Sejo je vodila Eda Okretič-Salmič, podpredsednica državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.04 uri.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospe poslanke in gospodje poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 17. seje državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščena sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, Franc Potočnik, dr. Franc Zagožen do 16.00 ure, Feri Horvat, Zmago Jelinčič, Ivan Božič, Darinka Mravljak, Miran Potrč od 15.00 ure dalje, dr. Jože Zagožen za pričetek seje, Polonca Dobrajc, Maria Pozsonec in Janez Podobnik.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Morda bi še počakali kolege, ki se nam pridružujejo. Ugotovimo navzočnost! Navzočih je 54 poslank in poslancev. Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo so bili povabljeni predstavniki vlade Republike Slovenije - vsi prav lepo pozdravljeni!
Zbor bo današnje nadaljevanje 17. seje pričel z obravnavo 2.a točke dnevnega reda, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o veterinarstvu. Zatem bomo prešli na obravnavo prekinjene 9. točke, to je tretja obravnava predloga zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih, v okviru hitrega postopka, in na obravnavo 12. točke, to je predloga zakona o javnih skladih. Zbor bo nato obravnaval 30. točko, nato 34. in 36. točko ter nato po vrstnem redu dalje.
Gospod Kramberger, proceduralno. Prosim, imate besedo.
JANEZ KRAMBERGER: Spoštovane kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni, dober dan! Imam proceduralni predlog, in sicer, da bi 2.a točko, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o veterinarstvu, preložili mogoče na jutri ali pa pojutrišnjem, ker smo se danes usklajevali še z nekimi drugimi variantami glede organizacije te službe oziroma tega zakona, in prosim, če nam lahko daste še toliko časa, da to varianto proučimo. Skratka, ocenili smo, da je treba prestaviti to točko dnevnega reda. Prosim za razumevanje.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Bi dala naslednje pojasnilo: Jutri je na dnevnem redu - kot ste seznanjeni - 18. točka dnevnega reda - predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Torej, če prestavljamo, ne bomo za jutri... Torej, ta predlog, ki ga je podal, da se sedaj ta točka ne obravnava, ampak v naslednjih dnevih. Torej, da se prestavi. Ugotavljam navzočnost! Ugotavljamo navzočnost! Proceduralni predlog je bil dan. Ugotavljam navzočnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet. O točki danes ne bomo razpravljali.
Gospod Hvalica, ste želeli proceduralni predlog podati? Prosim, imate besedo!
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Tudi glede na to, kar se je pravkar zgodilo, sprašujem vodstvo državnega zbora zelo jasno: Ali so zadeve, ki ste jih navedli, dnevni red ali seznam zadev? Jaz bi rad vedel, ali je to dnevni red. Mi vemo, kaj pomeni dnevni red. Neka obravnava po nekem vrstnem redu. Ali je to zgolj seznam zadev, pa boste tako dali na glasovanje, ali to obravnavamo sedaj ali kasneje. Mimogrede, to je tudi težka vsebinska zadeva, kar smo sedaj slišali. Da se izsili najprej na dnevni red, kot točka dva, potem se pa pove tu pred zborom, da točka ni pripravljena. Ja, lepo vas prosim! Torej, prosim sedaj, da mi odgovorite jasno na vprašanje: Ali je to, kar naj bi obravnavali, dnevni red ali seznam zadev? Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Torej, skratka v skladu z našim poslovnikom, in sicer s 65. točko poslovnika, ki govori: "Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu, med sejo pa lahko državni zbor spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda." Hvala lepa.
Nadaljujemo. Smo pri 9. točki dnevnega reda. Prekinjeni 9. točki. Prosim, gospod Potrč, tudi proceduralno želite besedo.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospa predsedujoča. Jaz ne ugovarjam temu, da ni bila stvar formalno korektno izpeljana. Ampak, želim kljub temu kot poslanec vedeti, kdaj bo ta točka prišla na dnevni red. Mi smo namreč dogovorjeni, da jutri pričnemo ob dveh oziroma pol treh s pokojninskim zakonom - ali to še velja ali ne?
In drugo. Rad bi ugotovil, da je pred več kot mesecem dni ta vlada sporočila, da bo v najkrajšem času zahtevala spremembe zakona o veterinarstvu, ker sicer bo prepovedan izvoz rdečega mesa v Evropsko unijo. Res smo potem več kot 14 dni čakali, da je vlada pripravila nek predlog. Potem je ta predlog zdaj že več kot 20 dni v državnem zboru. Dali smo ga med prve točke dnevnega reda in danes ugotovimo, da naj se nekomu da še dodatni čas. Jaz ne vem, komu. Kar mene zadeva in našo poslansko skupino, mi dodatnega časa ne potrebujemo. Mi bi obratno, mi bi želeli jasno stališče ministrstva, vlade, predvsem ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da pove, ali so stvari pripravljene tako daleč, da lahko odločamo in sprejmemo odločitev, ki bo pomagala, da do prepovedi izvoza mesa ne bo prišlo, ker ne vem, kdaj bi naj o tem odločali. In jaz vsaj prosim, da se mi pove, kdaj bo vodstvo državnega zbora predlagalo to točko na dnevni red. Jaz vem, da vi ne morete nič, če bo spet nekdo iz koalicije prišel in rekel, da se spet preloži, ampak vsaj da s strani vodstva vemo, kdaj bo ta točka na dnevnem redu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Potrč. Tako kot vsakokrat boste obveščeni, verjetno dan prej ali pa z začetkom seje, kdaj se bo obravnavala dana točka. Očitno pa je bila danes želja, da se ta točka prenese, kajti 42 kolegic in kolegov je glasovalo za preložitev. Jutri pa, kot sem že prej povedala, se obravnava 18. točka dnevnega reda.
Smo pri 9. TOČKI DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O ZDRAVILIH IN MEDICINSKIH PRIPOMOČKIH, TRETJA OBRAVNAVA. Torej v tretji obravnavi so bili vloženi amandmaji, dobili ste jih v pregledu, in sicer z dne 25. novembra 1999. Ali želi še kdo razpravljati? Prosim, gospa Zbačnikova ima besedo.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Sama sem s skupino poslancev vložila v tretje branje tudi amandma k 3. členu, vendar ga sedaj umikamo, ker je bil v drugem branju sprejet 127. člen, ki je varovalka, da dokler ne bo sprejet poseben zakon za dietetične izdelke, ki imajo terapevtsko indikacijo, in za katerega tudi nas zavezuje direktiva Evropske unije za dietetične izdelke za težka metabolna oboljenja do 2003, mislim, da je v tem 127. členu ta varovalka sedaj dana, da v bo tej prehodni dobi veljajo to še v zakonu o zdravilih in da bosta tudi zato še veljala oba pravilnika. Zato mislimo, da ni potrebno sedaj vlagati amandmaje k 3. členu in ga umikamo. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospe Zbačnikovi. Ali želi še kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne.) V razpravo dajem amandma k 2. členu. Predlagateljica je poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Želite. Prosim, gospa Hren-Vencelj ima besedo.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lep pozdrav vsem skupaj! Mislim, da smo se te točke, torej 2. člena v tem zakonu lotili s pozicije, kdo bo zmagovalec in kdo bo premaganec, in to je narobe.
Spremeniti bi namreč morali, da imamo dobro organiziran nadzor nad proizvodnjo in prometom z zdravili. To ne samo tistimi, ki se uporabljajo za humano medicino, temveč tudi tistimi, ki se uporabljajo za zdravljenje živalskih bolezni. S tega aspekta, se pravi z aspekta, kaj je dobro za našo državo, ki ji prav sedaj, v času mesne in mlečne krize, da temu rečem, teče voda v grlo. Bolje bi bilo, da bi imeli enotno agencijo, torej eno agencijo, ki bi pokrivala obe področji in ki bi imela pač oddelek za humano in oddelek za veterinarsko oziroma veterinarska in humana zdravila. Torej pravim, da taktično bi bilo modro, da bi imeli to urejeno skupaj.
Seveda pa lahko še vedno čez leto ali več, če bodo pokazale stvari, da so te stvari tako divergentne, zakon še vedno spremenimo. Prav včeraj so bili v Bruslju predstavniki fermacevtske industrije in predsednik združenja veterinarske proizvodnje zdravil je rekel našemu predstavniku dobesedno tako: "Vesel sem in nadvse zadovoljen, da se to področje v Sloveniji, torej proizvodnja veterinarskih zdravil, izvaja pod enakimi pogoji in z enakimi kriteriji nadzora kot veljajo za zdravila za humano medicino". Prav s tega aspekta pa seveda bi bil velik fiasko, če bi nadzor nad zdravili, ki so že izgotovljena in ki pridejo v promet in se potem uporabljajo v praksi, prepustili v nekem smislu, vsaj na področju veterinarske medicine, razmeram, ki niso dobre, ki niso urejene, kar je tudi predlagatelj tega zakona v uvodu navedel in sem zadnjič tudi omenjala.
Mislim, da je pomembno, da stroka svoje napore združi, da se te stvari uredijo in da ne moremo gledati tukaj bolj na prestiž, katero ministrstvo ali pa kdo je bolj ali manj pameten, ampak v dobro Slovenije. Poudarjam, bi bil fiasko za državo, če bomo te stvari imeli slabo urejene in mislim, da je treba tu sile združiti. Dogovori seveda do sedaj niso bili uspešni. Mislim, da bi morala tukaj tudi vlada s svojim stališčem postaviti nek enoten koncept in za njim tudi stati. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Nadaljeval bom tam, kjer je končala dr. Hren-Vencljeva. Namreč, zanima me, ali ima o tem amandmaju svoje mnenje vlada ali ga nima. In želim ga slišati, zaradi tega, ker zdaj se v zvezi s tem vprašanjem, bi rekel, oblikuje, da rečem, tretji predlog. Imeli smo enega v zakonu, z amandmaji je bil spremenjen, zdaj kasneje oblikujemo ponovno prvoten predlog. Kot član odbora vem, da je to bilo eno od vprašanj, glede katerega so se pač kosala različna mnenja med veterinarsko stroko in med, bi rekel, zdravstveno, no, da poenostavim. Vem tudi, imam v spominu, da smo morali odločanje o tem zakonu s petka preložiti, da bi se v okviru slovenske ljudske stranke še usklajevali obe ministrstvi. Zaradi tega je bilo rečeno, dajte nam malo časa, tako kot danes, da se bomo še usklajevali.
