Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 12.55.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Pričenjam nadaljevanje 7. seje Državnega zbora Republike Slovenije.
Prosim gospode poslance, da se umirijo, da bomo lahko začeli z nadaljevanjem naše seje. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Boris Sovič, Franc Jazbec, Pavel Rupar, Eda Okretič-Salmič od 11.00 ure dalje; Peter Hrastelj, Franc Potočnik, Janez Kramberger, Andrej Fabjan, Franci Rokavec od 12.00 ure dalje ali bo ostal tukaj? Bo ostal! "Fajn!" tako. Potem: Richard Beuerman, Franc Čebulj in Jože Avšič.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! (38 poslank in poslancev.) Bomo ponovili glasovanje! Ugotavljamo prisotnost! (43 poslank in poslancev.)
Nadaljujemo 13.08 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.58 uri in se je nadaljevala ob 13.06. uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem vabil predstavnike Vlade Republike Slovenije in vse lepo pozdravljam. Današnje nadaljevanje 7. seje državnega zbora bomo pričeli z obravnavo prekinjene 32. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zatem pa na obravnavo 18. točke, to je predloga zakona o zaključku lastninjenja in privatizacije pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe. To je druga in tretja obravnava v okviru hitrega postopka.
Prehajamo na 32. TOČKO DNEVNEGA REDA. Zbor je prekinil to točko dnevnega reda, ker ni sprejel predloga matičnega delovnega telesa. Matično delovno telo se je sestalo, da bi lahko pripravilo stališča. Kot sem obveščen, so ostala stališča ali vključena ali pa umaknjena, tako naj bi ta stališča, ki smo jih dobili z datumom 1.12.1997, predstavljala vsa tista poročila oziroma stališča, ki so jih posamezniki dali.
Poleg tega vas opozarjam, da boste dobili na mizo, dodatni predlog k temu zakonu, ki ga predlaga poslanec Ivo Hvalica. Jaz ga preberem, upam, da boste vsak čas dobili na mizo. Pravi tako: "Predlagatelj naj predvidi takšno usklajevanje pokojnin, da bi se masa vseh pokojnin, izplačanih za pretekli mesec, pomnožila z odstotkom povečanja pokojnin po določbah 106. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, nato bi se tako izračunani znesek delil s skupnim številom vseh pokojnin." Obrazložitev? Bom prebral: "S predlaganim sklepom bi se začele zatečene razlike med pokojninami postopoma zmanjševati. Ivo Hvalica." Torej dobili boste tudi to na mizo. Odpiram razpravo o stališčih odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Imam eno prijavo. Gospod Miran Potrč ima besedo. In o stališču tudi gospoda Hvalice.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Mislim, da ni posebej odgovorno in resno, da smo se pomembnih sprememb in dopolnitev zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju lotili danes ob 13.10 uri, najbrž v pričakovanju nekaterih, da bomo v 10-ih minutah to opravili, glasovali in šli domov. Mislim, da takšen pristop k takšnemu zakonu ni korekten in zato mi ne zameriti, da vam bom nekaj časa za nekatera vsebinska opozorila k temu zakonu vzel.
V poslanski skupini Združene liste socialnih demokratov in jaz osebno smo že povedali, da predlog gospoda Kebriča,
ki je bil vložen 3. aprila 1997 - v načelu podpiramo in da mislimo, da bi bilo pametno, da bi se okoli vsebinskih predlogov, kakršnih je dal, opredelili in sprejeli predlagane rešitve. Potrebno pa je reči, da s spremenjenimi in dopolnilnimi predlogi - ki so bili deloma sprejeti na podlagi mnenja vlade, deloma na podlagi razprav poslank in poslancev v delovnem telesu - od predloga gospoda Kebriča malo, ampak zelo zelo malo - trdo rečeno ne ostaja nič. Ostaja nekaj zelo nejasnih stališč in mnogo mnogo novih rešitev in predlogov, ki zadevajo že v resnejšo ali pa v resno reformo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za katero vlada pravi, da bo v to reformo šla, ko bo pripravljena. Nas poslance je obvestila, da naj ne štejemo belo knjigo o pokojninski reformi že za pripravljeno besedilo, ampak za osnutek zaradi tega, ker se zdaj komaj o tem osnutku pogovarja s socialnimi partnerji, ker še ta osnutek ni bil definitivno na vladi in sprejet, in da se bo torej šele, ko bo to vse sprejeto, resnejša reforma o pokojninskem in invalidskem zavarovanju sploh začela. Predlagala je celo, naj se oblikuje posebna skupina v okviru odbora za zdravstvo, delo, družino in socialne zadeve ipd. Predlogi, ki so pripravljeni v stališčih pa - to bom kasneje povedal - v mnogočem posegajo že v reformo pokojninskega sistema. Upal bi si trditi, da na nekaterih točkah gredo v nasprotno smer od doslej predlagane reforme. Povedal bom tudi to, in pričakujem, da bo vlada v tem delu dovolj jasna ali pa zelo jasna, in da bo povedala, ali se s tem strinja ali ne, ali pa to daje kot predlog zgolj samo kot nek kompromis, da se pač trenutno "prevesla" neka situacija ali pa neki odnosi v vladni koaliciji, kjer je treba zagotoviti, da se zakon ne zavrne, ker ga je predlagal DeSUS, hkrati pa sprejeti taka stališča, da bo jasno, da se ne sprejme nič oziroma da se bo o vsem šele diskutiralo drugo leto ali pa - ne vem kdaj - kasneje.
