Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik zbora. Seja se je pričela ob 14.07 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, gospe in gospodje! Pričenjam 9. sejo Državnega zbora Republike Slovenije. Sklical sem jo na podlagi 49. člena poslovnika državnega zbora.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Janez Kramberger, Janez Per, Benjamin Henigman, Zmago Jelinčič, Peter Hrastelj, Ivan Božič od 16.30 ure dalje in gospod Vili Trofenik.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Ugotavljamo navzočnost. (57 poslank in poslancev.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil tudi predstavnike Vlade Republike Slovenije, ki jih vse prav lepo pozdravljam!
Prehajamo na SPREJEM ZAPISNIKOV 7. SEJE TER 19. IN 20. IZREDNE SEJE DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE. Vsi zapisniki so na vpogled v računalniški mreži. Ali kdo od poslancev in poslank zahteva spremembo ali dopolnitev oziroma ima kakšno drugo pripombo k zapisnikom? (Nima.)
Ker na zapisnik 7. seje državnega zbora ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za sprejem zapisnika 7. seje državnega zbora? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zapisnik 7. seje državnega zbora sprejet.
Ker na zapisnik 19. izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu tega zapisnika. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za zapisnik 19. izredne seje državnega zbora? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 19. izredne seje državnega zbora sprejet.
Ker na zapisnik 20. izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za zapisnik 20. izredne seje državnega zbora? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 20. izredne seje državnega zbora sprejet.
Kolegice in kolegi, prehajamo na določitev dnevnega reda 9. seje državnega zbora. Predlog ste prejeli s sklicem 12. maja letos. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena poslovnika državnega zbora. Najprej odločamo o predlogih, da se posamezne zadeve umakne z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in v zvezi s predlagano razširitvijo tudi po potrebi o skrajšanju rokov, na koncu pa o predlogih za hitri oziroma skrajšani postopek.
Torej, prehajamo na predloge za umik. Prejeli smo predlog Vlade Republike Slovenije, da se umakne 9. točka, to je predlog zakona o ratifikaciji evropske konvencije o čezmejni televiziji, z dnevnega reda 9. seje Državnega zbora Republike Slovenije. Želi predstavnik predlagatelja besedo? Prosim, gospod Toš.
PETER TOŠ: Hvala, gospod predsednik. Minister je na poti; zaradi nekaterih mednarodnih obveznosti žal še ni uspel priti. Zato prosim, da sprejmete moje pojasnilo namesto njega. Razlogi za umik te točke z dnevnega reda so naslednji:
Konvencija Sveta Evrope o čezmejni televiziji namreč ni v celoti usklajena z direktivo Evropske unije, ki ureja to področje in je bila sprejeta leta 1989 ter spremenjena leta 1997. Na to je bila Slovenija posebej opozorjena na pregledu usklajenosti zakonodaje, screeningu v Bruslju 11. maja 1998. Ministrstvo za kulturo je po sklepu in delovnem načrtu Vlade Republike Slovenije zadolženo za pripravo sprememb zakona o Radioteleviziji Slovenije in zakona o javnih glasilih v okviru harmonizacije zakonodaje Republike Slovenije s pravnimi predpisi Evropske unije.
V primeru ratifikacije konvencije o čezmejni televiziji, bi se le ta na ozemlju republike Slovenije uporabljala neposredno in zato zaradi primata mednarodnega prava ne bi bilo mogoče predložiti v postopek predloga sprememb obeh zakonov, k čemur ministrstvo za kulturo zavezuje državni program za prevzem pravnega reda Evropske unije.
Hkrati v Svetu Evrope tečejo priprave za spremembo konvencije o čezmejni televiziji, ki bodo odpravile neskladja med direktivo Evropske unije in konvencijo Sveta Evrope. Predlog sprememb in dopolnitev konvencije bo obravnavan na zasedanju odbora ministrov Sveta Evrope junija 1998 in bodo s tem odprte za sprejem držav članicam Sveta Evrope.
Glede na izrecno opozorilo Evropske unije o koliziji med obema dokumentoma in zahtevo, da države kandidatke v predpristopnem obdobju ne sprejemajo nikakršnih novih mednarodnih obveznosti, ki bi jim preprečevale prevzem pravnega reda Evropske unije, bi ratifikacija konvencije v tem trenutku predstavljala neupoštevanje stališč Evropske unije.
Umik iz dnevnega reda te seje je torej le začasne narave. V skladu s predvidenim postopkom sprejemanja sprememb konvencije v Svetu Evrope je možno pričakovati, da bi državni zbor do konca leta že lahko obravnaval predlog zakona o ratifikaciji spremenjene konvencije, ki pa bo v celoti usklajena z direktivo Evropske unije.
Prosim cenjeni zbor, da to pojasnilo sprejme. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Tošu. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ker ni razprave tudi predlagatelju umika ni potrebno, da dodatno obrazloži svoj predlog.
Na glasovanje dajem predlog, da se umakne 9. točka iz dnevnega reda 9. seje, to je predlog zakona o ratifikaciji Evropske konvencije o čezmejni televiziji. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za predlog za umik 9. točke iz dnevnega reda? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je državni zbor umaknil 9. točko z dnevnega reda.
Obveščen sem, da bo tudi poslanec gospod Božič predlagal umik, prosim.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa gospod predsednik. Torej v imenu predlagateljev predloga zakona o oprostitvi davčnih in carinskih dajatev od sredstev namenjenih odpravi posledic potresa aprila 1998, hitri postopek EPA 4782, prosim za umik, ker je vlada naše predloge vgradila v zakon o odpravi posledic potresa in spodbujanja razvoja v gornjem Posočju.
Pri tem se tudi vladi posebno pa ministrstvu za okolje in prostor zahvaljujem. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Katera točka dnevnega reda je to gospod Božič? Torej gospod Božič predlaga umik 31. točke dnevnega reda, to je predlog zakona o oprostitvi davčnih in carinskih dajatev od sredstev namenjenih odpravi posledic potresa, aprila 1998. Želi predstavnik matičnega delovnega telesa besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog, da se umakne z 9. seje, 31. točka dnevnega reda iz zakonodajnega postopka in dnevnega reda skupaj. Gospod Božič, mislim da je jasno? Iz dnevnega reda in iz zakonodajnega postopka? S tem ste omogočili, da lahko danes razpravljamo o uvrstitvi vladnega predloga. Hvala lepa.
Kdo je za tak predlog? (67 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog gospoda Božiča več kot soglasno sprejet.
Ali je še kakšen predlog za umik? Ni predlogov za umik.
Prehajamo na razširitve. Vlada Republike Slovenije predlaga, da se dnevni red 9. seje razširi s predlogom zakona o popotresni obnovi in spodbujanju razvoja v Posočju. V skladu z določbami našega poslovnika ima ta predlog vse pogoje, da se lahko danes o njem tudi odločamo. Želi besedo predstavnik vlade? Prosim, gospod minister dr. Pavel Gantar.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Spoštovane poslanke, poslanci! Katastrofalni potres, ki je prizadel Posočje pa tudi del Gorenjske, zahteva seveda hitro reakcijo in vzpostavitev ukrepov popotresne obnove in razvojnih vzpodbud. Po usklajevanju smo ta zakon pripravili, ga predložili v obravnavo in prosim, da ga uvrstite na dnevni red in tudi potem pozneje v hitri postopek. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu ministru. Želi besedo predstavnik matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem predlog vlade, da se dnevni red 9. seje državnega zbora razširi s točko, ki se imenuje predlog zakona o popotresni obnovi in spodbujanju razvoja v Posočju - hitri postopek. Ugotovimo prisotnost! (75 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (71 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanje dajem predlog, da se omenjeni zakon sprejme po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (74 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (65 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Omenjena točka dnevnega reda se bo obravnavala kot 31.a točka dnevnega reda, to pa seveda ne pomeni določitev, v katerem dnevu v tej seji bo ta točka obravnavana. Vsekakor se bomo o tem dogovorili in bomo tudi obveščeni.
Dovolite mi, da sam predlagam širitev dnevnega reda 9. seje s predlogom, dodatno točko dnevnega reda, da se obravnava sklep mandatno-imunitetne komisije, ki je glede obvestila okrožnega sodišča v Kranju v zvezi z vloženo zasebno tožbo zoper poslanca državnega zbora sprejela naslednji sklep. Državni zbor Republike Slovenije na podlagi tretjega odstavka 83. člena ustave Republike Slovenije ter drugega in tretjega odstavka 22. člena zakona o poslancih v zvezi z obvestilom okrožnega sodišča v Kranju, v zvezi z vloženo zasebno tožbo zasebnega tožilca Petra Smuka zoper poslanca državnega zbora, gospoda Pavla Ruparja, zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po členu 171/321 Kazenskega zakonika Republike Slovenije prizna imuniteto poslanca državnega zbora Republike Slovenije, gospodu Pavlu Ruparju, in ne dovoli vodenje kazenskega postopka. Svoj predlog utemeljujem tudi s tem, da bomo v celoti zagotovili določbo 22. člena zakona, kajti o poslancih, ki pač govori tudi o posebnih rokih, do kdaj mora o zahtevi pristojnega državnega organa na predlog mandatno-imunitetne komisije odločati državni zbor, to je v 30-ih dneh od dneva vložitve zahteve. Želi o tem predlogu predstavnik, poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog, da 9. sejo državnega zbora razširimo s poročilom mandatno-imunitetne komisije glede obvestila okrožnega sodišča v Kranju v zvezi z vloženo osebno tožbo zoper poslanca državnega zbora. Ugotovimo prisotnost!(73 prisotnih.)
Kdo je za to razširitev dnevnega reda? (65 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je bila razširitev sprejeta.
V pregledu dnevnega reda, dokončnem pregledu vam bomo točno posredovali pod katero točko dnevnega reda bo ta točka tudi obravnavana.
Kolegice in kolegi! Ali je še kakšen predlog za razširitev dnevnega reda? Prosim, gospod Moge.
RUDOLF MOGE: Predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Branko Janc, Miran Jerič in moja malenkost predlagamo, da se na 9. sejo državnega zbora uvrsti predlog zakona o odpisu odloženih davkov in prispevkov ter da ga državni zbor sprejme po hitrem postopku. Kratka obrazložitev je sledeča. Državni zbor je leta 1993 in 1994 sprejel zakon o poravnavanju odloženih davkov in prispevkov za podjetja, ki so svoj kapital prenesla na sklad Republike Slovenije za razvoj ter podjetij, ki so jim bili odloženi davki in prispevki na podlagi sklepa vlade z dne 24.9.1992. Nad številnimi podjetji, katerim so bili v skladu z zakonom oziroma sklepom vlade odloženi davki in prispevki, so bili uvedeni stečajni postopki, za večino ostalih podjetij pa zaradi motenj v poslovanju velja, da le-ta niso sposobna izpolniti odloženih obveznosti skupaj z zamudnimi obrestmi. Pri poslovanju določenih podjetij ugotavljamo, da se gospodarsko stanje ni izboljšalo, v nekaterih podjetjih je stanje bistveno slabše in jim grozi stečaj, število zaposlenih se je v nekaj letih zmanjšalo za trikrat, tako da bi morali preostali zaposleni nositi vse breme preteklosti. Breme odloženih davkov in prispevkov bi bistveno vplivalo na poslabšanje gospodarskega položaja v podjetjih, kar bi ogrozilo še do sedaj zaposlene delavce.
Predlagatelji smo mnenja, da je predlagan zakon z namenom, prvič, da se preprečijo nekateri stečaji, in drugič, da se ohranijo delovna mesta, nujno uvrstiti na izredno sejo državnega zbora ter da ga državni zbor sprejme po hitrem postopku.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Moge. Podoben predlog je bil dan tudi na prejšnji seji, na seji kolegija. Nihče od prisotnih članov ni predlagal razširitve za sklic 9. redne seje. Predlagam, da je ta zakon zanesljivo uvrščen na junijsko sejo, danes pa žal ni poslovniških možnosti. Po sklicu seje niso nastali razlogi za širitev dnevnega reda.
Je še kakšen predlog za širitev dnevnega reda? Če ni, potem prehajamo na odločanje o hitrih postopkih. Skupina poslancev s prvopodpisanim Miroslavom Mozetičem je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi predstavnik predlagatelja predloga zakona besedo? Prosim, gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Spomnil vas bom samo na to, da je ta zakon v proceduri že približno, če se ne motim, dve leti. Tako, da hitrost postopka je relativna zadeva v tem parlamentu. Kljub vsemu pa prosim, da podprete hitri postopek.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Mozetiču. Želi besedo predstavnik sekretariata? Predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (41 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Poslanca Vili Trofenik in Aurelio Juri sta v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin in predlagata zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo predlog podpira. Želi predstavnik predlagateljev predloga zakona besedo? Ne vidim nobenega od predstavnikov predlagateljev. Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa, ki je lahko tukaj ista oseba? Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog, da se predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin sprejme po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (46 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo železniške proge na smeri Puconci-Hodoš državna meja in z dograditvijo drugega tira železniške proge Koper-Divača, in predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo predlog podpira.
Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin?
Ker ni razprave, dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčni službi in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo predlog podpira. Želi besedo predstavnik vlade? Poročevalec matičnega delovnega telesa? Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? Razprave ni. Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in doponitvah zakona o prevozih v cestnem prometu. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo predlog podpira. Želi besedo predstavnik vlade? Poročevalec matičnega delovnega telesa? Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? Prosim, gospod Mozetič, predstavnik poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. No, v končni fazi bom ta predlog podprl, vendar hočem povedati tisto, kar ne drži v zvezi s tem predlogom.
Prvič, sploh ne drži, da so nastopile - no, prvič je tako: najprej je vlada vložila predlog te spremembe po skrajšanem postopku. Sekretariat ji je jasno povedal, da niso podani razlogi za skrajšani postopek. Nič se ni zgodilo, kar v 201. členu piše, od tega dogodka, razen sinočne oziroma včerajšnji štrajk kamionistov, ki bi opravičeval hitri postopek. Vendar predlog vlade je bil pred tem štrajkom, tako da s tega vidika ni nobenih razlogov za hitri postopek, razen ta, da je vlada ugotovila, da je posredovala slab predlog, nepopoln predlog in da smo ji potem oziroma, da ji je bilo potem povedano v parlamentu, ker je predlog vložen po skrajšanem postopku, se ga ne da več popravljati, se lahko razpravlja in dela samo v tistem delu, ki je bil vložen. Zato absolutno ne drži to, kar je vlada napisala v svoji obrazložitvi, da so nastopile nove spremenjene okoliščine po 201. členu, ni bilo ne potresa, ne povodnji, ne poplave, razen štrajka, ki se je pa zgodil po vladinem pismu, in absolutno ne drži to, da bi bila ta sprememba iz skrajšanega v hitri postopek potrebna zaradi tega, ker je odbor za infrastrukturo dal v tisti prvi fazi podporo obvezni razlagi 14. člena tega zakona, ki sem jo jaz predlagal. In da bi zaradi te obvezne razlage, če bi bila sprejeta, postopek pa itak vemo, da je dvostopenjski, bi prišlo do pravne praznine. Obvezna razlaga je ravno zato, da se ukinejo pravne praznine. S to obvezno razlago bi se do neke meje ukinila ena pravna praznina.
Torej vse to, kar je vlada napisala, predvsem pa to, da se hoče sklicevati na parlament in na posameznega poslanca, poslansko skupino, da je z nekim svojim aktom omogočila oziroma povzročila, da mora zdaj skrajšani postopek spreminjati v hitri postopek, to so čiste laži. Vlada je naredila napako, vlada ne pozna poslovnika parlamenta, ne pozna očitno dobro problemov, ki so na področju transporta in na področju prevozov in zato je pač prepozno ugotovila, da bi morala poslati boljši zakon, temeljitejši, tudi po hitrem postopku zaradi mene, ker da ga lahko tudi sama popravlja, ker tudi vlada ne more z amandmaji popravljati svojih napak, kar zelo pogosto dela v tem parlamentu. In proti temu delu in zato sem se oglasil, proti tej obrazložitvi, ki jo je vlada predlagala, prvič, protestiram, je neresnična in tudi razlogov ni za hitri postopek, vendar ga bom podprl. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Mozetič. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Želi predstavnik vlade dodatno obrazložiti svoj predlog? Na glasovanje dajem torej predlog za sprejem zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu po hitrem postopku na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je bil predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic plazenja tal in odpravo posledic pozebe suše in neurja v letu 1997 in predlaga, da ga državni zbor sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira. Želi predstavnik vlade besedo? Poročevalec matičnega delovnega telesa? Sekretariat? Predstavniki poslanskih skupin?
Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, delniške družbe iz naslova posojil, najetih za financiranje gradnje železniške proge v smeri Puconci-Hodoš-državna meja. Predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? Poročevalec matičnega delovnega telesa? Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? Ker ni razprave, dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na skrajšane postopke. Poslanec Leon Gostiša je v obravnavo zboru predložil predlog zakona o spremembah zakona o popravi krivic. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja zakona za sprejem tega zakona po skrajšanem postopku soglaša. Ali želi predlagatelj predloga zakona besedo? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po skrajšanem postopku. Predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (66 poslancev.)
Kdo je za predlog, da se predlog zakona o spremembah zakona o popravi krivic sprejme po skrajšanem postopku? (39 poslancev.) Kdo je proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na obravnavo predlogov skrajšanih rokov. V sklic te seje sta pod točko 34 in 37 vključena predlog zakona o ekonomskih conah in predlog zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih. Predlog zakona v tretji obravnavi po sklepu zbora z navedenim - torej prvi zakon o ekonomskih conah obravnava na podlagi drugega odstavka 194. člena in predlog zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih, tretja obravnava. Z namenom, da bi omogočili obravnavo obeh zakonov na tej seji, predlagam, da se skrajša rok za predložitev predloga zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih ter roki za vlaganje amandmajev k obema predlogoma zakona. Predlagam, da se amandmaji lahko vlagajo do vključno 21. maja 1998. Želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje o posameznem predlogu za skrajšanje rokov. Na glasovanje dajem predlog za skrajšanje roka za vlaganje amandmajev k predlogu zakona o ekonomskih conah, tretja obravnava. Ugotovimo prisotnost! (67 poslancev.)
Kdo je za tak predlog? (31 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanje dajem predlog za skrajšanje roka za predložitev predloga zakona in za vlaganje amandmajev k predlogu zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih, tretja obravnava.Ugotovimo prisotnost! (70 poslancev.)
Kdo je za tak predlog? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Zbor bo pri 22. točki dnevnega reda, to so volitve in imenovanja, poleg že predloženih zadev obravnaval te druge zadeve, ki jih bo komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve predložila za to sejo zbora.
Kolegice in kolegi, sedaj prehajamo na glasovanje o predlogu dnevnega reda v celoti, kot ste ga prejeli s sklicem in s sprejetimi dopolnitvami in spremembami. Na glasovanje dajem predlagani dnevni red v celoti. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red v celoti? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red sprejet brez glasu proti.
Od obvestil bi vas samo obvestil, torej vas še enkrat opozoril, da smo za dva predloga zakonov določili rok, to je 21. maj. Prosim, da ste na to pozorni. Pri prečiščenem dnevnem redu, ki ga boste prejeli še danes, vas bom tudi obvestil, kdaj bo državni zbor obravnaval 22. točko dnevnega reda, to so volitve, imenovanja, sicer pa bomo pričeli po vrstnem redu z vprašanji in pobudami poslank in poslancev. V skladu z dogovorom na seji kolegija pa vas obveščam, da bomo jutri, 20. maja ob 10. uri pričeli z obravnavo 2. točke dnevnega reda.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE POSLANK IN POSLANCEV. Nihče od ministrov se ni opravičil za to točko dnevnega reda, lahko pa so seveda prisotni tudi državni sekretarji. V poslovniškem roku enega dne pred sejo zbora smo prejeli pisne prijave poslanskih vprašanj in pobud. Vrstni red posameznih poslanskih vprašanj je določen v skladu z drugim in zadnjih odstavkom 23. člena poslovnika. Prva tri vprašanja oziroma pobude postavijo poslanci iz opozicije, nato pa po vrsti poslanci iz raznih poslanskih skupin po vrstnem redu prijave. Poslance opozarjam, da mora biti poslansko vprašanje kratko in postavljeno tako, da je njegova vsebina jasno razvidna. Ustno zastavljeno vprašanje oziroma pobuda ne sme preseči treh minut. Ministrov odgovor praviloma ne sme trajati več kot deset minut. Dopolnilno vprašanje poslanca ne sme trajati več kot dve minuti.
Možnost, da postavi prvo poslansko vprašanje ima gospod doktor Ciril Ribičič, se opravičujem, gospod Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Gospod predsednik, hvala lepa. Doktor Ciril Ribičič mi je odstopi prostor za vprašanje iz razloga, ker je sam zaprosil, da bi njemu na njegovo vprašanje odgovarjal predsednik vlade. Ker ga ni, ga bo vprašal drugič, ko bo prisoten.
Vladi Republike Slovenije postavljam naslednje poslansko vprašanje.
Ali Vlada Republike Slovenije ocenjuje, da je generalni državni tožilec Anton Drobnič s tem, da je enostransko in žaljivo ocenil 27. april - slovenski državni praznik - ravnal tako, da lahko še naprej nepristransko in strokovno opravlja svoje delo, oziroma ali vlada meni, da generalni državni tožilec, kdorkoli že je - ne glede na ime in priimek imenovanega - kot državni funkcionar lahko o takih vprašanjih daje svoje osebne ocene? Rad bi poudaril, da dobivamo v poslansko skupino poleg tega, kar se pojavlja v javnosti, veliko vprašanj in zahtev v zvezi s tem. Rad bi posebej poudaril, da ne mislimo, da kdorkoli osebno ne more izražati svojega mnenja o različnih pogledih, pa tudi o političnih vprašanjih in tudi o državnih praznikih. Postavlja se nam pa vprašanje, ali lahko to dela visok državni funkcionar, ki je zavezan k spoštovanju ustave in zakona in ki naj bi tudi v javnosti deloval tako, da ne vzbuja dvoma o svoji pristranosti, kadar gre za politično tako občutljiva dejanja.
