Sejo sta vodila Janez Podobnik, predsednik državnega zbora, in Andrej Gerenčer, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.11 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam 20. sejo državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi 49. člena poslovnika državnega zbora.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Janez Kramberger, Zmago Jelinčič, Jožef Jagodnik, Mirko Zamernik, Jurij Malovrh, Anton Delak, Janko Veber, za popoldanski del seje Andrej Fabjan, od 16.00 ure dalje pa Stanislav Brenčič in Peter Hrastelj.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Navzočih je 60 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil tudi predstavnike vlade Republike Slovenije, ki jih lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 20. seje državnega zbora. Prejeli ste ga s sklicem dne 15. marca 2000. O predlogu dnevnega reda odločamo v skladu s poslovniškimi določbami, to pa pomeni, da najprej prehajamo na umike. Pismenih predlogov za umik predlaganih točk dnevnega reda nismo prejeli. Ali želi v zvezi s tem kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na predloge za razširitev dnevnega reda.
Sprašujem, ali obstaja predlog za razširitev dnevnega reda?
Komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije predlaga, da se na 20. sejo državnega zbora uvrsti obravnava predloga za obvezno razlago prvega stavka prvega odstavka 27. člena zakona o denacionalizaciji. Torej, to je predlog za razširitev. Dovolite mi, da povem, da sem na predhodni sklic 20. seje uvrstil predlog in to točko dnevnega reda v skladu s poslovniškimi določbami. Ko smo pripravljali sklic za 20. sejo, smo ugotovili, da poročilo matičnega delovnega telesa pri tej točki še ni bilo pripravljeno. Ker je bila seja komisije korektno sklicana, mislim, da en dan po sklicu, in zato seveda v skladu s poslovniško določbo te točke ni bilo mogoče uvrstiti na dnevni red 20. seje državnega zbora. Predlagal bi tudi, da je to vsekakor sestavina 21. redne seje državnega zbora; s tem bomo v celoti spoštovali poslovniško določbo.
Prav tako komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije predlaga, da bi na 20. sejo uvrstili tudi predlog zakona o spremembi zakona o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo, in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki opravijo dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo, po hitrem postopku. Torej tudi o tem, k tej točki dnevnega reda ob pripravi 20. seje na seji kolegija ni bil podan noben predlog. Zato je moj predlog enak, da je tudi ta točka sestavni del 21. redne seje, ki se bo po našem planu pričela že zelo kmalu. Mislim, da 14. aprila.
Ali je še kakšen predlog za širitev dnevnega reda? (Ni.) Prehajamo na odločanje o predlogu za sprejem zakonov po hitrem postopku.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o najemu posojila pri mednarodni banki za obnovo in razvoj za projekt razvoja upravljanja sistema zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji. Zboru pa predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo ne podpira sprejema predloga zakona po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? Državni sekretar gospod Cvikl želi besedo.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci!
Vlada Republike Slovenije predlaga, da se predlog zakona o najemu posojila za projekt razvoja upravljanja sistema zdravstvenega varstva sprejme po hitrem postopku, ker je omenjeni projekt ključnega pomena za obvladovanje stroškov zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji.
Gre za pomemben projekt, ki je vključen s svojimi ustreznim proračunskimi postavkami v proračun za leto 2000 in njegova izvedba je v skladu z usmeritvami državnega operativnega programa zelo pomembna. Zato je izredno pomembno, da se izvaja s predvideno dinamiko.
V kolikor ne bi zakon bil sprejet po hitrem postopku, pomeni, da ne bi bili vzpostavljeni pogoji za realizacijo tega projekta in tudi ne pridobljeni ustrezni viri financiranja. Ti bodo zagotovljeni s pogojem, s podpisom posojilne pogodbe med Republiko Slovenijo in mednarodno banko za obnovo in razvoj, ki je ustrezni projekt že obravnavala in ga podprla.
Zato predlagamo, da podprete, da se predlog zakona o najemu posojila sprejme po hitrem postopku. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.)
Na glasovanje dajem predlog, da se zakon o najemu posojila pri mednarodni banki za obnovo in razvoj za projekt razvoja upravljanja sistema zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji sprejme po hitrem postopku. Tak predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (48 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za sprejem zakona po skrajšanem postopku.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku soglaša. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog, da sprejmemo zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti po skrajšanem postopku. Predlog ne bi bil sprejet, če bi mu nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za predlog, da se zakon sprejme po skrajšanem postopku? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo predlog sprejeli.
Preden preidemo na glasovanje o predlogu dnevnega reda v celoti, vas želim opozoriti, da je državni zbor včeraj ob zaključku 19. seje sklenil, da se neopravljene točke dnevnega reda prenesejo na dnevni red 20. seje, in sicer: predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, predlog zakona o bolniškem zagovorništvu in varstvu pravic na področju duševnega zdravja, predlog obvezne razlage 2. člena zakona o zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov obrambnih sil v Republiki Sloveniji v letih 1994-2003 in pa poročilo nadzornega odbora sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 1998. Te točke bo - takoj, kolega Hvalica - državni zbor obravnaval po - mislim, da bi bilo korektno, da sprejmemo naš dosedanji predlog, da vedno se najprej obravnava EU paket in nato sledijo točke, ki jih prenesemo s prejšnje seje, kar smo storili že vsaj na dveh sejah, tako da bi bil moj predlog tokrat enak. Seveda pa je še odprto vprašanje in se bomo dogovorili, da bi dva predloga o preoblikovanju univerze v Mariboru in v Ljubljani, ki sta tudi vezana na rok, da bi ju državni zbor obravnaval še pred temi petimi točkami, ki so prenesene, tako da bi bile te točke potem uvrščene - sam bi jih delovno uvrstil za 9. točko. Tako je, torej od 9.A, B, C, D, E, F in bi potem, ko boste prejeli dnevni red, bi jih tudi upoštevali in da bi vsekakor tudi oba odloka o preoblikovanju univerz obravnavali še v tem tednu, torej najkasneje v petek.
Zbor bo v zvezi s 40. točko dnevnega reda - volitvami in imenovanji, obravnaval predloge, ki mu jih je predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, kot tudi zadeve, ki mu bodo predložene med to sejo.
S sklicem te seje ste bil tudi obveščeni, da kvalificirani predlagatelji, na podlagi razlage komisije za poslovnik k drugemu odstavku 134. člena poslovnika, k 2., 3. in 31. točki lahko vlagajo amandmaje do začetka obravnave predloga nacionalnega programa oziroma predloga zakona na seji državnega zbora.
Če imate proceduralne predloge glede dnevnega reda, pa predlagam, da se potem dogovorimo, ko ga izglasujemo. Proceduralni predlog, gospod Hvalica. Prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Očitno ste pozabili 37. točko dnevnega reda - to je moj predlog zakona o prenosu premoženja bivših DPO. Ta točka je bila celo prekinjena in zato mora iti na naslednjo oziroma na to 20. sejo državnega zbora. Bila je prekinjena.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Točka je bila prekinjena, nato tudi zaključena. Dogovor je bil, da vlada v treh tednih pripravi poročilo. Žal v treh tednih tehnično ne bo mogoče. V treh tednih se bo že nadaljevala 21. redna seja in lahko je to ena od prvih točk 21. redne seje. Tako smo načrtovali za to točko dnevnega reda. Proceduralno vprašanje, kolega Rokavec. Prosim.
FRANCI ROKAVEC: Gospod predsednik! Hvala za besedo. Proceduralno sprašujem predvsem v zvezi s tem, ker vidim, da je na predhodnem sklicu 21. seje državnega zbora predlog za spremembo zakona o upravnih taksah.
Sprašujem pa predvsem tukaj predstavnika vlade. Prepričan sem, da smo s sprejetjem oziroma tisti poslanci, ki so izglasovali zakon o upravnih taksah, in taksa je v taki višini, zagrenili večini državljanov dejansko upravne zadeve, v upravnih postopkih z 10-kratnim zvišanjem teh upravnih taks. Zato ocenjujem, da je tukaj bil zopet narejen dodaten spodrsljaj vlade, da ni predlagala, da bi na današnji, 20. redni seji državnega zbora že obravnaval državni zbor spremembe tega zakona. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Rokavec. Sedaj smo v fazi sprejemanja dnevnega reda in tudi formalno vlada na vaše vprašanje tu ne more odgovoriti. Vsekakor vemo, kateri instrumenti so nam na voljo v skladu s poslovnikom. Ta točka je predlagana za 21. redno sejo.
Za današnjo sejo tako predlagam dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem, brez sprejetih dopolnitev, ker jih ni bilo.
Na glasovanje dajem predlagani dnevni red v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red? (52 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani dnevni red 20. seje državnega zbora sprejet.
S sklicem ste bili tudi obveščeni, da bo državni zbor 1. točko dnevnega reda - vprašanja in pobude poslank in poslancev - obravnaval v torek, 28. marca ob 14.00 uri. Prehajamo torej na posamezne točke dnevnega reda.
Prehajamo torej na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O ZBIRKAH PODATKOV S PODROČJA ZDRAVSTVA, DRUGA OBRAVNAVA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Državna sekretarka, gospa Piškurjeva, prosim.
DUNJA PIŠKUR-KOSMAČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane gospe poslanke, spoštovani gospodje poslanci! Državni zbor Republike Slovenije je na 8. seji dne 12. marca 1998 opravil prvo obravnavo in sklenil, da je predlog zakona o zbirkah podatkov na področju zdravstva primerna podlaga za drugo obravnavo, ter naložil vladi Republike Slovenije kot predlagateljici, da pripravi predlog zakona za drugo obravnavo s tem, da upošteva mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve državnega zbora in upošteva mnenje državnega sveta Republike Slovenije.
Pri tem je predlagatelj, ne da bi posegel v vsebinske rešitve predloga zakona, pravno redakcijsko popravil oziroma spremenil določbe 1., 2., 5., 8., 10., 12., 13., 14., 15., 16. in 17. člena. Hkrati je predlagatelj predlagal tudi amandmaje, in sicer k naslovu zakona, k 4. in 8. členu predloga zakona in k prilogi predloga zakona, kjer so navedene posamezne zbirke podatkov pod zaporednimi številkami IVZ. Na novo je predlagatelj predlagal še nekaj amandmajev, ki jih je odbor državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko obravnaval na 62. seji dne 8.3. in 9.3.2000 in z nekaterimi spremembami v besedilu predlagal kot svoje.
Vlada Republike Slovenije je nato amandmaje k 4., 7., 8., in 9. členu in k poglavju 5, "Metodološka načela", k 13.a, k 14. in 15. členu v prilogi v točkah 1 do 12 predloga zakona podprla ter hkrati umaknila amandmaje k 4. in 8. členu zakona, in sicer zato, ker se je po daljši polemični razpravi na seji odbora izoblikovalo stališče, da se oblikuje novo, natančnejše besedilo amandmaja k 4. členu ter novo besedilo amandmaja k 8. členu, ki pa je redakcijske narave. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa državni sekretarki. Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalko, predsednico, da predstavi mnenje odbora.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav vsem skupaj! Naš odbor je obravnaval ta predlog zakona na svoji 62. seji, in sicer 8.3.2000 in potem še v nadaljevanju 9.3. Člani odbora smo prejeli pisno mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Člani odbora smo na seji tudi prejeli mnenje komisije državnega sveta Republike Slovenije za družbene dejavnosti z amandmaji in predlogom, naj jih odbor obravnava in podpre.
V široki in polemični razpravi smo potem v nadaljevanju seje člani odbora razpravljali o vloženih amandmajih. Izpostavljene so bile tudi nekatere strokovne dileme v zvezi z upoštevanjem zakona o varovanju osebnih podatkov in vsebino posameznih nazivov zbirk podatkov. Na odprte dileme so odgovore podali predstavniki ministrstva za zdravstvo in inštituta za varovanje zdravja.
Po opravljeni razpravi smo člani odbora podprli amandmaje vlade z dne 7.5., amandmaje pa, ki jih je vlada Republike Slovenije posredovala zboru in niso bili vloženi v skladu s poslovnikom in ker je potekel rok, smo jih potem povzeli kot matično delovno telo, oblikovali in sprejeli tudi amandmaje, ki jih imate v pregledu in tudi v poročilu odbora. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Zbačnikova. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Zboru predlagam, da skladno s poslovniško določbo razpravlja in glasuje o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji, skupaj.
Ta sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (35 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! Glasujemo o predlogu sklepa, da bomo glasovali skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. (39 prisotnih.)
Sejo bomo nadaljevali čez deset minut, ob 10.43 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 10.30 uri in se je nadaljevala ob 10.47 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Glasujemo o našem klasičnem proceduralnem predlogu, da bomo glasovali skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (43 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Sklep je sprejet.
Prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih. Razpravo pa bomo vodili na podlagi pregleda amandmajev z današnjega dne, z včerajšnjega dne, 21.3. V razpravo tako dajem 4. člen in amandma pod točko 1, ki ga predlaga odbor, medtem ko pa je amandma pod točko 2 že v svojem nastopu vlada umaknila. Kot je tudi napisano, je napovedan umik. Ali želi kdo besedo o 4. členu in amandmaju? (Ne želi.) Na glasovanje dajem torej 4. člen odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (36 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet. Člen pa smo s tem v celoti spremenili.
V razpravo dajem 7. člen. Imamo amandma, ki ga predlaga odbor. Vlada pa vse amandmaje odbora podpira. Tako, da to ni zapisano v pregledu. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem torej amandma odbora k 7. členu. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet. Člen pa v celoti spremenjen.
Smo pri 8. členu, ki ga dajem v razpravo. Imamo pod točko 1 amandma odbora, vlada ga podpira. Amandma pod točko 2 je vlada umaknila. Imamo amandma pod točko 3, to je amandma odbora, in amandma pod točko 4, amandma odbora. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Najprej dajem na glasovanje prvi amandma k 8. členu. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Amandma pod točko 2 je umaknjen.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
In na glasovanje dajem amandma pod točko 4. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 8. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 8. člen? (33 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Člen je sprejet.
V razpravo dajem 9. člen in amandma odbora. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 9 v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen? (32 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Člen je sprejet.
V poglavju V imamo amandma odbora. Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (29 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Amandma je sprejet. Imamo nov naslov, novo poglavje. Poglavje V smo spremenili, naslov.
Za novi 13.a člen je amandma odbora. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet. Imamo novi 13.a člen.
Odpiram razpravo o 14. členu in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet, 14. člen pa v celoti spremenjen.
Odpiram razpravo k 15. členu in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! Glasujemo o amandmaju k 15. členu. (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet, 15. člen pa v celoti spremenjen.
Smo pri amandmajih k prilogi. Prvi amandma vlada umika. Amandma pod točko 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 in 10 predlaga odbor, enako tudi 11, 12 in 13. To so vsi amandmaji k prilogi. Odpiram razpravo o prilogi in amandmajih. Ker je ni, jo zaključujem in prehajamo na odločanje.
Glasujemo o drugem amandmaju k prilogi. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma k prilogi. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem četrti amandma k prilogi, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem peti amandma k prilogi, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem šesti amandma k prilogi, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem sedmi amandma k prilogi, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem osmi amandma k prilogi, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem deveti amandma k prilogi, predlagatelj je isti odbor. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem deseti amandma k prilogi, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem enajsti amandma k prilogi, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem dvanajsti amandma k prilogi, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
In na glasovanje dajem trinajsti amandma k prilogi, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem prilogo v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za prilogo v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je priloga v celoti sprejeta.
V razpravo dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Preostale člene dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Prehajamo k naslovu zakona. Vlada Republike Slovenije predlaga amandma, da se naslov spremeni tako, da se glasi: Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. Torej beseda zdravstvo se spremeni v zdravstveno varstvo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem amandma vlade k naslovu zakona. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona, za amandma k naslovu zakona? (48 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet. Naslov zakona je v celoti spremenjen.
V razpravo dajem še naslednji predlog sklepa: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi Vlada Republike Slovenije." Ta sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (48 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Sklep je sprejet. Besedo želi državna sekretarka. Prosim.
DUNJA PIŠKUR-KOSMAČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Vlada predlaga, da se tretja obravnava zakona opravi skladno z drugim odstavkom 149. člena poslovnika državnega zbora. Hvala lepa. 194. člena.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa državni sekretarki. Predlog državne sekretarke, da bo državni zbor predlog zakona za tretjo obravnavo obravnaval v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika, dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog sklepa? (50 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
S tem pa zaključujem to točko, 4. točko dnevnega reda 20. redne seje.
Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O IZDELKIH IZ PLEMENITIH KOVIN, PRVA OBRAVNAVA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Besedo želi dr. Ivan Skubic, direktor urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje. Prosim.
DR. IVAN SKUBIC: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani visoki zbor! Dovolite mi zgolj kratek uvod k obravnavanju predloga zakona. Razlogov za sprejem novega zakona za področje izdelkov iz plemenitih kovin je več. Naj omenim predvsem dejstvo, da se v Sloveniji še vedno uporablja smiselno zvezni zakon o kontroli predmetov iz plemenitih kovin iz leta 1981 in pa da je zaradi zastarelosti tega zakona njegovo izvajanje v praksi že zelo oteženo. Namen predlaganega zakona je zato sedanjemu času primerno urediti način ugotavljanja skladnosti in pa promet z izdelki iz plemenitih kovin, zavarovati pravice potrošnikov na tem področju in pa zagotoviti pravni okvir za izvajanje svobodne gospodarske pobude na obravnavanem področju ob upoštevanju pravil poštenega poslovanja.
Pri pripravi predloga zakona, ki upošteva evropski pristop na področju ugotavljanja skladnosti izdelkov, je sodeloval tudi strokovnjak evropske komisije. Naj še omenim, da je predlog zakona usklajen tudi z obrtno zbornico in njeno sekcijo zlatarjev in da ne povzroča nobenih finančnih obremenitev, dodatnih, za državni proračun. Zato državnemu zboru predlagamo, da predlog zakona o izdelkih iz plemenitih kovin podpre in pa omogoči njegovo nadaljnjo obravnavo. Hvala za pozornost.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala dr. Skubicu. Ali želi predstavnik odbora za znanost in tehnologijo besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Poslanke in poslanci? Pisnih razprav nismo prejeli, so pa možnosti za 5-minutne razprave. Ni splošne razprave, jo zaključujem.
Prehajamo na razpravo o predlaganih sklepih in stališčih matičnega delovnega telesa. Ali želi kdo besedo? Najprej o sklepu, da je predlog zakona primerna podlaga za pripravo zakona za drugo obravnavo. (Ne želi.) Ta sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Prehitro? Glasujemo o tem, da je zakon o izdelkih iz plemenitih kovin primerna podlaga za drugo obravnavo. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog sklepa? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
V razpravo dajem stališča, ki jih je pripravilo matično delovno telo, in sicer jih je 8. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Vsa stališča dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.) Tokrat nimamo nobenega dopolnjevalnega stališča.
Kdo je za predlagana stališča matičnega delovnega telesa? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so stališča sprejeta.
To, kar pa piše na koncu poročila matičnega delovnega telesa, pa je že tako naša praksa več kot leto dni. Je pa na opozorilo vlade uvrščen v EU paket.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA, PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH, PRVA OBRAVNAVA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnica vlade besedo? (Želi.) Prosim. Državna podsekretarka dr. Plavšakova.
DR. NINA PLAVŠAK: Hvala. Obširna novela zakona o gospodarskih družbah je bila pripravljena v okviru Phare projekta, čigar nosilec je bil dunajski inštitut za gospodarsko pravo. Novela pa ureja tri sklope pomembnih vprašanj, ki do sedaj v ZGD-ju niso bila v celoti oziroma dosledno urejena.
Prvi sklop je sklop, povezan z letnimi poročili in računovodskim izkazovanjem. Novela postavlja jasnejša pravila v zvezi s tem, kar je v praksi povzročalo probleme, zlasti v zvezi z uporabo dobička in podobnimi instituti. Potem novela jasno in po sistemu, ki je poznan drugod, v drugih evropskih državah, razmeji, kar se tiče odločanja o letnem poročilu, pristojnosti med nadzornim svetom in skupščino. Novela zelo podrobno uredi zapleteni institut združitev in pa razdružitev gospodarskih družb. Namen takšnega podrobnega urejanja tega instituta je dvojen. Prvič zaščita upnikov in pa seveda drugič, zaščita manjšinskih delničarjev.
Poleg tega pa z novelo zakona, in to omenjam izrecno, ker je bilo v zvezi s tem nekaj pomislekov, predlagatelj predlaga tudi črtanje določbe v 10., v drugem odstavku 10. člena zakona o gospodarskih družbah, ki je v ta zakon prišla na podlagi novele, prejšnje novele tega zakona. Gre pa za črtanje, potrebno zato, ker Evropska skupnost šteje, da je določba drugega odstavka 10. člena tako, kot je oblikovana sedaj, diskriminatorna, ker izrecno določa, da je potrebno pri celotnem poslovanju družbe uporabljati slovenski jezik. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa državni podsekretarki. Predlog zakona je obravnaval odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, predsednika odbora dr. Zagožna, da predstavi mnenje.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa za besedo. Predlog zakona je dokaj obsežen, tudi zapleten. Predstavlja v glavnem nekatere spremembe statusnega značaja, ki naj bi bile nujno potrebne glede na usklajevanje z zakonodajo Evropske zveze in gre v veliki meri tudi za nekakšen povzetek ali prepis ustrezne zakonodaje v tujini.
V odboru se je odvila razprava predvsem v zvezi z dvema vsebinskima vprašanjema. Eno je vprašanje jezika v komunikaciji. Mišljenje je bilo, da ne zadostuje samo to, da so temeljni akti gospodarske družbe v slovenščini, pač pa da naj bo tudi zagotovljeno komuniciranje na drugih ravneh v podjetjih. Gre za vprašanje vodenja, uvajanja novih tehnologij, marketinških prijemov in podobno. Nadalje je bilo kot odprto vprašanje to, kar je bilo predvideno v 1. členu, namreč da bi poslej moral biti samostojni podjetnik posameznik obvezno tudi v delovnem razmerju pri s.p.-ju.
Skratka, na osnovi razprave, v kateri so sodelovali tudi predstavniki gospodarske zbornice in obrtne zbornice, smo na odboru za gospodarstvo sprejeli sklep, da odbor za gospodarstvo v skladu s 185. členom poslovnika predlaga, da po končani prvi obravnavi predlog zakona sprejmemo in da je primerna podlaga. V drugem delu pa smo tudi predlagali sedem konkretnih stališč, ki jih imate v poročilu, ki ste ga ali ki smo ga prejeli v pismeni obliki na klopi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala dr. Jožetu Zagožnu, ki je nastopil kot predsednik odbora. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Prehajamo k razpravam poslank in poslancev. Pismenih prijav nismo prejeli, zato pričakujem petminutne razprave. Ker jih ni, razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje. Je? Benjamin Henigman bo razpravljal. Prosim.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala, gospod predsednik. Spoštovani! Zakon o gospodarskih družbah je najpomembnejši pravni akt za poslovanje gospodarstva, za ustvarjanje nove vrednosti, in menim, da je treba nekaj besed o tem le reči.
Spremembe, ki so najavljene, niso tako majhne, kot si morda kdo predstavlja. Opozoril pa bom samo na eno stvar, ki ima z gospodarstvom zelo močan kontakt, lahko pa je za nekoga, ki gleda na gospodarstvo evropsko široko, nepomemben, in to je tretje stališče, ki smo ga oblikovali tudi na odboru za gospodarstvo, stališče glede slovenskega jezika.
Rad bi vas opozoril, da je pri gospodarskem zakonu oziroma zakonu o ZGD-ju, da smo se tam vsaj dvakrat do sedaj že pogovarjali; takrat, ko je zakon nastajal in ob prvih spremembah, v zvezi tudi z imenovanjem direktorjev oziroma prokuratorjev, ki naj bi bili po prvem zakonu slovenski državljani, ki naj bi znali slovensko. Evropska unija nam je, baje, to prepovedala oziroma to ni usklajeno z zakonodajo. In tako je prišlo do omiljene oblike. Bojim pa se, da bo ta tretja točka lahko se izkazala v nadaljnjih razpravah tudi tako, da bomo počasi pozabili na slovenski jezik. Pravim, bojim se. Ne trdim, da je to intenca predlagateljev, vlade, vendar, kaj nam bo še preostalo v poslovanju in komuniciranju z Evropo potem, ko bodo padle meje takšne in drugačne, ko bo prost pretok blaga, kapitala, idej, storitev. Ostala nam bo le kultura in pa slovenski jezik. In ta slovenski jezik je potrebno ohraniti v vseh pravnih aktih in v vsej komunikaciji v gospodarskih družbah, ki so ustanovljene in ki delujejo na področju naše države, Republike Slovenije.
