Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik. Seja se je pričela ob 16.04 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje. Pričenjam nadaljevanje 10. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Rudolf Moge, Štefan Klinc, Janez Kramberger, Juri Malovrh, Borut Pahor, Jože Avšič, Peter Hrastelj, Ivo Hvalica, Vladimir Čeligoj, Roman Jakič, Branko Tomažič - njega sem videl, Josip Bajc, Janez Per, Andrej Fabjan; od 16.00 ure dalje Izidor Rejc, Franc Pukšič, Polonca Dobrajc, Ivan Kebrič in Benjamin Henigman.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! Ugotavljamo navzočnost v dvorani! (52 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam. Z obvestilom, ki ste ga prejeli 22. septembra, ste bili seznanjeni s sprejetim dogovorom na kolegiju predsednika državnega zbora o prioritetnem vrstnem redu obravnave točk z dnevnega reda 10. seje zbora. Tako bo zbor današnje nadaljevanje pričel z obravnavo predlogov zakonov o ratifikaciji mednarodnih pogodb. Vrstni red obravnav je na zaključku gradiva, na zadnji strani - če ste morda spregledali - gradiva, ki ste ga prejeli 22. septembra. Pričeli bomo z obravnavo ratifikacije mednarodnih pogodb, to je od točke 18 do 29. Za tem bomo prešli na obravnavo prekinjene 6. točke dnevnega reda, to so volitve in imenovanja, zadeve, ki so bile v tem času pripravljene v skladu z našo prakso in dogovorom, da se tekoče obravnavajo, ker je ta točka odprta. Nato bomo obravnavali 38. točko dnevnega reda, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, tretja obravnava. Nato sledi 12. točka dnevnega reda - predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za najetje posojil za izgradnjo termoelektrarne Trbovlje 3, druga obravnava. Nato bomo obravnavali 41. točko - predlog zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, druga obravnava, in kot piše v dogovoru dalje; najverjetneje pa vseh teh točk danes do 18.00 ure ne bomo uspeli obravnavati.
Spoštovane kolegice in kolegi!
Prehajamo na 18. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO KRALJEVINE DANSKE O MEDNARODNEM CESTNEM PREVOZU POTNIKOV IN BLAGA S PROTOKOLOM.
Ta zakon je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Prosil bi predsednika, če bi morda pojasnil stališče za vse ratifikacije, ki so pred nami. Ali bi se oglasili po potrebi? Prosim, gospod Kacin.
JELKO KACIN: Hvala lepa za besedo gospod predsedujoči. Za vse točke dnevnega reda velja, da je odbor za mednarodne odnose obravnaval predlog zakona o ratifikaciji in ga podprl. Zato predlagam, da glasujete za. Bi pa prosil, da me pri zadnji ratifikaciji upoštevate in mi dovolite nastop. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Kacin. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? Ni razprave. Torej prehajamo na odločanje. Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben pisni amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ta sklep ne bi bil sprejet, če bi mu nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi v zvezi s tem sklepom kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za sklep, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon v celoti sprejet.
Prehajamo na naslednjo 19. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE LATVIJE O VZAJEMNI ODPRAVI VIZUMOV. Želi predstavnik vlade besedo? Predstavnik odbora? Njegov predsednik je stališče že povedal. Predstavnik sekretariata? Poslanske skupine? Poslanke in poslanci? Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Najprej dajem na glasovanje sklep, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta sklep? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
Prehajamo na 20. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE LATVIJE O PONOVNEM SPREJEMU OSEB. Želi predstavnik vlade besedo? Predstavnik sekretariata? Poslanske skupine? Poslanci in poslanke? Ni razprave. Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta sklep? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon sprejet.
Prehajamo na 21. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O ZNANSTVENEM IN TEHNOLOŠKEM SODELOVANJU MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE FILIPINI. Predstavnik vlade? Poročevalec? Predstavnik sekretariata? Poslanske skupine? Poslanci in poslanke? Ker ni razprave, prehajamo na odločanje, najprej o predlogu sklepa, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta sklep? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon v celoti sprejet.
Prehajamo na 22. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE TURČIJE O ZRAČNEM PROMETU. Želi besedo predstavnik vlade? Predstavnik sekretariata? Poslanske skupine? Poslanci in poslanke?
Razprave ni, zato prehajamo na odločanje, najprej o sklepu, da bomo glasovali o zakonu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Državni zbor ni sklepčen. Ponovno ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep, da bomo glasovali o zakonu v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
23. TOČKA DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ZDRUŽENIH MEHIŠKIH DRŽAV O ODPRAVI VIZUMOV ZA IMETNIKE NAVADNIH POTNIH LISTOV. Želi besedo predstavnik vlade? Predstavnik sekretariata? Poslanske skupine? Kolegice in kolegi? Ker ni razprave, prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem sklep, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon sprejet.
Prehajamo na 24. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE MAKEDONIJE O PONOVNEM SPREJETJU OSEB, KATERIH VSTOP V DRŽAVO IN BIVANJE V NJEJ SO V NASPROTJU Z NOTRANJIM PRAVOM. Želi besedo predstavnik vlade? Sekretariata? Poslanske skupine? Poslanke in poslanci?
Ker ni razprave, prehajamo na odločanje o sklepu, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
Prehajamo na 25. TOČKODNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O PREVOZU TRUPEL. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? Prosim, kolega Gasparini.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa, predsednik. Eno vprašanje vladi. V 2. členu piše, da kot ... (Se ne razume.) lahko po svoji prosti izbiri daje večje olajšave s pomočjo dvostranskih sporazumov ali soglasno z odločitvijo v posebnih primerih in zlasti pri prevozu med obmejnimi območji. Mi, ki živimo ob meji, imamo problem s to zadevo. Prosil bi, če bi mi kdo povedal, ali je med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo to drugače urejeno. Precej rigorozen je ta sporazum, kar se tiče prevoza. Ali je med Hrvaško in Slovenijo kakšen drug sporazum, ki omogoča olajšave? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Gasparini. Vprašanje se dotika 2. člena. Želi predstavnik vlade odgovoriti na vprašanje? Prosim, državni podsekretar, gospod Grasseli.
ANDREJ GRASSELI: Spoštovane gospe poslanke, spoštovani gospodje poslanci! Tako, kot je do sedaj tozadevna ureditev s Hrvaško, da ni nekega sporazuma in so potrebne overitve. Z novim sporazumom, z mednarodno konvencijo bo pa zadeva poenostavljena in ne bo potrebno overjati nobenih dokumentov. Ta določba 2. člena pa samo pomeni, da če med dvema državama že obstoji dvostranski sporazum, katerega določbe so še bolj ugodne, potem večstranska konvencija bolj ugodnega režima dvostranskega sporazuma ne spreminja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Grasseli. Ker ni več razprave, prehajamo na odločanje. Najprej dam na glasovanje predlog, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Zdaj lahko dam na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (53 poslancev.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
Prehajamo na 26. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI PROTOKOLA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE PORTUGALSKE O SODELOVANJU V POMORSKEM PROMETU. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Ker ni razprave, prehajamo na odločanje o sklepu, da bomo najprej glasovali o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
Prehajamo na 27. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O VARSTVU SELITVENIH VRST PROSTO ŽIVEČIH ŽIVALI. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki sekretariata? Poslanske skupine? Poslanke in poslanci? Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Glasovali bomo le o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta sklep? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Prehajamo na glasovanje predloga zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo predlagani zakon v celoti sprejeli.
Prehajamo na 28. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O PREPOVEDI UPORABE KOPIČENJA ZALOG, PROIZVODNJE IN PRENOSA PROTIPEHOTNIH MIN IN O NJIHOVEM UNIČENJU.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi besedo? Besedo želi predsednik odbora za mednarodne odnose, kot matično delovno telo. Prosim, gospod Kacin.
JELKO KACIN: Hvala lepa za besedo gospod predsedujoči. Kolegice in kolegi. Rad bi izkoristil to priložnost, da opozorim na nekatere postopke, ki v našem državnem zboru na nek način zmanjšujejo možnost, da bi Slovenija opravila tisto vlogo, ki ji v mednarodnih odnosih gre.
Dolžan sem vas obvestiti, da je med tem, ko smo mi imeli izredno sejo, 40. država ratificirala to mednarodno konvencijo, s čimer je ta konvencija postala del mednarodnega prava. Tiste države, ki so uspele pravočasno ratificirati, bodo šle v zgodovino kot tiste, ki so omogočile ta izjemno pomemben zgodovinski korak za celotno človeštvo. Rad bi poudaril, da so med tistimi prvimi 40 tudi: Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Bolgarija. Vse te države so znale oceniti zgodovinsko priložnost in se zapisati med teh 40 držav.
