Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.15 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 8. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Herman Tomažič, Borut Pahor, Ciril Metod Pungartnik in Roman Jakič od 10.30 do 13. ure. Torej, opravičil se je tudi gospod Ciril Pucko.
Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil tudi predstavnike vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam!
Današnje nadaljevanje 8. seje bomo pričeli z obravnavo prekinjene 6. TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDLOGA ODLOKA O RAZPISU REFERENDUMA IN DOLOČITVI REFERENDUMSKIH OBMOČIJ ZA USTANOVITEV OBČIN TER ZA DOLOČITEV OZIROMA SPREMEMBO NJIHOVIH OBMOČIJ IN RAZPISU REFERENDUMA ZA SPREMEMBO IMEN IN SEDEŽEV OBČIN IN PREDLOG SKLEPA.
Prehajamo na 6. točko dnevnega reda. Po prekinitvi oziroma po prekinitvi te točke se je sestalo tudi matično delovno telo, to je komisija za lokalno samoupravo. Želi poročevalec komisije besedo? Proceduralni predlog.
Gospod Avšič, prosim.
JOŽE AVŠIČ: Spoštovani gospod predsednik! Lep pozdrav kolegice in kolegi! V imenu poslanske skupine LDS-a imam proceduralni predlog in sicer nanaša se na sklep državnega zbora, sprejet na 14. izredni seji dne 17.9.1997. V poslanski skupini smo zelo pazljivo proučili poslovnik o delu državnega zbora in tudi druge zakonske predpise, ki regulirajo naše delo in ugotovili, da sklepi državnega zbora nimajo roka trajanja, po katerem bi kar sami od sebe lahko prenehali veljati. Zato ugotavljamo, da je sklep, ki smo ga na tej seji sprejeli, še vedno veljaven. Ta pa določa, kot sami vemo, da razpisov za nova referendumsko območja, za nove občine ne bo vse dotlej, dokler ne bosta sprejeta dva ključna zakona, ki bosta dala pogoje za ustanavljanje in tudi seveda življenje novih občin, to pa je zakon o financiranju občin in spremenjen zakon o lokalni samoupravi. V primeru, da gremo na glasovanje o predlaganem odloku, ocenjujemo v poslanski skupini, da je potrebno predhodno glasovati o razveljavitvi že navedenega sklepa. Ob tem je potrebno vedeti, da smo ta sklep sprejeli z 49-timi glasovi za in samo tremi proti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi besedo poročevalec komisije za lokalno samoupravo?
Gospod Trofenik. Prosim.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni! Komisija za lokalno samoupravo je na podlagi proceduralnega sklepa državnega zbora, sprejetega na 8. seji državnega zbora ob obravnavi odloka razpisu referenduma za spremembo imen in sedežev občin, obravnavala mnenja in stališča, izražena v splošni razpravi o tej točki. Komisija je obravnavala tudi amandmaje k predlogu odloka. V razpravi na komisiji so bila izražena različna stališča, ki so povzeta v dodatnem poročilu komisije, ki ste ga prejeli, in jih zato ne bi ponavljal oziroma bi izpostavil le dvoje.
Zaradi različnih interpretacij določb zakona o postopku za ustanovitev občin in določitev njihovih območij, so bila podana ustrezna strokovna pojasnila, tako s strani vlade kakor tudi sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve.
Drugič. Ugotovljeno je bilo, da je bilo k predlogu odloka vloženo veliko število amandmajev, ki vključujejo tudi pobude in vloge za ustanovitev občin ter druge teritorialne spremembe, ki v skladu z določili zakona nimajo statusa predloga in jih bo možno upoštevati šele v postopkih v naslednjem mandatnem obdobju.
Na podlagi navedenega je komisija po bogati razpravi oziroma v dveh nadaljevanjih te razprave sprejela sklepa, ki sta navedena v dodatnem poročilu in ki glasita:
"Komisija predlaga državnemu zboru, da nadaljuje postopek za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij za izvedbo odločbe ustavnega sodišča Republike Slovenije o ugotovitvi neskladnosti 2. in 3. člena zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij po zakonu o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij."
In drugi sklep: "Vlada Republike Slovenije pripravi do nadaljnje obravnave predloga odloka o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin ter določitev oziroma spremembo njihovih območij in razpisa referenduma za spremembo imen in sedežev občin in predloga sklepa na 8. redni seji državnega zbora, k vsem predlogom za ustanovitev občin, ki so bili podani v postopku v skladu z zakonom, preglednico o izpolnjevanju oziroma neizpolnjevanju z ustavo in zakonom določenih pogojev za ustanovitev občin na predlaganih območjih."
Poleg navedenih dveh sklepov je komisija na podlagi razprave sprejela še naslednja stališča:
"Na podlagi zakonsko določenega postopka za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij pri opredeljevanju do amandmajev ni možno upoštevati tistih amandmajev, ki vključujejo pobude in vloge, ki so jih podali sveti krajevnih skupnosti, vaške skupnosti ali zbori občanov dela občine. Na podlagi 8. člena zakona o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij bi morali navedeni pobudniki podati državnemu zboru v vseh primerih, ko občinski svet njihove pobude ni sprejel, predlog za izločitev dela občine v novo občino ali za njegovo priključitev sosednji občini."
Drugič: "V postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij po zakonu ni možno upoštevati predlogov pobud in vlog, podanih izven zakonsko določenega roka. Na tej podlagi se komisija tudi ne more opredeljevati do amandmajev k predlogu zakona, ki vključuje takšne predloge, pobude in vloge."
Tretjič: "Predlogov, ki so jih podali ustavno in zakonsko določeni predlagatelji, tudi ni možno spreminjati z amandmaji. Z amandmaji je možno predlagati dopolnitev odloka le s predlogi, ki so bili podani v postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij v skladu z določbami zakona oziroma predlagati črtanje posameznih predlogov iz predloga odloka."
Četrtič: "Zakonsko določen rok za dajanje predlogov, pobud in vlog je potekel s sprejetjem sklepa državnega zbora Republike Slovenije o nadaljevanju postopka za ustanovitev občin ter za druge teritorialne spremembe in za realizacijo odločbe ustavnega sodišča Republike Slovenije na 14. izredni seji državnega zbora, dne 27.9.1997.
Komisija ugotavlja, da se je kot predlagateljica predloga odloka, s katerim predlaga državnemu zboru, da ugotovi, da v njem predlagani predlogi za ustanovitev občin ter za druge teritorialne spremembe izpolnjujejo z ustavo in zakonom določene pogoje, določi območja in razpiše referendume, že opredelila do vseh predlogov, podanih v postopku za ustanovitev občin ter določitev njihovih območij in za realizacijo odločbe ustavnega sodišča.
Komisija za podlagi sprejetih stališč in navedenega ne podpira vloženih amandmajev k predlogu odloka." Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Trofenik. Jaz bi vas prosil, če bi se lahko tudi opredelili do predloga gospoda Avšiča. Prav tako bom prosil tudi predstavnike vlade, da se opredelijo do pobude oziroma predloga, ki ga je podal gospod Avšič. (Govorjenje v dvorani.) Prosim. To ni bil klasični proceduralni predlog. Namreč, poglejte. Zadeva ni tako preprosta. Državni zbor je 26. septembra lani na izredni seji sprejel določene sklepe. Dejstvo pa je, da je državni zbor za to sejo sprejel določen dnevni red. Mene predvsem zanima odgovor tudi predstavnikov vlade, kaj pomenijo roki za razpis lokalnih volitev, kaj pomeni odločba ustavnega sodišča in še posebej me zanima, če so o tem vprašanju razpravljali tudi na komisiji za lokalno samoupravo. Prosim, gospod minister.
MAG. BOŽO GRAFENAUER: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Po zakonskih določilih se mora postopek za ustanovitev občin izvesti enkrat v času mandatne dobe župana in občinskih svetov. Ta mandatna doba se konec tega leta izteče. To je prva ugotovitev.
Druga ugotovitev. Tudi odločba ustavnega sodišča nalaga, da se pred lokalnimi volitvami izvedejo spremembe. Tako, da po mojem mnenju je tisti sklep, če bi ga dosledno upoštevali, bi takšen sklep državnega zbora pomenil, da spreminja zakonska določila in vas direktno pahne v neupoštevanje zakona in ustave. Bi pa rad povedal, da vlada Republike Slovenije je temu sklepu sledila, predlagala spremembe in dopolnitve zakona o lokalni samoupravi - 3. decembra je bil na vladi sprejet. Medtem so bile dane tudi pripombe iz občin. Enaka je situacija z zakonom o financiranju občin, katerega predlagatelj je pa poslanec državnega zbora.
Mislim, da če boste vztrajali na upoštevanju sklepa, ki je bil sprejet, to pomeni direktno kršitev zakonodaje te države. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Trofenik. Potem pa gospod Anderlič.
VILI TROFENIK: Res je, da je predlog sklepa, ki je bil naveden, predlagala lansko leto jeseni komisija in da je bil v državnem zboru sprejet. Vendar opozarjam na prvi sklep v dodatnem poročilu na 2. strani, kjer komisija predlaga državnemu zboru, da nadaljuje postopek za ustanovitev občin, ker ta sklep smo sprejeli z glasovanjem na komisiji ob razpravi oziroma po razpravi, v kateri je bila tudi ta možnost, ki je bila predstavljena, upoštevana. Ampak komisija se je z glasovanjem odločila, da predlaga državnemu zboru nadaljevanje postopka. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovani! Menim, da predsednik ne ravna prav, ko tega predloga proceduralnega sklepa ne da na glasovanje, kajti nesporno jasno je, da državni zbor sprejema sklepe in jih tudi odpravlja, če meni, da jih ne more izvršiti ali kakorkoli drugače z njimi ravnati.
Dne 27.9.1997 ob 3.56 uri, z razmerjem 49 proti 3 je bil ta sklep sprejet, ki ga je gospod Avšič tukaj predlagal in državni zbor mora pač ta sklep razveljaviti in potem nadaljevati s postopkom naprej. Če ne, bo drastično poteptal in poslovnik in še kaj drugega in to vsaj mi ne menimo, da je to prav. Ne razumem pa, zakaj v tem primeru o proceduralnem sklepu dopuščate razpravo in zakaj ste konec koncev tudi mene spustili gor, ampak da tega proceduralnega predloga ne daste na glasovanje. V tem smislu je treba pač tako ravnati, kajti drugače se bo potrebno pogovarjati o tem, ali je sploh še smisel na tak način sprejemati sklepe ali ne, državni zbor pa sprejema kar nekaj sklepov. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Anderlič. Jaz bi prosil gospoda Avšiča, če bi vendarle jasno oblikoval proceduralni sklep. Pri vašem nastopu ste bili nejasni. Povejte, kdaj se glasuje. Jaz sem vas razumel, da pred glasovanjem o amandmajih, zdaj smo pa v splošni razpravi. Vaš predlog ni bil jasen. Prosim, da ste zelo jasni, da bom lahko sploh naprej predlagal postopek.
JOŽE AVŠIČ: Gospod predsednik, jaz sem že na splošni razpravi o tem razpravljal in ob splošni razpravi tudi predlagal, da nekdo, lahko bi tudi sam predsednik, lahko bi komisija predlagala državnemu zboru, da se sklep, ki smo ga sprejeli, odpravi. Danes ponavljam ta predlog, vendar dajem ta predlog sam v imenu poslanske skupine, da pred glasovanjem o odloku za razpis referendumskih območij glasujemo o tem, da se sklep, sprejet na že omenjeni izredni seji državnega zbora, odpravi. S tem se daje podlaga za to, da brez omejitev sprejemamo odločitve. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Avšič torej predlagate, da se, preden državni zbor glasuje o odloku in amandmajih, glasuje o vašem predlogu. Zdaj smo še v splošni razpravi, to opozarjam. Samo trenutek. (Glas iz ozadja.) Iz vodstva mi poudarjajo, in tudi gospod Trofenik, da razprava ni bila zaključena. Lepo prosim, da to razčistimo. Ni bila zaključena. Torej razprava ni bila zaključena. (Glas iz ozadja.) Mislim, da morate vendarle verjeti vodstvu zbora, da razprava ni bila zaključena, smo preverili. Pred zaključkom splošne razprave je državni zbor sejo prekinil in dal nalogo komisiji, da se sestane. Da ne bo kakršnega koli problema, prekinjam sejo za 10 minut, da to preverimo. Sejo prekinjam za 10 minut.
(Seja je bila prekinjena ob 10.30 uri in se je nadaljevala ob 10.50 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi! Nadaljujemo sejo. Ugotavljam prisotnost! (58 poslancev in poslank.)
V tem času smo ugotovili tudi naslednje. Ne glede na dosedanjo prakso, da se je matično delovno telo sestajalo po zaključku splošne razprave, je bilo v primeru te točke dnevnega reda drugače, in iz stenograma je razvidno, da je bil predlog predsednika komisije za lokalno samoupravo, da se prekine razprava o tej točki in glede na bogato razpravo in nekatera stališča, podana v razpravi in obilici vloženih amandmajev, da se omogoči komisiji za lokalno samoupravo, da se opredeli tako do stališč kot do amandmajev in da potem tvorno nadaljujemo z zasedanjem. Iz tega izhaja, da smo sedaj še v splošni razpravi. Prav tako pa ima gospod Avšič proceduralni predlog. Prosim.
JOŽE AVŠIČ: Proceduralni predlog dajem tudi z namenom, ker je ugotovljeno, da splošna razprava ni zaključena in da ne bi splošna razprava sedaj tekla o tem sklepu, ki je bil sprejet in je nesmiselno, da bi o njem razpravljali, predlaga poslanska skupina, da po opravljeni, po zaključeni splošni razpravi imamo enourni odmor, da uskladimo stališča.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej nadaljujemo s splošno razpravo o predlogu odloka o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin ter za določitev oziroma spremembo njihovih območij in razpisu referenduma za spremembo imen in sedežev občin in predlog sklepa. Želi kdo razpravljati? Gospod Mozetič, gospod Aurelio Juri.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Prvenstveno bi se prijavil na tisti sklep, ampak sedaj je ta predlog, ki je bil podan tukaj s strani vladajoče koalicije oziroma vsaj dela vladajoče koalicije, je še vedno v zraku. Namen tega predloga je očitno to, da se vsa zadeva ustavi, ker če ta razprava danes ne teče in če bomo čakali, da bo pripravljen in sprejet zakon o spremembi zakona o lokalni samoupravi in o financiranju občin, potem je jasno, da ne bo v rokih, ki so določeni v zakonu in tudi v odločbi ustavnega sodišča, da ne bo prišlo do teh sprememb. Tukaj je vsa stvar.
Sklep, ki je bil sprejet, je bil sicer tukaj v parlamentu sprejet. Lahko mu rečemo, da ima neko obliko proceduralne narave in vsaka poznejša odločitev, ki jo parlament sprejme v tem postopku oblikovanja občin, je pač enostavno spremenila odločitev državnega zbora in ni potrebno posebej sklepati, da se nekaj odpravlja, razveljavlja oziroma da nek sklep, ki smo ga sprejeli v tem postopku neha veljati. Če je nadaljevanje tudi na odboru in ves postopek tekel naprej drugače, kot je bil tisti sklep takrat sprejet, tekel je pa v smeri, da se te zadeve peljejo in pripeljejo do odločitve, najprej do razpisa določitve teh referendumskih območij in do razpisa in potem naprej do ustanovitev občin, potem je to jasno, da ta sklep ni več v takem smislu kot je bil sprejet takrat, ne velja. Lahko da gospod Anderlič misli drugače, ampak pravno je to jasno. Če pa kdorkoli želi tukaj, da se ta postopek ustavi, naj to jasno pove, da želi pač, da se dokler ne sprejme zakona o spremembi zakon o lokalni samoupravi in financiranju občin, nov zakon, ker imamo enega in drugega, da se ti postopki ustavijo in da jih ni. Mi imamo zakon o lokalni samoupravi, imamo zakon o financiranju občin. Vse to imamo. Strinjam se, da kdo misli, da ni dober ali pa da nekaj ni dobro ali pa da bo treba nekaj drugače, ampak to ne vpliva na postopke, ki jih moramo speljati. In roki v zakonu, ki ima dolg naslov o tem postopku, so jasni. Do kdaj mora biti to opravljeno, če hoče biti v tem mandatu to opravljeno. Ustavno sodišče je tudi povedalo in dalo en rok, ko je reklo, da so prejšnje odločitve oziroma tisti prejšnji zakon o občinah, da je neustaven. Treba je stvari spremeniti in to do določenega roka. Če do tistega roka ni pripravljeno, potem je preprosto vse to odveč in bo spet potem šele do izteka oziroma zadnjega leta mandata, naslednjega mandata občinskih svetov. To je jasno; zdaj se lahko sprenevedamo gor, lahko se sprenevedamo dol, ali pa sem ali pa tja. Tako, kot mislim, da je ta postopek tekel povsem v smislu, da se prepreči ustanovitev določenih občin. Tekel je dejansko na tak način - prej sem poslušal, ko je bilo govora o tem, pobude in predlogi, predvsem tam je ta zadeva sporna - pobude, ki so jih dali ožji deli občin in če bi jih občinski svet sprejel, bi postale predlog, če jih je pa zavrnil, bi pač morala krajevna skupnost to spremeniti v predlog. Tako, kot je to teklo v tem postopku, v tej proceduri, bodisi s strani vlade bodisi s strani službe za lokalno samoupravo oziroma komisije za lokalno samoupravo, kar je bilo ugotovljeno - tudi če preberete stenograme, nekatere stenograme nazaj - je teklo v bistvu, morda je to trda beseda, v nasprotju z zakonom. Ampak ni teklo povsem skladno z zakonom, teklo je na ta način, da so enostavno bili tisti, ki so to iz krajevne skupnosti predlagali, bili onemogočeni, da svoje pobude spremenijo v predloge. To je pač teklo na ta način in zdaj imamo seznam vseh tistih, ki so vložili pobude in jih skladno z 8. členom niso spremenili v predloge, in trdimo, da se zdaj pač to ne more. Ne glede na to, da je poslanska skupina SDK oziroma SKD takrat, ko je bilo, še pred tem sklepom, ki ste ga prej omenjali... (Nemir v dvorani.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim za mir v dvorani!
MIROSLAV MOZETIČ: Tudi član SKD-ja se lahko zmoti, ko citira ime ali kratico lastne stranke, to je človeško - motiti se, je človeško.
Torej, mi smo dali 25.9., 27.9., pred tisto sejo, predloge, ki so skladni z, ne vem, 2. členom - ja, 3. členom zakona, kjer piše, da lahko vsak, ki ima tudi pravico predlagati zakon, je lahko tudi predlagatelj za ustanovitev občine. Mi smo to naredili. To pomeni, vse pobude so bile kot predlogi vložene, elaborati, ki so jih vsi vložili.
Tako, da te stvari, poglejte, so tekle dejansko na tak način, da bi bilo edino pravilno in edino pošteno in pravično, in mislim, da tudi v skladu z zakonom, da se vse, ki so bili pač predlagani kot predlogi - in tudi tisti, ki so vložili pobude takrat in jih niso zaradi določenih napak v postopkih, za katere ne odgovarjajo pobudniki, pač pa bodisi vlada bodisi državni zbor, se jih jemlje kot predloge za ustanovitev občin in na tak način tudi potem ta parlament o tem odloča. Odloča pa tako ali tako o tem, da se določi referendumsko območje in da se razpiše referendum, na katerem bodo ljudje v tistem območju vprašani, ali res želijo tisto občino ali je ne želijo - in nič drugega. V tej fazi bi bilo edino korektno in tudi edino pravilno, ker sicer se bojim, da bo prihajalo tudi do določenih sporov, do določenih postopkov in do določenih razveljavitev in ugotavljanj nepravilnosti v delu tako vlade kot državnega zbora. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Mozetič. Samo tu bi predlagal, kolegice in kolegi, da ne bi v razpravi odpirali vprašanja, ki ga je s proceduralnim predlogom odprl gospod Avšič, ker je sam predlagal, da bi pravzaprav imel drugačen predlog, da se opravi splošna razprava in potem tudi že napovedal neko proceduralno možnost, ki jo ima. Torej da se ne bi opredeljevali do predloga gospoda Avšiča, ki ga seveda formalno ni v postopku. Besedo ima gospod Anderlič. Gospod Anderlič, prosim. Za njim gospod Potrč.
ANTON ANDERLIČ: Jaz seveda spoštujem to, da ima vsak pravico misliti po svoje tudi sam, torej da mi gospod Mozetič to dovoljuje. Je pa razlika v tem, da želim jaz spoštovati tudi sklepe državnega zbora, katere je podprl tudi gospod Mozetič. In ni res, da samo po sebi, ko je prišlo nekaj na dnevni red, zdaj pa neki sklepi ne veljajo. Je pač treba sklepe korigirati, jih je treba spremeniti, tako ali tako ta zbor sprejema ogromno sklepov, ki se jih vsaj tričetrt ne uresniči, nekaj se jih pa tudi sam zbor ne drži. Tu lahko razpravljamo do onemoglosti, ampak jaz sem za to, da se sklepi državnega zbora spoštujejo, kajti tako bo tudi ta državni zbor kredibilen in bo imel v javnosti kaj več veljave, kot jo ima zdaj, ko sprejemamo sklepe na sklepe in seveda od tega nič. In bi bilo korektno, proceduralno točno in tudi vsekakor pravilno, da bi glasovali ponovno o spremembi tega sklepa. Mi smo govorili o spremembi tega sklepa, o odpravi tega sklepa. Če ste vi mislili, da bomo mi kako drugače glasovali, je to vaš problem, če gledate vnaprej in niste prav razumeli. Mi smo govorili v proceduralnem smislu, da se mora ta sklep odpraviti ali popraviti ali kakorkoli drugega. Naš predlog je bil - odpraviti te sklep. Če se ne bo sklep odpravil, je jasno tudi, da se ve, kakšne so posledice in je potem drugi korak, kajti samo ustavno sodišče je tisto, ki ima tukaj neko težo in je izdalo neko odločbo in v tistem smislu in za tisti del se seveda ta sklep državnega zbora nikakor ne more na tisti del nanašati. To je najbrž jasno, ker tudi verjamem, da midva oba želiva spoštovati odločbo ustavnega sodišča. Kar se pa tiče pobud, jaz verjamem, postopkovno je prav in tudi proceduralno vsekakor imate vi možnost, kot tudi vsi drugi poslanci in to ima enako težo, kot jo ima vlada v postopku predlaganja. Samo, v točki, ko je pa govora o izpolnjevanju kriterijev, o zahtevanih zakonskih pogojih, pa nima nobeden od poslancev pravice, da mimo zakona vlaga nekvalificirane predloge. Jaz ne vem, če ste vi vložili vse korektno in tako naprej. Verjamem, da postopkovno ja, verjamem pa tudi službi za lokalno samoupravo oziroma vladi, ki je dolžna po zakonu, da se opredeli do vseh predlogov ali izpolnjujejo pogoje in tako naprej. To je v zakonu eksplicitno jasno napisano, da se vlada opredeli do predlogov in preveri vse te stvari. To je pa tudi korektno. Tako da reči: "tukaj na mizi imamo zdaj te predloge, o njih glasujemo, kateri bo dobil podporo, bo dobil podporo, drugi pa ne", se mi zdi, da tudi državni zbor nima pravice, da nekaj sklepa v nasprotju z zakonom. Seveda se pa tudi to lahko zgodi. Tudi protiustavne stvari včasih sprejemamo, sprejemate ali kakorkoli že, zato je ustavno sodišče, da potem tudi te stvari lahko razveljavi.
