oziroma takrat sklad za razvoj. Sklenili so o tem pogodbo. Z drugim soglasjem je bilo potrjeno, da se je podjetje preoblikovalo tako, kot je predvidel program preoblikovanja. Ti certifikati so bili preknjiženi, vezeti iz njihovih računov in s tem so delavci postali lastniki. Ko je bil uveden stečaj, je odvetnik kot pooblaščenec vlagateljev certifikatov zahteval, da se ti certifikati vrnejo. Šlo je za pogodbo, ki so jo vlagatelji certifikatov sklenili s skladom za razvoj. Sklad za razvoj od te pogodbe ni odstopil in dal vlagateljem pravico sodelovanja kot lastnikom v stečajni masi.
Obstajal je še drug način. To je sodelovanje pri delitvi premoženja. Prav tako za certifikate tudi te pogodbe ni bilo. Ti certifikati so bili potem vrnjeni zaposlenim, in sicer so bili vrnjeni 12.6.1997 na evidenčne račune lastniških certifikatov upravičencu. O tem je ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj dne 5.6.1997 pisno obvestilo pooblaščenca, se pravi odvetnika Pečenka in večina upravičencev je vrnjena certifikatna sredstva do 30.6.1997, ko je bil rok, vplačala v različne pooblaščene investicijske družbe. To je, tako sledi iz podatkov, ki smo si jih preskrbeli, ko smo to stvar pregledali. Skratka, gre za različen režim tam, kjer je bila sklenjena pogodba s skladom za razvoj, in tam, kjer je šlo za delitev teh certifikatov. Kolikor bo poslanec želel, mu bomo omogočili tudi pregled ustreznih dokumentov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Dodatno vprašanje, kolega Veber.
JANKO VEBER: No, torej se zahvaljujem za odgovore in seveda tudi v primeru, da bom pregledal to dokumentacijo, se tudi zahvaljujem za to možnost, ki je dana. Vendar bi pa rad opozoril, da vendarle do lastninskega preoblikovanja ni prišlo, in zaradi tega, ker ni prišlo do lastninskega preoblikovanja, in tudi stečajni upravitelj ne priznava vračila oziroma, da se sploh prijavijo v stečajno maso za vračilo, vsaj deloma teh vrednosti certifikatov. Tako da v tem delu odgovora seveda ne morem biti zadovoljen. Sem pa seveda zadovoljen s tistim, kar je bilo pač naprej obrazloženo, kajti dejansko v stečajni masi ni bilo omogočeno prijavljanje zahtev za vračilo teh certifikatov. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Pričakujemo, da bo detajlni pisni odgovor prišel. Prehajamo na naslednjega, ki bo podal vprašanje. Gospod Jože Zagožen. Pardon, gospod Čeligoj.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa. Svojo poslansko pobudo namenjam Ministrstvu za promet in zveze.
Hitra povezovalna cesta Postojna - mejni prehod Jelšane je zajeta v predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije, ki ga je državni zbor sprejel na svoji 10. seji.
Zaradi pravilne izbire smeri trase oziroma variante trase ter zaradi pravočasnega in smiselnega planiranja rezervacije prostora v posamezni lokalni skupnosti za bodočo hitro povezovalno cesto dajem ministrstvu za promet in zveze pobudo za izdelavo cestne študije in za izdelavo posebnih strokovnih podlag za izbiro variante trase za bodočo hitro povezovalno cesto Postojna - mejni prehod Jelšane.