Pričakujemo, da bo vlada - ker gre tudi za imenovanje generalnega državnega tožilca, ki se sicer imenuje na predlog vlade - potem zavzela svoje stališče in nas obvestila.
Drugič. V začetku aprila sem postavil pisno poslansko vprašanje oziroma poziv vladi, da naj čimprej pripravi predlog zakona o progresivnem obdavčenju premoženja. Predvčerajšnjim me je vlada obvestila, da pripravlja zakon o obdavčenju nepremičnin, v katerem misli zajeti vrsto vprašanj, ki so bila postavljena tudi z mojo zahtevo. Hkrati pa je iz meni neznanih razlogov rekla, da je obravnava tega vprašanja in mojega predloga ta moment preuranjena.
Zato me zanima in sprašujem in prosim, da mi vlada danes pove - če se je že odločila, da ne predlaga ravno zakona o progresivnem obdavčenju premoženja, ampak o obdavčenju nepremičnin - da to sporoči, kdaj misli ta zakon dati v predlog za razpravo državnemu zboru. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Potrču. Prosim predstavnike oziroma predstavnika vlade, da odgovorijo na poslansko vprašanje. Besedo ima minister za pravosodje, gospod Tomaž Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Predsednik hvala lepa. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!
Vlada je prejela od državnega zbora vprašanja, ki ga je postavila skupina poslancev Združene liste, prav tako tudi skupina poslancev DeSUS-a.
Vlada je naročila pravosodnemu ministrstvu, naj stvar prouči in danes smo naš odgovor tudi posredovali vladi. Na ta vprašanja bo vlada odgovorila pisno po opravljeni seji odbora za državno ureditev in notranje zadeve ter po seji vlade.
Prav tako je vložil predlog na vlado za razrešitev generalnega državnega tožilca poslanec državnega zbora, gospod Zmago Jelinčič. Tudi na to pobudo vlada še ni sprejela nikakršnega sklepa. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu ministru. Prosim še za odgovor na vprašanje o progresivnem obdavčenju premoženja in tudi dodatno vprašanje.
Dodatno vprašanje ima gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Rad bi se zahvalil gospodu ministru Marušiču. Meni je žal, da danes ne moremo dobiti odgovora vlade. Razumem pa, da želi odgovoriti vlada ne pa minister.
Hkrati sporočam, da bomo podpisani poslanke in poslanci - dobil sem pa obvestilo tudi že od nekaj drugih poslank in poslancev iz drugih poslanskih skupin - ko bomo dobili pismeni odgovor vlade, zahtevali, da se o tem odgovoru opravi razprava v državnem zboru. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Potrč za vaše dodatno vprašanje oziroma pojasnilo.
Ali je predstavnik vlade pripravljen odgovoriti? Torej, naj odgovori na vprašanje o progresivnem obdavčenju premoženja. Državni sekretar na ministrstvu za finance, gospod Simonič. ...(Glasovi iz ozadja.)... Državni sekretar. Sedaj sem dal besedo predstavniku vlade. Prosim, gospod Simonič.
ANDREJ SIMONIČ: Spoštovane poslanke in poslanci! Vlada bo pripravila pismeni odgovor na zastavljeno vprašanje v zvezi s progresivnim obdavčenjem premoženja. Gre za dosti podrobno vprašanje, tako da ustno v tem trenutku ne moremo podati podrobnosti. Bo pa pisni odgovor pripravljen. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Mozetič opozarja na 25. člen poslovnika, kjer jasno piše, da lahko samo, če je minister opravičeno odsoten ali zadržan, nadomešča državni sekretar. Prosim ministre, da to tudi upoštevajo.
Seveda, zdaj ima možnost dodatnega vprašanja gospod Potrč na drugi odgovor.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Simonič, verjamem, da gre za lapsus. Namreč, mi smo pisni odgovor vlade na pisno vprašanje dobili in moje ustno vprašanje se nanaša samo na to, kdaj bo vlada - če že ne zakon o progresivnem obdavčenju premoženja, pa vsaj zakon o obdavčenju nepremičnin, ki ga sama obljublja - vložila v proceduro državnemu zboru.
Mi namreč menimo, da je problematika obdavčenja nepremičnin vsaj tako aktualna zaradi mnogih vprašanj, da jih ne bom našteval, da bi morali zakon dobiti čimprej. Če želite, boste to pač dali pisno, ampak mislim, da bi se dalo ustno povedali. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Potrč. Predlagam, da nadaljujemo. Franc Čebulj ima besedo.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki vlade! Ustno poslansko vprašanje zastavljam gospodu ministru Gantarju oziroma Vladi Republike Slovenije in jo sprašujem, zakaj republiški inšpektorji za gradnjo in urbanizem zapuščajo ministrstvo za okolje in prostor. Po podatkih, ki so mi bili dostopni, je v republiki Sloveniji zapustilo službo 7 inšpektorjev za urbanizem in gradbene zadeve, od tega dva z Gorenjske.
Glede na nizko število zaposlenih v inšpekcijskih službah in kaotičnem stanju na področju črnih gradenj v republiki Sloveniji vas sprašujem, ali je to tihi pristanek vlade črnim graditeljem, ali je kriva zakonodaja, ali je neučinkovit in nepravilen pristop njihovih nadrejenih pri reševanju samih postopkov.
Menim, da je nujno inšpekcijske organe na področju urbanizma in gradbenih zadev kadrovsko in strokovno okrepiti. Zato opozarjam gospoda ministra Gantarja in Vlado Republike Slovenije, da z ustrezno okrepitvijo inšpekcijskih služb prispevate k temeljitem reševanju črne gradnje v republiki Sloveniji.
Če je gospod minister Gantar voljan odgovoriti ta trenutek, bi pa tudi želel, da bi v tem trenutku lahko odgovoril: Zakaj ljudje, zaposleni na ministrstvu za okolje in prostor, iz inšpekcijskih služb za gradnje in urbanizem množično zapuščajo ta delovna mesta? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Čebulj. Besedo ima minister dr. Gantar.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Spoštovani gospod poslanec!
O množičnem zapuščanju inšpektorjev, pristojnih za prostor in graditev, bi težko govorili, ker ta služba - na žalost - ni množična. In razlog je čisto enostaven: preslabe plače, pretežko delo, torej, zelo težko delo in po sestimizaciji nezapolnjena delovna mesta. Zato vsak kvalificiran in ustrezno usposobljen gradbenik - danes je povprašanje po gradbenikih - zapusti to delovno mesto, ko in kadar - in prej ali slej - najde ustreznejše, boljše plačano in manj naporno delovno mesto.
Tega se na ministrstvu zavedamo. Pripravili smo določen program, imamo določene omejitve: kadrovske, plačane in na drug način v tem trenutku predvsem z opremo, ki jo lahko nabavimo - kolikor jo pač lahko - poskušamo izboljšati delovne pogoje in razmere za delo inšpektorjev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru. Besedo ima gospod... Gospod Jelinčič se je opravičil, razumem, da ne bo nastopil. Gospod Anton Delak ima besedo.
ANTON DELAK: Hvala lepa. Poslansko vprašanje naslavljam Vladi Republike Slovenije glede izjave generalnega državnega tožilca.
V Primorskih novicah, dne 25.4.1998, je generalni državni tožilec objavil izjavo, s katero je kot visoki državni uradnik - po našem mnenju - sramotil državo oziroma državni praznik kot njen simbol. V svoji izjavi namreč potvarja vsem znana zgodovinska dejstva, ki so vezana na upor Slovencev proti okupatorju. V njen trdi, da je državni praznik, ki ga slavimo kot dan upora - po njegovem - "dan komunistične zarote"; da je to dan, ki je v resnici povzročil Slovencem neizmerne žrtve in novo okupacijo. Prepričan je, da je to dan velikega razdora in praznik narodnega žalovanja.
S tako javno izjavo je - po našem mnenju - izgubil vso verodostojnost za nadaljnje opravljanje nalog generalnega državnega tožilca.
Zato Vlado Republike Slovenije sprašujem: Ali je tako ravnanje generalnega državnega tožilca združljivo tako z dikcijo določbe 24. člena zakona o državnem tožilstvu - ki določa, da mora državni tožilec vselej delovati tako, da varuje ugled in dostojanstvo svoje službe - kot s petim odstavkom 44. člena, ki sankcionira žaljivo in nedostojno obnašanje državnega tožilca do državnih organov v zvezi z opravljanjem funkcije državnega tožilca na delovnem mestu in zunaj njega? Kakšne ukrepe misli storiti vlada v tej smeri? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Delak. Sprašujem vas gospod Delak, ali je bil odgovor predstavnika vlade na vprašanje gospoda Potrča zadovoljiv.
ANTON DELAK: Hvala lepa za vprašanje. Ker je bilo rečeno, da bo vlada dala pisni odgovor, se že vnaprej za takšen pisni odgovor zahvaljujem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Delak. Besedo ima dr. Jože Možgan.
JOŽE MOŽGAN: Hvala lepa. Poslansko vprašanje Vladi Republike Slovenije, tudi Ministrstvu za okolje in prostor.
V zvezi s sprejetjem uredbe o spremembi uredbe o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, objavljeno v Uradnem listu številka 68/96, 2/97, 24/98, postavljam naslednje poslansko vprašanje:
Ali lahko zakonodajalec prepusti določitev o višini takse - kar je prvovrstno vsebinsko vprašanje Vladi Republike Slovenije - in s tem glede same višine takse omogoči diskrecijo vlade in ne zakonodajalca, ki je najbolj demokratično zakonodajno telo, in s tem vsebino pomembne odločitve prenaša v ožje okvire interesnih skupin?
V primeru Termo d.d. Škofja Loka je bila kršena ustavna pravica do možnosti pridobitve javnih podatkov, ki so jih zahtevali, a jih niso dobili.
Zato prosim za odgovor na vprašanje, koliko je zavezancev in kdo so zavezanci, ki plačujejo takso za obremenjevanje okolja s CO2, kakšen je celoten znesek prejetih taks v proračunska sredstva v letu 1997 in za kakšne namene so bila sredstva v letu 1997 porabljena. Kakšne strokovne podlage je ministrstvo za okolje in prostor predložilo vladi republike Slovenije za sprejem zgoraj navedene uredbe, in še posebej, kakšne podlage in utemeljitve je pripravilo vladi, da je v uredbi kot obveznike za plačilo takse določila tudi porabnike koksa? Ali ministrstvo za okolje in prostor in vlada republike Slovenije razpolagata s podatki, kdo so porabniki koksa v Sloveniji, in ali le-ti plačujejo predpisano takso? Glede na to, da takšne takse ne poznajo v Italiji, Avstriji, Nemčiji, sprašujem, ali je citirana uredba v skladu s smernicami Evropske unije na področju ekoloških taks?
Obrazložitev: Termo Škofja Loka spada med pomembnejše proizvajalce kamene volne ne samo v Sloveniji, pač pa tudi v Evropi, tako da letno uvozi približno 18.000 ton koksa. Predpisana taksa je podražila povprečno ceno koksa za 12%. Od 27.3.1998 dalje, ko je uredba povečala ceno za enoto obremenitve z 1 tolarja na 3 tolarje, pa se je povprečna cena koksa povečala za 36%. Kot argument proti takšni vladni uredbi lahko Termo navede tudi naslednja dejstva:
Za proizvodnjo tervola se dejansko porablja energija, torej se sprošča tudi CO2. Vendar se z uporabo tervola kot izolacije v gradbeništvu, industriji, energetiki, beli tehniki in tako dalje emisija škodljivih snovi zmanjša v bistveno večjem obsegu, kot se sproščajo pri proizvodnji tervola. ...(Opozorilni pisk za časovno omejitev razprave.)... Vsakdo lahko to vidi iz naslednjega primera. Če tervol uporabljamo za izolacijo hiš, se količina CO2, ki se sprosti iz goriva za ogrevanje, zmanjša za 1400 v primerjavi s tisto, ki je bila potrebna za proizvodnjo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Čas je potekel.
JOŽE MOŽGAN: Bom končal. V glavnem; nobenega pisnega dokazila doslej ni bilo. V medijih sem prebral, da bo ta zadeva urejena do 1. junija, vendar, dokler ni nič uradnega, je jasno, da človek v politiki ničesar ne verjame. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Možgan. Vrsta vprašanj je bila odprtih. Besedo ima gospod minister doktor Pavel Gantar.
DR. PAVEL GANTAR: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gospod poslanec! Pisni odgovor bomo pripravili, prav tako bomo spremenili uredbo o obremenjevanju zraka z emisijo ogljikovega dioksida. Upam samo, da nam pisanje tega obsežnega odgovora ne bo preprečilo hitrega pisanja same spremembe takse.
Zdaj pa na kratko k odgovorom. Zakonska podlaga in ustavna podlaga za določanje višine takse je - tako kot je določena zakonska podlaga tudi za vse druge davščine in takse, ki jih vlada sprejema oziroma spreminja - taka, kot je v obstoječi zakonodaji, vsebinska podlaga pa je v zakonu o varstvu okolja in v podzakonskih aktih. Vsi podatki, za katere je Termo zahteval, da se javno objavijo, so že javno objavljeni podatki. V poročilih - tista plava poročila, ki jih izdaja ministrstvo za finance - so točno prikazani prihodki in med njimi je v eni izmed alinej - ne bom se spomnil, kako se številka imenuje - tudi taksa na emisijo ogljikovega dioksida. Tako ni bilo nobene potrebe, da bi še dodatno objavljali podatke, ki so dostopni tudi podjetju Termo d.d., kar direktor tudi ve, ker sem ga o tem obvestil.
Prav tako bi rad povedal, da že od 5. aprila naprej usklajuje državni sekretar Tavzes z gospodarsko zbornico in prilagaja to uredbo, tako da bo ohranila: prvič, da so cene zemeljskega plina v primerjavi z drugimi fosilnimi gorivi še vedno konkurenčne; da bo obdavčenje energentov skladno s stopnjo obdavčenosti energentov v Evropski uniji; da so možne oprostitve takse na CO2 tam, kjer se spodbuja investicijo v energetiki in industriji, ki zagotavlja dolgoročno zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida; da se posebne rabe fosilnih goriv, kot je primer koksa - mimogrede, zanemarljiva je vsota koksa, število 18 tisoč ton v Termu - da se uveljavi manjša, približno tudi desetkrat manjša stopnja odmere takse na CO2. Hkrati bi rad povedal, da ni res, da države takse na CO2 ne poznajo. V nekaterih državah, ki ste jih citirali vi, so te takse zajete v tako imenovanih energetskih taksah, v nekaterih drugih državah, ki pa niso bile citirane v vašem vprašanju, pa so klasične takse na CO2. Stopnja vsebnosti ogljika, ki definira razmerje med fosilnimi gorivi, pa je prilagojena ustreznim predpisom v Evropski uniji. Sicer pa je splošna obdavčenost energentov, recimo zemeljskega plina, v Evropi v povprečju med 18 in 28%, pri nas pa 13,5%. Približno enako je tudi za druga. Hvala lepa.
Obsežen pisni odgovor, ki bo - ponavljam - vzel več časa kot sprememba uredbe, boste prejeli v primernem času. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu ministru. Besedo ima gospa Maria Pozsonec.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Vsem lep pozdrav. Vladi Republike Slovenije bi postavila naslednjo poslansko pobudo. Pohvalno bi bilo, če bi ob prvi obletnici otvoritve mejnega prehoda Prosenjakovci-Magyarszombatfa uredili nadstrešnico nad delovnim prostorom carinikov in obmejnih organov ter asfaltirali 1400 metrov ceste pred mejnim prehodom. Potrebna sredstva v višini 45 milijonov tolarjev so na voljo, kajti parlament jih je tudi odobril.
Razložiti mi, prosim, zakaj ne spoštujete toliko vaših delavcev na mejnem prehodu in jim ne zagotovite vsaj normalne delovne pogoje ter zakaj uničujete ugled države, v katero se sedaj vstopa po blatni in prašni cesti.
In še nekaj poslanskih vprašanj. Zakaj so kljub visoki stopnji brezposelnosti v lendavski občini in sploh v Prekmurju na izkopaninah v Dolgi vasi fizično delo opravljali tujci, čeprav so bila ta dela financirana iz proračuna? Ali so imeli delovne vize? Kdo je zaprosil za izdajo le-teh? Kdo jih je odobril? In sploh, kdo je zaposlil te delavce?
Zakaj obstajata različna kriterija glede cenzusa za preživetje, za pridobitev državljanstva, in za pridobitev štipendije oziroma socialne pomoči. Oseba, ki zaprosi za pridobitev državljanstva, mora imeti 124.000 tolarjev bruto prihodka, za pridobitev štipendije ali socialne pomoči pa je zahtevani cenzus precej nižji, in sicer 18.000 tolarjev neto.
Zakaj ne poostrijo nadzora nad prevozom tovora z nevarnimi snovmi čez državno mejo? Mislim na tovor, ki so ga izločili na italijanski meji, ker je vseboval radioaktivne snovi. Mi smo ga spustili v državo na mejnem prehodu Dolga vas in do italijanske meje je tako prepotoval celotno Slovenijo.
Še vprašanje Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo ter prehrano. Ali je res, da je v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaposlenih 2.600 ljudi? Koliko jih je zaposlenih prav na tem ministrstvu? Koliko jih je bilo nanovo zaposlenih od januarja 1997. leta in kako so utemeljene njihove plače glede na splošno stanje v kmetijstvu?
Ministrstvu za okolje in prostor: Zakaj prihaja do nekajletnih zamud pri načrtih za gradnjo avtoceste v Prekmurju? Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Maria Pozsonec. Postavila je 6 poslanskih vprašanj. V skladu s poslovnikom lahko vsi predstavniki vlade v 10 minutah odgovorijo na vsa vprašanja. Prosim, gospod minister. Gospod Bandelj, mislim, da se vas dotika več vprašanj.
MIRKO BANDELJ: Če sem prav štel, dve. Najprej lepo pozdravljeni, spoštovane poslanke in poslanci!
Z gospo Pozsonec se popolnoma strinjam, vendar mislim, da si ta odnos do državnih uslužbencev in policistov nekako kar vsi skupaj delimo. Kako drugače tolmačiti dejstvo, da tudi k takšnemu predlogu proračuna, kot je bil, ni bilo vloženo niti eno samo amandmajsko določilo, ki bi povečevalo sredstva za investicije na mejnih prehodih. Zato v skladu s proračunskimi možnostmi, ki jih ta država prenese, probleme, na kakršne je gospa poslanka opozorila, rešujemo postopno - iz leta v leto. Problemov je veliko in niso samo na mejnih prehodih z Madžarsko, kajti v enakem stanju - ali ponekod tudi v slabšem - so mejni prehodi na meji z Hrvaško.
Kar se tiče poostritve nadzora nad prevozom tovora z nevarnimi snovmi čez državno mejo, lahko zatrdim, da se je v zadnjem letu ta nadzor poostril, da je bilo v letu 1997 tudi izvršeno posebno usposabljanje policistov, ki opravljajo nadzor nad prevozi nevarnih snovi, in da je temu primerno bila v zadnjem letu tudi dosežena bistveno večja učinkovitost. Kar 24% več kršitev so policisti ugotovili oziroma 1652 - konkretna številka. V 713 primerih je bil tudi sprožen postopek pri sodniku za prekrške. Jaz imam tudi natančno razdelano statistiko, za katere ukrepe je šlo in za katere prekrške, vendar mislim, da ni potrebno, da v celoti obremnjujem državni zbor. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu ministru Bandlju. Minister Školč ima besedo.
JOŽEF ŠKOLČ: Hvala lepa. Jaz bi rad v enem delu odgovoril na tisto vprašanje, ki se nanaša na zaščitna arheološka izkopavanja pri pripravljalnih delih za avtoceste v Prekmurju.
Kot veste, na tem koncu Slovenije bedi regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora. Za izkopavanja v Prekmurju je izvajalec muzej v Murski Soboti, se pravi domači muzej. Ta muzej je glede na izkušnje, ki jih je imel z izkopavanjem leta 1995 v Dolnjem Lakošu, najel v enem delu tiste delavce, ki so se izkazali drugje pri izkopavanjih prek različnih podjetij v skladu z veljavnimi predpisi. V enem delu pa tudi ljudi, ki so bili prijavljeni na zavodu za zaposlovanje v Lendavi.
Smisel je najeti predvsem tiste ljudi, ki so vešči tovrstnih del zaradi racionalnosti porabe proračunskih sredstev, vsi pa, ki delajo, predvidevam da imajo ustrezna delovna dovoljenja.
Rad bi še v dogovoru s predstavniki ministrstva za delo poprosil, če lahko za vprašanja z njihovega področja ministrstvo odgovori pisno, ker je gospod Rop odsoten. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister, tudi za vaš zadnji del odgovora. Še gospod But. Mislim, da bo potem na vsa vprašanja odgovorjeno. Mislim, da je treba povedati, da se je v skladu s poslovnikom minister za kmetijstvo opravičil in pooblastil državnega sekretarja. Žal sem gradivo dobil po mojem posegu. Prosim, gospod But.
MAG. FRANC BUT: Hvala. Odgovarjam na peto vprašanje gospe poslanke Pozsončeve.
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je trenutno zaposlenih 350 delavcev, od tega 98 v ožjem ministrstvu, 122 v veterinarski upravi, 121 v inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo ter 9 delavcev v upravi za pospeševanje kmetijstva.
