Sejo je vodil Miroslav Luci, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.15 uri.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Najprej opravičilo za 15-minutno zamudo. Odbor za mednarodne odnose je končal z delom ob 14.00 uri in verjetno je bila potrebna majhna osvežitev tistih, ki so sodelovali na tem odboru.
Pričenjam nadaljevanje 6. seje Državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Feri Horvat, dr. Helena Hren-Vencelj od 14.00 do 15.00 ure, Jože Jerovšek, Jožef Košir, Ivan Božič, dr. Ciril Ribičič za pričetek seje, mag. Marijan Schiffrer, Samo Bevk, Darja Lavtižar-Bebler, Aurelio Juri je tukaj, torej ni potrebno opravičilo, Roberto Battelli, Alojz Peterle in France Pukšič. Torej, tudi gospod Košir je tukaj in opravičilo ni potrebno.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! Prisotnih je 65 poslank in poslancev. Tako je državni zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo so vabljeni predstavniki Vlade Republike Slovenije. Torej, gospod minister za lokalno samoupravo, prisrčno pozdravljeni!
Današnje nadaljevanje 6. seje bomo pričeli z obravnavo prekinjene 31. točke dnevnega reda - to je s prvo obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin ter nato prešli na obravnavo preostalih točk po dnevnem redu dalje. Ob tem želim obvestiti, da se Vlada Republike Slovenije skladno s sklepom državnega zbora še ni opredelila do amandmajev k predlogu zakona o športu - 30. točka dnevnega reda - zato bo državni zbor o tem zakonu razpravljal kasneje.
Pred tem pa bo državni zbor opravil, kot je to običajno opravljal tudi do sedaj, določitev kandidata, ki v skladu s 17. členom zakona o volitvah v državni zbor postane poslanec za preostanek mandatne dobe namesto poslanca, ki mu je prenehal mandat. Republiška volilna komisija je državnemu zboru posredovala ugotovitev o pridobitvi mandata poslanca državnega zbora. Ugotovitev je obravnavala Mandatno-imunitetna komisija, ki je državnemu zboru pisno poročala. Poročilo komisije ste sprejeli danes na klop.
Želi poročevalec komisije besedo? Proceduralno, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Gospod predsedujoči! Jaz bi vas prosil, da drugič gledate po dvorani, vas, ki spremljate delo predsedujočega, pa da ga opozorite, ker sem pet minut držal roko, tako da me že malo boli, ker sem hotel proceduralno vprašanje postaviti.
Gre namreč za naslednje. Danes nadaljujemo 6. sejo; kot veste, bi morali sicer nadaljevati izredno sejo. Ampak sliši se, da ponovno oziroma da še vedno nimamo vseh ustreznih mnenj vlade k preostalim točkam s 6. seje. Zdaj sprašujem vodstvo državnega zbora, če gre po vrsti, če pove za točko 30, 31, 32, 33, 34 - ali imamo ustrezna mnenja vlade. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Torej, spoštovane kolegice poslanke in poslanci, torej nimamo za 30. točko dnevnega reda - to je opredelitev do amandmajev k predlogu zakona o športu - in pa 33. - opredelitev do predloga zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev, druga obravnava, tu nam manjka tudi opredelitev vlade do amandmajev. Proceduralno, dopolnilno, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Kakorkoli že, glede na to, kar smo pravkar slišali, postaja zadeva precej neresna. Sicer ne vem, komu govorim, ker ni ustreznih zastopnikov vlade tu - ustreznih, sem rekel - nekateri so. In zdaj se sprašujem, kako lahko nadaljujemo tako z delom?! Kako lahko na takšen način z delom nadaljujemo? Pa smo imeli dovolj časa oziroma vlada je imela dovolj časa, da bi to opravila! Jaz tega ne razumem. Jaz mislim, da se mi moramo, ne glede na pozicijo-opozicijo, mi poslanci se moramo takšnemu načinu, takšnemu izigravanju vlade upreti, ker sicer bo dejansko naša učinkovitost takšna, kakršna je, in naš ugled v javnosti takšen, kakršen je - nikakršen! Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Sklep tega zbora je bil, da se k 30. in 33. točki poda mnenje vlade o amandmajih. Če bo danes odločil drugače, je lahko drugače, vendar tega predloga še ni bilo. Medtem ko so točke 31, 32, 34, 35, 37, 38 pripravljene za obravnavo. Ja, proceduralno? Izvolite, gospod Potrč, proceduralno.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod predsedujoči, prav ste ugotovili, da nobenega predloga še ni bilo, jaz ga pa dajem, in predlagam, da v zvezi z zakonom o športu in v zvezi z zakonom o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev državni zbor sklene, da jih bo obravnaval tudi brez poročila vlade. To je za mene način, s katerim se bo državni zbor pač v primerih, kadar gre za skrajno ignoranco, ki jo ta vlada kaže do dela državnega zbora, pokazal, da je sposoben odločati tudi sam. Jaz imam pri sebi kot kratko obrazložitev pismo predsednika državnega zbora Ustavnemu sodišču z dne 26.9.1997. Iz tega pisma je razvidno, da je predsednik državnega zbora korektno povedal potek postopka na opozorilo, zakaj ni še ta zakon sprejet - ker gre za nepravno stanje. Posebej zanimivo pa je, da smo mi že 3.6.1997, če se ne motim, je od takrat minilo 4 mesece in 5 dni po koledarju, zadolžili vlado za takšno mnenje in do danes ga ni dala. Če bomo naprej ravnali tako, da nam bo vseeno in da bomo vsakokrat predlagali, kadarkoli se bo vlada spomnila, da svojega mnenja ne da, iz političnih razlogov ali pa iz malomarnosti, meni je vseeno, potem ta državni zbor ne bo mogel o ničemer odločati, razen o tistem, kar bo vlada in koalicija želela. To pa je zares potem omalovaževanje državnega zbora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Torej imam en predlog. Gospod Demšar je že prej imel, proceduralno. Imamo, prvi predlog je in verjetno bomo morali, torej moramo o tem predlogu razpravljati. Predlagam glasovanje, brez razprave. Predlagam, da glasujemo o 30. točki. (Glasovi iz dvorane.) Je proceduralno? Spoštovani kolegi poslanci, prvi predlog je tukaj, o njem moramo glasovati. Izrecite se o predlogu gospoda Potrča, ki predlaga, da se o 30. točki razpravlja brez mnenja vlade. Je tako? Glede 33. točke pa lahko mnenje vlade še pride in to lahko obravnavamo jutri. Torej bi glasovali posebej, če se strinjate, takrat, ko bo ta točka prišla tudi na vrsto za razpravo v državnem zboru. Prosim?
Na glasovanje torej dajem predlog: "Državni zbor bo opravil drugo obravnavo predloga zakona o športu brez mnenja vlade na amandmaje, ki so bili vloženi." S tem bo prvotni sklep deniveliran, ki je bil sprejet, da čakamo na mnenje vlade. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (15 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog gospoda Mirana Potrča ni sprejet.
Nadaljujemo sejo. Proceduralno, gospod Demšar. Gospa Zbačnikova, želite proceduralno?
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo in pa lep pozdrav! Danes bi morali nadaljevati izredno sejo, točko o denacionalizaciji. Včeraj smo dobili obvestilo, da se to ne bo zgodilo. Pri tem se čutim prizadetega, ker res o stvareh, ko takole preskakujemo iz rednih sej v izredne in obratno, mislim, da naša priprava obravnave določene točke ne more biti zadosti kvalitetna. Zato sem prvič proti takšnemu načinu, da spreminjamo iz dneva v dan, kaj bomo obravnavali na posamezni seji.
Poleg tega se mi zdi zelo sporno, da smo sedaj prešli iz izredne seje spet na redno. In zato predlagam konkreten predlog, da o denacionalizaciji, ki bi jo morali danes obravnavati, v tem mesecu ta zbor o tem ne bo razpravljal, dokler se, glede na sklep, ki smo ga sprejeli že pred časom, da se mora ta vlada z ustreznimi službami dogovoriti o denacionalizaciji in pa o sami koaliciji. Predlog mislim, da je zadosti jasen. V tem mesecu, dokler sklep, ki je bil sprejet v tem zboru že pred časom glede denacionalizacije, naj se najprej tisti sklep izvrši in šele potem nadaljujemo s to točko.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Demšar. To ni predlog današnje seje, zato menim, da o tem ne moremo glasovati. Ko bo točka odprta, bo pa primerna stvar za razpravo, širšo seveda, o tej problematiki.
Gospa Majda Zbačnik. Izvolite.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Pozdravljeni! Tudi sama se sprašujem, kako to, da je 33. točka na dnevnem redu, ko še vedno nimamo mnenja vlade. Dopoldan pa se je na kolegiju dogovorilo, zaradi tega, ker ni mnenja vlade, se denacionalizacija umika.
Sama še enkrat kot predsednica odbora protestiram, kajti, da na kratko povzamem zgodbo zakona o pravicah pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških upokojencev - druga obravnava. Ker je državni zbor že na 5. seji dne 3. junija 1997 sprejel sklep, s katerim je zavezal vlado, da najkasneje do 5. junija 1997 predloži pisno mnenje oziroma se opredeli do predlaganih amandmajev k 2., 5. in 15. členu. Glede na to, da vlada do navedenega datuma niti do danes ni predložila zaprošenega pismenega mnenja niti ni opredelila pojma "agresija na Republiko Slovenijo", predlagam Državnemu zboru, da ponovno zadolži vlado, da najpozneje do konca 6. seje državnemu zboru predloži zahtevano pisno mnenje.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lahko pa tudi preberem predlog sklepa: "Državnemu zboru RS predlagam, da prekine razpravo o predlogu zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev - druga obravnava, ter ponovno zadolži Vlado RS, da najpozneje do zaključka 6. seje predloži že zahtevano pisno mnenje."
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Državni zbor sprejema dnevni red na začetku vsake seje. Tako ga je sprejel tudi na začetku 6. seje.
Predlagam, da bi o tem predlogu sklepa... V bistvu je to že sklep državnega zbora. Mi bomo ponovno opozorili vlado, da do tega trenutka, ko bomo to obravnavali - 33. točko, to pripravi. Je pa to že sklep vlade in vlada do tega roka, kot ste ga sami navedli, še tega ni opravila in tudi do današnjega dne. Torej, vlado bomo opozorili na to.
Nadaljujemo sejo. Torej, še enkrat bom pričel s tem, kar je v tem državnem zboru že običaj, torej da bo zbor opravil določitev kandidata, ki v skladu s 17. členom zakona o volitvah v državni zbor postane poslanec za preostanek mandatne dobe namesto poslanca, ki mu je prenehal mandat.
Republiška volilna komisija je zboru posredovala ugotovitev o pridobitvi mandata poslanca državnega zbora. Ugotovitev je obravnavala mandatno-imunitetna komisija, ki je zboru pisno poročala. Poročilo komisije ste prejeli danes na klop.
Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Pisno se ni prijavil nihče. Torej, tudi sedaj se ne prijavlja nihče. Dajem besedo poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? (Nihče.)
Ker nihče ne želi razpravljati, dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa:
Potrdi se poslanski mandat gospodu Maksimiljanu Lavrincu, roj. 8.12.1948, stanujočemu Pot na Poljane 4A, Kamnik. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (62 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet. Prosim? (Nekdo govori iz klopi.) Aha, formalno, ja.
Torej moramo vso proceduro ponoviti. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (63 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako prehajamo na prekinjeno obravnavo 31. TOČKE DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O FINANCIRANJU OBČIN. Predstavnik predlagatelja je že izkoristil svojo besedo, prav tako predstavnik vlade. Torej, smo pri besedi predstavnikov poslanskih skupin. Svojo pravico je že izkoristila poslanska skupina Socialdemokratske stranke. Želi predstavnik še katere poslanske skupine besedo? Gospod Aurelio Juri, Združena lista.
AURELIO JURI: Spoštovani podpredsednik, kolegice in kolegi! To je to, da osvežimo spomin, naj povemo, da vlada jasno in tudi razumljivo nasprotuje temu predlogu o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin. To nasprotovanje in vsi pomisleki, ki so s tem povezani, so povsem razumljivi. Če se ohrani oziroma obdrži sedanja razporeditev javnih financ, bo eventualno sprejet zakon brez potrebnega finančnega kritja. Mislim, da je to vsem nam jasno. Je pa ključ in sporočilo te zgodbe v tem, da se končno začnemo pogovarjati, četudi bomo v to primorani, o drugačni, bolj evropsko naravnani proračunski politiki, o taki, ki bo ustrezneje vrednotila oblike lokalne demokracije in hočeš, nočeš prisilila državo k dekoncentraciji in decentralizaciji oblastvenih funkcij, k njihovemu prenosu v obsegu, ki ga poznajo razvitejši evropski sistemi, na lokalno samoupravno skupnost, ki bo dokazala za to ustrezno usposobljenost.
Ne nazadnje, dajmo se tega spomniti, smo evropsko listino o lokalni samoupravi tudi ratificirali. Na tak način se bomo vrnili na pot racionalnejše javne porabe znotraj organov državne uprave in tudi lokalne samouprave. Upam si trditi in bi z določeno simulacijo lahko tudi dokazal, da bi organizacijska pripojitev, recimo upravne enote, še za tako združitev sposobni in pripravljeni sedežni občini pripomogla h kadrovski in materialni racionalizaciji ter k večji upravni učinkovitosti. Gre torej za to, da se javne finance prično prerazporejati v korist lokalnih skupnosti, pri čemer naj se lovijo evropski trendi. Gre za to, da se pri tem nagradijo, če mi je dovoljen ta izraz, tiste občine, ki izkazujejo sposobnost nositi breme razvoja oziroma ki s svojim gospodarstvom, s svojim načrtovanjem, s svojimi potenciali in tudi s svojimi odrekanji državi, razvojno šibkejšim občinam ter slovenski družbi v celoti omogočajo materialno in duhovno rast. Bom bolj precizen.
Če ne bodo te občine deležne drugačnega tretmaja v razporejanju javnih financ oziroma ustreznejšega ali, če hočemo, pravičnejšega povratka ustvarjenega bruto družbenega proizvoda, bodo njihove ustvarjalne in razvojne sposobnosti začele ugašati, s čimer bo tudi bruto družbeni proizvod začel upadati in bo družba v celoti zašla na pot siromašenja. Tudi občinam, ki si niso zaradi objektivnih okoliščin sposobne same zagotavljati materialne pogoje za preživetje in napredek, država ne bo v stanju več pomagati. To ne more in ne sme biti naš cilj.