Le s pravočasno izdelavo cestne študije in posebnih strokovnih podlag bo možno dati strokovno in pravilno oceno o poteku trase bodoče hitre povezovalne ceste ter na osnovi teh rezultatov rezervirati prostor v planskih dokumentih posameznih lokalnih skupnosti, po katerih ozemlju bo potekala hitra povezovalna cesta. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Čeligoj. To je bila pobuda. Državni sekretar želi odgovoriti.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Na to pobudo bomo seveda pisno odgovorili bolj natančno. Bi pa rad poudaril, da ministrstvo za promet in zveze ne more dati oziroma naročiti izdelave takih strokovnih podlag, ki bi že odločale o izbiri variante oziroma ki bi predvidele pripravo različnih variantnih potekov. To je namreč del postopka za pripravo lokacijskega načrta, ki ga na podlagi zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor sicer izvaja ministrstvo za okolje in prostor na pobudo ministrstva za promet in zveze. Ta postopek lahko ministrstvo za promet in zveze sproži šele takrat, kadar bo ta odsek del avtocestnega sistema, ki se uresničuje v okviru nacionalnega programa izgradnje avtocest. To še ni, tega še ni, vemo, iz znanih razlogov, gre pač za določene neurejene zadeve s sosednjo državo Hrvaško. Toda kljub vsemu je potrebno pripraviti določene študije in strokovne podlage za predlog novega nacionalnega programa, ko se bo izteklo štiriletno obdobje veljavnosti sedanjega. To je predvidoma leta 2001. V tem obdobju bo verjetno že potrebno začeti z aktivnostmi na teh smereh, ki so zdaj nekoliko zanemarjene. Gre predvsem za smeri Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, potem ta izredno problematična povezava od Kozine proti Ilirski Bistrici, s katero mi nekako mislimo nadomestiti - ne mislimo je pač izgrajevati, to so bila dosedanja razmišljanja glede na problematiko prostora, ampak jo nadomeščamo s to Postojna - Pivka - Ilirska Bistrica z eventualno deviacijo proti Razdrtemu oziroma Divači.
In pomembna smer, ki je stalno na dnevnem redu različnih meddržavnih srečanj, od Maribora prek Ptuja do Maclja, tako imenovana pirinska avtocesta, katere del je predviden oziroma že izgrajen, del pa predviden, da se bo zgradil v obliki mariborske vzhodne obvoznice in avtocestnega odseka Fram - Hajdina, to je povezava Maribora in Ptuja. Poleg tega pa imamo še odseke v Istri. Predvsem je tukaj Koper - Dragonja, ki naj bi tudi prerasel v hitro cesto oziroma v avtocesto, odvisno, kako bodo pokazale prometne študije.
Nedvomno je ministrstvo dolžno pripraviti ustrezne prometne študije, ki predvsem pokažejo, kdaj je potrebno pričeti postopek za izgradnjo nove prometnice na podlagi prometnih obremenitev. Glede samega krajinskega poteka pa je to problematika, ki jo obravnava priprava lokacijskega načrta, ko je ta projekt uvrščen. Ocena vrednosti je seveda potrebna za uvrstitev v nacionalni program in se naredi na podlagi idealnega gradbenega projekta, za katerega se uporabijo neke standardne študije, ki so bile že v preteklosti opravljene in so del strokovnega bogastva, ki ga ima direkcija za ceste oziroma celotno ministrstvo za promet in zveze. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa državnemu sekretarju. Ker Boruta Pahorja ni v dvorani, predlagam, da postavi vprašanje kolega Jagodnik iz iste poslanske skupine.
JOŽEF JAGODNIK: Hvala lepa, gospod podpredsednik, za vašo iznajdljivost. Spoštovane kolegice in kolegi! Rad bi postavil vprašanje, ki je morda celo deplasirano v tem trenutku, ampak vendarle ga postavljam v imenu nekega kolektiva 300 ljudi, zlasti pa njihovega vodstva. Začel bom takole. Nekoč je bil nek zakon, bilo je to leto 1991, ki se je imenoval zakon o delnem povračilu škode, povzročene z vojaško agresijo na Republiko Slovenijo v letu 1991. Ta zakon je doživel neke popravke v naslednjem letu in zanimivo je, da tega zakona ni v pravnem registru o veljavni zakonodaji. Preprosto ni ga. Zanimivo je, da sva s kolegom sekretarjem poslanske skupine iskala tudi po internetu in da je pripis na koncu tega zakona, potem ko je bil dopolnjen leta 1991 oziroma 1993, da se dopolnjuje še z datumom 22.9.1998. Tega dopolnila, tega pripisa nismo znali dešifrirati in ne vemo, za kaj gre.