Mislim, da je to s strani vladajoče koalicije možno, da je pa v odnosu do nas ostalih nekorektno. Ker bi bilo prav, da vemo, kakšna so jasna stališča vlade na vseh teh posameznih vprašanjih. Posebej zato, ker je gospod Kebrič moral čakati kar dolgo časa, da je njegov zakon prišel na dnevni red. On ga je namreč vložil že 3. aprila - po moji evidenci. In ker je moral čakati do 19. novembra, to je mislim, da skoraj 7 mesecev in pol, da je vlada z nekaj stališči prišla in pravzaprav s tem sploh omogočila, da smo resno o tem zakonu pričeli z razpravo. Zdaj mi pa dovolite, kakorkoli se bo gospod predsedujoči odločil, ali k vsaki posamezni točki ali pa skupno, da nekaj opozoril na odprta vprašanja ali na
nesprejemljivost predlaganih stališč povem in gospod predsedujoči - po želji ali ko bomo o vsaki točki posebej odločali ali skupno, meni je vseeno.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Potrč, kar sedaj opravite razpravo. Nisem vas omejeval. Izvolite.
MIRAN POTRČ: Vem, da ne.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Po vseh točkah.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Potem, kar zadeva 1. točko, mislim 1. sklep, da se v osnutku zakon sprejme v prvi obravnavi, je za nas sprejemljivo, ker tukaj še vedno mislimo, da gre za zakon, ki ga je gospod Kebrič predlagal.
Kar zadeva 2. točko, predlagamo, da se ob vsakem stališču posebej glasuje, ker so vsebinska stališča tako zelo različna, da je nemogoče v paketu glasovati. Za nekaj si lahko "za", za nekaj si lahko "proti" ali obratno, mislim, da je nujno treba biti "proti".
Sedaj pa k tem stališčem. Pod 2. točko piše: "prouči in izračuna prispevek za dokup zavarovalne dobe ob upoštevanju plač ali zavarovalnih osnov iz najugodnejših zaporednih 10 let, ki bodo podlaga za izračun pokojninske osnove". Rad bi vam prebral, kaj o tem piše na strani 157. bele knjige, ki je res da še vedno osnutek, ampak je kljub temu osnutek, ki ga je vlada oziroma ministrstvo dalo v javnost.
Pod 1. točko še sledi dodatna obdobja v oklepaj "bonusi" je napisano naslednje: "Glede na prevladujoče rešitev v državah Evropske unije bi veljalo upoštevati obdobja zunaj zavarovanja, v katerih se je zavarovanec redno šolal ali služil obvezni vojaški rok, obdobja varstva in nege otrok do dopolnitve prvega leta starosti, obdobja brezposelnosti in določena druga obdobja kot bonus pri izračunu pokojninske dobe, ki se upošteva pri ugotovitvi pogojev. V teh primerih bi veljalo zagotoviti "kritje" - kar jaz računam, da kritje pomeni denar - "iz državnega proračuna. S takšno dopolnitvijo bi uredili vprašanje zavarovancev, ki niso bili vključeni v zavarovanje ves čas od dopolnitve 18. leta starosti in zato do dopolnitve 58 let starosti niso dopolnili 40 let pokojninske dobe, kar je pogoj, da se upokojijo pri tej starosti". "Po sedanji ureditvi, se namreč lahko potem upokojijo šele po dopolnitvi 63 let starosti. Načeloma naj bi se pri odmeri pokojnine upoštevala samo obdobja, za katera bi bil plačan prispevek".
Priznam, da je treba v miro razmisliti, predno se razume, kaj je povedano, jaz pač razumem tako: dodatna obdobja niso v novem sistemu izključena, obstojajo, so možna; reforma jih celo priporoča in predvideva - ne samo za vojaščino in za dokup let, ampak širše, tudi za varstvo in nego otroka in tudi za določena obdobja brezposelnosti. Vendar! Ne bi bila ta obdobja upoštevana v izračun višine pokojnine, bila bi pa upoštevana v izračunu pogojev, da je nekdo dopolnil določeno število let in lahko s tem izpolnjuje minimalne pogoje, da se v pokojninsko dobo vključi. V vsakem primeru je to vprašanje.
Tukaj pa, gospodje, sedaj za prehodni čas - kljub obljubi, da se vlada ne bo odločala o spremembah pokojninskega sistema, predno ne bo obravnavana in sprejeta bela knjiga - predlagajo resno in bistveno spremembo osnov. Jaz bi vam rad povedal, da je to možno, da pa je to v nasprotju s predlagano reformo. Predvsem bi vam pa rad povedal, da je to drastično spremenjen sistem. Vi veste, da je za dokup enega leta pokojninske dobe zdaj v ZPIZ-u znesek približno 245.000 tolarjev, kar je približno 20.000 na mesec. Vi veste, da je na neto plačo sedanji prispevek za pokojninsko zavarovanje približno 38,5% in če to poenostavimo: za plačo približno 50.000 tolarjev znaša izračun prispevka toliko, kot je zdaj predvideno. Za 100.000 tolarjev je enkrat več in tako naprej, kar seveda pomeni drastično povečanje. Vojaščino bi mogoče še kdo imel interes odkupiti, študijskih let pa najbrž ne, zaradi tega, ker tisti, ki dokupuje študijska leta, najbrž nima 50.000 tolarjev mesečne plače, kolikor bi zdaj bilo, da bi na isti znesek, kot je prišel, prišel.
Prav bi bilo, da vlada, ki to predlaga, potem pove, da je to pač neumna rešitev v dosedanjem zakonu, da so jo sicer vsi tisti, ki so doslej šli v pokoj, lahko izkoristili in da je bila doslej zakonita, da je vlada delala veliko napako, ker jo je doslej dovoljevala, in da jo od zdaj naprej onemogoča. Da pa ne bi rekla, da jo onemogoča čisto s črtanjem, pač določa takšne številke, ko bo "nor" tisti, ki bi kakršnokoli leto dokupil, ker je nerealna predpostavka, da bo kdajkoli doživel toliko let uživanja penzije, da bi se mu to, kar bo plačal s tistimi 2%, kot se mu - recimo - to poveča, lahko kakorkoli povrnilo.
Moram reči, vlado še razumem, da to podpira, moram pa reči, da ne razumem predlagatelja zakona, da to podpira - gospoda Kebriča - in bi končno želel o tem kakšno pojasnilo.