Jaz bi vas prosil, da v prihodnje, ko bo kolegij predsednika državnega zbora odločal o dnevnem redu, tu in tam, vsaj v letu in pol, ki je še pred nami, ko sodelujemo kot nestalna članica varnostnega sveta, najde tudi priložnost za razmislek in nekatere stvari podredi našim mednarodnim priložnostim. Ko govorim o teh minah, govorim posebej zaradi tega, ker je Republika Slovenija mednarodni skupnosti ponudila tudi svojo aktivno vlogo pri ustanovitvi centra za razminiranje minskih polj v Bosni in Hercegovini. Gre za mednarodno fondacijo, v kateri tako kadrovsko, kot finančno sodelujejo mnoge države. Mi pa kot država nismo zmogli zgodovinske priložnosti, da bi se zapisali med tiste, ki so to mednarodno konvencijo uzakonili na mednarodni ravni.
Rad bi vas spomnil, da je odbor za mednarodne odnose zelo hitro obravnaval to materijo in omogočil našemu zunanjemu ministru, da je bil med podpisniki te konvencije v Kanadi. Žal pa smo zamudili priložnost, da bi to stvar pravočasno ratificirali. Zato se mi to ne zdi priložnost za kritiko, ampak predvsem priložnost za opomin in razmislek, da vendarle na mednarodnem področju so stvari, ki, v kolikor jih zamudimo, so zamujene za vedno. Samo toliko v razmislek in ravnanje v prihodnje in upam, gospod predsednik, da boste s člani kolegija zmogli najti podporo našim prizadevanjem na mednarodni sceni. To priložnost pa izkoristim samo še za to, da vas obvestim, da je portugalski parlament prejšnji teden, potem, ko smo se v začetku tedna to v Lizboni dogovorili, že v petek ratificiral pridružitveni sporazum z Republiko Slovenijo in je ta hip samo še Republika Grčija država, ki tega ni ratificirala. Še to in potem smo opravili tudi to mednarodno nalogo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kacin. Kratko pojasnilo. Ob zaključku, ob prekinitvi julijske seje, koncem julija, ni bilo nobenega predloga, ko smo se dogovarjali o prioritetnem vrstnem redu, da bi to točko obravnavali prednostno. Sam zelo dobro poznam vsebino, veliko smo se pogovarjali o tej zadevi na raznih srečanjih, nazadnje tudi ob obisku parlamentarne delegacije Kuvajta, kajti tudi od Kuvajta se pričakuje, da bo sodeloval v tem skladu. Na pisni predlog s strani resorja za zunanje zadeve smo potem takoj odgovorili, da bo to ena prvih točk, ko bomo nadaljevali redno sejo, in to je danes. Bila bi samo ena rešitev, da bi pred izredno sejo pričeli z redno sejo in to točko obravnavali. Druge proceduralne rešitve ni bilo.
Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo? Predstavniki poslanskih skupin? Prosim, gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Torej poslanska skupina SKD, kolikor nas je tukaj, bomo to zadevo podprli, to je nesporno. Ampak jaz bi želel samo ta zanos nekoliko kar, ki je bil, čeprav ne smem še replicirati, če mi je dovoljeno, sicer se bom javil kot poslanec, ker mislim, ne replicirati, pač pa pet stavkov, ki jih bom povedal, navezati na to, kar je povedal predsednik odbora za mednarodne odnose. Ker je govoril o tem že med razpravo na izredni seji, kot da je problem 21 poslancev, kot se je izkazalo, da ni mogla biti ta konvencija o protipehotnih minah, da se odpravi to zadevo, sprejeta. Oprostite, to zadevo, tudi je bilo rečeno, smo na odboru za mednarodne odnose potrdili že v juliju mesecu. Zakaj ni bilo na redni seji, na katero je bilo uvrščeno in se je začela v juliju pravočasno, to sprejeto, to pa nikar ne naprtite manjšini, ki je zahtevala izredno sejo. Vso večino imate, če bi predlagali. Najmanj trikrat, štirikrat, celo v enem dnevu po dvakrat smo spreminjali točke dnevnega reda, po kakšnem vrstnem redu bomo delali in nobenega razloga ni bilo; tudi mi bi podprli tako spremembo, da se sprejme ta zakon in ratificira ta konvencija, ki sploh ni sporen in zato prosim, raje za kakšno drugo stvar uporabljajte tako občutene zanosne in zaskrbljene besede, gospod Kacin.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Mozetič. Kolegice in kolege bi prosil, da bi morda polemično razpravljali pri možnosti, ko govorijo poslanci in poslanke. Sedaj predstavljate stališča poslanskih skupin. Hvala.
Želi besedo kdo od poslank in poslancev? (Želi.) Gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi! Mogoče bom tudi izkoristil to priložnost. Pridružujem se gospodu Mozetiču pri tem zanosu gospoda Kacina. Včasih se zdijo te ratifikacije tako same po sebi umevne, da pozabimo, kako imamo te stvari urejene doma.
V 27. točki - se opravičujem, ker sem zamudil govor ob tej priložnosti, pa zdaj izkoriščam - smo ratificirali mednarodni sporazum o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali. Zakaj smo to storili, vem, in je pravilno da smo, ampak bi rad samo opozoril, da vaša komisija, gospod Kacin, ne opozarja, ali imamo te stvari urejene tudi doma. V Sloveniji že vsa ta leta, odkar smo samostojni, žal še nimamo zakona o varstvu živali pred mučenjem. Sprejemamo mednarodne konvencije, doma, pred svojim pragom pa žal nimamo razčiščeno. Seveda pa podpiram vse te konvencije, ker menim, da je prav, da se vsaj na tem področju pridružimo Evropi in tistim, ki imajo te zadeve urejene. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Kacin. Predlagam, da ne govorimo o zakonu, ki smo ga že sprejeli.
JELKO KACIN: Hvala lepa, gospod predsednik. Veseli me, da ste izrekli te besede poslancu Ruparju, ker točka dnevnega reda je nekaj drugega.
Ampak to, kar je vprašal, zakaj mi pravzaprav ratificiramo take konvencije. Ravno zato, da bi začele veljati tudi pri nas in s tem prevzamemo obveznosti, da stvari spremenimo na bolje.
Rad bi pa podučil poslanca Ruparja, da ta organ ni naša komisija ali vaša komisija, ampak je to odbor za mednarodne odnose.
Hkrati bi izrekel tudi naslednjo misel: zelo bi me veselilo, če bi gospoda Ruparja kdaj videl v Strasbourgu, ker je član delegacije pri parlamentarni skupščini Sveta Evrope, pa - če sem pravilno obveščen - razen enkrat, ko je šlo za neko drugo priložnost, še nikoli ni bil na teh zasedanjih in ni prispeval svojega dela, ki ga Slovenija kot priložnost vedno znova lahko izkoristi ali ne.
Ne glede na to, da imamo še eno točko dnevnega reda, gospod Rupar, bi jaz izkoristil to priložnost: če boste ostali naš kolega še v prihodnje, dajte, prosim, izpolnjevati obveznosti, ki ste si jih v svojem imenu in v imenu svoje poslanske skupine naložili na mednarodnem področju; v tem primeru gre za stalno delegacijo pri parlamentarni skupščini Sveta Evrope. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Rupar, replika, potem pa glasujemo.
PAVEL RUPAR: Samo v pojasnilo kolegu Kacinu. Tam sem nadomestni član delegacije. Je pa res, da sem bil pa tam verjetno ravno toliko kot gospod Kacin. Kar se pa tiče razprav, imava pa menda število zelo enako. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za pojasnilo, kajti replika je tudi pojasnilo in dopolnilo.
Želi še kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Najprej bomo glasovali o predlogu, da glasujemo o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep soglasno sprejet.
Prehajamo na glasovanje o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo predlagani zakon sprejeli.