Bistvo vsega, zaradi česar sem prišel gor, je pa to, ne sprevračati logiko, LDS je tista, ki vse blokira in njen namen tega predloga je, kot da vi veste, kakšen namen je. Namen je, vsaj kar se mene tiče, v tem smislu popolnoma jasen in samo mi vemo, kakšen namen je, ne pa, da nam razlaga kdo, kakšen namen smo imeli pri tem. Namen je pač ta, da se seveda korektno v tem zboru dela, in to je vse. Če seveda je to preveč ali pa da to ne smemo, čeprav pri teh vprašanjih mislimo malo drugače kot vi, je to seveda drugo vprašanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Anderlič. Besedo ima gospod Potrč. Replika, gospod Mozetič najprej. Prosim.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Jaz sem zelo vesel, da predsednik, vodja poslanske skupine LDS zatrjuje, da so oni tisti, ki želijo spoštovati sklepe. Saj je prav, ampak bi ga morali spoštovati potem. Morali bi jih imeti že tukaj in sprejeti zakon o lokalni samoupravi in zakon o financiranju občin. Zakon o financiranju občin, če bo vložen s strani poslanca vladajoče koalicije. Torej niste spoštovali teh dveh sklepov. Zdaj pa govoriti o odpravi ali pa razveljavitvi ali podobno, jaz se ne bom spuščal zdaj v to teorijo pravno, kaj pomeni odprava, kaj pomeni razveljavitev, kaj pomeni prenehanje, kako se lahko, kako lahko preneha zakon v sistemu hierarhije in poznejši zakon in splošno in podobno ali pa sklep. To je v pravni teoriji jasno in povsem v skladu s tistim, kar sem jaz v tem sklepu govoril. Namen sklepa sem jaz izbral in mislim, da to lahko govorim, ker tudi vsak pravnik in vsak sodnik in vsak, ki bo uporabljal nek zakon, ga bo razlagal tudi med drugim po tem, da bo iskal namen tistega, ki je nekaj predlagal. Govorimo o namenu zakonodajalca ali pa razlagi nekega akta in sklepa po namenu, ki ga je imel tisti, ki ga je sprejel. Tako, da mi ne morete odrekati te pravice. Kaj ste vi mislili, jaz ne vem. Jaz iz tistega, kar ste vi predlagali, sklepam, da je namen tega, da se ta zadeva enostavno blokira, v celoti. To sklepam iz tistega, kar je napisano, kar je bilo rečeno, ne iz tega, kar vi mislite. To si vi lahko mislite čisto nekaj drugega. Ko sem pa govoril o pobudah in predlogu, sem govoril samo postopkovno, nič vsebinsko. Nisem govoril o tem, ali so vsebinsko pobude oziroma predlogi odgovarjajo kriterijem ali ne, ampak govoril sem o tistem prehodu, ki je po določenih notri, ko pobude lahko dajo določeni pobudniki in pod kakšnimi pogoji se te pobude in jih lahko ti pobudniki spremenijo v predloge. Ker zdaj pa se sklicuje, torej poročilo matičnega delovnega telesa se pač sklicuje na to in izloča vse tisto, ki so bile pobude in niso bile spremenjene v predloge. Ampak tukaj je še vseskozi proceduralno, postopkovno vprašanje, ne vsebinsko, ali odgovarjajo kriterijem ali ne. Sploh ne bomo odločali pri tistih pobudah, ker jih bomo enostavno izločili, pobude. Tak je predlog, ker samo predlogi lahko gredo naprej, po zakonu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Avšič.
JOŽE AVŠIČ: To je res, da sem samo predlagal, da ne bi o tem sklepu razpravljali, vendar očitno ne bo šlo mimo tega in zato želim replicirati gospodu Mozetiču v dveh nastopih, zlasti v prvem. Naj pa pojasnim, zakaj sem takrat pripravil ta sklep in verjetno so ga iz istih razlogov tudi nekateri poslanski kolegi iz skoraj vseh poslanskih skupin tudi sopodpisali.
Že v prvi razpravi septembra smo ugotavljali, da je nadaljnja delitev občin v Sloveniji lahko tudi nevarna zaradi tega, ker izhaja iz ene enostavne predpostavke: da je majhna občina boljše financirana s strani državnega proračuna; to, kar se je dogajalo, o tem smo veliko govorili v splošni razpravi. Ker se je napovedovalo in se še napoveduje sprememba sistema financiranja občin, je zelo korektno, in v tem smislu je bil ta sklep in tu je poštenost, gospod Mozetič, da ljudem povemo, o čem glasujejo na referendumu. Ne, da želijo občino imeti zaradi tega, ker je fino občino imeti, zato, ker je sosednja občina, ki je majhna, doslej dobro živela. Pošteno jim je povedati, če bodo imeli občino, pod katerimi pogoji in na kakšen način bo taka občina delovala; v kakšnem obsegu bo pridobivala sredstva, kakšen občinski svet bo imela, kakšna bo vloga in funkcija župana, pravzaprav marsikaj tega bi morali vedeti pred razpisom referenduma, četudi ta referendum ni končen. Vendar naše stališče je, da bomo spoštovali voljo volilcev in izraženo voljo na referendumih. Torej, ti referendumi bodo vprašljivi, če ne bodo volilci imeli natančnega podatka o tem, o čem glasujejo. To pa je, mislim ekonomski položaj občine - osnova vsega.
V tem delu repliciram, kajti izgovarjati se na poštenost samo zaradi tega, da voljo spoštujemo tisti, ki bi radi občino imeli, je zelo vprašljivo. Tudi jaz bi rad imel nekaj, morda ne vem kako velik avto, vendar če ga finančno ne zmorem, ga pač ne bom imel. V tem je poanta tega sklepa, da bi predhodno pogoji za ustanovitev in funkcioniranje občin morali biti znani, preden se ljudje o tem odločajo. Niti slučajno ni namen poslanske skupine LDS, da bi z današnjim proceduralnim predlogom zavrli vse, kar je bilo doslej opravljenega. Vendar pa moram opozoriti še na eno dejstvo, da je bilo članom odbora za lokalno samoupravo - jaz nisem član, vendar imam ta povzetek mnenj in stališč iz doslej opravljene splošne razprave. V prvi točki povzetka stališč je pravzaprav že tudi opredeljen ta sklep, o katerem smo govorili, pa celo povzeto tudi to - in lahko bi celo našteli, kateri poslanci so bili celo mnenja, da bi bilo potrebno postopek ustaviti, tudi iz opozicije, poudarjam, tudi iz opozicije! Povzetek teh stališč je tu pred nami; o tem odbor sicer ni glasoval, ker tudi konec koncev ni potrebno, saj je razprava razprava, je evidentirana in se ta povzetek v vsakem trenutku lahko dobi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Avšič. Replika, gospod Trofenik in potem gospod Mozetič.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. V bistvu bi repliciral gospodu Mozetiču, čeprav vnaprej povem, nimam nobene ambicije za kakršnokoli dopovedovanje, ampak zaradi objektivne informacije je pa le treba nekaj upoštevati, ker je bilo kritično opozorjeno na delo komisije.
Komisija za lokalno samoupravo nikoli ni opredeljevala, kaj je pobuda, kaj je predlog. Zakon je predpisal postopke, definicijo oziroma ugotovitev, koliko je bilo pobud in katere so in koliko je bilo predlogov, je pa sprejel državni zbor. Komisija v svojem dodatem poročilu povzema v bistvu situacijo, ki je nastala zaradi nespoštovanja nekaterih predlagateljev amandmajev, nespoštovanja tako zakona kot ugotovitvenega sklepa državnega zbora iz septembra lanskega leta. Zato moramo biti korektni, če želimo pač objektivno se informirati medsebojno.
Kar se pa glede spornega predloga sklepa tiče, bi samo opozoril, ne bi se vključil v to polemiko, ampak bi opozoril, da iz proceduralnih razlogov ni bilo možno sprejeti niti dopolnitve enega zakona niti drugega, ker je tako na področju zakona oziroma zakona o lokalni samoupravi bil v proceduri drug zakon. Ne zameriti, gospod Mozetič, vaš in na področju financiranja tudi drug zakon. To moramo imeti tudi pred očmi zakaj neke stvari ni bilo možno realizirati. Pa brez želje po polemiki. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Najprej gospodu Trofeniku. Bil je moj zakon v proceduri, ampak ni niti minute zavrl zakona o spremembah vladnega zakona o lokalni samoupravi. Niti minute. Ker vladni zakon je prišel po mojem zakonu, ki je bil predložen v parlamentarno proceduro in tisti zakon, ki sem ga vložil, je bil tako kratek, da je tudi relativno oziroma zelo hitro šel skozi. Sedaj ali ste ga z veseljem podprli ali ne, to je drugo vprašanje. Ampak niti minute ni zavrl, kar se tiče zakona o spremembi zakona o lokalni samoupravi.
Kar se tiče sklepa. Lahko bi šel preverjati ali sem takrat glasoval ali ne. Ampak tudi sam nisem imel nič proti sklepu in nimam nič proti sklepu, ki je bil takrat sprejet v septembru lanskega leta. Če vladajoča koalicija resno misli, določene spremembe na tem področju, potem je jasno prav, da jih naredi čimprej, da se bo vedelo zakaj gre. Ampak stvar je drugje. Jasno sem povedal. Mi imamo oba zakona. Po obeh zakonih, zakon o lokalni samoupravi, zakon o financiranju občin, občine funkcionirajo štiri leta, tri leta in še nekaj. Funkcionirajo. V to spremembo smo šli po tej zakonodaji. Torej nismo šli v prazno. Če je pa kdo predpostavljal, da je treba te stvari zelo spremeniti, potem bi jih moral pravočasno spremeniti. Pravočasno spremeniti, ne pa tako kot je sedaj, bom spremenil izraz "namen" ali pa "želja", ampak kot bo učinek ali pa kot bi bil učinek tega sklepa, če bo sprejet. Ker če vztrajamo na tem, da morata najprej biti spremenjena in postati veljavna tadva zakona, ki sta v postopku, potem v tem roku ne moremo teh občin narediti. To je pa učinek tega sklepa, da ne bom govoril o namenu. To je pa učinek tega sklepa, ne glede na namen. Namen je lahko drugačen, ampak učinek tega sklepa bo tak.
Dejstvo je pa jasno. Samo še enkrat bom ponovil. Zakon o lokalni samoupravi imamo, zakon o financiranju občin imamo. Tudi te spremembe, zadnjič ko je bila v državnem svetu razprava, ta zakon, ki je predložen in so praktično vse občine, kakor vem so nasprotovale tistim formulam, ki so v tem zakonu, kjer naj bi pa favorizirale velike občine nasproti majhnim, potem je bilo menda rečeno, da je tam neka napaka, da ni tako, saj na tak način se tudi zakon danes sprejema. Ampak podobno je bilo pred štirimi leti. Grozilo se je tistim, ki so hoteli imeti nove občine, da ne bodo imeli financ, da ne bo ne vem kaj, oh in sploh. Razen tega tudi odnosi v občinah, v glavnem tudi na nivoju župan in občinski svet, v glavnem, ne povsod, so izjeme. Relativno normalno potekajo. Tudi skoraj večina stališč iz občin je prišlo, da se ne združujeta funkcija župana in predsednika občinskega sveta. Tako da te stvari nimajo nikakršne direktne povezave s tem kar imamo mi za odločati pri tej točki dnevnega reda.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Nadaljujemo razpravo. Gospod Potrč, za njim gospod Rupar.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Moje mnenje je, da ob najboljših predlogih prav gotovo dejstvo, da dolgo časa odlašamo z resno razpravo o reformi občin, da stvari niso najboljše pripravljene, da tudi na tej seji odlagamo, bi rekel odločitve, da imamo vsak moment kakšno novo idejo ni posebej vzpodbudno za kvaliteto našega dela in odločanja. Bojim se, da bodo imeli prav tisti, ki bodo na koncu rekli, da ponovno odločanje o razpisu novih referendumskih območij ni v posebno čast našemu delu. Kot poslanca me ob tem, dajte razumeti, posebej skrbi dejstvo, da bomo razglašeni za krive za to, da se slabo dela, tudi tisti, ki pri tem tokrat kakšne posebne krivde ne bomo imeli. To bomo poslanci tudi tistih strank, ki smo povedali, da mislimo da je začetek reforme lokalne samouprave bil slabo izveden in da tudi nadaljevanje ni nič bistveno boljše, da pa temeljno krivdo za to nosi prav gotovo tudi vlada in pripravljenost teh odločitev v vladni koaliciji. In ker na tej točki so tudi v vladni koaliciji še do danes zelo različni pogledi, se pač ne želi pristopiti k odločanju. Jaz bi to želel povedati in sprejmem kot dejstvo, samo ne, bi rekel iskati za to kakršne koli druge odgovore ali izgovore in naj takšne ali druge poti, po katerih bi si želeli še kakšen dan vzeti, da bi eventuelno eden drugega uskladili ali eden drugega prisilili na uskladitev. Če bo šlo po tej poti naprej, bo kvaliteta odločanja še toliko slabša in odločitve, ki jih bomo sprejeli s takšno ali drugo večino še toliko slabše. Mislim, da je to lahko realno in res, lahko pogojeno z različnim pogledom na to, kaj naj bi reforma pomenila, lahko pogojeno z različnim pogledom kakšne naj bodo občine, lahko pogojeno z različnimi političnimi interesi, jaz vse to kot realnost sprejmem. Ne sprejmem ali pa težko sprejmem pa silno debelo sprenevedanje, ki ga je tukaj zelo veliko, po katerem se to enostavno ne želi jasno povedati. Kar mene osebno zadeva, jaz mislim, da je reforma slabo začela in da se reforma slabo nadaljuje. In meni bi bilo zelo ljubo, če bi lahko vsaj pred odločanjem o novih občinah imeli dopolnjeno zakonodajo. Zelo ljubo bi mi bilo. In meni bi bilo zelo ljubo, če bi pred odločanjem o novih občinah imeli nesporno ugotovljene pristojnosti. In meni bi bilo zelo ljubo, če bi do takrat imeli tudi odločitev o tem, ali bo lokalna samouprava v Sloveniji samo dvostopenjska ali bo več stopenjska, ali bodo tudi pokrajine ali regije ali kakorkoli jih bomo že imenovali in kakšne bodo njihove pristojnosti. Meni bi bilo zelo ljubo, če bi se obstoječe občine ne združevale in ne delile naprej, dokler ne bi bila opravljena prva faza, da bi se vedelo s čim in s kakšnim premoženjem razpolagajo ali ne, ker potem bom vedel, kaj delim ali ne delim. In še marsikaj bi mi bilo zelo ljubo. Ampak tega vsega ni.
In danes, ko bi morali začeti glasovati o amandmajih, ne glede na to, ali je bilo zelo jasno ali ne, ali je splošna razprava zaključena ali ne - to sploh ni bistveno, ker lahko traja še dve uri ali pa še dva dni. Ampak enkrat bi bilo treba pristopiti k odločanju. Danes ugotavljati, kaj bi bilo ali ne treba narediti, da bi to izpeljali, je seveda debelo sprenevedanje. Jaz bi si to želel, samo kdor bi to hotel, bi moral to že zdavnaj narediti. Jaz bom glasoval za vsak tisti predlog posebej, ker to pravico imam, ob vsej odgovornosti, ki jo s tem tudi kot poslanec prevzemam, da bi se ustvarili pogoji za to, da bi lahko kvalitetno odločali, ne glede na vse druge formalne stvari. Jaz bom tako glasoval. Jaz moram reči, kar mene zadeva - pa mi ne zameriti, da bom tako rekel - tako tudi edino logično sprejemam predlog gospoda Avšiča. Lahko, da ga je dal on z drugim ciljem, ker drugi eventuelni cilj pa je, da bo vedno, kadar je nek sklep sprejet, pa bi ga eventuelno v državnem zboru spreminjali, morali najprej glasovati, ali smo ga pripravljeni spreminjati ali ne. Tudi to sprejmem. Samo potem moram reči, da bom zahteval, da se naredi v službah državnega zbora pregled nekaj sto - pa upam, da mi verjamete, da ne pretiravam - nekaj sto sklepov državnega zbora, na katere smo vsi pozabili oziroma do katerih se vsi opredeljujemo kot nam v tistem momentu politično odgovarja; enkrat so najpomembnejši, pa se na njih sklicujemo, drugič pa pravimo, da so tako ali tako brez pomena, ker smo jih sprejeli kar tako, poleg enega zakona še 35, ker smo tako vsi vedeli, da ne bodo nič pomenili. Veste, potem bodimo pa dosledni! Samo mislim, da vsi vemo, da si tega ne želimo, in da je ta sklep bil tokrat predlagan iz drugih razlogov, pa kakorkoli mu zdaj dajemo vsi nek načelen, splošen pa ne vem kakšen pomen.
Zato se mi zdi, da bi bilo zelo dobro se vsesti pa razmisliti, ali smo pripravljeni in sposobni o konkretnih predlogih odločati ali ne. Meni bo ljubo, če bomo skupaj ugotovili, da so stvari po krivdi vlade, po krivdi nedopolnjene zakonodaje, po krivdi različnih političnih interesov, nezrele za odločanje. Ker potem me ni strah, da ne bi prišlo do novih nedomišljenih rešitev, do katerih je prišlo, ko smo prve občine pred približno štirimi leti ustanavljali. Če se to ne bo zgodilo in bomo odločali, potem jaz dopuščam možnost - vnaprej trditi ne morem - da bo seveda dodatno še nekaj takšnih nedomišljenih rešitev sprejetih in da se bo ves postopek nadaljeval. Jaz sem v svoji zelo kratki razpravi, ki sem jo imel okoli občin samo eno doslej, če se prav spomnim, rekel naslednje, in to še enkrat ponavljam: ne verjamem, da je popravljanje napak na tej točki zelo enostavno - ni! Ker popravljanje napak na tej točki pomeni delati se norca iz ljudi. Tisti ljudje, iz katerih se želimo delati norca, se slej ko prej uprejo, ker imajo nek iskren namen, ali na podlagi pametnih predpostavk ali ne, ne vem, samo če predpostavke niso pametne, smo krivi mi, ne pa oni. Mi jim potem dajemo napačne predpostavke, se odločijo, potem pa pričakujemo, da bomo to čez leto, dve ali pa pet let popravljali. Ni popravnega izpita! Vsaka naslednja občina s tristo ali pa s petimi ljudmi, ali pa s tisoč, ki bo tokrat ustanovljena z izpolnjevanjem tistih formalnih "x-ov", po treh kriterijih ali pa ne, bo ostala več ali manj večna oziroma bodo veliki problemi, če bomo hoteli karkoli še v bodoče z njo narediti. Ali je pa to racionalno, ali je pametno, ali se lahko uresničujejo pametne pristojnosti? Ali to vodi naprej v isto logiko, ker tako imajo danes vsi tisti, ki pravijo: "Zakaj smo leta 1949 dovolili ustanovitev malih občin, te iste male občine s par 100 ljudmi danes pravijo, da jim dobro gre." Zakaj smo krivični in ne volimo drugim, da naredijo v tej drugi fazi ta naslednji korak? Tretjič bomo rekli, da imajo pravico dobiti še tisti drugi naslednji korak. In kam bo taka reforma pripeljala, jaz enostavno ne vem. Zato še enkrat povem, meni bi bilo ljubi, če ne bi bilo treba na ta način odločali, če pa ne, bo to možno. In če bomo odločali, verjemite, da je krivda predvsem na tistih, ki bi morali odločitve pripraviti. To pa je, gospe in gospodje, tako ali drugače vlada in tudi to, kar vladna koalicija, ne pa tisti, ki smo ves čas opozarjali, da dajmo vendar neko pametno pripravo teh sprememb zagotoviti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Rupar, za njim gospod Demšar. Potem pa ni več prijavljenih za razpravo. Gospod Božič.
PAVEL RUPAR: Spoštovani predsednik, gospe in gospodje! Rad bi samo to povedal, da se popolnoma strinjam z razlago, ki jo je podal gospod Mozetič. Mi smo zelo dolgo časa opozarjali, kateri zakoni bi morali iti po vrstnem redu v obravnavo, zelo dolgo smo opozarjali tudi na datume, ki se iztekajo. In seveda, imeli smo zmeraj upanje, da temu nekako sledite in tudi iz prakse lahko povem, da smo imeli občutek, da se lovi te termine in pa zakonske roke. Ampak zdaj smo pa toliko bolj presenečeni, ker nihče ne upa povedati, da nikomur več, niti vladi niti nekaterim strankam ni več interes ustanoviti katerekoli občine. Jaz sicer to tudi po programih in tako naprej razumem, nekatere. Seveda pa ne razumem, kako zavoljo ljudi si to upate. Jaz mislim, da v Sloveniji preveč občin čaka, preveč je ljudi pripravljenih zdaj na ustanovitev občin. Mi točno vemo, kateri roki nas lovijo in točno vemo, da bomo te ljudi izigrali. Ne bom zdaj govoril, kako se strinjam tudi z gospodom Potrčem. Se v nekaterih merah. Odgovornost tega državnega zbora je velika v tem pogledu. Apeliram, da vse procedure morajo iti naprej, kakorkoli že, čeprav se tudi sam osebno strinjam, tudi za to govornico sem povedal, najprej zakon o financiranju, najprej zakon o lokalni samoupravi, ampak mi smo zdaj postavljeni pred barikado, ne vemo pa kako naprej. Tako, da bi predlagal, da se zadeva odvije tako kot se je začela in pa seveda naknadno še ulovi tisti rok in pa tiste zakone, ki morajo še biti sprejeti, zato da bo do pravega roka, do volitev zakonodaja usklajena. Zdaj ljudi barvati pa mislim, da je tudi neodgovorno, če ne skrajno nesramno do njih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa Gospod Demšar, za njim gospod Božič. Prijavljen je pa tudi gospod Juri, ampak gospod Juri je napisal, da želi razpravljati o svojem amandmaju. Kdaj bo ta razprava? Prosim, gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo. Jaz sem že večkrat ob sprejemanju posameznih točk, dodatkov ali dnevnega reda, opozarjal, da stvari niso pripravljene, mi jih pa vendar uvrščamo na dnevni red.