Ob teh, ki so direktno zaposleni na ministrstvu, se iz proračuna ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano republike Slovenije financirajo tudi delavci v javnih službah, in sicer v zavodu za gozdove je tako 794 delavcev, gozdarskem inštitutu 10, veterinarskem zavodu 294 delavcev, veterinarskem inštitutu 73 delavcev, v službi za kontrolo proizvodnje 279, pri strokovnih nalogah živinoreje 90, v kmetijski svetovalni službi 320, skupaj torej v javnih službah 1860 delavcev.
Ministrstvo tako zaposluje oziroma iz navedenega izhaja, da se iz proračuna ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj financira 2210 delavcev. Če bi pa upoštevali, da se del strokovnih nalog, ki služijo za potrebe ministrstva, na primer finančne storitve, obdelava vlog in podobno, delajo na nekaterih zunanjih institucijah pogodbeno, pa pomeni, da bi dejansko, če bi samo ministrstvo imelo organizirano tudi te službe, da bi ministrstvo zaposlovalo okoli 2500 do 2550 zaposlenih. Trenutno pa se plačuje 2210 oziroma iz proračuna.
Nadalje, glede drugega dela vprašanja, o na novo zaposlenih. Od 1.1.1997 dalje - na novo je bilo v tem obdobju zaposlenih 36 delavcev, a je v istem obdobju odšlo 22 delavcev. Tako se ugotavlja, da je na novo zaposlenih v obdobju od 1.1.1997 14 delavcev, od katerih je 10 pripravnikov, kar praktično pomeni, da so se približno v letu in pol na novo zaposlili 4 novi delavci. Slika bo v prihodnjem mesecu že bistveno slabša, saj približno 7 delavcev iz ministrstva odhaja; to pomeni, da bo realna številka zaposlenih manjša, kot je bila 1.1. leta 1997.
Nadalje se ugotavlja, da je večina delavcev zaradi preobilice dela v povprečju do 1. maja leta 1997 izkoristila 55% lanskega dopusta; nadalje, da povprečni delavnik traja 11 ur, to se vidi iz nadur, ki niso upoštevane. Posebej pa se situacija poslabšuje še v zadnjem obdobju, ko se na to ministrstvo nalaga posebna obveznost obdelave okoli 4.800 direktiv Evropske unije od 12.500-ih, ki jih Slovenija mora v celoti prevzeti; govorim o tistih direktivah, ki se direktno nanašajo na ministrstvo, so pa nekatere, ki se še posredno nanašajo.
Glede vprašanja osebnih dohodkov delavcev pa se ugotavlja, da so njihovi osebni dohodki v celoti usklajeni in tako primerljivi z osebnimi dohodki delavcev v ostali državni upravi in v celoti temeljijo na sprejetih strokovnih programih delovanja javnih služb. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala mag. Butu. Točno, še minister za okolje in prostor je bil vprašan.
DR. PAVEL GANTAR: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Jaz bom odgovoril na šesto vprašanje, zakaj prihaja do nekajletnih zamud pri načrtih za gradnjo avtocest v Prekmurju.
Državni zbor v prejšnji sestavi je, mislim decembra 1995, uvrstil avtocesto od Maribora do madžarske meje v nacionalni program in striktno vzeto, do nekajletnih zamud niti ne more priti, največ do dve in polletne zamude, če bi že ob sprejemu tega načrta, tega programa bil že rok za izdelavo lokacijskih načrtov. Lokacijski načrti so bili pri starem programu nerealno zastavljeni. Na tem projektu ni bilo do tedaj nič narejenega. Prezaposleni so bili projektanti, dodatni pogoji soglasodajalcev in tako naprej so že vnaprej onemogočili, da bi tisti roki bili izvedeni. Novi roki, ki povejo, da je za Maribor-Lenart predviden sprejem lokacijskega načrta maja 1999, Lenart-Sobetinci julija 1999, Sobetinci-Vučja vas februarja 1999 in Vučja vas-Beltinci januarja 1999, in nekoliko pozneje še Beltinci-Pince - so realni in bodo v limitih oziroma v tolerancah, ki so tu dopustne in možne, narejeni. Rad bi pa povedal samo to, da v tujini, kjer se začne od nič, običajno priprava takšnega načrta traja od pet do sedem let. V našem načrtu pa je izgradnja predvidena v sedmih letih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru tudi za odgovor na zadnje vprašanje gospe Marie Pozsonec. Prehajamo na poslansko vprašanje gospoda Maksimiljana Lavrinca.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala, gospod predsednik. Poslansko vprašanje, prvo, namenjam ministru za zdravstvo. V novih pravilih o obveznem zdravstvenem zavarovanju je določeno, da je treba za vsako povračilo potnih stroškov k zahtevku priložiti vozno karto uporabljenega javnega prevoza. Obče je znano, da ljudje, med njimi so predvsem težji bolniki, ki niso blizu javnemu prevozu, in tisti, ki ga zaradi hudo načetega zdravja ne morejo uporabiti, prosijo za prevoz domače ali sosede. V takšnem primeru jim torej ne gre nikakršno nadomestilo. Zdi se mi nemoralno in nesprejemljivo, da se zavarovalnici dovoli varčevati na račun te kategorije ljudi. Če ob tem pomislim še na razmetavanje denarja ob nakupu računalnikov in podobnih podvigih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, sem iskreno razočaran nad sistemom, ki to dovoljuje. Zato sprašujem ministra za zdravstvo, ali je zadevo mogoče urediti bolj človeško in kdaj.
Naslednje vprašanje pa postavljam ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Občina oziroma občinski svet občine Cerklje je 24.12.1997 sprejel sklep o ustanovitvi lovišča. Ta sklep je bil objavljen v Uradnem listu 17.1.1998. Na to je zavod za gojitev divjadi, ki opravlja s tistim loviščem, opozoril ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da odreagira, če tako rečem, v skladu z določbo tretjega odstavka 57. člena, ki govori, da mora, torej resorno ministrstvo, kolikor organ lokalne skupnosti ne uskladi svojega predpisa z ustavo ali z zakonom, predlagati vladi, da zahteva začetek postopka pred Ustavnim sodiščem za oceno ustavnosti oziroma za oceno o skladnosti predpisov lokalne skupnosti z ustavo in zakonom. Glede na to, da je bilo že predlagano resornemu ministrstvu, da takšno pobudo da in da je ministrstvo oziroma strokovna služba ministrstva tudi pripravila že odgovor, sprašujem ministra naslednje: Do kdaj namerava z zavlačevanjem tega postopka omogočati, da se razni lokalni samodržci obnašajo nezakonito?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Lavrinc. Besedo ima minister, doktor Marjan Jereb.
DR. MARJAN JEREB: Gospod predsednik. Lep pozdrav vsem! Jaz se seveda popolnoma strinjam s poslancem gospodom Lavrincem. Tu je postopek, ki ni čisto human do naših bolnikov, spada pa seveda v poslovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Obljubljam, da bom v najkrajšem času z njimi sprožil to vprašanje in mislim, da ne bo težava urediti ga na zadovoljiv način. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Besedo ima magister But.
MAG. FRANC BUT: Hvala. Jaz bi dejal, da bo ministrstvo v čim krajšem možnem času pisno odgovorilo na predstavljeno vprašanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Lavrinc ni dvignil roke, torej besedo ima gospod Miroslav Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Najprej dve vprašanji za finančnega ministra. Obe se nanašata na različne obrazce. Prvo se nanaša na obrazec napovedi za odmero dohodnine. Ne da bi bil jaz proti temu, da je konkurenca pri tiskanju obrazcev, vendar tiskana sta bila dva obrazca dveh založb, v obeh primerih, to je na obeh obrazcih pa piše MF DURS, kar pomeni, da je to uradni obrazec. Predvsem me zanima, ali je to bilo na osnovi javnega razpisa in je potem ministrstvo izbralo dve založbi, razdelilo tiskanje tega obrazca vsaki polovico, ali je to enostavno na prostem trgu in tiska, kdorkoli hoče. To je prvo vprašanje.
Drugo vprašanje se nanaša pa na obrazce, ki imajo pa že lepo zgodovino, obrazci za prihodke in odhodke med letom, bilanco prihodkov in odhodkov. To so že tako stari obrazci, da so v njih rubrike, kot na primer dnevnice za službena potovanja v Jugoslavijo, v ono prejšnjo, ne v FR oziroma Zvezno Jugoslavijo. Dalje prihodki od prispevkov jugoslovanskih delavcev, zaposlenih v tujini itn. Zanima me, če namerava ministrstvo za finance te obrazce popraviti oziroma, ali bodo še naprej v uporabi ti obrazci, ki imajo te rubrike, vključno z rubrikami SIS. Morda se še kdo spomni, kaj je pomenila kratica SIS.
In potem vprašanje, ki se nanaša pa na Ministrstvo za delo. Zakon o žrtvah vojnega nasilja. Jaz sprašujem ministrstvo - čeprav odgovor poznam, pa me ne bo zadovoljil, če bo tak, kakršnega so dali v časopisih - kako je mogoče, da ti postopki najprej pri upravnih enotah trajajo najmanj dve leti, čeprav so tudi nesporni, in potem obvezna revizija traja najmanj eno leto. Najmanj eno leto, tako da se v tem trenutku dogaja to, da tudi v enem letu revizije niso bile opravljene. Kar pomeni, od vložitve do dokončnosti, do izteka revizije ali pa ne revizije preteče najmanj tri leta. Koliko so stari ljudje, ki to zahtevajo oziroma prosijo, veste, komu to pripada. Zgleda, da se je država namenila tudi na tak način varčevati, da te ljudi "farba" in jim zavlačuje. Izgovori, da je premalo ljudi, da so zapletene zadeve, taki izgovori za mene niso sprejemljivi.
In drugo vprašanje istemu ministrstvu. V letu 1995 je bil sprejet v tem državnem zboru sklep, ko smo obravnavali zakon o skladu za poplačilo vojne odškodnine, da se bo ta zakon obravnaval v drugi obravnavi, potem ko bosta sprejeta zakon o popravi krivic in zakon o žrtvah vojnega nasilja. Zakonu o popravi krivic se že izteka rok za vlaganje in ga bomo na tej seji podaljšali, vendar pa zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine še vedno ni. Kdaj bo? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, tudi ministrstvu za finance. Ministrstvo za finance se je opravičilo zaradi opravičene odsotnosti ministra. Za finance bodo na vprašanja pobud poslancev in poslank odgovarjali državni sekretarji in vodilni uslužbenci na ministrstvu za finance. Besedo ima državni sekretar, gospod Simonič.
ANDREJ SIMONIČ: Spoštovane poslanke in poslanci! Na obe vprašanji bo ministrstvo pripravilo pismen odgovor, vsekakor pa bo vsebino obrazca potrebno prilagoditi in se bomo potrudili, da bomo to tudi naredili. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vprašanje je bilo postavljeno tudi resorju za delo, družino in socialno politiko. Besedo ima državni sekretar.
MIROSLAV BERGER: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci! Na postavljeno vprašanje v zvezi z revizijam bo ministrstvo odgovorilo pismeno. Situacija vemo, da ni lahka, se pa ne da v nekaj besedah poskušati obrazložiti postopke, ki so z zakonom na nek način zahtevni in zato prosim, da dovolite, da odgovorimo pismeno. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Bilo je še vprašanje o zakonu o skladu za povračilo vojne škode. Mag. Pagon.
MAG. ANDREJ PAGON: Hvala za besedo. Spoštovani! Vlada bo tudi na to vprašanje v skladu z vašim poslovnikom odgovorila pisno. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dodatno vprašanje, gospod Mozetič, ki je dobil največ obljubljenih pisnih odgovorov do sedaj.
MIROSLAV MOZETIČ: Upam, da se mi odgovori ne bodo zataknili kje v vseh papirjih, ki jih dobivam na svojo pisalno mizo. Vendar prosim vsaj to - tisti obrazec, ki je še iz stare Jugoslavije - to je že devet, deset let, in če bo zdaj trajalo to vaše trudenje še naslednjih deset let, potem se bojim, da teh obrazcev še dolgo ne bo. Torej, stvari niso tako kratke.
Kar zadeva tista vprašanja, na katera tudi nisem dobil odgovorov - glede zakona, ki ga še ni, pa bi tudi že moral biti pred tremi oziroma dvema letoma - verjamem, da se vlada trudi - prejšnja se je, pa ta se še bolj kot prejšnja - vendar se premalo trudi, premalo!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Mozetič. Besedo ima gospod Bojan Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Spoštovani! Svoje poslansko vprašanje sem najavil 7. maja 1998, to je v času, ko v javnih medijih nisem zaznal oziroma zasledil aktivnosti vlade glede gladovne stavke gospoda Darka Zupana pred vladno palačo. Tudi takrat, ko sem pisno najavil to svoje poslansko vprašanje, se nisem opredeljeval do tega, ali je odškodnina oziroma ali je utemeljena ali neutemeljena zahteva gospoda Zupana. Tega ne bom počel niti danes, čeprav iz posredovanega gradiva, ki sem ga uspel v teh dneh dobiti, ni moč povsem zanikati njegove upravičenosti, se pravi, upravičenosti njegovih zahtev.
Višina odškodnine je odvisna od poteka in zaključka pogajanj, katerih rezultat bo neke vrste kompromis. Vlado sprašujem, kaj je bilo storjenega do danes! Zdaj namreč že vem, da določene aktivnosti potekajo oziroma so potekale in nekatere so verjetno še v teku. Zato me zanima, kakšni so rezultati pogajanj v tem trenutku? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Kontiču. Odgovoril bo gospod minister Marušič. Preden pride do odra, dovolite, da mu v imenu državnega zbora čestitam - ravno danes ima 66 let! (Aplavz.)
TOMAŽ MARUŠIČ: Gospod predsednik, hvala lepa. Hvala lepa za aplavz in za voščila. Danes imam pač 66 let, ampak smo še vedno mladeniči, kajne? Hvala!
Spoštovane poslanke in poslanci! Stvar se je dogodila nekje v januarju leta 1992, ko je bilo zaseženih Adolfu Štormanu in Darku Zupanu 55 pištol, bojnih pištol kalibra 9, in dve puški. No, notranje zadeve so predale ovadbo in spis takratnemu javnemu tožilstvu v Celje, enota Velenje, nato je prišlo do obtožbe konec leta 1992. No, in potem se je začela dolga pot tega sodnega spisa, ki je ne morem drugače označiti. Sledile so izločitve; sodnik naj bi bil sošolec gospoda Štormana, zahteval je izločitev. Vmes je prišla reorganizacija pravosodja. Stvar je končno pristala na Okrožnem sodišču v Celju leta 1996. Zadevo je prevzel sodnik, ki je vodil šest neuspelih in nesklepčnih obravnav, ko stranke niso prišle na obravnavo. Sledila je šesta, sedma obravnava, ki je bila prav tako preložena zaradi dokaznega predloga obrambe. Medtem pa je sledilo absolutno zastaranje kaznivega dejanja. Nova sodnica, ki je stvar prevzela, je to orožje zaplenila, nato sta se gospoda Zupan in Štorman upravičeno pritožila na Višje sodišče v Celju, ki jima je orožje vrnilo.
Skratka, pri obeh navedenih gospodih ni bila ugotovljena storitev kaznivega dejanja, ki je bila pod obtožbo. No, posledica tega je bila tudi vrnitev zaseženega orožja. Nato je letos marca meseca Uprava za notranje zadeve Ljubljana ponovno to orožje zasegla, iz enostavnega razloga, ker gospoda nista imela pravice za nošenje in posest orožja. V sklepu, ki še ni postal pravnomočen, ker do danes še ni bila opravljena uradna vročitev gospodu Zupanu, je določeno, da se pooblašča trgovina, ki ima za to dovoljenje, za trgovanje z orožjem, da to orožje proda in da se izkupiček vrne gospodoma Zupanu in Štormanu.
Hkrati s tem pa je tekel tudi pri našem ministrstvu odškodninski zahtevek za povrnitev škode. Zahtevki so bili vloženi še pred dokončanjem sodne zadeve, in sicer gospod Darko Zupan je zahteval iz naslova moralne škode 45 milijonov 721 tisoč tolarjev, gospod Adolf Štorman pa 85 tisoč 282 milijonov tolarjev, oba nerazdelno sta še skupaj zahtevala 14 tisoč 114 milijonov tolarjev. Naknadno smo dobili še odškodninski zahtevek letos v januarju mesecu v znesku 18 milijonov tolarjev, zaradi povzročenih poškodb na strani policistov na postaji policije Velenje.
Skratka zelo visoki odškodninski zahtevki - ki jih država v skladu s svojo prakso, ne nazadnje sta bila oba tri dni v priporu po krivici priprta - presegajo vse meje dosedanje judikature pa tudi prakse pravosodnega ministra pri likvidaciji teh škod. Gotovo je upravičenje do materialne škode, to upravičenje pa predstavlja materialno vrednost zaseženega orožja.
S tem v zvezi so stekla tudi ustrezna pogajanja, vlada je naredila svoje s tem, da je ponudila obema na zadnjih pogajanjih, ki so bila v soboto, da se jima izplača nabavna vrednost orožja. Ta nabavna vrednost orožja po dokumentih, ki so v sodnem spisu, naj bi bila, bom rekel, naj bi bila 46 tisoč 500 nemških mark v tolarski protivrednosti.
Za ta znesek sta vsekakor upravičena. Upravičena sta tudi za po krivici prestani tridnevni pripor. Glede stroškov kazenskega postopka, le te je priglasil njun odvetnik in jih je sodišče tudi odmerilo in tudi likvidiralo.
Skratka država je tu naredila svoje, država se je temu njunemu pozivu odzvala. Ali je sedaj gladovna stavka upravičena ali ne, pa lahko sami ocenite.
Vsekakor država ne more izplačevati tako visokih zneskov. Ne bom uporabljal več nobenih besed, mislim, da sem na stvar odgovoril. Sedaj pa sami ocenite, ali je ta gladovna stavka tam pred vladno palačo upravičena. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi besedo gospod Bandelj? Prosim.
MIRKO BANDELJ: Upam, da mi kolega minister ne bo zameril, ampak dva stavka bi vseeno dopolnil. Namreč, vladi seveda ni vseeno. Človeško življenje je vendarle človeško življenje, zdravje človekovo prav gotovo tudi nekaj velja. Jaz osebno moram reči, da sem gospoda Zupana že v februarju prepričal, naj gre domov in naj pride, ko bo topleje in dejansko je to tudi naredil, kajti nehal je stavkati po dveh dneh. Tudi tokrat smo ga od vsega začetka prepričevali, kar nekaj ministrov je hodilo okoli njega in ga prepričevalo, naj pač svoje zahtevke uveljavlja po normalni poti. To, kar je vlada ponudila prejšnji teden, je ponudila samo iz humanih razlogov, samo iz skrbi za njegovo zdravje. Kajti to, kar mu je bilo ponujeno, je bilo tako rekoč že na meji zakonitosti oziroma pravil, ki veljajo v tej državi. Moram reči, da sta tudi tako gospod Zupan, predvsem pa gospod Štorman - kajti tukaj je problem v tem, da gospod Zupan stavka, če lahko temu tako rečemo, za oba, ali še posebej za gospoda Štormana - zavrnila tudi ponudbo, ki je govorila o tem, kar je zdaj gospod Marušič povedal, skratka priznanje in takojšnje poplačilo celotne materialne škode, ob dejstvu, da bi ostale odprte vse poti za nadaljnjo odškodnino oziroma vsa tista upravičenja, do katerih mislita, da sta upravičena, da jih pa uveljavljata po normalni sodni poti. To je bilo zavrnjeno. Hočeta najmanj 85 milijonov tolarjev ali pa se sploh z vlado ne pogajata. Mislim, da se na to ne da pristati. Ob tem moram seveda povedati tudi to, da je gospod Zupan tudi pod stalnim zdravstvenim varstvom, da ga zdravnik redno obiskuje in da je tudi gospod Jereb, minister za zdravstvo tukaj navedel vse, kar je potrebno narediti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa obema ministroma za zelo izčrpen odgovor. Besedo ima gospod Vladimir Čeligoj.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa. Svoje poslansko vprašanje namenjam ministru za obrambo. In sicer, širom po Sloveniji je po odhodu bivše JLA leta 1991 ostalo mnogo vojaških objektov, ki jih Slovenska vojska ne potrebuje za svoje potrebe. Še posebej veliko število teh objektov je značilno za Primorsko, kjer ima vsako večje središče cele komplekse teh stavb. V nekaterih primerih so stavbe dane v najem, v nekaterih primerih jih je ministrstvo za obrambo prodalo, v nekaterih primerih pa so stavbe še proste. Občinski svet Ilirska Bistrica je na svoji seji dne 20.12.1995 sprejel sklep, da vsebinsko opredeljuje osrednjo vojaško zgradbo številka 13 na parceli številka 825/32 k.o. Trnovo in stavbo številka 18 na parceli številka 825/34 k.o. Trnovo v sektorju 2 v Trnovem - Ilirska Bistrica za namene bodočega srednješolskega centra v Ilirski Bistrici. Navedeni sklep občinskega sveta Ilirska Bistrica je bil 8.1.1996 poslan ministrstvu za šolstvo s prošnjo, da posreduje pri ministrstvu za obrambo kot upravitelju, da navedena dva objekta dodeli občini Ilirska Bistrica za potrebe ustanovitve srednješolskega centra. Pozneje je občina večkrat ustno posredovala pri ministrstvu za obrambo, pri svetovalcu, mag. Ferlincu. Ker do danes predlog občine ni bil pozitivno rešen, se obračam na Ministrstvo za obrambo z namenom, da ugodi predlogu občine Ilirska Bistrica o dodelitvi obeh objektov za potrebe srednješolskega centra Ilirska Bistrica. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima minister za obrambo, mag. Krapež.
MAG. ALOJZIJ KRAPEŽ: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Problematika, ki jo načenja poslanec, je dejansko še vedno odprta. V sklopu reševanja tako obsega Slovenske vojske kot potreb infrastrukture se tudi to vprašanje rešuje in bo podan odgovor v kratkem tudi v razgovoru med ministrstvom za obrambo in predstavniki lokalne skupnosti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu ministru. Besedo ima gospod Mirko Kaplja. Na zaslonu se je pojavila majhna napaka pri imenu stranke. Prva črka je bila drugačna, sedaj pa je pravilna.