Prehajamo na 29. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O VARSTVU ČLOVEKOVIH PRAVIC IN DOSTOJANSTVA ČLOVEŠKEGA BITJA V ZVEZI Z UPORABO BIOLOGIJE IN MEDICINE (KONVENCIJA O ČLOVEKOVIH PRAVICAH V ZVEZI Z BIOMEDICINO) IN DODATNEGA PROTOKOLA O PREPOVEDI KLONIRANJA ČLOVEŠKIH BITIJ H KONVENCIJI O VARSTVU ČLOVEKOVIH PRAVIC IN DOSTOJANSTVA ČLOVEŠKEGA BITJA V ZVEZI Z UPORABO BIOLOGIJE IN MEDICINE.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predstavnik odbora? (Ne želi.) Sekretariat? (Ne želi.) Poslanske skupine? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje.
Najprej dajem na glasovanje sklep, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo predlagani zakon v celoti sprejeli.
Predno preidemo na 6. točko dnevnega reda, bi se rad opravičil, kajti izgleda, da smo bili pri 26. točki tako hitri, da smo samo glasovali o predlogu sklepa, da bomo glasovali o zakonu v celoti, nismo pa glasovali o zakonu v celoti. Sicer me nihče od vas ni na to opozoril, ampak naše službe so to ugotovile. V naših mehanizmih so vgrajeni sistemi, da take napake odkrijemo.
Prehajamo ponovno na 26. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI PROTOKOLA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE PORTUGALSKE O SODELOVANJU O POMORSKEM PROMETU. Mi smo že glasovali, da bomo glasovali o zakonu v celoti. Zato dajem sedaj ta predlog zakona v celoti na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo zakon v celoti sprejeli.
Prehajamo na prekinjeno 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - VOLITVE IN IMENOVANJA.
Zahvaljujem se Vladi Republike Slovenije za sodelovanje pri prejšnjih točkah dnevnega reda.
K tej točki sem vabil predlagatelje oziroma njihove predstavnike. Predloge posameznih predlagateljev in predloge mnenja komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ste prejeli. Obravnavali bomo najprej predloge sodnega sveta, in sicer 54 predlogov za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto sodnikov za prekrške ter predlog komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, to je predlog odloka o slovenskem delu pridružitvenega parlamentarnega odbora. Kolegice, kolegi, ali se strinjate, da najprej glasujemo, kot sem prebral, torej sodni svet in nato o slovenskem pridružitvenem odboru. Ali imate kakšen drugačen predlog? Tako kot je predlagano? Ste pripravljeni na glasovanje.
Prehajamo na predloge sodnega sveta o izvolitvah v sodniško funkcijo na sodniško mesto sodnikov za prekrške na senatu za prekrške v Ljubljani. Sodni svet je predložil državnemu zboru 54 predlogov. Ali želi predstavnik sodnega sveta besedo? (Ne želi.) Predloge je obravnavala komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in je zboru predložila poročila ter predloge odlokov. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? Ker ni razprave, razpravo zaključujem in prehajamo na glasovanje. Prosim za pozornost, ker nas čaka kar nekaj glasovanj.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Lee Chiabai na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Ajdovščina. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi na sodniško funkcijo gospoda Silvestra Ipavca na sodniško mesto sodnika za prekrške pri sodniku za prekrške Ajdovščina. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Anice Ponikvar na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Logatec. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Antona Rebrico na sodniško mesto sodnika za prekrške pri sodniku za prekrške Nova Gorica. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Milana Petka na sodniško mesto funkcije za prekrške pri sodniku za prekrške Nova Gorica. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Igorja Manfrede na sodniško mesto sodnika za prekrške pri sodniku za prekrške Nova Gorica. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (32 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Magdalene Krapež na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Nova Gorica. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Državni zbor ni sklepčen, zato bo ponovno ugotovil prisotnost. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Zdenke Čeč-Paternost na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Postojna. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Vesne Zobec na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Sežana. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Zdenke Kurent na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Sežana. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Irene Brezec na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Sežana. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Zdenke Podobnik na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Škofja Loka. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Stanke Hribar-Žužek na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Trebnje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Lilijane Petkovšek na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Vrhnika. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Marjete Klinc na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Celje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Ivana Gabrovca na sodniško mesto sodnika za prekrške pri sodniku za prekrške Grosuplje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je odlok soglasno sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Alojzije Štucin na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Idrija. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Petre Simonič-Senčur na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Kamnik. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Karmele Lozej na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Koper. Ugotavljamo prisotnost! (48 poslancev.)
Kdo je za predlagani odlok? (41 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Zdenke Masleša na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Koper. Ugotavljamo prisotnost! (53 poslancev.)
Kdo je za predlagani odlok? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Irme Surine Kostovič na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Koper. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Edite Fabjan na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Krško. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (39 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Jožice Tuljak na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Krško. Ugotavljamo prisotnost! (40 prisotnih.) To ni dovolj. Ponovili bomo ugotavljanje sklepčnosti. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Vlada Ferčeca na sodniško mesto sodnika za prekrške pri sodniku za prekrške Lenart. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Darje Dular na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Laško. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Jelke Klun na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Ljubljana. Ugotavljamo prisotnost! (49 poslancev.)
Kdo je za predlagani odlok? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Žive Bukovac na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Ljubljana. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Smo že preko polovice.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Franca Dobrovnika na sodniško mesto sodnika za prekrške pri sodniku za prekrške Ljubljana. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitve v sodniško funkcijo gospe Polone Gale na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Ljubljana. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Lidije Medvešček na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Piran. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Janje Port na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Mozirje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo odlok sprejeli.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Lidije Andolšek na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Ljubljana. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (41 poslancev. ) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Rajka Kotnika na sodniško mesto sodnika za prekrške pri sodniku za prekrške Ljubljana. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Jelke Jerina-Mandič na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Ljubljana. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo odlok sprejeli.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Nadje Kardelj na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Ljubljana. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Mateje Toni na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Ljubljana. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo odlok sprejeli.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Agneze Rotar-Vidic na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Ljubljana. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Tatjane Polak na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Ljubljana. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo ta odlok sprejeli.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Mirjam Kline na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Ljubljana. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Mije Papež na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Piran. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Tanje Vobner na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Ptuj. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Pavline Dermota na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Radovljica. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Dragane Galič na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Slovenska Bistrica. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Janice Gajšek-Rojs na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Slovenska Bistrica. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Darje Škoberne na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Slovenske Konjice. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem 46. predlog, to je predlog o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Zdenke Košir na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Slovenske Konjice. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Snežane Kranjec na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Šmarje pri Jelšah. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta odlok? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Tanje Maraz na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Šmarje pri Jelšah. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Darka Oprešnika na sodniško mesto sodnika za prekrške pri sodniku za prekrške Velenje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Metke Jazbec na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Velenje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo odlok sprejeli.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Jožeta Goliča na sodniško mesto sodnika za prekrške pri sodniku za prekrške Žalec. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Marije Miklič-Ogrin na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Vrhnika. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Lidije Colja-Rot na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Ljubljana. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo odlok sprejeli.
Na glasovanje dajem zadnji predlog sodnega sveta, to je predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Maruše Tavčar na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Ljubljana. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo odlok sprejeli.
S tem smo izčrpali prvi del te točke dnevnega reda in se vam zahvaljujem za sodelovanje.
Prehajamo na predlog odloka o slovenskem delu pridružitvenega parlamentarnega odbora. Predlog tega odloka je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Poročevalec komisije je njen predsednik. Ali želi besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik sekretariata besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ali želijo razpravljati poslanke in poslanci? Gospod Potrč. Razpravo ostalih poslancev, ki se niste prijavili, omejujem na 5 minut.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Jaz se zelo dobro zavedam, da opozarjanje na kakšno načelno vprašanje in spoštovanje poslovnika v tem državnem zboru niti ni posebej produktivno, še manj pa kaj zaleže. Delamo namreč kakor nam odgovarja. Kljub si bom drznil povedati nekaj stavkov.
Jaz sem prepričan, da imajo prav vsi tisti, ki opozarjajo, da je več kot skrajni čas, da o slovenskem delu pridružitvenega odbora odločamo. Rad bi povedal. (Nemir v dvorani.) Mene ne preseneča, ker sem uvodoma povedal, koga kaj zanima. Rad bi povedal, da imamo v zvezi z volitvami in imenovanji delovnih teles nekaj zelo izrecnih določb v poslovniku. V 126. členu piše, da kar zadeva imenovanje delovnih teles, državni zbor upošteva tudi interes za delo v posameznem delovnem telesu, izražen od poslanskih skupin", v drugem odstavku pa: "Poslanske skupine predlagajo listo svojih članov v delovnem telesu". V 246. členu, drugi odstavek piše, da listo kandidatov določi komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve na predlog poslanskih skupin, pri čemer resda, kar zadeva (nerazumljiva beseda) do delegacije, predlog neposredno oblikuje za KVIAZ matično delovno telo, to je odbor za zunanje zadeve.
