Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.10 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 8. seje Državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Herman Tomažič, Jože Lenič, Borut Pahor, Boris Sovič, Jelko Kacin, Andrej Fabjan do 16.00 ure in Leon Gostiša od 16.30 dalje.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. 54 poslank in poslancev, državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike Vlade Republike Slovenije, ki jih lepo pozdravljam!
Zbor bo današnje nadaljevanje 8. seje pričel z obravnavo prekinjene 35. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Zatem pa bo zbor prešel na obravnavo 30. točke, to je predloga zakona o prenehanju veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih za socialno varnost, nato na obravnavo 31. točke, to je predloga zakona o prenehanju veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prometnem davku, ter nato na obravnavo 34. točke, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Zbor bo sejo nadaljeval z obravnavo 36. točke, to je predloga zakona o spremembi zakona o gospodarskih družbah in nato z obravnavo 39. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o varnosti cestnega prometa, ter po dnevnem redu dalje.
V zvezi s tem bi vas tudi želel obvestiti, da so vse točke od 39. dalje, razen 42., gre za predloge zakonov, ki se obravnavajo v tretji, drugi in prvi obravnavi, pripravljene, zato jih bo lahko državni zbor obravnaval po predlaganem vrstnem redu.
Obveščam vas tudi, da bo zbor na jutrišnjem dopoldanskem nadaljevanju najprej opravil obravnavo 3. točke dnevnega reda, to je ponovno odločanje o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah, zatem obravnavo 4. točke, to je akta o odreditvi parlamentarne preiskave o vzrokih, okoliščinah in posledicah dogodkov na kapitalskem trgu v marcu 1996 in uresničevanju zakonskih nalog Agencije za trg vrednostnih papirjev v obdobju 1995-97, vključno z vsemi njenimi organi, in zatem še 65. točko dnevnega reda, to pa so volitve in imenovanja. Proceduralni predlog ima gospod Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Predlagam, da bi jutri opravili tudi obravnavo 43. točke, to je predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o sodniški službi, in to iz razloga, ker bomo v četrtek odpotovali trije od predlagateljev s parlamentarno delegacijo na Madžarsko, nas potem v četrtek in petek ne bo. Zakon je pripravljen, in dodatni razlog za to, da bi ga obravnavali čimprej, je še to, da matični odbor predlaga, da bi opravili tretjo obravnavo v skladu s 194. členom poslovnika, to se pravi, čimprej, še na tej seji.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Feri Horvat.
Proceduralni predlog gospoda Horvata dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog gospoda Ferija Horvata, da državni zbor jutri obravnava tudi 43. točko dnevnega reda, to je predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o sodniški službi?
Kdo je za ta predlog? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog gospoda Horvata je sprejet. Proceduralni predlog ima tudi gospod Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovani! Glede na to, da je bilo najavljeno, da bo zbor delal v torek in sredo, smo v poslanski skupini Liberalne demokracije pričakovali, da se bo za nadaljnje dni stvar splanirala tako, da bo nek red v tem državnem zboru. Jaz sem se naveličal pisati pisma predsedniku, ker nikoli ne dobim resnih odgovorov. Vendar bi sedaj rad vedel, ko je že vse bilo povedano, kaj bomo v tem tednu počeli, kaj bomo storili v petek, ko sekretarji delovnih teles vabijo člane štirih delovnih teles na pogovor s predsednikom Evropske investicijske banke ob 11.30 uri. Odbor za mednarodne odnose in ne vem še kdo vabi ob 10.00 uri na razgovor s predstavniki Baskov in ker gre ena precej velika delegacija državnega zbora na Madžarsko, jaz ne bi bil rad v situaciji, da bom kogarkoli tukaj lovil ali pa da bi potem ugotovili, da je zbor nesklepčen. Zato prosim, predsednik, da poveste, kako bomo v petek delali. Kajti to, da vi pošljete obvestilo, da je zasedanje državnega zbora, dve uri za tem pa ali predsedniki ali pa, sekretarji delovnih teles pošljejo, da vabijo na določene druge pogovore ob tistih urah, ni v redu.
Jaz sem se že javil in sekretarka poslanske skupine bo tudi prisotna v petek, to je pa tudi vse, kar lahko v tem trenutku zagotovim. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Anderlič, vaše opozorilo je utemeljeno. Jaz sem svoj dopis za predlog, kako bi državni zbor delal v tem tednu, torej ta dopis in ta predlog sem pripravil tudi na podlagi delovnega posveta, ki smo ga imeli predstavniki poslanskih skupin.
Jaz bom proučil ponovno navedbe, ki ste jih povedali, in bom tekom današnjega oziroma jutrišnjega dneva tudi obvestil državni zbor, kako bo z delom v petek. Če bo potrebno, bom pa vsekakor tudi povabil na pogovor vodje poslanskih skupin, da se odločimo, da bo lahko normalni zbor v petek normalno deloval.
Prehajamo na 35. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU, skrajšani postopek.
To točko smo prekinili pri razpravah poslank in poslancev. Danes smo prejeli na klop tudi amandmaje, ki jih je vložil gospod Janez Kopač. Amandmaji so k več členom. Drugih amandmajev nismo prejeli. Želi še kdo razpravljati v okviru razprave poslank in poslancev? Prosim, gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. V četrtek pozno popoldne sem razpravljal o tem, v čem vidim neskladnost tega predloga zakona z zakonom o zavarovalnicah in govoril o tem, v takem bolj splošnem jeziku, kako mislim, da bi morala biti stvar korektno, tudi glede na pripombe sekretariata za zakonodajo, pripravljena. Ker drugih odzivov ni bilo, sem ob strokovni pomoči enega od uslužbencev sekretariata, ki sem ga posebej zaprosil za to, kar seveda še ne pomeni, da je to uradno mnenje sekretariata, navsezadnje je stvar tekla precej hitro, skratka, poskušal zapisati te amandmaje, ki naj bi zakon preoblikovali tako, da bi bil skladen z zakonom o zavarovalnicah. Ti amandmaji še vedno predvidevajo, da se ustanovi družba za vzajemno zavarovanje, torej vzajemna zavarovalnica, tako kot predlaga vlada. Način ustanovitve pa je predviden, po mojem mnenju, skladno z zakonom o zavarovalnicah, ker vlada v svojem predlogu te skladnosti ni zasledovala. Torej ustanovitelji naj bi bili s pisnim soglasjem obstoječi zavarovanci v okviru prostovoljnega zavarovanja pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Tisti, ki tega ne bi želeli, pa bi jim bilo omogočeno, da ohranijo svoje prostovoljno zavarovanje pri obstoječem zavodu za zdravstveno zavarovanje v okviru obstoječe enote za prostovoljno zavarovanje do izteka njihovih pogodb oziroma najkasneje do leta 2001. Treba je vedeti, da so bile v glavnem štiriletne pogodbe sklenjene novembra lansko leto in da se iztečejo novembra 2001. To je vse. Lahko bi tem amandmajem rekli, da gre za pravno tehnične popravke, čeprav vseeno pomenijo vsebinsko spremembo.
Pri predlogu, kot ga je oblikovala vlada, bi šlo še naprej za prostovoljno zavarovanje kot avtomatičen podaljšek, ne nadgradnjo, obveznega zavarovanja. To pa ni bil namen prostovoljnega zavarovanja že pri oblikovanju zakona o zdravstvenem varstvu in zato je seveda potrebno doseči razmere, ko bo lahko prostovoljno zavarovanje imelo lastno poslovno politiko in to v imenu zavarovancev, ne v imenu vodstva Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ker gre za tehnično zapletene amandmaje, ki sledijo zakonu o zavarovalnicah, bo verjetno težko ta hip o njih odločati. Verjetno bi bilo korektno dobiti odziv vlade, torej opredelitev vlade do teh amandmajev, opredelitev sekretariata, morda sem ga v tekstu kakšnega od amandmajev kaj polomil in verjetno tudi morda mnenje matičnega delovnega telesa. Zato že zdaj predlagam proceduralni sklep, da po opravljeni razpravi državni zbor odloči, da prekine obravnavo te točke, dokler ne dobi mnenja vlade in sekretariata na te danes vložene amandmaje k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa Zbačnikova želi razpravljati, potem bom pa dal predlog gospoda Kopača na glasovanje.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep popoldanski pozdrav! Gospod Kopač! To je predlog vlade in me čudi, vi ste vladna koalicija, kako lahko solirate. Bi pa predlagala, ker je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju vlada vložila po skrajšanem postopku in ker gre za manj zahtevne uskladitve z drugimi zakoni, po poslovniku 204.a člen poslovnika državnega zbora, v konkretnem primeru za uskladitev zakona o zavarovalnicah, in da se samo status zavarovancem bistveno ne bo spremenil, predlagam, da predložene amandmaje obravnavamo na seji državnega zbora, saj se nanašajo samo na 4. člen, in da zaradi tega ne prekinemo te točke dnevnega reda. Bi pa prosila vlado tudi za mnenje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospa Zbačnikova. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Torej dva poslanca sta razpravljala zelo različno. Predlagatelj amandmajev, gospod Kopač, predlaga, da po zaključku splošne razprave izkoristimo poslovniško možnost in točko prekinemo, dokler ne dobimo opredelitve vlade, sekretariata, ni pa omenil matičnega delovnega telesa, torej teh dveh institucij. Potem bi tudi zaključil splošno razpravo, če ni več nobenega razpravljavca. Ne želi nihče razpravljati. Torej razpravo zaključujem. Želite razpravljati? Saj bom dal na glasovanje predlog gospoda Kopača, ki je bil pač prvi. Zaključujem splošno razpravo. Pred nadaljevanjem, torej pred drugo obravnavo v okviru skrajšanega postopka pa dajem na glasovanje proceduralni predlog... Ja, je že gospa Zbačnikova. Prvi predlog gospoda Kopača.
Torej na glasovanje dajem predlog, da se prekine ta točka dnevnega reda, da se dobi tudi mnenje vlade in sekretariata za pravne zadeve državnega zbora. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta proceduralni predlog gospoda Kopača? (29 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog gospoda Kopača sprejet.
To pomeni, da prekinjamo 35. točko dnevnega reda. Želite proceduralno gospa Zbačnikova? Sedaj je pač ta predlog sprejet.
Prehajamo na 30. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA PREDLOG ZAKONA O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRISPEVKIH ZA SOCIALNO VARNOST - hitri postopek. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Bogomirjem Špiletičem. Ali želi predstavnik predlagatelja zakona besedo?
Prosim, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Že na začetku te seje, ki ima 66 točk, sem prosil, da se držimo nekega dnevnega reda, da vemo vnaprej, katere točke bodo obravnavane, da se v poslanski skupini lahko tekoče pripravimo na obravnavo zakonov, ki bodo v obravnavi v plenarni razpravi. To preskakovanje iz 35. točke nazaj itd., ne vodi nikamor. Predlagam, ali da odobrite najmanj 15 minut odmora, da se uskladimo in pripravimo na obravnavo te točke ali da nadaljujete od 35. do 36. in naprej, kajti v takšnem neredu je delo v državnem zboru nemogoče.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Špiletič. Mislim, da smo se držali dogovora. Začeli smo s prekinjeno točko prejšnji petek, to je 35., nato pa nadaljujemo, kot sem prebral, po vrstnem redu vseh točk, ki so pripravljene, torej 30., 31., 34. in naprej po dnevnem redu. Če pa želite, da pripravite gradivo, lahko počakamo nekaj trenutkov, ampak mislim, da smo šli prav po pripravljenih točkah po dnevnem redu, kot je bil sprejet. Prej sem tudi prebral in ni bilo nobenih nasprotovanj. Prosim, če bi na kratko predstavili vsebino zakona.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Predlagam proceduralno, da nadaljujete z eno izmed ostalih točk, da se lahko vmes ustrezno pripravimo v poslanski skupini za zagovarjanje tega zakona. Če mi ne boste ugodili, potem bom v imenu poslanske skupine predlagal odmor, da bomo dobili čas za ustrezno pripravo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Tudi naslednja točka, ki je bila predlagana, da se opravi, ste prav tako vi med predlagatelji, to je 31. točka predlog zakona o prenehanju veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prometnem davku. Nato smo predlagali, da gremo na obravnavo 34. točke, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
Odrejam 15-minutni odmor, da se bo lahko poslanska skupina pripravila. Nadaljevali bomo s 30. točko dnevnega reda.
(Seja je bila prekinjena ob 14.29 uri in se je nadaljevala 11.44 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi! Nadaljujemo sejo. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko nadaljuje z delom. Smo torej pri predlogu zakona o prenehanju veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih za socialno varnost - hitri postopek. V imenu predlagateljev bo spregovoril gospod Špiletič. Prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa za besedo. V poslanski skupini smo se ponovno posvetovali o tem, ali nadaljevati postopek ali ne. Ugotovili smo, da je osnovni cilj, ki smo ga hoteli doseči tako z zakonom o prenehanju veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih za socialno varnost, pod 30. točko dnevnega reda, in cilj zakona o prenehanju veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prometnem davku, pod 31. točko dnevnega reda, da je cilj, ki smo ga hoteli doseči z omenjenima zakona, dosežen z odločitvijo ustavnega sodišča. Zato kot prvopodpisani v imenu skupine poslancev, predlagateljev obeh omenjenih zakonov, oba zakona umikam. Vendar pa kljub temu ponovno opozarjam na posledice, ki jih ima lahko sprejem zakonov s protiustavnimi določbami, kajti ne glede na že omenjeno odločitev ustavnega sodišča, velja opozoriti na to, da zoper to odločitev ustavnega sodišča teče oziroma da je dana pobuda za ponovni ustavni spor, kajti društvo davčnih svetovalcev Republike Slovenije se z odločitvijo ne strinja. Meni, da je ustavno sodišče prevzelo dela, ki so izven njegovih pristojnosti, in se postavilo delno v vlogo zakonodajalca, tako da ta zadeva še vedno dokončno ni urejena. Skratka, ponovno poudarjam, da je državni zbor dolžan paziti na to, da ob sprejemu vseh aktov, o katerih odloča, ne bo kršil ustave. Ponovno pa zakon pod točko 30 in 31 umikam v imenu predlagateljev.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Špiletiču. O tej možnosti govori 180. člen poslovnika. Predlagatelj predloga zakona lahko predlaga umik zakona do konca druge obravnave. O predlogu umika odloči državni zbor. Če državni zbor zavrne predlog za umik predloga zakona, se lahko predlagatelj odpove vlogi predlagatelja zakona, državni zbor lahko v tem primeru sklene, da matično delovno telo pripravi predlog zakona za nadaljnjo obravnavo ali da se zakonodajni postopek ustavi. Smo torej pri 30. točki dnevnega reda. Sprašujem, če želi besedo predstavnik odbora, matičnega telesa? (Ne želi.) Govorimo o predlogu, ki ga je dal predlagatelj, torej, da se umakne iz zakonodajnega postopka predlog tega zakona. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Razprave ni in jo zaključujem.
Dajem na glasovanje predlog predlagatelja zakona, da se predlog zakona o prenehanju veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih za socialno varnost umakne iz zakonodajnega postopka. Ugotovimo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (65 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je bil predlog sprejet in je ta zakon umaknjen iz zakonodajnega postopka.
S tem zaključujem 30. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 31. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PROMETNEM DAVKU, HITRI POSTOPEK. V svoji prejšnji razpravi je predlagatelj zakona prav tako predlagal, da se tudi ta zakon umakne iz zakonodajnega postopka. Ali želi predstavnik predlagatelja še enkrat besedo? (Ne želi.) Hvala lepa. Želi besedo predstavnik odbora za finance in monetarno politiko? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Razprave ni in jo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog, da se predlog zakona o prenehanju veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prometnem davku umakne iz zakonodajnega postopka. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (61 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet, zakon je umaknjen iz zakonodajnega postopka.
S tem smo zaključili in izčrpali 31. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 34. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SKLADU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV, SKRAJŠANI POSTOPEK. (Nemir v dvorani.) Se opravičujem! PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SKLADU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV, PRVA OBRAVNAVA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Besedo ima minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano gospod Ciril Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Gospe poslanke, gospodje poslanci! En lep dober dan želim.
Sprememba zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov je seveda kar dolgaprocedura. Želeli smo to speljati po hitrem postopku. Sedaj je zakon v normalni proceduri in predvsem kot resorni minister pričakujem, da boste ob razpravi o spremembi zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov znali ločiti predvsem to, kaj se z zakonom želi, ko želimo, da se predvsem promet s kmetijskimi zemljišči, zakupi, poboti in druge operacije lahko opravljajo, da pa pozabite mogoče na nekatere nesporazume, ki so s samim Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov.
Zelo resno bi vas prosil in na to opozoril, ker v primeru, da bomo v okviru obravnave te spremembe zakona razpravljali o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, naj bo tisti osnovi cilj, ki je s predlogi sprememb zakona predlagan, dosežen. Mi te spremembe rabimo, če želimo enostavno opraviti tiste obveznosti, zaradi katerih je bil sklad ustanovljen in dobro vemo, da je bil sklad ustanovljen v smislu gospodarjenja z državnimi zemljišči, gozdovi in v smislu nalog, ki jih zakon o denacionalizaciji predstavlja skladu.
Zato bi želel, da smo danes čim krajši, da sprejmete ta predlog kot primerno osnovo za drugo obravnavo in da v kratkem ta zakon v parlamentu sprejmemo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu ministru. Predlog zakona je obravnaval odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, predsednika odbora, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Gospod Franc Potočnik ima besedo.
FRANC POTOČNIK: Spoštovane dame in gospodje! Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je o predlogu predloženega zakona razpravljal dvakrat.
Najprej na 15. seji, ko je bil zakon vložen po skrajšanem postopku. Odbor je po temeljiti razpravi tudi podprl skrajšani postopek. O sami razpravi naj rečem to, da se je precej razprave nanašalo na ostalo problematiko v zvezi s skladom in manj direktno na zakon.
Vendar imate dve pisni poročili in zato o sami vsebini ne bi razpravljal.