Jaz bi zdaj res rad vedel, kakšna so stališča vlade do tega predloga. In rad bi vedel, ker se tako radi upravičeno, kdaj pa kdaj pa tudi brez potrebe sklicujemo, kako je to urejeno v Evropi. Dajte povedati mi, kako je to urejeno v Evropi, da ne bomo vsake 14 dni slišali o tem, kaj je pri nas prav in kaj je narobe predlagano, kaj bo usklajeno z evropskimi direktivami, kaj ne bo, zaradi česa bomo dobili zeleno luč, zaradi česa bomo dobili pa rdeč karton, ko se z Evropo pogovarjamo.
Gre za izrazito strokovno vprašanje. Če ga politiziramo, je to slabo. In jaz ga ne bi želel. Strokovno se pa sam ne znam opredeliti, če potrebnih argumentov za to ne dobim. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Prosim, dr. Gasparini.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa. Spoštovani, jaz bom glasoval proti temu amandmaju, čeprav še ni glasovanje. Ampak, če obrazložim to, jaz mislim, da dve agenciji imeti pa zares nima nobenega smisla. Zdravilo je zdravilo, gospod Potrč, in mislim, saj jaz ne delam razliko med, ne vem, živalmi in ljudmi. Vem, da ne, vem, da ne, vem, da ne. Ampak ste vprašali, kaj misli vlada. In mislim, da kot zdravnik lahko povem. Meni je vseeno, komu dam, zdravilo je zdravilo, ima svojo definicijo in kot tako je zdravilo. In mislim, da ena agencija uspešno vodi to stvar. Sicer bo se zgodilo to, da bomo imeli dve veliki hiši, dva zavoda, da tako rečem, pa še dvojni personal. To se pravi, zdaj jih imamo recimo deset - jaz ne vem, koliko jih je - jutri jih bomo imeli dvajset. In če smo za racionalizacijo, ne vem, to ni nobena racionalizacija. Gre pa za eno stvar. Zaradi tega jaz ne bom podprl tega amandmaja.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Klinc.
ŠTEFAN KLINC: Spoštovana podpredsednica, poslanke, poslanci! Jaz se popolnoma z njim strinjam, da so zdravila ista. Samo povoji za uporabo niso isti. Človek zdravila poje, pa umre. Moram končati. Pri živini pa ni tako, imamo pogin, imamo zasilni zakol, ekonomski zakol in normalni zakol - in vse to mi uživamo, zato to ni enako; morajo veterinarji določiti, kaj gre v zasilni zakol, kaj gre v ekonomski zakol in kaj je normalni zakol. To ni tako. Človek pa vsak poje nekaj zdravil, če ne ozdravi, pač umre. Pri kravi pa mi čakamo, da pogine, in moramo prej vedeti, kakšna zdravila je jemala, kako dolga je uporabnost, ali se sme zaklati ali se ne sme. Tu je velika velika razlika v uporabi zdravil.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Prosim, replika, gospod Gasparini.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa. Ne vem, kako bi človek rekel - zakol - kaj pa človek potem? Torej, razumite eno stvar: zdravilo predpisuje veterinar in zdravnik ga predpisuje, noben drug ne more predpisovati, in zdravilo mora biti, tako kot smo ga v zakonu sedaj določili. Torej, zakaj bi bilo nekaj za zakol, pa bi dali dvojno dozo, ali pa da ni za zakol, pa enojno dozo. Ne mešati stvari; veterinar je tisti, ki predpisuje neko zdravilo, tako kot zdravnik človeku - pa ne tukaj.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Prosim, gospod Klinc.
ŠTEFAN KLINC: Gospod doktor, pri človeku se ne uporablja karenca, pri živalih pa. To pomeni, danes ji damo zdravilo in šele čez pet dni jo lahko damo v zakol. Pri človeku se to ne uporablja. Ja, tako je.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Prosim, besedo ima gospod Kramberger. Lepo prosim, mir v dvorani, kolegi.
JANEZ KRAMBERGER: Hvala, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi! Ocenjujem, da je to nedvomno vprašanje, ki bi ga morali res razčistiti. Ker si je bila namreč vlada enotna v začetku, ko so zakon predlagali, takrat je to vprašanje bilo jasno za vlado. Kasneje, v drugi obravnavi, se je pa stvar spremenila. Prosil bi mogoče predstavnike vlade, če lahko podajo razloge, predvsem v smislu evropskih direktiv, da ne bomo zopet dobili tistih, ki smo jih že, torej zaušnic - da bi predvsem s tega aspekta. Strinjam se, lahko imamo eno agencijo in je prav, ekonomično in vse, da imamo eno agencijo za zdravila, vendar gre za pristojnosti nad zdravili, ki se uporabljajo v veterinarski medicini, tako v smislu zdravljenja, v smislu aditivov v krmi in to, kar je tudi kolega Klinc govoril, tu so karence, tu gre kasneje za živila živalskega izvora, ki jih uporabljamo ljudje kot živila, in tudi za živalsko krmo, na drugi strani pa humana zdravila. Mislim, da s tem, ko bi te pristojnosti, kar se tiče registracij teh zdravil, bile tako, kot je vlada predvidevala prvotno, torej na ministrstvu za kmetijstvo pod veterinarsko upravo, druga pa na ministrstvu za zdravstvo, agencija pa enotna, tu ni nobenega problema, samo gre za te pristojnosti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Prosim, predstavnik vlade! Besedo ima gospod Kovač, direktor Veterinarske uprave Republike Slovenije.
MAG. ZORAN KOVAČ: Hvala lepa, gospa predsedujoča. Gospe poslanke in gospodje poslanci! Danes je bilo nekajkrat rečeno, da se mora vlada uskladiti. Vlada je s predlogom zakona, ki ga je podala v parlament, podala usklajen zakon. Zakon sta pripravljali resorni ministrstvi: ministrstvo za zdravstvo in ministrstvo za kmetijstvo. Seveda na tej osnovi tudi organa v sestavi: urad za zdravila in veterinarska uprava.
Že iz samega predloga zakona, ki je pred vami, predvsem pa na osnovi zastopnikov vlade, lahko ugotovite, da sta tako urad za zdravila kot veterinarska uprava soglašala s prvotnim besedilom. Menimo, da je prvotno besedilo ustrezno in primerno, da ureja tudi vsa področja direktiv, ki jih na tem področju na eni strani imajo zdravila za rabo v humani medicini na drugi pa zdravila za rabo v veterinarski medicini. Zato menimo, da je predlog zakona v Poročevalcu ustrezen, usklajen in bo dal Sloveniji tisto, kar mora imeti na področju zakona o zdravilih in pa pripomočkov za rabo, najsi bodi v humani ali pa v veterinarski medicini. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu Zoranu Kovaču. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Ni razpravljavcev. Zaključujem razpravo.
Preidimo na odločanje. Torej, na glasovanje dajem amandma k 2. členu. Ugotavljam navzočnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (15 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Amandma k 3. členu je bil umaknjen, kot smo slišali. Ali ni bil umaknjen? Ali je? Torej k 3. členu je bil vložen amandma skupine poslancev in je ta amandma umaknjen.
V razpravi je amandma k 4. členu oziroma dva amandmaja sta. Predlagatelji: poslanska skupina DeSUS, LDS in Slovenska ljudska stranka. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na glasovanje. Glasujemo najprej o prvem amandmaju. Ugotavljam navzočnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Na glasovanje dajem še drugi amandma. Ugotavljam navzočnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma izglasovan.
V razpravo dajem amandma k 49. členu, predlagateljice so poslanske skupine DeSUS, LDS in Slovenske ljudske stranke. Želi kdo razpravljati? Ni razpravljavcev, prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma izglasovan.
V razpravi je amandma k 55. členu, predlagateljice poslanske skupine LDS, DeSUS in Slovenske ljudske stranke. Razpravljavcev ni. Glasujemo o predlaganem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma izglasovan.
Končali smo glasovanje o amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem še sekretariat, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb! (Ni.) Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! Morda je bilo malo prehitro? Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (50 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajam na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O JAVNIH SKLADIH. To je druga obravnava predloga zakona o javnih skladih. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim mag. Janezom Kopačem. Želi predstavnik predlagateljev predloga zakona besedo? Besedo ima gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Poskušal bom biti čisto kratek in navsezadnje je zdaj od vložitve predloga zakona minilo že toliko časa, da mislim, da več kot - pa bilo je že toliko diskusij - da mislim, da več kot nek kratek pregled ni potreben. Predlog zakona seveda upošteva vsa stališča, sprejeta v prvi obravnavi na seji državnega zborain zaradi tega prinaša nekaj bistvenih sprememb glede na predlog zakona v prvi obravnavi. Najbolj bistvena sprememba je ta, da predlog zakona sedaj predvideva tri vrste javnih skladov. Eno so finančni skladi, eno so nepremičninski skladi in eno so fundacije.
Predlog zakona je seveda upošteval vsa stališča državnega zbora v zvezi s kontrolo, finančno kontrolo. Ima bistveno popravljene določbe, ki govorijo o tem, kam se sme nalagati premoženje in kakšnih limitov se je treba pri tem držati. Bistvena novost, ki je ni bilo v prvi obravnavi, je, da naj bi imel vsak javni sklad dva žiro računa. Eno bi bil žiro račun za redno obratovanje in eno bi bil žiro račun, na katerem bi se vrtelo namensko premoženje. Do sedaj namreč je prihajalo do prelivanja med enim in drugim na istem žiro računu. Zato včasih tudi ni bil omogočen nadzor nad smotrnostjo uporabljanja namenskega premoženja.
