Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik Državnega zbora. Seja se je začela ob 10.08 uri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 4. seje Državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne bodo udeležili naslednje poslanke in poslanci: Franc Potočnik, Mirko Zamernik, Franc Čebulj od 12. ure naprej, Mario Gasparini, Rudi Moge od 16. do 18. ure, Ivan Kebrič za popoldanski del seje, Branko Tomažič, Franc Kangler, Roberto Battelli in Franc Žnidaršič od 16. ure dalje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike Vlade Slovenije ter vse lepo pozdravljam. Današnje nadaljevanje bomo pričeli z obravnavo 36. točke dnevnega reda, to je predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi in naloga komisij in odborov Državnega zbora in zatem nadaljevali točko 37., 38. - volitve in imenovanja. Nato bo zbor prešel na obravnavo gospodarskega paketa in sicer na obravnavo 6. točke - predlog zakona o zagotovitvi sredstev Republike Slovenije v obdobju začasnega financiranja v letu 1997 ter po dnevnem redu dalje.
Prehajamo na 36. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI IN NALOGAH KOMISIJ IN ODBOROV DRŽAVNEGA ZBORA. Predlog odloka je v obravnavo predložila zboru Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in prosim poročevalca komisije, če želi besedo. (Ne želi.) Želi predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim.
BENJAMIN HENIGMAN: Gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci, dober dan! Kot mi je znano, smo zadnjič obravnavali točko dnevnega reda 29. - prevzemi, in pričakovali smo, da bomo nadaljevali s to točko. V čem je problem, da ne nadaljujemo tukaj. In če ni problema, predlagam, da gremo naprej, tako kot smo zadnjič končali. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: V dogovoru predsedstva zbora in z vlado smo se dogovorili za takšen vrstni red, ker bi radi danes nekatere stvari tudi končali. Jutri tudi delamo in bomo potem lahko jutri te stvari peljali naprej. Toliko. Prosim.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. Prvič, to ni skladno s poslovnikom. Sedaj ne bomo iskali tistega člena, saj ga generalna sekretarka ve na pamet. Drugič pa bi prosil, da se dejansko nam pove, kaj bomo delali danes, kaj bomo delali jutri. Mi tukaj zasedamo že en mesec in od minute do minute ne vemo katera točka bo na dnevnem redu, kaj bo na dnevnem redu, kdaj bo na dnevnem redu, zakaj bo na dnevnem redu, zakaj ni na dnevnem redu. Preprosto se na tak način ne da več delati. Prosim vodstvo Državnega zbora, da se malo vzame v roke in nam res pove, kaj bomo in na kakšen način, po kakšnem vrstnem redu bomo delali. Na klopi imam že vse zmešano. Ne najdem tega papirja, onega papirja, sploh ne vemo več kaj se dogaja. Prosim dejansko, da se točno pove, kaj bomo delali, po kakšnem vrstnem redu bomo delali in če preskakujemo točke, ne gre tako kot piše v poslovniku. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še enkrat bi rad opozoril Državni zbor, kot sem že uvodoma povedal, začenjamo s 36. točko, nadaljujemo s 37. točko, potem 38. točko, nakar gremo na obravnavo gospodarskega paketa. Od 6. točke naprej. Tako da se sedaj lahko pripravite in v tem smislu delamo. Prosim.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Mozetič ima za mene prav. Opredelitev, da gremo na gospodarski paket, je lahko zelo natančna ali zelo površna. In v tem primeru je zelo površna. Zaradi tega, ker, kolikor vem, za sodelovanje v nekaterih delovnih telesih še obravnave niso zaključene. In ne vem ali lahko danes rečemo, da bomo obravnavali po vrsti gospodarski paket, če ni zaključeno. Povejte nam, kaj je in kaj ni in po kakšnem vrstnem redu bi prihajalo v poštev. V redu. Prva točka je začasno financiranje. Povejte kaj bo naslednja. Tako da bomo res vedeli, kako se pripravljamo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: V paketu gospodarskih vprašanj, ki jih bomo obravnavali, bomo začeli z uvodom vlade in potem prešli na začasno financiranje, ko bo pripravljeno. Če ne bo pripravljeno, ne bomo dali na dnevni red, in bomo točko umaknili. Ne bomo brez odborov, ki niso končali razprav in nimajo svojih stališč, ne bomo obravnavali. Prosim.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Predlagam naslednje, da danes naredimo te odloke in to kar imamo, potem prekinemo zasedanje Državnega zbora, naj odbori, ki morajo ta gospodarski paket pripraviti, pripravijo do konca. Ko bo vse do konca pripravljeno, dajte nam določen trenutek, vsaj 10 minut časa, da bomo v poslanskih skupinah pogledali kaj in kako je zadeva opredeljena in potem nadaljujemo z zasedanjem Državnega zbora, ki bo povedano vsaj eno uro vnaprej, da ne bo tako kot smo včeraj čakali tukaj 40 minut, potem smo ugotovili, da ni seje in tako naprej. Prosim, da se na tak način potem dela, ker ne vem, ali ima smisel, da tukaj sedim in čakam, da bo nek odbor zaključil dejavnost. To preprosto na tak način ne gre. Ponavljam, prosim, naredimo tisto, kar je pripravljeno, prekinimo zasedanje. Naj odbori, ki morajo to pripraviti, vse zaključijo in ko bo vse zaključeno prosim povejte katero uro in minuto bomo nadaljevali sejo odbora. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Predlagam, da vseeno gremo po tem, kar sem povedal v uvodu, s 36. točko. Da gremo potem, ko bomo končali, na volitve in imenovanja, prehajamo na gospodarski del in bomo poslušali uvod vlade, nakar bomo ugotovili, če odbori niso končali in nimajo stališč, bomo prekinili razpravo. Normalno.
Dajem takšen predlog, da s 36. točko začnemo po dnevnem redu, tudi na glasovanje. Ugotavljam prisotnost! (68 prisotnih.) Se opravičujem, še enkrat bomo ponovili prisotnost. Ugotovimo sklepčnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za takšen dnevni red? (48 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da gremo po tem dnevnem redu.
To smo že vprašali, tudi ne želi predstavnik sekretariata. Dajem besedo poslanskim skupinam. Želi kdo besedo? Vodja poslanskih skupin ali predstavniki. (Ne želi.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav za razpravo nimamo. Želi kdo besedo o predlogu odloka o spremembi in odloka o ustanovitvi in nalogah komisij in odborov Državnega zbora? Ja, odlok. Točka 36. o ustanovitvi. Torej, to je odlok, ki ste ga dobili pod številko 020-02/22-28/60 EPA 80/II. Gre za komisijo za nadzor nad delovanjem varnostno-obveščevalnih služb, Komisija za odnose Slovencev v zamejstvu in posvetu in Komisija za politiko enakih možnosti. Ne želi nihče besede!
Potem predlagam, da preidemo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! Prosim, gospod Mozetič. Izvolite.
MIROSLAV MOZETIČ: Kljub temu da smo to zelo skrbno na KVIAZ-u delali, se nam je pač ukradla v 2. členu sprememb, ki je pod 7.b) ena napaka, ki jo predlagam v ustni obliki, potem pa še v pisni. 7.b) alinea ena, torej govori tako člen: "Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (prva alinea) sprejme in obravnava problematiko avtohtonih slovenskih narodnih manjšin v zamejstvu in po svetu". Sedaj, ker manjšin po svetu nimamo, pač pa bi tam za "in" in pred "po" dodali "Slovencev". Torej: "sprejeme in obravnava problematiko avtohtonih slovenskih narodnih manjšin v zamejstvu in slovencev po svetu". Tako, da bi se izognili temi, da ne bi bilo sporno, da imamo manjšine po svetu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Potem imamo amandma. Želi kdo razpravljati o tem amandmaju? Mislim, da gre za redakcijsko vprašanje.
Če ne želi nihče, bomo o tem amandmaju glasovali. Ugotovimo sklepčnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za? (76 poslancev.) Je kdo proti? ( Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Želi sedaj, še enkrat sprašujem, kdo razpravljati o odloku kot celoti? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje o odloku kot celoti. Ugotovimo sklepčnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za? (73 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Zaključujem to točko dnevnega reda.
Da ne bomo preskakovali z dnevnega reda, ko smo to do zdaj že obdelali, prehajamo na 37. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA OBVESTILA OKROŽNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI V ZVEZI Z VLOŽENO ZASEBNO TOŽBO ZOPER POSLANCA DRŽAVNEGA ZBORA. Obvestilo je v obravnavo zboru predložilo Okrožno sodišče v Ljubljani v zvezi z vloženo zasebno tožbo zoper poslanca Državnega zbora, doktorja Cirila Ribičiča. Obvestilo je obravnavala mandatno-imunitetna komisija, ki je zboru pisno poročala. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Na podlagi drugega odstavka poslovnika, 38. člena, Državni zbor o vzpostavitvi ali odvzemu poslanske imunitete odloča brez razprave in brez obrazložitve poslanskih glasov.
Na glasovanje dajem naslednji sklep: "Državni zbor Republike Slovenije na podlagi tretjega odstavka 83. člena ustave Republike Slovenije ter tretjega odstavka 22. člena zakona o poslancih v zvezi z obvestilom Okrožnega sodišča v Ljubljani, upravna številka IK 373/96, z dne 25.2.1997, v zvezi z vloženo zasebno tožbo zasebnega tožilca Danila Slivnika zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po členu 171/II kazenskega zakonika Republike Slovenije ne prizna imunitete poslancu Državnega zbora Republike Slovenije gospodu doktorju Cirili Ribičiču in dovoli vodenje kazenskega postopka." Ugotovimo sklepčnost! (76 prisotnih.)
Kdo je za? (65 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 38. TOČKO DNEVNEGA REDA - VOLITVE IN IMENOVANJA. K tej točki sem vabil predlagatelje oziroma njihove predstavnike in jih lepo pozdravljam. Predloge posameznih predlagateljev ter predloge in mnenja Komisije za volitve, imenovanje in administrativne zadeve ste prejeli. Pod to točko dnevnega reda bomo obravnavali predloge Sodnega sveta in sicer, 14 predlogov odlokov o izvolitvi v sodniško funkcijo. Predlog odloka o razrešitvi vrhovnega sodnika, svetnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, predlog odloka o razrešitvi sodnice porotnice Delovnega sodišča v Kopru, predlog odloka o razrešitvi sodnic porotnic Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani in predlog odloka o razrešitvi sodnika porotnika Delovnega sodišča v Mariboru ter predloge Komisije za volitve, imenovanje in administrativne zadeve in sicer, predlog odloka o imenovanju direktorja spominskega parka Trebče, predlog odloka o imenovanju direktorja Triglavskega narodnega parka Bled. Predlog odloka o razrešitvi člana in imenovanju dveh članov nadzornega sveta Družbe za avtoceste Republike Slovenije; štiri predloge odlokov o sestavi in izvolitvi delovnih teles Državnega zbora ter 14 predlogov odlokov o sestavi in izvolitvi delovnih teles zbora. S tem v zvezi vas opozarjam, da je Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve zboru predložila novi besedili predlogov odlokov o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi. In sicer, Odbora za finance in monetarno politiko ter Odbora za kulturo, šolstvo in šport, ki ste ju prejeli na klop dne 13.5.1997.
Prehajamo na obravnavo in sklepanje o posameznih predlogih. Predlogi Sodnega sveta o izvolitvi v sodniško funkcijo. Sodni svet je Državnemu zboru predložil PREDLOGE ZA IZVOLITEV V SODNIŠKO FUNKCIJO NA SODNIŠKA MESTA DVEH OKROŽNIH SODNIC in treh okrožnih sodnikov na Okrožnem sodišču v Ljubljani ter osmih okrajnih sodnic in enega okrajnega sodnika na okrajnih sodiščih v Piranu, Kamniku, Mariboru, Trebnjem, Krškem, Trbovlju in Kranju.
Želi predstavnik Sodnega sveta besedo? (Ne želi.) Predloge je obravnavala Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, in zboru predložila poročila ter predloge odlokov. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav k razpravi nimamo. Besedo ima gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, poslanke, poslanci in ostali prisotni! Rad bi obrazložil svoj glas glede imenovanja sodnikov.
V sodstvu sedaj dela cca 2.200 ljudi - sodnikov. Po sistemizaciji je razpisanih cca 700 sodniških mest. Zasedenih je cca 500 sodniških mest. Po nekih podatkih, s katerimi razpolagam, ima Slovenija več sodnikov kot vsa Anglija. Glede na število vlog, ki jih je baje nekaj čez 500.000, ki so v zaostanku, ogromno teh vlog je zastaranih, zato smatram, da so na tem področju sodstva zadeve izredno neurejene in je potrebno pristopiti k splošni reorganizaciji in postaviti sodstvo povsem na nove temelje. Če v nekem sistemu nek sklop funkcij ne funkcionira samostojno, tako kot je določeno po zakonih, potem je prav gotovo naloga države, v tem primeru naloga Ministrstva za sodstvo, da poseže in da ta sistem postavi v normalne pogoje delovanja.
Zato, ker je moj glas v tem primeru samo nekaj več kot en procent, apeliram na vse poslanke in poslance, da mi kot Državni zbor enkrat poskušamo na nek način zaustaviti ta sistem, ki ne deluje pravilno, in da s svojim dejansko neglasovanjem nehamo podpirati tak sistem, ki ne funkcionira. Kajti očitno je, da ministrstvo ni sposobno reorganizirati sodstva, mogoče tudi zato, ker je sodstvo močnejše od ministrstva. Zato, da se neha, da se prekine tale in da pospešim s svojim glasom, z neglasovanjem, reševanje tega problema, bom pač glasoval v vseh primerih proti, ker nočem biti sokriv za nedelovanje sodniškega pravnega sistema v naši državi. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Torej, nismo pri točki glasovanje, gospod Kelemina je obrazložil svoj glas, tudi tako sem sprejel to njegovo razpravo. Ostalo, kar pa je povedal, pa je stvar našega nadaljnjega dela v tem državnem zboru. Želi še kdo besedo? (Ne želi.)
Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo in prehajam na glasovanje o posameznih predlogih odlokov.
Prvič. Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Gregorja Collautija na sodniško mesto okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo sklepčnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za? (61 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagan odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Andreja Kozinca na sodniško mesto okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (60 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je tudi ta odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Vere Gams-Premerl na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo sklepčnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za? (64 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je tudi ta odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Jane Khalil na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (60 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Franca Seljaka na sodniško mesto okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo sklepčnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za? (61 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Marjane Manfreda na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Piranu. Ugotovimo sklepčnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za? (64 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Brigite Markovič na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Kamniku. Ugotovimo sklepčnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za? (58 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Simone Jovovič na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Mariboru. Ugotovimo sklepčnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Zdenke Klarič na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Mariboru. Ugotovimo sklepčnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za? (61 prisotnih.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Violete Tručl na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Mariboru. Ugotovimo sklepčnost! (74 prisotnih.)
Kdo je za? (64 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem enajsti predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Marije Janko na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Trebnjem. Ugotovimo sklepčnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za? (64 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Bojana Trampuša na sodniško mesto okrajnega sodnika na okrajnem sodišču v Krškem. Ugotovimo sklepčnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za? (59 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Nataše Ložina-Smrekar na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Trbovljah. Ugotovimo sklepčnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za? (59 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem štirinajsti predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Nataše Rozman na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Kranju. Ugotovimo sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za? (63 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na glasovanje o PREDLOGU SODNEGA SVETA ZA RAZREŠITEV VRHOVNEGA SODNIKA, SVETNIKA NA VRHOVNEM SODIŠČU REPUBLIKE SLOVENIJE. Sodni svet je v obravnavo Državnemu zboru predložil predlog, da se gospoda Tomislava Grgiča razreši funkcije vrhovnega sodnika, svetnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, z dnem 1.7.1997. Želi predstavnik Sodnega sveta besedo? (Ne želi.)
Predlog je obravnavala Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, ki je zboru pisno poročala ter predložila predlog odloka. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ga ni.) Želijo predstavniki poslanskih skupin besedo? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav k razpravi nimamo. Želi kdo besedo? (Nihče.)
Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o razrešitvi gospoda Tomislava Grgiča funkcije vrhovnega sodnika, svetnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, z dnem 1.7.1997. Ugotovimo sklepčnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za? (62 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na glasovanje o PREDLOGU SODNEGA SVETA ZA RAZREŠITEV SODNIC POROTNIC IN SODNIKA POROTNIKA NA DELOVNEM SODIŠČU V KOPRU, NA DELOVNEM IN SOCIALNEM SODIŠČU V LJUBLJANI, TER DELOVNEM SODIŠČU V MARIBORU.
Sodni svet je v obravnavo Državnemu zboru predložil predloge za razrešitev gospe Zvonke Čermelj, funkcije sodnice porotnice na Delovnem sodišču v Kopru, gospe Darinke Klančar in gospe Gordane Skočič, funkcije sodnic porotnic Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ter gospoda Jožeta Zajca, funkcije sodnika porotnika na Delovnem sodišču v Mariboru. Želi besedo predstavnik Sodnega sveta? (Ne želi.)
Predloge je obravnavala tudi Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in zboru predložila poročila ter predloge sklepov oziroma odlokov. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ga ni.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam. Želi kdo besedo? (Nihče.)
Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o posameznih predlogih odlokov.
Kot prvo dajem na glasovanje predlog odloka o razrešitvi iz vrst delodajalcev gospe Zvonke Čermelj, funkcije sodnice porotnice na Delovnem sodišču v Kopru. Ugotovimo sklepčnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za? (60 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o razrešitvi iz vrst delodajalcev gospe Darinke Klančar in gospe Gordane Skočič, funkcije sodnic porotnic Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Ugotovimo sklepčnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za? (60 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na tretje glasovanje o predlogu odloka, da se razreši iz vrst delodajalcev Jožeta Zajca, funkcije sodnika porotnika na Delovnem sodišču v Mariboru. Ugotovimo sklepčnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za? (61 poslancev.) Je kdo proti? ( Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na odločanje o ODLOKU O IMENOVANJU DIREKTORJA SPOMINSKEGA PARKA TREBČE. Predlog za imenovanje gospoda Francija Zidarja za direktorja Spominskega parka Trebče za dobo štirih let je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik sekretariata za zakonodajo besedo? (Ne.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin?
Prosim, dr. Zagožen. Kdo iz poslanskih skupin? (Nihče.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Dr. Zagožen. Prosim. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovane kolegice in kolegi! V odloku je predlog, da bi se za nadaljna štiri leta izvolil direktor tega parka. Moram priznati, da ne poznam dobro, kakšna naravna in kulturna dediščina je tam. Piše, da je bila dolgo časa stvar zanemarjena, sedaj pa je spet boljše in me zanima, če volimo direktorja, kam ga volimo, kaj se tam dogaja, če lahko kdo da informacijo o tem?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Imamo zakon. Na podlagi tega zakona je bil tudi ta razpis opravljen. Želi morda predstavnik vlade o tem kaj reči? (Ne.) Kdo drugi? Očitno tudi ne. Prosim, gospod Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Spoštovane poslanke in poslanci, predsedujoči! Nisem sicer pripravljen zelo strokovno obrazložiti, kaj je ta park, vendar izhajam iz občine, v katerem v širšem delu je tudi zajeto področje spominskega parka, Narodnega parka Trebče.