Kot veste, je potem pri sprejemanju dnevnega reda državni zbor zavrnil skrajšani postopek. Tako gre zakon v proceduro oziroma v obravnavo po normalnem postopku. Potem je odbor na 17. seji isti zakon še enkrat obravnaval v prvi obravnavi, razprava se je v večjem delu iz prejšnje seje ponovila. Na koncu razprave je odbor sprejel naslednji sklepe.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga za drugo obravnavo. Predlog zakona za drugo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije v skladu z naslednjimi stališči:
Prvič. Predlagatelj naj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo spremeni predvidene roke za vpis prenosa kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Republiko Slovenijo za predložitev dokazil o lastninjeni vrednosti odplačno pridobljenih zemljišč ter za gozdnogospodarske načrte, upoštevajoč predvideno uveljavitev sprememb in dopolnitev zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Tukaj gre seveda za redakcijske popravke, ker je v osnovnem tekstu predvideno, da bi zakon začel veljati s 1.1.1998 in bo seveda zdaj potrebno te roke, ki so notri postavljeni, spremeniti.
Drugič. Predlagatelj naj prouči možnost, po kateri bi se tista nezazidana stavbna zemljišča v lasti Republike Slovenije, ki izpolnjuje pogoje s točke a prvega odstavka 4. člena in niso bila v upravljanju občin, lahko prenesla v last občin na njihov predlog in z jasno opredelitvijo pogojev in postopka samega prenosa, kar naj bi pripravila vlada.
Tretjič. Predlagatelj naj prouči in upošteva mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve.
Četrtič. Predlagatelj naj prouči mnenje odbora državnega zbora za infrastrukturo in okolje ter pripombe splošnega združenja gozdarstva Slovenije. Odbor za infrastrukturo in okolje se je proglasil za zainteresirano delovno telo, ker se del teh sprememb nanaša na področje, ki ga ta odbor pokriva, to se pravi področje stavbnih in nezazidanih stavbnih zemljišč. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Potočnik. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Želi gospod Malovrh v imenu poslanske skupine SKD, gospod Jazbec v imenu poslanske skupine Socialdemokratov in gospod Lešnik, gospod Zagožen, gospod Veber.
JURIJ MALOVRH: Gospod predsednik, hvala lepa za besedo! Naša poslanska skupina pozdravlja to, da se zakon sprejema po normalnem postopku, kajti v tem zakonu je kup nerešenih vprašanj, na katere bomo še opozorili. Tudi na samem odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo že dali eno od pobud, vendar ta pobuda ni bila sprejeta, zato bomo kar nekaj členov ustrezno amandmirali. Postavlja se nam tukaj pri tem skladu kar nekaj vprašanj. In sicer, gre za prenose kmetijskih zemljišč na sam sklad, na katerih je bila izvršnega komasacija, pa te zadeve zemljiškoknjižno še niso urejene. Potem investicije kmetov v zemljišča glede trajnih nasadov ter upravičenost uporabe teh zemljišč do izteka amortizacijske dobe, kajti posebej bo treba opredeliti, kaj so to trajni nasadi, predvsem v nekih področjih v gozdarstvu. Potem je tu tudi dilema, ali so kmetijske zadruge tudi dolžne prenesti na občine nezazidana stavbna zemljišča, ali jih lahko obdržijo v svoji lasti in pa glede vprašanja zemljišč, ko gre za odplačno ali neodplačno pridobljena zemljišča. Mi bomo v načelu podprli, ampak tako kot sem povedal, bomo imeli cel kup amandmajev, predvsem pa pri možnosti prednostnih pravic, prenosa in pa oddaje kmetijskih zemljišč v zakup. To bo pa še posebna dilema, o čemer se je že tudi delno izreklo ustavno sodišče. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Malovrhu. V imenu poslanske skupine Socialdemokratov ima besedo gospod Jazbec.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Zakon tak, kot je, imam občutek, da ni najboljša podlaga za drugo obravnavo. Vendar pa glede na situacijo, ki jo v Sloveniji okrog Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov imamo, mislim, da je pravilno, da je v trifaznem postopku in da ga bomo v drugi fazi primerno dodelali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Jazbec. V imenu poslanske skupine DeSUS gospod Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Gospod predsednik, verjetno bom malo daljši. Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi! Tisti, ki se ni poglobil in ne pozna ozadja tega zakonskega predloga, ki ga sicer predlaga vlada, vendar še zdaleč ni zrasel na njenem zelniku, če povem v prispodobi, lahko zaključi, da gre za nepomembne spremembe. Pa temu ni tako. Takoj uvodoma naj povem, da gre za korenite spremembe z dolgoročnimi in življenjskimi ter finančnimi posledicami. In ne nazadnje sodi k uvodu tudi to, da gre v tem konkretnem primeru za določene nepotrebne, protizakonite in protiustavne spremembe, kar je dovolj jasno razvidno iz poročila Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve.
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je sicer sklenil, da je predlog primeren za obravnavo in sprejem. O tem smo odločali dvakrat. Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev seveda temu ne oporeka, saj je bil sklep sprejet z glasovanjem. Nerazumljivo pa je, da je bil sklep sprejet kljub opozorilom predstavnice sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki je dovolj razumljivo opozorila, kaj vse ni v skladu z zakonom in ustavo.
Na prvi seji smo sicer ugotovili, da nimamo pisnega predloga, da smo se lahko zanašali samo na ustno razpravo predstavnice, medtem ko smo na drugi seji pa že imeli tudi pisne predloge. Morda pa je do takšne odločitve prišlo tudi zato, ker so bile nekatere razprave zavajajoče. Pri tem imam v mislih še zlasti razpravo, sicer dan pred prvo sejo razrešene direktorice Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Razprava ni bila samo zavajujoča, ampak je bila povedana v kar precej visokem tonu. Iz magnetograma seje odbora povzemam, v narekovaju govorim to, kar je govorila predstavnica sklada: "Zdi se mi, da je bilo kar veliko izrečenega na račun sklada, veliko dezinformacij glede prihodkov in odhodkov sklada, zato sem dolžna, da te stvari vsem jasno razložim in da sem jih pripravljena tudi dokumentirati s skladovimi računovodskimi izkazi. (Žal, seveda teh izkazov ni, ali pa so takšni, da so nerazumljivi.) Ne morem dovoliti, da se take dezinforamcije širijo na tako visoki ravni, kot je odbor državnega zbora za kmetijstvo. (Nemir v dvorani.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, lepo prosim, če poslušate razpravljalca, lepo prosim!
ZORAN LEŠNIK: Temu pa je sledilo zavajanje - prisluhnite! "V letih 1994-1996 je bilo pod skladom in upravljanjem posekanih 2 milijona 600 tisoč 593 kubikov lesa - tu je verjetno nastala napaka v magnetogramu, gre za 2 milijona 6 tisoč kubikov lesa - za kar je sklad dobil na svoj žiro račun 579 milijonov 490 tisoč 422 tolarjev. V okviru teh nalog oziroma tega denarja so bila opravljena skoraj ali pa večina del, ki so jih lastniku nalagali gozdnogospodarski načrti. Od tega ostanka 579 milijonov je sklad nakupil 826 hektarjev gozdov, za nadzor nad delom izvajalskih podjetij pa plačal zavodu za gozdove tako imenovane nadstandardne storitve v približni vrednosti 80 milijonov letno." Torej, v treh letih, za kar ona uporablja podatke, 240 milijonov tolarjev. Ker pač svoje lastne službe ni vzpostavil, čisto preprosto iz razloga racionalizacije stroškov, smo se pač odločili, da bomo pooblastili za to nalogo zavod za gozdove. Če odštejemo te stroške, se postavlja vprašanje, kako se lahko hektarji in denar seštevajo ali odštevajo - iz prej povedanega namreč ni razvidno, koliko je sklad odštel za nakup 826 hektarjev gozdov - je ostalo skladu za ta tri leta gospodarjenja 67 milijonov 616 tisoč 709 tolarjev, kar predstavlja 34 tolarjev od kubika posekanega lesa. To je bil končni prihodek v skladu za tri leta poslovanja.
"V tem času - to še govori predstavnica sklada - so gozdnogospodarska podjetja prejela preko ministrstva za kmetijstvo in preko zavoda za gozdove še 348 milijonov 592 tisoč 803 tolarje, to so predvsem stroški za delo v moritorialnih gozdovih, za varovalne in druge sanacijske ukrepe." Tisti "moritorialni" gozdovi so gozdovi, ki se po zakonu o denacionalizaciji vračajo in so zdaj, v narekovaju, "v počivanju". "Če odštejemo teh 348 milijonov, tisto tako imenovano rento ali čisti dobiček, ki je pripadal skladu, znese to 140 tolarjev na kubik izgube v treh letih, poslovanje oziroma preračunano skupaj 280 milijonov 973 tisoč 020 tolarjev. To je bila izguba, ki je bila pokrita deloma iz proračuna Republike Slovenije, deloma iz kmetijstva."
Vem, da si je zdaj iz te gore številk težko ustvariti svoje mnenje, zato bom skušal obrazložiti, v čem je zavajanje.
Ker sklad v teh letih ni dobil samo 579 milijonov 490 tisoč 422 tolarjev rente, ampak po podatkih tistih, ki so rento plačali, 2.121.079.558 tisoč. Domala toliko, kot pravi predstavnica sklada, pa je v treh letih plačalo bruto rente samo gozdarstvu Grča iz Kočevja ali natančno 526.840.513 tolarjev, kar je razvidno tudi iz poslovnih poročil, ki so objavljena v Poročevalcu, in nenazadnje tudi iz poročila računskega sodišča. Ker v želji prikazovanja slabega gospodarjenja koncesionarja resnično ni moč mešati jabolk in jagod, ne jabolk in hrušk, ker to še gre, ampak jabolk in jagod ni moč, ker se jagode zmečkajo. Prepričani smo, da nakup gozdov in plačilo nadstandardnih storitev nima nobene zveze z obveznostjo plačila rente in ceno opravljenega dela. Iz razloga in trditve tudi ni moč ugotoviti, kako je sklad prišel do številke 67.616.709 tolarjev ali 34 tolarjev ostanka od kubika posekanega lesa, saj nikjer ni razvidno, koliko je odšel za odkup 826 ha gozdov. Še manj pa je sprejemljiva trditev, da je sklad utrpel izgubo v višini 280.973.020 tolarjev, ker sta ministrstvo za kmetijstvo in zavod za gozdove dala gozdnim gospodarstvom za opravljeno delo v gozdovih, ki so predmet denacionalizacije, 348 milijonov, bom kar zaokrožil, tolarjev. Zavajujoča pa je tudi trditev, da je sklad hkrati, ko je z zamudo, to je predstavnica samokritično priznala, pripravil pogodbo o koncesiji, dobil tudi predlog splošnega združenja gozdarstva njihov predlog koncesijske pogodbe. Poslovno združenje gozdarstva je osnutek pogodbe zato, ker je sklad pač ni pripravil, pripravil jo je kar nekaj časa prej, vendar ga je sklad zavrnil in šele potem pripravil svoj predlog, o katerem pa se z gozdarji ni hotel pogovarjati. Ker ti niso hoteli pogodbe podpisati, pogodba še danes ni sklenjena. Vzrok pa ni v obstoječi zakonodaji, ki jo želimo spreminjati, ampak v ljudeh, ki se niso znali ali hoteli dogovoriti. Na seji je bilo še več zavajanj, od izjav, da so gozdnagospodarstva, delniške družbe, monopolisti, slabi gospodarji, da si dovoljujejo postavljati žage za razrez hlodovine, da izsiljujejo lesno pridelovalno industrijo, da zasledujejo samo dobiček, da delijo visoke dividende in še kaj. Tistim, ki vas vse to zanima, priporočam, da si dobro preberete magnetogram s seje odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je bila v četrtek 5. februarja in na kateri smo govorili o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Da so bili posamezni člani zavedeni, sklepam tudi iz razprave. Eden izmed članov odbora se je namreč vprašal, kako lahko rešimo problem na tak način, ko finančni izkazi izkazujejo 140 tolarjev izgube na kubik lesa, ki so jih pridelala ta podjetja, in mora zaradi tega sklad iz proračuna sofinancirati te delniške družbe, ki si potem delijo dobiček. Zaradi tega je po njegovem mnenju potrebno uveljaviti ustavno načelo 14. in 74. člena o konkurenci in enakosti pred zakonom. Ali ni ta dvom nastal zato, ker je predstavnica sklada po svoje razlagala rento in vso tisto uporabo denarja, ki nima nič skupnega s kubikom lesa, kot je nakup gozdov, plačilo za nadelo zavodov za gozdove, delo v gozdovih, ki čakajo na vračanje itd. Zakaj sem te stvari tako navedel? Navedel sem jih zaradi tega, čeprav bo morda nekdo rekel, da to nima nič skupnega s spremembo zakona, o katerem razpravljamo, osebno pa sem prepričan, in tudi v naši poslanskih skupini, da ima zelo dosti skupnega. Kajti stvari spreminjamo, kot sem že enkrat rekel, zaradi tega, ker se ljudje ne znajo med seboj sporazumevati.
V drugem delu pa najprej vprašanje. Zakaj v tako kratkem času že drugič spremembe in dopolnitve zakona? Verjetno vsi dobro vemo, da je državni zbor sklepal o sprejemu zakona leta 1993 in ga takrat tudi sprejel, ter pozneje v isti sestavi leta 1995 spremenil ali bolje povedano, sprejel spremembe in dopolnitve tega zakona.
Danes razpravljamo že o drugih spremembah in dopolnitvah. Delamo to zato, ker je zakon slab in so spremembe nujno potrebne ali pa delamo to zato, ker se tisti, ki bi morali zakon uresničevati, delati po črki zakona, kot to radi rečemo, pa to niso v stanju oziroma niso sposobni ali pa nočejo. Zanima nas tudi, kakšne bodo posledice, če bodo te spremembe in dopolnitve zakona sprejete. Po naši oceni precejšnje, za nekatere posameznike nadvse razveseljive, kajti sprejem teh sprememb in dopolnitev pomeni začetek konca za gozdna in kmetijska gospodarstva ter kombinate, kar je nekaterim, kot kaže, življenjski cilj.
Za druge so te spremembe in dopolnitve zaskrbljujoče, pomenijo ukinitev približno 10 tisoč delovnih mest v kmetijstvu in gozdarstvu. To pa bo imelo tudi velike posledice v proračunu države, v proračunu pokojninskega sklada ter sklada zdravstvenega zavarovanja.
Kolikšni bodo stroški tistih, ki se bodo predčasno upokojili ali šli na zavod za zaposlovanje ne znam izračunati. Lahko pa povem, da so samo gozdna gospodarstva, delniške družbe, v letih 1994, 1995 in 1996 vplačala 4 milijarde 395 milijonov 173 tisoč 367 tolarjev davkov in prispevkov. K temu znesku pa je potrebno dodati še dohodnino tistih, ki so seveda to dohodnino morali plačati. Da so nadalje vplačala 913 milijonov 668 tisoč 668 tolarjev prometnega davka in 388 milijonov 978 tisoč 933 tolarjev ostalih obveznosti do države, skupaj torej 5 milijard 697 milijonov 820 tisoč 968 tolarjev prispevkov in davkov ali milijardo 899 milijonov, zaokroženo navzdol, povprečno v enem letu. K temu pa je potrebno še dodati 2 milijardi 121 milijonov tolarjev rente v treh letih.
Teh prispevkov tisti, ki bodo v prihodnje koncesionarji delniške družbe v konkurenci zasebnih na licitaciji ne bodo uspele, ne bodo plačevali. Razen rente seveda, ki pa znaša le dobro četrtino vseh obveznosti do države in skladov.
Žal nam ni uspelo pridobiti enakih podatkov tudi od kmetijskih gospodarstev in agrokombinatov, v katerih po podatkih agroživilstva pri Gospodarski zbornici Slovenije dela okoli 8.000, po nekih podatkih 8.200 delavcev. Če jih je toliko, potem so ti prispevki in davki precej višji od tistih, ki jih redno plačujejo delniške družbe gozdarstva. Toda, če so bili samo tolikšni in takšni, kot so jih plačali gozdarji, pomeni domala 16 milijard tolarjev prispevkov. Seveda prej več kot manj, saj tudi sklad trdi, da so kmetijci baje boljši plačniki kot gozdarji. To pa je za 20% gozdov in 10%, prej manj, obdelovalne zemlje, kar 3 milijarde več, kot so v letih 1994, 1995 in 1996 vplačali vsi zavezanci dohodnine prispevkov za zdravstveno in poimensko zavarovanje, solidarnost, samoprispevek za pristojbine, za vzdrževanje gozdnih cest in drugih prispevkov od kmetijstva in gozdarstva. Tudi nad temi številkami, ki so iz ministrstva za finance, se kaže zamisliti.
