Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.05 uri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Gospe in gospodje!
Pričenjam nadaljevanje 11. seje državnega zbora Republike Slovenije. Gospodje poslanci, prosim zasedite svoja mesta, da bomo lahko delali. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Rafael Kužnik, Jurij Malovrh, Janez Kramberger, Ivo Hvalica, Franc Pukšič, Maksimiljan Lavrinc, Ciril Pucko, Jože Lenič, Bojan Kontič, dr. Franc Zagožen, Josip Bajc, Franc Kangler, Alojz Vesenjak, Jože Jagodnik, Janez Podobnik, Andrej Fabjan, Franc Potočnik, Jožef Košir, Richard Beuerman, Benjamin Henigman, Vincencij Demšar, Miroslav Mozetič, Franc Čebulj, Janez Janša, Jelko Kacin, Janez Mežan, Jožef Jerovšek, dr. Ciril Ribičič za pričetek seje, Andrej Gerenčer od 11.00 do 13.00 ure. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! (47 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Spoštovane kolegice in kolegi! Smo skoraj na robu sklepčnosti, zato vas prosim, da bi bili pozorni predvsem pri tej točki, ki bi jo danes dokončali, to je 4. točka dnevnega reda, in sicer imamo amandmaje.
Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije in jih prav lepo pozdravljam. Današnje nadaljevanje 11. seje bomo pričeli z obravnavo 4. točke dnevnega reda - predlog zakona o slovensko obveščevalno-varnostni agenciji, ter za tem prešli na obravnavo preostalih točk po dnevnem redu dalje.
Smo pri amandmajih, in sicer k 22. členu. Amandma je vložila komisija za nadzor nad delom varnostno-obveščevalnih služb, vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Se opravičujem. Dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Opozoril bi samo na to, da je potreben redakcijski popravek. Predlog je, da naj bi se besedi "utemeljeno sklepati" nadomestili z "velika verjetnost". S tem, da je beseda "mogoče" odveč.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Prosim malo pozornosti! Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (29 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 22. člen. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 22. člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 24. členu imamo dva amandmaja. Prvega vlaga komisija, drugega vlada Republike Slovenije. Medsebojno se podpirata. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (37 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ugotovimo prisotnost za amandma pod številko 2! (45 prisotnih.) Kolegi, prosim, da bi lahko mirno delali, bodite pozorni. Jaz tudi lahko malo zmanjšam tempo, če je potrebno; nekateri pravite, naj držim dinamiko, ampak jo bom sedaj malo zmanjšal. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 24. člen. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 24. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 25. členu, kjer imamo amandma vlade Republike Slovenijo, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 25. člen. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 25. člen sprejet.
K 39. členu imamo amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 39. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 39. člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Imamo amandma za novi 39.a člen, ki ga predlaga vlada Republike Slovenije in ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo amandma za novi 39.b člen, predlagatelj je vlada Republike Slovenije. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? Prosim, gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Nisem se oglasil pri 30. členu, h kateremu niti ni vložen amandma in govori o beneficirani delovni dobi. Nisem se oglasil pri 39.a členu, ki smo ga ravnokar sprejeli, čeprav sem seveda glasoval proti in je govoril o dodatku k plači, kar se mi navsezadnje zdi morda celo prav. Oglasil sem se pa pri tem členu, 39.b, ki je vložen v obliki amandmaja, čisto na novo.
V prvotnem predlogu zakona ni bil, o tem ni bilo razprave ob prvi obravnavi. Ta 39.b člen predvideva seveda predčasno upokojevanje. Prepisan je iz zakona o policiji, kjer je potem na podlagi tovrstnega člena prišlo do precejšnjega osipa kadra, ki je odšel predčasno v pokoj. Jaz ne razumem tega člena in ne razumem logike oziroma potrebe, zakaj je to vendar potrebno. Razumem edino to, da je to prepisano iz zakona o policiji, ampak zakon o policiji s tem členom je po moje bil napaka in predlagam, da te napake v tem zakonu ne ponovimo. Tovrstni členi se pišejo samo pri velikih reorganizacijah neke službe, ko je treba na nek način počistiti s kadrom, ker prihaja povsem nova, drugačna logika itn. V primeru Sove te velike reorganizacije v tem zakonu ni, vsaj jaz je ne vidim, zato ne vidim potrebe po takem členu. Menim, da vsi tam zaposleni, ki že itak imajo beneficirano delovno dobo, lahko pričakajo penzijo z dodatkom za stalnost, ki smo ga ravnokar izglasovali v prejšnjem glasovanju, čisto mirno in delajo relativno normalno delovno dobo, normalno glede na beneficiran delovni staž. Ta ekstra možnost predčasnega upokojevanja pa se mi zdi neprimerna in jaz osebno bom glasoval proti temu amandmaju vlade. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Zoran Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Gospod podpredsednik, kolegice in kolegi! Zelo kratko bom povedal. Včeraj smo bili priče protesta delavcev, ki so v glavnem protestirali proti temu, da povečujemo starostno dobo in delovno dobo za zaposlene. Tukaj pa imamo očitni privilegij, in to je zdaj v kratkem obdobju že drug primer. Zdi se mi, da če je nekdo deležen beneficirane delovne dobe, naj ne bi imel še drugega privilegija in odhajal tako mlad, v pravzaprav najboljših letih svojega življenja, v pokoj. Če računamo, da je beneficirana delovna doba recimo 4 mesece ali pa 6 mesecev za eno leto delovne dobe, potem nekdo lahko dela samo 20 let ali še manj, pa bo šel že v pokoj. Ker sem v principu proti privilegijem, in to bom tudi v prihodnje, bom glasoval proti temu amandmaju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Strinjam se s tem, kar je gospod Kopač povedal, in k temu ni kaj dodati. Rad pa bi še en podatek.
Ko smo ta isti člen sprejemali pri zakonu o policiji, je minister Bandelj takrat tu pojasnil, da je možnost, da se po enakem členu v zakonu o policiji upokoji lahko največ 120 do 130 policistov, kot končni rezultat pa jih je bilo prek 500. Zdaj bi rad podatek, koliko zaposlenih v Sovi izpolnjuje pogoje, in če bi ta člen bil sprejet, lahko preidejo takoj po sprejemu zakona zopet na zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ne več oceno, koliko bi jih po vašem mnenju lahko šlo, temveč koliko jih izpolnjuje pogoje. Zakon je ugoden - to je pokazalo zadnje zaposlovanje delavcev MNZ-ja - in vsi tisti, ki izpolnjujejo pogoje, bodo po vsej verjetnosti zopet dodatno breme pokojninske blagajne.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Kebrič.
IVAN KEBRIČ: Hvala, gospod podpredsednik, za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Ne moremo prek tega, da nam je že v predhodnem sklicu napovedano, da bomo razpravljali in se potem odločali o novem pokojninsko-invalidskem zakonu. Tu pa se sedaj zopet skozi stranska vrata hoče že vnaprej ustoličiti določen privilegij. Tudi iz naših vrst vedno slišimo, da so v Sloveniji premladi upokojenci in da predolgo uživajo pokojnino; to je drug problem. Vendar na tak način, z beneficiranim stažem in resda pri najboljših močeh, če so pač gospe in gospodje zdravi, se ne morejo upokojiti. Kaj bodo delali v tem svojem času? To je tisto, da podpiramo, če bomo to sprejeli, sivo ekonomijo, da si bodo poiskali take in drugačne zaslužke brez plačila dajatev, kar mora normalen, navaden državljan, izpolnjevati svoje dolžnosti do države, do pokojninsko-invalidske blagajne, do zdravstvenega zavarovanja, do davščin in vsega ostalega.