Tako se tudi tokrat pokaže, da je bil dnevni red sprejet. Jaz vam bom samo za osvežitev, ker očitno smo kratkega spomina, prebral, da je komisija za lokalno samoupravo sprejela sklep, da predlaga državnemu zboru, da nadaljuje postopek za ustanovitev občin. Kar pomeni, da ne glede na to, kaj se je prej zgodilo in kakšno je vprašanje v zvezi z zakonom o financiranju občin, je bilo to sprejeto na dnevni red. Poglejte, jaz bi vas hotel samo spomniti - tu se bom pa res specializiral, da bom vsakokrat pokazal, kako je nekaj predlagano na dnevni red, sredi poti si pa premislimo pa rečemo, ne, zdaj bomo pa počakali, ta stvar pa ne bo šla naprej. Poglejte, če kdo drži besedo, jo vendar poslanec in državni zbor, ki bi moral biti avtoriteta, in s tem mi - ponovno na to opozarjam - jemljemo ugled našemu državnemu zboru. Veste, dajmo se odločiti, pa tisto, kar rečemo, potem tudi izpeljemo. Če ste pozabili, da bi morali preje iti s proceduro o zakonu o financiranju občin, potem ste rekli, zdaj pa gremo o zakonu o lokalni samoupravi, zakaj se sedaj sredi poti premišljate? Na tak način, ko se nekega dela lotimo, potem ga pa ne dokončamo, na tak način delamo sami sebi škodo in pa tudi izpademo neresni navzven, in pravzaprav po neumnosti in po nepotrebnem dražimo ljudi. Ljudje zdaj pričakujejo, da se bo nekaj zgodilo, z dnevom pomladi naj bi tudi uradno začele teči procedure, in tik pred tem, ko bi se bilo treba odločiti, se pa začne mencati.
Tu bom spet opozoril na tisto, kar sem verjetno med prvimi stvarmi, ki sem jih tu omenjal - to je vprašanje liberalnega pristopa k stvarem. Nekaj časa nekaj zagovarjaš, ko ti pa nekaj drugega koristi, se pa premisliš. Torej, na tak način sigurno ne bomo nikamor prišli.
Poleg tega se vidi, da smo tu pred volitvami in sedaj so nekateri v stiski, kaj bi naredili. Krščanski demokrati smo pri teh stvareh bili zadosti ves čas jasni, nekateri se pa očitno bojite, kaj se bo sedaj izglasovalo. Obljubljam, da bom ob stvareh, ki bi se pokazale, da smo ponovno nekaj uvrstili na dnevni red, potem pa stvari ne tečejo, se bom vsakokrat oglašal in zraven delal črtice, da vam bom lahko tudi na koncu povedal, kolikokrat smo se za nekaj odločili, izpeljali pa nismo.
Gospod Anderlič, vi ste povedali dva stavka, ki sta v popolnem nasprotju ali pa držita samo enkrat za eno koalicijo, drugič pa za drugo. Rekli ste, sklepe je treba spremeniti, takoj v nadaljevanju ste pa rekli, sklepe državnega zbora je treba spoštovati. Glejte, to ne gre! Sklepe je treba spoštovati - potem bi vsaj vrstni red morali spremeniti - sklepe državnega zbora je treba spoštovati, če pa niso pravi, jih bomo pa dali v proceduro, da jih bomo spremenili. Kar tako, sredi igre - torej jaz mislim, da imamo težavo, ker ne pristajamo na pravila igre, ki naj bi za vse veljale. Poleg tega je bil tu rečen sila heretičen stavek, kjer je bilo tako rečeno: "Nekvalificirane predloge poslanec ne sme vlagati." Kdo je tisti, že kar takoj na začetku, ki bo vedel, kaj je kvalificiran in kaj je nekvalificiran predlog? Tudi pojem, kaj je to nekvalificiran predlog, to je formulacija, ki mi je žal, da jo ne razumem, pa mislim, da slovensko znam, nekvalificiran predlog. Vsak predlog je nekvalificiran, vsaj tako jaz mislim, dokler ni rečeno, da je predlog tak, da lahko gre v proceduro. Pa tudi, če ne vem kako nepravi predlog, samo če nekim osnovnim principom zadošča, ga lahko vložiš. Torej, jaz se čudim, da ljudje, ki ste že dolgo v tem parlamentu, uporabljate tako terminologijo in se tudi ne znate držati reda. Zato predlagam, da se v bodoče ne počne več na tak način in bi lepo prosil, da tudi tisti, ki ste v opoziciji, upoštevate kdaj naše predloge in ne uvrščajte kar brezglavo stvari na dnevni red.
Kar se tiče tu predloga gospoda Avšiča, bi pa rekel tole. Po moje v LDS niste dogovorjeni, kaj boste zagovarjali. Zdaj, glede na to, da ste precej velika stranka, vas razumem, ampak če ste zadnjič glasovali, da to gre na dnevni red, potem ne razumem, zakaj si sredi pota rečete, "sedaj pa ne več naprej". Ali pa imate zdaj predlog za nek nov način, da bomo točke nekje tretjino, polovično obravnavali, potem rekli, zdaj pa pustimo to, pa gremo na drug nivo. Na tak način ne bomo daleč prišli.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Anderlič in gospa Maria Pozsonec ter gospod Avšič. Razpravo imate? Hvala.
ANTON ANDERLIČ: Vesel sem, da po dolgem času lahko razpravljamo liberalci proti klerikalcem, kot je rekel gospod tukaj in v tem smislu, če on očita to, kar mi počnemo za neki gnili liberalizem, kot nekaj, kar nima nobene veze, ne z redom, ne s proceduro, ne z zakonom itn., je očitno v tej Sloveniji prišel čas, ko bomo šli spet na stare pozicije, ko je Tavčar pač zagovarjal liberalizem, nekateri drugi pa nekaj drugega. Tako da to je kar prav, da se tako pred to govornico pove. Je pa očitno, da nekaterih stvari vendarle nočete razumeti ali pa v svoji zaslepljenosti, v svojem prepričanju gonite naprej. Da vi skrbite za naše zdravje, ali smo mi zmenjeni ali nismo zmenjeni in da mi ne vemo, kaj bomo podprli itn. Lepo vas prosim, kaj pa ima to veze z vašim mnenjem, z vašim prepričanjem, da boste podprli vse, tudi tisto - ko sem jaz govoril o tem, kaj je kvalificiran predlog ali kaj ne - za boga, je treba pogledati tudi 13. člen zakona o lokalni samoupravi, pa 13.a člen zakona o lokalni samoupravi, pa pogledati kriterije itn., pa pogledati zakon o postopku za ustanovitev novih občin itn. in pogledati proceduro, ki je tam notri predpisana. Absolutno jasna, absolutno jasna. Gospod Demšar, je lepo in prav, vi imate pravico, lahko v svoji nevednosti tudi predlagate kar je v nasprotju z zakonom. Imate pravico, to sem že velikokrat rekel, ampak jaz bi vsekakor preden bi to predlagal, se podučil, prebral zakon, eden, drugi, tretji, pogledal v ustavo in druge stvari in bi to pač vlagal. Če vi mislite drugače, jaz nikomur te pravice ne odrekam. Bom pa skrbel za to, kar je tudi v tem istem zakonu, jaz sem to eksplicitno prej rekel, da lahko vsak to predlaga, ampak seveda je potem naslednja faza, ko reče vlada oziroma urad za lokalno samoupravo, ali ti predlogi izpolnjujejo pogoje ali ne. To je bila prej moja trditev, ki sem jo tukaj izrekel in nič drugega. To, kar mi mislimo, ali se spreminja vmes ali ne. Mi smo ob dnevnem redu opozarjali in v razpravi je gospod Avšič takoj citiral te stvari, ki bi morale biti. To, zakaj vi niste sprejeli, pa vendarle, mi imamo 25 poslancev v tem zboru. Torej, za vse kar je treba narediti, naj bi bila kriva LDS ali pa kvečjemu še koalicija, državni zbor ima vendarle 90 poslancev. In tudi mnoge stvari, na predlog opozocije, čeprav boste trdili, da to ni tako, se obravnavajo, določene stvari se sprejmejo, mogoče je pa res, da se v večji meri zavrnejo. Zakaj zato? Zato, ker je pač določena koalicija dobila mandat, da to nalogo opravlja v nekem obdobju, ko bodo pač stvari dozorele, ali pa se bodo spremenile do te mere, da bo neka druga koalicija, bo ta mandat dobila neka druga koalicija. Prejšnja štiri leta smo jo imeli skupaj z vami, gospod Demšar, skupaj s krščanskimi demokrati. In ne vem, naslednjič mogoče skupaj s kom drugim, ali pa bo imela neka druga grupacija brez nas. To so pač stvari in kategorije, v katerih je po mojem prepričanju mogoče tukaj diskutirati. To, da smo mi nekaj premišljali, ne premišljali, ali da je to liberarno ali ne vem kaj. Liberalno ali neliberarno; je pa zagotovo nedogmatično, da stvari ne spremljaš v teku sprememb, diskusij, razprav in tudi ne spreminjaš svojih sklepov. Moje sporočilo je bilo nesporno jasno. Sklepe državnega zbora je treba spoštovati, lahko se jih lahko in seveda, če se jih spremeni, se potem tudi tiste spremenjene spoštuje. To je moje sporočilo. Vam še enkrat povem jasno in glasno, če ga prej niste mogoče razumeli. Ampak, kot sem rekel uvodoma, vesel bom, če se bomo na tak način, bom rekel, resnično spopadali in videli, kaj je liberarno in kaj je klerikalno ali karkoli drugega.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Še nekaj replik imamo. Najprej gospod Avšič - se odpoveduje. Gospod Demšar, potem pa gospod Peterle.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Verjamem, da kakšno stvar res težko razumem, kar poveste. To priznam. Namreč, sem uporabljal sem izraz liberalno in nisem govoril ne o liberalcih in ne o klerikalcih. To je vaša terminologija, ki jo razvijate. Ali vi ta pojem; kaj pomeni liberalno, kaj je to liberalec in tako naprej - v to se ne bom vtikal, če vi te stvari dobro razlikujete ali ne - s tem da vam od besede liberalno takoj priskoči tudi na klerikalno. Pač, to je vaša stvar in nimam nič proti temu in ne bom rekel, da ste nekvalificirano govorili. Tega ne bom rekel, zato ker imate pravico tu govoriti. Vaša stvar je, kako boste stvari razlagali. Ampak sedaj ste pa pojasnili neko zadevo glede prejšnjih kvalificiranih predlogov, sedaj ste rekli temu: kar je v nasprotju z zakonom. Pojem "nekvalificiran predlog" je veliko širši, kot pa, kar je v nasprotju z zakonom. Zato mislim, da bi morali biti pri takih stvareh bolj precizni.
Bi pa vas na nekaj opozoril, ko ste rekli, kako je s temi dnevnimi redi in predlogi. Lepo vas prosim, pokažite mi koliko sprememb dnevnih redov je bilo doseženih s strani opozicije v teh dveh letih oziroma letu in pol. Ničesar nismo uspeli in izglasujete tisto, ker imate pač to moč. Vsaka koalicija je lahko taka, kot si jo stranke izberejo, ampak vi imate moč, da predlagate na dnevni red tisto, kar predlagate. Zato tu šteti potem vseh 90 poslancev, kdaj pridejo naši predlogi za spremembe dnevnih redov ali pa za kakšne dodatke, tipičen primer je bil ravno sedaj, ko smo obravnavali predlog dnevnega reda za 20. izredno sejo, ko ni ničesar šlo skozi. Na tak način, kot te stvari predlagate, mislim, da ste pokazali, da ste premalo o stvareh razmislili.
V to, katere predloge boste pri LDS podprli in katerih ne boste podprli ter kakšni so vaši notranji odnosi, v to se ne vtikam. Ampak navzven mi pa udari to, da nekaj - me zanima, ko je bil sprejet dnevni red za 8. sejo, kdo od vas je bil proti temu dnevnemu redu in verjamem, da je koalicija glasovala za tak dnevni red in sedaj gospod Avšič - kar pa ima po svoje prav, ga razumem - pa pravi, da tako ne gre več naprej. Kar pomeni, da znotraj niste usklajeni. Vi bi se morali uskladiti, ampak to je vaš problem. Samo čutimo ga pa potem v končni posledici tudi mi.
Zato bi tako blagohotno - ampak to ni moja posebna intencija - svetoval: dajte se znotraj uskladiti, preden boste kakšno stvar predlagali. Sedaj pri tem zakonu o lokalni samoupravi se očitno niste.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Še ena replika je. Gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Mene ne zanima, koliko je stvar liberalna ali neliberalna, in me tudi ne zanima to, če se komu prikazujejo kakšni klerikalci, ampak mene zanima, ali je stvar zakonita in ali je ustavna. Ustavno sodišče je jasno povedalo in menim, da je stvar zelo preprosto rešljiva. Ker so bili sprejeti novi sklepi, menim, da je bil presežen tisti sklep, ki je po mojem mnenju - to sem že prejšnjikrat razlagal - nezakonit. Kajti državni zbor ne sme z nekim posebnim sklepom ustaviti izvajanja nekega zakona, ki velja - v tem je bila nesreča tiste nočne ali jutranje odločitve takrat. To, kar se zdajle dogaja, jemljem preprosto kot poskus preprečevanja izjavljanja oziroma ljudske volje v tej zvezi. Zato predlagam, da vzamemo sklepe, ki so bili kasneje sprejeti na isto temo, kot zadevo, ki je presegla tisti sklep, in da se ta predlog umakne in se ne omejuje stvari, ki so pač v procesu. Mislim, da bi bilo tako najbolj enostavno, drugače bo ta debata še dolgo tekla. Lahko pa, da je volja taka, podobna, kot je o tistem, kot se nanaša na tisto uskladitev, da pač koalicija ni usklajena in bo ustavno sodišče ponovno reševalo. Če danes izglasujete, da tisti sklep velja še naprej, potem tudi ta stvar konča pred ustavnim sodiščem, če ne, pa to kakšni drugi zaslugi po zaslugi naše poslanske skupine, ker preprosto ne smemo preprečevati izvajanja zakona s takimi sklepi.
Še nekaj bi rekel, ker je gospod Anderlič govoril - njemu pač repliciram - o koaliciji in njenem mandatu. Predpostavljam, da spada k mandatu, da imate enotno voljo. Vi govorite eno, minister iz te koalicije pa pravi pravzaprav v duhu, kot sem razlagal jaz zadeve, da to odločanje ni potrebno, ker so drugi sklepi jasni.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolegice in kolegi, da ne bo nesporazuma, predlagam, da ne govorite o prvem proceduralnem predlogu predlogu gospoda Avšiča, ker ga je sam nadomestil z drugim. Tega sklepa, o katerem je zdaj govora, trenutno ni, tega predloga nimamo v proceduri. Prosim, da se držimo splošne razprave - to je predlog odloka in vloženi amandmaji - in da se pripravljamo na odločanje.
Imate repliko? Razpravo, ja, gospod Božič; za njim gospa Pozsonec in nato gospod Janc.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, predsednik. Kolegice in kolegi! Malo bom citiral gospoda Potrča. Mislim, da je rekel prav: Ljubo bi nam bilo, da bi bilo res za nazaj vse urejeno - ni! Ampak zakaj ni?
Nekatere stvari so, bi rekli, nemogoče. Mi smo sprejeli lani septembra sklep, da bomo sprejeli ta dva zakona. Ampak tu za to govornico sem že povpraševal, ali je možno, da bomo dobili kdaj zakon o obdavčitvi premoženja, ki bo izvirni prihodek občine. Nikomur od vas se o tem še ne sanja in tudi nam ne, in tudi tistim krajanom, ki so prosili, da se ustanovi nova občina.
Drugo, kar bi rekel: financiranje občin ne more biti pogoj ustanavljanja novih občin. Tudi komisija za lokalno samoupravo, če pogledate zapisnik s 6. marca, je v četrtem odstavku zapisala: "Ob upoštevanju občine kot temeljne demokratične ureditve države ni sprejemljivo urejati ustanavljanje novih občin na podlagi sistema njihovega financiranja oziroma prelagajanje trenutnim političnim potrebam." Mislim, da je komisija zelo resno razmišljala, ko je govorila o predlogih novih občin.
Drugo, kar bi rad rekel. Za nove občine so se odločili krajani. In ko danes govorimo o predlogih, pobudah, pa tudi o tistih, ki so zamudili rok, moramo reči, da so se ti krajani odločili na podlagi tega, kar danes vemo in kar imamo v rokah. Ne govorimo o temu, kaj bomo drugo leto storili, da bo občinam koristilo ali pa škodovalo. Ne vem. Večji poudarek pri tem pa naša poslanska skupina daje temu, o čemer je tudi vodja naše poslanske skupine govoril, zakaj se nekatere pobude niso spremenile v predloge in zakaj so se nekatere pobude pojavile šele po 27. septembru. 27. september je bil mejnik, tudi v mojem življenju, zmeraj sem trdil, kadar vlak z železniške postaje odpelje, si ga zamudil. In 27. september je bil zamujeni dan, kdor do takrat ni vložil. Krajani oziroma krajevne skupnosti, ki so dale pobude, pa jih občinski sveti sedanjih občin niso obravnavali toliko časa, da so zamudili rok, mislim, da imajo te krajevne skupnosti pravice, da se pritožijo, čeprav na ustavno sodišče, ker so bili v svojih pravicah ovirani. Niso mogli. Če pa je služba vlade ali kdo drug zamočil, da jih ni obvestil, to je drugo vprašanje, kar naj tudi krajevne skupnosti z njimi uredimo. Tako bi rekel, da imamo danes 67 predlogov, komisija za lokalno samoupravo je o teh 67 predlogih že enkrat glasovala in govorila. Mislim, da je bilo to 4. februarja. Sprejeli smo k predlogu vlade dodatnih 9 predlogov, mislim, da še to ne more biti merilo. Vzemimo to tako, da ima teh 29 samo večjo vrednost, kot predlog, ampak tudi o ostalih, ki so izostali, bomo morali govoriti. Kot samo majhen dodatek k temu, kar sem rekel, naj velja to: bil sem na zboru krajanov v Kuzmi, zelo daleč od tam, kjer sem doma. V občini Kuzma-Grad imajo že sedaj dva proračuna. Enega za krajevno skupnost Grad, drugega za krajevno skupnost Kuzma. Omogočimo jim, da bodo imeli dve občini. Zakaj pa morajo dvojno pisati? In najbrž, da smo tudi zato tu v tej dvorani, ki sem jo že dostikrat imenoval, da je sveti kraj te države. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Božič. Besedo ima gospa Maria Pozsonec, za njo gospod Janc.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Spoštovani! Seveda je treba spoštovati sklepe državnega zbora, ampak tudi tisti sklep, s katerim je državni zbor pozval krajane, krajevne skupnosti, naj se izrečejo za ustanovitev novih občin ali za spremembo imena itn. Ljudje so na to temo pripravljali elaborate, sklicevali seje krajevnih skupnosti - torej so nam verjeli. Vsak človek bi mislil, da stojimo za besedo, da državni zbor preudarno in odgovorno deluje. In najmanj, kar lahko pričakujejo od nas, da sklepamo po njihovem predlogu, zato menim, da ljudi ni mogoče vleči za nos, saj niso naša lastnina. Kje smo bili, da nismo izpolnili pogojev za odločanje? Tega nismo danes izvedeli, da ni spremenjen zakon o financiranju občin, vedeli smo za zakonske roke, za sklepe državnega zbora itn. In če mislite, da je to eleganten način, da obidemo problem, se motite. Nedopustno je tako izigrati ljudi. O kredibilnosti državnega zbora pa bi se dalo govoriti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Janc, za njim gospod Juri.
BRANKO JANC: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Pri pregledu amandmajev, ki smo jih dobili na klop poslanci s strani komisije za lokalno samoupravo oziroma strokovne službe državnega zbora, sem ugotovil, da en amandma, ki sem ga sam vložil, manjka. V nadaljevanju postopka ugotavljanja, kje se je amandma izgubil, sem prišel do zelo presenetljivih ugotovitev. Namreč, prišel sem na ugotovitev, da kot z zakonom in ustavo pristojen predlagatelj za pričetek postopka za ustanovitev občin ali za spremembo mej občin, sem ugotovil, da kljub temu da sem na seji 26. septembra 1997 vložil pobudo, kjer piše en stavek: "Podpisani prevzamem predlagateljstvo za spremembo območja občine ter predlagam, da se navedeni predlog vključi v tretji predlog sklepov komisije za lokalno samoupravo." To je bilo na seji, na plenarnem zasedanju tudi sprejeto in s tem sem v dobri veri mislil, da so pogoji za nadaljevanje postopka ustvarjeni. No, na podlagi tega in odločitve državnega zbora sem 22.10.1997 vložil tudi predlog, mislim, da predlog, ki je v skladu z zakonom o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij in s tem so bili ustvarjeni vsi pogoji, da se lahko vsi postopki nadaljujejo v skladu z zakonom in ustavo. Ker v Poročevalcu nisem zasledil, da bi moj predlog komisija za lokalno samoupravo - in tudi vlada v svojih gradivih - upoštevala, sem vložil amandma na predlog za ustanovitev občin in danes dobim obrazložitve, da vse, kar sem do zdaj počenjal, ni v skladu s sprejetim zakonom in s sprejetimi pravili. Vidim, da se tudi moja kolegica v klopi, gospa Darja Lavtižar-Bebler, ukvarja z istim problemom. Ne bi želel napenjati loka okoli tega in zelo korektno sprašujem, ali so bili - torej tudi vladno strokovno službo - ali so bili postopki vodeni korektno ali tisti datum, o katerem govorite, 27. september, ali tisti dan "D", s katerim mislite eliminirati vse z ustavo upravičene predlagatelje. Če bom ugotovil, da je bilo v teh postopkih, ki jih je vladna služba dajala tudi komisiji za lokalno samoupravo, in če bodo zaključki, da je kdo hotel tu "preveslati" koga od poslancev, vam najbolj iskreno povem, da se boste v tem primeru morali vprašati, ali še lahko opravlja to delo ali ne. Hvala.