Tovrstnih občin je bilo še pred tremi leti cca 60. Zatem smo komunalni sistem preobrazili v domnevno sodobno lokalno samoupravo, dotedanjo mrežo občin preoblikovali in jo razširili. Zgodilo pa se je tudi to, da smo smiselno koncentracijo potencialov virov in moči razpršili tako, da je danes razvojno nosilnih oziroma gospodarsko sposobnih občin bistveno manj, in še tem, priznajmo vsi, šepajo moči. Na vrata našega parlamenta trkajo sedaj nove občine. Zadnjič smo sprejeli ustrezne sklepe, ki sprožajo potrebne postopke. Obstoječe občine si še razdelile niso premoženja prejšnjih komun oziroma niso še ugotovile in se dogovorile, čigavo je kaj. Pa kar nekaj desetin krajevnih skupnosti, vasi in naselij, ki so si pred tremi leti želeli drugačno teritorialno organiziranost in pripadnost, jim pa to ni bilo omogočeno oziroma so v tem času spoznali, da bi se jim z veljavnim sistemom financiranja bolje godilo, če bi se od matične občine izločili in svojo ustanovili, zahtevajo, da se jim omogoči odločanje o lastnem statusu. V dodatno drobljenje, četudi v nasprotju z voljo ljudi, silijo po drugi strani stališča ustavnega sodišča. O tem bomo še govorili in se ne bom pri tem zadržal.
Le dodal bi naslednjo misel. Nočem soditi, kdo ima pri tem prav. Sprašujem pa se, ali vemo vsi mi in vedo tisti, ki nas v to potiskajo, koliko ta operacija je že in koliko bo še stala. Ali vemo, da ko ustanavljamo novo, zajedamo v substanco obstoječe občine in to neupravičeno in krivično v primerih, ko v nastajajoči novi občini zaradi objektivnih in drugih danosti si sami te substance niso v stanju zagotoviti. Sedaj imamo stanje, kakršno je. Poti nazaj ni ali je izredno težavna. Proces nadaljnjega teritorialnega drobljenja pa, trdim, da lahko zajezimo vsaj dotlej, dokler ne bo obstoječi občinski mreži jasno, s čim materialno razpolaga in na čem lahko postavi temelje lastnega obstoja in razvoja. To pa lahko storimo, če temu, kar danes imamo, zlasti tistim razvojnim stebrom, ki jih predstavljajo gospodarska središča, zagotovimo nekoliko večji delež proračunske pogače, ne nazadnje sorazmerno z ustvarjenim bruto družbenim produktom. Četudi bo predloženi zakon sprejet, še zdaleč ne bo dosegel deleža, ki ga druge, s Slovenijo primerljive evropske države namenjajo lokalnim skupnostim. Ne pozabimo, da smo na tej evropski lestvici na nečastitljivem zadnjem mestu.
Zato bomo predlog zakona, čeprav seveda sistemsko vsega in na najboljši način ne rešuje, v Združeni listi socialnih demokratov podprli. Če pa ne bi bil ta zakon sprejet, pričakujemo in zahtevamo, da v najkrajšem času vlada vloži svojega, ki bo moral vendarle na vprašanja in dileme o tem, kako tudi lokalno samoupravo reprodukcijsko usposobiti, ponuditi zadovoljive odgovore. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Juri, iz Združene liste socialdemokratov. Naslednja poslanska skupina? (Ne želi nobena.) Potem pa dajem besedo poslankam in poslancem. Želi kdo od poslank in poslancev razpravljati? Pismeno se ni prijavil še nihče, to pomeni, da bo razprava tekla 5 minut. Zgleda, da prijav ni. Torej ne želi nihče razpravljati, zato zaključujem splošno razpravo in seveda dajem v razpravo predlog sklepa oziroma sklep: "Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin, prva obravnava, ni primerna za drugo obravnavo." Hkrati Odbor za finance in monetarno politiko..., pravzaprav tega niti ni potrebno. Torej samo ta sklep. Želi kdo razpravljati o tem sklepu? Izvolite. Kolega Pavel Rupar, izvoli.
PAVEL RUPAR: Hvala, gospod predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi! Torej menim, da bi se moral predlog glasiti, da je zakon primeren za sprejem, ne tako kot vi predlagate, da ni primeren, ker je že vprašanje, kako bo kdo glasoval. Sam bom v tem primeru glasoval za primernost tega zakona, svoje obrazložitve sem že povedal. Do danes žal nisem dobil nobenih drugih dokumentov, razen neko "blazno" pismo, ki je prišlo na mojo klop, oziroma neke izračune, ki so menda delovni osnutki, jaz jih ne bom tukaj posebej poudarjal. Vendar, če nam to sledi v občinah, potem, jaz ne vem, kaj s to državo lahko še pričakujete oziroma kaj lahko pričakujete od razvoja naše države, če se v temeljnih lokalnih skupnostih, z denarjem, ki ga vsi župani v Sloveniji malo manj kot pa na kolenih že naprosimo, ne zgodi nekaj v pozitivno smer, potem jaz ne vem, kaj lahko vlada in vsi skupaj pričakujete od tega. Jaz bi seveda poudaril, da želim pri tem sodelovati pozitivno, tako kot mnogo teh mojih kolegov, tudi tukaj med vami. Danes imen tistih, ki ste podpirali, ne bom bral, čeprav me je eden od vas napadel malo manj kot fizično, zadnjič, ko sem vam tiste papirje kazal. Seveda pa pričakujem, da boste vendarle glasovali ta moment za nekaj drugega, kot pa vam direktor in pa direktive nalagajo. Danes sem žal poslušal tudi ali pa z veseljem poslušal tudi radio in žal sem ugotovil, da ste informirali medije povsem napačno, torej ne gre za neke "blazne" milijarde iz proračuna, ne gre za 26 milijonov. Jaz bi zelo rad videl, če nekdo to resnično pove, ali v občinah ne znamo več računati ali imate na vladi oziroma v teh vladnih strankah drugačno matematiko, da pridete do takih številk, ali gre za namerno povzročanje negativnega mnenja v prikazovanju škode. Pa tudi, če bi šlo za 27 milijard, verjemite mi, najbolje so naložene ravno v občinah. Torej, poslanke in poslanci, kar smelo potrdite ta zakon ali pa ga v primerni obliki amandmirajte. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala. Še vedno razpravljamo o predlogu sklepa matičnega delovnega telesa. Izvolite, kolega.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala, gospod podpredsednik. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Mislim, da je ta predlog primerna podlaga za drugo branje. Morda ni ravno najboljša rešitev, ampak to je drugo vprašanje. To, ali je najboljša ali ni najboljša rešitev, se da rešiti tudi v drugem in morda celo v tretjem branju. Iz tega razloga bom glasoval proti predlaganemu sklepu, ker se sklep glasi, da ni primerna podlaga. Zanimivo je pa tudi to, da se dostikrat oglašamo in tudi danes na "hearingu" je bilo vprašanje, kaj bo novi minister brez listnice za evropske zadeve v zvezi z lokalno samoupravo v smislu evropske listine o lokalni samoupravi. Pripravlja se celo že neka druga listina o lokalni samoupravi v Svetu Evrope in povsod se poudarja samostojnost in izvirnost in subsidiarnost opravljanja določenih zadev na lokalnem nivoju. Brez financ pa jasno, da tudi občine ne morejo opravljati teh svojih nalog. Vsi pa dostikrat pozabljamo v tem parlamentu, da v občinah živimo vsi, torej ljudje živijo v občinah, tam so doma. Niso doma v neki imaginarni državi, pač pa v posameznem kraju in ti kraji so v občinah. Iz tega razloga mislim, da vsaj to pot bi lahko storili, da bi ugotovili, da je le primerna podlaga za drugo branje in da se potem rešujejo določene zadeve v drugem branju.
Še nek drug pojav je zanimiv, ki se pojavlja zmeraj, ko se odpre debata - tokrat se zdaj vdrugo odpira, prvič se je pred dobrimi 3 leti oziroma nekaj več kot pred 3 leti, ko se je začel postopek za ustanavljanje novih občin. Točno isto se ponavlja zdaj kot takrat. Takrat se je vsula velika kampanja s strani tistih, ki so bili proti ustanavljanju novih občin, češ, bo predrago - to je bilo prvič in drugič - ne bo denarja za občine, se ne boste mogli preživeti. Točno isto se zdaj pojavlja, ker je pred nami drugi krog oziroma lahko uporabim besedo "popravni" izpit, ker je Ustavno sodišče izreklo, da je praktično tisti zakon, ki smo ga takrat s silo in muko in prisilo in zjutraj ob 3.00 ali 3.30 sprejeli, da je morda v dveh tretjinah, če ne celo več, protiustaven. Protiustaven v tem smislu, da ne odraža ustanovitev občin v tistem smislu, kot so občine predvidene bodisi v ustavi in zdaj imamo tudi listino o lokalni samoupravi. Ampak zanimivo je, isto je bilo takrat. Spomnim se, ko smo hodili okrog ljudi, pripovedovali: "Bo predrago, ne boste imeli nič denarja." Zdaj je isto. Straši se s tem, da ne bo denarja oziroma straši se s tem, da se bo spremenil zakon o financiranju občin in da se bo občinam vzel denar, ker da je edini razlog, da hočejo imeti v marsikaterem kraju, v marsikaterem delu obstoječih občin zdaj, da hočejo imeti svojo občino. Tudi to je razlog, ampak treba se je vprašati, kaj so vzroki. To je eden od razlogov, eden od teh, ampak vzroki tičijo drugje in mislim - še enkrat ponavljam to - mi bomo glasovali, jaz sam in tudi kolegi bodo glasovali proti predlaganemu sklepu, ker menimo, da je zakon kljub vsemu - ponavljam - morda ni najboljša rešitev, je pa primerna podlaga za iskanje boljših rešitev v drugem branju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Mozetič. K besedi se je prijavil gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Spoštovani! Zadnje čase imamo kar na dnevnem redu razne seminarje in predavanja o centralizaciji v Sloveniji in kako bi to centralizacijo odpravili v takšni ali drugačni obliki, kako so tu potrebne pokrajine.
Tu imamo lep primer, kako bi decentralizirali Slovenijo. Ja, kako jo pa decentraliziramo? Ne tako, da nekomu napišemo na papir, "ti imaš to in to pravico, kje jo boš pa uveljavljal in pa na kakšen način, to je pa nekaj drugega". Dajmo občinam denar, pa bomo decentralizirali Slovenijo na 100 pa še toliko občin, kot jih je zdaj, in pa če bo še kakšna nova, recimo na 150 mest v Sloveniji. Dajmo občinam, da bodo lahko gospodarile, dajmo jim premoženje! Najprej smo jim vzeli premoženje, to se pravi, občine tako rekoč nimajo nobenega premoženja, nimajo zemljišč, s tem gospodarijo v narekovajih, gospodarijo na državnem nivoju. Verjetno, če bi predlagali še novelo ali še dodatni člen v tem zakonu o financiranju občin, da bi občinam vrnili tisto, kar je njihovo - zemljišča, bi verjetno tudi ne bila primerna podlaga. Sedaj govorimo o prvi fazi - to je prva faza decentralizacije, lahko rečemo. In to, da, kar je že bilo omenjeno, da denar, ki pride v občino in potem seveda naprej v krajevne skupnosti, tisti denar je dvakrat tako velik kot v tej obliki, kot ga tu dobimo, ker tam ga oplemenitijo, v občini ga oplemenitijo; tisto, kar pa gre prek državnega nivoja, je pač takšno, kot je, mimo tega se pač ne da, zato, ker na krajevnih nivojih veliko krajani naredijo sami in ta denar dejansko oplemenitijo. Ne govoriti o decentralizaciji Slovenije, da bomo ustvarjali neke administrativne pokrajine, ker bomo še zmanjševali moč občin, tako da bo še več administriranja! Tu je sedaj praktični primer decentralizacije - dajmo ga uresničiti, pa bomo decentralizacijo že naredili v praksi, ne pa z nekimi papirnatimi priporočili ali pa bomo to kdaj drugič uredili! Sedaj je konkreten primer decentralizacije - vse drugo so prazne besede. Zato bom glasoval za ta predlog zakona in pa proti temu, da ni primerna podlaga - je primerna podlaga in primer decentralizacije je to! Hvala lepa.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala za besedo. Jaz rad zadeve, ki jih povem, ponazorim s primeri.
Glejte, ravno danes - naključje je pač bilo, za ta sestanek sem se dogovarjal skorajda en mesec - sem bil pri državni sekretarki za šolstvo, pri gospe Teji Valenčič. Pri nas nimamo, hvala bogu, takih problemov, kot jih imajo večine občin, kjer gradijo investicije, ampak je problem za ministrstvo povsem majhne narave, vendar za nas pa precej velike. Kljub temu, da mi dajemo za šolstvo po teh merilih, ki so izračunana, približno 15% več v občinskem proračunu, za financiranje šolskih dejavnosti, se redna dejavnost šole ne more pokrivati. Zaradi velikih stroškov prevozov na naših območjih, zaradi velikih materialnih stroškov, kajti izračun je narejen tako, da dobiš na število otrok, ki jih imaš, žal pri nas rojstva padajo, rapidno že 20 let in površina je velika, stroški so veliki za šolo, otrok je pa notri malo in izračun nam pokaže tisto številko. Če se te držimo, nimamo za prevoze otrok. Kaj šele za kakšen fakultativni pouk tujega jezika, če omenim samo eno stvar. Kar je v centrih, v mestih povsem nekaj običajnega, to je pri nas dodatni strošek staršev. To je samo en primer.
Če hočeš dati šoli več, moraš vzeti nekje drugje. To, gospod Tekavčič, mi boste najbrž potrdili, se pa delati ne sme. Kajti zagroženo je ali kakorkoli že temu rečemo, da če eni dejavnosti vzameš, da daš drugi, potem pomeni, da tisti drugi preveč dobiva po merilih in da je sankcija za to, da se ta proračunski porabnik financira direktno. Lepo prosim, tukaj povem to, kar sem že pisno poslal na Ministrstvo za šolstvo, če se zadeva ne bo uredila. Izvolite! Financirajte našo šolo, ampak s tem sredstvi, ki nam jih namenjate, direktno, potem ne rabimo več občin, potem boste vse urejali iz centra.
