Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.10 uri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Pričenjam nadaljevanje 8. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem... Gospodje poslanci, prosim, da začnemo z delom. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Herman Tomažič, Jože Lenič, Jelko Kacin, Pavel Rupar za dopoldanski del seje, Polonca Dobrajc, Branko Kelemina za dopoldanski del seje, Alojz Peterle, Ciril Pucko za začetek popoldanskega dela seje, Peter Hrastelj od 16.00 ure dalje in Mirko Kaplja za cel dan.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! (61 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije in vse lepo pozdravljam. Na današnjem nadaljevanju 8. seje državnega zbora bomo najprej opravili obravnavo 3. točke dnevnega reda - ponovno odločanje o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah; zatem pa bomo prešli na obravnavo 4. točke - akta o odretitvi parlamentarne preiskave o vzrokih, okoliščinah in posledicah dogodkov na kapitalskem trgu v marcu 1996 in uresničevanju zakonskih nalog Agencije za trg vrednostnih papirjev v obdobju 1995 - 1997, vključno z vsemi njenimi organi; ter nato na obravnavo 45. točke dnevnega reda - to so volitve in imenovanja.
Zbor bo nato sejo nadaljeval z obravnavo 43. točke dnevnega reda - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodniški službi, nato pa obravnavo prekinjene 39. točke - predloga zakona o varnosti cestnega prometa, ter po dnevnem redu dalje. Gre za predloge zakonov in kot kaže jih bomo brali že za obravnavo.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SODNIH TAKSAH. Državni svet Republike Slovenije je na 5. seji, dne 3.2.1998 sklenil, da na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena ustave Republike Slovenije zahteva od državnega zbora, da ponovno odloča o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah.
Želi predstavnik državnega sveta obrazložiti zahtevo sveta? Gospod Branko Grims in ga prav lepo pozdravljam.
BRANKO GRIMS: Hvala za besedo. Vsem zbranim pa v imenu državnega sveta prav lep pozdrav.
Državni svet je na svoji seji, dne 5. februarja 1998 sklenil, da v skladu z 97. členom ustave, zahteva od državnega zbora, da pred razglasitvijo zakona o sodnih taksah o njem ponovno odloča.
Državni svet se je odločil, da izkoristi pravico, ki mu jo daje ustava, na osnovi naslednjih argumentov. Ugotovil je, da zakon o sodnih taksah prinaša dvig sodnih taks za do 500% glede na do sedaj veljavne predpise. Pri tem velja opozoriti, da gre tu za realen dvig, saj je v zakonu navedena vrednost takse oziroma višina takse v točki, ki se revalorizira. Tak dvig je po oceni državnega sveta nesorazmeren in je očitno odraz želje vlade Republike Slovenije, da na ta način zmanjša število tožb na sodiščih. Prav s to utemeljitvijo je vlada tudi predložila zakon v obravnavo državnemu zboru.
Državni svet ocenjuje, da reševanje problema prezasedenosti sodišč zgolj z dvigom sodnih taks, ni ustrezna rešitev. Obenem je državni svet ugotovil, da zakon predvideva tudi dvig oziroma podražitev sodnih taks pri zemljiškoknjižnih zadevah in vpisih v ladijski register. To so javne knjige, za katere velja, da je vpis obvezen in nujen za pridobitev posamezne pravice. Zato je dvig takse v tem primeru očitno zgolj želja dodatnega polnjenja državnega proračuna. Opozoril bi, da se državnemu svetu ni zdelo sporno, da se za prekooceanke, za tankerje dvigne plačilo takse, toda plačilo takse pri zemljiškoknjižnih vpisih pa je nekaj, kar zadeva vse državljanke in državljane. Tudi v upravnem postopku je zvišana najnižja taksa za 600%. Pri tem je treba poudariti, da se tožbeni zahtevki v posameznih pravdah vlagajo tudi zaradi izterjave. Državni svet ocenjuje, da bi bilo potrebno najprej uvesti učinkovite instrumente za izboljšanje finančne discipline in poslovanja ter s tem odpraviti resnične vzroke za številne sodne postopke ter čimprej spremeniti procesno zakonodajo in tudi na ta način povečati učinkovitost sodišč, ki je sedaj še daleč od evropske ravni. Menim, da ni evropske države, v kateri bi sodnik pisal toliko časa obrazložitev sodbe, da bi zadeva zastarala, kot se je to zgodilo z zadevo Elan.
Predvsem pa bi želel opozoriti na nekatera dejstva. Prepričan sem, da za kogarkoli v tej dvorani 40 in več tisoč tolarjev, kolikor naj bi po novem stala sprožitev posamezne zadeve pred sodiščem, ne predstavlja sorazmerno velik strošek, toda zelo veliko Slovencev je, ki jim ta znesek ali celo manj kot ta znesek, predstavlja celo mesečno plačo in mnogo slovenskih družin je, ki morajo s 40 tisočaki na mesec preživeti. Zanje je seveda to povsem nekaj drugega. Dejstvo je, da zakon, tako kot je že do sedaj, dopušča tudi možnost oprostitve, možnost, da zaprosi državljan, da ga sodišče v nekaterih, nikakor ne velja to za vse primere, oprosti plačila takse, vendar na način, ko mora predložiti dokumente ne samo zase, ampak še za vso svojo družino in na način, ki ga bo marsikdo dojel kot ponižujoč. Opozoril bi, da je, milo rečeno, nerazumno, da država najprej nesorazmerno dvigne višino sodnih taks, potem pa sicer dovoli, da državljani prosijo njene uslužbence, uradnike, funkcionarje za milost. Opozoril bi na 34. člen ustave Republike Slovenije, ki vsakemu državljanu daje pravico do osebnega dostojanstva.
Opozoril pa bi predvsem na naslednje. 23. člen ustave Republike Slovenije daje vsakomur pravico do sodnega varstva in 25. člen ustave daje vsakomur pravico do pravnega sredstva, pravico do pritožbe proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih.
Ta dva člena najdemo v poglavju Človekove pravice in temeljne svoboščine, v katerem 14. člen določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na njegovo gmotno stanje. In 15. člen določa, da nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri.
Zato vas danes prosim v imenu vseh tistih, ki ne želijo prositi državnih uradnikov za milost, ki od države pričakujejo samo to, da jim bo zagotovila dostopnost in učinkovito zaščito njihovih z ustavo zajamčenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, da ob ponovnem odločanju o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah, tega zakona ne sprejmete.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Grims. Želi besedo predstavnik vlade? Prosim. Minister gospod Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Gospod podpredsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Vlada je sprejela na znanje vse razloge, ki so vam bili pravkar izneseni s strani predstavnika državnega sveta. Moram povedati, da vsi ti razlogi, ki so bili tu izneseni, je vlada upoštevala pri spremembi novele zakona o sodnih taksah. Tudi to je bil predmet razprave in skozi to smo iskali določene optimalne rešitve. Poudarjam še enkrat, da vlada ni iskala in pri tem niti ni računala na nikakršne, niti ni imela noben lukroznih? interesov. Vlado je vodilo načelo, da je treba dokončati sistem taksnih oprostitev pri vseh sodiščih, vlado je vodilo načelo, da je treba taksne zavezance sorazmerno obremeniti, tako da vse to kar šteje državni svet kot negativna konotacija, kot negativni prizvok temu zakonu, je vlada to upoštevala in izbrala tako besedilo, o katerem ste že vi glasovali in tudi izglasovali.
Naj mi bo dovoljeno še enkrat obrazložiti argumente vlade za sprejem take novele. In sicer, gre se za to, da sedanja procesna zakonodaja, pri tem imam predvsem v vidiku zakon o pravdnem postopku, ki se navezuje tudi na zakon o nepravdnem postopku in zakon o izvršilnem postopku, pozna sistem taksnih oprostitev, vendar je le-ta nedodelan in neusklajen s sedanjimi zahtevami. Mislim, da je postopek pribave raznih dokumentov, predvsem za socialno delo in tako naprej, veliko bolj kompliciran, kot predložitev odločbe o dohodnini. Če ta odločba o dohodnini se sicer nanaša tudi na družinske člane, ampak na tiste, ki živijo skupaj v gospodinjstvu, to se pravi, tu ne sme biti nek poseben birokratski problem, da bi prišli do teh dokumentov. In ne nazadnje dolžnost vsakega državljana je, da svoje davčne dokumente hrani, vsaj davčne dokumente, ki se nanašajo na plačilo davkov iz zadnjih 3 let, to je normalno.
To se pravi, da mi tu odpiramo v vseh sodnih postopkih, vseh sodnih postopkih sistem oprostitve plačila sodnih taks. No, drugo načelo, ki nas je vodilo, je bila socialna konotacija tega zakona. Gre za taksne, za plačilo taks, za taksne oprostitve pri postopkih pri socialnimi in delovnimi sodišči. Tu dejansko se srečujemo s socialo, tu se srečujemo resnično s pravicami delavca. Zaradi tega so tudi vsi statusni spori, ki se nanašajo na sprejem v delavno razmerje, na prenehanje delovnega razmerja, na odpoved in tako dalje - vsi ti statusni spori so oproščeni plačila sodnih taks. In ne nazadnje pri delovnih sodiščih imamo posla tudi s spori, ki so nepremoženjske narave, no za vse te spore nepremoženjske narave je predvidenih 250 točk, če to prevedem v denar, je 3 tisoč tolarjev. Za vse 3 tisoč tolarjev. Za vse ostale spore pri delovnih sodiščih, ki pa so premoženjske narave in tam kjer ni možnosti takse oprostitve jasno, je pa 70% od predpisane sodne takse.
Druga novost, ki pomaga v primeru, da so takse višje, je pa možnost obročnega odplačevanja takse. Tako, da ta socialni moment je upoštevan. Poleg tega moram povedati, da ta zakon o sodnih taksah spada v sklop celokupne zakonodaje, od katere del je že tu v državnem zboru. Mislim, predvsem zakon o pravdnem postopku, čaka nadrugo branje. Mislim na zakon o izvršilnem postopku, čaka za drugo branje. Poleg tega pa sem tudi odgovarjal na poslansko vprašanje, predvčerajšnjim, o stanju zakona, odnosno o pripravi zakona o brezplačni pravni pomoči.
Ta zakon o sodnih taksah sodi v kontekst celotne te zakonodaje in v segmentu plačevanja sodnih taks jasno ustvarja sorazmerje med po državi varovano pravico ali dobroto, kot tudi med zahtevki in med moralno in pravno oceno važnosti nekega zahtevka. Tu postavljamo neko sorazmerje.
Druga stvar na katero bi želel tudi odgovoriti. Gre se za očitek, da kratimo človekove s temi taksami, kratimo človekove in državljanske pravice, omenja se tudi tu Evropa. Vendar moram povedati nekaj. In to sem že govoril o tej stvari, da dan danes so sodni postopki, ne da bi hotel tukaj sedaj kakršnokoli kompenzacijo predozirati, kakršnokoli kompenzacijo v relaciji s plačilom sodnih taks. Moram povedati, da so sodni postopki dragi. Državo stane kazenski postopek na okrožnem sodišču mimogrede 600.000 tolarjev. En postopek pred civilnim sodiščem iz okrajne prostornosti od 80 do 100.000 tolarjev. Glejte, ne da zahteva država kompenzacijo za to, vendar vsa stvar je draga. Tudi tole - vzamem nek banalni primer - nek mejni spor, neka služnost danes s plačilom 3.000 tolarjev sodne takse, požene celoten sodni aparat, če je meja, plus geometre, najmanj lahko tudi 3, 4-krat na kraj sam za 4.000 tolarjev. Ne bi smel karkoli reči, torej brez kakršnega prejudica, da bi zdaj karkoli očital našim državljanom, vendar mislim, da je v pogledu tovrstnih taks država le preveč širokogrudna. Namreč, če se tu takse, ker dejansko v mejnih in služnostnih sporih, se taksa poveča s faktorjem 500% oziroma za 5-krat, bi rekel takole - zakaj? Zato, ker v vseh teh drobnih sosedskih sporih in to mora država tudi pospeševati, ne nazadnje moramo vedeti, da smo imeli včasih tudi poravnalne svete, ki so skušali te stvari izglajevati, dandanes tega sistema nismo izdelali in k temu moramo pristopiti čimprej. Ravno s tem skušamo, da se v teh bagatelnih sporih, ki znajo trajati tudi leta in leta, ker se ne borimo več za m2 zemlje, ampak se borimo za prestiž soseda do soseda. Mislim, da to ni zdravo. Zato smo tudi dvignili takso, da bi spodbudili, da se ljudje med seboj poravnavajo. Pri tem pa tudi velja to, kar sem že omenil o poravnalnih svetih. Tako da bi rekel, da nobenemu ne kratimo nikakršnih pravic, samo vsakemu državljanu trezen razmislek, preden se loti sodne poti, ker ta sodna pot vsaj po današnjem stanju traja tudi več let in je resnično draga. Draga za državljana, ker mora plačevati pravno eksistenco in draga za državo. Tukaj nismo imeli nobenih hudobnih namenov.
Naslednja stvar - očitek, da zlasti v premoženjsko pravnih sporih, ki se nanašajo na dolžniško-upniška razmerja, skratka na gospodarske spore, da tu pravzaprav delamo škodo, bi rekel, da ni res. S tem samo spodbujamo gospodarske subjekte k razumnemu ravnanju, k discipliniranosti, tako da vsak ve, ki ne plača dolga, da bo potem po vsej verjetnosti brez prejudica za kakršnekoli maščevalne namene - bog ne daj, ampak gre samo za odgovornost, da ve, kaj dela.
Ob koncu bi želel še to omeniti glede na sodne takse, da glede očitka, da država nekje ščiti samo sebe pri vlaganju upravnih sporov glede davčnih odločb. Toliko v pojasnilo. Sprejeli smo nov zakon o upravnih sodiščih - zakon o upravnem sporu. V vseh teh davčnih zadevah, potem, ko dajo vse instance skozi v upravnem postopku, ker imamo dvostopenjski sistem glede davčnega postopka, ima pravico, da vloži upravni spor pred upravno sodišče. In tukaj res stane kolkovina za tak spor okoli 40.000 tolarjev - oprostite, če nimam točne številke. Toda, če je nekdo imel prav, da je upravičeno vložil ta upravni spor, dobi v vseh sodnih sporih povrnjene vse stroške. To se pravi, če si se ti tožil zaradi določene prepotene, lahko tudi pustimo na miru zmota, ampak če si sprožil tukaj en cel vsodni mehanizem, ker nenazadnje tukaj sodi senat treh sodnikov, potem je tudi razumljivo, da je v določenih zadevah tudi taksa visoka. Jaz ne bi mogel drugače temu odgovoriti.
Poudarjam pa še enkrat, da tisti, ki so upravičeno pravda, da tisti, ki upravičeno vloži tožbo, tisti dobi povrnjeno po vseh proceduralni zakonih vse pravdne stroške. Tukaj sem vam na razpolago za kakršnakoli vprašanje. Govoril sem dokaj principielno, načelno, za podrobnosti sem na razpolago. Predlagam temu zboru in tudi prosim poslanke in poslance, da potrdijo še enkrat že sprejeto novelo zakona o sodnih taksah. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod minister. Zahtevo je obravnaval tudi odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalce odbora, da predstavi mnenje. Gospa predsednica, Darja Lavtižar-Bebler.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Odbor za notranjo politiko in pravosodje je že v predhodnem zakonodajnem postopku zelo temeljito proučil vse morebitne očitke in ugovore zoper predlagani zakona o sodnih taksah. In tudi odbor je v veliki meri razpravljal o socialnih vidikih morebitne spornosti predlaganega zakona.
Odbor je tudi proučeval predlagani tekst z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri čemer pa je tudi upošteval vse razloge, ki jih je navajala vlada in danes jih je podrobno tukaj predstavil tudi minister za pravosodje, gospod Marušič. Pri ponovnem odločanju, glede na predlog oziroma na veto državnega sveta, je odbor menil, da niso nastopile nobene nove okoliščine, zaradi katerih bi odbor svojem mnenje spremenil. Zato tudi danes predlaga državnemu zboru, da ob ponovnem odločanju ta zakon sprejme. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospa predsednica. Tako smo končali predstavitve.
Prehajamo na glasovanje. Ob tem vas želim opozoriti, da mora pri ponovnem odločanju skladno z drugim odstavkom 91. člena ustave Republike Slovenije za sprejem navedenega zakona glasovati večina poslancev zbora, to se pravi 46 ali več.
Prosim, možna je obrazložitev glasu. Dr. Ciril Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Že način, koliko časa se je odlagalo sprejemanje te točke, pa tudi sedanja razprava... Jaz bi vas lepo prosil, kolege iz vladnih strank, da malo odložitev časopise! Vendarle!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospodje poslanci, prosim, da zagotovimo normalno delo parlamenta. Dr. Ribičič, izvolite. Gospodje poslanci, prosim za mir v dvorani. Izvolite, gospod Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Torej jaz bi rad opozoril, da smo pri odgovorni fazi, tudi kolega Lavrinca. Smo pri odgovorni fazi odločanja. Gre za ponovno odločanje o zakonu. Imamo veto državnega sveta. Opravka imamo z zakonom o katerem smo imeli dolge razprave. V njem se je pač postavilo vprašanje ali je povišanje sodnih taks primerna rešitev ali ne.
Jaz moram kratko obrazložiti svoj glas, zakaj ne bom ponovno glasoval za sprejem tega zakona.
Bil sem skupaj z drugimi kolegi iz poslanske skupine med tistimi, ki niso nasprotovali povišanju sodnih taks. Mislili pa smo, da je na mnogih mestih, recimo 5-kratno povišanje pretirano in smo vložili amandmaje, da bi zadoščalo tudi 3 kratno povečanje sodnih taks, na nekaterih mestih pa bi se še vedno lahko uveljavili tisti razlogi, zaradi katerih je vlada predlagala ta zakon.
Moram opozoriti tudi na tiste negativne reakcije v javnosti, ki so opozorile na to, da v enem delu nismo dovolili povečanja taks in da je to povezano s posebnimi osebnimi interesi poslancev. Gre za takse v sporih, ki se začnejo na zasebno tožbo. To sta dva razloga. Se pravi močno pretirano povečanje taks, ki vsekakor omejuje človekove pravice v tem smislu, da se bodo ljudje, ki so manj premožni, težje odločali za to, da sprožijo spore in v njih dokazujejo, da imajo prav. In da so njihove pravice upravičene. To, da smo imeli možnost sprejeti rešitve, ki bi bile manj drastično povečanje taks, recimo 3-kratno namesto 5-kratno, in to, da nismo dovolili povečanja taks v enem delu in s tem povzročili nesorazmerje, so trije razlogi, ki jih želim posebej poudariti, zakaj bom glasoval proti ponovnemu sprejemu tega zakona.
Hvala lepa za pozornost.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Bi še kdo obrazložil svoj glas? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (76 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (47 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Kolegice poslanke, kolegi poslanci, dobili smo predlog dodatnega sklepa. Bojim se, da ga nimate na mizah. Imate na mizah? (Da.) Vložil ga je poslanec dr. Ciril Ribičič. Želi kdo o njem razpravljati? Gospod Ribičič, prosim.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Podplat je koža čez in čez postala, je zapisal naš pesnik. Imam pravico ta verz omeniti v zvezi s tem dodatnim sklepom iz enega posebnega razloga. Najmanj desetič že predlagam, da naj vendarle ta državni zbor, ne predvsem zaradi državnega sveta in interesov, ki jih državni svet zastopa, ampak predvsem zaradi tega, da bo lahko bolj kakovostno opravljal svojo lastno vlogo zakonodajnega telesa, odpre samemu sebi možnost, da bi lahko takrat, kadar se vloži veto državnega sveta tudi spremenil kakšno določbo zakona, ki je v postopku. Seveda samo v primeru, če bo tako odločilo matično delovno telo in samo v primeru, če bo državni zbor tukaj z večino 46 najmanj glasov sprejel tako odločitev.
Govoril sem z marsikom od vas, pa tudi z marsikom iz vlade, ki meni, da ima takšen dodaten sklep neko vrednost in da je smiseln. Rad bi vam ga prebral: "Komisija za poslovnik naj prouči možnost spremembe poslovnika, ki bodo omogočile, da državni zbor na predlog matičnega delovnega telesa lahko spremeni zakon, o katerem ponovno odloča na podlagi veta državnega sveta."
V tem današnjem primeru bi lahko danes neko posamezno določbo, ki posebej štrli iz zakona in ki posebej prizadene manj premožne državljane popravili. Imeli smo že primere, ko je zakon padel zaradi dveh besed v njem. Moja trditev, tukaj v obrazložitvi tega sklepa je, da je ta ureditev, ki jo imamo sedaj samoomejujoča za državni zbor. Nihče ne more prisiliti državnega zbora, da na podlagi veta spremeni zakon. Zakaj pa ne bi poslovnik omogočil, da kadar matično delovno telo misli, da je to pametno in kadar sam z večino to sprejme, to uredi, tega pa ne vem.
Rekel bi to, da če se sprejme ta sklep, to ne pomeni, da se od danes naprej to tako lahko dela. To je samo priporočilo poslovniški komisiji naj to možnost še enkrat prouči. To bi pomenilo, da bi v kratkem postopku lahko spremenili in pri tem ali v celoti, ali deloma upoštevali mnenje državnega sveta, ker sedaj se velikokrat zgodi, da smo tisti poslanci, ki bi radi odgovorno opravljali svojo funkcijo pred naslednjo dilemo: Ali podpreti zakon kljub posamezni določbi, ki je sporna in ki ni dobra, ali pa obratno glasovati proti celemu zakonu samo zaradi posamezne določbe. In zakaj, povejte mi, v razpravi o tem dodatnem sklepu mi lahko razložite, zakaj bi se moral državni zbor tako samoomejevati, da neke take določbe ne bi spremenil, če to predlaga matično delovno telo in če to podpira večina vseh poslancev v tem državnem zboru.
Končno je opozorilo državnega sveta, opozorilo, ki ni nepomembno. Končno so v državnem svetu zastopani poleg lokalnih interesov tudi številni poklicni, socialni in drugi interesi. Zakaj jih pocenjevati do te mere, da ne bi niti ponovno proučili možnosti, da se kaj spremeni. To je moje vprašanje in zelo vesel bom, če bo kdo in bom hvaležen vsakemu, ki bo podprl ta sklep. Bi pa rad opozoril, da na razmerja v koaliciji ta sklep sam po sebi o ničemer ne vpliva in preden bodo sprejete te spremembe, bo vprašanje ali bo ta koalicija sploh še delovala, ampak tudi če bo delovala bo imela v svojih rokah v matičnem delovnem telesu potrebno večino, da prepreči vsako spremembo, s katero se koalicija ne strinja. Skratka ne gre za problem odnosa opozicija-koalicija ali državni svet-državni zbor, gre za to, da bi dobil državni zbor možnost neke dodatne manjše spremembe tudi v takšnem primeru. Tone Anderlič že odmahuje in odkimava z roko, upam, da bo prišel tudi sem gor povedati kakšen argument proti temu. Če pa ne, kakor rečeno, ne pričakujem, da bom dobil...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ste končali, gospod Ribičič?
DR. CIRIL RIBIČIČ: Ne, nisem končal, ampak nekaj me sprašuje gospod Anderlič, pa ne vem.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Saj ga bom, če bo hotel, bo prišel pred govornico. Kar nadaljujte, prosim!
DR. CIRIL RIBIČIČ: Jaz bi lepo prosil nekaj, vsak od nas ima zdaj tukaj že nekaj izkušenj z delom v tem državnem zboru. Jaz na takšen način, ko se argumentom ne želi prisluhniti, ko se zamahuje z roko, ko se moti govornika, jaz mislim, da se na ta način ne bi smelo delati v slovenskem parlamentu. Kdor misli drugače, naj nadaljuje pač na takšen način.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Jakič.
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo. Gospod doktor Ciril Ribičič izgleda ima slab dan danes, začel je s časopisi. Jaz sem se s Tonetom Anderličem pogovarjal, odmahoval je z roko meni, ne vem. Toliko v opravičilo Tonetu Anderliču.
Kar se tiče pa predloga, ki ga predlaga doktor Ciril Ribičič kot dodaten sklep, seveda se mi zastavlja pomembno vprašanje, da je doktor Ciril Ribičič predsednik komisije za poslovnik, ki bi lahko in ta poslovnik bi seveda na nek način urejal in bi lahko uredil zato kot predsednik ali pa kot samo poslanec lahko z vso pravico predlaga spremembe poslovnika in bi seveda procedura, zato ne razumem, zakaj bi zdaj poleg odločanja, ponovnega odločanja o enem zakonu sprejemali še dodatni sklep, zato bom seveda tudi sam glasoval proti temu dodatnemu sklepu. Seveda pa pozivam doktor Cirila Ribičiča, da po proceduri vloži spremembo poslovnika v državni zbor. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Predsednik, gospod Podobnik.
JANEZ PODOBNIK: Spoštovani gospod podpredsednik, kolegice in kolegi! Predsedujoči bo sedaj v nekoliko neprijetnem položaju, ker se bo moral odločiti, ali je ta dodatni sklep, ki ga predlaga poslanec doktor Ribičič v skladu s poslovniško prakso, če pač tak sklep sodi k tej točki. Ker pa je to sklep in ker je predsedujoči dal, odprl razpravo, mi dovolite, da povem svoje mnenje.
Razprava doktor Ribičiča ima svojo težo. Gre za zelo pomembno konceptualno, vsebinsko vprašanje zakonodajnega postopka kot je v veljavi v Sloveniji. Ker pa poznam, da doktor Ribičič in njegova komisija, da tako imenujem, po mojem njegova intenzivno dela na spremembi poslovnika. Tudi skupina strokovnjakov se je vključila v to delo in prav tema, o kateri je govoril doktor Ribičič, bo tudi ena od zelo občutljivih tem sprememb poslovnika. Predlagam, da ta dilema ostane v tem okviru, torej v okviru možnih sprememb poslovnika državnega zbora. Seveda pa sprememba, o kateri je govoril doktor Ribičič, je širše narave in najverjetneje presega zgolj samo spremembo poslovnika. Jaz bi predlagal, da poskušamo čimbolj mirno to razpravo zaključiti, predsedujoči naj se odloči, ali bo dal ta sklep na glasovanje, ne glede na odločitev državnega zbora bo pa to ena od pomembnih dilem, pred katero se bomo poslanci, upam, znašli kmalu, kajti sprememba poslovnika državnega zbora pa je zelo pomembna zaradi nekaterega drugega vprašanja, da bi zakonodajno proceduro v smislu izkušenj evropskih parlamentov nekoliko skrajšali in si s tem omogočili, da bomo lahko opravili veliko in odgovorno nalogo, pred katero je državni zbor, torej sprejem številnih zakonov, da uskladimo naš pravni red z zakonodajo Evropske unije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospa Darja Lavtižar-Bebler.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Jaz bi želela poudariti samo naslednje. Mislim, da gospod Ribičič, kot predsednik komisije za poslovnik, lahko uvrsti to problematiko na dnevni red svoje komisije, ne da bi državni zbor sprejel kakšen drug konkreten sklep v zvezi s tem.
