Sejo je vodila Eda Okretič-Salmič, podpredsednica državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.07 uri.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje Pričenjam nadaljevanje 16. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščena sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Franc Potočnik, Jože Možgan, Pavel Rupar, Zmago Jelinčič, Franc Zagožen, Janez Per, Andrej Fabjan, Jakob Presečnik, Ivan Kebrič, Anton Partljič, Jožef Špindler, Bojan Kontič, Rafael Kužnik, Miroslav Mozetič, Stanislav Brenčič, Rudolf Petan, Štefan Klinc za pričetek seje, Jurij Malovrh, Davorin Terčon, Franci Rokavec od 12.00 ure dalje, Janez Mežan. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. Gospod Presečnik je tu. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo so bili vabljeni predstavniki vlade Republike Slovenije. Vsi prav lepo pozdravljeni!
Današnje nadaljevanje 16. seje državnega zbora bomo pričeli z obravnavo 28. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o soglasju Republike Slovenije, Dars, za kredit, ki ga najame Dars pri Evropski investicijski banki za projekt slovenskih avtocest IV. Za tem bo zbor prešel še na obravnavo 29. točke, to je predloga zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz kredita, ki ga najame Dars pri Evropski investicijski banki za projekt slovenskih avtocest IV, ter nato še na prekinjeno 31a. točko dnevnega reda, to je tretjo obravnavo predloga zakona o železniškem prometu v okviru hitrega postopka.
Prehajamo na 28. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SOGLASJU REPUBLIKE SLOVENIJE DARS ZA KREDIT, KI GA NAJAME DARS PRI EVROPSKI INVESTICIJSKI BANKI ZA PROJEKT SLOVENSKIH AVTOCEST IV. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Besedo ima mag. Anton Bergauer, minister za promet in zveze.
MAG. ANTON BERGAUER: Spoštovano predsedstvo, cenjene poslanke in poslanci.
V kratkem bi podal izhodišča za predlog zakona o soglasju Republike Slovenije Dars za kredit, ki ga najema Dars pri Evropski investicijski banki za projekt slovenskih avtocest, tako zvani EBRD oziroma EIB 4, po hitrem postopku.
Evropska investicijska banka je za dosedanjo gradnjo slovenskega avtocestnega križa že odobrila tri kredite. Sedanji kredit v višini 160 milijonov evrov je četrti kredit iz vira Evropske investicijske banke. Sredstva iz kredita Evropske investicijske banke IV bodo v celoti porabljene za financiranje gradnje prve in druge etape ...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Morda samo...
MAG. ANTON BERGAUER: ... avtocestnega odseka...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosila bi kolegice in kolege poslance oziroma opozorila bi, da ima besedo gospod minister.
MAG. ANTON BERGAUER: Se pravi, še enkrat bom ponovil. Kredit bo v celoti porabljen za prvo in drugo etapo gradnje avtocestnega odseka Klanec - Ankaran. Proračunska vrednost tega avtocestenega odseka je 51,2 milijarde slovenskih tolarjev oziroma 305 milijonov ameriških dolarjev.
Iz lastnih sredstev bo zagotovljenih 19,7 milijarde slovenskih tolarjev, iz kredita Evropske investicijske banke pa 31,5 milijarde slovenskih tolarjev oziroma 160 milijonov evrov.
Dodatni viri financiranja za izgradnjo tega odseka bodo še finančni krediti, in sicer je predviden kredit banke Kreditanstalt für Wiederauftan in kredit bančnega konzorcija Republike Slovenije. Najemanje kredita pri Evropski investicijski banki seveda pomeni zagotovitev enega najbolj ugodnih dolgoročnih kreditnih virov za pravočasno realizacijo tega avtocestnega odseka. Pogoji za najetje kredita pri Evropski investicijski banki EIBI so: kredit je za 20 let, s petletnim moratorijem, ugodna obrestna mera, fiksna ali variabilna po naši izbiri, brez marž, ki so normalne pri komercialnih kreditih.
Predlagal bi, da se ta kredit oziroma zakon o soglasju Republike Slovenije za ta kredit Darsu tudi da, da lahko tudi ta kredit najame in pravočasno pride do sklenitve poslov.
Morda bi samo še omenil, ker verjetno bodo vprašanja. Vlada je tudi sprejela in obravnavala tako imenovano analizo gradnje avtocest do letos in tudi ta gradiva so prišla k odborom v državni zbor. Včeraj so bili tudi na vladi sprejeti sklepi, ki smo jih vam tudi dostavili in mislim, da ste jih vsi dobili, in sicer sklepi vladi glede na hitrejše in učinkovitejše izvajanje avtocestnega programa. Če bodo vprašanja, lahko tudi na to temo odgovorimo, čeravno to ni direktno povezano oziroma direktna točka dnevnega reda, povezano vsekakor je, zato lahko tudi na to odgovorimo. Danes nas je več tukaj, poleg državnega sekretarja še predstavniki Darsa, tako da bi lahko, če bi bilo potrebno, dali celovito informacijo. Obravnavali bomo pa zagotovo to analizo kot celoto z vsemi stališči in sklepi vlade ob sprejemanju programov gradnje in vzdrževanja avtocest za prihodnje leto in programa dela Dars za prihodnje leto. Če bodo vprašanja, bomo seveda tudi na to poskušali dati čim več odgovorov, ker verjetno niste uspeli vsega tega gradiva prebrati, saj je precej obsežno, kljub temu da je podan povzetek in sklepi vlade. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu ministru. Predlog zakona je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Besedo ima predsednik odbora gospod Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo gospa podpredsednica. Kolegice in kolegi! Odbor je predlog obravnavanega zakona obravnaval na 54. seji 15. septembra letošnjega leta.
Razprava članov odbora je bila podobna ugotovitvam predstavnice sekretariata, ki je podala svoje mnenje, hkrati pa je bilo opozorjeno - to želim tu poudariti - da odbor in državni zbor še vedno pričakujeta odgovore na vrsto tudi drugih vprašanj, ki so bila predstavljena v znanih stališčih in sklepih državnega zbora Republike Slovenije, odbora državnega zbora za nadzor proračuna in javnih financ ter odbora državnega zbora za infrastrukturo in okolje februarja, marca in aprila letošnjega leta. Zaradi teh sklepov in zaradi pričakovanj odgovorov, poročila vlade oziroma sklepov vlade ter analize izvajanja nacionalnega programa smo tudi ti dve točki, kot nam je znano, prestavili z začetka tedna na današnji dan oziroma na dan, ko smo tekom včerajšnjega dne to analizo in sklepe vlade tudi dobili, kar je uvodoma pojasnil že gospod minister.
Članom odbora so bila s ciljem celovitejšega pogleda v stanje virov za nadaljnje izvajanje nacionalnega avtocestnega programa s strani uprave Dars takrat posredovana tudi naslednja pojasnitvena gradiva: predlog poročila o izdvajanju sredstev in namenski porabi sredstev za graditev državnih cest, določenih z nacionalnim programom za čas do 30.6.1999, stanje sprejetih zakonov o soglasju zakonov o poroštvu, o sklenjenih pogodbah o črpanju in odplačilih kreditov na dan 30.6.1999 in pregled plačil obveznosti iz predvidenih kreditov za financiranje programov dela Dars za leto 1994 do 1999 ter virov cestnin za odplačilo obveznosti iz kreditov.
V nadaljevanju v poročilu navajamo ugotovitev glede priprave analize in sklepov vlade. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Proceduralno? Prosim, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Te tri točke, ki so povezane z odobritvijo jamstva za najem kredita Dars, so bile prelagane do današnjega dne zato, ker vlada ni realizirala sklepa državnega zbora, in sicer da naj v prvih mesecih, ne vem, kako se točno glasi sam sklep, naredi oceno zatečenega stanja nacionalnega programa oziroma ugotovi možnosti realizacije nacionalnega programa, tako kot je v njem zapisano, predvsem pa ugotovi tudi možnosti financiranja oziroma vračanja kreditov, ki jih DARS najema za izgradnjo avtocestnega omrežja.
Vlada je sicer sprejela, mislim, da je bilo na včerajšnji seji, to oceno oziroma s tem je izpolnila sklep državnega zbora. Poslanci pa smo to gradivo dobili na mizo, včeraj, mislim, da ob pol petih popoldan. Zdaj se postavlja vprašanje, ali smo to dobili zgolj zato, da bomo pač, ne vem, eni odnesli v omaro, eni vrgli v koš, ali da bomo poslanci imeli možnost to prebrati, da bo to poročilo obravnaval tudi še kakšen pristojni odbor in da bo na podlagi kritične analize tega gradiva, ki pa zasluži kritično analizo, prišlo do nadaljnjih odločanj v zvezi z izgradnjo avtocestnega omrežja oziroma tudi do nadaljnjih odločanj o poroštvih za najeta posojila. Tako bi bilo normalno.
Vendar očitno je prevladalo mnenje, da poslanci tako in tako nič ne rabimo brati, da je dovolj, da dobimo papirje na mizo in glasujemo. V naši poslanski skupini se s tem ne strinjamo, protestiramo proti temu, sam pa proceduralno predlagam, da o vseh teh treh točkah, ki se nanašajo na odobravanje kreditov oziroma poroštev zanje, danes ne odločamo oziroma da prekinemo obravnavo, da se predhodno skupaj sestaneta odbor za finance in odbor za infrastrukturo in šele na podlagi mnenj te skupne seje začnemo oziroma nadaljujemo z odločanjem oziroma tudi z razpravo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Kot je predlagal gospod Špiletič, bi ta predlog dala tudi na glasovanje, in sicer, da se ti dve točki, torej obravnava teh dveh točk, 28. in 29., v bistvu prekine, da najprej obravnavata gradivo odbor za infrastrukturo in pa odbor za finance. Ugotavljam navzočnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za takšen predlog? (17 poslancev.) Kdo je proti? (28 poslancev.)
Predlog gospoda Špiletiča ni bil sprejet, zato nadaljujemo z delom. Smo pri 28. točki dnevnega reda. Prosim, gospod Hvalica, ima tudi proceduralni predlog.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Najprej seveda uvod k temu proceduralnemu vprašanju. Moje proceduralno vprašanje je namenjeno ministru Bergauerju, in sicer vprašanje je zelo jasno. Včeraj smo dobili, zvečer...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod Hvalica, morda samo toliko v opozorilo, proceduralno vprašanje ne more biti postavljeno gospodu ministru.
IVO HVALICA: Seveda, komu pa? Komu pa?
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: To boste v razpravi, gospod Hvalica, postavili, proceduralno pa ne spada to zraven.
IVO HVALICA: No, potem pa postavim vam vprašanje.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Tudi ne morete, zboru lahko kvečjemu nekaj predlagate proceduralno, zboru, ki bo nato odločal.