Nesprejetje tega zakona oziroma glasovanje za to, gospod Trofenik seveda odkimava, on je v veliki občini, tam imajo veliko denarja in tam se da delati. Tu pri nas se pa s tem denarjem ne da, in naredimo nekaj, da se bo dalo! Gospodje župani, pred enim letom ste podpisovali to. Sedaj pa tiste papirje raztrgajte, jih vrzite v koš, potem pa se postavite pred svoje volilce.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Vseeno bi opozoril poslanke in poslance, da razpravljamo o sklepu, torej splošna razprava je končana. Ne želim prekinjati poslancev, ampak za v bodoče. Prijavil se je gospod Trofenik.
Imate repliko? Gospod Trofenik imate repliko? Izvolite.
VILI TROFENIK: Hvala lepa za besedo. Nisem se mislil priglasiti k razpravi, vendar me je kolega izzval.
Vse, kar je povedano, je do neke mere res in dejstvo je, da je obstoječi sistem financiranja občin oziroma zakon slab in neustrezen. Je pa tudi res, da ga predlog sprememb, ki je predložen, kvalitetno ne izboljšuje in ne rešuje praktično nobenega izmed problemov, ki ste ga kolegi tu prej v razpravi našteli.
Zato bom glasoval proti zakonu oziroma predlogu zakona oziroma za sklep matičnega telesa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Replika gospod Bajc. Gospod Trofenik je dobil besedo prej, ker je bil besedno izzvan, tako da razumite, gospod Bajc. Besedo ima gospod Malovrh.
JURIJ MALOVRH: Gospod predsedujoči, hvala lepa za besedo. Glasoval bom proti temu predlaganemu predlogu prav zaradi tega, ker je tudi naša država podpisala evropsko listino o lokalni samoupravi. Pa če pogledamo države okrog nas proti zahodu, so občine dosti boljše financirane kot naše. To je eno. Dosti več imajo tudi izvirnih prihodkov. Pri nas je država na nek način predpisala kriterije in pa merila za razdelitev občinskega proračuna in zato se občinski sveti vse prepogosto ukvarjajo predvsem s tistimi težavami, ki izvirajo iz finančnih težav in iz nemoči, tako županov kot občinskih svetov, ker je premalo denarja, pa preveč potreb. In ravno ta predlog, ki je bil, je bil tisti, ki bi občinam namenil nekaj več denarja. In znano je tudi to, da občine še kako dobro znajo obrniti denar v namene za potrebe občanov, ki v tem kraju živijo. Zato bom glasoval proti.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Proceduralno imate? Izvolite, kolega Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Človek ne more verjeti, koliko licemerstva je ob tej razpravi, kadarkoli, kjerkoli smo in se pogovarjamo na občinah, na naših občinah, v sosednji občini. Jaz imam poslanske pisarne v štirih občinah. Vedno slišim eno in isto, občinam več pristojnosti, ampak občinam lahko damo več pristojnosti samo, če jim damo več denarja. Silno poenostavljena zadeva in sedaj nenadoma nekateri ugotavljajo, kako ta zakon ravno ne bi rešil, kot da bi katerikoli drugi zakon vedno reševal vse probleme. To je zakonski predlog neke skupine poslancev, moram reči, da je nastajal dovolj kvalitetno, dalj časa in da je pri njem sodelovalo kar veliko županov. Od kje sedaj ta salto mortale nazaj in to ne drži več. Jasno, vem zakaj. Zaradi tega, ker so se pač povezave, razmerja tu spremenile, ampak to ne pomeni, da je zakonski predlog slab, za božjo voljo! Vsak zakon je možno amandmirati, amandmirati celo tako, da se spomnim, da je bil v prejšnji legislaturi, pa naj me kolega Potrč opozori, če ni točno, eden izmed njihov zakonov tako spremenjen, da so potem od tega odstopili. Mislim, da je bilo temu tako, ker je bil tako razcefran, bi rekel. Torej na nas je, da ta zakon dopolnimo, spremenimo in ne vidim razloga, zakaj a priori to ne bi smela biti ustrezna podlaga. Velikokrat pri katerih drugih zakonih sprejmemo sklep, da je ustrezna podlaga. Dejansko tega ne razumem. Edino, kar s tem naredimo, je pač to, da zavlečemo zadevo. Ali je to cilj tega državnega zbora, ki ima - ne vem zdaj, koliko, ker nekateri ste pustili mandat v občinah - ampak desetine tu županov?! Jaz tega preprosto ne razumem.
Danes zjutraj, ko sem se vozil sem v državni zbor, slišim tudi eno veliko neumnost po radiu, kako naj bi ta predlog zakona obremenil proračun. Ja, za božjo voljo, nič ne bo obremenil proračuna! Bo pač v postavki, torej "prihodki", bo proračun tu manjši, in zato naj proračun išče druge vire. Jasno je, da če se državni proračun odpove delu dohodnine, da morajo to poiskati kje drugje. Naj vendar, za božjo voljo, že obdavči tisto, kar je potrebno! Naj vendar, za božjo voljo, že poseže po sivi ekonomiji! Tam so rezerve, pa ne na občinah!
In zato vas prosim, kolegi, ne gre za to, da bi si mi lastili potem, slučajno, ker je skozi našo poslansko skupino prišel ta predlog zakona - ne! Lahko, kot sem rekel, zakon popolnoma "sfrizirate", ampak osnova pa je! Spravimo se na delo, pa dajte zadeve dopolniti! Zakon, ki ga predlagamo, je predvsem namenjen temu, da bi v občinah ostalo več denarja. Zdaj pa mi povejte na to mojo ugotovitev, ki je absolutno in ne more biti drugače kot točna, povejte mi, kaj je s tem narobe?! Če pa igrate dvojne igre, potem je to druga stvar. Če ne smete zaradi vlade, je to druga stvar - potem bodite toliko higienični in ne oglašajte se, ker izgleda malo čudno, da je nek župan proti temu, da bi tudi njegova občina dobila več denarja - to je absurd brez primere!
No, gospod župan Bajc je rekel sedaj, da to ni res - pa naj pove, kaj je tu res! Ta predlog zakona je tu in se lahko spremeni. In ponavljam še enkrat, veliko bolj neumni predlogi so šli tu skozi, in tudi takšni, ki so dejansko obremenili proračun. Jaz bi rekel naslednje, gospod Bajc: pridite sem, pa povejte, dajte vaš amandma. Zakon kot tak je; prepričan sem, da ste tudi vi za to, da bi uredili financiranje občin. Pridite sem (hvala lepa za opozorilo, sem slišal, ampak rabim še 30 sekund), torej pridite sem, povejte, kako boste zakon dopolnili. In tu niti ni treba tega amandmirati - zakon je v prvem branju - zadevo s stališči in sklepi lahko peljemo naprej. Ali vidite, da gre zgolj samo za to, da se pač zakonski predlog, ki je podpisan s strani neke poslanske skupine, ne sprejme?! In to ni korektno! Ni korektno do občanov v vaših, v naših občinah. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Bili so nekateri poslanci imenovani. Preverjam, gospod Jazbec, gospod Pungartnik, imata replike ali sta se želela v razpravo vključiti? Repliko na koga? Potem moram dati besedo gospodu Pungartniku za repliko, potem gospodu Bajcu in potem gospodu Trofeniku.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Spoštovani predsednik! Prav gotovo je, da tisti, ki smo pred letom podpisovali, da bi bilo dobro imeti v občinah več denarja, smo tu mislili od srca. Vendar pa ta predlog zakona tega v bistvu ne rešuje, ne rešuje osnove in zato repliciram, ker prikazuje napačno. Prikazuje to, da z večanjem tega procenta dohodnine, ki ga bo država občinam odstopila, da bo stvar rešena. Stvar je v osnovi zgrešena, v osnovi in tisti naj se vprašajo, ki so takrat za ta zakon glasovali. Zakaj je v osnovi zgrešen? Zato, ker je tudi situacija protiustavna, to sem jaz že enkrat govoril, ker je samo 5 občin v lanskem letu brez državne pomoči zaključilo svoje poslovanje. To je popolnoma neustavno, sem govoril z ljudmi, ki so takrat delali ustavo in so mislili, da bodo občine, ki ne bodo mogle financirati svojih potreb, bolj izjema kot pa pravilo. Ampak v čem je zgrešen ta zakon in ta novi? Ker občinam, najmanj trem četrtinam občin tudi po tem zakonu ne bo dana nobena vzpodbuda za ustvarjanje novih delovnih mest. Vse to, kar zdaj občine počnejo, da pridobivajo podjetja, da pridobivajo nekoga, nekega investitorja, ki tam zaposluje, s tem si na glavo nakopljejo samo določene težave, ker samo 5 občin je, ki jim to nekaj pomeni. Če je več zaposlenih, je več dohodnine, ali razumete. V občini Trebnje, kjer je nezaposlenost celo nižja, nižja stopnja kot v državi Sloveniji, bi morali zaposliti recimo 2.000 ljudi, da bi sistem dohodnine občini dal več denarja kot pa zdaj. To je nesmisel. V financiranje občin morajo biti vgrajeni elementi, ki bodo občini kot taki, njej nekaj dali, če bo zaposlovala, če bo odpirala delovna mesta, če bo omogočala nek razvoj. Zdaj je pa ta razvoj, ta trud v občinah predvsem namenjen neki splošni kasi, ki se utopi in zato ne bom podpiral tega zakona, ker zadržuje v bistvu star način, mi pa potrebujemo novo osnovo in novo podlago. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Pungartnik. Moramo iti po vrsti. Sledijo še replike gospodu Hvalici. Replicirati želi gospod Bajc, pa gospod Trofenik. Izvoli, gospod Bajc.
JOSIP BAJC: Kolegice in kolegi! Ne toliko kot repliko, ampak v razmišljanje, glede na to, kar je govoril gospod Hvalica.
Jaz si upam trditi in tudi to dokazati, da vse občine, ki imajo približno manj kot 5.000 prebivalcev, da tudi 40% odstopljenega dela dohodnine ne bo zagotavljalo 90% republiškega povprečja, kar nam zakon o financiranju občin omogoča, da pridobimo.
Se pravi, če ponovim, mislim, da zadnjič pri prvem delu te točke dnevnega reda, ko je kolega Rupar predstavljal - tudi jaz sem za to, da se uredi financiranje občin in nikar mi polagati na srce ali pa, bom rekel, trditi, da nisem za to, da naj bi občine dobile več sredstev. Jaz mislim, da občine morajo dobiti toliko sredstev, da jim bo omogočeno delovanje oziroma izpolnjevanje vseh tistih nalog, ki jih zakon o lokalni samoupravi, zakon o financiranju nalaga občinam. Z odstopljenim delom dohodnine mislim, da bomo samo tistim občinam, ki že sedaj na podlagi 30% odstopljenega dela dohodnine dosegajo 110%, 120%, 130% republiškega povprečja, in zdaj bomo še, bom rekel, pet, šest občin k temu dodali, vse ostale občine bomo pa še zmeraj - tudi postojnska občina ima 13.600 približno prebivalcev, dobi približno 28% finančne izravnave, da doseže 90% republiškega povprečja. Se pravi, tudi če bi imeli 40% odstopljenega dela dohodnine, še zmeraj to ne bi zadoščalo, da bi postojnska občina imela 90% republiškega povprečja. Zaradi tega se mi zdi, da je ta zakon nesprejemljiv. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Bajcu. Želel bi, da bi razpravljali še vedno o sklepu, splošna razprava je v bistvu že končana. Gospod Trofenik, replika - se odpoveduje. Potem so replike na izvajanje gospoda Pungartnika - gospod Pavel Rupar, gospod Petan, gospod Čebulj. Gospod Jazbec, vi ste se priglasili za razpravo, imamo pa prej replike.
PAVEL RUPAR: Spoštovani! Torej, gospod Pungartnik, gospod Bajc in ostali, da ne bi zavajali kolegov v parlamentu in javnosti! Podpisali ste (citiram in kopijo vam bom tudi vrnil, zato, da boste videli, kaj ste podpisali, pa mislim, da jih imate, da dobro veste), citiram: "Da se v proračunu Republike Slovenije za leto 1996 zagotovi realno vsaj 10% več sredstev, s katerimi bodo razpolagale občine, to je, da se poveča obseg zagotovljene porabe z vključitvijo dodatnih sredstev za investicije v občine." Konec citata.
Da se ne bi, spoštovani župani, sprenevedali! To ste vi podpisali! Gospod Bajc, tudi vi boste dobili svojo kopijo, da ne bi "šopali" potem tule ljudi! In preberite si še enkrat predlog zakona, ki ravno to tudi vsebuje! Če ne, potem mi povejte z vašim amandmajem, kaj je pa tisto, kar tega ne zagotavlja, kar ste vi podpisali. Ne zapeljujte, ne govorite pa tu nekaj, kar ni res.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Sedaj imata repliko na izvajanje gospoda Pungartnika še gospod Petan in gospod Čebulj. Gospod Avšič boste imeli repliko? Potem vas prepišem iz razprave. Bo hitreje.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Spoštovani! Tu je bilo omenjeno, da ta oblika občinam ne bo nekako direktno dala nekih delovnih mest. Saj to je normalno. Kako pa naj občina sama ustvarja neka delovna mesta. Še posebej, kar sem pa že prej omenil, da občine nimajo premoženja, s katerim bi gospodarile. Če greste čez mejo, najbližja občina na meji vam bo povedala, da imajo zaposlenega gozdarja in pa ostale zato, ker gospodari z občinsko lastnino. To se pravi, tudi to so delovna mesta. Ker pa tega pri nas ni, se pravi tudi v tej obliki novih delovnih mest ne more biti, vendar je pa to nekaj drugega. Gradimo tržno gospodarstvo, kjer realni sektor gospodarstva sam nekako inicira nova delovna mesta, tako da direktno ni s tem v zvezi, je pa tisti način razmišljanja po starem. Tu repliciram enemu od predhodnikov, ki je rekel, da je to stari način. Točno to, za kar se zavzema on, je stari način, da bi morali z nekim predpisom določiti nova delovna mesta v občini. Tega ni, gospodje.