Zakon je bil v bistvu jasen. Leta 1991 je zbral v posebnih členih nekaj sredstev, iz katerih se je delno poravnavala ta škoda. Seveda so se delovne organizacije, ki so utrpele to škodo, posamezniki, kmetije, prijavljali in to škodo tudi dobili v skladu s sredstvi, ki so bila na voljo. Certus v Mariboru je pridobil od prijavljene škode, ki je znašala okoli 4 milijone mark oziroma preračunal jih bom, okoli 400 milijonov slovenskih tolarjev, vsega 3,7%. In seveda ne bi bilo nič narobe, če ne bi bilo nekih dogodkov, ki so sledili in ki so se zvrstili še v lanskem letu. Vodilni iz tega podjetja trkajo na razna vrata, raznih ministrstev, kjer te obljube še vedno kar trajajo in trajajo. Obljube, da bo ta škoda vsaj delno še poravnana v večjem znesku, kot je omenjena, 3,7%. In povedal vam bom, na katera vrata so trkali in kje so dobivali odgovore. Trkali so na vrata ministra za promet in zveze, mag. Bergauerja. Trkali so na vrata gospoda ministra, ki smo ga danes, od katerega smo se danes poslovili, gospoda Dragonje. Trkali so na vrata gospoda Krapeža, ki ga tudi ni več, in trkali so na vrata podpredsednika vlade, gospoda Podobnika in povsod enake obljube, škoda bo poravnana. Jaz se zavedam, da je zakon morebiti celo izčrpan, na vsak način sredstev teh ni.
Zakaj torej obljube? In kdo izmed predstavnikov vlade mi lahko sploh odgovori na to vprašanje? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa za zgodbo in seveda za vprašanje za Vlado. Minister za obrambo. Izvolite.
DR. FRANCI DEMŠAR: Hvala. Bomo skoordinirali odgovor in pisno odgovorili. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Naslednji, ki bo postavil vprašanje, Mirko Zamernik. Ga ni. Izidor Rejc je že postavil, gospod Jagodnik je že postavil, Franc Čebulj je tukaj. Naslednji je Aurelio Juri. Prosim? Ja, bom videl, poslanske skupine morajo vsaj približno povedati. Juri, Malovrh, ga ni. Aurelio Juri. Tu pa lahko pride gospod Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Morda se bo kdo od vas spomnil, da sem 10. marca lansko leto prvič napovedal vprašanje o regionalizmu, osebno za predsednika Drnovška. Odgovora nisem dobil in sem ga nekajkrat še posebej prosil, naj mi odgovori.
Mislim, da bi bilo nekorektno do vas poslancev, pa tudi do javnosti, če ne bi obvestil javnosti, da sem pred dnevi dobil odgovor. Odgovor sem dobil po več kot enem letu, konkretno po 400 dnevih. Ta odgovor sem dobil v pisni obliki pred nekaj dnevi, kot rečeno, vendar sem iz preučevanja tega odgovora ugotovil, da je bil odgovor napisan že lansko leto, vendar po pomoti ga nisem pravočasno dobil.
To sem sklepal po dveh delih tega odgovora. Prvi del govori o tem, kaj bo vlada storila glede regionalizma že v lanskem letu, pa tega seveda ni storila.
In drugo, v tem odgovoru je napovedana predstavitev, javna predstavitev mnenj, ki smo jo opravili že prejšnji teden, vlada pa pravi, da bo pripravljena v prihodnje.
Imam dodatno vprašanje za predsednika vlade in želim, da mi osebno nanj odgovori. To dopolnilno vprašanje se nanaša na predlog, ki ga je 33 poslancev tega državnega zbora vložilo za spremembo ustave. Rad bi konkretno od dr. Drnovška, predsednika vlade, odgovor na to, kako gleda na to ustavno spremembo. Ne bi se namreč želel zadovoljiti z njegovim stališčem, da karkoli bo ta zbor za spremembo ustave sprejel, to bo vlada spoštovala. To je namreč jasno in njena dolžnost. Želim, da se vsebinsko opredeli do predloga 33 poslancev iz sedmih poslanskih skupin. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Vaše vprašanje bomo posredovali predsedniku vlade in upamo, da boste čimprej dobili pisni odgovor.
Gospod Marijan Schiffrer se vprašanju odpoveduje; Franca Jazbeca ni tukaj. Branko Kelemina, ali boš postavil vprašanje, kolega?