IVO HVALICA: Vam, da ga prenesete zboru preko tega mikrofona. Ali smatrate, da smo geniji, da smo lahko ta material preštudirali od včeraj do danes, da bi lahko odločali? Spoštovani kolegi, ali ste prebrali današnje Delo? Če bi bili na dveh sejah, kot sem bil jaz danes zjutraj že, in to zahtevnih sejah, odbor za obrambo in komisija za evropske zadeve, vsaj to bi morali prebrati. Dokler ne preberete, gospodje poslanci, tega, ker to dvoje je v koliziji, dokler tega ne preberete, ne moremo vendar o tem odločati. To niso enostavne stvari. Ali se spominjate spomladanske razprave, ko sem jaz tu rekel, da zopet bomo imeli rebalans, pa so vsi tu trdili, da ne. To si preberite. Avtoceste je mogoče zgraditi, manjka še vprašaj, do konca leta 2000 in oceno zatečenega stanja smo dobili sinoči. Jaz ne vem, če ste geniji in če ste vso noč študirali, če niste spali, potem boste odločali. Jaz ponovno predlagam, bodimo pametni, za božjo voljo, saj gre vendar za ogromna sredstva in gre za stvari, ki se še niti enkrat niso zgodile v skladu s programom, niti enkrat samkrat. Ali bomo zopet sprejeli kaj takega? Ali hočete državo pognati v brezno ali kaj? Me zanima, kaj pravi veliki finančnik, velespoštovani gospod Kopač, o tem. To je nemogoče razpravljati o tem. Po eni noči in po dveh sejah zjutraj naj bi jaz o tem razpravljal. Jaz moram to prebrati. Če ne bo to odloženo, bomo zahtevali odmor in bomo zahtevali odmore do konca. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Hvalica. Nekoliko ste izrabili to govornico, ker ni bilo nikakršnega proceduralnega predloga. Prosim, da nadaljujemo z delom. Ni replike. Proceduralno želite besedo, gospod Kopač? Prosim.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Mislim, da to, kar bom povedal, sodi pod temo proceduralno.
Odbor za finance je dobil to analizo pred približno tremi tedni in člani odbora so imeli zadosti dni na razpolago, da so jo lahko tudi preučili. Na podlagi preučitve analize, ne samo na podlagi govorjenja o tem, da analize ni ali analiza je, ampak na podlagi dejanskega branja te analize in dolgega razgovora na seji odbora, ki je razviden v magnetogramu, smo tudi predlagali amandma k predlogu zakona o soglasju za najetje kredita pri Evropski investicijski banki, za katerega mi kot odbor nismo matični. Šele na podlagi tako predloženega amandmaja k zakonu, za katerega nismo matični, smo potem tudi podprli predlog zakona o poroštvu za najetje tega kredita.
Ta analiza ni za vse poslance prišla včeraj zvečer, ampak je za člane odbora za finance in za člane odbora za infrastrukturo, vse po vrsti, tudi tiste, ki prihajajo iz socialdemokratske stranke, prišla že pred tremi tedni približno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Tudi to ni bil nikakršni proceduralni predlog. Gospod Kopač, tudi vi ste izkoristili to za neproceduralno.
Smo pri razpravi. Besedo sem že prej dala predstavnikom poslanskih skupin. Tudi proceduralno? Prosim, gospod Zagožen. Če ne bodo proceduralni predlogi, vas bom po poslovniku prekinila.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Ker niso vsi poslanci člani teh dveh delovnih teles, zahtevam pred obravnavo tega gradiva v imenu poslanske skupine socialdemokratov eno uro odmora, da lahko člani gradivo preučijo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Kot sem razumela, tu ne gre za nikakršno posvetovanje. Vi te zahtevali eno uro odmora, zato bom dala ta vaš predlog na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! Zahtevali ste, niste pa dejali, da prosite odmor za posvetovanje.
Zahtevali ste odmor, da preberete gradivo.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Ne moremo se posvetovati, če ne preberemo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ampak posvetovali se boste verjetno pred glasovanjem o predlogu zakona. Lahko pa teče ta razprava predhodno.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Ne more teči razprava, če ne poznamo gradiva.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ta vaš predlog bom dala na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (41 prisotnih.) Premalo. Drugič ugotavljam prisotnost v dvorani! (49 prisotnih.) Zbor je sklepčen. Torej ta vaš predlog, da se seja za eno uro prekine, ni bil sprejet. (Smeh.) Se opravičujem! Predlog, da se seja prekine zaradi pregleda gradiva, kot je predlagal gospod Zagožen, kdo je za takšen predlog? Se opravičujem! Prosim, da ponovno ugotovimo prisotnost v dvorani, kajti z glasovalno napravo se je nekaj zapletlo. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlog, da se seja prekine za eno uro, da poslanci poslanske skupine SDS ter vsi ostali poslanci pregledajo gradivo, ki ga je vlada včeraj predložila? (9 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet, zato nadaljujemo sejo državnega zbora.
Proceduralno, gospod Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Na gradivu vlade, ki ga imamo pred seboj, je datum 28. oktober 1999. Gospod Kopač je očitno govoril o nekem drugem gradivu. Zahtevamo eno uro odmora, da se posvetujemo, ali bomo sploh sodelovali ali sploh lahko sodelujemo pri tej točki dnevnega reda.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Na predlog poslanske skupine SDS odrejam eno uro odmora za posvetovanje v poslanski skupini. Nadaljevali bomo ob 11.31 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 10.32 uri in se je nadaljevala ob 11.32 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci! Nadaljujemo s prekinjeno 16. sejo državnega zbora.
Ugotovimo navzočnost v dvorani. Smo pri 28. točki dnevnega reda, pri obravnavi predloga zakona o soglasju Republike Slovenije Dars za kredit, ki ga najame Dars pri Evropski investicijski banki za projekt slovenskih avtocest. Ugotavljamo navzočnost! (50 prisotnih.)
Zbor je sklepčen in lahko nadaljuje z delom.
Poslanska skupina SDS je zahtevala uro odmora za posvetovanje. Želi predstavnik poslanske skupine besedo? Besedo ima gospod Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. V tej uri smo se uspeli kolikor toliko seznaniti z gradivom, ki ga prej nismo prejeli, in ugotavljamo, da je vrsta stvari takšnih, ki zahtevajo bodisi pojasnila bodisi so nesprejemljive. Zato menimo, da je še tem bolj upravičeno, da se na to temo sestane tudi matično delovno telo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Beseda je bila dana predstavnikom poslanskih skupin. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim. Proceduralno? Proceduralno ima besedo gospod Terčon.
DAVORIN TERČON: Gospa podpredsednica, protestiram proti načinu vodenja te seje. Ko ste dali na glasovanje možnost odmora, ki ga je zahtevala poslanska skupina socialdemokratske stranke, ste kljub temu, da ta predlog ni bil izglasovan, odredili uro odmora. Pričakujem, da boste v nadaljevanju to sejo vodili korektno.
Rad bi dal pa še pojasnilo v zvezi s proceduralnimi zapleti, ki so nastali in ki jih je izzvala poslanska skupina SDS. Kolega Hvalica velikokrat maha s časopisom tu pred državnim zborom. Tudi sam bom enkrat pomahal s časopisom, in sicer s Primorskimi novicami, ki so izšle tik pred otvoritvijo avtoceste skozi Vipavsko dolino. Na prvi in zadnji strani piše, da je kolega Hvalica pospešil gradnjo te hitre ceste. Moram povedati, da temu ni tako, da je kolega Hvalica sicer pomagal pri sprejetju amandmaja, ki je pospešil gradnjo, vendar sploh ni bil avtor tega amandmaja, pač pa smo bili avtorji vsi primorski poslanci. Torej, kolega Hvalica, ko gre za vaše dvorišče, potem ste zelo principialni in se vam zelo mudi s sprejemom določenih zakonov, ki so potrebni za pospešeno gradnjo avtocest. Ko gre pa za sosedovo dvorišče, temu ni tako in izkoriščate vse proceduralne in neproceduralne mehanizme s pomočjo predsedujočega, da onemogočite čim hitrejšo gradnjo avtocest, v tem primeru tudi primorskih avtocest. To ni državotvorno in to dokazuje, da vaš pogled dlje od sosedovega plota ne seže.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. V skladu s poslovnikom, in sicer 72. členom poslovnika, ker je poslanska skupina zaradi posvetovanja zahtevala odmor, je bilo to tudi tako odrejeno. Predhodno smo pa dali na glasovanje predlog, kjer je poslanska skupina zahtevala odmor zaradi branja gradiva. Proceduralno, prosim, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Proceduralen predlog. Predlagam, da ugotovite, da nastop kolega Davorina Terčona ni bil proceduralen. Jaz mu bom vsebinsko sicer kasneje odgovoril, pa bo videl, kdo kaj in kako in kdo je lokalni in kdo je vseslovenski. Verjetno se moji predlogi niso nikdar ustavili na mojem dvorišču, ampak so segli celo do tvoje Sežane. Zato ima Sežana zgrajeno cesto in Trst in ne govoriti neumnosti, kvečjemu bi se lahko oglasil kdo drug. Ne govoriti neumnosti! Torej, gospa podpredsednica, izkoristiti en takšen nastop za proceduralno, je vredno opomina in predlagam, da uvedete tu red, da izrečete opomin poslancu Terčonu, hkrati pa ga opozorite, da ne pozna poslovnika, ker odmor poslanske skupine je po sedaj veljavnem poslovniku kategorija, o kateri se ne glasuje.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Mislim, da se razvija že neka polemika v zvezi s temi proceduralnimi predlogi. Predlagam, da prekinemo s kakršnimikoli proceduralnimi predlogi in da nadaljujemo s sejo državnega zbora. Morda še tole. Gospod Terčon, v tem delu ste nekoliko kršili tudi sam poslovnik in niste dali nikakršnega proceduralnega predloga. Prosim, gospod Presečnik. Samo v zvezi s proceduralnim predlogom, če imate kakršenkoli predlog, sicer vas prekinem.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Sem sicer zaradi zapisa Presečnik, ne Potočnik, ampak v redu.
Imam proceduralni predlog, da predlagamo predsedniku državnega zbora oziroma državnemu zboru, da obravnavano tematiko, to je analizo in sklepe vlade obravnava na prvi možni naslednji seji, da pa se do takrat sestanejo odbori, ki to analizo pregledajo in obravnavajo in sklepe vlade, in sicer odbor za nadzor proračuna, odbor za finance in odbor za infrastrukturo in okolje, približno tak sklep, da pa seveda pred tem na današnji seji obravnavamo 28. in 29. točko. Ta proceduralni sklep, ki bi ga naj državni zbor sprejel, bom podal tudi pismeno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Prosim, če to priložite v pismeni obliki, da bomo kasneje tudi o tem predlogu glasovali.
V imenu poslanske skupine združene liste sem razumela, da želi besedo gospod Veber. Lepo prosim, če prisluhnemo razpravljalcu gospodu Vebru.
JANKO VEBER: Vsem lep pozdrav! Predlog zakona o soglasju Republike Slovenije DARS d.d. za kredit, ki ga najame Dars pri Evropski investicijski banki za projekt slovenskih avtocest, je bil že pred časom pogojen s tem, da dejansko dobimo analizo stanja pri izvajanju nacionalnega programa avtocest. Vmes smo tudi že izglasovali na tej seji pravzaprav proceduralni sklep, da se prilagodimo tistemu dnevu, ko bomo to analizo s strani vlade tudi dobili. Pred časom smo sicer dobili to analizo s strani Darsa, včeraj je pa prišlo dejansko tudi to poročilo s strani vlade. Časa, da bi ga, ne vem kako, natančno in celovito obravnavali, ravno ni bilo, pa vendar, nekaj osnovnih podatkov je pa zelo jasnih, ki kažejo na to, da bo vendarle treba danes spregovoriti nekaj več o tem, ali državni zbor resnično lahko podpre zakon o tem soglasju, kajti vlada je v svojih dosedanjih postopkih resno ogrozila, da državni zbor sploh lahko sprejme danes ta zakon o soglasju, in tudi potem pri točki 29, kjer govorimo o - pač ne o soglasju, sedajle ne vem natančnega izraza. Vendar je vlada s svojimi ukrepi, ki so se nanašali predvsem na to, da je spremenila višino oziroma razmerje pri cestninah v škodo cestnin oziroma da se ne izvaja uvajanje višine cestnine v skladu s predvidenim rebalansom, sta dva ukrepa, ki grobo posegata v najemanje kreditov pri izgradnji avtocest. Oba ukrepa sta namenjena oziroma če bi potekalo zbiranje cestnine normalno, bi se s tem zagotavljal vir za odplačilo najetih kreditov. S tem, ko ta dinamika ne sledi, se seveda težko pogovarjamo o tem, ali bo Dars v stanju odplačati te kredite ali ne oziroma lahko že po današnjem stanju govorimo, da bo imel zelo resne težave pri tem odplačevanju.
