Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 12.49 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Pričenjam nadaljevanje 10. redne seje državnega zbora.
Obveščen sem, da se seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, Peter Hrastelj, Roman Jakič, Miroslav Mozetič, Jelko Kacin, Bogomir Špiletič, Rafael Kužnik, dr. Jože Zagožen, Jožef Špindler, Franc Čebulj, Branko Janc, Vincencij Demšar, Feri Horvat, Andrej Fabjan, Maria Pozsonec, Franc Pukšič in Alojz Peterle.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. (42 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! Prisotnih je 54 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na današnjem nadaljevanju 10. seje bo zbor opravil obravnavo predlogov za sprejem obveznih razlag zakonov, to je od 55. točke do 58. točke dnevnega reda.
Prehajamo na 55. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG POSLANCA BRANKA JANCA ZA SPREJEM OBVEZNE RAZLAGE 2. ČLENA ZAKONA O ŽRTVAH VOJNEGA NASILJA. Ali želi predlagatelj obvezne razlage besedo? (Ne želi.)
Predlog je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Ali želi besedo poročevalec odbora? Besedo ima predsednica odbora, gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep popoldanski pozdrav! Odbor je to točko obravnaval na svoji 34. seji, in sicer 5.6. Odboru sta bili poleg predloga za sprejem obvezne razlage predloženi še mnenji sekretariata in vlade Republike Slovenije.
Tako sekretariat kot vlada v svojih mnenjih ugotavljata, da predlog poslanca Branka Janca za sprejem obvezne razlage ni primerna oblika ureditve varstva oseb, ki jih zakon o žrtvah vojnega nasilja v celoti ne zajema. Sekretariat ugotavlja, da bi vsebino, ki jo zasleduje predlagana obvezna razlaga, bilo mogoče uveljaviti samo z ustrezno spremembo oziroma dopolnitvijo zakona.
Upoštevaje zgoraj navedeno, je odbor menil, da predlog ne izraža prave vsebine zakonske določbe, ki jo razlaga, ampak jo celo vsebinsko širi, kar pa ni pravno dopustno.
Zato je potem odbor sprejel naslednji sklep (z osmimi glasovi proti enemu):
"Odbor državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko ni podprl predloga poslanca Branka Janca ter predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog za obvezno razlago 2. člena zakona o žrtvah vojnega nasilja zavrne." Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, predsednica odbora, gospa Zbačnikova. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki vlade? (Ne želijo.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Predno dam besedo poslankam in poslancem, mi dovolite, da uveljavim našo dosedanjo prakso. Zboru predlagam, da odloči, da lahko vsak poslanec govori le enkrat, in sicer največ 10 minut, če je k razpravi prijavljen pisno, oziroma 5 minut brez pisne prijave. Tak predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (44 poslancev.) Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Pisno je k razpravi prijavljen gospod Miran Potrč in mu dajem besedo.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Predlogi, ki so pripravljeni k obvezni razlagi, ki jo je predlagal kolega Branko Janc, so formalno korektni. Do sedaj smo v podobnih primerih vedno ravnali tako in tudi tokrat je sekretariat za zakonodajo v svojem mnenju ravnal korektno, ko je opozoril na to, da bi sprejem obvezne razlage pomenil razširitev vsebine zakona, kar se z obvezno razlago ne sme storiti. V tem delu je tudi razumljivo, ker sem tudi sam član odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, naše odločanje in poročilo naše predsednice, dr. Zbačnikove.
Kljub temu sem se k tej obvezni razlagi prijavil iz dveh razlogov, ki jih bom povedal. Prvi je dejstvo, da je ta obvezna razlaga bila predlagana s strani kolega Branka Janca, 12. novembra 1997. Da ne bi kdo mislil, da 1998. 12. novembra 1997. Od tega je minilo leto, dva meseca in 11 dni, kar smo to obvezno razlago dobili na dnevni red. Če se komu zdi, tako ravnanje odgovorno, potem naj ima korajžo in naj to pove. Meni se tako ravnanje državnega zbora zdi neodgovorno. Ne glede na to, kdaj, zakaj, kako smo seje opravljali in podobno. Gre za skupino ljudi, ki so zajeti v problematiki in v predlogu gospoda Janca, nam pa se ni zdelo, da bi se do njih in do njihovega predloga in problemov opredelili prej. Že vlada sama je za stališče do predloga obvezne razlage potrebovala več kot pol let, več kot pol leta za tako stvar in potem smo potrebovali mi pa še dodatno več kot pol leta.