V poslanski skupini smo se odločili, da o posameznih členih sprememb in dopolnitev zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov ne bomo govorili. Te pripombe in pomisleki so dovolj jasno in razumljivo zapisani v mnenju sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve državnega zbora. Prepričani smo, da jih vsi dobronamerni razumete. Naša poslanska skupina takšnih sprememb in dopolnitev zakona ne podpira in za sprejem ne bo glasovala. Celo več, menimo, da takšen predlog sprememb in dopolnitev zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, kljub mnenju odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ni primerna osnova za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Lešniku. V imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo spregovoril dr. Franc Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke obžalujemo, ker ni bil sprejet skrajšan postopek. Odločitev je bila pač taka, več kot tretjina prisotnih poslancev je nasprotovala skrajšanemu postopku. Ta zakon prihaja v državni zbor z zamudo. Pravzaprav je bila tista rešitev, ki je bila sprejeta leta 1995, ne bom rekel, velika napaka, ker ni bila naključno narejena, ampak več kot to. To je bilo dejanje dejansko proti javnemu interesu in v izključno korist privatnega, zasebnega interesa, interesa delniških družb. To se je zgodilo s sprejemom amandmaja, ki ga je mimogrede vložil gospod Potrč, se tega dobro spominja, proti vladnemu predlogu takrat, in je dobil tudi večino v državnem zboru. Potem so namreč delniške družbe dobile po zakonu 20-letno koncesijo za izkoriščanje gozdov. Podobne rešitve bi morda lahko še našli kje v jugovzhodni Aziji, kjer zaradi uničevanja gozdov prihaja do takih ekoloških katastrof, o katerih smo bili obveščeni preko medijev, preko televizije, letos, ko je prišlo tudi do - lansko leto, pardon! - ko je prihajalo celo do velikih gozdnih požarov. Naj povem, kdor tega ni prebral, da je te koncesije podpisovala indonezijska vlada, podpisnik je bil minister za okolje in prostor, koncesionarji pa pretežno japonske delniške družbe. To je v poročilu inštituta "World Watch" za leto 1996, če se ne motim (lahko si preberete izčrpno poročilo o stanju gozdov in o gospodarjenju z gozdovi na celotni zemeljski obli, kjer so vzpostavljena podobna razmerja in dejansko potem politiki odločajo o podeljevanju koncesij delniškim družbam). Od severne Amerike, če hočete, v Združenih državah, kjer lahko še lokalno prebivalstvo, največkrat edino, s protesti zaščiti in obvaruje gozdove, do takih katastrof, o katerih sem govoril, ki so se dogajale v jugovzhodni Aziji, pa do sekanja tropskih gozdov v Braziliji ali uničevanja gozdov recimo v Indiji, in edinih uspešnih poskusov ponovne pogozditve s pomočjo domačega prebivalstva. Mimogrede, tudi tako, da domačini ponovno posadijo in nasade razglasijo v skladu z njihovo tradicijo za svete kraje, ki se jih ne sme oskruniti. Na ta način zavarujejo gozd, da se ponovno obnovi. Pri nas je mogoče skruniti vse in mogoče je, da poslanci, ki so po ustavi poslanci vsega ljudstva, izrecno zagovarjajo privatni interes, delniški kapital, nasproti javnemu interesu. V državnem zboru je to seveda mogoče, če pa postane to večinsko, potem se stvari odvijajo tako, kot sem govoril, kot se ponekod, kjer bi težko govorili o resni demokraciji in skrbi za javne za javne interese. Gre torej za ureditev, ki nikoli ne bi smela biti uzakonjena. Zgodilo se je in zadnji čas je, da zadevo popravimo, ker bo sicer stvar postala lahko tudi nepopravljiva. To je eno.
Ponovno bi poudaril, da Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ni neka prehodna institucija. Ustanovljen je bil z zakonom v tem državnem zboru kot ključna državna institucija, ki naj omogoči ne samo gospodarno ravnanje z velikim delom Slovenije z državnimi gozdovi in kmetijskimi zemljišči, ampak tudi kot ključna institucija, ki naj bi omogočila aktivno zemljiško politiko in strukturno politiko v kmetijstvu v Sloveniji. Podobni skladi, torej naš sklad je pravzaprav še najbližje zelo stari nizozemski inštituciji, njihovemu skladu, ki v imenu države gospodari z zemljišči, ki jih je Nizozemska pridobila z izsuševanjem morja in nikoli niso postala privatna, čeprav seveda vsa tista zemljišča obdelujejo kmetje v zasebni režiji kot najemniki.
Podoben vzor nam je ponudila Francija, kjer so nastali podobni skladi po njihovih upravnih enotah. V departmajih so jih ustanovili kmetje sami, v okviru kmetijsko gozdarskih zbornic se je pojavila ta pobuda in so že kakih 25 let pravzaprav tisto gonilo strukturnih sprememb in aktivne zemljišče politike v Franciji, ki so jo skrbno preučili tudi v drugih deželah Evropske unije, kjer se podobni skladi ustanavljajo. Predvsem pa je Evropska unija priporočila pred leti, ampak mi smo se za to varianto odločili prej, podobno rešitev tudi v drugih deželah srednje in vzhodne Evrope, ki so v tranziciji. Vsaj, kolikor sem jaz imel stikov z ljudmi, ki iz Evropske unije spremljajo dogajanja pri nas na področju kmetijstva, nam priznajo predvsem to, da smo s skladom se zadeve lotili na pravi način, ampak, žal, nismo uspeli, ker je bil zakon kasneje tako deformiran. Nekaj napak pa je imel že v samem začetku. To je namreč, da čeprav je država po zakonu postala lastnik zemljišč in sklad v njenem imenu ne more za nekatere teh zemljišč izvesti zemljiško-kjižnega vpisa, ker dosedanji upravljavci lahko brez sankcij temu nasprotujejo in potem zemljiško-knjižni vpis ni možen. To seveda onemogoča skladu delo.
Nekaj drugih stvari je, brez kakršnih koli sankcij, recimo kmetijska podjetja, prav tako delniške družbe uveljavljajo zakonsko pravico do nadaljnje obdelave zemljišč in neplačevanja najemnine. Torej, za to, da najemnine ne plačujejo, ni nobenih sankcij. Skratka, brezpravni položaj, predvsem pa je sklad popolnoma brez moči in svojih osnovnih funkcij, ki so v zakonu zapisane, da bi jih moral opravljati, ne more opravljati. Zato pogosto tudi neupravičene kritike na račun sklada, kdor se poglobi v vzroke, zakaj sklad svojih nalog ne more opravljati, potem jih seveda lahko najde v tej zakonodaji, ki jo je potrebno spremeniti. Sklad je navsezadnje tudi kot pravni naslednik vseh, od katerih je prevzel kmetijska in gozdna zemljišča edini zavezanec v tej državi za denacionalizacijo, ko gre za kmetijska zemljišča in gozdove. Ker to ni v skladu z zakonom zapisano, ker je bil zakon o denacionalizaciji sprejet bistveno prej, sprejet je bil leta 1991, medtem, ko zakon o skladu leta 1993, in se je razumelo samo po sebi, da kot pravni naslednik prevzema tudi vsa bremena, vse obveznosti, vendar, če se to v pravni praksi ne priznava, ta povsem logična pravna uzanca, potem seveda vse skupaj stoji.
Posledica vsega tega je, in zdaj jaz prosim vse skupaj, da končno začnemo razmišljati kot poslanci vsega ljudstva in odgovorni vsem za stanje v tej državi. Posledica tega je, da v zadnjih osmih letih ni nobenih zemljiških operacij, nobene aktivne zemljiške in strukturne politike v tej deželi, ko smo pred osmimi leti vedeli, da je to naš glavni problem, ko bomo vstopali v Evropsko unijo. Vsakodnevno lahko preberemo in se ustvarja javno mnenje, da so naše kmetije razdrobljene, da so parcele majhne. Krivi so zdaj naenkrat kmetje, ne pa ta državni zbor, pa državna uprava, vlada, pravosodje in tako naprej, torej vsi organi oblasti v tej državi, vsak s svojim deležem krivde, ki popolnoma onemogočajo praktično zemljiški promet, kaj šele aktivno vlogo sklada kot državne institucije s predvsem to nalogo. In, kdor bi šel to škodo ocenjevati, ki je v generacijah ne bo mogoče popraviti, bo najbrž prišel do ocen, ki jih v številkah ni mogoče izraziti, ampak bo treba enostavno odgovarjati naslednjim rodovom. Zato prosim, ne tako površno, jaz razumem, da sta se na zadnjih volitvah zamenjali v tem državnem zboru dve tretjini poslancev, in da ne poznate vse zgodovine, kaj se je dogajalo od leta 1990 naprej v tem državnem zboru, vendar kljub temu to nikogar ne opravičuje. Mislim, da je treba zares prevzeti vso odgovornost in v skladu z njo ravnati. Vsak parcialni interes v tem primeru je, kot sem rekel, sicer legitimen, ampak, če bo večinsko prevladal, potem bo celoten državni zbor za to nosil odgovornost.
Zakon bomo podprli. Podprli tudi že tisti dogovorjeni amandma, ki je bil v tem času pripravljen in usklajen tudi med kmetijskim ministrstvom in ministrstvom za okolje in prostor ter seveda odborom za infrastrukturo in za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Mislim, da je rešitev taka kot so jo vsi želeli, torej boljša kot je bila v predlogu zakona predložena. V ostalem pa mislim, da so predlagane prave rešitve in take bomo tudi podprli, in se zavzeli za to, da bi bil zakon čimprej sprejet.
Prispeval bi lahko ne samo k več pravnemu redu, več pravne države, ampak tudi k boljšemu gospodarjenju s prostorom v Sloveniji in najbrž nam je vsem jasno, da je prostor v celoti tisti pogoj, ki nam sploh zagotavlja možnost eksistence, tako posameznikov, kot naroda. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov bo spregovoril gospod Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo in lep pozdrav vsem. Torej predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki je pred nami, seveda nikakor nima namena, da bi izboljšal gospodarjenje z državno lastnino, ki se predvsem nanaša na kmetijska zemljišča in gozdove. Pač pa gre predvsem nekako za to, da bi legaliziral početje vodenja tega sklada oziroma vodstvo tega sklada, kajti vse bolj je bilo jasno, da prihajajo do izraza predvsem ozki osebni, privatni, pa tudi ozki strankarski interesi.
To je bilo potrebno legalizirat s spremembo zakona, ne pa, da bi se poskušalo prisluhniti tistim, ki se srečujejo z vsakodnevno problematiko in ki bivajo pravzaprav na območjih, ki so v pretežni državni lasti, in seveda je pravzaprav tudi nekako razumljivo, da ponovno lahko ugotavljamo samo to, da je za državo škodljivo centralistično urejanje teh zadev. Kajti s tem se resnično odtujimo od problemov, ki nastajajo na terenu pri ljudeh, in jih poskušamo reševati na nek svoj ozek interes, ki ga pač centralizem omogoča.
V toliko seveda je tudi izredno pomembno, da poskušamo pri vseh spremembah, ki jih bomo imeli možnost vlagati pač tudi zaradi tega, ker je ta zakon v rednem postopku in seveda omogočiti, da ne prihaja v bodoče do takšnih pomanjkljivosti, ki so se dejansko pokazale v tem obdobju delovanja sklada. Dejstvo je, da so pred tem, ko je sklad postal upravljalec te državne lastnine in tukaj je tudi tisto, kar bi se morali dejansko zavedati, ali je sklad upravljalec ali je sklad gospodar teh zemljišč. Sklad po svoji definiciji upravlja s tem, v gospodarjenje pa seveda daje ta zemljišča in te gozdove seveda gospodarskim organizacijam ali pa tudi posameznim zakupnikom. Sklad nikakor ne more gospodariti s tem, kajti ni niti strokovno usposobljen, niti dejansko centralistična ureditev delovanja tega sklada tega ne omogoča. In škodljive posledice takega delovanja sklada, ki se konkretno odražajo, denimo v kmetijskih podjetjih, so te, da vsa tista bivša družbena podjetja, ki so nekoč upravljala s temi zemljišči, seveda morajo danes plačevati skladu zakupnino, pred tem so pa seveda tudi mnoga ta podjetja ta zemljišča dajala tudi drugim v najem, in seveda ustvarjala dohodek in ta dohodek seveda vlagala zopet nazaj v to isto območje, kjer je pač bilo to družbeno zemljišče in kjer je pravzaprav to bivše družbeno podjetje tudi delovalo. Torej, se je ohranjal razvoj oziroma je bila vključena funkcija družbene lastnine v razvoj neke lokalne skupnosti oziroma občine oziroma kraja, na katerem se je ta lastnina tudi nahajala.
Danes seveda temu ni tako in vsa ta kmetijska podjetja se danes resnično srečujejo z izredno velikimi likvidnostnimi težavami in seveda tudi težavami, kako zagotoviti dodatne vire, da lahko skladu plačujejo zakupnino. Kajti, zmanjšal se jim je najprej prihodek, ki so ga ustvarjali sami z gospodarjenjem oziroma z obdelovanjem teh površin, in seveda tudi z oddajami naprej v obdelavo ostalim. K temu zmanjšanju se je seveda prištela še obveznost, ki jo morajo plačevati skladu. In če samo na hitro zopet pogledamo, koliko sredstev moramo zagotavljati za to, da kmetom s subvencijami pomagamo, da preživijo na posameznih območjih, je to v povsem v nasprotju s trezno kmetijsko politiko, ki bi omogočala hitrejši in kvaliteten razvoj vse Slovenije.
Nekaj podobnega se seveda je poskušalo predvsem v tem predlogu zakona narediti z gozdarskimi podjetji. Ta podjetja so se olastninila, poslujejo tako kot je dejansko tudi zahtevano, gremo v tržno gospodarstvo, in seveda danes poskušamo temu tržnemu gospodarstvu iztrgati nekaj, za kar je najkvalitetnejše usposobljeno in kar seveda dokazuje tudi zgodovina gospodarjenja v Sloveniji, ne v Braziliji, ne v Indoneziji, ne v Afriki, ampak gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji dokazuje, da je bilo izredno kvalitetno, kar seveda priznavajo predvsem članice Evropske unije oziroma sama Evropa kot taka, ki se srečuje z izrednim problemom, kako zagotoviti večji del javnih gozdov. Kajti ugotavljajo, da so posegi v naravo v preostalih državah Evropske unije bili tako drastični, bili tako veliki, da se je pravzaprav nekako sprožil proces, da poskušajo države odkupovati to privatno lastnino in jo spreminjati v državno in s tem zagotavljati tudi tako imenovani ali pa predvsem javni interes, za katerega pa mora skrbeti država.
Mi to možnost danes imamo in ta zakon in te zakonske spremembe poskušajo to danost vzeti, odpraviti tisto kvaliteto, s katero se dejansko v Evropi lahko pohvalimo in tudi Evropi lahko pokažemo, kako je potrebno gospodariti z gozdovi. Tudi sicer v tem obdobju, ko se dejansko izredno veliko pogovarjamo o tem, kako bomo vstopili v Evropsko unijo, kako bomo sprejeli niz zaščitne zakonodaje, lahko zelo hitro ugotovimo, da je 20-letna koncesija, ki ima tudi ustavno podlago, izredno primerna oblika zaščitne zakonodaje. Mi s tem zaščitimo slovenska podjetja, da ob dnevu vstopa v Evropsko unijo, ne odpremo vrat tujim podjetjem, podjetjem iz tujih držav, da upravljajo s slovenskimi gozdovi. Ta ista primerjava je bila tudi že podana, če samo na hitro poskušam nekako narediti primerjavo, tudi v nekaterih tujih državah, ki so prezgodaj oddajale v upravljanje svoje gozdove tujim državam. Torej, 20-letna koncesija dejansko je izredno kvaliteten element zaščitne zakonodaje in omogoča prilagajanje naših podjetij na še ostrejše tržne pogoje, ki jih bo Evropska unija zahtevala od nas. Tudi to kvaliteto ta zakon dejansko poskuša odpraviti in ne samo odpraviti, ampak celo kršiti ustavo.
Glede ostale problematike, na katero želim opozoriti, in je vezana predvsem na lokalne skupnosti. V vsej tej zgodovini delovanja sklad nikoli ni imel posluha, da bi poskušal z roko v roki reševati probleme v lokalnih skupnostih. Lokalna skupnost dejansko nima nobenega vpogleda, kateremu zakupniku in na katerem območju se zemljišče odda. Tako kot občina sploh ne veš, kdo se trenutno nahaja v območju, za katerega naj bi bil odgovoren, in mislim, da je tudi predvsem naloga lokalne skupnosti, da je odgovorna za dogodke na svojem območju. Torej, lokalna skupnost ne ve, komu, kdaj in koliko zemljišč se odda v zakup. In seveda za ta problem izveš oziroma za to dejstvo izveš šele takrat, če ima slučajno ta družina šoloobveznega otroka, za katerega je potrebno organizirati prevoz v šolo, za katero je potrebno tudi primerno urediti vse dostopne poti, ceste in ostalo infrastrukturo, vodo, elektriko, javno razsvetljavo, telefon in tako naprej. Ampak vse to je kar naenkrat potem naloga lokalne skupnosti, sredstva, ki pa jih ta zakupnik plačuje, pa niso, vsaj po mnenju sklada - saj je sklad vedno menil, da lokalna skupnost od tega gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči in gozdarskimi zemljišči ne sme dobiti ničesar - dolžna pa je skrbeti za zakupnike kot take, da svojo življenjsko eksistenco tudi sicer poskušajo uresničiti. Kajti, če ni infrastrukture, če ni teh osnovnih življenjskih pogojev izpolnjenih, noben zakupnik na nobenem zemljišču ne more preživeti, edino če se iz Ljubljane vozi v tako območje in ko mine dan, ko pride noč, se vrne v Ljubljano in se potem zopet vrača nazaj. Ampak to mislim, da ni rešitev in da je daleč od tega, kar si želimo, kako naj bi zgledalo gospodarjenje z državno lastnino v Sloveniji.
Naslednji problem je tudi ta, ne samo da se ne upošteva neko stanje pri zakupnikih in seveda vlaganja občine v to smer, da ti zakupniki sploh lahko preživijo na teh območjih, sklad je posegel tudi drastično v nezazidana stavbna zemljišča, za katere so občine pripravile planske dokumente in tudi zagotovila sredstva za to. In ne samo zagotovila sredstva za planske dokumente, ampak jih tudi komunalno opremila. Tudi to je nekaj, kar sklada sploh v tem obdobju ni zanimalo, pravzaprav ga je zanimalo, ampak samo v tej meri, ko se je pripravljal na prodajo teh zemljišč, kajti cena nezazidanih komunalno opremljenih zemljišč je bistvena večja kot kmetijskih zemljišč. In interes sklada je bil ta, da je pobral čimveč denarja na nekem območju, na katerem je pač večina zemljišč, ali pa vsaj del teh zemljišč v državni lasti. Nikakor pa ni vladal interes, da bi seveda poskušal poiskati skupno besedo, denimo z lokalno skupnostjo in razumeti te probleme in razumeti dejstvo, da lokalna skupnost ni vreča brez dna, da občina nima denarja, da lahko financira samovoljo sklada, ampak da dejansko lahko skupaj dobimo kvalitetne rešitve in tudi racionalne rešitve.
Tudi mi podpiramo vse te spremembe, ki so bile dejansko evidentirane skozi ta postopek in predvsem na odboru za infrastrukturo, kajti ne samo, da se ni upoštevalo teh vlaganj, kot sem jih omenil, ampak je tudi onemogočeno občinam, da so formirale javne službe za gospodarjenje z nezazidanimi stavbnimi zemljišči, kar jim dejansko predpisuje zakon o stavbnih zemljiščih, ki smo ga sprejeli v tem parlamentu v lanskem letu kot zaščitno zakonodajo pri vstopanju v Evropsko unijo. Seveda, tudi to je izredno pomemben dokument, ki še enkrat dokazuje, da se sklad nikakor ni želel obnašati kot gospodar, ali kot upravljalec državne lastnine v javnem interesu. Deloval je v nasprotju z vsemi javnimi interesi. To lahko dokažemo kadarkoli in tudi vsi ti podatki, ki sem jih poskušal navesti dejansko to dokazujejo.