Zato bi rad samo še enkrat poudaril, da ne bi vlada slučajno izigrala tega tretjega stališča in nam predlagala tako rešitev, kot je bila v osnovnem tekstu. Ker po moje in po razpravi nekaterih v odboru ni dobra in nakazuje na to, da bi lahko sčasoma prišlo celo do opustitve uradnega jezika. Pisno, v komunikaciji sicer še ni govora. In zato vztrajam, da se pripravi takšna rešitev, ki bo vse osnovne statusne pravne akte in komunikacijo med delodajalci in delojemalci urejala, poleg v tujem, predvsem tudi v slovenskem jeziku. To je moj kratek prispevek k tej razpravi, da ne bo izzvenelo, da nimamo nikakršnih pripomb. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Henigman. Replika? Razprava petminutna, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. V predlaganem zakonu gre, po mojem mnenju, prav tako za eno pomembno določbo, na katero so sicer ustrezno opozorili tudi člani matičnega delovnega telesa in predlagali tudi stališče. Ampak se mi zdi vredno, da jo omenimo tudi na seji državnega zbora. Gre za predlog, da se spremeni 264. člen zakona o gospodarskih družbah v tistem delu, ki se nanaša na nadzorne svete.
Vi veste, da je sedaj v zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju urejeno tudi vprašanje predstavništva delavcev v nadzornih svetih. In predvideno je, da naj bi v kolektivih z manj kot 1000 zaposlenimi imeli do tretjine članov nadzornih svetov, kolektivi nad 1000 pa tudi do polovice. Že večkrat je bilo postavljeno vprašanje ustreznosti te ureditve in po našem prepričanju, brez zadostnega razmisleka, je vlada poskušala tudi prek sprememb zakona o gospodarskih družbah spremeniti to odločitev. Nam se zdi, da je to smotrno, da je na ta problem matično delovno telo opozorilo in predlagalo, da naj te rešitve vlada ponovno prouči. Prav je povedati, da pri nas vprašanja sodelovanja delavcev pri upravljanju mnogokrat ne štejemo za pomemben element uspešnosti gospodarjenja v gospodarskih družbah. Mnogokrat bistveno manj kot v drugih razvitih kapitalističnih gospodarstvih, ker se zavedajo, da enostavno kapital in lastništvo ni edino, kar lahko prispeva k uspešnemu poslovanju, ampak da k temu lahko prispeva tudi vpliv zaposlenih, njihovo zadovoljstvo, njihovo sodelovanje pri upravljanju, kar želijo prav nadzorni sveti in sodelovanje predstavnikov zaposlenih v njih zagotoviti.
Ne trdim, da so mogoče in možne samo enostranske rešitve, vendar glede na to, da izkušenj pri delovanju z nadzornimi sveti še zaenkrat ni dovolj, da se tudi zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju na mnogih točkah šele začenja izvajati, da doslej ni bilo, vsaj po našem poznavanju, nobenih znakov, ki bi dejansko imeli za upravičeno trditev, da sodelovanje delavcev pri upravljanju onemogoča kapitalu, da opravlja svojo funkcijo, vse to so razlogi, zaradi katerih se nam zdi smotrno ta vprašanja preučiti in jih ponovno razmisliti, preden bi se za tako ali drugačno odločitev opredelili. Opozarjam pa tudi na to, da bi v primeru, da če bi se že vlada za kakšno drugo rešitev odločala, bilo pravno korektneje, da jo ureja s spremembami zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ne pa na ta način, da v zakonu o gospodarskih družbah, ne da to direktno pove, spremeni pravzaprav nek drug zakon samo po načelu, da kasnejši zakon razveljavlja prejšnjega. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo in prehajamo na razpravo o sklepih in stališčih matičnega delovnega telesa. Mi smo v gradivu prejeli tudi dopolnjevalno, spreminjevalno stališče kolega mag. Kopača, ki ga je pa kasneje delovno telo povzelo, tako da v bistvu imamo samo predloge stališč. Ne bomo glasovali o vašem, ker je sestavni del stališč.
V razpravo dajem predlog sklepa, ki se glasi: "Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Predlog sklepa dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
V razpravo dajem stališča, ki jih je pripravilo matično delovno telo, sedem stališč. Razpravo zaključujem.
Vseh sedem stališč dajem na glasovanje skupaj. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! Stališče, ki ga je predlagal gospod Kopač, pa je pod točko 2 v stališčih matičnega delovnega telesa. (44 prisotnih.)
Sejo bomo nadaljevali čez deset minut... Kako prehitro? Ob 11.33 uri bomo nadaljevali sejo.
(Seja je bila prekinjena ob 11.23 uri in se je nadaljevala ob 11.34 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotovimo prisotnost! Glasujemo pa o vseh stališčih, o sedmih stališčih, ki jih je predlagalo delovno telo k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah. Torej, ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za ta stališča? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so stališča sprejeta.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.
Smo pri 9. TOČKI DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O IZVOZU BLAGA Z DVOJNO RABO. Predlog tega zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Želi besedo predstavnik odbora? Besedo ima dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Odbor je obravnaval predlog zakona o izvozu blaga z dvojno rabo in je oblikoval tudi amandmaje, ki ste jih prejeli v poročilu. Tako predlagamo, da državni zbor sprejme odborove amandmaje in tiste amandmaje, ki jih odbor podpira. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala dr. Jožetu Zagožnu. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Najprej pa dajem na glasovanje predlog, da bomo razpravljali in glasovali o vseh preostalih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Amandmaji so v poročilu delovnega telesa, ki nam bo služilo tudi pri odločanju, torej ni pripravljen poseben pregled amandmajev. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog sklepa? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo torej na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih, ki so razvidni v poročilu odbora z dne 13.3. V razpravo dajem 10. člen in amandma odbora: "V drugem odstavku se besedo 'drugega' nadomesti z besedo 'prvega'." Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (21 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 10. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 10. člen? (28 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 11. člen in amandma odbora. V šesti alinei se črtata besedi "če obstaja". Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 11. členu? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 11. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 11. člen? (28 poslancev.) Kdo je proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 12. člen in amandma odbora. V drugem odstavku se za besedilom o razveljavitvi ali spremembi doda beseda "dovoljenja". Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (30 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 12. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (28 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 20. člen in amandma odbora. V drugi alinei prvega odstavka se črta besedilo "ne obvesti oziroma", ostalo besedilo ostane nespremenjeno. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (28 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 20. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (44 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
V razpravo dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Preostale člene dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (33 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo sprejeli preostale člene.
V razpravo dajem naslov zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Spoštovane kolegice in kolegi! Ugotavljam, da so bile v okviru druge obravnave k temu zakonu sprejeti samo minimalni redakcijski popravki, zato menim, da obstajajo pogoji, da se državni zbor lahko odloči, da v skladu s prvim odstavkom 194. člena, ki določa, kdaj so taki pogoji, danes tudi že glasuje, preide v tretjo obravnavo oziroma glasuje o zakonskem predlogu v celoti. Če v drugi obravnavi ni bil v besedilu zakonskega predloga sprejet noben amandma ali so bili sprejeti le amandmaji, ki so po mnenju sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve redakcijske narave, lahko državni zbor že na isti seji preide na tretjo obravnavo predloga zakona. Sprašujem predstavnika sekretariata, ali so bili sprejeti amandmaji v bistvu redakcijske narave? (Da.)
Prehajamo v tretjo obravnavo tega zakona. Ugotavljam, da so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k 10., 11., 12. in 20. členu. Najprej sprašujem, če bi kdo od kvalificiranih predlagateljev želel vložiti amandma k tem členom? (Ne želi.) Sprašujem poslanske in poslance, ali želite razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želite.) Zaključujem razpravo in dajem predlog zakona o izvozu blaga z dvojno rabo v celoti na glasovanje.
Na glasovanje dajem torej predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona o izvozu blaga z dvojno rabo v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo zakon sprejeli.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
V skladu z današnjim dogovorom oziroma obvestilom sedaj prehajamo na 9.A TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREKRŠKIH, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo pripravila Vlada Republike Slovenije. Ker je bil minister za pravosodje, ki je predlagatelj zakona, stalno med nami, predlagam, da počakamo nekaj trenutkov, da se nam pridruži, da bo predstavil vsebino zakona. Besedo dajem gospodu ministru, gospodu Marušiču. Sem že dal besedo gospodu Marušiču, kolega Hvalica. Kolega Hvalica, predlagam, da nastopi gospod Marušič, ki sem ga že napovedal, nato pa dobite vi besedo. Prosim gospod minister.
TOMAŽ MARUŠIČ: Gospod predsednik hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Najprej kratko opravičilo za nekaj minutno zamudo. Ponovno vam predstavljam novelo zakona o prekrških, o kateri smo že govorili takrat, ko smo ji izglasovali hitri postopek. Ta novela prinaša tri bistvene spremembe.
Prvič. Sistem opozoril za majhne, drobne prekrške, za katere je predvidena denarna kazen, kateri ne ustvarijo nikakršnih posledic. No, to je sistem opozoril. Potem prinašajo transformacijo dosedanjih gospodarskih prestopkov v prekrške, tako da s tem zakonom ustvarjamo tudi dvojni sistem kaznovanja v naši državi. Na eni strani imamo kazniva dejanja zoper fizične osebe po kazenskem zakonu, potem imamo kazniva dejanja po zakonu o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, ki prizadeva predvsem pravne osebe. Ta zakon naj bi bil nadomestilo za dosedanji sistem prestopkov, s tem da imajo sodišča po tem zakonu širše pristojnosti, širše kompetence in pa tudi strožje kazni. In končno imamo potem sistem prekrškov, kjer gre za kršitve zakonov, kršitve podzakonskih aktov, kršitve občinskih odlokov, skratka sistem kaznovanja za prekrške.
No, naslednja sprememba, ki je, jo je treba omeniti, so pa odškodninski zahtevki zaradi napak ali pa krivični, pardon napačnih obsodb v postopku za prekrške zoper oškodovane državljane, ki se odslej obračajo tako kot po določilih zakona o kazenskem postopku na državna pravobranilstva. No, potem so določene spremembe, ki so posledica zakona o varstvu osebnih podatkov, spremembe na področju evidenc, izrekanja stranskih kazni, odvzema vozniških dovoljenj odnosno izrekanja kazenskih točk v prometu. Naj omenim tudi ukrep odvzema vozila tistemu vozniku, ki ustvarja na javnih cestah pa tudi sicer nevarnost z uporabo takega vozila.
Zakon v prvotnem tekstu je bil objavljen v Poročevalcu, ki ste ga vsi prejeli, vendar po objavi v Poročevalcu so se oglasile strokovne institucije, in sicer zbor sodnikov za prekrške iz celjskega področja, senat za prekrške in pa sodniki za prekrške ljubljanskega sodišča za prekrške, poleg tega tudi sodni svet. Tudi sekretariat državnega zbora za zakonodajo je imel številne pripombe. Spričo teh pripomb je pripravila vlada amandmaje, ki smo jih predložili v razpravo in v odločanje državnozborskemu odboru za notranjo politiko in pravosodje. Ob tem bi se moral izrecno zahvaliti gospe predsednici in članom tega odbora za potrpežljivo in dobrohotno spremljanje cele zadeve, tako da smo prišli v sodelovanju s strokovnimi institucijami, poklicnimi institucijami do besedila, ki vam je bil predstavljen. Prav tako je državnozborski odbor za pravosodje pripravil tudi lastne amandmaje.
Pri tem štejem, da je zelo pomemben amandma o omilitvi stranskih ukrepov, se pravi, da se lahko ukrep odvzema vozniškega dovoljenja spremeni v kazenske točke, kazenske točke pa se lahko primerno znižajo. Res je, da je imela policija zoper ta omilitvena določila določene pripombe, vendar v praksi, vsaj tako so tudi poročali sodniki za prekrške vseh instanc, so se pa dogajali resnično krivični primeri, ko je policija postopala dosledno po zakonu in seveda to je pa tudi rojevalo določenim državljanom, zlasti starejšim letnikom, nepopravljive posledice. Zaradi tega smo prepustili odnosno odbor je sklenil, naj se uporabijo tudi ta omilitvena določila v izjemnih primerih, o čemer je podana tudi diskrekcijska oblast sodnikom za prekrške. S tem pa sistem kaznovanja, mislim, v ničemer ne bo oškodovan, v ničemer se ne bo tudi zmanjšala disciplina in zahtevnost po kaznovanju kršiteljev cestno-prometnih predpisov na cestah.
No, končno pa bi želel še opozoriti na problem, na problem izključno, izključne pravne narave. Danes ste prejeli na mize tudi mnenje sekretariata državnega zbora za zakonodajo glede pravne narave, bi rekel, v členu 14 in 15. Ti dve zakonski, pardon, ta dva zakonska predloga obravnavata transformacijo prestopkov v prekrške. Jasno, odbor za zakonodajo je imel tu določene pripombe. S tem bi v zvezi moral povedati, da so bile glede besedila teh dveh členov konzultirane številne institucije, bodisi sodni svet, bodisi vrhovno sodišče, senat za prekrške kot tudi društvo sodnikov za prekrške in smo potem prišli na sami seji odbora do usklajenega, do usklajenega besedila.
Torej v čem je bistvo problema. Sem ga že nakazal prej. Dosedanji gospodarski prestopki postanejo prekrški. Določili smo, da odslej te prestopke obravnava drug organ, to so sodniki za prekrške. Sodniki za prekrške za izrekanje tovrstnih kazni in za obravnavanje teh bivših prestopkov, če jih tako imenujem, imajo enake pravice, enake pravne sposobnosti kot sodniki rednih sodišč. Sodniki za prekrške so izvoljeni v trajni mandat, izvoli jih parlament na predlog sodnega sveta. Skratka, imajo isto, iste statusne zahteve kot ostali sodniki.
No, s tem zakonom vsi dosedanji prestopki, ki so v postopku pri gospodarskih, pardon pri okrožnih sodiščih na gospodarskih oddelkih teh sodišč, se transformirajo v prekrške, tozadevni spisi so odstopljeni v obravnavo sodnikom za prekrške. Skratka gre tu za prekvalifikacijo, za transformacijo prestopkov v prekršek in pa določitev novega organa, ki te prestopke obravnava. No, v bistvu odbor, pardon sekretariat za zakonodajo trdi, da bi se morali tudi v tem primeru ti prestopki, ki so se transformirali v prekrške, obravnavati po določbah, se pravi po penalizaciji tako kot ostali prekrški, ne pa ohraniti penalizacijo, kot je predvidena za prestopke. Če bi to storili, potem je razumljivo, da bi določeni kategoriji državljanov, ki so v postopku, dali potuho in pa drugim, ki so že bili kaznovani za te prestopke, naredili krivico. Zaradi tega smo ohranili obdobje 4 let, tako da v teh 4 letih se vse zadeve, ki so se iz prestopkov transformirale v prekrške, ohranijo enako kazen, ki jo odslej izrekajo sodniki, sodniki za prekrške.
Namreč, tu gre za neko prehodno obdobje, gre za važno določbo, gre za sistemsko ureditev našega kaznovalnega prava in je povsem razumljivo, da je treba to storiti v nekem prehodnem obdobju in to prehodno obdobje so štiri leta, v katerih so dolžna vsa resorna ministrstva spremeniti svoje zakone, v katerih so predvideni gospodarski prestopki, da jih transformirajo v prekrške ali pa v gospodarska kazniva dejanja. Želel bi poudariti tole, da rešitev, kot se predlaga, praktično je nemogoča, ker vsako ministrstvo ima svoje predpise, v katerih so predvideni prestopki in prekrški, in v tem primeru bi kakršenkoli drugi ukrep resornega ministrstva za pravosodje, kamor sodi tudi postopek za prekrške, poseglo v pristojnost drugih ministrstev. Zato smo v soglasju s stroko, se pravi z vrhovnim sodiščem in pa sodniki za prekrške vseh stopenj, določili takšno besedilo, ki ga je tudi na svoji seji sprejel odbor tukajšnjega zbora za pravosodje in notranjo politiko. V kolikor so kakšna vprašanja, smo na razpolago. Predlagam cenjenemu zboru, naj vse predložene amandmaje odbora, ki so povsem usklajeni, sprejme in naj se ta zakon vendarle, se s tem zakonom uredi prekrškovna materija. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENEČER: Hvala lepa, gospod minister. Gospod Hvalica je želel proceduralno vprašanje. Prosim.
IVO HVALICA: Gospod predsedujoči, najprej obrazložitev in potem predlog. Torej, v svojem, bi rekel, nadaljevanju nereda v tem državnem zboru se je pravkar zgodil precedens brez primere. Začeli smo obravnavati točko dnevnega reda, ne da bi imeli to točko dnevnega reda na dnevnem redu, ki je bil sprejet, pred seboj. To se ni zgodilo še nikdar, verjemite mi. To še ni vse! Prvič, da bi to preprečili, bi lahko nadaljevali točke dnevnega reda, ki nimajo oznake "A". Jaz zdaj lahko verjamem samo na pamet, da je to, ne vem, 9.A, če sem si zapomnil ali kaj. To je prvič.
Drugič. Takoj, ko je prišla ta točka na dnevni red, je zašumelo in so začeli poslanci iskati, kje to je. In sedaj konkreten predlog. Sedaj se pripravlja prečiščen dnevni red. Pri točkah, ki smo jih prenesli, torej imajo oznako "A", naj se dopiše "gradivo ste prejeli s sklicem 19. seje pod točko to in to", ker sicer, prvi dan imamo še star dnevni red na mizi, potem se to vrže, akumulira se papir in ne vemo več, kje je to bilo. Ne, do sedaj tega še ni bilo, ni treba nič sugerirati gor. In lepo vas prosim, vsaj malo reda ob zaključku tega "razfršolanega" mandata uvedite, vsaj malo reda. Lepo prosim, da bi to naredili sedaj, preden dobimo ta prečiščen dnevni red na mizo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala za predlog. Prečiščeno besedilo bomo dobili in bo tudi pisalo, da je bilo gradivo prejeto za 19. sejo. /Ugovori iz klopi./ Pod točko, pod točko... Že razmnoženo, dobite vsak čas na mizo prečiščeno besedilo dnevnega reda in se bomo lahko znašli, mislim, da ne bo problema.
Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, predsednico, gospo Darjo Lavtižar-Bebler, da poda poročilo.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Spoštovani zbor! Že minister za pravosodje, gospod Marušič, je zelo natančno obrazložil novosti, ki jih prinaša predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških. Zato bom tu navedla samo nekaj poudarkov iz našega poročila.
Želim poudariti, da se nam zdi zelo smotrno in pozitivno, da so pri delu odbora, poleg predstavnikov predlagatelja in sekretariata za zakonodajo, sodelovali še predstavniki sodnega sveta Republike Slovenije, sveta sodnikov za prekrške, vrhovnega sodišča Republike Slovenije, pravne fakultete v Ljubljani in Mariboru, senata za prekrške Republike Slovenije in društva sodnikov za prekrške. Tako smo dejansko lahko na mestu samem tudi s predstavniki stroke preverjali posamezne predlagane rešitve.
Na seji pa je bilo ugotovljeno, da je državni zbor že ob sprejemanju dnevnega reda 19. seje odločil, da bo predlog zakona obravnavan po hitrem postopku. Na odboru pa smo izrazili pripombo v zvezi s tem, kajti menili smo, da obravnava tako zahtevnega zakona vendarle zahteva reden postopek. No, ampak ker je državni zbor o tem že prej odločil, ni bilo druge možne rešitve.
Že minister je pravzaprav navedel vse novosti, ki so zelo pomembne za ta zakon, in zlasti v zvezi s predlaganim novim institutom opozorila je bilo poudarjeno, da je ta institut pomemben in dobrodošel, da pa morajo biti pogoji za izrekanje določeni že v samem zakonu. Zastavlja pa se tudi vprašanje odnosa med opozorilom in v zakonu že predvidenim opominom. Predvideni prehod gospodarskih prestopkov med prekrške pa bi kazalo, po nekaterih mnenjih, še dodatno osvetliti z vidika celovitejše analize posledic predlagane rešitve v smeri vzpostavitve dvotirnosti obravnave gospodarskih prestopkov in prekrškov.
V splošni razpravi je bila izražena tudi enotna ocena, da so z novelo predlagane spremembe potrebne, vendar pa je treba čim prej sprejeti nov sistemski zakon. Člani odbora in drugi prisotni so se strinjali z uvedbo novega instituta opozorila, saj je treba podpreti vsako rešitev, ki bo zmanjšala pripad sodnikom za prekrške za prekrške lažje narave. Pri navedenem pa so se člani odbora opredelili za njegovo umestitev v poglavje mandatnega kaznovanja. Pogoji za izrekanje opozoril pa morajo biti jasno in nedvoumno določeni v zakonu in ne v podzakonskem aktu.
Prav tako je bila sprejeta podpora prenosu gospodarskih prestopkov v prekrške, ker je skrajni čas, da po sprejetju zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja opustimo tako imenovani štiridelni kaznovalni sistem, ki ga ne pozna nobena država na svetu. Seveda pa je treba to že od leta 1994 strokovno proučeno rešitev tudi strokovno korektno oblikovati v noveli.
V zvezi s kaznijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja so predvsem predstavniki sodnikov za prekrške ugotavljali, da pri izrekanju te v praksi prihaja do velikih problemov, ker v zakonu ni predvidene možnosti omilitve predvidene stranske kazni. Prav tako ni predvidenega izrednega pravnega sredstva. Ker pa je bilo v razpravi opozorjeno tudi na možnost šikanozne uporabe pooblastil ter na potrebo po noveliranju marsikatere neživljenjske in nedorečene določbe zakona o varnosti cestnega prometa, je bilo ocenjeno, da bi le veljalo prisluhniti predlogom za ureditev omilitve predpisane stranske kazni.
Člani odbora so se dotaknili tudi problematike predpisovanja prekrškov in kazni v odlokih občinskih svetov ter posledično izterjave teh. Predlagano je bilo, da bi bilo treba precizirati določbe o načinu zbiranja, evidencah o višini in delitvi teh sredstev v 25. členu zakona o prekrških. Po drugi strani pa je bilo opozorjeno na problem pravne negotovosti zaradi medsebojnega prekrivanja in neusklajenosti pri predpisovanju kazenskih določb za prekrške.
Člani odbora so v ostalem izrazili podporo o sprejetju novele zakona o prekrških, ob tem pa predvsem menili, da bi morali upoštevati pripombe in opozorila stroke. Vlada je zato dejansko sprejela ustrezna dopolnila, pri čemer je upoštevala predvsem pripombe sekretariata, vrhovnega sodišča ter deloma sodnikov za prekrške. Po končani splošni razpravi je odbor ocenil predloženo zakonsko besedilo kot primerno za nadaljnjo obravnavo, zato je prešel na obravnavo posameznih členov. Odbor je upoštevaje obrazložitve in dodatna pojasnila predstavnikov vlade podprl amandmaje vlade k 1., 4., 5., 6. členu za novi 7.a, k 8. za novi 8.a, k 10. za novi 10.a in k 11., 12. in 13. členu. Ob navedenem se je odbor na predlog predstavnice sekretariata tudi strinjal z redakcijskim popravkom v amandmaju za novi 8.a člen. V zvezi z amandmaji vlade k 14., 15., 16. in 17. členu, s katerim naj bi vlada sledila pripombam tako sekretariata kakor tudi vrhovnega sodišča, se je zaradi pomembnosti rešitev razvila širša razprava, v kateri je bila izražena zahteva, da se ponovno prouči predlagane rešitve, glede katerih se še vedno zastavlja več vprašanj. In minister za pravosodje je tukaj že podrobno obrazložil problematiko v 14. in 15. členu.
No, mi smo pač vsakega od teh amandmajev posebej obravnavali. Odbor se je izrekel, katere amandmaje vlade podpira, in je potem tudi oblikoval celo vrsto svojih amandmajev, ki jih imate v poročilu in tudi v pregledu natančno obrazložene. Zato tega ne bi navajala posebej in bi samo še to predlagala, da naj po končani obravnavi pač državni zbor sklene, da sprejme predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospa predsednica. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam, razprava je na pet minut. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na drugo obravnavo to je na razpravo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona. Najprej zboru predlagam, da po končani razpravi in glasovanju o posameznih amandmajih in členih razpravlja in glasuje o vseh in h katerim niso bili vloženi amandmaji. Predlagan sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost! (43 prisotnih.) Več nas je v dvorani. Vodje poslanski skupin prosim, da zagotovite udeležbo.
Naslednje glasovanje je 12.21 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.10 uri in se je nadaljevala ob 12.20 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENEČER: Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih. Smo pri 1. členu. Imamo amandma vlade, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajam na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 1. člen. Ugotovimo prisotnost! (46 poslancev.)
Kdo je za 1. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 1. člen sprejeli.