Naslednja točka 3 pravi tako: "Predlagatelj naj pri pripravi zakona za drugo obravnavo prouči četrti odstavek 39. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, tako da se pogoj starosti ne upošteva, kadar zavarovanec dopolni polno pokojninsko dobo brez dokupa pokojninskih let." Najbrž veste, za kaj gre. Mi imamo zdaj starost 58 let moški oziroma 53 let ženske kot pogoj za to, da se pri 40-ih letih delovne dobe oziroma 35-ih letih delovne dobe za ženske s kumulativo - eno in drugo - je izpolnjen pogoj, da greš lahko v redno starostno pokojnino z dopolnjeno pokojninsko dobo. Upravičeno, po mojem, že dolgo časa opozarjajo tisti, ki so začeli svojo delovno dobo s 15. leti ali pa od 15. do 18. leta, da morajo delati, ne 40, ampak 43 let, da bi lahko dopolnili starost in pokojninsko dobo, s tem, da - kljub temu da delajo tri leta več - ne dobijo za to nobenega procenta povečane pokojnine od svoje pokojninske osnove, ampak to ostaja na višini 85%. Ta državni zbor je doslej dobival nekaj predlogov, da naj se to uredi, tudi ob zadnjih spremembah in dopolnitvah zakona. Ti predlogi so prihajali na vlado in vedno je bil odgovor: "Ne, to ni sprejemljivo, to se ne da zaradi tega, ker moramo imeti določeno starostno mejo in delovno dobo kumulativno." Ali zdaj vlada soglaša ali ne, ne vem. Upam, da bo povedala s to rešitvijo.
Moram reči, da kot poslanec in kot poslanska skupina smo nekajkrat opozarjali, da je ta ureditev dvomljiva in da je krivična do nekaterih ljudi, hkrati pa sprejemali odgovore, da bi to pomenilo novo pravico, povečane materialne obveznosti ipd. in zato sprejeli na znanje, da doslej takšne rešitve ni bilo. Poglejte nekaj drugega - ne vem, če podpira ali ne - ampak pričakujem, da bo vlada povedala pod predpostavko, da gre zopet v reformo pokojninskega sistema. In po tej reformi vam je najbrž uspelo toliko prebrati, da ste ugotovili, da ta reforma pokojninskega sistema pravzaprav predvideva 85% od osnove pod pogojem, da nekdo dopolni 50 let pokojninske dobe. Če nekdo dopolni manj kot 50 - ne glejte me debelo, to piše v tej reformi - let pokojninske dobe, nima 85% od osnove ampak ustrezno manj procentov - po 1,5 na vsako leto; kar pomeni, da bo tako kot zdaj pri 40-ih letih prišlo na 72,5% ali nekaj podobnega. To je predlog reforme zdaj, ob takem predlogu, ko naj bi, po napovedi vlade, nov sistem začel veljati 1.1.1999. Se pravi, da bi ga morali v teku letošnjega leta sprejeti. Ali je to realno ali ne, bomo videli, ampak takšna je napoved. Zdaj pa naj bi naredili spremembe, v katerih bi šli točno v obratno smer. Vlado bi prosil, da nam pove, kaj je razlog, da se je za nekaj takega odločila v tem momentu? Ali samo zato, da bi našla nek kompromis z DeSUS-om, ali zato, ker res misli, da je treba to narediti v enem letu, ker je bilo doslej krivično in da je treba omogočiti, da gre nekdo v pokoj, tudi če ima 40 let delovne dobe, pa še ni dopolnil kot moški 58 let - ampak samo 55 - in kot ženska 53 let - ampak samo 50 let - če je s 15 leti začel delati? Ali to želi pod pogojem, da opozarja, da je treba v pripravi nove reforme narediti vse, da se ne bi povečal obseg upokojevanja, ker če se bo obseg upokojevanja povečal, potem reforma ne bo dosegla pravega namena. Skratka, ne vem, ali sem neumen jaz, ker to sprašujem; bojim se, da sem, ker jasnih stališč vlada tako ali tako nima, ali je neumna vlada, ki preprosto sprejema popolnoma kontradiktorne rešitve. V zvezi s to točko pričakujem res zelo zelo jasen odgovor.
Četrto stališče pravi - predlagatelj naj pri pripravi zakona za drugo obravnavo prouči ukinitev možnosti za predčasno upokojitev delavcev, ki izgubijo zaposlitev zaradi operativnih razlogov na strani delodajalca iz druge alinee prvega odstavka 40. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Vlada meni, da je bilo na tej točki in v zvezi z njo doslej toliko zlorab na strani delodajalcev, ki so zavestno nekoga opredelili kot tehnološki višek in ga potem 5 let pred dopolnitvijo pokojninske dobe poslali na zavod zato, da bi se lahko predčasno upokojili in da je treba to onemogočiti. Se pravi, njena argumentacija je: ker delodajalci zlorabljajo možnost v zakonu in ker ne dovolimo, da bi se predčasno preveč ljudi upokojilo, je treba to onemogočiti. Popolnoma drugačna argumentacija kot v prejšnji 3. točki, kjer razširjamo možnost upokojevanja. Ne razumem, ne razumem. Spet sprašujem sam sebe, ali sem jaz zmešan ali kdo drug, ki take nemogoče stvari predlaga. In še dodatno k temu. Ali ta država nima nobenih možnosti, da bi onemogočila zlorabe in zato, ker to zlorabljajo delodajalci, sankcionira delojemalce, to tiste, ki bodo - če bodo padli v nov sistem pokojninskega zavarovanja - ne samo onemogočeni za penzijo teh dveh, tri leta, ampak še naslednjih deset let, ker novih pogojev ne bodo izpolnili? Mi pa vemo, kako je, če si star 40, 45 let, da ne govorim, na žalost, kdaj pa kdaj tudi 20 let, da dobiš službo. Mislim, da je to neodgovorna rešitev, nepremišljena z nesprejemljivimi posledicami, ki je ni mogoče sprejeti.
Pod točko 5, kjer gre za odmero družinske pokojnine - jaz z njo soglašam, mislim, da tudi niso neke velike posledice, in mislim, da bi jo bilo mogoče sprejeti.