No, ob teh problemih, ki so nakazani in se nanašajo na zelo širok spekter problematike seveda smo pripravili rešitve, sicer v svojem imenu, ampak jih bom tudi poskušal na kratko opisati. Gre dejansko za to, da v nadaljnjem postopku sprejemanja te zakonodaje, v kolikor bo seveda izglasovan sklep, da je ta zakon primerna podlaga za obravnavo v drugi fazi, kajti mnenje poslanske skupine je, da ta zakon ni primerna podlaga. Dejansko to dokazujejo tudi mnoge analize tega zakona. In seveda tudi, če samo na hitro spomnim na zakon, ki sva ga s kolegom predlagala pred časom in je bil izglasovan enak sklep, da zakon ni bil primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo kljub bistveno manjšim posegom v spremembo zakona kot jih ima danes obravnavni. V kolikor seveda ne bo sprejet tak sklep, je nujno upoštevati, po mojem mnenju in tudi po mnenju naše poslanske skupine, vsaj naslednja stališča in sicer: "Predlagatelj zakona naj preuči umestnost rešitve, s katero skrajšuje sedanje koncesijsko obdobje 20 let na obdobje 10 let. Pri tem naj upošteva ustavno odločbo z dne 18.10.1995 in mnenje sekretariata državnega zbora za zakonodajne in pravne zadeve.
Drugič. Predlagatelj naj preuči in predlaga tako rešitev, v kateri bo predvidel čas trajanja delovanja sklada.
Tretjič. Predlagatelj naj za drugo obravnavo zakona preuči možnost in predvidi tako rešitev, ki bo omogočala vračanje ustvarjenih sredstev iz zakupnin in rent nazaj na območja, kjer so bila ustvarjena in to vsaj v višini 70%."
Pri teh predlogih bi poskušal opozoriti še na ta drugi predlog, kajti prvi je, mislim, izredno jasen, da gre za proti ustavnost. Pri drugem sklepu pa mislim, da je potrebno ugotoviti, da sklad ni evropska kategorija, da sklad ni evropski model reševanja gospodarjenja z državno lastnino, in da, lahko rečem, ob splošnem pomanjkanju javnih sredstev moramo poskušati uvajati v naši državi tudi racionalizacijo. In ta racionalizacija je možna ravno s tem, da se omeji delovanje sklada, kajti danes plačevati delovanje sklada tako iz zakupnin, tako iz rent za gozdove kot tudi iz sredstev državnega proračuna, pomeni, da trošimo denar, ki ga prav gotovo ne bi bilo potrebno, če bi te pristojnosti imele upravne enote, ki ravno tako uveljavljajo državni interes. Prednost upravnih enot je tudi celo v tem, da so te upravne enote razdeljene širom po Sloveniji in ne gre za centralistično ureditev in centralistično odločanje.
Danes lahko ugotavljamo, da imajo upravne enote izredno veliko število usposobljenih delavcev, ki so prešli iz bivših občin na to ustanovo in lahko v celoti izpolnjujejo vse naloge, ki jih danes upravlja sklad. To pomeni, da pripomoremo k racionalizaciji državne uprave s tem, da se sklad v čim krajšem možnem času seveda ukine, in prevzamejo upravne enote to delo in seveda s tem, ko že nekoga plačujemo na upravnih enotah, kajti splošno znano je, da delavci na upravnih enotah niso polno zasedeni. In to je problem, o katerem bi se tudi morali pogovarjati in nas čudi v poslanski skupini združene liste, da v sklopu predlogov ukrepov o neki racionalizaciji poslovanja v državi ni bil vzet v vidik tudi ta element, ki je prisoten že leta in ki ga, kot vse kaže, nihče noče poskušati rešiti.
Bodimo racionalni, izkoristimo strokovni kader, ki ga že imamo in ne iščimo novih rešitev, ki, kot vse kaže in da vsi dogodki, ki so dejansko minili v tem obdobju delovanja sklada, niso najbolj ustrezni. Če že, seveda, ostaja še naprej taka oblika gospodarjenja z državno lastnino, in če poskušamo doseči saj deloma ublažitev tega, da se večina sredstev vrača nazaj v okolje, kjer ta sredstva tudi nastajajo pri gospodarjenju z državno lastnino, tam seveda je ta tretji predlog, ki ga predlagam in ga tudi v poslanski skupini podpiramo, da se vsaj 70% vsega ustvarjenega dohodka na posameznem območju tudi vrne v ta kraj. Zastopimo, razumemo, da državna uprava in da ves nek aparat, ki poskuša gospodariti s to lastnino, potrebuje tudi sredstva za svoje plačilo, za svoje delovanje, in seveda ocenjujemo, da je 30% teh sredstev vendar več kot dovolj.
Torej v imenu poslanske skupine, če samo ponovim osnovno dikcijo zakona, ki je predložena, ne podpiramo in seveda bomo glasovali za sklep, da ni primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo. V kolikor pa ta sklep ne bo sprejet, pa seveda menimo, da je nujno potrebno sprejeti te tri predlagana stališča. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. S tem smo izčrpali razpravo predstavnikov poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Pisno se je k razpravi prijavil gospod Potrč, razprava ostalih poslancev, ki se niso pisno prijavili, pa omejujem na 5 minut. Besedo dobi gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa gospod predsednik! Spoštovane kolegice in kolegi!
Razprava o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je ena od tistih, ki jo je mogoče ali zelo poenostavljeno in neobjektivno politizirati ali pa si priznati, da imamo poslanci do določenih vprašanj, sicer lahko različne poglede in mnenja, da je pa vsaj, kar zadeva državo, ta dolžna spoštovati zakon, dolžna spoštovati ustavo in odločbo ustavnega sodišča. In tudi ravnati dokler do ustreznih sprememb pride v skladu s temi rešitvami.
In to drugo se mi zdi za razpravo ob tem zakonu, zelo, zelo pomembno, ker če bi stanje tako bilo, potem do mnogih nesporazumov, s katerimi se srečujemo danes in tudi do mnogih neobjektivnih obtoževanj, enostavno ne bi prihajalo.
Jaz soglašam, da je mogoč in lahko tudi utemeljen, ne samo politično, lahko tudi strokovno različen pogled na položaj gozdov in na način upravljanja in gospodarjenja z njimi. S temi vprašanji smo se srečevali, ko smo sprejemali zakon o gozdovih. S temi vprašanji smo se srečevali tudi, ko smo razpravljali o zakonu o denacionalizaciji, in s temi vprašanji se srečujemo sedaj, ko obravnavamo, kako se ali se ne uresničuje zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov.
Vendar je prav poudariti, da je na tem področju le prišlo do nekaterih zelo jasnih in nespornih odločitev. Da so tudi o tem vprašanju, tako kot v mnogih drugih, stekli tudi ustavno sodni spori in da so odločbe ustavnega sodišča bile na nesrečo tistih, ki zagovarjajo drugačen koncept, pač sprejete v skladu s pogledi, ki so jih na tem področju imele sedanje gozdnoizvajalske organizacije, prej družbena gozdna gospodarstva. In da je ustavno sodišče v tem pogledu nesporno ocenilo, da gozdnogospodarske izvajalske organizacije na podlagi svojih prejšnjih pravic nimajo pravice do lastnine, da pa imajo pravico, da sklenejo z državo zakupno oziroma ustrezno drugo pogodbo ali pa koncesijsko razmerje, in da imajo pravico, dokler takšna pogodba ni sklenjena, upravljati s temi podjetji oziroma imajo pravico opravljati dela v teh podržavljenih gozdovih.
Ne vem, kje in zakaj, kdo želi stvari na tej točki spreminjati. Jaz imam pri sebi odločbo ustavnega sodišča z 18.10.1995; v njej je v točki 36 in 37 v tem pogledu določba zelo, zelo jasna - vsak, ki govori drugače, ali zavestno zavaja to publiko tukaj, poslance državnega zbora in javnost, ali pa pač ne želi tega na ta način, kot je zapisano, prebrati. Zato mislim, da je razprava o tem zakonu na žalost razprava o dejstvu, da najprej Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ni želel, kljub jasnim določilom zakona, ki so zapovedala, da bi bilo do, mislim, da 1.6. ali 1.7.1996 nujno skleniti ustrezne koncesijske pogodbe, teh pogodb ni sklenil. Da kasneje tudi vlada oziroma ustrezno ministrstvo ni vplivalo na sklad, da naj se take pogodbe sklenejo, da spori, ki tečejo pred sodiščem, da naj bi sodišče nadomestilo vsebino teh pogodb, kar je izrecna določba veljavnega zakona, da ta sodišča pač niso tako ravnala, in da so zdaj stvari neurejene. Potem, ko so neurejene že leto in tričetrt, pa prihaja v državni zbor stalno znova zahteva, da se razmerje, ki bi moralo biti že v skladu z zakonom urejeno, spremeni, za nazaj, v nasprotju z zakonom, v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča. Če v tem primeru kdorkoli brani pravno stanje in opozarja ministrstvo, da je nekoristno in nesmotrno, da stalno znova podpira Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je šel v konflikte z gozdarskimi podjetji, potem dobi očitke, da brani, ne vem, karkoli.
Zato dajte verjeti, da najbrž tokrat gre na strani tistih, ki zagovarjamo potrebo, da se spoštuje veljavni zakon, vključno z odločbo ustavnega sodišča, zato, da imamo čvrste argumente za tako rešitev, in da bi že zdavnaj bile ali pa bili problemi rešeni na drug način, če ne bi toliko enostranosti, toliko neobjektivnosti, toliko politične želje po drugačni ureditvi ali pa tudi toliko želje po sankcioniranju gozdarjev, ki so doslej uspešno delali v gozdovih, bilo na strani nekatere politike. Mislim, da je to škoda. In po tej poti najbrž mi do rešitev ne bomo prišli, in jaz bi pričakoval, da nehamo napenjati struno, povzdigovati glas, in biti, bi rekel, neobjektivni, da ne rečem smešni v svojih trditvah, in da rajši pristopimo k pametnemu reševanju teh vprašanj. Zato se mi zdi nujno, da se sprejme tudi predlagana 1. točka predloga mojega poslanskega kolega Janka Vebra, če že državni zbor ne bo ocenil, da tako kot je pripravljen zakon v celoti ni sprejemljiv. Če to ne bo storjeno, bo pač ponovno sprožen spor, problemi v gozdovih pa se ne bodo reševali.
In bojim se, da je neproduktivno, še enkrat povem, napenjati te medsebojne spore, namesto da bi objektivno priznali, da bi sklenjene koncesijske pogodbe z ustrezno seveda koncesijsko dajatvijo z tudi ustreznimi zahtevami do tega, kaj je vse treba v gozdovih izvajati, bile koristne. In če bi končno sprejeli in priznali, da je nek sporazum na tej točki potreben, ne pa da nismo enostavno na nobene pametne solucije pripravljeni in ne glede na vse odločitve tudi ustavnega sodišča naprej gonimo svoje. Menim torej, da bi bilo nujno potrebno tudi v skladu z opozorili, ki jih je dal naš sekretariat - ki se mu lahko tudi kaj očita, ampak upam da se mu ne bo - jasno je pa rekel, da je pogodbo treba spoštovati in da bi od spomladi 1996. leta pogodbe morale biti sklenjene oziroma so v skladu z zakonom in odločbo ustavnega sodišča sklenjene in jih enostavno s kasnejšimi spremembami zakona ni mogoče spreminjati.
Bojim se, da bo vsaka druga rešitev gospodarsko škodljiva, ker so tudi ocene o tem, kaj so takšni spori, do katerih zaradi razmer v gozdovih prihaja, že povzročili gozdu in ocene gozdarske stroke so, da prej škodo kot korist. Prav bi bilo, da smo odgovorni in da s tako politiko ne nadaljujemo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Potrču. Sprašujem, če želi še kdo razpravljati? Prosim, gospod Pungartnik.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Dvakrat sem na odboru za kmetijstvo glasoval proti. Prvič sem glasoval proti hitremu, skrajšanemu postopku in drugič proti temu, da je ta zakon dobra podlaga za nadaljnjo delo.
Zakaj? Enostavno zaradi tega, ker tisti, ki je pisal to zadevo lansko leto v oktobru, izgleda da ni bil seznanjen z vsemi dejstvi. In mislim, da so utemeljitve razlogov za sprejem teh 6 členov zelo, zelo iz trte zvite v nekaterih delih. Jaz verjamem, da je potrebno čimprej urediti toliko, da se vknjiži v zemljiško knjigo in da moramo tu eno normo doseči, ki bo drugačna od sedanje.
Drugo pa je, če dobi človek od šestih členov - dva sta, zadnja dva popolnoma formalne narave - od sekreteriata za zakonodajo in pravne zadeve, na vseh štirih členih, ki so vsebina, popolnoma negativno v bistvu stališče. Popolnoma negativno. Jaz sem za to, da se stvari premikajo, jasno. Ampak, prepričan sem, če bomo to stvar danes naprej spustili, bomo kasneje na cilju, kot pa če bi predložili nek nov zakon za prvo obravnavo, ker se zapletamo, ker jaz sploh ne vem, zakaj imamo potem ta sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve. Jaz mislim, da ga nimamo za to, da bi zagovarjal neko poltično stališče ene in druge stranke, ampak da bi nam poskušal jasno povedati, kaj gre skozi zakonodajo in kaj ne gre. Tu mislim, da bi se zdaj zapletli.
Drugo bi pa rekel še to. Dokler bo ta sklad imel tako filozofijo, kot jo ima zdaj, ne vem, če si bomo kaj pomagali. Misliti, da bodo ljudje, posebno slabša zemljišča nekje ob Kolpi ali pa ne vem po nekih hribih plačevali neke najemnine zato, ker jih bodo obdelovali, je smešno. Smešno, gospodje. Mi bi morali dati ljudem, ki se s kmetijstvom ukvarjajo, ta zemljišča dolgoročno, pa še zraven vsako leto neko nagrado, če jih bodo obdelali. To vam povem. Ker poglejte, vsa situacija je taka, da 95% kmetov, ki živijo od kmetijstva, ne plačuje dohodnine, me razumete, zato, ker ima oprostitve. Tam, če bo pa nekdo vzel v najem državno zemljo, pa bo imel recimo tri otroke, pa bo vzel toliko in toliko hektarov, bo pa vseeno moral plačevati neko rento državi od te zemlje. Ta država bi trikrat več potegnila, če bi bila ta zemlja obdelana skozi prometni davek, skozi neke druge vidike posla, ki potem nastanejo iz te primarne proizvodnje. Hvala. Toliko sem imel.
Samo toliko utemeljujem, zakaj bom proti temu, da bi ta zakon šel skozi v drugo branje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Pungartnik. Če ni več razprave, potem bi zaključil splošno razpravo in bi predlagal, da bi se državni zbor opredelil do sklepov in stališč, ki so pripravljena. Matično delovno telo je predlagalo prvi sklep, torej sklep, da je zakon primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo in na to so pripravljena štiri stališča. Na ta štiri stališča je vložen pismeni predlog sprememb teh dopolnitev stališč, ki jih je predlagal gospod Veber. Odpiram torej razpravo o predlogu sklepov in stališč. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Potem predlagam, da najprej glasujemo o prvemu sklepu matičnega delovnega telesa, ki se glasi: "Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep, kot je bil prebran? (46 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na glasovanje k predlogom dopolnjevanih stališč k predlogu tega zakona. Prvo stališče se glasi: "Predlagatelj zakona naj prouči umestnost rešitve, s katero skrajšuje sedanje koncesijsko obdobje 20-ih let na obdobje 10-ih let. Pri tem naj upošteva ustavno odločbo U/1 78/93 z dne 18. oktobra 1995 in mnenje sekretariata državnega zbora za zakonodajne in pravne zadeve." Predlagatelj gospod Janko Veber. Ta predlog dodatnega stališča imate tudi v pisni obliki na klopi. Ugotavljamo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za to dodatno stališče? (30 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da je prvo dodatno s strani pod točko 1. sprejeto.
Drugo dodatno stališče, ki ga predlaga gospod Janko Veber, se glasi: "Predlagatelj naj prouči in predlaga tako rešitev, v kateri bo predvidel čas trajanja delovanja sklada." Ugotavljamo prisotnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za to dodatno stališče, ki sem ga pravkar prebral? (32 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da stališče pod 2. točko gospoda Vebra ni bilo sprejeto.
Na glasovanje dajem stališča pod točko 3, dodatno stališče: "Predlagatelj naj za drugo obravnavo zakona prouči možnost in predvidi tako rešitev, ki bi omogočala vračanje ustvarjenih sredstev iz zakupnin in rent nazaj na območja, kjer so bila ustvarjena in to vsaj v višini 70%." Ugotavljamo prisotnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za tako dodatno stališče, kot je bilo pravkar prebrano? (37 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da je dodatno stališče pod točko 3. gospoda Vebra je bilo sprejeto.
Ali kdo nasprotuje, da sedaj glasujemo o vseh štirih stališčih, ki jih je pripravilo matično delovno telo, skupaj izglasujemo? Gospod Pukšič, želite besedo? Proceduralno, prosim.
FRANC PUKŠIČ: V tem trenutku smo pripravili še štiri dodatna stališča in bi prosil, da to upoštevate, in preden bi v celoti glasovali, da vam lahko mi še dostavimo, ker je pravkar v zaključni fazi. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Pukšič, žal je poslovnik tukaj jasen: predlogi dodatnih stališč, spreminjevalnih stališč, se lahko vlagajo v skladu s poslovnikom do zaključka splošne razprave. Le-ta je bila že zaključena in smo že glasovali o posameznih stališčih. Žal to ne bo mogoče. Predlagam pa, da vaša stališča vgradite v obliki amandmajev, ko bo zakon v drugi obravnavi predlagan državnemu zboru.
Sprašujem, ali kdo nasprotuje, da torej glasujemo o vseh stališčih, ki so predlagana skupaj? (Nihče ne nasprotuje.)
