Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik zbora. Seja se je pričela ob 14.10 uri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 5. seje Državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Leon Gostiša, Jurij Malovrh, Polonca Dobrajc, Franc Čebulj, Jože Špindler, Benjamin Henigman, Jožef Jerovšek po 15.00 uri, Franc Pukšič po 15.00 uri, Miroslav Luci, Pavel Rupar, Vili Trofenik, Josip Bajc po 15.00 uri, Darinka Mravljak, Josip Presečnik, Jože Košir od 17.30 ure dalje, mag. Franc Žnidaršič od 15.45 dalje. Prosim, da ugotovimo sklepčnost v dvorani! Gospodje poslanci ugotavljamo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike Vlade Republike Slovenije ter njihove predstavnike. Vse lepo pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 5. seje zbora bomo pričeli s tretjo obravnavo prekinjene 10.a točke dnevnega reda - to je predloga zakona o Slovenski razvojni družbi in programu prestrukturiranja podjetij. Zatem bomo prešli na tretjo obravnavo prekinjene 16. točke - to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in tako dalje. Zbor bo sejo nadaljeval z obravnavo prekinjene 28. točke, to je predloga zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev, ter sejo zaključil s prekinjeno obravnavo 36. točke dnevnega reda, in sicer s predlogom odloka o imenovanju nadzornega odbora Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
Ob tem vas želim opozoriti, da je po dogovoru na kolegiju predsednika Državnega zbora po končani 5. seji sklicana 6. izredna seja Državnega zbora. Sklic 6. izredne seje ste prejeli na klop.
Prehajamo na TRETJO OBRAVNAVO 10.A TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SLOVENSKI RAZVOJNI DRUŽBI IN PROGRAMU PRESTRUKTURIRANJA PODJETIJ. Z datumom 11.6.1997 ste dobili pregled vloženih amandmajev. Dodatno smo dobili še enega, in sicer poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije in poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, prav tako k 23. členu.
Gremo po vrstnem redu. Amandmaji k 7. členu. Vlagatelj je poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke. Želi predlagatelj besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma k 9. členu je vložila poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije in poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Pardon, se opravičujem! Dr. Jože Zagožen ima besedo.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod podpredsednik! Gre za ključni člen, kar se tiče nadzora in moči odločanja v Slovenski razvojni družbi. V sedanji dikciji je napisano tako, da člane nadzornega sveta imenuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog vlade. V amandmaju poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije in pa Slovenske ljudske stranke pa naj bi to vlogo imela samo vlada. Že zadnjič sem dejal, da je že sedaj pri Skladu za razvoj prisotna vloga Državnega zbora, da Državni zbor imenuje člane nadzornega sveta. Ponovno pravim takole: vladajoča koalicija ima tudi v Državnem zboru večino, zato ne vem, zakaj se toliko izmika in prenaša vso odgovornost samo na vlado, s tem, da tudi nekateri drugi zakoni predvidevajo prenašanje določenih pristojnosti na Slovensko razvojno družbo. Posebej opozarjam na zakon, ki je v pripravi v vladnih krogih, o zaključku lastninjenja, ki pravzaprav celotno sanacijo bank oziroma ta javni dolg prenaša na to isto razvojno družbo. Menim, da brez vloge parlamenta tako zahtevna stvar ne bi smela biti.
Naj povem še tole: ko si v vladi praviloma ne bi smel iskati koristi za svojo stranko, ampak bi moral iskati tiste rešitve, ki jih boš potreboval, ko boš zopet v opoziciji. To velja predvsem tistim, ki mislijo, da bodo morda večno v vladi. Jaz mislim, da bodo dalj časa v parlamentu kot pa v vladi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo ima gospod Boris Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Osnovni tekst tega člena, ki je amandmiran, govori o tem, da bi nadzorni svet imenoval Državni zbor na predlog Vlade Republike Slovenije. Ocenjujem, da je to zelo sprejemljiv kompromis, ki upošteva tako po eni strani dejstvo, da je vlada predlagatelj, ki seveda lahko inkorporira tudi vse potrebne strokovne vidike, po drugi strani pa na ustrezen način zagotavlja tudi vlogo Državnega zbora. Ta mislim, da je pri tem pomembna, ker gre za pomembno prestrukturiranje, družba, ki se s tem zakonom ustanavlja, bo imela v svojem portfelju pomemben del slovenskega gospodarstva, zato mislim, da je nujno, da se zagotovi seveda tudi čim večja transparenca pri delu te družbe. S tega vidika bi vljudno predlagal, da se ta amandma ne podpre in da se ohrani rešitev, ki v zakonu že obstaja, to pomeni, da se v ta proces vključuje tako vlada kot tudi Državni zbor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Potem zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 9. členu. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na amandma k 21.b členu, vlagatelj poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke. Želi kdo besedo? Predlagatelj mogoče? Gospod Baškovič, prosim.
MILAN BAŠKOVIČ: Hvala lepa. Jaz bi rad samo opozoril na neke težave za redakcijo tega amandmaja. Rad bi, da se sporazumemo, ali imam prav, da bi potem redakcijo opravili, ko bo to sprejeto, ali pa, da predlagatelj sam pove, kaj je, če je drugače. Namreč za tole gre: Člani projektnega sveta ne smejo pridobiti vrednostnih papirjev ali deležev podjetij, ki so v postopku vključitve v program prestrukturiranja projektnega sveta - tu je gotovo napaka. To bi moralo pisati: programa prestrukturiranja podjetij. Ne prestrukturira se projektni svet, ampak podjetja, tako da je terminologija "program prestrukturiranja podjetij" v tem zakonu ves čas jasna in zato tukaj sigurno gre in je ta "projektnega sveta" po moje čista napaka in je treba tu nadomestiti "podjetji". To je eno.
Drugo. V drugem odstavku, ko pravi "med osebami iz tega člena so nične", je tudi ostanek dela besedila, ki je bil v 21.b členu sprejet, ko je še eksistiral 21.a člen, ki ga pa niste sprejeli in je bilo takrat rečeno "med osebami iz tega in 21.a člena so nične". Se pravi med osebami, ki jih našteva 21.a člen, in te osebe, se pravi člani projektnega sveta. Če bi bilo med njimi kaj poslov, bi bili ob teh pogojih nični. Zdaj jih pa seveda ne moremo med sabo vzporejati, ker ni več 21.a člena, ampak je samo to, kar je tukaj in je to treba "med osebami" tukaj črtati, ker je nesmisel, ne ustreza konstrukciji člena, kakršen je sedaj ostal. Po moje so to samo napakice, ki jih lahko uredimo, če je tako. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi predlagatelj besedo? (Ga ni.) Samo trenutek, ker moramo to uskladiti. Predlagatelja ni, glasujemo o amandmaju. Trenutek, pokličemo predstavnika poslanske skupine. Ne moremo brez njega odločiti. Gospod Kužnik ima besedo.
RAFAEL KUŽNIK: Se opravičujem, ker ste morali čakati. To je redakcijski amandma in se strinjam z gospodom Baškovičem.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dovolite, spoštovane kolegice in kolegi, da preberem amandma. Besedilo 21.b člena se spremeni tako, da se glasi: "Člani projektnega sveta ne smejo pridobivati vrednostnih papirjev ali deleža podjetij, ki so v postopku vključitve v program prestrukturiranja podjetij še nadaljnjih 5 let po zaključku postopka itd. Pogodbe, ki se nanašajo na posle iz prejšnjega odstavka tega člena, so nične." Še kdo želi besedo o tem amandmaju? (Ne.) Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo poseben amandma, ki sta ga vložili poslanski skupini LDS in SLS k 23. členu, ki se glasi: beseda "drugega" v zadnjem odstavku člena se nadomesti z besedo "tretjega." Dobili ste ga na klop. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 34. členu. Vložili sta ga poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije in Slovenska ljudska stranka. Tega imate v pregledu in še enega, ki ga nimate v pregledu, prav tako teh dveh poslanskih skupin. Za drugim odstavkom 34. člena so dali novi tretji odstavek, ki se glasi: "Slovenska razvojna družba z dnem uveljavitve tega zakona prevzame poslovanje ter pravice in obveznosti teh naložb Razvojnega sklada Republike Slovenije, s čimer pa preneha veljati zakon o Tehnološkem razvojnem skladu, Uradni list 13/94, razen določb 6. člena. Dosedanji tretji odstavek člena postane četrti odstavek." Odpiram razpravo o teh dveh amandmajih. Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Prosil bi, če nam razdelite ta amandma. Vsaj po mojem poslušanju je eden od teh vsebinsko zelo zelo pomemben. Res je, da je bil na presenečenje gospoda Kopača sprejet. Sprejet je bil in bi rad videl, če mislim na pravega, ker potem je treba razpravo odpreti in prosim, da nam daste te amandmaje, ki jih še zaenkrat nimamo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prekinjam sejo za 15 minut, da dobite ta amandma na mizo. Nadaljujemo ob 14.45 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 14.29 uri in se je nadaljevala ob 14.46 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice in kolegi poslanci! Nadaljujemo s sejo. Ugotovimo sklepčnost! (41 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo sklepčnost! (49 prisotnih.) Lahko nadaljujemo z delom. Na mizo ste dobili amandma k 34. členu, drugi odstavek. Prosim, preberite si ga. Želi kdo besedo? Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala. Skoraj nisem mogel verjeti, da so lahko moje zle slutnje točne, ker sem nekaj v korektnost in poštenost kolegov poslank in poslancev le verjel. V sedanjem drugem odstavku 34. člena, ki je bil v drugi obravnavi črtan, je pisalo: "Republika Slovenija se lahko pri uresničevanju pravic iz poslovnih deležev, delnic oziroma drugih članskih pravic v pravnih osebah v njeni izključni lasti, ustanovljenih s posebnim zakonom, odloči, da se te pravne osebe pripojijo Slovenski razvojni družbi oziroma da prenehajo in se njihove naloge oziroma dejavnosti prenesejo na Slovensko razvojno družbo. V takem primeru se ustrezno razširijo dejavnosti in naloge Slovenske razvojne družbe iz 2. člena tega zakona." V vseh razpravah, ki so bile doslej v zvezi z drugim odstavkom 34. člena, je bilo opozorjeno, da bi bilo korektno od vlade, da sporoči, ali ima namen, katere in zakaj, eventualno agencije, sklade in podobno, ukiniti. Zato bi bilo prav, da poslanke in poslanci takšen predlog dobimo, dobimo ustrezno argumentacijo, skupno ocenimo in sprejmemo odločitev. Na to ni bilo nobene reakcije. Vlada ni rekla niti da bo naredila, niti da tega ne bo naredila in tudi kolegi poslanci in vladajoča koalicija tega ni naredila. Ves čas je bil vložen amandma k temu drugemu odstavku. Res je vlada rekla, da amandmaja ne podpira, ampak tudi tukaj ni bilo nobene konkretne argumentacije v smeri, kaj se bo zgodilo. Ta amandma k črtanju drugega odstavka je bil včeraj sprejet in jaz sem rekel, ker sediva s kolegom Kopačem zelo blizu skupaj, da sem slišal njegovo slabo voljo, ki je z vidika želje, ki jo je imela koalicija, lahko sprejemljiva. Danes smo vlagali amandmaje za tretjo obravnavo. Preden je bil dan pisni amandma, je želela koalicija, pa tudi gospod predsedujoči, s podpisom Janeza Kopača in Zagožna, s hitrim branjem zagotoviti, da se sprejme ta amandma in brez vsake razprave, brez vsakega argumenta, s samo pičlo navedbo, da to zdaj piše v tretji alinei 2. člena, črtati Tehnološko-razvojni sklad in nek zakon, ki je bil o tem sprejet leta 1994.