Zato odločno protestiram in se čudim vladi, da pride s takim predlogom, da zopet želi ustoličiti privilegij na tak način. Odločno vas pozivam, da glasujete proti temu členu, kakor bom tudi sam glasoval. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Kebrič. Gospa dr. Hren-Vencljeva.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lep pozdrav! Glejte, ženska mora delati po novem predlogu za pokojninsko reformo do 63. leta starosti; pa si predstavljajte neko žensko za strojem v tekstilni industriji, kako lahko to zdrži. Tukaj bomo pa upokojevali ženske pri 40. letih! Jaz ne razumem, kje je tu logika in kje ima vlada posluh tudi za malega človeka, ne samo za eno določeno vrsto ljudi. Zato odločno nasprotujem temu dodatku, novemu 41. členu.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Brenčič.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa. Zelo preprosto, neodgovorno je to, kar vsebuje ta predlog.
Prvič zato, ker se mi nekako močno zavzemamo, da bi morda v novem sistemu zakon omogočal, da bi v nadaljevanju delovne dobe prek polne delovne dobe vendar šel kakšen procent ali del procenta več kot 1,5% na leto. Mi pa tukaj celo omogočamo tem mladim ljudem, če bodo nadaljevali kakšno leto prek 30 let, da bodo celo 2% dobili večjo osnovo na leto. To je nesprejemljivo! Tudi ne vem, kaj bomo mi kot država mladih upokojencev počeli. Mi bomo imeli poleg redne policije, rednih obveščevalnih služb, parapolicijo, paraobveščevalne službe! Kajti ti judje so mladi, ustvarjalni, bodo morali še nekaj delati. Nehajmo s takimi predlogi! Naša poslanska skupina v celoti zavrača ta predlog. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Ker že dajemo vsi izjave o tem, kako bomo glasovali, je najbrž prav, da tudi v svojem imenu in v imenu svojih kolegov povem, da takega predloga ne bomo podprli.
Vidi se, da vlada dejansko ne deluje enotno. Ne deluje enotno niti vis-a-vis koalicijskih partnerjev niti vis-a-vis različnih zakonov. Eden od temeljev pokojninske reforme, ki jo razlaga gospod Rop, je, da bodo pravice do upokojitve za vse, pod vsakimi pogoji urejene samo v pokojninskem zakonu. Ta načela smo slišali tudi vsi tisti, ki smo bili na javni predstavitvi mnenj, ki jih je organiziral naš odbor za delo, družino in socialno politiko, in na nek način s tem soglašali, ker mislimo, da je res slabo, da se parcialno stvari urejajo. Potem ni pregleda. Ker v neki parcialni rešitvi se mi zdi, mogoče bi šlo v tem primeru, samo potem je to mnogokrat tako in na koncu več ne gre skupaj.
To je po mojem že zadosten razlog, da se brez velikih besed taka odločitev in tak predlog ne sprejmeta. Mislim pa, da izkušnje, ki smo jih imeli ob zakonu o policiji, to dodatno potrjujejo, da ne govorim o tem, da bomo imeli tako ali tako težave na pameten način urediti pokojninski zakon. Posebej ob dejstvu, da vidimo, da potrebnega soglasja, ki bi nam zagotovil, da bomo šli v pametno reformo med socialnimi partnerji in vlado, do sedaj še ni.
Torej, mi bomo proti taki rešitvi. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Zelo sem presenečen po tej diskusiji. Pričakoval sem, da opozicijski poslanci tega ne bodo podprli, ker je predlog slab. Vendar me preseneča to, da tudi pozicijski poslanci tega ne sprejemajo. Postavlja se vprašanje, kako je bilo to na vladi sprejeto. Kdo je tisti, ki vas v vladi predstavlja? Zopet sem pri tistem vprašanju, ki sem ga včeraj tu postavil. Kdo je tu v državnem zboru danes politično odgovoren za to področje? Sem bi moral priti predsednik vlade, kajti to je njegova služba in on bi moral tukaj poslancem utemeljiti ta predlog. Očitno predsednik Drnovšek stoji edini od politikov za tem predlogom.
Menim, da je najboljše, da se ta predlog amandmaja umakne, umakne ali pa, da pride sem gospod Drnovšek in pojasni parlamentu, zakaj je predlagal takšen amandma.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Rudolf Petan, potem pa damo besedo direktorju, gospodu Feršu, ki bo odgovoril na vprašanje gospoda Špiletiča.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Torej jaz se strinjam s tem, kar so predgovorniki povedali, da je tudi iz zornega kota pokojninske blagajne potrebno to gledati in pa seveda, v kakšni dobi se bodo določeni ljudje, določeni kadri upokojevali. Mene zanima še nekaj drugega. Res je na to že deloma opozoril gospod Bogomir Špiletič. Pri zakonu o policiji smo videli, da to, kar nam je trdil resorni minister, gospod Bandelj, ni držalo. Za to govornico je dejal, da bo samo nekaj policistov izkoristilo to priložnost in da jih bo samo nekaj imelo pogoj. Tu se lahko zgodi to, da bo služba zaradi tega, ker bodo uslužbenci agencije izkoristili to priložnost, ostala brez kadrov. Jaz gledam iz zornega kota funkcioniranje te službe. Na to nihče ni opozoril. Ni samo pomembno, ali bo pokojninska blagajna obremenjena ali ne, če nam določena služba poleg tega ne funkcionira. Jaz gledam iz tega zornega kota in seveda pričakujem, da bo direktor Sove odgovoril tudi na to vprašanje in da nam bo lahko dal kvalificiran odgovor. Vendar pa ne takšen, kot ga je dal takrat gospod Bandelj, ker se je kasneje izkazalo, da je neresničen.
Samo v podkrepitev: samo na celjskem področju, na področju celjske uprave za notranje zadeve se je v trenutku upokojilo 50 policistov, to sta dva policijski postaji. Ravno zaradi tega, da bi se temu izognili, da se ne bo zgodilo, da se bo tudi na tem področju upokojilo toliko zaposlenih na agenciji, pričakujem kvalificiran in pa konkreten odgovor v številkah, potem bomo pa lažje presodili, kaj to tudi pomeni za funkcioniranje službe, ki pa je zame najpomembnejše. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Ferš, imate besedo.
DRAGO FERŠ: Gospod predsedujoči, gospe in gospodje poslanci, hvala za besedo! Skušal bom odgovoriti na zastavljena vprašanja. Najprej bi povedal, da v kolikor bi bil sprejet amandma, kot je predlagan, bi do konca letošnjega leta izpolnilo take pogoje 16 operativnih delavcev. Poudaril bi, da amandma zajema samo operativne delavce, se pravi uradne osebe agencije, ne pa vse delavce. Opozoril bi tudi na 30. člen, ki govori o tem, kaj in kje delujejo uradne osebe.
Poglejte, uradne osebe v glavnem tajno delujejo v izpostavljenih varnostnih sredinah, delujejo v sredinah, ki bi jih lahko po domače imenovali protiteroristične ali teroristične, v sredinah, ki se ukvarjajo s pranjem denarja, kriminal in ostalo. V glavnem delujejo od zunaj, torej izven meja in so psihični pritiski nedvomno na take osebe izredno močni in veliki. To so tudi pogoji, ki neposredno vplivajo na samo delovno storilnost ljudi. Še dodaten podatek. V tem trenutku, torej sprejema zakona, predpostavimo, da bo zakon sprejet v obdobju, ki ga določa odločba ustavnega sodišča nekje v sredini aprila meseca in da bi takrat začel veljati, bi take pogoje izpolnilo samo 11 delavcev, torej ostali pa do konca letošnjega leta.
