Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.06 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 10. seje državnega zbora Republike Slovenije.
Prosim, da se, kolegice in kolegi, posedete po svojih poslanskih sedežih in prisluhnete predsedujočemu.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, Feri Horvat, Borut Pahor, Zmago Jelinčič, Miroslav Luci, Josip Bajc do 15.00 ure, Jakob Presečnik do 16.00 ure, Janko Veber, Ivo Hvalica, Mirko Zamernik, Rafael Kužnik za pričetek seje, Ivan Kebrič za pričetek seje, Leon Gostiša in Ciril Pucko.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. 62 poslank in poslancev; državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije, guvernerja Banke Slovenije, dr. Franceta Arharja, in predstavnike sodnega sveta. Vse lepo pozdravljam!
Kolegice in kolegi, na klop ste prejeli poročilo mandatno-imunitetne komisije v zvezi s prenehanjem mandata poslancu državnega zbora, zato najprej prehajamo na razpravo o UGOTOVITVI PRENEHANJA MANDATA POSLANCU DRŽAVNEGA ZBORA. Poslanec Boris Sovič je dne 18.12.1998 obvestil državni zbor, da bo od 1.1.1999 opravljal poklicno funkcijo župana mestne občine Maribor, kar je nezdružljivo s funkcijo poslanca.
O obvestilu je razpravljala tudi mandatno-imunitetna komisija državnega zbora in je zboru pisno poročala. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Ali želi besedo kdo od poslank in poslancev? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Na podlagi navedenega in v skladu z 9. členom zakona o poslancih državni zbor seznanjam z naslednjim ugotovitvenim sklepom:
Državni zbor Republike Slovenije ugotavlja, da je bil gospod Boris Sovič izvoljen za župana mestne občine Maribor in je stopil v poklicno funkcijo župana s 1.1.1999, kar je po 10. členu zakona o poslancih nezdružljivo s funkcijo poslanca. Zato mu v skladu s peto alineo prvega odstavka in drugim odstavkom 9. člena zakona o poslancih preneha mandat z današnjim dnem.
Dovolite mi, da se na tem mestu zahvalim našemu dosedanjemu poslanskemu kolegu, gospodu Borisu Soviču, za njegovo delo v državnem zboru, za njegovo prizadevno vodenje odbora državnega zbora za znanost in tehnologijo ter mu zaželim, da bo na odgovorni funkciji župana mestne občine Maribor uspešno opravljal svoje delo. (Aplavz.) Prehajamo na obravnavo posameznih točk dnevnega reda. Pisno smo vas tudi obvestili, kakšen je vrstni red točk, ki jih bomo obravnavali danes in jutri oziroma v nadaljevanju 10. redne seje. Mislim, da imate vsi to gradivo pred seboj. Samo preletel bom. Najprej je točka volitve in imenovanja, nato je 59. točka, akt o odreditvi parlamentarne preiskave o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču. Nato je 48. točka, predlog zakona o presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja v prvi obravnavi. Nato je 34. točka, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravniškem državnem izpitu, skrajšani postopek. Nato je 13. točka, predlog zakona o rudarstvu, prva obravnava, in naprej, kot so točke navedene. Prosim in predlagam, da se maksimalno držimo dogovorjenega vrstnega reda obravnav točk 10. redne seje.
Prehajamo torej na NADALJEVANJE 6. TOČKE DNEVNEGA REDA - VOLITVE IN IMENOVANJA. K tej točki sem vabil tudi predlagatelje oziroma njihove predstavnike in jih še enkrat lepo pozdravljam. Poleg predstavnikov sodnega sveta in guvernerja Banke Slovenije pozdravljam tudi predstavnika ministrstva za zdravstvo, ki bo sodeloval pri točki, če bo potrebno, za soglasje k imenovanju člana zdravstvenega sveta. Med nami je državni sekretar gospod primarij dr. Zajec. Prehajamo torej na predlog odloka o soglasju k imenovanju člana zdravstvenega sveta. Minister za zdravstvo je državnemu zboru v soglasje predložil predlog o imenovanju prof. dr. Uroša Skaleriča, doktorja stomatologije, za člana zdravstvenega sveta. Ali želi predlagatelj besedo? (Ne želi.) Predlog je obravnavala komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Zboru je predložila poročilo in predlog odloka. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? Razprave ni, jo zaključujem in prehajamo na odločanje o predlogu odloka o soglasju k imenovanju prof. dr. Uroša Skaleriča, doktorja stomatologije, za člana zdravstvenega sveta. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (61 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog odloka sprejet.
Prehajamo na odločanje o predlogih sodnega sveta za izvolitev v sodniško funkcijo. Sodni svet je državnemu zboru predložil 7 predlogov za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniška mesta okrajnih sodnic na okrajnem sodišču v Ljubljani, Murski Soboti, Žalcu in na Ptuju in višjih sodnic na upravnem sodišču Republike Slovenije ter na zunanjih oddelkih v Mariboru in Celju. Želi predstavnik sodnega sveta besedo? (Ne želi.) Predlog je obravnavala komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Ali želi besedo predstavnik komisije? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Poslanke in poslanci? (Ne.) Ker ni razprave, jo zaključujem in prehajamo na odločanje o posameznih predlogih. Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Andrejke Burja-Kračman na sodniško mesto okrajne sodnice na okrajnem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.) Kdo je za predlagani odlok? (53 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcije gospe Karin Ščap-Gubič na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Murski Soboti. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (56 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Mateje Kreča na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Žalcu. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Brede Cerar na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču na Ptuju. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Žive Mejak na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka v sodniško funkcijo gospe Sonje Kočevar na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije, zunanji oddelek v Mariboru. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Majde Kovačič na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije, zunanji oddelek v Celju. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na glasovanje o predlogu odloka o imenovanju viceguvernerja Banke Republike Slovenije. Predlog za imenovanje gospoda Andreja Ranta za viceguvernerja Banke Slovenije je v obravnavo zboru predložil guverner Banke Slovenije. Ali želi predlagatelj besedo? (Ne želi.) Predlog je obravnavala komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Zboru je tudi pisno poročala in predložila predlog odloka o imenovanju. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ali želi besedo kdo od poslancev in poslank? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog odloka o imenovanju gospoda Andreja Ranta za viceguvernerja Banke Slovenije. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (57 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.) Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Zahvaljujem se predstavnikom posameznih institucij, ki so pripravili predloge in so bili na tej seji prisotni.
Prehajamo na 59. TOČKO DNEVNEGA REDA - AKT O ODREDITVI PARLAMENTARNE PREISKAVE O VPLETENOSTI IN ODGOVORNOSTI NOSILCEV JAVNIH FUNKCIJ V ZVEZI Z NAJDBO OROŽJA NA MARIBORSKEM LETALIŠČU, EPA 496/2.
Zahtevo za uvedbo parlamentarne preiskave je na podlagi 93. člena ustave Republike Slovenije državnemu zboru predložila skupina 34 poslancev in poslank. Ali želi predstavnik predlagateljev zahteve besedo? (Ne želi.) Skupina poslank in poslancev je tudi predlagala širitev zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave, in sicer glede opreme in orožja v skladišču Ložnica. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisne razprave ni. Razpravo ostalih poslancev omejujem na 5 minut. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo. Ugotavljam, da na podlagi drugega odstavka 4. člena poslovnika o parlamentarni preiskavi je zbor o zahtevi za uvedbo parlamentarne preiskave, torej se ne glasuje. Ugotavljam, da je državni zbor odredil parlamentarno preiskavo o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču ter v zvezi z opremo in orožjem v skladišču Ložnica.
Namen preiskave je ponovno ugotoviti, ali in v kakšni meri so v nezakonito trgovanje z orožjem vpleteni nosilci javnih funkcij. Državnemu zboru tudi predlagam, da sprejme še naslednji predlog sklepa.
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve se zadolži, da v čim krajšem času, v skladu z vsebino odrejene parlamentarne preiskave, zboru predloži predlog odloka o ustanovitvi in sestavi preiskovalne komisije. Ali želi kdo o tem predlogu sklepa razpravljati? (Ne želi.) Ta predlog sklepa dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa? (56 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
S tem zaključujem 59. točko dnevnega reda.
Prehajamo v skladu z dogovorom na 48. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O PRESADITVI DELOV ČLOVEŠKEGA TELESA ZARADI ZDRAVLJENJA.
Spoštovane kolegice in kolegi!¨Prosim, da z razumevanjem sprejmete moj naslednji predlog, ki se glasi.
Po dogovoru na vodstvu državnega zbora vas v zvezi z razpravo o posameznih točkah dnevnega reda obveščam, da bomo vsakokratni predsedujoči seje v zvezi z vsako točko dnevnega reda, na podlagi drugega odstavka 69. člena poslovnika, predlagali, da lahko poslanec o istem vprašanju govori le enkrat, in sicer največ deset minut, če je k razpravi prijavljen pisno oziroma pet minut v primeru, če se k razpravi pisno ni prijavil.
Na podlagi te poslovniške določbe predlagam, da se pri 59. točki dnevnega reda glasuje o predlogu, da vsak poslanec lahko razpravlja samo enkrat, in sicer največ deset minut. Torej, pri 48. točki dnevnega reda vsak poslanec lahko razpravlja samo enkrat, in sicer največ deset minut. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za tak proceduralni sklep? (39 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Besedo ima državni sekretar, gospod Zajec.
DR. JANEZ ZAJEC: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Dovolite mi, da na kratko predstavim zakon v prvem branju, zakon o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja.
Ta zakon je bil usklajen z direktivami Evropske unije in z zahtevami Sveta Evrope, tako da je zakon v popolnem pravnem redu z Evropo. Zakon ima šest poglavij. Vsako poglavje ima po šest do sedem členom. Jaz bi vas pa rad seznanil samo o novostih, ki so v tem zakonu glede na star veljavni zakon, ki smo ga imeli še iz Jugoslavije in star slovenski zakon.
Pomembni sta dve novosti, in sicer: ustanavljamo javni zavod Slovenija-Transplant, ki je izredno pomembna zadeva, da se lahko vključimo v evropsko združenje transplantacijskih centrov v Evropa-Transplant. Zaradi tega bo zavod lociran kot samostojen zavod v Ljubljani in bo imel koordinacijsko vlogo tako na področju zbiranja donorskega programa, transplantacijskega programa, celotne informatike in tudi stikov z mednarodnimi inštitucijami.
Druga novost, ki je pomembna, je v 13. členu, v katerem govorimo, kako in na kakšen način se lahko odvzemajo organi živega in umrlega človeka. Tu imamo novost, ki se je poslužuje največ evropskih držav, Anglija, Italija, Švedska, in sicer tako imenovano pasivno privolitev. Če umrli za časa življenja ni jasno izrazil volje, ali daje organ na razpolago oziroma svoje telo na razpolago za odvzem organov ali ne, potem se svojce o tem obvesti. Če svojci ne nasprotujejo, se lahko odvzem opravi. To je bistvena razlika od sedaj, ko smo morali od svojcev pridobiti dovoljenje.
Tako mislim, da sta ti dve spremembi zelo pomembni. Da pa je zakon izredno pomemben, je tudi dokaz, da smo mi že v letošnjem letu, ko smo se pripravljali na ustanovitev Slovenija-Transplanta, en del tega zametka že ustanovili v Ljubljani, da smo dvignili število donorjev za organe iz preteklih let od 10 do 11 v letu 1998 na 25, kar pomeni izreden napredek in smo število transplantacij v Sloveniji v lanskem letu praktično še enkrat povečali. Tako da jaz predlagam, glede na to, da noben odbor državnega zbora, prav tako tudi državnega sveta ni imel bistvenih vsebinskih pripomb, bile so samo pravnotehnične, da ta zakon podprete in da bomo za drugo branje pripravili še tiste pravnotehnične pripombe, ki so jih dali poslanci na odboru za zdravstvo in socialne zadeve.
Istočasno se zahvaljujem poslanki dr. Zbačnikovi. Mi smo ves čas govorili o zakonu o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa in pri prepisovanju je prišlo do pomote in je odvzem izpadel. Zaradi tega imam jaz ves čas pred seboj zakon o odvzemu in transplantaciji. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa državnemu sekretarju, primariju Zajcu.
Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. Besedo ima gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav v tem novem letu. Naš odbor je obravnaval ta predlog zakona o, naj rečem dopolnjeno, odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja, prva obravnava, že na 34. seji 5.6.1998. Osnovno uvodno obrazložitev je že predstavil državni sekretar primarij Zajc.
Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve k predlogu zakona nima konkretnih pripomb ustavnopravne narave. S pravnotehničnega vidika pa ima sekretariat konkretne pripombe k posameznim členom, ki bi jih bilo potrebno v kasnejših fazah zakonodajnega postopka terminološko definirati.
V razpravi so člani odbora, predvsem zdravniki, poudarili, da je končno prišel zakonodajni postopek predlog zakona, ki ureja neko področje, ki v slovenski, sicer zelo razviti, medicini pomeni neko zavoro v razvoju. Odbor je glede na pristojnost dolžan predlog zakona podpreti in tudi na državnem zboru pospešiti razpravo o navedeni temi. Člani odbora so tudi pozdravili ustanovitev novega zavoda Slovenije Transplan, ki bo pomenil bistveni premik v urejanju zadev s področja presajanja in transplantacije. Seveda pa bo potrebno tudi urediti še nekaj tehničnih vprašanj.
Veliko dilem je bilo, kaj če pride do zlorabe. Zdravniki so poudarjali, da moramo vedeti že vnaprej, da tudi sam zakon ne bo preprečil zlorab. Potrebna so sicer dobra zakonska določila in pravna, vendar če ne bo nadgradnje na moralno etičnem področju nam nobena komisija zagotavljanja smrti za odvzem organov in za presaditev organov ne bo pomagala.
Potem je pa odbor sprejel naslednji sklep, da je predlagani zakon o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja, prva obravnava, primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo. In še eno dodatno stališče, da se naj upošteva mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Sama sem pa danes še vložila dodatno stališče k spremembi naslova oziroma dopolnitvi, ki mislim da je res po pomoti izpadlo, za odvzem in presaditev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vaše dodatno stališče in vaša razprava bi sodila v razpravo poslank in poslancev in predlagam, da jo kot tako tudi sprejmemo. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? Gospa Zbačnikova ima besedo v imenu poslanske skupine socialdemokratov.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat lepo pozdrav. Naša poslanska skupina ta predlog zakona zelo pozdravlja in meni, da ga je nujno treba čimprej sprejeti ter da pravzaprav že res nekoliko kasnimo in je škoda, da ga nismo že prej sprejeli. Zakaj je ta zakon tako nujno potreben? Naj navedem samo nekaj bistvenih točk. Prvič. Ker brez tega zakona vlada Republike Slovenije ne more ustanoviti zavoda Republike Slovenije za odvzem in presaditev organov in tkiv, to se pravi Slovenija-Transplanta.
Drugič. Za organizacijo in za promocijo transplantacijskega programa je nujno potrebna podzakonska podlaga za financiranje.
Tretjič. Šele s sprejemom tega zakona bomo lahko postali evropsko primerljivi tudi na tem področju. Evropa se namreč čudi, kako da v 6-ih letih še nismo uspeli tega zakona sprejeti.
Četrtič. Zakon potrebujemo za potrebe slovenskih državljanov, saj so za mnoge bolnike organi življenjsko potrebni. Naj samo navedem, na primer transplantacija srca in jeter pomeni praktično ozdravitev na smrt bolnega. Transplantacija ledvic pomeni veliko izboljšanje kvalitete življenja ledvičnega bolnika, ki po transplantaciji ni več vezan na dializni aparat, obenem pa pomeni tudi veliko finančno razbremenitev zdravstvenega zavarovanja, saj se stroški zdravljenja že leto po izvedeni transplantaciji zmanjšajo na 15 do 20% stroškov dializnega bolnika, dializnega zdravljenja. To so bistveni elementi, zaradi katerih vas prosim, da ta zakon podprete in da ga vlada čimprej pripravi za drugo branje. Potem bom pa še nekaj dodala k dodatnemu stališču. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Zbačnikova. V imenu poslanske skupine LDS, kolega Gasparini.