Zato bi kljub vsemu v nadaljevanju današnje razprave s strani združene liste socialnih demokratov želeli imeti jasen odgovor vlade, kajti v ugotovitvah, sklepih in stališčih vlade na izvajanje nacionalnega programa ne zasledimo učinkovitih ukrepov za odpravo že sprejetih sklepov vlade.
V sklepih, ki so pred nami oziroma so bili predloženi, je tudi sicer nekaj nejasnosti. Ne ve se natančno, ali imamo različna gradiva. Vlada pravi, da podpira ukrepe, ki jih predlaga Dars v poglavju 523 - analize izvajanja nacionalnega programa izgradnje avtocest. Ko pregledamo to gradivo, ki smo ga prejeli, ugotavljamo, da tega poglavja ni.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim kolegi poslanci, če se umirite!
JANKO VEBER: Torej...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim, če prisluhnete razpravi.
JANKO VEBER: Hvala. Ugotavljamo, da poglavja 523 - analize izvajanja programa, ni v gradivu, ki smo ga dobili poslanci. Torej sprašujem, ali obstaja še kakšno gradivo, ki ga državni zbor ni prejel v obravnavo. Če obstaja, mislim, da bi bilo nujno, da ga državni zbor pred odločanjem tudi dobi.
Vendar že sam tretji sklep vlade, ki govori o tem, da ocena možnosti dokončanja programa in da vlada pravzaprav podpira ukrepe, ki jih predlaga Dars, v oceni možnosti dokončanja programa se pojavlja tudi nekaj zelo ključnih vprašanj. Namreč, če jih podpira, pa če beremo potem ukrepe, s katerimi naj bi se to podpiranje izvajalo, dosledno izpušča nekatere ukrepe in predvsem tiste, ki sem jih omenjal, ki ogrožajo dejansko odplačilo kreditov.
Torej ni odgovora vlade, ali bomo imeli še vedno v bodoče porušeno razmerje pri plačilu cestnin za različne uporabnike oziroma za različna vozila. To razmerje je znižano. Ali bomo dosledno izvajali datume in višine cestnin, ki so sprejeti v rebalansu? To v sklepih vlade ni razvidno. To, kar lahko ugotovimo iz teh sklepov, je, da se sicer poskušajo preučiti različni oziroma izboljšati način pobiranja cestnine in s tem nekako prispevati k racionalizaciji cestnin. Pa vendar. To je nek ukrep, ki zagotovo vsaj v kratkem ne bo izveden in tudi ne bo prinesel tako velikih učinkov, kot jih povzroča škoda, ki jo je povzročila vlada s svojimi že navedenimi sklepi.
Edino pomembna in ugodna rešitev, ki jo je vlada pod točko 14 navedla, pa je po našem mnenju dejstvo, da se je dokončno vendarle odločila, da se pobirajo cestnine po dejansko prevoženih kilometrih. Torej, da v Sloveniji uvajamo zaprt sistem pobiranja cestnin. Vse do tega dneva očitno, ko se je vlada o tem odločila, ni imela, ne vem, ali argumentov ali volje ali želje, skratka, to je dejansko tisti način pobiranja cestnin, ki prinese zagotovo največjo količino denarja in s tem seveda možnost izvajanja avtocestnega programa. Žal, tisto, kar je negativno pri tem, lahko povem, da ni dovolj, da smo poslanci v dosedanjih razpravah na to opozarjali in dokler ni prišlo zopet ponovno opozorilo pravzaprav ali pa navodilo iz Evropske unije, vlada ni bila pripravljena tega upoštevati. To je tisto, kar nas pravzaprav razočara pri teh ugotovitvah, kajti vse to, kar očitno govorimo in poskušamo z argumenti utemeljiti v parlamentu in usmeriti vlado pri njenem delu, ne zaleže, dokler ne pride jasen ukrep ali navodilo s strani Evropske unije. To je dejansko nesprejemljivo in mislim, da bi vlada vendarle morala slediti sklepom in razpravam in zakonom, ki so sprejeti v državnem zboru in ne samovoljno odločati o nekaterih ukrepih, za katere se je že v tem obdobju izvajanja rebalansa nacionalnega programa odločila.
V teh sklepih o izvajanju ukrepov, ki jih je predlagal Dars, ni nobene opredelitve vlade glede oprostitve spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Gre za 70% zneska, ki jih ponovno po sklepu vlade s 13.5.1998 plačuje Dars v državni proračun. Torej ni jasnega odgovora, ali to velja ali ne. To je eden od ključnih oziroma pomembnih podatkov, kajti gre za povečanje oziroma podražitev tega nacionalnega programa po teh navedbah za 92 milijard ameriških dolarjev. To je občuten znesek, o katerem bi morali imeti zelo jasen odgovor ob nadaljevanju današnje razprave.
Nadalje seveda pričakujemo jasen odgovor o realizaciji višine cestnine. Ali bomo sledili rebalans nacionalnega programa ali ne? In po teh jasnih odgovorih se bomo tudi v državnem zboru lahko odločali o tej točki dnevnega reda. Seveda pa, če ti odgovori ne bodo dovolj jasni in argumentirani, lahko pride pozneje tudi do odložitve razprave o tem oziroma dokler se delovna telesa podrobneje ne seznanijo s temi podatki in razčistijo nekatera vprašanja, bi bilo možno podpreti tudi tako stališče. Vendar pričakujemo, da bo vlada dala jasne odgovore na ta vprašanja že danes. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima v imenu poslanske skupine LDS gospod Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Očitno je, da na nek način v tem državnem zboru vsake toliko časa pride do nekaterih ovir, ki se jih ne da normalno premagati. Nekaj podobnega je tudi s tema dvema zakonoma, ki jih imamo zdaj v proceduri. Namreč ta državni zbor je sprejel rebalans nacionalnega programa, je sprejel že za letošnje leto letni program vzdrževanja avtocest in podobno in določil, trasiral na nek način tudi vse tiste obveznosti, ki jih mora še tekom leta urediti, da bi lahko program izgradnje avtocest tekel v skladu s samim rebalansom in seveda z letnim programom dela Dars in z letnim programom vzdrževanja avtocest. Jaz, da ne bo dvoma, v imenu poslanske skupine zagotavljam, da je LDS prva, ki je zainteresirana za to, da se vse stvari delajo v skladu z zakonom, da se sprotno inšpicira, pregledujejo vse finančne in druge operacije, da ne bi bilo kakršnihkoli nepravilnosti in podobno. Zato je nerazumljivo in nepotrebno, da se je sedaj vpeljala neka diskusija kot, češ, razpravljamo o avtocestnem programu da ali ne, razpravljamo o tem, kaj vse je tam narobe in je treba v tem trenutku ukrepati, mi pa imamo seveda osnove tako v, recimo, če govorimo samo o tem prvem zakonu, soglasje za kredit Dars pri EIB-ju, imamo osnove že v naših programih, ki smo jih mi sprejeli, torej državni zbor 1997, 1998, 1999 in je nerazumljivo, da zdaj odpiramo prav vsa vprašanja. Jaz sem za to, da se, gospod Presečnik je predlagal neko točko na eni seji državnega zbora, tudi to je najbrž rešitev, čeprav bi bilo bolj logično, da se do naslednjega obravnavanja letnega programa Dars in pa letnega programa vzdrževanja avtocest s tem seznanijo odbor za infrastrukturo, odbor za proračun, odbor za nadzor proračuna in podobno in da to sprejme in pač opozarjajo Dars in pa ministrstvo za promet in zveze, kako naj ravna, če je potrebno kaj spremeniti, kaj ukrepati v odnosu na že sprejete akte.
Jaz rad povem tukaj, da sem z vsemi svojimi močmi vseskozi na strani tistih, ki menijo, da je v Sloveniji potrebno zgraditi avtocestno omrežje in da je potrebno zgraditi to seveda v okviru možnosti in racionalno, tako kot je le mogoče. Da je očitno, da bo določene stvari treba spremeniti, je več ali manj jasno v življenju vsak dan. Očitno je, da če se naleti na vrsto ovir, najsi bo birokratskih, najsi bo zamujanje roka ali podobno, pa tudi nekaterih objektivnih pri sami izvedbi, da je treba spreminjati in ukrepati pri sprejetih planih.
Moram reči, da se nisem poglobil v tisto, kar je bilo prej rečeno (ne vem, kdo je to citiral), češ, avtocestni program se bo zavlekel in tako naprej. Mislim, da so to preuranjene in prehitre ocene. V državnem zboru bi se morali preprosto temeljito ukvarjati s tem šele na osnovi vseh detajljnih analiz in poročil in potem eventualno tudi spremeniti program ter potegniti ustrezne konsekvence, odgovornosti in podobno, če je temu tako, da obstajajo objektivne odgovornosti ali pa tudi subjektivne odgovornosti pri posameznih nosilcih programov.
V tem trenutku imamo poročili obeh delovnih teles, ki sta na nek način merodajni za ta dva zakona. Predlagam, da vendarle sledimo - tako bo tudi poslanska skupina LDS ravnala - našim lastim usmeritvam, našim lastnim dokumentom, sprejetim v državnem zboru. Po teh dokumentih je predvideno in je potrebno, zato da se ne bi čez pol leta ali leto dni v tem istem državnem zboru spraševali, zakaj nek odsek kasni, zakaj se še ni začel graditi, moramo to omogočiti. Na žalost je zakon o javnih naročilih - vsaj po mojem mnenju bi lahko bil v tem delu drugačen - tak, da je treba zapreti finančno konstrukcijo pred razpisom oddaje del, in zato tudi ti krediti, ki jih odobravamo v državnem zboru, prihajajo na tak način na dnevni red. Prepričan sem, da bi bilo bolje, da bi imel Dars oziroma ministrstvo za promet in zveze odobreno neko kvoto kreditov, ki bi jih razporejal na posamezne odseke, tako kot bi jim odgovarjalo. Vendar ker je treba za točno določen odsek, za točno določeno gradbišče zapreti konstrukcijo, in ker se gradbišča oziroma vse druge aktivnosti v zvezi s pripravo in izgradnjo avtocest vlečejo več let, je jasno, da pride črpanje nekaterih kreditov na vrsto šele kasneje.
V imenu poslanske skupine apeliram na to, da ne razpravljamo o vsem in na splošno, ampak razpravljamo o posameznem vprašanju - in v tem trenutku sta to dve vprašanji, ki ju imamo na dnevnem redu - da ugotovimo, ali ta dva akta odgovarjata programu in smernicam, ki smo jih sami sprejeli, in da se o drugih vprašanjih - mislim, da bi se bilo morda smotrno že vnaprej opredeliti do proceduralnega predloga gospoda Presečnika in da dejansko to analizo in te stvari opravimo enkrat na drugi seji oziroma ob ocenjevanju poročila Dars za leto 1999, ko bo moralo to poročilo vključevati vse tisto, kar je vlada včeraj razpravljala in kar je tudi sicer predmet polemik v zadnjem obdobju.