Pri točki 6 bi pa najiskreneje prosil vlado in gospoda Kebriča, da nam pojasni, kako si to predstavlja, da bi vedeli, ali naj za glasujemo ali ne. Poglejte, kaj zdaj piše. Predlog gospoda Kebriča je bil, da se v zvezi s 160. členom zakona pač ponovno uveljavijo rešitve, ki so veljale smiselno, preden je bil 160. člen spremenjen. In, jaz sem že rekel uvodoma, da mi to v osnovi podpiramo. Nismo pa pričakovali, da bo vlada podprla, priznam. Zdaj pa je napisano: "Pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo se predložene rešitve 160. člena uskladijo tako" - s kom, ne vem - "da bodo pri tem upoštevane finančne možnosti za zagotovitev sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje." Se pravi, gre za mesečna usklajevanja - da bodo uskladitve usklajene, upoštevane, da bodo finančne možnosti. Te finančne možnosti določa država, ta državni zbor na predlog vlade, ali s prispevno stopnjo ali z dopolnilnimi sredstvi, ki jih državni proračun daje v ZPIZ. Se pravi, ta stvar je znanka ali neznanka, odvisno od tega, sigurno pa ni neznanka za vlado in vlada bi mirne duše lahko rekla, da bo ta sredstva povečala ali pa zmanjšala, da bi bilo neko usklajevanje precizno določeno. Zdaj pa ni rečeno nič, kakšno bo, nič ni rečeno. Rad bi, da nam vlada pove, kaj si to predstavlja. Gospodu Kebriču bom pa tudi hvaležen, če mi bo to povedal.
Bi vam pa rad rekel še naslednje. Na strani od 169 do 171 reforme je glede usklajevanja pokojnin zapisano, da je usklajevanje pokojnin poleg let, ki so potrebna za upokojitev, glavni finančni problem pokojninskega zavarovanja in da dosedanji sistem ni sprejemljiv in da ga je treba bistveno korigirati. Tudi na tej točki ne razumem te medsebojne uskladitve. Zelo bi bil hvaležen, če bi vlada okoli teh vprašanj dala dovolj jasno stališče, da bi vedeli, kakšno je, kakšne bodo posledice, zakaj se tako odloča.
Pričakujem pa, da sem vsaj toliko bil siten, da sem vas opozoril, da rešitve niso tako za preko rokava spustiti, kot so na videz predlagane, in da bi bilo prav, da o njih le nekaj več, kot nam je danes časa ostalo, si vzamemo za razmislek. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Smo pri stališčih. Želi še kdo besedo? Gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani kolegi! Izjemen pozdrav predstavnikom vlade, ki so konec tedna uspeli priti v državni zbor! Res prisrčno pozdravljeni! Štiri dni smo zaman spraševali in čakali, da bi kdo prišel. No, tudi danes ni nobenega ministra, ampak ministrov že dolgo nisem videl tu okrog, razen po hodnikih.
Vložitev dopolnjevalnih oziroma spreminjevalnih predlogov imate na mizi, pravkar ste jih dobili. Jaz ponavljam pravzaprav svojo filozofijo iz prejšnjega mandata, ki je zelo enostavna: zmanjševanje razlik med pokojninami. To je smisel tega, mislim, da je to izrazito socialna kategorija, in ne dvomim v vašo podporo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Peter Petrovič.
PETER PETROVIČ: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Ker je razprava o stališčih predloga zakona, ki ga je vložil v prvem branju gospod Ivan Kebrič, sam sem pa predlagatelj stališča pod številko 5 - tisti, ki ste člani odbora, to poznate, ostali pa ste lahko tudi prebrali - bi želel v kratkem obrazložiti ta moj predlog in pa seveda povedati še nekaj misli tudi o zakonu, ker pač koristim situacijo, da sem že tukaj na tem mestu.
V stališču piše "prouči...", torej, "predlagatelj prouči določbo 80. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na način, da bo odstotek za odmero družinske pokojnine po drugem roditelju enkrat višji, kot je sedaj, vendar skupaj ne več kot 100% osnove za odmero družinske pokojnine." To je limitirano. 80. člen sedanjega obstoječega veljavnega zakona pa pravi: "Odstotek za odmero družinske pokojnine po drugem roditelju, v skladu s prejšnjim členom, znaša za vsakega otroka 15% od osnove za odmero družinske pokojnine po drugem roditelju." Moja obrazložitev je pa sledeča:
V naši državi Sloveniji je nekaj primerov otrok, dveh, treh, rečeno je bilo celo štirih - lahko, vendar tega primera jaz ne poznam - ki so brez obeh staršev. Izgubili so jih pa na različne načine: prometne nesreče, naravne smrti in tako dalje in zanje skrbijo rejniki. Sedanji izračun, ki sem ga citiral iz 80. člena, o pripadajoči družinski pokojnini, v večini primerov pomeni zelo majhno vsoto denarja, skromno, ker so pokojni starši imeli v glavnem malo delovno dobe. Gre za mladoletne otroke, to se pravi, tudi za mlade starše, ki so izgubili življenje. Izboljšanje materialnega stanja teh otrok - sirot, bo pomenilo le skromno materialno uteho v sicer težkih socialnih razmerah. Ko smo na odboru dvakrat razpravljali o tem mojem stališču, moram povedati, da prvič in drugič predstavniki vlade niso nasprotovali, čeprav sem se tudi sam zavedal, da gre vendarle v poseganje, če želite temu tako reči, v proračun - nekaj malega več denarja bo treba nameniti temu.
Koliko denarja? Imam tu primer dveh otrok iz okolja v Slovenj Gradcu, ki govori o tem, da recimo: se dobi na mesec januarja letos 6.727 tolarjev za drugega otroka. Februarja je bila uskladitev 10.900 in tako naprej vse do konca junija - torej moram reči, da dejansko ne gre za velika sredstva, na področju na Koroškem, kjer dela zavod za socialno skrbstvo našega področja, sta dva taka primera dveh otrok, tako da je število teh malo. Jaz upam, da je s tem ta stvar pojasnjena. Hvala lepa.