Zastavlja pa se mi seveda vprašanje, ali bi takšen predlog ne bil v nasprotju z ustavo? In sicer z 97. členom, kjer so taksativno naštete pristojnosti državnega sveta. In ko ustava govori o tem delu zakonodajnega postopka, kjer lahko državni svet zahteva ponovno odločanje o že sprejetem zakonu, govori samo o tem, da se o tem ponovno odloča. Ni govora o tem, da bi lahko državni svet morda predlagal kakšno drugo rešitev, kot pa je že tiste, ki so pač sprejete v nekem zakonu.
Tako, kot rečeno, nisem prepričana, da bi to ne bilo v nasprotju z ustavo. Lahko pa seveda to stvar tudi temeljito preučimo na komisiji za poslovnik, kjer smo pač nekateri člani. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovane kolegice in kolegi! Ni prvič, da o takem dodatnem sklepu ob taki točki razpravljamo. Tako, da poslovniška praksa govori v prid tega, da se lahko o takšnem sklepu odloča.
Tisto, kar jaz predlagam seveda ni nič drugega, kot da bi se v sklopu sprememb, ki se pripravljajo, proučilo to vprašanje in pripravila možna odločitev. Formulacija je zelo blaga: "Komisija za poslovnik naj preuči." Seveda bi pa vas rad opozoril, tisti, ki ne veste, kako dela poslovniška komisija, da svoje odločitve o takih vprašanjih, ko gre za tolmačenje poslovnika ali spremembe poslovnika sprejema z dvotretjinsko večino svojih prisotnih članov. Če kdo misli, da je dovolj, da predsednik reče, da naj bo stvar takšna, pač ni dovolj. In brez take odločitve, kot je danes tukaj predlagana, pač komisija za poslovnik ne bo predlagala takšne rešitve v poslovniški spremembi, v spremembi poslovnika.
Lahko pogledate, neka gradiva so pripravljena. Mi smo imeli. Tako, da iz tega vidika, gospod Jakič, ne gre za problem, da bi jaz imel slab dan. Jaz tudi nisem danes zjutraj predlagal tega predloga. Sem ga resno premislil. Lahko bi vam sedaj obsežnejše govoril o dosedanjih razpravah o tem vprašanju. O tem vprašanju je enkrat bila izglasovana v tem zboru, ko je šlo konkretno za predlagano spremembo poslovnika, je stvar padla, ampak je bila večina poslancev za. Samo ni bila potrebna dvotretjinska večina. In ta trenutek v poslovniški komisiji niti približno ni bilo mogoče doseči dvotretjinske večine. Jaz bi rad to premaknil, mislim da v korist dela in kvalitete dela državnega zbora.
Kar pa zadeva vprašanje, ki ga je kolegica Darja Lavtižar-Bebler tukaj odprla, glede ustavnosti. Doslej z ustavno-pravnega vidika ni bilo sporno, da bi lahko to reševali na takšen način. Imeli smo resne razprave v strokovnih skupinah in v poslovniški komisiji, neka druga razprava je bila v ospredju. V ospredju je bila razprava ali to ne bi privedlo do tako imenovane četrte faze zakonodajnega postopka. Skratka, vprašanje je bilo racionalnosti take rešitve. Jaz sem prepričan, da je taka rešitev racionalna, ker vodi do bolj kakovostnega zakona. In sem prepričan, če nekoliko pomislite, kolikokrat ste že bil v tej situaciji v kakršni ste bili danes, da je za poslance koalicije lažje, če imajo možnost tudi kakšne spremembe. Vsaj teoretično možnost, da lahko na podlagi veta sprejmejo kakšno spremembo.
Moram pa opozoriti naslednje. Pred ustavnim sodiščem je ustavni spor, ki ga je sprožil državni svet. V njem dokazuje, da bi moral državni zbor ponovno odločati o zakonu, kot piše v ustavi. Ne pa ponovno glasovati o zakonu, tako kot delamo mi. Kaj bo o tem reklo ustavno sodišče, je seveda tudi eno od vprašanj, da bomo videli ali državni svet tukaj pretirava, ko trdi, da ponovno odločanje omogoča tudi spreminjanje zakona, vsekakor pa razpravo o tem zakonu, ki v našem državnem zboru, kot veste ni dovoljena, možna je samo obrazložitev glasu. Skratka, kaj je ponovno odločanje, to nam bo itak ustavno sodišče povedalo in s tem bomo mogoče malo bolj jasno videli, kakšen je okvir možnosti, ki jih daje ustava, zato da se to uredi na takšen ali drugačen način. Ničesar pa ne bi kršili, če bi se državni zbor odločil, da bi sprejel takšen sklep, ki nalaga to možno proučitev.
In še enkrat vas prosim za podporo k temu sklepu. In še enkrat. Posledica je takšna, če ta sklep tukaj ne bo dobil večinske podpore, seveda tega ne bo v osnutku predlogov sprememb poslovnika. Če pa jaz to predlagam, seveda jaz to lahko danes predlagam, danes napišem, jutri bomo to dali v postopek, čez nekaj mesecev bomo odločali, ampak za to mora biti dvotretjinska večina. Jaz bi pa rad slišal argumente proti. Ne pa to, da jaz lahko tudi sam naredim. Jaz vem, da lahko to sam naredim, samo ne bom dobil dvotretjinske podpore. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Odločil sem se, da bom dal na glasovanje ta predlog. In zato prosim naslednje razpravljavce, da skrajšate razprave, da bi lahko šli pa zunaj razprave. Besedo želi gospod Potrč, potem pa gospod Jelinčič.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz bom ta predlog podprl, kot sem to naredil doslej, vsakokrat, ko je bil dan. Dan je bil pa mnogokrat.
Mi smo o tem, ko smo pripravljali poslovnik državnega zbora, kar temeljito razpravljali in takrat je bila večinska opredelitev. Po mojem spominu sva bila s Cirilom Ribičičem edina, ki sva imela drugačno mnenje, takšna sprejeta kot je.
Mene ne moti to, da imamo takšno odločitev, niti me toliko ne moti, da so različni pogledi, ker priznam, da so nekatere dileme prisotne. Mislim, da je slabo, da se jezimo drug na drugega, če je kdo vztrajen in prepričan, da je nek problem vreden razmisleka, da to dela, da ga nismo pripravljeni niti poslušati in to postaja značilnost tega državnega zbora. In da nismo pripravljeni upoštevati, da je od sprejema poslovnika pa do danes minilo cca štiri ali malo več let in da je določena praksa, ki nam je vsaj v nekaterih primerih pokazala, da bi bilo morda vredno o tej stvari razmišljati.
Torej, javljam se za to, da povem, da bom podprl. Da posebej izrazim svoje nezadovoljstvo nad načinom našega dela, ko se nismo več pripravljeni poslušati; nobeni argumenti več ne veljajo, samo še glasujemo. In seveda tako kot odloča večina, mislim, da je slabo. In veselilo me bo, če bo to kdaj tudi predsednika državnega zbora zaskrbelo.
Rad bi glede predlogov, ki so dani, dajte vložiti, pa bom povedal naslednje: Včeraj sem imel to čast, da sem približno po devetih mesecih imel priliko v mandatno-imunitetni komisiji zagovarjati svoj predlog sprememb poslovnika glede imunitete poslancev, ki sem ga vložil pred devetimi meseci. To je tempo našega dela, kadar gre za predloge poslancev, in celo za predloge, ki niti niso zelo zelo sporni. Ker seveda obravnavamo vse drugo, samo tisto ne, kar bi eventualno preko mirne procedure lahko uredili. Zato jaz o kakšnih predlogih, ki bodo dani in bodo resno obravnavani - to je "lari-fari", lepim besedam ne verjamem jim, ker je naša praksa drugačna.
In zadnje, kar bi rekel. Tudi jaz sem mnenja, da je prav, da se bomo soočali z vprašanji poslovnika. Vendar moram povedati to, da tako kot jaz vem, se doslej na tem poslovniku dela popolnoma mimo poslancev in si ne delati iluzije, da bomo poslanci kar takoj navdušeni nad spremembami in dopolnitvami, ki se najavljajo, ki jih lahko preberemo od sekretarja poslovniške komisije - in hvala bogu, da nas je sekretar tem biltenu - Parlamentarcu obvestil, ker drugače ne bi nič o tem vedli. In gospod predsednik, ne si delati iluzije, da tisto, kar zdaj strokovna skupina dela in nihče za to ne ve, razen kar nas je gospod Richard obvestil - in še enkrat hvala, da nas je - da bo to preko noči sprejeto, ker gre za zelo bistvene spremembe, in tudi ne vem, zakaj je sploh zaradi tega, če bi nekatere spremembe sprejeli, potreben nov poslovnik. Ne vem zakaj. Piše se, da bo sprejet nov poslovnik državnega zbora. Samo toliko mimogrede, da si ne bi delali iluzije, da so to stvari, ki so morebiti, razen v koaliciji, že v tem državnem zboru dogovorjene. Glede poslovnika pa moram reči, da pač koalicija ne bo dovolj, ker se sprejema z dvotretjinsko večino. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa za besedo. Jaz bom tudi podprl predlog kolega Ribičiča. Namreč, evidentno je da pravzaprav veta, ki jih vlaga državni svet, v glavnem ne gredo skozi. Ne gredo skozi zaradi tega, ker se večina poslancev odloči, da bo glasovala o zakonu, kajti večina zakona je tako ali tako dobra, tisto nekaj malega se bo pa že popravilo, če se bo popravilo. Jaz pa mislim, da ni smiselno čez čas vlagati zakon o spremembi zakona o zaradi tega, da bi popravili nekaj, kar je bilo že v izhodišču napačno in zaradi česar je bil veto tudi vložen. Mislim, da se temu da izogniti, če sprejmemo predlog kolege Ribičiča. Mislim, da je ta predlog smiseln. Da je tudi dosti bolj smiseln, kot so predlagane spremembe poslovnika, o katerih je govoril kolega Potrč. S tistimi spremembami poslovnika pravzaprav bo odrinjena opozicija v obrobje, kjer ne bo mogla pravzaprav tudi odpreti ust o tistem, o čemer bo razpravljala oziroma govorila vladajoča koalicija. Spremembe poslovnika, ki se pripravljajo, so pravzaprav še najbolj narejene po starem vzorcu, iz katerega smo šli ven. To so spremembe, ki bodo onemogočile opoziciji razpravo o zadevah, bodo onemogočile vlaganje zakonskih predlogov, bodo onemogočile pravzaprav v veliki meri vlaganje amandmajev in vsega. Tukaj notri bomo potem sedeli ali pa tudi ne. Kajti, niti ne bo pomembno, ali bomo sploh notri ali ne bomo notri. Tudi razprave bodo po novem poslovniku, novem predlogu poslovnika tako omejene, da v bistvu ne vem, kakšen smisel bodo imele volitve. Morda je nekaterim gospodom iz vladajoče strukture to cilj. Izgleda, da nekatere iz raznih političnih sfer, tako iz leve kot iz desne, žeja po bivšem totalitarnem sistemu, kajti tudi te spremembe poslovnika so dejansko obrnjene v to smer. Zato pa mislim, da v smislu operacionalizacije našega dela, je pametno podpreti predlog kolege Ribičiča, kar pomeni nič drugega kot to, da bomo o tej zadevi na poslovniški komisiji razpravljali in odločali. Če pa tega predloga ne podpremo, si pa enostavno zapremo to pot. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Sklepa ne bom podprl, bom takoj na začetku povedal. Saj to je poskus, ki hvalevredno ga kolega Ribičič ponavlja in ga do sedaj nikoli nisem podprl. Tudi zmeraj sem ga obrazložil, zakaj ga ne podpiram in ga tudi to pot ne bom podprl. Mislim, da tukaj niti toliko ni pomembna vsebina. Ampak če gremo, kaj naj bil ta sklep. Poizkus, da se prisili poslovniško komisijo, ki sicer odloča o teh zadevah z dvotretjinsko večino, da bi potem bila nekako primorana, da to zadevo vzame v obravnavo. Ker bo potem ugovor, ali pa se bo potem govorilo: "Poglejte, poslovniška komisija noče sprejeti tisto, kar je parlament sicer z navadno večino določil." Mislim, da ta argument, zlasti da brez tega sklepa ni možno na komisiji to razpravljati, ne drži. Možno je to razpravljati na komisiji, katerikoli član poslovniške komisije tak predlog lahko da. Ko bo poslovnik prišel v razpravo v parlament v prvo branje, bo lahko predlagan tak sklep od kateregakoli poslanca in v drugem branju bo lahko predlagan amandma kateregakoli poslanca, tako da ta argument, da je ta sklep nujen, ne drži. Jaz sem pa pripravljen in ko bo na poslovniški komisiji sigurno debata tudi o tej rešitvi, mislim, da se bo dalo o njej dovolj dobro razpravljati. Kakšna bo odločitev, ne vem. Sigurno pa ne bom razpravljal na tak način in s takimi argumenti, kot je razpravljal predhodnik.
Kar zadeva - samo ena stvar se odpira. Dejansko se odpira vprašanje četrtega branja, četrte faze, ampak odpira se še to, kar mislim, da ni vprašanje veta, kot je po vsej verjetnosti predvideno bil namen, ko so pisali ustavo. Saj veto ni po mojem mnenju in tudi iz ustave ne izhaja, da bi državni svet dajal veto na to, ker se ne strinja z določeno rešitvijo, ki je lahko taka ali drugačna in tukaj mislim, da je temeljni problem. Če odpremo četrto obravnavo, če odpremo to, da bo državni zbor lahko razpravljal o vetih o konkretnih spremembah v zakonu, pomeni, da bomo dobivali potem veto na konkretne rešitve, na konkreten člen zakona. Niti ne na zakon, čeprav bo veto na zakon, ampak bo veto na ta in ta člen, ki naj se spremeni tako in tako in potem, kaj bo državni zbor delal. Ta nevarnost obstoja in če misli državni svet, da je odločanje znova odpiranje zakona, potem bi moral predlagati in bi mi morali verjetno sprejeti rešitev, da v primeru veta vržemo zakon v prvo branje in začnemo ponovno znova, ker drugače je nemogoče to zadevo rešiti.
Kar zadeva pa poslovnik - jaz bi tudi želel. Dejstvo, to, kar je kolega Potrč rekel, jaz tudi ne vem, kaj se dogaja s poslovnikom. Vem, da se pripravlja nekaj na strokovni ravni. Z nekaterimi od teh strokovnjakov sem se imel tudi priliko nekatere stvari pogovarjati, vendar tudi, ko sem osebno prosil, ker sem rabil zadevo za študijske namene, je nisem dobil. Na kakšni osnovi pa lahko državni uradnik, parlamentarni uradnik to zadevo opisuje v raznih revijah, pa ne vem. Torej, poslanec ne more dobiti materialov, državni uradnik pa lahko opisuje, kaj neka strokovna komisija, ki jo cenim, ki poznam, kdo so v tej komisiji, piše. In ko bomo prišli do razprave v parlamentu, se bo potem pojavilo: "Poglejte, strokovnjaki so vam to pripravili, zdaj pa vi nori poslanci ali nori voli ali kakorkoli nas zadnje čase razni ljudje imenujejo, pa ne sprejemamo strokovnih rešitev." To bo prišlo, ko bo pač prišlo. V tem trenutku bom pa iz razlogov, ki sem jih povedal, pa to ne pomeni, da ne bom razpravljal in argumentiral neke strokovne razprave, ko bo to na poslovniški komisiji, bom pa glasoval proti predlogu tega sklepa, ker mislim, da argumenti, zakaj naj bi ga sprejeli, ne držijo, ker bo vseeno prišlo na komisiji do te razprave - če ne prej pa, ko bomo v državnem zboru o tem razpravljali, o spremembi poslovnika.
Še ena stvar - to, kar je gospod predsednik rekel, ko je rekel, da je treba naš zakonodajni postopek prilagoditi evropskemu modelu, da bo šlo potem hitreje. To ni res. Če bo kdo pisal, da je to res, to ni res. Najmanj ena stvar je, ki je niti en evropski parlament nima - hitrega postopka ne poznajo v nobenem poslovniku nobene evropske države. Celo hitrejše postopke imamo mi, kot jih imajo drugod. Drugo pa je, kako zadeve tečejo, kako delajo odbori, kako se uvrščajo zadeve na dnevni red; nepripravljene se ne uvrščajo itd. To pa ni problem poslovnika, to pa je problem vodenja državnega zbora.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dr. Ribičič, replika. To je zdaj zadnja razprava in bom dal na glasovanje. Mislim, da smo si povedali, kaj kdo misli.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Se strinjam, gospod podpredsednik. Ni bil moj namen, da sprožam razpravo o poslovniških spremembah nasploh, samo to vprašanje, ki se je na veto. Moram pa kot predsednik poslovniške komisije za tiste, ki jih to zanima, dati naslednje pojasnilo. Poslovniška komisija je oblikovala posebno delovno skupino, ožjo strokovno skupino in strokovnjakov iz fakultet in strokovnjakov iz državnega zbora, širšo delovno skupino, kjer so tudi predstavniki poslanskih skupin, ki naj pomaga pripraviti poslovniške spremembe. Ob tem, da smo to sestavo oblikovali soglasno, brez kakršnegakoli pomisleka ali glasu proti, smo tudi soglasno sprejeli vsebinske usmeritve o tem, v kakšni smeri naj se pripravljajo te poslovniške spremembe. In zaenkrat, niti na strokovni ravni te stvari niso dokončane in bo dovolj časa, da preverjamo, ali je tisto, kar strokovnjaki pripravljajo skladno s tistim, kar je soglasno določila kot svojo usmeritev za spreminjanje tega poslovnika poslovniška komisija. Tukaj so, se mi zdi, pomisleki opozicije več kot razumljivi, zelo občutljiva je vsaka sprememba poslovnika, kaj šele zelo globoka sprememba poslovnika. Mislim pa, da je prezgodaj za nervozo. Morali bomo pogledati, kaj so strokovnjaki pripravili, primerjati to s tem, kar je bilo že doseženo, soglasje, in potem videti, kakšne so tiste rešitve, ki bodo lahko sprejete. Nobena rešitev pa v tem državnem zboru ne bo mogla biti sprejeta, ne da bi dobila dvotretjinsko podporo prisotnih poslancev, kar je garancija, da bomo morali delati na podlagi, še naprej na podlagi sodelovanja, usklajevanja stališč med poslanskimi skupinami, ne pa na podlagi vsiljevanja takšnih ali drugačnih rešitev.
Glede tega vprašanja pa, jaz se zahvaljujem gospodu Mozetiču, ki je edini poskušal vsebinsko argumentirati, čeprav se s tem predlogom ne strinjam. Jaz sem pač za to, da se preveri, ker poglejte, če tukaj ni nobene podpore temu predlogu, nima nobenega smisla, da v tej smeri proučuje poslovniška komisija in išče rešitve za nov poslovnik, ker take rešitve ne bodo mogle biti sprejete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Kolegice in kolegi! Prehajamo na odločanje. Torej predlog je, gospoda doktorja Cirila Ribičiča, ki glasi: "Komisija za poslovnik naj prouči možnost sprememb poslovnika, ki bodo omogočile, da državni zbor na predlog matičnega delovnega telesa lahko spremeni zakon, o katerem ponovno odloča na podlagi veta državnega sveta". Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za ta predlog sklepa? (16 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog sklepa ni sprejet.
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - AKT O ODREDITVI PARLAMENTARNE PREISKAVE O VZROKIH, OKOLIŠČINAH IN POSLEDICAH DOGODKOV NA KAPITALSKEM TRGU V MARCU 1996 IN O URESNIČEVANJU ZAKONSKIH NALOG AGENCIJE ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV V OBDOBJU 1995-1997, VKLJUČNO Z VSEMI NJENIMI ORGANI. Zahtevo za uvedbo parlamentarne preiskave je na podlagi 97. člena ustave Republike Slovenije državnemu zboru predložil državni svet Republike Slovenije.
Želi predstavnik državnega sveta besedo? Prof. dr. Franc Vodopivec, ki ga prav lepo pozdravljam. Prosim.
DR. FRANC VODOPIVEC: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Tudi hvala za priliko, da nastopim pred tem eminentnim organom. Za začetek moje razprave naj povem, da nisem izvedenec za to področje v katerega posega parlamentarna preiskava. Skrbnik tega sklepa in te zahteve državnega sveta sem postal zato, ker sem edini, poleg gospoda Šuštašiča, preživeli član komisije za gospodarstvo državnega sveta mislim, ko sem bil ponovno izvoljen. In seveda, če bodo potrebne dodatne vsebinske opredelitve, bomo dobili prave izvedence, ki zadevo bolje poznajo, poznam jo pa tudi jaz, ker sem jo spremljal skozi pot, najprej v komisiji za gospodarstvo državnega sveta in nato tudi v državnem svetu. Ko sem prebral priprave na to sejo zakon in pravilnik o parlamentarni preiskavi, dovolite mi da citiram iz obeh samo tri člene, ki so zelo zelo kratki. Zakon o parlamentarni preiskavi pravi v 1. členu: "Parlamentarna preiskava v zadevah javnega pomena se opravi, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij." To je en del prvega tega zakona. Potem, dovolite, da preberem še dva člena v pravilniku oziroma poslovniku o parlamentarni preiskavi - 1. člen pravi: "Uvedbo parlamentarne preiskave lahko predlaga vsak poslanec," misli se poslanec državnega zbora. "Državni zbor mora odrediti parlamentarno preiskavo, če to zahteva tretjina poslancev ali državni svet." Potem še en člen, da preberem, da nisem predolg. 4. člen pravilnika: "O predlogu za uvedbo parlamentarne preiskave državni zbor odloči s sklepom. Državni zbor v sklepu, s katerim odredi parlamentarno preiskavo na predlog enega od tistih, ki jih lahko da, lahko v celoti povzame vsebino zahtevka za odreditev parlamentarne preiskave iz predloga, sme pa predlagano parlamentarno preiskavo tudi zožiti, razširiti ali dopolniti." Ko sem seveda prebral ta dva dokumenta, kot pragmatik, inženir, sem smatral, da je sprejem sklepa, kot je opredeljen v predlogu in pravilniku, precej formalna zadeva. Zato podrobna obrazložitev ni potreba, še posebej zato, ker je za predlogom kakšna dva kilograma dokaznega gradiva iz vseh vpletenih strani agencije za trg vrednostnih papirjev, predstavnikov vzajemnih skladov, oškodovanih investitorjev in državnega sveta.
Poslancem v državnem zboru se za to iskreno opravičujem za zaplet, ki ni, verjemite, razumeti, kot podcenjevanje dela državnega zbora, ki kroji usodo države in je posredno odgovoren za delovseh javnih služb. Tudi kar Agencija za trg vrednostih papirjev nedvomno je.
V poročilu komisije za politični sistem, ki citira nekatere zakone iz zakonov o trgu vrednostih papirjev in določila iz obeh dokumentov, ki sem že citiral, pravi: "pri tem pa kaže izrecno opozoriti na določbo tretjega odstavka 147. člena o trgu vrednostnih papirjev, ki določa, da pri opravljanju nalog, določenih s tem zakonom in zakonom o investicijskih skladih in družbah za opravljanje, agencija deluje v javnem interesu", kar pomeni, da je to javna ustanova. "Z namenom zaščite investitorjev in razvoja trga vrednostnih papirjev." Ta zakonska določba nedvomno daje agenciji širši družbeni pomen. In da zaključim. Utemeljevanje predloga na osnovi obstoječih zakonov. V 149. členu zakona o trgu vrednostnih papirjev pravi: "Državni zbor potrdi statut agencije", drugi odstavek 149. člena. "Imenuje nadzorni svet agencije, potrdi finančni načrt in letni obračun agencije in opravlja nadzor nad poslovanjem agencije", kar je zapisano v prvem odstavku 175. člena zakona o trgu vrednostnih papirjev.
Pomeni to, da je seveda državni zbor še, ne glede, da se v zakonu opredeljuje ta agencija, kot neki samostojni organ, popolno opravičen, da sproži postopek za nadzor oziroma za oceno njenega dela.
Dovolite mi, da vam kot državljan, ki kar povem po pravici, ni bil oškodovan z zadevami okoli zajemnih skladov, nekaj povem o tej zadevi, ker vendar se nekoliko nanjo spoznam.
Učinkovito delujoč kapitalski trg je predpogoj za razvoj gospodarstva in posledično za obstoj države. V 147. členu zakona o trgu vrednostnih papirjev piše: "Agencija za trg vrednostnih papirjev deluje v javnem interesu z namenom zaščite investitorjev, trga in razvoja trga vrednostnih papirjev." Agencija je v zadnjih 2 letih od dne, od datuma, ko je bila zahteva po parlamentarni preiskavi vložena, ravnala ravno nasprotno." Marca 1996 so ukrepi agencije povzročili postopno znižanje investicij v zajemnih skladih in kot veste so vzajemni skladi in pokojninski skladi največji institucionalni pokojninski skladi na celem svetu. Še posebej v razvitih državah. Od tam prihaja večina denarja za investicije.
Se pravi v zajemnih skladih od 8,6 milijarde SIT na 2,2 milijardi SIT. In danes še vedno samo 2,8 milijarde SIT, kar pomeni, da se je pri potencialnih investitorjih za tako vlaganje denarja zmanjšal interes. Slovenski borzni indeks je padel od 1.566 na 892 točk ali za 43% in kljub popravkom se sedaj komaj približuje vrednosti, ki jo je imel pred tremi leti. Veliko delnic je podcenjenih in so lahek plen tujcev, ki gospodarijo na borzi, iz katere so bili grobo izgnani domači vlagatelji, in seveda prevzemajo najboljša podjetja. Uničenje vzajemnih skladov je neposredno prizadelo okrog 10.000 državljanov, ki so vlagali svoje prihranke v popolnoma normalno razvijajoči se trg vrednostnih papirjev, verjeli zatrjevanju vlade o pomenu tega trga in parlamentu o zakonskem nadzoru nad njim. Razumljivo bi bilo, če bi agencija preganjala nepravilnosti na trgu, ni pa mogoče pristati na uničenje več milijard vrednega premoženja, ki je bilo v gotovini vplačano za nakup vrednostnih papirjev. Uničenje je še posebej nerazumljivo, saj so bili vzajemni skladi druga noga bodočega pokojninskega sistema in najpomembnejši instrument večjega varčevanja prebivalstva, ki je pogoj za hitrejšo rast domačega proizvoda. Mislim na tisto varčevanje, ki ni kot varčevanje v bankah, vezano na obresti, ampak tudi nekoliko rizično. Lahko prinaša malo ali pa zelo veliko.