In proceduralno, gospod predsednik, še za zaključek. Predlagal bi, da se tisti amandmaji tistih predlagateljev, ki so bili korektno vodeni od samega začetka, da se uvrstijo med predlog amandmajev, ki jih je predložila komisija za lokalno samoupravo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Janc. Torej, za prvi del vaše razprave pričakujem, da se bo oglasil predstavnik vlade; za drugi del - glede samih amandmajev - pa je komisija o tem že razpravljala in se bomo lahko ponovno pred odločanjem dogovorili. Namreč, komisija je bila v svojem gradivu zelo nedvoumna: amandmaji, ki niso vloženi v skladu z zakonom in ki so presegli roke, ne bodo uvrščeni na glasovanje. Gospod minister, prosim.
MAG. BOŽO GRAFENAUE: Hvala lepa. Postopki s strani vlade in vladne službe so bili vodeni korektno. To bi bila prva ugotovitev.
Druga ugotovitev. Dne 27.9. je bila pobuda vpisana med sklepe državnega zbora. Pobudo je pa podala bivša krajevna skupnost, ki je, mislim, da tudi v tistem trenutku že več ni bilo. Kaj se je dogajalo z vašim predlogom na sami seji, to ni več domena niti vladne službe niti vlade. Ampak v materialu, v tisti preglednici, ki je bila pripravljena, je do takrat, dokler je vlada pripravila materiale, bila Bučka v statusu pobude. Za naprej pa ne vem. V sklepu državnega zbora je kot pobuda, to je bilo sprejeto.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Janc, prosim, replika.
BRANKO JANC: Saj ravno v tem je ključ problema. Tudi zdaj me je gospod Presečnik na poti v klop vprašal, ali je v dokumentu iz leta 1998, mislim, da v januarju iz leta 1998. Ni v dokumentu iz leta 1998. Sprašujem vas, kje je dokument med 26.9. oziroma 27.9., ko je bilo plenarno zasedanje državnega zbora, in med 20.10., ko ste jo vi dobili in imate v svojih dokumentih pobudo, ki sem jo kot ustavno upravičen predlagatelji predlagal za nadaljevanje postopka. Samo to je zdaj ključ zadeve. Bi rad odgovor na to vprašanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. O tem vprašanju je tudi že razpravljala komisija za lokalno samoupravo. Torej, kaj je bilo vaše drugo vprašanje, gospod Janc? Sicer menim, da je smiselno, da se take dileme razrešijo na komisiji za lokalno samoupravo.
BRANKO JANC: Gospod predsednik, verjetno sem premalo jasen. Predvidevam pa, da nisem edini v tem državnem zboru, ki se srečujem s tem problemom.
Vendar, na zasedanju državnega zbora 27. septembra 1997 je državni zbor odločal o pobudah za nadaljevanje postopkov za ustanovitev občin, torej v skladu z zakonom o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij. Na tej seji je državni zbor sprejel nekatere pobude, ki jih je predlagala vlada, in tudi nekatere pobude, ki so jih predlagali posamezni poslanci oziroma tudi poslanske skupine. Konkretno - za pobudo, ki sem jo predlagal sam, je isto pobudo predlagala tudi poslanska skupina Socialdemokratske stranke. To je bilo 27. septembra. V skladu s 6. in 8. členom zakona sem pripravil v skladu z 9. členom zakona predlog za ustanovitev oziroma za izločitev dela občine v drugo občino. Ta predlog imate vi v svojih dokumentih z dne 22.10. To pomeni, da manj kot en mesec dni. V tem času sem pisla pismo tudi na občinski svet Sevnica, ki mi je tudi 22.10. odpisal, da pač soglaša in da vodim postopek za izločitev občine sam, da ga oni ne bodo vodili. To pomeni, da sem bil verjetno zaradi časovne stiske, da bi dobil tako soglasje od občinskega sveta, primoran vložiti to pobudo nekoliko kasneje, ne 27.10. In tako kot sem jaz zdaj razumel, vi zahtevate, da tisti, ki ni 27.9. imel kompleten elaborat na mizi, da tisti z zakonom nimajo... (Glasovi iz ozadja.) Ne, ne, dragi moji! Poslušajte, gospod Trofenik. V tem dokumentu iz 26. septembra, 25. septembra v Poročevalcu, je povsem jasno, katere pobude so bile dane. Potem vas sprašujem, zakaj smo mi odločali o pobudah. Hvala.
Zahtevam, da se ta problem razjasni, če se ne more za tem pultom, da se naredi odmor, da se sestane komisija za lokalno samoupravo in tudi te dileme razreši.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Trofenik, replika. Gospa Darja Lavtižar-Bebler tudi.
VILI TROFENIK: Ni replika, bolj je pojasnilo. Še vedno se vrtimo pri problemu nerazumevanja zakona, ki je pač takšen, kakršen je. Gospod Janc, vaša pobuda je ostala kot pobuda, po domače povedano, manjkal ji je elaborat. Elaborat pa ste vložili tri tedne po sprejetju. Ta sklep takrat je pa narave, ko se evidentira oziroma ugotavlja, da so prišli predlogi in pobude. In vaša pobuda ni izpolnjevala zakonskih pogojev, da bi bila predlog. To pa zato, ker ste elaborat vložili po sprejetju, po ugotovitvenem sklepu. Usoda čaka. To je pobuda, ki gre v naslednjo rundo v naslednjem obdobju. To je temeljni problem, zakaj je toliko nepotrebnih zapletov, ker nekateri predlagatelji, na žalost, ne razumejo ali ne želijo razumeti določb zakona, ki je pa precej kompliciran.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospa Beblerjeva.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Spoštovani zbor! Vem, da je zakon precej kompliciran in si celo domišljam, da ga razumem, vendar pa razumem tudi poslovnik, ki govori o tem, do kdaj je mogoče vlagati s strani poslancev amandmaje. Poleg tega razumem tudi, da je v nekaterih postopkih prišlo do nekaterih - recimo temu napak - vsaj tako me prepričujejo tisti, ki mi ves čas predlagajo, da naj vložim amandma za ustanovitev nove občine Žirovnica. Oni so, denimo, govorili, da so se ves čas obračali na vladno službo, da pa nekako niso bili potem prisotni s svojim predlogom v ustreznih - recimo temu - papirjih vladne službe za lokalno samoupravo. Zaradi tega bi prosila kot tista, ki sem vložila amandma za novo občino Žirovnica, da mi nekdo pristojen razloži, kaj se je dogajalo s predlogom oziroma pobudo krajevne skupnosti Žirovnica. Kajti, od tega je potem tudi odvisen status mojega amandmaja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod minister.
MAG. BOŽO GRAFENAUER: Krajevna skupnost Žirovnica je dala pobudo, pri vladni službi so bili na razgovoru, smo jim povedali postopek; občina Jesenice ni sprejela te pobude kot predlog in kasneje bi se morala krajevna skupnost odločiti, da bo postala predlagatelj in to ni postala. Zadeva je popolnoma enostavna. Zakaj ni morda še ostalih 100 ali ne vem koliko krajevnih skupnosti v Sloveniji dalo predloge, ne vem. Skratka, ta zakonska možnost je bila dana. V tem primeru - in sedaj sodelavci pravijo - so bili posebej še na razgovoru, posebej jim je bilo povedano. Veste, kako razmišljam sam? V takem primeru, kadar je dala krajevna skupnost pobudo, jo poslala občinskemu svetu in občinski svet te pobude ni sprejel kot predlog in krajevna skupnost ni nadaljevala s postopkom, da je sprejela predlog, sam sklepam, da meni, da jo je občinski svet prepričal, da se ni odločila, da bi zahtevala nadaljevanje postopka za občino. To je popolnoma jasno, vsaj s pravnega stališča. Skratka: bila je pobuda, občinski svet je ni prekvalificiral v predlog in krajevna skupnost se ni odločila, da bi postala predlagatelj.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Juri razpravlja sedaj.
AURELIO JURI: Hvala, predsednik. Kolegice in kolegi, pozdravljeni! Bom kratek, ne bom razpravljal sedaj o amandmaju, ki sem ga vložil, ker nismo še prišli v to fazo. Bi pa nekaj skušal povedati ponovno, da bo nam jasno, kaj bi morali storiti, da bi bilo danes odločanje, kot je kolega Potrč dejal, dejansko možno.
Kot prvo moram kolegu Božiču vendarle nekaj povedati; in to je prav, da vemo vsi: da z ustanovitvijo, recimo, občine Kuzma ali občine Svete Trojice se v občini Tolmin, v občini Koper, v občini Idrija skrajša žakelj financ, ki tja dospejo. To nam mora biti jasno. Zato toliko previdnosti pri nadaljnjem ustanavljanju. Zdaj pa, v čem je ta problem. 13.a člen v drugem odstavku, ga dobro poznamo vsi, pravi, da zaradi geografskih, obmejnih, narodnostnih, zgodovinskih ali gospodarskih razlogov - to pa so vendarle zelo elastični pojmi - sme imeti občina izjemoma tudi manj kot 5.000 prebivalcev. Ker so ti kriteriji, tako kot so opredeljeni v zakonu, dokaj raztegljivi in prilagodljivi vsakim posamičnim okoljem in posamičnim interesom, bi morala tu vlada pripraviti neke notranje bolj oprijemljive in objektivne kriterije, na osnovi katerih se bodo te izjeme dopuščale. Ker pa to ni bilo storjeno, je danes izjem ogromno. In tako kot so izjeme določeni predlogi, ki jih sama vlada predlaga; tako kot so izjeme določeni predlogi, ki jih sama komisija za lokalno samoupravo "požegnala"; tako so izjeme tudi cel kup drugih predlogov, ki so - in govorim o tistih, ki so bili vloženi v zakonitem roku, ne govorim o pobudah in se v to razpravo ne spuščam. Osebno pa tudi v naši stranki smo pravočasno opozarjali na potrebo po razdelavi nekih notranjih, bolj podrobnih, objektivnejših kriterijev, ki bi pomagali tako vladi kot nam pri določanju tistih izjem. Pravočasno smo opozorili, da en kriterij, na katerega bi se lahko vsi naslonili, je to, da mora biti premoženjsko pravno stanje zaključeno na območju, znotraj katerega se oblikujejo nove občine. To je en možen kriterij. Drugi možen kriterij je izpolnjevanje vseh zakonskih pogojev: to pa je število prebivalcev, to je šola, to je zdravstvo, to je pošta, to je naklonjenost kraja in to je pozitivno mnenje občinskega sveta. To je tudi en možen kriterij. Takih objektivnejših pristopov nismo bili mi do sedaj zmožni in zdaj je fronta odprta. Iz te fronte - kako bomo izšli? Samo tako, da se bomo oprijeli nekega kriterija, drugače nam bo težko odločati. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Mozetič in gospod Božič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Ni čisto klasična replika, ker se nič ne ugovarja. Samo na en stavek, ki pravi, da če bo nekaj več občin, bo potem v tistih občinah - torej če naredimo določene nove občine, se potem zmanjšajo sredstva v že obstoječih občinah.
Ni čisto tako. Lahko, da je tudi delno tako, ampak ni čisto tako. Da ni čisto tako, vam bom dal samo en primer, ki morda tudi ni čisto korekten, ampak je. Poglejte. Mi smo imeli v prejšnji vladi - mislim, da 18 ministrov - v tej vladi jih imamo 23. Pa mislim, da se ministrom ni plača zmanjšala; pa smo imeli v prejšnji vladi 30 državnih sekretarjev, zdaj jih imamo 60, pa slišimo, da imajo vsi večjo plačo, kot so jo imeli prejšnji državni sekretarji. To pomeni, da stvari niso čisto tako preproste, da se zmanjšajo. Se pa strinjam, da bo potrebno več denarja za občine, ampak o tem smo že debatirali. Denar za občine, tudi kriteriji so potrebni, tudi to, da ne bo v najmanjši občini poklicni župan pa še ne vem koliko poklicnih uradnikov, ki potem ne vedo, kaj delajo; oziroma vedo, da nič ne delajo. To je vse res, z vsem tem se strinjam, vse to je treba pripraviti. Ampak, ta trenutek smo zamudili - to je pa drugo vprašanje.
Tako, da groziti ali pa strašiti s tem, da če bo ustanovljenih več občin, bo potem pač manj denarja za tiste občine, ki so že, ali pa za večje občine, to ni povsem korektno, bom rekel. Delno pa drži, ampak ne povsem in v manjši meri drži.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa. Gospodu Aureliu moram odgovoriti.
Dokler bom v tem parlamentu, bom glasoval za to, da bo vsak dobil svojo pravico, demokracija je tudi v tem. Tudi naša vera uči, da ne želi, da se meni zgodi nekaj takega, česar si ne želim, da bi se drugemu; drugemu naj se ne zgodi slabo, naj ima svojo občino. Zato majhna replika, ali bomo res imeli in ali ljudje res željo samo zaradi denarja imeti svoje občine.
Drug primer, občina Šempeter-Vrtojba; iz bogate občine Nova Gorica odhaja, prosi, da gre. Tudi občinski svet ji ne želi dati popotnice niti dovoljenja, a vendar želijo svojo občino, kljub temu da je občina Nova Gorica ena redkih - kot Koper - tudi samozadostna. Ni potrebe, da kaj posebnega primaknemo za izravnavo. To se pravi, delajmo v korist tistih, ki želijo nove občine, ne pa, da jih omejujemo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Juri.
AURELIO JURI: Replika kolegu Mozetiču. Ministri in občine niso povsem enaka stvar. O tem, da upada obseg - celoten obseg - financ iz naslova lokalne samouprave, in o tem, da upada delež, ki gre obstoječim občinam, govori analiza o financiranju zadnjih treh let - tega si nisem sam izmislil. Tako da tukaj so podatki.
Kolegu Božiču - jaz ne oporekam pravici, nikomur, da si tako možnost pridobi in jo tudi izrabi. Ampak oporekam temu, da se meni - občanu, ki pa ustvarjam nek prihodek, zato, da z njim gospodarim, da mi naenkrat zaradi neurejenega sistema ta prihodek odhaja drugam, ne da bi jaz o tem odločal. Temu oporekam. Rezultati, žal, kažejo, da je temu tako. Ne bi na pamet govorili o potrebi po spremembi sistema financiranja, kajti, sem že zadnjič dejal: eden od stebrov lokalne samouprave je finančna avtonomija občine, ampak finančna avtonomija občin ne pomeni, da si ti avtonomen - torej samostojen - pri razporejanju denarja, ampak pri razporejanju tistega denarja, ki si ga sam ustvariš. Mi vemo, da delež lastnih prihodkov pada, povečuje se le delež - pri vseh občinah - financiranja iz državnega proračuna in tudi sedaj Koper, ki je nekoč bila samozadostna občina, ni več samozadostna. In vsakič, ko se nova občina ustanovi, kjerkoli v Sloveniji, je vedno manj samozadostna. In Koper in Tolmin in tisti, ki že obstajajo. To so dejstva in to analize kažejo, zato tolikšna previdnost. Mislim, da se tukaj ne smemo sprenevedati in slepomišiti. To so dejstva. To moramo prej spremeniti, preden se nam ta trend nadaljuje in nas popelje v totalni kolaps sistema.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razpravljati želi gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala za besedo. Spoštovani! Pri pregledu gradivu, in sicer predloga amandmajev, sem opazil, da ni amandmaja, ki sem ga vložil s skupino še 16 poslancev. Gre za občino Sodražica.
Amandma je bil vložen tudi zato, ker se k temu predlogu za novo občino pridružujeta tudi dve naselji iz druge krajevne skupnosti, in sicer Kotel in Novi pot iz krajevne skupnosti Sveti Gregor. Občinski svet je korektno sprejel sklep, s katerim se ti dve naselji priključujeta k temu referendumskemu območju, pa tudi zbor krajanov je soglasno sprejel tako odločitev. Zdaj ne vem, v čem je problem, da tega amandmaja v predlogu ni, vložen je bil 25.2.1998. Sam ravno ne vztrajam, da mora biti širitev vseh amandmajev, če se prekrivajo. Mislim pa, da je korektno, da se ga upošteva, drugače pa bi predlagal, da se k 25.o točki, kjer je že naveden predlog referendumskega področja za Sodražico, dodata tudi ti dve naselji: Kotel in Novi pot. Tako bo odločanje korektno in nedvoumno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Bi kdo odgovoril na vprašanje gospoda Henigmana? Gospod Trofenik.
VILI TROFENIK: Zopet je problem v vsebini zakona, moram v šali povedati, ki ste ga nekoč sprejeli. Ni možno predloga spreminjati po obsegu ali vsebini. To ni odvisno od komisije, gospod Henigman. Razumem, za kaj gre, ampak predloga za novo občino Sodražica, ki je kot predlog v skladu z zakonom, ne morete dopolniti s povečanim ali zmanjšanim obsegom.
Pozval bi pa še predstavnike sekretariata, da bi razložili, da v tem postopku ni amandmaja v klasičnem smislu - naj to stroka pove. Ker mislim, da si še vedno nismo na jasnem, da amandmajev v klasičnem smislu pri tem zakonu oziroma teh postopkih ni.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Henigman, replika.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala za besedo. Ne razumem tega odgovora gospoda Trofenika. V predlogu za ustanovitev občine Sodražica je služba, vsaj mislim, da je služba za lokalno samoupravo in komisija za lokalno samoupravo dobila sklepe občinskega sveta in zbora krajanov. To ste prav gotovo dobili. Tukaj gre samo za popravek tistega, česar v osnovnem tekstu ni bilo zaobseženo. Sam nisem predlagal amandmaja, ki spreminja obseg, samo dopolnjuje se tisto, kar je bilo sprejeto. Mogoče pa tega v osnovnem elaboratu ni bilo, to je pa možno. Ampak končna verzija, ki je prišla z občinskega sveta in iz zbora krajanov že po elaboratu, je takšna, kakršna je predlagana v tem amandmaju skupine poslancev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Delak.
ANTON DELAK: Hvala za besedo. Spoštovani državni zbor! Moram povedati, da smo nekatere poslanske skupine - ne bom rekel, da ravno začudene - ampak nekako neprijetno se počutimo, ker razprava kaže, koliko je pravzaprav teh problemov okoli lokalne samouprave. Posebno neprijetno se počutimo tiste poslanske skupine, ki v nekem smislu nismo lokalne samouprave imeli za prioriteto, nekatere so to imele, saj so veliki funkcionarji hodili po terenu in na veliko in na malo obljubljali, kje vse se bodo ustanovile nove občine - ne glede na to, ali so neki pogoji ali teh pogojev ni.
Razprava kaže, da cel kup stvari ni razčiščenih. Zdi se, da v Sloveniji niti ne vemo, kakšne občine sploh hočemo. Ker če poslušamo zdaj ene, bi bili za take občine, ko bi vsaka vas imela svojo občino, da ne bi česa drugega povedal, drugi pa za neke ogromne občine. Da ne govorim o tem, da nismo začeli na pravem koncu, ker bi se najbrž morali najprej zmeniti o načelu, kakšne občine hočemo, potem - kaj bomo na te občine prenesli, potem - kako bomo te občine financirali, in na koncu - zdaj bomo pa ustanovili takšne ali pa drugačne občine. Razprava vedno bolj kaže, da te zadeve sploh niso do kraja dorečene.
Še ena stvar, ki je častna zdaj in nam visi kot meč nad glavo. Natančno sicer ne vem, bo pa verjetno minister povedal, kdaj je ta zadnji rok, če se hoče v tem mandatu sploh kaj narediti. Zdi se mi pa, da je tega časa sorazmerno zelo, zelo malo.
Zdaj bom zaključil s tem, da ne bi naredili kakšnih preveč velikih napak, bomo v naši poslanski skupini glasovali za omejeno število novih občin. Torej za omejeno število, ne pa kar povprek za vse. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Delak. Kolegice in kolegi! Sedaj smo razpravo izčrpali. Preden bi jo zaključil, bom še vam dal besedo, bi rad, da se dogovorimo še o eni zelo pomembni zadevi - kako bo potekala razprava oziroma glasovanje ob amandmajih.
Namreč, kot primer, gospod Aurelio Juri je najavil razpravo ob svojem amandmaju. Sedaj smo v primežu naših poslovniških določb pri drugih zakonih, kajti takrat vemo, da... Prosim? Gre za enofazni postopek, ampak vendarle, jaz bi bil za to, da se dogovorimo, da bo vendar predstavnik vlade pri vsakem amandmaju imel možnost, da bo pojasnil svoje stališče. Kajti, če se naj zaključi razprava in gremo na glasovanje, potem to v skladu s poslovniškimi določbami pomeni, da je možno samo, da poslanec in poslanka obrazloži svoj glas. Ni več možnih nobenih vprašanj, vlada nima besede. Torej, da bi bile te odločitve, ki so težke - ampak moramo se z njimi soočiti in pričeti odločati - da bi bile kvalitetne oziroma čimbolj domišljene, predlagam - če nihče ne nasprotuje - da, da bo lahko pri amandmajih, dobil besedo predstavnik vlade. V bistvu, da bodo poslanci - samo tisti, ki so pač vložili amandmaje - tudi razpravljali in da vendarle omogočimo, da se pri amandmaju lahko oglasite z razpravami, ki bodo kratke, vlada pove svoje stališče in potem glasujemo. Ali kdo nasprotuje takemu predlogu? Prosim? To pomeni, da bi glasovali o vsakem amandmaju?
Besedo želi še doktorica Hren-Vencelj. Boste potem? Ja, hvala lepa. (Govor v dvorani.) Po delih piše, po delih. To je vprašanje. Potem bi pomenilo, da je praktično celoten del... So vsi amandmaji... Torej ne bi vso razpravo o vseh amandmajih naenkrat odprli, ampak da imamo možnost, da razpravljamo o vsakem amandmaju. To pač, to sem zdaj vprašal, nihče ni nasprotoval. (Glasovi iz dvorane.) Gospod Anderlič. Moment, poglejmo določbo poslovnika. Ta tega ne preprečuje. S tem bomo omogočili mirno razpravo, da se lahko predstavnik vlade oglasi, če bo postavljeno vprašanje in bomo odločali. (Posvetovanje.) 229. člen govori naslednje. (Glasovi iz dvorane.) Se opravičujem, mislim, da je to zelo pomembno za našo nadaljnje odločanje. (Posvetovanje.)