Drage gospe in gospodje! To je nekorektno ravnanje. Utemeljitve in argumentacije ni. Jaz trdim, da je bil amandma celo nepošteno in zvijačno vložen, da ga nihče ne bi opazil in če bi ga ne opazil jaz, bi brez razdelitve mirne duše lahko za to glasovali in dragi kolegi in kolegice iz opozicije, za mene je ta vladna koalicija kredibilnost na takšen način dela izgubila. Resnično je izgubila kredibilnost, da ni sposobna priti in pošteno povedati: "Želimo nek sklad iz teh in teh razlogov, ki so lahko utemeljeni, ukiniti." Ampak to naredi zadnji dan s podpisi dveh poslanskih skupin, ne, da bi z eno besedo utemeljili. Moram reči, da mi je žal, da smo na ta način začeli v tem državnem zboru delati. Jaz ne vem kaj drugega, kot za vsako stvar, ki bo še vložena, zahtevati pol ure ali uro odmora, da jo vmes temeljito preberem in premislim, ker ne morem več biti gotov, kdaj mi ne bo nekaj podstavljeno na način, kot mi je bilo od gospoda Kopača in gospoda Zagožna podstavljeno ta moment. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Potrč, moram vas opozoriti na 204. člen poslovnika, ki v prvem odstavku pravi: "Pri hitrem zakonodajnem postopku je mogoče predlagati amandmaje tudi v ustni obliki. Pred glasovanjem je treba ustno vloženi amandma v pisni obliki predložiti predsedujočemu Državnega zbora." Ne spuščam se v postopke poslanskih skupin, ravnali smo korektno po poslovniku. Hvala. Besedo ima doktor Jože Zagožen. Replika? Bo, ko doktor Zagožen konča to.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Čeprav mi je največkrat vseeno, ali se pri priimku Zagožen pove tudi ime, moram tokrat povedati, da ni vseeno, ker se s Francem tokrat ne morem strinjati. Na našem odboru smo namreč o tem dosti razpravljali in imeli smo tehtne strokovne in ekonomsko-pravne argumente, predvsem pa pravne, ker je bilo rečeno, da se ne morejo s tem zakonom urejati stvari, ki so stvar drugega zakona. To je bilo jasno in glasno rečeno s strani sekretariata. Jaz prosim sekretariat, da bi to pojasnil. V gradivih, ki so bila predložena, je bilo navedeno, da bi bile tudi predmet take priključitve Agencije za privatizacijo bank in še nekatere druge institucije, ki naj bi jih vlada enostavno z odlokom ukinila in priključila. Tam je bilo rečeno, da je to lahko samo s tistim zakonom, s katerim so bile te agencije in skladi ustanovljene. Ne vem, kako je prišlo do takega predloga, čeprav moram reči, da bi se lahko vsebinsko morda tudi o tem pogovarjali. Ampak zdaj govorim o postopku, o načinu in zaradi tega načina je bil odstavek tega člena predlagan, da se črta. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, doktor Zagožen. Besedo ima magister Janez Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Javil sem se pravzaprav k repliki, glede na to, kar je govoril gospod Potrč. Zdi se mi nekorektno. Drugi odstavek 34. člena, kot je bil prvotno oblikovan, je dejansko imel namero postopno s prenosom delokroga različnih skladov ukinjati posamezne sklade in jih pripajati k Slovenski razvojni družbi. Seveda mišljeni so bili tisti skladi, ki imajo podoben delokrog kot Slovenska razvojna družba. Sekretariat za zakonodajo je načelno kot vedno opozoril, da dikcija, kakršno vsebuje drugi odstavek 34. člena, ni ustrezna; pa ne zato, ker bi v tem zakonu ne smeli urejati česa, kar je urejeno še v kakšnem drugem zakonu, ampak zaradi tega, ker vlada s svojimi sklepi ne more prenašati delokroga določenih inštitucij, ki so bile ekstra take, kot so, ustanovljene s posebnim zakonom. Tehnološko-razvojni sklad je bil ustanovljen s posebnim zakonom, ki se je imenoval zakon o tehnološko-razvojnem skladu in je bil objavljen v Uradnem listu in seveda ga sklep vlade ne more razveljaviti. Na to je sekretariat opozoril. Na podlagi tega opozorila sicer vlada ali kdo drug ni vložil nobenega amandmaja, ki bi to popravil, pač pa je bilo sprejeto črtanje celotnega besedila.
Po našem mnenju črtanje celotnega besedila ni ustrezno. Tudi samo besedilo, kakršno je bilo, ni ustrezno, zato smo vložili nov amandma. Nismo ga vložili kar tako, tik pred zdajci zato, da bi ga kdo ne opazil, če me gospod Potrč ne bi prehitel z javljanjem k besedi, bi ga pač posebej obrazložil, pred pavzo, ki smo jo imeli. Ampak smo imeli logistične probleme pri sestavljanju tega amandmaja, zato je bil pač vložen tako pozno in se pač tudi opravičujem.
Sicer pa se mi zdi pomembno poudariti naslednje. V naši javnosti, tudi v tem parlamentu, je velikokrat poudarjeno, kako so se parafiskalne inštitucije razmnožile preko vsake razumne meje. Ena od teh parafiskalnih inštitucij je tudi tehnološko-razvojni sklad. Seveda je bil ustanovljen z določenim namenom in opravlja neko koristno funkcijo. Predlog amandmaja, kakršen je pred vami, ne predvideva, da bi se ta koristna funkcija nehala opravljati, samo inštitucionalno ali pa formalno bi se opravljala v drugem okviru, v okviru Slovenske razvojne družbe. Menimo pri tem, kar lahko poudarim zelo odločno, da to prispeva k racionalizaciji, pa tudi k boljši koordinaciji med, prvič, ministrom za znanost in tehnologijo, ki je pristojen resor za funkcioniranje Tehnološko-razvojnega sklada, čeprav resnici na ljubo, minister zaradi čudnih določb, kakršne so bile sprejete pri oblikovanju tega zakona, nima neposrednega vpliva na delovanje Tehnološko-razvojnega sklada, kar mislim, da je slabo, in o čemer sem govoril tudi včeraj pri amandmaju mislim, da k 9. členu. In drugič, to nedvomno znižuje stroške in povečuje učinkovitost. Res, amandma pravi, da z dnem uveljavitve tega zakona preneha delovati Tehnološko-razvojni sklad in se pripoji. Možno je, da bo to povzročalo logistične zaplete, povsem možno. Vendar mislim, da ne gre za nobene take logistične zaplete, ki bi jih ne bilo moč z nekaj dobre volje razrešiti.
Ta zakon tako ali tako ukinja Sklad za razvoj. Če bi ukinjal tudi še drug sklad, mislim, da to seveda samo po sebi ne more biti nič spornega. Tudi Agencija za sanacijo bank bo ukinjena s sklepom vlade, ker je bila s sklepom vlade ustanovljena. Tehnološko-razvojni sklad torej, še enkrat ponavljam, ni bil ustanovljen s sklepom vlade in mora biti z neko zakonsko določbo ukinjen oziroma pripojen nekam drugam.
Menim, da je to eden od prvih korakov k racionalizaciji pretirano namnoženih parafiskalnih institucij in zato se mi zdi, da ta amandma nikakor ne bi mogel biti sporen.
Še enkrat pa poudarjam, da ostaja v veljavi 6. člen zakona o Tehnološko-razvojnem skladu po besedilu tega amandmaja, ki opredeljuje vire in da seveda kompleten delokrog ostane tak, kot je. To pomeni, da se, kot sem že omenil, javno koristne funkcije, ki jih izvaja tehnološko-razvojni sklad, ne bi izgubile, ampak bi se naprej opravljale v okviru razvojne družbe. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Replika, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Najprej se gospodu Jožetu Zagožnu opravičujem. Nisem na njega mislil. Ne, ker se še nisem navadil, priznam, da moram vedno povedati v primeru obeh gospodov Zagožnov tudi ime, ker drugače je res lahko pomota. Še enkrat se opravičujem.
Kar zadeva poslovnik, gospod predsednik, ste imeli prav. Res je, ampak to je dano kot možnost. Možno je zahtevati tudi drugače in seveda jaz bom zelo vesel, kadar se bo tudi v drugih primerih poslovnik upošteval. Če bi se namreč v tem primeru upošteval, potem tega zakona ne bi po hitrem postopku sprejemali, ampak to mimogrede, potem tudi tega problema ne bi bilo.
V zvezi s Kopačem, pa naslednje. Mene je kolega Ribičič opozoril, da so bile neke nadaljevanke včasih okoli pojoče travice. V zvezi s pojočo travo, ki je, baje, zapela, če se je kdo zlagal in opozoril me je, da se je tu mikrofon zatresel, ko se je gospod Kopač nekajkrat, ko je govoril, zlagal.
Namreč, govoriti o tem, kaj bi on vse razložil. Gospod predsedujoči je dal na glasovanje in ni se gospod Kopač nič javil, da bo to povedal, pa nam razložil.
Drugo. Govoriti o tem, da so vsa vprašanja urejena in da je to normalno, enostavno ni res. Če se je vedelo, da se eventualno z novim 2. členom za tretjo točko, ki jo je predlagala vlada, želelo to narediti, kar se je zdaj v tretji obravnavi z amandmajem naredilo, potem bi bilo zelo korektno, da bi vlada prišla, pa rekla: poslušajte, zaradi racionalizacije, ker ni treba, ker želimo, ne vem kaj delati, bomo to in to naredili, prosimo, da se odpre o tem razprava v Odboru za gospodarstvo in najbrž tudi v Odboru za znanost in tehnologijo, ki je matično delovno telo za ta vprašanja. To bi bilo za mene korektno delo. Jaz vztrajam pri tem, kar sem pred tem rekel. Zato enostavno ne moremo sprejeti dejstva, da se lahko v načinu dela Državnega zbora, mi je jasno, da moram sprejeti razmišljanje gospoda Kopača, morda tudi gospoda Franca Zagožna in še nekaterih, sprejme ta logika. Če smo to mi ugotovili, potem je to resnica in če hočete, sprejmite ali ne, drugače bomo sprejeli sami, saj vam ni treba niti povedati, niti o tem diskutirati. Dovolj je, da najdemo ustrezno priliko, po kateri bo formalno to sprejeto, vas pa ujamemo pri dremanju, da ne boste na to pozorni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Sovič ima besedo.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Dejstvo, da je tretja alinea 2. člena vključila tudi dejavnost s področja vspodbujanja tehnološkega razvoja, daje povod predlagatelju tega amandmaja, da s spremembo 34. člena predlaga še kar ukinitev Tehnološko-razvojnega sklada Republike Slovenije. Jaz bi rad rekel, da se mi zdi, da je takšno razmišljanje o ukinitvi tega sklada pravzaprav prav v neverjeten posmeh tej državi ravno v teh dnevih, ko teče v Portorožu seminar, kjer je govora o spodbujanju tehnološke politike te države. Jaz sem ogorčen nad takšnim ravnanjem koalicije. Ogorčen zato, ker o tem ni tekla nobena resna razprava, niti nobenih utemeljitev strokovnih in kakršnihkoli drugih nismo slišali. Tukaj smo samo slišali s strani spoštovanega kolega Kopača, da je to pač korak na poti v ukinjanje nekaterih paradržavnih institucij. Možno, ampak spoštovani, potem dajmo to razpravo voditi celovito. Poglejmo, katere sklade vse imamo in poglejmo, kaj se da prihraniti, zakaj ne bi začeli pri stanovanjskem skladu, zakaj ne bi začeli pri ekološko razvojnem skladu. Če bi pri slednjem, recimo ekološko razvojnem skladu, bi bila to nova raliteta te države, tako kot večina držav spodbuja tehnološki razvoj tudi z ustanavljanjem skladov, kot je ta, spodbujajo prav posebne ekološke sklade. Če se Slovenija ne bo kmalu odločila za ustanovitev še enega sklada, to je sklada za učinkovito rabo energije, kar je seveda tudi možno, da bi kdo v velikem zanosu nad racionalizacijo uprave predlagal, se bomo pač obrisali pod nosom za sredstva, ki bi jih v okviru programa PHARE lahko dobili, za 4 milijone ekujev. Ta logika o ukinjanju skladov in s tem vzpostavljanje neke racionalnosti je po svoje zanimiva, ker istočasno vlada predlaga ustanavljanje novih ministrstev, širjenje ministrov brez listnice itn. Na tej točki se postavlja vprašanje, ali vlada smatra, da je dejavnost spodbujanje tehnološko-razvojne dejavnosti nepomembna. Če meni tako, potem lahko razumemo razmišljanja, da bo s tem dosežena neka racionalizacija. Če pa smatra koalicija, da bo treba še naprej razvijati tehnološko-razvojno dejavnost, vendar v okviru nove družbe, si seveda ne znam predstavljati, da bo to možno brez ljudi, ki bodo na tem delali. Tehnološko-razvojni sklad Republike Slovenije ima zaposlenih 5 ljudi. Če izhajamo iz predpostavke, da bi vsi obstoječi v okviru sedanjega Sklada za razvoj lahko delali na področju spodbujanja tehnološkega razvoja, potem se seveda postavlja vprašanje, kaj so pa do sedaj delali, da so imeli toliko časa, toliko prostega časa, da jih ta dodatna obremenitev ne bo, bi rekel, postavila v situacijo, da te naloge ne bi mogli izvajati. Mislim, da ta obrazložitev ne zdrži resne strokovne kritike, bolj je posledica, se mi zdi, ene navijaške politične logike, da ne rečem kampanje.
Jaz zato mislim, da bi bilo nujno, da se ta amandma ne podpre, kot tudi mislim, da bi bilo nujno še enkrat, ta trenutek ne znam oceniti, kakšne so poslovniške možnosti za to, da bi kazalo še enkrat premisliti utemeljenost tretje alinee v 2. členu zakona, ki govori o tej dejavnosti. Jaz mislim, da je napaka, da je bil takšen člen predložen. Mislim, da je bil predložen brez kakršnihkoli resnih utemeljitev, predvsem pa mislim, da lahko povzroči resno škodo tehnološko-razvojni politiki v Republiki Sloveniji.
Mnogi indici iz gospodarstva kažejo, da je ravno na tem področju bila v zadnjem času težava v tem, da so se spodbude, ki so bile potrebne ali pa ki bi bile potrebne, so se manj povečevale, kot bi se morale, in s takšnim ravnanjem, kar se tega sklada tiče, bi lahko to samo še zaostrili.
Jaz predlagam, ampak res v dobro te države, saj končno koristi koalicije so druga stvar, ampak gre za koristi države, da se tak amandma ne sprejme. S tem bi bila Slovenija pravzaprav unicum, primerljiva kvečjemu s kakšno Romunijo, pa še v Romuniji, mislim, da tak sklad imajo. Zato mislim, da bi bilo škodljivo tak amandma sprejeti. Apeliram na koalicijo, da vendarle presodi in premisli čez svoje mogoče dnevno-politične okvire in dopusti to opcijo, da se ta amandma ne sprejme in da se potem iz redakcijskih razlogov pravzaprav tekst zakona uskladi do te mere, da bi se še spremenila ta tretja alinea 2. člena. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Sovič. Besedo ima gospod Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Jaz sprejemam obrazložitev podpredsednika, ki vodi sejo, da je amandma formalno po poslovniku korektno vložen. Vendar trdim, da je po svoji vsebini ta amandma, ko se pride z njim zdaj na koncu tretje obravnave, strokovno in politično nekorekten. Glejte, s tem amandmajem prihajajo predlagatelji oziroma koalicija, če ga podpira, sama s sabo v nasprotje, ker gre za vsebinski amandma, ki posega v bistveno vsebino oziroma v koncept zakona. In to je prav tisto, čemur smo mi v že prvi obravnavi v začetku oporekali, da takega zakona ni možno delati po hitrem postopku, da je premalo razvojno naravnan. Celo sam sem v plenarni razpravi rekel, da bi bilo treba preveriti možnosti, da bi celo druge sklade in inštrumente, ki jih ima vlada, da bi morda povezali skupaj. Vendar tega ni možno narediti po hitrem postopku, tega ni možno narediti sedaj takole mimogrede, skozi zadnja vrata, v tretji obravnavi. Lotimo se potem res skladov v celoti, kot smo ugotavljali tudi na Odboru za nadzor proračuna na podlagi poročila Računskega sodišča, ko ugotavlja pomanjkljivosti pri delu skladov. Ali pa lotimo se potem temeljite analize, tudi če gremo s konkretnim predlogom, da nek sklad ukinemo, pa ga vključimo v ta zakon. Ker zdaj govoriti o racionalizaciji, ne da bi imeli neko oceno ali neko poročilo o tem konkretnem skladu, mislim, da je to, ponovno trdim, in strokovno in tudi politično nekorektno.