Smo pri 2. členu, imamo amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 2. člen. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
Imamo amandma za novi 3.a člen, amandma odbora. Želi kdo razpravljati? Prosim, gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Zdajle vidim tukaj v 3.a členu, da je pač predlagano neko znižanje kazni v nekih posebnih primerih glede na 31. člen, omilitev kazni. Zdaj me pa zanima, kako ste prišli do te ideje in vsaj en konkreten primer bi rad prosil, da mi obrazložite, v kakšnem primeru bi to prišlo v poštev. Jaz si ne predstavljam, kdaj bi to lahko prišlo v poštev in bi prosil, da mi obrazložite vsaj en primer, kdaj bi to se lahko upoštevalo. Zdaj, v kolikor je to mišljeno, da se zdajle spet tukaj neke omilitve kazni dajo na osnovi 31. člena po presoji nekega organa, ne vem katerega, in bo to spet veljamo samo za neke gospode, samo za neki višji sloj, reveže pa bodo še naprej kaznovali po tej isti zakonodaji, se pravi bolj strogo, potem jaz tega ne podpiram. Bi prosil en konkreten primer, kdaj bo to prišlo v poštev.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod minister, gospod minister prosim.
TOMAŽ MARUŠIČ: Gospod podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. O tem sva govorila skupaj že z gospo predsednico odbora za pravosodje in notranjo politiko. Gre za omilitveno določilo. Bom zelo plastičen in si dovolim nekoliko širšo razlago.
Predsednica društva sodnikov za prekrške, gospa Krapeževa, je povedala na odboru, ko so sami sodniki za prekrške predlagali omilitveno določilo, predlagala sledeči primer. Policist ustavi vozilo, ki ga vozi 68-letna državljanka. Vprašanje: Gospa, ali ste kaj pili? Da, reče, bila sem na obletnici, na rojstnem dnevu mojega vnuka in sem spila dva ali tri kozarce vina. Gospa, boste pihali? Ona reče: Ni treba, dajte sami oceniti, ker sem spila toliko in toliko vina. Morate pihati, pravi. Res nisem sposobna pihati. Zapisnik. Sledi odločba. Odvzem, prenehanje vozniškega dovoljenja. Res je, spila je tri kozarce vina, res je, da ni hotela pihati, ker je povedala, da je pila in vemo, da tri kozarce vina, normalno nesejo preko nula, 0,5, to je notorno, pardon, ... čakajte, oprostite, smem obrazlozložiti gospodu poslancu, zakaj je prišlo do tega. To je vse v redu. To je vredno kaznovanja, je zavržno, vendar kakšne so bile posledice. Ta dobrodušna gospa, ki je priznala, da je pila, ki je priznala da je pila, praktično mora znova delati vozniški izpit.
Zaradi tega v teh izjemnih primerih, je odbor na predlog samih sodnikov za prekrške dal to omilitveno določilo. Jaz se strinjam, da gre tu pravzaprav za diskrecijo tukajšnjega državnega zbora ali to sprejme ali ne sprejme, vendar odbor je sledil prepričljivi razlagi sodnikov za prekrške, ki niso navedli vseh primerov, ta je bil najbolj markanten, in zato so se odločili, da se v teh izjemnih primerih določi omilitveno določilo, da se namesto direktnega prenehanja vozniškega dovoljenja lahko namesto tega izreče 5 odnosno 7 kazenskih točk. Predvsem kot opozorilo. Sodnica za prekrške se je v tem primeru, kot je sama povedala, odločila glede splošnega pooblastila za omilitev kazni, ki se nahaja v splošnem delu zakona o prekrških, tudi za omilitev kazni. Zoper to omilitev se ni pritožil niti predlagatelj, v tem primeru policija, niti nihče drug.
Na podlagi tega se je odbor odločil, da se sprejme to omilitveno določilo. To omilitveno določilo je podprl senat za prekrške, kot sem že omenil, predlagatelj društvo sodnikov za prekrške in vrhovno sodišče, ker v splošnem delu zakon o prekrških ni točno določeno ali se lahko za odvzem vozniških dovolj lahko uporablja tudi omelitvena določila. V tem konkretnem primeru je sodnica za prekrške uporabila to splošno določilo, glede katerega je bila sama v dvomu, in da bi ti dvomi odpadli, se je potem vneslo to militveno določilo v ta zakon. Sedaj drugega s tem v zvezi vam ne morem povedati. Tako je bilo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa gospod minister. Ali želi še kdo razpravljati? Gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala za besedo. Gre predvsem za to, da pojasnim stališče tistih, ki smo menili, da je tak amandma potreben.
So situacije, ko pravzaprav jih ni mogoče predvideti. Recimo ena takih je tudi ta. Ali vzemimo primer, ko nekdo, ki je poklicen voznik, pa se z mopedom ali s kolesom s pomožnim motorjem vozi in se mu kaj takega zgodi. So situacije, ko bi sodnik lahko izjemoma omilil ta ukrep, ki je pa sicer zapisan tako, da v bistvu sodnik potem samo subsumcijo naredi. Primerja dejanski stan, tam ima zapisano, kolikor mu je policist dal, nič pa ne odloča. Ne odloča o višini kazni, ki bo storilca prekrška doletela. To je eno.
Drugič. Skozi te pritožbene postopke na republiški senat za prekrške je možno to stvar kontrolirati, ne tako, da ne prihaja do tega, kar je imel verjetno v mislih poslanski kolega, ko je rekel. Zopet bodo eni tako, drugi drugače. Tukaj imena ali funkcije ne veljajo nič. Tudi denar ne. Denar samo v tem primeru, da ima malo več denarja za odvetnika, ki mu potem te stvari piše. Ampak to je na žalost v vseh postopkih.
Zato mislim, da je treba dati sodnikom za prekrške možnost, da so tudi v tem pogledu oziroma ob tem, ko odločajo o taki stvari, da so sodniki, da razsodijo in tudi temu primerno kazen naložijo. Zato smo ta predlog izredne omilitve pravzaprav zapisali.
Ni se treba bati, da bi bil to kar sedaj splošen pojav, kakor je bil recimo strah tudi s strani predstavnikov ministrstva za notranje zadeve.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ali želi še kdo besedo? (Ne.) Zaključujem razpravo o tem členu in prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma za novi 3.a člen sprejet.
Prehajamo k 4. členu. Imamo amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 4. člen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Amandma pod 2 iz pregleda je umaknjen.
Smo pri 5. členu, imamo amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen spremenjen.
Smo pri 6. člen, imamo amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 6. člen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 6. člen sprejeli.
Proceduralno, gospod Hvalica. Prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Pravkar sem dobil na mizo prečiščen dnevni red 20. seje in kljub temu, da je bilo obljubljeno, da bo to tako popravljeno, kot smo predlagali. Ne. Pa kdo se igra z živci poslancev? Kdo? Kdo ima to pravico? Kdo ima to pravico, da nas na takšen način tu izigrava? Prosim te, predsedujoči, da naročiš ponovni popravljen prečiščen dnevni red, kjer naj poleg "gradivo ste prejeli s sklicem 19. seje" naj bo navedena tudi točka. To je bil moj predlog prej in je bilo rečeno, da bomo to dobili tako. Ne se igrati, no! Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Torej, na pripombo iz dvorane, predsedujoči ni pisal tega prečiščenega besedila. Gospod Potočnik je dal pripombo namreč, hočem njemu odgovoriti, ne vam, gospod Hvalica. Gospod Potočnik je iz dvorane zaklical, da je predsedujoči kriv za to, pa ni bil, ker sem bil tu zgoraj, pa tega nisem pisal. /Smeh./ Bomo poskrbeli za razvidnost tega dnevnega reda, gospod Hvalica. /Oglašanje poslanca Hvalice iz klopi./ Ja, da bomo poslanci razumeli, za kaj gre.
Smo pri amandmaju za novi 7.a člen, amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma za novi 7.a člen sprejet.
Imamo amandma za novi 7.b člen, amandma odbora, do katerega se vlada ni izjasnila. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost. Ugotovimo sklepčnost! Kolegi, pritisnite! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma za novi 7.b člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma za novi 7.b člen sprejet.
Smo pri 8. členu, kjer imamo amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 8. člen. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 8. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 8. člen sprejet.
Imamo amandma za novi 8.a člen, amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 10. členu. Se opravičujem. Smo pri 10. členu. Amandma vlade, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 10. člen. Ugotovimo sklepčnost! (38 prisotnih.) Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 10. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 10. člen sprejeli.
Imamo amandma za novi 10.a člen. To je amandma vlade. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za novi 10.a člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo novi 10.a člen sprejeli.
Smo pri 11. členu. Amandma vlade, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 11. člen. Ugotovimo sklepčnost! O, se opravičujem, imamo še dva amandmaja od odbora. Na glasovanje bom dal amandma pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
In še amandma pod številko 3. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma pod številko 3 sprejeli.
Na glasovanje dajem 11. člen. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 11. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 11. člen sprejeli.
Smo pri 12. členu. Imamo amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem člen 12. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 12. člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri členu 13. Imamo dva amandmaja. Prvega vlaga vlada, drugega pa odbor. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem člen 13. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 13. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen 13 sprejeli.
Pri členu 14 imamo amandma vlade, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem - člen se spremeni, ni treba.
Smo pri 15. členu. Imamo amandma vlade. To je amandma na amandma, ki ga najprej - amandma na amandma vlade, ki ga vlaga odbor in amandma vlade. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma na amandma. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma? Prosim za mir v dvorani! (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma na amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem amandma vlade. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Prosim za mir v dvorani! Drugič ugotavljamo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje - ni treba, ker je spremenjen.
Smo pri 16. členu in amandmaju vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen smo črtali.
Smo pri 17. členu. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
S tem smo črtali člen.
Smo pri 19. členu in amandmaju vlade. Odbor ga podpira. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 19. člen. Ugotavljamo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 19. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 19. člen sprejet.
Smo pri 20. členu in imamo dva amandmaja: odbora in vlade. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! (45 prisotnih.) To je zadnji člen, o katerem glasujemo. Prosim, prijavite se. Ugotavljamo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotavljamo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli in člen smo spremenili.
Opravili smo razpravo o vloženih amandmajih. Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo besedo? Ker ne želi nihče razpravljati, dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeti amandmaji in sprašujem kvalificirane predlagatelje, ali želijo vložiti amandma v tretji obravnavi. (Ne želijo.) Želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Končali smo z glasovanje. Sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če smo usklajeni. Smo. Hvala.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 9.B TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O LOKALNI SAMOUPRAVI, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil poslanec Herman Tomažič. Želi predlagatelj predloga zakona besedo? Prosim, gospod Tomažič.
HERMAN TOMAŽIČ: Gospod predsedujoči, hvala za besedo. Kolegice in kolegi! Mislim, da bom uspel do 13.00 ure povedati tisto, kar imam povedati o predlogu tega zakona oziroma spremembi tega zakona. Moja intenca so bile pravzaprav tri zadeve, sprememba v treh zadevah. Prva je v vprašanju delitve premoženja občin. Tu se še vedno pojavlja preveč zapletena procedura, v kateri občini ne uspejo same dokončati teh postopkov, zato je v predlogu spremembe zakona opredeljen natančnejši postopek, hitrejše reševanje tega problema in seveda končna odločitev, kako se naj ta zadeva konča v zvezi z delitvijo premoženja. Gre seveda predvsem za škodo, ki nastaja na skupnih zadevah tam, kjer so se razdelile občine v več občin, predvsem pri zavodih, skladih in pa seveda pri javnih podjetjih, ki so bila v večji občini skupna zadeva.
Drugo področje je bilo vprašanje nadzornih odborov v občinah, kjer sedanji zakon ni dovolj natančno opredeljeval, v kakšnem času morajo biti nadzorni odbori imenovani, in v tej spremembi zakona je torej predviden rok, v katerem se mora nadzorni odbor kot sestavni oziroma eden najpomembnejših delov občine konstituirati.
No, in tretja zadeva, ta pa je tudi najbolj odmevna. Gre za predlog za ponovno presojo tako imenovane šeste in sedme skupine županov oziroma njihovih osebnih dohodkov. Ta pobuda je bila medijsko tudi najbolj odmevna, ker pač, ko gre za vprašanje osebnih dohodkov oziroma plač, je taka pobuda seveda deležna velike pozornosti. V tej ponovni presoji je bilo veliko najrazličnejših stališč, od posameznih občin - najbrž tudi županov - do vladnega stališča, kjer je bilo tudi natančno opredeljeno, kaj pravzaprav zasleduje lestvica, ki je bila sedaj v zakonu, pa do javnega mnenja, ki je bilo ob tem predlogu zelo aktivno. Sam ne bi posebej na široko razpredal o tem problemu, ker je bilo - in mislim, da je tudi za večino vas - dovolj časa v razpravi, da ste si ustvarili v zvezi s tem svoja stališča, želel bi samo opozoriti še na nekatere zadeve. In sicer to, da v resnici tu ne gre za kar počez povečanje plač županom, ampak da gre v resnici za uskladitev zadnjih dveh kategorij, da je bilo na to vloženih tudi nekaj amandmajev, ki to stvar skušajo oziroma ta razkorak v nekoliko milejši obliki predlagajo za ureditev tega problema, in da je bila tudi na predlog kolega Kebriča narejena analiza, kaj to v finančnem smislu pravzaprav pomeni in kakšna sredstva bodo uporabljena za eventualno varianto, kjer bi naj se šesta in sedma stopnja oziroma alinea v tej lestvici združili v eno s količnikom 6,5.
V sami razpravi bomo skušali še nekatere bolj konkretne zadeve pojasniti. Seveda pa, ker je ta zakon vložen po hitrem postopku, je k temu predlogu spremembe zakona še kar nekaj dodatnih amandmajev, ki želijo urejati še druga področja, in to bodo potem obrazložili, pojasnili predlagatelji sami. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Kolegice in kolegi, zaključujem dopoldanski del zasedanja. Nadaljujemo ob 14.30.
(Seja je bila prekinjena ob 12.58 uri in se je nadaljevala ob 14.35 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Nadaljujemo z delom 20. seje državnega zbora. Prosim za mir v dvorani! Dodatno so se opravičili: Rafael Kužnik za pričetek popoldanskega dela seje, Josip Bajc za popoldanski del seje, Jelko Kacin za ves dan, Roman Jakič za popoldanski del seje, prav tako Jožef Košir za popoldanski del seje in Janez Podobnik za popoldanski del seje. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! (51 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Smo pri 9.b točki dnevnega reda, to je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, hitri postopek. Besedo dajem komisiji za lokalno samoupravo kot matičnemu delovnemu telesu, predsedniku gospodu Trofeniku.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Komisija za lokalno samoupravo je obravnavala predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, hitri postopek, ki ga je državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo predložil poslanec Herman Tomažič. Komisija je bila pred obravnavo seznanjena z mnenjem vlade Republike Slovenije, pravnim mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve in mnenjem komisije državnega sveta Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj - k predlogu zakona.
Komisija je bila tudi seznanjena z mnenji občin k predlogu zakona, ki so jih v skladu s 94. členom zakona o lokalni samoupravi poslale državnemu zboru Republike Slovenije v roku od 24.11.1999 do 10.12.1999. Ker ste vsa navedena mnenja dobili v pisni obliki z gradivom, jih tu ne bom ponavljal oziroma obnavljal.
Člani komisije so v razpravi bili enotnega mnenja, da je noveliranje določb zakona o lokalni samoupravi, ki se nanašajo na delitvene bilance, nujno in potrebno. Predlagali so, da naj vlada pripravi sprejemljivejše rešitve za občine v obliki amandmajev k predlogu zakona ter hkrati novelira tudi 21.a člen zakona o lokalni samoupravi, ker ministrstvo za notranje zadeve občinam ne omogoča več dostopa do določenih statističnih in evidenčnih podatkov, kar neposredno onemogoča izvajanje nekaterih nalog občinske uprave iz pristojnosti lokalne skupnosti.
V razpravi je bilo tudi poudarjeno, naj se hkrati uskladita tudi 14. in 16. člen zakona o lokalni samoupravi in jasno določi postopek o ustanavljanju mestnih občin. Glede v zakonu predlagane spremembe plač županov je bilo opozorjeno, da povečanje plač županov pomeni hkrati tudi povečanje nagrad občinskim svetnikov oziroma drugim občinskim funkcionarjem, to bi pa vsekakor obremenilo dodatno občinske proračune. Na podlagi razprave je komisija pozvala vlado k pripravi ustreznih amandmajev.
Komisija za lokalno samoupravo državnega zbora se je v nadaljevanju obravnave tega zakona opredelila do vloženih amandmajev vlade k predlogu zakona in nekaterih drugih amandmajev k spremembam in dopolnitvam zakona o lokalni samoupravi, hitri postopek. Vlada Republike Slovenije je na podlagi sklepa komisije, sprejetega na 29. seji, pripravila amandmaje k predlogu zakona v skladu s pravnim mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve in svojim mnenjem.
Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve je podal dodatno mnenje k predlogu zakona, v katerem ugotavlja, da se s predloženimi amandmaji vlade uvaja povsem druga vsebina, kot je bila predlagana, in gre vsebinsko za drug predlog zakona. Sekretariat v načelnih pripombah posebej opozarja, da bi kazalo oceniti, ali je tudi za bodoče občine ustrezna ureditev, ki je z amandmaji predložena za že ustanovljene občine, kot tudi, ali je ustrezen novi enaki rok za uskladitev sporazuma za že vse ustanovljene občine, upoštevajoč pri tem odločbo ustavnega sodišča.
Komisija je obravnavala vložene amandmaje in se do njih opredelila. Na podlagi večinske opredelitve je komisija podprla amandmaje vlade Republike Slovenije za novi A1 člen k 1., 2. in 3. členu, za novi 4.a in za novi 5.a člen ter amandma poslanca Francija Rokavca za novi 4.b člen predloga zakona. Komisija ni podprla amandmajev poslanca Francija Rokavca za novi 1A člen k 2. členu in k 3. členu predloga zakona, ker se zaradi spremenjene vsebine predloga zakona izključuje z amandmaji vlade.
Komisija je na podlagi konkretnih pripomb sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve k amandmajem vlade ter upoštevajoč odločbo ustavnega sodišča Republike Slovenije vložila k predlogu amandmaje, ki ste jih dobili z gradivom, zato jih tu ne bi našteval oziroma ponavljal.
Komisija za lokalno samoupravo je sprejela sklep, da državnemu zboru Republike Slovenije po opravljeni obravnavi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi po hitrem postopku predlaga, da zakon sprejme oziroma predlog zakona, skupaj z amandmaji vlade in amandmaji komisije. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod predsednik. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Besedo dajem predstavnikom vlade. Gospod minister, mag. Grafenauer.
MAG. BOŽO GRAFENAUER: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! Predsednik komisije za lokalno samoupravo je korektno podal dosedanja dogajanja. Vlada Republike Slovenije je dejansko sledila usmeritvam in zaprosilu komisije za lokalno samoupravo in smo pripravili amandmaje. Ocenjujem, da so naši amandmaji ustrezni tudi skozi to, da jih je komisija za lokalno samoupravo v glavnem podprla, v nekaterih primerih pa jih je izboljšala in v tistih primerih je stališče vlade - ker so amandmaji postali bolj jasni - da vlada posebej ne bo nasprotovala. Bi pa mogoče še ob posameznih amandmajih, ko bo treba, na nekatera stališča posebej opozorili. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa predstavniku vlade, ministru Grafenauerju. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Proceduralno, gospod Kebrič, prosim.
IVAN KEBRIČ: Hvala, gospod podpredsednik. Kolegice, kolegi, če se spomnite, smo to točko zadnjič prekinili, ker smo skupno izglasovali stališče, da naj vlada oziroma ministrstvo da ustrezne odgovore na vprašanja, ki smo jih izglasovali. Žal smo dobili odgovore, vendar ne takšne, kakršni so bili zahtevani.
Dovolite zelo kratko. Če bi gospod minister se potrudil in vzel magnetogram, bi lahko odgovoril na ta štiri enostavna vprašanja. Žal pa je odgovoril okroglo - oprostite - na vogale, tako kot je pač mislil, da je najbolj prav, vendar odgovori niso takšni, kakršne smo mi zahtevali z našim izglasovanjem.
Prebral bom - v magnetogram, peta vrsta pravi: "Koliko je v teh novih občinah sedaj profesionalnih županov, koliko je v teh novih občinah polprofesionalnih oziroma profesionalnih podžupanov, da dobimo podatke o njihovih plačah, da vidimo, koliko bo to državni proračun z ozirom na predlagano spremembo 6. člena stalo." Konkretno bi pri teh odgovorih, ki so nam bili dostavljeni, opozoril samo na dve stvari. Na prvi strani je lepo našteto, koliko je poklicnih, koliko nepoklicnih in koliko je skupaj županov. Sedaj jih je 192, od tega 45 na novo ustanovljenih občinah. Če pa pogledate na drugi strani, ko govori tabela - predlog poslanca, pa poklicni in če to seštejem, je poklicnih županov 95, v naslednji tabeli so navedeni nepoklicni, teh je 94 in kolikor sem se učil seštevati, je 94 in 95 = 189, na prvi strani imamo pa 192 županov. Prosim gospoda ministra, ali je res, da razlika teh med 189 in 192 - tri občine nimajo niti profesionalnih niti neprofesionalnih županov? To je prvo vprašanje. Drugo pa je. Zahtevali smo podatke o plačah. Tu so navedene samo osnovne plače brez stimulacije. Lahko je ta stimulacija različna, vendar bi morala biti kot podatek za naše odločanje predložena. In lepo prosim, navajam: 1. Ni odgovora, koliko je v teh novoustanovljenih občinah poklicnih, nepoklicnih županov. 2. Ni podatkov o njihovih vseh plačah, ne le o osnovnih. Res je, da dodatek za stalnost je tak ali drugačen. 3. Ni prikazana razlika oziroma koliko bi sprejem spremembe 6. člena, tako kot je predlagan, letno državni proračun oziroma stalo.
Kar ni gospod minister oziroma njegove službe naredile, sem naredil jaz. Ta razlika, če gledamo, izhaja 48 milijonov 090 tisoč 240 tolarjev letno, plus 26 milijonov 449, to znaša skupaj 74 milijonov 539 tisoč 872 brez stimulacije. In če še upoštevamo, da se bo dodatno zvišala - on pravi tukaj v odgovoru: plače občinskih svetnikov, vendar to niso plače, ker niso redno zaposleni, ampak so samo nadomestila, toliko precizni bi lahko bili - bodo ta nadomestila z oziroma, da lahko znaša do 15% tako rekoč zvišanje županske plače, tudi znatno kar lepo število ali lepe milijone državo stalo. Hvala lepa.
Dokler tega podatka ne dobimo, mislim, da ne moremo ustrezno niti razpravljati niti odločati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Kebrič. Gospod minister, prosim za odgovor, preden gremo naprej.
Kolegi! Prosim, da ste v dvorani. Ne lobirati za posamezne amandmaje, za to boste imeli še priložnost.
MAG. BOŽO GRAFENAUER: Hvala lepa. Gospod predsednik! Ugotovil bi, da smo točno te podatke, ki so bili zahtevani, posredovali. Posredovali smo jih tudi tako, kot bodo smiselno uporabni za razpravo pri zvišanju plač.
Bi pa na nekatere stvari odgovoril, ker mogoče je gospod poslanec prezrl nekatere zakonske določbe. Ni stimulacije za župane, je ne moremo prikazati, če je ni. Ne morem pa prikazati morebitne stimulacije, ki je izplačana v nasprotju z zakonom. Se pravi, po zakonu ni stimulacije. Stimulacija se lahko izračuna tako, kar je v zakonu.
Drugič. Podatkov za delovno dobo v naši službi nimamo in tudi nam občine niso dolžne posredovati konkretnih plač. To je delovna doba. Delovna doba je opredeljena z zakonom in zakon o varstvu osebnih podatkov ne dovoljuje, da bi te podatke pridobival. Če to lahko vpliva na vaše odločanje - podatki za minulo delo - potem moram zaprositi vse župane, da dovolijo, da te podatke dobim in da vam jih posredujem.
Ta razlika treh je v tem, ker smo imeli v tem trenutku situacijo, da so trije župani odstopili in se niso mogli odločiti, kako vam naprej damo, ker bi nam potem očitali, da nekaj prejudiciramo.
Sicer pa mogoče gre za to, da smo mi napačno razumeli v tem smislu, da vi potrebujete za celovito odločanje. Razumel sem tako: koliko je v teh novih občinah županov? Za celovito odločanje vi potrebujete podatke za vse slovenske občine, ne za 45 novih, ker za vse bo to veljalo. Če vi želite, da posebej še za te - sedaj mi morate povedati, katere so nove. Hodoš-Šalovci, ko je nastal Hodoš: so Šalovci nova ali Hodoš? Ko so iz Maribora nastale Miklavž, pa Hoče, pa Maribor. Jaz si upam reči, da ti podatki vam, seveda, za samo odločanje dosti ne bodo pomagali, ker smo mi korektno napisali, kje ni prišlo do sprememb. Sicer pa mi bomo seveda vse podatke naredili, bi pa bil zelo vesel, da potem, gospod Kebrič, mi skupaj ugotovimo, kaj konkretno želite. Stimulacije vam ne moremo dati, ker jo po zakonu ni. Če jo kdo nezakonito izplačuje, moram vseh 92 občin zaprositi, da se o tem izjasni. Podatkov o minulem delu nimamo, lahko jih izračunamo iz tega, koliko ima kateri župan delovne dobe - moram zopet zaprositi občine, če dovolijo župani, da se to objavi. In tisto, da nismo izračunali - te dve zadnji številki ste vi iz našega materiala prebrali; se pravi, da smo. Tako da očitno bomo naredil vse, kar želite, samo boste morali vedeti, da lahko naredimo samo tisto, kar nam zakon daje. Jaz si niti malce izmisliti ne morem, če ni. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Kebrič. Kolegice poslanske, kolegi poslanci, med nami so študentje 6. letnika teološke fakultete, ki jih prav lepo pozdravljam. /Aplavz./
IVAN KEBRIČ: Hvala lepa. Gospod minister, nisem zahteval podatka o delovni dobi oziroma dodatkov za stalnost. Izrecno sem rekel, da to ne gre. Vem pa, da je županom priznano za njihovo storilnost in mestni sveti oziroma občinski sveti odobravajo to. Ampak pustimo to.