Torej, ta park je ustanovljen z zakonom Republike Slovenije in je tudi javni zavod, ki ga je ustanovila država Slovenija, zaradi tega je pristojnost Državnega zbora imenovati direktorja. Poznam osebno predlaganega kandidata, ki si izredno prizadeva, zato da ohranjati kulturno in naravno dediščino tega izjemno tudi za Slovenijo pomembnega področja Kozjanskega. Centralni del je grad Podsreda, ki je v letih, ko deluje ta narodni park oziroma tudi ta javni zavod, izredno in izjemno napredoval, je obnovljen in je danes na tem kozjanskem področju nosilec celotne kulturne ponudbe in kulturnih dogajanj na tem področju. Morda bi na pripombo gospoda dr. Zagožna bilo potrebno sprejeti kakšen dodatni sklep, če je potrebno, da se izdela poročilo o delovanju tega parka, ki bo seveda konkretnejše kot je ta moja obrazložitev, vendar pa predlagam, da direktorja imenujemo v skladu z zakonom. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa gospod Avšič. Bi še kdo besedo? Če ne, prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (75 prisotnih.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na odločanje o PREDLOGU ODLOKA O IMENOVANJU DIREKTORJA TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA BLED. Predlog za imenovanje gospoda Janeza Bizjaka za direktorja Triglavskega narodnega parka Bled za dobo štirih let je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanje in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik Sekretariata za zakonodajo besedo? (Ne želi.) Želijo predstavniki poslanskih skupin besedo? (Nihče.) Potem dajem besedo poslankam in poslancem. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o imenovanju gospoda Janeza Bizjaka za direktorja Triglavskega narodnega parka Bled za dobo štirih let. Ugotovimo sklepčnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za? (66 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na odločanje o RAZREŠITVI ČLANA IN IMENOVANJU DVEH ČLANOV NADZORNEGA SVETA DRUŽBE ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanje in administrativen zadeve. Komisija predlaga, da se Nadzornemu svetu Družbe za avtoceste črta član gospod Janez Perovšek, razreši član gospod Jožef Zimšek ter se za člana imenujeta gospod Milan Brečko in gospod Jože Turnšek. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik Sekretariata za zakonodajo besedo? (Ne želi.) Želijo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Hvalica, prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Torej prišli smo do točke odnosno alinee dnevnega reda, ko se bo zvrstilo kar nekaj predlogov raznih nadzornih komisij, inštitucij, ko si koalicija v bistvu sama izmed sebe postavlja nadzornike. O tem smo govorili že na KVIAZ-u in osebno mislim naslednje, govorim pa tudi v imenu poslanske skupine. Zelo kratek bom. To ni evropsko! Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? Gospod Zimšek.
JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! To, kar je gospod Hvalica zdajle dejal, mislim ne drži v celoti, zaradi tega ker se tu nadomeščajo člani kot nadomestilo. Za mene je zopet iz naše poslanske skupine oziroma s strani Liberalne demokracije Slovenije. Za gospoda Perovška je to nadomestilo, mislim da, iz Ljudske stranke. Da pa v tem Nadzornem svetu sedi tudi predstavnik Socialne demokracije Slovenije, tako da so v tem Nadzornem svetu enakovredno iz prvotnega imenovanja predstavniki vseh parlamentarnih strank, mislim, da vseh parlamentarnih strank, ki sedijo v Državnem zboru. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? V kolikor ne, dajem besedo poslankam in poslancem. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o razrešitvi člana in imenovanju dveh članov nadzornega sveta Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji. Ugotovimo sklepčnost! (78 prisotnih.)
Kdo je za? (58 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na odločanje o PREDLOGU ODLOKA O SESTAVI IN IZVOLITVI ODBORA ZA NADZOR PRORAČUNA IN DRUGIH JAVNIH FINANC. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Smo ali pa ste pred izjemno važno odločitvijo. Odločitev, ki se bo sprejemala pod tem delom točke dnevnega reda, ni rutinska odločitev, kot so bili nekateri prejšnji odloki. S to odločitvijo, če bo potrjena in če bo ta odlok sprejet, se na nek način prekinja demokratična tradicija, po kateri ima opozicija v Državnem zboru, v parlamentu ali še v prejšnji skupščini po letu 1990 v rokah nekatere nadzorne parlamentarne instrumente za nadzor vlade. Mislim, da smo v tej dvorani že razpravljali o teh relacijah. V zadnjem času je bilo narejeno še nekaj primerjav med tem, kar imamo pri nas oziroma kar naj bi imeli pri nas, potem če bo ta odlok sprejet, in med tem, kar je nesporno v večini držav parlamentarne demokracije, ki so članice Evropske zveze, kamor bi naša vlada rada vstopila že jutri.
S temi predlogi, ki so pred vami, si je oblast oziroma vladajoča koalicija sama izbrala svoje nadzornike. Res je, da so za vodenje obeh delovnih teles, tako za nadzor proračuna, kot za nadzor tajnih služb, predlagani kandidati iz dveh strank, ki so formalno v opoziciji. Res je tudi to, da sta obe ti stranki podprli predsednika vlade, ampak formalno recimo so v opoziciji. Ampak nesporno je tudi to, da si je vladna večina s svojimi glasovi sama izbrala izmed kandidatov opozicije, formalne opozicije, tiste, ki so ji všeč in za katere najbrž misli, da je ne bodo ravno učinkovito nadzorovali. To je nesporno, če pogledamo glasovanje na Komisiji za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Tako ravnanje nas nedvomno vrača v čas pred letom, pred aprilom leta 1990, pred prvimi svobodnimi volitvami. Ta zadeva je izjemno sporna, onemogoča ustavno vlogo opozicije, kot je opredeljena v našem sistemu, in se bo temu Državnem zboru v tem mandatu opletala vsak dan.
Jaz ponavljam predlog, ki je bil dan že na Komisiji za volitve in imenovanja, to pa je, da se odločanje o tej točki prekine, tako o sprejemanju odloka o izvolitvi Komisije za nadzor proračuna, kot odloka za nadzor nad tajnimi službami, da Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve o tem še enkrat razpravlja in pride pred ta Državni zbor s predlogom, ki bo usklajen z evropskimi normativi in s prakso, z demokratično tradicijo, ki se je v tej državi uveljavila po prvih svobodnih volitvah.
Mi smo že enkrat dejali, in to ponavljam, da v primeru, če bo opoziciji vzet še ta zadnji instrument možnosti iniciative pri nadzoru nad oblastjo, bomo razmislili koliko še sodelujemo pri nekaterih stvareh. In ne nazadnje v teh dneh, ko se na veliko pogovarjamo o tem, ali bi kar spremenili ustavo, kaj je tisto, kar Slovenijo dela evropsko, kaj je ne dela evropsko, kaj je tisto, kar bi morali še narediti, da na nek način še opravimo z dediščino, ki jo zagotovo ne moremo vzeti kot doto v Evropo, se dogaja, da gremo celo korak nazaj in ne naprej s takimi odločitvami.
Še enkrat apeliram na vas, da pri odločanju, če bo do njega prišlo, razmislite tudi o teh vidikih, še prej pa prosim, da se ta proceduralni predlog, se pravi, da se odločanje o tem prekine, da Komisija za volitve in imenovanja še enkrat zavzame stališče do tega, da na glasovanje. Hvala.
PODREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo ima gospod Pahor.
BORUT PAHOR: Spoštovane kolegice in kolegi, glede ene stvari bi se rad strinjal s kolegom Janezom Janšo. Gre za zelo pomembno odločitev, Državni zbor bo odločil o imenovanju oziroma o izvolitvi enega izmed naših kolegov, ki bo kontroliral Vlado Republike Slovenije. Združena lista je opozicijska stranka in kolega Feri Horvat je bil predlagan po demokratičnih pravilih in po demokratičnih pravilih je tudi danes prišel do kandidature, o kateri boste odločali. Ponavljam, Združena lista je opozicijska stranka, dostikrat je rekla, da je konstruktivna, kar ne gre razumeti, da bo vladi gledala skozi prste, pač pa da glede te vloge ne bo delala cirkusa ampak bo skušala po svojih najboljših močeh preudarno in zato da bi se stvari rešile in ne samo, da bi na napake opozarjala, delovati.
Kolega Feri Horvat je prav gotovo strokovno kvalificiran za to, je tudi sicer izkušen poslanec in mislim, da je primeren za opravljanje tega zelo odgovornega dela, zato vas prosim, da ne sprejmete predloga kolege Janše, da se to glasovanje odloži in da podprete imenovanje, izvolitev kolega Ferija Horvata na to mesto. Združena lista kot opozicijska stranka, ponavljam, bo izkoristila vaše zaupanje za to, da bo zelo natančno in dosledno gledala vladi pod prste in pomagala, da bi se problemi, ki se pojavljajo na področju, nad katerim bdi ta komisija, tudi preudarno reševali.
Zato vas prosim, da imenovanje, izvolitev, gospoda Ferija Horvata podprete.
PODREDSEDNIK ANDEJ GERENČER: Hvala. Besedo ima gospod Kacin.
JELKO KACIN: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi. Res je, kar je rekel prvi razpravljavec: o tem smo v Državnem zboru že veliko razpravljali. Med drugim je bilo velikokrat povedano, da Državni zbor ni v celoti konstituiran, ker nima teh dveh nadzornih organov in zato se seveda jaz osebno in naša poslanska skupina zavzema, da bi Državni zbor čimprej imel vse organe. Temu je bil tudi namenjen ves dosedanji napor. Jaz seveda razumem, da se opozicijske stranke med seboj težko dogovorijo, katera bo prevzela katero funkcijo, ampak to je stvar opozicije. Jaz v imenu vladajoče koalicije lahko rečem, da se lahko opozicija med seboj tudi dogovarja. Ampak doslej je bilo kar nekaj naporov storjenih za to, da bi Državni zbor bil v celoti konstituiran in tako jemljem tudi to priložnost. Odločitev je seveda odločitev vseh nas. Sem zato, da se čimprej dogovorimo in začnemo delovati v polni sestavi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod podpredsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Pred približno štirinajstimi dnevi je ta parlament obiskal predsednik inštitucije, ki v Angliji opravlja nadzor nad javno porabo, gospod Sir John. Kar nekaj poslancev nas je poslušalo, kako v Angliji poteka parlamentarni nadzor nad javno porabo, vendar izgleda, da je govorjenje Sira Johna bilo v prazno, in da bi bilo boljše, da tisti čas, ki ga je porabil parlament, da bi še tisto uro udobno sedel na protokolarnem kosilu, ki je sledilo, tako in tako rednemu sestanku, na katerem je Sir John skušal predstaviti nadzor nad parlamentarnim, nad porabo proračunskega denarja v Angliji.
Moram reči, da se nam dogajajo izredno čudne zadeve. Namreč, če je kaj tradicionalno in evropsko, o katerem so nas zadnje dni polna usta, potem je to, da ima prevladujoč vpliv v odboru, ki nadzira porabo proračunskega denarja, opozicija. Nato je Sir John jasno opozoril, povedal je tudi to, da se je takoj, ko so v Angliji laboristi prišli na oblast, struktura v tej komisiji oziroma odboru zamenjala in tu ni nobene dileme in očitno v demokratičnih državah to funkcionira, v evropskih državah to funkcionira, nas so pa zgolj polna usta Evrope, ker te stvari pa pri nas očitno ne funkcionirajo. Kar preštejte poslance, ki so člani tega predlaganega odbora oziroma komisije, pa boste videli, kdo ima prevladujoč vpliv in to je bistvo tega vsega, na kar naša stranka tukaj opozarja.
Drugo, na kar velja opozoriti, je dejstvo, ki se je zgodilo v bistvu prejšnji teden. Izvedeli smo, da je predsednik Računskega sodišča poklical predsednika Državnega zbora, da želi, da ta Državni zbor obravnava letno poročilo o delu Računskega sodišča za leto 1995 in za leto 1996. Ker ta odbor še do danes ni konstituiran, je predsednik Državnega zbora odločil kot matični odbor - Odbor za finance. Se pravi odbor, ki ga vodi vodja, ki izhaja iz vrst LDS, se pravi iz največje koalicijske stranke, in ne morem razumeti tega, da lahko tudi predsednik Državnega zbora v nasprotju z vsemi odloki določi matičnost odborov, ki je pač slučajno pri roki, ne glede na posledice, ki jih to lahko ima.
Naslednje, kar je, je način obravnave letnega poročila Računskega sodišča v tem državnem zboru. Sir John je jasno opozoril, da eden od glavnih virov informacij, na podlagi katerega oblikujejo letne načrte dela, je enkrat letni sestanek članov Računskega sodišča v Britaniji z matičnim odborom, kjer dobijo ključne informacije in na podlagi katerega oblikujejo načrt dela za prihodnje leto. Pri nas skušamo to nek popoldan na Komisiji za finance obravnavati to kar v petih minutah in pospraviti zadevo pod mizo, kot da ni pomembno, kakšne ugotovitve ima devet članov Računskega sodišča na področjih javne porabe, za katere so zadolženi. To za nas očitno ni pomembno. Za nas je pomembno, da matični odbor "matični" pač obravnava, in da to pride pred poslance, in da tudi poslanci očitno te zadeve vržejo pod mizo, medtem ko nam javna poraba gre v nebo.
Slišali smo tudi, da v Angliji matični odbor obravnava ugotovitve Računskega sodišča dvakrat tedensko. Mi skušamo to opraviti, saj pravim, enkrat na leto v petih minutah, in mimogrede, sploh ni pomembno.
Naslednje, kar je bilo pomembno in na kar je Sir John opozoril, je tudi to, da ob tem, ko on zahteva svoj proračun, da ga vprašajo tudi, kakšne so ugotovitve oziroma s kom opravičuje, na kakšen način opravičuje proračun Računskega sodišča, na račun prihrankov, ki jih je Računsko sodišče s svojim delom pridelalo, če lahko tako rečem, in ti so sedemkrat večji od proračuna Računskega sodišča v Angliji. Pri nas očitno ni niti potrebe, da bi kdo to poročilo obravnaval, da bi se kdo s temi številkami sploh resno ukvarjal. Pri nas, kot pravim, nepristojni odbor to želi v petek popoldan v petih minutah spraviti pod mizo.
Žal moram reči, da, čeprav je bila razprava praktično pet minut na tem nematičnem odboru, izvemo, da zakon ni v redu, da bi bilo treba določene stvari popraviti, da ga Računsko sodišče ne more izvajati in tako naprej. Vendar nihče ne pride pred ta Državni zbor z nekim predlogom sprememb zakona. Torej toleriramo, da neka inštitucija in najvišja inštitucija, ena najvišjih inštitucij v državi krši zakon, vendar to nikogar očitno ne boli glava s tem v zvezi.
Skratka, če bo še naprej prevladujoč vpliv pozicije, kar očitno bo, če bo ta odlok danes izglasovan v predlagani obliki, potem se bo zgodba pač ponavljala, imeli bomo inštitucijo, ki nadzira proračun, imeli bomo sicer formalno pravno odlok o sestavi in izvolitvi Odbora Državnega zbora za nadzor proračuna in javnih financ, vendar bi bilo pa potem zelo dobro, da vsaj ta "za nadzor" iz naslova črtamo, kajti to ne bo Odbor za nadzor proračuna, ampak to bo zgolj odbor, ki bo pač, ne vem, "spremljal" javne finance ali jih opazoval ali kakorkoli, kajti vladajoča koalicija, ki ima prevladujoč vpliv v predlaganem odloku oziroma odboru, ne more sama sebi gledati pod prste, ne more sama sebe nadzorovati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Špiletič, vi ste govorili kot poslanec? (Da.) Torej, izčrpali smo poslanske skupine. Ali želi še katera poslanska skupina besedo? Če ne, prehajamo na besede poslank in poslancev - pet minut! Ivo Hvalica je prvi, dr. Ribičič drugi, Aurelio tretji.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Tudi sam sem hotel opozoriti na to proceduralno napako, ker ne vem, če je gospod Kacin govoril v imenu poslanske skupine ali kot poslanec, ker se je prelilo eno v drugo. Kakorkoli že, pred nami je nekaj, kar bo na vsak način imelo posledice za to državo. Ne predstavljam si, kako lahko v imenu poslanske skupine gospod Kacin cinično tu trdi, da se opozicija ni mogla zmeniti. Opozicija smo tudi mi. Mi smo predlagali našega kandidata, ampak poslanska skupina LDS je definirala novega kandidata - kdo pa drug! Vladajoča koalicija! Torej ne sedaj govoriti, da se mi ne moremo zmeniti.
Če bi vi glasovali drugače, bi imeli tu drugačen predlog. Če bi včeraj imeli izredno sejo Državnega zbora, bi začel jaz to sejo z neevropskostjo tega Državnega zbora in bi kot prvo omenil prav to, Odbor za nadzor proračuna. Jaz sem bil v prejšnjem sklicu član tega odbora in vem, kaj lahko naredi, kam lahko pogleda in tudi rekel bi, kakšne so lahko posledice, če ta odbor dobro dela in kaj to pomeni za državo, za davkoplačevalce. Vi boste pa sedaj tako rekoč sami sebe nadzirali. Jaz sploh ne dvomim v sposobnost kolega poslanca Ferija Horvata. On je bil predsednik že za časa Jugoslavije, to se pravi, to so bili sposobni ljudje, ali ne. O tem ni dvoma, ampak vprašljivo pa je, če je to politično higienično, odrekati največji opozicijski stranki to vlogo. Jaz sem na KVIAZ-u že jasno povedal, to je neevropsko, to je nedemokratično in jaz bom poskrbel, da bom obvestil o tem pristojne evropske inštitucije, če se bo to zgodilo. Imam vso pravico in tudi vem, da bom naletel pri njih na razumevanje, ker na te stvari drugače gledajo. Poglejte, tu se malo zamislite.
Smo sredi vročih razprav v zvezi s pridruževanjem evropskim asociacijam in sedaj nenadoma eno tako antievropsko dejanje. Ne vem. Lahko bi milo imenoval tudi to dvoličnost, ob tem, da se dogajajo tudi druge stvari, kot je moj kolega Špiletič tu rekel, saj je vprašanje tudi, kaj bo lahko sploh nadziral ta odbor. Ali je to sploh pravo ime v tem trenutku za ta odbor, saj ni proračuna. Lahko bi se imenoval tudi Odbor za nadzor dvanajstin ali ne vem kako se temu reče.