MARIO GASPARINI: Hvala, gospod predsednik. Mogoče iz drugega zornega kota pogledamo to stvar, kako je tekla, mogoče bolj strokovno. Torej pred nami je dolgo pričakovana zakonodaja, ki ureja odvzem in presaditev organov ali delov organov zaradi zdravljenja. Zakon pričakujejo izvajalci tovrstnega zdravljenja, predvsem pa bolniki kandidati za presaditev. Ni potrebno poudariti, da bolniki pričakujejo s posegom izboljšanje svojega načetega zdravstvenega stanja ali celo podaljšanje življenja. Ta način zdravljenja potrebuje biološki človeški material, tkiva, organe, celice. Prenos biološkega materiala živega dajalca z namenom zdravljenja je takoj v začetku naletela na medicinske, strokovne težave in na pravne ovire.
Pravna ureditev, to ugotavljamo tudi danes, ni sledila strokovnim dosežkom. V večini držav je desetletja zamujala, pri nas so bili na tem področju sprejeti akti, ki so za današnji čas zastareli. Ta zakon omogoča, da pravne dileme odpravi, razumljivo, ne v celoti, in na ta način sledi dosežkom medicinske stroke. Zdravljenje s presaditvijo je tvegano in zahtevno, ravno zaradi tega so prisotne številne ovire. Stroka ne miruje. Zahteva je, da se istočasno vključi tudi pravna ureditev. Material za tovrstno zdravljenje dobimo od živega ali mrtvega dajalca, zaenkrat je dajalec človek, jutri bo lahko tudi živalskega porekla. Živi dajalec je skoraj vedno bližnji sorodnik, ki prostovoljno daruje organ, tako pomaga bolnemu članu bližnje družine. Presaditev v tem primeru je skoraj pravno čista.
Medicinsko se postavlja vprašanje, kajti z odvzemom postane darovalec prostovoljni invalid v večji ali manjši meri. Dodati je potrebno, da v zvezi s posegom so pri dajalcu možne komplikacije. Zakoni, ugotovitve in drugi vplivajo na stališče medicine, da ne priporoča živega dajalca, temveč da je dajalec mrtva oseba. Mrtva oseba je idealna banka za tovrstno zdravljenje. Odvzem tkiva, organa mrtve osebe je deležne različnih ocen. Prevladuje ocena, da je življenje sveto in nedotakljivo. Ocena je zelo pomembna in ni zakona, ki bi jo ovrgla. Bioetika se je opredelila, da mrtvi osebi priznava spoštljiv odnos, ki je na meji med usmiljenjem do pokojnika in posebnih interesov za uporabo mrtve osebe.
Uporaba mora biti zakonsko urejena. Upravičenost odvzema organov se opravičuje s tem, ker se to uporablja z namenom reševanja drugih življenj ali za zmanjšanje življenjske stiske živih oseb.
Če smo to dojeli, potem je potrebno definirati, kdaj je nastopila smrt. Zavedati se moramo, da moramo smrt ugotoviti čimprej oziroma da lahko transplantiramo živo tkivo, živi organ. Stroka je potrebovala precej časa, da bi zakonodajalec sprejel stališče možganske smrti. Danes je to rešeno: stroka je postavila kriterije za ugotovitev smrti individue in s tem omogočila presaditev še vitalnih organov tkiva. Vedeti je potrebno, da nam aparature, ki se uporabljajo, omogočajo, da obdržimo organe vitalne tudi po ugotovljeni možganski smrti. Kljub temu imamo malo časa za odvzem; vsako podaljšanje vpliva negativno na uspeh posega.
Istočasno je stroka uvedla nove učinkovite metode shranjevanja organov, razvila solidno operativno tehniko in usposobila medicinski personal. Ko je bilo to rešeno, so se pojavile ovire, ki še vedno otežkočajo poseg. Mrtva oseba se je že pred smrtjo lahko pisno ali ustno opredelila, da dovoljuje odvzem, ne dovoljuje odvzema ali o tem sploh ni podatkov. Svojci mrtve osebe so do sedaj obdržali pravico odločanja o odvzemu, ne glede na željo pokojnika, tudi v primeru, ko je na presaditev privolil. Prav tu je moja dilema: kako spremeniti mišljenje pri oceni darovanja organa mrtve osebe in omogočiti zdravljenje druge osebe. Zelo počasi, vendar konstantno se spreminja ta dilema v pozitivno smer. Dokaz naj bi bilo povečano število transplantacij, ki jih beležimo v večini držav Evrope, pri nas se dogaja nekaj podobnega.
Svojci mrtvega na vprašanje privolitve za odvzem več ali manj odgovarjajo: pokojnik ni želel darovati organa, ne dovolimo iznakaženje pokojnika, pokojnik je želel upepelitev, versko prepričanje nam ne dovoljuje, ne moremo čakati na formalnosti, in drugo. Argumenti svojcev so tehtni in zaslužijo naše spoštljivo obnašanje. Oviro je treba premagati. Pravilna predstavitev problema, spoštljiv način komuniciranja in spoštljiv odnos do mrtve osebe so argumenti, ki bodo prepričali svojce za pristanek in s tem število presaditev organov povečali tudi pri nas. Insistiranje na pristanku svojcev je najslabši način za pridobitev pristanka za odvzem.
Nenazadnje je bilo nujno rešiti organizacijo in plačilo. Ustanovitev Slovenije-Transplanta bo pripomogla k ureditvi zdravljenja, vendar brez sodelovanja z drugimi tovrstnimi organizacijami v drugih državah, predvsem z Evro-Transplantom, ne vidim velikega premika. Pri tem sodelovanju je potrebno poudariti, da delovanje Evro-Transplanta in Slovenije-Transplanta določajo določeni parametri, med njimi solidarnost, vzajemnost in znanstvena spoznanja lastnih in tujih raziskav.
Nepravilnosti, ki se dogajajo, so: prodaja organa in nespoštovanje liste čakajočih. Predlagani zakon kaznuje tovrstne manipulacije. Prioriteta presaditve organa, ki je na razpolago stroki, mora upoštevati medicinske indikacije in ne, na primer, gmotnega stanja ali funkcije prejemnika.
Če se vprašamo, katere presaditve so danes še nemogoče, potem lahko odgovorimo: zelo malo. Od prve presaditve srca leta 1967 - spomnimo se južnoafriškega kirurga Barnarda - je stroka naredila do danes ogromno na tem področju. Komplicirane presaditve več organov so postale skoraj dnevna rutina. Najnovejša pridobitev je presaditev organa za govor in to uspešno, tako da je bolnik po 19 letih molka spregovoril.
V zadnjem času se veliko piše o presaditvi roke v Franciji. Moram povedati, da so bili tudi pri nas prišite amputirane roke in noge, in to uspešno. Želim povedati, da so tudi pri nas strokovnjaki, ki obvladajo to tehniko.
Genetske razlike tkiva so še vedno kamen spotike, saj je to vzrok številnim neuspešnim posegom. Tudi na tem področju je prišlo do premika, uspešno je bila presajena koža, posebno pripravljena. Ne glede na genetsko različnost dajalca in prejemnika. Strokovnjaki nam pripravljajo presaditev maternice, živčnih celic in vprašanje časa je še, kdaj bo še kaj bolj komplicirano.
Predlagani zakon podpiramo, mogoče ne v celoti. Rešuje pa veliko problemov. Nekateri členi potrebujejo dopolnila, kar bo storjeno v drugem branju. Vendar, kot rečeno, ga podpiramo in si želimo, da ga čimprej državni zbor sprejme.
Za zaključek morda dozoreva v naši kulturi, v našem razmišljanju ideja, manj žalostna, kot je smrt. Upanje, da transplantacija omogoča podaljšanje življenja bolniku, ki pričakuje smrt.
Eno pripombo, kar se tiče tistih kartic, darovalcev organa. Mislim, da je to treba s področja Rdečega križa, ki vodi to glavno akcijo, nekako presaditi. Torej dati to, da vodi Euro-Transplant. To je eden od tehtnih razlogov, da se potem uredi ta stvar. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Gasparini. V imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, dr. Hren-Venceljeva.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lep pozdrav. Zakon o presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja ima dve plati: strokovno, po tej plati je zelo zaželen, potreben, nujen in ga vsekakor podpiramo. Ima tudi pravni vidik, ki mora predvsem zagovarjati oziroma zagotavljati varovanje človekovih pravic, ki so opredeljene v različnih aktih, tudi v naši ustavi in mednarodnih listinah.
Gospod državni sekretar je že rekel, da je institucija, javnozdravstvena institucija, ki bi to področje urejala in imela pregled nad tem Slovenija-Transplanti; koordinacijska dela in ustanovitev so že tako rekoč na vidiku. Spomnite se tudi, da smo podpirali na odboru amandma 200 milijonov, ki pa ga vlada ni sprejela, da bi ta Slovenija-Transplant lahko zaživel. Amandma ni bil sprejet.
Pomembna novost je pasivna privolitev za dajalstvo človeških organov in tkiv. Ta je zelo pomembna. Omogočila bo predvsem, da se bo transplatacijska aktivnost bolj razmahnila, grobo rečeno, oziroma da bodo posamezni kandidati za organe ali tkiva prej prišli na vrsto. Skratka, da bo omogočeno njihova pravica do zdravljenja.
Vprašanja, ki se odpirajo, pa so vprašanja zlorab. Tudi na odboru je bilo o tem govora. Zlorabe so možne, ne glede na to, kako natančno v zakonu opredelimo posamezne člene, glede dajalstva in glede prejemništva organov in tkiv. Tudi ne glede na to, če natančno opredelimo, kdo, kdaj, pod kakšnimi pogoji lahko te postopke izvaja. Iz časopisa lahko preberete, da je potreba po takih organih v svetu in tudi pri nas velika in so skomine po lahkem zaslužku velike. Mislimo, da tega zakon ne bo mogel preprečiti. Morali bi s tem računati.
Druga stvar, o kateri bi rada spregovorila, je vodilno načelo o transplantacijah človeških organov, ki ga opredeljuje Svetovna zdravstvena organizacija. Ta v devetih vodilih opredeljuje, kako se naj ti postopki izvajajo, da bodo varovane človekove pravice in da bodo izpolnjene moralno- etične norme dela.
Glede teh vodil v naši poslanski skupini ocenjujemo, da predlog zakona nekoliko šibko opredeljuje prepoved trgovanja z organi in tkivi. O tem govori v 4. členu, kjer mislimo, da bi bilo treba to dopolniti. Splošna prepoved trgovanja se ne omenja decidirano, potem ne omenja, kot pravi navodilo 7, 8 in 9, da je prepovedano oglaševanje, torej reklama za pridobivanje organov in tkiv oziroma tudi za posredovanje organov in tkiv. Končno, da zdravnik, ki sumi, da je bil organ ali tkivo pridobljeno na nezakonit način, takega postopka ne sme opraviti. To se pravi, da ne sme presaditi takega tkiva. Tega nismo zasledili in tudi ne, da osebje, ki te postopke izvaja, ne sme zahtevati dodatne denarne stimulacije za take postopke. Menim, da bi bilo treba te stvari še nekoliko dopolniti. In tudi zadnje načelo, to je deveto načelo, ki pravi, da morajo biti darovani organi dostopni bolnikom na podlagi potreb po zdravljenju in ne na podlagi finančnih ali kakšnih drugih okoliščin, v zakonu nismo našli.
V tem predlogu zakona pa vidimo probleme v izvedbenih aktih. Namreč, v 20. členu je opredeljenih kar dvanajst izvedbenih aktov, ki bodo šele pripomogli, da bi vsa zadeva funkcionirala, tako kot bi bilo potrebno. Iz četrtega odstavka 12. člena predloga zakona pa je razvidno, da bi bili potrebni še trije dodatni izvedbeni akti, ki se nanašajo na ugotavljanje smrti osebe, ki daruje organe.
Na koncu bi želela samo eno stvar vprašati ali pa dobiti pojasnilo. Gospod državni sekretar bo to lahko povedal. Ali je drugi odstavek 17. člena zakona v skladu s temeljnim zakonom o zdravstveni dejavnosti iz leta 1992? S tem mislim na prvo alineo prvega odstavka 38. člena zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je temeljni zakon, na katerega se tudi zakon o presaditvi človeških organov sklicuje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa doktor Vencljevi. Ali želi še kdo od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Pisnih razprav ni, zato razpravo morebitnih razpravljavcev omejujem na pet minut. Ali želi kdo besedo? Sprašujem gospoda državnega sekretarja, ali želi odgovoriti na vprašanje doktor Vencljeve. Prosim.
DR. JANEZ ZAJEC: Hvala lepa. Gre samo za drugi odstavek 17. člena, kjer se točno navaja, da za kožo, kosti, žile in ožilnico se lahko ukvarjajo tudi tisti, ki imajo dovoljenje ministra za zdravstvo. Mi smo imeli veliko zapletov, če se spomnite, s tistimi klinikami, ki so želel priti v Slovenijo; mnoge so pričele delati brez dovoljenja ministrstva in smo jih potem morali preganjati s policijo. Mi želimo temu narediti konec in zaradi tega vsi, ki želijo karkoli v Sloveniji delati na področju transplantacij, morajo imeti dovoljenje ministrstva. Mislim, da je to dovolj natančno precizirano. So se pa pravniki zelo veliko ukvarjali s tem členom.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, dr. Vencljeva.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Oprostite, jaz sem vprašala glede skladnosti 17. člena oziroma drugega odstavka z 38. členom temeljnega zakona oziroma s prvo alineo 38. člena prvega odstavka, ki pravi (če preberem): "Zasebne zdravstvene dejavnosti ni mogoče opravljati na naslednjih področjih," in kot prva je "preskrba s krvjo, krvnimi pripravki, odvzem in hranjenje človeških organov za presajanje."
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod državni sekretar.
DR. JANEZ ZAJEC: Hvala lepa. To bomo skupaj s pravno službo proučili, vendar doslej pravna služba ni imela nobenih pripomb, tudi glede na ta zakon, ki ga navajate. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa državnemu sekretarju. Ker ni več razprav, splošno razpravo zaključujem.
Matično delovno telo predlaga naslednji sklep:
"Predlog zakona o presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo."
Ali želi kdo besedo v zvezi s tem sklepom? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta sklep? (54 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Imamo še dve stališči. Matično delovno telo predlaga: "Upošteva naj se mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve." Prim. Majda Zbačnik pa predlaga, da "naj predlagatelj prouči možnost, da se v naslovu zakona doda beseda "odvzem in", tako da bi se naslov zakona glasil: zakon o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja. Predstavnik vlade je to stališče že podprl. Želite vseeno besedo, gospa Zbačnikova? Prosim.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Gospodu državnemu sekretarju se zahvaljujem za podporo; mislim, da je to res samo izpadlo, ker je tudi v obrazložitvi ciljev predlaganega zakona napisano, da "se s tem predlogom celovito uredi področje odvzema in presaditve delov telesa v zdravstvene namene." Zato je potrebna ustrezna zakonska podlaga, da se odvzem in presajanje organov in tkiv vzpostavi kot nacionalni sistem, ki združuje vse organizacijske in strokovne dejavnosti tega področja, ker gre za zelo pomebno, zelo občutljivo ter za zelo etično občutljivo vprašanje, ki sega na področje varstva, temeljnih človekovih pravic in zaščito človekove osebnosti po smrti. Zato mora biti to še posebej varovano z zakonskimi mehanizmi. Mislim, da je to, kot je sekretar že povedal, po pomoti izpadlo.
K besedi pa sem se oglasila zato, ker imam poleg tega še nekaj priporočil, ki jih pa nisem priložila, da bi vlada za drugo branje še nekaj izboljšav napravila, da bi bili nekateri členi bolj jasni, da ne bi prišlo do zlorab. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vlada je poslušala razpravo. Jaz sem prepričan, da bo tudi pripravila zakon za drugo obravnavo v skladu z mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve pa tudi današnje razprave. Gospa Hren-Vencelj, prosim.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Moram reči, da se s stališčem spoštovane gospe Zbačnik ne strinjam, in sicer zato, ker definicija presajanja človeških organov vključuje tri stvari: odvzem, hranjenje in sam akt presajanja, torej presaditve. Tako da se mi zdi, da bi po nepotrebnem podaljševali naslov zakona, ki je že tako za nekoga težje razumljiv. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: No, pa je polemika. Besedo ima gospa Zbačnikova. Replika.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Dr. Vencljeva, jaz vem, da so vaši nameni čisti, samo mi vemo, da se v svetu največ zlorab napravi ravno v času odvzema in tudi v tem predlogu zakona jasno piše, da so cilji predlaganega zakona celovito urejeni tako odvzema in presaditve. Mislim, da je ta prvi del najbolj nevaren prav zaradi malverzacij oziroma finančnih trgovanj. Zato mislim, da je to treba tudi jasno v naslovu, četudi v navodilih in v ciljih tega piše in mi imamo pa jasno decidirano že v naslovu, to zavesti. In tudi vemo, kaj se že dogaja v svetu s trgovanjem organov.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje o dveh dodatnih stališčih. Prvo je: "Predlagatelj naj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo v skladu z naslednjim upošteva tudi mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve." Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za to dodatno stališče? (54 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Stališče je sprejeto.