Zato predlagam, da se posameznih skladov lotimo ali v celoti pod temo racionalizacije in poenotenja dela državnih in paradržavnih skladov, ali pa ob eventualnih spremembah tega zakona, kajti vlada je pri predlaganju tega zakona, takega koncepta po hitrem postopku, na naš prigovor, da je tak zakon treba delati temeljito, bolj razvojno naravnano, ravno rekla, da je neke zadeve zdaj treba predvsem okoli razvojnega sklada urediti hitro, da bi pa v tem razvojnem delu pa sklad pozneje dograjevali. Naj potem vsaj vlada drži besedo in potem naj tudi tako ravna. Zato bi predlagal, da predlagatelji ta amandma umaknejo ali pa predlagam, kolegice in kolegi, da glasujemo proti njemu in ga ne sprejmemo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo ima magister Kopač Janez.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala lepa. Nisem se mislil pretirano vključevati v razpravo, pa vseeno mislim, da so nekatere stvari potrebne pojasnila.
Tehnološko-razvojni sklad je delniška družba, tako kot je razvojna družba delniška družba, samo ime ima drugačno. Delokrog ostane, viri ostanejo, zato govoriti, da ta amandma pomeni pomanjkanje posluha za tehnološki razvoj, ni korektno. Nasprotno. Predlagatelji smo bili mnenja, morda se motimo, ampak bili smo mnenja, da bo ravno vkomponiranje delokroga tega sklada v razvojno družbo, ki razpolaga z mnogo večjim potencialom in lahko deluje tudi mnogo bolj usklajeno na eni strani pri gašenju požarov v gospodarstvu, na drugi strani v razvojnih spodbudah in tako naprej, skratka, da deluje mnogo bolj koordinirano. Nedvomno ljudje znotraj ene institucije lahko delujejo mnogo bolj koordinirano kot ljudje v dveh institucijah. V tem je osnovna logika tega. Zato zavračam tovrstna nasprotovanja in govorjenje o tem, da to pomeni ne posluh ali pa nekaj nasprotnega, celo zmanjševanje posluha za potrebe po tehnološkem razvoju.
Tehnološko-razvojni sklad ta hip, kot sem slišal, nisem niti vedel natančnih podatkov, zaposluje pet ljudi. Prehod petih, kar ne pomeni niti lokacijskega prehoda, ampak samo organizacijski prehod, prehod petih v neko drugo družbo ali pa drug sklad z imenom Razvojna družba ali kakorkoli že hočete, seveda ne more predstavljati posebnega organizacijskega oziroma logističnega problema. Tudi krediti in ostale aktivnosti za spodbujanje tehnološkega razvoja, ki jih Tehnološko-razvojni sklad daje od sebe, ostaja v veljavi. V zakonu o Razvojni družbi pa tako in tako imate obvezen predpis o ločenih evidencah poslovanja glede na stvari, za katere je razvojna družba ustanovljena. Lahko pristanejo samo na to, da je to prišlo v tako nedvoumni obliki, čeprav je že prej drugi odstavek 34. člena nakazoval na to, da je v tej nedvoumni obliki prišlo zdaj v tretji obravnavi. Če pa je bil drugi odstavek 34. člena v drugi obravnavi črtan, je po svoje dobro, ker tako ali tako ni bil pravno-tehnično korektno zapisan.
Skratka, menim, da pripisovati temu amandmaju neke zlo-slutne namene na noben način ni upravičeno in predstavlja nek poskus ne zmanjšanja, ampak, morda se motimo predlagatelji, poskus povečanja skrbi za tehnološki razvoj in za boljše koordiniranje različnih parafiskalnih institucij, ki ta hip obstajajo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Repliko ima gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovani kolega Kopač, tista pojoča travca je spet zapela. Namreč, rekel si, da se z zakonom ohranja financiranje in vse naloge, ki jih zakon ureja. Tudi to je neresnica. Zakon oziroma amandma, ki ga vlagata, gospod Kopač in gospod Franc Zagožen, ukinja ves zakon o tehnološko-razvojnem skladu, razen določbe 6. člena. V 6. členu pa piše "prihodki sklada so" in v tem delu, kar zadeva prihodke, je trditev gospoda Kopača točna. Je pa neresnična, kar zadeva funkcijo dejavnosti in namen funkcioniranja tehnološkega razvoja, ker ima ta zakon 3. člen, kjer piše "dejavnost sklada je spodbujanje sofinanciranja tehnološkega razvoja Slovenije na naslednjih področjih..." Prvi del obstaja tudi v 3. točki, ampak za dvopičjem pa ne, "razvoja in trženja novih proizvodov in storitev na podlagi novih tehnologij, uvajanje zahtevnejših tehnologij v gospodarsko izkoriščanje, izumiteljstva in inovativnosti. Z ustanovitvenim aktom se lahko določijo tudi druge dejavnosti, ki so v podporo tehnološkemu razvoju in transferu." 4. člen: "Dejavnosti 3. člena tega zakona izvaja sklad s sledečimi instrumenti: kreditiranjem, garancijami, kapitalsko udeležbo, subvencioniranjem stroškov za pridobitev patentnega varstva pri evropskem patentnem uradu." Pa ne bi še kaj bral. Skratka, so stvari in naloge določene, tukaj jih ni. Zato bom rekel, ne 100%-odstotna, ampak prosim, da me popravite, če je kaj drugega. Razen določbe 3. točke 2. člena, kjer piše: "Dejavnosti na področju spodbujanja in sofinanciranja tehnološkega razvoja v Republiki Sloveniji". Jaz po hitrem pregledu, zdaj v parih minutah in poprejšnjem poznavanju, nisem našel v celem zakonu ene določbe, ki govori o tehnološkem razvoju. Za vas pa je dovolj, da to v uvodnem členu piše in da se Tehnološko-razvojni sklad ukine.
In na koncu. Ja, točno, če je to pomembno in v nekem smislu lahko tudi je, jaz tega ne bom skrival, morda bi bili manj pozorni na to, če bi bil kdorkoli drug predsednik sklada, je član Združene liste, ampak mislim, da bi morali v razpravi imeti v vidu to tudi drugi, ker če mislite, da mi zato postavljamo to vprašanje, potem bi lahko rekli, da ga tudi vi zato postavljate in je to edini razlog, zakaj hočete sklad ukiniti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Baškovič.
MILAN BAŠKOVIČ: Jaz se ne bi spuščal v vse te povezave, vsebine itn., to je bilo vse prediskutirano. Vendarle bi samo na neko redakcijsko zadevo rad opozoril. Namreč, če bi se ta amandma sprejel tako, kot je predlagan, bi potreboval neko majhno korekcijo. To, kar je bilo že omenjeno, da, če se dobro pogleda, da bi se zakon razveljavil, preneha veljati neka določba 6. člena bi pa potem obvisela brez zakona. To je situacija, ki ni redakcijsko in sistemsko v redu. Mislim, ve se namen. To bi se dalo, če bi bilo sprejeto, napisati takole: "Prenehajo veljati določbe zakona, razen določbe 6. člena." Potem bi imel vsaj 6. člen neko naravo zakona, ki s tem ne bi bil popolnoma v celoti črtan. To bi bila neka majhna redakcija.
Če bi bil tudi sicer sprejet ta amandma, bi ta zadnji del, da preneha veljati zakon, bi ga redakcijsko bilo treba izločiti. Tu bi bilo treba dati samo pooblastilo, če bi se to zgodilo, da ga prenesemo k 35. členu, ki govori o prenehanju zakona o skladu, potem bi pa še ta prišel zraven, tako da sta tam obe materiji o prenehanju zakona skupaj. To bi bil samo redakcijski prenos tega drugega stavka. To se da narediti, ampak bi morali imeti pooblastilo, ker bi tako bila potem vsaj solidno materija porazdeljena. Če pa tako ostane, bo seveda stvar redakcijsko "štrlela", vsebinsko je pa stvar enaka, če bi bila stvar materialno sprejeta. Samo na to opozarjam v tej zvezi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Baškovič. Besedo ima dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Povsem na kratko, ker se ne želim oglašati o zadevah, o katerih mislim, da premalo vem in da sem premalo kvalificiran. Zato bi samo na eno stvar rad opozoril.
Najbolj milo rečeno, najbolj mila formulacija tega, kar se je zgodilo, je po tem, kar sem jaz poslušal, to, da je vladna koalicija z nekim amandmajem poskušala potihoma, ne da bi na to opozorila, na prikrit način ukiniti neko institucijo. To je tisto, kar je pred nami. Mi smo to prepozno opazili. Seveda, opozicija, ki bo zelo pozorna in ki bo pričakovala, da se kaj takega lahko zgodi, bo to morala opaziti. V tem primeru moramo biti drugačna opozicija, kot smo bili sedaj. Zdaj smo bili pač opozicija neki vladi, ki je zatrjevala, da je dobronamerna. Danes jaz poslušam vsaj že 5, 6 ur razprave o tem, kako pričakuje korekten odnos opozicije pri ustavnih spremembah, pa še pri kakšnem drugem vprašanju.
Tukaj se nam zgodi neka stvar, ki jo normalna opozicija od normalne vladne koalicije ne pričakuje. Jaz sem videl, ko je ta razprava potekala, gospod Zagožen je mirno naprej Mag bral, kot da se ga stvar ne tiče.
Dobro, te očitke je treba ali argumentirano (seveda Franc Zagožen) zavrniti ali pa je treba sprejeti ta argument. Tisto, kar bi jaz sugeriral in kar mislim, da bi resna vladna koalicija naredila, je, da: V redu, ta način ni pravi, bomo dali drugič na dnevni red ukinjanje tega sklada, pa še kakšno drugo vprašanje, pa bomo videli, kaj bo ta razprava pokazala.
Zato pozivam gospoda Franca Zagožna in gospoda Toneta Anderliča, da povesta, ali gre tukaj za vladno politiko in ali je ta amandma nastal na podlagi usklajevanja v koaliciji in ali vnaprej lahko računamo, da bo koalicija delala na takšen način, ker potem bomo morali delati drugače, ker na ta način ne bomo mogli imeti desetine in desetine točk dnevnega reda, ampak bomo morali imeti na dnevnem redu take stvari, ki jih bomo lahko desetkrat z vseh strani preverili kaj je kje skritega. Jaz bi predlagal, postopek proceduralni za to možnost obstoji, ta amandma, ki je predlagan, se ne sprejme, potem pa se z uskladitvenim amandmajem popravi tista alinea, ki je izpadla v 3. členu. Tako je stvar rešena, s tem pa ni dokončno odločeno, da bi ta sklad moral za vedno obstajat. Samo preprečeno je to, da bi se to na hitro in po tihem in brez sodelovanja in možnosti neke resnejše razprave zgodilo, zato se jaz zavzemam in mislim, da bi taka rešitev bila v korist nekih strpnih odnosov med koalicijo in opozicijo v tem parlamentu tudi ob drugih vprašanjih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala! Tokrat pa bom rekel, da prav rad repliciram.
Nastop dr. Ribičiča sem razumel kot ali Tehnološko-razvojni sklad tak, kot je, ali naše nesodelovanje pri nekih drugih odločitvah. Se opravičujem, če sem si preveč poenostavljeno to razlagal, to je bil pač oseben način dojemanja tega nastopa.
Drugo. Tretja alinea, v 2. členu omenjena alinea, ki govori da je delokrog razvojne družbe tudi spodbujanje gospodarskega razvoja oziroma tehnološkega razvoja, moram reči da mi je ta ideja odkrila neke nove horizonte. Razumel sem jo kot idejo, ki pravi: razvojna družba naj bo pač neki drugi sklad za razvoj, torej sklad za saniranje eksistenčno ogroženih podjetij, torej sklad za gašenje požarov, stvari, ki se tičejo tehnološkega razvoja, pa naj sodijo izključno v tehnološko- razvojni sklad, ki je pač ustanovljen, deluje tako, kot deluje, in naj nima nobene zveze z razvojno družbo.
Čeprav mislim, da tudi črtanje tiste konkretne alinee, ki jo je omenil dr. Ribičič, seveda nikakor ne prepoveduje razvojni družbi, da bi se ukvarjala tudi s tehnološko-razvojnimi vprašanji, menim seveda, da bi bilo črtanje omenjene alinee povsem nesmiselno, vendar to nas vrača na začetek, h konceptu tega zakona in pa h konceptu zakona o tehnološko-razvojnem skladu.
Jaz mislim, da je slabo biti absolutno neprilagodljiv, torej imeti neko institucijo, vzeti jo tako rekoč za institucijo, ki si jo je treba dotikati samo z nekim posebnim postopkom, z neko posebno proceduro, ne pa pri reorganizaciji neke druge institucije opraviti še nekega vzporednega dela.