Navsezadnje, ravno to bi želel, če je to stari način, pa predlagajte novo in boljše. To je samo predlog. Tu ni obveznosti in nihče me ne more prepričati, da če se poveča delež dohodnine od 30% na 40%, ki ostane v občini, da to občini nekaj ne pomeni. Res je in navsezadnje je normalno, da tista občina, ki ima 10.000 delovnih mest, da bo več dobila zato, ker ima tudi večje potrebe po infrastrukturi. Tista, ki pa ima manj delovnih mest, pa manj. Vendar problem je nekje drugje. Problem je v tem, da če bi bil en direktni kazalec, ki bi občino nekako stimuliral za boljši razvoj, za boljšo pripravo, za kar občina ima možnost, bi se občine marsikdaj - to ne velja na splošno, to moram jasno povedati, ker marsikje to res dobro delajo - da bi občine skrbele za tisto infrastrukturo, ki jo morajo pripraviti za to, da lahko pride kapital.
Vprašam vas, ker po vrsti prihajamo iz različnih občin, pa ne gre to samo za župane, v katerih občinah imate industrijsko cono ali obrtno cono, da obrtnik, ki je pripravljen investirati toliko denarja, lahko dobi zemljišče in zgradi novo halo. Mislim, da je zelo malo takih občin. Tak način financiranja bi gotovo prispeval k temu, da bi nekako občinsko vodstvo skočilo in čimprej skušalo pridobiti tudi to
infrastrukturo za to, da bi imeli pripravljeno tisto, kar neki investitor rabi.
Še druga pozitivna plat je ta, da marsikje, ne govorim splošno, občinske strukture ne bi mirno gledale niti občinskega sveta ne bi sklicale, če se dogaja, da je neko podjetje tik pred stečajem in se zopet skriva nekje pod preprogo. Če bi to bilo, potem bi verjetno hitro skočili in zadevo začeli reševati. Navsezadnje se pa tudi ta problem, ki je bil omenjen, da je nekaj občin, ki presegajo tisto povprečje slovenske porabe, in da bi za te bilo največ. Navsezadnje, saj lahko, in to skozi dopovedujemo, amandmiramo ta predlog in ga popravimo, da tisti, ki pa imajo 100% javne porabe, pa ni 30 ali 40, ampak se poveča samo za 2%, ne za 10%, ali pa 5%. Tisti, ki pa imajo nad 120% pa mogoče samo 2% ali pa nič. To se vse da narediti. Vendar nihče nas ne more prepričati, da če se zavzemamo za predlog, da bi več dohodnine ostalo tam, kjer se ustvari, da to ni dobro za občino. To je dobro, seveda je pa druga stvar, če je to sprejemljivo za, ne vem, za trenutno politično opcijo, ki je na oblasti. Dejstvo je, da bi občine dobile, in še enkrat pravim, da je to ena od oblik decentralizacije Slovenije. Polna usta imamo centralizacije, prirejamo seminarje, vabimo tuje strokovnjake, da nam solijo pamet, v negativnem smislu, ker smo sami dovolj pametni, jaz to pravim, in ne potrebujemo tujih strokovnjakov, ki nam predavajo o decentralizacijskih principih in načelih, za katere tudi Evropska skupnost ni več v taki smeri, kot se pri nas prikazuje. Občinam je treba dati denar in decentralizacija je tu. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Petan. Zdaj imamo še celo vrsto repliko. Moramo po replikah. Še prej ima repliko gospod Demšar. Zdaj običajni razpravljavci, ki ste se prijavili, Jazbec, Avšič, pa čakajo. Gremo po vrsti, imam zapisano in nikakor drugače ne more biti. Gospod Demšar ima besedo.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Repliciral bi na tisti del gospoda Pungartnika, ko je rekel, kako je s sredstvi. Problem je integralni proračun. Ko so nastajale nove občine, smo govorili o integralnem proračunu, združevali smo sredstva in občine bi o sredstvih odločale. Sedaj pa vsaka skupina, ali je to v šolstvu ali je to v kulturi, natančno pridejo k županu, k predsedniku občinskega sveta in rečejo, nam pripada toliko in toliko denarja. Nastane problem za tisti gibljivi del, ali ima občina sploh še kakšen gibljivi del sredstev, da lahko kaj sama odloča. To je osnovni problem in mislim, da je rešitev pa mogoče tudi v tem, ampak rekel sem, tudi v tem, da je teh 10%, kot jih zdaj tu predlagajo, bi bilo več. Tudi to bi bila ena rešitev, ker sicer je občina samo neka transmisija, da mora sredstva usmerjati tja, kamor se na ministrstvu dogovorijo. Verjamem, da je prav, da so kriteriji, kriteriji morajo biti, vendar se pa občine, po moje, pri tem preveč zavezane, da se morajo tega držati. V kolikor se pa, vsi poznamo, tu je bilo danes že rečeno, ene se ne držijo, jaz poznam takih občin veliko, da se tistih kriterijev ne držijo, potem je pa najmanj ogenj v strehi. S tem načinom pa mislim, bi se pa nekaj dalo rešiti. Zato podpiram sam predlog, da se to spremeni, ne podpiram pa takega sklepa, kot je bil tu predlagan.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Repliko ima gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala, gospod predsedujoči. Spoštovani kolegi in kolegice! Najprej replika, gospodu Pungartniku, nekdanjemu mojemu kolegu županu. Sigurno vi kot župan, ki ste pripravljali svoj proračun v svoji občini, dobro veste, da 75%, kolikor smo dobili sredstev za potrebe občine, je že pripravila vlada. To se pravi, vlada nam je že pripravila v bistvu 75% proračuna in ostalih 25% ostaja kot gibljivo za možnosti razvoja. Verjetno se dobro spomnite, da sem jaz med drugimi tudi predlagal, da se namenska sredstva namenjajo za pospeševanje kmetijstva in subvencioniranja in tako tudi za namenska sredstva za vspodbudo drobnega gospodarstva, odpiranje delovnih mest itd. Mislim, da bi bilo prav, gospod Pungartnik, da bi se tudi vi za to zavzeli in teh 10%, ki bi jih nujno potrebovale te občine, mislim predvsem male, podeželske občine, ki mislim, da sredstva, katera dobimo, tudi namenjamo s "šparanjem", tako rečemo v proračunu, da tudi peljemo del razvoja podeželja. Bi se obrnil tudi na gospoda Bajca. Mislim, da je gospod Mozetič, pravilno ocenil, in če bi sprejeli njegov predlog, da ta predlog zakona danes potrdimo za nadaljnje branje, s predlogi vlade in tudi vašimi predlogi amandmajev, da se ta zakon dejansko danes sprejme.
Med nami imamo tudi gospoda Engelmana, ki je zadnjič na Odboru za kmetijstvo tudi omenil, da bo sprememba zakona o financiranju, na osnovi Evropske listine, katera je bila podpisana lansko leto, ker ta zdajšnji zakon ni zakonit oziroma ni v skladu z ustavo. Imamo tudi gospoda ministra Grafenauerja in vidim, da je zelo nasmejan pri tej naši diskusiji; jaz njega vidim vedno zelo zadovoljnega in sem prepričan - to je pohvalno, to ni žaljivo, da ne bi gospod minister to mojo oceno vzel v tem smislu. Prosil bi tudi gospoda ministra, da on poda svoje mnenje. Ker tako, kot je tudi prej gospod Hvalica omenil, da znamo tudi zakon o šolstvu tako sprejemati, da vlada ne bo dala svojega mnenja za to obravnavo, prosim, če gospoda lahko tudi svoje spregovorita.
Jaz bom glasoval proti takemu sklepu in za zakon, ki je vložen. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Replika na repliko. Komu? Vsem po vrsti! Izvolite. Kar izvolite kolega Pungartnik.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Hvala spoštovani precedujoči! Spoštovane kolegice in kolegi! Kar trije so na moje izvajanje dajali neke replike. Ne vem zakaj? Ali bi radi moje ime ponesli kot tistega, ki sem proti temu, da dobi občina denar. Jaz sem takoj, ko sem prišel gor, rekel, da sem podpisal in da se še danes strinjam, da občine dobivajo več denarja. Samo povem! Bistvo moje poante ugovora je bil v tem, da ta zakon osnovnega bistva ne rešuje. Trenutno nekaj daje občinam, ne pove, kaj bodo pa potem občine zaradi tega iz drugih virov manj dobile od ministrstev. Nisem za to, da bi tukaj zagovarjal centralizem, to smo si na jasnem.
Ampak tudi ta predlog zakona, tako kot oni, ki ga imamo, ne daje notri komponente, s katero bi država, če tako rečem, tiste občine, ki zaposlujejo na novo, ki neka delovna mesta ustvarijo in tako naprej in zmanjšujejo zaposlenost, tudi dodatno nagradila. S tem zakonom nagrajujemo tiste, ki so že sedaj bolj bogati kot drugi. To je predvsem to! Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Repliko ima gospod Trofenik.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Repliciram vsem tistim, ki so se v svojih argumentih se sklicevali na Evropsko listino. Bistvo tega predloga zakona so praktično tri stvari: zagotoviti investicijski denar, povečati delež dohodnine in potem še eno določilo o eventualni razdelitvi občin. No, ta želja povečanja oziroma zagotoviti investicijsko razvojno komponento je navidezno dobra, vendar v bistvu je pa v nasprotju z evropsko listino o lokalni samoupravi, s točko 9, ki pravi, da morajo biti občine neodvisne in avtonomne pri svojih proračunskih zadevah; konkretni drugi odstavek tega člena, prvega, se pa sklicuje na merila, to se pravi na dosedanji 20. člen zakona, ki je direktno v nasprotju z Evropsko listino. Zato lepo prosim, ne sklicujte se na Evropsko listino o lokalni samoupravi! Potrjujete pa ravno tisto, kar je v nasprotju s to listino. 10% povečanje dohodnine je voda na mlin nekaterim bogatim občinam, ki bi dobile 10% dejansko več, velika večina občin pa ne dobi iz tega niti enega tolarja! Za toliko, kot bi se povečala dohodnina, bi se zmanjšala finančna izravnava. Vsak, ki to trdi, mora pošteno priznati, da ali ne pozna ali pa namenoma zavaja javnost in še koga drugega. Iz tega razloga, ker bistvenih problemov ta zakon ali predlog ali dopolnitve ali spremembe ne omogočajo, zato je treba glasovati proti temu predlogu oziroma za predlog matičnega odbora - in iz nobenih drugih razlogov. Oprostite, drugo je poceni ali pa tisto ni možno sprejeti, ko nekateri trdijo, "ja, pa ga popravite, da ne bo od njega nič ostalo". Ne da se popraviti koncepta, ki je napačen! Nepošteno bi bilo tako delati.
Glasovali bomo proti zato, da se iz procedure direktno "potegne", po domače povedano, ta zakon, in se omogoči v proceduri vložitev kvalitetnejšega predloga. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Čebulj, replika na repliko; gospod Petan, replika.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa za besedo. Gospod Trofenik, jaz sem razumel vašo razlago, kot da ta evropska listina ne dopušča povišanja eventualno potreb sredstev občinam. Tako sem razumel vašo razlago, zdaj ne vem, kdo javnost zavaja. Poznam Evropsko listino, pa mislim, da ne govori tako.
Druga zadeva, kar ste omenili, nekvalitetno pripravljen zakon. Gospod Trofenik, vi ste predsednik Odbora za lokalno samoupravo in prosim vas, ste pripravili kaj - vas sprašujem, če ste pripravili kaj boljšega. Ste pripravili mogoče izboljšavo na ta zakon? Na kaj lahko konkretno ugovarjate? Definitivno mi povejte, kaj v tem zakonu, ki je pripravljen s strani poslanske skupine SDS, ni v tem zakonu tisto, kar po vašem mnenju naj bi moralo biti in po vašem mnenju naj bi bil drugačen! Prosim odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Razpravljamo o sklepu. Še ena replika je, pa bi potem oba skupaj lahko mogoče replicirali. Gospod Petan, potem pa replika na repliko replike.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Spoštovani! Tu smo slišali prej o evropski listini o lokalni samoupravi, pa je bilo omenjeno avtonomno financiranje. Seveda, jaz se s tem strinjam - potem pa dajmo 100% dohodnine in bo to res avtonomno. Sedaj pa čakamo na neko državno izravnavo v takšni ali drugačni obliki. Bom še razjasnil naprej, tako da ni vse črno ali belo, kot kaže s prvimi besedami. To bo gotovo bolj avtonomno, vendar tudi to evropsko listino moramo razumeti tako, kot jo oni izvajajo tudi v Evropski uniji, če je mišljena ta, verjetno je mišljena ta, imajo neke vrste pomoč nerazvitim. Poglejte, celo med državami članicami, sedaj dobivajo največ Portugalska, Irska in pa Španija. To se pravi, da tudi oni poznajo neke vrste takšno ali drugačno izravnavo. To se pravi, to je tudi evropska listina, takšna ali drugačna, zato je treba to razumeti v duhu posameznega problema.
Ne gre pa sedaj za to, in tu razumem mojega predgovornika, ki je govoril, da če 10% povečamo, bo s tem izravnava manjša. Če gledamo sedaj strogo z birokratskim očesom, vendar ne, povečajmo za 10% maso, ki gre občinam in pripravimo drugačne kriterije. Navsezadnje kriterije spreminjamo že 20 let in smo jih leta 1990 želeli spreminjati pa jih še nismo spremenili. Tudi to je namen predlagateljev zakona, da spodbudimo aktivnosti, da spremenimo to, kar mislimo, da sedaj ni v redu. Navsezadnje je lahko vse v redu, ampak govorimo pavšalno, da nekaj ni v redu, ker pač nekomu ne ustreza. Dajmo, povejmo, to ne ustreza, postavimo nove kriterije, ovrednotimo jih, ponderirajmo jih in pridimo do teh kriterijev.