Opozoril bi pa še na nekaj, če dovolite, spoštovane poslanke in poslanci. Trenutno velja, kot je bilo danes že omenjeno, 102.a člen noveliranega zakona o notranjih zadevah. To je tako imenovani zakon oziroma člen, ki dovoljuje administrativne upokojitve. Če bi po tem členu, ki daje pravico predstojniku službe, da upokoji delavce, ki izpolnjujejo mnogo bolj mile pogoje, torej določene v novelaciji zakona o notranjih zadevah, bi lahko upokojili približno 80 delavcev v tem trenutku - zdaj pa govorim o vseh delavcih, ne samo operativnih delavcev. Ker tega ne moremo in ker se dejansko zavzemamo za normalno funkcioniranje organizacije, in ker ugotavljamo, da so uradne osebe v svojem delu dejansko izpostavljene izrednim psihičnim pritiskom, da delujejo v izrednih sredinah, se ukvarjajo z dejavnostmi, ki so izredno nevarne za njihovo življenje, in ker obstaja izredno močan element kompromitacije takih delavcev v tujini, ko ga je potrebno potem iz tujine umakniti, prekvalificirati, mu najti drugo delovno mesto, da je to zelo težak pojav. Izredno neprimerno je, če take delavce potem selimo iz enega državnega organa v drug državni organ, mu za silo najdemo neke rešitve, ker menimo, da je bolje, da ga ob pogojih, ki so pa izredno strogi - poglejte, saj gre za bistveno strožje pogoje, kot jih je določal bivši 102.a člen, torej starostni pogoj, delovna doba in pa izredno nizka osnova v primerjavi s sedanjo za odmero pokojnine - zaradi vsega tega menimo, da je tak člen primeren. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Kebrič.
IVAN KEBRIČ: Hvala za besedo. Spoštovani, repliciram. Ne more biti izjem na tak način. Če gradimo nek nov sistem naše pokojninsko-invalidske zakonodaje, ne moremo že predhodno iskati takih in drugačnih rešitev, kako bi osnovo obšli. Hočem povedati naslednje. Vsak, ki se odloča za nek poklic, ima verjetno do tistega poklica veselje, predhodno se je informiral, kakšne so ugodnosti, da tako rečem, in kakšne so senčne strani vsakega poklica. Poklic mora biti materialno stimuliran, ne more se pa iskati takih in drugačnih privilegijev, takih in drugačnih izjem, da se ruši določen sistem.
Zato odločno repliciram v tem, da me ni prepričalo to, da obstojajo razlogi za tak privilegij. Za mene ni pomembno, ali jih je letos 16 ali jih bo 30, ali jih bo drugo leto kaj manj ali nekaj več. Pomembno je to, da se ruši sistem, da se iščejo privilegiji. Demokratična stranka upokojencev je vedno poudarjala in bomo poudarjali in se bomo zavzemali, da smo proti vsakemu privilegiju. Materialna odškodnina za večje napore v poklicu mora biti v plači, ne pa v drugih takih in drugačnih izjemnih privilegijih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Prosim vodje poslanskih skupin oziroma sekretarje poslanskih skupin, da pogledajo, če so poslanci še zunaj. Ponovno ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.)
Nadaljujemo ob 10.50 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 10.38 uri in se je nadaljevala ob 10.51 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Nadaljujemo z delom državnega zbora. Tretjič ugotavljamo sklepčnost za glasovanje o amandmaju za 39.b člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (8 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Imamo amandma za novi 47.a člen. To je amandma komisije, vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujemo razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Kdo želi besedo? Prosim, gospod Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Res je, da smo v začetku sprejeli sklep, da bomo o vseh členih, h katerim niso vloženi amandmaji, glasovali skupno. Imam pa pripombo, in sicer na 51. člen. Ta se glasi: "Do sprejema nacionalno-varnostnega programa opravlja agencija naloge, na podlagi prednostnih nalog, ki jih določi vlada." Kdo kdaj? Kdaj bo nacionalni program napisan? Vlada bo napisala svoj zakon takrat, ko ji bo to najbolj ustrezalo, takrat, ko se bodo vse stvari tega zakona naredile tako domače, da bomo mislili, da je samo tako prav. Mislim, da bi pri teh stvareh morali imeti rok. To je moja pripomba na člene, ki niso bili amandmirani. Še veliko drugih členov je, o katerih bi lahko razpravljali. Mislim, da je danes bilo tudi malo neodgovorno, ko smo dve glasovanji nazaj govorili o 73. členu, ki ga je matično telo podprlo, podprli so ga poslanci, ki so tam sedeli, in tu smo ga pa zavrnili in vse stranke so bile proti. Mislim, da smo zelo neresni pri sprejemanju takega zakona. Nacionalni program mora biti opredeljen, če ne, se ga nikoli ne bo doseglo. To imamo tudi izkušnjo iz zakona o igralništvu, vlada že pet let piše koncesijski zakon. Pet let, kako se bo delil denar po zakonu o posebnem prometnem davku. Ravno tako bo tu. Roka ni in vlada vleče tako, kot ji pač ustreza. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ker ni več razprave, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.) Na glasovanje dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji.
Kdo je za ta predlog? (36 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih, razpravljati in glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (37 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
V razpravo dajem predlog sklepa: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije." Želi s tem v zvezi kdo razpravljati? Prosim, direktor Ferš.
DRAGO FERŠ: Gospod predsedujoči, gospe in gospodje poslanci! Hvala za besedo. Zahvaljujem se vam za razumevanje, da smo dejansko tako hitro opravili razpravo in odločali v drugem branju.
Dovolite mi, da se resnično opravičim. Predlagam še dodaten sklep, ki bi nam omogočal, da bi lahko nemoteno opravljali delo. Skliceval bi se na drugi odstavek 194. člena, ki govori o tem, da bi državni zbor razpravljal v tretji obravnavi o zakonu v sedmih dneh po predložitvi zakona s strani vlade. Lovimo namreč rok, kot veste, ustavnega sodišča, in da ne bi ostali v praznini, bi resnično prosil, če se da sprejeti tak sklep. Mi pa se bomo potrudili, če dovolite, da bomo v najkrajšem času zakon dodelali v skladu s pripombami. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Na glasovanje dajem najprej prvi sklep, ki sem ga predlagal. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za sklep? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog prvega sklepa sprejet.
V razpravo dajem predlog drugega sklepa: "Državni zbor bo tretjo obravnavo opravil v skladu z drugim odstavkom 194. člena našega poslovnika."
Predlog sklepa dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.)
Kdo je za ta sklep? (34 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je tudi ta sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJIH. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Besedo ima gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Odbor je obravnaval predlog zakona septembra lansko leto v drugi obravnavi. K njemu je predlagal nekaj redakcijskih amandmajev, ki jih imate v pregledu. Seveda predlaga, da predlog zakona podprete. Vsi amandmaji odbora so redakcijski, imamo pa na cel predlog zakona en sam vsebinski amandma, ki sta ga vložila poslanca Jakič in Lenič. Ta govori o tem, da mora soglasje k tarifi izdati vlada in ne agencija za trg vrednostnih papirjev, kot je bilo prvotno predvideno. Odbor ta amandma podpira, mislim pa, da tudi vlada.