Menim, da je bila pripomba gospoda Baškoviča korektna, gre za nedoslednost pri pisanju ali pa za manjšo napako pri pisanju amandmaja, ker se mi zdi, da bi bilo korektno tudi popraviti, sicer pa moram reči, da so me prav podtoni teh replik vse bolj prepričali v to, da ta amandma zares ni slab. Hvala lepa.
PREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Repliko ima gospod dr. Ribičič, potem pa gospod Sovič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Jaz bi najprej rekel, da sem prosil za pojasnilo gospoda Anderliča in gospoda Franca Zagožna, ne gospoda Kopača, ki pa ima seveda pravico replicirati. Jaz sem sicer vedel, da je to osebno stališče gospoda Kopača, tisto, kar sem spraševal, pa je ali je to solo akcija gospoda Kopača, da se to stori potihoma in na takšen način brez opozorila in brez obrazložitve ali gre za usklajeno aktivnost poslanskih skupin vladnih strank. Zdaj bom pa ponovil tisto, kar sem povedal glede korektnih odnosov. Jaz sicer dvomim, da je še kdo tako razumel, kot je razumel gospod Kopač, to je, kot neko grožnjo. Jaz sem povedal, da na eni strani terjate korektne odnose, in ravno danes smo precej tega poslušali, na drugi strani pa nekorektno delujete. Od nas pričakujete korekten odnos, sami pa povzročate nekorektne odnose in zaostritve. Mislim, da povsem po nepotrebnem. Saj vladna koalicija ima večino in lahko ukine ta sklad, če želi. Opozorilo ni v tem, da ga ne morete ukiniti; opozorilo je v tem, da ga po takem postopku ne bi smeli ukinjati. Če zdaj tega ne razumete in rečete, da ti argumenti, ki ste jih vi navedli, so tisti, ki nas utrjujejo v prepričanju, da smo naredili prav, in to je bil zdaj odgovor gospoda Kopača, ja, oprostite, no! Jaz ne vem, jaz vam potem samo lahko rečem, da ugotavljam, da bodo odnosi manj korektni, kot so doslej, pri vseh vprašanjih, ne samo pri tem vprašanju. Ampak ne želim vašega stališča o tem, ker mi je jasno. Želim odgovor na to, ali gre tukaj za bolj ali manj slučajno zadevo, en tak postranski poskus, ali gre za nekaj, kar je bilo dogovorjeno v koaliciji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Najprej bi tudi jaz rad povedal, da tudi jaz mislim, da je razprava o skladih, ki v tej državi so, gotovo potrebna. Mislim, da ni nobenega razloga, da bi se kdorkoli izmikal, niti razprave o skladu za znanstveno-tehnološki razvoj, niti razprave o kateremkoli drugem skladu. Vendar bi pričakoval, da bi takšna razprava bila podkrepljena z ustreznimi analizami, argumenti in ustreznimi predlogi. Ko bi bila odločitev za ukinitev kakšnega sklada sprejeta, bi seveda morala biti zelo natančno premišljena tudi s tega vidika, kdo bo s to dejavnostjo nadaljeval. Prej je moj spoštovani kolega Potrč povedal, pravzaprav citiral zakon, iz katerega je razvidno, da s tem, ko se ukinjajo določbe zakona o Tehnološko-razvojnem skladu in se ohranja samo en člen tega zakona, se seveda pušča pravzaprav prazno področje za nekatere eksplicitne navedbe v tem zakonu, ki jih zdaj pravzaprav nikjer drugje ni. Skratka, razprava o skladih gotovo, ampak lepo prosim, ta naj bo pripravljena korektno, ne pa skozi stranska vrata. Jaz mislim, da si koalicija kredibilnosti s takšno potezo, kot jo danes pravzaprav tukaj vidimo, ne povečuje.
Drugo. Rad bi povedal, da sem osebno prepričan, da sprejem takšnega amandmaja pomeni črn dan za tehnološki razvoj v Republiki Sloveniji; pomeni ravnanje, ki je drugačno od ravnanj v evropskih državah, pomeni ravnanje, ki je v dnevih, ko se zelo resno pogovarjamo o vključevanju v Evropsko zvezo, pravzaprav popolnoma atipično in neevropsko. To pomeni pravzaprav, da se na nek način postavljamo v situacijo, ko nimamo nobenega eksplicitnega instrumenta za spodbujanje tehnološkega razvoja. Namesto, da bi človek pričakoval ob tem zakonu, da se bodo napori za spodbujanje tehnološkega razvoja v tej državi kvečjemu podvojili, kvečjemu tako bi lahko razumel tretjo alineo 2. člena tega zakona, potem doživimo z amandmajem na ta 34. člen, da se ti napori pravzaprav razpolovijo. Torej, ta črni dan je zaradi tega, ker se skrb države za tehnološki razvoj bistveno zmanjšuje, namesto da bi se povečevala. Ta ideja, o kateri je govoril gospod Kopač, je pravzaprav zelo smiselna, ko je povedal, da je intenca bila ta, da bi zelo eksplicitno, tudi v dejavnosti Slovenske razvojne družbe navedli skrb za tehnološki razvoj. To je pozitivno in iz tega vidika bi človek razumel, edino skozi ta vidik bi razumel umeščenost tretje alinee 2. člena, vendar ravno ta amandma na 34. člen pravzaprav postavlja takšno trditev na laž. Jaz mislim, da je nujno, preden bi prešli na odločanje o tem amandmaju, da bi dobili stališče in to zelo eksplicitno, Ministrstva za znanost in tehnologijo, ker, spoštovani, mi ukinjamo pravzaprav sklad, ki spada na neki način v ingerenco tega ministrstva in jaz ta trenutek nisem nobenega stališča tega ministrstva slišal, niti ta trenutek nisem prepričan, da je predstavnik tega ministrstva tukaj. In drugo. Tudi jaz bi želel eksplicitno stališče celotne vlade Republike Slovenije o tem amandmaju. Stališče o tem, ali vlada namerava na ta način zmanjševati svojo skrb za spodbujanje tehnološkega razvoja te države ali ne. Rad bi rekel, da si predstavljam, ker je bilo pravzaprav že tukaj govora nekaj o strankah, ki so, bi rekel zainteresirane ali pa povezane s kakšno od kadrovskih rešitev, da si predstavljam, da bodo spoštovani kolegi iz Slovenske ljudske stranke imeli težave pri definiranju, ali podpirajo svojega ministra za znanost in tehnologijo ali ne. Jaz bi pravzaprav pričakoval, da bi ga, kot bi tudi pričakoval, da bi vsi ostali poslanci tega državnega zbora podpirali dejavnosti na področju znanosti in tehnologije. S takšnim amandmajem in sprejetjem takšnega člena si postavljam vprašanje, ali se s tem odrekajo svojega ministra ali se odrekajo neke dejavnosti in kakšne so njihove namere. Ali bo ta država res spodbujala samo nekatere panoge in vsa sredstva, ki so na razpolago, usmerjala v to, ali bo poskrbela tudi za tehnološki razvoj. Jaz bi si želel, da bi temu bilo tako. Jaz mislim, da bi v tem trenutku bilo najbolj častno in najbolj korektno, če bi oba moja spoštovana kolega, ki sta predlagala ta amandma, predlagala, da se ta amandma umakne. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo ima doktor Franc Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Jaz bi rad samo povedal, da tega ne vidim tako tragično, kot nekateri kolegi iz Združene liste. S tem amandmajem se sicer res ukinja Tehnološkirazvojni sklad, ne pa njegova dejavnost, če se prenaša v Slovensko razvojno družbo. Jaz si enostavno ne morem predstavljati neke resne institucije, ki bi se imenovala razvojna družba in ne bi spodbujala tehnološkega razvoja. Kaj naj potem sploh dela? Potem bi nujno morala imeti neko drugo ime in ne razvojna družba. Nesmiselno pa je imeti institucije, ki se po svojih nalogah podvajajo, ker potem tečejo stvari pač neracionalno, neusklajeno in s tem tudi nesmotrno. Jaz razumem, da se v celoti prenaša, seveda ni potrebno tako eksplicitno najbrž prenesti tudi dejavnosti, tekst, s katerim so določene dejavnosti Tehnološko-razvojnega sklada, v zakon o razvojni družbi. Zame ta določba, da razvojna družba pospešuje tehnološki razvoj, zadostuje. Če ga hoče pospeševati, potem mora uporabiti tiste instrumente, ki jih je tudi Tehnološko-razvojni sklad uporabljal in ki so v tistem zakonu zabeleženi. Jaz sem popolnoma mirno podpisal predlog tistega amandmaja, s katerim se naša poslanska skupina strinja, in bomo zanj tudi glasovali. V celoti pa seveda zavračam kakršnokoli namigovanje, da s tem ne želimo več podpirati tehnološkega razvoja. Smisel ustanavljanja Slovenske razvojne družbe je ravno povečati učinkovitost na tem področju. Če je Sklad za razvoj odpovedal v svoji funkciji, potem je po moji oceni ravno zaradi tega, ker te vsebine ni imel. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz se najprej gospodu Francu Zagožnu zahvaljujem, da je sporočil, da Slovenska ljudska stranka čvrsto stoji za tem predlogom. Hvala, da vsaj to vemo. Potem veljajo vse naše ugotovitve o tem, da ste najmanj, kot je rekel moj kolega Ribičič, na zvit ali pa prikrit način želeli to zdaj v tretji obravnavi narediti, tudi za vas, in meni je žal, da to moram ugotoviti. Če bi resno to mislili, bi namreč ali prišli v konceptu zakona s tem ali bi to naredili v drugi obravnavi, ko je bil hkrati preoblikovan 2. člen in uvedena 3. točka, ki govori o tem, da se sklad ukvarja tudi s tehnološkim razvojem, ali pa vsaj drugače, ne pa na način, kakor je bilo to vloženo in kakor je bilo obrazloženo. Obrazloženo je bilo samo s tem, da je pač v 3. točki to itak določeno, niste predlagali takšen amandma. Ta vtis ostaja. Meni je žal, da ostaja, jaz sem bil prepričan, da argumenti nekaj veljajo in da boste res umaknili ta amandma, tudi iz prepričanja, ker če ni mogoče vam, ki urejate odločanje v vladi, odločanje procedure v Državnem zboru, pa še večino imate, priti v treh dneh z zakonom, ki ima pa obrazložitev, da se ukine Tehnološko-razvojni sklad, obrazložitev in "sforsirati", da se preko hitrega postopka to da na naslednjo sejo in bo v 14 dneh sprejeto, to ni res! To vse lahko naredite! Ampak vam je preveč celo ta trud in ta minimalna korektnost! Ne, treba je to narediti na način, kakor ste si izmislili zdaj v tretji obravnavi, brez vsake obrazložitve.
Gospod Franc Zagožen, glede tega, kako so prazni vaši argumenti, pa vam naj povem naslednje: da ima 2. člen pet točk. 5. točka "naloge, določene z drugimi zakoni" ni posebej obdelana. Drugače pa so štiri točke, v katerih so 1. točka, ki govori o projektnem financiranju, 2. točka, ki govori o prestrukturiranju in 4. točka, ki govori o upravljanju in razpolaganju z vrednostnimi papirji - v zakonu razdelane. Prej so imele celo podpoglavja, zdaj so podpoglavja črtana, ampak imajo določbe, ki to urejajo. Za vas je dejavnost na področju spodbujanja in sofinanciranja tehnološkega razvoja v Republiki Sloveniji tako zelo pomembna, da v celem zakonu ni več omenjena niti enkrat. Če je to v redu, bog pomagaj, jaz potem več ne zastopim čisto nič! Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Potrč. Želi še kdo besedo? Gospod Sovič, replika.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani. Spoštovani gospod predsedujoči! Jaz sem prej predlagal proceduralni sklep in rad bi ga ponovil. Jaz vljudno prosim, da pridobimo mnenje Vlade Republike Slovenije do tega amandmaja. Mnenje, ki naj inkorporira pravzaprav tudi njihovo stališče do tega, kako namerava vlada spodbujati tehnološki razvoj. Jaz mislim, da odločitev o amandmaju ni možna, ne da bi bili seznanjeni s stališči vlade. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Sovič, namen sem imel poklicati vlado, ko končamo razpravo poslanci. Prosim predstavnika vlade, da odgovori na vprašanje gospoda Soviča, da bi lahko nadaljevali. Gospod Boris Šuštar.
