Sejo sta vodila Miroslav Luci, podpredsednik državnega zbora in Andrej Gerenčer, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.35 uri.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 11. seje državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Rafael Kužnik, dr. Jože Možgan, Feri Horvat, dr. Helena Hren-Vencelj, Miroslav Mozetič, Eda Okretič-Salmič je prisotna, Jelko Kacin, Janez Per, Borut Pahor, Ivo Hvalica od 18.00 ure dalje, Jožef Jerovšek, Franc Čebulj od 17.00 ure dalje, Josip Bajc, Jakob Presečnik, Jurij Malovrh in Polonca Dobrajc od 18.00 ure dalje.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. Prisotnih je 61 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil tudi predstavnike vlade, ki jih prisrčno pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 11. seje bomo pričeli z obravnavo prekinjene 8. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o delovnih razmerjih. Zatem bo zbor prešel na obravnavo 9. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o deviznem poslovanju, ter nato po vrstnem redu dalje.
Preden nadaljujemo, želi proceduralno besedo gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Moram priznati, da sem bil danes zjutraj zelo dobre volje - tudi v Ljubljani namreč piha. To je zelo lepo; tudi politično izgleda, ne samo atmosfersko. Ampak v trenutku, ko sem prišel v to zatohlo dvorano, me je minilo vse. Zato ponovno apeliram na državni zbor, če niste v stanju razbiti treh šip, naročimo neki osnovni šoli tu blizu, da s fračo pridejo, pa bodo perfektno uredili zadevo. To ne gre več tako! Tu je 24 stopinj! Ja, gospoda žlahtna, mogoče tisti, ki sedite tu spredaj, tega ne čutite. Pojdite v zadnjo klop! Tam je 24 stopinj in to je nepojmljivo! Prvič, trošimo energijo - ogrevati takšen kubus, saj to je nekaj nepojmljivega! To je drago. Ja, zaprite gretje, če ne znate ničesar drugega narediti! Naredite eno luknjo, spustite malo svežega zraka! Ali bo treba res to ne vem kolikokrat ponavljati?! Lepo vas prosim!
V imenu poslanske skupine zahtevam pol ure odmora, da se uredi vsaj zasilno prezračevanje, da pridemo v nek normalen prostor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Vodja poslanske skupine bo že odreagiral, če bo potrebno. Ampak mislim, da poslovniško to ni razlog za prekinitev seje. Službe bomo pa nemudoma obvestili, da poskrbijo, da bo tu normalna temperatura, kolikor je seveda možno v teh sedanjih okvirih narediti. Se pa strinjam s tem, da so razmere izredno težavne. Zato bomo službe nemudoma obvestili, da ukrepajo, kolikor je v njihovi moči, da se morda odprejo vrata zgoraj, pa še druge možnosti so. Tako bomo, upam, čez kako uro ali dve že imeli normalne pogoje za delo.
Prehajamo na nadaljnjo razpravo... (Posredovanje poslanca Hvalice iz klopi.)... Spoštovani kolega Ivo Hvalica, mislim, da je to vseeno preveč. Da se drugače to rešiti.
IVO HVALICA: Ne da se drugače... (Poslanec govori iz klopi.) Lepo vas prosim, predsedujoči! In še član naše poslanske skupine ste! Respektirajte poslovnik!
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Najprej, kolega Ivo Hvalica, jaz sem predsedujoči, res tudi član vaše poslanske skupine, ampak tega mi ni treba posebej poudarjati, in s tem enkrat prenehajmo. Trenutno sem predsedujoči.
Kolegica Zbačnikova želi besedo proceduralno.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Namreč, proceduralno utemeljujem, da je potrebno pol ure odmora, zato ker kot k zdravnici, predsednici odbora za zdravstvo, k meni stalno prihajajo pritožbe, tako kolegov poslancev kot ostalih, da je nujno potrebno urediti in izboljšati pogoje dela tudi v tem državnem zboru. Prosim, da se odobri zahtevani odmor poslanski skupini, da se izboljšajo pogoji dela v državnem zboru. To prosim in zahtevam kot zdravnica. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Odrejam 20 minut pavze, da vidimo, kaj se sploh da narediti, če se bo dalo. Nepreklicno nadaljujemo delo ob 15.05 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 14.41 uri in se je nadaljevala ob 15.06 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice in kolegi! Nadaljujemo 11. redno sejo državnega zbora. Pred nadaljevanjem ugotovimo prisotnost v dvorani! Ugotavljamo prisotnost v dvorani! (62 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko nadaljuje delo. V času prekinitve 20 minut so službe poskrbele za delno izboljšanje pogojev dela poslancev. Temperatura je padla za 2 stopinji, sem sam preveril. 22 stopinj. Na predsedniškem pultu pa je kar hladno, ker tu je prepih bil večji. ... (Smeh v dvorani.) ... Zadeva je začasno rešljiva in bomo morali čakati verjetno na novo dvorano, ko bodo zadeve veliko bolj rešljive. Črpajo tudi službe zrak iz okolja in predvidevamo, da se bodo v naslednji 1 uri zadeve normalizirale.
Nadaljujemo 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH. Smo pri pregledu in sklepanju o dopolnjevalnih predlogih. Imate jih na mizi. Pod datumsko oznako 26.2.1999, točka 8. Še preden preidemo na razpravo o spremljevalnem predlogu, pa ugotavljamo, da se gospod Franc Čebulj opravičuje za ves dan. Opravičujejo se tudi: Izidor Rejc, Ivan Božič, Benjamin Henigman, Alojz Peterle, mag. Schiffrer in Vincencij Demšar, vsi od 18.00 ure dalje, razen Izidorja Rejca, od 16.00 ure dalje. Gospod Čebulj se opravičuje od 17.00 ure, ampak to smo že prej napovedali.
Odpiram razpravo. Kolegi poslanci! Kar veliko dopolnjevalnih stališč, spremenjevalnih in dopolnjevalnih stališč je. Smo pri 20. točki. Odpiram razpravo. Gospod Potrč, izvolite.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Mi smo že včeraj opozorili, da je naše mnenje, da bodo določbe tega zakona omogočile, da se bo še naprej velika večina pogodb sklepala za določen čas. Taka določba je tudi v 46. členu, ki pravi, da lahko delodajalec sklepa pogodbo za določen čas, ki traja neprekinjeno, poudarjam, neprekinjeno do 3 let. Sedaj pa poglejte, kaj v zvezi s 45. členom piše, da je to neprekinjeno. Za kakšne primere gre? Za izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas. Vse, kar bo po svoji naravi trajalo do 3 let, se lahko sklene za določen čas. Za začasno povečan obseg dela, začasno povečan obseg dela do 3 let. To je začasno. Za opravljanje sezonskega dela do 3 let. Sezonsko delo do 3 let. Za izvedbo projektno organiziranega dela do 3 let in še kaj bi se dalo reči. Torej gre enostavno za določbe, ki so napisane na način, da res omogočajo, da lahko vsak delodajalec kadarkoli želi, sklene pogodbo za določen čas. Potem sicer piše, da je ne more podaljšati nad 3 leta, če jo prekine za 3 mesece. Če jo prekine za 3 mesece in 1 dan, lahko iz enakih razlogov ponovno z istim delodajalcem sklene delovno razmerje za določen čas.
Naš edini predlog je, naj se vendar razmisli in ta doba 3 let nekoliko skrajša, da ne bomo rekli, da je začasno povečan obseg dela tisti, ki traja 3 leta, pa da sezonsko delo traja 3 leta. Poslušajte. To so stvari, ki enostavno ne gredo. Razen, če res želimo s tem predlogom zakona uvesti prakso, da se bodo delovna razmerja sklepala izključno samo za določen čas. Potem se bo narava delovnih razmerij in pravic popolnoma spremenila.
Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala, gospod Potrč. Želi še kdo razpravljati? Gospa Belopavlovič, državna sekretarka ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Hvala lepa. Jaz bi rada samo opozorila, da smo mi precej mednarodnih primerjav delali na to temo in praktično smo vgradili v naš zakon tri varovalke. Prvič, prepoved veriženja je ena. Drugič, časovna omejitev je druga in tretjič, določamo pogoje, to se pravi, vi sicer kritizirate pogoje, ampak pogoje smo določili kljub vsemu v zakonu. Dejstvo je, da ko gledamo primerjalno, praktično imajo veriženje prepovedano samo v štirih državah Evropske unije, v Avstriji, na Finskem, v Italiji in pa na Švedskem. Omejitve imajo samo v treh državah, in sicer Portugalska 3 leta, Belgija ima 2 leti in pa Italija ima tudi 2 leti, medtem ko pa pogojev v glavnem nikjer ne določajo. Tako da moram reči, da kljub vsemu mislim, da mi to delo trikrat poskušamo omejiti, s tremi varovali in bolj kot doslej, še enkrat povem, zato, ker do zdaj nismo imeli nobenih časovnih omejitev, zdaj jih pa imamo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Repliko ima gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Gospa Belopavlovič, poslanke in poslanci! Iste stvari res na različen način beremo. Saj jaz vem, imamo časovno omejitev, ampak časovno omejitev sezonskega dela do treh let. To je pač za mene neustrezna opredelitev. Sezonsko delo ne traja tri leta. No, jaz tega tako nisem razumel, nikoli, da je ta omejitev strožja kot danes. Ne, ni strožja, ker doslej se je sezonsko delo res smatralo kot sezonsko, prek poletja, obiranje določenih stvari in podobno. Zdaj je sezonsko delo tisto, ki traja do treh let. Ne mi reči, da je to omejitev. Ni omejitev, ni omejitev! To je zdaj veliko večja sprostitev in različne stvari različno beremo. Ampak jaz vam povem, da je najmanj toliko možnosti, da bo realizirano na način, kot berem jaz, ker praviloma se je v praksi tam, kjer je kakršnakoli možnost za zlorabe bila, so se zlorabe pojavile. Saj vendar to ni nič novega, saj jih sami priznavate in jaz nimam nič proti, če rečemo, da je to nujno iz ne vem kakšnih razmer, samo ne mi govoriti, da je zaostritev "vis-á-vis" sedanjih razmer. Ne, ni zaostritev, "vis-á-vis" sedanjih razmer je možno tolmačiti mnogo širše, kot je bilo kdajkoli. Ja, lahko kimate, no, samo boste videli, kakšna bo praksa, če jo bomo še skupaj čez toliko časa doživeli. Sezonsko delo nikoli ni bilo mišljeno doslej kot delo tri mesece. Delo, ki traja po svoji naravi določen čas, nikoli ni bilo mišljeno, praviloma celo praksa je bila, da delo, ki traja več kot 3 mesece, ne 3 leta, je bilo pojmovano kot delo, ki traja določen čas. Takšna je bila praksa doslej. V zadnjih letih ste jo spremenili, ker inšpekcija več tega ne preganja, ker je postalo najbrž prav tudi vam v ministrstvu, da se pogodbe predvsem za določen čas sklepajo. Samo jaz samo na to opozarjam, to bistveno spreminja značaj delovnega razmerja. Ne mi reči, da ni res. Vse druge pravice so na to vezane, od odpovedi, od odpravnin, od odpovednih rokov, od faktičnega položaja na delu in podobno.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Kopač, razprava.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. V pripravi ali pa v času pisanja tega zakona sta bila seveda v obtoku dva koncepta. Eden je bil sprostiti zaposlovanje za določen čas, kolikor se le da. Drugi je bil tako rekoč prepovedati zaposlovanje za določen čas. Tega so seveda zagovarjali predvsem sindikati. Je pa nekaj nespornega, pri vseh analizah. Leta 1993 je svetovna banka naredila vzorčno analizo, ki jo je potem za cel svet, na primeru Slovenije. To pa zato, ker je Milan Vodopivec, ki je takrat delal v svetovni banki, pač po rodu Slovenec in je to raziskavo naredil na Sloveniji. Ta raziskava je, in nesporno vse druge, ki se ukvarjajo z raziskovanjem trga delovne sile, ugotovila, da v državah, kjer je možnost, kjer je fleksibilnost pri zaposlovanju in odpuščanju majhna, je brezposelnost velika. In v državah, kjer je fleksibilnost velika, je brezposelnost majhna. Tipičen primer sta na eni strani Evropa, na drugi strani Združene države Amerike.
Iti v popolno sprostitev zaposlovanja za določen čas se zaradi političnih pritiskov očitno ni dalo, čeprav gospodarska zbornica in obrtna zbornica sta si to zelo želeli in zato se je vlada odločila za kompromis teh treh let, ki po mojem ni preveč dober. Ampak sedaj imamo pa tu na drugi strani zahtevo še bistveno skrčiti to. Tak je predlog spreminjevalnega stališča združene liste. To seveda bistveno pomeni - ne vem, iz treh na dve leti ali kaj podobnega - to seveda pomeni oženje te možnosti, ki v obstoječi zakonodaji že obstaja. In to seveda pomeni - ne bom govoril za posamezne firme ali delavce, posameznike ampak na splošno v agregatu vsega trga delovne sile v Sloveniji - to pomeni večanje brezposelnosti na dolgi rok. To mislim, da se da nedvoumno trditi. Ampak to ni določba, ki se nanaša na obstoječe zaposlene, predvsem ne na obstoječe, neomejeno zaposlene. To je določba, ki se nanaša predvsem na mlade ali pa na tiste, ki so sedaj brezposelni. Samo ti bodo lahko vstopili v tako razmerje ali pa ne bodo, ali pa tisti, ki bodo še postali brezposelni. Zato mislim, da to na noben način ne posega v obstoječe pravice obstoječih zaposlenih, ki so v glavnem člani sindikata, kajti to je sindikalno stališče. Treba bi bilo povprašati generacijo, ki ni včlanjena v sindikat, ki nima tovrstnih miselnih obremenitev, ampak gleda na svet z druge plati. So zadovoljni, če imajo zaposlitev tudi za dve leti ali pa tri leta, in to raje vidijo, kot da nimajo zaposlitve.
Zato seveda jaz tega stališča ne bom podprl, nisem vložil spreminjevalnega stališča proti vladi, češ, da se sploh odpravi triletna omejitev - kaj bi šele to povzročilo, kakšno debato - ampak zdi se mi, da bi bilo modro ohraniti vsaj to, kar je vlada predlagala kot kompromis. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Kopaču. Še replika gospodu Kopaču, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz bom naredil tudi zadnji obupen poskus, da bi bilo kaj sprejeto in bom predlagal oziroma predlagam, da se črta beseda "bistveno", da ne boste rekli, da nismo pripravljeni sodelovati. Ker je res vprašanje, kaj je bistveno. No jaz sem, ko so me vprašali, sem rekel, "bistveno" prav gotovo pomeni, da skrajšanje za 15 dni ne bi bilo "bistveno", sicer je pa res težko reči, ali je bistveno, da v tem delu pol leta ali mora biti eno leto.
Drugače pa, gospod Kopač. Diskusije so možne, res so možne, jaz se strinjam. Možne so, iz katerega zornega kota pristopiš. Če pristopim iz zornega kota delodajalca, potem je taka diskusija, kot ste jo imeli, možna. On ima prav gotovo željo, da ima čim bolj fleksibilno zaposlene ljudi in da lahko vsak dan trenutnim potrebam prilagaja, bi rekel, zaposlene in se mu s tem stroški zmanjšujejo.
Če gledaš z vidika delojemalca, potem je treba vedeti, da je velika razlika, ali imaš neko trajnejšo zaposlitev ali je nimaš. Primerjati trg delovne sile v Ameriki z evropskim je zelo zelo težko. Zelo težko. Meni so pač rekli, da v Ameriki je res fleksibilnost zaposlitve bistveno večja. Tam imaš izjemno malo ljudi, ki bi bili tako zaposleni, kot so pri nas, in tisti, ki en dan na mesec, poenostavljam, dela ali tudi kdaj eno uro dela, sploh ni brezposeln v Ameriki. Ni! Zaradi tega ker ima nek zaslužek v nekem času. Pri nas smo v tem pogledu na druge stvari navajeni.
Jaz vam povem še nekaj. Lahko je moj strah, lahko je in boste rekli, vidiš samo črno. Samo vi ste sedaj želeli reči, to velja za tiste, za katere sedaj sindikat skrbi in združena lista, za mlade ne. Ni res! Ni res! Verjemite mi, da ni res. Zato, ker si preberite tudi 75. člen o odpovedih in povejte, ali se ga da brati kako drugače, kot ga berem jaz. Odpovedi so v celoti sproščene. Kdor ne zna iz odpovednih razlogov najti možnosti, da lahko kdajkoli iz poslovnih, osebnih ali krivdnih razlogov kdorkoli odpove, tisti ne more biti podjetnik. Tisti ni sposoben najti enega argumenta, da bo normalno odpovedal in tega tudi na sodišču ubraniti, če bo sploh kdo na sodišče šel. Poleg tega, po sedanji zakonodaji, če bo šel, bo 3 ali 5 let čakal, in po predlogu, po katerem je, je sploh vprašanje, ali bo lahko uveljavil delovno razmerje ali mogoče samo odškodnino. Tako, da en kup stvari je tukaj, ki jih je treba v kompletu videti in potem boste morali priznati, da gre za resno vprašanje, o katerem je vredno diskutirati.
Mi v združeni listi mislimo, da je vredno diskusije. Da ne bom pozabil, še enkrat, uradni predlog: Črta se "bistveno", skratka naj se samo "skrajša", ne pa "bistveno skrajša". Ali moram kaj podpisati? Bistveno se črta. Naj se skrajša. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: K razpravi se je prijavil gospod Brenčič.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa. Dejstvo je, da je ponudba delovne sile večja, kot je povpraševanje. Vendar pa menimo pri nas, da je politika zaposlovanja vendar usmerjena - tako tudi zakon o zavarovanju za čas brezposelnosti - k obliki zaposlovanja za nedoločen čas. V tem zakonu naj se vendar zasleduje nek cilj uravnoteženih interesov med delojemalcem in delodajalcem. Če je formulacija tega stališča taka, da tu "bistveno" izpustimo ven, kar je v sebi imelo to vsebino, da naj bi predlagatelj dal to možnost, da je samo 6 mesecev za določen čas, daje možnost predlagatelju, da se nekako v tem določilu približa tudi nekoliko interesu ali trendu, cilju, da čim več težimo k zaposlovanju za nedoločen čas. Mi bomo to stališče podprli.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Brenčiču. Razpravljavcev več ni, zato prehajamo na odločanje o 20. spreminjevalnem predlogu. Predlagatelj predlaga, naj se besedica "bistveno" v tretji alinei črta, tako da bomo glasovali: "Čas neprekinjene zaposlitve treh let v 46. členu predloga zakona kot zgornja časovna meja za sklenitev delovnega razmerja za določen čas naj se skrajša." Prehajamo na odločanje o tem dopolnjevalnem, spreminjevalnem predlogu. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je ta dopolnjevalni predlog sprejet.
Prehajamo na 21. dopolnjevalni predlog. Pred sabo imate gradivo. V začetku sem drugi datum dal, ampak upam, da imate pravega, 9.3.1999, to je gradivo iz včerajšnjega dne, ki ste ga že včeraj imeli na mizi, torej to je naše uporabno gradivo. Odpiram razpravo o 21. dopolnjevalnem predlogu. Gospod Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Tako kot pri 12. stališču, ko sem se oglasil včeraj, se oglašam tudi danes, kajti v združeni listi socialnih demokratov predlagamo, da se v 65. členu zakona, ki govori o sporazumni razveljavitvi, določijo tudi osnovni elementi pisnega sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, kajti kakor velja za osnovne elemente pisnega sporazuma o sklenitvi delovnega razmerja, bi kazalo določiti tudi osnovne elemente pisnega sporazuma o razveljavitvi delovnega razmerja. Mislim, da je razveljavitev delovnega razmerja tako pomembna zadeva, da bi bilo to treba bolj precizno določiti, in to v pisni obliki. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Bevk. To 21. dopolnilno stališče bo verjetno treba tudi slovnično dopolniti "v 65. členu zakona naj se določijo tudi osnovni elementi". Verjetno je treba to vpisati, ker drugače ni dovolj jasno. Želi še kdo razpravljati? Razprave ni, prehajamo na odločanje. Glasujemo tako, kot je, brez tistega "se". Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (25 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da ta dopolnjevalni predlog ni sprejet.