Vzpodbudno dogajanje na borzi naj bi vzpodbudilo primarni trg kapitala in omogočilo gospodarstvu, da pride poceni do potrebnega kapitala za rekapitalizacijo oziroma dokapitalizacijo prizadetih podjetij za prestrukturiranje in modernizacijo proizvodnje. V zadnjih dveh letih mogoče prav zaradi sesutja borznega trga ni bila izdana niti ena delnica industrijskega podjetja. Veliko podjetij pa je propadlo prav zaradi pomanjkanja kapitala s sprejemljivo ceno. V Sloveniji je namreč po nekaterih podatkih kapitala dovolj, vendar je predrag za tiste, ki ga hočejo angažirati za obrtno ali industrijsko dejavnost. Agencija je svoje ukrepe utemeljila s tretjim odstavkom 112. člena zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, ki govori o izrednih razmerah, naravnih katastrofah, vojni, civilnih nemirih, zaprtju bank ali borze, hudih motnjah v transakcijah z devizami ali vrednostnimi papirji ali drugih podobnih hujših motnjah. Sklep o izrednih razmerah je sprejel njen strokovni svet v nasprotju s četrtim odstavkom istega člena, kar je ugotovilo tudi ustavno sodišče.
Dogajanje na borzi v zadnjem letu in pol je pokazalo, da je bila taka ocena dogajanj, ne samo zakonita, temveč tudi nepotrebna. Še več, odstranitev oznake uradne tajnosti iz dokumentov je odkrila utemeljen sum, da je mogoče, da so nekateri vodilni funkcionarji agencije zlorabili svoja pooblastila, zavedli ustavno sodišče in vrhovno sodišče z neresničnimi dokazili, izkoriščali notranje informacije ter kršili še nekaj členov obeh omenjenih zakonov in ustave.
V 157. členu zakona o trgu vrednostnih papirjev piše: "Nadzor nad poslovanjem agencije opravlja državni zbor." Zato pričakujemo od državnega zbora, da bo v skladu s 93. členom ustave omogočil, da se odstranijo ovire, ki so blokirale domače vlagatelje v zajemne sklade, in jih postavile v neenakopraven položaj z večjimi inozemskimi skladi. Skladno s tem, kar določa ta zakon in pravilnik je seveda, imajo poslanci državnega zbora vso pravico, da vložijo dopolnitve in spremembe na predlog, ki ga je pripravil državni svet, in jaz že v naprej povem, da se strinjam s predlogom, ki ga je dal gospod Hvalica, in sem ga dobil pred pol ure v pismeni obliki. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, profesor doktor Vodopivec. No, kot ste že sami povedali, sem dolžan obvestiti državni zbor, da imamo dve možnosti.
Prva, če je v razpravi podan predlog za razširitev ali dopolnitev parlamentarne preiskave o uvedbi to upošteva, torej, če predlog nima sprememb, o njem glasujemo, se odredi preiskava. V drugem, če predstavnik predlagateljev zahtevo za uvedbo parlamentarne preiskave ne soglaša s predlogom, slišal sem pa, da že soglaša s predlogom, tako da bomo v nadaljevanju odločali o spremenjenem predlogu, ki ga je vložil gospod Hvalica. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne.) Predstavnik vlade? (Ne.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam, razprava je 5 minut. Kdo želi besedo? (Nihče.)
Ker ne želi nihče razpravljati, odpiram splošno razpravo in na podlagi drugega odstavka 4. člena poslovnika o parlamentarni preiskavi, zbor o zahtevi za uvedbo parlamentarne preiskave ne glasuje, zato ugotavljam, da je državni zbor odredil parlamentarno preiskavo o sumu zlorabe javnih pooblastil za vzroke, okoliščine in posledice dogodkov na kapitalskem trgu marca 1996 in uresničevanju zakonskih nalog agencije za trg vrednostnih papirjev v obdobju 1995-1997, vključno z vsemi njenimi organi. Namen preiskave je ugotoviti odgovornost nosilcev javnih funkcij za dogodke na kapitalskem trgu v marcu 1996, potem ugotoviti vzroke in okoliščine in posledice dogodkov na kapitalskem trgu marca 1996, ugotoviti morebitno odgovornost agencije in njeno delovanje in posegih v letih 1995 in 1997 zlasti glede razvoja kapitalskega trga, zaščite vlagateljev, obveščanje javnosti, morebitnega kršenja zakonov, delovanje v javnem interesu in neodvisnosti, ugotoviti vsebino, kakovost in obseg nadzora nad agencijo ter ugotoviti morebitno izpolnjevanje obveznosti ljubljanske borze v letih 1995 in 1997, zlasti glede pravilnika za trgovanje s svežnji vrednostnih papirjev.
Državnemu zboru predlagam, da sprejme še naslednji predlog sklepa. Komisijo za volitve, imenovanje in administrativne zadeve se zadolži, da se še za to sejo zbora pripravi predlog odloka o ustanovitvi in sestavi preiskovalne komisije v skladu z vsebino odrejene parlamentarne preiskave. Želi kdo razpravljati o tem predlogu? (Ne.) Na glasovanje dajem predlagani sklep. Ugotavljamo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 65. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je VOLITVE IN IMENOVANJA. K tej točki sem vabil predlagatelje oziroma njihove predstavnike in jih lepo pozdravljam. Predloge posameznih predlagateljev ter predloge in mnenja komisije za volitve in imenovanja ste prejeli. Zbor bo pod to točko dnevnega reda obravnaval: predlog ministra za zdravstvo za soglasje k imenovanju člana zdravstvenega sveta; potem predlog guvernerja Banke Slovenije za imenovanje viceguvernerja Banke Slovenije; predlog sodnega sveta za izvolitev kandidatov v sodniško funkcijo - gre za 7 predlogov; ter predlog odlokov komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in sicer o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi komisije državnega zbora Republike Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi komisije državnega zbora Republike Slovenije za politiko enakih možnosti, o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora Republike Slovenije za notranjo politiko in pravosodje in o imenovanju predsednika nadzornega sveta javnega podjetja Slovenske železnice.
Prehajamo na obravnavo in sklepanje o posameznih predlogih.
Kot prvi je torej predlog ministra za zdravstvo, za soglasje k imenovanju člana zdravstvenega sveta. Minister za zdravstvo je državnemu zboru predložil predlog za soglasje k imenovanju docenta dr. Slavka Ziherla, doktorja medicine višjega svetnika, za člana zdravstvenega sveta, kot predsednika psihiatrije. Želi predstavnik predlagatelja besedo? (Ne želi.) Predlog je obravnavala komisija za volitve imenovanja in administrativne zadeve in zboru predložila poročilo ter predlog odloka. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Kdo želi razpravljati? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog odloka o soglasju, imenovanju docenta, doktorja Slavka Ziherla, doktorja medicine, za člana zdravstvenega sveta. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog vice guvernerja Banke Slovenije, za imenovanje vice guvernerja Banke Slovenije. Guverner Banke Slovenije je državnemu zboru predložil predlog za imenovanje gospoda Darka Bohneca, za vice guvernerja Banke Slovenije za dobo 6-ih let. Želi predstavnik predlagatelja besedo? (Ne želi.) Predlog je obravnavala tudi komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in zboru predložila poročilo ter predlog odloka. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam. Želi kdo besedo? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog odloka o imenovanju gospoda Darka Bohneca za vice guvernerja Banke Slovenije za dobo 6-ih let. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagan odlok sprejet.
Imamo predlog sodnega sveta o izvolitvi v sodniško funkcijo. Sodni svet je državnemu zboru predložil predloge o izvolitvah v sodniško funkcijo in sicer: vrhovne sodnice na vrhovnem sodišču Republike Slovenije; višje sodnice in dveh višjih sodnikov na višjem sodišču v Ljubljani; dveh okrajnih sodnic na okrajnem sodišču v Mariboru; okrožne sodnice na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani-oddelek v Brežicah. Predlog za izvolitev gospe Mojce Štros, na sodniško mesto okrožne sodnice na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani pa je sodni svet z dopisom, z dne 19.2.1998, umaknil, tako da zbor o tem predlogu ne bo razpravljal in odločal. Želi predstavnik sodnega sveta besedo? (Ne želi.) Predlog je obravnavala komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in zboru predložila poročilo ter predloge odlokov. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanci ali poslanke. Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. 1. Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Alenke Jelenc - Puklavec na sodniško mesto vrhovne sodnice na vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
2. Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Mare Breznik, na sodniško mesto višje sodnice na višjem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog odloka sprejet.
3. dajem na glasovanje predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Janeza Vlaja na sodniško mesto višjega sodnika na višjem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
4. na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Franca Černeta na sodniško mesto višjega sodnika na višjem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
5. na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Tadeje Breznik na sodniško mesto okrajne sodnice na okrajnem sodišču v Mariboru. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
6. na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Maje Praviček na sodniško mesto okrajne sodnice v okrajnem sodišču Mariboru. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
7. na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Marjete Škofljanec na sodniško mesto okrožne sodnice na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, oddelek v Brežicah. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Pred nami je predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Pred nami je predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi komisije za politiko enakih možnosti. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Ker se nihče ne želi vključiti v razpravo, dajem na glasovanje predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi komisije za politiko enakih možnosti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Pred nami je odlok o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi odbora za notranjo politiko in pravosodje. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem splošno razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi odbora za notranjo politiko in pravosodje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Smo pri predlogu odloka o imenovanju predsednika nadzornega sveta javnega podjetja Slovenske železnice. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Komisija predlaga, da se za predsednika nadzornega sveta imenuje gospod Damjan Vrečko za dobo štirih let. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o imenovanju gospoda Damjana Vrečka, za predsednika nadzornega sveta javnega podjetja Slovenske železnice za dobo 4-ih let. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (45 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Upoštevaje sklep zbora k 4. točki dnevnega reda te seje, to točko prekinjam in jo bomo nadaljevali po predložitvi predloga s strani komisije za volitve, imenovanje in administrativne zadeve.
Prehajamo na 43. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O SODNIŠKI SLUŽBI.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Ferijem Horvatom. Želi predstavnik predlagateljev besedo? Gospod Horvat prosim.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki vlade, predstavniki, predsednik sodnega sveta in drugi prisotni.
Najprej bi se želel zahvaliti za pripravljenost obravnave predloga zakona danes. Dovolite mi, da najprej ugotovim, da je oziroma da spomnim, da je državni zbor opravil splošno razpravo o predlogu zakona, ki je bil vložen po skrajšanem postopku na 15. izredni seji, dne 2.10.1997, in po končani splošni razpravi v skladu s četrtim odstavkom 204.a člena poslovnika sklenil, da se druga in tretja obravnava opravita po rednem postopku.
Posebnih stališč zbor po tej splošni razpravi ni sprejel. Predlagatelji smo skrbno preučili pripombe, pomisleke in vprašanja, izražena na seji zbora v splošni obravnavi. Na dveh sejah odbora za notranjo politiko kot matičnega delovnega telesa ter pisna mnenja, predvsem mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve državnega zbora.
Opravili smo tudi delovne posvete, predvsem z ministrstvom za pravosodje in z drugimi in na tej osnovi pripravili amandma, ki sem ga vložil z datum 3.11.1997. Bistvo tega amandmaja je, da namesto predlagane spremembe 9. člena v povezavi z 8. členom, in 31. člena veljavnega zakona o sodniški službi, da se ta sprememba prenese v prehodne in končne določbe, to je bila namreč ena od pripomb, da ne bi posegali v sistemske določbe zakona, in da se spremeni 105. člen zakona o sodniški službi. Bistvene sestavine, ki jih vsebuje potemtakem spremenjeni predlog zakona s tem amandmajem, so naslednje. Določi se starostna meja 27 let glede na pripombo, da ne bi bilo v skladu z ustavo, če bi odstopali od sedaj predpisanih 30 let, in ne bi določali nobene starostne meje v zakonu. Drugič, predvidi se eno leto delovnih izkušenj na sodišču po opravljenem državnem pravniškem izpitu ali najmanj tri leta delovnih izkušenj po opravljenem pravniškem državnem izpitu.
Tretjič, časovno je ta predlagana novela omejena do 31.12. prihodnjega leta, v pričakovanju, da bodo med tem časom sprejete sistemske spremembe zakonodaje in ustvarjeni pogoji za prenehanje veljavnosti tega zakona in pogoji za zmanjšanje velikih zaostankov na sodiščih, kar je pravzaprav glavni motiv za predlagano novelo zakona.
In četrtič. Vnešen je pogoj, da se ta popust oziroma omilitev pogojev izvede le v primeru oziroma uveljavi v primeru, če na razpis prostega sodniškega mesta na okrajnem sodišču, se pravi za okrajnega sodnika, ni prijave v skladu s sedaj veljavnimi pogoji.
In predlagamo še eno zadevo. Da se prvotno besedilo iz tretjega oziroma iz drugega odstavka prenese kot tretji odstavek v tem amandmaju, tako da bi vse bistvene sestavine novele bile vključene v ta en člen zakona. S tem odpade potreba drugega člena predloga zakona, in zato predlagamo z amandmajem, da se ga črta in pa tretji člen potem postane avtomatsko drugi člen. Matično delovno telo, ki je obravnavalo predlog zakona v drugi obravnavi in predlog amandmaja, ki sem ga predstavil, je brez glasu proti podprlo ta predlagani amandma, in zato se predsednici in članom odbora prav lepo zahvaljujem. To se je zgodilo že 5.11.1997. leta.
Kot vidite, vlada podpira predlagano novelo oziroma predloženi amandma in to tako v pisni obliki, kot z datumom 24.2.1998, podpora pa je bila izražena s strani ministra in državne sekretarke tudi na sami seji matičnega delovnega telesa. Sekretariat je izrazil ustno mnenje na seji delovnega telesa, da je amandma konsistenten in ni imel pripomb k takšni rešitvi. Naj še povem, da rešitev, da so rešitev podprli tudi predstavniki sodnega sveta Republike Slovenije in vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Določene rezerve je imel predsednik slovenskega sodniškega društva, predvsem s predlogom, da bi bile potrebne druge sistemske spremembe in rešitve za zagotovitev zadostnega števila sodnikov in zmanjšanje zastojev, vendar je bila ocena, da bi to zahtevalo daljši čas in tudi dodatna finančna sredstva.
Naj še povem na koncu to, v imenu predlagateljev, da problem oziroma razlogi, ki so nas vodili k predlaganju te novele zakona, da se ne zmanjšujejo, ampak se žal nasprotno tudi v drugi polovici lanskega leta povečujejo. Najnovejši podatki statistike ministrstva za pravosodje namreč kažejo, da se je število nerešenih zadev na okrajnih sodiščih v Republiki Sloveniji povečalo od 1.1.1997, od 329 tisoč 483 zadev na 396 tisoč 729 zadev 31.12.1997. Posebno veliko povečanje je na nekaterih sodiščih. Največje na sodišču v Lendavi, ki smo ga že v prvi obravnavi predstavili kot poseben problem in to kar za 54%, vendar ne samo na tem sodišču. Torej ne gre samo za zakonsko novelo zaradi enega sodišča, ampak tudi na vrsti drugih okrajnih sodišč. V Murski Soboti je povečanje v enem letu bilo za 25%, v Ljutomerju za 25%, v Slovenj Gradcu za 36%, v Trebnjem celo za 87% itd.
Pomemben vzrok za te zastoje je nezadostna zasedenost okrajnih sodišč s sodniki. Pri tem mi dovolite samo še, da spomnim na to, da je na problem v lanskem letu opozoril tudi varuh človekovih pravic v svojem poročilu za leto 1996, kjer je ugotovil, da je največji porast pobud, ki jih dobiva kot varuh človekovih pravic od državljanov prav v velikih zastojih na sodiščih, in da "cca". 30% primerov oziroma pobud odpade na tovrstno problematiko. S tem je kršena ena temeljnih človekovih ustavnih pravic.
In pa drugo. Naj spomnim na opozorilo Evropske unije v Agendi 2000, v mnenju o Sloveniji, kjer posebej opozarja na problem velikih zastojev in izrecno izpostavlja problem nezadostne zasedenosti sodišč s sodniki. O tem govori Evropska unija tudi v pristopnem partnerstvu.
Predlog za podporo, predlagam, da podprete amandma in s tem predlog zakona v tej drugi obravnavi,in s tem dejansko skupaj zagotovimo izboljšanje uresničevanja ene temeljnih ustavnih človekovih pravic. Naj povem primer, da je ob številnih razpisih, ki so bili, recimo v štirih okrajnih sodiščih v Pomurju, da je od osmih razpisanih mest bil sprejet samo en sodnik oziroma se je prijavil sodnik, ki izpolnjuje pogoje, ocenjuje pa se, poznavalci pravijo, da če bi veljala ta novela, da bi verjetno dobili štiri nove sodnike.
Ob koncu še predlagam, da glede na nujnost zadeve, da bi sprejeli dodatni sklep, če boste sprejeli tudi predlagani amandma, da bi tretjo obravnavo opravili po možnosti čimprej. Tak predlog podpira tudi matično delovno telo in sicer v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika. To je po preteku najmanj sedam dni od prejema predloga zakona s sprejetimi amandmaji. To se pravi po možnosti na prvi naslednji izredni seji državnega zbora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Horvat. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Želi poročevalec predstaviti mnenje odbora? Prosim, gospa Darja Lavtižar - Bebler.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala. Spoštovani zbor! Lahko samo ugotovim, da je gospod Feri Horvat zelo temeljito in v redu predstavil potek razprave in delo odbora za notranjo politiko in pravosodje, ko je obravnaval ta predlog. Kot predsednica bi vendarle opozorila, da še vedno obstojijo nekateri razlogi za to, da bi pritegnili mnenju, da je predlagana rešitev ustavnopravno sporna. To mislim, da je prav, da povem, ampak tehtali smo seveda med to določbo ustave, ki govori o načinu volitev sodnikov in med tistimi določbami ustave, ki zagotavljajo pač državljanom sodno varstvo. In odbor je dejansko sklenil, da državnemu zboru predlaga, da podpre, da sprejme ta zakon, in da se v primeru, da bo državni zbor v drugi obravnavi podprl predlagano rešitev, po možnosti opravi tretjo obravnavov skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospa predsednica. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
V razpravo dajem 1. člen, amandma k 1. členu. Dobili ste ga, sicer zgodnji datum 3.11. Predlagatelj Feri Horvat. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 1. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma k 1. členu sprejet.
Prehajamo k 2. členu in amandmaju, ki ga je vložil prav tako Feri Horvat. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma k 2. členu sprejet.
V razpravo dajem 3. člen, ki ni amandmiran. Želi kdo razpravljati o njem? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 poslancev.)
Kdo je za 3. člen? (26 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je 3. člen sprejet.
Moramo še odločati o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Potem prehajamo na glasovanje o naslovu zakona. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Moramo še sklepati o predlogu sklepa. Prvi je, ga preberem: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravijo predlagatelji predloga zakona, to je skupina poslancev s prvopodpisanim Ferijem Horvatom." Dajem predlog v razpravo najprej. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na sklepanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (37 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je prvi sklep sprejet.
Drugi sklep: "Tretja obravnava se opravi v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika po preteku najmanj 7 dni od prejema predloga zakona s sprejetimi amandmaji, po možnosti čimprej na prvi naslednji izredni seji Državnega zbora." Dajem predlagani sklep v razpravo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (38 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je tudi ta sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na prekinjeno 39. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O VARNOSTI V CESTNEM PROMETU. Včeraj smo končali pri odločanju o amandmajih in smo pri 118.a členu. Želi kdo o njem razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (42.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 119. členu in enemu amandmaju, ki ga je vložila vlada Republike Slovenije. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! (35 poslancev.) Kolegice in kolegi, ugotavljamo sklepčnost! (50 poslancev.)
Kdo je za predlagani amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 122. členu. Imamo dva amandmaja. Prvega predlaga odbor za notranjo politiko in pravosodje, drugega pa vlada Republike Slovenije. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! (50 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko ena? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko ena sprejet.
Odločamo o amandmaju pod številko dva. Ugotavljamo sklepčnost! (47 poslancev.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
K 123. členu imamo amandma vlade, ki ga podpira matično delovno telo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! (48 poslancev.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 129. členu. Imamo dva amandmaja. Enega je vložil odbor, drugega pa vlada Republike Slovenije. Drugega odbor ne podpira. Želi kdo razpravo? Gospod Delak, prosim.
ANTON DELAK: Hvala lepa. Spoštovani državni zbor! Govorim seveda o amandmaju številka dva, kjer vlada ponovno predlaga, da naj bi se letnica 80 nadomestila z letnico 70. Torej, kot verjetno veste, gre za tako imenovani zdravniški pregled starejših voznikov vozil. Malo sem presenečen, da vlada to ponovno predlaga, kljub temu, da je bilo v drugem branju to zavrnjeno in tudi odbor za notranjo politiko tega predloga vlade ni sprejet.
Sicer, pa da ne bi zadevo na dolgo in široko vlekel, mislim, da je državnemu zboru in tudi širši javnosti znano, da starejši vozniki niso tisti, ki povzročajo prometne nesreče, seveda ne mislim, da ne povzročajo nobenih prometnih nesreč, ampak seveda ni tista kategorija prebivalstva, ki bi v nekem smislu ogrožala promet. Zaradi tega prosim vse poslance, da tega amandmaja vlade ne podprejo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa dr. Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Tudi sama imam obrazložitev glasu k drugemu. In sicer bi rada nekaj rekla o starostniku in prometu. In sicer kot zdravnica.
Namreč rada bi opozorila in obrazložila svoj glas, da podpiram amandma vlade, da se številka 80 nadomesti s številko 70, namreč iz naslednjih razlogov.
Pri pregledu statističnih podatkov in tudi številnih raziskav, ki so narejene tudi v slovenskem prostoru, je dokazano, da je sicer res številčna udeležba starejših voznikov v prometu in pri prometnih zvezah nižja, vendar glede na relativno pa zelo večja in tudi udeležba starejših voznikov v prometu je zaradi slabšanja psihofizičnih sposobnosti bistveno bolj tvegana in težja.
Težje so posledice prometnih nezgod, ki jih povzročajo starejši; mladi v starostni skupini do 20 let so zelo podobni starostnim skupini od 70 do 75 let, starejši od 75 do 80 in več pa med vsemi vozniki v cestnem prometu povzročijo relativno največje število cestnih prometnih nesreč. Med mrtvimi starih nad 65 let je 19%. V celoti pa je delež mrtvih starejših nad 65 let 26%. Starostnik med 65 in 70 letom je načeloma sposoben opravljati vozilo, med 70 in 75 še vedno v večini, po 75 letu pa ta sposobnost strmo upada. Starostnih težko prizna, da slabše vidi, da druge bolezni in terapija, ki jo večina prejema zaradi kroničnih obolenj, vplivajo na njegovo počutje, na njegovo sposobnost upravljanja motornega vozila. Niso več samokritični, ne obvladujejo več vozila pri visoki hitrosti in svojo pomanjkljivost tako kompenzirajo z upočasnjeno vožnjo. Počasni, zavirajoči vozniki pa se znajdejo v nevarnih situacijah in dostikrat neadekvatno reagirajo.
Kontrolni pregledi so zaradi varnosti vseh udeležencev v prometu zdravstveno utemeljeni in najkasneje v 70 letu, ko je pri večini voznikov zaznan znaten upad sposobnosti, tudi nekritičnost, povečanje telesnih okvar, kroničnih obolenj, od motenj vida, motenj vidnih funkcij, tako zmanjšanje ostrine, zožitev vidnega polja, slabše adaptacije tema-svetloba in številni drugi psihomotornih funkcij, zmanjšanja psihomotornih funkcij. Starostniki se upirajo tem pregledom, vendar je tudi cilj starostnika, da pride varno, kamor je namenjen. In je po vesti dolžan, tudi preverjati svoje sposobnosti, tako zaradi sebe, kot tudi zaradi drugih udeležencev v prometu. To je ena.
Tudi zdravniki, tako njegovi osebni zdravniki ali pa specialisti redko kdaj zahtevajo pregled, kontrolni zdravniški pregled. Pa tudi redko sam starostnik v tej dobi sam želi preveriti svoje sposobnosti. Dejstvo je, da bi bili kontrolni zdravniški pregledi prav gotovo vozniku oziroma udeležencu v cestnem prometu v prid, to se pravi v korist in bi ga pravočasno opozorili oziroma izločili tiste, ki zaradi zdravstvenih okvar niso več sposobni varne vožnje, tako za sebe kot za druge soudeležence. In to bi tako prispevalo k dvigu varnostno-prometne situacije v našem prostoru. Sami vemo, kako naraščajo prometne nesreče, kakšne imamo razmere na cestah, in preverjanje telesnih in duševnih sposobnosti. Torej ni namenjeno izključevanju starejših iz prometa, temveč le njihovemu varnemu vključevanju, če jim njihove telesne in duševne sposobnosti to omogočajo.
Zato, spoštovane kolegice in kolegi, vas prosim, da dobro premislite, kaj boste podprli, kajti, če boste s tem, ko boste podprli varno mejo, in to je, mislim, vsaj leto 70, ko s tem, ko preverjaš svoje sposobnosti sebi zagotoviš varno vožnjo, zagotoviš varno vožnjo svojemu sopotniku, zagotoviš morda tudi svojemu vnuku, svojemu otroku in pa drugim soudeležencem zmanjšaš vsaj eno ali več nesreč ali pa hudih invalidnosti in prispevaš tudi nekaj za izboljšanje varnosti, ki vemo, kakšna je. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Doktor Franc Žnidaršič.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Najprej bi rad repliciral gospe doktor Ani Zbačnikovi v tistem delu, ko govori, da bi vozniki morali sami preverjati svoje sposobnosti. Torej interes vseh, ki vozijo, je v tem, da bi vozili in bili v tem smislu mobilni čim dlje, in zaradi tega so do tega vprašanja nekritični in sami ne bi sprožali kontrolnih pregledov za ugotavljanje sposobnosti. Po drugi strani pa je starostna omejitev povsem brezpredmetna, kajti sposobnosti ne določa starost, pač pa objektivne psihofizične sposobnosti posameznika. Težava je nekje drugje. Namreč, da je že sedaj mogoče slehernega, ki mu začasno ali trajno postanejo zmanjšanje sposobnosti, za voznika motornih vozil, mogoče omejiti oziroma mu začasno odvzeti vozniško dovoljenje, pa se tega ne dela. Rad bi opozoril na to, da v naši državi vozi vsak dan po cestah vsaj 30.000 do 50.000 kroničnih alkoholikov, ki jih osebni zdravniki prav dobro poznajo, pa nič ne storijo za to, da bi se preverile njihove psihofizične sposobnosti v smislu določil zakona o varnosti v cestnem prometu. Prav tako pa zdravniki malo ali redko kdaj preverjajo predčasno psihofizične sposobnosti ponesrečencem, bolnikom, takim, ki so doživeli možgansko kap, infarkt ali podobno, pa tudi vozijo vsak dan v cestnem prometu. Tako, da mislim, da starostna meja je lahko osemdeset. Hkrati pa je treba zaostriti odgovornost osebnih zdravnikov, ki so po zakonu dolžni nemudoma poslati tistega, katerega vozniške sposobnosti so zaradi psihofizičnih sposobnosti zmanjšanje, na predhodno oziroma na predčasni pregled na medicino dela. In potem občinski upravni organ po odločitvi predlaga začasni odvzem vozniškega dovoljenja.