BORIS ŠUŠTAR: Vlada se strinja s predlogom tega amandmaja. Vsekakor ocenjujemo, da je ukinitev Tehnološko-razvojnega sklada pomembna in da predstavlja tudi pomemben instrument, ki bi ga izvajala Slovenska razvojna družba. Se strinjamo tudi z nekaterimi razpravami, da je to potrebno gledati z vidika sinergičnih učinkov, ki jih ima tudi tehnološki razvoj na saniranje gospodarstva. Eno brez drugega ne gre in očitek je bil sedaj skladu, ki je bil lahko ravno v tej smeri. Strinjamo se s tem amandmajem in s tem tudi nekako upamo, da se bo upošteval. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Replika, gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Jaz bi vljudno prosil za podatek, kdaj je Vlada Republike Slovenije obravnavala ta amandma in kakšno stališče je sprejela. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Še tole bi prosil, da se mi pojasni: ali se sklep vlade res glasi, da je ukinitev Tehnološko-razvojnega sklada pomemben instrument, ki ga bo izvajala Razvojna družba. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi še kdo besedo? Gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Jaz vljudno predlagam, da se obravnava te točke prekine, dokler ne dobimo odgovora na vprašanja, ki smo ga zastavili. Jaz mislim, da je to vsaj minimum, ki ga opozicija, kakorkoli je vrednotena v tem parlamentu, lahko zahteva. Zato bi vljudno prosil, da se nam ti podatki dajo na razpolago. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Državni sekretar je povedal stališče. On je odgovoren, da stvari pojasni. To je tudi storil. Gospod doktor Ribičič proceduralno.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Gospod podpredsednik, vi seveda vodite sejo in tolmačite poslovnik med sejo. Jaz se v to ne bi želel mešati, ampak bi vas pa opozoril na en podatek. Če je bil amandma vložen pozneje, kot je imela vlada sejo, potem pač ni teoretične možnosti, da bi vlada imela to točko na dnevnem redu in je pač netočen odgovor na vprašanje, kaj o tem misli vlada in kaj o tem posebej misli minister za znanost in tehnologijo. Državni sekretar, ki med tem, ko je ta amandma tukaj, tukaj sedi, ne pa na seji vlade. Vlada o tem ni razpravljala in nam ni dala odgovora. Eno je mnenje državnega sekretarja, drugo je pa to, kar je bil predlog. Ta predlog je zelo enostavni proceduralni predlog ni ga lahko zavrnete. Mi želimo mnenje ministra in vlade. Dajmo to na glasovanje, pa naj koalicija to zavrne, potem bomo pa terjali odmor, pa se odločali naprej, kaj bomo naredili.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Hvala. Bomo dali na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog, da počakamo na odgovor vlade. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRISILNI PORAVNAVI STEČAJA IN LIKVIDACIJ. Ostali smo pri tretji obravnavi. Bomo začeli z amandmaji. Dobili ste spisek teh amandmajev, vse je na posebnem listu. Najprej amandma Vlade Republike Slovenije k 26.a členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo dva amandmaja k 32. členu. Prvi je poslanske skupine Socialdemokratske stranke s prvopodpisanim Bogomirjem Špiletičem, in drugi, prav tako te stranke, in sicer, govori o šestem odstavku, prvi pa govori o petem. Želi predlagatelj še kaj reči? (Ne želi.) Se opravičujem. Gospod Ivan Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Že včeraj sem bil proti sprejemanju zakona in tudi danes, če se ne bodo ti amandmaji uveljavili, bom tudi proti. Povedati pa moram sledeče. V prejšnji službi sem si priskrbel nekaj dokumentov, in sicer eden od teh je Sklep in sodba v imenu ljudstva, ko sem tožil firmo, ki mi ni plačala lesa. Sodnik je odredil, da mora toženec plačati, ampak do danes tega nismo dobili. Gre pa za 11.096.877 tolarjev za les, 762.280 tolarjev obresti in stroški 377.381. To je bilo lani aprila meseca. Tožena stranka ni v ničemer temu oporekala. Tudi sodnik je takole zapisal: "Vsi ugovori toženca, ki so bili le splošni in neopredeljeni, so neutemeljeni." Direktor toženca Boris Brajnik je v bistvu povedal, da pravzaprav niti nima nič spornega. Podal je sicer ugovore v tem, da blago ni bilo dogovorjene kvalite ter da je bilo dogovorjeno, da naj bi vse težave razreševali skupno. Potem je sodnik še zapisal: "Direktor toženca je navajal, da blago ni bilo dostavljeno po dogovorjeni dinamiki." Glede na to, da je toženec blago prevzel, je to nepomembno, saj ga je prejel po lastni volji in dobave tudi podpisal. Ta firma je šla potem v stečaj in denarja za blago ni. Kljub temu, da iz priloženih listin izhaja in je razvidno, da se del računov ne glasi na toženca temveč tudi na Opes Italiana, žaga Meblo, vendar pa to dejstvo glede na toženčevo priznanje, da je bil dobavljen les njemu, ne more vplivati na drugačno odločitev. Direktor toženca je sam potrdil, da so sodelovali s tožnikom in prejeli dobavljeni les. Obveznost plačila s strani toženca za vse izstavljene račune tako ni bila sporna. Zaradi tega je sodišče upoštevalo, da je toženec tisti, ki je dolžan plačati sporne zneske. Toženec trdi, da plačilu ni nikoli oporekal, temveč le višini, kar pa ni utemeljeno. Omenil sem to zaradi tega, ker sem že včeraj povedal, da so se pojavljale firme, ki so bile v navezi ena z drugo in ena drugi prodajale ali dajale les, za katerega potem tisti, ki je ta les prodal, ni dobil denarja.
Druga je tudi prijava premoženjsko pravnega zahtevka, ki smo ga napravili proti firmi IG Grosist v Ljubljani. Pošiljali smo račune, sreča, da je vmes policija odkrila, da trije prijatelji med samo skorajda tekmujejo, ker so imeli vsak tri firme in so eden drugemu blago preprodajali in plačevali tistemu, ki jim je pa blago dobavljal ali ne. Ugotovili smo tudi to, da smo za zgoraj navedene količine oškodovancu poslali račune in kasneje opomin in vse se je vrnilo z označbo: "Ne obstoja več". Mislim, da so ti amandmaji, ki jih je vložila Socialdemokratska stranka, zelo opravičeni, da pridejo v ta zakon. Mislim in rekel sem že včeraj, da je to pravzaprav posvečen prostor Slovenije, to je parlament in tu za poštenost ne delim poslance v pozicijo in opozicijo. Mislim, da smo vsi pošteni ali pa vsaj moramo biti pošteni, tako da sodba v imenu ljudstva naj velja za vse in naj tudi res bo v imenu ljudstva, ne pa, da se lahko firme, ki so se kotile in rodile zadnja leta, samo smejejo, ker tisti, ki jim je nasedel, nima nobene zakonske moči, da bi prišel do plačila blaga, ki jim ga je dal. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Božič. Želi še kdo besedo? Prosim? Državni sekretar, gospod Šrot.
BOJAN ŠROT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Mnenje vlade glede dveh predlaganih amandmajev k 32. členu je naslednje. S predlaganim novim šestim odstavkom 32. člena se sicer načelno strinjamo, vendar opozarjamo, da delavci kot upniki lahko že po dikciji sedanjega zakona predlagajo stečaj. Uvedba stečajnega postopka po uradni dolžnosti v primeru neizplačevanja plač za obdobje zadnjih treh mesecev pa bi bila z vidika interesa delavcev včasih tudi škodljiva. Predlog novega zakona o delovnih razmerjih želi rešiti ta problem preko možnosti izredne odpovedi, ki naj bi jo imel delavec v primeru, da mu delodajalec redno ne izplačuje plače. V tem primeru naj bi imel delavec možnost iz naslova brezposelnosti pridobiti nadomestilo. Kot upnik lahko predlaga uvedbo stečajnega postopka, lahko pa se tudi odloči za tožbo pred pristojnim sodiščem, kjer v sodnem postopku uveljavlja svoje terjatve.
Drugi razlog, ki je v predlaganem amandmaju, je nelikvidnost. Po našem mnenju bi predlagatelj moral definirati oziroma naložiti, kdo izkazuje nesolventnost, ker sama nelikvidnost po našem mnenju še ne more biti razlog za uvedbo stečajnega postopka pravne osebe. Hkrati bi želeli opozoriti tudi na velike finančne posledice, ki bi jih imel tak predlagan amandma, saj bi v tem primeru država bila tista, ki bi plačala stroške postopka.
Glede predlaganega novega petega odstavka k 32. členu menimo, da amandma vsebinsko sicer ni sporen, vendar se zastavlja vprašanje njegove izvedbe v praksi, ki pa seveda na sam tekst tečajnega postopka nima posebnega vpliva, zato menimo, da bi bilo primerneje to prepoved določiti v zakonu o gospodarskih družbah.
Tako neizpeljana določba namreč v praksi ne bo dosegla pričakovanega učinka. Poleg tega se postavlja vprašanje kdo, kako in kdaj se bo ugotavljalo, katera oseba v dolžniku je odgovorna za stečaj.
Glede na navedeno, predlagamo, da se amandmaja ne sprejmeta. Hvala lepa.
PREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa! Jaz bi k temu dodal samo eno kratko ugotovitev. Pred štirimi leti smo se sestali skupaj z ministrom Gasparijem bivšim ministrom za pravosodje, gospodom Kozincem, in smo obravnavali to vprašanje. Takrat smo se nekako dogovorili, da naj še v bivši instituciji, kjer sem bil zaposlen, v SDK, pripravimo predlog zakona, da ga bosta ministra obravnavala oziroma dopolnila, ker da je to res problem, ki ga je potrebno obravnavati in rešiti, in pripravila podlago za odločanje v državnem zboru.
Po štirih letih smo še vedno na ničelni točki, vlada še vedno nasprotuje reševanju tovrstnih problemov, v štirih letih ni uspela pripraviti nobenih alternativnih predlogov in očitno je namen ta, da v naši ekonomiji vlada zmeda, ker v zmedi se da ribariti v kalnem in kjer se ribari v kalnem, posamezniki profitirajo, večina pa zgublja.
PREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa spoštovani! Predstavnik vlade je izrekel tu nekaj, kar ga spravlja v kontradikcijo. Rekel je, da se vlada načelno sicer strinja, govorim o 32. členu oziroma o novem šestem odstavku, ki ga predlaga moj strankarski in poslanski kolega gospod Špiletič.
Predlagani novi šesti odstavek v ničemer ne izključuje zadev, ki jih predlaga vlada, ampak samo dopolnjuje. Ali se vi tega bojite? Zakaj, saj ničesar ne izključuje? Jaz vas ne razumem, zakaj ste potem proti temu. Lepo vas pa prosim, danes in tudi v bodoče, da tu ne omenjate pravnih poti, sodišč, ko dobro veste, kakšna je ta situacija. Trenutno smo brezpravna država in celo provladni časopis Delo je zadnjič v nekem komentarju napisal, da gre za prefinjeno brezpravje. Vas lepo prosim, da ne omenjate sodišče, ker mi dobro vemo, koliko časa trajajo takšni postopki in da ljudje obupajo, preden sploh gredo na sodišča.
Bodite bolj konkretni, poleg tega še nekaj. Govorite o praksi. Jaz mislim, da je v tem državnem zboru veliko več prakse kot na vladi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa! Gospod Božič Ivan.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa! Ja, tako je! Gospod sekretar, mi smo leto dni čakali, da smo prišli na sodišče. Po dveh letih še zmeraj nič. 1993. leta smo vložili proti IG Grosistu v Ljubljani tožbo, še danes nič. Res ne vem, kdaj mislimo potem zadeve začeti urejati. Nikoli. Za tiste, ki živijo od svojega dela in svoje delo prodajo, pa za njega nič ne dobijo, je to zelo slaba legitimacija, da rečemo, da bomo nekoč uredili v drugem zakonu. To ni opravičilo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Jazbec.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Gospod državni sekretar je tu podal mnenje vlade. Amandmaji so bili vloženi danes, gospod državni sekretar pa danes sedi tu na seji, tako da to mnenje, ki ga je tu podal, je kvečjemu lahko njegovo mnenje in ljudi, ki sedijo okoli njega. Če je pa mislil s tem na mnenje, ki je bilo podano na 30. in 33. člen, to mnenje pa s tem členom, ki je danes, nima nič skupnega. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi nihče.) Potem zaključujem razpravo. Se opravičujem. Gospod državni sekretar. Se opravičujem.
BOJAN ŠROT: Hvala lepa za besedo. Glede dvoma o tem, ali je mnenje, ki sem ga povedal, mnenje vlade ali moje osebno mnenje. Naj povem, da vlada s tem, ko pošlje določen zakon v parlamentarno proceduro, ministrstvu da mandat, v okviru katerega lahko podaja mnenje k posameznim amandmajem. Glede mojega prejšnjega pojasnila pa se opravičujem, če mogoče nisem bil dosti konkreten. To sem povedal tudi že gospodu Špiletiču prej v razgovoru. Ideja, ki je recimo v šestem odstavku 32. člena, se nam zdi dobra, vendar menimo, da ne spada v ta zakon. Enako sem pa prej povedal tudi za peti odstavek. To spada v zakon o gospodarskih družbah. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Se opravičujem. Gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. Imam res samo vprašanje. Tole, kar je zdaj državni sekretar povedal, jaz sem pač novinec, čeprav že precej v letih, ampak novinec v tem Državnem zboru. To, da dobi ministrstvo mandat s tem, ko pošlje neko gradivo v Državni zbor, torej, bi rad videl, kje to piše in bi prosil, da tisti, ki tega ne vemo, da bi vsaj to dobili. Saj ni treba danes, ampak enkrat v primernem času. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Demšar. Zaključujemo razpravo in prehajamo na glasovaje. Ugotavljamo sklepčnost. (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 32. členu, peti odstavek? (27 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju za novi šesti odstavek. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (26 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovali smo o amandmajih, prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Odločali bomo o zakonu v celoti. Gospod Baškovič ima besedo.