In drugič. Govorim o tem z razloga, ker je tako ravnanje in obnašanje vlade do celotnega problema žrtev vojnega nasilja. Jaz imam, spoštovane kolegice in kolegi poslanci, od 8.septembra 1997 vložen zakon, ki naj bi obravnaval podobno problematiko. Mi smo sicer lani spomladi po približno pol leta opravili prvo obravnavo, čeprav je bil moj zakon predlagan za sprejem po skrajšanem postopku, vendar je vladna koalicija sklenila, da ga po skrajšanem postopku ni mogoče sprejeti. Od takrat naprej je ponovno minilo 9 mesecev, ko bi naj bil opravljen zakon v drugi obravnavi. Bojim se, da bo to celo težko opraviti na naslednji seji, čeprav je v predhodni sklic 11. redne seje zakon uvrščen, ker še zdaj nimamo korektnih stališč vlade do tega zakona.
Mi imamo stališča, ki po eni strani povedo amandmaje vlade, po eni strani mnenja na moj predlog zakona, po eni strani stvari, ki so se jih v koaliciji dogovarjali ali ne dogovarjali o tem in kar se mene ne tiče, ker koalicijski dogovori ne spadajo v stališča vlade. Skratka podlag, na podlagi katerih bi lahko korektno na odboru odločali, po mojem še danes nimamo.
Mislim, da gre za občutljivo vprašanje, do katerega bi bilo prav, da bi se vlada korektneje obnašala. Jaz pri tem niti najmanj nočem reči, da ni v zvezi s problematiko žrtev vojnega nasilja tudi precej različnih pogledov. Če hočete moje osebno mnenje, marsikdaj je tudi kakšna neupravičena zahteva. Tudi sam to mislim. Vendar, če smo zagrizli v to stvar in konec 1995. leta sprejemali zakon najbrž v dobri veri, zdaj pa stalno znova odkrivamo nove probleme, bi bilo prav, da se do njih korektno opredelimo, ne pa da neki skupini rečemo, da je žrtev vojnega nasilja, drugi pa, ki je osebno, glede na položaj, enako prepričana, pustimo ali ima prav, ali ne, ampak prepričana je, da je tudi, pa jo pustimo čakati tri, štiri leta, da bi morebitno svojo pravico uveljavila. Pri tem se takoj postavlja vprašanje, ali jo bo lahko uveljavljala od 1.1.1996, ali prvi mesec potem, ko bo začel zakon veljati.
Gre za upravičena opozorila, da gre v glavnem za kategorijo ljudi, ki so tako ali drugače na izteku svoje življenjske dobe tudi zaradi tega, kar so pretrpeli, skratka, ne gre za mlajše. Mi pa se v državnem zboru do tega obnašamo res skrajno neodgovorno.
Razumem, da smo morda v nekem obdobju prevelikih obljub, ki smo jih vsi dajali, vključno z vlado, obljubili kaj preveč. Tudi to je možno. Ampak zdaj smo na tem, da uresničimo, ali pa imamo korajžo jasno povedati, da se to na ta način ne da uresničiti. Ne pa, da enostavno ne želimo o teh stvareh ali pa odločamo z nekimi velikimi zamiki oziroma, da puščamo, da je danes še vedno ena tretjina tistih, ki so v roku vložili svoje zahtevke, z zahtevki, ne vem kje, ali pri upravnih organih v občini, kar je manjšina, v glavnem pa na ministrstvu za delo, ki ne uspeva ažurno reševati vlog, ker ta država ni bila sposobna zaposliti še kakšnega več, da bi lahko pravočasno na drugi stopnji v reviziji te zahtevke uredili.