MIRKO KAPLJA: Gospod predsednik, spoštovani zbor, gospodje ministri, državne sekretarke in sekretarji! Moja pobuda je namenjena Vladi Republike Slovenije, in sicer Ministrstvu za promet in zveze. Poglejte, prihajam iz osrčja Slovenije in za to področje je izredno pomembna magistralna cesta M10/9 oziroma po novem G2 108. Pa ne samo za to področje, ampak za celotno Zasavje in Posavje, kajti brez dobrih prometnih zvez ni pravega razvoja gospodarstva, ni pravega življenja. In glede te zadeve je za nas, kar se tiče prometnih zvez, nesrečno leto 1968. Takrat je do Litije prišla modernizacija te ceste iz zagorske strani in pa iz ljubljanske strani, potem se je pa zaustavilo, pobrali so "mašine" in odpeketali na kočevsko cesto. In od 1968 do zdaj tečejo prizadevanja vseh mojih predhodnikov vzdolž reke Save, od Brežic do Ljubljane, za to, da bi se ta modernizacija nadaljevala. No, vrag pa je odnesel šalo sedaj, ko smo sprejeli nov zakon o varnosti v cestnem prometu. Kajti, če se je doslej še kakšno vozilo oziroma prikoličar, priklopnik ali tovorno vozilo prebilo in tvegalo, da je pripeljalo svoj tovor do naših tovarn - Predilnice, Industrije apna Kresnice, Usnjarne, Kovine, Lesne industrije, da so po njej vozili naši avtoprevozniki, se je to sedaj končalo. Tu so zdaj prevelike oziroma previsoke kazni. Noben prikoličar, noben podjetnik ne bo poslal svojega prikoličarja v Litijo, če ve, da je zagrožena kazen 500 tisoč ali več, odgovorni osebi 40 tisoč in vozniku toliko in toliko. Sedaj je tudi pri nas nastal vik in krik.
Zato dajem pobudo, ker vem, da je v avtocestnem programu tudi modernizacija najtežjega odseka od Ribč do odcepa za Jesenje, ki je predvidena v letošnjem letu. Vendar, da bi to zadevo lažje prebrodili, dajem pobudo ministrstvu za promet in zveze, da bi kar najhitreje pričelo modernizacijo tega dela magistralne ceste, katerega sem navedel. Drugič, da bi začelo pridobivati oziroma da bi izdelalo projektno tehnično dokumentacijo za izvedbo rekonstrukcije ceste od Jesenja do Gornjega Loga, da bi preučilo možnost začasne sprostitve prometa za tovornjake in vlačilce oziroma določilo časovne koridorje, kdaj bi se lahko ti prebili tudi do Litije, in da bi preučilo možnost povečanja dovoljene osne obremenitve z 8 ton na 10 ton. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Kaplja. Besedo ima državni sekretar, gospod Pregelj.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Dovolite, da vas lepo pozdravim! Ministrstvo za promet in zveze ravno to dela, kar gospod Kaplja daje v pobudo. Pripravlja se dokumentacija za sanacijo in rekonstrukcijo najslabšega odseka pri Ribčah, kakor tudi so v načrtu preplastitve, ki bodo opravljene iz letošnjega programa. Seveda dostop do lokalnih porabnikov storitev je mogoč. Tukaj ne moremo omejevati, seveda ni mogoče uporabljati te ceste z večjimi obremenitvami, kot je predpisana, kajti cesta sama je v stanju, da praktično ne prenese večjih osnih obremenitev, medtem ko pa tovornjakarji oziroma prevozniki, ki imajo v lasti taka sredstva, lahko pridejo do svojih parkirišč. Tukaj jim državni organi ne smejo nasprotovati. Seveda je problem že srečavanje zaradi ozkega cestišča pri Ribčah in verjetno je potem tukaj bistvena težava. Toda nujna oskrba in dostop do matičnih garaž je dovoljen. Tukaj organi ne smejo preganjati. Seveda lahko pride do nesporazumov, tega ne moremo izključiti, zato smo na ministrstvu temu problemu dali še posebej pozornost ob uveljavitvi nove signalizacije, ki omejuje tovorni promet nad 7,5 ton po določenih odsekih, ki potekajo vzporedno z avtocestami. Problema sta podobna, nista pa čisto enaka, tega se moramo zavedati. Pomeni, da tovornjak ne more priti, če je pač pretežek, skozi tak odsek polno naložen. To je dejanska omejitev oziroma mora uporabiti določeno daljšo pot po drugih cestah, ki je v primeru Litije pa že izredno dolga. Upamo, da bomo ta problem v tem in naslednjem letu rešili. Proračunska sredstva so pripravljena in je pač potrebno zgolj speljati ustrezne postopke za oddajo del. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Pregelj. Besedo ima gospod Peter Lešnik.
PETER LEŠNIK: Hvala lepa. Spoštovane kolegice, kolegi! Spoštovani predstavniki vlade! Naslavljam ustno poslansko vprašanje ministru republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Dne 12. in 20. novembra 1997 sem vam zastavil dvoje poslanskih vprašanj. Prvo je imelo naslov: Kaj je bilo v času vašega ministrovanja narejeno za določeno rešitev in problematiko delovnih invalidov v gozdarstvu?
Drugo vprašanje je imelo naslov: Zakaj končno ne pristopite k uresničevanju zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skladu stavbnih zemljišč?
Ker z vaše strani, gospod minister, v 6 mesecih na moji vprašanji ni bilo odgovora, sprašujem: Ali ne znate odgovoriti ali ne morete ali pa vam ni treba?
Naslednje poslansko vprašanje je namenjeno Ministrstvu za zdravstvo in imam danes veliko srečo, da je po dolgem času prisoten minister Vlade Republike Slovenije. Lani v začetku julija sem naslovil izza te govornice ustno poslansko vprašanje: Kaj ste storili v času ministrovanja za odpravo predolgih čakalnih dob v specialističnih ambulantah? Do sedaj, skoraj eno leto od tega, mi niste odgovorili in vas sprašujem: Ali velja enak kriterij, kot za predolge dolge vrste v zdravstvu, da moraš na poslanski odgovor tudi čakati 18, 20 ali 24 mesecev?
To sta bili dve vprašanji.
Imam pa še ustno poslansko pobudo za Vlado Republike Slovenije. Vlado republike Slovenije sprašujem: Ali Vlada ve, da se otroci slovenskih staršev v Lendavi ne morejo izobraževati samo v slovenščini? Slovenske šole v Lendavi ni. Zato nekateri starši svoje otroke vozijo v šolo celo v druge kraje, na primer v Veliko Polano, Mursko Soboto oziroma se iz Lendave izseljujejo, prav zaradi tega.
Pri zaposlovanju se zahteva znanje madžarskega jezika, znanja slovenskega jezika pa ne preverjajo. Kdor se hoče zaposliti v občini Lendava, ga najprej vprašajo, če zna madžarsko, ne slovensko, čeprav so dvojezično območje. Ne predlagamo ukinitev dvojezičnosti, ampak zagotovitev možnosti šolanja samo v slovenskem jeziku tistim otrokom slovenskih staršev, ki to želijo. Zato predlagamo, da se v Lendavi v čim krajšem času odpre osnovna šola oziroma oddelek le-te, kjer bo pouk potekal lahko v slovenskem jeziku. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Lešniku. Prvi je bil vprašan predstavnik resorja za kmetijstvo. Mag. But.
MAG. FRANC BUT: Hvala. Sicer je bilo vprašanje namenjeno posebej gospodu ministru. Jaz bi se resnično opravičil, če, ne vem iz kakšnih razlogov, ta odgovor ni bil posredovan. Jaz bi obljubil, da bo v imenu ministrstva ta odgovor, če resnično ni bil poslan, posredovan nemudoma, v roku tega tedna.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Če se ne motim, je bil odgovor glede delovnih invalidov v gozdarstvu posredovan. V spominu ga imam, ampak bomo preverili.
Drugo vprašanje ministru za zdravstvo. Dr. Jereb.
DR. MARJAN JEREB: Pozdravljeni. Problema čakalnih dob seveda ni tako enostavno rešiti. Mi smo se ga lotili predvsem z evidenco dejanskega stanja. Jaz moram reči danes, da čakalnih dob za resne bolezni danes praktično ni, razen v izjemnem primeru kardiologije v Ljubljani. V osnovnem zdravstvu čakalnih dob sploh ni. Čakalne dobe so ponekod v specialističnih ambulantah in čakalne dobe so tam, kjer se lahko čaka na tako imenovano elektivno kirurgijo. Tega je bistveno manj, kot pa smo si tudi sami predstavljali, potem ko smo preverili vse te reči. Za odpravo čakalnih dob smo zaenkrat naredili tiste ukrepe, ki se jim reče "gasilski", se pravi, usmerili smo več denarja tja, kjer so ozka grla, predvsem v kardiologijo, odpravili smo samoplačniške ambulante, ki so se večkrat zlorabljale za to, da so se bolniki preusmerjali v njih, pod pretvezo, da je treba drugače predolgo čakati. Nekaj čakalnih dob bomo tudi skrajšali oziroma zmanjšali s temi reformami, ki jih zdaj pripravljamo v zdravstvu in ki bodo šle v to smer, da se na sploh delo v ambulantah in specialistično delo poenostavi, pospeši in naredi bolj efektivno. To so ukrepi, ki se ne bodo poznali takoj, seveda, ker je sistem prekompliciran. Ampak lahko pa rečem, da smo že v tem letu, ki ga poslanec omenja, zmanjšali čakalne dobe vsaj za eno tretjino, in to predvsem na kritičnih področjih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru. Bilo je tudi vprašanje o šoli v Lendavi. Državna sekretarka, mag. Valenčič.
MAG. TEJA VALENČIČ: Gospod predsednik, poslanke in poslanci! Jaz bi prosila gospoda poslanca, ki je postavil to vprašanje - ravnokar sva o tem tudi govorila - da bi konkretneje naslovil to vprašanje na Ministrstvo za šolstvo in šport, ker v skladu z našimi predpisi in zakonodajo so te pravice popolnoma jasne in natančno opredeljene. Če je pa na ravni izvedbe prišlo do kakšnih, ne vem, nepravilnosti ali neprofesionalnosti, bi jaz želela bolj natančno vprašanje - lepo prosim - pa bomo dali pisni odgovor. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima dr. Helena Hren-Vencelj, ki bo izkoristila številko 13.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Vprašanje namenjam Ministrstvu za znanost in tehnologijo. Sprašujem, kje so vzroki za odstopanja v razporeditvi sredstev za raziskave in tehnološki razvoj oziroma kako bo Ministrstvo za znanost in tehnologijo uskladilo razvoj raziskovalnih področij z nacionalnim programom.
Ministrstvo je namreč v septembrski in oktobrski številki Scientie objavilo podatke o sredstvih za raziskovalne projekte in programe za obdobje štirih let, od 1993 do 1996, in to je pravzaprav prvi tak celovit pregled oziroma informiranje javnosti o porabi proračunskih sredstev, za kar je ministrstvu treba dati vse priznanje. Vendar pa je prav iz teh podatkov razvidno, da se glede na nacionalni program, ki je bil sprejet 1995. leta, v nekaterih vedah financiranje precej odmika od predvidenih sredstev. Najbolj je na tem področju prizadeta biotehnologija, nekaj manj tudi medicina, potem tehniške vede. Nekoliko več je dobila naravoslovno matematična smer in pa družbene ter humanistične vede. Namreč v celoti so se sredstva za raziskave in tehnološki razvoj od leta 1993 do 1996 zmanjšale od 0,81 na 0,61 bruto dohodka na prebivalca, kar seveda je popolnoma v neskladju s tem, ko govorimo in poudarjamo, da bomo v Evropo šli le z znanjem in s svojimi lastnimi sposobnostmi uveljavljanja.
Moramo si biti tudi na jasnem, da biotehnologija ima v razvitih državah Evrope izredno velik pomen, torej tej znanosti v življenju se namenjajo tudi velika sredstva. Prav biotehnološko področje raziskav ne more biti oziroma ni tako področje, na katerega bi lahko prenesli izkustva iz raziskav v drugih državah, glede na specifiko, ki se nanaša na ekologijo, demografijo, sociologijo in pa še druga področja. Skratka želela bi - ker pa vključuje ta del tudi kmetijstvo in ker bo kmetijstvo doživelo pri vključevanju v Evropo verjetno največji šok - bi želela, če bi gospod minister nekoliko pojasnil, kako je s temi sredstvi za raziskovanja in tehnološki razvoj in pa prav to podhranjenostjo biotehnoloških ved. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, doktor Hren-Vencelj za vprašanje. Prosim za odgovor.
VITO ŠOKL: Moje ime je Vito Šokl, prihajam iz Ministrstva za znanost. Najprej se opravičujem, da danes ministra ni tukaj. Bil je nujno zadržan. Glede na to, da se ukvarjam s proračunom, bi si drznil povedati nekaj stavkov na iztočnice gospe poslanke. Kar se tiče nacionalnega raziskovalnega programa, je bil dejansko sprejet leta 1995, vendar kljub izjemnim prizadevanjem ministrstva, mislim, da ravno na tem mestu, so bila sredstva za znanost pravzaprav sistematično reducirana, tako da nismo mogli pravzaprav izpolniti zakona, ki ga je državni zbor tukaj sprejel, namreč to zaradi tega, ker pač v proračunu ni bilo zadosti denarja.
Drugo, kar se tiče odstotka bruto družbenega proizvoda. Dejansko je padel, in to za približno, po naših ocenah, za 30% v petih letih. Mislim pa, da se je ta stvar ustavila zdajle v letu 1997 in 1998, s prijazno željo, da bo šlo to navzgor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Šokl. Imate možnost, gospa Vencljeva, za dodatno vprašanje. Žal pa ni ministra, da bi vam odgovoril.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Vprašala sem, zakaj biotehnologija dobiva proporcionalno manj sredstev kot nekatere druge vede. Prizadete so ravno tako medicina in tehnične vede na račun humanističnih, družbenih ved in pa naravoslovno matematičnih.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim za dodatno pojasnilo.
VITO ŠOKL: Glede na to, da premalo poznam te podrobnosti, bi si izgovoril pravico, da bo ministrstvo pisno odgovorilo na vprašanje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Franci Rokavec, za njim gospod Sovič.
FRANCI ROKAVEC: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani ministri in pa ostali predstavniki vlade! Zastavljam poslansko vprašanje Ministrstvu za okolje in prostor. Ministrstvo za okolje in prostor sprašujem, zaradi katerih dejstev že skoraj šest let ni narejeno skoraj nič pri pripravi pogojev in kriterijev za izdajo koncesij pri izgradnji malih hidroelektrarn. Dejstvo je namreč, da se zaradi neurejenih standardov na tem področju dela velika škoda. Saj prav zaradi tega praktično je ustavljena možnost izgradnje malih hidroelektrarn v Sloveniji. Po podatkih, ki jih imam, dejansko vloge za izdajo koncesije na ministrstvu za okolje in prostor stojijo že več kot tri leta, investitorji pa ne dobijo nikakršnega odgovora od pristojnih služb. Zaradi navedenega sprašujem, kdaj bo ministrstvo za okolje in prostor preseglo ta negotovi položaj na tem področju in omogočilo zainteresiranim investitorjem na podlagi meril in kriterijev izdajo koncesij in s tem tudi omogočilo vzpostavitev pogojev za nadaljevanje investicij na področju izgradnje malih hidroelektrarn v Sloveniji. Bi prosil, če je možen že odgovor na seji. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Rokavec. Gospod minister, dr. Gantar.
DR. PAVEL GANTAR: Spoštovane poslanke in poslanci! Zakon o varstvu okolja iz leta 1993 je uvedel koncesijo za gospodarsko izkoriščanje voda. Potem so se leta 1994 začele uvajati koncesije. Od takrat naprej je ministrstvo, zdaj bom citiral po spominu, izdalo najmanj 60 koncesijskih aktov in potem koncesijskih odločb za izgradnjo malih hidroelektrarn.
Res je, da je veliko število vlog in prošenj in res je tudi to, da ministrstvo razpolaga na teh področjih v tem trenutku z izjemno slabimi vodnoureditvenim načrti, ponekod pa sploh ne. Če teh načrtov ni, in ni ustreznih študij, potem je zelo težko izdati koncesijo na tistih vodotokih, ki so v tem pogledu premalo raziskani in bi lahko hitra izdaja brez vseh ustreznih preiskav oziroma ugotovitev povzročila določeno škodo. Ministrstvo, uprava za varstvo narave, bi že morala pred 14 dnevi - pa se bom pozanimal, zakaj to ni storila - vsem prosilcem poslati pisno in individualno, v kakšnem stanju je vloga, kaj se dogaja z vlogo in kdaj lahko prizadeti pričakuje, da bo vloga obravnavana in tudi rešena.
Bolj konkreten oziroma širši odgovor pa lahko damo pisno. Še to bi dodal. Ministrstvo za okolje in prostor je pred nekaj meseci pripravilo posebno brošuro, ki jo lahko dobijo na upravnih enotah in drugod, na ministrstvu tudi, vsi tisti, ki želijo ali zaprositi za izgradnjo, za pridobitev koncesije za malo hidroelektrarno. Notri so vpisani vsi postopki, dokumenti in tako naprej, kar rabijo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu ministru za odgovor. Besedo ima gospod Sovič, za njim gospod Ivo Hvalica, ki se že pripravlja.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Imam dve vprašanji za Vlado Republike Slovenije.
Prvo vprašanje se nanaša na zagotovila, ki jih je dal predstavnik vlade republike Slovenije ob sprejemanju državnega proračuna za letošnje leto. Spomnili se boste, da je takrat tekla zelo intenzivna razprava o zagotavljanju potrebnih sredstev za delovanje akademskega in raziskovalnega omrežja Arnes.
Tik pred samim sprejetjem proračuna je predstavnik vlade zagotovil, da bo vlada priskrbela potrebna dodatna sredstva za to, da bi za delovanje Arnesa bila sredstva na voljo v takšnem obsegu, da bi lahko Arnes deloval v celem letu. Govora je bilo o 300 dodatnih milijonih sredstev.
V zvezi s tem sem na predstavnika vlade tudi že naslovil pisno vprašanje: Ali je na tej točki že karkoli realizirano? Ker odgovora nisem dobil, sedaj sprašujem vlado republike Slovenije: Ali je že zagotovila pogoje za to, da bo lahko akademsko in raziskovalno omrežje Arnes delovalo nemoteno celo letošnje leto?
Ni mi treba, predpostavljam vsaj, razlagati velikega pomena tega omrežja za našo državo in dejstva, da bi bilo v kričečem nasprotju z našo siceršnjo usmerjenostjo v evropsko integracijo, če bi zaradi nedoslednosti pri zagotavljanju finančnih sredstev nekje v drugi polovici leta Slovenija bila informacijsko izolirana.
In drugo vprašanje, ki ga postavljam, se nanaša zopet na Vlado Republike Slovenije. Sprašujem jo v zvezi z zdraviliščem Rogaška Slatina. Ker je to zdravilišče še vedno v velikih finančnih in organizacijskih težavah, me zanima, ali je Slovenska razvojna družba kot večinski lastnik, 100% lastnik te družbe pa je država, po svoji že več kot 3-letni prisotnosti v zdravilišču Rogaška končno izdelala sanacijski in razvojni načrt za ozdravitev najstarejšega zdravilišča v Sloveniji! Če ga ni, me zanima, kje so razlogi, da se odločitev glede usode tega predlaga tako dolgo.
Program sanacije tega zdravilišča namreč temelji na treh bistvenih točkah:
Prvič. Izvedba prisilne poravnave.
Drugič. Združitev dveh družb zdravilišča Rogaška in Rogaška ZHT.
Tretjič. Zagotovitev, torej ohranitev poslovnega jedra z odkupom hipotek na objektih zdravstva, hotela Sava in hotela Donat.
Medtem ko je prva točka že realizirana, druga praktično tik pred realizacijo, pa pri tretji točki pravzaprav do sedaj, vsaj po meni znanih podatkih, ni bilo storjeno še nič.
Brez te pa seveda cela sanacija nima nobenega pravega pomena. Sklad republike Slovenije za razvoj oziroma njegov pravni naslednik v treh in pol letih svoje prisotnosti v zdravilišču Rogaška ni angažiral popolnoma nobenih sredstev za realizacijo dogovorjenega projekta sanacije, hkrati pa s hipotekarnimi upniki ni bil dosežen noben dogovor. Tako so banke preprosto svoje terjatve vnovčevale prek izvršb na objektih ali pa so jim bili objekti prodani.
Vljudno prosim Vlado Republike Slovenije, da odgovori na vprašanje: Kaj pravzaprav, kakšne namene ima Slovenska razvojna družba s tem zdraviliščem? In: Zakaj do zdaj ni bilo realizirano nič od zagotovljenega? Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Sovič. Gospod Šokl.
VITO ŠOKL: Ministrstvo za znanost se zelo zaveda, da Slovenija ne sme postati izolacijski otok, izolacijski informacijski otok v Evropi in da brez solidne informacijske mreže, kot je Arnes in verjetno še kakšna druga, ne moremo priti pravzaprav pametno in z nekim znanjem v Evropo. Vemo pa, da znanje in inovativnost naj bi bila eno od osnovnih produkcijskih faktorjev v sedanjosti. Zato smo namenili v možnosti ministrstva 700 milijonov za Arnes. To je maksimalno, kolikor smo lahko dali, s tem da apeliram s tega mesta posebno na ministrstvo za šolstvo, da bi tudi prispevalo še večji del za še boljše funkcioniranje Arnesa. Gre pač za razširjanje informacijskih povezav. O dodatnih 300 milijonih pa nič ne vem. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Še eno vprašanje je bilo, ki se dotika prihodnosti Rogaške Slatine, zdravilišča. Gospod Pagon.