Prav tako predlog zakona ne predvideva več, v kaj se morajo obstoječi javni skladi preoblikovati. Veste, da v prvi obravnavi so prehodne določbe bile najbolj sporne prav zato, ker so predvidevale, da se mora s tem in tem dnem oziroma najkasneje do tega in tega datuma ta in ta sklad preoblikovati v zavod, sklad po tem zakonu ali kaj drugega. Tovrstnih prehodnih določb ni več.
Predlog zakona v drugi obravnavi predvideva samo to, da se morajo obstoječi javni skladi preoblikovati. Preoblikovati pa v, kar bo ustanovitelj - v primeru državnih skladov je to v imenu Republike Slovenije vlada Republike Slovenije - v kar bo ustanovitelj želel. Če bo želel obstoječi javni sklad preoblikovati v javni sklad po tem zakonu, bo pač to javni sklad po tem zakonu. Če ga bo želel preoblikovati v zavod, bo to pač zavod. Če ga bo želel spremeniti v znotrajproračunski sklad, bo to znotrajproračunski sklad. Veste tudi, da novi zakon o javnih financah, ki velja od sredine oktobra dalje, predvideva v posebnem poglavju tako imenovane znotrajproračunske sklade, ki so bili v prvi obravnavi tega zakona zajeti v tem zakonu. Prav državni zbor je sprejel stališče, da naj te določbe tu ne bodo in da naj bo vse urejeno v zakonu o javnih financah, in temu je tudi v resnici tako.
Prav tako predlog zakona glede na besedilo iz prve obravnave ne posega več v delokrog posameznih javnih skladov. Veste, da so bile prehodne določbe v prvi obravnavi sporne tudi zato, ker je predlog zakona v prvi obravnavi črtal posamezne določbe področnih zakonov, na primer zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, stanovanjskega sklada in tako naprej, in je posegal v njihov delokrog. Temu sedaj ni več tako; predlog zakona v svojih prehodnih določbah posega samo še v tiste določbe področnih zakonov, ki se tičejo organizacije posameznih javnih skladov.
Upravni organ posameznega javnega sklada ostaja oziroma je nekoliko bolj definiran, imenuje se nadzorni svet, zato ker so tudi organizacijske določbe tega zakona bolj ali manj povzete po zakonu o gospodarskih družbah, in javni sklad naj bi torej imel nadzorni svet, ki ga po funkciji vodi na državni ravni minister, na občinski ravni pa župan. Imel pa naj bi tudi direktorja, ki pa ni nujno profesionalec, predvsem v primeru manjših skladov - govorim za občinsko raven, za kar tudi ni nobene potrebe - in lahko bi to bil tudi višji upravni delavec oziroma višji državni uradnik, kajti v posameznih primerih, recimo, če govorimo o skladu za sukcesijo, je temu že danes tako: državna podsekretarka na ministrstvu za finance, ena od njih, je sočasno tudi direktorica sklada za sukcesijo, ker ni potrebe, da bi imeli posebnega profesionalca prav samo za to delovno mesto.
Vse to predlog zakona ureja. Nanj so vloženi tudi relativno številni amandmaji, na podlagi pripomb sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Vloženih pa je tudi nekaj amandmajev vlade, ki so vsebinske narave, s katerimi se predlagatelji strinjamo oziroma jih je podprl tudi odbor za finance. Ob tem predlogu zakona pa je v zvezi z amandmaji nastal en sam spor, gre pa za prehodno določbo, ki govori o tem, kateri javni skladi se morajo preoblikovati v karkoli že, ali v javni sklad po tem zakonu ali v kaj drugega, pač v nekem roku.
Ta predlog zakona predvideva tudi, da se mora ali po tem zakonu o javnih skladih ali pa, recimo, po zakonu o zavodih ali zakonu o gospodarskih družbah ali kateremkoli drugem zakonu preoblikovati sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Vlada je temu nasprotovala. Odbor za finance je to ponovno potrdil, in poslanska skupina slovenske ljudske stranke je ponovno predlagala, da se ta sklad izloči. Pri čemer moram reči kot predlagatelj, da je amandma malenkost nekonsistenten, zato ker potem pa nič ne reče, kakšen status pa ta sklad zadrži - ali je to potem nejavni sklad, tega predlagatelji amandmaja ne povedo; zakon namreč govori o javnih skladih, ta sklad bi še vedno ostal sklad, ni pa mu pridevnik podan za poslej, po uveljavitvi tega zakona. Zato bi bilo edino konsistentno, da tisti, ki predlagajo, da se nekakšen sklad izloči iz režima tega zakona, da predlagajo, da se potem to imenuje tudi nejavni sklad.
Naj povem še to, da je trenutno v obravnavi predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, sicer že v tretji obravnavi, ki govori tudi o nepremičninskem skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja na primer, in če bo ta zakon zdaj v drugi obravnavi sprejet, bo treba do tretje obravnave predlagati še amandmaje, ki bodo povedali tudi, kako se mora potem ta na novo formirani sklad preimenovati. Ali bo to nepremičninska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja ali karkoli že, tega ta hip ne morem napovedati. Ampak recimo, nekaj takih pravnotehničnih amandmajev bo zaradi zakonodaje, ki je vzporedno v proceduri, treba vložiti še v tretji obravnavi.
Sicer pa predlagam, da predlog zakona sprejmete, skupaj z amandmaji vlade in amandmaji odbora za finance. Upam, da to lahko rečem v imenu vseh predlagateljev, da skratka, da je skupni imenovalec podpore posameznim amandmajem tisto, kar je predlagal odbor za finance, ki je opravil neke vrste korekcijsko delo glede na pisanje predlagateljev. Toliko zaenkrat. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za finance in monetarno politiko. Morda želite besedo? (Ne želite.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki vlade? Prosim.
PROF. DR. GORAZD TRPIN: Hvala lepa. Torej vlada je po odločitvi državnega zbora po prvi obravnavi zakona o javnih skladih zelo tesno sodelovala v drugi obravnavi tako, da lahko smatramo do neke mere to tudi kot predlog vlade. Posebej pomembno zato, ker gre tu za prvi zakon v seriji institucionalnih zakonov na področju ureditve našega javnega sektorja. Sam upam, da bo kmalu prišlo še do zakona o vladi in ministrstvih, javnih agencijah in javnih zavodih. Seveda pa je imela vlada tudi nekaj pripomb k samemu zakonu. Tudi ob samem nastanku, in te pa so seveda zapopadene v amandmajih, ki jih je vlada predložila. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo je imel gospod Trpin. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Prehajamo torej na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi s tem v zvezi kdo besedo? Torej ugotavljam navzočnost! Ugotavljamo navzočnost! (45 prisotnih.) Verjetno nas je v dvorani veliko več. Ponovimo. Ugotavljam navzočnost! Kolegi, nekoliko pozornosti. (43 prisotnih.) To je skoraj nemogoče. Nadaljujemo čez deset minut. Tri minute pred petnajsto.
(Seja je bila prekinjena ob 14.48 uri in se je nadaljevala ob 14.57 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Nadaljujemo sejo državnega zbora. Ugotovimo prisotnost, tretjič! Zboru sem predlagala, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih k tem členom. V pregledu, ki ste ga dobili z dne 30.11.1999, so amandmaji k predlogu zakona o javnih skladih. V razpravo dajem amandma k 2. členu. Kdo želi besedo? Ni razpravljavcev, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovati moramo še o členu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo tudi člen izglasovali.
V razpravo dajem amandma k 5. členu. Kdo želi besedo? Ni razpravljavcev, prehajamo na glasovanje. Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovati moramo še za člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo tudi člen izglasovali.
V razpravo dajem amandma za novi 5.a člen, predlagatelj je odbor. Kdo želi besedo? Ni razpravljavcev. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma smo izglasovali.
V razpravi je amandma k 6. členu. Kdo želi besedo? Ni razpravljavcev. Ugotavljam navzočnost! Želite besedo? Prosim! Besedo ima gospod Janc.
BRANKO JANC: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Glede na to, da je ta zakon od prve obravnave doživel svoj "salto mortale" in da kljub številnim pripombam sekretariata ni doživel nekih obrazložitev, bi vsaj rad okoli 6. člena povprašal predlagatelje in bi jih prosil, da mi odgovorijo na naslednje.
Namreč, 6. člen govori o pristojnosti ustanovitelja in med drugim tudi o tem, da ustanovitelj odloča o razporejanju in uporabi pozitivnega rezultata poslovanja. Treba je povedati, da sta vsebina in obseg pristojnosti posameznih skladov, ki so ustanovljeni v Sloveniji, zelo različna. Glede na to, da so nekateri skladi proračunski, nekateri se polnijo pa iz drugih virov. In sicer, če govorimo o skladu za razgradnjo jedrske elektrarne Krško, se ta polni s polovico denarja iz prodaje elektrike slovenski strani in s polovico hrvaški strani.
Glede 6. člena seveda ostaja v zraku to, ali bodo sredstva, ki so pridobljena za razgradnjo jedrske elektrarne Krško, lahko razporejena tudi v državni proračun, tako kot ima pomislek sekretariat za zakonodajo k 26. členu tega zakona. In sicer, sekretariat pravi naslednje: "Po razumevanju sekretariata ta določba, torej 26. člena, ki je v neposredni povezavi s 6. členom, očitno omogoča, da so javni skladi v pogojih dobrega poslovanja hkrati tudi finančni vir za proračune."
