Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.11 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi! Pričenjam nadaljevanje 8. seje državnega zbore Republike Slovenije.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Herman Tomažič, Jože Avšič, Jurij Malovrh, Rafael Kužnik, Eda Okretič-Salmič od 14.00 do 15.00 ure, Ivan Kebrič do 12.00 ure, Franc Pukšič, Vincencij Demšar za dopoldanski del seje - je že tukaj, Benjamin Henigman, Ciril Pucko, Ciril Metod Pungartnik, Miran Jerič za dopoldanski del seje. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Ugotavljamo navzočnost! (59 poslancev.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije. In vse lepo pozdravljam! Čestitam vsem Jožetom in Jožicam, še posebej pa generalni sekretarki državnega zbora, ki ima danes poleg godu rojstni dan. (Aplavz.)
Današnje nadaljevanje 8. seje državnega zbora bomo pričeli z obravnavo prekinjene 6. TOČKE DNEVNEGA REDA, to je PREDLOGA ODLOKA O RAZPISU REFERENDUMA IN DOLOČITVI REFERENDUMSKIH OBMOČIJ ZA USTANOVITEV OBČIN TER ZA DOLOČITEV OZIROMA SPREMEMBO NJIHOVIH OBMOČIJ IN RAZPISU REFERENDUMA ZA SPREMEMBO IMEN IN SEDEŽEV OBČIN IN PREDLOGA SKLEPA. Ali želi gospod Mežan proceduralno? (Ne želi.) Hvala lepa. Kolegice in kolegi, prehajamo na odločanje o posameznih predlogih iz odloka, ki ga imate vsi pred seboj. V razpravo dajem prvo točka iz odloka: "kot referendumsko območje se določi del občine Koper, ki naj bi se izločil iz občine Koper v novo občino Ankaran-Škofije." Želi kdo besedo? Gospod Juri, prosim.
AURELIO JURI: Lep pozdrav kolegice in kolegi! Zadnji vlak gre mimo in poskušam vanj vstopiti, če se le da. Zelo konkretno bom obrazložil svoj glas do tega predloga. Kljub temu, da nimam pretiranega upanja, po tem, kar se je včeraj zgodilo, da bi me danes kdo od vas bolj uslišal.
Glasoval bom seveda proti predlogom vlade za razpis referendumov, tako za ustanovitev občine Ankaran-Škofije. Pa naj sedaj povem seveda tudi za razpis referenduma za Dekani in za Šmarje - Marezige, da se ne bi kasneje vračal. In vas znova pozval, da oddate enak glas, kajti razplet včerajšnjega glasovanja tak poziv povsem opravičuje. Ko je bil moj amandma zvrnjen, ne da bi bi slišal enega samega argumenta, ki bi ga spodbijal, sem pomislil, da se je koalicijska večina odločila obraniti za vsako ceno predlog vlade in s tem seveda koncept, ki ga je bil zastavil minister. Pomislil sem, da tudi tako ravnanje konec koncev sodi v nek kriterij.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim za mir v dvorani, kolegice in kolegi!
AURELIO JURI: Tako ravnanje nedvomno bi sodilo v nek kriterij, v nek princip, v neko načelo, bi sledilo nekemu dogovoru. Toda kmalu se je pokazalo, da sem se uštel. Tudi koalicija se je začela nekako vesti prosto po Prešernu, če je bilo sprejetih osem dodatnih predlogov za potencialne nove občine, ki jim vlada izrecno nasprotuje. Tako smo postali priče paradoksu, da vladna koalicija, pa naj znova opozorim, da je vsa odgovornost za posledice sedanjih odločitev njena in samo njena, je pomagala izglasovati predloge, ki sicer bodo njihovim nosilcem seveda všeč, so pa v izrecnem nasprotju z deklarirano doktrino vlade po brzdanju nastajanja novih in predvsem šibkih občin, zavrnila pa je edini predlog, ki je bil povsem v skladu s to doktrino, in obenem tudi z razpoloženjem in pričakovanjem prizadetega okolja. In ne samo to. Vlada je konec koncev stala za svojimi dvajsetimi predlogi, jih obranila pred državni zbor in pred javnostjo, pred očitki, češ, da se pri njihovem oblikovanju ni držala bolj preciznih oziroma objektivnih kriterijev in s tem enim pravico do poizvedovalnega referenduma priznala, drugim v vsaj na videz povsem enakih situacijah pa ne.
Včerajšnje glasovanje je izvenelo zato toliko bolj nedosledno, neresno in krivično. Ne oziram se na ravnanje desnega dela dvorane, kljub temu da sem, kolega Božič, seveda pričakoval, da boste načelo volje ljudi obranili tudi v primeru Kopra. Ker je doktrina te strani že tako ali tako znana, čim več malih občin. Ko ste že kolegice in kolegi iz koalicije povozili vlado v tolikšnih primerih, in verjamem, da jo boste povozili tudi danes, ko se bo treba izjasnjevati o tistih dodatnih osem predlogih, ki jih je ob izrecnem nasprotovanju vlade že izglasovala komisija za lokalno samoupravo. Ko ste to načelo povozilo, jo povozite, lepo prosim, tudi in še v koprskem primeru. Veliko škode ne bo. Še zahvalo Koprčank in Koprčanov ter priznanje dobrega dela vaših ministrov od financ do okolja, od ekonomskih odnosov do prometa, od kultura do športa si boste prislužili.
In nenazadnje, prihranjenih 15 milijonov tolarjev in morda verjetno še več bo možno preusmeriti v sanacijo Škocijanskega zatoka, ko smo že z zakonom o naravnem rezervatu sprejeli, ne da bi pogledali, ali bo v proračunu ustrezno finančno kritje. Neizmerno vesel bom, če bom tokrat bolj uslišan. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Juri. Gospod Božič, prosim.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa. Torej mi, v naši stranki Krščanskih demokratov, smo zagovarjali voljo ljudi in tudi prejšnji teden imeli konferenco, na kateri je pisalo, za voljo ljudi. Volja ljudi na Koprskem ni v taki razdelitvi, kot je predlagana. Zato bomo danes težko ta vladni predlog podprli. Toliko, da ne bi imeli očitkov in slabe vesti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Glede na predgovornike bi jaz rekel naslednje. Jaz pa mislim, da je ravno referendum tisti, ki bo pokazal voljo ljudi. Torej dopustimo ljudem, da se izrazijo na referendumu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Ker ni več razprave, jo zaključujem in prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Na glasovanje dajem predlog: "kot referendumsko območje se določi del občine Koper, ki naj bi se izločil iz občine Koper v novo občino Ankaran-Škofije in obsega naslednja območja naselij...", in so potem našteta.
Kdo je za tak predlog? (40 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog pod točko 1 sprejet.
Prehajamo na predlog pod točko 2: "kot referendumsko območje se določi del občine Koper, ki naj bi se izločil iz občine Koper v novo občino Dekani in obsega naslednja območja naselij...". Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za predlog pod točko 2: "kot referendumsko območje se določi del občine Koper, ki naj bi se izločil iz občine Koper v novo občino Dekani"? (38 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog pod točko 2 sprejet.
Prehajamo na predlog pod točko 3: "kot referendumsko območje se določi del občine Koper, ki naj bi se izločil iz občine Koper v novo občino Šmarje-Marezige in obsega naslednja območja naselij...", ki so našteta. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Predlog pod točko 3 dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za predlog pod točko 3? (29 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog pod točko 3 sprejet.
Prehajamo na točko 4: "kot referendumsko območje se določi del občine Maribor, ki naj bi se izločil iz občine Maribor v novo občino Hoče-Slivnica" oziroma spremembo, kot je bila včeraj izglasovana ob amandmaju gospoda Klinca. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Dajem na glasovanje predlog, "referendumsko območje" pod točko 4. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za referendumsko območje pod točko 4? (58 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog pod točko 4 sprejet.
Prehajamo na predlog pod točko 5: "Kot referendumsko območje se določi del občine Maribor, ki naj bi se izločil iz občine Maribor v novo občino Miklavž na Dravskem polju." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog za referendumsko območje pod točko 5. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za predlog pod točko 5? (49 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog pod točko 5 sprejet.
Prehajamo na predlog za referendumsko območje pod točko 6: "Določi se del občine Nova Gorica, ki naj bi se izločil iz občine Nova Gorica v novo občino Grgar-Čepovan". Želi kdo besedo? Gospod Ivo Hvalica, prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Grgar-Čepovan, to je na Trnovski planoti, skratka bodoča gorska občina, nobene zveze nima z mestno občino Nova Gorica in zadeva je več kot jasna. Naj vam povem pa samo eno podrobnost. Sem svetnik mestne občine Nova Gorica in ko smo lansko leto hoteli izglasovati subvencijo za odkup mleka na tem območju, je bogata mestna občina Nova Gorica komaj to izglasovala. Jasno, kdor je bogat, ne vidi tistega, ki je reven. Ne glede na to, bo gorska in obmejna občina Grgar-Čepovan lahko samostojno preživela, ker bo participirala tudi na denarju iz koncesije igralništva na podlagi 74. člena zakona o igrah na srečo. Seveda, ko se bo vlada odločila, da bo končno ta denar dala lokalnim skupnostim. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Nihče ne želi več razpravljati. Razpravo zaključujem. Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem: "predlog za referendumsko območje, da se določi del občine Nova Gorica, ki naj se izloči iz občine Nova Gorica v novo občino Grgar-Čepovan." Ugotovimo prisotnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (57 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog pod točko 6 sprejet.
Prehajamo na predlog pod točko 7: "Kot referendumsko območje se določi del občine Nova Gorica, ki naj bi se izločil iz občine Nova Gorica v novo občino Šempeter-Vrtojba in obsega naslednja območja naselij," in so našteta. Gospod Ivo Hvalica, prosim in gospod Božič.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolegi! Šempeter-Vrtojba in Nova Gorica imata dvoje skupnih stvari, železniški in cestni predor. Treba je iti skozi dva predora, da prideš, torej na drugo stran. In še to. Nova Gorica je v Soški dolini, Šempeter-Vrtojba pa v Vipavski dolini. Torej to ne spada skupaj. Mislim, da je stvar jasna. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Besedo ima gospod Božič in potem gospod Pahor.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Jaz misilim, da sem za to govornico o bodoči občini Šempeter-Vrtojba dostikrat govoril in dosti povedal. Tudi prebrali ste lahko. Mislim, da je to ena redkih občin, ki jih ustanavljamo oziroma za katere razpisujemo referendumska območja, ki izpolnjujejo vse pogoje. In kar sem včeraj rekel, kljub temu, da gredo stran od bogate Gorice, jim dajmo to možnost, da res gredo. V drugi dolino, v drugačno življenje in drugačno življenje je bilo tudi teh zadnjih petdeset let. Torej, podprimo njihovo željo, da bodo res samostojni. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Božič. Še kdo ima? Gospod Borut Pahor.
BORUT PAHOR: Hvala predsednik. Ne vem, če se na kakšnem drugem primeru bolj plastično kaže paradoks te reforme, lokalne samouprave. Jaz prihajam in sem doma iz Šempetra, iz mesta oziroma kraja, ki se poteguje za to, da bi bil poslej nova občina. In če pogledam skozi zakon o financiranju, ki je veljaven, in če pogledam skozi nekatere izkušnje manjših občin v zadnjih letih, bi utegnil reči, da bo Šempter, če bo poslej z Vrtojbo v novi občini, morda imel za kakšen milimeter več moči, kot jih je imel prej, ko je bil skupaj z mestom Nova Gorica. Če pa pogledam na interese kraja, znotraj regije - širše, ugotovim, da bo morda Šempeter dobil kakšen milimeter moči več. Vendar bo zato skupaj z Novo Gorico zgubil dva milimetra moči proti Ljubljani.
In to je tisto, kar me prepričuje, da ne morem izrecno nasprotovati pravici ljudi do odločanja o referendumu, ampak moram skrajno resno opozoriti vse, ki se bodo potegovali za novo občino Šempeter-Vrtojba, da bodo morda dejansko imeli kakšen milimeter ali centimeter moči več. Zato bomo vsi skupaj v Novi Gorici na goriškem zgubili. Kajti postavlja se vprašanja, ali bo oslabljena Nova Gorica še lahko pretendirala na pozicijo regionalnega središča.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Pahor. Replika, gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Gospod predsednik! Spoštovane! Poglejte, to, kar je govoril kolega Pahor, to se ne nanaša na občine in lokalno samoupravo, to je stvar pokrajine. Kot pokrajina, bo goriška pokrajina vedno in enako močna. Lokalna samouprava je nekaj drugega. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika gospod Tomažič. Razprava.
HERMAN TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Jaz se pridružujem gospodu Božiču. Moram reči, da najbrž edina občina, ki izpolnjuje pogoje in tudi po zdajšnjem zakonu o financiranju občin zagotavlja samostojno financiranje in ni potrebno dodatne državne pomoči.
Predlog je zelo utemeljen, nikakor ne more razbijati enotne mestne občine Nova Gorica, ker le-ta ne obstaja in nikdar ni obstajala na tem območju. Iz območja mestne občine le jemlje iz tega dela šempetrskega, jemlje vsa možna sredstva financiranja iz tega proračuna, ki je strogo uporabljen v samem centru mesta. Območje pa hoče degradirati na vse možne načine. Spreminjanje kmetijskih zemljišč prvega razreda z namakalnimi napravami, obrtne cone, povečanje nezazidanih stavbnih zemljišč itn.
Območje se ne more šteti za mestno območje, vsaj od 1571 hektarov skupne površine v "kao" Šempetru in "kao" v Vrtojbah, skupaj kar 81% kmetijskih površin, 1.267 hektarov. To je obdelovalno zemljo na šempeterskem polju, ki nam je vsem poznana kot najbolj intenzivno obdelan vrt Slovenije, z visoko kvalitetnimi sadovnjaki, vinogradi, in vse to je pod najboljšim namakanjem v Sloveniji. Zato ne more biti ta del nikoli del mestne občine, kvečjemu samostojna občina. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Tomažič. Replika, gospod Pahor.
BORUT PAHOR: Tisto, kar me skrbi pri morebitni ustanovitvi nove občine Vrtojba-Šempeter, je dejstvo, da bi se s tem močno oslabila gospodarska, družbena, če želite, politična, socialna potenca Nove Gorice kot regionalnega središča. Moram reči, da sem kljub velikemu zavzemanju za ustanovitev pokrajin prepričan, da še nekaj časa temu ne bomo priča. Dejstvo, da zdaj razdeljujemo Slovenijo na novo število novih občin, pomeni na eni strani njihovo slabitev, na drugi strani pa povečanje moči centralne oblasti.