Če bi vsi delali, tako kot je to določeno, potem ni nobenega strahu, da bi vozili tisti, ki za to niso sposobni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika gospa dr. Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Kolega, jaz se z vami strinjam, da bi ga moral vsak zdravnik, ko opazi pri svojem pacientu pomanjkanje teh sposobnosti, poslati. Samo, mi sami vemo, da se tega ne dela. Rada bi vedela, na prste ene roke naštela primere, ko se je to zgodilo. In ravno zaradi tega, ker vemo, da se tega ne dela, da se tega tudi ne bo delalo. In mislim, da moramo ob tej situaciji, ko vemo, kako naraščajo prometne nesreče, ob tem pa imamo zelo slabe ceste in nizko kulturo voznikov, dati vsaj neko dodatno varovalko in s tem zavarovati te, ki hočejo varno priti na mesto, tako tudi starostnike kot mlade.
Ravno zato predlagam, da v tej prehodni fazi, mi uvedemo to varovalko, ki jo bomo kasneje lahko z dodatnim amandmajem tudi spremenili, ko bomo ugotovili, da je naša družba na tako visoki kulturni ravni tako na cesti pa tudi pri izvajanju svojih obveznosti. Hvala lepa.
Predvsem pa še enkrat poudarjam to predlagam v skrbi za našega starostnika, v skrbi za nas vse, pa tudi za naše otroke in naše vnuke, ki jih velikokrat zaupamo našim dedkom, ko sami ne utegnemo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! (55 poslancev.) Najprej bomo glasovali o amandmaju pod številko ena.
Kdo je za ta amandma? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko dva. Ugotavljamo sklepčnost! (62 poslancev)
Kdo je za ta amandma? (18 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Prehajamo k 130. členu. Imamo tri amandmaje. In sicer, dva od odbora, enega od vlade Republike Slovenije. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! (51 poslancev.) Na glasovanje dajem amandma pod številko ena.
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma na amandma, ki ga je vložil odbor pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovimo glasovanje o sklepčnosti. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (39 poslancev.) Je kdo proti?)(Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ugotavljamo prisotnost za amandma pod številko 3. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Člen 130 pod številko 3. Ugotavljamo prisotnost! Na 22. strani pregleda, amandma vlade. Pri prepisovanju je trikrat naveden člen 130. Mi smo zdaj to združili 1, 2, 3. Torej, ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k členu 137. Imamo amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri členu 150. Imamo amandma vlade, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri členu 151. Imamo dva amandmaja, in sicer skupine poslancev, s prvopodpisanim Maksimiljanom, in drugega od vlade Republike Slovenije. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ugotavljamo prisotnost za amandma pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 153. členu. Imamo amandma vlade, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 154. členu, amandma vlade. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti...
Bomo ponovili še enkrat glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma k členu 154? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 163. členu. Imamo amandma skupine poslancev s prvopodpisanim Lavrincem Maksimiljanom. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma k 167. členu je brezpredmeten.
Smo pri 169.a členu. Imamo amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 174. členu. Imamo več amandmajev: prvega vlaga Združena lista socialnih demokratov, drugega poslanska skupina LDS, tretjega vlada Republike Slovenije, četrtega poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov. Želi kdo razpravljati? Prosim, gospod Tomažič. Branko Tomažič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Predlagam, da podpremo amandma Združene liste k 174. členu. Obrazložitev. Leasing pogodba je novejša oblika pravnih poslov, ki pri nas ni zakonodajno opredeljena, tudi drugje ni zakonodajno urejena. Izjeme so Francija, Belgija, Portugalska in Brazilija. Od pogodbene volje stranke je odvisno, ali gre pri leasingu za najemno oziroma zakupno razmerje ali za mešanico zakupno prodajne pogodbe. Mnenja teoretikov so glede opredelitve leasinga deljeno. Pri nas najbolj uveljavljena oblika leasinga je sicer res tista, po kateri se stranki dogovorita s pogodbo, da leasingojemalec po izteku določenega časa in plačevanja določenega denarje odkupi predmet oziroma postane njegov lastnik. Menimo pa, da bi bilo potrebno zakonsko dikcijo prilagoditi tudi tako, da bi zakupnik, ki vozilo dejansko uporablja, bil naveden v prometnem dovoljenju in da se obveze lastnike prenesejo na uporabnika. S tem bi se približali zakonodajnim ureditvam evropskih držav, kjer se prometno dovoljenje glasi na uporabnika vozila, lastnik vozila pa ima le lastninsko pravico na vozilu.
S 1.1.1998 pričnejo veljati licence za posamezne vrste prevozov v cestnem prometu - pravilnik o pogojih za pridobitev licenc za prevoze v cestnem prometu, načinu in postopku njihove pridobitve ter o načinu vodenja evidenc o izdajanju licenc, Uradni list številka 50/97. Na podlagi licence bodo prevozniki pridobili pravico do pridobitve dovolilnice za upravljanje mednarodnih prevozov stvari. Pri upravljanju mednarodnih prevozov stvari je za vstop v drugo državo potrebna dovolilnica za opravljanje prevoza - ne samo za Italijo, ampak tudi druge evropske države. Dovolilnico opremi slovenski prevoznik, pravna ali fizična oseba, ki je po zakonu registrirna za opravljanje prevozniške dejavnosti, in se glasi: "Na ime firme prevoznika." Prevoznik opravi prevoz z vozilom z voznim parkom, s katerim razpolaga. Pri tem ima lastna vozila in vozila, ki so v uporabi na osnovi leasinga ali zakupa.
Pri prehodu meje in tudi znotraj druge države - tudi lastne, prihaja do rednih kontrol prevoznikov. Osnovna kontrola primerjave med uporabnikom dovolilnice s 1.1.1998 v Sloveniji, kontrola licenc za upravljanje prevozov, in prometnim dovoljenjem nakazuje na nepravilno uporabo dovolilnice licence. Zato menim, da je potrebno prometno dovoljenje opremiti tako, kot je navedeno v predlogu spremembe. V Sloveniji je približno 30% voznega parka, s katerim razpolagajo prevozniki v uporabi v obliki leasinga, ali zakupa. Zakup je predvsem v uporabi pri prevozniških zadrugah in prevozniških družbah, ki združujejo prevozni potencial za vstop na trgu - več manjših prevoznikov. Trenutno pri prevozih po tuje države, ne samo Italije in Francije, imajo naši prevozniki velike probleme zaradi neurejenega statusa in zaradi tega, ker na dovoljenjih ni tudi ime najemnika - se pravi zadruge.
Naveden predlog je podprla tudi obrtna in gospodarska zbornica, zato prosim, poslance, da bi ta amandma podrli, ki ga je vložila Združena lista. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! (53 prisotnih.) Na glasovanje dajem amandma pod številko 1.
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Smo pri amandmaju številka 2. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Bomo ponovili glasovanje o sklepčnosti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ugotavljamo sklepčnost za amandma pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (26 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 4. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Malo pozornosti, prosim! Ponovili bomo prisotnost. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 4? (19 poslanec.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri 187. členu. Imamo amandma vlade, matično delovno telo ga ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (8 poslancev.) Je kdo proti? (42 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
192. člen - o njem ne glasujemo.
Pri 196. členu je amandma vlade. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri členu 206. Imamo amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri členu 215 - amandma vlade. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri členu 225. Imamo amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 poslancev.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K členu 240 imamo amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
O členu 241 ne glasujemo; izglasovali smo vse amandmaje. Imamo še sklep, ki ste ga prav tako dobili v pregledu vloženih amandmajev na zadnji seji, ki ga predlaga odbor. Želi kdo o njem razpravljati. (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Bom prebral ta drugi sklep, da ne bo kaj narobe. Odbor glede na veliko število amandmajev državnemu zboru predlaga, da sprejme naslednji sklep. Državni zbor bo v skladu z drugim odstavkom 198. člena poslovnika državnega zbora o predlogu zakona o varnosti v cestnem prometu glasoval na podlagi celovitega besedila predloga zakona, v katerem so sprejeti amandmaji. Celovito besedilo pripravi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ki v skladu s tretjim odstavkom 128. člena poslovnika državnega zbora ugotovi, ali je s sprejeti amandmaji porušena tudi medsebojna skladnost določb zakona.
Dajem sklep na glasovanje! Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sprejet.
Prekinjamo to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 40. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O ŠPORTU. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Malo počakamo, pravkar prihajajo. Besedo dajem državnemu sekretarju, doktor Strelu. Prosim.
DR. JANKO STREL: Spoštovani podpredsednik, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! V vladi smo pripravili zakon za tretje branje na osnovi sklepov, ki jih je sprejel ta državni zbor. Moram povedati, da je bilo kar nekaj problemov, vendarle smo uspeli stvari uskladiti, tako da imamo danes na mizi zakon za tretje branje, za katerega mislim, da predstavlja tisto resno osnovo, da se zadeve na področju športa zakonsko uredijo tako, da bodo služile predvsem v korist tistim, ki se s športom ukvarjajo. Ostaja še za današnji dan vendarle nekaj odprtih vprašanj, zlasti v tistem segmentu, ko gre za lastninjenje športnih objektov, in na drugi strani, ko gre za sestavo pri strokovnem svetu. Mislim pa, da tisto, kar je najpomembneje, da smo uskladili tudi z Olimpijskim komitejem in z ostalimi dejavniki glede procedure sprejemanja nacionalnega programa.
Skratka sem mnenja, da je ta dokument, ki je pred vami, tako pripravljen, da ga je mogoče sprejeti, vsekakor v zadovoljstvo tistih, ki želijo nadaljnji razvoj športa v Sloveniji. Hvala lepa za besedo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za kulturo, šolstvo in šport kot matično delovno telo. Prosim predsednika gospoda Mežana za poročilo.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Poslanke in poslanci! Predstavniki vlade! Odbora za kulturo, šolstvo in šport je na 11. seji, dne 10.2. obravnaval predlog zakona o športu, ki ga je za tretjo obravnavo predložila vlada Republike Slovenije.
Odbor je bil seznanjenj z mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, v katerem le-ta ugotavlja, da je predlagatelj pripravil predlog za tretjo obravnavo ob upoštevanju sprejetih amandmajev v drugi obravnavi. Pri čemer je v nekatere določbe nespremenjenega in spremenjenega besedila vnašal manjše redakcijske popravke, ki izboljšujejo kakovost besedila in ga vsebinsko ne spreminjajo. Kljub temu pa bo sekretariat na nekaterih mestih moral opraviti še dodatne redakcijske popravke.
Vloženih je bilo kar lepo število amandmajev, tako s strani vlade kot s strani poslanskih skupin Socialdemokratske stranke Slovenije in poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije. Odbor je nekatere amandmaje podprl, druge ne. Vse imate zapisano v poročilu. Odbor pa je ob tem predlagal na podlagi mnenja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve kar nekaj dopolnil, ki jih je sprejel za svoje in jih predlaga državnemu zboru v sprejem. Na koncu je glasoval o dveh sklepih, ki jih tudi državnemu zboru predlaga v sprejem. Prvič: Odbor za kulturo, šolstvo in šport podpira predlog zakona o športu v tretji obravnavi in predlaga, da ga državni zbor spremembe skupaj z amandmaji, ki jih odbor podpira. Drugič: Državni zbor naj ob obravnavi sprejme sklep, da pooblašča sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, da o predlogu zakona o športu tretje obravnave redakcijsko preštevilči sklicevanja na ustrezne določbe: 61., 63., 64., 68. in 72. člena ter v 63. členu izloči sklicevanje na določbe, ki so bile črtane. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod predsednik. Želi predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, poslanska skupina Socialdemokratov, gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa za besedo. Rad bi predstavil mnenje naše poslanske skupine, poslanske skupine Socialnih demokratov Slovenije.
Ob vseh pripetijah, ki so se pojavljale in ob vseh različnih debatah, razpravljanje, ki so se pojavljale ob tem zakonu v drugem in v tretjem branju - precej tega je bilo že predstavljeno, tako v drugem branju na plenarni seji, kot na odboru. Pa vendarle je naša poslanska skupina izoblikovala nekakšna stališča ob tem zakonu, za katerega verjamem, da bo danes tudi sprejet.
Prvič. Predlog zakona o športu, ki ga je predložila vlada v tretjem branje in sprejem, po našem mnenju ne izhaja iz potrebe po zakonski opredelitvi športa v Sloveniji, ampak predvsem iz političnih in podjetniških interesov vodilnih strank koalicije. Tak zakon slovenskemu športu, po našem mnenju, ne koristi, pač pa - nasprotno - škodi.
Drugič. Temeljni akt za šport bi moral biti nacionalni program športa, ki bi moral opredeljevati tudi materialne obveznosti države. Šele zatem ko je nacionalni interes in program športa v parlamentu ugotovljen in določen, je smotrno ugotavljati, kaj je potrebno določiti z zakonom o športu.
Tretjič. Zakon o špotu ni temeljni akt, ki ga potrebuje slovenski šport, kajti iz predlaganega zakona ne izhajajo materialne obveznosti do športa. Zakon je po našem mnenju le poskus discipliniranja civilne družbe in je v nasprotju z drugimi zakoni, predvsem zakonom o društvih.
Četrtič. Večina modernih držav danes nima zakona o športu, a imajo bistveno bolj razvit šport kot Slovenija.
Petič. Predlagani zakon o športu razvrednoti športna društva - civilno sfero in jih podreja v zgolj izvajalce od ministrstva predpisanega programa športa v Sloveniji. In še izvajalec je športno društvo po tem predlogu le, če ga izbere ministrstvo za šolstvo in šport.
Šestič. Predlagani zakon posega v temeljne pravice posameznih športnih panog in jim predpisuje način delovanja, kar je v nasprotju z zakonom o društvih - 3. člen prvi odstavek - po katerem so društva povsem samostojne institucije civilne družbe, ki same določajo način delovanja.
Naslednjič, zakon bi nujno moral odražati socialno politiko države na področju športa, še predvsem v današnjem času, ko je vse več nevarnosti mamil in drugih zasvojenosti mladine, ker je vse več mladine brezposelne.
Naslednjič. S takim zakonom o športu bo država še bolj prevalila finančno breme športa na ramena staršev, čeprav je že danes šport najmlajših kategorij, ki bi moral biti prednostna skrb države, v največji meri na finančnem bremenu staršev. S tem se bo še bolj zmanjšala dostopnost športa otrokom socialno šibkejši kategoriji, kamor vse bolj sodi kar precejšen del Slovencev. Pač pa zakon osrednjo pozornost namenja vrhunskemu in profesionalnemu športu.
In zadnjič. Stanje na področju športa, predvsem po zaslugi takšnega predloga, je podobno stanju družbe. Med športniki, seveda predvsem med športnimi delavci je zavladala apatičnost do temeljnih problemov v športu, kajti nemoč je očitna. Tako se civilna sfera, ob omaganem Olimpijskem komiteju Slovenije, Združenje športnih zvez ne upira več podržavljanju športa v Sloveniji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo ima gospod Rudi Moge, LDS.
RUDOLF MOGE: Predsedujoči hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! V Liberalni demokraciji Slovenije smo s posebno pozornostjo spremljali zakon o športu in mislim, da ga bomo danes tudi sprejeli. Videli smo, da je odbor za kulturo, šolstvo in šport opravil dobro nalogo in bomo podprli skoraj vse amandmaje, ki jih je odbor podprl, razen dveh amandmajev, ki ju bom tukaj posebej navedel.
In sicer prvi je amandma k 16. členu - 16. člen govori o sestavi strokovnega sveta za šport. Sedanje razmerje v športu je pač takšno, da bi strokovni svet sestavljalo 14 članov in en predsednik. Od tega bi jih Olimpijski komite dal v ta svet 7, vlada pa 7 plus 1 - to se pravi 8, če upoštevamo tukajle predsednika. Vladni amandma, o katerem bomo danes tudi odločali, pa to razmerje nekoliko razmejuje - če bi rekel z očmi Olimpijskega komiteja - v škodo Olimpijskega komiteja, saj daje to razmerje 7 proti 10. To pomeni, Olimpijski komite bi jih dal 7, za vso ostalo športno javnost bi pa vlada predlagala - kot imate pač v členu zakona opredeljeno - 9 kandidatov plus enega, ki bi ga kasneje zbrali med seboj za predsednika. Zato bomo tudi ostali na takšnem razmerju in ta amandma podprli, ker je državni zbor tudi že pri fondaciji za šport sprejel podobno razmerje. Kot vemo, je tja dal Olimpijski komite 5 članov, vlada je pa predlagala 8 članov. To se pravi, da ne bi bilo to razmerje v korist prvega ali drugega neposredno ugodnega, se nam zdi to logično.
Druga stvar, za katero se nam zdi, da ta zakon v celoti ne ureja tako, kot bi moral, je pa 65. člen. 65. člen je tudi ključen v tem zakonu in opredeljuje lastninjenje športnih objektov. Tukaj pri tem lastninjenju nastopata dva interesa. Prvi je interes lokalne skupnosti, drugi je pa interes društev, ki delujejo na tej lokalni skupnosti. Če sprejmemo amandma k 65. členu pod številko 3, to pomeni, da se bomo opredelili do tega, da bodo pri lastninjenju, bodo avtomatsko ostala lastnina društva vsi športni objekti, katerih vrednost ne bo presegala 10 milijonov tolarjev, medtem ko pa za ostale športne objekte bo pa morala občina povedati, ali ima interes nad njimi ali ne in v kolikor ima, jih bo poskušalo olastniniti, seveda pa lahko društva pokažejo odložitev svojih deležev v njem. Zdelo se nam je - ob tem prebiranju pač - da bi bilo neprimerno boljše, če bi lastninjenje objektov urejal en zakon o društvih v celoti, ne pa, da je zakon o društvih to določbo zaobšel in zdaj vsi parcialni zakoni urejajo to področje.
Profesor Dare Ulaga je leta 1959 izrekel to misel o športu, ki je menda še danes živa, pravi dosledno: "Prvotno je bil šport področje svobodnega ljudskega razvedrila, v preteklem stoletju pa se je začela doba športne organizacije, pravilnikov in tekmovanj." V tem obdobju lahko mirne duše dodamo, da se v tem stoletju pa šport dopolnjuje tudi z zakoni. Mi mislimo, da je ta zakon potreben, saj vemo, da se v športu obračajo ogromni denarji in pušča ta zakon, pod narekovaji rečeno, "vnemar" tisti komercialni šport, medtem ko pa šport, ki je v javnem interesu, pa z zakonom le nekoliko določa. Zdi nam se, da ta zakon, ki ga danes sprejemamo, ni temeljni akt, ki bo določal organizacijo športa, ampak je temeljni akt nacionalni športni program. Tega bo sprejemal tudi ta državni zbor, ampak je ta zakon o športu tisti, ki omogoča potem sprejemanje nacionalnega športnega programa. Zato bomo seveda z veseljem zakon potem tudi na koncu podprli. Hvala lepa, ker ste me poslušali.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi besedo še katera poslanska skupina? (Ne želi.) Prehajamo na razprave poslank in poslancev. Kdo želi besedo? Ne želi nihče? (Nihče.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih amandmajih. Dobili ste jih v pregledu z datumom 2.3. Smo pri 2. členu in petih amandmajih, in sicer: vlade, odbora, spet vlade in vlade. Želi kdo razpravljati o teh? Prosim, gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Na odboru smo kar nekaj časa razpravljali o teh prvih dveh dopolnilih in tam je bilo tudi rečeno, da bosta ti dve dopolnili umaknjeni - študenti. Zdaj ne vem, kaj; ali je še to stališče ministrstva oziroma naj se pove. Mislim, da ti dve dopolnili o športu študentov, da ni potrebno, da sta v zakonu.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod državni sekretar.
DR. JANKO STREL: Ti dve dopolnili vlada lahko umika, s tem da ta amandma seveda postavlja na zahtevo državnega zbora po spoštovanju tistih zavez, ki se jih nam postavlja. In veseli nas, da ste do tega stališča prišli, da je ta 2. člen mogoče oblikovati tako, da se ta dva amandmaja umakneta.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (39 prisotnih.) Bomo ponovili še enkrat glasovanje o prisotnosti. Ugotavljamo prisotnost! (39 prisotnih.)
Zaključujem dopoldanski del. Nadaljujemo ob 14.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.54 uri in se je nadaljevala ob 14.38 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Nadaljujemo s popoldanskim delom seje državnega zbora. Dodatno so opravičeni: Franc Čebulj - za popoldanski del seje, prav tako Ivan Božič in Tone Partljič. Prosim, da ugotovimo sklepčnost v dvorani. Ugotavljamo sklepčnost v dvorani! (49 poslancev.) Zbora je sklepčen in lahko polnoveljavno odloča. Pravkar sem obveščen, da je od 17.00 ure dalje odsoten tudi Roman Jakič.
Smo pri 40. TOČKI DNEVNEGA REDA - PREDLOGA ZAKONA O ŠPORTU - pred odločanjem o amandmajih. Prosim, gospodje poslanci umirite se, da bomo lahko mirno delali naprej. K 2. členu imamo pet amandmajev. Vložila jih je vlada Republike Slovenije. Matično delovno telo prvega ne podpira tega amandmaja, prav tako ne podpira amandmaja pod številko dva.
Amandma pod številko tri je amandma odbora, amandma pod številko štiri vlade in prav tako pet vlade.
Najprej bomo glasovali. Se opravičujem, dajem vse amandmaje v razpravo. Prav. Najprej bomo glasovali o amandmaju pod številko tri. Če bo ta sprejet, so amandmaji ena, dva in pet brezpredmetni. Ugotavljamo sklepčnost! (59 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko tri? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko tri sprejet.
Torej, ne bomo glasovali o prvem, drugem in petem amandmaju.
Prehajamo k četrtem amandmaju. Ugotavljamo sklepčnost! (47 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko štiri? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko štiri sprejet.
Smo pri amandmajih člena številka 3. Imamo dva amandmaja, in sicer odbora in vlade. Odbor vlaga amandma na amandma. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma pod številko 1? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Odločamo o amandmaju pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K naslovu drugega poglavja je prvi amandma vlade, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 3. členu imamo štiri amandmaje. Prvi je od vlade Republike Slovenije, prav tako drugi, obadva podpira matično delovno telo. Tretji je amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke, matično delovno telo ga ne podpira. Četrti je amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Da.) Gospod Janez Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Tretji amandma, ki ga je vložila naša poslanska skupina, predlagam seveda, da ga sprejmemo. Zakaj? Iz dveh razlogov.
Prvi takšen malo bolj formalen oziroma malo za hec. Če bomo sprejeli tretjega, nam ne bo treba v četrtem glasovati.
Drugi razlog, ki pa je odločilnejši, je pa naslednji. Gre za nacionalni program, ki naj ga predloži vlada državnemu zboru. Če je Olimpijski komite Zveze združenj športnih zvez tisti predstavnik športne sfere, ki pokriva 80% športne športa, potem je po našem mnenju nujno njihovo obvezno soglasje, če hoče vlada predložiti predlog nacionalnega programa v državni zbor. Se pravi, nujno je soglasje.
Zato predlagam, da tretje dopolnilo podprete, čeprav matično delovno telo ga ni podprlo, ampak verjetno bolj iz razlogov, čisto številčnih. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Se opravičujem. Gospod Moge.
RUDOLF MOGE: Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Dopolnil bi samo predhodnika, da matični odbor ni zaradi številčnosti zavrnil ta amandma, ampak je potrdil naslednji amandma, ki temu sledi, pod številko štiri zaradi tega, ker so v njem dovolj velike varovalke, ki poslancem v državnem zboru povedo, če je neusklajen nacionalni program vložen v državnem zboru, da se lahko o njem tudi temu primerno odloči. Zato bo naša poslanska skupina nasprotovala tretjemu in bo podprla četrti amandma.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Zaključujemo razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko ena? (53 prisotnih.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko dva. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k amandmaju pod številko tri. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko štiri. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 6. členu, je en amandma vlade, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 7. členu - amandma vlade, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko sedem sprejet. Pri členu 8 imamo amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K členu 9 je vložen amandma vlade Republike Slovenije. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 10. členu imamo amandma odbora. Želi kdo razpravljati o njem? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (47 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K členu 13 je amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 15. členu je amandma vlade Republike Slovenije. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 2 - vlade Republike Slovenije prav tako. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Pod številko 3 - prav tako vlada. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 3 sprejet.
K 16. členu imamo tri amandmaje. Dva je vložila vlada Republike Slovenije. Prvega ne podpira matično delovno telo. Proceduralno? Ali bo razprava? Bom pogledal. Tretji je amandma odbora. Odpiram razpravo, gospod Janez Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. 16. člen, prvo dopolnilo. Gre za strokovni svet, če ste brali zakon. In problem tega člena je, kdo je tisti, ki ima večino pri predlaganju strokovnega sveta. Strokovni svet predlaga - člane - predlaga vlada ne eni strani, na drugi strani pa športna sfera Olimpijskega komiteja, združenja športnih zvez in vse tiste zveze tudi enega, ki nimajo, ki niso v olimpijskem komiteju.
Najprej bi spomnil, da smo dopolnilo v drugem branju kar z veliko večino že sprejeli. Tudi mislim na dopolnilo, ki sem ga jaz predlagal in kjer je sestava tega strokovnega sveta bila petnajst članov.
Zdaj se je pojavilo novo dopolnilo, to je dopolnilo vlade. Po onem, mojem, dopolnilu, ki je bil sprejet - še enkrat poudarjam - z veliko večino, ima večino športna sfera pri predlaganju članov strokovnega sveta. V tem pa nima večine športna sfera, ampak ima vlada večino pri predlaganju. Zato prosim, da podprete ta oziroma da ne podprete amandmaja vlade - prvega amandmaja vlade k 16. členu.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Mežan. Želi še kdo besedo? Gospod državni sekretar, dr. Strel.
DR. JANKO STREL: Gospod podpredsednik! Spoštovane poslanke in poslanci! K 16. členu vlada predlaga pod številko dva... Torej, umikamo amandma, ker menimo, da je amandma odbora kvalitetnejši. Predlagamo, da se podpre amandma pod številko tri. Medtem ko pri amandmaju pod številko ena 16. člena smo nasprotnega mnenja, kot je gospod Mežan. Bom rekel, iz preprostega razloga, da smo v tem parlamentu že imeli zelo dolgotrajno razpravo o vzpostavljanju razmerij: na eni strani je ostala športna zveza, sama vlada in na drugi strani Olimpijski komite. Se pravi, pri fundaciji za šport smo takrat opredelili razmerje od trinajstih članov osem. Vsi ostali - in pet članov na strani Olimpijskega komiteja. V tem primeru predlaga vlada, deset članov s strani vseh ostalih športnih organizacij in ostalih dejavnikov - od združenj zdravnikov, psihologov in še kaj - in sedem članov s strani Olimpijskega komiteja. Mislimo, da je to dovolj uravnotežen predlog, ki omogoča demokratično odločanje.