Še dodatno stališče primarij Zbačnikove: "Predlagatelj naj prouči možnost, da se v naslovu zakona doda beseda "odvzem in" tako, da bi se naslov zakona glasil zakon o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja." Ugotavljamo prisotnost. (56 prisotnih.)
Kdo je za to dodatno stališČe? (48 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je dodatno stališče sprejeto. S tem pa smo zaključili 48. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 34. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRAVNIŠKEM DRŽAVNEM IZPITU, SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 449/2. Na podlagi poslovniške določbe predlagam proceduralni sklep, da vsak poslanec o tej točki razpravlja samo enkrat, in sicer največ 10 minut. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni sklep? (40 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Predlog tega zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Predlog tega zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. Želi besedo? (Ne želi.) Gospa Beblerjeva pravi, da ni potrebno. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci. Pisnih razprav ni, razpravo omejujem na 5 minut. To je skrajšani postopek. Zaključena je splošna razprava v okviru skrajšanega postopka. Želite besedo ali imate proceduralni predlog? Besedo želite? Samo, da preidemo na glasovanje o posameznih amandmajih. Samo trenutek. Jaz sem splošno razpravo že zaključil. Priznam, da nisem pogledal v vašo smer. Ali ste se prijavili v času? Prosim, besedo ima dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Hvala lepa za besedo. Spoštovani gospod predsednik! Jaz sem samo na kratko hotel povedati svoje stališče glede tega zakona in predlaganih amandmajev.
Zdi se mi, da je zakon potreben, da ga je smiselno sprejeti. Gre za tiste dopolnitve, ki naj omogočajo bolj fleksibilno prijavljanje pripravnikov, ki morajo opravljati to pripravništvo, predno lahko opravljajo pravniški državni izpit. Zdi se mi, da so ti novi kriteriji, ki so predvideni tako, da imajo večje možnosti tudi kandidati, se pravi diplomirani pravniki z nekoliko nižjimi ocenami, ki že dolgo časa čakajo na to, da bi lahko prišli do tega pripravništva. To vprašanje je toliko pomembnejše, ker se šteje vedno bolj, da je diplomirani pravnik na nek način kompleten in usposobljen za opravljanje svoje funkcije šele potem, ko opravi pravniški državni izpit ali magisterij, doktorat. Skratka, neko dopolnilno izpopolnjevanje in je zaradi tega zelo pomembno, kakšni so kriteriji in na kakšen način je omogočeno diplomiranim pravnikom, da do tega pridejo, tudi tistim, ki so slučajno imeli nekaj nižje povprečne ocene. Zato se mi zdijo osnovne rešitve v tem zakonu sprejemljive. Zlasti rešitev, da se polovica prednostnega reda določa glede na višino povprečne ocene, druga polovica pa glede na čas prijave za pripravništvo, ker s tem pač povečamo možnost tudi drugim, ki imajo nižje povprečne ocene. Rad bi pa povedal ob tem tudi to, da podpiram amandmaje, ki jih je podprl odbor za notranjo politiko in pravosodje. Rad bi posebej opozoril, da ta amandma pod točko 3, ki govori o upoštevanju, o tem, da nekateri lahko postanejo pripravniki tudi ne glede na upoštevanje zakonskih kriterijev, da pri tem ne gre s strani odbora za širjenje, ampak nasprotno za nekoliko ožje določanje takšnih izjem. Vlada je v svojem predlogu predlagala širše možnosti izjem, ko nekdo ne glede na izpolnjevanje pogojev, lahko začne s takšnim pripravništvom in s tem se mu omogoči opravljanje izpita. Zdi se mi, da je ta zožitev, ki jo odbor pripravlja, takšna, da omogoča smiselne izjeme, istočasno pa ne omogoča, da bi sodišča arbitrarno odločala o tem, kdo lahko opravlja to pripravništvo. Skratka, naj povzamem. Podpiram samo idejo in sprejem zakona in tudi amandmaje, ki jih podpira odbor za notranjo politiko in pravosodje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega dr. Ribičič. Ni več razprave. Prehajamo na odločanje o amandmajih. Pred tem zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prosim, da pogledate na pregled amandmajev, ki ste ga dobili v pisni obliki z dne 13. januarja letos. Čistopis nosi današnji datum. K 2. členu so vloženi trije amandmaji. Prvega predlaga odbor za notranjo politiko in pravosodje, predlagatelj drugega amandmaja je vlada, odbor podpira, tretji amandma predlaga odbor. Ali želi kdo besedo? Gospod Demšar želi besedo.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo in pa lep pozdrav! Upam, da bomo tudi v tem letu kaj bolj uspešno sodelovali, kot smo doslej. Imam pa pomisleke pri točki 2, kateri kandidati bi imeli prednost glede na prijavo za opravljanje pripravništva. Mnenja sem namreč, da tisti, ki bodo takega pripravnika sprejemali, naj se sami odločijo, koga bodo vzeli in koga ne, ne pa da mi na tak način zakoličimo, kdo lahko tako pripravništvo opravi. Nadalje se vprašam, da bom konkreten, če bi rabili pripravnika v Škofji Loki, javil se bi pa nekdo iz Murske Sobote, ki bi imel boljše ocene. Glede na to, kaj bomo sedaj tu napisali, bo potem sprejet tisti iz Murske Sobote. Jaz proti Murski Soboti nimam nič, kraj sem samo zato omenil, da je bolj razumljivo. Zato mislim, da tako dajanje prednosti pri pripravništvu ni pravo. Kdor je končal fakulteto, kdor je končal študij, ima pravico kandidirati, komisija pa se potem odloča, koga bo sprejela. Mislim, da na ta način še enkrat ločimo med kandidati, ne glede na to, da imajo vsi priznano neko stopnjo izobrazbe. Jaz sem že na odboru za notranjo politiko izražal svoje pomisleke k temu, ko so se te stvari predstavile. Upam, da boste tudi ostali takega mnenja, da tega drugega amandmaja k 2. členu ne boste podprli, tako kot bom tudi sam proti taki formulaciji. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Demšar. Zaključujem razpravo o treh vloženih amandmajih k 2. členu. Prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih. Na glasovanje dajem amandma pod točko 1. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 1 k 2. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 sprejet.
Amandma pod točko 2. V tretjem odstavku spremenjenega 8. člena se da nov stavek, ki se glasi: Med kandidati, ki so istočasno vložili popolno prijavo za opravljanje pripravništva, imajo prednost kandidati, ki imajo višjo povprečno oceno. Ugotavljamo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil doktor Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani, jaz bom podprl ta amandma. Podlaga za to odločitev je v tem, da se polovica prednostne liste določi glede na povprečno oceno, druga polovica glede na čas vložitve. Če je čas vložitve enak, je treba pač videti, kdo ima prednost in prednost je pač glede na to, kdo ima višjo povprečno oceno. Zdi se mi, da so to objektivni kriteriji, ki so smiselni. Če pa gre tukaj za nek poseben interes nekega območja, da ne rečem pokrajine, v tem primeru bi pa to omogočili z naslednjim amandmajem, ki govori o tem, da se lahko upoštevajo in izjemoma nekdo lahko postane pripravnik, ker to narekujejo posebne kadrovske potrebe v pravosodju. Zdi se mi, da je ta rešitev taka, da je v skladu z načelom enakosti pred zakonom in zaradi tega jo bom tudi podprl. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ugotavljamo prisotnost za glasovanje o tem amandmaju! (58 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 2? (30 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma dobil podporo in je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3, ki ga predlaga odbor. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
K 3. členu predlaga vlada amandma, ki glasi: člen se črta. Odbor amandma podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 3. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in s tem člen črtan.
K 4. členu je predlagatelj amandmaja vlada Republike Slovenije; odbor ga podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 4. členu? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 4. člen sprejet.
K 5. členu sta predlagana dva amandmaja; prvega predlaga vlada in ga odbor podpira, drugi amandma predlaga odbor. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma k 5. členu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen v celoti? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 6. členu vlada predlaga amandma, ki ga odbor podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma k 6. členu. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 6. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen? (31 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 8. členu vlada predlaga amandma, odbor ga podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 8. členu? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 8. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 8. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 8. člen sprejet.
K 9. členu, odbor predlaga amandma. Pod točko 1, pod točko 2 predlaga amandma vlada. Odbor ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 1 k 9. členu. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 9. členu? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1. sprejet.
Na glasovanjem dajem amandma pod točko 2. Ugotavljamo prisotnost! (43 poslancev.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma k 9. členu? (30 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 9. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 9. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Za novi 10.a člen imamo dve dopolnili. Prvega predlaga odbor, drugega vlada - odbor ga podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma za novi 10.a člen. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma za novi 10.a člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma za novi 10.a člen. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2 za novi 10.a člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod točko 1 je bil amandma na amandma. Se opravičujem.
Prehajamo na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem preostale člene. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti, h katerim niso bili vloženi amandmaji.
Opravili smo razpravo in glasovali o posameznih členih. Glasovati moramo tudi o naslovu zakona. Ali želi kdo o njem razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona v celoti? (39 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Naslov zakona je sprejet.
Prehajamo v tretjo obravnavo. Sprašujem kvalificirane predlagatelje amandmajev, ali želi kdo vložiti amandmaje na člene h katerim so bili izglasovani amandmaji v okviru tretje obravnave? (Ne želi.) Odpiram razpravo o zakonskem predlogu v celoti. Razprave ni. Sprašujem sekretarjat za zakonodajo in pravne zadeve ali je bila zaradi sprejetih amandmajev eventualno porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ni bila.) Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost. (58 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravniškem državnem izpitu. Kdo je za? (52 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Zakon je sprejet, prvi zakon v letu 1999.
Besedo želi gospa Bitenčeva. Prosim.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik, spoštovani zbor. Glede na dikcijo iz dodatnega poročila matičnega delovnega telesa bi rada samo seznanila zbor, da je sekretariat dobil pooblastilo za intervencijo v zvezi z besedilom 8. člena predloga zakona, kjer je treba del besedila oziroma kjer predlagamo, da se del besedila oblikuje v samostojni odstavek, s čemer se pa v nikakršnem oziru ne poseže v sprejeto vsebino določbe. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospe Bitenčevi. Obvestila nas je, da je na podlagi tudi stališča odbora, da bo sekretariat izvršil pooblastilo, da v končni redakciji del besedila oblikuje kot samostojni stavek.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA 10. SEJE - PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RUDARSTVU. Dovolite mi, da pred tem dajem na glasovanje proceduralni predlog, da lahko poslanke in poslanci o tej točki dnevnega reda razpravljajo enkrat in sicer 10 minut. Ugotavljamo prisotnost.(54 prisotnih.)
Kdo je za tak proceduralni predlog? (39 poslancev.) Kdo je proti? (7 poslancev.)
Hvala lepa.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Želi.) Besedo ima minister za gospodarske dejavnosti, gospod Metod Dragonja.
METOD DRAGONJA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Moja naloga je predstaviti državnemu zboru zakon o rudarstvu, in sicer v verziji, ki je zakonodajnemu telesu predložena za prvo branje. Gre za novo ureditev, sistemsko ureditev izkoriščanja mineralnih surovin in izkoriščanje energetskih surovin, katero Republika Slovenija mora ponovno urediti zato, da bi uredila to izkoriščanje na evropsko primerljiv način, in da bi zaščitila tudi javni interes, ki ga je v tem segmentu potrebno zaščititi. Ustava Republike Slovenije v 70. členu določa, da se z zakonom določijo pogoji, od katerih se smejo izkoriščati naravna bogastva. V zakonu o varstvu okolja so ti pogoji deloma že opredeljeni. Omenjena je ustavna določba in izpeljana z določitvijo splošnih pogojev za rabo naravnih dobrin ob istočasnem varovanju okolja. Omenjeni zakon v svojem 17. členu tudi izrecno določa, da so mineralne surovine lastnina Republike Slovenije in da se pogoji gospodarskega izkoriščanja naravnih virov, kamor sodijo mineralne surovine, določijo s posebnim zakonom.
Bistvena razloga za izdajo novega zakona v rudarstvu sta dva. Prvi je, da so mnoge spremembe slovenske zakonodaje po sprejetju ustavne Republike Slovenije na področju varstva okolja, gospodarskih javnih služb in varstva pri delu, nadalje standardov in druge ureditve ustvarile pogoje za to, da sedaj veljavne določbe zakona o rudarstvu iz leta 1975 niso več aktualne.
In drugi razlog je dejstvo, da se Republika Slovenija želi vključiti kot polnopravni član v Evropsko unijo, zato mora uskladiti svojo zakonodajo z evropsko ureditvijo na tem področju. Temeljni cilj, ki ga želimo doseči z zakonom, je urediti pogoje in način pridobivanja koncesije za izkoriščanje mineralnih surovin, pogoje za izvajanje rudarskih del in obveznost koncesionarja, da varuje okolje v času izvajanja rudarskih del, kakor tudi obveznost, da po končanem izkoriščanju mineralnih surovin in energetskih surovin usposobi zemljišča za ponovno uporabo.
Predlog zakona v svojih splošnih določbah opredeli vsebino in namen zakona ter pojme, se v nadaljevanju potem opredeljuje glede programiranja in načrtovanja mineralnih surovin, uredi povezanost državnega programa in načrtov gospodarjenja s posameznimi mineralnimi surovinami s prostorskimi plani države in lokalne skupnosti.
Sledi drugo pomembno poglavje, ki opredeljuje raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, v tem sklopu pa posebej podeljevanje koncesij. Z uveljavitvijo novega zakona o rudarstvu preneha veljati sistem dovoljenj za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, zato smo v predlogu zakona predvideli pogoje in način podelitve koncesije za izkoriščanje in za raziskovanje mineralnih surovin. Tako bo lahko vsaka pravna ali fizična oseba, ki bo registrirana za opravljanje dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin, ki pa bo oseba slovenskega prava, kandidirala na javnem razpisu za podelitev koncesije. Izjeme bodo v prehodnem obdobju le nosilci obstoječih pravic, torej tisti, ki po uveljavitvi zakona že imajo dovoljenje za raziskovanje ali izkoriščanje, saj smo jim to pravico omogočili v prehodnih določbah tega zakona. S to ureditvijo smo zadostili zahtevi po varstvu oziroma upoštevanju obstoječih pravic koncesijskega značaja.
Država bo koncesijo podelila proti plačilu, kar je bistvena razlika glede na sedanjo ureditev, saj za izdano dovoljenje za raziskovanje ali izkoriščanje po veljavnem zakonu o rudarstvu, razen upravnih taks, imetnik te pravice nima drugih obveznosti plačila. Osnova za izračun plačila bosta vrsta, obseg in raba mineralne surovine. Višina plačila, merila in pogoji za zmanjšanje plačila in način odmere bodo predpisani s strani vlade Republike Slovenije. Medsebojno razmerje med nosilcem rudarske pravice in državo bo natančno urejeno s koncesijsko pogodbo. Posebej smo uredili način prenehanja koncesijskega razmerja in prenehanje koncesijske pogodbe in predvideli razloge za odvzem koncesije, kakor tudi možnost za prenos rudarske pravice.
Sredstva, ki bodo iz plačila za koncesijo pripadla državi, se bodo zbirala in namensko uporabljala v rudarskem skladu. Pri oblikovanju določbe smo predvideli, da bo rudarski sklad urejen enako kot drugi javni skladi. Tako za ta namen ne bo ustanovljena nova pravna oseba, ampak se predvideva, da bo rudarski sklad le izločeno premoženje proračuna oziroma samostojna proračunska postavka. Menimo, da je rudarski sklad nujno potreben, saj država za namene raziskovanja mineralnih surovin, osnovnih baz podatkov, že nekaj časa ne namenja potrebnih sredstev v državnem proračunu. Poleg tega bo potrebno zagotoviti tudi ustrezna sredstva za odpravo dolgoletnih posledic rudarjenja v tistih primerih, ko se ta sredstva v preteklosti niso ustrezno zbirala. Ocenjujemo, da bi rudarstvo kot gospodarska panoga brez namenske porabe teh sredstev in brez namenske uporabe plačila koncesijskih dajatev nazadovalo, zato predvidevamo, da bo podeljevanje koncesij za mineralne surovine vsaj v delu potem skozi plačila namenjeno tudi za sistemski razvoj podpore rudarstvu in pa za sanacijo posledic rudarjenja.