Rad bi pa ob tem poudaril samo to. Ta zakon govori o tem, da se bodo poslej vse delnice, ki jih izda katerakoli delniška družba, morale vknjižiti v klirinško depotni družbi. Klirinško depotna družba je, najlažje jo predstavim, če rečem, kar je zemljiška knjiga za zemljišča, je klirinško depotna družba za delnice. Taka "zemljiška knjiga", v narekovaju, je potrebna zaradi varnosti kupcev delnic, zaradi varnosti v pravnem prometu na sploh. Pomembna je pa še zaradi nečesa, zaradi transparentnosti, zaradi preglednosti, da se ve, kdo je lastnik posamezne delniške družbe. Ni neznano, da cela vrsta delniških družb v Sloveniji ne želi vknjižiti svoje delnice v klirinško depotni družbi. Iz tega izhajajo potem tudi številni spori, ker se ne ve, kdo je v resnici lastnik. Eden od takih večjih sporov, bolj medijsko odmevnih, je bil na zadnji skupščini Emone Merkurja pri prerekanju med Marcatorjem in drugimi solastniki Emone Merkurja. Če bi ta zakon imeli, tovrstnega spora ne bi bilo.
Ob tem bi pa rad povedal, da je po mojem mnenju, ki je bilo izraženo tudi na odboru, tako da lahko to rečem v imenu odbora, to edini zares zaščitni zakon, ki ga Slovenija ta hip potrebuje oziroma ga že dolgo potrebuje. Vložen je bil februarja 1996 v parlamentarno proceduro, danes je februar 1999, tri leta torej in smo prišli komaj do druge obravnave, navkljub številnim pozivom odbora za finance, da naj se za božjo voljo že čimprej uvrsti, tako prej v prvi obravnavi, kot zdaj v drugi obravnavi na prvo možno sejo državnega zbora. Ampak žal, ker gre pač za zakon z zelo nezanimivim naslovom, ni bilo politično to nič posebej zanimivo, zato je bil odlagan, odlagan, odlagan in prelagan z ene seje na drugo. Zdaj smo končno tu, pri drugi obravnavi. Predlagam, da ga sprejmete. Vse to sem pa povedal zato, ker odbor predlaga poleg tega še en sklep, in to je, da državni zbor opravi tretjo obravnavo predloga zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih po preteku sedmih dni oziroma mislim, da je to v skladu s 194. členom poslovnika, ker gre za absolutno neproblematičen zakon, kjer so vloženi takorekoč samo redakcijski amandmaji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Kopač. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.)
Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi v zvezi s tem kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost! Ugotavljam, da se nekateri kolegi poslanci še pridružujejo glasovanju. (45 prisotnih.) Tudi tokrat nas je premalo.
Nadaljevali bomo čez deset minut, ob 11.15 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 11.06 uri in se je nadaljevala ob 11.17 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim, da nadaljujemo s prekinjeno sejo državnega zbora. Smo pri 5. točki dnevnega reda - druga obravnava predloga zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih. Ugotavljamo prisotnost v dvorani! (49 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji.
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na obravnavo 14. člena in amandmaja k temu členu. Želi kdo besedo? (Nihče.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma k 14. členu. Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponavljamo prisotnost oziroma ugotovimo sklepčnost, ker bomo odločali o amandmaju. (44 prisotnih.) Lepo prosim vodje poslanskih skupin, da poskrbijo za prisotnost v dvorani.
Nadaljujemo čez 10 minut, ob 11.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 10.20 uri in se je nadaljevala ob 11.31 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim kolege poslance, da se nam pridružijo v dvorani.
Nadaljujemo s prekinjeno sejo državnega zbora. Tretjič ugotovimo prisotnost v dvorani! Prisotnih je 52 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Glasujemo o amandmaju k 14. členu.
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 14. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 35. člen in amandma k temu členu. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ni razpravljalcev.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! Nekoliko pozornosti prosim! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
Glasovati moramo še o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo člen izglasovali.
V razpravo dajem 40. člen in amandma k temu členu. Želi kdo besedo? Ni razpravljalcev.
Odločali bomo o amandmaju k 40. členu. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
Glasovati moramo še o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen izglasovali.
V razpravo dajem 54. člen in amandma k temu členu. Razprave ni, glasujemo o tem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovati moramo o členu. Glasujemo o členu v celoti s sprejetim amandmajem. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponavljamo. Lepo prosim, če smo pozorni, da speljemo še nekaj teh členov, ki jih imamo pred seboj, do konca. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 62. člen in amandma k temu členu. Ugotavljam, da ni razprave. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovali bomo o členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 65. člen in amandma k temu členu. Ugotavljam, da ni razprave. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Nekoliko pozornosti v dvorani prosim. (50 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na obravnavo 68. člena in amandmaja k temu členu. Ugotavljam, da ni razprave. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Lepo prosim za nekoliko pozornosti v dvorani. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Glasovati moramo še o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo tudi člen izglasovali.
V razpravo dajem 88. člen in amandma k temu členu. Razpravljavcev ni. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovno prosim za pozornost! Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Glasovati moramo še o členu v celoti s sprejetim amandmajem. Ugotovimo prisotnost! Smo pri 88. členu. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen izglasovali.
Prehajamo na obravnavo 89. člena in dveh amandmajev k temu členu. Kdo želi besedo? Prosim, gospod Jakič.
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani kolegi, spoštovane kolegice! Ne bom razpravljal o tem členu, mislim, da je Kopač v svojem uvodu povedal, za kaj gre. Želel bi pa opozoriti na napako, ki se je pojavila oziroma če je možno, da bi pač spremenili eno besedo v predlaganem amandmaju.
V 2. točki namreč piše "nadomestila, ki bremenijo imetnike za storitve preknjižb vrednostnih papirjev med računi imetnikov". Želel bi zamenjati besedo "za storitve prenosov vrednostnih papirjev med računi imetnikov", tudi zaradi tega, da bi seveda potem, glede na to, da je odbor za finance predlagal podobno, da bi seveda uskladili in da ne bi prišlo do napak. Se pravi, besedico "preknjižb" v "prenosov", če je možno. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Želi še kdo besedo? (Ni razpravljavcev.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali in s tem člen spremenili.
Drugi amandma je brezpredmeten.
V obravnavo dajem 93. člen in amandma k temu členu. Ugotavljam, da ni razpravljavcev in odločimo. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Člen je spremenjen v celoti.
Prehajamo na obravnavo 94. člena in amandmaja k temu členu. Ugotavljam, da ni razprave. Odločamo o predlaganem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je spremenjen.
Prehajamo na obravnavo 95. člena in amandmaja k temu členu. Ugotavljam, da ni razprave. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovati moramo o členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! Zopet predvidevam, da je več kolegov in kolegic v dvorani. Ponavljamo glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Glasujemo o členu v celoti s sprejetim amandmajem. (47 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Nihče.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Glasovati moramo še o naslovu zakona. Želi še kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo naslov izglasovali.
Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije. Želi v vezi s predlaganim sklepom kdo razpravljati? (Ni razpravljalcev.) Dajem predlagani sklep na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Zboru predlagam sklep, ki ga je dalo še matično delovno telo, in sicer, da državni zbor Republike Slovenije opravi tretjo obravnavo predloga zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih po preteku 7 dni v skladu s 194. členom, drugi odstavek, poslovnika. Ugotovljam, da ni razpravljalcev. Tudi ta sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo tudi ta sklep izglasovali.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O LETALSTVU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim, besedo ima predstavnik vlade, gospod državni sekretar Lučovnik.