Zato predlagam, da podprete vladni amandma in da se ne opredelite za amandma, ki ga je odbor predlaga. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Moge.
RUDOLF MOGE: Predsedjoči, hvala lepa za besedo. Sam sem že v uvodu povedal, da se bo liberalna demokracija zavzela za to, da bo vladni predlog sprejet. Tudi zaradi tega - ne samo, kar je povedal gospod državni sekretar - tudi zaradi tega, ker so tudi drugi strokovni sveti - bodisi svet za visokošolstvo in tako naprej - v takšnem kvalitetnem programu sestavljenje. In poprosil bi vas, ko se odločate, poglejte interes športa in ne glejte, kdo je na krmilu vlade in kdo je na krmilu Olimpijskega komiteja Slovenije.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (31 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prosim? Proceduralno?
JANEZ MEŽAN: Se opravičujem. Res mi lahko verjamete, da sem se sedaj zmotil, ker sem čisto na nekaj drugega mislil. Bi prosil, če bi glasovanje obnovili.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, da ugotovimo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost! Na glasovanje bom dal predlog, da se ponovi glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (62 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ponovili bomo torej glasovanje o amandmaju pod številko 1. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (37 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 2 je umaknjen.
Odločamo o amandmaju pod številko 3. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Moram nekaj popraviti. Amandma pod številko 1 je bil sprejet, kajti glasovanje je to potrdilo.
Gremo k 19. členu. Imamo en amandma, in sicer vlade Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 20. členu je amandma vlade, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 22. členu imamo tri amandmaje. Vložili so jih vlada, potem poslanska skupina Socialdemokratske stranke, matično delovno telo ga podpira, in pa Liberalna demokracija, podpira ga tudi matično delovno telo. Želi kdo razpravljati? Doktor Strel, državni sekretar.
DR. JANKO STREL: Vlada meni, da je amandma s strani poslanske skupine SDS-a in poslanske skupine LDS-a kvalitetnejši, zato amandma pod 1. točko umika.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še želi kdo besedo mogoče? Če ne, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko dva? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko dva sprejet.
Amandma pod številko tri. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 25. členu je amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 28. členu je amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Bomo ponovili glasovanje o sklepčnosti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 33. členu je amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 35. členu je vložen amandma odbora. Želi kdo o njem razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri členu 36. Amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma k 36. členu sprejet.
K členu 37 imamo amandma vlade. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri členu 41. Amandma odbora. Želi kdo o njem razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K členu 54 je amandma odbora. Želi kdo o njem razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K členu 65 imamo štiri amandmaje. Prvega vlaga poslanska skupina LDS, matično delovno telo ga podpira. Drugi je poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Odbor ga ne podpira. Tretji je vlade. Odbor ga ne podpira. In četrti je amandma odbora. Želi kdo razpravljati? Gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Pri tretjem dopolnilu, ki se glasi: "Kot objekti občinskega pomena so lahko določeni samo objekti, katerih vrednost presega deset milijonov tolarjev." Že na odboru smo se spraševali, zakaj ravno ta številka deset. Bili so tam sicer dani nekateri odgovori, vendar so me pa ljudje potem še ponovno spraševali, zakaj je številka deset. Zakaj ni recimo manj ali več. Prosil bi to utemeljitev. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod državni sekretar, dr. Strel.
DR. JANKO STREL: Gospod podpredsednik! Gospe poslanke in poslanci! 65. člen je prav gotovo eden izmed tistih, ki je najzahtevnejši v tej zakonski materiji. Člen, ki ga ni mogoče tako opredeliti, da bi z njim bili zadovoljni prav vsi. Zelo veliko razprav je bilo na terenu kot tudi v tem parlamentu o tem, kako naj se lastninijo tisti športni objekti, ki so v družbeni lasti. Bilo je več različnih predlogov, tudi takšnih, da bi poskušali športne objekte klasificirati. Žal naša strokovna moč ni na takem nivoju, da bi to lahko naredili. V Sloveniji imamo 65 aktivnih športnih zvrsti in vsaka športna zvrst ima svojo strukturiranost. Zaradi tega ni bilo mogoče opredeliti takšnih in takšnih vrst objektov itn. in bi s tem predlogom prišli. Zato vendarle velja kompromisna odločitev, da naj se del športnih objektov, ki so danes v družbeni lasti, opredeli tako, da pridejo v last društev. Menimo, da so to tisti športni objekti, kateri so nižje vrednosti in ki jih brez težav lahko društvena sfera tudi upravlja. Vsaj naše mnenje je takšno. Zato smo proti temu, da športna društva ne bi iz tega družbenega lastninjenja pridobila nobenih športnih objektov.
Torej, to je bila ocena, da relativno velika količina teh športnih objektov - razna nogometna igrišča in še in še bi tukaj lahko našteval - lahko v korist društev in brez večjih težav na občinskem nivoju preidejo v last društev. S tem bi pač bil dosežen en kompromis.
Menimo, da je to lastninjenje tako velik problem, da povzroča že danes v športni sferi precej problemov, in s tem, če bi sprejeli amandma vlade in zavrnili stališče odbora, bi naredili korist predvsem športnikom kot takšnim, in seveda zagotovili osnovno funkcijo društev, ker bi seveda prišla do dela tovrstne lastnine.
Skratka, tukaj je mogoče govoriti samo v tej smeri, da je bila narejena strokovna ocena, da je deset milijonov tista vrednost, ki bi približno zadovoljevala tako eno kot drugo stran. Ni pa mogoče postaviti takšnega modela, da bi to v celoti ugodno rešili tako za društva ali pa seveda za občine.
Ob tem je potrebno povedati, da vsak, ki je vlagal v tovrstne objekte, ki so danes v družbeni lastnini, lahko uveljavlja svoj delež. Tako, da s tega vidika se lahko zagotovi tudi dosledna pravičnost. Bo pa seveda to dolgotrajen in zapleten proces. Zaradi tega smo s tem poskušali preprečiti relativno veliko število tistih spornih točk, ki bi se lahko pojavile.
Zato predlagam, da poslanci in poslanke podprete amandma k 65. členu pod številko 3. Seveda menim, da je smotrno podpreti tudi amandmaje pod številko 1 in pod številko 4. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Zimšek, se opravičujem, gospod Jazbec je prej dvignil roko. Gospod Jazbec.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Spoštovani zbor! Že pri sprejemanju zakonodaje o delni privatizaciji Slovenskih železarn sem opozarjal na dejstvo, da v več slovenskih krajih obstajajo športni objekti, ki so v lasti posamezne industrije oziroma tovarn, ki so prešle na Slovensko razvojno družbo. Konkretno je to v Štorah, Ravnah, na Jesenicah.
Ob tej priložnosti sem jaz vložil takrat amandma in sem ga kasneje umaknil z eno samo obrazložitvijo, da bo to mogoče pri zakonu o športu.
Danes obravnavamo zakon o športu. Ugotavljam, da je odbor oziroma matično delovno telo ta amandma že odbilo. Jaz apeliram na vse kolege poslance - ker to ni osamljen primer v enem kraju, to se verjetno dogaja še kje drugje, kjer ni poslanca, da bi se za to zavzel - zato apeliram na vse vas, da razmislite o tem in poskušate podpreti tudi amandma pod številko 2. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Jazbec. Gospod Zimšek se odpoveduje. Želi še kdo? Gospod Petan in gospod Demšar.
RUDOLF PETAN: Hvala, gospod podpredsednik. Torej tu imamo tudi amandma, kjer se beseda "lokalna skupnost" naj nadomesti s "pristojnim organom lokalne skupnosti". Mislim, da smo o tem že enkrat razpravljali, da lahko gre tudi tu za divje lastninjenje, če hočete, ali odtujitev občini. Pa me zanima, zakaj, kaj to pomeni, kateri pa je sedaj tisti organ, če se ne upa nekdo direktno napisati, kaj naj bi to bilo. To se pravi, zopet bi občina kot lokalna skupnost izpadla iz tega in ne bi postala lastnik, ampak nek organ, ki si ga pa ne upamo imenovati. Me zanima, kdo je sedaj ali kateri je tisti pristojni organ in kaj je sedaj mišljeno tu. Ker dokler ne dobimo ustreznega odgovora, je zame to, kar je bil prejšnji predlog, da je to divje lastninjenje, ravno v tem amandmaju, ker predlog vlade je bil dober. In tisti predlog je dober. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. Jaz imam konkretno vprašanje. Kaj sedaj v tej mešanici pojmov kakšna stvar pomeni? Vemo, da obstaja Športna unija Slovenije, ki je lastnik določenih objektov in zemljišč. Potem govorimo, da je denacionalizacija tu, včasih je bilo nekaj lastnina sokolskega društva, potem prosvetnih društev in v tej situaciji mi ni čisto jasno, kaj bomo kam dali. Ali to pomeni, če bomo sprejeli te stvari, ki so predlagane tu, da potem to ne pade pod denacionalizacijo?
Ker vidim tudi v tem primeru, da se vtikamo v področje Sklada kmetijskih zemljišč, me zanima precizacija, ali vse, kar bi šlo po denacionalizaciji, je s tem tega konec. Recimo sokolski domovi, kot vem, so nekateri zahtevali vrnitev, društva, ki so se ponekod ustanovila po vojni, po zadnji vojni oziroma po letu 1992, so oživela ponekod, sokolska društva. Ali ta društva ne dobijo nazaj? Nadalje so tu prosvetna društva in kako je s tistimi objekti, ki so sedaj vpisani pod Športno unijo Slovenije. Namreč zaradi tega vem, ker nekatere stvari so bile tik pred letom 1990 na hitro vpisane v zemljiško knjigo. Vemo in pa trdimo, da kar je v zemljiški knjigi, tisto je pa sveto in tisto velja. Bi želel, upam, da je moje vprašanje zadosti jasno, da bom vedel, kam bo kakšna stvar po tem predlogu namenjena in kam naj bi šla. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod državni sekretar bo odgovoril.
DR. JANKO STREL: Najprej odgovor, kdo odloča na nivoju občine. Vsekakor pristojni organ, tako kot je v statutu občine opredeljeno, medtem ko pa glede lastninjenja nekaterih problemov, o katerih je bilo zdaj rečeno, moramo pa zelo jasno in decidirano povedati. Ta zakon lastnini samo tisti del premoženja, ki je družbeno premoženja. Tistega dela premoženja, ki je že olastninjen, ta zakon ne opredeljuje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Spoštovani gospod predsedujoči, kolegice in kolegi! Jaz se na te trditve seveda moram odzvati. Zdaj, tisti športni objekti, ki so bili lastninjeni, je vprašanje, če so bili po zakonu in pravilno, ker poglejte samo en konkreten primer. Zelo velik bazen, ki ga je občina zgradila v 65-ih letih s samoprispevkom, z raznimi dotacijami, je dala v uporabo tedanjemu TVD Partizanu. Ta TVD Partizan se je potem po nekih normah preimenoval v športno unijo, ta je bila potem zopet razveljavljena, se je potem to imenovalo športna zveza. Športna zveza je imela štiri člane, ti člani so to zadevo razdelili med sabo, ukinili športno zvezo in postali lastniki zelo velikega plavalnega bazena s stadionom vred. Poleg tega so v tem istem primeru postali lastniki še večje telovadnice, ki je bila včasih sokolnica, in pa še športnega parka z rokometnim igriščem. Zdaj me pa zanima, kateri zakon in kdaj, če ne v tem zakonu, bo razveljavil tako divje lastninjenje in dal te objekte nazaj tistim, ki so jih zgradili. To so bili pa ljudje, občine s samoprispevki. Jaz sem toliko bolj presenečen, ko se v 65. členu zdaj po predlogu Liberalne demokracije hoče sprejeti oziroma želi sprejeti amandma, da postanejo lastniki teh premoženj, za katere še vedno trdimo, da so last občine in bili last občine, da po enem teh slučaju polastninjeni, da postanejo last lokalnih skupnosti ne pa pristojnih organov.
Veste, pristojni organi lokalnih skupnosti so po zakonu o lokalni samoupravi samo trije, in to so župan, nadzorni svet in pa občinski odbor. Kdo je po tem amandmaju zdaj lahko lastnik teh objektov? Občina je lokalna skupnost. Oprostite. Potem je ta amandma zelo nepravilen in seveda zavajajoč. Če ne bo umaknjen, je seveda dolžnost tega parlamenta, da glasuje proti in da seveda podpre prvotno besedilo, to je da se vrne to lokalnim skupnostim. Bi pa bilo seveda zelo primerno in zelo dobro, čeprav smo že proti koncu tega zakona, vendarle razmisliti, kako je pa s tistimi objekti, ki so olastninjeni in katerih novi, bom rekel, lumpje so postali lastniki po raznih zakonskih luknjah, pa niso upravičeni do tega premoženja, kako ta premoženja vrniti nazaj v lokalno skupnost. Ker če to dovolimo, potem jim moramo čestitati za to spretnost oziroma nekoga poklicati na odgovornost, da je to zadevo dopustil.
In še nekaj na koncu, kar me pa, oprostite, tudi ne veseli najbolj, to je pa vabilo, ki sem ga dobil, da prvič v zgodovini vabite tudi na kozarček v poslanski skupini LDS na Šubičevi 4. Oprostite ta zakon oziroma to sprejetje zakona je državna stvar, je stvar ministrstva in ne stvar neke poslanske skupine. Poleg tega pa ni še sprejet. Je to vabilo, sicer hvala lepa, sem ga sprejel. Ampak, mislim, da malo s prevelikimi koraki pa vendarle greste. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala, gospod podpredsednik. Jaz se strinjam, da zakonodaja, če ni posebej opredeljeno, retroaktivno ne velja, to mi je nekje jasno. Vendar, ne morem pa razumeti, da lokalna skupnost, ki je tudi pravna oseba, se lahko zamenja za pristojni organ. Ali je pristojni organ tudi pravna oseba? Enostavno to mi ne gre skupaj. In še enkrat, dokler ne dobim zadovoljivega odgovora, pravim, da je to lumparija, ki zaobide vladni predlog, ki je v Poročevalcu v 65. členu lepo zapisan, in mislim, da je korektno zapisan. Treba je pač ustrezne korake urediti in zadeva je urejena. To pa mi ne gre skupaj. Ni mi logike, da se lokalna skupnost lahko zamenja s pristojnim organom, če gre za lastnino, pa je tu pravna oseba, pa vse to mora upoštevati. To ne gre skupaj. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod državni sekretar. Kolegi poslanci, prosim mir v dvorani. Gre za pomembno zadevo, pa prosim prisluhnite.
DR. JANKO STREL: Spoštovani! V nekaj besedah bom ponovno poudaril, da ta zakon ne more uveljavljati nacionalizacije. Skratka, če je nekaj olastninjeno, je to pač stvar tistega lastnika, ki je do te lastnine prišel. Če je to naredil protizakonito, potem je mogoče takšen postopek lastninjenja tudi spodbijati in doseči ponovno olastninjenje.
Zato se ta zakon ukvarja zgolj z zadevami, ki niso olastninjene, torej gre za družbeno premoženje in ničesar drugega. Vemo za primer Športne unije in tukaj se ne govori prvič. Športna unija je lastnik precejšnjega števila športnih objektov v Sloveniji, toda ta problem se rešuje po drugi poti. Lahko se rešuje po poti, da se spodbija, da niso ti objekti bili pravilno olastninjeni in spodbija se oziroma uveljavlja se lahko po civilni poti, ko lahko društva sama opredeljujejo, čigava je lastnina tiste zveze, v kateri delujejo. To se pravi, to je pa tematika društvene sfere, ki ima avtonomno pravico, da opredeli, kaj bo s tisto lastnino, katere lastnik je. Samo ti dve razlagi sta mogoči in po mojem nobena druga. Če bi seveda prišli v naslednjo zadevo, da že olastninjenje zadeve ponovno lastninimo z drugimi lastniki, to je pa nacionalizacija, te smo pa že imeli dovolj.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Demšar, potem gospod Petan.
VINCENCIJ DEMŠAR: Tu je bilo odgovorjeno, da se lastnini tokrat samo družbeno premoženje. Vse je lepo in prav. Ampak mene pa zdaj zanima, ker vidim, da s tem zakonom posegamo tudi na druga področja in jaz pregleda nimam, ampak tipičen tak primer je sklad kmetijskih zemljišč. Torej, mi zdaj rečemo, od sklada bomo zdaj to vzeli. Kje bomo še posegali? In tu bi pa želel še pojasnilo sekretariata za zakonodajo, ali so te stvari urejene ali pa niso. Da predlagatelj tako predlaga, razumem, zato ker želi, da tudi čim več teh stvari dobi, da ministrstvo te stvari ureja. Ampak zanima me pa tudi mnenje sekretariata, ali je to v skladu tudi z ostalo zakonodajo, da bomo sedaj na posameznih področjih jemali tisto, kar bomo s tem zakonom si zastavili in pa želeli. Želel bi tudi odgovor sekretariata, če lahko to stvar pojasnijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Demšar. Gospod Petan je želel besedo. Prosim.
RUDOLF PETAN: Hvala. Spoštovani! Vedno bolj imam občutek, da imam prav. Namreč še zdaj nekako ne dobim odgovora, kaj pomeni pristojni organ lokalne skupnosti. Ali je to župan? Ali bo župan postal lastnik tistega še neolastninjenega družbenega premoženja, ki je bilo v namen športa. Ne vem, ali je to potem občinski svet, ki bo lastnik? Kdo je zdaj ta pristojni organ? Ali je to, ne vem, tam neki sekretariat, če ga imajo na občini ali kateri organ je to? Da ne bom v šali rekel okoli organov kaj drugega.
Dejstvo je, da lokalna skupnost kot pravna oseba se ne more zamenjati, če se pogovarjamo o lastništvu, z nekim organom ali pa tudi, če je pristojni organ lokalne skupnosti. To je lahko samo lokalna skupnost in enostavno ne razumem tega in tudi sedaj sem že tretjič tu, pa še tega odgovora nisem dobil. Kateri organ je to, kako se imenuje? Ali je to iks, ipsilon, ne vem ali je to župan? Ne vem. Že ne vem več, kako naj vprašam.
Dejstvo pa je, da zame to ne gre skupaj z našo zakonodajo. Ne more biti lokalna skupnost zamenjana s pristojnim organom lokalne skupnosti. Upam, da bom dobil odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, gospod Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Hvala gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci!
Jaz mislim, da je v skladu z občinskimi statuti jasno, kdo je pristojni organ lokalne skupnosti. V glavnem, kjer gre za razpolaganje s premoženjem, je običajno, da je pristojni organ občinski svet, oziroma, če je s statutom drugače določeno. Mislim, da je škoda, da zapravljamo tukaj nepotrebno ta čas, ker mislim, da je bistveno boljša ta dikcija, ki je sedaj z amandmajem predlagana. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dovolite. Kolegice in kolegi, dovolite, da preberem prvi odstavek člena 65:
"Športni objekti, ki so družbena lastnina in v upravljanju društev, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljala dejavnost v športu, postanejo društvena lastnina, razen objektov, ki jih lokalna skupnost najkasneje v 1 letu po uveljavitvi tega zakona določi za športne objekte občinskega pomena."
Gospod Jazbec je želel besedo.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Če sem pravilno razumel državnega sekretarja, razlaga takole.
Vse tisto, kar je društvena lastnina. V letu 1990 so vsi športni objekti bili društvena lastnina, družbena lastnina. Če jih je pa nekdo med tem časom lastninil divje ali legalno, mislim da bi ti objekti mogli vseeno še vedno prihajati v roke tistim, ki jih rabijo in tistim, ki jih uporabljajo. To so pa lokalne skupnosti ali so pa to društva teh lokalnih skupnosti. Danes pa je pol tega prešlo že v druge roke in mi se borimo samo za tisto, kar je prešlo že drugam. Ker je prešlo večina tega nelegalno. Ker pa je bila društvena lastnina taka, kot je bila, je ni bilo problem takrat lastniniti po vseh mogočih zakonih, tudi pred tem, da so železarne prešle v Slovensko razvojno družbo. Žal mislim, da ste dolžni še kak odgovor, ki bi kaj več povedal. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod državni sekretar. Gospodje poslanci, prosim za posluh, da razčistimo to zadevo, preden gremo na glasovanje.
DR. JANKO STREL: Spoštovani! Jaz seveda mislim, da vseh zadev ne moremo razčistiti v okviru tega zakona, da bomo morali še kaj prepustiti tudi sodiščem. Če je nekaj bilo nepravilno olastninjeno, so zato seveda ustrezni sodni postopki, da se do takšne razveljavitve pride. To ni mogoče dosegati s tem zakonom. Če so bile storjene napake, potem se bodo po vseh zakonih seveda iskali ustrezni argumenti, da se preko sodišča takšni postopki tudi speljejo. V nasprotnem primeru pa mislim, da res postanemo nepravna država, da za nekaj, kar je olastninjeno, vpisano v zemljiško knjigo, bomo zdaj kar naenkrat rekli, to pa ni več vaše, to je pa od drugih. To seveda je pristojnost sodišč.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Jazbec.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Predstavnik te iste vlade je pri zakonu o delnem lastninjenju Slovenskih železarn zagotavljal ravno kontra, gospod Strel, kot vi zdaj. Dejstvo pa je, da vsa ta društvena, družbena imovina še ni prepisana v zemljiški knjigi in še vedno zemljiškoknjižno družbena lastnina. S tem pa, da obstajajo pogodbe in nekateri nelegalni prenosi. Toliko je pa res, ja. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Lahko zaključimo razpravo? Lahko. Gospod Rejc, prosim. Se opravičujem.
IZIDOR REJC: Hvala lepa, gospod podpredsednik, za besedo. V tem členu smo očitno zadeli na neko temeljno reč, in sicer objekti, ki so širom po Sloveniji in so se imenovali in se imenujejo recimo, morda še kje, Partizan. Zgodba o tem Partizanu, vemo, kakšna je bila. Ta Partizan je bil vedno last tistega kraja, kjer so dom ustanovili, dom zgradili ali kakorkoli ga spravili pod streho. Bilo je pa ime, pač Partizan Slovenije in ta Partizan Slovenije je bil sestavljen iz posameznih Partizanov iz posameznih krajev, tako da, bi rekel, postopek, ki se je izvršil s Športno unijo, je daleč od tega, da bi bil to postopek pravega lastninskega preoblikovanja.
V tem primeru gre za to, da je bil narejen neki predakt. Rekel bi, so si vzeli neko pravico in se nekako polastili velikega števila teh objektov. Tu pa vidim, hodite in sprašujete, kako s tem, pa je to lahko objekt, bi rekel telovadnica, lahko ima objekt večnamensko uporabo, lahko je to objekt, ki je recimo bazen, lahko je to še kakšne druge sorte objekt. Vendar v nobenem primeru ne morejo vse tiste lokalne skupnosti, ki so, zdaj iti pa na sodišče in se "matrati" s temi ljudmi, ki so si nekaj vzeli in se nekje samozvano, preoblikovali v Športno unijo. To je čisto proti vsaki pravni logiki in lokalna skupnost, ki je naslednica prejšnjih ali kakršnihkoli občin in vseh, ki so živeli, je gotovo tista, ki je to spravila gor in se lahko dokaže. Tudi če se ne dokaže, se ve, da bi morali oni dokazati, koliko denarja iz te športne unije, koliko denarja je prinesel kdajkoli v posamezni kraj. Kar pa vem, da ga ni, ker je to bilo, se spomnimo, kateri smo malo starejši, nam še tja, v te čase malo spomin nese. Tako da v nobenem primeru tu ne more biti zdaj govora o tem, da ta zakon ne more nekaj urediti, če so že prej nekaj naredili. Ta zakon mora napraviti red na področju športnih objektov oziroma objektov, ki so jih uporabljali ljudje, zgradili ali kakorkoli, pod kakršnokoli željo, da bi se nekaj dogajalo. Partizan je včasih bil center tudi kulturnega življenja pa igrali so pa vse mogoče stvari so se dogajale. Skratka, življenje na vasi, v trgu, v mestu itd., na podeželju, tako da v nobenem primeru ne more človek pristajati ali pa ne morem si misliti, da bi zdaj pristal pa na to, da bo vsaka lokalna skupnost šla sedaj s petnajstimi advokati nad to samozvano skupino Športno unijo in se jih lotevala, vsak po svoje. Ja, po taki poti, veste, je pa res groza, če se je to že zgodilo. In ta groza, mislim, je meni evidentna in jo slučajno malo poznam. Ta zakon ravno to mora rešiti. To mora biti stvar lokalne skupnosti, potem pa naj oni kakorkoli vejo in znajo, in tudi ti člani Športne unije ne morejo tudi to vzdrževati. Kako bodo vzdrževali? Se pravi, da bodo z debelo najemnino onesposobili tako rekoč okolje in se nihče za to ne bo zanimal, ker nihče ne bo mogel tega plačati. Nekoč so zgradili, sedaj je pa v posesti nekih, bom temu rekel, samozvancev, ki se naj kot gospodarji pojavijo in seveda lastniki, nad katere zdaj pojdite vsi z armado advokatov in seveda se tožite in tega ne bo konec. Zame je ta zakon tisti, ki naj reče bobu bob in nič drugega. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Rejc. Želi še kdo besedo? Gospod Demšar, pa bomo potem počasi zaključili.
VINCENCIJ DEMŠAR: Kljub temu še vztrajam in želim nekatera pojasnila. Kar predlaga pod točko 3 vlada Republike Slovenije, pravi, kot objekti občinskega pomena so lahko določeni samo objekti, katerih vrednost presega 10 milijonov tolarjev. Torej, katerih vrednost. Mene zanima, ker smo poznali dve vrednosti, dejansko vrednost ali to knjižno vrednost. Bi želel, da bi vsaj to mi tudi povedali, za kakšno vrednost tu gre.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, odgovor. Želi še kdo besedo? Če ne želi, zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Smo pri členu 65. (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Nadaljujemo deset minut do štirih.