Jaz bom zato proti svojim načelom glasoval iz protesta, da rečem, zoper tako ravnanje vlade in tudi tega državnega zbora za to obvezno razlago, čeprav povem še enkrat na koncu, vsebinsko imata sekretariat in naše matično delovno telo prav. Če smo pripravljeni poslanci ravnati korektno, mislim, da bi morala korektno do ljudi ravnati tudi vlada. Ker tako ne ravna, bom sicer proti svojemu prepričanju ta predlog podprl. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Potrč. Ali želi še kdo od poslank in poslancev besedo? Besedo ima gospod Jože Avšič, 5-minutna razprava.
JOŽE AVŠIČ: Hvala za besedo. Zelo mi je žal, da danes prihaja v obravnavo ta točka dnevnega reda, ker je onemogočeno, da bi predlagatelj, gospod Janc, lahko pri razpravi o tej točki sodeloval. Pač naše delo je tako, da je on danes odsoten in nihče niti ni pričakoval, da se bomo o tem pogovarjali.
Seveda tudi jaz delim mnenje, da je verjetno res širjenje pravic po zakonu s to obvezno razlago. Vendar pa se je hkrati potrebno zavedati, da gospod Janc navaja tu številko, ki verjetno ne presega 300 ljudi v Sloveniji. Jaz celo mislim, da znatno manj in da gre z vsakim letom zavlačevanja rešitve tega problema za vedno manj ljudi. Gre za starostno populacijo, ki si v tem trenutku morda bolj želi moralno zadoščenje, kot kakršenkoli materialni učinek, saj gre za ljudi visokih starosti. Tisti, ki ne poznate, ker je predmet že tako dolg, naj vas seznanim, da je v tem konkretnem primeru gospod Janc apeliral, da bi se vključili med žrtve vojnega nasilja tudi taki, ki jih zakon takrat žal ni zajel. Taki, ki jim je okupatorska vojska požgala vas in so bili zaradi tega pregnani. Niso ne izgnanci, ne taboriščniki, ne begunci, ampak enostavno so postali brezdomci. Veliko hujše žrtve kot tisti otroci, ki so se rojevali zadnje mesece vojne v Nemčiji ali na drugih področjih Evrope, pa so bili vključeni med žrtve in bodo tudi materialne dobrine tega zakona verjetno še kar dolgo uživali, kajti gre za letnike, rojene od 1942 do 1945.
Pri meni v poslanski pisarni se je pred nedavnim pojavila še ena podobna skupina dejansko žrtev. Gre za 1941. leta mobilizirane jugoslovanske vojake, poslane na srbsko fronto. Po kapitulaciji tudi demobilizirane, pa vendar se je na dolgi poti proti domu zgodilo to, da so jih grdo povedano, "pokasirali" in odpeljali na prisilno delo v Nemčijo. Niso še bili doma odjavljeni kot vojaki, demobilizirani so bili in nihče jih ne upošteva v vsem tem spletu obravnave žrtev vojnega nasilja.
Jaz bom glasoval proti temu sklepu čisto iz moralnih razlogov in vidikov. Vendar pa pri nadaljnji obravnavi, pri obravnavi zakonov, ki čakajo za obravnavo, bomo skušali te stvari popraviti. Osebno pa menim, da je bilo nekaj napak pri sprejemu osnovnega zakona, takrat narejenih. Vendar to ne more vplivati. Danes je preko 70 - 80% prošenj že rešenih in korak nazaj ni več možen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Avšič. Besedo ima gospod Maksimiljan Lavrinc. Sprememba zakona o žrtvah vojnega nasilja, druga obravnava, je predlagana v predsklicu za 11. redno sejo.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala gospodu predsedniku za besedo. V enem delu me je že prehitel. Namreč, opozarjam vaju oba, ki sta tu izrazila podporo taki razlagi zakona, kot jo predlaga gospod Janc, in seveda na nek način se distancirala od vseh nas ostalih, ki kot da take spremembe zakona ne podpiramo. Vidva bosta iz nekih moralnih razlogov glasovala tako, kot ni zakonito, mi vsi ostali pa moramo ravnati zakonito. Navsezadnje smo državni zbor, smo pa seveda nemoralni, ker se ne pridružujemo vama.