BRANKO LUČOVNIK: Spoštovane poslanke in poslanci! Dovolite mi, da na kratko predstavim zakon o letalstvu, ki je v zakonodajnem telesu predložen v prvo obravnavo. Gre za novo sistemsko ureditev področja letalstva, zlasti tehnično-tehnoloških vprašanj in varnosti v letalstvu. Razlogov za izdajo zakona je več. Kot bistvene poudarim samo naslednje. Prvi razlog je, da je po sprejetju ustave Republike Slovenije prišlo do mnogih sprememb slovenske zakonodaje na vseh področjih, kar vpliva tudi na področje letalstva. Priča smo hitremu razvoju letalstva, varnostni, standardi pa so vse strožji. Zakon o letalstvu je zakon, ki ureja pretežno vprašanja varnostno-tehnične narave. Zagotoviti moramo pravno podlago, ki bo omogočala izdajo tehničnih, tehnoloških in varnostnih predpisov in uporabo letalskih varnostnih standardov, ki že veljajo v drugih evropskih državah. Vse to narekuje zakonsko ureditev v posebnem zakonu in bistvene spremembe ureditve iz leta 1986, torej ureditve iz zakona o zračni plovbi, ki se še zdaj uporablja.
Drugič. Sprejem predlaganega zakona je nujno potreben zaradi harmonizacije zakonodaje na tem področju z zakoni Evropske unije.
Tretjič. Predlagani zakon pomeni moderen pristop k urejanju vprašanj na področju letalstva. Temelji na modelu mednarodne organizacije civilnega letalstva. Izdelan je na podlagi pregleda ureditev več držav ter organizacije, ki šteje 185 držav. Cilj predlagane ureditve je tudi zagotovitev možnosti za prehod s preobsežnega urejanja posameznih vprašanj tehnične in operativne narave v zakonu na podzakonski nivo urejanja in s tem tudi možnost tekočega prilagajanja varnostnim zahtevam na področju letalstva, tako svetovnim kot evropskim. Hkrati so odprta vprašanja urejena v prehodnih določbah v izogib pravnim prazninam.
S sprejemom tega zakona predlagatelj želi urediti tudi področje posameznih služb, ki se opravljajo kot gospodarske dejavnosti, in sicer letališke službe pa tudi navigacijske službe zračnega prometa. Navedene službe so določene v zakonu, določen je tudi način njihovega urejanja. Omogočeno je upravljanje navigacijskih služb, kot jih določa zakon, izven državne uprave, torej njihova izločitev iz uprave za civilno plovbo.
S predlaganimi rešitvami bo na področju navigacijskih služb prišlo do razbremenitve državnega proračuna. V pogojih poostrenih varnostno-tehničnih zahtev v Evropski skupnosti pa je nujno potrebno upoštevati in zagotoviti tudi kar najbolje organizirano nadzorno funkcijo.
Navedene predlagane spremembe zakona zahtevajo tudi spremembo 13. člena zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev. Pobuda za to je že dana.
Predlagatelj ocenjuje, da stanje na področju letalstva narekuje sprejem zakona, ki jasno ureja pristojnosti posameznih izvajalcev aktivnosti v letalstvu in določa pooblastila za ukrepanje, omejitve ter hkrati omogoča urejanje vseh razmerij na tem področju in daje na razpolago za sprejem potrebnih podzakonskih predpisov in za harmonizacijo slovenskih letalskih predpisov z zakonodajo Evropske skupnosti.
V uvodnem delu gradiva so podrobneje predstavljeni tudi cilji in načela. Predlagani zakon o letalstvu temelji na naslednjih ciljih in načelih:
- suverenost Republike Slovenije v zračnem prostoru nad njenim ozemljem,
- spoštovanje splošno veljavnih načel mednarodnega prava in mednarodnih pogodb,
- varnost zračnega prometa,
- prosta uporaba zračnega prostora za vse uporabnike,
- zakonitost,
- upoštevanje letalskih standardov in priporočil mednarodne organizacije civilnega letalstva,
- usmeritev evropske organizacije za varnost zračne plovbe,
- usmeritev evropske konference civilnega letalstva, skupnih letalskih predpisov, ki jih izdajajo združeni letalski organi, in harmonizacija z normami Evropske unije,
- upoštevanje trendov liberalizacije v letalskem prometu,
- zaščita okolja in
- preglednost in jasnost zakona.
Moramo poudariti, da je predlagani zakon pozitivno ocenjen v presoji, ki jo je podal generalni direktor RAT-7, to je promet pri Evropski skupnosti. Iz pripomb, zajetih v tej presoji, izhaja ocena, ki jo citiram:
"Predlog zakona o letalstvu na splošno pomeni primeren globalni okvir za urejanje dejavnosti letalstva v skladu s pravom Skupnosti. Osnovna načela prava Skupnosti se v predlogu izražajo zlasti glede izdajanja licenc letalskim prevoznikom."
Če povzamem, zakon tako celovito in pregledno ureja področje letalstva. Omogočil bo tudi prilagoditev oziroma uskladitev slovenskih predpisov s predpisi Evropske unije. Zakon bo lahko primerna podlaga za nadaljnje urejanje številnih vprašanj, ki zadevajo zlasti zagotavljanje varnosti v letalstvu, tako glede zrakoplovov, osebja kot tudi glede opravljanja dejavnosti zračnega prevoza in letališč ter navigacijskih služb zračnega prometa. Zagotavljanje kar najvišjega nivoja varnosti v letalstvu pa je osnovni namen in tudi cilj, ki ga želi doseči vsaka ureditev na tem področju.
Spoštovane poslanke in poslanci! Predlagam, da ta zakon v prvem branju podprete, ob upoštevanju predloga odbora državnega zbora za infrastrukturo in okolje in da bomo lahko za drugo branje pripravili predlog, ki bo upošteval pripombe, ki so jih že dali poslanci v odboru za infrastrukturo in okolje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Lučovnik. Predlog zakona je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje, kot matično delovno telo. Besedo dajem podpredsedniku, gospodu Jeriču, ki bo predstavil mnenje odbora o predlogu zakona.
MIRAN JERIČ: Gospa podpredsednica! Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Odbor za infrastrukturo in okolje je kot matično delovno telo na dveh sejah v lanskem letu, in sicer v mesecu juliju in mesecu decembru obravnaval predlog zakona o letalstvu, ki ga je v obravnavo državnemu zboru Republike Slovenije posredovala vlada Republike Slovenije. Po opravljeni splošni razpravi je odbor državnega zbora za infrastrukturo in okolje menil, da je predlog zakona o letalstvu primerna podlaga za prvo obravnavo v državnem zboru Republike Slovenije.
Odbor predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da na podlagi 185. člena poslovnika državnega zbora sprejme naslednja dva sklepa:
1. Državni zbor Republike Slovenije sprejema temeljne cilje in poglavitne rešitve predloga zakona o letalstvu in meni, da je primerna podlaga za pripravo zakona za drugo obravnavo.