Zato še enkrat, kolega Hvalica, opozarjam in odkrito menim, da je ravno na primeru občine Vrtojba-Šempeter paradoks očiten, ker kot praviš, izpolnjuje vse pogoje, ni moč oporekati ljudem, da na referendumu izrazijo svoje prepričanje. Je pa potrebno te ljudi odkrito opozoriti, da bi z ustanovitvijo nove občine morda v samem Šempetru in Vrtojbi dobili kakšno možnost, pravico več, da bi pa vsi skupaj, ne samo v Šempetru, tudi v Novi Gorici in širše, izgubili, ker bi se preprosto ta gospodarska, socialna, politična potenca Nove Gorice kot regionalnega središča oslabila. Mi smo priče nekemu, po mojem zelo nevarnemu procesu, ne samo centralizacije na splošno, ampak take razvojne strategije Slovenije, ki daje večje možnosti in privilegije razvoja tistim mestom, krajem, ki živijo ob razvojni osi Maribor-Ljubljana-Koper; vsi tisti, ki nekako iz te osi odstopajo, izgubljajo možnost za to, da bi imeli enake možnosti za to, da nudijo ljudem danes in jutri približno enake možnosti za enako kakovostno življenje.
To je tisto, kar me skrbi, in to je tisti razlog, zaradi katerega sem kljub temu, da sem doma iz Šempetra, naklonjen bolj temu, da bi Nova Gorica ostala kot mestna občina, taka kot je zdaj.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Mežan, gospod Demšar in gospod Hvalica.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Neke vrste repliko imam na gospoda Tomažiča.
Jaz se popolnoma strinjam, da Šempeter in Vrtojba ne moreta biti del mestne občine. Vendar pa sprašujem vlado na tem mestu, in bi prosil odgovor, kako bo potem lahko del mestne občine sedajšnja krajevna skupnost Mirna Peč? Če mi na to odgovorite, potem je jasno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. Jaz ne bi hotel nobenemu replicirati, bi pa samo povedal naslednji podatek.
Pred mesecem dni je izšla knjiga "Slovenija" z vsemi vidiki, upravnimi, gospodarskimi - to je izdala Mladinska knjiga. Tam boste lahko med drugim prebrali, kako so nekateri centri potegnili vse v svoje središče, in tak primer - in to sem včeraj bral - je Nova Gorica pa Maribor (ta dva sem si zapomnil). Zato mislim, da pri takih stvareh, ko se govori o nekem centru moči, preberite to knjigo, pa boste videli kaj pomeni policentrični razvoj in kaj pomeni koncentrirane stvari na eni lokaciji v večjih mestih.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Demšar. Replika, gospod Hvalica. Se odpoveduje. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Na glasovanje dajem predlog: "da se za referendumsko območje določi del občine Nova Gorica, ki naj bi se izločil iz občine Nova Gorica v novo občino Šempeter-Vrtojba." Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (55 poslancev.) Kdo je proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog za referendumsko območje pod točko 7 sprejet.
Prehajamo na predlog pod točko 8: "Kot referendumsko območje se določi del občine Novo mesto, ki naj bi se izločil iz občine Novo mesto v novo občino Dolenjske Toplice." Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.) Na glasovanje dajem predlog: "da se za referendumsko območje določi del občine Novo Mesto, ki naj bi se izločil iz občine Novo Mesto v novo občino Dolenjske Toplice."
Kdo je za tak predlog? (53 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog pod točko 8 sprejet.
Prehajamo na predlog pod točko 9: "Kot referendumsko območje se določi del občine Novo mesto, ki naj bi se izločil iz občine Novo mesto v novo občino Žužemberk." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem predlog za referendumsko območje pod točko 9 na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (44 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog pod točko 9 sprejet.
Prehajamo na predlog pod točko 10: "Kot referendumsko območje se določi del občine Ptuj, ki naj bi se izločil iz občine Ptuj v novo občino Hajdina." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za predlog za referendumsko območje pod točko 10, kdo je za? (49 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Predlog pod točko 10 je sprejet.
Prehajamo na predlog pod točko 11: "da se za referendumsko območje določi del občine Ptuj, ki naj bi se izločil iz občine Ptuj v novo občino Markovci." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlog za referendumsko območje pod točko 11, kdo je za? (53 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na točko 12: "Kot referendumsko območje se določi del občine Kamnik, ki naj bi se izločil iz občine Kamnik v novo občino Komenda." Želi kdo besedo? Prosim, gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Tukaj sem vložil amandma na sam ta odlok, ki - skratka ni bilo v vladi upoštevano mnenje treh krajevnih skupnosti, ki bodo zdaj tvorili skupno občino, in sem pač predlagal amandma, da se občino Komendo imenuje Komendo-Moste-Križ s sedežem v Komendi. Bilo mi je tudi obrazloženo, da to ni mogoče, ampak jaz mislim, če minister gospod Grafenauer zadevo potrdi, mislim da ne bi bilo to sporno, ker je tukaj bojazen, da mogoče sam referendum ne uspe, ker je določeno trenje v teh treh krajevnih skupnostih. Prosil bi vas za podporo tudi tega amandmaja, to se pravi smiselnega amandmaja kot spremembe odloka. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Jaz bi predlagal, da takoj razčistimo to dilemo, bi prosil predstavnico sekretariata, če lahko. Je med nami še minister za lokalno samoupravo? Gospod Lavrinc se je javil. Prosim, gospod Lavrinc. Vprašanje je bilo tudi postavljeno gospodu ministru, pa jaz ga ne vidim v dvorani. Pardon, se opravičujem.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Jaz bi prosil, če podprete ta amandma, čeprav je to čudna beseda oziroma iz treh krajevnih skupnosti oziroma iz treh imen krajev sestavljenka za novo občino. Zakaj? Zato, ker tam bi že bili občina, če se dve krajevni skupnosti med seboj ne bi hudo spopadali, zadnjih 50 let verjetno. Ker so končno dosegli dogovor, je po moje treba spoštovati njihovo voljo in ker če sami tako želijo, da bi bilo v imenu občine vsa tri imena krajev, je prav, da jim to pustimo. Bodo imeli pa tudi v prihodnosti še čas, da ime popravijo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: O katerem amandmaju govorite, gospod Lavrinc?
MAKSIMILJAN LAVRINC: O amandmaju gospoda Čebulja, kjer predlaga, da se glasuje, torej na referendumskem območju o občini Komenda-Moste-Križ.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prosim, gospod minister.
MAG. BOŽO GRAFENAUER: Hvala lepa. V predlogu je bilo samo takšno ime kot je tu, kot je vlada predlagala, in v postopku drugega ni bilo, tako da, če se boste zdaj pri vsakem, v zadnjem trenutku premišljali, ne vem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gre za to vprašanje, o katerem je bilo že včeraj v razpravi vendarle vprašano in potem ni bilo dokončno odgovorjeno. Kadar je podan predlog za referendumsko območje, potem ni možno, da ga nekdo drug z amandmajem spreminja ali dopolnjuje v tem smislu, kot je sedaj predlagal gospod Čebulj. Ali lahko prosim predstavnico sekretariata, če lahko na to vprašanje odgovori.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik! Spoštovani zbor! V igri so samo originalni predlog, kakor so bili dani, in ki jih je treba v postopku kot ga zakon opredeljuje, oceniti, ali izpolnjujejo zakonu predpisane pogoje.
Zato bomo tudi s strani sekretariata za nekatere včeraj sprejet amandmaje, ki so bili sprejeti, pa niso bili popolnoma opremljeni, seveda vzeli v končni redakciji besedilo iz originalnega predloga. To se pravi, z navedbo naselji, imena in sedeža pač občine, kakor ga originalni predlog predlaga. Ker teh ni mogoče v nadaljevanju postopka več spreminjati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: To pomeni, da o amandmaju ne moremo glasovati.
TINA BITENC-PENGOV: O amandmaju mi ne moremo glasovati iz preprostega razloga, ker je bil v smislu postopka po predmetnem zakonu prepozen. In tudi manjkajo potem izjave vseh vpletenih s strani še občinskih svet itn. V končni fazi drugih, ki imajo v zvezi s tem po zakonu pristojnosti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Bitenc. Želi še kdo besedo? Gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa za besedo. Pač jaz moram to demantirati, da ni bilo predlogov sveta s temi tremi imeni. In tudi moram tako, kot sem rekel, tudi predlog krajevnih skupnosti je bil tak skupen dogovor, da gre v ime Komendo Moste-Križ. Tukaj ne predlagam spremembe referendumskega območja, ampak samo ime. Mislim, da tukaj ne more biti sporno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dr. Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Jaz poznam ta dogovor treh krajevnih skupnosti. In mislim, da ga je mogoče realizirati, potem, ko se bo sprejemal zakon o občinah in po ustanovitvi občin o določitvi njihovih območij, h katerem se tudi uzakoni ime. In takrat je lahko predlog tak, kot ustreza ljudem teh krajev. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Jaz se s predlogom strinjam, seveda s tem, da ga sekretariat in predstavniki vlade potrdijo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Čebulj. Predlagam, da gremo na glasovanje za referendumsko območje pod točko dvanajst: "Določi se del občine Kamnik, ki naj bi se izločil iz občine Kamnik v novo občino Komenda." Ugotavljamo prisotnost! (61 poslancev.)
Kdo podpira tak predlog? (57 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog pod točko dvanajst potrjen. Prehajamo na predlog pod točko 13: "kot referendumsko območje se določi del občine Lendava, ki naj bi se izločil iz občine Lendava v novo občino Dobrovnik in obsega naslednja območja naselij...". Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog "za referendumsko območje, da se določi del občine Lendava, ki naj bi se izločil iz občine Lendava v novo občino Dobrovnik." Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog pod točko 13 sprejet.
Prehajamo na predlog pod točko 14: "kot referendumsko območje se določi del občine Litija, ki naj bi se izločil iz občine Litija v novo občino Šmartno pri Litiji". Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost!(60 prisotnih.)
Kdo je za predlog za referendumsko območje pod točko 14? (52 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na predlog pod točko 15: "kot referendumsko območje se določi del občine Loška dolina, ki naj bi se izločil iz občine Loška dolina v novo občino Bloke". Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za referendumsko območje pod točko 15? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog pod točko 15 sprejet.
Prehajamo na predlog pod točko 16: "kot referendumsko območje se določi del občine Luče, ki naj bi se izločil iz občine Luče v novo občino Solčava". Želi kdo besedo? Prosim, gospod Zamernik.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala lepa za besedo. Območje občine Solčava, bodoče, je veliko 100 in še nekaj kvadratnih kilometrov, na katerem je nekaj manj kot 600 ljudi. Že leta 1994 so se na referendumu z veliko večino glasov "za" odločili za svojo občino. Žal, prejšnji sklic parlamenta te njihove volje ni potrdil. Jaz vas prosim, da te napake ne ponovite, kajti veliko obljub so že slišali, tako s strani vlade, najvišjih predstavnikov, predsednika, podpredsednika, tako da bi bilo sila neumestno, če te občine ne bi podprli. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Zamernik. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog: "da se za referendumsko območje določi del občine Luče, ki naj bi se izločil iz občine Luče v novo občino Solčava." Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (43 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog pod točko 16 sprejet.
Prehajamo na predlog pod točko 17: "Kot referendumsko območje se določi del občine Preddvor, ki naj bi se izločil iz občine Preddvor v novo občino Jezersko." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za referendumsko območje pod točko 17? (49 prisotnih.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog pod točko 17 sprejet.
Prehajamo na predlog pod točko 18: "Kot referendumsko območje se določi del občine Ravne-Prevalje, ki naj bi se izločil iz občine Ravne-Prevalje v novo občino Prevalje." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo podpira predlog za referendumsko območje pod točko 18? Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na točko 19: "Kot referendumsko območje se določi del občine Ruše, ki naj bi se izločil iz občine Ruše v novo občino Lovrenc na Pohorju." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo podpira predlog za referendumsko območje pod točko 19? Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na predlog pod točko 20: "Kot referendumsko območje se določi del občine Ruše, ki naj bi se izločil iz občine Ruše v novo občino Selnica ob Dravi." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za referendumsko območje pod točko 20? (51 prisotnih.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na predlog pod točko 21: "Kot referendumsko območje se določi del občine Hodoš-Šalovci, ki naj bi se izločil iz občine Hodoš-Šalovci v novo občino Hodoš." Želi kdo besedo? Gospa Maria Pozsonec. Prosim.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Spoštovani, dragi kolegi in kolegice! Seveda tudi jaz vas prosim za podporo in to delam že pravzaprav 5 let. Upošteva naj se zakon o lokalni samoupravi, ki v svojem 5. členu določa, da so občine na območju, kjer živijo pripadniki Madžarske in Italijanske narodne skupnosti oblikujejo tako, da je v njih zagotovljeno uresničevanje posebnih pravic narodne skupnosti. Bi še omenila 9. člen zakona o ratifikaciji sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in Madžarske narodne manjšine v Republiki Sloveniji, ki določa, da državi podpisnici ne bosta upravne, teritorialne, organizacijske države ter lokalne samouprave urejali v škodo manjšin ter si bosta prizadevali, da bi se meje upravnih, volilnih in z manjšinami naseljenih območij čim bolj ujemale. Upam, da bo Slovenija tudi upoštevala ta člen.
Najmočnejša je pa potreba, resnična potreba za obstoj narodnosti na področju Goričkega, kjer je to območje geografsko precej zaprto, demografsko ogroženo, gospodarsko zanemarjeno in predvsem pa gre za omenjene probleme. Gre za donosnejšo uporabo denarja, ki se mogoče ne bo pokazala že danes, temveč jutri, kajti tu bo nekoč, upam, v kratkem, narejen železniški mejni prehod. Lokalna samouprava je kvaliteta, ki aktivira sredstva in ljudi, zato menim, da je ustanovitev občine upravičena.
Prosim vas, dopustite ljudem, da izrazijo svojo voljo - nič drugega, kot da izrazijo svojo voljo. 1994. leta so 81% glasovali za novo občino. Prosim poslance, posameznike, vsakega poslanca, posameznika dobre volje, da podprete ta predlog. Upam, da bo pridobljena podpora dovolj. Predlog je zelo pošten in tudi jutri vam bom upala pogledati v oči zaradi tega predloga. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Maria Pozsonec. Gospod Geza Džuban želi besedo. Prosim, da prisluhnemo.