Jaz mislim, da je to nekorektno do nas kolegov poslancev tukaj. Torej, treba je narediti vse. Vidite v tem gradivu, ki ste ga dobili, ko sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve opozarja, da stvar ni mogoče urejati na tak način, da jo je mogoče urejati samo s spremembo zakonodaje, da že teče en postopek za spremembo zakonodaje, torej postopek za spremembo zakona, ki ga je vložil gospod Potrč. Za njim pa čaka še en predlog za spremembo zakona, to je zakon, ki ga je vložil gospod Janc. Dajmo takrat pokazati mišice, pa te stvari urediti tako, kot je. Ne pa danes nas vse spraviti v neko zadrego. Vidva se bosta pa prav lepa lahko pokazala tudi žrtvam vojnega nasilja.
Jaz mislim, da je nekorektno na tak način razpravljati in tudi na tak način vse ostale nekam tlačiti, kamor ne sodimo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospodu Lavrincu. Replika, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz se kolegu Lavrincu opravičujem za položaj, v katerega ga spravljam in v nekem delu ima prav. Samo lepo prosim, da se on opraviči tudi meni za položaj, v katerega mene, kot predlagatelja zakona, spravlja državni zbor.
Jaz imam zakon preko 500 dni v tem državnem zboru. Tudi gospod Lavrinc in njegovi kolegi so zagotovili, da zakon, ki bi rešil določene probleme, ni smel biti po skrajšanem postopku obravnavan izključno samo zato, ker bi se neki problemi reševali. Dajte razumeti, da v tem primeru to ni moje ravnanje do vsakega od vas, ampak ravnanje do te institucije, v kateri je vsak svoj glas imel in dal tako, kot ga je imel, in dal v določenih priložnostih, ki pa je sokriva, pomaga, da se ta problem nerešuje. Glavna krivda pa je na strani vlade.
Kolega Lavrinc! Osebno lahko soglašam, vendar razumi, da imamo enostavno nekateri takšnega ravnanja vlade na tej točki tudi počasi dovolj. Enostavno ne znamo drugače storiti, da bi stvari prišle na dnevni red, kot da v tej obliki izrazimo protest.
Da se pa ne bom še enkrat javljal - kolegi so me opozorili, da je moja izjava o tem, kako bom glasoval, bila napačna. Glasoval bom proti sklepu in za obvezno razlago. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Potrču. Kolegice in kolegi, razprave ni več.
Besedo želi predstavnica vlade, gospa Kisovec, svetovalka vlade.
JASNA KISOVEC: Hvala lepa. Stališče vlade do predloga za sprejem obvezne razlage 2. člena zakona o žrtvah vojnega nasilja je naslednje:
S predlogom se poskuša uvajati nova kategorija žrtev vojnega nasilja, ki je ni v veljavnem zakonu. Novo kategorijo je mogoče uvesti v zakon samo in izključno z noveliranjem zakona. Obvezna razlaga pride v poštev samo takrat, kadar je pravna norma tako nejasna in dvoumna, da jo je mogoče razlagati na različne načine, sicer pa ne.
Tako menimo, da predlog za sprejem obvezne razlage ni sprejemljiv oziroma ustrezen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa predstavnici vlade. Ker ni več razprave, jo zaključujem. Prehajamo na glasovanje.
V skladu s poslovnikom prehajamo na odločanje o predlogu naslednjega predloga sklepa:
Predlog poslanca Branka Janca za sprejem obvezne razlage 2. člena zakona o žrtvah vojnega nasilja se zavrne.