Bistvo pa je, namen tega je, da se za 10% poveča masa, ki gre za občine. To se pravi, če se poveča masa, sedaj lahko naredimo to zakonsko v kakršnikoli obliki. Prej sem že dal en predlog, ki mi pa je tisti trenutek, ko sem bil za govornico prišel na misel. Tisti, ki imajo večjo javno porabo, pač dobijo manj, vendar nekaj morajo dobiti, ker to je ravno stimulacija za dobro delo. Navsezadnje, zakaj so občine bogate? Tudi zato so bogate, ker so imele že nekdaj ali v bližnji ali v daljni preteklosti dobra občinska vodstva, ki so skrbela za to, vsaj za tisto minimalno infrastrukturo. Danes je pa to še toliko bolj pomembno. Tudi zato so občine bogate. In tudi zato so občine revne, ker občinska vodstva, ne mislim samo župane, tako da se ne bomo narobe razumeli. V tem trenutku ima res župan izvršno oblast in ima nekoliko več, kot je bilo včasih, vendar tudi zato so občine revne, ker marsikje - ne govorim pavšalno - občinsko vodstvo ne naredi nič, da bi privabilo investitorje. Če ima denar lahko kupi zemljišča, lahko komunalno uredi zemljišča. Župani pa boste to najbolj vedeli, da to je tako. To je tudi smisel predlagateljev.
Dajmo v ta zakon vnesti še kaj drugega, korektive, če je treba. Vendar, namen je bil, da se za 10% poveča masa za financiranje občin. Po kakšnih kriterijih, to je pa lahko različno. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Torej, še enkrat ponavljam, da ne bomo začeli zapletati in prekinjati razpravljavcev. Razpravljamo o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin. Splošna razprava je bila končana. Obravnavali bi to zadevo. Torej, ne se vračati nazaj. Gospod Trofenik, želite še replicirati? Gospodu Čebulju replika. Gospod Trofenik, izvolite.
VILI TROFENIK: Gospod Čebulj! Očitno se nisva razumela, jaz nikoli nisem trdil, da je povečanje globalnih sredstev občine v nasprotju z duhom Evropske listine, daleč od tega. Vendar z Evropsko listino so v nasprotju vsakršna merila za oblikovanje. Predlog teh sprememb zakona govori samo o merilih, v duhu, v bistvu je v nasprotju z Evropsko listino. Isto velja za gospoda Petana.
Gospod Petan, ker vem, da ste se dolgo ukvarjali, ne zadnji čas, z občinskimi javnimi financami, ne morem verjeti, da trdite, da pomeni 10% povečanje deleža dohodnina 10% rast sredstev za občine. To preprosto ni res!
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Sedaj bi želeli verjetno vsi po vrsti, zelo umirjeno sta čakala gospod Jazbec, Avšič, in še gospod Košir želi razpravljati. Zato dajemo besedo o predlogu sklepa. Želi razpravljati oziroma podati besedo gospod Jazbec, izvolite.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Spoštovani zbor! Osebno bom glasoval proti predlogu matičnega delovnega telesa, ker če se povrnemo samo slabo leto nazaj, se spomnite, kako je bila slovenska javnost navdušena nad dejstvom, da nas je bilo v ta parlament izvoljenih kar 25 županov.
Mediji so takrat komentirali, da je verjetno nekaj narobe tudi v financiranju občin, da župani nekako rijejo v parlament. Osebno sem bil prepričan vse do dne, ko smo začeli z obravnavo tega zakona in še posebej takrat, ko ste nekateri kolegi župani podpisali Ruparjevo izjavo, da podpirate večja sredstva za občine, da je to dejansko tako.
Danes, ko obravnavamo ta zakon, ugotavljamo, da poslanci oziroma tisti župani, ki pripadate vladajoči koaliciji, dejansko podpirate vlado in verjetno bo tudi tako, kot se da čutiti na hodniku te zgradbe, da bo vlada pripravila sistemski zakon o financiranju občin. Temu bi se lahko reklo malo drugače. Vsi zakoni, za katere je vlada parlamentu predlagala, da bodo pripravljeni sistematsko, še do danes niso prišli v parlamentarne klopi.
Kako pa vlada zna te stvari naglo narediti, vidimo pa potem, da dobre 3 mesece, od kar je dobila zadolžitev iz tega parlamenta, da poda mnenje k dvema zakonoma, tega do danes ni storila. Zato osebno sklepa matičnega delovnega telesa ne podpiram. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Jazbecu. Kolega Avšič, izvolite.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Sicer ne bi rad ponavljal, ampak gospodu Ruparju, ki je nekajkrat poudarjal, kako smo podpisali tiste izjave, bi le rad povedal, da bom glasoval za sklep matičnega delovnega telesa, kajti to, kar smo podpisali, in to kar je danes v obravnavi, ni eno in isto.
Ni ga župana, ne v tem parlamentu in ne v občini, ki ne bi bil za povečanje obsega sredstev. Ta zakon, kakršen je predlagan, ne povečuje sredstev. Morda v nekem smislu samo rešuje tekočo likvidnost v občinah, zlasti v tistih občinah, ki imajo veliko število domicilnih zaposlenih, kajti daje pač 10% več, kot je doslej iz naslova dohodnine, ne pa iz celotnega obsega. Jaz se zavzemam in predlog sklepa, ki sem ga predlagal ob obravnavi sklepa o začetku postopka za občine in je bil izglasovan, da mora vlada predložiti državnemu zboru zakon o financiranju občin, vendar ne na osnovi sedanjega zakona. Ta novelacija je na čisti osnovi sedanjega zakona, ampak na drugi vsebini, o kateri je že gospod Trofenik govoril.
Mislim, da je danes že nekdo rekel, da sedanji zakon spodbuja drobljenje občin. Čisto nasprotno, kot je bila debata o tem, da si prizadevamo ta zakon umakniti zaradi tega, da bi bil to minus za nadaljnje razdeljevanje sedanjih občin. Ni res. Sedanji sistem financiranja občin v Sloveniji stimulira k čim večjemu drobljenju, kajti razdrobljene občine so bile praviloma boljše financirane kot občine, ki so ostale nerazdeljene, in to iz preprostega razloga: ker se kriteriji niso spremenili in ker so ministrstva samo za tiste nove občine, ki so nastale, pač preverili situacije in uvedla nova merila.
Tu so predstavniki Ministrstva za finance, s katerimi smo večkrat imeli razprave. Nikoli nisem mogel dognati, zakaj ne more vlada zagotoviti občinam tudi tisto, kar jim zakon doslej zagotavlja, 90% povprečja, kajti seštevanje kriterijev in meril, ki nastajajo po posameznih ministrstvih, je pač enim prinesel 105, enim pa 85. In proti temu smo se v bistvu borili in za tak zakon, ki bo v osnovi v celoti spremenil sistem financiranja in počistil v nekem smislu z merili in kriteriji in dopustil občinam avtonomnost v razpolaganju s finančnimi sredstvi, ki jim jih naj bi zagotovil zakon, bi naj bila osnova financiranja v bodoče. Zato mislim, da je vse ostalo dosti politično. Župani ste proti več denarja, ste proti manj denarja, ta zakon ne zagotavlja nič več denarja. Ta zagotavlja to, kar je kolega Pungartnik rekel, tistim občinam, ki imajo veliko število zaposlenih, nekoliko prednosti. V slučaju naše občine, ki je izgubila zaradi osamosvojitve Slovenije približno 2.500 delovnih mest, pa ima danes 18% stopnjo brezposelnih, pa niti 50% dohodnine čisto nič ne pomaga, ker je treba zadeve postaviti povsem na nov sistem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Avšiču. Rupar, replika na izvajanje gospoda Avšiča. Izvoli.
PAVEL RUPAR: Spoštovani! V poročilu matičnega odbora, ki ga je podpisal gospod Janez Kopač piše: "Posebej je predstavnik vlade opozoril na finančne posledice sprejema zakona, ki bi po podatkih za leto 1996 pomenile 17,4 milijarde tolarjev dodatnih sredstev, ki bi jih morali prerazporediti v okviru bilanc javnega sektorja. V proračunsko leto 1997 bi ta vsota narasla do višine nekaj manj kot 20 milijard..." Za koga pa, gospod Avšič, če vi govorite, da občine ne bi dobile nič več kot pa zdaj. Kdo pa bi dobil 20 milijard več?! Ali ta moj zakon oziroma ta naš zakon ne pomeni tega, da občine dobijo 20 milijard več?! Zakaj ne pogledate vseh papirjev, ki ste jih dobili na mizo? Papirji in izračuni vam jasno in glasno govorijo: gre nam za povečanje mase za občine, po kakšnih kriterijih boste pa dodeljevali, je pa stvar vlade in pa stvar finančnega ministrstva. Če je ta sistem, ki smo ga mi predlagali, za vas nesprejemljiv, predlagajte novega! Gre pa za povišanje mase, gre za tisto, kar ste, spoštovani, predvsem župani podpisali, gre za to, da dobite več denarja v občine in to 10%, pa je zakon napisan tako ali drugače. Vlada je ugotovila, da gre za povečanje denarja v občine in vse, kar zdaj govorite, ni resnica! Resnica je, da želimo občinam dati več denarja - to je edino, kar je tudi napisano na vseh dokumentih, ki ste jih podpisovali. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prijavil se je k razpravi gospod Košir.
JOŽEF KOŠIR: Spoštovani podpredsednik, cenjene kolegice in kolegi! Financiranje občin, tako kot je danes urejeno znotraj Slovenije, je zanesljivo popolnoma napačno. Na nekaj podatkih, o katerih bi lahko govorili z naše občine, kjer je nezaposlenih 3%, občasno 3, maksimalno 5% ljudi, se giblje finančna izravnava 46%. Na vse skupaj to damo 25%, potem vidimo, kako je. Poleg tega je 30% delovnih mest, ki so oddana v druge, sosednje občine. Kazen za to je, da je povprečje na občana občine pri nas v Zrečah 44.000, v sosednjih, kjer je brez gospodarstva, brez vsake dodatne obremenitve okolja in prostora 54 do 56.000. To so približni parametri sedanjega financiranja, približno 30% razlike, pa ne govorim o malih pa velikih občinah, ampak govorim o prostoru, kako je obremenjen.
Ta predlog zakona, ki je pa pred nami, nam ne rešuje tega problema. Reši nam problem to, kar smo se pogovarjali o spremembah nalog in pa kompetenc znotraj občine in dejansko konkretna merila, ki jih pa moramo potem s posameznimi ministri dejansko izenačiti oziroma jih urediti, da bodo realna, ne pa da bodo napačna.
To so tiste realne možnosti in bom za zakon, ki bo dejansko sistemsko urejeval te stvari, in proti temu zakonu, ki je danes predlagan.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. No, k besedi sem se želel prijaviti tudi sam.
MIROSLAV LUCI: Spoštovani kolegi, kolegice, poslanci, poslanke! Predlog zakona in tudi ta sklep, o katerem danes razpravljamo oziroma se do njega opredeljujemo, bo vsekakor dosegel nek namen - izglasovan tako ali drugače - da nekaj ne odgovarja s financiranjem občin. Da se bo začelo o tem vsaj resneje razmišljati. Namreč, konec leta je in občine ne vemo, s kakšnimi finančnimi sredstvi - danes ne vemo, s kakšnimi finančnimi sredstvi bomo razpolagale.
Drugo. Pojavljajo se nove občine in hodili bomo po teh krajevnih skupnostih, sedanjih oziroma v mestnih četrtih, kjer je prvo vprašanje, koliko bo imela naša nova občina denarja. Tudi tega jim ne moremo dati.
Potem je tretje. Nasesti ne smemo temu, da bi prišlo do prerazporeditve sredstev, torej v globalu občine ne dobijo toliko, bomo pa naredili spremembe, da bomo nekaterim odvzeli in nekaj drugim dodali. To bi bila zelo neprijetna zadeva za ta zakon. Skratka, če je ta razprava o tem sklepu dosegla to, da bomo bolj hitro in na hitrejši in tudi na nek racionalnejši način razmišljali o novem pristopu, o novem financiranju, o drugačnem financiranju občin, je že tudi ta predlog zakona dosegel svoj namen. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Želi kdo razpravljati še o predlogu zakona oziroma o predlogu matičnega delovnega telesa in sklepu? (Ne želi.)
Na glasovanje torej dajem sklep, predlog matičnega delovnega telesa: "Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin, prva obravnava, ni primerna podlaga za drugo obravnavo." Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog matičnega delovnega telesa, torej sklep sprejet.
Tako ugotavljamo, da je zakonodajni postopek o zakonu končan. Kolegice in kolegi! Obstaja še dodatni sklep Odbora za finance in kreditno-monetarno politiko, ki pa je sedaj postal brezpredmeten. Zaključujem 31. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 32. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA OBLIGACIJSKEGA ZAKONA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Državna sekretarka, gospa Marinšek.
NIVES MARINŠEK: Spoštovani poslanci! Rada bi vas povabila k uspešni razpravi in obravnavi obsežnega obligacijskega zakonika, ki ga je pripravila vlada v sodelovanju s pravno fakulteto in z vsemi pravnimi strokovnjaki. Jaz ne bi dolgo in na široko, ker je obrazložitev v zakonu dokaj široka. Rada bi le predlagala, da se v razpravi upoštevajo stališča obeh odborov, Odbora za gospodarstvo in da smo na razpolago v razpravi.
Uvodoma bi povedala, da so obligacijska razmerja največji del civilnega prava in da pri nas nimamo kodificiranega enotnega civilnega prava, da bi imeli v enotnem zakoniku stvarno dedno obligacijsko pravo, pač pa še vedno ohranjamo sistem, da urejamo parcialno obligacijska razmerja, stvarno pravo in pa dedna razmerja.
Tako ugotavljamo, da zakon o obligacijskih razmerjih, ki je bil sprejet leta 1978 in ga v Sloveniji uporabljamo kot jugoslovanski zakon na podlagi temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije zadrži kontinuiteto in ga kot takega tudi poslovenimo, torej ga sprejmemo v svoj pravni sistem, kar je tudi obveza po ustavnem zakonu. Pri pripravi tega zakonika so bili upoštevani vsi akti Evropske unije, konkretno smernice o približevanju zakonov, uredb in upravnih predpisov glede odgovornosti za pomanjkljive izdelke in smernica o usklajevanju zakonov o samostojnih trgovinskih posrednikih.
Temeljna načela, po katerih so oblikovane rešitve o predlaganem zakoniku, so: načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij, ki se bo eventualno moralo še bolj izraziti v gospodarskem pogodbenem pravu, načelo dispozitivnosti zakonskih določb, načelo vestnosti in poštenja, načelo prepovedi zlorabe pravic, načelo ekvivalentnosti dajatev pri vzajemnih obveznostih in načelo prepovedi povzročanja škode.
Pred obravnavo bi vas rada opozorila na načelo enakosti pogodbenih oziroma subjektov v obligacijskih razmerjih, ki je eno od temeljnih načel obligacijskega prava in zaradi tega tudi ne more favorizirati določenih subjektov v obligacijskih razmerjih.