MAG. ANDREJ PAGON: Hvala. Po pridobitvi mnenja Slovenske razvojne družbe in Ministrstva za gospodarske dejavnosti bo vlada odgovorila pisno. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Pagon. Dodatno vprašanje, gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Kar smo ravnokar slišali, potrjuje pravzaprav najbolj črne domneve, ki sem jih imel, da nobenih aktivnosti še ni na tem področju, da bi se zagotovilo dovolj sredstev za delovanje akademskega in raziskovalnega omrežja Arnes. Zato vztrajam pri tem, da predstavnik vlade - zdaj bi bil konkreten - prosim, da predsednik vlade odgovori na vprašanje, ali bo vlada realizirala zagotovila, ki jih je dala, in sicer v kakšnem času in na kakšen način. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Naslednji ima besedo gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala, gospod predsednik. Spoštovani minister, gospod Bandelj! Vprašanje, ki ga bom postavil, mogoče - ne vem - ali bo izpadlo kot provokacija ali bo lahko izpadlo kot šala, ampak jaz sem mislil zelo resno in bom to tudi utemeljil. Zelo preprosto je moje vprašanje - dve sami vrstici: Ali tretji odstavek 27. člena zakona o varnosti v cestnem prometu velja tudi za magistralno cesto M10 na odseku Podnanos - Razdrto? Ker vem, da minister v tem trenutku še ne more dobiti 27. člena, mu ga bom prebral in za ostale, da bodo vedeli, za kaj gre. Kaj pravi tretji odstavek 27. člena: "Kadar je hitrost vozila za več kot 50% nižja od največje dovoljene hitrosti na cesti ali na delu ceste, mora voznik takega vozila vklopiti vse štiri smernike. Ko se za njim nabere kolona vozil, ki ga ne more varno prehiteti, mora zapeljati na prvem primernem kraju izven vozišča in pustiti mimo kolono vozil." To je na tem odseku neizvedljivo. 19. dan zakona - tudi danes sem se pripeljal po tej cesti, vozil sem prvi in majhen, krajši čas v drugi brzini. Torej, kot predstavnik, kot član zakonodajnega telesa sem proti temu, da imamo zakone, ki jih ne moremo spoštovati. Policija niti en dan v teh - od 1. maja do danes še nisem videl policije na tem klancu. Jasno, ker bi morala ustaviti promet. Zato vam predlagam, da takoj vložite spremembo zakona ali pa izvzamete ta odsek ceste iz zakona, ker drugače boste dovoljevali stalno, permanentno kršitev zakona, in sicer vsako minuto. Nihče tega ne počne. Vaši policisti so spodaj varno v Vipavski dolini, če pelješ 52 km/h takoj..., ampak tu pa ni nobenega, ker vedo, da je to nemogoče izvajati. Zdaj me zanima, kaj boste odgovorili, potem vam bom pa jaz povedal, kaj jaz mislim. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za vprašanje. Besedo ima minister za notranje zadeve, gospod Bandelj.
MIRKO BANDELJ: Jaz ne bi ocenjeval vprašanja, ker vprašanje je vprašanje, odgovor je lahko še krajši. Zakon velja, seveda jaz to cesto tudi poznam in moram reči, da izpolnjuje pogoje, o katerih govori zakon. Zakon pravi, ko se za njim nabere vozil, ki ga ne more varno prehiteti, mora zapeljati na prvem primernem kraju izven vozišča in pustiti mimo kolono vozil. Taki primerni kraji na tej cesti so, jaz to cesto tudi poznam, tudi jaz se vozim po njej in moram reči, da takih slabih izkušenj nimam, kot jih ima gospod poslanec. Bi pa rekel še naslednje. Lahko je res, da takrat, ko se vi vozite po cesti, ne srečate policistov, čeprav, kolikor se spomnim, ste enkrat tukaj tudi že drugačna poslanska vprašanja postavljali, ki so bila pač drugače motivirana. Dejstvo je, da v anketi, ki se je izvajala po celi Evropi in v kateri je sodeloval Svet za varnost in preventivo v cestnem prometu, so slovenski vozniki med vsemi evropskimi odgovorili, da najpogosteje srečajo policijo na cesti in da tudi najpogosteje ustavlja in tudi največ ukrepov izreče. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dodatno vprašanje. Gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Torej zakon velja, sem predpostavljal, da boste tako tudi odgovorili. Torej vi sedaj dopuščate zavestno kršitev zakona. Jaz vas bom za to ustrezno tudi obtožil, na primeren način. Še enkrat vam povem, jaz sem vsak dan na tej cesti, do 1. maja nisem srečal v konici, ne zjutraj in ne zvečer, policista na tej cesti. Spodaj so pa, danes so bili spodaj, en volkswagen karavan in dva motorista, ampak spodaj, zgoraj jih ni bilo. Vi niste poskrbeli, da bi na tem odseku spoštovali nov zakon o varnosti v cestnem prometu. To lahko trdim in vam lahko tudi zelo enostavno dokažem. Utripajoče luči - jaz jih še nisem videl! Ali ste kje to napisali ali ste obvestili tuje voznike Ukrajince, Slovake, Madžare - ali ste jih obvestili o tem? Nihče ne ve, tudi luči nimajo prižganih. Kaj šele utripajoče luči, kje pa! Sploh ne vedo, za kaj gre. Torej, vi dopuščate zavestno kršitev tega zakona. Jaz ponavljam, na tem odseku ni možno spoštovanje tretjega odstavka 27. člena. Vi pa delajte po svoje naprej. Jaz vam bom pa prinesel dokaze in vas bom za to tudi obtožil. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želite besedo? Prosim.
MIRKO BANDELJ: No, dva stavka se vseeno še izplača reči.
Dejstvo je, da se zakon tudi na tem odseku izvaja, ker zakon ni kršen, ker govori o tem, da mora vozilo zapeljati s ceste na prvem primernem kraju. Dejstvo je, da policija v vsakem trenutku ne more biti na vsakem odseku ceste. Ampak hotel sem odgovoriti na tisti del vprašanja, ki se nanaša na tuje voznike. Naredili smo tisto, kar se je dalo narediti. Ne samo, da so bila vsa obvestila dana v javnost, obveščali smo tudi prek tujih diplomatsko-konzularnih predstavništev, pa prek interneta in vsak tuj voznik dobi zloženko v tujem jeziku pri vstopu v Slovenijo ter je s tem seznanjen. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu ministru. Besedo ima gospod Ivan Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa. Imam poslansko vprašanje za Ministrstvo za promet in zveze. Glasi se pa tako: kdaj bo dokončan projekt cestnega predora pod Vršičem?
Ta projekt je bil dan v izdelavo projektni organizaciji v Kranju pred skoraj petnajstimi leti; še Republiška uprava za ceste je to naredila. Če se samo malo spomnimo tri tedne nazaj, ko je bila zaprta cesta v Trento zaradi potresa, Vršič je zamedel sneg in šestnajst dni je bila Trenta popolnoma odrezana od sveta. Prebivalci niso mogli navzdol zaradi potresa, zasute ceste, čez Vršič tudi ne, ker je zapadel sneg. Ta predor je del ceste Primorke, ki naj bi peljala s spodnjega dela Posočja preko zgornjega in pod Vršičem v Kranjsko Goro in naprej v Evropo. Vsi želimo tja! Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Božič. Odgovoril bo gospod sekretar Žarko Pregelj.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Žal moram odgovoriti, da zaenkrat v veljavnem programskem dokumentu ni takega projekta. Namreč dokumenti, ki določajo na cestnem infrastrukturnem območju programe, so prostorski plan države, ki določa predvsem izgradnjo avtocestnega omrežja, in vsakoletni proračuni. Predvidevamo, da bomo v dolgoročni strategiji, ki je tik pred prihodom v proceduro, najprej vladno, potem parlamentarno, tudi take projekte lahko evidentirali in jim pozneje dali pravo mesto v nacionalnem programu državnih cest. Do takrat so pa to lahko le neobvezne študije. Tudi sama direkcija nima nobenih sredstev, da bi lahko take projekte načrtovala, dokler ni sprejet določen program. Verjetno so vam poznani projekti, ki so bili delani na zalogo v prejšnjih obdobjih. Arhiv direkcije Republike Slovenije za ceste ima precej takih projektov, niso pa to programi, ki bi bili v postopku, dokler ne bodo vneseni v ustrezen nacionalni program. Zakon o javnih cestah natančno določa proceduro. Pravi trenutek za take projekte bo ravno letošnja jesen, ko bo predvidoma prišla strategija z nacionalnim programom državnih cest v postopek v državni zbor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Branko Tomažič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Podal sem nekaj poslanskih pobud in vprašanj. Na vse sem dobil pisni in ustni odgovor, vendar se stvari ne odvijajo tako, kot je bilo v odgovorih zapisano, zato bi se osredotočil na dve poslanski vprašanji iz preteklosti.
Najprej vprašanje, zakaj se dovoljuje črni uvoz hrane v Sloveniji in prodaja slovenske zemlje tujcu. Najprej čestitam slovenskim policistom, kriminalistom in tožilstvu za uspehe pri odkrivanju črnega uvoza ali tihotapljenja predmetov in stvari v slovenski prostor. Zelo malo ali nič pa se ni naredilo pri odkrivanju črnega uvoza hrane, mesa, zelenjave. Zato prosim odgovorne, da tudi na tem segmentu pretrgajo tihotapske poti in vezi, ker te še delujejo z neizmerno hitrostjo in v slovenski prostor uvažajo hrano, ki konkurira slovenski hrani.
O poslanskem vprašanju, kdo je dovolil prodajo zemljišča agrarne skupnosti Koštabona - Puče tujcu, sem prejel pisni odgovor, ki me je pomiril. Mislil sem, da se bodo stvari odvijale pozitivno v korist agrarne skupnosti. Žal pa temu ni tako in se delo na tem delu odvija nemoteno naprej. Sprašujem, ali ni pravice za člane agrarne skupnosti in ali res lahko tujci oziroma tuji državljani delajo, kar hočejo v našem prostoru in z našo zemljo.
Moje poslansko vprašanje pa je naslednje. V Sloveniji se pospešeno gradi avtocestni križ, določeni odseki so končani, proti Italiji se gradijo trije odseki, končan je odsek skozi Sežano proti Italiji. Kljub temu da je ta koridor končan, se tranzit z nezmanjšano močjo vali skozi Vipavsko dolino in ovira promet ter dela prometne zamaške. Zato podajam naslednjo poslansko pobudo ali vprašanje: zakaj se ne preusmeri tranzit, ki nima špedicije ali carinjenja v Vrtojbi, na Fernetiče.
Še eno poslansko vprašanje bi postavil. Zakaj vlada dopušča, da slovenski pivovarji nenormalno bogatijo. Davek pri pivu se je zmanjšal pred leti s 40% na 22%. Zakaj vlada dodatno ne uvede trošarine na pivo? Pivovarji kupujejo podjetja, izplačujejo velike delnice, dividende. Investicije v pivovarnah govorijo, da je akumulacija zelo velika, saj so naložbe 50 milijonov mark in zato ne potrebujejo nobenih kreditov, ampak s svojo akumulacijo lahko gradijo. Zato prosim vlado, naj odgovori, zakaj dodatno ne obdavči pivovarjev ali tudi podraži pivo. S tem bi rešili tudi vinsko krizo, ki je v Sloveniji, ker bi primerjava med ceno piva in vina bila enakomerna in bi s tem pospešili prodajo vina. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Tomažič. Gospod Pregelj bo prvi. Predlagam kratke odgovore.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Glede pobude o preusmeritvi tovornega prometa na Fernetiče s smeri Vrtojbe bi rad poudaril, da gre za dokaj zapleten problem. Tudi vipavska cesta, hitra cesta, je del petega koridorja in je kot taka opredeljena v tranzitem sporazumu, ki ga je Slovenija podpisala že pred leti z Evropsko unijo. Premišljujemo v smeri določenih omejitev, toda kar tako počez se ne da prometa ločiti po izvoru oziroma namenu in bi kvečjemu lahko s pomočjo določenih rešitev nekako prerazporedili del špedicij z Vrtojbe na Fernetiče. To pa ima širše razsežnosti, ki že presegajo kompetence našega ministrstva. Problem bo seveda rešen, ko bo ta cesta ustrezno urejena v naslednjih letih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod But.
MAG. FRANC BUT: Hvala lepa. Odgovor glede tistega dela vprašanja o uvozu hrane. V Sloveniji poznamo uradno dva načina oziroma dve poti uvoza hrane, take ali drugačne. Prva je tista, ki se uvaža v okviru kontigentov oziroma v okviru kvot, ki so pač posledica prostotrgovinskih sporazumov ali pa prostotrgovinskih con, recimo Cefta, prostotrgovinski sporazum s Hrvaško, prostotrgovinski sporazum z Baltskimi državami, z Makedonijo, po novem tudi s Turčijo in z Izraelom ali poseben sporazum, pridružitveni sporazum, ki v bistvu zaenkrat še ni ratificiran, z Evropsko unijo. To je prvi način, kjer je predpisano, na kakšen način se hrana uvaža.
Drugi način pa je uvoz izven teh kvot. Pravzaprav je ta uvoz svoboden, seveda v okviru plačila, pod pogojem plačila vseh dajatev in ostalih plačil, ki jih v okviru sporazuma WTO določena vrsta blaga sme biti deležna. To je ta uradni del, razumem pa, da se vprašanje bolj nanaša na to, da se mimo tega uvaža tudi hrana, ki sicer pravzaprav uradno ni hrana, je kakšno drugo blago. To se pravi, če sem prav razumel, gre za vprašanje tihotapstva hrane. Za tisto prvo lahko jasno postrežemo s podatki, koliko je tega uvoza in mislimo, da je ta uvoz pod kontrolo in v okviru dogovorjenega. Kar se pa drugega tiče, pa sta dve možnosti. Eno so ustrezne inšpekcije, ki so pravzaprav veterinarske inšpekcije, fitosanitarne inšpekcije, ki pač morda lahko pregledajo, ampak tudi te tukaj nimajo možnosti, ker lahko samo zavrnejo blago, ki naj bi po legalni poti prišlo v državo. Tukaj pa gre predvsem za tisti drugi del, ki pač govori, kot ste že sam ugotovili, v smislu eventualnega odkrivanja tega blaga. Tukaj ni kaj drugega dodati, kot eventualno najti nek dogovor v okviru vlade, da se kontrola in nadzor še poostrita, če sem prav razumel vaše vprašanje.
Kar se tiče drugega dela, agrarne skupnosti. Če je to bilo naslovljeno na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in mislim, da to ni bilo. To mislim, da je pa vse. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Mislim, da je še vprašanje glede nakupa zemljišč s strani tujcev. Komu je bilo to vprašanje namenjeno? Prosim gospod Tomažič, dodatno vprašanje, dopolnilno vprašanje, kot pravi poslovnik.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Ministrstvo za kmetijstvo mi je odgovorilo in sem z odgovorom zadovoljen.
Vendar upravni postopki, ki tečejo pri vračilu agrarne skupnosti, tam se pa stvari ne odvijajo v pravo smer in tudi niso ustavili del, ki se odvijajo na tem zemljišču agrarne skupnosti, zato bi prosil za odgovor.
Še eno razmišljanje. Jaz sem vprašal tudi glede mesa in zelenjave, ki prihaja v tranzitu. Prihaja v Slovenijo in se ustavlja v Sloveniji in na tem segmentu nismo ničesar naredili, da bi ustavili ta ilegalni črni uvoz ali tihotapljenje.
Druga stvar. Vemo, da se v hladilnih, kontejnerjih v Slovenijo uvaža meso. Na dobavnici je ena kategorija, na kamionu je druga kategorija. Ravno tako je s sadjem in zelenjavo ter s tistimi agrumi, ki nimajo prelevmana v Sloveniji.
Gospodu državnemu sekretarju Žarku Preglju, bi dal naslednjo pobudo.
Tranzit, ki bi se preusmeril na Fernetiče, bi najbrž tudi plačeval cestnino. Ker vemo, da je avtocesta končana, torej cestninska postaja, bi s tem tudi obogateli slovenski proračun. Posebno pa proračun ministrstva za promet in zveze, ker bi s tem lahko naredili več kilometrov avtocest. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Gospod But.
MAG. FRANC BUT: Hvala lepa. Kar se tiče zelenjave in ostale hrane, ki gre v tranzitu skozi Slovenijo ali kakorkoli drugače.
Tukaj morajo ustrezne inšpekcije, fitosanitarna, veterinarska in ostale ugotoviti, kam je to blago namenjeno ali ima to blago ustrezno dokumentacijo. Če to ni dovolj dobro opravljeno - mi ocenjujemo, da je opravljeno kvalitetno - je potrebno vložiti še večje napore v ta del. Na ta način morda lahko ugotovimo, da določeno blago nima ustreznih dokumentov ali pa da ne ustreza predpisanim standardom kakovosti in ostalim normativom in ga je treba zavreči in mu ne dopustiti tranzita prek Slovenije ali pa tudi uvoza v Slovenijo. To se tudi izvaja.
Kar se pa ostalega tiče, so po moje tukaj na potezi organi pregona. Preprosta rešitev je samo v tem, da morda ti organi dodatno poostrijo svoj nadzor in da tisti, ki kaj ve ali pozna ali kakorkoli sumi, da gre tukaj za te vrste kaznivih dejanj, da ustrezen sum prijavi in se zadeva spelje po znanem postopku.
Kar se tiče piva. Ministrstvo za kmetijstvo je tudi pristojno, vsaj za pivo, ker je tudi to neke vrste kmetijski ali živilski proizvod. Tukaj se jaz ne bi v celoti strinjal z gospodom poslancem.
Dejstvo je, da ni nič narobe, če imamo uspešna podjetja. Če so to pivovarne, je to tudi toliko bolje, ker vsaka država naj sledi cilju, da bo imela čimveč uspešnih podjetij v različnih branžah. Tudi del kmetijske proizvodnje hmelj, ječmen in ostali proizvodi so vključeni v sam proizvod. Na tretji strani pa v vsakem primeru, kolikor je sedaj razvidno iz zakona o davku na dodano vrednost in pa zakona o trošarini, v tem primeru iz do sedaj predlaganega pivo naj ne bi bilo opredeljeno kot hrana in bi kot takšno bilo potem podvrženo dodatni oziroma višji obdavčitvi kot pa vino, ki bi naj vsaj v prehodnem obdobju imelo status hrane.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod But je velikodušno pokril tudi nekatere druge resorje s svojim odgovorom in lahko gremo naprej. Gospod Samo Bevk.
SAMO BEVK: Hvalaza besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Najprej poslanska pobuda vladi. Rudnik živega srebra Idrija kot državno podjetje oziroma Republika Slovenija sta lastnika zelo velikih površin, več kot 5,5 ha v mestu Idrija. To lastništvo je zgodovinsko pogojeno, saj sta rudnik in mesto rastla vzporedno in velikokrat ni bilo ločnice med mestnimi in rudniškimi predeli. Rudnik in mesto sta se v zgodovini prepletala. Veliko zemljišč in nepremičnin v lasti rudnika je že danes izgubilo funkcijo v procesu njegovega zapiranja, dokončno pa se bo to zgodilo leta 2006. Tega leta je predviden zaključek dolgoletnega procesa zapiranja rudnika. Že sedaj pa rudnik na različnih dražbah prodaja posamezne dele nepremičnin, tako zemljišča kot tudi objekte. Ker so med potencialnimi kupci predvsem domača objekta, prihaja do paradoksa, da si bo moralo mesto samo sebe odkupiti od države. Država pa s tako pridobljenimi kupninami izplačuje mestu del rudarske škode.
Vladi Republike Slovenije dajem poslansko pobudo, da mestu Idrija oziroma občini Idrija vrne vse tiste nepremičnine, zemljišča in objekte, ki so že izgubile svojo funkcijo v procesu zapiranja rudnika oziroma jo bodo izgubile do leta 2006. Mesto Idrija ima zaradi svojega razvoja dejavnosti in prostorske omejenosti velik javni interes nad temi površinami. Te površine so pomembne tudi za nadaljnji razvoj našega gospodarstva in industrije. Prav tako pa so pomembne te površine tudi zaradi izgradnje komunalne infrastrukture, razvoja turizma in športa ter rekreacije. Skupaj gre torej za več kot 5,5 ha mestnih zemljišč, skoraj za tretjino mesta.
Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj postavljam poslansko vprašanje o kriterijih oziroma vzrokih za neuspešne prijave iz mesta Idrije za demografijo v letih 1995, 1996 in 1997. Mesto Idrija je bilo že ob sprejetju posebnega zakona o financiranju projektov na demografsko ogroženih območjih edino občinsko središče v Sloveniji, ki je na žalost imelo status demografsko ogroženega območja. Krajevna skupnost mesto Idrija je v zadnjih treh letih redno prijavljala projekte na občino Idrija, vendar je bila občina na razpisih za te projekte na ravni države vedno neuspešna. Vse prijave so se nanašale na izgradnjo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja v mestu Idrija. Prav vodovod in kanalizacija sta največja infrastrukturna problema v mestu, kar je v veliki meri tudi posledica nepretrganega poltisočletnega rudarjenja v Idriji. Rudnik se namreč nahaja neposredno pod mestom. Vodovod ima skoraj 15 litrov vode na sekundo izgub zaradi dotrajanega omrežja. Na zgrajeno čistilno napravo pa je priključenih manj kot 2000 enot. Mesto ima več kot 6000 prebivalcev. Z neuspešnimi kandidaturami je tako izredno upočasnjena sanacija tega največjega infrastrukturnega projekta v našem mestu. Zato predlagam, da ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj te naše projekte v prihodnjih letih upošteva. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Bevk. Predstavnik Ministrstva za gospodarske dejavnosti, gospod Klančar, državni sekretar v resorju za ekonomske odnose in razvoj.