Do sedaj je na podlagi teh določb bila praksa, vsaj jaz se ne spominjam nobenega drugačnega primera, da bi v članstvo v delovnih teles ne imenovali posamezne poslanke in poslance, ki jih je neka poslanska skupina predlagala. Mislim, da je bilo dobro, da smo tako ravnali. Mislim, da bi ravnanje drugače pomenilo, da se poslanskim skupinam več ne daje pravice, da same razporejajo, kdo bo od njih v kakem delovnem telesu sodeloval, ampak, da o tem odločamo vsi poslanci in poslanke tega državnega zbora na podlagi večinskega prepričanja. Tokrat smo se odločili drugače. Opravili smo individualno glasovanje. Rezultat tega individualnega glasovanja je, da niso upoštevani predlogi vseh poslanskih skupin tako, kot so bili podani. Takšna odločitev je v nasprotju z dosedanjo prakso pa tudi z načeli našega poslovnika. Meni je žal, ker je tako, posebej zato, ker so bile tudi druge možnosti, med ostalim bi lahko bil dosežen kakšen dogovor. Ne očitam nikomur, da ni bil poskušan, poskušal ga je in KVIAZ, poskušal ga je in odbor za mednarodne odnose, pa za to ni bilo pripravljenosti. Bili bi se pa lahko drugače dogovorili. Toliko načelno, zdaj pa konkretno naslednje. Ker vemo vsi, in tudi jaz tega ne skrivam, da gre pač v tem primeru za vprašanje, ali bi lahko ali ne bil v slovenskem delu pridružitvenega odbora tudi poslanec gospod Zmago Jelinčič, naj zelo direktno povem naslednje. Jaz osebno nimam rad izjav, ki so nepremišljene, niti v tem državnem zboru niti v javnosti. Še manj imam rad izjave, ki koga žalijo ali pa, ki napeljujejo na to, da povzročajo nelagodje celo pri večji skupini ljudi. Moram pa reči, da sem prepričan, da Zmago Jelinčič ni edini, ki kdaj pa kdaj ali pa bolj ali manj pogosto tako ravna, tudi v tem državnem zboru je še kdo, ki tako ravna. Če takšno ravnanje ima in nosi znake kaznivega dejanja, se o tem ugotavlja po ustreznem postopku in jaz to ne bi želel v naprej ocenjevati ali je imelo ali ne, bojim se pa, da bodo način in temperament posameznega poslanca ali njegovo politično prepričanje postali preko te prakse lahko metoda, po kateri bomo odločali, kdo sme ali kdo ne v kakšnem delovnem telesu delati. Jaz osebno s tem ne bom zadovoljen zaradi tega, ker se bo potem sproti oblikovala ta ali drugačna večina. Vsak od nas je lahko slej ko prej s tem prizadet in ne bi si želel, da se bomo čudili, ker nas bo že neposredna praksa, do katere lahko zelo kmalu pridemo, ponovno postavila pred to preizkušnjo, da o kom, ki je, glasujemo, da je lahko ali pa, da ne more biti član določenega delovnega telesa, ker so nam njegovi nastopi, način nastopanja, politično prepričanje ali pa neprimerni izrazi in izjave razlog, da ga uvrščamo na listo ali ne. To so razlogi, na katere sem želel opozoriti in meni je žal, da nismo našli boljšega načina. Ker vem, da se bo večina odločila za to, da tudi na ta način delovno telo oblikujemo, mi ne bo hudo glasovati proti v prepričanju in pričakovanju, da bo pač slej ko prej to popravljeno in da takih napak, po mojem napak, v bodoče ne bo treba več delati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Potrč. Želi še kdo besedo? Gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. No, jaz bom samo to povedal, ker bi lahko izpadlo, kakor da gre tukaj za vprašanje političnega prepričanja enega poslanca, in da je to razlog. To ni res. Ne gre za vprašanje političnega prepričanja; kakšno je politično prepričanje konkretnega poslanca, ki je v tem primeru vpleten, je njegova stvar. Tukaj tudi ni šlo za vprašanje načina izražanja, ali mi je všeč njegov način izražanja ali ne, ampak je šlo točno za konkretno stvar, o čemer smo veliko razpravljali. Tudi ni šlo z naše strani, da preprečujemo, da bi v tem odboru bil predstavnik ene od poslanskih skupin. To mora biti jasno.
Druga stvar, ki je tukaj, ne glede na to, kako se bo ta zadeva iztekla, in jo je treba ponoviti, je, da je treba ugotoviti dejstvo, ki gotovo vrsti ljudi ni všeč, nekaterim pa je, da se dela totalna monopolizacija zunanje politike v rokah LDS-a. To je dejstvo. Tako, da ko bodo kdaj morda v prihodnosti spet kakšne kritike na račun delovanja tega ali onega ministrstva, zlasti na račun tega, kaj se dogaja s slovensko zunanjo politiko, upam, da ne boste poslanci LDS hodili sem in približno tako nastopali, kot ste tisti nekateri redki tudi poskušali nastopati - da je napad na nekoga, iz nekih, ne vem kakšnih ideoloških razlogov. Absolutno, praktično stoprocentno držite v rokah zunanjo politiko - praktično stoprocentno, kar pomeni, da vse tako dobro, kar bomo vedno pohvalili, in slabega, kar bomo pa vedno grajali, in to bolj močno kot hvalili, kar je normalno in se spodobi za opozicijo - izhaja pač iz tega dejstva. Tukaj je problem med drugim tudi tega odbora, kakšna je njegova teža. Ali je velika ali majhna, niti ni tako pomembno.
Zakaj se je toliko časa ta stvar vlekla, je zadeva jasna. Nikar pa ne skušajte tega prevaliti, ker smo vam sami že povedali, da imate večino in da bi lahko sprejeli že takoj prvič točno tak odbor, kot bi ga želeli sprejeti.
Še ena stvar. Ni res, da se to na podoben način, ne na isti način, ni že dogajalo. Po drugem načinu in z uporabo druge tehnike, uporabe tehnike večine, je prišlo pri dveh odborih - ne bom govoril o prejšnjem mandatu, temveč v tem mandatu - pri dveh odborih do take sestave in do takega vodenja, kot ga je želela večina. To sta dva odbora, ki naj jih, in ki jih tudi vodi opozicija - jaz opozicije ne ločujem na a in b - ampak sestava in vodenje teh dveh odborov je točno tako, kot ga je želela večina. Ne z načinom glasovanja po imenih, kot se je zgodilo v tem primeru, pač pa z načinom glasovanja. Rezultat je popolnoma enak. Tako, da govoriti, da se je v tem primeru naredila ne vem kakšna kršitev - naredila se je kršitev naše prakse, to je res, ne pa kršitev poslovnika. Verjetno bomo poslovnik v bodočnosti spreminjali in bi bilo treba tukaj drugače narediti. Vendar sem prepričan, da bi malokateri parlament v evropski demokratični ustavni ureditvi pristal, da v neki mednarodni inštituciji, kjer gre za to, da se prikažemo, da smo primerni in sposobni za vstop v Evropsko unijo, kot je ta primer, na to in bi na druge načine dosegel, da takega poslanca, ki na tak način izraža svoja stališča, v konkretnem primeru, da bi ga imel v takem odboru.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Mozetič. Replika, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Gospod predsednik, pojasnilo zaradi tega, ker upam, da mi kolega Mozetič ne bo zameril. Njega imam za preciznega in sebe tudi za relativno preciznega, in običajno sva dovolj natančna v izražanju.
Najprej pojasnilo. Če bi bil sprejet predlog, ki sem ga prej imenoval kot predlog za alternativno rešitev, potem tudi monopolizacije LDS v zunanji politiki ne bi bilo. Naša poslanska skupina je namreč še zadnjič na odboru za mednarodne odnose predlagala začasno, dokler ne bi prišlo do neke uskladitve, da opravlja funkcijo dela pridružitvenega odbora odbor za evropske zadeve, katerega predsednik je poslanec opozicije gospod Peterle. V njem bi bil pa tudi, in bi se skupno odločalo, Zmago Jelinčič. To je eno.