(Seja je bila prekinjena ob 15.39 uri in se je nadaljevala ob 15.54 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Nadaljujemo sejo državnega zbora. Ugotavljamo sklepčnost! (54 poslancev.) Zbor je sklepčen in lahko nadaljuje delo. Smo pri glasovanju o 65. členu, prvi amandma. Ugotavljamo sklepčnost! (54 poslancev.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko dva. Ugotavljamo sklepčnost! (55 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko dva? (26 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Amandma ni sprejet. Proceduralno, gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Jaz se vam opravičujem, ampak žal nisem bil na svoji klopi in nisem dosegel tipke. Sem pa pritiskal nanjo, pa bi prosil, če bi lahko glasovanje ponovili. Prosim.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Dajem na glasovanje predlog, da ponovimo glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (63 poslancev.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (61 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Ponovili bomo glasovanje o amandmaju pod številka dva. Ugotavljamo sklepčnost! (62 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko dva? (36 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo k amandmaju številka tri. Ugotavljamo sklepčnost! (48 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko tri? (28 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Amandma ... (Glasovi iz dvorane.) Ponovili bomo celotni postopek. Ugotavljamo sklepčnost! (64 poslancev.)
Kdo je za amandma? (30 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehitro je bilo. Amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 4. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Kolegi poslanci, še malo. Ne govoriti prehitro in ne počasi. Bodite pozorni in bo šla zadeva skozi. Ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost! Ne bomo več ponavljali takih stvari. (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (62 poslancev.) Je kdo proti? ... (Smeh v dvorani.) ... (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 66. členu. Imamo amandma odbora. Želi kdo o njem razpravljati? Gospodje poslanci, bodimo pozorni. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 69. členu. Amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Želi kdo razpravljati o njem? Gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Prvo dopolnilo, ki ga naša poslanska skupina vlaga in predlaga, da se člen črta, mislim, da lahko vsi podprete. Preprosto zato, ker je 3. člen, ki ga predlaga vlada in ga tudi matični odbor podpira, skoraj dobesedno vsebovan v 5. členu. Gre samo za to, da gre tukaj za prvi nacionalni program. Vendar pa mislim, da ni potreben poseben člen, ki bi govoril o prvem nacionalnem programu.
Vsebina je pa popolnoma zaobsežena v 5. členu. Zato predlagam, da podprete prvega in s tem bomo tudi zakon za en člen skrajšali.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Gospod Moge.
RUDOLF MOGE: Hvala lepa. Ta amandma, prvi amandma Socialdemokratske stranke je povezan z amandmajem Socialdemokratske stranke k 5. členu. Ker tistega nismo sprejeli, bi bilo dobro, da potem tudi tega ne sprejmemo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Ampak to najbrž ne more biti argument, ker tistega nismo, pa še tega ne bomo. Jaz sem povedal vsebinski razlog, in ker je vsebina zaobsežena v 5. členu, mirno lahko podprete prvega. Pa naj državni sekretar, prosim, še utemelji, če ne verjamete.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod državni sekretar.
DR. JANKO STREL: Torej sam seveda menim, da je smiselno podpreti stališče odbora, ki tega člena ne podpira, ker je seveda zadeva že bila rešena s prejšnjim glasovanjem. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Kolikor jaz berem ta člen, vezan tudi na 5. člen, mislim, da ne gre za formalno, ampak gre kar za pomembno vsebinsko vprašanje. To je, ali se bo nacionalni program, prvi nacionalni program sprejemal brez sodelovanja, da tako rečem, Olimpijskega komiteja in brez sodelovanja tegale strokovnega sveta Republike Slovenije za šport ali ne. In jaz tako razumem, ker če se ne črta 69. člen, potem pač v 69. členu piše: "Ne glede na določila drugega odstavka 5. člena sprejme prvi nacionalni program državni zbor na predlog vlade." In to je ne glede na drugi odstavek, ki govori o tem sodelovanju. Jaz mislim, da je to slabo in da je prav, da se amandma Socialdemokratske stranke, tako kot je predlagan, sprejme in 69. člen črta.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, replika. Gospod Jakič.
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo. Jaz bi samo zato, da bo stvar malo bolj jasna. Jaz se popolnoma strinjam z gospodom Potrčem, če bi bilo samo "ali-ali", ampak obstaja tudi tretji amandma vlade Republike Slovenije, ki pa to vašo dilemo rešuje, zato ne bom podprl amandmaja Socialdemokratske stranke, temveč bom podprl tako drugi kot tretji amandma. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Jaz se opravičujem, ampak preberite si 5. člen, pa amandma, ki smo ga sprejeli, vlade k 5. členu, pa boste videli, da je to res. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo?
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (25 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Ugotavljamo prisotnost za amandma pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ugotavljamo sklepčnost za številko 3! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Preden bomo ugotavljali nekonsistentnost določb tega zakona, ki smo ga zdajle obravnavali, predlagam, da še odločamo o predlogu sklepa odbora, ki ste ga prav tako dobili v poročilu. Da preberem: "Zbor pooblašča sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, da v predlogu zakona o športu, tretja obravnava, redakcijsko preštevilči sklicevanje na ustrezne določbe v 61., 63., 64., 68., 72. členu ter v členu 63 izloči sklicevanje na določbe, ki so bile črtane." Dam v razpravo ta predlog. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za takšen sklep? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ali smo usklajeni? Smo usklajeni. Hvala. Ker smo usklajeni, moramo odločiti še o zakonskem predlogu kot celoti.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (45 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo k 41. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O PRIZNANJU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POSLOVNO ODLIČNOST. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za znanost in tehnologijo kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? Prosim, gospod Sovič, predsednik odbora.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame! Spoštovani! Naš odbor je obravnaval amandmaje, ki so bili k tekstu zakona posredovani. In kot je iz pregleda razvidno, gre za tri vrste amandmajev. Prvi se nanaša na to, da bi v krog prejemnikov tega priznanja uvrstili tudi podjetnike posameznike. To je predmet amandmaja poslanske skupine Socialdemokratske stranke in naš odbor predlaga, da se ta amandma sprejme.
Drugi sklop predlogov se nanaša na to, da bi v odboru za priznanja bil tudi predsednik Obrtne zbornice Slovenije. To je predlog, ki ga je dala poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Naš odbor tudi za ta predlog predlaga, da se podpre.
Tretji sklop predlogov se pa nanaša na to, da je ta zakon v drugi obravnavi bil dopolnjen in osnovni koncept tega zakona je bil spremenjen. Prvotno, spomnili se boste, je šlo... Spoštovani gospod predsedujoči, ali bi lahko prosili poslance, da bi za trenutek odložili...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospodje poslanci, prosim, za trenutek pozornosti. Poročevalca moramo poslušati, gre za pomembno zadevo. Prosim.
BORIS SOVIČ: Prisrčno se zahvaljujem za pozornost, ki jo namenjate temu pomembnemu vprašanju. Torej, tretji sklop amandmajev se pa nanaša na dejstvo, da je v drugi obravnavi bil naslov tega zakona spremenjen. Zakon ni več zakon o priznanju za kakovost, ampak zakon o priznanju za poslovno odličnost. Medtem ko sami členi zakona niso usklajeni s tem. 1. in 6. člen zakona izrecno govorita o priznanju za kakovost. Pa tudi v 1. členu v obrazložitvi, v elaboraciji samega priznanja je ves čas eksplicitno govora o priznanju za kakovost. Ker je vlada sledila predlogu državnega zbora oziroma dejstvu, da je bil naslov zakona na koncu spremenjen, je vlada tudi predlagala dva uskladitvena amandmaja, in sicer k 1. in 6. členu. Ker pa 1. člen v drugi obravnavi ni bil amandmiran, seveda vlada tega amandmaja ne more dati, zato ga tudi odbor ni sprejel. Odbor pa je podprl amandma vlade k 6. členu in predlagal, da se potem po obravnavi skladno s 198. členom poslovnika pač sprejme uskladitveni amandma, ki bi se nanašal na to, da je 1. člen neusklajen z naslovom in s 6. členom.
Naš odbor pa je, in to bi rad posebej povedal, obravnaval tudi drugo varianto. Alternativo. Ta je, da preprosto ne bi sprejeli predloga, ki se je pojavil na koncu druge obravnave, da se spremeni naslov zakona, in da bi ohranili prvotno dikcijo zakona, torej zakon o priznanju za kakovost. Tudi predstavniki vlade so ob razpravi na odboru povedali, da so na osnovi strokovnih ocen tudi sami sprva predlagali to isto. V tem primeru, če bi se državni zbor odločil za takšno varianto, bi seveda pomenilo, da bi preprosto zavrnil amandma k 6. členu in na koncu pri obravnavi sprejel uskladitveni amandma k naslovu zakona. To bi bila verjetno še najenostavnejša dikcija, najenostavnejša odločitev, ki bi na nek način tudi ustrezala prvotnim namenom predlagatelja. To je, da bi imeli zakon o priznanju Republike Slovenije za kakovost. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Želi kdo besedo? Prosim. Gospa dr. Hrenova.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Lep pozdrav! Mi smo razpravljali o tem, kakšna je pravzaprav vsebinska razlika med nazivom, in sicer poslovna odličnost ali pa kakovost, in kot je bilo rečeno, je v drugi obravnavi bil sprejet amandma gospoda Kopača, ki je potem spremenil zakon v poslovno odličnost.
Vendar pa je po mnenju nekaterih, ker je to pravzaprav najvišje priznanje republike za dosežke na področju kakovosti, proizvodnje in storitev, torej kakovosti poslovanja kot rezultat razvoja, znanja in inovativnosti, bolj primeren izraz, da je to nagrada Republike Slovenije za kakovost.
Namreč kakovost ni samo, kot je bilo rečeno v smislu nekega ISO standarda kakovosti, ampak je to višji nivo, po drugi strani pa je odličnost najvišji ideal, to se pravi, tisto čemur se mi poskušamo približati, pa to ni. In še posebej poslovna odličnost zožuje področje podelitve teh priznanj na organizacijske kvalitete družb oziroma struktur, ne pa na to, kar je osnovni namen. To se pravi, na dosežke na področju kakovosti in storitev, ki so rezultati znanja in inovativnosti slovenskih podjetij.
Tako, da je pravzaprav po glasovanju sicer prevladovalo na odboru to, da je zakon spremenil ime. Menim pa, da bi bilo potrebno vseeno amandmirati. Zakon naj bi imel ime, da je to priznanje Republike Slovenije za kakovost. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospe poslanke, gospodje poslanci? (Ne želi nihče več.) Gospod Rejc, prosim.
IZIDOR REJC: Hvala lepa, gospod podpredsednik, za besedo. Sam se pridružujem tudi temu, da bi to priznanje bilo za kakovost, ker kakorkoli poslovna odličnost, to je zdaj izraz, ki je prišel v zadnjem času med nas oziroma nekako nam vehementno zaigral po ušesih, vendar ta zadeva je že presežnega značaja, odličnost je lahko doseči enkratno, dvakratno, ampak v glavnem je to pojem, ki se ga je težko vedno držati. Dati neko priznanje za odličnost pomeni, da ne smeš v nobenem primeru malo "klecniti" in seveda biti malo manj odličen, ker saj vemo, da je odlično zadnja stopnja v ocenjevanju, potem je prav dobro, dobro itn.. Tako da menim, da je povsem drugače in bolj temeljno, bolj v širino, bolj v vse dejavnosti ali pa vso strukturo podjetja, predvsem pa v to, s čimer se pojavlja na tržišču, je kakovost, ker menim, da je predvsem glavni adut vsakega podjetja kakovostni proizvod, kakovostna usluga, kakovost. Skratka, vse tisto, ko se reče, vidiš, to podjetje pa je res nekaj posebnega in k temu bom pa šel. To velja, vemo tudi, predvsem v Nemčiji, v germanskem svetu in ni čudno, da mi, ki smo veliko poslovali z njo ali pa tudi iz zadnjih poročil iz Nemčije se vidi, koliko oni povečujejo izvoz in kako vse dežele, ki od njih uvažajo, predvsem pravijo, ker je pa blago tako kakovostno, ker so stroji, naprave, to, ono, tretje na takem nivoju kakovosti. To je seveda tisto, ki tudi nosi ceno in nosi seveda uspeh in nosi vse tisto, kar je potrebno, da ima neko podjetje ali pa neka dejavnost, kakršnakoli, v vsem svojem pasu ponujenja svojega blaga v taki ali drugačni obliki, kar pomeni seveda tisto, za kar se bomo vsi borili in sem pristaš tega oziroma podpiram tudi to spremembo zakona oziroma da je to priznanje za kakovost. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Tudi sam se pridružujem tistim, ki smatrajo, da je primernejši naziv za to priznanje priznanje za kakovost, kajti, če hočemo v Sloveniji vzpodbujati inovacije, kvaliteto proizvodov, s katerimi bomo enakovredno tekmovali na zahtevnih trgih, potem dajmo v to smer to priznanje. To pa iz dveh razlogov. Ne vem, te izkušnje iz tovarn, jaz sem pač bil 20 let zaposlen, sem prepričan, da če bo to priznanje za poslovno odličnost, bodo prejemniki tega priznanja izključno poslovodni delavci iz ekonomske sfere podjetij. Če hočemo to, verjetno je to bil namen tega amandmaja, na podlagi katerega se je zakon preimenoval, potem smo dosegli namen. Vendar menim, da je na tem področju potrebno dati možnost, da dobi neko priznanje tudi tehnična inteligenca, ne zgolj tehnična, vsi. Ampak, če ne bo priznanja za kakovost, je tehnična inteligenca izključena, in s tem ne bomo stimulirali. Destimulirali bomo to, kar bi radi dosegli. Ta sfera, ekonomsko poslovna v podjetjih že tako ali tako lahko konkurira za številne nagrade in priznanja, za to sfero tehnične inteligence pa praktično ni nobenih priznanj, in prosim, da se pridružite temu mnenju in da skušamo ohraniti neko priznanje, ki bo dajalo možnost tudi, da prejmejo priznanja strokovnjaki iz področja naravoslovnih in tehničnih znanosti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? V kolikor ne, zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih. Dobili ste pregled amandmajev z datumom 24.2. Prvi je amandma k členu 3. Vlaga ga poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri členu 6. Imamo pet amandmajev vlade Republike Slovenije, odbora za znanost in tehnologijo, poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, potem še enkrat odbora in prav tako te iste stranke. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2 k 6. členu? (34 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ugotavljamo sklepčnost za tretji amandma. Če bo sprejet, je četrti brezpredmeten. Ugotavljamo sklepčnost! (49 poslancev.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Četrti je brezpredmeten.
Odločali bomo o amandmaju pod številko pet. Ugotavljamo sklepčnost! Če bo ta sprejet je šesti brezpredmeten. Ugotavljamo sklepčnost! (55 poslancev.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Šesti amandma, kot smo dejali, je brezpredmeten.
Sprašujem sekretariat za zakonodaje in pravne zadeve, če smo usklajeni? Prosim.
ANTON ROGELJ: Hvala za besedo. Torej, kot je že predsednik odbora za znanost in tehnologijo povedal in kolikor imate v pregledu amandmajev, je potreben uskladitveni amandma k 1. členu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Vlada je v preložitvi zakona že pripravila uskladitveni amandma. Imamo ga v pregledu. Glasi se: "V 1. členu se za besedama priznanja Republike Slovenije za besede kakovost nadomesti z besedama poslovna odličnost." Dajem amandma v razpravo. Lahko kdo obrazloži glas, če želi. Razprave ni. Gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Gospod podpredsednik, hvala lepa. Naj mi bo dovoljeno nekaj reči. Namreč zakon s takim imenom se mi zdi dobesedno "neumen." Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! (49 poslancev.)
Kdo je za uskladitveni amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Uskladitveni amandma je sprejet.
Moramo glasovati še o zakonu v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (42 poslancev.) Ugotavljamo sklepčnost! (50 poslancev.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (47 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 44. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O KMETIJSKO-GOZDARSKI ZBORNICI SLOVENIJE. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Gospod minister Ciril Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Lep dober dan želim, gospe poslanke in gospodje poslanci!
V obravnavi je predlog zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, prva obravnava. In to je ravno tako eden od pomembnih zakonov, ki bo dal osnovo za ustanovitev kmetijsko-gozdarske zbornice. Zbornice, ki naj bi varovala in zastopala interese kmetijstva, gozdarstva, ribištva, ki bi svetovala posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo to dejavnost in seveda pospeševala gospodarno in okolju prijazno kmetovanje.
Zbornica sama v predlogu zakona naj bi bila organizirana kot javno-pravno združenje. V predlogu seveda predlagamo obvezno članstvo in pa kmetijsko-gozdarska zbornica naj bi bila enovita institucija, ena pravna oseba z območnimi izpostavami ter zborničnimi odbori na nivoju upravnih enot. S tem zagotavljamo vsekakor racionalno organizacijo, na drugi strani pa vsekakor tudi zagotavljamo odločilni vpliv članstva na delovanje zbornice. To se pravi, lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov.
Člani zbornic so seveda so fizične in pravne osebe. Fizične osebe - kmetje in lastniki zemljišč, v samem predlogu tisti, ki imajo oziroma plačujejo najnižji KD to je 16.800 Sit. Pravne osebe pa so kmetijska podjetja in kmetijske zadruge, ki so investirane kot kmetijske organizacije, seveda pa sam predlog zakona omogoča tudi prostovoljno članstvo. Iz zakona je razvidno, da se bo zbornica financirala iz članarine, na osnovi drugih prihodkov zbornice in tudi v enem delu iz proračuna Republike Slovenije.
V okviru zbornice naj bi delovale javne službe in območni kmetijski zavodi, tako svetovalna služba, ki bi svetovala tako za področje kmetijstva, gozdarstva in prehrane, služba za kontrolo in selekcijo v živinoreji. Ravno tako bi bil en del gozdarskega svetovanja v okviru zbornice. Rad bo poudaril, da to ne pomeni poseg na področju gozdarstva v delovanje zavoda za gozdove Slovenije. Funkcije in naloge zavoda ostanejo tudi ob organiziranosti zbornice neokrnjene. Seveda s tem, ko bodo te javne službe delovale v okviru zbornice, bo tudi kontrola, ki v tem trenutku ni vzpostavljena s strani uporabnikov, to se pravi lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov, vzpostavljena. In v tem je sigurno eden od osnovnih in pomembnih atributov tega predloga zakona.
Kmetijsko-gozdarska zbornica bo tudi ustanovitelj območnih kmetijskih zavodov, ki v tem trenutku so in delujejo na osnovi samoupravnega sporazuma, so družbena podjetja in je ta status izredno vprašljiv in bi se na ta način tudi ta pravni status zavodov uredil. Seveda treba je tudi povedati, gospe poslanke in gospodje poslanci, da v Sloveniji smo že imeli zbornico, da je ta delovala v obdobju 1937-41, da imajo kmetijsko-gozdarske zbornice ali podobne organizacije vse zahodnoevropske države, da so države, kot Poljska, Češka, Madžarska v tem novem obdobju ustanovile in že funkcionirajo njihove kmetijsko-gozdarske zbornice, da je tudi na območju bivše Vzhodne Nemčije že bilo ustanovljenih pet kmetijsko- gozdarskih zbornic, in to dokazuje, da je tudi v Sloveniji izredno pomembno v tem obdobju prilagajanja in pogajanj za vstop Slovenije, slovenskega kmetijstva v Evropsko unijo, da vzpostavimo kmetijsko-gozdarsko zbornico, instrument, ki bo kot sem že v uvodu povedal, zastopal in varoval interese kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Tudi vedeti je treba, da Evropska unija ocenjuje in meni, da je institucija, kot je kmetijsko-gozdarska zbornica, institucija demokratičnega sistema, in v tem smislu bi predlagal, da sprejmete ta predlog, zakon o kmetijsko-gozdarski zbornice v prvem branju, kot primerno zasnovo za drugo branje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod minister. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot matično delovno telo.
Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Predsednik, gospod Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Spoštovane dame in gospodje! Odbor državnega zbora Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na svoji 12. seji dne 15.11.1997 kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona po kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, ki ga je državnemu zboru Republike Slovenije predložila vlada Republike Slovenije. V okviru razprav o ustanovitvi kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v državnem zboru organiziral tudi posvet o kmetijsko-gozdarskih zbornicah, o organiziranju in nalogah teh zbornic. Predavatelj je bil direktor Koroške kmetijsko-gozdarske zbornice. Zakaj smo povabili ravno predstavnika te zbornice? Zato, ker so na Koroškem podobne razmere v kmetijstvu kot pri nas in pa, ker je tudi Avstrija pred kratkim vstopila v Evropsko skupnost in so nam seveda izkušnje delovanja te zbornice v pripravah na vstop v Evropsko skupnost lahko zelo dragocene. Delegacija odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je tudi obiskala kmetijsko-gozdarsko zbornico v Celovcu, kjer se je srečala s predstavniki ministrstva, kmetijskega ministrstva Republike Avstrije, s predstavniki deželne vlade Avstrijske-Koroške ter kmetijsko-gozdarske zbornice v Celovcu.
Glede na to, da je to nova tematika, da do sedaj takšne organiziranosti na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane nismo imeli, je bila razprava na odboru zelo široko in vsebinsko poglobljena, strnili pa smo jo potem v sklepe in stališča, ki vam jih bom prebral, sicer pa je poročilo o seji odbora napisano na šestih straneh.
In sicer prvi sklep matičnega odbora je naslednji: da je predlog zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije v prvi obravnavi primerna podlaga za pripravo zakona za drugo obravnavo. Predlog zakona za drugo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije in pri tem upošteva naslednja stališča. Prvič. Za fizične osebe, ki sestavljajo prvo volilno skupino, naj predlagatelj preuči spremembo višine v letu 1996 doseženega katastrskega dohodka, ki jo dosegajo lastniki zakupniki, uživalci, imetniki pravice uporabe ali uporabniki kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije, če za svoj račun opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost in sicer od predvidenih 16.800 tolarjev, to, kar je pač zdaj v zakonskem predlogu napisano, na najmanj 20.000 tolarjev katastrskega dohodka, seveda potem o višini te meje bomo še razpravljali. Od tega je pa seveda odvisno, koliko članov bo ta kmetijsko-gozdarska zbornica imela.
Drugič. Predlagatelj naj pri opredelitvi volilne pravice prouči možnost, po kateri bo imel volilno pravico samo en predstavnike kmetije ali pravne osebe, ne pa tudi osebe, ki so navedene v četrti in peti alinei 9. člena. Osebe, ki jim je delo na kmetiji pomenilo edini ali glavni poklic, pa pridobijo volilno pravico v primeru, ko nimajo naslednika, ki bi spadal v prvo, drugo ali tretjo alineo prvega odstavka 9. člena. To pomeni, če so na kmetiji samo upokojeni kmetje in nimajo naslednikov, da bi po tem predlogu imeli tudi volilno pravico.
Tretje stališče. Predlagatelj naj ponovno prouči primernost proporcionalnega volilnega sistema v svet zbornice in možnost uvedbe večinskega sistema.
Četrtič. Predlagatelj na prouči možnost, da bi prve volitve v svet zbornice razpisal in vodil začasni upravni odbor zbornice, ki bi ga imenovala vlada Republike Slovenije.
Petič. V prehodnih in končnih določbah naj predlagatelj prouči možnost črtanja 45. člena, ki določa ukinitev uprave Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva ter prevzem ustanoviteljski pravic kmetijskih zavodov.
Status dosedanjih kmetijskih zavodov, njihovih služb in premoženja naj predlagatelj skuša urediti s posebnim zakonom. Vemo, da status te svetovalne službe za kmetijstvo ni zakonsko najbolj rešen oziroma urejen, trenutno se to rešuje v zakonu o kmetijskih zemljiščih. Mislim, da ni primerno, da je to tam rešeno.
In šestič. Predlagatelj naj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo prouči in ustrezno upošteva pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod predsednik. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Veber, poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov.
JANKO VEBER: Hvala za besedo podpredsednik in lepo pozdravljeni vsi skupaj!
Želel bi predstaviti mnenje poslanske skupine k temu zakonu. Ugotavljamo, da kakršnekoli zbornice predstavljajo institucijo, v kateri se istovrstne pravne osebe ali fizične, združujejo z namenom oblikovanja skupnih interesov in uveljavljenja teh interesov napram državi in javnosti.
Nadaljnja značilnost zbornic je tudi pospeševanje dejavnosti svojih članov in omogočanja članom pridobivanja čim večjih gospodarskih rezultatov.
Koncept obravnavanja zbornice pa od tega odstopa v naslednjih smereh: Ne uveljavlja se kot subjekt oblikovanja interesov in zastopanja teh interesov napram državi, temveč si prilašča tudi gospodarsko funkcijo s tem, da je v prehodnih določbah določen prenos sredstev, vrste zavodov in ustanov na zbornico in s tem prevzem tipičnih profitnih dejavnosti. Na ta način pridemo do subjekta mešane narave, kar pa seveda ni sprejemljivo. Ta zbornica posega tudi z vrsto določb med že obstoječe zakone, kot so zakon o gozdovih, zakon o veterinarski službi, zakon o šolstvu in podobno, ne da bi v prehodnih določbah razrešila veljavnost oziroma neveljavnost določb prej sprejetih zakonov. Na ta način koncept zakona posega tudi v sistematiko prava, brez ustreznih razlogov in smotrnih pravnih rešitev. V zbornico se včlanijo subjekti, ki neposredno sodijo v določeno dejavnost. Dejavnost pa mora biti tolikšna, da predstavlja poklic prizadetega in tolikšen obseg izvajanja, da mu zagotavlja eksistenco. Primerjalno pravno ugotavljamo, da se zadovoljevanje eksistenčne podlage šteje, če doprinaša sredstva vsaj za štiričlansko družino. Uveljavljena koncepcija pa daje obvezno članstvo že pri manjšem obsegu zemljišč, povprečje 1,26 hektara kmetijskih in gozdnih zemljišč, kar pa prav gotovo ne predstavlja eksistenčne podlage. Zato menimo, da je treba spodnji prag občutno dvigniti, saj se sicer zastavlja vprašanje, ali si določena stranka na ta način ne želi povečati volilne baze. In da je ta dvom še bolj upravičen, izhaja tudi iz dejstva, da si zbornica z zakonom prilašča kapital zavodov in drugih ustanov.
Nesprejemljivo pa je, da se kot članstvo obvezno navaja tudi pravne osebe, saj imajo te pogosto različno dejavnost, neizključno kmetijsko in gozdarsko in je tudi obvezno njihovo članstvo v gospodarski zbornici.
Zaradi te širine koncepta zbornice, je sam koncept izredno megalomanski, saj predstavlja nekako tudi dvojno organiziranost. Na eni strani zborniški sistem in na drugi strani kmetijsko-gozdarski zavodi, ki pa brez premoženja postanejo prazaprav poslovno nesposobni, saj so jim odvzeta sredstva. Ta zbornica pa bi po našem mnenju bila tudi po tej zasnovi izredno močno predimenzionirana, saj bi sam sistem upravljanja potekal nepregledno, na številnih nivojih organiziranja. Številni zbornični organi na centralnem in območnem nivoju in kmetijsko-gozdarski zavodi kot samostojne pravne osebe, ki predstavljajo ta aparat, je seveda tisti obseg, ki prav gotovo ne bi dajal preglednosti in nadzora nad delovanjem, saj bi - denimo - na republiški ravni bilo zaposlenih trideset oseb, v novih kmetijsko-gozdarskih zavodih pa okoli tisoč tristo. Številnost organov pa tudi potegne občutne finančne posledice zaradi tega, saj gre vendarle tudi za sejnine, honorarje in podobne obremenitve.