Zakonska materija je razdeljena v dva dela, in sicer v splošni in pa posebni del. V splošnem delu se ureja sklepanje pogodb, določajo se pravila o učinku in razlagi pogodb. V tem delu se tudi povzemajo določila, ki sicer sodijo v splošni del civilnega prava, ki pa ga še nimamo, kot sem že povedala, sistematično urejenega.
V okviru odškodninskega prava, ki se tudi ureja v splošnem delu je posebej razdelana subjektivna in objektivna odgovornost. Širi se obseg pravno priznane nepremoženjske škode. Kot druge vrste obligacij pa se urejajo tudi neupravičena pridobitev, neupravičeno upravljanje tujih poslov in enostranske izjave volje. Posebno pomemben oziroma največji del sprememb je doživel posebni del, v katerega so vključene pogodbe, ki jih pozna že sedanja ureditev, vendar pa uporabljamo smiselno še vedno obči državljanski zakonik iz leta 1811, ker sedanji obligacijski zakon, ki ga sedaj uporabljamo, teh pogodb ni urejal. Gre za darilno, posodbeno in preužitno pogodbo. Kot nova pa se pojavlja tudi družbena pogodba, ki je posebej pomembna za ustanavljanje gospodarskih družb in do sedaj ni bila urejena v nobenem zakonu oziroma so se uporabljala pravila ODZ.
V primerjavi s sedanjo ureditvijo v osnovnem besedilu pa niso povzete določbe o bančnih poslih, pač pa se bodo glede teh poslov uporabljale do uveljavitve posebnih zakonov, ki bodo urejali bančne posle, prehodne določbe predlaganega zakona. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospe Nives Marinšek, državni sekretarki.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora k predlogu zakona.
FRANC KANGLER: Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za notranjo politiko in pravosodje je na 14. seji, dne 11.6.1997, obravnaval predlog obligacijskega zakona. Novi zakon bo nadomestil v letu 1987 sprejeti zakon o obligacijskih razmerjih, ki je bil že tedaj moderen zakon in njegova uporaba tudi po osamosvojitvi Slovenije v praksi ni povzročala težav. Seveda pa je bilo potrebno v skladu z novo ustavo pripraviti nov zakon, predlog slovenskega zakonika pa sledi po konceptu zakona o obligacijskih razmerjih ter izhaja iz kontinuitete obligacijskega prava na slovenskem ozemlju. Zakonik temelji na obligacijskih razmerjih, na gospodarskem področju pa upošteva določeno specifiko poslov. Upošteva pa tudi razvoj in dognanja obligacijskega prava v svetu ter primerjalno pravno rešitev, predvsem pa smernice Evropske unije. Zato je Odbor za notranjo politiko in pravosodje na podlagi 185. člena sprejel naslednji sklep:
Predlog obligacijskega zakonika je primerna podlaga za pripravo predloga zakonika za drugo obravnavo.
Drugi sklep: Vlada Republike Slovenije naj pripravi predlog obligacijskega zakonika za drugo obravnavo v skladu z naslednjimi stališči.
Prvo stališče: Z vidika varstva potrošnika kot fizične osebe naj se pri posredniški pogodbi ponovno prouči možnost prepovedi posredovanja za obe stranki pri pogodbah v zvezi z nepremičninami.
Drugo stališče: Ponovno naj se preveri inštitut povračila nepremoženjske škode ter omejitve priznavanja denarne odškodnine.
Tretje stališče: Prouči naj se pomen posameznih izrazov v zakoniku, v terminologiji pa naj se uskladi ter poenoti z veljavno zakonodajo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Kanglerju. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisno se ni prijavil nihče. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Torej, zaključujem splošno razpravo. Tako prehajamo k predlogu sklepov matičnega delovnega telesa. Ti sklepi so v poročilu, kot ste jih dobili. Sta pa dva sklepa. Prvi sklep: "Predlog obligacijskega zakonika je primerna podlaga za pripravo predloga zakonika za drugo obravnavo." In drugo: "Vlada Republike Slovenije naj pripravi predlog obligacijskega zakona za drugo obravnavo v skladu z naslednjimi stališči. Prvič. Z vidika varstva potrošnika kot fizične osebe naj se pri posredniški pogodbi ponovno prouči možnost prepovedi posredovanja za obe stranki pri pogodbah v zvezi z nepremičninami. Drugič. Ponovno naj se preveri institut povračila nepremoženjske škode ter omejitve priznavanja denarne odškodnine. In tretjič. Preuči naj se pomen posameznih izrazov v zakoniku, s terminologijo pa naj se uskladi ter poenoti z veljavno zakonodajo." Želi o pravkar predloženih sklepih kdo razpravljati? Predstavnica vlade, prosim.
NIVES MARINŠEK: Jaz se oproščam, morda bi morala že v uvodu povedati glede teh stališč, naj se pri posredniški pogodbi prouči prepoved posredovanja za obe stranki, sem poudarila, da gre za načelo enakopravnosti in da ZOR ne more nikoli favorizirati ene ali druge stranke. Na tem temelji zakon o obligacijskih razmerjih oziroma obligacijski zakonik. Zato predlagamo, da se to stališče ne sprejme.
Kar zadeva pa institut povračila nepremoženjske škode pa ta mora biti definirana, taksativno našteta zato, da jo je možno oceniti, ovrednotiti in potem povrniti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? (Nihče.) Torej bomo glasovali najprej o prvem sklepu: "Predlog obligacijskega zakona je primerna podlaga za pripravo predloga zakonika za drugo obravnavo." Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je sklep sprejet.
Prehajamo na drugi sklep: "Vlada Republike Slovenije naj pripravi predlog obligacijskega zakona za drugo obravnavo v skladu z naslednjimi stališči." Ali nasprotuje kdo temu, da o vseh treh stališčih glasujemo skupaj? (Nihče.) Potem lahko glasujemo o drugem sklepu z vsemi stališči skupaj.
Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za drugi sklep, vključno s stališči? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Tako zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 33. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O PRAVICAH IZ POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA, BIVŠIH VOJAŠKIH ZAVAROVANCEV, druga obravnava.
Poslanec gospod Potrč je ob pričetku današnje seje predlagal proceduralni sklep, da tega ne obravnavamo. Poslanec Potrč je predlagal, da državni zbor drugo obravnavo vseeno obravnava, brez predloga oziroma mnenja vlade. Proceduralno? To je jutri na seji vlade in verjetno to ni predlog razprave.
ANTON ANDERLIČ: Predlog je, da preložimo na konec seje, kar pomeni, predvidevam glede na druge točke bo jutri popoldne nadaljevanje seje državnega zbora. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Mislim, da moramo končati proceduro v tem principu, kot je bilo. Predlog poslanca Potrča je bil, da to obravnavamo brez mnenja vlade na tiste amandmaje, ki so bili vloženi. Moramo poudariti, da ima vlada to jutri, kolikor sem obveščen, na seji vlade.
Torej moramo iti po proceduri in proceduralni sklep poslanca Potrča dajemo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (8 poslancev.) Je kdo proti? (46 poslancev.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
Prehajamo na 34. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O POGOJIH IN NAČINU UPORABE SREDSTEV DRŽAVNE POMOČI PRI ODPRAVI POSLEDIC NARAVNIH NESREČ- prva obravnava.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Je predstavnik vlade tukaj? Ga ne vidimo, torej ne želi besede. Predlog zakona je obravnaval Odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Predsednik odbora za infrastrukturo, izvolite.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. Kolegice in kolegi! Odbor za infrastrukturo in okolje je predlog tega zakona obravnaval na seji dne 10.6.letošnjega leta. Če povem zgodovino, je Državni zbor Republike Slovenije na svoji seji dne 19.9.1995 (torej zbor v prejšnji sestavi) s sklepom zavezal Vlado Republike Slovenije, da pripravi in predloži v obravnavo državnemu zboru predlog sistemskega zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.
Ob predložitvi ob obravnavi tega zakona, obravnavi vseh stališč, ki so bila odboru predstavljena, in po razpravi v odboru, kar imamo vse zapisano v poročilu k temu predlogu, mislim, da tega poročila ni potrebno brati. Prebral bi samo sklepe odbora, in sicer da predlog zakona ob pogojih in načinu uporabe sredstev državne pomoči pri odpravi posledic naravnih nesreč, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo. Ob tem pa naj predlagatelj pripravi predlog zakona za drugo obravnavo ob upoštevanju naslednjih stališč odbora:
Prvo. Podrobneje opredeli število in naloge posameznih komisij, ki ocenjujejo posledice naravnih nesreč.
Drugo. Ponovno preuči smiselno zahteve vseh podatkov, ki so vezani na zakon o varstvu osebnih podatkov oziroma opredeli tiste podatke, ki so nujni za obravnavo predmeta, poškodovanega zaradi naravne nesreče.
Tretje. Podrobneje preuči in opredeli višino škode, pri kateri je občina upravičena do sredstev državne pomoči iz naslova zakona glede na višino občinskega proračuna ter pri tem preuči ustreznost primerjave na celotni proračun, variantno na zagotovljeni del, ali na proračun za posamezni namen ...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Prosim za malo miru. Poslušajmo predsednika! Izvolite, gospod predsednik.
JAKOB PRESEČNIK: Torej, če ponovim. Naj ponovno opredeli, torej zahtevano višino škode, glede na občinski proračun, ali višino glede na celotni občinski proračun ali primerjalno na zagotovljeni del občinskega proračuna ali primerjalno na proračun za posamezni namen, pri katerem je do nastale škode prišlo.
Četrtič. Podrobneje opredeli roke za pripravo podzakonskih aktov in ustanovitev komisij iz tega zakona in pa da upošteva pripombe in mnenje Sekretariata Državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu predsedniku. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pismeno ni prijavljen nihče. Želi kdo razpravljati? Zaključujem splošno razpravo, s sklepom matičnega delovnega telesa. Morali bomo glasovati o dodatnih stališčih (pravkar mi je to predloženo) - predlog dodatnih stališč k predlogu zakona o pogojih in načinu uporabe sredstev državne pomoči pri odpravi posledic naravnih nesreč, prva obravnava. Poslanci imate to na mizah.
Torej, lahko sklepamo o prvem sklepu: Predlog zakona o pogojih in načinu uporabe sredstev državne pomoči pri odpravi posledic naravnih nesreč, prva obranava, je primerna podlaga za pripravo predloga za drugo obravnavo. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (58 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi sklep sprejet.
No, sedaj moramo obravnavati dodatna stališča, ki sta jih k predlogu zakona o pogojih in načinu uporabe sredstev državne pomoči pri odpravi posledic naravnih nesreč v prvi obravnavi podala predlagatelja, poslanca mag. Janez Kopač in Jakob Presečnik. V razpravo dajem prvo dodatno stališče. Imate ga torej na mizi, glasi se:
"Predlagatelj naj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo tretji odstavek 15. člena dopolni tako, da bodo izvzete osebe osebnega prava, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo oziroma predlaga ukrepe, s katerimi bi znižali zavarovalne premije, ki morajo biti primerljive z evropskimi."
Želi kdo razpravljati o stališču? (Nihče.) Torej gremo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je prvo dodatno stališče sprejeto.
Prehajamo na drugo dodatno stališče, ampak jaz ne bi tega čital, imate na klopi. Predlagatelj drugega je poslanska skupina Socialdemokratov. Seveda, če bo ta drugi sprejet, sta tretji in četrti brezpredmetna in seveda potem tudi tretja alinea stališč odbora. Želi kdo razpravljati? Gospod Baškovič.
MILAN BAŠKOVIČ: Hvala lepa. Jaz bi ob tem predlogu dodatnega sklepa le opozoril na poslovniško določilo v 183. členu poslovnika, kjer piše: V prvi obravnavi ni mogoče dajati amandmajev k posameznim določbam predloga zakona. Namreč, to je stvar druge obravnave in tretje. V prvi obravnavi pa ne moremo govoriti tako, da se črta 1. točka 16... in tako naprej. To ni dopustno, v stališčih in sklepih morajo biti stališča, sklepi oziroma v tem primeru stališča, ki naj povedo, opozorijo na neko problematiko, opisno, da se preuči, da se to in to preizkusi, da se to in to vgradi itn. Ne moremo pa iti z jezikom, da se črta 1. točka itn. To je jezik amandmaja, ki v tej fazi ni dopusten, opozarjam na poslovnik. Podobno je tudi ta tretji predlog dodatnih stališč, ki tudi govori o procentih in čisto konkretni rešitvi. Seveda hkrati pa opozarjam, kar je bilo že rečeno, da v sklepih odbora imamo pa pravilno za to fazo opredeljeno v tretji alinei 2. točke, kjer pravi prouči in opredeli višino škode za občino itn., pri državni pomoči. To je ta kompleks 16. člena, tako da opozarjam, da 2. in 3., zlasti pa 2. dodatnih stališč nista v skladu s poslovnikom. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Na podlagi tega ugotavljamo, da je drugo in tretje dodatno stališče brezpredmetno. Prehajamo torej na četrto. Razprava o četrtem dodatnem stališču. Predlagatelj je poslanec Feri Horvat. Gospoda Horvata ni tukaj. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Potem gremo na glasovanje k četrtemu dodatnemu stališču 2. člena. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je četrto dodatno stališče k predlogu zakona, pogojih in načinu sredstev državne pomoči, izglasovano.
Prehajamo na peto dodatno stališče. Predlagatelja sta poslanca magister Janez Kopač in Jakob Presečnik. Želi kdo razpravljati o petemdodatnem stališču? (Nihče.)
Prehajamo do opredeljevanja. Ugotavljamo prisotnost! Oprostite! Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je sprejeto.
Prehajamo na 6. dodatno točko, prav tako sta predlagatelja mag. Janez Kopač in Jakob Presečnik. Želi o tem kdo razpravljati? (Ne.) Prehajam k odločanju. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sprejeto.
Sedaj dajem v razpravo drugi predlog sklepa s sprejetimi stališči. Želi kdo razpravljati? (Nihče.)
Prehajamo k odločanju o stališčih v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so dodatna stališča sprejeta - torej ugotavljamo, da so stališča sprejeta in s tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 35. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA LETNEGA POROČILA Z LETNIM OBRAČUNOM BANKE SLOVENIJE ZA LETO 1996. Predlog odloka o potrditvi letnega obračuna Banke Slovenije in o razporeditvi presežka dohodkov nad odhodki, finančni načrt Banke Slovenije za leto 1997, ter predlog odloka o potrditvi finančnega načrta Banke Slovenije za leto 1997.