MILAN BAŠKOVIČ: Težko se je tako hitro znajti, ali so ali niso stvari povezane, vendar očitno je nekaj. Vsaj glede enega dela tega amandmaja na 32. člen, ki je bil kot novi šesti odstavek označen, se v drugem delu te določbe sklicuje ta določba na prvi odstavek tega člena. Ta pa vsebinske povezave s to materijo nima, ker prvi odstavek je bil sprejet takole: "Določbe 13. in 14. člena tega zakona pričnejo veljati 6 mesecev po..." - ni vzročne povezave, tu je nek premik bil narejen, ki ga ne znamo zdaj pojasniti. V tem smislu je nekonsistenten ta del rešitve. Prvi odstavek nima materije, na katero se tukaj sklicuje. Treba je to pojasniti in vložiti amandma, ki bo to pojasnil. Mi sami ne moremo tega zdaj izčistiti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Potrebujemo uskladitveni amandma, ki ga mora pripravi vlada.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Po poslovniku imam dve možnosti, da obrazložim svoj glas in ni bilo še opravljeno skladno s poslovnikom v tretji obravnavi - ni razprava samo o predloženih amandmajih, ampak tudi o zakonu kot celoti. Ker ni bilo niti to še vprašano, zato se še nisem prijavil, ampak govoril bom o amandmajih, ker razprava še ni bila zaključena. Te poslovniške možnosti obstajajo. Danes sem nekoliko bolj miren, ampak to ne pomeni, da sem se odrekel temu, da bom na poslovniške kršitve, ki se izvajajo v tem parlamentu, opozarjal. Ne bom pa sprotno opozarjal, ker danes so bili dovolj glasni kolegi iz druge opozicijske stranke in mislim, da je bilo tudi prav. Jaz bom pač v bistvu povedal tudi to, zakaj bom glasoval, ko bo zakon prišel na glasovanje, proti temu zakonu. V namenih, zaradi katerih je predlagala vlada spremembe in dopolnitve zakona, piše pod točko 2: "Spodbuditi upnike, da aktivneje sodelujejo v postopkih finančne reorganizacije in okrepiti njihovo vlogo preko učinkovitejše vloge upniškega odbora." Torej okrepiti njihovo vlogo. In pa pod točko 4: "Okrepiti vlogo upniškega odbora v stečajnih postopkih." To je morda držalo v tistem predlogu, ki ga je vlada predložila, mislim, da v aprilu mesecu, kjer je pisalo, da mora upniški odbor dajati na vrsto stvari soglasje. Vendar se je vlada pozneje premislila in v svojih amandmajih predlagala, povsod tam, kjer je pisalo soglasje, mnenje. Kaj je soglasje, kaj je mnenje, glede na to, da je tudi mnenje bilo že do sedaj potrebno, to pomeni, da vsaj ti dve točki, ki naj bi okrepili vlogo upnikov v stečajnem postopku oziroma v postopku likvidacije in tudi v tej finančni reorganizaciji, ni okrepilo. Tudi s tem, ko ni bil sprejet amandma oziroma tako kot je zdaj sprejet 8. člen, ki daje pač možnost, da dolžnik predlaga krepko znižanje obveznosti, mislim, da to ne vpliva na to, da bi upniki sprejemali prisilne poravnave in take finančne reorganizacije, kjer naj bi dejansko do tega prišlo. To je en razlog.
Drugi razlog, s tem, da niso bili sprejeti določeni amandmaji, ki bi, zlasti tisti amandma, ki ga je predlagal poslanski kolega Benjamin Henigman, vendar zakaj ni bil sprejet, sicer iz nekih drugih razlogov, ker ni bilo glasovanje, jaz ga nisem vložil zato v tretje branje, ker bi tako ali tako ne bil sprejet. Zanimivo je to, da smo tudi danes debatirali o določenih stvareh, čeprav s temi spremembi, ki bi se omogočile, da se ob tem postopku ugotovijo razne malverzacije, ki so se dogajale v dveh letih pred uvedbo stečajnega postopka, preprečijo, bom rekel, razni namenski in pa nekorektni stečaji oziroma delovanje v to, da pride do stečaja in se potem podjetje za "male pare" proda. Na podobne stvari je pokazal kolega Božič, kako se neka firma "matra" s pravdnim postopkom, vendar potem na koncu ne pride do poplačila, normalno, ker v stečaju običajno upnik praktično pride do poplačila v zelo majhnem znesku. To so razlogi. Zelo zanimivo je pa to, da na to pristajajo tudi tisti, ki so v prejšnjem mandatu, morda celo upravičeno kritizirali vlado, da teh stvari ne uredi v zakonu. Vendar to je zdaj nova stvar, torej zdaj je predlog, ki ga imamo pred seboj, predlog nove vlade, kar pomeni, da ne bo več možnosti izgovarjati se na odgovornost prejšnje vlade. Gre za novo vlado, nove predloge in nove zavrnitve takih določil, ki bi preprečevale tisto, kar se je včasih govorilo: korupcijo, krajo, da ne govorim o izrazu, ki mi ne gre preveč iz ust, ker se mi ne zdi ustrezen, udbomafijo.
Iz teh razlogov bom glasoval proti temu zakonu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Mozetič. V 96. členu, poznate, torej smatral sem vašo razpravo kot obrazložitev glasu. Hvala lepa.
Prekinjamo to točko dnevnega reda. Počakati moramo na amandmaje, ki jih bodo uskladili.
Prehajamo na 28. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O PRAVICAH IZ POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA BIVŠIH VOJAŠKIH ZAVAROVANCEV. Končali smo pri besedi predstavnika Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Potem je bilo zahtevano mnenje vlade, prekinili smo sejo in sedaj prosim za mnenje vlade. Državni sekretar, gospod Stušek.
JANKO STUŠEK: Gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Na današnji seji je vlada obravnavala vse štiri vložene amandmaje na 2., 5. in 15. člen. Prav tako je obravnavala tudi dva svoja amandmaja, predloge k 2. in 15. členu, vendar še ni zavzela dokončnega stališča, zlasti ne v luči tez, ki so nastale ob tej diskusiji, tako na parlamentarnem odboru kot tudi na vladi, kaj se pravzaprav smatra za tisti ključni del agresije na Republiko Slovenije ali pa tisti vsebinski ključ agresije na Republiko Slovenijo, ki bi lahko bil podlaga za to, da ne priznamo pokojninske dobe v tem posebnem zakonu oziroma da ne priznamo pokojninske dobe po splošnem zakonu. Tu si je na današnji seji vlada vzela še določeno časovno obdobje, ker bi rada ta vprašanja razčistila še v luči sklepov generalne skupščine, ki obravnava posebej odnos do agresije in kaj se šteje kot točka agresije na posamezno državo. To ni v splošnem kontekstu, ampak v specialnem kontekstu tega zakona, torej v specialnem delu, v luči pravzaprav tistih 90 dni, kot tudi v luči od 25.6. do 17. oziroma do 18.7.1991. Sklep je bil, da se to premakne na naslednjo sejo.
Vlada je kljub vsemu pravzaprav obravnavala tisto, kar je v zakonu bistveno, torej tiste štiri amandmaje in konec koncev kakršnekoli bodo odločitve ob drugi obravnavi, takšna bo tudi pot za tretjo obravnavo. Več od tega na današnji seji niti ni bilo sklenjeno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Proceduralno predlagam, da to točko dnevnega reda prenesemo na 6. redno sejo državnega zbora. Dajem predlog na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na 36. TOČKO DNEVNEGA REDA - VOLITVE IN IMENOVANJA. KVIAZ predlaga, da se ODLOK O IMENOVANJU ČLANOV NADZORNEGA ODBORA SKLADA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE preloži na naslednjo sejo državnega zbora. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Nimamo pogojev, da bi dokončali redno sejo, predlagamo, da ob 16.30 uri nadaljujemo izredno sejo.
(Seja je bila prekinjena ob 16.16 uri in se je nadaljevala ob 17.38 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Nadaljujemo s 5. redno sejo Državnega zbora. Smo pri 10.A TOČKI DNEVNEGA REDA. Najprej bi ugotovili sklepčnost. (47 poslank in poslancev.) Lahko nadaljujemo z delom. Torej, govorimo o PREDLOGU ZAKONA O SLOVENSKI RAZVOJNI DRUŽBI IN PROGRAMU PRESTRUKTURIRANJA PODJETIJ.
Državni zbor je zahteval stališče vlade do tega vprašanja. Prosim, gospod minister Marinček.
DR. ALOJZIJ MARINČEK: Hvala lepa. Spoštovane gospe in gospodje! Kar se tiče tega tehnološko-razvojnega sklada, naj povem kratko zgodovino.
V prvi inačici tega zakona o Slovenski razvojni družbi sta bila samo dva ministrstva, in to Ministrstvo za gospodarstvo in pa MEOR. Prav zaradi razvojne komponente, ki naj bi bila v Slovenski razvojni družbi, smo mi predlagali, da bi bilo še Ministrstvo za znanost in tehnologijio. Mi smo s tem svojim predlogom uspeli. Že v začetnih pogovorih, ki smo jih imeli z gospodom ministrom Dragonjo, smo mi pristali na to oziroma ne pristali, mi smo celo predlagali, da je sestavni del Slovenske razvojne družbe tudi Tehnološko-razvojni sklad. To pa iz preprostega razloga, da se v bistvu prepreči mogoče že tista začetna nakana, da bi to postala neka črna luknja, naj bi bil Tehnološko-razvojni sklad garancija, da bo ta sklad delal učinkovito, kot se spodobi. Mi smo dobili zagotovila, da bo 30% tega denarja šlo predvsem v razvoj. In to, da mi pristanemo na to ministrstvo, da smo celo predlagali to, je sestavni del politike našega ministrstva. Mi hočemo povezati vso razvojno dejavnost v Sloveniji, s tem, da se stvari ne bi podvajale in da bi imeli en določen smisel. Mi bomo jeseni, to se pravi, Tehnološko-razvojni sklad, Slovenska razvojna družba in pa Ministrstvo za znanost in tehnologijo, ustanovili sekretariat za tehnologijo. Na ta način bi bil sklenjen krog, ki naj bi pospešil tehnološki razvoj Slovenije. Hvala lepa za vašo pozornost.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Želi še kdo besedo? Gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Jaz mislim, da je ta obrazložitev, ki smo jo ravnokar slišali, seveda pomemben kazalec, ki govori o tem, da po eni strani v vladi obstajajo prizadevanja za to, da bi tehnološki razvoj dobil večji poudarek, po drugi strani pa ostaja očitno nedorečen način, kako to doseči. Če bi vlada res ali pa koalicija, rajši rečem to, ker do vlade ima človek vendarle neko spoštovanje, ker je to vlada tvoje domovine, torej, če bi koalicija res takšne namene imela, potem me čudi, zakaj pravzaprav že v osnovnem tekstu zakona ni tega dovolj jasno predvidela. Če je res bil namen, da se poudari ta tehnološko-razvojna funkcija, potem me čudi, zakaj mora pravzaprav en poslanec koalicije tik pred zdajci na hitro z amandmaji reševati te osnovne, očitno globalne namene koalicije. Jaz v to, se opravičujem, ker moram to reči, nisem čisto prepričan. Jaz mislim, da gre tukaj bolj za ad hoc, aktivnost, ki pač ima neke očitno neke namene. Zanesljivo pa ne, vsaj upam tako, v dobro te države, ne neke dolgoročne opredelitve. Jaz mislim, da je treba zelo jasno povedati to, da gre pri dejavnosti Slovenske razvojne družbe v prvi vrsti za prestrukturiranje podjetij. Gre za podjetja, ki s posebnim režimom, ki je v zakonu zelo natančno opredeljen, se vključujejo v ta proces, medtem ko samo spodbujanje tehnološkega razvoja pa vendarle širša dejavnost inkorporira mnoga podjetja, tudi takšna, ki zaradi svojih poslovnih rezultatov in še marsičesa drugega, niso vključena v proces prestrukturiranja. Gre tudi za mala in srednja podjetja, ki z veliko verjetnostjo ne bodo imela opravka s Slovensko razvojno družbo, vsaj na način ali pa osnovi razlogov, s katerimi imajo opravka tudi drugi. Skratka, gre tukaj za dva različna segmenta in zato jaz mislim, da je treba, v to sem zdaj bolj prepričan, kot prej, podpreti tretjo alineo drugega odstavka, jaz mislim, da je smiselna in jo kaže podpreti za tista podjetja, ki so vključena v proces prestrukturiranja. S tem bi zelo jasno poudarili, da bo Slovenska razvojna družba morala upoštevati tudi te tehnološko-razvojne vidike. S tega vidika je torej tretja alinea 2. člena smiselna. Nesmiselna, poudarjam, zelo nesmiseln pa je seveda amandma, ki smo mu pravzaprav zdaj priča, amandma k 34. člen. Ta pa zdaj želi to dejavnost tehnološko-razvojnega sklada, ki je bila širša, ki ni torej upoštevala samo velike firme in tiste, ki so v prestrukturiranju, preprosto kar "stlačiti" v Slovensko razvojno družbo. To ni smiselno. Zato sem si dovolil v imenu poslanske skupine predlagati amandma na popravek amandmaja spoštovanih dveh kolegov Zagožna in Kopača, ki na nek način to opredeljuje. Zdaj bom na kratko poizkušal ta amandma pojasniti - da bi dejavnost Tehnološko-razvojnega sklada, ki se nanaša na podjetja, ki so po tem zakonu vključena v projekt prestrukturiranja, dejansko prešla na Slovensko razvojno družbo in samo ta dejavnost Tehnološko-razvojnega sklada. Če so predstavniki koalicije, ki so danes nam tukaj razlagali, te stvari mislili resno, potem bodo ta amandma, jaz mislim, z odprtimi rokami podprli, ker inkorporira točno to, kar so pravzaprav nam tukaj pripovedovali. Zato bi vljudno prosil, da bi ta naš amandma podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Spoštovane kolegice poslanke in poslanci, če ni razprave, gremo na amandmaje. Dobili ste amandma poslanske LDS in SLS, pravkar pa smo dobili amandma na amandma Združene liste in bi prosil, če predlagatelj amandma razloži.
MIRAN POTRČ: Jaz sicer upam, da bo sprejet amandma poslanske skupine, ki ga je kolega Sovič obrazložil. Če ne bo sprejet, potem je drugi podrejeni predlog, ki se glasi: amandma na popravek amandmaja k 34. členu - za besedo "poslovanja" se vstavi beseda "zaposlene", vejica in se besedilo nadaljuje. Obrazložitev je, da poleg vsega ostalega Razvojni sklad z ukinitvijo Tehnološkega-razvojnega sklada prenese tudi zaposlene v Razvojni sklad. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Imamo amandma k 34. členu, ki ga predlagata poslanski skupini LDS in SLS: Za drugim odstavkom 34. člena se doda novi tretji odstavek, ki se glasi: "Slovenska razvojna družba z dnem uveljavitve tega zakona prevzame dejavnost, poslovanje, pravice in obveznosti Tehnološko-razvojnega sklada Republike Slovenije, s čimer prenehajo veljati določbe zakona o Tehnološko-razvojnem skladu, Uradni list RS 13/94, razen določbe 6. člena." Dosedanji tretji odstavek člena postane četrti odstavek.