GEZA DŽUBAN: Spoštovani zbor! Jaz vas moram kljub vsemu informirati o nekaterih dejstvih, zaradi katerih jaz ne bom glasoval za Hodoš.
Prvi je ta, da ima sedanja občina Hodoš-Šalovci manj kot 2.500 prebivalcev in na nek način dobro funkcionira.
Drugi je ta, da po zadnjih podatkih, ki so mi jih posredovali iz te občine in me tudi prosili, da informiram ta spoštovani zbor, da bi referendumsko območje, ki je predlagano, imelo število prebivalcev 394, naselje Hodoš 281 in Trplivnik (dve naselji predstavljata to območje) 113.
Če pogledamo tabelo predlogov za ustanovitev občin, ki jih vlada ne predlaga, to je prvi predlog komisije, in pogoje, ki bi jih naj izpolnjevalo to referendumsko območje, ugotovimo, da razen pošte s skrajšanim delovnikom to predvideno območje nima ničesar. Osnovna šola, vidim, da je minus, zdravstveno varstvo minus, in mnenja - zdaj ne vem, koliko so te informacije točne - ki so potrebna, so tudi negativna. Premalo je razlogov in mi vest na nek način ne dopušča, da bi jaz glasoval "za". Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Džuban. Gospa Maria Pozsonec, replika.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Jaz samo to prosim, da dovolite ljudem, da izražajo svojo voljo in bomo videli že ali bodo mnenja negativna ali ne takrat. Gospod Džuban, pa mogoče ne z zakonom, v dveh letih boste prosili za podporo ravno te ljudi ponovno za vašo izvolitev.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prosim za mir v dvorani. Razpravo zaključujem. Na glasovanje dajem predlog, da se za referendumsko območje določi del občine Hodoš Šalovci, ki naj bi izločil iz občine Hodoš Šalovci v novo občino Hodoš. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (34 poslancev.) Kdo je proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na glasovanje o referendumskem območju pod točko 22: "Kot referendumsko območje se določi del občine Ljutomer, ki naj bi se izločil iz občine Ljutomer v novo občino Križevci." Želi kdo besedo. Prosim, gospod Špindler.
JOŽEF ŠPINDLER: Gospod predsednik, če dovolite, jaz bi razpravljal o vseh treh mnenjih, ki so tukaj navedeni.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim. So povezani.
JOŽEF ŠPINDLER: Lep pozdrav poslancem in poslankam. Jaz bi vam predlagal, da glasujete za ta referendumska območja, ki so tukaj predlagana. To se gre za tri primere, ki so eden za drugim, ker v končni fazi Križevci so iz zgodovine nazaj že dolgo leta bili dejansko samostojno področje, ravno tako tudi trg Veržej. To je bivši trgi Veržej, ki pa je izgubil trške pravice v prejšnji oblasti. Tako da se nekako Veržejci smatrajo kot samostojne in ti dve občini imata dejansko neke posebnosti, ki jih moramo nekako ločiti in jih ne spraviti skupaj.
Naslednja krajevna skupnost, kar pa je, Razkrižje, to pa je striktno obmejna skupnost, in vsi zaselki, ki so v krajevni skupnosti Razkrižje oziroma v bodoči novi občini, se striktno dotikajo hrvaške meje, in to področje je dejansko interesantno za naš konec in na tem koncu sta tudi dva mejna prehoda za Hrvaško, tako da vas prosim, da podprete te predloge, kot jih predlagajo ljudje. Volja ljudi je bila izražena v vseh treh krajevnih skupnostih, v Važeju in Razkrižju že leta 1994, v Križevci pa v letošnjem letu, ker sem na določenih zborih tudi sam bil prisoten, in so nekako ljudi izrazili to voljo, da se izločijo iz občine Ljutomer in ustanovijo lastno občino. Prosim za podporo. Hvala lepa.
JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Špindler. Želi še kdo besedo? Prosim, gospa Hren-Vencljeva.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Naša poslanska skupina bo podprla željo ljudi. Bi vas pa rada opozorila, da sem isto željo izražala, tako kot je bila zdajle predstavljena včeraj, in koalicija tega ni podprla. Imamo različne argumente enkrat za in enkrat proti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa.
Ker ni več razprav jo zaključujem in prehajamo na odločanje: "Kot referendumsko območje se določi del občine Ljutomer, ki naj bi se izločil iz občine Ljutomer v novo občino Križevci." Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (42 poslancev.) Kdo je proti? (7 poslancev.)
Predlog je sprejet.
Prehajamo na referendumsko območje pod točko 23: "Določi se del občine Ljutomer, ki naj bi se izločil iz občine Ljutomer v novo občino Razkrižje." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog za referendumsko območje pod točko triindvajset. Ugotavljamo prisotnost! (59 poslancev.)
Kdo je za tak predlog? (33 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Predlog pod točko triindvajset je sprejet.
Na glasovanje dajem predlog pod točko štiriindvajset: "Kot referendumsko območje se določi del občine Ljutomer, ki naj bi se izločil iz občine Ljutomer v novo občino Veržej." Želi kdo besedo? Prosim, gospod Luci.
MIROSLAV LUCI: Spoštovani predsednik! Krajevna skupnost Veržej dokaj samostojno in dobro deluje že več desetletij. To je stari trg in prebivalstvo je precej izločeno iz občine Ljutomer. Torej, dislocirano, je ob Muri. In mislim, da bi to voljo ljudem dali, da se odločijo, če želijo svojo občino ali ne. Torej, danes tako ali tako ne odločamo o občinah, ampak dajmo jim možnost, da se o tem odločijo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Luci. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo prisotnost! (62 poslancev.)
Kdo podpira, da se za referendumsko območje določi del občine Ljutomer, ki naj bi se izločil iz občine Ljutomer v novo občino Veržej. Kdo je za tak predlog? (45 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Predlog po točko štiriindvajset je sprejet.
Prehajamo na II. Določitev referendumskih območij za ustanovitev občin z razdelitvijo občine Žalec na pet novih občin, in sicer: občina Braslovče, občina Polzela, občina Prevold, občina Vransko-Tabor in občina Žalec. Ker gre za razdelitev občine Žalec, bomo o vseh petih predlogih glasovali skupaj. Želi kdo besedo? Prosim, gospod Jazbec.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Spoštovani zbor! Primer razdelitve občine Žalec je popolnoma drugačen, kot so ti, o katerih smo glasovali včeraj in danes. Tu gre za razdelitev in je referendumsko vprašanje vezano na to, da referendum uspe v vseh petih predvidenih novih občinah. Ker je pa problem z naseljem Šentruper in Trnava, sem temu primerno v zakonskem roku vložil amandma, ki ni bil upoštevan v spisku amandmajev. Zato še enkrat sprašujem predstavnika vlade in ostale odgovorne, kako boste ukrepali v tem primeru, če v Šentrupartu in Trnavi ne bo uspel referendum. S tem se bo kovala usoda celotna Spodnje Savinjske doline. Bi želel odgovor na to.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ja, predvsem se moramo poslušati, sicer še vprašanja ne slišimo. Ali je bilo slišno vprašanje? Prosim, da utihnemo in da poslušamo. Prosim, gospod Jazbec, torej vprašanje, ki ste ga postavili gospodu ministru, je...
FRANC JAZBEC: Kako se bo ukrepalo v primeru, če Šentrupart in Ternava ne bosta želela biti v Braslovčah, kot je predvideno? Njihova želja in amandma, ki sem ga vložil, je, da gredo v občino Prebold. Ker pa gre za razdelitev občine Žalec, pa je referendum vezan na vseh pet referendumskih območij, v vseh mora referendum uspeti ali ne uspeti. Na to bi želel odgovor.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prosim, gospod minister.
MAG. BOŽO GRAFENAUER: Hvala lepa. Referendumski rezultati se ne bodo pri razdelitvi ugotavljali po ožjih območjih, ampak po tistih območjih, kjer so predlagane nove občine, Braslovče itd. Kako bo teklo, ne vem, odvisno, kakšen bo, kako se boste takrat odločili za zakon.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej, ker gre za razdelitev občine Žalec, bomo glasovali o vseh petih predlogih skupaj, ker gre za povezane predloge, gre za razdelitev občine Žalec na pet novih občin. Ker ni več razprave, jo zaključujem in dajem na glasovanje predlog, da se določijo referendumska območja z razdelitvijo občine Žalec na pet novih občin, še enkrat jih naštejem: občina Braslovče, občina Polzela, občina Prebold, občina Vransko-Tabor in občina Žalec. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (45 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na del odloka pod III., ki govori o določitvi referendumskih območij za izločitev dela občine in njegovo priključitev k sosednji občini. Pod 1. točko se predlaga: "da se referendumski območji določita del občine Dobrepolje, ki naj se izloči iz občine Dobrepolje in se priključi sosednji občini Kočevje. In občina Kočevje, kateri naj se priključi del sosednje občine Dobrepolje." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje pod rimsko tri prvo referendumsko območje. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog pod zaporedno številko ena sprejet.
Pod številko dva je predlog: "da se kot referendumska območja določijo del občine Litija, ki naj bi se izločil iz občine Litija in priključil sosednji občini Trebnje" in "del občine Litija, ki naj bi se izločil iz občine Litija in priključil k sosednji občini Trebnje." In c), "občina Trebnje, h kateri naj bi se priključila dela sosednje občine Litija." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za predlog pod številko 2? (49 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Predlog pod številko 2 je sprejet.
Predlog pod številko 3 je bil včeraj z amandmajem črtan.
Predlog pod številko 4 je naslednji: "Kot referendumski območji se določita: a) del občine Novo mesto naj bi se izločil iz občine Novo mesto in se priključil k sosednji občini Škocjan, b) občina Škocjan, v katero naj bi se priključil del sosednje občine Novo mesto." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (58 poslancev.)
Kdo je za predlog pod točko 4? (37 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Predlog pod številko 4 je sprejet.
Pod številko 5: "Kot referendumski območji se določita del občine Laško, ki naj bi se izločil iz občine Laško in priključil sosednji občini Radeče; b) občina Radeče, kateri naj bi se priključil del sosednje občine Laško." Želi kdo besedo? Gospod Hrastelj.
PETER HRASTELJ: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Ne samo kot poslanec, vendar tudi kot župan občine Laško se že v vsem mojem mandatnem obdobju trudim, da bi ta del Obrežja v Zidanemu mostu končno prišel k Radeče, ker to je konec koncev geografsko in tudi življenjsko vse povezano s to novo občino. Tu popravljamo napako, če tako rečem, iz leta 1994 in prosim, prisluhnite moji prošnji in omogočimo tem ljudem, da se povežejo z "matično občino" (sedaj pod narekovajem), sicer pa to spada k Radečam. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o referendumskem območju pod točko 5. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za referendumsko območje pod točko 5? (49 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Predlog pod točko 5 je bil sprejet.
Pod točko 6: "Kot referendumski območji se določita del občine Škofja Loka, ki naj bi se izločil iz občine Škofja Loka in priključil k sosednji občini Gorenja vas - Poljane; b) občina Gorenja vas - Poljane, kateri naj bi se priključil del sosednje občine Škofja Loka." Želi kdo besedo? (Ne želi.) prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za referendumsko območje pod točko 6? (45 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Predlog pod točko 6 je sprejet.
Pod točko 7: "Kot referendumski območji se določita del občine Videm naj bi se izločil iz občine Videm in priključil k sosednji občini Majšperk; b) občina Majšperk, h kateri naj bi se priključil del sosednje občine Videm." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za referendumsko območje pod točko 7? (46 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Predlog pod točko 7 je sprejet.
Prehajamo na IV - Sprememba imena in sedeža občine. Že včeraj smo pojasnili, da je predlog pod točko ena brezpredmeten, ker se je včeraj državni zbor pri glasovanju o amandmajih odločil drugače. Zato dajem v razpravo predlog pod točko dva. "Na območju občine Vipava se izvede referendum za spremembo imena občine." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajam na glasovanje.
Na glasovanje dajem predlog, da se na območju občine Vipava izvede referendum za spremembo imena občine. Ugotavljamo prisotnost! (63 poslancev.)
Kdo je za tak predlog? (24 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Predlog ni sprejet. (Glasovi iz dvorane.)
MARIA POZSONEC: Oprostite. Bila sem prepozna in nisem mogla glasovati.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Na predlog gospe Marie Pozsonec, dajem proceduralni predlog, da državni zbor ponovi glasovanje o predlogu za območje občine Vipava. Ugotavljamo prisotnost! (65 poslancev.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (58 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Predlog, da se glasovanje ponovi, je bil sprejet.
Ponovno dajem na glasovanje, da se pod IV.: Sprememba imena in sedeža občine, na območju občine Vipava izvede referendum za spremembo imena občine. Ugotavljamo prisotnost! (72 poslancev.)
Kdo podpira ta predlog? (25 poslancev.) Je kdo proti? (41 poslancev.)
Predlog ni sprejet.
Zaporedna številka 3. Državni zbor se je včeraj pri glasovanju o amandmaju odločil na tak način, da je glasovanje o zadevi pod točko tri brezpredmetno. Včeraj je državni zbor že izglasoval amandma pod V: glasovanje na referendumu se izvede v nedeljo 19. aprila.
Smo pri VI. Besedo je želel gospod Vili Trofenik.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Po zakonu o referendumu o ljudski iniciativi mora preteči trideset dni. Zato je potrebna korekcija oziroma redakcija tega datuma iz 21.3. na 20.3. in glede na razvoj dogodkov pri sprejemanju. Tako bo možno, da bo Uradni list že danes izšel z ustreznim odlokom. Zato bi prosil za sprejem tega popravka za en dan. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Na glasovanje dajem torej redakcijski amandma, na predlog gospoda Vili Trofenika. Za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, se šteje 20.3. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in ta predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (69 poslancev.)
Kdo podpira tak predlog? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
V razpravo dajem še točki 7 in 8. Za izvedbo tega odloka skrbi Republiška volilna komisija. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.) Na glasovanje dajem vsebino točke VII.
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je točka VII sprejeta.
Točka VIII: "Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za člen odloka pod VIII. točko? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen pod točko VIII. sprejet.