V razpravo dajem 22. dopolnjevalni predlog. Gospod Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Spoštovane gospe, spoštovani gospodje! V 22. stališču, ki ga predlaga moja poslanska skupina, je zapisano, da naj se v zakonu določijo tudi sankcije v primeru, če delodajalec ne obvesti sindikata oziroma sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ustrezno naj tudi določi, da odpoved pogodbe o zaposlitvi brez obvestila teh organov ni zakonita.
Sedaj sem malo podrobneje pogledal tudi te zadnje člene zakona in ugotovil, da je to v 198. členu že zapisano. Sankcija v primeru, da ni obveščen delavski zaupnik oziroma delavski predstavnik, je pa sankcija 300 tisoč tolarjev. Ampak to je spet relativno ali je to dovolj visoko ali ni. Tako da predlagam, da ta prvi del, se pravi prvi stavek tega stališča, da se črta in da ostane samo ustrezno, naj tudi določi, da odpoved pogodbe o zaposlitvi brez obvestila teh organov ni zakonita, se pravi da je, da tudi če to odpoved delodajalec sprejme, da ta odpoved ni zakonita.
Mislim mi imamo sicer zakon o soupravljanju delavcev, ki govori o tem, kdaj morajo biti obveščeni predstavniki delavcev in kdaj morajo v določenih zadevah soodločati, ampak ta zakon o soupravljanju ni v vseh podjetjih oziroma vseh organizacijah uveljavljen, ker ta dejansko ni obvezen. Je prostovoljen. Ali ga uporabljajo ali ga pa ne. Če se dogovorijo, ga, če se ne, pa ne. Če ni iniciative za njega. Ampak jaz mislim in tudi v moji poslanski skupini smo na stališču, da bi bilo pomembno to, da je ta odločba nezakonito zapisana, zapisati v ta zakon, ne zgolj prepustiti soupravljanju v drugem zakonu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Kontiču. Razprave ni. Kolega Kontič, prvi ostane tako, kot je, ali prvi stavek črtamo? Torej, "22. dopolnilo v zakonu naj določi tudi sankcije v primeru, če delodajalec ne obvesti sindikata oziroma sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika o nameravani redni ali izredni prepovedi ukinitve o zaposlitvi." To se črta, ostane samo kot dopolnilo, "ustrezno naj tudi določa, da odpoved pogodbe o zaposlitvi brez obvestila teh organov ni zakonita". O tem odločamo. Razprave več ni. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za to 22. dopolnilo? (22 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Torej tudi to dopolnilo ni sprejeto.
Prehajamo na 23. točko. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Kolega Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala. V 23. stališču smo zapisali, da se v 71. členu zakona predvidi možnost intervencije sindikata oziroma delavskega zaupnika, ki predstavlja delavca tudi v primerih redne, vsaj v primeru osebnih razlogov, in ne samo izredne odpovedi. Mi imamo v 70. členu zapisano, da delodajalec mora o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti sindikat. Ko pa preidemo na 71. člen, pa ugotovimo, da je pod točko 1 zapisano: "Če sindikat oziroma organi iz prejšnjega člena nasprotujejo izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi," se pravi, ta ni (ne bom nadalje bral) veljavna. Nič pa ne govori o redni odpovedi. Mi predlagamo, da se opredeli, da se to stališče sprejme, da je v 71. členu upoštevana tudi redna odpoved in ne samo izredna. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Nadaljnje razprave ni.
Prehajamo na odločanje o 23. dopolnilnem predlogu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (27 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da tudi 23. dopolnilni predlog ni sprejet.
V razpravo dajem 24. dopolnilni predlog. Želi kdo razpravljati? Gospod Kontič, izvoli.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Naše 24. stališče govori o tem, da se naj v 75. členu zakona podrobneje definira pojem "vedenje" in določi, ali je za osebni odpovedni razlog možno navesti vedenje delavca.
Postavlja se resno vprašanje, ali so zaposleni dovolj zaščiteni, če je za osebni odpovedni razlog možno navesti vedenje delavca. V vsakem primeru je pojem "vedenje delavca" tako ohlapen, da ga je možno enostavno zlorabiti in bo to v praksi povzročilo mnoge spore.
Predlagamo, da se to naše stališče sprejme in da se natančneje definira, kaj je to osebno vedenje delavca. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Nadaljnje razprave ni.
Prehajamo na odločanje o 24. dopolnilnem predlogu. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (21 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da 24. dopolnilni predlog ni sprejet.
V razpravo dajem 25. dopolnilni predlog. Razprave ni.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za 25. dopolnilo? (26 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da tudi 25. dopolnilo ni sprejeto.
V razpravo dajem 26. dopolnilni predlog. Razprave ni.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za dopolnjevalni predlog pod številko 26? (25 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da tudi dopolnilo pod številko 26 ni sprejeto.
V razpravo dajem 27. dopolnilo, dopolnjevalni predlog. Ni razprave. Prehajamo na odločanje. Izvolite, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Sodniki delovnih in socialnih sodišč so opozorili, da bi bilo zelo koristno vedeti, ali imamo še sedaj posebni institut tudi prerazporeditve delavca ali ne. Da se poskuša v 77. členu jasno opredeliti, ali odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo na novo spremenjene pogodbe je institut, ki nadomešča razporeditev novo razporejanje delavca ali ne. Bojijo se, da brez te jasne opredelitve ne bomo vedeli, kako v praksi izvajati zakon. Ali v teh primerih gre za redno odpoved ali ne gre. Torej, čisto nobenega drugega predloga v tem delu 27. točke ni kot želja po jasnosti besedila. Mi ne rečemo, da to mora nadomestiti niti da ne sme. Ampak naj se poskuša jasno povedati. Prepričani smo, da je jasnost opredelitve v tej smeri gotovo koristnost ne pa škoda za sam zakon.
Zaradi tega prosim za vašo pozornost in podporo vsaj pri takih določilih, ki niso vsebinske narave. Ker ne povečujemo pravice, želimo samo, da bi bil zakon čim bolj jasen, da bi ga tudi na sodiščih lahko izvajali in da iz tega ne bi nastajali nepotrebni delovnopravni spori. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Gospod Potrč je zelo lepo pozval na to, da naj se vendar, da nočejo nič drugega kot to, da se to jasno opredeli. To je sicer res v prvem stavku. Morda je delno res v drugem stavku. Ni pa res v tretjem stavku. V tretjem odstavku namreč piše zelo natančno: "Predlagatelj naj v zakon zapiše določbe tako, da bodo preprečevale, da lahko delodajalec odpove pogodbo in predlaga sklenitev nove spremenjene pogodbe." Treba je vedeti, da če delojemalec tega noče sprejeti, pač odpoved ne velja. Ta norma ali ta stavek je pa zelo usmerjevalen ali zelo določen. Jaz stališča takega, kot je predlagano, ne bom podprl. Če pa bi vseboval samo to, o čemer je govoril gospod Potrč, bi pa seveda podprl. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Replika, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Tudi meni, gospod Kopač, se zgodi, ker smo vsi, bi rekel, takšni, da ob res preoblici dela smo kdaj površni, da govorimo o stvareh, o katerih ne vem, ampak v tem primeru res nimate prav, res nimate prav. Edina želja, ki jo v tej točki imamo, je opozorilo, da v primerih, ko nekdo odpove s ponudbo drugega delovnega mesta, se to ne more šteti tudi v primeru odklonitve. On ni pripravljen drugega delovnega mesta sprejeti, se to ne more šteti kot možnost za dokončno odpoved, ne da bi v tem primeru navedel poslovni, krivdni ali osebni razlog. Menda vi ne želite, da bi naj imeli še eno možno zlorabo, ponuditi delo, za katerega se vnaprej ve, da je neustrezno, in ker pričakujem, da ga ne bo delojemalec sprejel, se s tem oprosti obveznosti, da bi vsaj navedel razlog, zakaj mu odpoved daje. Upam, gospod Kopač, da tega ne želite. In to je edino, kar je tu napisano. Jaz vem, da je nam, ki smo pripravljali stališča, lažje, ker vemo, kaj smo želeli povedati, kot vam, ki jih na hitro tukaj berete. Samo lepo vas prosim, ne sprevračati stvari, ki niso povedane in ki najbrž tudi vi sami jih ne bi želeli na ta način, kot ste jih povedali. Želja je tu res samo precizirati določbo in nič drugega. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Potrč. Ni želje po nadaljnji razpravi, prehajamo na odločanje o 27. dopolnilnem predlogu. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za 27. dopolnilni predlog? (24 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da 27. dopolnilni predlog ni sprejet.
Odpiram razpravo o 28. dopolnilnem predlogu. Želi kdo razpravljati? Kolega Kontič, izvoli.
BOJAN KONTIČ: Hvala. Tu predlagamo, da predlagatelj pri pripravi zakona za drugo obravnavo oceni, ali se dolžina odpovednega roka pri delavcih z dolgo delovno dobo, recimo 25 let in več, ne bi določala tudi glede na skupno delovno dobo tega delavca in ne le na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. Kajti teoretično tudi po tem zakonu se lahko zelo hitro zgodi, da ima nekdo 27 let delovne dobe, od tega pri osmih delodajalcih kar 24 let in 3 leta sedaj pri tem zadnjem delodajalcu, za sicer nedoločen čas. Ampak v bistvu ima delavec 27 let delovne dobe, uveljavljal bo pa lahko odpovedni rok v dolžini dveh mesecev, ker je pač pri tem delodajalcu bil zaposlen več kot 2 leti in manj kot 5 let pri tem istem delodajalcu. Če pa bi upoštevali celotno njegovo delovno dobo, pa bi lahko koristil odpovedni rok v dolžini petih mesecev. Predlagamo, da predlagatelj o tem resno razmisli pri pripravi zakona za drugo obravnavo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ni razprave. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (28 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da 28. dopolnjevalni predlog ni sprejet.
29., kot imate zapisano, je vsebina te točke že zajeta v stališčih, zato o tem ne glasujemo. Prehajamo na 30. Želi kdo razpravljati? Kolega Kontič.
BOJAN KONTIČ: Pri 30. stališču predlagamo, da se odpravnina lahko tudi zmanjša in predvidi tudi pri redni odpovedi iz osebnih razlogov. Odpovedni razlogi so razdeljeni v tri skupine. Se pravi razlogi, ki so nastali zaradi spremenjenih razmer na strani delodajalca, razlogi, ki so nastali zaradi spremenjenih razmer na strani delojemalca, in pa krivdni razlogi na strani delojemalca. Izplačilo odpravnine je ena od redkih pravic delavca v primeru redne odpovedi. Menimo, da naj bo predvidena tudi zaradi odpovedi iz osebnega razloga, predvsem, ker smo že v razpravi velikokrat opozorili na to, da so osebni razlogi precej ohlapno napisani v tem zakonu. V nasprotnem primeru bodo delodajalci, da bi se izognili izplačilu odpravnine, kot odpovedni razlog izbrali seveda osebne razloge in ne poslovnih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Kontiču. Državna sekretarka, gospa Belopavlovič.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Mislim, da je vseeno treba še posebej pogledati, kaj so osebni razlogi. Osebni razlogi so pomanjkanje znanja, pomanjkanje sposobnosti, neustrezno, neprimerno vedenje, žaljivo vedenje, vse tisto, kar v ta okvir sodi, in neizpolnjevanje posebnih pogojev. In zdaj zavezati delodajalca, ker se delavec neustrezno vede, ker ima pomanjkanje znanja, ker ne izpolnjuje pogojev, zavezati delodajalca, da mu bo v tem primeru izplačal odpravnino, mislim, da ne gre.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa državni sekretarki. Replika, gospod Kontič, gospod Potrč. Najprej Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Jaz upam, da smo se razumeli. Mi predlagamo tudi, da če ne gre odpravnina kot pri poslovnih razlogih, da gre za manjšo odpravnino, to se pravi, da odpravnina ni tako visoka. Prej sem pa že opozarjal, vedenje delavca je zelo ohlapna zadeva, poleg vseh ostalih razlogov, ki so tu navedeni. Osebno vedenje je lahko tudi to, da nekdo zjutraj direktorju ne bo rekel "dobro jutro", in bo direktor zelo razočaran nad njegovim vedenjem, zato bo predlagal, da se lepo odpusti, in, seveda, tudi brez odpravnine, ker so to osebni razlogi.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Kontič. Gospod Potrč - se odpoveduje. Nadaljnje želje po diskusiji ni.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 30. dopolnjevalni, spreminjevalni predlog? (24 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da 30. dopolnjevalni predlog ni sprejet.
V razpravo dajem 31. dopolnjevalni, spreminjevalni predlog. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (23 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da tudi 31. dopolnjevalni predlog ni sprejet.
V razpravo dajem 32. dopolnjevalni predlog. Kolega Bevk, izvoli, razprava.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Gre za dopolnitev oziroma predlog k 129. členu, ki govori o tedenskem počitku.
Namreč, v Sloveniji imamo različne veroizpovedi, zato bi kazalo proučiti možnost, da se pripadnikom krščanske adventistične cerkve zagotovi soboto in ne nedelje kot dan tedenskega počitka, v skladu z nauki njihove cerkve. To je predlog naše poslanske skupine.
Poleg tega pa tudi evropska socialna listina, ki je na dnevnem redu tokratnega zasedanja, oziroma ratifikacija te listine, v 2. členu, ki govori o pravicah do pravičnih pogojev dela, govori prav o tedenskih počitkih in narekuje, da je potrebno spoštovati običaje. In nas v tem smislu tudi ta listina, ki jo bomo na tem zasedanju ratificirali, obvezuje, da se prouči ta možnost o soboti namesto nedelji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Bevku. Razprave ni več.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za 32. dopolnjevalni oziroma spreminjevalni predlog? (20 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da 32. dopolnjevalni oziroma spreminjevalni predlog ni sprejet.
33. dopolnjevalni predlog je že zajet v stališčih odbora, zato o njem ne bomo glasovali, prav tako 34. dopolnjevalni predlog.
V razpravo dajem 35. dopolnjevalni in spreminjevalni predlog. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 35. spreminjevalni predlog? (26 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da 35. dopolnjevalni predlog ni sprejet.
V razpravo dajem 36. dopolnjevalni in spreminjevalni predlog. Gospod Potrč, izvolite.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gre za delovno knjižico, ki jo ima delojemalec. Osebni podatki so v njej predvideni, niso pa predvideni tudi podatki o delovni dobi. Moram reči, čemu je potem namenjena delovna knjižica? Samo delodajalcem? Samo, da se vidi, da mora priti k njemu z delovno knjižico in napisano notri, da ima to in to izobrazbo. Če bo razpis, bo zahteval še tako ali tako posebna potrdila, ker ne bo verjel. Nikjer ne piše, da delovna knjižica tudi garantira dejansko pogoje. Edini predlog, ki ga tu imamo, je, da se v delovno knjižico vpisujejo, moram reči, tako kot do sedaj in ne vem, zakaj se v bodoče ne bi, podatki o delovni dobi. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospa državna sekretarka, izvolite.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Samo kot pojasnilo. 194. člen govori o vsebini delovne knjižice, o osebnih podatkih. Torej tistih podatkih, ki se, ko se delovna knjižica zahteva, tudi vpišejo v samo delovno knjižico. Za tem členom stoji tudi pravilnik in tudi v bodoče bo stal pravilnik, ki bo izvršilni predpis, ki bo točno določal vse ostalo, kar se v delovno knjižico vpisuje, in jasno je, da se tudi delovna doba vpisuje, v delovno knjižico in se bo tudi v bodoče vpisala.
Tu gre za osnovne osebne podatke. Kaj se pa potem naprej vpisuje, na kakšen način in kdo vpisuje to delovno dobo, pa vse izhaja iz izvršilnega predpisa. To bo notri in bo tudi še naprej notri. Ne na podlagi samega člena, ampak na podlagi celega izvršilnega predpisa, ki ima 20 členov trenutno.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ni dodatne razprave. Prehajamo na odločanje o 36. dopolnjevalnem predlogu. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za 36. dopolnjevalni predlog? (31 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da je 36. dopolnjevalni predlog sprejeto.
V razpravo dajem 37. dopolnjevalni predlog. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (35 prisotnih.) Še enkrat ugotavljamo prisotnost. Ugotavljamo prisotnost! Prosim, mir v dvorani in bomo se razumeli in slišali in bo vse v redu. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za 37. dopolnjevalni predlog? (44 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je 37. dopolnjevalni predlog sprejet.
V razpravo dajem 38. dopolnjevalni predlog. Razprave ni. Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Predlog je zelo splošen in zelo enostavno ga bi bilo, če bo želja, tudi sprejeti in dopolniti, ker priznam, da je težko bilo v eni dokaj splošni določbi navesti vse, kar si želimo. Za kaj gre? Želja enostavno je, da bi določene kategorije zaposlenih, kot so ženske, starejši, invalidi, mladi, sindikalni zaupniki, delavski predstavniki in podobni, imeli v tem zakonu predvideno še kakšno jasnejšo določbo glede varovanja njihovega specifičnega položaja. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Potrč. Državna sekretarka, gospa Belopavlovič.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Če natančno pogledate, posebno varstvo v celem poglavju je pravzaprav določeno in se nanaša na ravno te kategorije, na varstvo žensk generalno na varstvo žensk v zvezi z materinstvom imamo kar 7 členov, varstvo mlajših delavcev, varstvo invalidov v dveh členih, mlajših delavcev v štirih členih. Moram reči, da dejansko si jaz iz tega vašega stališča pravzaprav oziroma predloga ne znam predstavljati, kaj dodatno lahko še naredimo in na kakšen način lahko te kategorije še posebej zavarujemo, ker mislim, da so relativno vse te kategorije dokaj dobro zavarovane.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Potrč, replika.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Ne gre za repliko, gre za pojasnilo. Gospa državna sekretarka, jaz nisem trdil, da niso te stvari urejene, tudi nisem trdil, da znam zdaj povedati, ali je možno vse in kaj še vse narediti. Vaše mnenje je, da so absolutno v zadostni meri varovane, naše mnenje je, da bi bilo prav, da vlada pogleda, ali za nekatere kategorije varovanje posebnih pravic ni lahko tudi boljše. Recimo primer starejših delavcev, je bilo takšno vprašanje že postavljeno, ali jih ne bi kazalo varovati. Pri odpovednem roku na drug način, recimo, ali pa vprašanje odpovedi na drug način. Za invalide je naše prepričanje, da so pravice invalidov, posebej tistih, pri katerih je invalidnost nastala, ne kot posledica nesreče pri delu in poklicne bolezni, relativno slabo varovane. Relativno slabo. Naše mnenje je, da bi nekatere te stvari kazalo še pogledati. To je vse. Mislim, da tudi vaša kategorična trditev, da imamo poglavja, ki je točna, ne pove vsega. Pridite gor in povejte, mi smo prepričani, vse je maksimalno varovano, nič se še ne da narediti. Jaz tega pač ne verjamem. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Potrč. Ni želje za nadaljnjo razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za 38. dopolnjevalni in spreminjevalni predlog? (27 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da tudi 38. dopolnjevalni, spreminjevalni predlog ni sprejet.
Prosim, prosim. Proceduralno.
FRANC PUKŠIČ: Jaz se opravičujem pa bi prosil, če bi ponovili glasovanje, ker nisem pritisnil na tipko. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Glasovanje o 38. dopolnjevalnem predlogu bi naj ponovili. Najprej odločamo o tem, ali ponovimo glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (57 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Glasovanje bomo torej ponovili.