Na glasovanje dajem stališča, kot jih predlaga matično delovno telo, od točke 1 do 4, skupaj z izglasovanima dvema dopolnjevalnima stališčema, o katerih se je državni zbor že opredelil. Ugotovimo prisotnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za? (59 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo dodatna stališča sprejeli in tudi sklep, da predlog zakona za drugo obravnavo pripravi Vlada Republike Slovenije.
S tem smo zaključili 34. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 36. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH, SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil poslanec, gospod Kontič. Želi besedo? Prosim, gospod Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Ob sprejemanju zakona o gospodarskih družbah v začetku leta 1993 se je realno pričakovalo, da bodo procesi ekonomskih sprememb, povzročeni s spremembo lastninske strukture, državi tudi omogočili hitro učinkovanje novih lastnikov na sistem plač, tako delavcev, plačanih na osnovi kolektivnih pogodb, kakor tudi tistih zaposlenih, ki opravljajo poslovodeče funkcije na osnovi individualnih pogodb. Pričakovanja iz leta 1993 pa se žal niso izpolnila. Procesi lastninjenja so se zaradi različnih razlogov nenačrtovano podaljšali, novi lastniki pa tudi še ne opravljajo pričakovane vloge v omejevanju stroškov za zaposlene v upravah gospodarskih družb na drug način, kot da uspešno omejujejo plače in druge pravice zaposlenih po kolektivnih pogodbah. Tako stanje je tudi posledica odsotnosti prave kontrole nad pravicami poslovodnih struktur, predvsem zaradi slabega dela nadzornih svetov, v katerih se zbirajo iste gospodarske elite, ki krožijo po različnih nadzornih svetih oziroma upravnih odborih gospodarskih družb. To sicer ni nič neobičajnega v razvitem svetu, pri nas pa so ravno zaradi obdobja prehoda, v katerem smo, učinki takega stanja prej negativni kot pozitivni. Očitno bo potrebno še precej let, da bomo tudi dejansko ločili sedaj mnogokrat podvajanje funkcije poslovodenja in lastniškega nadzora.
Ker se je leta 1993 pričakovalo, da bodo novi lastniki postavili v položaj najemnih delavcev tudi uprave družb, ki so praviloma plačane po individualnih pogodbah, je bila v zakonu o gospodarskih družbah predvidena zaščita tudi zanje. Poleg drugih zaščit se je predvidevala tudi odpravnina v primeru, če nadzorni svet odpokliče člana ali predsednika uprave oziroma poslovodjo brez utemeljenih razlogov, kot so hujša kršitev obveznosti, nesposobnost za vodenje poslov ali izrek nezaupnice s strani skupščine družbe. Pri določitvi višine odpravnine v takih primerih se je upoštevalo dotedanjo prakso, ki so si jo določili direktorji v društvu menedžer, in je znašala najmanj 24-kratnik njegove mesečne plače.
V času, ko sem predlagal spremembo zakona, smo bili priča nekaterim razrešitvam članov ali predsednikov uprave družb, ob katerih se je ponovno odprlo vprašanje, do kakšnih odpravnin so upravičeni vodilni delavci v družbah v primeru odpoklica brez utemeljenega razloga. Javnost je ponovno pričela primerjati pravice delavcev, ki izgubljajo delo zaradi težav v podjetjih, in so ugotovljeni kot presežni delavci, ali so izgubili delo zaradi stečaja podjetja, s pravicami članov ali predsednikov uprav. Tudi v teh primerih, primerih delavcev namreč, gre za odpoklic brez utemeljenega razloga s strani delavca, pa so pravice teh delavcev popolnoma neprimerljive s pravicami članov ali predsednika uprave družbe.
Zato je moje mnenje, da je potrebno spremeniti zakonsko normo. Namen spremembe zakona o gospodarskih družbah je odprava nesorazmerno visoke pravice člana ali predsednika uprave družbe oziroma poslovodje v primerjavi z ostalimi zaposlenimi v Republiki Sloveniji do odpravnine v primeru odpoklica brez utemeljenih razlogov. To bomo dosegli s spremembo v predlaganih dveh členih, in sicer na način: zmanjšuje se 24-kratnik zadnje, to poudarjam zadnje, plače na 12-kratnik povprečne mesečne plače. Pri tem se ne upošteva zgolj zadnja plača temveč povprečje zadnjih 12 mesecev ali manj, če je opravljal to funkcijo manj časa. Torej se povprečna plača izračunava, v primeru, da je to funkcijo opravljal manj kot 12 mesecev, na podlagi dejansko izplačanih plač, ko je posameznik dejansko to funkcijo tudi opravljal. S tem preprečimo, da bi bila zadnja plača pretirano visoka, obenem pa zaščitimo upravičenca do odpravnine, da se za osnovo izračuna upošteva plača, prejeta na tem delovnem mestu. To sedaj, ko se je upoštevala le zadnja plača, ni bilo potrebno. Pri predlagani spremembi gre za zmanjšanje 24-kratnika na 12-kratnik iz za spremembo osnove izračuna odpravnine.
Dovolite mi, da se kot predlagatelj spremembe zakona o gospodarskih družbah opredelim do pisnega mnenja vlade, našega sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, matičnega delovnega telesa in društva menedžer.
Najprej do sekretariata. Naj že na začetku povem, da sem bil prijetno presenečen nad zelo poglobljeno strokovno proučitvijo tega zakona. Sekretariat je poleg ostalega ugotovil, da predlog izpolnjuje formalne pogoje za skrajšan postopek, da ima vse potrebne sestavine, čeprav je obrazložitev skromna. Tu naj dodam, da je tudi sprememba zakona vsebinsko skromna in je cilj brez obširne razlage vsem dobro znan.
Zaradi skromne obrazložitve se v zvezi z drugim stavkom drugega člena zastavlja vprašanje, ali se njegova vsebina ne ponavlja z določbo druge alinee tretjega odstavka 449. člena zakona o gospodarskih družbah. Ni namreč jasno, ali je predlagatelj hotel omejiti oziroma znižati osnovo za odpravnino, ali pa je bila njegova intenca o krajšanju časa. No, to dilemo, ki se je zastavljala sekretariatu, smo odpravili že na seji matičnega odbora, in sicer s pojasnilom, da je namen drugega stavka 2. člena, da se 12-kratnik odpravnine upravičencu do odpravnine izračunava za obdobje, ko je to funkcijo dejansko tudi opravljal. To pomeni, da se ne upošteva njegova plača pred nastopom te funkcije. S tem se ne krajša čas, ampak se ne upošteva le zadnja plača temveč daljše obdobje, največ 12 mesecev in to povprečje. Lahko tudi manj, če je bil na funkciji manj časa. Sprememba naslova zakona pa je smiselna, ker gre za dve spremembi in ne le eno, kot je zapisano v naslovu zdaj.
Glede stališča mnenja vlade pa mi dovolite, da citiram del 1. točke iz mnenja vlade, ki pravi: "Spremenjeni način izračuna, kakor ga predlaga poslanec, celo omogoča, da bi se član uprave, ki je prejel na primer samo dve plači povprečje izračunalo na podlagi teh dveh plač, pri čemer lahko pri tistih, ki so se namenili zlorabljati določbo zakona, pričakujemo, da se bo to dejansko tudi dogajalo. Sklenitev pogodbe za plače, ki daleč presegajo ustaljeno prakso ob hkratnem tihem soglasju, da bo član uprave odpoklican, in da je edini namen tega ravnanja članu odprave omogočiti pridobitev odpravnine." Konec citata. Kot sem že povedal na seji odbora, je ta trditev povsem nelogična, kajti, kdor pozna člen zakona, ki ga želim spremeniti, govori o štiriindvajsetkratniku zadnje njegove plače. Sam pa predlagam izračun na podlagi povprečne mesečne plače. Torej, tudi v primeru dogovora, ki ga kot možnost zlorabe navaja vlada, da se nekoga dogovorno imenuje za dva meseca in za tem tudi dejansko razreši, se z mojim predlogom izračun raztegne vsaj na dva meseca, in ne zgolj na zadnjo plačo, kot je zapisano v zakonu sedaj.
Vlada je tudi mnenja, da je navedeno vprašanje treba reševati na drugačen način in sicer, z vzpostavitvijo učinkovitega sistema nadzora nad delom člana uprave preko nadzornih svetov in skupščin delniških družb. To potrjuje mojo domnevo, da sedaj ni učinkovitega nadzora, obenem pa kontradiktorno s svojim prej navedenim mnenjem vlada nasprotuje zmanjšanju odpravnin z utemeljitvijo, da je zmanjševanje nesmiselno, glede na vsebino dela člana uprave in njihovo odgovornost. Pri tem bi želel opozoriti, da s predlagano spremembo ne posegam na področje nagrajevanja, ne zmanjšujem plač, ampak zmanjšujem višino odpravnine, ki jo upravičenec sprejme ob svojem prisilnem odhodu.
Tu bi še enkrat opozoril na nesorazmerje pravic pri izgubi dela med zaposlenimi po individualni in kolektivni pogodbi. V obeh primerih zaposleni izgubijo zaposlitev brez svoje subjektivne odgovornosti. Popolna odprava zakonske določitve višine odpravnine, o kateri razmišlja tako vlada kot sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, v tem še vedno prehodnem obdobju, ko lastništvo še ni v celoti urejeno po mojem mnenju ni primerno.
Vlada meni, da niso podani razlogi za obravnavanje predloga zakona po skrajšanem postopku in da je vacatio legis prekratek. Razlogi za skrajšan postopek so utemeljeni in bili tudi sprejeti pri potrjevanju, sprejemanju dnevnega reda. Da pa je vacatio legis prekratek pa se ne morem strinjati in sprašujem vlado, ali morda meni, da bo posledica spremembe zakona ta, da bodo člani uprav v tem času množično odpuščeni, in da potrebujejo še dodaten čas od sprejema do uveljavitve predlaganih sprememb.
Nasprotovanje društva menedžer pa v celoti razumem. Ena izmed njihovih nalog je verjetno tudi ta, da se zavzema za pravice svojih članov, tudi če so le-te pretirano visoke. Stališče odbora za gospodarstvo je jasno razvidno iz predlaganih amandmajev, v katerih se še za dodatno 100% zmanjšujejo že predlagane zmanjšane odpravnine.
Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Predlagam, da zakon o spremembah zakona o gospodarskih družbah sprejmemo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kontič. Predlog zakona je obravnaval odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Ali želi predstavnik odbora podati svoje mnenje oziroma predstaviti mnenje odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Dr. Zagožen, ali ste vi želeli besedo v imenu odbora? Ste bili zadržani trenutno? Besedo ima dr. Zagožen kot poročevalec odbora.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Člani odbora so soglašali s predlaganim skrajšanim postopkom obravnave predloga zakona. Več poslancev je izrazilo podporo predlogu združenja menedžer, da se pristopi k realizacijij predloga, po katerem bi v zakonu o gospodarskih družbah odplačili določbe o višini odpravnin in s tem prepustili odločanje o višini odpravnine aktom oziroma odločitvam organov gospodarskih družb.
Vendar pa se odbor ni večinsko odločil za takšno možnost, temveč je opravil obravnavo v skladu z 204. členom poslovnika in sprejel amandmaje k 1. in 2. členu ter k naslovu zakona. V amandmajih so člani odbora celo predlagali znižanje zgornje meje odpravnine na šestkratno povprečno mesečno plačo. Odbor za gospodarstvo predlaga državnemu zboru, da predlog zakona o spremembi zakona o gospodarskih družbah sprejme skupaj z amandmaji odbora za gospodarstvo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa dr. Jože Zagožen. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisno se k razpravi ni prijavil noben poslanec, zato razpravo, omejujem na 5 minut. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Torej potem zaključujem splošno razpravo. Želi? Se opravičujem. Dr. Jože Zagožen. Ko je nastopil dr. Zagožen, je tudi prinesel prijavo, to pa pomeni, da za njega ne velja omejitev 5 minut. Prosim gospod Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Gospod predsednik, moram reči, da se kot človek, ki je bil v gospodarstvu zavedam vseh dimenzij in resnosti tega problema. Prav tako se v celoti tudi zavedam pomena dopisa oziroma protesta, ki ga je poslalo društvo manager v katerem protestira proti vsekakršnemu skrajševanju. Še posebej pa temu, da bi šlo samo za pol leta.
Vendar menim osebno, da bi morali to problematiko pogledati celovito in da je danes tudi priložnost, da na tem mestu opozorimo na nekatere stvari, ki so vezane na nagrajevanje oziroma plačevanje menežerskega dela v podjetjih. Še posebej tam, kjer je v enem delu ali pa v pretežnem delu prisotna državna ali javna lastnina.
Vsi vemo, da imajo poslovodni odbori, se pravi predsedniki in člani, individualne pogodbe ob prisotni tudi kolektivni pogodbi v podjetju. Hkrati pa se v mnogo podjetjih dogaja to, da je ta krog individualnih pogodb razširjen praktično neomejeno tudi na več nižjih ravni ali raznih svetovalcev, raznih pomočnikov, direktorjev in podobno. Tudi nekateri vodilni strokovnjaki imajo takšne individualne pogodbe. In tako se v nekaterih podjetjih dogaja, da tudi tretjino ali celo več mase sredstev za osebne dohodke gre za menežersko delo. To seveda bi tudi lahko v nekaterih primerih bilo normalno, če bi bila struktura podjetja takšna, da bi to opravičevala, vendar je kar precej podjetij, kjer se ta plačila dogajajo neodvisno od uspeha podjetja, tudi če podjetje posluje z minusom ali na tako imenovani pozitivni nuli. Spomnimo se, da slovensko gospodarstvo kot celota še vedno posluje z negativnim rezultatom, mnogokje so pa te bonitete zelo visoke. Namreč, te individualne pogodbe poleg plače vsebujejo ponavadi še celo vrsto ugodnosti. Naj nekatere od njih naštejem: uporaba osebnega avtomobila tudi za domače, privatne namene, nadalje; osebni zdravniški nadzor; življenjsko zavarovanje za menežerje na način, da če se nič ne zgodi, potem ta denar ne dobi podjetje, ki ga je plačevalo, ampak tista oseba po toliko letih, ko potečejo. Potem so tu razne aktivne rekreacije doma in v tujini. Gre za stalne karte za golf, tenis, smučanje ipd. Potem so tu razni tečaji za izobraževanje doma in v tujini. Gre predvsem za jezike in za druge stvari, in pa gre ponekod tudi za različne dodatke za obleke in pa seveda tudi za različne oblike soudeležbe na dobičku, če ta je. Skratka, vse te ugodnosti je potrebno po moji oceni gledati v celoti, še zlasti takrat kadar je javna ali državna lastnina prisotna. Namreč, te ugodnosti, ki sem jih naštel, je en del njih takšne narave, da bodisi zmanjšuje osnovo za davek za dobiček pri podjetju, ker te stvari gredo v materialni strošek in dostikrat se zgodi, da se teh bonitet ne šteje v dohodnino ali pa niso prištete ali pa jih ne upoštevajo, in seveda tudi zmanjšuje dohodnino, ker je plača toliko nižja, kolikor so te bonitete. Največkrat je tako, da so vse te ugodnosti tudi popolnoma neodvisne od višine plač delavcev. Dostikrat se zgodi, da imajo menežerji evropske plače, delavci pa tudi po petkrat, šestkrat nižje, kot pa je v Evropi. To je kar nekaj takšnih primerov in zato sodim, da bi morali te stvari natančneje regulirati in menim, da bi morala vlada na tem področju pripraviti konsistenten zakon, za državne uradnike na primer tako, da bi bile v naprej znane in javne vse bonitete, plača in vse bonitete, govorim o državnih uradnikih.
Pri državnih firmah pa tudi v skladu s tem, kakšni so standardi v tujini. Ker to kar je danes prisotno, ni dobro, čeprav se zavedam, da manegerji rabijo zelo dobro nagrajevanje, rabijo dobre spodbude in naj se moja diskusija ne razume, kot da sem proti tem ugodnostim za menegerje, vendar se morajo potem tudi pokazati rezultati. In morajo biti menegerske ugodnosti v sorazmerju z ugodnostmi delavcev.
Takšne razlike, kot so pri nas, jih ni nikjer v razvitem svetu. In menim, da bi tudi v parlamentu morali na te stvari opozoriti. Seveda pa zagotoviti ustrezni tretma tistim menegerjem, ki so uspešni. V tem smislu podpiram zakon in podpiram tudi amandma odbora za gospodarstvo, ob hkratnem predlogu, da naj bi vlada čimprej pripravila en celovit predlog rešitve na tem področju. Se pravi na področju nagrajevanja menegerskega dela.
In še čisto na koncu. Dostikrat se govori predvsem o tako imenovanih privilegijih poslancev, ki so vsak dan manjši, če sploh so. Nič pa se ne govori o drugih privilegijih, ki so v družbi prisotni in so mnogo večji od poslanskih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa dr. Jožetu Zagožnu. Ali želi še kdo razpravljati? Gospod Brenčič, prosim.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa gospod predsednik. Kolegice in kolegi!
Res je, da zakon o gospodarskih družbah ne daje pravega varstva za morebiti neupravičen odpoklic oziroma razrešitev članov uprave družbe oziroma poslovodje družbe. In da po vsej verjetnosti prav zaradi tega določa povšalno odgovornost družbe s tem, da gre odpoklicanemu članu uprave oziroma poslovodji, brez utemeljenega razloga, pravica do odpravnine v višini 24-kratnika povprečne oziroma zadnje plače.
Vendar pa je ta pravica, iz prakse gledano, malo preširokogrudna. V praksi se namreč dogaja, da prenekateri član uprave oziroma poslovodja družbe prav zaradi tako neverjetne ugodnosti, kot to predstavlja 24-kratnik zadnje mesečne plače v obliki odpravnine, pripomore k temu, da ga nadzorni svet ali upravni odbor razreši oziroma odpokliče in pri tem seveda zagovarja in dokazuje, da je odpoklic neupravičen.
Že sam status članov uprave ali poslovodje družbe daje le-temu visoko plačo. V velikih primerih previsoko. Kajti, če bi bilo to delo tako zahtevno in odgovorno, da se za njegovo opravljanje zahteva tako izjemno dober kader, kar je prav gotovo tudi res, pa bi bila potem ogromna večina družb uspešnih. Uspešnih tudi gledano s tem, kako visoka je tista mala plača, ki njihov mali delavec prejema. Resnica pa je v tem, da je veliko in preveliko teh družb v stečaju, v likvidaciji in v upadanju. Vse to dokazuje, da menegement, ki ga navsezadnje zagovarja tudi klub manager, ni tako blesteč, kot mu ta odpravnina v vsebini vrednosti namenja.