Glede samega predloga zakona pa se mi zdi, da bi bilo zelo koristno, zelo primerno, jaz bi želel - če mi gospod Kebrič seveda ne zameri - da kot predlagatelj v začetku pride sem in pojasni - to je sicer že bilo storjeno tudi na sami seji odbora, matičnega delovnega telesa - kako in kaj je z drugim sklepom. Drugi sklep namreč govori: "Predlog zakona za drugo obravnavo pripravi Vlada Republike Slovenije v sodelovanje s poslancem Ivanom Kebričem". Jaz bi prosil, da bi bilo to pojasnjeno, čeprav ni čisto nič problematični in sporno. Še prav posebej iz razloga, ker danes tistega novega predlagatelja za drugo branje, to se pravi vlade, njihovih predstavnikov tukaj ne vidim in moram reči... Se opravičujem, ta hip pa ja, prej ko sem bil tam, jih še nisem videl. Se še enkrat opravičujem! Hvala lepa. Sicer pa moram reči, da podpiram sklep prvi in tudi drugi, mislim pa, da bi bilo koristno, če bi o stališčih razpravljali ločeno. Predsedujoči, to je bilo že prej omenjeno in boste odločili kako in kaj.
Ker je gospod Potrč zelo analitično in kvalitetno razložil stvari, tako kot jih poznam že tudi iz sej odbora, bi mogoče samo želel povedati osebni pomislek, osebni dvom - tudi jaz - do predlogov stališč, ki jih je posredovala vlada in so taki ali drugačni. In seveda imam tu pred seboj belo knjigo, ker sem to bral in bom moral pač citirat dva tri stavke iz tega, tako da boste bolj razumeli ta moj nastop.
V osnovnem tekstu na začetku govori: Beli knjigi na pot - to je poglavje, naslov - sledeče: "Bela knjiga o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja predstavlja podlago za strokovno in politično razpravo o novem medgeneracijskem sporazumu za bodoči sistem" in tako naprej. "Temeljni namen in cilj razprave na osnovi bele knjige reform pokojninskega in invalidskega zavarovanja je predvsem doseči dogovor med socialnimi partnerji, strokovne ter politične javnosti in tak dalje." To je v fazi, to teče. Moram reči, tudi jaz tako razumem in čutim - nekatere elemente, že prinašamo v predlog tega zakona, ki ga je v prvem branju vložil, kot je bilo že povedano, gospod Ivan Kebrič.
In še naprej v tem poglavju Beli knjigi na pot: "S spremembami zakonodaje na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja smo začeli že v letu 1992 in nadaljevali z novelo tega zakona tudi lani, v letu 1996. Opravljenih je bilo kar nekaj posegov v sam sistem tudi: "To je zelo pomembno, torej sistem je bil že inoviran in korigiran v zadnjem obdobju." Veljaven sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja je bil ocenjen tudi s strani mednarodnega denarnega sklada. Do sedaj opravljeno delo na reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja so ugodno ocenili tako strokovnjaki Svetovne Banke kot tudi strokovnjaki z držav članic Evropske unije". In še naprej "Bela knjiga je po svoji vsebini pravzaprav nadaljevanje oziroma nad gradnja dokumenta, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela v juliju leta 1996 z naslovom Izhodišča za reformo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja Poročevalec DZ-34/96 in ki je predstavljal pomemben korak pri pripravi pokojninske reforme. Ta navedeni dokument je bil posredovan v obravnavo državnemu zboru, vendar državni zbor do sedaj razprave o tem dokumentu ni še opravil" in tako dalje. Tako torej v teh uvodnih besedah mag. Anton Rop - minister.
Moram reči, da v zvezi s tem, kar pa lahko razumem v tekstu, predlogu stališč, ki jih vlaga, že razumem posege v to, kar naj bi bila šele podlaga temelj za razpravo. Jaz se zdaj ne bom - čeprav sem imel to namen, ampak ni več potrebno - posvetili posameznim točkam. Želel bi pa samo opozoriti na situacijo v zvezi z možnostjo odkupa let. To je zelo nekaj podobnega, skoraj podobno, kot letos pomladi, ko je bil v obravnavi v državnemu zboru predlog zakona o obdavčenju avtomobilov. Vsi se ga spomnimo. Tedaj smo pokupili avtomobile, rešili smo se davka, ki bi sicer bil prisoten, in seveda na nek način je bilo tudi ministrstvo za finance zadovoljno, ker je bil nek priliv v tistem trenutku kar zadovoljiv. Podobna situacija je danes. Včerajšnji podatki iz mojega področnega zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je, da cela vrsta organizacij in posameznikov hiti z odkupom let, ki tega najbrž ne bi naredili. Vprašanje, ali smo že takoj dosegli namen, seveda s takimi predlogi, ki jih tukaj posredujemo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Ivan Kebrič ima besedo.
IVAN KEBRIČ: Hvala gospod podpredsednik za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi. Dovolite mi nekaj osnovnih zamisli, ki so me vodile kot predlagatelja te spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Poglejte, mnogi poslanci niste bili na prvi seji, da bi slišali utemeljeno, argumentirano s številkami in izračuni podkrepljenimi argumenti, zakaj je ta sprememba tega zakona utemeljena. In zato menim, da vam samo povem, da osnova, ki je bila podana, je sedaj na drugem zasedanju oziroma seji matičnega delovnega telesa, ko je vlada prišla z dodatnimi stališči, še so določene stvari na osnovi glasovanja v matičnem delovnem telesu spremenile. Jaz bi vas pa le rad seznanil z osnovo, zakaj sem ta predlog, ki ga je že takrat vložil poslanski kolega Ivo Sisinger v prejšnjem zasedanju, ker pa danes ni več poslanec, sem to vlogo prevzel jaz.