Ugotavljamo prisotnost! Obrazložitev glasu je možna. Izvolite.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Dragi gospod Jakič, ali ugovarjate? Hvala lepa. Obrazložitev glasu za 38. točko. Tukaj je zapisan predlog stališč, da se v zakonu natančneje opredelijo določbe v zvezi z varovanjem določenih kategorij zaposlenih, še posebej to velja za ženske, starejše delavce, invalide, sindikalne zaupnike in delavske predstavnike. Seveda je možno nasprotovati temu, ampak bi rekel, da je to precej tako prijazno stališče. Tudi ni močno zavezujoče. To se pravi, preučiti je treba, ali je mogoče natančneje opredeliti te zadeve. Če ta preučitev pokaže, da ni treba nič dograditi, se ne bo dogradilo, če pokaže, da nekaj manjka, potem se bo pač dogradilo. Priznam, da bi to stališče lahko bilo bolj zavezujoče. Takšno, kot je, lahko prispeva samo k izboljšanju zakona. Težko je utemeljevati razloge proti takšni rešitvi. To so razlogi, zaradi katerih bom to točko podprl. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Obrazložitev glasu, gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Jaz te točke ne bom podprl. Nikakor ne gre za preučitev, ampak gre za zelo natančno zavezo o tem, da se bolj in več opredelijo te določbe. Te določbe, kot je omenila že gospa Belopavlovičeva, v zakonu seveda so. Obstoječa zakonodaja pa v posameznih primerih seveda pozna še bolj zavezujoče določbe. Vsakomur, ki se ga to tiče, bi mu seveda bilo ne ljubo, da se obstoječe določbe obstoječega zakona o delovnih razmerjih o tem kakorkoli spremenijo. V to smer gre to spreminjevalno stališče.
Vprašanje pa je tukaj samo eno. Ali, recimo, za neko kategorijo ljudi, ki je lahko sicer neka družbena manjšina, velja absolutna zaščita ali velja samo relativna. Po mojem mnenju lahko velja samo relativna. Ta hip za nekatere seveda velja absolutna. Tipičen primer, ki je potegnil v vrzel poleg drugih vzrokov in se nanaša prav na ta člen, je primer slovenskih železarn in Koroške, ki smo ga poskušali rešiti sicer takrat z amandmajem slovenskih krščanskih demokratov, ampak ni šlo, ker je sekretariat za zakonodajo rekel, da je to v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih in je bilo res. Te predlagane določbe to delno relativizirajo. Gospod Ribičič bi rad, da manj relativizirajo in da po možnosti ostane tako, kot je sedaj. Dobro, se opravičujem... (Nemir v dvorani.)... Glasoval bom proti.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Bo prekinjen. Ja, pravkar je začel. Torej kolegi poslanci, pri obrazložitvi glasu ni možno polemiziranje. Gospod Kopač je to izkoristil, drugič bomo izredno previdni pri njegovem izvajanju. Prehajamo na odločanje, ker ni želje za nadaljnjo razpravo. Ponovno torej odločamo o dopolnjevalnem, spreminjevalnem predlogu pod številko 38. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je dopolnjevalni predlog sprejet.
V razpravo dajem 39. dopolnjevalni in spreminjevalni predlog. Odpiram razpravo. Kolega Henigman, izvoli.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Zakon v 1. členu govori, da naj bi tudi zmanjševal brezposelnost oziroma naj bi stimuliral višjo zaposlenost v Republiki Sloveniji. Že nekaj let je to rak rana našega družbeno ekonomskega sistema oziroma socialnega statusa državljanov. Brezposelnost nikakor ne pade pod 14% oziroma pod 120.000, 130.000 brezposelnih. S tem našim stališčem želimo, kolikor je seveda to v moči zakona o delovnih razmerjih, predvsem vplivati na to, da se preuči in upošteva konkurenčnost našega gospodarstva za razmere, ki so pogojene s strani Evropske unije. Zato predlagam, da stališče, da naj zakonodajalec, se pravi vlada preuči vpliv predlaganega zakona na konkurenčnost našega gospodarstva na evropskem trgu in oblikuje zakonsko določbo tako, da bodo upoštevani pogoji zaposlovanja v tržnem gospodarstvu, zagotovljena potrebna fleksibilnost delovne sile in pri tem posebej upoštevan specifičen položaj malih delodajalcev, podprete. Gre enostavno za to, da vlada sama v svojih predlogih, variantno predlaga za male delodajalce nekoliko specifično zakonodajo. Vendar mislim, da je treba že ob prvi obravnavi sprejeti to stališče, da se pripravi za drugo branje. Nismo želeli vplivati na vsak posamezni člen s posameznim stališčem, ampak želimo generalno opozoriti na ta problem. Najboljša zaščita delavcev je tista zaščita, ki omogoča nova delovna mesta oziroma zaposlovanje, pa tudi če je to zaposlovanje mogoče za nekoliko krajšo dobo, kot pa, da ga ni.
Zato vas prosim, da to stališče poslanske skupine, ki ne vem, zakaj ni bilo podprto tudi v matičnem delovnem telesu oziroma v tem smislu, podprete. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ni več želje za nadaljnjo razpravo? Gospa Majda Zbačnik želi razpravljati o 39. dopolnjevalnem oziroma spreminjevalnem predlogu.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Tudi sama bom podprla to stališče, kajti s stališča delovnopravne zakonodaje zagotavljanje enakopravnosti položaja delavcev in njihovih pravic v delovnem razmerju, določanje razlik oziroma razlikovanje na večje in manjše delodajalce ni utemeljeno. Vsekakor pa je to drugačen status, ki ga je treba drugače urediti, bodisi z davki in krediti in v drugih predpisih. Ker vemo, da so najpogosteje tudi v delovnopravnih sporih kršitelji pogodb manjši delodajalci. Se pravi, treba je drugače urediti, ne sme se pa delati razlik iz delovnopravne zakonodaje in zagotavljanja enakih pravic delavcev in delodajalcev, zato bom to podprla.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegici Zbačnikovi. Gospod Kopač (trenutno res poteka razprava in ne obrazložitev glasu).
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Saj se javljam tudi k razpravi, ne samo k obrazložitvam glasu.
Osebno bom podprl to stališče. Ampak rad bi pa povedal, glede na to, kar je ravnokar rekla gospa Zbačnikova, da se morate vseeno zavedati, da je to stališče v temeljnem nasprotju z marsičem od tega, kar ste prej predlagali. Zato bodite konsistentni. Zelo podpiram to stališče in predlagam, da ga vsi podprete, da s tem vladi omogočimo, da v drugi obravnavi pripravi tako besedilo zakona, ki nekaterih, po mojem mnenju, zelo velikih napak, sprejetih v prvi obravnavi, ne bo upoštevala. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Nihče več ne želi razpravljati, zato razpravo zaključujem.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 39. dopolnjevalni predlog? (49 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je 39. dopolnjevalni predlog sprejet.
Prehajamo na 40. dopolnjevalni predlog, ki ga dajem v razpravo. Želi kdo razpravljati? Gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! To stališče praktično pomeni, da za male delodajalce, se pravi, za podjetja z enim, dvema, recimo do deset zaposlenimi, naj ne bi veljala tako stroga zakonodaja v formalnem smislu, kot velja za velika podjetja. Cilj tega predloga je praktično razvoj malih podjetij, ki imajo v vseh nam primerljivih in bolje situiranih državah s tržno ekonomijo veliko število zaposlenih. Se pravi, Slovenija mora stremeti za tem, da poleg velikih podjetij razvija tudi mala podjetja, ki so sateliti večjih, in s tem enostavno zagotavlja večjo zaposlenost.
Stališča vlade do tega so v zakonu tudi variantno opredeljena in mislim, da je prav, da jih s splošnim stališčem podpremo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. K razpravi se ne prijavlja nihče več.
Prehajamo na odločanje o 40. dopolnjevalnem oziroma spreminjevalnem predlogu. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je 40. dopolnjevalni predlog sprejet.
V razpravo dajem 41. dopolnjevalni predlog. Odpiram razpravo.
Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 41. dopolnjevalni, spreminjevalni predlog? (20 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavjam, da 41. dopolnjevalni predlog ni sprejet.
V razpravo dajem 42. dopolnjevalni, spreminjevalni predlog. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 42. dopolnjevalni predlog? (26 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da 42. dopolnjevalni predlog sprejet.
V razpravo dajem 43. dopolnjevalni, spreminjevalni predlog. Kolega Demšar, izvoli. Razprava je odprta.
VINCENCIJ DEMŠAR: Za podkrepitev sprejetje tega stališča bi opozoril na to, da je bila konferenca mednarodne organizacije za delo lani v Ženevi. Zakon je bil dan v proceduro že eno leto prej. Zato verjamem, da v zakon niso uspeli vključiti ta stališča, priporočila, številka 198. Zato mislim, da je prav, da se tako stališče za vključujoč priporočila številka 198, sprejme. Zato predlagam, da to tudi sprejmemo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Demšar. Nihče se ne prijavlja na nadaljnjo razpravo ali repliko. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za 43. dopolnjevalni predlog? (25 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev,)
Ugotavljam, da dopolnjevalni predlog ni sprejet.
Kolega Pukšič, razprava? Glasovali smo že. Proceduralno imate lahko.
FRANC PUKŠIČ: Jaz se opravičujem. Prosil bi še enkrat, če ponovimo glasovanje, ker nisem glasoval.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolega Pukšič res ni glasoval. Najprej odločamo o tem, ali še enkrat glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ponovitev glasovanja? (45 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da bomo ponovili glasovanje.
Glasujemo o 43. dopolnjevalnem predlogu. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (25 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da 43. dopolnjevalni predlog ni sprejet.
V razpravo dajem 44. dopolnjevalni predlog. K razpravi se prijavlja gospa Zbačnikova. Razprava je odprta.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Tudi ta predlog bom podprla, kajti menim, da usklajevanje družinske in poklicne obveznosti mora biti naša usmeritev in ne samo na papirju. Ko govorimo o družini in tudi glede na našo demografsko politiko, demografsko stanje, ki je pri nas, zato je treba tudi to zakonsko urediti. S pomočjo zakonodaje tako lahko zagotovimo možnost ženskam in moškim, da lahko vzamejo dopuste za nego otrok in drugih družinskih obveznosti. Zato smo tudi v našemu odboru podprli stališče, ki je bilo tudi tukaj že sprejeto, in tudi to stališče bom podprla. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolegica Zbačnikova. Drugih razpravljavcev ni. Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! Odločamo o 44. dopolnjevalnem predlogu. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da je 44. dopolnjevalni predlog sprejet.
V razpravo dajem 45. dopolnjevalni predlog. Gospa Zbačnikova se prijavlja k razpravi.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Tudi tega ne bom podprla in prosim tudi ostale kolege, da podprejo, kajti varovanje nosečnosti in starševstva je tudi področje delovne zakonodaje v smislu nosečih žensk in žensk, ki so pred kratkim rodile ali ki bodo rodile in zagotavlja posebne pravice staršem. To bo sicer tudi dodatno urejeno v zakonu o starševstvu in družinskih prejemkih, vendar je pomembno tudi na tem področju, da poskušamo dodatno urediti oziroma vnesti v zakonodajo. Sama vam lahko rečem, povem, kaj se dogaja celo v kliničnem centru, kjer so kolegi zdravniki zahtevali od mladih mater oziroma od mladih žena, da podpišejo pogodbe, da ne bodo zanosile toliko in toliko časa. To so hude kršitve, vendar te dokaze je težko dobiti, ker ti mladi ljudje težko dostavijo dokaze, kajti so eksistenčno ogroženi. Zato mislim, da je sedaj čas, da tukaj v teh zakonodajnih postopkih zagotovimo eno varovalko in obenem tudi potem z nadzorom in s službami zagotovimo mladim ljudem, da se bodo lahko odločali za družine v času, ko je to najbolj primerno. Tudi z medicinskega stališča lahko rečem, da so določene starosti najbolj primerne za zdrav rod. Starost v določeni življenjski dobi je pač tudi pomembna za genetski material zdrave populacije. Hvala lepa in vas tudi prosim, da podprete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ni želje za nadaljnjo razpravo. Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje o 45. dopolnjevalnem predlogu. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je 45. dopolnjevalni predlog sprejet.
46. dopolnjevalni predlog je že zajet v stališčih odbora, o njem ne bomo razpravljali, niti glasovali.
V razpravo pa dajem 47. dopolnjevalni predlog. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Potem prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za 47. dopolnjevalni predlog? (29 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da je 47. dopolnjevalni predlog sprejet.
V razpravo dajem 48. dopolnjevalni predlog. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Gospa državna sekretarka. Najprej bomo dali besedo poslanki, potem pa vam gospa državna sekretarka. Izvoli, kolegica Zbačnikova. Razpravljamo o 48. dopolnjevalnem predlogu.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Že včeraj sem večkrat opozorila, kako je zlasti na področju dela, ki zahteva kontinuiteto, tudi 24 urno delo med prazniki in ob nedeljah. Tako je na področju zdravstva, gostinstva in še na drugih področjih. Bodisi v kolektivnih pogodbah ali v sedanji zakonodaji je nejasno, dogajajo se kršitve, ko za dan, ko delaš, ko si dolžan delati, glede na poklic, ki ga opravljaš oziroma področje, kjer si zaposlen, moraš biti prisoten tako ob nedeljah, praznikih in potem dobiš neadekvatno plačilo oziroma je kršena enakost pred zakonom. Upoštevajo se dnevi, ure. Ura kot ura, ne ura kod nadura v času nedelje ali praznikov.
Zato vas prosim, da to podprete, da vlada za drugo obravnavo to preuči in skuša to urediti v zakonu, da ne bo potem prišlo do kršitev, ki se sedaj dogajajo. Hvala lepa. Prosim za podporo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolegici Zbačnikovi. Beseda je vaša, gospa državna sekretarka, gospa Belopavlovič.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Ne gre, da ne bi želeli karkoli preučevati oziroma česarkoli vnesti v zakon ali pa se tudi vam zdi potrebno. Ampak jaz bi opozorila, da je to stališče skregano z logiko dveh različnih pojmov: plača in nadomestilo. Nadomestilo dobiš takrat, ko ne delaš. Plačo dobiš pa takrat, ko delaš. Lahko dobiš plačo za tisti dan, ko si delal na praznik, in dobiš za tisti dan tudi dodatek na plačo. Lahko se pogovarjamo, da je ta dodatek na plačo enak višini nadomestila tistih, ki so bili doma, kar pomeni 100%. To je možno.
Ne moremo pa reči, da imaš nadomestilo plače za dan, ko si delal. Takrat, ko si delal, imaš plačo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospa Zbačnikova, replika.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še vedno glede na material, ki mi je dostopen in na obrazložitve ljudi, ki so v praksi, ki to prakso doživljajo, trdim, da gre tukaj za uzakonitev diskriminacije delavcev, ki morajo delati na dan praznika ali dela prosti dan, še posebno delavcev, ki delajo v izmenah, če se natančno ne opredeli. Mislim, da je to premalo natančno dorečeno v tej zakonodaji, tudi v tem predlogu. Če člen ne opredeljuje, kaj je s pravico do nadomestila plače za delavce, ki po razporedu izmenskega dela na praznik ne bi delali, niti za delavce, ki na dan praznika delajo, pride lahko do kršitev. Kaj je predlagatelj zakona pravzaprav mislil z besedilom drugega odstavka, da se pravica do odsotnosti z dela lahko omeji. Tako, kot je ta člen formuliran sedaj, delavcem v izmenah te pravice ne omejuje, temveč enostavno ukinja, kar potrjuje tudi dosedanja praksa sodišč za delovne in socialne spore. Na podlagi tega mislim, da je to tudi v nasprotju z ustavo. Zato mi predlagamo, da se to skuša v drugem branju bolj natančno in jasno opredeliti. Pravice do odsotnosti z dela, ki so z nadomestilom plačana, iz 141. člena tega zakona, se delavcu ne smejo vzeti ali omejiti. Kajti to bi pomenilo - še enkrat rečem - diskriminacijo delavcev, ki opravljajo delo, kjer delovni proces poteka nepretrgano. Lahko se omeji oziroma posebej določi način uporabe te pravice, uporaba prostega dne na drugi dan, saj bi v nasprotnem primeru to pomenilo, da za delavce, ki delajo v izmenah, praznikov sploh ni, saj morajo dejansko delati ali pa po razporedu ta dan ne delajo in niso upravičeni do nadomestila.
Zato še enkrat prosim, da se to prouči v drugem branju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegici Majdi Zbačnikovi. Ni želje za nadaljnjo razpravo, zato razpravo zaključujem.
Prehajamo na odločanje o 48. dopolnjevalnem predlogu. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (27 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da 48. dopolnjevalni predlog ni sprejet.
V razpravo dajem 49. dopolnjevalni predlog. Odpiram razpravo.
Ker ni želje po razpravi, prehajamo na odločanje o 49. dopolnjevalnem predlogu. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da je 49. dopolnjevalni predlog sprejet.
V razpravo dajem... (Posredovanje poslanca.) Prosim?
ROMAN JAKIČ: Želel sem glasovati, toda predsedujoči je prekmalu stisnil, vsaj jaz sem imel tak občutek. Pod 33, lahko pogledate, sem prijavljen, žal pa nisem glasoval. Zato bi prosil, če lahko ponovimo glasovanje.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Proceduralni predlog gospoda Jakiča, da ponovimo glasovanje, kot običajno dajem na glasovanje.
Najprej odločamo o tem, ali ponovimo glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za to, da glasovanje ponovimo? (53 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da bomo ponovili glasovanje o 49. dopolnjevalnem predlogu.
Torej, ponovimo glasovanje o 49. dopolnjevalnem predlogu. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da 49. dopolnjevalni predlog ni sprejet.
V razpravo dajem 50. dopolnjevalni predlog. Razprava? Ni želje za razpravo, zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (27 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da tudi 50. dopolnjevalni predlog ni sprejet.
V razpravo dajem 51. dopolnjevalni predlog. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 51. dopolnjevalni predlog? (25 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da tudi 51. dopolnjevalni predlog ni sprejet.
Prehajamo sedaj na obravnavo dodatnih sklepov. Oba imate v pregledu, torej oba, dodatni sklep je pa pri poročilu matičnega delovnega telesa. Glede na prvi predlog dodatnega sklepa, če je ta sprejet, potem je brezpredmeten dodatni sklep odbora, kajti ta je širši. V razpravo torej dajem prvi dodatni sklep. Predlagateljica je Majda Zbačnik-Kregelj.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Mislim, da ta dodatni sklep kljub temu lahko potrdite, čeprav nisem iz prave stranke, kot kaže, vendar to je pravno zakonodajno in to zahtevamo, naša zakonodaja, na to so tudi opozorili zelo pomembni pravni instituti na javni predstavitvi delovnih razmer. S tem dodatnim sklepom gre za usklajevanje delovno socialne zakonodaje in bomo s tem omogočili tudi hitrejše sprejemanje ostalih zakonov in zagotovili tudi višjo varnost in učinkovito delo v posameznih ministrstvih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolegica Majda Zbačnik. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Mislim, da se predlogi razlikujejo, ne po tem, od kod prihajajo, ampak po tem, koliko so smotrni in kvalitetni. Ta predlog sklepa, bi si kdo mislil, saj, koliko smo pa že sklepov sprejeli, pa potem tako ali tako od njih ni bilo nič, je čuden. Pravi, da naj predlagatelj, torej vlada, zagotovi, da se bo vzporedno obravnavala vsa zakonodaja iz delovno socialnega področja. Zakon o kolektivnih pogodbah - ga še ni. Zakon o varnosti in zdravju pri delu je bil ravnokar sprejet v drugi obravnavi. O delovnih razmerjih je v prvi obravnavi. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti smo ravno sprejeli nekaj mesecev nazaj. Zakon o starševstvu je pripravljen za obravnavo. Zakon o usposabljanju in zavarovanju invalidov, kolikor vem, ga še nikjer ni. Skratka, nemogoče je obravnavati vse te zakone tako rekoč na isti seji državnega zbora, pa tudi če so eni v prvi obravnavi, eni v drugi, eni so v tretji. Nihče pa seveda ne more predvideti, kaj bo državni zbor na predlog kakšnega poslanca sprejel, morda po nerodnosti in tako naprej. Zakonodaja se med seboj vedno prepleta.
Zato je pomembno, da se pač, kaj bi razlagal, enostavno poskuša čimbolj usklajevati terminologija ali čimbolj se v enem zakonu sklicevati na drug zakon in podobno, enostavno je pa nemogoče zagotoviti sočasno obravnavo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Replika gospa Majda Zbačnik.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Gospod kolega Kopač, jaz vas imam za bolj brihtnega in mislim, da dobro razumete, kaj tukaj piše, da ne na isti seji, ampak da je treba vzporedno pripraviti ustrezno zakonodajo, ki bo omogočala, da bomo zakone, ki jih bomo v tem državnem zboru sprejeli, lahko v življenju uresničili. In vi ste v koaliciji in mislim, da je opozicija dolžna opozoriti in da vlada oziroma pozicija upošteva te pripombe, kajti le tako resno mislimo. Drugače je to otroški vrtec. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Besedo ima gospa državna sekretarka.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: To razpravo smo mi precej dolgo vodili tudi na matičnem odboru. Moram reči, da ni problem prvi del tega sklepa, ko gre za skladnost rešitev. Jasno, da rešitve na področju delovnopravne in socialne zakonodaje morajo biti skladne. Dejstvo pa je, da tak sklep, ki zahteva hkratno obravnavo oziroma sprejemanje zakonov, pa dejansko upočasni postopke. Bilo je že rečeno, zakon o varnosti in zdravju pri delu bomo do srede tega leta gotovo pripravili in upam, da ga boste tudi že sprejeli v prvi polovici leta.