Poleg tega pa tudi zaradi veliko dodatnih ugodnosti, ki jih posamezni meneger, član uprave ali poslovodja ima skozi svoje delovno potrebo, podpiram drastično zmanjšanje višine odpravnine na 6-kratnik povprečja, njegovega povprečja zadnjih 6 mesecev povprečja tistih mesecev, kolikor je bil v družbi zaposlen, glede na to, da je bil morda manj od 6 mesecev. To se pravi, podpiram amandma odbora in tudi to bo pripomoglo k temu, da se bo status menegerja, kar se tega področja tiče, ki zajema njegov odpoklic, v prihodnosti kmalu uredil. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Brenčič. Ker ni več razprave... Želite razpravljati, gospod Kopač? Prosim.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Ker je toliko zaklinjanja v eno smer, bi pa vseeno rad povedal še en argument v drugo smer.
250. člen zakona o gospodarskih družbah, ki se zdaj spreminja, pravi: "Nadzorni svet lahko odpokliče posameznega člana uprave oziroma predsednika, če ugotovi, da huje krši obveznosti, da ni sposoben voditi poslov, oziroma ga razreši, če mu skupščina izreče nezaupnico." To se pravi, precej široka pooblastila za tako imenovan utemeljen odpoklic člana uprave. Praktično ne vidim posebnih zadržkov, da v primeru, da nekdo ni dober, se opredeli, da se mu jemlje mandat zato, ker ni sposoben voditi poslov. Samo drugi odstavek pa pravi, če pa kateregakoli od teh razlogov ni, pa se člana uprave ali predsednika uprave vseeno odpokliče, brez utemeljenega razloga, samo zato, ker morda nadzorni svet, ne vem, ker mu dotični član uprave ali predsednik uprave ni všeč iz katerihkoli razlogov, ne iz teh, ki sem jih prej omenil, ampak iz nekih drugih - ne vem, ni v pravi stranki ali pa ni zadosti lep ali pa, ne vem, izmišljujem si, karkoli drugega - potem pa samo v takem primeru ima pravico do odpravnine v višini najmanj 24-kratne njegove zadnje mesečne plače - zdaj piše. Res je, da se v praksi potem v izogib medsebojnim sporom o tem, ali je bil kdo zdaj razrešen zaradi slabega upravljanja poslov, zaradi nesposobnosti ali česarkoli drugega, skratka, da se ne bi preveč prerekali, potem ponavadi nadzorni svet res reče, prav, mi te odpokličemo brez utemeljenega razloga, ti pa daš mir in s tem dobiš odpravnino. Verjamem, da se to dogaja. Ampak kljub temu pa ta člen, vsaj po mojem spominu sodeč, ni bil napisan kar tako, da bi se ljudi izdatno nagrajevalo, brez utemeljenega razloga, ampak je bil napisan zaradi stabilnosti. Vsaka družba potrebuje neko stabilnost in ne morete člana ali predsednika uprave odpoklicati kar tako, iz nekih xrazlogov, ne iz razlogov, ki so opisani kot utemeljeni razlogi. Zaradi tega je ta zavora v višini te odpravnine bila, po mojem spominu sodeč, dana notri kot varovalka, skratka, da bi ne prihajalo enostavno do zlorab ali pa do pretiravanja pri neutemeljenem odpoklicu člana uprave ali predsednika uprave. Če pa že do tega prihaja, je pa ta odpravnina. Strinjam se, da je morda v primeru vse večjega razslojevanja 24-kratnik pretiran. Mislim pa, da je amandma odbora, ki govori o 6-kratniku tudi pretiran. Zato tega amandmaja ne bom podprl, podrl bom osnovno verzijo teksta, kot jo je predlagal gospod Kontič, še enkrat pa poudarjam, ta člen je imel tudi svoj razlog, da je prišel notri. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Kopaču. Želi še kdo besedo? Ne želi. Zaključujem splošno razpravo. Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Ker so samo trije členi, predlagam, da se osredotočimo na vsak člen in na dva anandmaja, ki sta vložena k 1. in 2. členu. Torej v razpravo dajem amandma k 1. členu in 1. člen. Predlagatelj amandmaja je odbor za gospodarstvo, glasi pa se: "Beseda 12-kratne se nadomesti z besedo 6-kratne." Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 1. členu. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 1. členu? (29 poslancev.) Kdo mu nasprotuje? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma k 1. členu sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
1. člen je sprejet.
V razpravo dajem amandma k 2. členu in 2. člen. Amandma se glasi: "Beseda 12-kratne se nadomesti z besedo 6-kratne." Predlagatelj tega amandmaja je odbor za gospodarstvo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma k 2. členu. Ugotovimo sklepčnost! (53 poslancev.)
Kdo je za amandma k 2. členu? (32 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Amandma k 2. členu je sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen v celoti? (36 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
2. člen je sprejet.
V razpravo dajem 3. člen, ki se glasi: "Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
3. člen je sprejet.
Opravili smo glasovanje in razpravo o posameznih členih. Glasovati moramo še o naslovu zakona. Želi kdo besedo? K naslovu zakona je odbor za gospodarstvo predlagal dopolnilo, da se besedo "spremembi" nadomesti z besedo "spremembah", ker gre za več kot eno spremembo in se uporabi dvojina. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Na glasovanje dajem amandma k naslovu zakona. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma k naslovu zakona? (43 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma k naslovu zakona sprejet.
Na glasovanje dajem naslov zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Ponovili bomo prisotnost. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona v celoti? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo naslov zakona v celoti sprejeli.
Izglasovali smo zakon po členih in naslovih in naslov zakona. Smo v tretji obravnavi. Želi kdo od kvalificiranih predlagateljev vložiti amandmaje v sklopu tretje obravnave? (Ne želi.) Odpiram razpravo o zakonskem predlogu v celoti. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Ugotavljam, da k predlogu zakona niso bili vloženi amandmaji, zato dajem na glasovanje predlog zakona, kot je bil sprejet v drugi obravnavi. Pred glasovanjem sprašujem na podlagi tretjega odstavka 118. člena poslovanika sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ali je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ne.) Prehajamo na glasovanje o zakonu. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem smo končali 36. točko dnevnega reda.
Prehajamo, v skladu z današnjo napovedjo, na 39. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA -tretja obravnava. Ali imate gradivo pripravljeno? Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Želi. Gospod minister, gospod Bandelj ima besedo.
MIRKO BANDELJ: Spoštovani predsednik, gospe in gospodje poslanci. Se opravičujem, bom kljub vsemu kratek, ampak mislim, da je treba nekaj reči v uvodu k temu zakonu, kajti te obravnave se druga drugi sledijo s kar precej dolgimi časovnimi presledki in ker gre prav gotovo za enega pomembnejših zakonov, ki ga bo parlament, vsaj upam, da je tako, v letošnjem letu sprejel, mislim, da je prav, da neke poglavitne novosti v tretji obravnavi vendarle predstavimo. Sam zakon sicer ne more preprečiti dogajanja na naših cestah, ocenjujemo pa, da bo mnogo pripomogel k drugačnemu obnašanju ljudi v prometu in seveda tudi prispeval k večji uspešnosti policije pri preprečevanju neodgovornega ravnanja v prometu. Bolj ko se približuje sprejem zakona, več je tistih, ki se sprašujejo o ustreznosti novih sankcij, tako glede višine zagroženih denarnih kazni. Te naj bi bile previsoke glede na socialni status državljanov, kot glede kazenskih točk, ki naj bi bile sploh prestroga sankcija. Kot obrazložitev vsemu temu, seveda nasprotna mnenja pravijo oziroma naj navedem podatek, da ima v Nemčiji kazen do 75 mark, sploh ne rabimo opomina, s sistemom kazenskih točk pa že vrsto let uspešno izboljšujejo varnost cestnega prometa, saj ocenjujejo, da imajo kazenske točke nesporno velik preventivni učinek. Kazenske točke in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja sta kot stranska kazen že določeni v zakonu o prekrških. V obravnavanem zakonu so kazenske točke kot take predpisane le za najhujše prekrške, ki predstavljajo največjo nevarnost za nastanek prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Taki prekrški so: vožnja po pasu namenjenem za vožnjo v nasprotno smer na cesti, ki ima dva ali več prometnih pasov; prekoračitev hitrosti za več kot 30 km v naselju oziroma za več kot 40 km zunaj naselja; prehitevanje v škarje v predoru ali na prehodu za pešce; huda kršitev pravil vožnje v križišču; vožnja čez železniške tire ob spuščanju zapornic; neprimerna vožnja mimo ustavljenega vozila, ki prevaža otroke; neupoštevanje posebnih svetlobnih znakov; prisotnost alkotesta nad dovoljeno količino in prisotnost mamil in pa neupoštevanje pravil v primeru prometne nesreče, na primer pobeg. S temi prekrški so nujno izenačena tudi nekatera dejanja voznikov, kot na primer odklonitev preizkusa alkoholiziranosti, vožnje v času prepovedi vožnje ali neveljavnega vozniškega dovoljenja in seveda kazenske točke v vsakem primeru izreka sodnik za prekrške. Prav tako smo proučili in z amandmaji k 130. členu opredelili način ponovne pridobitve vozniškega dovoljenja. Ob upoštevanju amandmaja odbora za notranjo politiko in pravosodje, bi oseba lahko ob prvem izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja novo vozniško dovoljenje pridobila po preteku šestih mesecev, v vseh naslednjih primerih pa po enem letu. Pri določitvi tega obdobja je seveda predlagatelj upošteval predpisano trajanje varstvenih ukrepov, kot sta prepovedi vožnje in odvzem vozniškega dovoljenja, ter v kazenskem zakoniku določene stranske kazni prepoved vožnje motornega vozila. Vsi ti ukrepi se kot kazni izrekajo v trajanju enega leta. Prav tako smo proučili vprašanje, ki je bilo izpostavljeno v tej obravnavi o ustreznosti prenehanja vozniškega dovoljenja v celoti tudi takrat, ko se v bistvu točke prenašajo za prekrške, storjene z vožnjo z enim od vozniških dovoljenj oziroma z eno od kategorij tudi na druge kategorije, in ugotovili seveda, da razlogov za izjemo ni, in da tudi tako imenovani razlog privilegiranih poklicnih voznikov ne pride v poštev, saj bi kot privilegirane lahko šteli v tem primeru samo voznike kategorij D in E, ne pa tudi B. Skratka, zaključim. Prosim, da zakon sprejmete, saj ocenjujemo, da je pravzaprav še edini v tem trenutku razpoložljiv instrument za zaustavitev morije na slovenskih cestah. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod minister. Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Ali želi predsednica odbora besedo? Prosim, gospa Beblerjeva.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Spoštovani zbor! Odbor za notranjo politiko in pravosodje je obravnaval predlog zakona o varnosti cestnega prometa in sicer na 20. seji, 6. in 10. februarja letos.
Najprej bi vas seznanila s tem, da je odbor podprl nekatere amandmaje vlade. Zato, da ne bi jemala vašega dragocenega časa, bi vas opozorila pač na številke amandmajev v poročilu odbora za notranjo politiko in pravosodje.
Odbor ni podprl amandmajev vlade k 129. in 167. členu, ker se ni strinjal s popravkom že v drugi obravnavi sprejete odločitve državnega zbora. Gre za vprašanje 80-ih let in 187. člena, kar se prav tako ni strinjal s predlagano rešitvijo.
Odbor se ni strinjal z rešitvijo, ki jo predlaga vlada v amandmaju za nov 241. člen. Amandma namreč ni vložen v skladu s poslovnikom, vsebinsko pa tudi ni usklajen z zakonom o prekrških.
Glede na problematiko enormnega obsega nerešenih zadev o prekrških oziroma neizdanih odločb o prekrških, v povezavi z kadrovsko problematiko, so bili člani odbora enotni, da je treba vsekakor sprejeti ustrezne ukrepe. Zato so sklenili državnemu zboru predlagati, da sprejme naslednji sklep: "Vlada naj prouči obstoječe razmere, ki izhajajo iz statističnih podatkov o obravnavi in stanju nerešenih zadev, ter še pred uveljavitvijo zakona o varnosti cestnega prometa sprejme ustrezne ukrepe za vzpostavitev možnost za ažurno reševanje zadev o prekrških, ter dosledno izvajanje določb novosprejetega zakona."
Nato imate v poročilu odbora za notranjo politiko in pravosodje naštete amandmaje posameznih poslanskih skupin, ki jih je odbor sprejel in tiste, ki jih je zavrnil. Gre za amandmaje poslanskih skupin SLS, Združene liste socialnih demokratov in SDS. Odbor je podprl amandma na amandma vlade k 151. členu in amandma k 163. členu skupine poslancev s prvopodpisanim Maksimiljanom Lavrincem, ter amandma na amandma vlade k 174. členu, ki ga je vložila poslanska skupina LDS. Odbor ni sprejel predlogov odbora za infrastrukturo in okolje, ki je kot zainteresirano delovno telo predlagal oblikovanje amandmajev k 19. členu. Predstavniki predlagatelja so namreč članom odbora pojasnili primernost uporabe posameznih predlaganih izrazov. Prav tako se ni strinjal s predlogom za spremembo tretjega odstavka 209. člena.
Pač pa je odbor na podlagi razprave o posameznih členih, ter predlogov zainteresiranega delovnega telesa odbora za infrastrukturo in okolje, ter rešitev, predlaganih v amandmajih posameznih poslanskih skupin, oblikoval in sprejel naslednje svoje amandmaje. V poročilu odbora imate prav tako pregledno predstavljene in obrazložene amandmaje, ki jih je odbor sprejel kot svoje.
Po opravljeni obravnavi je odbor sprejel sklep, da predlaga državnemu zboru, da v tretji obravnavi sprejme amandmaje, ki jih je odbor sam predlagal, ter amandmaje pooblaščenih predlagateljev, ki jih je odbor podprl. Odbor, glede na veliko število amandmajev, državnemu zboru predlaga, da sprejme naslednji sklep: "Državni zbor bo v skladu z drugim odstavkom 198. člena poslovnika državnega zbora o predlogu zakona o varnosti cestnega prometa glasoval na podlagi celovitega besedila predloga zakona, v katerem so sprejeti amandmaji. Celovito besedilo pripravi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ki v skladu s tretjim odstavkom 198. člena poslovnika državnega zbora ugotovi, ali je s sprejetimi amandmaji porušena tudi medsebojna skladnost določb zakona."
Nadalje pa odbor državnemu zboru predlaga, da v skladu s 198. členom poslovnika sprejme predlog zakona o varnosti cestnega prometa v celoti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Beblerjeva. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Želite, gospod Mežan, besedo? Prosim, v imenu poslanske skupine Socialdemokratov.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Lep pozdrav tudi v mojem imenu vsem poslankam in poslancem ter predstavnikom vlade! Naša poslanska skupina je tudi razpravljala o zakonu o varnosti v cestnem prometu. Strinjamo se, da je seveda nujno, da ta zakon čimprej sprejmemo, tudi in mogoče predvsem zaradi tega, ker smo v zadnjem času priča preštevilnim nesrečam, smrtnim nesrečam in preštevilni moriji, ki se dogaja na naših cestah. Verjamemo tudi ali prepričani smo v to, da zakon z rigoroznimi ukrepi sam po sebi seveda ne bo rešil vseh problemov, ki so ta trenutek še posebej aktualni na naših cestah. Zato mislim, da bi bilo potrebno razmišljati ob tem zakonu še vsaj o dveh stvareh - ti dve stvari sem omenil tudi na neki seji odbora.
Prvič, ugotovljeno je, da so udeleženci v prometu v veliki večini mladi. Nekje sem prebral podatek, v evropskih državah, ko dobijo vozniški izpit pa nekje do 25. leta, pri nas se pa ta - tudi v tem obdobju - starostna meja potegne tja do 35. leta. Ker so seveda ti udeleženci mladi, bi bilo potrebno razmišljati predvsem o vzgoji mladih, ob vozniškem izpitu, pa tudi že prej, že v šoli, v osnovni šoli, verjetno že v družini. Najbrž ni na mestu tisto, kar zelo pogosto slišimo, ko otrok ali pa recimo srednješolec naredi uspešno maturo, mu starši takoj kupijo motor, nekateri premožnejši celo avto in tako naprej. Skratka, moment vzgoje od mladih nog naprej, mislim, da je pomemben element, ki bi preprečeval to, kar se pač dogaja na naših cestah.
Druga stvar, o kateri je najbrž tudi potrebno razmišljati, in je tudi moj konkreten predlog predvsem notranjemu ministrstvu. Verjetno bi bila potrebna večja prisotnost policije na naših cestah, pa ne samo zato, da ko poslušamo vsako jutro, kje so radarji, da lovijo pač tiste, ki prekoračujejo te hitrosti, ampak, mislim, čisto zato, da so prisotni na terenu in ko jih vozniki opazijo, avtomatsko zmanjšujejo hitrost, avtomatsko pazijo seveda bolj na varnost v prometu in tako naprej. Skratka, večja prisotnost policije na terenu. Ko sem malo razmišljal o varnosti v cestnem prometu in sem malo brskal tudi po različnih časopisih, sem odkril v januarskih Razgledih članek, ki ga priporočam, da ga preberemo vsi in ga priporočamo tudi drugim, predvsem pa, da ga priporočamo tistim, ki odločilno kreirajo življenje v naši družbi, seveda politikom in tako naprej, ta članek ima naslov Kam drvimo z avti in brez. Dr. Franc Hribernik namreč ugotavlja, to je samo, bi rekel podatek, nad katerim sem se zgrozil, da je stopnja tolerantnosti prebivalstva do pojava, se pravi, do pojava, do hitre vožnje, do kršenja cestno-prometnih predpisov presenetljivo visoka. Se pravi, ljudje imajo to, da je nekdo, da nekdo krši cestno-prometne predpise za neko normalnost, seveda malo pod narekovaji, stopnja tolerantnosti je torej izredno visoka. In naprej ta članek ugotavlja, da smo država v tranziciji in da je tudi veliko smrtnih primerov na naših cestah tudi vzrok te tranzicije, ko si vrednote, se pravi življenje, vrednota življenje, nimamo te vrednote več za temeljne vrednote v naši družbi. Ne bi o tem članku govoril. Polagam vam na srce, da si ta članek preberete in da vsi tisti, ki odločamo pač o tem tudi razmišljamo v tej smeri. Skratka, verjamemo, da je ta zakon potreben, s posebnim poudarkom, da rigorozne kazne same po sebi ne bodo rešile vse te morije, ki se dogaja na naših cestah. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Mežanu, ki je govoril v imenu poslanske skupine Socialdemokratov. Želi še kdo izkoristiti možnost, da v imenu poslanske skupine spregovori? (Ne želi.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Želite, gospod Ribičič, v imenu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov?