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Na hitro bom postavil dve ali tri vprašanja.
Ministrstvo za zunanje zadeve je nekdanjemu delavcu stalne misije Republike Slovenije pri zvezi Nato izdalo potrdilo, iz katerega je razvidno, da je v njem vpisan trikrat manjši bruto znesek plač, kot je znašala neto plača, ki jo je prejemal v Bruslju (na primer, približno 96.000 bruto, to je neto 60.000). Ministrstvo za zunanje zadeve je pojasnilo: "Osnova za obračun prispevkov je tako imenovana tolarska plača, ki je primerljiva s plačo na podobnem delovnem mestu v domovini, ne pa tista, ki jo v resnici prejema." To naj bi urejala neka uredba iz leta 1992.
Sedaj sprašujem ministrstvo za zunanje zadeve, če je to sploh res, da se to dogaja. Če je to res, potem prosim za obrazložitev, iz katerih postavk in v kakšni višini je sestavljena plača za posamezno kategorijo delavcev, zaposlenih v tujini.
Ministrstvo za finance prosim, da obrazloži, kateri predpisi urejajo ta področja. Ali ministrstvo meni, da ministrstvo za zunanje zadeve krši zakonodajo? Kako boste ukrepali, če se ugotovi, da je kršena zakonodaja? Kajti tak način obračunavanja plač - če je to v sorazmerju z ostalimi pravičniki v tej državi, bomo ugotovili.
Naslednja zadeva. S 1. julijem 1999 bo v veljavo stopil zakon o davku na dodano vrednost. Poleg priprav na izvajanje tega zakona pa so nujni tudi drugi ukrepi. Najpomembnejši je prav gotovo zagotovitev večje plačilne discipline vseh zavezancev zakona o davku na dodano vrednost.
Ministrstvo za finance sprašujem, kakšne ukrepe so in bodo sprejeli za zagotovitev večje plačilne discipline do uvedbe davka na dodano vrednost.
No, ker imam še nekaj časa, naj povem še nekaj. Glede na prvo vprašanje v zvezi z izplačevanjem bruto plač naših predstavnikov v tujini, mislim, da je zelo nepošteno in nekorektno, da se celo navaja, da tudi nekatera podjetja, ki delajo v tujini s svojimi delavci, obračunavajo na isti način. Ampak to je res! Ko sem bil sam podjetnik, sem ugotavljal, da sem jaz v domovini obračunaval višjo osnovo za plačilo prispevkov in davkov kot tisti, ki so imeli zaposlene delavce v tujini in so pri nas plačevali prispevke. Lahko si predstavljate! Tu sem višjo plačo - dejansko so imeli zunaj plačo trikrat večjo od tiste, ki sem jo jaz obračunaval mojim delavcem. Oni so pa tukaj obračunavali prispevke samo od nižje plače, kot sem jo jaz v domovini. To je bila čista kraja in še danes pravite, da se to dogaja in isto dela ministrstvo.
Da bo nekdo za 60 tisoč neto plače v tujini delal, nek predstavnik, kakršnekoli, naše države, mislim, da ni normalno in prosim za obrazložitev.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Kar več vprašanj. Na prvo vprašanje bo odgovoril gospod Juri, državni sekretar iz ministrstva za zunanje zadeve. Izvolite.
FRANCO JURI: Odgovor poslancu bo posredovan v pisni obliki. Vendar že sedaj lahko zagotovimo, da vse temelji na znanih predpisih in je povsem zakonito.
Vendar v detajlih bomo odgovorili pisno.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospa Kolarjeva, izvolite.
MILOJKA KOLAR: Lep pozdrav prisotnim! Odgovorila bi na vprašanje gospoda Kelemine, vezano na finančno disciplino ob uvedbi davka na dodano vrednost.
Naj povem, da na ministrstvu za finance, skupaj tudi z ostalimi resorji, se pripravljajo ukrepi oziroma, bolje rečeno, zakoni po hitrem postopku, ki naj bi bili sprejeti v tem parlamentu pred uvedbo davka na dodano vrednost. En del ukrepov se nanaša na tako imenovano čiščenje sodnega registra, kjer naj bi se po hitrem postopku iz registra zbrisali vsi tisti subjekti in pravne osebe, ki, prvič, niso usklajeni z zakonom o gospodarski družbi in ki nimajo zaposlenih, enako pa tudi vsi tisti subjekti, ki so blokirani več kot 12 mesecev.