Kar se tiče zakona o kolektivnih pogodbah, vas moram nekoliko popraviti, je pripravljen v parlamentu za drugo branje že dve leti in je čakal na prvo branje zakona o delovnih razmerjih. Torej je praktično potrebno dati zeleno luč, da gre ta zakon naprej. To se pravi, da gresta ta dva zakona lahko mirno vzporedno naprej.
Zakon o zaposlovanju, zavarovanju za primer brezposelnosti bo treba, ko bo zakon o delovnih razmerjih sprejet, prilagoditi nekaterim institutom. Že samo institutu prenehanja delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi bo potrebno določene stvari prilagoditi v zakonu o zaposlovanju. Ampak potem, ko bomo imeli te institute že v življenju oziroma ko bodo že uveljavljeni.
Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidov se sicer pripravlja, ampak verjetno bo ta res tisti, ki bo doživel eno fazo zamika glede na vse ostale.
Jaz vas resnično prosim, da premislite, ker predlog za hkratno obravnavo bo upočasnil tudi sprejem ali pa pripravo zakona o delovnih razmerjih. Mislim, da glede na prejšnje sklepe oziroma stališča, ki ste jih včeraj sprejemali, to ni niti cilj niti ambicija tega državnega zbora.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. No, državna sekretarka, niste povedali, kateri sklep torej vlada podpira. Odbora. Hvala lepa. Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz bi rad, da bi tudi v tem primeru, če je mogoče, čim bolj natančno prebirali, kaj piše v predlogu sklepa. V predlogu sklepa ne piše, da je vlada odgovorna za to, da bo državni zbor hkrati obravnaval zakone, niti ne piše, da jih bo državni zbor hkrati obravnaval. Predlog je samo ta, da naj vlada zagotovi pogoje za hkratno obravnavo. Se pravi, vlada naj v okviru svoje odgovornosti približno istočasno predloži predloge bistvenih rešitev na teh področjih. Mislim, da bi bilo korektno, da vlada to naredi; če ima stvari pripravljene, to lahko naredi; če je res, kar trdi, da hkrati dela na vseh teh segmentih, potem to ni težko narediti. Ko državni zbor ne bo mogel vsega hkrati obravnavati, kar verjamem, da se lahko zgodi, potem boste, tako kot zelo pogosto, vsi rekli, "saj je državni zbor ozko grlo in enostavno svoje funkcije pač ne more opraviti". Ampak zahteva tu ni, da državni zbor o vsem na eni seji odloča, temveč da bi nam poslancem omogočili približno usklajene rešitve. Doslej ste nam rekli, da to delate, da veste, da je to treba narediti in da jih imate usklajene. Potem nam jih predložite in mislim, da bo vsem nam koristilo, če jih bomo hkrati dobili.
Zato menim, da je takšen predlog možno sprejeti in tudi potrebno sprejeti, pod pogojem, da so vse dosedanje trditve vlade točne. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Potrču. Repliko ima gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Jaz sicer razumem, da nekateri želijo upočasniti reformne procese. Ampak ne vem, zakaj potem niste predlagali tega na tej seji, ta teden, ko smo začeli obravnavati predlog zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki ga imate tukaj omenjenega, v drugi obravnavi; tega smo dali vsega skozi, sedaj pa pravite, bi pa moral čakati na zakon, na primer, o usposabljanju in zaposlovanju invalidov, ki ga sploh še ni, ki še ni napisan. Zakaj niste prej predlagali? Ne vem, čemu je to namenjeno. Eni zakoni so v prvi obravnavi, drugi še za prvo obravnavo niso pripravljeni, tretji so v drugi, v tretji ne vem, če je kakšen iz tega vašega seznama... Če ste hoteli vse to imeti, potem bi pri prvem, ki se je pojavil, to rekli, ne pa sedaj, ko smo sredi tega procesa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Replika, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Kopač! Res iskreno, ne berem tega predloga sklepa kot zahtevo po istočasnem sprejemanju na isti seji vseh zakonov. Tudi piše ne tako.
Vlada naj ustvari oziroma piše "zagotovi pogoje za hkratno obravnavo in sprejemanje predlogov zakonov". Mi smo zakon o varstvu in zdravju pri delu sprejemali in je v redu. Zakon o starševstvu imamo predložen in bomo v enem delu sedaj na naslednji seji opravili dopolnitev družinskih prejemkov, kasneje se bomo lahko odločili, da ga sprejemamo. Midva veva, ki sva zelo dolgo že v parlamentu, da tri faze gredo lahko časovno različno hitro. Ena malo hitreje, ena malo počasneje.
Da pa imamo interes, vsaj jaz ga imam, zvedeti, kaj bo vsebina sprememb zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Jaz imam interes vedeti in meni ni dovolj, da mi vlada trdi, saj mi to vemo. Nas je ob sprejemanju tega zakona in pokojninskega zakona obvestila. Mi bomo potem prišli z novim zakonom o zaposlovanju, ki bo nekatere stvari bistveno drugače uredil. Ali ne bi bilo dobro, če bi to vedeli? Potem, da bo treba narediti zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidov nas je obvestila, ko je rekla: vemo, temeljni institut novega invalidskega zavarovanja ni več invalidska pokojnina, ampak je zaposlitev rehabilitiranega invalida. Zavedamo se, da tega ne bo mogoče narediti, ne da bi ustvarili pogoje, da se bodo invalidi zaposlovali. Zato bo treba predvideti celo kvotni sistem, je bilo govora, in podobne stvari.
Strinjamo se. Samo zakaj ne bi tega sedaj mi vedeli, da bomo verjeli, da bo res zakonodaja na področju invalidov lahko efektivna, ker drugače tega ne vemo. Potem vi, ki ste v vladi, pravite, saj ne verjamete, delate zgago, nagajate. Ustvarjeni pa niso pogoji, da bi lahko to hkrati vedeli. To je vse, kar ta sklep zahteva. Res nikjer ne piše, da bomo istočasno to sprejemali. Ne piše tega.
Gospod Kopač! Ne piše! Preberite še enkrat. Tako, da bo zagotovila pogoje. Ne piše, da moramo mi hkratno sprejemati. Vlada naj te pogoje zagotovi in naj predloži te zakone. Ali vas ne zanima, kako bo urejeno vprašanje zavarovanja za primer brezposelnosti ali vprašanje invalidov? Vas mogoče ne, ker imate polno zaupanje v vlado. Jaz ga pa res nimam. Nimam ga in zato želim, da se mi najprej pove, kakšna bo vsebina, da bi se lažje odločal o nekaterih rešitvah.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Replika, gospa Majda Zbačnik.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Gospod Kopač! Prijateljsko vam svetujem, da nehate v tem državnem zboru zamegljevati. Prosim, da preberete. Vam jaz preberem.
Za drugo obravnavo zagotovi skladnost rešitev. Zakaj sem tukaj vložila? Zato, ker je potrebno enkrat tudi nekaj vložiti. Mi stalno opozarjamo. Sem pa že 2 leti tukaj in se v teh 2 letih pač moram hitro učiti. Imam take izkušnje in sem opozicija, sem dolžna delati konstruktivno in opozarjati in pomagati vam poziciji, da bomo resnično naredili zakonodajo, ki jo potrebujemo mi in v skladu Evropske unije. Ne delamo pa zakonodajo za danes, ampak jo delamo vsaj za nekaj nekaj let oziroma desetletij in tukaj smo odrasli. Ker ne drži beseda, je potrebno vsaj, tudi papirji ne držijo več, je treba vsaj zakonsko urediti, da bo nekaj držalo. In prosim, da se nehate sprenevedati in drugič preberite. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Brenčič.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa. No, če samo pomislim, da zakon o preprečevanju dela na črno, ki je tudi dosti predmeten zakon in se nekako navezuje tudi na zakon o delovnih razmerjih, čaka na uvrstitev na recimo 13. ali 14. sejo državnega zbora, potem je popolnoma jasno, da ne vlada ne državni zbor ne bosta mogla zagotoviti neke hkratnosti obravnave in sprejema te zakonodaje s temo skupne delovnopravne zakonodaje. Zato podpiram sklep, ki ga je sprejelo matično delovno telo, in to tudi priporočam ostalim.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ni želje za nadaljnjo diskusijo. Izvolite, še gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Torej jaz na vsak način podpiram to, da je zakonodaja usklajena. Preden bi glasovali o tem, bi vprašal gospo državno seretarko, glede na redno poročilo komisije o napredku Slovenije pri vključevanju v Evropsko unijo, piše na strani 10, da pri nas vlada ni ratificirala evropske socialne listine. Sedaj pa sprašujem, ker mislim, da je to, o čemer sedaj tu govorimo, ta usklajenost zakonodaje, mislim, da je tudi ta socialna listina generalna zadeva, ki jo bomo morali vključiti v ustrezne zakone, o katerih tu govorimo. Zato bi prosil, preden glasujemo o tem, da bi povedala, ali smo te stvari že vključili ali kako jih bomo vključili. Glede na to, da obstaja evropska socialna listina, predvidevam, da bomo mi morali to na vseh področjih, o vseh teh zakonih, o katerih je sedaj tu govora, da bi morali biti usklajeni, to tudi narediti. Zato ne razumem nasprotovanja k sprejetju take usklajene zakonodaje. Če mi lahko na to še prej odgovorite, bi prosil.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospa državna sekretarka želi odgovoriti. Izvolite.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Jaz vam lahko zelo z veseljem povem, da je pod 16. točko tega dnevnega reda za to sejo uvrščena tudi ratifikacija oziroma predlog zakona o ratifikaciji evropske socialne listine. Tudi ta je nekaj časa čakal, da je prišel na dnevni red, ampak na tej seji in jaz računam, da to mogoče tudi že jutri lahko.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Nihče se več ne prijavlja. Torej prehajamo na odločanje o prvem dodatnem sklepu. Imate ga v pregledu dodatnih stališč. Če je sprejet ta pod točko 1., potem je dodatni sklep matičnega delovnega telesa brezpredmeten in o njem ne bomo glasovali. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost. (62 prisotnih.)
Kdo je za dodatni sklep pod številko 1? (26 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da prvi dodatni sklep ni sprejet.
Ker je razprava o tem že tekla, lahko še zdaj odločamo. Zdaj odločamo o dodatnem sklepu matičnega delovnega telesa, ki ga imate v poročilu, ki ga je dalo matično delovno telo z datumom 28.1.1999. Glasi se: "Vlada Republike Slovenije naj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo zagotovi skladnost rešitev predlogov zakonov in predlogov sprememb in dopolnitev zakonov iz delovno socialnega področja." Želi še kdo razpravljati, kljub temu, da smo razpravljali prej? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za dodatni sklep matičnega delovnega telesa? (54 prisotnih.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep matičnega delovnega telesa sprejet.
Imamo še predlog dodatnega sklepa pod številko 2 v pregledu dopolnjevalnih in spreminjevalnih predlogov, z datumom 9.3.1999. Predlagatelj je poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov. Odpiram razpravo o tem dodatnem sklepu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep pod številko 2 sprejet.
S tem smo pa tudi končali to 8. točko dnevnega reda, torej prvo branje, prvo obravnavo predloga zakona o delovnih razmerjih
Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DEVIZNEM POSLOVANJU, DRUGA OBRAVNAVA.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prehajamo torej na 9. točko dnevnega reda, to je predlog zakona o deviznem poslovanju, druga obravnava. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Mag. Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Bom poskušal biti čim krajši. Predlog zakona nadomešča sedanji zakon o deviznem poslovanju, zakon o kreditnih poslih s tujino, zakon o tujih vlaganjih. Vse te predpise, ki so v glavnem vsi še iz bivše Jugoslavije, skrajšuje v en predpis, ki je seveda, kjer je to potrebno, usklajen z direktivami Evropske unije, sicer pa je njegova posebnost v tem, da predvideva tudi poseben režim za prehodno obdobje, kot je to zapisano v pridružitvenem sporazumu k Evropski uniji, ki velja za čas do polnopravnega članstva.
Predlog zakona je, lahko rečem, bil tako v strokovni kot v zainteresirani javnosti nasploh konsenzualno podprt, zato k njemu tudi ni nobenih drugih amandmajev, kot so redakcijski od vlade in odbora. Edini člen, ki je bil deležen nekaj polemike, je bil 28. člen, h kateremu ima odbor tudi svoj amandma, vlada pa svojega, vendar ga je vložila prepozno, torej ni vložen v skladu s poslovnikom. Gre za člen, ki govori o tem, kdo v prehodnem obdobju sme nastopati na tujih kapitalskih trgih. Najprej vlada v osnovnem tekstu predlaga, da so to banke in hranilnice, odbor predlaga, da so to banke, zavarovalnice in borznoposredniške družbe, kadar poslujejo v svojem imenu in za svoj račun. Vlada predlaga nekaj podobnega, vendar za borznoposredniške družbe predvideva soglasje agencije za trg vrednostnih papirjev. Tako odbor kot vlada predlagata, da so to lahko tudi investicijski skladi, pod pogoji in na način, ki ga določi agencija za trg vrednostnih papirjev. Prvotni tekst, kot sem že omenil, predvideva, da so to lahko izključno samo banke in hranilnice, vsi drugi pa samo pod pogoji, ki jih določi Banka Slovenije. Verjetno se spomnite tega celostranskega oglasa, ki ga je skupina državljanov vložila ali pa objavila in o njem čestitala, pravzaprav na ciničen način čestitala vladi za njeno restriktivnost pri pisanju osnovnega besedila 28. člena. To restriktivnost smo z amandmajem odbora delno omilili, v celoti pa je nismo odpravili, ker je navsezadnje tudi nam na nek način jasno, da se odpiranje kapitalskih meja za kapitalske tokove zgodi pri vsaki liberalizaciji čisto na koncu, torej nazadnje. Zato smo predlagali vseeno to prehodno obdobje, s temi izjemami, ki sem jih omenil.
Sicer pa v imenu odbora predlagam, da predlog zakona v drugi obravnavi sprejmete skupaj z amandmaji vlade in odbora, drugih pa, kot sem že omenil, ni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih in o predlogu zakona. Zboru predlagam, da v skladu z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o tem sklepu. Vodje poslanskih skupin prosim, da zagotovite prisotnost poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (38 prisotnih.) Se opravičujem, ker vidim, da prihaja petorica, šestorica. Ugotavljamo sklepčnost drugič! (44 prisotnih.) Naslednje, tretje glasovanje bo ob 17.10 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 16.58 uri in se je nadaljevala ob 17.08 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Na glasovanje dajem predlog, da skladno z zadnjo alineo 89. člena razpravljamo in glasujemo o členih in vloženih amandmajih.
Kdo je za tak predlog? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na obravnavo členov in amandmajev.
K 11. členu imamo amandma odbora za finance in monetarno politiko. Želi kdo o njem razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 11. člen. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za 11. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 11. člen sprejet.
Smo pri 12. členu. Imamo amandma odbora za finance in monetarno politiko. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 12. člen. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 12. člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 12. člen sprejet.
Smo pri 18. členu. Imamo amandma vlade Republike Slovenije. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 18. člen. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 18. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 18. člen sprejeli.
Smo pri 25. členu in amandmaju vlade Republike Slovenije. Želi kdo o njem razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen smo črtali.
Smo pri 26. členu in amandmaju vlade Republike Slovenije. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 26. člen. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za 26. člen? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 26. člen sprejet.
Prehajamo k 27. členu in amandmaju odbora za finance in monetarno politiko. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 27. člen. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 27. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 27. člen sprejeli.
K 28. členu imamo dva amandmaja; drugi je brezpredmeten, ker je vlada zamudila in amandmaja ni pravočasno vložila. Imamo torej samo en amandma, in sicer odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Se opravičujem! Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. V zvezi z amandmajem k 28. členu bi res prosil za pojasnilo, tako agencije kot tudi Banke Slovenije, če je eventualno tu prisotna.
Namreč, v prvotnem besedilu je bilo predvideno, da se naložbe v vrednostne papirje v tujini opravljajo na način, kot to predpiše Banka Slovenije. S tem amandmajem pa moram reči, da se pravne osebe razbijejo na več skupin, tako da je en del še vedno naložbeni, ko je še vedno vezan na navodila Banke Slovenije, investicijski skladi pa lahko vlagajo v vrednostne papirje v tujini na način, ki ga določi agencija za trg vrednostnih papirjev.
Moram reči, da ne razumem prav, zakaj je prišlo do tega prenosa v tem amandmaju, ker ni ravno običajno, da nadzorstvena institucija predpisuje pogoje, pod katerimi lahko nekdo vlaga v papirje v tujini. Tako, da bi res prosil za pojasnilo razlogov, ki so vodili k oblikovanju predloga k 28. členu, kot je predlagan. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo dajem gospe dr. Nini Plavšak.
DR. NINA PLAVŠAK: Kot opozarja gospod Špiletič, je res, to sem šla prej že opomniti tudi gospoda Kopača, amandma besedno izrazito neredno oblikovan. Nič boljši ni bil vladni amandma, da ne boste mislili. Racio ali namen te določbe je bil, kar določene finančne institucije - kot so banke, investicijski skladi, zavarovalnice, pa recimo, da tudi BPH-ji - namreč zaradi pravil obvladovanja tveganj potrebujejo ustrezno razpršitev naložb. Matični zakoni, kot je zakon o zavarovalništvu, urejajo pravila o razpršitvi teh naložb in to je verjetno imel predlagatelj v mislih, ko je rekel: "v skladu s pravili agencije". Bolj pravilno bi se moralo glasiti "v skladu s predpisi, ki urejajo naložbeno politiko". Namen, zakaj se pa za te skupine oseb daje bolj liberalen režim, je, ker ta skupina najbolj potrebuje ustrezen spread, ki ga tukaj pri nas težko zagotovi. Vlada, ki sicer vsebinsko, če se ta amandma razume s tako vsebino, kot sem ga zdaj razložila, amandma podpira, se pa zavezuje, do tretje obravnave pripraviti ustrezen redakcijski amandma, ki bo prav to tudi gramatično pravilno povedal. Če to pomaga. Lahko vam ga pač pomagam sformulirati zdaj takoj.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Dr. Plavšakovi se zahvaljujem za njeno pojasnilo in to, kar je ona tu povedala, se mi zdi nekako tehtni razlog za premik v to smer, kot je predvideno, vendar je to zapisano resnično čisto drugače. Mislim, da je to mogoče še preoblikovati in kaj bi čakali na tretje branje, je boljše, da se zdaj v desetih minutah oblikuje novo besedilo in da se potem odloča o amandmaju k 28. členu res v pravi obliki. Namreč, naj bo jasno, da gre zgolj za strukturo naložb, ki je nekje opredeljena, in da se zgolj na ta del predpisov agencija za trg vrednostnih papirjev nanaša ta amandma in na nič drugega, kar vse še agencija za trg vrednostnih papirjev počne. Če je to to, potem menim, da velja vzeti nekaj minut odmora in pripraviti korekten amandma. To je moj predlog tudi, da prekinemo za nekaj minut in da se to oblikuje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Z vašim predlogom se strinjam, samo vprašam, ali bo kdo vložil spremenjen amandma, da ima smisel, da prekinemo? Ne bo nihče? Potem pa v tretjem branju. Očitno ne želi nihče pripraviti v tem kratkem času. Dobro. Prosim, proceduralno, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Ja, gospa Plavšakova je tu točno navedla, za kaj gre. Mislim, da imamo tudi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, in predlagam, da mu naložimo, da v skladu s tem, kar je tu povedala gospa Plavšakova, pripravi amandma in dajmo o njem glasovati.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Sprašujem, če bo kdo od poslancev vložil spremenjen amandma? Želi še kdo razpravljati? Gospod Kopač bo spremenil oziroma predlagal amandma. Amandma na amandma bo predlagal. Kolegice in kolegi! Nadaljujemo ob 17.30 uri. 10 podpisov morate imeti gospod Kopač. Poslanska skupina? Prav.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. V imenu poslanske skupine LDS predlagam amandma na amandma odbora za finance in monetarno politiko, konkretno k 4. točki, ki se sedaj glasi: "Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena, lahko investicijski skladi v tujini kupujejo vrednostne papirje le pod pogojem in na način, ki ga določa agencija za trg vrednostnih papirjev." Predlagam, da se to glasi: "Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena, lahko investicijski skladi v tujini kupujejo vrednostne papirje le v skladu s predpisi, ki urejajo razpršitev naložb investicijskih skladov."