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Poslanska skupina je že v prejšnjih fazah podpirala sprejem tega zakona, v zadnjem času smo pa dobili kar precej pisem, pobud, pripomb državljank in državljanov, ki opozarjajo na to, da se že zelo dolgo časa vleče sprejemanje tega zakona, da ga je nujno čim hitreje sprejeti in opozorili na to, da večinoma druge evropske države, pa tudi sosednje države imajo te stvari hitreje in ustrezneje rešeno oziroma zagrešene strožje kazni, kar se pozna tudi na večji varnosti prometa. Jaz se zahvaljujem kolegom in matičnemu delovnemu telesu, ker smo skupaj poiskali nekatere rešitve, kjer je pač poslanska skupina z omejenim strokovnim znanjem na tem področju, potem v sodelovanju s kolegi in s predlagateljem poiskala nekatere drugačne rešitve. V vseh teh primerih bomo seveda umaknili naš amandma v korist takšnega amandmaja, ki ga je predlagalo matično delovno telo, včasih pa tudi zaradi tega, ker nas je predlagatelj prepričal, da je neko vprašanje ustrezno rešeno na drugem mestu. Tam pa, kjer tega zagotovila nimamo, bomo pač vztrajali tudi pri nekaterih svojih amandmajih, ki niso dobili podpore pri predlagatelju ali v manj primerih tudi v matičnem delovnem telesu. Čeprav nismo prepričani, da so vse naše rešitve najboljše, ampak tam, kjer ni druge rešitve, pač vztrajamo, da se sprejmejo vsaj takšne. V zvezi s tem bi omenil samo eno vprašanje, ki se nanaša na posebne pogoje, ki naj se zagotavljajo pri tistih voznikih in pri tistih vozilih, ki prevažajo skupine otrok. Zdelo se nam je, še posebej zaradi nesreč, ki so se zgodile v zadnjem času, da je to potrebno in mislim, da je takšno pooblastilo tisto, ki bi nam v prihodnje omogočilo brez spremembe tega zakona, da se taki pogoji učinkovito predpišejo in izvajajo. Kaj več pa morda ob posameznih amandmajih, v kolikor bodo vprašanja v zvezi z amandmaji, ki jih je vložila naša poslanska skupina. Sicer pa poslanska skupina v glavnem podpira predlge, ki so dobili večinsko podporo v matičnem delovnem telesu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, doktor Ribičič. Sedaj pa res prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Pisno se ni nihče prijavil, torej vsi, ki se prijavite, boste lahko govorili 5 minut. Ker pa tudi te razprave ni, jo zaključujem in predlagam, da gremo na odločanje in obravnavo posameznih amandmajev.
Pregled amandmajev k predlogu zakona o varnosti cestnega prometa ste prejeli 12. februarja in prehajamo k amandmajema k 3. členu. Vložena sta dva. Prvega predlaga vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Drugi amandma predlaga poslanska skupina Socialdemokratov, matično delovno telo ne podpira tega amandmaja. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje k prvemu amandmaju k 3. členu. Ugotovimo sklepčnost! (47 poslancev.)
Kdo je za prvi amandma k 3. členu? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Prvi amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 3. členu. Obrazložitev glasu, gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Drugi amandma je vložila naša poslanska skupina. Zakon nalaga ustanavljanje svetov za občinske svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Mi trdimo, da je sicer to zelo pametno, normalno, vendar pa da bi bilo potrebno ob tem še - s tem, da se naložijo določene naloge občinam - zagotoviti še vire za delovanje teh svetov. Zato smo vložili ta amandma, da ministrstvo zagotavlja tudi vire in seveda drugo naslednjo alineo, da se predpišejo kriteriji za delovanje in financiranje, ki jih predpiše minister. Torej gre za zagotavljanje virov.
Predlagam seveda, da ta amandma podprete, čeprav ne vem, ali je bil na odboru podprt ali ne, mene takrat pač ni bilo na seji odbora. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Mežan. Pregled amandmajev je jasen; pravi, da amandma ni bil podprt s strani matičnega delovnega telesa. Želi še kdo obrazložiti svoj glas? Prosim, gospod Jazbec.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Jaz bi pa osebno apeliral na vse župane, da ta amandma podprejo, ker nam bo to v občinah prišlo prav. Zakon nam nalaga ustanavljanje teh svetov in mislim, da rabimo za to tudi denar. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Jazbec. Se opravičujem, gospod minister, smo že v tisti fazi, ko se obrazloži svoj glas, tako da vam tokrat ne morem dati besede.
Razpravo torej zaključujem in prehajamo na glasovanje o drugem amandmaju k 3. členu. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma k 3. členu? (33 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je bil amandma pod točko 2 k 3. členu sprejet.
Prehajamo k odločanju o amandmaju k 5. členu. Predlagatelj amandmaja je Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 5. členu? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 5. členu sprejet.
Prehajamo na razpravo in odločanje o amandmaju k 10. členu. Predlagatelj je poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, matično delovno dopolnilo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 10. členu? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 10. členu sprejet.
Umik? Hvala lepa. Ampak sedaj sem slišal tudi s strani poslancev, da se amandma, za katerega bi moral predsedujoči ugotoviti, da je vložen v nasprotju s poslovnikom - torej, amandma k 17. členu je umaknjen.
K 18. členu sta vložena dva amandmaja. Prvega je vložila poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, matično delovno telo ga podpira, drugega pa poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov, tudi tega matično delovno telo podpira. Najavljen je redakcijski popravek amandmaja - "vozniška dovoljenja" se spremenijo v "voznika". Torej, ta redakcijski popravek amandmaja je tudi sedaj predlagan. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje prvi amandma k 18. členu. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 18. členu? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec,)
Ugotavljam, da je amandma k 18. členu pod točko 1. je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. k 18. členu. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2. k 18. členu? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 2 k 18. členu je sprejet.
K 19. členu so vloženi trije amandmaji. Prvega je vložil odbor za notranjo politiko in pravosodje. Drugega poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov, odbor je vložil popravljen amandma. Tretji amandma je vložila vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? Amandma pod točko 2. je umaknjen v korist odbora za notranjo politiko in pravosodje. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje prvi amandma k 19. členu. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 19. členu? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je prvi amandma k 19. členu sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma k 19. členu. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za tretji amandma k 19. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 3. k 19. členu je sprejet.
K 26. členu je vložen en amandma poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 26. členu? (46 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 28. členu je vloženih več dopolnil in sicer 7. Prvega predlaga poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije, matično delovno telo ne podpira, ker daje svoj amandma. Drugi amandma je predlagatelj odbor. Tretjega predlaga poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije, matično delovno telo ne podpira. Četrti amandma je vložila vlade Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Peti amandma - vlagatelj poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, matično delovno telo podpira. Šestega poslanska skupina Združene lista socialnih demokratov, najavljen je umik amandmaja. Sedmi amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke Slovenije, ta amandma pa je brezpredmeten, ker ni vložen v skladu z poslovnikom.
Odpiram razpravo k vloženim amandmajem k 28. členu. Prosim, gospod Jazbec.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Naš amandma k 28. členu, to je prvi amandma s katerim predlagamo, da se črta četrti odstavek, ki glasi, da omejitve hitrosti določene v prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena ne veljajo za vozila policije. To se pravi, mi predlagamo, da se ta odstavek črta glede tega, da policija, kadar ni na nujni vožnji naj ne bi imela prosto pot na cesti in naj ne bi prekoračila hitrosti. Tretji amandma, ki predvideva, da minister pristojen za notranje zadeve v soglasju z ministrom pristojnim za promet v roku 6-ih mesecev od uveljavitve tega zakona jim da predpis, s katerim odredi minimalne pogoje za izvajanje drugega odstavka tega člena. Zakon predvideva, da je v nekaterih naseljih dovoljena vožnja 50, v drugih 70, nikjer pa ne opredeljuje katera so tista naselja, kjer je dovoljeno 50 in katera tista, kjer je 70. Zdi se nam primerno, da se to z neko odredbo predpiše. Zato predlagam, da se ti amandmaji podprejo, hkrati pa umikam amandma k 28. a členu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Jazbec. Bomo tudi zabeležili vaš umik. Želi še kdo besedo? Vsi amandmaji so v razpravi. Ne želi nihče besede.
Prehajamo na odločanje. Torej najprej odločamo o amandmaju k 28. členu pod točko 1. Ali je potrebno, da ponovno preberem predlagatelja in kakšno je stališče matičnega delovnega telesa, ali imate vsi pred seboj. Je potrebno? Ni potrebno. Mnenja so različna med poslanci. Ni potrebno, vsi imate pred seboj.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1 k 28. členu. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 1? (24 poslancev.) Kdo mu nasprotuje? (29 poslancev.)
Amandma pod točko 1 ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2 k 28. členu. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (36 poslancev.) Kdo je proti? (15 poslancev.)
Amandma pod točko 2 je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma k 28. členu pod točko 3. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (27 poslancev.) Kdo mu nasprotuje? (24 poslancev.)
Amandma pod točko 3 je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 4 k 28. členu. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 4? (51 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma pod točko 4 je sprejet. Na glasovanje dajem amandma pod točko 5. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma pod točko 5 je sprejet.
Amandma pod točko 6, je umaknjen? Tako je. Amandma pod točko 6 je umaknjen. Prav tako je gospod Jazbec tudi umaknil amandma pod točko 7. S tem smo izčrpali amandmaje k 28. členu.
Prehajamo na odločanje o amandmajih k 29. členu. Vložena sta dva. Prvega je vložila vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Drugi amandma je vložila poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, tudi tega podpira matično delovno telo. Seveda stališče vlade ni zapisano v pregledu. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1 k 29. členu? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2 k 29. členu. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 2 sprejet.
Prehajamo na odločanje k amandmajem k 33. členu. Vložena sta dva amandmaja. Prvega predlaga poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov, matično delovno telo ga ne podpira. In drugo dopolnilo predlaga vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 33. členu? (14 poslancev.) Kdo mu nasprotuje? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 2 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 37. členu. Amandma je umaknjen.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 47. členu. Vloženih je pet dopolnil. Prvega je vložila poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, matično delovno telo ga podpira. Drugega vlaga odbor za notranjo politiko in pravosodje, tretjega poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov, odbor vlaga popravljen amandma in je tudi brezpredmeten, če bo sprejet amandma odbora. Četrti amandma vlaga odbor za notranjo politiko in pravosodje, petega poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov. Odbor vlaga svoj popravljen amandma. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje. Smo pri odločanju o prvem amandmaju k 47. členu. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 47. členu? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2 k 47. členu. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 2 sprejet.
Amandma pod točko 3 je s tem brezpredmeten. Na glasovanje dajem amandma pod točko 4. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 4? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 4 sprejet.
Amandma pod točko 5 je zaradi sprejetega amandmaja odbora brezpredmeten in s tem smo izčrpali amandmaje k temu členu zakona.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 49. členu zakona. Vloženo je dopolnilo s strani Vlade Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za dopolnilo k 49. členu? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je to dopolnilo sprejeto.
Prehajamo na odločanje o dveh dopolnilnih k 52. členu. Prvega predlaga odbor za notranjo politiko in pravosodje, drugega pa poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Odbor pa vlaga popravljen amandma in bo tudi brezpredmeten, če bo sprejet amandma odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 52. členu? (44 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 sprejet; s tem je amandma pod točko 2 brezpredmeten.
Prehajamo na odločanje o dopolnilu k 72. členu zakona, predlagatelj je poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za edini amandma k 72. členu? (29 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o dopolnilu k 79. členu, ki ga je vložila poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za dopolnilo k 79. členu? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je dopolnilo sprejeto.
Prehajamo na odločanje o dveh dopolnilih, ki sta bili vloženi k 80. členu. Prvega je vložila poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov, matično delovno telo ga podpira; drugega pa vlada Republike Slovenije, tudi tega matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za prvo dopolnilo k 80. členu? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dopolnilo sprejeto.
Prehajamo na glasovanje o dopolnilu pod točko 2. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za dopolnilo pod točko 2? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je tudi amandma pod točko 2 sprejet.
K 89. členu je vlada Republike Slovenije vložila amandma, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (64 poslancev.)
Kdo je za amandma k 89. členu? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 113. členu je amandma vložila vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 113. členu? (46 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma k 113. členu je sprejet.
K 115. členu je amandma vložila vlada Republike Slovenije pod točko 1, matično delovno telo ga podpira. Amandma pod točko 2 vlaga poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.) Kdo je za amandma pod točko 1? (46 poslancev.) Kdo mu nasprotuje? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotovimo prisotnost! (65 poslancev.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (33 poslancev.) Kdo mu nasprotuje? (3 poslanci.) Amandma pod 2. točko je sprejet.
Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih k 117. členu. Vloženi so trije. Prvega predlaga poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov, matično delovno telo ga ne podpira. Drugega predlaga vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Tretjega predlaga poslanska skupina Socialdemokratske stranke, matično delovno telo ga ne podpira. Želi kdo besedo? Prosim, gospod Kelemina. Gospod Žnidarič.
BRANKO KELEMINA: Tukaj bi prosil, če bi malo poslušali.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim za posluh.
BRANKO KELEMINA: V drugi obravnavi sem, če se spomnite, k temu 117. členu vložil pripombo oziroma amandma in takrat ni bil sprejet, ker sem notri predvidel tudi zaporno kazen, kar v ta zakon ne spada, kot mi je bilo pozneje obrazloženo. Zakaj sem vložil že takrat amandma? Ugotovil sem namreč, da to področje, ki sem ga opisal v tem amandmaju, dejansko v celotnem zakonu nikjer ni opredeljeno. Velikokrat se pod vplivom alkohola zgodi nesreča, in tisti, ki se mu pod vplivom alkohola zgodi nesreča, bi moral biti - po mojem mišljenju - še posebej kaznovan. To ni nikjer opredeljeno v tem zakonu, kakršen zdaj je.
Zato bi vas prosil - k 3. točki smo ponovno kot Socialdemokratska stranka vložili amandmaje - in bi prosil, da se upošteva tole. Kajti, kolikor jaz poznam, je v drugih državah tudi tako urejeno, da se prometne nesreče, povzročene pod vplivom alkohola, obravnavajo drugače kot pa tiste, ki so povzročene v normalnimih pogojih. Zato bi jaz prosil, da daste podporo temu, kajti jaz sem že takrat napisal tukaj, da se v Sloveniji zgodi ogromno prometnih nesreč zaradi vinjenosti voznikov, velikokrat tudi s težkimi posledicami ali celo z smrtjo. Če želimo resnično sprejeti strog in učinkovit zakon, potem morajo biti prometne nesreče, povzročene zaradi vpliva alkohola, primerno sankcionirane. Menim, da je smrtni davek in davek težkih invalidov prav zaradi takšnih nesreč previsok. Ne želim opisovati čustvenih pretresov ljudi, ki so danes že prizadeti in katerih rane ne bodo nikoli zaceljene. Samo primerno visoka kazen bo vsakega udeleženca v prometu odvrnila od uživanja alkohola.
Menim, da je predlog višine kazni - ne tisto potem ne pride, tisto je bilo vdrugi obravnavi.
Kakorkoli že, jaz bi vas prosil, ker resnično to področje ni urejeno s sedanjim predlogom zakona, da ta amandma upoštevate in ga sprejmete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Kelemina. Besedo ima mag. Žnidaršič in gospod minister se želi oglasiti.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci!
Želel bi podpreti prvi amandma, ki ga je dala Združena lista in izraziti razočaranje nad stališčem matičnega odbora, ki tega amandmaja ne podpira. Namreč, vsa svetovna in domača strokovna javnost ve, da so vozniške sposobnosti pomembno zmanjšanje že pri manj od 0,5 grama alkohola na liter krvi. Pri tem je treba posebej povedati to, kar sem omenil že v času drugega branja, da so ženske bistveno občutljivejše na alkohol, isto velja za mlade, nevajene organizme, isto velja za starejše voznike in za bolnike vseh vrst, če odštejemo dejstvo, da so mnogi na kronični terapiji in sploh ne vedo, kako usodno lahko kombinacija z zdravili vpliva na vozniške sposobnosti.
Po drugi strani sem trdno prepričan, da večina v tej dvorani ne ve, kaj pomeni 0,5. In tudi večina zunaj te dvorane ne ve, kaj pomeni 0,5 grama na liter krvi v smislu na količino pijače, ki jo je treba popiti, da to koncentracijo krvi dosežemo. Da na kratko obrazložim. 0,5 pomeni pol litra povprečno močnega vina izpiti na dušek. Tisti, ki ga ... (Smeh v dvorani.) ... ne izpije na dušek nikoli ne bo dosegel 0,5 grama na liter in bo, bi rekel, nekaznovan lahko udeleženec v prometu, s tem da so številne raziskave pokazale, da je zoženost vidnega polja in podaljšanje reakcijskega časa že pri 0,3 izjemno pomembna. Kar pri 95% vseh preizkušenih na število 10 tisoč vajenih vožnje - se pravi poklicnih voznikih - je pokazalo, da niso znali več pravilno postaviti stojal, da bi še prišli z avtobusom skozi.