2. Predlagatelj zakona naj ob pripravi predloga zakona o letalstvu za drugo obravnavo upošteva naslednja stališča in predloge. Dodatno naj prouči in navede skladnost posameznih določb predloga zakona z določbami evropskega sporazuma o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije, na drugi strani, ter skladnost z določbami posameznih predpisov Evropske unije, ki se nanašajo na civilno letalstvo. Pri tem v predlagano besedilo vgradi določbe iz predpisov Evropske unije tako, da bo zagotovljena skladnost s temi predpisi in njihovo izvajanje v Republiki Sloveniji. Upošteva pripombe in ugotovitve ter mnenja sekretariata državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve. V sodelovanju z gospodarskimi družbami prouči in se opredeli do mnenj in predlogov, ki so jih le te podale k prvi obravnavi predloga zakona o letalstvu. Kot zadnje stališče: Smiselno upošteva in prouči tudi razpravo odbora, ki je bila vodena ob predlogu zakona o zračnem prometu. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospodu Jeriču. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim. Gospod Jelinčič v imenu poslanske skupine.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Lep pozdrav, kolegice in kolegi! Predstavniki vlade!
Predlog zakona o letalstvu je pravzaprav bil v obravnavi kar nekaj let. Sedaj smo ga konec koncev vendarle dobili v obravnavo. Lahko bi rekel 5 minut pred 12.00. Evropa nas na tem področju letalstva pritiska ob zid, in če zakona v kratkem ne bomo sprejeli, se lahko v veliki meri obrišemo pod nosom za kontrolo slovenskega zračnega prostora. Tudi to je eden od aspektov tega, če zakona ne bi sprejeli. Zakon v glavni meri zelo dobro opredeljuje posamezne segmente letalstva in tudi rešitve v tem zakonu so dobre. Zagotovo bo potrebno nekaj amandmajskih popravkov, vendar to šele v drugi obravnavi. Nedvomno je najbolj pomemben nadzor, kot sem že povedal, nad zračnim prostorom, obenem pa tudi nad kompletnim letalskim prometom v Republiki Sloveniji in pa ureditev subjektov letalskega prometa. Ko bo zakon sprejet, se delo na tem področju ne bo ustavilo, kajti potrebno bo sprejeti celo vrsto določenih uredb in podzakonskih aktov, ki zaenkrat ostajajo v veljavi še iz bivše SFRJ. Nekaj malega zadev je bilo urejenih, prirejenih in popravljenih, večina pa še vedno ostaja iz tistega časa. Mislim, da bo to nujno potrebno narediti v najkrajšem času, obenem pa bo treba tudi razdeliti pristojnosti posameznih pravnih oseb v slovenskem letalskem prometu.
Povedal bi nekaj, da je to zakon, ki je verjetno v največji meri upošteval želje, razmišljanja in pa inštrukcije Evropske unije. Ta zakon, kar se tiče Evropske unije, je nedvomno popolnoma usklajen. Nekaj bo potrebno še na domačem vrtu in pa na domačem dvorišču popraviti, vendar pa mislim, da to je minimalna stvar in želim in upam, da bomo poslanci ta zakon podprli in ga dali v drugo obravnavo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Jelinčič. Želi predstavnik še katere poslanske skupine besedo? (Ne želi.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Besedo imajo poslanke in poslanci. Torej ugotavljam, da ne želi nihče razpravljati. S tem zaključujem splošno razpravo.
Matično delovno telo predlaga zboru, da sprejme naslednja sklepa. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Glasujemo o prvem sklepu, sklepu matičnega delovnega telesa. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ponovili bomo glasovanje. Lepo prosim, da vodje poslanskih skupin, da se kolegi in kolegice poslanke udeležijo seje državnega zbora oziroma glasovanja. Ugotovimo prisotnost! Ali se nam bo morda še kdo pridružil? No, še nekdo prihaja. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za prvi sklep? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem drugi sklep odbora. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za drugi predlagani sklep? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo tudi ta sklep izglasovali.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Besedo dajem državni sekretarki, gospe Nataši Belopavlovič.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Pred vami je predlog zakona o varnosti in zdravju pri delu, pripravljen za drugo obravnavo. Pri pripravi predloga za drugo obravnavo smo upoštevali v skladu s sklepi in stališči državnega zbora mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, mnenje državnega sveta ter predlog uskladili z ekonomsko-socialnim svetom.
Predlagatelj je v skladu s posebnim sklepom državnega zbora pripravil primerjalni pregled ureditve tega področja v nekaterih evropskih državah, zlasti z vidika institucionalnega okvira ter povezanosti obeh nosilnih področij, to je področja medicine dela in področja tehnične varnosti.
Iz navedenega pregleda je razvidno, da nekega univerzalnega modela ni. Zaradi ekonomskih, demografskih razlogov pa menimo, da je za Slovenijo še najbolj primeren vzor nekoliko modificiran irski model, ki zagotavlja to, kar želimo s tem zakonom doseči, in se je tudi v evropskem merilu pokazal kot uspešen.
Predlagatelj je pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo posebno pozornost posvetil oceni usklajenosti zakona z okvirno direktivo, to je direktivo 391, zato je v precejšnji meri zakonsko besedilo spremenil, pri čemer pa je sledil sistematiki direktive, obdržal pa je koncept zakona, kot je bil pripravljen za prvo obravnavo.
Predlagatelj je zlasti približal določbam direktive tiste določbe zakona, ki zahtevajo bistvene elemente direktive. To je temeljna načela, ocenjevanje tveganja, informiranje, usposabljanje delavcev ter sodelovanje delavcev pri obravnavi vseh vprašanj s področja varnosti in zdravja pri delu. Po opravljenem pregledu slovenske zakonodaje z vidika usklajenosti s pravnim redom predlagatelj ocenjuje, da bo potrebno zakonsko besedilo v nekaterih točkah še nekoliko spremeniti. Amandmaji, ki so jih poslanske skupine vložile na zakon, pravzaprav zagotavljajo to dokončno usklajenost tega teksta.
Predlagatelj je pri pripravi predloga zakona sledil tudi stališčem državnega zbora in ocenil zakon z vidika primernosti za delodajalce, ki zaposlujejo majhno število delavcev, in zaradi tega spremenil in dopolnil tiste določbe, ki urejajo organizacijo izvajanja te tehnične varnosti in nalog zagotavljanja zdravja pri delu, in sicer tako, da je odpravil številčni ključ za obvezno zaposlitev strokovnega delavca. S tem je delodajalcu omogočil, da sam glede na zahtevo svojega delovnega procesa izbere strokovnega delavca izmed zaposlenih delavcev ali pa to opravljanje nalog zagotovi z zunanjo pravno osebo ali s posameznikom.
Ocenjujemo, da je na področju, kjer se včasih srečujejo tudi nasprotni interesi delavcev in delodajalcev, uspelo vzpostaviti ravnotežje med obveznostmi delodajalca in pravicami delavca, čemur smo posvetili veliko pozornost v procesu usklajevanja s socialnimi partnerji.
Predlagatelj je tudi sledil pripombam na zakon v prvi obravnavi, glede finančnih spodbud za delodajalce, ki vlagajo v varno in zdravo delo svojih delavcev, tako, da je v temeljna načela predloga zakona postavil načelo bonus-malus, ki je izvedeno potem v predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v obliki diferencirane prispevne stopnje in na enak način že v veljavni zakonodaji s področja zdravstvenega zavarovanja.
Posebna pozornost je bila namenjena tudi enakomerni porazdelitvi nalog in odgovornosti na obeh nosilnih področjih. Torej tehnični varnosti in medicini dela, kar je bistvenega pomena za usklajen in evropsko primerljiv razvoj tega področja.