Ali želi v zvezi s tem sklepom kdo razpravljati? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Predlagani sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (33 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet, kar pomeni, da državni zbor ni sprejel predloga za obvezno razlago tega člena zakona o žrtvah vojnega nasilja.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 56. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG VLADE ZA SPREJEM OBVEZNE RAZLAGE DRUGEGA ODSTAVKA 45.A ČLENA ZAKONA O UREJANJU NASELIJ IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR. Ta predlog za sprejem obvezne razlage je torej predlagala vlada. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Želi.) Prosim ministra, dr. Pavla Gantarja, da predstavi predlog obvezne razlage.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Bom zelo kratek. V enem od poročil računskega sodišča pri presoji umeščanja avtocest v prostor, kar je samo po sebi lahko vprašljivo, ali se računsko sodišče lahko ukvarja z racionalnostjo presoje na nivoju prostorskega, planskega, izvedbenega planiranja - samo po sebi posebna razprava, zelo zanimiva bi lahko bila - je bilo ugotovljeno, da minister oziroma urad za prostorsko planiranje Republike Slovenije pravzaprav ni pristojen in ne more biti naročnik lokacijskega načrta. To naj bi bil po mnenju računskega sodišča Dars, se pravi investitor.
Mi smo bili v nekem nedvoumju, ker zdaj neka druga inštitucija tolmači zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, tolmači zakon o urejanju prostora v prehodnem obdobju itn. Tako smo se obrnili z idejo za obvezno razlago v državnem zboru.
Za nas je v poročilu odbora za infrastrukturo in okolje in sekretariata za pravne zadeve, se opravičujem, nisem prav imenoval, zelo pomembna na drugi strani ugotovitev, sekretariat državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve tudi meni, da so določbe poglavja zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, še posebej pa določbe 67. člena in 68. člena zakona, ki se nanašajo na naloge v zvezi s pripravo prostorskih izvedbenih načrtov, dovolj jasne, da je možno povzeti, da je minister pristojen za prostor tudi v primeru priprave lokacijskega načrta za avtoceste. V okviru programa priprave lokacijskega načrta določi tudi naročnika lokacijskega načrta urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje. Sekretariat meni, da sprejem obvezne razlage ni potreben, saj je zakonska ureditev vprašanja jasna itn.
Mi smo s tem vsebinskim stališčem absolutno zadovoljni in se strinjamo. Nimamo nič proti temu, da se sprejme sklep, kot ga je predlagal odbor na osnovi predloga sekretariata za zakonodajo. Tako se ta obvezna razlaga zavrne. Prvič je stvar zadosti jasna, če pa bi šlo za kakšne druge zadeve, ki bi podrobneje določale, kdo dela lokacijske načrte, bi pa, se strinjamo, morala biti sprememba vsega člena zakona. Skratka, s tem stališčem, ki je dodano in predhodnim sklepom, mislim, da je dosti jasno enkrat za vselej povedano, kdo pripravlja in naroča lokacijske načrte in kdo jih izdeluje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod minister. Predlog je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Ali želi besedo poročevalec odbora? Ne želi, ker je vse jasno, pravi gospod Presečnik. Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ali želijo poslanke in poslanci besedo? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog naslednjega sklepa: "Predlog vlade Republike Slovenije za sprejem obvezne razlage drugega odstavka 45a. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, se zavrne." Ali želi s tem sklepom kdo odpreti razpravo? (Ne želi.) Zaključujem jo in dajem ta sklep na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Točka dnevnega reda je zaključena.
Smo pri 57. TOČKI DNEVNEGA REDA - PREDLOG DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SPREJEM OBVEZNE RAZLAGE 51. ČLENA ZAKONA O PRISILNI PORAVNAVI, STEČAJU IN LIKVIDACIJI. Predlog te obvezne razlage je v obravnavo zboru predložil državni svet. Ali želi predstavnik predlagatelja besedo? (Ne želi.) Predlog je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Ali želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? Pisno je prijavljen k razpravi gospod Miran Potrč. Ima besedo. Razprave ostalih poslancev, ki se niso prijavili, omejujem na 5 minut.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz bi najprej vprašal, ali so bili predstavniki državnega sveta obveščeni, da bodo danes ob 13. uri in 15 minut njihovi predlogi obvezne razlage obravnavani?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Predstavniki državnega sveta niso bili obveščeni, da bo danes ob 15.15 ta točka na dnevnem redu.