Bistveno vprašanje je - jaz se strinjam, da ste dali celovit pregled, hvala bogu, nam bo dobrodošel. Ampak bistveno moje vprašanje pa je bilo, kako je v teh novo ustanovljenih občinah, za katere ste na prvi strani samo lepo navedli, da je, preberem: "V 45 novih občinah, ki so začele delovati 1.1.1999, je 18 poklicnih in 27 nepoklicnih županov." Ni pa podatka o njihovih plačah, to kar smo zahtevali. Jaz se strinjam, da je lepo, še enkrat ponavljam, da imamo celovit pregled, ampak nas pa tudi zanima z oziroma na predlog poslanca, da spreminja najnižji koeficient s 5 in pol na 6 in pol za vse tiste občine, ki imajo do sedaj najnižji koeficient, nas pa ta razlika zanima. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Kebrič, a vztrajate pri proceduralnem vprašanju ali pa dobite odgovor od ministra - pričakujemo. Hvala. Nadaljujemo torej z besedami predstavnikov poslanskih skupin. Katera poslanska skupina želi besedo, prosim? Nobena. Gospod Juri, Združena lista socialnih demokratov, potem pa ...
AURELIO JURI: Hvala, podpredsednik. Bom kratek. Poslanska skupina združene liste seveda podpira intenco zakona v prvih dveh ciljih, ko gre za to, da se izostrijo seveda sistemi, ki bi naj omogočili hitrejše razreševanje delitev premoženj med starimi in novonastalimi občinami, tudi seveda rešitev, ki se veže na imenovanje nadzornega odbora, pri čemer podpira tudi amandmaje, ki jih je vlada oblikovala s tem v zvezi in ki jih je komisija za lokalno samoupravo tudi podprla. Ne podpira pa tretjega cilja, mi smo sami rekli na komisiji za lokalno samoupravo, da ne glede na leto, v katerem se nahajamo, vprašanje razmerij plač med župani je bilo - zadovoljivo ali ne - pa vendarle razrešeno z zadnjo novelo. Ko bi zdaj to vprašanje odprli, tvegamo seveda odprtje široke fronte razmerij plač v javnem sektorju v celoti in seveda tega si ne želimo.
Drugi razlog je pa naslednji. Ne podpiramo nobene rešitve, ki lahko stimulira nova prizadevanja za nadaljnje drobitve sistema lokalnih skupnosti, za nadaljnje ustanovitve malih občin. Mi vemo, kaj pomeni seveda relativno dobra plača župana - bodisi profesionalnega, bodisi neprofesionalnega - pa vendarle v odstotkih sodeluje pri takem razmerju in proti vsakršni takšni stimulaciji smo. Zato bomo tretjem cilju, ki ga zasleduje zakon, ki ga je vložil kolega Tomažič, seveda temu cilju bomo nasprotovali. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine Socialdemokratske stranke gospod Miroslav Luci.
MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice, kolegi! Poslanska skupina Socialdemokratske stranke vsekakor podpira te dopolnitve zakona o lokalni samoupravi in seveda tudi podpira hitri postopek. Vsi trije sklopi vprašanj, ki so - prvi sklop, ki se tiče delitvenih bilanc in delitve premoženja že od 1994. leta, od 1995. leta daje precej dela tistim občinam, ki so se delile. Kriteriji niso izdelani, državni zbor je ustanovil občine, vendar še do danes, od 1995. leta, ni bilo razdeljeno premoženje. To ovira delo občin, delo lokalnih skupnosti, tako tistih matičnih in tudi tistih, ki so se razdelila.
Želje po premoženju nekaterih občin, ki so se delila, so vsekakor prevelike. Namreč, da povem samo en primer. Če je proračun ene izmed občin 3 milijarde in občine, ki so se od nje odcepile, zahtevajo v delitveni bilanci 2 do 3 milijarde, je seveda nemogoče, da se to izvede. Zato vzamemo ta prvi sklop, ki govori, na kakšen način se premoženje lahko razdeli, v kolikor ne pride do dogovora, še vedno je dogovorni princip tisti, ki je po mojem najpomembnejši, vendar če ne, daje vsaj možnosti, kako ukrepati, ali na sodišču ali prek arbitraže. Zato bomo poslanci Socialdemokratske stranke podprli tudi vlado v tem primeru, z vsemi njenimi amandmaji in tudi podprli amandmaje, ki jih daje komisija za lokalno samoupravo.
Drugi sklop je tisti, ki govori o občinskih svetih in o imenovanju najvišjega organa nadzora javne porabe v občini - nadzornem odboru. Izredno pomembna funkcija, izredno pomemben organ, ki v bistvu nadzira, kako se sredstva davkoplačevalcev, torej javna sredstva, delijo in razpolagajo, in seveda sledi tudi - nadzorni odbor mora deliti tudi s tistimi, ki sredstva uporabljajo, torej poslovanje teh zavodov oziroma teh podjetij. Zato je tudi pomembno, da se čim prej nadzorni odbori ustanovijo.
Kar se tiče tretjega sklopa vprašanja, pa je vprašanje plač županov. Vsekakor bi bilo treba to tudi nekako urediti, urediti v tem smislu, vsaj moje mnenje je tako, da župani majhnih občin imajo majhne občinske uprave in zato predvidevamo, da tudi nekoliko več obveznosti. Zato bi mogoče treba korigirati tudi njihove plače - tisti najnižji, vsaj najnižji del. Kajti, če vzamemo večje občine, mestne občine, kjer je občinska uprava velika, kjer je v občinski upravi 150, 100 ali 50 ljudi, je vsekakor delo župana bolj vodstveno, bolj organizacijsko, bolj usmerjevanje, vse operativne zadeve pa rešujejo službe, oddelki, ki jih je včasih v nekaterih občinah tudi po deset s predstojniki oddelkov. V manjših občinah seveda to breme pada večinoma na župane in tajnika, zato predvidevamo, da bi treba tudi te plače pri teh manjših občinah za župane korigirati. Toliko s strani poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. V imenu poslanske skupina nacionalne stranke Sašo Peče.
SAŠO PEČE: Spoštovani! To je tudi beseda, s katero vas bom, vse vas in pa ostale goste, nagovarjal v vseh svojih govorih, zaradi tega, ker se avtomatsko ne strinjam s tem, da se našteva posamezne prisotne in se jim s tem izkazuje neka višja čast ali karkoli drugega.
Glede na to, da je danes moj prvi govor, pričakoval sem, da se mi bo to zgodilo ob imenovanju, ampak dobro, očitno tudi sam nisem dovolj dobro poznal procedure.
V Slovenski nacionalni stranki smo verjetno tako, kot vse poslanske skupine v tem državnem zboru predelali to točko, ki jo imamo sedaj na obravnavi, ki je ena izmed temeljnih točk živetja oziroma preživetja lokalnih skupnosti v tej naši mali državi. Vse izhaja iz evropske listine, tudi prvi zakon, prvi občinski sveti in potem vsi naknadni občinski sveti, ki se jih je kar razmnoževalo. In od tu izvira osnovni greh zgrešene lokalne samouprave v naši državi; to je to, da smo ustanovili toliko občin. Ustanovili smo toliko lokalnih skupnosti, nad katerimi nimamo pregleda, nad katerimi ni kadra in, kar je najhujše, katerim državni zbor in vlada Republike Slovenije ne posvečata dovolj pozornosti. Občine, predvsem majhne občine, so danes v tem prostoru zgrešene; ne poznajo projektov, ne poznajo sistemov. Res je, tu gre dobršen del krivde ravno na pristojno ministrstvo. Kakorkoli, občine so pokazale določeno težnjo oziroma željo, da se združujejo in da skupaj, ker same niso dovolj močne, nastopijo napram tej veji oblasti, na kateri sedimo danes.
Zato bo Slovenska nacionalna stranka podprla predlagane amandmaje, zaradi tega, ker meni, da so v smislu poprave in v smislu tega, da lokalne skupnosti bolje zaživijo, obenem pa vas tudi prosimo, da ostale poslanske skupine ravno zaradi preobremenjenosti, premajhne informiranosti, podprete tudi amandma Slovenske nacionalne stranke; več o njem kasneje. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Peče. Kolega Peče, pri nas je navada, da poslanec zaprosi za besedo; če bi vi zaprosili zanjo, bi jo prav gotovo dobili, ko ste prišli v dvorano, tako da tu ni nobenega nesporazuma.
Želi še katera poslanska skupina besedo? (Ne želi.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pismeno se je prijavil gospod Franci Rokavec, ostali ste omejeni na pet minut. Prosim.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci ter vsi navzoči! Sprememba zakona o lokalni samoupravi se mi zdi logična v besedilu in v kontekstu, ki opredeljuje predvsem plače županov manjših občin. Namreč, zavedati se moramo, da marsikatera manjša občine združuje v funkciji župana tudi funkcijo občinskega tajnika in tudi marsikaj drugega. Zato v osnovi podpiram to intenco. Namreč, dejstvo je, da se v malih občinah cela vrsta funkcij združuje. Na način, kot smo ga pa uvedli s spremembo zakona o lokalni samoupravi in tudi o nagrajevanju županov, pa smo dobesedno župane manjših občin degradirali.
V drugem delu predloga sprememb zakona se pa nikakor ne morem strinjati s predlogi sprememb in dopolnitev, kar se tiče premoženjske delitvene bilance. Tudi ta predlog predlagateljev, kakor tudi amandmaji vlade, po moji oceni ne zadoščajo odločbi ustavnega sodišča z 10. junija 1999. Po drugi strani pa je treba jasno ugotoviti, da se z amandmaji, ki sem jih predlagal k 2. in 3. členu omenjenega zakona, omogoča, da se bodo dogovori med mestnimi in obmestnimi občinami, kjer je največji problem, kar se tiče delitvenih bilanc v naši državi, čimprej zaključili z dogovorom. Kar je tudi smisel in ne bo favoriziral pri delitvi premoženjske bilance ne ene, kakor tudi druge strani.
Nasproti temu pa predlagane odločbe, kot sem že omenil, sprememb zakona legalizirajo sedanje stanje, v katerem se nahajamo v praksi. Pomenil pa bi nadaljnjo nerazvitost primestnih območij oziroma še dodatno favoriziranje mestnih občin.
Predvsem pa je treba opozoriti, da kriterije pravične odškodnine vsebujejo le premičnine. Dejstvo pa je, da nepremičnine predstavljajo daleč največji delež, za kar pa odškodnina sploh v predlogih amandmajev, ki sem jih tudi sam vložil, ni predvidena.
Pri spremembi in dopolnitvi zakona mi dovolite, da opozorim še na dve nelogičnosti, ki sta se pojavili v zakonu.
Prvič. Pri 1. členu mislim, da je treba jasno opozoriti, da sedanja določba v drugem odstavku 30. člena zakona o lokalni samoupravi nikakor ni sprejemljiva in ne odraža funkcije lokalne samouprave. Mislim, da je nesprejemljivo, da v državnem zboru kopiramo oblikovanje delovnih teles na področju občine oziroma občinskih svetov - kopiramo različico državnega zbora. Namreč, zavedati se moramo, da je lokalna samouprava oziroma občina le nekaj drugega. Da tukaj ni tista politika, ampak da je predvsem tukaj reševanje konkretnih komunalnih vprašanj. Sam prihajam iz lokalne skupnosti, kjer sem se soočal tudi pri oblikovanju teh delovnih teles, in odkrito vam moram povedati, da smo ponekod bili prisiljeni zaradi kvoruma več kot polovice članov delovnih teles, ki morajo biti tudi svetniki, odločati neracionalno. Lahko bi z dikcijo, ki jo predlagam, da delovna telesa tudi na področju občinskega sveta dajejo možnost, da dovoljuje do dve tretjini zastopstva občanom, pomeni, da bi dosegli tudi bistveno večjo strokovnost dela pristojnih delovnih teles, kakor tudi še dodatno večjo povezavo med odločanjem na ravni občinske izvršilne veje oblasti oziroma na drugi strani tudi potreb in problemov krajanov.
Še na eno zadevo bi opozoril, to je predvsem problem, ki se je pojavil v 47.b členu zakona o lokalni samoupravi. Z dikcijo, da omogočamo uvedbo občinskih, krajevnih, vaških ali ostalih samoprispevkov, za katere moramo povedati - dejansko, roko na srce - da je bila to ena od zelo pomembnih pridobitev, ki smo jih pa v tem trenutku oziroma s temi določbami negirali in smo dobesedno zamrli oziroma onemogočili dodatno lokalno inciativo krajanov oziroma občanov. Namreč, mislim, da je nesprejemljiva določba, da je potrebno, da referendum za uvedbo samoprispevka na določenem območju - ali lokalne skupnosti ali občine - uspe le v primeru, če se za to odloči več kot polovico vseh občanov. Namreč, vsi občani so povabljeni na referendum, tako kot pri vsakem drugem referendumu in tukaj je treba omogočiti večino tistih, ki se opredelijo. Prepričan sem, da bi s takimi rešitvami, ki jih tudi predlagam v obliki amandmajev, lahko dejansko pojem in pa predvsem pomen funkcije razvoja lokalne samouprave dodatno približali ljudem, predvsem pa povečali lokalno inciativo prebivalcev na določenih območjih občin. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Rokavec. Želi še kdo besedo, kolegice poslanke in poslanci? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem splošno razpravo in prehajamo... /Nemir v dvorani./... Prosim, gospod Lešnik, ste želeli besedo? Prosim, 5 minut. Samo prosim, da se prej javljate. Se je javil? Dobro.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Gospod podpredsednik, kolegice in kolegi, gospod minister. Z ozirom na to, da sem takrat, ko smo govorili o ustanavljanju novih občin, opozarjal na stvari, ki jih lahko doživimo v tem nadaljnjem razvoju, mi je bilo rečeno, da je vse nastavljeno tako, da se bodo te male občine prej kot slej združevale. Poglejte, mi smo - nič novega ne povem, če rečem - z zakonom vendarle omogočili ustanovitev številnih občin, ki ne izpolnjujejo pogojev, ki so določeni z zakonom. Samo eno številko bom navedel; v zakonu piše, da bi naj občina imela vsaj 5.000 prebivalcev. Zdaj imamo celo armado občin, ki imajo 1.000, nekatere celo manj, 2.000, 3.000 pa do 5.000 prebivalcev. V večini teh občin - iz podatkov je razvidno - ali pa vsaj v polovici teh občin so se seveda župani odločili, da bodo to delo opravljali profesionalno.
Jaz bi se celo delno strinjal s kolegom Lucijem, ki je rekel, da imajo ti župani nekaj več dela zato, ker nimajo primerne občinske uprave. Če imajo pa veliki župani premalo dela, potem pa bi seveda, če bi malo bil hudomušen, rekel, da so predobro plačani. Jaz ne bom v tem trenutku govoril o tem, da ne bi z zakonom pospešili in pravilno uredili delitev bilance, ampak, spoštovani kolegice in kolegi, mislim pa, da je nesprejemljivo, čeprav imamo površne podatke. In tu bi samo mimogrede repliciral gospodu ministru, ki je rekel: če nam bodo občine dale. Ja, saj so občine ja proračunski porabniki, mi smo sprejeli dopolnilo zakona tam, da so vsa sredstva, ki se uporabljajo iz proračunskih sredstev, javna sredstva. Verjetno minister ne bo vprašal, ali bojo dali podatke ali ne bodo, ampak morajo dati te podatke.
Rad bi samo rekel, da je nesprejemljiv ta predlog, ki predvideva, da bi tudi tisti župan, na območju katerega živi tisoč ali pa 1200, 1500, 2000 prebivalcev, bil v - kar se plače tiče - izenačen s tistim, na območju katerega je 5 tisoč in več prebivalcev. Jaz osebno menim, da moramo napraviti vse, da bo nagrajevanje takšno, da ne bo privlačno za opravljanje profesionalne funkcije, kajti drugače se nam bo zgodilo to, da bomo prihodnje leto imeli 100 novih predlogov in bo vsaka krajevna skupnost, ki je danes še krajevna skupnost ali pa če nima tega statusa, jutri zahtevala, da postane občina. In potem bomo imeli - ne vem, zdaj bom na pamet rekel - v Sloveniji 800 občin in 800 profesionalnih županov. Seveda, to pa pomeni tudi takšno in takšno potrebo po proračunskih sredstvih. Zraven tega pa ne vem, kako lahko sredi leta preidemo tudi na nekaj takega, saj bomo potem pa morali ja sprejemati rebalans proračuna, če bomo za toliko povečali te plače. Nerazumljivo pa je; danes so objavljeni podatki o plačah ministrov in državnih sekretarjev, ne dolgo tega so bili, pač, vsake tolikokrat so objavljene plače nas, poslancev, naenkrat, ko govorimo o plačah županov, pa ne moremo priti do realne bruto plače župana.
In tisto, kar je gospod minister rekel, da ni stimulacije! Naj mi bo oproščeno, gospod minister, jaz se ti bom opravičil, če nimam prav, da je to verjetno "lari fari", da si pa v občinah te stimulacije kar delijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo. Avšič; pa dvigni roko prej! Prosim.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa za besedo. Sicer sem se mislil oglasiti pri razpravi o amandmajih, vendar pa se nekako razprave osredotočijo v tisto smer, kjer sem tudi sam vložil en amandma.
Pridružujem se številnim pregovornikom, ki pravijo, da prvi in drugi sklop ciljev tega zakona ni v bistvu sporen in da je treba urediti zadeve v zvezi z delitvenimi bilancami, v zvezi z nalogami občinskega sveta in pa nadzornega odbora. Polemično pa nastaja, seveda, vprašanje okoli plač županov. Sem eden od tistih poslancev, ki je vseskozi nasprotoval preveliki drobitvi občin na številne male pod 5 tisoč oziroma pod tiste, ki nimajo z zakonom zagotovljenih pogojev za delovanje. Vendar pa je ta državni zbor sprejel zakon o ustanovitvi toliko in toliko občin, kot jih danes imamo. In če je državni zbor to sprejel, potem je seveda tudi odgovoren za to, da omogoči delovanje občinam po nekih normalnih pogojih in principih. In prvi človek vsake občine je prav gotovo župan. In če je ta državni zbor pristal na to, da imamo občine z okoli 1000 in celo pod 1000 občani, da imamo veliko število občin, med 1000 in 5000, potem ne sme ta državni zbor seveda pristajati na to, da bi najprej take občine ustanovil, potem pa degradiral ljudi, ki take občine vodijo. In degradacija se je zgodila v zakonu o financiranju lokalnih skupnosti, ki je bil sprejet, na žalost - tudi temu sem nasprotoval - po tem, ko smo že te občine ustanovili.
Za mene je pravzaprav iluzorno razmišljanje o tem, da bi najprej občine razbili, potem pa nastavili sistem, ki naj bi jih silil k združevanju. To se bo zgodilo morda v 20-ih, 30-ih letih tega novega tisočletja, nič prej. Prej se bo še zgodilo nekaj drugega, še preostanek velikih občin se bo razdelil; takih, kot so Krško, Brežice, Sevnica - ne vem, da ne bi naprej našteval. Zaradi tega, ker take občine so tudi na podlagi nekaterih ustavnih določb pač dosegle to, kar so dosegle. In zakaj bi morali župani, ki pa morajo opravljati od A do Ž vse naloge, ki jih zakonodaja postavlja pred župana občine, ne glede na to, ali je to velika mestna občina ali pa mala vaška občina z 800 ali 900 prebivalci, tako velike razlike.
Sam se sicer nisem strinjal s predlogom predlagatelja, da se tako velik skok naredi - s tri in pol na šest. Predlagal sem en amandma, ki postavlja to mejo na pet, in mislim, da je precej logična meja. In mislim, da kdorkoli katerokoli občino, pa tudi če bi imela samo 20 prebivalcev, pa mora vse te naloge opravljati, mora imeti ustrezno nagrado.
Nič nisem kriv sam, ne večina tu notri, ki sedimo, ampak mi smo se odločili, da je lahko župan profesionalec ali neprofesionalec. Občina se dogovori v statutu oziroma občinski svet določi, ali mora biti župan profesionalec ali ne, ali mu dovoljuje neprofesionalno vlogo ali pa tudi sam tako odloči, če tudi bi statut nekaj predvidel. Ampak to je stvar opredelitve samega župana - če se župan opredeli, kar je po tem zakonu možno, da funkcijo opravlja profesionalno, potem jo opravlja pač profesionalno, tako smo mi sprejeli v tem državnem zboru, zakon. Seveda pa je veliko vprašanje, ali je pošteno, da spuščamo na tako nizek nivo tistega župana občine, ki smo jo sami ustanovili in ki mora opravljati vse funkcije in naloge v enakem obsegu. /Opozorilni znak za konec./ Bom končal.
Mislim, da bi bilo dobro, da bi tudi četrti sklop vprašanja še okoli tega zakona postavili oziroma odprli, to pa je vprašanje, ki ga je odprl poslanec, gospod Jelinčič, z amandmaji okoli združljivosti ali nezdružljivosti župana z opravljanjem nekaterih drugih funkcij. Vendar je to zgodba, to je četrti cilj tega zakona, ki je pa postavljen šele z vloženimi amandmaji.
Predlagam, da...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim, končajte, gospod Avšič.
JOŽE AVŠIČ: ... da podprete amandma, če že ne zakonske dikcije, da podprete vsaj amandma, ki do neke mere ta problem razrešuje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Gospod Aurelio Juri.
AURELIO JURI: Rad bi samo, ne kot ugovor kolegu Avšiču, ampak vendarle opozoril kolegice poslanke in poslance, da sem med sopodpisniki amandmaja, ki ga je vložil kot prvopodpisani kolega Avšič tudi jaz; ampak seveda iz razloga, da bi vendarle - kot najmanjše zlo - tak amandma podprli napram osnovni dikciji. Sem pa absolutno za, in sem tako tudi glasoval na komisiji za lokalno samoupravo, podprl črtanje 6. člena oziroma to, kar je vlada predlagala.
Zato vas še enkrat, za razliko od kolega Avšiča, pozivam, da vendarle podprete amandma vlade. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Pukšič, prosim, imate besedo.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik, za besedo. Sicer ne bom govoril posebej o samem amandmaju k 7. členu in 37.a členu, ampak bi rad na splošno povedal - se bom pa kasneje oglasil pri samih amandmajih - to, da imamo danes predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, kjer pa zagotovo ne moremo vstavljati novih, 27.a, b in c členov. To je, tako kot celo v obrazložitvi piše, pripravljeno iz nekega drugega zakona, torej zakona o glavnem mestu Republike Slovenije. Ker imamo spremembe in dopolnitve zakona o lokalni samoupravi, te definicije in posebnega člena o glavnem mestu ni, zato menim, da niti vsebinsko niti proceduralno ne more biti to ob teh spremembah, v predlogu sprememb in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ali želi še kdo besedo? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na drugo obravnavo, razpravo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika po končani razpravi in glasovanju o amandmajih in členih razpravlja in glasuje skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo sklepčnost za ta sklep? (59 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih. Najprej vas opozarjam, da imate pred seboj pregled vloženih amandmajev z datumom 21.3. Nekaj predlogov amandmajev pa ste dobili na klop.
Najprej bomo glasovali o amandmaju, ki ga je vložil v imenu skupine poslancev dr. Ciril Ribičič, in sicer za novi aa1. člen. Ali imate pred seboj, da ne berem? Tega bomo najprej. Ali želi kdo razpravljati o tem amandmaju? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Gospod Kebrič. Gospod Kebrič želi o tem amandmaju razpravljati. Govorimo o amandmaju z datumom 21. marec 2000, skupine poslancev, prvopodpisani Ciril Ribičič, potem mag. Janez Kopač, Roman Jakič in Aurelio Juri.
IVAN KEBRIČ: Hvala za besedo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ali imate?
IVAN KEBRIČ: Spoštovane kolegice, kolegi! To je pravzaprav spremenjen amandma, ki so ga predhodno vložili. Menim, da s takim amandmajem, predvsem pa z navedbami, delamo še večji prepad med glavnim mestom in ostalimi mesti. Verjetno bo pritiklo ime provinca. Določene stvari glavnemu mestu prav gotovo vsak priznava, da je izpostavljeno večjim obiskom mednarodnim, drugim in tretjim. Ko sem vse amandmaje res preštudiral in videl, vidim, da tudi druga mesta imajo univerze in ne more ljubljanska univerza zopet, kot je bilo pred časom še dobro se spominjam tistih časov, ko se je v Mariboru ustanavljala univerza in je bila ljubljanska striktno proti, ni hotela dati svojih predavateljev, profesorjev, ampak smo v Mariboru poslušali iz Zagreba in od drugod v tujih jezikih predavanja.