RADO KLANČAR: Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, poslanci in ostali! Ker gre za specifično vprašanje, bomo na to pripravili pisni odgovor.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. To je bil odgovor za drugi del. In prvi del vprašanja?
JOLANDA VERŠIČ: Mi smo na poslansko vprašanje pripravili pisni odgovor, ki smo ga gospodu poslancu posredovali. Naj pa na tem mestu še poudarim, da bomo v celotnem programu, ki se nanaša na zapiranje rudnikov, predvideli tudi ta problem, seveda v skladu z zakonodajo in pa principi kapitalskega upravljanja. Mi se moramo zavedati, da je današnja zakonodaja takšna, da je država lastnik pravnih oseb, medtem ko so pravne osebe, zlasti s področja javnih služb in pa tudi rudniki, lastniki osnovnih sredstev in s tem tudi nepremičnin, s katerimi razpolagajo kot dobri gospodarji. Izvzete iz tega koncepta, iz tega statusa so zaenkrat samo infrastrukturne naprave oziroma infrastruktura kot celota. Kot rečeno, pa bomo razmišljali o tem, ko se bodo pripravljali zakoni s tega področja in pa v kontekstu likvidacije vseh rudnikov v zapiranju. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Dopolnilno vprašanje bo postavil gospod Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo. Predstavnici ministrstva za gospodarske dejavnosti se za njen odgovor zahvaljujem - tako ustni kot pisni. Upam, da bodo pogajanja z občino Idrija v čim krajšem času stekla. Da pa gre za resen problem, pa bi rad pokazal - ne vem, kako se bo videlo od tukaj do zadnje vrste ali tudi v prve vrste - kako izgleda zemljevid mesta Idrije. Vse tisto, kar je rumeno na tej karti, so državna zemljišča, ki praktično nimajo nobene funkcije v procesu zapiranja rudnika. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Bevk. Besedo ima gospod Jože Jerovšek. Ker gospoda Janše ni, sem vaš znak razumel ...
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki vlade! Gospa Marta Kos, direktorica vladnega urada za informiranje, polni zadnje dni časopisne stolpce. Po navedbah Mladine in Dela je pri Slovenski ljudski stranki na seznamu za zamenjavo. V nasprotnem primeru Slovenska ljudska stranka naj ne bi podprla glasovanja zoper ustavno obtožbo predsednika vlade. Delo navaja, da je za njeno morebitno odstavitev krivo njeno pisanje generalnemu sekretarju vlade v zvezi z morebitno izdajo državne skrivnosti v kabinetu Marjana Podobnika, ne glede na to, da je bilo sporočilo urada objavljeno šele potem, ko ga je videl predsednik vlade.
Vlado sprašujem, ali se bo morala direktorica vladnega urada za informiranje posloviti od direktorskega stolčka na uradu za informiranje zato, da bo predsednik Vlade dobil dovolj glasov in se tako izognil ustavni obtožbi. Dodatno pa sprašujem, ali je pravi in še bolj verjetni vzrok za zamenjavo gospe Marte Kos objava uredniškega uvodnika gospoda Mitje Meršola v Nedelu dne 12. aprila 1998 pod naslovom V blodnjaku. Iz besedila članka jasno izhaja, da so uporabljeni in objavljeni podatki, ki so bili lahko pridobljeni le z uporabo posebnih metod in sredstev, ker dvomim, da bi kakšen zdravnik tako prekršil strokovne in etične norme. Razvoj dogodkov po objavi članka kaže, da gre očitno za zlorabo posebnih metod in sredstev, in to za načrtovano uporabo tako pridobljenih podatkov za znotrajkoalicijsko obračunavanje, saj se z zlorabo osebnih podatkov in osebnih zadev skuša diskreditirati enega najpomembnejših ministrov v vladi. Če bi šlo zgolj za navedena znotrajkoalicijska obračunavanja, zadeva ne bi bila vredna globlje pozornosti. Ker pa gre za očitno zlorabo državnih institucij in kršitev osnovnih človekovih pravic, zahtevam celovit odgovor.
Sprašujem, ali je v zvezi z vsebino članka in zlorabo posebnih metod in sredstev vlada uvedla preiskavo.
Nadalje sprašujem, ali je omenjeni novinar informacije dobil s posredovanjem direktorice vladnega urada za informiranje gospe Marte Kos.
Sprašujem tudi, če je gospa Marta Kos te informacije pridobila od pomočnika direktorja kriminalistične službe, gospoda Draga Kosa.
Poleg novic, povezanih z gospo Marto Kos, objavljenih v zadnjih dneh, na tako sklepanje napeljuje dejstvo, da se je gospa Marta Kos 7.4.1998 ob 14.00 uri v restavraciji Maxim sestala z gospodom Mitjem Mršolom in mu zelo vehementno obrazlagala nek papir. Prizoru je bila priča skupina poslancev.
Sprašujem, ali je bil to uradni sestanek, odobren na vladi. Vlado tudi sprašujem, ali so bile s strani obveščevalnih služb uporabljene posebne metode in sredstva v obdobju zadnjih 20 mesecev, zoper katerega psihiatra?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Jerovšku. Kot predstavnik vlade, se je oglasil gospod mag. Pagon.
MAG. ANDREJ PAGON: Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci!
Generalni sekretar vlade ni uvedel nikakršnega postopka zoper direktorico vladnega urada za informiranje do sedaj. Vlada pa v vsakem primeru imenuje ali razrešuje pristojnike organov v sestavi na predlog generalnega sekretarja vlade, ki ima do organov v sestavi enaka pooblastila, kot jih ima minister do organov v sestavi. To je prvi del odgovora.
Drugi del odgovora. Vlada bo sicer na vaša vprašanja lahko odgovorila pisno, vendar ne bo komentirala komentarjev v dnevnem časopisju. Drugi del odgovora bo posredoval minister za notranje zadeve.
Rad bi še na to odgovoril. Generalni sekretar vlade oziroma njegov namestnik ne odobrava kakršnikoli sestankov direktorjev vladnih služb tako z novinarji, kot z uredniki. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Pagon. Besedo ima gospod minister Mirko Bandelj.
MIRKO BANDELJ: Kot je bilo že rečeno, celovit odgovor boste lahko dobili pisno, seveda o tistem, o čemer se da odgovarjati.
Vendar moram povedati, da posebne operativne metode in sredstva odobrava sodišče in se jih nihče ne izmisli. Jaz sem za direktorjem kriminalistične službe vprašal. On je tudi relativno nov in za 20 mesecev nazaj ne pozna odgovora. Vendar je skoraj zanesljiv odgovor, da kriminalistična služba po nalogu sodišča ni opravljala nobenih posebnih operativnih metod zoper psihiatre. Moram pa reči, da sem tudi malo zgrožen nad samim vprašanjem, kajti tudi to je dišalo po nekaterih nelegalnih operativnih metodah in sredstvih. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Dopolnilno vprašanje, gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Repliciral bi na tisti del odgovora, ki ga je podal gospod minister za notranje zadeve, gospod Mirko Bandelj.
Vem dobro, da posebne metode in sredstva odobri sodišče. V svojem vprašanju sprašujem, ali je šlo za zlorabo in koliko zlorab posebnih metod in sredstev je bilo v preteklem letu odkritih.
In drugo, kar obtožujete, da je šlo za posebne metode in sredstva. Skupina poslancev je bila v separeju v tistem času na kosilu in ko smo odhajali, smo to vneto razlago opazili. Ni šlo za nobene posebne metode in sredstva. Popolnoma legalno smo bili tam na kosilu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Jerovšek. Prosim, gospod Bandelj.
MIRKO BANDELJ: Kriminalistična služba ni v zadnjem letu nikoli zlorabila posebnih operativnih metod in sredstev. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Bandlju. Besedo ima gospod Izidor Rejc.
IZIDOR REJC: Gospod predsednik, želim, da mi na dvoje vprašanj pisno odgovorita Ministrstvo za finance in Ministrstvo za okolje in prostor.
Prvo vprašanje se nanaša na ugotovitev, da smo v bistvu pred zaključnimi operacijami lastninjenja in da ne smemo pozabiti na dvoje področij, se pravi, zavarovalništvo in pa področje saniranih bank. Ker pričakujemo v kratkem tudi zavarovalniški zakon, saj se obeta, ni pa nič govora in nič se ne ve, kaj bo s saniranimi bankami, postavljam vprašanje Ministrstvu za finance, ali bodo in kdaj bodo poslali zakon o lastninjenju bank, dveh saniranih bank, kar bi lahko tudi upoštevali pri pokrivanju certifikatskega primanjkljaja.
Drugo vprašanje je namenjeno Ministrstvu za okolje in prostor. Ko je bil sprejet zakon o lastninskem preoblikovanju, je vlada z odlokom določila določena sredstva za ekološke sanacije; to je bilo nekaj čez 22 milijard družbenega kapitala, ki ni prišel v proces lastninjenja. To hkrati pomeni tudi ustrezno povečanje tega certifikatskega primanjkljaja. Zato sprašujem ministrstvo oziroma vlado, kako bodo ta problem rešili in kdaj.
Ker sem pa že postavil tudi vprašanje o obsegu državnega premoženja pred nekaj meseci, pa tudi želim, da vlada odgovori, sicer bo prepoceni - da postavljamo vprašanja, odgovorov pa ni. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Rejc. Ali to pomeni, da vi želite pisna odgovora? (Da.) Hvala, gospod Rejc.
Besedo ima gospod Franc Jazbec.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Spoštovani zbor, spoštovani predstavniki vlade! Sprašujem naslednje.
Tekoči plin, predvsem komercialni, propan, se v svetu uporablja za kuhanje ali pripravo tople vode kot nadomestilo za ekološko problematičnejše energente, kot so trda in tekoča goriva, ter kot dopolnilo zemeljskemu plinu. V krajih, kjer iz ekonomskih razlogov ni plinovodov zemeljskega plina, uporabljamo tekoči plin, ki se transportira v avtocisternah. Tekoči plin je ekološko najčistejša energija. Evropa, po kateri se toliko zgledujemo, tekoči plin ne šteje med naftne derivate, ampak plinske energije. Slovenija, ki toliko teži in tudi prav je tako, k ekološko čisti energiji, pa ima danes dokaj nizko ceno za kurilno olje in primerno ceno za zemeljski plin, nerazumljivo pa je, da je pri uvozu tekočega plina potrebno plačati carino, prometni davek za reprodukcijo in pa od 1.1.1997 dalje še ekološko takso. Vse to pa bistveno podražuje tekoči plin. Slovenske občine se v zadnjih letih intenzivno pripravljajo na plinifikacijo z zemeljskim oziroma tekočim plinom. V neenakopravnem položaju so danes tiste občine, ki se na to intenzivno pripravljajo, iz ekonomskih vidikov pa ni možno graditi daljnovodov za zemeljski plin. Vezani so torej na tekoči plin, ki ima bistveno višjo ceno. Vlado torej sprašujem, kako dolgo bodo posebnost tudi pri kategorizaciji goriv, ne glede na to, da je ta drugačna od evropske, kljub že predpisanemu pridružitvenemu sporazumu. Pričakujem pisni odgovor.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Želite pisna odgovora na obe vprašanji? Hvala lepa. Gospod Potrč, vi ste že izkoristili to možnost. Tudi gospa Helena Hren-Vencelj. Sedaj pa ima besedo gospod Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovane predstavnice in predstavniki vlade! Sprašujem vlado, kakšne bodo aktivnosti in kdaj se bodo začela za celovito sistemsko ureditev sistema lokalne samouprave in reorganizacijo državne uprave in kdaj bo v proceduro državnemu zboru predložila ustrezne predloge zakonskih aktov, zlasti predlog zakona o pokrajinah in predlog zakona o skladnejšem regionalnem razvoju. Čakamo ga v drugo branje. Ustanavljanje novih občin, njihovo število se bo verjetno povečalo na približno 200, še dodatno zahteva hitrejše in tudi časovno bolj usklajeno reševanje odprtih vprašanj organiziranosti države, tako lokalne samouprave, kot tudi državne uprave. To je potrdila tudi razprava prejšnji teden in na to opozarjajo tudi utemeljene pripombe državnega sveta. Sedanje parcialno in ne dovolj usklajeno reševanje vodi v neučinkovitost, nepreglednost, neracionalnost in tudi v vse večji centralizem. Ob tem je zlasti zanemarjena skrb za razvoj, predvsem gospodarski razvoj, deloma na lokalni, predvsem pa na regionalni ravni. Zato bi bilo nujno poleg novele zakona o lokalni samoupravi in čimprejšnjega sprejema zakona o financiranju občin opraviti spremembe v organiziranosti državne uprave - napovedi o tem beremo lahko v medijih - in to sočasno po možnosti z oblikovanjem pokrajin. Predlog zakona o pokrajinah, ki nam je predložen v obliki za predhodno obravnavo, je po mojem mnenju zelo dobra osnova za obravnavo in zato bi bilo primerno, da bi ga čimprej vlada dala v uradno proceduro v obravnavo v državnem zboru. Pokrajine namreč potrebujemo čimprej, predvsem zaradi gospodarskega razvoja, mednarodnega sodelovanja in pa kot protiutež vse večjemu centralizmu. Potrebo po organiziranju pokrajin utemeljujejo tudi številne strokovne analize in študije, na primer ena takih je strategija politike in ukrepi za oblikovanje in izvajanje skladnejšega regionalnega razvoja, ki jo je zelo interdisciplinarno pripravil Urbanistični institut, in še vrsta drugih študij. Prav tako bi morali čimprej sprejeti zakon o skladnejšem regionalnem razvoju. Vsa ta vprašanja so med seboj povezana in so tudi zelo pomemben del priprav na Evropsko unijo.
Nanjo opozarja tudi Unija v partnerstvu za pristop. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Feri Horvat. Gospod Bandelj prosim.
MIRKO BANDELJ: Vlada je že v začetku svojega mandata jasno definirala celoten potek reforme javnega sektorja, vključno s področjem lokalne samouprave.
Pravzaprav gresta obe reformi z roko v roki. Večina tega je celo objavljena v Poročevalcu iz 16. januarja, številka 4, kjer je v celoti predložen oziroma predstavljen projekt z vsemi zakonskimi projekti, roki in nosilci.
Na tem se v vladi intenzivno dela. Kar se tiče zakona o pokrajinah, lahko rečem, da je gradivo za predhodno obravnavo, da pravzaprav že čaka v državnem zboru na uvrstitev na dnevni red, kakor se jaz spomnim. Bral sem ga že objavljenega tudi v parlamentarnem Poročevalcu.
Sicer pa se tudi jaz strinjam z gospodom poslancem Horvatom, da so tisti zakoni, ki jih je navedel, ključnega pomena, da se izpelje celovita reforma. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Državni sekretar Rado Klančar.
RADO KLANČAR: Hvala lepa za besedo. Strinjam se z gospodom Horvatom, da je dejansko ta zakon že dolgo časa v proceduri. Zakaj je tako, so pa tudi določeni odgovori, ki dejansko to "zavlačevanje", pod narekovajem, tudi nekako potrjujejo.
Mi smo že v začetku leta želeli, da ta zakon damo v drugo branje, kot je bilo tukaj že izrečeno. Vendar glede na vse tisto, kar se v tem času dogaja, smo prišli do spoznanja, da je treba še določene stvari temeljito razčistiti.
Tu imam predvsem v mislih prihajajoči zakon o pokrajinah, tu imam v mislih tudi strategijo samega regionalnega razvoja, kot imam v mislih tudi samo približevanje Evropski uniji oziroma prilagajanje samih zakonov, ki bodo usklajeni z zakoni Evropske unije.
Glede na vsa to našteto, smo se tudi intenzivno lotili tega dela, da bi ta zakon kljub temu dokončali in ga dali parlamentu v drugo branje. Po našem mrežnem planu pričakujemo, da bomo ta zakon dali v vladno proceduro v mesecu juniju tega leta. Moramo pa še predhodno uskladiti tudi samo strategijo regionalnega razvoja, ker treba se je zavedati, da je strategija samega regionalnega razvoja osnova za samo konkretizacijo zakona. Sami pa vemo, da same strategije nimamo, zato je zadeva pri pisanju tega zakona še toliko bolj otežena. Nenazadnje se je treba tudi zavedati, da zakon o skladnem regionalnem razvoju zelo temeljito posega v gospodarski princip naše države, ker obstoječa zakonodaja - tu imam predvsem v mislih zakon o spodbujanju razvoja na demografsko ogroženih območjih, ki je nekako neusklajen z današnjim časom, čeprav mislim, da je tudi dal določene rezultate, kar se tiče enakomernega razvoja Slovenije.
Res je, da se od tega zakona marsikaj pričakuje. Predvsem naj bi ta zakon v prvi vrsti nekako povezal posamezna ministrstva, da pristopijo k enakomernemu oziroma celovitemu pristopu razreševanja celotne problematike oziroma da se naši gospodarski plani tako horizontalno kot vertikalno uskladijo. Mislim, da je to tista temeljna osnova za skladen regionalni ali gospodarski razvoj Slovenije.
Naj zaključim - pripravlja se tako sama strategija regionalnega razvoja kot tudi zakon za drugo branje, ki naj bi šel v vladno proceduro v mesecu juniju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Vincencij Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Lep pozdrav tistim ministrstvom, katerim naslavljam svoje vprašanje, pa tudi drugim. Upam, da bom dobil tudi pisne odgovore. Razočaran sem ugotovil, da mi je bilo zadnjič tako lepo obljubljeno, kako bom dobil pisni odgovor, kako je z Visokim, pa tega odgovora žal ni bilo. Ko sem danes prebiral eno rubriko v časopisju: Ali ministri lažejo? in na koncu je vprašaj, ne vem, kako je zdaj s to stvarjo. Upam, da bo tisti vprašaj še veljal in da ne bo tam pike. Sedaj pa dvoje takih pobud in vprašanj.
Ministrstvu za šolstvo dajem pobudo, da v okviru ustreznega zakona - da ne bo potem kakšnega izgovarjanja, da nisem pravega zakona citiral - vnese spremembo zakona na tak način, da bodo lahko slovenski državljani študirali tudi v tujini na šolah, ki imajo redno šolanje. Mislim, da tu ne gre za noben dvom; mi imamo tako v Italiji kot v Avstriji - jaz žal ne vem, ali je mogoče to tako urejeno tudi na Madžarskem - srednješolce, ki po sedanji zakonodaji ne morejo prejemati štipendije. Pred leti so to lahko dobivali, po sedanji zakonodaji pa ne, vsaj tako sem bil obveščen. Zato bi prosil ministrstvo, da bi nekaj naredilo v tej smeri, da bi tisti, ki na primer v Šentjakobu, v Rožu ali pa v Gorici študirajo kot srednješolci, bili upravičeni tudi do naših štipendij. Tak primer je ravno sedaj v drežniških Ravnah srednješolec, katerega domačija je bila hudo prizadeta s potresom in sedaj niti do take štipendije ni upravičen po zakonu.
Drugo vprašanje pa imam za Ministrstvo za promet in zveze. Zakaj niso prilagodili prek svojih upravljalcev cestne signalizacije in pa ostalih oznak v skladu z novo zakonodajo? Jaz vidim, da marsikje je to še ostalo, nekje sem prebral eno številko, koliko bo to stalo, da bo to prilagojeno. Vendar pa mislim, da če se moramo ostali državljani temu prilagoditi, kar je seveda prav, predlagam da se te stvari tudi čimprej uredijo.
Za konec bi rad še konkretno vprašanje. Pod nekdanjo stavbo občine Škofja Loka, sedaj upravno stavbo, ker je upravna enota, je bil zmeraj prehod za pešce, za katerega pa nam danes že približno tri leta inšpektorat pripoveduje, da tega prehoda ne more biti. Želel bi na to zadnje vprašanje tudi pisno pojasnilo, kako naj potem prebivalci te ulice in pa tisti, ki prihajajo s poljanske strani, kot pešci, tudi pridejo na Mestni trg. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Nekoliko ste presegli tri minute. Dr. Strel, sekretar resorja šolstvo in šport.
DR. JANKO STREL: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani poslanci! Glede prvega vprašanja smo poslali pisni odgovor v parlament. Kopijo vam bom pa izročil takoj, ko bom tu končal. Hvala lepa za drugo pobudo, ki jo bomo poskušali temeljito proučiti in jo ustrezno upoštevati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Sedaj sledi vprašanje predstavniku prometa in zvez. Obe vprašanji sta povezani.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Prometna signalizacija se ureja v tem mesecu v skladu z novo prometno ureditvijo. Seveda to ne gre čez noč. Gre za tiste oznake, ki jih je treba prestaviti, večinoma odstraniti, ker niso več potrebne, ker so drugačne omejitve v naseljih, oziroma ostanejo, če veljajo. Mi se moramo zavedati, da verjetno uporabnike državnih in tudi ostalih javnih cest najbolj motijo omejitve, ki so še bolj stroge, kot jih pa zakon na splošno predpisuje. Gre na primer za omejitve znotraj naselij na 40 km/h na primer. Toda taka omejitev je mogoča in kjer je postavljena, velja in jo je treba spoštovati. Poseben problem povzročajo omejitve na mestnih vpadnicah, ponavadi na štiripasovnih. To velja predvsem za večja slovenska mesta, kjer se je stroka nekako zedinila, da bi kazalo povečati dovoljeno hitrost, to je na 70 km na uro, torej omejiti zgolj na 70 km na uro, toda ne na vseh odsekih, kajti vsi odseki, tudi štiripasovnih mestnih vpadnic, tega ne dovoljujejo. V strokovnih krogih je sedaj dogovorjeno, da bodo taka dovoljenja z večjo dovoljeno hitrostjo na najkrajših odsekih po 500 metrov, krajši odseki pa ne bi prišli več v poštev. Gre predvsem za strokovni problem, ne toliko za upravnega. Določene tehnične rešitve, ki so pri tem potrebne, se pa tako in tako s strani direkcije za ceste opravljajo z letno oddajo del za nabavo prometnih znakov, ki je v teku. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dopolnilno vprašanje.