MIRAN POTRČ: Potem najbrž kaj posebej korektno to naše delo do državnega sveta ni. Ampak če gospod predsednik vas to ne moti, jaz formalnega sklepa v zvezi s tem ne bom predlagal. Mislim pa, da smo nekajkrat dobili opozorilo državnega sveta, da prosijo, kadar je točka, ki jo imajo na dnevnem redu, da se jih en dan prej obvesti, kdaj bo ta točka, da bi se lahko odločili, ali pridejo ali ne.
Vidim, da grem na živce nekaterim kolegom, ampak nek red pač mora biti, gospod Gasparini. Ne morem pomagati.
Kar zadeva vsebino, pa naslednje. Jaz bi želel opozoriti, da je ...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim za mir v dvorani, kolegice in kolegi, besedo ima gospod Potrč. Prosim.
MIRAN POTRČ: ... da je o problemu, ki je tukaj prisoten, bilo govora o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi in stečaju. Takrat sva v prejšnjem mandatu s kolegom Milošem Pavlico vložila amandma, ki je bil deloma sprejet, in v katerem sva bila mnenja, da bodo nastopili problemi, če ne bomo na ustrezen način reševali situacije, ki nastopajo v primeru prisilne poravnave in ob programu presežnih delavcev v zakonu o delovnih razmerjih.
Ta problem se sedaj kaže in videti je, da v zakonih na ustrezen način vsaj po mojem prepričanju ni urejen. Želja, ki smo jo imeli, in opozorila, ki smo jih imeli pri zakonu o prisilni poravnavi in stečaju, da naj bi se tudi v primeru, ko gre za prestrukturiranje, predvidelo, da mora podjetje pripraviti ustrezen program in določiti nekatere roke, v katerih je potem tudi možno program pripraviti in delavce odpustiti, ni bil uresničen.
Ob samem predlogu za obvezno razlago so menja, ki jih je dal sekretariat in matično delovno telo, korektna. Problem pa ostaja. Mislim, da je eden od tistih, ki dodatno brez potrebe omogoča, da se zelo, zelo zlahka ukinjajo delovna mesta, odpuščajo delavci in da imamo brezposelnost, kakršno v Sloveniji imamo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospodu Potrču. Zaradi korektnosti odnosa do predlagatelja te obvezne razlage, bi povedal naslednje. Če bo kdo predlagal proceduralni sklep, ki lahko reši tako situacijo, da se danes ta točka odloži, jo bom dal na glasovanje. Sam pa menim, da je lahko bil državni svet že prisoten tudi na seji matičnega delovnega telesa in tam predstavil svoje stališče.
Kot sem obveščen, predstavnik državnega sveta na seji odbora ni sodeloval, bil pa je povabljen. Ali želi še kdo od poslank in poslancev besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Prehajamo na odločanje o predlogu naslednjega predloga sklepa.
Predlog državnega sveta Republike Slovenije za sprejem obvezne razlage 31. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji se zavrne. Ali želi v zvezi s tem sklepom kdo razpravljati? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in ta sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! To je predlog sklepa matičnega delovnega telesa, ne državnega sveta, da se obvezna razlaga zavrne. (60 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (47 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Obvezna razlaga ni bila sprejeta oziroma sklep matičnega delovnega telesa je sprejet.
Zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 58. TOČKO DNEVNEGA REDA, ki je prav tako - PREDLOG DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SPREJEM OBVEZNE RAZLAGE DRUGEGA ODSTAVKA 106. ČLENA ZAKONA O PRISILNI PORAVNAVI, STEČAJU IN LIKVIDACIJI.
Ta predlog je prav tako v obravnavo zboru predložil državni svet Republike Slovenije. Predlog je obravnaval tudi odbor za notranjo politiko in pravosodje, kot matično delovno telo. Ali želi poročevalec tega odbora besedo? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Pisnih razprav pri poslankah in poslancih nimam. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje o predlogu naslednjega predloga sklepa.
