Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.07 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 15. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, Eda Okretič-Salmič, Ciril Pucko, Peter Petrovič, Miroslav Mozetič, Roman Jakič, Jožef Košir, Janez Janša, dr. Jože Zagožen, Ciril Metod Pungartnik, Jurij Malovrh od 12.00 ure, Ivo Hvalica za dopoldanski del, Anton Partljič za pričetek seje - je prisoten, dr. Franc Zagožen za dopoldanski del - je prisoten, Ivan Kebrič za pričetek seje, Vili Trofenik za popoldanski del in Vincencij Demšar. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! (43 prisotnih.) Premalo, da lahko pričnemo z delom. Še enkrat ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnika urada predsednika Republike Slovenije, predstavnike vlade Republike Slovenije in predstavnika državnega sveta Republike Slovenije in vse lepo pozdravljam. Nadaljevanje 15. seje bomo pričeli z obravnavo 33. točke dnevnega reda - predlog predsednika Republike Slovenije za imenovanje člana računskega sodišča. Zatem zbor preide na včeraj prekinjeno 4.a točko dnevnega reda - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstvenem skladu, nato na obravnavo 5. točke - ponovno odločanje o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidacij in nato na obravnavo 10.a točke - predlog zakona o ratifikaciji sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Japonske. Nato na obravnavo 11.a točke - predlog zakona o carinski službi - kot zainteresirano delovno telo se bo danes ob 13.30 uri o tej točki seznanil tudi odbor za notranjo politiko in pravosodje - in nato po dnevnem redu dalje.
Prehajamo na 33. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA IMENOVANJA ČLANA RAČUNSKEGA SODIŠČA.
Predsednik Republike Slovenije, gospod Milan Kučan je na podlagi drugega, četrtega in petega odstavka 6. člena in prvega odstavka 14. člena zakona o računskem sodišču predlagal državnemu zboru, da imenuje enega člana računskega sodišča. Za to funkcijo je predlagal tri kandidate: mag. Kosto Bizjaka, Nevenko Cukon-Mavec in mag. Jožeta Tomelja.
Predlog predsednika Republike ste prejeli. Ali želi predstavnik predlagatelja obrazložiti svoj predlog? (Ne želi.) Predlog je obravnavala komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Zboru je pisno poročala. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ali želi kdo besedo? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati, razpravo zaključujem.
V skladu s tretjim odstavkom 5. člena zakona o računskem sodišču člane računskega sodišča imenuje državni zbor s tajnim glasovanjem. Tajno se glasuje z glasovnicami, in sicer tako, da se na glasovnici za člana računskega sodišča obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. Na glasovnici so trije kandidati. Državni zbor imenuje enega kandidata. Imenovan bo tisti kandidat, za katerega bo glasovala večina poslancev državnega zbora. To je 46 ali več poslancev. V primeru, da noben kandidat ne bo prejel potrebne večine, se v skladu z 242. členom poslovnika opravi novo glasovanje. Državni zbor bo v drugem krogu glasovanja glasoval o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov, in sicer bosta na glasovnici navedena po vrstnem redu, glede na število dobljenih glasov. Če bosta ta dva kandidata v prvem krogu dobila enako število glasov, pa je vrstni red določen z žrebom.
Če noben kandidat ne bo dobil potrebne večine tudi po drugem glasovanju, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
V skladu s 97. členom poslovnika vodi tajno glasovanje predsedujoči s pomočjo generalne sekretarke državnega zbora in štirih poslancev; le-te izvoli državni zbor na predlog predsedujočega. Predlagam naslednje člane volilne komisije: gospod Rudi Moge, gospod Josip Bajc, gospod Branko Kelemina in gospod Marijan Schiffrer. Član te komisije sem tudi sam kot predsedujoči.
Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Če ne, dajem predlog za sestavo volilne komisije na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za tako sestavo volilne komisije? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je komisija v predlagani sestavi izvoljena.
V skladu z drugim odstavkom 97. člena poslovnika bodo poslancem vročene glasovnice tako, da pride vsak poslanec k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek. Poslanec, ki mi bo pomagal pri izvedbi glasovanja, izroči vsakemu poslancu glasovnico, generalna sekretarka pa označi pri imenu in priimku poslanca v seznamu, da mu je bila glasovnica vročena. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred kandidatom, za katerega se želi glasovati.
V skladu z drugim odstavkom 98. člena poslovnika je neizpolnjena glasovnica ali glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu s prej omenjenim navodilom, neveljavna. Glasovali bomo v dvorani. Poslanci bodo izpolnjene glasovnice oddali v glasovalno skrinjico, ki bo v dvorani pred predsedstveno mizo.
Prehajamo na izvedbo tajnega glasovanja. Prosim poslance, ki mi bodo pomagali, da se zglasijo v sobi 117, kjer bomo prevzeli volilni material. Glasovanje se bo pričelo ob 10.25 uri in bo trajalo 15 minut, se pravi, do 10.40 ure. Sejo bomo nadaljevali ob 11.00 uri. Torej, prehajamo na izvedbo tajnega glasovanja.
(Seja je bila prekinjena ob 10.15 uri in se je nadaljevala ob 10.59 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: ... ugotoviti izida glasovanja za člana računskega sodišča. Prosim, da ugotovimo prisotnost. Prisotnih je 47 poslank in poslancev; zbor je sklepčen.
Zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja za člana računskega sodišča:
Glasovanje je potekalo v sredo, 23.6.1999, v prostorih državnega zbora Republike Slovenije. Razdeljenih je bilo 65 glasovnic, oddanih je bilo 65 glasovnic; neveljavnih je bilo 6, veljavnih je bilo 59 glasovnic.
Posamezni predlagani kandidati so prejeli naslednje število glasov: mag. Kosta Bizjak - 23 glasov, Nevenka Cukon-Mavec - 19 glasov, mag. Jože Tomelj - 17 glasov.
Na podlagi izida glasovanja ugotavljam, da državni zbor na podlagi 241. člena poslovnika državnega zbora ni izvolil nobenega kandidata za člana računskega sodišča.
Prehajamo na drugi krog glasovanja.
Ker v prvem krogu volitev za člana računskega sodišča ni bil izvoljen noben kandidat, bomo na podlagi 242. člena poslovnika opravili novo glasovanje. Tajno glasovanje bomo opravili z glasovnicami, in sicer tako, da se na glasovnici za člana računskega sodišča obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. Na glasovnici bosta dva kandidata, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov, in sicer po vrstnem redu, glede na prejeto število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Na mestu ena je mag. Kosta Bizjak in na mestu dva Nevenka Cukon-Mavec. Državni zbor imenuje enega kandidata. Imenovan bo tisti kandidat, za katerega bo glasovala večina poslancev državnega zbora, to je 46 ali več poslancev. V primeru, da noben kandidat ne bo prejel potrebne večine tudi po drugem glasovanju, se kandidacijski postopek ponovi in tudi postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
V skladu s 97. členom poslovnika vodi tajno glasovanje volilna komisija, ki jo je državni zbor že izvolil za prvi krog glasovanja. V skladu z drugim odstavkom 97. člena poslovnika bodo poslancem vročene glasovnice tako, da pride vsak poslanec k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek. Poslanec, ki mi bo pomagal pri izvedbi glasovanja, izroči vsakemu poslancu glasovnico, generalna sekretarka pa označi pri imenu in priimku poslanca v seznamu, da mu je bila le-ta vročena. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred kandidatom, za katerega se želi glasovati. V skladu z drugim odstavkom 98. člena poslovnika je neizpolnjena glasovnica ali glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu s prej omenjenim navodilom, neveljavna. Glasujemo v dvorani. Izpolnjene glasovnice bomo oddali v glasovalno skrinjico, ki bo v dvorani pred predsedstveno mizo. Prehajamo na izvedbo tajnega glasovanja. Glasovanje se bo pričelo ob 11.15 uri. Trajalo bo 15 minut, do 11.30 ure. Sejo bomo nadaljevali ob 11.40 uri. Prehajamo na izvedbo tajnega glasovanja, ki se prične torej ob 11.15 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 11.04 uri in se je nadaljevala ob 11.41 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Prehajamo na prebranje zapisnika o ugotoviti izida glasovanja za člana računskega sodišča. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.) Zbor je sklepčen.
Glasovanje je potekalo v sredo, 23.6.1999, v prostorih državnega zbora. Razdeljenih je bilo 65 glasovnic, oddanih je bilo 65 glasovnic. Neveljavna je bila ena glasovnica, veljavnih je bilo 64 glasovnic. Posamezna predlagana kandidata sta prejela naslednje število glasov: mag. Kosta Bizjak - 12 glasov, Nevenka Cukon-Mavec - 52 glasov. Na podlagi izida glasovanja ugotavljam, da je državni zbor na podlagi 241. in 242. člena poslovnika državnega zbora izvolil gospo Nevenko Cukon-Mavec za članico računskega sodišča. ... (Aplavz.) ... Prosim članico računskega sodišča, gospo Nevenko Cukon-Mavec, da zapriseže pred državnim zborom.
NEVENKA CUKON-MAVEC: Prisegam, da bom opravljala svoje naloge skladno z ustavo in zakonom, da bom opravljala svoje delo pošteno, vestno in nepristransko.
Ob tej priložnosti bi se vam želela zahvaliti za izkazano zaupanje. Poskušala ga bom po svojih najboljših močeh upravičiti. Hvala lepa. ... (Aplavz.) ...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Računski sodnici, gospe Nevenki Cukon-Mavec želim pri njenem odgovornem delu uspešno delo in ji čestitam za izvolitev. S tem tudi zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na včeraj prekinjeno 4.A TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAMSTVENEM SKLADU, HITRI POSTOPEK. Preden bom dal besedo gospodu Kontiču, ki se je pisno prijavil - drugih pisnih prijav ni bilo in bodo razprave omejene na poslovniško določbo - bi vas obvestil, da bo danes državni zbor delal do 19.00 ure, da je odmor običajen, med 13.00 in 14.30 uro.
Smo pri splošni razpravi poslank in poslancev. Besedo ima gospod Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Spoštovani! Pri obravnavanem predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstvenem skladu v dosedanjih razpravah ni bilo bistvenih pripomb glede zadev, ki urejajo pravice delavcev do odpravnin, in glede tega zakon ni sporen. Pomisleki so se pojavili pri uzakonjanju preživninskega sklada. Prva sporna zadeva je, ali je smiselno preživninski sklad s to spremembo zakona enostavno priključiti oziroma združiti z jamstvenim skladom. Osebno bi mi bilo ljubše, da bi preživninski sklad urejal poseben zakon v smislu celovitega reševanja družinske politike. Vendar, ko izbiram med tem, ali bomo to materijo zakonsko uredili s to spremembo zakona ali pa je še vsaj dve leti ne bo, sem odločen podpreti ta zakon. Med izbiro "vrabec v roki ali golob na strehi" se tokrat odločam za prvo možnost.
Poleg časovne dileme je v tem trenutku pomemben tudi argument vlade, da je tak način enostavnejši in predvsem cenejši. Čeprav tudi ta rešitev ne bo brez dodatnih stroškov, ki bodo po oceni vlade znašali 100 milijonov tolarjev - obenem bi opozoril, da so ti stroški povečanega obsega dela v nesorazmerju s sredstvi za izplačila, kjer je namenjenih 350 milijonov tolarjev.
Druga sporna zadeva so opozorila, da ta preživnina pomeni potuho neplačnikom preživnin, tistim, ki jim je s sodbo sodišča določena višja preživnina. Tudi meni osebno bi bilo ljubše, da bi preživnina, izplačana iz preživninskega sklada, znašala toliko, kot jo je prisodilo sodišče. Toda to za vlado ni sprejemljivo, kajti to bi pomenilo povečan obseg sredstev iz proračuna. In ponovno sem pred enako dilemo kot prej: nekaj ali nič. Odločam se za nekaj, seveda s podporo amandmaju matičnega odbora, ki nekoliko zvišuje višino preživnin.
Tretja dilema je, kaj je bolje, povečati višino izplačanih preživnin ali podaljšati čas možnosti prejemanja. Osebno bom podprl oba amandmaja, tako za višje preživnine kot za daljši čas prejemanja, torej do 26. leta, kajti menim, da bi ta skupni strošek naš proračun zmogel.
Kot sem že v razpravi nakazal, bom za spremembo zakona z amandmaji glasoval v prepričanju, da je s tem zakonom zadeva urejena bolje, kot je sedaj, v tem trenutku. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Kontiču. Pismeno je prijavljena tudi poslanka Mravljakova.
DARINKA MRAVLJAK: Hvala za besedo. Spoštovani! Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstvenem skladu je bil glede na sklep državnega zbora pri obravnavi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji pričakovan. Pokril naj bi pravno praznino, ki bi nastala s sprejemom zakona do sprejetja zakona o delovnih razmerjih. Ta del smo poslanci pričakovali. Bistveno bolj pa nas je presenetila širitev dejavnosti ustanovljenega sklada še na področje nalog preživninskega sklada. Pobude za rešitev te problematike so se začele pojavljati že leta 1993, na kar je opozarjal vsako leto v poročilih tudi varuh človekovih pravic. Podatek vlade, da je preživnina določena 43.413 otrokom in mladostnikom in da naj bi kar 30% preživninskih zavezancev, ki so po neuradnih podatkih v 98% moški, je vsekakor nekaj, kar državi ni v prid. Pri tem pa je po eni strani težava priti sploh do pravnomočne sodne odločbe, s katero se nekomu naloži plačevanje preživnine, po drugi strani pa sama odločba v mnogih primerih še ne zadostuje, ker zavezanec prostovoljno ne izpolni naloženega. Torej je treba iti v izvršilni postopek, če seveda zaradi stroškov in dolžine v to sploh gremo, ker se pojavi novo čakanje, kajti vsi vemo, da so postopki dolgotrajni, čeprav je preživninski prednostni. Potem se pojavijo problemi v zvezi z ugotavljanjem zaposlitve. Zavod za zdravstveno zaposlovanje namreč kot edini, ki ima natančno zbirko podatkov o zaposlitvi teh zavezancev, upravičencev, navadno teh podatkov ne posreduje, kljub pravnomočni odločbi, sklicujoč se na zakon o varovanju osebnih podatkov. Spet se morajo za to, za pridobivanje podatkov vključiti centri za socialno delo, da se sploh pride do podatkov o zaposlitvi, ki je seveda osnova za vložitev izvršbe.
Zagrožena kazen za neplačevanje preživnine, če se ponavlja, je kaznivo dejanje. Obstajajo razne pogojne obsodbe, vendar, ker gredo stvari tako počasi, to tudi ni neka velika grožnja za zavezanca. Zato je nujno, da država prevzame vlogo tistega, ki od neposrednih zavezancev ta sredstva izterja in jih potem tudi povrne ter poskrbi za izplačevanje preživnin otrokom, ki so do tega upravičeni. Država se na tak način postavi na stran šibkejšega v tem sporu, hkrati pa sledi številnim mednarodnim in domačim pravnim aktom, kot so konvencija združenih narodov o otrokovih pravicah in mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, ki vsem otrokom, ne glede na njihovo rojstvo v zakonski zvezi ali izven nje, zagotavlja pravico, da mu družina, družba in država zagotavljajo varstvo.
Splošni okvir preživninskih obveznosti v Republiki Sloveniji zagotavlja ustava Republike Slovenije, podrobneje pa jo ureja zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Komisija za politiko enakih možnosti je že julija 1998 obravnavala to problematiko na svoji seji. Na tej seji smo sprejeli tudi sklep, da zadolžimo raziskovalni sektor državnega zbora, da nam pripravi primerjalni prikaz reševanja preživnin v državah Evropske unije. V dokumentih, ki smo jih prejeli, je razvidno, da so se s tem problemom srečevali tudi drugod, zato je ministrski svet Sveta Evrope 1982. leta sprejel priporočilo, naj države članice sprejmejo sistem predujmov na preživnine za otroke, katerih dolžnik svoje obveznosti ne izpolnjuje, in naj okrepijo načine za povrnitev predujmov od dolžnika, ki biva v drugi državi. Pri tem so bili v dodatnem priporočilu sprejeti tudi minimalni skupni elementi, ki naj bi se jih države članice držale, to je na primer, da so do nadomestila s strani države upravičeni vsi otroci do konca šoloobvezne dobe, ki jim preživninski zavezanci ne plačujejo preživnine. Državam pa je bilo prepuščeno, da vzpostavijo sisteme, ki so kompatibilni z njihovo pravno ureditvijo. Nekatere so za ta namen ustanovile posebne preživninske sklade, kot so Avstrija, Francija in Lihtenštaju, drugod pa se ta sredstva izplačujejo direktno iz proračunskih sredstev, namenjenih socialni varnosti, to je na primer v Nemčiji in na Švedskem.