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Torej 4. točka - prosim za mir v dvorani - bi se glasila tako.
Amandma na amandma k 4. točki. Točka 4. se spremeni in se glasi. "Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena lahko investicijski skladi v tujini kupujejo vrednostne papirje le v skladu s predpisi, ki urejajo razpršenost naložb investicijskih skladov." Razprava, prosim. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Osebno priznam, da ne upam reči niti ja niti ne, ali je sedaj v tem 4. členu korektno zapisano ali ne. Ne glede na to v 5. členu amandmaja še vedno ostane zapisan tudi naslednji tekst: "Zavarovalnice iz drugega odstavka tega člena so dolžne pri nakupu vrednostnih papirjev v tujini upoštevati strukturo in boniteto naložb, ki jo predpisujeta zakon in navodila pristojne institucije za nadzor." Tudi ta del mislim, da bi bilo treba popraviti, če hočemo zagotoviti enotno oziroma korektno popravljanje tega amandmaja. Ne vem? Predsedujoči! Menim, da bi bilo boljše, da 15 minut odmora vzamemo, da dobimo pisni predlog na mizo in da potem glasujemo, kot da na hitro delamo in delamo napake.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Predlagam, da prekinemo to točko dnevnega reda. Šli bomo na 10. točko. V tem času prosim, da pripravite tekst amandma na amandma, da dobimo pisno, da ne bo kakšnih pripomb. Prehajamo na 10. točko. Prekinjam to točko dnevnega reda. Prosim, gospod Kopač. Prosim, še malo potrpljenja!
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Osebno sicer menim - gospod Špiletič je bil na odboru, ko smo vse to obravnavali, in bi lahko takrat povedal, kar je mislil.
Ampak to, kar je zdaj predlagano k četrtemu odstavku, je točno to, kar piše v petem odstavku in kar je tu razlagala gospa Plavšakova. Torej, zagotoviti skladno s predpisi, ki urejajo - ona je rekla "spread", in takole pokazala - se pravi, razpršitev naložb; in to piše za zavarovalnice in piše za investicijske sklade, sedaj, z amandmajem na amandma, s praktično identičnimi besedami, ki pa morda pri sestavljanju niso v istem vrstnem zaporedju. Ampak menim, da je pa to tukaj pa že malo pretirano. Imamo še tretjo obravnavo pred seboj in za gramatične popravke je pa tretja obravnava ja primerna. Zato bi lepo prosil, če lahko glasujemo o tem, ker mislim, da vsebinsko ni nobene dileme. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Sprašujem gospo Plavšakovo, če je sedaj točka 5 v nasprotju s tako popravljenim amandmajem na amandma? Gospa Plavšakova, prosim, ali je treba kaj pri 5. točki popraviti? Prosim za mir v dvorani.
DR. NINA PLAVŠAK: Na enak način je treba v točki 5 del, ki se glasi, "z navodili nadzornega organa", nadomestiti s "predpisi, ki urejajo razpršitev naložb zavarovalnic". Potem pove točno to, kar sem prej povedala in o čemer se vsebinsko, več kot očitno, vsi strinjate. Zdaj, ali to sedaj - povedala sem, da bo vlada definitivno za tretjo obravnavo pripravila redakcijski amandma, če pač v drugi ne bo šlo to skozi. O vsebini se pa več ali manj očitno vsi razumete.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prekinjam za deset minut. Prosim poslansko skupino LDS, da pripravi amandma.
Nadaljevali bomo ob 17.38 uri. (Posredovanje poslancev iz klopi.) Ob 17.39 uri - nekaterim ura prehiteva.
(Seja je bila prekinjena ob 17.27 uri in se je nadaljevala ob 17.41 uri)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci, nadaljujemo z delom državnega zbora. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. (45 prisotnih.) Prosim, da ugotovimo sklepčnost v dvorani. Prijavite se! Še gospod Zamernik. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Smo pri amandmaju k 28. člen. Najprej bomo obravnavali amandma na amandma, ki je bil v tem času pripravljen. Če dovolite, ga preberem.
Državni zbor Republike Slovenije, poslanska skupina LDS, Janez Kopač. Predlog zakona o deviznem poslovanju, druga obravnava, amandma na amandma odbora za finance in monetarno politiko k 28. členu. Novi četrti in peti odstavek se spremenita tako, da se glasita. Četrti: "Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena lahko investicijski skladi v tujini kupujejo vrednostne papirje, vendar le v skladu s predpisi, ki urejajo razpršitev naložb investicijskih skladov." 5. točka: "Način in navodila v zvezi s posli iz tretjega odstavka tega člena predpiše Banka Slovenije. Zavarovalnice iz drugega odstavka tega člena so dolžne pri nakupu vrednostnih papirjev v tujini upoštevati strukturo in boniteto naložb, določeno s predpisi, ki urejajo naložbe zavarovalnic." Obrazložitev: gre za redakcijsko besedilo amandmaja odbora.
Želi kdo o tem razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma, ki sem ga pravkar prebral? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem še 28. člen. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 28. člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 28. člen sprejet.
Prehajamo k 33. členu, kjer imamo amandma odbora. Želi kdo o njem razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 33. člen. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Kolegi, več nas je v dvorani. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 33. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Prehajamo k 34. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 34. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 34. člen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 34. člen sprejet. (?)
Na glasovanje dajem 34. člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 34. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 38. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 38. člen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 38. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 38. člen sprejeli.
Smo pri 43. členu, amandma vlade. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 43. člen. Ugotovimo prisotnost !(46 prisotnih.)
Kdo je za 43. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 43. člen sprejeli.
Imamo amandma odbora na amandma vlade za novi 44.a člen in amandma za novi 44.a člen. Želi kdo o tem razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma za novi 44.a člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 45. členu, imamo amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 45. člen. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih)
Kdo je za 45. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 45. člen sprejeli.
K 50. členu imamo tri amandmaje. Vse je vložil odbor za finance in monetarno politiko. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 50. člen. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 50. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 50. člen sprejet.
Smo pri 57. členu. Imamo amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 57. člen. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 57. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 57. člen sprejeli.
Smo pri 59. členu. Imamo amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 59. člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 59. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo 59. člen sprejeli.
K 60. členu imamo amandma vlade. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in člen smo v celoti spremenili.
Prehajamo k 62. členu. Imamo amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 62. člen. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 62. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 64. členu. Imamo amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 64. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 64. člen. Ugotovimo prisotnost! (50 poslancev.)
Kdo je za 64. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 67. členu, imamo amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 67. člen. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 67. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 67. člen sprejeli.
Smo pri 69. členu, imamo amandma vlade. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 69. člen. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 69. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 70. členu, imamo tri amandmaje in amandma na amandma. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma na amandma. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 4. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 70. člen. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za 70. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 70. člen sprejet.
Prehajamo k 71. členu in imamo dva amandmaja: odbora in vlade. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslance.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 71. člen. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 71. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 71. člen sprejet.
K 72. členu imamo amandma vlade Republike Slovenije. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je v celoti spremenjen.
Prehajamo na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati in glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo besedo v tej zvezi? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost? (55 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Imamo še predlog sklepa: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije." Želi kdo o tem razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem predlagani sklep na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani predlog sklepa sprejet.
Imamo še predlog dodatnega sklepa poslanca Janeza Kopača, ki pravi: "Državni zbor bo predlog zakona v tretji obravnavi obravnaval po preteku najmanj 7 dni v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika državnega zbora." Dajem ta predlog na glasovanje. Razprava najprej. Želi kdo razpravljati o tem sklepu? (Ne želi.) Potem dajem ta predlog na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta sklep? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog dodatnega sklepa sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O TRGU VREDNOSTNIH PAPIRJEV, PRVA OBRAVNAVA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Ne želi besede predstavnik vlade? Se opravičujem dr. Plavšakovi, je pooblastilo prišlo. Besedo ima gospa Nina Plavšak.
DR. NINA PLAVŠAK: Zakon o trgu vrednostnih papirjev, podobno kot zakon o bančništvu, ki ste ga že sprejeli, ureja drugi od treh segmentov kapitalskih trgov. Njegov namen je podoben kot pri zakonu o bančništvu. Prvič, seveda uskladiti s kar številnimi evropskimi smernicami na tem področju; večina teh smernic, merjeno po številu, se nanaša na vsebino prospekta in razkritja pomembnih podatkov javnosti. Drug namen ali pa drug sklop vzrokov, zakaj predlagatelj predlaga nov zakon, pa je, da se je pač pri uporabi zakona v zadnjih treh oziroma štirih letih ugotovilo, da sedanji zakon pri marsikaterih instrumentih, zlasti pa na področju nadzora, pomanjkljiv in da je bila za opravljanje učinkovite funkcije tega trga - in jasno, nadzora nad igralci na tem trgu - potrebna ustrezna dopolnitev, ki je v bistvu istovrstna, kot ste jo spoznali že pri zakonu o bančništvu.
Še eno poglavje je v zakonu, in sicer poglavje, ki ureja pravila varnega in skrbnega poslovanja, pravno je to takoimenovano obligacijsko pravno poglavje, ki ureja vsebino pravnega razmerja med borznoposredniško družbo oziroma banko, ki nudi storitve v zvezi z vrednostnimi papirji in njeno stranko. Določbe so pomembne zato, ker ima večina njih naravo takoimenovanega prisilnega predpisa, kar seveda pomeni, da borznoposredniška družba oziroma banka, ko sklene pogodbo s stranko, stranki ne more zagotoviti manjšega obsega pravic, kot jih seveda zakon s tem namenom ureja.
Še en sklop vzrokov, ki pa ni tako zelo pomemben, pa je; ravnokar ste v drugi obravnavi sprejeli zakon o dematerializaciji. Tudi področje trga vrednostnih papirjev je bilo pač potrebno uskladiti z novimi pravnimi instituti, ki jih prinaša dematerializacija. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, dr. Plavšakova.
Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, mag. Kopača, da predstavi mnenje odbora.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Odbor se je, lahko rečem, vsaj kar se časa tiče, izjemno veliko ukvarjal s tem predlogom zakona in tudi napisal nenavadno natančna stališča v prvi obravnavi. Lahko pa rečem, da smo jih po dolgi debati predvsem z vlado, kajti na drugi strani smo bili vsi člani odbora na eni strani, vlada pa na drugi, tudi s soglasjem vlade sprejeli. Imate jih v poročilu odbora in jih je za več kot eno računalniško stran.
No, ključno ali pa: najdlje časa smo se pa zadržali pri enem, morda najmanj pomembnih poglavij, ki pa vseeno ni tako nepomembno. To je poglavje o pristojnostih agencije za trg vrednostnih papirjev. Predlogu zakona v prvi obravnavi se pozna, da je nastajal v pisarnah agencije za trg vrednostnih papirjev, ki se želi primerjati z Banko Slovenije pri pooblastilih, ne pa tudi pri odgovornostih oziroma obveznostih. Zato je odbor, lahko rečem, s spreminjevalnimi stališči bistveno posegel v to poglavje in ga naredil zelo primerljivega z odnosom med parlamentom in Banko Slovenije, tudi kar se tiče odgovornosti in obveznosti same inštitucije. Uskladil pa je še nekatere druge določbe v zvezi z nadzorom - ne same agencije - nad trgom, o čemer je govorila predstavnica vlade, ampak parlamenta nad agencijo.
Predlagam, da predlog spreminjevalnih stališč sprejmete in da, po mojem osebnem mnenju, zelo kvalitetnemu zakonu, ki pa je pač potreben tovrstnih popravkov, omogočimo pot do druge obravnave.
Lahko rečem še to, da je odbor posebno pozornost usmeril na ustavno prakso v zvezi z dosedanjo finančno zakonodajo. Ustavno sodišče je z nekaterimi odločbami poseglo v prejšnji zakon o bančništvu, pa zakon o trgu vrednostnih papirjev, pa zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, in te razsodbe niso bile najbolj dosledno upoštevane pri pisanju zakona na vladi. Zato je posebno pozornost nanje usmeril odbor in s spreminjevalnimi stališči napotil na upoštevanje točno določenih odločb ustavnega sodišča.
Sicer pa na splošno menim ali pa lahko rečem v imenu odbora, da gre za dober predlog zakona, ki pokriva izjemno zahtevno materijo, in seveda predlagam, da ga v prvi obravnavi sprejmete, kot to predlaga odbor, in tudi spreminjevalna stališča. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Kdo želi razpravljati? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo k obravnavi sklepov in stališč. Najprej prvi sklep, ki ga imamo v pregledu oziroma v poročilu odbora. Ta pravi, da je predlog zakona o trgu vrednostnih papirjev, prva obravnava, primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo. Dajem ta sklep v razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
V razpravo dajem stališča matičnega delovnega telesa in predlog dodatnih stališč, ki ste ga dobili prav tako na mizo, skupine poslancev s prvopodpisanim Janezom Kopačem. Torej o obeh dveh odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Da.) Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Samo čisto na kratko. Skupina poslancev je danes vložila predlog dodatnih dveh stališč, ki zahtevata samo pravnotehnično uskladitev z obstoječo zakonodajo na področju bančništva in investicijski skladov ter družb za upravljanje. Gre pa za to, da odkar je bil vložen predlog zakona o trgu vrednostnih papirjev in odkar ga je obravnaval sekretariat za zakonodajo, je minilo že zelo dolgo časa. Vmes je ta parlament sprejel že nekaj zakonov, ki se tičejo tega področja.
Zato je treba z nekim dodatnim stališčem reči - čeprav je samo po sebi umevno, ker to ni zajeto v pripombah sekretariata - je treba reči, da se morajo ravnati po teh dveh zakonih. Veste, če takega spremenjevalnega stališča ni, potem je tako usklajevanje potrebno z amandmaji vlade. Vendar je bolj enostavno to narediti s stališčem, ki to splošno usmeritev da. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Najprej bomo odločali o predlogu dodatnih stališč. Imamo pod ena in dva. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.) Na glasovanje dajem predlog dodatnih stališč pod številko 1.
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sprejeto.
Pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanje dajem predlog stališč in sklepov v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepov in stališč sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O ODGOVORNOSTI PRAVNIH OSEB ZA KAZNIVA DEJANJA, PRVA OBRAVNAVA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Da.) Prosim, Boštjan Penko, državni podsekretar v ministrstvu za pravosodje.
BOŠTJAN PENKO: Hvala, predsedujoči. Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja pomeni enega izmed zakonskih predlogov v okviru trojčka, ki predstavlja celovit prenos pravnega reda Evropske unije na področju kazenskega prava v notranje pravo naše države.
Spremembe in dopolnitve zakona o kazenskem postopku je državni zbor že sprejel; spremembe kazenskega zakonika so v tretji obravnavi; predlog zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja pa državni zbor ponovno obravnava v prvi obravnavi, potem ko je prejšnji predlog v tretji obravnavi zavrnil oziroma je bil postopek takrat ustavljen.
Praktično vsi pravni akti Evropske unije, ki se ukvarjajo z organiziranim kriminalom, pranjem denarja in korupcijo, obravnavajo oziroma zahtevajo od držav članic oziroma od pridruženih članic, da tudi za pravne osebe vzpostavijo odgovornost za kazniva dejanja. Torej odgovornost, ki bo skladna z njihovim nacionalnim pravom in ki bo pomenila, da pod določenimi pogoji tudi pravna oseba odgovarja za kazniva dejanja, ki ga je storila fizična oseba, storilec kaznivega dejanja.
Temelj za tako odgovornost pravne osebe je v 33. členu kazenskega zakonika Republike Slovenije, torej določbi, ki že velja. Ta določba daje izhodišča, ki so v zakonu oziroma v predlogu zakona samo natančneje in podrobneje elaborirana. Pri odgovornosti pravne osebe za kaznivo dejanje ne gre za kazensko odgovornost pravne osebe, kot je bilo morda pred časom napačno razumljeno, ampak gre za odgovornost, ki je pogojena z kazensko odgovornostjo fizične osebe, pod pogoji, da je ta fizična oseba dejanje storila v imenu, na račun ali v korist pravne osebe, in pod dodatnimi pogoji, da so vodstveni oziroma nadzorni delavci v pravni osebi za to dejanje vedeli, ga odobrili ali pa molče opustili - torej ravnali malomarno do tega dejanja, bo tudi takšna oseba za takšno kaznivo dejanje odgovarjala. Sankcije, ki so predvidene, so: denarna kazen, odvzem premoženja in v skrajnih primerih tudi prenehanje oziroma likvidacija pravne osebe. Verjetno se spomnite, znani so primeri, ko so bile pravne osebe ustanovljene samo zato, ki so prikrivale v bistvu združbo, ki je v njihovem imenu izvrševala kazniva dejanja. Torej v primerih, ko bodo pravne osebe obstajale samo zato, da se bodo v njihovem okviru izvrševala kazniva dejanja, se bo takšna sankcija prenehanja pravne osebe tudi lahko izrekla.
Postopek bo enoten zoper fizično in zoper pravno osebo, torej ena obtožnica zoper obe entiteti. Lahko bodo seveda izrečeni tudi varnosti ukrepi pravni osebi in pa tudi pravne posledice, ki bodo predvsem v tem, da ta pravna oseba ne bo mogla pridobiti določenih dovoljenj, koncesij oziroma jim bodo ta dovoljenja in koncesije prenehale.
Sedaj, ko smo bili na screeningu v Bruslju, smo se pogovarjali podrobneje tudi o tem zakonu. In lahko rečem, da je bil zakon s strani ekspertov Evropske unije ocenjen kot dober, ustrezen zakon, ki to področje adekvatno obravnava in rešuje.
Predlagam, da državni zbor zakon v prvi obravnavi potrdi. Pri tem se vlada pridružuje stališčem, ki jih je v zvezi z zakonom sprejel matični odbor. Področja, ki so izpostavljena, bomo seveda ponovno preučili in jih bomo do druge obravnave ustrezno rešili. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod državni podsekretar. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalko, gospo Darjo Lavtižar-Bebler.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Vse to, o čemer je govoril ravnokar gospod Penko, je odbor seveda imel pred očmi, ko je obravnaval v prvem branju ta predlog zakona. Člani odbora so se seznanili tudi z mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki poleg konkretnih pripomb k posameznim členom ugotavlja, da bi bilo kazenskopravno represijo glede odgovornosti pravnih oseb omejiti na posamezna točno določena kazniva dejanja ter zato meni, da bi bilo smotrno dodatno preučiti razmejitev in zožitev kroga kaznivih dejanj, za katera bi bila pravne osebe lahko odgovorne. Na seji prisotnih predstavniki vrhovnega sodišča in pravne fakultete v Mariboru so menili, da je odgovornost pravnih oseb opredelil že kazenski zakonik, glede na trende v Evropi pa se je Slovenija, po njihovem mnenju, pravilno odločila. Upoštevaje že sprejete dokumente v okviru Sveta Evrope, pa tudi Evropske unije, pa smo v naslednjih letih celo zavezani, da izpolnimo naloge na tem področju. Člani odbora so se v splošni razpravi do predloga zakona pozitivno opredelili. Na podlagi opravljene razprave pa je odbor sklenil, da predlaga državnemu zboru, da po končani prvi obravnavi v skladu s 185. členom poslovnika sprejme naslednji sklep. Prvič: "Predlog zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." In drugič: "Vlada naj pripravi predlog zakona za drugo obravnavo v skladu z naslednjimi stališči: 1. Predlagatelj naj upoštevaje stališča v dokumentih Sveta Evrope in Evropske unije ponovno preuči obseg kaznivih dejanj, za katera bi bile pravne osebe odgovorne. 2. Predlagatelj naj preuči in ustrezno upošteva konkretne pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve." Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? Dr. Ciril Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Zdaj gre vse tako hitro, da se kar začudi kdo, če želi še kdo razpravljati.