Jaz seveda takemu členu oziroma takemu zakonu nasprotujem iz popolnoma jasnega razloga. Kajti ustvarjati pogoje, da nenamensko, torej v trenutku, ko bo ta država imela veliko proračunsko luknjo, nenamensko trošiti namenska sredstva za razgradnjo jedrske elektrarne, za shranjevanje njihovih nizko, srednje in visokoradioaktivnih odpadkov seveda ne pride v poštev. Zato bi prosil predlagatelja, da mi ta 6. člen in samo implementacijo tega člena tudi obrazložijo. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Besedo ima gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. 6. člen govori, kaj sme ali kakšne so pristojnosti ustanovitelja. Ena od pristojnosti je tudi ta, da odloča o razporeditvi in uporabi pozitivnega rezultata poslovanja. To se mi zdi nekaj samo po sebi umevnega. Finančni načrt in zaključni račun posameznega javnega sklada bi že sedaj moral nekdo, ki skrbi za javni interes ali pa ki prvenstveno mora skrbeti za javni interes, to je vlada ali parlament, to odobravati. Sedaj imamo to rešeno tako, da pač parlament dobi na vpogled finančni načrt, za zaključni račun pa niti nisem prepričan - in to je tudi vse, in se s tem seznani. O tem pa odloča neka skupina ljudi, ki jih je imenovala vlada ali pa parlament, v različnih skladih različno. Ta člen govori, da ustanovitelj - na lokalnem nivoju je to občinski svet oziroma mestni svet, na nivoju države je pa to vlada - odloča o tem, kaj se zgodi z morebitnim pozitivnim rezultatom poslovanja. Ob tem ostajajo v veljavi določbe področnih zakonov, tudi zakona o skladu za razgradnjo jedrske elektrarne Krško, ki govori, zakaj je ta sklad ustanovljen in za kaj se njegova sredstva uporabljajo, in teh določb se mora vlada oziroma ustanovitelj tudi držati; področni zakoni ostajajo v veljavi. Teoretično je pa možno, da bi nekoč neka vlada rekla, tako zelo nam manjka denarja, da dajte vi iz, ne vem česa, iz stanovanjskega sklada ali pa sklada za razgradnjo jedrske elektrarne Krško presežek v državni proračun - to je možno, ampak to je možno tudi sedaj, seveda je tudi sedaj možno. In to se je tudi že zgodilo - zgodilo se je pri predlogu proračuna za leto 1998, že v tem mandatu; vsi veste, kako smo z zakonom o izvrševanju proračuna rekli, da se presežek prihodkov nad odhodki agencije za plačilni promet v znesku toliko in toliko preusmeri v državni proračun, in se je preusmerilo in to je koalicija in cel parlament pač potrdil. Zato, ker se je zdelo smiselno. Če pa bi se zdelo nesmiselno in bi to narekovalo nek politični odpor, pa tega verjetno ne bi nihče predlagal, ker bi težko prišel pred parlament s tako odločitvijo. Naj pa povem, da mora s tako odločitvijo ustanovitelj - na državni ravni je to vlada - ravno tako priti pred parlament, tudi po dikciji tega zakona, mora predlagati to odločitev oziroma jo predstaviti parlamentu sočasno s predlogom državnega proračuna za prihodnje leto.
Tako da pretirane bojazni glede na sedanje stanje ne vidim, zdi se mi ta določba logična sama po sebi; kdo pa bo odločal o pozitivnem rezultatu, če ne ustanovitelj, saj je v vsaki firmi tako, pa v vsakem zavodu je tako. Zato ne vidim nikakršne spornosti tega člena oziroma se ne bojim, da bi prihajalo do morebitnih zlorab. Če pa bi, zopet teoretično, se ta država znašla v tako hudih škripcih, da bi na vsak način morala jemati denar iz nekih javnih skladov, zato da bi financirala proračunski primanjkljaj - nekoč v prihodnje, sedaj take stiske seveda nikakor ni - potem sem prepričan, da bi takratna vlada to v tej ali oni obliki skozi zakone o izvrševanju proračuna ali kakšen drug zakon, da bi to ravno tako realizirala. Hočem reči, da ne vidim nobene bojazni, da bi prihajalo do zlorab take določbe na način, kot se je zbal kolega Janc. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Glasujemo o amandmaju k 6. členu. (50 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
Glasovati moramo o členu. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen izglasovali.
V razpravi je amandma k 7. členu. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo prisotnost! Glasujemo. (53 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Glasovati moramo o členu. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (29 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo člen izglasovali.
V razpravi je amandma k 9. členu. Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovati moramo še o členu. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen izglasovan.
V razpravo dajem amandma k 14. členu in člen. Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Ali želite besedo? Prosim. Besedo ima gospod Janc.
BRANKO JANC: Hvala. Jaz se sicer opravičujem, ker diskutiram o posameznih členih, vendar nekatere določbe so tako nore, da jih je seveda treba tudi obrazložiti.
Poglejte, 14. člen govori o tem, kdo je lahko oziroma kdo je lahko predsednik ali član nadzornega sveta sklada. Govoril bom le o skladu, ki ga poznam. Bil sem eden od predlagateljev tega zakona. Ustanovljen je za namen tam, kjer tudi živim. Zato me razumite, da mi ni vseeno, kaj se dogaja z dekomisijskim skladom, ki je namenjen za razgradnjo jedrske elektrarne. Ta se lahko zgodi zelo kmalu ali pa leta 2023. Vendar tako, kakor nam iz Evropske skupnosti sosednja Avstrija diktira, se nam lahko zgodi, da bomo to jedrsko elektrarno zaprli zelo kmalu. In mi ni vseeno, ali jo bomo zaprli tako, da bomo to, da tako rečem, nesnago pospravili ali dostojno pospravili, ali bomo pustili, da ogroža ne samo mene, ki sem najbližji, ampak tudi, gospodje, vas.
Glede nadzora in upravljanja, torej okrog nadzornega sveta. Sklad za dekomisijo je bil ustanovljen z zakonom v tem državnem zboru, kjer je državni zbor z zakonom določil, da je upravni odbor sklada petčlanski. Od teh petih članov imenuje državni zbor predsednika in dva člana, vlada enega člana in lokalna skupnost enega člana. Poleg tega je po zakonu tudi devetčlanski nadzorni odbor, ki ga imenuje ta državni zbor in bo prišel v roku enega meseca, ker je petletni mandat minil, predlog za imenovanje nadzornega sveta in ga imenujejo, ta nadzorni svet, parlamentarne stranke. Predlagal je člane nadzornega sveta in v obstoječem nadzornem svetu so vse stranke, ki so v parlamentu predlagale svoje člane. Nadzor nad poslovanjem sklada izvaja računsko sodišče in računsko sodišče je izdalo v treh letih tri pozitivna mnenja. Sprašujem se, koliko ministrstev je dobilo pozitivno mnenje v zadnjih treh letih? Po funkciji je predsednik upravnega odbora minister za gospodarstvo. In en član je delavec ministrstva za finance. Če govorim o predsedniku upravnega odbora, ta se znajde v treh vlogah. Na eni strani kot predsednik upravnega odbora, nadzornega sveta, ki bi vodil poslovanje sklada, v drugi funkciji se znajde kot v funkciji šefa, ali pa minister, ki opravlja upravni nadzor. In ker je nuklearna elektrarna ena od energetskih objektov, ki ni olastninjena, je v 100-procentni lasti oziroma 50-procentni lasti države, je istočasno minister za gospodarstvo tudi predstavnik zavezanca. Torej, minister za gospodarstvo se znajde v treh vlogah. Moja dilema, ki se mi tu pojavlja, je ta, koliko časa je sposoben sklad še funkcionirati v obliki, da bo lahko uspešno zbiral sredstva za namene dekomisije. Po mojem mnenju tega ne bo sposoben, kajti interesi so si v veliki koliziji. Kot zavezanec je, nuklearna finančno zelo šibka, zato je bila tudi več let blokirana, zato bo svoje obveznosti za razgradnjo težko poravnavala. Na drugi strani se pa sprašujem, kakšna bo vloga predsednika nadzornega sveta, če bo istočasno terjal in na drugi strani zagotavljal sredstva za razgradnjo. Meni je določba 14. člena zelo sporna in po mojem mnenju vsaj za nekatere sklade nesmiselna, za druge pa je po mojem tudi dobro. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Prosim, gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. To je bila zdaj sicer razprava o vsebini 14. člena, ne o amandmaju. Naj mimogrede samo to povem, da smo amandma vložili, ker višji upravni delavci so na nivoju občin, pa tudi na nivoju države, lahko problem, če ne bi bili tu posebej omogočeni, ker bi bilo neracionalno, da bi si izmišljevali čisto neke "iks" ljudi, ki bi morali sedeti v nadzornem svetu samo zato, ker niso višji upravni delavci. Kar se pa tiče članov nadzornega sveta, so lahko tudi funkcionarji. Pa naj bo jasno, da je to napisano zaradi tega, ker so po določbah tega zakona, po funkciji, hočeš nočeš, predsedniki nadzornih svetov župani. Nekateri župani so tudi poslanci, zato je pač treba narediti to izjemo. No, sicer pa 14. člen govori o tem, da je predsednik nadzornega sveta po funkciji pristojni resorni minister ali pa župan, če gre za občinski sklad. Ker je bila razprava o členu kot takem, vam bom povedal, zakaj se nam predlagateljem to zdi edino smiselno. Do sedaj je namreč prihajalo do tega, da so instrumenti ekonomske politike, pa ne bom uporabil sklad za dekomisijo, ker res ni najbolj tipičen, ampak recimo, da rečem, sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, stanovanjski sklad in drugi skladi so v bistvu narejeni kot instrumenti ekonomske politike. Ti niso bili pod jurisdikcijo, če smem uporabiti to besedo, pristojnih ministrstev. Ta pristojna ministrstva pa so bila pristojna in odgovorna za določen resor, ki ga seveda niso mogla izvajati ali pa kjer svoje jurisdikcije niso mogli v celoti izvajati, če seveda niso bili v dobrih odnosih s konkretnim skladom. V praksi se je zgodilo, da včasih tudi niso bili in sta se konkretni minister in konkretni direktor sklada med seboj kregala in si nagajala. To je bila nevzdržna situacija. Ta hip mislim, da sicer ni, bila pa je v preteklosti. Isto velja za lokalni nivo. Zato je pomembno tistim, ki imajo izvršno oblast, dati v roke instrumentarij, pa seveda tudi odgovornost. Če pa govorimo o odgovornosti, je pa tako, da bo marsikateri minister, tudi od teh sedanjih, rad reče, da to pa ni njegova pristojnost, da to pa počne sklad. Na nek način se, čeprav je to dogovorjeno s skladom, izmika odgovornosti, kar pa seveda tudi ni prav. Zato je treba dati pristojni izvršni oblasti, ponovno poudarjam, v roke instrumentarij in odgovornost, zato je vsebina 14. člena taka, kot je.