Nesprejemljivo je tudi, da volilni sistem daje volilno pravico osebam, ki niso nosilci dejavnosti. Poleg tega pa daje pobudo za določanje kandidatnih list tudi političnim strankam. Ker gre za uveljavljanje profesionalnih interesov, je potrebno politiko izključiti in zagotoviti enakost pasivne in aktivne volilne pravice nosilcem dejavnosti.
Menimo tudi, da država s svojimi organi ali ustreznimi zavodi lahko deluje z intervencijskim mehanizmom in upravno avtoriteto pri varovanju javnega interesa z gozdovi ne glede na lastninsko obliko. Skladno s to ugotovitvijo je bil na osnovi zakona o gozdovih ustanovljen zavod za gozdove Republike Slovenije z jasno opredeljenimi javnimi pooblastili za zagotavljanje javnega interesa. To področje posebej urejajo še zlasti določbe 17. člena zakona o gozdovih, ki v povezavi s 56. členom istega zakona pomenijo javna pooblastila zavodov za gozdove Republike Slovenije. Taka pooblastila, z določeno stopnjo sankcioniranja, ni mogoče prenašati na zbornico kot interesnega združenja, samo enega dela državljanov, ne pa celotne nacionalne skupnosti.
Zato tudi vlagamo tako dopolnilno stališče k temu, ki mislim, da sicer še ni razmnoženo. Glasi pa se, da predlagatelj prouči umestnost prehoda dela delavcev iz zavoda za gozdove Slovenije v kmetijsko-gozdarsko zbornico in predvidi tako rešitev, da se sedanji status zavoda za gozdove ne spremeni. Pri vseh teh navedenih ugotovitvah seveda ugotavljamo, da je smotrno podpreti tudi stališča odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in seveda tudi ta stališča in sklepe podpiramo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo ima gospod Malovrh, poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov.
JURIJ MALOVRH: Gospod podpredsednik, hvala za besedo. Naša poslanska skupina, bi lahko rekel, pozdravlja normalen postopek sprejemanja kmetijsko-gozdarske zbornice, vendar pa opozarja na nekatere stvari, ki so še kako odločilne pri sprejemu tega zakona. Na nekatere zadeve je opozoril že moj predhodnik, in glede na to smo podali tudi dopolnjevalne predloge k zakonu in bi predlagal, da gredo tudi prvi na glasovanje, kajti od tega zavisi, kako bo potem glasovala tudi poslanska skupina. V kolikor bo sprejeto prvo naše stališče, potem bomo druge zadeve tudi podprli. Krščanski demokrati predlagamo, da naj ne bi bila ustanovljena samo ena zbornica, ampak da bi bile zbornice na sedanjih sedežih območnih kmetijsko živinorejskih zavodov, tako v Celju, Ptuju, Mariboru, Murski Soboti, Ljubljani, Novem mestu, Novi Gorici in pa Kranju. Smo proti centralizaciji. Na ravni države pa naj bi imeli krovno državno kmetijsko-gospodarsko zbornico, ki bi združevala in pa usmerjala. Ravno tako naj bi imele te območne zbornice status pravne osebe.
Če ta predlog ne bo sprejet, se bo na ta način ubila na eni strani samoiniciativa na posameznih področjih, na drugi strani pa ljudje na posameznih področjih v regijah najbolje poznajo problematiko tega področja.
Prav tako se nam je postavilo vprašanje število zaposlenih, na to kar je opozoril tudi gospod Veber. Potem vprašanje javnih pooblastil. Potem drugo pomembno vprašanje pa je tudi vprašanje obveznega članstva. Mi v našem predlogu predlagamo, naj ministrstvo ponovno prouči obvezno članstvo s tem, da se prouči povečanje minimuma na evropsko primerljivo velikost kmetije.
Tukaj namerno nismo zapisali velikost kmetije zato, ker Slovenija se ne more primerjati z Evropo po svoji razdrobljenosti, pa vendar predlog, kot je podan, za 1,26 hektarja, pa je potem praktično, da so lahko člani vsi vrtičkarji, vsi tisti, ki ne obdelujejo zemlje, vsi tisti, ki so na nek način podedovali, skratka niso tisti pravi kmečki proizvajalci. Tukaj predlagam, da bi ministrstvo povzelo tudi štajerski model, to se pravi iz Avstrijske-Štajerske, ki govori povsem o drugačnem članstvu kot je pa predvideno v samem zakonu. Seveda pa se dopušča prostovoljno članstvo po interesnih združenjih na posameznih področjih.
Pod tretje, kot smo dali, da naj bi imel volilno pravico samo en predstavnik kmetije, gospodarstva ali pa najemnik te pravice, to stališče je že zavzeto tudi v matičnem odboru pod zaporedno številko 2, vendar bi ga bilo treba še posebej dodelati, kajti zdi se nam, da je tako, kot je predlagano, preveč razširjeno.
Kot četrto je, da se v 45. členu ponovno prouči ustanoviteljske pravice. Na ta način se, kot je predlagano, se ponovno izvrši nacionalizacija premoženja predvsem lokalnih skupnosti, ki so v preteklosti sodelovale pri ustanavljanju območnih zavodov in vlagale sorazmerno velika sredstva na posameznih področjih. Potem zavodi so sami tudi ustvarili prihodek, tudi se jim nacionalizira in mislim, da to ne bi bilo pravično. Eno od takšnih nacionalizacij je pred nekaj leti izvršilo tudi ministrstvo za pravosodje, ko je enostavno nacionaliziralo stavbe, v katerih so bila sodišča in jih vzelo iz občinske lastnine.
In tudi naslednje; predlagatelj naj bi ponovno proučil in razmejil pristojnosti med zavodom za gozdove in pa kmetijsko- gozdarsko zbornico, kajti nekatere zadeve se duplirajo, nekatere zadeve pa sploh niso proučene. No, eden od takšnih generalnih je tudi, da je izpuščeno lovstvo in pa tudi delno ribištvo. Potem, zadeve so preveč prepuščene statutom, premalo pa zakonu, to se pravi, kar si bo zbornica zapisala v statut, to bi veljalo in bi potem tako državni zbor kot vlada imela precej premajhne pristojnosti. Sicer pa pozdravljamo to ustanovitev zbornic, kajti to interesno skupino kmetijstva je, ta skupina je vse premalo zastopana napram državi, napram predelovalni industriji in na splošno. Ima sicer sam zakon precej bogato zgodovino iz leta 1990, potem 1993 in pa 1994, ko je bil že v prejšnjem državnem zboru tik pred zdajci, prva obravnava je bila že opravljena, medtem ko pa se je šlo za drugo in tretjo obravnavo, pa so se zadeve zaustavile, tako da obravnavamo šele sedaj.
Gospod predsedujoči, predlagam, potem ko bo končana razprava, da se naši predlogi dajo kot prvi na glasovanje, kajti od tega zavisi tudi glasovanje poslanske skupine. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo dajem gospodu Jožefu Jerovšku, poslanska skupina Socialdemokratske stranke.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! V Socialdemokratski stranki menimo, da je ustanovitev zbornice, ki bi zastopala interese kmetijstva, gozdarstva in ribištva potrebna in da bo imela pozitivne učinke na celotno sfero kmetijstva.
Menimo, da skozi sedanjo gospodarsko zbornico interesov kmetijstva ni bilo možno dovolj uspešno zastopati zaradi samega ustroja gospodarske zbornice, saj je združenje za agroživilstvo vzdrževalo samo gospodarske družbe in nekatere podjetnike posameznike s področja kmetijstva.
Pomanjkanje interesnega združenja, ki bi zastopalo interese celotne sfere kmetijstva se kaže v sedanji organiziranosti in splošnem stanju slovenskega kmetijstva. Vidi se, da država ni imela primernega partnerja, zato se je tako stanje pogosto izkoriščalo, posledice pa so vidne in v glavnem negativne.
Da je ustanovitev kmetijsko-gozdarske zbornice potrebna, nam kažejo tudi izkušnje primerjalnih držav v Evropski uniji, ki imajo organizirane kmetijsko-gozdarske zbornice. Ustanovitev kmetijsko-gozdarske zbornice je potrebna tudi zaradi zelo težavnih pogajanj za priključitev k Evropski uniji, saj bo kmetijsko-gozdarska zbornica partner vladi, in to strokovni partner vladi, kar nam bo, upajmo, na pogajanjih koristilo in bomo potom tega dosegli boljši sporazum. Takšne izkušnje, smo se lahko poslanci prepričali, da so tudi bile v primeru pogajanj Republike Avstrije k članstvu v Evropski uniji, kjer je Avstrija dosegla relativno zelo dober sporazum na področju kmetijstva, za razliko od ostalega dela gospodarstva, kjer je trgovinska zbornica z vso hitrostjo silila v Evropsko unijo in sedaj pač ni zadovoljna s tem, kar je dosegla.
Menimo tudi, da se bo z ustanovitvijo zbornice izboljšalo delovanje kmetijske svetovalne službe, saj je bila kmetijska svetovalna služba doslej marsikdaj izven zadostnega nadzora, zato je bil učinek slabši. Upamo, da se bo skozi kmetijsko- gozdarsko zbornico čutil bolj neposreden interes za uspešno delo kmetijsko pospeševalne službe.
V poslanski skupini SDS menimo, da je sedanji predlog zakona treba še dodelati v teh normalnih fazah postopka, zato smo tudi prepričani, da je dobro, da je postopek normalen trofazen, in upamo, da ga bomo z zakonom dobro dodelali. Mi smatramo, da je obvezno članstvo sicer potrebno, predvsem na začetku delovanja zbornice, smo pa tudi mi za zvišanje praga katastrskega dohodka, ki bo pomenil obvezno članstvo v kmetijsko-gozdarski zbornici.
Smo tudi za to, da se resno prouči ustanovitev zbornice po posameznih regijah, kot je to predlagal kolega Malovrh oziroma poslanska skupina SKD. In pa podpiramo tudi stališča odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo dajem gospodu Francu Potočniku, poslanska skupina Slovenske ljudske stranke.
FRANC POTOČNIK: Spoštovani! Slovenska ljudska stranka podpira ustanovitev kmetijsko-gozdarske zbornice. Mislim, da tega niti ne bi bilo treba povedati. Ampak zakaj?
Zato, ker ocenjujemo, da so kmetje in ostali s področja dejavnosti kmetijstva, gozdarstva in ribištva premalo dobro stanovsko povezani. Res je, da obstoja Slovenska kmečka zveza, obstoja sindikat Slovenske kmečke zveze, pa pri nekaterih političnih strankah tudi forumi oziroma, ki se ukvarjajo z kmetijstvom. Vendar enotne povezave za celo državo pa ni in ocenjujemo, da je to nujno potrebno še posebej sedaj, ko smo nekje pred pogajanji za vstop v Evropsko unijo.
Namreč, ravno pogajanja za področje kmetijstva so bila najtrši oreh med posameznimi državami pred vstopom in nenazadnje tudi polovico proračuna Evropske skupnosti je namenjenega za področje kmetijstva.
Najnovejši takšen primer, za nas primerljiv, je primer Avstrije. Tam je kmetijsko-gozdarska zbornica odigrala zelo pomembno vlogo pri pogajanjih, pri pripravi izhodišč za pogajanje. In seveda tudi po vstopu Avstrije v Evropsko unijo je dobila pomembne naloge predvsem v tem smislu, da je lahko Avstrija sorazmerno hitro ali pa takoj koristila bonitete za kmetijstvo iz evropskega proračuna, ki bi jih sicer ne mogla, če ne bi bila kmetijsko-gozdarska zbornica tako organizirana oziroma kmetje organizirani pri kmetijsko-gozdarski zbornici, da so lahko preko te svoje strokovne službe v zelo kratkem času pripravili vse potrebne analize, potrebne podatke, ki jih je bilo potrebno predložiti Evropski skupnosti, da so lahko črpali sredstva iz njihovega proračuna.
V zakonu mora biti jasno opredeljeno, koga in čigave interese zastopa kmetijsko-gozdarska zbornica. Zato je nujno potrebno obvezno članstvo. Namreč sicer bi zbornica delovala kot posamezna društva, na prostovoljni osnovi, eni bi se vključevali, eni ne in seveda potem ne bi bila, vsakdo bi lahko oporekal, da ni kvalificiran sogovornik, bodisi iz vlade, bodisi tudi iz Evropske skupnosti.
Seveda pri tem se lahko pogovarjamo o tem, kdo je član, kakšen je ta cenzus, če smo pri katastrskem dohodku. Rečeno je bilo, da pač 16.800 tolarjev letnega katastrskega dohodka predstavlja 1.26 hektara kmetijskih zemljišč in gozdov. Seveda je to zelo različno po posameznih območjih, po posameznih katastrskih okrajih, kjer so seveda kmetijska zemljišča v različne kategorije postavljena. Za primerjavo naj povem, da v Avstriji so člani kmetijsko-gozdarske zbornice vsi lastniki oziroma najemniki kmetijskih zemljišč in gozdov, ki imajo več kot en hektar zemlje.
No, zdaj katere so naloge kmetijsko-gozdarske zbornice. Navedene so v 4. členu zakona, tako, da teh ne bi bral. Bi pa prebral nekatere naloge zbornic - kmetijsko-gozdarske zbornice v Avstriji kot državi, ki je zadnja pristopila k Evropski skupnosti. Prva naloga je presoja o osnutku zakona odredbe smernic in predpisov k ciljem izboriti kmetijstvu in gozdarstvu ustrezen prostor v stalno spreminjajočem se pravnem redu. Tukaj gre za partnerja, vladnega partnerja oziroma za zastopnika interesov kmetov napram pri pogajanjih z vlado. Potem je sodelovanje in zastopanje kmetijsko-gozdarske zbornice v različnih odborih, sosvetih in drugje. V Avstriji na zvezni deželi in okrajni ravni. To se pravi, pri nas na različnih ravneh. Potem gre za pomoč družinskim kmetijam, čistim, mešanim in dopolnilnim pri reševanju njihovih indvidualnih gospodarskih in socialnih problemov. Strokovnjaki kmetijsko-gozdarske zbornice za različna področje, ki svetujejo in pomagajo članom pri reševanju njihovih problemov, če pa sami v zbornici nimajo strokovnjakov za vsa področja, pa potem pridobijo strokovna mnenja tudi drugje.
Potem je zastopanje članov zbornice v strokovnih zadevah, pri uradih, oblasteh, javnopravnih korporacijah, združenjih ter različnih institucijah in organih. Potem se v zbornici tudi usklajujejo različni interesi med posameznimi člani zbornice. Zbornica izvaja naloge v okviru agrarnih podpor, kar smo prej že rekli v Evropski skupnosti in pa tudi ne samo podporo s strani Evropske skupnosti, ampak pomembno vlogo ima pri izvajanju podpor tudi na državni, deželni in občinski ravni. Potem informiranje, svetovanje, izobraževanje in poklicno usposabljanje za vse osebe, ki delajo na področju kmetijstva, gozdarstva. Organizacija svetovanja in skrb za kmečke organizacije in iniciativne skupine, za razne nevladne skupine, ki delujejo na področju kmetijstva in gozdarstva in seveda kmetijsko-gozdarska zbornica s svojimi službami pomaga pri ustanavljanju in potem pri njihovem delovanju.
Potem je tudi poslovna funkcija, organizacija prireditev za prodajo plemenskih in klavnih domačih živali, dajanje informacij, priprava izjav in ekspertiz za oblasti, javnoupravne korporacije in za podpiranje ustanov, ki služijo kmetijstvu v okviru pravne pomoči med uradi, vodenje in oskrbovanje lastnih zborničnih ustanov in obratov. V okviru zbornice obstojajo center za osemenjevanje in razni poskusni obrati, tudi skrbijo organi zbornice oziroma službe zbornice za stike z javnostjo, da je javnost redno in dobro obveščena o dejavnostih oziroma o dogajanjih na področju kmetijstva in gozdarstva. Potem v okviru zbornice se pripravljajo strokovna poročila, svetovalne dokumentacije, katalogi, prijave, protokoli, statistike, kartoteke, programski predlogi, poročila o delu in razna druga dokazila, izvajanje finančnih, kadrovskih in upravnih nalog, tudi nekatere te zadeve vodijo za te svoje člane. In še več je takšnih nalog.
Skratka, samo iz tega jasno sledi, da je pač tudi v Sloveniji nujno potrebna čimprejšnja organiziranost kmetijsko- gozdarske zbornice. Zato še enkrat, v Slovenski ljudski stranki podpiramo predlog zakona.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo dajem gospodu Zoranu Lešniku, poslanska skupina DeSUS.
ZORAN LEŠNIK: Gospod podpredsednik, kolegice, kolegi! Čeprav so te poslanske klopi precej razredčene... Ali niso? Hvala lepa. Se vendarle izplača nekaj o tem reči. V naši poslanski skupini in Demokratični stranki upokojencev Slovenije smo o predlogu zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici dosti in temeljito govorili. Aktivno smo se vključili v razpravo na seji matičnega delovnega telesa. Prepričani smo, da so naše pripombe in predlogi stvarni in sprejemljivi. Toda zaradi teh pripomb nekateri menijo, da smo proti zbornici in proti tistim, ki so predlog zakona pripravili. Takoj naj povem, da načeloma nismo proti zbornici, čeprav se zastavlja upravičeno vprašanje, ali jo res tako nujno potrebujemo, kot to nekateri trdijo. Zakaj? Zato, ker je naše kmetijstvo zasebno že organizirano v zadružni zvezi, zadružništvo pa ima pri nas bistveno bolj bogate izkušnje kot zborništvo, saj so prve zadruge na našem območju nastale pred bistveno več kot 100 leti. Kmetijstvo pa je organizirano tudi v okviru obstoječe Gospodarske zbornice Slovenije. Še bolj pa je nevzdržna trditev, da moramo zbornico, kmetijsko gozdarsko, ustanoviti zaradi našega vključevanja v Evropo. V nobenem dokumentu to ne piše. In nenazadnje tudi v državah, ki so članice Evropske skupnosti, nimajo v vseh kmetijsko-gozdarskih zbornic. Slišati pa je celo, da bodo v nekaterih, kot na primer v Nemčiji, zbornično organiziranost celo opustili, torej ukinili. Zastavlja pa se nam tudi vprašanje, ali ustanovitev kmetijsko-gozdarske zbornice ne pomeni širitev administracije in birokracije, ki je pri nas že vse preveč razbohotena. V kontaktni radijski oddaji radia Maribor so poslušalci, ki so se pač uspeli vključiti v pogovor, vsi, razen enega, bili proti ustanovitvi kmetijsko-gozdarske zbornice. To seveda ne pomeni, da lahko na tej osnovi trdimo, da je tudi takšno javno mnenje, morda je, lahko pa tudi ne. Kljub temu pa nam tudi takšno mnenje kaj pove. Pove, da vsi vendarle ne mislijo tako, kot nekateri posamezniki, ki zbornico, ne samo predlagajo, ampak jo kar vsiljujejo ter pri tem kličejo na pomoč Evropo in tiste države, ki se vključujejo v Evropo, na primer Madžarsko, Češko in še koga. Pri tem pa zavestno pozabljajo, da je bilo v tistih državah kmetijstvo v preteklosti povsem drugače organizirano kot pri nas. Razen skromnih ohišnic je bilo v celoti to kmetijstvo državno, torej ni imelo razvitega zadružništva, kot je bilo to pri nas. Moti pa nas tudi preveč vneto zgledovanje po sosednji Avstriji, še zlasti po avstrijski-koroški, ki nam v večini primerov, izjeme so seveda izvzete, ne more biti ravno za vzorec.
Sicer pa imamo tudi kar nekaj konkretnih vprašanj in pripomb. Naša ocena je, da so cilji zbornice v 1. členu kar nekam sramežljivo zapisani in opredeljeni v štirih točkah. V 2. členu je opredeljen sedež zbornice. Predlagatelje sprašujemo, zakaj mora biti sedež prav v Ljubljani. Ali ne bi bil lahko tudi kje drugje, kot je to na primer ministrstvo za drobno gospodarstvo in turizem. Nasprotno s cilji pa so v 4. členu zelo široko zastavljene naloge, iz katerih se da zaključiti, da bo zbornica, če bo ta zakon sprejet, podaljšana roka državnih in lokalnih organov, kar je v nasprotju s trditvijo, da bo zastopnica kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Ker imamo že desetletja utečeno izobraževanje, zlasti poklicno, včasih smo temu rekli nižje kmetijske šole, zdaj pravimo poklicne šole, je verjetno nesmiselna dvotirnost, ki bi nastala z uveljavitvijo sedme alinee 4. člena. V 4. členu je tudi določilo - do vpogleda in uporabe podatkov, evidence, iz katerega izhaja, da bi zbornica imela vpogled v prav vse podatke od matične številke do lastništva in premoženja, do višine pokojnine. Če je tako, sprašujem, kaj je s tajnostjo podatkov.
V zvezi s 5. členom nas zanima, kje bodo območne enote in katere regije ima predlagatelj v mislih. Regij namreč nimamo z zakonom določenih. Drugo poglavje zakona opredeljuje članstvo. V 8. členu sta zapisani besedi "obvezno članstvo", kar pomeni, da je članstvo za široki krog državljanov Slovenije z zakonom predpisano, torej obvezno ali bolj razumljivo povedano, prisilno. Predlagatelje sprašujemo, ali je takšno določilo v skladu z ustavo in, ali se zaveda, da je takšno določilo celo neke vrste diktatura. Prepričani smo, da je obvezno članstvo za fizične osebe nesprejemljivo. Sprejemljivo je samo prostovoljno združevanje. V zbornico se naj združujejo tisti, ki čutijo potrebo po takšnem združevanju ali pa bodo do takšnega spoznanja prišli, ko bodo spoznali, da zbornica dobro dela v njihovo dobro.
Če bo delala dobro, bodo člani v zbornico, po domače povedano, drveli. Sicer pa je v 9. členu tega poglavja kar nekaj nesmislov; od višine katastrskega dohodka - 16.800 tolarjev, do določila, da mora biti obvezni član zbornice tudi državljan, ki v Sloveniji nima stalnega prebivališča, toda ima pa tukaj tule toliko kmetijske zemlje ali gozda, da dosega 16.800 tolarjev katastrskega dohodka.
Da ne bo nesporazuma; ker smo z območja cele Slovenije in ker je nekdo včeraj rekel, da pač moramo biti poslanci vse Slovenije, jaz zelo dobro vem, da je katastrski dohodek na posameznih območjih Slovenije zelo različen, če izhajamo iz določene enote. Lahko je nekje za hektar samo 10 tisoč tolarjev, lahko pa je nekje za hektar tudi 60, 70 ali 80 tisoč tolarjev, potem pa se zamislite, da mora biti obvezen član zbornice tisti, ki ima 20 ali 25 arov obdelovalne zemlje. Poudarjam: obdelovalne zemlje.
Gospod Mozetič, prosim? (Glas iz dvorane.) Vrt v Trnovem, če ga imate, boste član tako kot jaz, ki imam nekaj zemlje v Slovenskih goricah. Jaz se pa tega seveda veselim, da bom član, ker bom imel izredno dosti koristi.
V naši poslanski skupini menimo, da bo potreben temeljiteje vsebinske spremembe tudi 21. člen predloga zakona. V tem členu so stvari preveč ohlapne, nedorečene, odstavki pa med seboj v nasprotju. Na primer: nedorečeno je število zaposlenih v zbornici in območnih zbornicah. Zapisano je, da bo imela zbornica direktorja, namestnika, zbornični urad in strokovne službe, ter še kaj. Tudi območne zbornice bodo imele vodjo in namestnika, ter tajništvo. Verjetno pa tudi strokovne in druge službe. Točno število zaposlenih je pomembno, zaradi kolikor toliko realnega izračuna stroškov zbornice in območnih enot. Na sedmi strani Poročevalca, številka 38/97, je sicer okvirna ocena stroškov, vendar se zastavlja vprašanje ali bo ostalo res pri teh treh delavcih ali pa bo potrebno financirati še kakšen v narekovaju povedano "fikus". Namreč, če govorimo o uradu, potem verjetno urad ni samo sebi namenjen, ampak bo v tem uradu delalo nekaj ljudi. Tudi ni jasno ali bo pravnik hkrati tudi pomočnik direktorja, ali pa bo pomočnik direktorja neka oseba, pravnik druga oseba, tajnica, potem tudi ta rabi tajnico itn., potem pa še koga za kavo kuhat.
Vprašanje zase pa je zbornični prispevek. Nemogoče je, da bodo enakopravni člani zbornice. Čeprav zakon sploh enakopravnosti ne določa, ampak enim določa bistveno več pravic kot drugim. Ampak vendarle, če bi v narekovaju rekel, enakopravni člani zbornice bodo plačevali zbornični prispevek ali članarino kar na tri različne načine: po katastrskem dohodku, od dohodnine, in pa bo osnova amortizacija in skalkulirane plače.
Enako nesprejemljiv pa je tudi način volitev. Tisti, ki bodo plačevali najmanj članarine, bodo volili neposredno in to vsi člani družine, ki živijo na določeni kmetiji. Pri čemer je še posebej zanimivo, da bo zavezanec plačila članarine pa le lastnik kmetije. Pravilo ena kmetija, ena članarina. Medtem, ko bodo imeli volilno pravico vsi polnoletni družinski člani, ki živijo na kmetiji in so invalidsko-pokojninsko zavarovani. Iz te volilne skupine je lahko vsakdo tudi izvoljen. Tu ni omejitev. V drugi volilni skupini pa so lahko izvoljene samo tiste fizične osebe, ki vodijo poslovanje pravne osebe, in to posredno.
Spoštovani predlagatelji! Kaj se pa greste zdaj? V resnici diskriminacijo. Zakaj takšna razlika med enakopravnimi državljani in tudi, v narekovaju povedano - enakopravnimi člani zbornice, kot pravite vi tem članov. V poslanski skupini menimo, da bi bila najprimernejša oblika volitev tista, ki se uporablja za volitve članov državnega sveta.
Imamo pripombe tudi na 43. člen predloga zakona in kot takšen menimo, da je nesprejemljiv. Menimo tudi, da bo potrebno temeljito preveriti - jaz se opravičujem, če ponavljam nekatere stvari, o katerih so že predhodniki govorili - 45. člen predloga zakona. Predlagatelja sprašujem, zakaj ukinitev uprave Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva. Kolikor vem, ta uprava ni slabo delala. Vemo tudi, da je to javna služba, ki se in se bo financirala iz proračuna. Ukinitev pride v poštev samo v primeru, če se bo služba prenesla na zbornice in financirala iz zborničnega prispevka ali članarine.