Prepričan sem, da ni mogoče z nobeno dodatno analizo ali z nobenimi dodatnimi ukrepi ustaviti to črpanje tega kredita oziroma najetje tega kredita brez posledic. Če to naredimo, se moramo sami zavedati, da bo pač nastal ustrezen zamik, ki ga ne bo mogoče časovno popraviti.
Ampak to je odgovornost na nas vseh. Mi se v poslanski skupini tega zavedamo. Odbor za javne finance in proračun je že podal tudi določene amandmaje na te tekste, ki so korektni. Mislimo, da bodo določene stvari tudi pojasnili oziroma naredili preglednejše in da bo stvar bolj učinkovita.
Zato podpiramo predlog, da se ta zakon podpre in da se omogoči normalno delo naprej, ob ponovnem poudarku, da ne bi bilo potem polemike, da s tem niti minimalno ne odstopamo od tega, da je potrebno sproti ocenjevati rezultate, dinamiko, trošenje oziroma porabo sredstev za posamezne odseke in podobno. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine narodnih skupnosti ima besedo Maria Pozsonec.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Vsem lep pozdrav. Tudi jaz bom podprla ta zakon. Ne morem kaj, da ob tej priložnosti ne bi ponovno opozarjala na to, da se gradnja avtoceste v smeri proti Madžarski ne izvaja v predvidenem tempu.
Že dolgo ne spoštujemo prioritete vzhod-zahod, kot smo načrtovali. Ne samo to, da zaradi prometnih razmer Pomurje izoliramo, gospodarsko uničimo, ampak tudi Slovenija ima neprecenljivo škodo v tej zamudi. Mislim na preorientiranje Madžarske na reško pristanišče. Sprašujem, Zakaj zamude pri načrtih gradnje in kolikšne so te zamude? Kako mislite uresničiti sporazum, ki sta ga podpisala oba premiera, ni tako dolgo, po katerem bi morala biti avtocesta do madžarske meje zaključena do leta 2004. Hvala. Prosila bi za odgovor.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospa Pozsonec. V imenu poslanske skupine slovenske ljudske stranke ima besedo gospod Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Kolegice in kolegi! Poslanska skupina slovenske ljudske stranke bo podprla ta dva zakona, ki se nanašata na nujno nadaljevanje izgradnje avtocest, predvsem v smeri proti izredno perečemu predelu oziroma zahtevnega dela izgradnje in pa nujnega dela, to je proti Primorski. Prej sem pa že tudi seveda predlagal, da pa te dokumente, ki smo jih dobili včeraj, torej analizo smo dobili pred približno enim mesecem, sicer ne uradno kot gradivo ministrstva oziroma Darsa, in ga tudi razdelili obema odboroma, odboru za finance in odboru za infrastrukturo in okolje in zato sem že prej predlagal in se tudi v poslanski skupini posvetoval, da gradivo pa le obravnavajo delovna telesa in da priporočajo tudi državnemu zboru, da to analizo oziroma poročilo vlade tudi obravnava. Zato, kot rečeno, zaradi nujnosti pri nadaljevanju vseh postopkov in pa glede na to, da so ti zakoni seveda vezani na plane in programe iz preteklosti, bomo v naši poslanski skupini ta dva zakona podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Morda želi besedo predstavnik še katere poslanske skupine? Ugotavljam, da ne. Besedo dajem poslankam in poslancem. Kot prvi prijavljeni, vendar ne v pisni obliki, je gospod Ivo Hvalica. Pisno se k razpravi ni prijavil nihče, zato razpravo poslancev omejujem na 5 minut.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Mojih skromnih 5 minut bom porabil delno za repliko, delno pa za mojo razpravo. Najprej replika gospodu Terčonu. Kar se tiče mahanja s časopisom, nosi zastavo na tem področju njegov kolega Jelko Kacin, ki maha po glavah celo s časopisi. To je prva stvar. V članku, ki ga je citiral, govori, da sem jaz delno zaslužen, njega to blazno boli. Jaz si upam samo nekaj trditi, da sem tu sigurno daleč največ s faktorji, ne s procenti, govoril o moji avtocesti oziroma o hitri cesti skozi Vipavsko dolino. Daleč, daleč največ. In tretjič, ko me je isti časopis polival z gnojnico zaradi zadeve HIT, ko sem se tu boril za to, da bi šel koncesijski denar na občine, in to dobiva tudi Sežana, seveda Terčon ni reagiral. Četrtič. Davorin Terčon se ni profeliral drugače kot poslanec in poskuša s takimi štosi priti nekje v javnost, seveda ne vem, če mu bo uspelo, je prepozno. Tri leta so mimo, ne moreš se uveljaviti, kar tako. Javnost bo pa ugotovila, kdo je bolj slovenski poslanec, vseslovenski poslanec, in kdo je bolj lokalni poslanec, ali pa ček, še v oklepaju zraven. To bo javnost ugotovila. Tako, z replikami je dovolj, pač pa je treba še potem ilustrirati repliko, tako, da bodo pomirjeni tisti, ki niso bili zapisani, so bili pa fotografirani. To je danes v Dnevniku lepo, kdo so najbolj zaslužni, zdaj jih citiramo, da bo šlo v zgodovino. Prvi je Žare Pregelj, z leve proti desni, zgolj slika. Slika ne laže, piše tu. Drugi je velecenjeni kolega Branko Tomažič, tretji Marušič, torej minister, četrti ajdovski župan, peti minister Gantar in šesti podpredsednik Marjan Podobnik. Fotografija ne laže. Glejte, Slovenci so zadovoljni. Najbolj zaslužni so tukaj. In s tem je zadeva umirjena, jaz mislim, da se je zdaj Branku Tomažiču in Davorinu Terčonu odvalil kamen od srca. Pa je vendar zaslužna koalicija, ta najboljša koalicija vseh časov. Ta koalicija, ki vodi to državo tako uspešno, tako brezkompromisno, tako čisto, tako brez klientilizma, tako transparentno, tako mogočno, tako evropsko. Oprostite pretiravanju, ampak drugače tega nisem znal povedati.
Preostane mi minuta in pol. Jaz mislim, da mi je k mojemu nastopu največ pomagal neposredno ali pa posredno predsednik odbora za infrastrukturo, ki je rekel, da naj bi oceno začasnega stalnega nacionalnega programa, o katerem je razpravljala vlada včeraj, obravnavali kasneje na matičnih delovnih telesih, potem pa tudi na plenarni seji državnega zbora. S tem je povedal vse. Ampak to je osnova, če hočemo mi razpravljati o ostalih dveh točkah. To, najprej je A, potem je pa B, pa C. Bi rekel. Ampak dobro. Če nekdo preskoči stopnico, mu včasih tudi "rata", če ima večino, mu bo "sigurno ratalo." Večina bo lahko izglasovala tudi to, da je ta papir črn, popolnoma črn in tudi bo izglasovala tudi to, da smo se za razpravo o tem čudovito pripravili, da smo imeli blazno časa; skratka, da vsi poznamo, kaj tu piše, ker vsi ki tu sedijo, so sami geniji, pa najsi bodo z ene in druge strani itd.. Skratka, državni zbor bo o tem odločal. Državni zbor je že velikokrat odločal, na žalost je odločal tako, kot je odločal. Bog pomagaj! Ampak nekdo bo moral en dan za te stvari odgovarjati. Mogoče je odgovor napisan v naslovih današnjih časopisov. Če kdaj bodo zgrajene te avtoceste, sigurno ne bodo tako, kot je bilo v programu. Hvala. (Ena sekunda mi je ostala.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Jože Zagožen. Prosim, da se držimo konteksta, in sicer 28. točke dnevnega reda.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Odločamo torej o soglasju za najetje kredita Darsa v višini 117 milijonov dolarjev za relacijo Klanec-Ankaran (za Kozino-Klanec piše, da je denar že zagotovljen). Hkrati pa smo dobili oceno stanja, ki pa je precej zaskrbljujoča. Če ste jo v tej uri odmora uspeli prebrati, ste lahko ugotovil, da se ta odstopanja načrtovanih in dejanskih vrednosti povečujejo in to eksponencialno; namreč to, kar je že zgrajeno, je bilo ceneje od načrtovanega, za vse ostalo pa potem odstotek raste,glede na to, kako daleč je stvar pripeljana: od 5% na 9%, na 19%, 36%. Skratka, postavlja se vprašanje, ali bomo sploh zmogli finančno konstrukcijo zapreti; predvsem, ali bodo ostali viri poleg tega kredita zadostovali za to, da se ta projekt zaključi.
V tem gradivu in tudi v ostalih so izpostavljene predvsem tri točke: realnost pridobitve sredstev iz bencinskega tolarja v višini 20%, potem realnost tega, da bi se Dars oprostil plačevanja 70% za spremembo namembnosti zemljišč in pa smiselnost davka na dodano vrednost, ki prav tako podraži gradnjo. Tu me je zaskrbelo to, ko vlada sprejme sklepe, ugotovitve in stališča do tega in potem te svoje ukrepe uresniči tako, da nekaj naroči Darsu, nekaj pa pristojnim resornim ministrstvom - vendar Darsu naroči, ministrstvom pa naroča.Od teh ukrepov, ki sem jih prebral, so tudi taki, ki niso posebej obvezujoči, na primer ukrep 16 pravi: "Vlada naroča, da ministrstvi za finance, za promet in zveze samo proučita upravičenost zahtev za obračunavanje davka na dodano vrednost in taks." Gotovo se iz tega ne bo kaj velikega izcimilo, in verjetno ta predpogoj ne bo izpolnjen. Podobno je pri bencinskem tolarju, in sicer vlada apelira, da ministrstvo za finance zagotovi nemoten dotok sredstev v višini 20% od maloprodajnih cen, vendar to je tudi vse. Med tem ko 70% za spremembo namembnosti zemljišč ni nikjer nikomur rečno, da naj to stvar tudi realizira.
Zanima me, kaj vlada o tem pravi in kakšne so realne možnosti za to, da se ti viri pridobijo tako, kot so bili načrtovani. Ker sicer se res lahko zgodi en kolaps, da bomo mi kredit najeli, imeli z njim stroške, na koncu pa ne bo mogoče zaradi ostalih virov tega projekta uresničiti tako, kot je bil načrtovan. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Morda želi še kdo besedo? Ugotavljam. Prosim, gospod Zamernik.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala lepa za besedo. Kadarkoli razpravljamo na to temo v državnem zboru, vedno opozicija ugotavlja, da podatkov, ki bi bili uporabni, ne dobi.
Vlada in Dars zagotavljata nasprotno; da imamo možnost vpogleda vsepovsod, da lahko vse podatke pridobimo, da lahko pogledamo, kamorkoli nas zanima s tem v zvezi.