Gradivo je v obravnavo zboru predložila Banka Slovenije. Želi njen predstavnik besedo? (Ne želi.) Gradivo je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Ali želi poročevalec predstaviti ustno mnenje odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) želi besedo predstavnik vlade, ki ga ni? (Ne želi.) Predlagam, da združimo razpravo o vseh gradivih in besedo predajam predstavnikom poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisno se ni prijavil nihče. Želi kdo razpravljati? Izvolite, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Na podlagi navedb in podatkov v letnem poročilu Banke Slovenije za leto 1996, ki je objavljen v Poročevalcu, bi predstavnikom Banke Slovenije oziroma guvernerju, če je prisoten, zastavil nekaj vprašanj oziroma zaprosil za nekaj dodatnih pojasnil.
In sicer naprej. Banka Slovenije je po zakonu zadolžena za izvajanje nadzora nad poslovnimi bankami. V zvezi z likvidacijskim postopkom in kasneje stečajnim postopkom Komercialne banke Triglav prosim za pojasnilo o ravnanju Banke Slovenije o tej zadevi. Toliko bolj, ker je bilo v triglavsko banko v času, ko je bil uveden stečajni postopek v tej banki, vloženega kar precej proračunskega denarja. Zanima me, ali je Banka Slovenije pravočasno sprejela in obravnavala ustrezna revizijska poročila, ali je tekoče nadzirala omenjeno banko v okviru svojih pooblastil, in ali je bil stečaj res edini izhod oziroma zakaj Banka Slovenije ni ukrepala drugače oziroma skušala to banko rešiti pred stečajem in na ta način preprečiti škodo, ki je z omenjenim stečajem nastala.
Drugo. Guverner Banke Slovenije je ob predstavitvi proračuna za leto 1997 opozoril na pasti, ki jih za nacionalno gospodarstvo predstavljajo tako imenovane portfolio naložbe. Glede na izredno nenavadno oziroma včasih tudi panično ravnanje Banke Slovenije ob uvedbi tako imenovanih skrbniških računov se zastavlja vprašanje, da je obseg teh naložb nekako Banko Slovenije presenetil. Sprašujem Banko Slovenije, ali je vendarle ravnala prepozno, ali je bila s tem storjena škoda, predvsem pa kakšna škoda je bila storjena s tem, ko tuji investitorji niso dobili pravočasno obvestil o načinu vlaganja portfolio naložb v Slovenijo in glede na to, da so na negativne posledice takšnega ravnanja Banke Slovenije opozorila tudi tuja občila, na primer "The Financial Times". Menim, da zaslužimo poslanci pojasnilo v zvezi s tem. Predvsem pa me zanima, ali Banka Slovenije lahko postreže s podatkom koliko je teh portfolio naložb, ali o teh naložbah obstaja register, kdo jih spremlja in kako.
Tretje, kar se mi zdi prav tako izredno problematično, pa je dejstvo, da si je Banka Slovenije tudi za revidiranje računovodskih izkazov za leto 1996 sama izbrala revizorja. Menim, da Banka Slovenije za svoje delo odgovarja državnemu zboru in če bi hoteli oziroma če hočemo zagotoviti neodvisnost revizorja, potem je nujno, da revizorja izbira državni zbor, nikakor pa ne sam tisti, ki revizorja tudi plača. Menim, da je s tem v zvezi potrebno spregovoriti nekaj besed in da se drugo leto ta zadeva ne bi smela ponoviti.
Prav tako pa imam nekaj vprašanj oziroma eno vprašanje, predvsem povezano z ugotovitvami revizorja. Ta je namreč ugotovil, da so prihodki od obresti, o dvomljivih in spornih terjatev knjiženi kot popravek vrednosti. Popravek vrednosti terjatev, ki so neizterljive, pa so izknjižene iz bilance Banke Slovenije. Zato tu postavljam vprašanje: Koliko je odpisanih dvomljivih in spornih terjatev in do koga? Tega podatka namreč iz poročila v Poročevalcu ni mogoče ugotoviti. Prav tako pa sprašujem tudi, koliko od teh terjatev, dvomljivih in spornih torej, je izknjiženih iz evidenc Banke Slovenije in do katerih podjetij, do bank, do koga.
Pa še eno pojasnilo bi v zvezi s poročilom. Iz podatkov je mogoče razbrati, da ima Banke Slovenije naložbe v nepremičnine v sosednji Republiki Avstriji. Zanima me, od kod te izvirajo oziroma za razloge teh naložb v nepremičnine v sosednji državi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Špiletič. Ni izkoristil 5 minut, kakor je opredeljeno, ker pismenih prijav ni bilo, torej je razprava omejena, kot rečeno, na 5 minut. Sedaj to poudarjam. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Bilo je postavljenih precej vprašanj. Želi predstavnik banke dati odgovor? Ali bo pismeni odgovor? Ne želi torej dati odgovora. Želi še kdo razpravljati? Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsednik! Nekoliko nenavadno je, da predstavnik Banke Slovenije niti ne prikima, niti odkima, ali bo posredoval kakšen odgovor ali ne. Jaz sem postavil pač vprašanja na podlagi gradiva, ki je objavljeno v Poročevalcu državnega zbora. Jaz sem ga prebral, omenjena vprašanja se mi zastavljajo. Mislim, da kot poslanci oziroma kot poslanec imam pravico dobiti tudi odgovore na dileme, ki se mi pojavijo ob prebiranju predloženega gradiva. Gospod predsednik, če predstavniki Banke Slovenije oziroma Banka Slovenije ne poda odgovora, potem prosim, da ugotovite: Banka Slovenije ni pripravljena podati poslancu odgovore in potem se bom skušal pač poslužiti drugih oblik, če so sploh še kakšne oblike, da dobim morebiti odgovor na zastavljena vprašanja.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Določene stvari smo že lahko ugotovili. No, sedaj želi predsednik banke besedo. Izvolite, prosim.
SAMO LUČIČ: Hvala. Pozdravljeni! Samo Lučič je moje ime, namestnik guvernerja. Žal na vsa vprašanja, ki so dosti podrobna, številčno argumentirana, ne bom mogel podati odgovora, ker pač nimam vseh podatkov pri sebi. Lahko pa na tista vprašanja, na katere zdajle ne bom mogel zelo konkretno s številkami odgovoriti, seveda naknadno damo tudi pismene odgovore, predvsem kar se tiče numeričnih podatkov.
Vendar na nekatera vprašanja, ki jih je gospod Špiletič zastavil, pa lahko odgovorim, ker sem bil v tistem času, ko so se stvari dogajale, tudi že sam v Banki Slovenije na funkciji, ki jo zasedam.
Kar se tiče likvidacije KBT, Komercialne banke Triglav, je bilo tako, bom rekel, v javnosti precej govora. Tudi pismeni odgovori oziroma stališča Banke Slovenije o tem vprašanju so bili dani državnemu svetu oziroma njegovemu odboru za gospodarstvo.
Kar se tiče pravočasnosti ukrepanja. Mislim, da v rednih kontrolnih postopkih, ki smo jih s strani centralne banke opravljali tudi v Komercialni banki Triglav, so bile ves čas ugotavljane v glavnem manjše pomanjkljivosti pri poslovanju, ki so bile potem v skladu z ureditvenimi odločbami tudi pravočasno in korektno izvršene. V primeru navedene banke je šlo pa dejansko za prikrivanja, saj je tudi revizijska hiša, zunanja revizijska hiša, ki je opravila revizijo, v prvi verziji revizijskega poročila ugotovila čisto in pošteno sliko poslovanja banke, se pravi poštene in resnične računovodske izkaze. Šele po naši kontroli in po ponovnem vpogledu v poslovne knjige banke je bilo ugotovljeno, da je šlo dejansko za prikrivanje, za poskus prikrivanja, in je seveda revizija končno ugotovila pa bistveno drugačen rezultat, kot je bil knjigovodsko izkazan. To je potem tudi sprožilo plaz odpovedi depozitnih pogodb oziroma dvigovanja sredstev iz banke, kar je seveda rezultiralo potem v sami nelikvidnosti banke.
Kar se tiče pravočasnoti ukrepanja, kot je že znano, nadzor Banke Slovenije - ni policaj v tem smislu, da bi stal za vsako transakcijo, ki jo vodstvo banke opravi, ker je pač vodstvo banke polno odgovorno svojim delničarjem, predvsem pa svojim lastnikom, ki banko spremljajo tudi prek ustreznih organov upravljanja. Vendar so tudi v obravnavanem primeru interne kontrole znotraj hiše, predvsem pa odgovornost vodstva te banke do organov upravljanja in do samih lastnikov, bile zelo pomanjkljive in iz tega naslova je praktično prišlo potem do verižne reakcije, ki je rezultirala v nelikvidnosti.
Kar se tiče stečaja, če je bil ta stečaj res zadnji izhod. Banka Slovenije ima pač omejene možnosti, kar se tiče sanacije bank, ker so pogoji za sanacijo predpisani v zakonu o stečaju in likvidaciji bank. In ker navedena banka ni izpolnjevala kriterijev, ki so v zakonu predpisani - eden izmed teh kriterijev je tudi, da se najde ustrezen sanator, ki bi bil pripravljen banko sanirati; ker takega sanatorja pač ni bilo - je po prvi fazi, ko je bila razrešena likvidacija, in po ponovni oceni celotnega premoženja banke, se pravi celotne aktive oziroma možnosti izterjave naložb, ki jih je ta banka imela, ugotovljeno, da je vrednost banke bistveno nižja, kot je bila pa sprva ocenjena, in je bil iz tega naslova seveda po zakonitem postopku predlagan stečaj, ki ga je kasneje tudi sodišče sprejelo, in je bil uveden stečajni postopek.
Tako da, kar se tiče kakršnekoli možnosti za sanacijo, je imela Banka Slovenije praktično zvezane roke. Prvič, kar se tiče likvidnosti sanacije, Banka Slovenije ne more intervenirati v banki, ki ne razpolaga z ustreznimi vrednostnimi papirji, ki so podlaga za pridobitev dodatne likvidnosti s strani centralne banke. Po drugi strani pa, kot sem že rekel, ni bilo, kljub številnim ponudbam, tistega kupca, ki bi bil pripravljen na zadnji 15. dan, ko se je iztekel ukrep o ustavitvi poslovanja, praktično zagotoviti nova dodatna sveža, likvidna sredstva, s katerimi bi lahko v prvi fazi saniral vsaj likvidnostno situacijo Komercialne Banke Triglav, ker je bila banka pač v blokadi na podlagi predloženih akceptnih nalogov, nekaterih deponentov.
Kar se tiče sredstev države, kot je razvidno tudi iz dokumentacije v stečajnem primeru, je kar nekaj zneskov, ki jih je deponirala v banko država oziroma para državne institucije, državni skladi, so zneskih veliki, niso majhni. Vendar to kaže na popolno neodvisnost centralne banke, kar se tiče obveščanja tudi države oziroma njenih institucij, kar se tiče situacije v posameznih bankah.
Poleg tega moram poudariti, da ne nazadnje tudi država, se pravi Ministrstvo za finance prejema revizorska poročila že po samem zakonu, se pravi revidiranje, finančne izkaze, računovodske izkaze bank, in seveda bi v tem primeru tudi država oziroma Ministrstvo za finance lahko drugače reagiralo, kot je.
Vendar likvidnost oziroma nelikvidnost banke je praktično vse deponente našla v istem trenutku oziroma v enakem položaju in praktično nihče ni bil prednostno obravnavan. Kar se tiče terjatev, ki jih ima Banka Slovenije do Komercialne Banke Triglav, kot je gospod Špiletič pravilno ugotovil - tudi v letnem poročilu je ta številka navedena - gre za sporne in dvomljive terjatve, ki jih ima Banka Slovenije iz naslova vlog, izplačanih vlog občanom. Saj je Banka Slovenije založila denarna sredstva za izplačilo vlog občanom, ker so te njihove vloge zavarovane v skladu z zakonom, kar praktično pomeni, da Banka Slovenija založila denar zato, da je do izplačil vlog lahko prišlo. Po končanem postopku, po končanem stečajnem postopku, glede na veljavni zakon, ima Banka Slovenija tudi prednostno pravico do poplačila iz nabrane stečajne mase.
Praktično gre za realizacijo jamstva države oziroma jamstva Republike Slovenije za hranilne vloge občanom. Zadeva je bila speljana tako, da smo posel izplačil varčevalcem, fizičnim osebam, poverili Banki Celje, ki je v imenu in izračun Banke Slovenije ta posel tudi izpeljala in iz tega naslova je seveda do te terjatve tudi prišlo.
Glede na to, da je v samem postopku, v samem stečajnem postopku bila vložena tožba proti prednostni pravici, ki izhaja iz zakona o stečaju in likvidaciji bank, je bila dana pritožba do prednostne pravice Banke Slovenije pri poplačilu navedenih terjatev, smo iz načela računovodske previdnosti pri bilansiranju tudi v Banki Sloveniji izvedli 50% popravek vrednosti navedene terjatve. In to je približen znesek 500 milijonov tolarjev, saj skupni znesek terjatve znaša približno milijardo tolarjev, 50% popravek pa 500 milijonov tolarjev. Ravno tako smo, seveda po računovodskih standardih, ki veljajo tudi v Banki Slovenije oziroma, ki jih uporabljamo tudi v Banki Sloveniji, izključili vse prihodke iz naslova sporne in dvomljive terjatve. Gre za zamudne obresti, ki so seveda prijavljene v stečajnem postopku, in iz tega naslova izključili dohodkov, izključili prihodke iz naslova teh obresti. Ko bo tožba končana, ko bo sodni spor končan, od tega je seveda odvisno tudi ustrezno ukinjanje oblikovanega popravka vrednosti. Iz načela previdnosti bomo pa, če koncem leta 1997 ta tožba ne bo končana, bomo tudi konec leta 1997 oblikovali dodaten popravek vrednosti še za razliko do glavnic in jo prihodovali takrat, ko bo tožba končana, ko bo zadeva tožbeno čista.