Glasovali smo o vseh točkah člena odloka, o vseh amandmajih. Sedaj bom dal odlok v celoti na glasovanje. Želi kdo pri tem besedo? Gospod Juri. Gospod Bevk se je pisno javil, da bo obrazložil svoj glas. Mislim, da kdor se pisno prijavi, mora imeti že zaradi spoštovanja tega, da se je za pisno odločil, prednost. Prosim.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Da ne bi slučajno kdo od prisotnih imel preveč slabe vesti pri oblikovanju novih občin. Torej, mi nismo nič boljši in tudi nič slabši kot naši predhodniki v zadnjih 100 in več letih. Zgodba se ponavlja in zgodovina je učiteljica življenja, od katere pa se žal očitno ničesar ne naučimo. Tudi danes imamo popolnoma enake oziroma sorodne poglede kot naši predhodniki pred davnimi časi. Konservativni ali če hočete klerikalni tabor se je zavzemal za majhne občine, geslo "vsaka fara občina" ima že zelo zelo dolgo brado. Tako imenovani napredni tabor ali liberalci in "mokrači" pa so se zavzemali za večje občine in večje pristojnosti. Rad bi izkoristil to priložnost in bi vam zelo kratek citat prebral iz knjige Simona Rutarja "Zgodovina Tolminskega", ki je izšla 1882. leta v Gorici. Takole pravi: "Leta 1850 ustanovijo na Tolminskem sledeče samostalne županije: Tolmin, Grahovo, Cerkno, Šentvidsko goro, Ponikve, Sveto Lucijo, Volče, Kobarid, Bolec, Log, Soča in Trenta. Kakor se iz tega vidi, bile so občine, razen na Bolškem, precej velike in bilo jim je lahko opravljati se, pa tudi svoje pravice braniti. Ali žali bože je kmečka oholost in nesložnost zahtevala vedno nove delitve občin in tako je šlo tako daleč, da imamo danes namesto 12 prvotnih še enkrat več toliko samostalnih županij. Ko je bil deželni zbor goriški leta 1876 sklenil postavo, po kateri bi se imele sedanje male županije zopet združiti v večje. Protestirale so vse občine proti temu in postava se je odložila za poznejše čase." Konec navedka. Ker je celotna ta delna reforma nestrokovno in politikantsko pripravljena, bom glasoval proti odloku.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Bevk. Obrazložitev glasu prosim. Če bi izkoristili možnost pred glasovanjem o odloku, če kdo želi pojasniti svoj glas. Gospod Juri.
AURELIO JURI: Hvala predsednik. Tudi v imenu poslanske skupine Združene liste naj napovem, da bomo glasovali proti temu odloku, ki dejansko ni podoben ničemur. Ne odgovarja nobenemu kriteriju, ne kriteriju strokovnih podlag, ki jih je zagovarjala vlada, ne odgovarja niti drugim kriterijem, niti kriteriju volje ljudi, ampak seveda prepleta raznorazne kriterije in pristope, ki se lahko poenostavijo z logiko trženja osebnih simpatij in antipatij ter pridobivanja določenih glasov in podpor za lastni predlog. Dejansko mislim, da sedaj je na spisku 36 predlogov za razpis referendumov. Če se bomo držali načela, ki smo ga zagovarjali doslej, da bomo spoštovali voljo ljudi, ki bo izrečena na referendumu, se nam napoveduje 36 novih občin. Seveda s tem smo, in ponovno poudarjam, da je vladna koalicija odgovorna, nekako izrekli nezaupnico ministru in predlogu, ki ga je podala vlada. V bistvenem obsegu ste ga razširili, zato je težko glasovati za tak predlog. Obenem je treba tudi povedati, da je ostalo izven tega predloga 31 predlogov, ki so bili enako ali podobno upravičeni, če smo že ubrali in ste obrali to pot, da ste šli preko kriterijev, ki jih je postavljala vlada, in da o vseh teh 31 predlogov, mislim, da je bilo glasovanje krivično. Do njih moramo biti toliko pošteni, da jim to priznamo. Zato naj še enkrat ponovim, da bomo mi odločno glasovali proti temu odloku. Še nekaj, če dovolite. Jaz sem predlagal in vložil, ko bomo glasovali za odlok, kakorkoli bo že izglasovan, bi prosil, da sprejmemo še predlog dodatnega sklepa, po katerem se na vseh območjih, kjer bodo razpisani referendumi, predočijo situacije glede napovedanih in potrebnih sprememb sistema financiranja in na posledice, ki jih bodo ta območja utrpela, če seveda te spremembe bodo sprejete.
Tako da bodo ljudje vendarle obveščeni, preden bodo oddali svoj glas na referendumu, čemu gredo naproti.
Zato bi prosil, da ta predlog dodatnega sklepa, če bo odlok sprejet, podprete. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Glas bo vložil gospod Mozetič in gospod Tomažič, gospod Janc, Hvalica.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. No, jaz bom glasoval za odlok, čeprav bi še bolj odločno podprl ta odlok, če bi bilo izglasovanih več predlogov za to, da se določi več referendumskih območij, ker bi šele s temi dali možnost, da se ljudje odločijo in povedo jasno, ali so za tisto, kar so do zdaj predlagali, ali niso za to.
Podobno je bilo tudi pred tremi leti, malo več kot pred tremi leti, ko se je tukaj odločalo o razpisu referendumov za občine. Določene poslanske skupine so pač nasprotovale, ker imajo drugačno vizijo. Predstavljajo si, da je boljše, če so velike občine, čim večje občine, s čim večjimi centri. Nekatere si pač prestavljamo tako, da naj bodo občine take, v kateri živijo tisti ljudje, v tistih krajih, ki se čutijo povezane, ki čutijo s tisto občino, ki želijo v tisti občini delati, ne pa, da imajo občutek, da morajo iz neke oddaljene periferije hoditi v nek center, kjer se odloča in običajno tudi večino denarja, ki je v občini, za to porablja.
Zato bom sam in tudi kompletna poslanska skupina bo podprla ta predlog. Čeprav bi še z večjim veseljem podprla, če bi bilo predlaganih več občin. In samo še to. Minister morda je zadovoljen, ni zadovoljen. Vlada je predlagala, kar je pač predlagala, glede na svoje kriterije. V končni fazi so parlament in poslanci državnega zbora tisti, ki bi morali prinesti v ta parlament voljo tistih volivcev, ki jih predstavljajo in dati možnost, da volivci, tako kot piše v 2. ali 3. členu ustave, da volivci odločajo. Torej, ljudje kot taki odločajo na različne načine neposredno in v neposredni obliki - referendumu, ali so za in ali niso za. Kar zadeva krščanske demokrate, bomo sledili tistemu stališču, ki smo ga takoj, ko se je ta reforma začela, ta druga, lahko ji rečemo popravna ali kakorkoli, jasno povedali, da bomo podpirali, vse tiste predloge, vse tiste želje, ki so izražene s strani ljudi do trenutka referenduma. Po referendumu pa tako, kot bodo ljudje na referendumu rekli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Mozetič. Glas bo obrazložil gospod Tomažič, za njim gospod Janc in za njim gospod Hvalica.
HERMAN TOMAŽIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Odlok bom podprl. Podprl ga bom zaradi tega, ker se bo s tem izražala volja volivcev na referendumu in s tem bodo lahko pridobili svoje občine v drugem delu.
Podprl ga bom pa tudi zato, ker je združena lista podprla dve nemogoči občini. Prav zaradi tega bom podprl, da se ob izražala tudi njihova volja o teh majhnih občinah v našem slovenskem prostoru. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Janc.
BRANKO JANC: Hvala za besedo. Spoštovani kolegi!Po včerajšnji diskusiji za tem govorniškim odrom ste me seveda prepričali ali pa vsaj tisti, ki so za to odgovorni, da je bila moja pobuda oziroma prevzem pobude nezakonit. Sprašujem pa se, v skladu s katerim zakonom je večina v odloku navedenih občin in kaj je s temi občinami in kako se skladajo s 13. in 13.a členom zakona o lokalni samoupravi. To je v nasprotju z zakonom, gospodje in gospe, in jaz takega odloka seveda ne morem podpreti.
In za konec, ker sem se seveda trudil, pa ne v svojem imenu in nisem užaljen zaradi sebe, tudi če bi prišlo na glasovanje, bi bilo za in proti in če bi bilo proti, bi se seveda večinski volji absolutno uklonil. Prebral vam bom samo zadnji stavek pobudnikov krajevne skupnosti Bučka iz leta 12.8.1996, ki je bilo sprejeto v tem državnem zboru pod številko to in to in citiram: "V upanju, da je še kje pravica in da bo končno kaj veljala tudi volja ljudi, ki delajo in ustvarjajo tudi za vaše plače, vas lepo pozdravljamo." Njihovim pozdravom se pridružujem tudi jaz. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Janc. Glas bo obrazložil gospod Hvalica, za njim gospod Feri Horvat, za njim gospod Potočnik.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolegi! Odlok bom podprl, še rajši bi ga podprl, če bi bilo sprejetih nekaj amandmajev, za katere sem se zavzemal. Ne morem pa mimo tega, da ne bi polemiziral ob tem, pa tudi za nekaterimi, ki govorijo o krivičnem glasovanju, ki govorijo zopet o tem, kako nismo nič boljši kot tisti izpred 100 let. Nekaj ilustracij, nekaj podatkov...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ni polemike.
IVO HVALICA: Nekaj podatkov bom navedel, aktualnih podatkov iz sosednje države Italije. V Furlaniji Julijski krajini, ki je manjša od Slovenije, 192 občin, v Italiji je 78% občin, ki imajo manj kot 5.000 prebivalcev, in 19 občin, ki imajo manj kot 100 prebivalcev. Mislim, da smo še vedno v okviru absolutno normalnega evropskega. Treba je le razumeti pojem lokalne samouprave. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Glas bo obrazložil gospod Feri Horvat. Prosim, da to opravite na način, da ni polemike, ker pri tej točki ni več možna.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Glasoval bom proti odloku, ampak ne zato, ker bi bil a priori proti majhnim občinam, ampak zaradi načina odločanja o občinah. Tudi zaradi načina, ko se sklicujemo na voljo ljudi, kako enim to voljo in to možnost damo, da izrazijo voljo, drugim pa ne in smo tudi krivični do nekaterih, ki so bili zavrnjeni v tem odločanju. Glasoval bom proti, ker v veliki meri ponavljamo napako, ki je bila pred 4 leti, ki smo jo naredili tukaj, tudi sam sem bil član tega zbora, ampak sem bil proti takemu načinu. Problem je predvsem v tem, da spet niso dovolj upoštevani strokovni kriteriji in da izolirano odločamo o novih občinah, ne da bi sočasno odločali tudi o drugih vprašanjih, da bodo lahko te občine normalno delovale in lahko izpolnjevale svojo ustavno vlogo. Ni urejeno financiranje, ni do konca izpopolnjena zakonodaja o lokalni samoupravi, ni do konca izpeljana reforma državne uprave. Gre vendarle za celovit projekt reorganiziranja države. Ena največjih napak je, da še vedno nimamo predloga zakona o pokrajinah. Izkoristil bi to priložnost in pozval vlado ponovno, da vendarle pride čimprej s predlogom zakona o pokrajinah, za dograditev sistema reorganizacije in uprave in lokalne samouprave in potem ne bo tak problem imeti tudi še večje število občin, če nočemo tvegati, da bo v državi še več centralizma, da bo ta država še dražja, da bo še bolj nepregledna in predvsem, da bo slabo vplivala na razvoj oziroma da predvsem razvojna pričakovanja novih občin ne bodo uresničena. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Feri Horvat. Besedo ima gospod Franc Potočnik, za njim Ivan Božič.
FRANC POTOČNIK: Spoštovane dame in gospodje! Jaz bom ta odlok podprl. Ne prihajam ne iz klerikalne, ne iz liberalne strani in ne podpiram ali zaviram ne malih in ne velikih občin, ampak se mi zdi zelo prav, da ljudem, kjer se pokaže volja, da jim omogočimo, da se odločijo in pokažejo v kakšnih okoljih želijo živeti oziroma kakšne občine si želijo. Jaz mislim, da bi lahko še nekatera referendumska območja vključili v ta odlok, čeprav je po drugi strani tudi res, da je na posameznih območjih bila različna intenzivnost prizadevanj krajanov ali pa dela krajanov v zvezi s to lokalno samoupravo. Kjer je bila ta volja bolj očitno izražena, mislim, da jim s tem odlokom omogočamo, da bodo svojo voljo lahko pokazali, jasno pa je, da seveda pri pripravi zakona pa bo potrebno upoštevati 13. člen zakona o lokalni samoupravi in pa odločbo ustavnega sodišča, mimo katere tudi ne moremo iti, četudi bo nekje volja ljudi drugačna, kot bo odločilo ustavno sodišče. Jaz bom ta predlog odloka podprl.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Potočnik. Besedo ima gospod Božič, za njim gospod Avšič.
IVAN BOŽIČ: Kolegice poslanke, kolegi poslanci. Jaz bom odlok podprl, in to z veseljem. Imam pa vseeno v ustih ravno malo grenčine, ampak ne zaradi tega, kar se je v tej dvorani največ govorilo, kako bodo te občine živele. Tisti, ki nekaj prosi, že ve, kako bo živel. Bolj me moti to, da še vedno ni bilo enaintridesetim predlogom mogoče ugoditi zaradi glasovanja, kot je bilo rečeno. Res pa je, da je glasovanje zmeraj krivično. Saj, kadar se glasuje, mora biti vedno neparno število, če smo pošteni, da se lahko zmeraj odloči. Bolj me moti to, da 24 pobud za nove občine ni doživelo predloga in me moti, da imamo 8 pobud ali predlogov, ki so prišli prepozno. Zato mislim, da preden bomo končali naš mandat, bomo morali poskrbeti tistim, ki bodo hoteli imeti 2001 nove občine, boljše poznavanje zakonodaje. Izgleda, da je tudi mi nismo obvladali. Ker drugače se ne bi zgodilo, da 24 pobud ostane na nivoju pobud, da občinski sveti, tudi tu sedimo župani, niso reagirali na prošnje pobudnikov in da se ne sme zgoditi, da nekdo v tej, ne zamerite, majhni državi Sloveniji ne ve, kaj mora narediti, da bo dobil novo občino, posebej pa še, da zamudi zadnji rok in se sklicuje - tudi jaz bi rad imel občino. Ampak vozni red, je pač vozni red. Mislim, da bomo za to morali poskrbeti, preden bomo šli domov iz teh dvoran. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Božič. Glas bo obrazložil gospod Avšič, za njim gospod Brenčič.
JOŽE AVŠIČ: Hvala za besedo. Včeraj sem nekako v imenu naše poslanske skupine poskrbel za proceduralni zaplet, ki pa ni doživel svoje končne epizode, da bi glasovali o tem, ali so bili sklepi, ki smo jih nekoč sprejeli, tisti, ki lahko pogojujejo sprejem odloka.