Torej vsekakor ta odbor pripada opoziciji, pripada največji opozicijski stranki, o tem ni dvoma. Če največja opozicijska stranka ne bo dobila vodenja tega odbora, da ne govorim o večini, ker ta večina itak je takšna kakršna je, ampak v demokratičnih državah ima tudi večino v takšnem odboru opozicija. Gospod Juri mi bo priznal, da je to v Italiji. Tam se to pogosto sliši. Ampak, če tega ne bo, se bo naša stranka kot največja opozicijska stranka poslužila drugih inštitucij. Drugih, ki so v skladu s poslovnikom Državnega zbora. Apeliram na vas, da podprete predlog, ki ga je dal predsednik naše stranke, predlog, da se to umakne z dnevnega reda, da o tem ne glasujemo, da se ponovno sestane KVIAZ, upoštevajoč eventualne možne negativne posledice za ta Državni zbor in za to državo. Za to gre. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo ima gospod Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovane kolegice in kolegi! Jaz seveda razumem in legitimno je, da se vsaka stranka bori za čim boljši položaj in za to, da čim bolje realizira volilni izid, ki ga je dosegla na volitvah. Pri tem pa kdaj pa kdaj pretirava in naši socialdemokratski kolegi absolutno pretiravajo že nekaj časa v zvezi s to svojo vlogo. Istočasno pa z žaljivkami na naš račun, na račun pač opozicijske poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov. Mi to mirno poslušamo, bi rekel zelo evropsko te protievropske napade in žalitve, ampak kdaj pa kdaj je treba tudi kaj nazaj povedati.
Pri tem bi rad povedal, da je bolj ali manj nesporno, vsaj za mene, in je prav, da si opozicija skupaj prizadeva za to, da bi popravila položaj v parlamentu, v delovnih telesih, če je možno tudi s spremembo strukture sestave tega delovnega telesa, o katerem zdaj govorimo. Okrepiti vlogo nadzora je gotovo dobra ideja in tukaj bi lahko bilo sodelovanje med vsemi opozicijskimi strankami boljše, kot je bilo doslej.
Prvo, kar bi kot pripombo rekel, in kar želim vrniti, je to, kar je tukaj bilo idealiziranje dosedanje prakse. Se pravi tisti, ki trdi, da je v času po letu 1990 DEMOS pokazal in vzpostavil neka demokratična načela pri zastopanosti opozicije v našem parlamentu, seveda pretirava. Dve največji opozicijski stranki, takrat sta bili SDP in LDS, po številu glasov, ki sta jih dobili za družbenopolitični zbor, in nista dobili niti ene vodilne funkcije v tem Državnem zboru oziroma prejšnji trodomni skupščini. Takrat je bilo teh funkcij kar precej - in predsednik skupščine in predsedniki in podpredsedniki zborov in tako naprej - in se nismo mogli dogovoriti niti za eno od teh točk. Tudi idealizirati ne gre leta 1992. Jaz sem takrat bil sicer v vladajoči koaliciji, ampak zelo kritičen do tega, da je poskušala takrat koalicija izbirati izmed opozicije, kdo bo lahko podpredsednik, ki bo zastopal opozicijo v tem parlamentu. Ampak recimo, da je to stvar preteklosti. Samo idealizirati to, kako je bilo vse to krasno, in kako je treba v skladu s to lepo izkušnjo zdaj ravnati, je seveda pretirano in je daleč od resnice. Tisto, kar je pa danes in tukaj, pa je:
Socialdemokratska stranka je zahtevala svojega podpredsednika, čeprav je opozicija že imela dva podpredsednika. Vi veste, da je gospod Podobnik, ko je kazalo, da bo v opoziciji in da bo vlada s 46 glasovi izvojevana, rekel, da bo poskušal tudi naprej korektno opravljati svojo funkcijo. Jaz sem to izrecno in tudi javno podprl. In bi bilo lepo, če bi ta Državni zbor imel opozicijskega predsednika. Vendar to omenjam zaradi tega, ker menim, da ni bilo nobene posebne potrebe, razen seveda specifične, ozke strankarske potrebe Socialdemokratov, da se odpira vprašanje podpredsednikov. Mi smo to, moram reči, zlasti po zaslugi gospoda Pahorja sprejeli in rekli, da bomo spoštovali podpisan sporazum, smo se umaknili s svojim podpredsednikom, ne samo to, izrecno smo podprli gospoda Lucija za podpredsednika, glasovali za njegovo izvolitev. Seveda rezultat je v tem, da so Socialdemokrati dobili podpredsednika, opozicija je pa izgubila eno podpredsedniško mesto. Ampak v interesu opozicije, o kateri se tukaj z glasnimi besedami govori, je pač rezultat takšen, kot je.
In danes, ko bi pričakovali, da nam vrnejo podporo, slišimo stvari. Seveda ste večkrat blatili tu že na mednarodnem področju našo stranko, pošiljali razna pisma Socialistični internacionali - ta možnost je zdaj najbrž malo zmanjšana. Vsak mesec je romalo kakšno pismo, katere napake je Združena lista delala v Sloveniji. Teh groženj se ne bojimo, čeprav nam ni prijetno prebirati takšnih pisem, ko nam jih potem prijatelji iz tujine pošljejo in ki v angleščini blatijo našo vlogo. Bolje bi bilo malo stopiti skupaj, pogledati medsebojne odnose, se vprašati, ali je korektno in fair, da ko mi podpremo vašega podpredsednika, vi nočete podpreti našega kandidata za predsednika tega kontrolnega odbora, da pa ne govorim o tem, da pa mi je seveda pod častjo polemizirati z gospodom Hvalico, ki poskuša gospoda Ferija pa diskvalificirati z nekimi očitki iz starojugoslovanskih časov. Res je, da v Evropi to drugače gledajo. In zato ima gospod Feri tudi v Evropi več ugleda kot kdo drug.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Juri.
AURELIO JURI: Jaz se bom malce ponovil, pa bom skušal dopolniti seveda že predhodno razpravo, ko smo prvič obravnavali ta problem. Smo v času zbiranja idej, predlogov, razmišljanj okrog izboljšave našega poslovnika. Logika, seveda, ki jo kolegi Socialdemokratske stranke skušajo tu plasirati, naj se KVIAZ še enkrat sestane, pa naj KVIAZ zelo pozorno in odgovorno premisli, postavlja nedvomno KVIAZ pred eno samo izbiro, torej, ali tako ali drugače ne gre, torej ni izbire. Kako bomo mi prišli v situacijo, v kateri ne bomo imeli izbire, samo tako, ali da bomo podpisali, ne samo za podpredsednike in predsednike Državnega zbora, ampak za vse funkcije do zadnje, imeli strankarski dogovor in se tega dogovora bomo držali. Kolikor vem, za tale odbor tega dogovora ni.
Ali da bomo v samem poslovniku določili, da ta dva odbora imenuje samo opozicija, ne pa državni zbor. Kajti, vprašati se, ali koalicija, torej večina v tem državnem zboru in sam državni zbor, zbira ljudi po svojem okusu, hvala bogu, saj drugače ne more biti. To je malo čudno, da bi državni zbor glasoval v nasprotju s svojimi okusi. In zaradi tega moramo mi, morda na osnovi izkušenj, ki jih počasi zbiramo, dodelati ta pravila. Bomo prišli nekoč tudi to eventualne dikcije, v kateri bo pisalo v startu, preden bomo še izvolili nekoga v ta Državni zbor, da največji opozicijski stranki pripada to, pa ono, pa tretje, da drugi največji pripada četrto itn. Ko bomo ta pravila dorekli do take mere, seveda takih dilem ne bo več. Ampak do takrat se sklicevati na neke evropske izkušnje, ki v enem smislu držijo, v drugem res ne, in če bomo izglasovali seveda predstavnika opozicije v ta odbor, odgovarjamo vsem evropskim kriterijem in tukaj ni upravičen očitek, da smo antievropsko in da se evropsko ne obnašamo, kajti evropsko ni samo to, kar nekdo trdi, evropsko je marsikaj več.
Tako da poziv vsem, da za naslednji mandat, za naslednje prilike, stranke vse stopijo skupaj in dorečejo medstrankarski dogovor ali da se v poslovniku vnesejo taka določila, ki bodo preprečevala take diskusije. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Mozetič, gospod predsednik.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. Kolegice, spoštovani kolegi! Nisem se niti mislil oglašati v tej zadevi, ampak glede na to, kar je bilo do zdaj povedano, tudi ne bom polemiziral z nobeno, samo na eno dejstvo hočem pač opozoriti. Po poslovniku sta samo dva odbora, ki pripadata opoziciji in tudi ne ugovarjam temu, da oba odbora sta, bom rekel, predloga skladna s poslovnikom. Pri obeh odborih sta oba predsednika predlagana iz opozicije. Ampak eno dejstvo je, ki se bo pokazalo gotovo tudi pri glasovanju, da bo predsednike, zlasti tega odbora, da bo izvolila pozicija, ne opozicija, to pa je dejstvo in samo na to dejstvo hočem opozoriti, da bo nesporno. Vse druge debate mislim, da niti niso toliko pomembne, bolj ali manj so se tudi nekatere stvari povedale, tudi na KVIAZ-u, pa tudi danes.
Samo še enkrat bom ponovil. Predsednike teh odborov, ki so opozicijski sicer predlogi, bo izvolila pozicija, torej po želji pozicije. To je dejstvo, ki si ga lahko razlagamo tako ali drugače, ki nam je lahko všeč ali nam ni všeč, ampak samo kot dejstvo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Podobnik Janez.
JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi. Dolžan sem, čutim dolžnost, da pojasnim gospodu Špiletiču na njegovo razpravo, ko je govoril glede dodelitve poročila o delu Računskega sodišča za leto 1995 in 1996.
Najprej bi rad povedal to, da sem sam izrecno želel dati poudarek pomenu dela Računskega sodišča in sem predlagal, da se to poročilo čim prej uvrsti na dnevni red zasedanj Državnega zbora. Toda najprej naslednje. Na podlagi dosedanje prakse, da gradivo, ki izhaja iz osnovnega zakona, v tem primeru je zakon o Računskem sodišču obravnavalo matično delovno telo, ki je bil Odbor za proračun in javne finance oziroma za proračun, da tudi gradivo, ki se nanaša na ta zakon, to je bilo do sedanje pravilo, obravnava ta odbor. In tako se je sedaj delalo. Poročila o posameznih nadzavarovancih pa so bila vedno poslana Odboru za nadzor proračuna in javnih financ. Prav danes, pred eno uro, pa ste sprejeli nov predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvah in nalogah komisij in odborov Državnega zbora, 4. člen, zadnja alinea pa piše in to je novost. Da Odbor za nazor proračuna in drugih javnih financ obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša na nadziranje, izvajanje državnega proračuna in drugih javnih financ ter na organiziranje in delovanje organov, ki ta nadzor opravljajo. Na podlagi te spremembe pa bo možno to narediti tudi glede dodelitve, kar ste vi omenili. To je glede na vašo opombo.
Dovolite mi še kratko stališče, mnenje, glede tega odloka samega. Najprej to, mislim, da je dobro, da bi Državni zbor čimprej sprejel odlok; da bomo končno imeli v Državnem zbor Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ. Ko smo sprejemali dnevni red te seje, je poslanska skupina Socialdemokratov predlagala, da bi se to umaknilo z dnevnega reda. Takrat sem sam javno temu nasprotoval, ker menim, da je potrebno, da imamo čim prej ta odlok. Vemo pa, da je možno tak odlok o tem tudi dopolniti glede sestave, števila članov in tako naprej.
Zame kot predsednika Državnega zbora pa je zelo pomembno tudi naslednje. Kakšen je status opozicije v delovnih telesih Državnega zbora? In če bi lahko to v nekem mirnem pogledu pogledali, bi potem vendarle ugotovili, da glede vodenja številnih zelo pomembnih delovnih teles Državnega zbora vsekakor vloga opozicije v Državnem zboru Republike Slovenije ni zanemarljiva, je korektna. Treba je rešiti samo še vprašanje teh dveh nadzornih komisij oziroma odborov predvsem glede sestave in mislim, da tukaj ne bo nobenih očitkov glede neevropskosti naše rešitve. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo ima gospod Rudi Moge.
RUDOLF MOGE: Gospod predsednik, najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci. Mislim, da tukaj, vsaj iz javne logike, ni nobenih nasprotij in bi lahko glasovali in ne bi bilo potrebno, da bi se KVIAZ še enkrat sestal. To reč utrjujem na dveh resnicah.
Prva resnica je ta, da ima opozicija to mesto. Jaz namreč razumem opozicijo tako, kot jo razumejo v svetu. Delitev opozicije na opozicijske stranke, konkurečne po modulu Janša, jaz na tako stvar ne pristajam. To se pravi, da je bil tu en poslanec, ki je delil stranke na opozicijske stranke prve kategorije, druge, tretje, četrte, na to ne pristajam. Prva moja trditev je prav gotovo ta, da opozicija ima to mesto.
Drugič, trdim tudi, da imajo Socialdemokrati predsednika. Nisem kriv, če živim v takšni državi, kjer imamo leve in desne Socialdemokrate, vidimo kako sedijo, ker eni zagovarjajo narodnoosvobodilno borbo, drugi belogardizem; ker eni zagovarjajo laičnosti, drugi pa vabijo poslance na skupno mašo, kjer imajo eni kulturo dialoga za tem pultom, drugi pa kot drugi človek žalijo poslance z gnidami in podobnimi rečmi, tudi s kloniranimi Kumrovčani in podobne stvari. Dobro se spomnite. Obe sta v načelu za Evropo, ampak kakor sem razumel, je ena Socialdemokratska stranka tukaj nastopala konstruktivno. To pomeni, da hoče iskati v tem političnem prostoru to, kar je najboljše za Slovence, da bi do teh rešitev prišli. Ta druga, pa po mojem osebnem mnenju, deluje popolnoma destruktivno in čisto vsak model in vse reči razbija.
Kar vem o gospodu Feriju Horvatu, moram reči, da ga odlikujejo takšne plemenite lastnosti, da mu to vlogo in bom tudi zanj glasoval, ki mu je namenjena kot predsedniku tega odbora, zagotovo brez nadaljnjega podpiram. Zato bom, ko se bomo o tem odločali, na ugovore ne bom odgovarjal, to že v naprej povem, to je pač moje videnje in mnenje, ne bom odgovarjal, ampak bom, če bomo glasovali o proceduralnem sklepu, glasoval proti temu, da se KVIAZ še enkrat sestane.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dva ugovora imamo. Gospod Špiletič je prvi, potem pa gospod Hvalica.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Spoštovani, gospod dr. Podobnik. Moram reči, da podpiram in spoštujem vašo željo, po čimprejšnji obravnavi poročila Računskega sodišča v tem Državnem zboru. Vendar 55. člen poslovnika, ki piše, da Državni zbor ne more odločati o zadevah, ki poslancem ni bilo prej poslano oziroma izročeno ustrezno gradivo in do katerih ni zavzelo stališče pristojno delovno telo Državnega zbora, velja tudi v tem primeru in ne more nepristojni odbor obravnavati zadeve, ki ste jo vi, ne glede na odlok o ustanovitvi Odbora za finance in monetarno politiko, ki obravnava predvsem zadeve s področja Ministrstva za finance, posredovali v obravnavo odboru, ki ga vodi poslanec vladajoče koalicije. To je v nasprotju z vsemi evropskimi normami in mislim, da to velja tudi za vas in to absolutno ni sprejemljivo in tega si ne morete privoščiti.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Da ne bo nesporazuma. Za ugovor sem se prijavil še preden je začel običajno sluzasti gospod Moge žaliti našo stranko.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Se že opravičujem. Sem nalašč rekel in se hkrati opravičujem, mislim pa še vedno tako. To je moja konstanta. Torej, ultralevičarski nastop velespoštovanega gospoda Mogeta je pravzaprav pokazal kam sodi LDS. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani kolegi! Ne bom nobenega žalil, vendar pa tudi ne dovolim, da nekdo mene žali.
Zato bi čisto na kratko povedal. Ne prenesem tega, da mene osebno kdo zmerja za desnega. Navsezadnje se nismo mi postavili na desno stran, ste nas vi postavili. Mi smo želeli drugačni sedežni red, ki bi bolj odgovarjal dejanskemu stanju. To samo dokazuje, da so nas takrat namenoma dali čisto tja na desno stran, da nas lahko zdaj zmerjate za desne. Mi nismo nobeni desni, pa konec koncev tudi levi nismo. Smo Socialdemokrati po programu. Toda razčistimo med levimi in desnimi. Desni nismo in prosim, da nas tudi ne zmerjate za desne zato, ker se nismo mi postavili v desno stran.
Naslednje - če smo destruktivni, če je to, ker želimo nadzirati vlado, sem pač slučajno v opoziciji. Če je to destruktivno, v redu, smo destruktivni. Če želimo določene spremembe in tisto, kar smo govorili, se je pokazalo za točno, drugo se pa še bo; če smo zaradi tega destruktivni, smo destruktivni. Če želimo tudi spremembe, recimo, na pokojninskem sistemu bolj pravično - če je to destruktivno, smo destruktivni. Če želimo nadzor nad financami, je to destruktivno za vas, smo destruktivni. Če želimo spremembe v šolskem sistemu, da se ne bodo ponavljale stvari, ko se že vnaprej govori, da so nekateri učenci že dobili vprašalne pole vnaprej za maturo; če je to destruktivno, smo destruktivni. Če so druge stvari, na katere smo opozarjali, o divjem lastninjenju, destruktivne, smo destruktivni. Če so takšne stvari destruktivne, potem smo pa res totalno destruktivni, vendar mislim, da je javnost pokazala, da so dogodki pokazali, tudi današnji časopis lahko berete, boste tudi določene stvari brali, ki so tudi v tem smislu destruktivne, je to tako. Nikar pa prosim, še enkrat povem - če smo na tisti strani, sedimo, moramo tam sedeti, ker drugam ne moremo iti sedeti, ker ste nas tja postavili. Ne nas sedaj zmerjati za desne. Ni po naši volji, da smo tam. Kot sem že rekel, smo Socialdemokrati po programu. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo ima gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Če je bil pred to razpravo pri komu še kakšen dvom o tem, da si bo oblast sama izbrala svoje nadzornike, potem po tej diskusiji gospoda Mogeta tega dvoma ne more biti več, in se gospodu Mogetu za njegovo iskrenost najlepše zahvaljujem. Nadzor je v parlamentarni demokraciji nekaj, kar ti ne postaviš oziroma daš nekomu, ki ga imaš najbolj rad, ki je zate najbolj plemenit, ampak nekomu, ki je od opcije vladne stranke najbolj oddaljen, ker se predpostavlja, da bo tak nadzor učinkovit. To je normalna logika parlamentarne demokracije. Nekateri te logike očitno še niso vzeli. Je pa bila ta razprava zelo koristna in mislim, da je zdaj stvar tudi za javnost bolj jasna.