Predlog državnega sveta Republike Slovenije za sprejem obvezne razlage drugega odstavka 106. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, se zavrne. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem ta sklep na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (45 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Spoštovane kolegice in kolegi! V skladu z dogovorom pred začetkom seje predlagam, da sedaj ne nadaljujemo redne seje. Ali ima kdo od poslancev kakšen drugačen predlog? Gospod Anderlič, proceduralno. Gospod Lavrinc, prosim.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Gospod predsednik! Menda je za 6. točko vse pripravljeno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Oprostite! Katero točko?
MAKSIMILJAN LAVRINC: 6. točko.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: 6. točka se imenuje volitve in imenovanja. Samo trenutek, da preverimo, če je gradivo.
Kolegice in kolegi! Ali imate na klopeh gradivo. To je odlok o spremembah odloka o imenovanju članov sveta fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Imate. Predlog gospoda Lavrinca dajem na glasovanje:
"Državni zbor nadaljuje z 10. redno sejo, in sicer s 6. točko dnevnega reda - volitve in imenovanja." Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlog? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na prekinjeno 6.TOČKO DNEVNEGA REDA 10. redne seje - VOLITVE IN IMENOVANJA.
Najprej bomo odločali o odloku o spremembi odloka o imenovanju članov sveta fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Ali želi predstavnik komisije besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Poslanske skupine? (Ne želijo.) Ali želite besedo poslanke in poslanci? (Ne želite.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog odloka o imenovanju članov sveta fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog odloka sprejet.
Prehajamo na odločanje o predlogih odlokov za izvolitev v sodniško funkcijo. Predloge odlokov je pripravila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Ali želi predstavnik komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ali želi besedo kdo od poslancev in poslank? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o posameznih odlokih.
Na glasovanje dajem odlok o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Bojana Mendla na sodniško mesto okrožnega sodnika na okrožnem sodišču v Celju. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog odloka sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Mitje Bartenjeva na sodniško mesto okrožnega sodnika na okrožnem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlog odloka? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog odloka sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Miljane Ribič na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške v Krškem. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (45 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog odloka sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Silve Stergar na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške v Tolminu. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog odloka sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Cvetke Merc na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške na Ptuju. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog odloka sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Albine Horvat na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške na Ptuju. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog odloka sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Suzane Gril na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške v Mariboru. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog odloka sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Martine Granz na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške v Novem mestu. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog odloka sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Petra Žnidaršiča na sodniško mesto sodnika za prekrške pri sodniku za prekrške Brežice. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog odloka sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Julije Kravanja na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Ilirska Bistrica. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog odloka sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Oskarja Trelica na sodniško mesto sodnika za prekrške pri sodniku za prekrške v Izoli. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog odloka sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Bogomirja Samse na sodniško mesto sodnika za prekrške pri sodniku za prekrške v Ljubljani. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog odloka sprejet.
S tem smo izčrpali glasovanje o predlogih kandidatov in kandidatk v trajno sodniško funkcijo.
Spoštovane kolegice in kolegi! Pri tej točki dnevnega reda je odprta točka v smislu 10. redne seje, pripravljena sta še dva odloka, to je predlog odloka o imenovanju predsednika in dveh članov upravnega odbora sklada za financiranje in razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško in pa predlog odloka o spremembi odloka o izvolitvi pridružene delegacije državnega zbora Republike Slovenije v Severno-atlantski skupščini. Ali imate gradivo o tem odloku na klopeh? Nimate tega? Potem predlagam in ne vidim nasprotovanj, da danes državni zbor o teh dveh dveh predlogih odloka ne bo odločal. Ali kdo nasprotuje temu predlogu? (Ne nasprotuje.) Spoštovane kolegice in kolegi! Prekinjam 6. točko dnevnega reda. Ali ima kdo kakšen proceduralni predlog za nadaljevanje dela? (Nima.) V skladu z današnjim dogovorom prekinjam 10. redno sejo in vas obveščam, da se bo nadaljevala z 42. točko dnevnega reda v torek ob 14.00 uri. Hvala lepa za udeležbo in vsem želim lep vikend.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 22. JANUARJA 1999 OB 13.34 URI.)