Komisija za politiko enakih možnosti je namreč dala izdelati primerjalni prikaz o reševanju preživnin v državah Evrope zato, da bi ob morebitni analizi ugotovila, če je mogoče nadomestilo preživnin uvrstiti v predlog zakona o starševstvu in družinskih prejemkih. Na seji komisije, ker smo kot zainteresirano delovno telo obravnavali predlog zakona o starševstvu in družinskih prejemkih, smo predlagali vladi, da razmisli o tem, da uvrsti nadomestilo preživnin, ta zakon med družinske prejemke. Predstavnica vlade je to možnost zavrnila in dejala, da so se tega vprašanja lotili temeljito že v začetku leta, da imajo tako rekoč osnutek zakona, ki je sicer še bolj delovne narave, pripravljen in da ni ustrezno nadomestila preživnine uvrščati med družinske prejemke. Komisija je zaradi previdnosti, ko je potrdila, da je predlog zakona o starševstvu in družinskih prejemkih primerna podlaga za pripravo zakona za drugo obravnavo, sprejela sklep, da naj predlagatelj do druge obravnave predloga zakona o starševstvu pripravi tudi predlog zakona, ki bo urejeval področje preživnin. To stališče je potem podprlo tudi matično delovno telo, vlada pa je na to reagirala s spremembo tega zakona.
Čeprav v celoti podpiram tendenco ureditve te materije, se mi vendarle postavlja vprašanje, kako to, da je sedaj to problematiko mogoče rešiti v tem predlogu zakona, čeprav je bilo skozi govora o nekem sistemskem samostojnem zakonu, v predlogu zakona o starševstvu in družinskih prejemkih pa ne. Slabost tega predloga je namreč v tem, da onemogoča celovitejšo obravnavo, ki bi jo takšna zahtevna materija vendarle potrebovala in zahtevala. Bi bila pa celovitejša obravnava po mojem mnenju omogočena, če bi se le ta del vključil v zakon o starševstvu in družinskih prejemkih, ki se sprejema po rednem postopku. Kljub temu bom predlog zakona podprla ter amandmaje odbora za delo, zdravstvo in družino kakor tudi spremembo drugega odstavka 21.b člena, ki jo predlagata Miran Potrč in Bojan Kontič in je po mojem mnenju usklajena z določbami 123. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Upam, da bo s tem zakonom in podzakonskimi akti zagotovljena pravičnost, učinkovitost ter odločno uveljavljanje zastavljenih ciljev in da bo mogoče učinkovito povezati otrokove pravice z obveznostmi staršev in s tem uresničiti del aktivne družinske politike.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Mravljakova. Razprava je odprta. Želi še kdo besedo? Prosim, gospa doktorica Vencljeva.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lep pozdrav! O tem predlogu zakona smo na odboru kar precej razpravljali in kljub temu, da je vlada na eni izmed prejšnjih sej obljubila, da bo pripravila samostojni zakon, se zdaj ureja v sklopu jamstvenega sklada. Ali gresta vsebinsko obe stvari skupaj? Ni dvoma, ne gresta. Verjetno glede na način funkcioniranja pa predvidevam, da gresta skupaj. Vendar pa kljub temu še kar nekaj stvari ostaja odprtih. Namreč vlada predvideva cenzus za upravičenost do nadomestila preživnine manj kot 55% povprečne plače. Glede na to, da so po teh podatkih izračunali, da naj bi bilo približno 8.000 upravičencev do nadomestila preživnine za čas, ko te ne bo mogoče izterjati, potem pravijo, da bi se vsaj za letošnje leto dalo teh 450 miljonov, kolikor naj bi vse skupaj stalo, pokriti iz rezerv, ki jih pravzaprav ministrstvo ima. Skratka bi šlo za neke vrste prelivanje sredstev, jaz tako razumem. Vendar pa kljub temu, da je preživnina kot socialna kategorija nujna in da bi to že zdavnaj država morala urediti, menimo, da je prav teh 55% povprečne plače zelo nizko nastavljenih, kajti pri določanju, kdo je namreč tega upravičen, da mu država daje neko premostitveno vsoto, dokler država ni sposobna izterjati od dejanskega zavezanca, je problem v tem, da dejansko - če se osredotočimo na povprečno plačo, pri tem pa ne upoštevamo ostale imovine, ki jo posameznik lahko ima - to pomeni v praksi, da lahko nekdo živi zelo dobro in bi dejansko preživnine morda niti ne potreboval, ker ima nepremičnine in pa druge premičnine, plačo ima pa nizko, pa bo torej prišlo do novih socialnih razlik, ne glede na to, da je sam cenzus prenizko nastavljen. To je naše mnenje in tudi moje osebno. Tako, da je vprašljivo potem, ali smo se dobro odločili ali ne.
Nadalje je ministrstvo pojasnilo, da bo operativno v sklopu jamstvenega sklada vso stvar, da bodo potem izvajali sodni ali finančni izterjevalci. Zdaj, ali je to v sklopu, ali to "paše" v jamstveni sklad, težko ocenjujem. Vendar pa ministrstvo bo najelo zunanje delavce, da bodo to izterjevali, in to je teh 100 milijonov, ki bodo potrebni za operativnost tega dodatka, zakon o jamstvenem skladu.
Glede na to, da imajo države nadomestilo preživnine za take primere, ki so bili navedeni, urejeno različno in tudi čas dajanja nadomestila preživnine je zelo različen, podpiramo stališče poslancev, da je potrebno v primerih, kadar se otroci šolajo, torej do 26. leta, da jim preživnina pripada. Vendar pa še vedno ostaja primer otrok, ki tudi po 26. letu niso sposobni samostojno živeti - in kaj potem? Ali so na breme materi oziroma tistega, pri katerem živijo, lahko so tudi to popolnoma tuji ljudje, ali pa so potem odvisni samo od socialne podpore, ki je zopet v sklopu istega ministrstva.
Gospod minister je namreč v razpravi pojasnil tudi, da jamstveni sklad v nekem smislu ponehuje oziroma da so večino stvari, ki so bile za nazaj od leta 1994, v tem letu že poravnali, v finančnem proračunu sklada pa je rečeno, da bo sklad pravzaprav ostal na enaki, torej v enaki aktivnosti kot do sedaj. Verjetno so tukaj neke slabe kalkulacije, tako da kot ideja je preživninski sklad dober, ne vemo pa, ali je, težko ocenjujemo, ali je dobro to v sklopu jamstvenega sklada, glede na zelo različna problema, ki se bosta enako obravnavala, skupno obravnavala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala dr. Hren-Vencljeva. Gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik. Cenjeni državni zbor!
Osebno in tudi naša poslanska skupina načeloma podpira predlog, da se pač uredi vprašanje preživnin, ker je to problematika, o kateri je bilo že večkrat govora. Seveda nas nekoliko čudi sedaj naenkrat taka naglica, da je potrebno predlog sprejeti po hitrem postopku in v okviru tudi jamstvenega sklada, kar so že tukaj bile tudi določene dileme in določena vprašanja. Mi bomo v glavnem podprli tiste amandmaje, ki so bili sprejeti na odboru. Za ostale, v glavnem ne bomo podpirali. Nekoliko je vprašanje, ki se tukaj pojavlja oziroma razumemo tudi predlog vlade in obrazložitev, da je jamstveni sklad trenutno najprimernejša oblika, da se vključi ta preživninski sklad v ta novi sklad, zato da ne bi bilo potrebno iskati nove institucije oziroma ustvarjati novih pogojev, kot zaposlitvenih in drugih, ki bi bili povezani v zvezi z oblikovanjem novega sklada. Čisto osebno gledam na to, da je predlagatelj, vlada kot taka, našla neko rešitev tudi zato, po naši oceni in moji osebni, ker enostavno se jamstveni sklad kot tak v svoji vlogi nekoliko zmanjšuje oziroma njegova vloga se zmanjšuje, kajti lastninjenje gre proti koncu in tudi teh problemov je, zgleda, vedno manj in jamstveni sklad kot tak nima kaj delati. Sedaj seveda hoče obdržati to institucijo kot tako še naprej in bodo dodali seveda dodatne obveznosti, za katere je sedaj vprašljivo, če najbolj "pašejo" oziroma sodijo v to skupino. Če ne drugo, mislim, da je malo nerodna zadeva, da bomo govorili o jamstvenem skladu, in vedno bo govorjeno o jamstvenem skladu, v bistvu je pa v tem skladu še en sklad, se pravi tako imenovani, ali če bo tako imenovan, preživninski sklad.
Vsaj tukaj, v naslovu zakona, bi bilo potrebno spremeniti, po naši oceni, da bi se vedelo, da je tudi nekaj drugega še tukaj notri, da ni samo jamstveni sklad. Seveda tega predloga iz amandmajev, ki so tukaj, nisem videl, da bi kdo naredil, mogoče bo to potrebno potem v tretji obravnavi, ali naj vsaj sekretariat razmisli, če ne bi bilo potrebno vsaj v naslovu nekaj spremeniti. Ali je to notri? Pravite, da je. Prav. Če bo naslov spremenjen, potem je to tudi nekoliko bolj primerno, ker drugače bi seveda lahko prišlo do nerazumevanja določenih vprašanj.
Toliko mogoče samo z naše strani. Na splošno podpiramo. Bomo pa podprli, kot sem povedal, amandmaje, kot bodo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Če ni več razprave, jo zaključujem. Prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih v okviru hitrega postopka. Zboru predlagam, da v skladu z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog sklepa? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prejeli ste tudi pregled amandmajev z dne 21.6.1999.
Smo pri 10. členu in vrsti amandmajev k 10. členu. Imamo sedem amandmajev. Prvega predlagata poslanca Miran Potrč, Bojan Kontič, delovno telo ga podpira. Predlagatelja drugega amandmaja sta prav tako ta dva poslanca, stališče delovnega telesa ni razvidno. Predlagatelja tretjega amandmaja sta prav tako ta dva poslanca, delovno telo ga ne podpira. Predlagatelj četrtega amandmaja je odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Peti amandma prav tako predlaga odbor. Šestega predlaga odbor in sedmi amandma odbor. Ali želi kdo besedo? Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. O prvem amandmaju, ki sva ga s kolegom Kontičem vložila, ne bom govoril, ker ga odbor podpira in tudi vlada in ne dvomim, da bi bil podprt. Nekaj razprav je bilo v zvezi z vprašanji, da so posamezni poslanci in poslanske skupine imeli dilemo, ali podpirati povišano preživnino ali podpirati tudi podaljšanje možnosti izterjave preživnine. Moram reči, da osebno take dileme pač nimam. To ne pomeni, da je kdo drug ne sme imeti. In po mojem bi bilo koristno in pametno, da se podpreta tako drugi in tretji amandma, ki sta med seboj povezana. Če se ne podpre eden, potem bo določeno neskladje nastopilo, ki bi ga kasneje bilo potrebno odpraviti. In enako amandma pod številko pet. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Potrču. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma k 10. členu. Predlagatelja sta Miran Potrč in Bojan Kontič. Matično delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagatelja amandmaja sta Miran Potrč in Bojan Kontič. Stališče vlade in matičnega delovnega telesa ni razvidno. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 2? (20 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma številka 3. Predlagatelja sta Miran Potrč in Bojan Kontič. Ali je ta amandma postal brezpredmeten? To je amandma, ki je pod točko 3. Delovno telo ga ne podpira in ga dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 3? (16 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 4. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pot točko 5. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri šestem amandmaju. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri sedmem amandmaju, ki ga predlaga odbor. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni 10. člen. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za 10. člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 13. členu in treh dopolnilih; vsa tri predlaga odbor. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma k 13. členu. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 13. členu. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma k tem členu, ki ga predlaga odbor. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni 13. člen. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Prehitro. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 13. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 17. členu in amandmaju odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem ta amandma. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 19. členu in amandmaju odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem amandma k 19. členu. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 19. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 19. člen? (28 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Imamo amandma za novi 19.a člen, ki ga predlaga odbor. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo sprejeli novi 19. člen.
Smo pri 20. členu; amandma pod 1. točko predlaga odbor. Na mizo ste prejeli amandma poslancev Potrča in Kontiča. Želi kdo besedo? Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Pri ponovnem pregledu zakona je bilo opaženo, da če bi bil sprejet 20. člen, tako kot je predlagan, potem bi vedno imel sklad obveznost, da reši prošnje posameznih prosilcev šele v šestih mesecih. Upravni postopek na splošno predvideva rok 60 dni kot maksimum in po posvetu s predstavniki ministrstva je dogovorjeno, da naj bi se ta rok 6 mesecev dal za tisti prvi čas, ko bomo pričakovali maso vlog, ker pač problemi niso rešeni. Na nek način je dogovorjen datum 20.6.2000, to se pravi eno leto po približni uveljavitvi zakona. Po tem letu bi se pa naj vloge normalno reševale, se pravi najkasneje v 60-ih dneh. To je tudi smisel tega amandmaja, ki daje ugodnejše pogoje za vse, ki bi dobili na tej podlagi delno in začasno preživnino od države namesto enega od staršev. Predlagam, da to podprete. Povem pa še enkrat, amandma je usklajen s predstavniki vlade. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želite besedo? Državna sekretarka, gospa Kamnarjeva.
MAG. HELENA KAMNAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani! Amandma gospoda Potrča je v celoti usklajen z mnenjem vlade in predlagamo, da ga sprejmete, ker dejansko dikcija sedanjega člena je ne dovolj eksaktna in bi lahko prišlo do tega, da bi ta 6-mesečni rok za izdajo odločb trajal ves čas, kar pa ni bil naš namen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ker ni več razprave, prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem najprej prvi amandma k 20. členu, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma, predlagatelja sta Potrč in Kontič. Slišali smo, vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (30 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 20. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 20. člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 22. členu in amandmaju odbora. "Zakon začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu". Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen je v celoti spremenjen.
Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem preostale člene. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati in glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za naslov? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo v tretjo obravnavo predloga zakona. V drugi obravnavi so bili sprejeti amandmaji k vrsti členov. Ali želi kdo od kvalificiranih predlagateljev vložiti amandma? (Ne želi.) Sprašujem, ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti! (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje zakonski predlog v celoti. Ne glede na to, da ni bilo amandmajev v tretji obravnavi, sprašujem sekretariat, ali je bila zaradi sprejetih amandmajev morebitno porušena medsebojna skladnost zakona! (Ni bila.) Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je brez glasu proti državni zbor sprejel predlog zakona.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
V skladu z našim dogovorom prehajamo sedaj na naslednjo točko dnevnega reda. Toda, kot je poznano, je potrebno, da državni zbor ponovno izglasuje zakon s 46 glasovi. Prisotnost poslank in poslancev v tem trenutku najbolj obsežna. Ali...? Prihajajo. Prosim vodje poslanskih skupin in sekretarje poslanskih skupin, da zagotovijo prisotnost poslank in poslancev. Če me spomin ne vara, je bil dogovor, da bo državni zbor najprej odločal o zakonu o jamstvenem skladu in se nato odločal o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Nekateri vsebinski razlogi za ponovno odločitev o vetu so bili s tem tudi v tem zakonu že preseženi.
Torej prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRISILNI PORAVNAVI, STEČAJU IN LIKVIDACIJI. Državni svet je na 34. seji dne 19. maja sklenil, da na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena ustave zahteva od državnega zbora, da ponovno odloča o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Ali želi predstavnik državnega sveta, to je državni svetnik magister Semolič, besedo? Gospod Semolič nas je že včeraj vse popoldne spremljal in čakal, da pride ta točka dnevnega reda. Tako da predlagam, da za trenutek prekinemo sejo, da se nam pridruži tudi državni svetnik gospod Semolič.
Kolegice in kolegi, takoj bomo nadaljevali, samo preverili bomo, če gospod Semolič čaka v sobi, kjer so prisotni tisti, ki so povabljeni na sejo.
(Seja je bila prekinjena ob 12.25 uri in se je nadaljevala ob 12.26 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Predstavnika državnega sveta ni. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Je pa prisoten. Zahtevo je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca odbora, da predstavi mnenje. Ne želi predstaviti mnenja.
Prehajamo na glasovanje. Ob tem bi vas rad opozoril, da mora pri ponovnem odločanju, skladno z drugim odstavkom 91. člena ustave, za sprejem navedenega zakona glasovati večina poslancev. To se pravi 46 ali več. Proceduralni predlog, gospod Tomažič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Do sedaj smo o vetu vedno glasovali na začetku seje in predlagam, da bi tudi prekinili to točko dnevnega reda in jutri glasovali, drugače pa predlagam pol ure odmora.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlog gospoda Tomažiča je bil, da državni zbor o tem zakonu odloča - kdaj? Jutri ob deseti uri. Proceduralni predlog gospoda... Oprostite kolegi, tako je rekel. (Medsebojno pogovarjanje.) Spoštovani kolegi, dr. Ribičič predlaga, da bi to naredil danes ob 14.30. Prosim za mirno spremljanje dogajanj.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Svoj predlog spreminjam in predlagam, da bi danes ob 14.30 glasovali o tem zakonu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Proceduralni predlog gospoda Tomažiča, da državni zbor glasuje ponovno o zakonu ob 14.30, danes, torej v nadaljevanju seje, dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo podpira ta proceduralni predlog? (31 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je proceduralni predlog sprejet.