Kar se tiče razprave gospoda Ribičiča, se ne bi spuščal v to, kaj si mi mislimo o stranki ali o tem, kar je on govoril. Bom pa prebral eno zanimivo stvar o tem, kaj si njegovi mentorji mislijo o njegovi stranki.
Zveza združenj borcev oziroma glavni odbor te organizacije je 6. aprila 1997 poslal svojemu članstvu dopis, ki mu je priložena razprava tovariša, kot piše, Janeza Stanovnika na seji sveta Zveze združenj borcev. V dopisu piše, da iz celotne razprave na svetu pošiljajo za interno informiranje prispevek tovariša Janeza Stanovnika, ki naj služi za razumevanje medstrankarskih razmerij in kaj lahko pričakujemo od sedanje vladne koalicije, ki jo mimogrede, zelo podpirajo.
No, in v tej razpravi oziroma v teh usmeritvah organa, kjer sedijo predvsem mentorji Združene liste, piše: "Moram ugotoviti, da so se naši prenovljeni komunisti obnašali kot izgubljeni levičarski državotvorci." Gospod Stanovnik si ne dela problemov z imeni, ne opleta s socialdemokracijo - "prenovljeni komunisti". "Po mojem mnenju je bila njihova izgubljenost tudi razlog za njihov volilni poraz. Kar poglejte, kaj se je dogajalo. Osamosvojili so se upokojenci, nezadovoljne so bile ženske, igrali so se z demokracijo in dovolili kandidate na čuden način, bili so in ne bili v vladi. V trenutku pred volitvami so delali neumnosti v pogledu raznih potez, glasovali so za interpelacijo proti Thalerju, istočasno pa zagovarjali sporazum z Evropsko zvezo. Izjavljali so, da je naloga opozicije, da ruši vlado, ob tem pa pozabili, da so bili še včeraj sami del te vlade. Skratka, obnašali so se, kot da je glavna nevarnost Drnovšek ne pa Janša." No, potem, ko je šla ta linija okoli, je stranka očitno popravila svojo usmeritev, kar je bilo razumeti tudi iz nastopa gospoda Ribičiča.
Kar se pa tiče vprašanja, kdo je pozicija in kdo je opozicija, pa stvar ni tako preprosta. Ni pozicija samo tisti, ki podpiše neko koalicijsko pogodbo. Pozicija je zame tisti, ki sodeluje v izvršni oblasti. In jaz sprašujem kolego Ribičiča, koliko članov stranke oziroma vodstva stranke je še vedno na funkcijah državnih sekretarjev? Jaz poznam vsaj enega iz vodstva stranke, ki je še vedno državni sekretar. To zame ni ravno čista opozicijska vloga.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo ima Janez Podobnik.
JANEZ PODOBNIK: Spoštovani! Da ne bo nesporazuma, bi rad še enkrat odgovoril na nastop gospoda Špiletiča. Veljavni odlok o ustanovitvah in nalogah komisij in odborov Državnega zbora jasno pove, da je matično delovno telo za gradivo, kot je poročilo o delu Računskega sodišča, Odbor za finance in monetarno politiko. Tako sedaj velja. Danes ste sprejeli spremembo. Takoj, ko bo sprememba stopila v veljavo, se bom po njej kot predsednik tudi ravnal pri dodelitvah. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Jakič.
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo. Spoštovani! Jaz bi rad povedal, da so nastopi za to zagovornico, vsaj kar se mene tiče, dolgočasni, zato ker se ponavljajo. In jaz mislim, da bi bilo treba se v tem parlamentu odločiti, da se seveda stvari, ki so bile že tisočkrat povedane, ne povedo še tisočprvičkrat. Mislim, da je politično nehigienično blefirati in zganjati demagogijo za to govornico. Predvsem je politično nehigienično svoj glas utemeljevati z izsiljevanjem. Namreč v dveh nastopih predstavnikov Socialdemokratske stranke smo slišali, da seveda, če se ne bomo mi obnašali pravilno, bodo že oni spremenili svoje mnenje in bodo razmislili o podpori Sloveniji pri vključevanju v Evropsko unijo, kar mislim, da sta dve različni stvari.
IVO HVALICA: (Iz dvorane!) Protestiram!
ROMAN JAKIČ: Gospod Hvalica, protestirajte, lahko samo dvignete roko, to vaše zganjanje in kričanje v tem parlamentu presega. Nehigienično je tudi vleči paralele med stanjem v našem parlamentu in drugimi parlamenti v Evropski uniji. Gospod Podobnik, predsednik tega parlamenta, je povedal, kakšno vlogo in koliko pozicij opozicija ima. Res je, gospod Špiletič, da je, seveda ste od gospoda Sira Johna Bourna slišali in to je praksa, da nadzor nad proračunom in pa nadzor nad varnostno obveščevalno službo imajo opozicije, toda dajte mi povedati, ali Laboristi mislite, da dajo kakšno drugo komisijo v angleškem parlamentu tudi opoziciji. In Liberalna demokracija Slovenije in Slovenska ljudska stranka ni kandidirala za nadzorne funkcije, temveč jo je prepustila opozicijskima kandidatoma.
Na koncu naj povem pa še to, da je politično nehigienično in pa mogoče celo sluzasto, da se javnost doma in v tujini v isti sapi obvešča, da ni politične volje, da se ustanovijo nadzorni odbori, ki bi kontrolirali, istočasno pa se predlaga, da se predlagana ustanovitev odloži. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Imamo dve repliki. Najprej gospod Hvalica, potem doktor Ribičič in potem Špiletič.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Ne vem, kaj naj bi rekel ob takšnem ponarejanju besed, kot jih zmore gospod Jakič. Ne vem. Ker očitno niste poslušali, ampak ste si pisali, ker sem videl tudi, da ste imeli neke zabeležke. Jaz osebno imam za vas danes samo eno pripombo. Razmislite, ali ne bi prišel za to govornico malo drugače oblečen drugič. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo ima gospod Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! To, kar je gospod Janša naredil, da je zamenjal temo - seveda jaz moram samo ugotoviti, da verjetno ni imel pravih argumentov, da bi nadaljeval temo, s katero je začel in na katero sem mu odgovoril z nekaj argumenti, ampak je šel na neko drugo temo, na nek napol zaupni stenogram gospoda Janeza Stanovnika, ki je lahko seveda zanimiva razprava. Jaz moram reči, da ne glede na to, da ga je on imenoval mentorja, bi rekel, da verjetno slabo pozna zgodovino gospoda Stanovnika ali pa zelo slabo. Mogoče ve samo od takrat naprej, pa je bil predsednik predsedstva, pa ne pozna njegovih mednarodnih izkušenj, evropskih izkušenj na ekonomskem področju, pa še kaj drugega. Jaz moram reči, da kritične pripombe gospoda Stanovnika ali pa kogarkoli drugega, tudi gospoda Janše, na naš volilni rezultat in na napake, ki smo jih nedvomno storili pred volitvami, pri nas jemljemo zelo resno. Jih resno analiziramo, ne glede na njihovo starost, izkušenost, na to, kar so prej počeli in bomo tako ravnali tudi s temi pripombami, za katere sem zdaj tukaj slišal. Toliko pa poznam gospoda Stanovnika in njegova stališča, da vem, da je seveda primerjava tega, kar kritično govori o naši stranki in tistega, kar govori o stranki kolege Janše, je pač takšna, da bi lahko govoril o 1:100 ali pa 1:1000, ampak to je manj pomembno. Mi ne priznamo v naši stranki nobenih mentorjev in tudi Janez Stanovnik ni naš mentor, niti obratno.
Kar pa zadeva sodelovanje v izvršni oblasti. Mi nismo šli po tej poti, kot nekatere druge stranke, da bi se naprej odpovedovali sleherne možnosti sodelovanja posameznih strokovnjakov v državni upravi. Osebno menim, da gre predaleč pri nas zamenjava upravnih in drugih strokovnjakov po dobljenih ali pa po izgubljenih volitvah. Vsekakor lahko zagotovim, da so vsi, ki so člani Združene liste, pa opravljajo funkcijo državnih sekretarjev v skladu z zakonom, ponudili svoj odstop. In če ga novo izvoljeni minister ni sprejel, je ni sprejel, ne zato, ker bi nekdo bil član naše stranke ali kaj podobnega, ampak zaradi strokovnih kvalitet in zaradi njegove ocene, da ga potrebuje na nekem strokovnem področju. In če bo šel razvoj bolj v tej smeri, da bomo imeli manj takšnih, na sploh manj državnih sekretarjev in pa manj takšnih, ki se bodo zamenjevali ob vsaki zamenjavi oblasti, mislim, da bo to prej koristilo kot škodovalo delovanju državne uprave. Seveda se pa nismo nikjer potegovali za kakršnokoli ministrsko ali drugo funkcijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Špiletič. Gospod Zagožen! Imamo štiri replike, ampak gremo po vrsti, kot ste se prijavili.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod Jakič. Lepo se bi vam zahvalil. Predvsem je, da ste me spomnil, da se Sir John piše Bourn. Bog ne daj, da se piše Jakič. Kar se pa tiče današnje razprave, pa samo to. Politično nehigienično in zdrizast bo parlamentarni nadzor nad javno porabo. Samo toliko.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Partljič.
ANTON PARTLJIČ: Hvala lepa. Repliciral bi gospodu Janezu Janši in Ivu Hvalici, sem se že prej oglasil. Četudi nekako nimam vtisa, da to naše obstreljevanje sem in tja kaj prispeva k samemu problemu; morda pa, ker pač gre za principe demokracije, vidijo nekateri v tem. No, če bi oboje obema poskušal replicirati, bi rekel takole. Mislim, da je nekje meja, za katero bi morali skrbeti tudi predsedujoči, do kam se gospodu Ivu Hvalici dovoli, na kakšen način nastopati tukaj. Kot poslanca ga zelo spoštujem, zlasti ker je zelo natančen, dostikrat cel zbor opozori, če kaj spregledamo in tudi vztrajen in mislim, da so to pozitivne lastnosti. Kar si pa vendarle tukaj dostikrat privoščite, nekomu rečete sluzav, potem pa reče, se že opravičujem, ampak ostajam pri svojem mišljenju, to je pobalinsko obnašanje, ne sodi v Državni zbor. Po tem nas cenijo na nek način vse, kako se mi tukaj obnašamo. Spomnite se tudi, kako ste nam celo pomladi grozili, kaj bo, ko boste prišli na oblast, nam ostalim poslancem, če smo se odločali, kako bomo glasovali. Češ, ko boste pa, do volitev, po volitvah boste pa videli, kako bo. Od tod me je strah, koliko bi nam sploh vi dovolili pri teh rečeh, če se spomnim vaših groženj, ki so bile tukaj izrečene in so gotovo na kakšnih magnetogramih. Tako, da moram povedati, da se mi - tudi okrog sluzavosti; pač ima vsak svoj občutek. Če pogledam kot dedca vas in pa dedca Mogeta, se mi nekako Moge zdi, ampak to so zadeve, ki ne sodijo sem.
Gospodu Janši bi pa rekel, da sem mu po svoje hvaležen, da je prebral tisto Stanovnikovo pismo. Se zelo strinjam z gospodom Stanovnikom, in se vam zahvaljujem, da ste ga prebrali, je tudi zame zelo poučno. In mislim, da so grozni in da so tudi tako do nas se obnašali, ko so šli iz koalicije. In mislim, da je Feri Horvat med njimi eden najhujših in bom za to za njega glasoval, ker mislim, da je treba glasovati za tiste, o katerih misliš najslabše, iz opozicije. (Smeh!)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dr. Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovane kolegice in kolegi! Repliciral bom na gospoda dr. Ribičiča, delno pa tudi na mojega predhodnika, ki vedno poskuša malo s humorjem stvari politično drugače povedati.
Gre namreč za to. V ponedeljek je prišel v mojo poslansko pisarno v Šiški starejši gospod, moj volilec, in je rekel, saj k vam pa več ne smem priti, se bojim, da me je kdo videl! Sem rekel, kako pa, zakaj pa. Je rekel, dobili smo prepoved v Zvezi borcev, da imamo s Socialdemokratsko stranko kakršnekoli stike. In potem mi pokaže ta papir in piše tam, da smo šovinistični, rasistični, da smo nacionalisti, da, skratka, ni z nami za imeti nobenih stikov in da se to odločno odsvetuje članstvu. Poslušajte, ko ste opravičevali, kdo pa je bil gospod Janez Stanovnik? Predsednik Republike Slovenije v prejšnjem režimu! Kdo pa je bil ta, ki je poslal s spremnim dopisom ta dokument? General Ivan Dolničar, sekretar Predsedstva v prejšnjem režimu! Skratka, zadeva je žalostna. Notri v tem papirju mrgoli nezakonitih, protiustavnih ocen in obtožb. In lepo vas prosim, ne se čuditi, če tudi kdaj mi kakšno stvar povemo, ko vse to preberemo, vse te napade čez nas. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo ima Jakič, potem gospod Demšar, gospod Janša in Sovič.
ROMAN JAKIČ: Moja replika je bila prvo gospodu Hvalici. Jaz sem pozorno poslušal in je vaš predsednik, kolega Janez Janša, rekel za to govornico, da seveda, če bo sprejeto na ta način ta odloka, če bosta tako sprejeta, bo seveda ta stran razmislila o nadaljnji podpori vključevanju oziroma v kotekstu, kaj je najbolj zanimiva tema zdaj - in to sem jaz razumel seveda, da se boste premislili.
Druga stvar, kar se tiče - replika na gospoda Petana, gospod Hvalica se je vrnil, tudi na vas - gospodu Petanu bi rekel, da seveda vas v desni politični prostor dajejo ravno te izjave, ki jih za to govornico izvajate, ker klasificirate ljudi na državljane prvega, drugega razreda, na opozicijo prvega, drugega razreda - in zdaj prehajam na Hvalico - in klasificirate poslance na kako so oblečeni oziroma ne. Seveda vas bo v končni konsekvenci - take desničarje na koncu začne motiti tudi barva las. Jaz samo Hvalici v odgovor in bom mogoče uporabil "sleng", ker sem najmlajši v tem parlamentu in si ga seveda lahko, zato si lahko privoščim tudi malo bolj ležerno oblačilo, bi rekel, da vam še šest kravat ne pomaga, da ne bi ostali kulturni "poden". Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Besedo ima gospod Demašar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Lep pozdrav, spoštovane poslanke in poslanci! Imam dve pripombi.
Prva je nekoliko bolj blaga, in se nanaša na to, kar je rekel gospod Moge. Razmerje opozicija - pozicija, mislim, da smo zdaj že nekako spoznali, da je opozicija precej raznolika in da ni vsa, bi rekel, enake kategorije, kar v samih delovnih telesih to še bolj spoznavam. Ampak bolj me moti - in upam, da ni bilo tu s kakšnim večjim poudarkom povedano - to, kar je izjavil gospod Jakič. On je namreč rekel, ravnokar, da bi morali omejiti čas govorniku, ko o nečem govori. Torej, verjamem, da je treba po poslovniku, če je kje, je po poslovniku določeno, kdaj se komu vzame besedo. Ampak, če bo nekdo nekaj tule blefiral ali se sprenevedal, tako kot je bilo tu povedano, potem pa mislim, da take ocene in taki predlogi, kot so bili dani, da je to predlog posameznika in ne celotne stranke in zato sem na take stvari zelo pozoren, posebej zdaj, ko bi morali sprejemati ratifikacijo, pa spet doživljam nekaj, za kar mislim, da s kakšno demokracijo nima posebne povezave. Gospod Jakič, vaša je pač svoboda, karkoli rečete, ampak mislim pa, da moramo biti pozorni na take predloge. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo ima gospod Janša, replika.
JANEZ JANŠA: Gospodu Jakiču samo to, da slabo posluša. Če boljše bere, naj si vzame magnetogram in potem sklepa.
Kar se tiče gospoda Ribičiča, tako daleč, upam, da nismo, da bi lahko Zveza borcev izdajala tajne dokumente, kot nekoč. Tukaj ni nobene oznake tajnosti.
Kar se tiče gospoda Partljiča, najprej o tistem, kar je povedal v šaljivem tonu. Se opravičujem, če sem to mentorstvo napačno podelil. Gospod Ribičič se ga je odpovedal, gospod Partljič ga je na neki način prevzel. Kljub temu, da gospod Stanovnik pravi tudi o Liberalni demokraciji - upam, da bom prav prebral - da je to stranka karieristov in tistih, ki so za kontinuiteto in zato je treba podpirati. Svetujem, da vse preberete, gospod Partljič, boste potem lahko še kakšno rekli na ta račun. Kompleten tekst je objavljen v zadnji številki Demokracije, da ne boste iskali. Tisto, kar je pa resno in kar me skrbi, je pa to podtikanje, ki pa je bilo v vaši razpravi, gospod Partljič, češ, morda to, kar mi delamo, ni čisto tako. Ampak, če bi bili pa vi na oblasti, bi bili pa še slabši. To smo poslušali 50 let, ko so tisti, ki so bili na oblasti v totalitarnem režimu: govorili, saj, če bi bili pa tisti, ki nas kritizirajo na oblasti, bi bili pa še hujši od nas. Na ta nivo diskusije pa v tem parlamentu ne bi smelo pristajati.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Partljič. Ti imaš razpravo? Prav. Replicirati hoče. Tudi?
ANTON PARTLJIČ: Se opravičujem, ker se vračam. Ni bilo tako, gospod Janez Janša. Nisem rekel, kako bi bilo, če bi bila socialna demokracija na oblasti. Predstavljam si, da je tudi to mogoče in da bi šlo po zakonih, ki jih imamo. Nisem rekel tega. Rekel sem, da je v prejšnjem mandatu, zadnjo četrtino mandata, gospod Hvalica kar naprej žugal tako s prstom tej strani, naj se pripravimo, kaj se bo zgodilo, ko boste vi na oblasti. Samo to sem rekel. Če se samo jaz tega spomnim, se opravičujem, je z mano nekaj narobe, rekel sem samo to. Nisem rekel, kaj bi bilo, če bi bila vaša stranka na oblasti. Predvidevam, da bi se obnašala demokratično in v skladu z zakoni. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Mozetič, replika. Gospod Sovič potem replika. Gremo po vrsti, tako kot je bilo prijavljeno. Gospodje, malo pozornosti, prosim. Gospe so pridne.