Torej 229. člen: "O drugih aktih, razen zakona, poslovnika in nacionalnega programa, odloča državni zbor praviloma na isti seji. Na tej seji se po vrsti opravijo splošna razprava, razprava in glasovanje o delih akta ter razprava in glasovanje o aktu v celoti." In da se ne bi pojavilo vprašanje, kaj je glasovanje in razprava o delih akta, predlagam... (Posvetovanje. Glas iz dvorane.) Moment, gospod Hvalica, da se dogovorimo o tem. (Iz dvorane gospod Ivo Hvalica - proceduralno.) Ja, bom dal besedo, ampak bom sam najprej predlagal proceduralno, potem boste pa vi predlagali. Zato predlagam v izogib nesporazumov, da bo možnost razprave o vsakem amandmaju. To želim omogočiti. Predlagam vam, da to podprete, da bomo lahko mirno razpravljali, da se lahko predstavnik vlade opredeli. Navsezadnje imamo pred seboj tudi gradivo, ki ga je pripravila vlada, gre za 13.a člen in tako naprej. Kajti zagotavljam vam, odprimo možnost razprave. Na koncu pa se bomo pa odločali z glasovanje. Zato dajem ta svoj predlog na glasovanje, da je možna razprava o vsakem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za tak proceduralni predlog? (43 poslancev.) Kdo mu nasprotuje? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je tak predlog sprejet.
Drug proceduralni predlog ima gospod Ivo Hvalica. Prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Rad bi ti pomagal, namreč. Imam predlog, ki bi racionaliziral čas našega odločanja. Glejte, mi imamo v bistvu dva paketa: eden je vladni predlog, drugi je paket komisije. To sta dva paketa. To je bilo že vse skupaj prediskutirano, prerešetano in tako dalje. Predlagam naslednje, da o teh dveh paketih glasujemo v paketih. Ostalo, za ostale predloge pa gremo od primera do primera, ker so tu čisto specifični, individualni, da lahko tako rečem, predlogi.
Torej; paket vlade, paket komisije v paketu, ostalo pa posamezno. Mislim, da bi bilo to racionalno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Ivo Hvalica, 13. člen zakona govori naslednje. Prosim.
IVO HVALICA: Gospod predsednik, malo prej sem ga prebral, pokazal mi ga je minister Grafenauer. Vem za to. Če ne glede na to - glejte, ta člen lahko razumemo tudi drugače. Mi govorimo o dveh predlogih. Tam ne piše "za posamezno občino", "o posameznih predlogih". Ali piše tako? Sem dobro prebral. Torej, če vzamem predlog vlade kot en paket. Lepo prosim, ne v naprej! Smo v parlamentu, nismo v krajevni skupnosti ali pa v vaši občini, smo v parlamentu. Torej, če vzamem en vladni predlog, drug predlog komisije, kdo mi lahko dokaže, da kršimo ta člen zakona, ki ste ga zdaj citirali? Mislim, da ne. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Ta člen zakona govori naslednje: "Če državni zbor ob obravnavi posameznih predlogov oceni, da niso izpolnjeni z ustavo in zakonom določeni pogoji za ustanovitev občine oziroma za spremembo območij občin, to ugotovi s svojim aktom, ki ga pošlje predlagatelju." Če gremo pogledati po zakonu, kaj pomeni posamezni predlog, potem je evidentno, da gre za posamezni predlog za ustanovitev občine. Tako je. Mislim, da če bi šli pogledati sestavo zakona in če gremo gledati 2. člen, bi bilo razvidno, da piše, "občine se ustanovijo, njihova območja določijo", torej, zakon misli o predlogih za ustanovitev občine. Prosim, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Gospod predsednik, mi smo zakonodajno telo. Če mi tu odločimo, da bomo glasovali tako, nam nihče ne more očitati nezakonitosti. Če bi izrazito, specifično, eksplicitno pisalo, da to velja za eno občino! Govorimo o predlogih. Ponovno predlagam, da razmislimo, predvsem zaradi tega, da ne bi ponavljali že stokrat izrečenih stvari. Mislim, da sta bila ta dva predloga, ta dva paketa že toliko prediskutirana in že toliko dorečena, da bi lahko to sprejemali tako, kot sem predlagal. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Gospod Juri.
AURELIO JURI: Predsednik, torej, mi smo že izglasovali nek sklep, po katerem se bomo nadalje ravnali. Samemu predlogu, ki je bil kasneje podan, da bi v paketu izglasovali, oporekam. Kajti mislim, da ima vsak poslanec pravico ne samo dopolnjevati s svojimi amandmaji spisek, ampak tudi spreminjati predlog vlade. Kajti, če bi mi sprejeli določen akt, ki vzpostavlja določeno stanje, mislim, da ima vsak od nas pravico, da poseže v spremembo. Če mi pogledamo spisek amandmajev, ugotovimo, da je 36 strani dopolnitev ali sprememb območij in je en sam amandma, ki pa črta nekaj iz vladnega predloga. Seveda, jaz zahtevam pravico, da se tudi do tega amandmaja, ki sem ga sam vložil, opredelim prek glasovanja. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolegice in kolegi, preden bomo prešli na glasovanje o amandmajih, bi dal besedo še gospodu Avšiču, ki je prej predlagal neko rešitev. Sprašujem pa, ali želi še kdo razpravljati. Replika na gospoda Delaka. Prosim, gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani! Mene je pri gospodu Delaku začudilo, da je govoril v imenu več poslanskih skupin. To nekako ni pri nas v navadi.
Drugič pa pravi, da je nejasno in da se bodo oni odločili za omejeno število občin. Nič se ne boste odločili za omejeno število občin, ker tukaj ne glasujemo o številu občin, ampak omogočamo ljudem, da se bodo sploh odločali, če občina bo ali ne. To sem želel povedati. In dajmo jim to omogočiti!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem splošno razpravo in prehajamo na glasovanje. Proceduralni predlog, gospod Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Že prej sem najavil proceduralni predlog. Po končani razpravi predlagam, da zbor nadaljuje sejo ob 15.30, se pravi, da izkoristimo čas za odmor, ki je navadna, in še enourni odmor - uro in pol. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi! Gospod Avšič tokrat ni predlagal klasičnega predloga, ki izhaja iz poslovnika. Zato prosim predstavnika poslanske skupine, da vendarle poda predlog.
ANTON ANDERLIČ: Odmor poslanske skupine za posvetovanje, želimo uro in pol. To pa pomeni, da se tiste ure, ki je namenjena za siceršnji odmor, ne šteje v to. Po mojem je to popolnoma razumljivo. Ne vem, če smo imeli tudi kakšno drugačno razumevanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Anderlič. Sejo državni zbor nadaljuje ob 15.30.
(Seja je bila prekinjena ob 12.34 uri in se je nadaljevala ob 15.44 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nadaljujemo s 6. točko 8. redne seje. Ugotovimo prisotnost! (55 poslank in poslancev.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Ali želi predstavnik poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije besedo? Prosim, gospod Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Uvodoma se opravičujem, ker je prišlo do nekih vprašanj, ali je zdaj nova praksa glede dolžine odmora. Mi smo pač prosili, da bi se do pol četrte lahko o teh vprašanjih pogovorili. Jaz verjamem, da to ni bila kakšna huda zamera; do zdaj je bil odmor običajno eno uro, kako bo naprej, ne vem. Odmor je bil koristen za našo poslansko skupino in mislim, da lahko v tem trenutku nadaljujemo in verjamem, da ne bo potrebe, vsaj z naše strani, da bomo pretirano zavlačevali to točko. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Anderlič. Prej bi rad še povedal, da so se za popoldanski del seje oziroma za nadaljevanje 8. seje zbora dodatno opravičili še: gospod Rafael Kužnik, gospod Ivan Kebrič, gospod Ciril Pucko in gospod Boris Sovič.
Torej prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih. Gospod Klinc ima proceduralni predlog. Prosim, gospod Klinc.
ŠTEFAN KLINC: Spoštovani predsednik, gospe in gospodje! Vsi vemo, da je jutri Jožefovo, da je praznik, zato predlagam, da danes to točko končamo, pa čeprav malo "nategnemo". (Smeh.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, predlagam, da se zelo resno odločimo. Gospod Klinc je predlagal proceduralni predlog. Pred tem smo danes že izglasovali, po moji oceni, pravilen predlog, da bomo umirjeno in pretehtano odločali o vseh predlogih, ki so vloženi v skladu z zakonom. Zato je zelo pomembno, da je tudi ta odločitev sedaj taka, da je podprta s strani vseh poslank in poslancev. Jaz nisem točno razumel, kakšen je bil argument, zakaj je gospod Klinc predlagal tak proceduralni predlog. Prosim, da ste zelo jasni - zakaj to predlagate? (Nemir v dvorani.) Prosim za mir v dvorani!
ŠTEFAN KLINC: Menim, da je to ena točka in jo lahko končamo. Drugič, vi veste, da smo v zagati in na tesnem, da se že dolgo pogovarjamo o tem in da če hočemo ustanoviti nove občine, moramo čimprej. Veste, da je za to potrebna tudi procedura - zato vas še enkrat prosim, da podprete moj predlog, in upam, da bomo danes končali to točko.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Torej, gospod Klinc je predlagal proceduralni predlog, da danes državni zbor 8. točko konča, tudi če... Pardon, se opravičujem - 6. točko konča, tudi če časovno preseže naš običajno dogovorjeni termin, to je do 18.00 ure. To je proceduralni predlog, ki ga bom dal na glasovanje.
Predlog gospoda Klinca dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo podpira proceduralni predlog poslanca Štefana Klinca? (30 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog gospoda Klinca ni bil sprejet.
Torej predlagam, da nadaljujemo z delom, da si pridobimo pregled amandmajev, ki so datirani z dne 18.3.1998, da imamo pred seboj tudi osnovni odlok in da pričnemo.
Torej k 1. točki je prvi amandma (točka se imenuje "Določitev referendumskih območij za ustanovitev občin z izločitvijo dela občine v novo občino") vložil predlagatelj Aurelio Juri. Matično delovno telo tega dopolnila ne podpira. Želi kdo besedo? Gospod Juri se je edini pisno prijavil k svojemu dopolnilu in kot sem obveščen, se nam bo pridružil čez nekaj trenutkov, da bo lahko izkoristil svojo poslansko možnost, saj se je celo pisno najavil in želi razpravljati ob tem predlogu, ki ga je dal. Ali želi predstavnik vlade ob tem amandmaju besedo? (Ne želi.) Gospod Juri bo dobil besedo. Hvala lepa za potrpežljivost. Gospod Juri ni bil neopravičeno odsoten, ampak je bil na pogovoru. Prosim, gospod Juri.
AURELIO JURI: Hvala, gospod predsednik. Torej, če razumem, smo pri amandmajih.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Pod točko 1, prvi amandma.
AURELIO JURI: Imam to čast, da je amandma, ki sem ga jaz vložil, prvi na spisku. O tem predlogu sem vas že takrat ob prvi naši obravnavi seznanil s stvarmi, ga utemeljil. Kljub temu matično delovno telo in vlada vztrajata pri tem, da se znotraj tega paketa taka rešitev, torej ustanovitve treh občin na območju mestne občine Koper, vendarle uveljavi, vsaj do razpisa referendumov. No, jaz razumem dobronamernost vlade in cenim, iskreno cenim napor, ki ga je vložila, da bi našla in ponudila formulo teritorialne organiziranosti območja sedanje mestne občine Koper, ki bi zadostila željam, pričakovanjem in ocenam ustavnega sodišča, toda moram še enkrat opozoriti na nekatera dejstva, pa še zdaleč ne mislim na izpolnjevanje zakonskih pogojev, ki izpodbijajo upravičenost vladnega predloga za razpis referendumov za izločitev iz območja mestne občine Koper in ustanovitev občin Ankaran-Škofije, Dekani in Šmarje-Marezige. Če bom deležen malce več pozornosti, bom hvaležen.
Če odmislim rezultat referenduma izpred 3 let in pol, ki je jasno in neizpodbitno pokazal in dokazal, o tem sem že takrat obširno spregovoril, da se Koprčanke in Koprčani zaenkrat ne želijo ali ne želimo drugačne teritorialne organiziranosti svoje občine. Če odmislim tudi dejstvo, da je bil takratni referendum razpisan na območju, ki so ga preko dveh rund zborov krajank in krajanov določili ljudje sami, kljub naporom določenih skupin in političnih strank, da bi uveljavili drugačne rešitve, tudi take, kot jih danes ponuja vlada, če aceptiram tezo vlade in konkretno gospoda ministra, da vendarle ljudem ni bilo takrat omogočeno, da bi se konkretno in formalno izrekali o ustanovitvi občin, kakršne se sedaj predlagajo, moram kljub vsemu ugotoviti, da je spričo dejstva, da so se rezultati takratnega referenduma - če se spomnite po posebnem sklepu državnega zbora, ki se je nanašal izrecno na tole izrekanje - ugotavljali nekomulativno, temveč tudi ločeno po krajevni skupnosti, moč izračunati izid opredeljevanja ljudi na območjih, ki naj bi jih sedaj zajeli predlagani referendumi. Rezultat, ki se izide, je naslednji.
Pa sem si dovolil vzeti v roke takratni rezultat, po krajevnih skupnostih in napisal naslednje.
Na območju predlagane občine Ankaran - Škofije, ki zajema še krajevno skupnost Hrvatini, se je ob 67% udeležbi, 81% Ankarančanov, Hrvatinčanov in Škofijotov opredelilo za enovito občino Koper in torej proti njenemu razbitju.
Drugo. Na območju predlagane občine Dekani, ki zajema še 6 krajevnih skupnosti, tja do Rakitovca, Gračišč in Gradina, je ob 73% udeležbi sprejelo enako odločitev 87% volilnih upravičenk in upravičencev. Na območju predlagane občine Šmarje - Marezige, ki zajema še krajevno skupnost Boršt, je enaka rešitev dobila, ob 71% udeležbi, 83% podporo.
Dopuščam ugovor takemu prikazovanju koprskih razmerij, češ, ljudem, kot sem že uvodoma dejal, ni bilo 1994. leta ponujeno vprašanje, na osnovi katerega bi se lahko pritrdilno opredelili v korist sedaj predlaganih rešitev ali da so takratni rezultati neuporabni za ilustracijo današnjih razmer oziroma da se je razpoloženje ljudi morda v tem času spremenilo in bi bil izid danes drugačen.
Smo seveda že na terenu špekulacij in ugibanj, priznam. Toda tu so nam na voljo dokaj jasne in zgovorne indikacije, v stališčih tistih ravni odločanja, ki jim gre priznati, da razpoloženje ljudi vendarle najbolje zaznajo, in sicer zborov krajanov, svetov prizadetih krajevnih skupnosti in občinskega sveta mestne občine Koper do vladnih predlogov, pri čemer bi prosil, da se popravijo podatki, ki so v zvezi s tem zapisani v Poročevalcu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, kolegice in kolegi, da poslušate govornika.
AURELIO JURI: Indikacije so pa zelo razvidne in zgovorne tudi v dejstvu, da so se na lokalni ravni opredelile proti delitvi občine in odsvetovale razpis referendumov tudi tiste politične stranke, ki so se štiri leta nazaj prizadevale za ustanovitev manjših občin na območju tedanje koprske komune. Upam, da mi bo kolega Božič pri tem pritrdil, kajti tako informacijo je dobil tudi v Kopru. Lahko nadalje potiskamo glavo v pesek, povemo, da odločanje na zborih ni dovolj kvalificirano, da bo meritorna volja le tista, ki bo izrečena na referendumu in tako naprej. Recimo, da pristanem tudi na tako razmišljanje, toda ne morem, ne da bi opozoril, da je strošek, ki si ga nekdo naloži, da bi izvedel, kakšen bo izid nečesa, ob jasnih indikacijah, da bo le takšen in nikakor drugačen, neodgovorno metanje denarja skozi okno. Naj spomnim, da je referendum izpred treh let in pol v Kopru, in bil je en sam referendum, stal je dobrih 7 milijonov tolarjev. Občina še danes čaka, da se jim ta strošek povrne. Domnevam, da bi trije novi referendumi, če prav na območjih manjšega obsega in za manjše število ljudi, stali nič manj kot dvakrat toliko. Kar pa je zame in verjamem tudi za večino mojih someščank in someščanov najbolj sporno in nesprejemljivo, je dejstvo, da s pristankom na tezo vlade, da je potrebno in smiselno vendarle o njenih predlogih povprašati ljudi na referendumih, pristajamo tudi na logiko, po kateri bomo v Kopru morali vsaka štiri leta na morebitni predlog vlade ali parlamenta hoditi na referendume in se opredeljevati do takšnih ali drugačnih teritorialnih formul. Zagotavljam vam, da jih je moč ponuditi kar na desetine, ne da bi si sami tega želeli. Poleg metanja denarja skozi okno sodi, po mojem mnenju, taka politika tudi v kategorijo izčrpavanja, ki pa se lahko izide tudi drugače, kot je recimo referendumski happening. Zato vas pozivam, spoštovane kolegice in kolegi, da predloga vlade za razpis referendumov za ustanovitev občin Ankaran-Škofije, Dekani in Šmarje-Marezige ne podrete oziroma zavrnete. Prispevali bomo s tem, nenazadnje, k skrajšanju še predolgega seznama potencialnih novih občin in se zagotovo Koprčankam in Koprčanom ne bomo zamerili. Se vam vnaprej zahvaljujem za podporo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Juriju. Še kdo želi besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Dajem na glasovanje amandma k 1. točki: iz predloga odloka se črtajo točke 1, 2 in 3 oziroma "referendumska območja za ustanovitev..." in potem naprej piše, katerih občin. Ugotovimo prisotnost! Prosim za pozornost! Ugotovimo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 1. točki, kot ga predlaga gospod Aurelio Juri? (14 poslancev.) Je kdo proti? (43 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma k 1. točki ni bil sprejet.
Prehajamo k amandmaju za novo 4.a točko. K tej točki so vloženi štirje amandmaji. Prvega, "določi se referendumsko območje za ustanovitev občine Slivnica z izločitvijo dela občine..." - se opravičujem! - dva amandmaja. "...z izločitvijo dela občine Maribor", je predlagatelj poslanska skupina Socialdemokratov. Tudi drugega za novo 4.a točko predlaga ista poslanska skupina, "določi se referendumsko območje za ustanovitev občine Hoče-Pohorje, z izločitvijo dela občine Maribor". Obeh dopolnil matično delovno telo ne podpira.
Posebej pa ste poslanke in poslanci prejeli na klop tudi amandma gospoda Štefana Klinca. Predlaga, da se v točki 1 pod zaporedno številko 4, to je pri referendumskem območju za občino Hoče-Slivnica, pri referendumskem vprašanju beseda "Hočah" zamenja z besedo "Spodnjih Hočah". Gre za amandma redakcijske narave.
Odpiram razpravo. Razprave ni, zato jo zaključujem.
Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem amandma pod točko 1 za novo 4.a točko, da "se določi referendumsko območje za ustanovitev občine Slivnica z izločitvijo dela občine Maribor". Ugotovimo prisotnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (30 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma za novo 4.a točko ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma, "določi se referendumsko območje za ustanovitev občine Hoče-Pohorje, z izločitvijo dela občine Maribor". Ugotovimo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (27 poslancev.) Je kdo proti? (41 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 2 za novo 4.a točko ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem tretji predlog, da se v točki 1 pod zaporedno številko 4 pri območju za občino Hoče-Slivnica, pri referendumskem vprašanju, beseda "Hočah" zamenja z besedo "Spodnjih Hočah". Predlagatelj je poslanec Štefan Klinc. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Amandma je redakcijske narave in pomeni uskladitev z uradnim nazivom naselja.
Prehajamo k amandmajem za novo 9.a točko. Prvega je predlagal, je zelo obsežen, gre po naseljih, da se kot referendumsko območje določi del mestne občine Novo mesto, ki naj bi se izločil iz mestne občine Novo mesto v novo občino Mirna peč in obsega naslednja območja naselij, ki jih je zelo veliko. Predlagatelj Andrej Fabjan. Matično delovno telo ne podpira.
Drugi amandma, predlagatelj je Janez Mežan, to je amandma, ki je identičen, matično delovno telo ne podpira. Tretji amandma, da se določi referendumsko območje za ustanovitev občine Mirna peč, z izločitvijo dela občine Novo mesto. Tudi ta amandma je identičen, predlagatelj kot prvi oziroma drugi, predlagatelj poslanska skupina Socialdemokratov. Četrti amandma, Novo mesto, Mirna peč, amandma je del amandmaja poslanske skupine SKD k predlogu odloka. Tudi ta amandma je identičen, torej imamo štiri amandmaje, ki so vsi identični. Gospod Mežan ima besedo.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci, Gospod predsedujoči, predstavniki vlade! Prosim in predlagam, da podpremo amandmaje oziroma enega, če bomo prvega, najbrž še o naslednjih ne bomo glasovali, ker so identični, pod 9.a točko in že v naprej tudi prosim, da podprete amandma pod 9.b točko. Gre za občino Novo mesto. Ker sem že kar precej na široko in na dolgo razpravljal o teh dveh referendumskih območjih, bom poskušal sedaj na kratko strniti oziroma na kratko utemeljiti, zakaj je potrebno podpreti ta dva predloga za referendumski območji.
Prvič, pozitivna je prva utemeljitev, da je vlada v svoji predhodni opredelitvi na svoji 20. seji 3. julija 1997 dala pozitivno mnenje k štirim referendumskim območjem. Dve sta, ki jih vlada še danes podpira, dve ne. Prvo je referendumsko območje Suha Krajina, drugo Dolenjske Toplice, tretje Šmarjeta z Belo cerkvijo in četrto Mirna peč. Torej, prva utemeljitev, pozitivna opredelitev, pozitivno mnenje, predhodno pozitivno mnenje vlade.
Drugič. Ugotovitve in napotila Ustavnega sodišča, ki trdi, da sedanja mestna občina Novo mesto močno in očitno odstopa od ustavno določene zasnove in tudi ni oblikovana v skladu z določbo drugega odstavka 16. člena zakona o lokalni samoupravi. To so ugotovitve in napotila Ustavnega sodišča, na to utemeljitev se sklicuje tudi predhodno mnenje vlade.
Tretjič. Obe referendumski območji izpolnjujeta vsaj toliko pogojev, kot jih izpolnjuje 17 od 20 predlogov, ki jih vlada podpira.
Četrtič. Do obeh referendumskih območij se je pozitivno opredelil občinski svet mestne občine Novo mesto.