Tri osnovne stvari želimo s tem zakonom spremeniti. Prva je usklajevanje pokojnin s plačami in z ničemer drugim. Utemeljitev, razlog, argument je pa naslednji. Upokojenci so vedno in še sedaj in bodo poudarjali, da želijo - ne samo, da želijo, ampak tudi hočejo - deliti usodo aktivnega prebivalstva. In ker so plačevali prispevke za svojo pokojninsko-invalidsko zavarovanje samo in izključno od plač, od nobene inflacije, od nobenih življenjskih stroškov, zato utemeljeno zahtevajo, da se pokojnine usklajujejo - kot sem dejal - edinole s plačami.
Druga zahteva upokojencev na vseh zborovanjih, tudi tistih protestnih in ostali je bila, da je kapitalski sklad pravzaprav formiran za upokojence in pretežni del osnovnega kapitala je bil dan iz naslova sedaj reorganizacije oziroma privatizacije podjetij, to se pravi od družbenih podjetij. Kdo jih je ustvarjal? Sedanja generacija upokojencev in še tisti, ki so prispevali, ki še danes delajo, in so prispevali od svojih plač za izgradnjo družbenih podjetij. In zato upravičeno in utemeljeno zahtevajo - poudarjam zahtevajo - ne prosijo, ampak zahtevajo, da je vsaj v upravljanju tega kapitalskega sklada, ki bi naj v bodočnosti doprinašal tudi en del za pokojnine v pokojninsko blagajno, to se pravi pokojninski sklad, in želijo v teh organih imeti svojo besedo. In skozi to, da bi bila v teh organih polovica upokojencev skupaj z delovnimi invalidi.
In tretja zahteva po spremembi tega zakona je enako logična, istovetna, ko pravijo. Predlagam, da v skupščini Zavoda pokojninsko-invalidskega zavarovanja mora biti 50% zastopanih upokojencev skupaj z delovnimi invalidi, in predlagam, da pocenimo to skupščino, ki danes šteje 60 članov, ampak, da šteje samo 18 članov, je 4-partitna. In ustavno sodišče je že leta 1994 odločilo, da mora biti sestav skupščine takšen, da bodo upokojenci zastopani 50%. To se pravi, od takrat do danes je ta skupščina ne samo nelegalna ampak tudi nelegitimna, saj ji je že zdavnaj rok njenega mandata potekel in je kot taka nelegitimna, saj ni bila izvoljena v skladu z odločbo ustavnega sodišča.
Na matičnem delovnem telesu - odboru za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko so pa bila dodatno podana določena stališča. Tudi danes je možno dajati spreminjevalne ali dopolnilne ali druge predloge in stališča, kot to dovoljuje 184. člen poslovnika državnega zbora. Menim, da je prav, da se poglobimo v to in da sprejmemo danes predlagana dva sklepa tega odbora, da spravimo ta predlog zakona v drugo obravnavo, kjer bo še dodatna možnost z amandmaji predloženi tekst, ki naj bi ga pripravila vlada skupaj z mano ali, kot je gospod Petrovič predlagal, jaz skupaj z vlado - jaz nisem malenkosten. Bistveno za mene in za upokojence je to, da pridemo čimprej do drugega branja in potem do tretjega, ko bomo sprejeli tak zakon, ki bi vsaj v neki meri ne samo popravil krivice, ki so bile storjene upokojencem lani, 25. jauarja, in zaustavili nadaljnje krivice. Če ne bomo teh sprememb sprejeli, se bodo krivice nadaljevale.
Naj zaključim samo z naslednjim: Lani so upokojenci izgubili 32,6% enomesečne pokojnine, letos pa že v prvih devetih mesecih eno tretjino, okroglo 33%. Lani so se plače in prejemki, zaposlenih in ostalih, povišali realno za 4,9%, upokojencem so se pa povišale pokojnine realno samo za 1,9%. Na osnovi tistega oziroma obstoječega, še danes veljavnega zakona, so lani izgubili upokojenci na tej fronti. Zato menimo, da je utemeljno, da to zaustavimo. Zato sem predlagal spremembe teh členov. Še enkrat vas pozivam, dodajte, predlagajte, kar mislite, da bo pripomoglo k boljšemu pokojninskemu zakonu.
Za zaključek pa tole: ne mešajmo bele knjige v to stvar! Bela knjiga oficielno še niti ni v razpravi, vsaj mi je še nismo dobili, ampak se o njej razpravlja v zaprtih krogih institucij civilne družbe. Mi pa bomo to belo knjigo dobili. In če bo sreča, jo bomo pač tako ali drugače spreminjali, zakon pa bomo mi sprejemali. Menim pa, da je ta sprememba zakona, ki jo jaz predlagam, pravzaprav osnova, da se bomo o bodočem zakonu lahko konkretno, tudi s številkami, pogovarjali. Hvala vam za vašo pozornost in se vam zahvaljujem in prosim, da čimprej izglasujemo, da pridemo "efikasno", konkretno do drugega branja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Kebrič. Replika, Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Kebrič, jaz sem prvi omenjal belo knjigo in rad bi pač naslednje pojasnil. Z vami popolnoma soglašam, da ne mešajmo s temi spremembami bele knjige. Samo prosim, kot predlagatelj zakona, dajte to zagotoviti. Vi pa kot predlagatelj zakona soglašate, da se bela knjiga - in to včasih popolnoma kontradiktorno, kot je napisana - s temi spremembami meša. Dokler boste tako delali, ne očitati komu drugemu, da belo knjigo s tem zakonom meša. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Razpravo ima gospod Rudi Moge.