Na ta amandma je vložen amandma na amandma Združene liste, da se za besedo "poslovanja" vstavi beseda "zaposlene". Potem imamo tretji amandma, ki pravi: Za drugim odstavkom 34. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: "Slovenska razvojna družba z dnem uveljavitve tega zakona prevzame dejavnost Tehnološko-razvojnega sklada Republike Slovenije, ki se nanaša na podjetja, vključena v program prestrukturiranja po tem zakonu" Potem imamo četrti amandma, ki ste ga dobili v pregledu, in sicer poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije in SLS, ki se glasi: Besedilo tretjega odstavka 40. člena se nadomesti z novim tretjim, četrtim, odstavkom, ki se glasita: "Sklad Republike Slovenije za razvoj mora na dan uveljavitve tega zakona izdelati bilanco stanja in bilanco uspeha. Prav tako so dolžne izdelati bilanco stanja in bilanco uspeha tudi vse institucije, ki se pripojijo Slovenski razvojni družbi na dan pripojitve.
Osebe iz tretjega odstavka tega člena so dolžne predložiti bilanco stanja in bilanco uspeha ter poročilo o svojem poslovanju v roku 60 dni od roka za izdelavo finančnih poročil Državnemu zboru Republike Slovenije."
Glasujemo po vrstnem redu. Gospod Sovič ima besedo.
BORIS SOVIČ: Cenjenje dame, spoštovani! Jaz bi vljudno prosil, da bi upoštevali dejstvo, da spreminjam amandma in sicer, da vlagam amandma na popravek amandmaja k 34. členu, ki sta ga vložila gospoda Zagožen in Kopač. Hkrati bi pa prosil, če je le možno, da bi se potem naredili čistopisi vseh amandmajev, da bi potem poslanci lažje odločali. Hvala.
PREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Poslanska skupina Združene liste je spremenila svoj amandma, ki je sedaj amandma na amandma in se glasi: Črtajo se besede: "s čimer prenehajo veljati določbe zakona o Tehnološko-razvojnem skladu, razen določbe 6. člena" in se nadomestijo z besedilom: "ki se nanašajo na podjetja, vključena v program prestrukturiranja."
Sedaj gremo na glasovanje. Gospod Kopač ima besedo.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala lepa! Rad bi samo komentiral ta dva amandmaja, kot sem jih slišal, videl jih še nisem.
Amandma, ki poleg dejavnosti poslovanja pravic in obveznosti, vključuje tudi zaposlene, se mi zdi seveda v redu. Ampak to je bilo samo po sebi umevno, zato se mi ne zdi nobene škode ali pa prav, da bo mir, da se podpre. To je tisti amandma, ki vnaša besedico "zaposlene".
Amandma, ki pa je bil zdaj prebran in nadomešča besede "s čimer prenehajo določbe zakona o Tehnološko-razvojnem skladu", pa pomeni, da še naprej obstaja Tehnološko-razvojni sklad, del njegovih funkcij pa se prenese na Razvojno družbo. Mislim pa, da je za to, pa še manj razloga, kot da bi ga pustili takega, kot je, ob tem, da se ustanavlja Razvojna družba. Zato mislim, da ta drugi amandma, vsaj zame osebno, nikakor ni sprejemljiv. Hvala.
PREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala! Gospod Sovič ima besedo.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Zelo sem vesel, da se lahko strinjam z mojim spoštovanim kolegom Kopačem, da je dejansko celotni amandma na 34. člen delikaten in tudi jaz sem to že nekajkrat danes v razpravi povedal. Gre pa preprosto za to, da v amandmaju, ki smo ga predložili, upoštevamo to, kar je bilo danes rečeno, da je potrebno okrepiti tehnološko-razvojno funkcijo v Slovenski razvojni družbi. Točno to počenjamo. Ker pa hkrati izhajam iz predpostavke, da v tej družbi ni nikogar, ki bi želel zmanjšati napore na področju spodbujanja tehnološkega razvoja tudi v ostalih podjetjih - jaz mislim, da ima koalicija realen namen podpirati, ne samo ta podjetja, ki so vključena v program prestrukturiranja, ampak tudi mala, srednja in ostala podjetja, ki v to niso vključena, razen če je to kakšna nova politika, ki je mi še ne poznamo - potem jaz mislim, da bo ta amandma sprejemljiv tudi za koalicijo. Ker gre preprosto za to, da to možnost za mala in srednja podjetja, ki jo zdaj predstavlja Tehnološko-razvojni sklad, ohranimo, hkrati pa preprečimo podvajanje, da bi ta sklad še naprej opravljal dejavnost tudi za podjetja, ki bodo pa vključena v Slovensko razvojno družbo. Mislim, da je to zelo smiseln predlog racionalizacije poslovanja na tem področju. Jaz bi rad, da zdaj pa le upoštevamo, kar je bilo danes tukaj rečeno, in da upoštevamo dejstvo, da smo zdaj v ta amandma to poskušali integrirati. Jaz mislim, da je to v prid tako racionalizacije poslovanja, k čemur smo vsi zavezani, v prid temu, da še nadalje spodbujamo tehnološki razvoj, zlasti malih in srednjih podjetij, in da zaostrimo tehnološko-razvojno funkcijo Slovenske razvojne družbe. Spoštovani, jaz mislim, da smo se danes ves čas o tem pogovarjali. Mislim, da je to modaliteta, ki to omogoča. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dr. Franc Zagožen ima besedo.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Ta amandma bi seveda, če bi ga sprejeli, uzakonil stanje, ko bi Sklad ostal naprej, Slovenska razvojna družba bi se pa smela pravzaprav angažirati samo v podjetjih, ki naj bi se prestrukturirala. Jaz pa vlogo Slovenske razvojne družbe razumem tudi drugače, da bo opravljala prav to, ne samo prestrukturiranje podjetij, ampak tudi ustanavljanje novih, spodbujanje novih idej, odpiranje novih delovnih mest, in to seveda v tehnološko perspektivnih podjetjih. Zato ne morem sprejeti tega. Da pa prizadevanja poslancev Združene liste niso povsem iskrena, me prepričuje tudi to, da pristajajo na rešitev, ko sicer Slovenska razvojna družba prevzame vse dejavnosti sklada, če prevzame tudi tistih nekaj zaposlenih. To je en amandma. Bolj gre torej za pet zaposlenih, kot sem prej slišal, kot pa za vsebino delovanja ali Sklada ali Slovenske razvojne družbe. O tem izgubljamo toliko besed. Če je tistih pet zaposlenih v Skladu dragocenih tudi za Slovensko razvojno družbo, potem jih bodo seveda povabili k delu. Če pa bo uprava ali nadzorni svet ugotovil, da je treba začeti z drugimi ljudmi, najbrž mora imeti tudi proste roke za to.
Jaz zaradi tega zavračam te amandmaje. Mislim, da je prav, da si nalijemo čistega vina in se potem odločamo tudi na podlagi pravih interesov in dejstev. Naj torej ne pretehta interes ene stranke zaradi nekaj ljudi, ampak javni interes, ki je najbrž ta, da dobimo ustanovo, ki bo sposobna, ne samo omogočiti uspešno prestrukturiranje nekaterih podjetij v krizi, ampak tudi dati spodbudo gospodarskemu razvoju in tehnološkemu razvoju. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Potrč ima besedo.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz verjamem, da je vse zastonj, ker argumenti ne veljajo nič in se laž za lažjo za tem odrom ponavlja. Ampak poglejte, upam, da bo vsaj javnost nekaj od tega vedela. Predlog zakona o Slovenski razvojni družbi in programu prestrukturiranja podjetij - še enkrat trdim in prosim gospoda Zagožna, da mi pokaže, kje bo kaj drugega - nima o tehnološkem razvoju, izključno v 3. točki 2. člena in v tem, kar bo zdaj na podlagi drugega odstavka 34. člena napisano, niti besede. Vso razlago, ki smo jo poslušali, jaz sem v uvodni razlagi kot nadomestni član oziroma na skupni seji Odbora za gospodarstvo in Rejčeve komisije poslušal in je bilo rečeno, da se uvaja poseben način financiranja, to je projektno financiranje, ki pomeni prevzemanje rizikov in podobno in ki je posebej urejeno v 13. členu. Poleg tega ni ničesar drugega kot prestrukturiranje, ki pomeni - v uvodu zakona to piše - reševanje delovnih mest in reševanje podjetij, ki zahtevajo neko obliko pomoči države. To je bil tudi razlog, zakaj smo v Združeni listi rekli, da popolnoma sistemski zakon, ki spreminja mnoge odnose v državi, podpiramo, da ne bi sprejeli očitka, da nismo pripravljeni reševati problema delovnih mest. To je vsa resnica. Vse drugo je kasneje izmišljeno in zaradi mene si lahko izmislite, upam, da smo dovolj jasno povedali, na kakšen način in po kakšnih metodah.
Gospod Zagožen, mi ne sprejemamo nobenega predloga. Najbrž pa niste parlamentarec prvič, ampak že nekaj let in veste, da poslanske skupine, ki poskušajo korektno delovati, dajejo tudi minimalne predloge in naš minimalni predlog je, da se, res priznamo, tudi zaposlene ta moment v Sklad prenese. Tako smo ravnali pri ukinjanju vsega, kar smo imeli, pri davčni službi, pri SDK-ju bivšem, in podobno. Tako smo ravnali pri pravosodju, pri pravobranilcih, tako smo povsod ravnali. Zdaj, tokrat lahko ravnamo drugače, samo ne reči, če bomo ravnali drugače, da je to naš interes. Ni res, izrecen vaš interes je racionalizirati državo na petih zaposlenih. Oprostite, smešni ste.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, doktor Franc Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Torej, gospod Potrč, to niso bile moje besede, da je naš izrecen interes racionalizirati upravo na petih zaposlenih. Rekel sem, če so sposobni in pripravljeni delati tudi v Slovenski razvojni družbi, jih bo ta z veseljem povabila, pa če je to v zakonu zapisano ali ne. Na tem primeru sem samo poskušal pokazati, zakaj vam pravzaprav gre. Gre za ohranitev tega sklada. Če pa to že ni mogoče, potem pa vsaj vpliva preko zaposlenih v tem skladu tudi v Slovenski razvojni družbi. Nobenega zaposlenega v tem skladu ne poznam in zaradi tega se opravičujem, če bi se kdorkoli počutil prizadetega. Samo iz celotnih vaših nastopov danes popoldne je mogoče zaključiti to. To pa ne more biti interes Državnega zbora, ko sprejema zakona.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ugovor, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Zagožen je res zgleda pretežni del časa bral Mag, da ni razumel, kaj je intenca naših prizadevanj. Želimo povedati, da se o ukinitvi Razvojnega sklada odloča na podlagi argumentov, da dobimo predloge, obrazložitve, da se o tem vodi normalna razprava, ne pa s podpisom vodij poslanskih skupin dveh koalicijskih strank danes, ne da bi vedeli, zakaj gre, to preko noči ukinemo. Če bi poslušal, ne pa bral Mag, bi to slišal.
Sicer pa glede zaposlenih naslednje. Dokler bo veljalo načelo, dober je, samo če je naš, potem moram reči, da se moramo bati tudi za zaposlene. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ugovor, dr. Franc Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Razpravi sem v celoti sledil, ne vem pa, zakaj gospod Potrč dela reklamo za Mag.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ugovor, gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Torej, ne bom ugovarjal v zvezi s časopisi, ker sem imel danes dovolj dela s tem zakonom, da jih nisem mogel brati.
Rad bi povedal nekaj drugega. Moj predhodnik, gospod dr. Zagožen, je omenil, da bi sprejetje amandmaja, ki smo ga predlagali, na nek način omejevalo Slovensko razvojno družbo. Vsaj tako sem ga razumel. Rad bi pojasnil, da takšna teza ni točna. Tretja alinea 2. člena zelo jasno definira, da Slovenska razvojna družba lahko skrbi za vprašanja tehnološkega razvoja. Mi se sedaj pogovarjamo o 34. členu oziroma amandmaju na 34. člen in ta na nek način to dejavnost Slovenske razvojne družbe poskuša integrirati tudi s Tehnološko-razvojnim skladom. Pri tem sem pa hotel opozoriti na to, da je dejavnost Tehnološko-razvojnega sklada bila namenjena pravzaprav širšemu krogu podjetij. Pravzaprav vsem, malim, srednjim in velikim podjetjem. Medtem ko Slovenska razvojna družba pač po svoji naravi ima nek specifični portfel in kdor si prebere zakon, vidi, kakšen je ta portfel. Ta naš amandma na 34. člen ne bi omejeval Slovenske razvojne družbe pri tem, hkrati pa bi pomenil neko racionalizacijo v tem smislu, da bi omogočal, da bi dejavnost Tehnološko-razvojnega sklada, ki je povezana s spodbujanjem inovacij, spodbujanjem prenosa tehnologij, transferjev in tako naprej, tekla še naprej, vendar na širšem kontekstu, kot samo ta, ki ga Slovenska razvojna družba pokriva.
Upam, da se boste strinjali z menoj, da Slovenska razvojna družba ne pokriva celotnega konteksta našega gospodarstva, čeprav pokriva zelo pomemben del. To je nesporno. Če bi temu bilo tako, da bi pokrivala celoto gospodarstva, potem tudi vseh drugih skladov ne bi potrebovali. Tudi stanovanjskega ne, ki ga v enem od členov ta zakon tudi na nek način omenja, ko govori o nekaterih stvareh, ki se prenašajo. Ampak temu ni tako, ker so nekateri segmenti, ki jih je potrebno pokrivati in jih ta zakon ne zajema.