Na enem čisto konkretnem primeru bi rad pokazal, kakšna je pot do teh podatkov, ki jih poslanec želi ali hoče pridobiti. Nekje v juniju - ali še celo nekaj prej - sem postavil poslansko vprašanje za točno določeno postavko. Gre za ceste, res pa ne za avtoceste, ampak to je vse približno enako, tudi ljudje so popolnoma isti. Na tisti odgovor sem čakal bistveno več časa, kot je predvideno po poslovniku in po dogovoru na odboru za infrastrukturo. Potem je vendarle nek odgovor prišel. Ampak! Odgovor, ki ni povedal praktično nič. Samo tisto, kar je bilo znano že prej. Bila pa je notri neka tabela in zraven dopisano, da so bolj konkretni podatki dostopni tam, kjer ti podatki obstojajo; se pravi na direkciji za ceste. Najavil sem se tam in prosil za vpoglede, ki so mi bili obljubljeni v tistem odgovorov, v dokumentacijo. Ko sem želel ponudbeni predračun, izvajalsko pogodbo in plačane situacije - kajti to je osnova, da lahko vidiš, kako so finančne transakcije potekale in seveda tudi prijave na razpis, da lahko primerjaš, koliko je bil tisti izvajalec dražji ali pa mogoče cenejši od ostalih ponudnikov - mi je bilo rečeno tako: "Aja! Ne, vi podatke vse lahko pogledate, ampak tega pa ne smete. To je pa poslovna skrivnost podjetja, ki je to delalo." Potem pa se nimamo kaj pogovarjati! Potem pa mi podatkov ne moremo preverjati!
Vendarle smo se potem dogovorili, da se poskuša od tega izvajalca dobiti soglasje. Investitor, se pravi direkcija za ceste, bo pridobila soglasje za vpogled v tisto dokumentacijo, ki sem jo prej navajal. In potem dobimo tak odgovor oziroma direkcija za ceste dobi tak odgovor: IV zvezi z vašim dopisom številka ta in ta za pridobitev soglasja za vpogled v pogodbo, ponudbeni predračun in gradbeno knjigo vam dajemo načelno soglasje, vendar z naslednjimi pogoji; da oseba, zainteresirana za vpogled (to sem bil jaz, pa vedelo se je, da gre zame) pismeno izkaže pravno podlago, na podlagi katere želi izvršiti vpogled - v oklepaju (svojo pristojnost) - da pismeno poda razloge za izvršitev vpogleda in da da pismeno izjavo, da bo spoštovala zaupnost podatkov."
Dobro. Mi imamo 140. člen poslovnika, ki se sprejema z dvotretjinsko večino, ki včeraj ali predvčerajšnjim na srečo ni bil spremenjen, kjer je - v členu, ki sem ga omenil - jasno zapisano, da kot član odbora za infrastrukturo opravljam nadzorno funkcijo pri ugotavljanju stanja na posameznih področjih; v tem primeru nadzorstveno funkcijo porabe proračunskih sredstev pri neki investiciji. A kljub temu: ta dopis sem potem poslal in seveda sem tudi napisal, da izjavljam, da bom varoval zaupne podatke in jih ne bom nosil naprej. Ampak odgovora sedaj, po 14.10., ni več od tam, kljub temu da je začetek teh dopisovanj in korespondence bil v maju letošnjega leta, zdaj je pa november. Tako, da karkoli lahko tu natvezite, karkoli, samo ne tvezite pa tega, kako imamo vpogled v vse, ker to ne drži.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Morda želi še kdo besedo? Prosim, besedo ima gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Strokovno razpravljati o tem gradivu danes je dejansko izredno težko zaradi vsega, kar je bilo navedeno. Je pa izredno zaskrbljujoče in nemogoče, če se dejansko dogaja vse to, na kar je kolega Zamernik tukaj opozoril, da se dogaja glede vseh možnosti, ki jih imamo po poslovniku in ki bi dejansko naloge, ki bi jih naj poslanci in ta državni zbor izvajali v tem sistemu.
To seveda vse skupaj kaže samo na to, da ta državni zbor in poslanci ne predstavljajo v tej državi popolnoma nič. Popolnoma nič! So samo instrument za dosego ciljev posameznih skupin, ki imajo izreden interes in izredno korist od vsega, predvsem pa od davkoplačevalskega denarja. In tukaj so zdaj vse tiste velike besede, ki jih je LDS izrekel o zakonitosti, pravilnosti itn., seveda, čista demagogija in samo element za sprenevedanje, zavajanje javnosti, da se ljudem zamaže oči, da bodo mislili, da je v tej državi vse najbolj zakonito in vse najbolj pravično ter pravilno.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod Kelemina, bi vas samo želela opozoriti, da smo pri 28. točki dnevnega reda.
BRANKO KELEMINA: Predsedujoča, kar opozorite me! Saj tudi nočem razpravljati o tej točki, ker nima smisla, ker je škoda časa! Samo toliko, da sem še dodatno opozoril na to, da dejansko tukaj ne gre za strokovna vprašanja, ampak gre samo za politična vprašanja, samo za floskule, samo za demagogijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Kelemina. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na drugo obravnavo, to je na razpravo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev.
Ugotovimo prisotnost! Nekateri kolegi se nam pridružujejo. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Bomo ponovili glasovanje. Morda nas je v dvorani veliko več prisotnih. Ugotavljamo navzočnost v dvorani. Prosim kolegice in kolege, da se nam pridružujejo, da pa vsi tisti, ki smo v dvorani, pritisnemo vsak na svojo tipko in povemo, da smo navzoči. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.) Sklepčni smo. Kdo je torej za tak predlog, torej glasujemo o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji.
Kdo je za tak predlog? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
V razpravo dajem amandma k 1. členu, ki ga imate v poročilu odbora za infrastrukturo in okolje z dne 20. september. Kdo želi besedo? (Nihče.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 1. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovali bomo še o členu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
V razpravo dajem 2. člen in amandma k temu členu, ki ga je predlagal odbor za finance in monetarno politiko. Želite besedo, gospod Veber? Prosim.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Glede na dejstvo, da so očitno tudi razprave poslanskih skupin takšne narave, da vlada na zahteve, ki jih postavljamo v teh razpravah, ne želi odgovarjati, bi želel v tem trenutku, ko se pogovarjamo o 2. členu, opozoriti; da amandma, ki ga je oblikoval odbor za finance, govori o tem, da Dars lahko najame kredit iz 1. člena tega zakona le pod pogojem, da je v času najetja kredita zagotovljen predviden nivo zneskov cestnin, v skladu s programom dela Dars za tekoče leto.
Mislim, da bi bilo korektno - vsaj do poslancev, ki niso člani odbora za infrastrukturo in odbora za finance - da vlada vendarle vsaj pove, ali povišanje cestnine od 1.6.1998 za 20% poteka v skladu z rebalansom, ali povišanje cestnine od 1.6.1999, predvideno za 20%, ravno tako poteka v skladu s predvidevanji rebalansa, in kakšni so vplivi zmanjšanja razmerja cestnin za posamezne cestninske razrede, ki je v rebalansu bilo predvideno v razmerju 1 : 1,5 : 3 : 6 zmanjšano pa je pozneje na podlagi zahtev avtoprevoznikov na 1 : ,5 : 2,75 : 4. Skratka, gre za občutno zmanjšanje in mislim, da bi bilo vsaj korektno, da vlada seznani državni zbor o vplivih teh njenih samovoljnih odločitev. Poleg tega pa, seveda, je nekako preprečitev samovolje tudi druga točka tega amandmaja, ki govori, da je za čas črpanja kredita Dars oproščen plačevanja zneska za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v višini 70 odstotkov. Ta znesek je danes prihodek proračuna in se na podlagi zakona o sanaciji stanja na področju agroživilstva, ki smo ga sprejemali, črpa za sanacijo, pač, tega področja. Zakon velja, ima veljavo eno leto.
Seveda pričakujemo tudi poročilo vlade, kako se dejansko zbirajo ta sredstva, kako poteka sanacija na področju agroživilstva, tudi to bi bilo korektno. Seveda pa tudi, ali predvideva tudi v bodoče, v naslednjih letih, da ta vir še vedno odteka oziroma nastopa kot strošek pri izgradnji avtocest.
V kolikor bo ta amandma sprejet, bi seveda pomenilo, da ta stroške ne bo nastajal in je seveda tudi realnost zmanjšanega priliva cestnin oziroma s tem tudi realnost odplačila kredita, pač, bolj jasna. Če pa ostane ta obremenitev naprej v veljavi, pa seveda, mislim, da je veliko vprašanje, ali cestnine danes dosegajo tisto višino, ki je potrebna za odplačilo teh kreditov.
Torej; ta amandma bom podprl. Mislim pa, da bi bilo korektno, da vlada vsaj na neko vsebinsko razpravo o temi, ki je bila danes - mislim, da edina z naše strani, pa tudi ostalih poslanskih skupin sicer, ja - da vsaj nek odgovor.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Morda želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in preidimo na določanje. Na glasovanje... Predstavnik vlade želi besedo. Prosim. Besedo ima državni sekretar Žarko Pregelj.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani, dovolite mi, da podam kratek odgovor v zvezi z dilemo o zmanjšanju priliva iz naslova cestnin.
Do konca leta 1998 je priliv cestnin tak, kot je tudi bil predviden. Gre za praktično identične številke; predvidenih je bilo do konca leta 1998 262 milijonov ameriških dolarjev - se oproščam, ker govorim v dolarjih, ker so pač tako preračunane tabele. Prilitih je bilo 263,7 torej gre celo za nek višek. Za letos je sicer bilo predvideno občutno povečanje: naj bi bil priliv 100 milijonov ameriških dolarjev, zaenkrat je ocena približno na 80. To pa predvsem zaradi kasnejše podražitve.
Torej vsa razlika, ki nastaja, ni posledica spremenjenega razmerja med cestninskimi razredi, ampak je kvečjemu vpliv kasnejše podražitve, ki je nastopila zaradi vpliva DDV-ja oziroma zaradi odločitve vlade, da bo poskušal obrzdati rast cen zaradi uvedbe novega davčnega sistema.
Končnih podatkov še nimamo, ocena pa je, da ne bo prišlo do bistvenega znižanja oziroma ena podražitev, polovična je sicer je bila že uveljavljanja v začetku septembra, druga bo uveljavljanja verjetno v začetku decembra. Tako da eventualni primanjkljaj, ki bi v tem letu nastopil, bo pokrit v naslednjem obdobju in ne pomeni ogrožanja priliva iz naslova cestnin.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo želi gospod Veber oziroma repliko sem razumela.
JANKO VEBER: Repliko imam zagotovo na tisti del, ko državni sekretar pravi, da zmanjšanje razmerja med posameznimi porabniki avtoceste ne pomeni vpliva na zbiranje cestnine. To ne drži. Ta vpliv zagotovo je zaznan in tudi v vseh poročilih je zapisan.
Dejstvo pa je, da bi se zbralo bistveno več cestnin in da bi ta realizacija bila bistveno boljša, če bi to razmerje ostalo tako, kot je bilo predvideno. Tako da se z njegovo oceno seveda ne morem strinjati, da to ne vpliva na zbiranje cestnin. Ta izjava zagotovo ni točna.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Zaključujem razpravo, ker ne želi nihče več razpravljati in prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma k 2. členu. Ugotavljamo navzočnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovati moramo o členu. Ugotavljamo navzočnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Opravili smo razpravo o vloženih amandmajih. Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo navzočnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih, razpravljati in glasovati pa moramo še o naslovu zakona, h kateremu je vložen amandma. Vložil ga je gospod Jakob Presečnik z dne 22. september. V razpravi je amandma in tudi naslov zakona. Razpravljavcev ni, na glasovanje dajem amandma k naslovu zakona. Ugotovimo navzočnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma k naslovu zakona? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma k naslovu zakona sprejet.