Mi smo imeli že v tretji obravnavi ta zakon, se pravi, da je ta državni zbor že sprejel to namero, da je takšen zakon potreben. Pač pa je potem prišlo do zapletov glede vprašanja, na kakšen način in razlag, kaj to pomeni. Se mi zdi, da je na podlagi takšne uvodne obrazložitve, kot je bila tukaj podana, ta zakon zdaj ustreznejše utemeljen in bo manj zapletov pri njegovem sprejemanju. Najbrž se vsi spomnimo, da je prišlo do takih zapletov, da ni bil sprejet, cel kup ključnih določb, celo tistih določb ne, h katerim ni bilo danih nič amandmajev, in naslov zakona. V svojem imenu in v imenu kolegov bi podprl to potrebnost po tem zakonu; edino, kar bi - bi rekel - blago polemiziral z uvodno obrazložitvijo gospoda Penka, ki je v imenu vlade to obrazložil.
On je govoril o tem, da bomo na ta način ponotranjili - če sem dobro razumel - zakonodajo Evropske zveze. V bistvu gre za to, da sprejemamo zakon kot vsak drug zakon zaradi notranjih potreb in interesov Slovenije, med katerimi je tudi ta interes, da postanemo polnopravna članica Evropske zveze. Ne gre zdaj za kakšen postopek ponotranjanja tujih predpisov ali predpisov neke zveze držav oziroma mednarodne institucije po nekakšnem posebnem postopku. Kot najvišje zakonodajno telo pač odločamo o zakonu, ki bo veljal na ozemlju Republike Slovenije, pri čemer upoštevamo, seveda, v skladu s to težnjo Slovenije tudi ureditev v drugih državah, zlasti v državah Evropske zveze. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, dr. Ribičič. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem splošno razpravo in prehajamo na odločanje o sklepih matičnega delovnega telesa.
Na glasovanje dajem prvi sklep: "Predlog zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Želi kdo razpravljati o tem sklepu? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
V razpravo dajem stališča matičnega delovnega telesa; dodatnih stališč ni. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani predlog sklepov in stališč? (27 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sklepov in stališč sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 11.A TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZA RAZREŠITEV ČLANA RAČUNSKEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE. Odprta je razprava poslank in poslancev, ki je omejena na pet minut. K razpravi sta prijavljena mag. Janez Kopač in dr. Jože Zagožen, s tem da vsak poslanec lahko razpravlja le enkrat. Do sedaj sta že razpravljala gospod Izidor Rejc in Jurij Malovrh. Proceduralno, gospod Ivo Hvalica. Prosim!
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Predlagam, da prekinemo to točko dnevnega reda. Obrazložitev:
Slovenski krščanski demokrati praznujejo 10-letnico svoje stranke, in kot vidite, tu ni prisoten niti eden. Zaradi odnosa do celotne poslanske skupine mislim, da je korektno, da se ta točka prekine in bi jo takoj jutri kot prvo točko dnevnega reda obravnavali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Torej predlog, da preskočimo točko dnevnega reda, ki ga je dal gospod Hvalica, dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani proceduralni sklep? (28 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da je proceduralni sklep sprejet.
Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO O SOCIALNI VARNOSTI Z ZAKLJUČNIM PROTOKOLOM K SPORAZUMU Z DNE 24. SEPTEMBRA 1997 MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO O SOCIALNI VARNOSTI IN DOGOVORA O IZVAJANJU SPORAZUMA Z DNE 24. SEPTEMBRA 1997 MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO O SOCIALNI VARNOSTI. Predlog zakona je zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.)
Predlog je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi poročevalec odbora besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Kdo želi besedo?
Ker ne želi nihče razpravljati in ker do zaključka obravnave ni bil predložen noben pisni amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev.
Želi v tej zvezi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO FRANCOSKE REPUBLIKE O MEDSEBOJNEM POSPEŠEVANJU IN ZAŠČITI NALOŽB S PROTOKOLOM. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi poročevalec odbora besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Kdo želi razpravljati? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben pisni amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi v tej zvezi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO HRVAŠKO O ZGODNJI IZMENJAVI INFORMACIJ V PRIMERU RADIOLOŠKE NEVARNOSTI. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi poročevalec odbora besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben pisni amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval o predlogu zakona v celoti. S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi v tej zvezi kdo razpravljati? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN KRALJEVINO BELGIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI NA DOHODEK IN PREMOŽENJE. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi poročevalec odbora besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Kdo želi razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben pisni amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval o predlogu zakona v celoti. Želi v tej zvezi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI EVROPSKE SOCIALNE LISTINE, SPREMENJENE. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim, gospa državna sekretarka Belopavlovičeva.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Hvala lepa. Jaz mislim, da je evropska socialna listina tako pomemben dokument, da kaže par besed spregovoriti zato, da se bomo vsi skupaj zavedali, da je prišlo končno do ratifikacije tega dokumenta. Socialna listina namreč pomeni enega izmed pomembnejših korakov v smeri zagotavljanja celote človekovih socialnih, ekonomskih in pa kulturnih pravic v skladu z zahtevami Evrope in Republika Slovenija je v mesecu oktobra lanskega leta podpisala vseh pet aktov Sveta Evrope: evropskosocialno listino iz leta 1961, dodatni protokol k evropskisocialni listini iz leta 1988, protokol o spremembah evropskesocialne listine iz 1991. leta in dodatni protokol, ki ureja sistem kolektivnih pritožb, iz leta 1995 in tudi spremenjeno evropskosocialno listino. Za dokončno uveljavitev teh dokumentov je potrebno sprejeti tudi zakon o ratifikaciji, s čimer se država dokončno zaveže k uresničevanju tega akta.
Evropskasocialna listina je večstranska mednarodna pogodba in vsebuje temeljne in socialno-ekonomske pravice človeka, ki predstavljajo skupaj s političnimi in državljanskimi pravicami, ki jih določa evropska konvencija o človekovih pravicah, nedeljivo celoto človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Oba dokumenta skupaj predstavljata tako evropski sistem pravne ureditve človekovih pravic in temeljnih svoboščin in smiselno dopolnjujeta univerzalni sistem ureditve tega področja v okviru Združenih narodov. Vsaka država lahko ob ratifikaciji izbira posamezna določila, ki jih ne more takoj uresničiti. Mora pa obvezno sprejeti najmanj šest obveznosti za zagotavljanje pravic od skupno devetih, ki predstavljajo osnovno jedro te listine.
Osnovne pravice iz socialne listine so pravica do dela, pravica do organiziranja delodajalcev in delojemalcev, pravica do kolektivnih pogajanj, do varstva otrok in mladine, do socialne varnosti, do socialne in zdravstvene pomoči, pravica do socialnega, pravnega in ekonomskega varstva, pravica do varstva in pomoči zdomskih delavcev in njihovih družin ter pravica enakih možnosti in enake obravnave v zadevah, ki so v zvezi z zaposlitvijo in poklicem, brez razlikovanja na osnovi spola.
Posamezne pravice so podrobneje razdelane. Tako na primer pravica do dela vsebuje pravico do plačila ustreznega in pravičnega plačila, do poštenih pogojev za delo, dodatnih pogojev in tako naprej. Predlagamo, da Slovenija sprejme vse določbe, razen obveznosti zagotavljanja pravic do socialne pomoči za državljane drugih držav, ki so zakonito na njenem ozemlju, v enaki meri kot za svoje državljane ter obveznosti, da bo poenostavila formalnosti in odpravila sodne takse, ki jih plačujejo tuji delavci ali njihovi delodajalci.
V vsem ostalem, razen navedenega, naj bi Slovenija sprejela celotno revidirano socialno listino in mislim, da je to dosti velik korak za našo državo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospa državna sekretarka.
Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi poročevalec odbora besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. V imenu poslanske skupine SDS gospa Majda Kregelj-Zbačnik.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat lep pozdrav! Socialdemokrati smo zelo veseli, da je ta listina v parlamentu in jo vsekakor zelo podpiramo. Na kratko bi navedla, zakaj jo tako potrebujemo.
Splošna deklaracija človekovih pravic, ki jo je razglasila generalna skupščina Združenih narodov nekako natančno pred pol stoletja, opredeljuje pravico do socialne varnosti kot nepogrešljivo za človekovo dostojanstvo in svoboden razvoj njegove osebnosti. Utemeljuje jo nova kultura, kultura vsestranske zaščite človeka, ki ga postavlja v središče družbenega življenja.
Ustava 1991 v 2. členu določa, da je Slovenija socialna država, pa tudi sicer bi ji ne mogli očitati, da taka kot je, onemogoča uveljavljanje solidne socialne politike. Ustava v 34. členu govori o pravici vsakogar do osebnega dostojanstva, kar bi moralo vključevati tudi zaščito socialne integritete, zlasti pravico do varstva pred lakoto in pravico do življenjskega standarda, ki je primeren človekovemu dostojanstvu. Pri opredelitvah posameznih pravic in svoboščin je v ustavi tudi nekaj vrednostnih meril, kot na primer nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, gospodarna, socialna, ekološka funkcija lastnine, osebno dostojanstvo. S temi opredelitvami, ki imajo naravo pravnih načel, ustava ne nalaga državi le nalogo osnovnega socialnega varstva, ampak tudi skrb za celovito kvaliteto družbenega življenja posameznika.
Žal, Slovenija še nima celovitega svežnja socialnih zakonov, ki bi konsistentno zaokrožili socialno politiko. Ustavna in zakonska sankcioniranost sta nujna, ne pa že zadostna pogoja za uresničitev določene pravice ali svoboščine. Uresničevanje socialnih, gospodarskih, kulturnih pravic prepušča ustava zakonodajalcu, kar pomeni, da ima vsakokratna oblast možnost, da pogoje, cilje in usmeritve socialne politike sproti prilagaja gospodarskim, socialnim in političnim razmeram. Slovenija je šele na začetku celovite reforme socialne politike. Za socialno državo ni značilno le, da si postavlja socialne cilje, ampak jih mora prilagoditi tudi na strukturo. Pri nas pa še ni sprejetih niti pravnih temeljev vseh potrebnih zakonov s tega področja, na kar vsako leto opozarja tudi varuh človekovih pravic, zaostajamo pa tudi z ratifikacijo ustreznih mednarodnih listin. Prvi korak k temu je ratifikacija evropske socialne listine, ki je smiselni dvojnik konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Za Slovenijo pa so pomembne še druge tovrstne mednarodne listine, kot na primer konvencija Združenih narodov o socialnih, gospodarskih, kulturnih pravicah, ki v 9.členu določa, da države članice priznavajo pravice vsakega do socialne varnosti, vključno do socialnega zavarovanja.
Ne glede na različne modele socialnega varstva postaja človek s svojimi pravicami središče socialne, pravične družbe. Družba in država sta dolžni preprečevati situacijo, v kateri bi postala eksistenca in slog njegovega življenja bistveno ogrožena. Sporočilo splošne deklaracije človekovih pravic, ki pravi, da je socialna varnost nepogrešljiva za človekovo dostojanstvo in svoboden razvoj njegove osebnosti, je dovolj jasno in zavezujoče tudi danes in bo tudi vnaprej.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine združene liste bo govoril gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Hvala lepa gospe državni sekretarki, da se ji je zdelo potrebno, da tudi v imenu vlade spregovori nekaj besed o pomenu evropske socialne listine, ki jo bomo danes ratificirali. Ljubše bi mi bilo, če bi nekaj več pozornosti tej listini namenile tudi poslanke in poslanci, in da bi bili toliko vljudni do tistih, ki bomo nekaj stavkov spregovorili, da bi vsaj ob tem molčali. Mislim, da je skrajno žalostno, da kadarkoli ta parlament govori o vprašanjih socialne politike, večine ni ali pa klepeče. Ob tem bi želel povedati samo naslednje.
Podpiramo usmeritev oziroma opredelitev, da bo državni zbor brez dvoma evropsko socialno listino danes ratificiral. Dopoldan je o tem bilo govora. Veseli nas, da bo Slovenija druga za Švedsko, ki bo to storila. Veseli nas, da bomo imeli majhno število izvzetih iz obsežnega seznama vprašanj, ki jih evropska socialna listina vključuje.
Rad bi pa povedal, da bi bila naša želja, da bi ob ratifikaciji evropske socialne listine morda razmišljali kaj več tudi o dejanskem stanju in problemih v Sloveniji in da bi se ob tem spomnili, da vprašanje pravnega varstva le ni tako zelo idealno, kakor izgleda, da nas na to opozarjajo sodišča, posebej tudi varuh človekovih pravic; da smo v zadnjem dnevu, dveh lahko slišali, da se je v zadnjih nekaj letih dvakrat povečalo število ljudi, ki živijo pod socialnim pragom; da v zadnjem času državni zbor sprejema vrsto zakonov, ki so vsi nujno potrebni, ki pa eden za drugim pomenijo zmanjševanje dosedanje ravni socialnih pravic. Tako, da evropska socialna listina ob vsem poudarku, ki ga ji, verjamem, tudi drugi dajemo, terja od nas, da je tudi naša vsakodnevna skrb do teh vprašanj nekoliko večja, kot dejansko je. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Potrč. Želi še katera poslanska skupina besedo? (Ne želi.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisno se je prijavil gospod Branko Kelemina; ostali poslanci imate za razpravo na voljo pet minut.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovani podpredsednik, državni zbor, predstavniki vlade! Tudi osebno mislim, da je evropska socialna listina eden pomembnih dokumentov in tudi eden redkih dokumentov, ki ga bomo poslanci sprejeli tako rekoč skoraj brez pripomb. Mogoče tudi zato, ker tega dokumenta ni sestavila vlada, ampak je pač dokument evropskih institucij. Jaz osebno mislim, da je poleg ustave seveda, ki jo moramo mi poslanci še posebej spoštovati, to nov dodatni dokument, ki ga bomo prav mi poslanci in poslanke tega državnega zbora morali, mislim da dobro poznati, predvsem seveda pri sprejemanju posameznih zakonov in tudi drugih odločitev. Kajti jaz mislim, da je to zelo pomemben dokument, ki se bo vezal na celo vrsto zakonov, predvsem tudi zdajle, ko smo že sprejemali iz delovne zakonodaje določene zakone, predvsem na te zakone in da bo seveda potrebno to upoštevati tudi v bodoče. Predvsem seveda bodo to morali upoštevati poslanci koalicije, jaz vsaj tako mislim, in pa tudi seveda vlada, kajti ravno, tako kot je že bilo rečeno pri vseh teh pomembnih zadevah, kjer gre za socialne zadeve, se nekako poskušajo stvari zakriviti ali izmakniti, samo da ne bi prišlo do njihove realizacije.
Zakaj to poudarjam? To poudarjam zato, ker mislim, da evropska socialna listina na toliko področjih posega v življenje naših ljudi, predvsem tistih, ki so socialno ogroženi ali pa tudi nekako drugače prizadeti, pa tudi glede upoštevanja določenih določb za varstvo invalidov. Mislim, da je to zelo pomembno, da se bodo te stvari upoštevale.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Kelemina, samo trenutek. Gospodje poslanci, prosim, umirite se in prosim za mir v dvorani! Prosim, nadaljujte.
BRANKO KELEMINA: Tako da je tudi s tega stališča evropska socialna listina res izredno pomemben dokument. Seveda se lahko pohvalno izrečemo o tem, da je Slovenija tako rekoč ena izmed redkih držav, ki je sprejela obveznosti iz vseh 21 členov drugega dela listine.
Imam pa tudi neke pripombe in moram povedati, da se popolnoma, če je že sprejela Slovenija tako rekoč vse, razen treh odstavkov, moram pač pripomniti, da se sicer strinjam, da Slovenija ni sprejela prvega odstavka 13. člena drugega dela evropske socialne listine in pa tudi drugega odstavka 18. člena. Zdaj, če ste si prebrali te člene, potem seveda lahko razberete, jaz vam bom samo prebral, ker verjetno vsi niste, če dovolite. 13. člen, četrti odstavek, govori pač, da se zavezujejo te podpisnice, citiram: "Uveljavijo določbo iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena v enaki meri za svoje državljane in državljane drugih pogodbenic, ki so zakonito na njihovem ozemlju v skladu s svojimi obveznostmi po evropski konvenciji o socialni in zdravstveni pomoči, podpisani 11. decembra 1953 v Parizu." To je ena takih postavk, ki je res mogoče v skladu z našo opredelitvijo ni potrebno sprejeti. Enako tudi potem 18. člen, drugi odstavek, kjer pravi, da pač se zavezujejo, da poenostavijo obstoječe formalnosti in zmanjšajo ali odpravijo sodne takse in druge stroške, ki jih plačujejo tuji delavci ali njihovi delodajalci. Jaz se nekako strinjam, da dejansko teh dveh odstavkov, teh dveh členov, citiranih, Slovenija kot taka ne bo sprejela.
Ne morem se nikakor strinjati, in upam, da boste tudi vsi ostali se z mano strinjali ali vsaj večji del, da Slovenija ne priznava prvega odstavka iz 13. člena socialne listine. Poglejte, kaj ta člen oziroma ta odstavek govori. Seveda se zavezuje, na koncu se "pogodbenice zavezujejo, da zagotovijo vsaki osebi, ki je brez zadostnih sredstev in si takih sredstev ni zmožna zagotoviti, niti z lastnim trudom niti iz drugih virov, zlasti z dajatvami iz sistema socialne varnosti, zadostno pomoč in v primeru bolezni nego, potrebno glede na njeno stanje". Vidite, ta prvi odstavek 13. člena je zame izredno pomemben. Rad bi obrazložitev predstavnika vlade, da mi pove, kako ste lahko, če ste sprejeli vseh, koliko jih je, 21 členov drugega dela te listine, vse ste sprejeli, tega odstavka pa niste mogli sprejeti, ki je za mene izredno pomemben. V obrazložitvi razlagate, da bi to porušilo naš sistem socialnega varstva in tako naprej.
Če tega mi ne moremo zagotavljati, kar je temeljno za mene, za mene in našo socialdemokratsko stranko, temeljnega pomena. Jaz ne trdim, da mi moramo. Jaz mislim, da mi že velik del različnih pravic uresničujemo iz tega prvega odstavka. Sedaj, da ste vi nekako ugotovili, da to ni možno, meni se to zdi nesprejemljivo. Jaz prav zaradi tega nekako, ko sem te stvari preštudiral, sicer mogoče malo pozno - seveda se opravičujem, bom predlagal amandma, če bo pravočasno prispel, če ne, bom prosil, da se stvar preloži - mislim, da je to tako pomemben člen oziroma odstavek, da je potrebno o njem razpravljati in se tudi o njem ponovno opredeliti. Jaz bi vas prosil za pozornost. Cenjene poslanke in poslanci! Poskušajte razumeti, da je to zelo pomemben odstavek in ne vidim razloga, zakaj bi ga morali ne priznati.
Mogoče bi imel še eno pripombo v zvezi z zaključkom te evropske-socialne listine. Opredeljeno je tudi, da mora država Slovenija ali Republika Slovenija, kakor želite, opravljati nadzor nad izvajanjem te listine in seveda v ta namen ustanoviti neko institucijo, ki bo pač skrbela za izvajanje nadzora nad svojimi obveznostmi iz listine. No, naš, opredeljeno je tukaj, da bi pač vlada ustanovila nek vladni odbor, vladni odbor, ki bi bil v pristojnosti ministrstva za delo, in seveda s tem tudi obrazlagajo, da ne bo nekih dodatnih finančnih obveznosti in stroškov. Jaz bi tukaj imel eno pripombo in bom seveda tudi predlagal dodatni sklep. To je tako pomembna listina, tako pomemben dokument, da jaz vladi enostavno preveč ne zaupam in bi rad, da bi vzporedno s tem, da bo vlada opravljala ta nadzor, prek tega vladnega odbora, dodatno ta nadzor opravljal tudi državni zbor Republike Slovenije. Da bi dejansko nekako skupno poskušala vršiti ta nadzor, da bi tudi državni zbor bil seznanjen z vsemi temi nadzori, ki jih bo opravil ta vladni odbor. Jaz mislim, da je to zelo pomembno in da se boste tudi ostale poslanke in poslanci strinjali s takim mojim predlogom in da bomo pač res pri tej pomembni listini, pri tem pomembnem dokumentu tudi poslanci imeli nekako nadzor nad izvajanjem te listine.