VINCENCIJ DEMŠAR: Gospod državni sekretar! Jaz verjamem, da se vsega ne da, ampak da imamo v Ljubljani, pa verjetno še kje, rdeči val, tako da se ne da voziti, ne pa zeleni val, pa mislim, da bi se dalo urediti, da bi po teh vpadnicah stvari tekle normalno, kot je določeno. Tisti, ki smo nekoliko starejši, se bomo spomnili, da je bilo to pred več kot 30 leti, ko smo v Ljubljani imeli zeleni val. To je bila lepa pridobitev, zdaj pa tega ne znamo več urediti pri tej tehniki.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Pregelj. Prosim.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Določanje zelenega vala je sicer v pristojnosti drugega ministrstva, toda strokovne podlage so bile za Ljubljano narejene. Tukaj ima besedo tudi samo mesto in se mora mesto odločiti za drugačno prometno ureditev, kajti po novem bo praktično mesto upravljalo z vsemi cestami znotraj mesta, državne bodo samo obvoznice. Tako da je tukaj zdaj problematika zelenega vala v resnici izven področja ministrstva. Je pa to eminentno strokovno vprašanje, narejeni so posebni računalniški programi in bi dejansko ureditev tega problema dobesedno na glavo obrnilo prometno ureditev mesta Ljubljane.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Nekaj poslancev je tudi svetnikov mestne občine Ljubljane, pa so slišali ta odgovor. Besedo ima gospod Rudolf Petan, ki je vskočil namesto Branka Kelemine.
RUDOLF PETAN: Hvala, gospod predsednik. Moje poslansko vprašanje je naslednje. 15. maja sem po pošti prejel glasilo Združenja skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije SAZAS, glasilo se imenuje Avtor. Na drugi strani piše in bom citiral: "SAZAS je pridobil koncesijo, kolektivno uveljavljanje zaščite glasbenih avtorskih pravic." In potem se nadaljuje: "SAZAS je dne 12. marca 1998 pridobil koncesijo za uveljavljanje zaščite glasbenih avtorskih pravic. Koncesijo je skladno z določbami 151. člena zakona o avtorskih in sorodnih pravicah podelil urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino." In nadalje: "Dne 20. marca 1998 je urad potrdil tudi pravilnik o priučitvi glasbenih del, ki določa splošne tarife za uporabo del za repertoarje SAZAS-a. Tarifa je bila objavljena v Uradnem listu številka 29, z dne 10.4.1998." In nadalje: "Eden poglavitnih izgovorov neplačnikov avtorskih pravic je bil, da SAZAS nima državne koncesije, čeprav je v 198. členu zlasti jasno zapisano, da je SAZAS to pravico imel že od svoje ustanovitve oziroma registracije." Kakorkoli že, danes tudi te neutemeljene dileme ni več. 12. marca 1998 je Urad za intelektualno lastnino Slovenije izdal SAZAS-u dovoljenje za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na delih s področja glasbe koncesijo. In nadalje: "Verjamemo, da je ta datum še en pomemben mejnik v napredku avtorske zaščite na Slovenskem v prid vseh v državi izvajanih glasbenih avtorjev, še posebej pa v prid razvoja slovenske glasbene ustvarjalnosti." Sprašujem vlado, če nekdo že ima koncesijo, zakaj se mu jo še enkrat podeljuje. To je samo medvprašanje. Če velja koncesija od 12.3.98 za SAZAS, ali je v Sloveniji še kdo, ki skrbi za zaščito avtorskih pravic in ali ima za to koncesijo? Ali več podjetij pobira denar za isti namen in ker so bili računi izstavljeni za ta namen tudi za lansko in predlansko leto nekaterim gostinsko-turističnim podjetjem in avtobusnim prevoznikom, me zanima, na kakšni osnovi? Kdo ima pregled nad delitvijo teh sredstev, ki so bila zbrana pred 12.3.1998 in so bila pobrana in seveda tudi izračunana? Prosil bi za pisni odgovor. Če je možno, pa bi prosil tudi za ustni odgovor, ampak predvsem prosim za pisni odgovor.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Predlagam, gospod Petan, da bi se zadovoljili s pisnim odgovorom. Hvala. Besedo ima gospod Malovrh. Tudi Malovrh se odpoveduje svoji poslanski možnosti, da postavi poslansko vprašanje. Besedo ima gospa Majda Kregelj-Zbačnik.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav vsem skupaj! Zakon o javnih glasilih v 42. členu določa: "Javna glasila na začetku vsakega koledarskega leta objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije podatke o virih financiranja - ime in priimek fizične osebe ter stalno prebivališče oziroma firmo in sedež pravne osebe, ki ima v lasti več kot 10% kapitala oziroma nad 10% upravljavskih pravic, ter ime in priimek članov organov upravljanja oziroma uprave nadzornega sveta, izdajatelja javnega glasila, sprememb ter podatkov, po najpoznejših 15 dni po njegovem nastanku."
Vlado sprašujem: Kdo nadzoruje izvajanje določb o pluralnosti in raznovrstnosti javnih glasil, ki naj bi ščitila svobodno, individualno in javno oblikovanje mnenja in preprečevala enostransko uveljavljanje vplivov fizičnih in pravnih oseb, ki bi s svojim monopolnim položajem vplivala na nadzorno funkcijo pri objavi podatkov?
V kakšnem obsegu se opravlja nadzor nad objavo podatkov iz 42. člena, glede na to, da so podatki, ki so objavljeni v uradnem listu, nepopolni in neažurni?
V koliko primerih je bila opustitev objave podatkov iz 42. člena že sankcionirana?
Ali objava imen in priimkov fizičnih oseb, ki imajo v lasti več kot 10% kapitala oziroma nad 10% upravljavskih pravic, zagotavlja preglednost nad strukturo kapitala pri javnih glasilih in nadzor ter ali bi bilo potrebno znižati zakonsko določeni prag za obvezno objavo podatkov po 42. členu?
Kakšna je ureditev zagotavljanja načela pluralnosti in raznovrstnosti javnih glasil v državah Evropske zveze? Prosim za ustni in pisni odgovor. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Odgovoril bo mag. Pagon.
MAG. ANDREJ PAGON: Hvala, spoštovana poslanka. Vlada bo odgovorila na to obsežno kompleksno vprašanje pisno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za vaš odgovor. Besedo ima gospod Marijan Schiffrer.
MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Spoštovani! Moje vprašanje se glasi.
Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je kot zainteresirano delovno telo 6. februarja 1998 obravnavala strategijo republike Slovenije za vključevanje v Evropsko unijo.
Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je ugotovila, da strategija ne upošteva in ne vključuje slovenskih manjšin v sosednjih državah.
Komisija je menila, da je slovenske manjšine potrebno vključiti v proces približevanja Slovenije k Evropski uniji. Posebej pomembno je vključevanje manjšin v projekte in programe Evropske unije, kakor Phare, Interreg in tako dalje, ter druge programe čezmejnega sodelovanja.
Zato je komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu predlagala, naj vlada republike Slovenije pri pridruževanju Slovenije k Evropski uniji na najbolj ustrezen način vključi tudi slovenske manjšine v sosednjih državah, še posebno programe čezmejnega sodelovanja.
Državni zbor je na svoji seji sprejel sklep, naj vlada upošteva mnenja delovnih teles državnega zbora. Gospoda ministra za zunanje zadeve sprašujem: kaj je vlada do sedaj storila na tem področju?
Prosim za ustni odgovor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Schiffrer. Dr. Frlec. Med nami je tudi minister za Evropske zadeve.
DR. BORIS FRLEC: Gospod predsednik, spoštovani poslanci!
Gospodu poslancu Schiffrerju lahko odgovorim naslednje. Vključitev zamejskih Slovencev v strategijo približevanja republike Slovenije Evropski zvezi je nekaj naravnega in bi moralo biti omenjeno tudi v zunanjepolitični strategiji republike Slovenije.
V direktnih bilateralnih stikih, posebej z dunajsko in rimsko vlado in še posebej na nedavnem srečanju vodstva sosednje pokrajine Furlanije - Julijske krajine, pa smo v posebni točki obravnavali regionalno sodelovanje. To isto je bilo z naše strani predlagano dunajski vladi, da tako slovensko manjšino v sosednji Italiji in na Koroškem ter Štajerskem vključi v programe Interreg. Obe vladi sta na to pristali. Regionalna vlada Furlanije - Julijske krajine pa posebej podpira ta projekt, ki naj bi regijo, ki je gospodarsko zaostala - posebej zgornji Kanalski dolini in Reziji - vključila v take projekte.
Ti projekti so bili tudi promovirani že v Bruslju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa ministru za zunanje zadeve, dr. Frlecu. Besedo ima gospod Miroslav Luci, za njim gospod Janez Mežan.
MIROSLAV LUCI: Spoštovani gospod predsednik! Predstavniki vlade!
Vprašanje je naslovljeno na Vlado. Verjetno se spomnimo še vsi dogodkov v februarju v podjetju Delta na Ptuju, ko je del zaposlenih izgubilo zaupanje v vodstvo podjetja in delno tudi v vodstvo stavke in je prišlo skoraj do uničevanja osnovnega premoženja ter lastnine. Zavedamo se, da je tekstilna panoga in tudi obutvena v Sloveniji v velikih težavah. V Delti je zaposlenih približno 330 delavk in delavcev, ki dobivajo manjšo plačo od minimalne, nekateri pa nič - takih je sto. V postopku je predlog prisilne poravnave. Vse nepremičnine in stroji so last lastnika Labod d.d. iz Novega mesta. Ne bi se spuščal v to, kako je ta lastnina prišla v to delniško družbo. Tako ima Delta zdaj praktično samozaposlene delavke in delavce, kar pomeni, da stečajne mase sploh ni.
Sprašujem se, kako je mogoče, da se ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, če sem pravilno obveščen, nagiba oziroma prek svojih predstavnikov celo predlaga stečaj družbe Delta d.o.o. Kasneje naj bi se, menda, ustanovila neka nova privatna družba. Vendar bi s tem izgubili vsi delavci delovna mesta v družbi Laboda Delta-Konfekcija Ptuj. Ali je to model za razpad številnih podobnih družb v Sloveniji, da se po pridobitvi premoženja in prenosa premoženja na delniško družbo ohranijo le zdrava jedra v večjih sredinah, v sredinah, kjer je brezposelnost blizu 20% ali 30%, pa ostane dodatna nezaposlenost. Pričakoval bi pisni odgovor, kako bo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ukrepalo v tem primeru. Če pa lahko, bi bil zaželen tudi ustni odgovor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Luci. Prihaja predstavnica ministrstva za delo, družino in socialno politiko.
MAG. ZDENKA KOVAČ: Hvala predsedujočemu in lep pozdrav vsem v dvorani. Seveda bom poskušala odgovoriti sedaj kar ustno, lahko pa pripravimo tudi še pisni odgovor, ki je bil pred kratkim objavljen tudi v javnih medijih. Kajti, v zadnjem času se je kar nekaj napadov vrstilo na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, češ da podpiramo stečaj Laboda Delta. Če bi to bilo res, se ne bi prav to ministrstvo, vključno z našim ministrom, trudilo ves čas od novega leta, odkar traja agonija tega podjetja, ki je olastninjeno - se pravi, ima znanega lastnika - da bi nekako pomirili sprte strani v tem podjetju in da bi dosegli nek sporazum. Ta bi omogočal, da bi se lahko delo v tem podjetju normalno nadaljevalo. Vemo, do kam je pripeljala stavka v mesecu februarju in kakšne so posledice, lahko povemo kar danes; namreč, podjetje je izgubilo skorajda vrednost dvomesečne proizvodnje in zaradi tega je težava v tem podjetju še večja, saj so izgubili tudi približno 50% naročil oziroma kupci njihovih storitev so se jim odpovedali.
Dejstvo je, da smo ves čas v navezi, tako z vodstvom Laboda, ki je med drugim tudi sedaj vključno v projekt prestrukturiranja Slovenske razvojne družbe in bo to podjetje ustrezno obravnavano znotraj tega projekta, kakor tudi z vodstvom Laboda Delta. Vemo, da je bilo po stavki vodstvo zamenjano in da je imelo nalogo, da pripravi projekt ohranitve delovnih mest v tem podjetju, ki je lahko vseboval kakršnokoli realizacijo oziroma varianto: ali s prisilno poravnavo, ali stečaj, ali pa tudi karkoli drugega. Naš cilj je bil, da skušamo ohraniti realna delovna mesta, tista, ki imajo realno programe in da ne zadržujemo agonije nečesa, kar ne more proizvesti niti toliko, da bi lahko ljudje dobili vsaj tiste minimalne plače.
Podjetju smo poskušali pomagati tudi prek strokovne pomoči, vendar odzivi na strani vodstva niso bili ravno takšni, kot bi želeli. V mesecu aprilu, ko smo z novim vodstvom nazadnje sedeli skupaj, je bilo dogovorjeno, da bo vodstvo Delte pripravilo program, ki bo uresničljiv, kajti tisti, ki so ga predložili, žal ni bil. Žal do danes tega programa še nismo prejeli. Agonija podjetja se nadaljuje, so se pa pojavile druge ideje, kako naj bi se ohranila ta delovna mesta. In sicer tako, da bi se del delavcev prezaposlil v invalidsko podjetje Valido, ki je skupaj s podjetjem Delta uporabnik istih prostorov, del bi se rešil tako, da bi delavke skupaj ustanovile novo samostojno podjetje v njihovi lasti - 190 delavk. Te bi potem mi tudi finančno podprli, če bi predstavile ustrezen poslovni načrt. Ne ena ne druga varianta še ni bila predstavljena, tako da ne moremo niti govoriti o tem, kaj podpiramo in česa ne podpiramo.
Vsekakor bomo pa podprli vse tiste rešitve, ki lahko realno ohranijo delovna mesta vsaj za nek določen čas. Toliko za danes.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državni sekretarki, gospe Kovač, za odgovor. Besedo ima gospod Mežan, za njim gospod Kelemina.
JANEZ MEŽAN: Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki vlade! Imam pisno poslansko pobudo.
Gospa Alenka Logar-Pleško, predsednica Sekcije za visokošolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, sicer pa vodja osrednje humanistične knjižnice Filozofske fakultete, mi je poslala kar zajeten dopis, v katerem me obvešča, da je delo bibliotekarjev v oddelčnih knjižnicah osrednje humanistične knjižnice na Filozofski fakulteti necenjeno, premalo poznano in podcenjevano predvsem v finančnem smislu. V dopisu ugotavlja ali ugotavljajo, da njihove plače niso v skladu z zakonom o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti ter v skladu s spremembami in dopolnitvami kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Zaradi tega so prizadeti že novembra 1996. leta poslali tedanjemu rektorju univerze v Ljubljani, doktorju Kralju, dopis, v katerem postavljajo štiri zahteve. Ker do sedaj še ni nihče začel reševati tega njihovega problema, so na začetku letošnjega maja ponovno poslali enak dopis novemu rektorju ljubljanske univerze, dr. Mencingerju. Obvestili pa so tudi Ministrstvo za šolstvo in šport, Neodvisni sindikat Univerze v Ljubljani, SVIZ ter druge.
Ker se prizadeti bojijo, da se njihovi problemi tudi sedaj ne bodo začeli reševati, dajem pobudo Vladi Republike Slovenije, da se aktivno in v okviru svojih pristojnosti vključi v reševanje tega problema. Pisnemu poslanskemu vprašanju prilagam njihov dopis in prosim za pisni odgovor predvsem prizadetim. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej bo pisni odgovor. Besedo ima gospod Kelemina, za njim gospod Pukšič.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predsednik in predstavniki vlade! Najprej bi - glede na to, da zelo rad tudi pokritiziram kakšno zadevo - pohvalil odločitev, ki je bila sprejeta, da bomo tako rekoč lahko vsak mesec postavljali poslanska vprašanja. Upam, da bo to pripomoglo k temu, da bomo tudi malo bolj razživeli ta parlament in tudi razgibali vlado. Tako da to odločitev izredno toplo pozdravljam. Moje današnje vprašanje bi bilo sledeče.
Že 20. novembra 1997 sem postavil Vladi Republike Slovenije pisno vprašanje in še do danes nisem dobil odgovora nanj. Upam, da vprašanje ni tako zapleteno, da mi vlada ne bi mogla na to vprašanje odgovoriti. To se nanaša mogoče nekoliko bolj na ministrstvo za finance, ampak mislim, da bi bilo prav, da se vlada kot celota do tega vprašanja opredeli. Vprašanje se je glasilo tako.
Računsko sodišče Republike Slovenije v svojih poročilih o revizijah računovodskih izkazov, ki jih je opravilo v državnih organih, občinah, zavodih, skladih in v gospodarstvu, velikokrat ugotavlja nepravilnosti in nezakonitosti pri poslovanju, izplačevanju plač in nadomestil. O svojih ugotovitvah na koncu izreče mnenje in priporočila. Iz poročil pa ni razvidno, kdo vodi nadaljnji postopek za zagotovitev vračila nezakonito pridobljenega denarja in kdo je vložil ovadbe zaradi suma storjenih gospodarskih prestopkov ali kaznivih dejanj.
Zato sem vlado takrat vprašal, ali bo zagotovila, da bodo vsi, ki so nezakonito pridobili denar, morali le-tega vrniti? Ali ga bodo vrnili s 27% obrestno mero, kot se obračunavajo zamudne obresti podjetnikom in obrtnikom, ali s kakšnimi drugačnimi obrestmi? Ali Vlada Republike Slovenije ukrepa z izdajanjem ovadb pri pristojnih tožilstvih? Koliko ovadb je bilo že vloženih in koliko sankcij je bilo že izrečenih v obdobju od 1990. do danes?
Mogoče sem ta odgovor dobil, pa ga osebno nisem dobil v roke; mogoče se je izgubil med pošto. Zato bi prosil predstavnika vlade, da mi najprej odgovori, zakaj mi na to vprašanje niso odgovorili, in kdaj lahko dobim odgovor na vsa ta vprašanja, ki sem jih zastavil.
Mislim, da ni prepovedano tudi o takih vprašanjih spregovoriti v državnem zboru. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Kelemina. Mag. Pagon.
MAG. ANDREJ PAGON: Gospodu poslancu Kelemini se opravičujem, ker mu vlada ni dostavila pravočasno odgovora.
Odgovor na ta del je v vladi pripravljen, danes ga je obravnaval odbor za državno ureditev pri vladi in ocenjujemo, da ga bo lahko prejel v roku 14 dni. Mu pa še nismo odgovorili. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Pukšič, za njim gospod Špiletič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala za besedo gospod predsednik. Poslanke in poslanci, prisotni člani vlade!
Če želiš opraviti promet - pravni promet za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, je potrebno, da predložiš na sodišču - torej preden se opravi ta promet - da si končal: ali kmetijsko šolo, ali si starejši od 30 let in imaš najmanj 5 let delovnih izkušenj v kmetijski dejavnosti, ali drugo - drugo, to ne vem, kaj pomeni - ali opravljen preizkus znanja.
Postavljam vprašanje; kje in na kakšen način opraviti preizkus znanja. Nekaj mesecev nazaj me že obveščajo, da prav slednjega ni možno opraviti. Vem pa, da se je to nekoč opravljajo na srednjih kmetijskih šolah - še takrat, ko sem bil sam profesor na srednješolskem centru. Torej, kako pridobiti oziroma opraviti ta preizkus, kje in kako? To je eno vprašanje.
Drugo pa Vlado Republike Slovenije sprašujem, kdaj bom dobil odgovor na postavljeno poslansko vprašanje. 28. maja 1997, to je torej skoraj pred letom dni, sem vprašal, kakšne so možnosti, tako ali drugačne, za dodatek za rekreacijo upokojencem, ki dobivajo pokojnino na podlagi kmečkega zavarovanja?
Še eno vprašanje, na katerega nisem dobil odgovora. 26. februarja letos sem vprašal Vlado v zvezi s prodajo delnic Labod Delta, Ptuj. Dodal sem tudi ustrezno dokumentacijo. Ob tem vprašanju, namreč kako so z vednostjo vodilnih in vodstvenih delavcev Laboda, Novo mesto, vodilni in vodstveni odkupovali delnice delavk Delte, Ptuj po 10% vrednosti in tako dalje, da tega ne ponavljam. Prosim, če lahko dobim na to odgovore tudi v pisni obliki.
O informaciji gospe glede Delte, Ptuj pa samo toliko. Ne zdi se mi najbolj korektno, da je Vlada Republike Slovenije dopustila, ko je bilo postavljeno tako rekoč novo vodstvo za sanacijo tega podjetja, paralelno še paralelno staro vodstvo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Pukšič. Gospod Pagon.
MAG. ANDREJ PAGON: Hvala za besedo. Na del vprašanj, ki jih pokriva v vladi ministrstvo za kmetijstvo, bo gospod poslanec, ker ni več prisotnega ministra Smrkolja, dobil pisni odgovor. Na drugi del vprašanja, ki se nanaša na delovno problematiko ministrstva za delo, pa bo odgovorila takoj državna sekretarka Nataša Belopavlovič. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, gospa Belopavlovičeva.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Torej del odgovora, ki se nanaša na možnost dodatka za rekreacijo za kmečke upokojence. Opravičujem se, če tega odgovora niste dobili. Mi smo ta odgovor pripravili in sama vem, da sem ga tudi sama podpisala lansko leto. Tako da bomo preverili, kje se je odgovor ustavil.