Ob nadaljevanju seje ob 14.30, danes, državni zbor prične najprej z glasovanjem o zakonu. Možna je še obrazložitev glasu. Prekinjam 5. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 10.A TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO JAPONSKE O UREDITVI NEALOCIRANIH OBVEZNOSTI IZ DOLGOV NEKDANJE SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE DO JAPONSKE. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Želi.) Prosim. Državni sekretar Reščič ima besedo.
VALTER REŠČIČ: Hvala. Spoštovane poslanke in poslanci. Vlada Republike Slovenije predlaga državnemu zboru, da ratificira sporazum med vlado Republike Slovenije in vlado Japonske o ureditvi nealociranih obveznosti iz dolgov nekdanje SFRJ do Japonske, sklenjeno z izmenjavo not v Ljubljani 11. aprila 1997. S to ratifikacijo bo omogočeno poplačilo nealociranega dolga s strani Republike Slovenije, ki ga je prevzela po formuli mednarodnega denarnega sklada v višini 16.39 % in je na dan 1.6.1999 804 milijone japonskih jenov. Sredstva za poplačilo tega dolga so v proračunu zagotovljena in planirana, da bi v kratkem, torej v tem mesecu, jih pač poplačali. Predlagam, da državni zbor to sprejme. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa državnemu sekretarju. Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Ali želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ker ni razprave, jo zaključujem.
Ker ne želi več nihče razpravljati in ker k predlogu zakona v začetku obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Tak predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj 1/3 navzočih poslancev. Želi o tem sklepu kdo razpravljati? (Ne želi.) Sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Sklep je sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo predlog zakona v celoti sprejeli.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 11.A TOČKO DNEVNEGA REDA PREDLOG ZAKONA O CARINSKI SLUŽBI - HITRI POSTOPEK - TRETJA OBRAVNAVA. Vprašal pa bi predsednico odbora za notranjo politiko in pravosodje, ki je sklicala danes tudi sestanek kot zainteresirano delovno telo, ali želi pred nadaljevanjem odločanja o tej točki besedo.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Jaz sem torej sklicala sejo odbora za notranjo politiko in pravosodje danes ob 13.30. Zato bi prosila, če se lahko odločanje o tem zakonu pač preloži za ustrezen čas, da bomo lahko pripravili tudi poročilo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Danes sem tudi že ob začetku in nadaljevanju seje napovedal, da imate kot zainteresirano delovno telo pač sklican sestanek in predlagam, da državni zbor odloča o tej točki v popoldanskem delu. Tako bi sedaj šli po dnevnem redu dalje.
Smo torej pri 11.B TOČKI DNEVNEGA REDA PRI PREDLOGU ZAKONA O RAZPISU REDNIH LOKALNIH VOLITEV IN O PODALJŠANJU MANDATA ORGANOM MESTNE OBČINE KOPER - HITRI POSTOPEK. Zbor je prvo obravnavo navedenega predloga zakona opravil na 14. seji zbora. Prehajamo torej na drugo obravnavo predloga zakona, torej na razpravo in odločanje o posameznih členih. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Zakon ima štiri oziroma pet členov. Tako ima ta sklep smisel. Ali želi kdo o tem sklepu razpravljati? (Ne želi.) Torej ta proceduralni sklep dajem na glasovanje, da bomo razpravljali samo o tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.) To je pa nekoliko premalo. Ponovno ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.)
Državni zbor bo sejo nadaljeval ob 12.45 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.35 uri in se je nadaljevala ob 12.45 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tretjič ugotavljamo prisotnost! Glasovati moramo o proceduralnem sklepu, da bomo glasovali in razpravljali o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih.
Smo pri 1. členu. Odpiram razpravo o 1. členu in amandmaju, ki ga je predlagala skupina poslancev s prvopodpisanim dr. Cirilom Ribičičem. Amandma se glasi: 1. člen se spremeni tako, da se glasi: "Zaradi zagotovitve ustavne pravice državljanov do volitev organov lokalnih skupnosti se razpišejo redne lokalne volitve organov mestne občine Koper". Delovno telo ta amandma podpira. Gospod Ribičič ima besedo.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Zelo kratko bi rad obrazložil smisel tega amandmaja. Ta amandma ne govori več o podaljšanju mandata. S tem je z dnevnega reda sprejemanja tega zakona, če bo ta amandma sprejet, odstranjena eno od najbolj spornih vprašanj: Kdo, kdaj in pod kakšnimi pogoji in v kakšnih primerih lahko podaljšuje mandat? S tem v bistvu državni zbor pristane na to, da je v podaljševanju mandata odločilo ustavno sodišče, ne glede na to, kaj si kdo o tem misli in se tukaj omejujemo samo na razpis volitev.
V bistvu tukaj državni zbor ugotavlja, da do preoblikovanja na Koprskem v skladu z odločbo ustavnega sodišča ne bo moglo priti tako hitro, kot je bilo to predvideno, in zaradi tega razpiše redne volitve. S tem je odpravljeno tudi sporno vprašanje in pomisleki, ki jih je izrazil sekretariat v zvezi s podaljševanjem mandata. Seveda bi se v skladu s to spremembo spremenil tudi naslov zakona in tak zakon, s tako poenostavitvijo, z omejitvijo samo na razpis volitev, s tem, da ne polemizira v ničemer z odločbo ustavnega sodišča, celo nasprotno, v posebnem členu omogoča, da se na Koprskem, za razliko od ostale Slovenije, lahko večkrat opravljajo spremembe, ne pa samo enkrat v mandatu. S podporo, ki jo poslanska skupina združene liste najavlja tudi amandmaju dr. Zagožna o tem, da se ta zakon ne bi ukvarjal s stroški, se smisel tega zakona precej spreminja. Skratka, poskušamo iskati nek minimum soglasja državnega zbora, ki gre v tej smeri, da se razpišejo volitve, ker ta stvar precej časa traja. Poskušamo pa ob strani pustiti takšna sporna vprašanja, kot je podaljševanje mandata, kot so stroški za volitve in druga vprašanja, ki jih je prej obravnaval v naslovu in vsebini ta zakon. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, dr. Ribičič. Ali želi še kdo besedo? Gospod Božič, nato gospod Rupar.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, predsednik. Rad bi samo nekaj prebral. Odločba ustavnega sodišča z dne 18.9.1998, ki smo jo mi prejeli, v 3. točki pravi: "Organom mestne občine Koper se podaljša mandat do nastopa mandata organov novih občin, ki bodo ustanovljene v skladu z 2. točko tega izreka." 2. točka pa pravi: "Državni zbor mora najkasneje v enem letu po uveljavitvi te odločbe spremeniti in dopolniti zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij tako, da bodo na območju sedanje mestne občine Koper ustanovljene občine v skladu z ustavo." Lani in letos smo že nekajkrat rekli, da ne bomo podpirali nobenega sklepa v državnem zboru, ki bi bil v neskladju z izrekom odločbe ustavnega sodišča - to bo naša poslanska skupina tudi naredila. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Hvala, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Ocenjevati vse poskuse, ki jih ima združena lista in vsi tisti, ki želijo na vsak način pripeljati Koper in to edino komuno še do neke legitimnosti, je pravzaprav že skrajno čudno, da ne uporabim kakšnega drugega izraza. Glede na to, da se pojavljajo tudi interesi za ustanovitev novih občin - zadnja pobuda prihaja prav s strani dela Kopra, Horvatini in okolica, za ustanovitev občine - se mi zdi vsak poskus pravi absurd, da ne rečem drugače. Ne vem, kako daleč boste še šli s temi poskusi izigravati ustavo, izigravati ustavno sodišče in po drugi strani tudi zakrivati tisto resnico, ki na Koprskem vendarle tudi obstaja, pa je nihče od predlagateljev noče niti videti, niti priznati. Pobude nastajajo in bodo prišle prej ali slej in to bo edino legitimno, edina pravica in edino tako bo lahko zadoščeno tudi ustavnim odločbam. Že večkrat sem omenil, da prepustimo času čas, da je vsako prehitevanje po desni nepravilno in da je še bolj nepravilno prehitevanje po levi, to, kar seveda tudi počnete. Zato niti sam, niti v poslanski skupini ne bomo podprli nobenega teh amandmajev in tudi tega zakona ne. Mnenja smo, tudi jaz osebno, da bo vsakršno izglasovanje takih zakonov neustavno, bo prišlo do sporov še naprej in bi prosil tako predlagatelje kot tiste, ki še razmišljate naprej, kako bi vendarle uspeli zadržati to komuno, da vendarle razmislite v smeri rešitve in zadovoljitve ustavnih odločb v kompoziciji s prebivalstvom, z odločitvami ljudi, ne pa eno in drugo. Edino to je pravilna zadeva, zato bi prosil še enkrat v razmislek vsem, ker takih stvari seveda mi ne bomo podprli. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani gospod Rupar je v svojem imenu in v imenu poslanske skupine rekel, da ne bodo nobenega amandmaja podprli. To se mi zdi nekoliko vprašljivo stališče. Med temi amandmaji je tudi amandma o črtanju tega, da bi država plačala stroške priprav na tiste volitve, ki niso bile izvedene. Morda bo gospod Rupar držal besedo in tudi tega ne bo podprl. Jaz sem šel v to repliko zaradi tega, da bi vse skupaj vas prosil, da poskušate te amandmaje vendarle pogledati in presoditi, ali so smiselni ali niso smiselni. To niso amandmaji, ki bi zaostrovali polemiko, ampak bi poskušali iskati neko minimalno soglasje. Če zelo odkrito govorim, sem zadnji, ki bi hotel rušiti sedanje vodstvo v Kopru, tako sestavo sveta kot županje. Mislim pa, da je nesporno, da na hitro preko noči s takšnimi ali drugačnimi prehitevanji, o katerih je tudi gospod Rupar govoril, ne bo možno priti do pametnih rešitev in do takih rešitev, ki bi bile skladne tako z ustavo kot z voljo ljudi na Koprskem. Zaradi tega je smisel tega zakona, da se omogoči razpis volitev in da se pustijo ob strani druga vprašanja. No, in smisel teh amandmajev ni v tem, da bi karkoli na novo postavljali ali zaostrovali, ampak nasprotno, da te stvari umirjamo in da se omejimo samo na to vprašanje, da razpišemo redne volitve za čas, ko poteka to oblikovanje. Jaz vas bi prosil, da vsak amandma natančno preberete in njegov smisel, če izboljšanje teksta podprete, če ne, mu pa nasprotujete in da nimate generalnega stališča, da boste zavrnili vse v tem predlogu zakona. Hvala lepa za pozornost.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Ribičič. Želi še kdo besedo? Gospod Rupar želi besedo. Replika?
PAVEL RUPAR: Ja, gospodu Ribičiču. Torej mi smo vložili tudi amandma. Ampak če je pravica in če gremo po pravilih in upoštevati tudi ustavno odločbo oziroma odločbo ustavnega sodišča, potem do glasovanja tega sploh ne bi smelo priti. Namreč, z vložitvijo tega zakona izigravate vse po vrsti. Moj apel je bil, da, ali prekinemo to točko, pa seveda boste morali to vi, predlagatelji morajo to spoznati, ne mi, ali pa, da jo sploh na katerikoli način umaknemo iz, vem, da težko, zaradi poslovnika se to ne da, ampak ta točka ne bi niti smela priti na dnevni red, ker je že sam predlog popolnoma v nasprotju z vsemi načeli, je v nasprotju z vso logiko pravne države in pa tudi odločbe ustavnega sodišča.
Če bo pa že prišlo do kateregakoli izglasovanja amandmajev, je pa seveda odprtje tega amandmaja povsem smiselno, ker delate nekaj na silo in veste, da delate protizakonito in kdor to počne, potem ve, da je v prekršku in je prav, da nosi tudi sankcije tega. Ker pa seveda pri nas v zakonodaji tega ni, je predlog tega amandmaja, da tisti, ki to še vedno vztrajate in forsirate naprej in greste z glavo skozi zid, te stroške nosite tudi sami. To je edino pošteno in edino pravilno. Zatorej še enkrat apel. Upam, da ste me zdaj po tem razumeli, kaj sem želel. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Rupar, ali predlagate, da se ta točka prekine? (Ne.) Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? (Želi.) Prosim, gospod Kebrič ima besedo.
IVAN KEBRIČ: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Pred dnevi smo stali pred dilemo, ko so eni in isti ljudje govorili, da moramo spoštovati voljo ljudstva, to se pravi, izraženo skozi referendum. Kar z naslednjim stavkom so povedali, da moramo spoštovati odločbe oziroma razsodbe ustavnega sodišča. Spomnil bi vas pred kratkim, ko smo ustanavljali nove občine, smo govorili, kako je treba spoštovati zakonodajo, če hočemo biti pravna država. Sedaj mi pa povejte, kako bomo glasovali v teh primerih, ko takrat pri ustanavljanju novih občin nismo niti upoštevali zakonodaje, ko je bil predpis za pogoj, ki jih mora izpolnjevati občina, če hoče, da jo ustanovimo po izglasovanju v državnem zboru. Kako bomo zdaj glasovali, ko imamo problem, da je ustavno sodišče odločilo tako, referendum drugače. Povejte mi, gospodje, koga bomo poslušali?
Na drugi strani pa govorimo, da imamo poslanci pravico glasovati po svoji presoji po tehtanju argumentov in po svoji vesti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kebrič. Ura je 13. K repliki se je prijavil še gospod Rupar. Predlagam, da to stori v nadaljevanju seje. Kdo še? Tudi gospod Džuban. Sedaj prekinjam sejo. Dovolite mi samo še kratko obvestilo. V uvodu sem pozabil povedati, da imamo danes med nami tudi poslanca, ki je srečal Abrahama. To je kolega Petan. S tega mesta iskrene čestitke za njegov rojstni dan! (Ploskanje v dvorani.) Ob 14.30 pa nadaljujemo s ponovnim odločanjem o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji in nato nadaljujemo s točko, ki smo jo sedaj prekinili. Hvala.
(Seja je bila prekinjena ob 13.01 uri in se je nadaljevala ob 14.46 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Nadaljujemo z delom 15. seje državnega zbora. Dodatno so še opravičeni: Maria Pozsonec, Zmago Jelinčič, Alojz Vesenjak, Borut Pahor, Majda Ana Kregelj-Zbačnik in Jože Jagodnik od 14.30 do 15.00 ure. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRISILNI PORAVNAVI, STEČAJU IN LIKVIDACIJI. Državni svet Republike Slovenije je na svoji 34. seji dne 19. maja 1999 sklenil, da na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena ustave Republike Slovenije zahteva od državnega zbora, da ponovno odloča o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Želi predstavnik državnega sveta obrazložiti zahtevo sveta? Se opravičujem, smo pri glasovanju, ker pri samem pozivu ni bilo predstavnika državnega sveta. Proceduralno, gospod dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Jaz mislim, da se ne bi smeli tukaj prepuščati čustvom pa prestižnim zadevam. Prosim, če me ne motite, tudi ko gre za poslovnik.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani!
DR. CIRIL RIBIČIČ: Po veljavni ureditvi, ustavni ureditvi lahko terja državni svet, ki je samostojen državni organ, ki zasluži tudi dolžno spoštovanje, tudi ko gre za njegove predstavnike, ponovno glasovanje o neki zadevi, kot se je to zgodilo zdaj pri tem zakonu. Mislim, da je iz poslovniškega vidika celo sporno, ali se gre lahko naprej, ne da bi se počakalo mnenje. V konkretnem primeru pa je predstavnik državnega sveta včeraj cel dan in danes dopoldan bil tukaj in čakal, da pride na vrsto. Ni ga bilo v dvorani samo tisti moment, ko se je o tem odločalo. Tukaj je zdaj gospod Semolič prisoten in jaz bi prosil poslance, če je treba tudi, da to izglasujemo, da se mu da možnost, da obrazloži veto. Jaz sem navedel, pa lahko še navedem še kakšen člen ustave. Jaz bi vas rad prosil, da ne bi bila odločitev, o kateri državni zbor danes odloča, iz proceduralnega vidika sporna in da bi se dalo s tega vidika izpodbijati. Jaz mislim, da za to ni nobene potrebe, razen kakšnih prestižnih čustev in nepotrebnih napetosti. Kdo se boji obrazložitve državnega sveta? No, potem pa prosim za malo strpnosti, malo razumevanja in dajmo predstavniku državnega sveta, da obrazloži veto, če je tukaj prisoten. Jaz vam že zdaj zagotavljam, da bi z obrazložitvijo izgubili manj časa, kot pa ga bomo izgubili z zapleti, če boste nasprotovali tej obrazložitvi.