Jaz bi zdajle, ne vem, če so moji kolegi pripravili amandmaje, bi prosil, če mi jih, amandma in tudi dodatni sklep, da mi jih prinesejo tukaj in da jih jaz vložim in da potem tudi o njih razpravljamo in da jih poskušamo seveda, upam, da z vašo pomočjo, tudi sprejeti. Bi pa prosil pojasnilo predstavnice vlade, da pač obrazloži, kako so si zamislili, zakaj tega prvega odstavka 13. člena nekako niso hoteli priznati.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim, preberite amandma, da bomo lahko o njem razpravljali.
BRANKO KELEMINA: Amandma k 3. členu, to je tisti peti del, ja, peti del na strani 151, če pogledate Poročevalca, peti del, amandmiran 3. člen se spremeni tako, da se glasi, dejansko vse ostaja enako, razen, da se pač črta tisti del, kjer piše prvi, ne zavezuje prvi, to se črta, ampak samo četrti odstavek 13. člena drugega dela listine in drugi odstavek 18. člena dela listine. To ostane, črta se pa samo prvi. V glavnem, to bi bil potem amandma. To je amandma.
Dodatni sklep pa so mi tudi pripravili. Dodatni sklep bi pa se glasil takole, če se seveda bo državni zbor strinjal: "Državni zbor Republike Slovenije predlaga vladi, da v nadzor nad svojimi obveznostmi iz evropske socialne listine vključi tudi pristojni odbor državnega zbora." To bi bil dodatni sklep in pa tudi amandma.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Hvalica, proceduralno. Prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Amandma, ki ga misli predlagati gospod Branko Kelemina oziroma naša poslanska skupina, je zelo pomemben. Jaz vem, da za prenekaterega ne, ker sem videl, da niti ljudje ne poslušajo, berejo časopise, in se popolnoma strinjam tudi z mnenjem, ki ga je prej imel kolega Potrč. Zaradi tega jaz predlagam, da bi pridobili na času, da bi amandma napisali, razmnožili in da pride na mizo, da bo vsak vedel, da se ne bo izgovarjal pri glasovanju, da ne ve, za kaj glasuje.
Predlagam, da prekinemo to točko dnevnega reda, dokler ne uredimo te stvari in gremo z ostalimi točkami naprej. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Hvalica! Ratifikacije so po hitrem postopku. Lahko je tudi ustna obrazložitev amandmaja. Ampak, če že želite, bom dal vaš predlog na glasovanje. Predlagam proceduralni predlog, da bi prekinili to točko dnevnega reda, da se razmnoži amandma in da potem o njem razpravljamo, medtem gremo na naslednjo točko dnevnega reda. Ta predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog? (21 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
Želi še kdo besedo od poslancev? Prosim, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Ravno to pravzaprav potrjuje tisto, kar sva tako gospod Potrč kot jaz prej rekla. Jasno, to nikogar ne briga, to pač ni liberalna kategorija. Ta parlament se strese, če nastane kakšen škandal, ne pa, če se ratificira evropska-socialna listina. Tu mora nastati škandal in po možnosti mora biti velik znesek, in to v markah, bog ne daj v tolarjih. Potem je to vse skupaj v stanju pozor. Komentarji so tudi v tem kontekstu, to jaz jemljem v zapitek. Bog pomagaj! Jaz sem opazoval, če ste prej opazili, sem opazoval Kopača, kaj je počel on, ki tako vestno tem stvarem sledi. Bral je časopis tam pod mizo prej, ko je nastopil gospod Potrč. Saj lahko govorim, to je moj nastop.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Razprava je o ratifikaciji.
IVO HVALICA: To je moj nastop. Govorim o evropskisocialni listini.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani.
IVO HVALICA: Eden izmed poslancev je šel v sredino klopi, da bi lažje, da bi se maskiral in bi od tam. Ampak je prepoznaven.
Torej jaz sem zelo zadovoljen, da imamo danes možnost ratificirati evropskosocialno listino. Končno bomo dobili nek okvir, neko osnovo, ki bo omogočila vsaj tistim, ki imamo malo socialnega čuta, da bomo tudi ustrezne zakonske zadeve predlagali. Spomnite se mojega (našega) predloga o minimalni plači, ki je bil baziran na evropski socialni listini. Takrat so se vsi tu smejali in tako dalje. To je pač neka kategorija. Ni kategorija samo borza in ne vem kaj. Tudi evropska socialna listina je neka kategorija. To je nedvomno nekaj, kar pravzaprav sodobno, tržno, kapitalistično državo, skratka državo Evropske unije loči od države, ki se gre rudimentalni, prvobitni, grobi, Charles Dickensov kapitalizem. To je pač neka razlika. To je dosežek Evrope. In danes opazovati pravzaprav ta državni zbor in odnos nekih skupin do tega je pravzaprav žalostno dejstvo. To je pravzaprav neko zrcalo te situacije, kakršno imamo. Jaz osebno to obžalujem, ne glede na to, da mi državni zbor ni omogočil, da bi vsak poslanec imel pred seboj amandma, ki ga je predlagal poslanec Branko Kelemina. Bomo pač glasovali kar tako. Tudi, če glasujemo tako, rekel bi improvizirano, čeprav tega nismo navajeni, ne glede na hitri postopek, se bo jasno videlo, kdo je za to in kdo ni, kdo ima socialni čut in kdo ga nima. To je brez etiket, brez naslovov in brez vsega, to je jasno razvidno lahko že iz ene same takšne poteze. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Gospod Kelemina, želite razpravljati? Besedo dajem gospe državni sekretarki.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Hvala lepa. Gre za izvzem v smislu, da si naša država pridržuje pravico, da ne bo enake socialne varnosti, torej socialnih pomoči izplačevala tujim državljanom, ker gre tu za tuje državljane, tiste, ki sicer legalno bivajo v območju naše države, so pa tujci. Veste, da imamo do zdaj pravico do socialnih pomoči v vseh oblikah samo v primeru, ko gre za tiste, ki imajo bodisi stalno bivališče tu, dolgotrajno, ali pa ko gre za državljane. Ne pa za tiste, ki se tu zadržujejo začasno. Če spustimo v celoti skozi 13. člen, pomeni, da bomo praktično vsakemu tujcu, ki bo prišel z veljavno potno listino ali pa z nekim vizumom, ali pa imel status začasnega begunca, kar smo tudi imeli, dolžni izplačevati socialne pomoči in mu zagotavljati obvezno zdravstveno zavarovanje oziroma zdravstveno varstvo. Jaz ne vem, če si to lahko privoščimo; to je velik, velik zalogaj za to državo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Hvala lepa tudi gospe Belopavlovičevi za obrazložitev. Samo prosil bi vas, gospa Belopavlovič, da ne zavajate državnega zbora, in bi vas prosil, da si lepo, res korektno preberemo 13. člen od začetka do konca.
Poglejte, v 13. členu lepo piše: "Pravica do socialne in zdravstvene pomoči." Tu nič ne govori o nobenih tujcih. Tudi v nadaljevanju, v prvem odstavku, nikjer ne govori o nobenem tujcu. Prvi odstavek pod točko 1 lepo govori o tistem, kar sem prej prebral - točno to, "zagotavlja vsaki osebi, ki je brez zadostnih sredstev in si takih sredstev ni zmožna zagotoviti niti z lastnim trudom niti iz drugih virov, zlasti z dajatvami sistema socialne varnosti, zadostno pomoč, in v primeru bolezni nego, potrebno glede na njeno stanje". To je popolnoma splošna postavka za naše državljane in ne za tujce. Za tujce to ne velja, ker ni nikjer napisano ime tujca, niti od 13. člena. Zakaj pa potem uveljavljamo 2. pa 3. točko? 2. in 3. točka sta prav tako dosti pomembni, in če bi bile tako pomembne, kot pravite, zakaj smo potem 2. in 3. točko pustili, 1. pa ne? 4. pa priznavam, in tu tudi osebno smatram, da ni nič narobe, da četrtega odstavka ali pa 4. točke, kakor želite, ne priznavate oziroma je kot take niste priznali pri podpisu te listine.
Jaz bi vas lepo prosil, da resnično temeljito pogledamo, da ne bomo svojim lastnim državljanom zaradi tega kratili pravic, ki izhajajo iz evropske listine. Trdno sem prepričan, da ste v zmoti, gospa Belopavlovičeva, in bi vas prosil, da to tudi parlamentu sedaj obrazložite, da skupaj ugotovimo, da dejansko samo 4. točka, če hočete, ali pa četrti odstavek, kakor želite, opredeljuje pravice tujcev. Prosim, da to priznate in poskušate tu tudi razložiti; v kolikor ne, bom pač smatral, da se enostavno izogibate nekim možnostim zagotovitve nekih pravic našim državljanov. Jaz si vsaj tako predstavljam in tako razlagam ta zakon in prosim, da pojasnite to državnemu zboru. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Potrč, replika.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz sem mnenja, da gre res za nesporazum. Ne bi mogel verjeti, da bi vlada predlagala izvzetje 1. točke 13. člena na način, da bi veljal tudi za naše državljane, ker konec koncev si upam trditi, da pravice, ki so v prvem odstavku zapisane, se pri nas tudi uresničujejo. In zato se mi zdi, da gre za nesporazum v tem smislu, češ, da je četrti odstavek, ki opozarja, da bi naj država Slovenija sprejela obveznost, da bi v enaki meri zagotavljala pravice domačim državljanom in državljanom ostalih sopogodbenic, vezan na prvi odstavek. Bojim se pa, da ne, ker v takem primeru bi morali potem eventualno tudi 2. pa 3. točko postaviti pod vprašaj. Moj predlog ali pa moje razumevanje je takšno, da bi bilo pametno z amandmajem črtati v 3. členu pri točki 13, to je 3. člen, ta prvi odstavek in da bi veljalo naše izvzetje na četrti odstavek 13. člena drugega dela te listine in na drugi odstavek 18. člena drugega dela te listine, prvi odstavek pa ne. Če je kakršenkoli nesporazum v zvezi s tem, bi tudi prosil, da sekretariat za zakonodajo o tem eventualno razmisli. Ampak jaz bi samo tako lahko razumel, da se zadosti cilju, ki ga je vlada povedala, namreč, da to izvzetje velja samo za tuje državljane, ne pa seveda tudi za naše. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa Bitenčeva želi besedo.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod podpredsednik, spoštovani zbor! Rada bi samo opozorila, da je treba seveda evropsko socialno listino gledati v celoti. V dodatku k spremenjeni socialni listini ima tudi klavzule o obsegu glede varovanih oseb in ta socialna listina se seveda nanaša na državljane, ne samo na domače državljane države, ki ratificira evropsko socialno listino, ampak se nanaša v večjem ali pa v precejšnjem obsegu tudi na vse državljane držav pogodbenic, ki so ratificirale evropsko socialno listino, glede na to, da je to multilateralni instrument. Zaradi tega je pravzaprav potrebno pogledati dejansko, ali država zmore določena bremena. Kolikor so seveda ocene, da se v trenutku, ko se ratificira evropska socialna listina, določenih obveznosti, ki jih ta hip in jih lahko tudi v skladu z njenim tekstom izvzame, ne more ratificirati, se lahko naredijo izjeme, ki se lahko sčasoma ob razvoju socialnih sistemov prekličejo in se naknadno še eventualno poveča stopnja zaščite. Treba je namreč vedeti, da se 13. člen v pravici do socialne in zdravstvene pomoči v 1. točki glasi, da se zagotovi vsaki osebi, ki je brez zadostnih sredstev in ki si taka sredstva ni zmožna zagotoviti z lastnim trudom, ustrezna pomoč. In da se v obsegu, ki se nanaša na osebe, ki so z njo pokrite, izrecno pove, da so to ne glede na četrti odstavek 12. člena in četrti odstavek 13. člena, ki imajo nek poseben tretma, to samo tisti tujci, ki so državljani drugih pogodbenic in zakonito prebivajo ali so redno zaposleni na ozemlju ene od pogodbenic. Kar po naši zakonodaji zaobseže tudi določen del tujcev, ki imajo delovno vizo in začasno prebivališče. Teh ozirov se je pač treba tu zavedati in je treba ta vprašanja tudi komparativno pravno glede na domačo zakonodajo detajlno proučiti. Kar menimo, da je vlada storila prej, preden se je odločila za izjeme. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Roberto Battelli.
ROBERTO BATTELLI: Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani! Meni se zdi, da ima gospod Kelemina prav in tudi gospod Potrč.
Namreč v kolikor bi držalo to razumevanje, ki ga je razložila gospa Bitenčeva, potem seveda bi mi lahko zapisali, da imamo zadržke za izvajanje celotnega 13. člena. Kajti to, kar pove 1. točka 13. člena, se naveže tudi na drugo in tretjo. Oziroma druga in tretja nista uresničljivi, če ni upoštevana prva. Četrta se pa nanaša na tujce, ki so državljani držav pogodbenic in živijo pri nas. Zadeva je po mojem precej jasna. Mi se zavežemo kot Republika Slovenija, da vsakomur zagotovimo določeno varnost, takemu, ki nima zadostnih sredstev in tako naprej. Vsakomur, ki prejema to pomoč, zagotovimo enake politične in socialne pravice kot drugim. Ampak v tem smislu bi to pomenilo vsak naš državljan glede na 4. točko 13. člena. 4. točka naredi razliko za tiste, ki niso državljani. Se pravi, logična povezava med temi točkami je taka, da v kolikor bi menili, da se vse to nanaša na vsakogar, kakorkoli že, potem bi se morali odpovedati izvajanju celotnega 13. člena. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Prosim, gospod Grasselli, ministrstvo za zunanje zadeve.
ANDREJ GRASSELLI: Spoštovani! Mislim, da je pri oblikovanju pridržka na to konvencijo pri čemer pridržki pri tej konvenciji niso nič posebnega - recimo, tudi Švedska, kot priznano socialna država, je izjavila - oni so sicer ta pridržek formulirali pozitivno - da jo zavezujejo samo določbe tega, tega in tega člena - potrebno izhajati predvsem tudi iz duha konvencije. Namreč, če dobro pogledate ta člen konvencije, o katerem se zdaj pogovarjamo, gre za to, da govori o vsakem - člen v bistvu ne dela razlike pri zaposlenih osebah, med državljani in tujci, in to je nekako koncept te konvencije. Sedaj, če bi mi sprejeli ta predlog, ki ga je dal gospod Kelemina, bi odstopali in poudarjali to diskriminacijo med našimi in tujimi delavci. Mislim, da s tega vidika to ni dobro. Saj ta zadržek ne pomeni, da naša zakonodaja, takšna kot je, in ki dela te razlike, za katere vsi vemo, bo kaj spremenjena; to zakonodajo lahko spremeni samo to visoko telo. Mislim pa, da ni dobro, da iz našega pridržka, ki ga dajemo Svetu Evrope, bije v oči ta diskriminacija. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Hvala lepa tudi za obrazložitev. Jaz popolnoma razumem vašo skrb in tudi pripombe lahko upoštevam. Vendar, poglejte, če smo nekoliko logični, potem ste pri nepriznavanju oziroma tako rekoč črtanju prvega in četrtega odstavka vseeno naredili smiselno neskladje. Poglejte samo to - recimo, da prvi in četrti ne veljata, drugi pa velja, potem pa iz tega sledi - poglejte, preberite drugega, kaj piše: "Zagotovijo, da osebe, ki prejemajo tako pomoč," kakšno pomoč? Kakšno? Iz prvega odstavka! "... tako pomoč, zato nimajo nič manjših političnih ali socialnih pravic". Ja, na kaj se pa potem ta nanaša - drugi odstavek? Nima podlage, nima se na kaj nanašati. Ne more se nanašati na člen ali pa, kaj vem, pravice do socialne in zdravstvene pomoči! Nima podlage. Jaz bi potem razumel, recimo, če je že tako in hočete zdajle, da ne bi prišlo do neke diskriminacije, da potem enostavno celotni 13. člen črtamo, če želite, oziroma ne priznavamo. Ampak jaz resnično ne vidim nobene razlike tukaj. Saj mi imamo pač pravico, kot piše tam, od vseh teh, ne vem, šest ali devet ali koliko jih moramo priznati, teh členov, obvezno. Ja, torej če jih pa priznamo mi skoraj takorekoč vse, razen treh odstavkov, mislim, da smo pa ja - kar tudi v obrazložitvi piše - nekje na vrhu priznavanja evropske socialne listine v celotni Evropi. Zdaj zaradi enega odstavka delati diskriminacijo proti našim državljanom, proti Slovencem - to pa po mojem mnenju ne gre.
Zato bi dal naslednji predlog: če menite, da ta stvar ni usklajena, bi predlagal, da jo uskladimo na nek način, da se dogovorimo, da preštudiramo, kaj je narediti, in bi predlagal proceduralni sklep, da prekinemo to točko, da jo nadaljujemo jutri. Jutri bomo med tem časom te stvari uskladili in tudi napisali amandma, ki bo ustrezen, da ne bomo res delali diskriminacije niti našim državljanom Slovencem niti tujcem. Prosim, da daste tak sklep na glasovanje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Na glasovanje dajem proceduralni sklep, da to točko dnevnega reda prekinemo in nadaljujemo enkrat jutri. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta proceduralni sklep? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je proceduralni sklep sprejet.
Prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 17. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO MAKEDONIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA V ZVEZI Z DAVKI NA DOHODEK IN PREMOŽENJE. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi poročevalec odbora besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben pisni amandma, predlagam odboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi kdo o tem razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta sklep? (34 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 18. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE O ZAŠČITI IN SPODBUJANJU VLAGANJ. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu do začetka obravnave ni bil predložen noben pisni amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval o predlogu zakona v celoti. S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi v zvezi s tem kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 19. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG AKTA O SPREMEMBI AKTA O NOTIFIKACIJI NASLEDSTVA GLEDE KONVENCIJ ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV IN KONVENCIJ, SPREJETIH V MEDNARODNI AGENCIJI ZA ATOMSKO ENERGIJO. Predlog akta je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog akta je obravnaval tudi odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi poročevalec odbora besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben pisni amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 270. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu akta v celoti. Želi v zvezi s predlaganim sklepom kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog akta v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani akt v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 20. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE, VLADO REPUBLIKE ITALIJE IN VLADO REPUBLIKE MADŽARSKE O USTANOVITVI VEČNACIONALNIH SIL KOPENSKE VOJSKE. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Gospod Koprivnikar, državni sekretar.
BOGDAN KOPRIVNIKAR: Gospod predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci! Sporazum med vlado Republike Slovenije, vlado Republike Italije in vlado Republike Madžarske o ustanovitvi večnacionalnih sil kopenske vojske je bil podpisan v Vidmu 18. aprila lanskega leta. Sporazum je bil ratificiran v madžarskem in italijanskem parlamentu. Z ratifikacijo omenjenega sporazuma bi se Republika Slovenija in v njej vzpostavili pravni okviri za njegovo inplementacijo. Sporazum predvideva ustanovitev lahke pehotne enote na ravni brigade, ki bi bila na voljo za hitre in učinkovite vojaške odzive v primeru nastajajočih varnostnih groženj. Prav tako je cilj formiranja multilateralne enote tudi spodbujanje povezljivosti, povečanje vzajemnega poznavanja in prilagajanja skupnim operativnim postopkom.
Enota naj bi prispevala k splošni mednarodni varnosti z odvračanjem možnih nasprotnikov, s prikazom učinkovite in prepričljive vojaške usposobljenosti. Namenjena je za krizna območja in za delovanje v operacijah v podporo miru. Enota naj bi bila na voljo za operacije, vodene v okviru Zahodnoevropske unije, Nata. Delovala naj bi načeloma pod mandatom varnostnega sveta Združenih narodov ali organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
Sporazum predvideva, da bi se sčasoma lahko priključile tudi druge države. Enota je sestavljena iz podenot iz treh držav, pri čemer naj bi Slovenija in Madžarska prispevali po en bataljon. Vse ostalo pa naj bi prispevala Italija, kar v procentih pomeni približno 60% s strani Italije in po 20% s strani Slovenije in Madžarske. Sporazum določa, da se večnacionalne sile kopenske vojske vodijo po principu vodilne države in da Italija kot vodilna država prispeva poveljnika in večji del poveljstva. Enakopravnost in suverenost vseh treh sodelujočih držav je zagotovljena prek tri stransko sestavljene vojaško politične skupine za vodenje, ki vodi in usmerja aktivnost večnacionalnih sil.