Predlagam, da zakon v drugi obravnavi sprejmete, tako da bomo lahko čim hitreje pripravili zakon v dokončnem besedilu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospa Nataša Belopavlovič. Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Želi predstavnik odbora podati mnenje o predlogu zakona? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Lepo prosim, če se kolegice in kolegi poslanci nam pridružijo. Prehajamo na glasovanje o amandmajih, ki ste jih prejeli v pregledu z dne 26. februarja 1999. Zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi s tem v zvezi kdo besedo? Gospod Kelemina želi besedo.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Jaz mislim tudi tako, kot je že bilo povedano, da gre za zelo pomemben zakon ali pa mogoče novelo zakona, kajti zakon o varstvu pri delu smo že imeli do sedaj in bi mogoče samo vprašal predlagatelja - ker mi ni najbolj jasno, ker pač zdajle gremo prek tistih členov, na katere ni vložen noben amandma - bi vprašal predlagatelja v zvezi z 22. členom, kjer pač piše, da delodajalec mora pač zagotoviti zdravstvene preglede delavcev, potem pa tukaj vrste in način itn. Zdajle me pa zanima, kje bo to pisalo, v kakšnih rokih itn., kdaj mora to delavec izvajati. Ali bo to potem v vsakem, za vsako dejavnost v pravilniku posebej napisano, kako se bodo te stvari izvajale in tudi roki za preglede itn. Kje bo to določeno? Nekako mi ni najbolj iz tega jasno. Lahko si pa pač predstavljam, da bi naj to bilo v vsakem pravilniku za posamezno dejavnost. Če mi lahko mogoče to razložite?
Potem tudi pri 26. členu, mislim, da ni amandmaja, pač piše, da delodajalec mora na začetku del obvestiti inšpekcijo dela najmanj 15 dni pred začetku delovnega procesa, pri katerem obstajajo večje nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare. Tu potem res pomeni, da samo za večje nevarnosti obvestiti inšpekcijo dela, za vse normalne pogoje izvajanja dela v zvezi s tem zakonom pa potem ni potrebno, niti v nobenem drugem roku oziroma sploh ni potrebno obvestiti. Če bi mi samo to mogoče razložili, če je tako mišljeno. Jaz si pač potem predstavljam, da res samo tiste večje nevarnosti, ki so možne pri delovnem procesu.
No, tudi pri nadzorstvu kot celoti bi morda samo vprašal, ker niso vsi členi amandmirani, naslednje. To je že vse prav, da je tako, kot je tukaj predlagano, vendar neke obveznosti, recimo neke posebne obveznosti, ki bi jih naj inšpekcijske službe izvajale, pa niso povsem konkretno opredeljene. Vem, da je ta zakon izredno pomemben kot celota, ampak lahko mi verjamete, da sem se dejansko celo življenje srečeval s tem zakonom in lahko rečem, da je zelo eksaktno ali pa natančno izredno težko ta zakon izvajati v praksi, izredno težko. Tako pa bo tudi v bodoče, ker sem trdno prepričan, da sedaj država ne bo organizirala vseh svojih služb tako eksaktno, kot bi jih morala. Predvsem pa dobro vemo, da inšpekcijske službe v sedanjem sistemu, recimo, v današnjem času ne delujejo tako, kot bi morale - tu, mislim, da se strinjate vsi - in dvomim, da bo tudi v naslednjem obdobju, ko bo ta zakon stopil v veljavo, to nadzorstvo res izvršeno eksaktno, stoprocentno, da bi potem resnično zakon kot tak, kot celota, prispeval k zdravsvu in varstvu pri delu, tako kot je mišljeno. No, saj vem, da imajo inšpekcije dela svoja pravila delovanja in tako naprej, ampak kljub temu ni nikjer napisano, recimo, da je obveznost inšpekcije dela - zdaj ne vem, če je to morda v kakem drugem predpisu - da morajo mogoče enkrat letno ali pa enkrat v dveh letih vsakega delodajalca pregledati, če ima dejansko vse te dokumente, ki jih zakon zahteva; teh dokumentov pa ni malo, tako da je zadeva razmeroma kar težavna.
No, tudi pri kazenskih določbah so vsi členi amandmirani, ampak bi kot celoto mogoče omenil, da so po naši oceni, in tudi po moji osebni, kazni za te prekrške nekako visoko postavljene. Ogromno sankcij je seveda izrečenih v zvezi s tem, pa ne vem, če bo to res možno vse tako izvajati, in če je tudi pravilno - če mi lahko razložite - da tako visoke kazni na mestu samem izvede inšpektor dela, ali ni to morda v nasprotju s kakšnim drugim zakonom. Pravzaprav vas bolj sprašujem, če lahko razložite, ali ni to pristojnost, da bi inšpektor dela kvečjemu dal to kot prekršek sodniku za prekrške in bi potem dejansko ta izrekel kazen, kajti iz marsikaterega od teh členov je lahko razvidno, da mora imeti tudi delodajalec pravico, recimo, določene stvari obrazložiti, ker lahko pride tudi do različnega tolmačenja zakona pri posameznem členu ali pri posamezni aktivnosti. Tu se mi zdi zadeva malo vprašljiva in bi prosil malo obrazložitve v zvezi s tem, če niso te kazni slučajno nekoliko previsoke kot mandatne kazni.
Drugih pripomb pri členih, ki niso amandmirani, ne bi imel. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Moram opozoriti, da v drugi obravnavi ni splošne razprave. Splošna razprava je bila zaključena. Obenem je bil dan predlog, da se razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Še enkrat predlagam, da sedaj razpravljamo in glasujemo o vseh tistih členih skupaj, razen o 22. in 26. členu, za katera predlaga gospod Kelemina, da pa glasujemo. Takrat boste dobili tudi odgovor.
Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Ponovno prosim vodje poslanskih skupin, da poskrbijo, da se kolegi in kolegice poslanke udeležijo seje državnega zbora. (39 prisotnih.) Ponavljamo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost! Nekateri se nam še pridružujejo. (40 prisotnih.)
Nadaljujejo čez 10 minut. Ob 12.28 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.19 uri in se je nadaljevala ob 12.29 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim, da se nam pridružijo kolegice in kolegi poslanci v dvorano, da nadaljujemo prekinjeno sejo državnega zbora. Prosim še nekoliko pozornosti in strpnosti ter sodelovanja, da izglasujemo še amandmaje, ki jih imamo pred sabo. Smo pri 7. točki dnevnega reda. Ugotovimo prisotnost! Tretjič ugotavljamo prisotnost v dvorani! Nekateri niste pritisnili na tipko. Lepo prosim! Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Ponovno predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika zbor razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, razen o 22. in 26. členu.
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na obravnavo 1. člena in amandmaja k temu členu. Prosim, gospa Hren-Vencelj in gospod Bevk želita besedo.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lep pozdrav! Žal mi je, da pri obravnavi tako pomembnega zakona ne vidimo predstavnikov ministrstva za zdravstvo, ampak je samo gospa sekretarka iz ministrstva za delo navzoča. Mi smo povzeli nekatere amandmaje obrtne zbornice in tako tudi amandma k 1. členu, v katerem je rečeno, da pristojni ministri pred izdajo predpisov iz prejšnjega odstavka, ta je zelo splošen akt, prvi člen, da se izvršilni predpisi obravnavajo na ekonomsko-socialnem svetu in v določenem roku. No, in iz ministrstva za delo je gospa Petriček pojasnila, da ta stvar za ministrstvo ni sprejemljiva, za vlado ni sprejemljiva, češ da ekonomsko-socialni svet in njegove naloge so, da obravnava zakone, torej vse dokumente in izvršilne predpise in pa potem je še povedala, da bodo pripravili nov predlog zakona o ekonomsko-socialnem svetu. Seveda, po tem zakonu pa še mi nič ne vemo, kateri predlogi oziroma katera zakonodaja, kateri izvršilni predpisi bi se obvezno morali obravnavati na ekonomsko-socialnem svetu. Se pravi, mi o vsebini tega zakona še nič ne vemo, zato vztrajamo pri amandmaju, ki smo ga dali, kljub temu, da vlada meni, da ekonomsko-socialni svet naj ne bi sodeloval pri obravnavi tovrstnih vprašanj, kar je razvidno iz stališča vlade Republike Slovenije k amandmaju slovenskih krščanskih demokratov.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospa Hren-Vencelj. Besedo ima gospod Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor! Sam bom ta amandma podprl, ker predlaga povečano vlogo socialnih partnerjev oziroma ekonomsko-socialnega sveta na področju varstva in zdravja pri delu, pa čeprav vlada trdi, da bo to urejeno z zakonom, ki bo urejal delovanje ekonomsko-socialnega sveta, v kasnejšem obdobju.