Naslov je v celoti spremenjen in ni potrebno nadaljnje glasovanje. Zaključujem drugo obravnavo.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k 1. in 2. členu ter k naslovu. Ali želijo kvalificirani predlagatelji vložiti morda še kakšen amandma? Ugotavljam, da ne. Sprašujem še sekretariat, ali je vse v redu; oziroma na podlagi tretjega odstavka 189. člena poslovnika sprašujem še sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona. Sekretariat? Prosim še sekretariat, če se lahko izjasni. Ali smo neusklajeni? Lahko nadaljujemo? Torej ni porušena skladnost, zato prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
V zvezi s tem zakonom je gospod Jakob Presečnik vložil dodatni predlog sklepa, ki ga še nimate, kot je sporočeno, zato bi ga prebrali:
"Državni zbor Republike Slovenije je mnenja, da gradivo Analiza uresničevanja nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, stališča vlade z dne 28. oktober 1999, in druga gradiva, vezana na analizo, obravnavajo odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ, odbor za finance in monetarno politiko in odbor za infrastrukturo in okolje ter s svojimi ugotovitvami seznanijo tudi državni zbor. Zato se predsedniku državnega zbora predlaga, da ob pripravi dnevnega reda seje zbora, na kateri bo obravnavan letni plan razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2000, to upošteva."
Morda želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo navzočnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dodatni sklep? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na naslednjo, 29. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBVEZNOSTI IZ KREDITA, KI GA NAJAME DARS PRI EVROPSKI INVESTICIJSKI BANKI ZA PROJEKT SLOVENSKIH AVTOCEST, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Da.) Besedo ima gospod Valter Reščič, državni sekretar v ministrstvu za finance.
VALTER REŠČIČ: Hvala. Spoštovane poslanke in poslanci! Predlagam, da potrdite oziroma sprejmete zakon o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz kredita, ki ga najame Dars pri Evropski investicijski banki, za katerega soglasje ste ravnokar sprejeli.
Izpostavil bi pa eno izmed ključnih zadev, ki so bile izpostavljene tudi v obravnavi glede financiranja. Namreč, s tem poroštvom bo dana možnost črpanja kredita, ki omogoča Republiki Sloveniji oziroma Darsu, da pride do sredstev pod takšnimi pogoji, pod katerimi prihaja torej vsaj Zvezna republika Nemčija oziroma celo boljšimi pogoji, pod kateri prihaja Zvezna republika Nemčija na trgu, ko se zadolžuje za 20 let. In predlagam, da ga potrdite. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Torej se opravičujem - odbor za finance in monetarno politiko. Ne želi besede poročevalec? Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisno k razpravi ni prijavil noben poslanec, zato razpravo poslancev, ki bodo razpravljali, omejujem na 5 minut. Razpravljavcev ni, zaključujem splošno razpravo. In prehajamo na drugo obravnavo, to je na razpravo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Ugotavljam navzočnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
V razpravo dajem 1. člen in amandma k temu členu. Torej imate pa amandmaje v poročilu odbora za finance in monetarno politiko z dne 6. oktober. Torej v razpravi je amandma k 1. členu. Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Zaključujem razpravo in preidimo na odločanje. Ugotavljam navzočnost! Ugotavljamo navzočnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 1. členu? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovati moramo še o členu. Ugotavljamo navzočnost! Morda nekoliko prehitro. Kolegi in kolegice! Dajmo nekoliko bolj pozornosti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
V razpravi je amandma k 2. členu. Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Prehajamo na glasovanje, na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
Glasovati moramo o členu. Ugotavljamo navzočnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Opravili smo razpravo o vloženih amandmajih. Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo besedo? Razpravljavcev ni, zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo navzočnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati in glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo navzočnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Zaključujem drugo obravnavo in prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona.
Ugotavljam, da so k predlogu zakona bili sprejeti amandmaji k 1. in 2. členu. Morda želijo kvalificirani predlagatelji vložiti še kakšen amandma? Ugotavljam, da ne.
Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem še sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je morda porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ni.)
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 31.A TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O ŽELEZNIŠKEM PROMETU, HITRI POSTOPEK. Smo v tretji obravnavi. Vložen je bil amandma skupine poslancev s prvopodpisanim gospodom Jožefom Zimškom; amandma je vložen k 21. členu. Na klopeh imate tudi amandmaje skupine poslancev s prvopodpisanim Francem Kanglerjem, tudi k 21. členu; v razmnoževanju pa so amandmaji, ki so jih vložile poslanske skupine LDS, Slovenska ljudska stranka in DeSUS. Samo trenutek! Glede na to, da še nimate amandmajev, vloženih s strani poslanskih skupin, ali menite, da nadaljujemo, ali sejo prekinemo za deset minut? Predlagam, da sejo prekinemo za deset minut, da dobimo celotno gradivo.
Prekinjam sejo državnega zbora. Torej nadaljujemo ob 13.00 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.51 uri in se je nadaljevala ob 13.00 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Nadaljujemo s prekinjeno sejo državnega zbora.
Smo pri 31.a točki dnevnega reda, pri obravnavi predloga zakona o železniškem prometu, teče tretja obravnava predloga zakona. Kvalificirani predlagatelji so vložili amandmaje, ki ravnokar prihajajo na klopi, in sicer amandma poslanske skupine LDS in Slovenske ljudske stranke, ki ste ga verjetno ravnokar dobili. Amandma k 40. členu. Razdeljuje pa se, kot sem obveščena, tudi amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke k 7. členu. Torej prehajamo na razpravo o vloženih amandmajih, še prej pa bomo ugotovili navzočnost.
Ugotovimo navzočnost! Nekateri kolegi se nam še pridružujejo. Morda je bilo to res nekoliko prehitro. Ugotavljam navzočnost! Verjetno nas je v dvorani veliko več, kot je na zaslonu. Navzočih je 35 poslank in poslancev. Še drugič! Prej je bilo nekoliko prehitro, kolegi. Ugotavljam navzočnost - drugič! Lepo prosim kolege in kolegice, ki ste v dvorani... Navzočih je 39 poslank in poslancev. Nadaljevali bomo čez deset minut, ob 13.14 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 13.04 uri in se je nadaljevala ob 13.15 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Nadaljujemo s prekinjeno sejo državnega zbora. Tretjič ugotavljam navzočnost v dvorani! (50 poslank in poslancev.) Zbor je sklepčen in lahko nadaljuje.
Prehajamo na razpravo o vloženih amandmajih. Smo v tretji obravnavi predloga zakona o železniškem prometu.
V razpravo dajem amandma k 3. členu, poslanske skupine LDS, Slovenske ljudske stranke in DeSUS-a. Ni razprave, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje amandma k 3. členu. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k 4. členu, ravno tako poslanskih skupin LDS, Slovenske ljudske stranke in DeSus-a. Razpravljavcev ni, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k 7. členu poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Ni razpravljavcev. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo navzočnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (15 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem amandma k 9. členu, poslanskih skupin LDS, Slovenske ljudske stranke in DeSUS-a. Razpravljavcev ni. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo navzočnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k 11. členu. Ni razpravljalcev. Zaključujem razpravo. Ugotovimo navzočnost! (44 prisotnih.) V dvorani nas je več. Drugič ugotovimo navzočnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravi je amandma k 12. členu poslanskih skupin LDS, Slovenske ljudske stranke in DeSUS-a. Ni razpravljalcev.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo navzočnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k 16. členu, ravno tako poslanskih skupin LDS, Slovenske ljudske stranke in DeSUS-a. Ni razpravljalcev.
Glasujemo o amandmaju. Ugotovimo navzočnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k 18. členu poslanskih skupin LDS, Slovenske ljudske stranke in DeSUS-a. Razpravljalcev ni.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo navzočnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravi je amandma k 21. členu. Prosim, gospod Moge. Vložena pa sta še dva amandmaja k 21. členu, in sicer poslanske skupine LDS, Slovenske ljudske stranke in DeSUS-a, nato skupine poslancev s prvopodpisanim gospodom Jožefom Zimškom in skupine poslancev s prvopodpisanim Francem Kanglerjem. Prosim, gospod Moge, imate besedo.
RUDOLF MOGE: Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovane poslanke in poslanci! Navedel bom nekaj argumentov za to, če vas bom uspel prepričati, da bi ta amandma podprli.
Prvič. Maribor se je začel razvijati leta 1846, ko je prišla proga v Maribor in se je nadaljevala proti Trstu, takrat je še Avstro-Ogrska zgradila eno izmed največjih remontnih delavnic na ozemlju tedanje Evrope, in ta je še sedaj v Mariboru. Maribor je važno železniško križišče in je vseskozi posvečal železniškemu prometu veliko pozornost, saj v Mariboru je tudi železničarska šola, ki je tudi ena izmed teh, ki je celotni Sloveniji vzgajala kadre za železniški promet. Maribor, po drugi strani, je eno izmed mest z največjim številom brezposelnih in to so argumenti, to se pravi: infrastrukturo imamo, tradicijo imamo in socialen položaj je tak, da bi s tem, ko bi decentralizirali te direkcije - ena je, hvala bogu, že prišla v Celje - ko bi decentralizirali, bi te stvari potem tudi pripeljali do tega, da bi druge dele Maribora oživeli.
Mislim pa vam tukaj še nekaj povedati, pa tudi pokazati en časopis, to je časopis kongresne številke Liberalne demokracije Slovenije. Veste, da je bil kongres v Mariboru, ta kongres je sprejel tudi mariborsko deklaracijo, ki je tukajle - jaz pa vam bom samo začetek pa konec tega prebral. V tej deklaraciji, ki je bila na kongresu sprejeta, piše: "Kot začetek pozitivne usmeritve v tranzicijo Maribora kljub temu omenimo mariborsko deklaracijo iz leta 1989, sprejeto na 13. kongresu ZSMS, saj je kot napoved novih časov prišla v zgodovino z legendarnim stavkom Jožeta Školča: Obstaja realna možnost, da na volitvah zmagamo." Takratna deklaracija se začenja s stavkom: "Maribor umira, bila je del uporništva ZSMS proti socialističnemu planskemu gospodarstvu in oblastnim strukturam", zato je sintagmo "Maribor umira", razumeti kot dramatično ilustracijo tedanje države.
Kljub temu da so mariborska gospodarska in socialna vprašanja še vedno žgoča, moram poudariti, da zdaj že lahko zapišem - in to je bila sintagma tega - "Maribor je preživel." Plačal je zares visoko ceno, kajti metaforično lahko rečemo, da je tukaj umrl petero ali šestero Litostrojev. In ker vidim, da vas dolgočasim, da ti argumenti dosti ne zaležejo, bi samo še prečrtali konec te mariborske deklaracije liberalne demokracije - na kongresu je sprejela - kjer piše: "Maribor je preživel in bo znova zacvetel, pri tem pa lahko računa na celotno Liberalno demokracijo Slovenije, na našo voljo, moč in znanje, zato lahko zatrdimo, da bomo v realnih prizadevanjih za oživljanje Maribora zmagali skupaj." Pozivam vse ostale, da se nam v tem cilju pridružite in te stvari podprete. Hvala lepa.