Kar pa se tiče sklada za dekomisijo jedrske elektrarne Krško, seveda vse to, kar sem povedal, velja tako isto. Ni pa nujno, da postane stvar konfliktna. Res pa je, da je ta nekoliko izjema, kajti plačnik dajatve skladu za dekomisijo ni ministrstvo iz proračuna. Minister ni direktor po funkciji institucije, ki mora plačevati to dajatev. Zato neke - res pa je, da morda bi lahko potem minister pri dnevnem preživljanju ali razmišljanju o cenovni politiki zašel v skušnjavo in bi se znašel v konfliktni vlogi. To je možno. Ampak, formalno gledano, v konfliktni situaciji minister tudi pri tem skladu ne bo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima še gospod Janc.
BRANKO JANC: Hvala lepa. Gospodje, jaz bi vas rad seveda opozoril na točko, kjer obrazložitve kolega Janeza Kopača ne držijo. Namreč, jaz verjamem v dobronamernost in ne želim ustvarjati konfliktne situacije. Samo realnost je povsem nekaj drugega.
Povejte mi, gospodje in predstavnik vlade, ki je tako zagovarjal ta zakon, koliko tolarjev ste uspeli do današnjega dne dobiti od Hrvaške za razgradnjo jedrske elektrarne. Prosim za odgovor, koliko tolarjev ste uspeli dobiti do današnjega dne. Drugo vprašanje: Kdo vodi pogajanja že vsa leta z Republiko Hrvaško glede meddržavnega sporazuma o statusu jedrske elektrarne Krško? To je drugo vprašanje. In mi bomo ugotovili, da imamo enega in istega ministra v dveh vlogah. Ta, ki bo šel jutri na Mokrice ali v Zagreb se pogajat okoli solastniškega deleža, in istega človeka, ki bo izstavil terjatev za dekomisijo jedrske elektrarne. In sicer, dragi gospodje, pet let je od sprejema zakona. Da ne bomo čakali odgovore predstavnika vlade: "0 tolarjev je Hrvaška plačala do danes za dekomisijo. "0 tolarjev." Terjatev, ki jo je seveda sklad tudi preko sodišča uveljavljal, je seveda do današnjega dne približno 70 milijonov mark. Ta terjatev je tudi iztožljiva. Zaradi tega opozarjam na nesmisel 14. člena, ker imamo istega ministra v treh vlogah. Ta določba se nam bo maščevala. To vam povem. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Prosim! Replika, gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala, za besedo. Mislim, da ta ilustracija pa res ni bila na mestu. Če ta terjatev obstaja do Hrvaške že pet let, potem se sprašujem, zakaj pa sedaj v teh petih letih, ko pa minister ni bil po funkciji predsednik nadzornega sveta tega sklada, stvar ni bila izterjana, tudi če je bil predsednik upravnega odbora kateri od poslancev. Tako menim, da je to absolutno neprimerna ilustracija potencialnega konflikta. Tu delamo nek organizacijski zakon, kjer mislim, da nek slučajno nerešen problem s sosednjo državo pač ne more vplivati na domačo zakonodajo do te mere, da bi sedaj prilagajali zakon o javnih skladih konkretni situaciji s tem enim skladom, in to zaradi nerešenih lastninskih razmerij. Mislim, da to sploh ni problem za ta zakon - za ta zakon to nikakor ni problem. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Ni več razpravljalcev, zato razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma k 14. členu. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovati moramo še o členu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (28 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je tudi člen sprejet.
V razpravo dajem amandma k 15. členu in člen. Kdo želi besedo? Ni razpravljalcev.
Glasujemo o amandmaju k 15. členu. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Lepo prosim, če ponovimo, morda je bilo prehitro. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovati moramo še o členu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen izglasovali.
V razpravo dajem 16. člen in amandma k temu členu. Razpravljalcev ni.
Glasujemo o amandmaju k 16. členu. Ugotovimo prisotnost! Nekoliko več nas je v dvorani. Lepo prosim, da smo pozorni. Ugotavljam prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 16. členu? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o členu. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen izglasovali.
V razpravi je amandma k 18. členu in člen. Ali želi kdo besedo? Ni razpravljavcev. Prosim, gospod Kopač želi besedo.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Ne vem, če smem, mislim pa, da lahko to rečem v imenu vseh predlagateljev, da tega amandmaja vlade ne podpiramo. Bom poskušal razložiti na kratko v čem je problem.
18. člen pravi: "Uprava ima lahko največ 3 člane. Število članov uprave določa ustanovitveni akt". Če ima dva člana ali tri člane, in to piše v ustanovitvenem aktu, potem sta ta dva ali ti trije so soglasni in morajo delovati po načelu soglasja. To pomeni načelo štirih oči oziroma načelo šestih oči. Če pa bi obveljal tekst, kot ga predlaga vlada v svojem amandmaju, pa to pomeni, da so člani uprave predsednik in največ dva člana. Potem to pomeni, da je eden direktor, drugi oziroma druga dva sta pa neke vrste privesek.
Dikcija: ima enega, dva ali tri člane, pomeni nekaj, dikcija: predsednik in največ dva člana, pa pomeni bistveno drugačen način vodenja javnega sklada. Po mojem mnenju, če govorim v osebnem imenu, če bo vlada, kot ustanovitelj, želela v ustanovitvenem aktu imeti enega člana uprave, bo ta imel pooblastila predsednika uprave in je to njena stvar. Zato ne razumem tega predloga in se mi zdi neprimeren, ker si lahko mislim, da bi tisti drugi, ki bi bil privesek, bil tam samo zaradi nekega, ne vem, trgovanja. Zdi se mi nepotreben.
Zato predlagam, da tega amandmaja vlade k 18. členu ne podprete. Če pa bo šlo za javni-finančni sklad, potem pa mislim, da je najmanj dvočlanska uprava zelo primerna in najmanj dvočlanska uprava pomeni načelo štirih oči. To je načelo, povzeto iz finančnih institucij. Če govorim o javnem-finančnem skladu, je tudi to edino primerno, ne pa, da imaš dvoje oči, dve pa tako za zraven, toliko da plačo dobivata. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Ugotavljam navzočnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (14 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Amandma ni izglasovan.
Glasovati moramo še o členu. Ugotavljam navzočnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (27 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Tudi člen smo izglasovali.
Prehajamo na razpravo o dveh dopolnilih k 19. členu in členu. Kdo želi besedo? (Ni razpravljavcev.) Dajem na glasovanje prvi amandma k 19. členu. Ugotavljam navzočnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Amandma smo izglasovali.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotavljam navzočnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Glasujmo še o členu v celoti. Ugotavljam navzočnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Tudi člen smo izglasovali.
Razprava je o dopolnilu k 20. členu. Kdo želi besedo? Prosim, gospod Kopač ima besedo.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Rad bi povedal, da je to povezano z amandmajem vlade k 18. členu, ki ni bil izglasovan. Gre za isto problematiko in dva med seboj povezana člena. Zato tudi tu odbor koeksistentno ni podprl tega, če smem govoriti v imenu predlagateljev. Predlagamo, da tudi tega ne podprete. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ni razpravljavcev.) Preidemo na odločanje. Ugotavljam navzočnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (17 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Dopolnilo ni sprejeto.
Glasujmo še o členu. Ugotavljam navzočnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo člen izglasovali.
V razpravi je 22. člen in amandma k temu členu. Kdo želi besedo? (Ni razpravljavcev.) Torej ugotavljam navzočnost in glasujemo. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma izglasovan.
Glasujemo še o členu. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo tudi člen izglasovali.
V razpravi je 33. člen in vloženi amandma. Razpravljavcev ni. Glasujemo o amandmaju. Ugotovimo prisotnost! Morda je bilo tudi tokrat prehitro. Ponovimo navzočnost v dvorani, glasovali bomo o amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma izglasovan.
Glasujemo še o členu. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen izglasovali.
V razpravo dajem dopolnilo k 35. členu in člen. Razpravljavcev ni. Glasujemo. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo dopolnilo izglasovali.
Glasujemo še o členu. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo tudi člen izglasovali.
V razpravi je 36. člen in vloženo dopolnilo. Razpravljavcev ni. Glasujemo. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Glasujemo še o členu. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen izglasovali.
V razpravo dajem dopolnilo k 47. členu in člen. Kdo želi besedo? Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! Ugotavljam navzočnost v dvorani! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Proti? (Nihče.)
V razpravo dajem dopolnilo k 52. členu in člen. Ni razpravljavcev. Ugotavljam navzočnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Glasujemo tudi o členu v celoti. Najprej ugotovimo navzočnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Tudi člen smo izglasovali.
Naslednji je v razpravi 54. člen in štiri dopolnila ter dva amandmaja na amandma, ki jih imate na dodatnih listih. Želi kdo besedo? (Ni razpravljavcev.)
Preidimo na glasovanje. Amandma na amandma imate, poslanske skupine LDS na amandma odbora k prvemu, z dne 24... Torej, smo pri glasovanju. Ugotavljam navzočnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma na amandma smo izglasovali.
Naslednji amandma na amandma - predlagatelj je dr. Franc Zagožen, v imenu poslanske skupine. Ugotavljam navzočnost! K 54. členu. Želite besedo? Ni razprave, ker smo že pri glasovanju. Obrazložitev glasu. Prosim!
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani, zbor! S tem amandmajem na amandma odbora za finance želimo doseči to, kar je predlagala tudi vlada v drugem amandmaju, ki ga pa odbor ne podpira. To je, da se iz zakona o javnih skladih črta sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Argumenti so v obrazložitvi navedeni, zato ne bi vseh ponavljal. Bi pa rad povedal, da sklad deluje po zakonu o zavodih. Bil je ustanovljen z zakonom, torej gre za specifičen sklad. Če se po sprejemu zakona o javnih skladih ne bo smel več imenovati sklad, bo pač potrebna neka sprememba imena, česar pa ni mogoče storiti s prehodnimi določbami tega zakona.