RUDOLF MOGE: Predsedujoči, hvala lepa za besedo! Ob obravnavi tega zakona v državnem zboru sem nasprotoval stališčem, ki so bila dodana in sem se zavzemal za to, da bi ta zakon zavrnili, kot je matično delovno telo predlagalo. Vendar od tega, vidim, smo odstopili in je matično delovno telo predlagalo ravno nasprotna stališča kot v prvi obravnavi. Ta stališča, ki so jih nekateri poslanci predlagali - med drugim gospod Hvalica tudi - so zame zelo sprejemljiva zato, ker imajo tudi določeno obrazložitev oziroma utemeljitev. Jaz pa ne vem, zakaj je matično delovno telo v zelo skopem poročilu dalo poslancem v odločanje ta predlog stališč, ki je izredno vsebinski, ki potegne za seboj tudi določene obrazložitve - nekatere med njimi je že kolega Miran Potrč tukajle načel - in kar je še hujše; če hočemo o temu glasovati, to je pa prva obravnava, bi po mojem skromnem mnenju morali imeti poleg določenih utemeljitev ali pa obrazložitev tudi finančne posledice sprejetja takih stališč. Ker pa tega tukajle nimamo - in če pogledate ta stališča, so ta stališča invalidna. V prvem, tretjem, četrtem, šestem, sedmem, osmem in devetem stališču je: "predlagatelj, naj pri pripravi zakona za drugo obravnavo" itn., medtem ko pa sta drugo in peto stališče taka, ki pravi - pravzaprav skoraj nič ne omeni: "preuči in izračuna prispevek za dokup zavarovalne dobe od upoštevanja plač ali zavarovalnih osnov iz najugodnejših zaporednih desetih let, ki bodo podlaga za izračun pokojninske osnove." Kaj je to, če "prouči in izračuna"? Stališče nič ne pomeni, ali naj to v zakonu upošteva ali ne, kaj bo spremenilo. In se mi zdi na tak način sprejemanja zakonodaje, ki posega v socialo vsakega posameznika v tej državi, nekorektno, če uporabim ta glas.
Zdaj, ne smemo pa te stvari gledati - in tudi tukajle se začuda z gospodom Potrčem strinjam - namreč, dal bi predlagatelju tega zakona, gospodu Kebriču, pač v razmislek misel, ki takole pravi: da krogla in medalja vedno zadeneta napačnega. Za utemeljevanje tukajle sprejem poslancev takšnega zakona s takšnimi stališči, pa se ob tem sklicevati na to, da je bistveno za predlagatelja in za upokojenca to in to, ne gleda pa širše na celotno korpolacijo tukaj - da so ti argumenti takšni, da jih tudi, če jih tako argumentira, niso za sprejem v tem parlamentu. Zato, če je le mogoče, ker tudi sam obsojam, da vlade tukaj ni, sam obsojam, bi pa le poprosil predsednico ali pa podpredsednika tegale odbora, da bi mi ta stališča podrobno obrazložil in da bi mi tudi povedal, kako je s finančnimi posledicami teh stališč, sicer jaz teh stališč, ko bodo na glasovanju, ne bom podprl.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Predstavniki vlade so tukaj, gospod Moge. Replika, Ivan Kebrič.
IVAN KEBRIČ: Hvala za besedo. Bom zelo kratko odgovoril na postavljena vprašanja.
Prvič finančno: sprememba člena, ki govori o kapitalskem skladu, ne ostane nič.
Drugič, za skupščino, ko predlagam 18-člansko, bo stala manj, kot stane sedaj 60-ali kakršnakoli druga skupščina.
Kar se tiče spremembe 160. člena ali drugače povedano, glede usklajevanja pokojnin s plačami, pa je možnih več variant. In po enih izračunih bi stalo to, če bi sprejeli na osnovi letošnjih podatkov, bi verjetno stalo okoli 3 do 4 milijarde tolarjev.
Na drugi strani pa naj zagovarja ta stališča, ki jih je dal, in mi v odboru, ki smo jih sprejeli. Kajti, stališča je predlagala vlada, moja stališča v začetku - že v mojih predlogih - konkretni so bili malo drugačne. Ampak, če je odbor izglasoval taka stališča, imate taka stališča danes pred seboj. Če pa želite imeti moje predloge, si pa vzemite oziroma lahko dobite avdigram mojih 9 strani, kjer je vsaka stvar oštevilčena in s številkami dokazana.
Kaj več vam jaz, žal, v tem trenutku ne bi vedel povedati, razen kaj je vodilo za dokup let drugače. Noben zakon ni v prvi svoji osnovi tako dober, da ne bi doživljal nobene spremembe. Vprašujem vas, ki eventualno nasprotujete podražitvi tega dokupa, ali je pravično, da nekdo, ki ima 50 tisoč tolarjev - govorim o neto plači - plača enako za eno leto - 240 tisoč tolarjev, kot tisti, ki ima - recimo, da ne pretiravam - 250 tisoč tolarjev pa plača enako. In to je bil razlog, da smo videli, da to ni socialno ali pravično razdeljeno, zato je tudi ta predlog za to spremembo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo ima gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Predsedujoči, tako kot vedno, jaz sem bil zadnjih 12 let navajen govoriti pred polno učilnico ne pa pred polovično.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Pukšič ta trenutek nas je 47 ali 48 v dvorani. Lahko pa preverim, sem malo prej prebral.
FRANC PUKŠIČ: Bi prosil.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Ugotovimo prisotnost v dvorani! Gospod Pukšič, prosim, vi glasujete. Da bo vsemu zadovoljeno. Celo (51 prisotnih.) je gospod Pukšič. Prosim.
Spoštovane kolegice in kolegi, mi smo obljubili, da delamo do 14.00 ure. Ko bo ta razprava končana, bom vprašal, koliko je še razpravljalcev. Če ne bo razpravljalcev, potem se bomo odločali o stališčih. Prosim, gospod Pukšič ima besedo.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo, predsedujoči.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani! Prosim.
FRANC PUKŠIČ: Tudi sam bi govoril v tej smeri, da se te spremembe zakona pravzaprav ne nanašajo samo na eno generacijo, ampak te spremembe zakona vplivajo širše. Če je vlada imela pošten namen, da bi spremembo pokojninske reforme peljala preko bele knjige oziroma tako, kot je zapisala v beli knjigi, pomeni predvsem za tisti srednji sloj - torej, za srednji sloj, mislim po delovnem stažu, ki imajo danes okrog 20 let delovne dobe - seveda to eno izmed največjih sprememb. Namreč, prav ta generacija ne bo več na tem sistemu, kot je sedaj veljala pokojninska zakonodaja, ampak bo prešla in bo v tem prehodnem obdobju prav ta generacija na nekem vmesnem, na nekem verjetno najtežjem in najmanj sigurnem področju.