Moj proceduralni predlog je zelo jasen, da damo besedo predstavniku državnega sveta, če je to mogoče brez glasovanja. Če pa kdo misli, da za to potrebuje večinsko odločitev, pa predlagam predsedujočemu, da da to na glasovanje. Vas, kolegice in kolegi poslanci, pa prosim, da v imenu strpnosti in spoštovanja nekega drugega samostojnega državnega organa, podprete ta moj proceduralni predlog, o katerem seveda ni razprave. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani! Prosim za mir v dvorani! Dr. Ribičič je predlagal proceduralno, da damo besedo... (Poslanec govori iz dvorane!)...
Kolegice in kolegi prosim malo strpnosti v dvorani. Ničesar nas ne sme obremenjevati. Po poslovniku ima predstavnik državnega sveta pravico do besede. Ker je zamudil, vseeno predlagam, da bomo odločili, ali mu damo besedo ali ne.
Mislim, da je treba malo več strpnosti, pa ne bo nič škodilo državnemu zboru. Dajem predlog, da damo besedo predstavniku državnega sveta. Ugotovimo prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Več nas je v dvorani. Mi bomo odločili o tem, ali bo govoril ali ne bo. Prosim, da se odločimo odgovorno. Ugotovimo prisotnost! (40 prisotnih.) Nadaljujemo čez 10 minut, to je ob 15.08.
(Seja je bila prekinjena ob 14.53 uri in se je nadaljevala ob 15.08 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci. Po magnetogramu smo nedvomno ugotovili, da so bile uvodne obrazložitve, ki jih predvideva naš poslovnik, končane. Predstavnik državnega sveta je imel po poslovniku možnost dati uvod, kar pa ni izkoristil. Zato je predlog dr. Cirila Ribičiča vsebinsko dopusten in dopušča možnost, da o tem glasujemo in da mimo vrstnega reda damo še besedo predstavniku državnega sveta. O tem bo odločal državni zbor.
Dajem ta predlog na glasovanje. Tretjič ugotavljamo prisotnost v dvorani! (63 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog, ki ga je dal dr. Ribičič? (20 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da proceduralni predlog ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje. Ob tem vas želim še enkrat opozoriti, da mora pri ponovnem odločanju, skladno z drugim odstavkom 21. člena ustave Republike Slovenije, za sprejem navedenega zakona glasovati večina poslancev zbora, to je 46 ali več. Možna je obrazložitev glasu.
Želi kdo besedo? Gospod Potrč, bo obrazložil svoj glas.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi. Jaz bom glasoval za predlog zakona. Razlog, zakaj je bil suspenzivni veto na zakon vložen, je namreč dejstvo, da je pri spremembah zakona o prisilni poravnavi, stečaju, prišlo do tega, da smo črtali iz 160. člena tudi možnost, da se presežnim delavcem zagotovi upravičenje do odpravnine. To je državni zbor pravočasno ob sprejemanju zakona ugotovil in poskušal tudi zakon v tretji obravnavi novelirati. Vendar smo ugotovili, da ni možno, ker pač tisti člen v drugi obravnavi ni bil noveliran. Zato smo sprejeli sklep, da naj se to uredi z zakonom o jamstvenem skladu. To smo pred uro, dopoldan storili.
Mislim, da so s tem v bistveni točki odstranjeni ali odpravljeni pogoji, zaradi katerih je bil suspenzivni veto vložen. V zakonu o jamstvenem skladu smo, dokler ne bo pričel delovati novi zakon o delovnih razmerjih, zagotovili tudi upravičenost do odpravnine, res ne v celoti, ampak do višine, kolikor jo jamstveni sklad zagotavlja. Vendar verjetno ta moment več kot to nismo mogli storiti. To je razlog, zaradi katerega bom glasoval za zakon.
Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Rad bi kratko obrazložil svoj glas. Marsikdo bi na mojem mestu, ko je propadel s svojim predlogom, zapustil dvorano ali se ne bi prijavil k sklepčnosti. Pa še nekaj originalnih pristopov je znanih v tem državnem zboru, kadar nekdo izgubi in je poražen. Jaz ne bom tako ravnal, ampak bom pri ponovnem glasovanju podprl zakon. Obrazložitve mi ni treba ponavljati, ker jo je kolega Potrč povedal in ker mislim, da revanšizem, zamerljivost, pretirana čustva in tako naprej niso stvar, ki bi morala odločati o tem, kdo glasuje in kako glasuje v državnem zboru. Jaz bom ravnal drugače in bom podprl ta zakon. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Če ni več želja po obrazložitvi glasu, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (57 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na PREKINJENO 11.B TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RAZPISU REDNIH LOKALNIH VOLITEV IN O PODALJŠANJU MANDATA ORGANOM MESTNE OBČINE KOPER. Smo v drugi obravnavi zakona pri razpravi o 1. členu in amandmaju k 1. členu, pri čemer je najavil repliko gospod Rupar, ki ga ni v dvorani. Prosim, gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani! Seveda ne bom podprl amandmaja k 1. členu, če se pogovarjamo o 1. členu, iz razloga, ker je - kot je bilo sicer tu že povedano - tudi z mojega stališča v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča, ki je jasna in nedvoumna. Zakaj se toliko opiram na to odločbo ustavnega sodišča? Prvič, ker so ustavni sodniki po moji oceni in tudi po oceni nekaterih pravnih strokovnjakov razsodili v skladu z ustavo. Drugič, ker je ustavno sodišče kot najvišji organ varstva zakonitosti in ustavnosti, po moji oceni, vreden zaupanja. Tretjič, ker menim, da po naši ustavi ni možno oporekati odločitvi ustavnega sodišča. Torej so njihove odločbe oziroma njihove odločitve dokončne in izvršljive. Mislim, da je pravilni termin, če uporabim pravno stroko. To, kar mi tukaj hočemo s tem amandmajem in predlogom zakona kot celoto, je v nasprotju s tem, kar sem pravkar povedal.
Sedaj ne bom odpiral dilem in vprašanj, ki se v zvezi s tem pojavljajo, ali je možno, da ustavno sodišče ponovno odloča o neki odločitvi, ki je že odločena in sicer drugače, kot je že odločalo. O tem ne bom sedaj polemike opravljal, ker nima smisla.
Mogoče bi omenil to, da druga stran, podporniki in predlagatelji tega zakona zagovarjate voljo ljudstva kot razlog, ki naj bi imel večjo težo, kot jo ima odločitev ustavnega sodišča. Tukaj se vprašam in vse ostale vprašam v državnem zboru, katerega ljudstva, katero ljudstvo je tukaj mišljeno. Ali ljudstvo nekega majhnega območja? Ali je tukaj mišljeno ljudstvo države Slovenije kot celote? Odgovor po moje je jasen in je jasno tudi iz zakona in iz ustave, če si jo pravilno razlagamo, katera volja ljudstva je tista, ki jo državni zbor mora upoštevati. Mislim, da smo o tem tudi veliko govorili. Državni zbor mora upoštevati voljo ljudstva in katera je tista volja ljudstva, ki jo državni zbor ni nujno, da jo upošteva pri svoji odločitvi. Mislim, da je tudi to jasno, da izhaja iz zakonov in da bi tu bilo potrebno tokrat upoštevati.
Mislim, da gre tudi v tem primeru za interese Slovenije in ne za interese neke majhne skupine voditeljev, ki s posedovanjem oblasti spretno prekrivajo ozadja in dolgoročne politične posledice v škodo Slovenije kot celote. Namenoma nočem govoriti o ljudstvu, ampak samo o vodstvu. Če omenim ljudstvo, pa je tudi že velika večina takih, vsaj po podatkih, ki jih imam, ki poznajo ozadja in ki mislijo drugače od vodstva. Še nekaj bi povedal v zvezi s tem.
Naj tisto vodstvo, ki danes deluje proti interesom Slovenije in proti ustavni ureditvi, raje najprej občanom vrne denar, ki ga je protizakonito odtujilo. Potem naj imajo obraz in moč priti v državni zbor s predlogi za urejanje zadev za državljane in za občane. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Repliko dr. Ribičiču želi gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi! Repliko imam na izvajanje gospoda Kebriča. Da samo malo osvežim spomin, glede na to, da je gospod Kebrič govoril, torej on je govoril o občinah, o ustanovitvi novih občin, o dejanjih, ki niso bila v skladu z ustavo, če se ne motim. Je tako? Potem je govoril tudi o spoštovanju ljudstva in spoštovanju referendumskih odločitev itn. Gospod Kebrič, povejte mi, ko smo ustanavljali občine, če ste opazili, da je katerakoli stvar bila potrjena v tem državnem zboru protizakonito oziroma v nasprotju z ustavo. Ali ste se vi pritožili na ustavno sodišče? To je, glede na to, da ste vi poslanec državnega zbora, vaša dolžnost. Dolžnost kot poslanca in dolžnost kot človeka. Če pa se niste pritožili, ste seveda domnevali tako kot ostali, da ni nič narobe. Že smo za to govornico ravno o teh očitkih slišali, da tam, kjer ni tožnika, ni sodnika. Zato s takimi argumenti prihajate neupravičeno na dan.
In druga zadeva, omenili ste, da v tem primeru Kopra ne upoštevamo volje ljudstva. Gospod Kebrič, vi ste bili eden tistih, ki ni upošteval volje ljudstva po izidih referenduma o volilnem sistemu. Zakaj taka dvoličnost, gospod Kebrič? Vas, vaših kolegov in vseh tistih, ki se sklicujete na voljo ljudstva samo takrat, kadar vam to odgovarja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospod Avšič. Prosim za mir v dvorani!
JOŽE AVŠIČ: Hvala za besedo. Sicer nisem mislil replicirati, ampak kakšna stvar te mora dvigniti: ta o volji ljudstva in o tem, da je ena volja ljudstva obvezna in ena neobvezna, to bi bilo dobro enkrat drugič morda pojasniti, kakšen je to fenomen. Verjetno je samo za eno politično opcijo čisto jasno, kdaj je voljo ljudstva treba spoštovati, kdaj pa ne.
No, ob tem amandmaju, ki ga zdajle obravnavamo, je pa seveda vprašanje, če ni v Kopru volja ljudstva ravno nasprotna, kot se ga želi predstavljati. Kaj pa, če si Koper želi to županjo in predsednika občinskega sveta, ki ga nima med drugim nobena občina več v Sloveniji, še naslednja tri leta in bomo imeli fenomen v Sloveniji, da bomo imeli v eni lokalni vladi 8 let občinski svet s predsednikom in z županjo za 8 let, ki je bila sicer za 4 leta izvoljena. Dajte malo razmisliti, kaj sploh počnemo s tem amandmajem. Morda le izpolnjujemo zakonsko obvezo državnega zbora, da poskrbi za volitve v vsaki lokalni sredini in da si mandati sledijo tako, kot se morajo v vseh lokalnih skupnostih v Sloveniji na vsake 4 leta. Žal je ustavno sodišče razsodilo oziroma določilo tu drugače in morda, če bomo ta zakon danes sprejeli, bo imel kdo korajžo, pa bo vprašal ustavno sodišče, ali imamo prav, da morajo biti volitve čim hitreje, čeprav bo tudi to okrnjen mandat, vendar bo le mandat, ki bo deloval na podlagi novega zakona o lokalni samoupravi, ki smo ga sami sprejeli, ki ne bo imel več predsednika itd., itd. in v tem primeru se bo seveda občina Koper enakovredno uvrstila med tiste občine v Sloveniji, ki zakonito delujejo na podlagi veljavnega zakona, ki smo ga v tem državnem zboru sprejeli. Samo toliko, verjetno ne bom šel zdaj zaradi tega obrazlagati glasu, vendar sem prepričan, da tudi tisti, ki nekoliko drugače tolmačite to, se bi lahko zamislili, kaj bomo povzročili, če tega zakona ne sprejmemo. Prav gotovo bomo imeli edinstven položaj nekega mestnega sveta, ki bo deloval osem let z županjo, z istim mandatom. Hvala.
PREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Rupar, replika, potem dr. Franc Zagožen.
PAVEL RUPAR: Replika gospodu Avšiču. Tudi če bi bila volja ljudstva še enkrat ponovno izražena, da izvolijo gospo županjo za to funkcijo, bi bila v tem trenutku to neligitimna poteza. Neligitimna poteza zato, ker bi jo volili tudi tam, kjer si želijo svoje občine in tudi tam, kjer je domneva tudi zakonodajalca in pa ustavnega sodišča z odločbo, da lahko nastane novo razmerje. Tam bi seveda volili neko osebo za župana, potem pa ustanovili novo občino. Ni legitimno, definitivno. Katerekoli volitve bi se zgodile zdaj, so v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča in v nasprotju z veljavno zakonodajo. Sicer pa, če je podaljšan mandat, to v naši državi ni nič hudega. Podaljšan mandat so imeli že župani takoj po osamosvojitvi Slovenije. Tudi je bil mandat 4 leta, pa jim ga je takrat zakonodajno telo oziroma sodišče podaljšalo za 1 leto. Zato bi jaz predlagal, nobene bojazni, nobene panike, sploh ne hitenja. Če bomo hiteli, bomo naredili več napak. V tem primeru delamo zelo veliko napako in mislim, da je bolje tako, kot sem že velikrat povedal, pustite času čas, v Kopru se bo zgodilo, se dogaja in zgodilo se bo točno tako, kar veleva odločba ustavnega sodišča, dvakrat. Hvala.
PREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, dr. Franc Zagožen. Imam še dve repliki prijavljeni.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor, jaz pravzaprav nimam replike, samo rad bi povedal stališča Slovenske ljudske stranke do tega zakona. Strinjamo se s stališčem sekretariata za zakonodajo, ki pravi takole: Menimo, da državni zbor za tak zakon nima ustavne podlage. Prav gotovo to vesta tudi predlagatelj zakona, tudi prebrali ste lahko to mnenje. Mnogi od predlagateljev ste to vedeli tudi že prej. Posledica sprejema takega zakona je lahko seveda spet lahko še ponovni ustavni spor, novo odločanje na ustavnem sodišču in zaplet se bo nadaljeval. Zato smo mnenja, da ni naloga državnega zbora, da povzroča take zaplete s kršenjem ustave. Naloga državnega zbora je drugačna, da predvsem s spoštovanjem ustave sprejema zakone, ki so z njo skladni in ureja pravni red v tej državi, ne pa da ga krši. Glasovali bomo proti zakonu in upamo tudi, da ne bo sprejet in da bo s tem hitreje odprta pot, da državni zbor opravi tisto, kar mora, kar je njegova naloga, kar je ustavno sodišče v svoji odločbi zapisalo, da je pravzaprav po ustavi državni zbor dolžan, ne samo zaradi odločbe, ustanoviti občine, ki bodo skladne z ustavo. Potem bo seveda potrebno volitve razpisati takoj. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Kolega dr. Franc Zagožen, mi smo sedaj pri obravnavi amandmaja k 1. členu. Nisem vas prekinjal. Prosim naslednje razpravljavce, da se držimo 1. člena in amandmaja k 1. členu.
Imam prijavljeni dve repliki. Najprej gospod Peterle, potem gospod Kelemina in dr. Ribičič.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci. Repliciram poslancu Avšiču, ki je dejal, da gre za edinstveno zadevo. Res gre za edinstveno pojmovanje pravne države. Državni zbor je oziroma takratna skupščina sprejel ustavo, tukaj smo izvolili ustavne sodnike, ti delujejo, ampak ker se pojavlja tukaj neka skupina, včasih tudi večina, ki jim ni v interesu to, kar je odločilo ustavno sodišče v skladu z ustavo in evropsko listino o lokalni samoupravi, podirajo v valovih zadeve, ki imajo formalno vso podlago. Nekaj res edinstvenega je, da ista hiša, ki je postavila ustavo in ustavno sodišče, ruši ustavo in ustavno sodišče oziroma odločitve ustavnega sodišča. S tem nas vodi v kaos in nam jemlje dragocen čas, ki bi ga lahko uporabili za kaj drugega. Kot je rekel že prej gospod Božič, še jaz enkrat ponovim v imenu poslanske skupine: mi takega početja ne moremo podpirati in ga ne bomo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Zadeva je sedaj tako daleč, da je jasno, da ima vsak svoje prepričanje in vsak misli, da ima prav. Ne smemo tukaj sedaj izpustiti tega dejstva, da je ustavno sodišče naložilo tej državi, da mora v roku enega leta to vprašanje rešiti.
Če vi mislite, da je opozicija pod a ali kdorkoli kriv, da to v roku enega leta ne bo rešeno, potem mislim, da napačno razlagate zadeve. Karkoli drugega mi naredimo, to, kar je predloženo v tem zakonu ali karkoli drugega bi se zgodilo v zvezi s tem vprašanjem v nasprotju z odločitvijo ustavnega sodišča, kar vsi poudarjamo oziroma nekateri poudarjamo, je dejansko protiustavno in protizakonito in ne moremo takih odločitev sprejemati, vsaj tisti poslanci ne, ki poskušamo biti kolikor toliko odgovorni.