Moram reči, da me je prepričal gospod minister v tolmačenju, ki je bilo zelo korektno, da smo tik pred koncem zadnjih rokov, da se lahko razpišejo referendumi za tiste nesporne predloge, ki jih je predlagala vlada, ki so rezultat odločbe ustavnega sodišča in zaradi tega nekako nisem, če lahko rečem po domače, težil več s tem proceduralnim predlogom. Moram reči, da mi je žal, kajti posledica tega, da se nismo dokončno izjasnili, kaj resnično želimo, je, da imamo pred seboj odlok z nekaterimi prav nemogočimi predlogi za nove občine. Hkrati s tem mi je seveda žal tudi zaradi tega, ker sta bila zavrnjena dva predloga za novi občini iz moje občine. Pošteno lahko povem, da sem se seveda moral držati tudi tega, kar je bilo v matični občini sprejeto na seji občinskega sveta. Če je občinski svet zavrnil, ni dal soglasja za ti dve občini, potem bi bilo verjetno dokaj nemoralno moje obnašanje, če bi lobiral v tem državnem zboru, da bi ti dve občini šli skozi proceduro. Nekateri so to storili kljub temu, da matični občinski sveti niso dali soglasja za nekatere občine, ki jih bomo s tem odlokom sprejeli.
Zaradi vsega tega in zaradi mojega lastnega dobrega občutka, bom glasoval proti odloku. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Avšič. Besedo ima gospod Brenčič, za njim gospod Rokavec.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa. S tem, kar smo mi v teh dveh dneh naredili, sem prepričan, da bo v nekaterih okoljih, kar precej razočaranja.
Morda tudi sama vlada ni tako zadovoljna, kot je morda bilo njeno strokovno delo vloženo v ta odlok. Bom pa z velikim veseljem odlok podprl, ker ta odlok uresničuje en sen, željo nekaterih ljudi v okoljih, ki bi radi gospodarili tako, kot menijo, da zmorejo in znajo.
Gospodarili tako, da se v ta okolja zopet vrne življenje. Vrne več otroškega živ žava, kot so zadnja leta to omogočila. Zato še enkrat poudarjam, z veseljem bom odlok podprl.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Brenčič. Besedo ima gospod Rokavec, za njim gospod Rupar.
FRANCI ROKAVEC: Hvala. Tudi jaz bom z veseljem podprl odlok o razpisu referendumskih območij, predvsem tudi zaradi tega, ker je v tem predlogu tudi občina Šmartno, ki izpolnjuje vse pogoje za ustanovitev občine. Imam pa en slab občutek, da akterji tega političnega licentiranja niso omogočili vsem predlogom, ki so bili legitimni, tudi možnosti, da se ljudje na teh območij lahko odločijo o oblikovanju svoje občine za ali proti.
Še enkrat. Odlok bom podprl. Mislim, da je popravni izpit še kljub temu možen.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Rokavec. Besedo ima gospod Rupar, za njim dr. Helena Hren-Vencelj.
PAVEL RUPAR: Spoštovani gospod predsednik! Kolegice in kolegi! Nisem prav hudo vesel pri podpori tega odloka, ker niso upoštevane vse želje ljudi. Ampak, življenje je pač tako, včasih dobivamo, včasih zgubljamo. Da bi bilo vsem vse vedno z rožicam postlano, tega ni pričakovati, tako kot tudi tu tega enostavno ni bilo možno. Je pa seveda res, da gre življenje tudi naprej in če bo ta parlament pameten in odločen tudi v bodoče, potem se pa morda nekoč zna zgoditi, da se bodo občine tudi združevale oziroma bodo vsaj razpisani referendumi tam, kjer si jih ljudje želijo. Z današnjim sklepom, prav gotovo nismo izgubili nobene občine in nobene nismo dobili. O tem bodo seveda odločali ljudje na referendumih. Seveda pa, apeliram tako na vlado kot na komisijo za lokalno samoupravo in tudi na vas, da nas pa zdaj od tega trenutka naprej čakajo še drugi zakoni, ki so morda bolj potrebni, ki so morda pomembnejši od tega, ki ga sedaj sprejemamo. To so pa: zakon o lokalni samoupravi in pa zakon o financiranju občin.
Še imamo čas, da tudi tem ljudem, tistim, ki se bodo zdaj na referendumih odločali, nalijemo tistega čistega vina, da bodo morda še pred oddajo svojega glasu vedeli, koliko denarja jih čaka, da bodo vedeli, kdo je zdaj, pa bom rekel "glavni" v občini. Ne pa tako, kot smo v prejšnjem mandatu, ko smo občine določali, pa nismo vedeli, niti kdo jo bo vodil, niti kje so državne uprave, na katerem mestu, niti kako so funkcije in pa pristojnosti razporejene.
Zato apeliram na vse prej omenjene, da pohitimo z vsemi postopki, da se pametno odločimo in sprejmemo tudi tiste zakone, ki bodo direktno vplivali tudi na razvoj teh občin, za katere se danes odločamo, ali se bodo na referendumu odločili za ustanovitev ali ne. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Rupar. Doktor Hren-Vencljeva ima besedo, za njo gospod Vesenjak.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Podprla bom z veseljem referendum oziroma odločitev, ki jo bomo danes verjetno sprejeli, vendar pa še enkrat poudarjam, da spoštujem voljo ljudi in ne neke vrste sprenevedanje, kot je bilo pravkar rečeno, tistih, ki so včeraj glasovali proti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Glas bo obrazložil gospod Vesenjak, za njim gospod Bauerman.
ALOJZ VESENJAK: Spoštovani! Odlok bom podprl, to pa iz razloga, ker se vedno zavzemam, naj se spoštuje volja ljudi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Vesenjak. Gospod Beuermann, prosim.
RICHARD BEUERMANN: Hvala za besedo. Torej jaz ne dvomim, da bo odlok danes sprejet, toda v teh dneh sem doživel oziroma lahko opazoval tako veliko sprenevedanje in tako veliko stvari, s katerimi se nikakor ne morem strinjati, da ni nobene možnosti, da bi ta odlok podprl. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Kelemina, gospod Lešnik in gospod Peterle.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovani! Seveda bom glasoval za odlok, tako kot sem tudi v včerajšnjem dnevu glasoval za, mislim da pretežno, vse amandmaje. Seveda ne morem mimo tega, da ne bi pri tem omenil poročanja, ki sem ga zasledil na TV in tudi preko medijev, češ, poslanci so sprejeli toliko in toliko predlogov. Ne vem, ali res ti novinarji, ki spremljajo vso to dogajanje v državnem zboru, ne vedo, kdo je opozicija in kdo je pozicija in kdo je glasoval in kdo ni glasoval. Če slučajno tega ne vedo, saj meni tudi vedno ni jasno, kdo je to, naj pridejo k meni, pa se bomo poskušali pogovoriti in bom jaz poskušal z mojim skromnim poznavanjem to razložiti. Moj pogled na oblikovanje občin je v globalu, moram priznati, ker pač imam pravico do svojega razmišljanja, da svojega pogleda, popolnoma drugačen od tega, kar se tukaj v državnem zboru dogaja, to moram priznati. Če se je že pač začel oblikovati nek sistem lokalne samouprave, se moram vključiti v tistem nivoju, kjer je pač to mogoče in menim, če državljani hočejo imeti svoje občine, prav gotovo vedo, zakaj jih hočejo imeti.
To je bilo že nič kolikokrat tukaj za to govornico povedano. Seveda gre za to, da so se jim velikokrat in prevečkrat kršile tiste osnovne pravice do enakopravnega razvoja in udeležbe v večjih občinah in seveda zaradi političnih interesov in moči, in tako rekoč še danes se to dogaja, na nek način prevladovanja zatišanja vseh tistih pobud, ki jih imajo tisti mali deli, ki težijo za nekim enakopravnim razvojem. Nerazumljivo mi je, zakaj se ne moremo odločiti, da bi podprli tudi druge pobude, ki so bile včeraj podane oziroma vse pobude, ki so bile podane s terena, kajti kolikor je pač meni poznano, gre samo za referendumska območja. Vsaj tukaj bi lahko dali možnost ljudem, da bi povedali svojo voljo. Znano pa mi je tudi, mislim, da prav razumem, da ne gre za nobeno obvezo, niti za vlado niti za ta parlament, za rezultat tega referenduma, ki bo na nekem območju. Seveda bi na osnovi tega dobili nekaj pomembnih podatkov, da bi tudi za naprej vedeli, kako so državljani na tem področju odločali. Je pa razumljivo, da bi to nekaj stalo, ampak mislim, da ne toliko več, kot bo stalo zdajle, ko bo pač samo na nekaterih območjih to razpisano. Ti podatki, kot sem povedal, bi nam zelo prav prišli, ker tudi menim, da ti stroški so v primerjavi z drugimi, ki smo jih tako rekoč že po nepotrebnem zapravili in ko zdajle tudi to proceduro tako dolgo vlečemo, smo že izkoristili marsikateri del teh stroškov. Tako bom pač glasoval za, čeprav se v nekaterih pogledih ne morem strinjati z vsemi odločitvami. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Glas bo obrazložil gospod Lešnik, gospod Peterle, še gospod Demšar, gospod Janša.
ZORAN LEŠNIK: Gospod predsednik, kolegice in kolegi! Na kratko bi rekel to. Nisem vesel in nisem razočaran, iz preprostega vzroka, ker nimam za to vzroka, da bi bil vesel ali razočaran. Rad bi pa rekel, da bodo nekateri razočarani in da bo ta naša odločitev sprožila plaz novih idej in novih pobud. Na to bodimo pripravljeni. Da ne bi ponavljal, bi podprl idejo, ki jo je dal kolega Rupar, da vendarle v vladni službi pristopijo k resni pripravi zakona o lokalni samoupravi in zakona o financiranju občin, da se čez 4 leta ne bi srečevali s temi vprašanji tako, kot smo se sedaj. Podprl bom odlok in imam pooblastilo, da lahko rečem, da bo odlok podprla tudi poslanska skupina.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Lešnik. Gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Vesel sem, da je bil možen vsaj tak napredek, kot ga odločanje te dni o nadaljnjem razvoju lokalne samouprave pač omogoča, zato bom odlok tudi podprl, ker sem prepričan, da je lokalna samouprava temelj demokracije. Zelo pa obžalujem, da je bila ta igra tako nepoštena, tako dvojna, kajti pokazalo se je, da je političen kriterij povsem presegel kriterije, ki jih pozna zakon in so bili nekateri predlogi upoštevani, ki imajo malo zveze s kriteriji, ki jih zakon določa, in je bila pač politična volja izvoljenih močnejša od volje tistih, ki so jih izvolili, in so na drugi strani prevladovali kriteriji, ki jih zakon določa, kadar oziroma niso prevladovali ti kriteriji, če pač take volje ni bilo. Torej mislim, da se splača podpreti ta odlok, ker vsaj deloma omogoča, da se volja ljudi izrazi. Mislim, da bi morali storiti veliko več, da bi se ta volja izrazila, kakor je večina pač to izvolila narediti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Peterle. Glas bo obrazložil gospod Demšar, za njim gospod Janša, gospod Luci.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. Upam, da ne bom povedal kaj preveč klerikalnega, če bom povedal tisti rek: "Ljubi bližnjega tako, kakor samega sebe." Namreč, gre za princip, ki sem ga zasledil pri tem glasovanju. Opozorili so me pa nekateri drugi in so me prosili za izpiske teh glasovanj. Mnogi so se tu zavzemali, tudi koalicijski, za nove občine, dali so amandmaje, ampak glasoval je samo za svoj amandma, potem je pa pozabil na vse druge. Zato sem uvodni stavek povedal in so me prosili, da prinesem, da se bo videlo, kakšna je pravzaprav ta morala v tem parlamentu in zato bo to tudi študijsko gradivo, za nekaj časa, kakšni pravzaprav smo. Sam zase bom rekel, da bi bil sicer vesel, če bi bilo ljudem kaj več možnosti dane, da bi se lahko odločali na referendumih, hkrati pa pri teh letih že vem, da se tudi z majhnimi koraki daleč pride. Vem, da je že prej, okoli leta 1990 in potem naprej, je stroka predvidevala, da bi bilo nekje optimalno v Sloveniji okoli 250 občin. Tako je tudi, lahko povem ime, tu so geografi, kot je gospod doktor Vrišer, so prišli do take številke. Torej, kar nismo zdaj opravili, nas ali pa naše naslednike čaka, da bomo prišli do drugačnih številk. Ni pa s tem rečeno, da ne bo prišlo obdobje, kot je vedno prihajalo, da se je število občin spreminjalo in jaz sem gospodu Bevku hvaležen, da prebere tudi kaj iz zgodovine, ampak tiste občine, ki jih je toliko nastalo na Primorskem, niso ljudje sami ukinili, ampak jih je njim oblast ukinila. To pomeni, z občinami so bili zadovoljni in je ocena Simona Rutarja nepravilna. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Janša. Replike ni, polemike ni. Za njim bo gospod Luci.
JANEZ JANŠA: Jaz bom glasoval za ta odlok, ker ni sporno tisto, kar je zdaj ostalo v tem odloku, sporno je tisto, česar v odloku ni. Zagotovo bo v letošnjem letu malo takšnih odločitev, kot je sprejem tega odloka, ki bodo povzročile toliko nezadovoljstva v različnih delih te države. Glede na to, da pri včerajšnjem odločanju o posamičnih amandmajih niti približno niso veljali strokovni kriteriji ali argumenti, ampak glasovalna večina in da so bili izglasovani samo tisti amandmaji, kjer je nekaj poslancev vladajoče koalicije glasovalo tako, kot večina opozicije, teh rešitev ne bo možno zagovarjati. Kako bo minister za lokalno samoupravo odgovarjal prizadetim ljudem, ki jim vlada in tudi večina v državnem zboru jemlje pravico do tega, da bi se sploh lahko odločili o tem, ali je večina na nekem referendumskem območju za novo občino ali ne.
To je odlok, s katerim naj bi se po različnih delih te države ugotavljala ljudska volja. Nekaterim bo večina v tem državnem zboru, v glavnem vladna večina, ker je tudi pri tistih amandmajih, ki jih je predlagala opozicija, odločilo nekaj poslancev vladne koalicije. V nekaterih primerih bo vladna večina ljudem dala možnost, da povedo kaj mislijo, v drugih primerih pa tega ne bo storila. Za takšno ravnanje, kjer se ne upošteva neka izhodiščna in osnovna enakost, ni nobenega opravičila. Nobenega opravičila ni in kot poslanec opozicije in tudi naša stranka v tem primeru za nezadovoljstvo, ki ga bo povzročil ta odlok, ne sprejema nikakršne odgovornosti. Še enkrat poudarjam, vlada preko svojega podaljška (vladne koalicije v tem državnem zboru) je s sprejetjem - če bo do tega prišlo, in o tem ni nobenega dvoma - takšnega odloka, ki po tistem, kar v njem piše, ni sporen, je pa sporen po tistem, česar v njem ne piše, povzročila ogromno nezadovoljstvo v tej državi, kar je možno že občutiti, če greste v svoje pisarne, kjer zvonijo telefoni. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Glas bo obrazložil gospod Luci.
MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice! Spoštovane kolegice in kolegi! Glasoval bom za, vendar z eno trpko miselnostjo, da nismo naredili tega, kar bi morali narediti. Danes sicer nismo odločali o občinah, danes smo odločali, da damo ljudem možnost o odločanju. Odlok, kot je bilo že rečeno, bo sprožil veliko zadovoljstvo, ker nismo šli po običajnem postopku, ki bi bil pa tak: sprememba kriterijev za ustanovitev občin, zakon o financiranju občin, spremembe zakona o financiranju, zakon o spremembah v lokalni samoupravi, mogoče še zakon o pokrajinah. Ker tega ni, je postavljena pred velike težave vlada, tudi komisija za lokalno samoupravo in tudi poslanci. Ker teh kriterijev ni, je prvo napako naredila vlada. Po sedanjih kriterijih bi bilo pet ali šest občin možnih in nič več.
Ko je naredila prvo napako vlada, smo naredili drugo napako v komisiji za lokalno samoupravo. Ko se je naredila tam izjema, so se naredile izjeme, smo naredili izjeme tudi poslanke in poslanci.
Če bi vse to bilo urejeno, torej spremenjeni kriteriji, financiranje, bi danes imeli pri ustanavljanju občin že lahko tudi podatke o zagotovljeni porabi v teh občinah. Da bi lahko ljudje, ko se odločajo na referendumu, že videli s čim pa bodo razpolagali v novih občinah. Res je, da odločitve ne bodo na podlagi financ, ampak, ker odločanje o občinah ni več racionalno, ampak emocionalno dejanje.
Ker teh kriterijev ni, smo se šli igro. Iz te igre je nastalo toliko občin, kot jih imamo. Po mojem bi bilo dobro, da bi dali možnost tudi več. Kajti o občinah bomo odločali še enkrat v tem parlamentu. Že v prejšnjem obdobju ni bilo odločeno vse tako, kot je bilo na referendumih. Upam, da se bomo tokrat vsaj tega držali, kjer bodo referendumi uspeli, da bomo takrat tudi te občine potrdili.
Glasoval bom torej za, vendar z enim trpkim priokusom.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa Zbačnikova bo izkoristila poslovniško možnost in povedala svoje stališče do odloka.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lepo pozdravljeni! Tudi sama bom glasovala za odlok in tudi sama bom ob tem imela grenak priokus. Ampak ne zaradi sebe, ampak zato, ker ime poslanca jemljem resno. Poslani smo od ljudi in mislim, da najmanj, kar lahko naredimo za njih, je, da jim omogočimo, da imajo možnost, da odločajo oziroma da oddajo svoj glas. Mi kot njihovi poslanci v državnem zboru smo dolžni, ne samo pred volitvami, ampak ves čas delovanja v parlamentu, jim dati in jih zastopati ter jim omogočiti, da se izrazijo na demokratičen način. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ugotavljam, da smo izčrpali. Nismo izčrpali. Dr. Ribičič in gospod Kopač še želi razpravljati.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! V glavnem se nisem oglašal v tej diskusiji oziroma se nisem nikoli oglasil pa tudi v glavnem sem se vzdržal pri glasovanju.
Moram pa zdaj pri obrazložitvi glasu obrazložiti, zakaj ne morem podpreti tega odloka.
Najprej bi rekel to, da je politično različen pristop k temu, ali večje ali manjše občine, nekaj, kar je lahko stvar pač politične razprave. Tisto, kar je problem pri tem odloku, zaradi česar ga jaz ne morem podpreti, je problem spoštovanja ustavnih in zakonskih okvirov, ki so za nas poslance zavezujoči, in jih moramo vsi upoštevati.
Jaz osebno menim, da bi se Slovenija morala od osamosvojitve do danes več ukvarjati ne toliko z drobitvijo in s centralizacijo pristojnosti in z drobitvijo na občine, ampak več s povezovanjem, predvsem preko regionalizma, in s prenašanjem realnih novih pristojnosti, moči, finančnih in drugih, na regije. V tem procesu bi potem bilo manj usodno, ali je nekaj občin več, ali manj.
S pravnega vidika sta dve sporni stvari. Za mene je popolnoma jasno, da takšen odlok ne more zdržati ustavnosodne presoje iz dveh razlogov. Eno se nanaša na arbitražo. To so opozorili že nekateri drugi. Tukaj so poslanci z večino arbitrirali in dali občine nekaterim, ki imajo slabše pogoje, drugim pa ne, ki te pogoje izpolnjujejo. To pač ni dovoljeno, to povzroča neenak položaj. Ustavno sodišče je v takih primerih vedno razveljavilo predpise, ki so to vsebovali.
Druga stvar je pa hujša. Vlada je nekajkrat opozorila, da nekateri od teh predlogov ne izpolnjujejo minimalnih zakonskih pogojev. Da ne bo nesporazuma. Tukaj ne gre za vprašanje števila prebivalcev. Gre za osem točk, ki so izrecno določene. Ali neko območje ima popolno osnovno šolo ali je pa nima. Mi kot državni zbor nimamo pravice, da bi delali v nasprotju z zakonom, ki smo ga sami sprejeli. Sprejeli smo ga pa tudi na podlagi odločbe ustavnega sodišča. V teh točkah je ta odlok protizakonit. Seveda možno je še nekaj. Da najprej razpišemo referendum, da bodo na referendumu ljudje za tako občino, potem bomo pa rekli, da ti pogoji niso izpolnjeni. Vendar je to situacija, ki je še slabša, kot je današnja. Zato ne morem podpreti tega odloka. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, dr. Ribičič. Glas bo obrazložil gospod Kopač, za njim dr. Jože Zagožen.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Tudi jaz ne bom podprl tega odloka. To sem napovedal v naprej in niti enega amandmaja, z izjemo amandmaja gospoda Aurelia Jurija, nisem podprl, ker menim, da je nepošteno do tistih, ki jih naj bi povabili na referendum, šlo naj bi za prebivalce 36-ih občin plus za tiste prerazporeditve krajev med občinami. Nepošteno do njih, da jih povabimo na referendum, ob tem, ko ne vedo, kaj jih pravzaprav v novi občini čaka, ker je dejstvo, da sta v parlamentu zakon o spremembi zakona o lokalni samoupravi in zakon o spremembi zakona o financiranju občin. Res je, da se ljudje odločajo tudi emocionalno. Res je pa tudi to, da ta emocionalnost sledi zgledom in ti zgledi vlečejo na podlagi obstoječega sistema financiranja občin, ki se bo nedvomno spremenil, pa če bo teh 36 ali kaj več občin ustanovljenih ali ne. Zato ker tako, kot je, vzdržati ne more. Poleg tega pa se mi pri tem odloku sklicevanje na voljo ljudi zdi resnična demagogija. Eno je bilo že rečeno, kar se tiče zakonske enakovrednosti pobud iz posameznih okolij, pri čemer so ene dobile podporo, druge pa ne. Jaz mislim ali pa skoraj da sem prepričan, da v primeru, če bo samo nekdo sprožil ustavni spor v zvezi s tem odlokom, da bo ustavno sodišče zadržalo izvajanje tega odloka in posledično se utegne zgoditi, da v tem primeru ne bo nobene nove občine, kar se mi zdi, da bi bil edini in najbolj pošten skupni imenovalec v tem hipu ob tako nerazjasnjenih okoliščinah v zvezi z funkcioniranjem občin v bodoče.
Drugo, sklicevati se na voljo ljudi v tem primeru, v nekem drugem primeru pa ne, se mi tudi zdi demagogija. Ko sprejemamo tukaj zakone, ki predvidevajo neko davčno obveznost, neko drugo obveznost, so seveda ljudje proti, kdo bi pa ne bil. Takrat nam volja ljudi ni pretirano mar. Ko gre za ustanavljanje nekih občin, pa nam je volja ljudi silno mar. Mi smo tukaj ne samo poslanci iz svojih okolij, vsakdo od nekod izhaja in zastopa nek teritorij in ljudi na tistem območju, smo tudi upravljalci države, ne glede na to iz katerega okolja kdo izhaja in kaj si misli o željah posameznih lokalnih elit, ki si želijo ali pa ne želijo imeti neko občino. Odgovorni smo za učinkovito delovanje te države.
Trdim, da ustanavljanje občin popolnoma brez koncepta, res popolnoma brez koncepta, kar se je zgodilo pred štirim leti in kar se tokrat ponavlja, v manjši meri sicer, je neučinkovito upravljanje države. Zato menim, da je potrebno potegniti na zavoro in poprej urediti pogoje, kar se, verjetno ne da v enem mesecu. Veliko vprašanje je, če se to da do obravnave morebitnega zakona o spremembi zakona o določitvi območij občin. Gre za nek proces, resen, daljši proces, ki zahteva precej strokovne argumentacije in manj strasti, ki pogojujejo ta hip vsebino tega odloka. Zato resnično za ta odlok ne morem glasovati. Vem, da moj glas kaj dosti pripomogel ne bo, tudi večinoma sem bil pri vseh glasovanjih, sem imel samo še enega ali dva spremljevalca, sem opazil po rezultatu glasovanja, ampak poskušam biti vsaj načelen v odnosu do tega vprašanja. Menim, da tako ad hoc sprejemanje take vsebine tega odloka ne vodi v smer, ki bi vsem nam, tudi tem na območju teh morebitnih novih občin, koristila. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kopač. Glas bo obrazložil doktor Jože Zagožen. Še kdo? Potem bomo pa glasovali.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovane kolegice in kolegi! Podprl bom predlog odloka, kot sem tudi podprl v glavnem vse predloge za oblikovanje novih občin, čeprav se zavedam, da pri marsikateri od njih ni na voljo optimalnih pogojev, ki bi bili najbolj ustrezni. Menim, da je ta predlog predvsem rezultat interesov in pa razmerja moči in da niso bili vedno upoštevani tudi kriteriji, kot piše v gradivu, z ustavo in z zakonom zagotovljeni pogoji. Imamo namreč primere tako različnih občin, tako različnih pogojev, da praktično sploh niso primerljivi. Vendarle ocenjujem, da je ljudem treba dati možnost, da se odločijo in za to je šlo danes. Hkrati pa se tudi sam zavedam, da je bil vrstni red napačen, da bi morali prej razčistiti vprašanje financiranja in vprašanje razvojnih možnosti teh novih občin. Ponekod so te možnosti zares slabe, neustrezne, drugje, kjer pa bi bile te možnosti - naj omenim samo severni del Ljubljane, Šentvid, Tacen in ta področja - tam pa seveda o tem ni govora, ker za to ni ustreznih interesov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Miran Potrč bo obrazložil svoj glas.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Glasoval bom proti odloku. Menim, da je prav, da se poskuša poudariti in povedati, da pot, po kateri smo se lotili resne, za ljudi zelo pomembne reforme lokalne samouprave, ni bila dobra in da jo tako tudi nadaljujemo.
Vsak od nas ima pri tem svoje občutke. Mislim, da je prav povedati, da odločanje o tem, ali in na kakšen način in pod kakšnimi pogoji dajemo možnost ljudem, da gredo na referendum in povedo, ali si občino želijo ali ne, ni tako zelo enostavno, kot mogoče kdo misli. Meni se ne zdi enostavno iz dveh razlogov.
Prvič. Če danes rečemo, naj se gre na referendum, saj je to posvetovalni referendum, in saj odločitev na tem referendumu ne bo pomenila ničesar, pri tem pa se zavedamo, da razpisujemo referendum na območjih, ki formalno ne izpolnjujejo pogojev iz zakona. Potem to lahko pomeni samo dvoje: ali da bomo naslednjič glasovali za občino, ki pogojev iz zakona ne izpolnjuje, ali pa da bomo naslednjič rekli: vi ste sicer izrazili svojo voljo, vendar formalno nimate pogojev. Potem, drage gospe in gospodje, po mojem nismo korektni do teh ljudi. In še enkrat povem, da to pomeni, da se delamo iz njih norca. Potem jim raje zdaj povejmo, da ne smejo na referendum, ker je takšen zakon - pa je pameten ali pa neumen. O tem se da diskutirati.
In drugo, veste, mene moti, ko se v nekaterih primerih sklicujemo na odločitve ustavnega sodišča na en, v drugih pa na drugi način. Ustavno sodišče je en referendum, ki ga je podprlo 52 tisoč državljank in državljanov, prepovedalo samo zato, ker bi morda bila lahko nekatera vprašanja protiustavna. Pa bi bil to samo referendum. Pa bi tudi, če bi bil izglasovan, pa tudi, če bi državni zbor sprejel zakon, kasneje lahko tisti zakon še vedno ocenjevalo. In danes tisti, ki pravimo, da je bilo to krivično, smo mnogokje obtoženi za ljudi, ki ne spoštujemo odločitev - ali pa ugleda ali pa ne vem kaj - ustavnega sodišča. V teh primerih, kjer pa gre nesporno za to, da so formalno zakoni kršeni, nam je pa to vseeno.
Sam sprejemam, še enkrat povem - kot sem tudi včeraj rekel, pa danes marsikdo od vas - različne politične opredelitve, so pač takšne. Vsak od nas ima pravico in z njimi tudi, če je iskren, gre pred državljanke in državljane, ko njega ali stranko volijo. Ampak, trditi eno in delati drugo se mi zdi najbolj nesprejemljivo. In to me najbolj tudi v vseh teh razpravah moti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Potrč. Prehajamo na glasovanje. 27 poslank in poslancev je izkoristilo možnost in je obrazložilo svoj glas.
Na glasovanje dajem odlok o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin ter za določitev oziroma spremembo njihovih območij in razpisu referenduma za spremembo imen in sedežev občin. Ugotovimo prisotnost! (75 prisotnih.)