Kar se tiče portfolio naložb, žal s seboj nimam konkretnih podatkov. Moram reči, da smo v Banki Slovenije dolgo časa razpravljali, kar se tiče omejitve po portfolio naložbah zaradi tega, ker smo želeli preučiti vse vidike in vse stranske vplive, ki bi jih takšno ukrepanje tudi imelo. Mislim, da naše ravnanje ni bilo panično, ampak da je bilo tehtno presojeno. Ravno zaradi smo pa morda, to možnost bi dopustil, nekoliko prepozno ravnali in je zato prišlo do nekoliko burne reakcije.
Kot veste, kar se tiče portfolio naložb, so praktično omejene samo čiste portfolio naložbe. Od vsega začetka je bilo nekoliko nerazumevanja, da so omejene tudi tuje direktne investicije. Ko smo tujcem jasno predstavili situacijo, kar se tiče neposrednih tujih naložb, da nam praktično ne gre za omejitve, da gre za omejitve samo pri vročem denarju, če ga tako imenujem, se je tudi začetna evforija oziroma začetno nerazumevanje našega ukrepa tudi umirilo.
Če pogledate situacijo, ki se dogaja tudi v drugih državah, primer Češke v zadnjem času oziroma primer Tajske v še bolj zgodnjem času, mislim, da je bilo ravnanje Banke Slovenije na mestu in da je seveda politika banke, vsaj kar se tiče previdnega odpiranja trga tudi za portfolio naložbe, pametna in smotrna v izogib posledicam, kot smo jim priča v drugih državah.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Samo zaključite počasi, ker pet minut velja tudi za vas.
SAMO LUČIČ: Kar se tiče samih številk, kot sem rekel, lahko naknadno predložimo. Kar se tiče pa izbora revizorja: Banka Slovenije si je sama določila oziroma sama je predlagala revizorja zaradi tega, ker je tukaj zakonska praznina. V letošnjem letu, za leto 1997, bo pa revizor Banke Slovenije revizorska hiša Price Waterhouse, ker tudi mi želimo spoštovati načelo, da se menja revizorja vsake tri oziroma vsakih pet let, s tem da je pa izbor revizorsih hiš pa seveda narejen v skladu z načeli, da pridobimo najmanj tri komparativne ponudbe in izberemo seveda najbolj ugodnega ponudnika. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa. Jaz se gospodu Lučiču zahvaljujem za posredovane odgovore. Prosil bi pa, da ostale odgovore oziroma podatke, ki jih nima s seboj, posreduje v pisni obliki.
Gospod predsednik, ali lahko predstavim še dodatni sklep, o katerem bi želel, da državni zbor odloča. Bom pisno pripravil.
Predlagal bi, da državni zbor glasuje in sprejme naslednji sklep: "Družbo za revidiranje, ki bo opravila revidiranje računovodskih izkazov Banke Slovenije za leto 1997 in v naslednjih letih, izbere Državni zbor Republike Slovenije." Menim, da na ta način lahko resnično zagotovimo nepristranost revizorja oziroma objektivno informacijo o teh računovodskih izkazih.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Predloga še nimate. Želi še kdo razpravljati? Skratka, gospod Špiletič predlaga dodatni sklep. Torej, mi pa se lahko vseeno odločamo v tem času, ko se pripravlja ta dodatni sklep, o prvih dveh sklepih.
Najprej o letnem poročilu Banke Slovenije. Dajem na glasovanje predlog odloka o potrditvi letnega obračuna Banke Slovenije o razporeditvi presežnika do prihodkov nad odhodki. Želi kdo razpravljati o tem? (Nihče.) Potem prihajamo k odločanju. Ugotovimo sklepčnost! (53 poslancev.)
Kdo je za predlog odloka? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Potem gremo na razpravo o predlogu odloka o potrditvi finančnega načrta Banke Slovenije za leto 1997. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo k odločanju. Ugotovimo prisotnost! (54 poslancev.)
Kdo je za predlagani odlok? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok o potrditvi finančnega načrta Banke Slovenije za leto 1997 sprejet.
Poslanec Feri Horvat je predlagal dodatni sklep k točki poročila Banke Slovenije za leto 1996 in finančni načrt Banke Slovenije za leto 1997, ki pa je že realiziran. Zato menimo, da je brezpredmeten.
Kolega poslanec Špiletič, ali imate pripravljen pismeni dodatni predlog? Ali lahko ta predlog pismeno podate in ali kdo nasprotuje temu, da ga poda pismeno. Ali kdo nasprotuje temu? Ali kdo nasprotuje temu, da ga ustno predoči? Kolega Špiletič, izvolite, ustno, ker ni nihče proti. Podajte ustmeni predlog.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa. Takoj, ko bo natipkan, bom predložil še predlog v pisni obliki. Sklep oziroma predlog dodatnega sklepa pa se glasi:
"Družbo za revidiranje, ki bo opravila revidiranje računovodskih izkazov Banke Slovenije za leto 1997 in v naslednjih letih, izbere Državni zbor Republike Slovenije."
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Želi o tem ustnem predlogu kdo diskutirati, razpravljati? Gospod Kopač, izvolite.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Meni je načeloma ta predlog všeč. Navsezadnje parlament je nadzornik Banke Slovenije in revizija, komercialna revizija, je del nadzora. Nisem pa prepričan, ali to morda ni - zato bi to kazalo proučiti - v nasprotju z določbami zakona o Banki Slovenije. Mi kot parlament smo pooblaščeni in imamo zakonsko podlago za to, da izberemo revizorja Računskega sodišča - to v zakonu o Računskem sodišču posebej piše, da revizorja izbere parlament. Ne vem pa, kako je to v primeru Banke Slovenije. Zdaj pa nimam v spominu določb zakona o Banki Slovenije in da ne bi sprejeli nekega sklepa, ki bi kasneje povzročil kakšne težave ali pa hude besede pri realizaciji, predlagam, da o tem ta hip ne glasujemo, dokler tega ne proučimo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi predstavnik banke besedo?
SAMO LUČIČ: Kot sem dejal, na tem področju, kar se tiče revizije finančnih izkazov banke, zeva pravna praznina. Treba je seveda, tako kot gospod Kopač predlaga, pogledati točno v zakon o Banki Slovenije. Vendar Svet Banke Slovenije se je prvič, ko je imenoval revizorja, odločal ravno na tej podlagi - finančni rezultati oziroma finančni izkazi Banke Slovenije morajo biti revidirani; ker je pač zevala pravna praznina, se je sam odločil po postopku, ki sem ga malo prej na kratko obrazložil za imenovanje revizorja. Gre za tujo revizijsko hišo; v preteklosti je bila to "KPMG" iz Londona. Letos se je odločil, se pravi za revizijo računovodskih izkazov za leto 1997, zaradi zamenjave revizorja in spoštujoč načelo neprevelike povezanosti z revizijsko hišo, na podlagi javne ponudbe in na podlagi izbire najboljšega ponudnika, za revizijsko hišo "Price Waterhouse", kot sem rekel.
Na nekaj pa bi vas rad opozoril. Odločanje o izboru revizorja v oktobru leta 1997 za revizijo računovodskih izkazov za leto 1997 je nekoliko kasno. Svet Banke Slovenije se je o izboru revizorja za leto 1997 odločil praktično ob sprejemu zaključnega računa in finančnih izkazov za leto 1996, saj se delo zunanjega, v tem primeru komercialnega revizorja začne mnogo prej kot pa konec poslovnega leta. Tako, da v kolikor bo ta predlog sprejet v državnem zboru seveda, predlagam, da tak predlog stopi v veljavo šele za poslovno leto 1998. Ker, verjemite mi, konec leta 1997 odločati o revizorju, ki je praktično že v hiši, ki je bil izbran po proceduri, kot sem povedal, in ki je že začel s predhodno revizijo, je nekoliko čudno, če temu tako rečem. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Kolega Špiletič, še vztrajate na vašem predlogu? Vztrajate. Izvolite.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Ja, jaz še vedno vztrajam na predlogu, čeprav...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Dobro, hvala lepa.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Samo trenutek!
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Potem ga bomo razmnožili in dali nekaj minut pavze, ker drugače ne gre.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsedujoči, samo trenutek! Menim, da velja upoštevati opozorilo gospoda viceguvernerja oziroma namestnika guvernerja, da glede nato, da je revizor v Banki Sloveniji za leto 1997 že izbran in v hiši, da se sklep ustrezno dopolni in začne veljati za poslovno leto 1998.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Predlagam, da mi vseeno nadaljujemo, da prekinemo to točko dnevnega reda, da počakamo do jutri, ko bo pismeni predlog razmnožen in dokončamo to točko.
Mi pa nadaljujemo, če nima noben dodatnega predloga. Tako da jutri obravnavamo samo še dodatni sklep in je ta točka končana. Jaz predlagam, da danes prekinemo to točko, 35. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 37. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA SPREMEMBE POROČILA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH, PODJETJIH ALI ZAVODIH, ZA KATERE V SKLADU S PRVIM ODSTAVKOM 20. ČLENA ZAKONA NEZDRUŽLJIVOSTI OPRAVLJANJA JAVNE FUNKCIJE S PRIDOBITNO DEJAVNOSTJO VELJA PREPOVED POSLOVANJA Z DRŽAVO, JAVNIMI PODJETJI IN JAVNIMI ZAVODI. Spremembo poročila je zboru predložila Komisija po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretarjata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisno se ni prijavil nihče. To pomeni, da je omejena razprava na 5 minut. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) (Prosim? Gremo naprej.)
Državnemu zboru torej predlagam, da v skladu s 3. odstavkom 20. člena zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo sprejme naslednji sklep:
"Državni zbor Republike Slovenije sprejema spremembo poročila o gospodarskih družbah, podjetjih in zavodih, za katere v skladu s 1. odstavkom 20. člena zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo velja prepoved poslovanja z državo, z javnimi podjetji in javnimi zavodi. Po obravnavi se ta sprememba poročila objavi v Uradnem listu Republike Slovenije." Želi o predlogu sklepa kdo razpravljati? (Ne želi.)
Ker nihče ne želi razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlagani sklep. Ugotavljam prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 38. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBVESTILO OKROŽNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI V ZVEZI Z ZASEBNO TOŽBO ZOPER POSLANCA DRŽAVNEGA ZBORA. Obvestilo v zvezi z zasebno tožbo zoper poslanca državnega zbora, gospoda Janeza Janšo je v obravnavo zboru predložilo okrožno sodišče v Ljubljani. Obvestilo je obravnavala Mandatno-imunitetna komisija, ki je zboru pisno poročala. Dodatno poročilo ste poslanci dobili danes na klopi. Želi poročevalec komisije besedo? Izvolite, gospod Pucko.
CIRIL PUCKO: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Poslanke in poslanci! Mandatno-imunitetna komisija Državnega zbora Republike Slovenije je na svoji 7. seji, dne 18.5.1997, obravnavala obvestilo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opravilna številka IK 258/97 z dne 30.5.1997, v zvezi z vloženo zasebno tožbo zasebnih tožilcev Milana Hmelaka in Zvoneta Ekarta zoper poslanca gospoda Janeza Janša zaradi dveh kaznivih dejanj žaljive obdolžitve po členu 171/1,2,3 kazenskega zakonika Republike Slovenije. In na podlagi opravljene razprave predlagala državnemu zboru sporočilo z dne 18.5.1997, da gospodu Janezu Janši ne prizna imunitete in dovoli nadaljevanje kazenskega postopka. Dne 6.10.1997 je komisija prejela obvestilo Okrožnega sodišča v Ljubljani pod isto številko z dne 2.10.1997, s katerim obvešča državni zbor, da je sodišče sprejelo dne 29.9.1997 sklep pod opravilno številko KS 749/97, da se zasebni tožbi Milana Hmelaka in Zvoneta Ekarja, vloženi zoper obdolženega gospoda Janeza Janšo, zavržeta, ker je kazenski pregon dne 24.8.1997 absolutno zastaral. Na podlagi tega obvestila Mandatno-imunitetna komisija meni, da je obravnavana predmetna zadeva zaradi umika zaprosila za dovoljenje kazenskega pregona s tem zaključena. Zato državnemu zboru predlagamo, da se seznani z naslednjim ugotovitvenim sklepom: "Državni zbor Republike Slovenije ugotavlja, da je na podlagi obvestila Okrožnega sodišča v Ljubljani, opravilna številka IK 258/97 z dne 2.10.1997, s katerim je umaknjeno zaprosilo za dovoljenje za kazenski pregon zaključena obravnava obvestila Okrožnega sodišča v Ljubljani, opravilna številka IK 258/97 z dne 30.5.1997, v zvezi z vloženo zasebno tožbo zasebnih tožilcev Milana Hmelaka in Zvoneta Ekarta zoper poslanca Državnega zbora Republike Slovenije, gospoda Janeza Janšo." Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Torej sedaj ne bomo odločali, ampak smo samo seznanjeni z ugotovitvenim sklepom: "Državni zbor Republike Slovenije ugotavlja, da je na podlagi obvestila Okrožnega sodišča v Ljubljani, številka IK 258/97 z dne 2.10.1997, s katerim je umaknjeno zaprosilo za dovoljenje za kazenski pregon, zaključena obravnava obvestila Okrožnega sodišča v Ljubljani, opravilna številka IK 258/97 z dne 30.5.1997 v zvezi z vloženo zasebno tožbo zasebnih tožilcev Milana Hmelaka in Zvoneta Ekarta zoper poslanca Državnega zbora Republike Slovenije, gospoda Janeza Janšo."
S tem zaključujemo tudi to točko dnevnega reda. Torej je danes kar nekaj točk končanih. Zato, ker smo izkoristili vse, kar je bilo možno, in ker smo bili zelo efektni, jaz predlagam, da mi to sejo prekinemo. Ampak, prosim, pozornost. Ostal nam je pri 35. točki dodatni sklep, ki ga jutri lahko zelo hitro končamo. Ostali sta še točki 30 in 33, ki sta pa jutri na vladi in predvidevamo, da bomo mnenje vlade dobili zjutraj. Zato predlagam, da pričenjamo z jutrišnjo sejo šele ob 14.00, ker prej verjetno ne bi imeli kaj početi.
Zato zaključujem. Obveščam, da se današnja seja prekinja in se nadaljuje jutri ob 14.00 uri. Ima kdo dodatni predlog? (Nihče.)
(SEJA JE BILA PREKINJENA 8. OKTOBRA 1997 OB 16.58 URI.)