Zakaj vlada ni v roku enega leta predlagala ustrezne rešitve za rešitev tega vprašanja? Mi prav gotovo nismo krivi. Možnost je bila, ampak verjetno obstajajo razlogi tudi pri tistih, ki so izdali ta predlog. Kajti njim noben drug predlog ne odgovarja, kot samo to, kar oni predlagajo. Vse drugo, karkoli predlaga tako resorno ministrstvo kot vlada v celoti in določen del parlamenta, ne velja čisto nič, ampak samo tisto, kar oni predlagajo. Prav zaradi tega to vprašanje danes ni rešeno. Lahko bi bilo, če bi bil interes in če bi spoštovali voljo ustavnega sodišča. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Spoštujem drugačno stališče pri tem zakonu in glasovanje proti. To ni sporno. Vsakdo lahko glasuje, kakor želi.
Rad bi opozoril, da imamo tukaj amandma, ki ne govori o teh vprašanjih, ki so bila tukaj izpostavljena. Najbolj sporno pravno vprašanje je bilo to, ali lahko v mirnem času podaljšamo mandat ali ne. S tem amandmajem se to vprašanje daje z dnevnega reda in je na dnevnem redu samo vprašanje razpisa volitev. Na to sem hotel posebej opozoriti. Mislim, da ne bi bilo korektno, če bi kdo ravnal tako: čim slabše, tem boljše za nas. Če glasujete za ta amandma, v tem primeru se eden od glavnih elementov neustavnosti tega zakona odpravi. To ne pomeni, da morate potem zakon podpreti. Ampak ta amandma je tak, da nedvomno z ustavnega vidika in vidika spornih ustavnih vprašanj izboljšuje ta zakon. Tako kot amandma, ki govori o stroških, in amandma k naslovu tega zakona. Zato prosim vse, ki bodo do tega nastopali na umirjen argumentiran način, da podprejo ta amandma. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala. S tem forsiranjem tega zakona se z dnevnega reda umika spoštovanje ustavnosti. Rad bi slišal predstavnika sekretariata za zakonodajo: Ali lahko predlog, ki je v nasprotju z ustavnim redom, pride sploh v proceduro? Zakaj se ta predlog ni ustavil takrat, ko se je ugotovilo, da predlog, ki nasprotuje odločitvi ustavnega sodišča, ta parlament sploh lahko obravnava. Mislim, da ga ne bi smel, da je bila že na samem začetku narejena napaka.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Razprave smo izčrpali, zato zaključujem razpravo o 1. členu in amandmaju.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 1. členu? (34 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen je spremenjen.
Prehajamo k 3. členu, h kateremu amandma predlaga poslanska skupina slovenske ljudske stranke, ki predlaga, da se člen črta. Dodatno imamo še dva amandmaja oziroma en amandma in amandma na amandma - amandma poslanske skupine socialdemokratske stranke in amandma na amandma skupine poslancev s prvopodpisanim Davorinom Terčonom. Želi kdo razpravljati? Gospod Terčon, prosim.
DAVORIN TERČON: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani kolegi! Moram reči, da se strinjam z amandmajem gospoda Zagožna, ki črta 3. člen, ki govori o financiranju volilnih opravil za volitve, ki niso bile izvedene v občini Koper. Upam, da bo ta amandma sprejet, predvsem zaradi tega, ker ta zakon naj ne bi urejal financiranja samih volilnih postopkov.
Na amandma, ki sem ga vložil skupaj s skupino poslancev, sem slišal že nekaj pripomb, da ni preveč resen. Mogoče je temu res tako, vendar je ta amandma nastal zaradi amandmaja poslanske skupine SDS in zagotavljam vam, da je amandma, ki sem ga vložil, vsaj tako resen kot amandma skupine poslancev oziroma poslanske skupine SDS.
Volilna opravila za volitve, ki naj bi se izvedle v mestni občini Koper, je vodila občinska volilna komisija. Ta je dolžna skrbeti za zakonitost volilnih postopkov, je dolžna zakonito delovati in delovati v skladu z navodili republiške volilne komisije. Poslanska skupina SDS predlaga kot neko obliko sankcije napram občinskim funkcionarjem občine Koper, ki niso preprečili izvedbe volilnih opravil, s tem da bi oni plačali stroške volilne kampanje. To je seveda tako, na pamet in počez. Sam ne vidim neposredne zveze med funkcionarji in občinsko volilno komisijo, ki je delovala v skladu z zakonodajo. Pri tem moram reči, da tudi pristojni državni organi niso preprečili volilnih postopkov. Iz obrazložitve amandmaja, ki ga je predlagala poslanska skupina SDS, tudi ni jasno, za katere funkcionarje gre - v samem besedilu piše o vseh funkcionarjih, v obrazložitvi piše o delu funkcionarjev in tako naprej in tako naprej. Jaz seveda pričakujem, ali bo izglasovan amandma gospoda Zagožna, v obratnem primeru vas pa resno pozivam, da podprete moj amandma na amandma poslanske skupine SDS. V primeru pa, da bo izglasovan amandma poslanske skupine SDS, pa resno razmišljam, da bi v tretjem branju vložil ponovno ta amandma na amandma, s tem da bi ga razširil ne samo na poslance, ki so se upirali volji ljudstva v Kopru, ampak da bi ga razširil še na nekatere druge faktorje, ki so to voljo preprečevali, uresničevali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Želi še kdo besedo? Gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. To, kar je seveda gospod Terčon povedal, je seveda njegov del resnice. Mi pa imamo seveda drugo, pa tudi drugo razmišljanje, kar je seveda logično, upravičeno. Jaz seveda tukaj izza te govornice seveda ne bom pozival nobenega poslanca, naj glasuje tako ali tako, ker se bo pač vsak po svoji vesti odločil, kakor misli, da je prav. Samo jaz se vprašam, kdo se je v bistvu začel upirati v tej državi. Kdo se je prvi začel upirati? Zdaj tukaj očitate nam poslancem, da smo se upirali jasno izraženi volji prebivalstva mestne občine Koper. Poslanci smo se upirali. Kdo se je pa začel potem v tej državi prvi upirati, to mi povejte? Ali se je tisto vodstvo, ki je hotelo izsiliti neko odločitev, ki je bila jasna in je bilo tudi jasno s strani vlade opredeljeno, kakšno stališče je potrebno zavzeti. Tudi vodstvo državnega zbora se je opredelilo, da pač volitev tam ne bo, pa so kljub temu šli z aktivnostmi za volitve istočasno z vsemi občinami. Kdo se je potem začel upirati odločitvam državnega zbora, odločitvam vlade in odločitvam ustavnega sodišča? To povejte! Mislim, da je to popolnoma jasno iz tega, kdo bi potem moral te stroške plačati. Sicer pa mislim, ne vem sicer, koliko je teh stroškov, ampak kot sem že povedal, naj tisti, ki so dolžni denar, vrnejo, pa se bodo ti stroški brez problema pokrili. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ker ni več razprave, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Obrazložitev glasu, dr. Ribičič. Obrazložitev glasu k prvemu amandmaju.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Podprl bom amandma dr. Zagožna, ker daje z dnevnega reda neko nepomembno stransko vprašanje, ki sploh ne spada v ta zakon in se v bistvu vračamo k stari polarizaciji in k prejšnjem stališčem, če bi sprejeli amandma, ki ga je predlagala socialdemokratska stranka, zaradi tega bom podprl amandma dr. Zagožna. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ni več razprav, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Na glasovanje dajem amandma pod številko 1. V kolikor bo ta amandma sprejet, sta ostala dva brezpredmetna.
Kdo je za amandma pod številko 1? (58 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem je tudi 3. člen črtan.
Smo pri 4. členu. Imamo amandma skupine poslancev - prvopodpisani dr. Ciril Ribičič. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajam na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da smo 4. člen sprejeli.
Opravili smo razpravo o vloženih amandmajih. Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Kdo želi besedo? (Ne želi.) Ker ne želi nihče razpravljati, dajem na glasovanje preostale člene, katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
V razpravo dajem naslov zakona, je amandma k naslovu zakona. Vložila ga je skupina poslancev, s prvopodpisanim dr. Cirilom Ribičičem. Amandma matično delovno telo podpira.
Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Na glasovanje dajem amandma za naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma k naslovu zakona? (31 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma k naslovu zakona sprejet. Naslov zakona je v celoti spremenjen.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. V drugi obravnavi so bili obravnavani in sprejeti nekateri amandmaji. Sprašujem, če želi kvalificirani predlagatelj vložiti amandma k tretji obravnavi. Prosim, da to storijo. Ne želite vlagati amandmajev? (Ne želi.) Želi kdo razpravljati o zakonu kot celoti? (Ne želi.) Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na razpravo o zakonskem predlogu kot celoti. Preden bomo glasovali, sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetje amandmajev porušila medsebojna skladnost določb zakona - sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve? Smo usklajeni? (Da.) Hvala. Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (33 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Obveščam kolegice poslanke, kolege poslance in predstavnike vlade, da je odbor za notranjo politiko in pravosodje obravnaval zakon o carinski službi in naložil vladi, da pripravi amandmaje k temu zakonu tako, da danes tega zakona ne bomo obravnavali.
Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DAVKU OD IGER NA SREČO. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Trenutek samo, da pridejo predstavniki vlade. Prihajajo predstavniki vlade. Državna sekretarka, gospa Milojka Kolar, prosim.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Glede, da je predlog zakona o posebni obdavčitvi iger na srečo za drugo branje, je seveda vlada pripravila ta predlog zakona v skladu s sprejetimi sklepi in stališči tega parlamenta, predvsem kar se tiče dveh določb. In sicer, prve določbe glede tega, ker igre na srečo ne bodo obdavčene s sistemom davka na dodano vrednost in se zato s tem posebnim davkom uvaja, nekako, nadomestna obdavčitev. Ker pa je bila izražena tudi v tem parlamentu bojazen, da bi glede na to, da bodo prireditelji klasičnih in pa posebnih iger na srečo kupovali, seveda, nabavljali opremo in materiale z davkom na dodano vrednost in da ob dodatni obdavčitvi ne bi zapadli v izgube oziroma jim ne bi bila dana možnost razvoja in investiranja, je vlada pripravila - seveda - posebne študije učinkov uvedbe davka na dodano vrednost pri teh prirediteljih iger na srečo. V skladu s temi rezultati je tudi predlagala znižano stopnjo za razliko od prvega branja, ko je bila ta stopnja 20%, in je sedaj, tako kot je predlagano v sistemskem delu, 18%; da pa je seveda napravljena posebna lestvica, kako bi se ta stopnja povečevala, in sicer od 15,5% po polodstotne točke vsako leto. Hkrati je z analizo učinkov te odavčitve DDV-ja in tega posebnega davka bilo ugotovljeno, da je potrebno seveda prirediti oziroma nekako modificirati tudi koncesijsko dajatev, zaradi tega predlaga seveda tudi amandma z novo koncesijsko lestvico.
V celovitem okviru te spremembe omogočajo na eni strani investcije v potencial oziroma v to, kar lahko prireditelji teh iger na srečo investirajo na daljše obdobje, glede na to, da sedaj niso imeli zakonskih možnosti za te investicije; na drugi strani pa se nekako zadovolji tudi ta finančni izplen, vsaj po zaključku prehodnega obdobja, ko bo prišlo do polne obdavčitve z 18%. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospa Kolarjeva. Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Želi poročevalec odbora? (Ne želi.) Hvala. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona in vloženih amandmajih k členom predloga zakona. Amandmaje ste prejeli s pregledom z datum 15.6. Prosim, da si jih vzamete.
Najprej predlagam zboru, da skladno z drugo alineo člena 189 poslovnika razpravlja in glasuje od vseh teh členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o tem predlogu. Ugotovimo prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (Nemir v poslanskih klopeh.) (39 prisotnih.) Veselico pustimo na miru, ni še praznik. Praznik bo v petek. Drugič ugotavljamo sklepčnost! Vodje poslanskih skupin! (41 prisotnih.) Prosim vodje poslanskih skupin oziroma sekretarje poslanskih skupin, da zagotovijo udeležbo. Tretje glasovanje bo ob 16.01 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 15.52 uri in se je nadaljevala ob 16.02 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke in kolegi poslanci, tretjič ugotavljamo prisotnost, da bi v skladu z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravljali in glasovali o vseh členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Tretjič ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlog, ki sem ga prebral? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na razpravo o členih in amandmajih, najprej o 5. členu in amandmaju skupine poslancev s prvopodpisanim Jožetom Možganom. Želi kdo besedo? Državna sekretarka, gospa Kolarjeva.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Vlada nasprotuje predloženemu amandmaju iz treh vsebinskih razlogov. Prvič, neupravičeno se znižuje davčna osnova tudi že od sedaj predvidene, ker se od davčne osnove od vplačanih odštevajo izplačani dobitki, dejansko izplačani. Predloženi amandma pa predlaga "predvideni z igro", kar pa ni vedno isto z dejansko izplačanimi; se pravi, da bi neupravičeno zniževali davčno osnovo.
Drugi vsebinski razlog je, da je ta amandma v nasprotju z zakonom o igrah na srečo, in tretjič; ker imajo tako prireditelji klasičnih iger na srečo obveznost napraviti končen obračun po končani prireditvi klasične igre na srečo, in takrat se lahko s končnim obračunom dejansko poračunajo vsa vplačila minus izplačani dobitki. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Gospod Kontič, se opravičujem.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Sicer sem pričakoval, da se bo še kdo od sopodpisnikov odzval, ker pa dr. Možgana ni, bi le želel nekaj besed o teh amandmajih, katerih sopodpisnik sem tudi jaz, povedati, zakaj sem to tudi podpisal.
Zakon o davku na dodano vrednost, kot je bilo že povedano, ni zajel oziroma ne bo zajel iger na srečo, zato se predlaga ta davek od iger na srečo. Razlog je seveda prenehanje oziroma ukinitev prometnega davka. Ta posebni davek bo pomenil odliv sredstev v proračun, torej osnovni namen je odliv sredstev v proračun, kar pa lahko pomeni manj sredstev za druge namene. Če zelo poenostavim. Prihodke od iger na srečo razdelimo - seveda - na dejavnosti, stroške, ki jih ima prireditelj iger, koncesijske dajatve, vrednost dobitkov, stroške vrednosti dobitkov in pa davke. Poleg opozoril, da ta posebni zakon povzroča prireditelju iger na srečo dodatne stroške, pa seveda obenem najeda skupni prihodek, kar se lahko posledično odrazi tudi na koncesijskih dajatvah, kar pa je povezano s financiranjem obeh fundacij. Vsi trije amandmaji, katerih prvopodpisan je kolega Jože Možgan, in so v bistvu posledica doseženega soglasja na komisiji za invalide, pomenijo ohranitev dosedanje višine sredstev, namenjenih za delovanje obeh fundacij oziroma preprečujejo bojazen po znižanju teh sredstev, kot eden izmed podpisnikov zato predlagam poslankam in poslancem, da te tri amandmaje, da se ne bom oglašal pri vsakem, pri obeh členih, pri 5. in 6., podpremo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Nisem se mislil oglasiti, ker je že povedala gospa Kolarjev, v čem je problem; ampak zdaj, ko se je oglasil gospod Kontič, sem se pa odločil ali pa se mi zdi potrebno se oglasiti.
Gospod Kontič je govoril o amandmaju k 6. členu. Člani komisije za invalide so podpisali - jaz sicer ne morem reči, da zagotovo niso vedeli, kaj podpisujejo - ampak so podpisali nekaj, kar so napisali v strokovnih službah podjetja Loterija Slovenija d.d. in obrazložitev je od tam prepisana, iz tistega dopisa. To je - najprej je šlo tako, da gospod direktor je to poslal v parlament, pa je gospod Šuštaršič to isto prepisal, podpisal, potem so pa člani komisije vložili kot amandma. V čem je problem? Zdi se mi čisto legitimno zavzemati se za nižjo obdavčitev, ni problema, ampak o tem govori 6. člen. To, kar pa govori amandma k 5. členu, je pa čisto nekaj drugega. 5. člen zdaj - v osnovnem zakonu in vsa leta nazaj, trenutno veljavna ureditev je taka: davčna osnova je razlika med vplačanimi zneski in izplačanimi dobitki. Stvar je čista. Kaj pa zdaj predlaga podjetje Loterija? Predlaga, da je davčna osnova razlika med vplačanimi zneski in fiktivnim zneskom, ki si ga oni sami izmislijo, koliko naj bi bilo izplačanih dobitkov, pa jih ni; in v naprej vedo, da jih ni toliko. Zato to seveda pomeni, da se v tem členu daje nekemu podjetju, ki je čisto običajno podjetje, možnost, da si samo določa davčno osnovo poljubno, kolikor želi. Zato se mi zdi to seveda absolutno nesprejemljivo.