FRANC KANGLER: Hvala za besedo. Spoštovana gospa podpredsednica. Prvo bi imel eno vprašanje za vas, kateri amandma boste dali prvi na glasovanje glede na to, če me občutek ne vara, da je skupina poslancev s prvopodpisanim z mano dala prva - vložila amandma. Prav tako bi pa še posebej tu rad poudaril, da se skupini poslancev pridružuje tudi gospod Jože Jagodnik, ki pa ni utegnil zaradi službenih obveznosti ta amandma podpisati.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: V pojasnilo. Vsebinsko sta oba amandmaja, in sicer skupine poslancev s prvopodpisanim Zimškom Jožefom in druge skupine poslancev s prvopodpisanim Francem Kanglerjem vsebinsko enako oddaljeno od osnovnega predloga. Vi ste kot skupina poslancev, gospod Franc Kangler, prvi vložili, zato bo ta amandma prvi na glasovanju.
FRANC KANGLER: Hvala. Moram odkrito povedati, zakaj se je skupina poslancev odločila, da vložimo ta amandma.
Če se smem tudi jaz malo v zgodovino povrniti - in ne bi se rad povrnil tako daleč, kot se je povrnil moj poslanski kolega.
Odkrito vam povem. V obrazložitvi amandmaja dejansko piše, da Maribor razpolaga s prostori, z določenim številom strokovno usposobljenih ljudi, da ima tudi dobro logistično izdelan železniški sistem. Dejansko je tudi res, da imamo eno največjih delavnic v Sloveniji. Dejansko je res, da je Maribor drugo največje mesto v Sloveniji in prvo mesto ... (Nemir v dvorani.) ... Štajerske. Mogoče se komu zdi smešno, pa vam bom tudi odkrito povedal. Na nek način sem zelo razočaran in Rudolf Moge je po svoje imel prav. Tudi Maribor bi si želel in marsikdo drug v okolici Maribora, Prekmurja in Koroške, da bi katera politična opcija imela svojega človeka v vladi ali na katerih od ustanov. Vam odkrito povem, da si zelo prizadevam, da bi na nek način dejansko decentralizirali te državne institucije v Ljubljani. Če danes govorimo v tem slovenskem prostoru o avtocestah, o hitri železnici, mislim, da ni nobenega problema, če imamo eno ustanovo v Mariboru, drugo v Celju in tretjo mogoče tudi na Primorskem. Moram tudi povedati, da odkrito podpiram, in bom tudi povedal, če ne bo ta amandma, ki sem ga predlagal, izglasovan, bom podprl amandma, ki govori, da bi naj bila direkcija v Celju. Če smo pa malo pošteni, pa moram reči, da v Celju že imamo eno direkcijo in prav bi bilo glede na zgodovinsko preteklost Maribora okoli železnic in glede na to, na kar je opozoril gospod Rudi Moge, ne dvomim, da naš amandma skupine poslancev ne bi bil izglasovan. Prepričan sem, da nas bo večina ob tem našem amandmaju premislila in podprla amandma, predvsem iz teh razlogov, ki jih je podal Rudi Moge in ki sem jih tudi jaz podal. Če pa je komu v tej naši državi smešno, da je Maribor kot drugo največje mesto v Sloveniji zapostavljeno. Res je, da je to bilo v svoji zgodovini mesto, kjer je bila največja industrijska cona po teži industrije. Res je, da je veliko brezposelnih ljudi na borzah, na cestah ravno v Mariboru oziroma so ostali brez služb. In prav je, da bi vsaj nekdo imel interes v tej slovenski politiki in v tem državnem zboru, da bi, kot je kolega poslanec Rudi Moge dejal, vsaj nekaj zacvetelo v Mariboru. Apeliram na vas, da ta amandma podprete.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Naslednji, ki želi besedo, je gospod Malovrh.
JURIJ MALOVRH: Gospa podpredsednica, hvala lepa za besedo. Podprl bom amandma s prvopodpisanim Jožetom Zimškom. Prej je bilo rečeno, kakšne prednosti ima Maribor, kakšne prednosti ima Celje. Prav na isti dan je prispel vlak v Celje, seveda je prej odpotoval iz Maribora, se pravi, pred 150. leti, leta 1846, in tri leta kasneje je potem prispel v Ljubljano.
Tako kot Maribor tudi Celje razpolaga s prostori z določeno tehnično opremo in z zadostnim številom strokovno usposobljenih kadrov. Prav tako je v Celju eno največjih in najmočnejših, po obsegu dela, železniških vozlišč v Sloveniji, saj je savinjska proga ena najmočnejših prog po obsegu dela, prav tako pa samo Celje, pa tudi drugi kraji okrog Celja. Tudi v Celju, tako kot v Mariboru, je tradicija dobrih, kvalitetnih in strokovno podkovanih kadrov železniške stroke, ki napajajo tudi celoten sistem slovenskih železnic. Že sedaj je sedež sekcij za infrastrukturo, se pravi, sekcije za vzdrževanje prog in sekcije za vzdrževanje signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav, v Celju.
Tako da so ti argumenti enaki tako za Celje kot za Maribor. Medtem ko pa je število brezposelnih v odstotku večje v Celju kot v Mariboru, in nekaj, kar beležimo v Celju, je tudi beg kadrov oziroma beg možganov. Na ta način se lahko to še poglobi, kajti železničarji s celjskega območja bi se potem morali voziti v Maribor. Če kdo razmišlja o stroških sedeža direkcije, ali v enem ali v drugem mestu, mislim, da ni nobene razlike, ali v Mariboru ali v Celju, kajti železničarji se pač vozijo na delo z vlakom ali z lastnim prevoznim sredstvom; če pa bodo imeli opravek v Ljubljani, bodo ravno tako koristili vlakovne zveze oziroma vlak. Prav zaradi tega predlagam in prosim, da bi bil sedež direkcije za železniški promet v Celju. Hvala lepa.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa. Poglejte, zame je pomembno to, kaj je dobro za Slovenijo kot celoto in zato bom podprl zakon takšen kot je predložen. Direkcija naj ima sedež tam, kjer ima sedež upravljavec, tam, kjer je vsa logistika, je ministrstvo, je stičišče, je vozlišče, zato iz stroškovnega vidika, še bolj pa iz logističnega vidika ne more biti upravičen ne za Celje ne za Maribor, kljub temu, da jima želimo vse najboljše. Imamo že eno direkcijo v Celju, res je, kot je rekel gospod kolega Kangler, ampak ima samo sedež. Vse upravljavske funkcije v bistvu ima na Einspilerjevi in ni potrebno, da imamo še na eni drugi direkciji samo naslov, upravljavsko in komunikativno se bo pa v bistvu vse odvijalo na sedežu upravljavca. Zato nobenega od teh amandmajev ne podpiram.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Jagodnik.
JOŽEF JAGODNIK: Hvala lepa, gospa predsednica. Spoštovane kolegice in kolegi! Seveda mi ni treba posebej razlagati, za katero varianto bom. Jaz spoštujem argumente, ki jih je navedel gospod Zimšek in posebej tudi gospod Malovrh, bom v primeru, da ne pride do uspeha pri tem amandmaju, podprl tudi njun amandma. Zakaj? Zakaj se mi vedno pogovarjamo pri selitvi - zdaj pa nekoliko drugi ton - za razselitev teh državnih institucij. Zato, ker očitno to postaja neka eminentna potreba okolja izven Ljubljane. Zato, ker je to praksa tudi drugih držav. Poznamo in na tem mestu smo se velikokrat pogovarjali o primerih Zahodnih Nemčije, Republike Nemčije, ki je razselila vrsto državnih institucij, ne glede na to, da se je zdaj parlament odselil v Berlin. Vrsta državnih institucij, pomembnih, finančno ministrstvo na primer, pravosodje, vse to je razseljeno po večjih nemških mestih. Zakaj? Verjetno obstajajo pri njih neki racionalni razlogi za to. V tem zboru smo že sprejemali sklepe, ki se pa seveda niso prijeli, in se je nad njimi, tisti, ki bi jih morali uresničiti, veselo hahljajo. Sprejeli smo sklep, da bomo pripravili program razselitve državnih institucij. Bilo je nekoč, bilo je davno, leta 1994, jaz bi ga lahko potegnil na plan, ampak to nič ne pomaga, ker se v tej smeri nič ni premaknilo. Zakaj pa železniško središče v Mariboru? Od vseh železnic, od južne železnice in dunajske železnice so nam ostali samo še tiri in nekaj propadajočih zgradb in neko železničarsko športno društvo, ki je zadnje športno društvo v tej državi, ki nosi s ponosom ime Železničar. Seveda železnica nima s tem nobene veze, ker mu leta in leta ne dajo niti enega tolarja, pa še tiste bonitete so jim ukinili. Jaz bi seveda bil zelo vesel, če bi za začetek nogometno zvezo Slovenije preselili v Maribor, ker pa to ni mogoče, bom glasoval za ta amandma, da vsaj dobimo železniško središče v Maribor. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo je želel gospod Zimšek, prosim.
JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovane gospe, spoštovani gospodje! Tudi sam bi želel, kot je v začetku rekel gospod Rudi Moge, da bi bil kongres ne samo v Mariboru tudi kakšne pomembne slovenske stranke temveč tudi v Celju. Vendar zgleda, da se Celja vsi izmikajo in tudi tisto, kar imamo v Celju, želijo iz Celja potegniti.
Seveda bi tudi želel, kot je gospod Kangler rekel, da bi bilo Celje drugo glavno mesto Slovenije, ker vemo, da glavno mesto dobiva veliko, če pa je drugo glavno mesto, dobiva pa zopet dosti. Vsa ta razmišljanja mi dajejo misliti, da zakoni, dogovori, ki jih sprejemamo v tem državnem zboru, o enakomernem razvoju Slovenije ne pomenijo nič, ker močni vedno dobijo in močni vedno slabše potiskajo v ozadje. Bojim se, da bo ta Slovenija počasi postala bogata samo na nekaterih delih in revna v vsem ostalem delu.
Zadnje čase hodijo v Celje politiki nekaterih političnih strank in neverjetno koliko obljubljajo, neverjetno koliko želijo. Vendar, žal od tega ne naredijo nič. Ko govorijo, mislim, da so te obljube z njihovim odhodom tudi takoj pozabljene. Zato se čudim, kako smo lahko tako sebični, ko razmišljamo o Sloveniji, ko razmišljamo o enakomernem razvoju. Zahtevamo pa samo, da se ta razvoj odvija na dveh mestih. V dveh slovenskih mestih, vsi ostali pa kakor veste in znate, pojdite sami naprej. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Kangler.
FRANC KANGLER: Hvala za besedo. Repliciral bi gospodu Zimšku, istočasno bi dal popravek amandmaja.
Predlagam v imenu podpisanih poslancev, da se imenuje sledeče: "Sedež direkcije je v Mariboru. Črta se glede na razpoložljive kadrovske in materialne možnosti."
Gospod Zimšek! Na nek način se z vami strinjam. Se opravičujem. Na začetku sem tudi sam poudaril, če ta amandma ne bo sprejet, bom podprl amandma Celja. Mislim pa, da ste malo preveč sedaj za tem odrom zapeli, ko ste omenjali Celje, neke politične obiske. Tudi jaz osebno moram odkrito povedati, sem verjetno tedensko enkrat ali pa vsaj dvakrat mesečno v Celju, pa se tudi na nek način čutim politika. V prejšnjem mandatu ste bili župan in poslanec, vem, da imate velike zasluge za to, da je direkcija Dars v Celju. Poglejte, lahko bi vam očital, in vas vprašal, koliko Mariborčanov je zaposlenih na direkciji, pa tega ne bom vprašal. Poudaril bi pa samo to, Slovenci smo majhen narod, pa se kljub temu določenih stvari ne moremo dogovoriti in si delamo probleme iz stvari, ki sploh niso problemi. V Nemčiji selijo državne ustanove iz enega v drugo mesto, razdalje 600 kilometrov; nekaj ustanov ostane v tem mestu, nekaj se jih preseli v drugo mesto, pa nikjer ne zasledim kakšnega problema. Tu, v Sloveniji pa naletimo na problem, ko bi iz Ljubljane preselili eno direkcijo v Maribor, na Primorsko, Gorenjsko ali na Dolenjsko - tu pa so problemi. To je za mene velika žalost.