Sledi tehnični del predlaganega zakona, ki ureja pogoje, pod katerimi lahko pravne ali fizične osebe izvajajo rudarska dela. Posebnosti le-teh se uredi s podzakonskimi akti, predpisi ministra, pristojnega za rudarstvo. Na podlagi tega zakona bodo za izvajanje rudarskih del pri raziskovanju in izkoriščenju mineralnih surovin izdana upravna dovoljenja našteta v tem poglavju. Vsak izvajalec rudarskih del bo moral ob izvajanju rudarskih del zagotavljati predvsem tehnično varnost, vodenje in nadzor ter poskrbeti za varstvo in zdravje pri delu. To je posebej pomembno pri podzemnem odkopavanju mineralnih surovin, v drugem delu pa tudi pri nadzemnem odkopavanju.
Predlog zakona določa obseg in vsebino tehnične dokumentacije, potrebne za izvajanje rudarskih del s posebnim poudarkom na upoštevanju pripisov s področja varstva in zdravja pri delu in s posebnim poudarkom pri upoštevanju varstva okolja. V tem poglavju so določeni tudi pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, da lahko izdela tehnično dokumentacijo ali jo revidira in posebne pogoje za osebe, ki izvajajo projektantski nadzor.
Nadalje je v zakonu urejeno tudi delovanje in pristojnosti rudarske inšpekcije, ki bo izvajala inšpekcijski nadzor nad izvajanjem rudarskih del. V poglavju so določene pristojnosti inšpektorjev in pogoji potrebni za opravljanje del rudarskega nadzora.
Sledita še poglavji o varovanju in urejanju okolja, kazenske določbe ter prehodne določbe. V prehodnih določbah so določeni roki za izdajo podzakonskih predpisov. Prehodno obdobje za pridobivanje koncesije brez javnega razpisa za imetnike dovoljenj za raziskovanje in izkoriščanje surovin in drugih rudnin. Našteti so tudi predpisi, ki jih bo moral v enem letu od uveljavitve zakona izdati minster pristojen za rudarstvo, in predpisi, ki jih bo morala izdati vlada Republike Slovenije. Poleg tega so v prehodnih določbah našteti predpisi, ki prenehajo veljati ob uveljavitvi novega zakona in tisti podzakonski predpisi, ki se bodo uporabljali naprej.
Na ta način smatramo, da zakon na kompleksen, pregleden in tudi urejen način ureja gospodarsko dejavnost eksploatacije in raziskovanja mineralnih surovin in drugih energetskih surovin in da bo zakon lahko primerna sistemska podlaga za to, da bo ta dejavnost ustrezno regulirana na primerljiv evropski način in da bodo odpravljene tudi nekatere pravne praznine, ki so v tem momentu prisotne predvsem glede izdajanja koncesij oziroma glede možnosti izdajanja dovoljenj za odpiranja novih rudnikov oziroma novih nadzemeljskih kopov za eksploatacijo posameznih rudnin. Na tem področju v tem momentu obstoji določena praznina predvsem zaradi določenih omejitev v zakonu o varovanju okolja, zato je v javnem interesu, da se ta zakon obravnava, da je uvrščen tudi v paket zaščitne zakonodaje in da se čimprej na ustrezen način sprejmejo določbe, ki bodo izvajanje tovrstne gospodarske dejavnosti lahko na ustrezen način uredile. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod minister. Predlog zakona je obravnaval odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo prosim poročevalca predsednika odbora, da poda poročilo. Dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Odbor za gospodarstvo predlaga državnemu zboru, da po končani prvi obravnavi sprejme naslednja dva sklep.
Prvi sklep: predlog zakona o rudarstvu, prva obravnava je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo.
In pa drugi sklep: predlog zakona za drugo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije in pri tem upošteva naslednja stališča:
1. gre za stališča sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki jih ne bom podrobneje našteval.
2. v okviru splošnih določb naj pri opredelitvi pojmov upošteva evropske normative in prakso raziskovanja, vrtanja ter ustrezno prilagodi globino, predvideno pri plitvem vrtanju, vključi pa naj tudi opredelitev pojma opustitev raziskovanja in izkoriščanja ter pojma rudarske metode dela. 3. stališče: preuči naj vse pripombe, ki se nanašajo na opredelitev mineralnih surovin ter jih ustrezno upošteva, pri čemer naj kot naravno bogastvo določi le pol drago in drago kamenje in ne tudi vsega ostalega naravnega kamna.
4. Preuči naj pripombe v zvezi z osnovo za izračun plačila rudarske pravice v besedilu zakona.
5. Preuči in ustrezno upošteva naj pripombe, ki se nanašajo na določitev razmerja delitve sredstev izplačila rudarske pravice med državo in občino ter namenov, za katere lahko občina ta sredstva porabi v besedilu zakona in ne v podzakonskem aktu.
6. Preuči naj možnost okrepitve vloge lokalne skupnosti v besedilu zakona in sicer možnost večje vloge lokalne skupnosti pri pripravi načrta gospodarjenja s posameznimi mineralnimi surovinami ter možnost opredelitve vloge lokalne skupnosti pri vseh vidikih koncesijskega razmerja pri določbah, ki se nanašajo na dovoljenja in na tehnično dokumentacijo pri obveščanju o vseh nevarnih pojavih ter pri obveščanju o vsakem izdanem dovoljenju.
7. stališče: preuči naj pripombe glede jasnejše opredelitve obveznosti in načina odvajanja sredstev za tekočo sanacijo in za sanacijo prostora po končanem izvajanju rudarskih del in sicer na ta način, da nosilec rudarske pravice sproti odvaja sredstva na poseben račun.
8. stališče: Preuči naj možnost opredelitve poenostavljenega postopka za saniranje obstoječega stanja, zlasti pri manjših peskokopih.
9. stališče: Prouči naj pripombe glede združevanja rudarskih in geotehnoloških inženirjev v inženirsko zbornico Slovenije ter v predlog zakona vnese ustrezne rešitve.
10. stališče: preuči naj pripombe gospodarske zbornice Slovenije, inštituta za rudarstvo, geotehnologijo in okolje, odbora kamnosekov obrtne zbornice Slovenije, društva tehničnih vodij, površinsko odkopavanje, komisije državnega zbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in združenja za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala gospodarske zbornice Slovenije ter jih ustrezno upošteva.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, dr. Jože Zagožen. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Besedo imajo predstavniki poslanskih skupin. Ne želijo predstaviti stališč. Ali želijo besedo poslanke in poslanci? Pisnih razprav ni, zato jih omejujem na 5 minut. Prosim, dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovane kolegice in kolegi, dovolite mi, da opozorim samo na to, da ta zakon predvideva, da je lastnina teh mineralnih surovin v lasti države v celoti. V zakonu pa se kot mineralne surovine upoštevajo tudi stvari, kot so pesek, glina, peskokopi, skratka stvari, ki niso v pravem pomenu rude.
V uvodnem delu zakona je še navedeno, da imajo nekatere druge države, na primer Nemčija in Avstrija tudi druge rešitve, in sicer na ta način, da je ločeno lastništvo in koncesije. Tu konkretno pravi takole. Rudarski zakon Zvezne republike Nemčije ločuje mineralne surovine na tiste, ki jih z dovoljenjem pristojnih oblasti lahko vsakdo raziskuje in izkorišča, in tisti, ki so vključeni v zemljiško posest in tako pridržane za lastnika zemljišča. V obeh primerih pa podeljuje pravico do raziskovanja in izkoriščanja pristojna rudarska oblast pri deželnih vladah. In pravi tudi, da ima rudarski zakon Avstrije podobno ureditev.
Tu bi samo opozoril, da se v tem zakonu zakonodajalec sklicuje na to, da so mineralne surovine pri nas kot naravni vir lastnina Republike Slovenije po zakonu o varstvu okolja. Predlagam, da se o tej zadevi razmisli. Mi smo zdaj v obdobju tranzicije in po moji oceni ne moremo lastninskega vprašanja takole z zamahom roke rešiti glede na to, da je neka določba v zakonu o varstvu okolja, ki po moji oceni ni tako neposredna, kot tu piše, to se pravi, da ne zahteva tako direktne takšne rešitve. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega doktor Jože Zagožen. Besedo ima gospod Demšar. V dodatnih stališčih je vsebina razprave doktorja Jožeta Zagožna vsebovana tudi v opozorilih sekretariata. Tako, da bomo o tem tudi glasovali. Prosim.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo!Jaz bi imel samo vprašanje. Nimam nekih stališč, ki bi jih lahko jasno preciziral. Vprašanje pa imam, ker na mnogih koncih razni zbiralci mineralov, eni spremljajo razne gradnje, pobirajo minerale, nekateri sami kopljejo, ko zvedo za tako področje, nekateri brskajo po vrhu, nekateri kopljejo meter in še več, potem je doktor Zagožen že omenil tudi peskokope. V peskokopih običajno tisti, ki je lastnik zemljišča, je ta pesek tudi prodajal. Zanima me, ali bomo sedaj te stvari uredili tudi po zbirateljski strani pa tudi po praktični, ker za nekatere so lep dohodek razni peskokopi in tudi kamnolomi. Ali se bomo zgledovali po drugih državah, za katere pa vem, da so te stvari bolj liberalno postavljene. Torej v tej zvezi imam vprašanja glede zbirateljstva in s praktičnim izkoriščanjem in tudi dohodkom, ki ga imajo nekateri kmetje lahko kot dodatno dejavnost. Želel bi, če lahko gospod minister na to odgovori. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Demšar. Želi odgovoriti predstavnik vlade? Samo trenutek! Kot predstavnika vlade sta zapisana Metod Dragonja in Irena Dobravc-Tatalovič. Samo trenutek! Prosim, gospod minister.
METOD DRAGONJA: Se oproščam, gospod predsednik. Nameravali smo dati besedo strokovnjaku s področja rudarstva, gospodu Salobirju, ki je na ministrstvu za to najbolj usposobljen. Pa mislim, da se bo dalo ta pojasnila potem tudi še direktno z zainteresiranimi izmenjati.
V glavnem, to zbiranje mineralov ni zajeto v tem zakonu, ker pravzaprav zakon dejansko opredeljuje, da gre za rudarsko metodo izkoriščanja mineralov in energetskih surovin; se pravi, to je pa podzemsko odkopavanje, pa tudi nadzemska eksploatacija, izkoriščanje, takrat, kadar se po posebnih rudarskih metodah izkorišča. To se pravi, posamezno zbiranje tukaj ni opredeljeno. Bomo pa ta vprašanja še dodatno opredelili oziroma proučili in poskušali potem tudi to v zakonu, če bo potrebno, opredeliti. Nekatere države imajo posebne geološke zakone; tega Republika Slovenija nima in s temi rešitvami tudi na to področje nismo posegali. Tako da je na tem področju tudi lahko določena pravna praznina. Razen tega, kar opredeljuje že v svojih osnovnih določbah ustava v svojem 70. členu, ki pravzaprav določa, da je naravno bogastvo, v tem sklopu pa tudi mineralne surovine in druge rudnine naravno bogastvo in glede tega bi želel samo nekoliko ne polemizirati, ampak podati trenutna razmišljanja tudi glede tretjega stališča, ki ga je pristojno matično delovno telo zavzelo, sicer na predlog določenih gospodarskih subjektov in njihovih združenj glede izkoriščanja v peskokopih, kamnolomih in v teh oblikah rudnin, ki ne predstavljajo osnove za neko nadaljnjo predelavo, ampak se največ uporabljajo v gradbeništvu.
Ta pripomba se bo temeljito preučila. Res je, da nekatere zakonodaje imajo poenostavljene postopke za tovrstne surovine, tako je tudi tukaj razmišljanje zdaj, da se bodo ti poenostavljeni postopki omogočili, vendar spet na nek urejen način in na način, kjer se bodo tovrstni posegi v prostor ustrezno regulirali, in kjer bodo usklajeni s splošnim interesom oziroma z drugimi interesenti, ki posegajo v prostor zato, da upravljajo gospodarsko dejavnost in bo glede tega potrebno opraviti še nekaj strokovnih diskusij.
Moram pa poudariti tudi, da pri samem pripravljanju zakona, da je bilo precej različnih strokovnih dilem, ne toliko znotraj rudarske stroke, ampak predvsem različnih strokovnih, da rečem, kompetenčnih sporov med različnimi strokami. Rudarstvo je pač taka dejavnost, ki ni prijazna za okolje, na relativno agresiven način v prostor posega, ga delno tudi devastira oziroma pač znižuje njegovo kvaliteto. Zato so tukaj nekatere rešitve in pa predvsem način poseganja podeljevanja pravic in tudi pogoji, pod katerimi se ta dejavnost izvaja, zahtevni in mi smo po najboljši možni meri te različne strokovne poglede usklajevali, upoštevali in v čim večji meri poskušali čimbolj kvalitetne rešitve tudi iz drugih okolij, iz drugih zakonodaj prenesti.
Če je stališče državnega zbora, da je treba nekatere od teh postopkov oziroma način pridobivanja pravic poenostaviti, bomo to utemeljitev preučili in delno to potem poskušali tudi v pripravi zakona za drugo branje upoštevati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod minister. Direktor rudarskega instituta v tej splošni razpravi tukaj ne more dobiti besede. Sem pa prepričan, da bo lahko nastopil tudi na seji delovnega telesa, ko se bo zakon pripravljal za drugo obravnavo. Besedo ima gospod Brenčič.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani zbor! V veliki meri je že gospod minister osvetlil problem, katerega sem nameraval predočiti. Dejstvo je, da so si ljudje že dolga leta nazaj predvsem na podeželju za potrebe vzdrževanja vaških, gozdnih poti, pa tudi za potrebe gradbeništva odpirali te manjše peskokope, ki pa so seveda s tem, ko so se začele vse te krajevne poti posodabljati, doživeli kar precejšnjo eksploatacijo in postajali so neke vrste ekološka rana. Dejstvo je, da se je veliko teh peskokopov, privatnih ali vaških, prav zaradi tega s strani tako gradbenega oziroma urbanističnega inšpektorja, s strani gozdnega inšpektorja ali rudarskega inšpektorja tudi zaprlo in ostali so neke vrste ekološka rana. Jaz sem prepričan, da je tudi zaradi okolja potrebno te peskokope nekako sanirati. Sanirati pa jih bo mogoče prav v tem, da bo potrebno postopek in vse okoljne predpise, ki bodo ta postopek zajeli, poenostaviti. Enostavno za pridobitev pravice izkoriščanja je postopek zahteven, strokovno zahteven, tudi finančno zahteven in zato se zna zgoditi, da če ne poenostavimo tega postopka, da lahko sanacijsko izkoriščajo ali krajevna skupnost ali občina, bodo te okolne rane tudi ostale. Tako da s tem dejstvom se je soočil tudi odbor za gospodarstvo in je zato v osmem stališču tudi predložil predlagatelju, da v pripravi za drugo branje zakonsko morda to materijo uredi na najugodnejši način. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Brenčič. Ugotavljam, da je splošna razprava zaključena.
Pred seboj imamo predloge dveh sklepov matičnega delovnega telesa in nato predloge desetih stališč. V razpravo torej dajem oba sklepa, ki ju je že prebral predsednik odbora. Prvi je, da je zakon primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo, in drugi sklep, da predlog zakona za drugo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije in pri tem upošteva naslednja stališča - naštetih je deset stališč, na katera ni bilo vloženo nobeno pisno dopolnilo.
Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem prvi sklep. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za prvi sklep? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi sklep sprejet.
Na glasovanje dajem drugi sklep. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za drugi sklep? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je drugi sklep soglasno sprejet.
S tem smo zaključili tudi to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 49. TOČKO DNEVNEGA REDA - na PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH CARINSKEGA ZAKONA. Na glasovanje dajem najprej proceduralni predlog, da poslanci o omenjenem zakonu razpravljajo enkrat, in sicer največ deset minut. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za tak proceduralni predlog? (35 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Hvala lepa.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Besedo ima gospa državna sekretarka, Milojka Kolar.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Zelo na kratko bi vam želela predstaviti osnovne novosti oziroma potrebe predloga zakona o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona v prvi obravnavi.
Kot veste, se že dve leti uporablja sedaj veljavni carinski zakon, ki je v veliki večini že usklajen s principi in načeli evropske zakonodaje na carinskem področju. Omenjene spremembe pa predstavljajo prvi naslednji korak k nadaljnji uskladitvi carinske zakonodaje, slovenske, v skladu z evropskimi zahtevami. Nadalje te spremembe vsebujejo tudi tiste nujne spremembe, ki so se v zadnjih dveh letih prakse delovanja na terenu tega zakona pokazale kot nujne in potrebne in bodo tudi v naslednjih fazah olajšale carinjenje blaga gospodarstvu tako uvoznikom kot izvoznikom.