Če se zavzemate za nižjo obdavčitev klasičnih iger, potem se prerekajte o višini, o stopnji davka, ki je določena v 6. členu. Tudi odbor za finance - mimogrede - je prisluhnil njihovim opozorilom in je predlagal znižanje s 6.5 na 5 %. Vi, člani komisije za invalide ste napisali 3 %, ker je tako predlagal direktor Loterije. Ampak to je legitimno. Tam se lahko kregamo, ali je to 3, ali je 5, ali 6.5. To, kar ste predlagali k 5. členu, in to, kar ste kasneje predlagali k 7. členu, se mi zdi z vidika tehnike obdavčevanja nekaj, kar je popolnoma nesprejemljivo. Zato bom seveda glasoval proti temu amandmaju.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Gospod Rejc, želi replicirati gospodu Kopaču.
IZIDOR REJC: Gospod predsednik, hvala za besedo. Gospe in gospodje. Gospod kolega Janez Kopač, ti dobro veš, da vodiš odbor, ki je kar precej pomemben in ki pokriva to področje. Vendar mislim, da si ne smeš vzeti ali jemati pravice, da sedaj - bom tako rekel - "slačiš dobesedno obleko" s predlagatelja amandmaja. Gospoda Možgana tukaj ni. On je pač amandma podpisal in ga je podpisal in od kod je prišlo, kako je prišlo; ne vem, s kakšno pravico, kakšno imaš pravico, da ti potem greš, ne vem kaj, in seveda razlagaš kot da vsak, ki predlaga ali je podpisan pod neki amandma, je v bistvu neumen, ker nekaj posluša.
Jaz bom pa tako rekel; če bo to tako naprej šlo, potem bom tudi jaz šel po sledi in ugotavljal, katera agencija, katera trgovina vrednostnih papirjev, katera pid, katera druga za upravljanje, katera banka, katera ne vem kaj, je k tebi šla in seveda ti napisala amandma oziroma napisala amandma, ki si ga ti predložil - recimo - našemu odboru ali nekaj podobnega. Skratka menim, da to ni "fer igra". Ti lahko poveš, kaj je v ozadju oziroma kaj v bistvu to pomeni, ne pa zaradi tega, da je to napisano, da je on podpisal, kot češ, ta je neumen in podpiše. Menim, da tak način ali pristop enostavno ni "fer". Je podcenjevanje. Deluje tako kot, češ eni smo pametni, drugi ste pa nori, ker pač vam nekaj prinesejo in vi veselo podpišete, da sploh lahko kaj podpišete. To ni način in mislim, da je zelo "nefer" do predsednika te komisije, ki se ukvarja z invalidi, ki mislim, da je zelo subtilno, težko in odgovorno področje.
Menim, da je treba zagotoviti ravno v tej komisiji in seveda tudi invalidom - danes smo jih pa imeli, imeli problematiko tudi na naši komisiji za lastninsko preoblikovanje itn., kjer smo spet ob težo problema naleteli, da mu ni para. Ampak menim, da ni to "fer", ko tako "luščiš" in "dereš" in "briješ" itn. podpisnika tega amandmaja, ker pravim, to je malo pod ceno, ni dostojno - bom temu - rekel, celo tebe. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. No, povejta si še. Gospod Kopač, replika.
MAG. JANEZ KOPAČ: Se opravičujem, res nisem želel biti žaljiv do nikogar, ampak gospod Kontič se je oglasil in je rekel: "Jaz sem podpisnik tega amandmaja" in ker ni gospoda Možgana, ga bom jaz razlagal. Potem sem jaz šel gor kot neke vrste odgovor na to, kar je govoril gospod Kontič.
Še enkrat poudarjam: čisto legitimno je zavzemanje za nižjo stopnjo obdavčitve in to je stvar 6. člena, ki govori o višini stopnje. Tam vlada predlaga 6.5, odbor 5, skupina poslancev 3. Gospod Veber je na odboru za finance predlagal 4. Mislim - stvar odločitve. To, kar je predlagano pri 5. členu in tisto, kasneje pri 7. členu, se mi pa zdi nesprejemljivo. Samo to sem želel razložiti in se opravičujem, če se je kdo čutil prizadetega. Ampak sem šel res odgovarjati gospodu Kontiču, ne gospodu Možganu. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Hvala. Stvari smo pojasnili. Ker ni več razprave prehajamo na odločanje... Se opravičujem, gospod Potrč. Gospod Potrč ima besedo.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz bi predstavnici vlade, ki je sicer rekla, da ima tri razloge in je potem naštela dva - ampak sta bila najbrž oba tako pomembna, da tretji ni bil več potreben - poprosil, če lahko ob predlogu k 5. členu, ki je - gospod Kopač, brez zamere - ravno tako legitimen kot vsak drug in si smešen, ko govoriš, da k enemu členu je legitimen, k drugemu ni legitimen. Ampak to mimogrede.
Prosil bi za odgovor naslednje: ali je točna trditev, ki je tukaj v obrazložitvi napisana v zadnjem odstavku? Namreč, da se vsi neizplačani dobitki po 34. členu zakona morajo prenesti kot dobitki v naslednje žrebanje in da tako neizplačanih dobitkov ni v sistemu loterije pri klasičnih igrah na srečo in da torej ni nobenega izmišljanja, kaj dejansko dobitki so in kaj ne; to, kar trdi gospod Kopač.
Ker namreč, če je tako, potem res, da nekaj mesecev ni bilo vse izplačano, samo je potem izplačano naslednjič, pa naslednjič in naslednjič. Zato mislim, da enostavno ni mogoče reči, da je to tako, za proč vreči, ampak da problem obstaja.
In drugo. Ali je res, da bodo nastopili problemi pri izplačilu pri igrah na srečo, kjer se prodajajo srečke daljši čas, izplačilo vrši pa šele po nekaj mesecih? Sedaj bo potrebno - ker enostavno ni mogoče izračunati dobitka, ker ga nekaj mesecev ni, vplačila pa so. Zdaj, nekaj mesecev bo moral prireditelj klasične igre na srečo plačevati DDV. Obračunal mu bo pa lahko čez nekaj mesecev kasneje, ko bodo dobitki izplačani. To je tukaj navedeno pri tem super 3 x 3, lahko pa velja ali ne velja še za kaj. Skratka, tukaj ne gre za stvari, da bi kdo hotel kaj izigravati. To sem na ta način prebral in bi res prosil za odgovor, ali so ti problemi realni ali niso. Res pa je, da se preko tega ne želi znižati osnova. Ker ta osnova bo slej ko prej prišla na realno višino, glede na to, koliko bodo zbrane premije in koliko bodo izplačani dobitki, ampak da bi se to vršilo v posameznem mesecu, glede na dejansko izplačilo, ne pa, da neka predvidena izplačila, ki še niso iz mnogih razlogov bila izplačana.
Jaz bi res prosil, da se to pojasni. Moram reči, ne bi se prvič zgodilo, da se z levo roko dajejo odgovori. Mislim, da je škoda, če obravnavamo resno zakon, da si ne bi med seboj korektnih argumentov pojasnili. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa Kolarjeva, prosim, državna sekretarka.
MILOJKA KOLAR: Pri prirejanju klasičnih iger na srečo gre v bistvu, glede na čas trajanja teh iger, za dve vrsti iger. Ene igre, kjer se trajno izvajajo klasik kot klasično prirejanje klasičnih iger na srečo, to je - recimo - loto, drugo so pa občasno prirejanje klasičnih iger na srečo - kot je, recimo, ne vem: podarim - dobim, a ne - za kar se seveda dobi posebno dovoljenje, sklene koncesijska pogodba.
In pri teh, ki trajajo časovno omejen rok ali pa so enkratno prirejanje, je torej davčna osnova vplačani zneski minus izplačani dobitki, ne glede na to, ali so bili vsi dobitki izžrebani oziroma izplačani. In je davčna osnova tudi po sedanjem zakonu o prometnem davku tako definirana. In tukaj ni možen prenos neizplačanih dobitkov v prirejanje te igre na srečo, recimo kjer se trajno prireja, v naslednji mesece. Zaradi tega ta pripomba tukaj ne pride v ozir, ker po vsaki končani igri se pa tako naredi dokončen obračun; ne glede na to, ali ta igra traja en mesec ali pa traja dvanajst mesecev v letu, pa se naredi letni obračun. Eventualno bi to vprašanje postalo deloma irelevantno v primeru, kadar gre za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo, da se neizplačani dobitki iz enega meseca prenesejo v dobitke v drugi mesec. Vendar se ta del tako ali tako poračuna v skladu z določbami zakona ob koncu leta. To je za primer igre, ki trajajo dlje časa oziroma kontinuirano lahko vsak mesece. Torej, in sistem v tem predlogu zakona je enak, kot ga pozna sedanji sistem določanja davčne osnove. Ničesar nismo spremenili. To se pravi, osnova je: vsi vplačani zneski in izplačani dobitki - dejansko izplačani. Ker prireditelj pa lahko v sami igri predvidi več dobitkov, pa niso vsi izplačani.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo razpravljati? Če ne... Prosim, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: No, najprej eno pojasnilo, gospa Kolarjeva. Jaz sem razumel, da bi pri trajnih igrah na srečo ta problem eventualno bil relevanten, ne pa irelevanten. Zdaj, če prav razumem, ste hoteli reči, da bi eventualno prišel v poštev - ali ne? Ne, ker to je potem, bi rekel, čisto drugačna zgodba. Po vsebini ste rekli, da bi eventualno prišel. In če je to lapsus, jaz "zastopim"; samo, meni so razlagali, da so rekli, da ne pride, jaz sem pa po vsebini razumel, da pride v poštev. Mene pa zdaj - vi ste rekli, to pride v poštev, zaradi tega, ker se tako ali tako na koncu leta poračuna.
Jaz bi rad, če mi poveste - jaz namreč tega nisem našel, no - kje v predlogu zakona o davku od iger na srečo je tale dokončen obračun na koncu leta predviden. Lahko sem bi površen, pa ga nisem našel. Ampak res enostavno me to zanima, ker če to ni predvideno, potem bi bilo najbrž prav, ali da prej vidimo, ali pa - jaz se strinjam, da lahko napišemo, da je obračun, da je osnova za obračun različna pri občasnih in različna pri trajnih igrah. Jaz to vaše opozorilo sprejmem, ker je občasna igra, je nekaj in se konča, ampak kjer je trajna, ste pa sami povedali, da so te trditve, ki so napisane v obrazložitvi, točne. In če so točne, potem ne vem, zakaj ne bi mogli biti korektni in bi se sklicevali samo na to, da je že v nekem drugem zakonu tako napisano. Jaz tudi verjamem, da je. Samo: kolikor sem prebral in kolikor vem, je opozorilo na to, da je v tistem zakonu napisano na način, da se zelo težko izvaja in da se izvaja na način, kot je tukaj napisano, ob stalni bojazni, da bo kdo postavil pod vprašaj, ali se izvaja zakonito, ali ne; faktično, dejansko pa se drugače izvajati ne more.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa Kolarjeva.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Mogoče nisem bila dovolj jasna, kako poteka izplačevanje dobitkov in končni obračun pri klasičnih igrah na srečo, ki se trajno prirejajo oziroma skozi celo koledarsko leto. Če pogledate 7. in 8. člen predloga zakona za drugo branje, lepo piše - če preberem drugi odstavek 8. člena: "Če je na podlagi mesečnih obračunov med letom plačan davek od klasičnih iger na srečo nižji od davka, obračunanega po dokončnem obračunu, mora davčni zavezanec plačati razliko najpozneje do 20. marca tekočega leta za preteklo leto." V 7. členu - to je ta dokončni obračun - imate pa tudi navedeno, da je koledarski mesec tisto davčno obdobje, za katero je treba obračunati davčno obveznost, in v vseh naslednjih členih, kako poteka ta obračun. Samo še enkrat bi rada poudarila, da je to povsem enako, kot je v sedaj veljavnem zakonu; prav ničesar nismo - kar se tiče osnove obračuna in plačevanja - spremenili, ko smo pisali ta predlog zakona.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Se opravičujem, če sem siten - vem, da sem - ampak bi res rad pojasnilo; jaz finančne stvari zastopim premalo - priznam. Ampak, poglejte, gospa Kolarjeva, tu piše: "Če je na podlagi mesečnih obračunov med letom plačan davek od klasičnih iger nižji od davka, obračunanega po dokončnem obračunu." Kaj pa, če je višji? Ne piše, nič ne piše! In običajno finance tistega, kar ne piše, tudi ne delajo - jaz se nič ne jezim na njih, ker delajo tisto, kar imajo po zakonu dolžnost delati - ampak sistem tega obračuna bo zahteval, da je mesečni obračun davka višji, zaradi tega, ker bo odbitek samo tistega, kar je bilo dejansko izplačano, v resnici pa bo situacija drugačna. Tako da mene odgovori - moram reči - me ne zadovoljujejo in bi bilo prav, če bi se dalo odgovoriti malo jasneje. Razumem pa, da je želja urediti stvari, ki pač zagotavljajo čim večji znesek, saj to me nič ne moti - in če sedaj uporabim besede gospoda Kopača - tudi s strani financ je to legitimno; jasno. Ampak, vprašanje pa je, ali je korektno in ali je realno mogoče. Še enkrat pa povem, gospa Kolarjeva, bil sem obveščen, da je res napisano tako, kot piše v zakonu, vendar, da je tudi - ko smo zakon pisali - bil problem, ali se to da enostavno, na korekten način izvajati ali ne. Zato je vaše sklicevanje na zakon točno, vendar osnovna rešitev - po trditvah ali pa informacijah, ki jih imam - ni dobra, se je ne da realno izvesti.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 5. členu? (18 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da smo 5. člen sprejeli.
Smo pri 6. členu. Imamo amandma skupine poslancev - Jože Možgan - in amandma odbora. Če bo prvi sprejet, je drugi brezpredmeten. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (22 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2 - amandma odbora. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma odbora? (43 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma odbora sprejet.
Na glasovanje dajem 6. člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da smo 6. člen sprejeli.
Smo pri 7. členu, amandma skupine poslancev, prvopodpisani Jože Možgan. Nimamo opredelitev ne vlade, ne matičnega delovnega telesa. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 7. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 7. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da smo 7. člen sprejeli.
Imamo amandma za novi 9.a in 9.b člen. To sta amandmaja... To je amandma vlade. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dobili smo novi 9.a in 9.b člen.
Imamo amandma za novi 9.c člen. Predlaga ga odbor za finance in monetarno politiko. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma za novi 9.c člen sprejet.
Smo pri 11. členu in amandmaju vlade. Matično delovno telo ga podpira. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je v celoti spremenjen.
Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo besedo? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati, dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati in glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo sklepčnost! (44 prisotnih.) Ugotavljamo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
V razpravo dajem še naslednji predlog sklepa: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije." Želi s tem v zvezi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem navedeni predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo prisotnosti! (44 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet. S tem zaključujem to točko... Se opravičujem. Imamo še dodatni sklep odbora za finance, ki pravi sledeče: "Odbor za finance in monetarno politiko predlaga državnemu zboru, da tretjo obravnavo predloga zakona o davku od iger na srečo opravi v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika državnega zbora." Želi kdo razpravljati o njem? (Ne želi.) Dajem ta predlog na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za takšen dodatni sklep? (34 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je ta dodatni sklep tudi sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA, DRUGA OBRAVNAVA - PREDLOG ZAKONA O DAVKU OD PROMETA ZAVAROVALNIH POSLOV. Predlog zakona je obravnavo v zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Želi poročevalec odbora besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Hvala. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona in vloženih amandmajih k členom predloga zakona. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje o tem predlogu. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajam na razpravo o členih in amandmajih k posameznim členom. Najprej 4. člen. Imamo dva amandmaja. Prvi je - odbor za finance in monetarno politiko, drugi pa - skupina poslancev, s prvopodpisanim Kapelj Mirkom. Vlada ga podpira, matično telo ga ne podpira, ker ga povzema v svojem amandmaju. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! Ponovno opozarjam, če bo ta amandma sprejet, bo drugi brezpredmeten. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet in s tem smo izključili drugega.
Na glasovanje dajem 4. člen. Ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.) Malo premalo. Kolegi, prosim, da ugotovimo prisotnost. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Kolegice in kolegi, težko bo delati danes še dve polni uri, če bomo tako glasovali. Nekateri ste bili malo odsotni. Tretjič bomo ugotavljali prisotnost ob 16.47 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 16.38 uri in se je nadaljevala ob 16.48 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Tretjič ugotavljamo prisotnost za glasovanje o 4. členu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 4. člen sprejet.
Smo pri 5. členu in treh amandmajih; prvega vlaga vlada, matično delovno telo ga podpira, drugega vlaga odbor - če bo ta sprejet, bo tretji, ki ga vlaga skupina poslancev s prvopodpisanim Mirkom Kapljo, brezpredmeten. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (29 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2 - amandma odbora za finance. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (34 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; tretji amandma je brezpredmeten, ker smo sprejeli drugega.
Na glasovanje dajem 5. člen. Ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 5. člen sprejet.