Mislim, da ne more škoditi, če to zapišemo tudi v tem zakonu, saj je logika, da se bo nekaj uredilo z drugimi zakoni enkrat kasneje, postala slaba praksa stalnega odlašanja reševanja problemov, ki se mnogokrat po tej logiki in načinu dela nikoli ne uredijo, delavci pa ostajajo nezaščiteni ali zelo slabo zaščiteni.
Zato tudi predlagam, da to določilo sprejmemo tudi v tem zakonu, kar ne more škodovati pripravi zakona o ekonomsko-socialnem svetu.
Ob tem pa bi rad povedal še naslednje. Zakon, ki ga danes obravnavamo, je eden od zakonov, ki so najdalj časa v parlamentarni proceduri, saj je bil vložen že avgusta 1995, torej smo do druge obravnave rabili skoraj štiri leta. V poslanski skupini Združene liste socialnih demokratov se nam zdi izredno pomembno, da ta zakon čimprej sprejmemo, tudi zaradi bližajoče se reforme pokojninske zakonodaje, ki bo zahtevala, da zaposleni delajo dalj časa in bodo torej še bolj izpostavljeni možnostim poškodb pri delu in ogrožanja njihovega zdravja, že zaradi tega, ker se motorične sposobnosti z leti zmanjšujejo.
Prav tako lahko tudi ugotavljamo, da se področje varstva in zdravja pri delu v večini podjetij zelo poslabšuje, saj imamo le še v redkih podjetjih kvalitetne službe, ki smo jih imeli v preteklosti v številnih podjetjih v naši državi. Tudi podatki o poškodbah pri delu, predvsem o poškodbah s smrtnim izidom in težjih poškodbah, so zelo, zelo zaskrbljujoči, kajti nesreče s smrtnim izidom so se iz leta 1996 na leto 1997 povečale kar za 47%, težje poškodbe pa za 30%.
Ob tem zakonu pa se sprožajo še pomembne dileme o odnosu med tehnično stroko varstva pri delu in zdravstveno stroko, ki naj bi doktrinarno uredila zdravje pri delu, pa tudi med številnimi drugimi institucijami, ki se ukvarjajo s področjem varstva pri delu. Posebno se odpirajo dileme o vlogi in položaju predvidenega urada pri ministrstvu za delo, zato v poslanski skupini menimo, da je potrebno do tretje obravnave razčistiti različne poglede strok in institucij do teh vprašanj. Zato smo predlagali tudi nekaj amandmajev kot možne rešitve, predvsem zato, da si odpremo možnosti za spremembe v tretji obravnavi.
Podprli bomo tudi vse tiste amandmaje, ki utrjujejo vlogo socialnih partnerjev, še posebej sindikatov, pa tudi vlogo svetov delavcev pri reševanju in urejanju vprašanj varstva in zdravja pri delu. Zavrnili pa bomo vse tiste amandmaje, ki zmanjšujejo varnost in zdravje zaposlenih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Bevk. Želi še kdo besedo? Prosim. Besedo ima gospa državna sekretarka, Nataša Belopavlovič.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Hvala lepa. Jaz bi zaradi jasnosti le rada še enkrat povedala, zakaj vlada nasprotuje temu amandmaju. Gre za nesistemsko določbo.
Prvič. Resnično bo zakon o ekonomsko-socialnem svetu uredil, kaj ta organ obravnava. Če pristanemo na logiko, da napišemo v tem zakonu, kaj bo obravnaval, potem moramo isto narediti, ko bomo sprejemali zakonodajo s področja plač, s področja delovnih razmerij in s še marsikatero drugo zakonodajo. Namesto, da na enem mestu uredimo, kaj je tematika ekonomsko-socialnega sveta, jo bomo razbili na pet ali še na več zakonov. To je prvi razlog. Zaenkrat pa ima poslovnik ekonomsko-socialnega sveta, ki ureja pravzaprav to, kaj ekonomsko-socialni svet obravnava, problematiko varnosti in zdravja pri delu že vključeno v svoje področje dela. Ne gre za nasprotovanje z vsebinskega vidika, ampak popolnoma iz pravno- tehničnega vidika. Za enkrat po poslovniku ekonomsko-socialni svet to dela. V bodoče bo to tematiko uredil zakon.
Poleg tega je še ena težava ob taki dikciji. Status mnenja je pravzaprav zelo nedorečen. Kaj je to mnenje? Je vprašanje, ki ga naj bi ekonomsko-socialni svet dal. Tako kot zaenkrat piše v poslovniku in kot naj bi tudi v zakonu, piše, da obravnava te akte, in zakonodajo in tudi izvršilne predpise s tega področja. To je širše pojasnjeno razlog, zakaj temu nasprotujemo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospa Belopavlovič. Želi še kdo besedo? Prosim. Gospa Hren-Vencelj.
DR. HELENA HREN VENCELJ: Načeloma se je lahko strinjati s tem, kar je gospa sekretarka rekla. Vendar, če ekonomsko- socialni svet samo nekaj obravnava, to še nič ne pomeni.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? (Nihče.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma k 1. členu. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Ponavljamo. Ugotavljamo prisotnost! Prosim, da se nam kolegi poslanci, ki niso v dvorani pridružijo. Poteka redna seja državnega zbora. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.)
Nadaljujemo čez 10 minut. Ob 12.50 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.41 uri in se je nadaljevala ob 12.50 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Nadaljevali bomo prekinjeno sejo državnega zbora. Ugotovili bomo navzočnost v dvorani! Naš delovni dan je seveda do 14.00 ure. Ugotovimo prisotnost! Torej tretjič ugotavljamo navzočnost v dvorani! Vabim še kolegice in kolege poslance, da se nam pridružijo. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Gospod Kebrič, proceduralno. Ugotavljam, da je zbor v tem trenutku nesklepčen. Še gospod Kebrič, proceduralno, želi besedo.
IVAN KEBRIČ: Hvala za besedo. Imam samo en predlog, da se ugotovi nenavzočnost tistih, ki se niso opravičili, in da komisija razpravlja o njih in jim odtegne današnjo dnevnico.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Kolikor sem obveščena, izpis se posreduje komisiji. Želim vam prijeten vikend in nasvidenje. Delo državnega zbora je prekinjeno, ker seja ni več sklepčna, torej v skladu z 72. členom poslovnika. O nadaljevanju seje boste obveščeni naknadno. Hvala in nasvidenje.
(SEJA JE BILA PREKINJENA DNE 26. FEBRUARJA 1999 OB 12.54 URI.)