Nadalje se s temi spremembami odpravljajo tudi določene manjše pomanjkljivosti in nedoslednosti, ki so se pokazale skozi to izvajanje zakona.
Nadalje zajemajo te spremembe tudi uskladitev carinske zakonodaje v zvezi z uveljavitvijo zakona o davku na dodano vrednost in trošarinah, kajti kot veste, bomo s 1. julijem uvedli oziroma zamenjali prometni davek z omenjenima, davkom na dodano vrednost in trošarinah in seveda bo carinska služba pri uvozu pobirala tudi trošarine in davek na dodano vrednost. In zaradi tega je v tem delu so bile potrebne oziroma so nujne tudi spremembe in prilagoditve carinskega zakona.
Za naslednje korake prilagoditve oziroma spremembe carinskega zakona, ki bodo sledile še v naslednjih obdobjih in letih do polnopravnega članstva v evropski zvezi, pa ostajajo v tem zakonu neusklajena še naslednja področja.
Prvič je to rok veljavnosti zavezujočih informacij o uvrščanju blaga v nomenklaturo carinske tarife. Ta rok je namreč po naši zakonodaji tri leta, v Evropi je ta rok šest let. To se pravi, imamo ta rok za polovico krajši.
Nadalje s temi spremembami tudi nič ne spreminjamo sedanje oprostitve plačila carine pri sprostitvi blaga v prost promet. Naj povem seveda, da te sprostitve po sedaj veljavni zakonodaji seveda so širše, kot jih tu pozna evropska zakonodaja, vendar jih zaenkrat s temi spremembami še ne odpravljamo in ne spreminjamo.
Naslednja neusklajenost, ki bo ostala, je še tudi rok, ki se nanaša na rok plačila carinskega dolga. Kot veste je sedanji rok plačila carinskih dajatev 30 dni. Ta rok ostaja še naprej 30 dni brez možnosti podaljšanja. V Evropi pa poznajo oziroma je določen rok plačila carinske dajatve 8 dni z možnostjo podaljšanja do 30 dni. Vendar smo pač ocenili, da v tej fazi teh rokov ne bi usklajevali in ostajajo plačilni roki nespremenjeni oziroma enaki.
In nadalje je naslednja usklajenost tudi ta, da niso povzete iz evropske zakonodaje določila o knjigovodstvu carinskih organov, ker bomo pač te določbe usklajevali s polnopravnim članstvom Evropske zveze.
In na koncu še je nekaj tudi nomotehničnih in redakcijskih popravkov, ki so bili potrebni v teh spremembah. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospa državna sekretarka. Ali želi besedo predstavnik odbora za finance in monetarno politiko? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih razprav ni bilo. Razprava je na pet minut. Ker ni splošne razprave jo zaključujem in prehajamo na odločanje o sklepih in stališčih.
Odbor predlaga naslednji sklep: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona carinskega zakona, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo.
Drugi sklep: Predlog zakona naj pripravi vlada v skladu z naslednjimi tremi stališči, ki so zapisana v stališču odbora z dne 13.5.
Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem sklep pod točko 1. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za prvi sklep? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem drugi sklep. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za drugi sklep? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je drugi sklep sprejet.
Odbor za finance in monetarno politiko predlaga tudi naslednji dodatni sklep: Državni zbor Republike Slovenije poziva vlado Republike Slovenije, da ob predložitvi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona za tretjo obravnavo posreduje v vednost državnemu zboru tudi delovno besedilo podzakonskih aktov, ki jih predvideva novela zakona.
Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem dodatni sklep. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za dodatni sklep? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem smo zaključili 49. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 50. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O PRAVDNEM POSTOPKU, DRUGA OBRAVNAVA. Pred začetkom obravnave tega predloga bi dal na glasovanje proceduralni predlog, da poslanci o vsebini tega zakona razpravljajo samo enkrat, in sicer je razprava omejena na največ deset minut.
Navedeni proceduralni predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog? (32 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Prosim, minister za pravosodje, gospod Tomaž Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Pred vami je zakon o pravdnem postopku v drugem branju. Poudarjam, da gre za pomemben zakon. Ta zakon subsidiarno velja še v drugih postopkih, v pravdnem postopku, v izvršilnem postopku. Zaradi tega je gradivo zelo obsežno. Bil je tudi predmet obširnih razprav v matičnem delovnem telesu, se pravi, na odboru za notranjo politiko in pravosodje.
Dani so bili številni amandmaji, vendar bodisi novela zakona in vsi podani amandmaji težijo k enemu cilju, da se čimbolj skrajšajo, da so postopki, pravdni postopki pred sodiščem čimbolj racionalni in da sodišče dejansko razsoja brez odlašanja. Kar pa dandanes ni tako, vemo, da imamo odprtih v državi bodisi pred okrajnimi, bodisi pred okrožnimi sodišči kot prvostopenjskimi sodišči okrog 300.000 pravdnih zadev. Nekatere od teh so stare tudi po 5 in več let. Stvari se vlečejo iz enostavnega razloga, ker ta zakon dopušča strankam preveč avtonomije, preveč razpolaganja z dokazi, to se pravi od vsega začetka pa do konca, pa tudi v pritožbenem postopku navajanje kar naprej novih dokazov. Sicer lahko tudi sodišče dopušča, dopušča zakon sodišču, da določene dokaze izvaja tudi po uradni dolžnosti.
Ravno iz teh razlogov, ker je ta zakon dopuščal preveliko, uporabim besedo, svobodo strankam, je bila ta novela nujna. Ta novela zakona uvaja predvsem, da so stranke bodisi na pasivni, bodisi na aktivni, bodisi na pasivni strani v tem postopku aktivne in zakonodajalec polaga odgovornost in seveda tudi sankcionira opustitev določenih pravdnih dejanj. Tako na primer se ukinja pripravljali nalog. Če toženec ne odgovori na tožbo, se šteje, da se z navedbami tožnika strinja, in v tem primeru, ko rok zapade, sodnik lahko izda zamudno sodbo. Prav tako je treba že v tožbi navesti pravdni temelj in navesti vse dokaze, na katere opira tožnik svoj dejanski stan oziroma svoje pravno naziranje. Če tega ne stori v tožbi, mora to storiti najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo. Tudi glede pravnih sredstev uveljavlja določene novosti, zlasti v pritožbenem postopku je navajanje dokazov zgolj izjema, prav tako zvišuje sporno vrednost v revizijskem postopku. Prav tako postopki v takoimenovanih malenkostnih zadevah so pisne narave in lahko sodišče odloča zgolj na podlagi pismenih vlog.
Ta zakon, tako kot je predstavljen z vsemi amandmaji skupaj, je v skladu z evropskimi standardi. Naj pri tem omenim samo zadnje poročilo sveta Evrope, ki se nanaša na pravosodje, ko med drugim navaja, da je treba nujno spremeniti določene procesualne, proceduralne zakone v Sloveniji, ker se dopušča strankam preveč manevrskega prostora oziroma ker so oblasti preveč zaskrbljene nad tem, da naj bi bile eventualno v teh postopkih kršene državljanske in človekove pravice. Kljub temu ta zakon, trdim, da v največji meri čuva državljanske in pa človekove pravice, vendar zahteva od tožnika do državljana, tožnika, ki se spusti v tožbo, največjo odgovornost, največji razmislek, preden se poda v sodni postopek. To se pravi, da je stvar postavljena na dokaj resne temelje, da je treba za vsako tožbo zelo resno premisliti, treba je pregledati dokaze za ugotovitev dejanskega stanja, na podlagi katerih se potem vgradi določen pravni temelj.
Skratka, ta zakon uvaja tudi nujo in potrebo po spremembi nadaljnje zakonodaje. Pri tem imam predvsem v mislih zakon o brezplačni pravni pomoči, ko dejansko ob takem zakonu kot je sedanji pravdni postopek, nujno terja tudi izdajo oziroma pripravo takega zakona, ki bo lahko do maksimalne mere nudil socialno ogroženim strankam brezplačno pravno pomoč. Ta zakon omogoča državljanom tudi, da se sklepajo poravnave, vendar bo sklepanje poravnav preneseno na organizacijske zakone. Pri tem mislim predvsem na bodočo novelo zakona o sodiščih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalko, predsednico, da predstavi mnenje odbora.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! K temu, kar je povedal gospod minister Marušič praktično ni dodati kaj bistvenega. Dejansko gre za zelo strokovno, zahtevno in vseobsežno materijo in odbor se je temu primerno tega posla tudi lotil in je zelo poglobljeno razpravljal o tem predlogu zakona o pravdnem postopku. Pri delu odbora pa so poleg predstavnikov predlagatelja zelo dejavno sodelovali še predstavniki vrhovnega sodišča Republike Slovenije, slovenskega sodniškega društva in odvetniške zbornice Slovenije.
Odbor je opozoril tudi na to, da bi vlada opravila še ustrezno redakcijo celotnega zakonskega besedila zaradi tega, kar na nekaterih mestih v zakonu niso dosledno uporabljeni nekateri izrazi, oziroma tudi z vidika pravilne in lepe slovenščine bi se dalo zakon še nekoliko popraviti.
Zadrega, ki jo je odbor ves čas (zlasti še pri drugi obravnavi tega zakona) imel, in moram na to opozoriti, pa je tale. Praktično ni bilo vloženih amandmajev s strani poslancev in poslanskih skupin, kar je seveda posledica tega, da gre za strokovno zelo zahteven in sistemsko uravnotežen zakon. Pač pa se zastavlja vprašanje, čemu je vlada vložila toliko amandmajev v drugi obravnavi. Namreč, pred seboj imate pregled amandmajev v drugi obravnavi. Ta pregled je zajeten, je na 48 straneh, in naj mi bo dovoljeno, da vendarle rečem, da se zastavlja vprašanje, ali ni bil zakon dovolj pretehtan s konceptualnega stališča že v prvi obravnavi oziroma takrat, ko je bil predložen v parlament.
No, odbor je tudi sklenil predlagati vladi, da do druge obravnave, in to je danes, na seji državnega zbora ponovno prouči obravnavano vprašanje, kar zadeva izjemnosti revizijskih postopkov. Namreč, odvetniška zbornica je ponovno opozorila, da se bo lahko revizija zoper pravnomočne sodbe okrajnih sodišč vložila le v zelo izjemnih primerih. S tem pa bi bila onemogočena nadzorna funkcija vrhovnega sodišča oziroma pregled nad zadevami iz pristojnosti okrajnih sodišč. Rešitev pa naj tudi ne bi bila v skladu s predlagano ekskluziviteto odvetništva. Mislim, da na to vprašanje danes nismo dobili odgovora, zato bi morda kazalo slediti napotilu odbora, ki ga je dal v drugi obravnavi oziroma v drugem poročilu k obravnavi tega predloga zakona.
To bi bilo zaenkrat pravzaprav vse, kar se mi zdi potrebno tukaj posebej izpostaviti. Sicer pa so podrobnosti glede posameznih členov oziroma amandmajev k posameznim členom navedene tako v obeh poročilih odbora kakor tudi v pregledu amandmajev. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Beblerjeva. Ali želi besedo tudi predstavnik sekretariata? (Ne želi.) To pomeni, da prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Najprej zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 89. člena razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo v zvezi s tem besedo? (Ne želi.)
O tem predlogu bomo glasovali. Prosim poslanke in poslance, da se nam pridružijo v dvorani. Ugotovimo prisotnost! Po tem sklepu bomo prešli na glasovanje o amandmajih. Ugotovimo prisotnost! (39 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost! Glasujemo o predlogu sklepa, da bomo glasovali o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prosim vas, da se osredotočimo na pregled amandmajev k predlogu zakona o pravdnem postopku, druga obravnava, ki nosi današnji datum. Pregled amandmajev ste danes prejeli na klop; je dokaj obsežen, 47 strani amandmajev oziroma deljeno z dva, ker so večinoma samo na eni strani. Prosim za pozornost, da bomo opravili to delo.
K 4. členu je vloženo dopolnilo s strani vlade, odbor amandma podpira. V zvezi z besedo "pismeno" pa je tudi predlog sklepa odbora, ki ga je predsednica že povedala, da se potem opravi redakcija celotnega zakonskega besedila, ko bo vlada pripravljala zakon za tretjo obravnavo. Ali želi kdo besedo? Ja, gospod Mozetič je dvignil roko nekoliko prej kot dr. Ribičič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Ker se ne mislim oglašati pozneje pri teh zadevah, razen še pri enem oziroma dveh amandmajih, sem se oglasil pri prvem.
Kot prvo povem svoje stališče in mislim, da bo to morala tudi poslovniška komisija, če ne, bom dal tudi pisno zahtevo za razlago; to, kar se je zgodilo pri tej točki dnevnega reda v drugem branju, da se omejuje govornike, ni skladno s poslovnikom. V drugem branju ni omejevanja nastopov. To je možno v prvem in tretjem branju. Če bi bili dovolj modri na kolegiju, bi verjetno znali oceniti, pri katerih zakonih, da verjetno pri vseh zakonih tega ni potrebno. V drugem branju pa tega ni, razen, če razlagamo poslovnik tako, kot pač "paše", in tako, kot razlagamo v zadnjem obdobju. 116 amandmajev, če sem jih prav preštel, pa dopuščam možnost, da sem kakšnega izpustil, je vloženih pri tem zakonu, ki je povsem nepolitičen. Ima tudi lahko določene politične vplive, ki so posledica, ki pač vplivajo na uveljavljanje pravice do sodnega varstva. Vendar, 116 amandmajev je vloženih, od tega je samo en amandma, ki ga je vložila ena poslanska skupina, 11 amandmajev je vložil odbor, pa še ti so verjetno - nisem vsebinsko tako natanko gledal - vezani precej tudi na amandmaje vlade, in 104 amandmajev je vložila vlada, členov je pa tam okoli 500. Tako da se mi postavlja vprašanje že pri 1. členu in pri prvem amandmaju. Ali vlada ni vedela, prej je bil govor, da je cilj sprejema tega zakona, da se postopki čimbolj racionalizirajo in da bodo ljudje, ki iščejo pravico pri sodišču v civilnih zadevah, čim hitreje prišli do sodbe, do rešitve spora. 104 amandmaji vlade kažejo, da vlada ne ve, kaj hoče. Da ne ve, kaj hoče. Če vzamemo pa čisto tehnično glede na to, da smo se odločili, da bomo v letošnjem letu zelo racionalno delali, 104-krat bo zaradi vlade, drugače je 116-krat, 104-krat bo pri tem zakonu zaradi vlade treba trikrat pritisniti tipko: prisotnost, za in proti. Tudi če to delamo z veliko hitrostjo, brez kakršnekoli razprave, da je to samo 60 sekund, bomo porabili več kot eno uro, da bomo prišli skozi to zadevo. Če pa bo še razprava, če ne bomo pa še - ker je to duhamorna zadeva, ko se bo sklepčnost ugotavljala - ne bomo sklepčni, bo to trajalo še več. Ampak dajmo se potem vprašati, kdo je kriv, da zadeve tako počasi tečejo v tem parlamentu, če vlada iz prvega branja v drugo branje prinese 104 amandmaje na svoj zakon in če pogledamo tudi stališča državnega zbora, praktično na tisto, kar je državni zbor v svojih stališčih v prvem branju sprejel, bi bilo kaj veliko amandmajev treba vlagati.
In če pogledamo še obrazložitve, predvsem k temu prvemu amandmaju, kaj vlada, kakšno modrost, kakšno novost je vlada ugotovila, zakaj bi bilo mogoče, da bi bilo več odločanja o tožbenem zahtevku, o glavni stvari, ne da bi bila javna obravnava. V svoji obrazložitvi piše, da je po ponovni proučitvi ugotovila, ocenila, da dosežena stopnja pismenosti med ljudmi dopušča, da se tudi pismena oblika pravdnih dejanj bolj uveljavi. Ne vem, ali vlada prej ni vedela, da smo Slovenci pismeni. Šele po razpravi v prvem branju tega zakona je vlada ponovno ugotavljala in ugotovila, da smo Slovenci pismeni in da je lahko več pisnosti ali pa pismenosti, kakorkoli slavisti to želijo, da je prav, v pravdnih postopkih. Mislim, to so nesmiselne stvari. In pri vrsti obrazložitev so take nesmiselne obrazložitve.