Smo pri 6. členu in amandmaju skupine poslancev s prvopodpisanim Mirkom Kapljo, ki mu matično delovno telo in vlada nasprotujeta. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (11 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 6. člen. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen? (25 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
6. člen smo sprejeli.
Smo pri 8. členu. V pregledu imamo dva, štiri amandma, štirje so skupaj, enega imamo posebej, ki ni v pregledu. Mirko Kaplja - prvopodpisani in skupina poslancev, potem je še en njegov, to je amandma na amandma. Potem amandma odbora za finance, poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov. Želi kdo razpravljati o teh amandmajih? Gospod Mirko Kaplja, prosim.
MIRKO KAPLJA: Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci. Rad bi obrazložil svoj glas pri teh amandmajih. Predvsem bom govoril o tem amandmaju na amandma odbora za finance. Jaz sem gledal ta amandma odbora za finance, sem razumel, da je v tem oklepaju pojasnjeno, kaj so osebna zavarovanja. Zaradi tega sem tudi vložil amandma na amandma, ker po zakonu o obligacijskih razmerjih, je določeno, da so osebna zavarovanja, življenjska zavarovanja in nezgodna zavarovanja. Če je šlo za to zadevo, da to zadevo pojasnimo v oklepaju, potem bi moralo pisati: življenjskih, nezgodnih in zdravstvenih zavarovanj, ali pa zdravstvenih - kot je tukaj in življenjskih ter nezgodnih zavarovanj. Zaradi tega sem jaz dal ta amandma na amandma, samo, da razčistimo to zadevo in da je bolj jasno. Kajti, še enkrat ponavljam, da po zakonu o obligacijskih razmerjih so osebna zavarovanja opredeljena kot življenjska in nezgodna zavarovanja.
Zato vas prosim, da glasujete, ker gre zgolj za tehnično pojasnitev, za ta amandma na amandma odbora. Čeprav drugače bi lahko bilo to, kar je v oklepaju, pri tem amandmaju tudi črtano.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. želi še kdo razpravljati? Prosim, gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Da ne bo nesporazuma, odbor je predlagal ta amandma zato, ker je gospod Henigman na seji odbora vztrajal, da je treba napisati, kaj so osebna zavarovanja. Ampak v resnici, pa čisto noben od teh amandmajev ni potreben, ker v osnovnem predlogu zakona že vse piše. Piše, da so osebna zavarovanja sklenjena za obdobje, ki ni krajše od dobe 10 let, že izvzeta. Tako da mislim, da ne bo nobene škode, če bo sprejet amandma na amandma odbora, pa če bo sprejet amandma odbora, ta od SKD je potem itak brezpredmeten, medtem ko nobene škode tudi ne bo, če ne bo sprejet čisto nobeden. Toliko v pojasnilo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Bomo glasovali počasi, da ne bo kakšnih nesporazumov. Torej najprej bomo, ker je amandma pod številko 2, ki ga imate v pregledu, bolj oddaljen od prvega, bomo o njem najprej glasovali. Ker pa ima amandma na amandma, na ta amandma pod številko 2, bomo najprej glasovali o amandmaju na amandma, ki ga je vložila skupina poslancev, prvopodpisani Mirko Kaplja. Torej glasujemo o amandmaju na amandma. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma poslancev? (25 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma odbora pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Še enkrat bomo ugotovili prisotnost. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (27 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma odbora sprejet.
Pod 1 je brezpredmeten. Imamo še zadnji amandma poslanske skupine SKD, ki ga odbor ne podpira, ker ga je povzel v svojem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (13 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 8. člen. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Kolegi poslanci, jaz vas prosim, bodimo malo zbrani. Ugotovimo prisotnost, drugič! Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Prosim vodje poslanskih skupin, da vsak v svoji poslanski skupini zagotovite... Prehitro je bilo? ... (Nemir v dvorani.) ... Skoraj bi nekaj rekel, pa ne bom, ker ne bo v stilu predsedujočega. Če je bilo prehitro, bom sedaj počasi vprašal. Drugič ugotavljamo sklepčnost! (51 prisotnih.) Nekaj se je zgodilo v tem času.
Kdo je za 8. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 8. člen sprejet.
Smo pri 10. členu. Imamo tri amandmaje: poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov - matično delovno telo ga podpira, drugega skupine poslancev in Mirka Kaplja - vlada in matično delovno telo mu nasprotujeta - in petega -vladnega. Ali želi kdo razpravljati? Med seboj se izključujejo. To imate zapisano v opombi. Ugotavljamo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (19 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da prvi amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotavljamo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (9 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 3. Ugotavljamo sklepčnost! (44 prisotnih.) Ne recite, da je bilo prehitro. Malo pozornosti, zbudimo se. Ugotovimo prisotnost! 17.13 -nadaljevanje.
(Seja je bila prekinjena ob 17.03 uri in se je nadaljevala ob 17.13 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke in kolegi poslanci, tretjič ugotavljamo prisotnost za glasovanje o amandmaju pod številko 3 k 10. členu. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (35 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 10. člen. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 10. člen? (28 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 10. člen sprejet.
Smo pri 11. členu in treh amandmajih: odbora za finance in monetarno politiko, skupine poslancev s prvopodpisanim Mirkom Kapljo, ki ga matično delovno telo in vlada podpirata, in tretji amandma poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, za katerega nimamo opredelitve vlade in matičnega odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko 2; če bo ta sprejet, bo tretji brezpredmeten. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; tretji amandma je brezpredmeten in člen smo tudi spremenili.
Smo pri 15. členu in amandmaju vlade pod številko 1. Želi kdo o njem razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; s tem smo člen spremenili.
Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati in glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne.) Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
V razpravo dajem še naslednji predlog sklepa. Predlog zakona za tretjo obravnavo je pripravila vlada Republike Slovenije. Želi s tem v zvezi kdo razpravljati? (Ne želi.) Dajem sklep na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo predlagani sklep sprejeli.
Odbor za finance predlaga naslednji sklep: "Tretja obravnava predloga zakona o davku od prometa zavarovanih poslov se opravi v skladu z drugim odstavkom 194. člena zakona." Želi kdo o tem razpravljati? (Ne želi.) Dajem ta dodatni sklep na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta sklep? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Glede na to, kolegice in kolegi, ker smo dobili tudi pregled vloženih amandmajev za tretjo obravnavo k carinski službi, predlagam, ker je povzetek razprave na odboru za notranjo politiko in pravosodje povzela poslanska skupina LDS v svojih amandmajih predlagam, da gremo na 11.a točko.
Prehajamo na 11.A TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O CARINSKI SLUŽBI, TRETJA OBRAVNAVA. Gospod Špiletič, proceduralno. Prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Predsedujoči, prej ste dejali, da je matično delovno telo zadolžilo vlado, da pripravi amandmaje k zakonu o carinski službi in da dokler teh amandmajev ni, ni pogojev, da se nadaljuje razprava. Sedaj sprašujete, da je to kar LDS v imenu vlade naredila. Sedaj ne razumem več dobro tega, za kaj gre, in bi prosil za pojasnilo, preden nadaljujemo s to točko.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi, točko smo odprli. Poslanska skupina LDS je vložila amandmaje. Ali so korektno ali niso korektno vloženi, ne bom jaz ocenjeval, to boste vi ocenjevali z vašim glasovanjem. Obveščen sem, da so povzeti taki, kot so bili nakazani na odboru za notranjo politiko in pravosodje. LDS pa ni vlada, se strinjam z vami, je pa del vlade. Dobro.
Smo pri tretji obravnavi. Dobili smo amandmaje. Pregled imate na mizi.
Najprej 28. člen. Predlog je, da se 28. člen črta. Predlagatelji - poslanske skupine Socialdemokratske stranke Slovenije in poslanske skupine LDS. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Opravičujem se, preskočil sem vprašanje, če želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu kot celoti, da ne bi bilo kaj narobe. Gospod Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovane predstavnice in predstavniki vlade in drugi prisotni! Najprej eno načelno pripombo k sami pripravi in obravnavi tega zakona in potem eno vsebinsko pripombo, da se ne bi oglašal potem še pri posameznih amandmajih.
Najprej moram ugotoviti dejstvo, da se je žal uresničilo tisto, na kar smo nekateri poslanci opozarjali na začetku obravnave tega predloga zakona; namreč, da tako zahteven zakon, obsežen zakon, tudi občutljiv zakon glede na širjenje, nujno širjenje pooblastil carinske službe in pa urejanja položaja delavcev, da je bilo zelo neprimerno, da je vlada s tem predlogom prišla tako pozno in potem predlagala hitri postopek. In dejansko se je v delu, v obravnavi tega predloga zakona to potrdilo, da so te pripombe bile upravičene. Bilo je obsežno in naporno delo predvsem na odboru za finance, potem še na odboru za notranjo politiko in pa tudi na državnem zboru. Upal bi si trditi brez pretiravanja, da je prav to primer, kako naj vlada in vladna koalicija ne bi delala. Namreč, zanimivo je, da je največ amandmajev bilo danih prav iz vrst koalicijskih poslancev na vladni predlog te iste koalicije.
Mi smo razumeli razloge, da je potrebno zakon spremeniti, tako glede na potrebno prilagajanje načinu dela carinske služb v Evropski uniji kot glede na nove naloge, zlasti v zvezi s trošarinami. Vendar za te zadeve predvsem na potrebno prilagajanje načinu dela v Evropski uniji se je vedelo že prej in kot vem, so bili strokovni predlogi pripravljeni že pred meseci, in da je v okviru med resorji, predvsem ministrstvu za finance, notranjimi zadevami, ministrstvom za delo in zakonodajno službo vlade potekalo usklajevanje celo več kot 6 mesecev. Kljub temu smo dobili ta predlog zelo pozno in potem še številne pripombe: najprej sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve in številni amandmaji.
Še nekaj besed o sami vsebini. Upam, da se je s tem sicer napornim delom tisti del, ki se nanaša na pooblastila, izboljšal, tako da je sprejemljiv oziroma da ga bo zbor še z nekaterimi dodatnimi amandmaji tudi sprejel. Še vedno pa so odprta nekatera vprašanja v zvezi s položajem delavcev v carinski službi.
V naši poslanski skupini se od vsega začetka obravnave tega zakona zavzemamo za izenačitev delavcev v istovrstnih poslih, v istem okolju carinskih delavcev z delavci policije. Zato tudi podpiramo amandmaje, ki jih vlada daje. Glede na nekatere sprejete amandmaje oziroma nesprejete predloge v drugi obravnavi, ki v bistvu poslabšujejo položaj delavcev carinske službe v odnosu na policijo. Gre predvsem za amandma - mislim, da je ta nova številka oziroma k novemu 62. členu v zvezi z omejitvami v zvezi s stavko. Drugo, amandma k 66.a členu - to je dodatek za stalnost, ki je povezan s fluktuacijo in s kakovostjo dela oziroma osebja v carinski službi, kajti zahtevnost bo po teh novih pooblastilih in po novem načinu dela večja; in gre za 67. in z njim povezanim 84.a členom v zvezi z upokojevanjem.
Moram reči, da se čudim kolegom, ki bodisi z amandmaji ali z nasprotovanjem predlogom vlade, predvsem s strani koalicijskih poslancev, spravljajo - in to je tudi že bilo v drugi obravnavi - v neenak položaj delavce v carinski službi v odnosu do delavcev v policiji. Ne vem, ali gre za nerazumevanje, ali nepoznavanje zadev - kar skoraj ne morem verjeti - ali gre za neke vrste dvojno moralo ali namerno diskriminacijo delavcev carinske službe. Predvsem želim ponovno poudariti, da sklicevanje na neko načelnost in predvsem na zakon, ki je šele v obravnavi - to je sistemski pokojninski zakon - da ni umestno; tega zakona še ni. Sklicujemo se lahko na zakone, ki so že.
In mislim, da je v tem trenutku potrebno sprejeti rešitve, ki izenačijo za enako opravilo v enakih pogojih carinske delavce z delavci v policiji, takrat seveda pa, ko bo pa pokojninski zakon sprejet, pa naj ta potem enotno uredi zadeve za vse; tako za carinske delavce kot za policijske delavce in pa seveda tudi za vse druge državljane. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo razpravljati o zakonu? Prosim, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. No, gospod predsedujoči, prej ste dejali, da vse tisto, kar je bilo na odboru povedano oziroma sklenjeno, da je namesto vlade v svojih amandmajih povzela poslanska skupina LDS, vendar jaz bolj ko berem te amandmaje, vidim, da se glede na prvotno besedilo - vsaj kar se tiče pooblastil - ni nič bistvenega spremenilo, samo nekoliko bolj zavito so ti amandmaji napisani. Namesto "cariniki in inšpektor", se pojavi "uniformirani carinik in inšpektor". Kar se pa pooblastil tiče, se ti iz 28. člena prenesejo v 29. člen, tako da nič tistega, na kar smo v drugem branju opozarjali, da naj bi bilo v nasprotju z zakonom, pravzaprav s temi amandmaji ne odpravljamo. Jaz bi oziroma bom vztrajal na tem, da se do teh amandmajev opredeli tudi vlada Republike Slovenije, ne zdi se mi pa korektno, gospod predsedujoči, da kljub sklepu državnega zbora skušate na tak način zopet zvijačno ta zakon na vsak način danes spraviti pod streho. Kajti, kljub temu da ste že prej jasno napovedali, da danes tega zakona ne bomo obravnavali, gospod Košir tam vztrajno že ves čas sedi, kar pomeni, da ste se šli v ozadju tiho igro in zopet nas v bistvu stiskate ob zid, pritiskate na - bo rekel - igro časovne stiske in igrate igro pač: števila, roki. Na ta način skušate doseči tisto, kar je bilo v samem zakonu prvotno že zapisano, na kar je bilo tako s strani sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve kot tudi iz številnih poslanskih skupin opozorjeno, da gre za rešitve, ki niso v skladu s slovensko ustavo. Ampak vendar; danes jih bomo skušali v tretjem branju ponovno spraviti nazaj, tudi vse tisto, kar je bilo v drugem branju eventualno že izvzeto oziroma izglasovano kot rešitev, ki ni ustrezna, in vse tiste rešitve, na katere je sekretariat državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve opozoril, da gre za kršitev ustave.
Tako da jaz bom ob vsakem amandmaju zahteval stališče vlade, ne stališče predstavnikov vlade, in tudi, da se ob vsakem amandmaju predhodno izjasni sekretariat državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve. V nasprotnem primeru bo pač poslanska skupina prisiljena vzeti odmor, da prouči vse te zvijačne predloge, ki ste nam jih hoteli podtakniti.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Špiletič. Torej, mi sklepa o tem, da danes ne bi odločali o carinskem zakonu v tretjem branju, nimamo. Napovedal sem samo, da danes ne bomo obravnavali, ker ni pregleda oziroma se vlada ni odločila za svoje amandmaje. Naknadno je prišlo obvestilo, da je razprava, ki je bila na odboru, povzeta v amandmajih LDS. Tudi sva ugotovila, da LDS ni vlada - se z vami strinjam. Sedaj pa dajem besedo gospe Lavtižarjevi, ki bo povedala, kako je do tega prišlo.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Odbor za notranjo politiko in pravosodje je obravnaval poglavje o pooblastilih - to je četrto poglavje - in sicer vsebino od 14. do 40. člena predloga zakona.
S strani sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve smo bili seznanjeni in opozorjeni, da so sporne zlasti nekatere določbe - če gledamo delovni pripomoček - v 27., 28. in 31. členu, sicer pa smo amandmaje vložili na veljavno oštevilčenje, ki še ni preštevilčeno. Odbor se je zlasti zavzel, da bi predlagatelj te določbe popravil na ta način, da bi bile v večji meri skladne oziroma da bi bile skladne z določbami ustave, ki govorijo o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, da bi torej v te določbe vgradil tudi kavtele in določil, ob katerih pogojih je mogoče opraviti katero izmed dejanj, ki jih obravnavajo ti trije omenjeni členi. Odbor za notranjo politiko in pravosodje je v tem smislu tudi naročil predlagatelju, da pripravi ustrezne amandmaje k tem členom, zlasti pa, da zajame vsebino, za katero se je odbor zavzel.
S strani predlagatelja smo dobili predlog amandmajev, ki jih je menda tudi - sicer neformalno - pregledal sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, in zaradi tega, ker predlagatelj v tretjem branju ne more več priti s temi amandmaji na ta način, sta bili dve možnosti: ena, da amandmaje vloži neka poslanska skupina, ali pa da jih vložijo poslanci - zahtevano število desetih poslancev. Ker je bil to najbolj preprost način, da postopkovno ustrežemo tem zahtevam, se je priglasila poslanska skupina LDS - konkretno jaz, ker sem mislila, da je prav, da to stvar čimprej posredujemo naprej zboru v odločanje. In to je vse. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Kolegice in kolegi, v izogib zapletom, ki bi nastali s to točko dnevnega reda, in ker ste dobili pregled tik pred zdajci na mizo, predlagam, da točko prekinemo in z njo nadaljujemo jutri ob 10.00 uri.