Menim, da s takim amandmajem ne moremo soglašati in bom striktno glasoval proti. Priznavam pa določene stvari, da jih je treba za glavno mesto urediti, ampak, gospe in gospodje, ali želimo čistočo in lepoto mest zaradi nas ali zaradi tujcev. Mi živimo tu in mi to želimo in zato bomo tako glasovali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Kolegice in kolegi, prosim, mir v dvorani! Malo zmanjšajmo tudi glasove. Dr. Ribičič je želel, potem pa Sašo Peče.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovane kolegice in kolegi! Najprej bi odgovoril na ugovore kolege Pukšiča, proceduralne in vsebinske, zoper vložene amandmaje. Rad bi opozoril spoštovane kolegice in kolege, da smo o podobnem amandmaju že odločali pri prejšnjih spremembah zakona o lokalni samoupravi in da takrat ni bilo nobenih pomislekov ali ugovorov o tem, da v ta zakon ne bi mogli vključiti tudi funkcij glavnega mesta.
Drugo, kar bi rad opozoril, je to, da marsikje v svetu so te stvari urejene precej drugače, tudi v sosednjih državah. Za primer lahko vzamemo sosednjo Avstrijo ali sosednjo Hrvaško. V obeh teh primerih imata ti dve državi posebne zakone o glavnem mestu. To so zakoni, ki so zelo obsežni in po svojem obsegu se lahko primerjajo z zakonom o lokalni samoupravi. Skratka, gre za to, da je glavno mesto izvzeto iz sistema lokalne samouprave, iz sistema financiranja lokalne samouprave in še česa drugega. Zaradi tega se je pri nas rodila zamisel, da bi vsaj nekatere minimalne zadeve morali urediti, ali s posebnim zakonom o glavnem mestu ali pa s posebno določbo, s posebnimi določbami v zakonu o lokalni samoupravi.
Ta druga rešitev, ki je tukaj pred vami, se zdi zelo racionalna in zelo enostavna. Če s tega vidika reagiram na to, kar je gospod Kebrič rekel, jaz se mu zahvaljujem za te pripombe, bile so precej ostre, jaz osebno nikoli nisem imel negativnega stališča do predavanj v Mariboru ali kaj podobnega, moram pa reči, da so te pripombe upoštevane. Gospod Kebrič, kolega Kebrič, v celoti so te vaše pripombe upoštevane. Amandma, ki je pred vami, ne omenja univerz in ne omenja urejanja okolja zaradi uresničevanja funkcij glavnega mesta. Skratka, poskušali smo upoštevati tisto neformalno razpravo, ki se je prejšnji teden, ko mene ni bilo zaradi bolezni, ko sem bil odsoten, začela med vami in smo poskušali to upoštevati. Zato je prišlo do redukcije teh določb in do vložitve novega amandmaja. Podpisniki smo se potrudili, da bi v tem amandmaju zajeli samo najnujnejše zadeve. Brez tega amandmaja seveda ne izpolnjujemo tistega, kar v ustavi piše, da je Ljubljana glavno mesto Republike Slovenije.
Seveda je pa res, če pogledate ta amandma, lepo od alinee do alinee, boste videli, da se zdaj resnično omejuje samo na tiste zadeve, ki jih je treba urejati v Ljubljani zato, ker je glavno mesto. Jaz menim, da so bile upravičene, morda ne razburjenja, ampak upravičene pripombe v tem smislu, da ne moremo mestne občine Ljubljana privilegirati v primerjavi z drugimi mestnimi občinami in z drugimi občinami in da zato urejanje posameznih področij dela, ki nima zveze s funkcijo glavnega mesta, pač na tem mestu ne pride v poštev. Kot rečeno, marsikje po svetu poznajo tudi to, da izvzamejo glavno mesto v celoti iz ureditve lokalne samouprave, financiranja lokalne samouprave, organizacije itd. Predlagatelji tega amandmaja si za to ne prizadevamo. Prizadevamo si, da bi se uredila samo minimalna vprašanja, ki zadevajo uresničevanje funkcij glavnega mesta. Tukaj je jasno, da prihaja do navzkrižja interesov in da prihaja do problemov.
S tega vidika bi rad odgovoril tudi na pomisleke, glede na to, kaj to pomeni glede centralizacije Slovenije. Znan izraz Emona-centrizem, ki ni najbolj posrečen, ker se veže na Ljubljano, seveda zadeva centralizacijo in centralizacijo z vidika funkcij države Republike Slovenije kot države. Mestna občina je pa v Ljubljani seveda v takšnem položaju, kot so občine v drugih delih države. Mi ne moremo centralizma vezati na mestno občino Ljubljana. Razmerje med mestno občino, na eni strani, in med državnimi organi v Ljubljani je seveda, razen, da je prostorsko blizu, je pa drugače po kakovosti enako razmerju med državo in drugimi občinami.
Naj zaključim. Tukaj gre za nek racionalen predlog minimalne ureditve tistih vprašanj, ki neposredno izhajajo iz ustavne določbe o tem, da je Ljubljana glavno mesto. Bolje bi bilo to obsežneje urediti v posebnem zakonu. Je pa tako, kot je tukaj predlagano, racionalneje. Poleg tega smo izpustili tiste določbe, ki bi lahko vodile do tega, da bi se skozi stranska vrata financirale nekatere zadeve, ki ne bi imele neposredne zveze z opravljanjem funkcij glavnega mesta. Takšen reduciran predlog je tisti, ki se ga upam zagovarjati in se vas upam poprositi za podporo, v imenu seveda tudi podpore, ki sem jo vedno dajal, ko je šlo za položaj drugih občin in mestnih občin v Sloveniji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Sašo Peče, prosim. Vsi imate replike, vse replike so najavljene.
SAŠO PEČE: Spoštovani, drugič! Torej, glede amandmaja, na njega me je na vsak način spodbudil gospod Kebrič, ki prav tako prihaja iz drugega mesta, torej ne iz Ljubljane in imava verjetno zaradi tega enako stališče. Preden se dotaknem same vsebine in pa oblike replike, bi pa le rad rekel ali je bil govornik gospod Ribičič pred mano resen, ko je govoril o nespoštovanju ustavnih določb, če tega amandmaja ne sprejmemo. Oprostite, ampak mislim, da je pa to malo deplasirana izjava in da nikakor ne smemo pustiti, da nas bi zavedla pri glasovanju ta izjava.
Slovenija je ustvarila nekako 193 otrok, eni od tega boljše živijo, eni slabše. Mnogi od vas, oziroma od nas, jih niti ne poznamo. Nesmiselno je, da ta razkol oziroma razcep, ki nastopa med lokalnimi skupnostmi, s takimi določbami, ki naj bi prišle, upam, da ne bodo, v zakon o lokalni samoupravi, samo še poglabljamo.
Materija tega amandmaja, pa rečemo predvsem v drugem delu, kjer so opredeljene naloge glavnega mesta, spada v statut mestne občine Ljubljana in nikamor drugam. In če že hočete, da smo podobni tujcem, če vam to toliko pomeni, v redu, pa gremo v poseben zakon, ampak nikakor ne, da je v zakonu o lokalni samoupravi opredeljeno mesto Ljubljana, kot glavno mesto Republike Slovenije. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospod predsedujoči. Repliciram poslancu Ribičiču. Poslanec Ribičič, vaše izvajanje je imelo tu eno veliko lepotno napako. Govorili ste o metropoli, ki da potrebuje poseben zakon, ker da je to normalno tudi v drugih demokracijah. Ja, v Evropi je to normalno, ampak tam imajo tudi to tradicijo. Ljubljana je pa imela že v prejšnjem sistemu, v prejšnji državi, izrazito centralistične težnje. Nekaj je bilo razumljivo, to so bili antagonizmi vis-a-vis centra, vis-ŕ-vis Beograda in je že takrat Ljubljana akumulirala, da rečem, marsikaj, kar bi lahko bilo distribuirano tudi, recimo, drugje po Sloveniji. To se je še nadaljevalo. Slovenska država je izrazito centralistična, zaenkrat je žal temu tako. Nimamo lokalne samouprave na drugi stopnji, imamo vrh piramide in imamo bazo spodaj, občine in majhne občinice, župane in župančiče, kot sem jaz rekel in, jasno, zelo lepo je tako z vrha dirigirati tem malim, oprostite izrazu, ponovno župančičem, ki komaj vidijo do Ljubljane. Komaj. Glejte, Ljubljana si je izglasovala že velike prednosti z načinom financiranja kulture, gledališč, muzejev itd. Mi vemo, do česa je tu prišlo. Jaz, ki sem to zagovarjal, da bi to moralo biti malo bolj uravnoteženo in sem branil konkretno Novo Gorico in sem zaradi tega jasno tudi primerjal Novo Gorico z Mariborom, sem doživel s Štajerskega ogromno kritik, ker da sem antimariborsko, antištajersko razpoložen itd. Ne. Če je to, velja samo za metropolo, v redu, ampak potem ne more biti kar prepad, mora biti neka prehodnica. Ne more imeti Ljubljana vse, Nova Gorica pa ničesar. No, potem ko se je to zgodilo, jasno, se je zgodilo tudi to, da je minister Školč Mariboru dal koncesijo, kot se temu reče, kompenzacijo, samo da so bili Štajerci tiho. Ampak mi smo pa še vedno tam, kjer smo in, recimo, v Novi Gorici ne vemo, ali bo lahko letos gledališče funkcioniralo do konca leta. Pa kaj smo mi manj od vas?! To poznam iz stare Jugoslavije oziroma iz prejšnje Jugoslavije - ne vem, kako se imenuje, Titova ali zvezna - ko so rekli za tiste, ki niso iz Beograda, da so iz "unutrašnjosti". Vedno sem se čudil, kako sem jaz iz "unutrašnjosti", če sem pa tam z meje, kamor so oni želeli priti vsaj enkrat na leto "u kupovinu". In sedaj se zopet dogaja to - tu bomo Ljubljano sfinancirali do konca, Vika bo lahko vabila na zajtrk, najprej 10, potem 50, potem 1.000 ljudi, pa tako naprej. Ja, oprostite! Torej, da povzamem, v redu, metropola potrebuje poseben zakon, samo ne s takim prepadom - Ljubljana vse, Petiševci, da ne rečem, Zgornji Kašelj, za primerjavo, pa nič. To enostavno ne gre. Mi še nismo tako zrela demokracija, da bi se izognili tej pasti strašne vertikale oziroma te strme piramide. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Kangler. Prosim za mir v dvorani.
FRANC KANGLER: Hvala za besedo. Repliciram spoštovanemu kolegu Cirilu Ribičiču.
Moram reči, da me niti z eno besedo, spoštovani kolega, niste prepričali, da je ta zadnji amandma, ki ste ga vložili, pot k decentralizaciji Ljubljane. Gospod Ribičič, 16. marca ste vi in drugi podpisniki vložili amandma, ki v 27.b členu pravi /prebral bom aline/: "Naloge, ki so funkcionalno povezane z vlogo glavnega mesta: - dela v prid razvoja univerze v Ljubljani ter raziskovalnih institucij." Prej ste govorili, da si naj malo pogledamo v sosednje države. Povejte mi eno sosednjo državo, ki univerzo, ki je v glavnem mestu, daje v privilegiran položaj nasproti druge univerze v drugem mestu. Povejte mi! Vam bom prebral naprej alineo: "- dela v prid razvoja kongresnih in sejemskih dejavnosti." To ste umaknili, ampak zakaj ste umaknili? Ker ste v lastni stranki dobili preveč kritik na ta račun. Je res? Potem se pravi, da iskreno niste mislili prej, ko ste tu nastopili, da ste za decentralizacijo, vi ste ravno za nasprotno. Ali mogoče v Celju in Mariboru nimamo sejemskih aktivnosti in dejavnosti? Ali je potrebno potem v Ljubljani posebej še s pogodbo, ki ste jo opredelili v 27.c členu, ki ste jo sedaj v amandmaju popravili, da država sklene posebno pogodbo za obveznosti in tudi finančne ter druge pogoje za izvajanje teh nalog, ki ste jih navedli.
Gospod Ribičič! To ni pot k decentralizaciji. To je pot k pravi centralizaciji. Če si to želite, ne vem koga boste še prepričali, da se bo še za kaj odločil v tem državnem zboru. To ni prava pot.
Z vsemi bom glasoval proti takemu amandmaju in takemu načinu. Podpiram tudi druge razpravljavce in se strinjam. Treba je obelodaniti, Ljubljana je glavno mesto Republike Slovenije. Samo ne v tem zakonu, kjer daje ene občane, ki živijo v nekaterih lokalnih skupnostih, v manj priviligiran položaj kot druge.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika gospod Jerovšek. Prosim za mir v dvorani!
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovani! Repliciram gospodu dr. Ribičiču.
Predvsem na tisti del, ko je omenil, da ta amandma, ki določa posebno vlogo glavnemu mestu v tem zakonu, kjer se govori o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi.
Seveda se vsi strinjamo, da Ljubljana kot glavno mesto dobi svoj posebni zakon. Vendar gospod Ribičič je rekel, da ta amandma ni namenjen temu, da bi skozi stranska vrata dobili opravičilo za financiranje tistih zadev, ki nimajo zveze z glavnim mestom.
Ne vem, kako naj gospodu Ribičiču verjamemo, ko pa se je ravno v soboto zgodil neodpustljiv madež, ker je bilo prav gotovo zlorabljeno tudi financiranje iz javnih sredstev, in to ob obisku tujega državnika, v Lutkovnem gledališču, kjer je bilo... To gre tudi na vsebino tega člena.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Jerovšek! Govorimo o amandmaju za glavno mesto države Slovenije.
JOŽEF JEROVŠEK: ...da, ravno o tem.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Predstava je bila v nedeljo, da vas popravim.
JOŽEF JEROVŠEK: V tem členu gospod Ribičič navaja tudi urejanje medsebojnih obveznosti na področju protokolarnih zadev, sprejemanja tujih državnikov in tako naprej.
Gospod Ribičič je v soboto na najbolj nizkoten način...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: V nedeljo!
JOŽEF JEROVŠEK: ...zlorabil ... /Nemir v dvorani./ ... glavno mesto.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani!
JOŽEF JEROVŠEK: V soboto. ... /Nemir v dvorani - smeh v dvorani./ ...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Jerovšek! Govorimo o amandmaju. Pustimo sedaj lutkovno gledališče in te predstave. Lepo prosim!
JOŽEF JEROVŠEK: Moram s primeri navesti tisto, kar je namen teh podpisnikov. Podpisniki tega so gospod Ciril Ribičič, mag. Janez Kopač, to je znani člani zajtrkovalne skupine. Gotovo je tu, če bi bila poslanka državnega zbora, bi bila podpisana tudi ljubljanska županja. Namen je ravno v tem, da se na poseben zakonski način, s posebnim sporazumom, z glavnim mestom omogoči financiranje takšnih zadev, da mečejo črni madež na glavno mesto in na državni zbor. Tudi protestiram, če je res tisto, kar je včeraj pisalo, da je tekste za tisto, kar je bil nizkoten napad na poslance...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Jerovšek, teksti niso predmet tega amandmaja.
JOŽEF JEROVŠEK:...napisal poslanski kolega Partljič, potem je to še dodatna zloraba tega državnega zbora. To nikakor ni racionalni predlog, gospod Ribičič. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospod Kebrič. Gospod Kebrič je na vrsti za repliko. Vsi imate replike, prosim, mir v dvorani.
IVAN KEBRIČ: Hvala za besedo. Spoštovani poslanski kolega, dr. Ribičič. Temeljito sem...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani!
IVAN KEBRIČ: Temeljito sem preučil amandma od 16. pa sedaj od 21. in se ne spuščam v tisto, kajti pod silo kritike ste pač vi kot prvopodpisani z vašimi tremi kolegi pač spremenili ta amandma, ker ste vedeli, da boste "zaglavili". Želim pa konkretno na ta amandma od 21. replicirati. Prvič, niste nič povedali, kaj bo to državo stalo, ko vi želite z državo skleniti kot mestna občina ljubljanska, za te štiri postavke, ki jih tu navajate, določena sredstva. Brez sredstev bomo vsi glasovali, za to si lahko v Ljubljani ne vem kaj postavite, če imate denar. Ampak na račun vseh Slovencev, davkoplačevalcev, pa ne boste tako enostavno tega zvozili. Zato menim, da je prav, da tudi to poveste, da na ta račun bo Ljubljana imela marsikatero korist, če boste zgradili novo zgradbo za neko predstavništvo ali konzulat ali ambasado, boste pač računali v Ljubljani najemnino, ampak boste od tega imeli. Da pa ti v Ljubljani več trošijo kot diplomati in ob teh obiskih, pač gre v korist gostinstva, gre v korist trgovine in tudi to znamo mi izračunati.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Kebrič, dovolite, da vas prekinem.
IVAN KEBRIČ: Tako vam povem, da bom glasoval tudi proti temu, ker ni razloga, da mi v zakonu nekaj takega postavljamo, občina, mestna občina Ljubljana se pa lahko s komerkoli zmeni, kar se hoče. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi! Zelo je nekulturno, da ne poslušamo kolegov poslancem. Prosim, zasedite svoja mesta, če ne, bom prekinil sejo. Poslanci, prosim na svoja mesto ali pa prekinem sejo! Gospod Jerovšek! Gospodje poslanci tam zadaj, prosim na svoja mesta. Replika, gospod Juri, potem gospod Luci. Vsi po vrsti pridete, tudi Partljič bo prišel na vrsto.
AURELIO JURI: Hvala. Jaz bom repliciral, torej namen je bil replicirati kolegu iz poslanske skupine slovenske nacionalne stranke. To je naš nov kolega, ampak kasneje so se vrstile še druge razprave, pa mislim, da je treba o tem nekaj povedati.
Kot prvo, seveda, ko govorimo o malih občinah, nekdo je uporabil termin "Župančiči", seveda, mislim, da je prav, da povemo, da so sproducirali mrežo malih in šibkih občin poslanke in poslanci določenih poslanskih skupin. V združeni listi zagotovo k temu nismo prispevali.
Drugo - centralizacija oziroma decentralizacija se ne veže na logistiko državnih funkcij, ampak na prerazpored državnih funkcij na nižje ravni. Iz tega naslova se mi v združeni listi že dalj časa zavzemamo za to, da bi država prenesla določene funkcije na nižjo raven, torej na tisto raven, ki je, žal, danes še nimamo in za katero si močno prizadevamo.
Tretje. Jaz sem med podpisniki verjetno edini Neljubljančan, ki je podpisal ta amandma, ki ima v alineah neke naloge, ki so povsem vezane na dolžnost države, da zagotovi določene storitve. Zakaj danes ta status glavnega mesta ni urejen? Zaradi tega, ker nismo bili sposobni sprejeti posebnega zakona niti vnesti v sam zakon o lokalni samoupravi neka določila, ki bi te obveznosti, medsebojne obveznosti in pravice uredila. Danes funkcionira glavno mesto in mestna občina Ljubljana lahko po dveh različnih poteh, ki se lahko včasih križata, gresta narazen itn. Iz tega nastajajo tudi določeni konflikti.
Ta amandma samo določa, da se država in mestna občina Ljubljana s sporazumom dogovorita, kako bosta vodili skupno in složno zadeve dalje, ni to na tistih področjih, ki so tu navedeni. Jaz bi jih enkrat rad na glas prebral. Poglejte: urejanje posameznih urbanih predelov za zagotovitev ustreznih pogojev delovanja državnih organov in institucij državnega oziroma nacionalnega pomena ter tujih državnih, meddržavnih in mednarodnih organov in institucij, ki se nahajajo v glavnem mestu. Drugo - urejanje medsebojnih obveznosti na področju protokolarnih zadev. Tretje - prilagajanje režima prometa za potrebe državnih organov. Četrtič - sprejemanje tujih državnikov in predstavnikov glavnih mest drugih držav. Petič - sodelovanje z glavnimi mesti drugih držav. Te stvari je treba urediti s sporazumom zaradi tega, da bi v bodoče mestna občina Ljubljana in glavno mesto Republike Slovenije seveda vodili neko dogovorjeno politiko izvrševanja obveznosti itn.
Ne vem, zakaj smo mi toliko zabredli in tako veliko razpravo sedaj odprli, seveda o neki stvari, ki jo bomo morali ali v tem amandmaju ali jutri z nekim zakonom vendarle urediti. Mi že devet let nimamo tega vprašanja urejenega. Iz tega naslova jaz tudi kot Neljubljančan, kot poslanec, ki prihaja iz Kopra, nisem čutil nobenih težav, da bi tako idejo podprl. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Luci, replika. Pripravi naj se Kopač Janez.
MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice, kolegi. Ne vem, zakaj je moralo priti sploh do tega amandmaja, da je prišel na klop. Na lokalni samoupravi tega nismo imeli, kolega Juri. Tega nam na tej komisiji nisi predložil. Ne bi rekel, da ni potreben ta zakon, zakon o glavnem mestu je vsekakor potreben, vendar ne na način, kot ga poizkušamo sedaj plasirati, mimo komisije za lokalno samoupravo, mimo neke razširjene razprave na tem organu, in seveda reševati z nekim načinom, ki pa po mojem ne bo nič rešil. Medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z izvajanjem nalog glavnega mesta uredita država in glavno mesto sporazumno. To lahko naredita že sedaj, zato ni potreben poseben zakon. Ne vem pa, če ta člen lahko to rešuje. Če imate pa probleme z urejanjem prometa, z urejanjem drugih obveznosti, dajte neke stvari iz Ljubljane razseliti po Sloveniji, saj ni velika. Še malo pa bodo avtoceste, pa bo lahko tudi kaj mogoče na Bledu, mogoče kaj protokularnega tudi kje na Primorskem ali kaj na Štajerskem in ne bo problemov, če so tu taki problemi. Tudi ta člen ne govori, kot je že nekdo omenil prej, kakšne so obveznosti, finančne obveznosti, ki pa izhajajo iz tega.
Skratka, da ne bom dolgovezel. Namen sprememb zakona, to, kaj smo se odločali, o čem bi naj razpravljali, so bili trije sklopi. O tem smo razpravljali. Sedaj pa se vključuje in razprava se vrsti čisto o drugih stvareh. In prihajamo, kot sami vidite, na neke čudne zadeve, če niso pripravljene prek odbora in komisije. Jaz bi predlagal, da se to res uredi, ampak s posebnim zakonom o glavnem mestu, ki bi lahko detajljno določal vse zadeve, ne pa poizkušati sedaj pripeljati na brzino, da o nečem odločamo in praktično nič ne naredimo.
Zato bi vseeno predlagal, da predlagatelji to zadevo umaknejo, v kolikor pa ne, pa naj pride čim prej do glasovanja, pa da gremo dalje na tiste vsebinske stvari, ki so pa pripravljene. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Luci ne morem, ker imam še šest replik. Jaz bi tudi rad šel na glasovanje, pa žal ne gre. Če se odpovedjo poslanci, sem takoj za to. Gospod Kopač, replika.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Prijavil sem se, v obliki replike na govor gospoda Pečeta, ampak v bistvu bi rad pojasnil nekaj nesporazumov ob tem amandmaju. Vsi, ki ste razpravljali proti temu amandmaju, ste govorili ali iz globokega besa nad Ljubljano, kot pojmom, ali pa iz teksta, ki ga ni več. In je bil res nespameten. Govoril je o sejemski dejavnosti, univerzi v Ljubljani in podobne nesmisle. Poglejte, v čem je problem.
10. člen ustave pravi, da je glavno mesto Slovenije Ljubljana. Ljubljana je kraj, je geografski pojem, reprezentanta Ljubljane pa ni. Zato, kot je rekel gospod Luci, da lahko že zdaj uredijo s sporazumom, ne morejo, ker ni prepoznan reprezentant mesta Ljubljane. Zato je pomembno v teh amandmajih ne to, ne 27.b člen, ki ste ga vsi citirali in brali, ta je nepomemben. Zaradi mene lahko tudi čisto odpade. Pomemben je 27.a člen: "Mestna občina Ljubljana predstavlja in zastopa Ljubljano kot glavno mesto Republike Slovenije." In na podlagi tega je pa potem tako ali tako to možno urejati s sporazumom. Samo treba je prepoznati pravnega zastopnika kraja z imenom Ljubljana. To je ves problem. Ampak da ne boste mislili, da bi Ljubljana na podlagi tega kaj posebej dobila - na podlagi tega bi kaj posebej dobila država, Ljubljana bi kaj izgubila kot kraj. Kaj se sedaj dogaja? Dogaja se, odnosi so neurejeni in prihaja do vsakodnevnih problemov. Ko pridejo visoki obiski, na primer, predsednik Clinton, je potem nenadoma treba organizirati - ker protokolarna zahteva pa vedno je, da se pride vpisat tuji državnik, ki pride na obisk, tudi v knjigo gostov v mestni hiši. To seveda zahteva neko skupno planiranje, ki ga sedaj ni. Tuje ambasade potrebujejo vsaka po dve, tri, štiri parkirna mesta. Vsi poznate problem, predvsem medijsko poudarjen problem v zvezi z zabojniki za marince, ki naj bi varovali ameriško ambasado. To je tipičen problem lokalne skupnosti mestne občine Ljubljana, ki bi bil problem tudi v kateremkoli drugem kraju v Sloveniji. Tovrstni problemi se ne rešujejo s sporazumom, zato ker sploh ni reprezentanta - država ima reprezentanta, po zakonu je to vlada, kraj z imenom Ljubljana ga pa nima. V tem je problem. Potem, recimo, naš domači problem: parkirišča okrog parlamenta se plačujejo v obliki najemnine. Ta najemnina je enormno draga, po mojem mnenju pretirano. Ampak na ta način mestna občina Ljubljana kompenzira določene stvari, ki jih pa drugje ne dobi plačane. To je ves čas nek tihi konflikt, ki ga je treba urediti tudi v korist države, ne v korist kraja z imenom Ljubljana.