Tudi sicer je ta določba, tako kot je postavljen ta amandma, do neke meje sporen. In sicer, tukaj postavljam vprašanje. V načelu so ti postopki javni. Ta člen in ta amandma, ki ga določa, pa pravi, da bo lahko zakon določil, v katerih primerih bo postopek tekel enostavno samo na osnovi papirjev in posredno izvedenih dokazov. Ali velja to, da bo sam zakon o pravdnem postopku to lahko določil, ker tukaj piše: "če zakon", kar pomeni katerikoli zakon. Če gremo sedaj toliko široko, da bo katerikoli zakon lahko določal, da se pravdni postopek pelje samo na osnovi listin ali posredno izvedenih dokazov, potem mislim, da bomo prišli do nekega čudnega pravnega postopka. In mislim, da bi vlada, ker je pač vladni amandma in to lahko popravi, morala popraviti vsaj to, da če ta zakon o pravdnem postopku, ki je servis materije pravdnega postopka, določa, da je možno tudi tako delati, ne pa katerikoli zakon. Kako pa zakone sprejemamo, tudi dobro vemo.
Kar zadeva brezplačne pravne pomoči. Če bom uspel vzdržati pri teh amandmajih, se bom oglašal tam, kjer govori in kjer uvaja za določene zadeve od okrožnih sodišč navzgor obveznost - skoraj obvezno zastopanje po odvetnikih. Mislim, da je ta zadeva tudi problematična in tudi ne vem, kako boste to brezplačno pravno pomoč dosegli. Razveseljivo je samo to, da so na odboru sodelovali in odvetniki in sodniki in upam, da ko bodo tako odvetniki kot sodniki ta zakon začeli uveljavljati, se ne bodo kregali na parlament, ker parlament ni imel kakšne posebne razprave, ni vložil nobenega amandmaja in bo sprejel tak zakon, kakršnega ga je predlagala vlada. Upam, da se bodo takrat pač tako sodniki kot odvetniki obračali predvsem na ministra za pravosodje in na našo vlado.
In še en predlog sem opazil v tem pregledu amandmajev, ki je tudi racionalen in bo zmanjšal čas tipkaric, da tipkajo. Povsod, kjer piše: "predlagatelj vlada Republike Slovenije", upam, da je dovolj "vlada". Predpostavljam, da pri nas lahko samo naša vlada, to je vlada slovenske države, predlaga, ne pa vlada katerekoli druge države. Tako da ni treba pri vsakem amandmaju pisati "vlade Republike Slovenije", ampak da zadostuje "vlada".
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa kolega Mozetič. Samo nekaj kratkih pojasnil glede poslovniških določb. Strinjam se z vami, da ima druga obravnava drugačen status kot prva ali tretja, v skladu s poslovnikom seveda, ko govori o potrebni, da se pisno prijavite poslanci pri razpravah. Medtem ko pa 69. člen ne onemogoča, da se tudi v okviru druge obravnave državni zbor odloči, da omeji razpravo; toda o istem vprašanju. Moja interpretacija je naslednja, da je lahko o vsakem amandmaju o vsakem členu, tako da boste brez dvoma lahko imeli vsi možnost, in tukaj celo razširja možnost. Tako da tukaj ne vidim nobenega problema. Se pa strinjam z vami, gospod Mozetič, da zelo veliko število amandmajev s strani predlagatelja pač nekaj o tem govori. Toda, ker smo sedaj v skladu s poslovnikom pri 4. členu, prosim, da se držimo poslovnika. V okviru poslovnika je že mimo tista možnost, da bi poslanska skupina ali skupina desetih poslancev predlagala, da se o predlogu zakona opravi splošna razprava. Tako da se torej držimo določb poslovnika in razpravljamo o 4. členu ter dopolnilu, ki ga predlaga vlada. Strinjam se z vami - imamo vlado te države in vlada je dovolj. Pojasnila torej poslovnik ne omogoča; imamo proceduralno vprašanje ali pa... Proceduralno, prosim, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Pojasnilo, če dovolite, gospod predsednik, v smislu replike; zato sem rekel "pojasnilo".
Rad bi vas samo vprašal, glede na razpravo gospoda Mozetiča, s katero soglašam; kdaj je kolegij sklepal o tem, da naj se te razprave omejijo? Če ne, povejte, kdo je sklenil. Namreč, iz tega razloga, ker je ničkolikokrat kolegij zaslužen ali kriv za marsikaj, česar sploh ne dela, mnogokrat tudi za tiste stvari, ki jih ne sme delati. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolegij ni razpravljal o tem predlogu, da bi se razprava tukaj omejila. Na moj proceduralni predlog nihče tukaj ni formalno ugovarjal - in jaz tukaj ne vidim problema. To pojasnilo sem tukaj tudi dal.
Besedo ima dr. Ribičič, za njim gospod minister.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Saj ni težko uganiti, da me je gospod Mozetič pač prehitel in mi večino moje razprave prevzel. Ampak vseeno bi rekel naslednje.
Vlada si pri tem zakonu zasluži rumeni karton. Jaz prosim predsednika, da ta rumeni karton vladi da. Skratka, na podlagi tega, kar je že gospa Lavtižarjeva povedala, kar je gospod Mozetič, in tega, kar bom jaz dodal, je pač treba povedati, da ni normalno, in lahko mirno rečemo, da ni vlade na svetu, ki bi na svoje predloge v nekem zakonu dala sto in več amandmajev. Namreč, to pomeni, da se je stokrat premislila samo pri nekem zakonu in namesto da bi vlada enkrat glasovala o tem pa nam vložila nov predlog zakona, raje nas sooči s tem, da moramo stokrat tukaj odločati. Vlada se obnaša do državnega zbora kot do svojega delovnega telesa, kot do svojega odbora. Med drugim se mi postavlja tudi vprašanje, kaj naj sedaj podprem kot opozicijski poslanec - ali naj podprem vlado in njeno stališče ali naj podprem amandma vlade na njeno lastno stališče; in to tisti amandma, ki ni bil povzročen z razpravo v državnem zboru, ki ni posledica amandmajev poslancev, ampak je posledica tega, da se je vlada premislila. Kolikor jaz vem, medtem nismo zamenjali vlade, nimamo nove vlade, ki bi zagovarjala novo vladno politiko.
To je ob tem treba povedati. Mislim, da bi bilo prav, če se pove tudi z avtoriteto predsednika državnega zbora, da se tako z državnim zborom ne sme delati. Mi vsi vemo, da formalno vlada ni kršila poslovnika. Jaz sem sicer predlagal v postopku spreminjanja poslovnika, da bi omejili vlado, da ne more predlagati amandmajev na svoje predloge, razen kadar so povzročeni s kakšnimi spremembami, ki jih je povzročila opozicija. Ta predlog je v razpravi. Ampak pozitivne ureditve formalno vlada ne krši, kaže pa nespoštljiv odnos do državnega zbora s takšnim številom amandmajev na svoje lastne predloge. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega dr. Ribičič. Ponovil bi svoje stališče, da poslovnik omogoča, da se v okviru druge obravnave na predlog matičnega delovnega telesa poslanske skupine ali najmanj 10 poslancev, da lahko državni zbor sklene, da se v drugi obravnavi opravi splošna razprava o predlogu zakona ali pa, da se o predlogu zakona ponovno opravi prva obravnava in tudi eventualno potem tak zakon zavrne.
Glede vašega stališča do kvalitete dela državnega zbora pa delim vaše mnenje. Besedo ima gospod minister. Smo pa pri amandmaju k 4. členu. Črta se beseda "praviloma". Doda se odstavek, ki se glasi: "Če zakon tako določba, odloči sodišče o tožbenem zahtevku na podlagi pisno izvedenih pravnih dejanj in na podlagi posebno izvedenih dokazov." Prosim, gospod minister.
TOMAŽ MARUŠIČ: Predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Želel bi - ne v zagovor vladi, ampak predočiti samo nekoliko dejstev. Ta novela zakona o pravdnem postopku je bila prvič predložena v državni zbor konec leta 1995; prva obravnava je bila v marcu 1996, nato je prišlo do volitev, do zamenjave vlade in sedanja vlada spričo težav, ki jih je ugotovila na pravdnih oddelkih vseh slovenskih sodišč - gre tukaj predvsem za zaostanke, gre tu predvsem za dolgotrajne pravdne postopke, gre tu za neprestano odlaganje obravnav, zavlačevanje postopkov - se je odločila, da ta pravdni postopek postavi čisto na drugačen koncept. To se pravi, na ustavni koncept o sojenju brez odlašanja; se pravi, da pravdna stranka, ki začenja sodbo, ki predloži svojo tožbo sodišču, mora biti na to pripravljena, mora ob vložitvi tožbe zbrati vse potrebne dokaze, se mora predložiti tudi sodišču povedati za pravdni temelj za tožbo, skratka nositi vso odgovornost, v kolikor se ne bi držala teh pravil. Zaradi tega je nastal v letu 1997 povsem nov oziroma drugače sestavljen pravdni postopek, ki v celoti spoštuje ustavno načelo o sojenju in razpravljanju sodišč brez odlašanja.
Tako amandmirani postopek je tu v državnem zboru in je bil objavljen v Poročevalcu že v januarju lanskega leta, leta 1998 z vsemi amandmaji, z vsem v takem stanju, v takem tekstu in besedilu in obsegu, kot ga imate pred seboj. O tem pravdnem postopku je matični odbor v sestavi, ki jo je že gospa predsednica povedala, najmanj trikrat razpravljal; razprave so bile poglobljene in vsi člani matičnega telesa so se strinjali in osvojili tak koncept, ki ga uvaja sedanji pravdni postopek.
Drugega ne bi mogel povedati kot to, da gre tu za spremembo koncepta, gre za upoštevanje že citiranega ustavnega načela in ne nazadnje gre tudi za sprejemanje akceptiranje stališč Evropskega sveta, češ da imamo v naših postopkih preširoke procesne pravice, ki so tudi razlog za dolgotrajne postopke na sodiščih. Toliko na splošno.
Glede samega amandmaja k 4. členu pa bi povedal le to, da se nekje načelo neposrednosti, javnosti in ustnosti spreminja, da je dopustno tudi izvajanje pisnih dokazov. Samo toliko. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod minister. Ali želi še kdo besedo o amandmaju k 4. členu in 4. členu? Replika, prosim, gospod Mozetič. Prosim vas, da razpravljate samo o vsebini 4. člena.
MIROSLAV MOZETIČ: O tem, kar je minister povedal. Če sme minister o vsem, potem sme verjetno v parlamentu poslanec, kjer je njegov dom, najbrž tudi kaj povedati. Saj bom samo na to. Vprašal sem ministra in ponovno sprašujem. Tako, kot je zdaj ta člen napisan, če zakon tako določa, pomeni: katerikoli zakon bo lahko določal, da se pravdni postopek pelje pisno in z izvedbo posrednih dokazov. Tako tu piše. Zdaj, če je to namen, naj minister pove. Bi pa želel, če mi pove vsaj kakšen zakon, ki je nujen, če je izven zakona o pravdnem postopku, da to določi.
Zdaj pa o tem. Prvič sem mislil, da sem preslišal, pa sem še enkrat pozorno poslušal. Gospod minister je dvakrat ponovil to, da bo morala tožeča stranka navesti tudi pravdni temelj svoje tožbe. Ampak iz 175. člena in amandmaja na odstavek, ki govori: "Sodnik vzame tožbo v postopek tudi tedaj, če tožeča stranka ni navedla pravdne podlage tožbenega zahtevka, če pa jo je navedla, sodnik ni nanjo vezan, ni spremenjena. "Iure novit curia" velja še zmeraj in mislim, da velja tudi v vseh drugih evropskih državah, čeprav se nanje zmeraj sklicujemo. In tudi tam nimajo tako zelo hitrih postopkov, da bi morali nam soliti pamet, da jih moramo tako zelo zelo skrajšati, tudi na račun določenih jamstev.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vprašanje je bilo glede amandmaja k 4. členu. Ali želi besedo gospod minister? (Ne želi.) Ali želi še kdo besedo? Prosim, gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Gospod minister, spoštovana slovenska vlada. To pomeni, da bo s sprejemom tega amandmaja k 4. členu lahko za katerikoli zakon, kadarkoli se bo vlada spomnila in parlament potrdil, določila, da se lahko postopki, ki jih sicer zakon, ki bo imel kaj zveze s temi postopki, določa ustno izvajanje dokazov oziroma pisnost postopka in posredno izvajanje dokazov. To pomeni, da pravdni postopek v tem delu odpira to zadevo v celoti. Kakšen bo iz tega ven prišel pravdni postopek, jaz ne vem, ampak mislim, da je to napačno. Če ste že tako modri v tej vladi, bi bilo prav, da poveste, da to res tako drži, da je to vaš namen, da bo zakon odprt, da bo katerikoli zakon to določil, ne pa samo izključno zakon, ki določa pravdni postopek. Pridite gor in povejte, da je to vaš namen.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 4. členu. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 4. členu? (33 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je 4. člen sprejet.
V razpravo dajem 7. člen in amandma vlade Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Amandma je vsebinsko povezan z amandmajem k 148. členu. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 7. členu? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 7. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 7. člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 9. člen in amandma vlade, odbor ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 9. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo člen spremenili.
Za novi 9.a člen je amandma predlagala vlada, odbor ga podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za novi 9.a člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen je sprejet.
Prehajamo na odločanje o 10. členu in amandmaju pod točko 1, ki ga predlaga odbor, amandmaju pod točko 2, ki ga predlaga vlada. Odbor ga podpira in vlaga amandma na amandma. Amandma pod točko 1 je torej amandma na amandma vlade. Ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1 k 10. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2 k 10. členu. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 10. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za 10. člen v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 11. členu in amandmaju vlade, odbor ga podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 11. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 11. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za 11. člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 14. členu in amandmaju vlade, ki ga odbor podpira. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandna k 14. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 14. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 14. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 18. členu imamo amandma vlade, ki ga odbor podpira.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 18. členu? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 18. člen. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 18. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 19. členu in amandmaju vlade, ki ga odbor podpira. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 19. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 19. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 19. člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 21. členu in amandmaju vlade, ki ga odbor podpira. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 21. členu? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; sprejeli smo novi člen.
K 22. členu predlaga vlada amandma, ki ga odbor podpira. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 22. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 22. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 22. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 31. členu in amandmaju vlade, ki ga odbor podpira. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 31. člen. Ugotavljamo prisotnost. (55 prisotnih.)
Kdo je za 31. člen? (35 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Smo pri 32. členu in amandmaju vlade. Odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost. (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 32. členu? (38 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet. S tem smo v celoti spremenili 32. člen.
Smo pri 33. členu in amandmaju vlade. Odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost. (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 33. členu? (42 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet. Člen je v celoti spremenjen.
Smo pri amandmaju k 38. členu. Predlagatelj je vlada. Odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost. (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 38. člen. Ugotavljamo prisotnost. (56 prisotnih.)
Kdo je za 38. člen? (43 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Smo pri 43. členu amandmaju vlade. Odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost. (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 43. členu? (42 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 43. člen. Ugotavljamo prisotnost. (54 prisotnih.)
Kdo je za 43. člen? (35 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Smo pri 44. členu in amandmaju vlade. Odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost. (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost. (58 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (37 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Člen je sprejet.
Smo pri 48. členu in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost. (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost. (52 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (40 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Smo pri 60. členu in amandmaju vlade. Odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost. (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 60. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost. (52 prisotnih.)
Kdo je za ta člen? (37 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Smo pri 70. členu in amandmaju vlade. Odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost. (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 71. členu in amandmaju poslanske skupine SLS, vloženo 13. oktobra lani. Stališč vlade in matičnega delovnega telesa ni. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 72. členu in amandmaju vlade, odbor podpira. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Tehnika, ki jo uporablja gospod Kopač, ni priporočljiva. Prehajamo na odločanje o 73. členu in amandmaju vlade Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri naslednjem členu, to je 74. in amandmaju vlade, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 78. členu in amandmaju vlade, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 49. členu je vlada vložila amandma, ki ga odbor podpira. Amandma je vsebinsko povezan z amandmajem k 85. in 86. členoma. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 81. členu in amandmaju vlade, ki ga odbor podpira. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 82. členu je vložen amandma s strani vlade Republike Slovenije; odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 83. členu in amandmaju vlade, ki ga odbor podpira. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za 83. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 85. in 86. členoma je amandma vložila vlada Republike Slovenije; odbor ga podpira. Gospod Mozetič ima besedo.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Vlada sicer tako razpravlja, da molči, ampak ne glede na to. To je zdaj tisti člen oziroma več členov, na katere - predpostavljam - je mislil minister, ko je govoril o brezplačni pravni pomoči. Postavljam vprašanje, kdaj bo tak zakon pripravljen, če misli, da je potreben - očitno misli. Ker; ko bo uveljavljen ta zakon, bo pač nastopilo neko drugačno stanje od tega, kot je sedaj.