Petič. Na zborih občanov so se ljudje v glavnem, predvsem velja to za Mirno Peč, pozitivno opredelili do predlogov. Navedel sem pet bistvenih razlogov, veliko število ostalih sem navajal že v splošni razpravi. Zato vas še enkrat prosim, da podprete amandma k 9.a točki in še naprej k 9.b točki. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Mežanu. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Predlagam tudi, da se upošteva glasovanje o enem amandmaju, ker so si identični, torej če bo volja razvidna pri prvem amandmaju, potem državni zbor ne ponavlja glasovanj o naslednjih treh, ki so povsem identični. Torej, na glasovanje dajem predlog za novo 9.a točko. Kot referendumsko območje se določi del mestne občine Novo mesto, ki naj bi se izločil iz mestne občine Novo mesto v novo občino Mirna peč. Ugotovimo prisotnost! (74 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, predlog za novo 9.a točko ni bil sprejet.
Ker so naslednji trije amandmaji povsem enake vsebine, s tem zaključujemo glasovanje o predlogu za novo 9.a točko. Prehajamo na odločanje o amandmajih za novo 9.b točko. Pod točko 1: kot referendumsko področje se določi del mestne občine Novo mesto, ki naj bi se izločilo iz mestne občine Novo mesto v novo občino z imenom Šmarjeta in obsega naslednja naselja v območjih krajevne skupnosti Šmarjeta. Predlagatelj Andrej Fabjan, matično delovno telo ga ne podpira. Amandma je identičen z amandmaji pod točko 2, 3 in 4, predlagateljev Janeza Mežana, poslanske skupine Socialdemokratov in poslanske skupine SKD. Odpiram razpravo. Ker razprave ni, prehajamo na glasovanje za novo 9.b točko. Kot referendumsko območje se določi del mestne občine Novo mesto, ki naj bi se izločil iz mestne občine Novo mesto v novo občino z imenom Šmarjeta. Ugotovimo prisotnost! (74 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma za novo 9.b točko ni sprejet.
Ker so amandmaji pod točko 2, 3 in 4 identični, s tem prehajamo na razpravo in glasovanje o amandmaju k 14. točki. Vloženi amandma s strani poslanske skupine Socialdemokratov: določi se referendumsko območje za ustanovitev občine Šmartno, z izločitvijo dela občine Litija. Želi kdo besedo? (Ni razprave.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (72 prisotnih.) Kdo je za amandma k 14. točki? (30 poslancev.) Je kdo proti? (42 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma k 14. točki ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje za novo 14.a točko. Določi se referendumsko območje za ustanovitev občine Jevnica-Kresnice, z izločitvijo dela občine Litija. Predlagatelj poslanska skupina Socialdemokratov, matično delovno telo tega amandmaja ne podpira. Razpravljati želi gospod Rokavec, prosim.
FRANCI ROKAVEC: Spoštovani gospod predsednik! Spoštovane poslanke in poslanci.
Občina Litija je po vladnem predlogu razdeljena na dve občini, se pravi občino Šmartno in obstoječo občino Litija.
Kot je znano tudi iz dokumentov, obsega občina Litija 322 kvadratnih kilometrov in vladni predlog razdeljuje to občino po dolžini, kar pomeni, da je še vedno razdalja iz enega območja do drugega do 60 kilometrov. Mislim, da to smiselno ne rešuje problema lokalne samouprave na tem območju.
Predlagano območje za ustanovitev občine Jevnica-Kresnice je zaokroženo zahodno območje sedanje občine Litija. Z ustanovitvijo občine Jevnica-Kresnice bi bistveno izboljšali vladni predlog o delitvi sedanje občine na dva dela. Namreč, občanom bi bila dana možnost, da odločajo o ustanovitvi občin, ki so jim najbližji. Mislim, da je to ena od temeljnih vrednot, da imajo občani sploh možnost, da lahko odločajo.
Predlog je podkrepljen s pozitivnim predlogom občinskega sveta, pozitivnim predlogom s strani zborov krajanov. Prepričan sem, da bi za ustanovitev običine Jevnica-Kresnice zagotovili hitrejši razvoj tega območja, tako apeliram na poslanke in poslance, da podprete predlagani amandma. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Rokavec. Želi še kdo besedo? Prosim gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Spoštovani gospod predsednik! Kolegice in kolegi!
Rad bi opozoril na eno zadevo, ki se je zgodila sicer eno točko pred to. Ampak kljub vsemu, v amandmaju za spremembo v občini Litija je Socialdemokratska stranka vložila amandma za izločitev oziroma za razpis referendumov v občini Šmartno.
To isto je bil pa tudi vladni predlog. Glasovali ste pa proti, torej proti razpisu. Zdaj me pa zanima, ali je s tem negativno podporo dobil samo amandma ali potem tudi vladni predlog? Ker zdaj ne moremo ponovno glasovati o vladnem predlogu za isto stvar, ki je bila enkrat že na programu in ni dobila podpore. Pa bi prosil zdaj morda oddelek za zakonodajo, da to raztolmači, ker je zdaj dejansko prišlo do te napake, ki je pravzaprav nevede nastala. Pri vložitvi te pobude smo - se opravičujem! - spregledali vladni predlog, ki je že bil, mi smo pa Litijo amandmirali. To se pravi, po mojem mnenju tudi vladni predlog zdaj ne more dobiti podpore in ste pravzaprav vladne stranke zdaj vladni predlog ukinile. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Rupar. O tem amandmaju smo že odločali. V odloku piše, da je točka 14, "referendumsko območje se določi za del občine Litija, ki naj bi se izločil iz občine Litija v novo občino Šmartno pri Litiji", in to seveda v odloku stoji. Sedaj smo pa pri razpravi o 14.a točki, torej o referendumskem območju občine Jevnica-Kresnice, z izločitvijo dela občine Litija. O tej temi, če želite razpravljati, lahko dobite besedo. Ker ni razprave, jo zaključujem.
Dajem na glasovanje predlog za novo 14.a točko, "določi se referendumsko območje za ustanovitev občine Jevnica-Kresnice, z izločitvijo dela občine Litija". Prosim za pozornost. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za novo 14.a točko? (32 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma za novo 14.a točko ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o novi 14.b točki. "Kot referendumsko območje se odloči del občine..." - "se določi", napaka v prepisu - "se določi del občine Litija, ki naj se izloči iz občine Litija v novo občino Dole in obsega naslednja območja naselij...", ki so potem našteta. Predlagatelj je Franci Rokavec, matično delovno telo ga ne podpira. Identičen amandma pod točko 2 je vložila poslanska skupina Socialdemokratov. Ali želi kdo besedo? Gospod Rokavec, prosim.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Ta amandma bi jaz še dodatno podkrepil.
Gre za popolnoma demografsko ogroženo območje, gorsko, hribovito območje, na vzhodno-zasavsko-dolenjskem območju sedanje občine Litija. Območje zajema površino 67 kvadratnih kilometrov in 886 prebivalcev. Kar nekaj občin, tudi v vladnem predlogu, je manjših od predlaganega predloga amandmaja. Da je pa tragika večja, je pa sledeče: v zadnjih 50 letih se je število prebivalcev na tem območju zmanjšalo za 1.200 prebivalcev; bilo jih je preko 2.000, sedaj jih je pa 886. Prepričan sem, če bi to območje dobilo samostojno občino, da bi se lažje in hitreje razvijalo in mogoče tudi preživelo.
Ponovno apeliram, da podprete ta amandma. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Rokavec. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma za novo 14.b točko: "Določi se referendumsko območje za ustanovitev občine Dole." Ugotovimo prisotnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (25 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma za novo 14.b točko ni bil sprejet, ker je identičen amandma pod točko 2, o njem ne bomo odločali.
Prehajamo na razpravo in odločanje o amandmaju za novo 14.c točko: "Določi se referendumsko območje za ustanovitev občine Litija, z izločitvijo dela občine Litija - ožje območje." Predlagatelj poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije, matično delovno telo ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma za novo 14.c točko: "Določi se referendumsko območje za ustanovitev občine Litija z izločitvijo dela občine Litija - ožje območje. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma za novo 14.c točko ni bil sprejet.
V razpravo in na glasovanje dajem amandma k 18. točki. Predlagatelj Ivan Božič: "K referendumskemu območju za občino Prevalje se doda naselje Dobja vas, del, in sicer določene hišne številke, ki so navedene v amandmaju." Stališče matičnega delovnega telesa in vlade ni razvidno. Želi kdo besedo? Prosim, gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Spoštovani! Jaz se sicer opravičujem gospodu Božiču, ampak iz teh krajev, Prevalj, sem dobil zaprosilo in tudi podpise vseh teh 7 hiš oziroma hišnih številk s prebivalci v njih, da se tudi pri njih razpiše referendum za priključitev k občini Prevalje. Sam sem šel tudi pogledat, kako to v naravi dejansko stoji in prosim vas, da mi verjamete, tako kot tudi njim, da je del te vasi oziroma te hiše tudi geografsko pripadajočih temu območju. Edina cesta, ki do teh hiš pelje, pelje iz Prevalj in je zato smiselno, da bi jim omogočili, da se tudi na teh številkah razpiše referendum, zato prosim za podporo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Rupar. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma k 18. točki: "K referendumskemu območju za občino Prevalje se doda naselje Dobja vas, del in sicer hišne številka 10, 12, 13, 14, 15, 16, 18." Ugotovimo prisotnost! (73 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (29 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma k 18. točki ni bil sprejet. Prehajamo k amandmaju za novo 25. točko. Amandmaji so trije. Prvega predlaga Dobrova, Horjul, Polhov Gradec - Horjul. Referendumsko območje zajema naslednja naselja, ki so našteta. Predlagatelj je poslanska skupina SKD. Povsem enak amandma vlaga poslanska skupina Socialdemokratske stranke. Obeh amandmajev matično delovno telo ne podpira.
Pod točko 3 pa Leon Gostiša predlaga amandma: kot referendumsko območje se določi del občine Dobrova, Horjul, Polhov Gradec, ki naj se izloči iz občine Dobrova, Horjul, Polhov Gradec in obsega območje naslednjih naselij. Tudi ta amandma je povsem identičen. Torej vsi trije amandmaji so identični. Želi kdo besedo? Prosim, doktor Helena Hren-Vencelj.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Lep pozdrav vsem! O tem problemu občine oziroma želja občanov s horjulskega področja, področja Šujica, sem že govorila in takrat je gospod državni sekretar rekel, da so občine oziroma da je vlada podprla tiste predloge, kjer obstajajo narodnozgodovinske in pa geografske indikacije za nove občine. Ker v primeru občine oziroma želja Horjulcev ne drži, kajti rekla sem že, da je bila pred 230 leti to že samostojna fara oziroma je imela lastnosti občine. Geografsko so ločeni od centra sedanje občine 25 kilometrov, tako da je stvar precej zapletena. Bi pa opozorila na napake, ki so nastale pri prepisovanju dokumentov glede števila občanov v predlogu občine Horjul. Namreč, navedeno je premajhno število. Opozorila bi še na podatke, ki nam jih je dala vlada 15. julija, ko piše, da pri občini Horjul ne obstajajo pogoji iz 13. in 13.a člena, kar je kasneje v dokumentu iz 5. marca letos zanikala in pravi, da samo 13.a člen, to se pravi število prebivalcev, ne ustreza.
Želela bi, če spoštovani poslanci podprete prizadevanja občanov iz naslednjih razlogov, ker imajo vso infrastrukturo, o tem sem govorila že zadnjič. Potem imajo pozitivno mnenje občinskega sveta sedanje občine in tudi na zboru občanov so se odločili, da želijo imeti svojo občino in kot nazadnje pozivam vse poslance ljudske stranke, da podprejo željo občanov horjulske doline, kajti gospod predsednik stranke je na predvolilnem zborovanju obljubil tem ljudem, da bodo dobili svojo občino. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, doktor Hrenova. V pregledu predlogov pobud in vlog za ustanovitev novih občin z izpolnjevanjem pogojev je vlada tudi posredovala, kateri pogoji so iz 13.a člena, torej števila prebivalcev, in pa pogoj iz 13. člena zakona o lokalni samoupravi. To ste dobili poslanke in poslanci kot gradivo k tej točki dnevnega reda. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem torej amandma za novo 25. točko, Dobrova, Horjul, Polhov gradec - Horjul. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (27 poslancev.) Kdo mu nasprotuje? (41 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni sprejet.
S tem sta tudi oba ostala amandmaja, ki sta identična, torej do njih se ne bomo ponovno opredeljevali. Za novo 25.a točko imamo tri dopolnila. Prvega predlaga Darinka Mravljak. Kot referendumsko območje se določi del občine Podvelka- Ribnica, ki naj se izloči iz občine Podvelka-Ribnica v novo občino Ribnica na Pohorju. Matično delovno telo ne podpira. To dopolnilo je identično z amandmajem pod točko 2 in 3, ki ga predlagata poslanski skupini Socialdemokratov in pa poslanska skupina SKD. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje za novo 25.a točko. Kot referendumsko območje se določi del občine Podvelka-Ribnica, ki naj se izloči iz občine Podvelka-Ribnica v novo občino Ribnica na Pohorju. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (62 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 sprejet.
S tem sta amandmaja pod točko 2 in 3 brezpredmetna. Prehajamo na odločanje in glasovanje o novi 25.b točki. Imamo identične amandmaje. Prvega predlaga Franc Pukšič. Kot referendumsko območje se odloči... Dobro. Torej, preberem tako, kot je bil amandma zapisan s strani predlagatelja. Kot referendumsko območje se odloči del občine Desternik-Trnovska vas, ki naj se izloči iz občine Desternik-Trnovska vas v novo občino Desternik, s sedežem v Vintarovcih, in obsega naslednja območja naselij, ki so našteta. Predlagatelj je poslanec Franc Pukšič, matično delovno telo ga ne podpira. Amandma je identičen z amandmajem pod točko 2 in 3. Amandma pod točko 2 predlaga poslanska skupina Socialdemokratov in pod točko 3 poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov. Ali želi kdo besedo? Gospod Franc Pukšič ima besedo.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Spoštovani gospod predsednik! Da je temu res tako, da bi iz občine Desternik- Trnovska vas nastala občina Desternik, je potrdil tudi svet občine Desternik-Trnovska vas, in sicer s 13 glasovi za in nobenim proti. Seveda je svet potrdil tudi še za dve občini, to je Trnovsko vas in za Vitomarce s 13 glasovi za in z nobenim proti. Spoštovani gospod predsednik, če dovoliš, bi želel spregovoriti o vseh treh amandmajih, da se ne bi dvakrat oziroma trikrat vračal za govornico.
Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Ne bom navajal vseh tistih potrebnih elementov, ki so bili za predlog, za ustanavljanje novih referendumskih območij oziroma občin, pa vendar samo nekaj iz zgodovine, tako da boste videli, da so na tem področju občine že bile in da kulturna dediščina na tem področju sega zelo daleč.
V Vitomarcih smo lansko leto praznovali 700. obletnico Vitomarc. Občina Desternik, krajevna skupnost Desternik šteje danes 2 tisoč 536 prebivalcev. Do leta 1990 je število prebivalcev bilo v upadanju, po letu 1990 se je upadanje števila prebivalcev ustalilo in glede na novogradnjo v kraju se pričakuje nadaljnja rast.
Krajevna skupnost se razprostira severno od Ptuja, deloma po širokem goriškem hribovju z najvišjo točko na Ojstrovcu, deloma po gričevju mestnega vrha in po zgornji dolini potoka Rogoznice. Sega tudi na zahodni rob spodnje pesniške doline. Meji na mestno občino Ptuj, občino Juršence, Vitomarce, Trnovsko vas in občino Lenart. Skozi krajevno skupnost teče glavna regionalna cesta R 346 Lenart-Gornja Radgona-Ptuj.
Dve pomembni poti pa potekata po dolini Pesnice in Rogoznice. Celotno območje krajevne skupnosti stoletja gravitira proti Ptuju. Naselitev na tem področju je zelo stara in se omenja okoli leta 1100. V času Marije Terezije dobi kraj avtonomijo v okviru fare Sveti Urban. Po avstrijski politično- teritorialni ureditvi iz leta 1850 pa je bil skoraj 150 let samostojno lokalno občinsko in krajevno središče. Sveti Urban v Slovenskih Goricah je bil ena izmed 85 občin bivšega ptujskega okraja. Kot občinsko in farno središče je Sveti Urban v Slovenskih Goricah prešel skozi prvo svetovno vojno v kraljevino SHS nato pa v kraljevino Jugoslavije.
2. avgusta leta 1921 je bil Sveti Urban občina ptujskega okraja v mariborski oblasti. 6. januarja leta 1929 pa je bil ena izmed 22 občin sedanje občine Ptuj.
Občina Sveti Urban v Slovenskih Goricah je leta 1937 zavzemala 3 tisoč 337 hektarjev površine, kar zavzema še danes. Takrat je imela 2 tisoč 691 prebivalcev. Torej tudi v teme trenutku je to število že doseženo. Občina je takrat vključevala 16 naselij, danes jih ima 17. Občina je izpolnjevala minimalne pogoje za svoj obstoj. Imela je farno središče s cerkvijo Sv. Urbana, grajeno leta 1505. Cerkev je bila sprva podružnica ptujske prafare, od leta 1670 pa samostojna župnija s pokopališčem. Ob začetku druge svetovne vojne so Nemci znotraj mariborske civilne uprave obdržali občinsko in farno avtonomijo, le krajem so dodali nemška imena. Po končani vojni se je občina spremenila v krajevni ljudski odbor, leta 1952 pa je nastalo na območju Ptuja 19 občin, med njimi tudi občina Desternik. Dokaz za to, da je leta 1952 nastala občina, in med njimi tudi občina Desternik, je ta tabla; tabla, ki označuje kraj Desenci, občino Desternik in okraj Ptuj.
Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, z glasovanjem za ta amandma boste temu kraju vrnili to, kar je že imel. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Pukšiču. Torej smo pri amandmaju za novo 25.b točko. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog, da se kot referendumsko območje odloči del občine Desternik-Trnovska vas, ki naj se izloči iz občine Desternik-Trnovska vas v novo občino Desternik, s sedežem v Vintarovcih. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma za novo 29.b točko ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o predlogu za novo 25.c točko. Poslanska skupina SKD predlaga: "Desternik-Trnovska vas- Trnovska vas". Matično delovno telo ne podpira. Amandma je identičen z amandmajem pod točko 2 in 3 predlagatelja gospoda Franca Pukšiča in poslanske skupine Socialdemokratov. Matično delovno telo tega amandmaja ne podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem amandma "Desternik-Trnovska vas-Trnovska vas". Ugotovimo prisotnost! (74 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma za novo 25.c točko ni bil sprejet. O amandmajih pod točko 2 in 3 ne bomo glasovali.
Amandma za novo 25.č točko pod točko 1: "Kot referendumsko območje se odloči del občine Desternik-Trnovska vas, ki naj se izloči iz občine Desternik-Trnovska vas v novo občino Sveti Andraž, s sedežem v Vitomarcih". Predlagatelj je Pukšič Franc. Matično delovno telo amandmaja ne podpira. Ta amandma je identičen z amandmajem pod točko 2, ki ga predlaga poslanska skupina Socialdemokratske stranke. Matično delovno telo teh dveh amandmajev ne podpira. Amandma pod točko 3, predlagatelja Alojz Vesenjak, Štefan Klinc: "Kot referendumsko območje se določi del občine Desternik-Trnovska vas, ki naj se izloči iz občine Desternik-Trnovska vas v novo občino Sveti Andraž v Slovenskih Goricah in obsega naslednja območja naselij, ki so potem našteta." Odpiram razpravo. Gospod Vesenjak.
ALOJZ VESENJAK: Hvala za besedo. Amandma bom podprl, pa prosim, da še ostali, ker to se namreč nahaja na mojem volilnem območju in moja predvolilna obljuba je bila, da bom podprl prizadevanje ljudi, da preverijo voljo na referendumu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Alojz Vesenjak. Gospod Pukšič, prosim.
FRANC PUKŠIČ: Ni bila Francetova volilna obljuba podobna, ampak to ni bila obljuba gospoda Vesenjaka, to je bila obljuba Slovenske ljudske stranke. Jasno in glasno bo pač treba na tem področju povedati, ko že ni podprla amandmaja za Desternik, amandmaja za Trnovsko vas in seveda tako tudi ne bo podprla, razen gospoda Vesenjaka in posameznikov, za Vitomarce, da so pač obljube pred volitvami lahko nekaj velikega, res pa je, in verjamem v to, v to sem se prepričal, da je obljubiti nekaj, narediti pa že preveč. To je pokončna drža.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Pukšič. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Na glasovanje dajem amandma pod točko 1 za 25.č točko. Prosim za pozornost. Ne, poglejte, dogovorili smo se, da je ob vsakem amandmaju možna razprava. Mislim, da je Pukšič povsem korektno izkoristil možnost, da je razpravljal o tem amandmaju, ni pa povedal, kako bo glasoval. Torej na glasovanje dajem amandma pod točko 1: "Kot referendumsko območje se odloči del občine Desternik-Trnovska vas, ki naj se izloči iz občine Desternik-Trnovska vas v novo občino Sveti Andraž s sedežem v Vitomarcih." Ugotovimo prisotnost! Obrazložitev glasu, gospod Pukšič. No, to je zdaj moja napaka, ker sem ga izzval. Prosim, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Spoštovani gospod predsednik, hvala lepa za opozorilo. Res nisem povedal, kako bom glasoval, ampak glasoval bom tako, kot sem vedno govoril. Jaz sem eden izmed tistih, ki ne obračam, ne obljubljam in delam drugače. Jasno je, glasoval bom za občino.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ja, hvala lepa, gospod Pukšič. Prosim za pozornost! Na glasovanje dajem amandma pod točko 1. Ugotovimo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1 za novo 25.č točko? (30 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 za novo 25.č točko ni bil sprejet, to pa pomeni, da ne bomo glasovali o amandmaju pod točko 2.
Na glasovanje pa dajem amandma pod točko 3: "Kot referendumsko območje se določi del občine Desternik-Trnovska vas, ki naj se izloči iz občine Desternik-Trnovska vas v novo občino Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3, za novo 25.č točko? Kdo je za? (28 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 3, za novo 25.č točko, ni sprejet.