Zato apeliram, da se - to je sicer sedaj kompleten amandma, vendar mislim, če je to tako sporno, ponovno poudarjam, da je bistvo samo 27.a člen, "mestna občina Ljubljana predstavlja in zastopa Ljubljano kot glavno mesto Republike Slovenije", pa morda še to, "medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z izvajanjem nalog iz prejšnjega člena uredita država in glavno mesto s sporazumom", kar bi verjetno lahko, ne da bi to posebej pisalo. Medtem ko pa vsa ta razna naštevanja, kaj bi vse bilo moč narediti, pa vsi strahovi, kaj se bo plačalo, so pa, po mojem mnenju, nepotrebni. Zato mislim, da vse te silne čustvene diskusije pravzaprav izvirajo iz nesporazuma. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Kopač, predlagate, da se črta 27.b člen v svojem amandmaju? Dogovorite se predlagatelji, da pravočasno povemo državnemu zboru, da ne bomo imeli tu ne vem koliko replik, brez potrebe. Replika, gospod Pukšič. Pripravi naj se gospod Terčon, nato Partljič. Po vrsti zapisujem.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa gospod predsedujoči. Bistvo pri spreminjanju tega zakona o lokalni samoupravi z vnosom 27.a, b in c člena gre za bistvo tega, da bi lahko vlada oziroma država oziroma vlada z glavnim mestom podpisala nek sporazum.
Ampak kjer se skriva bistvo vprašanja v tem sporazumu? V 10 na 600 ali verjetno 10 na deveto krat, koliko spredaj ne vem. To pomeni v milijardah tolarjih. Torej bistvo tega je, kako iz državnega proračuna še pridobiti nekaj desetin ali stotin, stotinov milijonov ali mogoče kakšno, ena, dve ali desetin celo v milijardah tolarjih.
Gospodje in gospe poslanke! Niti malo se ne čutim odgovornega in dolžnega ter krivega, še najmanj pa krivega, da ta država po 9 letih obstoja nima zakona o glavnem mestu. Je kdo, ki bi to lahko in moral narediti. Nenazadnje bi ga lahko, če bi bilo tako, tudi pripravila vlada in ga predlagala državnemu zboru. Bistveno bolj korektno in pošteno do državljank in državljanov te države bi bilo, da bi imeli zakon o glavnem mestu, kot pa nek sporazum, ki ga bo nekdo nekje podpisal in bo, ne vem, za zaprtimi vrati ali tako postrani nekaj dogovorjeno. Korektno, pošteno tudi do Ljubljančank in Ljubljančanov, do občanov mestne občine Ljubljana in do zadnje občine v tej državi, tam gori pri gospe Pozsoncevi, če hočete, bi bilo korektno, da bi bilo tako. To je prvič.
Drugič. Tisti, ki ste razpravljali o občinah in tako dalje, velikih in malih, pa poglejte, kolegi iz koalicije, s kakšnim prvim predlogom 15 občin ste prišli v ta državni zbor. Od tistega predloga 15 občin jih je 8 izpolnjevalo zakonske pogoje, kjer piše "za ustanavljanje občin". Ostali niso. To je bil predlog spoštovane koalicije. Če je ta koalicija prišla s takim predlogom, se ne jeziti, če so vam potem spolzele zadeve iz rok.
Začeli ste v nasprotju s predlagano lastno zakonodajo in jo kršili, kot vlada, vlada je prišla s takim predlogom. Potem seveda ne tega naslanjati in metati na poslance.
Vsekakor pa seveda mislim in se ne bom strinjal, da bi v ta zakon o spremembi zakona o lokalni samoupravi vnašali taka določila, kjer bi lahko tujim državnikom govorili, kako imamo 3,14 koalicijo oziroma kako se imenujejo "gluposti" v naši državi. Sramota za tiste, ki to pred tujimi državniki delate. Zato bi pa sedaj radi samo to, da dobite za to milijarde tolarjev. To upam, da vam ne bo uspelo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, Davorin Terčon. Pripravi naj se dr. Ribičič, potem pa Partljič.
DAVORIN TERČON: Hvala, gospod podpredsednik. Jaz moram reči, kot je že vrsta predgovornikov sedaj omenila, tudi sam ne bom podprl teh amandmajev. Jaz se strinjam, da bi morali čimprej priti do posebnega zakona, ki bi govoril o glavnem mestu in da ni mesto v zakonu o lokalni samoupravi, da dajemo take določbe. Amandmaji, če pogledamo prvotno besedilo amandmajev in sedanje besedilo amandmajev, bomo ugotovili, da se precej razlikujeta, vendar je intencija iz prvotnega besedila amandmajev popolnoma jasna. Izhaja iz znane teze, ki je razširjena tukaj v Ljubljani, koliko Ljubljana opravlja storitev in koliko finančnega primanjkljaja ima na račun storitev, ki jih opravlja v imenu in predvsem za potrebe države. Nihče pa se ne vpraša, koliko Ljubljana profitira na račun tega, da je glavno mesto Slovenije. Po vseh kazalcih, ki jih imamo v Sloveniji, je osrednja slovenska pokrajina, je Ljubljana kot glavno mesto na vrhu po bruto družbenem produktu, po razvitosti, po vsem.
Ti amandmaji, ki so sedaj spremenjeni, pa imajo samo to intencijo, da dobijo dodatna denarna sredstva iz proračuna. Prvotno besedilo je bilo povsem jasno, tako jasno, da je celo predlagateljem postalo jasno, da ne bo šlo skozi, zato so to zavili v meglo, ki je v Ljubljani seveda pogosta. In sedaj smo dobili novo besedilo, ki je bolj sprejemljivo, vendar ima za intencijo popolnoma isto zadevo. Slovenija je po mojem prepričanju od samoosvojitve naprej naredila velike korake v smeri centralizacije. To smer bi kazalo nekoliko spremeniti, čeprav vsi deklarativno izjavljajo, da so za decentralizacijo, vendar nihče nič ne stori za decentralizacijo. Nasprotno, pridejo ven še s takimi amandmaji in zato jih jaz seveda nikakor ne bom podprl. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovane kolegice in kolegi! Tisto, kar so bile pripombe na soboto, jaz sem v soboto bil bolan, ležal sem doma, imel sem 380 temperature, nisem imel časa za nobeno pleskanje kakšnih črnih madežev.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani!
DR. CIRIL RIBIČIČ: Imel sem občutek, da se je gospod Jerovšek hotel opravičiti zdaj, ko je nekaj kričal. Poglejte, gospod Kangler je imel dobro metodo, zdaj jo drugi povzemate za njim, odlična metoda, treba je kritizirati tisto, kar smo izpustili, ker tisto kaže na bistvo tistega, kar sprejemamo. Teza vam je zelo dobra, logika zame ni prepričljiva, ampak lahko nadaljujete v tem smislu. Vsi skupaj se ponavljate in gradite na tistih dveh alineah, ki smo jih pod težo argumentov, ki ste jih navedli v prejšnjem tednu, v internih razpravah, smo to umaknili. Ker smo to umaknili, je zdaj to glavni argument, da tega ne smemo sprejeti, kar ni umaknjeno in kar je pred vami.
Druga stvar. To, kar je gospod Hvalica govoril, se jaz v mnogočem strinjam. Gospod kolega Hvalica, niste slišali, rekel sem, da se strinjam. Ker ste dvignili roko za repliko, jaz... Ne, ne. Jaz sem rekel za enkrat samo, da se strinjam. V redu, vi greste na repliko, ker sem rekel, da se strinjam, sedaj bom pa še nekaj povedal.
Poglejte. Če gremo na poseben zakon o glavnem mestu, kar ne samo, da je ena možnost, ampak je že dve leti vložen v tem državnem zboru. Vsi tisti, ki ste veliko tukaj govorili, da je to dobra rešitev, ste veliko naredili tudi v preteklih mesecih in letih, da bi to dali na dnevni red in da bi to sprejeli. To je seveda zato, da se sedaj znebimo tega, da v tem mandatu več ne bi prišlo na vrsto itn. To je razlog teh argumentov.
Ampak z vidika tega, kar je gospod Hvalica govoril, je pa jasno, da poseben zakon seveda dela večji prepad med obstoječimi drugimi občinami, mestnimi občinami in glavnim mestom, kot pa en sam amandma, ki gradi na tem, da ima mestna občina Ljubljana enak položaj kot druge mestne občine in se razlikuje od drugih samo po vsebini tega amandmaja.
Naj še enkrat pojasnim. Manjša razlika med mestnimi občinami in glavnim mestom bo, če sprejmemo ta amandma, kot če se lotimo posebnega zakona. Seveda je pa koncept tudi tega zakona, da rečem, zelo manimalističen. Ni takšen, kot je v Avstriji, kot je na Hrvaškem, kot je v celi vrsti drugih evropskih držav, kjer je glavno mesto resnično izvzeto iz celotnega sistema, ne samo iz sistema lokalne samouprave, tudi v vsakem drugem pogledu. Tukaj je nekdo rekel, da nekaj spada v statut mesta. Da, v redu. Samo to je možno prebrati tudi v zakonu o Dunaju kot glavnem mestu Avstrije, precej podrobneje, kot je tukaj določeno, in precej podrobneje, kot je določeno v zakonu o lokalni samoupravi za vse občine. Je pač treba te zakone pogledati in prebrati in potem ne očitati, da tukaj predlagamo neke skrajne rešitve.
Predlagamo rešitev, po kateri bi se glavno mesto urejalo v tistem minimalnem obsegu, kot to zahteva ustava. Ustava pač govori, da je Ljubljana glavno mesto, v nobenem zakonu pa nimamo ureditve, kdo to glavno mesto zastopa. Če kdo misli, da to avtomatično pripada mestni občini, je to zanimiva teza, ampak nima neposredne pravne podlage. Se pravi, ta prepad bi bil večji in iz tega vidika se mi zdi, da to je bolj smiselno urejati z nekim takšnim amandmajem, pa tudi seveda hitreje.
Kar se pa tiče decentralizacije in dekoncentracije funkcij, pa regionalizma, regionalizacije v Sloveniji, pa še kakšnega vprašanja. Seveda vsi nismo enako sodelovali in vsa ta leta v teh razpravah, ampak možno je bilo vsakemu od nas pokazati, kdaj je za decentralizacijo, ali takrat, ko se je odločalo o dekoncentraciji kakšnih funkcij, o prenašanju kakšnih sedežev v kakšna druga mesta iz Ljubljane, ali pa ta trenutek lahko to dokazujete pri tem, da podpirate ali pa nasprotujete zakonu o Koroški pokrajini; Ali podpirate ali nasprotujete spremembam ustave, 143. členu, glede pokrajin, ali ste podprli v preteklosti in ali boste v prihodnosti podprli predloge za razselitev posameznih institucij po Sloveniji. Vedno sem bil tu na strani decentralizacije in regionalizma, kar za nasprotnike ne velja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Partljič, replika.
ANTON PARTLJIČ: Repliciral bi tako, bolj mimogrede, kot nebistveno, gospodu Jerovšku in kolegoma Janezu Kopaču in gospodu Cirilu Ribičiču.
Najprej sem stoodstotno prepričan, da stvar, ki vas pekli, to je dogajanje v Lutkovnem gledališču, s to točko in s statusom mesta Ljubljane absolutno nima nobene zveze. Če vas... /Oglašanje iz klopi./ Prosim...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani!
ANTON PARTLJIČ: Bi me prav zanimalo, koliko državnih financ je šlo za Pomenjkovanja, pa to morajo drugi odgovarjati, sam nimam z njimi ničesar. To je prvo - nima nobene zveze, čeprav pogovor bi bil relevanten, tudi o položaju humorja v Sloveniji in tako dalje, kje je meja, do kam se sme in tako dalje.
Drugič. Mislil sem, da smo presegli situacijo, da nekdo kar nekaj reče, ti se pa sedaj brani. Sam seveda nisem pisal teksta, ki je sporen, nikoli. Boris Kobal je avtor najboljše tržaške komedije doslej, "Afrika", znani slovenski režiser in direktor Ljubljanskega gledališča. Kot tak je, po mojem mnenju, sposoben odgovarjati za svoja dejanja in za svoje besede. Jaz sem napisal tekst zanj, mu priporočil, da ga uporabi, pa se mu ni zdel dovolj duhovit, ni se mu zdel dovolj zabeljen in ga je zavrnil in zavrgel - pa zaradi tega nimam biti kaj užaljen ali jezen. Njegova stvar je, njegov riziko, do kam s svojim humorjem gre, za to dobiva pohvale, dobiva kritike, in to je druga debata. Kar tako reči, "slišim, da mu je pisal Partljič", se mi pa zdi... tudi nikjer ne piše to, moram povedati. Ko mi je kolega rekel, da je to videl v časopisu - v časopisu piše, da sem napisal tekst za skeč dveh lutk in nimam s tem nobene zveze. To je prvo. A mislim, da bi zašli v slepo ulico, če bi sedaj tu govorili, čeprav bi se morda kdaj splačalo tudi na kakem drugem mestu govoriti drugo.
Vseeno bi polemiziral s tem amandmajem, ki ga imamo pred sabo. Seveda mislim, da je izjemno žalostno in nedržavotvorno, če 80% prebivalcev države sovraži svojo metropolo. Mislim, da je to zaskrbljujoče za stanje državniškega duha v neki državi. Enako mi je tesno pri srcu, ko grem med 5.000 svojih Mariborčanov, ko igra Olimpija in jih 5.000 poje, "ubi, ubi žabarja!", seveda pa v Ljubljani pojejo, "ubi, ubi Štajerca", samo da jih je samo 400 vedno na tribuni. /Smeh./ Vendar se mi to stanje zdi vedno slabo tako za Maribor kot seveda za vso ostalo Slovenijo. Res pa je, da bi od dveh tako uglednih in nadvse spoštovanih kolegov in prijateljev, Cirila Ribičiča in Janeza Kopača, pričakoval, da ni treba, da pod težo argumentov umakneta take zadeve, o katerih mi zdaj govorimo. Ker so gotovo bile take in je čudno, da sta jih dva taka človeka predlagala.
Ampak kolega Ciril, jaz tudi s tem, z zadnjo alineo, kakor je zdaj napisana, da naj ta sporazum ureja druga vprašanja, ki izhajajo iz funkcije Ljubljane kot glavnega mesta republike, si seveda kot tisti, kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi, tudi vidim strahove. Mi recimo, ne glede na to, če ostanem na področju, kjer mislim, da se nanj razumem, na področju kulture, ne glede na to, da nimamo nacionalnega kulturnega programa, financira država najdražje in seveda tudi najuglednejše kulturne institucije v Ljubljani. Seveda se strinjam, ker so nacionalnega pomena. Ampak do tega se je odločila po nekem ustanovitvenem aktu. Mi za slovensko narodno gledališče, glede na en akt, ki je bil sprejet od mestne občine leta 1952, tega preprosto ne moremo doseči. In če tu pišete, da se bodo urejala še druga vprašanja na podoben način - a, tudi zadnje alinee ni, ja, ampak me čudi, da sta jih morala umakniti, ker vse te alinee govorijo o financiranju, ne pa o statusu in urejanju glavnega mesta. Ampak da bi vsaj nekaj našel, Ciril, pa ti očitam, da vseeno nisi govoril resnice, ker si prej tu rekel, da že dve leti čaka zakon, v vaši obrazložitvi pa piše, da čaka tri leta. Tako da vsaj nekaj sem pa našel.
Torej jaz mislim, da je treba spoštovati in imeti rad svoje glavno mesto neke države, da pa je potrebno urediti to na drug način. Ta način gotovo ni bil dober in niti ni bil moder, od dveh tako modrih mož.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister. Tudi on hoče replicirati. Je reklika gospod minister. Ne, ne. Dobro, potem na koncu. Replika gospod Potrč, potem gospod Čebulj in potem gospod Hvalica. Se odpoveduje.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi. Jaz sem želel opozoriti samo na dvoje vprašanj. Prvič, da se mi zdi neprimerno, da se v zvezi z vprašanjem teh predlaganih treh členov in glavnega mesta govori o centralizaciji ali decentralizaciji Slovenije. Na žalost, na žalost to kaže na popolno nerazumevanje vsebine s strani tistih, ki ste o tem govorili. Vsebina je lahko neprimerna, lahko se dajejo glavnemu mestu kakšna posebna pooblastila, ampak še vedno glavnemu mestu in še vedno Ljubljani in še vedno lokalni samoupravi. To je lahko diskusija samo na tej ravni, ne pa, da je to centralizacija, ker centralizacija bi bilo prenos državnih funkcij iz glavnega mesta Ljubljane na Ljubljano kot državo, ne pa Ljubljano kot mestno občino Ljubljana.
Mislim, da bi morali to ločiti. Pa ne govorim o tem, ali je vsebina, prejšnja, sedanja, v vsem delu utemeljena. Ampak res za centralizacijo ne gre.
Drugič. Ob tem, če nekdo vloži ali ne vloži amandmaja, pa tudi če ga popravlja. Kdorkoli od nas je že 15 ali 20 amandmajev vložil, je vsaj enega od teh tudi kdaj pa kdaj popravil. To je normalno, ker v teku diskusije prihaja tudi do novih spoznanj in če tega poslanci ne bi bili sposobni, potem ne vem, kaj naj delamo. Razen tega pa mnogokrat govorimo tudi zelo upravičeno, da delamo vse v naglici. Za sebe priznam, da dostikrat o treh zakonih hkrati razmišljam in imam na mizi papirje, ker več ali manj hkrati na tri zakone vlagam amandmaje. Potem mi je sicer zelo neprijetno, ko popravljam tekste, ampak priznam, da sem se zmotil, da sem površno naredil, ker enostavno drugačno kot površno to naše delo ni.
Zadnje. Govoriti kolegu Ribičiču, da je glavni centralist v Sloveniji, je pa smešno. Saj mu lahko marsikaj očitate, pa lahko meni, pa lahko drug drugemu, ampak da je Ciril Ribičič glavni centralist, je pa res smešno. Najbrž tisti, ki ste govorili, ste hoteli kaj drugega povedati, tega pa ne verjamete. Če je kaj, ste mu do sedaj ničkolikokrat očitali, da je prevelik regionalist, da preveč želi razbiti Slovenijo, da vlaga v tej smeri ustavne predloge in zakonske predloge in podobne stvari. Malo mere, ko med seboj polemiziramo, bi kdaj pa kdaj bilo koristno imeti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Repliciram najprej poslancu Ribičiču. Nisem niti približno ne sledil, da ne bi slišal, da ste mi dali prav in sem se ustrašil. Poslanec Ribičič pravi, da imam prav. Tu je nekaj narobe.
To je logično. Kdaj pa ste vi še meni dali prav? Gruntal sem, kje je "keč" tega. Potem ste sami začeli odkrivati stvari in me morem kaj, da tudi jaz ne grem mimo lutkovnega gledališča. Pa ne bom notri stopil, brez skrbi, nikdar. Dokler boste vi tam uprizarjali te burke na račun opozicije, celo. Vi ne bičate tam oblasti, ampak opozicijo. To je vaš stil.
Kar se tiče vele slavospeva, ki ga je poslanec Partljič dal nekemu režiserju, ki da je tak in tak, bi pa rekel naslednje. Seveda ne morem strokovno ocenjevati le-tega vele režiserja, direktorja in ne vem kaj. Lahko ga pa ocenjujem kot TV gledalec. To imam pravico in vam povem, da to je živa "mizerija" tega človeka, ki ne more iz svoje kože, ki je še vedno povezan z rdečo zvezdo, ki voli "rifondacione comunista", to je komunistično prenovo v zamejstvu, ki še nikdar ni volil slovenske stranke itd. Velika "mizerija". Name se pogosto spravlja, name se pogosto spravlja, pa nikdar še z mano ni spregovoril, niti ga nisem videl tu, da bi državnemu zboru direktno sledil. Prvič sem ga v živo videl na pokopališču na Žalah, pred kratkim. Šel je mimo mene z globoko nabitimi rokami v žepu, obema, je imel neko usnjeno jakno in sem imel občutek, da oponaša Kocijančiča na nekem znanem shodu. Evo, takrat sem prvič videl tega gospoda, ki je tu za to govornico doživel takšen slavospev. Žal, saj pravim, mu Kocijančič verjetno daje prostor, da blati predvsem našo stranko, in hvala bogu, da ste mi dali to iztočnico, da sem lahko povedal svoje mnenje kot TV gledalec o tem velikem slavnem, bogatem režiserju, ki je tudi direktor nekega gledališča. Bog se ga usmili! Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospod Jerovšek. Gospodje, nehajmo z gledališči in z lutkami, dajmo amandmaje na glavno mesto.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Gospodu Ribičiču repliciram, ker se je sprenevedal in po mojem žaljivo pričakoval, da se želim opravičiti. Namesto, da bi se gospod Ribičič kot poslanec državnega zbora opravičil temu državnemu zboru, ker je tako blatil ugled državnega zbora in države pred tujim državnikom. Besede, ki so bile tam izrečene, so "poden od podna".
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Jerovšek, sem že povedal, pa vam bom vzel besedo. Gospod Jerovšek, vzel vam bom besedo, če boste nadaljevali z lutkovim gledališčem.
JOŽEF JEROVŠEK: In gospod Ribičič, ali mislite, da smo še v totalitarnem režimu, da bi se tisti, ki je opozoril na metodo, ki je neupravičena, ki izhaja iz univerze Dzeržinski, da bi se moral opravičevati za to? Mislim, da smo te čase pa že prešli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod minister ima besedo. Replika? Razprava. Gospod minister, prosim.
MAG. BOŽO GRAFENAUER: Hvala lepa. Jaz bi želel ugotoviti, da je v proceduri zakon o glavnem mestu, in je bil, ko je bil ta zakon vložen, dogovor, da bo tudi naša služba sodelovala in moram reči, da so naši strokovnjaki že nekajkrat sedeli s predstavniki mestne občine Ljubljana, tako da me preseneča, da je problematiko, ki je relativno zahtevna, dr. Ribičič uvrstil tako, da ni bilo možno niti na komisiji in drugače obravnavati. Mi smo naredili pregled položaja glavnih mest v vseh evropskih državah ali pa recimo v večini in smo ugotovili, da gre za specifično razmerje med državo in glavnim mestom in v tem specifičnem razmerju prihaja predvsem do obveznosti glavnega mesta. Tako, da iz tega amandmaja, ki je tukaj vložen, izhajajo predvsem pravice in ugodnosti.
Drugače pa mogoče dr. Ribičič, se bomo lahko pravno sporazumeli za nekatere stvari, da so relativno zapletene. Mestna občina Ljubljana predstavlja in zastopa Ljubljano kot glavno mesto. Zastopanje je pravni pojem, zastopaš tistega, ki ima pravno subjketiviteto, se pravi, da je nosilec pravic in obveznosti. Glavno mesto kot mesto kot urbana skupnosti ni nosilec pravic in obveznosti in v tem primeru zastopanja ni, je lahko predstavljanje kot neki simbolni položaj. Jaz odpiram vprašanja, ki jih bo treba v tistem zakonu rešiti.
Drugo vprašanje, ki se postavlja. Sporazum med državo in katero koli občino, pogodbeno razmerje je v vsakem primeru možno, tudi, kot je bilo izpostavljeno, o parkirnih mestih ni treba odločati z zakonom.
Tretjič. Mi imamo v zakonu o lokalni samoupravi v 24. členu predpisano: "Po predhodnem soglasju občin lahko država zakon prenese na občino," potem pa pravi, "na vse, na posamezno". In jaz mislim, da bomo morali v tistem kontekstu iskati tudi rešitev glavnega mesta Ljubljane oziroma mestne občine Ljubljana. Tako, da to je, moram reč, nekaj čisto pravno odprtih vprašanj, ki jih na tako hiter način, na tako, jaz bi tudi rekel, nedorečen način enostavno bi bilo nespametno urejati. Tako, da sem presenečen, da je tako - amandma prejšnjega, ko smo res korektno sodelovali tudi z mestno občino Ljubljana in smo naleteli na celo vrsto vprašanj in mislim, da ta rešitev ne bo pripomogla k ustrezni ureditvi razmerij in statusa glavnega mesta. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še enkrat bi rad opozoril, da ni samo dr. Ribičič predlagatelj amandmaja, so še trije drugi, mag. Janez Kopač, Roman Jakič in Aurelio Juri. Preveč se govori o dr. Ribičiču. Razprava, gospod Moge.