Po drugi strani pomeni pol litra povprečje za 70 kilogramov težkega voznika. Če ima voznik na primer 100 kilogramov, lahko spije liter in pol razpotegnjeno na eno uro, vina, pa ne bo presegel 0,5. Seveda, če je pri tem še zaužil primerno količino hrane, bo še vedno udeleženec v prometu, ki ni kršil predpisov, vendar izjemno nevaren. Tako da predlagam, da sprejmemo ta amandma, saj bo vsak, ki ga rad izpije, lahko pred vožnjo spil do 3 dcl povprečno močnega vina, kar mislim, da je za tistega, ki ni kronik, povsem zadosti. Tisti, ki pa so kronični alkoholiki, pa tako ne bi smeli na cesto in bi jih morali, skladno z že sedaj veljavnim zakonom, osebni zdravniki proglasiti, za začasno nesposobne za vožnjo motornih vozil in zahtevati predčasni, predhodni pregled oziroma pregled na sposobnost za voznika motornih vozil pri medicini dela.
Skratka, želim vas opozoriti, da če že ne bi podprli variante, ki jo predlaga Združena lista,bi morala biti že prej postavljena vsaj razlika za kategorije, ki so bistveno občutljivejše. Ne verjamem, da bi se kakšna ženska počutila sposobno za voznico, če bi spila, denimo 7 dcl povprečno močnega vina; ob tem seveda, če tehta 80 kilogramov, pa vendarle bi v nobenem primeru ne presegla te, do sedaj veljavne in tudi v sedanji verziji predlagane koncentracije 0,5. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala mag. Žnidaršiču. Besedo želi gospod minister. Prosim. Gospod Možgan. Prosim za posluh.
MIRKO BANDELJ: Se opravičujem. Saj malo heca res mora biti, ampak moram reči, da meni je res veliko do tega, da bi sprejeli zakon, ki bi ga lahko tudi izvajali in ki bi lahko učinkoval.
Danes ste mimogrede sprejeli že eno določbo, ki preprečuje ustanovitev občinskih svetov za preventivo in vzgojo in bomo morali pravo rešitev, ki bo v skladu z ustavo pač doseči, na žalost, z odločbo ustavnega sodišča. In zdaj, da se ne bi zgodilo kaj podobnega. Najprej prosim, tako kot je gospod - mislim, da je Kelemina - prosil, da bi sprejeli amandma Socialdemokratske stranke k 117. členu. Enako prosim, da tega ne storite. Prvič zato, ker je to, o čemer govori ta amandma, govori o kategorijah nesreč, ki so opredeljene - zlasti druga, tretja in četrta - kot kaznivo dejanje in kazenske sankcije, predvidene s kazenskim zakonikom. Te kazni, mimogrede seveda, tudi niso v skladu z zakonom o prekrških in niti ne s kazenskim zakonikom in so hudo sporne. Kar se tiče pa prometne nesreče prve kategorije, bi opozoril, če obrnete list, na 18. strani in naprej imate amandma, ki govori, kaj se zgodi, če se povzroči prometna nesreča prve kategorije pod vplivom alkohola in tako naprej. Ta amandma bi v celoti zmedel to zakonsko materijo in tudi bi bil neoperativen in protiustaven.
Kar se pa tiče alkohola, nekaj besed moram reči. Prvič bom rekel to, da amandma, kot je napisan, niti ni konsistenten, kajti petega odstavka ni. To je prvič. Drugič, vsa ta zgodba o kilaži žensk in moških, kolikokrat pije, katerega vina, dobrega, kvalitetnega, kakšno uro in tako naprej, je popolnoma odveč in nepotrebna. Kajti, težo alkohola oziroma vsebnost alkohola se meri v litrih krvi. Nekatere ženske imajo malo manj litrov, nekatere malo več, moški imajo tudi različne litre krvi in različne teže. In bom rekel še to: izhajam iz statistike in spoznanj, ki jih lahko beležimo ne samo pri nas, tudi v tujini. Prometnih nesreč, katerih povzročitelji bi imeli vsebnost v krvi manj kot 0,50, ni. To je prvič. In drugič, če bomo tukaj pretiravali - pa ne, da bi se zdaj zavzemal za to, da bi kogarkoli stimuliral k temu, da bi kaj popil, preden gre v vozilo - če bomo tukaj pretiravali, bomo prišli do obratnega efetka. Ker kaznovati bomo morali takorekoč bistveno več. Skratka zakon, kot sem danes nekje že slišal, je inkvizicijski, pravijo nekateri, če bomo pa to napisali, bo pa postal neuporabljiv, ker bomo morali praktično vsakega preganjati zaradi tega. Drugo, če kdo ne verjame vase, kar se tega tiče, še zmeraj obstajajo alkotesti in tudi taki priročni, ki se jih lahko uporabi, preden se v vozilo usede.
Zato jaz prosim, da ne pretiravajmo, še zlasti ne zato, ker zakon vendarle stimulira in tudi strožje sankcionira tiste voznike, ki so začetniki, in tiste, ki so poklicni vozniki. Mislim, da je to dovolj. Lepo prosim. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Besedo želi gospod Možgan.
JOŽE MOŽGAN: Spoštovani! Že za drugo branje sem zagovarjal 0,0 promila, ker je smiselno edino to, ne pa nekaj vmes. Če se pač ne bomo zedinili za 0,0, potem vam moram povedati čisto praktičen nasvet. Ko začnete piti, preden začnete piti, vzemite štiri tablete ruparuta in pijte, pač kolikor vam duša da, potem, ko pa nehate piti, pa greste v avto in vzemite spet štiri tablete ruparuta. Tako boste izigrali zakon, pijani boste pa vseeno. Tako, da gospod minister, tako je; vsaka stvar, če jo še tako visoko ali pa nizko postaviš, v tem primeru ne pride do vsrkanja v kri, ker blokira vsrkavanje na črevesni sluznici in se pač izloči alkohol skozi črevo in ne pride v kri. Tako, sem za 0,0, če bi bilo prav, ker pa vem, da so vam tudi sodni medicinci popuščali zato, ker so ga sami radi včasih pili, zdaj mi je pa še kolega rekel, da na Štajerskem sploh 0,3 ni možno, ker že samo, če tisti zrak dihaš, je že več. No, na Gorenjskem smo malo varovani, ker ni tega zraka takega. Tako, da sem res za 0,0.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Možgan. Repliko imate? Razpravo? Gospod Kelemina, potem pa odločamo.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Repliciral bi gospodu ministru.
Poglejte, zakon o prekrških, kolikor se pač spomnim, mislim, da dopušča, da so lahko v izjemnih primerih kazni tudi višje. Mislim, da je to nekje v zakonu napisano. Ta naš predlog ni v nasprotju z zakonom o prekrških, vsaj tako jaz menim. Tudi menim, da ta predlog je nek izjemen primer, ker to na nek način bi moralo biti opredeljeno, ker dejansko; če ste elotni zakon skrbno predelali - zdaj sicer jaz nisem, bom pa še seveda posebej pregledal, kje je to v zakonu o prekrških napisano, kako so te kategorije opredeljene - ampak mislim, da je nujno potrebno, da v kolikor je nekdo pod vplivom alkohola in povzroči nesrečo, da mora biti kazen. Odvzem vozniškega dovoljenja - to je absolutno potrebno. Če kdo meni, da to ni potrebno - ker vam jaz povem, da je najbolj vzgojni faktor pri vseh teh prekrških zmeraj odvzem vozniškega dovoljenja. Če ti nekomu vzameš za eno leto ali pa dve, da bo za večno izgubil ali pa celo za, ne vem, za dve leti, kot je tukaj predvideno, marsikdo si bo premislil.
Lepo prosim, da to upoštevate in poskušate to sprejeti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Kelemina. Razpravljati želi gospod Hvalica in gospod Potočnik ter gospod Jakič.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani! Vsa ta debata, ki je na videz komična, je pa lahko silno resna; kaže pa tudi, da nismo vsi iz vinorodnih krajev. Vsi ste govorili tu o vinu, nič o "šnopsu", kar je verjetno hujši problem - ne na Primorskem, ampak drugje. Ampak, če že govorimo o vinu, vam pa moram povedati železno pravilo, ki velja na Primorskem: odžejamo se z vodo, vino pijemo za užitek, in potem ni problema z "0,5". Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Hvalica. Gospod Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Gospod Žnidaršič je govoril o nekih velikih količinah, ki vplivajo na to, da pač pokaže 0,5 v krvi. Sam imam podatke za precej manjše, in sicer pri približno 80 kilogramski osebi je - zdaj o ženskah, ne vem - je približno pri treh decilitrih, do treh decilitrov in pol vina, je dosežena po eni uri in pol ta koncentracija 0,5 ali pa dve in pol mali pivi. Tako, da ko je govoril o ženskah pa 7 decilitrih in tako naprej - mislim, da to ne drži.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Potočnik. Gospod Jakič.
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Kljub temu da sem se tudi sam ob določenih trenutkih nasmejal razpravam, ki so bile tukaj, bom povedal svoje mnenje oziroma kako bom glasoval.
Glasoval bom - kar se tiče prvega amandmaja - zanj. Tudi jaz bi glasoval podobno kot dr. Možgan za 0,0, če bi bil tak predlog. Menim pa, da je 0,3 tudi sprejemljiv predlog. Uživanje alkoholnih pijač na splošno... Problem, ki ga čutim v tej dvorani, kadarkoli se pogovarjamo ali avtomobilih, davkih na avtomobile ali davkih na alkoholne pijače, je, da so vsi poslanci in poslanke in tudi en del velike slovenske javnosti zelo ofenzivno nastopijo proti nekomu, ki razmišlja, da nihče, ki pije alkohol ali poskuša alkohol ne bi smel sesti za volan. Sem sem eden tistih, ki tudi rad spije, ampak ponavadi ko spijem, spijem v bližini doma ali pa se držim tistega načela: natakar, taksi prosim.
Gre za to, da menim, da je uživanje alkoholnih pijač slabo in statistika in vaše zgražanje, ko se zgodi prometna nesreča, ki je včasih mogoče tudi zelo tragična in boleča, da v tistih trenutkih vsi obsojamo vožnjo pod vplivom alkohola, ko pa se pogovarjamo o nekem zakonu in bolj rigorozni politiki do tistih, ki z določeno količino alkohola sedejo za volan, takrat pa se seveda ta zgodba ustavi. Zato se tudi čudim ministru za notranje zadeve, da je rekel, da če bomo zniževali stopnjo na 0,3, potem bomo morali praktično obsojati vsakogar oziroma izreči več kazni, kot jih izrekamo sedaj.
Mislim, da jih že sedaj izrekamo premalo in da bi poostritev kontrole alkoholnih pijač na naši cesti pomenila tudi en korak k zmanjševanju prometnih nesreč. Zato mi dovolite, kolegi in kolegice, da mislim drugače kot vi in v tem smislu bomo podprl prvi amandma k 117. členu zakona. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Jakič. Dr. Ribičič, za njim mag. Žnidaršič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Naj se najprej zahvaljujem kolegom, Žnidaršiču, Možganu in Jakiču za podporo k temu amandmaju. S tem bodo nadomestili tudi kakšen glas, ker v naši poslanski skupini, nismo povsem enotni, tudi glede tega vprašanja. (Smeh v dvorani.)
Drugače bi pa rad, sedaj je nerodno, ker se smejete, ker sem hotel povedati, da je vendarle tema dovolj resna. Hotel sem biti korekten in nisem s sabo prinesel pisma, ki ga imam spodaj v pisarni. Je pa pismo, ki bi vplivalo na tako odločitev. Gre za pismo moža in očeta, ki je izgubil ženo in mati svojih otrok v prometni nesreči, ki jo je povzročil nekdo pod vplivom alkohola in nas poziva, da dajmo čim hitreje sprejeti zakon in da posebej dajmo paziti tudi na ureditev tega vprašanja.
Ampak to pismo omenjam zaradi tega, da ne bi bilo preveč dobrega razpoloženja ob tem odločanju. Mi nismo hoteli iti po poti zaostrovanja in pretiravanja argumentacije, ker smo se zavedali očitkov, ki smo jih slišali zlasti v zvezi z omejevanjem tobaka, da tukaj pretiravanja lahko škodijo v eni ali v drugi smeri. Zaradi tega bi rad posebej poudaril, da gre za resno vprašanje in da gre za zmeren predlog. Ta predlog nikakor ni radikalen. Ta predlog zmanjšuje to dovoljeno mero - ob omejitvah, ki jih je že sama vlada predlagala, za tiste, ki opravljajo vožnje poklicno in tako dalje - pač omejuje to z 0,5 na 0,3. Seveda, če bi predlagali 0,0, bi to bilo bolj radikalno, pa nismo šli v tej smeri. Bi pa rad opozoril, v čem je logika tega amandmaja, ker je zelo mirna in mislim, da bi bilo smiselno govoriti o tej logiki. Mislim, da bo tudi vlada težko nasprotovala tej logiki. Logika je naslednja.
Sprejemamo zakon o varnosti cestnega prometa, katerega temeljna značilnost je, da poskuša na različne načine, z različnimi prijemi, z različnimi zaostritvami, omejitvami in povečanjem kazni zagotoviti večjo varnost prometa na slovenskih cestah. Mi vemo, da je velik delež prometnih nesreč in ogrožanja varnosti posledica uživanja alkohola. In logika je zelo enostavna. Če gremo v druge zaostritve, če gremo v omejitve hitrosti, v strožje kazni, v ostrejši nadzor, zakaj bi se izognili ravno tega dela varnosti, ki je povezan z uživanjem alkoholnih pijač. Vsakdo naj to analizira pri sebi in se odloči za eno ali za drugo rešitev, za sedanjo ali za novo rešitev. Ampak jaz bi rad povedal, da ima ta nova rešitev tudi to logiko in da je po mojem mnenju celo bolj skladna z vsebino zakona, ki ga je predlagala vlada, kot pa če tega amandmaja ne sprejmemo. Ker drugače res velja, da smo na drugih področjih bolj zaostrili, postavili hujše omejitve, kot pa na tem področju. Zato bi seveda tudi od vlade pričakoval, da bo rekla, naj napišemo namesto peti odstavek četrti odstavek, kot pa takšno reakcijo, ki je bila mišljeno zelo prijazno, da petega odstavka ni. Prosim, če se to popravi in se istočasno opravičujem, da smo napisali peti odstavek, ko gre za četrti odstavek. Prosim poslance, če ta predlog podprejo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej, popravili smo prvi amandma, govori o četrtem odstavku. Poslanke in poslanci, še dve razpravi sta. Ali se strinjate, da danes odločamo o tej točki? Besedo ima mag. Žnidaršič.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala lepa. Želel bi samo to reči, da sem podatke prebral iz strokovne literature sodne medicine v Ljubljani in da se je naš spoštovani akademik, prof. Janez Milčinski trideset let trudil, da bi prepričal slovensko prometno javnost, če lahko temu tako rečem, da je 0,5 preveč. In to je vse. Tam piše jasno in glasno, da je za 1 promilo potrebno spiti en liter vina povprečno močnega, če ima kandidat vsaj 70 kilogramov. In na preizkusih študentov medicine, ki so bili opravljeni na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani, je bilo dokazano, da na primer 1 dcl konjaka, ki ima 40 odstotno koncentracijo alkohola pri 70 ali več kilogramov težkem kandidatu ni niti dosegla niti presegla 0,5. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Sem mislil samo o amandmajih k 117. členu, ne o celotnem zakonu. Samo to sem mislil. Gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala gospod predsednik za besedo. Moram reči, da na prvi pogled izgleda, kot da bi se matično delovno telo do tega amandmaja poslanske skupine Združene liste nekako neodgovorno obnašalo in ga ni podprlo. Ne, ni res. Mi smo pretehtali vse. Namreč, vse te stvari, ki so bile tukaj izpostavljene, govorijo, recimo, o povzročiteljih pod vplivom alkohola, ti pa imajo po navadi precej več, kot je 0,5, v krvi alkohola. Zato bom rekel, da je treba videti ob tem še tiste statistične podatke, ki so utemeljevali takšen predlog, to je prvo.
Drugo pa, spomnil bi na stari rek, politika je umetnost možnega in ne nalagajmo policiji ničesar, kar pravzaprav je dejansko v naših razmerah nemogoče sankcionirati in izvajati. Drugo, kar bi rekel za drugi ta amandma poslanske skupine ZDS. Res ne vem, ali ne razumete, da nikoli ni mogoče odločati o neki stvari dvakrat oziroma nikoli dvakrat o isti stvari, kar pomeni: če je zadeva določena v kazenski zakonodaji, je ne moremo tlačiti v zakon, ki določa prekrške. Zaradi tega bom rekel, da gospod Kelemina, imam občutek, da ministra sploh niste poslušal. Iz tega razloga polagam na srce, da se tistega amandmaja, ki to počne, ne sprejme.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali lahko preidemo na odločanje. Razpravo o amandmajih zaključujem. Torej imamo tri amandmaje. Prvega predlaga poslanska skupina Združena liste socialnih demokratov. Matično delovno telo ga ne podpira. Drugega predlaga vlada Republike Slovenije. Matično delovno telo ga podpira, tretjega pa poslanska skupina socialdemokratov. Matično delovno telo ga ne podpira.
Prehajamo na glasovanje k 1. amandmaju k 117. členu. Ugotavljamo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za 1. amandma k 117. členu? (27 poslancev.) Kdo mu nasprotuje? (34 poslancev.)
Amandma pod točko 1 ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju k točki 2 k 117. členu. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 2? (51 poslancev.) Kdo mu nasprotuje? (2 poslanca.)
Amandma pod točko 2 je sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 3. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (15 poslancev.) Kdo mu nasprotuje? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 3 ni sprejet.
Smo torej pri glasovanju o 118.a členu in pri tem členu, pri tem dopolnilu bomo tudi prekinili današnjo sejo. Lepo vas prosim, če se pripravite za jutri. Še enkrat preberem:
Pričeli bomo z obravnavo točke 3 dnevnega reda - ponovnega odločanja o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah, prešli na odločanje o točki 4 - akt o odreditvi parlamentarne preiskave, nato točka 65, ki je volitve in imenovanja, nato na podlagi današnjega izglasovanega proceduralnega predloga gospoda Horvata, točka 43 - predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o sodniški službi, nato pa bomo nadaljevali današnjo prekinjeno točko dnevnega reda in po dnevnem redu naprej. Vse ostale točke so pripravljene, razen točke 42, ki je še v pripravi, to je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji.
Hvala lepa za danes!
(SEJA JE BILA PREKINJENA 3. MARCA 1998 OB 18.05 URI.)