Drugo. Šlo je za kršitev poslovnika, ker poslovnik izrecno piše, da se imenujejo na predlog poslanskih skupin. Primeri, ki jih gospod Mozetič ni navedel, ampak na katere je opozoril, so res bili povezani z vodenjem, ne pa s članstvom. Ne, nikoli s posameznim članom. Z vodenjem ja. Glede vodstva posameznih delovnih teles so pa določbe poslovnika drugačne. Tu se res upošteva zastopanost, se dogovarja in podobno.
Zadnje. Gospod Mozetič tako dobro kot jaz ve, da za eno stvar so ustrezni zakonski postopki, tudi kazenski. Tudi glasovanje o imuniteti, ki je v tem konkretnem primeru bila odvzeta in kazenski postopek teče. Kako bo ugotovljeno, nihče od nas ne ve. Drugo pa je funkcija poslanca. Na tej točki, kakorkoli so bila opozorila utemeljena, je šlo na obeh straneh zopet za "medenje" principov in mišic in da je šlo za to, da bi se na vsak način polemizirale stvari v državnem zboru, tudi na tej točki, kar je po mojem osebnem mnenju bilo nepotrebno. Na obeh straneh. Žal pa mi je, da se je rešitev potem našla s tem, da smo kršili poslovnik. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Potrču. Replika gospod Mozetič, dodatno pojasnilo.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Ne bom repliciral zato, ker v svojem nastopu nisem repliciral gospodu Potrču. Povedal sem določene stvari, ker se pojavljajo. Povedal sem stališče, kakršno imam jaz in kakršno je v tej zvezi stališče poslanske skupine do vseh tistih vprašanj, ki jih je gospod Potrč pojasnil, tako kot misli kakor jih vidi. Zato tudi ne bom repliciral na te zadeve, čeprav bi se določene stvari dalo še naprej razvijati tudi v tej smeri, ampak nima smisla, to je škoda.
Samo eno stvar. Mi smo tukaj predvsem politiki, ne glede v kakšni funkciji in v kakšnem znanju kdo nastopa. Tudi v tej štiridnevni razpravi, v katero se praktično nisem vključeval, vsaj v vsebinskem delu ne, se je dostikrat govorilo in sklicevalo na neke druge postopke. Jaz vem za stališča oziroma vem za izjavo, in ta konkretni primer nima nikakršnega vpliva na to, kaj bo sodišče v kazenskem postopku reklo. In tega tudi ne raziskujem in v to se tudi ne spuščam. V to se tudi ne spuščam! Mi nismo kazensko sodišče in tudi večina zadev, ki so tekle pri obravnavi in ki so šle, se ne bom vračal nazaj, ampak ko gre tukaj za nas, gre za politične odločitve in pri teh je čisto vseeno, kaj bo reklo kazensko sodišče. Če bo pa nekaj reklo, kar bo pač reklo, in če bodo posledice tukaj notri, bodo lahko posledice. Ampak tudi, če predpostavljamo, da bo recimo (ne v tem primeru, ampak je vseeno v kakšnem) obsodilo nekega poslanca pa ne na toliko, da mu preneha mandat, je spet naša politična odločitev. Pa tudi, če bo na toliko, da mu preneha mandat, je po zakonu, kakršen je, spet naša politična odločitev, da lahko rečemo, ne, ne bo šel v zapor. Ampak to so vse politične odločitve.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? Če ne želi, razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje o odloku o slovenskem delu pridružitvenega parlamentarnega odbora. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za odlok o slovenskem delu pridružitvenega parlamentarnega odbora? (46 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je državni zbor sprejel odlok o slovenskem delu pridružitvenega parlamentarnega odbora.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 38. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAPOSLOVANJU IN ZAVAROVANJU ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI, tretja obravnava. To je zakon, ki ga je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Ali želi državna sekretarka besedo? Gospa Kovačeva, želite besedo? Ne želite. Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? Prosim, gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Ta predlog zakona smo na našem odboru obravnavali večkrat, in sicer 9.7.1998, 28.7., 30.7. in končno 15.9.1998. Iz tega vidite, kako pomembna tema je to in koliko je bilo pripomb, sprememb amandmajev. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah je predložila državnemu zboru vlada Republike Slovenije. Odbor se je seznanil z mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, in sicer dne 8.7. in potem še enkrat kasneje. Sekretariat je ugotavljal, da je predlog zakona pripravljen skladno s sklepom, ki ga je državni zbor sprejel po končani drugi obravnavi in da so v predlog zakona za tretjo obravnavo vključeni vsi v drugi obravnavi sprejeti amandmaji. Je pa tudi ugotovil in opozoril na neustrezno pripravo besedila predloga zakona, saj je predlagatelj pripravil besedilo, opravil preštevilčenje členov, pri tem pa ni citiral v prejšnji obravnavi predložene člene, kar bi omogočilo večjo preglednost. Na podlagi navedenega mnenja je potem predlagatelj besedilo popravil in člene ustrezno preštevilčil, kar je potem dodatno ugotovil sekretariat v svojem poročilu 24.7. in poudaril, da je to mnenje bilo upoštevano. Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve pa je potem dal še nekaj konkretnih pripomb k 12. členu, in sicer že v drugi obravnavi sekretariat opozarja, da je v drugem odstavku tega člena vsebovana rešitev, ki je oblikovana kot dodatni pogoj za pridobitev pravice do denarnega nadomestila in da naj bi zato predlagatelj vzpostavil razmerje med to rešitvijo in splošnimi pogoji za pridobitev denarnega nadomestila po tem v predlogu zakona. Sekretariat je ponovno opozoril, da utegne to nejasno razmerje povzročiti pri izvedbi nejasnosti, zlasti pa tudi vprašanje, ali bodoči upravičenec izgubi svojo pravico, če tega dodatnega pogoja ne izvrši v očitno prekozivnih (?) rokih za uvajanje svojih pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, upoštevaje nov, zadnji, v 19. členu tega predloga zakona. Dalje. Sekretariat ugotavlja v 61. členu, da je bila z amandmajem predlagatelja v drugi obravnavi v člen vnešena tudi določba novega četrtega odstavka, ki je bil že predmet razprave v prvem zakonodajnem delu postopka in kot ustavno vprašljiva, zato kasneje na podlagi sprejetega stališča državnega zbora pri pripravi za drugo obravnavo iz zakonskega besedila izpuščena. Glede na to, da gre za enako dikcijo določbe, katere vsebina naj bi bila ustavno sporna predvsem z vidika njenega morebitnega nedovoljenega povratnega učinkovanja, sekretariat meni, da bi kazalo pred dokončnim sprejemanjem te določbe njeno izvedbeno učinkovanje posebej obrazložiti. Po mnenju sekretariata pomisleke o njenem retroaktivnem učinkovanju odpravlja rešitev, kakršno je predlagatelj vključil v osnovno besedilo predloga zakona za drugo obravnavo.
Članom odbora je bilo posredovano tudi gradivo zveze svobodnih sindikatov in zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Odbor je potem v skladu z razpravo in pripombami sekretariata oblikoval in sprejel naslednje amandmaje k 9. členu - to imate vse pred seboj, k 32. členu. Dalje se je opredelil do amandmajev, ki so bili v roku, ki ga določa poslovnik, vloženi; tako vlada Republike Slovenije, poslanska skupina združene liste, poslanska skupina socialdemokratov, poslanska skupina slovenske ljudske stranke, liberalna demokracija in DeSUS-a in tudi pred seboj imate, katere je podprl in katerih ni podprl.
Ob koncu razprave je član odbora gospod Potrč predlagal, da se še enkrat pregleda prehodne in končne določbe 61. člena predloga zakona. Opozoril in citiral je tretji odstavek 61. člena, 43. člen, ki pravi, da zavarovanec, ki je uveljavil denarno nadomestilo v skladu s predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, uveljavi pravico do denarne pomoči v skladu s predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, ter predlagal, da se glede na nerazumevanje tega člena zaprosi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve za mnenje. Predstavnica vlade Republike Slovenije je poudarila, da bosta vlada in ministrstvo ta člen in odstavek do obravnave predloga zakona na seji državnega zbora še enkrat preučila in pripravila obrazložitev. Člani odbora so glede na to, da je bilo pri sprejemanju predloga zakona o spremembah in dopolnitvah v vseh treh obravnavah zelo veliko stališč in amandmajev, ki očitno še vedno niso popolnoma usklajeni, predlagali, da se pripravi čistopis predloga zakona. Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialo se je s tem strinjala in predlagala, da to opravi ministrstvo. Nato je bil sprejet sklep sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve državnega zbora Republike Slovenije, da zaprosi, da do obravnave predloga zakona na seji državnega zbora ponovno preuči 61. člen predloga zakona. Po končani obravnavi je bil sprejet sklep: Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da po končani tretji obravnavi predloga zakona o zaposlovanju in zavarovanju v primeru brezposelnosti predlog zakona sprejme. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospa Zbačnikova. Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem! Gospa Zbačnikova, gospod Potrč. Ostale razpravljavce omejujem na 5 minut. Tako piše.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Rada bi dala nekaj kratkih pojasnil k predlogu zakona v imenu naše poslanske skupine.