Prehajamo k amandmajem za novo 25.d točko. Prvi: Določi se referendumsko območje za ustanovitev občine Cerkvenjak v Slovenskih Goricah z izločitvijo dela občine Lenart. Predlagatelj je poslanska skupina Socialdemokratov. V primeru sprejetja amandmaja pod točko 1, sta amandmaja pod točko 2 in 3 brezpredmetna. Torej prvi amandma matično delovno telo ne podpira. Amandma pod točko 2 je predlagal poslanec Janez Kramberger. Kot referendumsko območje se določi del občine Lenart, ki naj se izloči iz občine Lenart v novo občino Cerkvenjak. Tudi amandma pod točko 2 matično delovno telo ne podpira. Amandma pod točko 3, Cerkvenjak v Slovenskih goricah, predlagatelj je poslanska skupina SKD, matično delovno telo ga ne podpira. Želi kdo besedo? Gospod Kramberger, prosim.
JANEZ KRAMBERGER: Hvala lepa, gospod predsednik za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Dovolite, da predlagam, če je mogoče seveda, gospod predsednik, da bi pri tej 25. točki odločali v paketu, in sicer o točkah 25.d, e. f, g, h, i in j. Namreč, vse te točke, torej vsa ta referendumska območja izhajajo iz sedanje občine Lenart in v vseh teh predlogih in elaboratih, ki so jih pripravile sedanje krajevne skupnosti za novo občino, je razvidno, da so vsi pogoji, razen števila prebivalcev, torej vsi pogoji ustrezajo, razen števila prebivalcev. Prav tako je mnenje občanov bilo pozitivno in tudi mnenje občinskega sveta je v vseh sedmih primerih bilo prav tako pozitivno. Nekatere krajevne skupnosti so ob svojem elaboratu in ob samem postopku tudi izrazile željo, če ne bodo vsa referendumska območja potrjena, potem pravzaprav ni nobenega smisla, da bi se del občine izločil, ker je občina Lenart nekako organska celota s sedanjem sedežem v sredini, ostale krajevne skupnosti pa so nekako razporejene okoli sedanjega središča. Zato prosim, če je mogoče, da bi o vseh teh, ki sem jih prej navedel, glasovali v paketu in jih seveda podprli, tako kot je želja občinskega sveta o sedanji občini Lenart in tudi občanov v teh krajevnih skupnostih, ki so ta referendumska območja predlagale. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Kramberger. Jaz sem razumel vašo razpravo. Gre za vprašanje, da bi se lahko zgodilo, da bi bili nekateri amandmaji sprejeti, nekateri pa ne. Ampak v skladu z zakonsko določbo, da se je zakonodajalec dolžan opredeliti do vseh predlogov, moramo poslovniško in v skladu z zakonom glasovati o vseh amandmajih, ki so vloženi.
Volja zakonodajalca se pa bo izražala s tem, da bo pri svojih odločitvah konsisteten in se bo odločil tako, kot menim, da je pravilno.
Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje za novo 25.d točko. Določi se referendumsko območje za ustanovitev občine Cerkvenjak v Slovenskih Goricah z izločitvijo dela občine Lenart. Ugotavljamo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (29 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma za novo 25.d točko ni bil sprejet.
To pa pomeni, da ni potrebno, da se o ostalih dveh amandmajih državni zbor opredeli.
Za novo 25.e točko so vložena tri dopolnila. Prvega predlaga Kramberger Janez: "Kot referendumsko območje se odloči del občine Lenart, ki naj se izloči iz občine Lenart v novo občino Sveta Trojica v Slovenskih Goricah in obsega naslednja območja naselij..." Matično delovno telo ga ne podpira. Amandma je identičen z amandmajem pod točko 2. in 3., predlagatelj poslanska skupina Socialdemokratov in poslanska skupina? Slovenskih krščanskih demokratov. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma za novo 25.e točko: "Kot referendumsko območje se odloči del občine Lenart, ki naj se izloči iz občine v novo občino Sveta Trojica v Slovenskih Goricah." Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za amandma za novo 25.e točko pod točko 1? (26 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
S tem sta amandmaja pod točko 2. in 3. brezpredmetna.
Za novo 25.f točko, predlagateljica je poslanska skupina SKD, "Benedikt", matično delovno telo ga ne podpira. Amandma je identičen pod točko 2. in 3. Amandma pod točko 2. predlaga poslanska skupina socialdemokratov in pod točko 3. poslanec Kramberger Janez. Matično delovno telo teh treh amandmajev ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma za novo 25.f točko, "Benedikt". Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (28 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma za novo 25.f točko pod točko 1. ni bil sprejet. Amandmaja pod točko 2. in 3. sta brezpredmetna.
Prehajamo na odločanje o amandmaju za novo 25.g točko. Pod točko 1. ga predlaga Kramberger Janez: "Kot referendumsko območje se odloči del občine Lenart, ki naj se izloči iz občine Lenart v novo občino Sveta Ana v Slovenskih Goricah." Matično delovno telo ga ne podpira. Identičen amandma je vložen pod točko 2. in 3. s strani predlagateljev poslanske skupine socialdemokratov in poslanske skupine SKD. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem amandma za novo 25.g točko, "kot referendumsko območje se odloči del občine Lenart, ki naj se izloči iz občine Lenart v novo občino Sv. Ana v Slovenskih Goricah". Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (28 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma za novo 25.g točko ni bil sprejet (pod točko 1). O amandmajih pod točko 2 in 3 državni zbor ne bo odločal, ker sta brezpredmetna.
Za novo 25.h točko pod točko 1 je predlagatelj Kramberger Janez, "kot referendumsko območje se odloči del občine Lenart, ki naj se izloči iz občine Lenart v novo občino Voličina, ki obsega naslednje območje naselij...", ki so našteta. Matično delovno telo tega amandmaja ne podpira. Identičen amandma je pod točko 2 in 3 predlagateljev poslanske skupine socialdemokratov in poslanske skupine SKD. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem amandma za novo 25.h točko, "kot referendumsko območje se odloči del občine Lenart, ki se naj izloči iz občine Lenart v novo občino Voličina". Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (30 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet (pod točko 1), to pa pomeni, da sta amandmaja pod točko 2 in 3 brezpredmetna.
Za novo 25.i točko je predlagatelj Kramberger Janez, "kot referendumsko območje se odloči del občine Lenart, ki naj se izloči iz občine Lenart v novo občino Lenart in obsega naslednja območja naselij...", sledijo našteta naselja. Matično delovno telo tega amandmaja ne podpira. Identičen amandma je tudi pod točko 2 in 3 predlagateljev poslanske skupine socialdemokratov in poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Dajem na glasovanje amandma za novo 25.i točko. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za amandma za novo 25.i točko pod točko 1? (27 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma za novo 25.i točko pod točko 1 ni bil sprejet. Amandmaja pod točko 2 in 3 sta brezpredmetna.
Za novo 25.j točko je predlagano s strani poslanca Janeza Krambergerja, da se "kot referendumsko območje odloči del občine Lenart, ki naj se izloči iz občine Lenart v novo občino Sv. Jurij v Slovenskih Goricah". Identičen amandma sta pod točko 2 in 3 vložili poslanski skupini socialdemokratov in Slovenskih krščanskih demokratov. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem amandma za novo 25.j točko. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1 za novo 25.j točko. (29 poslancev.) Kdo mu nasprotuje? (36 poslancev.)
Amandma pod točko 1 za novo 25.j točko ni bil sprejet. Amandmaja pod točko pod 2 in 3 sta brezpredmetna.
Za novo 25.k točko je prvi predlagatelj Franc Potočnik. Kot referendumsko območje se določi del občine Podčetrtek, ki naj se izloči iz občine Podčetrtek v novo občino Bistrica ob Sotli. Matično delovno telo tega amandmaja ne podpira. Amandma je identičen pod točko 2 in 3 predlagateljev poslanske skupine socialdemokratov in poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma pod točko 1, da se določi nova 25.k točka, "kot referendumsko območje se določi del občine Podčetrtek, ki se izloči iz občine Podčetrtek v novo občino Bistrica ob Sotli". Ugotovimo sklepčnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (54 poslancev.) Kdo mu nasprotuje? (5 poslancev.)
Amandma za 25.k točko je sprejet pod točko 1. To pa pomeni, da sta amandmaja pod točko 2 in 3 brezpredmetna.
Za novo 25.l točko je poslanska skupina socialdemokratov predlagala, da se določi referendumsko območje za ustanovitev občine Senovo, ožje območje, z izločitvijo dela občine Krško. Matično delovno telo tega amandmaja ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma za novo 25.l točko. Ugotovimo sklepčnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (29 poslancev.) Kdo mu nasprotuje? (40 poslancev.)
Amandma za novo 25.l točko ni bil sprejet.
Za novo 25.m točko je poslanska skupina socialdemokratov predlagala: "Določi se referendumsko območje za ustanovitev občine Senovo, širše območje, z izločitvijo dela občine Krško." V primeru sprejetja amandmaja pod točko 25.l je amandma poslanske skupine SDS brezpredmeten. Ker amandma ni bil sprejet, razpravljamo o tem amandmaju.
Pod točko 2 je poslanska skupina SKD vložila amandma "Krško, Senovo, ožje območje". Se opravičujem, šlo je za prepis amandmaja. Iz same obrazložitve je razvidno, da je v oklepaju napačno, kajti izrecno je v obrazložitvi napisano: "Navedeno naselje v amandmaju se nanaša na ustanovitev občine Senovo, širše območje." Se strinjate, predlagatelji? Torej oba amandmaja govorita o občini Krško, Senovo, širše območje. Prosim? Ožje.
Torej amandmaja, kot sta vložena, dajem v razpravo in potem se bomo do njiju tudi opredelili z glasovanjem. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Najprej dajem na glasovanje amandma pod točko 1. "Določi se referendumsko območje za ustanovitev občine Senovo, širše območje, z izločitvijo dela občine Krško." Ugotovimo prisotnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma za novo 25.m točko pod točko 1 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2, "Krško, Senovo, ožje območje". Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (41 poslancev.)
Amandma pod točko 2 za novo 25.m točko ni bil sprejet. Za novo 25.n točko je Franc Jazbec predlagal amandma: "Kot referendumsko območje se določi del občine Vojnik, ki naj se izloči iz občine Vojnik v novo občino Dobrna in obsega naslednja območja in naselja", ki so našteta. Pod točko 2 poslanska skupina socialdemokratov predlaga identičen amandma in pod točko 3 poslanska skupina SKD. Matično delovno telo tega amandmaja ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Dajem na glasovanje amandma za novo 25.n točko. Ugotovimo prisotnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (51 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma za 25.n točko pod točko 1 sprejet.
To pomeni, da sta amandmaja pod točko 2 in 3 brezpredmetna. Za novo 25.o točko amandma "Ribnica, Sodražica", predlagateljica je poslanska skupina SKD, matično delovno telo ga ne podpira. Identičen amandma pod točko 2, poslanska skupina socialdemokratov. Matično telo ga ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma za novo 25.o točko pod točko 1. Ugotovimo prisotnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (52 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma za novo 25.o točko pod točko 1 sprejet, to pa pomeni, da je amandma pod točko 2 brezpredmeten. Za novo 25.p točko, amandma pod točko 1, predlagateljica je poslanska skupina socialdemokratov, "določi se referendumsko območje za ustanovitev občine Trzin z izločitvijo dela občine Domžale". Pod točko 2 je identičen amandma s strani poslanske skupine SKD. Matično delovno telo teh amandmajev ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma za novo 25.p točko pod točko 1. Ugotovimo prisotnost! (74 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma za novo 25.p točko pod točko 1 ni sprejet.
To pomeni, da je amandma pod točko 2 brezpredmeten. Za novo 25.r točko, predlagateljica je Darinka Mravljak. "Kot referendumsko območje se določi del občine Kočevje, ki naj se izloči iz občine Kočevje v novo občino Kostel in obsega naslednja območja in naselja", in našteta so naselja. Amandmaja delovno telo ne podpira, je pa identičen z amandmajem pod točko 2, 3 in 4, predlagateljev poslanske skupine socialdemokratov, poslanske skupine SKD in pa poslanca Bogomirja Špiletiča. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma za 25.r točko pod točko 1. Ugotovimo prisotnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (57 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma za novo 25.r točko pod točko 1 je sprejet.
To pomeni, da so identični amandmaji pod 2, 3 in 4 brezpredmetni.
Za novo 25.s točko, predlagateljica je poslanska skupina SKD - "Kočevska Reka". Matično delovno telo ga ne podpira. Identičen amandma pod točko 2 in 3 je vložila poslanska skupina socialdemokratov in poslanec Bogomir Špiletič. Želi kdo besedo? Prosim, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, hvala za besedo. Omenjeni amandma se nanaša na ustanovitev občine na nekdaj zaprtem območju občine Kočevska Reka, ki je bilo nekako teptano vsa povojna leta, zato menimo, da je prav, da tudi v tej obliki, da glasujemo danes tu za, omogočimo prebivalcem na tem območju, da čimprej dosežejo vsaj primerljiv nivo razvoja s povprečjem Slovenije. Tako da še enkrat prosim za podporo temu amandmaju. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Špiletič. Gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Tudi jaz podpiram ustanovitev občine Kočevska Reka. Rad bi pa samo povedal, da se vam zahvaljujem, da ste glasovali za občino Kostel in občino Sodražica in če bomo ustanovili občino Kočevska Reka še dodatno na tem področju, potem smo nekako v grobem zapolnili želje posameznih delov bivše oziroma občine Kočevje in širšega področja Zahodne Dolenjske. Tukaj je tako malo ljudi, na tem področju, da je prav, da se velika področja organizirajo in da poskušajo ohraniti vsaj tisto življenje, ki je bilo že do zdaj na teh področjih. Hkrati Kočevska Reka, upam, da bo občina ljudi, ki tam živijo, ne pa samo kraj, kjer domujejo ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za obrambo, pa kakšen lovec sem pa tja še pride. Apeliram na vse vas, da tudi temu področju daste glas za. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani! Ob tem, ko ugotavljam, da se danes včasih upoštevajo kriteriji, včasih pa samo politična volja oziroma lokacija kakšnega politika v kakšnem kraju, bi pričakoval, da bomo v tem primeru vendar upoštevali zakonsko določilo, ki govori o posebnih oziroma zgodovinskih okoliščinah. Če za kakšen predlog velja, te okoliščine veljajo za Kočevsko Reko.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Peterle. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog amandmaja za novo 25.s točko pod točko 1, "Kočevska Reka". Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 za novo 25.s točko ni bil sprejet, to pa pomeni, da sta tudi amandmaja pod točko 2 in 3 brezpredmetna.
Za novo 25.š točko je poslanska skupina SKD vložila amandma "Vipava-Podnanos". Matično delovno telo ga ne podpira. Pod točko 2 je identičen amandma s strani poslanske skupine socialdemokratov. Ali želi kdo besedo? Gospod Ivo Hvalica, prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Ko se spustimo po Rebernicah navzdol proti Vipavski dolini, pridemo v Podnanos. Podnanos šele po drugi svetovni vojni, prej pa Šentvid ali po domače Šenbid. Zelo staro naselje s svojo kulturo, s svojo specifiko, s Podrago tam, kjer imamo eminentnega župnika, prevajalca Svetega pisma, Otmarja Černilogarja, skratka, kraj, ki je specifičen in ki hoče biti, tako kot je bil vedno v preteklosti, sam na svoji zemlji svoj gospod. To pa je lokalna samouprava in nič drugega.
Jaz vas prosim, da poskušate razumeti zgodovino tega kraja, hotenje tega kraja, in da glasujete "za". Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Hvalica. Razprave ni več, zato jo zaključujem.
Prehajamo na glasovanje za novo 25.š točko, "Vipava-Podnanos". Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (25 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma za novo 25.š točko ni bil sprejet (pod točko 1), s tem pa je tudi amandma pod točko 2, ki je identičen, brezpredmeten.
Za novo 25.t točko, pod točko 1, "Dobova", poslanska skupina SKD, matično delovno telo ne podpira. Identičen amandma pod točko 2 s strani poslanske skupine socialdemokratov. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem amandma za novo 25.t točko. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma za novo 25.t točko ni bil sprejet.
Za novo 25.u točko pod točko 1, "Čatež ob Savi". Predlagateljica je poslanska skupina SKD, matično delovno telo ga ne podpira. Pod točko 2 je identičen amandma poslanske skupine socialdemokratov. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem amandma za novo 25.u točko, "Čatež ob Savi". Ugotovimo prisotnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (25 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma za novo 25.u točko pod točko 1 ni bil sprejet. Pod točko 2 je brezpredmeten.
Prehajamo na glasovanje in odločanje o amandmaju za novo 25.v točko. Pod točko 1., "Občina Cankova, loči se referendumsko območje za ustanovitev občine Cankova z izločitvijo dela občine Cankova-Tišina", poslanska skupina socialdemokratov, matično delovno telo ga ne podpira. Identičen amandma pod točko, se opravičujem. To je edini amandma. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma za novo 25.v točko. Samo trenutek. Ugotavljamo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma za novo 25.v točko je sprejet.
Za novo 25.. Proceduralno, gospod Tomažič.
BRANKO TOMAŽIČ: Spoštovani predsednik. Prosim, če bi še enkrat ponovili, nisem prav pritiskal.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Na predlog poslanca Tomažiča dajem proceduralni predlog, da se glasovanje za novo 25.v točko ponovi. Ugotavljamo prisotnost!
Kdo je za predlog, da ponovno glasujemo o amandmaju za novo 25.v točko? Kdo je za? (58 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je bil predlog gospoda Tomažiča sprejet.
Ponovno dajem na glasovanje predlog oziroma amandma, da se za novo 25.v točko določi referendumsko območje za ustanovitev občine Cankova z izločitvijo dela občine Cankova-Tišina. Ugotavljamo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma za novo 25.v točko je sprejet.
Prehajamo na predlog za novo 25.z točko, "Velika Polana", predlagateljica je poslanska skupina SKD. Pod točko 2 identičen amandma s strani poslanske skupine, s strani skupine poslancev s prvopodpisanim Cirilom Puckom. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem amandma za novo 25.z točko "Velika Polana". Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (29 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma za novo 25.z točko v točki 1. ni bil sprejet. S tem pa je amandma pod točko 2 brezpredmeten.
Za novo 25.ž točko je predlagateljica skupina poslancev s prvopodpisanim Jožefom Koširjem. Predlaga, da se za referendumsko območje določi del občine Slovenska Bistrica, ki naj se izloči iz občine Slovenska Bistrica v novo občino Oplotnica. Pod točko 2 identični amandma s strani poslanske skupine socialdemokratov in pod točko 3 identični amandma s strani poslanske skupine SKD. Želi kdo besedo? Jožef Košir se je že vnaprej najavil pisno, da želi razpravljati o tem amandmaju. Prosim.
JOŽEF KOŠIR: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice poslanke in poslanci! Amandma, ki je vložen za občino Oplotnica, je vložen predvsem na osnovi petih osnovnih pogojev. Znotraj Slovenije je pri tej reorganizaciji še vedno ostalo nekaj tistih velikih občin, med katerimi je tudi Slovenska Bistrica. Naše mnenje je bilo, da je potrebno približati približno enako lokalno samoupravo na celotnem teritoriju države Slovenije, da ne bodo takšne razlike, kot so danes, od 400 prebivalcev v mestnih občinah pa tam do 40.000. Občina Slovenska Bistrica danes meri še vedno 330 kvadratnih kilometrov in ima tudi 33.000 prebivalcev. Oplotnica, krajevna skupnost, je območje, ki danes meri približno 40 kvadratnih kilometrov in ima 4.500 prebivalcev. Znotraj krajevne skupnosti Oplotnica so vsi pogoji infrastrukture, tako da je šola, gasilstvo, kultura, banka, pošta, trgovinska dejavnost in vse ostalo pokrito. Zelo razvita je društvena in pa družbena dejavnost znotraj kulturne dejavnosti znotraj krajevne skupnosti Oplotnica in zato smatramo, da ima vse pogoje, najmanj enake sedanjim predlaganim, kakor tudi v preteklosti organiziranim občinam v celotni Sloveniji. Hvala lepa. In tudi predlagam, da podprete ta predlog, kakor ga bom tudi jaz. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Košir. Prosim, gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Tudi jaz vas prosim, da podprete ta predlog za ustanovitev oziroma za razpis referendumskega območja za občino Oplotnica. Obrazložitev je podal kolega Košir. To je eden od predlogov, ki v največji meri izpolnjuje pogoje za ustanovitev občine. Zaradi tega smatram, da ima tudi zaradi tega podporo iz večine strank. Tudi predlagatelji so iz različnih strank in upam, da bo kolega Košir imel podporo v svoji stranki - tako je bilo tudi v kuloarjih slišati - kajti ta občina Oplotnica je imela tudi predhodno podporo v vladnem predhodnem predlogu. Na žalost je v zadnjem mnenju vlade ta predlog izpadel, vendar smatram, da neupravičeno, kajti med vladnimi predlogi bi se tudi po številu prebivalcev občina Oplotnica uvrstila na 9. mesto. Vladni razlog oziroma obrazložitev je, da naj bi z izločitvijo iz občine Oplotnica, z izločitvijo naselja Kebelj, ki se je na referendumu odločilo, da ne želi v občino Oplotnica, ne bi bilo več teritorialno smiselno zaokroženo področje. Vendar je resnica povsem nasprotna. Kebelj leži na nadmorski višini okrog 700 metrov in je popolnoma različno območje od Oplotnice, tako da je sedaj predlagana občina bistveno bolj enovita, bistveno bolj smiselna. Možnih bi bilo še več razlogov, ampak ker je že kolega obrazložil, upam, da boste to podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Spoštovani! Jaz bi samo rad pri tej pobudi opozoril na zelo prijeten fenomen, kot ga lahko imenujem. Namreč, predlagatelji, Košir Jožef - LDS, Sovič Boris - združena lista, Jerovšek Jože - socialdemokrati in istočasno še krščanski demokrati. Zdaj pa pozivam vse tiste poslance, ki pripadajo tem kolegom, bom rekel, tudi po politični stranki, da jih podprejo. Jaz absolutno podpiram ta predlog; seveda je pa "fair", da se iz istih strank vsaj delno poenotimo, pa vendarle damo možnost temu, prej omenjenemu fenomenu, in podporo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Še gospod Lešnik želi besedo. Gospod Bajc bo tudi dobil besedo. (Nemir v dvorani.) Prosim za resnost!
ZORAN LEŠNIK: Gospod predsednik, kolegice in kolegi! Nisem vložil nobenega pisnega amandmaja, tudi nisem nobenega amandmaja podprl. Ampak ne glede na to, kdo je ta amandma vložil, z ozirom na to, da v resnici dobro poznam območje, bi si upal reči, če katero območje, o katerem smo danes glasovali, potem si Oplotnica zasluži, da jo podpremo. Govorim v svojem imenu in v imenu poslanske skupine - mi bomo podprli.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Bajc. Podpora se krepi.