MIROSLAV MOZETIČ: Saj ne bo replika, samo kolegu Jakiču bi predlagal, da kaj več prebere o tem, kako se deli na desno in levo, desnosredinsko, levosredinsko, ker po tistih kriterijih, o katerih je prej pripovedoval, predvsem pa o kriteriju glede na obleke in kako se kdo oblači, mislim, da bi po tem kriteriju to težko ločili. Da je desno, ne vem, da nekdo zahteva, da se kdo tako oblači. Skratka, kaj je desno, kaj je levo, po teh kriterijih bi moral ta parlament verjetno precej razdelati, ker desno je predvsem tisto, kar je tukaj na levi strani. Ampak pustimo to zadevo.
Imam pa predlog, bom izkoristil to, ker sem tukaj zaradi replike, ki je proceduralne narave in prosim, da predsedujoči sam to odredi, ali pa, če si ne upa, da da ta predlog na glasovanje; da je med sejo prepovedana uporaba mobitelov v tej dvorani.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Sovič. O mobitelih smo že rekli v tej dvorani.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Kakor vidim, imamo zdaj na dnevnem redu odlok o sestavi in izvolitvi Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za nadzor proračuna in drugih javnih financ. Če bi poslušal razpravo, bi gotovo mislil kaj drugega. To me spomni na tisti pregovor, ki pravi, da kadar govorniki ne morejo iti v globino, gredo v širino. In samo tako si lahko razlagam, zakaj so predstavniki od ene spoštovanih strank tako razširili to razpravo na mnoga druga vprašanja. Omenjali so celo gospoda Janeza Stanovnika, ki vsaj po mojem vedenju, nikdar ni bil predsednik republike. Meni je znano samo to, da je bil on predsednik predsedstva, kar je tudi seveda zelo "respektabl" funkcija, ampak vsaj natančni bi lahko bili, če o tem govorimo. Vljudno bi prosil, da se razprava zoži na temo, ki je danes na dnevnem redu. Ta tema je zelo pomembna in jaz lahko samo potrdim tudi kolegom iz drugih poslanskih skupin, da je za dokončno konstituiranje Državnega zbora pomembno, da se oblikujejo vsi odbori. In zdaj smo pred imenovanjem enega od najpomembnejših odborov, zato bi človek pričakoval veliko vnemo ravno pri zavzetosti, za to da bi ga čim prej imenovali. Seveda pa je jasno, da tudi pri tem imenovanju, kot pri ostalih, je treba respektirati proceduro. In danes je že bilo na to že nekajkrat opozorjeno, da je bila ta procedura respektirana seveda ne samo procedura ampak tudi demokratično doseženi dogovori - tako pri volitvah podpredsednikov Državnega zbora in tu je zdaj podobna zadeva in tudi tukaj je treba to proceduro respektirati. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Peterle ima repliko.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani! Je prav, da smo natančni. Gospod Janez Stanovnik je bil predsednik Socialistične Republike Slovenije, predsedstva seveda.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Mislim, da lahko počasi zaključujemo to razpravo. Želi še kdo besedo? Lavrinc, potem pa gospod Hvalica.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala za besedo. Gospod predsedujoči, 68. člen poslovnika govori: "Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni." In potem naprej še govori v 74., 75. členu, kdo lahko ustvarja oziroma kreira red na seji Državnega zbora.
Sprašujem zdaj vas, ali vi mislite, da so ti razpravljavci, ki so govorili zadnji dve uri, pa če ne pretiravam, zadnjo uro, govorili o točki dnevnega reda, ki jo imamo na mizah, ali pa so se od tega oddaljili. Prepričan sem, če bomo dovoljevali oziroma če boste vi dovoljevali takšne razprave o takšnih vprašanjih na tak način, lahko govorimo še naslednjih 200 let pa ne bomo pospravili tistega, kar je pripravljeno za letošnje leto.
Zato bi za drugič prosil in bi kar dal predlog, da se glasuje o tem, če sami ne upate odločiti, da govornik ne govori o vprašanju, ki je na dnevnem redu, da se o tem glasuje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Strinja se z vašo ugotovitvijo, da so se razpravljavci nekoliko oddaljili od teme. Mislim pa, da eni in drugi. Resnično bomo na predsedstvu, sam bom predlagal predsedniku, da se bomo strogo držali reda, ki pravi: tisti, ki se prijavi, lahko govori neomejeno, kdor se ne prijavi pismeno, samo pet minut. Ampak dobro, za danes tega ne bomo gnali do konca, v bodoče vam pa obljubljam, da se bomo tega držali.
Zadnja replika, gospod Hvalica. Upam, da smo potem z replikami končali in gremo na dnevni red. Ne gre pa za to, da upam ali pa ne upam, ampak sami se tudi malo korigirajmo.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Replika gospodu Partljiču, potem bom izrabil priložnost za še dve repliki, ker sem bil imenovan.
Gospod Partljič: v prvem delu, ko si meni repliciral, je bila to bolj žaloigra kot komedija, kar bi od tebe pričakoval. Ja, bog pomagaj, ne! Praviš, da sem žugal in da sem rekel: "Boste videli, ko bomo zmagali". Mi smo zmagali, samo potem ste vi opravili vaše kupčije in pač smo zdaj zopet tam, kjer smo.
Kar se tiče velecenjenega gospoda Jakiča. V nobenem primeru ne morem biti takšen kulturni "ground level", kot ste vi, ko ste me napadli - ko vas sploh nisem poznal, saj sem mislil, da ste nek mladinec ne vem kje - v Ljubljanskem dnevniku lansko leto. To je bil pa "ultra poden"!
Gospod Sovič - širina! Ja, kdo je pa šel v "širino"?! In zdaj pridem do mojega proceduralnega predloga. Kaj nisem jaz, ki sem takoj nastopil za predsednikom, ki je govoril v imenu poslanske skupine, predlagal, da glasujemo o predlogu, ki ga je dal predsednik? In zdaj predlagam, da končno o tem glasujemo. Kdo je šel v širino? Smo mi šli v širino? Nam je do tega, da čimprej spravimo z dnevnega reda ta predlog odloka. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Upam, da smo izčrpali razprave. Imamo najprej predlog gospoda Janeza Janše, da prekinjamo to točko dnevnega reda in da vrnemo Komisiji za volitve in imenovanja ta predlog, da ga še enkrat prouči in o njem odloči.
Torej, najprej bomo glasovali o tem predlogu. Ugotovimo sklepčnost! (77 prisotnih.)
Kdo je za? (26 poslancev.) Je kdo proti? (48 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet. Prosim, prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Glede na nastalo situacijo zahtevam v imenu poslanske skupine eno uro odmora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Hvalica, sprašujem, ali bi se dalo za pol ure. Gospod Hvalica, ste za to, da damo polurno pavzo? Prosim, da bi vsaj danes še nekaj končali.
IVO HVALICA: Hvala lepa za opozorilo. Razumem vašo dobronamernost, ampak mi se moramo sestati v poslanski skupini in zahtevam eno uro odmora. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro, hvala lepa. Potem pa naredimo zdaj pavzo in nadaljujemo ob 14.00 uri. Ob 14.00 uri nadaljujemo sejo.
(Seja je bila prekinjena ob 12.00 uri in se je nadaljevala ob 14.07 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice in kolegi! Prosim, da začnemo z nadaljevanjem današnje seje. Želi gospod Hvalica, ki je zahteval prekinitev, besedo? Prosim. Dovolite, da še ugotovimo sklepčnost, gospod Hvalica.
Prosim, da ugotovimo sklepčnost. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Ugotavljam, da smo sklepčni.
Gospod Hvalica ima besedo.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Po sestanku poslanske skupine, potem, ko smo tudi ugotovili, da je bil naš predlog večinsko zavrnjen, nam seveda ne preostane drugega, kot da predlagamo, da glasujemo o odloku, s tem da bomo odločitev sprejeli po tem glasovanju, ki naj bi ga sedaj opravili. Namreč, naša odločitev, kako se bomo ravnali poslej. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem predlog odloka o sestavi in izvolitvi Odbora za nadzor proračuna in drugih javnih financ. Ugotovimo sklepčnost!
Prosim. Gospod Peterle želi obrazložitev glasu.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Meni moje pojmovanje demokracije ne omogoča, da bi glasoval za tak odlok in bom glasoval proti, ker je skregan z osnovnimi principi demokracije.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ugotovimo sklepčnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prosim. Gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Gospod predsedujoči, spoštovane kolegice in kolegi! Glede na nastalo situacijo zahtevam 10 minut odmora, ker moram formulirati pisno odločitev, hkrati pa uporabljam to priložnost, da v skladu z napovedjo, ki sem jo dal na seji KVIAZ-a, iz protesta odstopam kot član KVIAZ-a. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Glede na zahtevo vodje poslanske skupine, dajem 10 minut odmora. Samo 10 minut odmora, nič več. Nadaljujemo ob 14.20 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 14.12 in se je nadaljevala ob 14.23 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci nadaljujemo z delom. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.) Torej lahko nadaljujemo z delom. Želi gospod Hvalica besedo?
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovani! Poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije se je sestala, da bi dokončno definirala po glasovanju svoje stališče in to stališče smo prenesli na papir, ki ga bom sedaj tu prebral. Naslovili smo pismo na vodstvo Državnega zbora, na predsednika Državnega zbora.
Predsednik Državnega zbora, gospod Janez Podobnik. Spoštovani! Poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije ocenjuje, da je večina v Državnem zboru s potrditvijo odloka o sestavi Odbora za nadzor proračuna in drugih javnih financ prizadejala veliko škodo slovenski demokraciji. Z izglasovanjem odloka si je vladajoča koalicija sama izbrala svoje nadzornike iz stranke, ki je podprla izvolitev predsednika vlade in ki v vladi še vedno sodeluje s svojimi državnimi sekretarji. Odločitev je še toliko bolj sporna, ker ima vladajoča koalicija v odboru tudi večino glasov. Odrekanje pravice največji opozicijski stranki, da vodi nadzor nad javnimi financami je v nasprotju z evropskimi demokratičnimi normami in v nasprotju z demokratično tradicijo, ki se je v Sloveniji uveljavila po demokratičnih spremembah leta 1990.
V času, ko je po izjavah vladajoče koalicije odločilen za približevanje Slovenije Evropski zvezi, si je ista koalicija dovolila sprejeti odločitev, ki nas vsebinsko od nje oddaljuje. Ustavna vloga opozicije v slovenski parlamentarni demokraciji je resno ogrožena. Ker je na dnevnem redu tudi sporna izvolitev Komisije za nadzor nad tajnimi službami, pri kateri je za vodenje prav tako predlagana od vladajoče koalicije podprta kandidatka iz najmanjše parlamentarne stranke, ki je povrh vsega podprla izvolitev predsednika vlade, gre očitno za splošen poskus zmanjševanja kakršne koli možnosti dejanskega nadzora nad delovanjem izvršilne oblasti na področju financ in tajnih služb.
Izglasovani in predlagani odloki o temelju rušijo tudi dogovorjena razmerja med posameznimi parlamentarnimi strankami glede na njihovo zastopanost pri vodenju delovnih teles Državnega zbora. Čeprav je bilo soglasno odločeno, da se bo predvsem upošteval volilni rezultat. SDS s 16 poslanci naj bi tako po novem še vedno vodila samo 4 delovna telesa, Združena lista z 9 poslanci, torej skoraj s polovico 3 in SNS s samo štirimi poslanci kar dve delovni telesi. Vsekakor, najmanj kar lahko rečem - nehigienično razmerje. SDS kot največja opozicijska stranka ne bo pristala na vlogo okraska tranzicije in na takšen status opozicije, ki je v temeljnem nasprotju z našo ustavno ureditvijo. Poslanska skupina Socialdremokratske stranke Slovenije ugotavlja, da je vladna večina v Državnem zboru s svojim ravnanjem v veliki meri onemogočila tudi uresničevanje vsaj minimalnega dela programa, za katerega je glasovalo veliko volivcev.
In zaključek. To delovanje je tako temeljito poseglo v že uveljavljena demokratična načela in tako drastično zmanjšalo dejansko možnost izvajanja resnega parlamentarnega nadzora na delovanje izvršilne oblasti ter do takšne mere zmanjšalo splošno verodostojnost slovenske demokracije, da poslanska skupina Socialdemokratske stranke do nadaljnega ne bo več sodelovala na zasedanju Državnega zbora. V prihodnjih dneh bo poslanska skupina skupaj s predsedstvom SDS, strokovnim svetom in drugimi organi stranke pretehtala novo nastale razmere. O naših odločitvah vas bomo obvestili do torka, 20.3.1997. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Mozetič, proceduralno.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala za besedo. Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi! Glede na to situacijo predlagam dva proceduralna predloga sklepov: prvega, da sejo danes takoj prekinemo in nadaljujemo v torek. Podrejeno pa, če ta sklep ne bo sprejet, da sejo zaključimo po, mislim, da je zdaj 38. točka in po uvodnem ekspozeju, upam, da predsednika vlade o gospodarskih ukrepih, in potem sejo prekinemo in jo nadaljujemo takrat, ko bodo delovna telesa opravila svojo nalogo glede vseh gospodarskih zakonov.
Torej prosim, da da se da najprej prvi predlog, potem pa še drugi na glasovanje, in prosim socialne demokrate, če bi počakali, pa še o tem glasovali.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Imamo dva predloga.
Prvi predlog je, da bi takoj končali zasedanje. O drugem smo se pa že dogovorili danes in mislim, da je... Nismo pa glasovali o njem, bomo pa glasovali. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za predlog, da takoj zaključimo današnje zasedanje? (9 poslancev.) Je kdo proti? (55 poslancev.)
Ugotavljam, da prvi predlog ni sprejet.
Drugi predlog je, da končamo to točko dnevnega reda in da poslušamo uvodne ekspozive o gospodarskih vprašanjih in potem se odločimo, da bi prekinili, dokler ne bodo odbori in komisije končale svoje delo, da lahko potem poročajo Državnemu zboru. Res pa je, da imamo tudi druge točke in spoštovane kolegice in kolegi, večkrat nas opozarjate, kdaj bomo prosti. Če bomo tako delali, bomo resnično delali do avgusta meseca, pa ničesar storili. Prav.
Prehajamo na glasovanje o drugem predlogu, da dokončamo to točko dnevnega reda in da potem poslušamo v uvodu gospodarski del in damo potem besedo odborom in komisijam. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Meni je žal, da so kolegi in kolegice iz Socialdemokratske stranke zapustili sejo, ampak kvorum je še vedno - nadaljujemo po dnevnem redu.
Pred nami je PREDLOG ODLOKA O SESTAVI IN IZVOLITVI KOMISIJE ZA NADZOR NAD DELOM VARNOSTNIH IN OBVEŠČEVALNIH SLUŽB. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi besedo poročevalec? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Lepo prosim, malo strpnosti! Želim, da v miru delamo, kolikor nam je danes prostega časa še na razpolago. Želi kdo od poslanskih skupin besedo? (Ne želi nihče.) Dajem besedo poslancem in poslankam. Želi kdo besedo? (Ne.)
Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o sestavi in izvolitvi Komisije za nadzor nad delom varnostno-obveščevalnih služb. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na PREDLOG ODLOKA O SESTAVI IN IZVOLITVI KOMISIJE ZA ODNOSE S SLOVENCI V ZAMEJSTVU IN PO SVETU. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predsednik Sekretariata za zakonodajo? (Ne.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo gospod podpredsednik. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Pred seboj imamo odlok o sestavi in izvolitvi Komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Za predsednika komisije je predlagan kolega poslanec iz LDS-a Davorin Terčon.
Ta predlog je sredi aprila KVIAZ sprejel, ko je hkrati za predsednika komisije zavrnil predlog, ki ga je vložila naša poslanska skupina in po našem mnenju je to tudi človek, ki je najprimernejši, da vodi to komisijo, ker je tudi sam Slovenec, ki prihaja iz sveta, Slovenec, ki je živel v svetu - gospod poslanec Marjan Schiffrer. Tej zavrnitvi na komisiji je sledil apel Slovenskega svetovnega kongresa, v podporo gospodu Marjanu Schiffrerju, nato pa smo zasledili izjavo takrat še generalnega sekretarja LDS Gregorja Golobiča, ki je na tiskovni konferenci izjavil, da so na strankarskem sestanku določili, da bo izvoljeni predsednik te komisije odstopil oziroma predlagani na Kviazu odstopil s tega mesta in prepustil mesto gospodu Marjanu Schiffrerju. Sprašujemo kolege, čeprav gotovo odgovora ne bo, iz poslanske skupine LDS, kdaj se bo to zgodilo, to kar so obljubljali. Sicer pa, beseda drži ali ne drži. Ali njihova beseda drži, bodo sami pokazali s svojim dejanjem.
Ob tej priložnosti bi rad tudi opzoril na najnovejše stanje glede zadnje politike do Slovencev po svetu. Slišati je bilo namreč, da v Ministrstvu za zunanje zadeve ni več sekretarja za to področje, o ministru, ki ga določa resolucija, ki smo jo sprejeli v lanskem letu, za Slovence po svetu vladajoča koalicija in zlasti se zdi, da LDS sploh ne razmišlja, ker tega ni v predlogu spremembe zakona o vladi. Zdi se, da bo to področje pokrival direktor urada ali pa morda direktorica urada, ki bo gotovo iz vrst LDS, o tem ni dvoma. To za nas pomeni razvrednotenje problema problematike Slovencev po svetu in nespoštovanja komaj pred letom dni sprejete resolucije o Slovencih po svetu.
Če morda za katero od poslanskih skupin držijo besede, ki jih je predsednik parlamenta pred kakšno uro ali nekaj več izrekel glede vodenja odborov, da ima opozicija dobro zasedbo in da korektno glede na število poslanskih sedežev opozicija oziroma posamezne poslanske skupine zasedajo vodstvena mesta v odborih, potem vsekakor to za poslansko SKD ne drži. Naša poslanska skupina ne zaseda toliko odborov, toliko vodstvenih mest v odborih, kot bi nam po ključu, ki so ga v LDS-u računali, šlo. Tako da pričakujemo, da bo poslanska skupina LDS držala besedo, ki jo je izrekla, če jo je pa izrekla samo zato, da je pojenjalo v javnosti govorjenje in zgražanje nad njihovim načinom prevzemanja vseh funkcij, potem ostajam tudi sam brez komentarja. Kaj to pomeni, naj si sami odgovorijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želijo še predstavniki drugih poslanskih skupin? Ne želi nihče? Potem dajem besedo poslankam in poslancem. Gospod Schiffrer je zaprosil za besedo.