Posebni ukrepi bi bili predvideni za te subjekte, ki bi se črtali iz registra, pa imajo še tudi zaposlene. S tem bi se razrešil velik problem sistema blokad in delovanja tako imenovanih pravnih oseb, ki ne poslujejo in so mrtve. S tem bi se izognili možnosti poslovanja z nekom, ki v bistvu ni pravi pravni subjekt in prevzema obveznosti, ki jih potem ne poravnava.
Drugi del oziroma sklop elementov, ki se nanašajo na zboljšanje finančne discipline, pa je v tem delu, da se predvideva poseben sistem, da temu tako rečem, zavarovanja in poravnavanja plačil oziroma ukrepov, do katerih pride, če nek subjekt pravočasno v skladu s pogodbenimi odnosi po vzoru ni v stanju poravnavati obveznosti. Dane so neke prehodne rešitve, v kolikem času se mora bodisi finančno sanirati, da je zopet plačilno sposoben, bodisi da se predlaga oziroma mora biti uveden stečaj. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospe Kolarjevi. Dopolnilno vprašanje?
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Kar se tiče finančne discipline oziroma kako urediti te zadeve. Jaz imam tudi en predlog. Ker velja svobodno tržno gospodarstvo, se vsa plačila izvajajo na osnovi pogodb plačil. Jaz bi predlagal takole. Kdor v tistem roku, ki je v pogodbi napisan, ne plača še v roku 15 dni, ko poteče rok, začnejo teči seveda obresti, v roku 15 dni, če ne plača, naj ima možnost, je treba vso zakonodajo tako spremeniti, da ima možnost odvetnik napisati izvršbo. Če se nihče na tisto izvršbo ne prijavi, pritoži, je treba enostavno iti na sodišče in to izterjati. Razumete? To je treba izterjati, to mora iti naprej, hitro. Če čakamo mesec, dve leti in na sodišču postavljamo zadeve, to ne gre nikamor. Pod takimi pogoji, kot zdajle vladajo tukaj, ne vem, kdo bo dejansko potem dve, tri, štiri leta financiral ali pa nikdar dobil, financiral davek na dodano vrednost, nazaj pa nikoli dobil povrnitve teh stroškov, če ne bo dobil plačanega računa. Da ne govorim o majhnih obrtnikih, ki bodo tukaj izredno zapostavljeni oziroma ogroženi, če tako rečem, kar se seveda v tujini ne dogaja, ker so majhni podjetniki, obrtniki posebej zaščiteni oziroma plačujejo svoje davke na osnovi plačane realizacije, kar pa seveda pri nas ni pogoj.
Kar se pa tiče zunanjega ministrstva, upam, da bo ta odgovor temeljit in bom jaz to preveril tudi prek ustavnega sodišča, če bo potrebno, ali so ti predpisi v skladu z vsemi temi, kar vi govorite tukaj. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Še 42. je na vrsti, ampak jaz se odpovedujem svojemu vprašanju, ker ste vsi skupaj že verjetno utrujeni. Odgovor bom poskušal dobiti na ministrstvu, drugje. Zato predlagam, da danes zaključimo. Torej zaključujem 2. točko 13. redne seje državnega zbora in prekinjam to sejo do jutri, do 10.00 ure, ko bomo nadaljevali, prosim posluh še tisti redki, ki ste tukaj, s 4. točko dnevnega reda. 3. točka se težko izvaja, kajti minister je službeno zadržan in se je pismeno opravičil. Jutri ob 10.00 uri začnemo s 4. točko dnevnega reda in po vrstnem redu dalje do 14. točke dnevnega reda. Upamo, da bomo do tam prišli, ampak ne verjamem. Vsem hvala za vztrajanje do pozne ure in lep večer. Hvala lepa.
(SEJA JE BILA PREKINJENA DNE 20. APRILA 1999 OB 19.30 URI.)