Zato postavljam tudi drugo vprašanje: kaj je vodilo oziroma kaj je glavni namen vlade, da je šla v sistem, ki ga predlaga, da razen na okrajnih sodiščih praktično od tam naprej morajo biti pooblaščenci, odvetniki oziroma pravniki z izpiti, pri določenih zadevah pa izključno odvetniki. To bo zanimivo predvsem pri podjetjih, ki imajo še zmeraj pravnike s pravosodnimi izpiti, in bodo lahko delali postopek vseskozi, do izrednega pravnega sredstva, ki bo šlo pred vrhovno sodišče; tam bodo morali pa napisati zadevo, najeti odvetnika, da se bo podpisal, plačati odvetniško tarifo in tako naprej. Ampak, te zadeve se pojavljajo tudi pri drugih, ne samo pri podjetjih. Pri podjetjih je verjetno ta strošek najmanj problematičen. Skratka, tukaj se uvaja sistem, da v vrsti zadev stranke ne morejo nastopati same, obvezno morajo imeti pooblaščenca in v vrsti zadev, zlasti pred višjim in vrhovnim sodiščem, morajo biti pooblaščenci odvetniki.
Kaj je tu razlog? Eden je gotovo to, da se zadeva pospeši, da je kvalitetna in tako naprej. Vendar po drugi strani vemo, da odvetniki stanejo. Stanejo, kolikor pač stanejo. Oni pravijo, da je tarifa prenizka, ljudje pravijo, da je previsoka. To je pač stvar, s katerega zornega kota gledaš. Bojim se, da bo ta zadeva ponovno postala tako kot pri notariatu. Ko smo uvedli notariat, obvezne notarske listine, smo v vrsti zadevah ljudem stvari otežili in podražili način poslovanja državljanov v določenih zadevah. In ta zadeva in ta amandma k 85. in 86. členoma praktično spreminja sistem, kot je bil predviden v prvem branju. Uvaja to. Dejansko me zanima, predvsem bi prosil tudi za razlago, ker se zdi, da ne znam dobro brati tretjega odstavka - medsebojni odnos - 85. člena in tudi tretjega odstavka 86. člena. Tukaj bi bilo lahko nevarno, da bi se kaj zapletlo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Mozetič. Besedo ima gospod minister, prosim.
TOMAŽ MARUŠIČ: Gospod minister, hvala za besedo. Spoštovana poslanka in spoštovani poslanci, odgovoril bi samo v zvezi z okrožno pristojnostjo, kajti glede okrajne pristojnosti sodišč v pravdnem postopku je stvar nesporna, da se stranka lahko tudi sama zastopa. Glede okrožnih sodišč pa je pooblaščenec odvetnik, glede razmerja stranka : odvetnik -mislim, da tu ni bilo postavljeno vprašanje; gotovo obstoja tu fituciarni odnos.
Opozoril bi na člen 86, in sicer tretji odstavek, kjer piše: "V postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit." Pravniški izpit zato, da ima stranka, ki ima takega pooblaščenca, tudi garancijo za profesionalno zastopanje. Torej zahteva se pravniški državni izpit. To se pravi, da ni nujno, da ima stranka samo svojega pravnega zastopnika, se pravi odvetnika, lahko ima tudi pooblaščenca, ki ji nudi svojo pravno pomoč zastonj. To je lahko brat, bratranec, sorodnik ali kdorkoli, vendar pogoj je pravniški državni izpit zgolj zaradi zaščite strankinih interesov, ker dejansko na okrožnem sodišču, kjer so ...(Nerazumljivo.)... prek dva milijona in pa druge statusne zadeve. Dejansko se zahteva določena profesionalnost pri vodenju postopka odnosov pri zastopanju strank. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Torej zanimivo je, da bo država tako skrbela za civilne interese posameznikov, tako da jim predpisuje, da morajo obvezno najeti odvetnike, ki jih je treba seveda plačati, ne bo država plačala. Zato je tudi ponovno vprašanje, kdaj bo brezplačna pravna pomoč, če katera stranka želi sama nastopati, tudi v škodo, ker se ne razume na pravo in vse tiste štorije okoli pravnega postopka, bo pač trpela škodo. Ampak postavil sem tudi vprašanje in ni bilo odgovorjeno. Ob tem odstavku, tretji odstavek 68. člena, ki ga je minister prebral, bom prebral pa še tretji odstavek 85. člena. "V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik." Prvič, sploh jih ne more opravljati sama; drugič, opravlja jih lahko samo po odvetniku. To je tisto razmerje, o katerem sem povprašal s tretjim odstavkom 86. člena. Pred vrhovnim sodiščem se pa v glavnem pojavljajo izredna pravna sredstva. V glavnem, kar pomeni - določba tretjega odstavka 86. člena, ki pravi, da lahko zastopa stranko oziroma da stranka lahko na okrožnem višjem, vrhovnem po pooblaščencu, za katerega ni potrebno, da je odvetnik, ampak ima državni pravni izpit, pa tretji odstavek 85. člena - gresta sicer skupaj, ampak samo tako, da se v vseh primerih uporablja tretji odstavek 85. člena; kar pomeni: pred vrhovnim sodiščem, izredna pravna sredstva, izključno odvetnik. Pravnik z državnim izpitom bo peljal do tam, od tistega trenutka naprej bo moral vzeti v roke odvetnik. Te stvari so jasne. Zdaj, nikar pa ne govorite, da je to samo v interesu stranke. To je v interesu postopka, hitrosti postopka in ne vem česa, je tudi v interesu odvetnikov. Stranka bi morala pa sama skrbeti za svoj interes - bodisi, da najame odvetnika in ga mora plačati, ali pa res... Povejte, če bo res to, kar ste rekli, da bo sprejet zakon o brezplačni pravni pomoči: kdo jo bo dobival, na kakšni osnovi, kako se bo izvajala. In tudi v tem primeru obstaja nevarnost, da bo prišlo, tako kot je pri kazenskem postopku, da so se sodniki pritoževali, da so odvetniki, ki so po uradni dolžnosti zastopali, posebej v postopkih obtožence, da so pač imeli čudovite honorarje, čeprav niso v tistih zadevah lepo delali. Kar pomeni, pri brezplačni pravni pomoči pride do tega, da bo nekdo postavljen; ali bo država ali bo sodišče postavilo takemu, ki ne more plačati odvetnika po uradni dolžnosti. Ker mora imeti odvetnika, sicer ne more iti na sodišče, kar pomeni, prepreči se mu pot na sodišče.
In te zadeve so verjetno sporne tudi z vidika ustavne določbe o tem, da ima vsak državljan dostop do sodnega varstva.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod minister. Četrti odstavek pa govori, da določba tretjega odstavka ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakonit zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
TOMAŽ MARUŠIČ: Predsednik, hvala lepa. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Gre za razmerje ob brezplačni pravni pomoči nasploh, od pravnega nasveta do zastopanja - to je stvar posebnega zakona. Glede pravdnega postopka pa moram opozoriti na določbe 163. člena in ostalih, ki govorijo o oprostitvi plačila stroškov postopka. Se pravi, da sodišče lahko oprosti plačilo stroškov postopka stranko, ki po svojem splošnem premoženjskem stanju ne zmore plačati teh stroškov. To je člen 163. Tudi odvetnika. Stroški postopka. Nasploh je tole. Prosim?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim ne dialoge, na ta način ni možen dialog. Prosim, gospod minister.
TOMAŽ MARUŠIČ: To je zapisano v zakonu in po vsej verjetnosti obstaja tudi zato, to je stvar druge razprave.
No, glede izrednih pravnih sredstev, tukaj gre za 4. odstavek člena 85. Izredna pravna sredstva so: obnova postopka, vložitev revizije, zahtevek za varstvo zakonitosti, ki se lahko vlagajo samo ob posebnih pogojih, ki jih določa zakon. Jasno, da prava nevešča stranka ne bi mogla to vlagati sama in ta določba je v zakonu predvsem zato, da se stranka zaščiti s pomočjo profesionalca, ki bo vedel, kdaj in kako in ob kakšnih pogojih se vložijo ta izredna pravna sredstva. Tu gre vendar v korist stranke. Ker sicer stranka napiše neko vlogo na vrhovno sodišče in pravzaprav niti ne veš, ali je to revizija, varstvo zakonitosti, obnova postopka ali karkoli je že. Razumljivo je, da taka vloga, ki ne vsebuje vseh elementov potrebnih, recimo, za vložitev revizije, da logično, da sodišče taki vlogi ne more soditi. Se pravi, da stranka zamudi rok zaradi neprofesionalno sestavljene vloge in s tem nastane stranki škoda. Zato zakonodajalec postavlja to obveznost ravno zaradi zaščite strankinih interesov.
Ne vem, se mi zdi, da sem odgovoril na vsa vprašanja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Dobri namen vlade verjetno je, ampak dobri nameni običajno tlakujejo pot v pekel, v tem primeru pa tlakujejo pot v plačevanje dragih sodnih taks. Tudi tista stranka, ki je sposobna to narediti, tista, ki je sposobna to narediti, ne bo smela narediti. Bo morala plačati odvetnika. Kar zadeva pa stroškov postopka. Tukaj ne bi žele preveč... Odvetniških stroškov ne more sodišče oprostiti. Ne bom citiral členov, ki ste jih na vladi napisali. To je splošno iz pravnega postopka, da ne bi izgledalo, da se tukaj prerekamo o določenih zadevah. Ampak, poglejte člen, ki ste ga citirali, pa boste videli, da je nekoliko drugače napisano. Saj je prav, da država skrbi in da država poskuša, da bi postopki tekli čimbolje, hitreje, čimbolj strokovno. Vendar se tukaj dejansko postavlja vprašanje meje in razmejitve. In če postavimo samo to, da je obvezen odvetnik, obvezna določena stroka, ki je nujna, sam to podpiram. V principu podpiram. Tako kot mora zdravnik zdraviti in samo zdravnik, tako mora prvenstveno, čeprav na sodišče gre lahko vsak, tudi k zdravniku gre vsak, naj se prvenstveno ukvarjajo strokovnjaki s tistim delom, ki je strokoven. Vendar je treba poskrbeti, da tukaj je pač stvar, da se ne omeji te pravice ali pa ne postavi take omejitve, ki je v bistvu materialna, finančna, da se do tega ne more priti. Tega ta zakon še nima, kar ste prej rekli, da je možno oprostiti plačilo stroškov. Povejte mi, na kakšni osnovi bo sodišče reklo, ko bo stranka najela odvetnika, sodišče pa bo reklo, tega odvetnika pa ti, ki ga ni treba plačati.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ponovno se oglaša gospod minister. Prosim. Morda bi bilo bolje, če bi se usedli nekoliko bližje.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala lepa. Gospoda poslanca Mozetiča bi opozoril na člen 165. zakon o pravdnem postopku, kjer se razpravlja o odvetniku, o pooblaščencih in vseh ostalih, ki so lahko deležni te beneficije oprostitev pravdnih stroškov. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlagam, da odločamo o amandmaju k 85. in 86. členoma. Ugotavljamo prisotnost! To je amandma vlade, odbor ga podpira. (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem smo nadomestili dva člena z novimi členi.
Smo pri amandmaju k 90. členu, predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem člen v celoti na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 90. člen? (31 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 92. členu je amandma vlade, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (30 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 97. členu, amandma vlaga vlada, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 100. členu, amandma je vladni, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 100. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Na glasovanje dajem 100. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 100. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 101. členu vlaga amandma vlada, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Na glasovanje dajem 101. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 101. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 103. členu in amandmaju vlade, ki ga odbor podpira. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli in nadomestili člen v celoti.
Smo pri 104. členu in amandmaju vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 106. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 106. člen. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za 106. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 107. členu in amandmaju vlade, ki ga odbor podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (30 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 107. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (30 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 110. členu in amandmaju odbora pod točko 1 ter amandmaju vlade pod točko 2, ki ju odbor podpira. Ni razprave. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 110. členu - to je amandma na amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 110. členu. Ugotovimo prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 110. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 115. členu in amandmaju vlade. Odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 115. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 119. členu in amandmaju vlade, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 119. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 120. členu vlaga amandma vlada, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 120. člen. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 120. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Amandma k členom od 127 do 143 je nekoliko daljši, amandma predlagala vlada Republike Slovenije, odbor ga podpira. Razprave ni, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je ta amandma sprejet.
S tem smo v pregledu amandmajev na strani 24. Smo pri amandmaju k 148. členu, predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 148. člen. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri amandmaju k 163. členu, ki ga predlaga vlada, odbor podpira. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 164. členu imamo vložena dva amandmaja. Oba predlaga vlada, odbor oba podpira. Prehajamo na odločanje o prvem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 164. členu? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem člen v celoti na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 165. členu, predlagatelj je vlada Republike Slovenije. Odbor podpira. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem člen v celoti na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 166. členu, predlagatelj amandmaja je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 169. členu, amandma predlaga vlada. Odbor podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem člen v celoti na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 170. členu, amandmaju vlade. Odbor podpira. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri dveh amandmajih k 175. členu. Prvega in drugega predlaga vlada Republike Slovenije, odbor oba podpira. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 175. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Smo pri 2. amandmaju. Ugotavljamo prisotnost. (58 prisotnih.)
Kdo je za 2. amandma? (44 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost. (56 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (43 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Smo pri 186. členu, amandmaju vlade. Ugotavljamo prisotnost. (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost. (56 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (41 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Smo pri 200. členu in amandmaju vlade. Odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost. (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 200. členu? (37 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 200. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost. (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (36 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Člen je sprejet.
Smo pri 232. členu in amandmaju vlade. Odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost. (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 232. člen. Ugotavljamo prisotnost. (56 prisotnih.)
Kdo je za člen? (44 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Smo pri 228. členu. Amandma je vložila vlada Republike Slovenije, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost. (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost. (53 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je v celoti sprejet.
Prehajamo na odločanje o 229. členu in amandmaju vlade, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost. (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost. (54 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (37 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Smo pri 236. členu in amandmaju vlade. Odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost. (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Smo pri 239. členu in amandmaju vlade, ki ga odbor podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 262. členu in amandmaju vlade, ki ga odbor podpira. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 243. členu in amandmaju vlade, ki ga odbor podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 247. členu in amandmaju vlade, ki ga odbor podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 248. členu in amandmaju vlade, ki ga odbor podpira. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 280. členu; predlagatelj amandmaja je odbor. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 285. členu in amandmaju vlade, ki ga odbor podpira. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 286. členu in amandmaju, ki ga vlaga vlada, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen smo v celoti spremenili.
Smo pri 288. členu in amandmaju vlade. Odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 289. členu je vlada vložila amandma. Odbor ga podpira, ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 295. členu vlaga amandma vlada. Odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 poslancev.)
Kdo je za člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 298. členu je vlada vložila amandma, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen v celoti sprejet. Smo pri 299. členu in amandmaju vlade. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen je v celoti spremenjen.
Smo pri 303. členu. Člen se črta. To je amandma vlade. Odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 303. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in člen črtan.
Smo pri amandmaju k 305. členu. Predlagatelj je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (41 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 305. člen v celoti? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 319. členu je amandma vložil odbor, vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 324. členu in amandmaju vlade, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 324. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
325. člen oziroma amandma je umaknjen, pod točko 1, medtem ko pa pod točko 2 ni umaknjen. Na glasovanje dajem amandma pod točko 2 k 325. členu. Predlagatelj je vlada. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 325. člen. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Še enkrat ugotavljamo prisotnost. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 325. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri amandmaju, ki črta 333. člen. To predlaga vlada, odbor amandma podpira. Jaz mislim, da nam bo uspelo do 18.00 ure opraviti še naslednja glasovanja, da bi danes to točko opravili. Ugotovimo prisotnost! Nekateri predstavniki vlade, ki čakajo na naslednje točke, boste pač videli, kako bo šlo delo naprej. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 333. členu? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen črtali.
Pri zakonu o geodetski dejavnosti je eno samo stališče, ki naj bi ga državni zbor sprejel ob prvi obravnavi.