MAG. MARJAN SCHIFFRER: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Sam sicer ne bi rad in mi je nerodno govoriti o tej stvari, ker sem osebno sam prizadet. Ampak bi rad dal nekaj komentarjev. Prvič, glede volitev. Volitve v KVIAZ-u 10. aprila so bile korektne, celo natančne, se pravi z glasovnicami in pisne. To se pravi, o volitvah ni mogoče narediti nobenega komentarja in se je pač rezultatu treba vdati. Ko so Slovenci, tu mislim predvsem na izseljence po svetu, zvedeli za ta rezultat, se je val ogorčenja razvil po teh kontinentih in sem stalno dobival pisma, kaj sedaj. Nekateri so direktno govorili o popolnem nesodelovanju, drugi so govorili, da se vračajo v geto in tako naprej. Tem ljudem sem odgovarjal: Poglejte, po tolikih letih ste dobili samostojno demokratično Slovenijo. Ne zamudite tega zadnjega časa. Vrniti se sedaj ponovno v 50-letni geto je vaše izginotje. Upam, da so me razumeli.
Bi pa rad člane te komisije nečesa prosil. Kar boste vi verjetno lahko vplivali na tukajšnje medije, skušajte doseči - skoraj vsi prihajajo iz dežel v Ameriko, v Avstralijo - da bi deloma ublažili te svoje napade, ki jih še vedno imajo, nekateri pa uporabljajo celo psovke. S temi stvarmi ne pridemo nikamor. Končno se je treba zavesti nečesa. Smo pač stali na dveh bregovih. O tem, kdo je imel prav, bi se dalo še vedno govoriti in se tudi na civiliziran način še vedno da govoriti. Ampak, ena stvar je pa vsem skupna. To je Slovenija. To je naša in tudi njihova Slovenija. In to imejte, prosim člani te komisije, pred očmi, ker te ljudi izgubiti dokončno, bi bilo usodno. Smo jih že preveč izgubili v zamejstvu, pa tudi predvsem pri izseljenstvu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani! Čakal sem, da bo kdo s strani LDS govoril v smeri njihovega generalnega sekretarja. Po tem, ko se to ni zgodilo, sem dolžan povedati naslednje.
Tukaj ne gre za SKD, ne gre za gospoda Schiffrerja, ne gre za Lojzeta Peterleta, ne gre za ne vem kakšna vprašanja preteklosti. Tukaj gre preprosto za odnos do nekega vprašanja, ki se mu reče slovenstvo po svetu, kjer živi nekaj 100.000 ljudi in tukaj je imel Državni zbor enkratno priložnost, da če je že glasovalna mašinerija delovala v prvi rundi, kakor je delovala, da potegne simbolično potezo - ne da se odkrije osebi ali osebnosti, kot je poslanec Schiffrer, ampak da je odprta do možnosti, da nekdo, četudi je bil izvoljen na listi Krščanskih demokratov, lahko predstavlja oziroma vodi Komisijo za Slovence po svetu in v zamejstvu. Gotovo je za to gospod Schiffrer z izkušnjo življenja v zamejstvu - najprej v Trstu, kasneje pa v Argentini - zato kvalificiran mož. Če je tudi ta priložnost, potem ko se je to zgodilo že Socialdemokratom, priložnost za to, da se pokaže grobo silo - in temu bom rekel partijska politika, ne morem reči drugače - potem pač to izvedite, ampak naslednji, ki gredo iz dvorane, so krščanski demokrati.
Gospe in gospodje, povedati moram tudi, da opoziciji niso bile dane nobene koncesije z razdelitvijo mest predsednikov ali podpredsednikov odborov. To je bil podpisan sporazum med strankami, ko marsikaj še ni bilo jasno, tako da ne vidim tukaj nobenih potrebe, da bi kdo razlagal; imate dovolj ali imate celo preveč. Imamo, kakor smo se dogovorili. Da pa predstavnika Slovencev po svetu ne moremo potrditi na to mesto, pa mislim, da bo preprosto sramota za to hišo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Terčon.
DAVORIN TERČON: Spoštovani gospod podpredsednik, kolegice in kolegi! Glede na to, da sem v celotno to zgodbo tudi sam močno vpet, čutim dolžnost, da povem nekaj besed.
Od samega začetka sem svojo kandidaturo razumel predvsem kot kandidaturo kot realizacijo določil iz resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v zamejstvu. Določila te resolucije nalagajo Državnemu zboru ustanovitev delovnega telesa za zamejce. Torej avtohtone manjšine izven države Slovenije, ki so v zamejstvu, se pravi v Italiji, Avstriji in Madžarski. No, res je, da se je okoli same te kandidature potem marsikaj dogajalo. Ker pa sem tudi sam član KVIAZ-a, moram povedati, da je potem, ko sem bil jaz izglasovan za kandidata za predsednika, bilo poslanski skupini SKD ponujeno, da gospod Schiffrer prevzame kakšno drugo mesto v tej komisiji, od članstva do podpredsedništva, vendar je bilo to kategorično zavrnjeno. Mislim, da je korektno, da se to pove. Sam sem tudi prepričan, da gospod Schiffrer sodi v to komisijo. Drugo je sedaj vprašanje, ali postavljeno, da je lahko edino le on predsednik te komisije, ki je, kot smo rekli, v prvi vrsti komisija za Slovence v zamejstvu, ali da sodeluje tudi v kakšni drugi obliki.
Kot sem rekel, sem sam prepričan, da sodi v to komisijo in če bo ta komisija danes v taki sestavi izglasovana, ga bom kot predsednik povabil k sodelovanju v tej komisiji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Kacin.
JELKO KACIN: Spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi, posebej kolega Schiffrer, ki vas izjemno cenim in seveda želim, da bi vaš tako konstruktiven prispevek, kot ste ga dali delu Državnega zbora na samem začetku mandata in potem še marsikdaj in marsikje drugje, bilo mogoče nadaljevati tudi v prihodnje. Tega si iskreno želim, zato se mi na nek način zdi potrebno reči nekaj besed ob grožnji gospoda Peterleta, da vaša poslanska skupina zapušča Državni zbor. To bi se mi zdelo zares neevropsko. Ne bi se mi zdelo demokratično in ne bi se mi zdelo konstruktivno.
Predlagam, da vendar v poslanski skupini ponovno premislite, ali je taka odločitev oziroma taka grožnja na mestu. Verjamem, da je veliko možnosti, da se najde oblike, načine in vsebine sodelovanja. Na nek način bi apeliral, gospod Schiffrer, da vendar sprejmete članstvo v tej komisiji, ker mislim, da bo vaša prisotnost prispevala k obogatitvi dela, predvsem pa h kredibilnosti in konstruktivnosti dela te komisije. Vas osebno sprašujem, ali je temu, kar je gospod Terčon povedal, da se je zgodilo na KVIAZ-u, namreč, da niste bili voljni sprejeti mesta podpredsednika, kaj dodati. Moja iskrena želja pa je, da bi v tej komisiji sodelovali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo ima dr. Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Zdi se, da današnji dan ni ravno srečen. Po mojem mnenju smo naredili že nekaj neumnosti v tem dnevu, zato predlagam, da si vzamemo eno uro odmora za razmislek, da ne bi s tem nadaljevali. Eno uro odmora jemljem. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod predsednik.
JANEZ PODOBNIK: Spoštovani gospod predsedujoči! Če boste določili uro odmora na predlog Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, potem bi v tej uri sklical kolegij. Namreč, nekaj stvari se je zgodilo danes, ki niso dobre za delo parlamenta. Ena poslanska skupina je napovedala, da se ne bo udeleževala sej Državnega zbora, prav tako sem iz nekaterih nastopov druge poslanske skupine v opoziciji tudi zasledil podobne težnje. Mislim, da so razlogi, da se sestane kolegij v sobi 217 med odmorom, ko bo ta določen. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Zoran Lešnik še želi besedo.
ZORAN LEŠNIK: Spoštovani podpredsednik, poslanke in poslanci! Nisem sicer kulturno oblečen, ampak tudi takega se da sprejeti. Na žalost govorim tistim, ki niso več tukaj, zato bom pa skušal biti čim bolj kulturen. Ne vem, če je slučajno število v tej komisiji - sedem - omejeno s poslovnikom - tega ne vem. Če je, potem odstopam od predloga, da sem član te komisije v korist spoštovanega kolega Schiffrerja. Ker pa mora o tem odločati Komisija za volitve in imenovanja, pa, preden bi prekinili, predlagam, da bi se lahko komisija tudi sestala in sprejela v zvezi s tem določene sklepe. Kazalo pa bi potem razmisliti tudi o drugih možnostih v okviru porazdelitve teh funkcij. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. Kaj je evropsko, kaj je korektno in kaj je - ne vem, še eno besedo je uporabil gospod Kacin, bomo, mislim, da krščanski demokrati sami vedeli. Za razliko od LDS-a mislim, da smo bistveno bolj evropska in demokratsko usmerjena stranka kot pa gospod Kacin s svojo LDS. Sprašujem vas, kaj je Golobič rekel. Ali je rekel res to, kar je v javnosti povedal, da bo vaš kandidat odstopil. Sploh ne gre za osebe, ker je gospod Terčon tukaj osebno nastopil, sploh ne gre za osebe - gre za to, katera skupina bo imela. Ali je to res bilo ali ni bilo res? Če je bilo res, potem se je oni zlagal, je govoril na svojo pest oziroma je to vaša taktika. Zdaj pa govorite, da bi nekdo odstopal, pa da bi nekdo imel pa mesto v sami komisiji, saj to je bilo že vse jasno. Seveda, gospod Schiffrer, mi smo se jasno takrat dogovorili, njega predlagamo na predsedniško mesto, če pa tega mesta ne dobi, potem je nesmiselno, da je v komisiji. Podobno kot je bilo pri odboru za nadzor proračuna. Torej, če želite vi imeti vodenje te komisije, tako kot še marsikatero drugo, potem jo vodite, potem ne sprašujte, zakaj nismo v komisiji. Zakaj nismo, so razlogi, ki so na naši strani. Mi bomo vseeno delali za Slovence po svetu in za Slovence v zamejstvu, bojim pa se, da je razlog, zakaj hočete imeti tudi to komisijo, v tem, da boste imeli absolutni monopol nad odnosom. Predvsem gre tukaj, verjetno, za vprašanje denarja in podobnih zadev, preko Ministrstva za zunanje zadeve, preko Urada za Slovence po svetu in potem še preko parlamentarne komisije za Slovence po svetu. Tukaj je ta stvar. In kje je tukaj ta vaša evropskost? O tem se sprašujte.
Kar zadeva odmora, glede na to, da pač prosi predsednik v imenu ene poslanske skupine, verjetno bo in če bo še pri njej vztrajal, jo je treba dati. Kar zadeva nas, odmor ni potreben. Mi nismo nič takega danes delali, nič napačnega nismo delali, da bi se bilo treba zdaj tukaj spraševati, kaj bomo pa mi naredili, potem bomo mi naredili in bomo tudi povedali, zakaj bomo naredili, če bomo določeno stvar naredili. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Kacin.
JELKO KACIN: Predsednik, kolegice in kolegi! Jaz sem vprašanje zastavil kolegu Schiffrerju. Namesto njega mi je odgovoril gospod Mozetič. Tako kot je odgovoril, odgovor razumem kot potrditev, da v tem primeru ne gre za Slovence v zamejstvu in po svetu, ampak da gre za politiko. Če gre za politiko, potem se pogovarjajmo drugače. Če pa gre za Slovence po svetu in v zamejstvu, potem pa seveda lahko najdemo priložnost in možnost za aktivno sodelovanje in veliko bolj odgovorno prevzemanje funkcij, tudi za gospoda Schiffrerja v tej komisiji.
Zato še enkrat sprašujem gospoda Schiffrerja, če ima s svojim, sicer zelo skrbno odmerjenim besedam, karkoli dodati. Jaz sem ga razumel. Sprašujem, če imate kaj dodati k besedam gospoda Mozetiča?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Tudi gospod Schiffrer bo lahko odgovoril, pri nas je toliko demokracije, da bo vsak povedal svoje. Gospod Kacin, za politiko gre. Zakaj hočete vi imeti predsedstvo te komisije? Zakaj? Zaradi politike verjetno ali zaradi iz ljubezni do nekoga? Zaradi politike. Kako se bo pa ta politika izvajala, kaj bo lahko naredila, od tega je pa odvisno. Mi trdimo, da bi se v tej komisiji lahko več naredilo, če bi to politiko vodil gospod Schiffrer. Vi trdite, da je vaše - zdaj, saj bo glasovanje, to je demokratično, ampak ne govoriti, da je pri nas prisotna politika, ne pa vprašanje odnosa do Slovencev v zamejstvu in po svetu, in pristojnosti, ki jih ima ta komisija, pri vas pa, da je to nekaj drugega. Če bi bilo tudi pri vas tako, potem bi vsaj to že predlagali, kar sem tudi prej povedal. Državnega sekretarja za Slovence po svetu ni, imamo nekega direktorja urada. Resolucija, ki smo jo takrat s takim pompom in na kateri je vaša kolegica poslanka, gospa Šturmova, veliko na njej delala, tudi govori o ministru za Slovence v zamejstvu. Zakaj tega ne predlagate? Verjetno zaradi politike - ne vem, zaradi česa drugega.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Od strani sem spremljal to razpravo, ki že nekaj časa traja. Osebno menim, da je izvirni greh v tem, da so se ponovno odprla mesta v vodstvu tega parlamenta in da je z zamenjavo na podpredsedniških mestih prišlo do delnih nesorazmerij. Ta nesorazmerja so, kar zadeva Združeno listo, zdaj odpravljena, niso pa glede Slovenskih krščanskih demokratov. Dejansko s tem, ko so izgubili, po mojem mnenju čisto po nepotrebnem, mesto podpredsednice Državnega zbora, na predlog stranke, ki je ne bom omenjal, ki ni tukaj in ki ni popolnoma nič nesorazmerno zastopana, ker ima podpredsednika kot edina opozicijska stranka, potem, ko sta drugi dve opozicijski stranki podpredsednika izgubili, je neko nesorazmerje nastalo. Apeliral bi na poslance, zlasti obeh vladnih strank, da skušamo s skupnimi močmi poiskati rešitev, da se to nesorazmerje odpravi. Zato predlagam te predloge za odmor in za sestanek kolegija.
Glede tega pa, kar je gospod Schiffrer tukaj govoril, pa posebej cenim tisti del, ko je apeliral na člane te komisije, kako naj delujejo. Skratka, on ne pristaja - in to posebej cenim - na to, da je on tukaj edini predstavnik, ki naj skrbi za Slovence po svetu. Vsi smo predstavniki po ustavi vsega ljudstva in to je naša skupna dolžnost. In posebej cenim to, da on sam ni poudarjal tukaj samo lastne osebne vloge, ampak vloge vseh poslancev pri tem delu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Samo trenutek - dogovarjamo se nekaj tudi z vlado. ...(Odziv v dvorani.)... Prosim, tudi vlada je naša! Dobro.
Na zahtevo poslanske skupine Slovenske ljudske stranke odrejam odmor do 16.00 ure in hkrati poziv predsednika parlamenta za kolegij, in predsednik OMA sklicuje sejo Odbora za mednarodne odnose v salonu - takoj!
(Seja je bila prekinjena ob 14.58 uri in se je nadaljevala ob 16.12 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Še enkrat ugotovimo prisotnost! Prosim za malo pozornost. Prosim glasujemo za prisotnost! (47 prisotnih.) Ugotavljam, da smo sklepčni in nadaljujemo z delom.
Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke je zaprosila za odmor. Prosim, dr. Zagožna za besedo.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke se je posvetovala in smo mnenja, da je bil del kritike opozicije danes upravičen pri sprejemanju odlokov o ustanovitvi Komisije o nadzoru varnostno-informativnih in obveščevalnih služb ter o nadzoru proračuna in javnih financ. Menimo, da imajo prav in da večina v teh delovnih telesih pripada opoziciji. Hkrati pa poslovnik v 126. členu določa, da Državni zbor lahko sklene, da se mora sestava delovnih teles odražati razmerje med poslanci vladajoče koalicije in poslanci opozicije pri nekaterih drugih delovnih telesih, razmerje, ki naj bi omogočalo normalno odločanje ni zagotovljeno, recimo v odboru za finance, kjer je enako število poslancev iz opozicije kot iz koalicije, kar vodi do blokade odločanja. Zaradi tega smo mnenja, da bi bilo prav, da bi KVIAZ pregledal vse te odloke in pripravil za eno od naslednjih sej čimprej predloge sprememb teh odlokov.
Hkrati pa predlagamo, da prekinemo z odločanjem o tem odloku, ki smo ga ravnokar obravnavali o Komisiji za Slovence v zamejstvu in damo možnost morda drugačnega dogovora o sestavi te komisije. Upam, da bo do takega dogovora prišlo in da bomo v nadaljevanju te seje lahko mirno odločali morda o spremenjenem odloku, ki bi ga na podlagi dogovora predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
Dajem torej proceduralni predlog, da z odločanjem prekinemo in ga preložimo na nadaljevanje seje. Morda proti koncu seje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi kdo razpravljati o tem predlogu? Ne moremo. Torej dajem na glasovanje,da samo ta predlog, torej predlog o sestavi in izvolitvi Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu danes umaknemo, ga bomo pa obravnavali še v nadaljevanju te redne seje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Bomo še enkrat ponovili. Prosim poslance, da pridejo na svoja mesta. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet, torej umikamo tale odlok.
Prehajamo na ODLOK O SESTAVI IN IZVOLITVI KOMISIJE ZA POLITIKO ENAKIH MOŽNOSTI. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne.) Predstavnik Sekretariata za zakonodajo? (Ne.) Želijo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? (Nihče.)
Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o sestavi in izvolitvi Komisije za politiko enakih možnosti. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Prehajamo na PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O SESTAVI IN IZVOLITVI KOMISIJE ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN ADMINISTRATIVNE ZADEVE. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve in imenovanja. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Predstavnik Sekretariata za zakonodajo? (Ne želi.) Želijo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? (Nihče.)
Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Prehajamo na PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O SESTAVI IN IZVOLITVI KOMISIJE ZA POSLOVNIK. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Predstavnik Sekretariata za zakonodajo? (Ne želi.) Želijo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Želi kdo besedo? (Nihče.)
Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem to razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi Komisije za poslovnik. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O SESTAVI IN IZVOLITVI KOMISIJE ZA NARODNE SKUPNOSTI. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik Sekretariata za zakonodajo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Kdo želi? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi Komisije za narodne skupnosti. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlog odloka? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je odlok soglasno sprejet.
Prehajamo na ODLOČANJE O ODLOKU O SPREMEMBAH ODLOKA O SESTAVI IN IZVOLITVI KOMISIJE ZA PETICIJE. Predlog odloka je v obravnavo predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.)
Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi Komisije za peticije. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok soglasno sprejet.
Prehajamo na glasovanje O PREDLOGU ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O SESTAVI IN IZVOLITVI KOMISIJE ZA LOKALNO SAMOUPRAVO. Prav tako je predlog odloka Državnemu zboru predložila Komisija za volitve in imenovanja. Želi besedo poročevalec komisije? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.)
Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi Komisije za lokalno samoupravo. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok soglasno sprejet.
Prehajamo na odločanje O PREDLOGU ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O SESTAVI IN IZVOLITVI KOMISIJE ZA NADZOR LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA IN PRIVATIZACIJE. Tudi ta odlok smo dobili v obravnavo od Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi besedo poročevalec? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.)
Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi Komisije za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok soglasno sprejet.
Pred nami je ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O SESTAVI IN IZVOLITVI KOMISIJE ZA EVROPSKE ZADEVE. Predlog odloka je v obravnavo Državnemu zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Želi kdo besedo? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi Komisije za evropske zadeve. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na odločanje O PREDLOGU ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O SESTAVI IN IZVOLITVI ODBORA ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanje in administrativne zadeve. Želi besedo poročevalec komisije? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Želi kdo besedo? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na glasovanje O PREDLOGU ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O SESTAVI IN IZVOLITVI ODBORA ZA FINANCE IN MONETARNO POLITIKO. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik Sekretariata za zakonodajo besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi in izvolitvi Odbora za finance in monetarno politiko. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Pred nami je PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O SESTAVI IN IZVOLITVI ODBORA ZA MEDNARODNE ODNOSE. Tudi ta odlok smo dobili v obravnavo na zbor od Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi besedo njen poročevalec? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi Odbora za mednarodne odnose. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na odločanje O PREDLOGU ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O SESTAVI IN IZVOLITVI ODBORA ZA NOTRANJO POLITIKO IN PRAVOSODJE. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? (Nihče.)
Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi Odbora za notranjo politiko in pravosodje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O SESTAVI IN IZVOLITVI ODBORA ZA ZNANOST IN TEHNOLOGIJO. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? (Nihče.)
Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi Odbora za znanost in tehnologijo. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O SESTAVI IN IZVOLITVI ODBORA ZA KULTURO, ŠOLSTVO IN ŠPORT. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? (Nihče.)
Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi Odbora za kulturo, šolstvo in šport. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na zadnje odločanje pod to točko dnevnega reda - to je PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O SESTAVI IN IZVOLITVI ODBORA ZA SPREMLJANJE URESNIČEVANJA RESOLUCIJE O IZHODIŠČIH ZA OSNOVE NACIONALNE VARNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? (Nihče.)
Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O SESTAVI IN IZVOLITVI ODBORA ZA SPREMLJANJE URESNIČEVANJA RESOLUCIJE O IZHODIŠČIH ZA OSNOVE NACIONALNE VARNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE. . Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok soglasno sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Vračamo se k tako imenovanemu gospodarskemu paketu od 6. TOČKE DNEVNEGA REDA NAPREJ. Najprej bomo poslušali uvod predstavnika vlade in to bo minister gospod Dragonja.
METOD DRAGONJA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Vlada Republike Slovenije je predložila Državnemu zboru v obravnavo več zakonskih projektov, ki imajo cilj zaključiti nekatere sistemske reforme na področju gospodarstva, hkrati pa oblikovati tudi dodatne instrumente na področju tako gospodarskega sistema kot ekonomske politike, ki naj zagotovijo bolj ugodno dinamiko gospodarskih gibanj, predvsem gospodarske rasti. Zato mi dovolite, da ob začetku obravnave tega paketa podam nekaj izhodiščih ocen gospodarskega položaja in ciljev in usmeritev predloženega paketa.
Po začetni fazi prehoda v samostojno državo in socialno tržno ekonomijo, za katero je v Sloveniji značilno upadanje gospodarske rasti v letih 1991 in 1992 in precejšnja makroekonomska nestabilnost, je slovensko gospodarstvo prešlo v obdobje transformacijskega okrevanja. Za to obdobje, ki se je v Sloveniji začelo sredi leta 1993, je značilno postopno zniževanje inflacije do enoštevilčne letne ravni, intenzivno prestrukturiranja v proizvodnji in potrošnji ter sorazmerno dinamična gospodarska rast. Bruto domači proizvod je v letih 1993-1995 porasel za 12,5%, v letu 1996 po ocenah za nada-ljnje 3,5%. Doseženi rezultati v preteklem letu in tekoča gospodarska gibanja kažejo, da se sedanji gospodarski razvoj odvija v polju med obema scenarijema iz dokumenta strategija gospodarskega razvoja Slovenije.
Gospodarstvo je v dokaj občutljivem prehodnem obdobju, ki mu zunanji pogoji, predvsem nihajoča evropska konjuktura in dosežena raven tranzicije, še ne zagotavljata v zadostni meri konkurenčnega makroekonomskega okolja za trajno gospodarsko rast. Prestrukturiranje in rast produktivnosti v podjetjih zato v povprečju komajda pretehtata poslabšanje konkurenčnosti zaradi naraščanja stroškov dela, visokih stroškov financiranja proizvodnje in obremenitev gospodarstva z drugimi proizvodnimi finančnimi in družbenimi stroški. Dosežena stabilnost tečaja tolarja ob še obstoječi domači inflaciji zmanjšuje dohodkovni učinek izvoza in onemogoča samo financiranja investicij. Bančne obrestne mere so še vedno višje od donosov investicij, kar deluje nespodbudno zlasti na redke industrijske naložbe in na možnost nadaljnjega prestrukturiranja v proizvodnji. Zato prihaja do neravnotežja med potrebo po nadaljnjem prestrukturiranju in povečevanju produktivnosti na makro ravni ter med zaostalimi procesi ustvarjanja konkurenčnega ekonomskega okolja na mikro ravni. To se odraža tudi v vse večjih težavah ekonomske politike pri doseganju in usklajevanju ključnih makroekonomskih ciljev: znižanje inflacije, gospodarska rast ter povečevanje zaposlenosti. Dosežena raven inflacije se kaže kot izredno trdoživa, njeno nadaljnje zniževanje pa je pogojeno z razširitvijo instrumentarja ekonomske politike in z učinki sistemskih sprememb.
Trdoživa je tudi nezaposlenost, ki se ob ponovnem upadanju skupne zaposlenosti ne zmanjšuje. Tudi tu so za dosedanje ciljev ekonomske politike potrebne sistemske spremembe na trgu dela in širše v ekonomskem sistemu.
Na prehodu v leto 1997 so dodatno prisotne razvojno neugodne razmere v primarni in končni delitvi bruto domačega proizvoda. Raven plač in stroškov države je za večino producentov previsoka, raven nacionalnega varčevanja in investicij pa nezadostna za hitrejši in trajni gospodarski razvoj, ki bi bil skladen z razvojnim scenarijem, plus iz dokumenta strategije gospodarskega razvoja Slovenije. K temu so pripomogle tudi zamude in odsotnost določene časovne koordinacije pri ključnih gospodarskih reformah, predvsem zamujanje z dokončanjem davčne reforme in s tem z razbremenitvijo gospodarstva, zamude z vzpostavljanjem davčne službe in tudi drugi demonstracijski učinki neobdavčenih dohodkov. Tudi dohodkovna politika še nima dovolj pravilnih instrumentov za doseganje razvojno ugodnejših makroekonomskih razmerij in se zato ne prilagaja v potrebni meri spremenjenim zunanjim pogojem in zaostrenim tečajnim gibanjem. Povečanje plač je zapolnilo večji del prostora, ki ga je ustvarila povečana produktivnost dela, in sicer ne le v zadnjih dveh letih, ampak tudi v precejšnji meri že na začetku letošnjega leta.
Znižanje inflacije v letih 1995 in 1996 je bilo doseženo deloma tudi na račun ohranjanja cenovnih disparitet v infrastrukturi, še posebej v energetiki. V tem obdobju je cenovna politika prednostno reševala položaj izvoznikov in po svojih močeh prispevala k zapiranju škarij med rastjo tečaja tolarja in rastjo domačih cen. Pri tem se je pretežno omejila na administrativni instrumentarij kontrole cen, ni pa uspela uveljaviti v zadostni meri drugih možnosti vpliva na znižanje inflacije. Vpliv na inflacijo je tudi eden od razlogov za zastoj pri davčni reformi. Uvedba in povečanje akcisne monopolne proizvodnje do evropsko primerljive ravni in uvedba davka na dodano vrednost bosta vsekakor predstavljala dodaten inflacijski pritisk, vendar pa tudi na tem področju velja, da so pri nižjih stopnjah inflacije reforme, praviloma težje izvedljive.
V preteklih letih je obstajalo ravnotežje v javnofinančnem računu, ki je bilo eden od temeljev slovenske tranzicije v tržno ekonomijo in poglavitna opora monetarni politiki ter nacionalnemu varčevanju. Zaradi lani sprejetih odločitev, ki vplivajo na precej povečan obseg letošnjih javnih izdatkov, bo ekonomska politika v letu 1997 ta cilj le težko obranila. Zahtevki proračunskih uporabnikov najavljajo izredno težko proračunsko usklajevanje in lahko vodijo v občuten javnobilančni primanjkljaj oziroma posledično v ponovno povečevanje javnofinančnih bremen gospodarstva. Sposobnost ekonomske politike, da reši ta problem, je dodatno omejena z notranjimi strukturnimi neskladji na področju javnega financiranja.
Zamude pri sistemskih reformah so zdaj že stalnica slovenske tranzicije. Z njimi je potrebno v določeni meri računati tudi v bodoče, vendar pa je cena za različni tempo izvajanja posameznih reform vse večja, tako da je ocena vlade, da so te reforme zdaj nujne. Čas po volitvah naj bi bil temu naklonjen, mogoče pa je računati tudi na pritisk in pomoč Evropske unije. S podpisom asociacijskega sporazuma je Slovenija sprejela obveznost prilagajanja našega ekonomskega sistema in zakonodaje v okviru predpristopne strategije. Ta bo določila vsebino reform, časovne okvire izvajanja in mehanizme spremljanja pred tem priključitvenim aktivnostim.
Za nadaljnji gospodarski razvoj do leta 2000 bo pomembna tudi ekonomska politika in uspešnost sporazumevanja socialnih partnerjev. Pretekla praksa glede na to ni obetavna. Temeljna vprašanja primarne delitve bruto domačega proizvoda so se pogosto reševala s pritiski, s stavkami in izsiljevanjem ter največkrat v škodo bodočega gospodarskega razvoja. Ekonomski politiki tudi zaradi tega ni v celoti uspelo izboljšati makroekonomskih delitvenih razmerij v korist nacionalnega varčevanja in bodočega razvoja. Kljub temu vlada računa, da bo v letošnjem letu uspela uveljaviti na tem področju socialno sporazumevanje, ki bodo predstavljali realno pozitivne učinke na ekonomijo. Ob predpostavki, da bomo uspeli vzpostaviti socialno soglasje o ključnih ekonomskopolitičnih ciljih s socialnimi partnerji, lahko tudi ekonomska politika v bodoče bolj pripomore k doseganju razvojno ugodnejših makroekonomskih razmerij.
Slovenija je v svojem razvoju prišla do točke, ko proste kapacitete in širitev obstoječe proizvodnje v pogojih nihanja tujega povpraševanja niso več zadosten pogoj za gospodarsko rast. Le-ta postaja vse bolj neposredno pogojena z novimi poslovnimi investicijami. Za preobrat na tem področju bo potrebno poskrbeti za napredek na vsaj treh ključnih področjih: zaključek privatizacije, ki naj bi omogočil, da se pozornost v industriji in v drugih gospodarskih dejavnostih preusmeri od urejanja statusno-pravnih zadev na bolj zahtevna razvojna vprašanja, ki bodo šele povečala zanimanje za transfer znanja in tehnološkega napredka v podjetja ter omogočila pojav novih proizvodov in novih investicijskih projektov. Cilj je, da makroekonomska politika poskrbi za zadostno raven nacionalnega varčevanja. Trošiti preko svojih zmožnosti na račun obstoječega premoženja in bodočih generacij ni rešitev. Tretji potrebni pogoj za investicijski ciklus in dolgoročno zdržno gospodarsko rast pa je liberalizacija in razvoj finančnega trga, ki mora zagotoviti poceni in učinkovit prenos kapitala od varčevalcev do investitorjev. Potreben je umik države s finančnega trga v nevtralno vlogo, njegova regulativna funkcija in konkurenčnost vseh udeležencev v tem segmentu, ki je eden od pogojev za njegov nadaljnji razvoj in za uresničitev pričakovanj o večjem prilivu tujega kapitala v postprivatizacijskem obdobju in pričakovanj o znižanju obrestnih mer.
Za doseganje gospodarske rasti bo vlada nadaljevala s strategijo podpore razvoju podjetništva in spodbujanja izvoza z inštrumenti industrijske politike in z vzpostavljanjem stabilnih in mednarodno primerljivih makroekonomskih pogojev poslovanja. Ciljni razvojni scenarij računa na postopno ponovno povečevanje tempa gospodarske rasti na nivo cca 4% v letu 1997. Previdnost pri ocenah sicer narekuje že dosežena raven gospodarske razvitosti Slovenije, ki je višja od drugih držav v tranziciji in blizu tiste v manj razvitih državah Evropske unije. V takih pogojih je vsaka odstotna točka gospodarske rasti uspeh, še posebej, če je država soočena z nujnostjo nadaljnje stabilizacije cen s prestrukturiranjem v proizvodnji, s spremembami institucionalnega sistema in nezadostno ravnijo nacionalnega varčevanja.
Ciljne stopnje gospodarske rasti med 4% in 5% so sicer nižje od potencialno možnih iz scenarija plus v dokumentu "Strategija gospodarskega razvoja Slovenije", so pa vendar višje od pričakovanjih v državah Evropske unije in Sloveniji že zagotavljajo uresničevanje cilja razvojnega dohitevanja najbolj razvitih evropskih držav.
V smislu teh usmeritev je vlada predložila v parlamentarni postopek nekaj zakonov, ki predstavljajo osnovo za institucionalne reforme in za zaključek institucionalnih reform, to je predvsem zakon o zaključku lastninjenja, zakon o Slovenski razvojni družbi in programu prestrukturiranja podjetij, spremembe in dopolnitve zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji in še zakon o spremembah zakona o državnih poroštvih in poslov restrukturiranja dolgov.
V širši paket zakonov, ki naj bi podprli te procese, pa sodi tudi zakon o jamstvenem skladu, zakon o privatizaciji pravnih oseb in premoženja v lasti Republike Slovenije in ne nazadnje z vidika financiranja tekoče javne porabe tudi zakon o zagotovitvi sredstev za potrebe Republike Slovenije za obdobje začasnega financiranja.
Problematiko javne finančne situacije pa bomo predstavili pri predstavitvi tega zakona. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Želi še kdo besedo od predstavnikov vlade? Minister Gaspari.
MAG. MITJA GASPARI: Gospod podpredsednik, gospe in gospodje, poslanke in poslanci, rad bi dal še dodatne obrazložitve k predlogu zakona o zagotovitvi sredstev za potrebe Republike Slovenije v obdobju začasnega financiranja, ki so pomemben element gospodarskih ukrepov, o katerih je govoril predhodno gospod Metod Dragonja, minister za gospodarske dejavnosti.
Ob že danih obrazložitvah, ki so bile poslane Državnemu zboru ob predložitvi samega zakona v obravnavo in ob naknadnih obrazložitvah, ki jih je vlada oziroma Ministrstvo za finance predložilo Odboru za finance in monetarni sistem na določena zastavljena vprašanja, o katerih je bilo govora na sami seji odbora, bi danes rad povedal še nekaj dodatnih argumentov za to, da se ta zakon obravnava v proceduri Državnega zbora oziroma o nekaterih posledicah nesprejemanja tega zakona, prav tako pa tudi nekaj globalnih ocen o gibanju javne porabe in sredstev javnega financiranja v letošnjem letu, ki jih lahko pričakujemo ob gibanjih do sedaj, to se pravi do srede meseca maja oziroma gibanj, ki bodo deloma posledica sprejetega proračuna za leto 1997 oziroma sprejetih ukrepov, ki bi jih moral Državni zbor obravnavati hkrati s sprejemanjem državnega proračuna.
Najprej nekaj dodatnih pojasnil k zakonu, ki ga imate v parlamentarni proceduri. Vlada je predlagala zakon o zagotovitvi sredstev za potrebe Republike Slovenije v obdobju začasnega financiranja v letu 1997 na podlagi 174. člena poslovnika Državnega zbora. Vlada je o predlogu zakona kot tudi v dodatni obrazložitvi k predlogu zakona izrecno poudarila specifično situacijo, ki je nastala zaradi obveznosti države, izhajajoč iz novosprejetih zakonov ter pogodbenih obveznosti, ob tem da proračun za tekoče leto še ni bil sprejet. Zato meni, da je zakonska ureditev glede na nastale okoliščine možna in predvsem potrebna.
Vlada meni, da je primerna in v skladu z ustavo, da so določila, ki urejajo začasno financiranje, restriktivna, kot prisila, ki zahteva od vseh sodelujočih čim hitrejše sprejemanje državnega proračuna kot dokumenta za uporabo javnih sredstev. Iz tega razloga tudi ni smotrno, da bi bila določila zakonov, ki bi sistemsko urejala začasno financiranje, preveč odprta oziroma ponujala možnost nemotenega financiranja tudi brez sprejetega proračuna.
Hkrati pa Vlada ugotavlja, da okoliščine v letošnjem letu niso omogočale pravočasnega sprejema proračuna za letošnje leto, saj je potrebno upoštevati dejstvo, da Državni zbor praktično v drugi polovici leta 1996 zaradi priprav na volitve ni deloval. Kasnejše sprejemanje proračunskih dokumentov v letu 1997 je bilo predvideno že na primer v mesecu juniju ob obravnavi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih za socialno varnost, ko je Državni zbor sprejel sklep, ki nalaga vladi zagotavljanje sredstev v obdobju začasnega financiranja v letu 1997 za potrebe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Glede na to, da je bila Vlada oblikovana šele konec meseca februarja, kasnijo tudi priprave proračuna za leto 1997, saj je bilo razumljivo dopustiti ministrom minimalni čas za ustrezen prevzem in določitev politik na posameznih področjih, za katere s svojim imenovanje tudi odgovarjajo.
Primerno je tudi, da nova vlada v predlogu proračuna začrta jasno politiko za celotno srednjeročno obdobje, nenazadnje pa jo k temu zavezuje poslovnik Državnega zbora v delu, ki se nanaša na t.i. proračunski memorandum.
Pri tem velja opozoriti, da skladno s poslovnikom Državnega zbora zahteva postopek sprejemanja državnega proračuna v idealnih razmerah najmanj 80 dni, realno pa je pričakovati - in izkušnje to potrjujejo - da postopek zahteva med 90 in 100 dnevi normalnega obravnavanja zakona oziroma samega proračuna, ko je enkrat ta akt v proceduri. Pri tem je treba poudariti, da zahteva priprava predloga državnega proračuna tudi izredno dolgotrajno pripravo in delo v okviru vladne procedure. Vlada je zato sklenila, da bo v pripravi proračuna za leto 1997 vzporedno pripravila in predlagala v sprejem tako proračun za leto 1997 kot tudi proračun za leto 1998, kar bo zmanjšalo negativne učinke poznejšega sprejetja letošnjega proračuna, hkrati pa dala jasne okvire poslovanja v naslednjem letu že sredi letošnjega leta.