Predlagani zakon nam sicer prinaša nekaj pozitivnih rešitev, in sicer ukrepe aktivne politike in razvrstitev statusa brezposelne osebe. Prinaša pa tudi večkrat neutemeljene zaostritve na račun materialnih pravic brezposelnih. Kajti to vse bi imelo smisel, če bi bila še danes in jutri na voljo nova delovna mesta. Vlada pa največkrat omenja kot rešitev brezposelnosti le javna dela. Predlog zakona ne prinaša veliko pozitivnih rešitev za brezposelne, ampak veliko omejitev. Brez dogovora socialnih partnerjev o vseh ukrepih, nosilcih in rokih ekonomsko socialne politike v naslednjih letih je tak zakon namenjen bolj sam sebi, oziroma bolj zmanjševanju izdatkov iz proračuna, in to na hrbtih brezposelnih, ne pa resnični globalnih rešitev brezposelnih.
Moral bi zagotavljati postopno uveljavljanje vseh restrektivnih določb, tako da bi bila le ta povezana z letno dinamiko odpiranja novih delovnih mest, usklajen z dogovorom in ukrepi sprejetimi k socialnemu sporazumu. Kasneje se bom prijavila še k posameznim amandmajem in pred glasovanjem pa tudi obrazložila, kako se bo naša poslanska skupina odločila glede na sprejete amandmaje pri glasovanju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospa Zbačnikova. Besedo ima gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Zakon, ki ga danes sprejemamo v tretji obravnavi, je po našem prepričanju eden od pomembnejših zakonov, ki zadeva komplet socialno ekonomskih pravic zaposlenih. V tem kontekstu bomo v relativno kratkem času odločali še o spremembah zakona o zaposlovanju, da poenostavim, o zakonu o delu na črno, o zakonu o starševstvu in družinskih prejemkih, o novem zakonu o pokojninskem zavarovanju, najbrž slej ko prej tudi o zakonu o varstvu pri delu, čeprav še ni bil kot prioriteta vlade predložen na dnevni red naslednje seje (moram reči, da ne vem zakaj. Pričakoval bi, da bi bilo tudi to ali pa prej to, kot pa kaj drugega prioriteta). Ne tako dolgo nazaj smo odločali o spremembah zakona o zdravstvenem zavarovanju in morda še kaj, kar sem zdaj pozabil. Skratka, priznati je treba, da gre za veliko zakonodajno aktivnost vlade, predvsem pa ministrstva za delo. Mogoče je reči, da je del te predlagane aktivnosti povezan s potrebo po uskladitvi zakonodaje z izkušnjami in usmeritvami v Evropski zvezi. Mogoče je reči, da je del te zakonodaje predlagan tudi zato, da se odpravijo slabosti, ki v obstoječi zakonodaji obstojajo; neresnica bi bilo trditi, da takih slabosti ali pa prakse na podlagi izvajanja določenih zakonov ni. Bilo bi pa neiskreno - čeprav tega vlada ne stori ob priložnosti predlaganja zakonov, stori pa, kadar razpravljamo o drugih vprašanjih - ne povedati, da je najmanj tako tehten razlog za vse te spremembe v dejstvu, da vlada meni, da se prevelik del proračunskih sredstev daje v te namene, in da je zato treba pomemben del proračunskih sredstev na račun dosedanjih socialnih pravic, pa najsi gre za pravice iz zdravstvenega zavarovanja, iz zaposlovanja za primer brezposelnosti, pravic na podlagi starševstva, iz pokojninskega zavarovanja in podobno bistveno zmanjšati.
Kadar vsak zakon posebej obravnavamo, bi se morda celo ustvaril vtis, da so posamezne stvari ne samo utemeljene, ampak tudi nujne in potrebne. Ko obravnavamo celoto, vedno bolj ugotavljamo, da se obseg sedanjih socialnih pravic bistveno drastično krči in da so te pravice, bi rekel kvantiteti, pa tudi v temelju vedno manjše in da se, bi rekel socialna država, kakršna je doslej obstojala, bistveno spreminja. Vse bolj se uveljavlja načelo, da naj ne glede na objektivne pogoje, ki jih zagotavlja družba, vsak sam skrbi samo zase. Če to ne uspe, pa tudi, če objektivnih pogojev ni, mu sicer zagotavljamo minimalno preživetje, ampak v glavnem po novem samo to. Minimalno preživetje, v vsem ostalem pa naj se znajde sam. Glede na dejstvo, da se meja revščine znižuje oziroma da je takšnih vedno več, glede na to, da se nam tudi na področju zaposlovanja na žalost število brezposelnih v zadnjih letih ne zmanjšuje, res da tudi povečuje ne, hvala bogu, gibanja so plus 2, 3% v tem zadnjem času, so to vprašanja, ob katerih kaže biti pozoren in jih obravnavati manj z lahkoto kot jih obravnava vlada in tudi, kakor se do njih opredeljuje ta državni zbor. Zato bi v zvezi s konkretnim zakonom po teh splošnih opozorilih rad rekel naslednje. Res je, zakon prinaša nekatere novosti. Treba je priznati in mnoge od teh novosti so pozitivne. Ne poudarja jih konec koncev, tudi vlada ne, zastonj, da želi uveljaviti v večji meri aktivno politiko zaposlovanja, to je gotovo pohvalno, to si vsi želimo. V okviru te aktivne politike, da je večji poudarek javnim delom pametno prav, čeprav vemo vsi, da javna dela, ne mislim, da vlada tega ne ve, da javna dela niso edina rešitev brezposelnih, samo prav je, in že zdaj so javna dela nekaj pomagala. Menimo, da je v smeri aktivne politike zaposlovanja dopolnjen sistem in večji poudarek izobraževanju brezposelnih oseb, posebej v povezavi ministrstva za delo, ministrstva za šolstvo in šport, združevanja teh sredstev, štipendijske politike in podobno. Pozitivno je to, za pohvaliti kaže. Predvideni so skladi dela, kot idejo jih ne kaže kritizirati, najbrž jim je mogoče dan ta moment prevelik poudarek, ampak pozitivni so, zakaj ne. Mislim, da k aktivni politiki zaposlovanja konec koncev sodi tudi nekaj več stimulacije, ki jo predlagani zakon daje za zaposlitev brezposelnih, posebej tudi starejših oseb. Jaz bi želel izrecno o teh stvareh govoriti, da ne bi bil ustvarjen občutek, saj ne vidite drugega kot zgolj in samo kritiko v zakonu, vendar moram reči, da bi bilo prav, da bi se zavedali, da bi vlada priznala, državni zbor pa ocenil, ali je to pametno ali ne, da se poleg teh stvari, ki so dobre, prinašajo v zakon tudi mnoge stvari, ki so po mojem trdnem prepričanju slabe, pretirane, nepotrebne, mnogokrat tudi zelo poenostavljene, tudi v nasprotju s prakso in politiko, ki se v podobnih situacijah, ko gre za trajno nezaposlene, ne vodijo v državah, na katere se tako zelo radi sklicujemo.