Če ta amandma, ki predlaga, da bi imela direkcija železnice svoj sedež v Mariboru, ne bo izglasovan, vam povem, da je to velika žalost, zato ker mislim, da si ne samo Maribor, da si Štajerska zasluži tudi kakšno takšno ustanovo, čeprav ne bo prinesla veliko denarja, ampak gre za tisto, da vsaj nekdo v tej državi pokaže interes, da bi tudi na Štajerskem še kaj zacvetelo in zaživelo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Torej, sedež direkcije je v Mariboru, kajne? Takšen popravek ste predlagali.
Naslednji ima besedo gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Oprostite, spoštovani kolegi, če bom v tej pravdi za oslovo senco povedal tudi jaz svoje.
Najprej bi pa rad čisto resno repliciral gospodu Jagodniku. Ni res, da ne more biti sedež nogometne zveze v Mariboru, lahko je. Glejte, v Italiji, na primer, se karakteristične številke telefonov ne začenjajo v Rimu - ne, 01 je Torino, in tako dalje, Rim ima šele 06, in tako dalje. Po tem pravilu, jasno, v Sloveniji, Ljubljana - žabarji ne bi pristali na 02 niti približno oziroma 062. Ampak to je, kar se tega tiče. In tudi sedež nogometne zveze je v Milanu, kot veste, ampak pustimo to.
Sedaj pa o tej pravdi za oslovo senco. Pravda med dvema koalicijskima strankama. Tu se zavzemam za mostograditelje - tu je četica mostograditeljev, zato predlagam, da bi bil sedež v Zidanem Mostu. (Smeh.) Mostograditelji bodo gotovo zadovoljni, to je tudi nekje na sredini poti, dovolj blizu Ljubljane, pa bo volk sit, koza cela, in še trava bo rasla. Torej, moj predlog je Zidani Most. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospod Hvalica. Če želite, morate ta vaš predlog v pisni obliki predložiti oziroma predlog tega amandmaja. Gospod Jerič naslednji, se odpoveduje. Gospod Moge.
RUDOLF MOGE: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi. Mislim, da smo najprej vsi Slovenci. Povedal sem argumente, ki jih je gospod Brenčič navedel, zakaj bi bilo dobro, da bi bilo to v Mariboru. On pač mislim, da je v redu, da je vse v Ljubljani.
Druga stvar poleg tega. Kakorkoli se delimo, na to sem vezan zaradi svoje majhnosti smo tudi vsi Štajerci. Glasoval bom, če Maribor ne bo tudi za Celje. V kolikor ne bo izglasovan bom. Ker se mi zdi, da s tem razvijamo ta policentrizem.
Zdi se mi, da vztrajanje mojega poslanskega kolega, ker sem mu to povedal, če bom tudi Maribor podprl, je bilo, da ne. Potem je pa ta stvar. Poznate tisto o "kozi in naj mu crkne" kot da bi dobil. Mislim, da na tak način razmišljanja ni.
Še enkrat na vas apeliram. Vi verjetno zelo dobro poznate celo situacijo povsod. Veste kam "pes taco moli". Moram povedati, da to, kar smo v Mariboru dobili smo, z velikim uspehom izkoristili. Bodisi, da je šlo za pošto ali ministrstvo in da je nov utrip življenje dela Maribora. Če pa je kdo odgovoren za to, da direkcijo dobi in ta direkcija na njegovih tleh dobro ne deluje, naj pa sam sebi pripiše odgovornost. Brez nadaljnjega mislim, da vkolikor je v moji moči, vkolikor je v moči drugih v Mariboru, bo stvar taka, da bomo prispevali, da se bo ta direkcija dobro prijela tudi v Mariboru in da bo zaživela.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod Kelemina želi repliko.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Ker sem pač na drugem koncu Slovenije, sedaj se bomo mi poslanci razdelili. Podpiram amandma gospoda Zimška.
Vseeno bi gospodu Zimšku repliciral in bi mu povedal to. Zdi se mi nevmesno, da tako vehementno in tudi čustveno nastopa ter nas poskuša prepričati, pač določen del poslancev. Mislim, da bi bilo bolj korektno, če bi hotel ta amandma spraviti skozi, da bi lobiral med poslanci čisto po tihem. To pa zaradi tega, ker mu moram sedaj, ker nisem imel drugje priložnosti, na osnovi informacije, ki jih imam, očitati, da je bil župan Celja in če si misli s tem popraviti svoj ugled, ga je že zdavnaj zapravil, ker je Celje pomagal spraviti gospodarsko na kolena, pomagal pa ga je tudi zastrupiti. Vemo kakšna situacija je v Celju. Imam veliko dokumentacije, ki mi jo ljudje pošiljajo iz tistega območja. Bil je tudi nadzornik Dars, pa je samo kimal.
Ugled si s tem amandmajem ne bo popravil. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? Replike. Gospod Moge, najprej. Gospod Moge najprej. Lepo prosim, če bi počasi zaključili.
RUDOLF MOGE: Ugovarjam temu, kar je povedal poslanski kolega gospod Kelemina, zaradi tega, ker zelo pozorno vsaj kot matematik spremljam vse proračune. To, kar je gospod Jožef Zimšek naredil in spravil skozi proračun za Celje, koliko šol je odprl in kaj vse je v Celju napravil, to je malokdo izmed teh županov v tej Sloveniji, da je v tem mandatnem obdobju. In Celjani mu lahko, če malo pretiravam, postavijo tudi zaradi tega spomenik.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Še gospod Hrastelj. Še nekoliko strpnosti, kolegi! (Nemir v dvorani.)
PETER HRASTELJ: Gospod kolega Hvalica je omenil Zidani Most. Spoštovani, pred leti je bila sekcija v Zidanem Mostu ukinjena in s tem prek 100 delovnih mest. To križišče Zidani Most si ne zasluži tudi hecnega omenjanja v tako... Je hecno, vendar je pa žalostno, da od takrat naprej v Zidanem Mostu na področju železnice ni nič, razen postajnega poslopja, vse ostalo je pa popolnoma prazno. Kdor se vozi z vlaki, pa poglejte, vsa okna v temi zjutraj in zvečer, nobenega, prostori so popolnoma prazni, sekcija je bila ukinjena, deloma prenesena v Celje in zdaj še pa iz Celja naprej. Gospodje, apeliram na vas, da se ne bi iz teh krajev, kjer jim je že bilo nekaj vzeto, da jih ne bi v takšni ali drugačni obliki še zdaj tukaj omenjali. Hvala lepa.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Ne vem, od kje bivšemu županu Laškega in kolegu poslancu, vtis, da sem jaz hecno. Ne, ne, nič hecno, res, Zidani Most, tako ne bo ne eden ne drugi, ne Maribor ne to. Čisto resno torej ponavljam, da izpade čisto resno, moj predlog je Zidani Most.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Ali boste vložili v pisni obliki? O tem ne bomo razpravljali. Gospod Lavrinc, prosim. Prosim, če bi počasi zaključili z razpravo oziroma z replikami.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala, gospa podpredsednica, za besedo. Ne vem, zakaj je bilo treba tega komentarja ravno zdajle, ko sem prišel jaz gor. Imam pa ugovor na vaše vodenje današnje seje in zdajle, torej bom rekel ta eksces, ki se je zgodil, ko je nastopil gospod Kelemina, ko je izza tega govorniška odra storil kaznivo dejanje obrekovanja, razžalitve itn., niste posredovali, moram kritizirati tudi strokovno službo, ki je zato tukaj, da vas opozori, kadar se te stvari počno. Mislim, da tukaj s takšnim vodenjem dovolite, da iz parlamenta naredimo cirkus. To pa ni dobro!
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Mislim, da sem parkrat opozorila tudi v teku te razprave k 21. členu, da se držimo v bistvu konteksta. Lepo prosim, če bi zaključili. Prosim, gospod Hvalica, replika.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Ker je padla pripomba, češ, zdaj pa je hecno, ker ne vložiš amandmaja. Glejte, nima smisla vlagati amandmaja, za katerega bi dobil deset naših strankarskih glasov (več nas ni tu). Naveličan sem že tega neracionalnega početja in zaradi tega ne vlagam, drugače pa mislim povsem resno Zidani Most, ne bom pa vložil amandmaja. To pomeni, da ne bom podprl niti Maribora niti Celja. (Medklic iz klopi.) Ne, ne, podprem takoj, kolega Jože Jagodnik, podprem takoj, če lahko odločimo v tem državnem zboru, da je sedež nogometne zveze Slovenije v Mariboru - takoj podprem to. Podprem, če hočeš, še kaj drugega, kaj vem, tudi centralne zapore, recimo, tudi te bi prenesel v Maribor, to bi bil tudi nek doprinos in to. Vse to podprem, ampak, glej, nima smisla, da predlagam nekaj, povedal sem samo svoje mnenje - ne bom pa podprl niti Maribora niti Celja, ker če bi hotel čisto tako, patriotsko, ne vleči oziroma tako kot me je prej Terčon obsodil, potem bi moral predlagati - in vedno v kontekstu mostograditeljev - bi moral predlagati Most na Soči, pa ne bom, ker vem, da ne bi dobil dovolj podpore. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Repliko ima še gospod Jagodnik.
JOŽEF JAGODNIK: Ja, hvala lepa, gospod Hvalica. Izredno sem vesel in presenečen, da bi vi podprli tudi kakšno mojo idejo. Žal, to danes ni na dnevnem redu; ko bo, vas bom spomnil na to.
Kar pa zadeva centralne zapore, se pa strinjam, imamo vso infrastrukturo in tudi kadre.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Lahko zaključim razpravo o 21. členu in vloženih amandmajih.
Najprej bomo glasovali o amandmaju poslanskih skupin LDS, Slovenske ljudske in DeSUS-a, nato o amandmaju, ki ga je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Francem Kanglerjem ter nato o amandmaju, ki ga je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Jožefom Zimškom. Drugi in tretji amandma se izključujeta. Gospod, razprava je bila zaključena. Proceduralno.
JOŽEF ZIMŠEK: Zato ker je moj amandma na zadnjem mestu, bi strokovno službo vprašal naslednje: vloženi amandma, ki nam je bil dan na klopi, je bil poslovniško nepravilen, in ko sem sam vložil amandma, je bil moj poslovniško pravilno vložen in tudi pravilno napisan; poslovniško pravilno vložen amandma gospoda Kanglerja je bil za mano. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: To, o katerem amandmaju bomo najprej glasovali, mislim, da je bila moja odločitev in ni treba, da v tem trenutku karkoli sprašujem strokovno službo. Prosim, da preidemo na glasovanje.
Glasovali bomo o prvem amandmaju poslanskih skupin LDS, Slovenske ljudske in DeSUS-a. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma poslanske skupine s prvopodpisanim Franc Kangler. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Ponovimo, prosim! Drugič ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Nadaljujemo čez 10 minut. (Nemir v dvorani!) Potem pa je nadaljevanje te seje v torek, 2. novembra ob 14.00 uri.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 29. OKTOBRA 1999 OB 13.57 URI.)