Uveljavitev zakona o javnih skladih bi bila tudi za sklad kmetijskih zemljišč in gozdov posebno problematična zaradi določb, mislim, da v členih 10 do 12, kjer se govori o namenskem premoženju, ki ga je treba ovrednotiti. Sklad sedaj upravlja, gospodari z državnimi zemljišči in gozdovi. Po določbah poglavja o namenskem premoženju bi moral dobiti v last namensko premoženje, in to bi moralo biti ovrednoteno, kar pomeni, da bi bilo treba dejansko oceniti več kot milijon parcel, ki jih je po zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov država dala v upravljanje in razpolaganje skladu. To je neizvedljivo. Če je to neizvedljivo, potem sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ne bi mogel več opravljati nalog, zaradi katerih je bil ustanovljen.
Torej predlagamo, da s tem amandmajem na amandma dosežemo to, kar je želela tudi vlada z naslednjim amandmajem, z drugim amandmajem k 54. členu, ki ga odbor zavrača. Potem je najbrž na vladi, da predlaga dopolnitve, spremembo imena ali eventualno tudi spremembo oblike te ustanove, karkoli je že; sedaj je to javni zavod in to tudi ostaja. Kot javni zavod bi seveda lahko z drugačnim imenom naprej opravljal te iste naloge. Mogoče bi bilo sklad spremeniti tudi v družbo v lasti države, vsekakor pa bi ta zakon najmanj za zelo dolgo dobo onemogočil skladu kmetijskih zemljišč in gozdov izvajanje njegovih osnovnih nalog, če ta amandma ne bo sprejet in če torej sklad ne bo izvzet. Hvala. Glasoval bom torej za amandma, ki ga predlagajo.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala lepa. Glasoval bom proti temu amandmaju in moram reči, da res ne razumem strahov, ki so razvidni v obrazložitvi tega amandmaja.
Predlagatelj amandmaja, ki je tudi pojasnil svoj glas, pravi, da sklad ne bo mogel več delati tega, za kar je ustanovljen. To absolutno ne drži. Sklad razpolaga z zemljišči oziroma parcelami, ki so last Republike Slovenije in imajo značaj kmetijskih površin oziroma gozdov. To bo počel tudi v prihodnje, ker zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, razen v organizacijskih določbah, še vedno velja. Ta zakon ga ne razveljavlja.
Gospod Zagožen pravi, da niso stvari vpisane v register oziroma niso... Govorim o pisni obrazložitvi, če lahko.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: O svoji morate gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Ni razloga za strah pred tem, da bi sklad nenadoma ne mogel upravljati v zemljiško knjigo še nevpisanih parcel. Zato, ker določbe tega zakona pravijo, da se sklad ustanovi z najmanj 15 milijoni tolarjev, toliko za 15 milijonov tolarjev razčiščenih zemljiškoknjižnih stanj zagotovo v tej državi je.
Drugo premoženje pa lahko upravlja v imenu in za račun države, tako kot sedaj počne na podlagi sklepa vlade, ko se sprejema ustanovitveni akt. Hočem reči, da strahovi, da bo sedaj sklad nenadoma nekaj silno drugače posloval in se moral ukvarjati sam s seboj, ne držijo.
Še enkrat pravim. Če sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ni javni sklad, kaj potem je kot sklad. Potem je nejavni sklad. Ne razumem te izjeme, ker potem pa res velja izjema tudi za sklad z dekomisijo za jedrsko elektrarno Krško in ne vem kaj, stanovanjski sklad in ne vem, katerikoli še. Nobene take specifike ni. Še to bi rad rekel. Ko smo pisali zakon za drugo obravnavo, smo poglavje o nepremičninskem skladu napisali na kožo sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. En del zakona je prav posebej zaradi njega napisan. Res je, da sicer zelo prav pride tudi potencialnim skladom stavbnih zemljišč v občinah. Ampak na državni ravni je to poglavje napisano samo za ta sklad. Njemu je posebej prilagojen.
Ko sem s predstavniki sklada govoril, češ, povejte, kaj je narobe, kateri člen vas moti, katera določba, vam povem, da niso znali povedati nič drugega kot to, kar smo potem v amandmaju odbora za finance že upoštevali, ker je prišlo do ene pomote pri sklicu.
Amandma se mi zdi glede na svojo obrazložitev popolnoma neutemeljen in zato mu seveda nasprotujem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Obema kolegoma je bila dana beseda za obrazložitev glasu. Nekoliko sta jo izkoristila in sta ob tej priložnosti razpravljala.
Smo pri glasovanju. Ugotavljam prisotnost! Glasujemo o amandmaju na amandma. Predlagatelj je gospod dr. Franc Zagožen. (61 prisotnih.)
Kdo je za? (28 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Amandma na amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem naprej pod zaporedno številko 3 pa 4, ker sta oba amandmaja na amandma, in sicer odbora za finance in monetarno politiko. Torej glasujemo pod zaporedno številko 3 v vašem pregledu, kar je v bistvu amandma na amandma odbora za finance in monetarno politiko. Ugotavljam navzočnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Amandma na amandma pod zaporedno številko 3 smo izglasovali.
Glasujemo o amandmaju na amandma pod zaporedno številko 4. Ugotavljam navzočnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Tudi ta amandma na amandma smo izglasovali.
Sedaj pa glasujemo o amandmaju, ki je zabeležen pod zaporedno številko 1. Ugotavljam navzočnost in če bo ta amandma sprejet, bo amandma pod zaporedno številko 2 brezpredmeten. (49 prisotnih.) Pod zaporedno številko 1, to je amandma odbora. Pri 54. členu smo.
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Tudi ta amandma smo izglasovali.
Še o členu moramo glasovati. Ugotavljam navzočnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo tudi člen izglasovali.
Prehajamo na člen 55 in amandma k temu členu. Imate še dodatni predlog, in sicer poslanske skupine združene liste k temu členu, amandma. Prosim, kdo želi besedo? Besedo ima gospod Veber.
JANKO VEBER: Lep pozdrav in hvala za besedo. Pri tem amandmaju poslanske skupine združene liste gre za ureditev razmer med skladom kmetijskih zemljišč in med obveznimi javnimi službami, ki jih morajo opravljati na podlagi zakona o stavbnih zemljiščih občine pri gospodarjenju s stavbnimi zemljišči. Dejstvo je, da se srečujemo z izredno velikimi težavami zaradi neurejenih razmer na tem področju, predvsem pa se srečujemo pri razvojnih problemih občin, ki pač enostavno nimajo sredstev za to, da bi komunalno opremljala ta zemljišča in seveda tudi pripravljala prostorske akte. Sklad kmetijskih zemljišč pa potem tako opremljena zemljišča prodaja. Tako prihaja do velike gospodarske škode v občinah, hkrati pa v vseh nacionalnih programih, predvsem pa tudi v stanovanjskem, ugotavljamo, da so občine tiste, ki morajo zagotavljati stavbna zemljišča, da se bo lahko tudi ta pomemben del stanovanjske oskrbe izvajal v skladu s stanovanjskim zakonom, ki določa, da seveda občine prevzamejo največje breme, predvsem pri socialnih in neprofitnih stanovanjih. S tem, ko dobijo občine na razpolago bivša družbena zemljišča, ki so bila v družbeni lasti in so opredeljena v prostorskih planih kot nezazidana stavbna zemljišča, bo to omogočeno. S tem amandmajem seveda želimo ta problem rešiti in uskladiti delovanje posameznih skladov. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Razpravljati želi gospod dr. Franc Zagožen. Beseda je vaša.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Po mojem mnenju je ta amandma brezpredmeten in o njem pravzaprav ne smemo glasovati. Tu se sklepa o zakonu o javnih skladih, posega pa v zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Torej bi morali spreminjati tisti zakon. S tem zakonom ni mogoče na tak način posegati v nek drug zakon. Pri prejšnjem členu je bil tudi izglasovan amandma, po katerem bo sklad kmetijskih zemljišč in gozdov deloval po veljavnem zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in seveda po zakonu o zavodih. To je zdaj povsem drug zakon. Jaz bi prosil predsedujočo, da oceni, po mojem o tem amandmaju ne smemo glasovati. Če bo seveda odločitev državnega zbora drugačna in bo o tem glasoval, potem bom glasoval proti. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. To je res, kar ste dejali, gospod dr. Franc Zagožen, ampak vložen je bil amandma in o amandmaju pač moramo glasovati. Prosim, gospod Čebulj ima še besedo.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, spoštovani kolegi, kolegice! Naša poslanska skupina bo ta amandma podprla, in to iz naslednjih razlogov. V bistvu se ta amandma vsebinsko prenaša v tiste amandmaje, ki sem jih vložil na sam zakon o skladu kmetijskih zemljišč. Mislim, da ni še to dokončno sprejetje današnjega zakona, ker je to druga obravnava, se še lahko v tretjem branju tudi popravi, katerega je pač bil amandma sprejet vaš, gospod Zagožen, in mislim, da ni predmet, ki ni predmet tega zakona, zato mislim, da je prav, da gre tudi na glasovanje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod Veber še želi besedo.
JANKO VEBER: Hvala. Imam repliko na gospoda Zagožna. Povsem na enak način, kot je zakon o skladu kmetijskih zemljišč posegal v zakon o stavbnih zemljiščih, seveda lahko tudi s tem zakonom uredimo in urejamo pravzaprav to, kar osnovni zakoni predvidevajo. Namreč, sklad o kmetijskih zemljiščih je spremenil nezazidana stavbna zemljišča, ki so opredeljena po zakonu o stavbnih zemljiščih kot nezazidana stavbna zemljišča, v kmetijska zemljišča. Torej je posegel neposredno v drug zakon.
Seveda tudi zakon o javnih skladih ima pa ravno ta namen, da uskladi stanje med posameznimi javnimi skladi. In naš amandma ureja to stanje tako, da bo skladnost zakona o stavbnih zemljiščih seveda dosežena in tudi namen tega zakona o stavbnih zemljiščih dosežen s tem amandmajem. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod dr. Franc Zagožen ima besedo.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Seveda takih vzporednic ni mogoče potegniti. Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov je pač urejal gospodarjenje z zemljišči. S spremembo zakona je to mogoče tudi spremeniti, ampak ne s tem zakonom.