RUDOLF MOGE: Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci. V tej hudi uri delitve poslancev na tiste, ki zagovarjajo ta amandma in one, ki mu nasprotujejo, se pridružujem tistim, ki temu amandmaju nasprotujejo, in sicer iz sledečih razlogov.
Popolnoma jasno nam je, da nas bodo spoštovali največ toliko, kolikor bomo sami sebe spoštovali. Treba je povedati, da so nam drugi določali glavno mesto, pa je bilo glavno mesto Pariz, pa je bil glavno mesto Dunaj, pa je bil glavno mesto Beograd, sedaj imamo pa svojo državo in z ustavo zagotovljeno svoje glavno mesto. Mi, ki smo tukaj predstavniki ljudstva, se pa izredno malo brigamo, da bi tudi to področje toliko uredili, da bi lahko vedno s ponosom kazali na naše glavno mesto. Mislim, da je največja napaka ne tukaj na pretežni večini poslancev, ki smo govorili, ampak na tistih, torej predvsem na ministrstvu za lokalno samoupravo, ki ni bilo do sedaj sposobno tega urediti, predvsem so tu tudi vodje poslanskih skupin, ki določajo dnevne rede posameznih sej, da jih niso uvrstili. In zdi se mi, da bi bilo pametno od predlagateljev, da so pač ta amandma dali zaradi tega, da so se stvari sedaj zbistrile.
In jaz bi, kolegi, ki ste dali amandma, če bi dali sklep, da se na prvo sejo uvrsti zakon, ki že tako dolgo čaka, bi sam tudi za tako reč glasoval, za to bi glasoval. Za svojo malo domovino, ki jo imamo, in za svoje glavno mesto, ki ga imamo, se mi pa zdi, da bi morali bolj poskrbeti, dosti bolj poskrbeti, kot smo poskrbeli, in s takim amandmajem, ki je bil tu predložen, je v bistvu sramotno, da bi z njim reševali status glavnega mesta. Zato pozivam vse, tudi predlagatelje, če bodo ustrezen sklep predložili, da bomo verjetno skoraj vsi soglasno v parlamentu to potrdili in da lahko na eni izmed naslednjih sej potem tudi to obravnavamo. Se oproščam, če sem bil nekoliko dolg.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prehajamo na odločanje. Gospod Jazbec, razprava? Proceduralno, gospod Jazbec.
FRANC JAZBEC: Spoštovani kolegi! Vloženih je 23 amandmajev. Matično delovno telo, ki je 16.3.2000 razpravljalo o amandmajih, kar o 12 od teh ni moglo razpravljati, ker so bili vloženi kasneje. Tudi do teh amandmajev se do danes vlada ni opredelila. Predlagam, da se o amandmajih, ki jih nismo obravnavali na komisiji, opredeli vlada in ponovno matično delovno telo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Slišali smo proceduralni predlog, ki ga dajem na glasovanje - da prekinemo to točko dnevnega reda, da se do amandmajev opredelita vlada in matično delovno telo, do vseh amandmajev, do katerih se do sedaj nista. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlagani proceduralni predlog? (29 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prekinjam to točko dnevnega reda. Pričakujem, da se bosta vlada in matično delovno telo čim prej opredelila do predlaganih in vloženih amandmajev.
Prehajamo na 9.C TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O BOLNIŠKEM ZAGOVORNIŠTVU IN VARSTVU PRAVIC NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil poslanec Borut Pahor. Želi predlagatelj predloga zakona besedo? Prosim, gospod Pahor.
BORUT PAHOR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi! Nimam pravice, da vas prosim, da me poslušate, vam bom pa zelo hvaležen, če mi boste omogočili, da bom na kratko in jedrnato predstavil pričujoči zakon, brez velikih motenj v dvorani, za kar se vam že vnaprej zelo zahvaljujem.
Najprej mi dovolite, da na začetku predstavitve predloga zakona na kratko povzamem tiste razloge, ki so me vodile pri odločitvi, da sem državnemu zboru v novembru leta 1998 predložil obravnavani zakonski predlog v redno zakonodajno proceduro. V mesecu juliju leta 1998 sem vladi Republike Slovenije oziroma njenemu resornemu ministrstvu, pristojnemu za zdravstvo postavil pisno vprašanje, pisno poslansko vprašanje, v kakšni fazi priprave je predlog zakona o duševnem zdravju. Ob tem me je posebej zanimalo, ali bo v bodočem zakonu uveden tudi institut bolniškega zagovorništva, ki naj bi urejal obvezno zastopanje in varovanje pravic oseb pridržanih, ali napotenih v psihiatrično bolnišnice ali druge socialno varstvene ustanove, kakor tudi, ali bo v okviru te zakonske ureditve vključena tudi posebna lista pravic teh oseb. Na tako postavljeno poslansko vprašanje nisem dobil odgovora, kar me je dodatno vzbudilo, vzpodbudilo k odločitvi, da vložim predlog zakona. Predlog zakona o bolniškem zagovorništvu in varstvu pravic na področju duševnega zdravljenja bo zapolnil pravno praznino in zakonsko uredil področje bolniškega zagovorništva in varstva pravic na področju duševnega zdravja. S sprejemom zakona bo tako zagotovljeno primerno varstvo pravic pridržanih oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah in v socialno-zdravstvenih zavodih.
Pripravljavci predloga zakona smo se pri pripravi zakonodajnega gradiva oprli tako na strokovne podlage, nastale v okviru večletnega izvajanja projekta zagovorništva v Sloveniji kot tudi na primerljive tuje zakonodaje s tega področja. Temeljni razlog za vložitev predloga zakona v zakonodajni postopek je razviden iz njegovega uvodnega dela, v katerem so poudarjene ugotovitve varuha človekovih pravic o evidentnih kršitvah človekovih pravic duševno bolnih oseb, ki se nahajajo v psihiatričnih bolnišnicah in socialno-varstvenih ustanovah. Tisti, ki ste včeraj prisluhnili uvodnemu nastopu varuha človekovih pravic, ste imeli priložnost opaziti ta poudarek, prav tako je dan poseben poudarek tudi v njegovem sicer zelo dobro pripravljenem poročilu.
Tudi zato upam, da bo senzibilnost državnega zbora za obravnavo tega vprašanja toliko večja. Varuh človekovih pravic je v vseh dosedanjih letnih poročilih ugotavljal, da pomanjkljivost zakonske ureditve tega področja terja nujno ukrepanje in je pozval pristojne vladne resorje k čimprejšnjemu sprejetju ustreznega zakona. Kot rečeno, v okviru četrtega letnega poročila varuha človekovih pravic za leto 1998, varuh v posebnem poročilu omenja posebej tudi to področje. In poziva državni zbor, da sprejme ustrezen zakon. Po mojem mnenju je ta predlog, ki ste mu priča, lahko ustrezna podlaga za rešitev tega občutljivega vprašanja.
Ministrstvo za zdravstvo že od leta 1995 napoveduje, da bo to področje uredilo s posebnim sistemskim zakonom o duševnem zdravju, vendar ga vsaj do novembra leta 1998 in kolikor vem, tudi zdaj ne, še ni pripravilo do te mere, da bi bilo pripravljeno za razpravo v tem visokem domu.
Zaradi pridržanja oziroma napotitve oseb na zdravljenje v zaprtih psihiatričnih bolnišnicah, se po mnenju predlagateljev, ljudi, ki se ukvarjajo s tem problemom, omejujejo z ustavo zagotovljene temeljne človekove pravice in svoboščine, kot sta pravica do osebne svobode, pravica do prostovoljnega zdravljenja vključno s pravico do odklonitve zdravljenja in svobode gibanja.
Slovenija torej še nima sprejete zakonodaje, ki bi sistemsko urejala problematiko duševnega zdravja, kakor tudi ne posebnega zakona, ki bi vzporedno z veljavnimi zakoni, kot so zakon o nepravdnem postopku in nekateri drugi predpisi iz področja zdravstvenega varstva in zavarovanja, nujno na zakonski ravni uredil nekatera pereča vprašanja glede instituta bolniškega zagovorništva in liste pravice oseb, ki so sprejete v zaprte oddelke psihiatričnih bolnišnic in drugih podobnih zavodov in ustanov. Osebe, ki so napotene na zdravljenje v zaprte oddelke psihiatričnih bolnišnic in ustanov so, kot kažejo navedene ugotovitve varuha človekovih pravic, izpostavljene kršitvam njihovih ustavnih in zakonskih pravic.
Veljavni zakon o nepravdnem postopku določa postopek pridržanja oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah in ureja napotitev na zaprte oddelke psihiatričnih bolnic. V okviru te določbe določa izjemno kratke roke, v katerih mora sodišče osebo zaslišati in izdati odločbo na podlagi mnenja izvedenca psihiatrične stroke. Poseben zakon je za to potreben tudi zaradi sicerjšnje dograditve postopkov pridržanja oseb, ki se v praksi izkazujejo kot pomanjkljivo zakonsko definirani in posledično vplivajo na manjšo raven varstva citiranih pravic.
Na mednarodni ravni je podlaga za zakonsko ureditev tega področja evropska konvencija o človekovih pravicah, ki omogoča sodni nadzor varstva pravic hospitaliziranih oseb z duševnimi motnjami, ter priporočilo ministerskega odbora sveta Evrope državam članicam o pravnem varstvu teh oseb kot tudi odločitve organizacije Združenih narodov glede standardov varstva oseb z duševnimi motnjami in izboljšav zdravstvenih storitev s področja duševnega zdravja. S primerjalno pravnega vidika naj poudarim, da so v Združenih državah Amerike, na Nizozemskem, v Veliki Britaniji, v Avstriji, na Madžarskem, na Hrvaškem in v Italiji kot tudi v nekaterih drugih državah Evropske unije že sprejeli zakonodajo na tem področju, s tem pa tudi varovalke v smislu zagotavljanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin v primerih, ko so osebe pridržane ali napotene na zdravljenje v psihiatrične ustanove.
Gospe in gospodje! Zdravljenje duševnih bolnikov v Sloveniji se odvija v okviru zaprtih in odprtih oddelkov psihiatričnih bolnišnic podobno kot v sosednji Avstriji. Pri čemer je treba poudariti, da so pogoji zdravljenja v slovenskih psihiatričnih bolnišnicah večkrat na nižji ravni. Uzakonitev službe bolniškega zagovorništva bo osebam z duševno motnjo tako nudila humanejšo obravnavo s tem pa tudi večjo kakovost zdravstvenih storitev. Posredniška pomoč bolniških zagovornikov je za te osebe potrebna iz dveh razlogov.
Deloma zato, ker se jim s prisilno hospitalizacijo začasno omeji pravica do osebne svobode, delno zato, ker so zaradi narave svoje bolezni manj sposobne oblikovati svoje lastne odločitve. Pri tem pa je treba posebej poudariti, da bo posredniška pomoč lahko koristna tudi v obratni smeri, kadar bolnik ne bo zaupal psihiatru, ga bo o njegovih dobrih namenih lahko prepričal njegov zagovornik. Hkrati pa bo zagovornik posredniško pomoč nudil tudi v okviru postopkov, ki jih bo v primeru pridržanja oseb v psihiatričnih bolnišnicah vodilo sodišče. Predlog zakona predvideva, da bodo vlogo zagovornikov lahko prevzeli pravniki, socialni delavci ali psihologi, ki bodo v okviru pogojev in kriterijev, ki jih načrtuje predlog zakona, varovali temeljne ustavne pravice in svoboščine teh oseb. Vsaki osebi, ki bo pridržana ali napotena v zaprti oddelek psihiatrične bolnišnice, bo izza govorniška teama dodeljen poseben zagovornik. S tem bo zagotovljeno ne le varstvo omenjenih ustavnih in zakonskih pravic, temveč varovana tudi osebna integriteta posameznika, ki je zaradi svoje bolezni in zdravstvenega stanja povsem nemočen.
Dovolite mi, da na tem mestu pokomentiram po mojem mnenju precej neupravičeno odklanjanje uvedbe instituta bolniškega zagovorništva v slovenski prostor s strani dela psihiatrične stroke, kot je bilo to v zadnjem času zaznati iz nekaterih komentarjev v medijih. Bojazen, da bo zagovorništvo pomenilo vmešavanje v strokovno delo, je odveč. Prav tako je tudi odveč bojazen, da bo zagovornik ravnal v nasprotju s tistim, kar je za pacienta najboljše, da bo na primer zavlačeval z jemanjem zdravila ali bolnika silil v predčasen odpust. Dejanska moč zagovornika po predlogu zakona, ki ga obravnavamo, ni v tem, da se bo s svojim delom vtikal v strokovno delo bolnišnice, ampak da bo imel pravico zahtevati pojasnila za ukrepe. Prepričan sem namreč, da noben poklic ne more imeti monopola nad resnico, če nihče nima pravice podvomiti v zdravnika, je manj verjetno, da se bo zdravnik vedno odločal pravilno, to je stališče, ki botruje podobnim sorodnim zakonskim ureditvam povsod tam, kjer v predlogu zakona in njegovem pojasnilu in utemeljitvi lahko tudi preberete.
Za psihiatrične bolnike je pogosto zelo moteče, ker se z njimi ravna kot s številkami, želijo ohraniti nekaj zasebnosti, obdržati osebne predmete, obleko, imeti stik z zunanjim svetom, se dopisovati in prejemati pisemske pošiljke, biti informirani o posameznih fazah zdravljenja in o zdravilih ter o njihovih stranskih učinkih in še bi lahko naštevali. To bi rad posebej poudaril zato, še enkrat, da bi odpravil morda nelagodje pri poslancih, ki se sicer s to problematiko posebej ne ukvarjajo in menijo, da prihaja do strokovnih konfliktov v predlogu zakona, miselnost, da bi bili zdravniki in zagovorniki neki nasprotniki, je torej glede na povedano povsem neutemeljeno.
V drugem delu te predstavitve predloga zakona mi dovolite, da se opredelim tudi do mnenja vlade Republike Slovenije k predlogu zakona, ki ga je v juliju lanskega leta posredovala našemu državnemu zboru. V mnenju vlade Republike Slovenije načelno podpira vsebino in v zakonu predlagane rešitve, hkrati pa tudi sama ocenjuje, da je nujno urediti to področje na sistemski ravni, kot specialno področje, ki tudi, po njenem mnenju, zahteva poseben pristop tako s strokovnega kot tudi s formalnega načina urejanja.
Vlada uvodoma ugotavlja, da predlog zakona ureja posebne samostojne, neodvisne oblike zastopanja interesov določenega kroga ljudi, ki jim je iz zdravstvenih razlogov odvzeta prostost, bodisi z njihovo privolitvijo ali brez njihove privolitve. Namen in cilj posebne ureditve zastopanja kot bolniškega zagovorništva je zagotoviti varstvo posebnih pravic pridržanih in hospitaliziranih oseb, ki bodisi niso zmožne ali sposobne varovati ali uveljaviti svojih pravic, ki jim kot posebne pravice pripadajo v času pridržanja ali hospitalizacije, in pravice, ki so s tem v zvezi določene z drugimi zakoni.
Predlagan zakon, kot specialne pravice taksativno našteva in glede na to, da gre za pravice, ki so ozko povezane z zdravstvenim stanjem hospitalizirane osebe, temu ustrezno definira pogoje za bolniškega zagovornika, ki naj bi bila toliko strokovno usposobljena oseba, da bi lahko na učinkovit in hiter način zastopala osebo pri uveljavljanju pravic, ki so zvezane s samim postopkom pridržanja, zdravljenja in bivanja v zdravstveni ustanovi.
K navedenim pozitivnim ugotovitvam vlada Republike Slovenije dodaja tudi mnenje, da parcialno urejanje bolniškega zagovorništva, ločeno od celovitega urejanja položaja oseb, ki so duševno bolne, naj ne bi bilo smiselno v okviru posebnega zakona ter hkrati navaja argumente za to. Poudarja tudi, da se zavzema za celovito ureditev instituta v zakonu o duševnem zdravju, ki je, kot rečeno, že neka časa v pripravi na ministrstvu za zdravstvo, in v okviru katerega naj bi povzela tudi nekatere rešitve, ki jih sam predlagam v tem zakonu.
V ta namen mi vlada v zaključnem delu svojega mnenja predlaga dve možni smeri idealnih aktivnost zakonskega urejanja navedene problematike, da dopustim, da vlada Republike Slovenije celovito uredi to področje v njenem zakonu o duševnem zdravju ali pa, da v skladu s priporočili in konkretnimi predlogi, podanimi v mnenju vlade Republike Slovenije dopolnim svoj predlog zakona.
Spoštovane, kolegice in kolegi. Iz vsega navedenega z zadovoljstvom ugotavljam, da se, čeprav razumem, vlada Republike Slovenije, kot že omenjeno z rešitvami in z vsebino predloga zakona načelno strinja oziroma podpira njegovo vsebino kot tudi v njem vsebovane rešitve. Kot predlagatelj predloga zakona priporočila vlade jemljem na znanje in sem to v posebnem pisnem odgovoru vladi Republike Slovenije že sporočil in pri tem poudaril, da je že od vsega začetka moja prioriteta po čim prejšnji uzakonitvi bolniškega zagovorništva in nanj vezanih zakonskih rešitev, in da sem v polni meri kot predlagatelj odprt tudi seveda za strokovne predloge, tako vlade kot tudi vseh drugih strokovnjakov, ki se profesionalno ukvarjajo s področjem duševnega zdravja v državi.
Zato predlagam, da bi bil predlog zakona, ki sem ga državnemu zboru predložil v obravnavo in sprejem, tista skupna oziroma izhodiščna podlaga, ki bi, posebej še v sodelovanju z vlado Republike Slovenije, omogočila čimprejšnji sprejem zakona. V ta namen sem se zavzel, da je bil predlog zakona uvrščen na to sejo državnega zbora. Pričakujem, da bo ta cenjeni zbor v okviru pristojnosti, ki jih ima, predvsem tudi odbor, ki je matičen za to vprašanje, v prvi obravnavi ta predlog podprl kot primerno podlago in omogočil, da nadaljujemo z delom.
Ob tem naj dodam, da vlada Republike Slovenije v okviru pripravljenega besedila nacionalnega programa socialnega varstva, ki bo, po mojem mnenju - torej, do leta 2005 že načrtuje zagovorništvo - to bo po mojem mnenju z drugimi bodočimi oblikami zagovorništva, kamor sodi tudi predlagano zagovorništvo s področja duševnega zdravja, zaokrožilo celovit socialno-varstveni sistem pomoči socialno in drugače ogroženim.
Naj zaključim z mislijo, da je zakonska ureditev sistema bolniškega zagovorništva na tem področju nujna. Ob tem se zavedam, da je tematika zelo občutljiva in da se strokovna javnost na tem področju srečuje s številnimi težavami in dilemami. Vendar pa ob tem menim, da ne kaže zanemariti dejstva, da se že jutri lahko vsak od nas znajde v objemu duševnih stisk in z njimi povezanimi posledicami. Prepričan sem, da v naši državi zmoremo toliko politične in strokovne volje, da to področje duševnega zdravja v dobro državljanov zakonsko uredimo. Rad bi se zahvalil tistim strokovnjakom, ki so sodelovali na okroglih mizah, konferencah, tudi mednarodnih, ne nazadnje tudi na zadnji seji matičnega odbora za zdravstvo in predstavili tudi različne argumente v prid in proti takim rešitvam, kot jih predlog zakona predlaga. Posebej sem hvaležen tudi predstavnikom pristojnega ministrstva in vlade, da so z razumevanjem sprejeli pobudo, da čim prej uredimo to občutljivo področje, in sprejeli, če prav razumem, skupno stališče, da bi, če danes državni zbor sprejme predlog zakona v prvi obravnavi, s skupnimi močmi vodili ta predlog zakona do tretje, končne obravnave, ko bi dobil potrebno politično podporo, da bi bil tudi sprejet. Vsem, ki boste tak predlog sprejeli - tako razumem predlog matičnega delovnega telesa in pripravljenost tako mene kot predlagatelja in vlade - boste po mojem mnenju storili veliko za pomoč tistim, ki jim je pomoč v tem zakonu tudi namenjena. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Pahor. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Prosim predsednico odbora Majdo Ano Kregelj-Zbačnik, da nam predstavi stališča odbora.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Pozdravljeni! Naš odbor je predlog zakona obravnaval na svoji 60. seji, 2.2.2000. Člani odbora smo kot gradivo za obravnavo na seji prejeli še mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, mnenje komisije državnega sveta za družbene dejavnosti in mnenje vlade. Uvodno obrazložitev je podal že predlagatelj. Vlada, mnenje vlade je predstavila državna sekretarka dr. Piškurjeva. Člani odbora smo se potem seznanili tudi z mnenjem sekretariata in potem v razpravi povprašali državno sekretarko, v kakšni fazi se nahaja predlog zakona, ki naj bi ga predložila vlada Republike Slovenije. Odgovor je bil, da je predlog zakona v fazi osnutka, da je zadnja tri leta nastajal v okvirju ministrstva za zdravstvo in v ustreznih strokovnih ter pravnih institucijah, vendar še ni šel v usklajevanje med ministrstvi, niti ne v razpravo na vladne odbore.
Svoje stališče je po tem predlogu zakona podal tudi docent dr. Slavko Ziherl, direktor psihiatrične klinike v Ljubljani in član razširjenega strokovnega kolegija za psihiatrijo na ministrstvu za zdravstvo. V svojem mnenju je poudaril, da predlog zakona, ki bi celovito urejal področje psihiatričnega zdravljenja, potrebujemo, vendar naj predlog zakona pripravi in predloži Vlada Republike Slovenije. Popolnoma nasprotno stališče in mnenje pa je k predlogu zakona podal v nadaljevanju dr. Andrej Marušič, psihiater v Londonu. Poudaril je, da navedeni predlog zakona predstavlja dobro in pozitivno novost za slovensko državo. Svetovna zdravstvena organizacija državam vzhodne Evrope v svojih ciljih do leta 2020 namreč predlaga, naj ukinejo institucionalno psihiatrijo in jo zamenjajo za skupno psihiatrijo oziroma z novimi metodami, kar zagovorništvo vsekakor je. Če predlog zakona ni popoln, je vsekakor boljša pot, da ga vlada v sodelovanju s predlagateljem dopolni, kot pa da vlada pripravi svoj zakon, v katerega se bodo predstavniki zagovorništva in civilne družbe težko vključili.
Nato smo v polemični razpravi člani odbora menili, da je kljub odprtim vprašanjem vsekakor bolje zakonodajni postopek nadaljevati in predlagatelja ter vlado zavezati k sodelovanju kot pa zakonodajni postopek končati. Glede na dejstvo, da je letošnje leto volilno, je skoraj nerealno pričakovati začetek zakonodajnega postopka predloga zakona, ki bi ga vlada predložila.
Zato je potem odbor sprejel tudi dva sklepa, in sicer: Prvi, predlog zakona o bolniškem zagovorništvu in varstvu pravic na področju duševnega zdravja je primerna podlaga za pripravo predloga besedila zakona za drugo obravnavo. Drugi, predlog zakona za drugo obravnavo pripravi predlagatelj skupaj z Vlado Republike Slovenije v skladu z naslednjimi stališči: Upošteva mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, prouči in upošteva mnenje državnega sveta komisije za družbene dejavnosti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa gospa predsednica. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim. Dr. Hren-Vencljeva, potem Peče Sašo in Gasparini.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Slovenski krščanski demokrati bomo podprli predlog zakona o bolniškem zagovorništvu in varstvo pravic na področju duševnega zdravja, ker smatramo, da je primerna podlaga za nadaljnjo dopolnjevanje oziroma izboljšanje zakona. Moram pa reči, da je na odboru bila zelo vroča debata o tem, kdo ima prav. Ali strokovna javnost, torej psihatrija ali pa ima prav strokovnjak s področja psihiatrije, ki je pomembna eminenca Cics college v Londonu. Ker pa je državna sekretarka tako povedala, da ni izgledov, da bi vlada v nekem doglednem času pripravila svoj predlog zakona, smo se odločili to tudi podpreti in zato bomo tudi podprli ta predlog zakona.
Smatramo, da bolnik mora imeti zagovornika, da ta človek mora imeti pravico vpogleda v vzroke pridržanja v zavodu in končno, da je treba na ta način zagotoviti tudi pravice takega, kljub temu da je morda zaradi duševne bolezni nevaren sebi ali drugim, ali pa da je potreben zdravljenja. Nerodno pri vsej stvari je le to, da pravzaprav si strokovna javnost v obliki dveh oseb, eminentnih seveda, vsaka po sebi niso bile jasne, kakšne zakon potrebujemo. Govora je bilo, rabimo nov zakon o psihiatriji, ki bi to celoviti urejal, hkrati pa je temu predlogu zakona očitano, da ureja stvari preveč parcialno, torej da obravnava samo en problem in to je zagovorništvo.