Prvo vprašanje, ki je zelo zelo velikokrat poudarjano, je, da je bilo na področju brezposelnosti veliko zlorab in da je treba te zlorabe onemogočiti. Jaz ne bi želel reči, da zlorab ni bilo. Mislim pa, da je slaba stran dosedanjih opozoril na zlorabe v glavnem v tem, da so bila opozorila na zlorabe vezana pretežno na delojemalce, ne pa na delodajalce; in da se je opozarjalo, koliko tistih, ki so nezaposleni, se ne želi zaposliti; koliko jih pride, pa odklonijo neustrezno, za njih neustrezno delo; koliko jih pride, ki pravijo, dajte mi samo potrdilo, da sem bil pri vas, saj zares mi sploh ni za zaposlitev in podobno. Verjamem, da so tudi takšni primeri. Vendar se pozablja, da je zelo veliko, zelo veliko primerov, na katere pa vlada ne opozarja v enaki meri, ko prideš k delodajalcu in ti pove, da bo zaslužek minimalen, da ne boš dobil plačila za prevoz na delo, ne glede na to, od kod si, da ne boš dobil nobenega nadomestila za hrano, da boš, če si mlajša ženska, moral podpisati ali pa obljubiti, da ne boš imel toliko in toliko časa otroka; da v primeru, če imaš otroka, ti bo povedano, "skrb za otroka si vi organizirajte sami, pri nas je delavnik takšen, kot zahtevajo potrebe in nobenega izgovora za to, da imate otroka, mi ne upoštevamo; če boste to pričakovali, boste jutri na cesti"; da pretežno tistih, ki se jih na novo zaposli, se zaposli za določen čas, ne pa za nedoločen čas. In še mnogo stvari je, ki kažejo na to, kako pomemben del nespoštovanja zakonodaje, ki ni sankcionirana, čeprav imamo inšpekcijske službe, je tudi v delu delodajalcev, pa se na tej točki stori zelo malo, da bi se stvari spremenile in popravile. Tudi v okviru te zakonodaje je bil poudarek dan samo na to, kakšne vse obveze, kakšne vse kriterije in podobno je treba predvideti in predpisati za delojemalce, za nezaposlene, ne pa tudi za delodajalce. Mislim, da je takšna politika enostranska, da je napačna, da izhaja tudi kdaj pa kdaj iz pretiranega ali pa prenagljenega ocenjevanja ali pa ocene, češ da si velik del brezposelnih dela ne želi in da je zato treba pač tako politiko voditi, ki je bila na žalost tudi v tem državnem zboru že prisotna in izražena, da ne govorim o tem, da je bila na žalost nekajkrat prisotna v matičnem delovnem telesu tudi zelo zelo nepremišljeno in enostransko. Sam pa trdim, da je v zvezi s preprečevanjem zlorab že v dosedanji zakonodaji bilo dovolj možnosti, če bi inšpekcije, če bi zavodi za zaposlovanje in drugi želeli res te zlorabe sankcionirati. Nobene tako rigorozne dodatne zahteve ne bi bile potrebne in če se te in tudi nove ne bodo izvajale bo situacija enaka.
Drugo. Treba je vedeti, da so bili pogoji za pridobitev statusa nezaposlenega, pa tudi pogoji, kdaj se je izgubila pravica dobiti nadomestilo, ne pa status nezaposlenega - priznam, ampak nadomestilo - že doslej zelo rigorozni. Tu se pravzaprav niso dosegle ali pa niso dale nobene bistvene razlike, pa se govori o tem, kaj vse se na tej točki želi doseči. Tiste, ki so uveljavljene, pa so uveljavljene v smeri, kaj vse mora nezaposleni delati, da bi lahko čisto formalno delal, da bi lahko status ohranil. Mi smo tukaj pripombe imeli na to rezidenčno prisotnost, ki je za nas pretirana, tri ure vsak dan in nato, kaj pomeni iskanje primerne zaposlitve, to je prijavljanje na najprej ustrezno, kasneje tudi na primerno zaposlitev, iskanje zaposlitve in podobno, kar formalno res v pogojih za ohranjanje statusa po sedanji zakonodaji ni bilo. Če pa si vlada domišlja, da bo to imelo bistven vpliv na povečanje zaposlenosti, se moti. To bo imelo bistveni vpliv na pisanje prošenj in na negativne odgovore ali pa na to, da odgovorov ne bo. To bo imelo bistveni vpliv na to, da bo pošta zaslužila - karikiram - ne pa to, da se bodo nezaposleni hitreje zaposlovali in imelo bo velik vpliv na to, na kar želimo posebej opozoriti in trdim, da je to eden od ciljev te zakonodaje, da bo lahko, če bodo zavodi to želeli, vlada po letu ali dveh pokazala, da v Sloveniji ni več približno 125.000 brezposelnih, ampak samo še 100.000, ker jih bo v tem času prek teh čisto formalnih kriterijev kljub temu, da bodo dejanski iskalci zaposlitve ali pa nezaposleni, da ne bodo imeli možnosti, ali pa da ne bodo imeli lastnega zaslužka, spravila iz vsake evidence. Bojim se, da to ni dober cilj.
In zadnje, pa zato ne najmanj pomembno. Najbolj rigorozne rešitve ima ta zakon pri zmanjšanju pravic brezposelnih oseb. Te pravice se posebej glede nadomestila za brezposelnost drastično zmanjšujejo, drastično zmanjšujejo, ker morate vedeti, da so ta zmanjšana na obeh koncih. Enkrat na številu mesecev, kolikor imaš pravico dobiti nadomestilo za brezposelne, ki gre od 24 praviloma na 12 mesecev, izjemoma so samo starejše osebe nad 50 oziroma 55 let in drugič, da so zahteve, koliko časa moraš biti že zaposlen, da pridobiš posebno pravico, tudi za nekajkrat povečane; za nekajkrat povečane, ne za kakšen mesec. Prej je bilo dovolj imeti 12 mesecev zaposlenosti, da si dobil 3 mesece, sedaj je to še, ampak do 5 let. Od 5 let naprej je že 6 mesecev, prej je bilo pri 24 mesecih in podobno. Skratka, za nekajkrat se to povečuje.
Tretjič, na kar sploh nismo pozorni. Če bo nekdo po določenem času zaposlitve koristil del nadomestila za brezposelne, se bo kasneje na novo zaposlil, bo ves čas nadomestila, ki ga je že koristil, zapadlo in bo v primeru ponovne nezaposlenosti imel samo še razliko, če bo pa slučajno koristil vseh 12 mesecev, pa nobene pravice več, če ne bo ponovno zopet najmanj leto dni zaposlen, da bi si tri mesece prislužil. Zato se bo, če bo zakon sprejet tak, kot je, in če se ne bo spremenil, se bo, ne takoj, ampak po letu, dveh, treh socialni položaj brezposelnih drastično poslabšal. Če v tem času ne bomo preko obljub v aktivni politiki zaposlovanja storili nič, potem bomo res lahko mirne vesti v narekovajih, nimamo več 125 tisoč brezposelnih, imamo jih samo 100 ali 80 tisoč. Veliko manj jih je, ki prejemajo nadomestila in podobno. Socialni problemi bodo pa mnogo mnogo težji, kot so danes. Rad bi rekel, da smo kdaj pa kdaj predlagatelji amandmajev, ki niso bili sprejeti, lahko tudi pretiravali. Sprejmem! Ali pa tudi dali kakšen predlog, ki je bil morda prenapet. Vendar hkrati priznajte, vlada in vladna večina, da ste bili za razgovor o problemih praviloma nepripravljeni. Tako vlada, ki je birokratsko zavračala vse, kot vladna večina, ki je na vse, kar je bilo birokratsko zavrnjeno, pristala in izglasovala. O resnih vprašanjih razprave o tem, kaj so tiste prave mere, ni bilo, in to je najbrž slabo za ta zakon. Škoda je, da nekatere dobre rešitve, ki jih ima, niso bolj kombinirane z manj rigoroznimi in poenostavljenimi, ki jih prinaša, ker bi potem bili z njegovim sprejemom lahko zadovoljni. Tako pa mislim, da ne moremo biti, najmanj pa seveda tisti, ki danes trepetajo za svoje delovno mesto, in tisti, ki bodo pod novimi pogoji postali brezposelni, ker za te, ki danes že pravice imajo, se ta trenutek v krajšem času stvari bistveno ne bodo spremenile. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Potrču. Želi še kdo besedo? Ne želi. Razpravo zaključujem. Prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih. Poslanci ste dobili pregled amandmajev dne 15. septembra. Imate jih pred seboj. K 2. členu je poslanska skupina socialnih demokratov vložila amandma. Vlada je ni podprla. Matično delovno telo tega amandmaja ne podpira. Želi kdo besedo? Ne želi. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 2. členu? (13 poslancev.) Kdo je proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
K 6. členu je vlada vložila amandma, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 6. členu? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 7. členu je vložen amandma s strani vlade Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 7. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