Nesprejemljivo pa je tudi določilo o ustanoviteljskih pravicah zavodov, o čemer so - še posebej spet poudarjam - nekateri že govorili in inštituta še zlasti - pri tem mislim inštitut mediarski, da ne bo nesporazume - ker je takšna rešitev med drugim tudi polovična, saj ne zajema recimo, zajema vse območne zavode in inštitute, ne pa tudi recimo, kmetijskega inštituta, gozdarskega inštituta in še koga.
Nenazadnje, katera zbornica v našem zborničnem sistemu pa ima osnovna sredstva, razen morda upravne zgradbe. In zakaj bi jih morala imeti prav kmetijsko-gozdarska zbornica?
Predlagamo, da predlagatelj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo upošteva naše pripombe in predloge.
Jaz o njih ne bom govoril, ker so celo malo po pomoti napisane dvakrat in jih imamo vsi na klopi. Mislim pa, da jih ima tudi predsedujoči. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Lešnik. Še katera poslanska skupina? Gospod Geza Džuban, poslanska skupina LDS.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Poslanska skupina Liberalne demokracije podpira ustanovitev kmetijsko-gozdarsko zbornice. Istočasno ob tej ugotovitvi podpira obvezno članstvo, ki je močno povezano z ustanovitvijo kmetijsko-gozdarske zbornice.
Glede same vsebine predloga zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici smo kar nekajkrat razpravljali, tudi nekajkrat poskušali ugotoviti o smiselnem predlogu obveznega članstva in poskušali pridobiti nekaj informacij s podobnih primerov in smo lahko ugotovili, da je tovrstno obvezno članstvo bilo tudi v preteklosti predmet ustavne presoje pri nekaterih drugih zbornicah, socialno-zdravniška, zasebno varovanje in podobno, in da je to obvezno članstvo vzdržalo ustavno presojo, kar pomeni, da je tukaj ta pogoj tudi možen.
Glede ostalega dela vsebine zakona so naši pomisleki oziroma pripombe vgrajene v stališča matičnega delovnega telesa, kjer govorimo o pragu v katastrskem dohodku glede članstva, kjer bi kazalo prag dvigniti, da ne bi zajeli v članstvo tisti najnižji del populacije, ki se ukvarja s kmetijstvom in ki jim dejansko dohodek od kmetijstva praktično skoraj nič ne predstavlja. Podobni pomisleki kot pri nekaterih drugih poslanskih skupinah, ki smo jih dobili v obliki stališč tudi na naše klopi, je glede števila članstva in predstavnikov posameznih kmetij, ki bi naj bili člani zbornice, medtem ko vsi družinski člani to naj ne bi bili.
Volilni sistem, takšen kot je predstavljen oziroma predlagan v predlogu zakona, je morda manj pregleden, manj razumljiv za volitve v zbornico, kmetijsko-gozdarsko zbornico in bi kazalo razmisliti o enostavnejšem ali pa morda kar konkretno večinskem volilnem sistemu, ki je primernejši za volitve v kmetijsko-gozdarsko zbornico.
Imamo tudi pomisleke na ukinitev uprave za pospeševanje kmetijstva in služb, ki so v kmetijskih zavodih. Rešitve, ki se paralelno ponujajo, ali ne bi kazalo tovrstne službe urediti v nekem drugem zakonu, recimo krovni zakon o kmetijstvu bi že zdavnaj morali imeti in bi tam bilo primernejše mesto reševanja tovrstnih služb in o prenosu samo tistega dela služb, ki jih danes, ki so danes organizirane v kmetijskih zavodih, ki so nujno potrebne, vključno s službami s področja gozdarstva.
Ugotavljali smo, da se paralelno ponujata dve različni rešitvi s področja gozdarstva in kmetijstva. Razlike so sicer smiselne in umestne, vendar ne bi povsem ločeno in različno obravnavali enih in drugih služb ter če govorimo o določenem primeru, recimo s področja svetovanja, bi kazalo koliko in kako daleč prenesti tovrstne službe v kmetijsko-gozdarsko zbornico. Na nekatere rešitve in pomisleke, kot smo jih imeli mi, ima tudi sekretariat, in bi želeli, da se vgradijo tudi v predlog zakona za drugo obravnavo. Na klopeh imamo tudi podobne pomisleke nekaterih poslanskih skupin, o katerih bomo sproti razmislili in o njih tudi tako odločali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Džuban. S tem smo končali predstavitev poslanskih skupin in njihovih stališč. Prehajamo na razprave poslank in poslancev. Pisno se je prijavil gospod Feri Horvat. Želi še kdo razpravljati, da prosim naj prinese prijavnico, drugače bo 5 minut samo razpravljal. Ne želi nihče več. Hvala. Gospod Horvat, prosim.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, minister, predstavniki vlade in drugi prisotni.
Glede na to, da sem nekaj časa delal v zborničnem sistemu, v gospodarski zbornici, nekaj časa neprofesionalno, nekaj časa tudi profesionalno, sem imel v tem času zelo dosti stikov z zbornicami v Evropi. Takrat je tudi bila slovenska zbornica sprejemana v združenje evropskih zbornic kot prva iz držav kandidatk za Evropsko unijo. Tako da sorazmerno poznam tudi zbornični sistem v Evropi. Na osnovi tega in izkušenj doma, bi imel naslednje pripombe oziroma stališča, in se s tem tudi že opredeljujem tudi do predlaganih predlogov, stališč, tako matičnega delovnega telesa, kot tudi nekaterih drugih. Prvič. Odločno sem za obvezno članstvo. Zakaj? Če se odločamo za kontinentalni tip gospodarskih zbornic, ki naj bodo močne, vplivne, ki naj bodo partner državi, ki naj bodo reprezentativne, ki naj nudijo storitve vsem, in to brezplačno praviloma ali pa neprofitno, in ki naj imajo tudi javna pooblastila, potem je to tip - tako imenovani kontinentalni evropski tip zbornice, ki je oseba javnega prava in zato je normalno obvezno članstvo. Drugi tip je recimo anglosaksonski, kjer so zbornice osebe privatnega prava. In to velja za vse vrste gospodarskih zbornic, da tako rečem. Mislim, da bo edino tak tip zbornice tudi dosegel namen, ki je motiv za predlaganje zakona, da bo zbornica učinkovita, močna in vplivna. In še en razlog govori za to. Mi rabimo oziroma je smiselno imeti v državi enoten tip zbornic. In sedaj imamo tak tip kontinentalni Gospodarsko zbornico Slovenije, ki bo v bistvu jutri trgovinsko-industrijska zbornica, kot so zbornice drugje v Evropi in pa obrtna zbornica, ki ima tudi obvezno članstvo. In pa še en razlog, ki govori za to. Če prevzemamo pretežno kontinentalni tip gospodarske zakonodaje, kot je zakon o gospodarskih družbah, zakon o obrtni dejavnosti, potem je tudi normalno, da je tudi zbornični sistem ustrezno grajen, ker je edino potem tudi konsistenten.
Drugo, kar bi želel reči v zvezi s članstvom. Pridružujem se tistim in tudi nekatera stališča to predlagajo, da se člen 9, ki določa članstvo, da je opredeljen tako, da se sprejme praviloma prve tri predlagane alinee. Da so člani zbornice v bistvu nosilci kmetijske in gozdarske dejavnosti - bodisi lastniki, kmetje, zakupniki, samostojni podjetniki in podobno; ne pa to kar se predlaga v 4. in 5. alinei, torej osebe, ki delajo na kmetiji, živijo na kmetiji ali se ukvarjajo pretežno oziroma živijo od tega, da delajo na kmetiji. Po tej analogiji preveč širimo članstvo, in bi po tej analogiji, po tej logiki lahko bi lahko tudi rekli, da tudi recimo, so zaposleni v podjetjih ali pa pri obrtnikih, da so tudi člani zbornice, kar pa ni normalno. Ker v bistvu je to, da so člani zbornice nosilci dejavnosti.
Tretje. Zelo podpiram predlog, da se da čim večji poudarek območnim zbornicam, pa sedaj ne glede na to ali se imenujejo enote ali pa morda je tudi lahko primeren naziv, območna zbornica, ki se združuje potem v enotno zbornico na ravni države. Tukaj morda je tudi smiselno imeti in upoštevati analogijo z gospodarskimi zbornicami in tudi z obrtnimi zbornicami, kjer so tudi območne zbornice.
Naslednje. Kar se tiče volilnega sistema, mislim tu predvsem na 35. člen, ki govori o določanju liste kandidatov. Jaz mislim, da je bistveno to, da skupine članov zbornice predlagajo liste kandidatov, ne pa politične stranke, in da bi bilo treba politične stranke iz tega besedila zakona enostavno izločiti, ker tu gremo na eno področje potem, ki je neobičajno, ni običajno v evropskem sistemu zbornic, da bi politične stranke kar direktno tudi predlagale kandidate oziroma kandidatne liste in se podajamo na področje možnega politiziranja zbornice, kar pa ni funkcija zbornice, in kar bi bilo bolj škodljivo, kot pa koristno. In mislim, da je smiselno tudi stališče, ki ga predlagajo kolegi krščanski demokrati, da ima praviloma volilno pravico en predstavnik kmetije oziroma nosilca kmetijske dejavnosti.
Glede na ta in zato tudi predlagam, dodatno stališče v zvezi s predlogom, da se izločijo politične stranke, kot predlagatelje kandidatnih list. In še to bi želel reči, da tudi.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospodje poslanci, lepo prosim za mir v dvorani.
FRANC (FERI) HORVAT: Tudi menim, da v zvezi s 45. členom se ne bi kazalo prenagliti s prenosom kmetijsko gozdarskih zavodov, kar naenkrat s sprejemom tega zakona v zbornični sistem. To niti ni enostavna zadeva in verjetno zahteva več proučitve in tudi več časa in bi bila primerna postopnost. Mislim, da je bolje, da bi ubrali pot, ki je normalna zborničnem sistemu tudi v tujini. Da država postopoma pri nas šla prek koncesij določene svoje funkcije na zbornični sistem.
In naj zaključim s tem, da podpiram stališča matičnega delovnega telesa, tudi večino stališč, ki jih predlaga poslanska skupina krščanskih demokratov, in v smislu te diskusije tudi še nekatera druga stališča, ki jih predlagajo poslanci. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Horvat. Besedo dajem besedo, gospodu dr. Jožetu Zagožnu.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Dovolite mi, da na kratko povem, da v osnovi podpiram ustanovitev te zbornice. Namreč stanje na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva je takšno, da to nujno zahteva. V sedanji obliki od raznih zvez in strankarskih organiziranj in podobno, gotovo ne morejo zadovoljiti teh potreb, še posebej v času, ko bo to področje najbolj na udaru ob prehodu v Evropsko skupnost. Hkrati pa se strinjam tudi z večino pripomb, ki so bile danes dane. Nekatere od njih so zelo tehtne. Glede članstva, družinskih članov in podobno. Menim, da kaže v prvi obravnavi ta predlog podpreti, s tem da se za nadaljnje obravnave upoštevajo pripombe, ki so bile danes tu izrečene in ki bodo še izrečene. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Zagožen. Smo pri razpravi poslank in poslancev. Želi še kdo besedo? Gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame! Spoštovani! Odkrito vam povem, da nisem strokovnjak za kmetijstvo, zato težje razpravljam o tem v primerjavi z mnogimi kolegi, ki vidim, da to so. Ampak meni bo dovoljeno povedati stališče, ki ga imam do tega teksta na osnovi pač proučitve besedila.
Mislim, da so vsaj trije problemi, ki iz tega teksta izhajajo, in ki so danes tudi v razpravi na nek način bili že omenjeni. Prvi problem, mislim, da je centralizacija, ki se s takšnim predlogom zakona uvaja. Mislim, da jo 5. člen zelo eksplicitno na nek način definiran. Mislim, da bi bilo smiselno podpreti predlog Krščanskih demokratov in tudi ostalih, ki so v tem smislu razpravljali, da je boljše kot ustanoviti centralizirano zbornico, ustanoviti več območnih zbornic, ki bi morale biti tudi pravne osebe in te bi se potem pač združevale v skupno zbornico, če bi to želele in na način, kot bi to želela, in v obsegu, kot bi to želele in bile zainteresirane.
Drugi na nek način problem, ki ga v tem vidim, je danes tudi že bilo akceptiran, zlasti kolega Horvat ga je posebej izpostavil, je problem politizacije. Mislim, da je 35. člen res nesrečno napisan, in bi kazalo črtati določilo, da lahko tudi politične stranke sodelujejo pri kadrovanju. Nobenega razloga ni, da bi v tovrstno dejavnost, v tovrstno združevanje na nek način vključevale tudi politične stranke.
In tretji pomislek, ki ga ob tem zakonu imam, se nanaša na 45. člen tega zakona, in na nek način predvideno nacionalizacijo. Mislim, da ni nobenega dobrega razloga, da bi premoženje kmetijskih zavodov, pa tudi dejavnosti in ljudi teh zavodov in ostalih institucij na silo z zakonom umetno prenašali drugam. Končno, upoštevati je treba tudi dejstvo, kako je to premoženje in ta dejavnost nastajala. Za kmetijski zavod v Mariboru lahko rečem, da je njegov ustanovitelj bila občina, da je tudi ta vlagala sredstva vanj, ves čas pravzaprav tudi podpirala. Mislim, da ni nobenega dobrega razloga, zakaj bi zdaj naenkrat te stvari prenašali, zlasti, če ne bi s tem prispevali h krepitvi te dejavnosti. Zato predlagam, da bi v povezavi s tem, kar sem rekel, okoli 5. člena, na nek način preučili rajši možnost, da se ustanovijo območne zbornice, ki bi, če bi seveda se tako organizirale in ocenile, da je to smiselno in če bi seveda tisti, ki so do zdaj pri tem sodelovali, ocenili, da je to potrebno, seveda tudi vključevale ali pa ne v te kmetijske zavode v tistih območjih, ki pač so, in bi to bila seveda osnova za nadaljnje delo. Skratka predlagam, da bi se ta zakon za drugo obravnavo pripravil tako, da iz njega ne bi vela centralizacija kot veje iz 5. člena, politizacija kot veje iz 35. člena in nacionalizacija kot veje iz 45. člena. Potem bi ta zakon bil bolj sodoben, mislim, da tudi v korist tistim, ki jim je namenjen.
In ne mi zameriti, če na koncu na nek način omenim še problem obveznega članstva. Jaz sem k sreči takrat bil še nerojen, ko se je to dogajalo, ko so kmete na nek način na silo vključevali v institucije, ki jim niso ustrezale. Jaz bi bil zelo nesrečen, če bi danes kdorkoli, pa ne trdim, da imajo predlagatelji ta namen, bog ne daj, ampak tak vtis bi se pa mogoče lahko ustvaril, če bi danes kdo poskušal tovrstne vzorce ponavljati. Jaz mislim, da bi bilo treba pretehtati tudi vprašanje obveznega članstva in osebno bi bil bolj vesel, če bi namesto obveznega članstva bilo pač prostovoljno. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Tudi jaz se bom zadržal, sicer za kratek čas, pri 5. členu, o katerem je nekaj že govoril gospod Zoran Lešnik in sicer o tem, da 5. člen določa, naj bi se območne enote zbornice ustanavljale v regijah. Dejansko je res, da regij formalno mi nimamo, kajti nimamo ne zakona o pokrajinah in če nimamo zakona o pokrajinah, potem tudi regij ni in regij takih ali drugačnih je v Sloveniji ogromno. Zato sem predlagal napisan dodatni predlog sklepa, ki bo zdajle v kratkem razmnožen, in govori o tem, da naj bi bile območne enote zbornice, seveda, če bo prevladalo mnenje, da se zbornice decentralizirajo oziroma, da ne bo centralizirana, potem bi naj to stališče veljalo pa za zbornico, ustanavljajo tam, kjer so bili do sedaj ustanovljeni in delovali območni zavodi za kmetijstvo in območni zavodi za gozdove.
Namreč situacija v Sloveniji je zelo različna, ampak mislim, da bi po teh območjih območne enote zbornice morale delovati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa dr. Hren-Vencelj.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Jaz tudi ne sodim med tiste, ki se zelo spoznajo na kmetijstvo, se pač iz lastnih izkušenj iz mladosti in te izkušnje so prav te, ki jih je gospod Sovič omenil. To se pravi, nasilno združevanje kmetijske zadruge in nisem za neko nasilno članstvo v zbornici. Imam pa še drug pomislek, ki je bil danes le bežno omenjen. Namreč, vsaj v naši občini imamo kar veliko področje, kmetijsko področje, ki je pravzaprav z izredno slabimi zemljišči, kjer živijo ostareli kmetje z izredno majhnim hektarskim donosom, pa čeprav z relativno veliko površino, ki jo formalno, ki jo imajo v lasti.
In marsikdo od teh dobiva tudi socialno podporo. Sedaj, če bomo te nasilno uvrščali v zbornico, pomeni to posredno tudi, da bo občina s proračunom morala tudi članarino za take ljudi plačevati.
V 1. členu menim, da so cilji in nameni ustanovitve zbornice le malo preslabo ali pa preskopo opisani. So pa seveda potem naslednjem, v 4. členu, kjer so pa opredeljena delovna področja, so te naloge nekoliko bolj razpredene in zato mislim, da bi bilo ena od stvari, ki bi jih bilo treba nekoliko bolj poudariti, vsekakor izobraževanje in pa tudi ohranjanje kulturne krajine. Kajti mislim, da je eno od pomembnih nalog zbornice tudi ta del.
Podpiram tudi idejo območnih zbornic, čeprav regij še nimamo, pa vendar se z metki regij že oblikujejo. Pa tudi idejo, da bi bilo potrebno politične stranke kot predlagateljice kandidacijskih listi pravzaprav izločiti iz te igre. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Dr. Gasparini.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa. Kolegi, kolegice. Jaz mislim, da je predlog poslanske skupine, gospoda Malovrha, da bom tako, čisto na mestu.
Jaz ga pozdravim prav zaradi tega, ker želi ustanoviti tudi take območne enote, tako kot imamo pri obrtnih zbornicah. Specifika obale je sigurno morsko ribištvo, in tukaj ne more sedaj, da bo Nova Gorica, ki je sedež območne posvetovalne službe in tako naprej, da bo skrbela za ribiče in za ribištvo na obali.
Zaradi tega mislim, da je nujno potrebno za to panogo ustanoviti tudi neko območno zbornico, za morsko ribištvo, verjetno bi mogoče tudi kakšno sladkovodno ribištvo se dalo notri, ampak mislim za to panogo, ki je specifična, je edina v Sloveniji, bo treba misliti, da se na obali ustanovi to območno zbornico za to morsko ribištvo. Lahko vam rečem samo to, da danes za naše ribiče ne misli nihče, razen ministrstva za kmetijstvo delno, in so prepuščeni sami sebi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. V včerajšnjem lokalnem časopisu Gorenjski glas je zapisano, da je danes ob 9-ih v gostilni Pri Jemcu v Davči organizirala kmetijska svetovalna služba predavanje "Kmetijstvo v Nemčiji in Evropski zvezi." To omenjam zaradi tega, ker mi je to področje sorazmerno blizu, in to je v tisti Davči. Danes sem pogledal en tak seznam prebivalstva pred 100 leti in ta Davča ima danes približno pol manj prebivalcev, kot jih je imela pred 100 leti. Takrat pri popisu 1900, jih je imela 442. Torej področje, kjer smo se toliko trudili, da bi ostalo pri življenju, žal tudi po vojni in pa seveda tudi sedaj ne more prav zaživeti. Nadalje sem gledal pri ostalih vaseh na področju, kjer sem bil tudi izvoljen, so nekatere vasi takrat imele - recimo Zabrdo je imelo 42 ljudi, danes nima nobenega več. To je tam pod Ratitovcem. Podobno je Torka z 32, Zala 21. V Zali sta še dva človeka. In to pripovedujem zaradi tega, lahko bi v tej smeri še nadaljeval, ko je v 1. členu v treh alinejah napisano, kaj je namen kmetijsko-gozdarske zbornice. Jaz se bojim, da ravno tistega ne bo, zaradi česar sem naredil uvod.
Ali bomo znali in zmogli zdaj s to novo organizacijo kaj več narediti, če smo imeli kmetijsko svetovalne službe, jaz ne vem koliko let so že stare, ampak vem da lahko govorimo o desetletjih, in če te niso uspele, ali bodo zbornice toliko bolj uspešne? Poleg tega se bojim, da ne glede na to, da se je ta zakon tako dolgo pripravljal, da tistega poleta, ki bi ga morali imeti ob tem, ko se vključujemo v Evropo, v tem zlasti v 1. členu oziroma v prvih členih, tega žal ne vidim. Jaz sam za sigurno sem zelo za to, da se zbornico ustanovi. Zdi se mi, da je ravno v teh namenih, kaj bomo z zbornico lahko naredili, kako bomo pospeševali. To pa se bojim, da nam ne bo uspelo.
Glede na to, da so nekateri moji predhodniki že tu govorili, in sam sem opazoval, kako so zadaj skupine, ki na veliko razpravljalo, predvidevam, da čisto o drugih temah. Če pa razpravljajo tako živahno o ustanovitvi kmetijsko-gozdarske zbornice, sem pa tega zelo vesel.
Vendar se mi zdi, da način, ki ga ubiramo, da takrat pa je vseeno, kdo govori, da so razprave znotraj dvorane in ti klepeti, mislim, da to ni za naš ugled. In zdaj verjamem, zakaj so tudi nekateri proti temu, da bi bil kakšen direkten prenos iz te dvorane. Ker potem se bi videlo, kakšna je naša zainteresiranost, in koliko kulture zmoremo pri posameznih obravnavah. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? V kolikor ne, zaključujem splošno razpravo. Prehajamo na odločanje o sklepih in stališčih. Najprej na razpravo. Na mizo smo dobili predloge stališč, dopolnilnih stališč poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, potem poslanca Zorana Lešnika, Janka Vebra, v razmnoževanju je stališče Ferija Horvata in pa gospoda Avšiča. Oba sta pa že v razpravi svoje stališče prestavila. Odpiram razpravo o vseh teh petih stališčih in stališčih odbora. Kdo želi besedo? Ne želi nihče? Prosim, gospod Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Spoštovani! Mi v poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo podprli dodatna stališča matičnega delovnega telesa, čeprav se z nekaterimi čisto v celoti ne strinjamo. Vsekakor pa ne bomo podprli tistih dodatnih stališč, ki zelo natančno govorijo, kaj je potrebno v zakonu narediti. Jaz mislim, da je v tej prvi obravnavi zelo pomembno, da opozorimo na probleme, da na nek način zavežemo vlado oziroma pripravljalca zakona, da prouči naše pripombe. Tukaj sta pa dva dopolnilna sklepa, ki jih je predlagal gospod Zoran Lešnik, ki pa izrecno govorita, da tako se mora narediti. Jaz mislim, da bomo lahko te zadeve v drugi obravnavi s pomočjo amandmajev reševali. In sicer to je drugi dopolnilni sklep gospoda Lešnika, ki govori o poklicnem izobraževanju. Mi vemo, da na področju izobraževanje iz kmetijstva to ni samo stvar, tudi po zakonu ni to stran šolskega ministrstva, ampak je tudi stvar resornega ministra. In pa tudi četrti dopolnjevalni predlog gospoda Lešnika je takšen, ki striktno nalaga, da se tako mora v zakonu narediti. Zato jaz mislim, da ta dva - prvi in drugi nista sprejemljiva. Je pa seveda peti in šesti dopolnilni sklep, predlog sklepa gospoda Lešnika, pa sta 5., na nek način je že vsebovan v prvem stališču matičnega odbora, medtem ko pa 6. dopolnjevalni predlog, po moje ni sprejemljiv, čeprav na problematiko, s katero želi predlagatelj opozoriti, opozarja tudi 3. dodatno stališče matičnega odbora.
Namreč predlagatelj pravi, naj se glede glasovanja smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni svet, državni svet pa niso večinske volitve neposredne, ampak elektorji volijo državne svetnike, tako da, če gre za večinski ali pa proporcionalni sistem, o katerem je tekla beseda oziroma so dileme, je seveda to 3. stališče odbora zajeto. Za večinski sistem pa ni primerno to, kar se predlaga, da bi bilo podobno kot je za volitve v državni svet, kjer se pač posredno volijo svetniki prek elektorjev, tako da mislim, da bi bilo prav, če se to 5. in 6. dopolnilno stališče umakne ali pa, da drugače, pa da se zavrne.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Gospod Zoran Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Gospod podpredsednik, ne bom repliciral kolegu Potočniku. Seveda je razumljivo, da pri takih stvareh, ko z različnih zornih kotov pripravljamo predloge, spreminjevalne, dopolnila, pride do tega, da se marsikatera stvar ponavlja. Jaz zaradi tega nisem prej o tem govoril, čeprav sem ugotovil, da so recimo, razen 1. točke dopolnil, ki so jih predlagali Krščanski demokrati, so vse, ostale tri se ujemajo tudi z mojimi.
Rad bi pa še na nekaj opozoril. Da to so pravzaprav, to je povzetek teh dopolnil in je prišlo malo do ene takih besednih napak. Ampak nekaj pa moramo. Dopolnjevalni predlog, to ni zahteva, če je dopolnjevalni. Saj nikjer ne piše, da bo 2. točka - pač predlagatelj bo utemeljil, da je neuresničljiva na primer.
To ni zahteva, ampak je dopolnjevalni predlog. Bi vas pa prosil, če bi še vzeli v roke ta dva lista, ki sta bila vložena že 26.2., ne 4.3., kot tu piše. Tu je pa malo večja obrazložitev pa malo tudi drugače oblikovano.
Jaz se opravičujem, če so nekatere stvari enake in če bo vodstvo državnega zbora ugotovilo, da je že v predlogu odbora za kmetijstvo enak predlog in bo tisti izglasovan, potem pač ni potrebno recimo o mojem glasovati. Saj jaz ne želim z glavo skozi zid, kot bi to radi nekateri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Džuban.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa gospod podpredsednik! Očitno smo dobili kar nekaj novih informacij in vtisov o predlogih in stališčih. Ker smo malo pred šesto uro, predlagam, da bi zaključili današnje zasedanje, morda bo marsikateri premislil, premlel zadeve, ki smo jih dobili na mizo in nadaljujemo z glasovanje o stališčih jutri v nadaljevanju seje državnega zbora.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo razpravljati o stališču, da bi zaključili razpravo o stališčih danes? (Ne želi.) Potem zaključujem razpravo o stališčih. Jutri nadaljujemo ob 10.00 uri in sicer s to točko dnevnega reda, potem bomo prešli na 19. točko, ki smo jo ravno tako prekinili. Nato pa na točko 45., 46. in tako dalje po dnevnem redu. Hvala lepa.
V petek se dela normalno od 10.00 do 14.00 ure. Hvala lepa.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 4. MARCA 1998 OB 17.55 URI.)