Vojaško politična skupina je sestavljena iz treh držav in odloča na podlagi konsenza. Predvideno je tudi, da se v primeru aktiviranja celotne enote s strani Slovenije in Madžarske imenujeta namestnika poveljnika, ki bosta imela pristojnosti poveljevanja nad nacionalnim kontigentom. Poveljniku brigade se prenesejo samo pristojnosti operativnega nadzora, ne pa tudi operativnega poveljevanja. Vsaka pogodbenica si pridrži neomejeno pravico do odločanja o udeležbi njenih enot v posameznih operacijah. Menimo, da je z navedenimi rešitvami zagotovljena enakopravnost in suverenost vseh treh držav.
Sporazum predvideva tudi, da bodo tehnične podrobnosti in drugi operativni vidiki sil urejeni s posebnimi izvedbenimi dogovori. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Koprivnikar, državni sekretar. Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi poročevalec odbora besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, gospod Petan, poslanska skupina SDS.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo gospod podpredsednik. Spoštovani! Dejstvo je, da se Slovenija želi vključiti v evro-atlantske strukture in prav gotovo je formiranje raznih bilateralnih in večnacionalnih sil tudi, ena od teh poti, kjer država želi jasno pokazati, kaj hoče, kaj želi in katera je tista smer, v kateri želi delovati. Tudi ta sporazum med vlado Republike Slovenije in Italijo, Madžarsko naj bi bil eden od takih pokazateljev, kaj Slovenija želi. Bi pa dejal, da je to zopet eden od primerov, kako smo se mogoče malce nespretno lotili stvari, ki dokazuje, da v bistvu dogodki uhajajo naši pravni podlagi, našim pravnim okvirom. Če bi bilo to prvič, bi pač človek na to pozabil, pa bi rekel, dobro, tudi to se zgodi. Kar je navsezadnje tudi res. Vendar ravno na tem obrambnem področju se nam kar naprej dogaja, da nas neke stvari prehitevajo.
Pa da ne boste mislili, da govorim na pamet, bi vas samo spomnil na dve stvari. Najprej na soglasje naše vlade, da lahko sile SFOR-ja, na svoji poti v Makedonijo uporabijo tudi naše komunikacije. Tega soglasja ni bilo in te sile so enostavno, ker so rabile to smer, pač po naših komunikacijah prečkale naše ceste. Potem je vlada pod nujno odobrila. To je nesmisel. Verjetno bi bilo veliko bolj pametno - in vlada je vedela, kaj se bo zgodilo, pa nihče ne bi temu oporekal.
Naj vas spomnim še na to, kar je še precej sveže. Ko smo na hitro, ko so že bile enote Nata in enote Partnerstva za mir, ko so že prihajale v Slovenijo na veliko vajo, ki je bila konec lanskega leta v Sloveniji, in zopet nismo imeli pokritosti z našim pravnim redom. Torej, ta primer je pa sedaj tudi eden od teh. Zato mi dovolite, da grem povsem na kratko lepo po vrsti.
Najprej bi vas spomnil na 1. člen, kjer piše, da "zemljepisno območje uporabe sil lahko vključuje vso Evropo in je osredotočeno na srednjo, vzhodno in jugovzhodno Evropo, posebej na operativnih vojskovališčih s težkim terenom, ki povzroča naporno in počasno kopensko mobilnost..." in tako naprej. Kaj to pomeni - zemljepisno direktno - vam je lahko jasno. To je območje Balkana. Točno zadosti tem pogojem. Res je, da je potem navedeno, da tudi na drugih lahko, ampak osredotočeno.
Zdaj pa mi dovolite, da vas spomnim na pravni okvir. To pa je tisti najširši - to je resolucija o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije, to je popravek, kjer piše: "V procesu vključevanja v evropske in druge mednarodne gospodarske in politične povezave Republika Slovenija prevzema hkrati pravice in odgovornosti, ki jih te povezave terjajo na obrambnem področju, razen zagotavljanja mirovnih sil v prostoru bivše Jugoslavije do končanja sedanje krize..." in tako naprej. To se pravi, v bistvu ni nič narobe s temi silami, in tudi to, kar je napisano, kaj je osredotočeno, kaj je tisti center, kjer bi naj delovali. Vendar naš pravni okvir - to je resolucija - govori nekako drugače. Pomeni to, da smo zopet z našimi pravnimi okviri zaostali. Jaz se strinjam s tem popravkom resolucije o izhodiščih iz leta 1994, da je to bil takrat pač tisti kompromis, ki je bil potreben, in je ta popravek tudi dober in je cela resolucija bila takrat dobra. Vendar se je do danes zgodilo toliko stvari, da so te stvari nekakšna zavora. Ampak mi nismo pravno tega uredili. Nas dogodki prehitevajo. To se pravi, potrebno je narediti popravek te resolucije, kar je tako ali tako že dolgo znano. Na ministrstvu za obrambo o tem že dolgo govorijo. Vendar se pa še ni ničesar naredilo, izvedba nas pa prehiteva.
Zato sem omenil prejšnja dva primera, ker to ni prvič, in je to toliko bolj alarmantno. Tudi na drugih področjih se nam dogaja podobno. Navsezadnje bi rekel še naslednje. V 3. členu je zapisano, da "Italija kot vodilna država" - mene ta izraz "vodilna" strahovito moti. Navsezadnje, kdo je vodilni, to pokaže sam položaj. Kolikor mi je znano, v samem sporazumu o severno-atlantskem paktu Nato nikjer ne piše, katera je vodilna država, ampak vsi vemo, katera je; in ne samo, katera je vodilna v tem paktu, ampak katera je tudi vodilna država na svetu na tem področju. To se pravi, ta položaj si moraš izboriti. S tem pa, ko ti pristaneš, da v sporazum napišeš "vodilna država", si se avtomatsko postavil v nek tretjerazredni položaj. Navsezadnje to tudi dokazuje potem naslednji tekst "te vodilne države", ki prispeva poveljnika in večji del brigadnega poveljstva, ki ga okrepi zbrano število osebja drugih pogodbenic.
Se pravi, zopet smo v nekem podrejenem položaju in da bi bila nesreča še toliko večja, začetek tega sporazuma, ki je verjetno dober, spremlja še tisto nesrečno ime, kjer smo Slovenci naredili kardinalno napako - pristali smo na ime, na katerega nikoli ne bi smeli, ki se ga verjetno še marsikdo spominja in meče strahovito slabo luč - kaj vse bi mi naredili, da bi mogoče nek sporazum dosegli. To samo dokazuje našo šibkost, ki pa ni potrebna. S tem dokazujemo, da bi radi šli v evroatlantske strukture, to velja tudi za civilno, se pravi, da bi radi šli v Evropsko unijo na kolenih. Gospodje, hvala lepa za takšno zadevo. Da, vendar pokončno in tudi nikjer v sporazumu o Natu ne piše, da je neka država podrejena, nekatere pa, da so vodilne. To nikjer ne piše in sreča, da to ne piše.
Naj vas spomnim še na 5. člen, ki je sicer nekoliko boljši, kot pa je bila začetna verzija. Uradni jeziki so državni jeziki pogodbenic. Delovni jezik je angleščina, vsi operativni dokumenti so v tem jeziku. Dobro, če je sedaj delovni jezik tudi jezik poveljevanja, potem je to v redu. Če je pa to mišljeno samo tako tako, če bo tako, potem je v redu, ker imamo neke slabe izkušnje. Verjetno vsi veste, za kaj gre. Ravno zaradi tega, ker nekako na obrambnem področju je najbolj značilno, da nas, kot sem že na začetku omenil, da našo zakonodajo, naše pravne okvire dogodki prehitevajo, nikakor jim ne moremo slediti, zato je prav, da na to opozorim. Rekel bom takole, prav je, da mi skušamo z določenimi mednarodnimi enotami pokazati našo pot, naše želje in seveda naše cilje. Seveda moral bi pa pri tem cel sistem potekati v smislu enakopravnosti in pa seveda to, kar mi želimo, da se to zrcali tudi v našem proračunu. Navsezadnje, formiranje takšne enote in še posebej delovanje takšne enote nekje na terenu zahteva tudi finančna sredstva.
Jaz sem že na tem mestu opozoril, ko smo sprejemali proračun, da se to naše hotenje, ti naši cilji nekako ne vidijo v proračunu. Žal to tudi nekaj stane, vendar tega ni. Ker se to neprestano kopiči, seveda je najhujše, če niso finančna sredstva opredeljena, da naši pravni okviri nekako ne dohitevajo situacije, položaja, ki je neprestano nekaj stopnic pred pravnim redom. Zato bi že bil čas, zato sem se tudi danes oglasil, da to enkrat uskladimo in naš pravni red uredimo tako, da bodo dogodki v tem okviru. Ne pa, da bodo dogodki uhajali in bomo morali pravne okvire prirejati situaciji. To je nevzdržno. Zaradi tega v naši poslanski skupini ne bomo podprli tega sporazuma. Drugače se pa strinjamo, da je tudi takšen pristop, formiranje takšnih in podobnih enot verjetno ena od pozitivnih smeri, pozitivnih stalnic, ker tega je precej, da pa je potrebno doma urediti pravne okvire. Če se tega ne bomo držali, potem ne moremo trditi, da smo pravna država in da imamo stvari pod kontrolo. Stvari imaš pod kontrolo, če nad tem velja pravni red. Zato ne bomo tega podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še katera poslanska skupina besedo? (Ne želi.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben pisni amandma, predlagam zboru, da v skladu z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi v zvezi s tem kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (43 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (32 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Imamo še nekaj časa.
Prehajamo na 21. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O VARSTVU IN UPORABE ČEZMEJNIH VODOTOKOV IN MEDNARODNIH JEZER.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Prosim za mir v dvorani. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetke obravnave ni bil predložen noben pisni amandma, predlagam zboru, da v skladu z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi v zvezi s tem kdo razpravljati? (Ne želi.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 22. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI VARNOSTNEGA SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN ZAHODNOEVROPSKO UNIJO. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi poročevalec odbora besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben pisni amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi v zvezi s tem kdo razpravljati? (Nihče.) Zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost!(49 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 23. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ITALIJANSKO REPUBLIKO O SOCIALNI VARNOSTI. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Predlog je obravnaval odbor. Želi besedo predstavnik odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanci? (Ne želijo.) Ker nihče ne želi razpravljati in k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben pisni amandma, predlagam zboru, da v skladu z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi v zvezi s predlaganim sklepom kdo razpravljati? Gospod Partljič? (Ne.9 Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.) Prosim za mir v dvorani!
Kdo je za predlagani sklep? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 24. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE O VOJNIH GROBOVIH. Predlog zakona je v obravnavo zboru predlagala vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik odbora? (Ne želi.) Želi besedo sekretariat za zakonodajo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanci? (Ne želijo.) Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben pisni amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi v zvezi s predlaganim sklepom kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotavljamo prisotnost! Prehajamo na glasovanje. (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 25. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE MAKEDONIJE O MEDNARODNEM CESTNEM PREVOZU POTNIKOV IN STVARI. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik odbora? (Ne želi.) Želi besedo sekretariat za zakonodajo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Kdo želi besedo?
Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben pisni amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval o predlogu zakona v celoti. Želi v zvezi s tem kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Predlog sklepa dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 26. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI EVROPSKE KONVENCIJE O VARSTVU ARHEOLOŠKE DEDIŠČINE (SPREMENJENE). Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi poročevalec odbora besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Luci, poslanska skupina SDS. Kot poslanec? Dobro. Želi katera poslanska skupina besedo? (Ne želi.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Gospod Luci, prosim.
MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice in kolegi! Oprostite, da motim tako hiter potek obravnave teh točk. Prišli smo do točke, ki pa je za določena mesta zelo aktualna, zato bi jaz želel vložiti amandmaje. Ne želim zavlačevati, zato bi prosil, če morda lahko to točko preskočimo, da bi vložil amandmaje, ali pa da jo obravnavamo na naslednji seji, in sedaj obravnavate drugo točko. Imel bom dva ali tri amandmaje, ki so pomembni, ne samo za mesto, iz katerega jaz izhajam, ampak tudi za marsikatero vaše mesto. Zato želim vložiti amandmaje; in da s tem ne bi zavlačeval, bi prosil, da mi omogočite, da to vložim v rednem roku, in da nadaljujete z naslednjo točko, če lahko.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Predlagam, da točko prekinemo in gremo na 27. točko dnevnega reda. Kolegice in kolegi, jaz se opravičujem - nekateri zmigujete z glavami, češ, prehitro sem šel. Imamo še tri ratifikacije. Ali lahko te ratifikacije opravimo, da bi z njimi danes končali? Lahko. Hvala.
27. TOČKA DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI OKVIRNEGA SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN EVROPSKO INVESTICIJSKO BANKO O DEJAVNOSTI EIB V SLOVENIJI. Predlog zakona je v obravnavo predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose. Želi poročevalec odbora besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Kdo želi razpravljati? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben pisni amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi v tej zvezi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa v celoti na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajam na 28. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA UMIK PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SOCIALNEM VARSTVU, DRUGA OBRAVNAVA, IZ ZAKONODAJNEGA POSTOPKA. Vlada Republike Slovenije je kot predlagateljica navedenega predloga zakona z dopisom dne 23.11.1998 obvestila zbor, da iz zakonodajnega postopka umika predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu, druga obravnava. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, gospod Kontič. Besedo ima gospod Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Dovolite mi, da pojasnim svoje nasprotovanje in nasprotovanje poslanske skupine združene liste socialnih demokratov ob umiku tega zakona iz parlamentarne procedure. Zdi se mi to pomembno, ker je odnos do tega zakona značilen za obnašanje vlade v sklopu celovitih reform socialne države in predstavlja nekakšen vzorec, ki postaja pravilo in nas zelo skrbi.
Predlog zakona je vlada vložila v parlamentarno proceduro že davnega novembra 1995 po skrajšanem postopku. Takrat je vlada nameravala s predlogom zakona urediti nekatere nejasnosti v odnosu med državo in občinami in omogočiti koncesije pri socialnem varstvu tam, kjer sedaj niso možne. V prvi obravnavi smo poslanci združene liste opozarjali, da je ključni problem zakona o socialnem varstvu to, da se že dalj časa prepočasi povečuje zajamčena plača, ki je osnova za izračun socialnih dajatev, kar ima za posledico vse večje število ogroženih prebivalcev Slovenije. Od leta 1992, ko je bil zakon o socialnem varstvu sprejet, lahko spremljamo stalno zaostajanje zajamčene plače za rastjo povprečnih plač. To se je dogajalo, ker je bilo povečanje zajamčene plače nekaj časa v diskrecijski pravici vlade, ta pa zajamčene plače ni redno usklajevala s porastom povprečnih plač. Tako je zajamčena plača januarja leta 1992 dosegala zadovoljivih 42,1% povprečne plače v Sloveniji, medtem ko januarja 1999 dosega samo še 22,7%. Dejansko je od leta 1992 stalno padala iz 42,1 v letu 1992, na 31,4% v letu 1993, nato je obstala na 31,6% v letu 1994 in zopet padala na 28,1% v letu 1995, na to na 26,9% leta 1996, na 25,% v letu 1997, na 24,8% v letu 1998 in končno samo na 22,7% v letu 1999.
Tako padanje zajamčene plače pa pomeni, da so stalno padali tudi prejemki tistih, ki prejemajo pomoč kot edini vir preživljanja ali denarne dodatke kot začasno pomoč ali pomoč za plačilo najemnine ali pomoč za vrnitev v kraj stalnega bivališča ali enkratno pomoč v stiski in podobno.
Enako velja tudi za starševski dodatek ali za dodatek za nego otroka ali za najnižje nadomestilo za brezposelnost. Ob upoštevanju teh zaskrbljujočih podatkov smo v Združeni listi socialnih demokratov v prvi obravnavi zakona predlagali - matični odbor državnega zbora pa je to tudi sprejel - da mora vlada do druge obravnave zakona, naj citiram predlog sklepa: "Višino denarne pomoči, kot edinega vira preživljanja, in denarne dodatke 24. in 26. člena zakona naj se opredeli tako, da bo zagotavljala najmanj enako višino socialne dajatve v odnosu do povprečne plače v Republiki Sloveniji, kot je bila v času sprejemanja zakona". Če bi vlada upoštevala naš predlog, bi morala zakon pripraviti tako, da bi upoštevala višino zajamčene plače v današnji višini preko 70 tisoč tolarjev. To je celo več kot je trenutno minimalna plača.
Taka višina zajamčene plače bi pomenila tudi to, da bi bilo smiselno ukiniti kategorijo zajamčene plače in jo zamenjati z minimalno plačo v vseh primerih, ko se uporablja kot osnova za izračunavanje socialnih transferov. Če bi namreč normalno revalorizirali zajamčeno plačo na osnovi višine iz leta 1992, bi bila ta že 72.466 tolarjev ali celo 85% več, kot je le-ta trenutno. To pa samo kaže, kako zelo nizko ta država danes ocenjuje prag preživetja svojih državljanov, v primerjavi s stanjem leta 199. Zato ni čudno, da se nam subjektivno občutenje revščine povečuje in da so razlike v plačah po prepričanju velike večine ljudi izrazito previsoke.
Kaj se je zgodilo po prvi obravnavi zakona? Vlada je reagirala tako, kot običajno reagira pri zakonih, ki urejajo socialne teme. Če državni zbor sprejme kakšne izboljšave zakona, postane zakon kar naenkrat nepotreben, z različnimi izgovori, kar se je zgodilo tudi v tem primeru. Namesto da bi vlada nadaljevala z obravnavo zakona po rednem postopku in v teh spremembah tudi uredila, kar se ji zdi potrebno, raje zakon umakne iz parlamentarne procedure in predlaga druge spremembe. Sicer koristne in dobre, po skrajšanem postopku, tako da ni možno amandmirati drugih členov zakona. To je zelo nekorektno. Saj smo imeli v Združeni listi namen v drugi obravnavi amandmirati 24. in 26. člen in ustrezno spremeniti odstotek za izračun posameznih socialnih dajatev, da bi zadostili našemu predlogu iz prve obravnave.
Žal tega sedaj ne bomo mogli storiti ob obravnavi novega predloga zakona po skrajšanem postopku. Zato smo prisiljeni opozoriti na to nekorektno ravnanje vlade in tudi glasovati proti umiku zakona iz parlamentarne procedure. Ob tem pa želimo opozoriti, da bo moral državni zbor večjo pozornost posvetiti socialnim temam in čim prej obravnavati tudi nacionalni program socialnega varstva do leta 2005. Saj se razmere na tem področju skokovito slabšajo. Zato smo že dali pobudo tudi predsedniku državnega zbora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Kontič. Želi še katera poslanska skupina besedo? (Ne želi.) Besedo dajem poslankam in poslancem.
Kolegice in kolegi, ker je ura 20.05, danes pa smo opravili veliko dela, je korektno, da zaključimo. Zato sejo za danes prekinjam.
Dovolite samo še obvestilo. Zbor bo z delom nadaljeval jutri ob 14.30 uri, in sicer z 39. točko dnevnega reda, to so volitve in imenovanja, in sicer po vrstnem redu, kot je določen v prečiščenem dnevnem redu te seje. V zvezi s to točko bomo obravnavali tudi zadeve, ki jih bo na jutrišnji seji obravnaval KVIAZ. Zbor bo nato prešel na obravnavo 11.a točke dnevnega reda, to je na razrešitev člana računskega sodišča Republike Slovenije, nato na 16. točko dnevnega reda, to je predloga zakona o ratifikaciji evropske socialne listine ter nato na 26. točko dnevnega reda, na 28. in potem po dnevnem redu dalje. Hvala lepa. Lahko noč!
(SEJA JE BILA PREKINJENA DNE 10.3.1999 OB 20.06 URI.)