K 9. členu je pa več amandmajev. Devet amandmajev je vloženih. Prvega predlaga poslanska skupina socialnih demokratov, ki nima podpore vlade in matičnega delovnega telesa. Podobno je z drugim amandmajem. Tretji amandma vlaga poslanska skupina združene liste, vlada ga ne podpira in delovno telo ne podpira. Če je amandma pod točko 2 sprejet, je amandma pod točko 3 brezpredmeten. Amandma pod točko 4 predlaga vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Pod 5 vlaga amandma poslanska skupina socialdemokratov. Amandma nima podpore s strani vlade in delovnega telesa. Isto velja za amandma pod točko 6, nima podpore. Amandma pod točko 7 predlaga odbor, vlada ga podpira. Če bi bil amandma sprejet, je potem amandma pod točko 8, ki ga je vložila poslanska skupina Združene liste, brezpredmeten. Do tega amandmaja se matično delovno telo ni opredelilo. In zadnji amandma poslanske skupine SLS, LDS in DeSUS, ki ima podporo vlade in matičnega delovnega telesa. Odpiram razpravo o amandmajih k 9. členu. Prosim. Gospod Kontič ima besedo.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, predstavniki vlade! K 9. členu je poslanska skupina združene liste socialnih demokratov vložila dva amandmaja. Pod zaporedno številko 3 je amandma k prvemu odstavku 17.c člena, ki predvideva oziroma predlaga, da se besede "vsak delovni dan 3 ure", zamenja z besedami "trikrat tedensko po 2 uri". Ta člen je bil obravnavan in mu je bila posvečena velika pozornost že v obeh predhodnih branjih, se pravi in prvem in drugem. Na začetku prvotno predlagane 4 ure so sicer v drugem branju spahnele na 3 ure vsak delovni dan. V poslanski skupini združene liste socialnih demokratov ponovno opozarjamo, da je določba zapisana v tem členu prezahtevna in vlagamo oziroma smo vložili ta amandma, ki zadevo vsaj delno omili. Ponovno bi želel opozoriti, da se predlagatelj zakona rad sklicuje na tuje izkušnje, vendar le v delih in na način, ki mu seveda ustrezajo. Seveda je to povsem razumljivo, kajti podobno počnemo vsi takrat, ko določeno zadevo pač zagovarjamo. V drugi obravnavi sem za primer navedel primer rezidenčne prisotnosti, kot ga imajo v Nemčiji, kjer je rezidenčna prisotnost urejena tako, da je brezposelna oseba dosegljiva uradu za delo vsak dan, vendar le v času, ki je običajen za dostavo pošte. Predlagal sem, da predlagatelj o tem resno razmisli. To seveda ne vem, ali je resno razmislil ali ni, ampak rešitev ostaja ista kot je bila v drugem branju. Zavedam se, da je zaposlovanje na črno prisotno tudi v naši državi in da ga je potrebno na nek način preprečiti. Res je tudi, da nekaj odstotkov brezposelnih to izkorišča. Toda, če bi to urejali oziroma uredili na strani delodajalcev, kot je že omenil moj kolega poslanec, bi preprečili omenjeno zlorabo in kaznovali tiste, ki jih je treba kaznovati. Tako pa kaznujemo vsepovprek - brezposelne seveda imam v mislih - tudi tiste, ki zaradi brezposelnosti doživljajo raznorazne travme. Na ta način jih bomo dodatno omejevali in silili k temu, da čakajo na poziv zavoda za zaposlovanje.
Že v predhodnih branjih, obravnavah, smo operirali s podatkom, da le ena tretjina brezposelnih, to je približno 40.000, dobiva sredstva. Po moji oceni bi ta omenjena obveza, ki jo predvideva zakon, lahko veljala le zanje. Seveda tudi ostali, če so upravičeni, dobivajo pomoč, vendar ne iz naslova brezposelnosti. Dve tretjini brezposelnih iz prej omenjenega naslova ne prejema nič, rezidenčna prisotnost pa bo veljala tudi za njih. Torej, zgolj obveznosti brez pravice. Brezposelni, vsaj večina njih, išče zaposlitev povsem resno in tako je tudi prav, ne pa, da sedijo na domačem ali drugem dogovorjenem naslovu in čakajo, kaj bo z njihovo usodo.
Predlagam, da poslanci v tretjem branju sprejmemo oziroma potrdimo tretji po vrsti vložen amandma Združene liste in dejansko s tem vsaj delno omilimo zahtevo, ki je zapisana v predlogu sprememb zakona.
No, poleg tega tretjega najdemo pod zaporedno številko 6 še en amandma Združene liste socialnih demokratov, ki predvideva črtanje dela zakona, kjer piše "v 18 mesecih". V zadnjem odstavku 17.d člena bi se torej črtalo teh 18 mesecev. V tem členu se v največji meri uveljavlja razlika med ustrezno in primerno zaposlitvijo. Ko namreč brezposelni ne dobi ustrezne zaposlitve, mora po določenem času sprejeti primerno zaposlitev. V prvem branju je bila na mestu, kjer je sedaj zapisana številka 18, zapisana številka 24. Takrat smo v razpravi predlagali spremembo in vlada je to upoštevala in zmanjšala 24 na 18. Toda, če ste pazljivo prebrali ta člen, je ta rešitev še zaostrila pogoj. Se pravi, da smo se v prvi obravnavi napačno razumeli ali pa smo bili napačno razumljeni. Če torej brezposelni ne dobi ustrezne zaposlitve in sprejme primerno zaposlitev in v roku 18 mesecev ponovno postane brezposelen, se mu ponudi ustrezna zaposlitev pred sprejemom te primerne zaposlitve.
Če sprejmemo amandma moje poslanske skupine, se brezposelni osebi vedno in ne le v 18 mesecih najprej ponudi ustrezna zaposlitev, ne glede na čas, ki je pretekel. Če to ni izvedljivo, se lahko po polovici časa, v katerem je upravičena do denarnega nadomestila osebi, brezposelni osebi ponudi zaposlitev, ki je bila primerna, preden je ponovno postala brezposelna oseba. To ta zakon v nadaljevanju tudi predvideva.
V drugem branju sem bil najprej prepričan, da resnično gre za nesporazum, pa se je pokazalo, da sem do tretje obravnavo in že v drugi obravnavi spoznal, da sem živel v zmoti. Predlagam, da napako z glasovanjem tega amandmaja pod zaporedno številko 6, ki predvideva črtanje 18 mesecev, državni zbor danes osvoji, se pravi sprejme. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Kontič. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih.
Najprej dajem na glasovanje amandma pod točko 1. Smo pri glasovanju o amandmajih k 9. členu. Predlagatelj je poslanska skupina Socialdemokratov, vlada matično delovno telo ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (15 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni sprejet.
Amandma pod točko 2 predlaga poslanska skupina Socialdemokratov, vlada in matično delovno telo ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (14 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavlja, da amandma ni dobil podpore.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Predlagatelj je poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov. Vlada in matično delovno telo ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (19 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 3 ni dobil podpore.
BORIS SOVIČ: Se opravičujem! Ne bi rad nadlegoval, ampak vljudno prosim, če bi ponovili glasovanje. Jaz sem pritisnil, ampak izgleda, da sem prepozno in bi rad, da se notira, da sem za tako rešitev.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Na glasovanje dajem predlog gospoda Soviča, da ponovimo glasovanje o amandmaju pod točko 3. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje. (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je to sprejeto.
Na glasovanje dajem ponovno amandma pod točko 3. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 4. Predlagatelj je vlada Republike Slovenije, matično delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Kolegice in kolegi, predlagam, da samo še izglasujemo amandmaje pod to točko, nato bomo prekinili sejo. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 4? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 5. Predlagatelj je poslanska skupina Socialdemokratov. Vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 6. Predlagatelj je poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov. Vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni dobil podpore.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 7. Predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem je amandma pod točko 8 brezpredmeten.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 9. Predlagatelj je poslanska skupina SLS, LDS in DeSus. Vlada in matično delovno telo ga podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ura je 18.01. V skladu z našim dogovorom se vam zahvaljujem za sodelovanje na redni seji. Opravili smo 12. točk dnevnega reda. Jutri nadaljujemo s to točko. Glasovali bomo naprej o amandmaju k 11. členu. Ko bomo opravili to točko dnevnega reda bomo prešli na 12. točko dnevnega reda, to je predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za najetje posojil za izgradnjo termoelektrarne Trbovlje 3 - druga obravnava, nato pa z 21. točko dnevnega reda, to je predlog zakona o kmetijsko gozdarsko zbornici Slovenije in nato kar je bilo sklenjeno na kolegiju predsednika. Hvala lepa in lahko noč.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 24. SEPTEMBRA 1998 OB 18.01 URI.)