Če na hitro povem še enkrat to, kar smo tudi zapisali. Kmečki upokojenci so bili zavarovani za ožji obseg pravic. Ožji obseg pravic pa ne daje pravice do dodatka za rekreacijo. Ne daje tudi nekaterih drugih pravic in ravno tako ne dodatka za rekreacijo. Njihov prispevek je nekoliko manjši, torej je že prispevna stopnja manjša in iz tega izhajajoč obseg pravic je tudi manjši. Če govorimo, kakšne so možnosti za naprej, je to problematika, ki jo bomo skupaj reševali ob spremembi oziroma ob prenovi pokojninskega zavarovanja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vsi odgovori so tudi v Lotus Notesu - torej poslanska vprašanja in odgovori - in lahko potem tudi preverimo, če je kje kakšna tehnična ovira, da poslanci ne prejmete vseh postavljenih vprašanj. Gospod Zamernik ima to smolo, da je pač "Z" in je vedno skoraj zadnji. Sedaj ima možnost, da namesto gospoda Pavla Ruparja postavi vprašanje.
BOGOMIR ZAMERNIK: Najlepša hvala, gospod predsednik, za ljubeznivost, ki ste jo izkazali. Ni smola samo to, smola je tudi ta, da tudi sam ne dobivam odgovorov. Gospod Bergauer, če se spomnite, enkrat ste mi pokimali s tistega mesta, da boste poslali informacijo v zvezi z dogajanjem na Pavlovičevem sedlu, pa tega nismo dobili. Pa ste obljubili, da boste to pisno poslali, da ne govorim o zadevi s prodajo Avtocommerca. Na tisto, kljub urgenci, še vedno ni odgovora.
Nekoč sem nekje prebral, da je prava civilizacija tam, kjer človek človeku daje iste pravice, kot jih zahteva zase. Prebrali smo v poročilu računskega sodišča, ki je dokončno, kako po domače so se nakazovala sredstva iz Ministrstva za finance na Dars. Tam je nedvoumno, neizpodbitno ugotovljena odgovornost. V njem so poimensko navedeni praktično glavni čuvarji slovenske zakladnice in javnih financ in tam sankcij ni, če se je delalo po domače. Kako pa se ta ista država oziroma praktično isti ljudje obnašajo do navadnih smrtnikov, bi pa navedel tri primere. Enega s strani delavca, ki je za leto 1995 napisal napoved za dohodnino in kjer je pozabil... Rekel je, da dela na nočni izmeni in ko je prišel z nočne izmene domov, iz Termoelektrarne Šoštanj konkretno, je napisal v dohodninsko napoved, kamor je, žal - seveda, nihče ni nezmotljiv - pozabil vpisati tri vzdrževane člane: ženo in dva otroka. Ker je to pozabil - jaz sem mu izračunal po lestvici za leto 1995 in po statističnem podatku, kakšen je bil povprečni letni dohodek... Upam, da mi ne bo tisto na začetku šlo v čas ... (Predsednik Janez Podobnik: Katero?) ... tisto, ko sem se moral žaliti za to, ker nisem dobival odgovorov. ...(Predsednik Janez Podobnik: Dobro, bo sekunda več.)... Hvala. ... Ker je to pozabil, je dobil odločbo za dohodnino, da mora plačati državi 163.000 tolarjev. Če se ne bi zmotil in bi vpisal te vzdrževane člane, bi od države dobil nazaj 108 tisoč in še nekaj tolarjev. Seveda se je na to potem pritožil in prvostopenjski organ mu je pritožbo gladko zavrnil. Potem se je ponovno pritožil na drugostopenjski organ, ki je ugotovil, da je dejansko revež in da tega ne more plačati in je ugodil pritožbi, ampak samo, da lahko na obroke plača tisti namišljeni dolg državi. Tudi na to se je pritožil in ponovno je država milostno odredila, da lahko 80.000 tolarjev obresti, ki so se med tistim časom nabrale, izbriše. Seveda, dolg je pa še vseeno ostal.
Ko sem poklical namestnika direktorja - na "C" se piše, pa se ne spomnim zdaj, kako - kako je s tem, mi je čisto vehementno rekel, da je to njegov problem, če je zadevo pozabil. Vprašal sem ga, kaj pa v obratnem primeru, kajti taki primeri so tudi že bili, da je nekdo vpisal - oba starša sta vpisala otroke. Takrat se je takoj ugotovilo, da se to ne sme narediti. To je en primer in bi lepo prosil, če birokrati na DURS-u to upoštevajo.
Samo še dva zelo kratka primera, kako država dela do navadnih državljanov. Nek naš zasebnik je 10.6.1996 poslal pritožbo na Ministrstvo za finance, ker se tudi ni strinjal z odločbo o odmeri dohodnine. Do danes ni dobil odgovora. Od 10.6.1996 ni dobil odgovora. Če hoče vzeti kredit, mora prinesti potrdilo, s katerim dokazuje, da ni dolžnik državi. Seveda tega potrdila ne more dobiti.
Zadnji primer nekega kmeta. Mimogrede naj omenim, da se kmetje na veliko izpisujejo iz obveznega oziroma iz zdravstvenega zavarovanja, ker ne morejo več plačevati. Nekateri pa se niso pravi čas izpisali in jim davčni organ pošlje zadnji opomin pred izvršbo. Ampak zanimivo je tole; s 13.3. tej isti osebi, o kateri bom govoril, pošlje ta zadnji opomin pred rubežem v znesku 350.000 tolarjev. Potem se ta pritoži in dobi sklep, iz katerega sledi, da je dolžan - datira z 28.4. - 333.000 tolarjev. Z istim dnem dobi sklep, da je dolžan 332 tisoč tolarjev in potem - krovna zadeva - odločbo, kjer mu država zopet milostno pokloni, da lahko to plača v obrokih in napiše tako. Med datumi je samo dva dni razlike: to datira 28.4., to pa 30.4. in tu se za istega zavezanca glasi tako: "Davčni dolg v višini 394 tisoč tolarjev se odloži za pol leta. Za čas odloga se ne obračunavajo zamudne obresti."
Sedaj ta človek seveda nima pojma, koliko je državi dolžan: ali 350 ali 330 ali 394 tisoč, ali so mu zaračunane obresti ali mu niso. Lepo vas prosim. Dajte vsaj približno iste pravice, kot jih imate za sebe, dati tudi državljanom. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Zamerniku. Je bilo kar krepko čez. Komu ste namenili vprašanje? Ministrstvu za finance. Prosim. Državni sekretar, gospod Simonič.
ANDREJ SIMONIČ: Spoštovane poslanke in poslanci! Težko se tako opredeliti glede konkretnih vprašanj, ki so bila postavljena. Mislim pa, da bomo lahko poslali pisni odgovor, če bo tudi vprašanje dovolj jasno postavljeno, tako da se bo dalo identificirati konkreten primer in ugotoviti, za kaj je šlo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim gospoda Zamernika, da bi morda te dokumente tudi priložil. Še dva poslanca imata možnost: gospod Bogomir Špiletič in gospod dr. Jože Zagožen. Prihaja tudi gospod Rupar, ne vem, kako bo sedaj. Prosim, gospod Špiletič ima besedo.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa. Spoštovani!
Prvo vprašanje imam za Vlado Republike Slovenije, in sicer jo sprašujem, kako bo zagotovila uresničitev sklepa Vlade Republike Slovenije za zagotovila dokončanja izgradnje cerkve v Kočevski Reki ter se na ta način simbolično oddolžila za povojno porušenje prek 100 sakralnih objektov na nekdanjem zaprtem področju Kočevske Reke in Gotenice.
Drugo vprašanje naslavljam prav tako na Vlado Republike Slovenije kot 70% lastniku javnega podjetja Snežnik, Kočevska Reka, in sicer jo sprašujem: Zakaj načrtno zmanjšuje kmetijsko proizvodnjo ter tako povzroča veliko škodo, predvsem z vidika zaraščanja plodne zemlje, pri tem pa pri odločitvah povsem zanemarja interes krajanov, krajevne skupnosti Kočevska Reka.
Tretje vprašanje naslavljam na Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Sprašujem, ali je že izdelalo strategijo razvoja in ohranjenja poseljenosti obmejnih področjih, predvsem v dolini Kolpe oziroma na področju občine Osilnice ter krajevne skupnosti Kostelj. O tem sem že spraševal. Minister je takrat obljubil, da bodo ti dokumenti izdelani najmanj v roku meseca dni in da jih bom dobil pisno. Žal tega do danes še nisem prejel.
Zadnje vprašanje je namenjeno Ministrstvu za notranje zadeve, ki ga prav tako sprašujem, kaj je razlog, da je prišlo oziroma prihaja do prenosa kmetijskih zemljišč iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov nazaj na Ministrstvo za notranje zadeve in kaj se bo v bodoče dogajalo s kmetijsko proizvodnjo na območju Gotenice? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prosim, mag. Pagon.
MAG. ANDREJ PAGON: Hvala za besedo. Spoštovani poslanec, odgovarjal bi na del, ki se nanaša na gradnjo cerkve v Kočevski Reki.
Urad Vlade za verske skupnosti kot vladna služba v proračunu za letošnje leto ni dobil toliko sredstev, kot jih je zahteval za dokončanje gradnje cerkve v Kočevski Reki, so pa za nadaljevanje del zagotovljena sredstva. V okviru proračunskih možnosti in v okviru proračunske postavke se bo delo na dograditvi cerkve nadaljevalo. Vemo pa, da teh sredstev ni dovolj, da bi dela zaključili v letošnjem letu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Še nekaj vprašanj je bilo. Gospod minister Bandelj.
MIRKO BANDELJ: Glede poslovanja javnega podjetja Snežnik je bilo postavljeno sicer tudi pisno vprašanje in mislim, da če še ni v parlamentarnih klopeh, bo odgovor tudi vsak čas prišel. Mislim pa, da je tokrat priložnost, da tudi širše zanikam vsa tista namigovanja, ki so se pojavila v medijih, zlasti s strani predstavnikov, ali pa iniciativnega odbora ali kakorkoli bi imenovali ljudi, ki so se zavzemali in se še zavzemajo za občino Kočevska Reka, češ da bi notranje ministrstvu imelo tukaj karkoli zraven oziroma da bi notranje ministrstvo lahko kakorkoli vplivalo na tovrstne odločitve.
Moram tudi povedati, da ima sicer notranje ministrstvo še vedno objekte in ima tudi ustrezna zemljišča v Gotenici. Kot verjetno vsi veste, je to bolj ali manj popolnoma odprto območje in zagotavljamo vrsto delovnih mest, ker so zaposleni skorajda izključno domačini.
Če pa grem h konkretnemu vprašanju, moram povedati, da je z zemljišči upravljalo javno podjetje Snežnik. To javno podjetje se je s kmetijsko dejavnostjo že vrsto let ukvarjalo in se tudi vrsto let ukvarjalo z izgubo. Zato je javno podjetje Snežnik enostransko odpovedalo najemno pogodbo za zemljišča in objekte in notranje ministrstvo je to enostransko odpoved akceptiralo. Lahko tudi rečem, da bomo mi s temi zemljišči še naprej ravnali kot dober gospodar, ravno tako z objekti; predvideli smo tudi sredstva, ki se bodo vložila v te objekte, zato da se bodo ohranili. Lahko tudi zagotovim, da načrtujemo razširitev dejavnosti tega bolj ali manj zgolj šolsko-izobraževalnega centra - Centra za usposabljanje v Gotenici in na ta način tudi zagotavljanje ali odpiranje določenih novih delovnih mest za ljudi s Kočevskega. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Ali je bilo odgovorjeno na vsa vprašanja? Ni bilo. Obmejno področje, krajevna skupnost Kostelj, obmejno področje, razvoj - prosim, državni sekretar, gospod Klančar.
RADO KLANČAR: Hvala za besedo. Ta projekt še ni izdelan, ker se pač v okviru programa Phare šele dogovarjamo, da bi bilo to izdelano kot nekakšen pilotski projekt. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dodatno vprašanje, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Dodatno vprašanje gospodu Pagonu, ki je rekel, da je vendar nekaj sredstev, ne pa toliko, kot jih je Urad za verske skupnosti sprva predvideval v proračunu. Kolikor sem jaz pogledal v proračun, je na postavki "izgradnja cerkve v Kočevski Reki" znesek nič. Zdaj pa ne vem, ali imate še kje drugje kakšna sredstva predvidena za te namene ali ne, zato bi prosil za pojasnilo.
Gospoda Bandlja bi pa vprašal za jasen odgovor, ne o tem, kdo bo vzdrževal zgradbe in zemljišča, temveč kaj bo s kmetijsko proizvodnjo v Gotenici.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod minister.
MIRKO BANDELJ: Moram reči, da vprašanje ni postavljeno na pravi naslov. Notranje ministrstvo se ne ukvarja s kmetijsko proizvodnjo. Podjetje Snežnik je javno podjetje in mislim, da je treba to vprašanje nasloviti na gospodarja oziroma tistega, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Pagon.
MAG. ANDREJ PAGON: Če dovolite, zahtevek za dokončanje Reke, mislim da je bil nekje okoli 80 milijonov. Se opravičujem, ker pred seboj nimam ustreznih dokumentov, zato bo na ta del vlada odgovorila pisno. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Po poslovniku smo izčrpali. Sedaj ima besedo gospod doktor Jože Zagožen, nato pa gospod Rupar in končamo.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovane kolegice in kolegi! Morda niti ni takšne škode, če sem bolj na koncu, ker si od teh odgovorov, ki jih tu poslušam, ne obetam veliko. Ali so odgovori posplošeni ali pa jih sploh ni; kot nekateri, ki jih čakam že od maja lanskega leta kljub intervencijam, kot na primer odgovor na vprašanje o usodi namenske proizvodnje v ministrstvu za obrambo.
Vseeno bom ponovil vprašanje, kajti gre za vprašanje v zvezi z Litostrojem, kajti v moji poslanski pisarni v Šiški mi skoraj vsak teden ljudje postavljajo vprašanje: kam bo šel Litostroj, kaj bo z njim, kakšni so načrti in ali je res, da še vedno država daje po milijon in pol mark - kot oni temu rečejo v markah - za plače.
Skratka zanima me, kakšno je stanje, kakšni so načrti. Ampak prosim, povejte mi toliko konkretno in jasno, da bom sam to znal ponoviti tudi občanom, ki me to sprašujejo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prosim za odgovor poslancu doktor Jožetu Zagožnu. Minister za obrambo, magister Krapež.
MAG. ALOJZIJ KRAPEŽ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani! V zvezi z namensko proizvodnjo je dejansko bil narejen v obdobju mojega vodenja tega ministrstva celovit pregled, kateri del slovenske industrije je tisti, predvsem po tehnološki sposobnosti in sploh konkurenčnosti, sposoben konkurirati oziroma izpolnjevati pogoje, ki jih Slovenska vojska pri svojih nabavah in opremi lahko izpolnjuje.
Seveda gre pri namenski proizvodnji za širši problem, tako gospodarski kot tudi vojaški, ker gre za tiste dele angažiranja proizvodnih kapacitet, ki so namensko dimenzionirane oziroma pripravljene za ta del proizvodnje, tako da bo najbrž odgovor pripravila vlada v širšem kontekstu, tudi reševanja določenih panog, predvsem kovinskopredelovalne industrije, železarstva. Konkretno lahko povem, da za določenim delom železarn, tu je STO, sodelujemo zelo intenzivno in prav danes sem podpisal tudi pogodbo o proizvodnji "valuka". Gre za zelo velik projekt, ki bo pomagal tej namenski industriji. Gre pa tudi za druga področja, kjer se konkretno zdaj ne da odgovoriti. Zato da bo vlada odgovorila kompleksnejše in celovitejše, ker gre za širše vprašanje, ne samo za vprašanje ministrstva za obrambo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod dr. Jože Zagožen je pokimal, tako da lahko nadaljujemo. Besedo ima še gospod Pavel Rupar. Imate dopolnilno vprašanje? Kaj pa Litostroj? Predstavnik ministrstva za gospodarstvo lahko odgovori na to vprašanje? Prosim, gospa Jolanda Veršič-Žabjek.
JOLANDA VERŠIČ-ŽABJEK: Spoštovani! Ministrstvo bo pripravilo v roku, ki ga določa poslovnik, pisni odgovor. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Pisni odgovor bo pripravilo ministrstvo na vaše vprašanje. Besedo ima gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani člani vlade! Vprašanje, ki ga postavljam, se nanaša na splošno na vlado, predvsem mislim, da na servis skupnih služb. Gre pa za vprašanje, kdo izvaja kontrolo nad izplačilom povračila prevoznih stroškov za zaposlene v vladi.
Dobili smo podatke, da imamo v Tržiču dva stalno prijavljena visoka - ne bom rekel funkcionarja - pač pa zaposlena v vladi in da sta oba prijavljena na vikendih, ki jih imata v občini Tržič, da pa stalno stanujeta, eden v Murglah in eden v Kosezah. Zahteva po vprašanju je bila postavljena od sosedov; vidijo ju dvakrat do trikrat na mesec in še to ob vikendih, takrat ko se prideta zaužiti svežega zraka. Iz podatkov, ki jih imajo ti ljudje, oba stanujeta in prenočujeta na naslovih, kjer živita njuni družini. Vemo pa tudi, da si vsak mesec dasta izplačati kilometrino za prevoz na delo iz Tržiča v Ljubljano in nazaj in za to prejemata približno vsak po 100.000 tolarjev.
Zato me zanima, kdo v vladi bedi nad takimi pojavi. Koliko kršitev je ta inštitucija, ki bedi, ugotovila. In, ali so bili eventualni krivci oziroma ti, ki oškodujejo, ki lažejo in s tem tudi kradejo, kdaj odkriti in če so potem ta denar tudi vrnili, če je bil ta pojav odkrit.
Druga zadeva. Vprašanje se nanaša na ministra za kmetijstvo ali pa nekoga iz tega resorja. V praksi se zelo pogosto pojavlja vprašanje kontrole nad delom veterinarjev. Tudi v tem okrožju, iz katerega izhajam, se pojavljajo primeri, da veterinarji za svoje usluge ne izdajajo potrdil oziroma računov. S tem oškodujejo tiste kmete, ki zaradi previsokih zavarovalnin nimajo zavarovanih živali. No, s tem tudi nimajo nobenega dokumenta, s katerim bi lahko opravičili kakšno davčno olajšavo. Na drugi strani vemo iz primerov, da veterinarji kar precej bogatijo - to je resnica - da si kupujejo razne ambulante. Imamo primere, ko si kupujejo gostilne, jih oddajo v najem, da veterinarji urejajo zobne ambulante za svoje partnerje - seveda z gotovino - to pa pomeni, da s tem kršitvam oziroma z utajami davka lahko nakopičijo kar precejšnje premoženje.
Prosim za odgovor na to vprašanje, koliko kršitev je ministrstvo za kmetijstvo odkrilo, če ima sploh kakšno institucijo za odkrivanje takih kaznivih dejanj in če morda na kmetijstvu ni suma, da so slovenske živali nadpovprečno zdrave, da imamo nadpovprečno dobro zdravstveno službo oziroma ali vendar ni na ministrstvu za kmetijstvo že v teh letih - ali pa na davčnem tudi lahko - že sum, da ostaja sum kakršnihkoli kršitev zoper naslov, ki sem ga podal. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Rok je tudi potekel. Torej vprašanje je bilo postavljeno. Prosim.
MAG. ANDREJ PAGON: Hvala. Odgovor, rad bi odgovoril na prvi del vprašanje gospoda poslanca Ruparja.
Torej v primeru, ko delavec ali funkcionar prebiva izven mesta Ljubljane, svoje pravice do nadomestila za prevoz na delo, če nima službenega avtomobila, ureja v ministrstvu oziroma prek ministrstva, v katerem je zaposlen, torej s finančnim ministrstvom. To je prvi del.
Drugi del. Če se mu dodeli službeno stanovanje v Ljubljani za čas opravljanja funkcije, mora izpolnjevati kriterije in merila po stanovanjskem pravilniku vlade in o tem odloča na predlog tudi predstojnika, stanovanjska komisija vlade, ne kadrovsko-stanovanjska.
Tretji del. Nad porabo teh proračunskih sredstev bedi tako odredbodajalec v ministrstvu kot proračunska inšpekcija ministrstva za finance in računsko sodišče, če to pregleduje. Četrti del. Lahko da to vprašanje zadeva mene, moje ime je Andrej Pagon in stalno prebivam v Podljubelju 222. Odkar imam na razpolago ali službeni avto ali stanovanje v Ljubljani, ne dobivam nobenega nadomestila za prevoz na delo. Torej zanesljivo ne more biti točen podatek, da bi dobival 100.000 na mesec. Glede na to, da pa lahko vprašanje zadeva mene, pa želim, da bi Vlada na to odgovorila pisno, da bi vsako osebno noto iz tega izključili. Hvala lepa.
Ja, če dovolite, še drugi del; ker ni pristojnega iz ministrstva gospoda Smrkolja, bo vlada odgovorila pisno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Preden bi končali s to točko dnevnega reda, mi dovolite, da povem - sicer ni več poslanskih vprašanj - da se je naša ekipa poslancev državnega zbora v zadnjem vikendu udeležila srečanja, to je naša teniška ekipa tenisačev: Ribičič, Anderlič, Jerič in Jakič. Bila je na 5. Evropskem teniškem prvenstvu parlamentarcev v Varšavi in je dosegla velik uspeh. Bili so drugi, premagali so jih samo Poljaki in jim iskreno čestitamo. ... (Aplavz.) ... Zelo so praktični, jutri, v sredo 20. maja ob 13.00 uri bo v sobi 85 kratko srečanje, četrt ure naj bi samo trajalo.
Vsem se zahvaljujem, ki ste bili aktivni pri tej točki dnevnega reda; vsem predstavnikom vlade, poslankam in poslancem.
Jutri pričenja državni zbor z 2. točko dnevnega reda ob 10.00 uri.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 19. MAJA 1998 OB 18.03 URI.)