JOSIP BAJC: Ker je kolega iz Socialdemokratske stranke pozval samo nekatere poslance, iz nekaterih strank, da podprejo, tudi Slovenska ljudska stranka bo podprla - oziroma njeni poslanci - ta predlog.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlagam, da prekinemo razpravo. Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog za novo 25.ž točko, "kot referendumsko območje se določi del občine Slovenska Bistrica, ki naj se izloči iz občine Slovenska Bistrica v novo občino Oplotnica". Ugotovimo prisotnost! (Nemir v dvorani.) Prosim za mir v dvorani! (76 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (64 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 sprejet. S tem so naslednji amandmaji, 2 in 3, brezpredmetni.
Za novo 25.a.a točko je predlog s strani skupine poslancev, Geza Džuban, Gerenčer Andrej, Špindler Jožef, "kot referendumsko območje se določi del občine Kuzma, ki naj se izloči iz občine Kuzma v novo občino Grad". Matično delovno telo amandmaja ne podpira. Drugega predloga ni. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog za novo 25.a.a točko, "kot referendumsko območje se določi del občine Kuzma, ki naj se izloči iz občine Kuzma v novo občino Grad". Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za tak amandma? (54 poslancev.) Kdo mu nasprotuje? (3 poslanci.)
Amandma za novo 25.a.a točko je sprejet.
Prehajamo k (rimski) II. točki. Določitev referendumskih območij za ustanovitev občin z razdelitvijo občine Žalec na pet novih občin. Za novo a4, b4 in c4 točko ter k 5. točki amandma pod točko 1, predlagateljica je poslanska skupina socialdemokratov. V poglavju III se dodajo nove točke 4a do 4c in popravi točka 5, tako da se določijo referendumska območja z izločitvijo dela občine v novo občino za naslednje dele občine Žalec: Vransko, Tabor, Griže, ožje območje Žalec. To je amandma pod točko 1, predlagatelj je poslanska skupina socialdemokratov, matično delovno telo ga ne podpira.
Pod točko 2 Žalec, Tabor, pod točko b Griže in pod točko c Vransko. Predlagatelj tega amandmaja je poslanska skupina SKD. Matično delovno telo ga ne podpira. Želi kdo besedo o teh dveh amandmajih? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma pod točko 1 s strani poslanske skupine socialdemokratov za novo a4, b4, c4 točko ter k 5 točki. Ugotovimo sklepčnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (29 poslancev.) Kdo mu nasprotuje? (42 poslancev.)
Amandma pod točko 1 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 2? (26 poslancev.) Kdo mu nasprotuje? (39 poslancev.)
Amandma pod točko 2 ni bil sprejet.
Za novo 2a točko, določitev referendumskih območij za ustanovitev občin z razdelitvijo občine Cankova - Tišina v dve novi občini, predlog pod točko a Cankova - Tišina, pod točko b Cankova - Tišina. Pod točko 25.v je bil že predlog, ki je bil izglasovan. To pomeni, da sta ta dva amandmaja brezpredmetna. Gospod Džuban, želite besedo? Proceduralno.
GEZA DŽUBAN: Jaz se opravičujem. Ena majhna razlika je, ki lahko v prvem delu v 1. amandmaju povzroča zaplet, in sicer iz občine Cankova, stran 30, za novo 25.v točko: iz občine Cankova se izloči del občine Cankova-Tišina, kar pomeni, da nastaneta dve občini, od katerih se ena imenuje Cankova, druga pa Cankova-Tišina, kar je nelogično. In če bi še enkrat glasovali o tem drugem na strani 34, ta pa je logičen in smiseln, da iz ene občine Cankova - Tišina dobimo dve občini ločeno, enkrat Cankova, drugič Tišina. V tem je razlika. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Džuban. Samo trenutek. Lahko prosim za stališče vlade do tega vprašanja. Predstavnik vlade? Gospod Džuban je opozoril na neko zadevo, ki je zelo pomembna, to pa pomeni seveda, da moja prva interpretacija ni bila točna. To pomeni, da vendarle gre za dva amandmaja, ki sta nekoliko različna od že izglasovanega amandmaja. Ali kdo nasprotuje moji interpretaciji? Gospod Zagožen se je prvi oglasil. Prosim. Gre za vprašanje imena seveda, samo ime.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Ker gre samo za vprašanje imena in je očitno naključje prispevalo k temu, mislim, da se da zadeva popraviti z redakcijo teksta in se naloži ta naloga sekretariatu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, gospa Bitenčeva. Se opravičujem, gospod Mozetič najprej. Prosim, gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Tako kot ste izglasovali, tako je izglasovano. No, jaz sem tudi tisti primer podprl zato, ker sem izkoristil vsako priliko za to, da bi kaj novega nastalo. Vendar, tukaj je problem in napaka že v odloku in amandma, ki smo ga vložili v poslanski skupini, je bil edino pravilen, in to v obeh primerih, tako v občini Cankova-Tišina kot v občini Kuzma-Grad. Obe občini se po predlogih, ki so prihajali, razdelita na dve občini, občina Cankova, občina Tišina. Ampak zdaj ste šli pa po sistemu izločanja in to je problem. Ampak tisti amandma je izglasovan, zadeva je izglasovana, verjetno bo potem pri redakciji treba popraviti. Ampak tako, kot smo mi vložili, je bilo edino pravilno. Tako je tudi pri Litiji, ko smo mi vložili pravilno, ni pa pravilno tako, kot je bilo glasovano. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Torej gre za vprašanje konsistentnosti naših odločitev in v tem smislu je potrebno, da v smislu redakcije potem popravimo zadevo in se točno poimenuje tudi ime občine. Gospa Bitenčeva, prosim.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik, spoštovani zbor! Sekretariat bi rad opozoril, da mi vidimo v teh dveh situacijah dvoje povsem različnih ukrepanj. Namreč, mi smo že sprejeli pri predlogu za novo 25.v točko predlog, ki je obstajal, da gre preverjati ustanovitev občine Cankova z izločitvijo dela občine Cankova-Tišina. To se pravi, da gremo pravzaprav v izločitev dela območja in se samo v tistem območju izvede referendum. To smo že sprejeli s 25.v predlogom, novim predlogom ali pa malo drugačnim predlogom.
V predlogu, o katerem pa zdaj odločamo, pa pravzaprav gre za drugačen postopek. Gre za razdelitev občine Cankova-Tišina v dve novi občini, kar pa bi za seboj potegnilo dva referenduma in dejansko pridemo v situacijo, ko pravzaprav smo se mi za nek postopek že odločili. Jaz moram reči, da ne moremo se kot sekretariat opredeljevati sedaj do vsebine, kaj je to, kar se tiče območij in naselij, ker ne poznamo, ampak opozarjamo, da gre za dva različna postopka, ki se pravzaprav v določeni meri med seboj izključujeta.
In da je treba tukaj definirati, kaj je dejansko odločitev državnega zbora, ker mi tega v redakciji ne moremo popravljati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi! Ali kdo nasprotuje takemu načinu, da se državni zbor opredeli tudi do obeh amandmajev, ki sta predlagana? Pa če bosta podprta, se potem v obliki uskladitve uredi zadeva, da bo povsem jasna.
Kdo nasprotuje temu? Najprej je bil gospod Demšar, potem pa gospod Mozetič. Gospod Mozetič je tudi rekel, da bo predlagal rešitev, upam da bo predlagal, ker je sam podprl prejšnjo rešitev.
VINCENCIJ DEMŠAR: Soglašam s tako rešitvijo, če se s tem ne anulira odločitev 25.v točke v predlogu. Če je to, pomeni, potem podpiram razlago.
V nobenem primeru pa naj to ne pomeni, da sedaj anuliramo to, kar smo že sprejeli danes.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK:Hvala lepa. Še gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. No jaz bom še malo zakompliciral.
Tukaj v tem, kar je bilo izglasovano, se je določilo referendumsko območje občine Cankova z izločitvijo dela občine Cankova-Tišina. Sedaj je tukaj sicer tako, da tudi ni jasno, kakšno bo ime. Ali bo ime Cankova-Tišina? Ampak tudi za spremembo imena je potreben referendum. In tudi v odloku so. In tukaj je ravno za to občino spet referendumsko vprašanje "Ali ste za to, da se ime naše občine spremeni in se glasi Tišina-Cankova".
Jaz se opravičujem, jaz nisem od tam, ne vem. Ali sta to dva kraja ali sta to sedaj dve občini. Ampak, tako kot smo izglasovali, jaz še enkrat ponavljam, dvomim, da bomo lahko rešili brez referenduma, če je potrebna sprememba imena. Bodisi pri tistem delu, ki je ostal, pri tem, ki se je izločil, smo ime določili. Ampak jaz še enkrat ponavljam, ne vem, zakaj je sicer tako šlo. Moralo bi iti po moje. Ne vem, zakaj tudi vlada ni na to opozorila.
V tem primeru bi morali iti in bi bilo edino pravilno, da bi šli, ne z izločitvijo dela, pač pa z razdelitvijo občine na dva dela. Potem bi bilo rešeno tudi to vprašanje, ki je nastalo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi besedo gospod Rupar? Prosim.
PAVEL RUPAR: Spoštovani! Kakorkoli razmišljam, se mi nenehno postavlja čisto osnovna matematična formula ena in ena je dva. Mi smo v predlogu pod 25. točko izglasovali, da se ena od teh dveh enic izloči. Zdaj je naša naloga, da še drugo enico vprašamo, ali tudi želi iti ven. Mislim, da je to osnova tega problema. Vprašal bi zakonodajno telo, ali ne bi bilo smiselno, da bi pod to točko glasovali samo o predlogu b, torej, da se referendumsko področje tudi še oziroma v tem primeru samo še za področje Tišine, ker za Cankovo smo izglasovali, tam je definirano. Če se motim, pa prosim za popravek oziroma za tolmačenje. Če pa se to ne bi dalo, potem pa bi predlagal pavzo, da se to določi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Rupar. Jaz bi za pet minut prekinil sejo, da bi poskušali preveriti. Priznam, da vprašanje ni enostavno. Mislim, da je zelo pomembno, da se pravilno odločimo. Sejo nadaljujemo čez pet minut.
(Seja je bila prekinjena ob 17.35 uri in se je nadaljevala ob 17.44 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, nadaljujemo sejo. Ugotovimo prisotnost! 48 poslank in poslancev, državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
V tem odmoru smo se posvetovali s predstavniki sekretariata in smo ugotovili naslednje: da državni zbor ne bo glasoval o tem predlogu amandmajev. Dilema oziroma vprašanje, ki se odpira glede imena občine, pa se bo rešilo z zakonom o ustanovitvi občine. Tako, da tukaj ni potrebno glasovati.
Seveda povsem enaka zadeva velja tudi za Kuzmo-Grad, določitev referendumskih območij za ustanovitev občin z razdelitvijo občine Kuzma-Grad v dve novi občini. O tem smo se prav tako z glasovanjem že opredelili.
Tako, da je sedaj državni zbor prišel k rimski tri, "določitev referendumskih območij za izločitev dela občine in njegovo priključitev k sosednji občini". Tu pa je k 3. točki amandma vložil Jakob Presečnik. "V poglavju tri, določitev referendumskih območij za izločitev dela občine in njegovo priključitev k sosednji občini, se črta referendumsko območje pod točko 3, izločitev naselja Prihova iz občine Mozirje in priključitev k občini Nazarje." Tega dopolnila matično delovno telo ne podpira. Želi kdo besedo? Prosim. Razpravljal bo gospod Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Jaz sicer v celoti razumem gospoda Presečnika kot predlagatelja tega amandmaja. Vendar opozarjam, da se pač nahaja v dveh vlogah, se pravi, kot poslanec v državnem zboru in kot župan občine Mozirje, od katere bi se želelo naselje Prihova odcepiti in priključiti k občini Nazarje. To je eden redkih amandmajev, ki želi preprečiti razpis referenduma in preprečiti, se pravi onemogočiti demokratično izražanje volje prebivalcev Prihove. Naj opozorim na nekaj podrobnosti.
Gospod Presečnik v obrazložitvi amandmaja ugotavlja, da niso podani pogoji za razpis. Jaz bi se tu tudi deloma z njim strinjal, kajti razpis, če zakon tega ne bi predvideval, verjetno ne bi bil potreben, ker razpis na tem območju je že bil oziroma referendum je že bil na tem območju opravljen, in to leta 1994. Na referendumu je glasovalo 114 volilcev, od tega je bilo "za" 65,8%. Se pravi, že takrat so krajani Prihove izrazili svojo željo, da želijo živeti v občini Nazarje in ne v občini Mozirje. Vendar je državni zbor v tistem letu na tisti znameniti seji kot veliko območij tudi tega potem svojevoljno, proti izraženi volji prebivalcev na referendumu, priključil, se pravi ne v občino Nazarje, ampak v občino Mozirje. V naselju Prihova se je ustanovil iniciativni odbor, ki je kasneje sprožil to pobudo oziroma iskal predlagatelja, s katerim bi uspel Prihovo priključiti k občini Nazarje. Postopek je začel gospod Maks Sušek, ki je bil v prejšnjem mandatu poslanec, ker pa v novem mandatu ni več poslanec, sem ta predlog prevzel sam. Veliko skupnih interesov krajani Prihove zadovoljujejo v občini Nazarje. 80% prebivalcev naselje Prihova ima zaposlitev v Nazarjih, 95% otrok obiskuje vrtec in osnovno šolo v Nazarjih. 95% krajanov Prihove ima osebne zdravnike v zdravstvenem domu Nazarje, pa še vse ostalo, kar uresničujejo v občni Nazarje, pa ne bom našteval, da ne bi predolgo govoril. Rad bi pa opozoril še na eno zadevo, da občina Nazarje spada v katastrsko občino Prihova. Prihova je pa v občini Mozirje. Se pravi, veliko je teh nejasnosti, ki bi jih na ta način lahko odpravili. Vendar pomembno pri tem je opozoriti predsvem na to, da če s tem ne podpremo amandmaja kolega Presečnika, pač omogočimo ljudem, ki tam živijo v krajevni skupnosti, mislim v naselju Prihova - tam je vsega skupaj 196 prebivalcev, pa to ni čisto zadnji podatek, tako da je mogoče kdo več in kdo manj - ampak, na ta način jim omogočimo, da se še enkrat odločijo na referendumu, kje bodo živeli. Predlagam, da tega amandmaja gospoda Presečnika ne sprejmemo oziroma ne glasujemo zanj in jim s tem to tudi omogočimo. Seveda se bodo s tem lahko krajani oziroma prebivalci naselja Prihova sami odločili, kje želijo živeti, kasneje pa bo seveda državni zbor še enkrat odločal, kot o vseh teh predlogih. Ampak predlagam in prosim, da se ne podpre ta amandma in da dejansko omogočimo demokratično izražanje prebivalk in prebivalcev na tem področju, se pravi v naselju Prihova, da se odločijo, kje bodo živeli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Kontič. Besedo ima gospod Presečnik. Prosil bi vas, da bi se poskušali dogovoriti, da bi danes tudi glasovali o odloku, da bi ga lahko pripravili potem tudi za objavo v Uradnem listu. Prosim, gospod Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Jaz ne bi bral uvodne obrazložitve, ki sem jo že napisal. Poudaril bi predvsem to, kar se mi zdi najpomembnejše. Torej, v primeru izločitve naselja Prihova iz občine Mozirje se občina Mozirje praktično razdeli na dva dela in bi nastopila nujno posledica formiranja še ene občine, to je občina Rečica ob Savinji, kar bi bila že sedma na območju Zgornje Savinjske doline, skupno s 16.500 prebivalci, to bo v primeru nastanka nove občine Solčava, sicer pa šesta za teh 16.500 prebivalcev. In še naprej, občina Mozirje bi v primeru izločitve naselja Prihova izgubila kompletni gospodarski potencial, ki je že itak mnogo manjši od občine Nazarje, ker se je točno tako, kot ugotavlja predlagatelj, večina, torej kompletni gospodarski potencial se je od leta 1945 naprej gradil v kraju Nazarje in so zato seveda taki podatki, kje so ljudje zaposleni, točni, ker so v bistvu iz vseh petih občin Zgornje Savinjske doline ljudje v večini zaposleni v občini Nazarje.
In na koncu, kar se mi zdi tudi zelo pomembno, naj poudarim to, kar povsod poudarjam. Kjerkoli že potegnemo, ali potegnemo mejo med občinama Mozirje in Nazarje, vedno je problem. Problem je pa zato, ker je območje Mozirja in Nazarij praktično popolnoma skupaj, že zgodovinsko povezano območje, kjer so se skupno razvijale posamezne dejavnosti in tudi skupno reševali komunalni problemi. Vendar to je pa že razprava, ki bi najbrž morala biti pred štirimi leti v tem parlamentu. Hvala lepa. Zato prosim, da ta moj amandma podpremo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Po mojih podatkih ta trditev ni najbolj točna. Po mojih podatkih tudi, če se naselje Prihova izloči iz občine Mozirje, še vedno krajevna skupnost Rečica, katere sestavni del je tudi naselje Prihova, meji na občino Mozirje, je pa problem cestna povezava. Cestna povezava bi pa dejansko takrat tekla skozi občino Mozirje. Ampak opozarjam na to, da ni točen podatek, da se s tem razdeli občina Mozirje na dva dela, občina Mozirje ostaja celovita tudi v tem primeru.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Kontič. Replika, gospod Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala za besedo. Čisto kratka replika. Jaz sem rekel, da se praktično razdeli, ker po višinskem delu pa ostane povezana. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Bo v redu? Poslanke in poslanci, sedaj se bomo pa morali odločiti. Torej razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma, da se pri poglavju 3 za določitev referendumskih območij za izločitev dela občine in njegovo priključitev črta referendumsko območje pod točko 3, izločitev naselja Prihova iz občine Mozirje in priključitev k občini Nazarje. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.) Kdo je za tak amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ugovor? Pardon.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Prosila bi za ponovitev glasovanja, ker sem se zmotila pri glasovanju.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Na predlog poslanke, doktor Zbačnikove, predlagam, da državni zbor ponovi glasovanje o amandmaju k 3. točki. Ugotovimo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (62 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.) Hvala lepa.
Torej ponovno dajem na glasovanje amandma k 3. točki predlagatelja Jakoba Presečnika. Ugotavljamo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju in razpravo za novo 8. točko. To je edini amandma, ki ga predlaga poslanec Jože Lenič. Prosim? Umikate amandma? (Ne.) Torej amandma je vložil gospod Jože Lenič, del občine Moravče naj bi se izločil iz občine Moravče in priključil k sosednji občini Domžale. Obsega območje naselij Zalog pod Sveto Trojico in Kokošnje, in pod točko B., občina Domžale, h kateri naj bi se priključil del srednje občine Moravče. Želi kdo razpravljati o tem amandmaju? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma za novo 8. točko, kot jo predlaga gospod Lenič. Ugotavljamo prisotnost! (75 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (57 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma za novo 8. točko pod točko 1. je sprejet.
Prosim, da vzamete pred seboj odlok, stran 12. Državni zbor bi rad obvestil, pod rimsko štiri, če pogledate, so določbe pod točko 1 in 3 brezpredmetne na podlagi našega današnjega že izglasovanega amandmaja. Točka 1 "na območju občine Kuzma se izvede referendum za spremembo imena in sedeža občine" in potem govori o vprašanjih in pod točko 3 "na območju občine Cankova-Tišina se izvede referendum za spremembo imena in sedeža občine". Kot smo že rekli, bo to vprašanje glede samega naziva novih občin rešeno z zakonom o ustanovitvi občin.
To pomeni, da teh dveh točk ne bo v odloku, o katerem bomo potem tudi glasovali.
Danes ste prejeli tudi amandma, ki ga je vložil poslanec Vili Trofenik. Amandma se glasi: "K predlogu odloka o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin ter za določitev oziroma spremembo njihovih območij in razpisu referenduma za spremembe imen in sedežev občin, enofazni postopek. V točki 5. Besedilo točke 5. v predlogu odloka se spremeni tako, da se glasi: Glasovanje na referendumu se izvede v nedeljo 19. aprila 1998." V obrazložitvi tudi piše, da je ta amandma redakcijske narave, kajti z njim se uskladi rok, ki ga določa zakon o referendumu in ljudski iniciativi za izvedbo referenduma.
Ali želi kdo razpravljati o tem amandmaju? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma poslanca Vilija Trofenika. Ugotovimo sklepčnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (64 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet. To pomeni, da smo spremenili točko 5 odloka.
Poslanec Vili Trofenik je k točki 6 vložil amandma, danes ste ga prejeli na klop, ki se glasi: Besedilo točke 6 se spremeni, tako da se glasi: "Na dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, se šteje 21.3.1998." Tudi ta amandma je redakcijske narave. Želi kdo razpravljati o njem? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem ta amandma na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (74 prisotnih.)
Kdo je za amandma k točki 6? (54 poslancev.) Kdo mu nasprotuje? (Nihče.)
Amandma je bil sprejet.
Glasovali smo o vseh vloženih amandmajih k odloku. Samo še trenutek. Kolegice in kolegi, prišli smo do konca odločanja o posameznih amandmajih k odloku o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin ter za določitev oziroma spremembo njihovih območij in razpisu referenduma za spremembo imen in sedežev občin. Z vsemi spremembami oziroma amandmaji, ki so bili danes izglasovani, dajem ta odlok v celoti na glasovanje. Prosim? Ali smo pozabili glasovati o kakšnem amandmaju?
Prosim? Glasujemo o odloku v celoti. Prosim, gospod Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani predsednik, spoštovani zbor! Preden smo začeli z glasovanjem, smo dobili pojasnilo, da je treba glasovati o vsakem delu odloka posebej, in to seveda pričakujemo, ker s tem, ko smo glasovali o amandmajih, še nismo odločili o vseh točkah tega odloka. Če stvari niso jasne, potem je treba razčistiti. Torej, če ne bomo glasovali po vrsti, razen o tistih, kjer smo z amandmaji že odločili, potem želim odmor. Ampak mislim, da je predlog pravilen. Treba je glasovati o vseh točkah, razen o tistih, o katerih smo z amandmaji že odločili. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolegice in kolegi, ura je 18.00. Kot smo se danes dogovorili s sklepom - gospoda Klinca nismo podprli, da bi delo nadaljevali - torej, jutri ob 10.00 uri bo državni zbor nadaljeval redno sejo. Hvala lepa.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 18. MARCA 1998 OB 18.04 URI.)