Jaz bi želel, da se tu izjasnite. Kolikor sem obveščen, je bilo mnenje sekretariata za zakonodajo, da ta amandma ne sodi v ta zakon. Jaz stvar tudi tako vidim, sicer bi lahko s tem zakonom urejali še katero koli določbo v katerem koli drugem zakonu, recimo, za primer, Triglavski narodni park je ustanovljen z zakonom kot javni zavod, gospodari z nepremičninami itn. Nekateri drugi ali pa tudi bi lahko s takim zakonom posegali v družbe itn. To se prav gotovo ne more zgoditi. Skratka, jaz mislim, da bomo ravnali v nasprotju s poslovnikom, če bomo glasovali o tem amandmaju. To je stvar, ki jo je mogoče urejati z zakonom o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov in njegovimi spremembami. Ta je tudi v proceduri.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima še gospod Veber.
JANKO VEBER: Replika na gospoda Zagožna in kot dokaz, da ne razlaga pravilno zakona o skladu kmetijskih zemljišč. Namreč, v 14. členu tega zakona je zapisano, da za kmetijska zemljišča in gozdove po 74. členu zakona o zadrugah in 5. členu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in po tem členu se štejejo tudi nezazidana stavbna zemljišča. Torej, preoblikuje nezazidana stavbna zemljišča v kmetijska in je sklad kmetijskih zemljišč, zakon o skladu, posegel v drugo področje.
Danes rešujemo ta problem na ta način, da se te razmere uredijo in da bodo vsi skladi pač poslovali za namen, za katerega je bil tudi ustanovljen. Zakon o skladu kmetijskih zemljišč pa gotovo ni bil za to pripravljen, da bi gospodaril s stavbnimi zemljišči. To ni namen.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Prosim, gospod Tomažič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo, gospa predsedujoča. Sekretariat je na zasedanju matičnega delovnega telesa jasno povedal, da ta amandma ne sodi v ta zakon, ker zakon govori o krovnih - zakon za javne sklade, ta se pa dotika dotičnega javnega sklada. Ker smo sklad kmetijskih zemljišč izločili iz tega zakona, ta amandma še manj sodi v ta zakon, ker je brezpredmeten. Prosil bi, naj tu sekretariat za zakonodajo poda svoje mnenje. Mislim, da o tem amandmaju ne moremo glasovati.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Skratka, želela bi pojasniti, da o vsebinski brezpredmetnosti sama ne morem odločati, zato je pa predlog dan v pregled, na seznam, in o tem amandmaju bo treba glasovati. Zbor bo o tem odločal. Razprava je pa argument pri tem odločanju, da se bomo pač skupaj odločili. Prosim, gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Mislim, gospod Mozetič, da je treba lokalne skupnosti podpreti. Verjetno so sestavni del naše države - to kot kratek klic. Poglejte, čudim se nečemu, da vsekakor ne dobimo v tretjo obravnavo in sprejem zakona o skladu kmetijskih zemljišč, ker sem prepričan, da bi to že zdavnaj lahko rešili. Sedaj se nam odpira taka možnost, ko lahko lokalnim skupnostim zagotovimo, da dobijo nazaj tista zemljišča, ki so bila leta 1993 odvzeta, nacionalizirana, s čimer se je ponovno zgodila krivica. To se pravi, gospod Zagožen in gospod Branko Tomažič, da sklad kmetijskih zemljišč lahko stavbna zemljišča prodaja kot stavbna zemljišča po 50, 60 ali več mark za kvadratni meter. Če bi sklad kmetijskih zemljišč se res obnašal kot sklad kmetijskih zemljišč, potem smo tudi župani ali občine pripravljene po 3 marke ali 300 tolarjev, da ne bomo govorili o markah, odkupiti ta zemljišča nazaj, če menite, da ta sklad kmetijskih zemljišč drugače ne more funkcionirati. Če je to res tista teža, da bi s temi sredstvi ne nazadnje sklad okrnili, če bi jim ta zemljišča vzeli - ja, ampak ne po 50, 60 mark, s katerimi jim damo možnost pri urejanju planskih prostorskih dokumentov in drugih aktov, ki jih potrebujemo za to, da ta zemljišča oni lahko uveljavljajo po taki ceni. Ta polemika se vodi že skoraj tri leta v tem parlamentu, pa še nikdar nismo prišli do konca.
Spoštovani poslanci, tisti, ki dejansko razumete ta problem občin, kjer so ne nazadnje tudi ta zemljišča del tistega, kjer je potencialno možno na teh zemljiščih razvijati razvoj turizma ali katerekoli druge dejavnosti. Tu gre enostavno za politiko tega dela, ki v bistvu zavira normalen pregled občin, kjer se ponekod sklad kmetijskih zemljišč tako obnaša, da ne veš, ali je od sklada ali je od občinskega ali ne vem od koga. Tudi to se dogaja.
Mislim, da ta amandma ne sme tu doživeti na semaforju rdečo luč, ampak naj bo to zelena. Dajmo enkrat to res lokalnim skupnostim omogočiti.
Še to naj povem. Pri obravnavi za drugo obravnavo zakona o skladu kmetijskih zemljišč, kjer sem s pozivom vseh občin, takrat jih je bilo 147, nazaj dobil 120 pozitivnih mnenj županov, ki so tudi iz ljudske stranke. To naj vas spomnim, gospodje in gospa poslanka iz ljudske stranke. Tudi vaši župani so na strani tega amandmaja ali amandmaja, ki sem ga vložil v sam zakon spremembe sklada kmetijskih zemljišč.
Še enkrat, nehajmo tu polemizirati in dajmo popraviti krivico, če tako rečem, ker je bila takrat taka politika v državi, da se zajezi nek odliv državnega premoženja, ki je bil nekje pod kontrolo. Sedaj ga pa počasi vrnimo. To je bil tudi, če se ne motim, takratni dogovor Demosa, da se bo ta zadeva enkrat vrnila nazaj lokalnim skupnostim, takratne vlade. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? Prosim, gospod dr. Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: To, kar pravi gospod Čebulj, je lahko vse točno. Samo v zakonu o skladu kmetijskih zemljišč je to treba urediti, ne pa s tem zakonom. To je nedovoljeno poseganje v materijo nekega drugega zakona.
Spremembe zakona o skladu kmetijskih zemljišč so v postopku.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? Besedo ima gospod Bajc. Repliko na gospoda Čebulja.
JOSIP BAJC: Hvala gospa podpredsednica. Lep pozdrav vsem skupaj. Glede na to, da sem bil kot član poslanske skupine Slovenske ljudske stranke dvakrat izzvan. Tudi jaz podpiram to rešitev in tudi podpiram amandma gospoda Čebulja, ampak ne pri tem zakonu.
Pri zakonu o skladi kmetijskih zemljišč in gozdov, gospod Čebulj ste vi vložili amandma, da se zemljišča, ki so s prostorskimi in srednjeročnimi, dolgoročnimi plani opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča, da postanejo last lokalnih skupnosti. Še enkrat tukaj pozivam, proceduralno, če ta možnost obstoji, da sekretariata reče, ali ta določba tega amandmaja sodi v ta zakon. Če sodi, bom jaz z dvema rokama pritisnil sivo tipko, da bom podprl amandma kolega Vebra. Če bo sekretariat rekel, da ta določba materialno ne sodi v ta zakon, takrat bom glasoval, žal, proti interesu, ki bi s tem mogoče na nezakonit način lahko uredile lokalne skupnosti.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Dve repliki. Gospod Čebulj, nato gospod Veber.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Gospod Bajc! Ste v koaliciji, ste v vladi in jaz bi pričakoval na osnovi vašega izvajanja, da bi se ta zakon, ki je prehitel zakon o skladu kmetijskih zemljišč, moral že zdavnaj obravnavati. Tukaj na vas javno apeliram, da pospešite in predlagam, da se ta zakon pa se umakne toliko časa, da se najprej obravnava sklad kmetijskih zemljišč in potem bomo videli gospoda Bajca, če bo res z obema rokama, pač na eno natipkal, eno pa z eno, ne vem kam. Gospod Bajc,
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa.
FRANC ČEBULJ: žal, to bi jaz vam verjel, tako vam pa ne morem verjeti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim. V razpravi pač bodo dobili besedo vsi, ki so želeli. Lepo prosim. Repliko je še želel gospod Veber. Lepo prosim. V razpravi lahko sodeluje tudi sekretariat.
JANKO VEBER: Imam repliko na gospoda Bajca.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim, repliko ima gospod Veber.
JANKO VEBER: Pa mislim, da bo ta replika tudi pojasnila to, kar se je dejansko tudi zgodilo in kaj je sekretariat izjavljal. Sekretariat je pri obravnavi tega amandmaja na odboru za finance samo menil, da bi bilo primerneje, če bi se ta problem rešil pri zakonu o spremembi zakona o skladu kmetijskih zemljišč. Primerneje bi bilo tam. Se strinjam tudi jaz s tem, vendar dejstvo je, da zakon o spremembi zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ne gre v proceduro ravno zaradi tega, ker je z veliko večino parlament sprejel to spremembo, da se nezazidana stavbna zemljišča vračajo občinam. Zaradi tega ta zakon ne gre v tretjo obravnavo in seveda tudi ni pričakovati, da bi do tretje obravnave prišlo.
Rešitev, da seveda rešimo to zagato, je danes pred nami.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Želi še kdo besedo? Zaključujem razpravo. Ni več razpravljavcev in preidimo na glasovanje. Na glasovanje dajem prvi amandma k 55. členu. Ugotavljam navzočnost! Ugotavljamo navzočnost! Predlagatelj je vlada. (58 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Jaz bi še enkrat dala naslednje pojasnilo, da kot predsedujoča po poslovniku nimam pravice, da odločim o vsebinski brezpredmetnosti amandmaja in zato sem tudi predhodni amandma dala na glasovanje oziroma sedaj dajem tudi poslanske skupine, in sicer k 55. členu, poslanske skupine združene liste. Ugotavljam navzočnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je tudi ta amandma sprejet.