Kdo je za odlok v celoti? (54 poslancev.) Kdo mu nasprotuje? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da je državni zbor odlok sprejel. Glede na izglasovani odlok so potrebne določene korekcije sklepa, ki ga imate prav tako vsi pred seboj: na podlagi 13. člena zakona o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij je državni zbor na današnji seji sprejel sklep. Prosim, če pogledate sklep, v katerem so predlogi, v katerem državni zbor ugotavlja, da z ustavo in zakonom določenih pogojev za ustanovitev občin oziroma za spremembo njihovih območij ne izpolnjuje naslednji predlogi in predlagam, da vam preberem tiste predloge občin, ki so bile z današnjo odločitvijo spremenjene in ne bodo sestavni del tega sklepa. Prosim, če ste pozorni.
Pod zaporedno številko 1: predlog za ustanovitev občine Grad, z izločitvijo dela občine Kuzma; predlog za ustanovitev občine Ribnica na Pohorju, z izločitvijo dela občine Podvelka - Ribnica; pedlog za ustanovitev občine Bistrica ob Sotli, z izločitvijo dela občine Podčetrtek; predlog za ustanovitev občine Dobrna, z izločitvijo dela občine Vojnik; predlog za ustanovitev občine Sodražica, z izločitvijo dela občine Ribnica; predlog za ustanovitev občine Kostelj, z izločitvijo dela občine Kočevje; predlog za ustanovitev občine Cankova, z izločitvijo dela občine Cankova - Tišina in predlog za ustanovitev občine Oplotnica, z izločitvijo dela občine Slovenska Bistrica.
Številka 2. Sestavni del tega sklepa ne bo predlog za izločitev naselij Zalog pod Sveto Trojico in Kokošnje iz občine Moravče ter njuno priključitev k sosednji občini Domžale. K tej točki bomo dodali tudi predlog za izločitev naselja Prihova iz občine Mozirje in priključitev k sosednji občini Nazarje.
S tem sem povzel današnje in včerajšnje odločitve, ki so potrebne, da se jih v tem sklepu spremeni. Ali želi kdo razpravljati o tem sklepu? (Ne želi.) Potem razpravo zaključujem in ta sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep s spremembami, kot sem jih ustno tudi navedel? (37 poslancev.) Kdo je proti? (25 poslancev.)
Sklep je sprejet.
Gospod Juri je kot dodatni sklep predlagal naslednje: "Državni zbor Republike Slovenije poziva vlado Republike Slovenije, da pred izvedbo referendumov zainteresirana območja seznani z načrtovanimi spremembami sistema financiranja občin in z učinki, ki jih bodo le-te, če jih bodo sprejele, imele na nov obseg financ vsake posamične novoustanovljene občine." Želi kdo razpravljati o tem sklepu? Gospod Mozetič, gospod Gostiša.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. No, za mene je ta predlog sklepa nepotreben. V principu pa nimam nič proti. Bilo bi koristno predvsem to, da bi vlada seznanila vse te občine z obstoječo zakonodajo, ki jo imamo, in pripravila izračune na podlagi obstoječe zakonodaje, ki je, ki obstaja. Kar zadeva pa načrtovanje sprememb sistema financiranja, pa mislim, da bi bilo potem pošteno - ali pravilno ali legitimno, kakorkoli pač - ker moramo izhajati iz principa, da zakone sprejema parlament - državni zbor. Da vlada lahko pove, kaj sama namerava. Če je to, kar bo vlada povedala, tudi tisto, kar je vladna koalicija že uskladila, potem bo to tudi očitno sprejeto v državnem zboru. In če bo ta sklep sprejet in če bo vlada pripravila to, kar bi ta sklep tukaj vlado zadolžil, potem bi bilo fair, pošteno, pravilno, kakršnokoli besedo želite, da ostanejo poslanci vladajoče koalicije oziroma vladne stranke dosledne do konca.
Če bo najavljena zakonodaja, ki bo bistveno zmanjšala sredstva za financiranje občin - ne glede na to, da je Slovenija med tistimi, ki dajejo najmanjši delež za financiranje občin, da se v vseh drugih državah okrog Slovenije daje bistveno več - potem naj bodo ti poslanci dosledni do konca; da se ne bo dogajalo tako, kot se je dogajalo danes, da se je precej kolegov tukaj oglasilo, ki so v bistvu glasovali proti - vsaj v 30-ih primerih - proti predlogom, vendar pa so trdili, da želijo spoštovati voljo, ki so jo - recimo - izrazili ljudje v tistih predlogih. Tako da mislim, da je treba biti dosleden v teh svojih stališčih do konca. In kar zadeva izglasovanega referenduma - to sem že povedal - ampak da ne bo sporno, še enkrat. Tam, kjer bodo izglasovani referendumi - če bo le možno tisto izpeljati - problem bo lahko nastal pri občini Žalec, če ne bo izglasovano povsod; ampak tam, kjer bodo izglasovani referendumi, tam bom jaz tudi pri zakonu glasoval za občino. Izjeme so možne, če ljudje jasno vedo, kaj imajo pred sabo in kaj jih čaka, ne vedo pa in ni predvidljivo, kaj je pri vladajoči koaliciji možno storiti. To je jasno, tega ni, vendar ljudje vedo tudi to, da tudi to ni predvidljivo in da je pač to tveganje, v katerega morajo iti.
In na žalost je res, da vrsta zakonodaje, ne da manjka, ampak govori se, da je pomanjkljiva. Vendar, če bi prejšnji minister za lokalno samoupravo, ki je tudi iz stranke, ki je tudi trenutek v vladi, delal tisto, kar bi moral delati - torej delal tisto, kar je bila dolžnost ministra za lokalno samoupravo, ne pa pripravljal različne proslave - potem bi verjetno že to zakonodajo imeli. Vendar ne glede na to, ta minister bo nagrajen za svoje nedelo in bo postal, kot se govori, ekscelenca. V tem smislu in zato mislim, da je ta sklep zavajajoč in nepotreben, ker če bo vlada pripravljala tisto, kar misli, da bo pripravila, potem naj jasno pove, da je tisto, kar bo povedala, že usklajeno med vladnimi strankami in da bodo vladne stranke tako tudi glasovale, da se potem posamezni poslanci ne bodo opravičevali pred to govornico ali pa pred svojimi volivci.
Zaradi teh razlogov bom glasoval proti temu predlogu sklepa, čeprav mislim, da je potrebno in ne glede na sklep bi bilo prav, da se te informacije, o obstoječemu sistemu financiranja, o eventualno novemu sistemu financiranja, za katerega bo treba jasno povedati, da še ni sprejet, prikaže eventualno razliko. Tako da bomo tudi vsi drugi, ne samo ti v teh občinah, videli, v katero smer pelje vlada centralizacijo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Mozetič. Besedo želi gospod Gostiša.
LEON GOSTIŠA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani zbor! Povsem razumem namero predlagatelja in se lahko celo strinjam z njo, ker praktično povzema misli iz mnogih razprav v tem zboru. Namreč, da je sam postopek, ki smo ga vpeljali pri oblikovanju referendumskih območij, imeli neko pomanjkljivost, da ni bilo nekih osnovnih izhodišč - osnovnih informacij za občine in za prebivalce tistih delov občin, ki želijo ustanoviti novo občino.
Vendar imam pomisleke, kaj to praktično pomeni, če bi tak sklep sprejeli. Namreč, zakonodaje trenutno še niti v postopku sprejemanja ni. In to lahko pomeni neke vrste novega zavajanja ljudi, ker vemo, da bo v postopku sprejemanja mnogo različnih mnenj. Vemo, koliko energije in koliko različnih mnenj in razprave je bilo že pri tej točki dnevnega reda. In pričakujem, da se bo podobno dogajalo pri spremembi zakona o financiranju občin. In ljudem verjetno ne moremo naliti čistega vina iz neke predpostavke, ki je sedaj. Pomenilo bi to, da lahko kvečjemu seznanimo ljudi s pogoji, ki veljajo sedaj. To pa še ne pomeni, da bo prav to veljalo po koncu postopka sprememb zakona o financiranju občin.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Gostiša. Gospod Juri. Gre za vprašanje, da bi predstavniki vlade seznanjali z načrtovalnimi spremembami. Spremembami, ki še niso uveljavljene.
AURELIO JURI: Bom nadalje skušal obrazložiti ta predlog. Verjamem, da večji del ljudi, ki so podprli predlog za razpis referendumov in ki se bodo pojavili na glasovanju, niso danes seznanjeni s tem, da - recimo - zagonskih sredstev za ustanovitev novih občin, ki so bila zagotovljena pred tremi leti in pol, tokrat ni predviden. To je en primer.
Iz tega naslova pomeni, da če te informacije ni, je prav, da to informacijo dobijo. Kajti vemo, da zagonska sredstva za ustanavljanje vsake nove občine nekaj pomenijo. Niso, verjamem, seznanjeni z dejstvom, da prerazporeditev iz 147 občin na dodatnih 33 bo pomenila pač določeno premikanje teh sredstev v korist nekaterih in na škodo drugih. Tudi glede tega je prav, da so seznanjeni eni in drugi. Morda niso seznanjeni, da so se pripravile teze za spremembe sistema financiranja, zato da bi to financiranje postalo, recimo temu tako, rentabilno. Kajti, ne moremo odgovarjati kot sistem, kot parlament zato, da se ta sistem pogreza morda tudi do meja bankrota. Sam nisem ekspert za finance, ampak skušam preprosto analizirati podatke iz vladne analize financiranje v zadnjih treh letih in pol. O teh stvareh, ki se bodo zgodile, če se bodo zgodile, je prav, da danes ljudje vedo, kajti jutri bo prepozno. Jutri bodo opravičeno pričakovali in zahtevali, da se jim zagotovijo sredstva, tako kot so se zagotavljala v dosedanji mreži.
Seveda sprenevedati se in potiskati glavo v pesek, da temu ni tako in da na osnovi obstoječe zakonodaje - ljudje so dobro informirani in vedo, čemu gredo nasproti - seveda je neresno. Mislim, da nekaj scenarijev, kaj se Sloveniji napoveduje, kaj se ji najavlja na tem področju, je prav, da posredujemo - ne samo tistim, ki bodo šli na referendum, ampak tudi tistim, ki ne bodo šli na referendume in ki bodo ostali v nekih občinah, znotraj katerih bo konkretno prišlo do dodatnega upada zagotovljene porabe. Pa sem jaz tudi za to, da se delež bruto družbenega proizvoda v korist lokalni skupnosti poveča. Sem za to, da se odmaknemo iz zadnjega mesta lestvice članic Sveta Evrope glede tega odnosa in tega razmerja. Ne glede na to bo prišlo tudi do prerazporeditve nekih pristojnosti, zato da bomo opravičevali tudi prerazporeditev financ. Ampak mislim, da te informacije za vse tiste, ki bodo šli na odločanje, bodo koristne. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Avšič, gospod Zimšek. Ali bi predlagatelj sklepa razmišljal o takem popravku, da bi predlagal, da državni zbor poziva vlado Republike Slovenije, da pred izvedbo referenduma zainteresirano območje seznani z obstoječim sistemom in načrtovanimi spremembami? Prosim, gospod Avšič najprej ima besedo, pa če bi potem.
AURELIO JURI: Hvala predsednik. Soglašam s tako dopolnitvijo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Hvala. Nekaj mi je vzeto. Nekaj takega sem nameraval tudi predlagati. Načelno seveda podpiram sprejem takega in dopolnjenega sklepa, vendar se bojim, da bo imel približno tako veljavo, kot jo je imel oni, ki smo ga sprejeli takrat, ko smo po občinah pošiljali v obravnavo predloge. Bolj bi bilo, po moje, pomembno, da bi državni zbor dal jasno sporočilo vsem občinam, ki bodo na novo nastale, in sicer, da bo že obstoječi zakon normalno spoštovan in torej to ne bi smelo pomeniti poslabšanja položaja občin, ki ostajajo na račun teh novonastalih. Sporočiti bi morali, da to, da bo občina nastala, ne pomeni, da bo država financirala kakšno novo šolo, kakšen nov zdravstveni dom, kakšno upravno občinsko stavbo, kajti vse to - smo ugotovili v tem državnem zboru - predvidene nove občine imajo.
Verjetno se s tem strinjate, kajti pogoji za ustanovitev občine so: da imajo urejeno zdravstveno varstvo, da imajo urejeno šolstvo, da imajo prostore za funkcioniranje občinske uprave. Mi smo ugotovili, da imajo ti predlogi, teh 36 predlogov, vse pogoje za ustanovitev nove občine, ergo, to pomeni, da ne bomo v proračunu za prihodnje leto in naslednja leta sprejemali novih projektov za zdravstvene domove, ker ti so, za šole, ker te so, ampak bomo seveda sprejemali verjetno sredstva za kakšno rekonstrukcijo, povečane zaradi 9-letnega šolanja, mogoče zaradi obnove zdravstvenega doma, morda za občinske uprave pa sploh ne, kajti takih sredstev do zdaj občine naj ne bi prejemale. Vse te občine, smo ugotovili, imajo pogoje in vse te imajo prostore za upravne stavbe, zdravstvene domove itn. Toliko. O tem bi morali nekaj povedati, ne pa, da velika večina teh ali pa velik del teh računa, da se bo zgodilo tako, kot se je zgodilo pred štirimi leti, da bo občina ustanovljena, potem pa: ni tega, onega in tretjega. Nisem pa napisal tovrstnega sklepa čisto zaradi tega, ker vem, da je nesmiseln. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Avšič. Še gospod Zimšek. Predlagam, da smo v razpravi nekoliko krajši, če je možno. Gospod doktor Ribičič potem.
JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovani, gospod predsednik, poslanke, poslanci! Že prej sem se mislil oglasiti, pa me predsednik ni videl, vendar bi tudi sam želel dodati nekaj k tej razpravi oziroma k temu zaključku.
Strinjam se, da takšno obvestilo, kot ste ga opredelili, pošljemo v lokalno skupnost, ker smo takšno obvestilo že tudi poslali s komisije za lokalno samoupravo in smo tudi zaradi tega dobili manjše število želja za opredelitev referendumskih območij. No, če bi pa danes želeli biti dosledni, kot je rekel gospod Mozetič, bi verjetno bilo potrebno začeti spreminjati zakon, zato obrazložitev, zakaj. Pa bom namenoma prebral 13. člen in 13.a člen v celoti: "Občina mora biti sposobna zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev in izpolnjevati druge naloge v skladu z zakonom. Šteje se, da je občina sposobna na svojem območju zadovoljevati potrebe in izpolnjevati naloge iz prejšnjega odstavka, če so zagotovljeni naslednji pogoji." Prosim, da dobro prisluhnete, ker smo v teh razpravah v preteklih dneh in tudi v današnjem dnem popolnoma pozabili na to in smo izglasovali nekaj občin, ki nimajo nič od tega. Naprej 8-letno šolanje. Popolna osnovna šola. Vemo, kaj to pomeni. To pomeni, devet razredov v pararelki, to je osemnajst oddelkov, to je kompletna infrastruktura v šoli in to smo izglasovali. Primarno zdravstveno varstvo občanov - zdravstveni dom ali zdravstvena postaja. Preskrba z življenjskimi potrebščinami - trgovina z živili in mešanim blagom; komunalna opremljenost, oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, oskrba z električno energijo, poštne storitve, finančne storitve, hranilnice ali banke, knjižnica - splošnoizobraževalna ali šolska, prostori za upravno dejavnostjo lokalnih skupnosti. Vse to danes, mislim, da večina od teh novoimenovanih referendumskih območjih bodočih občin nima.