Za ublažitev in premostitev nastalih razmer pa je Vlada predlagala poseben zakon, s katerim bi dodatno uredili posamezna vprašanja v obdobju letošnjega začasnega financiranja in ki se deloma navezuje tudi na ureditev, določeno s 4. členom zakona o izvrševanju proračuna, kar je primerljivo z ureditvami v nekaterih drugih parlamentarnih demokracijah s sorodno pravno ureditvijo, kot je pri nas možen primer. V tem slučaju je lahko Republika Avstrija.
Vlada je ob pripravi predloga zakona izhaja iz temeljnega načela, da mora o sredstvih državnega proračuna odločati Državni zbor, upoštevaje posledice sprejetja ali nesprejetja posameznih odločitev.
Z navedenim zakonom, ki ga imate v proceduri, se proračunsko financiranje ureja v okviru določb drugega odstavka 148. člena ustave ob upoštevanju določil zakona o financiranju javne porabe in zakona o izvrševanju proračuna, z ureditvijo tistih specifičnih vprašanj, ki zagotavljajo funkcioniranje vitalnih in elementarnih funkcij države, ter izvrševanje pravic državljanov. Opozoriti velja, da iz posameznih zakonov izhajajo pravice posameznikov, ki niso bile vsebovane v proračun za preteklo leto, ki pa pomembno vplivajo na obseg proračunskih odhodkov v letošnjem letu.
Naj opozorim samo na nekaj primerov. Iz letošnjih sredstev je bilo potrebno do 13. maja izplačati že 53% celotnih lanskoletnih sredstev na področju socialnih transferjev. Od tega na zaposlovanju na primer 56%, na področju varstva vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja pa 63%. Sredstva za plače so dosegla že 47,4% lanskoletnih celotnih sredstev, medtem ko na področju delovanja znanstvenoraziskovalnih organizacij lahko pričakujemo konec njihovega delovanja z zaključkom meseca maja glede na razpoložljiva sredstva, ki jih država plačuje v obliki plačila storitev za njihovo delovanje po zakonih, ki urejajo to področje. Restriktivno tolmačenje 148. člena ustave bi postavilo pod vprašaj tudi financiranje poslancev prejšnjega sklica v obdobju začasnega financiranja, zakonsko predvideno financiranje stroškov volilne kampanje in podobno, saj proračun za leto 1996 ni predvideval tovrstnih odhodkov. Hkrati bi takšno tolmačenje tudi zahtevalo nadaljevanje financiranja posameznih projektov, onemogočilo že končanih v letih 1996, ki pa so bila vključena v proračun lanskega leta. Obseg novih nalog ob začetku leta 1997 je takšen, da ga kljub vsem restriktivnim pristopom ni mogoče financirati brez dodatne odobritve proračunskih sredstev s strani Državnega zbora.
Vlada se je pri pripravi zakona oprla tudi na obrazložitev odločbe Ustavnega sodišča, ki se sicer nanaša na sprejeti proračun občine, vendar pa navaja tudi temeljni postolat proračunskega financiranja, da proračun ni v skladu z ustavo in zakonom, v kolikor ne zajema vseh izdatkov, ki jih bo potrebno plačati za financiranje javne porabe iz naslova prevzetih in zapadlih obveznosti. V primeru, da predlagana povečanja odhodkov ne bi bilo sprejeto, vlada ne bi mogla izkazati v proračunu vseh, že zapadli obveznosti, kar pomeni, da jih tudi ne bi mogla plačati. Vlada je pri predlaganju rešitev v navedenem zakonu izhajala iz rešitev, ki jih v svojem mnenju nakazuje tudi Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve ter zato predlagala rešitve le v omejenem obsegu in namenih v smislu zagotavljanja minimalnih sredstev, ki jih v okviru siceršnjega začasnega financiranja ne zagotavlja, ob jasni vezavi na ureditev začasnega financiranja, skladno s proračunom lanskega leta. Restriktivno tolmačenje ustavnih določil bi tudi pomenilo možnost pričetka financiranja posameznih pravic, ki izhajajo iz novih zakonov, le po predhodnem sprejetju proračuna ali rebalansa državnega proračuna, kar bi posledično lahko pomenilo odlog izvrševanja posamezne pravice za daljše časovno obdobje. Primer navajam: zakoni, ki so ta trenutek v Državnemu zboru v proceduri, se ne bi mogli financirati, če seveda ne bo sprejeto oziroma ne bo v razpravi sprejeto stališče o zakonu, o katerem ta trenutek govorim. Gre za, recimo, dokapitalizacijo razvojne družbe, gre, recimo, za dokapitalizacijo izvoza družbe in podobno.
V nadaljevanju bi rad predstavil še nekaj problemov, s katerimi se bodo srečevali posamezni proračunski uporabniki v primeru, da predlagani zakon ne bi bil pravočasno sprejet ali sploh ne bi bil sprejet. V okviru posameznih uporabnikov oziroma ministrstev navajamo le tiste organe, kjer bo dimenzija problema največja. Ugotavljamo, da je brez predlaganega zakona moč zagotoviti dodatna sredstva, upoštevaje določila zakona o izvrševanju proračuna le za naslednje namene: obveznosti do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, sredstva za izgradnjo avtocest, sredstva za Anhovo ter sredstva za dokapitalizacijo Sklada za razvoj v primeru, da Državni zbor sprejme seveda predlagani zakon o razvojni družbi in pod pogojem, da bo to seveda likvidnostno omogočala. To pomeni, da ni moč zagotoviti 20 milijard 700 milijonov tolarjev za druge namene, predlagane s posebnim zakonom.
Pri posameznih ministrstvih bi navedel naslednje, pri čemer predpostavljam, da bodo ministri, odgovorni za posamezne resorje, svoje težave lahko pojasnili sami in še bolj podrobno. Agencija za revidiranje postopkov lastninskega preoblikovanja podjetij - sredstva za materialne stroške, predvidena za uporabo, so že v celoti realizirana. Servis skupnih služb vlade - sredstva ne zadoščajo za pokrivanje najemnin, tekoče vzdrževanje mejnih prehodov in službenih stanovanj, ni možno zagotoviti najnujnejše opreme službenih stanovanj in ustavijo se dela na Mladiki. Center Vlade za informatiko - ni mogel zagotavljati plačila za uporabo in vzdrževanje komunikacijskih linij, kar lahko onemogoči delovanje informacijskega sistema v okviru državne uprave. Ministrstvu za notranje zadeve - nezmožnost pokrivanja prevzetih obveznosti na področju investicij in materialnih stroškov. Ministrstvo za zunanje zadeve - celotna sredstva za delovanje predstavništev v tujini bodo porabljena pred koncem meseca maja, za mesec junij ni razpoložljivih sredstev niti za plače, žal tudi ne za proslavo dneva državnosti, če bi se situacija nadaljevala, kot je sedaj. Ministrstvo za obrambo - temeljne postavke za tekoče delovanje so do konca aprila izkoriščene okoli 95%. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - upoštevaje že sprejete uredbe vlade, nesprejetje zakona pomeni zamik plačevanja subvencij v drugo polovico leta, potrebno pa bi bilo tudi omejiti oziroma ukiniti posamezne intervencijske ukrepe. Ministrstvo za promet in zveze - izpad sredstev za Slovenske železnice v višini 3,5 milijard tolarjev, v tem 1,5 milijarde izpada sredstev oziroma jamstev, s tem pa nezmožnost najetja kreditov za financiranje tekočega poslovanja Slovenskih železnic ter dodatna vnovčitev jamstev v višini 1,5 milijarde tolarjev zaradi izpada jamstev, ki jih zakon ne bi dovolil. To pomeni tudi zaustavitev del na madžarski železnici, kar je mednarodno prevzeta obveznost Republike Slovenije po mednarodnem sporazumu. Na področju cest pomeni zmanjšanje obsega vzdrževalnih del ter zaustavitev nekaterih nujnih sanacijskih del, kot na primer: zaustavitev del v predoru Ljubelj in nezmožnost pokrivanja že prevzetih pogodbenih obveznosti. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve - nezmožnost pokrivanja z zakonom določenih pravic posameznikov na področju socialnih transferjev v mesecu juniju, prenehanje izvajanja vladnega projekta pomoči za 20 podjetij in za Slovenske železarne, neporavnavanje že prevzetih obveznosti na področju investicij. Ministrstvo za zdravstvo - nezmožnost zagotavljanja sredstev javnim zavodom za zdravnike pripravnike - tako imenovane sekundarje ter sredstev za plače in materialne stroške Inštituta za varovanje zdravja v mesecu juniju. Ministrstvo za šolstvo in šport - primanjkljaj na plačah za izvajalske organizacije je ocenjen na okoli milijardo tolarjev, onemogočeno je zagotavljanje sredstev za regresiranje prehrane in prevozov, iztožene bodo že prevzete obveznosti na investicijah. Ministrstvo za znanost in tehnologijo - javni raziskovalni zavodi prenehali z dejavnostjo v mesecu maju, postavke ustanoviteljskih obveznosti so do 13. maja izkoriščene v obsegu 98%. Ministrstvo za kulturo - neporavnavanje obveznosti za Evropski mesec kulture, neporavnavanje obveznosti za obnovo cerkve Sv. Jožefa.
Pravosodni organi - pri posameznih uporabnikih je realizacija materialnih stroškov že presegla 90%, v povprečju pa preko 80% njihovih sredstev, ki jih zagotavlja začasno financiranje.
Na osnovi tega, takih spoznanj oziroma takih dejstev, ki so preverljiva s pregledom postavk državnega proračuna, se kaže nujnost razprave o predlogu Vlade o financiranju oziroma o sredstvih za potrebe Republike Slovenije v obdobju začasnega financiranja. V tem trenutku lahko tudi obvestim Državni zbor, da do konca meseca maja oziroma do trenutka, do katerega razpolagamo s podatki o izvrševanju državnega proračuna, državni proračun ni v primanjkljaju oziroma je ta primanjkljaj neznaten, nekaj manj kot milijardo slovenskih tolarjev. Res pa je, da na posameznih postavkah za izvrševanje državnega proračuna ni več sredstev za posamezne uporabnike in s tem je onemogočeno, da bi tako Ministrstvo za finance kot resorna ministrstva lahko izvajala v nadaljevanju svojo politiko.
Zato menimo, da je tudi predlog zakona s stališča makroekonomske stabilnosti in razvojnih potreb države takšen, da ne bo povzročal primanjkljaja, ki bi povzročal težave znotraj gospodarskega sistema oziroma da je znesek sredstev, ki jih predlaga zakon, zgornja meja porabe, ki bi jo lahko seveda uporabniki državnega proračuna tudi v praksi izvedli.
Drugo, kar sem želel povedati, pa je, da je ob sprejemanju državnega proračuna za leto 1997 potrebno zelo jasno ugotoviti, da bo prvič vlada morala predlagati parlament pa razpravljati o najmanj nekaj sklopih zakonodajnih postopkov oziroma ureditev, ki bodo omogočala, da bodo javne finance v Republiki Sloveniji tudi v naslednjem obdobju, predvsem v letih 1997 in 1998, usklajene z makroekonomskimi cilji in pa razvojnimi orientacijami, o katerih je govoril predhodno kolega gospod Metod Dragonja.
Namreč, vsakršno povečevanje primanjkljaja državnega proračuna na odstotke, o katerih je moč v zadnjem času javno slišati določene komentarje in ki se gibljejo med 2 - ali celo 3 odstotki, bi pomenilo popolno blokado normalnega delovanja državnih financ in povečalo delež javne porabe oziroma celotne javne porabe v bruto domačem proizvodu na približno 48 odstotkov. V tem trenutku je javna poraba na ravni približno 46 odstotkov in pol, medtem ko so prihodki pod 46 odstotki. Zaradi tega so potrebni ukrepi predvsem na področju politike plač ali skozi socialni sporazum oziroma sporazumevanje socialnih partnerjev ali pa z ukrepi, ki bodo omogočali bolj usklajeno gibanje plač z ostalimi agregati, kot je do sedaj. Predvsem gre tukaj za javni sektor oziroma javne uslužbence.
Drugo je ustrezna prilagoditev socialnih transferjev in čim prejšnji začetek reforme pokojninskega zavarovanja, ker gre v tem trenutku iz državnega proračuna, da bi se lahko sistem pokojninskega zavarovanja normalno izvajal, kar je prva prioriteta vsake vlade, približno 3,8% družbenega proizvoda kot transfer za obveznosti, ki jih ima država do pokojninskega sklada, ko smo lansko leto znižali prispevne stopnje za plače zaposlenih za 4% točke.
Če se bodo taki trendi nadaljevali, potem lahko pričakujemo - kot sem omenil in kot je v priloženem gradivu prikazano in dobil ga je tudi Odbor za finance - da bi v letošnjem letu javnofinančni presežek bil približno 2,8% družbenega proizvoda, kar je, kot sem že povedal, nesprejemljivo, da bi bil delež skupnih javnofinančnih odhodkov 48% in da bi bila rast teh odhodkov približno 9%. Realno, seveda.
Zaradi tega bo Vlada predlagala ustrezne ukrepe ob predložitvi proračuna za leto 1997, ki bi na teh področjih omogočali normalizacijo obsega izdatkov in s tem hkrati omogočali, da bo državni proračun dobil tiste razvojne usmeritve, o katerih je bilo govora v prejšnjem referatu. Kar pomeni, da bo delež plač v državnem proračunu manjši, da bo se zaustavilo realno rast znotraj državnega proračuna socialnih transferjev in da bo več sredstev namenjenih tistim investicijskim projektom znotraj državnega proračuna, ki dajejo spodbudno privatnim investicijam v slovenskem gospodarstvu.
Zakon, ki smo ga predlagali in za katerega upamo, da bo parlament o njem razpravljal in ga sprejel, s tega stališča ne povzroča tistih nesorazmerij, o katerih sem govoril, da bi se zgodila, če se bodo gibanja nadaljevala brez ustreznih ukrepov, ki sem jih nekaj omenil in bodo pomenila v najslabšem primeru do 0,8% in 1% primanjkljaja državnega proračuna, kar je manj, kot je plačilo obresti, ki jih mora Republika Slovenija plačevati za svoje v preteklosti prevzete različne obveznosti. In to je tista zgornja meja, ki omogoča, da je proračun stabilen in da so cilji, ki si jih postavlja ekonomska politika v Sloveniji, izvedljivi in s tem tudi olajšujejo vstop Slovenije ali pa priključitev Slovenije Evropski uniji oziroma prevzemanje nekaterih standardov, ki bodo kasneje Sloveniji omogočali vstop v evropsko monetarno unijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo od predstavnikov vlade? (Ne želi.) Kolegice in kolegi poslanci, mi smo sprejeli danes sklep, da bomo odločali samo o tistih točkah dnevnega reda, kjer imamo stališča matičnih delovnih teles. Pri treh točkah dnevnega reda imamo stališča Odbora za finance in monetarno politiko, tako da predlagam, da nadaljujemo z delom in da nekaj teh točk tudi opravimo. Enako velja tudi za jutri. Besedo dajem gospodu Henigmanu. Proceduralno.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani gospod podpredsednik! Sklep, ki smo ga izglasovali pred odmorom, je bil - za moje pojme in po posvetovanju z nekaterimi poslanskimi skupinami tudi s člani oziroma nekaterimi poslanci iz LDS - drugačen. Sprejeli smo sklep, da bomo poslušali uvodno predstavitev gospodarskega paketa predstavnikov vlade, potem pa bomo zaključili današnje delo. To govorim kot proceduralno, zato ker smo tako razumeli in poslanska skupina SKD se v tem kontekstu poskuša pripraviti na nadaljevanje zasedanje tako imenovanega gospodarskega paketa in potrebujemo za to določen čas. Prosim vas, da se držimo predloga sklepa, ki smo ga že sprejeli.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dovolite, da ta sklep, imam tu stenogram, preberem. Bil je drugi predlog, da končamo to točko dnevnega reda in da poslušamo uvodni ekspoze o gospodarskih vprašanjih ter se potem odločimo, da bi prekinili, dokler ne bodo odbori ali komisije končale svoje delo, da o tem lahko poročajo Državnemu zboru.
Ugotavljam, da imamo poročila matičnega delovnega telesa. Mislim, da je prav. Slišali ste gospoda ministra Gasparija, kako pomembno je, da nekatere stvari čimprej končamo. Zato še enkrat predlagam, da nadaljujemo danes to točko dnevnega reda, ker imamo poročilo matičnega delovnega telesa.
Prosim, želi kdo besedo od ostalih poslanskih skupin? Danes je bilo veliko govora o demokraciji in parlamentarizmu in vsem tem, pa prosim, da ne bo občutka, da karkoli kot predsedujoči preveč vsiljujem. Zavedam se odgovornosti, ki je pred nami pred parlamentom, da nekatere stvari tudi opravimo. Prosim, želi kdo besedo od poslanskih skupin? (Ne želi.)
Potem dajem na glasovanje predlog, da nadaljujemo danes po tej točki dnevnega reda. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za to, da nadaljujemo po dnevnem redu? (36 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
To pomeni, da lahko nadaljujemo po točki dnevnega reda. Gospod Benjamin Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani, zavedam se, da je Vlada prišla v zagato s tem, ko ni sprejet proračun Republike Slovenije za leto 1997. Zavedam se, da je v zagati tudi financiranje javne porabe za 200 tisoč ljudi. Vendar mislim, v imenu poslanske skupine seveda, da na tak način preiti na 6. točko dnevnega reda o sprejemanju začasnega financiranja, da kot poslanci nimamo možnosti vplivati na vsebino, tako kot to nam zagotavlja poslovnik Državnega zbor in zelo precizno napisana procedura sprejemanja proračuna, da ni odgovorno, da nam Vlada vsiljuje ta predlog. Meni je vseeno, kako boste kot poslanci odločali za naprej. Poslanska skupina SKD danes, ko je ura več kot 17, se ne misli več o teh stvareh pogovarjati. Potrebujemo čas za posvet in eventualno tudi za pripravo amandmajev na vsebino 6. točke. Zato v imenu poslanske skupine prosim za odmor vsaj do jutri. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Ura je 17.15. Pol ure bi morali dati na željo skupine odmora, a samo 15 minut mislim, da nima smisla, da potem nadaljujemo. Nadaljujemo jutri ob 10. uri dopoldne. Jutri delamo od 10. ure do 14. ure.