Glasovati moramo še o členu. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da smo tudi člen izglasovali.
V razpravo dajem še dve dopolnili k 58. členu in člen. Želi kdo besedo? Ni razpravljavcev, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za prvo dopolnilo? (31 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je sprejeto.
Na glasovanje dajem še drugo dopolnilo. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo tudi to sprejeli.
Sedaj moramo glasovati še o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen izglasovali.
Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Prehitro. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati in glasovati moramo še o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati? Ni razpravljavcev, prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
V razpravo dajem še naslednji predlog sklepa, in sicer: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravijo predlagatelji predloga zakona, skupina poslancev s prvopodpisanim mag. Janezom Kopačem." Želi v zvezi s predlaganim sklepom kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotavljam torej navzočnost in glasujemo o predlaganem sklepu. Navzočnost! Tudi tokrat... Ja, še enkrat ugotavljam navzočnost. Veliko nas je v dvorani. (53 prisotnih.) Morda še več.
Kdo je za predlagani sklep? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 30. točko dnevnega reda. Proceduralno? Gospod Kopač, ima besedo.
MAG. JANEZ KOPAČ: Se opravičujem. Mislim, da je odbor predlagal sklep, da se tretja obravnava opravi v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika, kar pomeni, da ni treba čakati na tistih 45 dni po vložitvi. Če ga pa slučajno ni ali pa je izpadel iz poročila, potem pa jaz predlagam, čeprav ste formalno že rekli, da zaključujete točko. Skratka, prosil bi za tak sklep. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Ali morda kdo nasprotuje, da ponovno odpremo predhodno točko dnevnega reda in da še o tem predlogu pač glasujemo? Nasprotujete? Moram pa dati pojasnilo, da odbor tega ni predlagal. Torej, hvala lepa.
Smo pri 30. TOČKI DNEVNEGA REDA. Proceduralno.
JOŽE AVŠIČ: Gospa predsedujoča, mislim, da bi morali preiti na 28. in potem 29. točko dnevnega reda in šele potem 30., če se držimo dnevnega reda in pa seveda napovedi, da bomo šli po vrsti naprej. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Na začetku je bilo napovedano, da bo zbor nadaljeval z 30. točko, nato s 34. in 36. točko in po vrstnem redu dalje.
Smo pri 30. TOČKI DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOJNIH VETERANIH. Predlog zakona... Spet proceduralno? Prosim! Na začetku...
JOŽE AVŠIČ: Večina kolegov ne ve o taki napovedi in želi proceduralno, da gresta 28. in potem 29. točka na dnevni red.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Jaz bi dala še enkrat naslednje pojasnilo: v četrtek ob zaključku seje in danes na začetku seje je bil dan predlog oziroma je bilo posredovano, kako bo državni zbor danes delal. Če še enkrat povem v informacijo, ki je bila posredovana na začetku, bo zbor nato obravnaval 30. točko, torej po 12. točki, nato 34. in 36. točko ter nato po vrstnem redu dalje. Seveda, lahko se tudi drugače odločimo, ampak potem bo treba prekiniti, kajti predstavnikov vlade sedaj tu nimamo. Prosim, gospod Anderlič ima besedo.
ANTON ANDERLIČ: Bodo pač prišli, kaj? Glede na to, da ste samoiniciativno in na lastno pest, torej popolnoma samovoljno napovedali te točke dnevnega reda - sedaj sicer govorite glasno, odkar je bilo treba zagotoviti, da nismo ponavljali desetkrat glasovanja - na začetku ste nekaj momljali in tudi nered je bil v dvorani, tako da nismo mogli slišati, katere točke so bile navedene. Ampak: glede na to, da se stalno zavzemate vsi v dvorani, da delamo po dnevnem redu, ne vidim prav nobenega razloga, da ne bi delali po dnevnem redu tudi danes, in kljub temu da ste vi to napovedali, predlagam, da proceduralno glasujemo o tem predlogu, da gremo po dnevnem redu naprej. Z lahkoto pa boste lahko zagotovili tu predstavnike vlade v petih, desetih minutah.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Torej, gospod Anderlič je dal proceduralni predlog, da nadaljujemo z 28. točko dnevnega reda, in ta njegov predlog dajem tudi na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (40 prisotnih.) Premalo nas je. Ponovno ugotovimo prisotnost! (37 prisotnih.) Tudi tokrat premalo.
Nadaljevali bomo čez deset minut, ob 16.33 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 16.23 uri in se je nadaljevala ob 16.35 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Tretjič ugotavljam navzočnost v dvorani. Smo pri glasovanju o proceduralnem predlogu, ki ga je dal gospod Anderlič. Ugotavljam prisotnost v dvorani! (68 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog, ki je bil podan s strani gospoda Anderliča.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Med glasovanjem jemljem odmor, uro in pol.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Smo v toku glasovanja.
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog gospoda Anderliča sprejet.
Proceduralno, gospod Zagožen. Gospod Zagožen ima proceduralni predlog.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Protestiram. Predno je bilo glasovanje, sem jaz zahteval odmor. Prvič je bil kršen poslovnik, da poslanska skupina ni dobila odmora. Tega glasovanja ne priznavam za veljavnega.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Procedura je bila sledeča: bili smo v toku glasovanja, ker v drugem ugotavljanju prisotnosti nismo bili sklepčni oziroma ni bilo dovolj poslancev, sem prekinila sejo za 10 minut in smo nadaljevali z glasovanje o proceduralnem predlogu, ki ga je dal gospod Anderlič.
Proceduralno, gospod Hvalica, potem gospod Zagožen.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Ne vem, če ste opazili ali niste, jaz sem takrat, ko je bilo glasovanje, pravkar vstopil v dvorano. Mislil sem, da se prijavljam, sem pa pritisnil - baje, da sem glasoval "za". Zdaj glejte, jaz karkoli že nisem siguren. Sedaj gredo po izpisek. Če sem glasoval "za", vas prosim - in to pomeni, da sem pogrešil, ker sem pravkar vstopil v dvorano. Imel sem namreč en obisk zunaj, v avli. Če se izkaže, da je na izpisku moj glas "za", potem prosim za ponovitev glasovanja. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Torej počakamo ta vaš izpisek, gospod Hvalica. Izpisek prihaja. Samo trenutek, takoj bo tu izpisek, da preverimo. Očitno je predlog, ki ga je posredoval gospod poslanec, kolega Hvalica. Prosim, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Natančno tako je, kot sem rekel, gospa predsednica. Tu se vidi, da se nisem prijavil k navzočnosti, ampak ker sem mislil, da se prijavljam k navzočnosti, sem glasoval "za". To se vidi iz izpiska, zato prosim za ponovitev.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, bomo ponovili. Na glasovanje dajem ta predlog, ki ga je posredoval gospod Hvalica, da se ponovi glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za ponovitev glasovanja? (55 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je proceduralni predlog sprejet.
Ponovno dajem na glasovanje proceduralni predlog, ki je bil posredovan. Gospod Zagožen. (Nemir v dvorani!) Gospod Zagožen, mislim, da zdaj ne morete imeti besede. Smo pred glasovanjem o proceduralnem predlogu, ki ga je posredoval gospod Anderlič.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Jaz protestiram zaradi postopka prej.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Zdaj smo spet pri glasovanju o proceduralnem predlogu.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Prej mi niste dovolili proceduralno.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Zdaj smo pri glasovanju.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Ne, jaz se bom pritožil in bo zadevo obravnavala komisija za poslovnik.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: No, zdaj sem tako odločila in glasujemo o tem predlogu. Ugotovimo prisotnost!
DR. FRANC ZAGOŽEN: (V odhajanju.) Torej se ne prijaviti k navzočnosti, ker se krši poslovnik!
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Poteka po proceduri! Ugotovimo prisotnost! Glasujemo o predlogu gospoda Anderliča, da preidemo na 28. točko dnevnega reda. Ugotovimo prisotnost! (37 prisotnih.) Ponovimo! Ugotovimo prisotnost drugič! (42 prisotnih.) Nadaljujemo čez 10 minut.
(Seja je bila prekinjena ob 16.42 uri in se je nadaljevala ob 17.02 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim, da nadaljujemo s prekinjeno sejo državnega zbora. Ugotovila bi še sklepčnost najprej v dvorani! (68 prisotnih.)
Zbor je sklepčen in lahko nadaljuje z delom.
Gospod Anderlič želi besedo. (Nemir v dvorani.) Prosim za tišino. Besedo ima gospod Anderlič. In mir v dvorani. Kolegi poslanci prosim, da se umirite.
ANTON ANDERLIČ: Glede na, očitno, očitno sem se zmotil takrat ko sem glasoval za to, da se ponovno glasuje o predlogu, ki ga je dal gospod Hvalica, ker se je prej zmotil. Jaz sem se pa potem zmotil, ko sem glasoval za njegov predlog. Ampak zato imam zdaj tudi verjetno pravico, da ...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod Anderlič ima besedo, kolegi poslanci.
ANTON ANDERLIČ: Glede na to, da nisem za to, da se zapleta v državnem zboru, ampak nasprotno, ker očitno je nekaj ultimativnega v zraku, predlagam, da nadaljujemo s 30. točko dnevnega reda in da, ko jo končamo, gremo na 28. in 29. ter po dnevnem redu naprej, tako kot je bilo predvideno. In to je moj proceduralni predlog.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Anderlič. Torej nadaljujemo z... Aha, torej bomo tudi to vaš predlog dali na glasovanje. Prosim, gospod Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Ne kaže drugače, čeprav gospod Anderlič pravi, da bi rad čas prihranil, očitno noče, da bi danes delali tisto, kar bi lahko delali, zato jemljem pač odmor. To, kar sem prej zahteval.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Torej poslanska skupina Slovenske ljudske stranke zahteva uro odmora. Nadaljujemo jutri ob 14. uri. Hvala lepa in prijeten večer.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 30.11.1999 OB 17.06 URI.)