Smo pri 336. členu in amandmaju odbora, stališče vlade ni razvidno. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 338. členu in amandmaju vlade. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 339. členu in amandmaju vlade, ki ga odbor podpira. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (29 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 341. členu in amandmaju vlade, ki ga odbor podpira. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 352. členu imamo vložena dva amandmaja; prvega predlaga odbor, vlada ga podpira; drugi pa je umaknjen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 352. členu? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 364. členu in dveh amandmajih; prvega predlaga odbor, drugega vlada. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (34 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 369. členu imamo amandma vlade, ki ga odbor podpira. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 373. členu imamo amandma odbora, vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! Imamo dva amandmaja. Najprej dajem na glasovanje amandma pod točko 1. Amandma pod točko 2 je umaknjen. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen je v celoti spremenjen.
Smo pri 377. členu in amandmaju vlade. Odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 poslancev.)
Kdo je za člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 396. členu imamo amandma vlade. Odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 397. členu in amandmaju vlade, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri dveh amandmajih k 398. členu. Prvega predlaga vlada, drugega odbor. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za prvi člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 398. členu. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 402. členu in amandmaju vlade. Odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (30 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 411. členu imamo amandma vlade. Odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (56 poslancev.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Imamo amandma za novi 411.a člen. Predlaga ga vlada Republike Slovenije. Odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! Sedaj so amandmaji na obeh straneh. (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.
Amandma je sprejet. Člen smo sprejeli, novi 411.a člen.
K 412. členu je amandma vlade. Odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Smo pri 415. členu in amandmaju vlade. Odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet. Člen je v celoti spremenjen.
Smo pri 428. členu in amandmaju vlade. Odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Smo pri amandmaju k 337. členu. Predlagatelj je vlada. Odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Člen je sprejet.
Smo pri 478. členu, amandmaju vlade. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Člen je sprejet.
Smo pri amandmaju k 481. členu. Predlagatelj je vlada. Odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Smo pri amandmaju k 482. členu. Predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 486. členu imamo amandma vlade, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (33 poslanci.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 487. členu, člen se črta. Predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen je črtan.
Smo pri amandmaju k 490. členu, ki ga predlaga vlada, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju za novi 492.a in 492.b člen, predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sprejeli smo dva nova člena.
K 493. členu imamo amandma vlade, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen je spremenjen.
Smo pri amandmaju za novi 493.a in b) člen. Predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 prisotnih.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Sprejeli smo dva nova člena.
Smo pri zadnjem glasovanju o amandmajih. Za novi 494.a člen je vložila amandma vlada, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslanec.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem smo sprejeli novi člen.
Prehajamo na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnih! (52 prisotnih.)
Kdo je za te člene? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o členih in amandmajih.
Glasujemo še o naslovu zakona. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na predlog sklepa: Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta sklep? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Predlog sklepa odbora: Predlagatelj naj pred predložitvijo predloga zakona o pravdnem postopku v tretjo obravnavo opravi ustrezno nomotehnično redakcijo celotnega zakonskega besedila. Predlagatelj je odbor. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta sklep? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Zahvaljujem se vam za zelo vestno sodelovanje pri številnih glasovanjih o amandmajih k temu zakonu.
Minister dr. Gantar in njegova ekipa je vestno čakala celo popoldne. Sprašujem kolegice in kolege, ali obstaja formalna možnost oziroma pripravljenost, da obravnavamo še 53. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O GEODETSKI DEJAVNOSTI? (Da.) Hvala lepa. Tokrat ne bom dal na glasovanje predloga, da se pri tej točki dnevnega reda omejijo razprave.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Prosim! Besedo ima minister, dr. Pavel Gantar.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Hvala za razumevanje. Bom zelo kratek.
Zakon o geodetski dejavnosti pomeni prilagoditev geodetske dejavnosti, geodetske službe novim ustavnopravnim razmeram, ki sedaj niso več tako nove, saj že kar nekaj časa trajajo. Zakon pomeni prilagoditev tem zadevam.
Vse je napisano v ciljih zakona, v načelih zakona in v obrazložitvi. Tako bi s tem pravzaprav to kratko predstavitev izčrpal, ker je vse napisano. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu ministru. Predlog zakona je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. Kolegice in kolegi! Odbor je v dveh nadaljevanjih obravnaval predlog zakona in sprejel sklepa, ki sta navedena na strani 3. Odbor podpira predlog oziroma ugotavlja, da je primerna podlaga za pripravo predloga za drugo obravnavo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Presečniku. Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Kelemina, v imenu poslanske skupine socialdemokratov.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, državni zbor, predstavniki vlade! Enostavno ne vem, kako naj začnem. V bistvu ne bi rad in ne smem, pa tudi ni moja navada, da bi žalil predstavnike vlade ali da bi kakorkoli kaj slabega o njih rekel. Ampak tokrat dejansko ne vem, kje naj začnem. Povsem na kratko, ker smo tudi verjetno omejeni s časom. Ne, vidim, da ura ne teče.
Če samo pogledam mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, potem se mi tukaj postavlja samo vprašanje, ali ste gospod minister ta zakon pisali sami ali vam je kdo pomagal. Drugega vas ne morem vprašati. Tukaj je toliko opozoril sekretariata za zakonodajo in tudi vso ostalo zakonodajo, ki sem jo pregledal, preštudiral, ugotavljam, da je to tudi dejansko res. Tako pomanjkljivega in tako slabega zakona v državnem zboru že dolgo nismo imeli.
Jaz tukaj ne morem drugega reči kot to, da najmanj, kar bi bilo sedaj potrebno, da bi vam vzeli za ta čas, ko ste ta zakon pisali, plačo. Niste si je zaslužili. Tako je! Tako je spoštovani državni zbor. Spoštovana vlada. Jaz ne morem pomagati, ampak dejansko iz tega poročila... Sedaj si ne bom vzel časa, da bi to mnenje sekretariata za zakonodajo... Čisto vse sem poradiral z rdečim, modrim, ker je nemogoče, koliko opozoril je tukaj notri v tem zakonu oziroma v tem mnenju napisanega. Dejansko je nemogoče ta zakon obravnavati. Čudim se, dejansko se čudim. Povejte, ko se boste zmenili.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi! Prosim, da se usedete v svoje poslanske klopi. Zakon je zelo pomembna materija. Nobena hitrost ni tukaj umestna. Gospod Kelemina, imate čas in prosim, da predstavite mnenje poslanske skupine.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Resnično je to pomembna materija. Ni tako enostavna, kot nekateri mislijo. Ker ste nekoliko prehiteli danes čas, mogoče bi lahko te stvari bolj trezno proučili in si vzeli več časa, da bi jutri mogoče s to zadevo začeli. Prosil bi vas za potrpežljivost. Če hočete, jaz lahko tudi začnem te stvari brati. Trajalo bo pol ure. Kakor želite!
Čudi me, da je k temu zakonu pozitivno mnenje dal tudi odbor za infrastrukturo in okolje. Čeprav imam tudi tukaj vse porisano in tudi piše, da je vzel na znanje vse te pripombe, ki so jih dali nekateri, tudi sekretariat med drugim. Kljub temu potem nazadnje pravi, da je predlog zakona o geodetski dejavnosti, prva obravnava, primerna podlaga za pripravo podlage zakona za drugo obravnavo. Jaz ne vem, enostavno ne vem, kje imate še kaj razmišljanja. Namesto da bi celotni zakon kot tak vrnili vladi, ki ga naj na osnovi pripomb, ki so bile dane, predela, pripravi. Spet se bo pojavilo tisto, kar se je pri tem zakonu, ki smo ga ravno zdajle obravnavali. Enako se bo pojavilo. Spet bo tukaj popolnoma drugo besedilo, potem pa spet nešteto amandmajev. Tudi sam sem si v zakonu čisto vse porisal, napisal in ugotavljam veliko napak. Veliko sem jih ugotovil že sam, preden sem sploh prebral poročilo sekretariata. Tudi sem sam ugotovil take napake. Ne bom se zdajle spuščal v podrobnosti. Upam, da boste v drugi obravnavi vse to upoštevali, kar so dale posamezne inštitucije. Vladi in seveda tudi ministru pa v tem primeru dajem čisti cvek. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kelemina. Prosim poslanke in poslance, da pri svojih razpravah, ko povedo svoje stališče, niso žaljivi do predstavnikov vlade. Kritika je seveda na mestu, žaljivke pa niso na mestu. Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisne prijave nismo prejeli na mizo predsedujočega, zato bom razprave ostalih poslancev, ki se niste pisno prijavili, omejil na pet minut. Ali želi kdo razpravljati? Gospod Peterle.
ALOJZIJ PETERLE: Spoštovani, jaz imam tudi težave, kako razpravljati, kajti če že sekretariat za zakonodajo reče, da je zadeva nedodelana, nejasna, sporna, piše na vseh področjih, da je težko razumljiva, da niso predvideni izvajalci dejavnosti, nedorečen je subjekt in tako naprej, da zakon v nekem delu ne sledi zakonodaji, ne po vsebinski ne po postopkovni plati, se je res treba vprašati, ali s to debato nadaljujemo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Peterle. Besedo želi gospod minister, nato pa gospod Kelemina. Gospod minister, prosim.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz sem, moram reči, pričakoval ob tem poročilu službe tudi tako razpravo, mogoče ne v tem tonu, kot je bila rečena. Rad bi poudaril to, da ko se je začela razprava o tem poročilu in zakonu, je odbor za infrastrukturo prekinil to razpravo in naložil ministrstvu in Geodetski upravi Republike Slovenije, da pripravi odgovor in pojasnila v zvezi z mnenji službe. Ta mnenja in odgovori so prišli. Ne vem, če ste jih videli. Predvidevam, da so predloženi dokumentu, to je dokument, ki ima datum 6.12.1998, kjer so obrazloženi vsi ugovori. Jaz se ne bom vrednostno opredeljeval do poročila, ker ne želim tega početi. Vsebinsko razpravo ocenjuje odbor za infrastrukturo. Rekel bi to, da je po našem mnenju zakon primeren za to prvo obravnavo, da smo večino stvari razčistili, da sprejemamo tiste pobude, ki se vežejo na nomotehnično dodelavo in specializacijo zakona, kar je pravzaprav določena zadeva, ki jo je vedno treba storiti in za to so tri obravnave. Globalni koncept organizacije geodetske dejavnosti in službe pa je bil seveda na odboru diskutiran in s tem tudi v tem konceptu potrjen, zato gre. Mislim, da tudi bistvo drugačnega koncepta, razen če gremo, ne vem, nazaj na klasični socialistični državni koncept geodezije, ali kaj podobnega, si ne moremo privoščiti. Saj tu nimamo več različnih, bistveno različnih poti. Na osnovi tega se je odbor za infrastrukturo odločil, da zakon je primerna podlaga in da se naj seveda upoštevajo tudi ta stališča odbora za infrastrukturo in sekretariata za zakonodajne zadeve in temu nameravamo mi tudi v pripravi zakona za drugo branje slediti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu ministru. Gradivo, ki ga je tukaj omenjal, so prejeli vsi člani odbora za infrastrukturo in okolje in tudi vodje poslanskih skupin. Gospod Kelemina želi besedo.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Saj ne mislim sedaj polimizirati, ker tudi ni ura prava, ampak na osnovi tega poročila, ki smo ga dobili, je dejansko, osnovni pojmi niso tukaj razčiščeni in osnovna relacije niso razčiščene. Sedaj dejansko ne vemo in je zelo težko karkoli o tem razpravljati, dokler ne bomo ponovno imeli nekega čistopisa, ki bo vsaj nekako pokazal obrise, kaj se dejansko s tem zakonom misli. Saj dobro poznam oziroma pač delno poznam te zadeve. Tudi sam sem nekako tudi bil blizu tega, ko sem nekoč delal te zadeve. Vem, da je sedaj ta novi zakon pač prilagajanje temu obstoječemu sistemu, ki ga sedaj imamo. Dejansko smo mi že tako rekoč sistemsko uredili zadeve v praksi, medtem ko zakonsko niso urejene. Samo te relacije, ki so v tem zakonu sedaj napisane, so tako nejasne in odgovornosti tako nedefinirane, da je živa katastrofa in je mnenje sekretariata ter vseh ostalih, ki so tudi dali pripombe na ta zakon, popolnoma upravičena. Jaz samo upam, da boste tudi drugič, vlada kot taka, pa tudi državni zbor, če bom slučajno jaz kot nestrokovnjak vložil kakšen zakon, tako slab, da mi ga boste upoštevali in da boste rekli, v redu, ideja je, ker to je ideja, veste, to ni nič drugega, kot samo ideja. Ideja je, ampak idejo bomo sedaj na vašo pobudo razdelali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Kelemina. Drugi sklep, ki ga predlaga odbor je naslednji. Predlagatelj naj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo upošteva mnenje sekretariata državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve. Torej s tem sklepom državni zbor zavezuje predlagatelja, da pač to vgradi v rešitve in jih pripravi za drugo branje. Gospod Peterle ima besedo.
ALOJZ PETERLE: Poglejte, jaz ne bom niti polemičen, ampak želel bi, da v državnem zboru izgubimo čim manj časa za slabo pripravljene zadeve. Tukaj je iz poročila komisije državnega zbora oziroma odbora za infrastrukturo in okolje, govori o tem, na svoji 3. strani, da je predstavnik predlagatelja k mnenju sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, se pravi na ponovno opozorilo, da je zakon v celoti odprt in je že zdaj jasno, da bo v drugi obravnavi deležen precejšnjih sprememb, torej predstavnica sekretariata je menila, da bi bilo bolje zakon oblikovati povsem na novo. Torej, to je mnenje dela stroke, če temu tako rečemo, predstavnik predlagatelja pa je k temu dejal, da bo njegova zasnova, se pravi besedila, v globalu ostala nespremenjena tudi v primeru, če bi se zahtevala priprava novega besedila. Torej, kaj naj delamo, če bomo dobili isto, pa bo rahlo popravljeno, ampak mislim, da je tudi v globalu nekaj problema in najmanj torej se nam zgodi tako kot pri branju prejšnjega zakona, ki smo ga okljukali danes, od 111 amandmajev jih je dala vlada 101.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Peterle. Tukaj je možnost vendarle drugačna, da vlada za drugo obravnavo pripravi zakon in v njega vgradi rešitve, na katere opozarja sekretariat in ni potrebno, da z amandmaji pride, ampak da vlada pripravi kvaliteten zakon. Postopek je pa naslednji, gospod Peterle. Če danes ni izglasovan predlog matičnega delovnega telesa, da ni primerna podlaga, potem pač je ta rešitev sprejeta in se procedura prične na novo. Po poslovniku se pa najprej glasuje o predlogu matičnega delovnega telesa, v tem primeru, da je zakon primerna podlaga. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) S tem zaključujem splošno razpravo in prehajamo na sklepe in stališča. Imamo torej dva predloga sklep in stališč. Prvi je: Predlog zakona o geodetski dejavnosti, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo. In drugi: Predlagatelj naj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo upošteva mnenje sekretariata državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve. Ali želi kdo razpravljati o teh dveh predlogih sklepov? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje najprej predlog pod točko 1, da je predlog zakona primerna podlaga za pripravo zakona za drugo obravnavo. Gospod Kelemina ima obrazložitev glasu.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Glede na to, da dejansko sploh nihče v tem državnem zboru v bistvu ne reagira na to, kar je napisano v teh dokumentih, bi jaz vseeno, ker sem zadevo temeljito pregledal, pač nekako apeliral na poslance in bi jih prosil, da bi mogoče res bilo pametno enkrat vladi dati eno majhno lekcijo in ji povedati, da tako ne gre in bi bilo prav, mislim, da bi se danes poslanci odločili in bi rekli, da zakon ni primerna podlaga za drugo obravnavo. Tudi jaz bom tako glasoval in seveda pozivam, da se tudi vi tako odločite. Verjemite mi, da imam prav. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Kelemini, ki je obrazložil svoj glas. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa pod točko 1? (38 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet, da je primerna podlaga za pripravo za drugo obravnavo.
Na glasovanje dajem predlog sklepa pod točko 2. Predlagatelj naj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo upošteva mnenje sekretariata državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
S tem smo zaključili 53. točko dnevnega reda. Zahvaljujem se vam za današnjo sodelovanje na seji. Nadaljujemo jutri ob 14.00 uri s 41. točko - predlog zakona o kmetijsko gozdarski zbornici, druga obravnava. Odprto je samo še glasovanje o 43. členu, na to pa točka 42. - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov in 4 predlogi obveznih razlag in nato po dnevnem redu dalje.
Hvala lepa in lahko noč.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 13. JANUARJA 1999 OB 18.11 URI.)