In 13.a člen, ki smo ga v celoti zelo kršili. Torej, občina ima najmanj pet tisoč prebivalcev. Zaradi geografskih obmejnih, narodnostnih, zgodovinskih in gospodarskih razlogov sme imeti občina izjemoma tudi manj kot pet tisoč prebivalcev. Mi smo danes ustanavljali občine oziroma referendumska območja, ki ne dosegajo niti dvanajstino, niti desetino tega potrebnega pogoja, da se lahko ustanavljajo občine. No, pomembno je tudi to, da se morajo pri ustanavljanju občin kriteriji iz 13. in 13.a člena upoštevati kot celota. Tudi tega nismo upoštevali.
Zato vse sprašujem, ali s sprejemanjem teh referendumskih območij in občin sprejemamo tudi obveze za tiste občine, ki vsega tega nimajo. In, ko lahko pričakujemo v kratkem plaz zahtev po vsem tem. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Zimšek. Dr. Ribičič. Se opravičujem gospod Zimšek, če vas nisem prej pravočasno opazil za besedo, ko ste se javil.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Zahvaljujem se gospodu Zimšku, ker bom zaradi tega lahko krajši. Glede tega predloga sklepa: jaz ga podpiram. Mislim, da je tudi to, kar je gospod Mozetič dodatno predlagal, da je to smiseln dodatek. Kajti ne vemo, ali bodo te spremembe sprejete ali ne - glede na razpoloženje verjetno niti ne bodo sprejete ali pa bodo deloma sprejete. Kljub temu je pa fair, je korektno do vseh, ki bodo zdaj odločali o novih občinah, da vedo, da je možno, da se bo sistem financiranja vendarle do neke mere spremenil. Namreč ni fair, ni korektno, ni v skladu s pravno varnostjo prebivalcev, če se stvari spreminjajo naknadno, ko so odločitve sprejete. Zato je to opozorilo... Seveda boljše bi bilo, če bi bio zakon že spremenjene, a tudi le napoved spremembe zakona, je to, kot opozorilo, bolje kot nič. Je pravzaprav "blažev žegen", nič posebnega.
Ampak sam sem za ta sklep, ker mislim, da vsaj nekaj pomeni. Oglasil sem se zaradi tega, da bi polemiziral z drugo trditvijo gospoda Mozetiča, s katero se ne morem strinjati. Rekel je: jaz bom glasoval za nove občine, kjer bodo izglasovane, ne glede na pogoje - če sem prav razumel. Oziroma rekel je: saj obstajajo izjeme. Ja, če zakon pogledamo, so možne izjeme od tega, kar je zdaj gospod Zimšek bral, ko gre za pet tisoč prebivalcev. Seveda, saj vemo, vedno več občin ima manj kot pet tisoč prebivalcev. Skratka, ne samo perspektivno gledano, da se ta pogoj ne bo upošteval. Ampak, večina občin bo manjših od pet tisoč, če se bo ta proces tako nadaljeval. Kar niti ne vem, če bi bilo zaradi tega kaj zelo usodnega za državo.
Ampak za drugih osem pogojv, je pa zapisano "obvezno". Območje mora imeti popolno osnovno šolo ali pa ne sme nastati občina. In rad bi vas opozoril, da je tukaj na dva načina možno to spremeniti: ali s tem, da se postavi osnovna šola. Seveda, ne gre samo za zidove. Jaz ne bom zdaj navajal imena občin, ki ne morejo imeti za osem razredov učencev, ker bo to večina občine, da ne govorimo o učiteljih in drugih. Druga možnost je pa, da se ta zakonska določba spremeni. Kakršno je razpoloženje v tem državnem zboru, je seveda možno reči "ne", ni treba, da ima osnovno šolo. Pojdimo nazaj na rešitev, ki smo jo že imeli. Leta 1993 smo imeli 11 pogojev. Občino je lahko ustanovilo tisto območje, ki je izpolnjevalo večino, najmanj 6 od 11-ih pogojev. Ustavno sodišče je to razveljavilo, da je to premalo trdno, premalo jasno itd, ampak edino korektno je torej - ali se zavzemati, da se zdaj do ustanovitve občine postavijo osnovne šole in zdravstveni domovi tam, kjer jih ni, ali je pa treba spremeniti zakon. To je pravno vprašanje.
To ni vprašanje političnega odnosa do tega vprašanja. Z glasovanjem v tem zboru ni mogoče dati občine na tistem, ki ne izpolnjuje pogojev v zakonu, ki smo ga sami sprejeli z večino glasov. Ta zakon lahko spremenimo ali pa te pogoje izboljšamo, ni tretje poti. Z enim glasom ali pa z desetimi ali pa z dvajsetimi glasovi večine ni mogoče spremeniti zakonske določbe, ki pravi: območje, ki želi postati občina, mora izpolnjevati naslednje pogoje - brez izjeme. Ni nobene izjeme. Ni važno, ali je obmejno ali je visokogorsko ali je manj razvito. Tu ni vprašanje števila. Tukaj so stvari pač črno-belo postavljene. In mi imamo zdaj tukaj spisek tistih, ki bodo v tem sklepu šli na ustavno sodišče. In mnogi od njih bodo rekli, poslušajte mi imamo boljše pogoje od tistih, ki so sedaj razpisana območja. In to je neenako obravnavanje, to je 14. člen ustave in mora priti do razveljavitve. Se pravi, če hočemo biti resen državni zbor, potem se moramo držati predpisov, ki jih sprejemamo, ali pa je treba predpise spremeniti. Eno brez drugega pač enostavno ne gre.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Mozetič. Gospod Rokavec.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Niti ni replika, hotel sem samo še nekatere stvari povedati. Glasoval bom tudi pri zakonu za vse občine, za katere je bil danes razpisan referendum in kjer bo referendum pozitivno izglasovan. To sem povedal predvsem iz enega razloga, ker se čisto - bom rekel - kot jurist, pravno strinjam s tem, kar je kolega Ribičič povedal.
Ampak, poudaril sem posebej, da bom glasoval za vse, kar bo izglasovano tudi pri zakonu, predvsem iz tega razloga, ker ne držim fige v žepu. Glasoval sem čisto za vse predloge, tako da tudi v primer, ko bodo v tisti občini na tistem spisku sklepa, kot da ne izpolnjuje pogoje, jaz sem glasoval za vse tiste. To pomeni, glasoval sem za vse primere in nikjer nisem držal fige v žepu. To je bilo to stališče. Mislim, da prej ko slej bo, če že ne formalno - in tudi to se kaže, da življenje in praksa in predvsem življenje spreminjata tiste kriterije, ki smo jih postavili v 13. členu, ker so neživljenjski. Ker če se jih bomo dosledno držali, potem bomo v bližnji prihodnosti prišli do samo nekaj občin, ki bodo izpolnjevale te kriterije. Vsa območja, ki so pa bodisi obmejna, bolj gorata in podobno, se bodo pa spraznila, ker enostavno teh kriterijev ne bodo izpolnjevala in bodo tisti ljudje tam nekje daleč v neki lepi zakotni dolinici, morali biti v eni občini, ki bo imela sedež daleč proč. Do tega bo nujno prišlo in bomo morali tudi te kriterije spreminjati, ker življenje, ki teče in ki gre, se bo sicer spremenilo v to smer, da bomo imeli samo v teh velikih krajih občine.
Enega razmišljanja pa enostavno ne razumem. Poglejte, nove občine - res je, vsi so rekli, da izpolnjujejo vse pogoje. In zdaj jim bomo rekli: nič ne boste dobili. Kaj pa za tisto občine, ki so? Meni povejte katerokoli občino, ki obstaja, ki je bistveno večja, pa so gradili osnovno šolo brez sredstev iz državnega proračuna, mislim, da je ni. Pa so imeli šolo, so jo morali imeti. To velja za vse občine, če gremo nazaj, ne samo za tiste nove. Tri leta nazaj je to veljalo za vse občine: tiste, ki so bile prej, ki so ostale nespremenjene, ki so spreminjale, ki so velike, ki so manjše. Tako da razmišljanje v to smer - vi ste rekli, da imajo vse pogoje, saj lahko, da jo imajo, pa imajo na pol podrto šolo ali pa na pol podrto ambulanto. Potem je treba tudi proračun, verjetno, drugače nastaviti in narediti. Da ne bo denarja v ministrstvu za šolstvo za sofinanciranje osnovnih šol in vrtcev, kar je v pristojnosti občin, ampak da bo šel ta denar v občine, ne da bo minister delil. Naj se razdeli potem v proračunu, tukaj razdeli in pošlje na občine. Podobno je pri komunali in pri drugi dejavnosti. Tako da če hočemo na ta način, potem moramo dejansko cel sistem izpeljati. Ampak v resnici ne razumem tega razmišljanja, ker me to spominja - je pa verjetno res precej tipično slovensko, da pač gledamo samo zase, če si je pa nekdo le drznil nekaj po svoje narediti, potem pa ga dajmo kaznovati.
Kar zadeva samo še tisti sklep: mislim, da če bo tisti sklep sprejet, ki je predlagan, da se pove ljudem. Ampak ljudem je možno povedati samo to - kar je sicer normalno v vsaki državi, ker noben zakon ni zacementiran, ni za vekomaj - da se pripravljajo ali pa da se razmišlja o neki spremembi financiranja in teh zadev in nič drugega. Ali bo to boljše ali bo to slabše, tega nihče ne ve. Če pa to vlada ve in če to vladne stranke vedo, potem je pa fair, pošteno in prav, da to potem v proračunu napišejo: "Vladne stranke smo se že uskladile, da bo bodoče financiranje občin slabše od obstoječega." Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolegice in kolegi, predlagam, da ne razpravljamo o temi, ki bi morala biti razpravljana pred odlokom, ampak samo o sklepu, ki je bil predlagan kot dodatni sklep. Gospod Rokavec se je še prijavil. Replika, gospod Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Govoriti, kateri je boljši in kateri slabši sistem financiranja, je težko. Trdim, da je sedanji zelo slab za vrsto občin. Torej slabši je lahko samo za tiste občine, ki so doslej preveč dobivale, preračunano po kriterijih na glavo prebivalca. Samo o tem gre. Vedno je za nekoga nekaj slabše in nekaj boljše. O tem nima smisla govoriti, da bo sistem financiranja, ki ga vlada pripravlja, slabši. Za koga slabši ali pa za koga boljši, to je drugo vprašanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Rokavec, potem pa predlagam, da prekinemo razpravo in se še odločimo o tem sklepu.
FRANCI ROKAVEC: Zame je ta predlog sklepa zelo pomanjkljiv oziroma tudi negotov. Pač, referendumska območja. Sklep govori, da je potrebno, da vlada seznani z načrtovanimi spremembami financiranja občin in z učinki, ki jih bodo le-te, če bodo sprejete, imele. Zdaj, ali je to zakonski predlog ali karkoli. Mislim, da je treba o tem sklepu, če sploh glasujemo, povedati, ali bodo učinki boljši ali bodo slabši. Mislim, da bi morali tukaj jasno povedati, da morajo biti učinki bolj ugodni oziroma da mora biti učinek financiranja tudi do občin bolj pravičen. Toliko. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ja, predlog sklepa je napisan. Jaz bi ga prebral: "Državni zbor Republike Slovenije poziva vlado Republike Slovenije, da pred izvedbo referendumov za območja seznani z - pozor - spremembo obstoječih sistemov in z načrtovanimi spremembami sistema financiranja občin in z učinki, ki jih bodo le-te, če bodo sprejete, imele na obseg financ vsake posamične novoustanovljene občine." Ta predlog dodatnega sklepa bi dal tudi na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.) Zdaj smo že pri glasovanju, gospod Peterle. Se opravičujem.
Kdo je za ta sklep? (29 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog dodatnega sklepa sprejet.
Gospod Peterle, ko ste dvignili roko, da bi obrazložili glas, smo bili že med glasovanjem, sem že ugotovil sklepčnost, tako da se opravičujem.
S tem smo zaključili 6. točko dnevnega reda. Imam vprašanje, samo vprašanje, ali je državni zbor pripravljen, da dokonča 18. točko, 19. točko, prekinjene točke, to je predlog zakona o spremembi zakona o ratifikaciji konvencije o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Namreč, gre za ratifikacijo, o kateri je državni zbor že pričel razpravo. Vlada je pripravila dodatno, obsežno pojasnilo in ker gre za ratifikacijo, katera bi bila čimprej objavljena, ali je pripravljenost, da sedaj o tem odločamo. Ali kdo temu nasprotuje? Gospod Špiletič, prosim. Ob 14.30 državni zbor nadaljuje z izredno sejo.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsednik, včeraj ste napovedali, da bo danes državni zbor končal s 6. točko 8. redne seje državnega zbora. Niste omenili niti, ali bomo nadaljevali naprej s točkami po dnevnem redu 8. seje, niti ne, da bomo nadaljevali z izredno sejo, zato temu, kar ste zdaj vi predlagali, ostro nasprotujem zato, ker nismo pripravljeni na obravnavo te točke. Če ne boste pač tega dejstva upoštevali, potem pač v imenu poslanske skupine prosim za 15 minut pavze.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Špiletič, jaz sem vprašal, če kdo nasprotuje in ker sedaj predstavnik poslanske skupine Socialdemokratov nasprotuje, ne bom vztrajal pri tem. Rad bi povedal, zakaj sem to predlagal. Predstavniki vlade, ki so tukaj, so izrazili željo, da bi državni zbor danes odločal o tej točki. Torej prekinjam 8. redno sejo, ob 14.30 uri državni zbor nadaljuje z izredno sejo po vrstnem redu, kot je izredna seja bila sprejeta, torej s 4.a točko.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 19. MARCA 1998 OB 12.54 URI.)