Sedaj pa nadaljujemo s 14. točko dnevnega reda. Se opravičujem, gospodje iz carinske službe, želim, da mirno opravimo to točko dnevnega reda; nič se ne mudi, jo bomo opravili jutri. Poslanske skupine pa prosim, da vložene amandmaje pregledate, da bi lahko jutri nemoteno odločali o tem zakonu. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Hvala lepa.
Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O AZILU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje. Gospa predsednica, Darja Lavtižar-Bebler.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Odbor za notranjo politiko in pravosodje je na 29. seji obravnaval predlog zakona o azilu. Sam je sprejel celo vrsto amandmajev, za katere pa lahko rečem, da so večinoma redakcijske narave. V poročilu, ki ste ga vsi prejeli, je k posameznim amandmajem tudi dostavljena obrazložitev, tako da tega ne bi tukaj ponovno brala.
Je pa odbor potem sprejel naslednji sklep, da državnemu zboru predlagamo, da sprejme predlog zakona o drugi obravnavi, skupaj z amandmaji odbora, in glede na nujnost sprejetja zakonov v zvezi s harmonizacijo s pravnimi predpisi Evropske unije, odbor za notranjo politiko in pravosodje predlaga državnemu zboru, da sprejme tudi naslednji sklep; namreč, državni zbor Republike Slovenije naj opravi tretjo obravnavo predloga zakona o azilu na podlagi drugega odstavka 194. člena poslovnika državnega zbora. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona in vloženih amandmajih k členu predloga zakona. Imate pregled z datumom 16.6.1999. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o tem predlogu. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Kolegi poslanci, prosim, glasujmo o sklepčnosti. Ugotovimo prisotnost! Tu na levi strani pravijo, da je bilo prehitro. Drugič ugotavljamo sklepčnost v dvorani. Ugotovimo prisotnost! Da sem prehitro, pravijo. Če je tretjič, potem bomo dali 10 minut odmora. Saj je to procedura. Ugotovimo sklepčnost - drugič! Prosim, prijavite se. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na razpravo o 1. členu in amandmaju k 1. členu, ki ga je vložil odbor za notranjo politiko in pravosodje. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost - počasi! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen. Ugotavljamo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
K 3. členu imamo dva amandmaja; prvega vlaga odbor za notranjo politiko in pravosodje in drugega poslanska skupina Socialdemokratske stranke. Ali želi kdo razpravljati? (Da.) Prosim, gospod Janez Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Poslanke in poslanci. Dve dopolnili sta vloženi k 3. členu: prvo dopolnilo je vložil odbor, drugo poslanska skupina Socialdemokratske stranke. Pri obeh bi vprašal vlado za svoje stališče.
Pri prvem dodajamo, da se za družinske člane štejejo zakonec, mi smo dodali še zunajzakonski partner. Sprašujem tukaj na podlagi kakšnega dokazila boste vedeli, da je to res zunajzakonski partner.
Pri drugem dopolnilu, ki ga je naša poslanska skupina vložila, pa bi prosil tudi stališče vlade, kaj misli o tem. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ali želi še kdo razpravljati? Državni sekretar, mag. Slavko Debelak.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Lep pozdrav. Vlada se strinja z obema amandmajema in misli, da sta korektna in se lahko sprejmeta. Nista v nasprotju in nista v koliziji. Tudi prvi.
V vsakem konkretnem primeru posebej. Na podlagi dejstev in okoliščin, ki jih bomo v intervjuju s posameznikom ugotavljali. Oba sta sprejemljiva in se lahko oba amandmaja sprejmeta.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (28 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (29 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 3. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen? (23 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 3. člen sprejeli.
K 4. členu imamo dva amandmaja, in sicer poslanske skupine združene liste - pod številko ena - in pod dva - odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (28 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma odbora. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma odbora? (34 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Premalo. Nadaljujemo 17.55 s tretjim glasovanjem.
(Seja je bila prekinjena ob 17.46 uri in se je nadaljevala ob 17.57 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke in kolegi poslanci, tretjič ugotavljamo prisotnost za glasovanje o 4. členu. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (30 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 8. členu in amandmaju poslanske skupine združene liste. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen se je spremenil, zato o njem ne bomo glasovali.
Prehajamo k 9. členu in dveh amandmajih, ki ju vlaga odbor. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (31 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 9. člen. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 9. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 9. člen sprejet.
Smo pri 10. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 10. člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 10. člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 10. člen sprejet.
Smo pri 15. členu in amandmaju, ki ga vlaga odbor. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 15. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen 15. (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen 15 je sprejet.
Smo pri 16. členu. Imamo amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 16. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen 16? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen 16 je sprejet.
Smo pri 19. členu. Na amandma amandmaja. Prvega vlaga poslanska skupina Socialdemokratske stranke in drugega odbor. Če bo prvi sprejet, je drugi brezpredmeten. Želi kdo razpravljati. Prosim, gospod Janez Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Tudi tukaj bi vprašal, katerega od obeh vlada podpira, ne. Ker sta izključujoča: ali prvega ali drugega. Prosim za odgovor. Katerega podpira vlada?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod državni sekretar, mag. Debelak.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala lepa. Gospod poslanec, vlada podpira amandma odbora preprosto zaradi tega, ker v konvenciji - ženevski konvenciji o beguncih piše, da je treba tem beguncem oziroma azilantom omogočiti tudi lažjo pridobitev naturalizacije, zato se seveda nagiba k amandmaju odbora. Če bi bil pa sprejet vaš amandma, potem bo pa morala vlada v tretjem branju korigirati - tudi redakcijsko, ker je naslov poglavja - ne vem, med drugim tudi naturalizacija. Tako da že iz tega naslova se vlada nagiba k amandmaju odbora.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Nas predvsem moti ta besedna zveza: "Po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije." Po prostem preudarku - ta dikcija ne vem, če je ustrezna, ustrezno zapisana v zakonu.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim, gospod državni sekretar.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Ja, besedna zveza se uporablja v pravu: "prosti preudarek" pomeni diskrecijsko pravico - in to je posebej izpostavljeno, seveda - da se odloča, ali obstajajo tisti razlogi utemeljenost in neke druge - bi rekel - kvalitete posameznika, kar seveda opredeljuje potem nadaljevanje tudi z besedico "lahko, sme" in iz tega izhaja v bistvu tale prosti, ta besedna zveza, na katero ste vi opozorili.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Bi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (24 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Drugi je brezpredmeten. Na glasovanje dajem 19. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 19. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je 19. člen sprejet.
Smo pri 21. členu. Predlog odbora je, da se člen črta. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen smo črtali.
Smo pri 25. členu. Imamo amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 25. člen. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 25. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 27. členu. Imamo amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 27. člen. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 27. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo 27. člen sprejeli.
Prehajamo k 28. členu. Amandma poslanske skupine združene liste. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 28. člen. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 28. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 28. člen sprejeli.
Smo pri 29. členu in amandma poslanske skupine združene liste. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je spremenjen.
Smo pri 31. členu in amandmaju odbora. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanjem dajem 31. člen. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 31. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 31. člen sprejeli.
Smo pri 34. členu in amandma poslanske skupine združene liste. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (27 poslance.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 34. člen. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 34. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 34. člen sprejet.
Smo pri 36. členu in amandma odbora. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslance.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 36. člen. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 36. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 36. člen sprejet.
Smo pri 37. členu in amandmaju odbora. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 37. člen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 37. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 37. člen sprejeli.
Smo pri 38. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 38. člen. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič, ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je 38. člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 38. člen sprejeli.
Smo pri 47. členu. Imamo amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 47. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 47. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 47. člen sprejeli.
Ali je tam spodaj kaj narobe? Ne. Lahko nadaljujemo? Zgoraj je vse v redu. Člen 48. Amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 48. člen. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 48. člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 48. člen sprejeli.
Smo pri amandmaju k 52. členu. Amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 52. člen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 52. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 52. člen sprejet.
Smo pri 53. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 53. člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 53. člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 53. člen sprejeli.
In še zadnji amandma k 60. členu. Je amandma odbora. Želi kdo razpravljati? Prosim, gospod Janez Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Na odboru smo sprejeli dopolnilo k četrti alinei 60. člena. Ta četrta alinea pravi takole: "Potni list za begunce dobi oseba, ki je dopolnila 18 let starosti. Za osebo, mlajšo od 18 let, ali osebo, ki ji je delno ali popolno odvzeta opravilna sposobnost," mi smo to "opravilno" nadomestili s "poslovno". Za mene je opravilno popolnoma nekaj drugega kot poslovno; če se motim, mi, prosim, razložite oziroma utemeljite - poslovna sposobnost od opravilne je zame popolnoma nekaj različnega. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod državni sekretar, prosim.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Gospod Mežan, verjetno veste, da smo - vlada - v prvi verziji imeli "poslovno" in da je potem prišlo do zamenjave termina na pobudo sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki mu mi nismo nasprotovali. Zato bi verjetno lahko pomen teh dveh besed razložil predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, še kdo? Ker ni več razprave, prehajamo na odločanje o amandmaju k 60. členu. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 60. člen. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 60. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 60. člen sprejet.
Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče besede, dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih, razpravljati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
V razpravo dajem še naslednji predlog sklepa: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije." Želi v zvezi s tem kdo razpravljati? Ker ne želi, zaključujem razpravo in dajem navedeni predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Imamo še dodatni sklep odbora, ki je v poročilu in ga preberem: "Državni zbor Republike Slovenije naj opravi tretjo obravnavo predloga zakona o azilu na podlagi drugega odstavka 194. člena poslovnika državnega zbora." Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za takšen predlog dodatnega sklepa? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Kolegi in kolegice!
Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O TUJCIH.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Ali želi besedo poročevalka matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Prehajamo na obravnavo in odločanju o posameznih členih predloga zakona in vloženih amandmajih k členom predloga zakona. Pregled imate z datumom 23.6.1999.
Prehajamo na razpravo o 3. členu in amandmaju k temu členu. Amandma je vložil odbor za notranjo politiko. Amandma je redakcijske narave. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (42 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.) Kolegi! Predlagam, da najprej glasujemo o predlogu, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravljamo in glasujemo o vseh tistih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji.
Kdo je za tak predlog? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Sedaj smo pri 3. členu in amandmaju. Ker ni razprave, zaključujem in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 3. člen. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 3. člen sprejet.
Smo pri 7. členu in amandmaju odbora, ki je redakcijske narave. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 7. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 7. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 7. člen sprejet.
Smo pri 9. členu in amandmaju odbora. Želi kdo besedo? (Ne.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 9. člen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 9. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 9. člen sprejeli.
Smo pri 11. členu in amandmaju odbora, ki je redakcijske narave. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 11. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 11. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 11. člen sprejet.
Smo pri 41. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 41. člen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 41. člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 41. člen sprejet.
Smo pri 46. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 46. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost drugič! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen 46? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen 46 sprejeli.
Smo pri členu 48. Imamo amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 48. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen 48? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen 48 smo sprejeli.
Smo pri členu 56. Imamo dva amandmaja. Oba vlaga odbor. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma pod 1 je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (47prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen 56. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen 56? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen 56 sprejet.
Smo pri členu 60. Imamo amandma odbora. Je redakcijske narave. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 60. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 60. člen sprejet.
Smo pri 75. členu, amandma odbora, ki je redakcijske narave. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 75. člen. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 75. člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 75. člen sprejet.
Smo pri 89. členu, imamo amandma odbora, ki je redakcijske narave. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 89. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 89. člen sprejeli.
Amandma k 90. členu vlaga odbor. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 90. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 90. člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 90. člen sprejeli.
K 92. členu, amandma odbora, je redakcijske narave. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 92. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 92. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo 92. člen sprejeli.
Imamo amandma k 100. členu, imate ga posebej na klopi. Gospod Špiletič, prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. S predlaganim amandmajem želimo odpraviti sedanjo anomalijo, ki je po našem mnenju nepotrebna in povzroča zgolj birokratsko delo, vsebinskega pomena pa nima. Namreč, vsi tisti državljani držav Evropske unije, ki imajo dovoljenje za začasno ali za stalno bivanje v Sloveniji, morajo vsako leto pri upravnih organih podaljševati vizum za večkratni vstop v Republiko Slovenijo. Takšno ravnanje pa, menimo, da je povsem neutemeljeno, kajti državljani Republike Slovenije lahko prestopajo vse meje oziroma vse meje z državami, ki mejijo na Republiko Slovenijo, že z osebnimi izkaznicami, od tam naprej pa lahko s potnim listom Republike Slovenije potujejo brez vizuma. Zato je to vsakoletno potrjevanje oziroma zahteva za izdajo vizuma za večkratni vstop v Republiko Slovenijo povsem brez pomena v praksi. Zato bi res prosil za podporo temu amandmaju. Preden smo ta amandma vložili, smo se posvetovali tudi z gospodom Debelakom, ki je bil mnenja, da ta amandma res rešuje to nepotrebno birokratsko delo. Tako da, če je gospod Debelak še vedno enakega mnenja, bi prosil, da to potrdi, in prosim za podporo temu amandmaju. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Debelak, državni sekretar.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci ter spoštovani gospod Špiletič! To je res, kar ste povedali: ta amandma je evropsko usmerjen, prijazen do ljudi, racionalen v kontekstu postopkov na upravi, zato predlagamo, da ga podprete; aktualen bo pa samo do našega polnopravnega članstva v Evropski uniji.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 100. členu. Ugotovimo prisotnost! Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 100. člen. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 100. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 100. člen sprejet.
Kako lepo je, če se razumete med klopmi!
Prehajamo k 101. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 101. člen. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 101. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 101. člen sprejet.
Prehajamo k 102. členu in amandmaju odbora. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 102. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 102. člen. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 102. člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 102. člen sprejet.
Smo pri 107. členu in amandmaju. Predlog je, da se člen črta, predlaga ga vlada, matično delovno telo ga podpira. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (42 prisotnih.) Prosim, da glasujemo o tem zadnjem. Drugič ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 107. členu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je črtan.
Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo besedo? (Nihče.)
Na glasovanje dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
V razpravo dajem naslednji predlog sklepa: "Predlog zakona za trejo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije." Ali želi v tej zvezi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o navedenem sklepu. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Odbor predlaga še dodatni sklep: "Tretja obravnava predloga zakona o tujcih se opravi na podlagi drugega odstavka 194. člena poslovnika državnega zbora." Ali želi kdo o tem razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za dodatni sklep? (42 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Kolegice in kolegi! 16. točka, gospod Moge, je v tem paketu, imamo samo dva amandmaja. Dajmo še ta zakon opraviti v drugem branju. Ali lahko? Pravilno.
Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O UREJANJU STATUSA DRŽAVLJANOV DRUGIH DRŽAV NASLEDNIC NEKDANJE SFRJ V REPUBLIKI SLOVENIJI. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Ne želi razpravljati predlagatelj oziroma predsednica. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona in vloženih amandmajih k členom predloga zakona. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.) Dajem predlog na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (40 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Takole bomo rekli, amandmaji so, eden je v poročilu odbora k 7. členu in vlada je dala amandma k 2. členu in napovedala umik amandmaja k 7. členu. V razpravo dajem 2. člen in amandma k 2. členu. Želi kdo razpravljati? Pravi, "črta se peti odstavek". (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 2. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Prosim, da glasujemo o prisotnosti. Samo dva člena še imamo. (46 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 2. člen sprejeli.
K 7. členu imamo amandma odbora in vlade. Vlada je napovedala umik tega svojega amandmaja. Vlada umika svoj amandma - ali ostane? Umik. Imamo samo amandma odbora. Želi kdo o njem razpravljati? Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 7. člen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 7. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 7. člen sprejet.
Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo v tej zvezi? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Nihče.) Ker ne želi nihče, zaključujem razpravo in prehajam na glasovanje. Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo naslov zakona sprejeli.
V razpravo dajem še naslednji predlog sklepa: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije." Želi s tem v zvezi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem navedeni predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Imamo še dopolnilni sklep odbora, ga preberem: "Tretja obravnava predloga zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji se opravi na podlagi drugega odstavka 194. člena poslovnika državnega zbora." Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (38 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je tudi dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Kolegice in kolegi, samo še obvestilo. Jutri bomo nadaljevali ob 10.00 uri... (Nemir.) Prosim, mir v dvorani! Jutri bomo nadaljevali z 11.a točko, nato bomo prešli na 17. točko, potem 19. točko - ker 18. še ni pripravljena - potem torej na 19. točko, 20. točka še ni pripravljena, in nato na 21. točko dnevnega reda, 22. točka še ni pripravljena, na 23. in po vrstnem redu dalje, pri čemer so vse nadaljnje točke pripravljene.
Kolegice in kolegi, zahvaljujem se vam za tvorno sodelovanje. Danes smo veliko opravili, upam, da nas bo nekdo pohvalil, če nas do sedaj niso pohvalili, in zaključujem današnjo sejo.