Glejte, preprosto gre za to, da tu več ne bo te medgeneracijske pogodbe oziroma da bo po novi pokojninski zakonodaji nekako, tako kot je pač predstavljeno, tristebrno, in predvsem tisti drugi steber, na katerega bo vsak zaposleni imel možnost samostojno vplivati in plačevati v to - se sprašujem, kako ta generacija, ki ima danes 20 let delovne dobe za sabo, kako to nekako nadoknaditi in kako se bo ta vmesna generacija lahko vklopila v ta pokojninski sistem.
Drugo. Seveda vemo, da se spreminja delovna doba in starost ter seveda tudi upoštevanje obeh pogojev. Skratka, ne zdi se mi korektno, da bi preko, bom rekel, pri levih vratih ali postranskih vratih dejansko pripeljali in ne zavedajoč se, kaj to pomeni za to generacijo, o kateri govorim, skozi zadnja vrata dejansko spremembo pokojninske reforme.
Prav tista četrta sprememba oziroma 4. točka, ki pravi, da naj: "predlagatelj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo skupaj z Vlado Republike Slovenije prouči in izračuna prispevek za dokup zavarovalne dobe, ob upoštevanju plač ali zavarovalnih osnov iz najugodnejših zaporednih desetih let, ki bodo podlaga za izračun pokojninske osnove", je pravzaprav, ko je bila ta točka napisana in obelodanjena, ko so mediji o tem tudi poročali, pripeljalo do tega - in verjetno je bil to namen vlade, da nekako zakrpa proračunsko luknjo na strani prihodkov in na ta način, torej tudi pridobi nekaj sredstev, o čemer je prej tudi govoril gospod Peter Petrovič. Ne zdi se mi korektno, bom rekel, tudi preko tega in na ta način slovensko javnost dobesedno zavajati. Je pa seveda namen, ne samo na Koroškem, bil dosežen, ampak verjetno v celi republiki, v celi državi.
Drugo, o tisti 5. točki, o ukinitvi možnosti za predčasno upokojitev delavcev, ki izgubijo zaposlitev zaradi operativnih razlogov na strani delodajalca. Ja, zaradi operativnih razlogov - torej zaradi preseženih delavcev, se mi ne zdi korektna rešitev, ker je seveda najlažje, najenostavneje rešitev iskati na strani delavcev, ne pa na strani delodajalcev. Če bi na tem področju iskali rešitev, je verjetno kaj več treba narediti, je pa to najenostavnejša rešitev in sam sem aboslutno proti takšni možnosti.
Kar se pa tiče 7. točke, da naj predlagatelj za drugo obravnavo predloga zakona, skupaj z Vlado Republike Slovenije, prouči in uskladi predložene rešitve 160. člena, tako da bodo pri tem upoštevane finančne možnosti in zagotovitev sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kaj pa če te finančne možnosti ne bo? Kaj pa, če tega ne bo? Kaj to pomeni? Ukinitev pokojnin za kakšen mesec, za kakšnih 14 dni ali kaj takšnega? Ne vem. Verjetno pomeni zniževanje, pa sigurno. Na odboru je sicer bilo kasneje, tega seveda, spoštovane poslanke in poslanci, ne veste, ker niti predlagatelju se ni zdelo izgleda vredno, da bi vas o tem obvestil in povedal, kar je bilo na odboru povedano, da gre za ukinitev takoimenovane februarske formule. Gre pa za uvedbo, torej nekega novega načina izračuna pokojnin kar - jasno pa je bilo na odboru o tem precej razprave - dejansko to pomeni zniževanje pokojnin. Sedaj, ali bo šlo to na usklajevanja ali 1 ali 2%, ko bodo pač dosegali osebni dohodki takšno določeno rast, bi jaz iz operativnih razlogov to tudi razumel in se strinjal, recimo, s takšno zadevo, pa vendar ja, vendar: je treba potem zadevo za nazaj enostavno poračunati. Se strinjam, da se to operativno izvede, trikrat, dvakrat, ne vem, kolikokrat bo to možno v letu, da ni to mesečno. Vendar ne strinjam se pa s tem, da se ta zadeva za nazaj ne poračuna.
Še nekaj. Niti na odboru niti kasneje - verjetno je še kdo pričakoval, tako kot je rekel tudi gospod Moge, finančne posledice: kakšen izračun okoli tega, kaj to prinaša, kaj to odnaša, da bomo to dobili na klopi - tega ni. Zato se tudi sam opredeljujem proti temu, da ta stališča niso primerna podlaga za drugo obravnavo. Predvsem pa ne za to, kar sem v začetku povedal; namreč gre za generacijo, ki je vmesna in ki naj bi jo pokojninska reforma obdelala. Pa vendar, glejte, na tako enostaven način - v petek popoldan, ob pol dveh oziroma ob dveh, se verjetno tega ne da narediti. Ali pa vsaj tisti ne moremo na to pristati, ki razmišljamo o tistih desettisoč glasovih, ki smo jih dobili, da smo prišli v ta parlament. Verjetno moramo pač zastopati te, zaradi katerih smo tukaj. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospodje poslanci, gospe poslanke! Predlagal bi, da damo besedo še gospe dr. Hren-Vencelj, da bi danes končali razpravo o teh stališčih. Aha, pa še vlada je tudi! Potem pa predlagam tako: gospa doktor - pa še se javljajo! Predlagal bi, da za danes zaključimo sejo.
Torej prekinjam to točko dnevnega reda. Sejo bomo nadaljevali prihodnji teden, o čemer boste pravočasno obveščeni. Hvala lepa.
Vodje poslanskih skupin! Takoj se bo pričel kolegij predsednika državnega zbora.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 12. DECEMBRA 1997 OB 14.07 URI.)