Verjetno se je predlagateljem zdelo, da je to tista stvar, ki je trenutno najbolj pereča na področju zagotavljanja demokratičnih pravic tudi duševnim bolnikom.
Predlog bomo podprli.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke, Sašo Peče.
SAŠO PEČE: Spoštovani! Zanimivo je oziroma zanimiv je odnos, če lahko rečem, nas poslancev, da o posamezni predlagani tematiki - pred nekaj minutami smo se pogovarjali o zakonu o lokalni samoupravi, kjer je bilo vzdušje čisto drugačno. Danes oziroma sedaj v tem trenutku se srečujemo z resnično občutljivo in zelo človeško tematiko, kjer se je vključila predvsem strokovna javnost, politika toliko manj in kar mislim, da je kar v redu oziroma hvala bogu.
Slovenska nacionalna stranka bo nedvoumno zadevo v prvi obravnavi podprla. V tem primeru tudi vse čestitke predlagatelju zakona, ki mislimo, da je s tem tudi naredil korak naprej.
V drugem branju in tretjem branju oziroma v nadaljevalnih postopkih bomo na vsak način spremljali matično telo, ki je tudi v tej fazi naredilo korak naprej. Mislim, da bi se s takimi zadevami kot je to, državni zbor moral srečevati in mu posvečati večjo pozornost v tem. To so zadeve, ki bodo to našo državo pripeljale naprej oziroma jo pripeljale tja, da bodo uporabniki te naše države zadovoljni, tako da se bomo nehali ukvarjati sami s sabo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. V imenu poslanske skupine LDS Mario Gasparini.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani! Poslanska skupina LDS bo podprla ta zakon, čeprav smo imeli svoje pripombe, ko smo to debatirali na odboru za zdravstvo. Te pripombe so predvsem, kot je gospa dr. Mencingerjeva povedala, v preozkosti tega zakona, tako da bi moral se razširiti tudi na druge ustanove, čeprav naslov govori o bolniškem zagovorništvu. Ampak verjetno imamo tudi druge ustanove, v katerih se vrši prisilna hospitalizacija ali zadrževanje, in verjetno bi bilo treba tudi tam. Zaradi tega sem jaz dal tudi predlog, da bi se v spreminjevalnih, dopolnjevalnih predlogih to vključilo za drugo obravnavo.
Ne strinjam se pa z gospodom, če v svojem imenu zdaj povem, da je neutemeljeno, ali bi stroka izgubila kaj od tega, če bi samo ona odločila ali pa nasprotno. Dobro veste, gospod Pahor, da imamo to različno urejeno po svetu. Nekje je glavni psihiater, da tako rečem, pri prisilnem zadrževanju, nekje pa je sodišče. To je nekje, in verjetno je to izhod tudi pri nas, da bi torej oba, eni in drugi sodelovali med sabo in da bi se to rešilo. No, verjetno bo ta rešitev v drugem branju napisana.
Druga stvar, ki me moti, je to, to so izredni primeri, ko je treba pacienta izredno sprejeti, ko je treba to, torej ta postopek za pridrževanje ni tako nujen, lahko imaš časa na razpolago, nekje nimaš - to ni definirano. Osnovna stvar je v tem, ker mi smo rekli, da je prisilna hospitalizacija možna takrat, ko obstoja nevarnost za sebe, torej za samega pacienta ali pa za okolje, vendar ta nevarnost mora imeti vzrok v duševni bolezni, to se pravi, da mora biti to definirano, ne da se nekdo spomni, mislim, da ga prisilno zadržujejo zaradi drugih vzrokov, ampak to mora biti, ozadje mora biti duševna bolezen in to mora biti tudi verjetno v zakonu, zato sem predlagal, da se še to pove.
Definirati bo treba tudi strokovne, torej s strani psihiatra, in pravne odločitve za neprostovoljno pridrževanje oseb v zaprtem oddelku. Torej tudi tukaj mislim, da mora biti točno definirano, da naj bi se kakšne malverzacije, da tako rečem, vršile.
Drugače mislim, moje osebno mnenje je to, da je zakon, kot sem prej rekel, preozek, vendar je dobra podlaga, da bi se v drugem branju to popravilo, in da bi prišli čim prej do tega zakona. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine socialdemokratske stranke, gospa Ana Kregelj-Zbačnik.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat, lep pozdrav. Res je, da Slovenija na tem področju nima zakonske regulative, ki bi sistemsko urejala problem duševnega zdravja, prav tako pa tudi nimamo posebnega zakona, ki bi urejal področje instituta bolniškega zagovorništva. In res je, da bi bilo bolje, da bi vlada pripravila sistemski zakon, globalni zakon, kajti institut bolniškega zagovorništva je samo eno od tega. Vendar ker tega ni in ker smo tudi na odboru ocenili, da ta zakon potrebujemo, saj nas na to vsako leto opozarja varuh človekovih pravic, pa tudi Evropa priporoča, da se to področje uredi, da se zaščiti človekove pravice, tudi pravice bolnika in da je treba najti druge oblike. Res je institut za nekatere bolnike potreben in bo tudi ostal pri tem, da priporočajo, da se morda vse te bolnike da v ambulantno vodenje in v domače vodenje, bo za težje bolnike ostalo, vendar moramo jim omogočiti, da se tudi civilna družba vključi, strokovnjaki in pa da imajo možnost zagovorništva, da se jih resnično zadržuje v bolnišnicah in se ne kršijo pravice tudi najtežjim duševnim bolnikom.
Zato tudi mi podpiramo ta predlog in smo veseli, da smo potem tudi na odboru uspeli doseč konsenz skupaj z vlado in predlagateljem, da se bo ta zakon potem za drugo branje pripravil celovito, sistemsko, tako kot ga potrebujemo. Kajti mi lahko upoštevamo nekatera navodila in nasvete Evrope, vendar mi moramo vedeti, da imamo svojo specifiko in to specifiko moramo tudi vpeti v to zakonodajo. Tako da naša poslanska skupina podpira, bomo pa potem v drugem branju morda še z amandmaji dopolnili in popravljali. Je pa to pot pač, tudi poslancev, da tako pomagamo, da se morda določena zakonodaja hitreje ureja in vesela sem, da je tako. Prav na področju našega odbora in področju zdravstva v tem parlamentu resnično moram pohvaliti vse ostale kolegice in kolege poslance, da znamo iskati konsenz in pa tudi pripravljati ter sprejemati boljšo zakonodajo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še katera poslanska skupina besedo? Gospod Žnidaršič, v imenu poslanske skupine DeSUS.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Lepa hvala. Spoštovani! Naša poslanska skupina bo zakon podprla in misli, da je primerna podlaga za nadaljevanje obravnave in mislim, da bo zapolnil določeno praznino na tem področju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER:Hvala lepa. Prehajamo na besede poslank in poslancev. Pismenih prijav nimam, razprave so omejene na pet minut. Kdo želi besedo? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na razpravo o predlaganih sklepih in stališčih.
Najprej dajem v razpravo prvi sklep matičnega delovnega telesa, ki se glasi: "da je predlog zakona, prva obravnava, primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Kdo želi s tem v zvezi besedo?
Ker ne želi nihče razpravljati, dajem predlagani sklep na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo sklepčnost! (40 prisotnih.) Kolegice in kolegi, v dvorani nas je 47.
Sejo bomo nadaljevali ob 17.20 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 17.09 uri in se je nadaljevala ob 17.19 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ugotavljamo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Prehajamo na razpravo o stališčih, ki smo jih dobili na klop. Pred seboj imamo stališča Maria Gasparinija in matičnega delovnega telesa ter dodatna stališča poslanca, o katerem sem že govoril. Ali želi kdo razpravljati o teh stališčih? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o stališčih. Ali kdo nasprotuje, da glasujem o stališčih gospoda Gasparinija? O vseh treh skupaj? Ali lahko glasujemo? Ali je kdo proti? (Ni.)
Na glasovanje dajem vsa štiri stališča poslanca Maria Gasparinija. Ugotavljamo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so stališča sprejeta.
Na glasovanje dajem predlog stališč v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagana stališča v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so predlagana stališča sprejeta.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 9.D TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SPREJEM OBVEZNE RAZLAGE 2. ČLENA ZAKONA O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA REALIZACIJO TEMELJNIH RAZVOJNIH PROGRAMOV OBRAMBNIH SIL REPUBLIKE SLOVENIJE V LETIH 1994 DO 2003. Predlog za sprejem obvezne razlage je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Prosim, minister dr. Demšar.
DR. FRANCI DEMŠAR: Spoštovani gospod predsedujoči! Spoštovani zbor!
Z zadovoljstvom sem sprejel sprejem splošnega dolgoročnega programa razvoja in opremljanja Slovenske vojske pred nekaj tedni. Obvezna razlaga materializira del splošnega dolgoročnega programa razvoja in opremljanja Slovenske vojske. Vlada predlaga, da državni zbor sprejme predlog za obvezno razlago 2. člena zakona o zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov obrambnih sil v letih 1994 do 2003, ker je to bistvenega pomena za izvrševanje programov za reorganizacijo Slovenske vojske, povečanje njene bojne pripravljenosti in izvajanje programov v povezljivosti z vojaškimi organizacijami severnoatlantskih integracij. Razlogi za tak predlog so naslednji:
1. V februarju 1998 je računsko sodišče opravilo nadzor v ministrstvu za obrambo nad izvajanjem temeljnih razvojnih programov. V poročilu se je sodišče postavilo na stališče, da se morajo sredstva 76,6 milijard tolarjev, ki jih zakon o zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov določa za temeljne razvojne programe obrambnih sil, in se zagotavljajo s posojili, vštevajo tudi obresti in stroški najemanja teh posojil. Dosedanje tolmačenje pri izvajanju zakona pa je bilo, da se obresti in stroški najemanja posojil ne vštevajo v navedeno skupno vsoto. Na tej podlagi so se pripravljali in sprejemali tudi letni načrti zakona, ki so v pristojnosti vlade, in jih je vsako leto obravnaval parlamentarni odbor.
2. V oktobru 1999 sta omenjeno poročilo računskega sodišča, torej po letu in pol, začela obravnavati odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ ter odbor za obrambo državnega zbora. Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ je obravnavo zaključil 16. februarja letos, odbor za obrambo pa je razpravo prekinil. Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ je zaradi zgoraj navedenega stališča računskega sodišča zahteval od vlade, da predlaga ukrepe oziroma obvezno razlago zakona glede vštevanja obresti in stroškov posojil. Zaradi izjemno dolge razprave o poročilu računskega sodišča, je prišlo do bistveno zmanjšane dinamike uresničevanja načrta temeljnih razvojnih programov za leto 1999. V začetku leta 2000 pa se program ne izvaja, dokler ne bo razjasnjeno sporno vprašanje glede obresti in stroškov posojil. Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ je med drugim 12.1. letos ponovno iskal mnenje računskega sodišča glede odgovora vlade na ugotovitve računskega sodišča iz februarja 1998 in računsko sodišče se je v tem odgovoru postavilo na stališče, da bi bilo treba začeti postopek za obvezno razlago zakona.
3. Vse to žal izjemno negativno vpliva na proces modernizacije Slovenske vojske, njeno reorganizacijo, pripravljenost in tudi uresničevanje nalog, določenih pri vključevanju v severno atlantske integracije. Pri razvoju slovenske vojske je nastal zastoj, ki lahko odločilno vpliva, ne samo na stanje bojne pripravljenosti, ampak tudi na uresničevanje drugih nalog, ki jih ima vojska. Dejstvo je, da so številni projekti, ki sestavljajo temeljne razvojne programe, začeti, nekateri tudi že v zaključni fazi, vendar je treba uresničiti še nekatere naloge, da bi se zagotavljala njihova funkcionalna in bojna uporabnost. Prav s tem ciljem je vlada oblikovala načrt uresničevanja temeljnih razvojnih programov za leto 1999, ki se ga prenaša v letošnje leto. Brez obvezne razlage namreč začetih temeljnih razvojnih programov ni mogoče niti nadaljevati, niti zaključiti.
Gospod predsedujoči, spoštovani zbor, razlogi za sprejem obvezne razlage 2. člena zakona o zagotavljanju temeljnih razvojnih programov obrambnih sil Republike Slovenija v letih 1994 do 2003 so izjemno pomembni. Odločilno vplivajo na modernizacijo Slovenske vojske, odločilno vplivajo na njeno preoblikovanje in prilagajanje sodobnim vojaškim organizacijam. Zato predlagam, da sprejmete in podprete predlog za obvezno razlago omenjenega člena. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Predlog je obravnaval odbor za obrambo kot matično delovno telo. Želi predstavnik odbora besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? Gospod Horvat, prosim. Razprava je omejena na pet minut.
FRANC (FERI) HORVAT: Brez skrbi, ne bom daljši. Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! S tem v zvezi bi rad najprej dal pojasnilo in tudi zastavil vprašanje vladi.
Res je to, kar je povedal gospod minister, dr. Demšar, da smo na več sejah odbora za nadzor proračuna obravnavali to problematiko in konkretno tudi vprašanje različnega tolmačenja zakona, po eni strani s strani računskega sodišča in po drugi strani s strani predstavnikov vlade. Ne bi se spuščal v celotno zgodovino tega, glede na to, da je imel pred leti minister za finance drugačno mnenje in da je potem na osnovi mnenja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve mnenje spremenil in da je prišlo potem do usklajenega mnenja dveh ministrov, ministra za finance in ministra za obrambo. Odbor se ni spuščal v arbitriranje, kdo ima prav, ali računsko sodišče ali dva ministra oziroma vlada, ker to ni pristojnost odbora, obvezno tolmačenje oziroma razlago zakona lahko daje samo državni zbor. Zato je odbor potem, da tudi ne bi prejudiciral zadeve ali dajal svoje razlage, predlagal vladi, da vlada pride z ustreznim predlogom - ali predlaga obvezno razlago državnemu zboru, ki jo državni zbor v okviru svoje pristojnosti lahko sprejme, ali pa predlaga tudi kaj drugega, mislilo se je na spremembo zakona ali eventuelno na novi zakon.
Sedaj ne oporekam temu predlogu obvezne razlage, vendar zato, da imamo jasno situacijo pred sabo, sprašujem, ali se vlada zaveda dejstva, da tudi če bo sprejeta in ko bo sprejeta taka razlaga zakona, da vendarle vemo, da bo končna številka, koliko bo izvajanje temeljnih razvojnih programov stalo, da bo končna številka dejansko večja, kot je pa ta znesek, ki je v zakonu; v zakonu je res zapisano tako oziroma tako je za razumeti, da je tukaj, ker bo financiranje teh nabav iz kreditov, da je tukaj samo glavnica, da bodo pa seveda k temu dodatno nastale v naslednjih letih pa obresti, ki se knjigovodsko vodijo v ministrstvu za finance.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod minister, prosim.
DR. FRANCI DEMŠAR: Hvala za besedo. Da dokumentiram, kar sem prej povedal. Prvič, odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ je sprejel naslednji sklep: "Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ predlaga vladi, da ob upoštevanju stališč računskega sodišča o vključevanju obresti v skupni znesek dovoljenega obsega sredstev v skladu z zakonom o zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov obrambnih sil predlaga rešitve morebitnih problemov, ki so ali bodo zaradi tega nastali v izvajanju programa opremljanja Slovenske vojske." Preučili smo različne možnosti kot ste rekli, ali nov zakon ali obvezna razlaga. K tej odločitvi, za katero stojimo, nam je pomagalo dodatno stališče računskega sodišča, kot sem prej povedal, ki pravi v pismu vam, da pri zakonodajalcu sproži postopek za obvezno razlago zakona o temeljnih razvojnih programih. Skratka vlada se seveda zaveda vseh posledic te obvezne razlage.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Zaključujem razpravo, ker ni več prijav in prehajamo na odločanje o predlogu naslednjega predloga sklepa. Prvič: "Predlog vlade Republike Slovenije za sprejem obvezne razlage 2. člena zakona o zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov obrambnih sil Republike Slovenije v letih 1994-2003 se sprejme."
Drugič: "Končno besedilo obvezne razlage pripravi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve." Želi v tej zvezi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem predlagani sklep na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 9.E TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA POROČILA NADZORNEGA ODBORA SKLADA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 1998. Poročilo je v obravnavo zboru predložil nadzorni svet sklada kmetijskih zemljišč. Želi predstavnik nadzornega odbora besedo? Proceduralno, gospod Potrč. Prosim.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Predlagal bi, da danes ne pričnemo te točke dnevnega reda. Odločitev o tem, da državni zbor opravi to razpravo o poročilu nadzornega odbora sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, je bila sprejeta pred nekaj meseci. S seje v sejo smo čakali najprej na poročilo, kasneje odlašali, da bi o tem opravili razpravo. Jaz menim, da 35 ali 25 minut, ne polnih, kolikor nam je ostalo v današnjem dnevu, ni dovolj, da bi lahko razpravo o tako, po našem mnenju, pomembni točki opravili. Da pa ne bi delili uvodnih obrazložitev od razprav, predlagam, da pač te točke danes ne opravimo, ampak jo opravimo jutri, zaradi mene tudi, da se dogovorimo za jutri ob 10.00 uri. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Proceduralni predlog, da te točke ne obravnavamo danes ampak jutri, dajem na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (41 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost v dvorani! (45 prisotnih.) 17.47!
(Seja je bila prekinjena ob 17.36 uri in se je nadaljevala ob 17.46 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ugotovimo sklepčnost v dvorani za proceduralni predlog, da točke 9.e danes ne obravnavamo. Ugotavljamo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog? (28 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da je proceduralni predlog sprejet.
Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE BOLGARIJE O SODELOVANJU NA PODROČJU KARANTENE IN VARSTVA RASTLIN. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo? Ali želi predstavnik odbora besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da v skladu z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Ali želi o predlaganem sklepu kdo razpravljati? (Ne želi.)
Predlog sklepa dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O OZNAČEVANJU PLASTIČNIH RAZSTRELIV ZARADI NJIHOVEGA ODKRIVANJA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Ali želi poročevalec odbora besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ali želi kdo besedo? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti.
Dajem predlagani sklep v razpravo. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Dajem predlagani sklep na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE MADŽARSKE O OBRAMBNEM IN VOJAŠKEM SODELOVANJU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi poročevalec odbora besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Dajem besedo poslanskim skupinam, predstavnikom poslanskih skupin. Kdo želi besedo? (Nihče.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona v začetku obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval o predlogu zakona v celoti. Dajem predlagani sklep na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za takšen sklep? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Predlagani sklep je sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ČEŠKE REPUBLIKE O SODELOVANJU V ZDRAVSTVU IN MEDICINI. Predlog zakona je zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi predstavnik odbora besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Poslanke in poslanci? Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona v začetku obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Dajem predlagani sklep na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Predlagani sklep je sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (47 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
In s tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SODELOVANJU NA PODROČJU ZDRAVSTVA IN MEDICINSKIH ZNANOSTI MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO DRŽAVE KUVAJT. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik odbora za mednarodne odnose? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil vložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti.
Predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (45 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE MADŽARSKE O VARSTVU ZAUPNIH OBRAMBNIH INFORMACIJ IN SREDSTEV. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik odbora za mednarodne odnose? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti.
Predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI AMERIKE O SODELOVANJU PRI PREPREČEVANJU ŠIRJENJA OROŽIJ ZA MNOŽIČNO UNIČEVANJE. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik odbora za mednarodne odnose? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti.
Predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! Ali je prehitro? (57 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Predlog je sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlagan zakon v celoti? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 17. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SOCIALNEM ZAVAROVANJU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO MAKEDONIJO. Mir, prosim, v dvorani! Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predstavnik odbora za mednarodne odnose? (Ne želi.) Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Gospod Potrč, prosim.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Jaz se vsem vam, posebej pa gospodu podpredsedniku opravičujem, ker sem zmotil ritem. Ampak, najbrž je treba kljub vsemu, da si vsi vi želite, da ne bi o ničemer razpravljali, ampak samo odločali, povedati tudi o kakšni stvari kakšno svoje mnenje. Če ste pripravljeni pet do deset minut, veliko več ne. Ja, prosim, to je odločitev predsedujočega. Ne več kot pet do deset minut...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Seja zbora še traja. Poslanci, prosim, ostanite na svojih mestih. Ura še ni šest. Gospod Potrč, nadaljujte.
MIRAN POTRČ: Obravnavamo zakon o ratifikaciji sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo. Jaz vem, da smo podobno vsebino, kot jo pripravljamo v tem sporazumu, sklenili že z Republiko Hrvaško. Na podlagi že sprejetega sporazuma z Republiko Hrvaško je bilo postavljenih v javnosti nekaj vprašanj o tem, ali sklenjeni sporazum zagotavlja enakopravne pogoje vsem, ki so v skladu s tem sporazumom pridobili pravice do pokojnine v različnih pogojih, deloma v kakšni od republik bivše skupne države in v Republiki Sloveniji.
V poglavju II - "Starost, invalidnost in smrt", je pač predvideno, da se zavarovalne dobe, uveljavljene v naši državi in v kateri od bivših republik prejšnje države, seštevajo in da se pokojnina ugotavlja na podlagi sorazmernega dela ustreznih zavarovalnih dob v teh državah. Na tej podlagi se potem tudi izračuna pokojnina, ki je, na žalost, ali pa za naše državljane, ki smo pridobili pokojninsko dobo v Sloveniji, na srečo mnogo višja v Sloveniji, kot je na Hrvaškem, in najbrž tudi mnogo višja, kot bo v primeru Makedonije. Tako se zgodi, da znaša pokojnina po teh podlagah bistveno različne zneske in se socialna varnost ljudi, ki so pač v nekem prejšnjem obdobju služili iz mnogih razlogov ali iz osebne opredelitve, kdaj pa kdaj, takoj pa vojni pa tudi, ker so dobili dekret in so nekam morali iti v službo, zelo različno pokojnino. Res je, da del tega problema rešujejo prehodne določbe in pravijo, da poenostavim, da tisti, ki je dovolj star in bo odločbo o pokojnini dobil, dokler bo začel veljati ta sporazum, se pravi recimo od objave v Uradnem listu, če bomo danes o njem odločali, ima še pravico, če je že do takrat dobil odločbo in mu je pokojnina odmerjena, ima še pravico dobivati pokojnino takšno, kot mu bo odmerjena. Tisti, ki bo šel v pokoj iz razlogov, ker se pač ni tako odločil ali pa še nima pogojev, pa po uveljavitvi tega sporazuma, pa ga bo prizadela določba o tistem ugotavljanju sorazmernega deleža in tudi sorazmerne pokojnine, kar v nekaterih konkretnih primerih, verjemite mi, na mene so se obrnili in jih poznam, znese kar pomemben delež, pomemben delež. Na Hrvaškem to znese razlika več kot pol slovenske ali hrvaške ob dejstvu, da je vsaj doslej bilo tudi zelo neredno izplačevanje pokojnin. Ob tem se ne upošteva niti varstveni dodatek, ne upošteva se niti minimalna pokojnina po slovenskih predpisih in prizadetost teh državljanov je zelo velika.
Jaz sem v zvezi s tem ob sporazumu, ki že velja z Republiko Hrvaško, postavil vladi, ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pisno poslansko vprašanje, res da 7. marca 2000, to se pravi, da ni še formalni rok za odgovor potekel in nimam v tej smeri pravice karkoli ugovarjati. Vprašal pa sem jih, ali se tega problema zavedajo, ali se jim zdi, da so ustrezno rešena ta vprašanja, in ali ne prihaja do tudi neutemeljenih razlik po dveh vidikih, enkrat po vidiku dela, drugič pa tudi po vidiku časa, kdaj si izpolnil pogoje za pokoj, in ali ne bi bilo pametno, da se ta vprašanja urejajo na drugačen način.
Ker sem že postavil to vprašanje in ker danes obravnavamo vsebinsko popolnoma enak sporazum z Republiko Makedonijo, pričakujem, da bi bilo prav, da mi pred odločanjem o tem vlada oziroma ministrstvo za delo da ustrezno pojasnilo o tem, ali se zaveda tega problema, kaj to pomeni, kako ga misli reševati. In predlagal bi, da tudi vam to vprašanje ni toliko neaktualno, da ne bi do tega ali do takrat, dokler vlada ne da takega pojasnila, odločanje o ratifikaciji tega sporazuma odložili. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Potrč je zahteval odgovor vlade. Vlada ni prisotna. Zato predlagam, da prekinemo to točko dnevnega reda in današnje zasedanje.
Jutri bomo nadaljevali to točko dnevnega reda in po vrsti mednarodne ratifikacije, nato se vrnemo na kmetijski zemljiški sklad.
Zaključujem sejo. Vsi, ki nismo bili na pogostitvi, pa sedaj gremo.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 22. MARCA 2000 OB 18.06 URI.)