Še enkrat poudarjam, da mislim, da je ta amandma, ki smo ga predlagali, na nek način kompromis, ki upošteva intenco koalicije, vsaj tako smo jo razumeli in tako je bila popoldne tukaj razlagana, in interes, moram reči, da kot predsednik Odbora za znanost in tehnologijo, čutim, da je ta interes pomemben interes, da se v tej državi potenciali, ki spodbujajo tehnološki razvoj, povečujejo, ne pa da bi se razpolavljali. Bojim se, da bi tak zakon, kot je sedaj predlagan, s tem amandmajem pravzaprav razpolavljal potenciale, ki jih v tej družbi imamo. Dvomim, da je to intenca koalicije, dvomim, da je to intenca in predsednika te vlade in podpredsednika te vlade in potrditev tega imam v tem, da mislim, da je ta amandma, ki je bil vložen na 34. člen, pravzaprav ad hoc amandma, ki se je danes pojavil. Ker če bi to bila intenca koalicije, sem prepričan, da bi se to pojavilo že takrat, ko je zakon prihajal v parlament.
Zato še enkrat poudarjam, da vljudno prosim, da v interesu tehnološkega razvoja te družbe in v interesu spodbujanja tega razvoja vendarle ta amandma sprejmete. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o amandmajih. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Najprej bomo glasovali o amandmaju poslanske skupine Združene liste Socialnih demokratov na amandma, ki pravi: Pri 34. členu se za besedo "poslovanja" vstavi beseda "zaposlene". Kdo je za amandma? Prosim. (Govorjenje iz klopi.)
MIRAN POTRČ: Jaz prosim, da dovolite, da se tudi tokrat upošteva princip odločanja, da se glasuje najprej o bolj oddaljenih amandmajih. Amandma, ki se glasi, da se za besedami "Tehnološko-razvojnega sklada Republike Slovenije", ostalo besedilo črta in nadomesti z besedilom "ki se nanašajo na podjetja, ki so vključena v program prestrukturiranja", je bolj oddaljen amandma. In z drugim amandmajem "zaposlenih" nima nobene zveze. Nam verjemite, ker smo amandmaje pisali!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro.
MIRAN POTRČ: Gospod Sovič vam je na žalost za mizo, ker je pozabil prinesti s seboj, povedal, jaz pa povem za govornico, če ste preslišali. Amandmaji so podrejeni. Če prvi amandma ne bo sprejet, predlagamo v glasovanje drugi amandma. Od kdaj vi odločate o tem, kakšen amandma smo vložili?!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Razumemo, hvala lepa! Razumemo. Torej, glasujemo o amandmaju, ki govori, da za besedo "Sklada Republike Slovenije" se doda novo besedilo, ki pravi, "ki se nanašajo na podjetja, vključena v program prestrukturiranja". Še enkrat bomo ugotovili sklepčnost. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (19 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju na amandma, ki pravi, da se vstavi beseda "zaposlene". Je tako v redu? Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje amandma poslanske skupine LDS in SLS, ki ga imate pred sabo. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo še amandma, ki ste ga prav tako dobili na mizo, v pregledu, poslanskih skupin Liberalne demokracije Slovenije in Slovenske ljudske stranke. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Izglasovali smo vse amandmaje. Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Je potrebna kakšna uskladitev, gospod Baškovič? Ni potrebna. Lahko glasujemo. Želi kdo obrazložiti glas? Prosim, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Ker sem ves dan sitnaril in opozarjal na nepravilnosti, naj opozorim na to, da služba dela tudi pravilno. Mene so včeraj opozorili, da je poslanska skupina Združene liste najavila in vložila amandma k 24. členu, ki ni bil amandmiran v drugi obravnavi in zato ga nismo vložili. Postopali so korektno, ker res ni bilo in mi smo to spregledali. Vi veste, da je 24. člen zadeval problem položaja delavcev v programu te razvojne družbe. Naš vsebinski predlog amandmaja je bil, da po prvem odstavku, ki pove, da naj se predlaga sklenitev takšnega sporazuma in da v primeru takega sporazuma delavci sprejmejo obveznost, da bodo podpirali razvoj in da se bodo vzdržali, da rečem, neprijetnih dejanj zoper družbo, da bi nadalje ostali trije odstavki bili spremenjeni takole: V sporazumu Razvojna družba ponudi delavcem, katere obveznosti v njihovo korist bo izpolnjevala, predvsem pa, kako bo zagotavljala ohranitev delovnih mest in izplačevanje plač ter drugih prejemkov delavcev. O vsebini sporazuma se dogovorijo Razvojna družba in svet delavcev, če tega ni, pa predstavniki reprezentativnih sindikatov v podjetju. Sporazum se sprejme pred odločitvijo vlade o programu prestrukturiranja podjetij iz drugega odstavka 27. člena tega zakona."
Najprej bi rad povedal, da bomo v Združeni listi razmislili, ali s to vsebino takoj potem, ko bo zakon sprejet, predlagamo njegove spremembe in dopolnitve, kar se nam zdi skrajno korektno in ne razumemo ignorance te vladne večine, ki je pripravljena sprejemati rešitve, ki pomenijo izključno in samo poslabšanje položaja zaposlenih.
Drugo. Rad bi povedal, da je zakon, kakršen je predlagan, v nekaj formalnostih boljši od predlaganega, saj konec koncev ima vse člene praktično napisane na novo. Na koncu bi pa kljub vsemu poudaril tisto, kar sem poudaril v svoji začetni razpravi. Kar zadeva Združeno listo, ne samo kot opozicijsko stranko, ampak ta moment predvsem samo to, za nas od sprejema tega zakona naprej pomeni, da nosi vlada sama izključno v celoti krivdo in odgovornost za uspešnost in neuspešnost poslovanja podjetij. Vsak, ki bo prišel, ga bomo napotili na vlado in na projektni svet. Državni zbor pri tem nima več nič. Prosim, da se tega zavedamo, da ne boste slabe volje, ker ste si te pristojnosti in te naloge tudi zadali. Z zelo slabim občutkom se bom zato pri tem zakonu vzdržal. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Branko Kelemina želi obrazložiti glas.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani! Sodeloval sem pri obravnavi tega zakona v delovnih telesih. Zakon o Slovenski razvojni družbi je v zaključni fazi pred potrditvijo. Vendar me do danes ni nihče 100% prepričal, da bo s tem projektom uspešno rešenih več pomembnih gospodarskih vprašanj, od ohranitve obstoječih delovnih mest, do novega pospešenega zaposlovanja, od kadrovskega in tehnološkega prestrukturiranja obstoječih gospodarskih subjektov in morda celih panog, do ustvarjanja informiranja novih uspešnih gospodarskih subjektov. Po moji oceni gre za naslednje tipične napake. Slovenska razvojna družba bo izredno administrativno in politično organizirana, kar je že v temelju močno skregano z ekonomijo tržnega gospodarstva. Kot je že bilo omenjeno, gre za velik državni intervencionizem. Odločanje o tem, katera podjetja, panoge se bodo podpirale in do kakšne višine, bo predvsem politično in administrativno. Prav tako določba zakona, ki predvideva dokapitalizacijo s strani privatnega kapitala, lahko privede do tega, da bo polovica slovenskega gospodarstva pod politično upravo. Tu je mišljena druga polovica gospodarstva, kajti polovica gospodarstva je itak pod lastniki iz tujine. Slovenska razvojna družba bo kapitalsko in kadrovsko centralistično organizirana. V bistvu se v tej obliki ne bo veliko razlikovala od Sklada za razvoj. Kapitalski centralizem je očiten, prepoznaven in ga ni potrebno dodatno dokazovati. V čem se kaže kadrovski centralizem, je tudi jasno, pa vendar obrazložitev. Zaradi velikega števila različnih skladov, družb in drugih paradržavnih institucij je v Ljubljani skoncentriran velik kadrovski potencial, predvsem zaradi boljših plač in vseh drugih ugodnih pogojev življenja v velikem mestu. Zaradi takih trendov so podeželje in manjši kraji oropani za kadre, kajti vsi bežijo od odgovornosti, ki se pojavijo v gospodarstvu in v nerazvitem okolju. Katere so te slabosti, ki jih jaz vidim? Iz Ljubljane ni možno voditi podjetja v Murski Soboti ali kjerkoli, oddaljeno od centra. Ni tudi pripadnosti in odgovornosti do kraja in do sokrajanov. Na primer, en manager ne more uspešno voditi dveh, treh podjetij z več 100 zaposlenimi, kot je bil primer. Zaradi slabosti iz razvojnega sklada sem že zdavnaj ugotavljal, da bi bilo boljše ustanoviti kadrovski sklad Republike Slovenije, ki bi prav zaradi opisane kadrovske centralizacije omogočal učinkovito pomoč kadrovsko slabim podjetjem. Po moji oceni Slovenska razvojna družba da, vendar z bistveno ožjimi nalogami. Vsi ostali problemi slovenskega gospodarstva bi se morali reševati s splošnimi ukrepi in pogoji, ki bi omogočali uspešno gospodarjenje.
In končno, kljub mojim kritičnim ocenam bom glasoval za zakon. Prvič. Želim, da bi se razmere v slovenskem gospodarstvu čimprej izboljšale in da v prvi vrsti začnemo čimprej odpirati nova trajna delovna mesta. Ta zakon, če bo zaživel v tem delu, to omogoča. Gospoda ministra Dragonje sedaj ni tukaj, upam, rad bi mu povedal, da bo tudi sam stal za uspešnim izvajanjem tega zakona in ne bo dovolil zlorab, kar ta zakon vsekakor omogoča. To je eden od pomembnejših aktov, ki jih bo parlament sprejel v letošnjem letu, če ne eden najpomembnejših. To potrjuje tudi dejstvo, da sta gospod minister Dragonja in vlada zelo zavzeto sodelovala v vseh razpravah v delovnih telesih, ki jih je bilo zelo veliko.
Drugič. Glasoval bom za tudi zato, ker so bili sprejeti moji amandmaji, dva zelo pomembna, in sicer, da se vključi sodelovanje lokalnih skupnosti in da se pred ustanovitvijo Slovenske razvojne družbe izdelajo računovodski izkazi vseh institucij, ki se bodo vključila v Slovensko razvojno družbeno. Ta amandma sta mi sedaj povzela LDS in SLS, jaz zaradi tega nisem jezen, celo všeč mi je, da se je to zgodilo.
Na koncu bi samo še rekel: Slovenska razvojna družba, veliko uspešnih poštenih ukrepov želim na tvoji poti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Kelemina. Še kdo? (Ne.) Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
Matično delovno telo, Odbor za gospodarstvo, predlaga: "Državni zbor pooblašča Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, da v končni redakciji črta vse naslove k členom in podpoglavjem." Želi kdo besedo o tem?
MAG. JANEZ KOPAČ: Ne bi rad utrujal, samo gospod Baškovič nas je prej opozoril, da v amandmaju poslanskih skupin LDS in SLS k 34. členu je zapisano tudi, da preneha veljati zakon o Tehnološko-razvojnem skladu in da je to sicer korektno, ker je pač bilo možno vložiti amandma samo na 34. člen, da pa je to tematika 35. člena. Prosim, da se v tem, ko se pooblašča Sekretariat za zakonodajo, da se zraven doda še stavek: "da tudi redakcijsko uskladi 34. in 35. člen." Hvala.
PREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dr. Ribičič, prosim.
DR. CIRIL RIBIČIČ: V interesu pravne konsistentnosti bi bilo da, se to upošteva, ampak v interesu tega, da se vidi pri tem zakonu zgodovina njegovega nastajanja, pa je, da ostane tako, kot je bilo, poleg tega bi s tem legalizirali tisto kar se ne bi smelo zgoditi, da se amandma da k enemu členu, ker se ne sme dati k drugemu členu, in bi se to naknadno popravljalo. Potem bi seveda to vsi uporabljali v naslednjih procedurah, vedno bi v tretji obravnavi predlagali k tistim členom, ki so bili spremenjeni v drugi obravnavi, potem bi pa pri usklajevanju terjali, da se to popravi. S tem bi torej legalizirali protiposlovniško prakso in mislim, da to ne bi bilo korektno.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Predlagam, da glasujemo o tistem, kar sem prebral. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
S tem smo končali to točko dnevnega reda.
Prehajamo torej na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRISILNI PORAVNAVI, STEČAJU IN LIKVIDACIJI. Dobili smo uskladitvene amandmaje Vlade Republike Slovenije k 32. členu predloga. Prosim, da se obrazloži. Ne želite obrazložiti? Hvala. Želi kdo besedo? Ni razprave. Proceduralno, prosim.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. To ni uskladitveni amandma. Mislim, da je že prej bila nekoliko nekorektno uporabljena tista določba poslovnika, ker ni bilo obrazloženo, v čem je neskladje. To ni uskladitveni amandma, zato se o njem ne more glasovati.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi še kdo besedo? (Ne.) Ni razprave. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
MIROSLAV MOZETIČ: Jaz sem dal proceduralno stališče in predsedujoči bi moral povedati, da je po poslovniku tako in tako, in potem bi šele lahko glasovali. Danes se krši vsak trenutek procedura!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Vlada je dala uskladitveni amandma. Sekretariat soglaša s tem, nimamo razprave. Lahko pa tudi zavrnemo.
Kdo je za predlagani uskladitveni amandma?(43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem zakon v celoti na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem smo končali tudi to točko dnevnega reda in tudi 5. sejo Državnega zbora. Hvala lepa.
(Seja je bila končana 12. junija 1997 ob 18.29 uri.)